10.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 268/5

Imenovanje članov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo ter oblikovanje rezervnega seznama

(2007/C 268/08)

V skladu s členom 3(1), členom 4(1) in členom 6(1) Sklepa Komisije 2005/629/ES z dne 26. avgusta 2005 (1) o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo se je Komisija odločila za člane Odbora od 1. novembra 2007 imenovati osebe, navedene v preglednici 1.

V skladu s členom 4(4) Sklepa 2005/629/ES se oblikuje in v preglednici 2 poda rezervni seznam s primernimi kandidati za zamenjavo članov, ki zapustijo STECF v skladu s členom 6(3) Sklepa 2005/629/ES.

Preglednica 1

Seznam znanstvenikov, imenovanih za člane STECF

Član

Ustanova

1.	Abella J. Alvaro

Agenzia Regionale per la Protezione Ambientale della Toscana (ARPAT) — Risorse Ittiche e Biodiversità Marina

2.	Andersen Jesper Levring

Institute of Food and Resource Economics (FOI), Fisheries Economics and Management

3.	Bailey Nicholas

Fisheries Research Services Marine Laboratory, Aberdeen

4.	Balguerias Eduardo

Instituto Español de Oceanografía, Centro Oceanográfico de Canarias

5.	Cardinale Massimiliano

Fiskeriverket, Havsfiskelaboratoriet — Swedish Board of Fisheries, Institute of Marine Research

6.	Casey John

CEFAS Lowestoft, Fisheries Laboratory

7.	Curtis Hazel Clare

Seafish

8.	Daures Fabienne

IFREMER, Département d'Économie

9.	Di Natale Antonio

Aquastudio

10.	Didier Gascuel

Pôle Halieutique — Agrocampus Rennes — Unit «Study methods of fisheries system»

11.	Dobby Helen

Fisheries Research Services Marine Laboratory, Aberdeen

12.	Doring Ralf

University of Greifswald, Institute for sustainable development of landscapes of the earth — Botanical Institute

13.	Evelina Sabatella Carmen

IREPA Onlus, Istituto Ricerche Economiche per la Pesca e l'Acquacoltura

14.	Figueiredo da Silva Rosa Ivone Maria Ribeiro

IPIMAR

15.	Graham Norman

Irish Marine Institute — Fisheries Science Service

16.	Guillen Jordi Garcia

GEM, Universidad de Barcelona Facultad Económicas

17.	Gustavsson Tore Karl-Erik

Fiskeriverket, National Board of Fisheries

18.	Hatcher Aaron

University of Portsmouth, Centre for the Economics and Management of Aquatic Resources (CEMARE), Department of Economics

19.	Hoof Luc van

Wageningen IMARES — Netherlands Institute for Fisheries Research — Institute for Marine Resources and Ecosystem

20.	Kirkegaard Eskild

Fiskeriundersøgelser (DFU) — Danish Institute of Fisheries Research (DIFRES)

21.	Kraak Sarah

Wageningen IMARES — Netherlands Institute for Fisheries Research — Institute for Marine Resources and Ecosystem

22.	Kuikka Sakari

Finnish Game and Fisheries Research Institute

23.	Martin Paloma

CSIC Instituto de Ciencias del Mar

24.	Oostenbrugge Hans van

Landbouw Economisch Instituut — LEI, Fisheries Section

25.	Parkes Graeme

MRAG Marine Resources Assessment Group

26.	Polet Hans

Ministerie van de Vlaamse Gemeenschap Departement Zeevisserij — CLO Sea Fisheries Department

27.	Prellezzo Raul Iguaran

AZTI — Tecnalia/Unidad de Investigación Marina

28.	Ratz Hans-Joachim

Bundesforschungsanstalt für Fischerei — Institut für Seefischerei

29.	Σωμαράκης Στυλιανός (Somarakis Stylianos)

Τμήμα Βιολογίας, Πανεπιστήμιο Κρήτης (Department of Biology, University of Crete)

30.	Stransky Christoph

Bundesforschungsanstalt für Fischerei — Institut für Seefischerei

31.	Vanhee Willy

Ministerie van de Vlaamse Gemeenschap Departement Zeevisserij — CLO Sea Fisheries Department

32.	Virtanen Jarno

Finnish Game and Fisheries Research Institute

Preglednica 2

Seznam znanstvenikov, ki sestavljajo rezervni seznam strokovnjakov za STECF

Kandidat

Ustanova

1.	Adrian D. Rijnsdorp

Wageningen IMARES — Institute for Marine Resources & Ecosystem Studies

2.	Agnew David

MRAG Marine Resources Assessment Group

3.	Anderson John

Sea Fish Industry Authority

4.	Ardizzone Giandomenico

Dipartimento Biologia Animale e dell'Uomo — Università di Roma «La Sapienza»

5.	Arneri Enrico

Consiglio Nazionale delle Ricerche (CNR) — Istituto di Scienze Marine (ISMAR) — Sezione Pesca Marittima, Ancona

6.	Arrizabalaga Haritz

AZTI — Tecnalia/Unidad de Investigación Marina

7.	Aurizennea Hilario Murua

AZTI — Tecnalia/Marine Resources Division

8.	Baro Jorge Dominguez

Instituto Español de Oceanografía (IEO) — Centre Oceanográfico de Murcia

9.	Beddington John

MRAG Marine Resources Assessment Group

10.	Bertignac Michel

Ifremer Laboratoire Ressources Halieutiques de Lorient

11.	Bianchini Marco

Consiglio Nazionale delle Ricerche — Istituto Biologia Agroambientale e Forestale

12.	Cindy Van Damme

Wageningen IMARES — Institute for Marine Resources & Ecosystem Studies

13.	Clarke Elizabeth Diane

Fisheries Research Services Marine Laboratory, Aberdeen

14.	Clarke Maurice

Irish Marine Institute, Fisheries Science Service

15.	Farina Perez Antonio Celso

Instituto Español de Oceanografía, Centro Oceanográfico A Coruña

16.	Gårdmark Anna

Fiskeriverket — Kustlaboratoriet, Swedish Board of Fisheries — Institute of Coastal Research

17.	Grohsler Tomas

Federal Research Centre for Fisheries Research, Institute for Baltic Sea Fisheries

18.	Heessen Henk

Wageningen IMARES — Institute for Marine Resources & Ecosystem Studies

19.	Jensen Sverdrup Sten

Institute for Fisheries Management & Coastal Community Development

20.	Jos G.P. Smit

LEI-DLO, Agricultural Economics Research Institute

21.	Keatinge Michael

Bord Iascaigh Mhara — Irish Sea Fisheries Board

22.	Kjærsgaard Jens

Danish Research Institute of Food Economics, Fisheries Economics and Management Division

23.	Κουτράκης Εμμανουήλ (Koutrakis Emmanouil)

Ινστιτούτο Αλιευτικών Ερευνών — Εθνικό Ίδρυμα Αγροτικής Έρευνας (ΕΘ.Ι.ΑΓ.Ε.) (Fisheries Research Institute National Agricultural Research Foundation)

24.	Le Pape Olivier

Pôle Halieutique — Agrocampus Rennes — Unit «Study methods of fisheries system»

25.	Lopez Abellan Luis José

Instituto Español de Oceanografía (IEO) — Centro Oceanográfico de las Canarias

26.	Lorance Pascal

IFREMER — Département Écologie et Modèles pour l'Halieutique

27.	Malvarosa Loretta

IREPA Onlus, Istituto Ricerche Economiche per la Pesca e l'Acquacoltura

28.	Marchal Paul

IFREMER Département Halieutique de Manche Mer du Nord

29.	Massuti Sureda Enric

Instituto Español de Oceanografía (IEO) — Centro Oceanográfico de los Baleares

30.	O'Neill Finbar Gerard

Fisheries Research Services Marine Laboratory, Aberdeen

31.	Πετράκης Γεώργιος (Petrakis George)

Ελληνικό Κέντρο Θαλασσίων Ερευνών (ΕΛ.ΚΕ.Θ.Ε.) — Ινστιτούτο Θαλασσίων Βιολογικών Πόρων (ΙΘΒΠ) (Hellenic National Centre for Marine Research — Institute of Marine Biological Resources)

32.	Piet Gerjan

Wageningen IMARES — Institute for Marine Resources & Ecosystem Studies

33.	Placenti Vincenzo

ARGO

34.	Quincoces Inaki Abad

AZTI — Tecnalia/Marine Resources Division

35.	Sala Antonello

Consiglio Nazionale delle Ricerche (CNR) — Istituto di Scienze Marine (ISMAR) — Sezione Pesca Marittima, Ancona

36.	Ulrich-Rescan Clara

Danmarks Fiskeriundersøgelser (DFU)/Danish Institute of Fisheries Research (DIFRES)

37.	Ungaro Nicola

ARPA Puglia — Agenzia Regionale Protezione Ambiente (Regional Agency for the Environmental Protection)

38.	Wilson Douglas Clyde

Institute for Fisheries Management and Coastal Community Development North Sea Centre

39.	Wright John Peter

Fisheries Research Services Marine Laboratory, Aberdeen

(1) UL L 225, 31.8.2005, str. 18, kakor je bil popravljen z UL L 316, 2.12.2005, str. 23.

10.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 268/8

Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o državni pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

(2007/C 268/09)

Številka XA: XA 146/07

Država članica: Francija

Regija: Département de la Vendée

Naziv sheme pomoči: «Fonds pour les manifestations agricoles ou agroalimentaires»: aides pluriannuelles en faveur de l'agriculture vendéenne au travers de soutiens aux manifestations agricoles ou agroalimentaires (assistance technique: promotion)

Pravna podlaga: Article L.1511-5 du Code général des collectivités territoriales

Convention cadre en cours entre l'État et le département de la Vendée

Načrtovani letni izdatki po teh dveh shemah pomoči: 150 000 EUR letno

Največja intenzivnost pomoči: V okviru sklada za kmetijske ali živilske prireditve so predvidena nepovratna sredstva glede na pomen in geografski obseg prireditve in za proračune, ki znašajo vsaj 1 520 EUR, z zgornjo mejo:

750 EUR za tekmovanja in prireditve,

4 500 EUR za sejme in razstave,

9 000 EUR za razstavne prostore

V vsakem primeru se bodo upoštevali dejanski izdatki: stroški, ki izvirajo neposredno iz organizacije ali sodelovanja na prireditvah, dejanski logistični stroški, kot so nakup in najem razstavnega materiala ali ureditev stojnic.

Znesek pomoči ne sme presegati zgornje meje v višini 80 % izdatkov in se lahko v primeru, ko pri financiranju ukrepa sodelujejo drugi javni organi, ponovno pregleda, da ne bi presegal navedene zgornje meje

Datum začetka izvajanja: Ko Komisija potrdi prejem

Trajanje sheme pomoči: Pet let od datuma, ko bo Komisija potrdila prejem dokumenta o izvzetju

Cilj pomoči: Na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006 se lahko financirajo promocijski ukrepi, organizacija ali sodelovanje na sejmih in razstavah, ukrepi v zvezi z odnosi z javnostjo, anketiranje in raziskave trga.

