25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/2

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Baden-Baden – Nemčija) – Albert Reiss Beteiligungsgesellschaft mbH proti Land Baden-Württemberg

(Zadeva C-466/03) (1)

(Direktiva 69/335/EGS - Posredni davki na zbiranje kapitala - Nacionalna ureditev, ki za overitev prenosa poslovnih deležev družb z omejeno odgovornostjo določa obračun notarskih pristojbin - Odločba o obdavčenju - Opredelitev kot „dajatev, podobna dajatvi na kapital“ - Predhodna formalnost - Dajatev na prenos vrednostnih papirjev - Dajatve, ki se plačajo kot pristojbine ali takse)

(2007/C 199/02)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Baden-Baden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Albert Reiss Beteiligungsgesellschaft mbH

Tožena stranka: Land Baden-Württemberg

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht Baden-Baden – Razlaga člena 10(c) Direktive Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 249, str. 25), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 85/303/EGS z dne 10. junija 1985 (UL L 156, str. 23) – Povečanje kapitala družbe z omejeno odgovornostjo z vložki deležev druge družbe – Pristojbine, ki se zahtevajo za sestavo notarskega zapisa o prenosu poslovnih deležev.

Izrek

Člen 10(c) Direktive Sveta 69/335 z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 85/303/EGS z dne 10. junija 1985, nasprotuje zaračunavanju notarskih pristojbin za sestavo notarskega zapisa o prenosu deležev družbe, ki je bil izvršen kot vložek v okviru povečanja kapitala kapitalske družbe in to v sistemu, kjer so notarji uradniki, pristojbine pa so vsaj deloma plačane državi za kritje javnih izdatkov.

(1) UL C 21, 24.1.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/2

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-235/04) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 79/409/EGS - Ohranjanje prostoživečih ptic - Posebna območja varstva - IBA 98 - Vrednost - Kakovost podatkov - Merila - Prosta presoja - Očitna nezadostnost razvrstitve glede na število in velikost)

(2007/C 199/03)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. van Beek in G. Valero Jordana, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: N. Díaz Abad, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 4(1) in (2) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, str. 1) – Nedoločitev najbolj primernih območij kot posebnih območij varstva za ohranjanje vrst iz Priloge I k Direktivi in selitvenih vrst.

Izrek

Kraljevina Španija s tem, ko glede na velikost ni razvrstila dovolj ozemelj kot posebna območja varstva za ptice v avtonomnih skupnostih Andaluzija, Baleari, Kanarski otoki in glede na število dovolj ozemelj v avtonomnih skupnostih Andaluzija, Baleari, Kanarski otoki, Kastilja-La Mancha, Katalonija, Galicija in Valencia, da bi zagotovila varstvo vseh vrst ptic, naštetih v Prilogi I k Direktivi Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, kot je bila spremenjena predvsem z Direktivo Komisije 97/49/ES z dne 29. julija 1997, kot tudi vseh selitvenih vrst, ki niso navedene v tej prilogi, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive 79/409, kot je bila spremenjena.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 201, 7.8.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/3

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landesgericht für Zivilrechtssachen Wien – Avstrija) – T-Mobile Austria GmbH, 3G Mobile Telecommunications GmbH, Mobilkom austria Aktiengesellschaft, prej mobilkom austria AG & Co. KG, Master-talk Austria Telekom Service GmbH & Co. KG, ONE GmbH, Hutchison 3G Austria GmbH, Tele.ring Telekom Service GmbH, pravni naslednik TRA 3G Mobilfunk GmbH proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-284/04) (1)

(Šesta direktiva DDV - Obdavčljive transakcije - Pojem „gospodarska dejavnost“ - Člen 4(2) - Dodeljevanje pravic za uporabo določenega dela radiofrekvenčnega spektra, namenjenega telekomunikacijskim storitvam)

(2007/C 199/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht für Zivilrechtssachen Wien

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: T-Mobile Austria GmbH, 3G Mobile Telecommunications GmbH, mobilkom austria Aktiengesellschaft, prej mobilkom austria AG & Co. KG, master-talk Austria Telekom Service GmbH & Co. KG, ONE GmbH, Hutchison 3G Austria GmbH, tele.ring Telekom Service GmbH, pravni naslednik TRA 3G Mobilfunk GmbH

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landesgericht für Zivilrechtssachen Wien – Razlaga člena 4(5) in Priloge D št. 1 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Dejavnost ali dejanja, opravljena s strani osebe javnega prava kot organa oblasti – Dodelitev pravice uporabe frekvenc operaterjem mobilne telefonije na podlagi dražbe.

Izrek

Člen 4(2) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da dodeljevanje pravic uporabe frekvenc elektromagnetnega spektra s strani nacionalnega regulativnega organa, odgovornega za dodelitev frekvenc, na podlagi dražbe ni gospodarska dejavnost v smislu te določbe in zato ne spada na področje uporabe te direktive.

(1) UL C 262, 23.10.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/3

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe VAT and Duties Tribunal, London – Združeno kraljestvo) – Hutchison 3G UK Ltd, mmO2 plc, Orange 3G Ltd, T-Mobile (UK) Ltd, Vodafone Group Services Ltd proti Commissioners of Customs and Excise

(Zadeva C-369/04) (1)

(Šesta direktiva DDV - Obdavčljive transakcije - Pojem „gospodarska dejavnost“ - Člen 4(2) - Dodeljevanje dovoljenj za uporabo določenega dela radio frekvenčnega spektra, namenjenega telekomunikacijskim storitvam)

(2007/C 199/05)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

VAT and Duties Tribunal, London

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Hutchison 3G UK Ltd, mmO2 plc, Orange 3G Ltd, T-Mobile (UK) Ltd, Vodafone Group Services Ltd

Tožena stranka: Commissioners of Customs & Excise

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – VAT and Duties Tribunal, London – Razlaga člena 4 (1), (2) in (5) Direktive 77/388/EGS: Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Pojem „gospodarska dejavnost“ – Dejavnosti ali dokončni ukrepi organa javnega prava kot organa oblasti – Podelitev frekvenc operaterjem mobilne telefonije z dražbo.

Izrek

Člen 4(1) in (2) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da izdajanje takih dovoljenj, kot so dovoljenja za mobilne telekomunikacije tretje generacije, imenovane „UMTS“, s strani nacionalnega regulativnega organa, odgovornega za dodelitev frekvenc, na podlagi dražbe pravic uporabe telekomunikacijske opreme, ni gospodarska dejavnost v smislu te določbe in zato ne sodi na področje uporabe te direktive.

(1) UL C 273, 6.11.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/4

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 5. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-522/04) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Prosto gibanje oseb - Prosto gibanje delavcev - Svobodno opravljanje storitev - Svoboda ustanavljanja - Prost pretok kapitala - Členi 28, 31, 36 in 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru - Direktiva 2002/83/ES - Davčna zakonodaja, ki določa manj ugodno obravnavanje prispevkov v sheme poklicnega pokojninskega zavarovanja, vplačanih pri zavarovalnicah s sedežem v tujini - Obdavčenje glavnic in odkupnih vrednosti v Belgiji, plačanih upravičencem, ki so svoje stalno prebivališče prenesli v tujino - Davčna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - Odgovorni predstavnik)

(2007/C 199/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in D. Triantafyllou, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnika: E. Dominkovits in M. Wimmer, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 18, 39, 43, 49 in 56 Pogodbe ES, členov 28, 31, 36 in 40 Sporazuma EGP ter členov 5(1) in 53(2) Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L 345, str. 1) – Davčna zakonodaja, ki predvideva manj ugodno obravnavanje vplačil premij v sheme poklicnih pokojninskih zavarovanj, vplačanih pri zavarovateljih, ki imajo sedež v tujini, obdavčitev v Belgiji glavnic in odkupnih vrednosti, izplačanih upravičencem, ki so prenesli svoje prebivališče v tujino ter obveznost za ta podjetja, da imajo predstavnika, ki prebiva v Belgiji in garantira plačilo letnega davka na zavarovalne pogodbe.

Izrek

Kraljevina Belgija, s tem da:

—

je za odbitke prispevkov, ki jih delodajalci vplačajo v korist delavcev pri izvajanju dodatnega zavarovanja za primer starosti in prezgodnje smrti, v členu 59 zakonika o davkih na dohodke iz leta 1992, ki je bil potrjen s kraljevim odlokom z dne 10. aprila 1992, kot je bil spremenjen z zakonom z dne 28. aprila 2003 o dodatnih pokojninah in davčni ureditvi v zvezi z njimi ter določenih dodatnih ugodnostih na področju socialne varnosti, določila pogoj, da so ti prispevki vplačani pri zavarovalnici ali skladu za socialno varstvo, ki ima sedež v Belgiji;

—

je za znižanje davka na dolgoročno varčevanje, priznanega na podlagi členov 145/1 in 145/3 zakonika o davkih na dohodke iz leta 1992, kot je bil spremenjen z zakonom z dne 28. aprila 2003, za osebna vplačila prispevkov za dodatno zavarovanje za primer starosti in prezgodnje smrti ali za dodatne pokojnine, plačanih tako, da jih delodajalec odtegne od plačil delavca ali jih podjetje odtegne od plačil vodje podjetja, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, določila pogoj, da so ti prispevki vplačani pri zavarovalnici ali skladu za socialno varstvo, ki ima sedež v Belgiji;

—

je v členu 364a zakonika o davkih na dohodke iz leta 1992, kot je bil spremenjen z zakonom z dne 28. aprila 2003, določila, da se, kadar se glavnice, odkupne vrednosti in prihranki iz člena 34 tega zakonika izplačajo ali pripišejo davčnemu zavezancu, ki je predhodno prenesel svoje stalno prebivališče ali sedež svojega premoženja v tujino, domneva, da je bilo plačilo ali pripis izvedeno en dan pred tem prenosom, pri čemer na podlagi drugega pododstavka člena 364a pripis izenačuje z: vsakim prenosom iz člena 34(2), točka 3, istega zakonika, tako da je vsak zavarovatelj dolžan v skladu s členom 270 navedenega zakonika odtegniti akontacijo od glavnic in odkupnih vrednosti, izplačanih nerezidentu, ki je bil kadarkoli belgijski davčni rezident, in če so bile slednje delno ali v celoti vplačane v času, ko je bila zadevna oseba belgijski davčni rezident, čeprav dvostranske davčne konvencije, ki jih je sklenila Kraljevina Belgija, določajo, da te dohodke obdavči druga država pogodbenica;

—

je v skladu s členom 364b zakonika o davkih na dohodke iz leta 1992, kot je bil spremenjen z zakonom z dne 28. aprila 2003, obdavčila prenose glavnic ali odkupnih vrednosti, nastalih iz prispevkov delodajalca ali z osebnimi vplačili prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih opravijo pokojninski skladi ali nosilci zavarovanja, pri katerih so bili vplačani v korist upravičenca ali njegovih pravnih naslednikov, na drug pokojninski sklad ali drugega nosilca zavarovanja, ki ima sedež zunaj Belgije, medtem ko tak prenos ne pomeni obdavčljive transakcije, kadar se glavnice ali odkupne vrednosti prenesejo na drug pokojninski sklad ali drugega nosilca zavarovanja, ki ima sedež v Belgiji;

—

na podlagi člena 224/2a splošne uredbe o dajatvah, izenačenih s kolki, izdane s kraljevim odlokom z dne 3. marca 1927, kot je bil spremenjen s kraljevim odlokom z dne 30. julija 1994, od tujih zavarovateljev, ki nimajo nobenega poslovnega sedeža v Belgiji, zahteva, da, preden začnejo ponujati storitve v Belgiji, pridobijo dovoljenje odgovornega predstavnika, ki stalno prebiva v Belgiji in se osebno pisno zaveže belgijski državi, da bo plačal letni davek od zavarovalnih pogodb, obresti in globe, ki bi lahko bile dolgovane iz naslova pogodb v zvezi z riziki, ki se nahajajo v Belgiji;

ni izpolnila obveznosti iz členov 18 ES, 39 ES, 43 ES in 49 ES, členov 28, 31 in 36 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 ter člena 4 Direktive Sveta 92/96 z dne 10. novembra 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem življenjskem zavarovanju, ki spreminja Direktivi 79/267/EGS in 90/619/EGS (tretja direktiva o življenjskem zavarovanju), po spremembi člen 5(1) Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 249, 14.10.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/5

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 5. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-255/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Presoja nekaterih vplivov na okolje - Predelava odpadkov - Izgradnja „tretje linije“ sežigalnice odpadkov v Brescii - Objava vloge za izdajo dovoljenja - Direktive 75/442/EGS, 85/337/EGS in 2000/76/ES)

(2007/C 199/07)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: M. Konstantinidis, zastopnik, F. Louis in A. Capobianco, odvetnika)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopnika: I. M. Braguglia, zastopnik, M. Fiorilli, odvetnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 2(1) in 4(1) Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, str. 40), spremenjene z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 (UL L 73, str. 5) – Kršitev člena 12(1) Direktive 2000/76/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 32, str. 91) – Izdaja dovoljenja brez opravljene presoje in brez predhodne objave vloge za izdajo dovoljenja – Izgradnja „tretje linije“ sežigalnice odpadkov s strani ASM di Brescia S.p.A.

Izrek

Italijanska republika je s tem, ko pred izdajo gradbenega dovoljenja, projekta izgradnje „tretje linije“ sežigalnice, ki je last družbe ASM Brescia SpA, ni predložila v postopek presoje vplivov na okolje, ki je določen v členih od 5 do 10 Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) in 4(1) navedene direktive.

Italijanska republika s tem, ko priglasitve začetka delovanja „tretje linije“ sežigalnice ni dala na vpogled javnosti na enem ali več mestih, dostopnih za javnost, in za ustrezno dolg čas, da bi bilo mogoče podati stališča preden je pristojni organ sprejel odločbo, in s tem, ko ni dala na razpolago javnosti odločb v zvezi s to priglasitvijo skupaj s kopijo, ni izpolnila obveznosti iz člena 12(1) Direktive 2000/76/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov.

3)	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

4)	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosi svoje stroške.

(1) UL C 205, 20.8.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/6

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour constitutionnelle (nekdanji Cour d'arbitrage) – Belgija) – Ordre des barreaux francophones et germanophone, Ordre français des avocats du barreau de Bruxelles, Ordre des barreaux flamands, Ordre néerlandais des avocats du barreau de Bruxelles proti Svetu ministrov

(Zadeva C-305/05) (1)

(Direktiva 91/308/EGS - Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja - Obveznost odvetnikov, da obveščajo organe, pristojne za boj proti pranju denarja - Pravica do poštenega sojenja - Poklicna skrivnost in neodvisnost odvetnikov)

(2007/C 199/08)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle (nekdanji Cour d'arbitrage)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Ordre des barreaux francophones et germanophone, Ordre français des avocats du barreau de Bruxelles, Ordre des barreaux flamands, Ordre néerlandais des avocats du barreau de Bruxelles

Tožena stranka: Conseil des ministres

Ob udeležbi: Conseil des barreaux de l'Union européenne, Ordre des avocats du barreau de Liège

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour constitutionnelle (nekdanji Cour d'arbitrage) – Veljavnost člena 1, točka 2, Direktive 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001, ki spreminja Direktivo Sveta 91/308/EGS o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 344, str. 76) – Pravica do poštenega sojenja, kot jo zagotavljata člen 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in člen 6(2) Pogodbe EU – Načeli poklicne skrivnosti in neodvisnosti odvetnikov – Obveznost naložena odvetnikom, da organe, pristojne za boj proti pranju denarja, obvestijo o vseh dejstvih, ki bi bili lahko kazala na tako pranje.

Izrek

Obveznosti obveščanja in sodelovanja z organi, pristojnimi za boj proti pranju denarja, določeni v členu 6(1) Direktive Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/97/ES z dne 4. decembra 2001, ki ju odvetnikom nalaga člen 2a(5) te direktive, upoštevajoč njen člen 6(3), drugi pododstavek, ne kršita pravice do poštenega sojenja, kot jo zagotavljata člena 6 EKČP in 6(2) Pogodbe EU.

(1) UL C 243, 1.10.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/6

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 5. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Østre Landsret (Danska)) – Hans Markus Kofoed proti Skatteministeriet

(Zadeva C-321/05) (1)

(Direktiva 90/434/EGS - Skupni sistem obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev - Nacionalna odločba, s katero je bila obdavčena zamenjava deležev - Zamenjava deležev - Razdelitev dividend kmalu zatem - Zloraba pravice)

(2007/C 199/09)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Hans Markus Kofoed

Tožena stranka: Skatteministeriet

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Østre Landsret – Razlaga člena 2(d) Direktive Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L 225, str. 1) – Zamenjava kapitalskih deležev, ki ji takoj nato sledi razdelitev dividend družbe prevzemnice v vrednosti, ki presega 10 % nominalne vrednosti kapitalskih deležev, danih v zameno

Izrek

V okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, se dobiček, kot je bil razdeljeni, ne sme vključiti v izračun „gotovinskega plačila“, predvidenega v členu 2(d) Direktive Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic, in zato zamenjava deležev, kot je ta, na katero se ta zadeva nanaša, pomeni „zamenjavo kapitalskih deležev“ v smislu člena 2(d) te direktive.

Zato člen 8(1) Direktive 90/434 načelno nasprotuje obdavčitvi take zamenjave deležev, razen če bi se lahko pravila nacionalnega prava o zlorabi pravice, davčni utaji ali izogibanju plačilu davka razlagala v skladu s členom 11(1)(a) navedene direktive in bi s tem utemeljila njeno obdavčitev.

(1) UL C 257, 15.10.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/7

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 5. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Danski

(Zadeva C-327/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 85/374/EGS - Odgovornost za proizvode z napako - Odgovornost dobavitelja za proizvod z napako)

(2007/C 199/10)

Jezik postopka: danščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: N. Rasmussen, A. Caeiros in H. Støvlbæk, zastopniki)

Tožena stranka: Kraljevina Danska (zastopnik: J. Molde, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nepravilen prenos Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, str. 29) – Nacionalna zakonodaja, ki določa, da dobavitelj odgovarja za proizvod z napako iz istega naslova kot proizvajalec.

Izrek

Kraljevina Danska, s tem da je sprejela in ohranja v veljavi določbe, na podlagi katerih nosijo vmesni dobavitelji, ki so udeleženi v distribucijski verigi, enako odgovornost kot proizvajalec, ob kršitvi člena 3(3) Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Kraljevini Danski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 257, 15.10.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 28. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe VAT and Duties Tribunal, London – Združeno kraljestvo) – JP Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust plc, The Association of Investment Trust Companies proti The Commissioners of Her Majesty's Revenue & Customs

(Zadeva C-363/05) (1)

(Šesta direktiva DDV - Člen 13B(d)(6) - Oprostitev - Posebni investicijski skladi - Pojem - Opredelitev s strani držav članic - Odločanje po prostem preudarku - Omejitve - Zaprti naložbeni skladi)

(2007/C 199/12)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

VAT and Duties Tribunal, London

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: JP Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust plc, The Association of Investment Trust Companies

Tožena stranka: The Commissioners of Her Majesty's Revenue & Customs

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – VAT and Duties Tribunal, London – Razlaga člena 13B(d)(6) Šeste Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Obseg davčne oprostitve pri upravljanju posebnih investicijskih skladov – Vključitev „zaprtih“ investicijskih skladov kot so investicijske družbe, ki niso dolžne ponovno odkupiti delnic od svojih delničarjev (investment trust companies)?

