ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 164

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 50
18. julij 2007


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila, smernice in mnenja

 

PRIPOROČILA

 

Svet

2007/C 164/01

Priporočilo Sveta z dne 31. maja 2007 o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti ( 1 )

1

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 164/02

Enotna uporaba kombinirane nomenklature (KN) (Uvrščanje blaga)

3

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 164/03

Menjalni tečaji eura

5

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Cedefop

2007/C 164/04

Javni razpis za zbiranje predlogov – GP/D/ReferNet-FPA/001/07 – ReferNet – Evropsko omrežje referenc in strokovnega znanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (VET)

6

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2007/C 164/05

Državna pomoč – Francija – Državna pomoč št. C 17/07 (ex NN 19/07) – Regulirane tarife električne energije v Franciji – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

9

2007/C 164/06

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4742 – Oxbow/SSM) ( 1 )

20

2007/C 164/07

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4677 – Thornwood/Federal-Mogul) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

21

 

DRUGI AKTI

 

Komisija

2007/C 164/08

Obvestilo uvoznikom v Evropsko unijo, ki predlagajo, da v letu 2008 uvozijo nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

22

2007/C 164/09

Obvestilo podjetjem iz Evropske unije, ki v letu 2008 nameravajo izvažati nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

30

2007/C 164/10

Obvestilo uporabnikom nadzorovanih snovi v Evropski uniji, ki so dovoljene za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2008 v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

37

 

Popravki

2007/C 164/11

Popravek Informacij, uradno posredovanih v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah (UL C 153, 6.7.2007)

45

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila, smernice in mnenja

PRIPOROČILA

Svet

18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/1


PRIPOROČILO SVETA

z dne 31. maja 2007

o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 164/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti drugega pododstavka člena 152(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vsako leto zaradi nesreč ali nasilja umre približno 235 000 državljanov Skupnosti. Poškodbe so za boleznimi srca in ožilja, rakom in boleznimi dihal četrti najpogostejši vzrok smrti v državah članicah.

(2)

Pri otrocih, mladostnikih in mlajših odraslih so nesreče in poškodbe glavni vzrok smrti.

(3)

Mnogi, ki kljub hudim poškodbam preživijo, trpijo zaradi doživljenjske invalidnosti. Nesreče in poškodbe so glavni vzrok trajne invalidnosti pri mlajših ljudeh, prikrajšajo pa jih za številna leta zdravega življenja, čeprav bi se jim pogosto dalo izogniti.

(4)

V povprečju so poškodbe vzrok za približno 6,8 milijonov sprejemov v bolnišnice, kar je 11 % vseh sprejemov v bolnišnice v Evropski uniji.

(5)

Poškodbe pomenijo veliko finančno breme zdravstvenim sistemom in sistemom socialnega varstva ter so vzrok 20 % bolniških dopustov in glavni dejavnik za zmanjšano produktivnost.

(6)

Nevarnost poškodb po državah članicah ter družbenih skupinah ni porazdeljena enakomerno, razlikuje se tudi glede na starost in spol. Nevarnost smrti zaradi poškodb je v državi članici z najvišjo stopnjo poškodb petkrat višja kot v državi z najnižjo stopnjo.

(7)

Za razliko od številnih drugih vzrokov bolezni in prezgodnje smrti se lahko poškodbe preprečijo z izboljšanjem varnosti našega življenjskega okolja ter varnejšo uporabo izdelkov in storitev, ki jih uporabljamo. Zadosten dokaz za preskušeno učinkovitost so ukrepi v zvezi z nesrečami, ki se še vedno ne uporabljajo v vsej Skupnosti

(8)

Večina teh ukrepov se je izkazala za stroškovno učinkovite, saj ugodnosti preventive za zdravstvene sisteme pogosto večkrat presegajo stroške intervencij.

(9)

Treba bi bilo nadaljevati s pomembnimi napredki, ki so bili doseženi na številnih področjih, ki zadevajo varnost, kot na primer v prometu ali na delovnem mestu. Pozornost pa bi bilo treba posvetiti tudi nekaterim drugim področjem, ki so bila do sedaj manj obravnavna, kot so na primer dom, prosti čas in šport, nesreče ter preventive pri otrocih in starejših državljanih.

(10)

Upoštevati bi bilo treba tudi povezavo med uživanjem alkohola in drogami ter številom poškodb in nesreč, ter namerne poškodbe, zlasti nasilje v družini nad ženskami in otroki.

(11)

Zato se zdi, da je treba izkoristiti obstoječe podatke in po potrebi razviti mehanizem za spremljanje poškodb in poročanje o njih, ki bi državam članicam omogočil usklajen pristop k razvoju in uveljavljanju nacionalnih politik za preprečevanje poškodb, vključno z izmenjavo dobrih praks. Takšen mehanizem bi se lahko razvil v okviru programa Skupnosti na področju javnega zdravja (2) ter vseh programov, ki mu bodo sledili, in drugih ustreznih programov Skupnosti; vzpostavil naj bi se na podlagi reprezentančnih nacionalnih sistemov za spremljanje poškodb in poročanje o njih, ki morajo biti skladni in se dopolnjevati.

(12)

Da bi racionalizirali porabo sredstev programa Skupnosti na področju javnega zdravja in drugih ustreznih programov Skupnosti in da bi se preprečevanja poškodb lotili kar najbolj učinkovito, so bila določena naslednja prednostna področja: varnost otrok in mladostnikov, varnost starejših državljanov, varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, preprečevanje športnih poškodb in poškodb, ki nastanejo v prostem času, preprečevanje poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve, preprečevanje samopoškodb in preprečevanje nasilja, zlasti nasilja v družini nad ženskami in otroki. Ta prednostna področja so bila opredeljena ob upoštevanju socialnih posledic poškodb glede na njihovo število in resnost, dokazil o učinkovitosti intervencijskih ukrepov in verjetnosti uspešnega izvajanja v državah članicah –

PRIPOROČA:

Države članice naj bi za zagotovitev visoke ravni javnega zdravja:

(1)

bolje izkoristile obstoječe podatke in po potrebi razvile instrumente za spremljanje poškodb in poročanje o njih, s katerimi bi pridobile primerljive informacije, spremljale gibanja pri nevarnosti poškodb in učinke preventivnih ukrepov skozi čas ter ocenile potrebe po uvedbi dodatnih pobud v zvezi z varnostjo izdelkov in storitev ter varnostjo na drugih področjih;

(2)

pripravile nacionalne načrte ali enakovredne ukrepe za preprečevanje nesreč in poškodb, ki bi vključevali spodbujanje osveščanje javnosti o vprašanjih varnosti. S takšnimi načrti in ukrepi naj bi vzpostavile in spodbudile medsektorsko in mednarodno sodelovanje ter učinkovito izkoristile možnosti financiranja preventivnih ukrepov in spodbujanja varnosti. Pri njihovem izvajanju bi bilo treba posebno pozornost nameniti vprašanju spolov, izpostavljenim skupinam, kot so otroci, starejši ljudje, invalidi, izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu, poleg tega pa tudi športnim poškodbam in poškodbam, ki nastanejo v prostem času, ter poškodbam, ki jih povzročijo izdelki in storitve, nasilju in samopoškodbam;

(3)

podprle uvedbo preprečevanja poškodb in spodbujanju varnosti v šole in programe usposabljanja zaposlenih v zdravstvu in drugje in tako te skupine usposobile za ukrepanje in svetovanje na področju preprečevanja poškodb.

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

(1)

na ravni Skupnosti zbira in obdeluje informacije o poškodbah, ki naj bi temeljile na nacionalnih instrumentih za spremljanje poškodb;

(2)

spodbuja izmenjavo informacij o dobrih praksah in o ukrepih politik na določenih prednostnih področjih in spodbuja sporočanje informacij ustreznim zainteresiranim skupinam;

(3)

podpira države članice v prizadevanjih, da bi poznavanje preprečevanja poškodb vključile v programe usposabljanja zaposlenih v zdravstvu in drugje;

(4)

izvaja ukrepe Skupnosti, kakor so opisani zgoraj, in sicer s pomočjo sredstev iz programa Skupnosti na področju javnega zdravja in iz programov, ki mu bodo sledili, iz splošnega okvira za financiranje ukrepov Skupnosti v podporo potrošniški politiki (3) okvirnega programa na področju raziskav (4) in iz drugih ustreznih programov Skupnosti;

(5)

štiri leta po sprejetju tega priporočila pripravi poročilo o vrednotenju z ugotovitvami o učinkovitosti predlaganih ukrepov in potrebah po nadaljnjem ukrepanju.

V Bruslju, 31. maja 2007.

Za Svet

Predsednik

F. MÜNTEFERING


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008). (UL L 271, 9.10.2002, str. 1).

(3)  Sklep št. 20/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. decembra 2003 o uvedbi splošnega okvira za financiranje ukrepov Skupnosti v podporo potrošniški politiki v letih 2004 do 2007 (UL L 5, 9.1.2004, str. 1).

(4)  Sklep št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o šestem okvirnem programu Evropske skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in k inovacijam (2002-2006) (UL L 232, 29.8.2002, str. 1).


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/3


ENOTNA UPORABA KOMBINIRANE NOMENKLATURE (KN)

(Uvrščanje blaga)

(2007/C 164/02)

Pojasnjevalne opombe, sprejete v skladu s postopkom iz člena 10(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87, z dne 23. julija 1987, o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1)

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti (2) se spremenijo, kot sledi:

Na strani 354 vstavite naslednje besedilo:

„8701 90 11 do 8701 90 90

Drugo

Pod te tarifne podštevilke spadajo tako imenovana“ terenska vozila„, ki so konstruirana tako, da se uporabljajo kot traktorji, in imajo naslednje lastnosti:

en sam sedež za voznika;

standardna vlečna kljuka;

krmilo z dvema ročajema, ki sta opremljena s krmilnimi pripomočki;

krmiljenje se izvaja z obračanjem obeh prednjih koles in temelji na avtomobilskem krmilnem sistemu (Ackermanov princip);

zavore na vseh kolesih;

samodejna sklopka in vzvratna prestava;

motor, ki je posebej razvit za uporabo na težavnem zemljišču in zmožen pri nizkem prenosnem razmerju zagotavljati dovolj moči za vleko priključene opreme;

moč se prenaša na kolesa prek gredi in ne prek verige;

pnevmatike, ki so nameščene na vsa kolesa, imajo na tekalni ploskvi globok profil, primeren za zahtevno zemljišče;

vlečna zmogljivost vozila zadostuje za vleko nezavrte prikolice, ki je vsaj dvakrat težja od vozila.

Če ima vozilo vse navedene lastnosti in je v skladu s pojasnjevalnimi opombami k tarifnim podštevilkam 8701 90 11 do 8701 90 50, se uvrsti kot kmetijski ali gozdarski traktor. Drugače se uvrsti pod tarifno podštevilko 8701 90 90.

Če tako imenovano“ terensko vozilo „nima prej navedenih lastnosti, se uvrsti pod tarifno številko 8703.

Te tarifne podštevilke izključujejo tudi tako imenovane“ quads „(tarifna številka 8703 ali tarifna podštevilka 9503 00 10 (glej pojasnjevalne opombe k tej tarifni podštevilki)).“

Na strani 372 vstavite naslednje besedilo:

„9403

Drugo pohištvo in njegovi deli

Mize iz različnih materialov se uvrstijo glede na material, iz katerega so izdelani podporni elementi (noge in okvir), razen če na podlagi splošnega pravila 3(b) za razlago kombinirane nomenklature material, iz katerega je izdelan vrhnji del, daje mizi njene bistvene značilnosti, na primer veliko vrednost (kadar je na primer vrhnji del izdelan iz dragocene kovine, stekla, marmorja, redkega lesa).“

Na strani 375 vstavite naslednje besedilo:

„9505

Praznični, karnevalski in drugi izdelki za razvedrilo, vključno s čarovniškimi triki in podobno:

Poleg primerov, omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 9505 (A), morajo izdelki, ki se uvrščajo kot praznični izdelki imeti okrasno vrednost (glede zasnove in okrasja) ter biti zasnovani, izdelani in priznani izključno kot izdelki za praznovanje. Uporabljajo se na poseben dan ali v določenem obdobju leta.

Ti izdelki so v skladu s svojo zgradbo in zasnovo (odtisnjeno vsebino, okraski, simboli ali napisi) namenjeni uporabi na določen praznik.

“Praznik „je poseben dan ali obdobje med letom, ki ga neka skupnost obeleži z značilnimi simboli in posebnimi običaji. Nekateri teh praznikov so se začeli praznovati v davnini z rituali ob verskih dogodkih, drugi se množično praznujejo in so pomembni v življenju države. Primeri takih dogodkov so božič, velika noč, noč čarovnic (Halloween, predvečer 1. novembra), valentinovo, rojstni dnevi in poroke.

Tudi naslednji izdelki se štejejo za praznične izdelke:

kipci s praznično opravo, ki ponazarjajo sezonske teme ali sezonske dejavnosti;

umetne buče za noč čarovnic (smejoče ali ne);

izdelki, ki se po tradiciji uporabljajo med velikonočnimi prazniki (na primer umetni velikonočni pirhi – ne takšni, ki služijo kot embalaža), rumeni velikonočni piščanci in velikonočni zajčki);

potiskano papirno okrasje za okraševanje tort, povezano s posameznim praznikom;

keramični izdelki, ki imajo praznično zasnovo in okrasno vlogo.

Izdelki z uporabnim namenom so izključeni, tudi če imajo zasnovo ali okrasje, primerno za posamezen praznik.

Pod to tarifno številko ne spadajo:

(a)

igrače, vključno živali s polnilom in igre;

(b)

okrašeni stalni magnetki (tako imenovani“ magnetki za na hladilnik„);

(c)

okvirji fotografij;

(d)

umetni velikonočni pirhi, ki se uporabljajo kot embalaža;

(e)

kipi angelov;

(f)

miniaturni oblikovani okraski (na primer v obliki ročne torbe ali zvonca), ki se uporabljajo kot embalaža za čokolado ali slaščice;

(g)

posode in škatle (na primer v obliki božičnega drevesca ali božička);

(h)

svečniki s prazničnimi okraski;

(ij)

keramični izdelki, ki imajo praznično zasnovo in uporabno vlogo;

(k)

namizni prti, namizna pregrinjala in prtički s prazničnim okrasjem;

(l)

oblačila in kostumi.“


(1)  UL L 256, 7. 9. 1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbo Sveta (ES) št. 580/2007 (UL L 138, 30.5.2007, str. 1).

