ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 248

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 50
23. oktober 2007


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Evropska centralna banka

2007/C 248/01

Mnenje Evropske centralne banke z dne 5. oktobra 2007 o predlogu uredbe o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (CON/2007/30)

1


 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 248/02

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

3

2007/C 248/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4671 – UTC/Initial ESG) ( 1 )

4

2007/C 248/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4682 – INEOS/Lanxess' Engineering Thermoplastic Resins Business) ( 1 )

4

2007/C 248/05

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti

5


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 248/06

Menjalni tečaji eura

7

2007/C 248/07

Novi motivi na nacionalni strani tečajnih eurokovancev

8

2007/C 248/08

Novi motivi na nacionalni strani tečajnih eurokovancev

10


 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropski urad za izbor osebja (EPSO)

2007/C 248/09

Razpis javnega natečaja EPSO/AD/99/07

12

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2007/C 248/10

Poziv k predložitvi pripomb v zvezi z osnutkom Uredbe Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov

13

2007/C 248/11

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4801 – OEP/Schoeller/SAS) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

23

2007/C 248/12

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4890 – Arcelor/SFG) ( 1 )

24

2007/C 248/13

Državna pomoč – Romunija – Državna pomoč C 46/07 (ex NN 59/07) – Privatizacija podjetja Automobile Craiova (prej Daewoo) – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

25


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Evropska centralna banka

23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 5. oktobra 2007

o predlogu uredbe o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin

(CON/2007/30)

(2007/C 248/01)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 5. septembra 2007 prejela zahtevo Evropske komisije za mnenje o predlogu uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (v nadaljevanju: „predlagana uredba“).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz prve alinee člena 105(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1

ECB pozdravlja predlagano uredbo, saj ta pojasnjuje in krepi načela, na katerih temelji harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), in postopke za vzorčenje, zamenjavo in prilagoditev kakovosti ter tako zagotavlja njegovo primerljivost in natančnost. Z uvedbo koncepta „segmenta potrošnje po namenu“ kot stalnih elementov, ki jih mora upoštevati indeks cen, predlagana uredba pojasnjuje konceptualno osnovo HICP. Poleg tega lahko z določitvijo okvira in enotne terminologije glede vzorčenja, zamenjave izdelkov in prilagoditve kakovosti omogoči nadaljnje usklajevanje na teh področjih.

1.2

Razvoj standardov za metode prilagoditve kakovosti, specifičnih za posamezne izdelke, obeta pomembne izboljšave. ECB odobrava v predlagani uredbi sprejeti pristop postavljanja standardov za prilagoditev kakovosti za vsak posamezen primer in razvrščanja alternativnih metod za prilagoditev kakovosti glede na njihovo primernost. Vendar pa lahko taki standardi še vedno omogočajo različno prakso med nacionalnimi HICP, zato bi moral biti končni cilj popolna uskladitev metod za prilagoditev kakovosti. Ker je izvajanje dogovorjenih in veljavnih standardov ključno, ECB tudi toplo priporoča, da se izvajanje predlagane uredbe dopolni z rednim poročanjem o poteku njenega izvajanja v državah članicah in s strogim spremljanjem skladnosti s strani Evropske komisije. To spremljanje bi moralo imeti za cilj spodbujati države članice k učinkoviti uporabi metod A za prilagoditve kakovosti, saj je to najboljši način za izboljšanje tako natančnosti HICP kot tudi njegove primerljivosti med državami članicami. Če bi se izkazalo, da taki ukrepi ne zadostujejo za dosego zahtevane stopnje primerljivosti, bi ECB pozdravila sprejetje ukrepov, predvidenih v členu 1(3) predlagane uredbe, s katerimi bi standardi za prilagoditev kakovosti, specifični za posamezne izdelke, postali pravno zavezujoči.

1.3

ECB pozdravlja tudi posebna pravila v predlagani uredbi za prilagoditev kakovosti in sorodne prakse za posodabljanje vzorca. Vendar pa bi bilo glede na obstoječe različne nacionalne prakse za posodabljanje vzorcev HICP morda težko doseči popolno primerljivost HICP glede reprezentativnosti in prilagoditve kakovosti. ECB zato spodbuja Evropsko komisijo, da nadaljuje z delom za vzpostavitev standardov za primerljivo posodabljanje vzorcev za HICP.

V Frankfurtu na Majni, 5. oktobra 2007

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/3


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 248/02)

Datum sprejetja odločitve

25.9.2007

Št. pomoči

N 197/07

Država članica

Nemčija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Methode zur Berechnung des Beihilfelements von Bürgschaften

Pravna podlaga

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

Intenzivnost

Trajanje

25.9.2007-31.12.2013

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/


23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/4


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4671 – UTC/Initial ESG)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 248/03)

Dne 25. junija 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4671. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/4


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4682 – INEOS/Lanxess' Engineering Thermoplastic Resins Business)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 248/04)

Dne 8. avgusta 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4682. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/5


Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti

(2007/C 248/05)

V skladu s členom 9(1)(a), druga alineja, Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1), se pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti spremenijo (2), kot sledi:

Na strani 296 vstavite naslednje besedilo:

„7318 11 00

Tirni vijaki (tirfoni)

Tirni vijaki so posebna vrsta lesnih vijakov brez zareze, ki imajo šesterokotno ali štirikotno glavo, lahko tudi fiksno kapico.

Obstajata dve vrsti tirnih vijakov:

vijaki, ki se uporabljajo za pritrditev železniških tirnic na lesene železniške pragove in so načelno veliki lesni vijaki (glej primer A),

vijaki, ki se uporabljajo za pritrditev škarnikov in drugih težkih lesenih konstrukcij in imajo zaradi svoje uporabe premer stebla nad 5 mm (glej primer B).

Image Image

Na strani 337 vstavite naslednje besedilo:

„8525 80 30

Digitalni fotoaparati

Digitalni fotoaparati iz te tarifne podštevilke vedno omogočajo snemanje in shranjevanje mirujočih slik na notranji spomin ali izmenljivi medij.

Večina fotoaparatov iz te tarifne podštevilke je oblikovana kot tradicionalni fotografski aparati, ki nimajo pregibnega iskala.

Ti fotoaparati imajo lahko tudi možnost snemanja video posnetkov s snemanjem zaporedja slik. Fotoaparati ostanejo razvrščeni pod to tarifno podštevilko, razen če je ob največji spominski zmogljivosti pri snemanju s kvaliteto 800 × 600 točk (ali več) pri 23 slikah na sekundo (ali več) dolžina enega zaporedja najmanj 30 minut.

V primerjavi z video snemalnimi kamerami iz tarifnih podštevilk 8525 80 91 in 8525 80 99 veliko digitalnih fotoaparatov (ko jih uporabljamo kot video kamere) med snemanjem video posnetkov ne omogoča funkcije optičnega zuma. Ne glede na spominsko zmogljivost nekateri fotoaparati po določenem času samodejno prekinejo snemanje video posnetka.

8525 80 91 in 8525 80 99

Video snemalne kamere

Video snemalne kamere iz teh tarifnih podštevilk vedno omogočajo snemanje video posnetkov na notranji spomin ali izmenljivi medij.

Na splošno so digitalne video snemalne kamere s temi tarifnimi podštevilkami oblikovane drugače kot digitalni fotoaparati s tarifno podštevilko 8525 80 30. Pogosto so opremljene s pregibnim iskalom in tudi daljinskim upravljalnikom. Med snemanjem vedno omogočajo funkcijo optičnega zuma.

Te digitalne video snemalne kamere lahko omogočajo tudi snemanje mirujočih slik.

Digitalne video snemalne kamere so iz te tarifne številke izključene, če ob največji spominski zmogljivosti pri snemanju s kvaliteto 800 × 600 točk (ali več) pri 23 slik na sekundo (ali več) z njimi ni mogoče snemati dolžine enega zaporedja najmanj 30 minut.“


(1)  UL L 256, 7. 9. 1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbo Sveta (ES) št. 733/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 1).

(2)  UL C 50, 28. 2. 2006, str. 1.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/7


Menjalni tečaji eura (1)

22. oktobra 2007

(2007/C 248/06)

1 euro =

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,4166

JPY

japonski jen

161,40

DKK

danska krona

7,4549

GBP

funt šterling

0,69750

SEK

švedska krona

9,2145

CHF

švicarski frank

1,6650

ISK

islandska krona

87,60

NOK

norveška krona

7,7335

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5842

CZK

češka krona

27,215

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

253,55

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7014

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,6888

RON

romunski leu

3,3980

SKK

slovaška krona

33,693

TRY

turška lira

1,7628

AUD

avstralski dolar

1,6120

CAD

kanadski dolar

1,3866

HKD

hongkonški dolar

10,9798

NZD

novozelandski dolar

1,9136

SGD

singapurski dolar

2,0778

KRW

južnokorejski won

1 299,09

ZAR

južnoafriški rand

9,7485

CNY

kitajski juan

10,6367

HRK

hrvaška kuna

7,3476

IDR

indonezijska rupija

12 940,64

MYR

malezijski ringit

4,7803

PHP

filipinski peso

62,472

RUB

ruski rubelj

35,3360

THB

tajski bat

44,608


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/8


Novi motivi na nacionalni strani tečajnih eurokovancev

(2007/C 248/07)

Svet Evropske unije je 10. julija 2007 odločil, da Republika Ciper izpolnjuje pogoje, potrebne za uvedbo eura 1. januarja 2008 (1).

