4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/2

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Medipac – Kazantzidis AE proti Venizeleio-Pananeio (PE.S.Y. KRITIS)

(Zadeva C-6/05) (1)

(Prosti pretok blaga - Direktiva 93/42/EGS - Nakup medicinskih pripomočkov z oznako CE s strani bolnišnice - Zaščitni ukrepi - Javna naročila blaga - Javno naročilo, ki ne dosega praga za uporabo Direktive 93/36/EGS - Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti)

(2007/C 183/02)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Medipac – Kazantzidis AE

Tožena stranka: Venizeleio-Pananeio (PE.S.Y. KRITIS)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Symvoulio tis Epikrateias – Razlaga Direktive Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga (UL L 199, str. 1) in Direktive Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, str. 1) – Zavrnitev ponudbe glede proizvodov z oznako CE – Neustrezna kakovost teh proizvodov glede javnega zdravja in posebne uporabe, ki so ji namenjeni – Postopek za dobavo medicinsko-tehničnih proizvodov bolnišnici

Izrek

Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti naročniku, ki je sprožil postopek javnega razpisa za dobavo medicinskih pripomočkov in natančno določil, da morajo biti ti skladni z Evropsko farmakopejo in nositi oznako CE, preprečujeta, da zaradi razlogov varstva javnega zdravja neposredno in zunaj okvirov zaščitnega postopka iz členov 8 in 18 Direktive Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003, zavrne ponujene materiale, če ti izpolnjujejo zahtevane tehnične pogoje. Če naročnik meni, da ti materiali lahko ogrozijo javno zdravje, mora zaradi izvedbe navedenega zaščitnega postopka o tem obvestiti pristojni nacionalni organ.

Naročnik, ki je zadevo predložil pristojnemu nacionalnemu organu zaradi izvedbe zaščitnega postopka iz členov 8 in 18 Direktive 93/42, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1882/2003, glede medicinskih pripomočkov, ki nosijo oznako CE, mora zadržati postopek javnega razpisa do izida tega zaščitnega postopka, pri čemer je njegov izid za naročnika zavezujoč. Če izvedba takega zaščitnega postopka povzroči zamudo, ki lahko ogroža delovanje javne bolnišnice in s tem javno zdravje, lahko naročnik, ob upoštevanju načela sorazmernosti, sprejme vse potrebne začasne ukrepe, ki mu omogočajo, da si priskrbi materiale, potrebne za ustrezno delovanje te bolnišnice.

(1) UL C 69, 19.3.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/3

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-127/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Socialna politika - Zaščita varnosti in zdravja delavcev - Direktiva 89/391/EGS - Člen 5(1) - Dolžnost delodajalca, da v vseh pogledih zagotovi varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom - Odgovornost delodajalca)

(2007/C 183/03)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M.-J. Jonczy in N. Yerrell, zastopnika)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: C. Gibbs, zastopnik, D. Anderson, QC, in D. Barr, barrister)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države članice – Kršitev člena 5(1) in (4) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, str. 1) – Nacionalna zakonodaja, ki omejuje obveznost delodajalca, v vseh pogledih zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 143, 11.6.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Irski

(Zadeva C-148/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 79/923/EGS - Kakovost voda, primernih za lupinarje - Določitev voda, primernih za lupinarje - Programi za zmanjšanje onesnaženosti - Določitev kontrolnih parametrov)

(2007/C 183/04)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Doherty in D. Recchia, zastopnika)

Tožena stranka: Irska (zastopnika: D. O'Hagan in N. Travers, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nepopoln prenos členov 3, 4 in 5 Direktive Sveta 79/923/EGS z dne 30. oktobra 1979 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje (UL L 281, str. 47) – Nedoločitev določenih voda, primernih za lupinarje, nevzpostavitev programov za zmanjšanje onesnaženja in nedoločitev kontrolnih parametrov

Izrek

Irska, s tem da ni:

—	določila vseh voda, primernih za lupinarje, ki jih je treba določiti v skladu s členom 4 Direktive Sveta 79/923/EGS z dne 30. oktobra 1979 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje;

—	določila vseh potrebnih vrednosti glede voda, primernih za lupinarje, ki so določeni ali jih je treba določiti v skladu s členom 4 Direktive 79/923, v skladu s členom 3 te direktive, in

—	sprejela vseh potrebnih ukrepov za vzpostavitev programov za zmanjšanje onesnaženosti voda, ki jih je treba določiti na podlagi člena 4 Direktive 79/923, v skladu s členom 5 te direktive,

ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Irski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 19.3.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/4

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-173/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Členi 23 ES, 25 ES in 133 ES - Sporazum o sodelovanju med EGS in Alžirijo - Okoljski davek na plinovode, nameščene na ozemlju dežele Sicilije - Dajatev z enakim učinkom kot carina)

(2007/C 183/05)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in J. Hottiaux, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopnika: I. M. Braguglia, zastopnik, in A. Cingolo, odvetnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 23, 25, 26 in 133 ES ter členov 4 in 9 Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo, ki je bil podpisan 26. aprila 1976 in odobren z Uredbo Sveta (EGS) št. 2210/78 z dne 26. septembra 1978 – Nacionalna zakonodaja, ki določa davek za varstvo okolja („tributo ambientale“) na plinovodne napeljave na območju pokrajine Sicilije.

Izrek

Italijanska republika, s tem da je uvedla okoljski davek na plin metan s poreklom iz Alžirije, ni izpolnila obveznosti iz členov 23 ES, 25 ES in 133 ES ter člena 9 Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo, podpisanega v Alžiru 26. aprila 1976 in potrjenega v imenu Skupnosti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2210/78 z dne 26. septembra 1978.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 155, 25.6.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/4

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Patent- und Markensenat – Avstrija) – Armin Häupl proti Lidl Stiftung & Co. KG.

(Zadeva C-246/05) (1)

(Pravo znamk - Člen 10(1) Direktive 89/104/EGS - Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke - Pojem „dneva zaključka postopka registracije“)

(2007/C 183/06)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Patent- und Markensenat

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Armin Häupl

Tožena stranka: Lidl Stiftung & Co. KG.

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberster Patent- und Markensenat – Razlaga členov 10(1) in 12(1) Direktive 89/104/EGS: Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1) – Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke – Zunanji razlogi, ki podjetju preprečujejo odpiranje samopostrežnih trgovin na nacionalnem ozemlju, medtem ko je njegova običajna strategija v tem, da trži proizvode s to znamko le v svojih lastnih samopostrežnih trgovinah – Pojem dneva zaključka postopka registracije.

Izrek

„Dan zaključka postopka registracije“,v smislu člena 10(1) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, mora določiti vsaka država članica, ob upoštevanju veljavnih procesnih pravil s področja registracije, ki veljajo v tej državi.

Člen 12(1) Direktive 89/104 je treba razlagati tako, da se za „upravičene razloge za neuporabo“ znamke štejejo ovire, ki imajo neposredno zvezo z znamko in onemogočijo oziroma je zaradi njih njena uporaba nerazumna in so neodvisni od volje imetnika. Naloga predložitvenega sodišča je, da dejansko stanje v zadevi v postopku v glavni stvari presodi glede na ta navodila.

(1) UL C 193, 6.8.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/5

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 21. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank te Rotterdam – Nizozemska) – kazenski postopek zoper Omni Metal Service

(Zadeva C-259/05) (1)

(Uredba (EGS) št. 259/93 - Odpadki - Kabli, sestavljeni iz bakra in PVC - Izvoz na Kitajsko za namene predelave - Šifra GC 020 - Mešani odpadki - Kombinacija dveh snovi z zelenega seznama odpadkov - Neuvrstitev teh mešanih odpadkov na navedeni seznam - Posledice)

(2007/C 183/07)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank te Rotterdam

Stranka v kazenskem postopku v glavni stvari

Omni Metal Service

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Rechtbank te Rotterdam – Razlaga Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, str. 1) – Odpadni kabli s premerom 15 cm, sestavljeni iz različnih snovi, ki jih je treba ali ne šteti za odpadno elektronsko opremo v smislu šifre GC 020 zelenega seznama iz priloge II navedene uredbe – Možnost prevoza teh odpadkov brez postopka obveščanja s prijavo ali nujnost ločenega prevoza teh odpadkov.

Izrek

Šifro GC 020 zelenega seznama iz priloge II k Uredbi Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. decembra 2001, je treba razlagati tako, da ne zajema kablov, razen če so bili sestavni deli elektronske opreme.

Uredbo št. 259/93, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2557/2001, je treba razlagati tako, da okoliščina, da mešani odpadek sestavljata snovi, od katerih sta obe na zelenem seznamu odpadkov, določenem v prilogi II k tej uredbi, ne pomeni, da se ureditev, uvedena v skladu z navedeno uredbo, v zvezi z odpadki s tega seznama uporablja glede navedenih mešanih odpadkov.

(1) UL C 243, 1.10.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/5

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Finski

(Zadeva C-342/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov - Prostoživeče živalske in rastlinske vrste - Lov na volkove)

(2007/C 183/08)

Jezik postopka: finščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. van Beek in I. Koskinen, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Finska (zastopnik: E. Bygglin, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 12(1) in 16(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7) – Lov na volkove

Izrek

Republika Finska, s tem ko je dovolila preventivni lov na volkove, ne da bi se ugotovilo, da se z lovom na volkove lahko prepreči resno škodo v skladu s členom 16(1)(b) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 12(1) in 16(1)(b) te direktive.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Komisija Evropskih skupnosti in Republika Finska nosita svoje stroške.

(1) UL C 281, 12.11.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/6

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 21. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-358/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2003/54/ES - Notranji trg z električno energijo - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 183/09)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Schima in S. Pardo Quintillán, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: F. Díez Moreno, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES, v predvidenem roku – Izjave o ustavitvi naprav in ukrepih za ravnanje z odpadki (UL L 176, str. 37)

Izrek

Kraljevina Španija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 296, 26.11.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/6

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 21. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supremo Tribunal Administrativo – Portugalska) – Optimus-Telecomunicações, SA proti Fazendi Públici

(Zadeva C-366/05) (1)

(Posredni davki na zbiranje kapitala - Direktiva 69/335/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 85/303/EGS - Člen 7(1) - Dajatev na kapital - Oprostitev - Pogoji - Položaj 1. julija 1984)

(2007/C 183/10)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Optimus-Telecomunicações, SA

Tožena stranka: Fazenda Pública

Intervenient: Ministério Público

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Supremo Tribunal Administrativo – Razlaga členov 4(2), 7(1), 8 in 10 Direktive Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 249, str. 25), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 85/303/EGS z dne 10. junija 1985 (UL L 156, str. 23) – Naložitev kolkovine delniški družbi za transakcijo povečanja kapitala z denarnimi vložki, pri čemer je bila ta vrsta transakcij s 1. julijem 1984 oproščena plačila teh dajatev.

Izrek

Kadar gre za državo, kot je Portugalska republika, ki je k Evropskim skupnostim pristopila 1. januarja 1986, če v aktu o pristopu ali drugem aktu Skupnosti ne obstajajo določbe o odstopanju, je treba člen 7(1) Direktive Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 85/303/EGS z dne 10. junija 1985, razlagati tako, da se obvezna oprostitev, ki jo določa, nanaša na vse transakcije iz Direktive 69/335, ki so bile v navedeni državi s 1. julijem 1984 oproščene dajatve na kapital ali je bila zanje ta dajatev naložena po znižani stopnji 0,50 % ali manj.

Kadar gre za državo, kot je Portugalska republika, ki je k Evropskim skupnostim pristopila 1. januarja 1986, člena 7(1) in 10 Direktive 69/335, kot je bila spremenjena z Direktivo 85/303, po 1. januarju 1986 prepovedujeta uvedbo kolkovine za transakcijo povečanja kapitala družbe, za katero velja Direktiva 69/335 in ki je bila s 1. julijem 1984 na podlagi nacionalnega prava oproščena navedene dajatve.

(1) UL C 330, 24.12.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/7

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-422/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/30/ES - Zračni prevoz - S hrupom povezane omejitve obratovanja na letališčih Skupnosti - Sprejetje določb s strani države članice v obdobju za prenos direktive, ki bi lahko resno ogrozile uresničitev cilja, ki ga določa ta direktiva)

(2007/C 183/11)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: F. Benyon in M. Huttunen, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnika: M. Wimmer in A. Hubert, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 10, drugi odstavek, in člena 249, tretji odstavek, Pogodbe ES – Ukrepi, ki jih je država članica sprejela v obdobju za prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (UL L 85, str. 40) in ki lahko resno ogrozijo cilj, ki ga določa Direktiva – Nacionalni predpisi, ki omejujejo nočne lete določenih civilnih podzvočnih reaktivnih letal

Izrek

Kraljevina Belgija, s tem da je sprejela kraljevi dekret z dne 14. aprila 2002 o ureditvi nočnega letenja določenih civilnih podzvočnih reaktivnih letal, ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 2002/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti ter iz člena 10, drugi odstavek, ES v povezavi s členom 249, tretji odstavek, ES.

2)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 48, 25.2.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/7

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 21. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Sonji Hosman-Chevalier

(Zadeva C-424/05 P) (1)

(Pritožba - Plačilo - Izselitveni dodatek - Pogoj določen v členu 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom - Pojem „dela, opravljena za drugo državo“)

(2007/C 183/12)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Kraemer in M. Velardo, zastopnika)

Druga stranka v postopku: Sonja Hosman-Chevalier (zastopniki: J.-R. García-Gallardo Gil-Fournier, A. Sayagués Torres in D. Dominguez Pérez, odvetniki)

Predmet

Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 13. septembra 2005 v zadevi Hosman-Chevalier proti Komisiji (T-72/04), s katero je Sodišče prve stopnje razglasilo za nični odločbi Komisije o zavrnitvi odobritve izselitvenega dodatka in dodatka za nastanitev.

