7.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 156/1

—

Evropa se trenutno sooča z velikimi družbeno-gospodarski spremembami in tehnološkimi izzivi, ki so v središču glavnega cilja lizbonske agende 2000, tj. ohranitev in razvoj evropskega modela, ki omogoča združevanje blaginje in solidarnosti. V ta namen mora Evropa ohraniti močan politični okvir, ki sodelujočim ponuja instrumente, s katerimi lahko izkoristijo nove priložnosti in obvladujejo posledice. Lokalne in regionalne skupnosti sodijo k tistim, ki so tem izzivom najbolj izpostavljeni, hkrati pa so v najboljšem položaju, da strateške politične usmeritve spremenijo v konkretne ukrepe, pri tem pa lahko pritegnejo k sodelovanju socialne in ekonomske akterje v vsej Evropi.

—

Prenovljena strategija EU za rast in delovna mesta je torej lahko uspešna samo, če bo znala mobilizirati svoje vire na vseh območjih Unije. Vendar so tako nacionalni proračuni kot proračun EU močno omejeni. Evropa mora zato poskušati najti najboljši način za povečanje razpoložljivih finančnih virov. Odbor meni, da ima kohezijska politika zaradi strateške usmeritve in načinov izvajanja učinek vzvoda, ki ga Unija lahko izkoristi.

—

Odbor meni, da je možno učinek vzvoda kohezijske politike EU precej povečati v programskem obdobju 2007-2013. Preizkušena in uveljavljena načela, na katerih temelji kohezijska politika, so bila dopolnjena z vrsto ukrepov: sprejetjem bolj strateškega pristopa h kohezijski politiki, namembnostjo in večjo osredotočenostjo sredstev na prednostnih področjih, izboljšanim pravnim okvirom za sprejetje inovativnih finančnih shem, ustreznim priznavanjem programov za razvoj mest in boljšim sodelovanjem na lokalni in regionalni ravni.

1.1

Evropska komisarka, ga. Wallström, je v imenu Evropske komisije v pismu z dne 24. marca 2006 Odbor regij zaprosila za predhodno mnenje o učinku vzvoda evropske kohezijske politike v okviru strukturnih skladov. Komisija meni, da bo mnenje Odbora regij na to temo pomemben prispevek k četrtemu poročilu o koheziji, ki naj bi bilo sprejeto spomladi 2007.

1.2

Poleg tega je predsednik Evropskega parlamenta, g. Borrell, v pismu z dne 20. julija 2006 Odbor regij zaprosil za mnenje o poročilu o posledicah strukturne politike za kohezijo v EU, ki ga je pripravila evropska poslanka in članica parlamentarnega odbora za regionalni razvoj (REGI), Francisca Pleguezuelos Aguilar (ES/PES). Komisija COTER je sklenila, da bo to predhodno mnenje hkrati tudi odgovor Parlamentu.

1.3

To mnenje naj bi prispevalo k razpravi o prihodnosti kohezijske politike v Evropi po širitvi in njeni vlogi v proračunu Unije. Po mnenju Odbora je več predlogov v preteklosti postavilo pod vprašaj učinkovitost kohezijske politike v Evropski uniji, ki potrebuje reforme zaradi širitve in pritiska globalizacije. Odbor je zaskrbljen zaradi podcenjevanja učinkov kohezijske politike, ki je v ozadju teh predlogov.

1.4

Evropska unija se trenutno sooča z velikimi družbeno-gospodarskimi spremembami in tehnološkimi izzivi, ki so središče glavnega cilja lizbonske agende 2000, tj. ohranitev in razvoj evropskega modela, ki omogoča združevanje blaginje in solidarnosti. V ta namen mora Evropa ohraniti močan politični okvir, ki sodelujočim ponuja instrumente, s katerimi lahko izkoristijo nove priložnosti in obvladujejo posledice.

1.5

Lokalne in regionalne skupnosti sodijo k tistim, ki so tem izzivom najbolj izpostavljeni, hkrati pa so v najboljšem položaju, da strateške politične usmeritve spremenijo v konkretne ukrepe, pri tem pa lahko pritegnejo k sodelovanju socialne in ekonomske akterje v vsej Evropi.

1.6

Prenovljena strategija EU za rast in delovna mesta je torej lahko uspešna samo, če bo znala mobilizirati svoje vire na vseh območjih Unije. Vendar so tako nacionalni proračuni kot proračun EU močno omejeni. Evropa mora zato poskušati najti najboljši način za povečanje razpoložljivih finančnih virov. Odbor meni, da ima kohezijska politika zaradi strateške usmeritve in načinov izvajanja učinek vzvoda, ki ga Unija lahko izkoristi.

1.7

To mnenje naj bi prispevalo k razpravi s podrobno preučitvijo učinka vzvoda ob upoštevanju različnih učinkov, ki jih ima kohezijska politika znotraj Unije. V prilogi so informacije, ki so potrebne za razumevanje znanstvene metode in dinamike dela, ki ju je Odbor uporabil pri pripravi tega mnenja (3).

—

finančni vidiki;

—

politični in strateški vidiki tematske osredotočenosti;

—

krepitev institucionalnih zmogljivosti;

—

krepitev kohezije v Evropi.

2.1.1

Kohezijska politika prinaša na evropski ravni veliko dodano vrednost, saj finančna sredstva Unije omogočajo boljše rezultate in večjo podporo akterjev kakor samo na nacionalni ali regionalni ravni. V skladu z ocenami Evropske komisije (4) povzroči vsak euro, ki ga na ravni EU porabi kohezijska politika, nadaljnje izdatke, ki znašajo v povprečju 0,9 EUR v regijah Cilja 1. Pri regijah Cilja 2 znašajo dodatni izdatki povprečno 3 EUR na vsak vložen evro.

2.1.2

Ta multiplikacijski učinek je rezultat predvsem tematske in geografske osredotočenosti strukturnih skladov. Osredotočenost skladov skupaj s primernimi instrumenti poveča možnosti za doseganje potrebne kritične mase in s tem za ustvarjanje pogojev za kasnejše investicije. Sposobnost privabiti investicije se lahko torej poveča z geografsko in tematsko osredotočenostjo, saj omogoča zmanjšanje stroškov teh investicij.

2.1.3

Drugič, učinek vzvoda nastane tudi zaradi velikega izbora finančnih instrumentov, čeprav v mnogih primerih niti države članice niti regije ne zmorejo ustrezno izkoristiti vseh ukrepov, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Študija za pripravo tega mnenja je pokazala, da so na primer globalna nepovratna sredstva prožen instrument, ki lahko omogoči in celo okrepi učinek finančnega vzvoda mnogih projektov in programov.

2.1.4

Drugi instrumenti, ki bi lahko bili koristni pri krepitvi učinka vzvoda, izhajajo iz uporabe strukturnih skladov za instrumente finančnega inženiringa za podjetja, zlasti za MSP, kot so skladi tveganega kapitala, jamstveni skladi, posojilni skladi in skladi za razvoj mest. Mnoge upravičene regije so pri uporabi strukturnih skladov zbrale že mnogo izkušenj s temi instrumenti, zlasti na področju financiranja tveganega kapitala. To velja prav tako za oblikovanje obnovljivih skladov, ki lahko prispevajo k regionalnemu razvoju tudi po izteku programskega obdobja. V zvezi s tem je treba pozdraviti pobude JEREMIE, JASPERS in JESSICA, ki jih med drugim podpirata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF), ki lahko imata pomembno vlogo pri izvajanju takšnih ukrepov.

2.1.5

Takšni instrumenti lahko poleg tega povečajo sposobnost javnih oblasti, da sodelujejo z mednarodnimi finančnimi ustanovami in sektorjem zasebnega bančništva, ki lahko financirajo tudi druge razvojne projekte. Druge prednosti teh instrumentov so predvsem večja prožnost pri upravljanju strukturnih skladov in večja plačilna sposobnost pri delu z zunanjimi partnerji v okviru sodelovanja z EIB in EIF.

2.1.6

Učinek vzvoda se lahko poleg tega poveča tudi z izboljšanjem niza dejavnikov, povezanih s krepitvijo javno-zasebnih partnerstev. V tem pogledu sta sposobnost prepoznavanja ovir, ki odvrnejo zasebne investitorje, ter oblikovanje in podpora projektnih skupin ter partnerstev z zasebnim sektorjem ključnega pomena za spodbujanje zasebnih investicij v relativno kratkih rokih.

