26.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/1

I–VII

1–9

1

2–3

4–6

7–9

10–52

10–42

10–18

19–21

22–23

24

25–28

29–31

32–33

34

35–38

39–42

43–45

46–52

53–57

I.

Izvozna nadomestila so subvencije, plačane izvoznikom kmetijskih proizvodov, da se jim zagotovi nadomestilo razlike med tržnimi cenami na notranjem trgu EU in nižjo ceno na svetovnem trgu. Višina izplačanih nadomestil se je v zadnjih letih sicer zmanjševala, vendar je še vedno precej visoka, saj je leta 2005 znašala približno 3 000 milijonov EUR. Ta trend se je nadaljeval v letu 2006, ko je bilo izplačanih 2 500 milijonov EUR.

II.

Da se zagotovi izplačevanje nadomestil samo za upravičeno blago in da se preprečijo neupravičene vloge, je treba opraviti preglede izvoznih pošiljk. Ti se izvajajo na kraju odhoda iz države članice, od koder izvira blago, in na kraju izstopa iz območja EU. Ti pregledi zajemajo fizični pregled vsaj 5 % vseh izvoznih deklaracij na kraju odhoda in naknadne vizualne preglede zamenjave na meji z EU, da se zagotovi, da je prijavljeno blago, za katero je bila vložena vloga, zares blago, ki se dejansko izvaža.

III.

Sodišče je z revizijo proučilo ta sistem pregledov in skušalo ugotoviti, ali se v državah članicah izvajajo, kot zahteva zakonodaja Skupnosti. Poleg tega se je z revizijo proučilo, ali Komisija ustrezno spremlja izvajanje teh pregledov in ali ustrezno ukrepa, ko se ugotovi, da je njihovo izvajanje pomanjkljivo.

IV.

Čeprav so države članice upoštevale zahtevo, da je treba fizično pregledati 5 % izvoznih deklaracij, je Sodišče glede fizičnih pregledov ugotovilo pomanjkljivosti v uporabljenih metodologijah, kar je zlasti v nekaterih primerih precej zmanjšalo uspešnost teh fizičnih pregledov. Zlasti:

V.

Revizija pregledov zamenjave je pokazala, da:

VI.

Komisijino spremljanje pregledov in popravni ukrepi, ki jih izvaja glede ugotovljenih pomanjkljivosti, so Sodišče privedli do zaključka, da:

VII.

Sodišče na podlagi navedenega priporoča:

1.

Izvozna nadomestila so subvencije, ki se izplačajo izvoznikom kmetijskih proizvodov v države zunaj EU, kot spodbuda izvoza z nadomestilom razlike med ceno na notranjem trgu EU in nižjo ceno na svetovnem trgu. Nadomestila se plačujejo glede na količino izvoženega blaga, stopnje pa se razlikujejo glede na naravo in lastnosti blaga. V določenih primerih se razlikujejo tudi glede na namembno državo. Proizvodi, izvoženi v države zunaj EU, se običajno prevažajo v zabojnikih, na tovornjakih/priklopnikih in v obliki razsutega ladijskega tovora.

2.

Odhodki za izvozna nadomestila so leta 2005 znašali 3 000 milijonov EUR, kar pomeni zmanjšanje v primerjavi z letom 1988, ko so znašali 9 800 milijonov EUR. Shema 1 prikazuje porazdelitev plačil po državah članicah za leto 2005, shema 2 pa po glavnem proizvodu za isto leto. V letu 2006 so izvozna nadomestila znašala 2 500 milijonov EUR.

3.

Zmanjšanje odhodkov za izvozna nadomestila – kot je prikazano v tabeli 1 spodaj – gre delno pripisati zmanjševanju razlike med tržnimi cenami v EU in na svetovnem trgu tako zaradi zaporednih reform SKP kot tudi končnih izidov mednarodnih trgovinskih pogajanj med državami podpisnicami Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) in Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Ob koncu leta 2005 je bilo med krogom teh pogajanj v Dohi pričakovati, da bodo izvozne subvencije odpravljene do konca leta 2013. Vendar razgovori še potekajo, končni izid pa še ni znan.

4.

Z namenom zaščite finančnih sredstev Skupnosti je bil vzpostavljen sistem kontrole – kombinacija fizičnih pregledov in pregledov zamenjave (po Uredbi Sveta (EGS) št. 386/90) ter natančnega preverjanja zahtevkov za plačilo (2).

5.

Fizični pregledi, ki jih izvajajo carinske službe, so namenjeni preverjanju, da se blago v opisu, kakovosti in količini ujema z izvozno deklaracijo. Ko tega ni mogoče izvesti vizualno (kot pri mlečnih ali mesnih proizvodih, ali na primer pri predelanih proizvodih), se izbere vzorec blaga za naknadno laboratorijsko analizo. Fizični pregledi se lahko izvajajo na krajih natovarjanja na kopnem (običajno v trgovskih prostorih), v notranjih carinskih uradih ali na krajih izstopa iz območja EU.

6.

