ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 145
European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 50
30. junij 2007

Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila, smernice in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Svet

2007/C 145/01

Resolucija Sveta z dne 25. junija 2007 o novi strategiji Skupnosti za zdravje in varnost pri delu (2007-2012)

1

 

II   Sporočila

 

SKUPNE IZJAVE

 

Evropski parlament
Svet
Komisija

2007/C 145/02

Skupna izjava o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja (člen 251 pogodbe ES)

5

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 145/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št.primera COMP/M.4693 – Veolia/Sulo) ( 1 )

10

2007/C 145/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4663 – voestalpine/Böhler-Uddeholm) ( 1 )

10

2007/C 145/05

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4704 – Bridgepoint/Gambro Healthcare) ( 1 )

11

2007/C 145/06

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

12

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 145/07

Menjalni tečaji eura

14

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2007/C 145/08

Zavezujoča tarifna informacija

15

2007/C 145/09

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 90/396/EGS o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo ( 1 )

20

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2007/C 145/10

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4771 – Veritas/Golden Gate/Goldman Sachs/Aeroflex) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

31

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 

I Resolucije, priporočila, smernice in mnenja

RESOLUCIJE

Svet

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/1

RESOLUCIJA SVETA

z dne 25. junija 2007

o novi strategiji Skupnosti za zdravje in varnost pri delu (2007-2012)

(2007/C 145/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 2007 o izboljšanju kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti (2007-2012) za zdravje in varnost pri delu, kar je ena od točk Evropske socialne agende,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

ker je bil na podlagi člena 137 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejet znaten korpus zakonodaje Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu,

(2)

ker ima kakovost pri delu precejšnjo človeško, pa tudi gospodarsko razsežnost, in glede na to, da so države članice v Lizbonski strategiji priznale, da politika zdravja in varnosti pri delu pomembno prispeva h gospodarski rasti in zaposlovanju,

(3)

ker evropski socialni model temelji na nemotenem delovanju gospodarstva, visoki ravni socialnega varstva in izobrazbe ter socialnem dialogu in tako vključuje tudi izboljševanje kakovosti zaposlitve, zlasti zdravja in varnosti pri delu,

(4)

ker mora Evropska unija zaradi trenutnih demografskih sprememb okrepiti konkurenčnost gospodarstva ter pri tem upoštevati sklepe Evropskega sveta v Stockholmu z dne 23. in 24. marca 2001, Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 in Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007,

(5)

ker bi morala nova strategija Skupnosti za zdravje in varnost pri delu (2007-2012) (v nadaljevanju „strategija Skupnosti“) spodbujati nadaljnji napredek in izkoristiti zagon, ustvarjen na podlagi prejšnje strategije Skupnosti za varnost in zdravje pri delu (2002-2006), ki je temeljila na splošnem pristopu k dobremu počutju pri delu ter privedla do ponovnega izvajanja preventivnih politik ter do precejšnjih izboljšav,

(6)

ker izvajanje veljavne zakonodaje ostaja med najpomembnejšimi obveznostmi vseh držav članic, da se pospešuje vzpostavitev zdravega in varnega delovnega okolja,

(7)

ker je absolutno število nesreč pri delu in pojavljanja poklicnih bolezni, ki se od države članice do države članice razlikuje, v določenih sektorjih in za nekatere kategorije delavcev še vedno previsoko ter je zato pomembno, da bi z novo strategijo to stanje izboljšali –

SPREJEMA NASLEDNJO RESOLUCIJO:

I.

1.

Svet se seznanja z mnenjem Komisije, da morajo vpletene strani za dosego nenehnega, trajnostnega in doslednega zmanjševanja števila nesreč pri delu izpolniti več ciljev, med drugim:

a)

dati večji poudarek izvajanju zakonodaje Skupnosti;

b)

podpirati ravnanje v skladu z zakonodajo Skupnosti, predvsem v sektorjih in podjetjih, ki veljajo za ogrožene, in v zvezi s kategorijami najranljivejših delavcev;

c)

prilagajati pravni okvir spremembam na delovnih mestih ter ga poenostavljati;

d)

spodbujati razvoj in izvajanje nacionalnih strategij;

e)

spodbujati spremembe v vedenju delavcev ter tako oblikovati splošno kulturo, ki ceni zdravje in preprečevanje tveganj, ter istočasno spodbujati delodajalce, da sprejmejo pristope, osredotočene na zdravje;

f)

dokončno oblikovati metode za določitev novih možnih tveganj in njihovo oceno;

g)

oceniti izvajanje strategije Skupnosti;

h)

podpirati zdravje in varnost pri delu na mednarodni ravni.

2.

Svet se seznanja z mnenjem Komisije, da je za dosego teh ciljev treba dodatno razviti celovit pristop ter pri tem upoštevati naslednja področja ukrepanja:

a)

Prednostna naloga nacionalnih strategij bi moralo biti izvajanje svežnja instrumentov, ki zagotavljajo visoko raven skladnosti z zakonodajo, zlasti glede malih in srednjih podjetij (MSP) ter na področjih z visokim tveganjem:

—

širjenje primerov dobre prakse na lokalni ravni;

—

usposabljanje in izobraževanje;

—

razvoj enostavnih orodij in smernic;

—

boljša dostopnost kakovostnih preventivnih storitev;

—

zadostni finančni in človeški viri za inšpektorate za delo;

—

uporaba gospodarskih vzpodbud na nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti.

Te strategije bi morale, po potrebi in v skladu s prednostnimi nalogami držav in okoliščinami v njih, obravnavati predvsem demografske spremembe, učinkovitost preventive pri zdravstvenem nadzoru, rehabilitacijo in ponovno vključevanje delavcev ter boljše in bolj učinkovito uveljavljanje in krepitev skladnosti politik.

b)

V nacionalnih strategijah bi si bilo treba prizadevati za določitev izmerljivih ciljev za zmanjšanje pojavljanja poklicnih nesreč in bolezni pri določenih kategorijah delavcev, vrstah podjetij in/ali sektorjev.

c)

Izboljšanje upravnega in institucionalnega regulativnega okvira bo še naprej ključna prednostna naloga na nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti, pri tem pa bo imelo ocenjevanje pomembno vlogo.

d)

Treba je povečati skladnost ustreznih politik, kot sta politiki javnega zdravja in zaposlovanja, s politikama zdravja in varnosti pri delu.

e)

Potrebne so nadaljnje raziskave novih in obstoječih tveganj na delovnem mestu na naslednjih področjih:

—

psihosocialni problemi in mišično-kostne bolezni;

—

nevarne snovi, reproduktivna tveganja in tveganja, ki izhajajo iz novih tehnologij, na primer nanotehnologij;

—

tveganja zaradi novih oblik organizacije dela; in

—

upravljanje zdravja in varnosti pri delu;

—

ob ustreznem upoštevanju vidikov spolov.

f)

Delovna mesta je treba oblikovati tako, da bo zagotovljena zaposljivost delavcev skozi njihovo celotno delovno dobo. Hkrati pa bi morala biti delovna mesta prilagojena posameznim potrebam starejših in invalidnih delavcev.

g)

Spremembe v vedenjskih vzorcih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu je treba spodbujati na vseh stopnjah izobraževanja in na vseh področjih.

h)

Treba je dodatno razviti nove instrumente za merjenje napredka in prizadevanj vseh akterjev na ravni držav in EU, predvsem z uporabo kazalnikov.

i)

Mednarodno sodelovanje je treba pospešiti, prav tako pa je treba še naprej dejavno sodelovati z Mednarodno organizacijo dela, Svetovno zdravstveno organizacijo in drugimi mednarodnimi organizacijami.

II.

Svet:

1.

Pozdravlja sporočilo Komisije o novi strategiji Skupnosti za zdravje in varnost pri delu (2007-2012);

2.

