24.1.2008

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/1

---

Uradna obvestila v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)

Kazni v skladu z nacionalnim pravom za nezakonit prehod zunanjih meja izven mejnih prehodov ali izven določenega delovnega časa – člen 4(3)

(2008/C 18/01)

BELGIJA

Te kazni so predvidene v členu 3 Zakona z dne 25. aprila 2007 o spremembi Zakona z dne 15. decembra 1980 o vstopu tujcev na ozemlje ter njihovem bivanju, ustanavljanju in vračanju. Zakon je bil objavljen v belgijskem uradnem listu (Moniteur Belge) z dne 10. maja 2007 in z njim je bil v Zakon z dne 15. decembra 1980 uveden nov člen 4a.

Te spremembe še niso začele veljati. V členu 48 navedenega zakona je predvideno, da naj bi začele veljati na dan, ki ga določi kralj, oziroma najpozneje na prvi dan trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bil zakon objavljen v belgijskem uradnem listu.

BOLGARIJA

V členu 279(1) Kazenskega zakonika je navedeno: „Vsaka oseba, ki vstopi v državo ali iz nje izstopi s prehodom meje brez dovoljenja pristojne vladne službe ali ima takšno dovoljenje, vendar prečka mejo na mestu, ki ni temu namenjeno, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo od 100 do 300 BGN“.

Povratništvo je oteževalna okoliščina. V primeru povratništva se kaznivo dejanje kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo od 100 do 300 BGN.

ČEŠKA

Češka je v svoji zakonodaji uvedla kazni za nezakonit prehod zunanjih meja izven mejnih prehodov ali izven delovnega časa. Te kazni so naštete v členu 157 Zakona št. 326/1999 coll. o bivanju tujcev na ozemlju Češke republike.

Člen 157

1.   Tujec stori kaznivo dejanje, če:

(a)	prečka državno mejo izven mejnega prehoda;

(b)	zlorabi potno listino (člen 108), ki je bila izdana drugemu tujcu, ali potno listino, ki je bila izdana v skladu s posebnim pravnim predpisom (določbe 21);

(c)	se izogne kontroli prebivališča ali mejni kontroli;

(n)	prečka državno mejo na mejnem prehodu izven delovnega časa ali v nasprotju z namenom mejnega prehoda;

2.   Za kazniva dejanja iz pododstavka (1)(a) do (1)(e) se lahko izreče denarna kazen do 10 000 CZK, za kazniva dejanja iz pododstavka (1)(f) do (1)(n) se lahko izreče denarna kazen do 5 000 CZK, in za kazniva dejanja iz pododstavka (1)(o) do (1)(w) se lahko izreče denarna kazen do 3 000 CZK.

DANSKA

V skladu s členom 38(3) Zakona o tujcih je vstop v državo, ki ni pogodbenica Schengenskega sporazuma, ali izstop iz nje na splošno mogoč samo na za to določenih mejnih prehodih med delovnim časom.

V skladu s točko 1 člena 59(1) se tujcu, ki se izogne kontroli potnih listov ali vstopi v državo izven delovnega časa mejnega prehoda, izreče denarna kazen ali kazen zapora do 6 mesecev.

NEMČIJA

Člen 98(3)(2) v povezavi s členom 13(1) in členom 98(5) Zakona o prebivanju tujcev

Člen 98 – Predpisi v zvezi z globami

(1)   Kaznivo dejanje stori oseba, kadar iz malomarnosti povzroči dejanje iz člena 95(1) št. 1 ali 2 ali 95(2) št. 1b.

(2)   Kaznivo dejanje stori oseba, kadar:

1.	ne predloži dokaza iz člena 4(5)(1);

2.	se izogne policijski kontroli pri čezmejnem prometu iz člena 13(1)(2) ali

3.	ne predloži ali ne predloži pravočasno, ne izroči ali ne izroči pravočasno, ne prepusti ali ne prepusti pravočasno tam imenovane listine ali dokumentacije iz člena 48(1) ali (3)(1).

(3)   Kaznivo dejanje stori oseba, kadar namenoma ali iz malomarnosti

1.	ne spoštuje izvršilnega naloga iz člena 12(2)(2) ali 12(4) ali omejitve gibanja iz člena 54a(2) ali člena 61(1)(1);

2.	vstopi ali izstopi zunaj odobrenega mejnega prehoda ali zunaj določenega delovnega časa ali nima potnega lista ali dokumenta, ki ga nadomešča, kot zahteva člen 13(1);

3.	ne spoštuje izvršljive odredbe iz člena 46(1), člena 54a(1)(2) ali 54a(3) ali člena (61)(1)(2);

3a.	ne opravi, ne opravi pravilno ali pravočasno prijave iz člena 54a(1)(1);

4.	ne vloži tam imenovane zahteve iz člena 80(4) ali

5.	ne spoštuje pravne uredbe iz člena 99(1) št. 7 ali 10, v kolikor se ta za določeno dejstvo nanaša na te določbe o globi.

(4)   V primerih odstavka 2 št. 2 in odstavka 3 št. 2 se lahko poskus storitve kaznivega dejanja kaznuje.

(5)   Poskus storitve kaznivega dejanja se lahko v primerih odstavka 2 št. 2 kaznuje z globo do pet tisoč eurov, v primerih odstavka 1, odstavka 2 št. 1 in 3 ter odstavka 3 št. 2 pa z globo do tri tisoč eurov ter v ostalih primerih z globo do tisoč eurov.

(6)   Te določbe ne posegajo v pravice iz člena 31(1) Konvencije o statusu beguncev.

Člen 13 – Prehod meja

1.   Vstop na ozemlje Zvezne republike Nemčije in izstop z njenega ozemlja sta dovoljena le na odobrenih mejnih prehodih in znotraj določenega delovnega časa, v kolikor na podlagi drugih pravnih predpisov ali meddržavnih sporazumov niso dovoljene izjeme. Tujci morajo pri vstopu in izstopu nositi priznan in veljavni potni list ali dokument, ki ga nadomešča, v skladu s členom 3(1) ter ga predložiti policijski kontroli pri čezmejnem prometu.

2.   Na odobrenem mejnem prehodu tujec vstopi šele, ko prestopi mejo in gre čez mejni prehod. Če organi, pristojni za policijsko kontrolo pri čezmejnem prometu, tujcu pred odločitvijo o zavrnitvi (člen 15 tega zakona, člen 18 in člen 18a Zakona o azilnem postopku) ali med pripravo, zagotavljanjem ali izvajanjem tega ukrepa zaradi določenega razloga ali za določen čas dovolijo prestopiti mejni prehod, v takem primeru ne gre za vstop v smislu stavka 1, dokler jim je omogočeno preverjanje, ali se tujec zadržuje na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Sicer je tujec vstopil, ko je prestopil mejo.

ESTONIJA

Nezakonit prehod državne meje ali začasne meje Republike Estonije se kaznuje v skladu s členom 258 Kazenskega zakonika (objavljen v državnem uradnem listu (Riigi Teataja) I 2001, 61, 364; 2007, 2, 7).

Kazenski zakonik

Člen 258: Nezakonit prehod državne meje ali začasne meje Republike Estonije

(1)   Nezakonit prehod državne meje ali začasne meje Republike Estonije, ki je storjen:

1.	z neupoštevanjem signala za ustavitev ali ukaza uradnika mejne straže;

2.	s strani skupine;

3.	s prevoznim sredstvom na mestu, ki ni namenjen prehodu meje;

4.	in je bila storilcu izrečena kazen za prekršek za isto dejanje,

se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(2)   Isto dejanje, ki je storjeno:

1.	z uporabo sile ali

2.	s povzročitvijo hudih zdravstvenih posledic;

se kaznuje s kaznijo zapora od 4 do 12 let.

Za kršitev mejnega režima kot tudi za nezakonit prehod državne meje ali začasne meje Republike Estonije so kazni določene v členih 17(1) do 17(2) Zakona o državnih mejah (objavljenega v državnem uradnem listu (Riigi Teataja) I 1994, 54, 902; 2006, 26, 191):

Člen 17: Kršitev mejnega režima

Kršitev mejnega režima se kaznuje z denarno kaznijo do 200 kazenskih točk.

Člen 17: Nezakonit prehod državne meje ali začasne meje Republike Estonije

Nezakonit prehod državne meje ali začasne meje Republike Estonije se kaznuje z denarno kaznijo do 200 kazenskih točk.

GRČIJA

Člen 83 Zakona št. 3386/2005 določa kazni za nezakonit prehod meja. Državljani tretjih držav, ki vstopijo ali poskusijo vstopiti na grško ozemlje, ne da bi izpolnili pravne formalnosti, se kaznujejo s kaznijo zapora najmanj treh mesecev in denarno kaznijo 1 500 EUR.

ŠPANIJA

Špansko pravo ureja takšne primere in zagotavlja ustrezne kazni v naslednjih določbah:

1.   Tuji državljani, pridržani pri poskusu nezakonitega vstopa v državo na nedovoljenem mejnem prehodu ali izven delovnega časa

Za takšne primere člen 58 sistemskega zakona št. 14/2003 z dne 20. novembra 2003, ki spreminja sistemski zakon št. 4/2000 z dne 11. januarja 2000 o pravicah in svoboščinah tujih državljanov v Španiji in njihovem družbenem vključevanju, kakor je bil spremenjen s sistemskim zakonom št. 8/2000 z dne 22. decembra 2000, določa pravni institut vračanja tujcev; to je kazen, ki se uporablja v primerih, ko tuji državljani skušajo nezakonito vstopiti v državo v smislu člena 157 1(B) Kraljevega dekreta št. 2393/2004, in sicer tuji državljani, ujeti na meji ali v bližini meje.

Vračanje tujih državljanov pomeni vračanje zadevnih oseb v njihovo matično državo ali državo, iz katere so prispeli, z uporabo upravnega postopka, ki je drugačen in hitrejši, kot postopek, ki se uporablja za izgon.

2.   Tuji državljani, ki so nezakonito vstopili v državo in so ujeti znotraj španskega ozemlja

V skladu s členom 53 sistemskega zakona št. 14/2003 je to kaznivo dejanje, ki se kaznuje z izgonom iz španskega ozemlja v skladu s členom 57 istega zakona.

FRANCIJA

V francoski zakonodaji so te sankcije določene v členih L. 621-1 in L. 621-2 ter R. 621-1 Zakona o vstopu in bivanju tujcev ter pravici do azila (Code de l'entrée et du séjour des étrangers et du droit d'asile), ki se običajno uporabljajo v primeru, ko državljan tretje države ni spoštoval pogojev za vstop in bivanje na francoskem ozemlju.

Ti členi določajo kazen enega leta zapora in denarno kazen v višini 3 750 EUR. Poleg tega se lahko obsojenemu tujcu izreče prepoved vstopa na ozemlje za največ eno leto.

ITALIJA

V skladu s členom 1 Zakona z dne 24. julija 1930 št. 1278 se z enotno „sankcijo“ kaznuje vsakdo, ki izstopi iz države izven dovoljenih mejnih prehodov, da bi se izognil kontrolam, čeprav ima potni list ali enakovredno listino.

Zakon št. 1185/67, ki ureja vprašanje potnih listov, v členu 24 določa upravne sankcije za vsakogar, ki zapusti državno ozemlje brez veljavnega potnega lista ali druge enakovredne listine (nedovoljen izstop iz države).

Ta člen določa tudi dve oteževalni okoliščini:

—	izstop iz države brez veljavnih dokumentov, če je bil potni list zavrnjen ali umaknjen,

—	izstop iz države brez veljavnih dokumentov, če oseba ne izpolnjuje pogojev za izstop, ki se kaznuje z odvzemom prostosti ali upravno sankcijo.

CIPER

Zakon o tujcih in priseljevanju (L.178 (I)/2004), poglavje 105, člen 19(2), določa, da se vsakega priseljenca, ki nezakonito vstopi v Republiko Ciper, spozna za krivega za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do treh let ali denarno kaznijo do največ tisoč funtov ali z obojim, razen če dokaže:

(a)	da je zakonito vstopil v Republiko pred začetkom veljavnosti tega zakona,

(b)	da je vstopil v Republiko z zrakoplovom in ni oseba, ki je že bila spoznana za nezakonitega priseljenca, ter se je nameraval zglasiti pri najbližjem uradniku za priseljevanje,

(c)	da ima dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom ali drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi tega ali drugega zakona, da lahko ostane v Republiki, ali

(d)	da ob preteku ali preklicu tega dovoljenja ni imel razumne možnosti zapustiti Republike.

LATVIJA

Člen 1941 Zakonika o prekrških Republike Latvije določa, da se za kršitev režima državne meje, mejnega območja, obmejnega ozemlja, mejnih kontrol ali mejnih prehodov izda obvestilo ali izreče denarna kazen do 150 LVL ali pripor do 15 dni.

Poskus nezakonitega prehoda državne meje se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 250 LVL.

Člen 284 Kazenskega zakona Republike Latvije določa, da se oseba, ki namerno nezakonito prečka državno mejo in dejanje ponovi v enem letu, kaznuje z zaporno kaznijo do treh let, priporom ali denarno kaznijo, ki ne presega šestdesetkratne minimalne mesečne plače.

LITVA

Kazni za nezakonit prehod meje so odvisne od teže kaznivega dejanja in se gibljejo od 200 LTL do 500 LTL ali do 2 let zapora.

Če je nezakonit prehod državne meje povezan s tihotapljenjem ljudi, se glede na težo kaznivega dejanja naloži kazen zapora tudi do 10 let.

Povzetek iz Zakonika o prekrških Republike Litve

Člen 205(2): Nezakonit prehod državne meje iz malomarnosti

Nezakonit prehod državne meje iz malomarnosti se kaznuje z denarno kaznijo od 250 do 500 LTL.

Povzetki iz Kazenskega zakonika

Člen 291: Nezakonit prehod državne meje

1.   Oseba, ki je nezakonito prečkala državno mejo, se kaznuje z denarno kaznijo, odvzemom prostosti ali zaporom do dveh let.