Cilj je podpirati organizacijo kmetijskih ali živilskih prireditev za spodbujanje kakovostne lokalne proizvodnje.

V okviru sklada za kmetijske ali živilske prireditve se dodeljuje pomoč kmetijskim združenjem, sindikatom živinorejcev in zvezam proizvajalcev, katerih proizvodnja izhaja iz kmetijstva v departmaju Vendée, in za ukrepe, ki se nanašajo samo na proizvode MSP. V tem okviru bo pomoč ponujena vsem zainteresiranim, in sicer na nediskriminatoren način in pod enakimi pogoji.

Vsa ta pomoč se dodeli v naravi, in sicer v obliki subvencioniranih storitev. Upravičenci ne prejmejo nobenega neposrednega plačila v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006 o kmetijski izjemi.

Vsi izdatki v zvezi z degustacijami in brezplačnim razdeljevanjem vzorcev ter vsi posli, ki se odvijajo na prodajnih mestih ali ki na splošno spadajo pod oglaševanje v smislu točke 152 smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju v obdobju 2007-2013, so izključeni s področja pomoči

Zadevni gospodarski sektorji: Vsi kmetijski ali živilski sektorji, ki jih ureja statut za MSP v skladu s pravom Skupnosti

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conseil Général de la Vendée

Direction de l'Environnement et de l'Aménagement

Service de l'Agriculture et de la Pêche

40, rue Maréchal Foch

F-85923 La Roche sur Yon Cedex 9

Spletna stran: www.vendee.fr (splošna stran departmaja)

Naslov: www.vendee.fr/conseil-general

Podnaslov: www.vendee.fr/conseil-general/guide-subventions

Opis bo objavljen na spletu, ko bo Evropska komisija evidentirala ta povzetek o izvzetju

Drugi podatki: —

Številka pomoči: XA 147/07

Država članica: Italija

Regija: Sardegna

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Misura n. 323 del PSR 2006/2013 «Tutela e riqualificazione del patrimonio rurale»

Azione 3 «Conservazione e recupero degli elementi architettonici tipici del paesaggio rurale della Sardegna»

Azione 4 «Riqualificazione delle strutture e del contesto paesaggistico nelle aziende agricole»

Pravna podlaga: Regolamento (CE) n. 1698/2005 del Consiglio, del 20 settembre 2005, sul sostegno allo sviluppo rurale da parte del Fondo europeo agricolo per lo sviluppo rurale (FEASR), articolo 57

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 10 milijonov EUR od leta 2009

Največja intenzivnost pomoči: 75 % upravičenih stroškov (člen 5 Uredbe)

Datum začetka izvajanja: Po prejemu uradnega obvestila Evropske komisije

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 1.1.2009-31.12.2003

Cilj pomoči: Podpora MSP

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijska pridelava

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Regione autonoma della Sardegna

Assessorato dell'Agricoltura e riforma agropastorale

Via Pessagno, 4

I-09125 Cagliari

Spletni naslov: http://intranet.sardegnaagricoltura.it/documenti/misura323/

Dostop: uporabniško ime: intrasaa – geslo: agripass

Drugi podatki: —

Alfonso Orefice

Generalni direktor

Številka XA: XA 148/07

Država članica: Republika Litva

Regija: —

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Techninės paramos teikimas žemės ūkio sektoriuje

Pravna podlaga: Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministro 2007 m. gegužės 16 d. įsakymas Nr. 3D-237 „Dėl žemės ūkio veiklos subjektų lavinimo ir mokymo, mokslo žinių sklaidos, žemės ūkio parodų, mugių, žemės ūkio konkursų organizavimo finansavimo taisyklių patvirtinimo“ (décret ministériel no 3D-237 du 16 mai 2007)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 7 000 000 LTL po uradnem menjalnem tečaju za EUR (2 027 340 EUR)

Največja intenzivnost pomoči:

Upravičeni izdatki za izobraževanje in usposabljanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, se povrnejo:

—	do 70 % upravičenih izdatkov za usposabljanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v skladu s programom usposabljanja o osnovah kmetovanja,

—	do 50 % upravičenih izdatkov za usposabljanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v skladu s programi za usposabljanje voznikov traktorjev kategorije TR1 in TR2 ter kmetijskih strojev na lasten pogon kategorije SZ,

—	do 90 % upravičenih stroškov za organizacijo konferenc, seminarjev, poklicnih in izobraževalnih dogodkov ter za izdajo publikacij.

2.	Do 100 % upravičenih stroškov se povrne za organizacijo in sodelovanje na tekmovanjih, razstavah in sejmih.

3.	Do 90 % upravičenih stroškov se povrne za razširjanje znanstvenih spoznanj.

4.	Do 90 % upravičenih stroškov se povrne za kataloge, spletne strani in druge publikacije

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Pomoč MSP

Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju.

Uporaba člena 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006

Upravičeni izdatki:

Izdatki za izobraževanje in usposabljanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom (usposabljanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v skladu s programom usposabljanja o osnovah kmetovanja, in v skladu s programi za usposabljanje voznikov traktorjev kategorije TR1 in TR2 ter kmetijskih strojev na lasten pogon kategorije SZ; organizacija konferenc in seminarjev; organizacija poklicnih in izobraževalnih dogodkov; objava publikacij):

—	nadomestilo predavateljem, inštruktorjem, članom odborov in verifikacijskih komisij, organizatorjem prireditev ter za zbiranje informacijskega gradiva,

—	komunikacijski stroški (telefon, poštne storitve, internet),

—	stroški prevoza,

—	stroški službenih potovanj,

—	najem prostorov in opreme,

—	stroški opremljanja krajev dogodkov,

—	prevajalski stroški,

—	stroški pridobivanja in zbiranja informacij ter referenčnega materiala,

—	stroški zbiranja, oblikovanja in objavljanja publikacij,

—	stroški širjenja informacij (izdatki za izdajanje gradiva o prireditvah, objavljanje obvestil, objave v tiskanih medijih ter pripravo in objavljanje informacij na radiu in televiziji),

—	organizacijski stroški, ki so neposredno povezani z izobraževanjem in usposabljanjem oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.

Izdatki za organizacijo in sodelovanje na tekmovanjih, razstavah in sejmih:

—	stroški udeležbe,

—	potni stroški,

—	stroški objave,

—	najem razstavnih prostorov,

—	simbolične nagrade v okviru tekmovanj do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.

Izdatki, povezani z razširjanjem znanstvenih spoznanj, pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo niso imenovani (razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, 31.3.2006, str. 12), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1)) (organizacija konferenc in seminarjev, organizacija poklicnih in izobraževalnih dogodkov, izdaja publikacij):

—	nadomestilo predavateljem, inštruktorjem, članom odborov in verifikacijskih komisij, organizatorjem prireditev ter za zbiranje informacijskega gradiva,

—	komunikacijski stroški (telefon, poštne storitve, internet),

—	stroški prevoza,

—	stroški službenih potovanj,

—	najem prostorov in opreme,

—	stroški opremljanja krajev dogodkov,

—	prevajalski stroški,

—	stroški pridobivanja in zbiranja informacij ter referenčnega materiala,

—	stroški zbiranja, oblikovanja in objavljanja publikacij,

—	stroški širjenja informacij (izdatki za izdajanje gradiva o prireditvah, objavljanje obvestil, objave v tiskanih medijih ter pripravo in objavljanje informacij na radiu in televiziji),

—	organizacijski stroški, ki so neposredno povezani z razširjanjem znanstvenih spoznanj.

Izdatki za kataloge, spletne strani in druge publikacije, ki vsebujejo informacije o proizvajalcih v zadevni regiji ali zadevnih proizvodih, pod pogojem, da so te informacije in način, kako so zagotovljene, nepristranske ter da imajo vsi proizvajalci enake možnosti, da so omenjeni v teh publikacijah:

—	stroški zbiranja, oblikovanja in objavljanja publikacij,

—	stroški pridobivanja in zbiranja informacij ter referenčnega materiala,

—	komunikacijski stroški (telefon, poštne storitve, internet),

—	stroški prevoza,

—	stroški službenih potovanj,

—	prevajalski stroški,

—	stroški objave,

—	organizacijski stroški, ki so neposredno povezani z objavo katalogov, spletnih strani in drugih publikacij.

Zadevni gospodarski sektorji: Primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministerija

Gedimino pr. 19 (Lelevelio g. 6)

LT-01103 Vilnius

Spletni naslov: http://www.zum.lt/min/index.cfm?fuseaction=displayHTML&attributes.file=File_66.cfm&langparam=LT

Drugi podatki: —

Številka XA: XA 174/07

Država članica: Francija

Regije: Vse te ukrepe lahko financirajo vsi območni uradi (regionalni in splošni sveti), ki to želijo, vključno s čezmorskimi departmaji

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Aides en faveur de la sélection dans le secteur de l'élevage

Pravna podlaga: Le code rural, en particulier le chapitre III du titre V du livre VI

Načrtovani letni izdatki po shemi: 15 mio. EUR, pod pogojem, da se zagotovijo ustrezna sredstva

Največja intenzivnost pomoči: V okviru zgornjih meja iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1857/2006, tj. pomoč v višini do 100 % za točko (a), 70 % za točko (b) in 40 % za točko (c) za ukrepe, opisane pod „Cilj pomoči“:

Datum začetka izvajanja: Ko bo Komisija evidentirala ta dokument o izvzetju

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 2007-2013

Cilj pomoči: Pomoč temelji na točkah (a), (b) in (c) člena 16(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006. Njen cilj je izboljšati genetsko kakovost goveda, ovc, koz in svinj s pomočjo programov izbora pasem, ob upoštevanju, da v Franciji živinoreja zajema mnogo pasem, ki so številčno zelo različne.

Pomoč, ki se lahko ponudi za naložbe, namenjene uvedbi inovativnih metod ali praks vzreje živali na ravni kmetije, bo v vsakem primeru zaključena do 31. decembra 2011.

