ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 205

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 50
4. september 2007


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 205/01

Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih refinančnih operacijah: 4,08 % 1. septembra 2007 – Menjalni tečaji eura

1

2007/C 205/02

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih/diskontnih merah za 25 držav članic, ki veljajo od 1. septembra 2007(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1) in obvestilom Komisije o metodi določanja referenčnih/diskontnih mer (UL C 273, 9.9.1997, str. 3))

2

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2007/C 205/03

Spremembe obveznosti javne službe, ki jih je Francija uvedla za redne zračne prevoze med mestoma Cherbourg (Maupertus) in Pariz (Orly) ( 1 )

3

2007/C 205/04

Obveznost javne službe

4

2007/C 205/05

Obveznost javne službe

7

2007/C 205/06

Obveznost javne službe

10

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Komisija

2007/C 205/07

MEDIA 2007 – Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/24/07 – Podpora za mednarodno distribucijo evropskih filmov

13

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

 

Komisija

2007/C 205/08

Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

14

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2007/C 205/09

Državna pomoč – Češka – Državna pomoč št. C 19/07 (ex N 32/07) – Kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov za mala in srednje velika podjetja za tveganje neplačila – Export Guarantee and Insurance Corporation (EGAP) – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

19

2007/C 205/10

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4889 – Barclays Industrial Investments/Gemeaz/Scapa) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

26

2007/C 205/11

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4838 – SLP/TPG V/Avaya) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

27

2007/C 205/12

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4885 – Ineos/Nova/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

28

 

Popravki

2007/C 205/13

Popravek obvestila o javnem razpisu za zbiranje ponudb, ki ga je Francija objavila v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 za prenos pooblastil javne službe – F-Périgueux: Opravljanje rednih zračnih prevozov – Opravljanje rednih zračnih prevozov med mestoma Périgueux in Pariz (UL C 176, 28.7.2007)

29

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/1


Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih refinančnih operacijah (1):

4,08 % 1. septembra 2007

Menjalni tečaji eura (2)

3. septembra 2007

(2007/C 205/01)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3632

JPY

japonski jen

157,86

DKK

danska krona

7,4485

GBP

funt šterling

0,67575

SEK

švedska krona

9,382

CHF

švicarski frank

1,6479

ISK

islandska krona

87,27

NOK

norveška krona

7,9315

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5842

CZK

češka krona

27,67

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

254,97

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6981

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,8199

RON

romunski leu

3,2683

SKK

slovaška krona

33,727

TRY

turška lira

1,7763

AUD

avstralski dolar

1,6592

CAD

kanadski dolar

1,4362

HKD

hongkonški dolar

10,6254

NZD

novozelandski dolar

1,9395

SGD

singapurski dolar

2,076

KRW

južnokorejski won

1 277,8

ZAR

južnoafriški rand

9,8359

CNY

kitajski juan

10,2844

HRK

hrvaška kuna

7,3198

IDR

indonezijska rupija

12 799,08

MYR

malezijski ringit

4,7746

PHP

filipinski peso

63,484

RUB

ruski rubelj

34,903

THB

tajski bat

44,065


(1)  

Stopnja, ki je bila uporabljena v zadnji operaciji, izvedeni pred navedenim dnevom. V primeru razpisa z variabilno obrestno stopnjo je obrestna stopnja mejna stopnja.

(2)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/2


Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih/diskontnih merah za 25 držav članic, ki veljajo od 1. septembra 2007

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1) in obvestilom Komisije o metodi določanja referenčnih/diskontnih mer (UL C 273, 9.9.1997, str. 3))

(2007/C 205/02)

Od

Do

AT

BE

CY

CZ

DE

DK

EE

EL

ES

FI

FR

HU

IE

IT

LT

LU

LV

MT

NL

PL

PT

SE

SI

SK

UK

1.9.2007

...

5,42

5,42

5,49

4,24

5,42

5,58

5,50

5,42

5,42

5,42

5,42

8,54

5,42

5,42

6,49

5,42

6,64

7,00

5,42

5,94

5,42

5,49

5,42

5,20

5,90

1.1.2007

31.8.2007

4,62

4,62

5,49

4,24

4,62

4,76

5,50

4,62

4,62

4,62

4,62

8,54

4,62

4,62

6,49

4,62

6,64

7,00

4,62

5,94

4,62

4,68

4,62

5,20

5,90

1.12.2006

31.12.2006

4,36

4,36

5,49

4,34

4,36

4,49

5,50

4,36

4,36

4,36

4,36

8,12

4,36

4,36

6,49

4,36

6,64

7,00

4,36

5,56

4,36

4,31

4,43

5,62

5,33

1.9.2006

30.11.2006

4,36

4,36

6,34

4,34

4,36

4,49

5,50

4,36

4,36

4,36

4,36

8,12

4,36

4,36

6,49

4,36

6,64

7,00

4,36

5,56

4,36

4,31

4,43

5,62

5,33

1.6.2006

31.8.2006

4,36

4,36

6,34

3,72

4,36

4,49

5,50

4,36

4,36

4,36

4,36

7,04

4,36

4,36

6,49

4,36

6,64

7,00

4,36

5,56

4,36

4,31

4,43

4,77

5,33

1.3.2006

31.5.2006

3,70

3,70

6,34

3,72

3,70

3,74

5,50

3,70

3,70

3,70

3,70

7,04

3,70

3,70

6,49

3,70

6,64

7,00

3,70

5,56

3,70

3,74

4,43

3,98

5,33

1.1.2006

28.2.2006

3,70

3,70

6,34

3,72

3,70

3,74

5,50

3,70

3,70

3,70

3,70

7,04

3,70

3,70

6,49

3,70

6,64

7,00

3,70

5,56

3,70

3,74

5,10

3,98

5,33

1.12.2005

31.12.2005

4,08

4,08

6,34

3,40

4,08

3,54

5,50

4,08

4,08

4,08

4,08

8,59

4,08

4,08

6,49

4,08

6,64

7,00

4,08

6,24

4,08

3,96

5,10

7,55

5,81

1.9.2005

30.11.2005

4,08

4,08

7,53

3,40

4,08

3,54

5,50

4,08

4,08

4,08

4,08

8,59

4,08

4,08

6,49

4,08

6,64

7,00

4,08

6,24

4,08

3,96

5,10

7,55

5,81

1.7.2005

31.8.2005

4,08

4,08

7,53

4,05

4,08

4,23

5,50

4,08

4,08

4,08

4,08

8,59

4,08

4,08

6,49

4,08

6,64

7,00

4,08

6,24

4,08

3,96

5,10

7,55

5,81

1.6.2005

30.6.2005

4,08

4,08

7,53

4,05

4,08

4,23

5,50

4,08

4,08

4,08

4,08

8,59

4,08

4,08

6,49

4,08

6,64

7,00

4,08

6,24

4,08

4,69

5,10

7,55

5,81

1.4.2005

31.5.2005

4,08

4,08

7,88

4,05

4,08

4,23

5,50

4,08

4,08

4,08

4,08

8,59

4,08

4,08

6,49

4,08

6,64

7,00

4,08

7,62

4,08

4,69

5,10

7,55

5,81

1.1.2005

31.3.2005

4,08

4,08

7,88

4,86

4,08

4,23

5,50

4,08

4,08

4,08

4,08

8,59

4,08

4,08

6,49

4,08

6,64

7,00

4,08

7,62

4,08

4,69

5,10

7,55

5,81


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/3


Spremembe obveznosti javne službe, ki jih je Francija uvedla za redne zračne prevoze med mestoma Cherbourg (Maupertus) in Pariz (Orly)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 205/03)

1.

Francija se je odločila s 1. aprilom 2008 spremeniti obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov med letališčema Cherbourg (Maupertus) in Pariz (Orly), ki so bile uvedene v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (1). Spodaj navedene obveznosti nadomeščajo tiste obveznosti, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 143 z dne 21. maja 1999.

2.

Obveznosti javne službe so naslednje:

Najmanjša pogostost letov

Zagotovljena morata biti vsaj dva povratna leta na dan, zjutraj in pozno popoldne, od ponedeljka do petka, razen praznikov, 220 dni na leto.

Prevozi se morajo opravljati brez vmesnega postanka med Parizom (Orly) in Cherbourgom (Maupertus).

Uporabljena letala in ponujene zmogljivosti

Prevozi morajo biti zagotovljeni z letalom, ki ima uravnavan zračni pritisk in najmanj 18 sedežev.

Vozni red

Vozni redi morajo potnikom med tednom omogočati en povratni let dnevno z razmikom najmanj osmih ur v namembnem kraju, tako v Cherbourgu (Maupertus) kot v Parizu (Orly).

Trgovinska politika

Lete je treba tržiti z vsaj enim računalniško podprtim sistemom rezervacij.

Neprekinjenost prevozov

Razen v primeru višje sile število odpovedanih letov po krivdi prevoznika letno ne sme presegati 3 % števila predvidenih letov.

Prevoznik lahko opravljanje prevozov prekine le s šestmesečnim odpovednim rokom.

Prevozniki Skupnosti so seznanjeni, da ima lahko opravljanje zračnih prevozov brez poznavanja obveznosti javne službe za posledico upravne in/ali sodne sankcije.

3.

Sloti so rezervirani na letališču Pariz (Orly) za redne zračne prevoze v Cherbourg (Maupertus) v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (2). Letalski prevozniki, ki jih navedena proga zanima, lahko informacije o teh slotih dobijo pri koordinatorju pariških letališč.


(1)  UL L 240, 24.8.1992, str. 8.

(2)  UL L 14, 22.1.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 793/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 138, 30.4.2004, str. 50).


