—

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0012) (1),

—

ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0057/2007),

—

ob upoštevanju člena 51 in člena 43(1) svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0038/2007),

1.

odobri predlog Komisije;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

—

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0048) (1),

—

ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0076/2007),

—

ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0051/2007),

1.

odobri predlog Komisije;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

—

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0448) (1),

—

ob upoštevanju členov 37, 279 in 308 Pogodbe o ES, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0277/2006),

—

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0056/2007),

1.

odobri predlog Komisije;

2.

poziva Svet, da obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

—

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0507) (1),

—

ob upoštevanju členov 251(2), 47(2) in 55 Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0298/2006),

—

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0027/2007),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa - središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij (KOM(2006)0136) (sporočilo Komisije o DOP);

—

ob upoštevanju dveh najbolj uveljavljenih mednarodno priznanih standardov za ravnanje podjetij: Tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela (ILO), ki je bila nazadnje revidirana leta 2001 in smernic za večnacionalna podjetja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki so bile nazadnje revidirane leta 2000, ter ob upoštevanju kodeksov ravnanja, sprejetih pod okriljem drugih mednarodnih organizacij, kot so Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka, in prizadevanj pod pokroviteljstvom Konference ZN o trgovini in razvoju v zvezi z dejavnostmi podjetij v državah v razvoju,

—

ob upoštevanju Deklaracije ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejete leta 1998 in ILO konvencij, ki vzpostavljajo splošne temeljne delovne standarde v zvezi z odpravo prisilnega dela C29 (1930) in C105 (1957), svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj C87 (1948) in C98 (1949), odpravo otroškega dela C138 (1973)in C182 (1999) ter nediskriminacijo pri zaposlovanju C100 (1951) in C111 (1958),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 in zlasti razglasitve njihove generalne skupščine, ki poziva vse posameznike in vse organe družbe, da sodelujejo pri zagotavljanju splošnega spoštovanja človekovih pravic, njihovega Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, njihovega Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966, njihove Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, njihove Konvencije o pravicah otroka iz leta 1989 in njihove osnutka deklaracije o pravicah domorodnih ljudstev iz leta 1994,

—

ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju iz leta 1997,

—

ob upoštevanju smernic G3 za trajnostno poročanje Pobude za globalno poročanje iz leta 2006,

—

ob upoštevanju pobude ZN za globalni dogovor, ki se je začela julija 2000,

—

ob upoštevanju izjave z dne 6. oktobra 2006, da sta pobuda za globalni dogovor in pobuda za globalno poročanje oblikovali „strateško zavezo“,

—

ob upoštevanju pravil ZN o odgovornosti čeznacionalnih družb in drugih podjetij v zvezi s človekovimi pravicami iz leta 2003,

—

ob upoštevanju izida svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, zlasti poziva k sprejetju medvladnih pobud o vprašanju odgovornosti podjetij, in sklepov Sveta z dne 3. decembra 2002 o nadaljnjem spremljanju sklepov vrha,

—

ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja ZN z naslovom „Globalnemu partnerstvu naproti - okrepljeno sodelovanje med Združenimi narodi in vsemi zadevnimi partnerji, zlasti zasebnim sektorjem“ z dne 10. avgusta 2005,

—

ob upoštevanju njegovega vmesnega poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN o vprašanju človekovih pravic, čeznacionalnih družb in drugih podjetij z dne 22. februarja 2006 in prvega in drugega regionalnega posvetovanja, ki ju je pripravil dne 27. in 28. marca 2006 v Johanenesburgu in dne 26. in 27. junija 2006 v Bangkoku,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 1999 o standardih EU za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju: evropskemu kodeksu ravnanja nasproti (1), v katerem priporoča evropski model kodeksa ravnanja, podprtega z evropsko platformo za spremljanje;

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2), ki je nadomestila Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, razen glede razmerij med Dansko in drugimi državami članicami,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (3),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001 (4) o nadaljnjem spremljanju Zelene knjige o družbeni odgovornosti podjetij,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o Zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 o sporočilu Komisije v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij: prispevek podjetij k trajnostnemu razvoju (6),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije 2001/453/ES z dne 30. maja 2001 o prepoznavanju, merjenju in razkritju okoljskih vprašanj v letnih računovodskih izkazih in letnih poročilih podjetij (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2002 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Spodbujanje temeljnih delovnih standardov in izboljšanju socialnega upravljanja v kontekstu globalizacije“ (8),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti podjetij (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o upravljanju in razvoju (KOM(2003)0615),

—

ob upoštevanju Direktive 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o letnih konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (10),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (11),

—

ob upoštevanju končnega poročila Evropskega foruma interesnih skupin (EFIS) za DOP z dne 29. junija 2004, zlasti podpornih ukrepov priporočila 7, ki spodbuja ustvarjanju pravnega okvira za DOP,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o socialni razsežnosti globalizacije - prispevek politike EU k razširitvi koristi na vse (KOM(2004)0383),

—

ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (12),

—

ob upoštevanju spomladanskega Evropskega sveta z dne 22. in 23. marca 2005, ki je ponovno oživil Lizbonsko strategijo, s čimer bo to partnerstvo med EU institucijami, državami članicami in civilno družbo osredotočeno na skupna prizadevanja za rast in delovna mesta,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izkoriščanju otrok v državah v razvoju s posebnim poudarkom na delu otrok (13),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu Strategije trajnostnega razvoja - izhodišča za ukrepanje (KOM(2005)0658) in prenovljeni Strategiji za trajnostni razvoj EU, ki jo je Evropski svet sprejel dne 15 in 16. junija 2006,

—

ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije z dne 20. decembra 2005 o evropski razvojni politiki: „Evropsko soglasje“ (14),

—

ob upoštevanju novega splošnega sistema preferencialov (GSP+), ki velja od 1. januarja 2006 in je bil prvič uveljavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (15) in ki dovoljuje brezcarinski dostop ali znižanje tarif za vedno večje število proizvodov ter vključuje tudi nove spodbude za najbolj ogrožene države s posebnimi trgovinskimi, finančnimi ali razvojnimi potrebami,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o spodbujanju dostojnega dela za vse - prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249),

—

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o evropski pobudi za preglednost v Evropi (KOM(2006)0194),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o pravični trgovini in razvoju (16),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju prava gospodarskih družb in izboljšanju upravljanja podjetij v Evropski uniji - načrt za napredek (KOM(2003)0284) (akcijski načrt o upravljanju podjetij),

—

ob upoštevanju predstavitve z naslovom „Družbena odgovornost podjetij - ali obstaja evropski pristop?“, ki jo je organiziral Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve dne 5. oktobra 2006,

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0471/2006),

A.

ker podjetja ne bi smela nositi odgovornosti namesto organov oblasti za njihovo neizvajanje nadzora nad izpolnjevanjem družbenih in okoljskih standardov;

1.

je prepričan, da je naraščajoča družbena in okoljska odgovornost podjetij, ki je povezana z načelom odgovornosti podjetij, bistvena sestavina evropskega socialnega modela, evropske strategije za trajnostni razvoj in pri spoprijemanju z družbenimi izzivi gospodarske globalizacije;

2.

pozdravlja dejstvo, da sporočilo Komisije o DOP zagotavljanja nov zagon za razpravo EU o družbeni odgovornosti podjetij (DOP), vendar ugotavlja, da so nekatere ključne interesne skupine izrazile zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in uravnoteženosti pri posvetovanjih pred sprejetjem;

3.

ugotavlja, da med različnimi interesnimi skupinami razprava o ustrezni opredelitvi DOP še ni zaključena in da lahko koncept, da DOP pomeni „preseganje predpisov“ omogoči nekaterim podjetjem, da se sklicujejo na DOP, obenem pa kršijo lokalne ali mednarodne zakone; meni, da so pomoč EU vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, ki so v skladu z mednarodnimi konvencijami, in učinkoviti sistemi inšpekcijskih pregledov nujne dopolnitve za spodbujanje DOP po vsem svetu;

4.

se strinja z definicijo Komisije, da DOP pomeni prostovoljno vključevanje okoljskih in socialnih vidikov v poslovanje podjetij, ki presegajo pravne zahteve in pogodbene obveznosti; meni, da bi bilo treba politiko DOP spodbujati glede na njene lastne zasluge in ne kot nadomestek za primerno ureditev na zadevnih področjih, pa tudi ne kot prikrit pristop za uvedbo takšne zakonodaje;

5.