Poleg tega pregledi zamenjave zajemajo vizualni pregled, da je blago, za katero je bilo potrjeno, da zapušča EU, isto kot prvotno natovorjeno in deklarirano blago. Ti pregledi se izvedejo na krajih izstopa iz EU. V Prilogi je opisan splošni pregled delovanja sistema.

7.

Namen revizije je bil ugotoviti v kolikšni meri:

8.

Sodišče je:

9.

Revizija je bila izvedena v obdobju od leta 2004 do leta 2006 na Komisiji in v 11 državah članicah: v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, Latviji (4), na Madžarskem (4), Nizozemskem, Poljskem (4), v Sloveniji (4) in Združenem kraljestvu.

10.

Države članice morajo izvesti 5 % fizičnih pregledov vseh izvoznih deklaracij v posameznem proizvodnem sektorju, razen deklaracij z nizko vrednostjo ali majhno količino (vrednost, manjša od 200 EUR, ali teža, manjša od določene, odvisno od proizvoda). Odstotki za posamezni proizvodni sektor se lahko razlikujejo, če države članice pošiljke za fizične preglede izberejo z analizo tveganja. Vendar je kljub temu treba ohraniti stopnjo 5 % deklaracij, ki jih je treba pregledati.

11.

Komisija je opredelila širok razpon meril, ki jih je treba upoštevati pri analizi tveganja, med drugim tudi lastnosti in vrednost proizvodov, naravo trgovine, zanesljivost izvoznikov itd. (5). Analiza tveganja se v sedmih državah članicah (na Danskem, v Nemčiji, na Irskem, v Franciji, Avstriji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu) uporablja, kot je določeno v uredbah. Druge države članice uporabljajo pravilo, da se 5 % deklaracij pregleda za vsak proizvodni sektor, pri čemer se deklaracije nato izbere glede na merila tveganja, ki niso priznana v uredbi, ali naključno.

12.

V obdobju, ki ga je zajela revizija Sodišča, so države članice upoštevale zahteve v zvezi z zahtevano izvedbo 5 % fizičnih pregledov. V obiskanih državah članicah, kjer je bila analiza tveganja formalno sprejeta, so se merila, ki jih je opredelila Komisija, večinoma upoštevala.

13.

V Franciji in Nemčiji končno odločitev o tem, katera izvozna deklaracija bo izbrana, sprejme lokalni carinski urad. V Združenem kraljestvu se analiza tveganja upravlja centralno za celotno državo. Zaradi sistemskih težav in dejstva, da je sistem izbiral preveč podobnih si pošiljk, so morali lokalni carinski uradi pogosto razveljaviti in spremeniti deklaracije, ki so jih izbrali za pregled s sistemom za analizo tveganja. Zaradi potrebe po razveljavitvah in sistemskih težav je delovanje analize tveganja v Združenem kraljestvu vprašljivo.

14.

Kjer se uporablja analiza tveganja, Komisija določa, da lahko države članice za blago, ki ne spada v Prilogo I (predelani proizvodi) (6), preglede zmanjšajo na stopnjo 0,5 % deklaracij, saj te predstavljajo manjše tveganje. Kjer se analiza tveganja ne uporablja (tj. v preostalih 18 državah članicah), so se še naprej izvajali pregledi 5 % vseh teh deklaracij z nizkim tveganjem.

15.

Vendar je pri obeh možnostih (analiza tveganja ali 5 % na proizvodni sektor) pregled podatkov v zvezi s fizičnimi pregledi razkril veliko število pregledov deklaracij za izvozna nadomestila nizke vrednosti (manj kot 200 EUR). Da bi se inšpekcijske zmogljivosti bolje uporabljale, pri računanju minimalnih stopenj pregledov ne bi smeli upoštevati majhnih količin proizvodov ali nizkih zneskov nadomestila, razen kadar obstaja tveganje za goljufijo ali zlorabo. Sodišče je ugotovilo, da deklaracije nizke vrednosti niso bile vedno izbrane na tej osnovi. Tabela 2 prikazuje pogostost pregledov pri deklaracijah nizke vrednosti, ki so jih države članice sporočile v podatkovno zbirko CATS (7) za koledarsko leto 2005. Med 6 % in 13 % vseh pregledov je bilo izvedenih pri deklaracijah nizke vrednosti. Nadaljnja analiza kaže, da ti pregledi predstavljajo samo 0,1 % vrednosti pregledanih izvozov.

16.

Čeprav so države članice upoštevale 5 % minimum za te preglede, jih je veliko izvedlo večje število pregledov pri deklaracijah nizke vrednosti, v glavnem zaradi različnega razlaganja zakonodaje. Čeprav bi bilo deklaracije z nizko vrednostjo ustrezno izključiti, so bile zajete v izračun 5 % minimalne populacije, namenjene pregledu. Zato je bilo izvedeno večje število pregledov od minimalnega, določenega v uredbah. Tabela 2 prikazuje, da je bilo med 1 500 in 3 800 pregledov izvedenih pri pošiljkah, ki bi jih bilo treba izključiti.