2.1.7

Kohezijska politika zaradi stabilnosti financiranja in večletnih programov omogoča poleg tega možnost razvoja trdnih partnerstev z zasebnim sektorjem, kar lahko na dolgi rok spodbudi še več investicij. Ta značilnost kohezijske politike je v primerjavi s politikami, ki se na tem področju izvajajo na nacionalni ravni, gotovo nov in dodaten vir dodane vrednosti, ki ga ne smemo zanemariti.

2.1.8

V zvezi s tem je treba pripomniti, da bi lahko v nekaterih državah članicah, zlasti v desetih novih članicah, veliko povečanje javnih investicij kratkoročno in srednjeročno ogrozilo njihovo izpolnjevanje kriterija primanjkljaja in pravil pakta za stabilnost in rast. Večja uporaba javno-zasebnih partnerstev bi bila lahko primerna alternativa neposrednemu povečanju javnih investicij.

2.2.1

Javne investicije je treba natančno opredeliti in jih primerno načrtovati na vseh ravneh. Zato je treba poudariti, da ima kohezijska politika pomembno vlogo pri razporejanju regionalnih in nacionalnih prednostnih nalog, katerega cilj je ustvariti sinergijo na evropski ravni. To evropsko strategijo investiranja morajo spremljati ustrezne nacionalne in regionalne politike, ki spodbujajo visokokakovostne javne investicije zlasti na področjih, pomembnih za lizbonsko strategijo in njeno povezavo z göteborško strategijo.

2.2.2

Pri tem gre za investicije na področju izobraževanja, znanja, inovacij in raziskav, varstva okolja, socialnih storitev, vseživljenjskega učenja in oblikovanja evropskih struktur. Te investicije vsekakor vplivajo na povpraševanje, poleg tega pa imajo dolgoročni strukturni učinek na gospodarstvo, saj povečujejo gospodarsko rast in regijam omogočajo večjo konkurenčnost. Učinek vzvoda kohezijske politike tako povzročajo različni dejavniki.

2.2.3

Prvič, nove ideje in novi pristopi v nacionalnih in regionalnih politikah, s katerimi želijo države in regije okrepiti vlogo inovacij v gospodarskem razvoju. Študije primerov so pokazale, da je kohezijska politika spodbudila nacionalne politike k večjemu osredotočenju na področja, pomembna za gospodarsko rast, kot so inovacije, raziskave ter aktivna politika zaposlovanja in vključevanja v družbo.

2.2.4

Ta usmeritev je nastala zaradi možnosti uvedbe pilotnih projektov v okviru skladov s pomočjo novih pristopov in novih instrumentov, kot so ukrepi za spodbujanje lokalnih poslovnih grozdov (clusters), ki so naklonjeni inovacijam, in bolj participativnih pristopov. To je prispevalo k večji ozaveščenosti in razširitvi koncepta inovacij z večjo vključitvijo organizacijskih in finančnih vidikov ter vidikov, povezanih z vodenjem, usposabljanjem in spodbujanjem inovacij, v strategije regionalnega razvoja.

2.2.5

Drugič, kohezijska politika je omogočila upoštevanje področij, ki jih prej nacionalne in regionalne politike niso upoštevale. Veliko pilotnih projektov, kot so regionalne inovacijske strategije (RIS) in inovativni ukrepi Evropskega sklada za regionalni razvoj, se je sčasoma razvilo v ključne politike na nacionalni in regionalni ravni. Splošno gledano so bili najbolj prožni in tržno usmerjeni pristopi skupni imenovalec novih usmeritev, ki jih je uvedla kohezijska politika.

2.2.6

Poleg tega so celostne razvojne strategije, ki so jih v okviru kohezijske politike skupaj oblikovali nacionalna in regionalna raven, spodbudile sprejetje bolj strateških pristopov na področju gospodarskega razvoja in zaposlovanja, kar je omogočilo uresničitev konkretnih projektov. Veliko področij, kot so tehnologija, inovacije, razvoj človeškega kapitala, enake možnosti in okolje, je bilo opredeljenih kot ključni dejavniki gospodarske rasti in vključenih v ustrezne politike, da bi dosegli bolj celosten pristop.

2.3.1

Drug pomemben vidik učinka vzvoda, povezan z uporabo strukturnih skladov, je učinek, ki ga imajo skladi na delovanje javnih oblasti, saj prispevajo k njihovi modernizaciji, izboljšujejo njihovo vodenje in usklajujejo njihove postopke na evropski ravni. Kohezijska politika je podpirala izvajanje politik Skupnosti, zlasti na področju varstva okolja in enakih možnosti, ter ekonomsko in socialno prestrukturiranje v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v lizbonski in göteborški strategiji.

2.3.2

V zvezi s tem je treba poudariti izvajanje nacionalnih načrtov reform, ki so bistveni za doseganje ciljev prenovljene lizbonske strategije, in njihovo uskladitev z nacionalnimi strateškimi referenčnimi okviri za obdobje 2007-2013.

2.3.3

Omeniti je treba tudi spodbujanje partnerstva, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti pri pripravi in izvajanju javnih politik, širjenje prakse ocenjevanja, transparentnost in izmenjavo dobrih praks. Vsi ti elementi tvorijo sistem, ki je bil razvit v Evropski uniji za kohezijsko politiko in ki prispeva k boljšemu upravljanju na vseh ravneh, saj se veliko teh tehnik uporablja na drugih področjih javne uprave. Oblikovanje novih struktur, zlati agencij za regionalni razvoj, je ravno tako prispevalo k razvoju v mnogih evropskih regijah.

2.3.4

Kohezijska politika je veliko prispevala tudi k pripravi načrtov in programov na tem področju. Vse več pozornosti se posveča natančnim analizam in diagnozam, določajo se bolj natančni cilji, izboljšuje se nadzor in ocenjevanje načrtov in programov na podlagi referenčnih točk. Oblikovanje dolgoročnih strategij za javne investicije je danes glavna značilnost priprave načrtov.

2.3.5

Povečala se je tudi sposobnost držav članic za sprejemanje in učinkovito uporabo evropske zakonodaje na mnogih področjih (npr. okolje). Kohezijska politika je prinesla predvsem precejšnje spremembe zakonodaje o javnih naročilih v državah članicah, saj je omogočila odprtje trgov in dostop do njih za vsa podjetja iz držav članic, kar krepi enotni trg. Ta vidik je zelo pomemben glede na zadnje širitve Unije.

2.3.6

Dodati je treba, da je kohezijska politika spodbujala in krepila vlogo regij v postopku sprejemanja odločitev v zvezi s pripravo in izvajanjem regionalnih politik Skupnosti. Z doseganjem zadostne kritične mase, kar zadeva človeške vire za zagotavljanje dobrega upravljanja strukturnih skladov, so lokalne in regionalne skupnosti prejele večjo avtonomijo, regionalizacija in lokalna avtonomija znotraj Unije pa sta se dejansko povečali.

2.4.1

Kohezijska politika je imela učinek vzvoda tudi pri krepitvi kohezije v Evropi z različnimi elementi.

2.4.2

Prvič, načelo partnerstva in odločnost odgovornih sta spodbudila sodelovanje med javnimi ustanovami in različnimi socialnimi skupinami, kar je veliko prispevalo k temu, da so se našle rešitve za težave.

2.4.3

Drugič, kohezijska politika je omogočila večdimenzionalne rešitve za zelo različne in kompleksne težave. Težave, s katerimi se srečujejo lokalne in regionalne skupnosti v Uniji, so namreč zelo različne, razlikujejo pa se tudi okoliščine in ekonomski položaji. Kohezijska politika pa je vendarle omogočila upoštevanje teh razlik, zlasti v obrobnih regijah, regijah z zaostankom v razvoju in najbolj oddaljenih regijah Unije. Ta pristop za krepitev kohezije je ravno tako močno vplival na druge nacionalne politike.

2.4.4

Kohezijska politika je prispevala tudi k ustvarjanju primernih pogojev za sodelovanje med regijami in lokalnimi skupnostmi v Uniji, zlasti prek pobude INTERREG, kar je omogočilo odpraviti stare konflikte in vrzeli med skupnostmi z obeh strani meje. Poleg tega se je po zaslugi spodbujanja medregionalnega sodelovanja zelo razvilo sodelovanje občin in regij brez skupne meje, ki danes pomembno prispeva k razvoju novih regionalnih strategij.