4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/4


Obveznost javne službe

(2007/C 205/04)

V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (1) se je finska vlada (Ministrstvo za promet in zveze) odločila, da uvede obveznost javne službe. Ta se nanaša na redne letalske prevoze iz mesta Mikkeli v Helsinke od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2010. Obveznost javne službe ne zajema obdobij od 20. junija do 15. avgusta 2008, od 19. junija do 15. avgusta 2009 in od 18. junija do 15. avgusta 2010. Veljati bo začela takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Obveznost javne službe za letalsko progo Mikkeli–Helsinki je naslednja:

Najmanjše število letov

Obveznost velja za lete med mestoma Mikkeli in Helsinki. Ti lahko zajemajo tako lete iz mesta Mikkeli kakor tudi povezovalne lete z drugimi letalskimi progami, pri čemer je let med mestoma Mikkeli in Helsinki direkten. Ustrezen povratni let mora biti na voljo pozno zvečer.

Časovni razpored letov

Od ponedeljka do petka mora biti na voljo let z letališča Mikkeli dovolj zgodaj zjutraj, da letalo pristane na letališču Helsinki – Vantaa pravočasno za glavne mednarodne povezave, ravno tako mora biti na voljo let v Mikkeli dovolj pozno zvečer, da ga lahko potniki z glavnih mednarodnih povezav ujamejo.

Število sedežev

Uporabljena vrsta letala mora ustrezati povpraševanju potnikov po sedežih in kabina mora biti pod pritiskom. Povprečna mesečna zasedenost sedežev ne sme presegati 80 %.

Letalo mora zagotoviti prevoz običajne prtljage.

Cena vozovnic in prodaja

Cena vozovnic mora biti konkurenčna s cenami vozovnic za druge notranje letalske prevoze.

Letalski prevoznik mora za progo, za katero velja obveznost javne službe, skleniti medlinijski sporazum z najmanj enim prevoznikom, ki opravlja letalske prevoze z letališča Helsinki – Vantaa.

Prevoznik mora imeti sistem za mednarodne rezervacije in prodajo vozovnic na Finskem in sklenjen medlinijski sporazum IATA, ki ureja direktno oblikovanje cen vozovnic in ravnanje s prtljago. Sistem za mednarodne rezervacije in prodajo vozovnic mora zajemati informacije, povezane s cenami in časovnim razporedom letov.

Prevoznik mora imeti sklenjen sporazum o sodelovanju, ki zajema direktno oblikovanje cen vozovnic, z vsaj enim podjetjem, ki opravlja lete z letališča Helsinki – Vantaa do tujih letališč.

Letalske vozovnice se morajo prodajati prek najmanj enega računalniškega sistema za rezervacije vozovnic.

Neprekinjenost letalskih prevozov

Opravljanje letalskih prevozov na progi brez izpolnjevanja navedene obveznosti javne službe se lahko kaznuje z upravnimi in/ali kazenskimi sankcijami.

Letalski prevozniki, ki nameravajo prekiniti opravljanje rednih letalskih prevozov na tej progi, morajo finski organ za civilno letalstvo o tem obvestiti najmanj šest mesecev pred prekinitvijo letalskih prevozov.

Dostopnost za invalidne osebe

Prevoznik mora zagotoviti, da je ustrezno poskrbljeno za potrebe invalidnih oseb.


(1)  UL L 240, 24.9.1992, str. 8.


PRILOGA

PRITOŽBA

Pravica do pritožbe

Vsak, na kogar je naslovljena odločba ali katerega pravice, obveznosti ali interese odločba neposredno zadeva, lahko vloži pritožbo zoper Ministrstvo za promet in zveze. Pritožba se lahko vloži na podlagi nezakonitosti odločbe.

Pritožbeni organ in rok za pritožbe

Vsaka stran, ki nasprotuje odločbi, lahko z vložitvijo pritožbe zahteva, da se spremeni. Pritožbe se morajo v pisni obliki vložiti na vrhovnem upravnem sodišču.

Pritožbe se morajo vložiti v 30 dneh po objavi obveznosti javne službe v Uradnem listu Evropske unije.

Pritožbe morajo prispeti do konca delovnika na zadnji dan roka za vložitev pritožbe.

Vsebina pritožbe

V pritožbi mora biti navedeno:

katera odločba se izpodbija;

kateri vidik odločbe pritožba zadeva in kakšne spremembe zahteva pritožnik;

kakšni so razlogi za zahtevane spremembe.

V pritožbi je treba navesti tudi ime in naslov bivališča pritožnika. Če pritožnik imenuje pravnega zastopnika ali predstavnika, ki nastopa v njegovem imenu, ali če pritožbo sestavi tretja oseba, je treba navesti tudi ime in kraj bivališča zastopnika, predstavnika ali tretje osebe.

V pritožbi morata biti navedena tudi poštni naslov in telefonska številka, na kateri je pritožnik dosegljiv glede zadev, povezanih s pritožbo.

Pritožbo morajo podpisati pritožnik, njegov zastopnik ali predstavnik.

Priloge k pritožbi

Pritožbi je treba priložiti:

izvirno odločbo Ministrstva za promet in zveze ali njeno kopijo;

dokazilo o datumu, na katerega je bila odločba sporočena, ali kakšno drugo dokazilo o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev pritožbe;

kakršno koli dokumentacijo, ki podpira pritožnikove zahteve in še ni bila predložena organom;

pooblastilo v primeru predstavnika.

Vložitev pritožbe

Pritožbo je treba poslati tajništvu vrhovnega upravnega sodišča pred iztekom roka za vložitev. Naslov vrhovnega upravnega sodišča je:

Unioninkatu 16, Helsinki. Njegov poštni naslov je: PL 180, FIN-00131 Helsinki.


4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/7


Obveznost javne službe

(2007/C 205/05)

V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti se je finska vlada (Ministrstvo za promet in zveze) odločila, da spremeni obveznost javne službe za redne letalske prevoze (1). Obveznost javne službe je bila objavljena 20. junija 2006 v Uradnem listu Evropske unije, C 144. Spremenjena obveznost javne službe bo začela veljati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Obveznost velja za redne lete iz Helsinkov v Savonlinno od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2010.

Obveznost javne službe za letalsko progo Helsinki–Savonlinna je naslednja:

Najmanjše število letov

Najmanjše število letov na progi Helsinki–Savonlinna bo tri za vsako smer ob delavnikih od ponedeljka do petka razen praznikov.

Časovni razpored letov se lahko spremeni v času poletnih počitnic ter ob božiču in drugih praznikih v skladu s povpraševanjem. Obveznost ne velja za obdobja od 4. julija do 2. avgusta 2008, 3. julija do 1. avgusta 2009 ali 2. julija do 31. julija 2010.

Število sedežev

Število sedežev na letalu mora ustrezati povpraševanju potnikov. Povprečna mesečna zasedenost sedežev ne sme presegati 80 %.

Zmožnosti za prevoz prtljage/tovora morajo zadostovati za to, da ima lahko vsak potnik na zasedenem letu v običajnih vremenskih razmerah 8 kg ročne in najmanj 20 kg prijavljene prtljage.

Cena vozovnic in prodaja

Enosmerna vozovnica med Savonlinno in Helsinki skupaj z davki in pristojbinami ne sme stati več kot 190 EUR. Na voljo morajo biti cenejše vrste vozovnic in te morajo obsegati vsaj 40 % vseh vozovnic.

Letalski prevoznik mora za progo, za katero velja obveznost javne službe, skleniti medlinijski sporazum z najmanj enim prevoznikom, ki opravlja letalske prevoze z letališča Helsinki – Vantaa. Medlinijski sporazum mora vsebovati enake ali enakovredne pogoje in mora glede prevoznin na progi upoštevati sorazmerni sistem v skladu z mednarodnimi pravili. Prevoznik mora skleniti medlinijske sporazume z enakimi ali enakovrednimi pogoji z vsemi drugimi zainteresiranimi prevozniki, ki opravljajo letalske prevoze z letališča Helsinki – Vantaa. Prevoznik mora Ministrstvu za promet in zveze predložiti vse informacije, ki jih potrebuje za preverjanje medlinijskih sporazumov in njihove vsebine.

Prevoznik mora imeti sistem za mednarodne rezervacije in prodajo vozovnic na Finskem in sklenjen medlinijski sporazum IATA, ki ureja direktno oblikovanje cen vozovnic in ravnanje s prtljago. Sistem za mednarodne rezervacije in prodajo vozovnic mora zajemati informacije, povezane s cenami in časovnimi razporedi letov.

Prevoznik mora imeti sklenjen sporazum o sodelovanju, ki zajema direktno oblikovanje cen vozovnic, z vsaj enim podjetjem, ki opravlja lete z letališča Helsinki – Vantaa do tujih letališč.

Letalske vozovnice se morajo prodajati prek najmanj enega računalniškega sistema za rezervacije vozovnic.

Neprekinjenost letalskih prevozov

Opravljanje letalskih prevozov na zadevni progi brez izpolnjevanja navedene obveznosti javne službe se lahko kaznuje z upravnimi in/ali kazenskimi sankcijami.

Letalski prevozniki, ki nameravajo prekiniti opravljanje rednih letalskih prevozov na tej progi, morajo finski organ za civilno letalstvo o tem obvestiti najmanj šest mesecev pred prekinitvijo letalskih prevozov.

Dostopnost za invalidne osebe

Prevoznik mora zagotoviti, da je ustrezno poskrbljeno za potrebe invalidnih oseb.


(1)  UL L 240, 24.9.1992, str. 8.


PRILOGA

PRITOŽBE

Pravica do pritožbe

Vsak, na kogar je naslovljena odločba ali katerega pravice, obveznosti ali interese odločba neposredno zadeva, lahko vloži pritožbo zoper Ministrstvo za promet in zveze. Pritožba se lahko vloži na podlagi nezakonitosti odločbe.

Pritožbeni organ in rok za pritožbe

Vsaka stran, ki nasprotuje odločbi, lahko z vložitvijo pritožbe zahteva, da se spremeni. Pritožbe se morajo v pisni obliki vložiti na vrhovnem upravnem sodišču.

Pritožbe se morajo vložiti v 30 dneh po objavi obveznosti javne službe v Uradnem listu Evropske unije.

Pritožbe morajo prispeti do konca delovnika na zadnji dan roka za vložitev pritožbe.