Živinorejcem v nobenem od zgoraj navedenih treh programskih vidikov ne bo plačana nobena neposredna pomoč: dodeljena bo organizacijam, ki jih pod pogoji iz tega povzetka francoski organi pooblastijo za izvajanje dejavnosti, ki prejemajo podporo

Zadevni gospodarski sektorji: Sektor za rejo govedi, ovc, koz in svinj

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Ministère de l'Agriculture et de la Pêche, DGPEI

3, rue Barbet de Jouy

F-75349 Paris 07 SP

Office national interprofessionnel de l'élevage et de ses productions

80, avenue des Terroirs de France

F-75607 Paris Cedex 12

Spletna stran: http://www.office-elevage.fr/aides-nat/aides-nat.htm

Drugi podatki: Ko poleg financiranja urada za živinorejo intervenirajo območni uradi, morajo slednji intervenirati pod enakimi pogoji, kot veljajo za urad za živinorejo, in preveriti upoštevanje zgornjih meja pomoči

Številka XA: XA 175/07

Država članica: Madžarska

Regija: Celotno ozemlje Madžarske

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: A 2007. évben tavaszi fagykárt szenvedett mezőgazdasági termelők hitelhez jutási lehetőségének támogatása

Pravna podlaga:

—	az Európai Bizottság 1860/2004/EK rendelete (2004. október 6.) az EK-Szerződés 87. és 88. cikkének csekélyösszegű (de minimis) támogatásokra való alkalmazásáról a mezőgazdasági és halászati ágazatban (HL L 325/4., 2004. 10.28.);

—	2006. évi LXXXVIII. törvény a nemzeti agrár-kárenyhítési rendszerről

—	A földművelésügyi és vidékfejlesztési miniszter /2007. (…..) FVM rendelete a 2007. évben tavaszi fagykárt szenvedett mezőgazdasági termelők hitelhez jutási lehetőségéről

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Predvideni letni proračun: 250 milijonov HUF

Največja intenzivnost pomoči (navedite največjo intenzivnost pomoči ali najvišji znesek pomoči za vsak upravičeni element): Največja intenzivnost pomoči, ki je namenjena zmanjšanju škode, posojila in subvencioniranja garancije znašajo skupaj 80 % izgube zaslužka

Datum začetka izvajanja (navedite datum, od katerega se lahko dodeli pomoč po shemi ali ko je dodeljena individualna pomoč): Od julija 2007

Trajanje sheme ali individualne pomoči (navedite datum (leto in mesec), do katerega se pomoč lahko dodeli po shemi, ali v primeru individualnih pomoči, in če je primerno, predvideni datum (leto in mesec) zadnjega obroka, ki ga je treba izplačati):

Cilj pomoči: Cilj pomoči je zagotovitev nadomestila kmetom za škodo, ki jo je povzročila pozeba pomladi 2007 zaradi neugodnih vremenskih razmer. Kmetje so utrpeli veliko zmanjšanje svojih prihodkov (izguba proizvodnje od 50 do 100 %). Da bi nadomestili takšne izgube zaslužkov, bodo kmetje – poleg zagotavljanja nadomestil za zmanjšanje škode – upravičeni do subvencioniranih posojil, katerim je lahko priložena tudi garancija.

Uporaba člena 11 Uredbe (ES) št. 1857/2006.

Največja intenzivnost pomoči (nadomestilo, ki je namenjeno zmanjšanju škode, subvencioniranje obresti, garancija) znaša 80 % izgube zaslužka

Zadevni gospodarski sektorji: Pridelava rastlin (grozdje, sadje)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč. Internetni naslov (navedite internetni naslov, kjer je na voljo celotno besedilo sheme ali meril in pogojev, po katerih se dodelijo individualne pomoči zunaj sheme pomoči):

Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium

H-1055 Budapest

Kossuth Lajos tér 11

Naslov internetne strani: http://www.fvm.hu/main.php?folderID=1846&articleID=10748&ctag=articlelist&iid=1

Budimpešta, 12. julij 2007

Dr. András Máhr

Državni sekretar

10.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 268/13

(2007/C 268/10)

Številka XA: XA 176/07

Država članica: Nemčija

Regija: Freistaat Bayern

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Förderung des Einsatzes von Dorfhelferinnen, Betriebshelfern und Melkerhelfern

Pravna podlaga: Bayerisches Agrarwirtschaftsgesetz (BayAgrarWiG) vom 8. Dezember 2006

3 Zuwendungsbescheide an sozial tätige Dienstleistungsunternehmen

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 3,3 milijona EUR za tri podjetja, ki zagotavljajo storitve nadomeščanja v skladu s členom 15(2)(b) Uredbe (ES) št. 1857/2006

Največja intenzivnost pomoči: Do 35 %

Datum začetka izvajanja: Letno izvajanje

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Finančno leto 2013

Cilj pomoči: Premostitev izrednih socialnih stanj v kmetijskih in gozdarskih podjetjih s posredovanjem in zaposlitvijo strokovnjakov s polnim delovnim časom in sicer kmetijskih pomočnikov, podeželskih socialnih pomočnikov ter gospodinjskih pomočnikov.

Zakonodajna podlaga za pomoč: Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo in gozdarstvo: subvencionirano zagotavljanje storitev

Sklic: Št. 179 okvirne sheme (2006/C 319/01)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Bayerisches Staatsministerium für Landwirtschaft und Forsten

Referat B 1

Ludwigstr. 2

D-80539 München

Tel. (49-89) 2182-2222

Spletni naslov: http://www.servicestelle.bayern.de/bayern_recht/recht_db.html?http://by.juris.de/by/gesamt/AgrarWiG_BY.htm#AgrarWiG_BY_rahmen

http://www.stmlf.bayern.de/agrarpolitik/programme/26373/foerdkath.pdf

http://www.stmlf.bayern.de/agrarpolitik/programme/26373/foerdev.pdf

http://www.stmlf.bayern.de/agrarpolitik/programme/26373/foerdmelk.pdf

Drugi podatki: —

Številka XA: XA 177/07

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Dolenjske Toplice

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Ukrepi za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dolenjske Toplice za programsko obdobje 2007-2013

Pravna podlaga: Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dolenjske Toplice za programsko obdobje 2007-2013

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Okvirna letna višina sredstev v obdobju 2007-2013 znaša 33 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:

—	do 50 % upravičenih stroškov naložbe v območjih z omejenimi dejavniki,

—	do 40 % upravičenih stroškov naložbe v ostalih območjih

Podpore se dodelijo za naložbe na področju obnove gospodarskih objektov in nakupu opreme, namenjene kmetijski pridelavi, naložbam v trajne nasade, agromelioracije in ureditev pašnikov.

Varstvo tradicionalne krajine in stavb:

—	za naložbe v neproizvodne objekte do 100 % dejanskih stroškov,

—	za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. do 75 % na OMD (kmetijska poslopja: kašče, kozolci, čebelnjaki, mlini, žage), če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije,

—	dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij:

—	z upoštevanjem Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, znaša najvišji delež pomoči razliko do 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije;

Pomoč za zaokrožitev zemljišč:

—	do 100 % nastalih upravičenih stroškov za pravne in upravne postopke;

Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov:

—	do 100 % stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb, označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami skupnosti,

—	stroški za uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti, sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje, vključno s stroški usposabljanja;

Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu:

—	do 100 % stroškov na področju izobraževanja, usposabljanja kmetov, svetovalnih storitev, organizaciji forumov, tekmovanj, razstav, sejmov, publikacij, katalogov, spletišč, razširjanja znanstvenih dognanj

Datum začetka izvajanja: Julij 2007 (oz.na dan veljavnosti pravilnika)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št. 1857/2006 in upravičeni stroški:

—	4. člen Uredbe: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo

—	5. člen Uredbe: Varstvo tradicionalne krajine in stavb

—	12. člen Uredbe: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

—	13. člen Uredbe: Pomoč za zaokrožitev zemljišč

—	14. člen Uredbe: Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov

—	15. člen Uredbe: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo: rastlinska in živinorejska pridelava

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Občina Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, SLO-8350 Dolenjske Toplice

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200765&dhid=90765

Drugi podatki: Pri ukrepu za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov vključuje naslednje neugodne vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami: spomladanska pozeba, toča, udar strele, požar zaradi udara strele, vihar in poplave

V pravilniku občine so izpolnjene zahteve Uredbe (ES) št. 1857/2006, ki se nanašajo na ukrepe, ki jih bo izvajala občina in določila splošnih določb (postopek pred dodelitvijo pomoči, kumulacija, transparentnost in spremljanje pomoči)

Podpis odgovorne osebe

Goran Udovč

Direktor Občinske uprave Občine Dolenjske Toplice

Številka XA: XA 178/07

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Tolmin

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Podpore programom razvoja podeželja v občini Tolmin 2007-2013

Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Tolmin (III. poglavje)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

2007: 35 063 EUR

2008: 50 000 EUR

2009: 55 000 EUR

2010: 60 000 EUR

2011: 65 000 EUR

2012: 70 000 EUR

2013: 75 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

Za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:

—	do 50 % upravičenih stroškov za naložbe na območjih z omejenimi možnostmi in

—	do 40 % upravičenih stroškov za naložbe na ostalih območjih,

—	če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmet.gospodarstva se intenzivnost pomoči poveča za 10 %.

Podpore se dodelijo za naložbe na področju obnove gospodarskih objektov in nakupu opreme, namenjene kmetijski pridelavi, naložbam v trajne nasade, agromelioracije in ureditev pašnikov.

Za varstvo tradicionalne krajine in stavb:

—	za naložbe v neproizvodne objekte do 100 % dejansko nastalih upravičenih stroškov,

—	za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejansko nastalih upravičenih stroškov oziroma do 75 % na območjih z omejenimi možnostmi, ki ne povzročijo povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije

—	dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.

Za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju:

—

do 100 % upravičenih stroškov na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, publikacij (katalogov, spletišč), nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem

Datum začetka izvajanja: Julij 2007 (oz. na dan začetka veljavnosti pravilnika)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št.1857/2006 in upravičeni stroški: III. poglavje predloga Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Tolmin, vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi členi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358 z dne 16.12.2006, str. 3):

4. člen Uredbe Komisije: Naložbe v kmetijska gospodarstva

5. člen Uredbe Komisije: Varstvo tradicionalne krajine in stavb

15. člen Uredbe Komisije: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo: rastlinska in živinorejska pridelava

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Občina Tolmin, Ulica padlih borcev 2, SLO-5220 Tolmin

Spletni naslov: http://www.obcina.tolmin.si/datoteka/934815ad542a4a7c5e8a2dfa04fea9f5

Drugi podatki: V pravilniku občine so izpolnjene zahteve Uredbe (ES) št. 1857/2006, ki se nanašajo na ukrepe, ki jih bo izvajala občina in določila splošnih določb (postopek pred dodelitvijo pomoči, kumulacija, transparentnost in spremljanje pomoči)

Podpis odgovorne osebe:

Uroš Brežan

Župan Tolmina

Številka XA: XA 179/07

Država članica: Republika Slovenije

Regija: Območje občine Grosuplje

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013

Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

2007: 120 000 EUR

2008: 120 000 EUR

2009: 135 000 EUR

2010: 135 000 EUR

2011: 135 000 EUR

2012: 135 000 EUR

2013: 135 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:

—	do 50 % na območjih z omejenimi možnostmi,

—	do 40 % na drugih območjih,

Podpore se dodelijo za naložbe na področju obnove gospodarskih objektov in nakupu opreme, namenjene kmetijski pridelavi, naložbam v trajne nasade, agromelioracije in ureditev pašnikov;

Varstvo tradicionalnih krajin in stavb:

—	za naložbe v neproizvodna sredstva do 100 %,

—	za naložbe proizvodna sredstva do 75 % na OMD oz. do 60 % na drugih območjih, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije,

—	dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah;

Plačilo zavarovalnih premij:

—	podpora občine znaša razliko med višino sofinancirane zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter za zavarovanje živali zaradi bolezni;

Pomoč za zaokrožitev zemljišč:

—	do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov;

Pomoč za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov:

—	do 100 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem;

Zagotavljanje tehnične podpore:

—	do 100 % upravičenih stroškov na področju izobraževanja, usposabljanja kmetov, nadomeščamja, svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, organizaciji forumov, tekmovanj, razstav, sejmov, publikacij, katalogov, spletišč;

Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu:

—	do 100 % dejanskih stroškov, če premestitev poslopja zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb,

—	če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 50 % na OMD, na ostalih območjih pa vsaj 60 % povečanja vrednosti poslopja po premestitvi, če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55 % na ostalih območjih ali 45 % na OMD,

—	če je posledica premestitve poslopja povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60 %, na OMD pa vsaj 50 % stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55 % na ostalih območjih ali 45 % na OMD

Datum začetka izvajanja: Julij 2007 (od dneva veljavnosti zgoraj navedene pravne podlage)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št.1857/2006 in upravičeni stroški: II. Poglavje Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi členi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) 70/2001 (UL L 358 z dne 16.12.2006, str. 3)

4. člen Uredbe Komisije: Naložbe v kmetijska gospodarstva

5. člen Uredbe Komisije: Varstvo tradicionalne krajine in stavb

6. člen Uredbe Komisije: Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu,

12. člen Uredbe Komisije: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij,

13. člen Uredbe Komisije: Pomoč za zaokrožitev zemljišč,

14. člen Uredbe Komisije: Pomoč za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov,

15. člen Uredbe Komisije: Zagotavljanje tehnične podpore

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo: rastlinska in živinorejska pridelava.Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Občina Grosuplje, Taborska c. 2, SLO-1290 Grosuplje

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200765&dhid=90769

Številka XA: XA 180/07

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Metlika

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Podpore ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Metlika 2007-2013

Pravna podlaga: Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja občini Metlika za programsko obdobje 2007-2013 (II. Poglavje)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Predvidena letna vrednost sredstev v obdobju 2007-2013 znaša 40 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

Naložbe v kmetijska gospodarstva

—	do 40 % vrednosti naložbe v območjih z omejenimi možnostmi in v ostalih območjih.

Podpore se dodelijo za naložbe na področju obnove gospodarskih objektov in nakupu opreme, namenjene kmetijski pridelavi, naložbam v trajne nasade in agromelioracije.

Varstvo tradicionalne krajine in stavb:

—	za naložbe v neproizvodne objekte do 100 %,

—	za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 %, pod pogojem, da nložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti,

—	dodatna pomoč za pokritje dodatnih stroškov nastalih zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala do 100 %.

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij:

—

podpore občine z upoštevanjem Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, znaša razliko pomoči do 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov pred neugodnimi vremenskimi razmerami in živali zaradi bolezni.

Pomoč za zaokrožitev zemljišč:

—	do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov.

Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov:

—	do 100 % nastalih stroškov oziroma dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov, pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom.

Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu:

—

pomoč se dodeli do 100 % upravičenih stroškov na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, storitev nadomeščanja, svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, organizacije forumov, širjenja znanstvenih dognanj, publikacij, kot so katalogi in spletišča. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom

Datum začetka izvajanja: Julij 2007 (oziroma na dan veljavnosti pravilnika)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št. 1857/2006 in upravičeni stroški: II. Poglavje predloga Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Metlika za programsko obdobje 2007-2013, vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi Uredb Komisije (ES) št.1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358 z dne 16.12.2006, str. 3)

4. člen Uredbe Komisije: Naložbe v kmetijska gospodarstva,

5. člen Uredbe Komisije: Varstvo tradicionalne krajine in stavb,

12. člen Uredbe Komisije: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij,

13. člen Uredbe Komisije: Pomoč za arondacijo,

14. člen Uredbe Komisije: Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov,

15. člen Uredbe Komisije: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo: podsektorji: živinoreja (govedoreja, prašičereja, drobnica, čebelarstvo), poljedelstvo, trajni nasadi (sadovnjaki), vrtnarstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Občina Metlika, Mestni trg 24, SLO-8330 Metlika

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200764&dhid=90697

Danica Puljak

Direktor OU

Številka XA: XA 181/07

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Semič

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Semič

Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Semič (II. poglavje)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

2007: 26 290 EUR

2008: 26 380 EUR

2009: 26 460 EUR

2010: 26 530 EUR

2011: 26 600 EUR

2012: 26 670 EUR

2013: 26 740 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:

—	do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi

—	do 40 % upravičenih stroškov za naložbe na drugih območjih,

Podpore se dodelijo za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov na kmetijskem gospodarstvu.

Varstvo tradicionalnih krajin in stavb:

—	za neproizvodne objekte do 100 % dejanskih stroškov,

—	za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. 75 % na območjih z omejenimi možnostmi (na OMD); pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti,

—	dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.

Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu:

—

do 100 % dejanskih stroškov, če premestitev poslopja zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb, če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 50 % na OMD, na ostalih območjih pa vsaj 60 % povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55 % na ostalih območjih ali 45 % na območju OMD,

—	če je posledica premestitve poslopja povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60 %, na OMD pa vsaj 50 % stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55 % na ostalih območjih ali 45 % na območju OMD.

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

—	podpora občine, z upoštevanjem Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, znaša razliko pomoči do 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter živali zaradi bolezni.

Pomoč za arondacijo

—	do 100 % dejanskih stroškov pravnih in upravnih postopkov.

Spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov:

—	do 100 % nastalih stroškov oziroma dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov, pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom.

Zagotavljanje tehnične podpore

—

pomoč se dodeli do 100 % upravičenih stroškov na področju izobraževanja in usposabljanja, storitev nadomeščanja, svetovalnih storitev, organiziranja forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav, sejmov, znanstvenih dognanj, publikacij, kot so katalogi ali spletišča. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom

Datum začetka izvajanja: Julij 2007 (oz. na dan začetka veljavnosti pravilnika)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št. 1857/2006 in upravičeni stroški: II. Poglavje predloga Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Semič vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi členi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) 70/2001 (UL L 358 z dne 16.12.2006, str. 3)

4. člen Uredbe: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo

5. člen Uredbe: Varstvo tradicionalne krajine in stavb

6. člen Uredbe: Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu

12. člen Uredbe: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

13. člen Uredbe: Pomoč za zaokrožitev zemljišč

14. člen Uredbe: Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov

15. člen Uredbe: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo: rastlinska in živinorejska pridelava

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Občina Semič, Štefanov trg 9, SLO-8333 Semič

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200765&dhid=90792

Ivan Bukovec

Župan Občine Semič

10.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 268/22

Objava vloge na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

(2007/C 268/13)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 (1). Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP

UredbA Sveta (ES) št. 509/2006

„DWÓJNIAK“

ES št. PL/TSG/007/036/06.09.2005

1. Ime in naslov vlagatelja

Ime:

Krajowa Rada Winiarstwa i Miodosytnictwa przy Stowarzyszeniu Naukowo — Technicznym Inżynierów i Techników Przemysłu Spożywczego

Naslov:

ul. Czackiego 3/6

PL-00-043 Warszawa

Telefon:

(48-22) 828 27 21

E-naslov:

krwim@sitspoz.pl

2. Država članica ali tretja država

Poljska

3. Specifikacija proizvoda

3.1. Ime za registracijo

„Dwójniak“

Ko se proizvod da na trg, lahko etiketa vsebuje naslednje informacije: „miód pitny wytworzony zgodnie ze staropolską tradycją“ („medica, proizvedena v skladu s staro poljsko tradicijo“). Te informacije je treba prevesti v druge uradne jezike.

3.2. Ime

	je specifično samo po sebi
	izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Ime „dwójniak“ izhaja iz besede za številko „2“ (poljsko: „dwa“) ter se neposredno nanaša na zgodovinsko uveljavljeno sestavo in metodo proizvodnje medice „dwójniak“ – razmerje medu in vode v medenem moštu je en del medu na en del vode. Ime zato izraža posebne lastnosti proizvoda. Ker se izraz „dwójniak“ uporablja izključno za poimenovanje določene vrste medice, ga je treba obravnavati kot specifičnega.

3.3. Pridržanje imena po členu 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006

	registracija s pridržanjem imena
	registracija brez pridržanja imena

3.4. Vrsta proizvoda

Skupina 1.8. – Ostali proizvodi iz Priloge I

3.5. Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1.

„Dwójniak“ je medica, bistra pijača, pridobljena s fermentiranjem iz medenega mošta, z značilno medeno aromo in okusom po uporabljeni surovini.

Aromo medice „dwójniak“ je mogoče obogatiti z okusom uporabljenih začimb. Barva medice „dwójniak“ je lahko med zlato in temno jantarjevo in je odvisna od vrste medu, uporabljenega za proizvodnjo.

Fizikalni in kemični kazalniki, značilni za medico „dwójniak“, so:

—	vsebnost alkohola: 15-18 % vol.;

—	reducirajoči sladkorji po inverziji: 175-230 g/l;

—	skupna kislost, izražena kot jabolčna kislina: 3,5-8 g/l;

—	hlapna kislost, izražena kot ocetna kislina: največ: 1,4 g/l;

—	skupni sladkor (g), prištet dejanski vsebnosti alkohola ( % vol.), pomnoženo z 18: najmanj 490;

—

ekstrakt brez sladkorja: najmanj

—

25 g/l,

—	30 g/l pri sadni medici;

—	pepel: najmanj 1,3g/l – pri sadni medici.

Uporaba konzervansov, stabilizatorjev in umetnih barvil ter arom je pri proizvodnji medice „dwójniak“ prepovedana.

3.6. Opis metode proizvodnje kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1.

Surovine:

—

Naravni med z naslednjimi parametri:

—	vsebnost vode: največ: 20 % (m/m);

—	vsebnost reducirajočih sladkorjev: najmanj 70 % (m/m);

—	kombinirana vsebnost saharoze in melecitoze: največ 5 % (m/m);

—	skupna kislost – 1 mol/l NaOH raztopine na 100 g medu: v razponu 1-5 ml;

—	vsebnost 5-hidroksi-metil-furfurola (HMF): največ 4,0 mg na 100 g medu;

—	Kvasovke za medico z močno fermentacijo – sposobne s fermentacijo pretvoriti velik del ekstrakta v medenem moštu;

—	zelišča in začimbe: nageljnove žbice, cimet, muškatni orešček ali ingver;

—	naravni sadni sokovi ali sveže sadje;

—	etilni alkohol kmetijskega izvora (neobvezno).

Metoda proizvodnje:

Faza 1

Varjenje (vrenje) medenega mošta pri temperaturi 95-105 °C. Zahtevano razmerje medu in vode za „dwójniak“ je en del medu na en del vode (ali vode, zmešane s sadnim sokom) v končnem proizvodu. Ker je koncentracija sladkorja previsoka, da bi kvasovke lahko opravljale svojo nalogo v procesu fermentacije, se pripravi mošt z naslednjimi deleži sestavin: en del medu na dva dela vode, ki ji je mogoče dodati zelišča ali začimbe. Pri sadnih medicah se vsaj 30 % vode nadomesti s sadnim sokom. Da bi ohranili ustrezno razmerje medu in vode, ki je značilno za „dwójniak“, se preostanek medu doda v zadnji fazi fermentacije ali med staranjem.

Strogo upoštevanje razmerja vode in medu ter pridobivanje potrebnega ekstrakta v kotlu za mošt, opremljenem s parnim ovojem. Ta metoda varjenja preprečuje karamelizacijo sladkorjev.