2.   Tujec, ki je nezakonito vstopil v Republiko Litvo z namenom, da zaprosi za azil, bo izvzet iz kazenske odgovornosti iz odstavka 1 tega člena.

3.   Tujec, ki je storil dejanje iz odstavka 1 tega člena z namenom, da nezakonito vstopi v tretjo državo iz ozemlja Republike Litve, je izvzet iz kazenske odgovornosti iz odstavka 1 tega člena, če se z odredbo odstrani iz Republike Litve v državo, iz katere je nezakonito prečkal državno mejo Republike Litve, ali v državo, katere državljan je.

Člen 292: Nezakonito tihotapljenje oseb čez državno mejo

1.   Oseba, ki je nezakonito pripeljala tujca brez stalnega prebivališča v Republiki Litvi čez državno mejo Republike Litve, ali pripeljala ali skrivala tujca, ki je nezakonito prečkal državno mejo Republike Litve, na ozemlju Republike Litve, se kaznuje z denarno kaznijo ali odvzemom prostosti ali kaznijo zapora do 6 let.

2.   Oseba, ki je storila dejanje iz odstavka 1 tega člena z nepoštenimi nameni ali če je dejanje ogrozilo človeško življenje, se kaznuje s kaznijo zapora do 8 let.

3.   Oseba, ki je organizirala storjena dejanja iz odstavka 1 tega člena, se kaznuje s kaznijo zapora od 4 do 10 let.

4.   Pravna oseba je odgovorna za dejanja, navedena v tem členu.

LUKSEMBURG

Ker je edina zunanja meja v Luksemburgu letališče, Luksemburg v zvezi s tem ni predvidel sankcij.

MADŽARSKA

Osebe, ki nezakonito vstopijo na državno ozemlje, storijo upravni prekršek.

Izgon ter prepoved vstopa in bivanja ali samostojna prepoved vstopa in bivanja se lahko kot upravna sankcija v postopku nadzora tujcev izreče zoper tujca, ki je kršil ali poskusil kršiti pravila vstopa in izstopa.

Poleg tega lahko organ, ki obravnava upravne prekrške, tujca, ki prečka državno mejo Republike Madžarske brez dovoljenja ali na nedovoljen način, kaznuje z denarno kaznijo do 100 000 HUF. Nadalje se bivanje tujca brez dovoljenja, ki je bil izgnan iz ozemlja Madžarske, šteje za prekršek, ki se na podlagi madžarskega kazenskega prava kaznuje z zaporom do enega leta.

Zakonodaja:

—	Zakon XXXIX iz leta 2001 o vstopu in bivanju tujcev (člen 32, odstavek 2, točka a);

—	Zakon IV iz leta 1978 o Kazenskem zakoniku (v nadaljnjem besedilu: KZ) člen 214;

—	Uredba vlade št. 218/1999 o upravnih prekrških, člen 22, odstavek 1.

Osebe, ki so vpletene v nezakonit vstop/izstop ali pri njem sodelujejo/pomagajo, storijo kaznivo dejanje.

Pomoč pri nedovoljenem prehodu meje je kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporom do 3 let.

Dejanje se kaznuje z do pet let zapora, če se hoče pomagač finančno okoristiti ali pomaga več kot eni osebi.

Če pomagač ravna nečloveško ali je oborožen ali zagotovi pomoč za nezakonit prehod meje v okviru poslovne dejavnosti, je kazen 2–8 let zapora.

Priprava za pomoč pri nezakonitem prehodu meje je tudi kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do dveh let.

Izgon tujcev zaradi policijskega nadzora tujcev se odredi zoper tujca, ki organizira ali pomaga pri nezakonitem vstopu ali izstopu (prehodu meje) ali bivanju oseb ali skupin ali je vpleten v tihotapljenje z osebami, poleg tega se izgon za tujce zaradi policijskega nadzora tujcev lahko odredi zoper tujca, katerega vstop in bivanje kršita ali ogrožata javno varnost.

Zakonodaja:

—	KZ, člen 218, Tihotapljenje z ljudmi.

MALTA

Primerno je navesti, da člen 5(1) Zakona o priseljevanju (poglavje 217) določa:

Poleg tega člen 32 Zakona o priseljevanju določa:

NIZOZEMSKA

Člen 108(1) Zakona o tujcih v povezavi s členom 46(2) določa, da se kršitve ali delovanje v nasprotju z zahtevo kaznujejo z zaporom do največ šest mesecev ali denarno kaznijo iz kategorije 2. Denarne kazni iz kategorije 4 znašajo največ 16 750 EUR.

Zahteva za prehod meje na mejnem prehodu je navedena v členu 4.4 Dekreta o tujcih [Vreemdelingenbesluit].

Člen 108(1), (2) in (3) Zakona o tujcih iz leta 2000

1.

Kršitev pogoja, določenega na podlagi členov 5.1, 5.2, 46.2 (preambula in točka b), in delovanje v nasprotju s členom 56.1 ter delovanje v nasprotju z obveznostjo, določeno na podlagi členov 6.1, 54, 55, 57.1, 58.1 ali 65.3, se kaznuje z zaporom do največ 6 mesecev ali denarno kaznijo iz kategorije 2.

2.	Kršitev pogoja, določenega na podlagi člena 4.1 ali 4.2, se kaznuje z zaporom do največ šest mesecev ali denarno kaznijo iz kategorije 4.

3.	Kazniva dejanja iz odstavkov 1 in 2 se obravnavajo kot prekrški.

AVSTRIJA

Brez vpliva na izjeme iz odstavka (2) ali na njihove mednarodne obveznosti varovanja morajo države članice v skladu s členom 4(3) Zakonika o schengenskih mejah določiti kazni v skladu s svojim nacionalnim pravom za nedovoljen prehod zunanjih meja izven mejnih prehodov ali izven delovnega časa. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 120 Avstrijskega zveznega zakona o izvajanju nalog javnega organa za nadzor tujcev, izdajanju dokumentov za tujce in izdajanju dokumentov za vstop (Zakon o javnem organu za nadzor tujcev iz leta 2005 – ZPT), Zvezni uradni list Republike Avstrije I št. 100/2005.

Nedovoljeno prebivanje

(1)   Vsak tuj državljan, ki

1.	nezakonito vstopi na ozemlje Zvezne republike Avstrije ali

2.

nezakonito biva na ozemlju Zvezne republike Avstrije, stori upravni prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo do 2 180 EUR ali v primeru neplačila te kazni z zaporom do treh tednov. Kraj vstopa ali zadnje znano prebivališče se šteje za kraj storitve kaznivega dejanja; pri vstopu z javnim prevoznim sredstvom, je kraj storitve kaznivega dejanja najbližja postaja, na kateri je glede na vozni red prevoznega podjetja mogoče izstopiti iz javnega prevoznega sredstva.

(2)   Vsakdo, ki stori kaznivo dejanje v skladu z odstavkom (1), četudi je že bil pravnomočno kaznovan za podobno kaznivo dejanje, se kaznuje z denarno kaznijo do 4 360 EUR ali, če te kazni ne plača, z do 6 tednov zapora.

(3)   Upravni prekršek v skladu s točko 2 odstavka 1 ne obstaja,

1.	če je mogoče oditi samo v državo, v katero izgon ni dovoljen (člen 50);

2.	če je bil tujcu odobren odlog izgona;

3.	v primerih začasnega prebivališča upravičenega državljana tretje države pogodbenice brez vizuma ali

4.	ko je tujcu odvzeta prostost.

(4)   Sankcije v skladu s točko 2 odstavka 1 izključujejo kakršno koli drugo kazen, povezano z upravnim prekrškom, storjenim istočasno v skladu s točko 1 odstavka 1.

(5)   Upravni prekršek v skladu z odstavkom 1 ne obstaja, če je tujec zaprosil za mednarodno zaščito in mu je bila priznana pravica do azila ali je upravičen do subsidiarne zaščite v Avstriji. Upravnokazenski postopek se v času trajanja postopka za azil prekine.

Člen 16 Avstrijskega zveznega zakona o izvajanju kontrol potnih listov na mejnih prehodih (Zakon o mejnih kontrolah – GrekoG), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 1996/435 v različici Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 2004/151.

Kazenske določbe

(1)   Vsaka oseba, ki

1.	brez dovoljenja odstrani, skrije ali spremeni znake, navedene v členu 5 ali

2.	prečka mejo s kršenjem določbe iz člena 10 ali

3.	se izogne obvezni mejni kontroli ali

4.	namerava prečkati ali je prečkala mejo, na kateri so mejne kontrole, brez upoštevanja poti, določenih za prehod meje ali

5.	kljub opozorilu noče zagotoviti informacij, ali je prečkala mejo ali jo namerava prečkati ali predloži napačne informacije ali

6.	kljub zahtevi, naj tega ne stori, ne spoštuje dogovora v skladu s členom 11(2)(3) in je zato odgovorna za motnje mejnih kontrol ali za zamudo prevoznega sredstva, ki deluje na podlagi voznega reda,

če ne gre za dejanje, ki izpolnjuje pogoje kaznivega dejanja v pristojnosti sodišč ali se kaznuje na enak način ali strožje na podlagi druge pravne določbe, stori upravni prekršek in jo regionalni upravni organi oz. na lokalni ravni zvezni policijski organ kaznuje z denarno kaznijo do 2 180 EUR ali z zaporom do 6 tednov. Razen v primerih iz točk 5 in 6, se namera kaznuje.

(2)   Točka 5 odstavek 1 se ne uporablja, če stranka, za katero velja obveznost zagotovitve podatkov, podatkov noče zagotoviti ali zagotovi neresnične podatke, ker bi se sicer spravila v kazenski pregon za kaznivo dejanje.

POLJSKA

Na Poljskem so takšne kazni uvedene in podrobno določene v členu 264 poljskega Kazenskega zakonika. Namenjene so osebam, ki so nezakonito prečkale poljsko mejo.

Takšne osebe se lahko kaznujejo na tri različne načine: z denarno kaznijo, omejitvijo svobode ali zaporom do dveh let.

Če oseba nezakonito prečka poljsko mejo z uporabo nasilja, grožnje ali prevare ali v sodelovanju z drugimi osebami, se kaznuje z zaporom do 3 let.

Če oseba organizira nezakonit prehod meje, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 8 let.

PORTUGALSKA

Člen 9 Dekreta–Zakona št. 244/98 z dne 8. avgusta 1998 določa: „Vsakdo, ki vstopi na portugalsko ozemlje ali iz njega izstopi, mora to storiti na za to namenjenih mejnih prehodih in v delovnem času, brez poseganja v določbe o prostem pretoku oseb iz Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma“.

Člen 136(1) istega Dekreta–Zakona določa, da „se vstop tujcev na portugalsko ozemlje s kršitvijo člena 9 šteje za nezakonit“.

Člen 148(2) določa, da „se nespoštovanje člena 9 kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 400 EUR“.

ROMUNIJA

Člen 70, alinea 1, GEO št. 105/2001 o državni meji Romunije določa:

SLOVENIJA

Za nedovoljen vstop tujca v državo se šteje, če tujec:

—	vstopi v državo, čeprav mu ni bil dovoljen vstop,

—	se izogne mejni kontroli,

—	pri vstopu uporabi ponarejene, tuje ali kako drugače spremenjene potne in druge listine, ki so potrebne za vstop, ali če organom mejne kontrole navede lažne podatke (člen 11 Zakona o tujcih).

Z globo od 20 000 do 100 000 SIT (83,46 EUR oz. 417,29 EUR) se kaznuje za prekršek tujec, če nedovoljeno vstopi v Republiko Slovenijo (člen 98 Ztuj).

Z globo najmanj 400 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki prestopi državno mejo izven mejnega prehoda ali izven delovnega časa (člen 45(1), tretja točka, Zakon o nadzoru državne meje, Ur. L. RS št. 60/2007).

Pomoč tujcu pri nezakonitem vstopu, tranzitu ali prebivanju

Kdor tujcu omogoči ali pomaga, da vstopi ali potuje v tranzitu preko ozemlja Republike Slovenije, ne sme ravnati v nasprotju z določbami tega zakona, ki določajo pogoje za vstop ali tranzit tujca preko ozemlja Republike Slovenije (člen 13a Ztuj).

Z globo od 100 000 do 240 000 SIT (417,20 EUR oz. 1 001,5 EUR) se kaznuje za prekršek posameznik, ki omogoči ali pomaga ali poskusi omogočiti ali pomagati tujcu, da vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Republike Slovenije v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

Pravna oseba se za zgoraj navedeni prekršek kaznuje z globo od 500 000 do 1 000 000 SIT (2 086,46 EUR oz. 4 172,93 EUR), odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z globo med 150 000 in 300 000 SIT (625,94 EUR oz. 1 251,88 EUR).

SLOVAŠKA

V skladu s členom 76 Zakona št. 48/2002 coll. o prebivanju tujcev, se nedovoljen prehod državne meje šteje za kršitev, ki se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 50 000 SKK (člen 76(2)). Tujca, ki je vstopil na ozemlje Republike Slovaške brez dovoljenja, policijski oddelek v skladu z upravnim postopkom odstrani in mu prepove ponovni vstop za obdobje do 5 let, najmanj pa za obdobje enega leta (člen 57(1) Zakona o prebivanju tujcev).

Zakon št. 300/2005 coll. („Kazenski zakonik“) je začel veljati 1. januarja 2006; člen 354 tega zakona (nasilni prehod državne meje) določa: „Kdor koli prečka državno mejo z uporabo sile ali grožnje za uporabo sile, se kaznuje z zaporom od 3 do 8 let.“

Člen 357 Kazenskega zakonika določa: „Kdor koli vstopi na ozemlje Slovaške Republike po zračni poti in krši določbe, ki urejajo mednarodne polete, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 3 let.“

Člen 355 Kazenskega zakonika določa kazen za osebe, ki storijo kaznivo dejanje trgovanja z ljudmi:

—	kdor koli organizira nedovoljen prehod državne meje, se kaznuje z zaporom od 1 do 5 let (člen 355(1)),

—	kdor koli organizira nedovoljen prehod državne meje z namenom pridobitve finančnih ali materialnih koristi ali kdor koli pridobi, zagotovi ali ima ponarejeno potno listino ali osebni dokument za namen nedovoljenega prehoda državne meje, se kaznuje z zaporom od 3 do 8 let (člen 355(2)),

—	dejanja, za katera se lahko naložena kazen glede na zgoraj navedena dejanja poveča (do dvajset let zapora), so navedena v členih 355(3)–(5).