Meni, da to sporočilo predstavlja dragocen okvir za nadaljnje učinkovito izvajanje člena 137 Pogodbe ES na ravni Skupnosti;

3.

Se strinja z mnenjem Komisije, da zdravje in varnost pri delu ne varujeta le življenja in zdravja delavcev in večata njihovo motivacijo, temveč tudi pomembno prispevata k večji konkurenčnosti in storilnosti podjetij ter k vzdržnosti sistemov socialnega varstva, saj znižujeta socialne in ekonomske stroške, ki jih povzročajo poklicne nesreče, nezgode in bolezni;

4.

Poudarja, da so skupni zaščitni ukrepi in boj proti tveganjem pri viru temeljna načela preprečevanja;

5.

Meni, da bi moral biti namen politike Skupnosti za zdravje in varnost pri delu, ki temelji na celovitem pristopu k dobremu počutju pri delu, nenehno, trajnostno in dosledno zmanjševanje nesreč pri delu in poklicnih bolezni;

6.

Podpira prizadevanja Komisije, da bi na ravni Skupnosti zmanjšala pojavljanje nesreč pri delu za 25 %, ob upoštevanju izkušenj, okoliščin in možnosti držav članic;

7.

Poudarja potrebo po:

a)

priznavanju pomena dobrega dela in načel, na katerih to temelji, tj. pravice in udeležba delavcev, enake možnosti, varnost in varovanje zdravja ter družinam prijazna organizacija dela;

b)

upoštevanju novih izzivov, kot so demografske spremembe in staranje delovne sile, novi trendi zaposlovanja ter novi in naraščajoči tokovi priseljencev v Evropo ter znotraj nje;

c)

—

zagotovitvi modernega in učinkovitega zakonodajnega okvira za zdravje in varnost pri delu,

—

zagotovitvi natančnega izvajanja zakonodaje Skupnosti,

—

poenostavitvi zakonodaje Skupnosti brez znižanja obstoječe ravni varstva, in

—

prilagoditvi zakonodaje Skupnosti spremembam na delovnem mestu;

d)

ozaveščanju vpletenih o potrebi po rehabilitaciji in ponovni vključitvi delavcev, ki so bili dalj časa odsotni z delovnega mesta zaradi nesreče pri delu, poklicne bolezni ali delovne nezmožnosti;

e)

dodatnih prizadevanjih, tudi gospodarskih vzpodbud, za spreminjanje vedenja, da bi povečali udeleženost v celovitejšem upravljanju zdravja in varnosti v podjetjih;

f)

pozivu Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, da pospešuje izmenjavo informacij in dobrih praks ter da s pomočjo svojega observatorija tveganj pripravi kakovostne informacije o posebnih izzivih. Več pozornosti bi bilo treba nameniti širšim družbeno-gospodarskim trendom in vplivom.

8.

Poziva države članice, naj

a)

v sodelovanju s socialnimi partnerji razvijejo in izvajajo skladne nacionalne strategije za zdravje in varnost, prilagojene nacionalnim razmeram, ter da po potrebi s tem v zvezi določijo merljive cilje za nadaljnje znižanje števila nesreč pri delu in pojavljanja poklicnih bolezni, predvsem v dejavnostih, kjer je njihova pojavnost nadpovprečna;

b)

dajo nacionalnim sistemom socialne zaščite in zdravstvenega varstva dejavnejšo vlogo pri izboljševanju preventive ter rehabilitaciji in ponovnem vključevanju delavcev;

c)

preučijo možnosti, ki jih ponujajo Program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS), Evropski socialni sklad in drugi skladi Skupnosti za uveljavljanje strategije Skupnosti;

d)

spodbujajo nacionalne raziskovalne centre, da izmenjujejo informacije in sodelujejo pri programih na nacionalni ter evropski ravni ter se pri tem osredotočijo na reševanje problemov in takojšnje posredovanje rezultatov podjetjem, zlasti MSP;

e)

dvigajo raven ozaveščenosti z izboljšanjem obveščanja, usposabljanja in udeležbe delavcev, z zagotavljanjem enostavnih navodil, zlasti za mala podjetja, ter z analiziranjem in razširjanjem primerov dobre prakse, predvsem z mrežnim povezovanjem udeleženih strani na lokalni ravni;

f)

s pobudami za kakovostno delo spodbujajo sistematični pristop za dobro počutje na delu, in sicer zlasti z vključevanjem zdravja in varnosti, vseživljenjskega učenja in enakosti spolov v upravljanje podjetij in vse stopnje izobraževanja;

g)

zagotovijo boljše in učinkovitejše izvrševanje v vseh državah članicah ter ustrezno ukrepajo, da se inšpektoratom za delo zagotovijo primerni viri;

h)

na vse ustrezne načine nadaljujejo izvajanje globalne strategije Mednarodne organizacije dela za varnost in zdravje pri delu, sprejete leta 2003;

i)

posebno pozornost posvetijo novim trendom zaposlovanja, kot so povečanje samozaposlovanja, zunanje izvajanje, sklepanje pogodb s podizvajalci, delavci migranti in napotenimi delavci.

9.

Poziva Komisijo, naj

a)

spodbuja varnost in zdravje pri delu s sprejetjem ukrepov, ustreznih glede na spremembe na področju dela;

b)

zagotovi boljše sodelovanje z različnimi organizacijami in odbori ter med njimi samimi, med drugim s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu (SOVZ), Odborom višjih inšpektorjev za delo, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, in pri oblikovanju novih politik in zakonodaje s tega področja upošteva stališča teh organizacij in odborov;

c)

še naprej spremlja in podpira izvajanje zakonodaje v vseh državah članicah;

d)

v povezavi s SOVZ in socialnimi partnerji pripravi smernice za uporabo direktiv, predvsem za MSP;

e)

izboljša usklajevanje z drugimi politikami Skupnosti, predvsem glede izdelave in trženja delovne opreme in kemikalij ter glede javnega zdravja, izobraževanja in nediskriminacije;

f)

spodbuja izmenjavo mnenj in izkušenj o nacionalnih strategijah v SOZV;

g)

s podporo SOVZ izboljša izvajanje člena 7 Direktive Sveta 89/391 EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (1), glede kakovosti, obsega in dostopnosti preventivnih storitev;

h)

v tesnem sodelovanju s SOVZ vzpostavi skupno metodologijo za ocenjevanje direktiv o zdravju in varnosti pri delu ter okrepi prizadevanja za nadaljnje izboljšanje in poenostavitev upravnega in regulativnega okvira ob upoštevanju cilja, zastavljenega na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007, in dejavnosti Komisije v zvezi z zmanjšanjem upravnih bremen brez znižanja obstoječe ravni varstva ter ob posvečanju ustrezne pozornosti potrebam mikro podjetij glede na izvajanje te zakonodaje;

i)

zagotovi, da vsa nova zakonodaja, predložena v okviru strategije Skupnosti spoštuje načela za pripravo bolj kakovostnih pravnih aktov, ki jih je izpostavil Evropski svet v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007, in jo zato po potrebi spremlja učinkovita presoja vpliva;

j)

skupaj s SOVZ preuči načine, kako lahko delodajalci sodelujejo, kadar se za isto delovno mesto pogodbe s podizvajalci sklepajo na več ravneh;

k)

sodeluje z zakonodajnimi organi pri vzpostavljanju primernega evropskega statističnega sistema na področju varnosti in zdravja pri delu, ki upošteva različne nacionalne sisteme in ne nalaga dodatnih upravnih bremen.

10.

