|
ISSN 1725-5244 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 311 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 50 |
|
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
|
I Resolucije, priporočila in mnenja |
|
|
|
MNENJA |
|
|
|
Komisija |
|
|
2007/C 311/01 |
||
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Komisija |
|
|
2007/C 311/02 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 ) |
|
|
2007/C 311/03 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4908 – STV Fund/Smith/@Balance) ( 1 ) |
|
|
2007/C 311/04 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4981 – AT&T/IBM) ( 1 ) |
|
|
2007/C 311/05 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4902 – Yamaha Motor Europe/Yamaha Distribution Companies) ( 1 ) |
|
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropski parlament |
|
|
2007/C 311/06 |
||
|
|
Svet |
|
|
2007/C 311/07 |
||
|
|
Komisija |
|
|
2007/C 311/08 |
||
|
2007/C 311/09 |
||
|
2007/C 311/10 |
||
|
|
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC |
|
|
2007/C 311/11 |
Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje ( 1 ) |
|
|
2007/C 311/12 |
Razširitev in sprememba obveznosti javnih služb, uvedenih za redne zračne prevoze na treh progah znotraj Grčije v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2408/92 ( 1 ) |
|
|
2007/C 311/13 |
Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni regionalni pomoči za naložbe ( 1 ) |
|
|
|
V Objave |
|
|
|
UPRAVNI POSTOPKI |
|
|
|
Komisija |
|
|
2007/C 311/14 |
||
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE |
|
|
|
Komisija |
|
|
2007/C 311/15 |
Državna pomoč – Španija – Državna pomoč št. C 45/07 (prej NN 51/07) — Davčna amortizacija finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzem obsežnih deležev v tujih družbah – Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 ) |
|
|
2007/C 311/16 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4975 – Mitsui/Rubis/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
|
Popravki |
|
|
2007/C 311/17 |
||
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
|
I Resolucije, priporočila in mnenja
MNENJA
Komisija
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/1 |
MNENJE KOMISIJE
z dne 20. decembra 2007
o spremembi načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Penly v Franciji v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom
(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)
(2007/C 311/01)
Evropska komisija je 6. julija 2007 v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom od francoske vlade prejela splošne podatke v zvezi s spremembo načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Penly.
Na podlagi teh podatkov in po posvetovanju s skupino strokovnjakov je Komisija oblikovala naslednje mnenje:
|
1) |
Razdalja med obratom in najbližjo točko na ozemlju druge države članice, v tem primeru Združenega kraljestva, je 106 km. |
|
2) |
Načrtovana sprememba bo povzročila splošno zmanjšanje omejitev za izpust plinastih in tekočih snovi, razen za tekoči tritij, za katerega je predvideno povečanje. |
|
3) |
Pri običajnem obratovanju načrtovane spremembe ne bodo povzročile izpostavljenosti, ki bi lahko vplivale na zdravje prebivalstva v drugih državah članicah. |
|
4) |
V primeru nenačrtovanih izpustov tekočih radioaktivnih snovi zaradi nesreče vrste in razsežnosti, kakršne navajajo prvotni splošni podatki, načrtovana sprememba v sistemu upravljanja porabe goriva ne bo vplivala na odmerke v drugih državah članicah, ki bi lahko vplivali na zdravje prebivalstva. |
Komisija zato meni, da izvajanje spremenjenega načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov v kateri koli obliki iz jedrske elektrarne Penly pri običajnem obratovanju in v primeru nesreče vrste in razsežnosti, predvidenih v splošnih podatkih, ne more povzročiti radioaktivnega onesnaženja vode, tal ali ozračja druge države članice.
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
Komisija
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/2 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/02)
|
Datum sprejetja odločitve |
30.10.2007 |
|
Št. pomoči |
N 495/06 |
|
Država članica |
Madžarska |
|
Regija |
— |
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Adódifferenciálás a bioüzemanyagok elterjesztése érdekében |
|
Pravna podlaga |
Az adókról, járulékokról és egyéb költségvetési befizetésekről szóló törvények módosításáról szóló 2005. évi CXIX. törvény |
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|
Cilj |
Varstvo okolja |
|
Oblika pomoči |
Znižanje davčne stopnje |
|
Proračun |
Skupni znesek načrtovane pomoči: 650 mio. EUR |
|
Intenzivnost |
— |
|
Trajanje |
1.1.2008-31.12.2014 |
|
Gospodarski sektorji |
Proizvajalci biogoriv |
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
— |
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
Datum sprejetja odločitve |
25.9.2007 |
||||
|
Št. pomoči |
N 571/06 |
||||
|
Država članica |
Irska |
||||
|
Regija |
— |
||||
|
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
RES-E support programme |
||||
|
Pravna podlaga |
The Electricity Regulation Act 1999 |
||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
|
Cilj |
Varstvo okolja |
||||
|
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||||
|
Proračun |
Načrtovani letni izdatki: 10 mio. EUR; skupni znesek načrtovane pomoči: 150 mio. EUR |
||||
|
Intenzivnost |
— |
||||
|
Trajanje |
1.1.2007-31.12.2024 |
||||
|
Gospodarski sektorji |
Oskrba z električno energijo, plinom in vodo |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
|
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/4 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Št. primera COMP/M.4908 – STV Fund/Smith/@Balance)
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/03)
Dne 17. decembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:
|
— |
na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4908. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu). |
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/4 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Št. primera COMP/M.4981 – AT&T/IBM)
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/04)
Dne 14. decembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:
|
— |
na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4981. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu). |
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/5 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Št. primera COMP/M.4902 – Yamaha Motor Europe/Yamaha Distribution Companies)
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/05)
Dne 28. novembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:
|
— |
na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4902. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu). |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
Evropski parlament
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/6 |
SKLEP
(2007/C 311/06)
GENERALNI SEKRETAR EVROPSKEGA PARLAMENTA,
ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti ter pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, kot jih določa Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 Sveta in jih dopolnjuje Uredba (ES, Euratom) št. 723/2004 Sveta in zlasti člen 30 Kadrovskih predpisov,
ob upoštevanju sklepa predsedstva o imenovanju organa za imenovanja, nazadnje spremenjenega dne 26. oktobra 2004,
ob upoštevanju objav javnih natečajev:
PE/90/A, PE/91/A, PE/94/A, PE/95/A, PE/96/A, PE/97/A, PE/98/A, PE/99/A, PE/66/S, PE/67/S, PE/68/S, PE/72/S, PE/80/S, PE/87/S, PE/88/S, PE/89/S, A/94, A/95;
EUR/A/155, EUR/A/158, EUR/A/159, EUR/A/161, EUR/A/167, EUR/A/169;
EUR/LA/156, EUR/LA/157;
PE/32/B, PE/34/B, PE/69/S;
PE/132/C, PE/133/C, PE/134/C, EUR/C/153, EUR/C/160;
ob upoštevanju mnenja skupnega odbora, sprejetega na seji dne 14. novembra 2007,
SKLENE:
Člen 1
Veljavnost rezervnih seznamov z javnih natečajev številka:
|
|
PE/90/A, PE/91/A, PE/94/A, PE/95/A, PE/96/A, PE/97/A, PE/98/A, PE/99/A, PE/66/S, PE/67/S, PE/68/S, PE/72/S, PE/80/S, PE/87/S, PE/88/S, PE/89/S, A/94, A/95; |
|
|
EUR/A/155, EUR/A/158, EUR/A/159, EUR/A/161, EUR/A/167, EUR/A/169; |
|
|
EUR/LA/156, EUR/LA/157; |
|
|
PE/32/B, PE/34/B, PE/69/S; |
|
|
PE/133/C, PE/134/C; |
se podaljša do 31. decembra 2008.
Člen 2
Veljavnost rezervnih seznamov z javnih natečajev številka:
|
|
PE/132/C, EUR/C/153, EUR/C/160; |
se ne podaljša.