17.

Da se spodbudi učinkovitejša in uspešnejša raba carinskih virov, bi bilo možno povečati de minimis vrednost zahtevanih pošiljk, ki štejejo za minimalno populacijo in so pozneje pregledane (glej spodnje odstavke 19 do 21 o stroških). Posledica povečanja minimalne vrednosti, pri kateri se fizično pregledujejo deklaracije, bi lahko bilo precejšnje zmanjšanje deklaracij, predvidenih za pregled. Kjer so bile ugotovljene goljufije ali zlorabe, se bo pri zvišanju mejne vrednosti izvoze z nižjo vrednostjo, ki se nahajajo pod mejno vrednostjo, seveda še naprej pregledovalo.

18.

Isto velja za preglede zamenjave. Tabela 3 prikazuje analizo vrednosti pošiljk, ki so bile predmet pregledov zamenjave na vzhodnih mejah EU. V tem kontekstu je treba poudariti, da v dokumentaciji, ki spremlja blago, ni treba navesti vrednosti zahtevanega nadomestila (izvozna deklaracija ali kontrolni izvod T5) in ni pravočasno razpoložljivih informacij o veljavni stopnji nadomestila, zlasti za stopnje določene z razpisnimi postopki, in informacij o blagu, ki ne spada v Prilogo I. Zato uradniki težko identificirajo pošiljke, ki so najprimernejše za pregled.

19.

Kjer se pošiljke za izvoz predložijo v carinskih uradih izstopa (to je bilo opaženo predvsem v Združenem kraljestvu in določenih francoskih pristaniščih), lahko stroški izvedbe fizičnih pregledov, ki jih plača trgovsko podjetje, nihajo med 120 EUR in 400 EUR, odvisno od lokalnih razmer. Ti stroški zajemajo premikanje zabojnikov na območju pristanišča ali z njega na ustrezne kraje raztovarjanja ter delo, ki je vloženo v raztovarjanje in ponovno natovarjanje zabojnikov (glej okvir 1).

Okvir 1Izvoznik iz Združenega kraljestva se je odločil opustiti svoj zahtevek za izvozno nadomestilo v višini 293,28 EUR, saj bi bilo treba premakniti 51 zabojnikov, da bi bil zabojnik na voljo za fizični pregled, ki ga plača izvoznik, poleg tega pa bi pregled podaljšal odhod plovila za 5 ur.

20.

Kjer se pošiljke za izvoz predložijo na krajih natovarjanja na kopnem, ne pride do nobenih trgovskih stroškov, saj se pošiljke na splošno predložijo pred natovarjanjem v prostorih izvoznikov. Dve od obiskanih držav članic, Nemčija in Italija (9), fizični pregled zaračunata izvozniku. Cena enournega posega na kraju natovarjanja je približno 180 EUR.

21.

Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, lahko stroški pregleda presežejo vrednost izplačanih nadomestil, kar dokazuje, da pregledi deklaracij nizke vrednosti niso stroškovno učinkoviti.

22.

Uredbe Skupnosti jasno določajo, da se morajo fizični pregledi izvajati pogosto in brez predhodnega opozorila ter da se fizični pregledi, za katere je izvoznik prejel izrecno ali tiho predhodno opozorilo, ne prištejejo k minimalnemu zahtevanemu številu pregledov. Neizpolnjevanje teh zahtev bi Komisija običajno razumela kot neizvajanje ključne kontrole in bi vodilo do morebitnega popravka za zadevno državo članico.

23.

Sodišče je ocenilo, da so fizični pregledi izvedeni na kraju natovarjanja, ki je pogosto v izvoznikovih prostorih, v več državah članicah v veliki meri predvidljivi: v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Sodišče je ugotovilo, da je bil prihod uradnikov pred začetkom natovarjanja blaga običajna praksa. Pregledi, ki se sistematično začnejo pred začetkom natovarjanja, pomenijo isto kot tiho opozorilo o pregledu, saj bo trgovec vedel, da pošiljka pozneje ne bo fizično pregledana, če carinik ne pride pred začetkom natovarjanja. Obstaja tveganje, da bodo natovorjeni neupravičeni proizvodi ali pomanjkljivi proizvodi in zahtevano nadomestilo, do katerega trgovec ni upravičen. To dejansko izničuje namen in uspešnost pregleda.

24.

Razsuto blago, v glavnem žitarice in sladkor, se običajno izvaža z ladijsko pošiljko na en sam cilj. Vsaka ladijska pošiljka lahko v smislu izvoznih nadomestil predstavlja zelo visoko vrednost (primer: 6 700 ton belega sladkorja, namenjenega v Tunizijo, je bilo konec leta 2003 vrednih 3,4 milijona EUR). Vendar je zaradi upravnih razlogov, povezanih z izvoznimi dovoljenji, izvoznik pogosto moral predložiti več izvoznih deklaracij, v katerih je bila zajeta celotna pošiljka. Med revizijo je bilo ugotovljeno, da se pri fizičnem pregledu pregleda samo ena deklaracija celotnega ladijskega tovora. Čeprav ta pristop ni v nasprotju s sedanjo zakonodajo, imajo tako izvedeni fizični pregledi manjši učinek, saj zajamejo samo del celotnega ladijskega tovora, s čimer se zmanjša uspešnost pregleda (glej okvir 2).