Poziva socialne partnerje, naj:

a)

v okviru sektorskega socialnega dialoga pripravijo pobude in zagotovijo, da imajo predstavniki delavcev več priložnosti za udeležbo pri sistematičnem obvladovanju poklicnih tveganj;

b)

dejavno razširjajo osnovna načela strategije Skupnosti na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter na ravni posameznih podjetij;

c)

dejavno sodelujejo z organi svojih držav pri razvijanju in izvajanju nacionalnih strategij za zdravje in varnost pri delu;

d)

na delovnih mestih podpirajo natančno uporabo načel za preprečevanje poklicnih tveganj in skrbijo za obveščanje v zvezi s tem;

e)

nadaljujejo pogajanja o preprečevanju nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu in še naprej upoštevajo oceno izvajanja evropskega okvirnega sporazuma o stresu, povezanem z delom;

f)

na nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti okrepijo tehnično pomoč predstavnikom delavcev, odgovornim za zdravje in varnost, in delodajalcem, predvsem malim in srednjim podjetjem, ter njihovo usposabljanje.

(1)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

II Sporočila

SKUPNE IZJAVE

Evropski parlament Svet Komisija

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/5

SKUPNA IZJAVA O PRAKTIČNIH UREDITVAH ZA POSTOPEK SOODLOČANJA (ČLEN 251 POGODBE ES)

(2007/C 145/02)

SPLOŠNA NAČELA

1.

Evropski parlament, Svet in Komisija, v nadaljevanju „institucije“, ugotavljajo, da se je sedanja praksa, ki vključuje pogovore med predsedstvom Sveta, Komisijo ter predsedniki ustreznih odborov in/ali poročevalci Evropskega parlamenta in med sopredsedniki spravnega odbora, izkazala za koristno.

2.

Institucije potrjujejo, da je treba to prakso, ki se je razvila v vseh fazah postopka soodločanja, še nadalje spodbujati. Institucije se zavezujejo, da bodo pregledale svoje delovne metode z namenom, da bi se še bolj učinkovito uporabilo vse možnosti postopka soodločanja, kakor ga določa Pogodba ES.

3.

Ta skupna izjava pojasnjuje te delovne metode in praktične ureditve za njihovo izvajanje. Dopolnjuje Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (1), zlasti njegove določbe v zvezi s postopkom soodločanja. Institucije se zavezujejo, da bodo v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti v celoti spoštovale te obveznosti. V zvezi s tem bi institucije morale posvetiti posebno pozornost napredku pri predlogih za poenostavitev, ob hkratnem spoštovanju pravnega reda Skupnosti.

4.

Institucije med postopkom sodelujejo v dobri veri z namenom doseči čim večjo uskladitev svojih stališč, da se tako omogoči, kjer je to primerno, sprejetje zadevnega akta že v zgodnji fazi postopka.

5.

Za dosego tega cilja sodelujejo prek ustreznih medinstitucionalnih stikov, da se spremlja napredovanje dela in analizira stopnjo približevanja v vseh fazah postopka soodločanja.

6.

Institucije se v skladu s svojimi poslovniki zavezujejo, da si bodo redno izmenjevale podatke o napredku zadev, ki so v postopku soodločanja. Zagotovijo, da so njihovi časovni razporedi dela čim bolj usklajeni, da se omogoči tekočo in usklajeno izvedbo postopkov. Zato bodo poskušale določiti okvirni časovni razpored za različne faze, ki vodijo h končnemu sprejetju različnih zakonodajnih predlogov, ob popolnem spoštovanju politične narave postopka odločanja.

7.

Sodelovanje med institucijami v okviru soodločanja pogosto dobi obliko tristranskih srečanj („trialogov“). Ta sistem trialogov se je izkazal za pomembnega in prilagodljivega, saj je znatno povečal možnosti za sporazum v fazi prve ali druge obravnave, prispeval pa je tudi k pripravam za delo spravnega odbora.

8.

Taki trialogi se navadno vodijo v neformalnem okviru. Lahko so sklicani v vseh fazah postopka in na različnih ravneh predstavništva, odvisno od narave pričakovane razprave. Vsaka institucija bo v skladu s svojim poslovnikom določila osebe, ki se udeležijo posameznega sestanka, svoj mandat za pogajanja in bo pravočasno obvestila druge institucije o pripravah na sestanke.

9.

V kolikor je to mogoče, je vsak osnutek sporazumnega besedila, o katerem bo tekla razprava na prihodnjem sestanku, vnaprej razdeljen vsem udeležencem. Z namenom povečati preglednost so trialogi, ki se odvijajo v Evropskem parlamentu in Svetu, če je to izvedljivo, vnaprej napovedani.

10.

Predsedstvo Sveta si bo prizadevalo udeležiti se sestankov parlamentarnih odborov. Skrbno bo preučilo vse prejete zahteve glede dajanja informacij o stališču Sveta, če je to primerno.

PRVA OBRAVNAVA

11.

Institucije sodelujejo v dobri veri z namenom doseči čim večjo uskladitev svojih stališč, da se akti, če je le mogoče, sprejmejo že v prvi obravnavi.

Sporazum v fazi prve obravnave v Evropskem parlamentu

12.

Vzpostavijo se ustrezni stiki za olajšanje vodenja postopkov v prvi obravnavi.

13.

Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico do pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.

14.

Kadar je sporazum dosežen s pomočjo neformalnih pogajanj na trialogih, predsedujoči Coreperju s pismom predsedniku zadevnega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini sporazuma v obliki predlogov sprememb k predlogu Komisije. To pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.

15.

V zvezi s tem bi moralo biti v primeru, da se bliža zaključek zadeve v prvi obravnavi, obvestilo o nameri, da se doseže sporazum, sporočeno čim prej.

Sporazum v fazi skupnega stališča Sveta

16.

Kadar v prvi obravnavi Evropskega parlamenta sporazum ni dosežen, se lahko nadaljuje s stiki z namenom, da se doseže dogovor v fazi skupnega stališča.

17.

Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico do pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.

18.

Kadar je sporazum dosežen v tej fazi, predsednik zadevnega parlamentarnega odbora v pismu predsedujočemu Coreperju posreduje svoje priporočilo plenarnemu zasedanju, naj sprejme skupno stališče Sveta brez sprememb, ob upoštevanju, da bo skupno stališče potrjeno s strani Sveta in ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda. Izvod pisma se posreduje Komisiji.

DRUGA OBRAVNAVA

19.

Svet v svoji obrazložitvi čim bolj razumljivo pojasni razloge, zaradi katerih je sprejel svoje skupno stališče. V drugi obravnavi Evropski parlament čim bolj upošteva te razloge in stališče Komisije.

20.

Pred posredovanjem skupnega stališča si Svet ob posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo prizadeva preučiti datum za njegovo posredovanje z namenom, da se zagotovi največja možna učinkovitost zakonodajnega postopka v drugi obravnavi.

Sporazum v fazi druge obravnave v Evropskem parlamentu

21.

Za boljše razumevanje različnih stališč se bodo takoj po posredovanju skupnega stališča Sveta Evropskemu parlamentu nadaljevali ustrezni stiki, ki bodo tako pripeljali do najhitrejšega možnega zaključka zakonodajnega postopka.

22.

Komisija spodbuja tovrstne stike in poda mnenje z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.

23.

Kadar je sporazum dosežen z neformalnimi pogajanji na trialogih, predsedujoči Coreperju s pismom predsedniku zadevnega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini sporazuma v obliki predlogov sprememb k skupnemu stališču Sveta. To pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.

SPRAVA

24.

Če postane jasno, da Svet ne bo mogel sprejeti vseh predlogov sprememb Evropskega parlamenta v drugi obravnavi in ko je Svet pripravljen, da predstavi svoje stališče, se bo organiziral prvi trialog. Vsaka institucija bo v skladu s svojim poslovnikom določila udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja. Komisija bo obema delegacijama čim prej sporočila svoje namere v zvezi s svojim mnenjem o predlogih sprememb Evropskega parlamenta iz druge obravnave.