Vsebina pritožbe

V pritožbi mora biti navedeno:

katera odločba se izpodbija;

kateri vidik odločbe pritožba zadeva in kakšne spremembe zahteva pritožnik;

kakšni so razlogi za zahtevane spremembe.

V pritožbi je treba navesti tudi ime in naslov bivališča pritožnika. Če pritožnik imenuje pravnega zastopnika ali predstavnika, ki nastopa v njegovem imenu, ali če pritožbo sestavi tretja oseba, je treba navesti tudi ime in kraj bivališča zastopnika, predstavnika ali tretje osebe.

V pritožbi morata biti navedena tudi poštni naslov in telefonska številka, na kateri je pritožnik dosegljiv glede zadev, povezanih s pritožbo.

Pritožbo morajo podpisati pritožnik, njegov zastopnik ali predstavnik.

Priloge k pritožbi

Pritožbi je treba priložiti:

izvirno odločbo Ministrstva za promet in zveze ali njeno kopijo;

dokazilo o datumu, na katerega je bila odločba sporočena, ali kakšno drugo dokazilo o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev pritožbe;

kakršno koli dokumentacijo, ki podpira pritožnikove zahteve in še ni bila predložena organom;

pooblastilo v primeru predstavnika.

Vložitev pritožbe

Pritožbo je treba poslati tajništvu vrhovnega upravnega sodišča pred iztekom roka za vložitev. Naslov vrhovnega upravnega sodišča je:

Unioninkatu 16, Helsinki. Njegov poštni naslov je: PL 180, FIN-00131 Helsinki.


4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/10


Obveznost javne službe

(2007/C 205/06)

V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti se je finska vlada (Ministrstvo za promet in zveze) odločila, da spremeni obveznost javne službe za redne letalske prevoze (1). Obveznost javne službe je bila objavljena 20. junija 2006 v Uradnem listu Evropske unije, C 144.

Spremenjena obveznost javne službe bo začela veljati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Obveznost velja za redne lete iz Helsinkov v Varkaus od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2010.

Obveznost javne službe za letalsko progo Helsinki–Varkaus je naslednja:

Najmanjše število letov

Najmanjše število letov med Helsinki in Varkausom bo tri za vsako smer ob delavnikih od ponedeljka do petka razen praznikov. Za julij ta obveznost ne velja.

Časovni razpored letov se lahko spremeni v času poletnih počitnic ter ob božiču in drugih praznikih v skladu s povpraševanjem.

Število sedežev

Število sedežev na letalu mora ustrezati povpraševanju potnikov. Povprečna mesečna zasedenost sedežev ne sme presegati 80 %.

Zmožnosti za prevoz prtljage/tovora morajo zadostovati za to, da ima lahko vsak potnik na zasedenem letu v običajnih vremenskih razmerah 8 kg ročne in najmanj 20 kg prijavljene prtljage.

Cena vozovnic in prodaja

Enosmerna vozovnica med Varkausom in Helsinki skupaj z davki in pristojbinami ne sme stati več kot 190 EUR. Na voljo morajo biti cenejše vrste vozovnic in te morajo obsegati vsaj 40 % vseh vozovnic.

Letalski prevoznik mora za progo, za katero velja obveznost javne službe, skleniti medlinijski sporazum z najmanj enim prevoznikom, ki opravlja letalske prevoze z letališča Helsinki – Vantaa. Medlinijski sporazum mora vsebovati enake ali enakovredne pogoje in mora glede prevoznin na progi upoštevati sorazmerni sistem v skladu z mednarodnimi pravili. Prevoznik mora skleniti medlinijske sporazume z enakimi ali enakovrednimi pogoji z vsemi drugimi zainteresiranimi prevozniki, ki opravljajo letalske prevoze z letališča Helsinki – Vantaa. Prevoznik mora Ministrstvu za promet in zveze predložiti vse informacije, ki jih potrebuje za preverjanje medlinijskih sporazumov in njihove vsebine.

Prevoznik mora imeti sistem za mednarodne rezervacije in prodajo vozovnic na Finskem in sklenjen medlinijski sporazum IATA, ki ureja direktno oblikovanje cen vozovnic in ravnanje s prtljago. Sistem za mednarodne rezervacije in prodajo vozovnic mora zajemati informacije, povezane s cenami in časovnimi razporedi letov.

Prevoznik mora imeti sklenjen sporazum o sodelovanju, ki zajema direktno oblikovanje cen vozovnic, z vsaj enim podjetjem, ki opravlja lete z letališča Helsinki – Vantaa do tujih letališč.

Letalske vozovnice se morajo prodajati prek najmanj enega računalniškega sistema za rezervacije vozovnic.

Neprekinjenost letalskih prevozov

Opravljanje letalskih prevozov na zadevni progi brez izpolnjevanja navedene obveznosti javne službe se lahko kaznuje z upravnimi in/ali kazenskimi sankcijami.

Letalski prevozniki, ki nameravajo prekiniti opravljanje rednih letalskih prevozov na tej progi, morajo finski organ za civilno letalstvo o tem obvestiti najmanj šest mesecev pred prekinitvijo letalskih prevozov.

Dostopnost za invalidne osebe

Prevoznik mora zagotoviti, da je ustrezno poskrbljeno za potrebe invalidnih oseb.


(1)  UL L 240, 24.9.1992, str. 8.


PRILOGA

PRITOŽBE

Pravica do pritožbe

Vsak, na kogar je naslovljena odločba ali katerega pravice, obveznosti ali interese odločba neposredno zadeva, lahko vloži pritožbo zoper Ministrstvo za promet in zveze. Pritožba se lahko vloži na podlagi nezakonitosti odločbe.

Pritožbeni organ in rok za pritožbe

Vsaka stran, ki nasprotuje odločbi, lahko z vložitvijo pritožbe zahteva, da se spremeni. Pritožbe se morajo v pisni obliki vložiti na vrhovnem upravnem sodišču.

Pritožbe se morajo vložiti v 30 dneh po objavi obveznosti javne službe v Uradnem listu Evropske unije.

Pritožbe morajo prispeti do konca delovnika na zadnji dan roka za vložitev pritožbe.

Vsebina pritožbe

V pritožbi mora biti navedeno:

katera odločba se izpodbija;

kateri vidik odločbe pritožba zadeva in kakšne spremembe zahteva pritožnik;

kakšni so razlogi za zahtevane spremembe.

V pritožbi je treba navesti tudi ime in naslov bivališča pritožnika. Če pritožnik imenuje pravnega zastopnika ali predstavnika, ki nastopa v njegovem imenu, ali če pritožbo sestavi tretja oseba, je treba navesti tudi ime in kraj bivališča zastopnika, predstavnika ali tretje osebe.

V pritožbi morata biti navedena tudi poštni naslov in telefonska številka, na kateri je pritožnik dosegljiv glede zadev, povezanih s pritožbo.

Pritožbo morajo podpisati pritožnik, njegov zastopnik ali predstavnik.

Priloge k pritožbi

Pritožbi je treba priložiti:

izvirno odločbo Ministrstva za promet in zveze ali njeno kopijo;

dokazilo o datumu, na katerega je bila odločba sporočena, ali kakšno drugo dokazilo o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev pritožbe;

kakršno koli dokumentacijo, ki podpira pritožnikove zahteve in še ni bila predložena organom;

pooblastilo v primeru predstavnika.

Vložitev pritožbe

Pritožbo je treba poslati tajništvu vrhovnega upravnega sodišča pred iztekom roka za vložitev. Naslov vrhovnega upravnega sodišča je:

Unioninkatu 16, Helsinki. Njegov poštni naslov je: PL 180, FIN-00131 Helsinki.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Komisija

4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/13


MEDIA 2007

Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/24/07

Podpora za mednarodno distribucijo evropskih filmov

(2007/C 205/07)

Podpora za mednarodne prodajne zastopnike evropskih kinematografskih filmov

1.   Cilji in opis

Ta poziv za zbiranje predlogov temelji na odločbi Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju enotnega večletnega programa ukrepov Skupnosti na avdiovizualnem področju za obdobje 2007-2013.

2.   Upravičeni kandidati

To obvestilo je namenjeno evropskim organizacijam, ki imajo sedež v državah članicah Evropske unije in državah podpisnicah Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ki sodelujejo v programu MEDIA 2007 (Islandija, Lihtenštajn, Norveška) in Švici.

To obvestilo je namenjeno evropskim podjetjem, specializiranim za mednarodno distribucijo kinematografskih filmov.

3.   Proračun in trajanje projektov

Najvišja razpoložljiva sredstva za ta razpis za zbiranje predlogov znašajo 1 000 000 EUR, pri čemer se upoštevajo razpoložljiva proračunska sredstva za leto 2008.

Finančna podpora Komisije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov.

Projekti lahko trajajo najdalj 16 mesecev.

4.   Rok

Vloge je treba poslati na naslov Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo (EACEA) najkasneje do 15. novembra 2007.

5.   Dodatne informacije

Popolno besedilo razpisa za predloge in prijavni obrazci so na voljo na spletni strani www.ec.europa.eu/media

Vloge morajo obvezno izpolnjevati določbe iz popolnega besedila in biti predložene na predvidenem obrazcu.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

Komisija

4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/14


Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2007/C 205/08)

Komisija je v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) (1), prejela pritožbo o domnevnem dampinškem uvozu citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“), ki povzroča znatno škodo industriji Skupnosti.

1.   Pritožba

Pritožbo je 23. julija 2007 vložil Svet evropske kemične industrije (CEFIC) („pritožnik“) v imenu proizvajalca, ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje citronske kisline v Skupnosti.

2.   Izdelek

Izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, je citronska kislina in trinatrijev citrat dihidrat (v nadaljnjem besedilu „citronska kislina“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), običajno uvrščen pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00. Ti oznaki KN sta zgolj informativne narave.

3.   Trditev o dampingu

Glede na določbe člena 2(7) osnovne uredbe je pritožnik določil normalno vrednost za Ljudsko republiko Kitajsko na podlagi konstruirane normalne vrednosti v državi s tržnim gospodarstvom, ki je omenjena v točki 5.1(d). Trditev o dampingu temelji na primerjavi tako izračunane normalne vrednosti z izvoznimi cenami zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Skupnost.