Okvir 2Julija 2006 je izvoznik predložil šest izvoznih deklaracij za 1 147 ton belega sladkorja, ki naj bi ga natovorili na eno ladjo za izvoz v Libijo (skupna vrednost izvoznega nadomestila: 268 600 EUR). Za fizični pregled je bila izbrana ena deklaracija za 200 ton (vrednost izvoznega nadomestila: 46 840 EUR). Carinska služba Združenega kraljestva je opazovala natovarjanje dela 200-tonske pošiljke na plovilo. Fizični pregled se je začel ob 06:20 in končal ob 07:10.

25.

Kjer je bil izveden fizični pregled, morajo prevozna sredstva običajno imeti carinsko oznako. Takšne pošiljke običajno niso predvidene za nadaljnji pregled zamenjave, razen če so bile oznake zlomljene ali odstranjene in se mora zato izvesti poseben pregled zamenjave, kot je predviden v uredbah. Glede na vrednost, ki jo s tem dobi oznaka (dejanska „prepustnica“ pošiljke), morata biti njena uporaba in pomen jasna in nedvoumna.

26.

V okviru običajnega upravnega postopka za potrjevanje izvoznih deklaracij lahko carinski organi brez izvedbe fizičnega pregleda carinske oznake pritrdijo tudi na zabojnike, priklopnike in tovornjake. Ta praksa je bila ugotovljena zlasti v Belgiji, Nemčiji, Španiji, Franciji in Italiji. Prav tako se carinske oznake namestijo na pošiljke, za katere se uporablja postopek T.I.R. (10), pri čemer ponovno ni nujno, da je bil fizični pregled izveden (glej okvir 3 in slikovni prikaz 1).

Okvir 3Leta 2001 je bil v Španiji ocarinjen izvoz pošiljke, ki je vsebovala 20 ton govedine, namenjene v Rusijo. Pošiljka, na katero je carinske oznake namestila španska carinska služba, je bila predložena za vmesno skladiščenje v hladilnici v Hamburgu (raztovarjanje in namestitev v hladilnico sta potekala pod carinskim nadzorom). Nato je bilo blago pod carinskim nadzorom odstranjeno iz hladilnice za prevoz s tovornjakom v Rusijo. Čeprav so bile na blago nameščene oznake, je nemška carinska služba odvzela vzorec in analiza je pokazala, da je bilo blago klasificirano kot užitna drobovina goveda, za katero se niso plačevala nobena nadomestila. Na podlagi teh rezultatov so dodatne preiskave v Španiji privedle do odkritja dodatnih nepravilnosti, ki jih je povzročil isti izvoznik in so znašale 497 000 EUR, vključno s 56 000 EUR obresti. Obvestilo o izterjavi je konec leta 2006 izdala plačilna agencija, s čimer so se končali upravni postopki. Primer trenutno čaka na končno odločitev pred nacionalnim sodiščem. Iz približno 80 % kontrolnih izvodov T5 je bilo razvidno, da so bile pošiljke ob odhodu brez fizičnih pregledov carinsko označene in so bile – po opredelitvi – izključene iz populacije za možne preglede zamenjave v različnih krajih izstopa iz Skupnosti.

27.

Sodišče je med revizijo ugotovilo, da so oznake, ki so jih pritrdili danski in nizozemski pošiljatelji/izvozniki, ki so sami pooblaščeni za pritrjevanje oznak, pri carinskih uradih izstopa iz EU vzbudile dvom, saj teh „oznak podjetja“ ni bilo mogoče jasno razlikovati od „carinskih oznak“.

28.

Zato je veliko pošiljk zakonito in nenamerno izključenih iz populacije pošiljk, predvidenih za preglede zamenjave, saj je dejanska vrednost nameščene oznake nejasna in lahko zaradi nje predpostavljamo, da je bil fizični pregled že izveden. Da bi preprečili kakršne koli nesporazume, so danski carinski organi s 1. februarjem 2006 spremenili pravila o uporabi oznak.

29.

Zakonodaja praviloma določa (11), da carinski uradi izstopa za vsak dan, ko so pošiljke odpremljene iz različnih krajev izstopa znotraj EU, izvedejo vsaj en pregled zamenjave. Kjer je to možno, bi morala biti izbira pošiljk za pregled opravljena z upoštevanjem analize tveganja.

30.

Obstajajo različne razlage o tem „pravilu enega pregleda na dan“. Če pošiljke, ki bodo natovorjene na ladjo, sedem dni prihajajo vsak dan, potem bo na ladji v Združenem kraljestvu, ki izpluje sedmi dan, pregledana samo ena pošiljka. V nasprotju s tem bo pri pošiljkah, ki območje EU zapuščajo prek carinskega urada na meji med Latvijo in Rusijo vsak dan sedem dni, izvedenih sedem pregledov zamenjave. To pravilo se uporablja tudi v pristaniščih v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem.