FINSKA

Kazenski zakonik Republike Finske (39/1889) in njegove spremembe, oddelek 7, mejni prekršek (563/1998), določa:

(1)   Oseba, ki:

1.	prečka finsko mejo brez veljavnega potnega lista ali druge potne listine ali drugje kot na zakonsko določeni točki za izstop ali zakonsko določeni točki za vstop ali v nasprotju z zakonsko prepovedjo ali to poskusi storiti;

2.	na drugačen način krši določbe o prehodu meje ali

3.	se brez dovoljenja zadržuje, giblje ali neustrezno ravna v obmejnem območju, kakor je določeno v Zakonu o obmejnem območju (403/1947),

se kaznuje za mejni prekršek z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(2)   Tujec, ki mu je prepovedan vstop ali je izgnan zaradi dejanja iz točke 1 ali tujec, ki zaprosi za azil ali za dovoljenje za prebivanje kot begunec na Finskem, se ne kaznuje za mejni prekršek. Tujec, ki je storil dejanje iz točke 1, ker je bil žrtev trgovanja z ljudmi iz poglavja 25(3) ali 25(3a), se prav tako ne kaznuje za mejni prekršek. (650/2004).

Oddelek 7a – majhen mejni prekršek (756/2000)

(1)   Če se po celoviti oceni ugotovi, da je mejni prekršek zaradi kratkega trajanja nedovoljenega bivanja ali gibanja, narave prepovedanega dejanja ali drugih okoliščin prekrška majhen, se kršitelj kaznuje za majhen mejni prekršek z denarno kaznijo.

(2)   Določbe v oddelku 7(2) se uporabljajo tudi za dejanja, navedena v odstavku 1.

ŠVEDSKA

Kazni so določene v členu 4, poglavja 20 Zakona o tujcih.

Člen 4: Tujec, ki namerno prečka zunanjo mejo v smislu Schengenskega sporazuma na nezakonit način, se kaznuje z denarno kaznijo ali odvzemom prostosti do enega leta.

ISLANDIJA

Splošna določba glede kazni je navedena v členu 57 Zakona o tujcih št. 96/2002.

V skladu z odstavkom 1 se izreče denarna kazen ali zapor do 6 mesecev, če oseba med drugim namerno ali iz malomarnosti krši določbe Zakona ali katera koli pravila, prepoved, odredbo ali pogoj, določen v skladu s tem zakonom. Kazni za nedovoljen prehod zunanje meje izven mejnih prehodov in izven delovnega časa bodo določene na podlagi te določbe. Te kazni, kot tudi druge, so učinkovite in odvračilne ter tudi sorazmerne.

NORVEŠKA

Na Norveškem to urejata Zakon o priseljevanju (Zakon št. 64 o vstopu tujih državljanov v Kraljevino Norveško in o njihovi prisotnosti v kraljestvu z dne 24. junija 1988), člen 47(1)(a), glej tudi člen 23(2), ter Zakon o mejah (Zakon št. 2 o različnih ukrepih za izvajanje označevanja in nadzora meja z dne 14. julija 1950), člen 4, glej tudi člen 3(1)(3) ter Uredbo št. 4 z dne 7. novembra 1950, člen 4(c).

V členu 47(1) Zakona o priseljevanju je v zvezi s kaznimi navedeno:

„Vsaka oseba se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do šestih mesecev ali z obema, če:

(a)	namerno ali iz malomarnosti krši ta zakon ali predpise, prepovedi, odredbe ali pogoje, izdane na podlagi Zakona (…)“.

V členu 23(2) Zakona o priseljevanju je v zvezi s prehodom meja in nadzorom meja navedeno:

Kazni na podlagi Zakona o mejah

Člen 4 Zakona o mejah ureja kazni. V njem je navedeno:

V členu 3(1)(3) Zakona o mejah je navedeno, da:

V členu 4(c) Uredbe št. 4 z dne 7. novembra 1950, izdane na podlagi zgoraj omenjenega zakona, je v zvezi z različnimi vprašanji meje navedeno:

„Na ali ob meji med Norveško in Sovjetsko zvezo (Rusijo) je prepovedano:

(…)

(b)	prečkati mejo po kopnem, morju ali zraku brez dovoljenja norveškega komisarja za meje za norveško-sovjetsko (rusko) mejo (…)“.

---

24.1.2008

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/10

---

Uradna obvestila v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)

Skupni nadzor na skupnih zunanjih kopenskih mejah v skladu s členom 17

(2008/C 18/02)

BELGIJA

Ta režim se ne uporablja za Belgijo.

BOLGARIJA

Republika Bolgarija in Vlada Romunije sta 21. decembra 2006 podpisali Sporazum o skupni mejni kontroli, ki je začel veljati 1. januarja 2007.

ČEŠKA

—	Sporazum med Češko republiko in Zvezno republiko Nemčijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, podpisan 19. maja 1995 v kraju Furth im Wald (z začetkom veljave 1. junija 1996, razglašen v Zbirki mednarodnih pogodb pod št. 157/1996)

—	Sporazum med Češko republiko in Republiko Poljsko o sodelovanju pri opravljanju mejne kontrole, podpisan v Pragi 25. maja 1999 (z začetkom veljave 1. novembra 2002, razglašen v Zbirki mednarodnih pogodb pod št. 140/2002)

—	Sporazum med Češko in Slovaško federativno republiko ter Republiko Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, podpisan na Dunaju 17. maja 1991 (z začetkom veljave 1. oktobra 1992, razglašen v Zbirki mednarodnih pogodb pod št. 27/1994)

—	Sporazum med Češko republiko in Slovaško republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, podpisan v Bratislavi 24. maja 1999 (z začetkom veljave 12. marca 2001, razglašen v Zbirki mednarodnih pogodb pod št. 24/2001)

DANSKA

Ta režim se ne uporablja za Dansko.

NEMČIJA

—	Pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Češko republiko o poenostavitvi mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu

—	Sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Poljsko o poenostavitvi mejne kontrole

ESTONIJA

Dogovori o organizaciji skupne mejne kontrole med Vlado Estonije in Vlado Latvije so bili sklenjeni 30. avgusta 1994 ter so začeli veljati istega dne (objavljeni v državnem uradnem listu (Riigi Teataja) II 1994, 24, 81).

GRČIJA

Grčija nima dogovorov z drugimi državami članicami glede skupne mejne kontrole.

ŠPANIJA

Španija do danes še ni podpisala sporazumov te vrste.

FRANCIJA

Ta člen ne zadeva Francije.

ITALIJA

Italija je začela pogajanja z Republiko Slovenijo.

CIPER

Republika Ciper nima skupnih kopenskih mej z drugimi državami članicami, zato se člen 17 ne uporablja.

LATVIJA

Republika Latvija je sklenila sporazume o skupni mejni kontroli z:

1.	Republiko Litvo: Sporazum med Vlado Republike Litve in Vlado Republike Latvije o sodelovanju pri opravljanju mejne kontrole na skupnih mejnih kontrolnih točkah; sklenjen 9. junija 1995;

2.	Republiko Estonijo: Sporazum med Vlado Republike Latvije in Vlado Republike Estonije o organizaciji skupne mejne kontrole; sklenjen 30. avgusta 1994.

LITVA

Dvostranski dogovori v skladu s členom 17 so bili sklenjeni z Latvijo in Poljsko.

LUKSEMBURG

Ta režim se ne uporablja za Luksemburg.

MADŽARSKA

Madžarska opravlja skupno kontrolo s:

—	Slovaško na podlagi Uredbe vlade št. 91/2005 (V.6.) o razglasitvi Sporazuma med Vlado Republike Madžarske in Vlado Slovaške republike o mejni kontroli v cestnem, železniškem in ladijskem prometu, podpisanega v Bratislavi 9. oktobra 2003;

—	Avstrijo na podlagi Uredbe vlade št. 124/2004 (IV.29.) o razglasitvi Sporazuma med Vlado Republike Madžarske in Vlado Republike Avstrije o mejni kontroli v cestnem, železniškem in ladijskem prometu, podpisanega na Dunaju 29. aprila 2004;

—	Slovenijo na podlagi Uredbe vlade št. 148/2004 (V.7.) o razglasitvi Sporazuma med Vlado Republike Madžarske in Vlado Republike Slovenije o mejni kontroli cestnega in železniškega prometa v cestnem prometu, podpisanega v Ljubljani 16. aprila 2004.

Madžarska sodeluje z Avstrijo v mešanih patruljnih službah na obmejnih območjih na podlagi Zakona XXXVII iz leta 2006 o razglasitvi Sporazuma med Republiko Madžarsko in Republiko Avstrijo o sodelovanju pri preprečevanju čezmejnega kriminala in boju proti organiziranemu kriminalu, podpisanega v kraju Heiligenbrunn 6. junija 2004.

Taki sporazumi so bili oktobra podpisani s Slovaško in Slovenijo in začnejo veljati leta 2007.

MALTA

Malta nima kopenskih mej, zato se člen 17(1) zanjo ne uporablja.

NIZOZEMSKA

Nizozemska je v smislu skupne mejne kontrole sklenila dve pogodbi:

1.	Pogodba iz kraja Enschede; to je dvostranska pogodba z Nemčijo.

2.	Beneluška pogodba.

AVSTRIJA

Slovaška republika

—	Sporazum med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, v različici iz izmenjave not z dne 22. decembra 1993 in 14. januarja 1994, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 561/1992

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Slovaške republike o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole ter opravljanju mejne kontrole med vožnjo v železniškem prometu, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 36/2004

Republika Slovenija

—	Sporazum med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 94/2001

—	Dogovor med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Slovenije o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 39/2004

Češka republika

—	Sporazum med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 561/1992

—

Sporazum, v skladu s členom 2(4) Sporazuma z dne 17. junija 1991 med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, o ureditvi avstrijskega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Reintal-Postorná, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 710/1993

—

Sporazum, v skladu s členom 2(4) Sporazuma z dne 17. junija 1991 med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, o ureditvi avstrijskega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Mitterretzbach-Hnánice, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 711/1993

—

Sporazum, v skladu s členom 2(4) Sporazuma z dne 17. junija 1991 med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, o ureditvi češkega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Guglwald-Prední Výton, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 712/1993

—

Sporazum, v skladu s členom 2(4) Sporazuma z dne 17. junija 1991 med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, o ureditvi češkega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Schöneben-Zadní Zvonková, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 713/1993

—

Sporazum, v skladu s členom 2(4) Sporazuma z dne 17. junija 1991 med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na železniških postajah Linz – glavna postaja, Freistadt, Summerau, Horní Dvoriste, Kaplice in Ceske Budejovice ter o opravljanju mejne kontrole med vožnjo na liniji med železniškima postajama Linz – glavna postaja in Ceske Budejovice, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 386/1994

—

Sporazum, v skladu s členom 2(4) Sporazuma z dne 17. junija 1991 med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, o ureditvi češkega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Gmünd-Bleylebenstraße/Ceské Velenice, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 384/1994

—

Sporazum, v skladu s členom 2(4) Sporazuma z dne 17. junija 1991 med Republiko Avstrijo ter Češko in Slovaško federativno republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in pomorskem prometu, o ureditvi češkega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Schlag/Chlum u Trebone, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 385/1994

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Češke republike o ureditvi avstrijskega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Pyhrabruck – Nové Hrady, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 135/2000

—

Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Češke republike o ureditvi avstrijskega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice in češkega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Gmünd – Ceské Velenice, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 136/2000

—

Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Češke republike o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na železniških postajah Gmünd ter Ceské Velenice in za opravljanje mejne kontrole med vožnjo na liniji med železniškima postajama Schwarzenau – Veselí nad Luznicí ter Schwarzenau – Ceske Budejovice, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 166/2002

—

Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Češke republike o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na železniških postajah Dunaj-jug, Hohenau, Breclav in Brno – hlavní nádrazí/Brünn – glavna postaja ter o opravljanju mejne kontrole med vožnjo na liniji med železniškima postajama Dunaj-jug in Brno – hlavní nádrazí/Brünn – glavna postaja, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 71/2006

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Češke republike o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Fratres – Slavonice, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 70/2006

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Češke republike o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole na ozemlju sosednje države pogodbenice na mejnem prehodu Grametten – Nová Bystrice, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 72/2006

Republika Madžarska

—	Sporazum med Republiko Avstrijo in Republiko Madžarsko o mejni kontroli v železniškem prometu, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 134/1992

—	Sporazum med Republiko Avstrijo in Republiko Madžarsko o mejni kontroli v cestnem in ladijskem prometu, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 794/1992

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Madžarske o izvajanju Sporazuma o mejni kontroli v železniškem prometu, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 327/1993

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Madžarske o spremembi Sporazuma med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Madžarske o izvajanju Sporazuma o mejni kontroli v železniškem prometu z dne 14. aprila 1993, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 636/1995

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Madžarske o postavitvi mejnega prehoda med občinama Lutzmannsburg in Zsira ter o ureditvi skupnega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na avstrijskem ozemlju, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 245/2001

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Madžarske o postavitvi mejnega prehoda na jezeru Neusiedel v kraju Fertorákos ter skupnega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na madžarskem ozemlju, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 96/2002

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Madžarske o ureditvi skupnega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na avstrijskem ozemlju na mejnem prehodu Mörbisch-Fertörakos, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 97/2002

—	Sporazum med Avstrijsko zvezno vlado in Vlado Republike Madžarske o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole ter sodelovanju na področju spremljanja obmejnega prometa, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. III 31/2004

POLJSKA

Poljska je s sosednjimi državami podpisala dvostranske sporazume za enostavnejše opravljanje mejne kontrole:

1.	Sporazum med Republiko Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole, podpisan v Varšavi 29. julija 1992;

2.	Sporazum med Republiko Poljsko in Češko republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole, podpisan v Pragi, 25. maja 1999;

3.	Sporazum med Republiko Poljsko in Slovaško republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole, podpisan v kraju Stará Ľubovňa 29. novembra 2002;

4.	Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o vprašanjih glede mej, podpisan v Vilniusu 14. septembra 1997.

