Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4737 – Sabic/GE Plastics)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/01)

Dne 2. avgusta 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4744 – Ineos/Borealis)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/02)

Dne 24. avgusta 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4623 – Vinci Construction/Solétanche)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/03)

Dne 24. julija 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v francoščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4798 – BP/Associated British Foods/JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/04)

Dne 30. avgusta 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4785 – Russian Machines/Magna)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/05)

Dne 30. avgusta 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

Seznam imenovanj, ki jih je opravil Svet

(Meseci: julij, avgust in september 2007) (Socialno področje)

(2007/C 249/06)

SKLEP SVETA

z dne 15. oktobra 2007

o imenovanju italijanskih članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu

(2007/C 249/07)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 202 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/C 218/01 (1) z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu in zlasti člena 3 Sklepa,

ob upoštevanju seznama kandidatov, ki so jih Svetu posredovale vlade držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

SKLENIL:

Edini člen

Za člane in nadomestne člane Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu so za preostanek mandata, to je do 28. februarja 2010, imenovani:

I.   PREDSTAVNIKI VLADE

II.   PREDSTAVNIKI SINDIKATOV

III.   PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELODAJALCEV

(1)  UL C 218, 13.9.2003, str. 1.

(2)  UL L 64, 2.3.2007, str. 30.

Menjalni tečaji eura (1)

23. oktobra 2007

(2007/C 249/08)

1 euro=

(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/09)

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/10)

DRŽAVNA POMOČ – FRANCIJA

Državna pomoč C 38/07 (prej NN 45/07) – Pomoč za Arbel Fauvet Rail

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/11)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 12. septembra 2007 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepih, v zvezi s katerimi Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

Te pripombe se posredujejo Franciji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

Ta postopek se nanaša na nepriglašeno državno pomoč, ki jo izvaja Francija za podjetje Arbel Fauvet Rail (AFR), proizvajalca železniških tirnih vozil s sedežem v kraju Douai (Francija). AFR ima že veliko let finančne težave.

Regija Nord-Pas-de-Calais in Communauté d'agglomération du Douaisis sta podjetju AFR 4. julija 2005 skupaj dodelila vračljivo predplačilo v znesku 2 milijona EUR z letnimi obrestmi v višini 4,08 %, ki ga je treba vrniti s polletnimi odplačili v treh letih, začenši s 1. januarjem 2006. Za vračilo tega predplačila ni bilo zagotovljeno nobeno poroštvo.

Komisija meni, da je bilo podjetje AFR v času dodelitve predplačil podjetje v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Po mnenju Komisije podjetje AFR prav tako ni bilo zmožno pridobiti finančnih sredstev na zasebnem kreditnem trgu pod tako ugodnimi pogoji, zato vračljiva predplačila pomenijo državno pomoč.

Komisija dvomi o združljivosti te pomoči s skupnim trgom, zlasti ob upoštevanju smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Komisija predvsem ugotavlja, da Francija ni predložila načrta prestrukturiranja in da se zdi, da podjetje AFR ni sprejelo nobenega izravnalnega ukrepa za ublažitev učinkov pomoči. Ker je bilo predplačilo dodeljeno za več kot šest mesecev, prav tako ni skladno s pomočjo za reševanje.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.

BESEDILO DOPISA

(1)  Le 29 juin 2007, AFR a été reprise par la société IGF Industries et a changé sa raison sociale en “IGF Industries — Arbel Fauvet Rail”.

(2)  Voir la communication de la Commission concernant la méthode de fixation des taux de référence et d'actualisation (JO C 273 du 9.9.1997, p. 3).

(3)  Voir la décision de la Commission 2 mars 2005 dans le cas “Chemische Werke Piesteritz” (JO L 296 du 12.11.2005, p. 19, aux points 107-108) et la décision de la Commission du 24 janvier 2007 dans le cas C 38/2005 “Biria ” (JO L 183 du 13.7.2007, pts 27; 83 et suivants).

(4)  JO C 242 du 1.10.2004, p. 2.