25.

Ves čas spravnega postopka se odvijajo trialogi z namenom poiskati rešitev za odprta vprašanja in postaviti podlago za sporazum, ki naj se doseže v spravnem odboru. O izidih trialogov se razpravlja in se jih po možnosti odobri na sestankih vsake posamezne institucije.

26.

Spravni odbor skliče predsednik Sveta sporazumno s predsednikom Evropskega parlamenta in ob upoštevanju določb Pogodbe.

27.

Komisija sodeluje pri spravnem postopku ter daje vse potrebne pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta. Te pobude lahko vključujejo osnutke sporazumnih besedil, ki upoštevajo stališča Evropskega parlamenta in Sveta, ob upoštevanju vloge, ki jo Komisiji podeljuje Pogodba.

28.

Spravnemu odboru skupaj predsedujeta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta. Sopredsednika se pri vodenju sestankov spravnega odbora izmenjujeta.

29.

Sopredsednika skupaj določita datume in dnevni red sestankov spravnega odbora z namenom, da spravni odbor učinkovito deluje ves čas spravnega postopka. O predvidenih datumih se posvetujeta s Komisijo. Evropski parlament in Svet okvirno določita primerne datume za spravni postopek in o tem obvestita Komisijo.

30.

Sopredsednika lahko na dnevni red katerega koli sestanka spravnega odbora uvrstita več zadev. Poleg glavne zadeve („točka B“), o kateri sporazum še ni bil dosežen, se lahko odpre in/ali zaključi spravni postopek o drugih zadevah brez razprave o teh točkah („točka A“).

31.

Evropski parlament in Svet ob hkratnem spoštovanju določb Pogodbe o rokih čim bolj upoštevata omejitve pri časovnem načrtovanju, zlasti tiste, ki so posledica prekinitev dela v institucijah in volitev v Evropski parlament. V vsakem primeru so prekinitve dela čim krajše.

32.

Spravni odbor se izmenično sestaja v prostorih Evropskega parlamenta in Sveta, da se enakomerno uporabijo storitve in oprema, vključno s tolmačenjem.

33.

Spravnemu odboru so na voljo predlog Komisije, skupno stališče Sveta, mnenje Komisije o tem stališču, predlogi sprememb Evropskega parlamenta, mnenje Komisije o teh spremembah in skupni delovni dokument delegacij Evropskega parlamenta in Sveta. Ta delovni dokument bi moral uporabnikom omogočati, da zlahka prepoznajo kritična vprašanja in da se nanje učinkovito sklicujejo. Komisija načeloma poda svoje mnenje v treh tednih od uradnega prejema rezultatov glasovanja v Evropskem parlamentu in najpozneje do začetka spravnega postopka.

34.

Sopredsednika lahko predložita besedila spravnemu odboru v odobritev.

35.

Soglasje o skupnem besedilu se doseže na sestanku spravnega odbora ali pozneje z izmenjavo pisem med sopredsednikoma. Izvode teh pisem se posreduje Komisiji.

36.

Če spravni odbor doseže sporazum o skupnem besedilu, se besedilo po pravno-jezikovni finalizaciji posreduje sopredsednikoma v formalno odobritev. Vendar se lahko v izjemnih primerih zaradi spoštovanja rokov posreduje sopredsednikoma v odobritev osnutek skupnega besedila.

37.

Sopredsednika odobreno skupno besedilo v obliki pisma, ki ga podpišeta skupaj, posredujeta predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Sveta. Če spravni odbor ne doseže soglasja o skupnem besedilu, sopredsednika v pismu, ki ga podpišeta skupaj, o tem obvestita predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta. Ta pisma se uporabijo kot uradni zapisnik. Izvode teh pisem se posreduje Komisiji v vednost. Delovni dokumenti, ki so uporabljeni med spravnim postopkom, bodo po zaključku postopka dostopni v registru dokumentov vsake institucije.

38.

Generalni sekretariat Evropskega parlamenta in generalni sekretariat Sveta v povezavi z generalnim sekretariatom Komisije skupaj delujeta kot sekretariat spravnega odbora.

SPLOŠNE DOLOČBE

39.

Če bi Evropski parlament ali Svet menila, da je rok iz člena 251 Pogodbe nujno treba podaljšati, bosta o tem ustrezno obvestila predsednika druge institucije in Komisijo.

40.

Če je sporazum dosežen v prvi ali drugi obravnavi ali med spravnim postopkom, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju in soglasju finalizirajo besedilo, o katerem je bil dosežen sporazum.

41.

Brez izrecnega soglasja, doseženega na ustrezni ravni Evropskega parlamenta in Sveta, se ne spreminja besedila, o katerem je bil dosežen sporazum.

42.

Besedila se finalizirajo ob upoštevanju različnih postopkov Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti ob upoštevanju rokov za zaključek notranjih postopkov. Institucije se zavezujejo, da ne bodo uporabljale rokov, namenjenih za pravno-jezikovno finalizacijo, za ponovno odprtje razprave o vsebinskih vprašanjih.

43.

Evropski parlament in Svet se sporazumeta o skupni predstavitvi besedil, ki sta jih instituciji skupaj pripravili.

44.

Institucije se zavezujejo, kolikor je to mogoče, da bodo uporabljale standardne klavzule, ki bodo sprejemljive za vse institucije in ki bodo vključene v akte, sprejete v skladu s postopkom soodločanja, zlasti kar zadeva določbe o izvrševanju izvedbenih pooblastil (v skladu s sklepom o „komitologiji“ (2)), začetkom veljavnosti, prenosom in izvrševanjem aktov ter kar zadeva spoštovanje pravice Komisije do pobude.

45.

Institucije si bodo prizadevale, da bodo sklicale skupno tiskovno konferenco za objavo ugodnega izida zakonodajnega postopka v prvi ali drugi obravnavi ali v spravnem postopku. Prizadevale si bodo tudi, da bodo objavile skupna sporočila za javnost.

46.

Ko Evropski parlament in Svet sprejmeta zakonodajni akt v postopku soodločanja, se besedilo predloži v podpis predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Sveta ter generalnima sekretarjema teh institucij.

47.

Predsednika Evropskega parlamenta in Sveta prejmeta besedilo v podpis v svojem jeziku in besedilo podpišeta, če je to mogoče, hkrati na skupni slovesnosti, ki je organizirana enkrat mesečno za podpis pomembnih aktov v prisotnosti sredstev javnega obveščanja.

48.

Skupaj podpisano besedilo se pošlje v objavo v Uradnem listu Evropske unije. Objava navadno sledi v dveh mesecih od sprejetja zakonodajnega akta s strani Evropskega parlamenta in Sveta.

49.

Če katera od institucij v besedilu (ali v kateri od jezikovnih različic) najde tiskarsko ali očitno napako, o tem nemudoma obvesti druge institucije. Če napaka zadeva akt, ki še ni bil sprejet v Evropskem parlamentu ali Svetu, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju pripravijo potrebne popravke. Kadar napaka zadeva akt, ki je že bil sprejet v eni ali obeh institucijah, ne glede na to, ali je bil objavljen, Evropski parlament in Svet sporazumno sprejmeta popravek, pripravljen v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

V Bruslju, tretjega junija dva tisoč sedem.

Za Evropski parlament

Predsednik

Image

Za Svet Evropske unije

Predsednik

Image

Za Komisijo Evropskih skupnosti

Predsednik

Image

(1)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(2)  Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 27.7.2006, str. 11).