ugotavlja, da bi raznolikost prostovoljnih pobud za DOP lahko razumeli kot oviro za sprejetje politike DOP, in ki podjetja odvrača od prizadevanj za verodostojnejše ukrepe v zvezi DOP ali smelejše politike DOP, čeprav bi lahko tudi zagovarjali mnenje, da takšna raznolikost podjetja dodatno spodbuja; poziva Komisijo, naj spodbuja razširjanje dobrih praks, ki izhajajo iz prostovoljnih pobud za DOP; meni, da bi morala Komisija razmisliti tudi o pripravi seznama meril, ki jih morajo podjetja spoštovati, če se opredelijo za odgovorna;

6.

je prepričan, da je verodostojnost prostovoljnih pobud za DOP še naprej odvisna od prizadevanj za uporabo obstoječih mednarodno sprejetih standardov in načel, ter od pristopa interesnih skupin, kot je priporočil FIS, pa tudi od izvajanja neodvisnega spremljanja in preverjanja;

7.

meni, da je razprava o DOP v EU dosegla točko, ko bi bilo treba preusmeriti poudarek s postopkov na rezultate, kar bo imelo za posledico izmerljiv in pregleden prispevek podjetij v boju proti socialni izključenosti in degradaciji okolja v Evropi in drugod po svetu;

8.

priznava, da si številna podjetja že znatno in vedno bolj prizadevajo za uresničevanje svoje družbene odgovornosti;

9.

ugotavlja, da so trgi in podjetja po Evropi na različnih stopnjah razvoja; zato meni, da metoda, s katero bi se vsilil enoten model za vedenje podjetij, ni ustrezna in da se zaradi nje podjetja ne bodo pogosteje odločala za DOP; poleg tega meni, da bi bilo treba dati večji poudarek razvoju civilne družbe in zlasti ozaveščenosti potrošnikov o odgovorni proizvodnji za spodbujanje sprejemanja odgovornosti podjetij, ki bi bila dolgotrajna in ustrezna v določenih nacionalnih ali regionalnih okoliščinah;

10.

poudarja, da bi morala DOP obravnavati nova področja, kot so vseživljenjsko učenje, organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, trajnostni razvoj in etika, da bi delovala kot dodaten instrument za soočanje z industrijskimi spremembami in prestrukturiranjem;

11.

je seznanjen z odločitvijo Komisije, da bo v partnerstvu s številnimi poslovnimi omrežji vzpostavila Evropsko zvezo za družbeno odgovornost podjetij (Zveza); priporoča, da Komisija sama zagotovi enotno točko usklajevanja, s čimer se ohrani poznavanje članstva in dejavnosti zveze, ter sprejmejo jasni cilji, časovni razpored in strateška vizija, ki bodo vodili delo Zveze; spodbuja vsa velika in mala evropska podjetja in podjetja tretjih držav, ki delujejo v Evropi, naj sprejmejo to pobudo, in meni, da je treba Zvezo okrepiti s sodelovanjem drugih interesnih skupin;

12.

meni, da je socialni dialog učinkovito sredstvo za uveljavljanje pobud za DOP in da so imeli evropski sveti delavcev konstruktivno vlogo pri razvoju najboljših praks DOP;

13.

predlaga, da bi izrazito večje sprejemanje DOP v podjetjih v EU, novi modeli najboljših praks, ki jih glede različnih vidikov DOP razvijejo vodilna podjetja in sindikati, opredelitev in spodbujanje posebnih ukrepov in predpisov EU v podporo DOP ter presoja vpliva teh pobud na okolje in človekove in socialne pravice lahko bili osrednja merila uspešnosti zveze; predlaga tudi, da se zastavi dvoletni rok za zaključek dela „laboratorijev“, ki so vzpostavljeni pod njenim okriljem, kot predlaga Evropska mreža za spodbujanje DOP;

14.

ugotavlja, da je bil ponoven sklic FIS kasneje dodan sporočilu Komisije o DOP ter da bi bili potrebni ukrepi za vzpostavitev zaupanja različnih interesnih skupin, da bo pristen dialog vodil k resničnemu vplivu politik in programov EU pri spodbujanju in uporabi DOP v gospodarstvu EU; meni, da bi se bilo treba nekaj naučiti iz preteklega dvoletnega delovanja FIS, ki je bilo pozitivno v smislu pravila „no fame, no shame“ in zlasti uporabe neodvisnih poročevalcev; vendar poudarja, da so potrebne izboljšave glede doseganje soglasja; poleg tega poziva predstavnike Komisije, da se dejavneje vključujejo v razpravo;

15.

poziva Komisijo, naj povabi predstavnike iz številnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad, ki so se obvezale, da bodo za spodbujanje DOP uporabljale javna naročila in druga orodja javne politike, oblikovale svoj „laboratorij“ v okviru Zveze in svoje dobljene rezultate vključile v njeno nadaljnje delo;

16.

podpira prizadevanja Komisije, da se članstvo FIS razširi na vlagatelje, izobraževalni sektor in javne oblasti, obenem pa vztraja, da mora ostati možnost, da se s trajnim dialogom dosežejo dogovorjeni cilji;

17.

poziva Komisijo, da v okviru spremljanja napredka glede DOP spodbuja večjo udeležbo žensk na FIS ter izmenjavo informacij in dobre prakse na področju enakosti med spoloma;

18.

podpira pozive za obvezno razkritje lobistov podjetij in drugih lobistov ter za uravnotežen dostop skupin podjetij in drugih interesnih skupin do samega političnega odločanja EU;

19.

pozdravlja cilj sporočila Komisije o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta, da se DOP poveže z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji Lizbonske strategije, avno zato, ker meni, da lahko resen pristop podjetij k DOP prispeva k večjemu številu delovnih mest, izboljšanju delovnih pogojev ter zagotavljanju spoštovanja pravic delavcev in spodbujanju raziskav in razvoja tehnoloških inovacij; podpira načelo „odgovorne konkurenčnosti“ kot sestavnega dela Programa Komisije za inovacije in konkurenčnost (PIK); poziva evropska podjetja, naj v svojih poročilih navedejo, kako prispevajo k lizbonskim ciljem;

20.

priznava, da so učinkovita pravila o konkurenci v Evropi in zunaj nje bistven element za zagotavljanje odgovorne poslovne prakse, zlasti z omogočanjem pravične obravnave in dostopa za lokalna MSP;

21.

ponovno poudarja, da izvajanje odgovornih in nediskriminacijskih postopkov zaposlovanja, ki spodbujajo zaposlovanje žensk in prikrajšanih oseb, v okviru DOP prispeva k doseganju lizbonskih ciljev;

22.

opaža nasprotja med konkurenčnimi nabavnimi strategijami podjetij, ki si nenehno prizadevajo za večjo prilagodljivost in manjše stroške na eni strani, ter prostovoljnimi zavezami za DOP, s katerimi si prizadevajo za odpravo izkoriščevalnih delovnih razmerij in spodbujajo dolgoročne odnose z dobavitelji na drugi strani; pozdravlja nadaljnji dialog na to temo;

23.

v zvezi s tem predlaga, da se razširita ocenjevanje in spremljanje evropskih podjetij, ki so priznana za odgovorna, da bosta vključevala njihove dejavnosti in dejavnosti njihovih podizvajalcev tudi zunaj Evropske unije, zato da se zagotovi, da bo DOP koristila tretjim državam in zlasti državam v razvoju, v skladu s konvencijami ILO, še posebej tistim o svobodi ustanavljanja sindikatov, prepovedi dela otrok in prepovedi prisilnega dela, ter še posebej o ženskah, migrantih, domorodnih ljudstvih in manjšinah;

24.

priznava, da je DOP pomembno gonilo podjetij in poziva k vključitvi družbenih politik, kot so spoštovanje pravic delavcev, politika poštenega plačila, preprečevanje diskriminacije, vseživljenjsko učenje itd., ter okoljskih vprašanj, ki so osredotočena zlasti na dinamično spodbujanje trajnostnega razvoja v podporo novim proizvodom in postopkom prek inovacijskih in trgovinskih politik, pa tudi pri oblikovanju sektorskih, podregijskih in mestnih strategij konkurenčnosti;

25.

poudarja, da podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, pomembno prispevajo k odpravi neenakosti, ki na trgu dela prizadenejo zlasti ženske in prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami, zlasti v zvezi z dostopom do zaposlitve, socialnih ugodnosti, usposabljanja, poklicnega napredovanja in v zvezi s politiko poštenega plačila; poudarja, da bi morala biti politika zaposlovanja podjetij skladna z Direktivo Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (17);

26.