Na podlagi tega je izračunana stopnja dampinga znatna.

4.   Trditev o škodi

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske povečal v absolutnem smislu, pa tudi v smislu tržnega deleža.

Trdi se, da so obseg in cene zadevnega uvoženega izdelka med drugim negativno vplivali na raven cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, kar bistveno škoduje finančnemu stanju industrije Skupnosti.

5.   Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Skupnosti oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki opravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

5.1.   Postopek za ugotavljanje dampinga in škode

V okviru preiskave bo ugotovljeno, ali gre pri zadevnem izdelku s poreklom iz Ljudske republike Kitajske za damping in ali je ta povzročil škodo.

(a)   Vzorčenje

Glede na pričakovano veliko število strank, vključenih v ta postopek, se lahko Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe odloči za vzorčenje.

(i)   Vzorčenje za izvoznike/proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, naj se vsi izvozniki/proizvajalci ali njihovi predstavniki javijo Komisiji in predložijo naslednje informacije o svoji družbi oziroma družbah v roku, določenem v točki 6(b)(i), in v obliki, navedeni v točki 7:

ime, naslov, elektronski naslov, številka telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

prihodki od prodaje v lokalni valuti in količina v tonah zadevnega izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost v obdobju od 1. julija 2006 do 30. junija 2007,

prihodki od prodaje v lokalni valuti in obseg prodaje v tonah zadevnega izdelka na notranjem trgu v obdobju od 1. julija 2006 do 30. junija 2007,

ali namerava družba zahtevati individualno stopnjo (2) (individualne stopnje lahko zahtevajo samo proizvajalci),

natančen opis dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo zadevnega izdelka,

imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (3), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo (izvoz in/ali notranji trg) zadevnega izdelka,

kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca,

s predložitvijo navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba vključena v vzorec, to pomeni, da izpolni vprašalnik in se strinja s preverjanjem navedenih informacij na kraju samem. Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Posledice nesodelovanja so navedene v točki 8.

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca izvoznikov/proizvajalcev, bo kontaktirala tudi organe države izvoznice in vsa znana združenja izvoznikov/proizvajalcev.

(ii)   Vzorčenje za uvoznike

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, naj se vsi uvozniki ali njihovi predstavniki javijo Komisiji in predložijo naslednje informacije o svoji družbi oziroma družbah v roku, določenem v točki 6(b)(i), in v obliki, navedeni v točki 7:

ime, naslov, elektronski naslov, številka telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

skupni prihodki od prodaje družbe v eurih v obdobju od 1. julija 2006 do 30. junija 2007,

natančen opis dejavnosti družbe v zvezi z zadevnim izdelkom,

obseg v tonah in vrednost v eurih uvoza v Skupnost in nadaljnja prodaja na trgu Skupnosti uvoženega zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v obdobju od 1. julija 2006 do 30. junija 2007,

imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (4), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka,

kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca,

s predložitvijo navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba vključena v vzorec, to pomeni, da izpolni vprašalnik in se strinja s preverjanjem navedenih informacij na kraju samem. Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Posledice nesodelovanja so navedene v točki 8.

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca uvoznikov, bo kontaktirala tudi vsa znana združenja uvoznikov.

(iii)   Končna izbira vzorcev

Vse zainteresirane stranke, ki želijo predložiti kakršne koli pomembne informacije glede izbire vzorca, morajo to storiti v roku, določenem v točki 6(b)(ii).

Komisija namerava opraviti končno izbiro vzorcev po posvetovanju z zadevnimi strankami, ki so izrazile pripravljenost za vključitev v vzorec.

Družbe, vključene v vzorec, morajo izpolniti vprašalnik v roku, določenem v točki 6(b)(iii), in sodelovati v preiskavi.

Če sodelovanje ni zadostno, lahko ugotovitve Komisije v skladu s členoma 17(4) in 18 osnovne uredbe temeljijo na razpoložljivih dejstvih. Ugotovitev, ki temelji na razpoložljivih dejstvih, je lahko za zadevno stranko manj ugodna, kakor je opisano v točki 8.

(b)   Vprašalniki

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, bo poslala vprašalnike industriji Skupnosti in vsem združenjem proizvajalcev v Skupnosti, vzorčenim izvoznikom/proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, vsem združenjem izvoznikov/proizvajalcev, uvoznikom, vsem združenjem uvoznikov, navedenim v pritožbi, ter organom zadevne države izvoznice.

Izvozniki/proizvajalci iz Ljudske republike Kitajske, ki zahtevajo individualno stopnjo zaradi uporabe členov 17(3) in 9(6) osnovne uredbe, morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v roku, določenem v točki 6(a)(ii). Zato morajo vprašalnik zahtevati v roku, določenem v točki 6(a)(i). Vendar pa se morajo take stranke zavedati, da se Komisija lahko kljub uporabi vzorčenja za izvoznike/proizvajalce odloči, da za njih ne izračuna individualne stopnje, če je število izvoznikov/proizvajalcev tako veliko, da bi bila individualna proučitev preveč obremenjujoča in bi preprečila pravočasni zaključek preiskave.

(c)   Zbiranje informacij in zaslišanja

Vse zainteresirane stranke so vabljene, da izrazijo svoja stališča, predložijo poleg izpolnjenih vprašalnikov še druge informacije in zagotovijo ustrezna dokazila. Komisija mora te informacije in dokazila prejeti v roku, določenem v točki 6(a)(ii).

Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane stranke, če te vložijo zahtevek in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane. Ta zahtevek mora biti vložen v roku, določenem v točki 6(a)(iii).

(d)   Izbor države s tržnim gospodarstvom

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe so Združene države Amerike predvidene kot ustrezna država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko. Zainteresirane stranke so vabljene, da v roku, določenem v točki 6(c), predložijo pripombe o ustreznosti te izbire.

(e)   Status tržnega gospodarstva

Za izvoznike/proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski, ki zatrjujejo in predložijo zadostne dokaze o tem, da delujejo pod pogoji tržnega gospodarstva, tj. da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, bo normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Izvozniki/proizvajalci, ki nameravajo predložiti ustrezno utemeljene zahtevke, morajo to storiti v roku iz točke 6(d). Komisija bo poslala obrazce zahtevkov vsem izvoznikom/proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, ki so navedeni v pritožbi, in vsem združenjem izvoznikov/proizvajalcev, navedenim v pritožbi, ter pristojnim organom Ljudske republike Kitajske.

5.2.   Postopek za presojo interesa Skupnosti

V skladu s členom 21 osnovne uredbe in kadar se trditve o dampingu in škodi, ki naj bi jo povzročil, izkažejo za utemeljene, bo sprejeta odločitev glede tega, ali bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti. V ta namen se lahko industrija Skupnosti, uvozniki, njihova predstavniška združenja, predstavniške organizacije uporabnikov in potrošnikov, če dokažejo, da obstaja objektivna povezava med njihovo dejavnostjo in zadevnim izdelkom, javijo Komisiji in ji predložijo informacije v splošnih rokih, določenih v točki 6(a)(ii). Stranke, ki so delovale skladno s prejšnjim stavkom, lahko zaprosijo za zaslišanje, pri čemer navedejo razloge, zakaj naj bi bile zaslišane, v roku, določenem v točki 6(a)(iii). Opozoriti je treba, da se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

6.   Roki

(a)   Splošni roki

(i)   Rok, v katerem lahko stranke zahtevajo vprašalnik ali druge obrazce zahtevkov

Vse zainteresirane stranke morajo zahtevati vprašalnik ali druge obrazce zahtevkov čim prej, vsekakor pa najpozneje v 10 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(ii)   Rok, v katerem se stranke lahko javijo, predložijo izpolnjene vprašalnike in kakršne koli druge informacije

Če zainteresirane stranke želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, se morajo javiti Komisiji, izraziti svoja stališča in predložiti izpolnjene vprašalnike ali kakršne koli druge informacije v 40 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni drugače določeno. Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine pravic v postopku, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stranka javi v navedenem roku.

Družbe, izbrane za vzorec, morajo izpolnjene vprašalnike predložiti v rokih, določenih v točki 6(b)(iii).

(iii)   Zaslišanja

Vse zainteresirane stranke lahko pri Komisiji zaprosijo tudi za zaslišanje v istem 40-dnevnem roku.

(b)   Posebni rok v zvezi z vzorčenjem

(i)

Informacije, določene v točki 5.1(a)(i) morajo prispeti na naslov Komisije v 15 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, glede na to, da se namerava Komisija o končni izbiri posvetovati z zadevnimi strankami, ki so izrazile pripravljenost za vključitev v vzorec, v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(ii)

Vse druge informacije, potrebne za izbiro vzorca, morajo v skladu s točko 5.1(a)(ii) prispeti na naslov Komisije v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(iii)

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih strank morajo prispeti na naslov Komisije v 37 dneh od dneva prejema obvestila o njihovi vključitvi v vzorec.

(c)   Posebni rok za izbor države s tržnim gospodarstvom

Stranke v preiskavi lahko izrazijo svoje pripombe glede primernosti Združenih držav Amerike, ki so, kot je navedeno v točki 5.1(d), predvidene kot država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko. Te pripombe morajo prispeti na naslov Komisije v 10 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(d)   Posebni rok za predložitev zahtevkov za odobritev statusa tržnega gospodarstva in/ali za individualno obravnavo

Ustrezno utemeljeni zahtevki za odobritev statusa tržnega gospodarstva (kot je navedeno v točki 5.1(e)) in/ali za individualno obravnavo v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe morajo prispeti na Komisijo v 15 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

7.   Pisna stališča, izpolnjeni vprašalniki in korespondenca

Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strank morajo biti predloženi v pisni obliki (ne v elektronski obliki, razen če ni drugače določeno) in v njih morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka ter številka telefaksa zainteresirane stranke. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tem obvestilu, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane stranke predložijo na zaupni osnovi, se opremijo z oznako „Interno  (5)“ ter se jim v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priloži nezaupna različica, ki je opremljena z oznako „V pregled zainteresiranim strankam“.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

Office: J-79 4/22

B-1049 Bruselj

Telefaks: (32-2) 295 65 05

8.   Nesodelovanje

V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne zagotovi v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

9.   Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najkasneje v devetih mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

10.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6).


