ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 282

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 50
24. november 2007


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 282/01

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

1

2007/C 282/02

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

5

2007/C 282/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4696 – KKR/Harman) ( 1 )

7

2007/C 282/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4772 – Carlyle/Zodiac Marine) ( 1 )

7

2007/C 282/05

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4847 – Ineos/Champagne Céréales/Thywissen/JV) ( 1 )

8

2007/C 282/06

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4863 – Bain Capital/American Standard) ( 1 )

8

2007/C 282/07

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4895 – Mol/Italiana Energia e Servizi) ( 1 )

9

2007/C 282/08

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4766 – Flextronics/Solectron) ( 1 )

9

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2007/C 282/09

Sklep Sveta z dne 19. novembra 2007 o imenovanju članov in nadomestnih članov Upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

10

2007/C 282/10

Sklep Sveta z dne 19. novembra 2007 o imenovanju člana Svetovalnega odbora Agencije za oskrbo Euratom

14

2007/C 282/11

Sklep Sveta z dne 16. novembra 2007 o dogodku Evropska kulturna prestolnica leta 2011

15

2007/C 282/12

Osnutek sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. novembra 2007, o transverzalnem pristopu k mladinski politiki, s katerim bi mladim omogočili, da izkoristijo vse svoje možnosti in dejavno sodelujejo v družbi

16

 

Komisija

2007/C 282/13

Menjalni tečaji eura

20

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2007/C 282/14

Državna pomoč – Poljska – Državna pomoč C 48/07 (prej NN 60/07) – Državna pomoč proizvajalcema cevi WRJ in WRJ-Serwis – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

21

2007/C 282/15

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4927 – Carlyle/INEOS/JV) ( 1 )

29

 

DRUGI AKTI

 

Komisija

2007/C 282/16

Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

30

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/1


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/01)

Datum sprejetja odločitve

19.7.2006

Št. pomoči

N 247/06

Država članica

Poljska

Regija

Dolnośląskie

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Lucky SMT Sp. z o.o.

Pravna podlaga

Umowa inwestycyjna zawarta w dniu 30 listopada 2005 r. między i) Ministerstwem Gospodarki Rzeczpospolitej Polskiej; ii) Ministerstwem Transportu i Budownictwa Rzeczpospolitej Polskiej; iii) Agencją Rozwoju Przemysłu S.A.; iv) Miastem Wrocław; v) Gminą Kobierzyce; vi) Powiatem wrocławskim; vii) Samorządem Województwa Dolnośląskiego; viii) Polską Agencją Informacji i Inwestycji Zagranicznych S.A. — z jednej strony a ix) Dae Yang Electronics Co., Ltd i x) Lucky SMT Sp. z o.o. — z drugiej strony.

Artykuł 80 ustawy o finansach publicznych z dnia 26 listopada 1998 r.

Uchwała Rady Ministrów nr 273/2005 z dnia 18 października 2005 r.

Umowa o dofinansowanie między Ministerstwem Gospodarki a Lucky SMT z dnia 30 listopada 2005 r.

§ 1, § 2.1 pkt 5, § 3, § 4, § 6 i § 7 Uchwały Sejmiku Województwa Dolnośląskiego z dnia 31 marca 2005 r. w sprawie określenia szczegółowych zasad i trybu umarzania wierzytelności Terenowego Funduszu Ochrony Gruntów Rolnych Województwa Dolnośląskiego z tytułu należności pieniężnych, do których nie stosuje się przepisów ustawy — Ordynacja podatkowa, udzielania innych ulg w spłacaniu tych należności oraz wskazania organów do tego uprawnionych

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Regionalni razvoj, zaposlovanje

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva, davčna olajšava, transakcije po netržnih pogojih

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 3,92 mio. PLN

Intenzivnost

6,31 %

Trajanje

Do 31.12.2017

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

27.6.2007

Št. pomoči

N 749/06

Država članica

Švedska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Sjöfartsstöd

Pravna podlaga

Ändring i förordningen (2001:770) om sjöfartsstöd

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Davčne olajšave, zmanjšanje prispevkov za socialno varnost

Proračun

Skupni znesek pomoči je: 1 800 milijonov SEK (200 milijonov EUR)

Intenzivnost

100 %

Trajanje

Od 1.3.2007 do 17.1.2011; javna naročila ladijskih prevozov od 1.1.2009

Gospodarski sektorji

NACE koda: I0611 – Pomorski prevoz

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Rederinämnden

Box 11125

S-404 23 Göteborg

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

23.10.2007

Št. pomoči

N 208/2007

Država članica

Francija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Garantie de l'État pour des dommages causés à des tiers dans le cadre d'opérations spatiales

Pravna podlaga

Projet de Loi relatif aux opérations spatiales

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

Intenzivnost

Trajanje

Gospodarski sektorji

Zračni promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministère de l'enseignement supérieur et de la recherche

Drugi podatki

Francija bo ukrep ponovno priglasila v roku desetih let od začetka veljavnosti zakona

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

25.9.2007

Št. pomoči

N 475/2007

Država članica

Irska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

National Broadband Scheme

Pravna podlaga

The Ministers and Secretaries (Amendment) Acts, 1924-2007 (as amended by S.I. 300/2002 Communications, Energy and Geological Survey of Ireland (transfer of Departmental Administration and Ministerial Functions) Order 2002), the National Development Plan (2007-2013) and the National Strategic Reference Framework for Ireland — EU Regional Policy 2007-2013

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Sektorski razvoj, regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Intenzivnost

Trajanje

1.8.2008-31.12.2013

Gospodarski sektorji

Pošta in telekomunikacije

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Communications, Energy and Natural Resources

29-31 Adelaide Road

Dublin 2

Ireland

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/5


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/02)

Datum sprejetja odločitve

12.9.2007

Številka pomoči

N 76/07

Država članica

Republika Avstrija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Österreich, Verlängerung des ERP-Verkehrsprogramms

Pravna podlaga

Allgemeine Bestimmungen für die ERP-Programme der Sektoren Tourismus, Landwirtschaft, Forstwirtschaft und Verkehr

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Naložbe podjetij transportnega sektorja (oprema za vzdrževanje in posebne naprave za intermodalni transport ter infrastrukture) v prehod od cestnega transporta na železnico ali plovne poti ali k dopolnitvi transportne verige ter uporabi novih tehnologij

Oblika pomoči

Subvencionirana posojila

Proračun

Do približno 5 milijonov EUR subvencioniranih posojil na leto (tj. približno 0,6 milijona EUR ekvivalenta bruto subvencij)

Intenzivnost

20 % upravičenih stroškov in 30 % (bruto) v primeru kumuliranja z drugim virom nepovratnih sredstev

Trajanje

1.1.2007-31.12.2011

Gospodarski sektorji

Kombinirani transport in celinske plovne poti

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

25.6.2007

Št. pomoči

N 212/07

Država članica

Španija

Regija

Castilla y León

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Prórroga para 2007 del régimen de ayudas N 203/02: Ayuda para la adquisición de automóviles, furgonetas y motocicletas de propulsión eléctrica o híbrida

Pravna podlaga

Orden de la Consejería de Industria, Comercio y Turismo por la que se convocan subvenciones para la adquisición de automóviles, furgonetas y motocicletas de propulsión eléctrica o híbrida

Vrsta ukrepa

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Proračun

100 000 EUR

Intenzivnost

Deloma ni pomoč, deloma največ 30 % intenzivnosti pomoči

Trajanje

1.1.2007-31.12.2007

Gospodarski sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

23.10.2007

Št. pomoči

N 570/07

Država članica

Nemčija

Regija

Baden-Württemberg

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Eckpunkte zur Breitbandversorgung des ländlichen Raums in Baden-Württemberg

Pravna podlaga

Artikel 71 Absatz 2 der Verfassung des Landes Baden-Württemberg, Gemeindeordnung von Baden-Württemberg, Landwirtschafts- und Landeskulturgesetz des Landes Baden-Württemberg, Bekanntmachung der Landesregierung von Baden-Württemberg über die Abgrenzung der Geschäftsbereiche der Ministerien vom 4.7.2006

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Sektorski razvoj, regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 1 mio. EUR; skupni znesek načrtovane pomoči: 5 mio. EUR

Intenzivnost

Trajanje

1.11.2007-31.10.2012

Gospodarski sektorji

Pošta in telekomunikacije

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Städte und Gemeinden des Landes Baden-Württemberg

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/7


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4696 – KKR/Harman)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/03)

Dne 18. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4696. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/7


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4772 – Carlyle/Zodiac Marine)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/04)

Dne 17. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4772. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/8


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4847 – Ineos/Champagne Céréales/Thywissen/JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/05)

Dne 17. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4847. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/8


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4863 – Bain Capital/American Standard)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/06)

Dne 28. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4863. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/9


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4895 – Mol/Italiana Energia e Servizi)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/07)

Dne 30. oktobra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4895. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/9


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4766 – Flextronics/Solectron)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/08)

Dne 28. avgusta 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4766. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Svet

24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/10


SKLEP SVETA

z dne 19. novembra 2007

o imenovanju članov in nadomestnih članov Upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

(2007/C 282/09)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju seznamov kandidatov, ki so jih posredovale države članice (glede predstavnikov vlad) in Komisija (glede predstavnikov organizacij delavcev in delodajalcev),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s sklepom z dne 13. decembra 2004 (2) imenoval člane in nadomestne člane Upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za obdobje od 19. oktobra 2004 do 18. oktobra 2007;

(2)

z Uredbo (ES) št. 1111/2005 je bil prejšnji upravni odbor (Administrative Board) nadomeščen z upravnim odborom (Governing Board);

(3)

člane in nadomestne člane omenjenega Upravnega odbora, ki predstavljajo vlade držav članic ter organizacije delavcev in delodajalcev, je treba imenovati za obdobje treh let;

(4)

Komisija imenuje svoje predstavnike v upravnem odboru –

SKLENIL:

Člen 1

Za člane in nadomestne člane Upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za obdobje od 1. decembra 2007 do 30. novembra 2010 so imenovani:

I.   PREDSTAVNIKI VLAD

Država

Člani

Nadomestni člani

Belgija

Michel DE GOLS

Jan BATEN

Bolgarija

Lazar LAZAROV

Dragomir DRAGANOV

Češka

Vlastimil VÁŇA

Martina KAJÁNKOVÁ

Danska

Ole BONDO CHRISTENSEN

Kim TAASBY

Nemčija

Andreas HORST

Vera BADE

Estonija

Märt MASSO

Siiri OTSMANN

Irska

Sean WARD

Riona NI FHLANGHAILE

Grčija

Grigorios PELORIADIS

Konstantinos PETINIS

Španija

Ana Cristina LÓPEZ LÓPEZ

Joaquin MARTÍNEZ SOLER

Francija

Joël BLONDEL

Mireille JARRY

Italija

Valerio SPEZIALE

Lorenzo FANTINI

Ciper

Orestis MESSIOS

Yiota KAMBOURIDOU

Latvija

Ineta TĀRE

Ineta VJAKSE

Litva

Rita KAZLAUSKIENĖ

Evaldas BACEVIČIUS

Luksemburg

Nadine WELTER

Jean ZAHLEN

Madžarska

Mária LADÓ

Éva Tímea KISS

Malta

Noel VELLA

Anna BORG

Nizozemska

Lauris BEETS

Martin BLOMA

Avstrija

Andreas SCHALLER

Birgit STIMMER

Poljska

Jerzy CIECHAŃSKI

Agnieszka CHŁOŃ-DOMIŃCZAK

Portugalska

Paulo MORGADO DE CARVALHO

Fernando RIBEIRO LOPES

Romunija

Sorin Ioan BOTEZATU

Mirela ARGASEALA

Slovenija

Vladka KOMEL

Metka ŠTOKA-DEBEVEC

Slovaška

Miloslav HETTEŠ

Elena PALIKOVÁ

Finska

Raila KANGASPERKO

Tuomo ALASOINI

Švedska

Bo BARREFELT

Marie ÅKHAGEN

Združeno kraljestvo

Grant FITZNER

Suzanne MORONEY

II.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELAVCEV

Država

Člani

Nadomestni člani

Belgija

Herman FONCK

François PHILIPS

Bolgarija

Ivan KOKALOV

Češka

Hana MALKOVA

Tomas PAVELKA

Danska

Jens WIENE

Niels SORENSEN

Nemčija

Dieter POUGIN

Reinhard DOMBRE

Estonija

Kalle KALDA

Vaike PARKEL

Irska

Rosheen CALLENDER

Liam BERNEY

Grčija

Alexandros KALIVIS

Konstantinos ISSYCHOS

Španija

Lola MORILLO

Francija

Laurence THERY

Raphael NEDZYNSKI

Italija

Cinzia DEL RIO

Iuliano STENDARDI

Ciper

Christos KARYDIS

Andreas MATSAS

Latvija

Linda ROMELE

Kaspars RÂCENÂJS

Litva

Janina MATUIZIENE

Vaidotas PETRONIS

Luksemburg

Viviane GOERGEN

René PIZZAFERRI

Madžarska

Erzsébet HANTI

László GYIMESI

Malta

William PORTELLI

Nizozemska

Erik PENTENGA

Avstrija

Renate CZESKLEBA

Wolfgang GREIF

Poljska

Bogdan OLSZEWSKI

Portugalska

Vítor Manuel Vicente COELHO

Joaquim DIONISIO

Slovenija

Pavle VRHOVEC

Maja KONJAR

Romunija

Dumitru FORNEA

Steluta ENACHE

Slovaška

Eva MESTANOVA

Margarita DÖMÉNYOVÁ

Finska

Juha ANTILA

Leila KURKI

Švedska

Mats ESSEMYR

Sten GELLERSTEDT

Združeno kraljestvo

Richard EXELL

Peter COLDRICK

III.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELODAJALCEV

Država

Člani

Nadomestni člani

Belgija

Roland WAEYAERT

Paul CLERINX

Bolgarija

Krasimir DACHEV

Galia BOZHANOVA

Češka

Vladimira DRBALOVÁ

Vladimir KOPAČKA

Danska

Sven-Peter NYGAARD

Nils J. ANDREASEN

Nemčija

Wolfgang GOOS

Renate HORNUNG-DRAUS

Estonija

Eve PÄÄRENDSON

Tarmo KRIIS

Irska

Brendan MCGINTY

Gavin MARIE

Grčija

Rena BARDANI

Christina GEORGANDA

Španija

Maria Angeles ASENJO DORADO

Roberto SANTOS SUAREZ

Francija

Nathalie CHADEYRON

Emmanuel JULIEN

Italija

Stefania ROSSI

Paola ASTORRI

Ciper

Michael ANTONIOU

Lena PANAYIOTOU

Latvija

Ilona KIUKUCĀNE

Liene VANCĀNE

Litva

Jonas GUZAVIČIUS

Edmundas JANKEVIČIUS

Luksemburg

Nicolas WELSCH

Sonja STREICHER

Madžarska

Antal CSUPORT

Attila SZABADKAI

Malta

Joseph FARRUGIA

Joseph MONTEBELLO

Nizozemska

Gerard A. M. VAN DER GRIND

Jan BOERSMA

Avstrija

Heinrich BRAUNER

Christoph PARAK

Poljska

Michal BONI

Rafal BANIAK

Portugalska

Heitor SALGUEIRO

Pedro DE ALMEIDA FREIRE

Romunija

Dan ANGHELESCU

Ion SORICI

Slovenija

Marjan RAVNIK

Nina GLOBOČNIK

Slovaška

Viola KROMEROVÁ

Martina KUNÁKOVÁ

Finska

Seppo SAUKKONEN

Anu SAJAVAARA

Švedska

Sverker RUDEBERG

Christian ARDHE

Združeno kraljestvo

Marion SEGURET

Neil CARBERRY

Člen 2

Svet bo še neimenovane člane in nadomestne člane imenoval kasneje.

V Bruslju, 19. novembra 2007

Za Svet

Predsednik

L. AMADO


(1)  UL L 139, 30.5.1975, str. 1, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1111/2005 (UL L 184, 15.7.2005, str. 1).

(2)  UL C 317, 22.12.2004, str.4.


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/14


SKLEP SVETA

z dne 19. novembra 2007

o imenovanju člana Svetovalnega odbora Agencije za oskrbo Euratom

(2007/C 282/10)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti drugega in tretjega odstavka člena 54 Pogodbe,

ob upoštevanju člena X statuta Agencije za oskrbo Euratom (1), kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 95/1/ES, Euratom, ESPJ (2),

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/514/Euratom z dne 10. julija 2007 o imenovanju članov Svetovalnega odbora Agencije za oskrbo Euratom (3),

ob upoštevanju mnenja Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi odstopa ge. Marie-Claire GUYADER, o katerem je bil Svet obveščen 9. septembra 2007, se je sprostilo mesto člana navedenega odbora.

(2)

To izpraznjeno mesto je zato treba zapolniti.

(3)

Francoska vlada je 19. septembra 2007 vložila predlog za imenovanje –

SKLENIL:

Edini člen

G. Bruno QUAGLIA je imenovan za člana Svetovalnega odbora Agencije za oskrbo Euratom za preostanek mandata odbora, tj. do 28. marca 2009.

V Bruslju, 19. novembra 2007

Za Svet

Predsednik

L. AMADO


(1)  UL 27, 6.12.1958, str. 534/58.

(2)  UL L 1, 1.1.1995, str. 1.

(3)  UL L 190, 21.7.2007, str. 15.


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/15


SKLEP SVETA

z dne 16. novembra 2007

o dogodku Evropska kulturna prestolnica leta 2011

(2007/C 282/11)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 (1) in zlasti člena 14 Sklepa,

ob upoštevanju poročila, ki ga je izbirni svet septembra 2007 predložil Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 14(2) Sklepa št. 1622/2006/ES,

ob upoštevanju, da so v celoti izpolnjena merila, navedena v členu 14(3) Sklepa št. 1622/2006/ES,

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 23. oktobra 2007 –

SKLENIL:

Člen 1

Turku in Talin sta v skladu s členom 14 Sklepa št. 1622/2006/ES imenovana za „Evropsko prestolnico kulture leta 2011“.

Člen 2

Imenovani mesti sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja člena 3 Sklepa št. 1622/2006/ES.

V Bruslju, 16. novembra 2007

Za Svet

Predsednica

I. PIRES DE LIMA


(1)  UL L 304, 3.11.2006, str. 1.


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/16


Osnutek sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. novembra 2007, o transverzalnem pristopu k mladinski politiki, s katerim bi mladim omogočili, da izkoristijo vse svoje možnosti in dejavno sodelujejo v družbi

(2007/C 282/12)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

OB UPOŠTEVANJU:

1)

Bele knjige Komisije „Nova spodbuda za evropsko mladino“, sprejete leta 2001 (1), ki poudarja pomen razvijanja priložnosti za mlade, da izkoristijo vse svoje možnosti in dejavno sodelujejo v družbi;

2)

resolucije Sveta z dne 27. junija 2002 (2) o sprejetju odprte metode usklajevanja kot novega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine;

3)

sklepov Evropskega sveta z dne 22. in 23. marca 2005 (3), s katerimi je bil sprejet Evropski pakt za mlade kot eno izmed sredstev, ki z razvijanjem mladinske razsežnosti drugih ustreznih evropskih politik prispevajo k uresničevanju lizbonskih ciljev za rast in delovna mesta;

4)

sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2006 (4), v katerih je poudarjena potreba po izvajanju Evropskega mladinskega pakta v sodelovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami in okrepitvi povezanosti politik izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, socialnega vključevanja in mobilnosti, da bi izboljšali položaj mladih na trgu dela in znatno zmanjšali njihovo nezaposlenost ter hkrati podprli politike, ki spodbujajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, enake možnosti, medgeneracijsko solidarnost, zdravje in vseživljenjsko učenje;

5)

sporočila Komisije (5) in resolucije Sveta o participaciji in informiranju mladih s ciljem spodbujanja njihovega dejavnega državljanstva (6), ki sta uvedla odkrit dialog z mladimi, strukturiran od lokalne do evropske ravni;

6)

sklepov Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 (7), ki se zavzemajo za nadaljnji razvoj politik, ki med drugim spodbujajo vlogo mladih, tudi pri prehodu iz šolskega v poklicno življenje;

7)

študije Urada evropskih strateških svetovalcev (8), ki se zavzema za obnovljeno vsestransko strategijo za naložbe v mlade na področjih, kot so blaginja, zdravje, izobraževanje, zaposlovanje in državljanstvo mladih;

OPOZARJAJO NA POMEN sklepov Sveta iz maja 2007 o prihodnjih perspektivah evropskega sodelovanja na področju mladinske politike (9), v katerih je poudarjena osrednja vloga Sveta pri izboljšanem vgrajevanju mladinske razsežnosti v ustrezna politična področja in medresorskem usklajevanju z njimi z namenom izboljšanja kakovosti življenja mladih v Evropi, in ŠE NAPREJ PREUČUJEJO ustrezne predloge iz teh sklepov za nadaljnje sodelovanje na področju mladinske politike;

PRIZNAVAJO, da sporočilo Komisije z dne 5. septembra 2007, naslovljeno Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi, (10) in spremljajoča delovna dokumenta Komisije o mladini in prostovoljnih dejavnostih oziroma o zaposlovanju mladih v EU (11) zelo ustrezno analizirajo trenutne izzive na področju mladine v Evropi ter dajejo konkretne pobude.