Luxembourg, 3. decembra 2007
Harald RØMER
Generalni sekretar
Svet
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/7 |
Sklepi Sveta z dne 24. maja 2007 o prispevku kulturnega in ustvarjalnega sektorja k uresničevanju lizbonskih ciljev
(2007/C 311/07)
SVET EVROPSKE UNIJE –
|
1) |
ob upoštevanju člena 151 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, |
|
2) |
ob upoštevanju ponovnega zagona lizbonske strategije na Evropskem svetu v Bruslju 22. in 23. marca 2005, ki je izpostavil gospodarsko rast ter ustvarjanje več in boljših delovnih mest, ter sklepov Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007, v skladu s katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti spodbujanju zmogljivosti MSP, tudi na področju kulture in ustvarjalnosti, zaradi njihove vloge gonilne sile v zvezi z rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in inovacijami (1), |
|
3) |
opozarjajoč, da imata kultura in ustvarjalnost raznolike družbene, politične in gospodarske vloge, |
|
4) |
opozarjajoč na Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, v kateri je poudarjeno, da so kulturne dejavnosti, dobrine in storitve tako gospodarske kot kulturne narave, |
|
5) |
ob upoštevanju študije o ekonomiki kulture v Evropi, ki jo je zahtevala Komisija in je bila javnosti predstavljena 14. novembra 2006, ter zlasti dejstva, da je bil v njej izpostavljen izreden pomen tako kulturnega in ustvarjalnega sektorja pri uresničevanju lizbonskih ciljev kot tudi velikega potenciala evropske kulture, |
|
6) |
v prepričanju, da je treba – glede na vse bolj prisotno spoznanje, da je kultura v središču evropskega projekta, v katerem ima edinstveno in nepogrešljivo vlogo – pri razvoju lizbonske agende okrepiti položaj kulture in ustvarjalnih dejavnosti, |
|
7) |
zavedajoč se dejstva, da prizadevanja za dosego teh ciljev lahko predstavljajo le del obsežnejše strategije, o kateri bodo potekale razprave in bo med drugim opredeljena v skladu s prihodnjim sporočilom Komisije o kulturi, v katerem bo začrtana osrednja vloga kulture in ustvarjalnosti v evropskem projektu, s čimer naj pospešili evropski načrt za kulturo, |
|
8) |
zavedajoč se pomena čvrste operativne podlage, od katere je odvisen uspeh strategije; v ta namen bi lahko bili in bi morali biti izvedeni številni nujni ukrepi, zlasti na naslednjih področjih: spodbujanje z dokazi podprte politike na področju zbiranja podatkov in izmenjave najboljših praks, boljša povezava med izobraževanjem, usposabljanjem in kulturo ter boljša uporaba zmogljivosti MSP ter obstoječih struktur in programov, |
|
9) |
glede na ugodne rezultate sodelovanja med državami članicami na področju posebnih vprašanj, povezanih s kulturo in kulturnimi dejavnosti, ki poteka v okviru delovnih načrtov Sveta na področju kulture 2002–2007 (2), potrjuje svoj namen, da bo s to obliko sodelovanja med državami članicami nadaljeval in se tako pravočasno dogovoril o novem delovnem načrtu Sveta za obdobje po letu 2008 – |
OPOZARJA na izsledke zgoraj omenjene raziskave o ekonomiki kulture v Evropi, ki dokazujejo, da:
|
— |
kulturna ustvarjalnost in okoli nje izoblikovani gospodarski sektorji že sedaj neposredno in pomembno prispevajo h gospodarski rasti in zaposlovanju, da je rast kulturnega sektorja na splošno višja od rasti gospodarstva in da je bil obseg zaposlovanja v tem sektorju večji kot v širšem gospodarstvu; |
|
— |
imajo kulturne dejavnosti in ustvarjalne panoge, kakor so vizualne in uprizoritvene umetnosti, dediščina, film in video, televizija in radio, novi in razvijajoči se mediji, glasba, knjige in tisk, oblikovanje, arhitektura in oglaševanje prav tako ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in tehnologije ter bodo v prihodnosti ključne gonilne sile trajnostne rasti; |
|
— |
je pri prevzemanju novih tehnologij, predvsem širokopasovnega interneta, digitalne televizije in mobilne komunikacije, ključno gonilo zlasti razpoložljivost visokokakovostnih ustvarjalnih vsebin; |
|
— |
imajo samozaposlene osebe, mikropodjetja ter mala in srednje velika podjetja iz kulturnega sektorja pri pospeševanju razvoja tega sektorja pomembnejšo vlogo, kot jo imajo isti subjekti iz drugih sektorjev; |
|
— |
proizvodnja dobrin in opravljanje storitev v kulturnem sektorju – glede na njune tesne povezave s posebnim kulturnim in jezikovnim okoljem ter močno regionalno zasidranost – nista lahko prenosljiva in zato tvorita stabilno in trajnostno podlago lokalnih in regionalnih strategij za gospodarsko rast in socialno kohezijo; |
POUDARJA, da kulturni in ustvarjalni sektor posebej in raznoliko prispeva h krepitvi globalne konkurenčnosti Evrope, ob upoštevanju dejstva, da:
|
— |
bogato kulturno življenje Evrope spodbuja privlačnost njenih mest in regij kot globalnih centrov gospodarske dejavnosti; |
|
— |
je Evropa zaradi kulturnega bogastva, dediščine in raznolikosti privlačna za kulturne turiste z vsega sveta; |
|
— |
bodo imele kulturne vsebine in ustvarjalnost vse pomembnejšo vlogo pri konkurenčnosti EU v svetovnem merilu; |
PRIZNAVA, da:
|
— |
na ravni držav članic in Skupnosti ni dovolj trdnih primerljivih dokazov, ki bi omogočili pravilno ovrednotenje gospodarskega prispevka kulturnega in ustvarjalnega sektorja h gospodarstvu EU, zlasti kadar je ta prispevek posledica ukrepov politike; |
|
— |
ni dovolj informacij, specializiranega usposabljanja in svetovanja, ki bi bili ustvarjalnim in poklicnim kulturnim delavcem v pomoč pri pretvorbi njihove kreativnosti v uspešne gospodarske izdelke in storitve; |
|
— |
bi nezadostna pozornost kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju pri izvajanju večjih programov pomoči in pobud Skupnosti lahko ogrozila napredek na področju uresničevanja ciljev lizbonske agende; |
|
— |
so na notranjem trgu še vedno tržne ovire, ki preprečujejo prosto gibanje ustvarjalnih posameznikov, kulturnih dejavnosti in digitalno distribucijo izdelkov in storitev; |
|
— |
se MSP v kulturnem in ustvarjalnem sektorju še naprej soočajo s številnimi težavami, na primer pri dostopu do financiranja; |
JE SEZNANJEN Z:
dejavnostmi, ki so jih začeli izvajati v prvi polovici leta 2007, za oceno posebnih vprašanj, vključno s statistiko, v zvezi s prispevkom kulturnih in ustvarjalnih sektorjev h gospodarski rasti in zaposlovanju; te dejavnosti se izvajajo na ravni strokovnjakov, ki vključuje ustrezne poklicne akterje/zainteresirane strani;
POZIVA:
A. ZA SPODBUDITEV Z DOKAZI PODPRTE POLITIKE
Komisijo, naj:
|
— |
okrepi svoja prizadevanja in gradi na delu, ki je bilo opravljeno v okviru Eurostata in predstavlja nadaljevanje Resolucije Sveta z dne 20. novembra 1995 o spodbujanju statistik o kulturni in gospodarski rasti (3); |
|
— |
nadaljuje delo na področju statistik s področja kulture, in sicer tudi z vidika opredelitve pojmov in metodologij, in oceni že opravljeno delo; cilj te ocene je zlasti obrazložitev izvajanja kulturnega dela predlaganega statističnega programa Skupnosti za obdobje 2008 do 2012 (4); |
|
— |
po potrebi sodeluje z drugimi ustreznimi mednarodnimi institucijami; |
države članice, naj:
|
— |
v celoti podprejo prizadevanja na področju zbiranja podatkov, zlasti z učinkovitim izvajanjem ali po potrebi oblikovanjem metodologij za zbiranje podatkov; pri tem naj družbam in organizacijam ne nalagajo dodatnega upravnega bremena; |
|
— |
po potrebi razvijejo študije primerov in vplivov; |
države članice in Komisijo, naj:
|
— |
se dogovorijo o nadaljnjih prednostnih nalogah in opredelijo nova področja zbiranja podatkov za oceno prispevka kulture in ustvarjalnih panog k lizbonski agendi; |
|
— |
spodbujajo in zagotovijo redno izmenjavo najboljših praks na področju ekonomike kulturnega in ustvarjalnega sektorja; |
B. ZA KREPITEV POVEZAV MED IZOBRAŽEVANJEM, USPOSABLJANJEM TER KULTURNIM IN USTVARJALNIM SEKTORJEM
države članice, naj:
|
— |
ocenijo, ali so v raziskavah na področju kulture in kulturne dediščine ter programih usposabljanj uspešno obravnavani vidiki vodenja, in spodbujajo dostopnost zmogljivosti za vodstveno, poslovno in podjetniško usposabljanje, posebej prilagojeno poklicnim delavcem v kulturnih in ustvarjalnih panogah, ter okrepijo kulturno razsežnost v ekonomskem in poslovnem izobraževanju; |
države članice in Komisijo, naj:
|
— |
spodbujajo stike in sodelovanje med ustvarjalnim sektorjem in poslovnim svetom ter s tem spodbujajo ozaveščanje slednjega glede zmogljivosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja; |
|
— |
spodbujajo sinergije med kulturo in izobraževanjem, da bi razvile ustvarjalne sposobnosti; |
C. ZA ČIM BOLJŠO UPORABO ZMOGLJIVOSTI MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V KULTURNEM IN USTVARJALNEM SEKTORJU
države članice in Komisijo, naj:
|
— |
spodbujajo dejavnosti, katerih cilj je čimbolj razviti gospodarski potencial kulture in ustvarjalnosti s strani MSP, krepitev sodelovanja na tem področju in razvoj omrežij; |
|
— |
MSP olajšajo dostop do financiranja; |
|
— |
spodbujajo uravnotežene vzajemne izmenjave kulturnih dobrin in storitev s tretjimi državami ter tako pospešujejo kulturno raznolikost in spodbujajo medkulturni dialog; |
|
— |
okrepijo varstvo pravic intelektualne lastnine ter boj proti ponarejanju in piratstvu v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; |
D. ZA BOLJŠO UPORABO OBSTOJEČIH STRUKTUR, PROGRAMOV IN POBUD
Komisijo, naj:
|
— |
izboljša usklajenost dejavnosti, povezanih s kulturo in ustvarjalnimi panogami, saj se te izvajajo na področjih različnih politik EU z namenom, da bi bil njihov vpliv na lizbonsko agendo kar največji in da bi se zagotovilo dosledno upoštevanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja; |
|
— |
večji poudarek nameni kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju v okviru drugih programov in pobud Skupnosti; |
|
— |
bolje oceni, kako različni programi in pobude Skupnosti vplivajo na kulturni in ustvarjalni sektor; |
države članice in Komisijo, naj:
|
— |
učinkoviteje izkoristijo sredstva Kohezijskega sklada in strukturnih skladov za izboljšanje podpore MSP v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. |
(1) Dok. 7224/06, str. 4.
(2) Resolucija Sveta z dne 25. junija 2002 o novem delovnem načrtu glede evropskega sodelovanja na področju kulture in sklepi Sveta z dne 16. novembra 2004 o delovnem načrtu na področju kulture 2005–2006 (podaljšan do konca leta 2007).
(3) UL C 327, 7.12.1995, str. 1.
(4) Predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnem programu Skupnosti 2008–2012, dok. 15536/06.