(2)  UL C 50, 28. 2. 2006, str. 1.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/5


Menjalni tečaji eura (1)

17. julija 2007

(2007/C 164/03)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3771

JPY

japonski jen

168,07

DKK

danska krona

7,4412

GBP

funt šterling

0,6732

SEK

švedska krona

9,1613

CHF

švicarski frank

1,6554

ISK

islandska krona

82,8

NOK

norveška krona

7,8845

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5842

CZK

češka krona

28,271

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

245,83

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6973

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,7511

RON

romunski leu

3,1279

SKK

slovaška krona

33,161

TRY

turška lira

1,7617

AUD

avstralski dolar

1,5755

CAD

kanadski dolar

1,438

HKD

hongkonški dolar

10,7682

NZD

novozelandski dolar

1,7398

SGD

singapurski dolar

2,0895

KRW

južnokorejski won

1 264,45

ZAR

južnoafriški rand

9,6166

CNY

kitajski juan

10,4149

HRK

hrvaška kuna

7,2925

IDR

indonezijska rupija

12 469,64

MYR

malezijski ringit

4,7441

PHP

filipinski peso

62,217

RUB

ruski rubelj

35,073

THB

tajski bat

41,588


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Cedefop

18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/6


JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – GP/D/ReferNet-FPA/001/07

ReferNet – Evropsko omrežje referenc in strokovnega znanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (VET)

(2007/C 164/04)

1.   Cilji in opis

Evropsko omrežje referenc in strokovnega znanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ReferNet) združuje nacionalne konzorcije iz vseh držav članic, Islandije in Norveške, ki jih sestavljajo organizacije, ki delujejo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Vsak konzorcij ima svojega nacionalnega vodjo.

Ta razpis za zbiranje predlogov nacionalnih konzorcijev in ključnih organizacij na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja je objavljen v podporo tem dejavnostim. Izbran bo po en prejemnik za vsako državo članico, Norveško in Islandijo. Nacionalni konzorcij bo pri izvajanju in potrjevanju dejavnosti sodeloval s predstavnikom nacionalnega omrežja ReferNet in s Cedefopom.

Glavni cilj tega razpisa je izbrati enega uspešnega kandidata (eno organizacijo ali en konzorcij) v vsaki upravičeni državi in z njim skleniti štiriletni okvirni sporazum o partnerstvu z namenom, da se ustanovi in vodi reprezentativni nacionalni konzorcij ključnih organizacij na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki naj bi podpiral Cedefop in skupaj s partnerji v konzorciju izvajal dejavnosti, ki se vsako leto določijo v letnem akcijskem načrtu (glej 3. oddelek). Okvirni sporazum o partnerstvu z ReferNetom se izvaja na podlagi prilagoditve letnega programa dela v skladu z odločbo upravnega odbora Cedefopa v zadnjem četrtletju leta 2007.

V okviru tega razpisa morajo kandidati poleg oblikovanja okvirnega partnerstva predlagati tudi akcijski načrt za leto 2008.

Dejavnosti v vsakem akcijskem načrtu konzorcija bodo izbrane iz dejavnosti, naštetih v seznamu „področje dejavnosti“. Čeprav mora vodja konzorcija dokazati, da je konzorcij zmožen izvajati vse dejavnosti iz seznama, pa velja opozoriti, da konzorciju ni treba vsako leto izvajati vseh dejavnosti iz seznama.

Letna dejavnost konzorcija se bo financirala na podlagi posebnega sporazuma o dodelitvi sredstev, sklenjenega vsako leto. Sredstva bodo različno visoka glede na velikost države in dejavnost (sklop dejavnosti), ki se izvaja.

2.   Proračun in trajanje projekta

Ocenjeni proračun za štiriletno trajanje okvirnih sporazumov o partnerstvu znaša 4 000 000 EUR, odvisno od odločitve proračunskega organa.

Skupna razpoložljiva proračunska sredstva za letne dejavnosti v letu 2008 (trajanje projekta: 12 mesecev) znašajo 925 000 EUR za 27 držav članic ter Islandijo in Norveško.

Skupna razpoložljiva proračunska sredstva se bodo razdelila med tri skupine držav na podlagi števila prebivalcev v državi:

1. skupina držav: Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Slovenija in Islandija. Največji znesek sredstev: 22 580 EUR.

2. skupina držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Švedska in Norveška. Največji znesek sredstev: 32 590 EUR.

3. skupina držav: Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Španija, Združeno kraljestvo. Največji znesek sredstev: 42 585 EUR.

Skupnost bo sredstva dodelila kot finančni prispevek k stroškom prejemnika (in/ali soprejemnikov), temu pa je treba dodati še lasten finančni prispevek in/ali lokalne, regionalne, nacionalne in/ali zasebne prispevke. Celoten prispevek Skupnosti ne sme presegati 70 % upravičenih stroškov.

Cedefop si pridržuje pravico, da ne dodeli vseh razpoložljivih proračunskih sredstev.

3.   Merila upravičenosti

Ocenjene bodo vloge, ki izpolnjujejo vsa merila upravičenosti.

3.1.   Upravičene organizacije

Kandidat (nacionalni vodja konzorcija) mora izpolnjevati naslednje zahteve:

biti mora javna ali zasebna organizacija s pravnim statusom, ki je pravna oseba (kar pomeni, da se ne morejo prijaviti fizične osebe – posamezniki);

voditi mora nacionalni konzorcij, ki po sestavi predstavlja različne interesne skupine v državi;

sposoben mora biti izvajati vse dejavnosti v obsegu, kot je podrobno opisano v 3. oddelku celotnega besedila razpisa (zbiranje in analiziranje informacij, raziskave, dokumentacijska dejavnost in zbirke podatkov, razširjanje informacij in promocija).

3.2.   Upravičene države

Za upravičene se štejejo vloge iz naslednjih držav:

EU 27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo);

Norveška in Islandija.

Organizacije s sedežem v državah, ki niso navedene zgoraj, niso upravičene.

3.3.   Upravičeni predlogi

Predlogi morajo biti oddani v roku za oddajo ter izpolnjevati vsa druga formalna merila upravičenosti iz 13. oddelka celotnega besedila razpisa.

Cedefop si pridržuje pravico, da ne upošteva predlogov, ki po izteku roka še vedno niso popolni. Pridržuje si tudi pravico, da zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za končno odločitev o dodelitvi finančne pomoči.

4.   Rok

Predlogi za okvirni sporazum o partnerstvu IN akcijski načrt 2008 morajo biti poslani najkasneje do 14. septembra 2007.

Predlagani akcijski načrt za leto 2008 za posebni sporazum o dodelitvi sredstev v letu 2008 (glej prilogo I k celotnemu besedilu razpisa) se mora začeti izvajati januarja 2008 in trajati 12 mesecev.

5.   Dodatne informacije

Podrobnosti o razpisu za zbiranje predlogov, obrazci in priloge so na voljo na spletni strani Cedefopa:

http://www.cedefop.europa.eu/index.asp?section=3&sub=2.

Vloge morajo izpolnjevati vse zahteve, navedene v celotnem besedilu razpisa, in biti oddane na predloženih uradnih obrazcih.

Predlogi bodo ocenjeni v skladu z načeloma preglednosti in enake obravnave.

Odbor bo vse upravičene vloge ocenil na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril za dodelitev, opredeljenih v celotnem besedilu razpisa. K sodelovanju v postopku ocenjevanja vlog bodo povabljeni zunanji strokovnjaki.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/9


DRŽAVNA POMOČ – FRANCIJA

Državna pomoč št. C 17/07 (ex NN 19/07) – Regulirane tarife električne energije v Franciji

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 164/05)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 13. junija 2007 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenimi ukrepi.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o pomočeh, v zvezi s katerimi Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State Aid Greffe

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Franciji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

1.   OPIS UKREPA

V Franciji lahko končni odjemalci električno energijo kupijo na dva načina: na liberaliziranem trgu ali na reguliranem trgu.

Pri nakupu električne energije na liberaliziranem trgu lahko odjemalci izbirajo med dobavitelji, ki so uveljavljena podjetja ali novi ponudniki. Energijski delež cene je določen na osnovi prostega dogovora med stranko in dobaviteljem. Pogosto izraža stroške, ki jih ima dobavitelj z nakupom električne energije na veleprodajnem trgu. Poleg energijskega deleža cene odjemalec plača še stroške za prenos električne energije in uporabo omrežja, ki zajemajo zlasti stroške transporta in distribucije.

Električno energijo na reguliranem trgu pa lahko odjemalci kupujejo le pri distributerjih, ki jih določi država. Največkrat je to Electricité de France. Cene vključujejo vse stroške ter jih v celoti uravnava država, in sicer jih ponavadi določi z ministrsko odredbo. Te regulirane cene se imenujejo tudi „tarife“.

Že nekaj let tržne cene električne energije precej naraščajo, medtem ko so tarife ostale razmeroma ustaljene. Iz tega sledi, da so nekatere kategorije reguliranih tarif zdaj znatno nižje od tržnih cen. Gre predvsem za t.i. „rumene“ in „zelene“ tarife.

Odjemalci, ki so do začetka leta 2007 izstopili iz reguliranega trga, se na ta trg niso mogli vrniti. Odločitve za liberalizirani trg ni mogoče preklicati. Z vzpostavitvijo sistema „tarif za vrnitev“ so francoski organi nedavno omogočili, da je pod določenimi pogoji možna delna vrnitev.

Z uporabo tega sistema lahko odjemalci, ki so izstopili iz reguliranega trga in se odločili za liberalizirani trg, zaprosijo, da bi bili pri nakupu električne energije znova upravičeni do reguliranih tarif za dve leti. Vendar morajo plačati pribitek na to tarifo, ki lahko znaša od 10 % do 23 %. Kljub pribitku pa so tarife, uporabljene pri tarifni opciji t.i. „rumene“ in „zelene“ tarife, precej nižje od tržnih cen.

Francija je za financiranje tega sistema uvedla dva prispevka – eden se uporablja za vse francoske odjemalce, drugi za vse velike proizvajalce električne energije iz jedrske in vodne energije.

2.   ANALIZA UKREPA

Komisija je analizirala element pomoči iz obeh sistemov reguliranih tarif, kadar se uporabljata za negospodinjske odjemalce. Ugotovila je, da so bile te regulirane tarife vsaj deloma financirane z državnimi sredstvi. Komisija je tudi ugotovila, da dajejo „rumeni“ in „zeleni“ elementi tarif nekaterim negospodinjskim odjemalcem selektivno prednost in da vplivajo na izmenjave med državami članicami. Te ugotovitve so veljavne tudi za tarife, ki se uporabljajo za odjemalce, ki še niso izkoristili svoje upravičenosti, ter za tarife za vrnitev.

Komisija je proučila pomoč, da bi ugotovila, ali jo lahko obravnava kot združljivo s skupnim trgom. Na tej stopnji svoje analize meni, da ni mogoče uporabiti nobenega odstopanja, določenega v členu 87(2) in (3) Pogodbe ES.

Komisija je nato proučila pomoč, da bi ugotovila, ali lahko to pomoč obravnavamo kot nadomestilo za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (1) (v nadaljnjem besedilu „Direktiva“).

V členu 3 Direktive so določena pravila, ki se uporabljajo za storitve splošnega gospodarskega pomena. V odstavku 3 te direktive je navedeno, da: „Države članice zagotovijo, da so vsi gospodinjski odjemalci in, kjer je po mnenju držav članic to ustrezno, mala podjetja (namreč podjetja z manj kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR), upravičeni do univerzalnih storitev, to je do pravice do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po razumnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih cenah“.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija na tej stopnji svoje analize ocenjuje, da reguliranih tarif ni mogoče obravnavati kot storitev splošnega gospodarskega pomena, če se uporabljajo za negospodinjske odjemalce, ki niso mala podjetja. Poleg tega poudarja, da obveznost zagotavljanja električne energije po reguliranih tarifah ni časovno omejena ali odvisna od posebnih okoliščin. Zato dvomi o združljivosti teh tarif s skupnim trgom, če se uporabljajo za negospodinjske odjemalce, ki niso mala podjetja.

3.   SKLEP

Komisija sproža postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z navedenimi ukrepi.

Komisija od Francije zahteva, da ji posreduje vse informacije, ki bi lahko bile koristne pri presoji tega ukrepa.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.

Vse zainteresirane stranke so pozvane, da predložijo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega povzetka.

BESEDILO DOPISA

„Par la présente, la Commission a l'honneur d'informer la France qu'après avoir examiné les informations fournies par les autorités françaises sur les mesures citées en objet, elle a décidé d'ouvrir la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2, du traité CE.

1.   PROCÉDURE

1.

Dans le cadre de l'examen de mesures d'aides d'État dans le secteur de l'électricité concernant d'autres États membres, la Commission est venue à connaître des modalités du régime de tarifs réglementés de l'électricité en France. La Commission a ouvert un dossier à cet égard le 9 novembre 2006 sous le numéro de registre CP 245/2006.

2.

Par courrier réf. D/59883 du 24 novembre 2006 la Commission a demandé aux autorités françaises des informations sur les mesures en objet. Les autorités françaises ont transmis ces informations par courrier du 26 décembre 2006, enregistré par la Commission le même jour.

2.   DESCRIPTION DES MESURES EN EXAMEN

3.

Le fonctionnement du secteur de l'électricité en France est régi par la loi no 2000-108 du 10 février 2000 relative à la modernisation et au développement du service public de l'électricité (2) (ci-après dénommée “loi no 2000-108”).

4.

Deux catégories de clients finaux coexistent dans ce secteur. les clients éligibles et les clients non éligibles. Les clients éligibles peuvent choisir leur fournisseur d'électricité. En application des dispositions de la directive 2003/54/CE du Parlement européen et du Conseil du 26 juin 2003 concernant des règles communes pour le marché intérieur de l'électricité et abrogeant la directive 96/92/CE (3), tous les clients non résidentiels (4) sont éligibles depuis le 1er juillet 2004. A compter du 1er juillet 2007, tous les clients, y compris les clients résidentiels (5), seront éligibles.

5.

L'article 22 de la loi no 2000-108 dispose que les clients éligibles peuvent choisir librement leur fournisseur d'électricité. Les clients éligibles ayant exercé ce droit (ci-après dénommés “les clients ayant exercé leur éligibilité”) achètent leur électricité dans des conditions de marché, à un prix final dont la part correspondant à l'énergie fournie est le résultat d'une libre négociation entre client et fournisseur. Le prix final contient également une part correspondant à l'acheminement de l'électricité et aux charges d'utilisation du réseau. Le montant de cette part demeure réglementé par l'État.

6.

Pour les clients non éligibles, ainsi que les clients éligibles n'ayant pas exercé leur éligibilité, la loi instaure un “service public de l'électricité”. Le service public de l'électricité est un système de fourniture d'électricité aux clients finaux qui reste intégralement réglementé par l'État. Dans ce système, les clients achètent l'électricité à un fournisseur désigné par l'État et à des prix réglementés, appelé “tarifs réglementés de vente d'électricité”.

7.