Faza 2

Ohlajanje mošta na 20-22 °C, kar je optimalna temperatura za razmnoževanje kvasovk. Mošt je treba ohladiti na dan proizvodnje, čas hlajenja pa je odvisen od učinkovitosti hladilnika. Ohlajevanje zagotavlja mikrobiološko varnost mošta.

Faza 3

Cepljenje – dodajanje raztopine kvasovk v medeni mošt v kotlu za fermentacijo.

Faza 4

A.	Burna fermentacija – 6-10 dni. Ohranjanje temperature na največ 28 °C zagotavlja, da fermentacijski postopek poteka pravilno.

B.	Umirjena fermentacija – 3-6 tednov. Obdobje umirjene fermentacije zagotavlja, da se dosežejo ustrezni fizikalni in kemični parametri.

V tej fazi je mogoče dodati preostalo količino medu, da se doseže zahtevano razmerje v medici „dwójniak“.

Faza 5

Odstranitev preostalega fermentiranega mošta, ki je nad usedlino s kvasovkami.

Ko se doseže vsebnost alkohola vsaj 12 % vol. je treba mošt nad usedlino odtočiti pred začetkom zorenja. Tako zagotovimo, da ima medica ustrezne fizikalne, kemične in organoleptične značilnosti. Če pustimo mošt po koncu umirjene fermentacije nad usedlino s kvasovkami, to negativno vpliva na organoleptične značilnosti zaradi avtolize kvasovk.

Faza 6

Staranje (zorenje) in odlivanje (odtakanje) – slednje se ponavlja tolikokrat, kot je potrebno, da se preprečijo nezaželeni procesi v usedlini (avtoliza kvasovk). Med staranjem je mogoče izvesti pasterizacijo in filtriranje.

V tej fazi je mogoče dodati preostalo količino medu, da se doseže zahtevano razmerje v „dwójniaku“, če to ni bilo storjeno že v zadnji fazi fermentacije. Ta faza je bistvena za zagotovitev pravih organoleptičnih značilnosti proizvoda.

Najkrajši čas staranja za „dwójniak“ je dve leti.

Faza 7

Prilagoditev arome (sestave) – v tej fazi se pripravi končni proizvod, ki ima organoleptične, fizikalne in kemične značilnosti, značilne za „dwójniak“, kot je določeno v točki 3.5 – Opis kmetijskega proizvoda ali živila. Da se zagotovi doseganje zahtevanih parametrov, je mogoče organoleptične, fizikalne in kemične značilnosti popraviti z:

—	dodajanjem medu za sladkanje medice;

—	dodajanjem zelišč in začimb;

—	dodajanjem etilnega alkohola kmetijskega izvora.

Namen te faze je dobiti proizvod z značilno cvetico medice „dwójniak“.

Faza 8

Pretakanje v embalažo za prodajo pri temperaturi 18-25 °C. Priporoča se, da se „dwójniak“ ponudi v tradicionalni embalaži, kot so steklenice pletenke, keramične posode ali hrastovi sodi.

3.7. Posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Posebne medice „dwójniak“ izhajajo iz:

—	priprave mošta (sestava in razmerje surovin);

—	staranja in zorenja;

—	njenih fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih značilnosti.

Priprava mošta (sestava in razmerje surovin):

Posebne lastnosti medice „dwójniak“ izhajajo predvsem iz uporabe in strogega upoštevanja določenih deležev medu in vode – enega dela medu na en del vode – v medenem moštu. To razmerje je odločilen dejavnik v vseh nadaljnjih fazah proizvodnje medice „dwójniak“, ki ji dajejo njene edinstvene značilnosti.

Staranje in zorenje:

Po tradicionalnem starem poljskem receptu je značaj proizvoda odvisen od njegovega staranja in zorenja, ki traja določeno obdobje. V primeru medice „dwójniak“ traja to obdobje vsaj dve leti.

Fizikalne, kemične in organoleptične značilnosti:

Upoštevanje vseh faz proizvodnje, navedenih v specifikaciji, zagotavlja, da se dosežeta edinstvena okus in aroma proizvoda. Edinstven okus in vonj medice „dwójniak“ sta posledica ustrezne vsebnosti sladkorja in alkohola:

—	reducirajoči sladkorji po inverziji: 175-230 g/l;

—	skupni sladkor (g), prištet dejanski vsebnosti alkohola ( % vol.), pomnoženo z 18: najmanj 490;

—	alkohol: 15-18 % vol.

Zaradi strogo določenih deležev sestavin, uporabljenih v njegovi proizvodnji, ima „dwójniak“ značilno viskozno in tekočo konsistenco, ki ga razlikuje od drugih vrst medice.

3.8. Tradicionalni značaj kmetijskega proizvoda ali živila

Tradicionalna metoda proizvodnje:

Proizvodnja medice na Poljskem je tradicija, ki sega več kot tisoč let v zgodovino, zanjo pa je značilna velika raznolikost. Razvoj in izboljševanje metode proizvodnje sta skozi stoletja dala veliko vrst medice. Zgodovina proizvodnje medice sega v začetke poljske državotvornosti. Leta 966 je španski diplomat, trgovec in popotnik Ibrahim ibn Yaqub zapisal: „Poleg hrane, mesa in orne zemlje ima dežela Mieszka I. obilico medice, kakor imenujejo slovanska vina in opojne pijače“ (Mieszko I. je bil prvi zgodovinski kralj Poljske). Kronike Gallusa Anonymusa, ki je zapisoval poljsko zgodovino ob prelomu 11. stoletja v 12. stoletje, prav tako vsebujejo številna sklicevanja na proizvodnjo medice.

Poljski narodni ep „Pan Tadeusz“ avtorja Adama Mickiewicza, ki pripoveduje zgodbo o plemstvu med letoma 1811 in 1812, vsebuje precej informacij o proizvodnji, uživanju in različnih vrstah medice. Medica je večkrat omenjena tudi v pesmih Tomasza Zana (1796-1855) in v trilogiji Henryka Sienkiewicza, ki opisuje dogajanje na Poljskem v 17. stoletju („Ogniem i mieczem“ (Z ognjem in mečem), objavljeno leta 1884; „Potop“ (Potop), objavljeno leta 1886, in „Pan Wołodyjowski“ (Mali vitez), objavljeno leta 1887 in 1888).

Viri, ki opisujejo poljsko kulinarično tradicijo iz 17. in 18. stoletja, ne vsebujejo le splošnih sklicevanj na medico, temveč tudi sklicevanja na različne vrste medice. Odvisno od metode proizvodnje so bile imenovane „półtorak“, „dwójniak“, „trójniak“ in „czwórniak“. Vsako od teh imen se nanaša na drugačno vrsto medice, proizvedeno na podlagi različnih deležev medu in vode ali soka ter različnih obdobij staranja. Tehnika za proizvodnjo „dwójniaka“ se je z manjšimi spremembami uporabljala stoletja.

Tradicionalna sestava:

Tradicionalna razdelitev medice na „półtorak“, „dwójniak“, „trójniak“ in „czwórniak“ je na Poljskem obstajala stoletja in je še dandanes v zavesti potrošnikov. Po drugi svetovni vojni so skušali zakonsko urediti tradicionalno razdelitev medice v štiri razrede. V poljski zakonodaji je bila razdelitev dokončno urejena leta 1948 z Zakonom o proizvodnji vin, vinskih moštov in medic ter o trgovini s takimi proizvodi (Uradni list Republike Poljske z dne 18. novembra 1948). Ta zakon vsebuje pravila o proizvodnji medic, ki določajo razmerja medu in vode ter tehnološke zahteve. Deleža vode in medu za „dwójniak“ sta opredeljena takole: „‚Dwójniak‘ se lahko imenuje samo medica, proizvedena iz enega dela naravnega medu in enega dela vode.“

3.9. Minimalne zahteve in postopek nadzora posebnih lastnosti

Obvezno preverjanje vključuje:

—	upoštevanje določenih razmerij sestavin v medenem moštu;

—	upoštevanje dolžine obdobja staranja;

—	organoleptične značilnosti končnega proizvoda (okus, vonj, barva, bistrost);

—	fizikalne in kemične kazalnike končnega proizvoda: vsebnost alkohola, skupni sladkor, reducirajoči sladkor po inverziji, skupna kislost, hlapna kislost, ekstrakt brez sladkorja in pepel v primeru sadnih medic – te vrednosti morajo ustrezati vrednostim, ki so opredeljene v točki 3.5 specifikacije.

Obvezna preverjanja potekajo vsaj enkrat letno.

Priporočeno je, da se preverjanja opravljajo tudi med spodaj navedenimi proizvodnimi fazami. Preverjanja v spodaj navedenih proizvodnih fazah niso obvezna, so pa priporočljiva, ker lahko pomagajo odpraviti morebitne napake, ki se pojavijo v različnih fazah proizvodnje.

Faza 4

Med fermentacijskim postopkom se opravljajo redni laboratorijski testi organoleptičnih značilnosti (okus in vonj) ter fizikalnih in kemičnih parametrov, kot so vsebnost alkohola in sladkorjev, ki se lahko spremenijo med procesom alkoholne fermentacije.

Faza 6

Med staranjem se opravljajo redna preverjanja osnovnih organoleptičnih značilnosti proizvoda ter fizikalnih in kemičnih kazalnikov, kot so vsebnost alkohola, skupni sladkor, skupna kislost in hlapna kislost.

Faza 8

Pred ustekleničenjem se opravljajo preverjanja različnih fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih parametrov, opredeljenih v 3.5 – Opis kmetijskega proizvoda ali živila.

4. Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda

4.1. Naziv in naslov

Naziv:

Główny Inspektorat Jakości Handlowej Artykułów Rolno — Spożywczych

Naslov:

ul. Wspólna 30

PL-00-930 Warszawa

Telefon:

(48-22) 623 29 00

Telefaks:

(48-22) 623 29 98

E-naslov:

—

javno

zasebno

4.2. Posebne naloge organa ali telesa

Navedeni inšpekcijski organ je odgovoren za preverjanje upoštevanja vseh elementov specifikacije.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

10.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 268/28

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 268/14)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„AFUEGA'L PITU“

ES št.: ES/PDO/005/0307/20.08.2003

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Subdirección General de Calidad Agroalimentaria y Agricultura Ecológica. Dirección General de Industria Agroalimentaria y Alimentación. Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación de España

Naslov:

Infanta Isabel, 1

E-28071 Madrid

Telefon:

(34) 91 347 53 94

Telefaks:

(34) 91 347 54 10

E-naslov:

sgcaproagro@mapya.es

2. Vlagatelj:

Naziv:

Quesería La Borbolla, C.B. y otros

Naslov:

La Borbolla, 9

E-33820 Grado

Telefon:

(34) 985 75 08 10

Telefaks:

(34) 985 75 08 10

E-naslov:

queseríalaborbolla@hotmail.com

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugi ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina: 1.3 – Siri

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1. Ime: „Afuega'l Pitu“

4.2. Opis: To je polnomasten sir, ki je lahko svež ali zrel in je proizveden iz polnomastnega pasteriziranega kravjega mleka s koagulacijo z mlečno kislino. Masa je bela ali rdečeoranžna, odvisno od tega, ali se doda paprika. Če sir zori 60 dni, ni nujno treba uporabiti pasteriziranega mleka.