Izrek

Člen 13B(d)(6) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, je treba razlagati tako, da pojem „posebni investicijski skladi“ v tej določbi vključuje zaprte investicijske sklade, kot so zaprte investicijske družbe (Investment Trust Companies).

Člen 13B(d)(6) Šeste direktive je treba razlagati tako, da države članice pooblašča, da po prostem preudarku opredelijo sklade pod njihovo pristojnostjo, ki spadajo pod pojem „posebni investicijski skladi“ za namene oprostitve iz te določbe. Vendar pa morajo države članice pri izvajanju tega pooblastila spoštovati cilj, zasledovan z navedeno določbo, ki je vlagateljem olajšati vlagaje v vrednostne papirje prek naložbenih podjemov, ob zagotavljanju načela davčne nevtralnosti z vidika pobiranja davka na dodano vrednost za upravljanje s posebnimi investicijskimi skladi, kot so skladi, na katere se nanaša Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005, ki so konkurenčni drugim posebnim investicijskim skladom.

3)	Člen 13(B)(d)(6) Šeste direktive ima neposredni učinek, tako da se davčni zavezanec nanj lahko sklicuje pred nacionalnim sodiščem, ko nasprotuje uporabi nacionalne ureditve, ki naj bi bila nezdružljiva s to določbo.

(1) UL C 271, 29.10.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/8

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 5. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Ntionik Anonymi Eraireia Emporias H/Y, Logismikou kai Paroxis Ypiresion Michanografisis, Ioannis Michail Pikoulas proti Epitropi Kefalaiagoras

(Zadeva C-430/05) (1)

(Direktiva 2001/34/ES - Člen 21 - Sprejetje vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzo - Prospekt za kotacijo - Objava netočnih informacij - Odgovorne osebe - Člani upravnega odbora)

(2007/C 199/13)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Ntionik Anonymi Eraireia Emporias H/Y, Logismikou kai Paroxis Ypiresion Michanografisis, Ioannis Michail Pikoulas

Tožena stranka: Epitropi Kefalaiagoras

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Symvoulio tis Epikrateias – Razlaga člena 21 Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, str. 1) – Objava prospekta za kotacijo, ki vsebuje netočne in zavajajoče informacije, ki bi lahko vlagatelje zavedle.

Izrek

Člen 21 Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalni zakonodajalec uvede upravne sankcije v primeru, da so se informacije v prospektu, objavljenem zaradi sprejema prenosljivih vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi, izkazale za netočne in zavajajoče, ne samo proti osebam, ki so izrecno omenjene v tem prospektu kot odgovorne, ampak tudi proti izdajatelju navedenih vrednostnih papirjev, ter brez razlikovanja proti članom upravnega odbora ne glede na to, ali so bili slednji v prospektu o kotaciji imenovani kot odgovorni.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/9

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 28. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Milano – Italija) – Kazenski postopek proti Giovanniju Dell'Ortu

(Zadeva C-467/05) (1)

(Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Okvirni sklep 2001/220/PNZ - Direktiva 2004/80/ES - Pojem „žrtve“ v okviru kazenskega postopka - Pravna oseba - Vračilo premoženja, zaseženega med kazenskim postopkom)

(2007/C 199/14)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Milano

Stranki v postopku v glavni stvari

Giovanni Dell'Orto

ob udeležbi: Saipem SpA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale di Milano – Razlaga členov 2 in 9 Okvirnega sklepa Sveta z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku in člena 17 Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (UL L 261, str. 15) – Pojem žrtve zajema „vsako drugo osebo, ki je bila s kaznivim dejanjem oškodovana“ – Pravica teh oseb do odškodnine.

Izrek

Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku je treba razlagati tako, da v kazenskem postopku in zlasti v postopku za izvršitev kazni, ki sledi dokončni kazenski sodbi, kot je postopek v glavni stvari, pojem „žrtve“ v smislu Okvirnega sklepa ne obsega pravnih oseb, ki so škodo utrpele kot neposredno posledico dejanj ali opustitev, ki kršijo kazensko zakonodajo države članice.

(1) UL C 74, 25.3.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/9

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 28. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Bonn Fleisch Ex- und Import GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-1/06) (1)

(Kmetijstvo - Sistem izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode - Uredba (EGS) št. 3665/87 - Predložitev dokazila o izvozu proizvodov - Predložitev enakovrednega dokazila - Člen 47(3) - Upoštevanje listin, ki jim ni priložen izrecno vložen in obrazložen zahtevek za upoštevanje dokazil kot drugih enakovrednih dokumentov, po uradni dolžnosti - Neuporaba za neposreden izvoz - Nacionalna postopkovna pravila - Obveznosti pristojnih nacionalnih organov)

(2007/C 199/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bonn Fleisch Ex- und Import GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht Hamburg – Razlaga člena 47(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1), kot je bila spremenjena – Upoštevanje listin, ki jim ni priložen izrecno vložen in obrazložen zahtevek za upoštevanje dokazil kot drugih enakovrednih dokumentov, po uradni dolžnosti.

Izrek

Člen 47(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2955/94 z dne 5. decembra 1994, se za neposredni izvoz proizvodov ne uporablja.

Vendar mora nacionalni organ, ki je pristojen za izvozna nadomestila – kadar zaradi okoliščin, na katere izvoznik ne more vplivati, nacionalnega izvoznega dokumenta, ki dokazuje, da so zadevni proizvodi zapustili carinsko območje Skupnosti, ni mogoče predložiti – v skladu s cilji, ki jih zasleduje Uredba št. 3665/87, po uradni dolžnosti upoštevati enakovredna dokazila ter konkludentno vložene zahtevke, naj se drugi dokumenti upoštevajo kot enakovredni. Ta dokazila pa morajo omogočati enakovreden nadzor, ki se izvaja v skladu z določbami nacionalnega prava, če slednje upoštevajo pomen in učinkovitost prava Skupnosti.

Če so za potek roka za predložitev enakovrednih dokazil odgovorni pristojni nacionalni organi, ti skrbnemu izvozniku ne morejo očitati, da je zamudil ta dvanajstmesečni rok, ki je določen v členu 47(2) Uredbe št. 3665/87, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2955/94.

(1) UL C 74, 25.3.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/10

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 28. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Köln – Nemčija) – Planzer Luxembourg Sàrl proti Bundeszentralamt für Steuern

(Zadeva C-73/06) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Člen 17(3) in (4) - Vračilo DDV - Osma direktiva o DDV - Vračilo DDV davčnim zavezancem, katerih sedež ni v državi - Člena 3(b) in 9, drugi odstavek - Priloga B - Potrdilo o statusu davčnega zavezanca - Pravni pomen - Trinajsta direktiva o DDV - Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju Skupnosti - Člen 1, točka 1 - Pojem sedeža gospodarske dejavnosti)

(2007/C 199/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Köln

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Planzer Luxembourg Sàrl

Tožena stranka: Bundeszentralamt für Steuern

Predmet

Predlog za sprejem predhodne odločbe – Finanzgericht Köln – Razlaga člena 3(b) in Priloge B Osme direktive Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (UL L 331, str. 11) in člena 1, točka 1, Trinajste direktive Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL L 326, 21. november 1986, str. 40) – Vračilo DDV zavezancu s sedežem na ozemlju druge države članice, ki je hčerinsko podjetje družbe s sedežem v tretji državi – Zahtevana merila za podjetja, da se šteje kot da ima sedež znotraj države – Pojem „poslovanja“ in „stalnega sedeža, iz katerega so opravljene poslovne transakcije“

Izrek

Člena 3(b) in 9, drugi odstavek, Osme direktive Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države je treba razlagati tako, da se na podlagi potrdila, skladnega z obrazcem iz Priloge B k tej direktivi, ne domneva le, da je zadevna oseba davčni zavezanec za DDV v državi članici davčne uprave, ki mu ga je izdala, ampak tudi, da ima sedež v tej državi članici.

Vendar te določbe ne zahtevajo, da je davčni upravi države članice vračila, ki bi dvomila glede gospodarske stvarnosti sedeža, katerega naslov je naveden v tem potrdilu, prepovedano, da se o tej stvarnosti prepriča tako, da uporabi upravne ukrepe, ki jih v ta namen določa ureditev Skupnosti na področju davka na dodano vrednost.

Člen 1, točka 1, Trinajste direktive Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti, je treba razlagati tako, da „sedež gospodarske dejavnosti“ pomeni kraj, kjer se sprejemajo bistvene odločitve glede splošnega vodenja te družbe ali kjer se izvajajo naloge glavne uprave te družbe.

(1) UL C 201, 7.8.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/11

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 5. julija 2007 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria di secondo grado di Trento (Italija)) – Fendt Italiana Srl proti Agenzia Dogane Ufficio Dogane di Trento

(Združeni zadevi C-145/06 in C-146/06) (1)

(Direktiva 2003/96/ES - Okvir Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije - Področje uporabe direktive - Mineralna olja - Mazalna olja, ki se uporabljajo za druge namene kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje - Izključitev - Razveljavitev Direktive 92/81/EGS - Nacionalna ureditev obdavčitve)

(2007/C 199/17)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria di secondo grado di Trento

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Fendt Italiana Srl

Tožena stranka: Agenzia Dogane Ufficio Dogane di Trento

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Commissione tributaria di secondo grado di Trento – Razlaga Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, str. 51) – Skladnost nacionalnega zakona, ki predpisuje obdavčitev mazalnih olj, ki se uporabljajo za druge namene kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje.

Izrek

Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. aprila 2004, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, ki določa obračunavanje davka na potrošnjo mazalnih olj, če so namenjena uporabi, dana v prodajo ali uporabljena za druge namene kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.

(1) UL C 143, 17.6.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/11

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 5. julija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Administrativo e Fiscal do Porto – Portugalska) – Deutsche Lufthansa AG proti Ana – Aeroportos de Portugal SA

(Zadeva C-181/06) (1)

(Zračni promet - Letališča - Zemeljska oskrba - Zaračunavanje pristojbine za upravljanje in nadzor na letališču)

(2007/C 199/18)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Administrativo e Fiscal do Porto

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Deutsche Lufthansa AG

Tožena stranka: Ana – Aeroportos de Portugal SA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Administrativo e Fiscal do Porto – Razlaga člena 16(3) Direktive Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, str. 36) – Dostop do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti – Zaračunavanje pristojbine za dostop do trga storitev na tleh in nadzor.

Izrek

Pravo Skupnosti nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz člena 10(1) dekreta št. 12/99 z dne 30. julija 1999 in člena 18(2) dekreta-zakona št. 102/90 z dne 21. marca 1990, kot je bil spremenjen z dekretom-zakonom št. 280/99 z dne 26. julija 1999, razen če se pristojbina za upravljanje in nadzor na letališču, določena s to zakonodajo, ne plača za vse ali del storitev, določenih v točki 1 priloge k Direktivi Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti, in ne pomeni ponovnega obdavčenja storitev, plačanih z drugo pristojbino ali dajatvijo. Če bi se po presoji predložitvenega sodišča izkazalo, da je pristojbina, o kateri poteka postopek v glavni stvari, pristojbina za dostop do letaliških instalacij, mora to sodišče preveriti, ali zadevna pristojbina ustreza merilom primernosti, objektivnosti, preglednosti in nediskriminacije, kot so določena v členu 16(3) Direktive 96/67.

(1) UL C 154, 1.7.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/12

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 5. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-317/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/14/ES - Obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 199/19)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Enegren in R. Vidal Puig, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: M. A. Sampol Pucurull, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, v predpisanem roku – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanju delavcev (UL L 80, str. 29).

Izrek

Kraljevina Španija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 212, 2.9.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/12

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 5. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-340/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2003/4/ES - Dostop javnosti do informacij o okolju - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 199/20)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: U. Wölker, zastopnik)

Tožena stranka: Republika Avstrija (zastopnik: E. Riedl, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje vseh predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, str. 26).

Izrek

Republika Avstrija, s tem da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 249, 14.10.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/13

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 28. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-410/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/15/ES - Urejanje delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu - Neprenos v predvidenem roku)

(2007/C 199/21)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: N. Yerrell in G. Braga da Cruz, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika (zastopnika: L. Fernandes in F. Ribeiro Lopes, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, str. 35), v predpisanem roku.

Izrek

Portugalska republika, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, v predpisanem roku, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 294, 2.12.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/13

Sklep Sodišča z dne 15. maja 2007 – Ricosmos BV proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-420/05) (1)

(Pritožba - Carinski zakonik - Operacija zunanjega tranzita Skupnosti - Odpust uvoznih dajatev - Pogoji - Spoštovanje rokov - Pravice obrambe - Načelo sorazmernosti - Pojem očitne malomarnosti - Pritožba deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena)

(2007/C 199/22)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Ricosmos BV (zastopnik: J.H. Peek, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in M. van Beek)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (prvi senat) z dne 13. septembra 2005 v zadevi Ricosmos BV proti Komisiji (T-53/02), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije (REM 09/00) z dne 16. novembra 2001, s katero je bilo nizozemskim organom sporočeno, da se dodelitev odpusta uvoznih dajatev od dobave cigaret, namenjenih v Češko republiko, zavrne z utemeljitvijo, da prevara tretjega v okviru zunanjega tranzitnega postopka Skupnosti ne pomeni posebnega položaja, ki upravičuje odpust uvoznih dajatev.

Izrek

1)	Pritožba se zavrne.

2)	Ricosmos BV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 48, 25.2.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/14

Sklep Sodišča (peti senat) z dne 23. maja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sozialgericht Würzburg – Nemčija) – Otmar Greser proti Bundesagentur für Arbeit

(Zadeva C-438/06) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Očitna nedopustnost)

(2007/C 199/23)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Sozialgericht Würzburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Otmar Greser

Tožena stranka: Bundesagentur für Arbeit

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Sozialgericht Würzburg – Razlaga člena 71(1)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, str. 2) – Izračun dajatve za brezposelnost renskega čolnarja (Rheinschiffer), ki je med zadnjo zaposlitvijo stalno prebival na ozemlju druge države članice kot države članice zaposlitve in ki se je v skladu s pogodbo o zaposlitvi le vsaka dva tedna vračal v kraj svojega stalnega prebivališča – Opredelitev te zaposlene osebe kot, obmejnega delavca „ali, zaposlene osebe, ki ni obmejni delavec“.

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 28. septembra 2006 s sklepom vložilo Sozialgericht Würzburg, je očitno nedopusten.

(1) UL C 326, 30.12.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/14

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 13. junija 2007 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de Asturias – Španija) – José Manuel Blanco Pérez, María del Pilar Chao Gómez proti Consejería de Salud y Servicios Sanitarios, Federación Empresarial de Farmacéuticos (FEFE), Principado de Asturias

(Združeni zadevi C-72/07 in C-111/07) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Nedopustnost)

(2007/C 199/24)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Asturias

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: José Manuel Blanco Pérez, María del Pilar Chao Gómez

Tožene stranke: Consejería de Salud y Servicios Sanitarios, Federación Empresarial de Farmacéuticos (FEFE), Principado de Asturias

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Superior de Justicia de Asturias – Razlaga člena 43 ES – Ureditev, ki določa pogoje za odpiranje novih lekarn.

Izrek

Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je s sklepoma z dne 30. novembra 2006 in 29. januarja 2007 vložilo Tribunal Superior de Justicia de Asturias, sta očitno nedopustna.

(1) UL C 82, 14.4.2007.

UL C 95, 28.4.2007.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/14

Tožba, vložena 5. aprila 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski

(Zadeva C-193/07)

(2007/C 199/25)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Recchia in K. Herrmann, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predlogi tožeče stranke:

—

naj se ugotovi, da Republika Poljska s tem, da ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi preprečila slabšanje stanja habitatov in pomembnejše vznemirjanje vrst v POV Puszcza Augustowska, PLB 200002, v okviru postopkov za odobritev izgradnje obvoznice okoli mesta Augustów, ki se nahaja na severovzhodu njenega ozemlja, ni izpolnila obveznosti iz členov 6(2) in 7 Direktive 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1);

—

naj se ugotovi, da Republika Poljska s tem, da naložba za izgradnjo obvoznice okoli mesta Wasilków, ki se nahaja na severovzhodu njenega ozemlja, ni bila predmet redne presoje posledic projekta na POV Puszcza Knyszyńska, PLB 200003, in s tem, da je to naložbo odobrila kljub negativnim posledicam za celovitost zadevnega območja in jo začela izvajati, ni izpolnila obveznosti iz členov 6(3) in 7 Direktive 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

—

naj se ugotovi, da je Republika Poljska s tem, da je predlagala, da kot izravnalni ukrep za oškodovanje območja Puszcza Augustowska, PLB 200002, izvede projekt pogozditve območja, ki ga je v skladu z Direktivo 92/43/EGS treba predlagati za območje v interesu Skupnosti („Pojezierze Sejneńskie“, PLH 200007, v skupni površini 7 456,9 ha), kršila Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ob upoštevanju sodb, ki jih je sodišče izreklo v zadevah C-117/03, Dragaggi, in C-244/05, Bund Naturschutz;

—

naj se ugotovi, da je Republika Poljska s tem, da je v okviru izgradnje obvoznice okoli mesta Augustów, ki se nahaja na severovzhodu njenega ozemlja, odobrila uničenje habitatov Puszcza Augustowska znotraj območja, ki ga je v skladu z Direktivo92/43/EGS treba predlagati za območje v interesu Skupnosti (Ostoja Augustowska PLH 200005), kršila Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ob upoštevanju sodb, ki jih je sodišče izreklo v zadevah C-117/03, Dragaggi, in C-244/05, Bund.

—	naj se Republiki Poljski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba se nanaša na napačno uporabo direktiv 79/409/EGS (2) (Ptice) in 92/43/EGS (Habitati). Namen Direktive Habitati je vzpostaviti usklajeno evropsko ekološko omrežje zaradi vzpodbujanja vzdrževanja in obnovitve ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na ozemlju držav članic. Da bi se ta cilj dosegel, je treba zlasti določiti posebna ohranitvena območja (v nadaljevanju: POO). Člen 6(2) zgoraj navedene direktive državam članicam nalaga, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in pomembnejše vznemirjanje vrst, za katere je bilo območje določeno, medtem ko odstavek 3 določa, da so države članice dolžne vsak načrt ali projekt, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi lahko pomembno vplival na območje, predložiti v ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja.