pozdravlja trend, v skladu s katerim večja podjetja zadnja leta objavljajo prostovoljna družbena in okoljska poročila; ugotavlja, da je od leta 1993 število teh poročil naraščalo, vendar se je zdaj ustalilo, in da le malo poročil uporablja mednarodno priznane standarde in načela, pokriva celotno dobavno verigo ali vključuje neodvisno spremljanje in preverjanje;

27.

opozarja Komisijo na poziv Parlamenta, naj predstavi predlog spremembe Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (18) (Četrta direktiva na področju prava družb) o tem, da bi se poleg zahtev po poročanju o finančnem položaju vključilo tudi poročanje o socialnem in okoljskem položaju; meni, da je pomembno izboljšati ozaveščenost o določilih v zvezi s poročanjem o socialnem in okoljskem položaju, ki so navedena v Priporočilu Komisije 2001/453/ES o razkritju okoljskih podatkov iz leta 2001, Direktivi 2003/51/ES o posodobitvi računov ter Direktivi 2003/71/ES (19) o prospektu, podpira njihov pravočasen prenos v vseh državah članicah, ter poziva k izvedbi raziskav o njihovem učinkovitem izvajanju za dosego boljše ozaveščenosti;

28.

priznava trenutne omejitve „industrije“ DOP v zvezi z merjenjem vedenja podjetij, družbeno revizijo in certificiranjem, zlasti kar zadeva stroške, primerljivost in neodvisnost, ter meni, da bo treba razviti strokovni okvir, ki bo vključeval posebne kvalifikacije na tem področju;

29.

priporoča, da Komisija razširi odgovornost direktorjev podjetij z več kot 1 000 zaposlenimi, da bo vključevala obveznost samih direktorjev, da čim bolj zmanjšajo vse dejavnosti podjetja s škodljivim družbenim in okoljskim učinkom;

30.

ponovno izraža podporo sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo, zlasti njegovi zahtevi za zunanje preverjanje, in obveznosti držav članic, da spodbujajo ta sistem, ter meni, da bi bilo smotrno razviti podobne sisteme za varovanje delovnopravnih, socialnih in človekovih pravic;

31.

podpira kodeks dobre prakse Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo in označevanje kot glavni zgled, ki daje sodelovanju med obstoječimi pobudami za označevanje prednost pred novimi socialnimi oznakami na nacionalni ali evropski ravni;

32.

poziva Komisijo, naj izvaja mehanizem, s katerim bodo lahko žrtve, vključno z državljani tretjih držav, uporabile pravna sredstva proti evropskim podjetjem na mednarodnih sodiščih držav članic;

33.

ugotavlja, da vprašanje družbeno odgovornih naložb ni bilo vključeno v sporočilo o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta; podpira polno sodelovanje vlagateljev kot interesnih skupin v razpravi o DOP na ravni EU, vključno z razpravo na FIS; in podpira pozive industrije k preglednosti namesto predpisovanja, kar se doseže z uvedbo „načel izjave o naložbi“ za naložbene sklade po vsej Evropski uniji;

34.

poudarja, da imajo potrošniki pomembno vlogo pri ustvarjanju pobud za odgovorno proizvodnjo in odgovorno poslovno prakso; vendar meni, da je za potrošnike sedanji položaj nepregleden, saj obstajajo nejasnosti glede številnih nacionalnih standardov za izdelke in sistemov označevanja izdelkov, zaradi česar imajo sedanje socialne oznake izdelkov manjši pomen; opozarja, da imajo obenem podjetja visoke stroške zaradi menjavanja številnih različnih nacionalnih zahtev in standardov; poudarja tudi, da oblikovanje nadzornih mehanizmov za spremljanje socialnega označevanja izdelkov veliko stane, kar velja zlasti za manjše države;

35.

podpira prizadevanja Eurostata, da bi razvil kazalce za merjenje učinkovitosti DOP v okviru strategije trajnostnega razvoja EU, in tudi namen Komisije, da razvije nove kazalnike za merjenje ozaveščenosti in porabe evropskih proizvodov, označenih z znakom za okolje in deleža proizvodnje podjetij, registriranih v sistemu EMAS;

36.

opozarja na predhodni razmislek o imenovanju varuha človekovih pravic za DOP, ki bi na zahtevo podjetij ali katere koli interesne skupine opravljal neodvisne preiskave v zvezi z vprašanji DOP; vabi k nadaljnjemu razmisleku o tem in podobnih predlogih v prihodnje;

37.

meni, da je politiko DOP mogoče okrepiti z večjo ozaveščenostjo in uporabo veljavnih pravnih instrumentov; poziva Komisijo, naj organizira in spodbuja kampanje ozaveščanja ter spremlja uvedbo neposredne odgovornosti v tujini v skladu z Bruseljsko konvencijo in uporabo direktiv 84/450/EGS (20) o zavajajočem oglaševanju ter 2005/29/ES o nepošteni poslovni praksi, da bo podjetja spodbudila k spoštovanju prostovoljnih kodeksov ravnanja glede DOP;

38.

ponovno izraža potrebo po uporabi preprostega in razumljivega jezika, da se podjetja spodbudi k uveljavljanju DOP;

39.

ponovno ugotavlja, da bi si morale Komisija in vlade držav članic bolj prizadevati na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi izkoristile priložnosti, ki jih je omogočila revizija direktiv o javnih naročilih leta 2004, za podporo DOP s spodbujanjem družbenih in okoljskih meril pri potencialnih dobaviteljih ob priznavanju potrebe po izogibanju dodatnemu administrativnemu obremenjevanju majhnih podjetij, ki bi jih to lahko odvrnilo od prijave na razpise, ter z vključitvijo družbenih in okoljskih določb v pogodbe, z izključitvijo podjetij, če je to potrebno, vključno v primerih korupcije; poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj k uporabi strogih družbenih in okoljskih meril, podprtih z jasnimi pritožbenimi postopki, pri vseh subvencijah in posojilih, dodeljenih podjetjem v zasebnem sektorju, pri čemer je treba graditi na primeru, ki povezuje javna naročila in spoštovanje temeljnih konvencij ILO ter smernic OECD za večnacionalna podjetja na Nizozemskem ter s standardom SA8000 DOP v številnih italijanskih provincah; ponovno opozarja, da morajo države članice sprejeti ukrepe, da zagotovijo, da so kakršne koli kreditne garancije za izvoz skladne z najvišjimi okoljskimi in družbenimi merili in se ne uporabljajo za projekte, ki so v nasprotju z dogovorjenimi cilji politike EU, na primer v zvezi z energetiko ali oboroževanjem;

40.

pozdravlja zaveze Komisije, ki so bile ponovljene v njenem sporočilu o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta, da bo podprla in spodbujala DOP na vseh področjih svojega delovanja, in poziva k večjim prizadevanjem, da se te zaveze vedno pretvorijo v dejanja;

41.

meni, da razprava o DOP ne sme biti ločena od vprašanj odgovornosti podjetij in da bi morala biti vprašanja družbenega in okoljskega vpliva podjetij, odnosov z interesnimi skupinami, zaščita pravic manjšinskih delničarjev in dolžnosti direktorjev podjetij v zvezi s tem v celoti vključena v akcijski načrt Komisije za upravljanje podjetij; poudarja, da bi morala biti ta vprašanja del razprave o DOP; poziva Komisijo, naj upošteva te točke in pripravi trdne predloge za njihovo obravnavanje;

42.

pozdravlja neposredno finančno podporo Komisije pobudam za DOP, zlasti za spodbujanje inovacij, omogočanje udeležbe interesnih skupin in pomoč potencialnim skupinam žrtev v zvezi z domnevnim nepravilnim ravnanjem, vključno z obratovalno povzročitvijo smrti; spodbuja Komisijo, naj zlasti razvije mehanizme, ki bodo skupnostim, ki so jih prizadela evropska podjetja, zagotovila možnost pravičnega in dostopnega sodnega postopka; poudarja pomen proračunske postavke B3-4000 (postavka 04 03 03 01) za pilotne projekte, kot so tisti v zvezi z delovanjem zaposlenih v korist skupnosti, hipotekarnih sredstev za podpiranje DOP v okviru PIK ter tega, da se 3% družboslovnih in humanističnih raziskav nameni podjetjem v družbi v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj si dejavneje prizadeva za podpiranje DOP v odnosu do podjetij EU, ki delujejo v tretjih državah, prek programov zunanje pomoči;

43.

pozdravlja zavezo, da bo izobraževanje eno od osmih prednostnih področij ukrepanja; poziva h globlji integraciji DOP v program Socrates, zagotovitvi širokega spektra gradiv o DOP v bodočem evropskem središču za samostojno učenje in k oblikovanju evropskega spletnega imenika poslovnih šol in univerz o DOP in trajnostnem razvoju;