2.4.5

V dosedanjih obdobjih strukturnih skladov je tesna povezava med ESRR (Evropskim skladom za regionalni razvoj) in EKUJS (Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom) prinesla bistvene učinke vzvoda glede na integriran razvoj podeželja. Zaradi zaželene ozemeljske kohezije je treba s povezavo med ESRR in EKSRP (Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja) nadaljevati vsaj na ravni usklajevanja in sodelovanja.

2.4.6

Učinki programov URBAN so bili pri tem še zlasti pomembni, saj so dejansko vplivali na obnovo mest, pa tudi na vključevanje v družbo. Poleg tega so državljane opozorili na dodano vrednost evropske politike, z osredotočenostjo ukrepov pa se je povečala njihova učinkovitost.

2.4.7

Kohezijska politika je imela končno tudi velik multiplikacijski učinek na prepoznavnost evropskega združevanja. Ta učinek je bil še toliko bolj opazen, saj so se s kohezijsko politiko izboljšale javne storitve in kakovost življenja državljanov.

3.1

Zaradi svojih posebnih značilnosti (partnerstvo, dodatnost, strateško načrtovanje in večletno financiranje) je imela kohezijska politika več pomembnih posledic in učinkov vzvoda.

3.2

Evropska kohezijska politika ima učinek vzvoda zaradi združevanja sredstev in javno-zasebnih partnerstev. Po zaslugi stabilnosti večletnega financiranja in sposobnosti zbiranja potrebne kritične mase za investicije deluje na veliko področjih kot katalizator za javno in zasebno financiranje.

3.3

Učinek vzvoda in drugi učinki kohezijske politike nastajajo v vseh vrstah regij in v okviru zelo različnih programov in projektov, ne glede na višino porabljenih sredstev.

3.4

Omeniti je treba tudi to, da je treba poenostaviti upravljanje skladov, da bi dosegli največji možni učinek vzvoda partnerstev. Poleg tega bi v primeru, da bi ostala upravičena samo majhna in razdrobljena območja, v nekaterih regijah to ogrozilo partnersko sodelovanje, kar bi močno vplivalo na izbiro in zavezanost partnerjev. Ta težava bo rešena v obdobju 2007-2013, za katero je v novih uredbah določena opustitev sedanje delitve območij v okviru Cilja 2.

3.5

Evropska kohezijska politika je ključni dejavnik za strateško usmeritev politik, sposobna je ustvarjati inovativne pristope na različnih področjih in voditi številne politike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Kohezijska politika je dejansko gonilna sila, ki učinkovito povezuje proces zastavljanja ambicioznih skupnih evropskih ciljev, kot je lizbonska strategija, z njihovim uspešnim sprejemanjem in izvajanjem s strani glavnih akterjev v EU.

3.6

Evropska kohezijska politika ima učinek vzvoda tudi na sprostitev sredstev za široko podporo ukrepom, ki so neposredno povezani s smernicami lizbonske strategije s poudarkom na razvoju in raziskavah ter inovacijah, ki imajo bistveno vlogo pri gospodarski rasti na srednji in dolgi rok.

3.7

Najpomembnejši dejavnik uspeha inovativnih programov in projektov, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike, je podpora novim konceptom in pristopom na najvišji politični in upravni ravni. Usklajenost strategij in sodelovanje uprav sta ravno tako pomembna. Ti dejavniki so učinek vzvoda strukturnih skladov še podkrepili.

3.8

Kohezijska politika veliko prispeva h krepitvi institucionalnih zmogljivosti. Z načelom partnerstva je na celotnem ozemlju Unije spodbudila nov model sodelovanja na področju upravljanja in strateškega vključevanja različnih ravni vlad in civilne družbe, s čimer se je povečal družbeni in gospodarski kapital v regijah in lokalnih skupnostih, kar bo v prihodnosti glavni dejavnik razvoja v novih državah članicah.

3.9

Za dolgoročno optimizacijo učinka vzvoda strukturnih skladov je treba upoštevati splošni kontekst in kulturno identiteto vsake posamezne regije. V tem oziru mora biti vedno vzpostavljeno ravnotežje med zahtevami za celotno EU in prednostnimi vprašanji regij. Če želimo, da bodo spremembe, ki jih lahko povzročijo strukturni skladi, trajne, moramo poskušati spremeniti kulturo in mentaliteto neke družbe s spodbujanjem inovacij, izobraževanja, podjetniškega duha in ustvarjalnosti.

3.10

Kohezijska politika ima precejšen učinek vzvoda na večjo povezanost Evrope. Združuje različna evropska območja, omogoča aktivno udeležbo vseh gospodarskih in družbenih akterjev, evropski državljani pa jo doživljajo kot integrativni element, ker prispeva k izboljšanju kakovosti življenja.

3.11

Kohezijska politika ima učinek vzvoda tudi na trajnostno rast, ki je prijazna do okolja, s čimer preprečuje, da bi zanemarjanje okolja omejevalo rast, pa tudi kakovost življenja in ohranjanje naravnih virov.

3.12

Ker se nanaša na celotno Unijo, kohezijska politika celotni Evropi ponuja primeren okvir za uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj. Hkrati vključuje dejavnike konvergence in konkurenčnosti in s tem ustvarja potrebne pogoje za združevanje izkušenj in izmenjavo najboljših praks. Poleg tega zagotavlja popoln in celostni okvir za vzajemno učenje, omogoča pa tudi financiranje in ponovno izvajanje uspešnih pobud s konkretnimi metodami izvajanja v praksi.

3.13

Odbor meni, da je možno učinek vzvoda kohezijske politike precej povečati v programskem obdobju 2007-2013. Preizkušena in uveljavljena načela, na katerih temelji kohezijska politika, so bila dopolnjena z vrsto ukrepov: sprejetjem bolj strateškega pristopa h kohezijski politiki, namembnostjo in večjo osredotočenostjo sredstev na prednostnih področjih, izboljšanim pravnim okvirom za sprejetje inovativnih finančnih shem, ustreznim priznavanjem programov za razvoj mest in boljšim sodelovanjem na lokalni in regionalni ravni. Te spremembe so pokazale, da ima lahko kohezijska politika ob bistvenem spreminjanju evropskih politik osrednjo vlogo pri konkretnem oblikovanju in podpori gospodarskih in družbenih sprememb v celotni Uniji.

3.14

Razvoj in izbira projektov sta se izkazala kot ključna dejavnika za uspeh: vrsto uporabljenega instrumenta je treba previdno izbrati, da bi zagotovili najboljšo ujemanje z regionalnimi značilnostmi in zastavljenimi cilji.

4.1

Komisiji priporoča, da obsežno vključi koncept učinka vzvoda v prihodnjo oceno o stanju kohezije in napredku na tem področju v Evropski uniji;

4.2

Komisiji, Parlamentu in Svetu predlaga, naj upoštevajo učinek vzvoda kot primeren okvir za ocenjevanje evropskih politik, zlasti glede vmesne ocene proračuna Unije;

4.3

Komisiji priporoča, da okrepi svoja prizadevanja za boljše seznanjanje s koristmi, oblikami in podobo kohezijske politike v vseh državah članicah in še posebej v lokalnih in regionalnih skupnostih;

4.4

Komisiji priporoča, da stori še več za spodbujanje različnih finančnih instrumentov strukturnih skladov (JEREMIE, JESSICA itd.) in v okviru zakonodaje s področja konkurenčnega prava ustvari zlasti možnosti za razvoj skladov tveganega kapitala in programov jamstva na regionalni ravni;

4.5

Komisiji in državam članicam priporoča, da poenostavijo upravne postopke, uvedejo pravni, upravni in finančni okvir, ki bi bil naklonjen inovativnim dejavnostim, in spodbujajo posebne oblike financiranja inovativnih družb (vključno s tveganim kapitalom, „poslovnimi angeli“, mikrokrediti itd.);

4.6

Komisiji in državam članicam priporoča, da ocenijo napredek pri poenostavljanju in decentralizaciji upravljanja strukturnih skladov za obdobje 2007-2013. Pri tem Odbor priporoča, da se posebna pozornost posveti zlasti zagotavljanju sorazmernosti med upravnimi stroški ter vrsto in obsegom ukrepov, pa tudi posledicam upravnih stroškov za lokalne in regionalne oblasti;