Končni proizvod je sir, ki ima obliko prisekanega stožca ali bučke, tehta od 200 do 600 gramov, visok je približno od 5 do 12 cm s premerom med 8 in 14 cm, izmerjenim na spodnji strani, in naravno skorjo različne čvrstosti, odvisno od časa zorenja in tega, ali je dodana paprika.

Uporabljajo se štiri tradicionalna imena, čeprav so končne značilnosti podobne:

Atroncau blancu: nepregneten, oblike prisekanega stožca, bele barve.

Atroncau roxu: pregneten, oblike prisekanega stožca, rdečeoranžne barve.

Trapu blancu: pregneten, oblike bučke, bele barve.

Trapu roxu: pregneten, oblike bučke, rdečeoranžne barve.

Kar zadeva kemične lastnosti, ima sir najmanjšo vsebnost suhe snovi 30 %, najmanjšo vsebnost maščob in beljakovin v suhi snovi 45 % oziroma 35 % ter vrednost pH med 4,1 in 5.

Kar zadeva organoleptične lastnosti je za ta sir značilna bela barva, ki z zorenjem porumeni, ali rdečeoranžna barva, če je dodana paprika. Okus je rahlo kiselkast, neslan ali rahlo slan, kremast in precej suh, pri čemer so rdeči siri močnejši in pikantnejši. Ima blago aromo, ki postane z zorenjem izrazitejša; masa je bolj ali manj mehka, vendar se to z zorenjem sira spreminja.

4.3. Geografsko območje: Opredeljeno geografsko območje sira z zaščiteno označbo porekla „Afuega'l Pitu“ zajema občine Morcín, Riosa, Santo Adriano, Grado, Salas, Pravia, Tineo, Belmonte, Cudillero, Candamo, Las Regueras, Muros del Nalón in Soto del Barco. Vse stopnje proizvodnje sira potekajo na tem območju, vključno z zorenjem in proizvodnjo mleka, ki se uporablja kot surovina.

4.4. Dokazilo o poreklu: Certifikacijski postopek bo vključeval preglede videza sira in dokumentov ter vzorčenje proizvodov. V skladu z vsemi navedenimi zahtevami se lahko zaščitena označba porekla „Afuega'l Pitu“ uporablja le za sire, proizvedene iz mleka z registriranih živinorejskih kmetij in proizvedene v mlekarnah, registriranih pri Regulativnem svetu v skladu s pravili iz tega dokumenta, pravili o ZOP in pravili iz priročnika o kakovosti in postopkih, ter jih je pregledalo in certificiralo tehnično osebje Regulativnega sveta v skladu z veljavnimi postopki.

Siri, ki izpolnjujejo pogoje za certifikacijo, bodo opremljeni z oštevilčenimi sekundarnimi oznakami – ki jih zagotovi Regulativni svet – z logom zaščitene označbe porekla „Afuega'l Pitu“.

4.5. Metoda pridobivanja: Mleko, ki se uporablja za proizvodnjo zaščitenih sirov, se v ustreznih higienskih pogojih pridobi od zdravih krav frizijske pasme in pasme Asturiana de los Valles ter njunih križancev v skladu z veljavno zakonodajo.

Pri prehrani živine se bodo upoštevale tradicionalne prakse, ki temeljijo na krmljenju čred, namenjenih za proizvodnjo mleka, skozi vse leto, z dodatkom sveže trave, sena in silaže, pridobljenih na samih kmetijah.

Upravljanje živine temelji predvsem na kombiniranju bivanja živali v hlevu in na pašnikih. To pomeni, da živali večino dneva preživijo na pašnikih, ob mraku pa se priženejo v hlev za molžo, kjer ostanejo do naslednjega jutra, ko se postopek ponovi. Med molžo se njihovemu obroku doda sveža krma, seno in silaža, pridobljeni na sami kmetiji, ter (izjemoma ob slabih vremenskih razmerah) majhne količine žita in stročnic.

V kadi za sirjenje se mleku dodajo majhna količina tekočega sirila in mlečni fermenti, če je mleko pasterizirano. Temperatura v kadi je med 22 in 32 °C. Koagulacija traja 15 do 20 ur.

Po koagulaciji mleka se sesirjeno mleko prelije v preluknjane modele iz plastike, primerne za živila, kjer sirotka odteka približno dvanajst ur.

Po dvanajstih urah se delno osušeno sesirjeno mleko prestavi v manjši model, v katerem se površina sira posoli. Po dvanajstih urah se zmes iz modela prestavi na preluknjane pladnje, da se olajša končno sušenje. Sir se potem postavi v prostor za zorenje.

Pri sirih iz pregnetene mase se sesirjeno mleko suši v večjih plastičnih posodah, pri čemer se uporabi gaza, in se po približno 24 urah prestavi v mesilnik. Med gnetenjem se dodaja sol; lahko se doda približno 1 % paprike, v tem primeru nastane sir „trapu roxu“. Pregnetena zmes, s papriko ali brez, se potem položi v modele in/ali na gazo, kjer se suši dodatnih 24 ur.

Glede na zrelost sirov se ti pustijo v prostoru za zorenje od pet dni (sveži siri) do 60 dni (zreli siri).

Pakirani siri z oznako na odobreni embalaži se do prodaje hranijo v hladilnicah pri temperaturi od 4 °C do 10 °C.

4.6. Povezava:

Zgodovinska povezava

Obstajajo pisni viri o siru (v katerih se navaja kot quesu de puñu ali queso de Afueg'l Pitu), ki segajo vsaj do 18. stoletja in ga opisujejo kot sredstvo za plačevanje davkov (ta praksa se je uporabljala do naslednjega stoletja). Ob koncu 19. stoletja je Félix Aramburu y Zuloaga sir opisoval kot „preprost queso de puñu ali de afuega el pitu, ki je skupen skoraj vsem občinam Asturije“. Pozneje sta Octavio Bellmunt in Fermín Canella More v svojem delu Asturias spet poudarjala razširjenost sirov, pri čemer jih opisujeta kot „sire, ki so skupni vsem območjem in se imenujejo afuega el pitu ali drugače“.

Jasno je, da ti bibliografski viri, čeprav sir umeščajo v različne občine Asturije, niso natančni, zato ni nobenega zapisa o takratnih opredeljenih mejah (verjetno zato, ker je vključeno veliko število občin). Za potrditev, da je proizvodnja omejena na opredeljeno geografsko območje, je treba upoštevati novejše dokumente, ljudsko modrost in register prvega podjetja za proizvodnjo sira.

Ime te različice sira je zelo zanimivo, ker njegov izvor ni jasen. V dobesednem prevodu „Afuega'l Pitu“ pomeni „zadavi piščanca“ – nenavadno ime, za katero obstajajo številne razlage. Ene pojasnjujejo, da se ime nanaša na zadrgnjenje vrečke (fardela), v kateri se sir suši, ali pa na občasne težave pri požiranju sira in celo na njegovo tradicionalno uporabo kot krmo za piščance.

Več sirov s precej podobnimi lastnostmi v smislu oblike, časa zorenja in okusa je bilo znanih kot Afuega'l Pitu v občinah ob rekah Narcea in Nalón, kjer so siri najbolj značilni.

Značilen način proizvodnje sira se je vedno bolj uveljavljal, zaradi česar je nastal en proizvod s štirimi tradicionalnimi imeni. Med seboj se razlikujejo le v barvi (rdeča ali bela, odvisno, ali je dodana paprika) in obliki (oblika prisekanega stožca ali bučke, odvisno od uporabljenega modela).

Naravna povezava

Opredeljeno območje ima oceansko podnebje, za katero so značilne obilne, dolgotrajne in rahle padavine skozi vse leto, zmerno število sončnih dni in precejšnja oblačnost. To vpliva na prehrano živali, ki zagotavljajo mleko, in s tem tudi na proizvod, ker:

—	podnebje spodbuja hitro rast travniških vrst, ki so odlične kakovosti in so prisotne na bogatih naravnih traviščih in pašnikih tega območja. To zagotavlja preskrbo s hrano v slabem vremenu, poleg tega da zagotavlja celoletni vir hrane, ki temelji na sveži krmi;

—	omogoča oblikovanje letnega načrta uporabe, ki temelji na kroženju uporabe polja, vključno s pašo in/ali košnjo;

—	omogoča rejo živali na prostem skoraj vse leto.

Vse to omogoča proizvodnjo bogatega visokokakovostnega mleka s posebnimi lastnostmi glede sestave, zlasti v zvezi z maščobnimi in organskimi kislinami. To daje siru značilne organoleptične lastnosti, zlasti vonj in okus.

Podnebje vpliva tudi na postopek priprave proizvoda. Ta vpliv je povezan z izpostavljenostjo proizvoda lokalnim okoljskim razmeram, zlasti med sušenjem in oblikovanjem (ker je obseg proizvodnje majhen). Visoka vlažnost in mile temperature skupaj s strokovnim znanjem proizvajalcev sira, ki so postopek prilagodili tem podnebnim razmeram, prispevajo k posebni teksturi proizvoda.

Za teren tega geografskega območja so splošno značilna strma pobočja, ki se nahajajo na kratki razdalji med obalo (zelo nizko) in razvodjem (zelo visoko). Več kot polovica območja je višje od 400 m nadmorske višine, več kot četrtina pa je višje od 800 m nadmorske višine.

Teren daje prednost trendu živinoreje kot načinu izkoriščanja odličnih naravnih virov strme lege, ki je manj primerna za kmetijske dejavnosti, in obsežnih travnikov ob vodi, katerih je največ v dolinah, ki sta jih oblikovali reki Nalón in Narcea ter njuni pritoki.

Prav tako je vplival na pomen proizvodnje sira kot dejavnosti, ker je hribovit relief v preteklosti oteževal povezave. To je prve kmete spodbudilo k uporabi presežnega mleka za proizvodnjo sira preprosto s spontanim zakisljevanjem. Kljub kompleksnemu terenu so vasi sčasoma postale manj izolirane. To je seveda vplivalo na proizvodnjo, zlasti na trženje sira, ker je omogočilo prevoz sira v večja središča, ki so bila kljub bližini vedno oddaljena zaradi težavnega dostopa.

Naslednja značilnost je prst. Na splošno je nekoliko kisla (pH 6,9-6,5) z visoko vsebnostjo organskih snovi in ima običajno precej uravnoteženo vsebnost dušika, fosforja, magnezija in kalija. Te lastnosti prsti ustvarjajo precej značilno, uravnoteženo mineralno sestavo, ki naše pašnike razlikuje od tistih na drugih geografskih območjih.

Na pašnikih uspeva veliko različnega rastlinstva, ki vključuje predvsem kmetijsko pomembne vrste (kot so trave, stročnice in ustnatice), kar je odlično za pašo goveda.

Dejstvo, da se pašniki redno in nenehno uporabljajo za pašo, neposredno vpliva na rastlinstvo in sestavo prsti, pri čemer ugodno vpliva na vsebnost organskih snovi. Delno je tako zato, ker se živali skoraj ves čas pasejo.