V skladu z določbami zgoraj navedenih sporazumov in v skladu s protokoli o dvostranskih srečanjih med poljsko obmejno stražo ter predstavniki obmejnih služb sosednjih držav lahko pristojni organi pogodbenic na svojih ozemljih skupaj opravljajo kontrolo prometa prek skupnih meja. Poljska sodeluje v taki skupni kontroli.

PORTUGALSKA

Portugalska uporablja člen 20 Zakonika o schengenskih mejah.

ROMUNIJA

Romunija–Madžarska

Med Romunijo in Republiko Madžarsko je bila 27. aprila 2004 sklenjena Konvencija o kontroli cestnega in železniškega prometa. Sporazum med Romunijo in Madžarsko o izvajanju te konvencije je bil podpisan 21. decembra 2006.

Romunija–Bolgarija

Sporazum med državama o skupni mejni kontroli je bil podpisan 21. decembra 2006.

SLOVENIJA

Dvostranski sporazumi o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole.

Sporazumi z Republiko Avstrijo:

—	Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu (Ur.l. RS št. 82/1999)

—	Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Avstrijsko zvezno vlado o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole (Ur.l. RS št. 48/2004)

Sporazumi z Republiko Madžarsko:

—	Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o mejni kontroli cestnega in železniškega prometa (Ur.l. RS št. 125/2000)

—	Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o mejni kontroli cestnega in železniškega prometa za izvajanje mejne kontrole v železniškem prometu (Ur.l. RS št. 6/2001)

—	Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o mejni kontroli cestnega in železniškega prometa v cestnem prometu (Ur.l. RS št. 59/2004)

Mejne kontrole se opravljajo na osnovi enkratne kontrole ob prestopu meje na državni meji med Slovenijo in Avstrijo ter Slovenijo in Madžarsko.

SLOVAŠKA

—	Sporazum med Češko in Slovaško federativno republiko ter Republiko Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem, cestnem in ladijskem prometu, podpisan na Dunaju 17. junija 1991

—	Sporazum med Vlado Slovaške republike in Avstrijsko zvezno vlado o ureditvi službenih mest za opravljanje mejne kontrole ter opravljanju mejne kontrole med vožnjo v železniškem prometu, podpisan 28. aprila 2004

—	Sporazum med Slovaško republiko in Republiko Madžarsko o mejni kontroli v cestnem, železniškem in ladijskem prometu, podpisan v Bratislavi 9. oktobra 2003

—	Sporazum med Vlado Slovaške republike in Vlado Republike Madžarske o izvajanju Sporazuma med Slovaško Republiko in Republiko Madžarsko o mejni kontroli v cestnem, železniškem in ladijskem prometu z dne 9. oktobra 2003, podpisan v Bratislavi 9. oktobra 2003

—	Sporazum med Slovaško republiko in Republiko Poljsko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu, podpisan v kraju Stará Ľubovňa 29. julija 2002

—	Sporazum med Slovaško republiko in Češko republiko o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem, železniškem in ladijskem prometu, podpisan v 24. maja 1999.

FINSKA

Finska nima skupnih kopenskih mej z državami članicami, ki ne uporabljajo člena 20.

ŠVEDSKA

Švedska nima dvostranskih sporazumov v skladu s členom 17(1) Zakonika o schengenskih mejah.

ISLANDIJA

Islandija nima skupnih kopenskih mej z drugimi državami članicami, zato se ta določba zanjo ne uporablja.

NORVEŠKA

Norveška ni sklenila takih dvostranskih sporazumov.

---

24.1.2008

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/15

---

Uradna obvestila v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)

Možnost države članice, da z zakonodajo določi obveznost posedovanja ali nošenja dokazil in listin v skladu s členom 21(c)

(2008/C 18/03)

BELGIJA

Ta obveznost je določena v členu 38 Kraljevega dekreta z dne 8. oktobra 1981 o vstopu na ozemlje, prebivanju, namestitvi in izgonu nedržavljanov:

BOLGARIJA

Obveznost posedovanja ali nošenja določenih dokumentov urejata Zakon o bolgarskih osebnih dokumentih in Zakon o vstopu, zapustitvi in bivanju v Republiki Bolgariji za državljane EU in člane njihovih družin:

1.   Zakon o bolgarskih osebnih dokumentih

Člen 6: „Državljani na zahtevo zakonsko pooblaščenih uradnikov izkažejo svojo istovetnost.“

Člen 29(1): „Vsak državljan Bolgarije, ki živi v Bolgariji, zaprosi za izdajo osebne izkaznice v 30 dneh po dopolnjenem 14. letu starosti.“

Člen 55(1): „Vsakemu tujemu državljanu, ki je dopolnil starost 14 let in mu je bila odobrena pravica do prebivanja v Republiki Bolgariji za obdobje treh mesecev ali več, se izda bolgarski osebni dokument za tujce, ki prebivajo v državi.“

Člen 57(1): „Bolgarski osebni dokumenti za tuje državljane so veljavni na ozemlju Republike Bolgarije v povezavi z mednarodno potno listino tujega državljana.“

Člen 57(2): „Osebe brez državljanstva in tuji državljani, ki zaprosijo za zaščito po Zakonu o azilu in beguncih ali jim je bila v skladu s tem zakonom taka zaščita odobrena, lahko izkažejo svojo istovetnost le z bolgarskim osebnim dokumentom.“

Člen 58: „Tuji državljani, ki prebivajo na ozemlju Republike Bolgarije 3 mesece ali manj, izkažejo svojo istovetnost z mednarodno potno listino, s katero so vstopili v državo, z izjemo tujih državljanov, ki imajo začasno potrdilo o statusu begunca.“

2.   Zakon o vstopu, zapustitvi in bivanju v Republiki Bolgariji za državljane EU in člane njihovih družin

Člen 4(1): „Državljani Evropske unije vstopijo na ozemlje Republike Bolgarije in ga zapustijo s svojo osebno izkaznico ali potnim listom.“

ČEŠKA

Obveznost tujcev, da dajo na vpogled potno listino (izkažejo svojo istovetnost) na zahtevo policista, je določena v členu 103(d) Zakona št. 326/1999 coll. o bivanju tujcev na ozemlju Češke republike. V skladu s tem zakonom mora tujec na zahtevo policista dati na vpogled potno listino.

DANSKA

Na podlagi člena 39(1) Zakona o tujcih mora tujec pri vstopu, bivanju in zapustitvi države imeti potni list ali potno listino, v skladu s točko 1 člena 39(3) pa mora tujec med bivanjem v državi na zahtevo državnih organov dati na vpogled potni list ali potno listino.

Na podlagi točke 1 člena 39(4) so državljani nordijske države izvzeti iz teh obveznosti, v skladu s točko 2 istega člena pa lahko minister za vključevanje izvzame druge tujce iz obveznosti nošenja potnega lista ali druge potne listine (glej člen 5(2) Odredbe o tujcih). Določbe, sprejete na podlagi člena 5(2) Zakona o tujcih, se objavijo enkrat letno v danskem uradnem listu (Statstidende).

NEMČIJA

Člen 3(1), člen 13(1)(2), člen 48 in člen 82 Zakona o prebivanju tujcev:

Člen 3 – Obvezna uporaba potnega lista

(1)   Tujci smejo vstopiti na ozemlje Zvezne republike Nemčije ali se na njem zadrževati le, če imajo priznan ali veljaven potni list ali dokument, ki ga nadomešča, v kolikor niso oproščeni uporabe potnega lista s pravno uredbo.

(2)   Notranje ministrstvo Zvezne republike Nemčije ali organ, ki ga samo določi, lahko v utemeljenih posameznih primerih pred vstopom tujca odobri izjeme iz obvezne uporabe potnega lista za prehod meje in naknadno bivanje do šestih mesecev.

Člen 13 – Prehod meja

(1)   Vstop na ozemlje Zvezne republike Nemčije in izstop z njenega ozemlja sta dovoljena le na odobrenih mejnih prehodih in znotraj določenega delovnega časa, v kolikor na podlagi drugih pravnih predpisov ali meddržavnih sporazumov niso dovoljene izjeme. Tujci morajo pri vstopu in izstopu nositi priznan in veljavni potni list ali dokument, ki ga nadomešča, v skladu s členom 3(1) ter ga predložiti policijski kontroli pri čezmejnem prometu.

(2)   Na odobrenem mejnem prehodu tujec vstopi šele, ko prestopi mejo in gre čez mejni prehod. Če organi, pristojni za policijsko kontrolo pri čezmejnem prometu, tujcu pred odločitvijo o zavrnitvi (člen 15 tega zakona, člen 18 in člen 18a Zakona o azilnem postopku) ali med pripravo, zagotavljanjem ali izvajanjem tega ukrepa zaradi določenega razloga ali za določen čas dovolijo prestopiti mejni prehod, v takem primeru ne gre za vstop v smislu stavka 1, dokler jim je omogočeno preverjanje, ali se tujec zadržuje na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Sicer je tujec vstopil, ko je prestopil mejo.

Člen 48 – Dolžnosti v zvezi z osebnimi dokumenti

(1)   Tujec mora na zahtevo organa, pristojnega za izvajanje tega zakona, predložiti, izročiti ali začasno prepustiti svoj potni list, dokument, ki nadomešča potni list, ali dokument, ki nadomešča osebni dokument ter dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o odložitvi izgona, v kolikor se to zahteva za izvajanje ali zagotavljanje ukrepov po tem zakonu.

(2)   Za tujca, ki potnega lista bodisi nima bodisi ga ne more na dopusten način pridobiti, zadošča obvezna uporaba osebnega dokumenta s potrdilom o dovoljenju za prebivanje ali potrdilo o odložitvi izgona s podatki o osebi in fotografijo, pri čemer mora ta biti označen kot dokument, ki nadomešča osebni dokument.

(3)   Če tujec nima veljavnega potnega lista ali dokumenta, ki ga nadomešča, mora sodelovati pri pridobitvi osebnih listin ter vseh listin in druge dokumentacije, ki jih poseduje in ki bi lahko bile pomembne za ugotavljanje njegove identitete in državljanstva ter za ugotavljanje in uveljavljanje možnosti vrnitve v drugo državo, ter jih mora organom, pristojnim za izvajanje tega zakona, na zahtevo predložiti, izročiti in prepustiti. Če tujec ne izpolnjuje svoje dolžnosti iz stavka 1 in če obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da poseduje tako dokumentacijo, se lahko opravi kontrola te osebe in njenih predmetov. Ob neizpolnjevanju teh dolžnosti se proti tujcu sprejme ukrep.

Člen 82 – Sodelovanje tujca

(1)   Tujec mora takoj predstaviti pomembne in zanj ugodne okoliščine, v kolikor niso očitne ali znane, z navedbo preverljivih okoliščin takoj urediti njihovo veljavnost ter nemudoma predložiti zahtevana dokazila o svojih osebnih razmerah, ostala zahtevana potrdila in dovoljenja ter ostala zahtevana dokazila, ki jih lahko zagotovi. Organ za tujce mu lahko v ta namen določi ustrezen rok.

Po preteku roka se lahko veljavne okoliščine in zagotovljena dokazila ne upoštevajo.

(2)   Odstavek 1 se ustrezno uporablja v postopku ugovora.

(3)   Tujec naj bi bil opozorjen na svoje dolžnosti iz odstavka 1 ter na svoje bistvene pravice in dolžnosti po tem zakonu, zlasti dolžnosti iz člena 44a, člena 48, člena 49 in člena 81, ter na možnost predložitve vloge v skladu s členom 11(1)(3). V primeru določitve roka ga je treba opozoriti na posledice neupoštevanja roka.

(4)   V kolikor se zahteva za pripravo in izvajanje ukrepov po tem zakonu in po zakonodaji o tujcih v drugih zakonih, se lahko odredi, da se tujec osebno zglasi pri pristojnem organu ter v predstavništvih države, katere državljanstvo domnevno ima, ter opravi zdravniški pregled, da se ugotovi njegova sposobnost potovanja. Če tujec ne izpolnjuje odredbe iz stavka 1, se jo lahko uveljavi prisilno. Člen 40(1) in (2), člen 41, člen 42(1)(1) in 42(1)(3) Zakona o policiji Zvezne republike Nemčije se ustrezno uporabljajo.

ESTONIJA

Zahteve v zvezi z osebnimi dokumenti ter veljavnostjo in preverjanjem teh dokumentov so določene v členih 5-8 in 17-181 Zakona o osebnih dokumentih (objavljen v državnem uradnem listu (Riigi Teataja) I 1999, 25, 365; 2006, 29, 221).

Zahteve v zvezi z osebnimi dokumenti pri prehodu državne meje so določene v členu 111-112 Zakona o državnih mejah (objavljen v državnem uradnem listu (Riigi Teataja) I 1994, 54, 902; 2006, 26, 191).

Uradno obveščanje in preverjanje v zvezi s tujci je določeno v členu 15-151 Zakona o tujcih (objavljen v državnem uradnem listu (Riigi Teataja) I 1993, 44, 637; 2007, 9, 44).

GRČIJA

Obveznost nošenja ali posedovanja dokazil in listin za tujce, ki so državljani tretjih držav, je določena v členih 6 in 8 Zakona št. 3386/2005, ki ureja vstop in bivanje tujcev v Grčiji. Zlasti člen 6(1) in (2) določa, da morajo državljani tretjih držav ob vstopu v Grčijo imeti potni list in vizum, če se to zahteva na podlagi veljavnih mednarodnih konvencij, prava Skupnosti in nacionalnih določb. Poleg tega člen 8(2) Zakona št. 3386/2005 državljanom tretjih držav prepoveduje vstop v Grčijo, če nimajo potnega lista ali druge potne listine, ki zagotavlja njihovo vrnitev v državo izvora ali državo tranzita, ter potrebnih dokumentov, v katerih je naveden namen njihovega potovanja.