4.7

državam članicam priporoča, da okrepijo partnerstva na vseh ravneh upravljanja in vodenja strukturnih skladov ter pri tem uporabljajo učinkovite načine vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti ter civilne družbe v ta proces. Priporoča tudi okrepljeno partnerstvo z mesti, saj lahko mesta veliko prispevajo k rasti in zaposlovanju;

4.8

Komisiji, Parlamentu, državam članicam in EIB priporoča, da jasno opredelijo ovire, ki javno-zasebnim partnerstvom otežujejo upravljanje projektov, ki se financirajo iz strukturnih skladov. Jasna opredelitev osnovnih idej javno-zasebnih partnerstev na evropski ravni in poenostavitev sistema državnih pomoči bi k temu veliko prispevali. Poleg tega je treba lokalne in regionalne oblasti seznanjati tudi z možnimi koristmi in težavami javno-zasebnih partnerstev;

4.9

Komisiji in državam članicam priporoča, da ohranijo poskusno in pionirsko vlogo, ki jo pogosto imajo strukturni skladi. Zato priporoča državam članicam, da uporabijo predvidene rezerve in druge instrumente ter nagradijo in razširjajo najbolj uspešne strategije in združijo rezultate sodelovanja na teritorialni ravni;

4.10

Evropsko komisijo poziva, naj upošteva tesno povezanost med ukrepi strukturnih skladov in programi za razvoj podeželja in naj na vseh ravneh – ne glede na potrebo po jasno ločenih računih – omogoča in spodbuja optimalno vsebinsko usklajevanje;

4.11

priporoča, da se pri uporabi strukturnih skladov posebna pozornost nameni ciljem Kjotskega protokola in prizadevanju za okolju prijazno trajnostno rast;

4.12

priporoča državam članicam in Komisiji, da poudarijo učinek vzvoda pri pripravi programov strukturnih skladov, da bi pospešili nastajanje, spodbujanje in financiranje projektov s precejšnjim učinkom vzvoda, ter pri pripravi poročil in ocenjevanju;

4.13

poudarja potrebo, da se v prihodnji kohezijski politiki upoštevajo regionalne posebnosti na vseh ravneh, ker je „moč v različnosti“ bistven dejavnik uspeha za učinek vzvoda kohezijske politike;

4.14

regijam in državam članicam za popolno izrabo učinka vzvoda strukturnih skladov priporoča, da previdno in primerno usklajujejo regionalne strategije, nacionalne programe reform, nacionalne strateške referenčne okvire in operativne programe v okviru evropske kohezijske politike;

4.15

predlaga, da se začnejo obravnavati koristi učinkov vzvoda in da se javnost v večji meri obvešča o potencialnih koristih prek specializiranih in splošnih dejavnosti obveščanja. Predlaga tudi razširjanje dobre prakse, kar na primer Odbor že počne v okviru dogodka „Open Days“;

4.16

priporoča Komisiji, da prouči in oceni dolgoročni razvoj v regijah, pri tem pa se osredotoči na dejstvo, da so spremembe kulture in mentalitete – hkrati z obveščanjem javnosti, ki mora biti z vseh vidikov transparentno in za vse zainteresirane strani dobro razumljivo – potrebne za zagotovitev resničnega napredka v družbenem in gospodarskem razvoju teh regij;

4.17

pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev mreže Regije za gospodarske spremembe in priporoča obsežen seznam tem, da bi tako upoštevali različno teritorialno dinamiko sprememb in izkoristili inovacije, nastale v tem obdobju, pri čemer bi morale biti lokalne in regionalne oblasti aktivno vključene v postopek izbiranja prednostnih področij za pobudo, ter pričakuje, da bo aktivno vključen v razvoj te pobude;

4.18

priporoča evropskim institucijam, da sprejmejo načelo solidarnosti znotraj Unije kot temeljno razsežnost koncepta kohezije Evropske unije. Kohezijska politika mora tudi v prihodnje ostati glavni dejavnik evropske politike vključevanja.

7.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 156/8

—

meni, da se je treba – zlasti glede na sedanjo razpravo o prihodnosti Evrope – pri prizadevanjih za boljše sodelovanje in informiranje mladih osredotočiti na okolje, v katerem mladi živijo;

—

poudarja potrebo, da mladinska vprašanja obravnavajo vse sestave Sveta, saj je treba mlade vključiti v vsa interesna področja EU;

—

opozarja, da so mladi odločilni dejavnik za doseganje ciljev nove lizbonske strategije, in meni, da jim je treba zagotoviti boljše izobraževanje, usposabljanje in mobilnost ter jim olajšati vključevanje na trg dela;

—

kljub temu ne podcenjuje velikih izzivov, s katerimi se danes soočajo mladi, kot so brezposelnost, pozen vstop na trg dela, negotovost zaposlitve, stanovanjski problemi in s tem povezane težave pri izbiri samostojne življenjske poti;

—

se zavzema za projekte držav članic, ki mlade spodbujajo k sooblikovanju regionalne in lokalne politike ter upravljanju njihove skupnosti, ter za stike med lokalnimi oblastmi in šolami, da bi tako spodbujali državljansko zavest in zavestno uresničevanje volilne pravice;

—

poziva Komisijo, naj podpre pobude za seznanjanje z evropskimi mladinskimi politikami in z vsebino Evropskega pakta za mlade na lokalni ravni, ob uporabi mrež lokalnih oblasti in tako, da mladi administratorji prevzamejo aktivno vlogo;

1.1

pozdravlja novo sporočilo Komisije, v katerem je ocenjeno nadaljnje uresničevanje skupnih ciljev na področju sodelovanja in informiranja mladih v državah članicah;

1.2

meni, da so države članice na področju večjega vključevanja mladih od objave bele knjige v letu 2001 do danes sicer dosegle napredek, da pa je mogoče narediti še veliko več, tako z odprto metodo usklajevanja na področju mladine, kot tudi z nadaljnjimi ukrepi na ustreznih političnih področjih;

1.3

upošteva pred kratkim sprejeto resolucijo Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, v katerem so ocenjeni novi ukrepi za izboljšanje uresničevanja skupnih ciljev na področju sodelovanja in informiranja mladih;

1.4

se strinja s stališčem Sveta, da so štiri prednostne teme, ki jih navaja bela knjiga (sodelovanje, informiranje, prostovoljne dejavnosti ter boljše poznavanje in razumevanje mladih), in z njimi povezani skupni cilji še vedno aktualni, ter meni, da bi morale biti vodilo za ravnanje držav članic in institucij na tem posebnem področju in vseh drugih področjih v zvezi z mladimi;

1.5

poudarja potrebo, da mladinska vprašanja obravnavajo vse sestave Sveta, saj je treba mlade vključiti v vsa interesna področja EU;

1.6

vendar opozarja, da bi Svet lahko bolj poudaril pomen lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti v povezavi z ukrepi za boljše izvajanje skupnih ciljev, upoštevajoč, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri izobraževanju in oblikovanju državljanske zavesti mladih;

1.7

meni, da se je treba – zlasti glede na sedanjo razpravo o prihodnosti Evrope – pri prizadevanjih za boljše sodelovanje in informiranje mladih osredotočiti na okolje, v katerem mladi živijo, da bi tako okrepili njihov občutek pripadnosti Evropski uniji, jim zagotovili možnost uveljavljanja pravic, določenih v Evropski listini temeljnih pravic, in prispevanja k ponovni oživitvi projekta Evropa tako, da bi pojem aktivnega evropskega državljanstva postal realnost; poudarja, da bi bilo treba pri tem posebno pozornost posvetiti sodelovanju in informiranju mladih, ki živijo v otoških regijah;

1.8

kljub temu ne podcenjuje velikih izzivov, s katerimi se danes soočajo mladi, kot so brezposelnost, pozen vstop na trg dela, negotovost zaposlitve, stanovanjski problemi in s tem povezane težave pri izbiri samostojne življenjske poti, pomanjkanje primernih sredstev za pridobivanje pravega znanja, revščina, prezgodnja prekinitev šolanja in socialna izključenost;

1.9

zato meni, da je mogoče cilj sodelovanja in informiranja mladih bolj učinkovito uresničiti, če bodo države in institucije storile vse, da mladim ponudijo boljše življenjske perspektive in jim zagotovijo, da bodo dejansko uživali temeljne pravice, določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije (med katerimi so pravica do dela, pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine ter pravica do usklajevanja družinskega in poklicnega življenja);

1.10

opozarja, da so mladi odločilni dejavnik za doseganje ciljev nove lizbonske strategije in meni, da jim je treba zagotoviti boljše izobraževanje, usposabljanje in mobilnost, jim olajšati vključevanje na trg dela in v družbo ter zagotoviti boljše storitve za mlade družine:

1.11

zato meni, da lahko politike na področju mladih, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti, s primernimi državnimi politikami, sredstvi in specifičnimi programi Skupnosti dobijo evropsko razsežnost, ki bo povečala informiranje mladih evropskih državljanov in jim omogočila sodelovanje v družbenem in političnem življenju na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

1.12

opozarja, da Unija temelji na načelih svobode in demokracije, zaradi česar so brez nadaljnjega oklevanja in ob upoštevanju načela subsidiarnosti potrebni bolj konkretni ukrepi, da bi lahko sodelovali vsi evropski državljani, tudi najmlajši.