POUDARJAJO, da:

1)

sta rast in gospodarska uspešnost Evrope odvisni od dejavnega prispevanja in sodelovanja vseh mladih, še zlasti ker njihovo število v razmerju do vsega prebivalstva upada;

2)

bodo morali mladi kriti vse višje stroške starajočega se prebivalstva, zaradi česar je potreben medgeneracijski pristop;

3)

je za gospodarski, kulturni in družbeni razvoj EU pomembno, da ustvarimo ugodne pogoje, v katerih bodo mladi lahko razvijali svoje spretnosti, delali in dejavno sodelovali v družbi, zlasti ob upoštevanju globalizacije in na znanju temelječega gospodarstva;

4)

je iz številnih problemov, s katerimi se soočajo mladi, npr. visoke stopnje revščine otrok, slabega zdravja, prezgodnjega zapuščanja šole in nezaposlenosti mladih, razvidno, da mora Evropa preveriti svoje naložbe v mlade;

5)

je zdrav način življenja bistveni pogoj za razvijanje človeškega potenciala in polno sodelovanje mladih;

6)

je potrebna resnično vsestranska in na znanju temelječa mladinska politika, ki izhaja iz tesnega sodelovanja med oblikovalci politike in interesnimi skupinami, tudi mladimi, mladinskimi organizacijami, mladinskimi voditelji, raziskovalci na področju mladine in mladinskimi delavci na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

7)

je potrebna transverzalna mladinska strategija, ki bo tesneje povezala okvir evropske mladinske politike, vzpostavljen po sprejetju Bele knjige o mladini (12), in druge politike, ki vplivajo na mladino, tako da bo razvit usklajen pristop k mladinski politiki, ki je ključen za dejansko napredovanje proti opredeljenim ciljem mladinske politike;

8)

je za uspešno uresničevanje ciljev Evropskega pakta za mlade treba izboljšati sodelovanje med oblikovalci politike in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi na politični in strokovni ravni, potrebna pa je tudi boljša povezanost procesov v teku in političnih instrumentov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Za resnično transverzalno mladinsko politiko

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, naj:

1)

si prizadevajo za boljše in hitrejše naložbe v mlade ter tako podpirajo njihovo izobraževanje, zaposlovanje, družbeno vključevanje, zdravje in dejavno državljanstvo skozi vse življenje ter pri tem upoštevajo različnost mladih in se izogibajo kakršni koli diskriminaciji;

2)

okrepijo svojo zavezanost k izboljšanemu izvajanju in spremljanju mladinske politike na vseh ravneh odločanja ter ob tem posebno pozornost namenijo lizbonski strategiji;

3)

se zavežejo izboljšanemu izvajanju Evropskega pakta za mlade v okviru Lizbonske strategije za rast in delovna mesta, saj ponuja veliko možnosti za boljše „družbeno in poklicno vključevanje mladih“, med drugim z razpoznavnejšim, sistematičnejšim in izboljšanim obravnavanjem mladinskih vprašanj v programih nacionalnih reform, in bolje spremljajo izvajanje Evropskega pakta za mlade;

4)

povečajo pomen mladinskih vprašanj v vseh politikah, ki vplivajo na mlade;

5)

z mladinskimi vprašanji seznanjajo vse interesne skupine, kot so oblikovalci politik, institucije za delo in izobraževanje, podjetja, mladinski delavci, raziskovalci, družine, socialni partnerji in organizacije, ki delajo za mlade in z njimi, ter rešitve iščejo skupaj z njimi.

SO SEZNANJENI, DA BO KOMISIJA:

1)

na podlagi rednega poročanja držav članic v okviru postopkov v teku v sodelovanju z mladimi vsaka tri leta pripravila poročilo EU o mladih; prvo poročilo bo pripravljeno leta 2009.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ:

1)

vzpostavijo tesnejšo povezavo med okvirom evropske mladinske politike in drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, in tako razvijejo resnično transverzalen pristop k zagotavljanju polnega sodelovanja mladih v družbi;

2)

sprejmejo ukrepe za vzpostavljanje tesnejše povezanosti med sedanjimi procesi, kot so lizbonska strategija, zdravstvene strategije in različne odprte metode usklajevanja na področju izobraževanja, vključevanja in mladine.

Za dejavno sodelovanje mladih

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, naj:

1)

uresničujejo okrepljene skupne cilje za participacijo in informiranje mladih v okviru odprte metode usklajevanja na mladinskem področju;

2)

še naprej vodijo strukturirani dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami in zagotovijo, da so mladi z manj priložnostmi in mladi, ki niso člani nobene organizacije, vključeni v strukturirani dialog;

3)

spodbujajo enakost spolov in vključitev načela enakosti spolov v politike in ukrepe, ki vplivajo na mlade;

4)

mlade spodbujajo, da igrajo dejavno vlogo v nacionalnih dejavnostih in dejavnostih, načrtovanih v okviru tematskih evropskih let, kot je Evropsko leto medkulturnega dialoga;

5)

mladim olajšajo dostop do kulture in pri tem upoštevajo namero Komisije, da o tem pripravi študijo;

6)

olajšajo priznavanje rezultatov neformalnega izobraževanja na mladinskem področju.

POZIVAJO KOMISIJO, naj:

1)

v sodelovanju z državami članicami z usklajenim pristopom uporabi ustrezne programe EU, npr. programe Mladi v akciji (13), Vseživljenjsko učenje (14), Kultura (2007-2013) (15), Evropa za državljane (16) in Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) (17) za spodbujanje sodelovanja mladih;

2)

dokonča prilagoditev Europassa potrebam neformalnega izobraževanja na mladinskem področju.

Za okrepljeno partnerstvo z mladimi

1)

POUDARJAJO pomen strukturiranega dialoga z mladimi na vseh ravneh in na vseh področjih, ki vplivajo na njihovo življenje, in potrebo po razpravi o načinih za razširitev takega dialoga;

2)

v tem okviru UGOTAVLJAJO, DA JE KOMISIJA v sporočilu z dne 5. septembra 2007 pozvala evropske institucije in mlade, da okrepijo svoje partnerstvo, in predlagala skupno izjavo.

Izboljšane možnosti zaposlovanja in polnega sodelovanja v družbi

SE ZAVEDAJO POMENA

1)

kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, ki se začne v zgodnjem otroštvu in sledi načelu vseživljenjskega učenja, pri obravnavanju udeležbe mladih v zaposlovanju in izobraževanju;

2)

izkoriščanja obstoječih mehanizmov v celoti in po potrebi ustvarjanja novih mehanizmov za preprečevanje prezgodnjega zapuščanja šole;

3)

prizadevanj za sodobne sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki predvidevajo potrebe trga dela;

4)

svetovanja in poklicnega usmerjanja ter spodbujanja kakovostnega pripravništva, tesno povezanega s programom usposabljanja ali študijskim programom, pa tudi partnerstva med šolami ter podjetji in javnimi upravami, da bi olajšali prehod od izobraževanja in usposabljanja na trg dela ter preprečili neujemanje med izobrazbo in potrebami trga dela;

5)

obravnavanja diskriminacije, stereotipov in težav, ki bi lahko ovirale priložnosti za mlade;

6)

analiz učinkov političnih ukrepov na položaj mladih na trgu dela ter njihovega upoštevanja pri pripravi strategij prožne varnosti.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

1)

spodbujajo, da se začnejo že zelo zgodaj v izobraževanju in usposabljanju pridobivati ključne kompetence (18) za vseživljenjsko učenje, ki predstavljajo skupek znanj, spretnosti in odnosov, ustreznih v določenem okolju;

2)

spodbujajo, še zlasti v tem okviru, samoinciativnost in podjetnost (ključna kompetenca št. 7), ki sta značilni za posameznike, sposobne pretvarjati zamisli v dejanja, in zajemata ustvarjalnost, proaktivnost, neodvisnost in inovativnost v poklicnem, pa tudi zasebnem in družbenem življenju;

3)

spodbujajo programe usposabljanja mladih in izboljšajo pogoje za mlade podjetnike, npr. s podpiranjem programa podjetništva in inovacij med poslovnimi in finančnimi institucijami, da bi tako olajšale dostop mladih podjetnikov do finančnih sredstev za vzpostavitev malih ali srednjih podjetij;

4)

izkoristijo sklade EU, zlasti Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Sklad za podeželski razvoj ali druge ustrezne sklade in programe EU za podpiranje prehoda mladih od izobraževanja do zaposlitve.

Sporočila Evropskemu svetu

MENIJO, DA:

1)

je nujno mladim dati moč in razširiti priložnosti za njihovo polno sodelovanje v izobraževanju, zaposlovanju in družbi;

2)

mladi igrajo ključno vlogo pri svojem sodelovanju v družbi in morajo razviti občutek odgovornosti za izobraževanje, zaposlovanje, zdravje in dejavno državljanstvo;

3)

je treba razviti transverzalni pristop k mladinski politiki, ki je ključen za resnični napredek pri doseganju opredeljenih ciljev mladinske politike;

4)

je treba izboljšati izvajanje in spremljanje mladinske politike na vseh ravneh odločanja ter ob tem posebno pozornost nameniti lizbonski strategiji;

5)

je polno sodelovanje mladih v družbi odvisno od tesnega partnerstva med mladimi, mladinskimi organizacijami in odgovornimi za sprejemanje političnih odločitev, ki vplivajo na mlade.

POZIVAJO EVROPSKI SVET, naj:

1)

Evropski parlament, Komisijo, Svet in države članice pozove k boljšim in zgodnejšim naložbam v mlade zaradi izzivov, s katerimi se soočajo, in zaradi njihovega vedno manjšega števila v razmerju do vsega prebivalstva;

2)

Evropski svet, Komisijo, Svet in države članice pozove, da s transverzalnim pristopom obravnavajo zadeve, ki vplivajo na življenje mladih, in pri tem krepijo sodelovanje med oblikovalci politike in interesnimi skupinami na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter povečujejo pomen, ki ga mladim pripisujejo politike, ki nanje vplivajo;

3)

nadalje spodbuja države članice in Komisijo, da pri pripravi svojih nacionalnih reformnih programov oziroma letnega poročila o napredku sistematičneje in razpoznavneje poročajo o mladinski politiki v okviru lizbonske strategije ter tako olajšajo spremljanje doseženega napredka;

4)

Evropski parlament, Komisijo, Svet in države članice pozove, da okrepijo svoje partnerstvo z mladimi in mladinskimi organizacijami s strukturiranim dialogom, začetim leta 2006, ki mladim omogoča, da sodelujejo v razpravah in odločitvah, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje.


(1)  KOM(2001) 681 končno.

(2)  UL C 168, 13.7.2002, str.2.

(3)  Dok. 7619/1/05.

(4)  Dok. 7775/1/06 REV 1.

(5)  COM(2006) 417.

(6)  UL C 297, 7.12.2006, str. 6.

(7)  Dok. 7224/1/07.

(8)  http://ec.europa.eu/dgs/policy_advisers/publications/index_en.htm.

(9)  Dok. 8771/07.

(10)  COM(2007) 498 konč.

(11)  SEC (2007) 1084 in 1093.

(12)  Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru evropskega sodelovanja na mladinskem področju (UL C 168, 13.7.2002, str. 2).

(13)  UL C 327, 24.11.2006, str. 30.

(14)  UL C 327, 24.11.2006, str. 45.

(15)  UL C 372, 27.12.2006, str. 1.

(16)  UL C 378, 27.12.2006, str. 32.

(17)  UL L 54, 22.2.2007, str. 30.

(18)  Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL L 394, 30.12.2006, str. 10).