DRŽAVNA POMOČ – ROMUNIJA

Državna pomoč C 41/07 (prej NN 49/07) – Privatizacija podjetja Tractorul

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 249/12)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 25. septembra 2007 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Romunijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom pomoči.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu pomoči, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

Te pripombe se posredujejo Romuniji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

POSTOPEK

Z dopisom z dne 17. januarja 2007 je Komisija od romunskih organov zahtevala informacije o več podjetjih v postopku privatizacije, vključno s podjetjem Tractorul. Po naknadni izmenjavi dopisov je Komisija z dopisoma z dne 5. julija 2007 in 30. julija 2007 romunske organe pozvala, naj odpravijo posebne pogoje, vezane na pogodbo o privatizaciji podjetja Tractorul, ter hkrati navedla, da bi v primeru, da država članica začasno ne odloži morebitne nezakonite pomoči, Komisija lahko sprejela odločbo na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES in člena 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (odredba o začasnem odlogu).

OPIS

Tractorul je veliko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo traktorjev in drugih kmetijskih naprav. Zaradi velikih izgub in visoke zadolženosti v preteklih letih je šlo podjetje pod nadzorom romunske agencije za privatizacijo AVAS v prostovoljno likvidacijo. Ugotovljena je bila rentabilna dejavnost (nadaljevanje dejavnosti), ki je bila prodana na javni dražbi 5. julija 2007. Svojo udeležbo je napovedalo več podjetij, vendar so le tri sprejela izklicno ceno 77 milijonov EUR. Na dražbi je zmagalo podjetje Flavus Investments SRL. Okvirna pogodba o prodaji in pogodba o prodaji sta bili podpisani kmalu za tem.

AVAS je na pogodbo o privatizaciji vezal posebne pogoje, med katerimi je z vidika državne pomoči najpomembnejši pogoj ohranitve sedanje dejavnosti za 10 let in (ponovna) zaposlitev delavcev, pri čemer imajo prednost nekdanji zaposleni podjetja Tractorul.

OCENA

Privatizacija podjetja Tractorul prek dražbe, na katero so bili vezani pogoji, je najverjetneje vodila do nižje prodajne cene, kot bi bila v primeru dražbe brez pogojev, in zato vključuje državno pomoč. Prejemnika te pomoči sta gospodarska dejavnost, ki se privatizira, in potencialno kupec. Pogoji, kot je ohranitev proizvodnje naslednjih 10 let, zagotavljajo, da bo novi lastnik ohranil določeno raven gospodarske dejavnosti, in tako pomenijo ugodnost za privatizirano družbo. Če je prodajna cena pod tržno vrednostjo, je to za novega lastnika prav tako ugodnost. V obeh primerih sta ti ugodnosti plačani s prihodki od prodaje, ki se jim država odpove.

Komisija meni, da nepriglašeni ukrep pomoči, ki je posledica pogojev, vezanih na pogodbo o privatizaciji, pomeni državno pomoč, saj vključuje državna sredstva, prejemnikom daje ugodnosti, je selektiven in vpliva na trgovino.

Pogodba o privatizaciji, vključno z nanjo vezanimi pogoji, Komisiji ni bila priglašena. Zdi se, da je bila izvedena pomoč, ki krši člen 88(3) Pogodbe ES. Posledično se zdi, da ukrep pomeni nezakonito pomoč.

Komisija se je odločila sprožiti postopek po členu 88(2) Pogodbe ES, da oceni združljivost pomoči s skupnim trgom, in izdati odredbo o začasnem odlogu, ki Romuniji v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 nalaga, da začasno odloži vso nezakonito pomoč, dokler Komisija ne odloči o združljivosti pomoči.

BESEDILO DOPISA

(1)  Al XXIII-lea Raport privind politica în domeniul concurenței, 1993, p. 255.

(2)  Vezi de exemplu Cauza C-344/99 Germania v. Comisia (Gröditzer Stahlwerke), hotărârea Curții din 28 ianuarie 2003; Cauza conexă C-278/92, C-279/92 și C-280/92 Spania v. Comisia (Hytasa), hotărârea Curții din 14 septembrie 1994.

(3)  JO L 83, 27.3.1999, p. 1.

(4)  JO C 244, 1.10.2004, p. 2.