ŠPANIJA

Španski pravni sistem določa obveznost za španske in tuje državljane, da imajo in dajo na vpogled dokumente, s katerimi izkažejo svojo istovetnost. Ti dve pravili sta določeni v naslednjih zakonodajnih besedilih:

(a)   za državljane Španije:

Člen 2 Kraljevega dekreta št. 1553/2005 z dne 23. decembra 2005, ki ureja izdajo nacionalnih osebnih dokumentov in potrjevanje elektronskih podpisov, določa:

1.	„Državljani Španije, ki dopolnijo 14 let starosti, morajo pridobiti nacionalni osebni dokument.“

2.	„Vse osebe, ki morajo pridobiti nacionalni osebni dokument, morajo prav tako ta dokument dati na vpogled, če to od njih zahteva organ ali njegovi pooblaščenci.“

Člen 9 sistemskega zakona št. 1/1992 z dne 21. februarja 1992 o zagotavljanju varnosti državljanov vključuje pravico vseh španskih državljanov do izdaje nacionalnega osebnega dokumenta po dopolnjenem štirinajstem letu starosti in tudi obveznost pridobitve tega dokumenta.

Člen 20 istega sistemskega zakona pooblašča uslužbence varnostnih služb in varnostnih organov, da lahko za namene preprečevanja in preiskovanja kriminalnih dejavnosti na ulici od oseb zahtevajo, da izkažejo svojo istovetnost. Če se oseba upira ali noče izkazati svoje istovetnosti, se uporabljajo določbe Kazenskega zakonika in Zakonika o kazenskem postopku.

(b)   za tuje državljane:

Člen 4(1) sistemskega zakona št. 14/2003 z dne 20. novembra 2003 o spremembi sistemskega zakona št. 4/2000 z dne 11. januarja 2000 o pravicah in svoboščinah tujih državljanov v Španiji in njihovem družbenem vključevanju, kakor je bil spremenjen s sistemskih zakonom št. 8/2000 z dne 22. decembra 2000, določa obveznost za tuje državljane na ozemlju Španije, da imajo dokumente, s katerimi izkazujejo svojo istovetnost in svoj pravni položaj v Španiji.

Člen 100(2) Kraljevega dekreta št. 2393/2004 z dne 30. decembra 2004, ki sprejema izvedbene predpise v zvezi s sistemskim zakonom št. 4/2000 z dne 11. januarja 2000 o pravicah in svoboščinah tujih državljanov v Španiji in njihovem družbenem vključevanju, navaja:

Člen 11 sistemskega zakona št. 1/1992 z dne 21. februarja 1992 o zagotavljanju varnosti državljanov navaja, da morajo tuji državljani, ki se nahajajo na ozemlju Španije, obvezno imeti dokumente, s katerimi izkazujejo svojo istovetnost in pravni položaj v Španiji.

FRANCIJA

V francoski zakonodaji je ta obveznost predvidena v členu L.611-1 Zakonika o vstopu in bivanju tujcev ter pravici do azila (Code de l'entrée et du séjour des étrangers et du droit d'asile, CESEDA), ki določa, da morajo osebe s tujim državljanstvom na zahtevo uradnih oseb sodne policije ter, pod njihovim nadzorom, agentov in pomočnikov agentov sodne policije pri preverjanju istovetnosti in tudi sicer biti sposobne predložiti dokazila in listine, na podlagi katerih lahko potujejo ali bivajo na ozemlju Francije.

ITALIJA

Nacionalna zakonodaja v členu 3 „Testo Unico Leggi di Pubblica Sicurezza“ z dne 18. junija 1931 št. 773 (T.U.L.P.S.) določa možnost pridobitve osebnega dokumenta. Ta člen navaja: „Na podlagi obrazca, ki ga predpiše Ministrstvo za notranje zadeve, župan izda osebno izkaznico osebam, ki so v času predložitve vloge starejše od 15 let in imajo prebivališče v občini.“

Kar zadeva obveznost nošenja osebnega dokumenta, člen 4 zgoraj navedenega T.U.L.P.S. določa, da policijski organ v mejah svoje pristojnosti lahko od nevarne osebe ali osumljenca zahteva, da si priskrbi osebno izkaznico in jo da na vpogled vsakič, ko to od njega zahtevajo uradniki policije.

Na podlagi proučitve teh členov se lahko sklepa, da obveznost nošenja navedenega dokumenta zadeva le nevarne osebe ali osumljence; druge osebe (ki niso nevarne osebe ali osumljenci), imajo zgolj obveznost, določeno v členu 651 Kazenskega zakonika, da uradni osebi dajo podatke o lastni istovetnosti, položaju ali osebnih lastnostih, če uradna oseba tako zahteva.

Tujci, ki zakonito prebivajo v državi, imajo pravico do vpisa v register prebivalstva občine, v kateri prebivajo, in pravico do osebne izkaznice, ki ni veljavna v tujini.

CIPER

Člen 21 Uredbe (ES) št. 562/2006 določa, da odprava nadzora na notranjih mejah ne vpliva na možnost države članice, da z zakonodajo določi obveznost posedovanja ali nošenja dokazil in listin.

Republika Ciper ima tako določbo v svoji nacionalni zakonodaji. Na podlagi Zakona o registru prebivalstva iz leta 2006 (L.13(I)/2006) lahko vsak uslužbenec policije v času opravljanja službe ter vsak uslužbenec organa za vpis v register ali katera koli druga oseba, ki jo pisno pooblasti direktor urada za migracije in civilni register, zahteva od katere koli osebe, da pokaže osebno izkaznico. Če ta oseba noče dati na vpogled osebne izkaznice v določenem roku, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta ali denarno kaznijo, ki ne presega tisoč funtov, ali z obojim, tj. zaporno in denarno kaznijo. Prav tako lahko v skladu s členom 28 Zakona o policiji (L.73(I)/2004) vsak uslužbenec policije ustavi, pridrži in preišče vsako osebo, katero (i) vidi delati ali storiti kar koli, (ii) sumi, da dela kar koli ali da ima kar koli, ali (iii) vidi, da ima kar koli, za kar je potrebno dovoljenje na podlagi določb katerega koli veljavnega zakona, in lahko od take osebe zahteva, da mu pokaže tako dovoljenje.

LATVIJA

Uredba kabineta ministrov Republike Latvije št. 499 z dne 4. novembra 2002„Uredba o obmejnem območju in obmejnem režimu Republike Latvije“ določa, da morajo vse osebe od dopolnjenega 15. leta starosti imeti dokument za dokazovanje istovetnosti, kadar se zadržujejo na obmejnem območju (ki sega največ 2 km od meje) vzdolž kopenske meje Republike Latvije. V drugih primerih se v skladu z zakonodajo Republike Latvije ne zahteva, da imajo osebe vedno s seboj dokumente za dokazovanje istovetnosti.

LITVA

Litovska zakonodaja ne določa obveznosti za litovske državljane in državljane EU, da nosijo dokazila in listine, s katerimi dokazujejo istovetnost.

V skladu s členom 17(5) Zakona o državni meji in njenem varovanju morajo vsi državljani na obmejnem območju nositi osebne dokumente.

Vsi litovski državljani, starejši od 16 let, morajo pridobiti in imeti nacionalno osebno izkaznico ali potni list. V skladu z Zakonom o pravnem položaju tujcev morajo vsi državljani EU imeti osebne dokumente in vsi državljani tretjih držav morajo imeti in nositi s seboj osebne dokumente.

LUKSEMBURG

Tuji državljani morajo imeti vedno s seboj dovoljenje za prebivanje.

MADŽARSKA

Člen 61(3) Zakona XXXIX o vstopu in bivanju tujcev iz leta 2001 določa, da morajo vsi tujci - na zahtevo organov - dati na vpogled potne listine, dovoljenje za prebivanje ali dokumente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti njihovo istovetnost.

MALTA

Treba je omeniti, da Zakon o priseljevanju (poglavje 217) trenutno predvideva zahtevo po predložitvi potnega lista ali drugega ustreznega dokumenta ob vstopu. Vendar pa ni pravnih predpisov, ki bi določali, da je take dokumente treba ves čas nositi s seboj.

V praksi nacionalni organi lahko po potrebi zahtevajo od državljana tretje države, da pokaže ustrezne dokumente. Zato se od državljanov tretje države pričakuje, da take dokumente v času bivanja na Malti vedno nosijo s seboj.

NIZOZEMSKA

Na Nizozemskem mora vsak, ki je dopolnil 14 let starosti, v skladu z Zakonom o obveznosti izkazovanja istovetnosti [Wet op de identificatieplicht] na prvo zahtevo dati na vpogled osebni dokument (obveznost izkazovanja istovetnosti). Enako velja za tuje državljane.

Člen 4.21 Dekreta o tujcih [Vreemdelingenbesluit] določa dokumente, s katerimi lahko posamezniki izkažejo svojo istovetnost na Nizozemskem v skladu s členom 50.1 Zakona o tujcih. Ta člen razlikuje med naslednjimi skupinami:

—	tuji državljani, ki zakonito prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje,

—	tuji državljani, ki zakonito prebivajo kot državljani Skupnosti,

—	osebe, ki so vložile prošnjo za dovoljenje za začasno prebivanje kot prosilci za azil,

—	tuji državljani, ki niso navedeni zgoraj.

Konkretno so vključene naslednje kategorije:

(a)	tuji državljani, ki zakonito prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje (člen 8(a)-(d) Zakona o tujcih), so kot dokument za izkazovanje istovetnosti prejeli poseben dokument za prebivanje v skladu z Dodatkom 7a-d Uredbe o tujcih;

(b)

državljani držav članic EU/EGP in Švice, ki zakonito prebivajo, kakor je določeno v členu 8(e) Zakona o tujcih, svojo istovetnost izkažejo z veljavnim nacionalnim potnim listom ali veljavno osebno izkaznico. Tuji državljani, ki zakonito prebivajo kot družinski člani državljana države članice EU/EGP ali Švice, kakor je opredeljeno v členu 8(e) Zakona o tujcih, vendar imajo drugo državljanstvo, svojo istovetnost izkažejo z: — veljavnim nacionalnim potnim listom z zahtevanim vstopnim vizumom, če so od vstopa v državo pretekli manj kot tri meseci, — veljavnim nacionalnim potnim listom z vstopnim žigom, če se ne zahteva vstopni vizum in so od vstopa v državo pretekli manj kot trije meseci, — veljavnim nacionalnim potnim listom s potrdilom o vloženi prošnji za izkaznico o prebivanju, ki ga izdajo pristojni organi, če je od izdaje potrdila preteklo manj kot šest mesecev, — izkaznico o prebivanju v skladu z Dodatkom 7e Uredbe o tujcih;

(c)	tujim državljanom, ki so vložili prošnjo za dovoljenje za začasno prebivanje kot prosilci za azil, se izda osebni dokument v skladu z Dodatkom 7f Uredbe o tujcih v sprejemnem centru za prosilce za azil;

(d)

tuji državljani, ki zakonito prebivajo v smislu člena 8(j) Zakona o tujcih, ker obstajajo ovire za njihovo odstranitev, kakor so določene v členu 64 Zakona o tujcih, in osebe, ki zakonito prebivajo zaradi odloga izgona, pridobijo za izkazovanje svoje istovetnosti dokument za prebivanje v skladu z Dodatkom 7f2 Uredbe o tujcih (potrdilo W2), kolikor še nimajo veljavnega dokumenta za prehod meje;

(e)	(domnevnim) žrtvam trgovine z ljudmi z zakonitim prebivališčem, kakor je opredeljeno v členu 8(k) Zakona o tujcih, se izda dokument za prebivanje v skladu z Dodatkom 7f2 Uredbe o tujcih (potrdilo W2), kolikor še nimajo veljavnega dokumenta za prehod meje;

(f)

mladoletnim tujim državljanom brez spremstva, ki čakajo na razrešitev prošnje za podaljšanje veljavnosti ali spremembo dovoljenja za prebivanje, ki je bilo predhodno izdano v skladu z navedenimi omejitvami, se izda dokument za prebivanje na podlagi Dodatka 7f2 Uredbe o tujcih (potrdilo W2), kolikor še nimajo veljavnega dokumenta za prehod meje;

(g)	drugi tuji državljani.

Za druge tuje državljane je ustrezen osebni dokument veljavni dokument za prehod meje, kakor se zahteva na podlagi Dekreta o tujcih za vstop na Nizozemsko, oziroma veljaven dokument za prehod meje, v katerem je veljavni vizum. Dokumenti za prehod meje, ki so potrebni za vstop na Nizozemsko, so navedeni v členu 2.3 Dekreta o tujcih. Ta določba se uporablja ne le za tuje državljane, ki jim je dovoljeno prebivanje za dano obdobje, ampak tudi za tuje državljane, ki nezakonito prebivajo na Nizozemskem. Potrdilo W2 se lahko izda le v izjemnih primerih, saj je treba upoštevati, da je vpletena stranka že bila izvzeta iz zahteve v zvezi s potnim listom.

Posebno pravilo na podlagi člena 2.4 Dekreta o tujcih se uporablja za tranzitne potnike. Tuji državljani, ki imajo dokument za prebivanje druge države članice Schengena, se lahko brez vizuma največ tri mesece prosto gibajo na schengenskem ozemlju. V takih primerih morajo imeti veljavno potno listino.

Člen 50 Zakona o tujcih

1.   Uradniki, pristojni za mejno kontrolo, in uradniki, pristojni za nadzor tujih državljanov, lahko posameznike pridržijo, da bi ugotovili njihovo istovetnost, državljanstvo in položaj v zvezi z upravičenostjo do prebivanja, bodisi na osnovi dejstev in okoliščin, ki z objektivnega vidika dajejo podlago za utemeljen sum o nezakonitem prebivanju, bodisi zaradi boja proti nezakonitemu prebivanju po prehodu meje. Za vsako osebo, ki trdi, da ima nizozemsko državljanstvo, vendar tega ne more dokazati, se lahko uporabijo prisilni ukrepi iz odstavkov 2 in 5. Dokumenti, ki jih mora imeti tuj državljan za izkazovanje svoje istovetnosti, državljanstva in položaja v skladu z Zakonom o prebivališču, se določijo z ministrsko odredbo.

