15.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 274/1

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKIH SKUPNOSTI

PRORAČUNSKO LETO 2006

Zvezek I

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

(2007/C 274/01)

VSEBINA

Izjava, priložena konsolidiranemu zaključnemu računu

Glavni dogodki in ključne točke

Del I:

Konsolidirani računovodski izkazi Evropskih skupnosti in pojasnila

A.	Bilanca stanja

B.	Izkaz poslovnega izida (vključno s poročanjem po odsekih)

C.	Izkaz denarnih tokov

D.	Izkaz sprememb čistih sredstev

E.	Pojasnila k računovodskim izkazom

Del II:

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna Evropskih skupnosti in pojasnila

A.	Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna

B.	Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropskih skupnosti za leto 2006 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile druge institucije in organi v skladu s členom 129(2) finančne uredbe. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom VII finančne uredbe ES ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropskih skupnosti ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so se štela za potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske Komisije, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskih skupnosti v vseh pomembnih vidikih.

Brian Gray

Računovodja Evropske komisije

GLAVNI DOGODKI IN KLJUČNE TOČKE

Zaključni račun Evropskih skupnosti za leto 2006 je drugi zaključni račun, pripravljen po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki so se za Evropski skupnosti začela uporabljati leta 2005. Kakor pri vseh zaključnih računih si Komisija tudi pri tem prizadeva izboljšati, kar je bilo že objavljeno, in sicer zlasti zato, da bi bralcem ponudila razumljivejše in uporabnejše informacije.

Glede predstavitve zaključnega računa za leto 2006 je treba poudariti naslednje spremembe:

—

po posodobitvi finančne uredbe, ki je začela veljati 1. maja 2007, je računovodja Komisije zaključnemu računu prvič priložil izjavo, s katero potrjuje, da si je pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskih skupnosti v vseh pomembnih vidikih,

—

vsak računovodja organov, vključenih v konsolidacijo pri tem zaključnem računu, je svojemu zaključnemu računu priložil izjavo, s katero potrjuje, da si je pridobil razumno zagotovilo, da njegov zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja njegove institucije ali agencije v vseh pomembnih vidikih,

—	zneski v računovodskih izkazih so zdaj prikazani v milijonih eurov, kar pomeni bolj berljivo obliko,

—	razpredelnice o izvrševanju proračuna so poenostavljene, da bi bile razumljivejše,

—	predstavljene so dodatne informacije o izterjavi glede odhodkov Komisije.

Poleg tega je treba omeniti, da se je obseg konsolidacije glede na leto 2005 povečal – zdaj je v konsolidacijo vključenih 24 agencij v primerjavi s 16 leta 2005.

NAJPOMEMBNEJŠI POUDARKI ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 2006

—	Proračunski presežek se je še naprej zmanjševal, in sicer z 2,41 milijarde EUR na 1,85 milijarde EUR.

—	Poslovni izid za zadevno leto se je spremenil, in sicer iz izgube v višini 7 812 milijonov EUR v letu 2005 v presežek v višini 197 milijonov EUR v letu 2006.

—	Skupna sredstva so se povečala z 58,7 milijarde EUR v letu 2005 na 67,3 milijarde EUR, skupne obveznosti pa so se povečale s 120,9 milijarde EUR na 131,6 milijarde EUR. Razlika se bo kratkoročno financirala iz že izglasovanih proračunskih sredstev, dolgoročno pa jo bodo zagotovile države članice.

DEL I

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI EVROPSKIH SKUPNOSTI IN POJASNILA

VSEBINA

A.	Bilanca stanja

B.	Izkaz poslovnega izida (vključno s poročanjem po odsekih)

C.	Izkaz denarnih tokov

D.	Izkaz sprememb čistih sredstev

E.	Pojasnila k računovodskim izkazom

1.	Računovodske usmeritve

2.	Pojasnila k bilanci stanja

3.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

4.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

5.	Zunajbilančne postavke in pojasnila

6.	Obvladovanje finančnih tveganj

7.	Razkrivanje povezanih strank

8.	Dogodki po datumu bilance stanja

9.	Subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo

10.	Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

A. BILANCA STANJA

v mio. EUR
		Pojasnilo	31.12.2006	31.12.2005
I.	STALNA SREDSTVA:		31 556	31 415
	Neopredmetena dolgoročna sredstva	2.1	37	27
	Opredmetena osnovna sredstva	2.2	4 586	4141
	Naložbe	2.3	2 157	1 874
	Posojila	2.4	2 023	2 397
	Dolgoročno predfinanciranje	2.5	22 425	22 732
	Dolgoročne terjatve	2.6	328	244
II.	GIBLJIVA SREDSTVA:		35 776	27 291
	Zaloge	2.7	115	126
	Kratkoročne naložbe	2.8	1 426	1 440
	Kratkoročno predfinanciranje	2.9	8 055	6 633
	Kratkoročne terjatve	2.10	9 796	7 238
	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.11	16 384	11 854
	Sredstva skupaj		67 332	58 706
III.	DOLGOROČNE OBVEZNOSTI:		37 071	38 026
	Prejemki zaposlenih	2.12	32 200	33 156
	Rezervacije za tveganja in stroške	2.13	989	1 097
	Finančne obveznosti	2.14	1 862	1 920
	Druge dolgoročne obveznosti	2.15	2 020	1 853
IV.	TEKOČE OBVEZNOSTI:		94 479	82 825
	Rezervacije za tveganja in stroške	2.16	379	275
	Finančne obveznosti	2.17	20	22
	Obveznosti iz poslovanja	2.18	94 080	82 528
	Obveznosti skupaj		131 550	120 851
	ČISTA SREDSTVA		(64 218)	(62 145)
	Rezerve	2.19	2 855	2 808
	Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic:	2.20	(67 073)	(64 953)
	Prejemki zaposlenih (dolgoročni) (1)		(32 200)	(33 156)
	Drugi zneski (2)		(34 873)	(31 797)
V.	ČISTA SREDSTVA (3)		(64 218)	(62 145)

B. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (vključno s poročanjem po odsekih)

v mio. EUR
	Pojasnilo	2006	2005
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.1	113 486	107 890
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov:		105 118	103 964
Sredstva iz naslova BND		70 134	70 861
Sredstva iz naslova DDV		17 207	16 018
Tradicionalna lastna sredstva		15 247	14 265
Proračunski popravki		2 395	2 606
Prispevki tretjih držav (vključno z državami EFTE)		135	214
Prihodki iz poslovanja:		8 368	3 926
Globe		2 217	719
Kmetijski prelevmani		1 695	447
Izterjava stroškov		1 296	939
Prihodki iz upravnega poslovanja		982	895
Drugi prihodki iz poslovanja		2 178	926
ODHODKI IZ POSLOVANJA		113 422	107 597
Upravni odhodki:	3.2	6 619	6 127
Odhodki za osebje		3 998	3 613
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi		348	320
Drugi upravni odhodki		2 273	2 194
Odhodki iz poslovanja:	3.3	106 803	101 470
Neposredno centralizirano upravljanje		12 273	11 281
Posredno centralizirano upravljanje		677	351
Decentralizirano upravljanje		1 809	1 733
Deljeno upravljanje		90 828	86 925
Skupno upravljanje		34	248
Drugi odhodki iz poslovanja	3.4	1 182	932
PRESEŽEK IZ POSLOVANJA		64	293
Prihodki iz finančnih poslov	3.5	621	399
Odhodki za finančne posle	3.6	(331)	(369)
Gibanje obveznosti iz naslova dolgoročnih prejemkov zaposlenih	2.12	108	(8 044)
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ DEJAVNOSTI, KI NISO POVEZANE S POSLOVANJEM		398	(8 014)
DELEŽ ČISTEGA (PRIMANJKLJAJA) PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV IN SKUPNIH PODJETIJ	3.7	(265)	(91)
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ REDNIH DEJAVNOSTI		197	(7 812)
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		197	(7 812)

POROČANJE PO ODSEKIH

To poročilo vsebuje razdelitev prihodkov in odhodkov iz poslovanja znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja se lahko razvrstijo v tri večje skupine – „dejavnosti znotraj Evropske unije“, „dejavnosti zunaj Evropske unije“ ter „storitve in drugo“.

„Dejavnosti znotraj Evropske unije“ je največja izmed teh skupin, saj pokriva vsa številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj Unije, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov Skupnosti.

Agencije, ki so vključene v konsolidacijo, so priključene različnim področjem. Druge institucije razen Komisije so združene v posebno področje. Za posamezna področja so prikazani bruto zneski pred konsolidacijskimi izločitvami, konsolidacijske izločitve pa so izračunane skupaj v enem stolpcu.

Poudariti je treba, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije. Tukaj so prikazani, da bi se omogočila primerjava čistega izida s tistim iz izkaza poslovnega izida.

POROČANJE PO ODSEKIH – POVZETEK

v mio. EUR
	Dejavnosti znotraj EU	Dejavnosti zunaj EU	Storitve in drugo	ESPJ v likvidaciji	Druge institucije	Konsolidacijske izločitve	SKUPAJ
PRIHODKI IZ POSLOVANJA:
Globe	2 217	0	0	0	0	0	2 217
Kmetijski prelevmani	1 695	0	0	0	0	0	1 695
Izterjava stroškov	1 248	58	1	0	0	(11)	1 296
Prihodki iz upravnega poslovanja	44	48	702	0	275	(87)	982
Drugi prihodki iz poslovanja	2 401	332	110	0	1	(666)	2 178
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	7 605	438	813	0	276	(764)	8 368
Upravni odhodki:	1 985	899	1 576	0	2 280	(121)	6 619
Odhodki za osebje	1 505	655	745	0	1 100	(7)	3 998
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	62	55	102	0	129	0	348
Drugi upravni odhodki	418	189	729	0	1 051	(114)	2 273
Odhodki iz poslovanja:	99 016	6 928	1 449	53	0	(643)	106 803
Neposredno centralizirano upravljanje	6 474	4 879	1 249	0	0	(329)	12 273
Posredno centralizirano upravljanje	611	308	1	0	0	(243)	677
Decentralizirano upravljanje	362	1 447	0	0	0	0	1 809
Deljeno upravljanje	90 828	0	0	0	0	0	90 828
Skupno upravljanje	7	27	0	0	0	0	34
Drugi odhodki iz poslovanja	734	267	199	53	0	(71)	1 182
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	101 001	7 827	3 025	53	2 280	(764)	113 422
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(93 396)	(7 389)	(2 212)	(53)	(2 004)	0	(105 054)
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov							105 118
Presežek iz poslovanja							64
Čisti finančni prihodki							290
Gibanje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih							108
Delež rezultatov pridruženih subjektov/skupnih podjetij							(265)
Poslovni izid za zadevno leto							197

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU

v mio. EUR
	Gospodarske in finančne zadeve	Podjetništvo in industrija	Konkurenca	Zaposlovanje	Kmetijstvo	Promet in energetika	Okolje	Raziskave	Informacijska družba
PRIHODKI IZ POSLOVANJA:
Globe	0	1	2 158	0	0	0	0	0	0
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	1 695	0	0	0	0
Izterjava stroškov	0	1	0	89	686	1	0	3	5
Prihodki iz upravnega poslovanja	0	8	0	1	0	2	1	0	0
Drugi prihodki iz poslovanja	1	146	0	34	436	194	39	382	23
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	1	156	2 158	124	2 817	197	40	385	28
Upravni odhodki:	48	162	69	95	111	163	89	172	115
Odhodki za osebje	42	120	65	77	97	130	66	134	92
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	0	6	0	1	0	1	1	0	0
Drugi upravni odhodki	6	36	4	17	14	32	22	38	23
Odhodki iz poslovanja:	51	253	269	10 003	52 212	882	209	2 860	1 841
Neposredno centralizirano upravljanje	51	191	1	147	35	749	182	2 807	1 796
Posredno centralizirano upravljanje	0	0	0	(2)	0	58	12	0	0
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	0	275	(1)	0	0	0
Deljeno upravljanje	0	0	0	9 842	51 868	0	0	0	0
Skupno upravljanje	0	0	0	0	0	(23)	0	0	0
Drugi odhodki iz poslovanja	0	62	268	16	34	99	15	53	45
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	99	415	338	10 098	52 323	1 045	298	3 032	1 956
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(98)	(259)	1 820	(9 974)	(49 506)	(848)	(258)	(2 647)	(1 928)
	Skupno raziskovalno središče	Ribištvo	Notranji trg	Regionalna politika	Obdavčenje in carine	Izobraževanje in kultura	Varstvo potrošnikov in zdravja	Pravica, svoboda in varnost	Dejavnosti znotraj EU skupaj
PRIHODKI IZ POSLOVANJA:
Globe	0	58	0	0	0	0	0	0	2 217
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	0	0	0	0	1 695
Izterjava stroškov	0	10	0	460	0	(11)	3	1	1 248
Prihodki iz upravnega poslovanja	33	0	0	0	(3)	(1)	0	3	44
Drugi prihodki iz poslovanja	8	0	184	0	1	182	64	707	2 401
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	41	68	184	460	(2)	170	67	711	7 605
Upravni odhodki:	339	32	134	65	46	145	131	69	1 985
Odhodki za osebje	214	28	98	52	42	94	97	57	1 505
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	47	0	4	0	(2)	1	2	1	62
Drugi upravni odhodki	78	4	32	13	6	50	32	11	418
Odhodki iz poslovanja:	73	652	47	28 095	35	347	275	912	99 016
Neposredno centralizirano upravljanje	67	197	10	26	35	(156)	252	84	6 474
Posredno centralizirano upravljanje	0	0	0	95	0	448	0	0	611
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	88	0	0	0	0	362
Deljeno upravljanje	0	454	0	27 856	0	0	0	808	90 828
Skupno upravljanje	0	0	0	30	0	0	0	0	7
Drugi odhodki iz poslovanja	6	1	37	0	0	55	23	20	734
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	412	684	181	28 160	81	492	406	981	101 001
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(371)	(616)	3	(27 700)	(83)	(322)	(339)	(270)	(93 396)

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZUNAJ EU

v mio. EUR
	Zunanje zadeve	Trgovina	Razvoj	Širitev	Humanitarna pomoč	Dejavnosti zunaj EU skupaj
PRIHODKI IZ POSLOVANJA:
Izterjava stroškov	35	0	1	21	1	58
Prihodki iz upravnega poslovanja	48	0	0	0	0	48
Drugi prihodki iz poslovanja	69	0	13	250	0	332
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	152	0	14	271	1	438
Upravni odhodki:	632	51	125	71	20	899
Odhodki za osebje	427	46	118	50	14	655
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	54	0	0	1	0	55
Drugi upravni odhodki	151	5	7	20	6	189
Odhodki iz poslovanja:	3 449	8	737	2 131	603	6 928
Neposredno centralizirano upravljanje	3 131	7	684	456	601	4 879
Posredno centralizirano upravljanje	48	0	29	231	0	308
Decentralizirano upravljanje	203	0	78	1 166	0	1 447
Skupno upravljanje	59	1	(62)	29	0	27
Drugi odhodki iz poslovanja	8	0	8	249	2	267
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	4 081	59	862	2 202	623	7 827
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(3 929)	(59)	(848)	(1 931)	(622)	(7 389)

POROČANJE PO ODSEKIH – STORITVE IN DRUGO

	Tisk in komunikacije	Evropski urad za boj proti goljufijam	Usklajevanje	Osebje in uprava	Statistični urad Evropskih skupnosti	Proračun	Revizija	Drugo	Storitve in drugo skupaj
PRIHODKI IZ POSLOVANJA:
Izterjava stroškov	0	0	0	0	1	0	0	0	1
Prihodki iz upravnega poslovanja	0	5	0	658	0	38	0	1	702
Drugi prihodki iz poslovanja	0	0	35	5	0	0	0	70	110
PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	0	5	35	663	1	38	0	71	813
Upravni odhodki:	92	43	157	1 161	65	50	8	0	1 576
Odhodki za osebje	63	30	135	410	58	42	7	0	745
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	0	0	0	102	0	0	0	0	102
Drugi upravni odhodki	29	13	22	649	7	8	1	0	729
Odhodki iz poslovanja:	58	14	2	48	67	1 139	0	121	1 449
Neposredno centralizirano upravljanje	57	14	0	33	66	1 083	0	(4)	1 249
Posredno centralizirano upravljanje	1	0	0	0	0	0	0	0	1
Drugi odhodki iz poslovanja	0	0	2	15	1	56	0	125	199
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	150	57	159	1 209	132	1 189	8	121	3 025
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA	(150)	(52)	(124)	(546)	(131)	(1 151)	(8)	(50)	(2 212)

C. IZKAZ DENARNIH TOKOV

v mio. EUR
	Pojasnilo	2006	2005
DENARNI TOK IZ REDNEGA DELOVANJA
Presežek/(primanjkljaj) iz rednih dejavnosti:		197	(7 812)
Poslovanje:	4.2
Odplačevanje		11	7
Amortizacija		306	278
Oslabitev naložb		(3)	(12)
(Povečanje)/zmanjšanje posojil		374	(99)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnega predfinanciranja		307	(1 447)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih terjatev		(84)	64
(Povečanje)/zmanjšanje zalog		11	(63)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega predfinanciranja		(1 422)	94
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev		(2 558)	(99)
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih rezervacij		(108)	84
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih finančnih obveznosti		(58)	233
Povečanje/(zmanjšanje) drugih dolgoročnih obveznosti		167	9
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih rezervacij		104	35
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih finančnih obveznosti		(2)	(130)
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja		11 552	8 287
Proračunski presežek iz leta 2005, obravnavan kot nedenarni prihodki v letu 2006		(2 410)	(2 737)
Drugo gibanje nedenarnih sredstev		140	2
Naložbenje:	4.3
(Povečanje)/zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev		(772)	(351)
(Povečanje)/zmanjšanje naložb (4)		(156)	13
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih naložb		14	3
Gibanje dolgoročnih prejemkov zaposlenih:	2.12	(956)	7 144
ČISTI DENARNI TOK IZ REDNEGA DELOVANJA		4 654	3 503
NETO POVEČANE/(ZMANJŠANJE) DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV**		4 654	3 503
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA ZAČETKU LETA (5)	2.11	12 170	8 667
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI OB KONCU LETA (5)	2.11	16 824	12 170

D. IZKAZ SPREMEMB ČISTIH SREDSTEV

v mio. EUR
	Rezerve		Skupni presežek/(primanjkljaj) (6)	Poslovni izid za zadevno leto**	Skupaj
	Rezerva za pošteno vrednost	Druge rezerve	Skupni presežek/(primanjkljaj) (6)	Poslovni izid za zadevno leto**	Skupaj
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2004 (popravljeno)	88	2 479	(58 359)	4 194 (7)	(51 598)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		145	(145)		0
Gibanje poštene vrednosti	(7)				(7)
Drugo			9		9
Dodelitev poslovnega izida za leto 2004		103	1 354	(1 457)	0
Proračunski rezultat za leto 2004, knjižen v dobro držav članic				(2 737)	(2 737)
Poslovni izid za zadevno leto				(7 812)	(7 812)
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2005	81	2 727	(57 141)	(7 812)	(62 145)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		22	(22)		0
Gibanje poštene vrednosti	(77)				(77)
Drugo		72	145		217
Dodelitev poslovnega izida za leto 2005		30	(7 842)	7 812	0
Proračunski rezultat za leto 2005, knjižen v dobro držav članic			(2 410)		(2 410)
Poslovni izid za zadevno leto				197	197
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2006	4	2 851	(67 270)	197	(64 218)

E. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.	Računovodske usmeritve

2.	Pojasnila k bilanci stanja

3.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

4.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

5.	Zunajbilančne postavke in pojasnila

6.	Obvladovanje finančnih tveganj

7.	Razkrivanje povezanih strank

8.	Dogodki po datumu bilance stanja

9.	Subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo

10.	Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

1. RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1 PRAVNI OKVIR IN FINANČNA UREDBA

Zaključni računi se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006, UL L 390, 30.12.2006) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe, kakor je bila nazadnje spremenjena 28. marca 2007.

V členu 133 finančne uredbe je navedeno, da računovodja Komisije sprejme računovodska pravila in metode, ki jih uporabljajo vse institucije in organi. Tako je 28. decembra 2004 sprejel zdaj veljavna računovodska pravila Skupnosti. Te računovodske usmeritve na podlagi nastanka poslovnih dogodkov so izpeljane iz mednarodnih standardov za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards – IPSAS), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards Board – IPSASB), če teh ni, pa iz Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB). Ta pravila je sprejel računovodja Komisije, potem ko je prejel mnenje svetovalne strokovne skupine za računovodske standarde, ki je skrbela za strokovne smernice. Računovodska pravila se redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo, nazadnje so bila tako posodobljena 18. oktobra 2006.

Pravila vrednotenja in računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, se uporabljajo v vseh evropskih institucijah in organih, ki trenutno spadajo v obseg konsolidacije, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije.

Računovodja Komisije mora do 31. marca naslednjega leta predložiti Računskemu sodišču v revizijo konsolidirani začasni zaključni račun. Komisija mora do 31. julija sprejeti končni konsolidirani zaključni račun, ki se potem objavi v Uradnem listu do 15. novembra, skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče. Začasni in končni zaključni račun za leto 2006 sta predstavljena na naslednji način: Zvezek I vsebuje konsolidirani zaključni račun, Zvezek II pa zaključni račun Komisije.

1.2 RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih nekega subjekta, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri subjektu javnega sektorja, kot sta Evropski skupnosti, je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati odgovornost subjekta za sredstva, ki so mu zaupana.

Da bi računovodski izkazi predstavili resnično in pošteno sliko, ni dovolj, da zagotovijo ustrezne podatke, ki opisujejo naravo in obseg dejavnosti institucije ali agencije, razložijo, kako se institucija oziroma agencija financira, ter zagotovijo dokončne podatke o njenem delovanju, ampak morajo to narediti na jasen in razumljiv način, ki omogoča primerjavo med proračunskimi leti. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev.

Računovodski sistem evropskih institucij in agencij zajema splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodski izkazi za obe zvrsti računovodstva se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta. Proračunsko računovodstvo daje podrobno sliko izvrševanja proračuna. Temelji na načelu prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil (8). Splošno računovodstvo omogoča pripravo računovodskih izkazov, saj prikazuje vse odhodke in prihodke za proračunsko leto, njegov namen pa je predstaviti finančno stanje v obliki bilance stanja na dan 31. decembra.

Člen 124 finančne uredbe določa računovodska načela, ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov:

—	časovna neomejenost delovanja;

—	preudarnost;

—	dosledna uporaba računovodskih metod;

—	primerljivost informacij;

—	pomembnost;

—	brez neto izravnave;

—	prednost dejanskosti pred navideznostjo;

—	računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

1.3 KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije Evropskih skupnosti zajema 34 nadzorovanih subjektov, en pridružen subjekt in eno skupno podjetje. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu E 9. V primerjavi z letom 2005 se je obseg konsolidacije razširil za 8 agencij.

Nadzorovani subjekti

Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere sta Evropski skupnosti pooblaščeni, da usmerjata njihovo finančno in poslovno politiko, da bi lahko imeli koristi od dejavnosti teh subjektov. Za to pooblastilo mora obstajati možnost neposrednega uveljavljanja. Večina pri glasovalnih pravicah, kar je najpogostejši kazalnik nadzora, se v večini primerov ne more uporabljati za Evropski skupnosti, saj med subjekti običajno ni kapitalskih povezav.

Evropske institucije, ki spadajo v obseg konsolidacije, so bile ustanovljene na podlagi ustanovitvenih pogodb. Pomenijo osnovo organizacijske strukture Evropskih skupnosti in nedvomno prispevajo k ciljem Evropskih skupnosti. Za te ustanove zato lahko velja, da so pod izključnim nadzorom Evropskih skupnosti.

V skladu z istim pristopom za vse organe in izvajalske agencije Skupnosti, ustanovljene s sekundarnim zakonodajnim aktom, velja, da so pod izključnim nadzorom Evropskih skupnosti, ter so zato prav tako vključeni v obseg konsolidacije. V letu 2006 je bilo v konsolidacijo prvič vključenih 6 novoustanovljenih agencij. Poleg tega sta bila v zaključni račun za leto 2006 prvič vključena Urad za usklajevanje na notranjem trgu (Alicante) in Urad Skupnosti za rastlinske sorte (Angers), ki ne prejemata nobenih subvencij iz splošnega proračuna Skupnosti. Vpliv, ki ga je imela na zaključni račun za leto 2006 prva vključitev teh 8 agencij v konsolidacijo:

Stalna sredstva:	:	32 milijonov EUR
Gibljiva sredstva:	:	413 milijonov EUR
Obveznosti:	:	168 milijonov EUR
Čista sredstva:	:	277 milijonov EUR

Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt.

Zaključni računi nadzorovanih subjektov se konsolidirajo z metodo popolne konsolidacije. Vsi medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti Evropskih skupnosti se izločijo. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so vsi subjekti, na katere imata Evropski skupnosti znaten vpliv, vendar jih ne nadzorujeta, pri tem pa imata v njih običajno od 20 do 50-odstotni delež glasovalnih pravic. Naložbe v pridružene subjekte se obračunajo z uporabo kapitalske metode in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti.

Delež Evropskih skupnosti v dobičkih ali izgubah pridruženih subjektov po pridobitvi se pripozna v izkazu poslovnega izida, njihov delež v gibanju rezerv po pridobitvi pa v rezervah. Skupno gibanje po pridobitvi se popravi glede na knjigovodsko vrednost naložbe. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička pridruženega subjekta, zmanjša knjigovodsko vrednost naložbe.

Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropskima skupnostma in pridruženim subjektom so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve pridruženih subjektov se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki sta jih sprejeli Evropski skupnosti za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah. Iz praktičnih razlogov računovodski izkazi pridruženih subjektov, potrebni za uporabo kapitalske metode, niso bili popravljeni.

V primerih, ko imata Evropski skupnosti 20-odstotni ali večji delež v skladu tveganega kapitala, si na sklad ne prizadevata znatno vplivati. Taki skladi se zato obravnavajo kot za prodajo razpoložljiva sredstva in kapitalska metoda se zanje ne uporablja.

Skupna podjetja

Skupno podjetje je pogodbeni dogovor, po katerem Evropski skupnosti in ena ali več strank („podvižnikov“) opravljajo gospodarsko dejavnost pod skupnim nadzorom. Skupni nadzor je pogodbeno dogovorjena delitev nadzora nad gospodarsko dejavnostjo. Delež v skupno nadzorovanih subjektih se obračuna z uporabo kapitalske metode in se na začetku pripozna po nabavni vrednosti.

Delež Evropskih skupnosti v dobičkih ali izgubah skupno nadzorovanih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida, njihov delež v gibanju rezerv pa v rezervah. Skupno gibanje se popravi glede na knjigovodsko vrednost deleža.

Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropskima skupnostma in skupno nadzorovanim subjektom so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve skupnih podjetij se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki sta jih sprejeli Evropski skupnosti za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah. Iz praktičnih razlogov računovodski izkazi skupnih podjetij, potrebni za uporabo kapitalske metode, niso bili popravljeni.

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

V zaključnem računu Evropskih skupnosti niso konsolidirana sredstva, ki jih upravljata Skupnosti v imenu skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje Evropskih skupnosti in Evropskega razvojnega sklada. Na dan 31. decembra 2006 so skupna sredstva tega sistema zdravstvenega zavarovanja znašala 279 milijonov EUR, skupna sredstva Evropskega razvojnega sklada pa 3,3 milijarde EUR – glej pojasnilo E 10.

1.4 VALUTA IN OSNOVA ZA PRERAČUNAVANJE

Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi so predstavljeni v eurih, ki je funkcijska in predstavitvena valuta Evropskih skupnosti.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov.

Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izidu poslovnega izida.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra 2006.

Devizni tečaj eura na dan 31. decembra 2006
CYP	0,5782
LTL	3,4528
CZK	27,4850
MTL	0,4293
DKK	7,4560
PLN	3,8310
EEK	15,6466
SKK	34,4350
GBP	0,6715
SIT	239,6400
HUF	251,7700
SEK	9,0404
LVL	0,6972
USD	1,3170

Za naslednje postavke se uporabijo drugačne metode preračunavanja:

—	opredmetena in neopredmetena sredstva ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena, ter

—	predfinanciranje, plačano v okviru Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, se preračuna po deviznih tečajih na deseti dan meseca po mesecu, v katerem je bilo to predfinanciranje odobreno.

Spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev, ki so izraženi v tuji valuti in razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo, so vključene med tečajne razlike, ki izhajajo iz sprememb odplačne vrednosti vrednostnega papirja, in druge spremembe knjigovodske vrednosti vrednostnega papirja. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa v rezervi za pošteno vrednost. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih in obveznostih, knjiženih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

1.5 BILANCA STANJA

1.5.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so usredstvene na podlagi stroškov, nastalih za pridobitev in zagon določene programske opreme. Ti stroški se amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti (4 leta). Notranje pridobljena neopredmetena sredstva so trenutno prikazana v izkazu poslovnega izida.

Stroški, povezani z razvojem ali vzdrževanjem računalniške programske opreme, se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

1.5.2 Opredmetena osnovna sredstva

Nepremičnine, naprave in oprema

Vse nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po izvirni nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo (razen zemljišč, umetniških del in sredstev v gradnji) in oslabitev sredstev. Izvirna nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi postavk.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot posebno sredstvo, kakor je primerno, in sicer le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s to postavko, pritekale v Evropski skupnosti in je mogoče stroške postavke zanesljivo izmeriti. Vsa druga popravila in vzdrževanje se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali.

Zemljišča, umetniška dela in sredstva v gradnji se ne amortizirajo. Amortizacija drugih sredstev se izračuna v skladu z metodo enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Amortizacijske stopnje
Vrsta sredstva	Stopnja enakomernega časovnega amortiziranja
Neopredmetena sredstva	25 %
Zgradbe	4 %
Naprave, stroji in oprema	10 % do 25 %
Pohištvo	10 % do 25 %
Vgrajena oprema	10 % do 33 %
Vozila	25 %
Računalniška strojna oprema	25 %
Druga osnovna sredstva	10 % do 33 %

Preostala vrednost in doba koristnosti sredstev se preverita in, kadar je to primerno, popravita ob vsakem datumu bilance stanja. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti.

Dobički in izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo prihodkov s knjigovodsko vrednostjo. Ti so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Kadar Evropski skupnosti nosita večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, se najemi opredmetenih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Vsaka najemnina se dodeli med obveznosti in finančne stroške, tako da se doseže stalna stopnja neporavnanega dela financiranja. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene v druge obveznosti (dolgoročne in kratkoročne). Obresti finančnih stroškov se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida med trajanjem najema, da se doseže stalna obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva, pridobljena v okviru finančnih najemov, se amortizirajo v dobi koristnosti sredstva ali med trajanjem najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar najemodajalec nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Najemnine, plačane za poslovne najeme, se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v skladu z metodo enakomernega časovnega amortiziranja med trajanjem najema.

1.5.3 Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

1.5.4 Naložbe

Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih

Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih se obračunajo z uporabo kapitalske metode.

Naložbe v sklade tveganega kapitala

Razvrstitev in merjenje

Naložbe v sklade tveganega kapitala so razvrščene kot za prodajo razpoložljiva sredstva in jih je treba v skladu s tem izkazovati po pošteni vrednosti, dobičke in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tečajnimi razlikami), pa pripoznati v rezervi za pošteno vrednost.

Upoštevanje poštene vrednosti

Ker naložbe v sklade tveganega kapitala nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu in ne obstaja druga zanesljiva metoda vrednotenja, se vrednotijo od postavke do postavke po nabavni vrednosti ali pripisani čisti vrednosti sredstva, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti, ki jo upravitelj sklada prijavi do datuma bilance stanja, s čimer se izključi kakršen koli pripisan neiztržen dobiček, ki lahko prevladuje v osnovnem naložbenem portfelju. Naložbe v sklade tveganega kapitala, ki na datum bilance stanja obstajajo manj kot dve leti, se vrednotijo po enakih načelih, razen v primeru neiztrženih izgub, nastalih zgolj zaradi upravnih odhodkov, pri čemer se glede na zgodnjo fazo zadevnega naložbenega portfelja te neiztržene izgube ne upoštevajo.

Treba je omeniti, da je Evropski investicijski sklad v skladu z MRS 39 razvil „metodo vrednotenja po pošteni vrednosti“ in da se je ta metoda uporabila pri naložbah Evropske komisije v sklade tveganega kapitala ob koncu leta 2005. Ta prehod s sedanje metode vrednotenja na „metodo vrednotenja po pošteni vrednosti“ je začel v računovodstvu Komisije veljati 1. januarja 2006, s tem povezan popravek pa se je pripoznal v rezervi za pošteno vrednost.

Po tej metodi se poštena vrednost naložb v sklade tveganega kapitala doseže z uporabo pojma združene čiste vrednosti sredstev, ki implicitno predvideva, da je združevanje čistih vrednosti sredstev vseh skladov samo po sebi skladno z MRS 39, če se lahko čiste vrednosti sredstev skladov obravnavajo kot skladne z MRS 39.

Po tej metodi so skladi razvrščeni v tri kategorije:

—	I. kategorija – skladi, usklajeni z zahtevami MRS 39 glede poštene vrednosti;

—	II. kategorija – skladi, usklajeni z drugimi smernicami glede vrednotenja (tj. AFIC, BVCA in EVCA) ali standardi, ki lahko veljajo za skladne z MRS 39;

—	III. kategorija – skladi, ki niso usklajeni niti z zahtevami MRS 39 glede poštene vrednosti niti s katerimi koli drugimi smernicami glede vrednotenja v skladu z MRS 39.

Za I. in II. kategorijo se neiztrženi dobički, ki izhajajo iz merjenja poštene vrednosti, pripoznajo skozi rezerve, neiztržene izgube pa se ocenijo glede oslabitve sredstev, da se ugotovi, ali se pripoznajo kot izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida ali kot spremembe rezerve za pošteno vrednost.

Pripisana čista vrednost sredstev po pošteni vrednosti se določi z uporabo odstotka lastništva Evropskih skupnosti v zadevnem skladu na čisti vrednosti sredstva, ki je prikazana v zadnjem poročilu, ali, kolikor je to mogoče, z uporabo natančne vrednosti deleža na isti datum, ki jo predloži zadevni upravitelj sklada.

Naložbe, ki spadajo v III. kategorijo, se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitev (čeprav trenutno Skupnosti nimata nobenih tovrstnih naložb).

Druge naložbe

Razvrstitev

Evropski skupnosti svoje naložbe razvrščata v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev naložb se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakemu datumu bilance stanja.

(i) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Ta kategorija ima dve skupini: finančna sredstva v posesti za trgovanje in finančna sredstva, ki se po začetnem pripoznanju označijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določita Evropske skupnosti. Izvedeni finančni instrumenti so tudi razvrščeni kot v posesti za trgovanje, če niso opredeljeni kot varovanje pred tveganji. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(ii) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko Skupnosti zagotovita denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v stalna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Evropski skupnosti nameravata in zmoreta posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu Evropski skupnosti nista imeli nobenih naložb iz te kategorije.

(iv) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Vključena so v stalna sredstva, razen če nameravata Skupnosti naložbo odtujiti v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se Evropski skupnosti zavežeta, da bosta kupili ali prodali sredstvo. Posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcu nakažejo denarna sredstva. Naložbe se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih okoliščin, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Pri posojilih uradnikom, ki jih je odobrila ESPJ v likvidaciji, se iz praktičnih razlogov in na podlagi premislekov o bistvenosti kot poštena vrednost pri začetnem pripoznanju uporabi cena posla, neodvisno od kakršnih koli odobrenih ugodnejših obrestnih mer.

Pripoznanje naložb se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali so se prenesle ter sta Evropski skupnosti prenesli večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom.

Poznejše merjenje

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva in finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so pozneje izkazana po pošteni vrednosti.

Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid“, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

Spremembe poštene vrednosti denarnih finančnih sredstev, ki so izražena v tuji valuti in razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene med tečajne razlike, ki izhajajo iz sprememb odplačne vrednosti sredstva, in druge spremembe knjigovodske vrednosti sredstva. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa v rezervi za pošteno vrednost. Spremembe poštene vrednosti nedenarnih finančnih sredstev, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost.

Kadar so finančna sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, prodana ali oslabljena, je treba nabrane popravke poštene vrednosti, ki so prej bili pripoznani v rezervi za pošteno vrednost, pripoznati v izkazu poslovnega izida.

Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane z uporabo metode efektivnih obresti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende na za prodajo razpoložljive kapitalske instrumente se pripoznajo, ko se ugotovi pravica Evropskih skupnosti do prejema plačila.

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi) ne deluje, Evropski skupnosti določita pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih premišljenih poslov, sklicevanja na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analize diskontiranih denarnih tokov, modelov za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Kadar poštene vrednosti naložb v kapitalske instrumente, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni ceni, zmanjšani za oslabitev.

Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazane po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti. Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se metoda efektivnih obresti na podlagi premislekov o bistvenosti ne more uporabljati ločeno za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih imata Evropski skupnosti in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Oslabitev finančnih sredstev

Evropski skupnosti ob vsakem datumu bilance stanja ocenita, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo oslabi in izgube zaradi oslabitve nastanejo samo takrat, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

(i) Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo.

Izračun sedanje vrednoti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zasega premoženja, zmanjšane za stroške pridobitve in prodaje varščine, ne glede na to, ali je zaseg verjeten.

Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(ii) Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so lastniški vrednostni papirji razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve tega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črta iz rezerv in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v zvezi s kapitalskimi instrumenti, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

1.5.5 Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Stroški se določijo po metodi „prvi noter, prvi ven“ (FIFO). V izjemnih primerih se lahko uporabi metoda tehtanih povprečnih cen. Stroški dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajemajo stroške načrtovanja, surovin, lastne delovne sile ter druge neposredne stroške in z njimi povezane splošne proizvajalne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo.

Kadar se zaloge hranijo za distribucijo brez stroškov ali po nominalnih stroških, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imeli Evropski skupnosti za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.6 Zneski predfinanciranja

Ob koncu leta se neobračunani zneski predfinanciranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predfinanciranje se pripoznajo, ko se natečejo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja. Jamstva, povezana z zneski predfinanciranja, so razkrita v zunajbilančnih postavkah kot pogojna sredstva.

1.5.7 Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da Evropski skupnosti ne bosta mogli izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo, ki ustreza sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po tržni obrestni meri za podobne posojilojemalce. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Pripozna se tudi splošni odpis v vrednosti 20 % na leto za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu.

Glej tudi pojasnilo 1.5.13 spodaj glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov, ki se pripoznajo ob koncu leta.

1.5.8 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so opredeljeni kot kratkoročne terjatve. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne depozite na odpoklic, druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj in prekoračitve pozitivnega stanja na bančnem računu. Prekoračitve pozitivnega stanja na bančnem računu so izkazane v okviru finančnih obveznosti med tekočimi obveznostmi v bilanci stanja.

1.5.9 Prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

Evropski skupnosti upravljata pokojninske načrte z določenimi izplačili. Pokojninski načrt z določenimi izplačili je pokojninski načrt, ki na splošno določa znesek pokojnine, ki ga bo zaposleni prejemal ob upokojitvi ter je običajno odvisen od enega ali več dejavnikov, kot so starost, delovna doba in osebni dohodek. Osebje prispeva iz svojih plač tretjino pričakovanih stroškov pokojnin, vendar se ta obveznost ne financira sproti.

Obveznost, ki se pripozna v bilanci stanja za pokojninske načrte z določenimi izplačili, je sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja, zmanjšana za pošteno vrednost morebitnih sredstev načrta. Obveznost iz naslova vnaprej določenih pokojnin izračunajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odtokov z uporabo obrestnih mer za podjetniške obveznice visoke kakovosti, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom z njimi povezane pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz izkustvenih prilagoditev in sprememb aktuarskih predpostavk, se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v prihodkih, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju še določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega službovanja amortizirajo z metodo enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

Prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja po upokojitvi

Evropski skupnosti zagotavljata svojim zaposlenim zdravstveno zavarovanje, in sicer v obliki povračila zdravstvenih stroškov. Za tekoče upravljanje je bil ustanovljen poseben sklad (skupni sistem zdravstvenega zavarovanja). Do sredstev tega sistema so upravičeni sedanji zaposleni, upokojenci, vdovci in njihovi vzdrževanci. Prejemki, dodeljeni sedanjim zaposlenim, se razvrstijo kot „stroški osebja“, zneski, plačani v obračunskem obdobju, pa se pripoznajo kot odhodek v izkazu poslovnega izida.

Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ (upokojencem, sirotam itd.) so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. Glede na naravo teh prejemkov je bil potreben aktuarski izračun. Obveznost v bilanci stanja je določena na podobni osnovi kot za pokojninske obveznosti (glej zgoraj).

1.5.10 Rezervacije za tveganja in stroške

Rezervacije za tveganja in stroške se pripoznajo, kadar imata Evropski skupnosti pravno ali posredno obvezo zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja.

Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

Kadar je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije sedanja vrednost odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo obveze. Uporabljena diskontna stopnja kaže sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za obveznost, ne pa tveganj, katerih ocene prihodnjih denarnih tokov so bile prilagojene.

1.5.11 Finančne obveznosti

Finančne obveznosti vključujejo najeta posojila in obveznosti v posesti za trgovanje.

Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Najeta posojila se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti; morebitne razlike med prihodki brez stroškov posla in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med trajanjem najema posojil z uporabo metode efektivnih obresti. Najeta posojila so razvrščena kot dolgoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja.

Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se metoda efektivnih obresti na podlagi premislekov o bistvenosti ne more uporabljati ločeno za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih imata Evropski skupnosti in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Obveznosti v posesti za trgovanje vključujejo izvedene finančne instrumente, ki niso opredeljeni kot varovanje pred tveganji, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot sredstva v posesti za trgovanje, glej pojasnilo 1.5.4.

1.5.12 Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti Skupnosti iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev Skupnosti. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni posredniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko so dobave opravljene in jih Evropski skupnosti sprejmeta.

1.5.13 Ločevanje obračunskih obdobij – aktivne in pasivne časovne razmejitve

Pomemben vidik prehoda na računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov je zagotavljanje, da se posli, opravljeni v zadevnem letu, zajamejo v ustreznem računovodskem letu, tj. zagotavljanje razmejitve: posle je treba pripoznati v obdobju, na katero se nanašajo.

Zlasti je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev Skupnosti, vendar jih Skupnostma še niso prijavili (vnaprej vračunani stroški). Da bi dobili najboljšo oceno teh zneskov, se uporabljajo različne metode, odvisno od vrste dejavnosti in razpoložljivih podatkov. Obratno pa se nekateri odhodki zajamejo v tekočem letu, čeprav se nanašajo na poznejša obdobja (odloženi stroški), in te je treba opredeliti in vključiti v ustrezno obdobje.

V skladu z računovodskimi pravili se posli in dogodki vknjižijo v računovodski sistem in pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Kadar se znesek ne more pripoznati v časovnem okviru, potrebnem za pripravo računovodskih izkazov, se zneski, ki so znani s precejšnjo gotovostjo pred dokončanjem računovodskih izkazov, pripoznajo kot vnaprej vračunani odhodki. V skladu z merili za pripoznanje Evropski skupnosti pripoznata odhodek za znesek, enak ocenjenemu znesku obveznosti prenosa, ki se mora opraviti v določenem obdobju. Da bi dobili čim boljšo oceno vnaprej vračunanih stroškov, Evropski skupnosti izdelata analizo vseh vidikov, povezanih z razmejitvijo javnega subjekta. Skupnosti sta določili izčrpen seznam veljavnih pravil in preučili predstavitev v računovodskih izkazih. Končni cilj je zagotoviti, da bi predlagana metodologija zmanjšala tveganje, da računovodski izkazi ne bi prikazovali resnične in poštene slike. Skupnosti sta nato to razmejitveno strategijo prevedli v izvedbena in praktična navodila, vključno s priporočeno metodologijo in opisom možnih tehnik po temah.

Tudi prihodke je treba obračunati v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun ni poslan, storitev pa je bila opravljena ali blago dostavljeno oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), je treba znesek oceniti in pripoznati v računovodskih izkazih kot prehodno nezaračunane prihodke.

Poleg tega je treba ob koncu leta, kadar je poslan račun, ki se ne nanaša na obdobje poročanja, znesek odložiti in ga pripoznati kot zmanjšanje prihodkov. Cilj je zmanjšati prihodke za znesek, ki je enak odloženim stroškom.

1.6 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1 Prihodki

Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca.

Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki iz nemenjalnih poslov

V to postavko spada velika večina prihodkov Skupnosti, ki zajemajo predvsem neposredne in posredne davke ter zneske lastnih sredstev. Poleg davkov lahko Evropski skupnosti prejemata tudi plačila od drugih strank, kot so dajatve, globe in donacije.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko Evropski skupnosti vpokličeta sredstva od držav članic in zahtevata njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklican znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeta ustrezna mesečna poročila o računih A (vključno z izterjanimi dajatvami ter zapadlimi zneski, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso izplačani Evropskima skupnostma, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (vključno z neizterjanimi in nezajamčenimi dajatvami ter zajamčenimi zneski, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene (25 %). Poleg tega se v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejeta odločitev Skupnosti o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, je treba pripoznati zmanjšanje vrednosti upravičenosti.

Po odločitvi o naložitvi globe imajo dolžniki dva meseca od datuma obvestila o zadevni odločitvi:

—	da priznajo to odločitev; v tem primeru morajo plačati globo v za to določenem roku in Skupnosti dokončno pobereta zadevni znesek;

—	ali da ne priznajo te odločitve; v tem primeru vložijo pritožbo v skladu s pravom Skupnosti.