44.

spodbuja pobude na ravni EU in držav članic za izboljšanje poučevanja odgovornega podjetništva in proizvodnje v evropskih poslovnih šolah;

45.

poudarja, da družbena in okoljska odgovornost veljata za vladne in nevladne organizacije in za podjetja ter poziva Komisijo, naj izpolni zavezo, da bo objavila letno poročilo o vplivu svojih neposrednih dejavnosti na družbo in okolje in da bo razvila politike, s katerimi bo spodbudila osebje institucij EU, da delujejo v korist skupnosti;

46.

meni, da bi podjetja v okviru DOP lahko bila pokrovitelji kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki bi ponudile dodano vrednost evropskim politikam na področju kulture in vseživljenjskega učenja;

47.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju pravil STO in brez ustvarjanja neupravičenih trgovinskih ovir DOP bolje vključi v svoje trgovinske politike in poskuša uvesti določbe v zavezujoče člene vseh svojih dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov v skladu z mednarodno sprejetimi standardi DOP, kot so smernice OECD o večnacionalnih podjetjih, tristranska deklaracija ILO in načela iz Ria, pa tudi pridržek regulativnih pooblastil o vprašanjih človekovih pravic, družbene in okoljske odgovornosti; pozdravlja podporo tem ciljem v Sporočilu o dostojnem delu; ponovno poziva delegacije Komisije v tretjih državah, ki delujejo v okviru svojih pristojnosti, naj razširjajo smernice OECD in delujejo kot kontaktne točke v zvezi s temi smernicami; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo delovanje nacionalnih kontaktnih točk, zlasti pri obravnavanju primerov domnevnih kršitev pri poslovanju in dobavnih verigah evropskih podjetij v svetu;

48.

opaža prispevek mednarodnega gibanja pravične trgovine pri uvajanju odgovorne poslovne prakse (že šestdeset let) in dokazovanju, da je taka praksa izvedljiva in trajnostna v celotni dobavni verigi; poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje gibanja pravične trgovine in sistematično preuči, kako bi te izkušnje lahko uporabila v zvezi z DOP;

49.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da nadnacionalne družbe s sedežem v EU s proizvodnimi zmogljivostmi v tretjih državah, zlasti v tistih, ki so vključene v shemo GSP+, spoštujejo temeljne standarde ILO, družbene in okoljske konvencije ter mednarodne sporazume, da dosežejo svetovno ravnovesje med gospodarsko rastjo in višjimi socialnimi in okoljskimi standardi;

50.

pozdravlja zavezo Evropskega soglasja o razvoju, da prednostno podpre DOP; poziva Generalni direktorat Komisije za razvoj, da prevzame dejavno vlogo pri razpravi, preuči delovne pogoje in pogoje pri uporabi naravnih virov v državah v razvoju in da sodeluje z domačimi podjetji, pri čezmorskih dejavnostih podjetij EU, s podizvajalci in njihovimi interesnimi skupinami, odpravi zlorabe in malomarno ravnanje v dobavni verigi ter da se bori proti revščini in doseže uravnoteženo rast;

51.

predlaga, da si Komisija prek skupnega dela s posredniškimi organi prizadeva za sodelovanje MSP pri DOP in da ponudi posebno podporo za sodelovanje zadrug in podjetij socialnega gospodarstva v okviru njihovih posebnih združenj, da uporabi omrežja evropskih informacijskih centrov za neposredno spodbujanje pobud za DOP in pretehta možnost imenovanja odposlanca za DOP v Generalnem direktoratu Komisije za podjetništvo in industrijo, podobno kot pri posebnem odposlancu za MSP;

52.

priporoča, da Komisija opravi natančno vseevropsko raziskavo o različnih načinih, na katere lahko MSP sodelujejo pri DOP, in o pobudah zanje, da prostovoljno in na podlagi posameznih primerov sprejmejo načela DOP, ter da uporabi znanje, pridobljeno iz izkušenj in dobre prakse na tem področju;

53.

pozdravlja zavezo v sporočilu Komisije o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta, da se v DOP poveča udeležba zaposlenih in njihovih sindikatov, ter ponovno poziva Komisijo in socialne partnerje, naj gradijo na uspešnih pogajanjih zdaj 50 mednarodnih okvirnih sporazumov in 30 evropskih okvirnih sporazumov, pretežno v zvezi s temeljnimi delovnimi standardi za posamezna podjetja ali sektorje, kot na obliki pristopa za oblikovanje odgovornosti podjetij v Evropi in po svetu; omenja, da so evropski sveti delavcev posebej primerni za uveljavljanje DOP in zlasti za spodbujanje temeljnih pravic delavcev v večnacionalnih podjetjih;

54.

vztraja, da je vloga socialnih partnerjev pomembna pri spodbujanju zaposlovanja žensk in v boju proti diskriminaciji; spodbuja socialne partnerje, da v okviru DOP prevzamejo pobude za večjo udeležbo žensk v upravnih odborih podjetij, delavskih svetih in organih socialnega dialoga;

55.

priporoča, da se prihodnje raziskave o DOP ne omejijo samo na podjetniški vidik DOP in da se osredotočijo na povezavo med konkurenčnostjo in trajnostnim razvojem na makro ravni (EU in države članice), srednji ravni (industrijski sektorji in dobavne verige) in mikro ravni (MSP) ter na medsebojno delovanje med njimi, pa tudi na vpliv sedanjih pobud za DOP in možne kršitve načel DOP; podpira vodilno vlogo, ki jo ima pri tem Evropska akademija za podjetništvo v družbi; poziva Komisijo, naj objavi referenčno „letno stanje na področju družbene odgovornosti podjetij“, ki ga pripravi v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in raziskovalci s primerjanjem razpoložljivih informacij, opisovanjem novih trendov in zagotovitvijo priporočil za prihodnje ukrepe;

56.

meni, da je možni učinek politike DOP še vedno največji pri globalni dobavni verigi podjetij, saj omogoča odgovorne naložbe podjetij, ki pripomorejo v boju proti revščini v državah v razvoju, spodbuja primerne delovne pogoje, podpira načela pravične trgovine in dobrega upravljanja države, pa tudi zmanjša število kršitev mednarodnih standardov, vključno z delovnimi standardi, s strani velikih podjetij v državah, kjer je področje zakonodajno slabo urejeno ali pa sploh ni;

57.

poziva Komisijo, naj izvede posebne raziskave učinka politik DOP in predloži predloge za povečanje odgovornega vlaganja podjetij in njihove odgovornosti;

58.

priznava, da so številne mednarodne pobude na področju DOP globlje ukoreninjene in zrelejše, kar velja tudi za smernice „G3 za trajnostno poročanje Pobude za globalno poročanje“, ki jih je nedavno objavila pobuda za globalno poročanje, izključitev 200 podjetij iz globalnega sporazuma ZN in imenovanje posebnega predstavnika ZN za poslovne dejavnosti in človekove pravice;

59.

izraža razočaranje, da Komisija v svojem sporočilu o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta ni posvetila več pozornosti spodbujanju globalnih pobud, in jo poziva, da v sodelovanju z državami članicami in interesnimi skupinami oblikuje strateško vizijo in prispeva k razvoju DOP na svetovni ravni, ter si bolj prizadeva za bistveno povečanje sodelovanja podjetij EU pri teh pobudah;

60.

poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo in spodbujajo spoštovanje temeljnih standardov ILO, ki so dejavnik DOP na področjih, kjer ta delujejo;

61.

meni, da bi morala mednarodna razsežnost DOP spodbuditi pripravo smernic za spodbujanje razvoja takšnih politik po vsem svetu;

62.

poziva Komisijo, da v letu 2007 skupaj z drugimi zadevnimi partnerji organizira večjo mednarodno pobudo za zaznamovanje pete obletnice sprejema obveznosti na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju in za začetek medvladnih pobud na področju odgovornosti podjetij;

63.

poziva Komisijo, naj posnema zgled uspešnega čezatlantskega poslovnega dialoga o DOP, ki je potekal leta 1990, tako da organizira podoben dialog med EU in Japonsko;

64.

spodbuja nadaljnji razvoj mednarodnih pobud za popolno preglednost nad prihodki evropskih podjetij iz njihovih dejavnosti v tretjih državah, za popolno spoštovanje človekovih pravic pri njihovem delovanju na območjih sporov in za zavračanje lobiranja, vključno s „sporazumi z državo gostiteljico“, ki jih podjetja sklepajo, da bi omilila zakonodajne zahteve v teh državah oziroma se jim izognila;

65.