Komisija
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/10 |
Menjalni tečaji eura (1)
20. decembra 2007
(2007/C 311/08)
1 euro=
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,4349 |
|
JPY |
japonski jen |
162,3 |
|
DKK |
danska krona |
7,462 |
|
GBP |
funt šterling |
0,7215 |
|
SEK |
švedska krona |
9,461 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,6603 |
|
ISK |
islandska krona |
91,68 |
|
NOK |
norveška krona |
8,03 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CYP |
ciprski funt |
0,585274 |
|
CZK |
češka krona |
26,372 |
|
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
|
HUF |
madžarski forint |
253,98 |
|
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
|
LVL |
latvijski lats |
0,6969 |
|
MTL |
malteška lira |
0,4293 |
|
PLN |
poljski zlot |
3,6198 |
|
RON |
romunski leu |
3,519 |
|
SKK |
slovaška krona |
33,624 |
|
TRY |
turška lira |
1,7152 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,672 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,4338 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
11,195 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,8978 |
|
SGD |
singapurski dolar |
2,0969 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 354,55 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
10,0489 |
|
CNY |
kitajski juan |
10,5744 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,302 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
13 531,11 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,8098 |
|
PHP |
filipinski peso |
59,728 |
|
RUB |
ruski rubelj |
35,535 |
|
THB |
tajski bat |
43,98 |
Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/11 |
Obvestilo Komisije v zvezi z začetkom uporabe protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo med Skupnostjo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo
(2007/C 311/09)
Za vzpostavitev diagonalne kumulacije porekla med Skupnostjo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo se Skupnost in zadevne države preko Evropske komisije medsebojno obvestijo o veljavnih pravilih o poreklu z drugimi državami.
Na podlagi prejetih obvestil zadevnih držav članic vsebuje priložena razpredelnica pregled protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo porekla, in določa tudi datum, s katerim se takšna kumulacija začne uporabljati. Ta razpredelnica nadomesti prejšnjo (UL C 271, 14.11.2007).
Treba je opozoriti, da se kumulacija lahko uporablja le, če so države končne izdelave in namembnega kraja sklenile sporazume o prosti trgovini, ki vsebujejo enaka pravila o poreklu, pri čemer vse države sodelujejo pri postopku pridobitve porekla, npr. vse države, iz katerih uporabljeni materiali izvirajo. Materiali s poreklom iz države, ki z državami končne izdelave in namembnega kraja ni sklenila sporazuma, se obravnavajo kot materiali brez porekla. Posebni primeri so navedeni v pojasnjevalnih opombah, ki zadevajo vseevropsko-sredozemske protokole o pravilih glede porekla blaga (1).
Opozoriti je treba tudi, da:
|
— |
Švica in Kneževina Lihtenštajn tvorita carinsko unijo; |
|
— |
zadevna kumulacija na območju Evropskega gospodarskega prostora, ki ga sestavljajo EU, Islandija, Lihtenštajn in Norveška začne veljati 1. novembra 2005. |
Oznake ISO alfa 2 za države so naštete v spodnji razpredelnici:
|
DZ |
||
|
EG |
||
|
FO |
||
|
IS |
||
|
IL |
||
|
JO |
||
|
LB |
||
|
LI |
||
|
MA |
||
|
NO |
||
|
CH |
||
|
SY |
||
|
TN |
||
|
TR |
||
|
PS |
Začetek uporabe protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo v vseevropsko-sredozemskem območju
|
|
EU |
DZ |
CH (EFTA) |
EG |
FO |
IL |
IS (EFTA) |
JO |
LB |
LI (EFTA) |
MA |
NO (EFTA) |
PS |
SY |
TN |
TR |
|
EU |
|
1.11.2007 |
1.1.2006 |
1.3.2006 |
1.12.2005 |
1.1.2006 |
1.1.2006 |
1.7.2006 |
|
1.1.2006 |
1.12.2005 |
1.1.2006 |
|
|
1.8.2006 |
|
|
DZ |
1.11.2007 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
CH (EFTA) |
1.1.2006 |
|
|
1.8.2007 |
1.1.2006 |
1.7.2005 |
1.8.2005 |
17.7.2007 |
1.1.2007 |
1.8.2005 |
1.3.2005 |
1.8.2005 |
|
|
1.6.2005 |
1.9.2007 |
|
EG |
1.3.2006 |
|
1.8.2007 |
|
|
|
1.8.2007 |
6.7.2006 |
|
1.8.2007 |
6.7.2006 |
1.8.2007 |
|
|
6.7.2006 |
1.3.2007 |
|
FO |
1.12.2005 |
|
1.1.2006 |
|
|
|
1.11.2005 |
|
|
1.1.2006 |
|
1.12.2005 |
|
|
|
|
|
IL |
1.1.2006 |
|
1.7.2005 |
|
|
|
1.7.2005 |
9.2.2006 |
|
1.7.2005 |
|
1.7.2005 |
|
|
|
1.3.2006 |
|
IS (EFTA) |
1.1.2006 |
|
1.8.2005 |
1.8.2007 |
1.11.2005 |
1.7.2005 |
|
17.7.2007 |
1.1.2007 |
1.8.2005 |
1.3.2005 |
1.8.2005 |
|
|
1.3.2006 |
1.9.2007 |
|
JO |
1.7.2006 |
|
17.7.2007 |
6.7.2006 |
|
9.2.2006 |
17.7.2007 |
|
|
17.7.2007 |
6.7.2006 |
17.7.2007 |
|
|
6.7.2006 |
|
|
LB |
|
|
1.1.2007 |
|
|
|
1.1.2007 |
|
|
1.1.2007 |
|
1.1.2007 |
|
|
|
|
|
LI (EFTA) |
1.1.2006 |
|
1.8.2005 |
1.8.2007 |
1.1.2006 |
1.7.2005 |
1.8.2005 |
17.7.2007 |
1.1.2007 |
|
1.3.2005 |
1.8.2005 |
|
|
1.6.2005 |
1.9.2007 |
|
MA |
1.12.2005 |
|
1.3.2005 |
6.7.2006 |
|
|
1.3.2005 |
6.7.2006 |
|
1.3.2005 |
|
1.3.2005 |
|
|
6.7.2006 |
1.1.2006 |
|
NO (EFTA) |
1.1.2006 |
|
1.8.2005 |
1.8.2007 |
1.12.2005 |
1.7.2005 |
1.8.2005 |
17.7.2007 |
1.1.2007 |
1.8.2005 |
1.3.2005 |
|
|
|
1.8.2005 |
1.9.2007 |
|
PS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TN |
1.8.2006 |
|
1.6.2005 |
6.7.2006 |
|
|
1.3.2006 |
6.7.2006 |
|
1.6.2005 |
6.7.2006 |
1.8.2005 |
|
|
|
1.7.2005 |
|
TR |
|
1.9.2007 |
1.3.2007 |
|
1.3.2006 |
1.9.2007 |
|
|
1.9.2007 |
1.1.2006 |
1.9.2007 |
|
|
1.7.2005 |
|
(2) Za blago, zajeto v carinski uniji ES-Turčija, je datum začetka veljavnosti 27. julij 2006.
Za kmetijske proizvode je datum začetka uporabe 1. januar 2007.
Za izdelke iz premoga in jekla se diagonalna kumulacija še ne uporablja.
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/13 |
Sklepi Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju
(2007/C 311/10)
SVET EVROPSKE UNIJE –
OB UPOŠTEVANJU:
|
1. |
poziva spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2000 v Lizboni, naj se sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi posodobijo kot odziv na zahteve po gospodarstvu, ki bo temeljilo na znanju, ter naraščajoče družbeno-gospodarske in demografske izzive, s katerimi se Unija srečuje v globaliziranem svetu (1); |
|
2. |
sklepov zasedanja Evropskega sveta marca 2002 v Barceloni, ki določajo splošni cilj, naj evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja postanejo „do leta 2010 svetovni zgled za kakovost“, in so v ta namen sprejeli niz skupnih ciljev za izboljšanje teh sistemov (2); |
|
3. |
podrobnega delovnega programa za spremljanje teh skupnih ciljev – na splošno imenovanega delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ –, ki zajema okvirni seznam kazalnikov za merjenje napredka pri izvajanju trinajstih konkretnih ciljev z odprto metodo usklajevanja; |
|
4. |
sklepov Sveta z dne 5. maja 2003, v katerih je določen niz referenčnih ravni povprečne evropske uspešnosti v izobraževanju in usposabljanju (merila uspešnosti), ki služijo kot „eno od orodij za spremljanje izvajanja podrobnega delovnega programa“ (3); |
|
5. |
sporočila iz Maastrichta z dne 14. decembra 2004 v okviru kopenhagenskega procesa, v katerem je izboljšanje obsega, natančnosti in zanesljivosti statističnih podatkov na področju PIU določeno kot prednostna naloga, saj so ustrezni podatki in kazalniki ključnega pomena za razumevanje dogajanja na področju PIU ter ob izraženem pozivu k dodatnemu posredovanju in odločanju vseh sodelujočih strani (4); |
|
6. |
sporočila iz Bergna z dne 19. in 20. maja 2005 v okviru bolonjskega procesa, ki poziva k primerljivim podatkom o mobilnosti zaposlenih in študentov ter o socialnem in ekonomskem položaju študentov v sodelujočih državah, kar bo podlaga za nadaljnje pregledovanje razmer (5); |
|
7. |
sklepov Sveta z dne 24. maja 2005, v katerih poziva Komisijo, naj Svetu poroča o „napredku, doseženem pri vzpostavitvi zaokroženega okvira kazalcev in meril za uresničevanje lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja“ (6); |
|
8. |
sklepov Sveta z dne 19. maja 2006, v katerih poziva Komisijo, naj Svetu poroča o napredku doseženem pri razvoju Evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc (7); |
|
9. |
sklepov Sveta z dne 13. novembra 2006, v katerem je bila Komisija pozvana, naj „pozornost nameni razvoju PIU znotraj zaokroženega okvira kazalnikov in meril“; |
|
10. |
ključnih sporočil Sveta na področju izobraževanja in usposabljanja za spomladansko zasedanje Evropskega Sveta 2007, ki poudarjajo, da „je treba politike in prakse na področju izobraževanja postaviti na trdnejše temelje“ in da „je treba uveljaviti vrednotenje in spodbujati nadaljnje raziskave“ (8); |
|
11. |
sporočila Komisije z dne 22. februarja 2007 z naslovom „Skladen okvir kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju“, v katerem je predlaganih 20 osrednjih kazalnikov, za katere Komisija meni, da so skladni s cilji politike v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ (9) – |
JE SEZNANJEN s:
poročilom o napredku pri razvoju Evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc, kakor je bil predstavljen v sporočilu Komisije z dne 13. aprila 2007 z naslovom „Okvir za evropsko raziskavo o znanju jezikov“ (10), in tudi z namero Komisije, ki želi pred nadaljnjimi krogi preverjanj zagotoviti, da bo raziskava zajemala vse evropske jezike, ki se poučujejo v Evropski uniji;
MENI, da:
delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ predstavlja strateški okvir za delo Sveta na področju izobraževanja in usposabljanja;
se zdaj začenjajo razprave o prihodnjih usmeritvah politike za nadaljnje spremljanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, v prihodnjih letih pa jih je treba pospešiti;
je opredelitev, določitev in izvajanje skladnega okvira kazalnikov in meril potekajoč proces, ki se mora uskladiti s strateškim okvirom iz delovnega programa 2010 in njegovim morebitnim naslednikom;
PONOVNO POTRJUJE, da:
se pri razvoju novih kazalnikov v celoti spoštuje odgovornost držav članic za organizacijo lastnih izobraževalnih sistemov ter naj se zadevnim organizacijam in institucijam ne nalaga neupravičenih administrativnih ali finančnih bremen;
je redno spremljanje uspešnosti in napredka z uporabo kazalnikov in meril bistveni del lizbonskega procesa, ki omogoča ugotavljanje prednosti in slabosti, da bi zagotovili strateško usmeritev delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;
je pet meril, ki jih je Svet sprejel maja 2003, še naprej pomembnih za usmerjanje političnih ukrepov znotraj delovnega programa 2010;
je treba še naprej izboljševati kakovost podatkov, ki jih pripravlja Evropski statistični sistem, zlasti da bi zagotovili veljavne in mednarodno primerljive podatke ter po potrebi podatke po spolih;
je treba hkrati nadaljevati s krepitvijo sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju, da bi izboljšali skladnost in primerljivost mednarodnih podatkov, se izognili podvajanju ter zagotovili podatke, ki jih EU potrebuje, a jih ne more pridobiti znotraj Evropskega statističnega sistema (ESS);
PRIZNAVA:
pomen usklajenih in trajnih prizadevanj za razvoj skladnega okvira kazalnikov in meril v tesnem sodelovanju med državami članicami in Komisijo;
sporočilo Komisije z naslovom „Skladen okvir kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju“ kot pomemben korak na poti k uvedbi takšnega okvira;
da je opredelitev skladnega okvira kazalnikov in meril nepretrgan in posvetovalni postopek izbire novih kazalnikov ter opredeljevanja posameznih konkretnih kazalnikov;
v skladu s tem POZIVA KOMISIJO:
|
— |
naj uporablja ali nadalje razvija šestnajst od predlaganih osrednjih kazalnikov, kakor sledi:
Pred nadaljevanjem novih raziskav v zvezi s kazalniki iz točk (c) in (d) zgoraj Komisija predloži Svetu v obravnavo ustrezna poročila. Ta poročila bi morala po potrebi zajemati naslednje vidike:
|
|
— |
naj nadaljuje svoje delo pri razvoju skladnega okvira kazalnikov in meril s pomočjo strokovnega znanja stalne skupine za kazalnike in merila, svetovalnega odbora za Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc ter drugih ustreznih strokovnih skupin nacionalnih predstavnikov ter Svetu redno poroča o napredku. |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, naj:
|
— |
tesno sodelujejo pri razvoju in izvajanju skladnega okvira kazalnikov in meril, vključno z izboljšanjem statistične podlage; |
|
— |
si prizadevajo doseči cilj, da bodo kazalniki v tem okviru zadevali vse države članice. |
(1) Sklepi predsedstva, Lizbona, 23. in 24. marca 2000 (SN 100/00 odstavek 2).
(2) Sklepi predsedstva, Barcelona, 15. in 16. marca 2002 (SN 100/02 odstavek 43).
(3) Sklepi sveta o referenčnih ravneh povprečne evropske uspešnosti v izobraževanju in usposabljanju (merila uspešnosti), UL C 134, 7.6.2003, str. 3.
(4) Sporočilo konference evropskih ministrov, odgovornih za poklicno izobraževanje in usposabljanje, o prihodnjih prednostnih nalogah okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (kopenhagenski proces), Maastricht, 14. decembra 2004.
(5) Sporočilo konference evropskih ministrov, odgovornih za visokošolsko izobraževanje, – „ Evropski visokošolski prostor – doseganje ciljev“ (bolonjski proces), Bergen, 19. in 20. maja 2005.
(6) Sklepi Sveta z dne 24. maja 2005 o novih kazalcih na področju izobraževanja in usposabljanja, UL C 141, 10.6.2005, str. 7.
(7) Sklepi Sveta o Evropskem kazalniku jezikovnih kompetenc, UL C 172, 25.7.2006, str. 1.
(8) Prispevek Sveta (na področju izobraževanja) k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta, dok. 5625/07, str. 3.
(9) (1) vključevanje v predšolsko vzgojo; (2) šolanje otrok s posebnimi potrebami; (3) osip v šoli; (4) bralna, matematična in naravoslovna pismenost; (5) jezikovno znanje; (6) računalniško znanje; (7) državljanske veščine; (8) učenje učenja; (9) stopnja dokončanja srednje šole med mladimi; (10) vodenje šole; (11) šole kot večnamenska lokalna učna središča; (12) strokovno izpopolnjevanje učiteljev in mentorjev; (13) stratifikacija sistemov izobraževanja in usposabljanja; (14) visokošolski diplomiranci; (15) čeznacionalna mobilnost študentov v visokem šolstvu; (16) vključevanje odraslih v vseživljenjsko učenje; (17) znanja odraslih; (18) dosežena izobrazba prebivalstva; (19) naložbe v izobraževanje in usposabljanje; (20) povrnjen vložek v izobraževanje in usposabljanje.
(10) Dok. 8387/06 – COM(2007) 184 konč.
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/16 |
Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/11)
|
Številka pomoči |
XT 88/07 |
||||||||
|
Država članica |
Francija |
||||||||
|
Regija, v kateri se ta ureditev uporablja (NUTS II) |
Toutes les régions de France métropolitaine et les départements d'outre-mer |
||||||||
|
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme ad hoc pomoč kot dodatek |
Régime cadre d'aides publiques à la formation |
||||||||
|
Pravna podlaga (za shemo pomoči ali pomoč ad hoc) |
Règlement d'exemption (CE) no 68/2001, modifié par le règlement (CE) no 363/2004, prolongé par le règlement (CE) no 1976/2006. Pour l'État: articles L 2251-1, L 3231-1, L 4211-1 du CGCT; programmes opérationnels national et régionaux des fonds structurels au titre de l'objectif «compétitivité et emploi» ainsi qu'au titre de l'objectif «convergences» une fois adoptés par la Commission européenne pour la période 2007-2013. Pour les collectivités territoriales: articles L 1511-2 à L 1511-5 du Code général des collectivités territoriales (CGCT) |
||||||||
|
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju |
Shema pomoči: |
50 mio. EUR |
|||||||
|
Individualna pomoč |
— |
||||||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
V skladu s členom 4 Uredbe |
||||||||
|
Datum začetka izvajanja |
1.9.2007 |
||||||||
|
Trajanje |
Do 30.6.2008 (ali, kadar je to potrebno, do poznejšega datuma, če je Evropska komisija z odločitvijo dovolila podaljšanje postopka ali uredb, na katerih ta postopek temelji) |
||||||||
|
Cilj pomoči |
Javne intervencije za pomoč projektom splošnega in posebnega usposabljanja |
||||||||
|
Zadevni gospodarski sektorji |
postopek velja za vse gospodarske sektorje, pod pogoji, predvidenimi v veljavni zakonodaji Skupnosti, vključno z dejavnostmi, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi:
|
||||||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Soit le ministère de l'écologie, de l'aménagement et du développement durable, délégation interministérielle à l'aménagement et à la compétitivité des territoires (DIACT) pour l'État, soit les collectivités territoriales, chacun en ce qui le concerne. Correspondant: Pour l'État:
Correspondant: Pour les collectivités locales:
Site: http://www.dgcl.interieur.gouv.fr/Orga_territoriale/Organisation%20territoriale/Interv_econo_col_ter.html |
||||||||
|
Številka pomoči |
XT 90/07 |
||||||||
|
Država članica |
Belgija |
||||||||
|
Regija |
Région wallonne |
||||||||
|
Naziv sheme pomoči |
Plan d'actions prioritaires pour l'Avenir wallon Axe 1: Créer des pôles de compétitivité Volet 1.4: Formation |
||||||||
|
Pravna podlaga |
Décision du gouvernement conjoint Région wallonne/Communauté française du 30 août 2005 |
||||||||
|
Načrtovani letni izdatki po shemi |
EUR |
2006 |
2007 |
2008 |
2009 |
Skupaj |
|||
|
Ukrepi usposabljanja |
4 150 000 |
8 840 000 |
12 240 000 |
16 270 000 |
41 500 000 |
||||
|
Naložbe, povezane z ukrepi usposabljanja |
1 350 000 |
4 500 000 |
5 000 000 |
2 650 000 |
13 500 000 |
||||
|
Skupaj |
5 500 000 |
13 340 000 |
17 240 000 |
18 920 000 |
55 000 000 |
||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
50 % regionalne pomoči |
||||||||
|
Datum začetka izvajanja |
Valonska vlada je 14. septembra 2006 sprejela proračun za prve projekte usposabljanja, ki so bili predhodno označeni kot ustrezni 7. julija 2006 |
||||||||
|
Trajanje sheme |
31.12.2009 |
||||||||
|
Zadevni gospodarski sektorji |
biološke vede (farmacija – zdravstvo); živilskopredelovalna industrija; strojništvo; prevozi in logistične storitve; zrakoplovstvo in vesoljski sektor |
||||||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||||||
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/18 |
Razširitev in sprememba obveznosti javnih služb, uvedenih za redne zračne prevoze na treh progah znotraj Grčije v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2408/92
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/12)
|
1. |
Grška vlada se je odločila, da s 1. majem 2008 razširi in spremeni obveznosti javnih služb, uvedene za redne zračne prevoze na treh progah znotraj Grčije v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 312 z dne 17. decembra 2004 in C 164 z dne 10. julija 2002, str. 16. |
|
2. |
Spremembe obveznosti javnih služb zadevajo naslednje proge:
A. Prevoznine Enosmerna vozovnica v ekonomskem razredu ne sme presegati naslednjih zneskov:
Zgornji zneski se lahko povečajo v primeru nepredvidenega povečanja stroškov opravljanja prevoza iz razlogov, na katere prevoznik ne more vplivati. O tem povečanju se obvesti prevoznika, ki opravlja prevoz, vendar ne začne veljati, dokler ga Evropska komisija ne objavi v Uradnem listu Evropske unije. B. Neprekinjenost prevozov V skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (EGS) št. 2408/92 mora prevoznik, ki namerava opravljati redne prevoze na teh progah, zajamčiti, da bo prevoze opravljal neprekinjeno najmanj dvanajst mesecev. Število letov, odpovedanih iz razlogov, za katere je odgovoren prevoznik, ne sme preseči 2 % skupnega letnega števila letov, razen v primerih višje sile. Če letalski prevoznik namerava ukiniti prevoze na kateri koli od zgoraj navedenih prog, mora o tem obvestiti Oddelek II Direktorata za zračni promet na Upravi za civilno letalstvo najmanj šest mesecev pred ukinitvijo prevozov. |
3. Koristne informacije
Če zračne prevoze opravlja letalski prevoznik Skupnosti, ki ne izpolnjuje uvedenih obveznosti javne službe, se lahko naložijo upravne ali druge kazni.