Vendar je treba glavnico globe plačati v za to določenem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 242 Pogodbe ES). Dolžniki imajo dve možnosti: lahko začasno plačajo globo ali pa predložijo bančno garancijo za zadevni znesek.

Če se podjetje pritoži zoper odločitev in je že začasno plačalo globo, je znesek izkazan kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper odločitev Skupnosti nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo terjatve. Če se namesto plačila prejme jamstvo, globa ostane terjatev, jamstvo pa je izkazano kot pogojno sredstvo.

Če obstaja tveganje, da Sodišče prve stopnje ne bo odločilo v prid Skupnosti, se v primerih, ko je že prejeto začasno plačilo, pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnana terjatev ustrezno odpiše. Skupne obresti, ki jih prejmeta Evropski skupnosti na bančnih računih, na katera se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke v pričakovani dobi finančnega instrumenta (ali, kadar je to primerno, krajšem obdobju) na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere Evropski skupnosti ocenita denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predplačila), ne upoštevata pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in točke, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

1.6.2 Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih Evropski skupnosti sprejmeta. Vrednotijo se po nabavni vrednosti.

Odhodki za nemenjalne posle so značilni za Evropski skupnosti in zajemajo večino njunih odhodkov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, Kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos; če je upravičenec izpolnil morebitna merila za upravičenost in če je možna utemeljena ocena zneska.

Kadar je prejet kakršen koli zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so že dolgovani upravičencem, vendar še niso prijavljeni, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

1.7 POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropskih skupnosti. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti verjeten.

Pogojna sredstva se nenehno ocenjujejo, da bi se razvoj ustrezno kazal v računovodskih izkazih. Če je pritok gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti res gotov in je mogoče zanesljivo izmeriti vrednost sredstva, se sredstvo in z njim povezani prihodki pripoznajo v računovodskih izkazih obdobja, v katerem je nastala sprememba.

Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropskih skupnosti; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker: ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali, v skrajno redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, zelo majhna.

Pogojne obveznosti se nenehno ocenjujejo, da bi ugotovili, ali je odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, postal verjeten. Če postane verjetno, da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, za postavko, ki se obravnava kot pogojna obveznost, se pripozna rezervacija v računovodskih izkazih obdobja, v katerem se spremeni verjetnost.

Obveznosti za prihodnje financiranje

Obveznost za prihodnje financiranje je pravna ali posredna obveza, ponavadi pogodbene narave, ki sta jo prevzeli Evropski skupnosti in za katero bo morda potreben prihodnji odtok dejavnikov.

Jamstva

Jamstva so možna sredstva ali obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi, če se pojavi ali ne pojavi predmet jamstva. Jamstva so zato opredeljena kot pogojna sredstva ali obveznosti. Jamstvo je poravnano, ko predmet jamstva ne obstaja več. Uveljavlja se, ko so izpolnjeni pogoji, da se od poroka zahteva plačilo.

1.8 UPORABA OCEN

V skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli računovodski izkazi nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za pokojnine, rezervacije za prihodnje stroške, vrednotenje zalog publikacij, finančno tveganje v zvezi z evidencami premoženja in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane odhodke, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

2. POJASNILA K BILANCI STANJA

I. STALNA SREDSTVA

2.1 NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

Neopredmetena dolgoročna sredstva so razpoznavna nedenarna sredstva, ki fizično ne obstajajo. Taka sredstva se lahko vključijo na strani sredstev v bilanci stanja samo, če so pod nadzorom subjekta in če ustvarjajo prihodnje gospodarske koristi za Evropski skupnosti.

Neopredmetena dolgoročna sredstva

v mio. EUR
	Znesek
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2005	65
Pridobitve med letom	15
Odtujitve	(3)
Prerazporeditve med postavkami	(5)
Druge spremembe	10
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2006	82
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2005	38
Stroški amortizacije za zadevno leto	11
Odtujitev	0
Prerazporeditve med postavkami	(2)
Druge spremembe	(2)
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2006	45
ČISTA KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31. DECEMBRA 2006	37

2.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

2.2.1 Zemljišča in zgradbe

V nekaterih državah se vrednost zemljišča, na katerem so delegacije, ne more ločiti od vrednosti zgradbe. Komisija namerava oceniti za vsako posamezno državo vse take nepremičnine, da bi določila vrednost zemljišča, ki se ne amortizira.

Najpomembnejše pridobitve Komisije zajemajo dve zgradbi, kupljeni v Bruslju za 201 milijon EUR (vključno s 47 milijoni EUR za zemljišče), in zemljišče v Tokiu za 34 milijonov EUR. Štiri zgradbe Komisije s skupno nabavno vrednostjo v višini 300 milijonov EUR so bile prerazporejene v to postavko (iz postavke o finančnih najemih), ker je Komisija zanje uveljavila svojo možnost nakupa in se tako ne obravnavajo več kot najeta sredstva. Poleg tega je leta 2006 Parlament pridobil tri zgradbe v Strasbourgu za 143 milijonov EUR.

Sredstva, ki pripadajo dvema v konsolidacijo na novo vključenima agencijama, in sicer Uradu za usklajevanje na notranjem trgu in Uradu Skupnosti za rastlinske sorte, so vključena v vrstico „druge spremembe“.

2.2.2 Naprave in oprema

Kot del vključevanja poslov delegacij neposredno v centralni računovodski sistem je do 31. decembra 2006 vseh 132 delegacij naložilo podatke o svojih osnovnih sredstvih v centralni računovodski sistem Komisije. Nadaljnji razvoj informacijske tehnologije v letu 2007 bo omogočil boljši nadzor nad kakovostjo in izčrpnostjo teh podatkov.

Popravki, ki so neposredna posledica projekta ABAC Assets in z njim povezanega popisa sredstev delegacij, so v razpredelnici prikazani v postavki „druge spremembe“. Sredstva, ki pripadajo dvema v konsolidacijo na novo vključenima agencijama, in sicer Uradu za usklajevanje na notranjem trgu in Uradu Skupnosti za rastlinske sorte, so prav tako vključena v to vrstico.

2.2.3 Finančni najemi (in podobne pravice)

Glavna zgradba Urada za publikacije ni vključena v bilanco stanja, ker je razvrščena kot poslovni najem. Čeprav ima Urad možnost nakupa (veljavno od oktobra 2006 do 2010) po vrednosti, ki temelji na tržni vrednosti, se ne šteje, da se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, prenese na Urad. Opravljena je bila analiza nakupa, vendar ni bila sprejeta še nobena odločitev.

Parlament se je leta 2006 vselil v novo najeto zgradbo v Bruslju v vrednosti 34 milijonov EUR.

2.2.4 Osnovna sredstva v gradnji

Marca 2003 je Svet podpisal pogodbo o gradnji in pridobitvi zgradbe LEX v Bruslju na podlagi finančnega najema. Od leta 2003 do leta 2006 je Svet izplačal več predujmov, ki so bili zavarovani z bančnimi garancijami in katerih kapitalizirana vrednost je na dan 31. decembra 2006 znašala 224 milijonov EUR (leta 2005: 123 milijonov EUR). Dne 1. februarja 2007 je Svet podpisal pogodbo o pridobitvi zgradbe LEX za okvirno pogodbeno nakupno ceno 262 milijonov EUR. Na ta datum je Svet plačal razliko med okvirno pogodbeno nakupno ceno in kapitalizirano vrednostjo predujmov. Končna lastna cena bo določena leta 2007.

Oktobra 2004 je Parlament podpisal finančni najem z možnostjo nakupa za kompleks zgradb v Bruslju in gradnja se je začela v letu 204. Novembra 2004 je bil plačan prvi predujem v višini 40 milijonov EUR. Do podpisa poročila o začasni odobritvi ima Parlament pravico do dodatnih plačil predujmov in tako je bilo glede na napredek gradnje do 31. decembra 2006 na ta dan izplačanih 253 milijonov EUR (na dan 31. decembra 2005 je bilo izplačanih 196 milijonov EUR).

Opredmetena osnovna sredstva

v mio. EUR
	Zemljišča in zgradbe	Naprave in oprema	Pohištvo in vozila	Računalniška strojna oprema	Druga opredmetena osnovna sredstva	Finančni najemi in podobne pravice	Sredstva v gradnji	SKUPAJ
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2005	2 823	317	136	367	105	2 189	343	6 280
Pridobitve med letom	423	32	13	56	14	37	156	731
Odtujitve	(2)	(14)	(7)	(35)	(2)	0	0	(60)
Prerazporeditve med postavkami	300	(2)	1	4	3	(300)	(1)	5
Druge spremembe	36	(2)	38	35	(10)	0	(15)	82
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2006	3 580	331	181	427	110	1 926	483	7 038
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2005	1 150	256	92	258	64	319		2 139
Stroški amortizacije za zadevno leto	124	26	14	62	13	70		309
Ponovna vknjižba zneskov amortizacije	0	(1)	0	(2)	0	0		(3)
Odtujitve	(2)	(13)	(7)	(31)	(2)	0		(55)
Oslabitev	0	0	0	0	0	0		0
Ponovna vknjižba zneskov oslabitve	0	0	0	0	0	0		0
Prerazporeditve med postavkami	77	(2)	1	1	2	(77)		2
Druge spremembe	5	(1)	30	26	0	0		60
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2006	1 354	265	130	314	77	312		2 452
ČISTA KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31. DECEMBRA 2006	2 226	66	51	113	33	1 614	483	4 586

Stroški, ki jih je treba še plačati v zvezi s finančnimi najemi in podobnimi upravičenostmi, so v bilanci stanja prikazani pri dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih. Razčlenitev teh stroškov:

Finančni najemi in podobne pravice

v mio. EUR
Opis	Kumulativni stroški (A)	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati				Vrednost skupaj	Nabavna vrednost del	Vrednost sredstva	Amortizacija	Čista knjigovodska vrednost =A+B+C+E
Opis	Kumulativni stroški (A)	< 1 leto	> 1 leto	> 5 let	Obveznost skupaj (B)	A+B	(C)	A+B+C	(E)	Čista knjigovodska vrednost =A+B+C+E
Zemljišča in zgradbe	304	28	142	1 391	1 561	1 865	60	1 925	(312)	1 613
Druga opredmetena osnovna sredstva	0	0	1	0	1	1	0	1	0	1
Skupaj na dan 31.12.2006	304	28	143	1 391	1 562	1 866	60	1 926	(312)	1 614

2.3 NALOŽBE

Ta postavka zajema naložbe, katerih namen je vzpostaviti trajne vezi in/ali ki se štejejo za podporo dejavnostim Evropskih skupnosti. Vključuje tudi čista sredstva Jamstvenega sklada.

Naložbe

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Naložbe v pridružene subjekte: EIS	208	186
Deleži v skupnih podjetjih: Galileo	62	141
Jamstveni sklad	1 371	1 309
Za prodajo razpoložljiva sredstva	495	211
Sredstva v posesti za trgovanje	21	27
Naložbe skupaj	2 157	1 874

2.3.1 Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih

Pridruženi subjekti in skupna podjetja

v mio. EUR
	Naložbe v pridružene subjekte: EIS	Deleži v skupnih podjetjih: Galileo
Znesek na dan 31. decembra 2005	186	141
Pridobitve	0	212
Odtujitve in odtegnitve	0	(12)
Delež v dobičku/(izgubi)	14	(279)
Popravek pri EIS zaradi prehoda na MSRP, pripoznan v zadržanem čistem dobičku	7	0
Spremembe poštene vrednosti, pripoznane v lastniškem kapitalu	6	0
Drugo gibanje lastniškega kapitala (dividenda)	(5)	0
Znesek na dan 31. decembra 2006	208	62

Evropski investicijski sklad (EIS)

EIS je specializirana finančna institucija Evropske unije za rizični kapital in jamstva za MSP. Na podlagi Sklepa Sveta z dne 6. junija 1994 so Evropske Skupnosti, ki jih je zastopala Komisija, vpisale skupno 600 milijonov ECU kapitala EIS, kar je 600 delnic. To pomeni 30 % kapitala EIS. Komisija je plačala ves vpoklicani kapital, ki znaša 20 %. Neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala (80 %) skupaj znašajo 480 milijonov EUR.

Po sporazumu med Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), podpisanem leta 2005, ima Komisija pravico, da lahko kadar koli proda svoje delnice EIB po ceni, ki ustreza vrednotenju EIS, deljenemu s skupnim številom izdanih delnic. Vrednost prodajne možnosti je blizu nič, saj je formula, uporabljena za določanje prodajne cene delnic, podobna formuli, uporabljeni za določanje čistega lastniškega kapitala EIS.

Za vrednotenje deleža Skupnosti v EIS se v skladu z računovodskimi pravili uporablja kapitalska metoda. Tako je delež Skupnosti ovrednoten na 30 % lastnega kapitala EIS, kar je na dan 31. decembra 2006 znašalo 208 milijonov EUR (leta 2005: 186 milijonov EUR), od tega se 14 milijonov EUR nanaša na rezultat za leto 2006. Leta 2006 je bila prejeta dividenda v višini 5 milijonov EUR v zvezi s proračunskim letom 2005.

EIS je prvič poročal po standardih MSRP, in sicer z otvoritveno bilanco stanja na dan 1. januarja 2005. Vpliv prehoda je pripoznal v svoji otvoritveni bilanci stanja skozi zadržani čisti dobiček. Skupnosti sta pripoznali svoj delež tega zneska (7 milijonov EUR) skozi zadržani čisti dobiček na dan 31. decembra 2006. Spremembe poštene vrednosti, pripoznane v lastniškem kapitalu, se nanašajo na portfelj za prodajo razpoložljivih sredstev pri EIS. Razlike med računovodskimi pravili ES in trenutnimi računovodskimi standardi EIS so bile ocenjene. Njihov vpliv se šteje za nepomembnega.

Program Galileo

Za izvajanje razvojne faze programa Galileo se je z Uredbo Sveta št. 876/2002 ustanovilo skupno podjetje v smislu člena 171 Pogodbe za štiriletno obdobje (2002-2006). Cilj tega pravnega subjekta je zagotoviti enotnost uprave in finančni nadzor programa Galileo med njegovim razvojem ter za ta namen sprostiti sredstva, dodeljena navedenemu programu. Ustanovni člani so bili Evropske skupnosti, ki jih je zastopala Komisija, in Evropska vesoljska agencija. Komisija daje s subvencijami, odobrenimi v okviru proračuna vseevropskih omrežij (TEN), skupnemu podjetju Galileo na razpolago zaprošena sredstva za sofinanciranje dejavnosti, povezanih z razvojno fazo.

Komisija je na dan 31. decembra 2006 vpisala in že vplačala 650 milijonov EUR kapitala tega subjekta. Tik pred koncem leta je bilo 12 milijonov EUR vplačanega kapitala povrnjenega Evropskima skupnostma. Ta znesek je bil del prenosa denarnih sredstev v višini 70 milijonov EUR na agencijo za GNSS v okviru prenosa dejavnosti skupnega podjetja Galileo na agencijo za GNSS. Dne 1. januarja 2007 se je za skupno podjetje Galileo začel postopek likvidacije. Med letom 2007 bodo sredstva in obveznosti skupnega podjetja Galileo preneseni na agencijo za GNSS, ki bo projekt nadaljevala.

Program Galileo se obračuna z uporabo kapitalske metode. Za leto 2006 je delež Komisije v izgubi skupnega podjetja znašal 279 milijonov EUR. Tako je vrednost naložbe na dan 31. decembra 2006 znašala 62 milijonov EUR, kar je naložba v višini 637 milijonov EUR, zmanjšana za skupni delež v izgubah v višini 575 milijonov EUR.

2.3.2 Jamstveni sklad

Z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994 je bil ustanovljen Jamstveni sklad za zunanje ukrepe za poplačilo upnikov Skupnosti v primeru zamude upravičencev do posojil, ki jih odobrijo ali zanje dajo jamstvo Skupnosti. Ta sklad krije posojila, za katera dasta Skupnosti jamstvo na podlagi sklepa Sveta, zlasti posojila Evropske investicijske banke (EIB) zunaj Evropske unije in v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj Evropske unije.

V skladu s členom 6 Uredbe je Komisija finančno poslovodenje Sklada zaupala EIB na podlagi sporazuma, ki so ga podpisale Skupnosti in EIB 23. novembra 1994 v Bruslju in 25. novembra 1994 v Luxembourgu.

Uredba (ES, Euratom) št. 2728/94 o Jamstvenem skladu, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1149/1999 z dne 25. maja 1999, navaja, da se Sklad od 1. januarja 2000 financira iz plačil iz splošnega proračuna Skupnosti, ki so enaka 9 % vrednosti investiranega kapitala poslov, prihodkov od obresti na investirana sredstva Sklada in izterjanih zneskov v primeru zamude dolžnikov, za katere je Sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Ta uredba določa tudi ciljni znesek v višini 9 %. V skladu z Uredbo, „če je na koncu leta ciljni znesek presežen, se presežek plača nazaj na posebno postavko v izkazu prihodkov splošnega proračuna Evropskih skupnosti“.

Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka je določil, da mora splošni proračun Evropskih skupnosti vključevati rezervo za jamstva za kritje posojil tretjim državam. Namen te rezerve je kriti potrebe Jamstvenega sklada in po potrebi aktiviranih jamstev, ki presegajo znesek na razpolago v Skladu, tako da ti zneski lahko bremenijo proračun.

Ta rezerva v višini 1 253 milijonov EUR ustreza ciljnemu znesku (9) za Jamstveni sklad, izračunanemu na podlagi neporavnanega zneska na dan 31. decembra 2006. Znesek v višini 1 379 milijonov EUR, vključen na strani sredstev v bilanci stanja Komisije pred izločitvijo dolžniških certifikatov v okviru makrofinančne pomoči, pomeni čista sredstva Sklada na dan 31. decembra 2006. Razlika med zneskom Sklada, prikazanim na strani sredstev, in zneskom rezerve ustreza presežku, ki ga je treba vrniti v proračun, tj. 126 milijonov EUR.

Čista sredstva Jamstvenega sklada

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Gibljiva sredstva	1 380	1 325
Po izločitvi	1 372	1 310
Kratkoročne naložbe: za prodajo razpoložljiva sredstva	940	1 009
Po izločitvi	932	994
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	440	316
Tekoče obveznosti	(1)	(1)
Čista sredstva	1 379	1 324
Po izločitvi	1 371	1 309

Jamstveni sklad je imel na dan 31. decembra 2006 dva vrednostna papirja s spremenljivo obrestno mero, ki sta ju izdali Evropski skupnosti, v znesku 8 milijonov EUR, vključno z natečenimi obrestmi (leta 2005: 15 milijonov EUR). Ti obveznici sta bili izdani na podlagi neproračunskega instrumenta makrofinančne pomoči. Z računovodskega vidika je treba na ravni Skupnosti izločiti sredstva (Jamstveni sklad) in obveznosti (makrofinančna pomoč). Spremembe poštene vrednosti pri portfelju za prodajo razpoložljivih dolžniških vrednostnih papirjev so bile leta 2006 pripoznane v lastniškem kapitalu, in sicer v višini (32) milijonov EUR. Ustrezni znesek je leta 2005 znašal (11) milijonov EUR.

Strategije obvladovanja tveganj Jamstvenega sklada so opisane v oddelku E 6.

2.3.3 Druge naložbe

2.3.3.1 Za prodajo razpoložljiva sredstva

Ta postavka vključuje naložbe in udeležbe, nabavljene, da bi pomagali upravičencem razviti njihove poslovne dejavnosti.

Dolgoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

v mio. EUR
	EBRD	Posli rizičnega kapitala	Sklad za zagon pri ETF	EFSE	Drugo	Skupaj
Zneski na dan 31.12.2005	157	0	48	0	6	211
Prerazporeditve	0	224	0	0	0	224
Pridobitve	0	15	24	46	1	86
Odtujitve/odtegnitve	0	(17)	(8)	0	(2)	(27)
Prenos revalorizacijskega presežka/(primanjkljaja) v lastniški kapital	0	(4)	11	3	0	10
Izguba zaradi oslabitve	0	(7)	(1)	0	(1)	(9)
Zneski na dan 31.12.2006	157	211	74	49	4	495

Naložba v Evropsko banko za obnovo in razvoj (European Bank for Reconstruction and Development – EBRD)

Ustanovni kapital EBRD je znašal 10 milijard EUR, od tega so 3 % vpisale Skupnosti. Delež vpoklicanega kapitala je 30 %. Dne 15. aprila 1996 so guvernerji Banke na letnem zasedanju sklenili podvojiti znesek odobrenega kapitala. Na podlagi tega sklepa so Skupnosti vpisale 30 000 dodatnih delnic z nominalno vrednostjo 10 000 EUR na delnico. Ta posel vključuje vpoklicane delnice in delnice na poziv v naslednjem razmerju: 22,5 % vpisanih delnic so vpoklicane delnice, ostalo so delnice na poziv.

Na datum bilance stanja je vpisani znesek Komisije v kapital EBRD znašal 157 milijonov EUR, od tega je bilo vpoklicanih in delno že plačanih 151 milijonov EUR. Neporavnana plačila vpoklicanega kapitala (6 milijonov EUR) so zajeta med dolgoročnimi obveznostmi in izkazana po odplačni vrednosti. Neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala znašajo 443 milijonov EUR in so vključena kot pogojne obveznosti med zunajbilančne postavke.

Ker EBRD ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut EBRD, ki se med drugim nanašajo na prodajo deležev v drugih družbah, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim delničarjem, se 3-odstotni delež Evropskih skupnosti v EBRD vrednoti po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne odpise zaradi oslabitve.

Posli rizičnega kapitala

V okviru poslov rizičnega kapitala so zneski odobreni finančnim posrednikom za financiranje kapitalskih naložb. Te pogodbe o financiranju nimajo osnovnih in sestavnih značilnosti posojila, saj ne vsebujejo niti fiksnih odplačilnih rokov niti obrestne mere, odobrene za glavnico, in se zato štejejo kot posredne kapitalske naložbe. Zato je bilo sklenjeno, da se v zaključnem računu za leto 2006 in poznejših zaključnih računih prikažejo kot naložbe v tej postavki – prej so bile prikazane kot posojila, glej pojasnilo E 2.4.1 spodaj.

Te naložbe so izkazane po izvirni nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne rezervacije za oslabitev, saj ni razpoložljivih objavljenih tržnih cen na delujočem trgu, njihove poštene vrednosti pa trenutno ni mogoče zanesljivo izmeriti. Rezervacije za oslabitev na datum bilance stanja temeljijo na začasnih ali dokončnih odpisih, ki jih sporočijo nasprotne stranke.

Sklad za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo (European Technology Facility – ETF)

Program za rast in zaposlovanje in večletni program pod skrbništvom EIS podpirata ustanavljanje in financiranje zagona MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.

Pri naložbah Sklada za zagon pri ETF se je leta 2006 prvič uporabila „metoda vrednotenja po pošteni vrednosti“. Če bi se uporabila tudi pri zneskih na dan 31. decembra 2005, bi stanje znašalo 70 milijonov EUR (namesto 48 milijonov EUR). Gibanje revalorizacijskega presežka/(primanjkljaja) v letu 2006 vključuje popravke vrednosti in tečajne razlike v rezervi za pošteno vrednost.

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo (European Fund for South East Europe – EFSE)

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo je bil ustanovljen leta 2005 z začetnim osnovnim kapitalom v višini 147 milijonov EUR. Oblikovan je kot investicijska družba s spremenljivim delniškim kapitalom (SICAV). Splošni cilj sklada EFSE je spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v jugovzhodni Evropi s trajnostnim zagotavljanjem dodatnega razvojnega financiranja zlasti sektorju malih in mikro podjetij ter zasebnim gospodinjstvom preko lokalnih finančnih posrednikov.

Evropski skupnosti sta v skladu EFSE pridobili 17,9-odstotni delež (glasovalne pravice).

2.3.3.2 Sredstva v posesti za trgovanje

Evropski skupnosti za varovanje pred tveganji uporabljata izvedene instrumente v obliki valutnih in obrestnih zamenjav (swaps). Valutne in obrestne zamenjave so zaveze o zamenjavi ene vrste denarnega toka z drugo. Posledica zamenjav je gospodarska zamenjava valut ali obrestnih mer (na primer fiksne obrestne mere za spremenljivo) ali kombinacija obeh (tj. medvalutne obrestne zamenjave). Zamenjave, ki so podrobno opisane v nadaljevanju, se uporabljajo zaradi uskladitve denarnih tokov danih posojil z denarnimi tokovi z njimi povezanih najetih posojil.

Ti izvedeni instrumenti postanejo ugodni (sredstva) ali neugodni (obveznosti) zaradi nihanj tržnih obrestnih mer ali deviznih tečajev, odvisno od njihovih pogojev. Obseg, v katerem so instrumenti ugodni ali neugodni, ter zato tudi poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev in obveznosti lahko občasno zelo nihajo.

ESPJ v likvidaciji je sklenila pogodbo o obrestni zamenjavi ter pogodbo o kombinaciji obrestne in medvalutne obrestne zamenjave. Poštena vrednost teh obrestnih zamenjav je bila izračunana z diskontiranjem čistih fiksnih denarnih tokov z uporabo brezkuponskih obrestnih mer zamenjave na datum bilance stanja. Ta poštena vrednost (vključno z natečenimi obrestmi) teh zamenjav s končno zapadlostjo več kot eno leto po datumu bilance stanja je podrobno prikazana spodaj:

Sredstva v posesti za trgovanje

v mio. EUR
Izvedeni instrument	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Zamenjave ESPJ v likvidaciji	21	27

2.4 POSOJILA

Ta postavka zajema zneske posojil, ki se dolgujejo Evropskima skupnostma in zapadejo pozneje kot v enem letu.

2.4.1 Posojila, odobrena iz proračuna Evropskih skupnosti in ESPJ v likvidaciji

Ta postavka zajema posojila s posebnimi pogoji, odobrena kot del sodelovanja z državami nečlanicami, in stanovanjska posojila, ki jih ESPJ v likvidaciji odobri iz lastnih sredstev. Vsi zneski zapadejo več kot 12 mesecev po koncu leta.

Posojila, odobrena iz proračuna Evropskih skupnosti in ESPJ v likvidaciji

v mio. EUR
	Posojila s posebnimi pogoji	Posli rizičnega kapitala	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2005	170	224	44	438
Prerazporeditve	0	(224)	0	(224)
Nova posojila	0	0	0	0
Vračila	(26)	0	(8)	(34)
Tečajne razlike	0	0	0	0
Spremembe knjigovodske vrednosti	17	0	3	20
Izgube zaradi oslabitve	0	0	0	0
Skupaj na dan 31.12.2006	161	0	39	200

Posojila s posebnimi pogoji

Posojila s posebnimi pogoji so posojila, odobrena po ugodnejših obrestnih merah. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 7,39 % in 12,36 %.

Posli rizičnega kapitala

Ti zneski so bili prerazporejeni v postavko za prodajo razpoložljivih naložb – glej pojasnilo E 2.3.3.1 zgoraj.

Stanovanjska posojila ESPJ v likvidaciji

Stanovanjska posojila so posojila, ki jih ESPJ v likvidaciji odobri iz lastnih sredstev v skladu s členom 54 in členom 54(2) Pogodbe ESPJ. Ta posojila so odobrena po fiksni enoodstotni obrestni meri, zato se štejejo za posojila po ugodnejših obrestnih merah. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 2,806 % in 22,643 %.

2.4.2 Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

V skladu s Pogodbami Skupnosti lahko Svet soglasno sprejme programe jamstev ali najemanja posojil, če meni, da je to potrebno za doseganje ciljev Skupnosti. Najeta posojila Skupnosti so neposredne obveznosti Skupnosti samih in ne posameznih držav članic. Ta postavka vključuje posojila, odobrena v okviru makrofinančne pomoči, posojila Euratom in posojila ESPJ v likvidaciji.

V skladu z računovodsko usmeritvijo, opisano v pojasnilu E 1.5.4, se posojila na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti. Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla. Vendar če je del danega ali prejetega plačila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, se poštena vrednost finančnega instrumenta oceni z uporabo metode vrednotenja.

Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

v mio. EUR
	Makrofinančna pomoč	Posojila Euratom	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2005	1 086	389	508	1 983
Nova posojila	19	51	0	70
Vračila	(130)	0	(2)	(132)
Tečajne razlike	0	0	(4)	(4)
Spremembe knjigovodske vrednosti	2	2	(3)	1
Izgube zaradi oslabitve	0	0	0	0
Skupaj na dan 31.12.2006	977	442	499	1 918
Rok zapadlosti < 1 leto	20	0	75	95
Rok zapadlosti > 1 leto	957	442	424	1 823

Posojila v okviru makrofinančne pomoči

Makrofinančna pomoč je na politikah temelječ finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno in/ali proračunsko podporo partnerskim tretjim državam, ki so geografsko blizu ozemlju EU. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS.

Na podlagi premislekov o bistvenosti se metoda efektivnih obresti ne uporablja ločeno za dana in najeta posojila. Stroški posla se knjižijo neposredno v breme izkaza poslovnega izida.

Posojila Euratom

Euratom je ločen pravni subjekt Evropske unije, ki ga zastopa Evropska komisija. Finančni cilj tega subjekta je odobriti posojila državam članicam in nečlanicam, in sicer:

—	se posojila Euratom državam članicam odobrijo za financiranje investicijskih projektov v teh državah članicah, povezanih z industrijsko proizvodnjo električne energije v nuklearnih elektrarnah ter z industrijskimi objekti in napravami v gorivnem ciklusu.

—	se posojila Euratom državam nečlanicam odobrijo za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn ter objektov in naprav v jedrskem gorivnem ciklusu, ki obratujejo ali se gradijo.

Na podlagi premislekov o bistvenosti se metoda efektivnih obresti ne uporablja ločeno za dana in najeta posojila. Stroški posla se knjižijo neposredno v breme izkaza poslovnega izida.

Posojila ESPJ v likvidaciji

Ta postavka večinoma zajema posojila, ki jih odobri ESPJ v likvidaciji iz izposojenih finančnih sredstev v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ, ter dva dolžniška vrednostna papirja, ki ne kotirata na borzi in ju je izdala Evropska investicijska banka (EIB) kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom. Ta dva dolžniška vrednostna papirja se bosta do svoje končne zapadlosti (leta 2017 in leta 2019) uporabljala za pokritje storitve najemanja posojil, povezanih z danimi posojili.

Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti, povečani za v zadevnem letu opravljeno amortizacijo plačanih premij in stroškov posla, nastalih pri začetnem pripoznanju, pri čemer se za izračun uporabi metoda efektivnih obresti. Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Efektivne obrestne mere za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

Najeta posojila	31.12.2006	31.12.2005
Makrofinančna pomoč	3.222 % - 4.54 %	2.039 % - 4.54 %
Euratom	3.372 % - 5.76 %	2.224 % - 5.76 %
ESPJ v likvidaciji	3.064 % - 12.077 % (10)	2.241 % - 12.077 % (10)

2.5 DOLGOROČNO PREDFINANCIRANJE

Predfinanciranje je plačilo, katerega namen je zagotoviti upravičencu denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno v več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predfinanciranju. Likvidna sredstva oziroma predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo – če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora znesek predfinanciranja vrniti Evropskima skupnostma. Plačano predfinanciranje je torej dokončni odhodek šele, ko so izpolnjeni ustrezni pogodbeni pogoji, in je zato takrat, ko se izvede začetno plačilo, v bilanci stanja izkazano kot sredstvo. Znesek sredstva iz naslova predfinanciranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov. Potem ko Skupnosti po proučitvi upravičenosti prejetega zahtevka za povračilo stroškov v celoti ali delno priznata znesek predfinanciranja, se priznani znesek upravičenih odhodkov črta iz bilance stanja in se upošteva kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Tako so vmesna ali končna plačila namenjena povračilu odhodkov upravičenca, in sicer na podlagi izkaza odhodkov. S tem se lahko znesek predfinanciranja v celoti ali delno obračuna.

Predfinanciranje se vrednoti po ocenjeni nadomestljivi vrednosti. Skupnosti preverita svoje predfinanciranje za „zmanjšanja vrednosti“, kadar koli dogodki, spremenjene okoliščine ali podatki kažejo na to, da knjigovodska vrednost sredstva morda ni izterljiva. Pri tej presoji se upošteva obstoj jamstva, povezanega s predfinanciranjem. Pričakovano neizterljivo predfinanciranje ali znesek, katerega izterjava ni več verjetna, se pripozna kot zmanjšanje vrednosti ali strošek v izkazu poslovnega izida. Ustrezni znesek se pripozna kot zmanjšanje knjigovodske vrednosti predfinanciranja v bilanci stanja.

Na splošno se vse izplačano predfinanciranje obrestuje, razen zneskov, plačanih državam članicam ali kot predpristopna pomoč. Te obresti se pripoznajo, ko se natečejo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja. Z vidika lastništva nad temi obrestmi se obstoječe predfinanciranje deli na dve kategoriji – predfinanciranje Evropskih skupnosti in predfinanciranje tretje stranke. Ti kategoriji se razlikujeta v tem, da obresti, ki jih ustvarijo zneski predfinanciranja Evropskih skupnosti, ostanejo v lasti Skupnosti in jih je zato treba vrniti Skupnostma, medtem ko so obresti, natečene na predfinanciranje tretje stranke, last upravičenca.

Zneski dolgoročnega predfinanciranja

v mio. EUR
Vrsta upravljanja	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Predfinanciranje Evropskih skupnosti:	920	3
Neposredno centralizirano upravljanje	300	3
Posredno centralizirano upravljanje	549	0
Decentralizirano upravljanje	50	0
Drugo	21	0
Predfinanciranje tretjih strank:	21 505	22 729
Neposredno centralizirano upravljanje	57	145
Posredno centralizirano upravljanje	30	0
Decentralizirano upravljanje	224	106
Deljeno upravljanje	20 744	22 478
Skupno upravljanje	450	0
Dolgoročno predfinanciranje skupaj	22 425	22 732

Največji del zneskov dolgoročnega predfinanciranja je povezanih z ukrepi strukturnih skladov. Ker je veliko teh projektov dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predfinanciranja prikazani kot dolgoročne terjatve. Komisija opravi predplačilo v zvezi s strukturnimi skladi, ko je program sprejet. Komisija potem opravi vmesna plačila za povrnitev dejanskih odhodkov, ki jih potrdijo države članice. Preostanek v višini 5 % se plača ob zaključku programa, ko so predloženi vsi potrebni dokumenti in jih Komisija odobri. Plačila se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost. Leta 2005 je razdelitev na zneske dolgoročnega in kratkoročnega predfinanciranja obstajala samo pri strukturnih ukrepih.

2.6 DOLGOROČNE TERJATVE

Dolgoročne terjatve

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Prispevek za gradnjo	24	42
Terjatve do držav članic	272	135
Posojila ESPJ zaposlenim	17	20
Kreditni programi Evropske agencije za obnovo	10	40
Jamstva in depoziti	5	7
Skupaj	328	244

Prispevek za gradnjo je predvsem finančni prispevek Belgije k nakupu in opremljanju zgradbe D3 za Parlament, ki znaša 176 milijonov EUR in se plača v desetih letih do leta 2008. Ob koncu leta je bil za 22 milijonov EUR (leta 2005: 42 milijonov EUR) rok zapadlosti daljši od enega leta, nadaljnjih 20 milijonov EUR (leta 2005: 21 milijonov EUR) pa zapade v enem letu.

Zneski, ki jih je treba izterjati od držav članic, se nanašajo na zneske, ki jih nekdanje države pristopnice dolgujejo ESPJ v likvidaciji. Skupni prispevek znaša 170 milijonov EUR in se plača v štirih obrokih, ki zapadejo v plačilo prvi delovni dan vsakega leta z začetkom leta 2006, in sicer v naslednjih zneskih: 15 %, 20 %, 30 % in 35 %. Ob koncu leta je čista sedanja vrednost teh prispevkov znašala 138 milijonov EUR (leta 2005: 159 milijonov EUR), razdeljeno na dolgoročne terjatve v višini 104 milijonov EUR (leta 2005: 135 milijonov EUR) in kratkoročne terjatve v višini 34 milijonov EUR (leta 2005: 24 milijonov EUR).

Terjatve do držav članic na dan 31. decembra 2006 vključujejo tudi znesek v višini 168 milijonov EUR v zvezi s sklepom Komisije iz leta 2005 o zmanjšanju pomoči, dodeljene iz ESRR eni od držav članic. Znesek te terjatve na dan 31. decembra 2005 ni bil vključen v zaključni račun za leto 2005, zaradi česar je bil znesek iz te postavke na navedeni dan prenizek za 318 milijonov EUR (glej tudi pojasnili E 2.10.2 in E 3.1.4).

V to postavko je vključen tudi znesek v višini 17 milijonov EUR, ki se nanaša na posojila, ki jih je ESPJ v likvidaciji dala uradnikom Evropskih skupnosti. Ta posojila financira ESPJ v likvidaciji iz lastnih sredstev in jih trenutno upravlja Komisija. Kreditni programi Evropske agencije za obnovo se nanašajo predvsem na odobrene partnerske sklade in programe kreditnih linij.

II. GIBLJIVA SREDSTVA

2.7 ZALOGE

ZALOGE

v mio. EUR
Opis	Nabavna vrednost	Zmanjšanje vrednosti	Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2006	Čista knjigovodska vrednost na dan 31.12.2005
Znanstvena oprema:
znanstveni material	11	0	11	11
cepljivi materiali in težka voda	30	0	30	32
znanstveni material za nadaljnjo prodajo	60	0	60	64
Cepiva	7	0	7	7
Proizvodni materiali	7	0	7	7
Publikacije in blago za nadaljnjo prodajo	16	(16)	0	5
Skupaj	131	(16)	115	126

Komisija ima na zalogi proizvodni material, ocenjen na 7 milijonov EUR, ki večinoma obsega material za vzdrževanje zgradb in rezervne dele, ki jih uporabljajo Skupna raziskovalna središča. Zaloga publikacij, ki jo ima in/ali upravlja Urad za publikacije ter za katero je zahtevano plačilo (plačljiva zaloga), je v celoti odpisana zaradi slabe distribucije. Tudi publikacije, ki se razdelijo brezplačno, so v celoti odpisane, saj je njihova iztržljiva vrednost nižja od stroškov.

2.8 KRATKOROČNE NALOŽBE

Kratkoročne naložbe so sestavljene iz za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, kupljenih zaradi njihovega naložbenega donosa ali katerih namen je vzpostaviti posebno strukturo sredstev ali sekundarni vir likvidnosti, in se zato lahko prodajo kot odziv na potrebe po likvidnosti ali spremembe obrestnih mer.

2.8.1 Kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

Kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

v mio. EUR
	Jamstveni sklad za MSP	Sklad za zagon pri ETF	Sklad EIB za rizični kapital za TEN	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Zneski na dan 31.12.2005	22	4	3	1 411	1 440
Pridobitve	0	0	0	521	521
Odtujitve in odtegnitve	0	(4)	0	(490)	(494)
Popravek odplačne vrednosti	0	0	0	(3)	(3)
Spremembe knjigovodske vrednosti	0	0	0	1	1
Prenos revalorizacijskega presežka/(primanjkljaja) v lastniški kapital	0	0	0	(39)	(39)
Zneski na dan 31.12.2006	22	0	3	1 401	1 426

Jamstveni sklad za MSP – Program za rast in zaposlovanje Sklada za zagon pri ETF

Vse naložbe so obveznice s spremenljivo obrestno mero AAA, ki so izražene v EUR in kotirajo na delujočih trgih.

Sklad EIB za rizični kapital za TEN

Naložbe v okviru Sklada za rizični kapital za TEN (do danes samo ena v skupni vrednosti 3 milijonov EUR) se izvedejo z ustanovitvijo skupnega subjekta s posebnim namenom (ki ga skupaj vodita EIB in Galaxy Fund, partner Sklada za rizični kapital za TEN) pod imenom GALAXY – A28 za projekte vseevropskega omrežja, ki vključujejo naložbe zasebnega sektorja. Ta naložba pomeni lastniški delež v subjektu s posebnim namenom.

ESPJ v likvidaciji

Vse naložbe so dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v EUR in kotirajo na delujočih trgih. Podrobnosti o naložbenem portfelju po vrstah izdajateljev in po bonitetnih ocenah so opisane v oddelku E 6. Na dan 31. decembra 2006 je vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (izražena po pošteni vrednosti), ki dokončno zapadejo v letu 2007, znašala 135 milijonov EUR (leta 2005: 237 milijonov EUR).

2.9 KRATKOROČNO PREDFINANCIRANJE

Razdelitev neobračunanih zneskov po vrstah upravljanja prikazuje plačila predfinanciranja, izvedena od leta 2005. Nedodeljeni zneski predfinanciranja so zneski, ki so bili prvič vključeni v otvoritveno bilanco stanja za leto 2005 in so posebej prikazani v eni vrstici, saj za čas pred 31. decembrom 2004 ni razpoložljivih podatkov o razdelitvi po vrstah upravljanja proračuna.

Vnaprej vračunani stroški pomenijo znesek upravičenih stroškov, ki so jih po ocenah imeli prejemniki neobračunanih zneskov predfinanciranja ob koncu leta, vendar jih Skupnostma še niso prijavili. Ti zneski se obravnavajo kot odhodki v izkazu poslovnega izida.

Za nadaljnje razlage v zvezi z dolgoročnim predfinanciranjem glej tudi pojasnilo 2.5.

V to postavko je kot predfinanciranje vključenih tudi 206 milijonov EUR v zvezi z zneski, izplačanimi v okviru sporazuma o schengenskem viru. V zaključnem računu za leto 2005 so bila ta plačila obravnavana kot odhodki iz poslovanja v izkazu poslovnega izida, vendar so bila na podlagi nadaljnje analize, opravljene leta 2006, prerazvrščena kot predfinanciranje. Če bi bila taka obravnava sprejeta že za leto 2005, bi bilo stanje na dan 31. decembra 2005 za ta sporazum 183 milijonov EUR (glej tudi pojasnilo E 3.3).

Zneski kratkoročnega predfinanciranja

v mio. EUR
Vrsta upravljanja		Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Bruto zneski predfinanciranja Evropskih skupnosti:
Neposredno centralizirano upravljanje	subvencije za ukrepe	8 850	4 791
Neposredno centralizirano upravljanje	subvencije za delovanje	167	111
Posredno centralizirano upravljanje	nacionalne agencije	778	620
	finančne dejavnosti	12	64
	drugo	6	3
Decentralizirano upravljanje		381	195
Drugo		686	474
Predfinanciranje drugih institucij in agencij		8	7
Nedodeljeni saldi predfinanciranja		3 577	5 254
Bruto zneski predfinanciranja skupaj		14 465	11 519
Zmanjšano za vnaprej vračunane stroške:
Neposredno centralizirano upravljanje		(8 189)	(5 892)
Posredno centralizirano upravljanje		(1 135)	(1 376)
Decentralizirano upravljanje		(232)	(123)
Drugo		(75)	(169)
Predfinanciranje Evropskih skupnosti skupaj		4 834	3 959
Predfinanciranje tretjih strank:
Neposredno centralizirano upravljanje	javna naročila	545	260
Neposredno centralizirano upravljanje	poslovanje	470	356
Posredno centralizirano upravljanje		3	0
Decentralizirano upravljanje		599	361
Deljeno upravljanje		937	391
Skupno upravljanje		578	317
Predfinanciranje drugih institucij in agencij		177	143
Nedodeljeni saldi predfinanciranja		2 930	2 775
Bruto zneski predfinanciranja skupaj		6 239	4 603
Zmanjšano za vnaprej vračunane stroške:
Neposredno centralizirano upravljanje		(1 532)	(1 200)
Decentralizirano upravljanje		(468)	(383)
Deljeno upravljanje		(906)	(201)
Skupno upravljanje		(79)	(143)
Drugo		(33)	(2)
Predfinanciranje tretjih strank skupaj:		3 221	2 674
Kratkoročno predfinanciranje skupaj		8 055	6 633

2.10 KRATKOROČNE TERJATVE

Kratkoročne terjatve

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Dolgoročne terjatve, ki zapadejo prej kot v enem letu	119	46
Kratkoročne terjatve	4 193	4 243
Razne terjatve	26	22
Časovne razmejitve	5 458	2 927
Skupaj	9 796	7 238

2.10.1 Dolgoročne terjatve, ki zapadejo prej kot v enem letu

Ti zneski v skupni vrednosti 119 milijonov EUR (leta 2005: 46 milijonov EUR) pomenijo predvsem posojila, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (95 milijonov EUR, za več podrobnosti glej pojasnilo 2.4 zgoraj), in finančni prispevek Belgije k nakupu in opremljanju zgradbe D3 za Parlament (glej pojasnilo 2.6 zgoraj).

2.10.2 Kratkoročne terjatve

Kratkoročne terjatve

v mio. EUR
Kontna skupina	Na dan 31.12.2006			Na dan 31.12.2005
Kontna skupina	Bruto znesek	Odpis	Čista vrednost	Bruto znesek	Odpis	Čista vrednost
Stranke	2 865	(169)	2 696	2 372	(150)	2 222
Država članica	2 724	(1 257)	1 467	3 252	(1 604)	1 648
Države EFTE	26	0	26	30	0	30
Tretje države	4	0	4	126	(1)	125
Drugo	12	(12)	0	230	(12)	218
Skupaj	5 631	(1 438)	4 193	6 010	(1 767)	4 243

2.10.2.1 Stranke

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo , ki so vknjiženi na dan 31. decembra 2006 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja.