poziva Komisijo in države članice, naj pripomorejo k podpiranju in krepitvi smernic OECD za večnacionalna podjetja, zlasti z izvajanjem pregleda učinkovitosti evropskih nacionalnih kontaktnih točk in njihove vloge pri posredovanju pri reševanju sporov med interesnimi skupinami; poziva k razvoju modela za evropske kontaktne točke, vključno z najboljšo prakso glede njihove zakonske ureditve, prepoznavnosti, dostopnosti za vse interesne skupine in obravnave pritožb; poziva k širši razlagi opredelitve naložb pri uporabi smernic OECD, da se zagotovi vključitev vprašanj dobavne verige v izvedbene postopke;

66.

poziva, da se oblikovanje pobude za globalno poročanje podpre tako, da se vodilna podjetja EU povabi k sodelovanju v novih sektorskih pristopih, ki pokrivajo področja, kot so gradbeništvo, kemična industrija in kmetijstvo; da se spodbudi raziskave o sodelovanju MSP, terensko delo s ciljnimi skupinami zlasti v srednje- in vzhodnoevropskih državah in oblikuje trajnostne indekse v povezavi z borzami na razvijajočih se trgih;

67.

poziva Komisijo, naj v prihodnje sporazume o sodelovanju z državami v razvoju vključi poglavja o raziskavah, spremljanju in pomoči za odpravljanje družbenih, človeških in okoljskih problemov pri delovanju podjetij s sedežem v EU v tretjih državah in pri njihovi dobavni verigi;

68.

načeloma pozdravlja razprave v Mednarodni organizaciji za standardizacijo o oblikovanju standarda družbene odgovornosti in poziva k evropskemu zastopanju, da se zagotovi skladnost vseh rezultatov z mednarodnimi standardi in sporazumi in s priložnostjo za razvoj vzporednih metod zunanjega ocenjevanja in certificiranja;

69.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vsem ustanovam in organizacijam, ki so v njej imenovane.

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006-2010“ (KOM(2006)0092),

—

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001-2005) (1) in stališča Parlamenta z dne 15. novembra 2000 o tej zadevi (2),

—

ob upoštevanju pravnih instrumentov Združenih narodov na področju človekovih pravic in zlasti pravic žensk, predvsem Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ter drugih instrumentov Združenih narodov na področju nasilja nad ženskami, kot so Dunajska deklaracija in akcijski program, ki ju je sprejela svetovna konferenca o človekovih pravicah dne 14.-25. junija 1993 na Dunaju, ter resolucije o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993 (3), resolucije o odpravi hišnega nasilja nad ženskami z dne 19. februarja 2004 (4), resolucije o odpravi umora v imenu časti z dne 20. decembra 2004 (5) in resolucije o ukrepih za preprečevanje kaznivih dejanj in kazenskem sodstvu za odpravo nasilja nad ženskami z dne 2. februarja 1998 (6),

—

ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala 15. septembra 1995 v Pekingu, ter resolucij Parlamenta z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje (7) in z dne 10. marca 2005 o ukrepih po 4. svetovni konferenci o ženskah - Izhodišča za ukrepanje (Peking +10) (8),

—

ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 6. julija 2006 z naslovom „Poglobljena študija o vseh oblikah nasilja nad ženskami“ (9),

—

ob upoštevanju končnega poročila 49. seje komisije za status žensk pri Generalni skupščini Združenih narodov, objavljenega v marcu 2005,

—

ob upoštevanju Protokola k Afriški listini človekovih pravic in pravic ljudstev o pravicah žensk v Afriki, znanega tudi pod imenom „Maputski protokol“, ki je začel veljati 25. novembra 2005 in med drugim prepoveduje vse oblike pohabljanja spolnih organov,

—

ob upoštevanju resolucije 1325 Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti (10), ki predvideva večjo udeležbo žensk pri preprečevanju oboroženih sporov in graditvi miru,

—

ob upoštevanju poročila posvetovalnega odbora Komisije za enakost med spoloma iz maja 2003 o upoštevanju načela enakosti med spoloma pri pripravi nacionalnih proračunov,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva izrednega Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, v Stockholmu dne 23. in 24. marca 2001, v Barceloni dne 15. in 16. marec 2002, v Bruslju dne 20. in 21. marca 2003 ter v Bruslju dne 25. in 26. marca 2004,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja v državah članicah (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o prihodnosti Lizbonske strategije z vidika enakosti spolov (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o uskladitvi poklicnega, družinskega in zasebnega življenja (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2004 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (sprememba Direktive 93/104/ES) (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o strategijah za preprečevanje trgovanja z ženskami in otroki, ki so žrtve spolnega izkoriščanja (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2006 o priseljevanju žensk: vloga in mesto priseljenk v Evropski uniji (17),

—

ob upoštevanju ministrske izjave konference ministrov za enakost med spoloma, sprejete dne 4. februarja 2005 v Luxembourgu,

—

ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet v Bruslju sprejel dne 23.-24. marca 2006,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta Commonwealtha za enakost med spoloma 2005-2015,

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0033/2007),

A.

ker Dunajska deklaracija, sprejeta na Svetovni konferenci ZN o človekovih pravicah z dne 25. junija 1993 določa, da „so človekove pravice žensk in deklet neodtujljiv, sestavni in neločljiv del splošnih človekovih pravic“, in ker je enakost med ženskami in moškimi temeljna pravica in načelo Evropske unije, priznana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije; ker je neenakost med spoloma kljub občutnemu napredku na tem področju še vedno izrazita,

B.

ker je nasilje nad ženskami najpogostejša kršitev človekovih pravic, ki ne pozna zemljepisnih, gospodarskih in družbenih omejitev, in ker je število žensk, ki so žrtve nasilja, skrb vzbujajoče (18) kljub naporom na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Skupnosti,

C.

ker izraz „nasilje nad ženskami“ pomeni vsako dejanje nasilja na podlagi spola, zaradi katerega ženske utrpijo oziroma lahko utrpijo izgubo ali so žrtve fizičnega, spolnega ali psihičnega trpljenja, vključno z grožnjo s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem ali v zasebnem življenju,

D.

ker so ženske bolj izpostavljene nevarnosti revščine, vključno z zaposlenimi ženskami (19), še zlasti starejše ženske ter ženske, ki preživljajo enostarševske družine, najstniške matere in ženske, ki delajo v družinskih podjetjih, ker so nenehno žrtve diskriminacije na podlagi spola in neenakosti na področju usposabljanja in osebnih storitev, pri dostopu do zaposlitve, družinskih odgovornostih, pokojninskih pravicah ter pri pravni zaščiti v primeru prenehanja življenjske skupnosti ali razveze, zlasti ekonomsko odvisne ženske,

E.

ker so kulturna in družbena načela ter vrednote, na katerih temelji Evropska unija in njene države članice, kot so spoštovanje človekovih pravic, človekovo dostojanstvo, enakost, dialog, solidarnost in udeležba dediščina vseh državljanov in prebivalcev Evropske unije, katerih asimilacija je prednostna naloga EU in dejavnik emancipacije in vključevanja, zlasti žensk in deklet, ki živijo v osami zaradi jezikovnih, kulturnih ali verskih ovir,

F.

ker je treba pri pripravi proračuna bolj upoštevati načelo enakosti med spoloma, da bo izvajanje politike enakosti med spoloma učinkovitejše, in ker bi ustrezno znanje in izkušnje na tem področju na evropski, nacionalni ali regionalni ravni omogočile, da se jo brez nadaljnjega odlašanja vključi v proračun in v programe Skupnosti na stopnji njihove izdelave, izvajanja in ocene (20),

G.

ker členi 3(2), 13 in 152 Pogodbe določajo vlogo Skupnosti pri zagotavljanju enakosti med spoloma v politiki za varovanje človekovega zdravja,

H.

ker je za dosego lizbonskih ciljev na področju zaposlovanja žensk treba sprejeti nadaljnje ukrepe v okviru odprte usklajevalne metode, ki bodo temeljili na obstoječih dobrih praksah na nacionalni ali regionalni ravni in ki bodo dopuščali zlasti medsebojno odvisnost med izobraževalno politiko in dostopom do dela, politikami usklajevanja, storitvami in spodbujanjem udeležbe žensk v postopkih odločanja; in ker si je treba zato posebno prizadevati za zagotovitev socialno-ekonomske kohezije, da se odpravi digitalni razkorak med spoloma in spodbuja vloga žensk na področju znanosti,

I.