Kar zadeva vrste zrakoplovov, ki naj jih letalski prevozniki uporabljajo, so slednji naprošeni, da glede tehničnih in poslovnih podatkov ter postopkov na letališču upoštevajo zbornike letalskih informacij Grčije (AIP Grčija).
Kar zadeva vozne rede, morajo biti prihodi in odhodi zrakoplovov načrtovani v okviru obratovalnega časa letališč, kot je določen s sklepom ministra za promet in komunikacije.
Treba je opozoriti, da v primeru, da noben letalski prevoznik ne obvesti Direktorata za zračni promet na Upravi za civilno letalstvo, da namerava od 1. maja 2008 opravljati redne prevoze na eni ali več od zgoraj navedenih prog in brez finančnega nadomestila, je Grčija sklenila, da v skladu s postopkom iz člena 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 za enega prevoznika omeji dostop do vseh ali nekaj od zgoraj navedenih prog za dobo treh let in da na podlagi javnega razpisa dodeli pravico do opravljanja teh storitev od 1. maja 2008.
Te obveznosti javnih služb, uvedene v zvezi s prevozninami, nadomeščajo obveznosti, objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 312 z dne 17. decembra 2004 in C 164 z dne 10. julija 2002, str. 16 za zgornje proge.
Sicer se za te proge še naprej uporabljajo obveznosti javnih služb, objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 312 z dne 17. decembra 2004 in C 164 z dne 10. julija 2002, str. 16.
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/19 |
Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni regionalni pomoči za naložbe
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/13)
|
Št. pomoči |
XR 184/07 |
|||||
|
Država članica |
Malta |
|||||
|
Regija |
Malta |
|||||
|
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme ad hoc pomoč kot dodatek |
Encouragement of Tourism Activities |
|||||
|
Pravna podlaga |
Administrative Measure as part of Malta's Rural Development Programme (CCI no 2007MT06RPO001) based on Articles 52(a)(iii) and 55 of Council Regulation (EC) No 1698/2005 |
|||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|||||
|
Načrtovani letni izdatki |
5 mio. MTL |
|||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
30 % |
|||||
|
V skladu s členom 4 Uredbe |
||||||
|
Datum začetka izvajanja |
1.1.2008 |
|||||
|
Trajanje |
31.12.2013 |
|||||
|
Gospodarski sektorji |
Pomoč, omejena na posebne sektorje |
|||||
|
NACE H055 and O092 |
||||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||||
|
Spletna stran objave sheme pomoči |
www.agric.gov.mt |
|||||
|
Drugi podatki |
— |
V Objave
UPRAVNI POSTOPKI
Komisija
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/20 |
MEDIA 2007
POGOJNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/28/07
Podpora za mednarodno distribucijo evropskih filmov in povezovanje distributerjev v mreže – „Selektivni“ sistem
(2007/C 311/14)
1. Cilji in opis
Ta poziv za zbiranje predlogov temelji na odločbi Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju enotnega večletnega programa ukrepov Skupnosti na avdiovizualnem področju za obdobje 2007–2013.
2. Upravičeni kandidati
To obvestilo je namenjeno evropskim organizacijam, ki imajo sedež v državah članicah Evropske unije in državah podpisnicah Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ki sodelujejo v programu MEDIA 2007 (Islandija, Lihtenštajn, Norveška) in Švici.
To obvestilo je namenjeno evropskim podjetjem, specializiranim za mednarodno distribucijo kinematografskih filmov.
3. Proračun in trajanje projektov
Najvišja razpoložljiva sredstva za ta razpis za zbiranje predlogov znašajo 12 250 000 EUR, pri čemer se upoštevajo razpoložljiva proračunska sredstva za leto 2008.
Finančna podpora Komisije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov.
Najdaljša dolžina projektov je 16 mesecev.
4. Rok
Vloge je treba poslati na naslov Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo (EACEA) najkasneje do 1. aprila 2008 in 1. julija 2008.
5. Dodatne informacije
Popolno besedilo razpisa za predloge in prijavni obrazci so na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/media.
Vloge morajo obvezno izpolnjevati določbe iz popolnega besedila in biti predložene na predvidenem obrazcu.
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
Komisija
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/21 |
DRŽAVNA POMOČ – ŠPANIJA
Državna pomoč št. C 45/07 (prej NN 51/07) — Davčna amortizacija finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzem obsežnih deležev v tujih družbah
Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/15)
Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 10. oktobra 2007 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Španijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenimi ukrepi.
Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepih, v zvezi s katerimi Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:
|
European Commission |
|
Directorate-General for Competition |
|
Directorate D |
|
Rue de la Loi/Wetstraat, 200 |
|
B-1049 Brussels |
|
Telefaks: (32-2) 296 95 80 |
Te pripombe se posredujejo Španiji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.
BESEDILO POVZETKA
Opis
Člen 12(5) španskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb („Real Decreto Legislativo 4/2004, de 5 de marzo, por el que se aprueba el texto refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades“ – B.O.E. 11.3.2004, v nadaljnjem besedilu TRLIS) predvideva davčno olajšavo na podlagi možnosti, da se finančno dobro ime (tj. razlika med stroški nakupa lastniškega deleža ciljne družbe in tržno vrednostjo osnovnih opredmetenih in neopredmetenih sredstev prevzete družbe), ki izhaja iz prevzema obsežnih deležev tujih družb, v 20-ih letih po prevzemu amortizira.
Ocena
Po mnenju Komisije ta davčna shema izpolnjuje vse ustrezne pogoje, da se jo šteje za državno pomoč. Zlasti se zdi, da ukrep pomeni odstopanje od španskega davčnega sistema, saj se finančno dobro ime odpiše tudi v primeru, če ni vpisano v računovodskih izkazih družbe prevzemnice, ker ne pomeni poslovne združitve med družbo prevzemnico in prevzeto družbo. Tako prinaša gospodarsko prednost na podlagi znižanja davčne obremenitve družb, ki prevzamejo obsežno število delnic v tuji družbi. Zdi se, da ukrep vključuje državna sredstva in da je selektiven, saj prinaša ugodnosti podjetjem, ki izvajajo določene naložbe.
Zdi se, da ukrep vpliva na trgovino med državami članicami, saj spodbuja pogoje trgovanja svojih upravičencev, ki opravljajo določene holdinške dejavnosti, in lahko vpliva na konkurenco, saj s subvencioniranjem španskih družb, ki oblikujejo ponudbe za prevzem tujih družb, postavlja primerljive ponudbe nešpanskih konkurentov na zadevnih trgih v relativno slabši položaj.
Zdi se, da se ne uporablja nobeno odstopanje, določeno v členu 87(2) in (3), pomoč pa se zdi nezdružljiva s skupnim trgom. Komisija zato meni, da so z izvajanjem zadevnega ukrepa španske oblasti lahko dodelile državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.
Glede na pomisleke o združljivosti pomoči Komisija predlaga, da se sproži formalni postopek preiskave, določen v členu 88(2).
BESEDILO DOPISA
«Por la presente, la Comisión tiene el honor de comunicar a España que, tras haber examinado la información facilitada por sus autoridades sobre la medida arriba indicada, ha decidido incoar el procedimiento previsto en el artículo 88, apartado 2, del Tratado CE.