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 249/13)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„SLOVENSKÁ PARENICA“

ES št.: SK/PGI/005/0485/19.07.2005

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3. – Siri

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1.   Ime: „Slovenská parenica“

4.2.   Opis: „Slovenská parenica“ je parjen, rahlo prekajen sir, zvit v dva zvitka s premerom 6 do 8 cm in višino 5 do 8 cm, ki sta povezana v obliki črke „S“. Zvitka sta zvezana z vrvico iz sira. Preden se zvije v zvitek, je trak sira debel 2 do 3 mm, širok 5 do 8 cm in dolg 4 do 6 m. „Slovenská parenica“ ima nežen okus, vonj ovčjega mleka in vonj po dimu. Znan je po izraziti vlaknasti strukturi sirnine. Vsebuje najmanj 53 % suhe snovi in 50 % maščob v suhi snovi.

Uporabljena sestavina je sveže, surovo in nepredelano ovčje mleko pašnih ovc vlaške in oplemenitene vlaške pasme, pasme cigaja in vzhodno-frizijske pasme ali mešanica svežega surovega in nepredelanega ovčjega mleka ter svežega surovega in nepredelanega kravjega mleka, v kateri je vsaj 50 % ovčjega mleka.

Na trgu se prodaja v paketih po 450-500 g. Ovit je v prozoren plastičen ovoj ali celofan, primeren za živila, med dve ovalni, precej debeli leseni plošči.

Lastnosti:

oblika: „Slovenská parenica“ je sestavljena iz dveh povezanih zvitkov trakov sira višine 5 do 8 cm in premera 6 do 8 cm. Običajno sta zvitka zvezana z vrvico iz sira;

vonj: „Slovenská parenica“ ima značilen vonj ovčjega mleka in vonj po dimu, ki je posledica prekajevanja na dimu trdega lesa;

okus: ima nežen, prijetno slan okus sira iz ovčjega mleka;

čvrstost: elastičen z vlaknasto strukturo; ob prelomu nastanejo nitke;

barva: po prekajevanju je zunanja plast rumena do rjava; notranjost je bela ali masleno rumena;

sestava: najmanjša vsebnost suhe snovi je 53 %; najmanjša vsebnost maščob v suhi snovi je 50 %; največja vsebnost soli 3 %;

mikrobiološke zahteve: vsebuje naravne mikroorganizme, navzoče v mleku, to so Lactobacillus, Enterococcus, Lactococcus in sevi Streptococcus. Ne sme vsebovati patogenih mikroorganizmov (Listeria monocytogenes in salmonela). Parjenje pri temperaturi 60-70 °C povzroči delno pasterizacijo, pri kateri se vsebnost naravne mikroflore zmanjša s približno 105 na 102.

4.3.   Geografsko območje: Glede na zgodovinske vire se je proizvodnja parjenega sira začela okrog mest Zvolen in Brezno na začetku 19. stoletja. Postopno se je razširila na skoraj celotno Slovaško. Od konca druge svetovne vojne je bila proizvodnja sira „Slovenská parenica“ omejena na opredeljeno gorsko območje Slovaške najmanj 200 metrov nad morsko gladino. Zgodaj spomladi (marec/april) se ovce pasejo v nižje ležečih delih opredeljenega območja. Maja in v poletnih mesecih se preselijo na višje ležeče pašnike.

Na zahodu je omejeno z zahodnimi pobočji Belih Karpatov ter gorovji Považský Inovec, Tríbeč, Vtáčnik, Štiavnické vrchy in Krupinská vrchovina.

Na jugu je omejeno s pobočji gorovij Krupinská vrchovina, Cerová vrchovina, Stolické vrchy, Slovenský kras, Volovské vrchy in Slanské vrchy.

Na vzhodu je omejeno s pobočji gorovij Vihorlatská vrchovina, Popriečiny, Beskydské predhorie in Bukovské vrchy ter mejo z Ukrajino.

Na severu je omejeno z mejo s Poljsko in pobočji gorovij Laborecká vrchovina, Ondavská vrchovina, Ľubovnianska vrchovina, Pieniny, Spišská Magura, Tatre, Skorušinské vrchy, Podbeskydská vrchovina, Oravské Beskydy in Kysucké Beskydy; mejo s Češko republiko; pobočja gorovja Turzovská vrchovina, Javorníky in Beli Karpati ter mejnim prehodom Skalica.