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/10

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št.primera COMP/M.4693 – Veolia/Sulo)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 145/03)

Dne 19. junija 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4693. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/10

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4663 – voestalpine/Böhler-Uddeholm)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 145/04)

Dne 18. junija 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščiniin bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4663. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/11

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4704 – Bridgepoint/Gambro Healthcare)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 145/05)

Dne 26. junija 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4704. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/12

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 145/06)

Datum sprejetja odločitve

21.3.2007

Št. pomoči

NN 53/06

Država članica

Malta

Regija

—

Naziv (in /ali ime upravičenca)

Għajnuna mil-Istat (obbligi ta' servizz pubbliku) għall-operaturi tal-karozzi tal-linja f'Malta

Pravna podlaga

Ftehim bejn il-Gvern ta' Malta u l-ATP ta' l-1995

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Nadomestilo za javne storitve

Oblika pomoči

Nadomestilo za javne storitve

Proračun

Od 1,25 do 2,0 milijona MTL

Intenzivnost

100 %

Trajanje

—

Gospodarski sektorji

Avtobusni potniški promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Il-Gvern Malti

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

21.2.2007

Št. pomoči

N 738/06

Država članica

Češka

Regija

Celé území státu

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Pomoc státu při odstraňovaní škod vzniklých povodní v roce 2006 na majetku subjektů provozujících veřejné přístavy a vnitrozemskou vodní dopravu

Pravna podlaga

Usnesení vlády č. 604 ze dne 24. května 2006 o Strategii obnovy území postiženého mimořádnými záplavami na jaře 2006 a ke zlepšení podpory operativního řízení ochrany před povodněmi

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče

Oblika pomoči

Nepovratna sredstva

Proračun

47 388 000 CZK (1 675 000 EUR)

Intenzivnost

100 %

Trajanje

Do konca leta 2007

Gospodarski sektorji

Prevoz (celinske plovne poti)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerstvo dopravy

Nábřeží Ludvika Svobody 12/222

CZ-110 15 Praha

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/14

Menjalni tečaji eura (1)

29. junija 2007

(2007/C 145/07)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3505

JPY

japonski jen

166,63

DKK

danska krona

7,4422

GBP

funt šterling

0,674

SEK

švedska krona

9,2525

CHF

švicarski frank

1,6553

ISK

islandska krona

84,26

NOK

norveška krona

7,9725

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5837

CZK

češka krona

28,718

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

246,15

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6963

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,7677

RON

romunski leu

3,134

SKK

slovaška krona

33,635

TRY

turška lira

1,774

AUD

avstralski dolar

1,5885

CAD

kanadski dolar

1,4245

HKD

hongkonški dolar

10,5569

NZD

novozelandski dolar

1,7502

SGD

singapurski dolar

2,0664

KRW

južnokorejski won

1 247,73

ZAR

južnoafriški rand

9,5531

CNY

kitajski juan

10,2816

HRK

hrvaška kuna

7,3035

IDR

indonezijska rupija

12 201,77

MYR

malezijski ringit

4,6626

PHP

filipinski peso

62,461

RUB

ruski rubelj

34,807

THB

tajski bat

42,615

(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/15

ZAVEZUJOČA TARIFNA INFORMACIJA

(2007/C 145/08)

Seznam carinskih organov, ki jih države članice imenujejo za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije ali za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij, sprejet v skladu s členom 6(5) uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (1), nazadnje spremenjena z uredbo (ES) št. 214/2007 (2).

Države članice

Carinski organi

AVSTRIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Zentralstelle für Verbindliche Zolltarifauskünfte

Vordere Zollamtsstraße 5

A-1030 Wien

BELGIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Centrale administratie der douane en accijnzen

Dienst Nomenclatuur (Tarief), Landbouw en Waarde

Cel BTI

North Galaxy – Gebouw A – 8ste verdieping

Koning Albert II laan 33

B-1030 Brussel

Administration centrale des douanes et accises

Service Nomenclature (Tarif), Agriculture et Valeur

Cellule RTC

North Galaxy Bâtiment A – 8ième étage

33, Avenue Albert II

B-1030 Bruxelles

BOLGARIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Агенция „Митници“

Централно Митническо Управление

ул. „Г. С. Раковски“ №. 47

BG-София 1202

ČEŠKA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Celní ředitelství Praha

Washingtonova 7

CZ-113 54 Praha 1

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije

Celní ředitelství Praha

Oddělení závazných informací

Washingtonova 7

CZ-113 54 Praha 1

CIPER

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Τμήμα Τελωνείων

Υπουργείο Οικονομικών

Γωνία Μ. Καραολή και Γρ. Αυξεντίου

1096 Λευκωσία

Ταχ. Διεύθυνση: Αρχιτελωνείο

CY-1440 Λευκωσία

DANSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Vsi območni carinski in davčni organi

ESTONIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Maksu-ja Tolliamet

Narva mnt 9j

EE-15176 Tallinn

FINSKA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Tullihallitus – Tariffiyksikkö

Erottajankatu 2, PL 512

FIN-00101 Helsinki

Tullstyrelsen Tariffenhet

Skillnadsgatan 2, PB 512

FIN-00101 Helsingfors

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije

Uprave carin in vseh carinskih uradov

FRANCIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Direction générale des Douanes et Droits indirects, bureau E4,

8 rue de la Tour des Dames

F-75436 Paris cédex 09

GRČIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

ΥΠΟΥΡΓΕΙΟ ΟΙΚΟΝΟΜΙΑΣ & ΟΙΚΟΝΟΜΙΚΩΝ

Γενική Γραμματεία Φορολογικών & Τελωνειακών Θεμάτων

Γενική Διεύθυνση Τελωνείων & Ειδικών Φόρων Κατανάλωσης

Διεύθυνση Δασμολογική (Δ. 17)

Τμήμα Α’ (Δασμολογικό)

Ταχ. Δ/νση: Λεωφ. Αμαλίας 40

GR-105 58 Αθήνα

IRSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Office of the Revenue Commissioners

Classification Unit

Customs Procedures Branch

Government Offices

Nenagh

Co. Tipperary

Ireland

ITALIJA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Agenzia delle Dogane

Ufficio Applicazione Tributi

Via Mario Carucci, 71

I-00143 Roma

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije

Vsi carinski uradi

LATVIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Valsts ieņēmumu dienests

Galvenā muitas pārvalde

11.novembra krastmala 17

LV-1841 Rīga

LITVA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Muitinės departamentas prie Lietuvos Respublikos Finansų ministerijos

A. Jakšto g. 1/25,

LT-01105 Vilnius

LUXEMBOURG

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Direction des douanes et accises

B.P. 1605

L-1016 Luxembourg

MADŽARSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Vám- és Pénzügyőrség

Vegyvizsgáló Intézete

Hősök fasora 20-24

H-1163 Budapest

MALTA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Binding Tariff Information Unit

Customs House

Valletta CMR 02

Malta

NEMČIJA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Oberfinanzdirektion Cottbus

Zolltechnische Prüfungs- und Lehranstalt Berlin

Grellstraße 18-24

D-10409 Berlin

za blago iz poglavij 10, 11, 20, 22, 23 kot tudi iz poglavij od 86 do 92 in od 94 do 97 carinske nomenklature

Oberfinanzdirektion Hamburg

Zolltechnische Prüfungs- und Lehranstalt

Baumacker 3

D-22523 Hamburg

za blago iz poglavij 2, 3, 5, 9, od 12 do 16, 18, 24 in 27, iz postavk 3505 in 3506, kot tudi iz poglavij od 38 do 40, 45 in 46 carinske nomenklature

Oberfinanzdirektion Koblenz

Zolltechnische Prüfungs- und Lehranstalt Frankfurt am Main

Gutleutstraße 185

D-60327 Frankfurt am Main

za blago iz poglavij 25, 32, od 34 do 37 (razen iz postavk 3505 in 3506), od 41 do 43 in od 50 do 70 carinske nomenklature