Poljska izvaja dva cestna projekta izgradnje obvoznice okoli mest Augustów in Wasilków znotraj varovanih območij v smislu zgoraj navedenih direktiv, tako da glede dveh posebnih območij varstva (POV) krši člen 6(2) in (3) v povezavi s členom 7 Direktive Habitati ter glede potencialnega območja v interesu Skupnosti (OIS) krši sistem zaščite, ki izhaja iz sodne prakse v zadevah Dragaggi (C-117/03) in Bund Naturschutz (C-244/05). Poljska je poleg tega predlagala izravnalni ukrep za ekološko škodo, nastalo zaradi izvedbe projekta izgradnje obvoznice okoli mesta Augustów, ki naj bi se izvedel na potencialnem območju v interesu Skupnosti (OIS), kar bi lahko škodovalo ekološkim značilnostim tega območja.

Glede cestnega projekta izgradnje obvoznice okoli mesta Augustów, naj bi cesta potekala po POV Puszcza Augustowska in po potencialnem OIS Ostoja Augustowska. V POV se nahaja enainštirideset vrst ptic, naštetih v Prilogi I k Direktivi Ptice, medtem ko območje Ostoja Augustowska vključuje enaindvajset vrst habitatov, naštetih v Prilogi I k Direktivi Habitati. Slednje območje poleg tega daje zavetje devetim živalskim in osmim rastlinskim vrstam, navedenim v Prilogi II k Direktivi Habitati, med katerimi se nahaja ena prednostna vrsta, in sicer volk. Območje Ostoja Augustowska ustreza vsem ekološkim merilom iz Priloge III k Direktivi Habitati za to, da se ga na podlagi navedene direktive predlaga in potem opredeli kot OIS.

Glede uporabljive ureditve za ta projekt in njegovih posledic za POV je treba opozoriti, da se je postopek odobritve začel pred datumom pristopa Poljske. Komisija v skladu z razsodbo v zadevi C-209/04 (Komisija proti Avstriji) meni, da določbe člena 6(3) in (4) niso uporabljive. Vendar pa se bistvene določbe iste direktive, zlasti člen 6(2), uporabljajo od pristopa naprej. Glede istega projekta in njegovih posledic za OIS Komisija meni, da se njihova pravna ureditev ne razlikuje od pravne ureditve, na katero se sklicujeta zgoraj navedeni sodbi „Dragaggi“ in „Bund Naturschutz“, saj so varstvene zahteve enake. Ta ureditev se poleg tega uporablja od pristopa Poljske k Evropski uniji, ker gre za bistvene dolžnosti glede uresničitve cilja Direktive Habitati; nasprotna trditev bi povzročila, da cilji Direktive glede projektov, za katere se je postopek odobritve začel pred datumom pristopa, držav članic ne bi zavezovali.

Zadevni projekt slabša stanje habitatov, vznemirja vrste, za katere je bilo OV določeno, in ne predstavlja ustreznega ukrepa za zaščito potencialnega OIS na nacionalni ravni. Projekt bo povzročil nepopravljivo škodo in vodil k slabšanju edinstvenega in izjemnega ekosistema doline reke Rospuda zaradi posledic za ptice in habitate ter zaščitene vrste v smislu direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS. Treba je ugotoviti, da po presoji posledic projekta izgradnje obvoznice okoli mesta Augustów za območja Natura 2000, poljski organi niso ustrezno upoštevali alternativnih rešitev. Ker poljski organi niso dokazali, da alternativnih rešitev ni, se, da bi odobrili zadevni projekt, ne morejo sklicevati na prevladujoči javni interes.

Glede cestnega projekta izgradnje obvoznice okoli mesta Wasilków, naj bi cesta potekala po POV Puszcza Knyszyńska, v katerem se nahaja sedemintrideset vrst ptic, navedenih v Prilogi I k Direktivi Ptice. Postopek za odobritev se je začel po pristopu Poljske k Evropski uniji, kar pomeni, da gre za projekt, za katerega se uporabljajo postopkovne določbe člena 6(3) in (4). Presoja posledic tega projekta je na več točkah pomanjkljiva in ne predstavlja ustrezne presoje posledic na podlagi člena 6(3) Direktive Habitati. Poleg tega je prav tako treba poudariti, da poljski organi Komisiji niso predstavili alternativnih rešitev za izgradnjo obvoznice okoli Wasilków in da niso sprejeli izravnalnih ukrepov za območje, ki bo zaradi izgradnje obvoznice uničeno.

Dela že tečejo, med drugim tudi podiranje dreves.

Projekt pogozditve, ki naj bi bil izveden na OIS Pojezierze Sejneńskie kot izravnalni ukrep za ekološko škodo, nastalo na zadevnih območjih zaradi projekta izgradnje obvoznice okoli mesta d'Augustów, ne nadomesti ekološke škode, in bi poleg tega prinesel negativne posledice za potencialni OIS. Območje, na katerem se nahaja več vrst prednostnih habitatov iz Priloge I k Direktivi Habitati, ustreza vsem ekološkim merilom iz Priloge III, da bi se ga na podlagi navedene direktive predlagalo in potem opredelilo kot OIS. To območje poleg tega daje zavetje šestim živalskim in šestim rastlinskim vrstam iz Priloge II k Direktivi Habitati, med katerimi je ena prednostna vrsta, in sicer volk. Na delu površine prednostnih habitatov polnaravnih suhih travišč in njihovih grmiščnih faz na karbonatnih tleh (okoli 17 hektarjev) ter v habitatih dveh rastlinskih vrst iz Priloge II (Pulsatilla patens in Thesium ebracteatum) bodo gozdovi posekani v okviru ukrepov, sprejetih za nadomestitev škode, povzročene habitatom ptic zaradi izgradnje obvoznice okoli mesta Augustów.

Poljski organi so potrdili, da želijo projekt pogozditve zaključiti najkasneje do konca naslednjega meseca junija. Komisija Sodišču predlaga, naj do razglasitve sodbe v glavni stvari odredi prekinitev ali odgoditev del.

(1) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(2) Direktiva 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic, UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/16

Tožba, vložena 8. maja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Poljski republiki

(Zadeva C-227/07)

(2007/C 199/26)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Shotter in K Mojzesowicz, zastopnika)

Tožena stranka: Poljska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Republika Poljska, s tem da Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (1) in zlasti njunih členov 4(1) o obveznosti pogajanja o medomrežnem povezovanju drug z drugim, in 5(1), prvi pododstavek, o pooblastilu nacionalnih regulativnih organov, da vzpodbujajo in, kjer je primerno, zagotavljajo primeren dostop in medomrežno povezovanje ter medobratovalnost storitev v skladu z določbami te direktive ni pravilno prenesla v nacionalno pravo, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

—	Poljski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o dostopu) določa, da imajo obratovalci javnih komunikacijskih omrežij pravico in obveznost, da se pogajajo o medomrežnem povezovanju drug z drugim, da bi zagotovili javnosti dostopne elektronske komunikacijske storitve, s čimer bi zagotovili tudi medobratovalnost storitev v celotni Skupnosti. Zahteva tudi, da imajo nacionalni regulativni organi pooblastilo, da spodbujajo in, kjer je primerno, v skladu z direktivo zagotovijo primeren dostop in medomrežno povezovanje ter medobratovalnost storitev.

V zvezi z Republiko Poljsko se je rok za prenos te direktive iztekel 30. aprila 2004, v skladu s povezanimi določbami členov 2 in 54 akta o pristopu.

V skladu s poljskim pravom se morajo vsi obratovalci javnih komunikacijskih omrežij pogajati o dostopu in nacionalni regulativni organ lahko določijo rok za zaključek tovrstnih pogajanj. Poleg tega, če se stranke ne dogovorijo, lahko na predlog ene od strank nacionalni regulativni organ izda odločbo, ki nadomesti pogodbo in tako podjetjem naloži obveznosti, neodvisno od njihovega položaja na trgu. Komisija trdi, da določbe tega poljskega zakona o telekomunikacijah niso v skladu s pogoji iz členov 4(1) in 5(1), prvi pododstavek, Direktive o dostopu.

Vključitev obveznosti, da se pogajanja o pogodbah o dostopu opravijo v dobri veri, med splošne določbe, ima za posledico naložitev obveznosti pogajanja, ne da bi se prej preverilo neobstoj učinkovite konkurence na zadevnem trgu, kar nacionalnemu regulativnemu organu ne omogoča ugotoviti, kakšen dolgotrajen učinek ima obveznost dodelitve dostopa na konkurenco na trgu ter, posledično, odpraviti to obveznost, če se konkurenca na trgu okrepi.

V zvezi s pooblastilom nacionalnega regulativnega organa, da izda odločbo, ki nadomesti pogodbo med strankami, je treba poudariti, da se člen 5(1), prvi pododstavek, Direktive o dostopu ne more izvršiti s splošno določbo, ker zahteva, da ima nacionalni regulativni organ pristojnost ravnati le v določenih primerih. Pooblastilo, ki ga imajo nacionalni regulativni organi na podlagi omenjene določbe direktive je na eni strani jasno omejeno s sklicevanjem na „[cilje] iz člena 8 Direktive 2002/21/ES (2) (Okvirna direktiva)“ in na drugi strani z zahtevo iz člena 5(3) Direktive o dostopu. Te omejitve pooblastila nacionalnega regulativnega organa zagotavljajo, da ne bo ravnal v nekaterih, natančno določenih, okoliščinah. Poleg tega so lahko regulativne obveznosti naložene le podjetjem, ki imajo pomembno moč na trgu ali, v okoliščinah iz člena 8(3) Direktive o dostopu, neodvisno od moči podjetja na trgu. Iz tega izhaja, da če se nacionalni regulativni organ odloči ravnati, morajo biti določbe direktive pravna podlaga tega za to ravnanje, in to tudi, če se nacionalni regulativni organ odloči naložiti regulativne obveznosti.

(1) UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), UL L 108, str. od 33 do 50 in v posebni izdaji Uradnega lista v poljščini, Poglavje 13, zvezek 29, str. 349.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/17

Pritožba, ki jo je 22. maja 2007 vložil Carsten Brinkmann zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti senat), razglašeno 22. marca 2007 v zadevi Carsten Brinkmann proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-322/05

(Zadeva C-243/07)

(2007/C 199/27)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Carsten Brinkmann (zastopnik: K. van Bebber, odvetnica)

Drugi stranki v postopku:

1.	Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

2.	Terra Networks, S.A.

Predlogi pritožnika

—	sodba Sodišča prve stopnje z dne 22. marca 2007 v zadevi T-322/05 naj se razveljavi;

—	odločba Urada za usklajevanje na notranjem trgu št. 364672004 z dne 29. oktobra 2004 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje naj se naloži plačilo stroškov postopka pred organi UUNT ter postopka pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba pritožnika zoper navedeno sodbo Sodišča prve stopnje temelji na kršitvi določb Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti. Ob pravilni presoji namreč v obravnavanem primeru ne obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) v zvezi z nasprotujočima znamkama.

Prvič, ni res, da so proizvodi in storitve, ki jih zajema prijavljena znamka, popolnoma enaki proizvodom in storitvam, ki jih zajema nasprotujoča znamka.

Drugič, zadevne javnosti ne sestavljajo povprečni nemški potrošniki, temveč strokovnjaki s področja bančništva, lastniki nepremičnin itd.

Tretjič, razlikovalni učinek elementa nasprotujoče znamke „terra“ je zelo majhen. Sodišče prve stopnje je ta odločilni vidik v celoti spregledalo: ni obravnavalo razlikovalnega učinka nasprotujoče znamke. To pa je pomembno, ker če ima prejšnja znamka le majhen razlikovalni učinek, potem ne obstaja verjetnost zmede v okoliščinah, kjer bi praviloma sicer taka verjetnost obstajala. Manjši ko je razlikovalni učinek znaka, manjši je obseg varstva znamke. Pri razlikovalno šibkih znamkah ne more verjetnost zmede v pravnem smislu temeljiti niti na dejanski (in izraziti) zamenljivosti.

Četrtič, podobnost znakov je odvisna od figurativne, slušne in pojmovne podobnosti, pri čemer se je treba vsakič opreti ne celotni vtis, vendar ob tem upoštevati razlikovalne in prevladujoče elemente. Nasprotujoča znamka je figurativna znamka, sestavljena iz besede „terra“ in figurativnega elementa približno enake velikosti, kot je besedni element „terra“. Že zato, ker je izpodbijana znamka brez figurativnega elementa, je ob primerjavi znamk opaziti očitne razlike pri celotnem vtisu. Tudi če se domneva, da besedni element „terra“ v nasprotujoči znamki prevladuje, ne obstaja relevantna podobnost v smislu prava znamk. Treba je poudariti, da je izraz „terra“, ki je pojmovno dobro poznan javnosti, dejansko v celoti vstavljen v umetno besedo „Terranus“. Vendar znak „terra“ v znamki „Terranus“ nima neodvisnega, razlikovalnega položaja. Dalje je javnost vajena, da lahko izrazi, ki izhajajo iz določenega korena, pridobijo na podlagi variacij popolnoma drugačen pomen in tako vsebinsko nimajo več zveze z izvirnim izrazom.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van Koophandel (Belgija) 1. junija 2007 – N.V. VTB-VAB proti N.V. TOTAL BELGIUM

(Zadeva C-261/07)

(2007/C 199/28)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van Koophandel

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: N.V. VTB-VAB

Tožena stranka: N.V. TOTAL BELGIUM

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES (1) o nepoštenih poslovnih praksah nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 54 belgijskega zakona z dne 14. julija 1991 o poslovnih praksah, obveščanju in zaščiti potrošnikov, ki – z izjemo taksativno naštetih primerov v zakonu – prepoveduje vsako skupno ponudbo prodajalca potrošniku, vključno s skupno ponudbo proizvoda, ki ga potrošnik mora kupiti, in brezplačno storitvijo, ki je povezana z nakupom proizvoda, ne da bi se upoštevale okoliščine posameznega primera in še zlasti vpliv, ki ga ima lahko konkretna ponudba na povprečnega potrošnika, ter dejstvo ali taka ponudba v konkretnih okoliščinah nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in dobrim poslovnim običajem?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, str. 22).

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/19

Tožba, vložena 6. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-269/07)

(2007/C 199/30)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in W. Mölls, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Zvezna republika Nemčija, s tem da je sprejela in v veljavi obdržala predpise na področju dodatnega pokojninskega varstva, ni izpolnila obveznosti iz člena 39 ES, člena 7 Uredbe Sveta št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 (1), člena 18 ES in člena 12 ES

v delu, v katerem te določbe:

a)	obmejnim delavcem (in njihovim zakonskim partnerjem) odrekajo pravico do dodatka, ker ti niso neomejeni davčni zavezanci;

b)	ne dopuščajo, da se kapital, ustvarjen v okviru tega sistema, uporabi za nakup stanovanja, v katerem biva lastnik, če se to stanovanje ne nahaja v Nemčiji;

c)	določajo, da je treba pridobljeno pomoč v primeru prenehanja neomejenega obdavčenja povrniti.

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Nemčija je leta 2001 uvedla t. i. pokojninski dodatek, s katerim naj bi z izravnavo padca višine zakonskih pokojnin prišlo do vzpostavitve dodatne starostne pokojnine. Ta dodatek pa naj bi se zagotovil le, če je zadevna oseba v Nemčiji neomejeni davčni zavezanec, kar v vsakem primeru obmejne delavce, za katere je na podlagi sporazuma o preprečevanju dvojnega obdavčenja davčno pristojna država prebivališča in ki zaradi tega ne plačujejo davkov v Nemčiji, izključuje od pridobitve tega dodatka. Poleg tega naj bi možnost, da se del kapitala uporabi za nakup stanovanja, obstajala le za premoženje, ki se nahaja v Nemčiji in ne za premoženje, ki se nahaja v tujini, ob meji. Končno, dodatek je treba povrniti, če zadevna oseba izgubi status neomejenega davčnega zavezanca.

Komisija meni, da ti predpisi kršijo določbe prava Skupnosti o prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, o prostem gibanju delavcev oziroma o enakem obravnavanju delavcev iz drugih držav članic glede socialnih in davčnih ugodnosti. Prepoved diskriminacije delavcev iz drugih držav članic na podlagi državljanstva, naj bi namreč zajemala ne le očitno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ampak tudi vse prikrite oblike diskriminacije, ki naj bi z uporabo drugih razlikovalnih meril dejansko privedle do istega rezultata. Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da lahko tudi obmejnim delavcem pripada pravica do socialnih ugodnosti v skladu s členom 7(2) Uredbe št. 1612/68.

Ker pokojninski dodatek ustreza opredelitvi „socialne ugodnosti“, ga je treba zagotoviti tudi v primeru, če obmejni delavec in/ali njegov zakonski partner sploh nista davčna zavezanca v Nemčiji. Ugodnost se namreč navezuje na objektivno značilnost delavca zadevnih oseb. Zakonska starostna pokojnina, katere višina naj bi padla in ki naj bi jo dodatek zato dopolnil, naj bi se nanašala predvsem na osebe, ki so v delovnem razmerju, čeprav obenem zadeva tudi druge skupine oseb. Poleg tega pojem socialne ugodnosti zajema tudi take ugodnosti, ki se zagotovijo le zaradi prebivališča prejemnikov na nacionalnem ozemlju. Iz tega je razvidno, da so obmejni delavci na splošno v istem položaju kot delavci, ki prebivajo na domačem ozemlju: na obe skupini je vplivala nižja višina starostnih pokojnin nemškega sistema, kateremu pripadata in v okviru katerega plačujeta prispevke. Obe skupini naj bi imeli interes, da bi za časa njihovega življenja prišlo do vzpostavitve pokojninskega dodatka z izravnavo. Nemško pravilo, v skladu s katerim naj bi bili obmejni delavci, za dohodke katerih davčna pristojnost na podlagi sporazuma o preprečevanju dvojnega obdavčevanja pripada njihovi državi prebivališča, izključeni od ugodnosti, tako pomeni prikrito diskriminacijo in zato nasprotuje členu 39(2) ES in členu 7(2) Uredbe št. 1612/68. Opredelitev pokojninskega dodatka za „obdavčljivo“ ali „socialno“ ugodnost naj na koncu ne bi bila pomembna, ker so obmejni delavci do enakega obravnavanja upravičeni tudi pri „davčnih“ ugodnosti.