ker kljub zakonodaji Skupnosti in nacionalnim določbam o enakem plačilu še vedno ostaja velika razlika v plačilu žensk in moških, saj ženske v EU v povprečju zaslužijo 15 % manj kot moški, in ker se ta razlika zmanjšuje veliko počasneje v primerjavi z razliko v stopnji zaposlenosti žensk in moških,

J.

ker imajo ženske v primerjavi z moškimi pogosto manjše pokojninske pravice, bodisi zaradi nižjih prejetih plač bodisi zaradi tega, ker je bila njihova poklicna kariera krajša in so jo prekinile zaradi večjih družinskih odgovornosti, ki so jih sprejele,

K.

ker mora biti politika usklajevanja družinskega in poklicnega življenja namenjena tako ženskam kot moškim, zato je potreben celovit pristop, ki bo upošteval diskriminacijo žensk in nove generacije kot pridobitev za celotno družbo,

L.

ker predstavljajo ženske 52 % evropskega prebivalstva, vendar se ta odstotek ne odraža v centrih moči, niti na ravni dostopa niti na ravni sodelovanja; ker reprezentativnost celotne družbe omogoča boljše vodenje in krepi skladnost politike s pričakovanji državljanov; ker obstaja več možnih rešitev na nacionalni ravni (zakoni, sporazumi ali zasebne pobude) za uresničevanje sodelovanja žensk odločilnih mestih,

M.

ker je eden izmed ciljev strateškega okvira „i2010“ (Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje 2010), ki ga je predlagala Komisija v sporočilu KOM(2005)0229, izboljšati kakovost življenja s sodelovanjem vseh v informacijski družbi,

1.

ugotavlja, da želi Komisija nadaljevati s strategijo na področju enakosti med spoloma v okviru večletne perspektive, saj je s tem omogočena dolgotrajna strategija za spodbujanje enakosti na ravni EU, vendar opozarja, da ta načrt ne opredeljuje natančno obveznosti Komisije in držav članic glede obveščanja državljanov ali sredstev, ki bodo dodeljena za izvajanje njenih priporočil;

2.

priznava, da je spodbujanje enakosti med spoloma usmerjeno v dve smeri, saj je treba načelo enakosti med spoloma vključiti v vsa področja politike, poleg tega pa se enakost med spoloma spodbuja v sklopu specifičnih ukrepov;

3.

poziva Komisijo, naj izdela celostno oceno politike in programov za podporo enakosti med spoloma, vključno z izhajajočo nacionalno politiko držav članic; zlasti zahteva natančno oceno okvirne strategije Skupnosti za enakost med spoloma (2001-2005) (21) ter analizo izvajanja direktiv o enakosti med spoloma, zlasti direktiv 86/613/EGS (22), 89/391/EGS (23), 92/85/EGS (24) in 2003/41/ES (25), da se na podlagi zanesljivih podatkov in statistike določi dosledno planiranje, izvajanje, nadzorovanje in ocenjevanje načrta; zato meni, da je treba za stalni nadzor nad napredkom izvajanja tega načrta nemudoma ustanoviti evropski inštitut za enakost med spoloma;

4.

poziva Komisijo, da pristopi k politiki enakosti med spoloma ne samo zato, ker je to prednostna naloga Evropske unije, ampak zlasti zato, ker je neizogiben sestavni del spoštovanja pravic posameznika; meni, da se mora tak pristop odražati v prizadevanjih za uskladitev in okrepitev evropskih in nacionalnih ukrepov za zagotavljanje pravne varnosti žensk in otrok, zlasti:

in poziva Komisijo, naj:

in poziva države članice, naj:

5.

poziva države članice, ki še niso ratificirale Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroci, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (eden izmed „protokolov iz Palerma“), in Konvencije Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi, naj to storijo brez nadaljnjega odlašanja, ter izvajajo Direktivo Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi (26),

6.

meni, da je spoštovanje pravic žensk tako kot spoštovanje drugih človekovih pravic temeljna zahteva pri pogajanjih za pristop držav kandidatk; zato poziva Komisijo, naj spremlja in Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje podatke o diskriminaciji in nasilju nad ženskami v teh državah ter dejavno spodbuja sodelovanje držav pristopnic pri programih Skupnosti PROGRESS in DAPHNE;

7.

poudarja, da mora biti spoštovanje pravic žensk temeljni pogoj za sosedsko, zunanjo in razvojno politiko EU; v zvezi s tem:

8.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, ki bodo ženskam zagotovili zdravstvene pravice, med drugim tudi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja; ponovno poudarja, da se je treba zlasti boriti proti virusu HIV/aids, razširiti dostop do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju ter do zdravstvenih storitev;

9.

priznava, da so nasilju in diskriminaciji izpostavljena zlasti dekleta, ter poziva k večjem prizadevanju za zaščito deklet pred vsemi oblikami nasilja, vključno z zlorabo, spolnim izkoriščanjem in prisilnim rekrutiranjem v oborožene sile, ter za spodbujanje oblikovanja politike in programov, katerih cilj je zaščititi njihove pravice v spornih situacijah in o njih;

10.

poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo, da bo predstavila sporočilo o evropski viziji o enakosti med spoloma v razvojnem sodelovanju;

11.

poziva Komisijo, naj zagotovi usklajevanje med Evropsko unijo in Združenimi narodi na področju politike enakih možnosti in pravic deklic; potrjuje, da je pomembno spodbujati tesno sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi ter regionalnimi in/ali dvostranskimi institucijami, vključno z organi Združenih narodov, da se uskladijo pristopi v zvezi z enakostjo med spoloma na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, zlasti z okrepitvijo povezave med pekinškimi izhodišči za ukrepanje in akcijskim programom iz Kaira, Konvencijo o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njenim izbirnim protokolom ter razvojnimi cilji tisočletja.

12.

poziva Komisijo, naj se v sklopu politike za Afriko in nacionalnih razvojnih strategij afriških držav spodbuja ratifikacija ter izvajanje Maputskega protokola v vseh afriških državah, s posebnim poudarkom na členu 5, v katerem se obsojajo in so prepovedane vse oblike pohabljanja spolnih organov;

13.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo spodbujala izvajanje omenjene resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 in oblikovala smernice o vključitvi načela enakosti med spoloma v usposabljanje za krizno upravljanje;

14.

poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo konkretne ukrepe za spodbujanje ekonomske in družbene emancipacije in vključevanja priseljenk, zlasti v sklopu skupnega okvirnega programa za družbeno vključevanje državljanov tretjih držav, ter ukrepe za spodbujanje učenja jezikov ter razumevanja pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti, mednarodnih konvencij, načel in veljavnih zakonov v državah gostiteljicah (na primer prepoved poligamije v okviru združitve družine), ter temeljnih vrednot Evropske unije z oblikovanjem politike posebnega usposabljanja na področju enakih možnosti, nediskriminacije na podlagi spola in upoštevanja enakosti med spoloma pri sprejemanju ukrepov, s programi za boj proti diskriminaciji ri dostopanju do dela in na delovnem mestu, s podpiranjem poslovnih projektov priseljenk, ki podbujajo ohranjanje in razširjanje kulturnega bogastva njihovih držav izvora in z podpiranjem javnih mest za udeležbo priseljenk, v katerih so dejavno zastopane;

15.

priporoča državam članicam in Komisiji, naj namenijo finančna sredstva za programe, katerih cilj je v ržavah izvora razširjati informacije o zahtevah, ki jih morajo priseljenci izpolniti pred prihodom v Evropsko nijo in med bivanjem v njej, ter o nevarnostih nezakonitega priseljevanja;

16.

poziva Komisijo, naj prične s prvimi poskusnimi projekti za vključitev načela enakosti med spoloma splošni proračun Evropske unije in v programe Skupnosti, zlasti v strukturne sklade, sedmi okvirni program na raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013), akcijski program na področju zdravja in varstva potrošnikov (2007-2013) in v akcijski program na področju javnega zdravja (2003-2008); meni, da bi morali ti poskusni projekti upoštevati vpliv splošnega proračuna na enakost med spoloma (horizontalen pristop) ter učinkovitost rezerv za ženske ali projektov, ki jih predlagajo ženske, ter vsebovati analizo težav žensk, ki so želele sodelovati v teh programih (specifičen pristop);

17.