Oberfinanzdirektion Köln

Zolltechnische Prüfungs- und Lehranstalt

Merianstraße 110

D-50765 Köln

za blago iz poglavij 17, 26, od 28 do 31, 33, od 47 do 49, od 71 do 83 in 93 carinske nomenklature

Oberfinanzdirektion Nürnberg

Zolltechnische Prüfungs-und Lehranstalt München

Lilienthalstraße 3, 85570 Markt Schwaben

za blago iz poglavij 1, 4, 7, 8, 19, 21 carinske nomenklature

Sophienstraße 6,

D-80333 München

za blago iz poglavij 6, 44, 84 in 85 carinske nomenklature

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije

Vsi carinski uradi

NIZOZEMSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Belastingdienst/Douane Rotterdam/kantoor Laan op Zuid

t.a.v. Afdeling bindende tarief inlichtingen

Postbus 50966

3007 BJ Rotterdam

Nederland

POLJSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Izba Celna w Warszawie

ul. Erazma Ciołka 14A

PL-01-443 Warszawa

PORTUGALSKA

Carinski organi, imenovani za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Direcção-Geral das Alfândegas e dos Impostos Especiais sobre o Consumo

Direcção de Serviços de Tributação Aduaneira

Rua da Alfândega, n.o 5

P-1149-006 Lisboa

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije

Vsi carinski uradi

ROMUNIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Autoritatea Naţională a Vămilor

Strada Matei Millo, nr. 13, sector 1,

Bucureşti

SLOVAŠKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Colny urad Bratislava

Oddelenie colnych tarif

Mileticova 42

SK-824 59 Bratislava

SLOVENIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Republika Slovenija

Ministrstvo za finance

Carinska uprava Republike Slovenije

Generalni carinski urad

Šmartinska 55

SLO-1523 Ljubljana

ŠPANIJA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Departamento de Aduanas e Impuestos Especiales

Avda. Llano Castellano 17

E-28071 Madrid

ŠVEDSKA

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

Tullverket

Box 12854

S-112 98 Stockholm

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Carinski organi, imenovani za sprejemanje zahtevkov za izdajo zavezujoče tarifne informacije in za izdajanje zavezujočih tarifnih informacij

HM Revenue and Customs

Frontiers, Duty Liability Team

2nd Floor, Alexander House

21 Victoria Avenue

Southend-on-Sea

Essex SS99 1AA

United Kingdom

(1)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(2)  UL L 62, 1.3.2007, str. 6-7.

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/20

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 90/396/EGS o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo

(Besedilo velja za EGP)

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi)

(2007/C 145/09)

ESO (1)

Sklic in naslov harmoniziranega standarda

(in referenčni dokument)

Referenca za nadomestni standard

Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomestnega standarda

Opomba 1

CEN

EN 26:1997

Plinski pretočni grelniki vode za sanitarno uporabo z atmosferskimi gorilniki

–

 

EN 26:1997/A1:2000

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(18.7.2001)

EN 26:1997/A3:2006

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(30.4.2007)

EN 26:1997/AC:1998

 

 

CEN

EN 30-1-1:1998

Plinski kuhalni aparati za gospodinjstvo – Del 1-1: Varnost – Splošno

–

 

EN 30-1-1:1998/A1:1999

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(30.9.1999)

EN 30-1-1:1998/A2:2003

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(29.2.2004)

EN 30-1-1:1998/A3:2005

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.12.2005)

EN 30-1-1:1998/A2:2003/AC:2004

 

 

CEN

EN 30-1-2:1999

Plinski kuhalni aparati za gospodinjstvo – Del 1-2: Varnost – Aparati z ventilatorskimi pečicami in/ali žari

–

 

CEN

EN 30-1-3:2003+A1:2006

Plinski kuhalni aparati za gospodinjstvo – 1-3. del: Varnost – Aparati s steklokeramično kuhalno ploščo

EN 30-1-3:2003

Prenehanje veljavnosti

(30.4.2007)

CEN

EN 30-1-4:2002

Plinski kuhalni aparati za gospodinjstvo – 1-4. del: Varnost – Aparati z enim ali več gorilniki za samodejno regulacijo

–

 

EN 30-1-4:2002/A1:2006

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.5.2007)

CEN

EN 30-2-1:1998

Plinski kuhalni aparati za gospodinjstvo – Del 2-1: Smotrna raba energije – Splošno

–

 

EN 30-2-1:1998/A1:2003

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(10.12.2004)

EN 30-2-1:1998/A2:2005

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(11.11.2005)

EN 30-2-1:1998/A1:2003/AC:2004

 

 

CEN

EN 30-2-2:1999

Plinski kuhalni aparati za gospodinjstvo – Del 2-2: Smotrna raba energije – Aparati z ventilatorskimi pečicami in/ali žari

–

 

CEN

EN 88:1991

Tlačni regulator za plinske aparate za vstopne tlake do 200 mbar

–

 

EN 88:1991/A1:1996

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(17.7.1997)

CEN

EN 89:1999

Akumulacijski plinski grelniki za pripravo sanitarne tople vode

–

 

EN 89:1999/A1:1999

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(17.10.2000)

EN 89:1999/A2:2000

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(18.7.2001)

EN 89:1999/A3:2006

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(30.4.2007)

EN 89:1999/A4:2006

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.5.2007)

CEN

EN 125:1991

Naprave za nadzor plamena pri plinskih aparatih – Termoelektrična varovala

–

 

EN 125:1991/A1:1996

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(17.7.1997)

CEN

EN 126:2004

Večnamenski krmilniki za plinske aparate

EN 126:1995

Prenehanje veljavnosti

(10.12.2004)

CEN

EN 161:2007

Samodejni zaporni ventili za plinske gorilnike in plinske aparate

EN 161:2001

31.7.2007

CEN

EN 203-1:2005

Plinske naprave za gostinstvo – 1. del: Varnostne zahteve

EN 203-1:1992

31.12.2008

CEN

EN 203-2-1:2005

Plinske naprave za gostinstvo – 2-1. del: Posebne zahteve – Odprti gorilniki in vok gorilniki

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 203-2-2:2006

Plinske naprave za gostinstvo – 2-2. del: Posebne zahteve – Pečice

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 203-2-3:2005

Plinske naprave za gostinstvo – 2-3. del: Posebne zahteve – Pečice

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 203-2-4:2005

Plinske naprave za gostinstvo – 2-4. del: Posebne zahteve – Cvrtniki

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 203-2-6:2005

Plinske naprave za gostinstvo – 2-6. del: Posebne zahteve – Grelniki vode za pripravo napitkov

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 203-2-8:2005

Plinske naprave za gostinstvo – 2-8. del: Posebne zahteve – Ponve za pečenje in pripravo paelle

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 203-2-9:2005

Plinske naprave za gostinstvo – 2-9. del: Posebne zahteve – Žar plošče, plošče za ogrevanje in žari z rešetko

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 203-2-11:2006

Plinske naprave za gostinstvo – 2-11. del: Posebne zahteve – Kuhalniki za testenine

EN 203-2:1995

31.12.2008

CEN

EN 257:1992

Mehanski termostati za plinske aparate

–

 

EN 257:1992/A1:1996

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(17.7.1997)

CEN

EN 297:1994

Plinski kotli za centralno ogrevanje – Tipa B11 in and B11BS z atmosferskimi gorilniki z nazivno močjo do vključno 70 kW

–

 

EN 297:1994/A3:1996

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(24.1.1998)

EN 297:1994/A5:1998

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.12.1998)

EN 297:1994/A2:1996

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(29.10.2002)

EN 297:1994/A6:2003

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(23.12.2003)

EN 297:1994/A4:2004

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(11.6.2005)