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  Individualne stopnje se lahko zahtevajo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe za družbe, ki niso vključene v vzorec, s členom 9(5) osnovne uredbe v zvezi z individualno obravnavo v primerih, ki zadevajo države z netržnim gospodarstvom oziroma gospodarstvom v tranziciji, in s členom 2(7)(b) osnovne uredbe za družbe, ki zahtevajo status družbe v tržnem gospodarstvu. Upoštevajte, da je za zahtevke za individualno obravnavo treba uporabiti člen 9(5) osnovne uredbe, za zahtevke v zvezi s statusom družbe v tržnem gospodarstvu pa člen 2(7)(b) osnovne uredbe.

(3)  Za navodila o opredelitvi pojma „povezane družbe“ glej člen 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 2. julija 1993 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(4)  Za navodila o opredelitvi pojma „povezane družbe“ glej člen 143 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

(5)  To pomeni, da je dokument samo za interno uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 30. maja 2001 v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum).

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/19


DRŽAVNA POMOČ – ČEŠKA

Državna pomoč št. C 19/07 (ex N 32/07) – Kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov za mala in srednje velika podjetja za tveganje neplačila – Export Guarantee and Insurance Corporation (EGAP)

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 205/09)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 27. junija 2007 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Češko o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State Aid Greffe

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Češki. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

Opis ukrepa, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek

Češka namerava zagotavljati kratkoročna zavarovanja izvoznih kreditov češkim malim in srednje velikim podjetjem (MSP) preko uradne nacionalne Agencije za izvozne kredite, imenovane EGAP (Export Guarantee and Insurance Corporation).

EGAP je Agencija za izvozne kredite Češke, ki deluje v lastnem imenu in na lastno pobudo. Za njene obveznosti jamči država v skladu z ustreznim zakonom (1). Zapadle zneske vseh zavarovanih kreditov podpira poseben sklad, ki zagotavlja solventnost družbe pri izpolnjevanju dolžnosti, izhajajočih iz njenih dejavnosti. Sklad sestavljajo dohodki od premij, dobiček in prispevek iz državnega proračuna.

Agencija EGAP bo delovala kot zavarovatelj, ki nosi vsa kreditna tveganja in plačuje zahtevke imetnikov polic. Agencija EGAP bo češkim MSP zagotavljala zavarovalne storitve preko posrednikov na zasebnem trgu. Posrednik, ki je lahko katera koli komercialna zavarovalnica, bo tržil in izvrševal zavarovalniške pogodbe v zameno za posredniško provizijo, ki bo enaka s tem povezanim stroškom in primerni stopnji dobička, izračunani na podlagi […] (2)-odstotne stopnje dobička.

Češka namerava s podporo temu delu trga kreditnega tveganja ustvariti podlago za samostojen trg zasebnih zavarovateljev kreditov za MSP.

Sistem kratkoročnih zavarovanj izvoznih kreditov je namenjen češkim malim in srednje velikim podjetjem, katerih skupni letni izvozni promet ne presega 2 milijona EUR (v nadaljnjem besedilu „MSP < 2 milijona“). Ne bosta se zahtevala niti najnižja vrednost prihodkov niti najmanjše število kupcev. Po ocenah bo sistem nudil podporo od 501 do 1 000 upravičencem. Zavarovanje krije tveganja neplačil, povezanih z denarnimi terjatvami za dobavo blaga in/ali storitev pod kreditnimi pogoji.

Po navedbah čeških organov češki trg kratkoročnih zavarovanj izvoznih kreditov za MSP zaznamujejo izrazito pomanjkanje dobaviteljev zaradi nizke stopnje raznovrstnosti portfeljev strank pri majhnem številu kupcev (tveganja), majhno število zavarovanih količin in, v skladu s tem, nizka skupna vsota zbranih premij. Poleg tega pomanjkanje strokovnega znanja o financah pri lastnikih in upravljavcih ter nizka ozaveščenost o metodah zavarovanja kreditnih tveganj zvišujeta stroške upravljanja in trženja za vzpostavitev stika s številnimi in zelo razpršenimi MSP ter za pojasnjevanje koristi kratkoročnih zavarovanj izvoznih kreditov tem podjetjem. Zato komercialni kreditni zavarovatelji trg MSP < 2 milijona štejejo za neprofitnega.

Sistem zavarovanja temelji na Zakonu št. 23/2006 Coll., ki odraža pravila, vzpostavljena s spremembo Sporočila Komisije državam članicam v skladu s členom 93(1) Pogodbe ES za uporabo členov 92 in 93 Pogodbe glede kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov (v nadaljnjem besedilu „Sporočilo“).

Trajanje ukrepa je omejeno na dve leti po odobritvi Komisije.

Češki organi so potrdili, da se bo sistem financiral sam preko premij, ki se bodo zaračunale zavarovanim podjetjem. Po njihovih navedbah ne bo vključenih nobenih državnih sredstev.

Ocena ukrepa

Obstajata dve vrsti morebitnih upravičencev, ki bi lahko prejeli državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES – zavarovana MSP in posredniki, ki se jim bodo povrnili stroški izvrševanja sistema. Češka je ukrep priglasila kot pomoč. Da bi ukrep spadal na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES, mora biti izpolnjenih pet kumulativnih meril.

Zdi se, da na ravni posrednikov ukrep udeleženim posrednikom ne zagotavlja nobenih koristi iz državnih sredstev, saj stroške posredništva krijejo stranke, ki plačujejo višjo, trgu primerno premijo. Zato se zdi, da ta ukrep ne zagotavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES na ravni posrednikov.

Kar zadeva pomoč na ravni MSP, udeležba državnih sredstev preko agencije EGAP ne more biti vnaprej izključena, čeprav agencija EGAP deluje na tržno upravičeni podlagi. Kot je določeno v pravni podlagi za agencijo EGAP, so državna sredstva na voljo kot jamstvo za finančno izpostavljenost agencije EGAP. Poleg tega mora agencija EGAP v skladu s svojo pravno podlago slediti državni gospodarski politiki za razvoj trga kreditnih zavarovanj. Ukrepi, vključno s tem ukrepom, ki jih agencija EGAP vzpostavlja za sledenje tej gospodarski politiki, se torej lahko pripišejo državi.

Ta ukrep bo za kratkoročna zavarovanja izvoznih kreditov za MSP < 2 milijona zagotovil razmere, ki trenutno na trgu niso na voljo. Čeprav se pričakuje, da se bo ukrep financiral sam, pa ni mogoče izključiti, da sistem v najslabšem primeru ne bi povzročil izgube. Potem bi te izgube krila državna agencija EGAP. Zato na tej stopnji ni mogoče izključiti obstoja koristi za upravičena MSP.

Podeljena korist je selektivna, saj je namenjena MSP, katerih skupni letni izvozni promet ne presega 2 milijona EUR.

Ker je povezana z zavarovanjem izvoznih kreditov, lahko vpliva na trgovino med državami članicami.

Komisija je v skladu s Sporočilom pregledala priglašeni ukrep, da bi ugotovila, ali ukrep vpliva na konkurenco na obstoječem trgu zasebnih zavarovateljev.

Češka želi uporabiti odstopno klavzulo za uporabo „netržnih“ tveganj v skladu s točko 2.5 Sporočila; vzporedno s tem točka 4.4 Sporočila opozarja na dejstvo, da v nekaterih državah začasno ni mogoče dobiti kritja za tržna tveganja pri izvoznih kreditih pri zasebnih zavarovateljih izvoznih kreditov ali pri javnih ali javno podprtih zavarovateljih izvoznih kreditov, ki poslujejo na svoj račun. Zato se ta tveganja lahko začasno štejejo za „netržna“.

Države članice, ki se želijo sklicevati na odstopno klavzulo v skladu s točko 2.5 Sporočila, morajo dokazati pomanjkanje kritja za tveganja na trgu zasebnih zavarovateljev s tržnim poročilom in s predložitvijo dokazil dveh znanih mednarodnih zavarovateljev izvoznih kreditov ter domačega zavarovatelja kreditov. Poleg tega morajo predložiti opis veljavnih pogojev glede „netržnih“ tveganj in ustrezno prilagoditi premijske stopnje za tovrstna tveganja stopnjam, kot jih zaračunavajo zavarovatelji izvoznih kreditov drugje.

Po navedbah iz priglasitve sistem prilagaja zaračunane premijske stopnje svojih storitev za MSP stopnjam, zaračunanim drugje. To se izvaja tako, da se pri izračunu stopnje upoštevajo (1) stopnja izgub, ki se po podatkih, dostopnih češkim organom, ne razlikuje od stopnje izgub v vseh podjetjih, (2) višja stopnja stroškov, v katero so všteti višji stroški trženja in upravljanja, ter (3) stopnja dobička. Tako izračunane stopnje v celoti krijejo pričakovane stroške zavarovalnega sistema.

Toda priglasitev je bila pomanjkljiva v zvezi z dokazili dveh znanih mednarodnih zavarovateljev izvoznih kreditov. Mednarodne zavarovalnice na zahtevo češkim organom niso zagotovile tovrstnih poročil. Komisija zato sproža postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, saj ima pomisleke glede nezadostnosti ali pomanjkanja kritja za tveganja na trgu zasebnih zavarovateljev.