Vloga vsebuje ime celotne države, ker opredeljeno geografsko območje zajema več kot 80 % ozemlja Slovaške. Slovaška republika ima površino 49 035 km2. Je ena od najmanjših držav članic EU in njena površina je primerljiva z nekaterimi regijami drugih držav članic.

Slovaška je nekoč bila del Češkoslovaške, ki se je 1. januarja 1993 razcepila v dve neodvisni državi – Češko republiko in Slovaško republiko.

To je ozadje imena sira „Slovenská parenica“, ki ni imel imena države, ampak ime dela državnega ozemlja, ki je postalo ime države po zgodovinskih dogodkih 1. januarja 1993. Ker je bilo ime do takrat že v uporabi, mednarodno zaščiteno in splošno znano pri potrošnikih, je Slovaška republika zahtevala njegovo nadaljnjo zaščito tudi v Evropski skupnosti.

„Slovenská parenica“ se na celotnem opredeljenem območju proizvaja na enak način. Na tem opredeljenem območju se enake pasme ovc – to so ovce vlaške in oplemenitene vlaške pasme, pasme cigaja in vzhodno-frizijske pasme – vzrejajo na pašnikih z enakimi rastlinskimi vrstami in podnebnimi razmerami, s čimer se zagotovi enotna kakovost osnovne surovine, ovčjega mleka.

Pisni zapisi potrjujejo zgodovinske povezave proizvodnje sira „Slovenská parenica“ s tem območjem.

4.4.   Dokazilo o poreklu: Kravje in ovčje mleko ter sir „Slovenská parenica“ se proizvajajo le na opredeljenem gorskem območju Slovaške republike. Surovo mleko se predela v hlebec, iz katerega se neposredno na kmetijah in ovčjih farmah proizvede parenica ali pa se mleko po teži proda ter pošlje proizvajalcem sira bryndza in mlekarnam v predelavo. Vsak proizvajalec sira bryndza kupi surovo ovčje in kravje mleko v sosednjih regijah opredeljenega območja.

Proizvajalci, ki kupijo mleko, morajo prestati dvostopenjski postopek preverjanja in dokumentiranja. Prva stopnja vključuje inšpekcijske preglede dobaviteljev ovčjega in/ali kravjega mleka. S pregledi se zagotovi, da sta območje vzreje in lokacija pašnika znotraj opredeljenega območja, preverijo pa se tudi pasme ovc.

Kmetije, rejci in dobavitelji, ki izpolnjujejo pogoje specifikacije, se vključijo na seznam dobaviteljev, ki ga vodi in posodablja združenje Cech bryndziarov.

Druga stopnja vključuje inšpekcijske preglede proizvajalcev sira „Slovenská parenica“. S pregledi se:

preveri izvor uporabljenih surovin s preučitvijo dokumentacije v zvezi z nakupom in primerjavo s seznamom odobrenih dobaviteljev;

zagotovi skladnost z minimalnim deležem ovčjega mleka za proizvodnjo na podlagi dokumentacije o količini kupljenih surovin in obsegu prodaje sira „Slovenská parenica“;

zagotovi, da so proizvodne zahteve in parametri kakovosti v skladu s specifikacijo na podlagi evidence o proizvodih in izsledkov analiz.

Za proizvajalce, ki v proizvodnji sira „Slovenská parenica“ uporabljajo svoje mleko, se izvede enostopenjski postopek preverjanja.

S pregledi se preveri:

ali sta območje vzreje in lokacija pašnika znotraj opredeljenega območja;

pasme ovc, ki se vzrejajo;

skladnost z minimalnim deležem ovčjega mleka za proizvodnjo na podlagi dokumentacije o proizvodnji mleka in obsegu prodaje sira „Slovenská parenica“;

proizvodne zahteve in parametri kakovosti v skladu s specifikacijo na podlagi evidence o proizvodih in rezultatov analiz.

Proizvod se na embalaži označuje z napisom „Slovenská parenica“, nazivom proizvajalca in naslovom proizvodnega obrata. Zagotovilo, da je proizvod z zaščitenega geografskega območja, temelji na lokaciji proizvodnega obrata na opredeljenem območju, na katerem je odobrena proizvodnja sira „Slovenská parenica“.