Navedene travniške vrste so se sčasoma ohranile zaradi kroženja paše živali in izločanja semen z iztrebki.

Človeška povezava

Že v davni preteklosti je struktura kmetij na tem območju temeljila na majhnih enotah, tako imenovanih caserías [kmečka posestva], ki so si prizadevala ostati samostojna z uporabo pridelkov in proizvodov, pridobljenih z lastnega goveda in ovc.

Presežek mleka se je uporabil za proizvodnjo teh sirov. Njihova vrednost izhaja iz značilne teksture in lastnosti ter prepoznavnega okusa, ne glede na to, katero od štirih tradicionalnih imen nosijo. Kot je dejal Enric Canut, velik poznavalec španskih sirov: „Če rečete ‚afuega'l pitu‘ kjerkoli v Španiji, sta dve možnosti: ali nihče ne ve, kaj to je, za tiste, ki vejo, pa dodatni opis ni potreben: to je asturijski sir.“

Obrtna tradicija se je prenašala iz generacije v generacijo: od babic na njihove hčere in vnukinje, dokler ni dosegla svoje sedanje oblike (pri tem so prevladovale družinske mlekarne, kjer so predvsem ženske nadaljevale s proizvodnjo sira, pri čemer so uporabljale tradicionalne metode).

Ko so ljudje postali samozadostni, so se vzpostavili trgi, kamor so se pošiljali vsi lokalni siri (posebno omembo si zasluži sir iz Grada). To je skupaj s postopnim izboljševanjem povezav omogočilo razširitev trgovine prek meja območja proizvodnje in Asturije.

V drugi polovici zadnjega stoletja je španska zakonodaja zahtevala, da mora biti za trženje sira, ki je zorel manj kot šestdeset dni, mleko pasterizirano. Zato je bil razvit poseben ferment, ki omogoča, da se sir proizvaja iz pasteriziranega mleka, hkrati pa ohrani enake organoleptične in reološke lastnosti kot tradicionalno proizveden sir iz nepredelanega mleka, poleg tega je zagotovljena higienska kakovost.

Posebni ferment ima seve, ki proizvajajo diacetil v pasteriziranem mleku. Sesirjeno mleko in sir „afuega 'l Pitu“ imata dejansko značilen vonj po diacetilu.

Že od leta 1981 v občini Morcín poteka tekmovanje sira „Afuega'l Pitu“, ki se ga udeležijo vsi lokalni proizvajalci. Tekmovanje se je začelo na pobudo skupine mladih, ki jih je podprla lokalna skupina Hermandad de la Probe, da bi se spodbudila proizvodnja te vrste sira. Čeprav je bil takrat sir le malo znan, je iz proizvoda, ki je bil omejen na domačo rabo in prodajo redkih presežkov na trgu v Gradu, postal proizvod, ki ga najdemo na številnih mizah in v številnih restavracijah v Asturiji in Španiji. Dejansko je njegova prodaja presegla meje in ga lahko najdemo tudi v drugih delih sveta.

4.7. Nadzorni organ:

Naziv:

Consejo Regulador de la DOP Afuega'l Pitu

Naslov:

Polígono ind. Silvota, C/ Peñamayor, Par. 96

E-33192 Llanera

Telefon:

(34) 985 26 42 00

Telefaks:

(34) 985 26 56 82

E-naslov:

info@alcecalidad.com

Regulativni svet kot certifikacijski organ za agroživilske proizvode opravlja naloge v skladu z merili iz standarda EN 45 011.

4.8. Označevanje: Siri za prehrano z zaščiteno označbo porekla „Afuega'l Pitu“ bodo določeni z oznako ali sekundarno oznako, ki jo oštevilči, odobri, pregleda in zagotovi Regulativni svet v skladu s pravili iz priročnika o kakovosti. Besede Denominación de Origen Protegida – „Afuega'l Pitu“ morajo biti jasno zapisane, vključno s podrobnostmi in zahtevami, ki jih določa veljavna zakonodaja.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

10.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 268/33

Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 268/15)

Ta objava daje pravico ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CHOURIÇA DOCE DE VINHAIS“

ES št.: PT/PGI/005/0461/20.04.2005

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Gabinete de Planeamento e Políticas

Naslov:

Rua Padre António Vieira, n.o 1-8o

P-1099-073 Lisboa

Tel.:

(351) 213 819 300

Telefaks:

(351) 213 876 635

E-naslov:

gppaa@gppaa.min-agricultura.pt

2. Vlagatelj:

Naziv:

ANCSUB — Associação Nacional de Criadores de Suínos de Raça Bísara

Naslov:

Edifício da Casa do Povo — Largo do Toural

P-5320-311 Vinhais

Tel.:

(351) 273 771 340

Telefaks:

(351) 273 770 048

E-naslov:

ancsub@bisaro.info

Sestava:

Proizvajalci/predelovalci ( X ) Drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2 – Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni)

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1

Naziv „Chouriça Doce de Vinhais“

4.2

Opis Prekajena klobasa, pripravljena iz mesa prašičev pasme Bísaro ali iz njihovih križancev z drugimi pasmami s 50 % krvnim deležem pasme Bísaro (živali F1, ki so rezultat križanja živali čistokrvne pasme Bísaro, vnešenih v genealoški register z živalmi drugih pasem), lokalnega kruha in oljčnega olja iz regije Trás-os-Montes (potrebna zaradi posebnega okusa in sestave, ki ju dajeta proizvodu), prašičje krvi, medu in orehov ali mandeljev, ovita v tenko goveje ali prašičje črevo. Ima obliko podkve dolžine 20-25 cm in premera 2-3 cm. Je neenotne črne barve tako kot tudi masa, s svetlejšimi deli v katerih se opazijo sledi mesa in posušenega sadja. Črevo se drži mase, z zunanje strani pa je mogoče opaziti delčke mesa in orehov ali mandeljnov. Končna teža je približno 150 g.

4.3

Geografsko območje Zaradi tradicionalne metode pridelovanja in vrste živalske krme, znanja in izkušenj, ki izvirajo iz običajev lokalnega prebivalstva pri vzreji živali in talnih razmer, potrebnih za razvoj krmne osnove, ki se uporablja za pridobitev surovine, nesporno svojevrstne kvalitete, je področje kotitve, vzreje, gojenja, zakola in razreza prašičev pasme Bísaro (vključno s križanci) za proizvodnjo Chouriça Doce de Vinhais omejeno na občine Alfândega da Fé, Bragança, Carrazeda de Anciães, Freixo de Espada à Cinta, Macedo de Cavaleiros, Miranda do Douro, Mirandela, Mogadouro, Torre de Moncorvo, Vila Flor, Vimioso in Vinhais v okraju Bragança ter na občine Alijó, Boticas, Chaves, Mesão Frio, Mondim de Basto, Montalegre, Murça, Régua, Ribeira de Pena, Sabrosa, Santa Marta de Penaguião, Valpaços, Vila Pouca de Aguiar in Vila Real v okraju Vila Real, saj sta krmna osnova in potreben način vzreje prisotna le na tem območju.

Zaradi specifičnih klimatskih razmer, ki so potrebne za pridobivanje Chouriça Doce de Vinhais, zaradi znanja in izkušenj lokalnega prebivalstva ter nespremenjenih, zanesljivih lokalnih metod pridelave, je geografsko območje predelovanja omejeno na območje občin Alfândega da Fé, Bragança, Carrazeda de Ansiães, Freixo de Espada à Cinta, Macedo de Cavaleiros, Miranda do Douro, Mirandela, Mogadouro, Torre de Moncorvo, Vila Flor, Vimioso in Vinhais v okraju Bragança.

4.4

Dokazilo o poreklu „Chouriça Doce de Vinhais“ se lahko prideluje le v pooblaščenih predelovalnih enotah na prej omenjenem območju predelave. Celoten postopek predelave je predmet strogega sistema nadzora, z namenom zagotoviti popolno sledljivost proizvoda. Mesna surovina je iz prašičev pasme Bísaro, vnešenih v register živalskih pasem, ali iz prašičev križancev (F1), kjer je eden od staršev pasme Bísaro vnešen v register odraslih živali. Prašiči so gojeni na kmetijskih gospodarstvih, ki zagotavljajo tradicionalen, polekstenziven sistem reje in tradicionalno krmo. Poudariti je treba, da prašiči zaužijejo precejšno količino kostanja, kar daje mesu svojevrstne organoleptične lastnosti. Prašiči so zaklani v registriranih klavnicah in ogoljeni v registriranih enotah, oboje znotraj geografskega območja predelave. Postopki predelave se izvajajo samo v obratih, pooblaščenih s strani vlagatelja na podlagi ugodnega poročila nadzornega organa. Certifikacijska oznaka, podeljena vsaki enoti, je oštevilčena, kar omogoča popolno sledljivost proizvoda vse do izvornega kmetijskega gospodarstva. Dokazilo o poreklu je mogoče preveriti kadar koli v celotnem postopku proizvodnje na podlagi serijske številke, ki mora biti del certifikacijske oznake.

4.5

Metoda pridobivanja Pusto meso, meso z glave, slanino in želodec se razreže na srednje velike kose, ki se pristavijo v vrelo slano vodo, kjer se dobro prekuhajo. Kruh se vključno s skorjo nareže na tanke rezine in omehča v mesnem raguju. Dodajo se začimbe, kosi mesa, olje, kri, med in mandeljni in/ali orehi. Po začinjenju se nadev nemudoma namesti v prašičje črevo. Sledi dimljenje nad nizkim ognjem, zakurjenim s hrastovim in/ali kostanjevim lesom ter zorenje in utrjevanje v obdobju več kot 15 dni. Chouriça Doce de Vinhais se prodaja v celem kosu in je vedno predpakirana na kraju porekla. Zaradi njene narave in sestavin je ni mogoče razkosati ali narezati. Materiali, ki se uporabijo za pakiranje, ne smejo škodovati proizvodu. Embalaža je lahko običajna ali zaščitna, proizvod je lahko tudi vakuumsko zapakiran. Pakiranje se lahko izvaja samo na geografskem območju predelave, da se ohrani sledljivost in nadzor ter preprečijo kakršne koli spremembe okusa in mikrobioloških lastnosti proizvoda.

4.6

Povezava Na dolgo tradicijo in pomembnost prašičereje v tej regiji kažejo obstoj številnih skulptur in omembe teh živali v številnih občinskih dokumentih na tem območju. Povezava med proizvodom in geografskim območjem je narejena na podlagi živalske pasme (avtohtone), pitanja živali z lokalnimi prozvodi, znanja in izkušenj o razrezu in soljenju prašičjih stegen, ki jim sledi počasno in postopno dimljenje nad ognjem, zakurjenim z lokalnim lesom, ter na podlagi zorenja v hladnem in suhem okolju, ki je značilno za regijo.

4.7

Nadzorni organ

Naziv:

Tradição e Qualidade — Associação Interprofissional para Produtos Agro-Alimentares de Trás-os-Montes

Naslov:

Av. 25 de Abril, 273 S/L

P-5370-202 Mirandela

Tel.:

(351) 278 261 410

Telefaks:

(351) 278 261 410

E-naslov:

tradição-qualidade@clix.pt

Ugotovljeno je, da Tradição e Qualidade izpolnjuje zahteve Standarda 45011:2001.