Republika Ciper bo tako s 1. januarjem 2008 lahko izdajala eurokovance, potem ko ji ECB odobri obseg izdaje (glej člen 106(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti).

Tečajni eurokovanci so zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju. Komisija objavlja vse nove motive eurokovancev (2), da bi seznanila vse, ki so v svojem poklicu v stiku s kovanci, in širšo javnost.

Kovanci za 10, 20 in 50 centov ter za 1 in 2 eura, ki jih bo izdala Republika Ciper, bodo imeli novo skupno stran eurokovancev (3). Kovanci z najmanjšimi nominalnimi vrednostmi (1, 2 in 5 centov) bodo izdani s prvotno skupno stranjo, saj se skupna stran pri teh kovancih ne spremeni.

Image

Država izdajateljica: Republika Ciper

Začetek izdajanja: januar 2008

Opis motivov:

1 EURO CENT – 2 EURO CENT – 5 EURO CENT

V jedru kovanca je upodobljen par muflonov, najznačilnejše prostoživeče živalske vrste v državi. Poleg letnice je na desni strani nad motivom živali v polkrogu vgravirano ime otoka v grškem in turškem jeziku: „ΚΥΠΡΟΣ 2008 KIBRIS“. Podobo in napis obkroža dvanajst zvezd evropske zastave.

10 EURO CENT – 20 EURO CENT – 50 EURO CENT

V jedru kovanca je upodobljena ladja Kyrenia (4. stoletje pr. n. š.), ki predstavlja odnos otoka do morja in njegov pomen za trgovino in pomorske dejavnosti. Poleg letnice je na desni strani nad motivom ladje v polkrogu vgravirano ime otoka v grškem in turškem jeziku: „ΚΥΠΡΟΣ 2008 KIBRIS“. Podobo in napis obkroža dvanajst zvezd evropske zastave.

1 EURO – 2 EURO

V jedru kovanca je upodobljen idol v obliki križa iz kalkolitske dobe (3000 pr. n. š.) iz vasi Pomos, ki je značilen primer ciprske predzgodovinske umetnosti. Ob zgornji strani idola je na obeh straneh v prekinjenem polkrogu vgravirano ime otoka v grškem in turškem jeziku „ΚΥΠΡΟΣ KIBRIS“. Letnica 2008 je odtisnjena na spodnji desni strani. Na zunanjem robu kovanca je razporejenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Na obodu kovanca za 2 eura se dvakrat ponovi napis „2 ΕΥΡΩ 2 EURO“.


(1)  Odločba Sveta 2007/503/ES z dne 10. julija 2007 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Cipru 1. januarja 2008 (UL L 186, 18.7.2007, str. 29).

(2)  Za ostale eurokovance glej UL C 373, 28.12.2001, str. 1, in UL C 254, 20.10.2006, str. 6.

(3)  Glej UL C 225, 19.9.2006, str.7.


23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/10


Novi motivi na nacionalni strani tečajnih eurokovancev

(2007/C 248/08)

Svet Evropske unije je 10. julija 2007 odločil, da Republika Malta izpolnjuje pogoje, potrebne za uvedbo eura 1. januarja 2008 (1).

Republika Malta bo tako s 1. januarjem 2008 lahko izdajala eurokovance, potem ko ji ECB odobri obseg izdaje (glej člen 106(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti).

Tečajni eurokovanci so zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju. Komisija objavlja vse nove motive eurokovancev (2), da bi seznanila vse, ki so v svojem poklicu v stiku s kovanci, in širšo javnost.

Kovanci za 10, 20 in 50 centov ter za 1 in 2 eura, ki jih bo izdala Republika Malta, bodo imeli novo skupno stran eurokovancev (3). Kovanci z najmanjšimi nominalnimi vrednostmi (1, 2 in 5 centov) bodo izdani s prvotno skupno stranjo, saj se skupna stran pri teh kovancih ne spremeni.

Image

Država izdajateljica: Republika Malta

Začetek izdajanja: januar 2008

Opis motivov:

1 EURO CENT – 2 EURO CENT – 5 EURO CENT

V jedru kovanca je na ozadju z vodoravnim dekorativnim trakom upodobljen oltar predzgodovinskega templja Imnajdra. Pod oltarjem sta vgravirana ime države „MALTA“ in letnica „2008“. Začetnice graverja „NGB“ so izpisane na desni strani pod dekorativnim trakom. Podobo in napis obkroža dvanajst zvezd evropske zastave.

10 EURO CENT – 20 EURO CENT – 50 EURO CENT

V jedru kovanca je upodobljen grb Malte. Ob zgornji strani grba sta v prekinjenem polkrogu vgravirana ime države „MALTA“ na levi in letnica „2008“ na desni strani. Podobo in napis obkrožajo koncentrični krogi, na katerih je dvanajst zvezd evropske zastave.

1 EURO – 2 EURO

V jedru kovanca je na ozadju navpičnih črt upodobljen malteški križ z osmimi konicami. Med zgornjimi šestimi konicami križa so izpisane črke besede „MALTA“, med spodnjima dvema konicama pa letnica „2008“. Na zunanjem robu kovanca je razporejenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Na obodu kovanca za 2 eura se šestkrat ponovi napis 2 ★★, in sicer obrnjen izmenično navzgor in navzdol, pri čemer simbol Image predstavlja malteški križ z osmimi konicami.


(1)  Odločba Sveta 2007/503/ES z dne 10. julija 2007 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Malti 1. januarja 2008 (UL L 186, 18.7.2007, str. 32).

(2)  Za ostale eurokovance glej UL C 373, 28.12.2001, str. 1, in UL C 254, 20.10.2006, str. 6.

(3)  Glej UL C 225, 19.9.2006, str.7.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropski urad za izbor osebja (EPSO)

23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/12


RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA EPSO/AD/99/07

(2007/C 248/09)

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) organizira javni razpis:

EPSO/AD/99/07 – Upravljavci (AD5) v sektorju gradbeništva:

 

Področje 1. Pridobitev in upravljanje nepremičnin

 

Področje 2. Gradbeno inženirstvo, posebne tehnike ali arhitektura

 

Področje 3. Strokovno okoljsko upravljanje gradenj

Obvestilo o natečaju je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije C 248 A z dne 23. oktobra 2007 izključno v angleščini, francoščini in nemščini.

Vse zadevne informacije so na voljo na spletišču urada EPSO: http://europa.eu/epso.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/13


Poziv k predložitvi pripomb v zvezi z osnutkom Uredbe Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov

(2007/C 248/10)

Zainteresirane strani lahko pošljejo svoje pripombe v roku enega meseca od dneva objave tega osnutka uredbe na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Fisheries and Maritime Affairs

DG FISH-D3 (Legal issues)

Rue Joseph II, 99

B-1049 Brussels

Fax (32-2) 295 19 42

E-mail: fish-aidesdetat@ec.europa.eu

Besedilo bo tudi na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/fisheries/legislation/state_aid_en.htm

OSNUTEK UREDBA KOMISIJE (ES) št. …/…

z dne …

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) in zlasti člena 1(1)(a)(i) Uredbe,

ob objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetovanju s Posvetovalnim odborom za državne pomoči,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da v skladu s členom 87 Pogodbe izjavi, da je pomoč malim in srednje velikim podjetjem pod nekaterimi pogoji združljiva s skupnim trgom in jo ni treba priglasiti v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (3) se ne uporablja za dejavnosti, povezane s proizvodnjo, predelavo ali trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (4).

(3)

Komisija je uporabila člena 87 in 88 Pogodbe v številnih odločitvah v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, ter svojo politiko nedavno tudi opredelila v Smernicah za pregled Državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (5) (v nadaljevanju „Smernice za ribištvo“). Glede na znatne izkušnje Komisije v zvezi z uporabo navedenih členov za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, je ustrezno, da Komisija za zagotovitev učinkovitega nadzora in poenostavitve uprave, ne da bi s tem oslabila svoje spremljanje, uporabi pristojnosti, ki so ji bile določene z Uredbo (ES) št. 994/98, tudi za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, če je določeno, da se člen 89 Pogodbe uporablja za takšne proizvode.

(4)

Združljivost državnih pomoči v ribiškem sektorju oceni Komisija na podlagi ciljev konkurenčne politike in skupne ribiške politike.

(5)

Ta uredba mora zajeti vrste pomoči, ki so dodeljene v ribiškem sektorju in jih je Komisija rutinsko odobrila za več let. Te pomoči od Komisije ne zahtevajo ocene o združljivosti s skupnim trgom za vsak posamezen primer, če ustrezajo pogojem iz Uredbe (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (6) in nekaterim drugim pogojem. Čeprav velja Uredba (ES) št. 1198/2006 šele od 4. septembra 2006, je Komisija na podlagi Smernic za ribištvo dobila dovolj izkušenj v zvezi z uporabo podobnih pogojev za zadevno vrsto ukrepov, da je ugotovila, da so pogoji navedene uredbe dovolj natančni in ni potrebna ocena za vsak posamezen primer.