Izrek

1)	Pritožba se zavrne.

2)	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 10, 14.1.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/8

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 21. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Firma Laub GmbH & Co. Vieh & Fleisch Import-Export proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-428/05) (1)

(Izvozna nadomestila - Uredba (EGS) št. 3665/87 - Pojem „neupravičeno plačilo nadomestila“ - Plačilo nadomestila na podlagi nepopolne dokumentacije - Možnost dopolnitve spisa za nadomestilo po poteku rokov iz členov 47(2) in 48(2)(a) te uredbe v okviru postopka za izterjavo, ki se je začel pozneje)

(2007/C 183/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Firma Laub GmbH & Co. Vieh & Fleisch Import-Export

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht Hamburg – Razlaga členov 11(3), pododstavek 1, stavek 1, 47(2) in 48(2)(a) Uredbe Komisije št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije št. 495/97 z dne 18. marca 1997 (UL L 77, str. 12) – Pojem „neupravičeno plačilo nadomestila“ – Ponavljanje nadomestil podeljenih ob predložitvi nepopolne prevozne listine, pravilno izpolnjen dokument je bil predložen šele po poteku rokov.

Izrek

Izvozno nadomestilo se ne more opredeliti kot „neupravičeno izplačano“ v smislu člena 11(3), prvi pododstavek, prvi stavek, Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 604/98 z dne 17. marca 1998, če je v okviru postopka za izterjavo tega nadomestila upravičenec predložil zahtevana dokazila za utemeljitev njegove pravice do tega nadomestila. Pristojni nacionalni organi morajo določiti razumen rok, ki temu upravičencu omogoči predložitev teh dokazil.

(1) UL C 36, 11.2.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Stichting Regionaal Opleidingen Centrum Noord-Kennemerland/West-Friesland (Horizon College) proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-434/05) (1)

(Šesta direktiva DDV - Oprostitve - Člen 13(A)(1)(i) in (2) - Posredovanje učitelja, ki je zaposlen pri drugi izobraževalni ustanovi, izobraževalni ustanovi prejemnici proti plačilu)

(2007/C 183/14)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Stichting Regionaal Opleidingen Centrum Noord-Kennemerland/West-Friesland (Horizon College)

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden – Razlaga člena 13(A)(1)(i) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Obseg tam določene oprostitve – Dajanje na razpolago izobraževalnemu zavodu proti plačilu učitelja, ki je zaposlen pri drugem izobraževalnem zavodu

Izrek

Člen 13(A)(1)(i) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da se besedilo „izobraževanje otrok ali mladine, šolsko ali univerzitetno izobraževanje, poklicno usposabljanje ali prekvalifikacija“ v smislu te določbe ne nanaša na dejstvo, da se učitelj proti plačilu posreduje izobraževalni ustanovi, v kateri pod odgovornostjo slednje ta učitelj začasno poučuje, tudi če je sama ustanova, ki posreduje učitelja, oseba javnega prava, katere namen je izobraževanje ali druga organizacija, ki ji zadevna država članica priznava podoben namen.

Člen 13(A)(1)(i) Šeste direktive 77/388 v povezavi z odstavkom 2 tega istega člena, je treba razlagati tako, da dejstvo, da se učitelja proti plačilu posreduje izobraževalni ustanovi, v kateri pod odgovornostjo te ta učitelj začasno poučuje, lahko pomeni transakcijo, oproščeno davka na dodano vrednost, če gre za opravljanje storitev, „tesno povezanih“ s poučevanjem v smislu te iste določbe, če se tako izboljšajo pogoji poučevanja, ki šteje za glavno storitev, vendar pod pogojem, da nacionalno sodišče preveri, ali:

—	tako to glavno storitev kot posredovanje, ki je z njo tesno povezano, opravljajo organi iz navedenega člena 13(A)(1)(i), ob upoštevanju, glede na okoliščine primera, pogojev, ki jih je morebiti uporabila zadevna država članica na podlagi odstavka 2(a) tega istega člena,

—	je navedeno posredovanje take narave oziroma kakovosti, da brez poseganja po taki storitvi ustanovi prejemnici in s tem njenim učencem ne bi bilo mogoče zagotoviti poučevanja enake vrednosti, in

—	ali tako posredovanje prvenstveno ni namenjeno pridobitvi dodatnega prihodka z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam komercialnih podjetij, ki so zavezana davku na dodano vrednost.

(1) UL C 74, 25.3.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/9

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Werner Haderer proti Finanzamt Wilmersdorf

(Zadeva C-445/05) (1)

(Šesta direktiva DDV - Oprostitve - Člen 13(A)(1)(j) - Šolsko in univerzitetno izobraževanje, ki ga izvajajo učitelji zasebniki - Poučevanje, ki se izvaja v okviru izobraževalnih središč za odrasle - Neobstoj neposredne pogodbene zveze z učenci)

(2007/C 183/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Werner Haderer

Tožena stranka: Finanzamt Wilmersdorf

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesfinanzhof – Razlaga člena 13(A)(1)(j) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145 z dne 17. maja 1977, str. 1) – Davčna oprostitev za storitev pouka, ki jo opravlja zasebni učitelj – Pouk v okviru tečajev na javnih visokih šolah.

Izrek

V okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, je za dejavnosti posameznika kot neodvisnega sodelavca, ki vključujejo pomoč pri šolskem pouku ter tečaje keramike in lončarstva v izobraževalnih središčih za odrasle, oprostitev plačila davka na dodano vrednost iz člena 13(A)(1)(j) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero mogoče uveljavljati, le če te dejavnosti pomenijo poučevanje, ki ga učitelj opravlja v svojem imenu in za svoj račun in ki se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje. Predložitveno sodišče mora preizkusiti, ali gre v postopku v glavni stvari za tak primer.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/10

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 21. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Berlin-Brandenburg – Nemčija) – Volker Ludwig proti Finanzamt Luckenwalde

(Zadeva C-453/05) (1)

(Šesta direktiva - DDV - Pojem „posredovanje v zvezi s krediti“)

(2007/C 183/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Berlin-Brandenburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Volker Ludwig

Tožena stranka: Finanzamt Luckenwalde

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht des Landes Brandenburg – Razlaga člena 13(B)(d), točka 1, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kot je bila spremenjena – Pojem „posredovanje v zvezi s krediti“ – Zavrnitev oprostitve plačila DDV od provizije, ki jo je prejel svetovalec za upravljanje premoženja od podjetja za svetovanje o upravljanju premoženja, katerega podzastopnik je, kot plačilo za sklenitev kreditne pogodbe, pri čemer ni obstajala pogodbena povezava med svetovalcem in pogodbenimi strankami kreditne pogodbe

Izrek

Okoliščina, da davčni zavezanec analizira premoženjski položaj strank, ki jih je sam pridobil, da bi jim priskrbel kredite, ne pomeni ovire za priznanje storitve posredovanja v zvezi s krediti, ki je v smislu člena 13(B)(d), točka 1, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero oproščena plačila DDV, če je treba glede na zgoraj navedeno razlago storitev posredovanja v zvezi s krediti, ki jo ponudi navedeni davčni zavezanec, šteti za glavno storitev, ob kateri je storitev premoženjskega svetovanja pomožna, tako da je slednja enako davčno obravnavana kot prva. Predložitveno sodišče je pristojno ugotovitev, ali je tako v primeru spora, o katerem odloča.

Okoliščina, da davčni zavezanec ni pogodbeno vezan na nobeno stranko kreditne pogodbe, k sklenitvi katere je pripomogel, in ne vstopi neposredno v stik z eno izmed teh strank, ne nasprotuje temu, da navedeni davčni zavezanec opravlja storitev posredovanja v zvezi s krediti, ki je v smislu člena 13(B)(d), točka 1, Šeste direktive 77/388 oproščena plačila DDV.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/11

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Düsseldorf – Nemčija) – Euro Tex Textilverwertung GmbH proti Hauptzollamt Duisburg

(Zadeva C-56/06) (1)

(Pridružitev med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Poljsko - Pojem „blago s poreklom“ - Rabljena oblačila)

(2007/C 183/17)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Euro Tex Textilverwertung GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Duisburg

Predmet

Predlog za sprejem predhodne odločbe – Finanzgericht Düsseldorf – Razlaga člena 7(1)(b) Protokola št. 4 k Evropskemu sporazumu o vzpostavitvi združenja med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Poljsko po drugi strani (UL L 348 31.12.1993, str. 2), kot je bil spremenjen z Odločbo št. 1/97 Pridružitvenega sveta med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Poljsko na drugi strani z dne 30. junija 1997, ki spreminja Protokol št. 4 k Evropskemu sporazumu o vzpostavitvi združenja med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Poljsko po drugi strani (UL L 221, str.1) – Pojem, „izdelki s poreklom“ – Določitev porekla rabljenih oblačil, ki so bila predmet razvrščanja in sortiranja na ozemlju Skupnosti.

Izrek

Ker člen 7(1)(b) Protokola 4 k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Poljsko na drugi strani, kakor je bil spremenjen s Sklepom Pridružitvenega sveta št. 1/97 med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Poljsko na drugi strani z dne 30. junija 1997, ne omogoča razlikovanja med preprostimi in bolj zapletenimi postopki usklajevanja, postopki usklajevanja, kot so opisani v predložitveni odločbi, spadajo pod pojem preprostih postopkov usklajevanja v smislu te določbe.

(1) UL C 86, 8.4.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/11

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Obvodní soud pro Prahu 3 – Češka republika) – Telefónica O2 Czech Republic a. s., nekdanji Český Telecom a. s. proti Czech On Line a. s.

(Zadeva C-64/06) (1)

(Elektronske komunikacije - Omrežja in storitve - Skupni regulativni okvir - Družba s prevladujočim položajem - Obveznost medomrežnega povezovanja z drugimi obratovalci - Prehodne določbe - Direktiva 97/33)

(2007/C 183/18)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Obvodní soud pro Prahu 3

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Telefónica O2 Czech Republic a. s., nekdanji Český Telecom a. s.

Tožena stranka: Czech On Line a. s.

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Obvodní Soud pro Prahu 3 (Češka republika) – Razlaga določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/19/ES z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, str. 7) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, str. 33) – Obveznost, ki jo je v okviru upravnega postopka naložil nacionalni organ, da podjetje s pomembnim (prevladujočim) vplivom na trgu telekomunikacij sklene pogodbo o medomrežnem povezovanju z drugim obratovalcem, ki je bil pretežno opravljen pred pristopom Češke republike k EU, brez predhodno izvedene analize trga.

Izrek

Na podlagi prehodnih določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/19/ES z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (direktiva „o dostopu“) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve („okvirna“ direktiva) je Český telekomunikační úřad lahko po 1. maju 2004 preučil obveznost družbe za telekomunikacije s pomembnim vplivom na trgu, v smislu Direktive 97/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1997 o medomrežnem povezovanju v telekomunikacijah glede zagotavljanja univerzalne storitve in medobratovalnosti z uporabo načel zagotavljanja odprtosti omrežij (ONP), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/61/ES z dne 24. septembra 1998, da sklene pogodbo o medomrežnem povezovanju z drugim obratovalcem, v smislu Direktive 97/33/ES, kot je bila spremenjena.

(1) UL C 121, 20.5.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/12

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-82/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Odpadki - Nevarni odpadki - Direktivi 75/442/EGS in 91/689/EGS - Obveznosti priprave in posredovanja načrtov za ravnanje z odpadki)

(2007/C 183/19)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Recchia in M. Konstantinidis, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopnika: I. Braguglia in G. Fiengo, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 7 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194, str. 39), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 (UL L 78, str. 32), in člena 6 Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L 377, str. 20) – Obveznost posredovanja načrtov za ravnanje z odpadki

Izrek

Italijanska republika s tem, da ni pripravila:

—	načrta za ravnanje z odpadki za provinco Rimini v skladu s členom 7(1) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194, str. 39), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991,

—	načrtov za ravnanje z odpadki, ki vključujejo primerna mesta in objekte za odstranjevanje odpadkov in nevarnih odpadkov za deželo Lacij v skladu s členom 7(1), četrta alinea, Direktive Sveta 75/442/EGS, kot je bila spremenjena z direktivo 91/156,

—	načrtov za ravnanje z odpadki za deželo Furlanija – Julijska krajina, pokrajino Apulija in avtonomno provinco Bolzano Južna Tirolska ter za provinco Rimini v skladu s členom 6 Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih,

ni izpolnila obveznosti iz teh direktiv.

2)	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 86, 8.4.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/12

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 21. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe College van Beroep voor het bedrijfsleven – Nizozemska) – Stichting ROM-projecten proti Staatssecretaris van Economische Zaken

(Zadeva C-158/06) (1)

(Strukturni skladi - Povračilo pomoči Skupnosti v primeru nepravilnosti - Neobjava in neseznanitev s pogoji dodelitve pomoči - Upravičenčevo nepoznavanje - Dobra vera - Pravna varnost - Učinkovitost - Člen 10 ES)

(2007/C 183/20)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het bedrijfsleven

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Stichting ROM-projecten

Tožena stranka: Staatssecretaris van Economische Zaken

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – College van Beroep voor het bedrijfsleven – Razlaga člena 6 Odločbe Komisije C(95)1753 z dne 16. oktobra 1995 o dodelitvi finančne pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) za operativni program v okviru pobude Skupnosti MSP v korist območij, upravičenih na podlagi ciljev 1 in 2 na Nizozemskem – Brezpogojna in natančna določba z neposrednimi učinki, ki škodujejo končnemu upravičencu – Razlaga člena 38(1)(h) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. julija 1000, o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str, 1) – Neizterjava pomoči zaradi nepravilnosti upravičenca, ki o odločbi Komisije ni bil obveščen.