Največji del tega zneska se nanaša na globe, ki jih je naložila Komisija. Od naloženih glob v višini 5 459 milijonov EUR na dan 31. decembra 2006 je bilo skupaj začasno pobranih 2 772 milijonov EUR. V to postavko je vključen tudi preostanek v višini 2 687 milijonov EUR, od tega 1 783 milijonov EUR krijejo bančne garancije. Začasna plačila (in z njimi povezane obresti) se uporabijo za poravnavo terjatev, v zvezi s katerimi so bila izvedena, in se vključijo kot denarna sredstva z omejitvami v postavko denarnih sredstev. Bančne garancije se vknjižijo kot pogojna sredstva med zunajbilančne postavke. Znesek, prikazan med zunajbilančnimi postavkami kot pogojne obveznosti, skupaj znaša 5 611 milijonov EUR, kar je skupni neporavnani znesek iz pritožb pred izrekom sodbe, povečan za natečene obresti na plačila, prejeta pred izrekom pravnomočne sodbe.

Drugi zneski se nanašajo predvsem na izterjavo zneskov predfinanciranja (34 milijonov EUR) in izterjavo stroškov (82 milijonov EUR).

2.10.2.2 Terjatve do držav članic

Terjatve iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS

Ta postavka zajema terjatve do upravičencev do pomoči Jamstvenega oddelka EKUJS na dan 31. decembra 2006. Izračunana je bila na podlagi zneskov, ki so jih prijavile in potrdile države članice ter so bili vključeni v njihove knjige terjatev ob koncu leta (15. oktobra 2006) v skladu z Uredbo (ES) št. 2761/99, zmanjšano za 20 % tega zneska, ki jih države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov. Oceniti je treba tudi terjatve, nastale po tej prijavi, in sicer do 31. decembra 2006. Ta ocena leta 2005 ni bila opravljena in prikazano stanje terjatev je bilo stanje na dan 15. oktobra 2005. Države članice morajo dati te zneske na razpolago Komisiji, ko so izterjani, oziroma polovico zneskov, neizterjanih po določenem obdobju.

V skladu z načelom preudarnosti mora Evropska komisija oceniti in zajeti tisti del terjatev do upravičencev do pomoči Jamstvenega oddelka EKUJS, ki ga verjetno ne bo mogoče izterjati. Odpis je ocenjen na 477 milijonov EUR, kar pomeni 47 % skupnega zneska za izterjavo na dan 31. decembra 2006. Vknjižba tega popravka vrednosti ne pomeni, da ES odstopa od prihodnje izterjave zneskov, ki jih zajema odpis.

Terjatve do držav članic

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Terjatve iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS
Terjatve iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS	1 009	1 474
Popravek vrednosti	(477)	(874)
Vmesni seštevek	532	600
Plačani DDV, izterljiv od držav članic
DDV, ki ga je treba izterjati	22	21
Popravek vrednosti	0	(2)
Vmesni seštevek	22	19
Lastna sredstva
Lastna sredstva, ki so določena na računu A, kakor je določeno v členu 6(3) Uredbe Sveta št. 1150/2000, in jih je treba še izterjati	79	45
Lastna sredstva, ki so določena na posebnem računu, kakor je določeno v členu 6(3) Uredbe Sveta št. 1150/2000, in jih je treba še izterjati	1 347	1 411
Popravek vrednosti	(779)	(728)
Drugo	0	201
Vmesni seštevek	647	929
Druge terjatve do držav članic
Zamudne obresti	14	1
Drugo	253	99
Popravek vrednosti	(1)	0
Vmesni seštevek	266	100
Skupaj	1 467	1 648

DDV

Ta postavka zajema DDV, ki sta ga plačali Skupnosti in je izterljiv od nekaterih držav članic.

Lastna sredstva

Na posebnem računu so tradicionalna lastna sredstva, ki so jih države članice določile v skladu s členom 6(3)(b) Uredbe št. 1150/2000, vendar Skupnostma niso bila dana na razpolago, saj še niso bila izterjana ali zajamčena ali pa se izpodbijajo. Sklep Sveta št. 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti dovoljuje državam članicam, da zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja.

Vsaka država članica pošlje Komisiji četrtletno poročilo o teh računih in v njem za vsako vrsto sredstev navede:

—	neporavnani saldo iz preteklega četrtletja,

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju,

—	popravke osnove (popravki/zapadli zneski) v zadevnem četrtletju,

—	odpisane zneske,

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Ko so tradicionalna lastna sredstva iz posebnega računa izterjana, jih je treba dati na razpolago Komisiji, in sicer najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost izterjana.

Ta znesek precenjuje dejanske upravičenosti Skupnosti, saj so na posebnem računu za tradicionalna lastna sredstva večinoma zneski, za katere dejanska izterjava ni verjetna. Odpis upravičenosti na posebnem računu temelji na ocenah, ki jih izdelajo države članice same v skladu s členom 6(4)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000, v katerem je določeno: „Skupaj s končnimi četrtletnimi poročili za zadevno leto posredujejo države članice oceno celotnega zneska pravic na ločenem računu na dan 31. decembra leta, za katerega sredstev verjetno ne bo mogoče izterjati.“

Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil na strani sredstev v bilanci stanja od postavke za terjatve do držav članic odštet odpis v višini 779 milijonov EUR. Vendar to ne pomeni, da Komisija odstopa od izterjave zneskov, ki jih zajema popravek vrednosti. Tudi če je videti, da je izterjava zelo neverjetna, če ne skoraj nemogoča, to ne pomeni nujno, da so zadevni zneski izgubljeni za proračun Skupnosti kot tradicionalna lastna sredstva. Neizterjane upravičenosti so namreč izgubljene samo, če je država članica uporabila vse možnosti, ki jih mora poskusiti izkoristiti za izterjavo terjatev. Kadar država članica tega ne naredi, je finančno odgovorna in mora plačati ta znesek v proračun Skupnosti v skladu s členom 17(2) Uredbe št. 1150/2000.

Drugi zneski lastnih sredstev na dan 31. decembra 2005 so se nanašali na zneske, ki jih je dolgovala Portugalska in ki ob zapadlosti decembra 2005 še niso bili plačani.

Druge terjatve do držav članic

Druge terjatve do držav članic vključujejo 44 milijonov EUR (leta 2005: 74 milijonov EUR) stroškov za izterjavo in predujme EKUJS v višini 19 milijonov EUR. V to postavko je vključenih tudi 150 milijonov EUR v zvezi s sklepom Komisije iz leta 2005 o zmanjšanju pomoči, dodeljene iz ESRR eni od držav članic. Znesek te terjatve na dan 31. decembra 2005 ni bil vključen v zaključni račun za leto 2005, zaradi česar je bil znesek iz te postavke na navedeni dan prenizek za 100 milijonov EUR (glej tudi pojasnili E 2.6 in E 3.1.4).

2.10.3 Razne terjatve

Glavni znesek, vključen v to postavko, se nanaša na predujme, odobrene v okviru programa MEDIA, v višini 38 milijonov EUR (leta 2005: 37 milijonov EUR). Po načelu preudarnosti in na podlagi prisotnih tveganj in negotovosti se uporabi zmanjšanje vrednosti v višini 26 milijonov EUR (leta 2005: 25 milijonov EUR). Zneski, ki jih dolguje osebje, znašajo 4 milijone EUR (leta 2005: 4 milijone EUR).

2.10.4 Prehodno nezaračunani prihodki in odloženi stroški

Na dan 31. decembra 2006 so prehodno nezaračunani prihodki skupaj znašali 5,2 milijarde EUR (leta 2005: 2,6 milijarde EUR). Največji del zneskov prehodno nezaračunanih prihodkov so prehodno nezaračunani prihodki, ki se nanašajo na tradicionalna lastna sredstva (kmetijske dajatve, prelevmane na sladkor in carine). Na dan 31. decembra 2006 so se povečali na 3,8 milijarde EUR v primerjavi z 2,3 milijarde EUR v prejšnjem letu zlasti zaradi prve vključitve kmetijskih prelevmanov na sladkor v višini 1,3 milijarde EUR (glej pojasnilo E 3.1.3, ti prelevmani niso povezani z lastnimi sredstvi). Drugi znatni zneski vključujejo 512 milijonov EUR v zvezi z neizvršenimi odločbami o popravkih zaradi skladnosti pri EKUJS, 440 milijonov EUR namenskih prejemkov za kmetijstvo za november in december 2006 (večinoma prelevmanov na mleko), 172 milijonov EUR namenskih prejemkov v zvezi s popravki zaradi skladnosti in nepravilnostmi pri EKUJS ter 136 milijonov EUR v zvezi s predvideno izterjavo stroškov iz programa strukturnih skladov za ribištvo za obdobje 1994-1999. Drugi zneski, vključeni kot prehodno nezaračunani prihodki, so prihodki od zamudnih obresti, natečene bančne obresti in natečene obresti na zneske predfinanciranja.

Na dan 31. decembra 2006 so odloženi stroški skupaj znašali 217 milijonov EUR (leta 2005: 281 milijonov EUR), od tega se glavni zneski nanašajo na predčasna plačila v višini 37 milijonov EUR (leta 2005: 90 milijonov EUR) za proračunsko nadomestilo za nove države članice, vnaprejšnje plačilo za najem prostorov v višini 34 milijonov EUR (leta 2005: 30 milijonov EUR), 54 milijonov EUR, plačanih za dvostranske sporazume o ribolovu s tretjimi državami (leta 2005: 62 milijonov EUR), in 17 milijonov EUR vnaprej plačanih stroškov v zvezi z evropskimi šolami.

2.11 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Denarna sredstva brez omejitev:	13 460	9 603
Računi pri zakladnicah in centralnih bankah	11 467	8 093
Tekoči računi	933	706
Računi izločenih sredstev	82	61
Prerazporeditve (denarna sredstva na poti)	3	0
Kratkoročni depoziti in drugi ustrezniki denarnih sredstev	975	743
Denarna sredstva z omejitvami	2 924	2 251
Skupaj	16 384	11 854

Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih imata Skupnosti na svojih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi EFTE ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev, v obliki kratkoročnih bančnih depozitov in v manjših zneskih gotovine.

Na podlagi uredb Sveta št. 2028/2004 in 1150/2000 sredstva hranijo v glavnem zakladnice in centralne banke. Ta sredstva se ne obrestujejo in zanje se ne zaračunavajo nobeni stroški. Sredstva Komisije na teh računih se lahko črpajo samo za pokrivanje proračunskih potreb. Sredstva se razdelijo med države članice sorazmerno z ocenjenimi proračunskimi prihodki vsake od njih. Samo sredstva, potrebna za takojšnja plačila, se naložijo pri poslovnih bankah, skupaj z „denarnimi sredstvi z omejitvami“ v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Pri ESPJ v likvidaciji in drugih finančnih instrumentih se uporabljajo posebna pravila. Saldo pri zakladnicah in centralnih bankah se je povečal, ker je bilo treba na podlagi spremembe proračuna ob koncu leta državam članicam vrniti 7,4 milijarde EUR (leta 2005: 3,8 milijarde EUR), kar je bilo storjeno na prvi delovni dan leta 2007. S tem povezana obveznost je prikazana med tekočimi obveznostmi iz poslovanja – glej tudi pojasnilo 2.18.2 spodaj.

Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe znašajo 2,9 milijarde EUR ter so knjižene na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki za namene izkaza denarnih tokov vključujejo:

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	16 384	11 854
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki – Jamstveni sklad (glej pojasnilo 2.3.2)	440	316
Skupaj	16 824	12 170

III. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

2.12 PREJEMKI ZAPOSLENIH

Prejemki zaposlenih

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2005	Sprememba rezervacij	Porabljeni zneski	Znesek na dan 31.12.2006
Prejemki zaposlenih	33 156	(108)	(848)	32 200

Pokojnine

Na dan 31. decembra 2006 so bila pravila o pokojninskem sistemu za evropske uradnike določena z najnovejšo različico Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (veljavni od 1. maja 2004). Pravila o pokojninah osebja se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. Ta ureditev zajema vse različne vrste pokojnin in nadomestil (starostno, invalidsko, družinsko).

V skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov plačila pokojnin po pokojninskem sistemu bremenijo proračun Skupnosti. Rezervacije za te stroške se ne financirajo, vendar države članice skupaj jamčijo za plačilo teh pokojnin v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki k dolgoročnemu financiranju tega sistema prispevajo eno tretjino s plačevanjem obveznega prispevka.

Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema za evropske uradnike so bile ocenjene na podlagi populacije zaposlenih na dan 31. decembra 2006 in na ta dan veljavnih pravil iz Kadrovskih predpisov. Ta ocena je zajemala prejemke, povezane z delovno dobo, invalidnostjo in preživelimi družinskimi člani (različne vrste pokojnine in invalidnino). Opravljena je bila v skladu z metodologijo MRS 19. Ta računovodski standard zahteva, da delodajalec redno določa svojo aktuarsko obveznost ter pri tem upošteva obljubljene prejemke v obdobju aktivne zaposlitve in predvidena povečanja plač.

Metoda aktuarske ocene, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske predpostavke, na razpolago na dan ocenjevanja in uporabljene pri ocenjevanju:

Nominalna diskontna stopnja je temeljila na državnih obveznicah v euroobmočju decembra 2006, in sicer za obdobje, podobno dolgo obdobju trajanja sistema (19 let), kot ocena krivulje donosnosti brezkuponskih vrednostnih papirjev v eurih v decembru 2006 za isto obdobje, ki je znašala 4,0 %. V skladu z MRS 19 mora biti stopnja inflacije pričakovana stopnja inflacije v obdobju trajanja sistema: zato mora biti določena za naprej in je tako temeljila na predvidenih vrednostih, izraženih v na indekse vezanih obveznicah na evropskih finančnih trgih. Pričakovana dolgoročna stopnja inflacije je znašala 2,1 % (enako kot pri oceni v letu 2005), realna diskontna stopnja pa je tako znašala 1,9 %;

2.	Tablice umrljivosti in invalidnosti so enake tistim, ki so bile uporabljene pri oceni obveznosti iz leta 2004 („Tablice umrljivosti EU 2004“ in „Tablice invalidnosti EU 2004“);

Splošna rast plač, ki je enaka splošni revalorizaciji pokojnin, je temeljila na 12-letnem drsečem povprečju revaloriziranih statističnih podatkov o plačah in pokojninah za obdobje 1994-2006, ki je znašalo 0,5 %. Povečanje posameznih plač, ki presega stopnjo splošne rasti plač, je temeljilo na razpredelnici povečanja posameznih plač, uporabljeni pri oceni na dan 31. decembra 2005 in strukturirani v skladu z novo plačno lestvico, ki velja od 1. julija 2006. V tej razpredelnici so podrobno predstavljene stopnje povečanja posameznih plač po razredih in stopnjah ter pričakovanih letih upokojitve od leta 2007 do leta 2050;

4.	Koeficienti deleža poročenih ob upokojitvi so za aktivne uradnike temeljili na statističnih podatkih o populaciji uradnikov ter znašajo 90 % za moške in 60 % za ženske – za nekdanje uradnike (upokojence in invalide) je bil uporabljen dejanski delež poročenih;

5.	Predvideva se, da se uradnik upokoji, ko je upravičen do polnih pravic, ob upoštevanju zmanjšanja za predčasne upokojitve in ob upoštevanju spodbude iz Barcelone za zvišanje upokojitvene starosti, in sicer na največ 65 let.

Obveznosti zajemajo zgoraj opredeljene pravice za naslednje osebe:

1.	aktivno zaposlene na dan 31. decembra 2006 na vseh institucijah in agencijah, vključenih v pokojninski sistem za evropske uradnike;

2.	zaposlene v „odloženem“ položaju, tj. tiste, ki so začasno ali dokončno zapustili institucije in svoje pokojninske pravice pustili v pokojninskem sistemu za evropske uradnike;

3.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do starostne pokojnine;

4.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidske pokojnine;

5.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidnine;

6.	prejemnike družinske pokojnine (vdove ali vdovce, sirote, vzdrževane družinske člane).

Populacija pokojninskega sistema za evropske uradnike na dan 31. decembra 2006 je bila vzeta iz podatkovne baze Komisije. Rezultati, pridobljeni v okviru te študije, so bili primerjani z ocenami, ki so temeljile na prejšnji aktuarski oceni na dan 31. decembra 2005.

Glavna dejstva:

—	Bruto aktuarska obveznost je bila na dan 31. decembra 2006 ocenjena na 33,3 milijarde EUR.

—	Vpliv uporabe korekcijskih koeficientov na podlagi osnovnih plač in pokojnin je bil ocenjen na 1,3 milijarde EUR (že vključeno v zgornji znesek).

—

Realna diskontna stopnja se je z 1,5 % v letu 2005 spremenila na 1,9 % v letu 2006; če se poleg tega upošteva še učinek splošne rasti plač (0,3 % v letu 2005 in 0,5 % v letu 2006), se je neto diskontna stopnja z 1,2 % v letu 2005 spremenila na 1,4 % v letu 2006. To je eden glavnih razlogov za majhno gibanje skupne obveznosti.

—	Populacija članov pokojninskega sistema se je povečala za 4 893 posameznikov, pri tem pa imajo novi člani, ki prispevajo v sistem, nižjo letno odmerno stopnjo za pokojnino (1,9 % namesto 2 %).

—	Izračuni bruto pokojnin in družinskih dodatkov temeljijo na določbah Kadrovskih predpisov.

—	Davki, ki jih morajo plačati upravičenci, se odštejejo od bruto obveznosti, rezultat te operacije pa je neto obveznost, ki se vključi iz naslova teh prihodnjih plačil (ker se davek odšteje ob izplačilu pokojnin in se knjiži v dobro prihodkov Skupnosti v letu plačila) v bilanco stanja Komisije.

V zgornji znesek so vključeni tudi obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije, ustanov Sodišča (in Sodišča prve stopnje), Računskega sodišča, evropskega varuha človekovih pravic, evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Sodišča za uslužbence Evropske unije, ter zneski, ki se plačajo predčasno upokojenemu osebju. V letu 2006 porabljeni zneski pomenijo zneske pokojnin, ki so bili iz proračuna za leto 2006 med letom plačani upokojenemu osebju (ter vdovam, sirotam itd.).

Z začetkom veljavnosti novega statuta poslancev Parlamenta se bo prenehala uporabljati pokojninska ureditev za poslance iz Priloge III k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov. Predsedstvo Evropskega parlamenta je imenovalo delovno skupino, da pripravi predloge v zvezi z novim statutom poslancev. Ker ta delovna skupina še ni dokončala svojih predlogov v zvezi s pokojninsko ureditvijo, ki se bo uporabljala po volitvah leta 2009, ni gotovo, kolikšen naj bi bil znesek rezervacij, ki jih je treba oblikovati, saj je to odvisno od končne odločitve. Ko bo ta negotovost odpravljena, bo mogoče na zanesljivi podlagi izračunati rezervacije in jih vključiti v bilanco stanja Parlamenta in Skupnosti. Vendar na dan 31. decembra 2006 taka obveznost ni bila vključena v nobeno od bilanc stanja.

Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Izračunana je bila tudi ocenjena prihodnja obveznost Komisije zaradi prispevka v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja v zvezi z upokojenim osebjem. Na dan 31. decembra 2006 je znašala 2,8 milijarde EUR.

2.13 DOLGOROČNE REZERVACIJE ZA TVEGANJA IN STROŠKE

Dolgoročne rezervacije za tveganja in stroške

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2005	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditev v kratkoročne rezervacije	Diskontiranje sedanje vrednosti	Znesek na dan 31.12.2006
Pravne zadeve	100	36	(40)	(21)	0	0	75
Razgradnja jedrskih objektov	884	0	0	0	(38)	(40)	806
Finančne rezervacije	113	30	0	0	(39)	1	105
Drugo	0	3	0	0	0	0	3
Skupaj	1 097	69	(40)	(21)	(77)	(39)	989

Pravne zadeve

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba plačati po letu 2007 v zvezi z več pravnimi zadevami, ki se obravnavajo. Največji del (70 milijonov EUR) se nanaša na oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati za sodne zadeve, v katerih na dan 31. decembra 2006 sodba še ni bila izrečena, v zvezi s finančnimi popravki za odhodke Jamstvenega oddelka EKUJS in za druge sodne zadeve v zvezi s kmetijskimi odhodki.

Razgradnja jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča

Leta 2002 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov opravil študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki. Njihova ocena znaša 1 145 milijonov EUR (vključno s 76 milijoni EUR, ki pomenijo oceno stroškov za možnost „green field“, tj. popolno uničenje vseh zgradb) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v zaključni račun. Da bi se v celoti upoštevala računovodska pravila Skupnosti, se te rezervacije indeksirajo za inflacijo (po stopnji 2,5 %) in potem diskontirajo na neto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske brezkuponske obveznice). Na dan 31. decembra 2006 je bil tako znesek za rezervacije 978 milijonov EUR, zmanjšan za do zdaj nastale stroške v višini 108 milijonov EUR, kar znaša 870 milijonov EUR, razdeljenih na zneska, ki se bosta po pričakovanjih porabila v letu 2007 (64 milijonov EUR) in pozneje (806 milijonov EUR).

Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 30 let) je treba poudariti, da je ta ocena do neke stopnje negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.

Finančne rezervacije

V okviru Jamstvenega sklada za MSP iz leta 1998, ki se izvaja kot del pobude Evropske unije za rast in zaposlovanje, in Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2001, ki se izvaja v okviru večletnega programa za podjetja in podjetništvo, je Evropski investicijski sklad (EIS) pooblaščen za izdajanje jamstev v svojem imenu, vendar v imenu in na odgovornost Komisije. Vendar je finančno tveganje, povezano z uveljavljanimi in neuveljavljanimi jamstvi, omejeno.

Finančne rezervacije na datum bilance stanja pri obeh skladih ustrezajo plačilnim obveznostim do finančnih posrednikov, zmanjšanim za neto zneske iz zahtevkov za plačilo, vloženih do tega datuma. Zaradi časovne vrednosti denarja se dolgoročne finančne rezervacije diskontirajo na neto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponske zamenjave v eurih).

Finančne rezervacije se vsako leto popravijo glede na morebitno spremembo pri uporabi jamstev ali kakršno koli spremembo neto zneskov v zahtevkih finančnih posrednikov za plačilo. Skupno povečanje finančnih rezervacij (dolgoročnih in kratkoročnih) v letu 2006 znaša 11 milijonov EUR, kar se deli na dejanske dodatne rezervacije v višini 36 milijonov EUR, zmanjšane za plačila zaradi uveljavljanih jamstev v višini 27 milijonov EUR, in povečanje rezervacij v višini 2 milijonov EUR zaradi vpliva časa.

2.14 FINANČNE OBVEZNOSTI

2.14.1 Najeta posojila

Ta postavka vključuje posojila, ki sta jih najeli Evropski skupnosti in ki zapadejo pozneje kot v enem letu. Podroben prikaz gibanja najemanja posojil v letu 2006:

Najeta posojila

v mio. EUR
Naziv	Stanje na dan 31.12.2005	Novo najemanje posojil	Vračila	Tečajne razlike	Spremembe knjigovodske vrednosti	Stanje na dan 31.12.2006
Makrofinančna pomoč	1 086	19	(130)	0	3	978
Po izločitvi	1 071	19	(123)	0	2	969
EURATOM	389	51	0	0	2	442
ESPJ v likvidaciji	468	0	(2)	(3)	0	463
Skupaj	1 943	70	(132)	(3)	5	1 883
Po izločitvi	1 928	70	(125)	(3)	4	1 874

Razdelitev najetih posojil na dolgoročna in kratkoročna

v mio. EUR
	Zapadlost < 1 leto	Zapadlost > 1 leto	Skupaj na dan 31.12.2006
Najeta posojila
Makrofinančna pomoč	20	958	978
Po izločitvi	18	951	969
EURATOM	0	442	442
ESPJ v likvidaciji	2	461	463
Skupaj pred izločitvijo	22	1 861	1 883
Skupaj po izločitvi	20	1 854	1 874

Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki (po izločitvi) znašajo 1 502 milijona EUR (leta 2005: 1 281 milijonov EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti, ki je v primeru najetih posojil ESPJ v likvidaciji povečana za v zadevnem letu opravljeno amortizacijo morebitnih bistvenih stroškov posla, nastalih pri začetnem pripoznanju, pri čemer se za izračun uporabi metoda efektivnih obresti.

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Efektivne obrestne mere za najeta posojila

Najeta posojila	31.12.2006	31.12.2005
Makrofinančna pomoč	3.222 % - 4.54 %	2.039 % - 4.54 %
EURATOM	3.292 % - 5.6775 %	2.144 % - 5.6775 %
ESPJ v likvidaciji	3.0 % - 11.875 % (11)	1.625 % - 11.875 % (11)

2.14.2 Obveznosti v posesti za trgovanje

Za več podrobnosti glej pojasnilo 2.3.3.2 zgoraj o sredstvih v posesti za trgovanje.

Obveznosti v posesti za trgovanje

v mio. EUR
Izvedeni instrument	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Zamenjave ESPJ v likvidaciji	8	14

2.15 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka zajema obveznosti iz najemov, ki zapadejo pozneje kot v enem letu (glej pojasnilo 2.2 zgoraj), in še neizvedena plačila za delež kapitala EBRD, ki ga je vpisala Komisija in je bil vpoklican.

Pod „drugo“ v spodnji razpredelnici je vključen znesek v višini 189 milijonov EUR v zvezi z dvema zgradbama, ki ju je Komisija kupila med letom 2006 – čeprav bo nakupna cena plačana v letnih obrokih, ne gre za pogodbo o najemu, saj je lastninska pravica takoj prešla na Komisijo. Pod „drugo“ sta vključena tudi zneska v višini 21 milijonov EUR za pokojninski sklad za lokalne uslužbence, ki delajo na delegacijah, in 12 milijonov EUR za sklad za brezposelnost, namenjen začasnemu osebju. V to postavko je vključen tudi znesek v višini 22 milijonov EUR (leta 2005: 42 milijonov EUR), ki se nanaša na stroške naložbe, ki jih mora povrniti Parlament v zvezi s svojo zgradbo v Bruslju.

Druge dolgoročne obveznosti

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Dolgovi iz finančnih najemov	1 534	1 773
Vpisi kapitala v EBRD	6	10
Drugo	480	70
Skupaj	2 020	1 853

IV. TEKOČE OBVEZNOSTI

2.16 KRATKOROČNE REZERVACIJE ZA TVEGANJA IN STROŠKE

Ta postavka zajema del rezervacij, ki zapade v plačilo prej kot v enem letu.

Kratkoročne rezervacije za tveganja in stroške

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2005	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditev iz dolgoročnih rezervacij	Diskontiranje sedanje vrednosti	Znesek na dan 31.12.2006
Pravne zadeve	16	68	0	(12)	0	0	72
Razgradnja jedrskih objektov	51	0	0	(27)	38	2	64
Veterinarski sklad za nujne primere	35	7	(3)	(4)	0	0	35
Finančne rezervacije	154	6	0	(27)	39	1	173
Drugo	19	19	(2)	(1)	0	0	35
Skupaj	275	100	(5)	(71)	77	3	379

Pravne zadeve

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba plačati v letu 2007 v zvezi z več pravnimi zadevami, ki se obravnavajo, in s tem povezanimi pravnimi stroški.

Razgradnja jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča – glej pojasnilo 2.13.

Rezervacije za Veterinarski sklad za nujne primere

Te rezervacije se nanašajo na ocene prispevkov Skupnosti za različne države članice iz Veterinarskega sklada za nujne primere za izbruhe nekaterih živalskih bolezni, v skupni vrednosti 35 milijonov EUR (leta 2005: 35 milijonov EUR). Zneski v višini 9 milijonov EUR, katerih plačilo je že odobreno, so vključeni kot dolg do držav članic.

Finančne rezervacije – glej pojasnilo 2.13.

Druge rezervacije – te rezervacije se nanašajo na rezervacije za neizkoriščen dopust osebja v raznih agencijah in institucijah.

2.17 KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka vključuje najeta posojila in druge finančne obveznosti v višini 20 milijonov EUR, ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja (glej besedilo in razpredelnice zgoraj, pojasnilo 2.14).

2.18 OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

Obveznosti iz poslovanja

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Dolgoročne obveznosti, ki zapadejo prej kot v enem letu	60	51
Tekoče obveznosti iz poslovanja	24 723	15 220
Razne obveznosti iz poslovanja	220	109
Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki	69 077	67 148
Skupaj	94 080	82 528

2.18.1 Dolgoročne obveznosti, ki zapadejo prej kot v enem letu

Ta postavka vključuje zneske, ki zapadejo v plačilo prej kot v enem letu, predvsem dolgoročne dolgove iz najemov, ki zapadejo v istem letu (28 milijonov EUR). Vključuje tudi znesek v višini 21,9 milijona EUR (leta 2005: 21,4 milijona EUR), ki se nanaša na stroške naložbe, ki jih mora povrniti Parlament v zvezi s svojo zgradbo v Bruslju.

Dolgoročne obveznosti, ki zapadejo prej kot v enem letu

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Dolgovi iz finančnih najemov	28	30
Drugo	32	21
Skupaj	60	51

2.18.2 Tekoče obveznosti iz poslovanja

Tekoče obveznosti iz poslovanja

v mio. EUR
Vrsta	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Države članice	22 943	15 335
Države EFTE	9	9
Tretje države	151	175
Dobavitelji in drugo	2 728	1 351
Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti	(1 108)	(1 650)
Skupaj	24 723	15 220

Tekoče obveznosti iz poslovanja se v glavnem nanašajo na izkaze stroškov, ki jih Skupnosti prejmeta v okviru dejavnosti subvencioniranja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja.

Dodeljevanje subvencij v okviru različnih področij politike je osrednja dejavnost Evropskih skupnosti. Povzetek običajnega ciklusa subvencioniranja: sprejme se odločitev o financiranju, ki ji sledi prevzem obveznosti v breme proračuna (rezervacija sredstev v proračunu), temu pa sledi podpis pogodbe med Skupnostma in upravičencem (čeprav je to zaporedje lahko drugačno, na primer pri strukturnih skladih). Nato se lahko plača predfinanciranje, katerega namen je upravičencu zagotoviti likvidna sredstva.

Naslednja (vmesna ali končna) plačila so namenjena povračilu odhodkov upravičenca na podlagi izkaza odhodkov, ko ukrep poteka. Z odhodki se lahko neobračunani znesek predfinanciranja v celoti ali delno obračuna.

Upravičenci pošljejo izkaze stroškov, ki jih morata Skupnosti proučiti z vidika upravičenosti odhodkov, skupaj z morebitnim obračunom zneska predfinanciranja. Pogostnost pošiljanja teh zahtevkov za povračilo stroškov med letom se spreminja, odvisna pa je od vrste financiranega ukrepa in pogodbenih pogojev, in ni nujno, da se ti zahtevki prejmejo ob koncu leta. Prejeti izkazi stroškov se takoj vknjižijo kot tekoče obveznosti iz poslovanja s protipostavko „zneskov, katerih upravičenost je treba preveriti“.

Merila za upravičenost so določena v temeljnem aktu, razpisih za zbiranje predlogov, drugih informativnih dokumentih za upravičence do subvencij in/ali v pogodbenih določbah sporazumov o subvencijah. Po proučitvi se upravičeni odhodki obravnavajo kot stroški in upravičenec je obveščen o morebitnih neupravičenih zneskih.„Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti“ tako pomenijo zneske iz prejetih zahtevkov za povračilo stroškov, katerih upravičenost še ni bila preverjena, in torej dogodek, zaradi katerega se odhodek uresniči, še ni nastal.

Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta (glej pojasnilo 2.18.4 spodaj). Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako izkazani kot vnaprej vračunani stroški, medtem ko so neupravičeni deli še odprti na računih za „zneske, katerih upravičenost je treba preveriti“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se neto znesek, ki ga je treba plačati, prikaže med tekočimi obveznostmi.

Treba je omeniti, da so v postavko odhodkov iz poslovanja v letu 2006 vključeni popravki v višini 206 milijonov EUR v zvezi s tekočimi obveznostmi iz poslovanja za leto 2005, ki so bili za enega od generalnih direktoratov precenjeni. Teh popravkov ni bilo mogoče vključiti v zaključni račun za leto 2005, saj zadevnih zneskov takrat ni bilo mogoče količinsko opredeliti (glej tudi pojasnilo E 3.3).

Države članice

Osnovni zneski v tej postavki se nanašajo na neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov in na 7,4 milijarde EUR, ki jih je treba vrniti državam članicam na podlagi spremembe proračuna (št. 6) ob koncu leta 2006 (leta 2005: 3,8 milijarde EUR). Razlog za povečanje glede na lansko leto je zmanjšanje odobritev plačil za 4,7 milijarde EUR, povečanje raznih prihodkov (zlasti glob) za 1,05 milijarde EUR ter vključitev saldov DDV/BND v višini 1,5 milijarde EUR v proračun.

Države EFTE

Zneski, dolgovani državam EFTE, vključujejo zneske realizacije proračuna za tekoče leto in prejšnja leta, predvsem pa saldo na tekočem računu EFTE.

Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključeni zneski, povezani z dejavnostmi subvencioniranja, pa tudi zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti javnega naročanja. Ta postavka zajema tudi obveznosti iz poslovanja do več javnih organov (univerz, zavodov, gospodarskih zbornic, Združenih narodov, EIB itd.) in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo, vključno z ERS.

Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti

Po upoštevanju prehodno nezaračunanih prihodkov in vnaprej vračunanih odhodkov ob koncu leta je 1,1 milijarde EUR ostalo odprtih kot „zneski, katerih upravičenost je treba preveriti“ iz zahtevkov za povračilo stroškov v okviru dejavnosti subvencioniranja. Največji del zneskov se nanaša na GD REGIO (566 milijonov EUR), GD EMPL (210 milijonov EUR), GD AGRI (118 milijonov EUR), GD INFSO (89 milijonov EUR) in GD EAC/EACEA (55 milijonov EUR). Ti zneski in preostali saldo „zneskov, katerih upravičenost je treba preveriti“ (62 milijonov EUR) se nanašajo na tiste prejete zahtevke za povračila, ki so bili ocenjeni kot neupravičeni.

Preostanek v višini 8 milijonov EUR je še odprt kot „računi, ki jih je treba preveriti“, predvsem v okviru dejavnosti javnega naročanja. Nanaša se na prejete račune in zahtevke za povračila, za katera je še treba preveriti račun glede na dobavljeno blago in opravljene storitve, ter zahtevke za predfinanciranje.

2.18.3 Razne obveznosti iz poslovanja

V to postavko vključen znesek v višini 9 milijonov EUR (leta 2005: 6 milijonov EUR), ki ga je treba plačati raznim državam članicam, se nanaša na vložene zahtevke za povračilo nekaterih stroškov v zvezi s stroški za izkoreninjenje nekaterih bolezni. Vključeni so tudi zneski sofinanciranja v višini 32 milijonov EUR (leta 2005: 30 milijonov EUR), prejeti od držav članic za njihovo sodelovanje pri nekaterih razvojnih projektih. Ustrezni zneski so prav tako vključeni v denarna sredstva in njihove ustreznike. Letos je v to postavko vključen tudi znesek v višini 37 milijonov EUR, ki se nanaša na predčasna vračila, prejeta od dveh upravičencev do posojil v okviru makrofinančne pomoči.

2.18.4 Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki

Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Vnaprej vračunani stroški	68 937	66 685
Odloženi prihodki	26	79
Drugo	114	384
Skupaj	69 077	67 148

Največji del zneskov vnaprej vračunanih stroškov so vnaprej vračunani stroški, ki se nanašajo na odhodke Jamstvenega oddelka EKUJS. Na dan 31. decembra 2006 so znašali 45,2 milijarde EUR v primerjavi z 49,1 milijarde EUR v prejšnjem letu: 26,6 milijarde EUR (25,1 milijarde EUR leta 2005) pokriva stroške, nastale med 16. oktobrom in 31. decembrom 2006, ki so jih države članice prijavile ter plačale januarja in februarja leta 2007, 16,7 milijarde EUR (23,5 milijarde EUR leta 2005) pokriva tržne ukrepe, vključno z neposredno pomočjo (sem spadajo upravičenosti, nastale v letu 2006, ki imajo finančne posledice v letu 2007) in razvojem podeželja (sem spadajo upravičeni odhodki, ki so jih imeli izvajalci ali plačilni organi do 31. decembra 2006 in za katere Komisiji še niso bili poslani zahtevki za plačilo), 1,3 milijarde EUR se nanaša na začasno shemo za prestrukturiranje sektorja sladkorja, 0,6 milijarde EUR (0,5 milijarde EUR leta 2005) pa pomeni intervencijsko zalogo.

Znaten znesek pomenijo tudi vnaprej vračunani stroški za strukturne sklade: na dan 31. decembra 2006 so znašali 12,2 milijarde EUR za FEDER 2000–2006, ISPA in inovativne ukrepe (7,9 milijarde EUR leta 2005) ter 5,6 milijarde EUR za ESS (5,1 milijarde EUR leta 2005). Preostali znesek v višini 5,8 milijarde EUR (4,5 milijarde EUR leta 2005) pokriva vnaprej vračunane stroške za druge politike, od katerih zavzema največji del raziskovalno področje s približno 1,7 milijarde EUR za leto 2006.

V postavko odhodkov iz poslovanja v letu 2006 so vključeni popravki v višini 313 milijonov EUR v zvezi z vnaprej vračunanimi stroški za leto 2005 na dan 31. decembra 2005, ki so bili za enega od generalnih direktoratov precenjeni. Teh popravkov ni bilo mogoče vključiti v zaključni račun za leto 2005, saj zadevnih zneskov takrat ni bilo mogoče količinsko opredeliti (glej tudi pojasnilo E 3.3).

Odloženi prihodki so se zmanjšali zaradi posebnega položaja ob koncu lanskega leta v zvezi z enim od generalnih direktoratov, do katerega ob koncu letošnjega leta ni prišlo. Zneski v postavki „drugo“ so se zmanjšali predvsem zaradi zmanjšanja zneskov, dolgovanih državam članicam v zvezi neko pravno zadevo.

V. ČISTA SREDSTVA

2.19 REZERVE

Rezerve

v mio. EUR
	Stanje na dan 31.12.2006	Stanje na dan 31.12.2005
Rezerva za pošteno vrednost	4	81
Druge rezerve:	2 851	2 727
Jamstveni sklad	1 253	1 231
Revalorizacijska rezerva	57	57
Najemanje in dajanje posojil	1 459	1 439
Drugo	82	0
Skupaj	2 855	2 808

2.19.1 Rezerva za pošteno vrednost

V skladu z računovodskimi pravili se popravek za pošteno vrednost za prodajo razpoložljivih sredstev obračuna skozi rezervo za pošteno vrednost.

2.19.2 Druge rezerve

Jamstveni sklad

Glede delovanja Jamstvenega sklada glej tudi pojasnilo 2.3.2. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neporavnanih zneskov, za katere jamči Sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva. Kot je bilo že navedeno, se vsa sredstva Sklada, ki presegajo ta ciljni znesek v višini 9 %, vrnejo v proračun.

Revalorizacijska rezerva

Revalorizacijska rezerva obsega revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Saldo ob koncu leta v višini 57,1 milijona EUR izhaja iz revalorizacije zemljišča in zgradb Komisije, ki je bila narejena že pred prehodom na nova računovodska pravila.

Rezerva za najemanje in dajanje posojil

Ti zneski obsegajo rezerve v zvezi s posojili, ki jih najemajo in dajejo Skupnosti. Najvišji znesek se nanaša na rezerve ESPJ v likvidaciji.

Drugo

Ta rezerva se nanaša na dve agenciji, od katerih je bila ena v letu 2006 prvič vključena v konsolidacijo.

2.20 ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

Ta znesek pomeni presežek stroškov, ki sta jih imeli Skupnosti do 31. decembra 2006 in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Izhaja iz uporabe metod računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki so se prvič uporabile leta 2005 in se razlikujejo od pravil računovodstva na podlagi nastanka plačil, ki se uporabljajo za proračunsko računovodstvo. Računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripozna odhodke v obdobju, na katero se nanašajo, ne glede na to, kdaj je plačilo dejansko izvedeno, medtem ko računovodstvo na podlagi nastanka plačil posel zajame šele po izvedenem plačilu. Na podlagi teh pravil morata Skupnosti v svojih računovodskih izkazih oceniti in pripoznati odhodke, ki bodo financirani iz splošnega proračuna, vendar ob koncu leta še niso bili prijavljeni. Tako je zelo veliko odhodkov po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Kljub temu pa lahko Skupnosti vpokličeta sredstva od držav članic šele, kadar potrebujeta denarna sredstva za plačilo dolgovanih zneskov, da bi tako državam članicam omogočili čim večjo prilagodljivost pri upravljanju njihovih javnih financ. Zaradi te vključitve obveznosti Skupnosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz naslednjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva.

Obstoj negativnih čistih sredstev poudarja razliko med računovodstvom na podlagi nastanka plačil in računovodstvom na podlagi nastanka poslovnih dogodkov za subjekt, ki se financira v skladu v svojimi potrebami po denarnih sredstvih. Pri tem se ne upošteva obveznost držav članic, da v prihodnosti zagotovijo potrebna sredstva za plačilo nastalih odhodkov, ko ti zapadejo. Ne gre pozabiti, da Skupnosti ne moreta opraviti plačila, če to ni bilo predvideno v proračunu, in da so vsi v proračunu predvideni odhodki pokriti z v proračunu predvidenimi prihodki iz držav članic.

Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti Jamstvenega oddelka EKUJS. Znesek plačil, dolgovanih državam članicam za obdobje od 16. oktobra do 31. decembra 2006, je znašal 26,6 milijarde EUR. To je bil po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov odhodek v letu 2006 in je bil kot takšen pripoznan med vnaprej vračunanimi stroški. Vendar se je ta znesek kril iz proračuna za leto 2007 ter je bil dejansko izplačan januarja in februarja 2007 in v proračunskem računovodstvu izkazan kot plačilo za leto 2007 (v letu 2006 za te zneske v proračunskem računovodstvu ni bilo vknjižb).

Na ta podatek vpliva tudi znesek pokojninskih obveznosti Komisije do njenih zaposlenih – na dan 31. decembra 2006 je bil ta znesek ocenjen na 32,2 milijarde EUR. Ta znesek ne bo v celoti izplačan v enem letu, ampak se pokojnine izplačujejo zaposlenim redno vsak mesec, ko ti postanejo upravičeni. Tako se ta plačila krijejo iz prihodnjega proračuna za leto, v katerem se plačajo.

Države članice dejansko plačajo večino zneskov, ki se vpokličejo, prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta v okviru proračuna za prihodnje leto. V bistvu se samo znesek za pokojnine izplačuje v daljšem obdobju, in sicer z letnim proračunskim prispevkom držav članic. Razdelitev zneskov, ki bodo vpoklicani od držav članic v prihodnosti:

v mio. EUR
	Stanje
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic v prihodnjih letih, na dan 31.12.2005	64 953
Vračilo proračunskega presežka iz leta 2005 državam članicam	2 410
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad	22
Drugo gibanje rezerv	(145)
ESPJ v likvidaciji: dodelitev rezultata iz leta 2005	30
Poslovni izid (presežek) za zadevno leto	(197)
Skupni zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic, na dan 31.12.2006	67 073

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na realizacijo proračuna – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki proračunskim odhodkom, ker se vsak presežek prihodkov vrne državam članicam.

3. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1 PRIHODKI IZ POSLOVANJA

Prihodki Evropskih skupnosti iz poslovanja se lahko razdelijo v dve glavni kategoriji: lastna sredstva in druge prihodke. Večina odhodkov se financira iz lastnih sredstev in drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja.

PRIHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2006	2005
PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV	3.1.1	102 588	101 144
Sredstva iz naslova BND		70 134	70 861
Sredstva iz naslova DDV		17 207	16 018
Tradicionalna lastna sredstva:
Kmetijske dajatve		1 300	1 311
Carine		13 764	12 252
Prelevmani na sladkor		183	702
PRORAČUNSKI POPRAVKI	3.1.2	2 395	2 606
PRISPEVKI TRETJIH DRŽAV (VKLJUČNO Z DRŽAVAMI EFTE)		135	214
GLOBE		2 217	719
KMETIJSKI PRELEVMANI	3.1.3	1 695	447
IZTERJAVA STROŠKOV	3.1.4	1 296	939
Neposredno centralizirano upravljanje		50	59
Posredno centralizirano upravljanje		(22)	41
Decentralizirano upravljanje		8	(4)
Deljeno upravljanje		1 244	843
Skupno upravljanje		16	0
PRIHODKI IZ UPRAVNEGA POSLOVANJA	3.1.5	982	895
Osebje		856	779
Prihodki, povezani z osnovnimi sredstvi		23	43
Drugi prihodki iz upravnega poslovanja		103	73
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.1.6	2 178	926
Popravki/rezervacije		43	4
Pozitivne tečajne razlike		111	414
Drugo		2 024	508
Skupaj		113 486	107 890

3.1.1 Prihodki iz lastnih sredstev

Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo kmetijske dajatve, prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev je tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo). Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev.

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države, na usklajeni osnovi za DDV, ki je omejena na 50 % BND za vse države članice. Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic.

Treba je omeniti, da so popravki v letu 2006 v zvezi z obdobjem 1995-2005 za sredstva iz naslova BND znašali 1 530 milijonov EUR. Nasprotno pa so popravki v zvezi z obdobjem 1991-2005 za sredstva iz naslova DDV znašali – 13,6 milijona EUR. Ti popravki imajo enak učinek v proračunskem računovodstvu.

3.1.2 Proračunski popravki

Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2005 (2,41 milijarde EUR), ki se posredno povrne državam članicam tako, da se jim zmanjšajo zneski lastnih sredstev, ki jih morajo prenesti na Skupnost naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2006.