(6)

Ta uredba ne sme vplivati na možnost, da države članice priglasijo pomoč za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov. Komisija mora oceniti te priglasitve ob upoštevanju te uredbe in na podlagi Smernic za ribištvo.

(7)

Za pomoč, ki jo nameravajo države članice dodeliti v ribiškem sektorju, vendar ne sodi na področje uporabe te uredbe ali drugih uredb, sprejetih s skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 994/98, mora še naprej veljati obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Takšna pomoč se bo ocenila ob upoštevanju te uredbe in Smernic za ribištvo.

(8)

Ta uredba mora izvzeti vsako pomoč, ki izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe, in vsak program pomoči, če vsaka pomoč, ki bi lahko bila dodeljena v skladu s takšnimi programi, izpolnjuje vse zahteve te uredbe. Programi pomoči in posamezne dodelitve zunaj katerih koli programov pomoči se morajo izrecno sklicevati na to uredbo.

(9)

Zaradi skladnosti z ukrepi podpore, ki jih financira Skupnost, morajo biti zgornje meje pomoči, ki jih zajema ta uredba, enake tistim, ki so določene za enako vrsto pomoči v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(10)

Bistveno je, da se nobena pomoč ne dodeli v okoliščinah, kadar zakonodaja Skupnosti in zlasti pravila skupne ribiške politike niso upoštevana. Zato lahko država članica dodeli pomoč v ribiškem sektorju le, če so financirani ukrepi in njihovi učinki usklajeni z zakonodajo Skupnosti. Pred dodelitvijo kakršne koli pomoči morajo države članice zagotoviti, da upravičenci do državnih pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike.

(11)

Za zagotovitev sorazmernosti pomoči, ki je omejena na potrebni znesek, morajo biti pragi izraženi, kadar je mogoče, v obliki intenzivnosti pomoči glede na upravičene stroške. Za izračun intenzivnosti pomoči je treba pomoč, ki je plačljiva v več obrokih, diskontirati na vrednost, ki jo ima pomoč ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporabi pri diskontiranju in za izračun zneska pomoči, ki ni v obliki dodelitve pomoči, mora biti referenčna mera, veljavna ob dodelitvi pomoči. Ker temelji prag na obliki pomoči, za katero je težko določiti upravičene stroške, ga je treba pri pomoči v obliki tveganega kapitala oblikovati glede na največje zneske pomoči.

(12)

Ob upoštevanju potrebe po doseganju primernega ravnotežja med čim večjim zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in cilji te uredbe, ta ne sme izvzeti posameznih dodelitev, ki presegajo določeni največji znesek, ne glede na to, ali so bile izvedene v okviru programa pomoči, izvzetega v skladu s to uredbo.

(13)

Ta uredba se ne sme uporabljati za dejavnosti, povezane z izvozom, ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Uporabljati se ne sme zlasti za pomoč v zvezi s financiranjem vzpostavitve in delovanja distribucijskega omrežja v drugih državah. Pomoč za stroške udeležbe na trgovinskih sejmih ali stroške študij ali svetovalnih storitev, ki so potrebne za uvedbo novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, običajno ne predstavlja izvozne pomoči.

(14)

Pomoč, ki je dodeljena podjetjem v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (7), je treba oceniti v skladu z navedenimi smernicami, da se prepreči izogibanje tem smernicam.

(15)

Komisija mora zagotoviti, da odobrena pomoč ne spremeni trgovinskih pogojev na način, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Zato je treba pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločitve Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom, izključiti s področja uporabe te uredbe.

(16)

Da se odpravijo razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, in da bi se spodbudilo usklajevanje med različnimi pobudami Skupnosti in nacionalnimi pobudami v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji, mora biti opredelitev „malih in srednje velikih podjetij“ v tej uredbi enaka tisti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 70/2001.

(17)

Da se zagotovijo preglednost, enako obravnavanje in učinkovito spremljanje, je treba to uredbo uporabljati le za pomoč, ki je pregledna. Pregledna pomoč je pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dodelitve.

(18)

Ob upoštevanju člena 87(3)(c) Pogodbe pomoč običajno ne bi smela samo stalno ali redno zniževati stroškov poslovanja, ki bi jih upravičenec običajno moral kriti, pri čemer mora biti sorazmerna z ovirami, ki jih je treba odpraviti, da se zagotovijo socialno-ekonomske ugodnosti, ki naj bi bile v interesu Skupnosti. Ukrepi državnih pomoči, katerih cilj je samo izboljšanje finančnega stanja proizvajalcev, vendar nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, in zlasti pomoč, ki je dodeljena samo na podlagi cene, količine, enote proizvodnje ali enote načina proizvodnje, se štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom. Poleg tega lahko te pomoči vplivajo tudi na mehanizme skupnih ureditev trgov. Zato je primerno omejiti področje uporabe te uredbe na pomoč za naložbe in pomoč za nekatere socialno-ekonomske ukrepe.

(19)

Za zagotovitev, da je pomoč nujna in da deluje kot spodbuda za razvoj nekaterih dejavnosti, se ta uredba ne sme uporabljati za dejavnosti, ki bi jih upravičenec že izvajal izključno pod tržnimi pogoji.

(20)

Da se ugotovi, ali so upoštevani posamezni pragi priglasitve in največja intenzivnost pomoči iz te uredbe, je treba upoštevati skupni znesek javne podpore za dejavnost ali projekt, za katerega je dodeljena pomoč, ne glede na to, ali je ta pomoč financirana iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Skupnosti.

(21)

Ta uredba mora zajeti naslednjo pomoč: pomoč za stalno in začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti, pomoč za financiranje socialno-ekonomskih ukrepov, pomoč za produktivne naložbe v ribogojstvu, pomoč za vodnookoljske ukrepe v ribogojstvu, pomoč za ukrepe v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, pomoč za ribolov v celinskih vodah, pomoč za predelavo in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva, pomoč za ukrepe v skupnem interesu, ki se izvajajo z dejavnim sodelovanjem izvajalcev ali organizacij, delujočih v imenu proizvajalcev ali drugih organizacij, katere priznavajo države članice, pomoč za ukrepe v skupnem interesu, ki varujejo in razvijajo vodne živalske in rastlinske vrste ter prispevajo k bogatenju vodnega okolja, pomoč za naložbe v javna ali zasebna ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in ribiška zavetja, pomoč za ukrepe v skupnem interesu za izvajanje politike izboljševanja kakovosti in vrednosti, razvoj novih trgov ali oglaševalske kampanje za proizvode ribištva in ribogojstva, pomoč za pilotne projekte, pomoč za predelavo ribiških plovil za prerazporeditev ter pomoč za tehnično pomoč.

(22)

Da se doseže pravna varnost morajo biti davčne oprostitve, ki veljajo za celotni ribiški sektor in ki jih države članice uvedejo na podlagi člena 15 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (8) ali člena 14 ali člena 15 Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (9), če predstavljajo državne pomoči, razglašene za združljive s skupnim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Davčne oprostitve, ki jih morajo države članice uvesti v skladu s temi določbami, ne predstavljajo državnih pomoči.

(23)

Da se zagotovi preglednost in učinkovito spremljanje v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98, je primerno uvesti standardno obliko, v kateri morajo države članice v skladu s to uredbo Komisiji predložiti povzetek podatkov vedno, ko se izvede program pomoči ali posamična pomoč. Komisija bo vsakemu ukrepu pomoči, ki ji bo sporočen, dodelila identifikacijsko številko. Dejstvo, da se ta številka dodeli ukrepu pomoči, ne pomeni, da je Komisija preverila, ali pomoč izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Zato za državo članico ali upravičenca ne ustvarja upravičenih pričakovanj glede skladnosti ukrepov pomoči s to uredbo.

(24)

Zaradi istih razlogov mora Komisija določiti posebne zahteve glede oblike in vsebine letnih poročil, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji. Poleg tega je primerno določiti pravila v zvezi z evidencami, ki jih morajo države članice voditi glede programov pomoči in posamične pomoči, izvzetih v skladu s to uredbo.

(25)

Ob upoštevanju datuma izteka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1198/2006 in dejstva, da so bili pogoji za dodeljevanje pomoči na podlagi te uredbe usklajeni s pogoji, ki so bili določeni za uporabo Evropskega sklada za ribištvo, je primerno omejiti obdobje uporabe te uredbe na datum izteka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1198/2006. Če ta uredba preneha veljati in se ne podaljša, morajo biti programi pomoči, ki so že izvzeti v skladu s to uredbo, izvzeti še nadaljnjih šest mesecev.

(26)

Primerno je določiti prehodne določbe za priglasitve, nepotrjene na dan začetka veljavnosti te uredbe, ter pomoči, ki so bile dodeljene pred začetkom veljavnosti te uredbe in niso bile priglašene tako, da bi bila kršena obveznost iz člena 88(3) Pogodbe, in pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1595/2004 z dne 8. septembra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov (10)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za pregledno pomoč, dodeljeno malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, tj. pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem prodajne mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo držav članic;

(c)

pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov;

(d)

pomoč, dodeljena podjetjem v težavah;

(e)

programe pomoči, kateri izrecno ne izključujejo plačila posamične pomoči za upravičenca, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločitve Komisije, s katero je pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom, ter posamične pomoči za istega upravičenca;

(f)

priložnostno posamično pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločitve Komisije, s katero je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.