2.1

opaža, da Svet cilj „sodelovanja mladih v lokalnih skupnostih“ razume predvsem kot spodbujanje njihovega sodelovanja v participativnih strukturah;

2.2

opozarja, da lahko posameznik sodeluje v življenju lokalne skupnosti tudi, če ne pripada nobeni organizirani strukturi; zato meni, da je treba ta cilj obravnavati v širšem smislu in podpirati pobude za vključevanje tudi tistih mladih, ki se želijo spontano vključiti v življenje svoje skupnosti;

2.3

se popolnoma strinja, da je treba posebno pozornost posvetiti mladim, ki so najbolj zapostavljeni, in meni, da je treba te skupine natančno opredeliti na samem območju, kjer se nahajajo; pozdravlja pobude Poljske in Litve, oblikovane posebej za mlade na podeželju;

2.4

poziva Komisijo in države članice, da nujno pripravijo ukrepe za spodbujanje vključevanja mladih iz najbolj oddaljenih regij v socialno življenje Evropske unije in v ta namen zagotovijo proračunska sredstva, saj imajo ti mladi zaradi velikih razdalj posebne težave pri vključevanju in sodelovanju;

2.5

ceni tudi vse pobude javnih ustanov za spodbujanje participativnih struktur s finančnimi prispevki ali zagotavljanjem materialnih ali človeških virov, tehnične podpore, prostorov ali pomoči pri oblikovanju spletnih strani.

2.6

meni, da je ta cilj ključnega pomena za konkretno uresničevanje aktivnega državljanstva: mladim je treba omogočiti več vpliva v lokalnih, regionalnih in nacionalnih organih ter ministrstvih in političnih strankah, pri tem pa je treba zagotoviti enakost mladih moških in žensk;

2.7

poudarja, kako pomembno je, da se za približanje Unije mladim v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije. Zato je ključnega pomena, da evropske institucije spodbujajo različne inovativne ukrepe, ki jih predlagajo evropski družbeni akterji in zlasti lokalne in regionalne oblasti. Po mnenju Odbora je v ta namen posebno koristna izmenjava najboljših praks, zato predlaga, da se na pobudo Komisije vsako leto organizira forum mladih, na katerem bi mladi in javne institucije izmenjali mnenja in dobili ideje za nove pobude;

2.8

pozdravlja vse pobude držav članic za spodbujanje dialoga z mladimi: sem sodijo lokalni, nacionalni in regionalni mladinski sveti, mladinski parlamenti, posebni odbori, pooblaščenci za vprašanja mladih ali osebe za stike, odgovorne to področje, in medresorski sestanki; ter upa, da se bodo te pobude še naprej razvijale;

2.9

obvešča, da je bil pri Združenju italijanskih lokalnih oblasti (ANCI-IDEALI) ustanovljen Svet mladih administratorjev (Consulta dei Giovani Amministratori), ki naj bi poleg številnih drugih nalog spremljal, spodbujal in krepil zastopanost mladih v lokalni upravi;

2.10

upa, da bodo države članice ter lokalne in regionalne oblasti v okviru uradnega šolskega sistema izvajale ustrezne programe izobraževanja za demokratično sodelovanje v institucijah ter si prizadevale za vzajemne povezave med formalnim in neformalnim izobraževanjem;

2.11

ugotavlja, da so stiki med šolami in lokalno upravo lahko dobro sredstvo za spodbujanje sodelovanja šolarjev v življenju njihove skupnosti, in poziva vse zaposlene v lokalni upravi, zlasti mlade, da delujejo kot ambasadorji za mlade in organizirajo javne razprave o temah, pomembnih za lokalno raven, ki bi bile odprte tudi za mlade, ki so prekinili šolanje;

2.12

meni, da odprtost lokalnih uprav za mlade vodi k resničnemu razumevanju odgovornosti pri upravljanju lastnega življenjskega okolja in prispeva k oblikovanju državljanske zavesti ter spodbuja odgovorno uresničevanje volilne pravice, kar je doslej preveč mladih zanemarjalo;

2.13

pozdravlja pobudo Finske, da bi na lokalnih volitvah sodelovali tudi mladi od dopolnjenega 16. leta starosti, in pobudo Nemčije v zvezi z mladinskimi projekti za obnovo mest; prav tako pozdravlja poziv Sveta k razmisleku o razpravi o znižanju starostne meje za volilno pravico;

2.14

izraža priznanje mestu Stockholm, kjer je bila za namestnico županje imenovana mlada ženska;

2.15

meni, da je revidirana Evropska listina o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje Sveta Evrope zelo koristno sredstvo in upa, da jo bodo lokalne in regionalne oblasti v EU sprejele; prav tako upa na izboljšanje sodelovanja med Odborom regij in Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti Evrope na tem področju.

2.16

pozdravlja predloge Komisije za dosego tega cilja, ki jih je potrdil Svet;

2.17

z veseljem opaža, da je Evropska komisija upoštevala prejšnje pripombe OR (1) o trajnostni politiki razprav in posvetovanj z mladimi, in močno podpira idejo, da se boljši dialog vključi v Evropsko agendo. Vendar ponavlja, da mora dialog vključevati zlasti lokalne in regionalne oblasti;

2.18

pozdravlja nov program Mladina v akciji in druge programe za izobraževanje in usposabljanje mladih, ki so mnogim mladim omogočili praktične izkušnje z Evropo; zavzema se za vse večji dostop do teh programov in njihovo razširjanje ob posebnem upoštevanju mladih, ki so najbolj zapostavljeni, ter poziva Komisijo in države članice, da še bolj decentralizirajo upravljanje zgoraj navedenega programa, s čimer bodo zagotovile spoštovanje načela subsidiarnosti, saj bi tako upravljanje programa potekalo na ravni lokalnih in regionalnih oblasti. Odbor obžaluje ukinitev programa za mlade podjetnike, ki je pomagal številnim mladim pri zagonu njihove podjetniške dejavnosti in pridobivanju dragocenih izkušenj;

2.19

evropskim lokalnim in regionalnim oblastem predlaga, da za mlade v svoji skupnosti, ki so dejavni v institucijah, v evropskih uradih ali sodelujejo v evropskih programih, organizirajo forum in jih tako kot „ambasadorje“ vključijo v razprave o Evropi ter s tem okrepijo pristop dvojnega sodelovanja in povečajo vrednost dela v tujini ter izkušenj, pridobljenih med izobraževanjem in delom v tujini;

2.20

poziva Komisijo, naj podpre pobude za seznanjanje z evropskimi mladinskimi politikami in z vsebino Evropskega pakta za mlade na lokalni ravni, ob uporabi mrež lokalnih oblasti in tako, da mladi administratorji prevzamejo aktivno vlogo.