EN 297:1994/A2:1996/AC:2006

 

 

CEN

EN 298:2003

Samodejna regulacija za plinske gorilnike in plinske aparate z ventilatorjem ali brez njega

EN 298:1993

Prenehanje veljavnosti

(30.9.2006)

CEN

EN 303-3:1998

Kotli za ogrevanje – 3. del: Plinski kotli za centralno ogrevanje – Sestava kotla in ventilatorskega gorilnika

–

 

EN 303-3:1998/A2:2004

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(11.6.2005)

EN 303-3:1998/AC:2006

 

 

CEN

EN 303-7:2006

Kotli za ogrevanje – 7. del: Plinski kotli za centralno ogrevanje z ventilatorskim gorilnikom z nazivno toplotno izhodno močjo do največ 1 000 kW

–

 

CEN

EN 377:1993

Maziva za uporabo v aparatih in pripadajoči regulacijski opremi, ki uporabljajo gorljive pline, razen tistih, ki se uporabljajo v industrijskih procesih

–

 

EN 377:1993/A1:1996

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(11.6.2005)

CEN

EN 416-1:1999

Stropna cevna sevala s plinskim gorilnikom – 1. del: Varnost

–

 

EN 416-1:1999/A1:2000

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(18.7.2001)

EN 416-1:1999/A2:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.1.2002)

EN 416-1:1999/A3:2002

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.10.2002)

CEN

EN 416-2:2006

Stropna cevna sevala s plinskim gorilnikom za nestanovanjske prostore – 2. del: Smotrna raba energije

–

 

CEN

EN 419-1:1999

Stropna plinska sevala z zgorevanjem na površini za nestanovanjske prostore – 1. del: Varnost

–

 

EN 419-1:1999/A1:2000

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(18.7.2001)

EN 419-1:1999/A2:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.1.2002)

EN 419-1:1999/A3:2002

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(9.9.2003)

CEN

EN 419-2:2006

Stropna plinska sevala z zgorevanjem na površini za nestanovanjske prostore – 2. del: Smotrna raba energije

–

 

CEN

EN 437:2003

Preskusni plini –Preskusni tlaki – Kategorije naprav

EN 437:1993

Prenehanje veljavnosti

(23.12.2003)

CEN

EN 449:2002

Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Plinski grelniki za ogrevanje prostorov brez priključka na dimnik (vključno z grelniki z difuzijskim katalitskim zgorevanjem)

EN 449:1996

Prenehanje veljavnosti

(2.7.2003)

CEN

EN 461:1999

Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Plinski grelniki brez priključka na dimnik do vključno 10 kW za ogrevanje nestanovanjskih prostorov

–

 

EN 461:1999/A1:2004

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(10.12.2004)

CEN

EN 483:1999

Plinski kotli za centralno ogrevanje – Tip kotlov C z nazivno močjo do vključno 70 kW

–

 

EN 483:1999/A2:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.1.2002)

EN 483:1999/A2:2001/AC:2006

 

 

CEN

EN 484:1997

Specifikacija za plinske aparate na utekočinjen naftni plin – Prostostoječi kuhalniki, vključno z žarom za zunanjo uporabo

–

 

CEN

EN 497:1997

Specifikacija za plinske aparate na utekočinjen naftni plin – Večnamenski kuhalni aparati za zunanjo uporabo

–

 

CEN

EN 498:1997

Specifikacija za plinske aparate na utekočinjen naftni plin – Žar za zunanjo uporabo

–

 

CEN

EN 509:1999

Plinski aparati z dekorativnim plamenom

–

 

EN 509:1999/A1:2003

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.12.2003)

EN 509:1999/A2:2004

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(30.6.2005)

CEN

EN 521: 2006

Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Prenosni aparati, ki delujejo s tlakom uparjenega plina

EN 521:1998

Prenehanje veljavnosti

(31.8.2006)

CEN

EN 525:1997

Plinski grelniki zraka s prisilno konvekcijo, za ogrevanje nestanovanjskih prostorov, z nazivno močjo do vključno 300 kW, brez prenosnika toplote

–

 

CEN

EN 549:1994

Gumeni materiali za tesnila in membrane v plinskih aparatih in plinskih napravah

EN 291:1992

EN 279:1991

Prenehanje veljavnosti

(31.12.1995)

CEN

EN 613:2000

Prostostoječi plinski konvekcijski grelniki

–

 

EN 613:2000/A1:2003

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(23.12.2003)

CEN

EN 621:1998

Plinski grelniki zraka s prisilno konvekcijo, za ogrevanje nestanovanjskih prostorov, z nazivno močjo do vključno 300 kW, brez ventilatorja za zgorevalni zrak in/ali produkte zgorevanja

–

 

EN 621:1998/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.3.2002)

CEN

EN 624:2000

Specifikacija za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Ogrevalne naprave za zaprte prostore za vgradnjo v vozila in čolne

–

 

CEN

EN 625:1995

Plinski kotli za centralno ogrevanje – Posebne zahteve pri pripravi sanitarne vode v kombiniranih kotlih z nazivno močjo do vključno 70 kW

–

 

CEN

EN 656:1999

Plinski kotli za centralno ogrevanje – Tip kotlov B z nazivno močjo nad 70 kW do vključno 300 kW

–

 

CEN

EN 676:2003

Samodejni plinski ventilatorski gorilniki

EN 676:1996

Prenehanje veljavnosti

(8.4.2004)

CEN

EN 677:1998

Plinski kotli za centralno ogrevanje – Posebne zahteve za kondenzacijske kotle z nazivno močjo do vključno 70 kW

–

 

CEN

EN 732:1998

Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Absorpcijski hladilniki

–

 

CEN

EN 751-1:1996

Tesnilni materiali za kovinske navojne zveze v stiku s plini 1., 2. in 3. družine ter vročo vodo – 1. del: Anaerobni tesnilni materiali

–

 

CEN

EN 751-2:1996

Tesnilni materiali za kovinske navojne zveze v stiku s plini 1., 2. in 3. družine ter vročo vodo – 2. del: Nestrdljivi tesnilni materiali

–

 

CEN

EN 751-3:1996

Tesnilni materiali za kovinske navojne zveze v stiku s plini 1., 2. in 3. družine ter vročo vodo – 3. del: Nesintrani PTFE trakovi

–

 

EN 751-3:1996/AC:1997

 

 

CEN

EN 777-1:1999

Stropna cevna sevala z več plinskimi gorilniki za nestanovanjske prostore – 1. del: Sistem D, varnost

–

 

EN 777-1:1999/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.8.2001)

EN 777-1:1999/A2:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.1.2002)

EN 777-1:1999/A3:2002

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.10.2002)

CEN

EN 777-2:1999

Stropna cevna sevala z več plinskimi gorilniki za nestanovanjske prostore – 2. del: Sistem E, varnost

–

 

EN 777-2:1999/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.8.2001)

EN 777-2:1999/A2:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.1.2002)

EN 777-2:1999/A3:2002

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.10.2002)

CEN

EN 777-3:1999

Stropna cevna sevala z več plinskimi gorilniki za nestanovanjske prostore – 3. del: Sistem F, varnost

–

 

EN 777-3:1999/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.8.2001)

EN 777-3:1999/A2:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.1.2002)

EN 777-3:1999/A3:2002

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.10.2002)

CEN

EN 777-4:1999

Stropna cevna sevala z več plinskimi gorilniki za nestanovanjske prostore – 4. del: Sistem H, varnost

–

 

EN 777-4:1999/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.8.2001)

EN 777-4:1999/A2:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.1.2002)

EN 777-4:1999/A3:2002

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.10.2002)

CEN

EN 778:1998

Plinski gospodinjski grelniki zraka s prisilno konvekcijo za ogrevanje prostorov z nazivno močjo do vključno 70 kW brez ventilatorja za zgorevalni zrak in/ali dimne pline