L'État désigne les fournisseurs chargés de la distribution d'électricité dans le cadre du service public de l'électricité selon des zones de compétence géographique. Il s'agit dans la très grande majorité des cas (6) de l'entreprise Électricité de France (ci-après dénommée “EDF”). Dans certaines zones d'étendue limitée, d'autres entreprises qu'EDF sont désignées. Ces entreprises sont généralement connues sous le nom de Distributeurs Non Nationalisés (ci-après “DNNs”) ou parfois d' “entreprises locales de distribution”, les deux appellations recouvrant la même notion. Les DNNs sont le plus souvent des régies, des sociétés d'économie mixte ou des sociétés d'intérêt collectif agricole d'électricité.

8.

EDF possède sa propre branche de génération d'électricité. Les DNNs, quant à eux, s'approvisionnent le plus souvent en électricité auprès d'EDF, à des prix eux-mêmes réglementés, appelés “tarifs de cession de l'électricité aux distributeurs non nationalisés”.

9.

Les tarifs réglementés de vente d'électricité sont fixés par arrêté ministériel. Ils font l'objet d'un avis de la Commission de Régulation de l'Énergie (ci-après dénommée “CRE”). La périodicité de leur révision n'est pas systématique. Le dernier arrêté de fixation des tarifs en date est l'arrêté du 10 août 2006 relatif aux prix de l'électricité (7). Les tarifs y étaient augmentés de 1,7 % en moyenne par rapport aux tarifs précédents, qui n'avaient pas été modifiés depuis 2004.

10.

Les tarifs réglementés de vente d'électricité sont segmentés par catégories d'utilisateurs, dites “options tarifaires”. Les options tarifaires sont fonction de paramètres tels que la puissance de raccordement, la durée d'utilisation ou la possibilité d'effacement du client. Certains clients peuvent être couverts par plusieurs options tarifaires et doivent alors choisir entre celles-ci.

11.

Les options sont regroupées en trois grands groupes, appelés tarifs “bleus”, “jaunes” et “verts”.

Les tarifs bleus regroupent les clients raccordés au réseau en basse tension, et dont la puissance souscrite est inférieure ou égale à 36 kVA. Il s'agit généralement des clients résidentiels et des petits clients non résidentiels.

Les tarifs jaunes regroupent les clients raccordés au réseau en basse tension et dont la puissance souscrite est strictement supérieure à 36 kVA. Il s'agit généralement de clients non résidentiels de taille moyenne.

Les tarifs verts regroupent les clients raccordés au réseau en haute tension. Il s'agit généralement de grands clients non résidentiels.

12.

Les tarifs réglementés de vente d'électricité sont des prix intégrés qui incluent le prix de la fourniture d'énergie ainsi que l'ensemble des charges d'acheminement et d'utilisation des réseaux. Selon les autorités françaises, ces prix sont en moyenne de:

Option

Tarif bleu

Tarif jaune

Tarif vert

Du 1.1.2004 au 15.8.2006

87 EUR/MWh

68 EUR/MWh

50 EUR/MWh

Depuis le 16.8.2006

88 EUR/MWh

69 EUR/MWh

52 EUR/MWh

13.

La version originale de la loi no 2000-108 prévoyait que les clients ayant exercé leur éligibilité ne puissent par la suite revenir dans le cadre des tarifs réglementés de vente d'électricité. Le choix du marché libéralisé était donc irréversible.

14.

La loi no 2006-1537 du 7 décembre 2006 relative au secteur de l'énergie (8) a modifié cet état de fait en instaurant le système du “tarif réglementé transitoire d'ajustement du marché” (ci-après dénommé “tarif de retour”).

15.

Le système du tarif de retour permet aux clients ayant exercé leur éligibilité de bénéficier à nouveau de conditions tarifaires réglementées, sous certaines conditions.

16.

Les clients ayant exercé leur éligibilité doivent signaler leur intention de bénéficier des tarifs de retour avant le 1er juillet 2007. Ils bénéficient alors des tarifs de retour pour une période de deux ans à compter de la date de la demande. La loi prévoit qu'un rapport envisageant la prolongation du dispositif au-delà de cette période de deux ans doit être présenté au parlement avant le 31 décembre 2008.

17.

Les clients bénéficiant du tarif de retour gardent le fournisseur qu'ils avaient choisi en application des dispositions de l'article 22 de la loi no 2000-108. Le contrat de fourniture qu'ils avaient conclu avec ce fournisseur reste d'application dans toutes ses dispositions, à l'exception du prix, qui est remplacé par le tarif réglementé transitoire d'ajustement du marché (9).

18.

Comme les tarifs réglementés de vente d'électricité, les tarifs de retour sont des prix intégrés qui incluent le prix de la fourniture d'énergie ainsi que l'ensemble des charges d'acheminement et d'utilisation des réseaux. Leur valeur est fixée par arrêté ministériel, par référence au tarif réglementé de vente d'électricité qui serait applicable à un consommateur présentant les mêmes caractéristiques et qui n'aurait pas exercé son éligibilité. L'arrêté du 3 janvier 2007 fixant le niveau du tarif réglementé transitoire d'ajustement du marché (10) fixe les valeurs relatives suivantes.

pour le tarif bleu, 10 % de plus que le tarif réglementé de vente d'électricité,

pour le tarif jaune, 20 % de plus que le tarif réglementé de vente d'électricité,

pour le tarif vert, 23 % de plus que le tarif réglementé de vente d'électricité.

Il en résulte les valeurs moyennes suivantes:

Tarif bleu

Tarif jaune

Tarif vert

96,8 EUR/MWh

82,8 EUR/MWh

63,96 EUR/MWh

19.

Les fournisseurs d'électricité qui alimentent leurs clients au tarif de retour et qui établissent qu'ils ne peuvent produire eux-mêmes ou se procurer l'électricité en question à un prix inférieur à la part des tarifs de retour correspondant à la fourniture d'énergie bénéficient d'une compensation entre leurs coûts et les recettes provenant du tarif de retour. Cette compensation est plafonnée.

20.

La compensation est financée par le revenu de deux prélèvements.

Une part de la “contribution au service public de l'électricité”, charge payable par l'ensemble des clients et instaurée par le I de l'article 5 de la loi no 2000-108. Cette part ne peut excéder 0,55 EUR/MWh.

Une contribution due par les producteurs d'électricité exploitant des installations d'une puissance installée totale de plus de 2 GW. Cette contribution est assise sur leur production d'électricité d'origine nucléaire et hydraulique au cours de l'année précédente. Elle ne peut excéder 1,3 EUR/MWh d'origine nucléaire ou hydraulique. Cette contribution est versée à la Caisse des dépôts et consignations.

21.

Dans le cas où les prélèvements ci-dessus ne suffiraient pas à payer la totalité des compensations pour une année donnée, le manque à collecter est ajouté au montant des charges à prélever l'année suivante.

3.   EVALUATION DES MESURES — EXISTENCE D'AIDE D'ÉTAT

22.

Par la suite, les tarifs réglementés de vente d'électricité seront dénommés “tarifs standards”. Les tarifs réglementés transitoires d'ajustement du marché continueront à être dénommés “tarifs de retour”.

23.

La Commission a analysé l'existence d'un élément d'aide d'État au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité CE dans le chef des clients non résidentiels bénéficiant de l'un des deux systèmes de tarifs.

24.

Par ailleurs, pour ce qui concerne les tarifs standards, la Commission a limité son examen à la période commençant à la libéralisation au 1er juillet 2004. C'est en effet à cette date que tous les clients non résidentiels sont devenus éligibles, en application des dispositions de la directive 2003/54/CE. Auparavant, seule une petite minorité d'entreprises étaient éligibles.

25.

Il y a aide d'État au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité CE lorsqu'une mesure accorde un avantage à certains entreprises ou certaines productions, que cette mesure est sélective, qu'elle est financée par des ressources d'État et qu'elle affecte ou menace d'affecter les échanges entre États membres.

3.1.   Avantage

26.

Il y a avantage si une mesure étatique permet à une entreprise de ne pas supporter des charges auxquelles elle devrait normalement faire face en l'absence de la mesure. Le paiement de l'approvisionnement en électricité est clairement une charge dont une entreprise est normalement redevable. Il convient donc d'analyser si les mesures en examen résultent dans un allègement de cette charge.

27.

La Commission a donc analysé si les tarifs standards et de retour permettaient à leurs bénéficiaires de s'approvisionner en électricité à un prix plus avantageux que celui qui prévaudrait en leur absence, c'est à dire les prix du marché.

28.

La Commission note en premier chef que les autorités françaises elles-mêmes semblent estimer que cela est bien le cas. Sur son site web, le Ministère français de l'Industrie indique que “il [le tarif de retour] offre une réponse adaptée aux entreprises confrontées à la hausse récente des prix de l'électricité”. Plus loin, il est écrit que “[le tarif de retour] sera ainsi significativement inférieur au prix constatés actuellement sur les marchés (11). Par ailleurs, comme les tarifs de retour sont au minimum de 10 % supérieurs aux tarifs standards, l'affirmation qui précède est encore plus valable pour ces derniers.

29.

La Commission a cherché à confirmer cette affirmation déjà claire provenant des autorités françaises elles-mêmes par sa propre analyse.

30.

Pour ce faire, elle a utilisé une courbe de l'évolution des prix de marché de gros de l'électricité transmise par les autorités françaises. Il s'agit d'une estimation des prix de gros de l'électricité pour un contrat annuel en fourniture de base. On peut considérer qu'il s'agit d'une estimation raisonnable du prix de gros payable par un consommateur industriel, et d'une estimation conservatrice du prix de gros payable par les autres types de consommateurs, puisque ces derniers ont un profil d'utilisation marquant un pic en heure de pointe, où l'électricité est plus chère, et un creux durant la nuit, où l'électricité est moins chère.

31.

Selon cette courbe, les prix ont été à peu près stables entre 30 et 35 EUR/MWh durant l'année 2004, puis ont augmenté régulièrement en 2005 pour atteindre plus de 50 EUR/MWh à la fin de l'année 2005. Durant l'année 2006 (12), les prix ont fluctué entre 50 et 60 EUR/MWh avec une moyenne d'environ 55 EUR/MWh. Cette courbe est par ailleurs cohérente avec les données issues du rapport d'activité 2006 de la CRE (13), qui sont reproduites dans le graphe au point 37 ci-dessous pour faciliter les comparaisons numériques.

32.

L'année 2007 est en cours et il est donc impossible de connaître encore l'évolution des prix pour toute l'année, et donc d'en calculer une moyenne. Selon les indications partielles disponibles pour les premiers mois de l'année, les prix de marché pour un contrat annuel en fourniture de base se sont situés autour de 50 EUR/MWh, avec une tendance à la hausse depuis mars.

33.

Ces prix de marché sont des prix de gros, c'est-à-dire hors coûts d'acheminement et d'utilisation du réseau. Pour pouvoir les comparer aux tarifs, qui sont des prix intégrés, il convient de retrancher de ces tarifs la part correspondant à l'acheminement et à l'utilisation du réseau, pour n'en conserver que la part correspondant à la fourniture d'énergie.

34.

L'estimation de la part des tarifs correspondant à l'acheminement et à l'utilisation du réseau est complexe, en raison de la grande variété des options de tarifs. Les autorités françaises n'ont pas fourni d'estimation de ces coûts à la Commission, et se sont contentées d'indiquer qu'il faudrait en tenir compte pour une comparaison significative des prix de gros avec les tarifs.

35.

Selon la Chambre de commerce et d'industrie de Paris, ces coûts représenteraient entre 30 % et plus de 50 % du prix total de l'électricité selon la puissance souscrite et la tension de raccordement (14).

36.

Dans un communiqué de presse du 18 août 2006, la société POWEO estime quant à elle la part des coûts d'acheminement à près de 45 % du tarif pour un client professionnel (15).

37.

Au vu de ce qui précède, la Commission a retenu pour son analyse une valeur estimée de 40 % pour la part des coûts d'acheminement et d'utilisation du réseau sur le prix total de l'électricité dans les tarifs. La Commission en a déduit les estimations suivantes pour la part du tarif correspondant à la fourniture d'énergie.

Option

Part fourniture du tarif standard (EUR/MWh)

Part fourniture du tarif de retour (EUR/MWh)

Jusqu'au 15.6.2006

Depuis le 16.6.2006

Bleu

52,2

52,8

61,6

Jaune

40,8

41,4

55,2

Vert

30

31,2

43,16

Notes Les estimations des tarifs standards sont fondées sur les moyennes données au point 12. Les estimations des tarifs de retour sont fondées sur les moyennes données au point 18. Les parts fournitures sont obtenues en retranchant du tarif concerné 40 % du tarif standard correspondant. La Commission note que les valeurs obtenues, qui sont conservatives, sont cohérentes avec celles de la figure 44 du rapport d'activité cité à la note de bas de page 13.

On reproduit ici le graphe de l'évolution des prix extrait du rapport du CRE mentionné au point 31 pour faciliter les comparaisons numériques (16).

Image

38.

Il résulte de ce qui précède que, même avec cette estimation conservative, les tarifs verts standard sont presque toujours inférieurs aux prix de marché en 2004. A compter de 2005, ils sont systématiquement inférieurs aux prix de marché, et de manière significative. Les tarifs de retour verts sont sensiblement inférieurs aux prix constatés sur les mois de 2007 pour lesquels des données partielles existent d'ores et déjà.

39.

La même conclusion peut être tirée pour les tarifs standards jaunes au moins à compter de mi 2005, dans une ampleur moindre mais néanmoins toujours significative.

40.

Pour ce qui concerne les tarifs de retour jaunes, la comparaison avec les prix de fourniture en base pour les premiers mois de 2007 est moins concluante. Cependant, il faut noter que l'estimation de la part fourniture des tarifs est conservative. De plus, les tarifs jaunes concernant les entreprises moyennes plus susceptibles d'avoir une consommation plus forte en pic. La Commission en conclut qu'il existe à tout le moins de sérieux doutes que les tarifs de retour jaunes soient inférieurs aux prix de marché.

41.

Enfin, pour les tarifs bleus, il ne semble pas que l'on puisse conclure de manière claire. Les tarifs de retour ne semblent pas attractifs. Quand aux tarifs standards, s'ils sont maintenant plutôt dans la tranche basse des prix de marché, ils ont été en revanche longtemps sensiblement supérieurs aux prix de marché. Il en résulte donc qu'ils ne semblent pas constituer un avantage systématique.

42.

Les analyses quantitatives conservatives de la Commission conduisent donc à une claire confirmation des assertions mentionnées au point 28 ci-dessus pour tous les tarifs verts, ainsi que pour les tarifs standards jaunes. La situation est moins tranchée pour les tarifs de retour jaunes ainsi que pour les tarifs bleus standards. Les tarifs de retour bleus semblent être quant à eux au dessus des prix de marché.

43.

Pour finir, la Commission a confronté ces résultats à l'avis de la CRE sur le projet d'arrêté du 10 août 2006 relatif aux prix de l'électricité.

44.

Dans cet avis, la CRE a indiqué que la part fourniture des tarifs standards ne reflétait pas toujours la réalité des coûts de fourniture, et qu'elle est, en particulier, résiduelle, voire négative, pour certains clients aux tarifs verts et jaunes (17).