3.1

opozarja, da je pravica do informiranja bistvo dela Evropske unije na področju informiranja mladih; zato meni, da morajo države članice ter po potrebi lokalne in regionalne oblasti v okviru izobraževalnega procesa nujno sprejeti ukrepe, ki bodo mladim omogočili dejansko uresničevanje te pravice tako, da bodo posebno pozornost namenili spodbujanju jasnosti informacij in enostavnemu dostopu do njih;

3.2

močno pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija upoštevala in priznala pripombe OR o pomenu lokalne in regionalne razsežnosti v mladinski politiki ter da je mobilizacija lokalnih oblasti odločilnega pomena za spodbujanje sodelovanja mladih na tej ravni; v zvezi s tem ponovno opozarja na pomen lokalne in regionalne razsežnosti, saj na tej ravni poteka prvi neposredni stik s politiko in aktivno državljanstvo postane realnost;

3.3

z zadovoljstvom opaža, da so skoraj vse države članice oblikovale spletne strani za informiranje mladih vendar poziva k oblikovanju učinkovite strategije informiranja, ki bi zajela teme in vprašanja, ki so zanimivi za mlade;

3.4

se strinja s Svetom, da je Evropski mladinski portal izredno koristen in bi ga bilo treba naprej razvijati in razširjati ter da je potrebno boljše usklajevanje instrumentov lokalne in nacionalne ter evropske ravni s ciljem pospešiti in olajšati pretok informacij;

3.5

meni, da je v procese posvetovanja z mladimi in njihovega sodelovanja treba vključiti mreže mladinskih združenj, ki delujejo na lokalni ravni, to pa zato, da bi se izognili tveganju, da bodo vključene samo velike nacionalne mreže, in poziva k razvoju možnosti za posvetovanje in sodelovanje mladih, ki niso člani združenj. Da bi to uresničili, bo primerno neposredno vključevanje občin, ki na svojem ozemlju lahko razvijajo modele sodelovanja mladih v procesih posvetovanja in usklajevanja.

3.6

opaža podatek Komisije, da le malo držav članic skrbi za izobraževanje in nadaljnje usposabljanje zaposlenih na področju informiranja mladih; meni, da bi bilo treba temu cilju posvetiti več pozornosti in sicer z ustreznimi študijskimi programi;

3.7

meni, da bi morala Komisija bolj poudariti povezavo med informiranjem in svetovanjem, da bi mlade spodbujala k osvajanju znanja in sposobnosti za pridobivanje, izbiro in oceno informacij, da bi tako postali dobro obveščeni uporabniki; države članice morajo za razširjanje informacij med mladimi uporabiti vse obstoječe informacijske kanale (internet, mobilne telefone, video, kino).

3.8

z veseljem opaža nov poudarek na lokalnih mladinskih svetih za sistematično vključevanje mladih v lokalne organe odločanja, kar vključuje tudi podporo regionalnih in lokalnih oblasti; poziva Komisijo, da spodbudi pripravo natančnih meril v zvezi s ciljem sodelovanja mladih, da bi podprli lokalno sodelovanje in aktivno državljanstvo;

3.9

potrjuje pomen vključevanja mladih v pripravo strategij informiranja, oblikovanje informacijskih izdelkov, razširjanje informacij in svetovalno dejavnost;

3.10

meni, da je prispevek posameznih mladostnikov ali mladinskih organizacij na tem področju pomemben vir, ki ga je treba čim bolje izkoristiti, in poziva Komisijo, naj države članice spodbudi k opredelitvi novih oblik sodelovanja.

4.1

se zaveda dejstva, da je področje mladih v pristojnosti držav članic, zato se zavzema za skupno udejstvovanje Komisije in držav članic v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi;

4.2

poleg tega meni, da bi morala Komisija poudarjati dosežke držav članic, zlasti primere dobre prakse.

5.1

priporoča, da države članice vsem državljankam in državljanom, zlasti mladini ter mladim ženskam in moškim zagotovijo enake možnosti;

5.2

se zavzema za pravično razdelitev sredstev med projekte za mladinska združenja in projekte za posameznike, ne da bi pri tem zanemarjali projekte za mlade, ki so najbolj zapostavljeni;

5.3

želi, da bi države članice spodbujale mlade k vključevanju v lokalne, regionalne in nacionalne ustanove, ministrstva in politične stranke, ter se z njimi posvetovale preko mladinskih svetov in drugih participativnih struktur;

5.4

se zavzema za projekte držav članic, ki mlade spodbujajo k sooblikovanju regionalne in lokalne politike ter upravljanju njihove skupnosti, ter za stike med lokalnimi oblastmi in šolami, da bi tako spodbujali državljansko zavest in zavestno uresničevanje volilne pravice;

5.5

poziva lokalne, regionalne in nacionalne oblasti k učinkovitemu vključevanju mladih v razprave o prihodnosti Evrope, da bi tako okrepili njihovo sodelovanje pri razvoju Evropske unije in zagotovili aktivno vlogo tistim, ki delujejo v institucijah in evropskih uradih ali pa so udeleženi v programih Skupnosti.

5.6

meni, da je ključnega pomena, da države članice pravico do informiranja zagotavljajo z ustreznimi strategijami, ki so v skladu z zahtevami mladih, posebej upoštevajo najšibkejše skupine in hkrati predvidijo primerne programe izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja za vse, ki so vključeni v izobraževanje in vzgojo mladih;

5.7

ponavlja, da oblikovanje Evrope državljanov in vključevanje mladih v družbo sodita k najpomembnejšim političnim prednostnim nalogam Odbora, ki želi k njunemu uresničevanju prispevati tako, da se zavezuje k organizaciji strukturiranih in sistematičnih dialogov, srečanj s predstavniki lokalnih in regionalnih mladinskih združenj in svetov ter načrtuje ustanovitev delovne skupine za spremljanje in spodbujanje dejanskega udejstvovanja lokalnih in regionalnih oblasti ter za preverjanje – tudi ob podpori ustreznih nacionalnih združenj – primerov najboljše prakse na lokalni in regionalni ravni; namerava državam članicam pomagati pri uresničevanju priporočil o udeleženosti in obveščanju mladih;

5.8

se obvezuje k okrepljenemu razširjanju informacij o evropskih temah pri razpravah na lokalni in regionalni ravni ter o evropskih dogodkih za mlade, da bi zagotovili sodelovanje najširše publike;

5.9

za spodbuditev sodelovanja pri razvoju Evropske unije poziva Evropsko komisijo, da predvidi ad hoc kampanjo obveščanja za razširjanje vseh programov Skupnosti, namenjenih mladim.

5.10

pozdravlja namen Sveta, da sprejme in izboljša smeri delovanja ter upošteva posamezne ukrepe iz nedavno sprejete resolucije, zato poziva k upoštevanju ugotovitev in predlogov v tem mnenju;

5.11

poziva države članice, da Komisijo še naprej v okviru običajnega poročanja obveščajo o svojih mladinskih politikah in s tem podprejo odprto metodo usklajevanja ter doslednejšo opredelitev in seznanjanje s primeri najboljše prakse;

5.12

se strinja, da je treba do marca 2007 določiti smernice, na katere se bodo države članice osredotočile glede sodelovanja in obveščanja, da bodo pripravile ustrezne akcijske načrte in okrepljeno razširjale najboljše prakse;

5.13

poziva Komisijo, da določi najboljšo možnost za učinkovito analizo napredka držav članic z učinkovitimi statističnimi metodami in kvalitativnimi raziskavami;

5.14

se zavzema za ustanovitev delovne skupine, ki bi določila instrumente za oceno izvajanja ukrepov za krepitev skupnih ciljev, in poziva predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti k sodelovanju v okviru Odbora;

5.15

potrjuje, da je skupne cilje na področju mladih mogoče najbolje doseči, če se mladim zagotovijo boljši življenjski pogoji; se zavzema, da bi Komisija v okviru Evropskega pakta za mlade predvidela akcijski načrt za boljše usmerjanje in spodbujanje pobud posameznih držav članic ter zagotovila namensko financiranje, ki bo po možnosti temeljilo na inovativnih ukrepih in izmenjavi najboljše prakse;

5.16

poziva države članice, da namenijo primerna sredstva lokalnim in regionalnim oblastem za uresničevanje skupnih ciljev;

5.17

na koncu izraža željo, da bi se države članice za boljše doseganje ciljev na področju mladih soočile z vprašanjem negotovih delovnih razmer mladih, tudi v okviru razprave o novi zeleni knjigi Komisije o delovnem pravu.