Komisija zato poziva zainteresirane tretje stranke, da predložijo svoje pripombe v enem mesecu od objave povzetka tega dopisa v Uradnem listu Evropske unije. Ti podatki naj vsebujejo zlasti naslednje:

dokazilo o tem, v kakšnem obsegu so kratkoročna zavarovanja izvoznih kreditov zagotovljena in dostopna za MSP, katerih skupni letni izvozni promet ne presega 2 milijona EUR, vključno s pogoji za zagotavljanje tovrstnega zavarovanja, in

do kakšnega obsega se lahko navedena mera dostopnosti šteje kot zadovoljiva za ta MSP, katerih običajni težavi sta nezadostna raznovrstnost strank in zahteva po precejšnjih dodatnih stroških trženja, da se lahko šteje, da imajo dostop do kratkoročnih zavarovanj izvoznih kreditov.

BESEDILO DOPISA

„1.   POSTUP

(1)

Česká republika oznámila prostřednictvím registrovaného e-mailu ze dne 12. ledna 2007, který Komise evidovala ten samý den, výše uvedené opatření podpory z důvodu právní jistoty. Oznámení bylo doplněno zprávou zahrnující odůvodnění týkající se existence tržního selhání na trhu pojištění krátkodobých exportních úvěrů pro malé a střední podniky [MSP (3)] v České republice.

(2)

Dopisy ze dne 20. února 2007 a 11. května 2007 požádala Komise o dodatečné informace o tomto opatření. České orgány odpověděly dopisy ze dne 16. března 2007 a 24. května 2007, jež byly evidovány ve stejné dny.

2.   POPIS OPATŘENÍ

2.1   Předmět

(3)

Pomocí oznámeného opatření zamýšlí Česká republika poskytovat pojištění krátkodobých vývozních úvěrů českým MSP prostřednictvím oficiální národní agentury pro vývozní úvěry, jež se nazývá EGAP (Exportní garanční a pojišťovací společnost), jež bude českým MSP poskytovat pojišťovací produkty prostřednictvím soukromých zprostředkovatelů.

(4)

V důsledku skutečnosti, že EGAP je oficiální agenturou České republiky pro vývozní úvěry, je její činnost upravena zvláštním právním předpisem, a to sice zákonem č. 58/1995 Sb., o pojišťování a financování vývozu se státní podporou, ve znění pozdějších předpisů. Za její závazky a přetrvávající rizika ručí stát v souladu s výše uvedeným zákonem. Aby byla zajištěna platební schopnost, opírá se společnost o zvláštní fond, jenž se skládá z příjmu z pojistného, rozděleného zisku a příspěvků ze státního rozpočtu.

(5)

Od roku 2001 však EGAP nezískala žádné příspěvky ze státního rozpočtu. Kromě toho EGAP od svého založení v roce 1992 nemusela použít prostředky vyčleněné ze státního rozpočtu. Vždy pracovala v souladu se zásadou rentability, tedy všechny její náklady, výdaje a pojistná plnění byly hrazeny z příjmů z pojistného a ze zisků.

(6)

Co se týče uvedeného opatření, je pojistná činnost EGAP prováděna v spolupráci s komerčními pojišťovacími společnostmi. Závazky uzavírá EGAP, jež jedná jako pojistitel, přičemž nese veškerá úvěrová rizika a výplaty pojistných událostí vůči pojistníkům, zatímco komerční pojišťovny budou za zprostředkovatelskou provizi, jež odráží související náklady, zprostředkovávat a spravovat pojistné smlouvy.

(7)

Podporou tohoto segmentu trhu s pojištěním úvěrů zamýšlí Česká republika zapojit soukromé pojišťovny jakožto zprostředkovatele, aby byl položen základ pro samostatný soukromý trh s pojištěním krátkodobých vývozních úvěrů pro MSP.

2.2   Cílové společnosti

(8)

Adresáty opatření jsou české MSP, jejichž celkový roční vývozní obrat nepřesahuje 2 miliony EUR (dále jen ‚MSP < 2m‘). Tímto opatřením bude podpořeno zhruba 501 až 1 000 příjemců.

2.3   Obchodní podmínky pojišťovacího produktu

(9)

Česká republika zamýšlí poskytnout pojištění krátkodobých vývozních úvěrů pro MSP < 2m proti riziku nezaplacení prostřednictvím své oficiální agentury pro vývozní úvěry EGAP. Pojištění pokrývá rizika nezaplacení pohledávek za dodávky zboží a/nebo služby na úvěr.

(10)

Pojišťovací produkt nabízený EGAP MSP < 2m, takzvaným ‚B-MSP‘, přebírá zjednodušeným způsobem prvky techniky a postupů používaných při správě komerčního pojištění úvěrů.

(11)

Pojistná sazba pro tyto produkty se vypočítává připočtením nákladů specifických pro MSP k průměrné komerční pojistné sazbě, což vede k vyšším ‚výdajům na pojistné‘.

2.4   Prodej přes soukromé zprostředkovatele

(12)

EGAP zamýšlí prodávat tento produkt skrze komerční pojistitele úvěrů, kteří budou vystupovat v úloze zprostředkovatelů. Tento režim bude otevřený pro všechny pojistitele úvěrů, kteří jsou činní nebo v budoucnosti vstoupí na český trh s pojištěním úvěrů a budou ochotni a schopni plnit úkoly, které jsou očekávány od zprostředkovatelů.

(13)

EGAP bude likvidovat pojistné události a vyplácet pojistníkům pojistné plnění. Kromě toho bude EGAP iniciativně provádět další marketingové činnosti, jež se týkají tohoto segmentu.

(14)

Zprostředkovatelé budou zodpovědní za marketing a prodej produktů a výběr pojistného, přičemž při těchto činnostech budou používat vlastní infrastrukturu a vybavení. Pojištění budou prodávat ve jménu a na účet EGAP.

(15)

Zprostředkovatelé budou zodpovědní za činnosti obvyklé pro přímé pojistitele úvěrů. Toto bude kromě jiného zahrnovat skutečnost, že MSP < 2m budou pojišťováni jen na základě analýzy jejich ekonomické a finanční situace.

(16)

Toto uspořádání zahrnuje také důležité zjednodušení ve srovnání se standardními pojišťovacími smlouvami, totiž skutečnost, že platby pojistného budou vypočítávány na základě celkových objemů obratu (přičemž měsíční hlášení o vývozním obratu budou MSP předávat zprostředkovatelům) namísto uzavírání jednotlivých pojistných smluv pro jednotlivé smlouvy.

(17)

EGAP obdrží celou částku pojistného a zaplatí zprostředkovatelům za jejich služby provizi ve formě podílu z vybraného pojistného, přičemž budou vzaty v úvahu náklady na distribuci a správu.

2.5   Provádějící subjekt

(18)

EGAP je agenturou pro vývozní úvěry České republiky jednající svým jménem a na svůj účet. Za její závazky ručí v souladu s příslušným zákonem (4) stát. Hodnota rizika za všechny pojištěné úvěry je krytá ze zvláštního fondu, který zaručuje platební schopnost pojišťovací společnosti při plnění závazků, jež plynou z její činnosti. Fond je složen z příjmů z pojistného, zisků, jakož i příspěvků ze státního rozpočtu.

2.6   Právní základ

(19)

Pojistný systém je založen na zákoně č. 23/2006 Sb. (jenž odráží pravidla zavedená změnou sdělení č. 281 C 1997 Komise členským státům, kterým se použijí články 92 a 93 Smlouvy na krátkodobé pojištění vývozních úvěrů (5)), který byl změněn zákonem č. 58/1995 Sb., o pojišťování a financování vývozu se státní podporou a o změně zákona č. 166/1993 Sb., o Nejvyšším kontrolním úřadu, ve znění pozdějších předpisů.

2.7   Trvání

(20)

Trvání opatření je omezeno na dva roky od schválení Komisí.

2.8   Zdroje

(21)

České orgány potvrdily, že systém se bude sám financovat pojistným, jež bude vybíráno od pojištěných společností. Z tohoto důvodu nebudou podle českých orgánů do systému zapojeny státní zdroje.

3.   POSOUZENÍ

(22)

Jsou dány dva druhy možných příjemců státní podpory ve smyslu čl. 87 odst. 1 Smlouvy o ES, a sice pojištěné MSP a zprostředkovatelé, kterým budou hrazeny náklady na správu systému.

3.1   Podpora MSP

(23)

Aby opatření spadalo do oblasti působnosti čl. 87 odst. 1 Smlouvy, musí být současně splněna čtyři kritéria:

opatření musí zahrnovat použití státních zdrojů,

opatření musí znamenat udělení selektivní výhody příjemci,

opatření musí ovlivnit obchod mezi členskými státy,

opatření musí hrozit narušit hospodářskou soutěž.

(24)

Ačkoliv je systémem, který je rentabilní za komerčních podmínek, účast státních zdrojů prostřednictvím EGAP nemůže být předem vyloučena. Jak je stanoveno v právním základě EGAP, jsou státní zdroje dostupné jakožto záruka za finanční riziko EGAP. Kromě toho je EGAP podle svého právního základu povinna provádět státní hospodářskou politiku pro rozvoj trhu pojištění úvěrů. Opatření, včetně tohoto, která EGAP uskutečňuje za účelem provádění této hospodářské politiky, jsou proto přičítatelná státu.

(25)

Za účelem posouzení, zdali opatření představuje selektivní zvýhodnění, ovlivňuje hospodářskou soutěž na stávajícím soukromém pojišťovacím trhu a obchod mezi členskými státy, přezkoumala Komise uvedené opatření podle Sdělení Komise členským státům na základě čl. 93 odst. 1 Smlouvy o ES, kterým se použijí články 92 a 93 Smlouvy na krátkodobé pojištění vývozních úvěrů  (6) (dále jen ‚sdělení‘).

3.1.1   Dodržení ustanovení sdělení

(26)

Bod 2.5 sdělení definuje ‚obchodovatelná rizika‘ jako rizika veřejných a neveřejných dlužníků se sídlem v zemích uvedených v příloze sdělení. Finanční výhody ve prospěch pojistitelů vývozních úvěrů pro obchodovatelná rizika jsou obvykle zakázány.