45.

Au vu de ce qui précède, la Commission conclut qu'à ce stade de son analyse il semble y avoir un avantage, à tout le moins en moyenne, pour les catégories de clients bénéficiant des tarifs standards et de retour verts et jaunes.

3.2.   Sélectivité

46.

Les autorités françaises font valoir que les tarifs réglementés sont accessibles à toutes les entreprises, et constitueraient à ce titre des mesures générales.

47.

La Commission estime que le fait que les mesures soient applicables à toutes les entreprises ne permet pas de conclure automatiquement que ces mesures sont des mesures générales. En effet, pour ce faire, il faut non seulement que les mesures soient applicables à toutes les entreprises, mais aussi que l'avantage qui en découle soit le même pour toutes les entreprises. Il ne doit donc pas y avoir de catégorie spécifique d'entreprises qui bénéficient particulièrement de la mesure.

48.

Or, à ce stade de son analyse, la Commission estime que deux éléments permettent de mettre à jour une sélectivité des mesures en examen.

49.

Premièrement, l'avantage tiré des tarifs est lié à la consommation d'électricité. Il contient donc un élément de sélectivité de facto en faveur des entreprises grandes consommatrices d'électricité, en particulier les entreprises dites “électrointensives”.

50.

Deuxièmement, et c'est sans doute le point le plus important, l'avantage n'est pas proportionnel au volume d'électricité consommé. Les paramètres pour l'applicabilité d'une option tarifaire à un client donné sont prescrits dans le droit Français. Comme il apparaît dans le tableau du point 37, l'avantage par MWh dépend de l'option tarifaire applicable au client (bleu, jaune ou vert, dans le sens de l'avantage par MWh croissant). Ainsi, le droit avantage certains catégories de consommateurs d'électricité devant d'autres, et indépendamment même de la quantité d'électricité consommée, les tarifs jaunes et verts présentent également une importante sélectivité de jure.

51.

Au vu de ce qui précède, à ce stade de son analyse, la Commission conclut que les tarifs standards et de retour jaunes et verts présentent un caractère sélectif.

3.3.   Ressources d'État

3.3.1.   Sur les tarifs standards

52.

Les tarifs standards sont financés par les ressources d'EDF et des DNNs, qui vendent l'électricité à leurs clients à un prix inférieur au prix qui résulterait du libre fonctionnement marché.

53.

La Commission a analysé si ces ressources pouvaient être qualifiées de ressources d'État.

54.

Dans son arrêt Stardust (18), la cour a indiqué que d'utilisation de ressources d'entreprises publiques relevait de l'application de l'article 87, paragraphe 1, du traité CE lorsque le mode d'utilisation de ces ressources est imputable à l'État.

55.

Dans le cas d'espèce, l'imputabilité à l'État est évidente puisque le mécanisme des tarifs standards est mis en place par une loi. De plus, le niveau des tarifs est fixé par arrêté ministériel pour chacune des catégories tarifaires. Les décisions sont donc des décisions étatiques, sur lesquelles les entreprises n'ont aucune prise.

56.

Il reste donc à analyser la nature de la propriété d'EDF et des DNNs.

57.

L'État est largement majoritaire au capital d'EDF. Au 30 janvier 2006, il en possédait 87,3 % (19). EDF est donc sous le contrôle de l'État. Il s'agit d'une entreprise publique, et ses ressources sont donc des ressources d'État. Lorsqu'un consommateur bénéficiant du tarif est fourni par EDF, les décisions légales et réglementaires de l'État mentionnées au paragraphe 55 imposent à EDF de fournir l'électricité à un prix qui est inférieur à celui qui s'appliquerait sur le marché. L'utilisation de ces ressources d'État est donc aussi imputable à l'État, comme cela est expliqué ci-dessus.

58.

Selon les indications à la disposition de la Commission, les DNNs sont au nombre de 168 (20).

59.

144 sur ces 168 DNNs sont sous des régies ou des sociétés d'économie mixte. Les régies sont des établissements publics entièrement contrôlés par les collectivités (par exemple les municipalités). Les sociétés d'économie mixte sont des sociétés anonymes dont le capital est majoritairement détenu par les pouvoirs publics, et ses ressources sont donc des ressources d'état. Ces DNNs sont donc contrôlées directement par l'État. Il y a également un EPIC (Établissement Public à caractère Industriel et Commercial). Les EPIC sont des établissements publics, entièrement propriété de l'État, et ses ressources sont donc des ressources d'état.

60.

D'autres DNNs, comme Électricité de Strasbourg, sont des sociétés anonymes, dont la majorité est détenue conjointement par EDF et/ou par des autorités municipales. Ces sociétés sont donc également sous le contrôle de l'État.

61.

Enfin, une petite minorité de DNNs (20 sur 168) ont une structure de coopérative ou de société d'intérêt collectif agricole d'électricité, dont il est plus difficile de déterminer si l'Etat en exerce le contrôle.

62.

Au vu du fait qu'EDF distribue elle-même l'immense majorité (environ 95 %) du volume total d'énergie concerné par les tarifs standards et qu'une très large majorité des autres distributeurs sont contrôlés eux-mêmes par l'État, la Commission estime que l'on peut conclure, à ce stade de l'analyse, que les sommes mises en jeu représentent, au moins leur quasi-totalité, des ressources d'État.

63.

Cette conclusion est renforcée par le fait que les DNNs achètent le plus souvent l'électricité qu'ils distribuent dans le système des tarifs standards auprès d'EDF, par un système lui-même réglementé par l'État, dit système des “tarifs de cession de l'électricité aux distributeurs non nationalisés”. Par ce système, EDF est soumis a l'obligation de fournir aux DNNs la quantité d'électricité dont ils ont besoin pour remplir leurs obligations de fourniture dans le système des tarifs standards, à un prix leur permettant de vendre l'électricité au tarif standard sans pertes. Les DNNs transfèrent donc au moins une partie de leur charge financière à EDF. La Commission estime qu'il est donc très probable que, in fine, la totalité des ressources impliquées dans le système des tarifs standards proviennent d'entreprises publiques.

64.

Les tarifs de standards sont donc financés par des ressources d'État et imputable à celui-ci.

3.3.2.   Sur les tarifs de retour

65.

Les tarifs de retour sont financés par les revenus de deux contributions imposées par l'État, comme décrit au point 20 ci-dessus.

66.

En application de la pratique constante de la Commission (21), qui suit la jurisprudence de la Cour à cet égard [voir par exemple les arrêts de la Cour dans les affaires C-173/73 (22) et C-78/79 (23)], le revenu de ce type de contributions constitue des ressources d'État lorsque trois conditions cumulatives dont réunies.

67.

Premièrement, les contributions doivent être imposées par l'État. C'est ici le cas puisque les deux contributions sont imposées par la loi no 2000-108.

68.

Deuxièmement, le revenu des contributions doit être versé auprès d'un organisme désigné par l'État. Il s'agit ici de la Caisse des Dépôts et Consignations.

69.

Troisièmement, le revenu des contributions doit être utilisé au bénéfice de certaines entreprises, selon des règles établies par l'État. Ici encore c'est le cas puisque le revenu des contributions est utilisé en application des dispositions de la loi no 2000-108, pour bénéficier in fine aux catégories d'utilisateurs définis par l'État, dans une mesure également définie par lui.

70.

Les tarifs de retour sont donc financés par des ressources d'État.

3.4.   Affectation des échanges

71.

Les tarifs standards et de retour constituent des régimes d'aides, applicables à tous les secteurs de l'économie. La Commission considère que l'impact sur les échanges de tels régimes peut être présumé puisque la plupart des activités économiques font l'objet d'échanges entre États membres.

3.5.   Conclusion

72.

A ce stade de son analyse, la Commission conclut que les tarifs standards jaunes et verts et les tarifs de retour jaunes et verts constituent des aides d'État aux opérateurs économiques qui en bénéficient.

4.   ÉVALUATION DES MESURES — LÉGALITÉ

73.

Aucun des deux systèmes de tarifs n'a été notifié à la Commission au sens de l'article 88, paragraphe 3, du traité CE avant sa mise en œuvre. Les aides sont donc des aides illégales au sens de l'article premier, lettre f), du règlement (CE) no 659/1999 du Conseil du 22 mars 1999 portant modalités d'application de l'article 93 du traité CE (24).

5.   ÉVALUATION DES MESURES — COMPATIBILITÉ

74.

L'article 87, paragraphe 1, du traité CE comporte un principe général d'interdiction des aides d'État dans la Communauté. L'article 87, paragraphes 2 et 3, du traité CE porte des dérogations à ce principe général.

75.

Les dérogations de l'article 87, paragraphe 2, du traité CE, ne semblent pas s'appliquer dans le cas d'espèce. En effet, les aides ne sont pas octroyées aux consommateurs individuels, ne sont pas destinées à remédier aux dommages causés par les calamités naturelles ou par d'autres événements extraordinaires, et ne sont pas octroyées à l'économie de certaines régions de la République fédérale d'Allemagne affectées par la division de l'Allemagne.

76.

Les dérogations prévues à l'article 87, paragraphe 3, lettres a), b) et d), du traité CE ne semblent pas non plus être d'application. En effet, à l'exception de circonstances exceptionnelles qui ne semblent pas réunies dans ce cas, l'article 87, paragraphe 3, lettre a), n'autorise pas d'aides au fonctionnement. De plus, les aides ne sont pas destinées à promouvoir la réalisation d'un projet important d'intérêt européen commun ou à remédier à une perturbation grave de l'économie d'un État membre, ni destinées à promouvoir la culture et la conservation du patrimoine.

77.

L'article 87, paragraphe 3, lettre c), du traité CE, prévoit la possibilité d'autoriser des aides destinées à faciliter le développement de certaines activités ou de certaines régions économiques, quand elles n'altèrent pas les conditions des échanges dans une mesure contraire à l'intérêt commun. La Commission a publié plusieurs lignes directrices et communications destinées à expliquer comment elle appliquerait les dispositions de cet article du traité. A ce stade de son analyse, il semble que les aides en cause ne puissent être autorisées à la lumière d'aucun de ces documents.

6.   ÉVALUATION DES MESURES — SERVICES D'INTÉRÊT ÉCONOMIQUE GÉNÉRAL

78.

En l'absence de possibilité de déclarer l'aide compatible avec le marché commun en application des dispositions de l'article 87, paragraphes 2 et 3, du traité CE, la Commission a analysé dans quelle mesure les dispositions de l'article 86, paragraphe 2, pourraient s'appliquer.

79.

Le traité CE autorise une dérogation à certaines de ses règles, sous certaines conditions, pour la mise en œuvre de Services d'Intérêt Économique Général (ci-après “SIEGs”). La base juridique pour cette dérogation peut être soit les critères définis par la Cour dans l'arrêt Altmark (25), soit l'utilisation directe des dispositions de l'article 86, paragraphe 2, du traité CE. Lorsque les critères de l'arrêt Almark sont remplis, la mesure échappe à la qualification d'aide d'État au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité CE.

80.

La condition préliminaire pour que l'une de ces deux bases légales s'applique est que la mesure concernée vise l'accomplissement d'un SIEG. Les États membres jouissent d'une grande marge de discrétion pour la définition de ce qu'ils considèrent comme des SIEGs. Cependant, dans certains secteurs, cette discrétion est encadrée par la législation communautaire.

81.

A ce stage de son analyse, la Commission estime que cela est le cas dans le secteur de l'électricité.

82.

La directive 2003/54/CE organise le marché intérieur de l'électricité.

83.

Son article 3 fixe les règles applicables aux obligations de service public (qui sont un autre nom pour les SIEG). Le paragraphe 3 de cet article dispose que “Les États membres veillent à ce que tous les clients résidentiels et, lorsqu'ils le jugent approprié, les petites entreprises (à savoir les entreprises employant moins de 50 personnes et ayant un chiffre d'affaire annuel ou un bilan qui n'excède pas 10 millions d'EUR) bénéficient du service universel, c'est-à-dire du droit d'être approvisionnés, sur leur territoire, en électricité d'une qualité bien définie, et ce à des prix raisonnables, aisément et clairement comparables et transparents”.

84.

Les dispositions susmentionnées définissent le périmètre possible du service universel concernant la fourniture d'électricité. Ce périmètre contient l'approvisionnement des clients résidentiels et, lorsque l'État membre le juge approprié, des petites entreprises. Il exclut les entreprises qui ne sont pas des petites entreprises, c'est-à-dire les entreprises moyennes et grandes.

85.

Par ailleurs, le paragraphe 2 de l'article 3 de la directive précitée dispose pour sa part que “en tenant pleinement compte des dispositions pertinentes du traité, en particulier de son article 86, les États membres peuvent imposer aux entreprises du secteur de l'électricité, dans l'intérêt économique général, des obligations de service public qui peuvent porter sur la sécurité, y compris la sécurité l'approvisionnement, la régularité, la qualité et le prix de la fourniture, ainsi que la protection de l'environnement, y compris l'efficacité énergétique et la protection du climat. Ces obligations sont clairement définies, transparentes, non discriminatoires et contrôlables et garantissent aux entreprises d'électricité de l'Union européenne un égal accès aux consommateurs nationaux.”

86.

La Commission note que ce paragraphe permet, entre autres objectifs, l'imposition d'obligations de service public dans l'intérêt économique général qui peuvent porter sur le prix de la fourniture. Elle note que les tarifs réglementés (standards et de retour) constituent des obligations imposées aux entreprises d'électricité qui portent sur le prix de la fourniture, et qui sont notamment clairement définies et contrôlables. Toutefois, compte tenu notamment du fait que l'obligation n'est pas limitée dans le temps ou à des circonstances particulières, la Commission ne peut conclure à ce stade que les obligations n'excèdent pas ce qui est nécessaire pour garantir l'accomplissement de l'éventuelle mission de service public confiée aux entreprises d'électricité, et pour ne pas affecter les échanges dans une mesure contraire à l'intérêt commun dans un système où le jeu de la concurrence devrait en principe entraîner la fixation de prix compétitifs — comme le prévoit l'article 86 du traité CE.

87.

La Commission doit donc à ce stade de l'analyse formuler des doutes sur le fait que les aides puissent bénéficier des dérogations prévues par le traité CE pour l'accomplissement de SIEG, notamment pour ce qui concerne les entreprises qui ne sont pas des petites entreprises.

7.   CONCLUSION

88.

Au vu de ce qui précède, la Commission a des doutes sur la compatibilité avec le marché commun des tarifs standards et des tarifs de retour, tous deux dans leurs composantes jaunes et vertes, pour ce qui concerne leur application après le 1er juillet 2004, et aux clients non résidentiels qui ne sont pas des petites entreprises (26).

89.

Le fait que le périmètre de la présente décision soit restreint à l'approvisionnement en électricité des clients non résidentiels qui ne sont pas des petites entreprises au sens de la directive 2003/54/CE est sans préjudice d'initiatives de la Commission concernant les tarifs dans leur application à d'autres consommateurs. En particulier, la Commission souligne que les autorités françaises n'ont informé la Commission d'aucune mesure adoptée dans le but de remplir obligations de service public comme l'article 3, paragraphe 9, de ladite directive leur en faisait obligation.