31.

Dodatna težava z razlago zadeva pošiljke (tovornjak/priklopnik ali zabojnik), ki vsebujejo več izvoznih deklaracij, v nekaterih redkih primerih do 30. Nejasna zakonodaja in različne razlage so privedle do situacij, ko nekatere države članice (npr. Latvija, Madžarska in Slovenija) pregledajo celotno pošiljko, medtem ko je večina drugih držav članic za pregled izbrala samo eno deklaracijo.

32.

Carinski uradi izstopa iz območja EU izvedejo posebne preglede zamenjave, če se ugotovi, da so bile ob odhodu pritrjene oznake odstranjene, zlomljene ali da ni bila odobrena oprostitev (12) od označevanja. Posebni pregledi zamenjave imajo lahko za posledico popolni fizični pregled.

33.

Med revizijo je bila ugotovljena praksa, da je v carinskih uradih izstopa na vzhodni meji EU (na Madžarskem, v Latviji, na Poljskem, v Sloveniji) pregledan vsak tovornjak/priklopnik, kar omogoča preverjanje neoporečnosti oznak. V nasprotju s tem pošiljke (v glavnem zabojniki), ki končno izstopijo iz pristanišč Skupnosti v Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, niso predmet tako strogega pregledovanja. Razlog za to je, da v teh državah članicah cariniki oznak ne pregledujejo sistematično ob prihodu pošiljk na kraj fizičnega izstopa iz EU. Zato pošiljke z zlomljenimi, poškodovanimi ali manjkajočimi oznakami niso vedno odkrite in se tako lahko izognejo posebnim pregledom zamenjave. Francoska carinska služba je zlasti v namen odprave te težave uvedla dodatno nacionalno stopnjo 2 % pregledov namestitve oznak na pošiljke.

34.

Pregledi zamenjave so načeloma vizualni pregledi, da blago ustreza spremnim dokumentom. Pristop, ki je bil pogosto ugotovljen v carinskih uradih obiskanih pristanišč, je bil odprtje vrat zabojnika in identifikacija samo tistega blaga, ki je takoj vidno (tako imenovani „tail-gate“ pregledi). To se je pogosto dogajalo zaradi dejstva, da ustrezne zmogljivosti za raztovarjanje niso bile takoj na voljo, zlasti v majhnih pristaniščih (npr. Trst, Dunkerque). Najboljša praksa je bila ugotovljena v carinskih uradih na vzhodnih mejah EU, kjer so bili pregledi pošiljk v tovornjakih s cerado, temeljiti.

35.

Carinski uradi izstopa morajo plačilne agencije v zadevnih državah članicah obvestiti o nepravilnostih, odkritih s pregledi zamenjave, in lahko zahtevajo podrobnosti o sprejetih nadaljnjih ukrepih.

36.

Danski, latvijski, poljski in slovenski carinski uradi izstopa so nepravilnosti sporočili odgovornim plačilnim agencijam v drugih državah članicah. Vendar v večini primerov niso prejeli nobenih povratnih informacij o sprejetih nadaljnjih ukrepih, čeprav so za te informacije zaprosili.

37.

Posebna težava je bila ugotovljena v danskem carinskem uradu Aalborg. Pregledi, ki jih je izvedel ta urad, so razkrili visoko pogostost manjkajočih oznak na kraju izstopa iz EU. Vendar, namesto da bi izvedel zahtevane posebne preglede zamenjave, urad ni hotel potrditi, da je blago zapustilo območje EU, ker zaradi manjkajočih oznak ni bil sposoben ugotoviti identitete blaga. Med avgustom leta 2004 in februarjem leta 2006 je ta urad obvestil plačilne agencije v drugih državah članicah, da ni mogel potrditi izstopa iz EU za 280 (13) pošiljk, ker so bile oznake odstranjene. Odgovori so bili prejeti samo v dveh (14) od 280 primerov. Po navedbah danske carinske službe plačilne agencije v Franciji, Grčiji, Italiji in Španiji niso odgovorile na nobeno obvestilo, ki so ga poslali danski organi. V 17 podobnih primerih v zvezi z izvozi, ki so izvirali iz Danske, je carinski urad Aalborg informacije poslal danski plačilni agenciji in izvozna nadomestila so bila pozneje preklicana.

38.

To težavo ponazarja primer, ko je danska carinska služba v kabini tovornjaka našla komplet 30 potrjenih oznak podjetja. Oznake bi morale biti pritrjene šele na kraju natovarjanja v Franciji kot zaščita proti zamenjavi v tranzitu, vendar so očitno bile prosto na voljo.

39.

Eden ključnih elementov za dokazovanje upravičenosti do izvoznih nadomestil je potrditev, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti. Za vse izvoženo blago morajo izvozno deklaracijo samo ali dokument, priložen pošiljki v tranzitu (kontrolni izvod T5), žigosati in podpisati nacionalni organi (carinska služba), s čimer potrdijo izstop blaga.