Tudi glede prepovedi uporabe tako pridobljenega kapitala za nakup stanovanja, v katerem biva lastnik, če se ta ne nahaja v Nemčiji, velja ugotovitev, da naj bi šlo tu za socialno ugodnost. Tudi če bi šlo za davčno ugodnost, bi bila vseeno podana kršitev prostega gibanja oseb. Ta predpostavka naj bi namreč omejevala možnost izrabe socialne ugodnosti: obmejnim delavcem onemogoča uporabo njihovega privarčevanega kapitala za stanovanje, če bi se to nahajalo v tujini ob meji, kar se pri takih delavcih ponavadi pričakuje. V primerjavi z delavci, ki prebivajo na domačem ozemlju se fleksibilnost, s katero bi lahko značilen obmejni delavec uporabil dodatek, zmanjša, ko je pogodba o pokojninskem dodatku v fazi izplačila. Vrednost tega dodatka kot socialne ugodnosti je tako zmanjšana. Te neugodnosti obmejnih delavcev pomenijo torej tudi prikrito diskriminacijo na podlagi državljanstva, kar je v nasprotju s členom 39(2) ES in členom 7(2) Uredbe št. 1612/68.

Obveznost povrnitve plačila, ki jo določa nemška ureditev, v primeru prenehanja neomejenega obdavčena se nanaša predvsem na tujce. Število tujcev, ki se po koncu svojega poklicnega življenja vrnejo v svojo državo izvora, naj bi bilo namreč mnogo višje od števila Nemcev, ki se kot upokojenci nastanijo v tujini. Poleg tega obveznost vrnitev plačila zadevne osebe odvrača od tega, da bi prestavile svoje stalno prebivališče v drugo državo članico. Povrhu tega bi lahko zadevna ureditev že od začetka znižala vrednost dodatka za delavce migrante v primerjavi z domačimi delavci in tako povzročila prikrito diskriminacijo na ravni zagotavljanja ugodnosti. To se nanaša na primere, ko se želijo delavci migranti že od začetka izogniti vrnitvi plačila in zaradi tega ne vložijo prošnje za dodelitev dodatka. Tudi glede tega ni podanega nobenega utemeljenega razloga. Glede davčne doslednosti, naj bi bila ta zagotovljena že v predpisih, določenih v sporazumih o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. Obveznost vrnitve plačila ob prenehanju neomejenega obdavčenja torej tudi pomeni prikrito diskriminacijo na podlagi državljanstva in je tako v nasprotju s členom 39 ES, členom 7(2) Uredbe št. 1612/68 ter členoma 12 in18 ES.

(1) UL L 257, str. 2.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/20

Tožba, vložena 6. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-270/07)

(2007/C 199/31)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: F. Erlbacher in A. Szmytkowska)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke:

—

Zvezna republika Nemčija ni izpolnila oziroma še vedno ne izpolnjuje obveznosti iz členov 1 ter 5(3) in (4) Direktive 85/73 (1), od 1. januarja 2007 pa tudi ne iz člena 27(2), (4) in (10) Uredbe št. 882/2004 (2), s tem da paragrafa 4 izvedbenega zakona dežele Schleswig-Holstein o pravilih v zvezi z zdravstvenim nadzorom mesa in pravilih za perutninsko meso ni uskladila s temi določbami Skupnosti;

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Na podlagi člena 1(1) Direktive 85/73/EGS države članice poskrbijo, da se pobirajo pristojbine za kritje stroškov, nastalih v zvezi z zdravstvenimi inšpekcijami in nadzorom mesa v smislu različnih direktiv. Načini izračunavanja teh pristojbin Skupnosti, ki nadomestijo vsakršne druge dajatve oziroma pristojbino državnim, regionalnim ali občinskim organom držav članic za inšpekcijo in nadzor, naj bi bili predstavljeni v prilogah k Direktivi. Člen 5(1) navedene direktive določa, naj se pristojbina Skupnosti določi tako, da pokrije stroške, ki jih mora pri izvajanju inšpekcij in nadzora nositi pristojni organ. V skladu s členom 5(3) lahko države članice pobirajo višji znesek, če skupna pobrana pristojbina ne presega dejanskih stroškov inšpekcije. V sodbi v povezanih zadevah C-284/00 in C-288/00, Stratmann in drugi, naj bi Sodišče že odločilo, da iz besedila in namena Direktiv 85/73 in 64/433 izhaja, da so stroški bakterioloških preiskav zajeti v pristojbini Skupnosti. Ob nadomestitvi Direktive 85/73 z Uredbo št. 882/2004 z učinkom od 1. januarja 2007 naj se to pravno stanje vsebinsko ne bi spremenilo.

Komisija meni, da določbe izvedbenega zakona dežele Schleswig-Holstein, ki poleg pavšalnih pristojbin za inšpekcije mesa predvidevajo pobiranje pristojbin za bakteriološke preiskave, kršijo ta predpisa Skupnosti in ne upoštevajo razlage, ki jo je Sodišče v zvezi z njima podalo v sodbi Stratmann in drugi.

Zlasti naj se ugotovi, da spadajo bakteriološke preiskave med zdravstvene inšpekcije in nadzor v smislu Uredbe št. 854/2004, katerih stroški naj bi se krili iz pristojbine Skupnosti. Države članice lahko sicer pobirajo višji znesek od pristojbin, predvidenih v Prilogi k Direktivi 85/73/EGS, če skupna pobrana pristojbina ne presega dejanskih stroškov inšpekcije, vendar bi se moralo vsako povišanje, ki da določi država članica, nanašati na sam pavšalni znesek. Posebna pristojbina, ki se plača poleg pristojbine Skupnosti, bi morala pokrivati vse dejansko nastale stroške. Višjih stroškov ne bi bilo mogoče uveljavljati v primeru določbe nacionalnega prava, ki predvideva zaračunavanje stroškov za bakteriološke preiskave poleg pavšalnih pristojbin. Ravno to ne bi pomenilo splošnega povišanja pavšalnega zneska pristojbine Skupnosti, v katero se stekajo vsi dejansko nastali stroški.

Določba, kot je ta iz izvedbenega zakona dežele Schleswig-Holstein, bi nasprotovala tudi praktični učinkovitosti upoštevnih določb Skupnosti. S temi usklajenimi določbami naj bi se namreč na področju financiranja zdravstvenih inšpekcij in nadzora odpravile kršitve pravil konkurence, ki bi jih bilo mogoče pričakovati pri razlikah med državami članicami na tem področju. Sodišče je zastopalo tudi stališče, da bi bil ta cilj ogrožen tudi v primeru, če določene inšpekcije, predvidene v pravu Skupnosti, ne bi bile zajete v tako usklajenem sistemu Skupnosti na področju financiranja, temveč bi bilo mogoče zanje pobirati posebne nacionalne pristojbine.

(1) UL L 32, str. 14.

(2) UL L 165, str. 1.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/21

Tožba, vložena 8. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-275/07)

(2007/C 199/32)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Wilms in M. Velardo, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da je Komisiji zavrnila plačilo zamudnih obresti v skupnem znesku 847,06 eurov zaradi prepozne vknjižbe carin in zavrnila prilagoditev nacionalnih določb skupnostni ureditvi v zvezi z vknjižbo nespornih carinskih postopkov, za katere je predloženo skupno jamstvo in ki izhajajo iz tranzitnega postopka Skupnosti in

—

s tem da je Komisiji zavrnila plačilo zamudnih obresti v skupnem znesku 3 322 eurov zaradi neupoštevanja rokov, ki jih predpisujejo pravila Skupnosti za vknjižbo carin na račun A na področju tranzitnih postopkov v smislu Konvencije TIR,

ni izpolnila obveznosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1552 (1) z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa št. 88/376/EGS, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, in zlasti člena 6(2)(a), ki je bila od 31. maja 2000 nadomeščena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1150 (2) z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, in zlasti njenega člena 6(3)(a).

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija izpodbija dve odločitvi Italijanske republike. Prva se nanaša na zavrnitev plačila zamudnih obresti v skupnem znesku 847,06 eurov Komisiji zaradi prepozne vknjižbe carin in prilagoditev nacionalnih določb Skupnostni ureditvi v zvezi z vknjižbo nespornih carinskih postopkov, za katere je predloženo skupno jamstvo in ki izhajajo iz tranzitnega postopka Skupnosti. Druga se nanaša na zavrnitev plačila zamudnih obresti v skupnem znesku 3 322 eurov zaradi neupoštevanja rokov, ki jih predpisujejo pravila Skupnosti za vknjižbo carin na račun A na področju tranzitnih postopkov v smislu Konvencije TIR.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, da Italijanska republika, poleg tega, da je kršila člena 8 in 11 Uredbe št. 1552/89, ni izpolnila obveznosti iz člena 6(2)(a) iste uredbe, ki je bila od 31. maja 2000 nadomeščena z Uredbo št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, in zlasti njenim členom 6(3)(a).

(1) UL L 155, str. 1.

(2) UL L 130, str. 1.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/22

Tožba, vložena 12. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-283/07)

(2007/C 199/34)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Zadra in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da je sprejela in ohranja v veljavi določbe kot so:

—	člen 1 od (25) do (27) in (29)(a) zakona št. 308 z dne 15. decembra 2004 in

—	člen 1(29)(b) zakona št. 308 z dne 15. decembra 2004, kot tudi člena 183(1)(s) in 229 zakonske uredbe št. 152 z dne 3. aprila 2006,

na podlagi katerih je določeno odpadno železo, namenjeno za uporabo v jeklarski in metalurški dejavnosti, ter goriva iz odpadkov boljše kakovosti (RDF: refuse-derived fuel) a priori izključeni iz področja uporabe italijanske zakonodaje o odpadkih, s katero se prenaša Direktiva Sveta 75/442/EGS (1) z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (2) z dne 18. marca 1991, ni izpolnila obveznosti iz navedene direktive;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča meni, da določbe člena 1 od (25) do (27) in (29) zakona št. 308 kot tudi člena 183(1)(s) in 229 zakonske uredbe št. 152, na podlagi katerih je iz pojma odpadek dosledno in a priori izvzeto določeno odpadno železo, namenjeno za uporabo v jeklarski in metalurški dejavnosti, ter goriva iz odpadkov boljše kakovosti (RDF: refuse-derived fuel), nedopustno omejujejo opredelitev odpadka, ki jo določa Direktiva 75/442 in posledično področje uporabe te direktive, kar nujno ogroža njen polni učinek. Te določbe so zato v nasprotju s samo Direktivo, ki je ni mogoče razveljaviti z določbo notranjega prava, in ki ne določa nikakršne izjeme glede njene uporabe za navedene materiale in snovi.

Izključitev ostankov, namenjenih za uporabo v jeklarski dejavnosti, ter RDF iz pojma odpadek je določil italijanski zakonodajalec z domnevo juris et de jure, da morajo biti taki materiali in snovi, kot jih določajo zadevne določbe, vedno opredeljeni kot surovine. Taka določba nujno omejuje dinamično in funkcionalno opredelitev kot jo določa Direktiva. Na njeni podlagi namreč obstoja „odpadka“ v smislu Direktive 75/442 ni mogoče „ugotoviti glede na vse okoliščine“, ki naj bi od primera do primera določale, ali gre za odpadek v smislu Direktive.

Dosledno izključevanje takih ostankov materialov iz uporabe Direktive ne škoduje le polnemu učinku Direktive in zlasti sistemu nadzorov o upravljanju z odpadki, ki ga določa ta direktiva zaradi varstva okolja, temveč posledično te ostanke materialov izključuje iz uporabe vse zakonodaje o okolju, katere področje uporabe je določeno ravno s sklicevanjem na pojem odpadka, ki ga določa Direktiva. Morebitne škodljive posledice za okolje zaradi take izjeme močno presegajo tiste, ki izhajajo iz neuporabe same Direktive.

(1) UL L 194, str. 47.

(2) UL L 78, str. 32.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 14. junija 2007 vložilo High Court of Justice (Chancery Division) (Združeno kraljestvo) – The Commissioners of Her Majesty's Revenue & Customs proti Isle of Wight Council, Mid-Suffolk District Council, South Tyneside Metropolitan Borough Council, West Berkshire District Council

(Zadeva C-288/07)

(2007/C 199/35)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (Chancery Division)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: The Commissioners of Her Majesty's Revenue & Customs

Tožene stranke: Isle of Wight Council, Mid-Suffolk District Council, South Tyneside Metropolitan Borough Council, West Berkshire District Council

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali je treba pojem „izkrivljanje konkurence“, presojati za vsako oseba javnega prava, tako, da ga je v okviru obravnavanega primera treba razlagati ob upoštevanju površine oziroma površin, na katerih zadevna oseba ponuja parkiranje, ali ob upoštevanju celotnega nacionalnega ozemlja držav članic?

2)	Kaj je mišljeno s pojmom „povzročila“? Še zlasti, kakšna stopnja verjetnosti ali raven gotovosti je potrebna, da je ta pogoj izpolnjen?

3)	Kaj pomeni „znatno“? Še zlasti, ali „znatno“ pomeni vpliv na konkurenco, ki je več kot le neznaten ali de minimis, ali pomeni „bistven“ oziroma „izjemen“ vpliv?

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van Koophandel te Antwerpen (Belgija) 27. junija 2007 – Galatea BVBA proti Sanoma Magazines Belgium NV

(Zadeva C-299/07)

(2007/C 199/36)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van Koophandel te Antwerpen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Galatea BVBA

Tožena stranka: Sanoma Magazines Belgium NV

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali člen 49 ES o svobodi opravljanja storitev ter Direktiva 2005/29/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta o nepoštenih poslovnih praksah nasprotujeta nacionalni določbi, kot je člen 54 belgijskega zakona z dne 14. julija 1991 o poslovnih praksah, obveščanju in zaščiti potrošnikov, ki – z izjemo v zakonu taksativno naštetih primerov – prepoveduje vsak povezan posel, ki ga prodajalec ponudi potrošniku, in pri katerem je odplačna oziroma brezplačna pridobitev blaga, storitev, drugih ugodnosti oziroma listin, na podlagi katerih jih je mogoče pridobiti, povezana s pridobitvijo drugega, čeprav istovetnega blaga ali storitev – in to ne glede na okoliščine primera in zlasti ne glede na morebiten vpliv, ki ga ima lahko konkreten posel za povprečnega potrošnika, ter ne glede na to, ali tak posel v konkretnih okoliščinah nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in dobrim poslovnim običajem?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, Direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, str. 22).

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/23

Tožba, vložena 4. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-307/07)

(2007/C 199/37)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Støvlbæk in P. Andrade, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—	Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, ko ne priznava diplom, ki omogočajo dostop do poklica farmacevta specialista za klinične preiskave, ni izpolnila obveznosti, ki se nanašajo na ta poklic, iz Direktive 89/48/EGS (1).

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da je poklicna dejavnost farmacevta specialista za klinične preiskave reguliran poklic, za katerega se uporablja Direktiva 89/48. Zakon, ki usklajuje portugalski pravni red s to direktivo, omejuje njeno uporabo na poklice, ki so na določenem seznamu. Ker na tem seznam ni poklica farmacevta specialista za klinične preiskave, država Portugalska ni v celoti prenesla Direktive 89/48.

(1) Direktiva Sveta 89/48/EGS z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta (UL L 19, str. 16).

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/24

Tožba, vložena 6. julija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-314/07)

(2007/C 199/38)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in P. Costa de Oliveira)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Portugalska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 39 ES in člena 3(1) Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (1), s tem da je pri razvrstitvi kandidatov v zunanjih postopkih izbire učiteljev avtonomne regije Azori dala prednost kandidatom, ki so zajeti v členu 25(7)(a) Pravilnika o postopku izbire, potrjenega z regionalnim zakonskim odlokom št. 27/2003/A z dne 9. junija 2003;

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prednostna merila, določena s členom 25(7) regionalnega zakonskega odloka št. 27/2003/A z dne 9. junija 2003, na podlagi katerih se razvrstijo kandidati za najmanj triletno službovanje v šolah in šolskih območjih avtonomne regije Azori, naj bi ob kršitvi predpisov Skupnosti o prostem gibanju delavcev povzročala obliko diskriminacije zaradi državljanstva, ne glede na to, če bi se uporabljala tudi za portugalske državljane, ki prebivajo v drugih delih države. Pojem diskriminacije naj ne bi obsegal zgolj očitne diskriminacije zaradi državljanstva, temveč tudi vse oblike, ki bi z uporabo drugih razlikovalnih meril dejansko učinkovale enako.

Po mnenju Komisije navedb portugalskih organov, v skladu s katerimi naj bi obstoj povezave kandidata z avtonomno regijo Azori pomenil pokazatelj za kandidatovo prizadevanje, da ostane v regiji, ni mogoče šteti za objektivno okoliščino, ki bi lahko opravičevala omejitev imenovanja kandidatov spornih zunanjih postopkov izbire.

(1) UL L 257, str. 2.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/26

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. julija 2007 – Sanders in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-45/01) (1)

(„Osebje, zaposleno v skupnem podjetju JET - Uporaba drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca - Odškodnina za utrpljeno premoženjsko škodo“)

(2007/C 199/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Stephen S. Sanders (Oxon, Združeno kraljestvo) in 94 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi sodbe (zastopniki: najprej P. Roth, QC, I. Hutton, E. Mitrophanous in A. Howard, barristers, nato P. Roth, I. Hutton in B. Lask, barrister)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: J. Curall)

Intervenient v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopniki: J.-P. Hix in A. Pilette, nato J.-P. Hix in B. Driessen)

Predmet

Določitev, po sodbi Sodišča prve stopnje z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Sanders in drugi proti Komisiji (T-45/01, ZOdl., str. II-3315) zneska povračila premoženjske škode, ki jo je utrpela vsaka tožeča stranka, ker v času opravljanja dela v skupnem podjetju Joint European Torus (JET) ni bila zaposlena kot začasni uslužbenec Evropskih skupnosti.

Izrek

1)	Komisiji se naloži plačilo odškodnine vsaki tožeči stranki, ki ustreza znesku, navedenem za vsako izmed tožečih strank v stolpcu (6) priloge 3 k tej sodbi.

2)	Na ta znesek se obračunajo obresti po obresti meri 5,25 % od 31. decembra 1999 do dejanskega plačila.

3)	Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasile tožeče stranke, za celoten postopek pred Sodiščem prve stopnje.

4)	Svet nosi svoje stroške.

(1) UL C 134, 5.5.2001.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/26

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. julija 2007 – Eagle in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-144/02) (1)

(„Osebje, zaposleno v skupnem podjetju JET - Uporaba drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca - Odškodnina za utrpljeno premoženjsko škodo“)

(2007/C 199/48)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Richard J. Eagle (Oxon, Združeno kraljestvo) in 12 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi k sodbi (zastopnik: D. Beard, barrister)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: J. Currall, zastopnik)

Interveniena v podporo toženi stranki: Svet Evropske unije (zastopnika: J.-P. Hix in B. Driessen, zastopnika)

Predmet zadeve

Določitev, po sodbi Sodišča prve stopnje z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Eagle in drugi proti Komisiji (T-144/02,. ZOdl., str. II-3381), zneska povračila, ki se dolguje iz naslova odškodnine za utrpljeno premoženjsko škodo vsake tožeče stranke, ker ni bila zaposlena kot začasni uslužbenec Evropskih skupnosti za opravljanje dela v skupnem podjetju Joint European Torus (JET).