90.

Compte tenu des considérations qui précédent, la Commission invite la France, dans le cadre de la procédure de l'article 88, paragraphe 2, du traité CE, à présenter ses observations et à fournir toute information utile pour l'évaluation des aides dans un délai d'un mois à compter de la date de réception de la présente.

91.

La Commission rappelle à la France l'effet suspensif de l'article 88, paragraphe 3, du traité CE et se réfère à l'article 14 du règlement (CE) no 659/1999 du Conseil qui prévoit que toute aide illégale pourra faire l'objet d'une récupération auprès de son bénéficiaire.

92.

Par la présente, la Commission avise la France qu'elle informera les intéressés par la publication de la présente lettre et d'un résumé de celle-ci au Journal officiel de l'Union européenne. Elle informera également les intéressés dans les pays de l'AELE signataires de l'accord EEE par la publication d'une communication dans le supplément EEE du Journal officiel, ainsi que l'autorité de surveillance de l'AELE en leur envoyant une copie de la présente. Tous les intéressés susmentionnés seront invités à présenter leurs observations dans un délai d'un mois à compter de la date de cette publication.“


(1)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

(2)  JORF no 35 du 11.2.2000, p. 2143. Cette loi a été modifiée à plusieurs reprises, la dernière fois par la loi no 2007-290 du 5 mars 2007 instituant le droit au logement opposable et portant diverses mesures en faveur de la cohésion sociale (JORF no 55 du 6.3.2007, p. 4190).

(3)  JO L 176 du 15.7.2003, p. 37.

(4)  L'article 2.11 de la directive 2003/54/CE définit les clients non résidentiels comme les personnes physiques ou morales achetant de l'électricité non destinée à leur usage domestique. Cette définition englobe les producteurs et les clients grossistes.

(5)  L'article 2.10 de la directive 2003/54/CE définit les clients non résidentiels comme les clients achetant de l'électricité pour leur propre consommation domestique, ce qui exclut les activités commerciales ou professionnelles.

(6)  EDF indique que sa branche distribution fournit environ 95 % du volume d'électricité concerné. Source: Brochure intitulée “Tarif d'Utilisation de Réseau Public de Distribution d'Électricité”, EDF Réseau Distribution, pp. 4-5.

(7)  JORF no 186 du 12 août 2006, p. 12005.

(8)  JORF no 284 du 8.12.2006, p. 18531. Cette loi est une des modifications de la loi no 2000-108.

(9)  Source: “Note interprétative sur la mise en œuvre du tarif réglementé transitoire d'ajustement du marché”. Ministère de l'Industrie:

http://www.industrie.gouv.fr/energie/electric/note-interpretative-tarif_retour.pdf.

(10)  JORF no 4 du 5 janvier 2007, p. 170.

(11)  http://www.industrie.gouv.fr/energie/electric/tarif-retour.htm.

(12)  La courbe s'arrête au 22.11.2006.

(13)  CRE. Rapport d'activité 2006, 5.7.2006, partie 3: la régulation du marché de l'électricité, p. 58:

http://www.cre.fr/fr/content/download/3625/66567/file/1152782313089.pdf.

(14)  http://www.environnement.ccip.fr/energie/electricite/reseau-transport-electricite.htm.

(15)  Source: POWEO, cité par Companynews:

http://www.companynewsgroup.com/imprimer.asp?co_id=111260.

(16)  Les prix en Allemagne apparaissent uniquement parce que ce graphe était également utilisé par le CRE pour une comparaison France/Allemagne. Ils n'ont pas d'utilité pour la présente décision.

(17)  Avis de la Commission de régulation de l'énergie du 9 août 2006 sur le projet d'arrêté relatif aux prix de vente de l'électricité, section 2.2, deuxième paragraphe:

http://www.cre.fr/imgAdmin/1161595981902.pdf.

(18)  Arrêt de la Cour du 16.5.2002 dans l'affaire C-482/99 (République française c/ Commission).

(19)  http://actionnaires.edf.com/97163i/Accueil-com/Actionnaires/Bourse/Structure-de-l-actionnariat.html.

(20)  Les données datent du 15.4.2002. Quelques modifications mineures peuvent avoir eu lieu depuis lors, comme des regroupements de DNNs de zones proches, mais aucun changement radical.

(21)  Voir par exemple la décision de la Commission dans le cas d'aide d'État N 161/04 — Coûts échoués au Portugal (JO C 250 du 8.10.2005, p. 9).

(22)  Arrêt de la Cour du 2.7.1974 dans l'affaire 173/73, Italie c/ Commission.

(23)  Arrêt de la Cour du 22.3.1997 dans l'affaire 78-76, Steinike c/ République Fédérale d'Allemagne.

(24)  JO L 83 du 27.3.1999, p. 1. L'article 93 du traité CE porte maintenant le numéro 88.

(25)  Arrêt de la Cour du 24.7.2003 dans l'affaire C-280/00.

(26)  Pour des cas similaires, voir les décisions de la Commission dans les cas d'aides d'État C 38/04, C 13/06, C 36/06 et C 3/07.


18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/20


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4742 – Oxbow/SSM)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 164/06)

1.

Komisija je 10. julija 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Oxbow Carbon & Minerals LLC („OCM“), ki je del podjetja Oxbow Group („Oxbow“, ZDA), z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem SSM Coal B.V. („SSM“, Nizozemska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Oxbow: rudarstvo, proizvodnja, trženje in distribucija vrste trdih goriv in drugih proizvodov iz ogljika, vključno s premogom, žganim koksom in naftnim koksom;

za SSM: pridobivanje, ladijski prevoz, trženje in distribucija vrste trdih goriv in drugih proizvodov iz ogljika, vključno s premogom in naftnim koksom.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4742 – Oxbow/SSM na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/21


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4677 – Thornwood/Federal-Mogul)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 164/07)

1.

Komisija je 10. julija 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Thornwood Associates Limited Partnership („Thornwood“, ZDA), ki je pod nadzorom g. Carla C. Icahna, z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Federal-Mogul Corporation („Federal-Mogul“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Thornwood: upravljanje naložb g. Icahna v vrsto podjetij, v katerih se nahajajo njegovi deleži (v EGP večinoma v prehrambeni industriji, založništvu ter proizvodnji in prodaji izdelkov za dom);

za podjetje Federal-Mogul: ponudba avtomobilskih delov in komponent (sestavni deli motorjev, varnostni sistemi, sistemi razsvetljave).

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4677 – Thornwood/Federal-Mogul na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


DRUGI AKTI

Komisija

18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/22


Obvestilo uvoznikom v Evropsko unijo, ki predlagajo, da v letu 2008 uvozijo nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o „snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč“ (1)

(2007/C 164/08)

I.

To obvestilo je naslovljeno na podjetja, ki nameravajo od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 iz virov zunaj Evropske skupnosti uvažati v Evropsko skupnost naslednje snovi:

Skupina I:

CFC 11, 12, 113, 114 ali 115

Skupina II:

drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki

Skupina III:

halon 1211, 1301 ali 2402

Skupina IV:

ogljikov tetraklorid

Skupina V:

1,1,1-trikloroetan

Skupina VI:

metilbromid

Skupina VII:

delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki

Skupina VIII:

delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki

Skupina IX:

bromoklorometan.

II.

Člen 7 Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (2) zahteva, da se določijo količinske omejitve ter proizvajalcem in uvoznikom dodelijo kvote za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 v skladu s postopkom iz člena 18(2) za uvoz snovi, naštetih v skupinah od I do IX v Prilogi I k temu obvestilu.

Kvote se dodelijo v skladu s postopkom iz člena 18 Uredbe za:

a.

metilbromid za uporabo za izvajanje karantenskih ukrepov in predtovornih opravil (QPS), kot so jo določile pogodbenice Montrealskega protokola in v skladu s členom 4(2)(iii) Uredbe;

b.

metilbromid za nujno uporabo, ki jo je odobrila Komisija, v skladu s sklepi IX/6, Ex.I/3, Ex.I/4 in vsemi drugimi ustreznimi merili, o katerih so se sporazumele pogodbenice Montrealskega protokola, ter v skladu s členom 3(2)(ii) Uredbe. Vendar se ugotavlja, da se od leta 2005 kvote ne dodelijo več uvoznikom, ampak državam članicam z ločeno odločbo Komisije; organi držav članic bodo nato kvote razdelili pooblaščenim zaplinjevalcem.

c.

delno halogenirane klorofluoroogljikovodike (HCFC);

d.

uporabo bistvenega pomena v skladu z merili, določenimi v Sklepu IV/25 pogodbenic Montrealskega protokola, in členom 3(1) Uredbe; ter kakor jih je odobrila Komisija. Objavljeno je bilo posebno obvestilo o uporabi bistvenega pomena;

d.

uporabo za surovine, kot nadzorovane snovi, ki gredo skozi kemijsko preobrazbo v procesu, v katerem je njihova prvotna sestava povsem spremenjena, in kjer so emisije zanemarljive;

e.

predelovalna sredstva, kot nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot kemijska predelovalna sredstva za področja uporabe, navedena v Prilogi VI k Uredbi, v obratih, ki že obstajajo, in kjer so emisije zanemarljive;

f.

uničenje, kot nadzorovane snovi, ki jih je treba uničiti s tehnologijo, ki so jo odobrile pogodbenice Montrealskega protokola, posledica česar je trajna pretvorba ali razgradnja celotne snovi ali njenega znatnega dela.

Količinska omejitev za snovi, ki jih proizvajalci in uvozniki lahko dajo v promet in/ali uporabijo za lastne potrebe v Evropski skupnosti v letu 2008, je izračunana:

za metilbromid za uporabo, namenjeno izvajanju karantenskih ukrepov in predtovornih opravil od 1996 do 1998 (povprečje) v skladu s členom 4(2)(iii);

v skladu s členom 4(4) sta dajanje v promet in uporaba metilbromida dovoljena za izpolnjevanje dovoljenih zahtev za nujno uporabo pri uporabnikih, kot so določeni v členu 3(2); metilbromid za nujno uporabo se dodeli pooblaščenim zaplinjevalcem, ki lahko od uvoznika/proizvajalca zahtevajo, da dobavi dovoljeno količino metilbromida. Uvoznikom/proizvajalcem ne bo neposredno dodeljenih nobenih kvot za nujno uporabo metilbromida;

za HCFC v skladu s členom 4(3)(i).

III.

Podjetja, ki uvažajo HCFC, so lahko (3):

uvozniki v EU-15 (4) ter Bolgariji in Romuniji, ki so uvažali v letu 1999, in uvozniki v EU-10 (5), ki so uvažali v letu 2002 ali 2003 in želijo dati HCFC v promet na trg Evropske skupnosti ter ne proizvajajo HCFC;

proizvajalci iz Evropske skupnosti v EU-15 ter Bolgariji in Romuniji, ki so uvažali v letu 1999, in v EU-10, ki so v letu 2002 ali 2003 na lastno pobudo uvažali dodatne HCFC, da bi jih dali v promet na trg Evropske skupnosti.

IV.

Za količine, uvožene med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2008, so potrebna uvozna dovoljenja. V skladu s členom 6 Uredbe lahko podjetja uvažajo nadzorovane snovi samo, če imajo uvozna dovoljenja, ki jih je izdala Komisija.

V.

V skladu s členom 22 Uredbe je uvoz nove snovi, navedene v Prilogi II k Uredbi, prepovedan, razen če se uporablja kot surovina.

VI.

Za namene Uredbe se količine snovi merijo v skladu z njihovim dejavnikom škodljivosti za ozon (ODP) (6).

VII.

Komisija poziva podjetja, ki nimajo kvote za leto 2007 in želijo vložiti zahtevek za pridobitev uvozne kvote za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, naj o tem obvestijo Komisijo najpozneje do 1. septembra 2007 s predložitvijo obrazca za prijavo, ki je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods_documents/ods_registration_form.doc.

Po prijavi v zbirko podatkov ODS (Ozone Depleting Substances – snovi, ki tanjšajo ozon) morajo slediti postopku, opisanem pod točko VIII.

VIII.

Podjetja s kvoto v letu 2007 morajo napisati izjavo, tako da izpolnijo in oddajo ustrezen obrazec ali obrazce na strani zbirke podatkov ODS, ki je na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm.

Poleg spletne vloge je treba Komisiji poslati podpisani natisnjeni obrazec za uvozno deklaracijo na naslov:

European Commission

Directorate-General Environment

Unit ENV.C.4 – Industrial Emissions & Protection of the ozone layer

BU-5 2/200

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 292 06 92

E-naslov: env-ods@ec.europa.eu

Kopijo zahtevka je treba poslati tudi pristojnemu organu države članice (glej Prilogo II).

IX.

Komisija bo obravnavala samo zahtevke, prejete do 1. septembra 2007. Uvozne kvote bodo dodeljene vsakemu uvozniku in proizvajalcu ob posvetovanju z upravljalnim odborom po postopku iz člena 18 Uredbe. Dodeljena kvota bo na voljo na spletni strani zbirke podatkov ODS http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm in vsi vlagatelji bodo o sklepu obveščeni po pošti.

X.

Če želijo podjetja, katerim je bila dodeljena kvota, uvažati nadzorovane snovi v letu 2008, morajo pri Komisiji na spletni strani zbirke podatkov ODS vložiti zahtevek za uvozno dovoljenje. Če službe Komisije ugotovijo, da je zahtevek v skladu z dovoljeno kvoto in da izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 2037/2000, se uvozno dovoljenje izda. Komisija si pridružuje pravico, da odkloni izdajo uvoznega dovoljenja, če snov, namenjena uvozu, ne ustreza opisu, če se ne sme uporabljati za odobrene namene ali če se v skladu z Uredbo ne sme uvažati.

XI.

Morebitna podjetja, ki uvažajo zajete ali predelane snovi, morajo z vsakim zahtevkom za dovoljenje predložiti dodatne informacije glede vira in namembnega kraja snovi ter njene predvidene obdelave. Zahteva se lahko tudi potrdilo o analizi. Uvozna kvota za uničevanje se lahko dodeli samo podjetjem, ki imajo ustrezne obrate za uničevanje z uporabo tehnologije, ki so jo odobrile pogodbenice Montrealskega protokola.


(1)  UL L 244, 29.9.2000, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  Nadzorovane snovi ali mešanice, uvožene v izdelanem proizvodu (razen v vsebniku, ki se uporablja za prevoz ali shranjevanje navedene snovi), so izključene iz področja uporabe tega obvestila.

(3)  Mehanizem za dodeljevanje kvot proizvajalcem in uvoznikom delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov je določen v Odločbi Komisije 2007/195/ES (UL L 88, 29.3.2007, str. 51).