3.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč za posamezne projekte z upravičenimi stroški, ki presegajo 2 milijona EUR, ali kadar dejanski znesek pomoči za upravičenca presega 1 milijon EUR na leto.

4.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek. To pomeni, da se uporablja za dejavnosti ali projekte, ki jih upravičenec kot take ne bi izvedel brez navedene pomoči.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

a)

„pomoč“ pomeni vse ukrepe, ki izpolnjujejo vsa merila iz člena 87(1) Pogodbe;

b)

„progam pomoči“ pomeni kateri koli akt, na podlagi katerega se lahko brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeli posamična pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, in kateri koli akt, na podlagi katerega se lahko dodeli pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, enemu ali več podjetjem za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

c)

„intenzivnost pomoči“ pomeni znesek pomoči, izražen v odstotkih upravičenih stroškov;

d)

„ribiški proizvod“ pomeni proizvode, ulovljene v morju ali v celinskih vodah, in proizvode iz ribogojstva, navedene v členu 1 Uredbe (ES) št. 104/2000;

e)

„predelava in trženje“ pomenita vse delovanje, vključno z ravnanjem, obdelavo, proizvodnjo in distribucijo, med iztovarjanjem ali nabiranjem in stopnjo končnega proizvoda;

f)

„mala in srednje velika podjetja“ pomenijo podjetja, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001;

g)

„pregledna pomoč“ pomeni pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dodelitve.

Člen 3

Pogoji za izvzetje

1.   Posamična pomoč, dodeljena zunaj katerega koli programa, ki izpolnjuje vse pogoje te uredbe, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če je predložen povzetek podatkov iz člena 24(1), ki se izrecno sklicuje na to uredbo, z navedbo njenega naslova in sklica na objavo v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Programi pomoči, ki izpolnjujejo vse pogoje iz te uredbe, so združljivi s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

vsaka pomoč, ki je lahko dodeljena v skladu s takim programom, izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe;

(b)

se program izrecno sklicuje na to uredbo z navedbo njenega naslova in sklica na objavo v Uradnem listu Evropske unije;

(c)

je bil predložen povzetek podatkov iz člena 24(1);

3.   Pomoč, dodeljena v skladu s programi iz odstavka 2, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če dodeljena pomoč neposredno izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe.

4.   Pred dodelitvijo kakršne koli pomoči v skladu s to uredbo preverijo države članice, ali so financirani ukrepi in njihovi učinki združljivi z zakonodajo Skupnosti. V obdobju dodelitve pomoči preverijo države članice, ali upravičenci do pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike. Če se v tem obdobju ugotovi, da upravičenec ne upošteva pravil skupne ribiške politike, se mora znesek pomoči povrniti sorazmerno z resnostjo kršitve.

Člen 4

Preglednost pomoči

1.   Ta uredba se uporablja le za pregledno pomoč. Za pregledne se štejejo zlasti naslednje vrste pomoči:

(a)

pomoč v obliki posojil, pri katerih je bil bruto ekvivalent dodelitve izračunan na podlagi tržnih obrestnih mer, ki so veljale v času dodelitve, in ob upoštevanju obstoja običajnih poroštev in/ali neobičajnih tveganj, povezanih s posojilom;

(b)

pomoč v obliki jamstvenih programov, pri katerih je bila metodologija, ki se uporablja za izračun bruto ekvivalenta dodelitve, sprejeta po priglasitvi te metodologije Komisiji, ter pri katerih odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstev in vrsto zadevnih transakcij, ki so jim jamstva namenjena, v smislu uporabe te uredbe;

(c)

pomoč v obliki davčnih ukrepov se šteje za pregledno, kadar določijo ukrepi omejitev, ki zagotavlja, da se ne preseže veljavna zgornja meja.

2.   Za pregledni se ne štejeta naslednji vrsti pomoči:

(a)

pomoč v obliki dotoka svežega kapitala;

(b)

pomoč v obliki ukrepov tveganega kapitala.

3.   Pomoč v obliki vračljivih predujmov se obravnava kot pregledna pomoč le, kadar skupni znesek vračljivih predujmov ne presega praga, ki se uporablja v skladu s to uredbo. Če je prag izražen glede na intenzivnost pomoči, skupni znesek vračljivih predujmov, izražen kot delež upravičenih stroškov, ne presega intenzivnosti pomoči, ki se uporablja.

Člen 5

Kumulacija

1.   Pri ugotavljanju, ali so se upoštevali posamezni pragi priglasitve iz člena 1 in največja intenzivnost pomoči iz poglavja II, se upošteva skupni znesek javne podpore za dejavnost ali projekt, za katerega je dodeljena pomoč, ne glede na to, ali je ta pomoč financirana iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Skupnosti.

2.   Pomoč, ki je izvzeta v skladu s to uredbo, se lahko kumulira s katero koli drugo izvzeto pomočjo v skladu s to uredbo, dokler ti ukrepi pomoči zadevajo različne upravičene stroške, ki se lahko določijo.

Kadar se upravičeni stroški različnih ukrepov pomoči, ki se lahko določijo in ki so izvzeti v skladu s to uredbo, delno ali v celoti prekrivajo, bo za skupni del veljala največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja v skladu s to uredbo.

3.   Pomoč, ki je izvzeta v skladu s to uredbo, se ne kumulira z nobeno drugo državno pomočjo v smislu člena 87(1) Pogodbe, drugimi podpornimi ukrepi, ki vključujejo pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 (11) ali z drugimi sredstvi Skupnosti v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi taka kumulacija presegala največjo intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja v skladu s to uredbo.

POGLAVJE II

VRSTE POMOČI

Člen 6

Pomoč za trajno ukinitev ribolovnih dejavnosti

Pomoč za trajno ukinitev ribolovnih dejavnosti ribiških plovil je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 7

Pomoč za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti

Pomoč za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti ribičev in lastnikov ribiških plovil je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 24 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 8

Pomoč za socialno-ekonomsko izravnavo za upravljanje flot

Pomoč za financiranje socialno-ekonomskih ukrepov je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 26(3) in člena 27 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 9

Pomoč za produktivne naložbe v ribogojstvu

Pomoč za produktivne naložbe v ribogojstvu je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 29 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 10

Pomoč za vodnookoljske ukrepe

Pomoč za nadomestilo uporabe metod ribogojne proizvodnje, ki pomagajo zaščititi in izboljšati okolje ter ohraniti naravo, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 11

Pomoč za ukrepe v zvezi z javnim zdravjem

Pomoč za nadomestilo gojiteljem mehkužcev za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 31 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 12

Pomoč za ukrepe v zvezi z zdravjem živali

Pomoč za ukrepe v zvezi z zdravjem živali je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 32 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 13

Pomoč za ribolov v celinskih vodah

Pomoč za ribolov v celinskih vodah je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 14

Pomoč za predelavo in trženje

Pomoč za predelavo in trženje je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 15

Pomoč za skupne dejavnosti

Pomoč za ukrepe v skupnem interesu, ki se izvajajo z dejavnim sodelovanjem izvajalcev ali organizacij, delujočih v imenu proizvajalcev ali drugih organizacij, katere priznavajo države članice, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 37 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 16

Pomoč za ukrepe, ki varujejo in razvijajo vodne živalske in rastlinske vrste

Pomoč za ukrepe v skupnem interesu, ki varujejo in razvijajo vodne živalske in rastlinske vrste ter prispevajo k bogatenju vodnega okolja, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 38 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 17

Pomoč za naložbe v ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in ribiška zavetja

Pomoč za naložbe v javna ali zasebna ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in ribiška zavetja je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 39 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 18

Pomoč za razvoj novih trgov in oglaševalske kampanje

Pomoč za ukrepe v skupnem interesu za izvajanje politike izboljševanja kakovosti in vrednosti, razvoj novih trgov ali oglaševalske kampanje za proizvode ribištva in ribogojstva je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 40 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 19

Pomoč za pilotne projekte

Pomoč za pilotne projekte je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 41 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 20

Pomoč za predelavo ribiških plovil za prerazporeditev

Pomoč za predelavo ribiških plovil za prerazporeditev, ki plujejo pod zastavo države članice in so registrirane v Skupnosti za namene usposabljanja ali raziskovanja znotraj ribiškega sektorja ali za druge dejavnosti razen ribištva, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 42 Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 21

Pomoč za tehnično pomoč

Pomoč za tehnično pomoč je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če:

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 46(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1198/2006, in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

Člen 22

Davčne oprostitve v skladu z Direktivo 77/388/EGS in 2003/96/ES

Davčne oprostitve, ki veljajo za celotni ribiški sektor ter ki jih države članice uvedejo v skladu s členom 15 Direktive 77/388/EGS ali v skladu s členom 14 ali členom 15 Direktive 2003/96/ES, so združljive s skupnim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če predstavljajo državne pomoči.

POGLAVJE III

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Koraki pred odobritvijo pomoči

Da je pomoč upravičena do izvzetja v skladu s to uredbo, se dodeljuje le glede na opravljene dejavnosti ali prejete storitve, šele potem ko je bil program pomoči pripravljen in objavljen v skladu s to uredbo.