2.   Če istovetnosti pridržanega posameznika ni mogoče takoj ugotoviti, je lahko odveden na kraj, ki je določen za zaslišanje, kjer je lahko pridržan največ šest ur, pri čemer ni vključen čas med polnočjo in deveto uro zjutraj.

3.   Če je istovetnost pridržanega posameznika mogoče ugotoviti takoj, in če se zdi, da ta posameznik ni upravičen do zakonitega prebivališča, ali ni takoj očitno, da ima zakonito prebivališče, se lahko odvede na kraj, določen za razgovor, kjer je lahko pridržan največ šest ur, pri čemer ni vključen čas med polnočjo in deveto uro zjutraj.

4.   Če še vedno obstajajo razlogi za sum, da pridržani posameznik ne prebiva zakonito, lahko poveljujoči pripadnik Kraljeve žandarmerije ali policijski komisar s pristojnostjo nad krajem, kjer se nahaja posameznik, zaradi interesa preiskave rok iz odstavkov 2 in 3 podaljša za največ 48 ur.

5.   Uradniki iz odstavka 1 imajo pooblastila za preiskavo oblačil in osebno preiskavo pridržanega posameznika ter tudi preiskavo osebnih stvari posameznika.

6.   Podrobnejši predpisi bodo zagotovljeni z ministrsko odredbo v zvezi z uporabo navedenih odstavkov tega člena.

Člen 4.21 Dekreta o tujcih iz leta 2000

1.   Dokumenti, kot so določeni v zadnjem stavku člena 50.1 Zakona, so:

a.	za tuje državljane, ki zakonito prebivajo, kakor je opredeljeno v členu 8(a)-(d) Zakona: dokument, ki ga izdajo pristojni organi in potrjuje navedeno, katerega vzorec se določi z ministrsko uredbo;

b.

za tuje državljane, ki zakonito prebivajo, kakor je opredeljeno v členu 8(e) Zakona: veljavni potni list ali veljavna osebna izkaznica, če so državljani države, kakor je opredeljeno v členu 8.7.1, ali, če nimajo takega državljanstva: 1o. veljavni nacionalni potni list z zahtevanim vstopnim vizumom, če so od vstopa v državo pretekli manj kot tri meseci; 2o. veljavni nacionalni potni list z vstopnim žigom, če se ne zahteva vstopni vizum in so od vstopa v državo pretekli manj kot tri meseci; 3o. veljavni potni list s potrdilom, ki ga izdajo pristojni organi, kakor je določeno v odstavku 4 člena 8.13, o vloženi prošnji za potrdilo o prebivanju, če je od izdaje potrdila preteklo manj kot šest mesecev; 4o. dokument za prebivanje, ki ga izdajo pristojni organi, kakor je opredeljeno v odstavku 5 člena 8.13 ali odstavku 1 člena 8.20;

c.	za tuje državljane, ki so vložili prošnjo za dovoljenje za začasno prebivanje kot prosilci za azil, kakor je opredeljeno v členu 28 Zakona: dokument, ki ga izdajo pristojni organi in potrjuje navedeno, katerega vzorec se določi z ministrsko uredbo;

d.

za tuje državljane, ki niso navedeni pod točko (c) in imajo zakonito prebivališče, kakor je opredeljeno v členu 8(f), (g), (h), (j) ali (k) Zakona, ter nimajo veljavnega dokumenta v smislu Zakona za prehod meje: dokument, ki ga izdajo pristojni organi, katerega vzorec se določi z ministrsko uredbo, priložen pa mu mora biti dodaten list, kakor je opredeljeno v odstavku 3 člena 4.29, na katerem je naveden položaj na podlagi Zakona o prebivališču;

e.	za druge tuje državljane: veljaven dokument za prehod meje, ki se v smislu Zakona zahteva za vstop na Nizozemsko, oziroma dokument za prehod meje, v katerem je potrebni vizum ali uradni zaznamek v zvezi s položajem na podlagi Zakona o prebivanju.

2.   Otrokom, mlajšim od 12 let, se lahko izdajo le dokumenti, ki so določeni v odstavku 1(a) ali (b), razen če imajo po mnenju ministra upravičen interes za pridobitev takega dokumenta.

3.   Dokument, naveden v odstavku 1(a)-(d), bo vključeval uradni zaznamek, ki navaja, ali je tujemu državljanu dovoljeno delati in ali se za tako delo zahteva delovno dovoljenje v smislu Zakona o zaposlovanju in delu tujcev [Wet arbeid vreemdelingen].

4.   Če za prebivanje tujega državljana, določenega v odstavku 1(a) ali (b), na Nizozemskem veljajo omejitve, določene v odstavku 4 člena 3(4), bo na dokumentu navedeno uradno obvestilo „izkoriščanje javnih sredstev ima lahko posledice za pravico do prebivanja“ [„beroep op de publieke middelen kan gevolgen hebben voor verblijfsrecht“].

AVSTRIJA

Člen 2 Zveznega zakona v zvezi s sistemom potnih listov za avstrijske državljane (Zakon o potnih listih iz leta 1992), Zvezni uradni list Republike Avstrije (BGBl.) 1992/839 v različici, ki je objavljena v BGBl. št. I 2006/44

Vstop in zapustitev države

1.   Če ni posebej določeno z medvladnimi sporazumi ali ni nasprotnih mednarodnih praks, morajo avstrijski državljani (državljani) imeti veljavno potno listino (potni list ali enakovredno listino) za vstop na ozemlje ali zapustitev ozemlja Zvezne republike. Ne glede na odgovornosti državljanov v skladu s členom 24(1) se državljanu, ki nima veljavne potne listine, vendar lahko dokaže svoje državljanstvo in istovetnost, ne sme zavrniti vstopa.

2.   Kolikor je zvezna vlada pooblaščena za sklepanje medvladnih sporazumov, kakor je določeno v členu 66(2) Avstrijske zvezne ustave (B-VG), ima za lajšanje potovanja v tujino in iz nje tudi pravico sklepati mednarodne sporazume, ki državljanom omogočajo potovanje v druge države in vstop na ozemlje Zvezne republike na podlagi drugih dokumentov, kot so navedeni v odstavku 1. Kadar sporazumi take narave lajšajo potovanje na obmejna območja sosednjih držav Republike Avstrije, lahko določajo, da se vsako tako lajšanje uporablja le za državljane, ki imajo prebivališče na obmejnih območjih Republike Avstrije.

Sporazumi v smislu člena 2(2) Zakona o potnih listih (PassG):

—

Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o obmejnem prometu (zdaj Republika Slovenija), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 379/1968 v različici, objavljeni v Zveznem uradnem listu Republike Avstrije št. 143/1996 - glej člene 3, 4 in 7 (trenutno v postopku revizije)

—	Sporazum med Republiko Avstrijo in Švicarsko konfederacijo o mejnih prehodih za potnike v obmejnem prometu, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 164/1974 – glej člene 2-4 in 7-9

Člen 15 Avstrijskega zveznega zakona o izvajanju nalog organa javne varnosti za nadzor tujcev, izdajanju dokumentov za tujce in izdajanju dokumentov za vstop (Zakon o organu javne varnosti za nadzor tujcev iz leta 2005 – ZPT), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. I 100/2005

Pogoj za zakonit vstop na ozemlje Zvezne republike Avstrije

1.   Če ni nasprotnih določb v zveznem pravu ali mednarodnih sporazumih ali ni nasprotnih mednarodnih praks, morajo tujci za zakonit vstop na ozemlje Zvezne republike Avstrije imeti veljavno potno listino (obveznost potnega lista).

Druge potne listine v smislu člena 15(1) ZPT so:

—	potni listi za tujce (členi 88-93 ZPT)

—	potne listine, izdane na podlagi konvencije (člen 94 ZPT)

—	osebne izkaznice s fotografijo za imetnike privilegijev in imunitete (člen 95 ZPT)

—	potna listina za vrnitev za državljane države članice Evropske unije (člen 96 ZPT)

—	potna listina za vračanje državljanov tretjih držav (člen 97 ZPT)

Člen 16 Zakona o organu javne varnosti za nadzor tujcev iz leta 2005 (ZPT), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. I 100/2005

Splošni pogoji glede obveznosti potnega lista

1.   Če tako zahteva javni interes, zlasti na področju izdajanja potnih listov in organa javne varnosti za nadzor tujcev ter zunanje politike, ima zvezni minister za notranje zadeve pooblastila, da po posvetovanju z zveznim ministrom za zunanje zadeve izda uredbo, v kateri so določene oblike potnih listin, ki jih izdajo države, ki niso pogodbenice Pogodbe, navedene kot neprimerne za izpolnjevanje obveznosti potnega lista.

2.   Tujci, navedeni na skupinskih potnih listinah, lahko vstopijo v državo ali jo zapustijo le v spremstvu imetnika navedene potne listine, v kateri so vpisani. To ne velja pri ukrepih izgona ali transporta v tujino v skladu s poglavji 5-10.

3.   Tujci, ki jim je bil izdan skupinski potni list, izpolnjujejo obveznost potnega lista, vendar lahko v državo vstopijo ali jo zapustijo le skupaj. Vsak član potujoče skupine potrebuje dokument, ki ga izdajo organi in s katerim lahko izkaže svojo istovetnost. To ne velja pri ukrepih izgona ali transporta v tujino v skladu s poglavji 5-10.

Člen 17 Zakona o organu javne varnosti za nadzor tujcev iz leta 2005 (ZPT), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. I 100/2005

Omejitev obveznosti potnega lista

1.   Kolikor je zvezna vlada pooblaščena za sklepanje medvladnih sporazumov, kakor je določeno v členu 66(2) Avstrijske zvezne ustave (B-VG), ima na podlagi vzajemnosti tudi pravico dovoliti tujcem, za katere velja obveznost potnega lista, da vstopijo v državo, začasno prebivajo na ozemlju Zvezne republike Avstrije ter zapustijo državo na podlagi drugih potnih listin, kot so navedene v členu 15(1) in členu 16(3). Taki tujci izpolnjujejo obveznost potnega lista.

2.   Sporazumi v skladu z odstavkom 1, ki so namenjeni lajšanju potovanja na obmejna območja Republike Avstrije, lahko podrobneje določijo, da je tujcem, ki so vstopili v državo na podlagi take potne listine, dovoljeno ostati na mejnih območjih Republike Avstrije. V takih primerih lahko mednarodni sporazum tudi določa, da mora dokument za vstop v državo, začasno prebivanje v državi in zapustitev države sopodpisati organ avstrijske vlade.

3.   Če tako zahteva javni interes, ima zvezni minister za notranje zadeve pooblastila, da po posvetovanju z zveznim ministrom za zunanje zadeve izda uredbo, ki določa, da je nekaterim tujcem, za katere velja obveznost potnega lista, dovoljeno vstopiti na ozemlje Zvezne republike Avstrije, se na njem začasno naseliti ali zapustiti državo na podlagi drugih dokumentov. Taki tujci izpolnjujejo obveznost potnega lista.

4.   Državljani držav članic EGP in švicarski državljani prav tako lahko izpolnijo obveznost potnega lista z osebno izkaznico in lahko vstopijo v državo, se na ozemlju Zvezne republike Avstrije začasno naselijo in zapustijo državo na podlagi take potne listine.

Sporazumi v smislu člena 17(1) ZPT:

Sporazum med članicami Organizacije Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil (Sporazum o statusu sil ali SOFA), Zvezni uradni list Republike Avstrije III št. 135/1998 v različici, ki je bila objavljena v Zveznem uradnem listu Republike Avstrije III št. 96/1999 v povezavi s Sporazumom med državami pogodbenicami Organizacije Severnoatlantske pogodbe ter drugimi državami, ki sodelujejo v Partnerstvu za mir, o statusu njihovih sil (sporazum Nato SOFA), Zvezni uradni list Republike Avstrije III št. 136/1998, v različici, ki je bila objavljena v Zveznem uradnem listu Republike Avstrije III št. 178/1998 - glej člen III(1) Sporazuma o statusu sil Nata.

Sporazumi v smislu člena 17(2) ZPT: (glej sporazume v smislu člena 2(2) avstrijskega Zakona o potnih listih (PassG))

Člen 18 Zakona o organu javne varnosti za nadzor tujcev iz leta 2005 (ZPT), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. I 100/2005

Izjeme od obveznosti potnega lista

(1)   Za tujce ne velja obveznost potnega lista v naslednjih primerih:

1.	izda se izjava o sprejemu (čl. 19);

2.	prizna se pravica do začasnega prebivanja v skladu z avstrijskim zakonom, ki ureja pravico do naselitve in začasnega prebivanja, kadar tujec nima nobene potne listine ali

3.	prek tranzita (čl. 48).

(2)   Tujcem, ki se jim prizna pravica do azila ali upravičenost do subsidiarne zaščite v Avstriji in ki nimajo veljavne potne listine, vendar lahko zagotovijo prima facie dokaze o svoji istovetnosti, se - ne glede na njihovo obveznost v skladu s členoma 120 in 121 - ne sme zavrniti vstopa v državo.

Člen 19 ZPT - izjava o sprejemu

(1)   Izjava o sprejemu se pripravi na zahtevo pristojnega organa druge države za tujca, zoper katerega se odredi izgon iz ozemlja navedene države na ozemlje Zvezne republike Avstrije in katerega mora Republika Avstrija sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma (odst. 4), konvencije Evropske skupnosti ali mednarodne prakse.

(2)   Izjava o sprejemu mora biti izrecno imenovana kot taka; v njej morata biti navedena istovetnost in državljanstvo tujca.

(3)   Če ni drugače določeno v mednarodnem sporazumu ali konvenciji Evropske skupnosti, mora biti veljavnost izjave o sprejemu skladna s časom, ki je potreben za vrnitev tujca; za vstop v državo mora biti določen mejni prehod ali kraj v državi pogodbenici Pogodbe.