V skladu s Sklepom Sveta 2000/597 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti je Združenemu kraljestvu odobren popravek za proračunska neravnovesja. Ker ta znesek financirajo druge države članice, ne bi smelo biti na proračunsko realizacijo ali poslovni izid nobenega neto učinka. Vendar je bil v to postavko vknjižen negativen znesek v višini (15 milijonov EUR). Razlog za ta znesek so razlike med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna (glej člen 10(3) Uredbe št. 1150/2000), in tečaji, ki so veljali, ko so države članice, ki niso del EMU, dejansko izvedle svoja plačila.

3.1.3 Kmetijski prelevmani

Ti zneski se nanašajo na prelevmane na mleko v višini 436 milijonov EUR (leta 2005: 447 milijonov EUR) in prelevmane na sladkor v višini 1 259 milijonov EUR. Znesek v višini 447 milijonov EUR v zvezi s prelevmani na mleko iz leta 2005 je bil prvotno v zaključnem računu za leto 2005 razvrščen v postavko „izterjava stroškov“.

Treba je omeniti, da so „prelevmani na sladkor“ tukaj posebni prihodki, povezani s prestrukturiranjem sektorja sladkorja in ločeni od prelevmanov na sladkor, ki se obravnavajo kot zgoraj omenjeni prihodki iz lastnih sredstev. V okviru določitve proračuna ES za leto 2007 se je znesek v višini 1 259 milijonov EUR upošteval za postavko namenskih prejemkov „začasni zneski za prestrukturiranje“. Namenski prejemki se bodo samodejno prenesli v naslednje leto v skladu s členom 10 finančne uredbe in se bodo porabili v prihodnjih letih v skladu z Uredbo (ES) št. 320/2006. Upravičenost do plačila iz EKJS je bila določena leta 2006 z že prej navedeno Uredbo (ES) št. 320/2006 in skupni znesek namenskih prejemkov (zbranih začasnih zneskov za prestrukturiranje) se bo porabil za prestrukturiranje sektorja sladkorja.

3.1.4 Izterjava stroškov

Upravičenost odhodkov, ki bremenijo proračun Komisije, preverijo službe Komisije, v primeru deljenega upravljanja pa službe držav članic, in sicer na podlagi spremne dokumentacije, določene v pravilih, ki se uporabljajo, ali pogojih za posamezno subvencijo. Da bi bilo razmerje med stroški in koristmi kontrolnih sistemov čim ugodnejše, so preverjanja spremne dokumentacije pri končnih zahtevkih pogosto strožja od preverjanj pri vmesnih zahtevkih in lahko odkrijejo napake pri vmesnih plačilih, ki se potem popravijo s prilagoditvijo končnega plačila. Poleg tega imajo Komisija in/ali države članice pravico, da preverijo verodostojnost spremne dokumentacije s preverjanjem v prostorih vložnika zahtevka, in sicer med izvajanjem financiranega ukrepa in/ali naknadno. Napake, odkrite v obdobju izvajanja, se lahko popravijo s prilagoditvijo poznejših zahtevkov, kot je to dovoljeno v skladu s členom 20 finančne uredbe in členom 14 izvedbenih pravil. Za naknadno odkrite napake se izda nalog za izterjavo.

Ta postavka v zaključnem računu pomeni izdane naloge za izterjavo, vknjižene v poslovne knjige Komisije, za izterjavo zneskov, ki so bili predhodno plačani iz splošnega proračuna, in sicer na podlagi kontrol, zaključenih revizij ali analiz upravičenosti, skupaj z nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov Jamstvenega sklada EKUJS. V tej postavki niso prikazane vse izterjave glede odhodkov ES, zlasti za bistveni področji porabe, in sicer kmetijstvo in strukturne ukrepe, pri katerih so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje vračanja neupravičenih denarnih sredstev, s tem da večina teh mehanizmov ne vključuje izdajanja nalogov za izterjavo. Poleg tega pri strukturnih skladih zneskov ne izterjuje samo Komisija, ampak tudi same države članice, ki izvršujejo zadevne odhodke – v tem primeru izterjava ne vpliva na zaključni račun Skupnosti.

Kontrolni sistemi, ki se uporabljajo za odhodke Komisije, so taki, da se zneski, ki jih izplača Evropska komisija v katerem koli proračunskem letu, lahko popravijo in se v prihodnosti dejansko popravijo. Ti popravki se vknjižijo v zaključni račun, če je znesek upravičenih odhodkov, kot se določi z naknadnimi kontrolami ali revizijami, nižji od zneska skupnih upravičenih odhodkov, ki jih je Komisija pripoznala na začetku.

Ker so sheme pomoči Komisije zelo raznovrstne, je težko predstaviti celovito sliko izterjave stroškov. Izterjava stroškov in z njo povezan računovodski postopek sta namreč različna glede na vrsto ukrepa ali upravljanja.

Za posle, pri katerih mora končni upravičenec, tretja država ali država članica Komisiji povrniti sredstva, so bili nalogi za izterjavo izdani in obračunani. Ti zneski, ki naj bi bili po ocenah izterjani ob koncu leta in temeljijo predvsem na zaključenih revizijah, preverjanjih upravičenosti ali priznanih napakah, se nanašajo na:

—	izterjavo predfinanciranja (229 milijonov EUR) – v tem primeru je ta znesek vključen v postavko za predfinanciranje – ali

—

izterjavo stroškov (723 milijonov EUR). Če je nalog za izterjavo izdan pred končnim plačilom subvencije, nastane za te vrste izterjave in v skladu z računovodskimi pravili ES terjatev do prejemnika z ustreznim zmanjšanjem stroškov za zadevno leto. Če je nalog za izterjavo izdan po končnem plačilu, pa nastane terjatev z ustreznim vnosom prihodka v izkazu poslovnega izida (v postavki „izterjava stroškov“) za zadevno leto.

Kadar postopek proti tretji stranki ni zaključen, se izda napoved prihodkov z najboljšo oceno zneska, ki ga bo treba izterjati, čeprav to ne vpliva na splošne računovodske evidence (glej pogojna sredstva, E 5.4).

Splošni pregled izterjave stroškov, ki so bili predhodno plačani iz proračuna Skupnosti, v letu 2006:

v mio. EUR
Opis	Nalogi za izterjavo, izdani v letu 2006, skupaj	Nalogi za izterjavo stroškov		Nalogi za izterjavo predfinanciranja	Zneski, izterjani v letu 2006, skupaj	Zneski stroškov, izterjani v letu 2006, skupaj	Zneski predfinanciranja, izterjani v letu 2006, skupaj
		knjiženi kot prihodki	knjiženi kot odhodki
Strukturni ukrepi	695	560	65	70	394	344	50
Notranje politike	85	16	2	67	106	39	67
Zunanji ukrepi	172	50	30	92	192	102	90
Skupaj	952	(12) 626	97	229	692	485	207
		723

Izterjava stroškov: deljeno upravljanje

V to podpostavko je skupaj vključenih 1 244 milijonov EUR, od tega 684 milijonov EUR v zvezi z Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom (EKUJS) ter 560 milijonov EUR za ukrepe strukturnih skladov.

(a) EKUJS

V okviru skupne kmetijske politike se zneski, zajeti kot prihodki za zadevno leto v tej postavki, nanašajo na negativne odhodke med letom in prehodno nezaračunane prihodke. Razdelitev prihodkov EKUJS, ki so vključeni v to postavko in skupaj znašajo 684 milijonov EUR:

—	prehodno nezaračunani prihodki v znesku 512 milijonov EUR v zvezi z EKUJS so bili obračunani v tej postavki kot popravek zaradi skladnosti in se nanašajo na odločbe o skladnosti, ki ob koncu leta še niso bile izvršene;

—	89 milijonov EUR prihodkov EKUJS se nanaša na povračila zaradi goljufij in nepravilnosti ter izterjave na podlagi popravkov zaradi skladnosti za november in december 2006;

—	nadaljnji prehodno nezaračunani prihodki ob koncu leta v višini 172 milijonov EUR pomenijo namenske prejemke iz naslova goljufij in nepravilnosti ter popravkov zaradi skladnosti (proračun za leto N+1);

—	negativni odhodki med letom v znesku 376 milijonov EUR pomenijo predvsem prejemke iz naslova goljufij in nepravilnosti ter izterjav na podlagi revizij;

—	od te vsote pa se odšteje 465 milijonov EUR za zmanjšanje neporavnanih zneskov ob koncu leta, ki naj bi bili po ocenah prejeti v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi; terjatve znašajo 1 009 milijonov EUR v primerjavi s 1 474 milijoni EUR ob koncu leta 2005 – glej pojasnilo E 2.10.2.2.

Na dan 31. decembra 2006 je znesek odhodkov Jamstvenega oddelka EKUJS, ki se lahko v prihodnje še popravi na podlagi revizij, ki še niso bile zaključene, skupaj znašal 1,25 milijarde EUR. Ta znesek se obravnava kot pogojna obveznost med zunajbilančnimi postavkami (glej pojasnilo E 5.4).

(b) Ukrepi strukturnih skladov

Prihodki od izterjave stroškov v zvezi s strukturnimi skladi, vključeni v to postavko, so skupaj znašali 560 milijonov EUR. Od tega skupnega zneska se 418 milijonov EUR nanaša na sklep Komisije iz leta 2005 o zmanjšanju pomoči, dodeljene iz ESRR eni od držav članic. Ta znesek bi moral biti vključen v zaključni račun za leto 2005 kot izterjava stroškov, vendar ni bil – zato je bil v tej postavki v zaključnem računu za leto 2005 znesek za toliko prenizek (glej tudi pojasnili E 2.6 in E 2.10.2).

Komisija izda naloge za izterjavo in vračila se razkrijejo v zaključnem računu samo v naslednjih primerih:

—	uradne odločitve o finančnih popravkih na podlagi odkritja nepravilnih odhodkov pri zneskih iz zahtevkov držav članic (zmanjšanje prispevka EU za program v skladu s členom 24(2) Uredbe št. 4253/88 ali členom 39(3) Uredbe št. 1260/1999);

—

popravki ob zaključku programa, na podlagi katerih se zmanjša prispevek EU, kadar država članica ne prijavi dovolj upravičenih odhodkov, da bi utemeljila celoten znesek predfinanciranja, vmesna plačila pa so bila že opravljena; taki posli se lahko opravijo brez uradne odločitve Komisije, če se država članica z njimi strinja;

—	vračilo izterjanih zneskov po zaključku programa na podlagi zaključenega sodnega postopka, ki je ob zaključku programa še potekal.

V skladu z računovodskimi pravili ES se izterjave v zvezi s strukturnimi skladi, izvedene pred zaključkom ali ob zaključku programa, knjižijo k ustreznim odhodkom. Samo izterjave, izdane po zaključku programa, sistematično povečujejo terjatve in to postavko prihodkov.

Mnogi drugi finančni popravki ne povzročijo vračila Komisiji, ampak se prerazporedijo v druge projekte v okviru zadevnega programa države članice in zato v zaključnem računu Skupnosti niso prikazani kot prihodki:

—	finančni popravki, ki jih predlaga Komisija in se država članica z njimi strinja brez uradne odločitve Komisije na podlagi odkritja nepravilnih odhodkov v programu, ki se še izvaja, ter ki se odbijejo od poznejših plačil;

—	popravki ob zaključku programa, zaradi katerih se prispevek ES ne zmanjša pod znesek, ki je bil državi članici že izplačan, če se ta država članica z njimi strinja;

—

finančni popravki ob ali po zaključku programa zaradi nepravilnih odhodkov, ki ne presegajo praga pomembnosti, kadar je država članica prijavila več odhodkov, kot je bilo potrebnih, da bi utemeljila celotno njej dolgovano plačilo (nepravilni odhodki se izravnajo z dodatnimi prijavljenimi odhodki, ne da bi to vplivalo na znesek dolgovanega plačila);

—

finančni popravki (zapadli zneski in/ali izterjava vsega ali dela prispevka EU za posel), ki jih opravijo organi države članice na podlagi odkritja nepravilnih odhodkov med izvajanjem programa in pred predložitvijo končne izjave o odhodkih (države članice lahko take odhodke nadomestijo med izvajanjem programa; ob zaključku programa take odhodke odbijejo od odhodkov v končni izjavi, kar povzroči zmanjšanje dolgovanega plačila Komisije, vendar ne vračila).

Zneski, ki jih izterjajo države članice od vložnikov zahtevkov, se ne vrnejo nujno Komisiji. Plačila teh sredstev namreč upravljajo države članice, napake, odkrite pri vmesnih zahtevkih za povračilo stroškov, pa se popravijo z zmanjšanjem poznejših zahtevkov za povračilo stroškov, zato izterjava ni vidna v zaključnem računu Komisije.

Države članici morajo Komisiji redno poročati o zapadlih prispevkih Skupnosti ali njihovi izterjavi in izterljivih zneskih. Da bi se izboljšalo sporočanje teh podatkov, je Komisija spremenila Uredbo št. 448/2001 ter izdala navodila o podatkih, zahtevanih pri izterjavah v zvezi z opravljenimi popravki in zneski, ki jih morajo izterjati države članice. V prihodnje bi morali tako biti na razpolago popolnejši podatki o opravljenih popravkih in zneskih, ki jih morajo izterjati države članice.

Finančni popravki, opravljeni pri programih v letih 2004, 2005 in 2006 na podlagi revizij Komisije in Računskega sodišča ter postopka zaključevanja:

FINANČNI POPRAVKI V ZVEZI S PROGRAMI/PROJEKTI

ZA OBDOBJE 2000-2006 SKUPAJ

v mio. EUR
	Fin. popravki pri struk. skladih brez odločitve Komisije	Fin. popravki pri struk. skladih na podlagi odločitve Komisije	Fin. popravki pri Koh. skladu na podlagi odločitve Komisije ali brez nje	Finančni popravki skupaj	Finančni popravki, opravljeni v letu 2006, skupaj
Kohezijski sklad	0	0	100	100	93
ESRR	857	518	0	1 375	262
ESS	433	6	0	439	165
FIUR	0	0	0	0	0
Usmerjevalni oddelek EKUJS	0	1	0	1	1
Skupaj	1 290	525	100	1 915	521

FINANČNI POPRAVKI V ZVEZI S PROGRAMI/PROJEKTI

ZA OBDOBJE 1994–1999

v mio. EUR
	Fin. popravki pri struk. skladih brez odločitve Komisije	Fin. popravki pri struk. skladih na podlagi odločitve Komisije	Fin. popravki pri Koh. skladu na podlagi odločitve Komisije ali brez nje	Finančni popravki skupaj	Finančni popravki, opravljeni v letu 2006, skupaj
Kohezijski sklad	0	0	260	260	77
ESRR	951	93	0	1 044	277
ESS	0	330	0	330	125
FIUR	13	0	0	13	12
Usmerjevalni oddelek EKUJS	20	10	0	30	11
Skupaj	984	433	260	1 677	502

Ukrepi strukturnih skladov ne vključujejo zneskov Solidarnostnega sklada EU in instrumenta ISPA. Zneski ESRR in Kohezijskega sklada vključujejo ocenjene zneske, določene v začetnih dopisih državam članicam, s katerimi se začnejo postopki finančnih popravkov. Zneski se lahko pozneje med postopkom spremenijo, zato so do sprejetja zadevne odločitve vknjiženi kot napovedi prihodkov. Poleg tega je del razkritega zneska v razpredelnicah o ESRR za obdobje 1994-1999 ocena, ki temelji na prispevni stopnji ESRR za zadevni program. Ti zneski vključujejo popravke, ki se izravnajo z drugimi upravičenimi odhodki in zato ne povzročijo vračila Komisiji. Zneski ESS za obdobje 1994-1999 vključujejo samo finančne popravke na podlagi uradne odločitve Komisije.

Izterjava stroškov: druge vrste upravljanja

Pri drugih dejavnostih subvencioniranja mora biti nalog za izterjavo naslovljen na upravičenca do subvencije. Če se to zgodi pred končnim plačilom subvencije, se terjatev do prejemnika vknjiži z ustreznim zmanjšanjem stroškov za zadevno leto. Če je nalog za izterjavo izdan po končnem plačilu, pa nastane terjatev do upravičenca do subvencije z ustreznim računovodskim vnosom prihodka v izkazu poslovnega izida za zadevno leto v postavki „izterjava stroškov“.

3.1.5 Prihodki iz upravnega poslovanja

Ti prihodki izhajajo iz odbitkov od plač osebja ter vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke in davke od dohodka.

3.1.6 Drugi prihodki iz poslovanja

Znesek v višini 358 milijonov EUR (leta 2005: 276 milijonov EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. Vendar je eden glavnih razlogov za povečanje drugih prihodkov iz poslovanja v primerjavi z lanskim letom zmanjšanje vrednosti terjatev iz naslova EKUJS na dan 31. decembra 2006 za 397 milijonov EUR s protiknjižbo v tej postavki – glej pojasnilo E 2.10.2.2.

Še pomembneje je to, da je bilo med letom 2006 v bilanco stanja prvič vključenih 832 milijonov EUR zneskov predfinanciranja s protiknjižbo prav tako v tej postavki – največji znesek, in sicer 652 milijonov EUR, se nanaša na denarna sredstva, izplačana v okviru schengenskega vira. Schengenski vir je bil ustanovljen neposredno s členom 35 Pogodbe o pristopu, ki predvideva, da je znesek, ki se da na razpolago državam članicam, v obliki „nepovratnih pavšalnih plačil“. V tem členu je navedeno tudi, da se „nepovratna pavšalna plačila […] porabijo v treh letih od prvega izplačila“ ter da Komisija izterja „morebitna neporabljena ali neupravičeno porabljena sredstva“. Poleg tega se znesek v višini 338 milijonov EUR nanaša na prihodke od provizij, ki so jih prejele 4 agencije.

V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.5 spodaj. Te pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke.

3.2 UPRAVNI ODHODKI

To so upravni odhodki, ki so nastali v okviru dejavnosti Komisije ter zajemajo stroške osebja in stroške osnovnih sredstev (kot je amortizacija).

Stroški zemljišč in zgradb, ki zajemajo najemnino in stroške poslovnega najema, so vključeni v postavki „drugi upravni stroški“, kamor spadajo tudi stroški publikacij in notranja nabava blaga.

3.3 ODHODKI IZ POSLOVANJA

Odhodki Evropskih skupnosti iz poslovanja zajemajo vse različne razdelke finančne perspektive in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. V skladu s finančno uredbo Skupnosti izvršujeta splošni proračun z uporabo naslednjih metod:

Neposredno centralizirano upravljanje: kadar proračun izvršuje neposredno odgovorna institucija ali organ Skupnosti.

Posredno centralizirano upravljanje: kadar Skupnosti nalogo upravljanja dela proračuna zaupata organu Skupnosti ali države članice.

Decentralizirano upravljanje: kadar Skupnosti določene naloge za izvrševanje proračuna preneseta na tretje države.

Deljeno upravljanje: podobno po tej metodi upravljanja Skupnosti določene naloge za izvrševanje proračuna preneseta na države članice.

Skupno upravljanje: po tej metodi Skupnosti zaupata določene naloge izvrševanja mednarodni organizaciji.

Večina odhodkov v višini 91 milijard EUR (leta 2005: 87 milijard EUR) je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice in zajema področja, kot so poraba EKUJS in strukturni ukrepi.

V postavko odhodkov iz poslovanja v letu 2006 so vključeni popravki v višini 519 milijonov EUR pri vnaprej vračunanih stroških ob koncu leta v zaključnem računu za leto 2005, ki so bili za enega od generalnih direktoratov precenjeni. Teh popravkov ni bilo mogoče vključiti v zaključni račun za leto 2005, saj zadevnih zneskov takrat ni bilo mogoče količinsko opredeliti (glej tudi pojasnili E 2.18.2 in E 2.18.4). Poleg tega so bili na podlagi nadaljnje analize med letom 2006 zneski, izplačani v okviru sporazuma o schengenskem viru, ki so bili prej obravnavani kot odhodki iz poslovanja v tej postavki, v bilanci stanja na dan 31. decembra 2006 prerazvrščeni kot predfinanciranje. Vpliv te spremembe v računovodski obravnavi je, da so odhodki iz poslovanja v letu 2006 za 206 milijonov EUR nižji (glej tudi pojasnilo E 2.9).

3.4 DRUGI ODHODKI IZ POSLOVANJA

V tej postavki je prikazano gibanje rezervacij za tveganja in stroške. V skladu z računovodskimi pravili Skupnosti je treba rezervacije, pripoznane v bilanci stanja, ponovno preveriti vsaj ob koncu vsakega leta in jih popraviti, kadar je to potrebno, glede na trenutne razmere. Vključeni so tudi odpisi terjatev.

Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.6 spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so iztržene in neiztržene.

Drugi zneski so bili v tem letu višji, saj je bilo pri iztrženju v zvezi z dolžniki Komisije odpisanih/izgubljenih skupaj 339 milijonov EUR (leta 2005: 42 milijonov EUR). Največji zneski pri tem, in sicer v višini 226 milijonov EUR, se nanašajo na opuščene terjatve v zvezi s pritožbami zoper globe za kršitve pravil konkurence, ko je na primer stranka, ki ji je bila naložena globa, uspela v pritožbenem postopku. Nadaljnjih 139 milijonov EUR se nanaša na popravke predfinanciranja.

Prav tako je v to postavko vključen znesek v višini 248 milijonov EUR v zvezi z eno od v konsolidacijo vključenih agencij, nanaša pa se na izvajanje programa CARDS na Kosovu, v Srbiji in Črni gori. Poleg tega je v to postavko vključen tudi znesek v višini 62 milijonov EUR od druge agencije, zajema pa provizije, plačane za znanstvene ocene, ki so jih opravili različni pristojni nacionalni organi.

DRUGI ODHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	2006	2005
Popravki/rezervacije	116	139
Negativne tečajne razlike	126	376
Drugo	940	417
Skupaj	1 182	932

3.5 PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

Prihodki Skupnosti iz finančnih poslov so predvsem prihodki od obresti na posojila, odobrena iz splošnega proračuna ali iz izposojenih finančnih sredstev, ter na dolžniške vrednostne papirje in izvedene instrumente. Obrestujejo se tudi zneski na bančnih računih in kratkoročni bančni depoziti. Drugi zneski zajemajo 78 milijonov EUR, ki se nanašajo na popravek finančnih sredstev za nazaj – od tega se 46 milijonov EUR nanaša na naložbo sklada EFSE (glej pojasnilo E 2.3.3) – in 20 milijonov EUR, ki se nanašajo na zapadle prevzete obveznosti v proračunu ESPJ v likvidaciji.

PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v mio. EUR
	2006	2005
PRIHODKI OD DIVIDEND	6	7
Iz skladov tveganega kapitala	6	7
PRIHODKI OD OBRESTI	440	343
Na predfinanciranje	43	20
Na zamude pri plačilu	65	35
Na zamenjave (swaps)	20	20
Na za prodajo razpoložljiva sredstva	92	48
Na dana posojila	96	92
Na denarna sredstva in njihove ustreznike	123	78
Drugo	1	50
DRUGI PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV	131	39
Iztrženi dobiček od prodaje finančnih sredstev	25	5
Zmanjšane izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev	2	4
Drugo	104	30
POPRAVKI SEDANJE VREDNOSTI	43	5
POZITIVNE TEČAJNE RAZLIKE	1	5
Skupaj	621	399

3.6 ODHODKI ZA FINANČNE POSLE

Glavni odhodki Evropskih skupnosti za finančne posle so obresti na pogodbe o finančnem najemu ter na posojila, najeta za financiranje dajanja posojil in izvedenih instrumentov. Drugi odhodki za finančne posle poleg izgub pri prodaji in odpisa vrednosti finančnih sredstev vključujejo tudi popravke finančnih rezervacij in provizije za upravljanje, ki se plačajo upravitelju.

ODHODKI ZA FINANČNE POSLE

v mio. EUR
	2006	2005
ODHODKI OD OBRESTI	200	215
Na najeme	102	104
Na zamenjave (swaps)	16	15
Na najeta posojila	81	72
Drugo	1	24
DRUGI ODHODKI ZA FINANČNE POSLE	126	152
Popravki finančnih rezervacij	38	55
Finančni stroški proračunskih instrumentov	55	43
Iztržena izguba pri prodaji finančnih sredstev	0	2
Izguba zaradi oslabitve finančnih sredstev	10	2
Drugo	23	50
NEGATIVNE TEČAJNE RAZLIKE	5	2
Skupaj	331	369

3.7 DELEŽ ČISTEGA PRESEŽKA/(PRIMANJKLJAJA) PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV IN SKUPNIH PODJETIJ

Skupnosti v skladu s kapitalsko metodo računovodenja v svoj izkaz poslovnega izida vključita svoj delež čistega presežka pridruženega subjekta, EIS, in svoj delež čistega primanjkljaja svojega skupnega podjetja, Galileo (glej tudi pojasnilo E 2.3.1).

4. POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV

4.1 NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabijo kot podlaga za oceno sposobnosti Skupnosti, da ustvarita denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno potreb Skupnosti, da ta denarna sredstva uporabita.

Izkaz denarnih tokov je pripravljen po posredni metodi. To pomeni, da se čisti presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti Evropskih skupnosti (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Zgornji izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjeno na denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi, povezani z neobičajnimi postavkami, če taki tokovi obstajajo, so razvrščeni kot denarni tokovi pri poslovanju, naložbenju ali financiranju ter razkriti ločeno.

4.2 POSLOVANJE

Poslovanje zajema dejavnosti Skupnosti, ki ne vključujejo naložbenja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti. Posojila, odobrena upravičencem (in z njimi povezana najeta posojila, če obstajajo), ne štejejo kot naložbenje (ali financiranje), saj so del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov Skupnosti. Poslovanje vključuje tudi naložbe, kot so EIS, Galileo, EBRD in skladi tveganega kapitala. Dejansko je cilj teh dejavnosti prispevati k doseganju rezultatov, za katere si prizadevajo politike.

4.3 NALOŽBENJE

Naložbenje je pridobitev in odtujitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe Skupnosti.

Treba je omeniti, da 2,9 milijarde EUR saldov denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, ki jih imata Skupnosti, le-tema ni na razpolago za uporabo. To so denarna sredstva, prejeta kot plačila naloženih glob, ko se je druga stranka pritožila zoper naloženo globo. Ti zneski so jasno razkriti kot „denarna sredstva z omejitvami“ v pojasnilu 2.11 zgoraj.

5. ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN POJASNILA

POGOJNA SREDSTVA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2006	31.12.2005
Prejeta jamstva	5.1	3 919	3 352
Jamstva, prejeta v zvezi s predfinanciranjem	5.1.1	1 182	1 138
Jamstva, prejeta v zvezi s pritožbami zoper globe pred izrekom sodbe	5.1.2	1 783	1 466
Druga prejeta jamstva	5.1.3	954	748
Podpisani sporazumi o najemu posojila	5.2	0	0
Pogojna sredstva, povezana s primeri goljufij in nepravilnosti v zvezi s strukturnimi ukrepi	5.3	1 477	1 245
Druga pogojna sredstva	5.4	1 274	1 235
Pogojna sredstva skupaj		6 670	5 832

POGOJNE OBVEZNOSTI IN OBVEZNOSTI ZA PRIHODNJE FINANCIRANJE

v mio. EUR
Pogojne obveznosti	Pojasnilo	31.12.2006	31.12.2005
Dana jamstva	5.5	14 792	15 788
Jamstva, dana za posojila EIB	5.5.1	14 792	15 055
Jamstva, ki jih je podpisal EIS	5.5.2	0	732
Druga dana jamstva		0	1
Globe – Pritožbe, vložene pri Sodišču	5.6	5 611	4 428
Jamstveni oddelek EKUJS – postopki pred izrekom sodbe	5.7	1 255	465
Zneski, povezani s pravnimi zadevami in drugimi spori	5.8	2 429	2 491
Druge pogojne obveznosti	5.9	574	709
Pogojne obveznosti skupaj		24 661	23 881
Obveznosti za prihodnje financiranje	Pojasnilo	31.12.2006	31.12.2005
Nepotrjene obveznosti	5.10	256	332
Še neporabljene obveznosti na podlagi odobritev	5.11	90 040	88 824
Pravne obveznosti, za katere obveznosti v breme proračuna še niso bile prevzete	5.12	597	48 184
Strukturni ukrepi (načrtovana pomoč za obdobje 2000–2006, za katero obveznosti še niso bile prevzete)	5.12.1	0	39 015
Kohezijski sklad	5.12.2	0	6 001
ISPA	5.12.3	0	515
ZIRP	5.12.4	0	2 096
Protokoli s sredozemskimi državami	5.12.5	260	259
Zunanje zadeve – KEDO	5.12.6	0	57
Sporazumi o ribolovu	5.12.7	337	241
Prispevki za povezane organizacije	5.13	923	947
Nevpoklicani delež kapitala v EBRD	5.13.1	443	443
Nevpoklicani delež kapitala v EIS	5.13.2	480	480
Nevpoklicani delež kapitala v programu Galileo (popravljen)	5.13.3	0	24
Obveznosti iz poslovnega najema	5.14	1 660	1 415
Obveznosti za prihodnje financiranje skupaj		93 476	139 702

Vse pogojne obveznosti in obveznosti za prihodnje financiranje bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun Skupnosti v prihodnjih letih. Proračun Skupnosti financirajo države članice.

POGOJNA SREDSTVA

5.1 PREJETA JAMSTVA

5.1.1 Jamstva, prejeta v zvezi s predfinanciranjem

To so jamstva, ki jih Evropska komisija zahteva od upravičencev ob plačilu predujmov (predfinanciranje). V nekaterih primerih jih zahteva finančna uredba. Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je sprožilni dogodek povezan z obstojem jamstva. „Nominalna“ vrednost je razkrita kot pogojno sredstvo. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predfinanciranja.„Tekoča“ vrednost je razkrita v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Na dan 31. decembra 2006 je „nominalna“ vrednost jamstev, ki jih je prejela Komisija v zvezi s predfinanciranjem, znašala 1 077 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 891 milijonov EUR. Za nadaljnje podrobnosti v zvezi z dolgoročnim in kratkoročnim predfinanciranjem glej tudi pojasnili E 2.5 in E 2.9.

5.1.2 Jamstva, prejeta v zvezi s pritožbami zoper globe pred izrekom sodbe

To so jamstva, prejeta od oseb, ki jim je bila naložena globa Skupnosti in se želijo zoper to globo pritožiti. Za zadevni znesek globe (in obresti) se lahko namesto začasnega plačila globe predloži bančna garancija.

5.1.3 Druga prejeta jamstva

Druga prejeta jamstva

v mio. EUR
	31.12.2006	31.12.2005
Posojila EURATOM: jamstva tretjih držav	436	385
Garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	402	254
Jamstva, prejeta kot del razpisov	5	4
Jamstva za zamude pri plačilih	18	4
Drugo	93	101
Skupaj	954	748

Komisija je prejela jamstva tretjih oseb, ki so poroki v zvezi s posojili, odobrenimi v okviru Euratoma. Komisija ni prejela jamstev tretjih oseb za posojila, odobrena v okviru sheme finančne pomoči (makrofinančna pomoč). Vendar za ta posojila jamstva da Jamstveni sklad.

Včasih se zahtevajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja Skupnosti izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb s Skupnostma. V to postavko je vključena bančna garancija v višini 230 milijonov EUR (leta 2005: 128 milijonov EUR), ki jo je prejel Svet v zvezi s predujmi, plačanimi za gradnjo zgradbe LEX.

Na dan 31. decembra 2006 so druga jamstva vključevala 83 milijonov EUR (leta 2005: 93 milijonov EUR) v zvezi z jamstvi, ki jih je za odobrena posojila prejela ESPJ v likvidaciji (kot je navedeno v ustreznih pogodbah).

5.2 PODPISANI SPORAZUMI O NAJEMU POSOJILA

To so sporazumi o najemu posojila, ki sta jih Skupnosti sklenili, a do konca leta še niso bili potrjeni – na dan 31. decembra 2006 ali 2005 takih sporazumov ni bilo.

5.3 GOLJUFIJE IN NEPRAVILNOSTI – STRUKTURNI UKREPI

Razpredelnica spodaj temelji na uradnih poročilih, ki so jih predložile države članice v skladu z Uredbo Komisije št. 1681/94, zneski v njej pa so razčlenjeni po državah članicah. V razpredelnici je prikazana razlika med zneski, ki so jih države članice opredelile kot zneske, ki jih je treba še izterjati (izračunano na podlagi ugotovljenih upravičenosti ali ocen), in zneski, ki so že bili izterjani ali pa so bili prijavljeni kot neizterljivi.

Pogojna sredstva: primeri goljufij in nepravilnosti

v mio. EUR
Država članica	31.12.2006	31.12.2005
Belgija	15	14
Danska	12	10
Nemčija	580	568
Grčija	65	96
Španija	157	52
Francija	13	14
Irska	2	2
Italija	412	345
Nizozemska	12	8
Avstrija	15	9
Poljska	1	0
Portugalska	73	48
Finska	3	2
Švedska	1	1
Združeno kraljestvo	115	76
Slovenija	1	0
Skupaj	1 477	1 245

Razlogi, da pomenijo zneski, navedeni v tej razpredelnici, prej teoretične najvišje zneske kot pa zneske, ki bodo dejansko dani na razpolago proračunu Skupnosti:

—	Države članice ne poročajo vedno o rezultatih svojih postopkov izterjave.

—

Čeprav morajo države članice Komisijo obvestiti o verjetnosti izterjave, je nemogoče natančno določiti, kolikšen delež zneskov, ki jih je treba še izterjati, bo dejansko izterjan. Nacionalne zakonodaje včasih določajo 30-letni zastaralni rok, kar lahko pripravi nacionalne organe do tega, da odlagajo odpis dolga, tudi če so možnosti za izterjavo zgolj teoretične. Za strukturne ukrepe morajo zdaj države članice Komisiji vsako leto poslati poročilo o zneskih, ki čakajo na izterjavo (člen 8 Uredbe št. 438/2001), da bi se prikazala natančnejša slika dejanskega stanja.

—	Tudi če zadevna država članica sproži postopek izterjave pravočasno, pozitiven izid ni zagotovljen. To še zlasti velja, kadar se nalogi za izterjavo izpodbijajo pred sodišči.

—

Individualni projekti se sofinancirajo kot del večletnih programov. Dokler se večletni program ne zaključi, je nemogoče določiti natančen znesek za izterjavo, ker se lahko zneski, povezani z nepravilnostmi, v nekaterih okoliščinah prerazporedijo na druge, zakonite projekte in ker se lahko plačila na obroke, zlasti končna plačila, včasih uporabijo kot sredstvo za popravek odhodkov. Zneski v teh razpredelnicah so začasni zneski, ki temeljijo na poročilih, prejetih in obdelanih do konca februarja 2007. Ti zneski se lahko zato še spremenijo v skladu z nadaljnjimi zapoznelimi poročili.

Možnosti izterjave v posameznih primerih se ne morejo dovolj natančno oceniti na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice. Najpomembnejše gibanje od leta 2005 se nanaša na povečanja glede primerov v zvezi z Evropskim socialnim skladom (Španija – 70 milijonov EUR, Italija – 25 milijonov EUR), primerov v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj (Združeno kraljestvo – 36 milijonov EUR, Italija – 11 milijonov EUR in Nemčija 14 milijonov EUR) ter primerov v zvezi s Kohezijskim skladom (Španija – 30 milijonov EUR).

5.4 DRUGA POGOJNA SREDSTVA

Veliko odhodkov ES je po svoji naravi sami okvirnih, saj zaradi kontrole in dobrega finančnega poslovodenja Komisija ohrani pravico do revizije/kontrole/obračuna izplačanih denarnih sredstev, preden jih razglasi za dokončne. Dokler ni za dani znesek/projekt/program razglašeno, da ustrezno izpolnjuje merila za upravičenost v skladu z ustrezno pogodbo in/ali predpisi, zato obstaja možnost, da se denarna sredstva izterjajo od upravičencev ali da se prihodnja plačila zmanjšajo. Poleg tega ima Komisija pravico, da v obdobju iz člena 39 izvedbenih pravil izvaja preverjanja po končnem plačilu in po potrebi izterja neupravičeno izplačane zneske.

5.4.1 Količinsko opredeljeni zneski

Pri kmetijstvu in razvoju podeželja ostanejo zneski, ki jih prijavijo države članice, okvirni vse do potrditve zaključnega računa, kar se načeloma zgodi do 30. aprila leta N+1 na podlagi letnega potrjevanja in pregleda, ki ju opravi Komisija. Komisija lahko opravi finančne popravke tudi v okviru „odločb o skladnosti“, vendar samo za obdobje, omejeno na 24 mesecev pred revizijo posameznega področja odhodkov, ki jih prijavi posamezna država članica. Najpomembnejša postavka, vključena sem kot pogojno sredstvo, so zneski, ocenjeni na 1,25 milijarde EUR, ki naj bi bili prejeti na podlagi odločb o finančnih popravkih zaradi skladnosti v kmetijstvu, sprejetih zaradi revizij, ki so zajele nekatere odhodke, prijavljene v obdobju 2001-2006. Ker ti zneski še niso dokončni, v bilanci stanja niso pripoznani.

5.4.2 Izterjava stroškov

Iz razlogov, navedenih v pojasnilu E 3.1.4 zgoraj, zneski, prikazani kot izterjava stroškov v izkazu poslovnega izida, ne prikazujejo vseh izterjav glede odhodkov ES.

Strukturni ukrepi:

Za vsa vmesna plačila se izvede postopek zaključevanja, kakor je določen v pravnih podlagah za vsako programsko obdobje. To pomeni, da bodo službe Komisije ali države članice pozneje verjetno popravile nekatere posle.

Države članici morajo Komisiji redno poročati o zapadlih prispevkih Skupnosti, prilagoditvah sistemov poslovodenja in kontrol ter izterljivih zneskih. Da bi se izboljšalo sporočanje teh podatkov, je Komisija spremenila Uredbo št. 448/2001 glede opravljenih popravkov in zneskov, ki jih morajo izterjati države članice.

Zneski v zvezi z nepravilnostmi, prijavljenimi uradu OLAF, so prav tako kazalnik rezultatov kontrol držav članic. Vendar nazadnje le malo nepravilnosti, prijavljenih uradu OLAF, bremeni proračun ES, saj države članice umaknejo zadevne projekte iz zahtevkov za financiranje ali pa so taki projekti zavrnjeni, ko se Komisiji predloži končni zahtevek.

Druga področja

Pri drugih projektih, ki se financirajo v okviru drugačnih načinov upravljanja, se lahko morebitna vmesna plačila popravijo kadar koli do odobritve končnega plačila. Zneski, ki so bili prej plačani iz splošnega proračuna in ki naj bi bili po ocenah izterjani ob koncu leta ter ki temeljijo predvsem na zaključenih revizijah in za katere je bila določena napoved prihodkov:

Napovedi prihodkov – Odprti zneski

v mio. EUR
Ocenjena izterjava stroškov	31.12.2006
Strukturni ukrepi	473
Notranje politike	65
Zunanje politike	163
Skupaj	701

5.4.3 Drugi količinsko neopredeljeni zneski:

V letnem poročilu o dejavnostih vsak odredbodajalec poroča o rezultatih politik in o svojem razumnem zagotovilu, da so bila sredstva, ki so bila dodeljena dejavnostim, opisanim v njegovem poročilu, porabljena za predvideni namen in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi.

Za leto 2006 Komisija v zbirnem poročilu na splošno meni, da vzpostavljeni sistem notranjih kontrol ob upoštevanju omejitev, opisanih v poročilih o dejavnostih za leto 2006, zagotavlja razumno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij, za katere je v skladu s členom 274 Pogodbe ES odgovorna Komisija. Nekateri generalni direktorji so izrazili pridržke in, kadar je bilo mogoče, količinsko opredelili splošni vpliv teh pridržkov. Podrobne razlage so vključene v letno poročilo o dejavnostih vsakega generalnega direktorata in v letno zbirno poročilo za leto 2006.

POGOJNE OBVEZNOSTI

5.5 DANA JAMSTVA

5.5.1 Za posojila, ki jih je odobrila Evropska investicijska banka (EIB) tretjim državam iz svojih lastnih sredstev

Kakor je jamstvo Skupnosti pravno opredeljeno, krije posojila, ki jih je podpisala EIB do 31. decembra 2006 (vključno s posojili državam članicam pred njihovim pristopom). Vendar je to jamstvo Skupnosti omejeno na odstotek najvišjega zneska odobrenih kreditnih linij: 65 %, 70 %, 75 % ali 100 %. Kadar ta najvišji znesek ni dosežen, jamstvo Skupnosti krije celoten znesek.

Na dan 31. decembra 2006 je neporavnani znesek znašal 14 792 milijonov EUR (leta 2005: 15 055 milijonov EUR) in to je zato znesek, na katerega je omejeno tveganje Skupnosti.

Za posojila, ki jih krije jamstvo proračuna Skupnosti, dobi EIB tudi jamstva tretjih oseb (držav, javnih ali zasebnih finančnih ustanov); v teh primerih je Komisija sekundarni porok. Jamstvo proračuna Skupnosti krije le politično tveganje jamstev, zagotovljenih v okviru „delitve tveganja“. Druga tveganja krije EIB, če primarni porok ne spoštuje danih zavez.

Za jamstva, zagotovljena v okviru „nedelitve tveganja“ (non-risk sharing), vsa tveganja, če primarni porok ne spoštuje danih zavez, krije proračun Skupnosti. Če je primarni porok javni organ, so ta tveganja praviloma omejena na politično tveganje, ko pa jamstvo da institucija ali zasebna družba, je verjetno, da bo moral proračun Skupnosti kriti tudi gospodarsko tveganje.

Posojila, ki jih EIB iz svojih lastnih sredstev odobri tretjim državam in jih krije jamstvo proračuna Skupnosti:

Posojila EIB, za katera dajo jamstvo Skupnosti

v mio. EUR
	„Delitev tveganja“ 31.12.2006	„Nedelitev tveganja“ 31.12.2006		Neporavnano 31.12.2006 skupaj	Neporavnano 31.12.2005
	„Delitev tveganja“ 31.12.2006	javni organ	zasebna družba	Neporavnano 31.12.2006 skupaj	Neporavnano 31.12.2005
Jamstvo v višini 65 %	1 469	5 416	1 155	8 040	7 098
Jamstvo v višini 70 %	313	3 120	314	3 747	4 180
Jamstvo v višini 75 %		1 318	169	1 487	1 949
Jamstvo v višini 100 %		1 116	402	1 518	1 828
Skupaj	1 782	10 970	2 040	14 792	15 055

5.5.2 Jamstva, ki jih je podpisal Evropski investicijski sklad (EIS)

Na dan 31. decembra 2005 je stanje v tej postavki pomenilo neporavnani delež Komisije v jamstvih EIS na ta datum. Zaključni račun EIS za leto 2006 temelji na novih računovodskih pravilih in usmeritvah in ena od posledic te spremembe je bilo črtanje pogojne obveznosti v zvezi z izdanimi jamstvi iz zunajbilančnih postavk. Finančna jamstva se zdaj pripoznajo v bilanci stanja EIS kot finančne obveznosti. Ob upoštevanju te spremembe in dejstva, da Komisija vključuje EIS v konsolidacijo z uporabo kapitalske metode, med zunajbilančnimi postavkami Komisije ni prikazan noben znesek. Za nadaljnje informacije o spremembi računovodskih usmeritev EIS, glej pojasnilo 2.3.1 zgoraj.

Delež kapitala, ki so ga vpisale Evropske skupnosti in ni bil vpoklican (80 %), je vključen med zunajbilančne obveznosti kot pogojna obveznost (pojasnilo 5.13.2).

5.6 GLOBE

Za globe, ki jih je naložila Komisija za kršitve pravil konkurence in so bile začasno plačane (in zato vključene v bilanco stanja Komisije), je bilo odločeno, da se globe, zoper katere je bila vložena pritožba (13), in globe, za katere ni znano, ali bo pritožba vložena, vključijo kot pogojna obveznost med zunajbilančne obveznosti pred izrekom sodbe Sodišča. Ta pogojna obveznost se ohrani, dokler sodba ne postane pravnomočna.

Ko dolžniki prejmejo obvestilo o globi, imajo pravico, da vložijo pritožbo pri Sodišču, če ne priznajo odločitve Komisije o naložitvi globe. Vendar je treba glavnico globe plačati v za to določenem roku, saj v skladu s členom 242 Pogodbe ES pritožbe nimajo odložilnega učinka. Tako imajo dolžniki dve možnosti: lahko predložijo bančno garancijo (prikazano med pogojnimi sredstvi) ali pa začasno plačajo globo (prikazano v bilanci stanja med denarnimi sredstvi in njihovimi ustrezniki).

Šele ko je izrečena pravnomočna sodba, računovodja v celoti ali delno povrne znesek začasnega plačila skupaj z obrestmi ali pa nepreklicno pobere celotni (ali delni) znesek globe, kakor je določena v pravnomočni sodni odločbi.

Natečene obresti na začasna plačila (169 milijonov EUR) so vključene v poslovni izid za zadevno leto in tudi kot pogojna obveznost, da se prikaže negotovost teh zneskov.

5.7 JAMSTVENI ODDELEK EKUJS – POSTOPKI PRED IZREKOM SODBE

To so pogojne obveznosti do držav članic, povezane z odločbami o skladnosti pri EKUJS pred izrekom sodbe Sodišča. Določitev končnega zneska obveznosti in leta, v katerem bo učinek uspešnih pritožb bremenil proračun, je odvisna od trajanja postopka pred Sodiščem. Zneski, ki jih bo po ocenah verjetno treba plačati (61 milijonov EUR), so vključeni v bilanco stanja kot dolgoročne rezervacije – glej pojasnilo E 2.13.