4.8

Označevanje Etiketa mora vključevati sledeče: „Chouriça Doce de Vinhais – Indicação Geográfica Protegida“, zadevni logo Skupnosti ter logo proizvodov Vinhais, prikazan spodaj. Certifikacijska oznaka mora biti prav tako prikazana na etiketi. Navesti je treba ime/oznako proizvoda, ime nadzornega organa ter serijsko številko (numerično ali alfanumerično kodo, ki omogoča sledljivost proizvoda).

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

10.11.2007

Uradni list Evropske unije

C 268/36

Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 268/16)

Ta objava daje pravico ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„BUTELO DE VINHAIS“ ali „BUCHO DE VINHAIS“ ali „CHOURIÇO DE OSSOS DE VINHAIS“

ES št.: PT/PGI/005/0461/20.04.2005

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Gabinete de Planeamento e Políticas

Naslov:

Rua Padre António Vieira, n.o 1-8o

P-1099-073 Lisboa

Tel.:

(351) 213 819 300

Telefaks:

(351) 213 876 635

E-naslov:

gppaa@gppaa.min-agricultura.pt

2. Vlagatelj:

Naziv:

ANCSUB — Associação Nacional de Criadores de Suínos de Raça Bísara

Naslov:

Edifício da Casa do Povo

Largo do Toural

P-5320-311 Vinhais

Tel.:

(351) 273 771 340

Telefaks:

(351) 273 770 048

E-naslov:

ancsub@bisaro.info

Sestava:

Proizvajalci/predelovalci ( X ) Drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2: Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni)

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Naziv: „Butelo de Vinhais“ ali „Bucho de Vinhais“ ali „Chouriço de Ossos de Vinhais“

4.2 Opis: Prekajena klobasa, pripravljena iz mesa, maščobe, kosti in hrustanca reber ter hrbtenice prašičev pasme Bísaro ali iz njihovih križancev z drugimi pasmami s 50 % krvnim deležem pasme Bísaro (živali F1, ki so rezultat križanja živali čistokrvne pasme Bísaro, navedene v genealoškem registru, z živalmi drugih pasem), ovita v ovoj iz prašičjega želodca, mehurja ali debelega črevesa. Klobasa niha med rumenkasto, rdečkasto in temno rjavo barvo, mase 1-2 kg in je okrogle, ovalne ali valjaste oblike. Velikost je odvisna od uporabljenega ovoja (želodec ali mehur: premer 10-15 cm, debelo črevo: dolžina okoli 20 cm in premer 10-15 cm). Z zunanje strani je mogoče opaziti sledi kosti.

4.3 Geografsko območje: Zaradi tradicionalne metode pridobivanja in vrste živalske krme, znanja in izkušenj, ki izvirajo iz običajev lokalnega prebivalstva pri vzreji živali ter talnih razmer, potrebnih za razvoj krmne osnove, ki se uporablja za pridobitev surovine, nesporno svojevrstne kakovosti, je območje kotitve, vzreje, gojenja, zakola in razreza prašičev pasme Bísaro (vključno s križanci) za proizvodnjo Butelo de Vinhais omejeno na občine Alfândega da Fé, Bragança, Carrazeda de Anciães, Freixo de Espada à Cinta, Macedo de Cavaleiros, Miranda do Douro, Mirandela, Mogadouro, Torre de Moncorvo, Vila Flor, Vimioso in Vinhais v okraju Bragança ter na občine Alijó, Boticas, Chaves, Mesão Frio, Mondim de Basto, Montalegre, Murça, Régua, Ribeira de Pena, Sabrosa, Santa Marta de Penaguião, Valpaços, Vila Pouca de Aguiar in Vila Real v okraju Vila Real, saj sta krmna osnova in potreben način vzreje prisotna le na tem območju. Zaradi specifičnih podnebnih razmer, ki so potrebne za pridobivanje Butelo de Vinhais, zaradi znanja in izkušenj lokalnega prebivalstva ter nespremenjenih, zanesljivih lokalnih metod predelave, je geografsko območje predelovanja omejeno na območje občin Alfândega da Fé, Bragança, Carrazeda de Ansiães, Freixo de Espada à Cinta, Macedo de Cavaleiros, Miranda do Douro, Mirandela, Mogadouro, Torre de Moncorvo, Vila Flor, Vimioso in Vinhais v okraju Bragança.

4.4 Dokazilo o poreklu: Butelo de Vinhais se lahko prideluje le v pooblaščenih predelovalnih enotah na prej omenjenem območju predelave. Celoten postopek predelave je predmet strogega sistema nadzora, z namenom zagotoviti popolno sledljivost proizvoda. Mesna surovina je iz prašičev pasme Bísaro, vnešenih v register živalskih pasem ali iz prašičev križancev (F1), kjer je eden od staršev pasme Bísaro, vnešen v register odraslih živali. Prašiči so gojeni na kmetijskih gospodarstvih, ki omogočajo tradicionalen, polekstenziven sistem reje in lahko zagotovijo tradicionalno krmo. Poudariti je treba, da prašiči zaužijejo precejšno količino kostanja, kar daje mesu svojevrstne organoleptične lastnosti. Prašiči so zaklani in ogoljeni v kvalificiranih enotah geografskega območja predelave. Postopki predelave se izvajajo samo v obratih, pooblaščenih s strani vlagatelja, na podlagi ugodnega poročila nadzornega organa. Certifikacijska oznaka, podeljena vsaki enoti, je oštevilčena, kar omogoča popolno sledljivost vse do izvorne kmetije proizvoda. Dokazilo o poreklu je mogoče preveriti kadar koli v celotnem postopku proizvodnje na podlagi serijske številke, ki mora biti del certifikacijske oznake.

4.5 Metoda pridobivanja: Meso se skupaj s kostmi in hrustancem nareže na majhne kose. Nato se začini s soljo, česnom, papriko, lovorjevim listom, vodo in lokalnim vinom (vino in njegova kislost sta pomembna za kakovost mešanice, ki se ji krajevno pravi adoba in končni proizvod). Mešanico ali adobo se pusti marinirati 1-3 dni. Po končanem mariniranju se mešanico namesti v debelo črevo, želodec ali mehur, ki se prej na enem koncu zašije ali zaveže z bombažno vrvico. Drugi konec se zaveže, ko se meso dobro ovije. Sledi dimljenje nad blagim ognjem, zakurjenim s hrastovim in/ali kostanjevim lesom, običajno vsaj 15 dni ter sušenje v hladnem okolju. Butelo de Vinhais se da na trg v celem kosu in je vedno predpakirana na kraju porekla. Zaradi njene narave in sestavin je ni mogoče razkosati ali narezati. Materiali, ki se uporabijo za pakiranje, ne smejo škodovati proizvodu. Embalaža je lahko običajna ali zaščitna, proizvod je lahko tudi vakuumsko zapakiran. Pakiranje se lahko izvaja samo na geografskem območju predelave, da se ohrani sledenje in nadzor ter preprečijo kakršne koli spremembe okusa in mikrobioloških lastnosti proizvoda.

4.6 Povezava: Na dolgo tradicijo in pomembnost prašičjereje v tej regiji kažejo številne živalske skulpture in omembe teh živali in njihovih proizvodov v občinskih zapiskih. Povezava med proizvodom in geografskim področjem je narejena na podlagi živalske pasme (avtohtone), pitanja živali z lokalnimi produkti, znanja in izkušenj pri razrezu in soljenju prašičjih stegen, čemur sledi počasno in postopno dimljenje nad ognjem, zakurjenim z lokalnim lesom, ter na podlagi sušenja v hladnem in suhem okolju, ki je značilno za regijo.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Tradição e Qualidade — Associação Interprofissional para Produtos Agro-Alimentares de Trás-os-Montes

Naslov:

Av. 25 de Abril, 273 S/L

P-5370-202 Mirandela

Tel.:

(351) 278 261 410

Telefaks:

(351) 278 261 410

E-naslov:

tradição-qualidade@clix.pt

Ugotovljeno je, da Tradição e Qualidade izpolnjuje zahteve Standarda 45011:2001.

4.8 Označevanje: Etiketa mora vključevati sledeče: „Butelo de Vinhais – Indicação Geográfica Protegida“ ali „Bucho de Vinhais – Indicação Geográfica Protegida“ ali „Chouriço de ossos de Vinhais – Indicação Geográfica Protegida“, zadevni logo Skupnosti ter logo proizvodov Vinhais, prikazan spodaj. Certifikacijska oznaka mora biti prav tako prikazana na etiketi. Navesti je treba ime/oznako proizvoda, ime nadzornega organa ter serijsko številko (numerično ali alfanumerično kodo, ki omogoča sledljivost proizvoda).

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 268

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 10. november 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2007/C 268/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4755 – Bayerische Landesbank/Hypo Alpe-Adria-Bank International) ( 1 )	1

2007/C 268/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4754 – Mondadori/Sanoma/JV) ( 1 )	1

2007/C 268/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4913 – Euraleo/Capitoloquattro/Sirti) ( 1 )	2

2007/C 268/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4684 – AIG/ORCO/Hospitality Invest) ( 1 )	2

2007/C 268/05	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4866 – Arques/Actebis) ( 1 )	3

2007/C 268/06	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4858 – Oaktree/Conbipel) ( 1 )	3

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4683
JPY	japonski jen	163,22
DKK	danska krona	7,4538
GBP	funt šterling	0,70040
SEK	švedska krona	9,2908
CHF	švicarski frank	1,6483
ISK	islandska krona	88,31
NOK	norveška krona	7,8115
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5842
CZK	češka krona	26,730
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	253,71
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7018
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,6365
RON	romunski leu	3,4122
SKK	slovaška krona	33,144
TRY	turška lira	1,7536
AUD	avstralski dolar	1,5993
CAD	kanadski dolar	1,3790
HKD	hongkonški dolar	11,4198
NZD	novozelandski dolar	1,9056
SGD	singapurski dolar	2,1171
KRW	južnokorejski won	1 331,45
ZAR	južnoafriški rand	9,6572
CNY	kitajski juan	10,8813
HRK	hrvaška kuna	7,3385
IDR	indonezijska rupija	13 398,24
MYR	malezijski ringit	4,8726
PHP	filipinski peso	62,961
RUB	ruski rubelj	35,9140
THB	tajski bat	46,316

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2007/C 268/07	Menjalni tečaji eura	4

2007/C 268/08	Imenovanje članov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo ter oblikovanje rezervnega seznama	5

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2007/C 268/09	Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o državni pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	8

2007/C 268/10	Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o državni pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	13

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2007/C 268/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4853 – PPG/SigmaKalon) ( 1 )	20

2007/C 268/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4943 – Groupe Norbert Dentressangle/Christian Salvesen) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	21

	DRUGI AKTI
	Komisija
2007/C 268/13	Objava vloge na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil	22

2007/C 268/14	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	28

2007/C 268/15	Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	33

2007/C 268/16	Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	36


	(1) Besedilo velja za EGP