PROCEDIMIENTO
|
1. |
Mediante numerosas preguntas escritas dirigidas a la Comisión (no E-4431/05, E-4772/05 y E-5800/06) varios diputados del Parlamento Europeo indicaron que España había introducido un régimen especial que ofrecía presuntamente un incentivo fiscal irregular para las empresas españolas que adquirieran participaciones significativas en empresas extranjeras, de conformidad con el artículo 12.5 de la Ley del impuesto de sociedades española (“Real Decreto Legislativo no 4/2004, de 5 de marzo, por el que se aprueba el Texto refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades” — B.O.E. 11.3.2004, denominado en lo sucesivo el TRLIS). |
|
2. |
Mediante la pregunta escrita no P-5509/06, el diputado del Parlamento Europeo David Martin (PSE) se quejó ante la Comisión por la OPA hostil mediante la compra de acciones del generador y distribuidor británico de energía ScottishPower por parte del productor español de energía Iberdrola, que, según dicho diputado del Parlamento Europeo, se habría beneficiado irregularmente de una ayuda estatal en forma de prima fiscal aplicable a la adquisición. El diputado del Parlamento Europeo pidió a la Comisión que examinara todos los problemas de competencia que planteaba la adquisición, notificada el 12 de enero de 2007 para su examen por la Comisión de conformidad con el artículo 4 del Reglamento (CE) no 139/2004 del Consejo, de 20 de enero de 2004, sobre el control de las concentraciones entre empresas (1) (denominado en lo sucesivo el “Reglamento de concentraciones”). Mediante la Decisión de 26 de marzo de 2007 (Asunto COMP/M.4517 — Iberdrola/Scottishpower, SG-Greffe (2007) D/201696) (2), la Comisión decidió no oponerse a la operación notificada y declararla compatible con el mercado común en aplicación del artículo 6, apartado 1, letra b), del Reglamento de concentraciones. Tal como se recoge en la decisión de la Comisión (3), la Comisión pidió a Iberdrola que calculara el valor actual neto del posible incentivo fiscal máximo que ofrecía el artículo 12.5 del TRLIS. El resultado de este cálculo oscilaba entre […] (4) y […] EUR. |
|
3. |
Por carta de 15 de enero de 2007 (D/50164), la Comisión pidió a las autoridades españolas que proporcionaran información para evaluar el alcance y los efectos del artículo 12.5 del TRLIS en cuanto a su posible calificación de ayuda estatal y su compatibilidad con el mercado común. |
|
4. |
Por carta de 16 de febrero de 2007 (A/31454), las autoridades españolas proporcionaron la información requerida. |
|
5. |
Por carta de 26 de marzo de 2007, la Comisión invitó a las autoridades españolas a proporcionar información adicional con objeto de concluir su evaluación preliminar del régimen y su posible justificación por la naturaleza del sistema fiscal español. |
|
6. |
Tras la carta de la Comisión de 19 de abril de 2007 (D/51706) que ampliaba el plazo de respuesta pedido por las autoridades españolas mediante carta de 17 de abril de 2007 (A/33224), las autoridades españolas proporcionaron la información adicional solicitada mediante carta de 4 de junio de 2007 (A/34596). |
|
7. |
Por fax con fecha de 28 de agosto de 2007, la Comisión recibió una denuncia oficial de un operador privado según la cual el sistema instaurado por el artículo 12.5 de la Ley del Impuesto sobre Sociedades españolas constituía ayuda estatal y era por lo tanto incompatible con el mercado común. El denunciante pidió quedar en el anonimato. |
DESCRIPCIÓN DETALLADA DEL RÉGIMEN
|
8. |
El artículo 2.5 de la Sección segunda de la Ley no 24/2001 de 27 de diciembre de 2001 modificó la Ley del Impuesto sobre Sociedades española no 43/1995 de 27 de diciembre de 1995, añadiendo el artículo 12.5. La Ley no 4/2004 de 5 de marzo de 2005 consolidó las modificaciones introducidas hasta esa fecha en la Ley del Impuesto sobre Sociedades en una versión refundida (del TRLIS). |
|
9. |
El artículo 12.5 del TRLIS, titulado “Correcciones de valor: pérdida de valor de los elementos patrimoniales” entró en vigor el 1 de enero de 2002. Establece que una empresa imponible en España puede deducir de su renta imponible el fondo de comercio financiero que resulta de la adquisición de una participación de por lo menos un 5 % de una empresa extranjera, en tramos anuales iguales, durante los 20 años siguientes a la adquisición. |
|
10. |
Según los principios contables generales, el fondo de comercio consiste en la diferencia entre el precio de adquisición pagado por un activo y su valor de mercado o su valor contable. El concepto de fondo de comercio incluye el de “fondo de comercio financiero”, que consiste en la diferencia entre el coste de adquisición de una acción y el valor de mercado de los activos que componen las empresas cuyas acciones se adquieren. Dado que los principios contables españoles no aceptan la referencia al valor contable, esta distinción carece de importancia a efectos de la evaluación del régimen que nos ocupa y concepto de fondo de comercio financiero establecido en el artículo 12.5 es coherente con el concepto de fondo de comercio aceptado generalmente en España. |
|
11. |
El artículo 12.5 del TRLIS establece que el importe del fondo de comercio financiero se determina deduciendo el valor corriente o de mercado de los activos materiales e inmateriales de la empresa adquirida imputados de conformidad con los criterios establecidos en el Real Decreto no 1815/1991, de 20 de diciembre de 1991, por el que se aprueban las normas para la formulación de cuentas anuales consolidadas, y el precio de adquisición pagado por la participación. |
|
12. |
El artículo 12.5 del TRLIS establece que la amortización del fondo de comercio financiero se condiciona al cumplimiento de las siguientes condiciones, establecidas en el artículo 21 del TRLIS:
|
VALORACIÓN DE LA MEDIDA
Ayuda estatal en el sentido del artículo 87, apartado 1
|
13. |
Para determinar si la medida en cuestión constituye ayuda estatal en el sentido del artículo 87, apartado 1, CE, la Comisión tiene que evaluar si la medida confiere una ventaja económica al favorecer a determinadas empresas o a la producción de ciertas mercancías mediante recursos del Estado y si tal ventaja falsea o amenaza falsear la competencia y puede afectar a los intercambios comerciales entre los Estados miembros. |
Ventaja económica
|
14. |
Para determinar si el régimen fiscal que nos ocupa confiere a sus beneficiarios una ventaja económica que reduce las cargas fiscales que debería soportar normalmente en el marco de sus actividades empresariales, el principal criterio consiste en probar que el régimen establece una excepción a la aplicación del sistema fiscal. Para ello, habría que definir en primer lugar el régimen fiscal en cuestión. A continuación habría que decidir si se ha concedido una ventaja y si tal ventaja se justifica por la naturaleza o el sistema general del régimen, es decir, si la excepción se deriva directamente de los principios básicos o fundacionales del régimen fiscal en cuestión. |
|
15. |
Según se ha indicado anteriormente, la ventaja proporcionada por el sistema en cuestión consiste en una reducción fiscal que es proporcional a una parte del precio de adquisición pagado por la participación comprada. La intensidad de la ventaja con respecto al precio de adquisición pagado corresponde al valor descontado neto de la amortización deducible durante los 20 años siguientes a la adquisición y por lo tanto depende del tipo del impuesto aplicable a la empresa en los años correspondientes y del tipo de interés de descuento aplicable. Por ejemplo, una participación adquirida en 2002 supondría una ventaja que correspondería a un 20,6 % del importe del fondo de comercio financiero, si se aplica un tipo de interés de descuento del 5 % (5) y se toma en cuenta la actual estructura de los tipos del impuesto sobre las empresas hasta el año 2022 tal y como se establece en la actualidad en la Ley no 35/2006 (6). El argumento de que la ventaja fiscal que resulta de la amortización del fondo de comercio financiero se recupera en el momento de la venta de las participaciones adquiridas previamente no altera la conclusión de que en todo caso el régimen proporciona una ventaja temporal en el momento de la adquisición de participaciones extranjeras y que sus beneficiarios pueden aplazar el pago de una parte del impuesto sobre la empresa al que de otro modo estarían inmediatamente sujetos en el momento de la adquisición de las participaciones. |
|
16. |
La Comisión considera que la medida en cuestión se sale del alcance ordinario del sistema español del impuesto sobre sociedades, que es el que nos ocupa, y no está vinculada al objetivo de evitar la doble imposición previsto en el artículo 21 del TRLIS que fija las condiciones de aplicación del artículo 12.5 del TRLIS. |
|
17. |
El régimen es una excepción a la regla general contenida en el artículo 12.3 del TRLIS que sólo permite la deducción parcial de las participaciones nacionales y extranjeras por las depreciaciones ocurridas entre el inicio y el cierre de cualquier ejercicio fiscal. Según los principios contables aceptados generalmente, la naturaleza excepcional del régimen en cuestión parece evidente. |
|
18. |
En principio, el precio pagado por la adquisición de una entidad que se sitúe por encima del valor de mercado de los activos que integran la empresa se denomina fondo de comercio y puede consignarse como activo inmaterial separado. Se entiende que el fondo de comercio representa el valor de la buena reputación del nombre comercial, las buenas relaciones con los clientes, la cualificación de los empleados y otros factores similares que permiten esperar que darán lugar en el futuro a unas ganancias superiores a las aparentes. |
|
19. |
El fondo de comercio sólo puede consignarse por separado tras una combinación de empresas, que se materializa en caso de adquisición o contribución de los activos integrantes de empresas independientes o tras una fusión o una operación de escisión. En estos casos, el fondo de comercio consiste en la diferencia contable entre el coste de adquisición y el valor de mercado de los activos que componían las empresas adquiridas o poseídas por la empresa fusionada. |
|
20. |
Cuando la adquisición de las actividades empresariales de una empresa se efectúa mediante adquisición de sus acciones, como ocurre en el presente caso, el fondo de comercio sólo puede aparecer si la empresa adquirente se fusiona con la adquirida, teniendo así su control. Sin embargo, según el régimen que nos ocupa, no son necesarios ni el control ni la fusión entre las dos empresas. Basta con la simple adquisición de una participación de por lo menos el 5 % de una empresa extranjera. Así pues, al permitir que el fondo de comercio financiero exista por separado incluso aunque no exista una combinación de las empresas, parece que el régimen en cuestión constituye una excepción a las normas contables ordinarias aplicables en España. Sin embargo, este régimen no puede considerarse una nueva norma contable general porque el fondo de comercio financiero resultante de la adquisición de participaciones nacionales no puede amortizarse. |
|
21. |