5.8 ZNESKI, POVEZANI S PRAVNIMI ZADEVAMI IN DRUGIMI SPORI

Ta postavka se nanaša na odškodninske tožbe, ki so trenutno vložene proti Skupnostma, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške. V nadaljevanju so povzeti najpomembnejši zneski:

—	tožba, vložena proti Komisiji junija 2003 v zvezi z odločitvijo Komisije. Zahtevek znaša 735 milijonov EUR. Komisija je predložila nasprotni odgovor februarja 2005;

—

odškodninska tožba, vložena oktobra 2003, in sicer prav tako v zvezi z odločitvijo Komisije. Zahtevek se nanaša na znesek v višini 1 664 milijonov EUR. Sodišče prve stopnje je julija 2007 izreklo sodbo v tej zadevi, in sicer je obsodilo Komisijo na plačilo odškodnine tretji osebi. Znesek te odškodnine bo moral izračunati neodvisni strokovnjak v mesecih po sodbi – zato trenutno v zaključni račun za leto 2006 ni mogoče vključiti zanesljive ocene zneska, ki ga bo treba plačati. Treba je omeniti tudi, da imata obe stranki pravico do pritožbe zoper to sodbo. Zato se pogojna obveznost ohrani v obstoječem znesku;

—	drugi zneski so povezani s spori, ki vključujejo dobavitelje, pogodbene izvajalce in bivše osebje.

Treba je omeniti, da mora v odškodninski tožbi v skladu s členom 288 Pogodbe ES tožnik dokazati, da je institucija dovolj resno kršila pravno pravilo, ki podeljuje pravice posameznikom, da je tožnik utrpel dejansko škodo in da obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonitim dejanjem in škodo.

5.9 DRUGE POGOJNE OBVEZNOSTI

V to postavko je vključena neporavnana pogodbena obveznost v višini 96 milijonov EUR v zvezi s pogodbami Sveta o nepremičninah in 73 milijonov EUR v zvezi s pogodbami Parlamenta o nepremičninah. Drugi pomembni znesek, ki je vključen v to postavko, znaša 337 milijonov EUR in zadeva prizidek zgradbe Sodišča v Luxembourgu.

V to postavko je vključena tudi možna obveznost, ocenjena na 4 milijone EUR, v zvezi s stroški izkoreninjenja nekaterih bolezni, za katere je verjetno, da jih bo moral kriti proračun Komisije.

OBVEZNOSTI ZA PRIHODNJE FINANCIRANJE

5.10 NEPOTRJENE OBVEZNOSTI

To so sporazumi o posojilu ali o kapitalski naložbi, ki sta jih sklenili Komisija in ESPJ v likvidaciji (in jih ne krijejo neporavnane obveznosti), a jih druga stranka do konca leta še ni potrdila.

5.11 ŠE NEPORABLJENE OBVEZNOSTI NA PODLAGI ODOBRITEV

Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Na dan 31. decembra 2006 so neporavnane proračunske obveznosti skupaj znašale 131,7 milijarde EUR. Znesek, razkrit kot prihodnja obveznost, ki jo bo treba financirati, je izračunan kot znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz poslovnega izida za leto 2006, kar znaša skupaj 90 milijard EUR.

Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Za natančnejši prikaz sestave tega zneska je bilo odločeno, da se ločeno razvrstijo najstarejše obveznosti in obveznosti, pri katerih ni bilo knjiženo nobeno gibanje. Tako je bil opredeljen pojem „potencialno neobičajnih neporavnanih obveznosti“. Sestavljajo ga obveznosti, ki izpolnjujejo enega od naslednjih dveh pogojev:

—	obveznost, starejša od petih let;

—	obveznost, za katero v zadnjih dveh letih ni bil knjižen noben računovodski posel (plačilo ali sprostitev prevzetih obveznosti).

Na podlagi skupnih izjav iz novembra 2002 in 2003 so Komisija, Evropski parlament in Svet poudarili potrebo po postopnem odpravljanju teh potencialno neobičajnih neporavnanih obveznosti. Zato se na začetku vsakega proračunskega leta poiščejo obveznosti, ki ustrezajo tej opredelitvi, in vsaka posebej pregledajo. Preostale obveznosti se razvrstijo v 8 ločenih kategorij po ugotovljenih hipotetičnih primerih. Ta redna analiza omogoča stalno zmanjševanje tega dela neporavnanih obveznosti in preprečuje, da bi se v zaključnem računu ohranjali zneski, ki ne ustrezajo več nobeni pravni obveznosti.

Tako so se v proračunskem letu 2006 potencialno neobičajne neporavnane obveznosti zmanjšale za 43 %. V naslednji razpredelnici je prikazano stanje po razdelkih finančne perspektive:

Potencialno neobičajne neporavnane obveznosti (PNNO)

v mio. EUR
	PNNO na dan 1.1.2006 (14)	Plačila v letu 2006	Drugo gibanje v letu 2006	PNNO na dan 31.12.2006
Kmetijstvo	2	0	(2)	0
Strukturni ukrepi	4 744	(1 867)	(491)	2 386
Notranje politike	1 194	(376)	(151)	667
Zunanje politike	1 975	(695)	(76)	1 204
Uprava	7	0	(3)	4
Predpristopna pomoč	1 698	(353)	(83)	1 262
Drugo	21	(13)	0	8
Skupaj	9 641	(3 304)	(806)	5 531

5.12 PRAVNE OBVEZNOSTI, ZA KATERE OBVEZNOSTI V BREME PRORAČUNA ŠE NISO BILE PREVZETE

Te obveznosti so nastale, ker se je Komisija odločila, da bo prevzela pravne obveznosti v zvezi z zneski, ki jih še niso krile odobritve za prevzem obveznosti v proračunu.

Na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma in bolj splošno pravil v zvezi s proračunom je treba kot zunajbilančne obveznosti zaradi obsega finančnih obveznosti, ki zaradi njih nastanejo, izkazati naslednje odhodke:

—

5.12.1 in 5.12.2: Zneski za strukturne sklade in Kohezijski sklad pomenijo ciljne odhodke in za celotno dodelitev, prikazano v finančni perspektivi, je treba sprejeti sklepe o financiranju. Ker se obdobje nove finančne perspektive začne leta 2007 (in se torej obdobje stare finančne perspektive konča ob koncu leta 2006), ni zneskov, ki bi jih bilo treba razkriti v tej postavki, saj na dan 31. decembra 2006 ni bilo nobenih neporavnanih obveznosti.

Pravne obveznosti brez obveznosti v breme proračuna – Strukturni ukrepi

v mrd. EUR
	31.12.2006	31.12.2005
Cilj 1	0	28.46
Cilj 2	0	3.44
Cilj 3	0	4.29
FIUR (zunaj cilja 1)	0	0.25
Pobude Skupnosti	0	2.58
Skupaj	0	39.02

—

5.12.3: ISPA: Zaradi same Uredbe o instrumentu ISPA še ne nastanejo zunajbilančne obveznosti, saj Uredba ne določa letne dodelitve ali celo skupne dodelitve. To določi vsako leto proračunski organ v skladu s finančno perspektivo. Zgornje meje v razdelku 7 (predpristopna pomoč) niso ciljni odhodki in Medinstitucionalni sporazum omogoča stopnjo prožnosti med različnimi predpristopnimi instrumenti. Po drugi strani ISPA ustvarja pogojne obveznosti v povezavi s posameznimi projekti, saj ti vključujejo več letnih tranš, od katerih samo prvo krije odobritev v breme proračuna, ko je sprejet sklep.

—

5.12.4: Začasni instrument za razvoj podeželja (ZIRP) za nove države članice se je financiral iz Jamstvenega oddelka EKUJS in zajemal obdobje 2004-2006. Financira se iz diferenciranih sredstev in letne obveznosti se vsako leto samodejno prevzamejo na podlagi odločbe Komisije o odobritvi programa. Potreben ni noben dodaten letni sklep o financiranju. Z odločbo Komisije so določeni ciljni odhodki in za celotno dodelitev je treba sprejeti sklepe.

—

5.12.5: Obveznosti, prevzete v okviru finančnih protokolov s sredozemskimi državami nečlanicami: znesek, vključen v to postavko, je razlika med skupnim zneskom iz podpisanih protokolov in zneskom obveznosti v breme proračuna, vknjiženih v zaključni račun. Ti protokoli so mednarodne pogodbe, ki ne morejo biti likvidirane brez soglasja obeh pogodbenic, čeprav postopek (njihove likvidacije) poteka.

—	5.12.6 in 5.12.7: Obveznosti, prevzete do poimensko navedenih tretjih oseb za druge ukrepe v okviru zunanjih ukrepov in ukrepov na področju ribištva v zvezi z natančno določenimi zneski v natančno določenem obdobju.

Drugi večletni programi ne vsebujejo obveznosti, ki bi jih bilo treba vključiti med pogojne obveznosti: odhodki v prihodnjih letih so odvisni od letnih sklepov proračunskega organa ali sprememb zadevnih pravil.

5.13 PRISPEVKI ZA POVEZANE ORGANIZACIJE

Ta znesek pomeni neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala, ki ga je vpisala Komisija.

5.13.1 Nevpoklicani delež kapitala: EBRD

v mio. EUR
EBRD	Kapital EBRD skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Kapital	19 794	600
Vplačano	- 5 198	- 157
Nevpoklicano	14 596	443

5.13.2 Nevpoklicani delež kapitala: EIS

v mio. EUR
EIS	Kapital EIS skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Kapital	2 000	600
Vplačano	- 400	- 120
Nevpoklicano	1 600	480

5.13.3 Nevpoklicani delež kapitala: skupno podjetje Galileo

Komisija je vplačala ves kapital (650 milijonov EUR). Od 1. januarja 2007 je skupno podjetje Galileo v likvidaciji, kot je bilo to predvideno. Njegove dejavnosti se prenašajo na agencijo za GNSS. V zvezi s to likvidacijo je bilo 29. decembra 2006 na agencijo za GNSS prenesenih 70 milijonov EUR. Del tega prenosa denarnih sredstev je bilo povračilo kapitala v višini 12 milijonov EUR.

5.14 OBVEZNOSTI IZ POSLOVNEGA NAJEMA

Ta postavka zajema zgradbe in drugo opremo, ki so najete po pogodbah o poslovnem najemu in ne izpolnjujejo pogojev za vključitev na strani sredstev v bilanci stanja. Navedeni zneski ustrezajo obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb.

OBVEZNOSTI IZ POSLOVNEGA NAJEMA

v mio. EUR
Opis	Zaračunano med letom	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati
Opis	Zaračunano med letom	< 1 leto	1-5 let	> 5 let	Skupaj
Zgradbe	219	203	684	755	1 642
Informacijski materiali in druga oprema	12	10	8	0	18
Skupaj	231	213	692	755	1 660

6. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

EVROPSKA KOMISIJA IN JAMSTVENI SKLAD

Naslednja razkritja se nanašajo na posojila, ki jih dajeta in najemata Evropska komisija v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma ter Jamstveni sklad.

6.1 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Makrofinančna pomoč in Euratom:

Skupnosti izvajata posle dajanja in najemanja posojil ter s tem povezano upravljanje zakladnice v skladu z ustreznimi sklepi Euratom Sveta (15), če je to primerno, in notranjimi smernicami.

Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posamezna področja, kot so najemanje in dajanje posojil ter upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Na splošno se varovanje pred tveganji ne izvaja, ker se dajanje posojil financira z „vzajemnimi“ posli in ker ni nobenih odprtih valutnih pozicij.

Jamstveni sklad:

Pravila in načela za upravljanje sredstev Jamstvenega sklada (glej pojasnilo E 2.3.2) so določena v Sporazumu med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) z dne 25. novembra 1994 ter v poznejših spremembah z dne 17./23. septembra 1996 in 8. maja 2002.

Glavna načela, povzeta neposredno iz Sporazuma:

—	Jamstveni sklad bo deloval v eni sami valuti: EURO. Da bi se izognil vsakršnemu valutnemu tveganju, bo vlagal izključno v tej valuti.

—

Upravljanje sredstev bo temeljilo na tradicionalnih pravilih preudarnosti, ki veljajo za finančne dejavnosti. Posebno pozornost bo moral nameniti zmanjševanju tveganj in zagotavljanju zadostne stopnje likvidnosti in prenosljivosti upravljanih sredstev, ob upoštevanju obveznosti, ki jih bo moral Jamstveni sklad izpolniti.

—	Jamstveni sklad bo lahko uporabljal vse instrumente za varovanje pred tržnim in obrestnim tveganjem, ki jih že uporablja Služba EIB za portfelje vrednostnih papirjev.

—

Upravljanje portfeljev bo temeljilo na optimalnem trajanju in najboljšem možnem razporejanju med kratkoročnim in dolgoročnim, da bi dejansko izkoristili krivuljo obrestnih mer. Da bi ustanovitelj lahko hitro spremenil trajanje portfelja glede na napoved prihodnjih tržnih razmer, bo izključno za namene varovanja pred tveganji uporabil instrumente, ki so na razpolago na trgu in za katere EIB že ima potrebne izkušnje.

6.2 VALUTNO TVEGANJE

Ker so vsa finančna sredstva in obveznosti izraženi v eurih, Skupnosti nista izpostavljeni vplivom nihanj deviznih tečajev na finančno stanje in denarne tokove.

6.3 OBRESTNO TVEGANJE

Skupnosti imata zaradi narave svojega dajanja in najemanja posojil veliko sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo.

Makrofinančna pomoč in Euratom:

Zaradi najetih posojil s spremenljivo obrestno mero sta Skupnosti izpostavljeni obrestnemu tveganju v zvezi z denarnimi tokovi. Ta posojila pomenijo približno 94 % vseh posojil. Vendar se obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli). Na datum bilance stanja sta imeli Skupnosti posojila (izražena v nominalnih vrednostih) s spremenljivo obrestno mero v višini 1,32 milijarde EUR (leta 2005: 1,38 milijarde EUR), pri čemer se posojila ponovno ocenijo vsakih šest mesecev. Skupnosti sta imeli leta 2006 tudi posojila (izražena v nominalnih vrednostih) s fiksno obrestno mero v višini 85 milijonov EUR (leta 2005: 85 milijonov EUR), pri čemer je končna zapadlost teh posojil daljša od petih let.

Jamstveni sklad:

Instrumenti za varovanje pred tveganji bi se lahko uporabili za obvladovanje obrestnega (tržnega) tveganja za Jamstveni sklad. Vendar po dogovoru med Komisijo in EIB trenutno ni prevzeto nobeno znatno tveganje, zato se varovanje pred tveganji ne izvaja. Ker so transakcije in posli izraženi samo v eurih, ni potrebno nobeno drugo varovanje pred tveganji. Porazdelitev imetja Jamstvenega sklada na dan 31. decembra 2006 in 2005 (tržna vrednost brez natečenih obresti) je podrobno prikazana v spodnji razpredelnici:

Odseki	Naložbe s fiksno obrestno mero						Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero v mio. EUR		Skupaj v mio. EUR
	manj kot 3-mesečne v mio. EUR		od 3-mesečne do 1-letne v mio. EUR		od 1- do 10-letne v mio. EUR		Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero v mio. EUR		Skupaj v mio. EUR
	2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005
Tekoči računi	1	2	0	0	0	0	0	0	1	2
Kratkoročni depoziti – nominalno	437	314	0	0	0	0	0	0	437	314
Za prodajo razpoložljiva sredstva	57	25	51	83	733	791	76	84	917	983
Skupaj	495	341	51	83	733	791	76	84	1 355	1 299
Odstotek	36 %	26 %	4 %	6 %	54 %	61 %	6 %	7 %	100 %	100 %

Na dan 31. decembra 2006 je bila efektivna obrestna mera za denarna sredstva in njihove ustreznike (vezani depoziti) med 3,39 % in 3,63 %. Efektivna obrestna mera za portfelj za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev je bila med 2,94 % in 5,52 %.

6.4 KREDITNO TVEGANJE

Skupnosti sta izpostavljeni kreditnemu tveganju, kar je tveganje, da nasprotna stranka ne bo mogla v celoti plačati zneskov, ko le-ti zapadejo v plačilo. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje najprej s pridobitvijo državnih jamstev v primeru Euratoma, potem preko Jamstvenega sklada. Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (16) je bil ustanovljen leta 1994, da bi pokrival tveganja zamude plačila, povezana z najetimi posojili, s katerimi se financirajo posojila državam zunaj Evropske unije. Da bi se izognili kakršnim koli zamudam zapadlih plačil, ki jih mora poravnati subjekt, se taka najeta posojila servisirajo z gotovinskimi predujmi iz proračuna ES. Če se tri mesece po zapadlosti plačila potrdi, da država prejemnica zamuja s plačilom, Jamstveni sklad za zunanje ukrepe vrne gotovinski predujem v proračun.

Makrofinančna pomoč in Euratom:

Največja koncentracija kreditnih tveganj Skupnosti je za Bolgarijo, Romunijo ter Srbijo in Črno goro. Te države pomenijo približno 30 %, 27 % in 20 % celotnega obsega posojil v tem zaporedju.

Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati smernice o izbiri nasprotnih strank. Tako bo poslovna enota lahko poslovala le z bankami, ki izpolnjujejo pogoje in so vključene v „poslovni seznam pooblaščenih bank“ ter imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

Jamstveni sklad:

Vezani depoziti Jamstvenega sklada – profil nasprotnih strank

V skladu s Sporazumom med Skupnostjo in EIB o upravljanju Jamstvenega sklada morajo imeti vse medbančne naložbe bonitetno oceno vsaj A1. Kratkoročne medbančne naložbe, vključno z natečenimi obrestmi, po vrstah nasprotnih strank na dan 31. decembra 2006:

v mio. EUR
Ocena	31.12.2006		31.12.2005
A1	171	39 %	74	23 %
A2	0	0 %	30	10 %
Aa1	44	10 %	28	9 %
Aa2	57	13 %	37	12 %
Aa3	167	38 %	145	46 %
Skupaj	439	100 %	314	100 %

Za prodajo razpoložljiva sredstva Jamstvenega sklada – profil izdajateljev

Profil izdajateljev, s tržno vrednostjo brez natečenih obresti, na dan 31. decembra 2006:

v mio. EUR
Izdajatelj	31.12.2006		31.12.2005
Drugi izdajatelji z oceno AAA	361	40 %	322	32 %
Nadnacionalni izdajatelji z oceno Aaa	15	2 %	16	2 %
Države/agencije z oceno Aaa	225	25 %	249	25 %
Države/agencije z oceno Aa1	58	6 %	134	14 %
Države/agencije z oceno Aa2	0	0 %	100	10 %
Države/agencije z oceno Aa3	67	7 %	0	0 %
Države/agencije z oceno A1	49	5 %	138	14 %
Države/agencije z oceno A2	122	13 %	15	2 %
Države/agencije z oceno A3	10	1 %	0	0 %
Države/agencije z oceno Baa1	10	1 %	0	0 %
Države/agencije brez ocene	0	0 %	10	1 %
Skupaj	917	100 %	984	100 %

Vsi vrednostni papirji v posesti izpolnjujejo naslednja merila:

—	izdajo jih države, vključene v Evropsko unijo, G10 ali nadnacionalne organe, ali institucije, za katere dajo jamstvo Evropska unija, G10 ali nadnacionalni organi; ali

—	izda jih kaka druga samostojna država z oceno vsaj AA3; ali

—	izda jih kak drug izdajatelj z oceno AAA.

6.5 POŠTENA VREDNOST

Ocenjena poštena vrednost danih in najetih posojil v okviru makrofinančne pomoči ter posojil Euratom se določi po modelu diskontiranega denarnega toka. Po tem modelu se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo krivulj donosnosti z oceno AAA, ki so primerne za preostanek obdobja do zapadlosti posojil.

Za ocenjeno pošteno vrednost posojil s spremenljivo obrestno mero se šteje, da se približuje njihovi knjigovodski vrednosti, saj se posojila ponovno ocenijo po tržnih obrestnih merah vsakih šest mesecev.

Na datum bilance stanja je ocenjena poštena vrednost danih posojil s fiksno obrestno mero znašala 93 milijonov EUR (leta 2005: 99 milijonov EUR), njihova knjigovodska vrednost pa 87 milijonov EUR (leta 2005: 87 milijonov EUR); ocenjena poštena vrednost najetih posojil s fiksno obrestno mero je znašala 93 milijonov EUR (leta 2005: 99 milijonov EUR), njihova knjigovodska vrednost pa 87 milijonov EUR (leta 2005: 87 milijonov EUR).

6.6 LIKVIDNOSTNA POZICIJA

Spodnja razpredelnica prikazuje analizo sredstev in obveznosti Jamstvenega sklada po ustreznih skupinah rokov zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti. Predstavljena je na podlagi najpreudarnejšega upoštevanja datumov zapadlosti. Zato je pri obveznostih prikazan najzgodnejši možni rok vračila, pri sredstvih pa najpoznejši možni rok vračila. Sredstva in obveznosti, ki so brez pogodbenega datuma zapadlosti, so skupaj uvrščeni v kategorijo „Zapadlost neopredeljena“.

v mio. EUR
Zapadlost v plačilo	Prej kot v 3 mesecih	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 10 let	Zapadlost neopredeljena	Skupaj
Sredstva v EUR:
Tekoči računi	1	0	0	0	1
Kratkoročni depoziti	439	0	0	0	439
Od tega natečene obresti	2	0	0	0	2
Za prodajo razpoložljiva sredstva	65	66	801	8	940
Od tega natečene obresti	9	14	0	0	23
Skupaj	505	66	801	8	1 380
Obveznosti v EUR:
Kapital	0	0	0	1 379	1 379
Obveznosti iz poslovanja	1	0	0	0	1
Skupaj	1	0	0	1 379	1 380
Neto likvidnostna pozicija na dan 31.12.2006	504	66	801	(1 371)	0
Celotna likvidnostna pozicija na dan 31.12.2006	504	570	1 371	0

EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO (v likvidaciji)

Naslednja razkritja se nanašajo na posojila, ki jih dajeta in najemata Evropski skupnosti, ter na zakladniške posle, ki jih opravljata Evropski skupnosti preko Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji).

6.7 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Po izteku Pogodbe ESPJ 23. julija 2002 se v skladu s Sklepom 2003/76/ES sredstva in obveznosti ESPJ prenesejo na Evropsko skupnost, likvidacijo obveznosti ESPJ pa upravlja Komisija. Tako za ESPJ v likvidaciji ni predvideno nobeno novo dajanje posojil in ustrezno financiranje teh posojil. Novo najemanje posojil ESPJ pa je omejeno na refinanciranje za zmanjšanje stroškov sredstev.

Sredstva in obveznosti upravlja Komisija v skladu z notranjimi smernicami. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posamezna področja, kot so najemanje in dajanje posojil ter upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati načela skrbnega upravljanja za zmanjšanje poslovnega tveganja, tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke in tržnega tveganja. Naložbe so v bistvu omejene na naslednje kategorije: vezane depozite pri bankah, instrumente denarnega trga ter obveznice s fiksno in spremenljivo obrestno mero.

Glavne omejitve naložb po kategorijah:

—	za vezane depozite – 100 milijonov EUR na banko ali 5 % lastnih sredstev banke, pri čemer se upošteva nižji od obeh zneskov, če je ustrezna kratkoročna ocena vsaj A-1 (S&P) ali temu enakovredna ocena;

—	za obveznice, ki jih izda ali da zanje jamstvo država članica ali institucije Evropske unije – do 250 milijonov EUR na državo članico ali institucijo, odvisno od njene bonitetne ocene;

—	za obveznice, ki jih izdajo druge države ali nadnacionalni izdajatelji z dolgoročno bonitetno oceno vsaj AA (S&P) ali temu enakovredno oceno – do 100 milijonov EUR na izdajatelja ali poroka;

—	za obveznice drugih izdajateljev z oceno vsaj AA ali AAA (S&P) ali temu enakovredno oceno – do 25 oziroma 50 milijonov EUR, odvisno od bonitetne ocene in statusa izdajatelja.

ESPJ v likvidaciji za varovanje pred nekaterimi vrstami izpostavljenosti tveganju uporablja izvedene finančne instrumente. Takšni finančni instrumenti so podrobno opisani v pojasnilu E 2.3.3.2.

6.8 TRŽNO TVEGANJE

6.8.1. Valutno tveganje

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena valutnemu tveganju, ki nastane zaradi valutne izpostavljenosti v zvezi z ameriškim dolarjem in britanskim funtom. V spodnji razpredelnici je povzeta izpostavljenost ESPJ v likvidaciji valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2006.

V razpredelnici so razkriti sredstva in obveznosti ESPJ v likvidaciji, in sicer po svoji nominalni vrednosti v eurih, razvrščeni po valutah.

v mio. EUR
	GBP	USD
Sredstva	227	76
Obveznosti	(312)	(76)
Neto bilančna pozicija	(85)	0
Vpliv medvalutnih obrestnih zamenjav	89	—
Neto izpostavljenost	4	0

Pozicija sredstev in obveznosti v GBP je v glavnem sestavljena iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi in katerih protivrednost v eurih znaša 152,6 milijona EUR ter jih je izdala Evropska investicijska banka kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom (glej pojasnilo E 2.4.2). V skladu s priročnikom o postopkih je kupovanje eurov edini odobreni devizni posel za poslovanje ES. Vse izjeme od tega pravila morajo biti ustrezno utemeljene.

6.8.2. Cenovno tveganje

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena cenovnemu tveganju dolžniških vrednostnih papirjev zaradi naložb, ki so v bilanci stanja razvrščene kot razpoložljive za prodajo.

6.9 OBRESTNO TVEGANJE

Obrestno tveganje v zvezi z denarnimi tokovi je tveganje, da bodo zaradi sprememb tržnih obrestnih mer nihali prihodnji denarni tokovi finančnega instrumenta. Obrestno tveganje v zvezi s pošteno vrednostjo je tveganje, da bo zaradi sprememb tržnih obrestnih mer nihala vrednost finančnega instrumenta. ESPJ v likvidaciji je zaradi narave svojih dejavnosti izpostavljena vplivu nihanj prevladujočih ravni tržnih obrestnih mer na tveganje v zvezi s pošteno vrednostjo in v zvezi z denarnimi tokovi.

(a) Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

Obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, se v glavnem izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji (vzajemni posli). Če ni mogoče doseči popolnega ujemanja, se za zmanjšanje izpostavljenosti gibanju obrestnih mer uporabijo izvedeni finančni instrumenti (glej pojasnilo E 2.3.3.2).

(b) Dolžniški vrednostni papirji

Zaradi dolžniških vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero je ESPJ v likvidaciji izpostavljena obrestnemu tveganju v zvezi z denarnimi tokovi, zaradi dolžniških vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero pa je Skupnost izpostavljena obrestnemu tveganju v zvezi s pošteno vrednostjo. Na datum bilance stanja so pomenile obveznice s fiksno obrestno mero približno 93 % naložbenega portfelja (2005: 85 %).

V spodnji razpredelnici je prikazana porazdelitev imetja ESPJ v likvidaciji (tržna vrednost brez natečenih obresti) na dan 31. decembra 2006:

v mio. EUR
Odseki	Naložbe s fiksno obrestno mero			Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero v EUR	Skupaj v EUR
Odseki	manj kot 3-mesečne v EUR	od 3-mesečne do 1-letne v EUR	od 1- do 10-letne v EUR	Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero v EUR	Skupaj v EUR
Tekoči računi	3	0	0	0	3
Kratkoročni depoziti – nominalno	53	0	0	0	53
Portfelj za prodajo razpoložljivih sredstev	30	88	1 154	102	1 374
Skupaj	86	88	1 154	102	1 430
Odstotek	6 %	6 %	81 %	7 %	100 %

Na dan 31. decembra 2006 so za portfelj za prodajo razpoložljivih sredstev natečene obresti znašale 27 milijonov EUR.

Tržna cena dolžniških vrednostnih papirjev je odvisna od obdobja do zapadlosti, njihovega kupona in dejanskega donosa do zapadlosti. Za analizo nenadne spremembe so vsi dolžniški vrednostni papirji v portfelju (vključno z vrednostnimi papirji s spremenljivo obrestno mero) najprej ocenjeni po dejanskem donosu, potem pa se ponovno ocenijo po donosih, povečanih za 100 bazičnih točk. Sprememba tržnih cen je v analizi nenadne spremembe prikazana domnevna izguba. Za vzporedni premik za 100 bazičnih točk se predvideva, da se zgodi naenkrat in ne zadeva nobenega časovnega obdobja. Na dan 31. decembra 2006 je ta domnevna izguba znašala okoli 54 milijonov EUR.

6.10 KREDITNO TVEGANJE

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena kreditnemu tveganju, kar je tveganje, da nasprotna stranka ne bo mogla v celoti plačati zneskov, ko le-ti zapadejo v plačilo. Uporabljati je treba smernice o izbiri nasprotnih strank. Tako bo poslovna enota lahko poslovala le z bankami, ki izpolnjujejo pogoje in so vključene v „poslovni seznam pooblaščenih bank“ ter imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje z redno analizo sposobnosti posojilojemalcev, da izpolnjujejo obveznosti glede plačevanja obresti in odplačevanja glavnice. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje tudi s pridobitvijo varščin ter državnih jamstev, jamstev podjetij in osebnih jamstev. Razčlenitev zadevnih 354 milijonov EUR na dan 31. decembra 2006 (v mio EUR):

	Nominalna vrednost (v mio. EUR)
Posojila, odobrena kreditnim institucijam	49
Posojila, odobrena strankam	305
Skupaj	354

60 % skupnega neporavnanega zneska krijejo jamstva držav članic ali enakovrednih organov (javnih institucij ali industrijskih skupin javnega sektorja v državah članicah). 15 % neporavnanih posojil je bilo odobrenih bankam ali so banke zanje dale jamstva. 5 % neporavnanega dolga (17 milijonov EUR) sestavljajo posojila uradnikom evropskih institucij iz nekdanjega pokojninskega sklada ESPJ (v zbirni razpredelnici zgoraj so posojila uradnikom vključena v posojila strankam), ki jih krijejo življenjska in invalidska zavarovanja ter ustrezne plače.

Za preostala neporavnana posojila, tj. 20 %, je treba upoštevati, da pomenijo višjo stopnjo tveganja. To pomeni, da prejeta jamstva (jamstva v obliki obveznic, ki jih predložijo zasebne industrijske skupine, in druga posebna jamstva) v primeru težav na splošno ne zagotavljajo enake ravni varnosti.

Z vidika likvidnosti je posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, v celoti krila rezervacija za tveganja in stroške, imenovana „Jamstveni sklad“. Z uporabo novih računovodskih pravil je to rezervacijo s 1. januarjem 2005 nadomestila namenska rezerva. Na dan 31. decembra 2006 je ta rezerva znašala 206 milijonov EUR.

Posojila, odobrena iz lastnih sredstev, je krila druga rezerva, ki se je prej imenovala „Posebna rezerva ESPJ“. Na dan 31. decembra 2006 je ta posebna rezerva znašala 56 milijonov EUR.

(a) Denarna sredstva in depoziti pri kreditnih institucijah – profil nasprotnih strank

Na datum bilance stanja je bilo 42 % depozitov in saldov tekočih računov naloženih pri bankah z oceno F1+ (Fitch) ali temu enakovredno oceno, 58 % pa pri bankah z oceno F1 ali temu enakovredno oceno. Vsi depoziti in saldi tekočih računov so naloženi pri bankah v okviru OECD.

(b) Posojila in predujmi – profil posojilojemalcev

Spodaj je prikazana geografska porazdeljenost posojil, odobrenih iz izposojenih finančnih sredstev (izraženo v neporavnanih nominalnih vrednostih), na datum bilance stanja. Opozoriti je treba tudi, da so ta posojila krita z jamstvi javnih organov, bank ali industrijskih skupin, razen v primeru Združenega kraljestva, ko ni bilo prejeto nobeno jamstvo.

v mio. EUR
	31.12.2006	Število posojil
Grčija	76	1
Francija	134	2
Italija	2	12
Združeno kraljestvo	70	1
Skupaj	282	16

Po prestrukturiranju dolgov dolžnika, ki je zamujal s plačilom, v letu 1998 je Komisija od Evropske investicijske banke (z oceno AAA) dobila zadolžnice v višini 152,6 milijona EUR, da se ponovno vzpostavi vzajemnost poslov najemanja in dajanja posojil ter s tem krije obrestno in valutno tveganje. Te zadolžnice niso vključene v zgornji razpredelnici.

Kar zadeva geografsko porazdeljenost posojil, odobrenih iz lastnih sredstev – brez posojil uradnikom institucij – (izraženo v neporavnanih nominalnih vrednostih), na datum bilance stanja, je bilo 50 % od skupaj 56 milijonov EUR odobrenih v Nemčiji, preostanek pa je bil razporejen po 13 državah članicah EU. Vsa posojila so bila krita z jamstvi.

(d) Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji – profil izdajateljev

Podrobnosti o dolžniških vrednostnih papirjih (izraženih po pošteni vrednosti) po vrstah izdajateljev in po bonitetni oceni (Standard & Poor's) na datum bilance stanja:

v mio. EUR
	31.12.2006	v %
Države	452	32
Večnacionalne organizacije	58	4
Banke in finančne ustanove	695	50
Drugi javni izdajatelji	196	14
Skupaj	1 401	100

v mio. EUR
	31.12.2006	v %
AAA	806	58
AA+	133	10
AA	190	13
AA–	12	1
A+	93	6
A–	86	6
BBB+	81	6
Skupaj	1 401	100

Kar zadeva geografsko porazdeljenost dolžniških vrednostnih papirjih (izraženih po pošteni vrednosti), na datum bilance stanja, jih je bilo 19 % v Nemčiji, 9 % v Španiji, 8 % v Združenem kraljestvu, 7 % v Franciji ter po 6 % v Avstriji, na Madžarskem in v ZDA. Preostanek je bil razporejen po drugih državah članicah EU.

6.11 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Likvidnostno tveganje, ki izhaja iz najetih posojil, se v glavnem izravna z danimi posojili z enakovrednimi pogoji (vzajemni posli). Če ni mogoče doseči popolnega ujemanja, se za uskladitev denarnih tokov uporabijo izvedeni finančni instrumenti.

Kar zadeva upravljanje sredstev in obveznosti ESPJ v likvidaciji, upravlja Komisija likvidnostne zahteve na podlagi napovedi izplačil za 11-letno obdobje, pridobljeni s posvetovanji z odgovornimi službami Komisije. Naložbe se izvajajo v skladu s tem, zato da se izpolnijo ustrezne letne zahteve.

6.12 POŠTENA VREDNOST

Dana in najeta posojila

Ocenjena poštena vrednost danih in najetih posojil se določi po modelu diskontiranega denarnega toka. Po tem modelu se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo krivulj donosnosti z oceno AAA, ki so primerne za preostanek obdobja do zapadlosti posojil.

Ocenjene poštene vrednosti danih in najetih posojil s fiksno obrestno mero ni bilo mogoče izračunati, saj podatki, potrebni za izračun te vrednosti, niso bili na razpolago.

Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji

Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so prikazani po pošteni vrednosti, kar je tržna vrednost, povečana za natečene obresti.

Finančni instrumenti, izmerjeni po pošteni vrednosti

Skupni znesek spremembe poštene vrednosti, ki je bila ocenjena z uporabo metode vrednotenja in pripoznana v izkazu poslovnega izida za zadevno leto, znaša 1,03 milijona EUR (čiste izgube) v primerjavi z 1,57 milijona EUR (čistega dobička) v letu 2005. Finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti z uporabo metode vrednotenja, ki je ne podpirajo preverljive tržne cene ali obrestne mere, ni.

Terjatve in obveznosti iz poslovanja

Za nominalno vrednost poslovnih terjatev, zmanjšano za rezervacijo za oslabitev, in za nominalno vrednost poslovnih obveznosti se šteje, da se približujeta njihovi pošteni vrednosti.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Poštena vrednost denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, vključno s tekočimi računi in kratkoročnimi depoziti (za manj kot tri mesece), je njihova knjigovodska vrednost.

7. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Za predstavitev podatkov o poslih povezanih strank v zvezi s ključnim vodstvom Evropskih skupnosti so take osebe tukaj prikazane v okviru petih kategorij:

Kategorija 1: predsednik Komisije in predsednik Sodišča

Kategorija 2: podpredsedniki Komisije

Kategorija 3: člani Komisije, sodniki in generalni pravobranilci Sodišča, predsednik in člani Sodišča prve stopnje, predsednik in člani Sodišča za uslužbence Evropske unije, varuh človekovih pravic in evropski nadzornik za varstvo podatkov

Kategorija 4: predsednik in člani Računskega sodišča

Kategorija 5: najvišji javni uslužbenci institucij in agencij

FINANČNE UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVA

v EUR
Upravičenost	Kategorija 1	Kategorija 2	Kategorija 3	Kategorija 4	Kategorija 5
Osnovna plača (na mesec)	23 384,07	21 181,23	16 944,98 - 19 063,10	18 300,58 – 19 486,73	10 774,54 - 16 944,98
Dodatek za prebivanje (v % plače)	15 %	15 %	15 %	15 %	se ne uporablja
Izselitveni dodatek (v % plače)	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	16 %
Družinski dodatki:
gospodinjski dodatek (v % plače)	2 % + 157,29	2 % + 157,29	2 % + 157,29	2 % + 157,29	2 % + 157,29
otroški dodatek	302,32	302,32	302,32	302,32	302,32
dodatek za predšolsko izobraževanje	50,36	50,36	50,36	50,36	50,36
dodatek za šolanje ali	233,20	233,20	233,20	233,20	233,20
dodatek za šolanje zunaj kraja zaposlitve	466,40	466,40	466,40	466,40	466,40
Dodatek za predsedujoče sodnike	se ne uporablja	se ne uporablja	500 - 810,74	se ne uporablja	se ne uporablja
Dodatek za reprezentančne stroške	1 418,07	911,38	500 - 607,71	se ne uporablja	se ne uporablja
Letni potni stroški	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	da
Nakazila v države članice:
dodatek za šolanje (17)	da	da	da	da	da
% plače (17)	5 %	5 %	5 %	5 %	5 %
% plače brez korekcijskega koeficienta	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %
Reprezentančni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	se ne uporablja	se ne uporablja
Začetek dela:
stroški nastanitve	46 768,14	42 362,46	38 126,20	36 601,16	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Prenehanje dela:
stroški selitve ob prenehanju zaposlitve	23 384,07	21 181,23	19 063,10	18 300,58 – 19 486,73	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
prehod (v % plače) (18)	40 % - 65 %	40 % - 65 %	40 % - 65 %	40 % - 65 %	se ne uporablja
zdravstveno zavarovanje	krito	krito	krito	krito	izbirno
Pokojnina (v % plače, pred davki)	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %
Odbitki:
davek Skupnosti	8 % - 45 %	8 % - 45 %	8 % - 45 %	8 % - 45 %	8 % - 45 %
zdravstveno zavarovanje (v % plače)	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %
posebna dajatev na plačo	3,36 %	3,36 %	3,36 %	3,36 %	3,36 %
odbitek za pokojnino	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	10,25 %
Število oseb na dan 31.12.2006	2	5	86	25	72

8. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne potrditve zaključnega računa računovodja Komisije ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov in to se izraža v zgoraj predstavljenih podatkih.

9. SUBJEKTI, KI SO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

V konsolidirani zaključni račun Evropskih skupnosti so vključeni naslednji subjekti:

A. NADZOROVANI SUBJEKTI

1. Institucije in posvetovalni organi

Odbor regij

Svet Evropske unije

Sodišče Evropske unije

Evropska komisija

Evropsko računsko sodišče

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski parlament

2. Agencije Skupnosti

Evropska agencija za obnovo

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Evropska agencija za varnost v letalstvu

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Evropska agencija za okolje

Evropska agencija za varnost hrane

Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Evropska agencija za pomorsko varnost

Evropska agencija za zdravila

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije

Evropska agencija za varnost omrežij in informacij

Evropska fundacija za usposabljanje

Prevajalski center za organe Evropske unije

Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (19)

Nadzorni organ za evropski GNSS (19)

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (19)

Evropska železniška agencija (19)

Urad Skupnosti za rastlinske sorte (19)

3. Izvajalske agencije

Izvajalska agencija za inteligentno energijo (19)

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo (19)

4. Drugi nadzorovani subjekti

Evropska skupnost za premog in jeklo (v likvidaciji)

Eurojust (20)

Evropska policijska akademija (CEPOL) (19) (20)

B. SKUPNA PODJETJA

Skupno podjetje Galileo (21)

C. PRIDRUŽENI SUBJEKTI

Evropski investicijski sklad (22)

10. SUBJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

Čeprav Skupnosti upravljata sredstva spodaj omenjenih subjektov, le-ti ne izpolnjujejo pogojev za konsolidacijo in zato niso vključeni v zaključni račun Evropskih skupnosti:

10.1 EVROPSKI RAZVOJNI SKLAD (ERS)

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument pomoči Skupnosti za razvojno sodelovanje v državah AKP ter čezmorskih državah in ozemljih (ČDO). Vsak sklad je sklenjen za pet let. Od sklenitve prve konvencije o partnerstvu leta 1964 (Konvencija Yaoundé I) so cikli ERS na splošno sledili ciklu konvencij o partnerstvu iz Yaoundéja in Loméja. Deveti ERS je bil sklenjen istočasno kot najnovejša konvencija o partnerstvu, tj. tako imenovani Sporazum iz Cotonouja, in sicer junija 2000. Sporazum iz Cotonouja je podpisalo 77 držav: 48 držav podsaharske Afrike, 15 karibskih držav in 14 pacifiških držav. Za deveti ERS je bilo za pet let dodeljenih 13,5 milijarde EUR. Sporazum iz Cotonouja predvideva samo dva finančna instrumenta v okviru ERS: instrument za dodeljevanje subvencij za podporo dolgoročnega razvoja (nepovratna pomoč) in sklad za spodbujanje naložb za spodbujanje zasebnega sektorja v državah AKP.

ERS se ne financira iz proračuna Skupnosti, ampak z neposrednimi prispevki držav članic, ki so dogovorjeni na pogajanjih. Znesek, ki ga plača država članica, med drugim delno temelji na njenem BNP in delno na njenih zgodovinskih vezeh z zadevnimi državami AKP (tj. bivše kolonije). Komisija in EIB upravljata sredstva ERS.

ERS ureja posebna finančna uredba (UL L 83, 1.4.2003, str. 1), ki predvideva predložitev posebnih računovodskih izkazov, ločeno od računovodskih izkazov Skupnosti. Zunanjo kontrolo nad ERS imata Računsko sodišče in Parlament. V vednost sta prikazana bilanca stanja in izkaz poslovnega izida ERS (zneski za leto 2005 so bili popravljeni):

BILANCA STANJA – ERS

v mio. EUR
	31.12.2006	31.12.2005
GIBLJIVA SREDSTVA:	3 318	3 122
Prispevki, ki jih bo treba še prejeti	0	14
Terjatve	217	139
Predfinanciranje	2 809	2 304
Druga gibljiva sredstva	1	3
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	291	662
SREDSTVA SKUPAJ	3 318	3 122
TEKOČE OBVEZNOSTI:	2 096	1 486
Obveznosti iz poslovanja	2 096	1 486
OBVEZNOSTI SKUPAJ	2 096	1 486
ČISTA SREDSTVA	1 222	1 636
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada	29 900	27 390
Rezultat za zadevno leto	(2 924)	(2 526)
Rezultati, preneseni iz prejšnjih let	(26 788)	(24 262)
Rezerve	1 034	1 034
SREDSTVA IN REZERVE	1 222	1 636

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA – ERS

v mio. EUR
	2006	2005
PRIHODKI SKUPAJ	0	0
ODHODKI IZ POSLOVANJA	2 957	2 544
Odhodki iz poslovanja:	2 933	2 516
Programska pomoč	750	982
Makroekonomska podpora	408	383
Subvencionirane obrestne mere	1	0
Nujna pomoč	130	135
Pomoč za begunce	7	13
Rizični kapital	63	61
Stabex	189	66
Sysmin	30	14
Prerazporeditve iz prejšnjih ERS	15	16
Strukturne prilagoditve	1	16
Odpis dolga	17	23
Sektorska politika	911	492
Nadomestilo za prejemke od izvoza	53	(3)
Institucionalna podpora	32	29
Projekti znotraj držav AKP	339	199
Sklad za Kongo	(13)	90
Upravni odhodki:	24	28
(PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA	(2 957)	(2 544)
DEJAVNOSTI, KI NISO POVEZANE S POSLOVANJEM
Finančni prihodki	31	24
Rezervacije	2	(6)
PRESEŽEK IZ DEJAVNOSTI, KI NISO POVEZANE S POSLOVANJEM	33	18
REZULTAT ZA ZADEVNO LETO	(2 924)	(2 526)

10.2 SISTEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Sistem zdravstvenega zavarovanja je sistem, ki zagotavlja zdravstveno zavarovanje za osebje različnih organov Evropskih skupnosti. Sredstva tega sistema so lastno premoženje sistema in jih ne nadzorujeta Evropski skupnosti, čeprav finančna sredstva sistema upravlja Komisija. Sistem se financira s prispevki članov sistema (osebje) in delodajalcev (institucije/agencije/organi). Vsi presežki ostanejo znotraj sistema.

Sistem sestavljajo štirje ločeni sistemi – glavni sistem, ki krije osebje institucij in agencij Evropskih skupnosti, ter trije manjši sistemi, ki krijejo osebje Evropske univerze v Firencah, osebje evropskih šol in osebje zunaj ES, kot na primer osebje v delegacijah EU. Na dan 31. decembra 2006 so skupna sredstva sistema skupaj znašala 279 milijonov EUR (leta 2005: 260 milijonov EUR).