(4)  EU-15 so države članice Evropske unije pred 1. majem 2004: Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo.

(5)  EU-10 so države članice Evropske unije, ki so pristopile 1. maja 2004: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija, Slovaška.

(6)  Za mešanice: v količino ODP se vključi samo količina nadzorovanih snovi v mešanici. 1,1,1-trikloroetan se vedno da v promet skupaj s stabilizatorji. Uvozniki morajo od svojega dobavitelja pridobiti podatke o odstotku stabilizatorja, ki ga je treba odšteti pred izračunom ODP-ponderirane tonaže.


PRILOGA I

Zajete snovi

Skupina

Snovi

Dejavnik škodljivosti za ozon (1)

Skupina I

CFCl3

(CFC 11)

1,0

CF2Cl2

(CFC 12)

1,0

C2F3Cl3

(CFC 113)

0,8

C2F4Cl2

(CFC 114)

1,0

C2F5Cl

(CFC 115)

0,6

Skupina II

CF3Cl

(CFC 13)

1,0

C2FCl5

(CFC 111)

1,0

C2F2Cl4

(CFC 112)

1,0

C3FCl7

(CFC 211)

1,0

C3F2Cl6

(CFC 212)

1,0

C3F3Cl5

(CFC 213)

1,0

C3F4Cl4

(CFC 214)

1,0

C3F5Cl3

(CFC 215)

1,0

C3F6Cl2

(CFC 216)

1,0

C3F7Cl

(CFC 217)

1,0

Skupina III

CF2BrCl

(halon 1211)

3,0

CF3Br

(halon 1301)

10,0

C2F4Br2

(halon 2402)

6,0

Skupina IV

CCl4

(ogljikov tetraklorid)

1,1

Skupina V

C2H3Cl3  (2)

(1,1,1-trikloroetan)

0,1

Skupina VI

CH3Br

(metilbromid)

0,6

Skupina VII

CHFBr2

 

1,00

CHF2Br

 

0,74

CH2FBr

 

0,73

C2HFBr4

 

0,8

C2HF2Br3

 

1,8

C2HF3Br2

 

1,6

C2HF4Br

 

1,2

C2H2FBr3

 

1,1

C2H2F2Br2

 

1,5

C2H2F3Br

 

1,6

C2H3FBr2

 

1,7

C2H3F2Br

 

1,1

C2H4FBr

 

0,1

C3HFBr6

 

1,5

C3HF2Br5

 

1,9

C3HF3Br4

 

1,8

C3HF4Br3

 

2,2

C3HF5Br2

 

2,0

C3HF6Br

 

3,3

C3H2FBr5

 

1,9

C3H2F2Br4

 

2,1

C3H2F3Br3

 

5,6

C3H2F4Br2

 

7,5

C3H2F5Br

 

1,4

C3H3FBr4

 

1,9

C3H3F2Br3

 

3,1

C3H3F3Br2

 

2,5

C3H3F4Br

 

4,4

C3H4FBr3

 

0,3

C3H4F2Br2

 

1,0

C3H4F3Br

 

0,8

C3H5FBr2

 

0,4

C3H5F2Br

 

0,8

C3H6FBr

 

0,7

Skupina VIII

CHFCl2

(HCFC 21) (3)

0,040

CHF2Cl

(HCFC 22) (3)

0,055

CH2FCl

(HCFC 31)

0,020

C2HFCl4

(HCFC 121)

0,040

C2HF2Cl3

(HCFC 122)

0,080

C2HF3Cl2

(HCFC 123) (3)

0,020

C2HF4Cl

(HCFC 124) (3)

0,022

C2H2FCl3

(HCFC 131)

0,050

C2H2F2Cl2

(HCFC 132)

0,050

C2H2F3Cl

(HCFC 133)

0,060

C2H3FCl2

(HCFC 141)

0,070

CH3CFCl2

(HCFC 141b) (3)

0,110

C2H3F2Cl

(HCFC 142)

0,070

CH3CF2Cl

(HCFC 142b) (3)

0,065

C2H4FCl

(HCFC 151)

0,005

C3HFCl6

(HCFC 221)

0,070

C3HF2Cl5

(HCFC 222)

0,090

C3HF3Cl4

(HCFC 223)

0,080

C3HF4Cl3

(HCFC 224)

0,090

C3HF5Cl2

(HCFC 225)

0,070

CF3CF2CHCl2

(HCFC 225ca) (3)

0,025

CF2ClCF2CHClF

(HCFC 225cb) (3)

0,033

C3HF6Cl

(HCFC 226)

0,100

C3H2FCl5

(HCFC 231)

0,090

C3H2F2Cl4

(HCFC 232)

0,100

C3H2F3Cl3

(HCFC 233)

0,230

C3H2F4Cl2

(HCFC 234)

0,280

C3H2F5Cl

(HCFC 235)

0,520

C3H3FCl4

(HCFC 241)

0,090

C3H3F2Cl3

(HCFC 242)

0,130

C3H3F3Cl2

(HCFC 243)

0,120

C3H3F4Cl

(HCFC 244)

0,140

C3H4FCl3

(HCFC 251)

0,010

C3H4F2Cl2

(HCFC 252)

0,040

C3H4F3Cl

(HCFC 253)

0,030

C3H5FCl2

(HCFC 261)

0,020

C3H5F2Cl

(HCFC 262)

0,020

C3H6FCl

(HCFC 271)

0,030

Skupina IX

CH2BrCl

halon 1011/bromoklorometan

0,120


(1)  Navedeni dejavniki škodljivosti za ozon so ocenjene vrednosti, ki temeljijo na obstoječem znanju, in se bodo redno pregledovali in popravljali v skladu s sklepi pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

(2)  Ta formula se ne nanaša na 1,1,2-trikloroetan.

(3)  Določa komercialno najbolj obetavno snov, kot je predpisano v Protokolu.


PRILOGA II

Pristojni organi držav članic

BELGIQUE/BELGÏE

Mr Alain Wilmart

Ministère Fédéral des Affaires Sociales de la Santé Publique et de l'Environnement

Place Victor Horta, 40 — Bte 10

B-1060 Bruxelles

БЪЛГАРИЯ

Irina Sirashka

Global Atmospheric Processes Dept

Ministry of Environment and Water

22 Maria-Louisa Str.

BG-1000 Sofia

ČESKÁ REPUBLIKA

Mr Jakub Achrer

Ministry of the Environment of the Czech Republik

Air Pollution Prevention Department

Vršovická 65

CZ-100 10 Prague 10

DANMARK

Mr Mikkel Aaman Sørensen

Miljøstyrelsen (EPA)

Strandgade 29

DK-1401 Copenhagen K

DEUTSCHLAND

Mr Rolf Engelhardt

Ministry for Environment

Dept. IG II 1

P.O. Box 12 06 29

D-53048 Bonn

EESTI

Ms Valentina Laius

Ministry of the Environment of the Republic of Estonia

Narva mnt 7a

EE-Tallinn 15172

ΕΛΛΑΣ

Ms Sotiria Koloutsou-Vakakis

Environmental Engineer Ph.D.

Ministry for the Environment, Physical Planning and Public Works, Directorate for the Environment — Department of Air Quality

147 Patission

GR-112 51 Athens

ESPAÑA

Mr Alberto Moral Gonzalez

Ministerio de Medio Ambiente

Subdirección General de Calidad Ambiental

Pza San Juan de la Cruz s/n

E-28071 Madrid

FRANCE

Mr Vincent Szleper

Ministère de l'Écologie

DPPR/BSPC

20, avenue de Ségur

F-75302 Paris 07 SP

IRELAND

Mr David O'Sullivan

Inspector (Environment)

Dept of Environment, Heritage and Local Government Custom House

Dublin 1

Ireland

ITALIA

Mr Alessandro Giuliano Peru

Ministry for the Environment, Land and Sea

DG per la Ricerca ambientale e lo sviluppo

Via Cristoforo Colombo, 44

I-00147 Roma

ΚΥΠΡΟΣ

Dr. Charalambos Hajipakkos

Environment Service

Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment

CY-Nicosia

LATVIJA

Mr Armands Plate

Ministry of Environment

Environmental Protection Department

Peldu Iela 25

LV-1494 Riga

LIETUVA

Ms Marija Teriosina

Ministry of Environment

Chemicals Management Division

A. Jaksto 4/9

LT-2694 Vilnius

LUXEMBOURG

Mr Pierre Dornseiffer

Administration de l'Environnement

Division Air/Bruit

16, rue Eugène Ruppert

L-2453 Luxembourg

MAGYARORSZÁG

Mr Róbert Tóth

Ministry of Environment and Water

Department of Environmental Development

Fő utca 44-50

H-1011 Budapest

MALTA

Ms Charmaine Ajao Vassallo

Environment and Planning Authority

Environment Protection Directorate

Industrial Estate Kordin

Paola

NEDERLAND

Ms Gudi Alkemade

Climate Change Directorate

Ministry of Environment

PO Box 30945

2500 GX Den Haag

Nederland

ÖSTERREICH

Mr Paul Krajnik

Ministry of the Agriculture, Forestry, Environment and Water Management

Chemicals Department

Stubenbastei 5

A-1010 Wien

POLSKA

Mr Janusz Kozakiewicz

Industrial Chemistry Research Institute

Ozone Layer Protection Unit

8, Rydygiera Street

PL-01-793 Warsaw

PORTUGAL

Dra. Cristina Vaz Nunes

Ministry of Environment, Territorial Planning and Regional Development

Institute of Environment

Rua da Murgueira 9/9A — Zambujal Ap. 785

P-2611-865 Amadora

ROMANIA

Rodica Ella Morohoi

Ministry of Environment and Waters Management

12, Libertății Bv, District 5

Bucharest

SLOVENIJA

Ms Irena Malešič

Ministry of the Environment and Spacial Planning

Environmental Agency of the Republic of Slovenia

Vojkova 1b

SLO-1000 Ljubljana

SLOVENSKO

Mr Lubomir Ziak

Ministry of the Environment

Air Protection Department

Nam. L. Štúra 1

SK-812 35 Bratislava

SUOMI/FINLAND

Mrs Eliisa Irpola

Finnish Environment Institute

P.O.Box 140

FIN-00251 Helsinki

SVERIGE

Ms Maria Ujfalusi

Swedish Environmental Protection Agency

Naturvårdsverket

Blekholmsterassen 36

S-106 48 Stockholm

UNITED KINGDOM

Mr Stephen Reeves

International Climate Change and Ozone Division

UK Dept of Environment, Food and Rural Affairs

3rd floor — zone 3/A3

Ashdown House

123 Victoria Street

London SW1E 6DE

United Kingdom


18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/30


Obvestilo podjetjem iz Evropske unije, ki v letu 2008 nameravajo izvažati nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o „snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč“

(2007/C 164/09)

I.

To obvestilo je naslovljeno na podjetja, ki nameravajo iz Evropske skupnosti od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 izvažati naslednje snovi:

Skupina I:

CFC 11, 12, 113, 114 ali 115

Skupina II:

drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki

Skupina III:

halon 1211, 1301 ali 2402

Skupina IV:

ogljikov tetraklorid

Skupina V:

1,1,1-trikloroetan

Skupina VI:

metil bromid

Skupina VII:

delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki

Skupina VIII:

delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki

Skupina IX:

bromoklorometan

II.

Iz Skupnosti je prepovedano izvažati klorofluoroogljikovodike, druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike, halone, ogljikov tetraklorid, 1,1,1-trikloroetan in delno halogenirane bromofluoroogljikovodike ali izdelke in opremo, razen osebnih predmetov, ki vsebujejo te snovi ali katerih nenehno delovanje je odvisno od dobave teh snovi. Ta prepoved ne velja za izvoz:

(a)

nadzorovanih snovi, izdelanih po členu 3(6) za zadovoljitev osnovnih domačih potreb pogodbenic po členu 5 Protokola;

(b)

nadzorovanih snovi, izdelanih po členu 3(7) za zadovoljitev uporabe bistvenega pomena ali nujne uporabe pogodbenic;

(c)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi, izdelanih po členu 3(5) ali uvoženih po členu 7(b);

(d)

zajetega, recikliranega in predelanega halona, shranjenega za nujne uporabe v obratih, ki so pooblaščeni ali z njimi upravlja pristojni organ za zadovoljevanje nujnih uporab iz Priloge VII Uredbe do 31. decembra 2009, in izdelkov in opreme, ki vsebujejo halon za zadovoljitev nujnih uporab iz Priloge VII Uredbe;

(e)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo za surovino in kot predelovalno sredstvo;

(f)

inhalatorjev z določenim odmerkom in mehanizmov za sprostitev, ki vsebujejo klorofluoroogljikovodike za hermetično zaprte naprave za vsaditev v človeško telo za sproščanje določenih odmerkov zdravila, katerim se lahko izda začasno dovoljenje;

(g)

uporabljenih izdelkov in opreme, ki vsebujejo trdo izolacijsko peno ali integralno peno, izdelano s klorofluoroogljikovodiki. Ta izjema ne velja za:

hladilno in klimatizacijsko tehniko in izdelke;

hladilno in klimatizacijsko tehniko in izdelke, ki uporabljajo klorofluoroogljikovodike kot hladilno sredstvo ali ki za svoje delovanje potrebujejo klorofluoroogljikovodike kot hladilno sredstvo, uporabljeno v drugi opremi in izdelkih;

gradbeno izolacijsko peno in izdelke.

(h)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo HCFC in se izvažajo v države, kjer je uporaba HCFC v takih izdelkih še vedno dovoljena.

Izvoz metil bromida in klorofluoroogljikovodikov iz Skupnosti se prepove v vsako državo, ki ni pogodbenica Protokola.

III.

Člen 12 zahteva dovoljenje za izvoz snovi, navedenih v Prilogi I. Takšna izvozna dovoljenja mora izdati Evropska komisija po opravljenem preverjanju skladnosti s členom 11 Uredbe.

IV.

Komisija poziva podjetja, ki želijo izvažati nadzorovane snovi od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 in ki jim izvozno dovoljenje še ni bilo nikoli izdano, da to sporočijo Komisiji najpozneje do 1. septembra 2007, tako da oddajo izpolnjen registracijski obrazec, ki je na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods_documents/ods_registration_form.doc.

Po registraciji v zbirki podatkov ODS morajo upoštevati tudi postopek iz točke V.

V.

Podjetja, ki so jim v preteklih letih že bila izdana izvozna dovoljenja, morajo napisati izjavo, tako da izpolnijo in oddajo ustrezni spletni obrazec prek zbirke podatkov ODS, ki je na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm.

Po predložitvi obrazca prek spleta je treba Komisiji poslati tudi podpisan izvod izvozne deklaracije na naslov:

European Commission

Directorate-General Environment

Unit ENV.C.4 – Industrial Emissions & Protection of the ozone layer

BU-5 2/200

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 292 06 92

E-naslov: env-ods@ec.europa.eu

Kopijo zahtevka je treba poslati tudi pristojnemu organu države članice (glej Prilogo II).