poziva države članice, naj okrepijo nacionalne akcijske načrte za zaposlovanje in vključevanje v družbo ali naj vanje vključijo ukrepe za zagotavljanje enakovrednega dostopa žensk do trga dela in enakega plačila za enako delo in ukrepe za spodbujanje žensk k podjetništvu, ter opredelijo in podpirajo nove zaposlitvene možnosti, zlasti na socialnem in zdravstvenem področju ter na področju osebnih in družinskih storitev, kjer prevladuje ženska delovna sila, s poudarkom na ekonomski in družbeni vrednosti takega dela in z oblikovanjem potrebnih predpisov, na podlagi katerih bo zagotovljena kakovost storitev, ob priznavanju socialnih pravic in dostojanstva delavcev ter s podpiranjem zmanjševanja nevarnosti revščine; meni, da so ženske zaradi neugodnega položaja na družbenem in gospodarskem področju z višjo stopnjo brezposelnosti in nižjimi plačami v primerjavi z moškimi bolj izpostavljene izkoriščanju;

18.

poziva države članice k izvajanju konkretnih strategij za okrepitev podjetništva žensk, na primer z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), in ukrepov, ki bodo podjetnicam olajšali dostop do bančnih posojil in storitev, zlasti kar zadeva mikrofinanciranje in ukrepe za podpiranje ženskih podjetniških mrež;

19.

ugotavlja, da so težave držav članic in Evropske unije na področju enakosti med spoloma čedalje večje, ker večja globalna gospodarska konkurenca zahteva bolj prilagodljivo in mobilno delovno silo; poudarja,da so ženske še vedno žrtve diskriminacije v družbenem, poklicnem in drugem življenju ter da omenjene zahteve ponavadi veliko bolj vplivajo na ženske kot na moške; meni, da se ne sme dopustiti, da bi ta situacija ogrozila enakost med spoloma in reproduktivne pravice žensk;

20.

poziva države članice, naj imenujejo nacionalnega predstavnika, ki bo pristojen za vprašanja enakosti med spoloma v sklopu izvajanja Lizbonske strategije in ki bo sodeloval pri pripravi in pregledu nacionalnih načrtov ter nadzoroval njihovo izvajanje, ter tako spodbujajo vključevanje načela enakosti med spoloma, zlasti v proračun, v zvezi s politiko in cilji, ki so določeni v teh načrtih;

21.

obžaluje, da razlika med plačilom žensk in moških še vedno dosega 15 %; poziva Komisijo, naj čim prej opravi revizijo Direktive Sveta 75/117/EGS (27), zlasti tistih elementov, ki zadevajo delovne inšpekcije in možnosti za pritožbo v primeru diskriminacije; poziva Komisijo, naj tudi zagotovi, da na podlagi omenjene direktive ženske ne bodo diskriminirane, ker imajo manj delovnih izkušenj zaradi vzgajanja otrok;

22.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in svojimi socialnimi partnerji spodbudi oblikovanje politike za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja:

23.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se pri reviziji ali pripravi zakonodajnih dokumentov Skupnosti, kot je Direktiva 93/104/ES, ustrezno upošteva analiza vpliva na enakost med spoloma, in naj ustrezno ukrepa, ko se ugotovi možnost negativnega vpliva kot pri tej direktivi; poziva Svet, naj odpravi možnost odstopanja od omenjene direktive, saj bolj ogroža ženske kot moške in onemogoča usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

24.

poziva Komisijo, naj upošteva sklepe konference o moških in enakosti med spoloma, ki jo je organiziralo finsko predsedstvo Unije, ter vlogo moških pri uresničevanju enakosti med spoloma;

25.

poziva Komisijo, naj na podlagi dela evropskega inštituta za enakost med spoloma in napredka na področju sprejemanja odločitev, ki ga je zabeležila banka podatkov (29), oceni dobre prakse na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni, ki ženskam omogočajo sodelovanje v postopkih odločanja, ter naj omogoči njihovo širjenje in sprejemanje, zlasti s podpiranjem žensk, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja odločitev;

26.

poziva države članice, naj določijo in uresničujejo jasne cilje in časovne roke za povečanje udeležbe žensk v vseh oblikah postopkov odločanja in njihove zastopanosti v političnem življenju;

27.

meni, da je treba ženske spodbujati, naj izberejo znanstveno ali raziskovalno kariero; meni, da je treba v ta namen zagotoviti politiko in instrumente, ki bodo skupaj zagotovili uravnoteženo udeležbo žensk in moških ter odličnost v teh karierah;

28.

meni, da je treba ženske spodbujati, naj izberejo znanstveno kariero, zlasti z zagotavljanjem pogodbenih rešitev, kot sta na primer študijska pomoč ali delo s polovičnim delovnim časom, s čimer bodo lažje usklajevale poklicno in družinsko življenje;

29.

meni, da bi poročanje medijev o pozitivnih primerih vloge žensk v družbi in o njihovih dosežkih v vseh sektorjih, ki jih je treba poudariti, da se ustvari pozitivna podoba žensk ter da se druge ženske in moške spodbudi k sodelovanju pri zagotavljanju enakosti med spoloma ter pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, veliko pripomoglo k boju proti negativnim stereotipom o ženskah; zato poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, na primer v sklopu programa Media 2007, za ozaveščanje v medijih, med drugim prek posvetovalnih forumov s člani tega sektorja, o stereotipih, ki jih posredujejo, ter za spodbujanje enakih možnosti, zlasti z namenom obveščanja in ozaveščanja mladih moških in žensk;

30.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravo spolnih stereotipov, zlasti na trgu dela, ter spodbujajo prisotnost moških v sektorjih in na delovnih mestih, ki jih najpogosteje zasedajo ženske, na primer v osnovnih šolah in varstvenih ustanovah;

31.

poziva Komisijo, naj v skladu z nedavnimi odločitvami Sodišča Evropskih skupnosti v načrt vključi pravice transseksualnih oseb in težave, s katerimi se soočajo;

32.

poziva Komisijo, naj za komisarje in visoke javne uslužbence ter v okviru vodstvenega usposabljanja za evropske javne uslužbence uvede izobraževanje o vključevanju načela enakosti med spoloma ter osveščenosti o pomenu vidika spola;

33.

poziva Komisijo, naj v vseh uradnih dokumentih in pri tolmačenju v vseh uradnih jezikih Evropske unije spodbuja rabo jezika, ki upošteva enakost med spoloma in bo dosegla vse kulture, ki jih to zadeva;

34.

poziva evropske ustanove in agencije, naj spodbujajo načelo enakosti med spoloma na ravni uprave in se zavzemajo za enakost dostopa žensk in moških do delovnih mest in funkcij, zlasti tistih na visoki ravni;

35.

poziva Komisijo, naj posebno poglavje letnega poročila o enakih možnostih za ženske in moške v Evropski uniji nameni načrtu in naj v tem poglavju poroča o njegovem napredku;

36.

poziva Komisijo, naj pristojni odbor oziroma pristojne odbore Evropskega parlamenta redno seznanja o spremljanju napredkov tega načrta, zlasti v obliki javnih poročil o njegovem napredku v posameznih državah;

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in Odboru regij ter izvršnim in volilnim organom, pristojnim za izvrševanje načela enakosti med spoloma na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

—

ob upoštevanju Priporočila Komisije 2005/737/ES z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite internetne glasbene storitve (1) (v nadaljevanju Priporočilo),

—

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 95 in 151 Pogodbe,

—

ob upoštevanju členov II-77 in II-82 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena III-181 Pogodbe o ustavi za Evropo,

—

ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov, ki zadevajo glasbene pravice, in sicer Rimske konvencije z dne 26. oktobra 1961 o varstvu izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, Bernske konvencije o varstvu književnih in umetniških del, Pogodbe o avtorski pravici Svetovne organizacije za intelektualno lastnino z dne 20. decembra 1996, Pogodbe o izvedbah in fonogramih Svetovne organizacije za intelektualno lastnino z dne 20. decembra 1996 in Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) z dne 15. aprila 1994,

—

ob upoštevanju zakonodaje ES (pravni red Skupnosti) na področju avtorskih in sorodnih pravic, ki se uporablja za glasbene pravice, in sicer Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (2), Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (3), Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12 decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (4) in Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (5),

—

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o avtorskih in sorodnih pravicah v informacijski družbi (KOM(1995)0382),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2003 o zaščiti avdiovizualnih izvajalcev (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2004 o okviru Skupnosti za družbe za kolektivno upravljanje na področju avtorskih in sorodnih pravic (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2004 o upravljanju avtorskih in sorodnih pravic na notranjem trgu (KOM(2004)0261),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij - naložba v rast in zaposlovanje - skupni pristop (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o svobodi izražanja na internetu (9),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0053/2007),

A.

ker Komisija pred sprejetjem priporočila ni sprožila obsežnega in temeljitega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in s Parlamentom; ker se je treba z vsemi kategorijami imetnikov pravic posvetovati o vseh prihodnjih regulativnih dejavnostih na tem področju, da bi se zagotovila poštena in uravnotežena zastopanost interesov,