DEL II

KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA EVROPSKIH SKUPNOSTI IN POJASNILA

VSEBINA

A.	Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna

1.	Realizacija proračuna za leto 2006

2.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov

3.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov po institucijah

4.	Primerjava izvrševanja proračunskih prihodkov med letoma 2006 in 2005

5.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po področjih

6.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po področjih

7.	Izvrševanje odobritev plačil po področjih

8.	Primerjava izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti po področjih

9.	Primerjava izvrševanja odobritev plačil po področjih

10.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po razdelkih finančne perspektive

11.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po razdelkih finančne perspektive

12.	Izvrševanje odobritev plačil po razdelkih finančne perspektive

13.	Primerjava izvrševanja proračuna med letoma 2006 in 2005 po razdelkih finančne perspektive

14.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po institucijah

15.	Konsolidirani povzetek neporavnanih obveznosti

16.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka

17.	Prihodki agencij: proračunske napovedi, upravičenosti in prejeti zneski

18.	Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil po agencijah

19.	Realizacija proračuna, vključno z agencijami

B.	Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

1.	Proračunska načela, struktura in odobritve

2.	Pripombe h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006

ODDELEK A:

KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

REZULTAT IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

RAZPREDELNICA 1: REALIZACIJA PRORAČUNA ZA LETO 2006

v EUR
	EFTA-EGP	EVROPSKI SKUPNOSTI	LETO 2006 SKUPAJ	LETO 2005 SKUPAJ
Prihodki za zadevno proračunsko leto	129 972 205,00	108 293 038 760,79	108 423 010 965,79	107 090 637 948,19
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto	(120 946 425,57)	(105 290 965 383,30)	(105 411 911 808,87)	(103 548 235 840,31)
Odobritve plačil, prenesene v leto N+1	0	(1 400 894 862,16)	(1 400 894 862,16)	(1 421 346 086,07)
Odobritve EFTE, prenesene iz leta N–1	(67 568,00)	0,00	(67 568,00)	(91 242,32)
Zapadle neporabljene odobritve plačil, prenesene iz leta N–1	41 680,79	263 290 101,52	263 331 782,31	253 045 630,75
Tečajne razlike za zadevno leto	0	(16 836 905,85)	(16 836 905,85)	40 924 144,37
Realizacija proračuna	8 999 892,22	1 847 631 711,00	1 856 631 603,22	2 414 934 554,61

Proračunski presežek Evropskih skupnosti se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračunskih prihodkov

2. KONSOLIDIRANI POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 2006

v EUR
Naslov		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		1	2	3	4	5=3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
1	LASTNA SREDSTVA	110 671 918 355,00	101 010 391 494,00	100 822 543 908,40	1 450 323 197,35	102 272 867 105,75	99 415 432 120,03	1 428 725 893,13	100 844 158 013,16	99,84 %	1 428 709 092,59
3	RAZPOLOŽLJIVI PRESEŽKI	0,00	4 018 889 033,00	4 010 040 626,17	0,00	4 010 040 626,17	4 009 857 459,63	0,00	4 009 857 459,63	99,78 %	183 166,54
4	RAZNI DAVKI, DAJATVE IN PRISTOJBINE SKUPNOSTI	1 034 904 640,00	1 034 904 640,00	870 991 583,72	33 003 781,19	903 995 364,91	828 534 236,44	29 650 521,30	858 184 757,74	82,92 %	45 810 607,17
5	UPRAVNO POSLOVANJE INSTITUCIJE	78 630 000,00	78 630 000,00	238 495 922,63	17 721 335,59	256 217 258,22	219 429 913,74	13 772 474,47	233 202 388,21	296,58 %	23 014 870,01
6	PRISPEVKI TRETJIH OSEB	15 000 000,00	235 000 000,00	1 248 271 061,11	389 963 034,86	1 638 234 095,97	1 154 122 952,96	282 509 091,61	1 436 632 044,57	611,33 %	201 602 051,40
7	ZAMUDNE OBRESTI IN GLOBE	120 000 000,00	911 500 000,00	2 113 575 518,87	4 277 519 472,07	6 391 094 990,94	- 17 572 903,64	933 842 667,85	916 269 764,21	100,52 %	5 474 825 226,73
8	NAJEMANJE IN DAJANJE POSOJIL	29 028 454,00	59 028 454,00	71 097 007,12	704 598,51	71 801 605,63	71 097 007,12	704 598,51	71 801 605,63	121,64 %	0,00
9	RAZNI PRIHODKI	20 126 000,00	30 126 000,00	50 992 541,02	10 637 845,89	61 630 386,91	51 098 684,82	1 806 247,82	52 904 932,64	175,61 %	8 725 454,27
Skupaj		111 969 607 449,00	107 378 469 621,00	109 426 008 169,04	6 179 873 265,46	115 605 881 434,50	105 731 999 471,10	2 691 011 494,69	108 423 010 965,79	100,97 %	7 182 870 468,71

Podrobni podatki za naslov 1: Lastna sredstva

Euro
Poglavje		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		1	2	3	4	5=3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
10	Kmetijske dajatve	763 500 000,00	863 400 000,00	1 277 764 620,69	402 358 047,01	1 680 122 667,70	889 442 376,81	402 358 047,01	1 291 800 423,82	149,62 %	388 322 243,88
11	Prelevmani na sladkor	556 200 000,00	150 600 000,00	169 548 421,51	9 565 137,95	179 113 559,46	142 044 559,85	9 565 137,95	151 609 697,80	100,67 %	27 503 861,66
12	Carine	12 905 400 000,00	13 874 900 000,00	13 556 565 765,79	1 038 400 012,39	14 594 965 778,18	12 568 050 904,17	1 016 802 708,17	13 584 853 612,34	97,91 %	1 010 112 165,84
13	DDV	15 884 321 797,00	17 200 276 121,00	17 220 239 768,36	0,00	17 220 239 768,36	17 219 801 792,98	0,00	17 219 801 792,98	100,11 %	437 975,38
14	BND	80 562 496 558,00	68 921 215 373,00	68 604 270 932,85	0,00	68 604 270 932,85	68 602 092 852,50	0,00	68 602 092 852,50	99,54 %	2 178 080,35
15	Popravek proračunskih neravnovesij	0,00	0,00	- 5 845 600,80	0,00	- 5 845 600,80	- 6 000 366,28	0,00	- 6 000 366,28	%	154 765,48
Skupaj		110 671 918 355,00	101 010 391 494,00	100 822 543 908,40	1 450 323 197,35	102 272 867 105,75	99 415 432 120,03	1 428 725 893,13	100 844 158 013,16	99,84 %	1 428 709 092,59

Podrobni podatki za naslov 3: Razpoložljivi presežki

Euro
Poglavje		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		1	2	3	4	5=3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
30	Presežek iz prejšnjega leta	0,00	2 502 809 591,00	2 502 809 591,35	0,00	2 502 809 591,35	2 502 809 591,35	0,00	2 502 809 591,35	100,00 %	0,00
31	Presežek iz naslova DDV	0,00	- 14 157 979,00	- 13 451 152,64	0,00	- 13 451 152,64	- 13 560 430,52	0,00	- 13 560 430,52	95,78 %	109 277,88
32	Presežek iz naslova BND	0,00	1 530 237 421,00	1 529 981 320,31	0,00	1 529 981 320,31	1 529 966 190,91	0,00	1 529 966 190,91	99,98 %	15 129,40
34	Popravek za neudeležbo na področju PNZ	0,00	0,00	- 30 883,36	0,00	- 30 883,36	- 30 990,89	0,00	- 30 990,89	0,00 %	107,53
35	Popravek za Združeno kraljestvo	0,00	0,00	- 4 020 590,17	0,00	- 4 020 590,17	- 4 020 590,16	0,00	- 4 020 590,16	0,00 %	- 0,01
36	Vmesni izračun popravka za Združeno kraljestvo	0,00	0,00	- 5 247 659,32	0,00	- 5 247 659,32	- 5 306 311,06	0,00	- 5 306 311,06	0,00 %	58 651,74
Skupaj		0,00	4 018 889 033,00	4 010 040 626,17	0,00	4 010 040 626,17	4 009 857 459,63	0,00	4 009 857 459,63	99,78 %	183 166,54

3. KONSOLIDIRANI POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 2006 PO INSTITUCIJAH

v EUR
Institucija	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	1	2	3	4	5=3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
Evropski parlament	99 025 636,00	99 025 636,00	132 403 974,99	13 484 056,27	145 888 031,26	112 642 547,81	13 484 056,27	126 126 604,08	127,37 %	19 761 427,18
Svet	49 054 000,00	49 054 000,00	81 405 909,42	8 568 077,80	89 973 987,22	71 902 506,79	4 829 884,89	76 732 391,68	156,42 %	13 241 595,54
Komisija	111 760 172 428,00	107 169 034 600,00	109 130 785 623,83	6 156 411 580,27	115 287 197 204,10	105 467 457 739,28	2 671 643 818,28	108 139 101 557,56	100,91 %	7 148 095 646,54
Sodišče	30 357 000,00	30 357 000,00	35 194 659,28	445 907,44	35 640 566,72	34 343 308,29	369 679,14	34 712 987,43	114,35 %	927 579,29
Računsko sodišče	14 636 000,00	14 636 000,00	16 751 203,73	963 643,68	17 714 847,41	16 186 571,14	684 056,11	16 870 627,25	115,27 %	844 220,16
Ekonomsko-socialni odbor	9 866 628,00	9 866 628,00	12 259 488,39	0,00	12 259 488,39	12 259 488,39	0,00	12 259 488,39	124,25 %	0,00
Odbor regij	5 151 157,00	5 151 157,00	16 100 779,45	0,00	16 100 779,45	16 100 779,45	0,00	16 100 779,45	312,57 %	0,00
Evropski varuh človekovih pravic	823 600,00	823 600,00	760 073,06	0,00	760 073,06	760 073,06	0,00	760 073,06	92,29 %	0,00
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	521 000,00	521 000,00	346 456,89	0,00	346 456,89	346 456,89	0,00	346 456,89	66,50 %	0,00
Skupaj	111 969 607 449,00	107 378 469 621,00	109 426 008 169,04	6 179 873 265,46	115 605 881 434,50	105 731 999 471,10	2 691 011 494,69	108 423 010 965,79	100,97 %	7 182 870 468,71

4. PRIMERJAVA IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV MED LETOMA 2006 IN 2005

v EUR
Naslov		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti		Prihodki		Prejemki kot % proračuna		Neporavnano
Naslov		2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005
1	LASTNA SREDSTVA	101 010 391 494,00	98 384 147 898,00	102 272 867 105,75	99 824 283 203,21	100 844 158 013,16	98 373 313 140,90	99,84 %	99,99 %	1 428 709 092,59	1 450 970 062,31
3	RAZPOLOŽLJIVI PRESEŽKI	4 018 889 033,00	5 713 984 737,00	4 010 040 626,17	5 700 453 058,94	4 009 857 459,63	5 700 453 008,36	99,78 %	99,76 %	183 166,54	50,58
4	RAZNI DAVKI, DAJATVE IN PRISTOJBINE SKUPNOSTI	1 034 904 640,00	798 460 359,00	903 995 364,91	805 221 312,83	858 184 757,74	785 650 405,95	82,92 %	98,40 %	45 810 607,17	19 570 906,88
5	UPRAVNO POSLOVANJE INSTITUCIJE	78 630 000,00	54 035 000,00	256 217 258,22	194 278 564,35	233 202 388,21	177 028 082,95	296,58 %	327,62 %	23 014 870,01	17 250 481,40
6	PRISPEVKI TRETJIH OSEB	235 000 000,00	360 000 000,00	1 638 234 095,97	2 037 971 605,84	1 436 632 044,57	1 641 785 879,12	611,33 %	456,05 %	201 602 051,40	396 185 726,72
7	ZAMUDNE OBRESTI IN GLOBE	911 500 000,00	318 000 000,00	6 391 094 990,94	4 633 894 891,89	916 269 764,21	356 379 646,77	100,52 %	112,07 %	5 474 825 226,73	4 277 515 245,12
8	NAJEMANJE IN DAJANJE POSOJIL	59 028 454,00	25 359 946,00	71 801 605,63	42 461 277,11	71 801 605,63	41 756 678,60	121,64 %	164,66 %	0,00	704 598,51
9	RAZNI PRIHODKI	30 126 000,00	30 061 000,00	61 630 386,91	26 757 428,49	52 904 932,64	14 271 105,54	175,61 %	47,47 %	8 725 454,27	12 486 322,95
Skupaj		107 378 469 621,00	105 684 048 940,00	115 605 881 434,50	113 265 321 342,66	108 423 010 965,79	107 090 637 948,19	100,97 %	101,33 %	7 182 870 468,71	6 174 683 394,47

Podrobni podatki za naslov 1: Lastna sredstva

Euro
Poglavje		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti		Prihodki		Prejemki kot % proračuna		Neporavnano
Poglavje		2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005
10	KMETIJSKE DAJATVE	863 400 000,00	1 119 400 000,00	1 680 122 667,70	1 753 139 003,74	1 291 800 423,82	1 350 779 664,23	149,62 %	120,67 %	388 322 243,88	402 359 339,51
11	PRELEVMANI NA SLADKOR	150 600 000,00	793 800 000,00	179 113 559,46	704 682 245,84	151 609 697,80	695 117 153,40	100,67 %	87,57 %	27 503 861,66	9 565 092,44
12	CARINE	13 874 900 000,00	12 030 800 000,00	14 594 965 778,18	13 055 678 105,24	13 584 853 612,34	12 017 241 801,46	97,91 %	99,89 %	1 010 112 165,84	1 038 436 303,78
13	DDV	17 200 276 121,00	15 556 051 275,00	17 220 239 768,36	15 618 999 596,99	17 219 801 792,98	15 618 908 472,73	100,11 %	100,40 %	437 975,38	91 124,26
14	BND	68 921 215 373,00	68 884 096 623,00	68 604 270 932,85	68 812 063 944,74	68 602 092 852,50	68 811 599 689,02	99,54 %	99,89 %	2 178 080,35	464 255,72
15	POPRAVEK PRORAČUNSKIH NERAVNOVESIJ	0,00	0,00	- 5 845 600,80	- 120 279 693,34	- 6 000 366,28	- 120 333 639,94	0,00 %	0,00 %	154 765,48	53 946,60
Skupaj		101 010 391 494,00	98 384 147 898,00	102 272 867 105,75	99 824 283 203,21	100 844 158 013,16	98 373 313 140,90	99,84 %	99,99 %	1 428 709 092,59	1 450 970 062,31

Podrobni podatki za naslov 3: Razpoložljivi presežki

Euro
Poglavje		Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti		Prihodki		Prejemki kot % proračuna		Neporavnano
Poglavje		2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005	2006	2005
30	PRESEŽEK IZ PREJŠNJEGA LETA	2 502 809 591,00	3 262 668 965,00	2 502 809 591,35	3 262 668 965,49	2 502 809 591,35	3 262 668 965,49	100,00 %	100,00 %	0,00	0,00
31	PRESEŽEK IZ NASLOVA DDV	- 14 157 979,00	400 012 558,00	- 13 451 152,64	399 121 900,87	- 13 560 430,52	399 121 900,81	95,78 %	99,78 %	109 277,88	0,06
32	PRESEŽEK IZ NASLOVA BND	1 530 237 421,00	2 051 303 214,00	1 529 981 320,31	2 048 986 753,84	1 529 966 190,91	2 048 986 753,57	99,98 %	99,89 %	15 129,40	0,27
34	POPRAVEK ZA NEUDELEŽBO NA PODROČJU PNZ	0,00	0,00	- 30 883,36	6 063,63	- 30 990,89	6 013,33	0,00 %	0,00 %	107,53	50,30
35	POPRAVEK ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO	0,00	0,00	- 4 020 590,17	- 10 330 624,89	- 4 020 590,16	- 10 330 624,84	0,00 %	0,00 %	- 0,01	- 0,05
36	VMESNI IZRAČUN POPRAVKA ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO	0,00	0,00	- 5 247 659,32	0,00	- 5 306 311,06	0,00	0,00 %	0,00 %	58 651,74	0,00
Skupaj		4 018 889 033,00	5 713 984 737,00	4 010 040 626,17	5 700 453 058,94	4 009 857 459,63	5 700 453 008,36	99,78 %	99,76 %	183 166,54	50,58

Konsolidirana poročila o

izvrševanju proračunskih odhodkov

5. Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti

in odobritev plačil po področjih

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
		Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Odobritve iz leta 2005, prenesene ali ponovno razpoložljive	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Vse odobritve skupaj	Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Prenesene odobritve	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Vse odobritve skupaj
		1	2	3	4	5=3+4	6=1+2+5	7	8	9	10	11=9+10	12=7+8+11
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	468 476 353,00	13 044 223,00	0,00	7 687 489,89	7 687 489,89	489 208 065,89	472 046 353,00	- 30 032 803,00	5 600 164,22	7 621 116,28	13 221 280,50	455 234 830,50
02	PODJETNIŠTVO	399 828 648,00	7 670 470,00	14 875 951,00	44 996 845,18	59 872 796,18	467 371 914,18	432 613 648,00	- 22 929 530,00	15 510 475,59	52 839 748,36	68 350 223,95	478 034 341,95
03	KONKURENCA	98 657 766,00	- 179 342,00	0,00	4 542 034,98	4 542 034,98	103 020 458,98	98 657 766,00	- 179 342,00	7 330 349,34	4 541 708,41	11 872 057,75	110 350 481,75
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	11 934 359 782,00	- 21 069 592,14	47 839,60	16 606 825,70	16 654 665,30	11 929 944 855,16	10 084 836 283,00	- 502 319 720,00	15 696 381,65	15 480 020,52	31 176 402,17	9 613 692 965,17
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	55 455 078 891,00	- 901 611 514,00	55 647 168,00	55 718 926,54	111 366 094,54	54 664 833 471,54	54 778 247 265,00	- 898 869 625,00	67 871 546,84	55 582 167,31	123 453 714,15	54 002 831 354,15
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 462 854 844,00	- 6 484 784,76	1 015 203,07	81 779 378,34	82 794 581,41	1 539 164 640,65	1 294 063 844,00	68 160 712,00	16 851 106,22	102 636 632,23	119 487 738,45	1 481 712 294,45
07	OKOLJE	346 198 192,00	3 906 115,00	148 000,00	17 211 270,35	17 359 270,35	367 463 577,35	311 565 592,00	- 3 433 885,00	16 909 264,60	19 624 293,28	36 533 557,88	344 665 264,88
08	RAZISKAVE	3 525 524 298,00	3 204 637,76	0,00	503 195 251,48	503 195 251,48	4 031 924 187,24	3 258 914 298,00	- 78 302 859,00	34 967 804,35	782 756 340,98	817 724 145,33	3 998 335 584,33
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA IN MEDIJI	1 425 305 907,00	70 157,00	0,00	176 198 176,87	176 198 176,87	1 601 574 240,87	1 417 445 907,00	- 62 474 843,00	17 297 162,14	287 739 489,82	305 036 651,96	1 660 007 715,96
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	330 209 495,00	- 6 020,00	4 425 000,00	310 293 946,28	314 718 946,28	644 922 421,28	347 880 589,00	- 9 706 020,00	38 090 653,66	249 227 746,20	287 318 399,86	625 492 968,86
11	RIBIŠTVO	1 073 914 748,00	7 846 575,00	687 500,00	6 530 152,31	7 217 652,31	1 088 978 975,31	986 454 359,00	- 21 384 609,00	4 461 945,90	7 873 925,12	12 335 871,02	977 405 621,02
12	NOTRANJI TRG	75 206 248,00	- 981 183,00	1 711 525,41	3 443 521,64	5 155 047,05	79 380 112,05	78 856 248,00	- 6 381 183,00	7 908 009,04	3 407 059,64	11 315 068,68	83 790 133,68
13	REGIONALNA POLITIKA	28 629 207 201,00	159 243 548,14	124 513 430,00	17 718 719,87	142 232 149,87	28 930 682 899,01	22 788 783 362,00	- 2 923 645 029,00	109 655 860,39	17 779 495,81	127 435 356,20	19 992 573 689,20
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	130 398 219,00	- 738,00	0,00	5 660 331,33	5 660 331,33	136 057 812,33	122 383 139,00	- 8 300 738,00	6 459 757,80	5 549 328,72	12 009 086,52	126 091 487,52
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 007 494 882,00	202 717,00	1 813 605,10	215 514 076,87	217 327 681,97	1 225 025 280,97	952 358 282,00	49 902 717,00	21 519 604,37	243 432 091,92	264 951 696,29	1 267 212 695,29
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	205 327 888,00	3 409 324,00	0,00	6 087 365,74	6 087 365,74	214 824 577,74	197 757 888,00	14 909 324,00	17 770 212,64	5 962 430,07	23 732 642,71	236 399 854,71
17	VARSTVO POTROŠNIKOV IN ZDRAVJA	558 930 694,00	1 114 153,00	3 623 999,55	24 277 858,95	27 901 858,50	587 946 705,50	558 741 808,00	- 14 585 847,00	252 646 931,78	25 657 308,56	278 304 240,34	822 460 201,34
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	604 690 896,00	3 647 231,00	0,00	16 704 715,21	16 704 715,21	625 042 842,21	588 653 896,00	- 10 887 769,00	55 934 522,64	16 460 988,17	72 395 510,81	650 161 637,81
19	ZUNANJE ZADEVE	3 476 284 050,00	50 782 805,00	600 000,00	124 672 797,54	125 272 797,54	3 652 339 652,54	3 304 271 000,00	50 007 805,00	61 225 726,08	114 834 610,41	176 060 336,49	3 530 339 141,49
20	TRGOVINA	82 796 875,00	- 209 693,00	250 000,00	2 754 066,49	3 004 066,49	85 591 248,49	82 996 875,00	- 104 693,00	6 109 010,67	2 754 066,49	8 863 077,16	91 755 259,16
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKIMI (AKP) DRŽAVAMI	1 300 607 197,00	- 20 762 944,00	2 000 000,00	107 475 578,09	109 475 578,09	1 389 319 831,09	1 260 716 197,00	- 84 523 218,00	38 000 132,95	96 495 263,79	134 495 396,74	1 310 688 375,74
22	ŠIRITEV	2 205 171 524,00	119 886 085,00	0,00	85 501 833,66	85 501 833,66	2 410 559 442,66	2 160 321 524,00	- 109 146 615,00	23 901 598,29	91 032 187,94	114 933 786,23	2 166 108 695,23
23	HUMANITARNA POMOČ	515 103 476,00	140 101 189,00	0,00	8 162 101,49	8 162 101,49	663 366 766,49	516 503 476,00	100 951 189,00	4 720 762,94	12 798 494,49	17 519 257,43	634 973 922,43
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	65 745 124,00	- 2 708,00	0,00	151 489,82	151 489,82	65 893 905,82	64 303 924,00	997 292,00	7 036 177,45	151 489,82	7 187 667,27	72 488 883,27
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	214 995 745,00	1 415 454,00	0,00	9 198 337,24	9 198 337,24	225 609 536,24	214 995 745,00	1 415 454,00	15 754 773,55	8 486 817,78	24 241 591,33	240 652 790,33
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	660 329 166,00	1 103 606,00	0,00	52 060 275,40	52 060 275,40	713 493 047,40	660 329 166,00	- 3 396 394,00	80 277 654,25	51 899 373,03	132 177 027,28	789 109 799,28
27	PRORAČUN	1 159 929 327,00	- 8 864 801,00	0,00	2 580 846,77	2 580 846,77	1 153 645 372,77	1 159 929 327,00	- 8 864 801,00	8 992 978,19	2 580 846,77	11 573 824,96	1 162 638 350,96
28	REVIZIJA	11 547 110,00	- 124 231,00	0,00	329 103,27	329 103,27	11 751 982,27	11 547 110,00	- 124 231,00	771 831,87	329 103,26	1 100 935,13	12 523 814,13
29	STATISTIKA	132 987 886,00	- 543 102,00	0,00	7 168 446,03	7 168 446,03	139 613 230,03	129 685 686,00	- 8 943 102,00	7 499 217,83	4 965 847,08	12 465 064,91	133 207 648,91
30	POKOJNINE	945 245 000,00	2 499 990,00	0,00	6,94	6,94	947 744 996,94	945 245 000,00	2 499 990,00	0,00	6,94	6,94	947 744 996,94
31	REZERVE	229 000 000,00	- 180 000 000,00	0,00	0,00	0,00	49 000 000,00	229 000 000,00	- 72 000 000,00	0,00	0,00	0,00	157 000 000,00
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 459 501 892,00	554 545,00	200 000,00	98 837 841,12	99 037 841,12	2 559 094 278,12	2 459 501 892,00	554 545,00	458 533 290,56	124 457 549,48	582 990 840,04	3 043 047 277,04
Skupaj		121 190 909 324,00	621 137 828,00	211 559 221,73	2 013 059 611,39	2 224 618 833,12	122 794 390 329,12	111 969 607 449,00	4 591 137 828,00	1 425 304 907,80	2 414 957 548,68	3 840 262 456,48	111 218 732 077,48

6. Izvrševanje odobritev za prevzem

obveznosti po področjih

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2007				Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov ali ponovno razpoložljivih odobritev	namenski prejemki	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi odločitve	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	odobritve iz leta 2005, prenesene ali ponovno razpoložljive	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	489 208 065,89	378 825 310,24	0,00	6 201 766,12	385 027 076,36	78,70 %	1 485 723,77	0,00	1 485 723,77	0,30 %	102 695 265,76	0,00	0,00	102 695 265,76	20,99 %
02	PODJETNIŠTVO	467 371 914,18	393 156 824,20	7 286 733,54	31 109 168,05	431 552 725,79	92,34 %	13 696 737,13	445 210,00	14 141 947,13	3,03 %	13 897 083,80	7 589 217,46	190 940,00	21 677 241,26	4,64 %
03	KONKURENCA	103 020 458,98	97 973 085,25	0,00	2 061 543,15	100 034 628,40	97,10 %	2 475 495,05	0,00	2 475 495,05	2,40 %	505 338,75	0,00	4 996,78	510 335,53	0,50 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	11 929 944 855,16	11 904 081 832,99	47 839,60	6 296 428,32	11 910 426 100,91	99,84 %	10 241 974,33	0,00	10 241 974,33	0,09 %	9 208 356,87	0,00	68 423,05	9 276 779,92	0,08 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	54 664 833 471,54	54 216 432 824,28	55 646 957,00	4 516 387,66	54 276 596 168,94	99,29 %	51 202 538,88	399 756,00	51 602 294,88	0,09 %	336 634 796,72	211,00	0,00	336 635 007,72	0,62 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 539 164 640,65	1 427 249 704,06	1 015 203,07	38 752 813,21	1 467 017 720,34	95,31 %	42 926 642,91	8 503 223,00	51 429 865,91	3,34 %	20 617 132,18	0,00	99 922,22	20 717 054,40	1,35 %
07	OKOLJE	367 463 577,35	340 075 025,80	148 000,00	9 013 830,45	349 236 856,25	95,04 %	8 071 738,56	0,00	8 071 738,56	2,20 %	10 029 281,20	0,00	125 701,34	10 154 982,54	2,76 %
08	RAZISKAVE	4 031 924 187,24	3 518 140 507,17	0,00	414 341 341,44	3 932 481 848,61	97,53 %	88 663 397,18	0,00	88 663 397,18	2,20 %	10 588 428,59	0,00	190 512,86	10 778 941,45	0,27 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA IN MEDIJI	1 601 574 240,87	1 417 994 821,13	0,00	110 390 784,86	1 528 385 605,99	95,43 %	65 722 938,24	278 591,00	66 001 529,24	4,12 %	7 102 651,87	0,00	84 453,77	7 187 105,64	0,45 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	644 922 421,28	330 177 033,33	3 565 001,00	78 727 284,33	412 469 318,66	63,96 %	231 566 353,19	0,00	231 566 353,19	35,91 %	26 441,67	859 999,00	308,76	886 749,43	0,14 %
11	RIBIŠTVO	1 088 978 975,31	1 052 088 091,72	637 500,00	2 944 037,68	1 055 669 629,40	96,94 %	3 579 636,94	0,00	3 579 636,94	0,33 %	29 673 231,28	50 000,00	6 477,69	29 729 708,97	2,73 %
12	NOTRANJI TRG	79 380 112,05	71 819 863,37	1 426 979,63	1 644 938,11	74 891 781,11	94,35 %	1 766 831,39	0,00	1 766 831,39	2,23 %	2 405 201,63	284 545,78	31 752,14	2 721 499,55	3,43 %
13	REGIONALNA POLITIKA	28 930 682 899,01	28 763 572 699,31	124 513 430,00	16 029 786,42	28 904 115 915,73	99,91 %	1 688 933,45	0,00	1 688 933,45	0,01 %	24 878 049,83	0,00	0,00	24 878 049,83	0,09 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	136 057 812,33	118 869 915,17	0,00	2 859 555,46	121 729 470,63	89,47 %	2 800 775,87	0,00	2 800 775,87	2,06 %	11 527 565,83	0,00	0,00	11 527 565,83	8,47 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 225 025 280,97	1 000 228 765,96	1 684 527,98	144 862 079,35	1 146 775 373,29	93,61 %	70 546 716,16	0,00	70 546 716,16	5,76 %	7 468 833,04	129 077,12	105 281,36	7 703 191,52	0,63 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	214 824 577,74	202 228 896,38	0,00	3 647 282,75	205 876 179,13	95,83 %	2 440 082,99	0,00	2 440 082,99	1,14 %	6 508 315,62	0,00	0,00	6 508 315,62	3,03 %
17	VARSTVO POTROŠNIKOV IN ZDRAVJA	587 946 705,50	523 902 906,97	3 550 852,00	7 135 886,01	534 589 644,98	90,92 %	17 125 289,36	0,00	17 125 289,36	2,91 %	36 141 940,03	73 147,55	16 683,58	36 231 771,16	6,16 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	625 042 842,21	585 521 985,04	0,00	4 982 433,16	590 504 418,20	94,47 %	11 715 246,95	294 000,00	12 009 246,95	1,92 %	22 522 141,96	0,00	7 035,10	22 529 177,06	3,60 %
19	ZUNANJE ZADEVE	3 652 339 652,54	3 522 696 153,64	600 000,00	92 546 893,34	3 615 843 046,98	99,00 %	32 125 904,20	0,00	32 125 904,20	0,88 %	4 370 701,36	0,00	0,00	4 370 701,36	0,12 %
20	TRGOVINA	85 591 248,49	81 666 300,24	204 850,00	1 201 426,55	83 072 576,79	97,06 %	1 552 639,94	0,00	1 552 639,94	1,81 %	920 881,76	45 150,00	0,00	966 031,76	1,13 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKIMI (AKP) DRŽAVAMI	1 389 319 831,09	1 273 644 275,35	2 000 000,00	16 404 808,46	1 292 049 083,81	93,00 %	91 070 769,63	0,00	91 070 769,63	6,56 %	6 199 977,65	0,00	0,00	6 199 977,65	0,45 %
22	ŠIRITEV	2 410 559 442,66	2 308 676 644,20	0,00	45 377 030,78	2 354 053 674,98	97,66 %	40 124 802,88	0,00	40 124 802,88	1,66 %	16 380 964,80	0,00	0,00	16 380 964,80	0,68 %
23	HUMANITARNA POMOČ	663 366 766,49	654 873 669,48	0,00	7 547 708,11	662 421 377,59	99,86 %	614 393,38	0,00	614 393,38	0,09 %	330 995,52	0,00	0,00	330 995,52	0,05 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	65 893 905,82	61 560 969,65	0,00	75 245,32	61 636 214,97	93,54 %	76 244,50	0,00	76 244,50	0,12 %	4 181 446,35	0,00	0,00	4 181 446,35	6,35 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	225 609 536,24	214 834 828,30	0,00	3 673 544,26	218 508 372,56	96,85 %	5 524 792,98	0,00	5 524 792,98	2,45 %	1 576 370,70	0,00	0,00	1 576 370,70	0,70 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	713 493 047,40	633 518 446,84	0,00	28 894 353,35	662 412 800,19	92,84 %	23 165 922,05	807 200,00	23 973 122,05	3,36 %	27 107 125,16	0,00	0,00	27 107 125,16	3,80 %
27	PRORAČUN	1 153 645 372,77	1 145 960 397,45	0,00	974 902,33	1 146 935 299,78	99,42 %	1 605 944,44	0,00	1 605 944,44	0,14 %	5 104 128,55	0,00	0,00	5 104 128,55	0,44 %
28	REVIZIJA	11 751 982,27	11 225 836,69	0,00	120 710,73	11 346 547,42	96,55 %	208 392,54	0,00	208 392,54	1,77 %	197 042,31	0,00	0,00	197 042,31	1,68 %
29	STATISTIKA	139 613 230,03	122 189 642,14	0,00	4 348 995,20	126 538 637,34	90,64 %	2 674 013,27	0,00	2 674 013,27	1,92 %	10 255 141,86	0,00	145 437,56	10 400 579,42	7,45 %
30	POKOJNINE	947 744 996,94	947 094 264,30	0,00	0,00	947 094 264,30	99,93 %	6,94	0,00	6,94	0,00 %	650 725,70	0,00	0,00	650 725,70	0,07 %
31	REZERVE	49 000 000,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	49 000 000,00	0,00	0,00	49 000 000,00	100,00 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 559 094 278,12	2 381 192 015,53	200 000,00	69 454 275,18	2 450 846 290,71	95,77 %	29 383 565,94	0,00	29 383 565,94	1,15 %	78 864 421,47	0,00	0,00	78 864 421,47	3,08 %
Skupaj		122 794 390 329,12	119 701 473 536,18	202 527 873,82	1 156 137 240,14	121 060 138 650,14	98,59 %	855 844 445,04	10 727 980,00	866 572 425,04	0,71 %	857 569 979,82	9 031 347,91	1 077 926,21	867 679 253,94	0,71 %

7. Izvrševanje odobritev plačil

po področjih

v EUR
Področje		Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2007					Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločitve	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	455 234 830,50	331 439 970,03	4 726 085,53	6 162 230,04	342 328 285,60	75,20 %	6 033 250,01	0,00	1 458 886,24	7 492 136,25	1,65 %	104 540 329,96	874 078,69	0,00	105 414 408,65	23,16 %
02	PODJETNIŠTVO	478 034 341,95	303 018 900,05	11 959 670,99	15 311 488,76	330 290 059,80	69,09 %	21 764 224,45	0,00	36 343 871,92	58 108 096,37	12,16 %	84 900 993,50	3 550 804,60	1 184 387,68	89 636 185,78	18,75 %
03	KONKURENCA	110 350 481,75	88 983 491,60	6 689 150,06	1 769 791,15	97 442 432,81	88,30 %	8 624 319,64	0,00	2 759 395,84	11 383 715,48	10,32 %	870 612,76	641 199,28	12 521,42	1 524 333,46	1,38 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	9 613 692 965,17	9 546 762 642,28	12 050 242,18	4 994 347,42	9 563 807 231,88	99,48 %	17 953 955,44	0,00	10 357 652,89	28 311 608,33	0,29 %	17 799 965,28	3 646 139,47	128 020,21	21 574 124,96	0,22 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	54 002 831 354,15	53 509 212 233,87	64 333 710,88	8 303 592,79	53 581 849 537,54	99,22 %	27 456 990,98	3 533 784,00	47 278 574,52	78 269 349,50	0,14 %	339 174 631,15	3 537 835,96	0,00	342 712 467,11	0,63 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 481 712 294,45	1 268 887 764,99	13 264 998,02	18 977 353,53	1 301 130 116,54	87,81 %	19 710 288,56	0,00	82 444 934,37	102 155 222,93	6,89 %	73 626 502,45	3 586 108,20	1 214 344,33	78 426 954,98	5,29 %
07	OKOLJE	344 665 264,88	267 469 426,31	15 049 074,92	10 718 178,48	293 236 679,71	85,08 %	16 960 425,25	6 960 000,00	8 849 985,56	32 770 410,81	9,51 %	16 741 855,44	1 860 189,68	56 129,24	18 658 174,36	5,41 %
08	RAZISKAVE	3 998 335 584,33	3 104 650 287,95	24 164 348,81	243 998 692,71	3 372 813 329,47	84,36 %	46 495 236,78	0,00	538 200 908,60	584 696 145,38	14,62 %	29 465 914,27	10 803 455,54	556 739,67	40 826 109,48	1,02 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA IN MEDIJI	1 660 007 715,96	1 315 595 092,94	13 093 816,75	97 836 784,43	1 426 525 694,12	85,93 %	18 140 365,13	0,00	189 625 967,34	207 766 332,47	12,52 %	21 235 605,93	4 203 345,39	276 738,05	25 715 689,37	1,55 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	625 492 968,86	298 411 006,78	34 052 788,03	60 206 831,65	392 670 626,46	62,78 %	34 202 041,57	0,00	188 981 663,02	223 183 704,59	35,68 %	5 561 520,65	4 037 865,63	39 251,53	9 638 637,81	1,54 %
11	RIBIŠTVO	977 405 621,02	782 444 639,04	3 747 657,10	2 570 116,69	788 762 412,83	80,70 %	5 042 089,16	34 693 952,28	5 249 776,55	44 985 817,99	4,60 %	142 889 069,52	714 288,80	54 031,88	143 657 390,20	14,70 %
12	NOTRANJI TRG	83 790 133,68	63 796 731,22	6 522 186,89	1 396 542,15	71 715 460,26	85,59 %	6 336 313,56	0,00	1 980 084,91	8 316 398,47	9,93 %	2 342 020,22	1 385 822,15	30 432,58	3 758 274,95	4,49 %
13	REGIONALNA POLITIKA	19 992 573 689,20	19 715 504 287,31	104 258 117,59	15 871 886,73	19 835 634 291,63	99,22 %	14 769 673,59	0,00	1 907 609,08	16 677 282,67	0,08 %	134 864 372,10	5 397 742,80	0,00	140 262 114,90	0,70 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	126 091 487,52	97 400 856,66	6 204 269,24	2 538 971,10	106 144 097,00	84,18 %	6 434 136,56	0,00	3 010 357,62	9 444 494,18	7,49 %	10 247 407,78	255 488,56	0,00	10 502 896,34	8,33 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 267 212 695,29	954 930 905,40	15 125 884,49	138 152 174,50	1 108 208 964,39	87,45 %	14 822 958,65	0,00	104 809 595,38	119 632 554,03	9,44 %	32 507 134,95	6 393 719,88	470 322,04	39 371 176,87	3,11 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	236 399 854,71	171 191 042,93	14 875 137,69	2 594 419,75	188 660 600,37	79,81 %	16 564 296,18	10 545 000,00	3 368 010,32	30 477 306,50	12,89 %	14 366 872,89	2 895 074,95	0,00	17 261 947,84	7,30 %
17	VARSTVO POTROŠNIKOV IN ZDRAVJA	822 460 201,34	227 655 089,63	189 562 370,04	7 155 399,96	424 372 859,63	51,60 %	268 657 934,80	0,00	18 473 422,73	287 131 357,53	34,91 %	47 842 936,57	63 084 561,74	28 485,87	110 955 984,18	13,49 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	650 161 637,81	540 470 399,57	15 488 537,87	4 849 043,68	560 807 981,12	86,26 %	7 196 416,11	0,00	11 547 699,64	18 744 115,75	2,88 %	30 099 311,32	40 445 984,77	64 244,85	70 609 540,94	10,86 %
19	ZUNANJE ZADEVE	3 530 339 141,49	3 194 154 450,52	46 638 036,86	77 235 394,58	3 318 027 881,96	93,99 %	51 882 198,22	7 004 728,00	37 599 215,83	96 486 142,05	2,73 %	101 237 428,26	14 587 689,22	0,00	115 825 117,48	3,28 %
20	TRGOVINA	91 755 259,16	73 166 678,92	5 607 768,15	1 049 372,23	79 823 819,30	87,00 %	6 300 632,29	0,00	1 704 694,26	8 005 326,55	8,72 %	3 424 870,79	501 242,52	0,00	3 926 113,31	4,28 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKIMI (AKP) DRŽAVAMI	1 310 688 375,74	945 867 463,97	22 913 323,19	7 979 027,94	976 759 815,10	74,52 %	34 931 000,47	1 512 170,00	88 516 235,85	124 959 406,32	9,53 %	193 882 344,56	15 086 809,76	0,00	208 969 154,32	15,94 %
22	ŠIRITEV	2 166 108 695,23	2 016 171 987,48	14 286 970,45	82 625 591,56	2 113 084 549,49	97,55 %	15 478 947,63	0,00	8 406 596,38	23 885 544,01	1,10 %	19 523 973,89	9 614 627,84	0,00	29 138 601,73	1,35 %
23	HUMANITARNA POMOČ	634 973 922,43	608 912 195,88	4 161 439,69	11 980 378,76	625 054 014,33	98,44 %	4 772 753,85	0,00	818 115,73	5 590 869,58	0,88 %	3 769 715,27	559 323,25	0,00	4 329 038,52	0,68 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	72 488 883,27	51 670 750,51	5 897 963,11	29 805,18	57 598 518,80	79,46 %	6 152 399,77	0,00	121 684,64	6 274 084,41	8,66 %	7 478 065,72	1 138 214,34	0,00	8 616 280,06	11,89 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	240 652 790,33	191 721 315,54	14 304 292,86	3 668 311,68	209 693 920,08	87,14 %	19 640 941,50	2 096 023,84	4 818 506,10	26 555 471,44	11,03 %	2 952 918,12	1 450 480,69	0,00	4 403 398,81	1,83 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	789 109 799,28	566 507 136,08	57 871 453,66	21 747 558,42	646 126 148,16	81,88 %	66 638 085,31	807 200,00	30 151 814,61	97 597 099,92	12,37 %	22 980 350,61	22 406 200,59	0,00	45 386 551,20	5,75 %
27	PRORAČUN	1 162 638 350,96	1 135 770 934,74	8 240 134,55	865 380,05	1 144 876 449,34	98,47 %	10 189 462,71	0,00	1 715 466,72	11 904 929,43	1,02 %	5 104 128,55	752 843,64	0,00	5 856 972,19	0,50 %
28	REVIZIJA	12 523 814,13	10 169 811,63	651 373,82	106 338,38	10 927 523,83	87,25 %	1 056 025,06	0,00	222 764,88	1 278 789,94	10,21 %	197 042,31	120 458,05	0,00	317 500,36	2,54 %
29	STATISTIKA	133 207 648,91	102 028 676,93	6 198 634,61	3 048 445,66	111 275 757,20	83,54 %	8 698 894,86	0,00	1 834 938,99	10 533 833,85	7,91 %	10 015 012,21	1 300 583,22	82 462,43	11 398 057,86	8,56 %
30	POKOJNINE	947 744 996,94	947 002 984,24	0,00	0,00	947 002 984,24	99,92 %	91 280,06	0,00	6,94	91 287,00	0,01 %	650 725,70	0,00	0,00	650 725,70	0,07 %
31	REZERVE	157 000 000,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	157 000 000,00	0,00	0,00	157 000 000,00	100,00 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	3 043 047 277,04	2 059 504 544,28	421 649 284,95	67 694 659,63	2 548 848 488,86	83,76 %	321 403 538,80	0,00	56 762 889,85	378 166 428,65	12,43 %	79 148 353,92	36 884 005,61	0,00	116 032 359,53	3,81 %
Skupaj		111 218 732 077,48	104 490 473 699,28	1 163 588 722,98	921 438 109,59	106 575 500 531,85	95,83 %	1 104 401 076,95	67 152 858,12	1 489 321 327,31	2 660 875 262,38	2,39 %	1 716 441 986,65	261 716 184,82	4 198 111,78	1 982 356 283,25	1,78 %