Izrek

Kadar so pogoji za pridobitev finančne pomoči, ki jo Skupnost podeli državi članici, določeni v odločbi o dodelitvi, vendar niso bili niti objavljeni niti jih ni država članica sporočila končnemu upravičencu do pomoči, pravo Skupnosti ne nasprotuje uporabi načela pravne varnosti, da se izključi obveznost tega upravičenca, da povrne neupravičeno izplačane zneske, pod pogojem, da se ugotovi dobra vera omenjenega upravičenca. V takem primeru je lahko zadevna država članica finančno odgovorna za neizterjane zneske, da se zagotovi učinek pravice Skupnosti do povračila zneska pomoči.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/13

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 21. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour du travail de Bruxelles – Belgija) – Office national des pensions (ONP) proti Emilienne Jonkman, (C-231/06), in Hélène Vercheval, (C-232/06), ter Noëlle Permesaen (C-233/06) proti Office national des pensions

(Združene zadeve od C-231/06 do C-233/06) (1)

(Enako obravnavanje moških in žensk - Zakonski sistem pokojninskega zavarovanja - Direktiva 79/7/EGS - Stevardese - Odobritev pokojnine, ki je enaka pokojnini stevardov - Enkratno plačilo poravnalnih prispevkov - Plačilo obresti - Načelo učinkovitosti - Obveznost države članice, ki izhaja iz sodbe o vprašanju za predhodno odločanje)

(2007/C 183/21)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour du travail de Bruxelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Office national des pensions (ONP), Noëlle Parmesaen (C-233/06)

Tožene stranke: Emilienne Jonkman (C-231/06), Hélène Vercheval (C-232/06), Office national des pensions

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour du travail de Bruxelles – Razlaga Direktive Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL 1979 L 6, str. 24) – Možnost za žensko, ki je bila izključena iz ugodnejšega pokojninskega sistema, da se vanj vključi z retroaktivnim učinkom pod pogojem da plača prispevke za obdobje zadevne vključenosti v obliki enotne glavnice in zamudnih obresti

Izrek

Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti, če država članica sprejme ureditev, ki prvotno diskriminiranim osebam določenega spola za celotno obdobje njihove pokojnine omogoča upravičenost do sistema pokojninskega zavarovanja, ki se uporablja za osebe drugega spola,

—

ne nasprotuje temu, da ta država članica takšno zavarovanje podredi pogoju plačila poravnalnih prispevkov, ki pomenijo razliko med plačanimi prispevki oseb, ki so bile prvotno diskriminirane v obdobju, med katerim je diskriminacija trajala, in višjimi prispevki, ki jih je v istem obdobju plačala druga skupina oseb, zvišanih za obresti za izravnavo zmanjšanja vrednosti denarja,

—	po drugi strani nasprotuje temu, da navedena država članica zahteva, da se navedeno plačilo poravnalnih prispevkov zviša za druge obresti, kot so obresti za izravnavo zmanjšanja vrednosti denarja,

—	nasprotuje tudi zahtevi po enkratnem plačilu, če takšen pogoj praktično onemogoči ali prekomerno oteži želeno poravnavo. Takšen je še posebej primer, če je znesek, ki ga je treba plačati, višji od letne pokojnine prizadetega.

Na temelju sodbe na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe, iz katere izhaja nezdružljivost nacionalne zakonodaje s pravom Skupnosti, morajo organi zadevne države članice sprejeti splošne ali posebne ukrepe, s katerimi se na njihovem ozemlju zavaruje spoštovanje prava Skupnosti, pri čemer morajo med drugim poskrbeti za kar se da hitro uskladitev nacionalnega prava s pravom Skupnosti in posameznikom omogočiti polni učinek pravic, ki jih imajo na podlagi Skupnosti.

V primeru ugotovitve diskriminacije, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti, mora nacionalno sodišče, dokler niso sprejeti ukrepi za ponovno vzpostavitev enakega obravnavanja, odpraviti vsako diskriminatorno nacionalno določbo, ne da bi moralo zahtevati ali čakati, da zakonodajalec to predhodno odstrani, in za člane manj ugodno obravnavane skupine uporabiti enako ureditev, kot je ta, do katere so upravičene osebe iz druge skupine.

(1) UL C 190, 12.8.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/14

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-321/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/14/ES - Obveščanje in posvetovanje z delavci - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 183/22)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Enegren in G. Rozet, zastopnika)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg (zastopnik: C. Schiltz, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, v predpisanem roku – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanju delavcev (UL L 80, str. 29).

Izrek

Veliko vojvodstvo Luksemburg, s tem da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.

2)	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 212, 2.9.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/14

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-333/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Uredba (ES) št. 261/2004 - Zračni promet - Zavrnitev vkrcanja in odpoved ali velika zamuda leta - Odškodnina in pomoč potnikom - Sprejetje sankcij)

(2007/C 183/23)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Vidal Puig in K. Simonsson, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska (zastopnik: A. Kruse, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje določb, potrebnih za uskladitev s členom 16 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91(UL L 46, 17.2.2004, str. 1) – Sprejetje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij.

Izrek

S tem, da ni določila sankcij za kršitve določb člena 14 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91, Kraljevina Švedska ni izpolnila obveznosti iz člena 16 te uredbe.

2)	V preostalem se tožba zavrne.

3)	Kraljevini Švedski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 224, 16.9.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/15

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 21. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-339/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2004/116/ES - Priloga k Direktivi 82/471/EGS - Živalska prehrana - Candida guilliermondii - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 183/24)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: C. Cattabriga, zastopnik)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopnika: I. Braguglia in S. Fiorentino, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2004/116/ES z dne 23. decembra 2004 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 82/471/EGS v zvezi z vključitvijo Candide guilliermondii (UL L 379, str. 81), v predpisanem roku.

Izrek

Italijanska republika s tem, da ni v predpisanem roku sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2004/116/ES z dne 23. decembra 2004 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 82/471/EGS v zvezi z vključitvijo Candide guilliermondi, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 224, 16.9.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/15

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 21. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-392/06) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/15/ES - Organizacija delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2007/C 183/25)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: N. Yerrell in R. Vidal Puig, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: M. A. Sampol Pucurull, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, str. 35), v predpisanem roku.

Izrek

Kraljevina Španija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 294, 2.12.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/16

Tožba, vložena 30. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski

(Zadeva C-170/07)

(2007/C 183/26)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Hottiaux in K. Herrmann)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predlogi tožeče stranke:

—	Ugotovi naj se, da Republika Poljska s tem, da je uvedla dolžnost, da je treba glede uvoženih rabljenih vozil opraviti tehnični pregled pred njihovo registracijo, medtem ko taka dolžnost glede domačih vozil pod enakimi pogoji, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 28 ES;

—	Republiki Poljski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 28 ES prepoveduje količinske omejitve na uvoz med državami članicami ter vse ukrepe z enakovrednim učinkom. V skladu s sodno prakso Sodišča, je treba, ker ni prišlo do uskladitve „vsako trgovinsko ureditev držav članic, ki bi lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirala trgovino znotraj Skupnosti, šteti kot ukrep z enakim učinkom kot količinske omejitve“.

Ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev krši člen 28 ES, razen če je utemeljen na podlagi člena 30 ES ali v skladu s sodno prakso Sodišča, z nujnimi razlogi, ki so v splošnem interesu.

Komisija zatrjuje, da poljski zakon o cestnem prometu (Prawo o ruchu drogowym) določa obveznost, da se opravi tehnični pregled pred prvo registracijo vozil na Poljskem. Ker za nova vozila ta obveznost ne velja, so v praksi le rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, predmet obveznega tehničnega pregleda pred njihovo registracijo na Poljskem. Zato zadevna obveznost pomeni ukrep, ki diskriminira vozila, uvožena iz drugih držav članic v primerjavi z domačimi vozili. Poleg tega zgornji sklep podpira dejstvo, da poljski organi za tehnični pregled zaračunavajo skoraj dvakrat višjo pristojbino kot znaša pristojbina za periodične preglede za domače vozilo iste kategorije. Poljski organi glede tega razlikovanja niso podali zadovoljive utemeljitve. V skladu z ustaljeno sodno prakso pomenijo nacionalni predpisi, ki nalagajo dodatne stroške na uvoženo blago v primerjavi z ustreznim domačim blagom, omejitev trgovine znotraj Skupnosti v smislu člena 28 ES.

Da bi upravičila tak ukrep mora zadevna država članica dokazati, da je nujen in sorazmeren z zasledovanim ciljem. V skladu s členom 30 ES tak ukrep ne sme biti sredstvo arbitrarne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami.

V zvezi s tem bi lahko dejstvo, da se je vozilo od zadnjega tehničnega pregleda uporabljalo na javnih cestah za zaščito zdravja in življenja ljudi upravičilo pregled, ki naj bi se opravil hkrati z registracijo vozila, pri čemer naj bi se ugotovilo, da vozilo ni bilo udeleženo v nesreči in da je tehnično brezhibno. Države članice lahko torej predpišejo tehnični pregled za vozila pred registracijo, vendar pod pogojem, da ta obveznost ne pomeni arbitrarne diskriminacije, to pomeni, da velja tako za vozila, uvožena iz drugih držav članic kot tudi za domača vozila, ki so v enakem položaju. Vendar če nacionalni predpisi ne zahtevajo tehničnega pregleda za domača vozila, ki jih je treba registrirati v enakih okoliščinah kot vozila, uvožena iz drugih držav članic, potem je treba take predpise šteti za arbitrarno diskriminacijo.

Poleg tega poljskih predpisov, ki omejujejo trgovino znotraj Skupnosti, ni mogoče upravičiti z zaščito zdravja in življenja ljudi, ker ne izpolnjujejo predpostavke nujnosti in sorazmernosti.

Prvič, če bi se tehnični pregled opravil v eni izmed držav članic, bi bile na podlagi načela enakovrednosti in vzajemnega priznavanja, ki izhaja iz člena 3(2) Direktive Sveta 96/96/ES vse države članice zavezane priznati potrdilo, izdano v takih okoliščinah, kot če bi ga izdale same. Poljski organi se ne morejo sklicevati na argument, da so periodični tehnični pregledi, ki se opravijo v drugi državi članici, neveljavni. Opomba v dokumentih o registraciji, da je bilo vozilo odjavljeno, naj ne bi povzročila neveljavnosti vseh tehničnih pregledov in drugih dokazil v zvezi s tehničnim stanjem vozila in poleg tega odjava vozila nikakor ni povezana z njegovim tehničnim stanjem. Drugič, selektivni pregled bi bil bolj sorazmeren z zaščito cestnoprometne varnosti, ker bi zadevala le tista vozila, uvožena iz drugih držav članic, glede katerih je mogoče domnevati, da predstavljajo nevarnost za varnost cestnega prometa ali za okolje. Tretjič, Komisija se ne strinja s poljsko vlado, da so tehnični pregledi nujni za identifikacijo vozil in boj zoper kazniva dejanja. Izvajanje celotnih tehničnih pregledov, ki stanejo skoraj dvakrat toliko kot periodični tehnični pregledi ni nujno za opredelitev kategorije, podkategorije, nameravano uporabo ali vrsto vozila. Ti podatki so navadno navedeni v dokumentih vozila, ki se predložijo poljskim organom za registracijo. Četrtič, Komisija zavrača argument poljske vlade v zvezi z Dunajsko konvencijo. Pomanjkanje ustreznih pravil na mednarodni ravni ne vpliva na obveznosti Republike Poljske nasproti Skupnosti.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Landau/Isar (Nemčija) 7. maja 2007 – kazenski postopek zoper Rainerja Güntherja Mögingerja

(Zadeva C-225/07)

(2007/C 183/28)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Landau/Isar (Nemčija).

Stranka v kazenskem postopku v glavni stvari

Rainer Günther Möginger.

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člene 1(2), 7(1)(b), 8(2) in (4) ter 9 Direktive Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (1), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/32/ES z dne 2. junija 2006 (v nadaljevanju: Direktiva) razlagati tako, da

država članica ne sme zavrniti priznanja vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici, niti če je bil imetniku dovoljenja na ozemlju prve države izrečen ukrep odvzema ali razveljavitve v tej državi izdanega vozniškega dovoljenja in se ta ukrep sklada z začasno prepovedjo izdaje novega vozniškega dovoljenja v tej isti državi, ki v času izdaje vozniškega dovoljenja v drugi državi članici še velja?

V primeru, da je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali je treba direktivo razlagati tako, da sodiščem in upravnim organom prve države dopušča neupoštevanje načela vzajemnega priznavanja, če je v posameznem primeru imetniku vozniškega dovoljenja zaradi zlorabe prepovedano sklicevanje na vozniško dovoljenje, pridobljeno v drugi državi članici, zlasti takrat koiz celote objektivnih okoliščin izhaja, da kljub upoštevanju formalnih pogojev, določenih z ureditvijo Skupnosti, cilj, ki ga zasleduje določba direktive, ni bil dosežen in da obstaja subjektiven element, in sicer namen pridobitve iz ureditve Skupnosti ter v primeru vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici EU, tako da z umetnim ustvarjanjem pogojev za njegovo pridobitev.

zlasti,

—	če je imel po informacijah, s katerimi razpolaga prva država članica, imetnik vozniškega dovoljenja na dan izdaje vozniškega dovoljenja imel prebivališče na ozemlju te države članice in ne na ozemlju države članice, ki je izdala vozniško dovoljenje, in

—	če je po informacijah, s katerimi razpolaga prva država članica, treba načeloma izhajati iz tega, da imetnik na podlagi objektivnih elementov, ki jih sodišče lahko preveri, imetnik vozniškega dovoljenja ne bi mogel zakonito pridobiti v prvi državi članici?