4.5.   Metoda pridobivanja: Sir parenica se je prvotno proizvajal v kuhinjah ovčarjev, v katerih so se posebej ustvarile potrebne razmere glede temperature in prostora ter v katerih je bil prostor za prekajevanje in shranjevanje. Ko so se pastirji naučili graditi prostornejša bivališča, bolje zaščitena pred vremenskimi vplivi, se je proizvodnja sira parenica začela tudi v ovčarskih kočah. Prvotna metoda proizvodnje v ovčarskih kočah se je v nekaterih gospodinjstvih ohranila do danes. Sveže ovčje mleko ali mešanica ovčjega in kravjega mleka z najmanj 50 % ovčjega mleka se siri pri temperaturi 29-32 °C. Približno pol ure potem, ko je bilo dodano sirilo, se mleko usiri. Sirnina se potem premeša s sirarsko harfo in razreže na 0,5 do 1 cm debela sirna zrna. Razdrobljena sirnina se pusti, da se usede, nato pa se ročno oblikuje v hlebec. Hlebec se nato s platnom loči od sirotke in se pusti, da se posuši. Sirnina se suši v leseni stiskalnici z dvojnim dnom ali nerjavni posodi. Ko se hlebec ovčjega sira odstrani s platna, tehta od 3 do 5 kg.

Ko se hlebec posuši in strdi (po 4 do 10 urah), se postavi na leseno ali nerjavno polico, da fermentira. Fermentacija traja približno 24 ur pri temperaturi 20-23 °C, da sir doseže približno vrednost pH 5,3.

Ustrezno fermentiran grudasti sir se razreže na precej majhne koščke, za en kos sira parenica se odtehta približno pol kilograma. Tako odtehtan sir se položi v leseno posodo z vročo vodo (temperatura vode je med 60-70 °C). Nato se z leseno lopatico postrga z vrha posode, dokler ne nastane mehko sirno testo. Sirno testo se vzame iz posode in iz njega se ročno iztisne odvečna voda; nato se večkrat raztegne in prepogne. Tako pripravljeno sirno testo se raztegne v trak, ta pa se na leseni plošči z robom dlani oblikuje v 4 do 6 m dolg, približno 6 cm širok in 2 do 3 mm debel trak. Oblikovan trak se položi v pripravljeno hladno slanico. Trak se nato odstrani, iz njega se iztisne odvečna slanica, nato pa se položi na sredino deske in zvije tako, da se konca zvijata v nasprotni smeri v obliko črke „S“. Zaveže se z vrvico ali verižico in položi na leseno desko. Ko se sir na leseni deski posuši, se položi v prostor za prekajevanje, kjer se na dimu trdega lesa prekajuje približno dve uri.

4.6.   Povezava: Družine, ki so se ukvarjale z ovčjerejo, so v 18. stoletju začele proizvajati sir parenica za domače potrebe. Do 19. stoletja pa se ni prodajal le na območju sedanje Slovaške, ampak tudi na Dunaju in v drugih evropskih mestih.

Pisni zapisi o siru „Slovenská parenica“ segajo vse do 19. stoletja. Profesor Otakar Laxa, znan mlekar, ki je živel ob prehodu v 20. stoletje, je sir parenica štel za vrhunec umetnosti parjenega sira. V svoji knjigi Syrařství (sirarstvo), prvič izdani leta 1908, navaja sir „Slovenská parenica“ kot enkraten sir ter opisuje njegovo proizvodnjo in zanimivo obliko. V sklepu piše o siru „Slovenská parenica“ naslednje:

„Noben drug sir ni tako značilno slovaški kot sir parenica, zato bi se moral v sirarstvu obravnavati kot enkraten.“

Laxa je sir parenica krstil za „kralja sirov“ in opozoril na njegovo zanimivo obliko, ki spominja na okrasni motiv, ki so ga pogosto uporabljali stari Slovani.

Poglavje dela Codex Alimentarius Austricus (zvezek III, Dunaj, 1917) z naslovom „Siri“vsebuje na strani 180 naslednjo navedbo: „Parenica je parjen, raztegnjen sir, ki se, potem ko se vzame iz vroče vode, oblikuje v trakove in niti, nato pa zvije in prekadi.“ Jasno je navedeno, da je po izvoru iz gornje Madžarske, ki je zdaj Slovaška, njegovo ime pa je navedeno v slovaškem jeziku „parenica“.