VI.

Komisija bo obravnavala samo zahtevke, prejete do 1. septembra 2007. Predložitev izvozne deklaracije še ne daje kakršne koli pravice do opravljanja izvoza.

VII.

Za izvoz nadzorovanih snovi v letu 2008 morajo podjetja, ki so predložila izvozno deklaracijo, Komisijo zaprositi za številko izvoznega dovoljenja (EAN) prek zbirke podatkov ODS, tako da izpolnijo spletni obrazec za pridobitev EAN. EAN se izda, če Komisija ugotovi, da je zahtevek v skladu z deklaracijo in da izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Vlagatelj bo o odobritvi zahtevka obveščen po elektronski pošti. Komisija si pridružuje pravico, da odkloni izdajo EAN, če snov, namenjena izvozu, ne ustreza opisu, če se ne sme uporabljati za odobrene namene ali če se v skladu z Uredbo ne sme izvažati.

VIII.

Da bi Komisija preverila opis snovi in namen izvoza, lahko od vlagatelja zahteva, da predloži dodatne informacije, potrebne za obravnavanje zahtevka za izdajo EAN za izvoz, ki je namenjen zadovoljevanju osnovnih domačih potreb ali uporabe bistvenega pomena ali nujne uporabe pogodbenic v smislu člena 11(1)(a) in 11(1)(b) Uredbe.

To zlasti velja za:

potrdilo proizvajalca, da je bila snov izdelana za določen namen;

potrdilo vlagatelja, da se bo snov izvažala le za določen namen;

ime in naslov končnega prejemnika v končni namembni državi.

Komisija si pridržuje pravico, da takšno EAN izda šele potem, ko pristojni organ namembne države potrdi namen izvoza in dejstvo, da izvoz ne bo povzročil neupoštevanje določb Montrealskega protokola.


(1)  UL L 244, 29.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).


PRILOGA I

Zajete snovi

Skupina

Snovi

Dejavnik škodljivosti za ozon (1)

Skupina I

CFCl3

(CFC 11)

1,0

CF2Cl2

(CFC 12)

1,0

C2F3Cl3

(CFC 113)

0,8

C2F4Cl2

(CFC 114)

1,0

C2F5Cl

(CFC 115)

0,6

Skupina II

CF3Cl

(CFC 13)

1,0

C2FCl5

(CFC 111)

1,0

C2F2Cl4

(CFC 112)

1,0

C3FCl7

(CFC 211)

1,0

C3F2Cl6

(CFC 212)

1,0

C3F3Cl5

(CFC 213)

1,0

C3F4Cl4

(CFC 214)

1,0

C3F5Cl3

(CFC 215)

1,0

C3F6Cl2

(CFC 216)

1,0

C3F7Cl

(CFC 217)

1,0

Skupina III

CF2BrCl

(halon 1211)

3,0

CF3Br

(halon 1301)

10,0

C2F4Br2

(halon 2402)

6,0

Skupina IV

CCl4

(ogljikov tetraklorid)

1,1

Skupina V

C2H3Cl3  (2)

(1,1,1-trikloroetan)

0,1

Skupina VI

CH3Br

(metil bromid)

0,6

Skupina VII

CHFBr2

 

1,00

CHF2Br

 

0,74

CH2FBr

 

0,73

C2HFBr4

 

0,8

C2HF2Br3

 

1,8

C2HF3Br2

 

1,6

C2HF4Br

 

1,2

C2H2FBr3

 

1,1

C2H2F2Br2

 

1,5

C2H2F3Br

 

1,6

C2H3FBr2

 

1,7

C2H3F2Br

 

1,1

C2H4FBr

 

0,1

C3HFBr6

 

1,5

C3HF2Br5

 

1,9

C3HF3Br4

 

1,8

C3HF4Br3

 

2,2

C3HF5Br2

 

2,0

C3HF6Br

 

3,3

C3H2FBr5

 

1,9

C3H2F2Br4

 

2,1

C3H2F3Br3

 

5,6

C3H2F4Br2

 

7,5

C3H2F5Br

 

1,4

C3H3FBr4

 

1,9

C3H3F2Br3

 

3,1

C3H3F3Br2

 

2,5

C3H3F4Br

 

4,4

C3H4FBr3

 

0,3

C3H4F2Br2

 

1,0

C3H4F3Br

 

0,8

C3H5FBr2

 

0,4

C3H5F2Br

 

0,8

C3H6FBr

 

0,7

Skupina VIII

CHFCl2

(HCFC 21) (3)

0,040

CHF2Cl

(HCFC 22) (3)

0,055

CH2FCl

(HCFC 31)

0,020

C2HFCl4

(HCFC 121)

0,040

C2HF2Cl3

(HCFC 122)

0,080

C2HF3Cl2

(HCFC 123) (3)

0,020

C2HF4Cl

(HCFC 124) (3)

0,022

C2H2FCl3

(HCFC 131)

0,050

C2H2F2Cl2

(HCFC 132)

0,050

C2H2F3Cl

(HCFC 133)

0,060

C2H3FCl2

(HCFC 141)

0,070

CH3CFCl2

(HCFC 141b) (3)

0,110

C2H3F2Cl

(HCFC 142)

0,070

CH3CF2Cl

(HCFC 142b) (3)

0,065

C2H4FCl

(HCFC 151)

0,005

C3HFCl6

(HCFC 221)

0,070

C3HF2Cl5

(HCFC 222)

0,090

C3HF3Cl4

(HCFC 223)

0,080

C3HF4Cl3

(HCFC 224)

0,090

C3HF5Cl2

(HCFC 225)

0,070

CF3CF2CHCl2

(HCFC 225ca (3)

0,025

CF2ClCF2CHClF

(HCFC 225cb) (3)

0,033

C3HF6Cl

(HCFC 226)

0,100

C3H2FCl5

(HCFC 231)

0,090

C3H2F2Cl4

(HCFC 232)

0,100

C3H2F3Cl3

(HCFC 233)

0,230

C3H2F4Cl2

(HCFC 234)

0,280

C3H2F5Cl

(HCFC 235)

0,520

C3H3FCl4

(HCFC 241)

0,090

C3H3F2Cl3

(HCFC 242)

0,130

C3H3F3Cl2

(HCFC 243)

0,120

C3H3F4Cl

(HCFC 244)

0,140

C3H4FCl3

(HCFC 251)

0,010

C3H4F2Cl2

(HCFC 252)

0,040

C3H4F3Cl

(HCFC 253)

0,030

C3H5FCl2

(HCFC 261)

0,020

C3H5F2Cl

(HCFC 262)

0,020

C3H6FCl

(HCFC 271)

0,030

Skupina IX

CH2BrCl

halon 1011/bromoklorometan

0,120


(1)  Navedeni dejavniki škodljivosti za ozon (ODP) so ocenjene vrednosti, ki temeljijo na obstoječih spoznanjih, in se bodo redno pregledovali in popravljali v skladu s sklepi pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

(2)  Ta formula se ne nanaša na 1,1,2-trikloroetan.

(3)  Določa komercialno najbolj obetavno snov, kot je predpisano v Protokolu.


PRILOGA II

Pristojni organi držav članic

BELGIQUE/BELGÏE

Mr Alain Wilmart

Ministère Fédéral des Affaires Sociales de la Santé Publique et de l'Environnement

Place Victor Horta, 40 — Bte 10

B-1060 Bruxelles

БЪЛГАРИЯ

Irina Sirashka

Global Atmospheric Processes Dept

Ministry of Environment and Water

22 Maria-Louisa Str.

BG-1000 Sofia

ČESKÁ REPUBLIKA

Mr Jakub Achrer

Ministry of the Environment of the Czech Republik

Air Pollution Prevention Department

Vršovická 65

CZ-100 10 Prague 10

DANMARK

Mr Mikkel Aaman Sørensen

Miljøstyrelsen (EPA)

Strandgade 29

DK-1401 Copenhagen K

DEUTSCHLAND

Mr Rolf Engelhardt

Ministry for Environment

Dept. IG II 1

P.O. Box 12 06 29

D-53048 Bonn

EESTI

Ms Valentina Laius

Ministry of the Environment of the Republic of Estonia

Narva mnt 7a

EE-Tallinn 15172

ΕΛΛΑΣ

Ms Sotiria Koloutsou-Vakakis

Environmental Engineer Ph.D.

Ministry for the Environment, Physical Planning and Public Works, Directorate for the Environment — Department of Air Quality

147 Patission

GR-112 51 Athens

ESPAÑA

Mr Alberto Moral Gonzalez

Ministerio de Medio Ambiente

Subdireccíon General de Calidad Ambiental

Pza San Juan de la Cruz s/n

E-28071 Madrid

FRANCE

Mr Vincent Szleper

Ministère de l'Écologie

DPPR/BSPC

20, avenue de Ségur

F-75302 Paris 07 SP

IRELAND

Mr David O'Sullivan

Inspector (Environment)

Dept of Environment, Heritage and Local Government Custom House

Dublin 1

Ireland

ITALIA

Mr Alessandro Giuliano Peru

Ministry for the Environment, Land and Sea

DG per la Ricerca ambientale e lo sviluppo

Via Cristoforo Colombo, 44

I-00147 Roma

ΚΥΠΡΟΣ

Dr. Charalambos Hajipakkos

Environment Service

Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment

CY-Nicosia

LATVIJA

Mr Armands Plate

Ministry of Environment

Environmental Protection Department

Peldu Iela 25

LV-1494 Riga

LIETUVA

Ms Marija Teriosina

Ministry of Environment

Chemicals Management Division

A. Jaksto 4/9

LT-2694 Vilnius

LUXEMBOURG

Mr Pierre Dornseiffer

Administration de l'Environnement

Division Air/Bruit

16, rue Eugene Ruppert

L-2453 Luxembourg

MAGYARORSZÁG

Mr Robert Toth

Ministry of Environment and Water

Department of Environmental Development

Fő utca 44-50

H-1011 Budapest

MALTA

Ms Charmaine Ajao Vassallo

Environment and Planning Authority

Environment Protection Directorate

Industrial Estate Kordin

Paola

NEDERLAND

Ms Gudi Alkemade

Climate Change Directorate

Ministry of Environment

PO Box 30945

2500 GX Den Haag

Nederland

ÖSTERREICH

Mr Paul Krajnik

Ministry of the Agriculture, Forestry, Environment and Water Management

Chemicals Department

Stubenbastei 5

A-1010 Wien

POLSKA

Mr Janusz Kozakiewicz

Industrial Chemistry Research Institute

Ozone Layer Protection Unit

8, Rydygiera Street

PL-01-793 Warsaw

PORTUGAL

Dra. Cristina Vaz Nunes

Ministry of Environment, Territorial Planning and Regional Development

Institute of Environment

Rua da Murgueira 9/9A — Zambujal Ap. 785

P-2611-865 Amadora

ROMANIA

Rodica Ella Morohoi

Ministry of Environment and Waters Management

12, Libertății Bv, District 5

Bucharest

SLOVENIJA

Ms Irena Malešič

Ministry of the Environment and Spacial Planning

Environmental Agency of the Republic of Slovenia

Vojkova 1b

SLO-1000 Ljubljana

SLOVENSKO

Mr Lubomir Ziak

Ministry of the Environment

Air Protection Department

Nam. L. Štúra 1

SK-812 35 Bratislava

SUOMI/FINLAND

Mrs Eliisa Irpola

Finnish Environment Institute

P.O.Box 140

FIN-00251 Helsinki

SVERIGE

Ms Maria Ujfalusi

Swedish Environmental Protection Agency

Naturvårdsverket

Blekholmsterassen 36

S-106 48 Stockolm

UNITED KINGDOM

Mr Stephen Reeves

International Climate Change and Ozone Division

UK Dept of Environment, Food and Rural Affairs

3rd floor — zone 3/A3

Ashdown House

123 Victoria Street

London SW1E 6DE

United Kingdom


18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/37


Obvestilo uporabnikom nadzorovanih snovi v Evropski uniji, ki so dovoljene za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2008 v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o „snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč“

(2007/C 164/10)

I.

To obvestilo velja za naslednje snovi:

Skupina I:

CFC 11, 12, 113, 114 ali 115

Skupina II:

drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki

Skupina III:

halon 1211, 1301 ali 2402

Skupina IV:

ogljikov tetraklorid

Skupina V:

1,1,1-trikloroetan

Skupina VI:

metil bromid

Skupina VII:

delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki

Skupina VIII:

delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki

Skupina IX:

bromoklorometan

II.

To obvestilo je naslovljeno na uporabnike, ki nameravajo:

1.

uporabljati zgoraj navedene snovi v Skupnosti za proizvodnjo inhalatorjev z odmernim ventilom (MDI – Metred Dose Inhalers),

2.

pridobiti zgoraj navedene snovi za laboratorijske in analitske uporabe neposredno od proizvajalca ali z uvozom v Skupnost in ne od distributerja teh snovi v Skupnosti.

III.

Nadzorovane snovi za uporabe bistvenega pomena je mogoče pridobiti iz proizvodnje v Skupnosti in po potrebi z uvozom iz virov zunaj Skupnosti.

IV.

Sklep IV/25 pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, določa merila in postopek za določitev „uporab bistvenega pomena“, za katere se dovoli nadaljnja proizvodnja in poraba po postopnem opuščanju.

V.

Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva določitev količin za uporabe bistvenega pomena za zgoraj navedene nadzorovane snovi, ki so dovoljene v Skupnosti v letu 2008, če ni na voljo ustreznih nadomestnih snovi in v skladu s Sklepom IV/25 pogodbenic Montrealskega protokola.

VI.

Pogodbenice Montrealskega protokola lahko septembra 2007 sprejmejo Sklep, ki dovoli najvišje mejne vrednosti proizvodnje in porabe, potrebne za zadovoljitev uporab CFC bistvenega pomena v letu 2007 za inhalatorje z odmernim ventilom (MDI) za zdravljenje astme in kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni, kakor je določeno v Prilogi I v skladu s pogoji, določenimi na zasedanju pogodbenic v odstavku 2 Sklepa VII/28.

VII.

Sklep XV/8 pogodbenic Montrealskega protokola dovoli proizvodnjo in porabo, potrebno za zadovoljevanje uporabe bistvenega pomena nadzorovanih snovi, navedenih v prilogah A, B in C (snovi skupin II in III) Montrealskega protokola za laboratorijske in analitske uporabe, ki so naštete v Prilogi IV k poročilu o sedmem zasedanju pogodbenic, v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi II k poročilu šestega zasedanja pogodbenic.

VIII.