(1) UL L 237, str. 1.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 14. maja 2007 – Dieter Janecek proti Freistaat Bayern

(Zadeva C-237/07)

(2007/C 183/29)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dieter Janecek

Tožena stranka: Freistaat Bayern

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 7(3) Direktive Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (1) razlagati tako, da zdravstveno ogroženemu tretjemu priznava pravico do priprave načrta ukrepanja celo takrat, kadar lahko ta neodvisno od načrta ukrepanja pravico do varstva pred zdravstvenimi tveganji, do katerih pride zaradi prekoračitve mejne imisijske vrednosti za trdne delce PM10, uveljavlja na podlagi tožbe, s katero zahteva posredovanje oblasti?

Ima tretji, ki je ogrožen zaradi zdravju škodljivega onesnaženja s trdnimi delci PM10 – če je na prvo vprašanje treba odgovoriti pritrdilno – zahtevek za pripravo takega načrta ukrepanja, ki kratkoročno določa ukrepe, ki jih je treba izvesti, s katerimi se zagotovi strogo upoštevanje mejne imisijske vrednost za trdne delce PM10?

V kolikšnem obsegu mora biti – če je odgovor na drugo vprašanje nikalen – z ukrepi, ki so določeni v načrtu ukrepanja, nevarnost prekoračenja mejnih vrednosti zmanjšana in njeno trajanje omejeno? Ali se lahko načrt postopno omeji na ukrepe, ki sicer ne zagotavljajo ohranjanja mejne vrednosti, kljub vsemu pa kratkoročno prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka?

(1) UL L 296, str. 55.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/18

Pritožba, ki jo je 14. maja 2007 vložila Derya Beyatli zoper sklep Sodišča prve stopnje (peti senat), razglašen 5. marca 2007 v zadevi T-455/04, Derya Beyatli in Armagan Candan proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-238/07 P)

(2007/C 183/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Derya Beyatli (zastopnik: A. Demetriades, Δικηγόρος)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

Tožeča stranka predlaga, naj Sodišče:

—	izpodbijani sklep razveljavi;

—	odločbo tožene stranke z dne 5. maja 2004 razglasi za nično;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka s pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnika navaja, da je izpodbijani sklep treba razveljaviti iz naslednjih razlogov:

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo, s tem da ni zahtevalo dokazov s preiskavo ali sklepom o odprtju arhivov ne le EPSO temveč tudi Predstavništva Evropskih skupnosti na Cipru in/ali Komisije na splošno;

Zaradi opustitve Sodišča prve stopnje tožene stranke niso razkrile vse pomembne korespondence med Predstavništvom Evropskih skupnosti na Cipru in/ali Komisijo in/ali EPSO. Zato so bile med postopkom pred Sodiščem prve stopnje kršene pritožničine pravice v zvezi s poštenim sojenjem.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/19

Tožba, vložena 22. maja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-246/07)

(2007/C 183/31)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Valero Jordana in C. Tufvesson, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska

Predlogi tožeče stranke:

—	razglasi naj se, da Kraljevina Švedska s tem, da je enostransko predlagala, da se snov PFOS (perfluorooktan sulfonati) uvrsti v Prilogo A k Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih, ni izpolnila obveznosti iz členov 10 in 300(1) Pogodbe ES.

—	Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Švedska je sama predlagala, da se snov PFOS (perfluorooktan sulfonati) uvrsti v Prilogo A k Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih.

Komisija zatrjuje, da je enostranski predlog Švedske povzročil delitev zastopanja Skupnosti na mednarodni ravni. Švedska je enostransko ukrepala glede PFOS, čeprav se je zavedala, da je Skupnost nameravala izdati predpise, ki veljajo za to snov. Ravnanje Švedske je preprečilo Skupnosti in državam članicam predstavitev skupnega predloga za dopolnitev Stockholmske konvencije. Švedska je torej kršila obveznosti iz členov 10 in 300(1) Pogodbe ES.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/19

Tožba, vložena 23. maja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski

(Zadeva C-249/07)

(2007/C 183/32)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Konstantinidis in S. B. Noë, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Nizozemska

Predlogi tožeče stranke:

Tožeča stranka predlaga, naj Sodišče:

—

ugotovi, da Kraljevina Nizozemska, s tem da je za ostrige in klapavice, ki so zakonitega porekla iz drugih držav članic in ki spadajo med vrste, ki so na Nizozemskem domače ter so namenjene gojenju v nizozemskih obalnih vodah, uvedla sistem predhodnega dovoljenja, ni izpolnila obveznosti iz členov 28 ES in 30 ES.

—	Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prepoved, v skladu s katero brez predhodne odobritve ni mogoče gojiti klapavic in ostrig s poreklom iz drugih držav članic, kot je predvidena v nizozemski ureditvi, naj bi ovirala trgovino v Skupnosti in dostop klapavic in ostrig, ki izvirajo iz drugih držav članic, na trg.

Ta nacionalni ukrep naj ne bi bil upravičen.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (Civil Division) (Združeno kraljestvo) 29. maja 2007 – Intel Corporation Inc. proti CPM United Kingdom Limited

(Zadeva C-252/07)

(2007/C 183/33)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal (Civil Division)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Intel Corporation Inc.

Tožena stranka: CPM United Kingdom Limited

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali v skladu s členom 4(4)(a) Prve Direktive Sveta 89/104 z dne 21. decembra 1988 (1) dejstva, da:

a)	ima prejšnja znamka velik ugled za nekatere točno določene vrste proizvodov in storitev,

b)	ti proizvodi in storitve niso podobni ali v znatni meri niso podobni proizvodom in storitvam poznejše znamke,

c)	je prejšnja znamka edinstvena glede vseh proizvodov in storitev in,

d)	bi povprečen potrošnik ob srečanju s poznejšo znamko, uporabljeno za storitve te znamke, pomislil na prejšnjo znamko,

sama po sebi zadoščajo za ugotovitev obstoja (i) „povezave“ v smislu točk 29 in 30 sodbe v zadevi Adidas-Salomon AG proti Fitnessworld Trading Ltd (C-408/01, Recueil, str. I-12537) in/ali (ii) neupravičenega izkoriščanja in/ali oškodovanja v smislu omenjenega člena?

2)	Če je odgovor nikalen, katere dejavnike mora nacionalno sodišče upoštevati pri presoji, ali to zadošča? Podrobneje, kakšno težo je pri celoviti presoji obstoja „povezave“ treba pripisati proizvodom in storitvam v specifikaciji poznejše znamke?

Kaj je v okviru člena 4(4)(a) potrebno, da je zadoščeno pogoju oškodovanja razlikovalnega značaja? Podrobneje, ali mora (i) biti prejšnja znamka edinstvena, (ii) ali prva sporna uporaba zadošča za ugotovitev obstoja oškodovanja razlikovalnega značaja, in (iii) ali oškodovanje razlikovalnega značaja prejšnje znamke nujno zajema učinek na ekonomsko obnašanje potrošnikov?

(1) UL L 40, 11.2.1989, str. 1.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Chancery Division) (Združeno kraljestvo) 29. maja 2007 – Canterbury Hockey Club, Canterbury Ladies Hockey Club proti Commissioners of HM Revenue and Customs

(Zadeva C-253/07)

(2007/C 183/34)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (Chancery Division)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Canterbury Hockey Club, Canterbury Ladies Hockey Club

Tožena stranka: Commissioners of HM Revenue and Customs

Vprašanji za predhodno odločanje

1)	Ali za namene oprostitve iz člena 13A(1)(m) Šeste direktive (1) beseda „posamezniki“ v okviru „posameznikov, ki se ukvarjajo s športom“ obsega pravne osebe in združenja, ki niso pravne osebe, ali pa je omejena na posameznike v smislu fizičnih oseb?

Če obsega pojem „posamezniki“ v okviru „posameznikov, ki se ukvarjajo s športom“ pravne osebe in združenja, ki niso pravne osebe, ter posameznike, ali izraz „določene storitve, ki so tesno povezane s športom“ državi članici dovoljuje, da omeji oprostitev zgolj na posameznike, ki se ukvarjajo s športom?

(1) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/21

Tožba, vložena 30. maja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-255/07)

(2007/C 183/35)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Kraljevina Španija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2004/18/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, oziroma v vsakem primeru, ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive 2004/18/ES v notranji pravni red se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 134, str. 114.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Düsseldorf (Nemčija) 31. maja 2007 – Mitsui & Co. Deutschland GmbH proti Hauptzollamt Düsseldorf

(Zadeva C-256/07)

(2007/C 183/36)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Mitsui & Co. Deutschland GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Düsseldorf

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali plačila prodajalcev in proizvajalcev kupcu, ki so kot v tem primeru izvršena v okviru garancijske pogodbe in s katero se kupcu povrnejo stroški popravila, katerih račune so mu izdale njegove stranke, zmanjšujejo carinsko vrednost v skladu s členom 29(1)(3)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (1) o carinskem zakoniku Skupnosti, ki je bila deklarirana na podlagi cene, dogovorjene med prodajalcem in proizvajalcem ter kupcem?

Ali plačila prodajalca in proizvajalca kupcu za povračilo stroškov, ki so nastali pod garancijo, navedena v prvem vprašanju, pomenijo spremembo vrednosti transakcije na podlagi člena 145(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti v različici Uredbe Komisije (ES) št. 444/2002 (3) o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 ter Uredbe (ES) št. 2787/2000 in (ES) št. 993/2001?

Če je odgovor na vsaj eno izmed zgornjih vprašanj pritrdilen: Ali se člen 145(2) in (3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z izvedbenimi predpisi k Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 444/2002 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 ter Uredbe (ES) št. 2787/2000 in (ES) št. 993/2001, uporablja za uvoze, glede katerih so bile carinske deklaracije sprejete pred začetkom veljave Uredbe Komisije (ES) št. 444/2002 o spremembi Uredbe o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti in Uredb (ES) št. 2787/2000 in (ES) št. 993/2001?

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: Ali je člen 145(2) in (3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 444/2002 o spremembi Uredbe o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti ter Uredb (ES) št. 2787/2000 in (ES) št. 993/2001, veljaven?

(1) UL L 302, str. 1.

(2) UL L 253, str. 1.

(3) UL L 68, str. 11.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/22

Tožba, vložena 31. maja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-257/07)

(2007/C 183/37)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Kukovec in K. Nyberg)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Kraljevina Švedska s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/17/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ali v vsakem primeru, ker jih ni posredovala Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 305, str. 46.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/22

Tožba, vložena 31. maja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-258/07)

(2007/C 183/38)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Kukovec in K. Nyberg, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Kraljevina Švedska s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/18/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev oziroma Komisije o teh predpisih ni obvestila, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/22

Tožba, vložena 31. maja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-259/07)

(2007/C 183/39)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Kukovec in K. Nyberg)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Kraljevina Švedska s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2005/51/ES (1) z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge I k Direktivi 2004/17/ES (2) in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 257, str. 127.

(2) UL L 305, str. 46.

(3) UL L 134, str. 114.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Barcelona (Španija) 31. maja 2007 – Pedro IV Servicios, S.L. proti Total España S.A.

(Zadeva C-260/07)

(2007/C 183/40)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de Barcelona

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pedro IV Servicios, S.L.

Tožena stranka: Total España S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 12(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 1984/83 (1), ki določa, da „kadar se dogovor nanaša na bencinsko postajo, ki jo da dobavitelj v zakup preprodajalcu, ali mu jo da v uživanje na podlagi drugega pravnega posla ali dejansko, se lahko preprodajalcu, ne glede na določbo iz odstavka 1 točke c, naloži obveznost izključne nabave ali prepoved konkurence iz tega naslova za celotno obdobje v katerem preprodajalec dejansko upravlja z bencinsko postajo“ razlagati tako, da se nanaša na okoliščine v katerih je bil dobavitelj, ki je zakupodajalec, prvotno lastnik zemljišča in instalacij, ali, nasprotno, sklicevanje na zakup bencinske postaje zajema vse pravne naslove, ki dajejo dobavitelju lastništvo le nad bencinsko postajo, ki jo lahko posledično da v zakup lastniku zemljišča, ne da bi pri tem zanj veljale časovne omejitve, ki veljajo za dogovore o izključni nabavi?

Če Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999 (2) z dne 22. decembra 1999 velja za obravnavan primer, ali je treba člen 5, ki določa, da izjema [predvidena v členu 2] ne velja, če velja dogovor o izključni nabavi za več kot pet let, čeprav „časovna omejitev petih let ne velja, če kupec prodaja pogodbeno blago in storitve iz poslovnih prostorov in z zemljišča, ki je v dobaviteljevi lasti ali ga dobavitelj najame od tretjih oseb, nepovezanih s kupcem, pod pogojem, da trajanje prepovedi konkurence ni daljše od obdobja, v katerem kupec zaseda poslovne prostore in zemljišče“ razlagati tako, da se, ko se sklicuje na zakup, nanaša na okoliščine v katerih je bil dobavitelj, ki je zakupodajalec, prvotno tudi lastnik zemljišča in instalacij, ali, nasprotno, sklicevanje na zakup bencinske postaje zajema vse pravne naslove, ki dajejo dobavitelju lastništvo le nad bencinsko postajo, ki jo lahko posledično da v zakup lastniku zemljišča, ne da bi pri tem zanj veljale časovne omejitve, ki veljajo za dogovore o izključni nabavi?