40.

V Združenem kraljestvu je bila odgovornost za potrditev izstopa blaga za blago, kjer izvoz poteka po morju, predana ladijskim zastopnikom in/ali upravljavcem pristanišč. Zakonodaja zahteva, da tako potrditev opravijo „pristojni organi“ (15). Ladijski zastopniki in upravljavci pristanišč se ne morejo obravnavati kot pristojni organi. Pregledi tega sistema, ki jih je izvedla carinska služba Združenega kraljestva, so pokazali, da je 21 % od 913 pregledanih zahtevkov vsebovalo nepravilne podatke glede datuma izstopa. Postopki, opaženi v Združenem kraljestvu, povzročajo tveganje potrditve napačnega datuma izstopa, zaradi pomanjkanja navzkrižnih pregledov trgovske dokumentacije pa tudi tveganje, da bo potrjen izstop blaga, ki ne ustreza prijavljenemu blagu.

41.

Kjer izvoz blaga poteka po morju, določbe Skupnosti predvidevajo zapleteno vrsto možnosti glede tega, kateri carinski urad je odgovoren za potrditev izstopa iz EU in za pregled zamenjave, kar je odvisno od tega, ali je pomorski prevoz (ladjarska storitev) odobrila carinska služba kot „redni“ prevoz ali pa ga priznala kot „neredni“ prevoz. Blago, odpremljeno po rednih ladijskih linijah, je blago na plovilih, ki redno plujejo samo med pristanišči znotraj carinskega območja Skupnosti.

42.

Z revizijo je bilo ugotovljeno, da se določene pošiljke v končnem kraju izstopa iz EU lahko izognejo pregledom zamenjave. Na primer, kjer prevoz pošiljk poteka po morju med državami članicami z uporabo „rednih“ ladijskih linij, preden se pošiljke pozneje po kopnem prepeljejo na mejno točko EU. To lahko privede do potrditve izstopa v kraju, ki ni dejanski kraj izstopa iz carinskega območja Skupnosti, kar povzroča tveganje za potrditve nepravilnih datumov izstopa in da bo blago, za katero je bila potrjena upravičenost do nadomestil, ponovno uvedeno na območje EU (glej slikovna prikaza 2 in 3).

43.

Države članice morajo poročati o stopnji nepravilnosti, odkritih s fizičnimi pregledi pri izvoznih nadomestilih. Tabela 4 prikazuje vrednosti nepravilnosti, ki so bile odkrite pri fizičnih pregledih, in sporočene OLAF (16) od leta 2000 do leta 2005. Skupni znesek je bil 3,5 milijona EUR. V tem kontekstu je treba poudariti, da so nepravilnosti v zvezi z izvoznimi nadomestili, ki so bile v zadnjih petih letih odkrite z vsemi metodami, znašale 98,6 milijona EUR. To je predstavljalo približno 16 % skupnega zneska vseh nepravilnosti v zvezi s kmetijstvom, ki so bile v tem obdobju sporočene OLAF, medtem ko je delež izvoznih nadomestil znašal 8,6 % celotne kmetijske porabe. To pomeni, da čeprav države članice izvajajo zahtevano število fizičnih pregledov, so rezultati v smislu vrednosti odkritih nepravilnosti relativno majhni.

44.

Stopnja sporočenih nepravilnosti, izražena kot odstotek vrednosti pregledanih deklaracij (kjer so države članice te informacije predložile), je prav tako relativno nizka. Glede na letna poročila držav članic za leto 2005 je splošna stopnja sporočenih nepravilnosti, odkritih s fizičnimi pregledi, 0,2 % pregledanih zneskov za izvozna nadomestila (17).

45.

Če vrednost nepravilnosti, odkritih s fizičnimi pregledi, primerjamo s tistimi, ugotovljenimi z drugimi metodami, je mogoče opaziti relativno nizko stopnjo pri odkrivanju. Tabela 5 prikazuje primerjavo vrednosti nepravilnosti, kot so bile sporočene OLAF, in sicer tistih, odkritih s fizičnimi pregledi, in tistih, odkritih z naknadnimi pregledi (18) poslovne dokumentacije. Rezultat (razmerje 11 proti 1 v korist naknadnih pregledov) nakazuje, da so se naknadni pregledi po fizičnem izvozu dosedaj izkazali kot uspešnejši instrument pri odkrivanju nepravilnosti. Medtem ko je mogoče z naknadnimi pregledi odkriti samo nekatere vrste napak, ugotovljenih s fizičnimi pregledi, sta za splošni postopek kontrole obe vrsti pregledov nepogrešljivi, te številke pa kljub vsemu nakazujejo, da bi lahko bila ciljna usmerjenost fizičnih pregledov in pregledov zamenjave boljša.

46.