Izrek sodbe

1)	Komisiji se naloži plačilo odškodnine vsaki tožeči stranki, ki ustreza znesku, navedenem za vsako izmed tožečih strank v stolpcu (6) priloge 3 k tej sodbi.

2)	Na ta znesek se obračunajo obresti po obresti meri 5,25 % od 31. decembra 1999 do dejanskega plačila.

3)	Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasile tožeče stranke, za celoten postopek pred Sodiščem prve stopnje.

4)	Svet nosi svoje stroške.

(1) UL C 169, 13.7.2002.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/27

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Sison proti Svetu

(Zadeva T-47/03) (1)

(„Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu - Zamrznitev denarnih sredstev - Pristojnost Skupnosti - Ničnostna tožba - Pravice obrambe - Obrazložitev - Pravica do učinkovitega sodnega varstva - Odškodninska tožba“)

(2007/C 199/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Jose Maria Sison (Utrecht, Nizozemska) (zastopniki: J. Fermon, A. Comte, H. Schultz, D. Gurses in T. Olsson, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Vitsentzatos in M. Bishop, zastopnika)

Intervenienti v podporo tožeče stranke: Negotiating Panel of the National Democratic Front of the Philippines (Utrecht); Luis G. Jalandoni (Utrecht); Fidel V. Agcaoili (Utrecht); Maria Consuelo K. Ledesma (Utrecht) (zastopnik: B. Tomlow, odvetnik)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Kraljevina Nizozemska (zastopnik: H. Sevenster, zastopnik) in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: najprej R. Caudwell, nato C. Gibbs, zastopnika, skupaj s S. Moorom, barrister)

Predmet

Na eni strani zahteva za razglasitev delne ničnosti Sklepa Sveta 2002/974/ES z dne 12. decembra 2002 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2002/848/ES (UL L 337, str. 85) in na drugi strani odškodninski zahtevek.

Izrek

1.	Sklep Sveta 2006/379/ES z dne 29. maja 2006 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2005/930/ES se razglasi za ničen v delu, ki se nanaša na tožečo stranko.

2.	Odškodninski zahtevek se zavrne.

3.	Svet poleg lastnih stroškov nosi še stroške tožeče stranke, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe, ter stroške Negotiating Panel of the National Democratic Front of the Philippines, Luisa G. Jalandonija in Fidela V. Agcaoilija ter Marie Consuele K. Ledesme.

4.	Kraljevina Nizozemska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosita svoje stroške.

(1) UL C 101, 26.4.2003.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/27

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Fédération des industries condimentaires de France in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-90/03) (1)

(„Nepogodbena obveznost - Neskladnost prepovedi Skupnosti v zvezi z uvozom mesa, ki vsebuje snovi s hormonskim delovanjem, s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO) - Uvedba dodatne dajatve s strani Združenih držav na uvoz proizvodov s skupnostnim poreklom na podlagi dovoljenja STO - Ustavitev preiskave Komisije o trgovinskih ovirah - Odškodninska tožba združenj izvoznikov Skupnosti, ki jih je prizadela dodatna dajatev“)

(2007/C 199/50)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Fédération des industries condimentaires de France (FICF) (Pariz, Francija); Confédération générale des producteurs de lait de brebis et des industriels de Roquefort (Millau, Francija); Comité économique agricole régional fruits et légumes de Bretagne (Cerafel) (Morlaix, Francija), in Comité interprofessionnel des palmipèdes à foie gras (CIFOG) (Pariz, Francija) (zastopniki: sprva M. Jacquot in O. Prost, nato O. Prost, K. Lentz, E. Berthelot in M. Bauduin, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: P. Kuijper, C. Brown in G. Boudot, zastopniki)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Kraljevina Španija (zastopnika: E. Braquehais Conesa, nato J. Rodriguez Cárcamo, zastopnika)

Predmet

Odškodninska tožba zaradi domnevno povzročene škode, ki je nastala s protipravnim ravnanjem Komisije v zvezi s povračilnimi trgovinskimi ukrepi, ki so jih sprejele Združene države v zadevi „hormonska govedina“.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Tožeče stranke solidarno nosijo svoje stroške in stroške, ki jih priglasi Komisija.

3)	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

(1) UL C 112, 10.5.2003.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/28

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Mühlens proti UUNT – Conceria Toska (TOSKA)

(Zadeva T-263/03) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti TOSKA - Prejšnja nacionalna besedna znamka TOSCA - Relativni razlogi za zavrnitev - Splošno znana znamka v smislu člena 6a Pariške konvencije - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Člen 8(5) Uredbe št. 40/94“)

(2007/C 199/52)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Mühlens GmbH & Co. KG (Köln, Nemčija) (zastopnik: T. Schulte-Beckhausen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: M. Capostagno in O. Montalto, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: Conceria Toska Srl (Korzika, Italija) (zastopnik: G. Cimolino, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 13. maja 2003 (zadeva R 369/2002-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Mülhens GmbH & Co. KG in Conceria Toska Srl.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Mülhens GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 289, 29.11.2003.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/29

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. julija 2007 – CB proti Komisiji

(Zadeva T-266/03) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Bančne kartice - Odločba, ki odreja preiskavo - Člen 14(3) Uredbe št. 17 - Obrazložitev - Sorazmernost“)

(2007/C 199/53)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Groupement des cartes bancaires (CB) (Pariz, Francija) (zastopnika: A. Georges in J. Ruiz Calzado, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: sprva T. Christoforou in O. Beynet, nato T. Christoforou in F. Arbault, zastopnika)

Predmet

Po eni strani predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2003) 1524/9 z dne 7. maja 2003 v zadevi COMP/D1/38.606, s katero se za Groupement des cartes bancaires in za njene odvisne družbe odredi preiskavo na podlagi člena 14(3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve Uredbe o izvajanju členov [85] in [86] Pogodbe (UL, 13, str. 204), kot je bila spremenjena, in po drugi strani predlog, da se vsi dokazi in ostale listine, ki so bile predložene Komisiji med preiskavo, izvzamejo iz spisa in se vrnejo tožeči stranki.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 251, 18.10.2003.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/29

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Al-Aqsa proti Svetu

(Zadeva T-327/03) (1)

(„Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte v okviru boja proti terorizmu - Zamrznitev sredstev - Ničnostna tožba - Obrazložitev“)

(2007/C 199/54)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Stichting Al-Aqsa (Heerlen, Nizozemska) (zastopnika: V. Koppe in L. Janssen, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bishop in S. Marquardt, zastopnika)

Predmet

Predlog za delno razglasitev ničnosti, na eni strani, Sklepa Sveta 2003/480/ES z dne 27. junija 2003 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o sprejetju posebnih omejevalnih ukrepov za nekatere osebe in subjekte v okviru boja proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2002/974/ES (UL L 160, str. 81), in na drugi strani, Sklepa Sveta 2003/646/ES z dne 12. septembra 2003 o izvajanju člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 in razveljavitvi Sklepa 2003/480 (UL L 229, str. 22).

Izrek

1.	Sklep Sveta 2006/379/ES z dne 29. maja 2006 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) 2580/2001 o sprejetju posebnih omejevalnih ukrepov za nekatere osebe in subjekte v okviru boja proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2005/930/ES se razglasi za ničnega v delu, ki se nanaša Stichting Al-Aqsa.

2.	O predlogu, naj se na podlagi člena 241 ES razglasi nezakonitost Uredbe Sveta št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001, ni treba odločiti.

3.	Svetu se naloži poleg svojih stroškov plačilo stroškov Stichting Al-Aqsa.

4.	Kraljevina Nizozemska nosi svoje stroške.

(1) UL C 289, 29.11.2003.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/29

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Schneider Electric proti Komisiji

(Zadeva T-351/03) (1)

(„Nepogodbena odgovornost Skupnosti - Podjetju nastala škoda zaradi dovolj resne kršitve prava Skupnosti v postopku nadzora združljivosti koncentracije s skupnim trgom“)

(2007/C 199/55)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Schneider Electric SA (Rueil-Malmaison, Francija) (zastopnika: A. Winckler in M. Pittie, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: P. Oliver, É Gippini Fournier in C. Ingen-Housz, nato P. Oliver, O. Beynet in R. Lyal, nazadnje P. Oliver, R. Lyal in F. Arbault, zastopniki)

Intervenientka v podporo tožeče stranke: Francoska republika (zastopnik: G. de Bergues, zastopnik)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: W.-D. Plessing in M. Lumma, zastopnika)

Predmet

Tožba za povrnitev škode, ki je domnevno nastala tožeči stranki zaradi nezakonitosti v postopku nadzora združljivosti koncentracije med družbama Schneider Electric SA in Legrand SA s skupnim trgom.

Izrek

Evropski komisiji se naloži, naj družbi Schneider Electric SA po eni strani povrne stroške, ki so ji nastali zaradi udeležbe pri ponovnem postopku nadzora koncentracije, potem ko je Sodišče prve stopnje 22. oktobra 2002 razglasilo sodbi v zadevi Schneider Electric proti Komisiji (T-310/01 in T-77/02), in po drugi strani, dve tretjini škode, ki je družbi Schneider Electric nastala zaradi znižanja cene prenosa družbe Legrand SA, ki ga je družba Schneider Electric morala priznati prevzemniku v zameno za odložitev dejanske prodaje družbe Legrand do 10. decembra 2002.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Stranki bosta v roku treh mesecev od razglasitve te sodbe Sodišču prve stopnje sporočili višino prve vrste škode, ki jo bosta določili s skupnim sporazumom v skladu s pogoji iz točke 320 te sodbe.

4)	Če do takega sporazuma ne bo prišlo, bosta stranki Sodišču prve stopnje v istem roku posredovali svoje predloge v zvezi z višino škode.

5)	Višino druge vrste škode, navedene v točki 1 zgoraj, ki je nastala družbi Schneider Electric, bo ocenil izvedenec.

6)	Družbo Schneider Electric in Komisijo se pozove, naj se izjavita o izbiri izvedenca ali da Sodišču prve stopnje predložita seznam izvedencev, da Sodišče prve stopnje enega od njih postavi.

7)	Za namene izdelave izvedenskega mnenja bo sodni tajnik Sodišča prve stopnje izvedencu posredoval kopije prilog 8 in 29 k tožbi.

8)	Izvedenec bo svoje izvedensko mnenje predstavil v roku, ki bo naknadno določen.

9)	Izvedensko mnenje bo strankam posredoval sodni tajnik Sodišča prve stopnje.

10)	Odškodnina bo ponovno ocenjena in povečana za zamudne obresti v skladu z merili, opredeljenimi v točkah 345 in 346 te sodbe.

11)	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 7, 10.1.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/30

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Mülhens proti UUNT – Cara (TOSKA LEATHER)

(Zadeva T-28/04) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti TOSKA LEATHER - Prejšnja nacionalna besedna znamka TOSCA - Relativni razlogi za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Člen 8(5) Uredbe št. 40/94“)

(2007/C 199/56)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Mülhens GmbH & Co. KG (Köln, Nemčija) (zastopnik: T. Schulte-Beckhausen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnika: najprej M. Capostagno nato O. Montalto, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenanient pred Sodiščem prve stopnje: Mirco Cara (Vigevano, Italija) (Zastopnik: G. Cimolino, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 20. novembra 2003 (zadeva R 10/2003-1) glede postopka z ugovorom med Mülhens GmbH & Co. KG in Mircom Caro.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Mülhens GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 106, 30.4.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/31

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Mülhens proti UUNT – Minoronzoni (TOSCA BLU)

(Zadeva T-150/04) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti TOSCA BLU - Prejšnja nacionalna besedna znamka TOSCA - Relativni razlogi zavrnitve - Splošno znana znamka v smislu člena 6 bis Pariške konvencije - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Člen 8(5) Uredbe št. 40/94)

(2007/C 199/57)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Mülhens GmbH & Co. KG (Köln, Nemčija) (zastopnik: T. Schulte-Beckhausen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnika: M. Capostagno, nato O. Montalto, zastopnika)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: Minoronzoni Srl (Ponte San Pietro, Italija) (Zastopniki: G. Floridia, F. Polettini in R. Floridia, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. februarja 2004 (zadeva R 949/2001-1) glede postopka z ugovorom med družbama Mülhens GmbH & Co. KG in Minoronzoni Srl.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Družbi Mülhens GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 239, 25.9.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/31

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Asklepios Kliniken proti Komisiji

(Zadeva T-167/04) (1)

(„Državne pomoči - Javne bolnišnice - Poravnava izgub iz poslovanja in dodelitev jamstev - Prijava - Neoblikovanje stališča Komisije - Tožba zaradi nedelovanja - Procesno upravičenje - Dopustnost - Razumni rok - Uredba (ES) št. 659/1999“)

(2007/C 199/58)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Asklepios Kliniken GmbH (Königstein-Falkenstein, Nemčija) (zastopnik: K. Füßer, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Kreuschitz in M. Niejahr)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: najprej C.-D. Quassowski in A. Tiemann nato W. D. Plessing in C. Schulze-Bahr) in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: najprej M. Bethell nato C. Gibbs in E. O'Neill)

Predmet

Predlog, da se v skladu s členom 232 ES ugotovi nesprejetje odločbe na podlagi člena 4(2), (3) ali (4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] ES (UL L 83, str. 1), glede prijave, ki jo je vložila tožeča stranka v zvezi z dodelitvijo domnevno nezakonitih pomoči bolnišnicam v javnem sektorju v Nemčiji, pri čemer Komisija ni izpolnila obveznosti iz člena 88 ES ter členov 10(1) in 13(1) Uredbe št. 659/1999.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Asklepios Kliniken GmbH nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

3.	Zvezna republika Nemčija ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosita svoje stroške.

(1) UL C 201, 7.8.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/32

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Flex Equipos de Descanso proti UUNT – Leggett & Platt (LURA-FLEX)

(Zadeva T-192/04) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti LURA-FLEX - Prejšnje nacionalne figurativne znamke, ki vsebujejo besedo ‚flex‘ - Prepozna vložitev prevodov dokumentacije, ki izkazuje ugled prejšnjih znamk, pri odboru za pritožbe - Dolžnost odbora za pritožbe, da preuči potrebo po upoštevanju prevedenih dokumentov“)

(2007/C 199/59)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Flex Equipos de Descanso, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: R. Ocquet, nato I. Valdelomar Serrano, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: S. Laitinen in G. Schneider, zastopnika)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje: Leggett & Platt, Inc. (Carthage, Missouri, Združene države) (zastopniki: G. Cronin in S. Castley, solicitors, in G. Hollingworth, barrister)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. marca 2004 (zadeva R 333/2003-1), v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Flex Equipos de Descanso, S.A. in Leggett & Platt, Inc.

Izrek

1)	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 18. marca 2004 (zadeva R 333/2003-1) se razveljavi.

2)	UUNT nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

3)	Intervenientka nosi svoje stroške.

(1) UL C 217, 28.8.2004.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/32

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Kraljevina Švedska proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-229/04) (1)

(Direktiva 91/41/EGS - Fitofarmacevtska sredstva - Aktivna snov parakvat - Dovoljenje za dajanje na trg - Postopek odobritve - Zaščita zdravja ljudi in živali)

(2007/C 199/60)

Jezik postopka: švedščina

Stranke

Tožeča stranka: Kraljevina Švedska (zastopnik: A. Kruse, zastopnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Ström van Lier in B. Doherty, zastopnika)

Intervenienti v podporo tožeče stranke: Kraljevina Danska (zastopniki: J. Molde, A. Jacobsen in J. Bering Liisberg, zastopniki); Republika Avstrija (zastopnik: E. Riedl, zastopnik); Republika Finska (zastopnika: T. Pynnä in E. Bygglin, zastopnici)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Direktive Komisije 2003/112/ES z dne 1. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS, da se vključi parakvat kot aktivno snov (UL L 321, str. 32)

Izrek

1)	Direktiva Komisije 2003/112/ES z dne 1. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS, da se vključi parakvat kot aktivno snov, se razglasi za nično.

2)	Komisija nosi stroške, ki jih je priglasila Kraljevina Švedska ter svoje stroške.

3)	Kraljevina Danska, Republika Avstrija in Republika Finska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 106, 30.4.2004 (nekdanja zadeva C-102/04).

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/33

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 3. julija 2007 – Au Lys de France proti Komisiji

(Zadeva T-458/04) (1)

(„Konkurenca - Prevladujoč položaj - Oddajanje prodajnih površin za trgovino na drobno na letališču Roissy-Charles-de-Gaulle, ki ga upravlja Aéroports de Paris - Zavrnitev pritožbe - Ničnostna tožba - Pomanjkanje interesa Skupnosti“)

(2007/C 199/61)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Au Lys de France SA (Raincy, Francija) (zastopnik: G. Lesourd, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: najprej P. Oliver in O. Beynet, nato P. Oliver, zastopniki)

Intervenient v podporo tožene stranke: Aéroports de Paris (Pariz, Francija) (zastopnika: H. Calvet in O. Billard, odvetnika)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 17. septembra 2004 o opredelitvi pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila zoper ustanovo javnega prava Aéroports de Paris zaradi kršitve člena 82 Pogodbe ES (zadeva COMP/D3/38.666 Au Lys de France proti Aéroports de Paris).

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Družbi Au Lys de France SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 45, 19.2.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/33

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. julija 2007 – Bouygues in Bouygues Télécom proti Komisiji

(Zadeva T-475/04) (1)

(„Državne pomoči - Mobilna telefonija - Sprememba dajatev, ki jih za UMTS dovoljenji dolgujeta družbi Orange France in SFR - Odločba, s katero je ugotovljen neobstoj državne pomoči“)

(2007/C 199/62)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Bouygues SA (Pariz, Francija) in Bouygues Télécom SA (Boulogne-Billancourt, Francija) (zastopniki: L. Vogel, J. Vogel, B. Amory, A. Verheyden, F. Sureau in D. Théophile, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J.L. Buendia Sierra in C. Giolito, zastopnika)

Intervenienti v podporo toženi stranki: Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in S. Ramet, zastopnika); Société française du radiotéléphone – SFR (Pariz, Francija) (zastopnika: C. Vajda, QC, in A. Vincent, odvetnik); in Orange France SA (Montrouge, Francija) (zastopnika: A. Gosset-Grainville in S. Hautbourg, odvetnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 20. julija 2004 (Državna pomoč NN 42/2004 – Francija) o spremembi dajatev, ki jih za UMTS (Universal Mobile Telecommunications System) dovoljenji dolgujeta družbi Orange in SFR.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Družbi Bouygues SA in Bouygues Télécom SA solidarno nosita lastne stroške ter stroške Komisije in stroške družbe Orange France SA in Société française du radiotéléphone – SFR.

3)	Francoska republika nosi lastne stroške.