Ali je treba prepoved posrednega določanja nakupne ali prodajne cene iz člena 81(1)(a) Pogodbe ES in osmo uvodno izjavo Uredbe Komisije (EGS) št. 1984/83, ki določa, da „se ta uredba nanaša tudi na dodatne določbe o omejitvi konkurence in zlasti o omejitvi preprodajalca, da prosto določa cene ali pogoje nadaljnje prodaje ali izbire kupcev“, pri čemer člen 11 te uredbe ne omenja določanja cene nadaljnje prodaje med dovoljenimi omejitvami konkurence, razlagati tako, da zajemata kakršno koli obliko, ki omejuje preprodajalca, da prosto določa maloprodajno ceno (PVP), kot je na primer dobaviteljevo določanje distribucijske marže upravljalca bencinske postaje, s tem da določi ceno goriva, ki ga preprodajalcu dobavi pod najbolj ugodnimi pogoji, dogovorjenimi z drugimi bencinskimi postajami, ki se lahko ustanovijo v Barceloni, ki v nobenem primeru ne preseže povprečne cene drugih dobaviteljev, ki imajo pomembno mesto na trgu, h kateri doda minimalno maržo, ki velja za primerno, in tako pride do maloprodajne cene, ki je dobavitelj ne določi izrecno, temveč jo priporoči?

Ali je treba prepoved posrednega določanja nakupne ali prodajne cene iz člena 81(1)(a) ES in člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999, ki šteje ohranjanje cene nadaljnje prodaje za posebej grobo kršitev konkurence, razlagati tako, da zajemata kakršno koli obliko, ki omejuje preprodajalca, da prosto določa maloprodajno ceno, kot je na primer dobaviteljevo določanje distribucijske marže upravljalca bencinske postaje, s tem da določi ceno goriva, ki ga preprodajalcu dobavi pod najbolj ugodnimi pogoji, dogovorjenimi z drugimi bencinskimi postajami, ki se lahko ustanovijo v Barceloni, ki v nobenem primeru ne preseže povprečne cene drugih dobaviteljev, ki imajo pomembno mesto na trgu, h kateri doda minimalno maržo, ki velja za primerno, in tako pride do maloprodajne cene, ki je dobavitelj ne določi izrecno, temveč jo priporoči?

(1) Uredba Komisije (EGS) št. 1984/83 z dne 22. junija 1983 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov o izključni nabavi (UL L 173, str. 5).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 336, str. 21).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/24

Tožba, vložena 5. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-266/07)

(2007/C 183/41)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Caeiros in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da je dovolila sežiganje bolnišničnih odpadkov v sežigalnicah, ki nimajo veljavnega dovoljenja, ni izpolnila obveznosti iz člena 4 Direktive 2000/76/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov in, podredno, člena 9 Direktive 2006/12/ES z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (2).

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Glede na razlago člena 3 zgoraj navedene Direktive 2000/76/ES v povezavi s členom 20(2) te direktive gre za novo sežigalnico za namene uporabe zadevne Direktive 2000/76/ES, tako da se slednja uporablja za sežigalnico Parque da Saúde v Lizboni. Sežigalnica bi lahko začela obratovati po prejetju dovoljenja, ki bi vključevalo pogoje, predvidene v členu 4 zadevne direktive. Portugalski organi niso spoštovali te obveznosti.

Kakorkoli, tudi če bi se ugotovilo, quod non, da bi bilo zadevno sežigalnico treba šteti za „obstoječo sežigalnico“ za namene uporabe Direktive 2000/76/ES, in da se ta direktiva posledično zanjo ne uporablja, je bila za njeno obratovanje potrebna pridobitev dovoljenja, predvidenega v členu 9(1) Direktive 2006/12/ES.

(1) UL L 332, str. 91.

(2) UL L 114, str. 9.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/24

Tožba, vložena 7. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Litvi

(Zadeva C-274/07)

(2007/C 183/42)

Jezik postopka: litvanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Braun in A. Steiblytė, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Litva

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Republika Litva s tem, da ni zagotovila, da so organom, ki rešujejo nujne primere, pri vseh klicih iz javnega telefonskega omrežja na enotno evropsko številko klica v sili „112“ dane na voljo informacije o lokaciji kličoče osebe, če je to tehnično izvedljivo, ni izpolnila obveznosti iz člena 26(3) Direktive 2002/22/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah);

—	Republiki Litvi naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive v nacionalni pravni red se je iztekel 24. julija 2003.

(1) UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/24

Tožba, vložena 12. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-284/07)

(2007/C 183/43)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Caeiros in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2005/51/ES (1) z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih, ni izpolnila obveznosti iz člena 3, prvi pododstavek, zgoraj navedene Direktive 2005/51/ES;

—	podredno naj se ugotovi, da Portugalska republika v vsakem primeru s tem, da Komisije ni obvestila o tako sprejetih predpisih, ni izpolnila obveznosti iz zgoraj navedenih določb;

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 257, str. 127.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/25

Tožba, vložena 14. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-289/07)

(2007/C 183/44)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Caeiros in D. Kukovec)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Primarno, ugotovi naj se, da Portugalska republika, s tem da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, (1) ni izpolnila obveznosti iz člena 71(1), prvi pododstavek, te direktive.

—	Podredno, ugotovi naj se, da Portugalska republika, s tem da o teh ukrepih ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz omenjene določbe.

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za uskladitev nacionalnega prava z Direktivo se je iztekel 31. januarja 2006.

(1) UL L 134, str. 1.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/25

Pritožba, ki jo je vložila Komisija Evropskih skupnosti 14. junija 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 29. marca 2007 v zadevi Scott S. A, ob podpori Francoske republike, proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-366/00

(Zadeva C-290/07)

(2007/C 183/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: J. Flett)

Druge stranke v postopku: Scott SA, Francoska republika

Predlogi pritožnice:

Pritožnica predlaga Sodišču naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi;

—	dokončno razsodi o sporu, ki so predmet te pritožbe. Podredno Komisija predlaga Sodišču, naj vsako vprašanje, za katero Sodišče odloči, da stanje postopka ne dopušča dokončne sodbe, vrne Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

—	tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške, ki jih je Komisija priglasila v postopku pred Sodiščem in Sodiščem prve stopnje; Francoska republika naj nosi svoje stroške.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi štirje pritožbeni razlogi se nanašajo na napačno uporabo prava v izpodbijani sodbi glede procesnih pravic tretjih oseb in procesnih obveznostih Komisije v postopkih o državni pomoči:

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na izločitev dodatnih navedb družbe Scott z dne 24. decembra 1999, ki so bile poslane trinajst mesecev po preteku določenega roka, iz upravnega spisa.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je Komisija imela procesno obveznost, da da Franciji na voljo dodatno možnost za predložitev domnevnih ocen.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je Komisija imela procesno obveznost, da da družbi Scott na voljo dodatno priložnost za vložitev stališč.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je Komisija imela procesno obveznost, da uporabi „zunanjega strokovnjaka“.

V zvezi s temi vprašanji Komisija navaja, da izpodbijana sodba ne navaja niti ne uporabi pravilnega pravnega standarda: ali je Komisija kršila bistveno določbo postopka. Poleg tega izpodbijana sodba ni mogla zakonito razsoditi o teh vprašanjih, ker tožba družbe Scott ni vsebovala nobenega od takih razlogov za razglasitev ničnosti. V vsakem primeru Komisija navaja, da ni prišlo do kršitve bistvenih določb postopka. Takih zahtev ni v pravilih postopka; in izpodbijana sodba ne bi smela „podeliti“ takih pravic ali naložiti obveznosti na podlagi zmotnih preudarkov, navedenih v izpodbijani sodbi. Nazadnje, ni bilo kršitve bistvenih določb postopka:

Izločena dodatna pojasnila družbe Scott so bila vsebovana v repliki Francije z dne 21. februarja 2000, ki je bila vključena v upravni spis in je bila obravnavana v izpodbijani sodbi.

Glede na štiri zahteve za podatke in odredbo o predložitvi podatkov Komisija ni bila dolžna dati Franciji še ene možnosti za predložitev domnevnih ocen.

Družba Scott je imela veliko priložnosti, da preloži stališča, in je sodelovala zlasti pri odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov.

Francija in družba Scott sta imela veliko priložnosti za predložitev ocene na dan podelitve, a tega nista storili.

Pritožbeni razlogi od pet do osem so povezani, kar Komisija zgolj zaradi uporabljivosti imenuje „procesni ugovori“, in se nanašajo na napačno uporabo prava v izpodbijani sodbi glede: odsotnosti kakršnega koli razloga za razveljavitev, ki bi se nanašal na domnevne ocene, iz tožbe družbe Scott; merila Sodišča prve stopnje za presojo (Komisija naj ne bi imela proste presoje); opiranje izpodbijane sodbe na domneve namesto na dokaže; in obrnitev dokaznega bremena v postopku o državni pomoči in postopku pred Sodiščem prve stopnje.

Deveti in deseti pritožbeni razlog se nanašata na napačno uporabo materialnega prava v zvezi s tovarno.

Deveti pritožbeni razlog se nanaša na način izračuna zneska državne pomoči in prenose v naravi. V nasprotju z ugotovitvami izpodbijane sodbe sme, ker ni ocene na dan podelitve ali javnega razpisa, Komisija zakonito uporabiti stroške kot nadomestek za vrednost. To je bilo še posebej razumno v tem primeru, ker je bila tovarna prikrojena zahtevam družbe Scott. Obrazložitev izpodbijane sodbe o domnevni prodajni ceni 11 let po podelitvi je odvisna od domnevnih procesnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava in je v vsakem primeru vsebinsko napačna.

Deseti pritožbeni razlog se nanaša na domnevne napake Komisije pri uporabi stroškovne metode. Ugotovitve v izpodbijani sodbi so odvisne od domnevnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava. Previdna ocena stroškov Komisije je bila najnižja možna; in ni razloga, da se sporna odločba razglasi za nično, ker bi pomoč Komisije utegnila biti večja.

Pritožbeni razlogi od enajst do trinajst se nanašajo na napačno uporabo materialnega prava v zvezi z zemljo.

Enajsti pritožbeni razlog se nanaša na zavrnitev previdnih ocen iz zapisnika občinskega sveta mesta Orléans z dne 27. maja 1994 v izpodbijani sodbi kot „kratek in neobrazložen povzetek“.

Dvanajsti pritožbeni razlog se nanaša na način izračuna zneska prenosov državne pomoči v naravi in je podoben devetemu pritožbenemu razlogu. V odsotnosti ocene na dan podelitve ali javnega razpisa sme Komisija zakonito uporabiti stroške kot nadomestek za vrednost. To je bilo še posebej razumno v tem primeru, ker je bil tretji nakup zemlje prikrojen zahtevam družbe Scott. Obrazložitev izpodbijane sodbe glede domnevnega davčnega nadzora je odvisna od domnevnih procesnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava in je v vsakem primeru vsebinsko napačna.

Trinajsti pritožbeni razlog se nanaša na domnevne napake Komisije pri uporabi stroškovne metode. Ugotovitve v izpodbijani sodbi so odvisne od domnevnih procesnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava. Komisija je uporabila najnižjo možno vrednost zemlje ki sta jo navedli Francija in družba Scott. Dejstva in dokazi, ki utemeljujejo odločitev Komisije so: ponudba, domnevne ocene družbe Galtier in osebe, pooblaščena za revizijo vrednosti vložkov, zapisnik občinskega sveta mesta Orléans z dne 27. maja 1994 in povprečna cena treh nakupov parcel. Dejstvo, da bi državna pomoč lahko bila višja, ni razlog za razglasitev ničnosti sporne odločbe.

Štirinajsti pritožbeni razlog se nanaša na odredbo o predložitvi podatkov, zlasti glede zemlje, stroškovne metode določanja zneska državne pomoči in treh nakupov parcel. To je procesno vprašanje, a se ga obravnava na koncu, ker je povezano s trinajstim pritožbenim razlogom.

S petnajstim pritožbenim razlogom Komisija predlaga Sodišču, naj razveljavi izpodbijano sodbo, ker je Sodišče prve stopnje izkrivilo dokazno gradivo, ki mu je bilo predloženo, zlasti ker je Sodišče prve stopnje zamenjalo svojo obrazložitev z obrazložitvijo sporne odločbe.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/27

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Regeringsrätten (Švedska) 15. junija 2007 – Kollektivavtalsstiftelsen TRR Trygghetsrådet proti Skatteverket

(Zadeva C-291/07)

(2007/C 183/46)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Regeringsrätten (Švedska).

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Kollektivavtalsstiftelsen TRR Trygghetsrådet.

Tožena stranka: Skatteverket.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 9(2)(e) in člen 21(1)(b) Šeste direktive DDV (1), ter člen 56(1)(c) in člen 196 Direktive Sveta 2006/112/ES (2), razlagati tako, da je treba prejemnika storitev svetovanja od davčnega zavezanca iz druge države članice, ki izvaja tudi sam tako gospodarske dejavnosti kot tudi dejavnosti, ki ne sodijo na področje direktive, pri uporabi teh členov šteti za davčnega zavezanca, tudi če je bila navedena storitev opravljena le glede slednjih?

(1) UL 1977, L 145, str. 1.

(2) UL L 347, str. 1.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/27

Tožba, vložena 18. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-293/07)

(2007/C 183/47)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Konstantinidis in D. Recchia)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Helenska republika s tem, da ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za sprejetje in izvajanje skladne, konkretne in celovite pravne ureditve, ki bi v skladu s cilji ohranjanja iz Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (1), zagotavljala trajno upravljanje in učinkovito varstvo območij, opredeljenih kot posebna območja varstva, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) in (2) te direktive, v povezavi s členom 4(4), prva alinea le-te, kot je bila spremenjena s členom 6 od (2) do (4) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija ob sklicevanju na veliko število pritožb, parlamentarnih vprašanj in peticij navaja, da Helenska republika ni pravilno uporabila določb Direktive 79/409/EGS, ki določa sprejetje ukrepov za ohranjanje in preprečitev onesnaževanja oziroma slabšanja stanja naravnih habitatov divjih ptic.

Kršitev Direktive po mnenju Komisije temelji na nevarovanju posebnih območij varstva (POV) in hkrati na obstoju dejavnosti, ki bi lahko ogrozile celovitost POV in povzročile negativne posledice za cilje ohranitve POV in vrst, za katere so bila ta območja opredeljena.