(4)   Kolikor je Avstrijska zvezna vlada pooblaščena za sklepanje medvladnih sporazumov iz člena 66(2) Zvezne avstrijske ustave (B-VG), lahko na podlagi vzajemnosti sklene, da ljudje, ki so nezakonito vstopili na ozemlje druge države ali ki ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v navedeno državo ali stalno prebivališče v njej, lahko ponovno vstopijo v Zvezno republiko Avstrijo (konvencija o ponovnem sprejemu).

Člen 23 Zakona o organu javne varnosti za nadzor tujcev iz leta 2005 (ZPT), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. I 100/2005

Zdravniško spričevalo

(1)   Za preprečevanje ogrožanja javnega zdravja ima avstrijski zvezni minister za zdravje in ženske zadeve pravico izdati uredbo, ki navaja nekatere države, v katerih je znatno povečano tveganje okužbe z:

1.	kužno boleznijo, ki je nalezljiva pri običajnih družbenih stikih (resna bolezen) in jo je treba obvezno prijaviti v smislu avstrijskega Zakona o epidemijah [Epidimiegesetz] 1950, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 186/1950;

2.	katero koli drugo resno nalezljivo boleznijo, za katero ne velja obveznost prijave ali poročanja, ali

3.	tuberkulozo, ki jo je treba prijaviti v smislu člena 3(a) avstrijskega Zakona o tuberkulozi, Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 127/1968,

in v katerih kot posledica take bolezni obstaja tveganje izpostavljenosti velikega števila ljudi trajni in resni nevarnosti.

(2)   Tujci, ki so v šestih mesecih neposredno pred vstopom na ozemlje Zvezne republike Avstrije začasno prebivali v državi, navedeni v uredbi iz odstavka 1, imajo pravico do vizuma, če predložijo zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da nimajo bolezni, navedenih v uredbi iz odstavka 1.

(3)   Uredba mora določiti bolezen, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, ter vsebino in obdobje veljavnosti zdravniškega spričevala.

POLJSKA

Poljska ni uvedla posebnih predpisov glede posedovanja ali nošenja dokazil in listin za dokazovanje istovetnosti.

PORTUGALSKA

Člen 2(1) Zakona št. 5/95 z dne 21. februarja 1995 (Zakon, ki določa obveznost nošenja osebnih dokumentov) določa: „Državljani, starejši od 16 let, morajo imeti osebne dokumente, kadar koli so na javnem mestu, mestu, ki je dostopno javnosti, ali mestu, ki je pod policijskim nadzorom“.

Člen 2(2) istega zakona določa: „Za namene odstavka 1 šteje za osebne dokumente naslednje:

(a)	za državljane Portugalske: osebna izkaznica ali potni list;

(b)	za državljane držav članic Evropske skupnosti: dovoljenje za prebivanje, osebna izkaznica ali potni list;

(c)	za državljane držav, ki niso članice EU: dovoljenje za prebivanje, osebna izkaznica za tujca ali potni list za tujca“.

SLOVENIJA

Tujec dokazuje svojo istovetnost s tujo potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, ki je v državi tujca predpisana in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, z osebno izkaznico za tujca, z maloobmejno izkaznico ali z drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. Na zahtevo policista mora tujec izkazati svojo istovetnost na način, določen v prejšnjem odstavku tega člena, ter mora pokazati tudi dovoljenje, s katerim dokazuje zakonitost vstopa in prebivanja v Republiki Sloveniji (člen 75 Ztuj-1-UPB3, Ur. l. RS št. 107/2006).

Z globo 20 000 tolarjev (83,46 EUR) se kaznuje tujec, ki na zahtevo policista ne pokaže dovoljenja, s katerim dokazuje zakonitost bivanja in vstopa v državo, ali na zahtevo policista ne izkaže svoje istovetnosti (člen 97(3) in (4) Ztuj.)

SLOVAŠKA

V primeru odprave mejnega nadzora na notranjih mejah lahko države članice v skladu s členom 21(c) in (d) Zakonika o schengenskih mejah z zakonodajo določijo obveznost posedovanja ali nošenja dokazil in listin ter obveznost za državljane tretje države, da prijavijo svoje prebivanje na ozemlju katere koli države članice v skladu s členom 22 Schengenske konvencije. Po odpravi mejnih kontrol se bo verjetno ohranila obveznost za državljane tretjih držav (podobna obveznosti slovaških državljanov), da imajo med bivanjem na ozemlju Slovaške republike veljavno potno listino (vključno z vizumom, če je potreben), osebno izkaznico ali dovoljenje za prebivanje. Ohranila se bo tudi obveznost prijave tujcev v smislu člena 49(2) Zakona št. 48/2002 coll.

FINSKA

Člen 13 Zakona o tujcih (301/2004) - Potni listi

Tujec mora za vstop in bivanje na Finskem imeti veljaven potni list, ki so ga izdali organi njegove matične države ali države prebivališča, in ga na zahtevo dati na vpogled organom mejne kontrole ali policije.

Nacionalna zakonodaja ne določa obveznosti nošenja dokazil in listin med obiskom v državi.

ŠVEDSKA

Nacionalne določbe v zvezi s členom 21(c) so predvidene v členu 9 poglavja 9 Zakona o tujcih

Člen 9

Tujec, ki živi na Švedskem, mora na zahtevo policista dati na vpogled potni list ali drug dokument, s katerim dokazuje svojo pravico do bivanja na Švedskem. Prav tako se mora tujec na vabilo urada za priseljevanje ali policijskih organov zglasiti pri uradu ali policijskih organih in zagotoviti podatke v zvezi s svojim bivanjem na Švedskem. Če tujec tega ne stori, ga lahko policijski organi odvedejo. Če se glede na osebne okoliščine tujca ali iz drugega razloga lahko domneva, da se tujec ne bo zglasil na vabilo, ga policijski organi lahko odvedejo brez predhodnega vabila.

Obalna straža mora sodelovati v policijskih dejavnostih nadzora v prvi vrsti z nadzorom, ki ga izvaja v pomorskem prometu in v zvezi z njim. Če nadzor izvaja obalna straža, je treba uradniku obalne straže dati na vpogled potni list ali drug dokument.

Kontrole na podlagi prvega in drugega pododstavka se lahko izvajajo, le če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da tujec nima pravice do bivanja na Švedskem, ali če obstajajo drugi posebni razlogi za kontrolo.

ROMUNIJA

Člen 104 Zakona o tujcih št. 194/2002 določa:

1.	Z dovoljenjem za prebivanje tujec izkazuje svojo istovetnost in pravico do bivanja v Romuniji, pa tudi trajanje in namen, s katerim mu je bila ta pravica priznana.

2.	Imetnik dovoljenja za prebivanje mora to dovoljenje vedno nositi s seboj, ne sme ga dati komu drugemu, pristojnim organom pa ga mora dati na vpogled vsakič, ko se to od njega zahteva.

ISLANDIJA

Nacionalna zakonodaja ne določa zakonske obveznosti nošenja osebnih dokazil ali listin za islandske državljane. Vendar lahko policija v skladu z odstavkom 5 člena 15 Zakona o policiji zahteva od osebe (islandskega ali tujega državljana), da navede svoje ime, številko osebne izkaznice in naslov, ter to dokaže z osebnim dokumentom.

V skladu z odstavkom 1 člena 5 Zakona o tujcih št. 96/2002 mora tujec, ki prispe na Islandijo, imeti potni list ali drug osebni dokument, ki je priznan kot potna listina, razen če je v pravilniku, ki ga izda Minister za pravosodje, določen drug režim. V skladu s členom 53 istega zakona mora vsak tujec na zahtevo policije dati na vpogled osebne dokumente in po potrebi zagotoviti podatke, da se lahko ugotovita njegova istovetnost in zakonitost njegovega bivanja na Islandiji.

Minister za pravosodje lahko odloči, da morajo tujci, razen državljanov Danske, Finske, Norveške in Švedske, ves čas svojega bivanja na Islandiji nositi s seboj potni list ali drug osebni dokument. Minister lahko druge tuje državljane izvzame iz te obveznosti.

Kakor je navedeno zgoraj, imajo islandski organi dovolj možnosti, da tujcu naložijo obveznost posedovanja ali nošenja dokazil in listin, tako ob prihodu na Islandijo kot med njihovim bivanjem v tej državi. Odprava kontrole na notranjih mejah ne vpliva na izvajanje zgoraj navedenih določb.

NORVEŠKA

To vprašanje obravnava prvi odstavek člena 44 Zakona o priseljevanju (Zakon o vstopu tujih državljanov v Kraljevino Norveško in njihovi prisotnosti v kraljestvu z dne 24. junija 1988, št. 64). V tej določbi je navedeno:

Na zahtevo policije mora vsak tuj državljan izkazati svojo istovetnost in po potrebi zagotoviti podatke, da se ugotovita njegova istovetnost in zakonitost njegovega bivanja v Kraljevini Norveški.

V skladu s to določbo torej obstaja obveznost za tuje državljane, da imajo in nosijo dokumente, s katerimi izkazujejo svojo istovetnost. Ta obveznost ne velja za državljane Norveške.

---

24.1.2008

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/25

---

Uradna obvestila v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)

Obveznost državljanov tretjih držav, da se prijavijo na ozemlju katere koli države članice v skladu s členom 21(d)

(2008/C 18/04)

BELGIJA

Ta obveznost je podrobno določena v naslednjih ukrepih:

—

Člen 5 Zakona z dne 15. decembra 1980 o vstopu na ozemlje, prebivanju, namestitvi in izgonu nedržavljanov: „Nedržavljani, ki ne bivajo v ustanovi, ki jih mora v skladu z zakonom prijaviti kot potnike, se morajo v treh delovnih dneh po prihodu v Kraljevino Belgijo prijaviti upravi občine, v kateri bivajo, razen če spadajo v eno od kategorij nedržavljanov, ki jih je kralj oprostil te obveznosti. Kralj določi način prijave in obliko dokumenta, ki se izda pri prijavi in dokazuje, da je bila prijava izvedena.“

—

Člen 18 Kraljevega dekreta z dne 8. oktobra 1981 o vstopu na ozemlje, prebivanju, namestitvi in izgonu nedržavljanov: „Obveznost prijave pri lokalnih organih ne velja za: 1. nedržavljane, ki so med svojim obiskom v Belgiji sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali podobno ustanovo; 2. nedržavljana, ki je pridržan in priprt v zaporu ali socialnovarstveni ustanovi.“

—	Člen 27 Kraljevega dekreta z dne 8. oktobra 1981 o vstopu na ozemlje, prebivanju, namestitvi in izgonu nedržavljanov: „Otroke, ki nimajo belgijskega državljanstva in so mlajši od 15 let, mora pri lokalnih organih prijaviti oče/mati ali oseba/ustanova, ki je zanje odgovorna.“

—

Člen 28 Kraljevega dekreta z dne 8. oktobra 1981 o vstopu na ozemlje, prebivanju, namestitvi in izgonu nedržavljanov: „Nedržavljani, ki živijo v avtodomih, avtomobilih ali na plovilih, se morajo v določenem roku prijaviti na seznam nedržavljanov v občini, v kateri želijo prejemati uradna sporočila. Lokalni občinski organi so pristojni za izdajanje potrdil, ki dokazujejo, da so te osebe navedene na seznamu nedržavljanov, prijavljenih v zadevni občini.“

BOLGARIJA

Obveznost državljanov tretjih držav, da se prijavijo na ozemlju katere koli države članice v skladu s členom 22 Schengenske konvencije, ureja Zakon o tujih državljanih v Republiki Bolgariji:

Člen 18(1): „Pri vstopu v Republiko Bolgarijo tuji državljani izpolnijo kartico z naslovom v skladu z vzorcem, ki ga je odobril minister za notranje zadeve, na kateri pisno navedejo namen svojega obiska in naslov, na katerem bodo prebivali.“

ČEŠKA

Obveznost državljanov tretjih držav, da se prijavijo na ozemlju Češke republike v skladu z določbami člena 22 Schengenske konvencije, je določena v Zakonu št. 326/1999 coll. o bivanju tujcev na ozemlju Češke republike (poglavje VII, členi 93–102 o prijavi bivanja na ozemlju).

V skladu z Zakonom se mora tujec v treh dneh po prihodu na ozemlje Češke prijaviti na policiji.

DANSKA

Danska se je odločila, da ne bo izvajala člena 22 Schengenskega sporazuma.

Zakon o tujcih in Odredba o tujcih ne vsebujeta določb o obveznosti državljanov tretjih držav, da se prijavijo v državi, ko vstopijo iz druge schengenske države.

NEMČIJA

Državljani tretjih držav morajo svojo prisotnost na ozemlju države članice prijaviti v skladu s členom 22 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. V Nemčiji velja v skladu s členi 11, 14 in 16 okvirnega zakona o prijavi prebivališča (Melderechtsrahmengesetz) in ustreznimi določbami zakonov zveznih dežel o prijavi prebivališča (Landesmeldegesetze) ustrezna obveznost prijave.

Na podlagi okvirnega zakona o prijavi prebivališča oziroma v tem smislu podobnih določb zakonov zveznih dežel o prijavi prebivališča obstaja splošna obveznost prijave pri pridobitvi prebivališča na ozemlju Zvezne republike Nemčije (obveznost prijave) in obveznost prijave pri izselitvi v tujino (obveznost odjave). Obveznost prijave je treba izpolniti v enem/dveh tednih po vselitvi ali izselitvi z navedbo prebivanja na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Za prijavo so pristojni organi v lokalnih upravnih enotah.

Splošna obveznost prijave velja tako za nemške državljane kot tudi za tujce. Med tujci iz držav EU in državljani tretjih držav ni razlike.

Pri posebni obveznosti prijave v nastanitvenih objektih in bolnišnicah ali domovih se splošna obveznost prijave ne uporablja.

ESTONIJA

V skladu s členom 9 Zakona o državnih mejah (objavljen v državnem uradnem listu (Riigi Teataja) I 1994, 54, 902; 2006, 26, 191) je prehod državne meje mogoč na mejnih kontrolnih točkah. Zato prijava prebivanja ni potrebna.