(27)

Uvedené opatření poskytuje veřejnou podporu pro pojištění rizika dlužníků sídlících ve všech zemích. Pokud země nejsou uvedeny v příloze sdělení, jsou rizika ve smyslu sdělení ‚neobchodovatelná‘ a veřejná podpora pro jejich pojištění je v souladu se sdělením.

(28)

Podle bodu 2.5 sdělení se rizika dlužníků se sídlem v zemích, jejichž výčet je podán v příloze sdělení, přechodně považují za neobchodovatelná, za předpokladu a v té míře, ve které ve členském státě neexistuje soukromý pojišťovací trh a pokud je podstoupí malé a střední podniky, jejichž celkový roční obrat vývozu nepřesáhne 2 miliony EUR. Bod 4.4 sdělení zohledňuje skutečnost, že v některých zemích může být krytí obchodovatelných rizik vývozních úvěrů ze strany soukromých pojistitelů vývozních úvěrů i ze strany veřejných nebo veřejně podporovaných pojistitelů vývozních úvěrů, kteří poskytují krytí na vlastní účet, dočasně nedostupné. Tato rizika mohou proto být také považována za neobchodovatelná.

(29)

Členské státy, které si přejí použít této únikové doložky, musí prokázat, že krytí rizik je na soukromém pojišťovacím trhu nedostupné a předložit příslušné důkazy od dvou známých mezinárodních pojistitelů vývozních úvěrů, jakož i národního pojistitele úvěrů. Kromě toho přizpůsobí státem podporovaní pojistitelé vývozních úvěrů své pojistné sazby pro tato neobchodovatelná rizika v nejvyšší možné míře sazbám jinak účtovaným pojistiteli vývozních úvěrů pro obdobná rizika a poskytnou popis podmínek, které veřejně podporovaný pojistitel vývozních úvěrů hodlá použít pro krytí daných rizik.

3.1.2   Nedostupnost nebo nedostatečnost krytí na soukromém pojišťovacím trhu pro MSP

(30)

V souladu se zprávou o trhu v příloze oznámení je soukromý trh s pojištěním krátkodobých vývozních úvěrů pro MSP charakterizován závažným nedostatkem nabídky. Existuje několik překážek přístupu MSP ke komerčnímu pojištění krátkodobých vývozních úvěrů:

a)

Pojištění je často spojeno s malým počtem kupujících nebo dokonce s jediným kupujícím, a proto klientela českých MSP a obzvláště malých podniků není dostatečně diverzifikovaná, aby pro pojistitele představovala přijatelnou úroveň rizika.

b)

Objem pojištěných úvěrů je ve srovnání s velkými společnostmi malý a v důsledku této skutečnosti jsou vybrané částky pojistného vzhledem k výše zmíněným rizikům příliš malé na to, aby byly ekonomicky odůvodnitelné.

c)

Majitelé nebo ředitelé uvedených MSP často nedisponují řádnými finančními znalostmi a nejsou obeznámeni s metodami pojištění úvěrového rizika.

d)

Z těchto důvodů přináší kontakt se široce rozptýlenými malými a středními podniky a vysvětlení výhod pojištění krátkodobých vývozních úvěrů dodatečné marketingové náklady.

e)

Celkově lze shrnout, že správní náklady a příjem z pojistného z pojistných smluv krátkodobých vývozních úvěrů v segmentu MSP vytvářejí ‚neekonomičnost z rozsahu‘. Správní náklady jsou vysoké (viz bod d)) a jsou rozloženy na příjem z pojistného, jenž sestává z relativně malých částek, které jsou důsledkem malých objemů obchodu MSP.

(31)

Paradoxně nemají MSP, jež jsou v důsledku své nízké likvidity při selhání svých exportních transakcí velmi zranitelné, přístup k pojistnému krytí, jež by snížilo jejich tržní rizika.

(32)

Podle přílohy oznámení je segment MSP u pojištění krátkodobých vývozních úvěrů považován komerčními pojišťovnami v důsledku nedostatečného rozložení kupujících/rizika, vysokých marketingových nákladů a neekonomičnosti z rozsahu za neziskový. Komerční pojištění je proto buď není nabízeno nebo je nabízeno za prohibitivní ceny. Co se týče MSP, je soukromý pojišťovací trh v České republice proto považován za trh, který je charakterizován hlubokým nedostatkem nabídky.

(33)

České orgány odhadují, že mezinárodní soukromí pojistitelé vývozních úvěrů, kteří působí v České republice, uzavřeli celkem méně než 240 pojistných smluv s MSP a komerční dceřiná společnost EGAP ne více než 600 pojistných smluv. České orgány dále odhadují, že s malými podniky s vývozním obratem pod 2 miliony EUR nebylo uzavřeno více než 150 pojistných smluv.

(34)

České orgány požádaly národního pojistitele vývozních úvěrů […] (7), jakož i dva známé mezinárodní pojistitele vývozních úvěrů, […] a […] o prohlášení, že nemají námitky proti uvedenému systému.

(35)

[…] Neexistence nebo nedostatečnost pojistného krytí pro tento druh rizika byla tedy podpořena prohlášením národního pojistitele úvěrů.

(36)

[…] a […] však požadované prohlášení neposkytly. […]

(37)

České orgány dále uvedly, že malé podniky oznámily, že když se obrátily na komerční pojistitele úvěrů, byly odmítnuty nebo měly negativní zkušenosti. Oznámení kromě toho zahrnuje dopisy Hospodářské komory České republiky, Sdružení malých a středních podniků a České bankovní asociace, jež potvrzují neexistenci pojištění úvěrů pro malé a velmi malé podniky.

(38)

Z podkladů předložených českými orgány se zdá, že pojištění krátkodobých vývozních úvěrů není pro MSP < 2m dostatečně dostupné. Tato skutečnost však nebyla potvrzena prohlášeními dvou velkých známých mezinárodních pojistitelů vývozních úvěrů. Ačkoliv české orgány žádaly o toto prohlášení u dvou takovýchto pojistitelů, jež působí v České republice, společností […] a […], prohlášení nebyla předložena, čímž nebyl splněn požadavek stanovený v bodě 2.5 Sdělení o uplatnění únikové doložky.

(39)

Komise má proto pochybnosti, zdali je splněna podmínka nedostupnosti nebo nedostatečnosti krytí pojištění vývozních úvěrů nabízeného soukromými pojistiteli malým podnikům s omezeným obratem.

3.1.3   Přiblížení pojistných sazeb sazbám účtovaným jinde

(40)

Sdělení (8) vyžaduje srovnání pojistných sazeb, které mají být účtovány podle českého programu se sazbami účtovanými jinde.

(41)

Podle českých orgánů nemohou být sazby specifické pro určitý sektor realisticky použity na segment českých MSP vzhledem k jeho zvláštnosti. České orgány tvrdí, že výsledky srovnání s trhy jiných států by se výrazně lišily v závislosti na velikosti, počtu podniků, diversitě sektorů a exportním potenciálu MSP v dané zemi.

(42)

České orgány v této souvislosti uvádějí, že pro srovnání pojistných sazeb je nejvhodnějším referenčním trhem celkový trh s komerčním pojištěním úvěrů v České republice.

(43)

Kromě toho nemají české orgány údaje o pojistných sazbách jiných komerčních pojistitelů na českém trhu. V důsledku této skutečnosti založila EGAP své výpočty pojistné sazby na údajích dostupných od KUP (9), což je samostatně řízená dceřiná společnost EGAP činná v sektoru tržního pojištění úvěrů nepodporovaného státem. Při zohlednění skutečnosti, že KUP je dominantním účastníkem na trhu s tržním podílem ve výši 51 %, mohou být její sazby považovány za základ pro srovnání.

(44)

Pro odvození přiměřených pojistných sazeb pro MSP byly použity průměrné sazby celého komerčního trhu s pojištěním vývozních úvěrů KUP z roku 2005 a první poloviny roku 2006.

a)   Komerční pojistné sazby pro rok 2006

(45)

Průměrná pojistná sazba na celém trhu s pojištěním vývozních úvěrů KUP se pro rok 2006 rovná […] %. Tento údaj je výsledkem výpočtu, při kterém bylo vzato v úvahu 1) škodní poměr (očekávaný škodní průběh, který je čistou rizikovou pojistnou sazbou), 2) podíl nákladů (správní a provozní náklady v poměru k částce pojištěných pohledávek) a 3) míra zisku (náklady alternativních příležitostí kapitálu). Tato sazba slouží jako srovnávací sazba.

(46)

Hlavní součástí výše uvedené pojistné sazby je škodní poměr (LR). Odhadovaný konečný škodní poměr pro následující pojišťovací období je založen na průměru škodních poměrů předchozího roku ([…] %). Bezpečnostní přirážka je vypočítána jako směrodatná odchylka od souboru škodních poměrů všech předchozích let ([…] %). Výsledný škodní poměr proto činí […] % ([…] % průměr + […] % směrodatná odchylka). Odhad konečného škodního poměru pro následující období je zdrženlivý, neboť variabilita vývoje škod vyjádřená směrodatnou odchylkou je spíše vysoká. Na druhé straně slouží jako nárazník proti jakýmkoliv případným neočekávaným pojistným událostem.

(47)

Při výpočtu podílu nákladů (PN) byly vzaty v úvahu pouze celkové výdaje. Očekávaný podíl nákladů pro rok 2006 je […] %.

(48)

Vyžadovaná míra zisku (MZ) odráží požadovaný výnos z kapitálu pro tento předmět podnikání. Byla vypočítána na hodnotu […] %. Určitý dodatečný ziskový potenciál je do konservativní bezpečnostní přirážky také zahrnut.

(49)

Výsledná komerční pojistná sazba je s ohledem na výše uvedená kritéria shrnuta v následujícím vzorci:

Formula

b)   Průměrná pojistná sazba pro MSP

(50)

Sazba pro MSP je vypočítána podobně jako celková komerční třída úvěruschopnosti, přičemž se bere v úvahu, že podíl nákladů je více než třikrát vyšší s ohledem na výše uvedené vyšší marketingové a správní náklady spojené s vyšším stupněm asistence, jež při pojišťování MSP zapotřebí. Tato sazba by potom činila […] % namísto […] %.