Komisija, ki zatrjuje da obstoječa ureditev ne pomeni konkretne in učinkovite ureditve varstva za vsa POV, izpodbija trditev grških organov, da navedena ureditev zadostno zagotavlja varstvo vseh vrst divjih ptic in njihovih habitatov.

(1) UL L 103, 25.4.1979, str. 1, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 01, str. 98-117.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/31

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 20. junija 2007 – Tirrenia di Navigazione in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-246/99) (1)

(„Državne pomoči - Pomorski promet - Odločba o začetku postopka iz člena 88(2) ES - Nove pomoči - Obstoječe pomoči“)

(2007/C 183/60)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Tirrenia di Navigazione SpA, prej Tirrenia di Navigazione SpA in Adriatica di Navigazione SpA (Neapelj, Italija); Caremar SpA (Neapelj); Toremar SpA (Livorno, Italija); Siremar SpA (Palermo, Italija); in Saremar SpA (Cagliari, Italija) (zastopniki: najprej A. Tizzano in G. Roberti, nato G. Roberti, A. Franchi in G. Bellitti, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: D. Triantafyllou, V. Di Bucci in E. De Persio, zastopniki)

Intervenienti v podporo tožene stranke: Navigazione Libera del Golfo SpA (Neapelj) (zastopnika: S. Ravenna in A. Abate, odvetnika); Aliscafi Società Navigazione Alta Velocità SpA (Aliscafi SNAV) (Messina, Italija) (zastopnika: B. Castaldo in C. Forte, odvetnika); Traghetti Pozzuoli Srl (Neapelj); Alilauro SpA (Neapelj); in Linee Lauro Srl (Pozzuoli, Italija) (zastopnik: E. Amato, odvetnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 6. avgusta 1999 o začetku postopka iz člena 88(2) ES glede državne pomoči, ki jo je Italijanska republika odobrila podjetjem Gruppo Tirrenia di Navigazione (UL 1999, C 306, str. 2).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožečim strankam se poleg tega, da nosijo svoje stroške, naloži tudi plačilo stroškov, ki so jih priglasili Komisija in intervenienti Navigazione Libera del Golfo SpA, Linee Lauro Srl, Traghetti Pozzuoli Srl in Alilauro SpA.

3.	Intervenient Aliscafi Società Navigazione Alta Velocità (Aliscafi SNAV) SpA nosi svoje stroške.

(1) UL C 20, 22.1.2000.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/31

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. junija 2007 – Nuova Gela Sviluppo proti Komisiji

(Zadeva T-65/04) (1)

(ESRR - Ukinitev finančne pomoči Skupnosti - Ničnostna tožba - Odškodninska tožba - Arbitražna klavzula)

(2007/C 183/61)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Nuova Gela Sviluppo Soc. Cons. pa, prej Gela Sviluppo Soc. Cons. pa (Gela, Italija) (zastopnik: P. Menchetti, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Flynn in M. Velardo, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferro, odvetnik)

Predmet

Primarno, razglasitev ničnosti odločbe iz dopisa Komisije z dne 16. decembra 2003 o ustavitvi izplačil pomoči ESRR 98.05.26.001, razglasitev ničnosti odločb Komisije o zmanjšanju pomoči, prenehanju obveznosti izplačila pomoči in izterjavi izplačanega zneska pomoči, ter razglasitev ničnosti točke 6.2 odločbe Komisije SEC (1999) 1316 z dne 9. septembra 1999 o smernicah za finančno poročilo o operacionalnih ukrepih strukturnih skladov (1994-1999) in podredno, povračilo škode, ki je nastala tožeči stranki ter izpolnitev pogodbe, sklenjene med tožečo stranko in Komisijo dne 13. septembra 1999.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 106, 30.4.2004.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/32

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. junija 2007 – Asturias Cuerno proti Komisiji

(Zadeva T-473/04) (1)

(„Uradniki - Plačilo - Izselitveni dodatek - Člen 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom - Dela, opravljena za mednarodno organizacijo - Nadomestilo za nastanitev - Dnevnice“)

(2007/C 183/62)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Cristina Asturias Cuerno (Bruselj, Belgija) (zastopnika: R. García-Gallardo Gil-Fournier in A. Sayagués Torres, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: J. Currall, zastopnik, skupaj z J. Rivasom Andrésom, J. Gutiérrezom Gisbertom in M. Canalom Fontcubertom, odvetniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 25. avgusta 2004 o zavrnitvi ugovora tožeče stranke z dne 27. aprila 2007, s katero ji je bil zavrnjen izselitveni dodatek, določen v členu 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti, in z njim povezana odškodnina.

Izrek

1)	Odločbi Komisije z dne 28. januarja in 25. avgusta 2004 se razglasita za nični.

2)	Tožeča stranka je upravičena do izselitvenega dodatka, določenega v členu 4 Priloge VII Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, in izselitvenega dodatka, določenega v členu 5 navedene priloge.

3)	V preostalem delu se tožba zavrne.

4)	Komisiji se naloži plačilo vseh stroškov.

(1) UL C 45, 19.2.2005.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/32

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. junija 2007 – Nizozemska proti Komisiji

(Zadeva T-182/06) (1)

(„Približevanje zakonodaj - Nacionalne določbe o odstopanju - Zavrnitev osnutka odloka, ki vnaprej določa znižanje mejne vrednosti Skupnosti za emisije trdnih delcev nekaterih novih vozil na dizelski pogon, s strani Komisije - Dolžnost skrbnega ravnanja in obveznost obrazložitve - Specifičnost problema spoštovanja s strani države članice, ki je poslala uradno obvestilo o mejnih vrednostih Skupnosti za koncentracijo trdnih delcev v zunanjem zraku“)

(2007/C 183/63)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Nizozemska (zastopnika: H. Sevenster in M. de Grave, zastopnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: M. Patakia, A. Alcover San Pedro in H. van Vliet, zastopniki)

Predmet

Razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2006/372/ES z dne 3. maja 2006 o osnutku nacionalnih določb v zvezi z določitvijo mejnih vrednosti emisij trdnih delcev iz vozil na dizelski pogon, o katerih je Kraljevina Nizozemska na podlagi člena 95(5) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo (UL L 142, str. 16).

Izrek

1)	Tožba se zavrne.

2)	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 212, 2.9.2006.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/33

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 7. junija 2007 – IMS proti Komisiji

(Zadeva T-346/06 R)

(Začasna odredba - Predlog za odložitev izvršitve - Direktiva 98/37/ES - Dopustnost - Fumus boni juris - Nujnost - Uravnoteženje zadevnih koristi)

(2007/C 183/64)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Industria Masetto Schio Srl (IMS) (Schio, Italija) (zastopnika: F. Colonna in T. Romolotti, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Zadra in D. Lawunmi, zastopnika)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve mnenja Komisije K(2006) 3914 z dne 6. septembra 2006 v zvezi z ukrepom prepovedi določenih mehanskih stiskalnic znamke IMS, ki so ga sprejeli francoski organi.

Izrek

1)	Izvršitev mnenja Komisije K(2006) 3914 z dne 6. septembra 2006 v zvezi z ukrepom prepovedi določenih mehanskih stiskalnic znamke IMS, ki so ga sprejeli francoski organi, se odloži do takrat, ko bo Sodišče prve stopnje odločilo o tožbi v postopku v glavni stvari.

2)	Odločitev o stroških se pridrži.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/33

Tožba, vložena 8. maja 2007 – SC Gerovital Cosmetics proti UUNT – SC Farmec (GEROVITAL H3 Prof. Dr. A. Aslan)

(Zadeva T-163/07)

(2007/C 183/65)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: SC Gerovital Cosmetics S.A. (Bukarešta, Romunija) (zastopnik: D. Boştinşă, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Farmec S.A. (Cluj-Napoca, Romunija)

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 27. februarja 2007, v zadevi R 271/2006-2 – GEROVITAL H3; in nato

—	razveljavi naj se odločba oddelka za izbris z dne 23. decembra 2005 v postopku za razglasitev neveljavnosti referenčne številke UUNT 872C 0000986 034, CTM 986034 GEROVITAL H3;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: Figurativna znamka Skupnosti, ki vsebuje besedne elemente „GEROVITAL H3 Prof. Dr. A. Aslan“ za proizvode in storitve iz razreda 3 in 42 – prijava št. 986 034

Imetnik znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: Farmec S.A.

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: Figurativna nacionalna znamka „Gerovital H3 PROF. DR. ANA ASLAN“ za nekatere proizvode iz razreda 3.

Odločba oddelka za izbris: Razglasitev ničnosti znamke v celoti.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 52 in 53(2) Uredbe Sveta št. 40/49.

Tožeča stranka meni, da je romunska figurativna znamka, ki jo je imetnik mednarodnih in nacionalnih registracij delno prenesel, ob upoštevanju posebnih proizvodov, določenih v pogodbi o prenosu, prejšnja dobro znana znamka, ki ima tak ugled v več kot eni državi članici. Zato zatrjuje, da ima prednostno in izključno pravico glede registracije.

Poleg tega tožeča stranka, v nasprotju s pravicami druge stranke do izbrisa in tožbenega postopka (v nadaljevanju: Farmec), zatrjuje, da ima širše pravice nad znamko, tako glede na vrsto kozmetičnih proizvodov, ki jih ima pravico proizvajati, kot glede njihove sestave. Če imata dve družbi enake in razločevalne pravice do znamke GEROVITAL H3 Prof. Dr. A. Aslan glede intenzivnosti zaščite, vidik predhodnosti/prednosti, na katerega se sklicuje Farmec, po mnenju tožeče stranke ne bi smel imeti nobenega pomena.

Tožeča stranka nazadnje navaja, da bi bile njene lastninske pravice resno ogrožene, če ne bi bilo mogoče doseči mednarodnega priznanja in zaščite pravic, ki izhajajo iz pogodbe o prenosu, čeprav zatrjuje, da ima polno pravico in zaščito v Romuniji.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/34

Tožba, vložena 4. junija 2007 – Frosch Touristik proti UUNT – DSR touristik (FLUGBÖRSE)

(Zadeva T-189/07)

(2007/C 183/66)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Frosch Touristik GmbH (München, Nemčija) (zastopnik: H. Lauf, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: DSR touristik GmbH

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 22. marca 2007 – Številka pritožbe R 1084/2004-4 – naj se v celoti razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli);

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za razglasitev ničnosti: Besedna znamka „FLUGBÖRSE“ za proizvode in storitve iz razredov 16, 39 in 42 (znamka Skupnosti št. 81 406).

Imetnik znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: DSR touristik GmbH.

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: Delna razglasitev ničnosti zadevne znamke.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna uporaba členov 51(1)(a), 7(1)(c) in 51(2) Uredbe (ES) št. 40/94 (1).

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/34

Tožba, vložena 31. maja 2007 – Anheuser-Busch proti UUNT – Budějovický Budvar (BUDWEISER)

(Zadeva T-191/07)

(2007/C 183/67)

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Anheuser-Busch, Inc. (St. Louis, Združene države (zastopnica: V. von Bomhard, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Budějoviský Budvar, národní podnik

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavi naj se Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) R 299/2006-2 z dne 20. marca 2007;

—	podredno, naj se Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) R 299/2006-2 z dne 20. marca 2007 razveljavi v delu, v katerem zadeva, „brezalkoholne pijače“;

—	toženi stranki naj se naložijo stroški postopka, v primeru vstopa drugih strank pred postopkom pri Uradu za usklajevanje pa naj se stroški naložijo njim.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „BUDWEISER“ za proizvode iz razreda 32 (prijava št. 24646).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Budějoviský Budvar, národní podnik.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Mednarodna besedna znamka „BUDWEISER“ za proizvode iz razreda 32, mednarodna figurativna znamka „Budweiser Budvar“ za proizvode iz razredov 31 in 32 ter mednarodna figurativna znamka „Budweiser Budvar“ za proizvode iz razreda 32.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovoru se ugodi in registracija se zavrne.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev pravice izreči se, napačna uporaba člena 74(2) Uredbe (ES) št. 40/94 (1) ter kršitev člena 43(2) iste Uredbe; podredno, kršitev člena 73 te uredbe zaradi pomanjkljive obrazložitve.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/35

Tožba, vložena 6. junija 2007 – Agencja Wydawnicza „Technopol“ Sp. z o.o. proti UUNT (222)

(Zadeva T-200/07)

(2007/C 183/68)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Agencja Wydawnicza „Technopol“ Sp. z o.o. (zastopnica: D. Rzążewska, pravna svetovalka)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba št. R 1276/2006-4 četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 22. marca 2007 naj se v celoti razveljavi;

—	UUNT naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „222“ za blago iz razreda 16.

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev registracije.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: napačna uporaba člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti (1), ker ime „222“, po mnenju tožeče stranke, naj ne bilo niti opisno niti naj ne bi imelo razlikovalnega učinka za navedene proizvode.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993, UL L 11, str. 1.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/35

Tožba, vložena 6. junija 2007 – Agencja Wydawnicza Technopol proti UUNT (333)

(Zadeva T-201/07)

(2007/C 183/69)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Agencja Wydawnicza „Technopol“ Sp. z o. o. (zastopnica: D. Rzążewska, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga,

—	naj se v celoti razveljavi odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 22. marca 2007 (zadeva R 1277/2006-4);

—	naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „333“ za proizvode iz razreda 16.

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti (1), ker znak „333“ glede navedenih proizvodov ni niti opisni niti nima zadostnega razlikovalnega značaja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 (UL L 11, str. 1).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/36

Tožba, vložena 6. junija 2007 – Agencja Wydawnicza Technopol proti UUNT (555)

(Zadeva T-202/07)

(2007/C 183/70)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Agencja Wydawnicza „Technopol“ Sp. z o. o. (zastopnica: D. Rzążewska, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga,

—	naj se v celoti razveljavi odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 22. marca 2007 (zadeva R 1278/2006-4);

—	naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „555“ za proizvode iz razreda 16.