GRČIJA

Člen 87(1) in (2) Zakona št. 3386/2005 določa, da morajo državljani tretjih držav takoj po vstopu v Grčijo svoj prihod prijaviti osebam, ki jim nudijo nastanitev, s predložitvijo potnega lista ali katere koli druge potne listine, priznane v mednarodnih konvencijah, vstopnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje. Osebe, ki nudijo nastanitev ali začasno prebivališče, morajo nemudoma obvestiti policijski oddelek ter pristojni urad za tujce in priseljevanje o prihodu in odhodu tujcev, ki pri njih prenočijo. Tujci in druge osebe, ki kršijo veljavne določbe, se lahko kaznujejo z denarno kaznijo od 1 500 EUR do 3 000 EUR.

ŠPANIJA

V skladu s španskim pravom morajo državljani tretjih držav v določenih primerih prijaviti svoj vstop v državo.

Člen 12 Kraljevega dekreta št. 2393/2004 z dne 30. decembra 2004, ki sprejema izvedbene predpise v zvezi s sistemskim zakonom št. 4/2000 z dne 11. januarja 2000 o pravicah in svoboščinah tujih državljanov v Španiji ter njihovem družbenem vključevanju, se glasi:

1.	„Tuji državljani, ki prispejo na špansko ozemlje iz države, s katero je Španija podpisala sporazum o odpravi mejnih kontrol, se morajo osebno prijaviti organom španske policije.“

2.	„Če se ne prijavijo ob vstopu, morajo to storiti v treh delovnih dneh po vstopu na kateri koli državni policijski postaji ali uradu za tujce.“

FRANCIJA

Francoska zakonodaja to obveznost določa v členih L.531-2, R.211-32, R.211-33, R.212-5 in R.212-6 Zakona o vstopu in bivanju tujcev ter pravici do azila (Code de l'entrée et du séjour des étrangers et du droit d'asile), ki določajo, da državljani tretjih držav ob vstopu na francosko ozemlje podpišejo izjavo.

ITALIJA

Podatki bodo objavljeni naknadno.

CIPER

Uredba št. 242/72, kakor je bila spremenjena, izdana na podlagi Zakona o tujcih in priseljevanju, poglavje 105, kakor je bilo spremenjeno, odstavka 35 in 36, določa, da se mora vsak tujec v sedmih dneh po prihodu na Ciper zglasiti v uradu uradnika za prijavo v okrožju, v katerem namerava prebivati, in v skladu s to določbo se mu izda potrdilo o prijavi.

LATVIJA

Državljani tretjih držav morajo prijaviti svoje prebivališče, kadar zaprosijo za dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Latviji.

LITVA

Državljanom tretjih držav se ni treba prijaviti na ozemlju Litve v skladu z določbami člena 22 Schengenske konvencije.

LUKSEMBURG

Državljani tretjih držav se morajo v treh dneh prijaviti na občini ali v hotelu, kjer bivajo.

MADŽARSKA

Člen 88 Zakona XXXIX iz leta 2001 o vstopu in bivanju tujcev določa, da morajo tujci prijaviti kraj nastanitve pri policijskih organih za tujce.

MALTA

Državljani tretje države morajo trenutno izpolnjevati le pogoje za vstop, kakor so določeni v Zakonu o priseljevanju (poglavje 217) in povezanih zakonskih predpisih. Zakonske predpise, kakor so predvideni v členu 22 Schengenske konvencije, je treba sprejeti pred vključitvijo Malte v schengensko območje.

NIZOZEMSKA

Člen 4.4 Dekreta o tujcih določa, da se mora tuj državljan, ki vstopi na Nizozemsko ali iz nje izstopi preko zunanje meje, prijaviti na mejnem prehodu zunanje meje v delovnem času in pri uradniku, pristojnem za mejni nadzor. Nizozemski minister lahko v nekaterih okoliščinah odobri izjemo od te zahteve. Zgoraj navedeno ne velja za državljane držav Beneluksa.

Prijava se lahko zahteva tudi za pogojni vstop. Zahteva za prijavo načeloma vključuje prijavo v treh dneh na policijski postaji za tujce regionalne policije, ki je pristojna za občino, v kateri bo bival tuj državljan. Če tuj državljan ne more izpolniti zahteve za prijavo v treh dneh, ker je sobota, nedelja ali državni praznik, se na dokumentu, s katerim prečka mejo, zabeleži naslednje: „prijavite se najkasneje do …. (datum)“.

Člen 4.39 Dekreta o tujcih določa tudi, da se mora tuj državljan brez zakonitega prebivališča nemudoma osebno prijaviti komisarju policijske postaje regionalne policije, ki je pristojen za občino, v kateri biva.

Člen 4.47 Dekreta o tujcih določa naslednje:

1.	„Tuj državljan, ki zakonito prebiva, kot je določeno v členu 8(i) Zakona, in je na Nizozemsko prispel za obdobje, daljše od treh mesecev, se mora v treh dneh po prihodu na Nizozemsko osebno prijaviti komisarju policijske postaje regionalne policije, ki je pristojen za občino, v kateri prebiva.

2.	Pri izračunavanju obdobja treh mesecev iz odstavka 1 se bo upoštevalo predhodno bivanje na Nizozemskem v obdobju šestih mesecev neposredno pred prihodom.

3.	Če je tuj državljan mlajši od 12 let, ga prijavi oseba, pri kateri živi ali prebiva.“

Člen 4.48 Dekreta o tujcih določa naslednje:

1.	„Tuj državljan, ki zakonito prebiva, kot je določeno v členu 8(i) Zakona, in je na Nizozemsko prispel za največ tri mesece, se mora v treh dneh po prihodu na Nizozemsko osebno prijaviti komisarju policijske postaje regionalne policije, ki je pristojen za občino, v kateri prebiva.

2.	Vsaka zahteva za prijavo v skladu zgoraj navedenim odstavkom za tujega državljana, mlajšega od 12 let, bo za posameznika, pri katerem tuj državljan živi ali prebiva, obvezna.

3.	Odstavek 1 ne velja za tuje državljane, ki se nastanijo v hotelu ali ustanovi, katere lastnik, najemnik ali upravitelj mora v skladu z občinskimi predpisi prijaviti prenočišče, ki ga zagotovi posameznikom, pristojnim organom.“

Člen 4.49 Dekreta o tujcih določa naslednje:

1.

„Tuj državljan, ki ima vizum ali dokument za prehod meje, v katerega je ustrezni pristojni organ dodal zaznamek glede prijave na policijski postaji za tujce na Nizozemskem, se bo v treh dneh po prihodu na Nizozemsko osebno prijavil komisarju policijske postaje regionalne policije, ki je pristojen za občino, navedeno v tem zaznamku.

2.	Odstavek 1 se ne uporablja za državljane države, ki je pogodbenica Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ali za državljane Švice.“

Člen 4.50 Dekreta o tujcih določa naslednje:

1.	„Tuj državljan, ki je prišel na Nizozemsko, da bi iskal zaposlitev kot mornar na ladji, se bo v treh dneh po prihodu na Nizozemsko prijavil komisarju policijske postaje regionalne policije v občini, kjer išče zaposlitev.

2.	Odstavek 1 se ne uporablja za državljane države, ki je pogodbenica Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ali za državljane Švice.“

AVSTRIJA

Člen 5 Avstrijskega zveznega zakona o obveznosti prijave na policiji (Zakon o prijavi 1991 – MeldeG), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 1992/9 v različici Zvezni uradni list Republike Avstrije št. I 2006/45

Nastanitev v hotelih

Člen 6 Avstrijskega zveznega zakona o obveznosti prijave na policiji (Zakon o prijavi 1991 – MeldeG), Zvezni uradni list Republike Avstrije št. 1992/9 v različici Zvezni uradni list Republike Avstrije št. I 2006/45

Člen 3 Zakona o prijavi (MeldeG) – nastanitev v stanovanjih; prijava

Člen 4 MeldeG – nastanitev v stanovanjih; odjava

Člen 1 MeldeG – opredelitev pojmov

Člen 11 MeldeG – sprememba prijavljenih podatkov

POLJSKA

V skladu s členi od 23 do 26 Zakona o registru prebivalstva in osebnih izkaznicah z dne 10. aprila 1974 (uradni list 06.139.993 z naknadnimi spremembami) se morajo tujci, ki bivajo na ozemlju Republike Poljske, prijaviti v skladu pravili, določenimi v navedenem zakonu.

Tujci, ki ne bivajo v hotelu in jim je bila nastanitev zagotovljena v povezavi z delom, izobraževanjem, zdravljenjem ali počitnikovanjem, morajo svojo začasno bivanje prijaviti najpozneje v štirih dneh od prehoda meje Republike Poljske.

Če je četrti dan praznik, je zadnji dan za prijavo naslednji delovni dan.

Začasno bivanje turistične skupine prijavi vodja skupine, ki mora upravitelju hotela ali pooblaščenemu članu hotelskega osebja predložiti seznam članov turistične skupine in potne listine, na podlagi katerih lahko bivajo na ozemlju Republike Poljske.

1.

Tujec pri prijavi svoje stalne nastanitve predloži vse potrebne podatke in tudi svojo izkaznico o prebivanju, izdano po odobritvi dovoljenja za nastanitev, dovoljenja ES za prebivanje za daljši čas, statusa begunca ali dovoljenja za dopustitev bivanja, ali predloži dovoljenje za nastanitev, dovoljenje ES za prebivanje za daljši čas, odločbo o odobritvi statusa begunca v Republiki Poljski ali odločbo o dopustitvi bivanja.

2.

Tujec, ki prijavi začasno bivanje za obdobje do 3 mesecev, zagotovi potrebne podatke in predloži vizum, če pa je prečkal mejo v skladu s sporazumom o odpravi ali omejitvi vizumske obveznosti, predloži potno listino, začasno osebno izkaznico za tujca, izkaznico o prebivanju ali dovoljenje za prebivanje za določen čas, dovoljenje za nastanitev ali dovoljenje ES za prebivanje za daljši čas ali odločbo o odobritvi statusa begunca v Republiki Poljski ali odločbo o dopustitvi bivanja.

PORTUGALSKA

Člen 26(1) Dekreta – Zakona 244/98 z dne 8. avgusta 1998, kakor je bil spremenjen z Dekretom – Zakonom 34/2003 z dne 25. februarja 2003, določa obveznost prijave vstopa v državo: „Tujci, ki vstopijo v državo iz druge države članice čez mejo, na kateri ni mejne kontrole, se morajo prijaviti v treh delovnih dneh po vstopu.“

ROMUNIJA

Člen 102 Zakona o tujcih št. 194/2002 določa:

SLOVENIJA

Načine in postopke za prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča ter prijavo in odjavo gostov ureja Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-UPB1, Ur. l. RS št. 59/2006), ki določa obveznost tujcev, da se prijavijo na različne načine glede na vrsto prebivanja.

1.   Nastanitev v turističnem ali gostinskem objektu

Turistični in gostinski objekti so prostori, namenjeni sprejemu posameznikov na prenočišče ali počitek (hoteli, moteli, zdravilišča, penzioni, prenočišča, gostišča, turistične kmetije, hotelska in apartmajska naselja, kampi, marine, planinski in drugi domovi ter drugi objekti, če se uporabljajo za prenočišča ali počitek).

Tujca, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu (člen 10(1) ZPPreb).

Stanodajalec je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki proti plačilu sprejema goste na prenočišče oziroma počitek, ali v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi začasno nastanitev.

2.   Bivanje v nastanitvenih objektih

Nastanitveni objekti so samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in drugi objekti, namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje.

Tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v treh dneh po njegovem sprejemu oziroma odhodu (člen 10(2) ZPPreb). Tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in ima dovoljenje za prebivanje, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojnemu organu v treh dneh po njegovem sprejemu oziroma odhodu (člen 11(2) ZPPreb).

3.   Bivanje v objektih, ki niso turistični, gostinski ali nastanitveni objekti

Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje in se ne nastani v turističnem ali gostinskem objektu, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom (člen 10(3) ZPPreb). Tujec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje, vendar v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča pri pristojnem organu, mora pristojnemu organu začasno prebivališče prijaviti v roku treh dni od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo (člen 12(3) ZPPreb).

Tujec, ki ima dovoljenje za prebivanje, mora pristojnemu organu začasno prebivališče prijaviti v roku treh dni od dneva naselitve, če se nastani ali začasno prebiva izven naselja stalnega oziroma začasnega prebivališča v objektih, kot so počitniške hiše, stanovanja in drugi objekti (vendar ne turistični, gostinski ali namestitveni objekti) ter namerava v tem naselju prebivati več kot 60 dni in je pristojnemu organu že prijavil stalno ali začasno prebivališče (člen 12(1) ZZPreb).

4.   Bivanje v zdravstveni ustanovi

Zdravstvene ustanove, ki sprejmejo tujca na zdravljenje, ga morajo prijaviti pristojnemu organu v 24 urah po sprejemu (člen 84 Zakona o tujcih).

SLOVAŠKA

Podatki bodo objavljeni naknadno.

FINSKA

Člen 130(3) Zakona o tujcih (301/2004)

ŠVEDSKA

Na Švedskem ni nacionalnih določb, ki se nanašajo na člen 21(d), razen člena 13 poglavja 6 Zakona o tujcih, ki se glasi:

ISLANDIJA

V skladu s členom 17(1) Zakona o tujcih št. 96/2002 se državljan tretje države, ki mu je bilo izdano dovoljenje za prebivanje v Islandiji, v enem tednu po prihodu prijavi organom. Ista pravila veljajo za državljana tretje države, ki namerava zaprositi za dovoljenje za prebivanje ali se to dovoljenje od njega zahteva.

NORVEŠKA

To vprašanje je urejeno v členu 23(1) Zakona o priseljevanju, ki se nanaša na prijavo po prehodu zunanje meje, v katerem je navedeno naslednje:

Poleg tega člen 14(1) Zakona o priseljevanju, ki se nanaša na prijavo organom, obravnava obveznost tujih državljanov, da se prijavijo na ozemlju. Ta člen navaja:

---