Uporabo geografske označbe „Slovenská parenica“ utemeljujejo sloves sira ter njegova izjemnost, izvirni postopek proizvodnje, zanimiva oblika, znanje njegovih proizvajalcev in njegova tradicija. Posebnost sira „Slovenská parenica“ izhaja iz kakovosti mleka pašnih ovc (glej točko 4.2), vendar predvsem iz posebnega postopka proizvodnje, ki vključuje raztezanje in zvijanje sirnega testa, preden se dodatno in večkrat raztegne in zvije. Po tej obdelavi se sirno testo oblikuje v trak, nato pa se na leseni deski oblikuje z dlanjo. Trak se nato potopi v pripravljeno raztopino, odstrani in položi na sredino deske, na kateri se zvije tako, da se konca zvijata v nasprotni smeri v obliko črke „S“. Poveže se z vrvico ali verižico iz sira. Ta poseben postopek je nastal in se izvaja na celotnem opredeljenem območju. „Slovenská parenica“ ne izstopa le zaradi posebnega proizvodnega postopka, ampak tudi zaradi svoje značilne oblike v obliki črke „S“, ki je nenavadna za sir. Kakovost pa izhaja iz znanja in izkušenj proizvajalca.

Posebno in izredno kakovost sira „Slovenská parenica“ potrjuje dejstvo, da je njegovo ime zaščiteno na podlagi dveh dvostranskih sporazumov. To sta Sporazum z dne 18. maja 1987 med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Portugalske republike o zaščiti označb porekla, podatkov o poreklu ter drugih geografskih in podobnih označb ter Sporazum z dne 20. januarja 1981 med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Avstrijo o zaščiti označb porekla, podatkov o poreklu ter drugih označb kmetijskih in industrijskih proizvodov.

Pri spodbujanju turizma ima pomembno vlogo tudi izvoz sira „Slovenská parenica“. Značilni slovaški ovčarski proizvodi so ena od blagovnih znamk Slovaške. Tudi najbolj zahtevni tuji obiskovalci zavračajo standardne turistične pakete in iščejo kaj bolj nenavadnega in značilnega.

Turisti Slovaško že tradicionalno povezujejo z ovčarskimi proizvodi, ki so pripomogli h krepitvi njenega slovesa, in delno so sir „Slovenská parenica“ ter drugi ovčarski proizvodi razlog, da turisti med pogostimi obiski države poiščejo pastirske in ovčarske koče.

Slovaška mesta vsako leto priredijo letni sejem, imenovan „jarmok“, na katerem je vedno mogoče pokusiti sir „Slovenská parenica“.

4.7.   Nadzorni organ: Nadzor kakovosti in preverjanje skladnosti s specifikacijo za sir „Slovenská parenica“ redno izvaja podjetje BEL/NOVAMANN International s.r.o., certifikacijski organ CERTEX, ki je akreditiran v skladu s standardom EN 45 011 in ga je pooblastilo slovaško ministrstvo za kmetijstvo.

4.8.   Označevanje: Proizvajalec, ki proizvaja sir „Slovenská parenica“ v skladu s to specifikacijo, lahko pri označevanju, oglaševanju in trženju proizvoda uporablja ime „Slovenská parenica“ ter ga lahko v skladu s členom 8(2) in členom 20(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 uporablja kot zaščiteno geografsko označbo ali pa uporablja simbol Skupnosti.

Oznake na proizvodu morajo v poudarjeni obliki vključevati ime „Slovenská parenica“.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 249/14)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„JIHOČESKÁ ZLATÁ NIVA“

ES št.: CZ/PGI/005/0406/20.10.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Skupina

Ta vloga pomeni odstopanje od člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006, ker je v regiji le en proizvajalec. Zahteve iz člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1898/2006 so izpolnjene.

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina: 1.3 – Siri.

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Naziv: „Jihočeská Zlatá Niva“

4.2   Opis: Osnovna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji tega naravno pridelanega sira s plesnijo, je v mlekarni predelano kravje mleko. Sir se proizvaja izključno iz mleka z imenovanega območja.