Según los principios contables españoles, en el caso de empresas no combinadas, el fondo de comercio solamente puede computarse en abstracto consolidando las cuentas de la empresa participada con las de la empresa que posee la participación. Sin embargo, la consolidación de las cuentas sólo es posible en algunas situaciones para presentar la situación global de un grupo de empresas sujetas a control unitario. En estos casos limitados, se consolidan las cuentas de cualesquiera empresas controladas del grupo, no solamente las de las empresas extranjeras participadas directamente, y se toma en cuenta todo el activo y el pasivo y no únicamente el fondo de comercio financiero. También a este respecto, el régimen que nos ocupa parece constituir una excepción a las normas contables ordinarias aplicables en España. |
|
22. |
También en virtud del sistema español de fiscalidad de las empresas, la amortización del fondo de comercio sólo es posible en caso de absorción de los activos de la empresa adquirida por la empresa adquirente [artículo 11.4 del TRLIS]. Sin embargo el régimen español que nos ocupa parece sustraerse a este principio. Efectivamente para que se produzca dicha absorción, se exige que la empresa que incorpore a otra empresa controle esta última, mientras que en el régimen que nos ocupa basta con que posea una participación significativa. |
|
23. |
Así pues, en la fase actual del procedimiento la Comisión concluye que la amortización fiscal del fondo de comercio financiero que es fruto de la adquisición de una participación del 5 % en una entidad extranjera parece constituir un incentivo excepcional, que se aparta de la lógica y del régimen general de los sistemas contable y fiscal de España, proporcionando una ventaja a sus beneficiarios al eximirles de las cargas fiscales que deberían soportar normalmente. |
Presencia de recursos estatales
|
24. |
La Comisión observa que la medida implica el uso de recursos del Estado ya que supone la renuncia a ingresos tributarias por parte de la Hacienda española por un importe que corresponde a una reducción de la deuda fiscal de las empresas imponibles en España que adquieran una participación significativa en empresas extranjeras durante el período de amortización de los 20 años siguientes a la adquisición. |
|
25. |
La renuncia a los ingresos fiscales es equivalente a gastos de Hacienda y en este sentido afecta a los recursos del Estado. |
Favorecer a determinadas empresas o producciones
|
26. |
Para establecer si constituye ayuda estatal el régimen español que permite la amortización extraordinaria del fondo de comercio financiero que es fruto de la adquisición de una participación significativa en una empresa extranjera, es necesario determinar si implica efectivamente ventajas que benefician exclusivamente a ciertas empresas o ciertos sectores. Por lo tanto, para que una medida se considere ayuda estatal, lo que cuenta es que las empresas beneficiarias pertenezcan a una categoría específica determinada por la aplicación, de derecho o de hecho, de los criterios previstos en el régimen en cuestión. |
|
27. |
La Comisión considera que el régimen que nos ocupa parece cumplir esta condición puesto que sólo puede beneficiarse de la amortización fiscal una categoría de empresas, a saber las que adquieren ciertas participaciones, de por lo menos un 5 % del capital social de una empresa participada, y sólo de empresas extranjeras a condición de que se cumplan los criterios previstos por el artículo 21.1 del TRLIS. |
|
28. |
Por consiguiente, la Comisión estima que las medidas en cuestión parecen selectivas en la medida en que proporcionan ventajas reservadas a empresas que realizan inversiones de explotación en empresas extranjeras que realizan directamente actividades económicas en el extranjero. Al parecer, no se conceden las mismas ventajas directas para las inversiones similares en empresas españolas. |
|
29. |
La Comisión considera bien establecida la anterior conclusión provisional según la jurisprudencia reiterada del Tribunal de Justicia. De conformidad con dicha jurisprudencia, una reducción fiscal que favorece solamente la exportación de productos nacionales constituye ayuda estatal (7). Además, según el tribunal, ni el elevado número de empresas beneficiarias ni la diversidad e importancia de los sectores industriales a los que pertenecen dichas empresas permiten considerar que las medidas analizadas constituyen una medida general de política económica (8). |
|
30. |
La Comisión observa que la ventaja que ofrece el régimen en cuestión parece permitir el pago de un precio adicional para adquirir una participación significativa y por lo tanto se dirige particularmente a las inversiones de capital. El argumento de que la ventaja fiscal que resulta de la amortización del fondo de comercio financiero se recupera en el momento de la venta de las participaciones adquiridas previamente no puede alterar la conclusión de que en todo caso el régimen puede proporcionar una ventaja temporal en el momento de la adquisición de participaciones extranjeras y que sus beneficiarios pueden aplazar el pago de una parte del impuesto sobre la empresa al que de otro modo estarían inmediatamente sujetos hasta el momento de la venta de las participaciones. |
|
31. |
En conclusión, en la fase actual de su examen, la Comisión alberga dudas en cuanto al carácter general del régimen establecido en el artículo 12.5 del TRLIS. Este régimen parece establecer una ventaja fiscal selectiva que solamente favorece a las empresas españolas que invierten en el extranjero mediante la adquisición de participaciones significativas de empresas extranjeras. |
Justificación por la lógica del sistema
|
32. |
En sus observaciones preliminares, España explicó que el régimen constituía una medida fiscal general que no suponía una excepción a la lógica inherente del sistema fiscal español y que en cualquier caso se justificaba por el principio de neutralidad impositiva. Concretamente, España señaló que el régimen sería considerado como una medida general por la Comisión según su respuesta a la Pregunta escrita no E-4431/05 y sostuvo que fijaba deducciones fiscales equivalentes (para el fondo de comercio) en los dos casos posibles de adquisición directa e indirecta de empresas; a saber. la adquisición directa de los activos de una empresa (combinación de empresas — normalmente el fondo de comercio es deducible), y la adquisición indirecta de sus participaciones (el fondo de comercio solamente es deducible en caso de fusión). |
|
33. |
La Comisión sin embargo considera que, conforme a la jurisprudencia establecida del Tribunal, no constituyen ayuda estatal únicamente aquellas medidas que establecen una diferencia entre las empresas cuando dicha diferencia resulta de la naturaleza y la estructura global del sistema de cargas del que forman parte. Esta justificación basada en la naturaleza o la estructura global del sistema fiscal refleja la coherencia de una determinada medida fiscal con la lógica interna del sistema fiscal en general. En el presente caso la Comisión observa que una diferencia fiscal como la que resulta de la medida en cuestión no puede ser dictada simplemente por las finalidades y los objetivos generales perseguidos por el Estado (9), sino debe responder a una diferencia objetiva que se refleje efectivamente en el sistema fiscal. |
|
34. |
La Comisión tampoco puede aceptar la justificación alegada del régimen de amortización como un mecanismo previo para evitar la doble imposición de los futuros dividendos que se gravarían cuando se realizaran los futuros beneficios y que no deberían ser gravados dos veces cuando se reparten a la empresa que posee una participación significativa por cuya adquisición se pagó el fondo de comercio financiero. El régimen en cuestión no requiere en modo alguno que los beneficios actuales o futuros estén gravados efectivamente en España o en el extranjero para poder amortizar el fondo de comercio financiero, tal como se establece en el artículo 89 del TRLIS para amortizar el fondo de comercio financiero resultante de la fusión de dos empresas. |
|
35. |
Además, los dividendos recibidos procedentes de una participación significativa en una empresa extranjera ya se benefician tanto de la exención prevista por el artículo 21 del TRLIS como del crédito fiscal directo previsto en el artículo 32 del TRLIS para evitar la doble imposición internacional. A este respecto, la amortización del fondo de comercio financiero aún daría lugar a una ventaja adicional por lo que respecta a la adquisición de participaciones significativas en empresas extranjeras. |
|
36. |
En segundo lugar, no parece que el régimen que nos ocupa pretenda eliminar dobles imposiciones internacionales. En realidad el régimen no establece ninguna condición para probar que se ha gravado efectivamente al vendedor por el beneficio resultante de la transferencia de la participación, aunque esta condición se haya impuesto para amortizar el fondo de comercio que sea fruto de una combinación entre empresas en España. |
|
37. |
Finalmente, se podría considerar que el régimen en cuestión pretende evitar una diferencia en el tratamiento fiscal entre una adquisición seguida de una combinación de empresas y una adquisición de participaciones sin combinación de empresas y que el alcance del régimen se limita a la adquisición de participaciones extranjeras porque sería más difícil realizar una combinación de empresas transfronteriza que una local, a la que solamente se aplican las normas fiscales españolas. |
|
38. |
La Comisión observa, en primer lugar, que una combinación de empresas y una compra de participaciones son objetivamente diferentes y no pueden tratarse como si fueran lo mismo a efectos fiscales, que implican un tratamiento fiscal diferente para situaciones materialmente diferentes. Un mismo tratamiento fiscal del fondo de comercio financiero correspondiente a las adquisiciones de participaciones y del fondo de comercio correspondiente a las combinaciones de empresas constituye una diferencia material que el régimen que nos ocupa pretende eliminar. Sin embargo, la Comisión considera que esta equiparación fiscal no es adecuada para garantizar que se alcanzan los objetivos de neutralidad perseguidos por el sistema fiscal español dado que se limitan exclusivamente a la adquisición de participaciones significativas en empresas extranjeras. |
|
39. |
En cuanto al tratamiento diferenciado de las adquisiciones de participaciones extranjeras y nacionales, la Comisión observa, en línea con la jurisprudencia del Tribunal (10), que si bien las normas comunitarias de armonización están incompletas en muchos aspectos, ya facilitan las fusiones transfronterizas y el hecho de que dichas normas de armonización estén inacabadas no puede justificar la medida española. |
|
40. |
A este respecto la Comisión observa que el fondo de comercio financiero que procede de la adquisición de participaciones nacionales no puede amortizarse mientras que la amortización del fondo de comercio financiero de las empresas extranjeras se amortiza cuando se cumplen ciertas condiciones. El tratamiento fiscal diferente del fondo de comercio financiero de las empresas extranjeras y de las nacionales constituye una diferencia establecida por el régimen en cuestión que no es necesaria ni proporcional para garantizar el logro de los objetivos de neutralidad supuestamente perseguidos por el citado régimen. |