(1) UL C 69, 19.3.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/34

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-58/05) (1)

(„Javni uslužbenci - Uradniki - Imenovanje - Začetek veljavnosti novih Kadrovskih predpisov - Prehodne določbe uvrstitve v naziv pri zaposlitvi - Člen 12 Priloge XIII novih Kadrovskih predpisov“)

(2007/C 199/64)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Isabel Clara Centeno Mediavilla (Séville, Španija); Delphine Fumey (Evere, Belgija); Eva Gerhards (Bruxelles, Belgija); Iona M. S. Hamilton (Bruxelles); Raymond Hill (Bruxelles); Jean Huby (Bruxelles); Patrick Klein (Bruxelles); Domenico Lombardi (Bruxelles); Thomas Millar (Londres, Združeno kraljestvo); Miltiadis Moraitis (Woluwe-Saint-Lambert, Belgija); Ansa Norman Palmer (Bruxelles); Nicola Robinson (Bruxelles); François-Xavier Rouxel (Bruxelles); Marta Silva Mendes (Bruxelles); Peter van den Hul (Tervuren, Belgija); Fritz Von Nordheim Nielsen (Hoeilaart, Belgija), in Michaël Zouridakis (Bruxelles) (zastopniki: sprva G. Vandersanden, L. Levi in A. Finchelstein, nato G. Vandersanden in L. Levi, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in H. Kraemer, zastopnika)

Intervenient v podporo toženi stranki: Svet Evropske unije (zastopnice: sprva M. Arpio Santacruz. M. Sims in I. Sulce, nato A. Santacruz in I. Sulce, zastopnice)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločb o imenovanju tožečih strank v uradnike pripravnike, ker njihovo uvrstitev v naziv določajo na podlagi prehodnih določb člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti, kot je bil spremenjen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 (UL L 124, str. 1).

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Komisija nosi lastne stroške in polovico stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke.

3)	Tožeče stranke nosijo polovico stroškov, ki so jih priglasile.

4)	Svet nosi svoje stroške.

(1) UL C 93, 16.4.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/35

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. julija 2007 – Evropaïki Dynamiki proti Komisiji

(Zadeva T-250/05) (1)

(„Javna naročila storitev - Skupnostni postopki javnih razpisov - Opravljanje storitev v zvezi z zbiranjem, produkcijo in distribucijo elektronskih publikacij, zlasti Dodatka k Uradnemu listu Evropske unije - Zavrnitev ponudbe ponudnika - Enako obravnavanje - Obveznost obrazložitve - Odsotnost očitne napake pri presoji“)

(2007/C 199/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnik: N. Korogiannakis, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Wilderspin in M. Šimerdová, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti z dne 15. aprila 2005 o zavrnitvi ponudbe, ki jo je tožeča stranka predložila v okviru javnega razpisa, objavljenega 19. novembra 2004 (UL 2004, S 226), ki se nanaša na opravljanje storitev v zvezi z zbiranjem, produkcijo in distribucijo elektronskih publikacij, zlasti Dodatka k Uradnemu listu Evropske unije, in dodelitev naročila izbranemu ponudniku.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 217, 3.9.2005.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/36

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – El Corte Inglés proti UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños)

(Zadeva T-443/05) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti PiraÑAM diseño original Juan Bolaños - Prejšnje nacionalne besedne znamke PIRANHA - Relativni razlogi za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost proizvodov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“)

(2007/C 199/69)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: El Corte Inglés, SA (Madrid, Španija) (zastopnik: J. Rivas Zurdo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. García Murillo, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenient pred Sodiščem prve stopnje: Juan Bolaños Sabri (Torrellano, Španija) (zastopnika: P. López Ronda in G. Marín Raigal, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 21. septembra 2005 (zadeva R 1191/2004-1) glede postopka z ugovorom med družbo El Corte Inglés, SA in Juanom Bolañosom Sabrijem.

Izrek

1)	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 21. septembra 2005 (zadeva R 1191/2004-1) se razveljavi.

2)	UUNT se naloži, naj nosi svoje stroške in stroške El Corte Inglés, SA.

3)	Juan Bolaños Sabri nosi svoje stroške.

(1) UL C 74, 25.3.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/37

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 – Alrosa proti Komisiji

(Zadeva T-170/06) (1)

(„Konkurenca - Zloraba prevladujočega položaja - Svetovni trg proizvodnje in dobave surovih diamantov - Odločba, s katero zaveze, ki jih predlaga podjetje s prevladujočim položajem, postanejo zavezujoče - Člen 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 - Načelo sorazmernosti - Pogodbena svoboda - Pravica do izjave“)

(2007/C 199/70)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Alrosa Company Ltd (Mirny, Rusija) (zastopniki: R. Subiotto, S. Mobley in K. Jones, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: F. Castillo de la Torre, A. Whelan in R. Sauer, zastopniki)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2006/520/ES z dne 22. februarja 2006 v zvezi s postopkom uporabe člena 82 [ES] in člena 54 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/B-2/38.381 – De Beers), s katero postanejo zavezujoče zaveze družbe De Beers za opustitev nakupov surovih diamantov od družbe Alrosa od leta 2009 naprej, s progresivnim zmanjševanjem količine nakupov od leta 2006 do leta 2008, in s katero se konča postopek v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in [82] (UL 2003, L 1, str. 1).

Izrek sodbe

1)	Odločba Komisije 2006/520/ES z dne 22. februarja 2006 v zvezi s postopkom uporabe člena 82 [ES] in člena 54 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/B-2/38.381 – De Beers) se razglasi za nično.

2)	Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila družba Alrosa Company Ltd.

(1) UL C 212, 2.9.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/37

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2007 – Sun Chemical Group in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-282/06) (1)

(„Konkurenca - Koncentracije - Evropski trg kolofonije, namenjene uporabi v sektorju tiskarskih črnil - Odločba o združljivosti koncentracije s skupnim trgom - Smernice o presoji horizontalnih združitev - Tržni delež in stopnje koncentracije - Neusklajeni učinki - Usklajeni učinki - Obveznost obrazložitve“)

(2007/C 199/72)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Sun Chemical Group BV (Weesp, Nizozemska); Siegwerk Druckfarben AG (Siegburg, Nemčija); in Flint Group Germany GmbH (Stuttgart, Nemčija) (zastopnika: N. Dodoo in K. H. Eichhorn, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: A. Whelan, S. Noë in V. Bottka)

Intervenienta v podporo tožene stranke: The Apollo Group (New-York, New York, Združene države) in Hexion Specialty Chemicals, Inc. (Columbus, Ohio, Združene države) (zastopnika: I. M. Sinan, barrister, in J. Uphoff, solicitor)

Predmet

Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 29. maja 2004, s katero je za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP razglasila koncentracijo, s katero bi Hexion Speciality Chemicals (skupina Apollo) pridobila popoln nadzor nad oddelkom,,črnilo in vezivne smole družbe Azko Nobel (zadeva COM/M.4071 – Apollo/Akzo Nobel, IAR).

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Sun Chemical Group BV, Siegwerk Druckfarben AG in Flint Group Germany GmbH nosijo svoje stroške in stroške, ki so jih priglasili Komisija in intervenienta.

(1) UL C 281, 18.11.2006.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/38

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 18. junija 2007 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-431/04 R)

(Izdaja začasne odredbe - Predlog za sprejetje začasnih ukrepov - Uredba (ES) št. 1429/2004 - Skupna ureditev trga za vino - Sistem uporabe imen sort vinske trte ali njihovih sopomenk - Časovna omejitev uporabe - Predlog, ki je postal brezpredmeten)

(2007/C 199/73)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: M. Fiorilli, zastopnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: najprej E. Righini in L. Visaggio, nato F. Jimeno Fernández in E. Righini, zastopniki)

Intervenient v podporo tožene stranke: Republika Madžarska (zastopniki: najprej P. Gottfried, nato R. Somssich in J. Stadler, zastopniki)

Predmet

Predlog za sprejetje začasnih ukrepov za odložitev izvršitve določbe, ki dovoljuje pravico do uporabe imena „Tocai friuliano“ le do najkasneje 31. marca 2007, pri čemer gre za določbo, ki se nahaja v obliki pojasnjevalne opombe v Prilogi I, točka 103, k Uredbi Komisije (ES) št. 1429/2004 z dne 9. avgusta 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 753/2002, ki določa nekatera pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o opisovanju, označevanju, predstavitvi in zaščiti določenih proizvodov vinskega sektorja (UL L 263, str. 11) do razglasitve sodbe Sodišča v združenih zadevah C-23/07 in C-24/07, in podredno, odložitev izvršitve iste določbe na ozemlju Italijanske republike vse do razglasitve sodbe Sodišča v združenih zadevah C-23/07 in C-24/07, skupaj s prepovedjo izvoza proizvodov v Skupnost in brez poseganja v trženje vina z imenom „tokaj“ madžarskega porekla ali istoimenskih vin, katerih trženje je dovoljeno v Italiji in Skupnosti.

Izrek

1)	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2)	Odločitev o stroških se pridrži.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/38

Tožba, vložena 4. junija 2007 – Češka republika proti Komisiji

(Zadeva T-194/07)

(2007/C 199/74)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Češka republika (zastopnik: T. Boček, zastopnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga:

—	izpodbijana odločba naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 1294 konč. z dne 26. marca 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, ki jih je Češka republika sporočila v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da nekateri elementi nacionalnega načrta za razdelitev pravic Češke republike, niso v skladu s Prilogo III Direktive 2003/87/ES.

Tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila člen 9(3) Direktive 2003/87/ES, načelo pravne varnosti in načelo legitimnih pričakovanj, s tem ko izpodbijane odločbe ni objavila v roku določenem v členu 9(3) Direktive 2003/87/ES.

Poleg tega tožeča stranka navaja, da je Komisija prekoračila svoja pooblastila in posledično kršila člen 9(3), v povezavi s členoma 9(1) in 11(2) Direktive 2003/87/ES, s tem da je v izpodbijani odločbi uporabila lastno metodo za določanje največje količine pravic do emisije in na podlagi te metode, na zavezujoč način določila skupno količino pravic do emisije toplogrednih plinov, ki jih Češka republika sme dodeliti.

Četudi bi bila Komisija upravičena uporabiti lastno metodo za ugotavljanje, da nacionalni načrt razdelitve pravic ustreza zahtevam Direktive 2003/87/ES, je kršila člen 9(3) te direktive, s tem da (i) uporabljena metoda ni ne transparentna, ne objektivna, in da (ii) tako dobljena količina pravic do emisije ne ustreza merilom iz Priloge III Direktive 2003/87/ES.

Končno, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila člen 9(3) Direktive 2003/87/ES, ker ni primerno obrazložila svoje odločitve.

(1) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32).

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/39

Tožba, vložena 15. junija 2007 – Helenska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-214/07)

(2007/C 199/75)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopnika: I. Chalkias in G. Kanellopoulos)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

izpodbijana odločba Komisije naj se v celoti razveljavi, podredno naj se izpodbijana odločba spremeni kot je posamično navedeno, t.j. omejiti zadevno korekcijo na dejansko upoštevano obdobje 24 mesecev, ne izvesti korekcije v sektorju poljščin za žetveno leto 2003, ali v vsakem primeru omejiti korekcijo na zgolj 2 % izdatkov za trdo pšenico, ne izvesti nobene finančne korekcije ukrepov za določene kmetijske proizvode v korist manjših otokov v Egejskem morju, ali jo v vsakem primeru omejiti na 2 %.

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Helenska republika s svojo tožbo proti odločbi C(2007) 1663 konč. z dne 18. aprila 2007, objavljeno pod številko 2007/243/ES (UL L 106, str. 55), na podlagi katere je Komisija v okviru računovodskega pregleda Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Jamstvenega oddelka, iz financiranja Skupnosti izvzela določene izdatke, ki so jih imele države članice – in v tem primeru tudi Helenska republika – zato slednja navaja naslednje tožbene razloge za razglasitev ničnosti:

S prvim splošnim tožbenim razlogom za razglasitev ničnosti, ki zadeva korekcijo ukrepov za poljščine, ukrep MOEM in sektor predelave paradižnikov, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka, s tem ko ni opravila razpravo o presoji teže kršitev, ki so bile pripisane Grčiji, škode, ki je nastala Skupnosti in znesku obstoječe korekcije, kršila bistveno postopkovno obliko; podredno, tožeča stranka trdi, da je odločbo treba razglasiti za nično, zaradi nepristojnosti ratione temporis s strani Komisije za izrek korekcije po obdobju 24 mesecev, ki je sledilo dokumentu, v katerem je ta predstavila svoje dokončno stališče v zvezi s tem vprašanjem in zneskom.

Z drugim tožbenim razlogom za razglasitev ničnosti, ki zadeva korekcijo poljščin, tožeča stranka navaja napačno razlago in uporabo člena 4 Uredbe (EGS) št. 3508/92 (1), člena 1(3) Uredbe 1593/2000 (2) in člena 58 Uredbe (ES) št. 445/2002 (3), saj je na podlagi navedenih določb identifikacija nepremičnin prav tako dovoljena s kartografskimi sredstvi, ki so enakovredna ortofotografskim zemljevidom; tožeča stranka podredno navaja napačno presojo dejstev in nezadostno obrazložitev spornih korekcij. Tožeča stranka se prav tako sklicuje na napačno razlago in uporabo člena 60 Uredbe (ES) 445/2002, podredno, na napačno presojo dejstev v zvezi z nadzorom na terenu in obdobjem izvajanja tega in na napačno uporabo pravne podlage za izrek korekcij, ker naj bi po mnenju tožeče stranke, napačno razlagala člen 15 Uredbe (ES) št. 2419/2001 (4). Tožeča stranka dalje trdi, da Komisija zlasti kar zadeva 10 % korekcijo za izdatke v zvezi s trdo pšenico, ni pravilno presodila dejstev in je prekoračila okvir svojih pooblastil proste presoje.

S tretjim tožbenim razlogom na razglasitev ničnosti tožeča stranka ocenjuje, da je izrek korekcij pri poljščinah od 5 % do 10 %, kršila načelo sorazmernosti, ker so bile v primerjavi s predhodnim letom izvedene pomembne izboljšave sistema, kar je poleg tega navedla tudi Komisija.

S četrtim tožbenim razlogom na razglasitev ničnosti, ki zadeva ukrep MOEM – Manjši otoki v Egejskem morju, tožeča stranka navaja, (a) da sta člen 3(3) Uredbe (EGS) št. 2019/93 (5) in člen 3(2) Uredbe (EGS) št. 2958/93 (6) o nadzoru režima oskrbe manjših otokov v Egejskem morju, bila razlagana in uporabljena napačno, ali podredno, da so dejstva bila napačno presojena, saj so grški organi izvršili to, kar je bilo določeno v uredbah, (b) da so bila dejstva v zvezi s krompirjem in oljkami na malih egejskih otokih napačno presojena, saj so SIKZ (7) in registri normalno delovali, in da so tožeči stranki v vsakem primeru glede manjših pomanjkljivosti v zvezi s poljščinami bile izrečene splošne korekcije, in da se enaka sankcija zaradi istega razloga naj ne bi mogla uporabiti na različnih režimih ter končno (c) da je korekcija izrečena za ukrep MOEM kršila načelo sorazmernosti.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, 5.12.1992, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1593/2000 z dne 17. julija 2000 o spremembi Uredbe (EGS) št. 3508/92 o vzpostavitvi integriranega administrativnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 182, 21.7.2000, str. 4).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 445/2002 z dne 26. februarja 2002 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L 74, 15.3.2002, str. 1).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, 12.12.2001, str. 11).

(5) Uredba Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov (UL L 184, 27.7.1993, str. 1).

(6) Uredba Komisije (EGS) št. 2958/93 z dne 27. oktobra 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 glede posebnih režimov oskrbe z nekaterimi kmetijskimi proizvodi (UL L 267, 28.10.1993, str. 4).

(7) Sistem za identifikacijo kmetijskih zemljišč.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/40

Tožba, vložena 18. junija 2007 – Transports Schiocchet – Excursions proti Komisiji

(Zadeva T-220/07)

(2007/C 199/76)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Transports Schiocchet – Excursions (Beuvillers, Francija) (zastopnik: D. Schönberger, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	ugotovi naj se, da Komisija nosi nepogodbeno odgovornost za kršitev temeljnih pravic tožeče stranke na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 517/72 z dne 20. marca 1972;

—	ugotovi naj se, da Komisija nosi nepogodbeno odgovornost za kršitev temeljnih pravic tožeče stranke od začetka veljavnosti Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992;

—

Komisiji naj se iz naslova zgoraj navedenih temeljev naloži, da tožeči stranki plača znesek 50.723.808, 39 eurov ali drug, celo višji znesek iz naslova odškodnine za utrpljeno škodo skupaj z zamudnimi obrestmi na ta znesek od datuma izdaje sodbe do datuma dejanskega plačila, z letno obrestno mero 8 %;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov pred Sodiščem prve stopnje;

—	tožeči stranki naj se pridrži vse ostale pravice, pravna sredstva in tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepogodbene odgovornosti, s katero zahteva odškodnino za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi dejstva, da je Komisija sprejela Odločbo 89/524/EGS z dne 7. septembra 1989 glede spora med Luksemburgom in Francijo glede ustanovitve rednega prevoza potnikov med tema državama (1), ki je bila predmet ničnostne tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka in ki jo je Sodišče zavrnilo s sodbo z dne 16. aprila 1991 v zadevi Schiocchet proti Komisiji, C-354/89 (2), kot tudi po sprejetju Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov (3).

V tožbi tožeča stranka zatrjuje, da naj bi institucije Skupnosti s tem ko so sprejele zadevne akte, kršile njene temeljne pravice, saj naj bi uzakonile nezakonit položaj, v katerem so bili njeni konkurenti na trgu avtobusnega prevoza med Luksemburgom in Francijo, ki so opravljali dejavnosti brez predhodnega dovoljenja.

(1) UL L 272, str. 18.

(2) Recueil, str. I-01775.

(3) JO L 74, p. 1.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/41

Tožba, vložena 26. junija 2007 – Republika Madžarska proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva T-221/07)

(2007/C 199/77)

Jezik postopka: madžarščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Madžarska (zastopnik: J. Fazekas)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije z dne 16. aprila 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, o katerem je Madžarska obvestila Komisijo skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, naj se razglasi za nično;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije z dne 16. aprila 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, o katerem je Madžarska obvestila Komisijo skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). Skladno z izpodbijano odločbo, madžarski nacionalni načrt razdelitve ne izpolnjuje določenih, v Prilogi III k Direktivi 2003/87/ES navedenih pogojev.