V skladu s Sklepom X/19 pogodbenic Montrealskega protokola mora biti čistost nadzorovanih snovi za laboratorijske in analitske uporabe najmanj 99,0 % za 1,1,1-trikloroetan ter 99,5 % za CFC in ogljikov tetraklorid. Te zelo čiste snovi in mešanice, ki vsebujejo nadzorovane snovi, se dobavljajo zgolj v vsebnikih za večkratno zapiranje, v visokotlačnih jeklenkah, manjših od treh litrov, ali v 10-mililitrskih ali manjših steklenih ampulah, na katerih mora biti jasno označeno, da tanjšajo ozonski plašč, da so omejene zgolj na laboratorijske in analitske uporabe ter da je treba uporabljene ali presežne snovi po potrebi zbrati in reciklirati. Snovi je treba uničiti po postopkih, opisanih v členu 16(1) Uredbe, če recikliranje ni izvedljivo.

IX.

Sklep XVII/10 pogodbenic Montrealskega protokola, ki je bil sprejet decembra 2005, dovoli proizvodnjo in porabo, potrebno za zadovoljevanje uporabe bistvenega pomena metil bromida, nadzorovane snovi, navedene v Prilogi E (snovi skupine I) Montrealskega protokola za laboratorijske in analitske uporabe, ki so naštete v Prilogi IV k poročilu o sedmem zasedanju pogodbenic, v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi II k poročilu šestega zasedanja pogodbenic. Kategorije dovoljenih laboratorijskih in analitskih uporab bistvenega pomena metil bromida so navedene v odstavku 2 Sklepa XVIII/15. Uporabe, navedene v pododstavkih (a) in (c) odstavka 6 Sklepa VII/11 in Sklepa XI/15, so izključene iz dovoljenih laboratorijskih in analitskih uporab.

X.

Več informacij, vključno z besedili ustreznih sklepov, citiranih v tem dokumentu (sklepi IV/25, XI/15, XV/8, XVI/16 XVII/10 in XVIII/15), je na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/ozone/pdf/2006_lab.pdf.

XI.

Postopek za dodelitev količin nadzorovanih snovi za zgoraj omenjene uporabe bistvenega pomena, izveden v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 in Uredbo (ES) št. 2038/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je naslednji:

1.

Podjetje, ki ni dobilo kvote v letu 2007 in zahteva presojo Komisije glede kvote snovi za uporabe bistvenega pomena za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, mora o tem obvestiti Komisijo najpozneje do 1. septembra 2007, pri tem uporabi registracijski obrazec, ki je na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods_documents/ods_registration_form.doc.

Po registraciji v zbirki podatkov ODS je treba upoštevati postopek iz točke 2.

2.

Zahtevek za snovi za uporabo bistvenega pomena lahko vloži kateri koli uporabnik snovi, naštetih na začetku tega obvestila.

Za CFC za uporabo v MDI bodo vsa registrirana podjetja od Komisije prejela obrazec zahtevka.

Za laboratorijske uporabe morajo vlagatelji izpolniti ustrezni spletni obrazec preko zbirke podatkov ODS, ki je na voljo na:

http://ec.europa.eu/environment/ozone/ods.htm.

Poleg spletnega obrazca je treba Komisiji poslati tudi podpisan izvod uvozne deklaracije na naslov:

European Commission

Directorate-General Environment

Unit ENV.C.4 – Industrial Emissions & Protection of the ozone layer

BU-5 2/200

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 292 06 92

E-naslov: env-ods@ec.europa.eu

Kopijo zahtevka je treba poslati tudi pristojnemu organu države članice (za ustrezni naslov glej Prilogo II).

XII.

Komisija bo obravnavala samo zahtevke, prejete do 1. septembra 2007.

XIII.

Komisija bo tem uporabnikom izdala kvote in jih obvestila o uporabi, za katero so pooblaščeni, o snovi, ki jo lahko uporabljajo, in o količini zadevnih nadzorovanih snovi.

XIV.

V skladu z zgoraj omenjenim postopkom bo Komisija na podlagi sklepa obvestila vlagatelje o količinah nadzorovanih snovi, odobrenih v Skupnosti za leto 2008, za katere bosta dovoljena proizvodnja in uvoz nadzorovanih snovi.

XV.

Tisti uporabniki, ki bodo imeli kvoto za uporabo bistvenega pomena za nadzorovano snov za leto 2007, bodo lahko vložili zahtevek pri proizvajalcu iz Skupnosti preko zbirke podatkov ODS, ali po potrebi za uvozno dovoljenje pri Komisiji za nadzorovano snov do višine njihove kvote. Proizvajalec mora imeti za proizvodnjo nadzorovanih snovi dovoljenje pristojnih organov države članice, v kateri se nahaja njegova ustrezna proizvodnja za zadovoljitev teh dovoljenih zahtev. Pristojni organ države članice mora pred izdajo vsakega takega dovoljenja o tem vnaprej obvestiti Komisijo.


(1)  UL L 244, 29.9.2000, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 244, 29.9.2000, str. 25.


PRILOGA I

Zajete snovi

Skupina

Snovi

Dejavnik škodljivosti za ozon (1)

Skupina I

CFCl3

(CFC 11)

1,0

CF2Cl2

(CFC 12)

1,0

C2F3Cl3

(CFC 113)

0,8

C2F4Cl2

(CFC 114)

1,0

C2F5Cl

(CFC 115)

0,6

Skupina II

CF3Cl

(CFC 13)

1,0

C2FCl5

(CFC 111)

1,0

C2F2Cl4

(CFC 112)

1,0

C3FCl7

(CFC 211)

1,0

C3F2Cl6

(CFC 212)

1,0

C3F3Cl5

(CFC 213)

1,0

C3F4Cl4

(CFC 214)

1,0

C3F5Cl3

(CFC 215)

1,0

C3F6Cl2

(CFC 216)

1,0

C3F7Cl

(CFC 217)

1,0

Skupina III

CF2BrCl

(halon 1211)

3,0

CF3Br

(halon 1301)

10,0

C2F4Br2

(halon 2402)

6,0

Skupina IV

CCl4

(ogljikov tetraklorid)

1,1

Skupina V

C2H3Cl3  (2)

(1,1,1-trikloroetan)

0,1

Skupina VI

CH3Br

(metil bromid)

0,6

Skupina VII

CHFBr2

 

1,00

CHF2Br

 

0,74

CH2FBr

 

0,73

C2HFBr4

 

0,8

C2HF2Br3

 

1,8

C2HF3Br2

 

1,6

C2HF4Br

 

1,2

C2H2FBr3

 

1,1

C2H2F2Br2

 

1,5

C2H2F3Br

 

1,6

C2H3FBr2

 

1,7

C2H3F2Br

 

1,1

C2H4FBr

 

0,1

C3HFBr6

 

1,5

C3HF2Br5

 

1,9

C3HF3Br4

 

1,8

C3HF4Br3

 

2,2

C3HF5Br2

 

2,0

C3HF6Br

 

3,3

C3H2FBr5

 

1,9

C3H2F2Br4

 

2,1

C3H2F3Br3

 

5,6

C3H2F4Br2

 

7,5

C3H2F5Br

 

1,4

C3H3FBr4

 

1,9

C3H3F2Br3

 

3,1

C3H3F3Br2

 

2,5

C3H3F4Br

 

4,4

C3H4FBr3

 

0,3

C3H4F2Br2

 

1,0

C3H4F3Br

 

0,8

C3H5FBr2

 

0,4

C3H5F2Br

 

0,8

C3H6FBr

 

0,7

Skupina VIII

CHFCl2

(HCFC 21) (3)

0,040

CHF2Cl

(HCFC 22) (3)

0,055

CH2FCl

(HCFC 31)

0,020

C2HFCl4

(HCFC 121)

0,040

C2HF2Cl3

(HCFC 122)

0,080

C2HF3Cl2

(HCFC 123) (3)

0,020

C2HF4Cl

(HCFC 124) (3)

0,022

C2H2FCl3

(HCFC 131)

0,050

C2H2F2Cl2

(HCFC 132)

0,050

C2H2F3Cl

(HCFC 133)

0,060

C2H3FCl2

(HCFC 141)

0,070

CH3CFCl2

(HCFC 141b) (3)

0,110

C2H3F2Cl

(HCFC 142)

0,070

CH3CF2Cl

(HCFC 142b) (3)

0,065

C2H4FCl

(HCFC 151)

0,005

C3HFCl6

(HCFC 221)

0,070

C3HF2Cl5

(HCFC 222)

0,090

C3HF3Cl4

(HCFC 223)

0,080

C3HF4Cl3

(HCFC 224)

0,090

C3HF5Cl2

(HCFC 225)

0,070

CF3CF2CHCl2

(HCFC 225ca) (3)

0,025

CF2ClCF2CHClF

(HCFC 225cb) (3)

0,033

C3HF6Cl

(HCFC 226)

0,100

C3H2FCl5

(HCFC 231)

0,090

C3H2F2Cl4

(HCFC 232)

0,100

C3H2F3Cl3

(HCFC 233)

0,230

C3H2F4Cl2

(HCFC 234)

0,280

C3H2F5Cl

(HCFC 235)

0,520

C3H3FCl4

(HCFC 241)

0,090

C3H3F2Cl3

(HCFC 242)

0,130

C3H3F3Cl2

(HCFC 243)

0,120

C3H3F4Cl

(HCFC 244)

0,140

C3H4FCl3

(HCFC 251)

0,010

C3H4F2Cl2

(HCFC 252)

0,040

C3H4F3Cl

(HCFC 253)

0,030

C3H5FCl2

(HCFC 261)

0,020

C3H5F2Cl

(HCFC 262)

0,020

C3H6FCl

(HCFC 271)

0,030

Skupina IX

CH2BrCl

halon 1011/bromoklorometan

0,120


(1)  Navedeni dejavniki škodljivosti za ozon (ODP) so ocenjene vrednosti, ki temeljijo na obstoječem znanju, in se bodo redno pregledovali in popravljali v skladu s sklepi pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

(2)  Ta formula se ne nanaša na 1,1,2-trikloroetan.

(3)  Določa komercialno najbolj obetavno snov, kot je predpisano v Protokolu.


PRILOGA II

Pristojni organi držav članic

BELGIQUE/BELGÏE

Mr Alain Wilmart

Ministère Fédéral des Affaires Sociales de la Santé Publique et de l'Environnement

Place Victor Horta, 40 — Bte 10

B-1060 Bruxelles

БЪЛГАРИЯ

Irina Sirashka

Global Atmospheric Processes Dept

Ministry of Environment and Water

22 Maria-Louisa Str.

BG-1000 Sofia

ČESKÁ REPUBLIKA

Mr Jakub Achrer

Ministry of the Environment of the Czech Republik

Air Pollution Prevention Department

Vršovická 65

CZ-100 10 Prague 10

DANMARK

Mr Mikkel Aaman Sørensen

Miljøstyrelsen (EPA)

Strandgade 29

DK-1401 Copenhagen K

DEUTSCHLAND

Mr Rolf Engelhardt

Ministry for Environment

Dept. IG II 1

P.O. Box 12 06 29

D-53048 Bonn

EESTI

Ms Valentina Laius

Ministry of the Environment of the Republic of Estonia

Narva mnt 7a

EE-Tallinn 15172

ΕΛΛΑΣ

Ms Sotiria Koloutsou-Vakakis

Environmental Engineer Ph.D.

Ministry for the Environment, Physical Planning and Public Works, Directorate for the Environment — Department of Air Quality

147 Patission

GR-112 51 Athens

ESPAÑA

Mr Alberto Moral Gonzalez

Ministerio de Medio Ambiente

Subdirección General de Calidad Ambiental

Pza San Juan de la Cruz s/n

E-28071 Madrid

FRANCE

Mr Vincent Szleper

Ministère de l'Écologie

DPPR/BSPC

20, avenue de Ségur

F-75302 Paris 07 SP

IRELAND

Mr David O'Sullivan

Inspector (Environment)

Dept of Environment, Heritage and Local Government Custom House

Dublin 1

Ireland

ITALIA

Mr Alessandro Giuliano Peru

Ministry for the Environment, Land and Sea

DG per la Ricerca ambientale e lo sviluppo

Via Cristoforo Colombo, 44

I-00147 Roma

ΚΥΠΡΟΣ

Dr. Charalambos Hajipakkos

Environment Service

Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment

CY-Nicosia

LATVIJA

Mr Armands Plate

Ministry of Environment

Environmental Protection Department

Peldu Iela 25

LV-1494 Riga

LIETUVA

Ms Marija Teriosina

Ministry of Environment

Chemicals Management Division

A. Jaksto 4/9

LT-2694 Vilnius

LUXEMBOURG

Mr Pierre Dornseiffer

Administration de l'Environnement

Division Air/Bruit

16, rue Eugène Ruppert

L-2453 Luxembourg

MAGYARORSZÁG

Mr Róbert Tóth

Ministry of Environment and Water

Department of Environmental Development

Fő utca 44-50

H-1011 Budapest

MALTA

Ms Charmaine Ajao Vassallo

Environment and Planning Authority

Environment Protection Directorate

Industrial Estate Kordin

Paola

NEDERLAND

Ms Gudi Alkemade

Climate Change Directorate

Ministry of Environment

PO Box 30945

2500 GX Den Haag

Nederland

ÖSTERREICH

Mr Paul Krajnik

Ministry of the Agriculture, Forestry, Environment and Water Management

Chemicals Department

Stubenbastei 5

A-1010 Wien

POLSKA

Mr Janusz Kozakiewicz

Industrial Chemistry Research Institute

Ozone Layer Protection Unit

8, Rydygiera Street

PL-01-793 Warsaw

PORTUGAL

Dra. Cristina Vaz Nunes

Ministry of Environment, Territorial Planning and Regional Development

Institute of Environment

Rua da Murgueira 9/9A — Zambujal Ap. 785

P-2611-865 Amadora

ROMANIA

Rodica Ella Morohoi

Ministry of Environment and Waters Management

12, Libertății Bv, District 5

Bucharest

SLOVENIJA

Ms Irena Malešič

Ministry of the Environment and Spacial Planning

Environmental Agency of the Republic of Slovenia

Vojkova 1b

SLO-1000 Ljubljana

SLOVENSKO

Mr Lubomir Ziak

Ministry of the Environment

Air Protection Department

Nam. L. Štúra 1

SK-812 35 Bratislava

SUOMI/FINLAND

Mrs Eliisa Irpola

Finnish Environment Institute

P.O.Box 140

FIN-00251 Helsinki

SVERIGE

Ms Maria Ujfalusi

Swedish Environmental Protection Agency

Naturvårdsverket

Blekholmsterassen 36

S-106 48 Stockholm

UNITED KINGDOM

Mr Stephen Reeves

International Climate Change and Ozone Division

UK Dept of Environment, Food and Rural Affairs

3rd floor — zone 3/A3

Ashdown House

123 Victoria Street

London SW1E 6DE

United Kingdom


Popravki

18.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/45


Popravek Informacij, uradno posredovanih v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah

( Uradni list Evropske unije C 153 z dne 6. julija 2007 )

(2007/C 164/11)

V vsebini na naslovnici in v naslovu na strani 1:

besedilo:

„Informacije, uradno posredovane v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah“

se glasi:

„Uradno obvestilo Bolgarije v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah“.