Komisija v državah članicah redno izvaja revizije o postopkih kontrole za izvozna nadomestila. Pri pregledih dokumentacije se pregledajo tudi letna poročila držav članic. Sodišče je ocenilo poročila o teh revizijah za obdobje od leta 2001 do leta 2004 in prišlo do zaključka, da je bil v sistemu fizičnih pregledov in pregledov zamenjave obseg ključnih kontrol ustrezen. Komisijine revizije so zajemale glavna področja Uredbe (EGS) št. 386/90 v zvezi z uporabo shem za analizo tveganja, zadostnim številom pregledov, ustreznim dokumentiranjem pregledov, potrjevanjem izstopa, postopki nameščanja oznak in poreklom blaga. Poleg tega so bili izvedeni pregledi predhodnega financiranja in tudi metodologije kontrol po Uredbi (EGS) št. 4045/89 v zvezi z izvoznimi nadomestili.

47.

Komisijini ukrepi glede letnih poročil držav članic po Uredbi (EGS) št. 386/90 zajemajo kakršno koli očitno neskladnost s številom pregledov, ki jih je treba izvesti (tj. države članice same poročajo o pomanjkljivostih). Čeprav se je o vprašanjih, na katera so opozorile države članice, razpravljalo v odboru za trgovinske mehanizme, je treba dodatne ukrepe glede predvidljivosti pregledov še sprejeti (na to je aprila 2003 opozorila Italija) in morebitnega izogibanja pregledom zamenjave (maja 2004 je na to opozorila Danska). Da se preveri točnost letnih poročil držav članic, je Sodišče pregledalo vrednosti sporočenih nepravilnosti za leto 2004 in ugotovilo, da so nizozemski organi sporočili znesek v skupni vrednosti 1,4 milijona EUR. Po poizvedbah Sodišča je bil ta znesek znižan na 78 000 EUR.

48.

Posledica Komisijinih revizij v državah članicah so bili finančni popravki zaradi pomanjkljivosti v sistemih kontrole držav članic, kot je prikazano v tabeli 6. 67 % ali 34 milijonov EUR je povezanih s popravki, ki izvirajo iz pomanjkljivosti pri pregledih zamenjave, fizičnih pregledih in preverjanju dokumentacije (Belgija, Danska, Nizozemska, Združeno kraljestvo), medtem ko je 33 % ali 16,5 milijona EUR povezanih s pomanjkljivostmi pri ukrepih za dobro počutje živali (Nemčija, Francija, Nizozemska).

49.

Vendar primeri, ki zadevajo neskladnost v zvezi s pregledi zamenjave v Italiji in na Nizozemskem, kjer so bili revizijski obiski opravljeni v letih 2001/2002, še vedno niso rešeni. To velja tudi za revizije, izvedene leta 2004, kjer lahko postopki potrditve obračunov privedejo do finančnih popravkov za Nemčijo, Irsko, Španijo, Francijo, Italijo, Nizozemsko in Združeno kraljestvo. Komisijini revizorji so odkrili pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo fizičnih pregledov in pregledov zamenjave, izvozi sladkorja, izvajanjem sankcij, kakovostjo sistemov za analizo tveganja in upoštevanjem stopenj za inšpekcijske preglede.

50.

Komisija po svojih revizijskih ugotovitvah o potrditvi obračunov še ni sprejela učinkovitih ukrepov, da bi razjasnila in/ali zaostrila zakonodajo. Težava s predvidljivostjo pregledov je bila navedena v revizijskih poročilih o Nizozemski junija 2004, Španiji maja 2004 in Belgiji marca 2005, dosedaj pa ni bilo podanih nobenih jasnih predlogov.

51.

Medtem ko je Komisija v lastnih notranjih standardih določila obdobje med 16 meseci (brez usklajevanja) in 24 meseci (z usklajevanjem) kot čas, ki je potreben med revizijskim obiskom in končno odločitvijo, se ti obdobji nista v celoti upoštevali za fizične preglede in preglede zamenjave.

52.

Glavne teme/opažanja tega poročila, ki jih je Sodišče navedlo v svojih predhodnih ugotovitvah državam članicam, so bile aprila 2005 dane na voljo tudi Komisiji. Nadalje se je o njih razpravljalo na srečanjih odbora za trgovinske mehanizme, nazadnje v sredini leta 2006. Vendar Komisija še ni sprejela nobenih konkretnih ukrepov za obravnavo teh ugotovitev.

53.

Sodišče je v zvezi s fizičnimi pregledi ugotovilo, da se je zaradi razlage uredbenega okvira s strani držav članic veliko pregledov v prostorih izvoznika sistematično izvajalo na začetku postopka natovarjanja. Tako postane pregled za izvoznika predvidljiv, kar izničuje uspešnost pregledov. Uredbe jasno določajo, da morajo biti pregledi pogosti, brez predhodnega opozorila in da pregledi, za katere je izvoznik prejel izrecno ali tiho predhodno opozorilo, ne štejejo kot pregledi, ki se jih lahko prišteje k minimalnemu zahtevanemu številu.