(51)

Škodní poměr plynoucí z pojistně-matematických výpočtů je považován za statisticky totožný. Podle českých orgánů nebyl na základě údajů dostupných KUP zjištěn žádný negativní dopad nízké diversifikace rizika, velikosti a kvality MSP na škodní poměr.

(52)

Proto byla po příslušných úpravách, které zohledňují vyšší správní náklady, stanovena odhadovaná pojistná sazba pro MSP na […] %. Takováto sazba bude podle zprávy připojené k oznámení plně pokrývat zvýšené správní náklady související s pojištěním MSP, jakož i pojistná rizika.

(53)

Zdá se proto, že při zohlednění výše uvedených skutečností je splněna podmínka přiblížení pojistných sazeb k sazbám účtovaným jinde stanovená v bodě 2.5 sdělení.

3.2   Podpora zprostředkovatelům

(54)

Aby opatření spadalo do oblasti působnosti čl. 87 odst. 1 Smlouvy, musí být současně splněna čtyři kritéria:

opatření musí zahrnovat použití státních zdrojů,

opatření musí znamenat udělení selektivní výhody příjemci,

opatření musí ovlivnit obchod mezi členskými státy,

opatření musí hrozit narušit hospodářskou soutěž.

(55)

Tento režim bude otevřený pro všechny pojistitele úvěrů, kteří jsou činní nebo v budoucnosti vstoupí na český trh pojištění úvěrů a budou ochotni a schopni plnit úkoly, které jsou očekávány od zprostředkovatelů.

(56)

Správní náklady vyřizování pojištění spojených s uvedeným pojištění MSP ponesou zprostředkovatelé. Provise pro zprostředkovatele se bude skládat z provise pro zprostředkovatele/makléřské provise, jež nepřesáhne skutečné náklady, jež byly způsobeny pojištěním MSP a přiměřeného zisku. V žádném případě nepřesáhne […] % vybraného pojistného. Konečná provise vezme v úvahu údaje známé z českého pojišťovacího trhu. Bude stanovena jako výsledek jednání se zúčastněnými stranami a bude stejná pro všechny zprostředkovatele. České orgány potvrdily, že makléřská provise bude každoročně upravována tak, aby nepřesáhla skutečně vynaložené náklady plus přiměřený zisk.

(57)

Podle českých orgánů nepřevádí EGAP zprostředkovatelům pojištění žádné státní zdroje, neboť celkové náklady zprostředkování nenese stát, nýbrž zákazník, který platí vyšší, tržní pojistné. Břemeno nákladů je proto přeneseno na trh.

(58)

Nezdá se proto, že by opatření zúčastněným zprostředkovatelům poskytovalo jakoukoliv výhodu ze státních zdrojů. Není proto zřejmé, že by opatření na úrovni zprostředkovatelů poskytovalo státní podporu ve smyslu čl. 87 odst. 1 Smlouvy o ES.

4.   ZÁVĚR

(59)

V tomto stádiu opatření nesplňuje podmínky pro použití únikové doložky stanovené v bodě 4.4 sdělení. České orgány zejména neposkytly důkazy o nedostupnosti nebo nedostatečnosti pojistného krytí vývozních úvěrů od dvou velkých známých mezinárodních soukromých pojistitelů vývozních úvěrů. V rámci předběžného hodnocení stanoveného článkem 6 nařízení Rady (ES) č. 659/1999, kterým se stanoví prováděcí pravidla k článku 93 Smlouvy o ES, má Komise pochybnosti o jeho charakteru jako státní podpory ve smyslu čl. 87 odst. 1 Smlouvy o ES a jeho možné slučitelnosti se společným trhem a zejména o nedostupnosti nebo nedostatečné dostupnosti pojištění krátkodobých vývozních úvěrů pro MSP, jejichž celkový roční obrat nepřesahuje 2 miliony EUR.

5.   ROZHODNUTÍ

(60)

S ohledem na výše uvedené žádá Komise v rámci postupu podle čl. 88 odst. 2 Smlouvy o ES Českou republiku, aby během jednoho měsíce ode dne doručení tohoto dopisu předložila své připomínky a dále vyzývá zúčastněné třetí strany, aby během jednoho měsíce ode dne zveřejnění shrnutí tohoto dopisu v Úředním věstníku Evropské unie předložily své připomínky. Komisi zejména zajímají:

důkazy prokazující rozsah, ve němž je poskytováno pojištění krátkodobých vývozních úvěrů a v němž je dostupné MSP s celkovým ročním vývozním obratem nepřesahujícím 2 miliony EUR, včetně podmínek, za nichž je takovéto pojištění poskytováno, a

jak dalece může být uvedený stupeň dostupnosti považován za dostatečný pro tyto MSP, jež jsou znevýhodněny nedostatečnou diversifikací zákazníků a u nichž existují významné dodatečné marketingové náklady, aby se mohlo mít za to, že mají přístup k pojištění krátkodobých vývozních úvěrů.

(61)

Komise vyzývá české orgány, aby kopii tohoto dopisu neprodleně zaslaly potenciálním příjemcům podpory.

(62)

Komise si dovoluje České republice připomenout, že čl. 88 odst. 3 Smlouvy o ES má odkladný účinek, a ráda by ji upozornila na článek 14 nařízení Rady (ES) č. 659/1999, který stanoví, že příjemce musí veškerou protiprávní podporu navrátit.

(63)

Komise tímto Českou republiku upozorňuje, že uvědomí zúčastněné strany zveřejněním tohoto dopisu a jeho stručného shrnutí v Úředním věstníku Evropské unie. Uvědomí také zúčastněné strany ve státech ESVO, které jsou signatáři Dohody o EHP, zveřejněním oznámení v dodatku EHP Úředního věstníku Evropské unie a bude informovat Kontrolní úřad ESVO zasláním kopie tohoto dopisu. Všechny tyto zúčastněné strany budou vyzvány, aby předložily své připomínky do jednoho měsíce od dne zveřejnění daného dopisu či oznámení.“


(1)  Glej 2.5. Pravna podlaga.

(2)  Zaupne informacije.

(3)  Jak je vymezeno doporučením Komise ze dne 6. května 2003, pokud jde o definici velmi malých, malých a středních podniků (oznámeno pod číslem K (2003) 1422), Úř. věst. C 124, 20.5.2003, s. 36–41.

(4)  Viz bod 2.5 – Právní základ.

(5)  Úř. věst. C 325, 22.12.2005, s. 22–23.

(6)  Úř. věst. C 281, 17.9.1997, s. 4–10, ve znění Úř. věst. C 217, 2.8.2001, s. 2–3 a Úř. věst. C 325, 22.1.5.2005, s. 22–23.

(7)  Obchodní tajemství.

(8)  Ve znění Úř. věst. C 325, 22.12.2005, s. 22.

(9)  Komerční úvěrovou pojišťovnu EGAP, a.s.


4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/26


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4889 – Barclays Industrial Investments/Gemeaz/Scapa)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 205/10)

1.

Komisija je 28. avgusta 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta št. 139/2004 (1), s katero podjetje Barclays Industrial Investments Limited („BIIL“, Združeno kraljestvo), ki je pod nadzorom Barclays („Barclays“, Združeno kraljestvo), z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnima podjetjema Gemeaz Cusin Ristorazione S.r.l. („GCR“, Italija) in Scapa Italia S.r.l. („Scapa“, Italija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za BIIL: naložbena komanditna družba,

za Barclays: svetovni ponudnik finančnih storitev,

za GCR: pogodbene gostinske storitve v Italiji,

za Scapa: distribucija hrane gostinskim podjetjem.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4889 – Barclays Industrial Investments/Gemeaz/Scapa na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/27


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4838 – SLP/TPG V/Avaya)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 205/11)

1.

Komisija je 27. avgusta 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji TPG Partners V L.P. („TPG“, ZDA) in Silver Lake Partners („SLP“, ZDA) z nakupom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Avaya Inc. („Avaya“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za TPG: sklad za naložbe zasebnega kapitala,

za SLP: sklad za naložbe zasebnega kapitala,

za Avaya: komunikacijski sistemi in aplikacije za podjetja.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4838 – SLP/TPG V/Avaya na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/28


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4885 – Ineos/Nova/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 205/12)

1.

Komisija je 24. avgusta 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Svet (ES) št. 139/2004 (1), na podlagi katere podjetji INEOS (Združeno kraljestvo) in NOVA (Kanada) pridobita skupni nadzor nad novo ustanovljenim ameriškim skupnim podjetjem ter razširita svoje prej ustanovljeno evropsko skupno podjetje (ki združuje proizvodne dejavnosti na področju polistirena podjetij INEOS in NOVA v Evropi) s prenosom sredstev podjetja NOVA na evropsko skupno podjetje (nova sredstva evropskega skupnega podjetja) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

Ineos: svetovni proizvajalec petrokemičnih proizvodov, posebnih kemikalij in naftnih derivatov;

Nova: kemično podjetje, dejavno na področju olefinov/poliolefinov in stirenov,

ameriško skupno podjetje: proizvodnja stirenov in polistirenov ter proizvodne dejavnosti na področju termoplastičnih smol severnoameriškega dela podjetij INEOS in NOVA,

nova sredstva evropskega skupnega podjetja: proizvodnja stirenov in proizvodne dejavnosti na področju termoplastičnih smol evropskega dela podjetja NOVA.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4885 – Ineos/Nova/JV na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


Popravki

4.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/29


Popravek obvestila o javnem razpisu za zbiranje ponudb, ki ga je Francija objavila v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 za prenos pooblastil javne službe – F-Périgueux: Opravljanje rednih zračnih prevozov – Opravljanje rednih zračnih prevozov med mestoma Périgueux in Pariz

( Uradni list Evropske unije C 176 z dne 28. julija 2007 )

(2007/C 205/13)

Na strani 26, odstavek 10 („Pogoji za pošiljanje ponudb“):

besedilo:

„3.9.2007“

se glasi:

„26.9.2007“.