Tožeča stranka svojo tožbo utemeljuje na dejstvu, da Direktiva 2003/87/ES in zlasti njen člen 9(3), Komisiji ne daje pooblastila za določitev skupnega števila pravic do emisije, ki jih lahko države članice razdelijo, neodvisno od nacionalnih načrtov, ki jih te izdelajo in posredujejo v skladu s členoma 9(1) in 11(2) navedene direktive, in za določitev skupnega števila pravic do emisije, ki jih je mogoče razdeliti, ki so jih države članice določile v teh nacionalnih načrtih razdelitve.

Tožeča stranka v primeru, da bi Sodišče prve stopnje presodilo, da je Komisija ravnala v mejah pooblastil, ki jih ima na podlagi Direktive 2003/87/ES, meni, da je Komisija napravila očitno napako pri oceni skupnega števila pravic do emisije, ki jih je mogoče razdeliti, ki se nahajajo v nacionalnem načrtu razdelitve. Po mnenju Madžarske, Komisija pri svoji presoji ni upoštevala izračunov in podatkov iz nacionalnega načrta razdelitve, zaradi česar je kršila načelo sorazmernosti; uporabila je neustrezne izračune in očitno napačne podatke, ki so nujno pripeljali do napačne določitve skupnega števila.

Tožeča stranka poleg tega trdi, da naj bi tožena stranka v postopku s tem, da je določila način izračuna in podatke, ki so bili uporabljeni za določitev skupnega števila pravic do emisije, ki jih je mogoče razdeliti, brez objektivnega posvetovanja z državami članicami – med katerimi je Madžarska – in s tem, da ni upoštevala dodatnih informacij tožeče stranke, jih je v tem postopku od nje sama zahtevala, kršila načelo lojalnega sodelovanja.

Na koncu tožeča stranka meni, da tožena stranka ni izpolnila obveznosti obrazložitve, ker, prvič, ni zadostno obrazložila dejstva, da ni upoštevala nacionalnega načrta razdelitve, ki ga je posredovala Madžarska, ali izračunov in podatkov, ki se nahajajo v tem načrtu, drugič, ni zadostno ustrezno obrazložila izračunov in podatkov, ki jih je uporabila, tretjič, ni obrazložila, čemu ni upoštevala dodatnih informacij Madžarske, ki jih je v postopku od nje sama zahtevala.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/41

Pritožba, ki jo je 25. junija 2007 vložil Petrus Kerstens zoper sklep, ki ga je 25. aprila 2007 sprejelo Sodišče za uslužbence v zadevi Kerstens proti Komisiji, F-59/06

(Zadeva T-222/07 P)

(2007/C 199/78)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Petrus J. F. Kerstens (Overijse, Belgija) (zastopnik: C. Mourato, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

—	izpodbijani sklep naj se razveljavi;

—	zadevo pred Sodiščem za uslužbence naj se predloži drugemu senatu;

—	o stroških naj se odloči v skladu s predpisi.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S pritožbo pritožnik predlaga razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence, s katerim je bila kot očitno nedopustna zavržena tožba, s katero je pritožnik predlagal razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila za leto 2004 in odločbe OPI o zavrnitvi pritožbe zoper to karierno ocenjevalno poročilo.

V podporo pritožbe pritožnik navaja tri pritožbene razloge.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 7(1) in (3) Priloge I k Statutu Sodišča in na kršitev člena 20 tega statuta, kot tudi na nezakonitost postopka, ki škoduje interesom pritožnika. Zatrjuje, da se po dveh izmenjavah vlog in eni izmenjavi stališč, ko se je torej lahko uporabil navadni postopek, ne bi smel uporabiti člen 111 Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki se mutatis mutandis uporablja za postopek pred Sodiščem za uslužbence, na podlagi katerega je bil sprejet izpodbijani sklep. Po mnenju pritožnika v teh okoliščinah Sodišče za uslužbence ne bi moglo odločati o nedopustnosti pred ustnim postopkom.

Drugi pritožbeni razlog, ki ga pritožnik navaja podredno, se nanaša na kršitev člena 111 Poslovnika Sodišča prve stopnje in na nezakonitost postopka, ki iz tega izhaja. Po mnenju pritožnika izpodbijan sklep ne more biti sprejet brez nadaljevanja postopka in predvsem brez ustne faze postopka, če se generalni pravobranilec ni opredelil in če ne gre za očitno nedopustnost.

Tretji pritožbeni razlog, ki ga pritožnik navaja še bolj podredno, se nanaša na kršitev načela kontradiktornosti, ker naj bi Sodišče za uslužbence implicitno odločilo, da je bila ena od prilog v dupliki dokaz nedopustnosti zadevnega postopka, še preden se je pritožnik o tej prilogi lahko izjasnil.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/42

Pritožba, ki jo je 27. junija 2007 vložil Michel Thierry zoper sklep, ki ga je 16. aprila 2007 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-82/05, Thierry proti Komisiji

(Zadeva T-223/07 P)

(2007/C 199/79)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Michel Thierry (Howald, Veliko vojvodstvo Luksemburg) (zastopnik: F. Frabetti, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	naj se razveljavi sklep Sodišča za uslužbence z dne 16. aprila 2007 v zadevi F-82/05, ki je bil pritožniku sporočen 17. aprila 2007;

—	naj se ugodi predlogom, ki jih je pritožnik podal na prvi stopnji in naj se zato tožbo v zadevi F-82/05 razglasi za dopustno in utemeljeno;

—	podredno, naj se zadeva vrne Sodišču za uslužbence;

—	naj se odloči o izdatkih, stroških in honorarjih in se Komisiji naloži njihovo plačilo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S pritožbo pritožnik predlaga razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence, s katerim je bila delno zavržena kot očitno nedopustna in delno zavrnjena kot očitno neutemeljena tožba za razglasitev ničnosti seznama uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2004, ker ta seznam ne vsebuje njenega imena.

V podporo svoji pritožbi se pritožnik sklicuje na napačno razlago in nepravilno presojo dejstev, ki naj bi vodili do postopkovnih in pravnih napak, ki jih je domnevno storilo Sodišče prve stopnje, s tem ko ni ugodilo zahtevi za zaslišanje člana službe pritožnika navedeni v repliki na prvi stopnji.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/42

Tožba, vložena 22. junija 2007 – Imperial Chemical Industries proti UUNT (LIGHT & SPACE)

(Zadeva T-224/07)

(2007/C 199/80)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Imperial Chemical Industries plc (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, Barrister, in V. Chandler, Solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba prvega odbora za pritožbe z dne 30. marca 2007 v zadevi R 1631/2006-1;

—	Uradu naj se poleg lastnih stroškov naloži tudi plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „LIGHT & SPACE“ za proizvode iz razreda 2 – prijava št. 5 147 756.

Odločba preizkuševalca: Prijava se zavrne.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94, ker je odbor za pritožbe zadevno znamko obravnaval kot oglaševalski slogan, podatek o kakovosti oziroma spodbudo za nakup, ne da bi upošteval, ali je znamka lahko tudi označba izvora.

Poleg tega je odbor za pritožbe napačno preučil znamko kot celoto in njene sestavne dele ter napačno uporabil pravo, ker je zahteval, da znamka združuje besede, ki so nenavadne ali neobičajne glede zadevnih proizvodov, da bi bil dosežen razlikovalni učinek.

Na koncu, odbor za pritožbe ni preučil razlikovalnega učinka glede določenih prijavljenih proizvodov.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/43

Tožba, vložena 29. januarja 2007 – Vitro Corporativo proti UUNT – VALLON (V)

(Zadeva T-229/07)

(2007/C 199/81)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Vitro Corporativo, S.A. de C.V. (zastopnik: J. Botella Reyna, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Vallon GMBH.

Predlogi tožeče stranke

—	Dovoli naj se registracija znamke Skupnosti, ki je predmet spora, za proizvode iz razreda 9.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka, ki vsebuje prikaz črke „V“ (prijava št. 2.669.513) za proizvode in storitve iz razredov 1, 7, 8, 9, 11, 12, 16, 17, 19, 20, 21, 22, 27, 30, 35, 39, 40, 41, 42 in 43.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: VALLON GMBH.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Figurativna znamka Skupnosti št. 51.037 (črka V, označena na beli podlagi) za produkte iz razreda 9 (aparati za kontrolo in nadzor).

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru in zavrnitev registracije znamke Skupnosti za proizvode iz razreda 9.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna uporaba člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/43

Tožba, vložena dne 2. julija 2007 – Laboratorios Del Dr. Esteve proti UUNT – Ester C (ESTER-E)

(Zadeva T-230/07)

(2007/C 199/82)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Laboratorios Del Dr. Esteve, SA (Barcelona, Španija) (zastopnik: K. Manhaeve, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Ester C Company (Prescott, Združene države Amerike)

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe z dne 17. aprila 2007 v zadevi R 737/2006-2;

—	naj se toženi stranki in – če je to primerno – Ester C Company naloži plačilo vseh stroškov (solidarno).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: The Ester C Company

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka Skupnosti „ESTER-E“ za proizvode in storitve iz razredov 3 in 5 – prijava št. 3 163 946.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Laboratorios Del Dr. Esteve SA

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Figurativna znamka Skupnosti „ESTEVE“ za proizvode iz razredov 1, 5 in 42 ter nacionalna figurativna znamka „ESTEVE“ in „ESTEVE-LABORATORIO DEL DR. ESTEVE S.A.“ za proizvode iz razreda 5.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru v celoti

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/44

Tožba, vložena 29. junija 2007 – ITT Manufacturing Enterprises proti UUNT – ITT Trademark & Trade (I.T.T.)

(Zadeva T-231/07)

(2007/C 199/83)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: ITT Manufacturing Enterprises Inc. (Wilmington, Združene države Amerike) (zastopnik: F. Delord, Solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: ITT Trademark & Trade GmbH (München, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razveljavi izpodbijana odločba, naj se potrdi odločba št. 565/2005 in naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki so s to tožbo nastali tožeči stranki; podredno

—	naj se spremeni izpodbijana odločba, naj se potrdi odločba št. 565/2005 in naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki so s to tožbo nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: ITT Trademark & Trade GmbH

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka Skupnosti „ITT“ za proizvode in storitve iz razredov 7, 9 in 11 – prijava št. 1 152 339

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: ITT Manufacturing Enterprises Inc.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nacionalne figurativne znamke ter neregistrirane splošno znane znamke, ki se uporabljajo v gospodarskem prometu v Skupnosti in ki vsebujejo ali jih sestavlja izraz „ITT“ za proizvode in storitve velikega števila razredov.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru v celoti

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: Tožeča stranka izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, v skladu s katero je oddelek za ugovore oprl svojo odločitev na napačno znamko.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/46

Sodba Sodišča za uslužbence z dne 11. julija 2007 – Dieter Wils proti Evropskemu parlamentu

(Zadeva F-105/05) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Pokojnine - Povečanje stopnje prispevka v sistemu pokojninskega zavarovanja na podlagi določb kadrovskih predpisov, ki veljajo od 1. maja 2004)

(2007/C 199/88)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Dieter Wils (Altrier, Luksemburg) (zastopnika: G. Vandersanden in C. Ronzi, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: J. F. De Wachter in M. Mustapha Pacha)

Predmet zadeve

Javni uslužbenci – Razglasitev ničnosti plačilnih listov tožeče stranke od julija 2004, ki vsebujejo povečanje stopnje prispevka v sistemu pokojninskega zavarovanja na 9,75 % na podlagi določb novih kadrovskih predpisov (prej T-399/05)

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne.

2)	Evropski parlament nosi polovico svojih stroškov in polovico stroškov D. Wilsa.

3)	D. Wils nosi polovico svojih stroškov.

4)	Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti nosita svoje stroške.

(1) UL C 10, 14.1.2006, str. 28.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/46

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 5. julija 2007 – Abarca Montiel in drugi proti Komisiji

(Zadeva F-24/06) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Razvrstitev in plačilo - Urad za infrastrukturo in logistiko v Bruslju (OIB) - Otroške negovalke - Bivši delavci za katere velja belgijsko pravo - Sprememba veljavne ureditve - Enako obravnavanje)

(2007/C 199/89)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Sabrina Abarca Montiel (Wauthier-Braine, Belgija) in drugi (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in L. Lozano Palacios, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero so bile zavrnjene pritožbe, ki so jih tožeče stranke vložile zoper odločbe o njihovi razvrstitvi in določitvi njihovega plačila kot pogodbenim uslužbencem.

Izrek sodbe

1)	Odločbe, s katerimi je Komisija Evropskih skupnosti na podlagi pogodb o zaposlitvi začasnih uslužbencev, podpisanih aprila 2005 določila plačilo tožečih strank,se razglasijo za nične.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Komisija Evropskih skupnosti nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke.

4)	Tožeče stranke nosijo polovico svojih stroškov.

(1) UL C 108, 6.5.2006, str. 33.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/47

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 5. julija 2007 – Ider, Desorbay in Noschese proti Komisiji

(Zadeva F-25/06) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Razvrstitev in plačilo - Urad za infrastrukturo in logistiko v Bruslju (OIB) - Uslužbenci, pooblaščeni za naloge izvajanja - Nekdanji delavci po belgijskem pravu - Sprememba pogojev za zaposlitev - Enako obravnavanje)

(2007/C 199/90)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Béatrice Ider (Halle, Belgija), Marie-Claire Desorbay (Meise, Belgija) in Lino Noschese (Braine-le-Château, Belgija) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in L. Lozano Palacios)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi ugovorov, ki so jih tožeče stranke vložile zoper odločbe o njihovih razvrstitvah in plačilih kot pogodbenih uslužbencev.

Izrek sodbe

1)	Odločba, s katero je Komisija Evropskih skupnosti določila plačilo B. Ider na podlagi pogodbe pogodbene uslužbenke, podpisane aprila 2005, se razglasi za nično.

2)	V preostalem delu se tožba zavrne.

3)	Komisija Evropskih skupnosti nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila B. Ider.

4)	B. Ider nosi polovico svojih stroškov.

5)	M.–C. Desorbay in L. Noschese nosita svoje stroške.

(1) UL C 108, 6.5.2006, str. 34.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/47

Sodba Sodišča za uslužbence z dne 5. julija 2007 – Bertolete in drugi proti Komisiji

(Zadeva F-26/06) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Razvrstitev in plačilo - Urad za infrastrukturo in logistiko v Bruslju (OIB) - Vzgojiteljice v otroškem vrtcu - Nekdanji delavci po belgijskem pravu - Sprememba pogojev za zaposlitev - Enako obravnavanje)

(2007/C 199/91)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Marli Bertolete (Woluwé-Saint-Lambert) in drugi (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in L. Lozano Palacios, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi ugovorov, ki so jih tožeče stranke vložile zoper odločbe o njihovih razvrstitvah in plačilih kot pogodbenih uslužbencev.

Izrek sodbe

1)	Odločbe, s katerimi je Komisija Evropskih skupnosti določila plačilo tožečih strank na podlagi pogodb pogodbenih uslužbencev, podpisanih aprila 2005, se razglasijo za nične.

2)	V preostalem delu se tožba zavrne.

3)	Komisija Evropskih skupnosti nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke.

4)	Tožeče stranke nosijo polovico svojih stroškov.

(1) UL C 108, 6.5.2006, str. 34.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/48

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 5. julija 2007 – Dethomas proti Komisiji

(Zadeva F-93/06) (1)

(Javni uslužbenci - Nekdanji začasni uslužbenec - Imenovanje za uradnika - Sprememba Kadrovskih predpisov, ki je začela veljati 1. maja 2004 - Člen 32, tretja alinea, Kadrovskih predpisov - Razvrstitev v plačilni razred)

(2007/C 199/92)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Bruno Dethomas (Rabat, Maroko) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: najprej V. Joris in H. Kraemer, nato H. Kraemer, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 11. januarja 2006 o imenovanju tožeče stranke, začasnega uslužbenca, razvrščenega v naziv A*14, plačilni razred 8, za uradnika pripravnika Evropskih skupnosti z razvrstitvijo v naziv A*14, plačilni razred 2.

Izrek sodbe

1)	Odločba Komisije Evropskih skupnosti z dne 11. januarja 2006 se razglasi za nično v delu, ki se nanaša na razvrstitev B. Dethomasa, vodjo predstavništva Komisije v Kraljevini Maroko, v naziv A*14, plačilni razred 2.

2)	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 237, 30.9.2006, str. 22.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/48

Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 20. junija 2007 – Tesoka proti EFIŽDP

(Zadeva F-51/06) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev - Odpoved - Ničnostna in odškodninska tožba - Odsotnost odločbe, ki posega v položaj - Očitna nedopustnost)

(2007/C 199/94)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Sabrina Tesoka (Overijse, Belgija) (zastopnik: J.-L. Fagnart, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (EFIŽDP) (zastopnik: C. Callanan, odvetnik)

Predmet zadeve

Prvič, razglasitev ničnosti odločbe Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, s katero so bile zavrnjene vloge za pridobitev nadomestil, do katerih naj bi bila po svoji odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičena na podlagi Uredbe št. 1111/2005 in drugič, odškodninski zahtevek (zadeva T-398/05, ki jo je odstopilo Sodišče prve stopnje).

Izrek sklepa

1)	Tožba se kot očitno nedopustna zavrže.

2)	Stranki nosita lastne stroške.

(1) UL C 10, 14.1.2006, str. 28.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/49

Tožba, vložena 23. marca 2007 – Martin proti Sodišču

(Zadeva F-28/07)

(2007/C 199/95)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Claire Martin (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: D. Martin, odvetnik)

Tožena stranka: Sodišče Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	odločba organa, pristojnega za imenovanja (OPI), z dne 4. julija 2006 o imenovanju tožeče stranke za uradnico pripravnico na položaju pravnice lingvistke, od 16. junija 2006, naj se v delu v katerem ji je bil dodeljen naziv AD7, razglasi za nično;

—

presodi naj se, da bo tožeča stranka retroaktivno od datuma imenovanja 16. junija 2006 razvrščena v naziv A*10, ki ustreza nazivu LA6 pred začetkom veljavnosti Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (1);

—	odredi naj se popolna obnova njene kariere z retroaktivnim učinkom od 16. junija 2006;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka podaja tožbene razloge, ki so podobni tožbenim razlogom iz zadeve F-37/07 (2).

(1) UL L 124, 27.4.2004, str. 1.