Komisija

24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/20


Menjalni tečaji eura (1)

23. novembra 2007

(2007/C 282/13)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,4809

JPY

japonski jen

159,87

DKK

danska krona

7,4551

GBP

funt šterling

0,72025

SEK

švedska krona

9,3188

CHF

švicarski frank

1,6322

ISK

islandska krona

92,94

NOK

norveška krona

8,0485

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5842

CZK

češka krona

26,759

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

257,31

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6987

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,6915

RON

romunski leu

3,5977

SKK

slovaška krona

33,569

TRY

turška lira

1,7815

AUD

avstralski dolar

1,6968

CAD

kanadski dolar

1,4616

HKD

hongkonški dolar

11,5195

NZD

novozelandski dolar

1,9691

SGD

singapurski dolar

2,1354

KRW

južnokorejski won

1 378,42

ZAR

južnoafriški rand

10,1065

CNY

kitajski juan

10,9675

HRK

hrvaška kuna

7,3223

IDR

indonezijska rupija

13 870,11

MYR

malezijski ringit

4,9773

PHP

filipinski peso

63,457

RUB

ruski rubelj

36,0540

THB

tajski bat

46,229


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/21


DRŽAVNA POMOČ – POLJSKA

Državna pomoč C 48/07 (prej NN 60/07) – Državna pomoč proizvajalcema cevi WRJ in WRJ-Serwis

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/14)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 23. oktobra 2007 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Poljsko o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepih, v zvezi s katerimi Komisija sproža postopek v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Greffe

Office: SPA3, 6/5

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Poljski. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

I.   POSTOPEK

(1)

Zadeva se nanaša na morebitne državne pomoči poljskima proizvajalcema brezšivnih cevi Walcownia Rur Jedność Sp. z o.o. v likvidaciji (v nadaljevanju „WRJ“) in WRJ-Serwis Sp. z o.o.

(2)

Komisija je bila opozorjena na zadevo med spremljanjem prestrukturiranja poljskega sektorja jekla na podlagi Protokola št. 8. Pomoč, ki sta jo prejeli podjetji, ni bila dovoljena na podlagi Protokola št. 8 in tudi ne priglašena pri Komisiji.

II.   DEJSTVA

(3)

Javno podjetje Towarzystwo Finansowe Silesia sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu „TFS“) je vložilo kapital v vrednosti približno 40 milijonov EUR v letih 2002 in 2003 v podjetje WRJ in približno 2,5 milijona EUR v letu 2003 v podjetje WRJ-Serwis, čeprav sta bili obe podjetji v finančnih težavah (WRJ v letu 2001 in WRJ-Serwis v letu 2003).

(4)

Poleg tega je Poljska zagotovila jamstvo za posojila v višini 36 milijonov EUR za investicijski projekt v podjetju WRJ v letu 1997, kar znaša 45 %, ta delež se je v letu 2002, ko je bilo podjetje v finančnih težavah, povišal na 55 %.

III.   OCENA

(5)

Protokol št. 8 k Pristopni pogodbi o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije  (1) (v nadaljevanju „Protokol št. 8“) prepoveduje dodelitev državnih pomoči za prestrukturiranje poljski jeklarski industriji od leta 1997 do leta 2006. To se nanaša na vse ukrepe v korist proizvajalcev jekla ali cevi, ki niso omenjeni v Protokolu št. 8.

(6)

Ker podjetji WRJ in WRJ-Serwis nista omenjeni v Protokolu št. 8, se Komisija sprašuje ali gre pri zgoraj omenjenih ukrepih za nezakonite državne pomoči, kar bi pomenilo, da se vlagatelj ne bi zavezal, da bo zagotovil take kapitalske investicije ali vrednostne papirje v obeh podjetjih.

BESEDILO DOPISA

„1.

Komisja pragnie poinformować Polskę, że po przeanalizowaniu dostarczonych przez polskie władze informacji dotyczących wyżej wymienionej pomocy, podjęła decyzję o wszczęciu postępowania, o którym mowa w art. 88 ust. 2 Traktatu WE.

I.   WPROWADZENIE

2.

Sprawa dotyczy ewentualnej pomocy państwa dla przedsiębiorstwa zajmującego się produkcją rur, które pierwotnie nosiło nazwę: Huta Jedność S.A. (zwane dalej »HJ«), które przeszło restrukturyzację i obecnie obejmuje trzy spółki: Huta Jedność w likwidacji (jak nadmieniono, zwana dalej »HJ«), Walcownia Rur Jedność Sp z o.o. w likwidacji (zwana dalej »WRJ«) oraz Walcownia Rur Jedność-Serwis Sp. z o.o. (zwana dalej »WRJ-Serwis«).

3.

Komisja została poinformowana o niniejszej sprawie podczas monitorowania restrukturyzacji polskiego sektora stalowego zgodnie z protokołem nr 8 Traktatu o przystąpieniu (2), który — co zostanie wyjaśnione szczegółowo poniżej — obejmuje polski sektor hutnictwa żelaza i stali, w tym rury.

4.

Proces restrukturyzacji przemysłu stalowego rozpoczął się w Polsce w czerwcu 1998 r., kiedy Polska przedstawiła Wspólnocie pierwszy program restrukturyzacji hutnictwa żelaza i stali w celu wypełnienia wymogów zawartych w art. 8 ust. 4 protokołu nr 2 układu europejskiego z Polską (dalej zwany art. 8 ust 4), który zezwalał w ciągu pierwszych pięciu lat po wejściu w życie układu udzielenie w drodze wyjątku pomocy państwa na rzecz producentów stali, przeznaczonej na cele restrukturyzacji. Ponieważ jednak program restrukturyzacji nie spełniał warunków określonych w art. 8 ust. 4, przyjęto korekty w czerwcu 2000 r., maju 2001 r., styczniu 2001 r. i marcu 2003 r. (3)

5.

W 2001 r. Polska przyjęła aktualizację programu restrukturyzacji polskiego hutnictwa żelaza i stali. Na podstawie analiz Polska uchwaliła dnia 24 sierpnia 2001 r. Ustawę o restrukturyzacji hutnictwa żelaza i stali, która stanowi podstawę prawną procesu restrukturyzacji. Ustawa objęła 20 przedsiębiorstw, m.in. spółkę HJ.

6.

Dnia 5 listopada 2002 r. Rada Ministrów przyjęła Program restrukturyzacji i rozwoju hutnictwa żelaza i stali w Polsce do 2006 r., a dnia 25 marca 2003 r. przyjęła na tej podstawie Krajowy program restrukturyzacji (zwany dalej »KPR«). Zasadniczo plan ten zezwala na udzielanie pomocy państwa na restrukturyzację polskiemu przemysłowi stalowemu w latach 1997-2006 do kwoty 3,387 mld PLN (846 mln EUR) (4).

7.

KPR przedłożono UE. Dnia 25 marca 2003 r. program został oceniony przez Komisję. Na tej podstawie Komisja złożyła wniosek dotyczący decyzji Rady o przedłużeniu okresu karencji na udzielanie pomocy państwa polskiemu przemysłowi stalowemu w ramach układu europejskiego (okres ten początkowo trwał tylko do 1997 r.) do momentu przystąpienia Polski do UE, pod warunkiem osiągnięcia przez beneficjentów rentowności do 2006 r., co zostało zatwierdzone przez Radę w lipcu 2003 r. (5)

8.

W ten sposób UE zezwoliła Polsce, w drodze odstępstwa od swoich zasad (6), na udzielenie przemysłowi stalowemu pomocy na restrukturyzację. Ostatecznie ustalenia te zawarto w protokole nr 8 Traktatu o przystąpieniu, dotyczącym restrukturyzacji polskiego hutnictwa żelaza i stali (7). Potwierdzono w nim zgodę na przyznanie przed końcem 2003 r. pomocy państwa ośmiu przedsiębiorstwom wymienionym w załączniku nr 1 do protokołu nr 8 na kwotę nie większą niż 3,387 mld PLN, a także zawarto zapis zakazujący udzielania pomocy wszelkim innym producentom stali.

9.

KPR i w konsekwencji protokół nr 8 nie objęły jednak HJ, najwyraźniej z powodu kłopotów spółki. W KPR podkreśla się w tym celu, że »Huta Jedność S.A. będzie kontynuowała swoją działalność do czasu utworzenia Walcowni Rur Jedność Sp. z o.o. (WRJ)«.

II.   PROCEDURA

10.

W trakcie monitorowania procesu restrukturyzacji polskiego przemysłu stalowego Komisja otrzymała informacje o niespójnościach dotyczących HJ i WRJ. Dlatego pierwsza wymiana poglądów w sprawie pomocy na rzecz wymienionych beneficjentów miała miejsce w formie odpowiedzi polskich władz pismem z dnia 29 sierpnia 2003 r. na pismo Komisji z dnia 6 lipca 2003 r. Dalsze informacje zostały przekazane w dniach 20 i 23 stycznia 2004 r. i dotyczyły programu konsolidacji polskiego sektora produkcji rur.

11.

Po przystąpieniu do UE sprawa była prowadzona dalej z urzędu. Kolejne pisma przesłano w następujących dniach: 6 kwietnia 2005 r., 4 sierpnia 2005 r., 3 listopada 2005 r., 7 maja 2006 r., 17 listopada 2006 r. i 5 lipca 2007 r.

12.

Polskie władze odpowiedziały pismami z: 7 czerwca 2005 r., 4 października 2005 r., 2 grudnia 2005 r., 18 maja 2006 r., 30 maja 2006 r., 10 stycznia 2007 r. i 3 sierpnia 2007 r.

III.   SZCZEGÓŁOWY OPIS ŚRODKÓW POMOCY

1.   Beneficjenci

13.

Właścicielami spółki WRJ są obecnie następujące przedsiębiorstwa: Towarzystwo Finansowe Silesia Sp. z o.o. (zwane dalej »TFS« (8), 40,7 % udziałów), Przedsiębiorstwo Innowacyjno-Wdrożeniowe Enpol Sp. z o.o. (zwane dalej »Enpol«, 19 % udziałów), PGNiG S.A. (należąca do państwa spółka będąca właścicielem i operatorem systemu dystrybucji gazu ziemnego w Polsce, 8,3 % udziałów), Stalexport (7,3 % udziałów) oraz kilku udziałowców mniejszościowych mających mniej niż 5 % udziałów, w tym m.in. ARP posiadająca 0,453 % udziałów.

14.

Spółka WRJ-Serwis Sp. z o.o. (zwana dalej »WRJ-Serwis«) powstała w wyniku przekształcenia spółki zależnej Huty Jedność, pod nazwą: Zakład Usług Energomechanicznych »Jedność« S.A., w spółkę z ograniczoną odpowiedzialnością. Główni udziałowcy WRJ-Serwis to: TFS (55 %), Enpol (37 %) i Complex Sp. z o.o. (8,3 %).

15.

Komisja nie dysponuje żadnymi dodatkowymi informacjami na temat HJ.

2.   Opis środków pomocy na rzecz WRJ

a)   Projekt inwestycyjny

16.