Če zagotavlja program pomoči avtomatično pravico do prejemanja pomoči, pri čemer ne zahteva nobenega dodatnega ukrepanja na upravni ravni, se lahko sama pomoč odobri šele potem, ko je program pomoči pripravljen v skladu s to uredbo.

Člen 24

Preglednost in spremljanje

1.   Najpozneje 10 delovnih dni pred začetkom veljavnosti programa pomoči ali dodelitvijo posamične pomoči zunaj programa pomoči, posredujejo države članice Komisiji povzetek podatkov v zvezi s takšno pomočjo v elektronski obliki iz Priloge 1, da se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije. Komisija pošlje državam članicam potrdilo o prejemu povzetka skupaj z identifikacijsko številko zadevnega ukrepa pomoči v desetih delovnih dneh po prejetju tega povzetka.

2.   Takoj ko začne veljati program pomoči ali ko je posamična pomoč dodeljena na podlagi te uredbe, objavijo države članice na internetu celotno besedilo o takšnem ukrepu pomoči z identifikacijsko številko, ki jo zagotovi Komisija v skladu z odstavkom 1, pri čemer navaja to besedilo merila in pogoje, v skladu s katerimi je takšna pomoč dodeljena, in identiteto organa, ki dodeljuje pomoč. Komisiji se sporoči naslov spletne strani skupaj s povzetkom podatkov v zvezi s pomočjo, zahtevanem v skladu z odstavkom 1. To besedilo se objavi tudi v letnem poročilu, predloženem v skladu z odstavkom 4.

3.   Države članice se sklicujejo na identifikacijsko številko, ki jo zagotovi Komisija v skladu z odstavkom 1, v vsaki odločitvi o dodelitvi pomoči, naslovljeni na končne upravičence.

4.   V skladu s poglavjem III Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (12), pripravijo države članice poročilo v elektronski obliki o uporabi te uredbe v zvezi s celotnim letom ali delom leta, v katerem se uporablja ta uredba.

5.   Države članice vodijo natančno evidenco v zvezi z vsako individualno pomočjo ali programom pomoči, izvzetih v skladu s to uredbo. Takšne evidence vsebujejo pregledne in razčlenjene listinske dokaze ter vse podatke, pomembne za ugotovitev, ali so pogoji iz te uredbe izpolnjeni, vključno s podatki o statusu vsakega podjetja, katerega upravičenost do pomoči ali bonusa je odvisna od njegovega statusa kot srednjega in malega podjetja, podatki o spodbujevalnem učinku pomoči in natančen znesek upravičenih stroškov za namene uporabe te direktive.

6.   Evidence v zvezi s posamično pomočjo se vodijo še 10 let od datuma, ko je bila pomoč dodeljena. Evidence v zvezi s programi pomoči se hranijo še 10 let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja posamična pomoč v okviru takšnega programa.

7.   Komisija redno spremlja ukrepe pomoči, o katerih je bila obveščena v skladu z odstavkom 1.

8.   Na pisno zahtevo predloži zadevna država članica Komisiji v dvajsetih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi, vse podatke, ki so po mnenju Komisije, potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.

Če ti podatki niso predloženi v navedenem času ali splošno dogovorjenem času, pošlje Komisija opozorilo, ki določa nov rok za predložitev podatkov. Če zadevna država članica kljub takšnemu opozorilu ne predloži zahtevanih podatkov, lahko Komisija, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da sama objavi svoja mnenja, sprejme odločitev, ki določa, da je treba vse prihodnje posamezne ukrepe pomoči, sprejete na podlagi programa, sporočiti Komisiji.

Člen 25

Prehodne določbe

1.   Priglasitve, ki se obravnavajo v času veljavnosti te uredbe, se ocenijo v skladu z njenimi določbami. Kadar pogoji iz te uredbe niso izpolnjeni, preuči Komisija takšne priglasitve, ki se obravnavajo, v skladu s Smernicami Skupnosti za državne pomoči v ribiškem sektorju.

Pomoč, ki je priglašena pred začetkom veljavnosti te uredbe ali dodeljena pred tem datumom brez pooblastila Komisije in ki je priglašena tako, da je kršena obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta, če izpolnjuje pogoje iz člena 3 te uredbe, razen zahtev iz odstavkov 1 in 2(b) navedenega člena ob izrecnem sklicevanju na to uredbo. Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, oceni Komisija v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

2.   Vsaka pomoč, ki je dodeljena pred začetkom veljavnosti te uredbe, ki ne izpolnjuje pogojev iz te uredbe, vendar izpolnjuje pogoje iz Uredbe (ES) št. 1595/2004, se šteje za združljivo s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in je zato izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

3.   Programi pomoči, izvzeti v skladu s to uredbo, so tudi izvzeti v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev po datumu, ki ga določa drugi odstavek člena 26.

Člen 26

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Komisijo

[…]

Član Komisije

PRILOGA I

Oblika povzetka podatkov, ki jih je treba zagotoviti vedno, kadar se izvaja program pomoči, ki je izvzet v skladu s to uredbo, in vedno, kadar se posamična pomoč, ki je izvzeta v skladu s to uredbo, dodeli zunaj katerega koli programa pomoči

1.

Država članica

2.

Regija/organ, ki dodeli pomoč

3.

Ime programa pomoči/ime podjetja, ki prejema posamično pomoč

4.

Pravna podlaga (natančno navedite nacionalno pravno podlago)

5.

Letni izdatki, ki so načrtovani v skladu s programom, ali skupni znesek dodeljene posamične pomoči

6.

Največja intenzivnost pomoči

7.

Datum začetka veljavnosti

8.

Trajanje programa ali dodeljene posamične pomoči (najdlje do 31. decembra 2013); ki vključuje:

v skladu s programom: datum, do katerega je lahko dodeljena pomoč;

v primeru posamične pomoči: predvideni datum zadnjega obroka, ki ga je treba izplačati

9.

Cilj pomoči

10.

Navedite, kateri od členov od 4 do 20 se uporablja

11.

Zadevna dejavnost

12.

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

13.

Spletni naslovi, kjer se nahajajo celotno besedilo programa ali merila in pogoji, v skladu s katerimi se dodeli posamična pomoč zunaj programa pomoči

14.

Motivacija: Navedite, zakaj je bil oblikovan program državne pomoči in ne pomoč v okviru Evropskega sklada za ribištvo

PRILOGA II

Oblika poročila, ki se redno predloži Komisiji

Zaradi obveznosti poročanja Komisiji v skladu s predpisi o skupinskem izvzetju, sprejetimi na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98, zagotovijo države članice zagotovijo spodaj navedene podatke v zvezi z vsemi ukrepi pomoči, ki jih zajema ta uredba, v elektronski obliki, v obliki, ki jo je Komisija sporočila državam članicam.

1.

Država članica

2.

Naslov

3.

Številka pomoči

4.

Leto izteka

5.

Cilj pomoči

6.

Število upravičencev

7.

Vrsta pomoči (npr. neposredna dodelitev, posojilo z nižjo obrestno mero itd.)

8.

Skupni znesek letnih izdatkov

9.

Opombe


(1)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(2)  UL C 248, 23.10.2007, str. 13.

(3)  UL L 10, 13.1.2001, str. 33. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1857/2006 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3).

(4)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).

(5)  UL C 229, 14.9.2004, str. 5.

(6)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(7)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(8)  UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/18/ES (UL L 51, 22.2.2006, str. 12).

(9)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 159, 2.6.2004, str. 31).

(10)  UL L 291, 14.9.2004, str. 3.

(11)  UL L 325, 28.10.2004, str. 4.

(12)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.




23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/23


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4801 – OEP/Schoeller/SAS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 248/11)

1.

Komisija je 10. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji One Equity Partners II, L.P. („OEP“, ZDA), ki pripada skupini JPMorgan Chase, in Schoeller Holding GmbH („Schoeller“, Nemčija) z nakupom in prenosom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Schoeller Arca Systems Holding BV („SAS“, Nizozemska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za OEP: sklad zasebnega kapitala,

za Schoeller: embalaža, logistika in sistemi tehnoloških procesov,

za SAS: proizvodnja, distribucija in trženje produktov transportne embalaže.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4801 – OEP/Schoeller/SAS na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/24


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4890 – Arcelor/SFG)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 248/12)

1.

Komisija je 16. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Arcelor Luxembourg S.A. („Arcelor Luxembourg“, Luksemburg), ki je pod nadzorom skupine ArcelorMittal („ArcelorMittal“, Luksemburg) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Saar Ferngas AG („SFG“, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Arcelor Luxembourg: proizvodnja jekla in opravljanje sorodnih storitev,

za ArcelorMittal: proizvodnja jekla in opravljanje sorodnih storitev,

za SFG: nakup, prevoz, skladiščenje in dobava naravnega plina lokalnim veletrgovcem, industrijskim odjemalcem in elektrarnam ter opravljanje sorodnih storitev.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4890 – Arcelor/SFG na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


23.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/25


DRŽAVNA POMOČ – ROMUNIJA

Državna pomoč C 46/07 (ex NN 59/07) – Privatizacija podjetja Automobile Craiova (prej Daewoo)

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 248/13)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 10. oktobra 2007 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Romunijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom pomoči.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu pomoči, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General Competition

State aid Greffe

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Romuniji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

POSTOPEK

Z dopisom z dne 17. januarja 2007 je Komisija od romunskih organov zahtevala informacije o več podjetjih v postopku privatizacije, vključno s podjetjem Automobile Craiova. Po naknadni izmenjavi dopisov je Komisija z dopisoma z dne 5. julija 2007 in 30. julija 2007 romunske organe pozvala, naj odpravijo posebne pogoje, vezane na pogodbo o privatizaciji podjetja Automobile Craiova, ter hkrati navedla, da bi v primeru, da država članica začasno ne odloži morebitne nezakonite pomoči, Komisija lahko sprejela odločbo na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES in člena 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (odredba o začasnem odlogu).