7.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 156/14

—

meni, da enotni trg potrebuje nov zagon, da se bo lahko soočil z izzivi v prihodnjih letih. Enotni trg sedaj sestavlja 27 držav članic in je zato precej bolj raznolik kot v času svojega oblikovanja. Poleg tega enotni trg sedaj deluje v globaliziranem okolju. Zato se mora enotni trg prilagoditi in se iz notranjega projekta EU razviti v učinkovit instrument za izboljšanje sposobnosti EU, da uspešno tekmuje z ostalim svetom, krepi ozemeljsko, ekonomsko in socialno kohezijo ter uresničuje cilje, opredeljene v lizbonski strategiji. Pri tem imajo ključno vlogo lokalne in regionalne oblasti;

—

poziva Evropsko komisijo in države članice, da v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi izvedejo študije, s pomočjo katerih bi opredelili ovire, s katerimi se sedaj srečujejo regije, mesta in kraji pri uresničevanju enotnega trga, in morebitne rešitve za oblikovanje enotnega trga, primernega za 21. stoletje;

—

priporoča Evropski komisiji, da osredotoči dejavnost na nadaljnje uresničevanje enotnega trga na področju storitev, dela in finančnega sektorja. Prost pretok blaga poteka sorazmerno uspešno, toda na področju storitev, dela in finančnega sektorja je bil enotni trg manj učinkovit.

1.

se strinja z Evropsko komisijo in Evropskim svetom, da se evropsko gospodarstvo v 21. stoletju srečuje s pomembnimi novimi izzivi in priložnostmi. Odbor regij zato pozdravlja zavezanost Evropske komisije, da v letu 2007 izvede obsežen pregled enotnega trga in evropske družbe. Odbor regij pozdravlja tudi zaprosilo Evropske komisije, da v obliki tega predhodnega mnenja prispeva k pregledu;

2.

meni, da enotni trg potrebuje nov zagon, da se bo lahko soočil z izzivi v prihodnjih letih. Enotni trg sedaj sestavlja 27 držav članic in je zato precej bolj raznolik kot v času svojega oblikovanja. Poleg tega enotni trg sedaj deluje v globaliziranem okolju. V skladu s tem mnenjem se mora zato enotni trg prilagoditi in se iz notranjega projekta EU razviti v učinkovit instrument za izboljšanje sposobnosti EU, da uspešno tekmuje z ostalim svetom, krepi ozemeljsko, ekonomsko in socialno kohezijo ter uresničuje cilje, opredeljene v lizbonski strategiji. Pri tem imajo ključno vlogo lokalne in regionalne oblasti.

3.

priznava, da je prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala temeljno načelo Evropske unije in predstavlja temelj enotnega trga. Zato je treba upoštevati tudi, da pri projektu evropskega združevanja ni šlo in ne gre le za enotni trg, ampak da ga vodi cilj ohranjanja miru s solidarnostjo in kohezijo med ljudmi v Evropi;

4.

poudarja, da je treba že v pripravah na proces odločanja v okviru postopkov javnih posvetovanj vključiti vse akterje in posebno pozornost v okviru ocene učinkov nameniti učinku evropske zakonodaje na ozemeljskem, socialnem in okoljskem področju;

5.

priporoča, naj Evropska komisija in države članice bolje izkoristijo ustvarjalni in inovacijski potencial lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi ter si prizadevajo za rešitev problema pomanjkljivega izvajanja. To se nanaša zlasti na potrebo po večji odprtosti in obravnavanju protekcionističnih ukrepov v nekaterih državah članicah, ki malim in srednjim podjetjem (MSP) onemogočajo naložbe na novih trgih v EU in v svetu;

6.

poziva Evropsko komisijo in države članice, da v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi izvedejo študije, s pomočjo katerih bi opredelili ovire, s katerimi se sedaj srečujejo regije, mesta in kraji pri uresničevanju enotnega trga, in morebitne rešitve za oblikovanje enotnega trga, primernega za 21. stoletje;

7.

ugotavlja, da vloga lokalnih in regionalnih oblasti ni omejena na prilagajanje na gospodarske spremembe in podpiranje podjetij na enotnem trgu. Kot organizatorji in ponudniki javnih storitev so tudi akterji na enotnem trgu;

8.

priznava, da je pregled stanja družbe tesno povezan z učinkovitim delovanjem enotnega trga. Pri tem je treba upoštevati, da se tradicionalno opredeljeni socialni problemi (npr. revščina in invalidnost) zaradi staranja prebivalstva in trajne brezposelnosti lahko povečajo. Hkrati se zaradi spremenjenih družinskih struktur in globalizacije lahko pojavijo novi socialni problemi. Pregled stanja družbe bi moral privesti do skupnega pristopa k analizi, izmenjavi najboljše prakse na evropski ravni in med državami članicami.

9.

priporoča, da Evropska komisija bolj sistematično primerjalno analizira, meri in obravnava gospodarsko uspešnost in politični razvoj nacionalnih in regionalnih gospodarstev v primerjavi s prekomorskimi tekmicami, zlasti ZDA, Kitajsko in Indijo, in tudi drugimi državami članicami in regijami EU;

10.

se strinja z mnenjem Komisije o tem, da je treba za ohranitev konkurenčnega in privlačnega trga Skupnosti bolj upoštevati mednarodno okolje. Z bolje povezanim enotnim trgom bi se lažje soočili z izzivom globalizacije, izkoristili priložnosti, ki jih prinaša, in tako zmanjšali negativno dojemanje globalizacije. V zvezi s tem Odbor regij poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti v EU tudi del vedno bolj globaliziranega gospodarstva, v katerem se obseg svetovne trgovine blaga vsako desetletje podvoji. Zaradi konkurence gospodarstev, ki temeljijo na znanju, bodo evropska podjetja morala postati precej bolj inovativna in ustvarjalna ter imeti na voljo več strokovnega znanja, da bodo lahko konkurenčna;

11.

priporoča, da se enotni trg v celoti razume kot dinamični instrument za evropsko socialno in gospodarsko rast. Treba je podpirati razvoj enotnega trga, da se bo ustrezno odzival na spreminjajoče se vzorce in izzive svetovnega gospodarstva. Tako bomo lahko učinkovito povečali gospodarsko rast v EU z ustvarjanjem za to potrebnih političnih in gospodarskih pogojev;

12.

meni, da bi bilo treba na ravni EU oblikovati skupni pristop za pripravo niza minimalnih socialnih standardov, ki temeljijo na skupni viziji. Posebna načela o enakem obravnavanju glede delovnih pogojev bi bilo treba določiti na kraju zaposlitve, temeljiti pa bi morala na dogovoru med socialnimi partnerji. Glede na razvoj svetovnega trga je mnogo izzivov, s katerimi se sooča enotni trg, zunanje narave.

13.

priporoča Evropski komisiji, naj se podpora za razvoj kvalifikacij ob zagotavljanju enakopravnih možnosti in vlaganju v vseživljenjsko učenje osredotoči na zagotavljanje, da se v okviru ukrepov izobraževanja in usposabljanja razvijajo kvalifikacije, ki jih ljudje potrebujejo, da bi našli ustrezno zaposlitev, in ustrezajo potrebam gospodarstva;

14.

poudarja, da je razvijanje kvalifikacij osrednji izziv za evropske regije in skupaj z inovacijami, podjetnostjo, konkurenco in naložbami eno glavnih gonil produktivnosti. Odbor regij poudarja pomen izboljšanja sposobnosti držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za vlaganje v razvoj kvalifikacij, da bi zagotovili vseživljenjsko učenje v praksi, in spodbujanje aktivne politike trga dela s pomočjo trajnostnega pristopa v skladu z lizbonsko strategijo;

15.

priporoča, da Evropska komisija ob posvetovanju z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi zagotovi strateški okvir in sredstva nameni za podporo razvoja usmerjenih regionalnih in lokalnih strategij za razvoj kvalifikacij;

16.

priporoča Evropski komisiji in državam članicam, da je treba v prihodnosti poudariti kvalifikacije in zaposlovanje na enotnem trgu na podlagi izvajanja na lokalni in regionalni ravni, kjer je to primerno. Z večjo regionalno avtonomijo in odgovornostjo bi programi za razvoj kvalifikacij, kot npr. tisti, ki se izvajajo prek programa Evropskega socialnega sklada, lahko zagotavljali prilagojenost regionalnim in lokalnim trgom dela, in tako obravnavali specifične izzive v regijah;

17.

predlaga, da Evropska komisija in države članice gradijo na prednostih EU kot gospodarstva znanja in podpirajo prenosljivost kvalifikacij in zaposljivost državljanov, namesto da skušajo tekmovati z gospodarstvi s konkurenčno prednostjo na področju nizkokvalificiranih delovnih mest z nizko dodano vrednostjo. Razvoj kvalifikacij in vseživljenjsko učenje sta bistvena elementa vsakega programa za izboljšanje učinkovitosti enotnega trga;

18.

v zvezi s tem ponovno opozarja, da svetovna konkurenca ter usmeritev v gospodarstvo znanja in storitveno gospodarstvo prinašata nove izzive za razvoj kvalifikacij in izobraževanje. Delovna mesta z zahtevanimi nižjimi kvalifikacijami in slabo plačano delo ne smejo ustvarjati nove skupine „zaposlenih revnih oseb“. Zato je treba socialne določbe nujno osredotočiti zlasti na podporo tistim, na katere se to nanaša, in sicer s pomočjo izobraževanja, pravičnega plačevanja in delovnih pogojev za vse ter z določbami za večjo socialno mobilnost.