B.

ker je nesprejemljivo, da Komisija pri pripravi dokumenta ni formalno vključila Parlamenta, zlasti glede na navedeno resolucijo Parlamenta z dne 15. januarja 2004, pri čemer je treba upoštevati, da Priporočilo gotovo zajema veliko več kot le razlago in dopolnitev obstoječih pravil,

C.

ker je nesprejemljivo, da je bil izbran pravno neobvezujoč pristop brez predhodnega posvetovanja s Parlamentom in Svetom ter brez njune formalne vključitve, s čimer se je preprečil demokratični proces, zlasti ker je sprejeta pobuda že vplivala na odločitve na trgu ter morda škodovala konkurenčnosti in kulturni raznolikosti,

D.

ker Priporočilo poskuša zgolj urediti internetno prodajo glasbenih posnetkov, vendar bi se zaradi nenatančnosti besedila lahko uporabilo tudi za druge internetne storitve (npr. storitve razširjanja programov), ki bi zajemale glasbene posnetke; ker premajhna jasnost glede veljavnosti različnih sistemov za podeljevanje licenc vodi v pravno negotovost in povzroča neugoden položaj zlasti za internetne radiodifuzijske storitve,

E.

ker obstaja nevarnost, da bi lahko imetniki pravic, ki bi se glede svojih interaktivnih internetnih pravic ravnali po priporočilu, prikrajšali lokalne kolektivne upravljavce pravic za druge pravice (npr. v zvezi zradiodifuzijo) in tako uporabnikom onemogočili pridobitev takih pravic za raznoliko ponudbo od enega samega kolektivnega upravljavca;

F.

ker je nesprejemljivo, da bi Komisija nameravala sprejeti priporočilo o sedanjem sistemu pravičnih nadomestil za zasebno reproduciranje, kot je navedeno v členu 5(2)(b) Direktive 2001/29/ES, in s tem ponovno preprečila demokratični proces v zvezi z ureditvijo avtorskih in sorodnih pravic,

G.

ker se je pomembno izogniti možnim nevarnostim in vzpostaviti razumno ravnotežje med pravicami in interesi različnih interesnih skupin;

H.

ker glasba ni blago, kolektivni upravljavci pravic pa so v glavnem neprofitne organizacije, in ker je uvedba sistema na podlagi nadzorovane konkurence v interesu vseh imetnikov pravic ter prispeva k spodbujanju kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti,

I.

ker morajo nacionalni kolektivni upravljavci pravic še naprej ohraniti svojo pomembno vlogo, da podpirajo spodbujanje novih in manjšinskih imetnikov pravic, kulturno raznolikost, ustvarjalnost in lokalni repertoar, zaradi česar bi morali ohraniti pravico, da zaračunavajo kulturne prispevke,

J.

ker ima obstoječa mreža nacionalnih kolektivnih upravljavcev pomembno vlogo pri nudenju finančne pomoči za spodbujanje novega in manjšinskega evropskega repertoarja in ker je treba to ohraniti;

K.

ker je lahko večja, vendar nadzorovana konkurenca na področju kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic v internetnem glasbenem sektorju koristna za vse strani ter podpira kulturno raznolikost, če je poštena in pregledna ter zadeva samo kakovost in stroške zagotavljanja teh storitev, ne vpliva pa na vrednost pravic,

L.

ker obstajajo zadržki o možnih negativnih učinkih nekaterih določil Priporočila na lokalni repertoar in kulturno raznolikost ob upoštevanju možne nevarnosti v smislu težnje po združevanju pravic pri večjih kolektivnih upravljavcih pravic ter ker se mora preučiti vpliv kakršnekoli pobude za vzpostavitev konkurence med upravljavci pravic pri pridobivanju najbolj dobičkonosnih imetnikov pravic in je treba ovrednotiti škodljive vplive takega pristopa na manjše imetnike pravic, male in srednje kolektivne upravljavce pravic ter kulturno raznolikost,

M.

ker zmožnost imetnikov pravic in uporabnikov za izbor kolektivnega upravljavca pravic ne glede na matično državo članico:

N.

ker je treba veljavni sistem vzajemnih sporazumov in vzajemnega pobiranja tantiem ohraniti, tako da bo konkurenčnost uvedena na podlagi učinkovitosti in kakovosti storitev, ki jih ponujajo kolektivni upravljavci pravic, in odstotnega deleža za upravne stroške, uporabnikom, ki sodelujejo pri internetni prodaji glasbenih posnetkov, pa bodo licence podeljene na podlagi tarife v državi, kjer bodo posamezni uporabniki dejansko uživali dela avtorskih pravic; ker bi morale države članice ob polnem upoštevanju pravil za čezmejno radiodifuzijo, kot so določena v Direktivi 93/83/EGS o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji, vzpostaviti pravno varnost za ponudnike internetnih storitev, ki niso internetna prodaja glasbe, in omogočiti tem drugim uporabnikom, da lahko zaprosijo za potrebna pravna soglasja in pravočasno plačajo pravične tantieme vsem kategorijam imetnikov pravic po poštenih, razumnih in nediskriminacijskih pogojih,

O.

ker bi bilo treba ohraniti sistem vzajemnih sporazumov o zastopanju, saj vsem komercialnim in individualnim uporabnikom brez diskriminacije omogoča enakopraven dostop do svetovnega repertoarja, bolje ščiti imetnike pravic, daje jamstvo za resnično kulturno raznolikost in spodbuja pošteno konkurenco na notranjem trgu,

P.

ker bi morali kolektivni upravljavci pravic sami izbirati, katerim komercialnim uporabnikom s sedežem kjerkoli v Evropi bodo zagotovili vseevropske licence in licence za več repertoarjev za čezmejno in internetno uporabo ter za mobilno telefonijo in druga digitalna omrežja, kadar imajo možnost ustrezno upravljati izkoriščanje licenčnih pravic, ter ker morajo biti take licence za več ozemelj zagotovljene pod pošteno dogovorjenimi pogoji brez diskriminacije med uporabniki in tako, da zagotavljajo delovanje tudi med različnimi tehnološkimi platformami, tako da podeljevanje licenc pri kolektivnih upravljavcih pravic ne bi izkrivljalo konkurence med različnimi uporabniki pravic in različnimi tehnološkimi sredstvi prenosa,

Q.

ker bi moral biti v središču tesnega sodelovanja med kolektivnimi upravljavci pravic sistem „vse na enem mestu“, kjer bi lahko komercialni uporabniki pridobili potrebne licence za svetovni repertoar za želeno področje, pri čemer bi bilo treba zagotoviti visoko stopnjo zaščite za imetnike pravic in se izogniti nevarnosti, da bi uporabniki iskali kolektivnega upravljavca pravic z najcenejšimi licencami; ker se mora, zato da bi vzdrževali omenjeni sistem, ohraniti obstoječi sistem vzajemnega pobiranja tantiem skupaj z visoko stopnjo zaščite imetnikov pravic, da bi se izognili pritisku za zniževanje dohodkov, medtem ko bi tudi zagotovili, da se ne bi mogla izdajati nezaželena izključna pooblastila, škodljiva za pošteno konkurenco,

R.

ker morajo nekateri kolektivni upravljavci pravic zlasti zaradi možnih zlorab monopolnega položaja izboljšati svoje upravljanje z boljšimi predpisi o solidarnosti, preglednosti, nediskriminaciji, pravični in uravnoteženi zastopanosti vseh kategorij imetnikov pravic ter odgovornosti s primernimi nadzornimi mehanizmi v državah članicah; ker morajo kolektivni upravljavci pravic zagotavljati svoje storitve na podlagi načel učinkovitosti, pravičnosti in preglednosti,

S.

ker je treba pri vsakem kolektivnem upravljanju pravic v državah članicah uvesti pravične in učinkovite mehanizme za reševanje sporov, s čimer bo tako imetnikom pravic kot uporabnikom zagotovljeno sredstvo za reševanje sporov brez poseganja v pravico vsakogar do sodnega nadzora; ker je treba na podlagi jasnih in ustreznih meril uvesti pravične, nepristranske in učinkovite mehanizme za reševanje sporov za vse zainteresirane strani;

T.

ker mora Komisija izvesti temeljito oceno vpliva na podlagi pravilnih in popolnih podatkov o razvijanju in izvajanju sporazumov in dogovorov, da bi spodbudila možne rezultate in ocenila nevarnost podeljevanja licenc za več ozemelj in več repertoarjev za internetne storitve, pri čemer je treba v celoti upoštevati kulturno, ekonomsko in socialno razsežnost,