OPIS

Podjetje Automobile Craiova, nekdanja hčerinska družba podjetja Daewoo, je veliko podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilov in rezervnih delov. Predvsem zaradi nejasnosti glede dolgov privatizacija podjetja Automobile Craiova v preteklosti ni bila uspešna. Ob ponovnem poskusu prodaje podjetja je bila septembra 2007 sklenjena pogodba o prodaji s podjetjem Ford Motors Company. Zdi se, da je vlada sprejela poseben zakon, ki vsebuje ukrepe v zvezi z dolžniškim položajem podjetja Automobile Craiova. Komisija predvideva, da so ukrepi sestavljeni iz odpisa dolgov kupljenega podjetja.

AVAS je na pogodbo o privatizaciji vezal posebne pogoje, med njimi vsaj nadaljevanje dejavnosti proizvodnje avtomobilov in doseganje minimalne ravni proizvodnje do četrtega leta proizvodnje. Verjetno so bili na pogodbo vezani še drugi pogoji, med drugim obveznost znatnega povečanja števila zaposlenih (s 3 500 na 7 000), zagotovitev minimalnega zneska naložb (okrog 675 milijonov EUR) ter nakup minimalne količine sestavnih delov in storitev na romunskem trgu (domnevna vrednost 1 milijarda EUR).

OCENA

Zaradi privatizacije podjetja Automobile Craiova prek javnega razpisa, na katerega so bili vezani pogoji, je bila prodajna cena najverjetneje nižja, kot bi bila v primeru javnega razpisa brez pogojev, in zato vključuje državno pomoč. Prejemnika te pomoči sta gospodarska dejavnost, ki se privatizira, in potencialno kupec. Pogoji, kot sta nadaljevanje nekdanje dejavnosti, ki je prinašala izgubo, in doseganje minimalne proizvodnje, zagotavljajo, da bo novi lastnik ohranil določeno raven gospodarske dejavnosti, in tako pomenijo ugodnost za privatizirano podjetje. Skupaj z drugimi pogoji ti ukrepi nenazadnje pomenijo tudi, da je kupljeno podjetje razbremenjeno dela konkurenčnega pritiska.

Če je bil kupcu ponujen odpis dolga, ki ni bil ponujen drugim zainteresiranim strankam, je poleg tega možno, da so drugi potencialni ponudniki odstopili od oddaje zavezujoče ponudbe, ki bi lahko bila višja od ponudbe podjetja Ford. Dejansko se zaradi nejasnosti glede dolgov podjetja Automobile Craiova druge zainteresirane stranke naj ne bi odločile za oddajo končne ponudbe.

V obeh primerih sta ti ugodnosti plačani s prihodki od prodaje, ki se jim država odpove.

Komisija meni, da nepriglašeni ukrep pomoči, ki je posledica pogojev, vezanih na pogodbo o privatizaciji, in ukrepov v zvezi z dolgom, najverjetneje pomeni državno pomoč, saj je financiran z državnimi sredstvi, prejemnikom daje ugodnosti, je selektiven, lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino.

Pogodba o privatizaciji, vključno z nanjo vezanimi pogoji in posebnim zakonom, Komisiji ni bila priglašena. Zdi se, da je bila izvedena pomoč, ki krši člen 88(3) Pogodbe ES. Posledično se zdi, da ukrep pomeni nezakonito pomoč.

Komisija se je odločila sprožiti postopek po členu 88(2) Pogodbe ES, da oceni združljivost pomoči s skupnim trgom, in izdati odredbo o začasnem odlogu, ki Romuniji v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 nalaga, da začasno odloži vso nezakonito pomoč, dokler Komisija ne odloči o združljivosti pomoči.

BESEDILO DOPISA

„Comisia dorește să informeze România că, în urma examinării atât a informațiilor furnizate de autoritățile țării dumneavoastră cu privire la cazul menționat anterior, cât și a informațiilor disponibile din alte surse, a decis să inițieze procedura prevăzută la articolul 88 alineatul (2) din Tratatul CE și să impună României, în temeiul articolului 11 alineatul (1) din Regulamentul (CE) nr. 659/1999 al Consiliului, suspendarea acordării oricărui ajutor ilegal până la adoptarea de către Comisie a unei decizii privind compatibilitatea ajutorului cu piața comună.

I.   PROCEDURĂ

1.

La 17 ianuarie 2007, Comisia a solicitat informații generale cu privire la mai multe întreprinderi, inclusiv S.C. Automobile Craiova S.A. (denumită în continuare «Automobile Craiova»), fostă Daewoo Craiova, în contextul procesului național de privatizare. România a transmis informațiile prin scrisoarea din 15 februarie 2007. Comisia a solicitat informații suplimentare, la 8 martie 2007 și la 22 mai 2007, pe care România le-a transmis prin scrisorile din 21 martie 2007, 25 mai 2007 și 31 mai 2007. La 3 mai 2007 a avut loc o întâlnire cu autoritățile române.

2.

Prin scrisoarea din 5 iulie 2007, Comisia a solicitat autorităților române să elimine condițiile specifice incluse în contractul de privatizare a Automobile Craiova, indicând în același timp faptul că nesuspendarea acordării oricărui ajutor ilegal ar putea conduce la adoptarea de către Comisie a unei decizii în baza articolului 88 alineatul (2) din Tratatul CE și a articolului 11 alineatul (1) din Regulamentul (CE) nr. 659/1999 al Consiliului de stabilire a normelor de aplicare a articolului 93 din Tratatul CE (ordin de suspendare).

3.

Prin scrisoarea din 18 iulie 2007, autoritățile române au informat Comisia cu privire la faptul că privatizarea Automobile Craiova va fi notificată Comisiei. Prin scrisoarea din 20 august 2007, Comisia a amintit României că privatizarea Automobile Craiova va trebui să fie notificată înainte de aplicarea oricărui act care impune obligații autorităților publice.

4.

În septembrie 2007, Comisia a aflat din presă că România a semnat, se pare, un contract de vânzare-cumpărare cu Ford și că Guvernul României a adoptat o «lege specială» privind anularea datoriilor întreprinderii Automobile Craiova.

II.   DESCRIERE

2.1.   Întreprinderea în cauză

5.

Automobile Craiova este o societate aflată în proporție de 100 % în proprietatea statului, situată în Craiova, zonă eligibilă pentru acordarea de ajutoare regionale în conformitate cu articolul 87 alineatul (3) litera (a) din Tratatul CE. Automobile Craiova a fost o filială a grupului Daewoo, Daewoo Craiova. Daewoo a intrat în faliment în anul 2000. Daewoo Craiova avea datorii mari față de statul român și de alți creditori, cum ar fi alte filiale Daewoo. În timp ce majoritatea filialelor Daewoo au fost achiziționate de General Motors în anul 2002, pentru Daewoo Craiova nu s-a putut găsi niciun cumpărător din cauza posibilelor obligații de plată a unor datorii mari. Prin urmare, Autoritatea pentru Valorificarea Activelor Statului (denumită în continuare «AVAS») a cumpărat întreprinderea în anul 2006 pentru a o revinde unui alt investitor.

6.

Valoarea datoriilor întreprinderii Automobile Craiova către bugetul de stat nu este cunoscută. Valoarea datoriilor către alte foste filiale Daewoo este estimată de către presă la o sumă de aproximativ 220 milioane EUR.

7.

Conform informațiilor aflate la dispoziția Comisiei, Automobile Craiova nu produce în prezent niciun fel de vehicule, ci activează numai în comerțul cu piese de schimb.

2.2.   Privatizarea

8.

Documentația de licitație pentru Automobile Craiova a cuprins o serie de condiții care au determinat formularea unor îndoieli de către Comisie. AVAS a atașat contractului de privatizare condiții specifice privind un nivel minim de investiții și producție (minim 200 000 de autovehicule în al patrulea an). În cazul în care condițiile nu sunt îndeplinite, AVAS își rezervă dreptul de a anula contractul de privatizare și/sau de a pretinde plata unor penalități și despăgubiri. Ford Motors Company (denumită în continuare «Ford»), General Motors Corporation și Russian Machines au depus oferte neangajante de cumpărare a acțiunilor deținute de stat la Automobile Craiova. Cu toate acestea, Ford a fost singura întreprindere care a depus și o ofertă angajantă, câștigând astfel licitația. Negocierile tehnice și financiare cu Ford au demarat în iulie 2007.

9.

Conform informațiilor din presă, România și Ford au semnat un contract de vânzare-cumpărare la 12 septembrie 2007, prin care Ford achiziționează pachetul majoritar de acțiuni la Automobile Craiova la prețul de 57 milioane EUR. Din informațiile prezentate de România, Comisia înțelege că Ford va avea o participație de aproximativ 72 %, care corespunde acțiunilor deținute de AVAS.