19.

podpira mnenje Evropskega sveta o pomenu socialne razsežnosti EU (1). Odbor regij zato pozdravlja tudi zahtevo Sveta, naj Evropska komisija in Parlament namenjata ustrezno pozornost socialnim posledicam evropske zakonodaje;

20.

opozarja, da je treba enotni trg razumeti kot pomemben element širše družbe EU. Zato je treba bolje obravnavati socialne vidike enotnega trga in EU bi morala graditi na različnih regionalnih identitetah in pristopih k socialno-ekonomskemu razvoju, tako da bi poskušala izvajati skupna evropska načela, ne samo vsiljevati enotne politike ali le „ekonomsko“ usmerjene politike;

21.

priporoča, naj Evropska komisija še naprej zagotavlja socialne pravice in pravice potrošnikov ter liberalizacijo trga storitev (na primer s pomočjo prihodnje direktive o storitvah);

22.

meni, da je treba – kot je pokazala razprava o direktivi o storitvah – glede uporabe predpisov notranjega trga upoštevati posebnost vloge javnih storitev;

23.

priporoča, da Evropska komisija zlasti upošteva vpliv sedanjih in prihodnjih demografskih sprememb na uspeh in usmeritev enotnega trga v prihodnje. Zlasti bi morali biti pozorni na neenakomeren vpliv sedanjih in prihodnjih migracijskih tokov. Enake možnosti so bistveno načelo sodobne Evrope; diskriminacija je nesprejemljiva;

24.

priporoča, da Evropska komisija sprejme bolj povezan in strukturiran pristop za boljše obravnavanje socialne razsežnosti enotnega trga. Blaginja in interesi evropskih državljanov in gospodarstva morata biti vodilni načeli politike EU in sta bistveni za zagotavljanje priložnosti enotnega trga. Zato je konkurenčnost regij treba razumeti v smislu potenciala državljanov in podjetij;

25.

priporoča, naj EU zaščiti ranljivejše člane evropske družbe. Globalizacija svetovnih trgov je dodatna priložnost za ponovno oživitev gospodarstev EU. Toda medtem ko to podpira nadaljnjo gospodarsko rast, ki naj bi ustvarjala delovna mesta in bogastvo, nekaterim delom evropske skupnosti ta rast morda ne more koristiti. Zaradi demografskih sprememb in starajočega se prebivalstva bi se morale tradicionalne politike socialnega varstva prilagoditi tem novim izzivom. Medtem ko izrabljajo priložnosti za rast, morajo politike EU zagotoviti enake možnosti in pomagati strukturam socialnega varstva, da bodo kos izzivom razvijajočega se enotnega evropskega trga. Za to bodo potrebne strukture socialnega varstva in zlasti izobraževanje in usposabljanje, ki bodo bolje usmerjeni na državljane v največji stiski, medtem ko se bodo zagotavljala ustrezna sredstva in spodbude ter razvijali inovativni pristopi k zagotavljanju učinkovitega socialnega varstva.

26.

priporoča, da se Evropska komisija in države članice posvetujejo in sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi oblasti, da bi spodbudile razpravo in vključile državljane v cilje blaginje, solidarnosti in varnosti ter program za ustvarjanje delovnih mest in gospodarske rasti. Omeniti je treba pomembno vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji in socialni dialog na vseh ravneh pri ocenjevanju delovanja trga, spodbujanju trajnostnih politik na področju gospodarskih migracij, boju proti neustreznim delovnim pogojem in odpravljanju diskriminacije na delovnem mestu ter širše na trgu dela;

27.

poudarja, da partnerji, državljani in gospodarstvo niso bili učinkovito seznanjeni s prednostmi enotnega trga. Ponovna povezava Evrope z njenimi državljani je prvi pogoj za uspeh enotnega trga. Odbor regij zato predlaga, da bi morale lokalne in regionalne oblasti, ki predstavljajo upravno raven, najbližjo državljanom, prevzeti vodilno vlogo v tem procesu. Predlaga, da Evropska komisija v partnerstvu z Odborom regij razvije proces komunikacije in političnega ukrepanja, da bi pritegnili državljane in gospodarstvo, izpolnili njihova pričakovanja in jih vključili v evropske cilje blaginje, solidarnosti in varnosti ter programa za rast in delovna mesta. To so nujni elementi za zaupanje in podporo v EU v prihodnosti;

28.

priporoča, da bi morale Evropska komisija, države članice ter lokalne in regionalne oblasti bolje obveščati javnost o tem, kako se uspešno prilagoditi gospodarskim in socialnim spremembam, ki so posledica globalizacije in večje konkurenčnosti, da bi pomirile strahove državljanov in podjetij, zlasti MSP.

29.

priporoča Evropski komisiji, da osredotoči dejavnost na nadaljnje uresničevanje enotnega trga na področju storitev, dela in finančnega sektorja. Prost pretok blaga poteka sorazmerno uspešno, toda na področju storitev, dela in finančnega sektorja je bil enotni trg manj učinkovit;

30.

poziva države članice, naj podpirajo lokalne in regionalne oblasti pri nadaljnjem uvajanju usklajenih, poenostavljenih in celostnih struktur za podporo gospodarstvu na najustreznejši geografski ravni. Te strukture imajo pomemben potencial pri zagotavljanju informacij v zvezi s postopki javnih naročil in kot pomoč pri pojasnjevanju dodeljevanja pogodb za javne storitve. Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembno vlogo tudi pri podpori MSP kot veliki potrošniki blaga in storitev, ki jih zagotavljajo MSP;

31.

priporoča Evropski komisiji, da ob posvetovanju z gospodarstvom spodbuja evropsko konkurenčnost z uvedbo učinkovitega evropskega sistema za patentiranje, ki podpira lastnike patentov pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in zmanjšanju stroškov, pri tem pa zagotavlja boljše spodbude za inovacije;

32.

priporoča Evropski komisiji in državam članicam, da začnejo z resničnim posvetovanjem in dialogom z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter gospodarskim sektorjem z namenom, da se opredelijo področja, kjer bi lahko zmanjšali regulativno obremenitev podjetij, zlasti MSP;

33.

se strinja, da sta poenostavitev in učinkovito izvajanje veljavne zakonodaje EU nujno potrebna za integracijo notranjega trga, toda opozarja, da boljša priprava zakonodaje ne pomeni nujno tudi manj zakonodaje. Za spoštovanje zakonodaje Skupnosti je morda potrebno usklajevanje, da se Uniji zagotovi jasen in povezan regulativni okvir;

34.

priporoča Evropski komisiji in državam članicam, da v zakonodajnem procesu EU pripravijo bolj obširno ex-ante analizo vplivov na MSP in krepijo vlogo MSP pri pripravi nove zakonodaje;

35.

poziva h krepitvi načela medsebojnega priznavanja (sodba Sodišča Evropskih skupnosti „Cassis de Dijon“, zadeva 120/78 z dne 20. februarja 1979). Zato poziva Komisijo k potrebnim ukrepom, da bodo države članice še vedno lahko imele različne proizvodne standarde, pri tem pa ti ne bi smeli biti pretveza za zavrnitev trženja proizvoda;

36.

priporoča Evropski komisiji, da prizna proaktivno in pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri usmerjanju nadaljnjega ustreznega razvoja enotnega trga in družbene realnosti Evrope. Zato je treba okrepiti lokalno in regionalno samoupravo. Odbor regij je pomemben partner pri prikazovanju koristi enotnega trga, saj je tesno povezan z evropskimi državljani, hkrati pa je zlasti primeren za to, da se zavzema za spremembe, kjer so potrebne.