Priporočilo 1Komisija bi morala zagotoviti, da se uredba pravilno uporablja, da se lahko zagotovi, da se pregledi v prostorih izvoznika izvajajo nepredvidljivo in brez tihega predhodnega opozorila. Zagotoviti bi morala uspešno nadaljnje ukrepanje po opažanjih Sodišča in lastnih opažanjih na tem področju, da se določi, ali bi te preglede, ki ne izpolnjujejo teh meril, morali prišteti k 5 % minimalni zahtevi po pregledih.

54.

Fizični pregledi so bili v nasprotju z zakonodajo izvedeni pri velikem številu deklaracij nizke vrednosti. Med 6 % in 13 % fizičnih pregledov, izvedenih v letu 2005, je pokrilo samo 0,1 % skupne vrednosti nadomestil, ki so bila predmet teh pregledov. Tako je bilo zlasti, kjer države članice za izbiro deklaracij niso uporabljale analize tveganja, vendar so bile pošiljke nizke vrednosti redno pregledane tudi v treh državah članicah, ki so uporabile analizo tveganja, in jih je obiskalo Sodišče.

Priporočilo 2Komisija bi morala pregledati metodo, s katero države članice izberejo deklaracije, ki so predmet fizičnih pregledov; razmisliti bi morala o uvedbi obvezne uporabe analize tveganja in o povečanju minimalne vrednosti nadomestila, pri kateri je deklaracija predmet fizičnih pregledov. To bi omogočilo večjo stroškovno učinkovitost fizičnih pregledov in z izbiro pošiljk višje vrednosti in z večjim tveganjem pomagalo zagotoviti učinkovitejšo rabo carinskih virov.

55.

Pri fizičnih pregledih pošiljk z razsutim tovorom se lahko zgodi, da se fizično pregleda samo majhen del ladijskega tovora. Kadar je to storjeno ločeno in brez nadaljnjega preverjanja, ali je celotna pošiljka v skladu z deklaracijami in upravičena do nadomestila, obstaja tveganje zmanjšane vrednosti pregleda.

Priporočilo 3Komisija bi morala razmisliti o razjasnitvi tega, da bi morali nacionalni organi v celoti pregledati pošiljko z razsutim tovorom, kadar je del pošiljke izbran za fizični pregled, na primer z navzkrižnimi pregledi drugih evidenc, zagotoviti pa bi morala tudi, da se ne pregleda samo en posamezni del pošiljke.

56.

Sodišče je v zvezi s pregledi zamenjave ugotovilo, da:

Priporočilo 4Sodišče priporoča:Uredbene zahteve za preglede zamenjave bi morale zagotavljati, da se lahko vizualno pregleda celotno pošiljko, izbrano za pregled.Razmisliti bi bilo treba o zahtevi, da se število pregledov zamenjave, ki jih je treba opraviti, določi na podlagi minimalnega odstotka deklaracij namesto na pravilu „enega pregleda na dan“.Komisija bi morala sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili, da bi bila vrednost oznak, pritrjenih na pošiljke, upravičene do izvoznih nadomestil, jasna in nedvoumna. S tem bi zagotovila, da se pregledi zamenjave uporabljajo za vse izvoze, razen tistih, ki jih je carinska služba fizično pregledala in nanje namestila oznako ob odhodu.Komisija pregleda uredbe, ki urejajo preglede zamenjave – vključno s posebnimi pregledi zamenjave – da zagotovi uskladitev njihove uporabe med državami članicami in da je uradnikom na mejah EU, ki so zadolženi za te preglede, jasno, katere pošiljke se lahko določijo za pregledovanje.Komisija bi morala zagotoviti, da se spoštujejo postopki za sporočanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi s sporočenimi nepravilnostmi, ugotovljenimi pri pregledih zamenjave, in da zadevne države članice učinkovito izvajajo zahtevane nadaljnje ukrepe.

57.

Glede Komisijinega spremljanja uporabe uredbenega okvira in njenih ukrepov za odpravo znanih pomanjkljivosti pri delovanju, velja naslednje:

Pomanjkljivosti, ki jih je odkrilo Sodišče, je treba uspešno odpraviti, da se zagotovi, da Komisija s sistemom fizičnih pregledov in pregledov zamenjave lahko pridobi večjo stopnjo zagotovila pri odhodkih za izvozna nadomestila.

Priporočilo 5Sodišče priporoča:Komisija bi morala predlagati zakonodajne spremembe za okrepitev fizičnih pregledov in pregledov zamenjave ter zagotovitev usklajenega in uspešnega izvajanja teh pregledov. To bi pomenilo tudi zagotavljanje nepredvidljivosti pregledov, uvedbo obvezne izbire pregledov z analizo tveganja in zagotovitev, da se pregledi zamenjave uporabljajo za tiste izvoze, kjer ni bil predhodno izveden noben fizični pregled.Komisija bi morala zlasti pregledati veljavnost pregledov, izvedenih pred natovarjanjem blaga, da določi, ali se ti pregledi lahko razumejo kot pregledi, ki izpolnjujejo zahtevana merila, da se jih lahko prišteje k minimalnemu številu, ki ga zahteva uredba.