Początki WRJ sięgają 1978 r., kiedy HJ rozpoczęła budowę walcowni rur bez szwu o zdolnościach produkcyjnych 400 tys. ton (co uczyniłoby ją jednym z największych tego typu zakładów w Europie). Po wycofaniu subsydiów państwowych na ten projekt w 1980 r. został on wstrzymany. Do 1980 r. zrealizowano tylko 25 % prac.

17.

W 1995 r. zaproszono nowych inwestorów do udziału w zakończeniu budowy. Spółka WRJ została zarejestrowana dnia 29 marca 1995 r. przez Sąd Rejonowy w Katowicach. Umowa spółki przewidywała objęcie 4 udziałów, każdy o wartości nominalnej 10 tys. PLN, przez następujące spółki: Stalexport S.A. (główny odbiorca wyrobów oferowanych przez przyszłą walcownię), ING Bank Śląski S.A. (zwana dalej »ING BŚ«, kierująca konsorcjum zapewniającym główny kredyt na ten projekt), HJ oraz Enpol (generalny wykonawca prac budowlanych).

18.

Nowy projekt z 1995 r. obejmował elementy wcześniejszych dostaw, ale miał być oparty na nowych technologiach walcowania rur do różnych zastosowań. Docelowe zdolności produkcyjne miały wynosić 160 tys. ton rocznie. Całkowita wartość kontraktu na usługi i dostawy konsorcjum wynosiła 93 mln DEM (47,6 mln EUR) (9). Prace miały się rozpocząć w 1996 r., a zakończenie projektu przewidywano na 1998 r.

19.

Prace trwały do 2001 r., po tym jak banki wstrzymały finansowanie w pierwszym kwartale 2000 r. (Komisja rozumie, że umowy zostały ostatecznie wypowiedziane w 2005 r., tymczasem banki były nadal wierzycielami w lecie 2007 r.). Spowodowało to wzrost kosztów finansowych i niespłaconych zobowiązań.

20.

Dnia 11 marca 2003 r. spółka WRJ złożyła wniosek o otwarcie postępowania układowego. W październiku 2004 r. zawarto porozumienie układowe, które przewidywało odroczenie spłaty istniejącego zadłużenia o pewien okres w zależności od wielkości wierzyciela. Zostało ono zatwierdzone przez sąd rejonowy w listopadzie 2004 r.

21.

Suma bilansowa spółki WRJ na dzień 31 grudnia 2003 r. wynosiła ok. 707 mln PLN. Aktywa składały się głównie ze środków trwałych w budowie. Finansowanie było zapewnione ze środków własnych (ok. 212 mln PLN) i kapitału obcego (ok. 418 mln). Kwota 77 mln PLN stanowiła rezerwy na zobowiązania.

22.

W 2005 r. w polskiej administracji rządowej powołano zespół, który miał ustalić, jak najlepiej ukończyć tę inwestycję. W tym celu w kwietniu 2005 r. opublikowano zaproszenie do składania ofert, ogłaszając sprzedaż spółek WRJ i WRJ-Serwis w drodze otwartego i przejrzystego przetargu, którego celem miało być znalezienie jakiegokolwiek rozwiązania umożliwiającego sprzedaż aktywów obu spółek po najwyższej cenie rynkowej.

23.

Dnia 19 października 2005 r. polski rząd, TFS i wierzyciele uzgodnili sprzedaż obu beneficjentów rosyjskiemu producentowi stali, przedsiębiorstwu TMK, które przedstawiło najwyższą ofertę o wartości 37,5 mln EUR (10).

24.

Dnia 9 listopada 2005 r. jeden z wierzycieli spółki WRJ — Enpol — złożył wniosek o wszczęcie postępowania upadłościowego wobec WRJ z możliwością podpisania układu. Pięć dni później sama spółka WRJ złożyła wniosek o wszczęcie postępowania upadłościowego, którego skutkiem byłaby likwidacja majątku WRJ. W obu przypadkach sądy odmówiły jednak wszczęcia postępowania upadłościowego, ponieważ nie było wystarczającej masy majątku. Zarówno Enpol jak i WRJ złożyły odwołanie, lecz dotychczas sąd nie podjął jeszcze ostatecznej decyzji.

25.

Dnia 12 października 2006 r. przetarg został anulowany przez TFS. Polskie władze wyjaśniają, że wynikało to z faktu, że nie zrealizowano żadnej z transakcji przewidzianych w porozumieniu oraz nie osiągnięto głównego celu porozumienia, czyli zapewnienia działalności spółki.

26.

Zamiast tego TFS podjęła kolejną próbę sprzedaży aktywów WRJ i w tym celu próbuje najpierw nabyć roszczenia wszystkich pozostałych wierzycieli. TFS wskazała, że w ten sposób być może odzyska więcej środków niż w drodze likwidacji. Podobno TFS znalazła kilka zainteresowanych stron.

27.

Z informacji przekazanych przez polskie władze Komisja wnosi, że zrealizowano ok. 90 % prac.

b)   Inwestycje

28.

Na prace budowlane prowadzone przez spółkę WRJ planowano podobno przeznaczyć kwotę ok. 400 mln PLN. Środkom własnym w kwocie prawie 150 mln PLN powinny towarzyszyć kredyty i pożyczki. Utworzono konsorcjum bankowe obejmujące denominowany w walucie obcej kredyt w wysokości 82,5 mln DEM (168,7 mln PLN) i kredyty złotówkowe o wartości 93,8 mln PLN.

29.

Dodatkowe środki pozyskano z Narodowego Funduszu Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej (NFOŚiGW) oraz z Wojewódzkiego Funduszu Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej w Katowicach (WFOŚiGW). Pożyczkę z NFOŚiGW uzgodniono dnia 16 lipca 1996 r., z kwotą główną w wysokości 115 mln PLN (65 mln PLN) (11). Ponadto w 1999 r. WFOŚiGW udzielił pożyczki w wysokości 15 mln PLN, którą następnie zwiększył o 5 mln PLN.

30.

Ponieważ zasoby inwestorów nie były wystarczające, włączyła się spółka TFS utworzona w celu wspierania restrukturyzacji polskiego przemysłu stalowego. Zamiarem TFS było utworzenie konglomeratu trzech niezależnych polskich producentów rur bez szwu (tj. Huta Andrzej, Huta Batory i Huta Jedność), który jako taki miałby później zostać sprywatyzowany (12). W tym celu spółka TFS planowała przejąć kontrolę nad WRJ.

31.

Dlatego w 2001 i 2002 r. TFS udzieliła zabezpieczenia niektórych niespłaconych pożyczek i w listopadzie 2002 r. przejęła niektóre długi, które przekształcono na kapitał własny. W ramach porozumienia z bankami dotyczącego zapewnienia finansowania i kontynuacji tego procesu, TFS wniosła do WRJ następujący kapitał: dnia 22 listopada 2002 r. 15 mln PLN oraz w okresie od czerwca do sierpnia 2003 r. ok. 75 mln PLN, czyli łącznie prawie 90 mln PLN. Ostatecznie TFS uzyskała bieżącą strukturę własnościową spółki WRJ, w której ma 40,7 % udziałów.

32.

Polskie władze twierdzą, że inwestycje te były zawsze realizowane na podstawie regularnie aktualizowanych biznes planów zatwierdzanych przez udziałowców i pożyczkodawców. Na tej podstawie oraz biorąc pod uwagę korzystne prognozy gospodarcze na rynkach stali, polskie władze usprawiedliwiają działania spółki TFS. Jednakże Komisja zauważa, że dostarczone jej materiały pochodzą z 2003 i 2004 r. i zostały sporządzone we współpracy z TFS. Plan wskazuje, że inwestycje w spółkę WRJ gwarantują stopę zwrotu ok. 10 %, ale nie rozwiązuje żadnego z problemów, przed którymi stała spółka. Nie wspomniano w nim również o tym, że spółka była równocześnie objęta postępowaniem układowym.

33.

Niektóre z zastrzyków kapitału miały formę zamiany długu na kapitał własny. Na przykład w grudniu 2002 r. TFS nabyła za 32 mln PLN należności banku ING BŚ o wartości 40 mln PLN. W istocie przynajmniej to przejęcie zadłużenia było, jak wskazały polskie władze, warunkiem kontynuacji pożyczki. Inne zastrzyki kapitału polegały na zamianie na kapitał własny zadłużenia w postaci należności, które TFS nabyła od innych spółek.

c)   Udzielenie zabezpieczeń

34.

Początkowo kredyty były zabezpieczone hipotekami na majątku HJ oraz zastawami na wyposażeniu.

35.

Ponadto od 14 października 1997 r. zarówno kredyt walutowy, jak i kredyty złotówkowe były zabezpieczone dodatkową gwarancją Skarbu Państwa, która gwarantowała spłatę do 45 % podstawowej kwoty i 45 % oprocentowania należnego do stycznia 2009 r.

36.

W 2002 r. Ministerstwo Finansów uzgodniło z bankami, że w celu ponownego rozpoczęcia przez nie finansowania gwarancja zostanie zwiększona do 55 %. Ustalenia te zostały zatwierdzone dnia 18 stycznia 2002 r. przez Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów (UOKiK) oraz dnia 4 lipca 2002 r. przez Radę Ministrów, po czym dnia 2 stycznia 2003 r. Ministerstwo Finansów dokonało zwiększenia gwarancji, podpisując stosowne dokumenty.

37.

Dnia 29 lipca 2001 r. spółka TFS udzieliła zabezpieczenia pożyczki WFOŚiGW do kwoty 20 mln PLN.

38.

Dnia 18 września 2002 r. spółka TFS udzieliła zabezpieczenia pożyczki NFOŚiGW do kwoty 50 mln PLN.

d)   Podsumowanie

39.

Interwencje kapitałowe spółki TFS wynoszą 90 mln PLN, a udzielone zabezpieczenia — 70 mln PLN. Tym samym TFS udzieliła wsparcia publicznego spółce WRJ o wartości co najmniej 160 mln PLN (ok. 40 mln EUR). Ponadto Skarb Państwa udzielił zabezpieczeń na 55 % wartości kilku pożyczek w wysokości 262,5 mln PLN, czyli na sumę 144,8 mln PLN (ok. 36,2 mln EUR).

3.   Opis środków pomocy na rzecz WRJ-Serwis

40.

W 2002 r. spółka HJ została objęta postępowaniem upadłościowym (wskutek czego wykluczono ją z grona beneficjentów pomocy w ramach krajowego programu restrukturyzacji polskiego przemysłu stalowego, zatwierdzonego na mocy protokołu nr 8).

41.

W związku z tym utworzono spółkę WRJ-Serwis poprzez przekształcenie Zakładu Usług Energomechanicznych »Jedność« S.A. WRJ-Serwis użytkuje obiekty produkcyjne spółki »Jedność«, które są dzierżawione od ING BŚ. Spółka prowadzi obecnie działalność na linii Mannesmann służącej do produkcji rur zimnociągnionych, produkuje rury bez szwu (13) oraz zajmuje się podstawowym zginaniem i przetwarzaniem blachy. Ponadto WRJ-Serwis próbuje zgromadzić środki na sfinansowanie jednej z linii służącej do ciągnięcia rur, która pierwotnie była częścią projektu inwestycyjnego WRJ, lecz nie powstała ze względu na brak funduszy.