(2) UL C 129, 9.6.2007, str. 28.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/49

Tožba, vložena 23. maja 2007 – R proti Komisiji

(Zadeva F-49/07)

(2007/C 199/96)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: R (zastopnik: O. Martins, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Tožba naj se razglasi za dopustno;

—	Po potrebi naj se razglasita za nični odločba z dne 13. februarja, s katero je Komisija zavrnila pritožbo in zahtevo tožeče stranke za odškodnino z dne 8. novembra 2006 in odločba z dne 19. decembra 2005;

—

Po potrebi naj se razglasi neobstoj cele poskusne dobe uradnika, kot tudi vseh aktov, sprejetih v zvezi s tem in/ali razglasi ničnost vseh pripravljalnih in sekundarnih aktov ali tistih, ki podaljšujejo učinke poročila o poskusni dobi uradnika z dne 10. januarja 2005 in zlasti vmesnega poročila z dne 11. avgusta, zapis X z dne 13. aprila 2005 in akt organa, pristojnega za imenovanja (OPI) o prerazporeditvi z dne 3. marca 2005;

—	Po potrebi naj se delno razglasi za nično končna različica poročila o koncu poskusne dobe začasnega uslužbenca „raziskave“ z dne 18. maja 2004 v zvezi s komentarji potrjevalca;

—	Po potrebi naj se razglasi za ničen dopis generalnega direktorja generalnega direktorata za kadrovske zadeve in administracijo z dne 20. aprila 2005, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za nudenje pomoči na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov;

—	Ugotovi naj se odgovornost Evropske skupnosti zaradi vseh izpodbijanih odločitev in aktov in nezakonitega ravnanja Komisije proti tožeči stranki;

—	Tožeči stranki naj se v tem primeru prizna odškodnina zaradi škode, ki jo je utrpela, v znesku 2 500 000 eurov;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov;

—	Po potrebi naj se Komisijo povabi k sodelovanju v spravnem postopku v skladu s členom 7(4) priloge k Statutu Sodišča.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka očita Komisiji napake, opustitve in nepravilno delovanje pri upravljanju s kadri, kar naj bi predstavljalo nezakonito ravnanje, kar po mnenju tožeče stranke povzroči odgovornost te institucije. Po mnenju tožeče stranke naj bi Komisija zlorabila pooblastila in kršila več procesnih zahtev, pravice do obrambe in obveznost obrazložitve. Poleg tega naj bi bili izpodbijani akti nični zaradi očitne napake pri presoji in naj bi kršili člen 26 Kadrovskih predpisov kot tudi Uredbo št. 45/2001 (1), obveznost dolžne skrbnosti, dolžnost nudenja pomoči iz člena 24 Kadrovskih predpisov, načel upravičenosti do kariere in dobrega upravljanja. Poleg tega naj bi bila tožeča stranka žrtev psihičnega nadlegovanja.

(1) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL 2001, L 8, str. 1).

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/50

Tožba, vložena 11. junija 2007 – Joseph proti Komisiji

(Zadeva F-54/07)

(2007/C 199/97)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Anne Joseph (Damask, Sirija) (zastopnik: N. Lhoëst, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se pogodba o zaposlitvi tožeče stranke, podpisana 20. julija 2006, ker določa njeno trajanje na 15 mesecev, ki prične teči 16. oktobra 2006 in se izteče 15. januarja 2008.

—	Izrecna odločba Komisije z dne 13. februar 2007, s katero je bil zavrnjen ugovor pritožnice, vložen 20. oktobra 2006 v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov, naj se, če je to potrebno, razglasi za nično.

—	Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razveljavitev njene pogodbe o zaposlitvi kot pogodbene uslužbenke na podlagi člena 3a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (PZZ), ker trajanje te pogodbe ni določeno na 3 leta temveč na 15 mesecev in to na podlagi, po eni strani, odločbe Komisije z dne 28. aprila 2004 o najdaljšem trajanju zaposlitve nestalnega osebja služb Komisije in, po drugi strani, člena 12 Splošnih določb za izvajanje o postopkih zaposlovanja in dela pogodbenih uslužbencev Komisije (SDI).

Po mnenju tožeče stranke naj bi bila odločba z dne 28. aprila 2004, zlasti njen člen 3, nezakonita, v delu, v katerem naj bi kršila člen 85(1), prvi pododstavek, RAA. V vsakem primeru, naj omenjena odločba, v skladu s svojim členom 1(2), ne bi veljala v obravnavanem primeru, ker bi bila tožeča stranka prizadeta v bistvenih nalogah.

Tožeča stranka se med drugim sklicuje na nezakonitost SDI, zlasti njihovega člena 12, ki naj bi bile v nasprotju s členom 85(1) PZZ. V vsakem primeru naj bi Komisija kršila člen 12(1a) in (1b) SDI, ki naj ne bi dovoljevala seštevanja trajanja pogodbe iz člena 3b PZZ s trajanjem pogodbe iz člena 3a PZZ, za izračun najdaljše dobe zaposlitve pogodbenega uslužbenca.

Tožeča stranka se med drugim sklicuje na načela nediskriminacije, dobrega upravljanja in interesa službe.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/50

Tožba, vložena 16. junija 2007 – Collotte proti Komisiji

(Zadeva F-58/07)

(2007/C 199/98)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Pascal Collotte (Overijse, Belgija) (Zastopnik: E. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	razglasi naj se ničnosti odločbe, da se ime tožeče stranke ne uvrsti na seznam uradnikov, ki v „napredovalnem obdobju 2006“ napredujejo iz naziva A11 v naziv A12, in da posledično tožeča stranka ne napreduje, kot je bila objavljena v Upravnih obvestilih št. 55-2006 z dne 17. novembra 2006;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo ter za škodo pri karieri tožeče stranke v znesku 25 000 eurov, s pridržkom zvišanja in/ali znižanja med postopkom;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, nekdanji začasni uslužbenec, ki je bil od 16. aprila 2004 imenovan v uradnika z nazivom A*11, potem ko je uspešno opravil notranji natečaj, ni bil izbran za napredovanje v napredovalnem obdobju 2006, ker ni dokazal svoje sposobnosti delati v tretjem jeziku, v skladu s členom 45(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) in ker ni mogel uveljavljati izjeme, določene za uradnike, ki so 1. aprila 2006 imeli ta naziv že dve leti.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge, prvi izmed njih je kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov in dejstvo, da naj bi uprava očitno napačno presodila. Natančneje, tožeča stranka navaja, da na podlagi prehodnih določb člena 11 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, člen 45(2) Kadrovskih predpisov naj ne bi bilo treba uporabiti za napredovalno obdobje 2006, zlasti ker naj bi bile določbe o uporabi navedene določbe finalizirane šele decembra 2006. Ker naj bi bila tožeča stranka o uporabi zadevnih določb v njenem primeru obveščena šele avgusta 2006, zatrjuje, da ni imela pravočasno dostopa do izobraževanja, ki je potrebno za usposobitev za delo v tretjem jeziku.

Drugi tožbeni razlog je kršitev dolžne skrbnosti, načel dobrega upravljanja in dobrega vodenja ter obstoj zlorabe pooblastil. Tožeča stranka namreč navaja, da uprava naj ne bi smela v zadnjem trenutku zanj uporabiti člena 45(2) Kadrovskih predpisov.

Tretji tožbeni razlog je kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj in načela pravne varnosti. Službe Komisije naj bi tožeči stranki dale natančna in skladna zagotovila, da v njegovem primeru ne bodo uporabile nove zahteve, določene v členu 45(2) Kadrovskih predpisov.

Četrti tožbeni razlog je kršitev načel enakega obravnavanja osebja, prepovedi diskriminacije in sorazmernosti. Tožeča stranka naj bi bila v manj ugodnem položaju v primerjavi z drugimi začasnimi uslužbenci, ki so bili za razliko od tožeče stranke že 1. aprila 2004 imenovani v uradnike, po uspešno opravljenem notranjem natečaju, ki omogoča imenovanje.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/51

Tožba, vložena 15. junija 2007 – Feral proti Odboru regij

(Zadeva F-59/07)

(2007/C 199/99)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Pierre-Alexis Feral (Bruselj, Belgija) (zastopnik: M.-A. Lucas, odvetnik)

Tožena stranka: Odbor regij Evropske Unije (OR)

Predlogi tožeče stranke

—	odločba direktorja uprave in generalnega sekretarja OR z dne 26. julija 2006 o izterjavi zneskov, ki so tožeči stranki bili izplačanih na podlagi korekcijskega količnika pri nakazilu dela osebnih prejemkov v Francijo od marca 2003 do maja 2005, naj se razglasi za nično;

—	odločba direktorja uprave OR z dne 4. decembra 2006, s katero se je ta znesek določil na 3 600,16 EUR, naj se razglasi za nično;

—	OR naj se naloži povračilo zneska 3 600,16 EUR tožeči stranki, ki se poveča za zamudne obresti 8 % na letni ravni, in ki se štejejo od dneva izterjave do dneva celotnega izplačila;

—	OR naj se naloži plačilo zneska, ki bi mu ga bil moral plačati na podlagi korekcijskega koeficienta na del plače, ki bi moral biti prenesen v Francijo od junija 2005 dalje, povečanega za zamudne obresti 8 % na letni ravni, ki se štejejo od dneva izterjave do dneva celotnega izplačila,

—	OR naj se naloži ponovno izplačevanje, od datuma razglasitve sodbe, nakazila dela plače v Francijo s korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za to državo;

—	OR naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi tožbeni razlog zadeva kršitev člena 85 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: kadrovski predpisi), člena 2, drugega pododstavka, zadnje alinee uredbe o podrobnih pravilih v zvezi z nakazilom dela osebnih prejemkov uradnikov Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: uredba) in točk 2 in 4 sklepov vodij uprave št. 204/92 z dne 3. decembra 1992. Tožeča stranka trdi, da OR naj ne bi mogel meniti, da je nakazilo dela njegovih osebnih prejemkov, v smislu člena 17(2) Priloge VII kadrovskih predpisov, na varčevalni račun za stanovanjsko gradnjo v Francijo (v nadaljevanju: stanovanjski račun) z obrazložitvijo, da je zaradi nakazil na varčevalni račun, presegel najvišji znesek, ki ga je mogoče varčevati. Posebej poudarja, da uredba ne zahteva, da nakazila ustrezajo obveznim plačilom, in da je presežek najvišjega zneska ustrezal stalni bančni praksi v zvezi s francoskimi pravili za stanovanjski račun, na katero se sklicujejo sklepi vodij administracij.

Drugi tožbeni razlog zadeva kršitev člena 85 kadrovskih predpisov v zvezi s tem, da je OR meni, da je bila nerednost zadevnih nakazil tako očitna, da je tožeča stranka to vedela ali bi kot pravnik to morala vedeti. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je: (i) glede na sklepe vodij uprave menila, da stanovanjski račun ustreza skupnostnemu pojmu stanovanjskega računa iz uredbe; (ii) menila, da je presežek najvišjega zneska v skladu s to uredbo; (iii) menila, da je njen spis po nadzoru v decembru 2003 in decembru 2004 popoln in pravilen; (iv) glede na omejen dostop do svojega spisa, ni mogla preveriti zadevnih listin za nadzor rednosti nakazil.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/52

Tožba, vložena 18. junija 2007 – Martin Bermejo proti Komisiji

(Zadeva F-60/07)

(2007/C 199/100)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Joaquin Martin Bermejo (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	ugotovi naj se nezakonitost Odločbe Komisije z dne 28. aprila 2004 o sprejetju novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, in če je potrebno, nezakonitost teh kadrovskih določb;

—	razglasi naj se ničnost Odločbe Komisije z dne 27. septembra 2006 v delu, s katerim določa izračun bonusa pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka prenesla v pokojninski sistem Skupnosti;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka se sklicuje na nezakonitost splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v zvezi s prenosom pravic do pokojnine (1), ker naj bi pravilo, navedeno v členu 7(3) le-teh, kršilo Uredbo Sveta (ES) št. 1103/97 z dne 17. junija 1997 o nekaterih določbah v zvezi z uvajanjem eura (2), ter načelo enakega obravnavanja, kot ju razlaga Sodišče za uslužbence v sodbi z dne 14. novembra 2006 v zadevi Chatziioannidou proti Komisiji (F-100/05, še neobjavljena v ZOdl.).

(1) Upravna obvestila št. 60-2004 – 9.11.2004.

(2) UL L 162, str. 1.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/52

Tožba, vložena 18. junija 2007 – Bauch proti Komisiji

(Zadeva F-61/07)

(2007/C 199/101)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Gerhard Bauch (Berlin, Nemčija) (zastopnik: W. Uhlmann, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Toženi stranki se naloži, naj spremeni oziroma podredno ponovno izda svoje potrdilo z dne 12.03.2007 v smislu, da tožeči stranki povrnjen znesek ne pomeni odpravnine kot nadomestila za pokojninsko pravico in s tem niti uradniške pokojnine oziroma njenega ekvivalenta;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je bila pri Komisiji Evropskih skupnosti zaposlena za določen čas. V tem času ji je bil kot uradniku takratnega zveznega ministrstva za gospodarstvo odobren neplačan dopust. Ker so pokojninski prejemki sovpadali s pokojninami zaradi zaposlitve v tujini oziroma mednarodni organizaciji, je ministrstvo zmanjšalo uradniško pokojnino tožeče stranke, saj je Komisija Evropskih skupnosti tožeči stranki izdala potrdilo o izplačilu odpravnine kot nadomestila za pokojninske pravice.

Tožeča stranka očita zmotnost tega potrdila Komisije zato, ker uslužbenci, zaposleni za določen čas, zaradi kratkega obdobja službovanja ne pridobijo pokojninskih pravic (členi od 77 do 84 Kadrovskih predpisov) in so bili zato tožeči stranki povrnjeni le odbiti pokojninski prispevki.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/53

Tožba, vložena 20. junija 2007 – De Fays proti Komisiji

(Zadeva F-62/07)

(2007/C 199/102)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Chantal De Fays (Bruselj, Belgija) (zastopnika: P.-P. Gehuchten in Ph. Reyniers, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	za nično naj se razglasi odločba Komisije z dne 16. marca 2007, s katero je bil zavrnjen predpravni odškodninski zahtevek tožeče stranke;

—	Komisiji naj se naloži plačilo zneska 25 000 eurov;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper odločbo Organa, pristojnega za imenovanja (OPI) z dne 15. septembra 2006, s katero ji je bila dodeljena odškodnina do zneska 500 eurov iz naslova utrpljene nepremoženjske škode zaradi sestav njenih kariernih ocenjevalnih poročil (KOP) za ocenjevalna obdobja 2003, 2004 in 2005. Z izpodbijano odločbo je OPI to pritožbo zavrnil.

V utemeljitev tožbe tožeča stranka zatrjuje, da so bili zadevni KOP sestavljeni prepozno in ustvarjajo negotovost glede njene nadaljnje kariere. Poleg tega naj bi ji ponavljanje domnevno žaljivih in neprimernih vsebin v vseh KOP-ih povzročilo nepremoženjsko škodo. Komisija naj bi ne spoštovala obveznosti, ki naj bi ji jih nalagala načela varstva človekovega dostojanstva, dobrega upravljanja, dolžne skrbnosti in, po analogiji, upoštevnih predpisov prava Skupnosti o nadlegovanju na delovnem mestu (1).

(1) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, str. 23); Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 272, str. 37); Direktiva 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 269, str. 15).

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/53

Tožba, vložena 28. junija 2007 – S proti Evropskemu parlamentu

(Zadeva F-64/07)

(2007/C 199/103)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: S (zastopnika: R. Mastroianni in F. Ferraro, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—	razglasitev ničnosti Odločbe Evropskega parlamenta št. 305747 z dne 29. marca 2007 o zavrnitvi ugovora;

—	razglasitev ničnosti Odločbe Evropskega parlamenta z dne 27. julija 2006 o premestitvi v Bruselj in imenovanju za svetovalca Generalnega direktorja za informacijsko službo;

—	razglasitev ničnosti vseh izhodiščnih, predhodnih, istočasnih in poznejših ter kakorkoli povezanih aktov;

—	Evropskemu parlamentu naj se naloži vračilo škode, ki je nastala zaradi te odločbe, v višini 400 000 eurov oziroma v manjšem ali večjem znesku, za katerega Sodišče za uslužbence meni, da je primeren;

—	Evropskemu parlamentu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja sedem tožbenih razlogov, ki jih je mogoče povzeti kot sledi:

1.	Odločba o premestitvi naj bi bila nezakonita, ker naj bi bila pomanjkljivo obrazložena glede razlogov, zaradi katerih se je Evropski parlament odločil premestiti tožečo stranko v Bruselj;

2.	odločba, da se huje bolno osebo premesti v oddaljen kraj, naj bi bila v nasprotju s temeljno pravico do zdravja, določeno v členih 3(p), in 152 ES ter v členu 35 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Varovanje zdravja tožeče stranke bi moralo prevladati nad interesi službe;

Evropski parlament naj bi kršil dolžno skrbnost in načela dobrega upravljanja, nepristranosti, preglednosti in pravne varnosti. Ta institucija naj namreč pred sprejetjem ukrepa premestitve ne bi opravila ustrezne preiskave o sovražnem vedenju, ki naj bi ga bila deležna tožeča stranka, prav tako pa naj z zdravniškega vidika ne bi zahtevala presoje učinkov tega ukrepa na zdravje tožeče stranke;

4.	ukrep premestitve, ki naj bi v bistvu pomenil sankcijo, naj bi bil neutemeljen in nesorazmeren glede na dejstva, ki jih Evropski parlament očita tožeči stranki, toliko bolj, ker naj bi slednja trpela za hujšo boleznijo in bila blizu upokojitvene starosti;

5.	Evropski parlament naj bi s tem, da položaju tožeče stranke v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem ni namenil posebne pozornosti, kršil načeli prepovedi diskriminacije in „neminem laedere“;

Evropski parlament naj bi s sprejetjem ukrepa premestitve uporabil svoja pooblastila za kaznovanje tožeče stranke in za predčasno prenehanje njenega delovnega razmerja, s čimer naj bi zlorabil pooblastila in postopek, ter kršil člena 7 in 86 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Priloge IX k tem kadrovskim predpisom;

7.	tožeča stranka naj ne bi imela možnosti uveljavljati svojega stališča v zvezi s sporno odločbo o njeni premestitvi v Bruselj, s čimer je bila kršena njena pravica do obrambe.

25.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 199/54

Tožba, vložena 3. julija 2007 – Dubus in Leveque proti Komisiji

(Zadeva F-66/07)

(2007/C 199/104)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Charles Dubus (Kraainem, Belgija) in Jean Leveque (Wattignies La Victoire, Francija) (zastopnik: E. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—

razglasitev ničnosti odločb, da se ime tožeče stranke ne uvrsti na seznam uradnikov, ki v „napredovalnem obdobju 2006“ napredujejo iz naziva C*2 v naziv C*3 v primeru C. Dubusa in iz naziva B*7 v naziv B*8 v primeru J. Levequea, ter posledično odločb, da ne napredujeta, kot sta bili objavljeni v upravnem obvestilu št. 55-2006 z dne 17. novembra 2006;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo ter za ogrožanje kariere tožeče stranke v znesku 25 000 evrov s pridržkom zvišanja in/ali znižanja med postopkom;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki navajata tožbene razloge, zelo podobne tistim iz zadeve F-58/07, katere obvestilo je objavljeno v tej številki Uradnega lista Evropske Unije.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 199

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 25. avgust 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2007/C 199/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 183, 4.8.2007	1