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Napačna uporaba člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti (1), ker znak „555“ glede navedenih proizvodov ni niti opisen niti nima zadostnega razlikovalnega značaja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 (UL L 11, str. 1).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/36

Tožba, vložena 7. junija 2007 – Eurallumina proti Komisiji

(Zadeva T-207/07)

(2007/C 183/71)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Eurallumina SpA (Portoscuso, Italija) (zastopniki: L. Martin Alegi, R. Denton in E. Cormack, Solicitors)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Bodisi:

—	naj se izpodbijana odločba v celoti razglasi za nično; ali

—	naj se ugotovi, da je zadevna oprostitev, odobrena z Odločbo Sveta 2001/224/EGS, zakonita do 31. decembra 2006 in naj se kakršnekoli vsote, ki se jim je odpovedala italijanska republika, ne štejejo za nezakonito državno pomoč, ali se vsaj naj ne izterjajo; ali

—

naj se izpodbijana odločba v celoti razglasi za nično in se ugotovi, da je zadevna oprostitev, odobrena z Odločbo Sveta 2001/224/EGS, zakonita do 31. decembra 2006 in da naj se kakršnekoli vsote, ki se jim je odpovedala Italijanska republika, ne štejejo kot nezakonita državna pomoč, ali vsaj, da naj se ne izterjajo; ali

—	naj se odredi izterjava največ 3 eurov za vsako tono.

—

Bodisi:

—	naj se členi 1, 4, 5 in 6 izpodbijane odločbe, v delu, v katerem se nanaša na Eurallumino, razglasijo za nične; ali

—	naj se ugotovi, da je zadevna oprostitev, odobrena z Odločbo Sveta 2001/224/EGS zakonita do 31. decembra 2006 in da naj se kakršnekoli vsote, ki se jim je odpovedala Italijanska republika, ne štejejo za nezakonito državno pomoč, ali vsaj, da naj se ne izterjajo; ali

—

naj se členi 1, 4, 5 in 6 izpodbijane odločbe, v delu, v katerem se nanašajo na Eurallumino, razglasijo za nične in odredi, da je zadevna oprostitev, odobrena z Odločbo Sveta 2001/224/EGS zakonita do 31. decembra 2006 in da naj se kakršnekoli vsote, ki se jim je odpovedala Italijanska republika, ne štejejo za nezakonito državno pomoč, ali vsaj, da naj se ne izterjajo;

—	naj se odredi izterjava največ 3 eurov za vsako tono.

—	podredno, naj se člena 5 in 6 izpodbijane odločbe, v delu, v katerem se nanaša na Eurallumino, spremenita tako, da v skladu z zadevno oprostitvijo do 31. decembra 2006, ni treba izterjati kakršnekoli vsote, ki se jim je odpovedala Italijanska republika; in

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se za nično razglasi Odločba Komisije C(2007) 286 konč. z dne 7. februarja 2007, s katero je Komisija ugotovila, da so oprostitve trošarine, ki so jih dodelile Francija, Irska in Italija v zvezi z težkimi kurilnimi olji, ki se uporabljajo pri proizvodnji aluminija, od 1. januarja 2004 dalje državna pomoč v smislu člena 87(1) ES, in da določen del te pomoči ni bil združljiv s Skupnim trgom.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja, da nadaljevana oprostitev trošarine na mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminija v Sardiniji tudi po nastopu veljave Direktive Sveta 2003/96/ES (1) z 1. januarjem 2004, ni državna pomoč, saj člen 18(1) Direktive in njena Priloga II izrecno določata, da ta oprostitev, ki je bila odobrena z Odločbo Sveta 2001/224/ES (2), velja do 31. decembra 2006. Tožeča stranka zato meni, da Direktiva 2003/96/ES izrecno obnavlja veljavnost posebne oprostitve trošarine, ki je bila dodeljena tožeči stranki, do 31. decembra 2006.

Tožeča stranka poleg tega navaja, da čeprav je z Odločbo Sveta 2001/224/ES odobrena oprostitev na prvi pogled selektiven ukrep, je ta upravičena glede na „splošno naravo in logiko“ pravnih določb Skupnosti in italijanskega davčnega sistema, in kot takšna ni državna pomoč.

Tožeča stranka dalje trdi, da četudi bi se oprostitev, ki je bila odobrena z Odločbo Sveta 2001/224/ES štela kot državna pomoč, bi bila izvzeta iz prepovedi v členu 87(1) ES v okviru pravil o pomočeh za varstvo okolja (3).

Končno, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila načela legitimnih pričakovanj, pravne varnosti, domneve veljavnosti, lex specialis, polni učinek in dobrega upravljanja, s tem ko je ugotovila, da je uporaba oprostitve trošarine na mineralna olja za proizvodnjo aluminija, med drugim v Sardiniji, državna pomoč, ki je izterljiva od 1. januarja 2004, saj je tožeča stranka imela pravico pričakovati, da bo z Odločbo Sveta 2001/224/ES odobrena oprostitev do 31. decembra 2006 pravno veljaven akt Skupnosti, in da kakršenkoli ukrep italijanskih organov in tožeče stranke pri izvrševanju in zaupanju na to odločbo, ne bi vodil do nezakonitih posledic.

(1) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, str. 51).

(2) Odločba Sveta z dne 12. marca 2001 o nižjih trošarinskih stopnjah in oprostitvah plačila trošarine za nekatera mineralna olja, če so uporabljena v posebne namene (UL L 84, str. 23).

(3) Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 37, str. 3), zlasti točka 51(1)(a) in (b).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/37

Tožba, vložena 5. junija 2007 – BOT Elektrownia Bełchatów in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-208/07)

(2007/C 183/72)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: BOT Elektrownia Bełchatów S.A. (Rogowiec, Poljska), BOT Elektrownia Turów S.A. (Bogatynia, Poljska), BOT Elektrownia Opole S.A. (Brzezie, Poljska), Elektrownia „Kozienice“ S.A. (Świerże Górne, Poljska), Elektrownia Połaniec S.A. – Grupa Electrabel Polska (Połaniec, Poljska), Elektrownia „Rybnik“ S.A. (Rybnik, Poljska), Elektrownia Skawina S.A. (Skawina, Poljska), Elektrownia „Stalowa Wola“ S.A. (Stalowa Wola, Poljska), Południowy Koncern Energetyczny S.A. (Katowice, Poljska), Zespół Elektrowni Dolna Odra S.A. (Nowe Czarnowo, Poljska), Zespół Elektrowni Ostrołęka S.A. (Ostrołęka, Poljska) in Zespół Elektrowni Pątnów-Adamów-Konin S.A. (Konin, Poljska) (zastopniki: B. Krużewski, M. Ciemiński, J. Młot-Schönthaler, N. Dodoo in S. Boullart, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—	Odločba naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naložijo stroški postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke zahtevajo, da se za nično razglasi Odločba Komisije z dne 26. marca 2007 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov za obdobje 2008-2012, ki ga je Poljska posredovala v skladu z Direktivo 2003/87/EC (1).

Zahtevo utemeljujejo s trditvijo, da je Komisija zmotno izdala odločbo, s katero je znatno znižala, inter alia, skupno količino dovoljenih emisij CO2, ki jih lahko oddajajo tovarne, zajete z Direktivo 2003/87/ES.

Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da je Komisija kršila bistvene procesne predpostavke iz Direktive 2003/87/ES tako, da je i) izpodbijano odločbo izdala nezakonito, po izteku trimesečnega roka, določenega v členu 9(3) Direktive, in ii) tožečim strankam nezakonito omejila pravico, da bi se izjavile pred sprejetjem končnega nacionalnega načrta Poljske o razdelitvi pravic za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov za obdobje 2008-2012.

Tožeče stranke v nadaljevanju zatrjujejo, da je Komisija zlorabila pooblastila, ki so ji bila podeljena z Direktivo 2003/87/ES s tem, da je i) za Poljsko določila prenizko stopnjo rasti BDP in prestrogo stopnjo zniževanja emisij, kar je privedlo do prenizko ocenjene skupne kvote emisij za Poljsko; in ii) izkrivila resnični cilj Direktive, kot stroškovno učinkovitega sredstva za izpolnitev obveznosti glede emisij toplogrednih plinov, ki jih imajo podpisnice Kjotskega protokola, ker je nacionalno raven emisij za obdobje 2008-2012 znižala znatno pod višino, ki je bila potrebna za to, da Poljska izpolni cilj iz tega protokola.

Tožeče stranke na koncu zatrjujejo, da Komisija ni spoštovala načel legitimnih pričakovanj, sorazmernosti, enakega obravnavanja in dolžnosti medinstitucionalnega sodelovanja ter dolžnosti obrazložitve.

(1) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/38

Tožba, vložena 12. junija 2007 – Gaedertz proti UUNT – Living Byte Software (GlobalRemote)

(Zadeva T-209/07)

(2007/C 183/73)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Johann-Christoph Gaedertz (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: E. M. Gerstenberg, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Living Byte Software GmbH

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavi naj se odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 25. aprila 2007 v zadevi R 272/2005-4;

—	razveljavi naj se znamka Skupnosti št. 1 466 499 „GlobalRemote“;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka „GlobalRemote“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 38 in 42 (znamka Skupnosti št. 1 466 499).

Imetnik znamke Skupnosti: Living Byte Software GmbH.

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka.

Odločba oddelka za izbris: predlog za ugotovitev ničnosti se zavrne.

Odločba odbora za pritožbe: pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: zlasti kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj znamka Skupnosti, katere ugotovitev ničnosti se predlaga, nima razlikovalnega učinka in je zgolj opisna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/39

Tožba, vložena 11. junija 2007 – RSA Security Ireland proti Komisiji

(Zadeva T-210/07)

(2007/C 183/74)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: RSA Security Ireland Ltd (Shannon, Irska) (zastopnika: S. Daly, Solicitor in B. Conway, Barrister)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	odločba Komisije, s katero so Revenue Commissioners 30. marca 2007 seznanili tožečo stranko, naj se razglasi za nično, saj tarifne uvrstitve proizvoda tožeče stranke ne uvršča v kombinirano nomenklaturo glede na objektivne značilnosti in lastnosti proizvoda;

—	ugotovi naj se, da je treba carinsko uvrstitev proizvoda določiti v skladu z njegovimi bistvenimi značilnostmi, in sicer, da gre za napravo za avtomatsko obdelavo podatkov in jo tako uvrstiti v poglavje 8471 kombinirane nomenklature; ali podredno

—	ugotovi naj se, da je treba proizvod uvrstiti glede na njegove bistvene značilnosti, in sicer, da gre za napravo za računanje ali napravo iz poglavja 8470 kombinirane nomenklature;

—	ugotovi naj se, da v skladu s sprejetimi pravili uvrstitve blaga za namene carin Skupnosti, bistvene lastnosti proizvodov niso to, da gre za varnostno napravo ali sredstvo za dostop do podatkov, ki so shranjeni na naprave za avtomatsko obdelavo podatkov ali drugje;

—	naloži naj se vračilo tistih carin, ki jih je za uvoz proizvoda v Skupnost plačala tožeča stranka, od začetka veljavnosti odločbe Komisije, skupaj z obrestmi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, o kateri so jo Revenue Commissioners obvestili prek elektronske pošte 30. marca 2007, kot odgovor na vlogo za zavezujočo informacijo o tarifah, ki jo je vložila tožeča stranka glede varnostne naprave, ki se poveže z napravo za avtomatsko obdelavo podatkov, imenovane „SID 800 Product“.

Tožeča stranka trdi, da z odločbo, s katero so bili na prvi stopnji seznanjeni Revenue Commissioners, nato pa tožeča stranka, proizvod tožeče stranke ni bil uvrščen glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti ter je tarifna uvrstitev določena tako, da se je napačno uporabilo pravo.

Nadalje tožeča stranka trdi, da bi morala biti pravilna tarifna uvrstitev proizvoda, glede na njegove bistvene značilnosti, naprava za avtomatsko obdelavo podatkov iz poglavja 8471 Carinskega zakonika Skupnosti (1), saj je proizvod v skladu z zahtevami iz opombe 5(B) poglavja 8471 za tako uvrstitev ali je sam naprava za avtomatsko obdelavo podatkov.

Podredno tožeča stranka trdi, da je pravilna tarifna uvrstitev proizvoda, glede na njene objektivne značilnosti, računski stroj iz poglavja 8470 Carinskega zakonika Skupnosti.

Končno tožeča stranka trdi, da ravnanja Komisije glede njenega predloga za zavezujočo tarifno informacijo glede proizvoda na podlagi značilnosti proizvoda kot naprave za avtomatsko obdelavo podatkov, pomenijo kršitev pravice do obrambe in zlorabo pooblastil.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL 1992, L 302, str. 1).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/39

Tožba, vložena 13. junija 2007 – AWWW proti Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

(Zadeva T-211/07)

(2007/C 183/75)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: AWWW GmbH ArbeitsWelt – Working World (Göttingen, Nemčija) (zastopnika: B. Schreier, M. Kappuhne, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Predlogi tožeče stranke

—

razglasitev ničnosti postopka javnega naročila: omejeni razpis po hitrem postopku št. 2007/S 13-014125, objavljen v UL S 13 z dne 19. januarja 2007, ki se nanaša na dejavnost obveščanja in analize o kakovosti dela in zaposlitev, industrijskih odnosih in prestrukturiranju na evropskem nivoju, Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni pošteno izvedla zgoraj navedenega postopka javnega naročanja.