10.

Conform unor informații suplimentare din presă, Ford va produce 48 000 de unități în primul an de producție, 245 000 de unități în 2011 și 300 000 de unități în 2013. În plus, Ford s-a angajat să realizeze investiții directe în valoare de 675 milioane EUR pentru modernizarea lucrărilor și să mărească numărul personalului de la 3 500 la 7 000. De asemenea, Ford și-a asumat obligația de a cumpăra componente și servicii în valoare de 1 miliard EUR de pe piața românească.

11.

În plus, presa a relatat că Guvernul României a adoptat o lege specială pentru privatizarea Automobile Craiova. Se pare că legea prevede o anulare a datoriilor producătorului de autovehicule și o garanție privind plata datoriilor către celelalte foste filiale Daewoo. Această anulare a datoriilor nu fusese oferită tuturor ofertanților potențiali în cadrul procedurii de licitație.

III.   EVALUARE

3.1.   Existența ajutorului de stat în sensul articolului 87 alineatul (1) din Tratatul CE

12.

Articolul 87 alineatul (1) din tratat prevede că, în cazul în care nu există o dispoziție contrară în tratat, orice ajutor acordat de către un stat membru sau din resurse de stat care denaturează sau amenință să denatureze concurența favorizând anumite întreprinderi sau producerea anumitor bunuri este incompatibil cu piața comună, în măsura în care este afectat comerțul între statele membre.

13.

Bazându-se pe informațiile de care dispune, Comisia consideră în prezent că acele condiții atașate contractului de vânzare, precum și măsurile referitoare la datorii au ca rezultat acordarea unui ajutor de stat în sensul articolului 87 alineatul (1) din Tratatul CE care nu a fost notificat de autoritățile române și, astfel, ar constitui un ajutor ilegal.

3.1.1.   Acordarea unui avantaj

14.

O întreprindere beneficiază de un avantaj în cazul în care obține din partea statului un lucru pe care nu l-ar fi putut obține în condiții normale de piață. În acest scop, trebuie să se evalueze mai întâi dacă statul a acționat în rolul său de proprietar al unei societăți comerciale într-o economie de piață sau în rolul de stat care a vândut o societate în condiții care nu corespund unor condiții normale de piață.

15.

În această privință, Comisia are îndoieli serioase atât cu privire la condițiile atașate contractului de privatizare, cât și cu privire la măsurile referitoare la datorii. În conformitate cu principiul vânzătorului în economia de piață și cu principiile Comisiei privind privatizarea (1), se poate considera că statul acționează ca proprietar al societății comerciale în economia de piață numai în cazul în care vinde societatea comercială sau, respectiv, acțiuni ale acesteia la cel mai mare preț posibil, printr-o licitație deschisă, transparentă și nediscriminatorie, ofertantului care oferă cel mai mult.

16.

Prețul cel mai mare poate fi obținut în mod obișnuit în cazul în care nu există condiții atașate care ar putea să reducă prețul de vânzare și care nu ar fi acceptabile pentru un operator economic în cadrul unei economii de piață. În cazul de față, Comisia nu cunoaște cu exactitate care dintre angajamentele asumate de Ford prezentate în presă fac parte din contractul de vânzare-cumpărare. Dat fiind faptul că licitația a inclus deja un nivel minim de producție, Comisia presupune că vânzarea a fost condiționată cel puțin de realizarea acestei producții minime și, eventual, de îndeplinirea altor cerințe. Întrucât un vânzător în economia de piață nu i-ar cere în mod normal cumpărătorului să realizeze o producție minimă, iar o astfel de cerință poate avea un impact negativ asupra prețului de vânzare, Comisia consideră că, foarte probabil, privatizarea Automobile Craiova nu îndeplinește criteriul vânzătorului în economia de piață.

17.

În plus, este posibil ca în vânzare să fi fost incluse și alte angajamente, cum ar fi creșterea numărului de angajați (de la 3 500 la aproximativ 7 000), o investiție minimă pentru modernizarea fabricii (675 milioane EUR) și o achiziție minimă de componente și servicii de pe piața românească (în valoare de 1 miliard EUR). Este posibil ca și aceste angajamente să fi influențat prețul de achiziție.

18.

De asemenea, Comisia are mari îndoieli că presupusa anulare a datoriilor societății comerciale și presupusa garanție cu privire la datoriile către alte foste filiale Daewoo ar îndeplini criteriul vânzătorului/creditorului în economia de piață. În economia de piață, vânzătorul ar calcula cu atenție consecințele diferitelor posibilități (inclusiv al lichidării) și ar alege soluția care ar aduce venitul cel mai mare (sau pierderea cea mai mică). Comisia se îndoiește că România a analizat în prealabil dacă anularea datoriilor publice și garantarea unei părți a datoriilor către creditori privați reprezintă sau nu soluția cea mai avantajoasă. În plus, probabil că nu este îndeplinit nici criteriul creditorului în economia de piață, deoarece cel puțin o parte dintre ceilalți creditori (privați) nu și-au anulat datoriile, însă beneficiază de o garanție de stat.

19.

Astfel, Comisia ajunge la concluzia provizorie că, atunci când a privatizat Automobile Craiova, statul român a acționat în rolul său de stat, și nu de jucător obișnuit pe piață (2).

20.

Este posibil ca termenii contractului de privatizare să fi acordat un avantaj atât pentru Automobile Craiova, cât și pentru Ford.

21.

Un avantaj pentru Automobile Craiova poate proveni din condiția unei producții minime și din orice altă condiție adăugată, eventual, la vânzare, precum o obligație de creștere a numărului de angajați, o obligație de a cumpăra componente și servicii în valoare de 1 miliard EUR de pe piața românească, obligații privind investițiile sau obligații privind exportul. Automobile Craiova nu mai producea niciun fel de autovehicule. Măsurile de privatizare pot garanta reluarea fostelor activități care produceau pierderi, menținerea unei activități de piață minime și reducerea presiunii concurențiale. Aceste avantaje ar fi finanțate de către stat printr-un preț de vânzare mai mic, adică prin renunțarea la venituri. Întreaga operațiune pare să reprezinte o restructurare a societății sprijinită de stat.

22.

Anularea datoriilor publice ale Automobile Craiova și garantarea plății unei părți a datoriilor către creditori privați oferă un avantaj pentru Automobile Craiova. Această măsură scutește imediat societatea de o parte din datorii și reduce presiunea de plată a unei alte părți a datoriilor.

23.

În plus, nu se poate exclude faptul că și cumpărătorul, în calitate de nou proprietar al întreprinderii vândute, va beneficia de avantajele acordate de stat. Prin urmare, Comisia nu poate exclude acordarea de ajutor de stat pentru cumpărător, respectiv Ford. Se pare că cerința privind anularea datoriilor a fost introdusă după lansarea licitației. Dintre cele trei părți interesate inițial, Ford a fost singura care a depus o ofertă angajantă. Comisia presupune în prezent că și alte părți interesate ar fi putut depune oferte angajante, în cazul în care ar fi avut cunoștință de posibilitatea de a beneficia de o anulare a datoriilor. Relatările din presă indică în mod clar acest lucru. Prin urmare, în această fază, nu se poate exclude faptul că s-ar fi putut depune o ofertă financiară mai mare decât cea formulată de Ford. În acest caz, prețul plătit de Ford nu ar reprezenta prețul de piață.

3.1.2.   Alte condiții prevăzute în articolul 87 alineatul (1) din Tratatul CE

24.

În al doilea rând, măsura este selectivă, întrucât favorizează numai Automobile Craiova și noul cumpărător, respectiv Ford.

25.

În al treilea rând, agenția română de privatizare, AVAS, a fost cea care a atașat condițiile la contractul de privatizare. Reluarea și menținerea unui nivel ridicat de activitate economică și finanțarea unui preț de vânzare mai scăzut sunt suportate prin renunțarea la venituri de către stat. Prin urmare, ajutorul provine din resurse de stat și este imputabil statului.

26.

În al patrulea rând, Automobile Craiova este producător de autovehicule și de piese de schimb, toate aceste produse fiind comercializate pe scară largă în Uniunea Europeană. În plus, după cum relatează presa, cea mai mare parte a producției este destinată exportului. Astfel, măsura amenință să denatureze concurența și afectează comerțul dintre statele membre.

27.

În această fază, Comisia concluzionează, prin urmare, că respectivele condiții atașate privatizării Automobile Craiova par să constituie un ajutor, iar compatibilitatea măsurilor trebuie evaluată în mod corespunzător.

3.2.   Ajutor de stat ilegal

28.

Întrucât contractul de vânzare a fost deja semnat, incluzând condițiile atașate, Comisia consideră că ajutorul a fost deja acordat. Dat fiind că măsurile sunt cuprinse într-o lege specială, Comisia presupune că legea trebuie să fie adoptată de către Parlamentul României înainte de a deveni obligatorie. Cu toate acestea, pe baza informațiilor disponibile, Comisia trebuie să presupună că statul român nu se mai poate retrage din contractul de privatizare din proprie inițiativă. Prin urmare, Comisia consideră măsurile incluse în privatizare și în legea specială ca fiind cvasi-acordate și este de părere că orice notificare transmisă după adoptarea legii speciale de către Guvernul României nu mai poate fi considerată notificare ex ante.