8. Primerjava izvrševanja proračuna med letoma

2006 in 2005 po področjih

Odobritve za prevzem

obveznosti

v EUR
Področje		Odobritve			Prevzete obveznosti				Odobritve, prenesene v naslednje leto				Odobritve, ki zapadejo
		2006	2005	sprememba v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %
		1	2	3=(1–2)/2	4	5=4/1	6	7=6/2	8	9=8/1	10	11=10/2	12=1–4–8	13=12/1	14=2–6–10	15=14/2
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	489 208 065,89	407 527 208,93	20,04 %	385 027 076,36	78,70 %	309 784 343,26	76,02 %	1 485 723,77	0,30 %	593 962,61	0,15 %	102 695 265,76	20,99 %	97 148 903,06	23,84 %
02	PODJETNIŠTVO	467 371 914,18	426 592 592,95	9,56 %	431 552 725,79	92,34 %	349 976 535,28	82,04 %	14 141 947,13	3,03 %	36 383 569,61	8,53 %	21 677 241,26	4,64 %	40 232 488,06	9,43 %
03	KONKURENCA	103 020 458,98	92 921 162,67	10,87 %	100 034 628,40	97,10 %	91 535 613,64	98,51 %	2 475 495,05	2,40 %	912 009,08	0,98 %	510 335,53	0,50 %	473 539,95	0,51 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	11 929 944 855,16	11 526 648 203,18	3,50 %	11 910 426 100,91	99,84 %	11 499 353 632,97	99,76 %	10 241 974,33	0,09 %	7 514 005,27	0,07 %	9 276 779,92	0,08 %	19 780 564,94	0,17 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	54 664 833 471,54	53 268 700 112,37	2,62 %	54 276 596 168,94	99,29 %	53 105 501 362,09	99,69 %	51 602 294,88	0,09 %	65 588 515,72	0,12 %	336 635 007,72	0,62 %	97 610 234,56	0,18 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 539 164 640,65	1 486 438 871,24	3,55 %	1 467 017 720,34	95,31 %	1 426 019 964,83	95,94 %	51 429 865,91	3,34 %	34 387 551,95	2,31 %	20 717 054,40	1,35 %	26 031 354,46	1,75 %
07	OKOLJE	367 463 577,35	347 971 130,46	5,60 %	349 236 856,25	95,04 %	333 756 826,31	95,92 %	8 071 738,56	2,20 %	5 513 903,44	1,58 %	10 154 982,54	2,76 %	8 700 400,71	2,50 %
08	RAZISKAVE	4 031 924 187,24	3 776 900 753,70	6,75 %	3 932 481 848,61	97,53 %	3 642 449 012,70	96,44 %	88 663 397,18	2,20 %	134 002 260,02	3,55 %	10 778 941,45	0,27 %	449 480,98	0,01 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA IN MEDIJI	1 601 574 240,87	1 565 654 841,89	2,29 %	1 528 385 605,99	95,43 %	1 502 184 340,22	95,95 %	66 001 529,24	4,12 %	55 790 812,19	3,56 %	7 187 105,64	0,45 %	7 679 689,48	0,49 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	644 922 421,28	622 855 009,90	3,54 %	412 469 318,66	63,96 %	393 433 794,93	63,17 %	231 566 353,19	35,91 %	214 636 615,68	34,46 %	886 749,43	0,14 %	14 784 599,29	2,37 %
11	RIBIŠTVO	1 088 978 975,31	1 027 724 083,17	5,96 %	1 055 669 629,40	96,94 %	997 735 419,43	97,08 %	3 579 636,94	0,33 %	3 892 296,72	0,38 %	29 729 708,97	2,73 %	26 096 367,02	2,54 %
12	NOTRANJI TRG	79 380 112,05	76 737 359,69	3,44 %	74 891 781,11	94,35 %	70 329 348,53	91,65 %	1 766 831,39	2,23 %	2 428 212,30	3,16 %	2 721 499,55	3,43 %	3 979 798,86	5,19 %
13	REGIONALNA POLITIKA	28 930 682 899,01	27 307 413 557,57	5,94 %	28 904 115 915,73	99,91 %	27 203 606 421,36	99,62 %	1 688 933,45	0,01 %	93 615 991,91	0,34 %	24 878 049,83	0,09 %	10 191 144,30	0,04 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	136 057 812,33	129 937 141,75	4,71 %	121 729 470,63	89,47 %	108 310 512,65	83,36 %	2 800 775,87	2,06 %	1 397 863,53	1,08 %	11 527 565,83	8,47 %	20 228 765,57	15,57 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 225 025 280,97	1 153 954 314,63	6,16 %	1 146 775 373,29	93,61 %	1 051 670 746,48	91,14 %	70 546 716,16	5,76 %	91 820 790,59	7,96 %	7 703 191,52	0,63 %	10 462 777,56	0,91 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	214 824 577,74	192 743 132,33	11,46 %	205 876 179,13	95,83 %	181 309 572,97	94,07 %	2 440 082,99	1,14 %	1 450 898,11	0,75 %	6 508 315,62	3,03 %	9 982 661,25	5,18 %
17	VARSTVO POTROŠNIKOV IN ZDRAVJA	587 946 705,50	498 193 764,15	18,02 %	534 589 644,98	90,92 %	472 067 559,43	94,76 %	17 125 289,36	2,91 %	12 124 419,78	2,43 %	36 231 771,16	6,16 %	14 001 784,94	2,81 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	625 042 842,21	608 409 488,09	2,73 %	590 504 418,20	94,47 %	594 371 619,52	97,69 %	12 009 246,95	1,92 %	5 376 553,87	0,88 %	22 529 177,06	3,60 %	8 661 314,70	1,42 %
19	ZUNANJE ZADEVE	3 652 339 652,54	3 451 788 313,24	5,81 %	3 615 843 046,98	99,00 %	3 387 618 648,81	98,14 %	32 125 904,20	0,88 %	55 448 433,28	1,61 %	4 370 701,36	0,12 %	8 721 231,15	0,25 %
20	TRGOVINA	85 591 248,49	79 045 483,69	8,28 %	83 072 576,79	97,06 %	76 411 967,41	96,67 %	1 552 639,94	1,81 %	935 968,45	1,18 %	966 031,76	1,13 %	1 697 547,83	2,15 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKIMI (AKP) DRŽAVAMI	1 389 319 831,09	1 289 036 926,29	7,78 %	1 292 049 083,81	93,00 %	1 252 839 282,97	97,19 %	91 070 769,63	6,56 %	25 378 049,45	1,97 %	6 199 977,65	0,45 %	10 819 593,87	0,84 %
22	ŠIRITEV	2 410 559 442,66	2 091 172 264,18	15,27 %	2 354 053 674,98	97,66 %	1 924 853 560,36	92,05 %	40 124 802,88	1,66 %	34 028 225,48	1,63 %	16 380 964,80	0,68 %	132 290 478,34	6,33 %
23	HUMANITARNA POMOČ	663 366 766,49	649 607 082,02	2,12 %	662 421 377,59	99,86 %	648 484 098,73	99,83 %	614 393,38	0,09 %	998 669,91	0,15 %	330 995,52	0,05 %	124 313,38	0,02 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	65 893 905,82	58 081 724,61	13,45 %	61 636 214,97	93,54 %	57 291 123,75	98,64 %	76 244,50	0,12 %	46 294,37	0,08 %	4 181 446,35	6,35 %	744 306,49	1,28 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	225 609 536,24	221 979 010,68	1,64 %	218 508 372,56	96,85 %	214 565 740,03	96,66 %	5 524 792,98	2,45 %	3 931 895,71	1,77 %	1 576 370,70	0,70 %	3 481 374,94	1,57 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	713 493 047,40	694 334 023,39	2,76 %	662 412 800,19	92,84 %	646 558 500,04	93,12 %	23 973 122,05	3,36 %	18 946 607,61	2,73 %	27 107 125,16	3,80 %	28 828 915,74	4,15 %
27	PRORAČUN	1 153 645 372,77	1 371 761 854,50	- 15,90 %	1 146 935 299,78	99,42 %	1 369 172 980,93	99,81 %	1 605 944,44	0,14 %	694 377,84	0,05 %	5 104 128,55	0,44 %	1 894 495,73	0,14 %
28	REVIZIJA	11 751 982,27	11 065 776,56	6,20 %	11 346 547,42	96,55 %	10 736 817,48	97,03 %	208 392,54	1,77 %	91 170,19	0,82 %	197 042,31	1,68 %	237 788,89	2,15 %
29	STATISTIKA	139 613 230,03	143 845 832,96	- 2,94 %	126 538 637,34	90,64 %	122 598 026,83	85,23 %	2 674 013,27	1,92 %	3 367 160,99	2,34 %	10 400 579,42	7,45 %	17 880 645,14	12,43 %
30	POKOJNINE	947 744 996,94	899 771 006,94	5,33 %	947 094 264,30	99,93 %	897 979 045,67	99,80 %	6,94	0,00 %	6,94	0,00 %	650 725,70	0,07 %	1 791 954,33	0,20 %
31	REZERVE	49 000 000,00	13 000 000,00	276,92 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	49 000 000,00	100,00 %	13 000 000,00	100,00 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 559 094 278,12	2 444 128 322,90	4,70 %	2 450 846 290,71	95,77 %	2 335 402 908,76	95,55 %	29 383 565,94	1,15 %	48 666 663,84	1,99 %	78 864 421,47	3,08 %	60 058 750,30	2,46 %
Skupaj		122 794 390 329,12	117 935 940 350,63	4,12 %	121 060 138 650,14	98,59 %	116 277 909 328,37	98,59 %	866 572 425,04	0,71 %	959 963 756,44	0,81 %	867 679 253,94	0,71 %	698 067 265,82	0,59 %

9. Primerjava izvrševanja proračuna

med letoma 2006 in 2005 po področjih

Odobritve

plačil

v EUR
Področje		Odobritve			Izvedena plačila				Odobritve, prenesene v naslednje leto				Odobritve, ki zapadejo
		2006	2005	sprememba v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %
		1	2	3=(1–2)/2	4	5=4/1	6	7=6/2	8	9=8/1	10	11=10/2	12=1–4–8	13=12/1	14=2–6–10	15=14/2
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	455 234 830,50	455 723 451,06	0,11 %	342 328 285,60	75,20 %	356 798 011,71	78,29 %	7 492 136,25	1,65 %	6 158 653,19	1,35 %	105 414 408,65	23,16 %	92 766 786,16	20,36 %
02	PODJETNIŠTVO	478 034 341,95	420 813 510,71	13,60 %	330 290 059,80	69,09 %	305 486 312,68	72,59 %	58 108 096,37	12,16 %	47 989 883,15	11,40 %	89 636 185,78	18,75 %	67 337 314,88	16,00 %
03	KONKURENCA	110 350 481,75	99 373 701,44	11,05 %	97 442 432,81	88,30 %	89 655 686,24	90,22 %	11 383 715,48	10,32 %	8 242 358,33	8,29 %	1 524 333,46	1,38 %	1 475 656,87	1,48 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	9 613 692 965,17	9 811 200 592,87	2,01 %	9 563 807 231,88	99,48 %	9 756 257 708,52	99,44 %	28 311 608,33	0,29 %	24 079 509,44	0,25 %	21 574 124,96	0,22 %	30 863 374,91	0,31 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	54 002 831 354,15	52 984 768 230,41	1,92 %	53 581 849 537,54	99,22 %	52 736 906 945,54	99,53 %	78 269 349,50	0,14 %	69 843 303,26	0,13 %	342 712 467,11	0,63 %	178 017 981,61	0,34 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 481 712 294,45	1 347 410 097,94	9,97 %	1 301 130 116,54	87,81 %	1 205 229 065,70	89,45 %	102 155 222,93	6,89 %	78 332 113,72	5,81 %	78 426 954,98	5,29 %	63 848 918,52	4,74 %
07	OKOLJE	344 665 264,88	342 671 583,23	0,58 %	293 236 679,71	85,08 %	275 876 257,76	80,51 %	32 770 410,81	9,51 %	25 155 239,45	7,34 %	18 658 174,36	5,41 %	41 640 086,02	12,15 %
08	RAZISKAVE	3 998 335 584,33	3 516 317 721,69	13,71 %	3 372 813 329,47	84,36 %	3 015 486 495,85	85,76 %	584 696 145,38	14,62 %	487 689 644,76	13,87 %	40 826 109,48	1,02 %	13 141 581,08	0,37 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA IN MEDIJI	1 660 007 715,96	1 448 488 027,38	14,60 %	1 426 525 694,12	85,93 %	1 227 318 675,95	84,73 %	207 766 332,47	12,52 %	197 526 887,33	13,64 %	25 715 689,37	1,55 %	23 642 464,10	1,63 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	625 492 968,86	594 480 964,37	5,22 %	392 670 626,46	62,78 %	355 815 491,08	59,85 %	223 183 704,59	35,68 %	216 107 331,04	36,35 %	9 638 637,81	1,54 %	22 558 142,25	3,79 %
11	RIBIŠTVO	977 405 621,02	921 487 723,07	6,07 %	788 762 412,83	80,70 %	818 585 676,41	88,83 %	44 985 817,99	4,60 %	9 096 638,99	0,99 %	143 657 390,20	14,70 %	93 805 407,67	10,18 %
12	NOTRANJI TRG	83 790 133,68	78 284 561,36	7,03 %	71 715 460,26	85,59 %	66 677 796,39	85,17 %	8 316 398,47	9,93 %	8 659 241,63	11,06 %	3 758 274,95	4,49 %	2 947 523,34	3,77 %
13	REGIONALNA POLITIKA	19 992 573 689,20	20 152 243 333,70	0,79 %	19 835 634 291,63	99,22 %	19 982 317 107,34	99,16 %	16 677 282,67	0,08 %	111 104 553,91	0,55 %	140 262 114,90	0,70 %	58 821 672,45	0,29 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	126 091 487,52	110 123 014,03	14,50 %	106 144 097,00	84,18 %	94 048 564,70	85,40 %	9 444 494,18	7,49 %	7 746 618,65	7,03 %	10 502 896,34	8,33 %	8 327 830,68	7,56 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 267 212 695,29	1 171 624 946,68	8,16 %	1 108 208 964,39	87,45 %	1 002 857 479,56	85,60 %	119 632 554,03	9,44 %	143 154 278,28	12,22 %	39 371 176,87	3,11 %	25 613 188,84	2,19 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	236 399 854,71	201 916 890,24	17,08 %	188 660 600,37	79,81 %	159 016 725,77	78,75 %	30 477 306,50	12,89 %	19 156 186,75	9,49 %	17 261 947,84	7,30 %	23 743 977,72	11,76 %
17	VARSTVO POTROŠNIKOV IN ZDRAVJA	822 460 201,34	837 689 986,30	1,82 %	424 372 859,63	51,60 %	498 837 321,88	59,55 %	287 131 357,53	34,91 %	262 871 415,90	31,38 %	110 955 984,18	13,49 %	75 981 248,52	9,07 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	650 161 637,81	589 590 155,25	10,27 %	560 807 981,12	86,26 %	470 786 913,49	79,85 %	18 744 115,75	2,88 %	61 070 829,05	10,36 %	70 609 540,94	10,86 %	57 732 412,71	9,79 %
19	ZUNANJE ZADEVE	3 530 339 141,49	3 335 618 358,92	5,84 %	3 318 027 881,96	93,99 %	3 164 706 890,99	94,88 %	96 486 142,05	2,73 %	111 182 901,14	3,33 %	115 825 117,48	3,28 %	59 728 566,79	1,79 %
20	TRGOVINA	91 755 259,16	84 797 756,27	8,20 %	79 823 819,30	87,00 %	74 500 528,37	87,86 %	8 005 326,55	8,72 %	6 817 667,05	8,04 %	3 926 113,31	4,28 %	3 479 560,85	4,10 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKIMI (AKP) DRŽAVAMI	1 310 688 375,74	1 244 240 629,79	5,34 %	976 759 815,10	74,52 %	1 140 061 224,15	91,63 %	124 959 406,32	9,53 %	51 957 023,01	4,18 %	208 969 154,32	15,94 %	52 222 382,63	4,20 %
22	ŠIRITEV	2 166 108 695,23	2 547 666 825,37	14,98 %	2 113 084 549,49	97,55 %	1 902 618 042,80	74,68 %	23 885 544,01	1,10 %	65 392 530,87	2,57 %	29 138 601,73	1,35 %	579 656 251,70	22,75 %
23	HUMANITARNA POMOČ	634 973 922,43	626 900 784,47	1,29 %	625 054 014,33	98,44 %	596 062 922,91	95,08 %	5 590 869,58	0,88 %	10 441 082,36	1,67 %	4 329 038,52	0,68 %	20 396 779,20	3,25 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	72 488 883,27	62 887 691,19	15,27 %	57 598 518,80	79,46 %	53 161 961,37	84,53 %	6 274 084,41	8,66 %	7 082 471,82	11,26 %	8 616 280,06	11,89 %	2 643 258,00	4,20 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	240 652 790,33	236 109 319,02	1,92 %	209 693 920,08	87,14 %	209 965 876,20	88,93 %	26 555 471,44	11,03 %	18 975 149,72	8,04 %	4 403 398,81	1,83 %	7 168 293,10	3,04 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	789 109 799,28	799 466 175,00	1,30 %	646 126 148,16	81,88 %	648 589 592,37	81,13 %	97 597 099,92	12,37 %	100 315 741,93	12,55 %	45 386 551,20	5,75 %	50 560 840,70	6,32 %
27	PRORAČUN	1 162 638 350,96	1 383 209 636,30	15,95 %	1 144 876 449,34	98,47 %	1 371 108 963,77	99,13 %	11 904 929,43	1,02 %	9 690 803,33	0,70 %	5 856 972,19	0,50 %	2 409 869,20	0,17 %
28	REVIZIJA	12 523 814,13	11 737 179,47	6,70 %	10 927 523,83	87,25 %	10 463 779,17	89,15 %	1 278 789,94	10,21 %	863 002,01	7,35 %	317 500,36	2,54 %	410 398,29	3,50 %
29	STATISTIKA	133 207 648,91	141 296 861,25	5,72 %	111 275 757,20	83,54 %	111 123 383,02	78,65 %	10 533 833,85	7,91 %	10 002 427,05	7,08 %	11 398 057,86	8,56 %	20 171 051,18	14,28 %
30	POKOJNINE	947 744 996,94	899 771 006,94	5,33 %	947 002 984,24	99,92 %	895 202 618,12	99,49 %	91 287,00	0,01 %	2 776 434,49	0,31 %	650 725,70	0,07 %	1 791 954,33	0,20 %
31	REZERVE	157 000 000,00	123 000 000,00	27,64 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	157 000 000,00	100,00 %	123 000 000,00	100,00 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	3 043 047 277,04	2 853 089 900,39	6,66 %	2 548 848 488,86	83,76 %	2 239 705 806,44	78,50 %	378 166 428,65	12,43 %	507 418 983,90	17,78 %	116 032 359,53	3,81 %	105 965 110,05	3,71 %
Skupaj		111 218 732 077,48	109 434 000 616,11	1,63 %	106 575 500 531,85	95,83 %	104 835 229 826,25	95,80 %	2 660 875 262,38	2,39 %	2 686 900 905,51	2,46 %	1 982 356 283,25	1,78 %	1 911 869 884,35	1,75 %

10. Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti

in odobritev plačil po razdelkih finančne perspektive

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
		Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Odobritve iz leta 2005, prenesene ali ponovno razpoložljive	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Vse odobritve skupaj	Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Prenesene odobritve	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Vse odobritve skupaj
		1	2	3	4	5=3+4	6=1+2+5	7	8	9	10	11=9+10	12=7+8+11
1	KMETIJSTVO	51 050 720 000,00	- 860 000 000,00	43 400 000,00	2 510 270,02	45 910 270,02	50 236 630 270,02	50 991 020 000,00	- 780 500 000,00	285 496 606,20	2 510 270,02	288 006 876,22	50 498 526 876,22
2	STRUKTURNI UKREPI	44 555 004 990,00	- 500 000,00	43 847 607,60	61 246 706,01	105 094 313,61	44 659 599 303,61	35 639 599 237,00	- 3 144 390 000,00	13 863 714,64	61 554 300,06	75 418 014,70	32 570 627 251,70
3	NOTRANJE POLITIKE	9 372 714 185,00	27 090 825,00	120 346 114,13	1 378 082 746,77	1 498 428 860,90	10 898 233 870,90	8 889 218 143,00	- 119 948 995,84	273 330 476,36	1 765 175 131,07	2 038 505 607,43	10 807 774 754,59
4	ZUNANJI UKREPI	5 544 000 000,00	180 157 764,00	3 685 500,00	286 168 673,88	289 854 173,88	6 014 011 937,88	5 369 049 920,00	38 033 714,00	61 234 984,55	263 002 173,72	324 237 158,27	5 731 320 792,27
5	UPRAVA	6 656 369 817,00	554 545,00	280 000,00	256 346 572,52	256 626 572,52	6 913 550 934,52	6 656 369 817,00	- 2 023 884,16	775 950 931,48	282 695 929,48	1 058 646 860,96	7 712 992 793,80
6	REZERVE	458 000 000,00	- 180 000 000,00	0,00	0,00	0,00	278 000 000,00	458 000 000,00	- 72 000 000,00	0,00	0,00	0,00	386 000 000,00
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 480 600 000,00	211 559 038,00	0,00	28 704 642,19	28 704 642,19	2 720 863 680,19	2 892 850 000,00	- 510 308 662,00	15 428 194,57	40 019 744,33	55 447 938,90	2 437 989 276,90
8	NADOMESTILA	1 073 500 332,00	0,00	0,00	0,00	0,00	1 073 500 332,00	1 073 500 332,00	0,00	0,00	0,00	0,00	1 073 500 332,00
Skupaj		121 190 909 324,00	- 621 137 828,00	211 559 221,73	2 013 059 611,39	2 224 618 833,12	122 794 390 329,12	111 969 607 449,00	- 4 591 137 828,00	1 425 304 907,80	2 414 957 548,68	3 840 262 456,48	111 218 732 077,48

11. Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti

po razdelkih finančne perspektive

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2007				Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov ali ponovno razpoložljivih odobritev	namenski prejemki	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi odločitve	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	odobritve iz leta 2005, prenesene ali ponovno razpoložljive	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
1	KMETIJSTVO	50 236 630 270,02	49 821 805 270,19	43 400 000,00	24 142,40	49 865 229 412,59	99,26 %	2 486 127,62	0,00	2 486 127,62	0,00 %	368 914 729,81	0,00	0,00	368 914 729,81	0,73 %
2	STRUKTURNI UKREPI	44 659 599 303,61	44 520 148 630,58	43 847 606,60	14 797 398,80	44 578 793 635,98	99,82 %	46 449 307,21	0,00	46 449 307,21	0,10 %	34 356 359,42	1,00	0,00	34 356 360,42	0,08 %
3	NOTRANJE POLITIKE	10 898 233 870,90	9 245 863 515,32	111 410 127,22	837 722 836,80	10 194 996 479,34	93,55 %	539 286 968,66	9 521 024,00	548 807 992,66	5,04 %	144 420 470,68	8 935 986,91	1 072 941,31	154 429 398,90	1,42 %
4	ZUNANJI UKREPI	6 014 011 937,88	5 708 777 633,33	3 590 350,00	154 825 948,36	5 867 193 931,69	97,56 %	131 341 335,02	0,00	131 341 335,02	2,18 %	15 380 130,67	95 150,00	1 390,50	15 476 671,17	0,26 %
5	UPRAVA	6 913 550 934,52	6 528 741 570,53	279 790,00	145 569 933,90	6 674 591 294,43	96,54 %	110 773 044,22	1 206 956,00	111 980 000,22	1,62 %	126 975 835,47	210,00	3 594,40	126 979 639,87	1,84 %
6	REZERVE	278 000 000,00	127 640 000,00	0,00	0,00	127 640 000,00	45,91 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	150 360 000,00	0,00	0,00	150 360 000,00	54,09 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 720 863 680,19	2 674 996 584,23	0,00	3 196 979,88	2 678 193 564,11	98,43 %	25 507 662,31	0,00	25 507 662,31	0,94 %	17 162 453,77	0,00	0,00	17 162 453,77	0,63 %
8	NADOMESTILA	1 073 500 332,00	1 073 500 332,00	0,00	0,00	1 073 500 332,00	100,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %
Skupaj		122 794 390 329,12	119 701 473 536,18	202 527 873,82	1 156 137 240,14	121 060 138 650,14	98,59 %	855 844 445,04	10 727 980,00	866 572 425,04	0,71 %	857 569 979,82	9 031 347,91	1 077 926,21	867 679 253,94	0,71 %

12. Izvrševanje odobritev plačil

po razdelkih finančne perspektive

v EUR
Področje		Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2007					Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločitve	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
1	KMETIJSTVO	50 498 526 876,22	49 572 765 283,42	225 986 614,06	0,00	49 798 751 897,48	98,61 %	268 754 563,77	0,00	2 510 270,02	271 264 833,79	0,54 %	369 000 152,81	59 509 992,14	0,00	428 510 144,95	0,85 %
2	STRUKTURNI UKREPI	32 570 627 251,70	32 371 258 322,61	9 226 584,43	18 859 930,24	32 399 344 837,28	99,47 %	15 726 487,62	0,00	42 694 369,82	58 420 857,44	0,18 %	108 224 426,77	4 637 130,21	0,00	112 861 556,98	0,35 %
3	NOTRANJE POLITIKE	10 807 774 754,59	8 216 185 027,47	201 399 550,61	596 101 531,22	9 013 686 109,30	83,40 %	132 356 360,73	20 639 028,00	1 164 913 054,23	1 317 908 442,96	12,19 %	400 088 730,96	71 930 925,75	4 160 545,62	476 180 202,33	4,41 %
4	ZUNANJI UKREPI	5 731 320 792,27	5 005 486 440,49	38 865 277,12	141 824 434,53	5 186 176 152,14	90,49 %	48 771 360,00	43 210 850,28	121 149 270,01	213 131 480,29	3,72 %	309 614 983,23	22 369 707,43	28 469,18	332 013 159,84	5,79 %
5	UPRAVA	7 712 992 793,80	5 888 507 416,41	680 320 161,69	130 895 509,08	6 699 723 087,18	86,86 %	630 006 349,39	3 302 979,84	151 791 323,42	785 100 652,65	10,18 %	132 529 187,20	95 630 769,79	9 096,98	228 169 053,97	2,95 %
6	REZERVE	386 000 000,00	127 640 000,00	0,00	0,00	127 640 000,00	33,07 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	258 360 000,00	0,00	0,00	258 360 000,00	66,93 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 437 989 276,90	2 235 130 876,88	7 790 535,07	33 756 704,52	2 276 678 116,47	93,38 %	8 785 955,44	0,00	6 263 039,81	15 048 995,25	0,62 %	138 624 505,68	7 637 659,50	0,00	146 262 165,18	6,00 %
8	NADOMESTILA	1 073 500 332,00	1 073 500 332,00	0,00	0,00	1 073 500 332,00	100,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %
Skupaj		111 218 732 077,48	104 490 473 699,28	1 163 588 722,98	921 438 109,59	106 575 500 531,85	95,83 %	1 104 401 076,95	67 152 858,12	1 489 321 327,31	2 660 875 262,38	2,39 %	1 716 441 986,65	261 716 184,82	4 198 111,78	1 982 356 283,25	1,78 %

13. Primerjava izvrševanja proračuna med letoma

2006 in 2005 po razdelkih finančne perspektive

Odobritve za

prevzem obveznosti

v EUR
Razdelek		Odobritve			Prevzete obveznosti				Odobritve, prenesene v naslednje leto				Odobritve, ki zapadejo
		2006	2005	sprememba v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %
		1	2	3=(1–2)/2	4	5=4/1	6	7=6/2	8	9=8/1	10	11=10/2	12=1–4–8	13=12/1	14=2–6–10	15=14/2
1	KMETIJSTVO	50 236 630 270,02	49 076 246 092,42	2,36 %	49 865 229 412,59	99,26 %	48 928 359 920,62	99,70 %	2 486 127,62	0,00 %	43 527 062,95	0,09 %	368 914 729,81	0,73 %	104 359 108,85	0,21 %
2	STRUKTURNI UKREPI	44 659 599 303,61	42 536 191 404,48	4,99 %	44 578 793 635,98	99,82 %	42 490 498 505,57	99,89 %	46 449 307,21	0,10 %	20 114 968,63	0,05 %	34 356 360,42	0,08 %	25 577 930,28	0,06 %
3	NOTRANJE POLITIKE	10 898 233 870,90	10 440 606 310,84	4,38 %	10 194 996 479,34	93,55 %	9 548 604 176,33	91,46 %	548 807 992,66	5,04 %	683 822 033,31	6,55 %	154 429 398,90	1,42 %	208 180 101,20	1,99 %
4	ZUNANJI UKREPI	6 014 011 937,88	5 660 331 574,76	6,25 %	5 867 193 931,69	97,56 %	5 516 105 602,78	97,45 %	131 341 335,02	2,18 %	106 063 905,88	1,87 %	15 476 671,17	0,26 %	38 162 066,10	0,67 %
5	UPRAVA	6 913 550 934,52	6 550 862 383,95	5,54 %	6 674 591 294,43	96,54 %	6 354 856 192,85	97,01 %	111 980 000,22	1,62 %	97 325 444,06	1,49 %	126 979 639,87	1,84 %	98 680 747,04	1,51 %
6	REZERVE	278 000 000,00	236 000 000,00	17,80 %	127 640 000,00	45,91 %	140 110 000,00	59,37 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	150 360 000,00	54,09 %	95 890 000,00	40,63 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 720 863 680,19	2 130 713 588,18	27,70 %	2 678 193 564,11	98,43 %	1 994 385 934,22	93,60 %	25 507 662,31	0,94 %	9 110 341,61	0,43 %	17 162 453,77	0,63 %	127 217 312,35	5,97 %
8	NADOMESTILA	1 073 500 332,00	1 304 988 996,00	- 17,74 %	1 073 500 332,00	100,00 %	1 304 988 996,00	100,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %
Skupaj		122 794 390 329,12	117 935 940 350,63	4,12 %	121 060 138 650,14	98,59 %	116 277 909 328,37	98,59 %	866 572 425,04	0,71 %	959 963 756,44	0,81 %	867 679 253,94	0,71 %	698 067 265,82	0,59 %

Odobritve

plačil

v EUR
Razdelek		Odobritve			Izvedena plačila				Odobritve, prenesene v naslednje leto				Odobritve, ki zapadejo
		2006	2005	sprememba v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %	2006	v %	2005	v %
		1	2	3=(1–2)/2	4	5=4/1	6	7=6/2	8	9=8/1	10	11=10/2	12=1–4–8	13=12/1	14=2–6–10	15=14/2
1	KMETIJSTVO	50 498 526 876,22	48 907 981 350,25	3,25 %	49 798 751 897,48	98,61 %	48 465 768 985,88	99,10 %	271 264 833,79	0,54 %	285 623 669,15	0,58 %	428 510 144,95	0,85 %	156 588 695,22	0,32 %
2	STRUKTURNI UKREPI	32 570 627 251,70	32 838 251 159,96	0,81 %	32 399 344 837,28	99,47 %	32 763 192 073,85	99,77 %	58 420 857,44	0,18 %	16 456 109,43	0,05 %	112 861 556,98	0,35 %	58 602 976,68	0,18 %
3	NOTRANJE POLITIKE	10 807 774 754,59	9 753 639 107,10	10,81 %	9 013 686 109,30	83,40 %	7 972 110 336,75	81,73 %	1 317 908 442,96	12,19 %	1 322 025 501,16	13,55 %	476 180 202,33	4,41 %	459 503 269,19	4,71 %
4	ZUNANJI UKREPI	5 731 320 792,27	5 435 407 948,46	5,44 %	5 186 176 152,14	90,49 %	5 013 054 063,21	92,23 %	213 131 480,29	3,72 %	146 344 072,42	2,69 %	332 013 159,84	5,79 %	276 009 812,83	5,08 %
5	UPRAVA	7 712 992 793,80	7 301 184 292,62	5,64 %	6 699 723 087,18	86,86 %	6 191 378 792,90	84,80 %	785 100 652,65	10,18 %	879 417 144,82	12,04 %	228 169 053,97	2,95 %	230 388 354,90	3,16 %
6	REZERVE	386 000 000,00	346 000 000,00	11,56 %	127 640 000,00	33,07 %	140 110 000,00	40,49 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	258 360 000,00	66,93 %	205 890 000,00	59,51 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 437 989 276,90	3 546 547 761,72	31,26 %	2 276 678 116,47	93,38 %	2 984 626 577,66	84,16 %	15 048 995,25	0,62 %	37 034 408,53	1,04 %	146 262 165,18	6,00 %	524 886 775,53	14,80 %
8	NADOMESTILA	1 073 500 332,00	1 304 988 996,00	17,74 %	1 073 500 332,00	100,00 %	1 304 988 996,00	100,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %
Skupaj		111 218 732 077,48	109 434 000 616,11	1,63 %	106 575 500 531,85	95,83 %	104 835 229 826,25	95,80 %	2 660 875 262,38	2,39 %	2 686 900 905,51	2,46 %	1 982 356 283,25	1,78 %	1 911 869 884,35	1,75 %

14. Izvrševanje odobritev za prevzem

obveznosti in odobritev plačil po institucijah

Odobritve za

prevzem obveznosti

v EUR
Institucija	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2007				Odobritve, ki zapadejo
	Odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov ali ponovno razpoložljivih odobritev	namenski prejemki	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi odločitve	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	odobritve iz leta 2005, prenesene ali ponovno razpoložljive	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
Evropski parlament	1 368 486 316,11	1 306 325 432,30	200 000,00	37 213 465,75	1 343 738 898,05	98,19 %	9 472 850,36	0,00	9 472 850,36	0,69 %	15 274 567,70	0,00	0,00	15 274 567,70	1,12 %
Svet	626 102 378,31	558 172 930,11	0,00	16 548 153,74	574 721 083,85	91,79 %	17 801 271,57	0,00	17 801 271,57	2,84 %	33 580 022,89	0,00	0,00	33 580 022,89	5,36 %
Komisija	120 235 296 051,00	117 320 281 520,65	202 327 873,82	1 086 682 964,96	118 609 292 359,43	98,65 %	826 460 879,10	10 727 980,00	837 188 859,10	0,70 %	778 705 558,35	9 031 347,91	1 077 926,21	788 814 832,47	0,66 %
Sodišče	252 306 372,60	238 293 961,93	0,00	325 504,40	238 619 466,33	94,58 %	1 642 266,20	0,00	1 642 266,20	0,65 %	12 044 640,07	0,00	0,00	12 044 640,07	4,77 %
Računsko sodišče	113 596 668,31	100 976 934,57	0,00	268 360,80	101 245 295,37	89,13 %	131 816,51	0,00	131 816,51	0,12 %	12 219 556,43	0,00	0,00	12 219 556,43	10,76 %
Ekonomsko-socialni odbor	112 389 673,52	104 821 188,97	0,00	4 211 501,12	109 032 690,09	97,01 %	193 367,40	0,00	193 367,40	0,17 %	3 163 616,03	0,00	0,00	3 163 616,03	2,81 %
Odbor regij	74 391 953,27	61 969 537,55	0,00	10 887 289,37	72 856 826,92	97,94 %	141 993,90	0,00	141 993,90	0,19 %	1 393 132,45	0,00	0,00	1 393 132,45	1,87 %
Evropski varuh človekovih pravic	7 682 538,00	6 770 255,52	0,00	0,00	6 770 255,52	88,13 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	912 282,48	0,00	0,00	912 282,48	11,87 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	4 138 378,00	3 861 774,58	0,00	0,00	3 861 774,58	93,32 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	276 603,42	0,00	0,00	276 603,42	6,68 %
Skupaj	122 794 390 329,12	119 701 473 536,18	202 527 873,82	1 156 137 240,14	121 060 138 650,14	98,59 %	855 844 445,04	10 727 980,00	866 572 425,04	0,71 %	857 569 979,82	9 031 347,91	1 077 926,21	867 679 253,94	0,71 %

Odobritve

plačil

v EUR
Institucija	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2007					Odobritve, ki zapadejo
	Odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločitve	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
Evropski parlament	1 701 269 660,65	1 117 578 610,06	285 778 030,55	36 945 146,42	1 440 301 787,03	84,66 %	188 746 822,24	0,00	35 360 878,05	224 107 700,29	13,17 %	15 274 567,70	21 585 605,63	0,00	36 860 173,33	2,17 %
Svet	736 264 158,20	466 963 905,97	101 169 948,48	16 548 153,74	584 682 008,19	79,41 %	91 209 024,14	0,00	17 801 271,57	109 010 295,71	14,81 %	33 580 022,89	8 991 831,41	0,00	42 571 854,30	5,78 %
Komisija	108 175 684 800,44	102 430 969 155,00	741 939 438,03	853 743 449,96	104 026 652 042,99	96,16 %	782 997 538,15	67 152 858,12	1 432 558 437,46	2 282 708 833,73	2,11 %	1 637 293 632,73	224 832 179,21	4 198 111,78	1 866 323 923,72	1,73 %
Sodišče	267 048 157,10	225 025 288,09	12 399 434,36	325 504,40	237 750 226,85	89,03 %	13 268 673,84	0,00	1 642 266,20	14 910 940,04	5,58 %	12 044 640,07	2 342 350,14	0,00	14 386 990,21	5,39 %
Računsko sodišče	119 881 073,16	93 728 633,21	5 353 989,80	268 360,80	99 350 983,81	82,87 %	7 248 301,36	0,00	131 816,51	7 380 117,87	6,16 %	12 219 556,43	930 415,05	0,00	13 149 971,48	10,97 %
Ekonomsko-socialni odbor	123 841 644,55	94 412 786,16	10 333 755,87	3 139 932,72	107 886 474,75	87,12 %	10 124 989,54	0,00	1 264 935,80	11 389 925,34	9,20 %	3 447 029,30	1 118 215,16	0,00	4 565 244,46	3,69 %
Odbor regij	82 016 334,70	52 968 650,29	5 851 818,02	10 467 561,55	69 288 029,86	84,48 %	9 000 368,08	0,00	561 721,72	9 562 089,80	11,66 %	1 393 651,63	1 772 563,41	0,00	3 166 215,04	3,86 %
Evropski varuh človekovih pravic	8 306 286,57	6 365 069,79	596 606,04	0,00	6 961 675,83	83,81 %	405 185,73	0,00	0,00	405 185,73	4,88 %	912 282,48	27 142,53	0,00	939 425,01	11,31 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	4 419 962,11	2 461 600,71	165 701,83	0,00	2 627 302,54	59,44 %	1 400 173,87	0,00	0,00	1 400 173,87	31,68 %	276 603,42	115 882,28	0,00	392 485,70	8,88 %
Skupaj	111 218 732 077,48	104 490 473 699,28	1 163 588 722,98	921 438 109,59	106 575 500 531,85	95,83 %	1 104 401 076,95	67 152 858,12	1 489 321 327,31	2 660 875 262,38	2,39 %	1 716 441 986,65	261 716 184,82	4 198 111,78	1 982 356 283,25	1,78 %

15. KONSOLIDIRANI POVZETEK NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI

v EUR
	NEDIFERENCIRANA SREDSTVA	DIFERENCIRANA SREDSTVA	Skupaj
Obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta	1 253 640 180,79	117 825 874 585,07	119 079 514 765,86
Sprostitev prevzetih obveznosti/revalorizacija	- 56 394 461,62	- 1 674 266 331,73	- 1 730 660 793,35
Plačila	1 005 841 701,50	43 576 201 831,27	44 582 043 532,77
Zapadli zneski	162 616 139,62	0,00	162 616 139,62
Obveznosti za zadevno leto	56 464 704 523,77	64 595 434 126,37	121 060 138 650,14
Plačila	55 333 886 613,11	6 659 570 385,97	61 993 456 999,08
Zapadle obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti	15 404 798,94	0,00	15 404 798,94
Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta	1 115 413 111,72	57 935 863 740,40	59 051 276 852,12
Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta	1 144 200 989,77	130 511 270 162,47	131 655 471 152,24

16a. Konsolidirana razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka obveznosti

Razdelek		< 2000	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006	Skupaj
1	KMETIJSTVO	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	5 745 553,00	1 863 821 801,17	1 869 567 354,17
2	STRUKTURNI UKREPI	1 046 379 952,67	95 111 649,63	346 206 288,59	634 516 796,30	1 804 396 389,27	13 127 211 296,67	32 371 651 135,10	43 745 215 383,04	93 170 688 891,27
3	NOTRANJE POLITIKE	109 678 911,53	143 987 913,52	364 743 438,90	617 025 435,66	1 424 882 909,53	2 549 110 805,93	4 130 539 748,33	5 977 796 682,48	15 317 765 845,88
4	ZUNANJI UKREPI	651 259 480,32	372 207 082,25	564 927 650,83	906 509 624,16	1 112 601 806,61	2 094 712 415,23	2 791 938 263,37	4 239 851 507,66	12 734 007 830,43
5	UPRAVA	1 089 781,57	2 099,92	0,00	0,00	17 995,00	901 495,91	30 690 148,33	673 950 354,56	706 651 875,29
6	REZERVE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	191 694 438,30	214 005 465,69	456 758 228,51	640 226 854,60	960 522 568,19	1 217 902 840,89	1 625 037 835,81	2 550 641 123,21	7 856 789 355,20
8	NADOMESTILA	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
Skupaj		2 000 102 564,39	825 314 211,01	1 732 635 606,83	2 798 278 710,72	5 302 421 668,60	18 989 838 854,63	40 955 602 683,94	59 051 276 852,12	131 655 471 152,30

16b. Konsolidirana razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka obveznosti

Področje		< 2000	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006	Skupaj
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	7 025 681,45	2 156 540,24	5 258 400,00	0,00	0,00	78 157 335,32	65 793 626,76	169 731 341,87	328 122 925,64
02	PODJETNIŠTVO	5 099 551,83	2 065 080,30	12 363 436,83	11 739 714,82	42 114 042,31	46 646 726,02	100 003 794,45	221 198 351,72	441 230 698,28
03	KONKURENCA	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	142 450,83	408 647,64	9 417 954,16	9 969 052,63
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	165 733 458,94	40 613 656,40	13 664 978,87	56 995 963,02	327 468 439,63	2 765 006 636,15	8 419 185 302,33	11 332 944 748,21	23 121 613 183,55
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	326 968 318,18	20 778 242,27	0,00	1 381 554,00	64 540 983,54	1 242 639 624,18	2 636 168 689,59	5 959 215 196,46	10 251 692 608,22
06	ENERGETIKA IN PROMET	49 688 501,85	59 086 068,15	89 925 441,13	92 610 637,65	178 929 907,45	415 335 496,08	667 680 993,15	900 372 186,59	2 453 629 232,05
07	OKOLJE	2 504 876,94	0,00	19 816 218,83	39 513 347,44	53 430 658,85	95 209 378,31	115 901 023,46	168 699 485,46	495 074 989,29
08	RAZISKAVE	17 544 316,07	55 420 945,89	175 417 722,18	344 977 010,53	856 632 301,43	1 317 074 632,95	1 861 328 520,89	2 766 508 961,47	7 394 904 411,41
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA IN MEDIJI	5 675 071,07	3 446 124,06	21 786 448,25	59 621 524,41	180 325 882,22	333 470 368,19	776 068 013,97	880 686 423,30	2 261 079 855,47
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	390 258,24	855 266,78	947 904,17	2 072 193,22	6 897 420,07	5 117 292,90	37 012 707,02	104 724 087,39	158 017 129,79
11	RIBIŠTVO	43 784 924,81	6 018 260,46	15 525 481,47	44 201 345,12	68 291 759,54	205 700 335,20	507 071 196,04	813 000 802,49	1 703 594 105,13
12	NOTRANJI TRG	0,00	0,00	30 000,00	14 000,00	2 659,35	1 822 211,84	1 607 523,59	13 893 125,31	17 369 520,09
13	REGIONALNA POLITIKA	513 245 826,84	181 089 462,19	614 710 204,54	1 029 167 214,71	2 093 528 442,08	9 696 437 327,36	21 655 695 839,44	28 393 448 715,93	64 177 323 033,09
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	0,00	0,00	0,00	6 161,28	1 142 156,34	2 907 411,64	17 559 526,96	48 102 423,69	69 717 679,91
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	26 937 633,40	14 137 941,54	13 705 319,23	21 346 363,42	37 261 101,01	54 021 934,50	110 647 471,84	289 284 801,79	567 342 566,73
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	112 581,37	103 302,22	296 757,69	509 847,52	777 488,31	2 167 456,28	6 980 773,98	65 779 731,12	76 727 938,49
17	VARSTVO POTROŠNIKOV IN ZDRAVJA	923 158,91	0,00	285 596,54	4 804 900,64	20 468 298,46	30 081 717,72	40 833 924,39	352 381 670,57	449 779 267,23
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	238 439,04	522 616,96	9 893 071,64	12 461 443,47	13 783 469,02	34 804 047,57	94 408 907,56	130 602 383,48	296 714 378,74
19	ZUNANJE ZADEVE	523 633 413,09	271 194 176,90	367 125 148,21	667 352 544,86	679 537 990,84	1 319 365 107,73	1 755 333 573,50	2 528 141 736,28	8 111 683 691,41
20	TRGOVINA	0,00	0,00	23 729,88	0,00	108 218,34	765 576,60	2 811 507,72	15 155 632,26	18 864 664,80
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKIMI (AKP) DRŽAVAMI	80 392 729,58	78 729 431,16	166 746 017,28	185 821 030,98	300 885 727,76	427 470 754,44	617 423 313,37	922 327 597,24	2 779 796 601,81
22	ŠIRITEV	228 514 215,28	89 074 681,65	204 968 077,22	221 838 954,05	366 899 924,94	884 404 108,83	1 310 981 898,59	2 192 666 367,42	5 499 348 227,98
23	HUMANITARNA POMOČ	1 688 607,50	0,00	0,00	775 292,29	6 179 839,24	22 611 321,19	105 267 711,22	274 887 000,58	411 409 772,02
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	0,00	0,00	0,00	0,00	12 740,20	626 790,92	2 065 832,22	15 636 875,50	18 342 238,84
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	62 641,71	25 022 743,09	25 085 384,80
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	0,00	0,00	0,00	0,00	794 763,05	0,00	47 025,38	79 137 153,31	79 978 941,74
27	PRORAČUN	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	10 298 984,99	10 298 984,99
28	REVIZIJA	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	1 070 397,41	1 070 397,41
29	STATISTIKA	1 000,00	22 413,84	145 652,87	1 067 667,29	2 407 454,62	7 852 811,88	20 522 992,26	43 492 812,70	75 512 805,46
30	POKOJNINE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
31	REZERVE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
90	DRUGE INSTITUCIJE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	26 729 704,91	323 447 160,33	350 176 865,24
Skupaj		2 000 102 564,39	825 314 211,01	1 732 635 606,83	2 798 278 710,72	5 302 421 668,60	18 989 838 854,63	40 955 602 683,94	59 051 276 852,12	131 655 471 152,30