Tožeča stranka zatrjuje, prvič, da razlogi za zavrnitev njene ponudbe niso zadostno obrazloženi. Zlasti v izvlečkih ocenjevalnega obrazca, ki so bili poslani tožeči stranki, naj ne bi bilo primerno obrazloženo, zakaj je bilo javno naročilo oddano drugemu ponudniku.

Drugič, tožeča stranka dalje zatrjuje, da je dopis tožene stranke z dne 15. maja 2007 vseboval formalne napake, ker naj Priloge B k ocenjevalnemu poročilu ne bi podpisale osebe, ki so ocenjevale ponudbe.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/40

Tožba, vložena 15. junija 2007 – Harman International Industries proti UUNT – Becker (Barbara Becker)

(Zadeva T-212/07)

(2007/C 183/76)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Harman International Industries, Inc. (Northridge, ZDA) (zastopnik: M. Vanhegan, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Barbara Becker (Miami, ZDA)

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavi naj se člen 1 Odločbe prvega odbora za pritožbe z dne 7. marca 2007 (zadeva R 502/2006-1), s katero je bil zavrnjena odločba oddelka za ugovore z dne 15. februarja 2005;

—	prijava znamke Skupnosti št. 2 939 072 naj se v celoti zavrne;

—	toženi stranki naj se naložijo stroški postopka pred odborom za pritožbe in pred Sodiščem prve stopnje.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Barbara Becker

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka Skupnosti „Barbara Becker“ za blago iz razreda 9 – prijava št. 2 939 072

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Harman International Industries, Inc

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: besedni znamki Skupnosti „BECKER“ in „BECKER ONLINE PRO“ za blago iz razreda 9.

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru v celoti.

Odločba odbora za pritožbe: ugoditev pritožbi in zavrnitev ugovora.

Navajani tožbeni razlogi: kršitev členov 8(1)(b) in 8(5) Uredbe Sveta št. 40/94 („Uredba“).

Po trditvah tožeče stranke je odbor zmotno uporabil člen 8(1)(b) Uredbe s tem, ko je ugotovil, da ni vsebinske podobnosti med znamko tožeče stranke „BECKER“ in znakom, ki ga je prijavila „Barbara Becker“, torej tudi ni verjetnosti zmede. Tožeča stranka v nadaljevanju zatrjuje, da je odbor zmotno uporabil pravo iz člena 8(5) Uredbe s tem, ko je ugotovil, da ni bilo zveze med znakom, ki ga je prijavila „Barbara Becker“ in njeno znamko Skupnosti.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/40

Tožba, vložena 22. junija 2007 – Donnici proti Parlamentu

(Zadeva T-215/07)

(2007/C 183/77)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Beniamino Donnici (zastopniki: M. Sanino, G. Roberti, I. Perego, P. Salvatore, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—	sklep Evropskega parlamenta z dne 24. maja 2007 o preverjanju mandata tožeče stranke naj se razglasi za ničnega;

—	na podlagi člena 241 Pogodbe ES naj se razglasi, da člen 3(5) Poslovnika Evropskega parlamenta ni zakonit;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijanim sklepom je bila razglašena neveljavnost mandata poslanca Evropskega parlamenta Beniamina Donnicija, čigar izvolitev je sporočil pristojni nacionalni organ, in potrjena veljavnost mandata Achilla Occhetta.

Tožeča stranka poudarja, da je italijanski Consiglio di Stato s pravnomočno sodbo razveljavil imenovanje Achilla Occhetta za člana Evropskega parlamenta.

V podporo svojih trditev, tožeča stranka zatrjuje, da:

—	se Evropski parlament ni bil pristojen izreči o veljavnosti mandata evropskega poslanca, ki pripada B. Donniciju;

—	je Evropski parlament kršil člen 12 Akta iz leta 1976, po katerem ne sme podvomiti v odločbe nacionalnih organov, izdane v okviru njihovih pravic;

—

Evropski parlament ni pravilno uporabil člena 3(5) Poslovnika, glede katerega tožeča stranka uveljavlja tudi njegovo nezakonitost, ker je v nasprotju z Aktom iz leta 1976. Kot vir sekundarne zakonodaje poslovnik namreč ne more Evropskemu parlamentu dodeliti pristojnosti, ki niso določene že z Aktom;

—	Evropski parlament je nepravilno ocenil, da se lahko sklicuje na kršitev člena 6 Akta iz leta 1976, in je, s tem ko ni uporabil zadevnih pravnomočnih odločb nacionalnih sodišč, kršil tudi načelo res iudicata;

—	Evropski parlament ni primerno obrazložil izpodbijanega sklepa in zlasti ni pojasnil, zakaj ni upošteval nasprotnega mnenja, ki ga je glede tega predlagala pravna služba.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/42

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 28. junija 2007 – da Silva proti Komisiji

(Zadeva F-21/06) (1)

(Uradniki - Imenovanje v razred - Prosto delovno mesto direktorja, objavljeno pred 1. majem 2004 - Sprememba Kadrovskih predpisov - Člen 2 in člen 5(5) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom - Razvrstitev v razred po novih, manj ugodnih določbah - Načelo, v skladu s katerim so vsi uradniki upravičeni do kariere)

(2007/C 183/81)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Joao da Silva (Bruselj, Belgija) (zastopnika: G. Vandersanden in L. Levi, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: J. Currall, H. Kraemer in K. Herrmann, zastopniki)

Intervenient v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Arpio Santacruz in I. Sulce, zastopnika)

Predmet zadeve

Na eni strani, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 18. maja 2005, s katero se tožečo stranko imenuje za direktorja in s katero se jo razvršča v razred A*14 namesto v razred A2, ki je bil naveden v obvestilu o prostem delovnem mestu, objavljenem leta 2003, in na drugi strani, vrnitev tožeče stranke v razred A*15 (nekdanji A2) ter obnovitev njene kariere z retroaktivnim učinkom.

Izrek sodbe

1)	Odločba Komisije Evropskih skupnosti z dne 18. maja 2005 se v delu, v katerem se nanaša na razvrstitev J. da Silve kot direktorja v razred A*14, stopnja 2, se razglasi za nično.

2)	Komisija Evropskih skupnosti nosi stroške J. da Silve in svoje stroške.

3)	Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

(1) UL C 108, 6.5.2006, str. 31.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/42

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 28. junija 2007 – Bianchi proti Evropski fundaciji za usposabljanje (ETF)

(Zadeva F-38/06) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Pogodba o delu za določen čas - Nepodaljšanje - Strokovna nesposobnost - Obveznost obrazložitve - Očitna napaka pri presoji)

(2007/C 183/82)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Irène Bianchi (Torino, Italija) (zastopnik: M.-A. Lucas, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) (zastopnika: M. Dunbar skupaj z G. Vandersandnom, odvetnik)

Predmet zadeve

Prvič, razglasitev ničnosti odločbe direktorice Evropske fundacije za usposabljanje, da se pogodba začasnega uslužbenca tožeče stranke ne podaljša, in drugič, odškodninski zahtevek.

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne.

2)	Vsaka stranka nosi lastne stroške.

(1) UL C 143, 17.6.2006, str. 37.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/43

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 19. junija 2007 – Davis in drugi proti Svetu

(Zadeva F-54/06) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Pokojnine - Korekcijski koeficienti - Upokojitev po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov v različici, ki se uporablja od 1. maja 2004 - Uporaba korekcijskih koeficientov, izračunanih na podlagi povprečnih življenjskih stroškov v državi prebivališča upokojencev - Prehodna ureditev - Odprava korekcijskih koeficientov glede pravic do pokojnine, pridobljenih po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov v različici, ki se uporablja od 1. maja 2004)

(2007/C 183/83)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Davis (Bolton, Združeno kraljestvo) in trije drugi (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Arpio Santacruz in I. Sulce, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Sveta o določitvi pravic do pokojnine tožečih strank, ker delu njihovih pravic do pokojnine, ki so ga pridobile po 30. aprilu 2004, ni dodeljen korekcijski koeficient in ker je korekcijski koeficient, ki velja za del njihovih pravic do pokojnine, ki so ga pridobile pred 30. aprilom 2004, drugačen od tistega, ki vpliva na plačilo uradnikov, ki so v službi v Združenem kraljestvu ali na Danskem.

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne.

2)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 154, str. 28.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/43

Tožba, vložena 16. maja 2007 – Wolfgang A. Mandt proti Evropskemu parlamentu

(Zadeva F-45/07)

(2007/C 183/84)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Wolfgang A. Mandt (Kreuztal, Nemčija) (Zastopnica: B. Kolb, odvetnica)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—	za nično naj se razglasi odločba z dne 8. februarja 2007 o znižanju vdovske pokojnine tožeče stranke za 50 %,

—	toženi stranki naj se naloži, da tožeči stranki za nazaj do 1. aprila 2006 ter za naprej mesečno izplačuje dodatnih 50 % vdovske pokojnine po preminuli ženi Giseli Neumann.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropski parlament je tožeči strani za 50 % znižal njegovo vdovsko pokojnino po ženi Giseli Neumann, pri čemer se je skliceval na nepriznavanje leta 1995 zahtevane, pravnomočne belgijske ločitvene sodbe, ki je bila izdana njenemu prvemu možu.

Tožba zadeva nepriznavanje te sodbe ter Uredbo Sveta št. 2201/2203/ES z dne 24. novembra 2003. Tožeča stranka navaja, da je edini preživeli zakonec, ker je bila zakonska zveza med njim in umrlo pravno-veljavno sklenjena (člen 18, Priloga VIII Kadrovskih predpisov).

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/43

Tožba, vložena 30. maja 2007 – Tiralongo proti Komisiji

(Zadeva F-55/07)

(2007/C 183/85)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Giuseppe Tiralongo (Ladispoli, Italija) (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone in S. Frazzani, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	tožba naj se razglasi za dopustno;

—	Komisiji naj se naloži, naj predloži informacije in dokumente glede zaposlitve in nadaljnjih podaljšanj pogodbe v Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF) gospe X in tudi naj jo predlaga za pričo;

—	sprejme naj se vse potrebne ukrepe procesnega vodstva in pripravljalne ukrepe za presojo kršitve načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, ki se ju očita Komisiji;

—	Komisiji naj se naloži plačilo 460 000 eurov ali drugega primernega zneska, ki ga določi Sodišče za uslužbence iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka;

—	Komisiji naj se naloži plačilo 100 000 eurov ali drugega primernega zneska, ki ga določi Sodišče za uslužbence iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, ki je bila do 30. aprila 2005 začasni uslužbenec pri uradu OLAF, zahteva odškodnino zaradi cele vrste nedopustnih ravnanj, ki naj bi jih storila Komisija pri podaljševanju njene pogodbe. Ta nedopustna ravnanja naj bi bila med drugim: i) kršitev veljavnih predpisov, ki se uporabljajo in upoštevne sodne prakse na področju javnih uslužbencev; ii) kršitev načela zaupanja v pravo; iii) kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

4.8.2007

Uradni list Evropske unije

C 183/44

Tožba, vložena 11. junija 2007 – Gerochristos proti Parlamentu

(Zadeva F-56/07)

(2007/C 183/86)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Ioannis Gerochristos (Bruselj, Belgija) (zastopnik: E. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—	naj se za nično razglasi odločba Parlamenta z dne 26. septembra 2006 o imenovanju tožeče stranke za uradnika pripravnika v funkcionalno skupino administratorjev in o razvrstitvi v naziv AD 6, plačilni razred 3;

—	naj se za nično razglasi naknadna odločba Parlamenta o odtegnitvi zneska 994,95 eurov od osnovne plače tožeče stranke in naj se tožeči stranki ta znesek povrne pri prvem zapadlem plačilu po sprejeto odločitvi o razglasitvi ničnosti;

—	naj se toženi stranki naloži, da iz naslova odškodnine za materialno in nematerialno škodo in zadržanja kariere izplača znesek 25 000 eurov, ki se lahko med postopkom zniža ali zviša;

—	naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, uspešen kandidat splošnega natečaja EPSO A/18/04 (1), za katerega je bilo obvestilo objavljeno preden je začela veljati Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (2), je bila v času, ko se je zaposlila kot uradnik z nazivom AD6, zaposlena kot začasni uslužbenec z nazivom AST 8.

V utemeljitev tožbe se tožeča stranka sklicuje na, prvič, kršitev obveznosti obrazložitve, določene v členu 25(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), ker ji uprava nikoli ni posredovala obrazložitve razlogov za uvrstitev v naziv AD6 in za zadržanje zneska 994,95 eurov od osnovne plače.

Drugič, tožeča stranka po eni strani uveljavlja kršitev člena 31 Kadrovskih predpisov, členov 2 in 8 priloge XIII k Kadrovskim predpisom ter določil obvestila o natečaju, in po drugi strani vlaga ugovor nezakonitosti zoper člen 13(1) priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je uprava kršila načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, zlasti ker naj bi bila oškodovana glede na druge začasne uslužbence in uradnike, ki so bili upravičeni do ugodnejše razvrstitve v skladu s členom 5(2) in (4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom oziroma z določenimi določbami, ki jih je sprejelo predsedstvo Parlamenta.

Četrtič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, zlasti ker je bilo obvestilo o natečaju namenjeno sestavi rezervnega seznama za zaposlitev administratorjev z nazivom A7/A6.

Petič, tožeča stranka uveljavlja kršitev načela dobrega upravljanja in dolžnosti skrbnega ravnanja.

Nazadnje tožeča stranka trdi, da je uprava z odtegnitvijo zgoraj navedenega zneska od njene osnovne plače kršila člen 85 Kadrovskih predpisov.

(1) UL C 96A, 21.4.2004, str. 1.

(2) UL L 124, 27.4.2004, str. 1.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 183

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 4. avgust 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2007/C 183/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 170, 21.7.2007	1