42.

Według rachunku zysków i strat spółka WRJ-Serwis w 2003 r. odnotowała stratę, stąd Komisja wnioskuje, że spółka była trudnej sytuacji finansowej, kiedy TFS dokonywała zastrzyków kapitału.

43.

TFS uzyskało większościowy udział w kapitale dnia 12 grudnia 2003 r. Jej kapitał zakładowy wynosi ok. 15 mln PLN. TFS dokonała zastrzyków kapitału do WRJ-Serwis na kwotę ok. 10 mln EUR.

44.

Spółka WRJ-Serwis zdołała nabyć własność 9/10 gruntów, które wcześniej należały do HJ i na których położony jest zakład produkcji rur. Dlatego prywatyzacja WRJ jest możliwa wyłącznie, jeśli WRJ zostanie sprzedana wraz większościowym udziałem w WRJ-Serwis.

45.

Komisja uznaje, że WRJ-Serwis obecnie osiąga zyski.

IV.   OCENA

1.   Obowiązujące prawo

46.

Pkt 1 protokołu nr 8 do Traktatu o przystąpieniu w sprawie restrukturyzacji polskiego hutnictwa żelaza i stali  (14) (zwanego dalej »protokołem nr 8«) stanowi, że »nie naruszając postanowień artykułu 87 i 88 Traktatu WE, pomoc państwa udzielaną przez Polskę dla celów restrukturyzacji na rzecz określonych części polskiego hutnictwa uznaje się za zgodną ze wspólnym rynkiem«, jeżeli m.in. spełnione są warunki określone w tym protokole.

47.

Okres karencji na udzielanie polskiemu przemysłowi stalowemu pomocy na restrukturyzację w ramach układu europejskiego został przedłużony przez Radę do momentu przystąpienia Polski do UE. Ustalenie to potwierdzono w protokole nr 8 w ramach przystąpienia Polski do UE. Aby cel ten mógł zostać osiągnięty przewidziano dla niego ramy czasowe obejmujące okres przed przystąpieniem Polski do UE, a także okres po przystąpieniu. Dokładniej rzecz ujmując, dopuszcza się ograniczoną kwotę pomocy na cele restrukturyzacji w latach 1997-2003 dla określonych przedsiębiorstw i zakazuje wszelkiej innej pomocy państwa na cele restrukturyzacji dla polskiego przemysłu stalowego w latach 1997-2006. W tym względzie zapisy te wyraźnie różnią się od innych postanowień Traktatu o przystąpieniu, dotyczących np. mechanizmu przejściowego określonego w załączniku IV (»procedura dotycząca istniejącej pomocy«), które dotyczą jedynie pomocy państwa udzielanej przed przystąpieniem w takim stopniu, w jakim »ma nadal zastosowanie po« dacie przystąpienia. Protokół nr 8 można więc postrzegać jako lex specialis, które, w zakresie spraw jakich dotyczy, zastępuje inne postanowienia Aktu przystąpienia (15).

48.

W związku z tym, jako że art. 87 i 88 Traktatu ustanawiającego Wspólnotę Europejską nie ma zazwyczaj zastosowania do pomocy udzielonej przed przystąpieniem, która nie ma zastosowania po przystąpieniu, postanowienia protokołu nr 8 rozszerzają kontrolę nad pomocą państwa w ramach Traktatu WE na wszelką pomoc udzielaną na restrukturyzację polskiego hutnictwa w latach 1997-2006.

49.

Dlatego jeśli chodzi o reguły proceduralne, decyzję zgodną z art. 88 ust. 2 Traktatu WE można podjąć po przystąpieniu Polski do UE, ponieważ przy braku postanowień szczegółowych w protokole nr 8 powinno się stosować zwykłe reguły i zasady. Zatem stosuje się również rozporządzenie Rady (WE) nr 659/1999 z dnia 22 marca 1999 r. ustanawiające szczegółowe zasady stosowania art. 93 Traktatu WE (zwane dalej »rozporządzeniem proceduralnym«) (16).

50.

Jeśli chodzi o zasady merytoryczne, pkt 3 protokołu nr 8 stanowi, że pomoc państwa na restrukturyzację może być udzielona tylko przedsiębiorstwom wymienionym w załączniku nr 1. Ani HJ, ani WRJ czy WRJ-Serwis nie są wymienione w tym załączniku. W istocie HJ nie ma na w tym wykazie, ponieważ Polska przyjęła, że spółka zostanie zlikwidowana.

51.

Ponadto w punkcie 6 akapit trzeci protokołu nr 8 zakazano udzielania jakiejkolwiek dodatkowej pomocy państwa na cele restrukturyzacji na rzecz polskiego hutnictwa. W tym celu w pkt 18 protokołu nr 8 upoważniono Komisję do podejmowania »odpowiednich środków, na mocy których każda spółka będzie zobowiązana do zwrotu otrzymanej pomocy«, jeżeli proces monitorowania restrukturyzacji wykaże niezgodności w wyniku udzielenia »dodatkowej niezgodnej pomocy państwa na rzecz hutnictwa«.

52.

Komisja zauważa, że zakaz ten stosuje się również do beneficjentów, ponieważ zakres KPR, a w konsekwencji również protokołu nr 8, nie jest ograniczony do zakresu załącznika nr 1 do Traktatu EWWiS. Zamiast tego protokół nr 8 i KPR obejmują również niektóre części sektora stalowego nie objęte Traktatem EWWiS (17), w szczególności rury bez szwu i duże rury zgrzewane. Jest to zgodne z definicją stali w ramach zasad WE dotyczących pomocy państwa (18), która obowiązywała w momencie wejścia w życie protokołu nr 8, ale która wynika przede wszystkim z zakresu KPR.

53.

W istocie połowa beneficjentów w ostatecznym KPR to producenci rur, mianowicie Huta Andrzej S.A. w upadłości, Huta Batory S.A. w upadłości, Huta Pokój, Technologie Buczek (wcześniej Huta Buczek) oraz spółka zależna przedsiębiorstwa Mittal Steel Poland (były PHS). W istocie Komisja zaakceptowała fakt, że KPR dotyczy w Polsce rur (jak we wszystkich innych państwach, które skorzystały z podobnego odstępstwa na mocy protokołu nr 2 do układu europejskiego), ponieważ producentami rur w Europie Środkowej i Wschodniej byli głównie producenci rur bez szwu, którzy tradycyjnie musieli również samodzielnie wytwarzać swoje produkty stalowe, a nie tylko kupowali gotowe produkty stalowe i zgrzewali je. Ponieważ tacy producenci rur byli także w stanie wytwarzać półprodukty stalowe, np. metalowe pręty, proces restrukturyzacji rozszerzono na wszystkich producentów rur (nawet tych produkujących rury zgrzewane). W związku z tym również zakaz udzielania dodatkowej pomocy powinien mieć zastosowanie także do producentów rur.

54.

W istocie spółka HJ wyraźnie uczestniczyła w programie restrukturyzacji i jest wyraźnie kilka razy wymieniona w KPR. Ponieważ wówczas przewidywano jej likwidację (ze względu na jej upadłość w 2002 r.), co było warunkiem uniemożliwiającym spółce otrzymanie pomocy, nie została uznana za potencjalnego beneficjenta. Ponadto wyraźnie stwierdzono, że kontynuacja działalności HJ jest realna tylko »w przypadku pokonania obecnych trudności finansowych bez publicznej pomocy finansowej« (19). Ponadto KPR realizuje projekt WRJ i nie wskazuje, że na jego ukończenie będzie potrzebna pomoc finansowa.

55.

Biorąc pod uwagę fakt, że spółka HJ uczestniczyła w programie restrukturyzacji hutnictwa żelaza i stali, który oficjalnie rozpoczął się w 1998 r., lecz musiał być omawiany już wcześniej, Komisja jest zdania, że państwa członkowskie i beneficjenci mieli świadomość, że nie będą kwalifikować się do pomocy w ramach programu restrukturyzacji hutnictwa żelaza i stali, ani nie będą mogli otrzymać pomocy na restrukturyzację poza KPR.

56.

W związku z tym Komisja stwierdza, że zakaz udzielania pomocy nie wchodzącej w zakres KPR i protokołu nr 8 ma zastosowanie również do HJ, WRJ i WRJ-Serwis. Obejmuje to cały okres obowiązywania KPR, tj. od 1997 r. do 2006 r.

2.   Istnienie pomocy państwa

57.

Stwierdzenie, czy udzielono dodatkowej pomocy państwa, zależy od tego, czy środki te stanowią pomoc państwa w rozumieniu art. 87 ust. 1 Traktatu WE (20), zgodnie z którym wszelka pomoc przyznawana przez państwo członkowskie lub przy użyciu zasobów państwowych w jakiejkolwiek formie, która zakłóca lub grozi zakłóceniem konkurencji poprzez sprzyjanie niektórym przedsiębiorstwom, w zakresie, w jakim wpływa na wymianę handlową między państwami członkowskimi, jest niezgodna ze wspólnym rynkiem.

58.

Komisja przypomina, że art. 87 ust. 1 TWE dotyczy interwencji, które — występując w różnych formach — zmniejszają obciążenia budżetu przedsiębiorstwa i tym samym, nie stanowiąc subwencji sensu stricto, mają podobny charakter i identyczne skutki. Dlatego wszelkie interwencje publiczne, które przynoszą przedsiębiorstwu korzyści, są zazwyczaj pomocą państwa, chyba że taka sama interwencja finansowa zostałaby również przeprowadzona przez inwestora prywatnego działającego w normalnych warunkach gospodarki rynkowej. Zgodnie z orzecznictwem taki inwestor prywatny oczekuje odpowiedniej stopy zwrotu z inwestycji (21) i dlatego działa szczególnie ostrożnie, jeśli przedsiębiorstwo ma trudności finansowe. W istocie jeśli przedsiębiorstwo ma trudności lub działa w branży dotkniętej szczególnymi trudnościami, normalnie nieuzasadnione jest oczekiwanie odpowiednio wysokiej stopy zwrotu, co sprawia, że wszelkie inwestycje podejmowane w takiej sytuacji nie są oparte na zasadach gospodarki rynkowej (22).

59.

Jeśli chodzi o interwencje TFS w WRJ, Komisja przyjmuje, że WRJ była w trudnej sytuacji w momencie interwencji (23). W istocie WRJ miała problemy z płynnością od momentu wstrzymania przez banki finansowania projektu w 2000 r. Ponieważ spółka nie prowadziła produkcji, nie miała źródeł dochodów, co powodowało wzrost zobowiązań. Zaprzestanie prac przez spółkę w 2001 r. pokazało, że nie jest już w stanie uzyskać więcej środków. Dlatego Komisja przyjmuje, że spółka WRJ była w trudnej sytuacji co najmniej od 1 stycznia 2001 r.

60.

Występowanie takich trudności powinno w zasadzie odwieść inwestora prywatnego od inwestycji w WRJ. Dotyczy to szczególnie sytuacji, w których spółka nie mogła uzyskać środków na rynku kapitałowym (24).

61.