Zunanji videz: Sir ima obliko kolobarja s premerom 180-200 mm in višino okoli 10 cm (približna teža je 2,8 kg); znaki obdelave z izpiranjem ali strganjem na skorji, modro zelena plesen, ki se prepleta v siru, in delno voskasti robovi površine sira niso znaki pomanjkljivosti. Površina sira je lahko kremne do svetlo rjavkaste barve.

Notranjost: Notranjost sira je kremno bele do maslene barve s pravilnim zelenim do modro zelenim marmornim vzorcem rasti plesni v siru in prepoznavnimi znaki vbodov.

Čvrstost sira: Mehkejši kot „Jihočeská Niva“ z vsebnostjo maščobe v suhi snovi 50 %, pastozen in enakomerno zorjen; prisotnost tuje plesni ni dovoljena.

Okus, aroma: Slan, pikanten, aromatičen, oster zaključek, značilnosti gojene žlahtne plesni Penicillium roqueforti.

Oblika, v kateri se proizvod da na trg: Sir se da na trg le v obliki kolobarja, ki tehta približno 2,8 kg.

Fizikalne/kemične zahteve:

Vsebnost suhe snovi: 52 %

Vsebnost maščobe v suhi snovi: 60 %

Vsebnost soli: 2,5-6 %

Mikrobiološke lastnosti: Sir vsebuje gojeno žlahtno plesen Penicillium roqueforti PY ali PV, CB ali PR1 (do PR4). Razen tega v zvezi z mikrobiološkimi zahtevami sir izpolnjuje standardna merila za varnost živil in higieno postopka proizvodnje.

Pakiranje: Paket je čist in nepoškodovan, pokriva celotno površino in je natančno označen.

4.3   Geografsko območje: Geografsko območje je regija Južna Češka, katere meje določa zakon št. 36/1960 Coll. o ozemeljski delitvi države, kakor je bil nazadnje spremenjen.

4.4   Dokazilo o poreklu: Razen običajnih preskusov se vsako dobavljeno cisterno mleka pregleda, da se zagotovi, da ne vsebuje ostankov inhibitorjev. Posamezne serije so označene v celotnem postopku zorenja in pakiranja. Vsaka serija se v času postopka laboratorijsko pregleduje, začne se z mlekom in nadaljuje, dokler sir ni pripravljen za dostavo (tj. medoperativni nadzor s preverjanjem). O vseh opravljenih preskusih se ustrezno shranjujejo evidence.

Vodi se osrednji register dobaviteljev mleka in kupcev končnih proizvodov.

Vse surovine, ki se uvedejo v proizvodni postopek, morajo ustrezati specifikacijam zadevnega proizvajalca (dobavitelja); te specifikacije se posodabljajo. Dobavitelji surovin morajo proizvajalcu predložiti izjavo o odsotnosti gensko spremenjenih organizmov in izjavo o prisotnosti alergenov.

Uporabljeno pakiranje je primerno za stik z živilom.

Proizvodnjo modrega sira Jihočeská Zlatá Niva ureja sistem HACCP in je predmet nadzornega sistema, ki ga določajo Smernice za dobro higiensko in proizvodno prakso; o vseh opravljenih preskusih se hranijo evidence (laboratorijski dnevniki, tehnične evidence, elektronske evidence sistema LAB in evidence o preskusih).

Končni proizvod mora biti v skladu z ustreznimi higienskimi predpisi.

Vse dejavnosti proizvodnje in skladnost s specifikacijami so pod stalnim nadzorom nadzornega organa, za regijo Južna Češka je to Krajská veterinární správa (regionalna veterinarska uprava).

Razen drugih podatkov so na paketu označene tudi informacije o proizvajalcu, tj. naziv in naslov podjetja.