17. Agencije – Proračunsko leto 2006: Proračunske napovedi, ugotovljene upravičenosti in prejeti zneski

Prihodki po agencijah

v EUR
Agencija	Proračunska napoved prihodkov	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano	Financiranje Komisije Področje
Evropska agencija za varnost v letalstvu	65 663 000,00	66 831 669,77	66 831 669,77	0,00	06
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	19 462 300,00	17 590 042,62	17 590 042,62	0,00	18
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	17 571 260,00	15 344 405,14	15 344 065,60	339,54	15
Evropska policijska akademija	6 075 144,00	6 075 144,00	6 075 144,00	0,00	18
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	17 146 080,00	16 211 313,00	16 211 313,00	0,00	17
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	13 121 125,00	13 121 125,00	13 094 915,96	26 209,04	18
Evropska agencija za okolje	37 314 090,00	36 831 054,00	34 562 415,15	2 268 638,85	07
Evropska agencija za varnost hrane	40 248 981,75	37 543 431,25	37 543 431,25	0,00	17
Nadzorni organ za evropski GNSS	6 962 880,19	7 026 214,20	7 026 214,20	0,00	06
Eurojust	14 700 000,00	15 704 194,04	15 704 194,04	0,00	18
Evropska agencija za pomorsko varnost	44 738 440,00	32 392 190,03	32 392 190,03	0,00	06
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	211 728 860,00	192 264 250,61	192 264 250,61	0,00	12
Evropska agencija za zdravila	138 676 000,00	149 722 303,64	141 301 875,45	8 420 428,19	02
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	6 800 000,00	6 612 309,12	6 612 309,12	0,00	09
Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije	9 393 907,50	9 682 219,47	9 416 126,97	266 092,50	18
Evropska agencija za varnost in interoperabilnost železniškega prometa	14 398 000,00	12 405 715,89	12 405 715,89	0,00	06
Evropska agencija za obnovo	270 575 000,00	277 085 772,92	277 085 772,92	0,00	22
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	14 108 161,00	12 460 046,64	12 459 095,54	951,10	04
Prevajalski center za organe Evropske unije	40 876 392,00	39 583 840,89	33 204 621,09	6 379 219,80	31
Evropska fundacija za usposabljanje	19 450 000,00	22 423 380,52	22 423 380,52	0,00	15
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	8 720 000,00	9 330 302,73	9 330 302,73	0,00	17
Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer	19 760 000,00	19 522 812,65	19 506 150,24	16 662,41	04
Izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo	29 199 000,00	27 749 000,00	27 749 000,00	0,00	15
Izvajalska agencija za inteligentno energijo	5 628 819,22	5 628 819,22	5 628 819,22	0,00	06
Skupaj	1 072 317 440,66	1 049 141 557,35	1 031 763 015,92	17 378 541,43

Prihodki po vrstah prihodkov

v EUR
Vrsta prihodkov	Proračunska napoved prihodkov	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano
Subvencija Evropske komisije	653 587 219,41	635 349 505,58	635 349 237,42	268,16
Prihodki od provizij	278 993 042,00	328 414 018,82	320 847 683,07	7 566 335,75
Drugi prihodki	139 737 179,25	85 378 032,95	75 566 095,43	9 811 937,52
Skupaj	1 072 317 440,66	1 049 141 557,35	1 031 763 015,92	17 378 541,43

18. Agencije – Proračunsko leto 2006: Odobritve in realizacija odobritev za prevzem obveznosti

v EUR
Agencija	Odobritve za prevzem obveznosti				Odobritve plačil
Agencija	odobritve	prevzete obveznosti	preneseno v leto 2007	zneski, ki zapadejo	odobritve	izvedena plačila	preneseno v leto 2007	zneski, ki zapadejo
Evropska agencija za varnost v letalstvu	66 562 970,23	60 412 514,46	15 146,59	6 135 309,18	72 369 278,60	49 028 674,87	19 351 968,30	3 988 635,43
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	17 537 597,62	14 627 229,34	741 891,00	2 168 477,28	17 537 597,62	3 385 325,13	11 932 495,94	2 219 776,55
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	18 278 222,43	16 388 597,09	545 564,32	1 344 061,02	18 630 545,11	14 158 812,61	1 853 009,38	2 618 723,12
Evropska policijska akademija	6 075 144,00	4 321 495,43	990 407,08	763 241,49	6 075 144,00	2 153 106,53	3 158 795,98	763 241,49
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	17 146 080,00	16 064 921,93	0,00	1 081 158,07	18 583 087,71	10 088 690,34	7 097 157,11	1 397 240,26
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	13 548 968,34	12 873 208,15	491 506,10	184 254,09	14 051 138,40	12 255 485,45	1 229 083,16	566 569,79
Evropska agencija za okolje	40 525 421,49	35 915 861,97	4 592 441,57	17 117,95	45 998 302,34	33 454 115,48	11 852 774,97	691 411,89
Evropska agencija za varnost hrane	40 248 981,75	36 407 899,95	0,00	3 841 081,80	46 556 959,01	33 562 711,69	7 889 175,60	5 105 071,72
Nadzorni organ za evropski GNSS	6 962 880,19	3 107 295,90	0,00	3 855 584,29	6 962 880,19	704 146,74	1 276 617,07	4 982 116,38
Eurojust	14 985 483,55	14 330 791,72	71 000,00	583 691,83	16 813 964,47	13 385 613,35	2 590 329,78	838 021,34
Evropska agencija za pomorsko varnost	44 738 440,00	34 287 177,64	0,00	10 451 262,36	45 232 542,38	24 279 657,43	1 269 659,16	19 683 225,79
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	211 728 860,00	126 055 866,64	0,00	85 672 993,36	236 634 990,93	121 075 929,69	26 488 164,94	89 070 896,30
Evropska agencija za zdravila	140 643 000,00	137 235 660,61	0,00	3 407 339,39	157 509 000,82	123 435 768,34	29 413 020,40	4 660 212,08
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	6 940 080,00	6 238 387,04	49 530,00	652 162,96	9 051 581,01	6 682 308,21	917 363,62	1 451 909,18
Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije	9 483 907,50	8 775 582,17	269 185,88	439 139,45	10 692 575,03	8 685 246,28	1 520 227,96	487 100,79
Evropska agencija za varnost in interoperabilnost železniškega prometa	14 398 000,00	10 421 586,80	0,00	3 976 413,20	17 275 724,82	9 239 725,88	2 680 034,30	5 355 964,64
Evropska agencija za obnovo	970 475 803,99	208 692 527,58	758 996 977,63	2 786 298,78	971 470 537,05	276 112 502,76	679 500 592,00	15 857 442,29
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	14 246 990,40	13 093 365,31	291 683,97	861 941,12	16 764 114,42	12 451 617,82	2 662 667,89	1 649 828,71
Prevajalski center za organe Evropske unije	40 876 392,00	26 847 612,28	0,00	14 028 779,72	28 998 537,52	26 020 996,83	2 886 129,74	91 410,95
Evropska fundacija za usposabljanje	26 482 381,89	23 870 747,11	1 714 492,67	897 142,11	26 482 381,87	20 364 127,25	5 473 905,44	644 349,18
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	13 018 000,00	11 355 753,43	0,00	1 662 246,57	11 855 039,50	9 829 574,04	902 568,17	1 122 897,29
Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer	19 760 000,00	19 216 906,46	343 167,30	199 926,24	24 378 442,10	19 595 971,34	4 311 913,04	470 557,72
Izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo	29 199 000,00	26 682 387,54	0,00	2 516 612,46	29 199 000,00	19 708 393,04	6 688 124,89	2 802 482,07
Izvajalska agencija za inteligentno energijo	5 628 819,22	5 469 284,25	0,00	159 534,97	5 628 819,22	4 074 700,31	981 586,69	572 532,22
Skupaj	1 789 491 424,60	872 692 660,80	769 112 994,11	147 685 769,69	1 854 752 184,12	853 733 201,41	833 927 365,53	167 091 617,18

v EUR
Vrsta odhodkov	Odobritve za prevzem obveznosti				Odobritve plačil
Vrsta odhodkov	odobritve	prevzete obveznosti	preneseno v leto 2007	zneski, ki zapadejo	odobritve	izvedena plačila	preneseno v leto 2007	zneski, ki zapadejo
Osebje	319 158 938,89	300 855 962,71	458 160,33	17 844 815,85	323 268 014,26	291 701 302,29	10 451 097,35	21 115 614,62
Upravni odhodki	143 712 090,58	127 277 441,39	1 651 025,91	14 783 623,28	171 754 012,83	105 350 733,97	49 147 905,01	17 255 373,85
Odhodki iz poslovanja	1 326 620 395,13	444 559 256,70	767 003 807,87	115 057 330,56	1 359 730 157,03	456 681 165,15	774 328 363,17	128 720 628,71
Skupaj	1 789 491 424,60	872 692 660,80	769 112 994,11	147 685 769,69	1 854 752 184,12	853 733 201,41	833 927 365,53	167 091 617,18

19. AGENCIJE

Realizacija proračuna za Evropski skupnosti je vključena v postavko 1.A.1 na strani obveznosti v konsolidirani bilanci stanja.

v EUR
Prihodki v zadevnem letu	Evropski skupnosti	Agencije	Izločitev subvencij agencijam	Skupaj
	108 423 010 965,79	1 031 763 015,92	- 635 349 237,42	108 819 424 744,29

Plačila na podlagi odobritev za leto 2006	Evropski skupnosti	Agencije
	- 105 411 911 808,87	- 777 832 118,03	635 349 237,42	- 105 554 394 689,48

Odobritve, prenesene v leto 2007	Evropski skupnosti	Agencije
	- 1 400 894 862,16	- 833 927 365,53		- 2 234 822 227,69

Odobritve za EFTO-EGP, prenesene iz leta 2005	Evropski skupnosti	Agencije
	- 67 568,00	0,00		- 67 568,00

Zapadle neporabljene odobritve, prenesene iz leta 2005	Evropski skupnosti	Agencije
	263 331 782,31	692 966 930,78		956 298 713,09

Tečajne razlike za zadevno leto	Evropski skupnosti	Agencije
	- 16 836 905,85	761 631,34		- 16 075 274,51

Realizacija proračuna	Evropski skupnosti	Agencije
	1 856 631 603,22	113 732 094,48		1 970 363 697,70

ODDELEK B:

POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

1.	PRORAČUNSKA NAČELA, STRUKTURA IN ODOBRITVE

2.	PRIPOMBE H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA ZA PRORAČUNSKO LETO 2006

1. PRORAČUNSKA NAČELA, STRUKTURA IN ODOBRITVE

1.1 PRORAČUNSKA NAČELA

Splošni proračun Skupnosti ureja več temeljnih načel:

—	enotnost in točnost proračuna: vsi odhodki in prihodki Skupnosti se morajo izkazovati v enotnem proračunskem dokumentu, knjižiti v posamezne proračunske vrstice in odhodki ne smejo presegati odobritev;

—

univerzalnost: to načelo sestavljata dve pravili:

—	pravilo o prepovedi namenske dodelitve, kar pomeni, da se proračunski prihodki ne smejo nameniti za posebne odhodkovne postavke (skupni prihodki morajo kriti skupne odhodke);

—	pravilo o prepovedi izravnav, kar pomeni, da se prihodki in odhodki vključijo v proračun v celoti brez neto izravnave;

—	enoletnost: odobritve, vključene v proračun, so odobrene za eno samo leto in se morajo zato porabiti v navedenem letu;

—	ravnovesje: prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti v ravnovesju (ocenjeni prihodki se morajo pokrivati z odobritvami plačil);

—	specifikacija: vsaka odobritev se dodeli za poseben namen in poseben cilj;

—	obračunska enota: proračun se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi;

—	dobro finančno poslovodenje: proračunske odobritve se porabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

—	preglednost: proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti – proračun in spremembe proračuna se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

1.2 PRORAČUNSKA STRUKTURA

Proračun sestavljajo:

a)	splošni izkaz prihodkov;

ločeni oddelki, razdeljeni na izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo: Oddelek I: Parlament; Oddelek II: Svet; Oddelek III: Komisija; Oddelek IV: Sodišče; Oddelek V: Računsko sodišče; Oddelek VI: Ekonomsko-socialni odbor; Oddelek VII: Odbor regij; Oddelek VIII: Del A – Varuh človekovih pravic, Del B – Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Prihodkovne in odhodkovne postavke vsake institucije se razčlenijo po vrstah postavk ali po porabi, za katero so dodeljene, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

Del sredstev ESPJ v likvidaciji je bil dan na razpolago operativnemu proračunu ESPJ v likvidaciji. Ta operativni proračun je vsako leto sprejela Komisija po posvetovanju s Svetom in Evropskim parlamentom. Zadnji proračun je bil pripravljen za obdobje od 1. januarja do 23. julija 2002. Od 24. julija 2002 so prihodki in stroški, povezani z operativnim proračunom, vključeni v izkaz prihodkov in odhodkov ESPJ v likvidaciji. Preostale obveznosti, ki jih je treba izpolniti, so prikazane na strani obveznosti v bilanci stanja.

1.3 STRUKTURA PRORAČUNSKEGA RAČUNOVODSTVA

Samo proračun Komisije vsebuje upravne odobritve in odobritve za poslovanje. Druge institucije imajo samo upravne odobritve.

V proračunu sta dve vrsti odobritev: nediferencirana sredstva in diferencirana sredstva. Nediferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje poslov enoletne narave (ki so v skladu z načelom enoletnosti). Diferencirana sredstva so bila uvedena za uskladitev načela enoletnosti s potrebo po financiranju večletnih poslov.

Nediferencirana sredstva zajemajo:

—	vse upravne oddelke proračuna (poglavja 01 oddelka za Komisijo in v celoti vse druge oddelke),

—	odobritve Jamstvenega oddelka EKUJS, ki so enoletne narave, ter

—	določene tehnične odobritve (vračila, jamstva za najemanje in dajanje posojil itd.).

Za nediferencirana sredstva znesek odobritev za prevzem obveznosti ustreza znesku odobritev plačil.

Diferencirana sredstva so namenjena kritju večletnih poslov in zajemajo odobritve v vseh poglavjih razen v poglavjih 01 oddelka za Komisijo (razen EKUJS).

Ta diferencirana sredstva se delijo na odobritve za prevzem obveznosti in na odobritve plačil:

—

odobritve za prevzem obveznosti : krijejo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih za tekoče proračunsko leto za posle, ki trajajo več let (23). Vendar se lahko obveznosti v breme proračuna za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, v skladu s členom 76(3) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke, kadar tako določa temeljni akt. Za diferencirana sredstva so še ne prevzete odobritve v breme proračuna za prihodnja leta prikazane kot pogojna obveznost med zunajbilančnimi postavkami.

—	odobritve plačil : krijejo odhodke, ki nastanejo zaradi obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali prejšnjih proračunskih letih (24).

1.4 IZVOR ODOBRITEV

Glavni vir odobritev je proračun Skupnosti za tekoče leto. Vendar iz določb finančne uredbe izhajajo tudi druge vrste odobritev. Te prihajajo iz prejšnjih proračunskih let ali iz zunanjih virov.

1.4.1 Končne proračunske odobritve

Prvotne sprejete proračunske odobritve

Prerazporeditve

Odobritve se lahko prerazporejajo med proračunskimi vrsticami v skladu s pravili, določenimi v členih 22 do 24 finančne uredbe (25).

Spremembe proračuna

Sprejeti proračun se lahko spremeni ali poveča s spremembo proračuna. Zadevna pravila so določena v členih 37 in 38 finančne uredbe.

1.4.2 Odobritve, prenesene iz prejšnjega leta ali ponovno razpoložljive

Samodejno prenesene odobritve

To so nediferencirane odobritve plačil, ki se lahko samodejno prenesejo samo za eno proračunsko leto (brez omejitev za ESPJ v likvidaciji) v skladu s členom 9(4) finančne uredbe.

Odobritve, prenesene na podlagi odločitve institucij

Institucija lahko odloči, da bo prenesla odobritve iz prejšnjega proračuna v enem od naslednjih dveh primerov: če so bile pripravljalne faze končane (člen 9(2)(a) finančne uredbe) ali če je bila pravna podlaga sprejeta prepozno (člen 9(2)(b)). Prenesejo se lahko odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil (člen 9(3)).

Odobritve, ponovno razpoložljive zaradi sprostitve prevzetih obveznosti

To pomeni, da se v proračun ponovno vključijo odobritve za prevzem obveznosti v zvezi s strukturnimi skladi, ki so bile sproščene. Zneski se lahko izjemoma ponovno vključijo v proračun v primeru napake Komisije ali če so nujno potrebni za zaključek programa (člen 157 finančne uredbe).

1.4.3 Namenski prejemki

Povračila

Te odobritve izhajajo iz povračil nepravilno plačanih zneskov, prihodkov od dobave blaga/storitev drugim organom Skupnosti, prejetih zavarovalnin ter prihodkov od dajanja v najem in prodaje publikacij – ti zneski se vključijo kot namenski prejemki v proračunsko vrstico, v kateri so nastali prvotni odhodki (člen 10 ter člen 18(1)(f), (g), (h), (i) in (j) finančne uredbe), in se lahko prenesejo brez omejitev.

Odobritve EFTE

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru določa, da članice EGP plačajo finančne prispevke za določene dejavnosti v proračunu Skupnosti. Zadevne proračunske vrstice in predvideni zneski so objavljeni v Prilogi III k proračunu Skupnosti. Zadevne vrstice se povečajo za znesek prispevka EFTE. Neporabljene odobritve ob koncu leta zapadejo in se vrnejo državam EGP.

Prihodki od tretjih oseb

Kot v primeru odobritev EFTE so tudi druge države sklenile sporazume z Evropskima skupnostma, ki vključujejo finančne prispevke k dejavnostim Skupnosti. Prejeti zneski se štejejo za prihodke od tretjih oseb, ki se dodelijo zadevnim proračunskim vrsticam (pogosto na področju raziskav) in se lahko prenesejo brez omejitev (člen 10 ter člen 18(1)(a) in (d) finančne uredbe).

Delo za tretje osebe

Raziskovalna središča Skupnosti lahko v okviru svojih raziskovalnih dejavnosti delajo tudi za zunanje organe (člen 161(2) finančne uredbe). Tako kot prihodki od tretjih oseb se delo za tretje osebe dodeli posameznim proračunskim vrsticam in se lahko prenese brez omejitev (člen 10 in člen 18(1)(d) finančne uredbe).

Odobritve, ponovno razpoložljive zaradi vračil predplačil

To so sredstva Skupnosti, ki so jih upravičenci vrnili. Vračila predplačil se vključijo v proračun kot namenski prejemki (člen 10 in člen 18(2) finančne uredbe) in se lahko prenesejo brez omejitev. Za strukturne sklade temelji ponovna vključitev odobritev v proračun na odločitvi Komisije (člen 18(2) finančne uredbe in člen 228 pravil za izvajanje te uredbe).

1.5 SESTAVA RAZPOLOŽLJIVIH ODOBRITEV:

—	Končne proračunske odobritve = prvotne sprejete proračunske odobritve + odobritve iz sprememb proračuna + prerazporeditve;

—	Dodatne odobritve = namenski prejemki (glej zgoraj) + odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta ali ponovno razpoložljive po sprostitvi prevzetih obveznosti;

—	Odobrena proračunska sredstva skupaj = končne proračunske odobritve + dodatne odobritve;

—	Odobritve za zadevno leto (uporabijo se za izračun proračunskega rezultata) = končne proračunske odobritve + namenski prejemki.

1.6 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Člen 48(1) finančne uredbe navaja: „Komisija izvršuje […] proračun v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“

Člen 50 navaja, da Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

1.6.1 Izvrševanje prihodkov

Proračun vsebuje napovedi prihodkov, ki pa se lahko spremenijo zaradi sprejetja sprememb proračuna, ki popravijo napovedi v prvotnem proračunu v skladu z zmanjšanji ali povečanji prihodkov, ugotovljenimi med izvrševanjem. Proračunski prihodki krijejo sredstva za plačila.

Realizacijo prihodkov sestavljajo ugotovljene upravičenosti, prihodki, dejansko pobrani na podlagi teh ugotovljenih upravičenosti, in saldo, ki ga je treba izterjati.

Dejanski prihodki za proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim med letom na podlagi ugotovljenih upravičenosti, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti iz prejšnjih let, ki jih je treba še izterjati.

1.6.2. Izvrševanje odhodkov

Kot za prihodke vsebuje prvotni proračun tudi napovedi odhodkov. Izvrševanje odhodkov prikazuje, kako so se sredstva za prevzem obveznosti (26) in sredstva za plačila (27) med letom spremenila, porabila, prenesla in zapadla.

— Poraba odobritev:

Sredstva za prevzem obveznosti: odobrena proračunska sredstva so med proračunskim letom na razpolago za prevzem obveznosti.

Sredstva za plačila: odobrena proračunska sredstva so med proračunskim letom na razpolago za izvajanje plačil.

— Prenosi v naslednje leto:

Sredstva za prevzem obveznosti:

Nekatere vrste odobritev, za katere še niso bile prevzete obveznosti, se lahko samodejno prenesejo, kot v primeru namenskih prejemkov (člen 10 finančne uredbe).

Institucije lahko odobrijo prenose:

—	če je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana (člen 9(2)(a) finančne uredbe); ali

—	če je bila pravna podlaga sprejeta v zadnjem četrtletju proračunskega leta (člen 9(2)(b) finančne uredbe).

Proračunski organ mora biti uradno obveščen o tej odločitvi (člen 9(5) finančne uredbe).

Sredstva za plačila:

Tako kot odobritve za prevzem obveznosti se tudi neporabljene odobritve plačil iz namenskih prejemkov samodejno prenesejo, in sicer:

—	nediferencirana sredstva: prenos je na splošno samodejen, če je namenjen kritju neporavnanih obveznosti (člen 9(4) finančne uredbe);

—

diferencirana sredstva: neporabljene odobritve plačil ponavadi zapadejo; vendar se lahko prenesejo na podlagi odločitve Komisije, če odobritve plačil za naslednje proračunsko leto ne bodo krile obstoječih obveznosti ali obveznosti, povezanih z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so bile same prenesene (člen 9(3) finančne uredbe).

— Zapadle odobritve:

Vsa sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila, ki ostanejo neporabljena in se ne prenesejo, ob koncu leta zapadejo (člen 9(1) finančne uredbe).

1.7 REALIZACIJA PRORAČUNA ZA ZADEVNO LETO

1.7.1 Prihodki

Vknjiženi zneski lastnih sredstev in finančnih prispevkov so zneski, knjiženi med letom na račune, ki so jih odprle vlade držav članic na ime Komisije.

Razlika med v proračun vključenim zneskom lastnih sredstev iz naslova DDV, sredstev iz naslova BND in finančnih prispevkov ter dejansko dolgovanim zneskom se izračuna do 1. julija naslednjega leta in vključi v spremembo proračuna za navedeno leto.

Drugi prihodki se vknjižijo v zaključni račun na podlagi med letom dejansko prejetih zneskov.

1.7.2 Odhodki

Za namen izračuna realizacije proračuna za zadevno leto odhodki obsegajo plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto in vse odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto.

Plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto pomenijo plačila, ki jih izvede računovodja do 31. decembra zadevnega proračunskega leta. Plačila v primeru Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada so plačila, ki so jih izvedle države članice med 16. oktobrom 2005 in 15. oktobrom 2006, pod pogojem, da je bil računovodja uradno obveščen o ustrezni obveznosti in plačilnem nalogu do 31. januarja 2007. Za odhodke Jamstvenega oddelka EKUJS se lahko po kontrolah v državah članicah sprejme odločba o skladnosti.

1.7.3 Realizacija proračuna za zadevno leto

Realizacija proračuna vsebuje dva elementa: rezultat Evropskih skupnosti in rezultat udeležbe držav EFTE, ki spadajo v EGP. V skladu s členom 15 Uredbe št. 1150/2000 o lastnih sredstvih je ta realizacija razlika med:

—	skupnimi prihodki, prejetimi za navedeno leto

—	ter skupnimi plačili na podlagi odobritev za navedeno leto, skupaj s skupnim zneskom odobritev za navedeno leto, prenesenih v naslednje leto (28).

Tako dobljenemu znesku se prištejeta ali se od njega odštejeta:

—	neto saldo zapadlih odobritev plačil, prenesenih iz prejšnjih let, in vseh plačil, ki zaradi nihanj tečaja eura presegajo nediferencirana sredstva, prenesena iz prejšnjega leta;

—	saldo pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, zajetih med letom.

Realizacija proračuna se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

1.8 NEPORAVNANE OBVEZNOSTI

Z uvedbo diferenciranih sredstev je nastala vrzel med prevzetimi obveznostmi in izvedenimi plačili: ta vrzel, ki ustreza neporavnanim obveznostim, pomeni časovni zamik med trenutkom, ko se prevzamejo obveznosti, in trenutkom, ko se izvedejo ustrezna plačila.

2. PRIPOMBE H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA ZA PRORAČUNSKO LETO 2006

PRAVNA PODLAGA IN FINANČNA UREDBA

Proračunsko računovodstvo se vodi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006, UL L 390, 30.12.2006) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe, kakor je bila nazadnje spremenjena 28. marca 2007.

Splošni proračun, glavni instrument finančne politike Skupnosti, je instrument, s katerim se vsako leto določijo in odobrijo prihodki in odhodki Skupnosti.

Proračunski postopek je določen v členu 272 Pogodbe ES, v katerem so navedeni zaporedje faz in roki, ki jih morata upoštevati obe veji proračunskega organa: Svet in Parlament. Komisija vsako leto oceni vse prihodke in odhodke evropskih institucij za naslednje leto ter pripravi predhodni predlog proračuna in ga pošlje proračunskemu organu. Na podlagi tega predhodnega predloga proračuna Svet pripravi predlog proračuna, o katerem se obe veji proračunskega organa potem pogajata. Ko predsednik Parlamenta izjavi, da je proračun dokončno sprejet, se lahko proračun začne izvrševati. Za izvrševanje proračuna je v glavnem odgovorna Komisija.

FINANČNA PERSPEKTIVA

Proračunsko leto 2006 je bilo sedmo leto, zajeto v finančni perspektivi za obdobje 2000-2006, ki so jo 6. maja 1999 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija na podlagi sklepov Evropskega sveta v Berlinu 24. in 25. marca 1999, ki je pozval k strožji proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.

S sklenitvijo takega sporazuma so se institucije vnaprej dogovorile o glavnih proračunskih prednostnih nalogah za prihajajoče obdobje in vzpostavile okvir za odhodke Skupnosti v obliki finančne perspektive. Finančna perspektiva prikazuje najvišji možni znesek in sestavo predvidenih odhodkov Skupnosti.

Prvotna finančna perspektiva je bila pripravljena v stalnih cenah iz leta 1999, zato točka 15 Sporazuma navaja, da vsako leto Komisija določi tehnično prilagoditev finančne perspektive v skladu z gibanjem bruto nacionalnega dohodka (BND) v Evropski uniji in cen. Vendar je bilo dogovorjeno, da se za kmetijstvo in strukturne sklade uporabi deflator 2 %.

Skupna zgornja meja sredstev za prevzem obveznosti za leto 2006 znaša 123 515 milijonov EUR, kar ustreza 1,12 % BND. Ustrezna zgornja meja sredstev za plačila znaša 119 112 milijonov EUR, tj. 1,08 % BND.

Naslednja razpredelnica prikazuje prilagojeno finančno perspektivo za EU-25 v cenah iz leta 2006:

FINANČNA PERSPEKTIVA ZA OBDOBJE 2000–2006

v mio. EUR

Tekoče cene

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Odobritve za prevzem obveznosti: EU-25

93 792

97 189

100 672

102 145

115 434

119 419

123 515

1.	Kmetijstvo

41 738

44 530

46 587

47 378

49 305

51 439

52 618

2.	Strukturni ukrepi

32 678

32 720

33 638

33 968

41 035

42 441

44 617

3.	Notranje politike

6 031

6 272

6 558

6 796

8 722

9 012

9 385

4.	Zunanji ukrepi

4 627

4 735

4 873

4 972

5 082

5 119

5 269

Uprava

4 638

4 776

5 012

5 211

5 983

6 185

6 528

Rezerve

906

916

676

434

442

446

458

7.	Predpristopna pomoč

3 174

3 240

3 328

3 386

3 455

3 472

3 566

8.	Nadomestila

1 410

1 305

1 074

Odobritve plačil skupaj: EU-25

91 322

94 730

100 078

102 767

111 380

114 060

119 112

Konec leta 2005 so se države članice dogovorile o novi finančni perspektivi, ki zajema obdobje 2007-2013. V njej je predvidena zgornja meja odhodkov Skupnosti za to obdobje, in sicer v višini 862 363 milijonov EUR, kar pomeni 1,045 % BND EU.

KONSOLIDACIJA PRORAČUNA

Konsolidirana poročila o izvrševanju splošnega proračuna Evropskih skupnosti prikazujejo, tako kot prejšnja leta, izvrševanje proračuna v vseh institucijah, saj je v proračunu Skupnosti določen ločen proračun za vsako institucijo.

Agencije v proračunu Skupnosti nimajo ločenih proračunov in se delno financirajo s subvencijami iz proračuna Komisije. Za zagotovitev vseh pomembnih proračunskih podatkov za agencije proračunski del konsolidiranega zaključnega računa vključuje ločena poročila o izvrševanju posameznih proračunov tradicionalnih agencij, ki so vključene v konsolidacijo. Ta poročila so:

—	razpredelnica proračunskih prihodkov, v kateri je naveden znesek, prejet iz proračuna Komisije;

—	dve razpredelnici proračunskih odhodkov (obveznosti, plačila), v katerih so navedeni podrobni podatki po agencijah ter v katerih so ločene proračunske in dodatne odobritve;

—	na dnu vsake razpredelnice je naveden vmesni seštevek, ki prikazuje skupni finančni vpliv agencij po vrstah odhodkov/prihodkov;

—	razpredelnica realizacije proračuna, ki proračunski rezultat agencij doda k rezultatu Skupnosti (z odbitkom subvencij, plačanih iz odhodkov Skupnosti, in subvencij, prejetih kot prihodkov agencij).

PRIHODKI

Prihodki splošnega proračuna Evropskih skupnosti se lahko razdelijo v dve glavni kategoriji: lastna sredstva in druge prihodke. To je določeno v členu 269 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ki navaja: „Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev.“ Večina proračunskih odhodkov se financira iz lastnih sredstev. Drugi prihodki pomenijo le manjši del vsega financiranja.

2.1 TRADICIONALNA LASTNA SREDSTVA

Tradicionalna lastna sredstva: vsi določeni zneski tradicionalnih lastnih sredstev se morajo knjižiti na enega od računov, ki jih vodijo pristojni organi.

—	Na navadni račun iz člena 6(3)(a) Uredbe št. 1150/2000: vsi izterjani ali zajamčeni zneski.

—	Na posebni račun iz člena 6(3)(b) Uredbe št. 1150/2000: vsi zneski, ki še niso bili izterjani in/ali zajamčeni; zajamčeni zneski, ki se izpodbijajo, se lahko prav tako knjižijo na ta račun.

Za posebne račune države članice pošljejo Komisiji četrtletno poročilo, ki vključuje:

—	saldo za izterjavo v preteklem četrtletju;

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju;

—	popravke osnove (popravki/zapadli zneski) v zadevnem četrtletju;

—	odpisane zneske;

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Podatki, ki jih pošljejo države članice, ne omogočajo, da bi bili zneski, izterjani med letom, dodeljeni za leto, v katerem so upravičenosti nastale. Zato v preglednici „Povzetek izvrševanja prihodkov splošnega proračuna za leto 2006“ stolpec za zneske, prejete na podlagi prenosov, vključuje zneske, prejete med letom, in zapadle zneske upravičenosti, nadomeščene z novimi zneski upravičenosti, ki so jih prijavile države članice, ko so pripravljale novo poročilo. Za upravičenosti do lastnih sredstev se uporablja zmanjšanje vrednosti.

Ko so tradicionalna lastna sredstva iz posebnega računa izterjana, se morajo vknjižiti na račun Komisije pri zakladnici ali zato določenem organu, in sicer najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost izterjana. Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev.

2.2 SREDSTVA IZ NASLOVA DDV IN SREDSTVA IZ NASLOVA BND

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države, na usklajeni osnovi za DDV, določeni v skladu s pravili člena 2(1)(c) Sklepa Sveta z dne 29. septembra 2000. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND za vse države članice.

Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic.

Sredstva iz naslova DDV in BND se določijo na podlagi napovedi osnov za DDV in BND, oblikovanih ob pripravi predhodnega predloga proračuna. Te napovedi se pozneje pregledajo in spremenijo; zneski se med zadevnim proračunskim letom posodobijo s spremembo proračuna.

Končni zneski za osnove za DDV in BND so razpoložljivi v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Komisija izračuna razlike med zneski, ki jih dolgujejo države članice, glede na končne osnove in na vsote, dejansko plačane na podlagi (spremenjenih) napovedi. Te salde DDV in BND, pozitivne ali negativne, Komisija vpokliče od držav članic za 1. december leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Končne osnove za DDV in BND se lahko še popravijo v poznejših letih. Prej izračunani saldi se prilagodijo in razlika se vpokliče hkrati s saldi DDV in BND za prejšnje proračunsko leto. Treba je omeniti, da so popravki v letu 2006 v zvezi z obdobjem 1995-2005 za sredstva iz naslova BND znašali 1 530 milijonov EUR. Nasprotno pa so popravki v zvezi z obdobjem 1991-2005 za sredstva iz naslova DDV znašali – 13,6 milijona EUR.

Med kontrolami poročil o prihodkih iz DDV in podatkov o BND lahko Komisija države članice obvesti o pridržkih v zvezi z nekaterimi točkami, ki bi lahko imele posledice na njihove prispevke iz lastnih sredstev. Te točke se lahko na primer nanašajo na to, da ne obstajajo sprejemljivi podatki ali da je treba razviti ustrezno metodologijo. Te pridržke je treba obravnavati kot morebitne terjatve do držav članic za negotove zneske, saj njihovega finančnega vpliva ni mogoče natančno oceniti. Ko se lahko določi natančni znesek, se v zvezi s saldi DDV in BND ali posameznimi zahtevki za plačilo vpokličejo ustrezna sredstva iz naslova DDV in BND.

2.3 POPRAVEK ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ta mehanizem zmanjšuje plačila iz lastnih sredstev Združenega kraljestva sorazmerno z njegovim tako imenovanim „proračunskim neravnovesjem“ in ustrezno poveča plačila iz lastnih sredstev drugih držav članic. Mehanizem za popravek proračunskega neravnovesja v dobro Združenega kraljestva sta uvedla Evropski svet v Fontainebleauju (junija 1984) in iz njegovega zasedanja izhajajoči Sklep z dne 7. maja 1985 o lastnih sredstvih. Namen mehanizma je bil zmanjšati proračunsko neravnovesje Združenega kraljestva z zmanjšanjem plačil Združenega kraljestva Skupnostma.

2.4 IZTERJAVA STROŠKOV

Za posle, pri katerih mora končni upravičenec, tretja država ali država članica Komisiji povrniti sredstva, so bili nalogi za izterjavo izdani in obračunani (glej pojasnilo E 3.1.4). Ti nalogi za izterjavo se nanašajo na proračunske vrstice, navedene v nadaljevanju, in spodaj so razkriti zneski za leto 2006. Kadar postopek proti tretji stranki ni zaključen, se izda napoved prihodkov z najboljšo oceno zadevnega zneska (glej pogojna sredstva, pojasnilo E 5.4).

Proračunske vrstice:

6 150	Povračilo neporabljene pomoči Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada – Namenski prejemki
6 157	Povračilo predhodnih plačil v okviru Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada – Namenski prejemki
6 158	Povračilo raznih neizkoriščenih razpisov Skupnosti – Namenski prejemki
6 170	Povračilo v okviru sodelovanja z Južno Afriko – Namenski prejemki
6 181	Povračilo dodatnih stroškov, ki so jih povzročili upravičenci do prehrambene pomoči – Namenski prejemki
6 500	Finančni popravki v zvezi s Strukturnimi skladi
6 600	Drugi namenski prispevki in nadomestila – Namenski prejemki
6 601	Drugi nenamenski prispevki in nadomestila

v mio. EUR
Proračunska vrstica	Nalogi za izterjavo, izdani leta 2006			Prihodki leta 2006			Neporavnano leta 2006
Proračunska vrstica	za tekoče leto	preneseni	skupaj	za tekoče leto	preneseni	skupaj	Neporavnano leta 2006
6150	138	9	147	117	9	126	21
6157	99	36	135	96	14	110	25
6158	1	5	6	- 1	4	3	3
6170	22	0	22	22	0	22	0
6181	0	0	0	0	0	0	0
6500	136	35	171	120	35	155	16
6600	230	139	369	198	84	282	87
6601	9	5	14	6	3	9	5
Skupaj	635	229	864	557	149	707	157

ODHODKI

2.5 KATEGORIJE ODHODKOV

2.5.1 Razdelki finančne perspektive

Ta oddelek opisuje glavne kategorije odhodkov Skupnosti, razčlenjene po razdelkih finančne perspektive za obdobje 2000-2006.

Razdelek 1 – Kmetijstvo

Odhodki v okviru razdelka 1 se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

Razdelek 2 – Strukturni ukrepi: cilj ekonomske in socialne kohezije

To so odhodki za ukrepe za strukturno pomoč, namenjene spodbujanju boljše ekonomske in socialne kohezije v Skupnostih. Prispevek Skupnosti mora spremljati nacionalno financiranje, zato to vključuje sodelovanje med Komisijo in organi držav članic.

Razdelek 3 – Notranje politike

Predvsem od sprejetja Enotnega evropskega akta so Skupnosti razširile nekatere svoje obstoječe politike – na primer na področju raziskav – ali uvedle nove politike, da bi pospešile vzpostavitev notranjega trga. Od leta 1993 so bile te notranje politike združene v enotnem razdelku finančne perspektive in sestavljajo izredno raznoliko skupino.

Razdelek 4 – Zunanji ukrepi

Ta razdelek finančne perspektive zajema vse odhodke Skupnosti za tretje države razen s širitvijo povezanih odhodkov za države kandidatke in odhodkov v okviru Evropskega razvojnega sklada (ERS). Za pomoč, povezano s širitvijo, je bil ustvarjen poseben razdelek finančne perspektive za obdobje 2000-2006 (glej „Razdelek 7– Predpristopna pomoč“). Nekateri od teh ukrepov so horizontalni (tematski), drugi pa so opredeljeni po geografskih območjih.

Razdelek 5 – Upravni odhodki

Ta razdelek finančne perspektive zajema vse odhodke za delovanje institucij Skupnosti. Za druge institucije kot za Komisijo pomenijo ti stroški večino njihovih odhodkov, vendar imajo agencije in drugi organi upravne odhodke in odhodke iz poslovanja.

Razdelek 6 – Rezerve

Ta razdelek zajema tri vrste rezerv, katerih namen je zagotoviti, da ostanejo do skupne zgornje meje odhodkov iz finančne perspektive na razpolago razlike, potrebne za kritje odhodkov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob pripravi proračuna. Vsaka rezerva ima jasno opredeljen namen na določenem področju.

Razdelek 7 – Predpristopna pomoč

Za s širitvijo povezane odhodke za države kandidatke iz srednje in vzhodne Evrope je bil ustvarjen razdelek 7, da bi kril predpristopne odhodke, določene v finančni perspektivi.

Razdelek 8 – Nadomestila

V skladu s političnim dogovorom, da nove države članice ne postanejo neto plačnice v proračun ob samem začetku svojega članstva, so bila leta 2004 v tem razdelku predvidena nadomestila. Ta znesek je bil na razpolago za prenose tem državam, da bi se uravnovesili njihovi proračunski prejemki in prispevki.

2.5.2 Področja

V okviru uporabe upravljanja po dejavnostih (Activity Based Management – ABM) je Komisija v svoje procese načrtovanja in upravljanja uvedla oblikovanje proračuna po dejavnostih (Activity Based Budgeting – ABB). ABB vsebuje proračunsko strukturo, v kateri proračunski naslovi ustrezajo področjem in proračunska poglavja dejavnostim.

Namen ABB je zagotoviti jasen okvir za uresničevanje ciljev politik Komisije, in sicer z zakonodajnimi, finančnimi ali katerimi koli drugimi sredstvi javnih politik. S strukturiranjem dela Komisije po dejavnostih se pokaže jasna slika zavez Komisije, hkrati pa je vzpostavljen skupni okvir za določanje prednostnih nalog. Sredstva se dodelijo prednostnim nalogam v proračunskem postopku, pri čemer se dejavnosti uporabijo kot sestavni elementi za oblikovanje proračuna. Z vzpostavitvijo take povezave med dejavnostmi in sredstvi, ki so jim dodeljena, si prizadeva ABB povečati učinkovitost in uspešnost porabe sredstev Komisije.

Področje se lahko opredeli kot enotna skupina dejavnosti, ki sestavljajo delo Komisije in so pomembne za proces odločanja. Skupaj je bilo opredeljenih 31 področij, pri čemer vsako področje na splošno ustreza enemu generalnemu direktoratu in zajema v povprečju okoli šest ali sedem posameznih dejavnosti. Ta področja so večinoma poslovna, saj je namen temeljnih dejavnosti na področjih koristiti upravičenim tretjim osebam, vsaki na njenem področju delovanja. Operativni proračun je dopolnjen s potrebnimi upravnimi odhodki in osebjem za vsako področje.

2.6 PORABA ODHODKOV S STRANI EVROPSKIH SKUPNOSTI

2.6.1 Prenesene odobritve, povezane s prispevki tretjih oseb in delom zanje

Odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta, v zvezi s prispevki tretjih oseb in delom zanje, ki po definiciji nikoli ne zapadejo, so vključene k dodatnim odobritvam za zadevno proračunsko leto. To pojasni razliko med prenosi iz prejšnjega leta v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2006 in prenosi v naslednje leto v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2005.

2.6.2 Realizacija proračuna za leto 2006

Odobritve plačil za ponovno uporabo in odobritve, ponovno razpoložljive po vračilu predplačil, se ne upoštevajo pri izračunu realizacije za zadevno leto.

Dela odobritev plačil, namenjenega državam EFTE-EGP, ki sta ga Skupnosti prenesli iz leta 2006 v leto 2007, ni bilo mogoče vključiti v bilanco za leto 2006, saj je za to potrebno, da EFTA odobri zadevne zneske, ta odobritev pa ne bo dana do sredine leta 2007.

Predstavitev realizacije proračuna je bila spremenjena, da bi se izboljšala njena berljivost. Prenesene odobritve plačil vključujejo: samodejne prenose in prenose na podlagi odločitve. Prav tako vključujejo povečanje odobritev iz namenskih prejemkov, saj se tovrstne odobritve, ki niso bile porabljene, ob koncu leta samodejno prenesejo. Pri zapadlih neporabljenih odobritvah plačil, prenesenih iz prejšnjega leta, so zdaj prikazane samo zapadle odobritve, ki so bile prenesene samodejno in na podlagi odločitve. Posledično niso nič več prikazani zapadli zneski namenskih prejemkov, prenesenih iz prejšnjega leta.

(1) V skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov (Uredba Sveta št. 259/68 z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

(2) Parlament je 14. decembra 2006 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Skupnosti plačajo iz lastnih sredstev, ki jih zberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2007.

(3) Za več podrobnosti glej izkaz sprememb čistih sredstev.

(4) Znesek za prejšnje leto je bilo treba popraviti po posodobitvi ustreznega računovodskega pravila – negativni znesek v višini 63 milijonov EUR je bil prej vključen pri poslovanju in ne v tej vrstici.

(5) Vključuje denarna sredstva Jamstvenega sklada (glej pojasnilo 2.11).

(6) Poslovni izid za leto 2004 je temeljil na takrat veljavnih računovodskih pravilih.

(7) Skupni primanjkljaj, zmanjšan za poslovni izid za zadevno leto, ustreza v bilanci stanja zneskom, ki bodo vpoklicani od držav članic.

(8) To se razlikuje od računovodstva na podlagi nastanka plačil zaradi elementov, kot so prenosi.

(9) Ciljni znesek ustreza 9 % neporavnanega zneska.

(10) Zgornja omejena vrednost se nanaša na posojilo s fiksno obrestno mero, zajeto v obrestni zamenjavi (glej pojasnilo 2.3.3.2).

(11) Zgornja omejena vrednost se nanaša na najeto posojilo s fiksno obrestno mero, zajeto v obrestni zamenjavi (glej pojasnilo 2.3.3.2).

(12) Ta znesek je vključen v postavko „izterjava stroškov“ v izkazu poslovnega izida.

(13) Tudi če je bila pritožba zoper globe, naložene leta 2006, vložena leta 2007 pred dnem priprave zaključnega računa.

(14) Stanje na dan 1. januarja 2006 ne ustreza stanju na dan 31. decembra 2005, ker je treba po opredelitvi potencialno neobičajnih neporavnanih obveznosti ob prehodu v novo leto dodati nove zneske, druge zneske pa črtati.

(15) 90/212/Euratom: Sklep Sveta z dne 23. aprila 1990 o spremembah Sklepa 77/271/Euratom o izvajanju Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil za financiranje nuklearnih elektrarn, UL L 112, 3.5.1990, str. 26 ;

77/271/Euratom: Sklep Sveta z dne 29. marca 1977 o izvajanju Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn, UL L 88, 6.4.1977, str. 11 ;

94/179/Euratom: Sklep Sveta z dne 21. marca 1994 o spremembah Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju, ki je potrebno za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn v nekaterih državah nečlanicah, UL L 84, 29.3.1994, str. 41-43 .

(16) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, UL L 293, 12.11.1994, str. 1-4 .

(17) s korekcijskim koeficientom

(18) se plačuje prva 3 leta po odhodu

(19) Leta 2006 prvič vključeni v konsolidacijo

(20) Decentraliziran organ EU, ki spada v steber „policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah“

(21) Delež udeležbe 91,55 %, delež glasovalnih pravic 49,3 %.

(22) Delež udeležbe 30,00 %, delež glasovalnih pravic 30 %.

(23) Sredstva za prevzem obveznosti = odobritve za prevzem obveznosti + nediferencirana sredstva.

(24) Sredstva za plačila = odobritve plačil + nediferencirana sredstva.

(25) Uredba št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002.

(26) Odobritve za prevzem obveznosti + nediferencirana sredstva.

(27) Odobritve plačil + nediferencirana sredstva.

(28) Za države EFTE-EGP je obseg odobritev, prenesenih iz leta n v leto n + 1, znan po pripravi zaključnih računov. Posledično izračun salda vključuje prenose odobritev iz leta n – 1 v leto n.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 274

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 15. november 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2007/C 274/01	Končni zaključni račun Evropskih skupnosti – Proračunsko leto 2006 – Zvezek I – Konsolidirani računovodski izkazi in konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna	1

2007/C 274/02	Izjava Sodišča o zanesljivosti, predložena Evropskemu parlamentu in Svetu	130