29.

Întrucât autoritățile române nu au notificat contractul de privatizare și nu au suspendat încheierea acestui contract, se pare că măsura de ajutor a fost pusă în aplicare, încălcându-se articolul 88 alineatul (3) din Tratatul CE. În consecință, măsura pare să constituie un ajutor ilegal.

3.3.   Derogări în temeiul articolului 87 alineatele (2) și (3) din Tratatul CE

30.

După ce s-a stabilit că este vorba despre un ajutor de stat în sensul articolului 87 alineatul (1) din Tratatul CE, este necesar să se analizeze dacă măsura ar putea fi compatibilă cu piața comună.

31.

Exceptările prevăzute la articolul 87 alineatul (2) din Tratatul CE nu se aplică în cazul de față. În ceea ce privește exceptările în baza articolului 87 alineatul (3) din Tratatul CE, poate fi aplicată numai exceptarea prevăzută la articolul 87 alineatul (3) litera (c) din Tratatul CE, care permite acordarea ajutorului de stat pentru a se promova dezvoltarea anumitor activități economice, atunci când acest ajutor nu aduce atingere condițiilor comerciale într-o măsură contrară interesului comun. În ceea ce privește ajutorul acordat pentru Automobile Craiova în calitate de beneficiar, se pare că măsura ar putea viza refacerea viabilității pe termen lung a unei întreprinderi aflate în dificultate. În ceea ce privește potențialul ajutor pentru Ford, în această fază Comisia nu vede niciun motiv care să justifice compatibilitatea ajutorului cu piața comună.

32.

Prin urmare, ajutorul pentru Automobile Craiova ar putea fi considerat compatibil în temeiul articolului 87 alineatul (3) litera (c) din Tratatul CE numai în cazul în care sunt respectate condițiile prevăzute în Liniile directoare Orientările privind ajutorul de stat pentru salvarea și restructurarea întreprinderilor aflate în dificultate (3) (denumite în continuare «Liniile directoare»).

33.

În primul rând, în conformitate cu Liniile directoare, o întreprindere se află în dificultate atunci când este incapabilă să obțină fondurile de care are nevoie din resurse proprii sau de la acționari sau prin împrumuturi și când este aproape sigur că fără intervenția autorităților publice își va înceta activitatea. Automobile Craiova a acumulat în ultimii ani datorii mari, pe care în mod evident nu le putea plăti. Valoarea exactă a acestora nu este cunoscută în prezent Comisiei. În orice caz, se pare că Automobile Craiova îndeplinește condițiile pentru a fi considerată întreprindere aflată în dificultate.

34.

Cu toate acestea, autoritățile române nu au prevăzut un plan de restructurare care să vizeze refacerea viabilității pe termen lung a activității economice.

35.

În plus, în conformitate cu Liniile directoare, ajutorul trebuie să se limiteze la minimul necesar, iar beneficiarul trebuie să aducă o contribuție semnificativă la restructurare din resurse proprii sau din finanțări comerciale externe. Liniile directoare indică în mod clar că o parte semnificativă din finanțarea restructurării trebuie să provină din resurse proprii, inclusiv din vânzarea de active care nu sunt esențiale pentru supraviețuirea întreprinderii și din finanțări externe în condițiile pieței. În această fază, Comisia nu deține nicio dovadă că ajutorul ar fi limitat la minimul necesar. În plus, Comisia nu are nicio informație cu privire la vreo contribuție proprie a beneficiarului.

36.

În al treilea rând, ajutorul nu trebuie să denatureze concurența în mod necorespunzător. Acest lucru implică de obicei o limitare a prezenței de care poate beneficia societatea pe piețele sale la sfârșitul perioadei de restructurare. Limitarea sau reducerea obligatorie a prezenței societății pe piața relevantă reprezintă un factor compensator în favoarea concurenților săi. Această limitare sau reducere trebuie să fie proporțională cu efectul de denaturare pe care îl are ajutorul și cu importanța relativă a întreprinderii pe piața sau piețele sale. Autoritățile române nu au propus nicio măsură compensatorie; dimpotrivă, impunându-i cumpărătorului obligația de a crește în mod semnificativ producția în următorii patru ani, statul asigură îmbunătățirea poziției pe piață a Automobile Craiova.

37.

În al patrulea rând, Comisia are în această fază îndoieli cu privire la faptul că Automobile Craiova nu a beneficiat de ajutor pentru salvare și/sau restructurare în decursul ultimilor zece ani. În acest caz, un alt ajutor pentru restructurare ar încălca principiul «pentru prima și ultima dată».

38.

În concluzie, întrucât măsura de ajutor nu pare să se încadreze în niciuna dintre exceptările prevăzute de tratat, Comisia are îndoieli serioase cu privire la compatibilitatea acesteia cu piața comună.

IV.   ORDIN DE SUSPENDARE

39.

În ciuda faptului că s-au transmis mai multe scrisori prin care s-a cerut imperativ autorităților române să elimine toate condițiile și să notifice ex ante contractul de privatizare, autoritățile române au continuat procedura de licitație și au semnat contractul de vânzare cu Ford. Prin scrisorile din 5 iulie 2007 și 30 iulie 2007, Comisia a insistat ca autoritățile române să transmită această notificare ex ante, în caz contrar Comisia urmând să emită un ordin de suspendare în conformitate cu articolul 11 alineatul (1) din Regulamentul (CE) nr. 659/1999 al Consiliului (4). Până în prezent nu a fost transmisă nicio notificare.

40.

În cazul în care Comisia ajunge la concluzia că ajutorul ilegal acordat de autoritățile române nu este compatibil cu piața comună, aceasta urmează să hotărască emiterea unui ordin de recuperare, printr-o decizie negativă definitivă. Acest lucru înseamnă că autoritățile române ar fi obligate să recupereze ajutorul incompatibil, eventual să anuleze contractul de vânzare și să organizeze o a doua licitație, fără elemente de ajutor de stat. Deoarece se pare că a fost deja încheiat contractul de vânzare și că legea specială a fost deja adoptată de guvern, orice alte măsuri în cadrul procedurii de vânzare ar putea conduce la o situație aproape ireversibilă sau ar putea provoca alte pagube statului român, noului proprietar sau unor terți. Prin urmare, Comisia consideră că este imperios necesar să se suspende imediat orice acțiune viitoare care ar agrava situația actuală și care ar putea genera alte efecte obligatorii din punct de vedere legal (de exemplu, adoptarea legii speciale de către Parlament, înregistrarea proprietății, începerea activității comerciale, încheierea de contracte de muncă etc.).

41.

Prin urmare, Comisia a decis că este necesară emiterea unui ordin de suspendare în conformitate cu articolul 11 alineatul (1) din Regulamentul (CE) nr. 659/1999 al Consiliului.

V.   DECIZIE

42.

Comisia are îndoieli serioase cu privire la faptul că privatizarea s-a realizat în absența unui ajutor de stat și că măsurile de ajutor de stat ar fi compatibile cu piața comună. În plus, întrucât ajutorul nu a fost notificat Comisiei, acesta constituie ajutor ilegal.

Având în vedere considerațiile menționate anterior, Comisia, acționând în conformitate cu procedura prevăzută la articolul 88 alineatul (2) din Tratatul CE, solicită României să își prezinte observațiile și să furnizeze toate informațiile care ar putea contribui la evaluarea ajutorului, în termen de o lună de la data primirii prezentei scrisori. Comisia solicită autorităților țării dumneavoastră să transmită de îndată o copie a prezentei scrisori către eventualii beneficiari ai ajutorului.

Comisia dorește să amintească României că articolul 88 alineatul (3) din Tratatul CE are efect suspensiv și să atragă atenția asupra articolului 14 din Regulamentul (CE) nr. 659/1999 al Consiliului, care prevede că orice ajutor ilegal poate fi recuperat de la beneficiar.

În conformitate cu articolul 11 alineatul (1) din regulamentul Consiliului menționat anterior, Comisia cere imperativ României să suspende acordarea oricărui ajutor ilegal până la adoptarea de către Comisie a unei decizii privind compatibilitatea ajutorului cu piața comună (ordin de suspendare). Comisia solicită României să înceteze imediat orice acțiune de punere în aplicare în continuare a contractului de privatizare, inclusiv orice acțiune legată de legea specială.

Comisia comunică României că va informa părțile interesate prin publicarea prezentei scrisori și a unui rezumat relevant al acesteia în Jurnalul Oficial al Uniunii Europene. De asemenea, Comisia va informa Autoritatea de Supraveghere a AELS prin transmiterea unei copii a prezentei scrisori. Toate părțile interesate vor fi invitate să își prezinte observațiile în termen de o lună de la data publicării.“


(1)  Cel de-al XXIII-lea Raport privind politica în domeniul concurenței, 1993, p. 255.

(2)  A se vedea, de exemplu, cauza C-344/99 Germania/Comisie (Gröditzer Stahlwerke), hotărârea Curții din 28 ianuarie 2003; cauzele conexe C-278/92, C-279/92 și C-280/92 Spania/Comisie (Hytasa), hotărârea Curții din 14 septembrie 1994.

(3)  JO C 244, 1.10.2004, p. 2.

(4)  JO L 83, 27.3.1999, p. 1.