4.5   Metoda pridobivanja: Naprava za izdelavo sira se napolni v mlekarni z obdelanim mlekom z vsebnostjo maščobe 5,35 %, dodajo se splošno uporabljane kulture, ki zagotavljajo dobro zakisanost sira v celotnem postopku proizvodnje in zorenja. Gojena žlahtna plesen Penicillium roqueforti (glej oddelek 4.2), ki se uporablja že desetletja (zaloge kulture so na splošno na voljo za uporabo v živilski industriji), daje siru Jihočeská Zlatá Niva značilen okus. Potem, ko se doda sirilo in mleko zasiri, se nastala zrna sira oblikuje v kolobarje. Sirotka se osuši in na omejeni temperaturi se razvijejo kulture mikroflore. Sir se soli v dveh fazah: najprej v slanici, nato pa z drgnjenjem z grobo mleto soljo. V preteklosti je zorenje potekalo le v naravnih kleteh za zorenje, ki so bile izdolbene iz apnenčaste skale. Leta 2005 pa so bile zaradi povečanja proizvodnje tega modrega sira zgrajene kleti za zorenje s klimatskimi napravami, opremljene s sistemi za nadzor temperature in vlage. Sir v kleteh zori vsaj šest tednov. Površina zorjenega sira se opere ali postrga, nato se sir zapakira v aluminijasto folijo. Embalaža mora biti nepoškodovana, čista in ustrezno označena.

Glede na biotehnološko naravo proizvoda mora biti modri sir zapakiran neposredno v proizvodnem objektu. Prav tako je nujno, da se ohrani kakovost, higiena in čistoča proizvoda, prepreči zamenjava sira z drugimi siri iz različnih regij in se nenazadnje omogoči boljša sledljivost proizvoda.

4.6   Povezava: Modri sir se proizvaja v obratu Český Krumlov z uporabo enakih proizvodnih metod od leta 1951. Proizvodnja modrih sirov s 60 % vsebnostjo maščobe v suhi snovi se je začela v obratu Český Krumlov nekaj let pozneje kot proizvodnja modrih sirov s 50 % vsebnostjo maščobe. Sir se imenuje po travnikih in pašnikih narodnega parka Šumava, od koder prihajajo glavne sestavine. Obratu Český Krumlov dostavljajo kravje mleko iz Južne Češke, zlasti z obronkov parka Šumava. Mleko prihaja iz ene najmanj onesnaženih regij. Pašniki so v zaščitenih območjih Novohradské Hory, Blanský les in Šumava, edinstveno rastlinstvo območja pa ugodno vpliva na okus mleka.

Ti pašniki nudijo raznoliko rastlinstvo, značilno za to regijo. Različne vrste kratkopecljatih rastlin (narda, bilnica itd.) so poleg nekaterih značilnih redkih vrst posebnost tega območja. Posebna endemična rastlina je Phyteuma nigrum. Druge posebne vrste so Gentiana pannonica, Ligusticum mutellina, Arnica montana, Gentianella praecox subsp. Bohemica, nekatere vrste zemeljskih orhidej itd.

Za to raznoliko, razgibano zemljišče je značilno zelo čisto okolje, zlasti v regiji Český Krumlov in obronkih parka Šumava (leta 1990 je bil razglašen biosferni rezervat Unesco). Dokaz, da je Južna Češka zelo dragoceno naravno okolje, je razglasitev velikega števila uradno zavarovanih pokrajin, dve od njih pod okriljem Unesca.

Seveda so izkušnje lokalnega prebivalstva s proizvodnjo tega modrega sira, ki jih prenašajo iz roda v rod, močno vplivale na kakovost in lastnosti sira Jihočeská Zlatá Niva.

Modri sir Jihočeská Zlatá Niva na češkem trgu zelo cenijo javnost in strokovnjaki mlečne industrije. Vrsto let se sir Jihočeská Zlatá Niva uvršča med najboljše sire s plesnijo na nacionalnih razstavah sirov (na katerih sodi svet strokovnjakov):

2003 – 2. mesto;

2004 – 2. mesto;

2006 – 2. mesto;

2007 – 3. mesto.

Sir Jihočeská Zlatá Niva zelo cenijo tudi nestrokovnjaki.

Modri siri so (navadno) zelo priljubljeni med potrošniki. Proizvodnja in prodaja sira Jihočeská Zlatá Niva je manjša od prodaje sira Jihočeská Niva, vendar je od leta 2004 stabilna (glede na podatke proizvajalca):

2003 – prodano 126 680 kg;

2004 – prodano 115 703 kg;

2005 – prodano 117 314 kg;

2006 – prodano 112 400 kg.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje: —

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.