–

 

EN 778:1998/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.3.2002)

CEN

EN 1020:1997

Plinski grelniki zraka s prisilno konvekcijo, za ogrevanje nestanovanjskih prostorov, z nazivno močjo do vključno 300 kW, z ventilatorjem za zgorevalni zrak in/ali produkte zgorevanja

–

 

EN 1020:1997/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.3.2002)

CEN

EN 1106:2001

Ročne pipe za plinske aparate

–

 

CEN

EN 1196:1998

Plinski grelniki zraka – Dodatne zahteve za kondenzacijske grelnike

–

 

CEN

EN 1266:2002

Prostostoječi plinski konvekcijski grelniki z ventilatorjem za zgorevalni zrak in/ali dimne pline

–

 

EN 1266:2002/A1:2005

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(28.2.2006)

CEN

EN 1319:1998

Plinski gospodinjski grelniki zraka s prisilno konvekcijo za ogrevanje prostorov z ventilatorskimi gorilniki z nazivno močjo do vključno 70 kW

–

 

EN 1319:1998/A2:1999

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(17.10.2000)

EN 1319:1998/A1:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(31.3.2002)

CEN

EN 1458-1:1999

Gospodinjski bobnasti sušilniki s plinskim ogrevanjem tipov B22D in B23D z nazivno močjo do vključno 6 kW – 1. del: Varnost

–

 

CEN

EN 1458-2:1999

Gospodinjski bobnasti sušilniki s plinskim ogrevanjem tipov B22D in B23D z nazivno močjo do vključno 6 kW – 2. del: Smotrna raba energije

–

 

CEN

EN 1596:1998

Specifikacija za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Mobilni in prenosni plinski grelniki zraka brez prenosnika toplote, s prisilno konvekcijo, za nestanovanjske prostore

–

 

EN 1596:1998/A1:2004

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(10.12.2004)

CEN

EN 1643:2000

Sistemi za preskušanje samodejnih zapornih ventilov za plinske gorilnike in plinske aparate

–

 

CEN

EN 1854:2006

Tlačna zaznavala za plinske gorilnike in plinske aparate

EN 1854:1997

Prenehanje veljavnosti

(4.11.2006)

CEN

EN 12067-1:1998

Krmilnik razmernika zraka za plinske gorilnike in plinske aparate – 1. del: Pnevmatski tip

–

 

EN 12067-1:1998/A1:2003

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(23.12.2003)

CEN

EN 12067-2:2004

Regulatorji razmerja zraka in plina za plinske gorilnike in plinske aparate – 2. del: Elektronski tip

–

 

CEN

EN 12078:1998

Regulator ničelnega tlaka za plinske gorilnike in plinske aparate

–

 

CEN

EN 12244-1:1998

Pralni stroji s plinskim ogrevanjem z nazivno močjo do vključno 20 kW – 1. del: Varnost

–

 

CEN

EN 12244-2:1998

Pralni stroji s plinskim ogrevanjem z nazivno močjo do vključno 20 kW – 2. del: Smotrna raba energije

–

 

CEN

EN 12309-1:1999

Absorpcijske in adsorpcijske klimatske naprave in/ali toplotne črpalke s plinskim ogrevanjem z grelno močjo do vključno 70 kW – 1. del: Varnost

–

 

CEN

EN 12309-2:2000

Absorpcijske in adsorpcijske klimatske naprave in/ali toplotne črpalke s plinskim ogrevanjem z grelno močjo do vključno 70 kW – 2. del: Smotrna raba energije

–

 

CEN

EN 12669:2000

Plinski ventilatorski grelniki zraka za uporabo v rastlinjakih in za pomožno ogrevanje nestanovanjskih prostorov

–

 

CEN

EN 12752-1:1999

Bobnasti sušilniki s plinskim ogrevanjem tipa B z nazivno močjo do vključno 20 kW – 1. del: Varnost

–

 

CEN

EN 12752-2:1999

Bobnasti sušilniki s plinskim ogrevanjem tipa B z nazivno močjo do vključno 20 kW – 2. del: Smotrna raba energije

–

 

CEN

EN 12864:2001

Nizkotlačni nenastavljivi regulatorji z največjim izhodnim tlakom do vključno 200 mbar, s pretokom do vključno 4 kg/h in pripadajočimi varnostnimi napravami za butan, propan ali njuni zmesi

–

 

EN 12864:2001/A1:2003

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(10.12.2004)

EN 12864:2001/A2:2005

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(28.2.2006)

CEN

EN 13278:2003

Prostostoječi plinski grelniki z odprtim kuriščem

–

 

CEN

EN 13611:2000

Varnostne in kontrolne naprave za plinske gorilnike in plinske aparate – Splošne zahteve

–

 

EN 13611:2000/A1:2004

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(30.6.2005)

CEN

EN 13785:2005

Regulatorji s pretokom do vključno 100 kg/h z največjim imenskim izhodnim tlakom do vključno 4 bar, ki niso vključeni v SIST EN 12864, in s pripadajočimi varnostnimi napravami za butan, propan ali njuni zmesi

–

 

EN 13785:2005/AC:2007

 

 

CEN

EN 13786:2004

Samodejni preklopni ventili z največjim izhodnim tlakom do vključno 4 bar, s pretokom do vključno 100 kg/h in pripadajočimi varnostnimi napravami za butan, propan ali njuni zmesi

–

 

CEN

EN 13836:2006

Plinski kotli za centralno ogrevanje – Tip kotlov B z imensko močjo nad 300 kW in do vključno 1000 kW

–

 

CEN

EN 14438:2006

Vložki na plin za ogrevanje več sob

–

 

CEN

EN 14543:2005

Specifikacija za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Naprave za ogrevanje teras – Sevala za uporabo na prostem in uporabo v dobro prezračevanih prostorih

–

 

CEN

EN 15033:2006

Akumulacijski grelniki z zunanjim zajemom zraka na utekočinjeni naftni plin za pripravo sanitarne tople vode v vozilih in čolnih

–

 

Opomba 1

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 3

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

OPOMBA:

—

Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES (3).

—

Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

—

Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na:

http://ec.europa.eu/enterprise/newapproach/standardization/harmstds/

(1)  ESO: Evropske organizacije za standarde:

—

CEN: rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj, tel.(32-2) 550 08 11; faks (32-2) 550 08 19 (http://www.cenorm.be)

—

CENELEC: rue de Stassart 35, B-1050 Bruselj, tel.(32-2) 519 68 71; faks (32-2) 519 69 19 (http://www.cenelec.org)

—

ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, tel.(33) 492 94 42 00; faks (33) 493 65 47 16 (http://www.etsi.org)

(2)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(3)  UL L 217, 5.8.1998, str. 18.

V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/31

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4771 – Veritas/Golden Gate/Goldman Sachs/Aeroflex)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 145/10)

1.

Komisija je 22. junija 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje The Veritas Capital Fund III L.P., ki je del skupine Veritas („Veritas“, ZDA), ter podjetji Golden Gate Capital Management LLC („GG“, ZDA) in Goldman Sachs Group Inc („GS“, ZDA) z nakupom delnic pridobijo skupni nadzor nad podjetjem Aeroflex Incorporated („Aeroflex“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—

za Veritas: naložbe zasebnega kapitala;

—

za GG: naložbe zasebnega kapitala;

—

za GS: globalno investicijsko bančništvo, vrednostni papirji in investicijsko upravljanje;

—

za Aeroflex: oblikovanje in proizvodnja mikroelektronskih izdelkov ter testne rešitve za industrijo komunikacij ter letalsko, vesoljsko in obrambno industrijo.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M. 4771 – Veritas/Golden Gate/Goldman Sachs/Aeroflex na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.