W niniejszej sprawie oczywiste jest, że instytucje finansowe najwyraźniej odmówiły dalszego finansowania projektu WRJ. Nawet inni udziałowcy nie byli skłonni do dodatkowych zastrzyków kapitału, a nawet gdyby byli, nie byłyby one oparte na takich samych warunkach i racjonalnych przesłankach ekonomicznych jak w przypadku inwestora prywatnego, ponieważ istniejący udziałowcy byli już »zablokowani poprzednimi inwestycjami« (»locked in«) (25). Dlatego spółka WRJ nie byłaby już w stanie uzyskać dodatkowych środków finansowych na rynku kapitałowym.

62.

Komisja przyjmuje nawet, że gdyby TFS stale nie dokonywało dodatkowych zastrzyków kapitału do spółki lub nie udzielała jej zabezpieczeń, już w 2001 r. zostałaby ona postawiona w stan likwidacji, kiedy po raz pierwszy TFS zaczęła udzielać zabezpieczeń. Przykładem tego jest pożyczka od ING, którą TFS przejęła w 2003 r. za 80 % wartości nominalnej.

63.

Ponadto brak zaktualizowanego planu restrukturyzacji również uniemożliwiłby w tym przypadku dokonanie oceny przez hipotetycznego inwestora prywatnego. Według orzecznictwa przy rozpatrywaniu inwestycji w przedsiębiorstwo będące w trudnej sytuacji finansowej, inwestor prywatny żądałby przedstawienia kompleksowego planu restrukturyzacji (26). Komisja ma wątpliwości co do tego, czy przedstawiony przez WRJ biznes plan można uznać za plan restrukturyzacji. Ponadto Komisja ma również wątpliwości co do tego, czy jakikolwiek tego typu plan mógłby w latach 2001-2002 zapewnić obietnicę odpowiednio wysokiej stopy zwrotu, zważywszy że pozytywne prognozy dla przemysłu stalowego pojawiły się dopiero w drugiej połowie 2003 r.

64.

Ponadto Komisja nie widzi przyczyn, z których inwestycje TFS miałyby zostać dokonane również przez inwestora prywatnego w świetle zamiaru prywatyzacji spółek. W świetle kwoty pomocy publicznej udzielonej już WRJ, TFS nie może polegać na teście inwestora prywatnego w 2007 r., twierdząc, że restrukturyzacja stanowi obietnicę wyższych przychodów niż likwidacja. Komisja przypomina, że samo istnienie wcześniejszej pomocy dla przedsiębiorstwa, zgodnie z orzecznictwem wspólnotowym (27) uniemożliwia postrzegania danej sprawy z perspektywy hipotetycznego inwestora prywatnego, ponieważ taki inwestor nie dokonałby już pierwotnej inwestycji, gdyż w przeciwnym razie nie byłaby to pomoc.

65.

Podsumowując, Komisja ma poważne wątpliwości, czy zastrzyki kapitału do WRJ dokonane przez TFS spełniały test inwestora prywatnego.

66.

Jeśli chodzi o interwencje TFS w spółce WRJ-Serwis, Komisja z tych samych przyczyn również ma wątpliwości, czy zastrzyki kapitału spełniają test inwestora prywatnego. Ponieważ spółka WRJ-Serwis była w trudnej sytuacji w 2003 r., wątpliwe jest, czy jakakolwiek inwestycja dawałaby obietnicę odpowiednio wysokiej stopy zwrotu. Polska dowodzi, że zostały one dokonane głównie w celu przejęcia kontroli nad gruntami WRJ. Ponieważ jednak nabycie WRJ jako takie nie jest objęte zasadą inwestora prywatnego, również nabycie dodatkowych praw nie powinno być zgodne z zachowaniem hipotetycznego inwestora prywatnego.

67.

Jeśli chodzi o gwarancję polskich władz udzieloną WRJ, Komisja nie ma pewności, czy prywatny inwestor udzieliłby takiego zabezpieczenia. Jasne jest, że WRJ nie była w trudnej sytuacji w 1997 r., więc gwarancja państwa mogłaby nie być pomocą państwa, gdyby została udzielona za odpowiednią opłatą i na warunkach dogodnych dla potencjalnego inwestora prywatnego (28). Jednak jest to mniej prawdopodobne w przypadku zwiększenia gwarancji w 2002 r., ponieważ było wówczas oczywiste, że spółka jest w trudnej sytuacji, co opisano szczegółowo powyżej. Dlatego Komisja ma również wątpliwości, czy gwarancja państwa na rzecz TFS nie zawiera elementów pomocy państwa.

3.   Zgodność pomocy

68.

Komisja nie widzi jakichkolwiek podstaw, aby stwierdzić, że jakakolwiek część pomocy państwa na rzecz WRJ i WRJ-Serwis mogłaby zostać uznana za zgodną ze wspólnym rynkiem, zważywszy że pomoc ta nie jest objęta protokołem nr 8 oraz że inwestycje i pomoc na restrukturyzację dla przemysłu stalowego miała miejsce w latach 1997-2006 zgodnie z protokołem nr 8, a później była zakazana zgodnie z zasadami WE (29).

4.   Beneficjent pomocy

69.

Komisja stwierdza również, że jak dotychczas rzeczywistymi beneficjentami pomocy są spółki WRJ i WRJ-Serwis. W przypadku sprzedaży aktywów lub udziałów beneficjentów stronom trzecim Komisja zbada warunki tego przeniesienia w celu stwierdzenia, czy miało również miejsce przeniesienie korzyści lub udzielonej pomocy.

V.   PODSUMOWANIE

70.

Niniejszą decyzję uważa się za decyzję o wszczęciu formalnego postępowania wyjaśniającego w rozumieniu art. 88 ust. 2 Traktatu WE i rozporządzenia Rady (WE) nr 659/1999. Komisja, działając zgodnie z procedurą ustanowioną w art. 88 ust. 2 Traktatu WE, zwraca się do Polski z prośbą o przedstawienie swoich uwag i dostarczenie wszelkich informacji, które mogłyby być użyteczne do celów oceny pomocy, w terminie jednego miesiąca od dnia otrzymania niniejszego pisma. W szczególności należy dostarczyć:

informacje dotyczące warunków gwarancji państwa, z dokładnym określeniem kiedy i jak została udzielona;

informacje o sytuacji finansowej WRJ w latach 2000, 2001 i 2002 oraz w szczególności wszelkie istniejące wówczas biznes plany;

informacje dotyczące innych form pomocy udzielonej WRJ przez TFS, nie ujętych w decyzji, a także innych form pomocy udzielonej w latach 2001-2007 przez inne podmioty, które można przypisać państwu polskiemu;

informacje dotyczące nabycia przez TFS roszczeń innych wierzycieli;

dodatkowe informacje o sytuacji finansowej WRJ-Serwis w 2003 r., jeżeli takie są dostępne, oraz w szczególności wszelkie istniejące wówczas biznes plany;

informacje dotyczące innych form pomocy udzielonej WRJ-Serwis w latach 2003-2007 przez TFS lub inne podmioty, które można przypisać państwu polskiemu;

wszelkie decyzje UOKiK, które są istotne w tej sprawie.

71.

Komisja zwraca się do Polski z prośbą o natychmiastowe przekazanie kopii niniejszego pisma spółkom WRJ i WRJ-Serwis.

72.

Komisja pragnie zwrócić uwagę na pkt 18 lit. c) protokołu nr 8 w powiązaniu z art. 14 rozporządzenia Rady (WE) nr 659/1999, który przewiduje możliwość odzyskania przez państwo członkowskie od beneficjenta wszelkiej niezgodnej z prawem pomocy.

73.

Komisja uprzedza Polskę, że udostępni zainteresowanym stronom informacje, publikując niniejsze pismo wraz z jego streszczeniem w Dzienniku Urzędowym Unii Europejskiej. Poinformuje również zainteresowane strony w krajach EFTA, będących sygnatariuszami Porozumienia EOG, publikując zawiadomienie w Suplemencie EOG do Dziennika Urzędowego Unii Europejskiej oraz poinformuje Urząd Nadzoru EFTA, przesyłając kopię niniejszego pisma. Wszystkie zainteresowane strony zostaną wezwane do przedstawienia uwag w ciągu jednego miesiąca od dnia publikacji.“


(1)  UL L 236, 23.9.2003, str. 948.

(2)  Dz.U. L 236 z 23.9.2003, str. 948.

(3)  Por. wstęp do Krajowego programu restrukturyzacji z dnia 25 marca 2003 r.

(4)  Przyjęto, że 1 EUR = 4 PLN.

(5)  Szczegółowe informacje: patrz decyzja Komisji z dnia 5 lipca 2005 r. w sprawie C 20/04 Huta Częstochowa (Dz.U. L 366, 2006, str. 1, pkt 23 i nast.).

(6)  UE nie zezwala na pomoc państwa dla sektora stalowego. Patrz komunikat Komisji w sprawie pomocy na ratowanie i restrukturyzację oraz na zamykanie zakładów sektora stali (Dz.U. C 70, 2002, str. 21).

(7)  Por. protokół nr 8 Traktatu o przystąpieniu w sprawie restrukturyzacji polskiego hutnictwa żelaza i stali (Dz.U. L 236 z 23.9.2003, str. 948).

(8)  Spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, której 99,9 % udziałów jest własnością Skarbu Państwa, prowadząca handel produktami stalowymi. Reszta udziałów należy do Agencji Rozwoju Przemysłu S.A. (zwanej dalej »ARP«), która również jest własnością Skarbu Państwa.

(9)  Komisja przyjęła, że 1 EUR = 4 PLN.

(10)  W ofercie przewidziano, że inwestorowi sprzedana zostanie bezpośrednio tylko strategiczna część grupy (WRJ-Serwis), natomiast pozostała część, czyli WRJ, postawiona zostanie w stan likwidacji. Ponieważ WRJ nie ma dużej wartości bez gruntów, które były własnością WRJ-Serwis, można spodziewać się, że inni inwestorzy nie będą zainteresowani spółką WRJ i dlatego zostanie ona nabyta za niewielką kwotę (która właściwie byłaby odjęta od wpłacanej na początku kwoty 37,5 mln EUR) w ramach postępowania upadłościowego. Ponieważ przyjmuje się, że aktywa WRJ przeszły procedurę likwidacji, zasadniczo byłyby uznane za wolne od pomocy.

(11)  Informacje przekazane przez Polskę w dniu 7 czerwca 2005 r., jednakże Komisja ma wątpliwości, czy nie jest to tylko 65 mln PLN.

(12)  Projekt został wstrzymany w 2004 r., ponieważ nie zatwierdziły go odpowiednie ministerstwa.

(13)  Por. http://www.wrjserwis.com.pl/index.html

(14)  Dz.U. L 236 z 23.9.2003, str. 948.

(15)  Por. decyzja Komisji z dnia 5 lipca 2005 r. w sprawie C 20/04 Huta Częstochowa (Dz.U. L 366, 2006, str. 1).

(16)  Dz.U. L 83, 1999, str. 1.

(17)  Patrz Dz.U. C 320, 1998, str. 3.