|
41. |
En la fase actual de su investigación, la Comisión concluye por lo tanto que el carácter selectivo del régimen fiscal que nos ocupa no parece justificarse por la naturaleza del sistema impositivo. En su jurisprudencia previa (11), el Tribunal de Justicia ha dictaminado que el criterio de selectividad se cumple si hay empresas en una situación comparable que se ven afectadas de forma desproporcionada por una medida fiscal sin justificación objetiva derivada del objetivo general del régimen. En opinión de la Comisión, resulta desproporcionado que el régimen imponga una tributación nominal y efectiva substancialmente diferente a empresas que se hallan en situación comparable por el mero hecho de que unas de ellas persigan oportunidades de inversión en el extranjero. En consecuencia, la Comisión concluye que el régimen es selectivo puesto que sólo favorece a ciertas empresas que realizan determinadas inversiones en el extranjero y que este carácter específico del régimen no está justificado por la naturaleza del mismo. |
Falseamiento de la competencia y los intercambios entre Estados miembros
|
42. |
Según jurisprudencia reiterada (12), para concluir que una medida falsea la competencia es suficiente con que su beneficiario compita con otras empresas en mercados abiertos a la competencia. |
|
43. |
La Comisión considera que, al conceder una ventaja económica a las empresas en España que se dedican a la adquisición de una participación significativa en empresas extranjeras, el régimen puede falsear la competencia en el mercado de la adquisición de empresas europeas, situando a los competidores no españoles en una desventaja relativa a la hora de realizar ofertas comparables en los mercados de referencia. |
|
44. |
A juicio de la Comisión, cabe la posibilidad de que los beneficiarios del régimen ejerzan varias actividades económicas y operen en varios mercados abiertos a la competencia. En particular, parece que la medida afecta al comercio entre Estados miembros, tanto en el mercado interno como internacional, ya que puede mejorar las condiciones comerciales de los beneficiarios que se dedican directamente a la gestión de participaciones y participan indirectamente en las actividades de empresas extranjeras. |
Compatibilidad
|
45. |
La Comisión alberga dudas en cuanto a la compatibilidad de la ayuda estatal analizada con el mercado único. Las autoridades españolas no han presentado argumentos que indiquen que, en el presente asunto, cabe aplicar alguna de las excepciones previstas en el artículo 87, apartados 2 y 3, del Tratado CE, en virtud de las cuales una ayuda estatal puede considerarse compatible con el mercado común. |
|
46. |
En el presente asunto, no parecen aplicables las excepciones previstas en el artículo 87, apartado 2, del Tratado CE, que se refieren a las ayudas de carácter social concedidas a consumidores individuales, las ayudas destinadas a reparar el daño causado por desastres naturales u otros acontecimientos excepcionales y las concedidas en determinadas regiones de la República Federal de Alemania. |
|
47. |
Tampoco es de aplicación la excepción prevista en el artículo 87, apartado 3, letra a), en virtud de la cual pueden autorizarse las ayudas destinadas a favorecer el desarrollo económico de regiones en las que el nivel de vida sea anormalmente bajo o en las que exista una grave situación de subempleo. Del mismo modo, no parece que el régimen pueda considerarse un proyecto de interés común europeo ni que las ayudas estén destinadas a poner remedio a una grave perturbación de la economía española, tal y como establece el artículo 87, apartado 3, letra b) del Tratado CE. Las ayudas tampoco tienen por objeto promover la cultura y la conservación del patrimonio, tal y como establece al artículo 87, apartado 3, letra d) del Tratado CE. |
|
48. |
El régimen que nos ocupa ha de examinarse a la luz del artículo 87, apartado 3, letra c) del Tratado CE. Esta disposición permite que se autoricen las ayudas destinadas a facilitar el desarrollo de determinadas actividades o de determinadas regiones económicas, siempre que no alteren las condiciones de los intercambios en forma contraria al interés común. La Comisión considera que las ventajas fiscales concedidas por el régimen no se refieren a inversiones específicas que puedan acogerse a ayuda en virtud de la normativa y de las Directrices comunitarias, a la creación de empleo o a proyectos concretos y parecen constituir una reducción de los costes que en una situación normal deberían soportar las empresas en cuestión en el ejercicio de su actividad y, por consiguiente, deben considerarse ayuda estatal de funcionamiento. De conformidad con la práctica habitual de la Comisión, esta ayuda no puede considerarse compatible con el mercado único ya que no facilita el desarrollo de determinadas actividades ni de determinados ámbitos económicos, y los incentivos en cuestión no están limitados en el tiempo, no se reducen progresivamente ni son proporcionales a lo que es necesario para remediar una desventaja económica específica en los ámbitos en cuestión. |
|
49. |
Finalmente, la Comisión considera que el régimen falsea el mercado de las adquisiciones de empresas al favorecer a los adquirentes españoles frente a los competidores extranjeros, incluidos los establecidos en otros Estados miembros, por lo que se refiere a las ofertas de adquisición de participaciones significativas fuera de España. La Comisión considera en particular que, en la medida en que el régimen de ayudas en cuestión implica una condonación de impuestos para las inversiones en el extranjero realizadas en España, dicho régimen altera la competencia leal al captar la localización de sociedades de cartera internacionales en España, al tiempo que excluye de la medida las inversiones locales tales como la adquisición de empresas nacionales en España. Además, al fomentar la adquisición española de empresas extranjeras el régimen en cuestión altera las decisiones normales de inversión de las empresas españolas, motivo por el cual parece ser incompatible con el mercado común. |
CONCLUSIONES
|
50. |
Habida cuenta de las anteriores consideraciones, la Comisión ha decidido iniciar el procedimiento formal de investigación de conformidad con el artículo 88, apartado 2, del Tratado CE en relación con el régimen previsto en el artículo 12.5 del TRLIS, un régimen fiscal excepcional que favorece la adquisición de participaciones significativas en empresas extranjeras por parte de empresas españolas. |
|
51. |
La Comisión insta a España para que, en un plazo de un mes a partir de la recepción de la presente, le facilite toda la información necesaria para evaluar la compatibilidad de la ayuda. |
|
52. |
La Comisión desea recordar a España el efecto suspensivo del artículo 88, apartado 3, del Tratado CE y llama su atención sobre el artículo 14 del Reglamento (CE) no 659/1999 del Consejo, que prevé que toda ayuda concedida ilegalmente podrá recuperarse de su beneficiario. La Comisión insta a sus autoridades para que informen inmediatamente a los beneficiarios potenciales de la ayuda. |
|
53. |
Por la presente, la Comisión comunica a España que informará a los interesados mediante la publicación de la presente carta y de un resumen significativo en el Diario Oficial de la Unión Europea. Asimismo, informará a los interesados en los Estados miembros de la AELC signatarios del Acuerdo EEE mediante la publicación de una comunicación en el suplemento EEE del citado Diario Oficial, y al Órgano de Vigilancia de la AELC mediante copia de la presente. Se invitará a todos los interesados mencionados a presentar sus observaciones en un plazo de un mes a partir de la fecha de dicha publicación. |
|
54. |
En especial, la Comisión invita a España y a los beneficiarios potenciales como partes interesadas y a las demás partes interesadas a presentar sus observaciones en cuanto a la posible existencia de expectativas legítimas o de cualquier otro principio general de Derecho comunitario que permitiría a la Comisión renunciar excepcionalmente a la recuperación de conformidad con el artículo 14, apartado 1, segunda frase, del Reglamento (CE) no 659/1999, en caso de que el régimen en cuestión se considere finalmente incompatible con el mercado único.». |
(2) Véase: http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/decisions/m4517_20070326_20310_en.pdf
(3) Punto 43.
(4) Cubierta por la obligación de secreto profesional.
(5) Tal como se recoge en el TRLIS modificado por la Ley no 35/2006, el tipo general de gravamen del Impuestos sobre Sociedades utilizado para el cálculo ha sido el 35 % de 2002 a 2006, el 32,5 % en 2007, y en lo sucesivo el 30 %.
(6) Disposición adicional octava, Ley no 35/2006, de 28 de noviembre, del Impuesto sobre la Renta de las Personas Físicas y de modificación parcial de las leyes de los Impuestos sobre Sociedades, sobre la Renta de no Residentes y sobre el Patrimonio, B.O.E. no 285, de 29.11.2006.
(7) Asuntos acumulados 6/69 y 11/69, Comisión/Francia, Rec. 1969, p. 523. Edición especial española página 437. Véase también el punto 18 de la Comunicación de la Comisión citada más adelante.
(8) Asunto C-75/97, Bélgica/Comisión, Rec. 1999, p. I-3671.
(9) Sentencia en el asunto España/Comisión, apartados 52 y 53, y sentencia en el asunto Comisión/Diputación Foral de Álava, apartado 60, y la jurisprudencia citada en ésta. Esta jurisprudencia fue reproducida por la Comisión en su Comunicación de 10 de diciembre de 1998 relativa a la aplicación de las normas sobre ayudas estatales a las medidas relacionadas con la fiscalidad directa de las empresas (DO C 384 de 1998, p. 3).
(10) Sentencia de 13 de diciembre de 2005 en el asunto C-411/03, SEVIC Systems, apartados 22 a 31, Rec. 2005, p. I-10805.
(11) Asunto C-143/99, Adria-Wien Pipeline, Rec. 2001, p. I-8365.
(12) Asunto T-214/95, Vlaams Gewest/Comisión, Rec. 1998, p. II-717.
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/28 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva št. COMP/M.4975 – Mitsui/Rubis/JV)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 311/16)
|
1. |
Komisija je 13. decembra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Mitsui & Co, Ltd. („Mitsui“, Japonska) in Rubis group („Rubis“, Francija) z nakupom delnic v novo ustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita skupni nadzor nad podjetjem Rubis Terminal Antwerp (Belgija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta. |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4975 – Mitsui/Rubis/JV na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.
Popravki
|
21.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 311/29 |
Popravek podatkov, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja
( Uradni list Evropske Unije C 78 z dne 11. aprila 2007 )
(2007/C 311/17)
Stran 13, pomoč št. XS 160/06, vrstica „Trajanje sheme ali individualne pomoči“:
besedilo:
„Do 31.12.2007“
se glasi:
„Do 30.6.2008“.