(18)  Patrz załącznik B wielosektorowych zasad ramowych (Dz.U. C 70, 2002, str. 8), który został zastąpiony załącznikiem I Wytycznych w sprawie krajowej pomocy regionalnej na lata 2007-2013 (Dz.U. C 54, 2006, str. 13).

(19)  Patrz KPR z marca 2003 r., pkt 5.3, str. 77.

(20)  Jak również pomoc państwa w rozumieniu art. 4 lit c Traktatu EWWiS, zob. połączone sprawy T- T-129/95, T-2/96 oraz T-97/96 Neue Maxhütte Stahlwerke REC II-17, pkt 100.

(21)  Połączone sprawy T-228/99 i T-233/99 Westdeutsche Landesbank Girozentrale [2003] REC II-435, pkt 314.

(22)  Komisja wyraziła swoje stanowisko w różnych komunikatach, tj. Zastosowanie art. 92 i 93 Traktatu EWG do udziałów władz publicznych (Biuletyn WE 9-1984), pkt 3.3 oraz komunikat dotyczący przedsiębiorstw publicznych w sektorze wytwórczym (Dz.U. C 307, 1993, str. 3).

(23)  »Komisja uważa przedsiębiorstwo za zagrożone, jeżeli ani przy pomocy środków własnych, ani środków, które mogłoby uzyskać od udziałowców/akcjonariuszy lub wierzycieli, nie jest ono w stanie zapobiec stratom, które bez zewnętrznej interwencji władz publicznych prawie na pewno doprowadzą to przedsiębiorstwo do zniknięcia z rynku w perspektywie krótko- lub średnioterminowej«. Wskazanie to znajduje się w pkt 9 Wytycznych wspólnotowych dotyczących pomocy państwa w celu ratowania i restrukturyzacji zagrożonych przedsiębiorstw (Dz.U. C 244, 2004, str. 2).

(24)  Zgodnie z orzecznictwem: sprawa C-305/89 Alfa Romeo [1999] REC I-1603, pkt 19 i 20 oraz C-482/99 Stardust Marine [2002] REC I-4397, pkt 72.

(25)  Decyzja Komisji w sprawie C25/2002 Carsid (Dz.U. L 47, 2005, str. 28, pkt 67-70).

(26)  Por. sprawa T-126/96 i T-127/96 BFM and EFIM [1998] REC II–3437, pkt 86. Również sprawa T-318/00 Freistaat Thüringen przeciwko Komisji (CDA Albrechts) [2005] Zb.Orz. II-4179.

(27)  Sprawa T-11/95 BP Chemicals [1998] REC II-3235, pkt 170 i 179, w której Trybunał orzekł, że zastrzyku kapitału nie można oceniać w oderwaniu od trwającej restrukturyzacji. Innymi słowy orzekł, że jeśli przedsiębiorstwo w trudnej sytuacji finansowej otrzymało już pomoc na restrukturyzację, inna pomoc finansowa normalnie nie powinna przejść pozytywnie testu inwestora prywatnego.

(28)  Zgodnie z Obwieszczeniem Komisji w sprawie stosowania art. 87 i 88 Traktatu o WE do pomocy państwowej w formie gwarancji (Dz.U. C 71, 2000, str. 14).

(29)  UE nie zezwala na pomoc państwa na restrukturyzację sektora stalowego. Patrz Komunikat Komisji w sprawie pomocy na ratowanie i restrukturyzację oraz na zamykanie zakładów sektora stali (Dz.U. C 70, 2002, str. 21). Również pomoc inwestycyjna jest zabroniona zgodnie z Wytycznymi w sprawie krajowej pomocy regionalnej na lata 2007-2013 (Dz.U. C 54, 2006, str. 13).


24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/29


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4927 – Carlyle/INEOS/JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 282/15)

1.

Komisija je 16. novembra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Carlyle partners IV L.P („Carlyle“, ZDA), ki pripada The Carlyle Group, in podjetje INEOS Group Ltd („INEOS“, Združeno kraljestvo) z nakupom delnic v novo ustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita skupni nadzor nad podjetjem Newco („Newco“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Carlyle: zasebni lastniški kapital,

za INEOS: petrokemični proizvodi, posebne kemikalije in naftni derivati,

za Newco: anorganske posebne kemikalije, vključno s silikati, silicijevimi oksidi in podobnimi posebnimi kemikalijami.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4927 – Carlyle/INEOS/JV na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


DRUGI AKTI

Komisija

24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/30


Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 282/16)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ŒUFS DE LOUE“

ES št.: FR/PGI/005/0356/28.07.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Institut National de l'Origine et de la Qualité

Naslov:

51, rue d'Anjou

F-75008 Paris

Telefon:

(33) 153 89 80 00

Telefaks:

(33) 142 25 57 97

E-naslov:

info@inao.gouv.fr

2.   Vlagatelj:

Naziv:

Syndicat des Volailles Fermières de Loué — SYVOL QUALIMAINE

Naslov:

82, avenue Rubillard

F-72000 Le Mans

Telefon:

(33) 243 39 93 13

Telefaks:

(33) 243 23 42 19

E-naslov:

info@loue.fr

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.4: Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečniproizvodi razen masla itd.)

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1.   Ime: „Œufs de Loué“

4.2.   Opis: Jajca z rdečerjavo lupino, ki jih znesejo kokoši nesnice; pri surovih jajcih so rumenjaki (vitelin) slamnato rumene barve, beljaki (albumin) pa gosti in prosojni; jajca imajo masten okus; skupaj z lupino tehtajo 48 gramov ali več; prodajajo se zelo sveža, sveža ali opremljena z datumom, ko so bila znesena; tržijo se v škatlah ali posamično.

4.3.   Geografsko območje: Reja kokoši nesnic poteka znotraj naslednjega geografskega območja:

departma Sarthe; departma Mayenne; v departmajih Orne, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher in Eure-et-Loir: obmejni kantoni; v departmaju Maine-et-Loire: okrožje Segré ter kantoni Louroux-Béconnais, Saint-Georges-sur-Loire, Angers, Tiercé, Durtal, Seiches-sur-le-Loir, Baugé, Beaufort-en-Vallée, Noyant, Longué-Jumelles in Allonnes (del, ki leži severno od reke Loire).

4.4.   Dokazilo o poreklu: Zabeležijo se vsi izvajalci v proizvodni verigi (rejci, proizvajalci krme, centri za pakiranje).

Vsaka serija kokoši se na vsaki stopnji registrira s posebnim dokumentom: potrdila o poreklu, nalogi za prenos, vzrejne kartice ... Poleg tega se proizvodnja jajc vodi dnevno (nesni register) in se spremlja do centra za pakiranje po dnevih, ko so bila jajca znesena (nalogi za zbiranje jajc, obrazci za preverjanje velikosti, obrazci za številčenje posameznih kosov embalaže).

Nenazadnje pa je vsako jajce tudi jasno identificirano, saj je njegova lupina opremljena z oznako, ki vsebuje ime proizvajalca in naziv „LOUÉ“.

Sledljivost proizvoda se zagotovi z preverjanjem skladnosti teh podatkov.

4.5.   Metoda pridobivanja: „Œufs de Loué“ so jajca, ki jih znesejo:

kokoši iz proste reje v majhnih jatah na kmetijah in talne reje v kokošnjakih z naravnim prezračevanjem in osvetlitvijo;

kokoši, ki se krmijo z žitom, pridelanim na območju proizvodnje;

kokoši posebne pasme, primerne za prosto rejo kokoši nesnic jajc z rdečerjavo lupino.

Proizvajalec pobira jajca v kokošnjaku večkrat na dan, jih ročno prebira in skladišči na uravnavani temperaturi.

Jajca se nato zbirajo večkrat na teden in se prepeljejo v poseben center za pakiranje.

V centru za pakiranje se opravi izbor, pregled jajc pod lučjo in označevanje lupine posameznih jajc.

4.6.   Povezava:

Uveljavljen sloves

Dve stoletji je trdno gospodarstvo vasi Loué, prestolnice kantona v departmaju Sarthe, temeljilo na živahni dejavnosti svojega tedenskega trga in štirih letnih sejmov, med katerimi je najbolj znan in najpomembnejši t. i. „foire de l'Envoi“. Zaradi slovesa, ki ga uživajo tukajšnja jajca in perutnina, so bili ti proizvodi vedno dražji kakor na drugih trgih. Še danes so jajca „Œufs de Loué“ najdražja na trgu. Njihov sloves, ki je pod nenehnim nadzorom, je v Franciji za jajca kokoši iz proste reje brez primere.

Posebna kakovost

Posebna kakovost „Œufs de Loué“, na kateri temelji njihov sedanji sloves, se navezuje na štiri merila: krmljenje kokoši, reja na prostem, znanje, ki ga ima proizvodna veriga, in posebna prilagojena pasma.

Krma, pridelana na območju reje:

Ker je regija Loué, kjer poteka kokošjereja na kmetijah, tudi proizvajalka pšenice in koruze, se tukaj pridela glavni del krme za louéške kokoši. Žito daje jajcem naravno „slamnato“ rumeno barvo.

Poleg tega je dokazano, da ima pomembno vlogo pri kakovosti jajc tudi trava, ki jo kokoši pozobljejo neposredno med gibanjem po pašnih površinah.

Reja na velikih pašnih površinah:

Jajca znesejo louéške kokoši, ki jih redijo na prostem. Te površine, ki morajo biti nujno prostrane, zatravljene in senčne, so v teku dne hkrati shramba za živila, prostor za gibanje in zavetje za kokoši.

Zmerno oceansko podnebje kokošim omogoča vsakodnevni dostop na prosto, padavine, razporejene čez vse leto, pa zagotavljajo dobro rast trave.

Posebno znanje:

Medtem ko so „Œufs de Loué“ do začetka sedemdesetih let minulega stoletja predstavljala pomemben proizvod za louéško regijo, je njihova prodaja upadla s specializacijo za perutnino t. i. „pošiljateljev MJV“ (masla, jajc in perutnine). Louéški kmetje so obnovili proizvodnjo leta 1987 na zahtevo trgovcev z jajci. Z znanjem, ki jim ga na področju kokošjereje in kokošje krme priznavajo vse od leta 1959, ter po zaslugi ugodnih podnebnih razmer, pridelovanja žita in pokrajine, ki v louéški regiji vse leto omogočajo kokošjerejo na prostem, so razvili posebne metode proizvodnje jajc.

Prilagojena pasma:

Louéški kmetje redijo kokoši, ki nesejo jajca z rdečerjavo lupino, pri čemer se opirajo na svoje znanje na področju genetskega izbora mesne perutnine počasne rasti za rejo na kmetijah, njihova izbirna merila pa so usmerjena predvsem na odpornost za življenje na prostem in kakovost samih jajc.

4.7.   Nadzorni organ:

Naziv:

QUALI OUEST

Naslov:

30, rue du Pavé

F-72000 Le Mans

Telefon:

(33) 243 14 21 11

Telefaks:

(33) 243 14 27 32

E-naslov:

qualiouest@qualiouest.com

4.8.   Označevanje: Œufs de Loué


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.