23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/1

1.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) je 19. decembra 2005 in 29. novembra 2006 podal dve mnenji (3) o predlogu Komisije za okvirni sklep Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. V teh mnenjih je izpostavil pomen predloga kot učinkovitega instrumenta za varstvo osebnih podatkov na področju iz naslova VI Pogodbe EU. Zlasti v svojem drugem mnenju je ENVP izrazil zaskrbljenost nad tem, da bi bilo mogoče iz razvoja pogajanj sklepati, da bo raven varstva osebnih podatkov nižja od standardov iz Direktive 95/46/ES, obenem pa tudi nezdružljiva z bolj splošno Konvencijo Sveta Evrope št. 108 (4).

2.

Nemško predsedstvo je januarja 2007 določilo vrsto izhodišč za ponovni pregled predloga, z namenom, da se odpravijo nerešeni pridržki in izboljša varstvo podatkov v okviru tretjega stebra (5). Revidirani osnutek predloga (6) je EP v drugo obravnavo prejel 13. aprila 2007.

3.

ENVP mora zaradi vsebinskih sprememb revidiranega predloga pa tudi njegovega pomena podati novo mnenje. V njem se bo osredotočil na svoje glavne pomisleke, ne bo pa znova obravnaval vseh pripomb, ki jih je navedel v prejšnjih mnenjih, saj za ta revidirani predlog še vedno veljajo.

4.

ENVP pozitivno ocenjuje dejstvo, da nemško predsedstvo v pogajanja o tem okvirnem sklepu Sveta vlaga veliko truda. Splošno je znano, da so bila pogajanja v Svetu blokirana, saj so se mnenja držav članic o ključnih vprašanjih bistveno razhajala. Zato je bilo modro, da se je predsedstvo odločilo dati tem pogajanjem nov zagon s predstavitvijo prenovljenega besedila.

5.

Že samo dejstvo, da je nemško predsedstvo pogajanjem dalo nov zagon, je zelo pozitivno. Toda ENVP je vsebina najnovejšega besedila, potem ko ga je temeljito preučil, razočarala. Besedilo, ki ga je predstavilo nemško predsedstvo, ne izpolnjuje pričakovanj. Razlogi so naslednji:

6.

ENVP se dobro zaveda, kako težko je v Svetu doseči soglasje. Vendar pa postopek odločanja ne more biti izgovor za t. i. pristop najnižjega skupnega imenovalca, ki bi oviral temeljne pravice državljanov EU in učinkovitost kazenskega pregona. V tem smislu bi bilo zaželeno, da bi se strokovno znanje glede varstva podatkov v celoti upoštevalo, priporočila iz resolucij Evropskega parlamenta (9) pa tudi ustrezno vključila v navedeni predlog.

7.

Okvirni sklep o varstvu osebnih podatkov v okviru tretjega stebra je bistven element razvoja območja svobode, varnosti in pravice. Vedno večji pomen policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pa tudi dejavnosti, ki izhajajo iz Haaškega programa (10), so opozorili na potrebo po skupnih standardih pri varstvu osebnih podatkov v okviru tretjega stebra.

8.

Žal pa veljavni instrumenti, sprejeti na evropski ravni, ne zadostujejo, kar ENVP in drugi zadevni akterji (11) vedno znova potrjujejo. Konvencija Sveta Evrope št. 108, ki je za države članice zavezujoča, določa temeljna splošna načela o varstvu podatkov, vendar kljub temu, da jo je treba razlagati v okviru sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ne zagotavlja potrebne jasnosti, kar je ENVP večkrat izjavil že prej (12). Direktiva 95/46/ES, v kateri so vključena in opredeljena načela iz Konvencije št. 108 glede notranjega trga, je bila sprejeta že leta 1995. Ta direktiva ne velja za dejavnosti, ki sodijo na področje tretjega stebra. V zvezi z dejavnostmi na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja so se vse države članice zavezale, da bodo spoštovale Priporočilo št. R (87) 15 (13), v katerem je Konvencija št. 108 v določeni meri opredeljena za policijski sektor, vendar ne gre za pravno zavezujoč dokument.

9.

S tega vidika morajo biti v skladu s členom 30(1)(b) PEU skupni ukrepi na področju policijskega sodelovanja, v okviru katerih organi kazenskega pregona obdelujejo informacije, urejeni z „ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov“. Glede na to, da še ni sprejet okvirni sklep Sveta z zadovoljivo vsebino, takih ustreznih določb ni.

10.

Enostavno bi bilo potegniti vzporednico z razvojem notranjega trga, saj je bilo ocenjeno, da visoka raven varstva osebnih podatkov po vsej Skupnosti predstavlja bistveno prvino za odpravo ovir za prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb, čemur je sledilo sprejetje Direktive 95/46/ES. Podobno pa je treba tudi na območju svobode, varnosti in pravice, kjer bi morale informacije prosto krožiti med organi kazenskega pregona na ravni držav in EU, zagotoviti visoko in enotno stopnjo varstva osebnih podatkov v vseh državah članicah.

11.

Ti pomisleki so v nasprotju s trenutnim stanjem; splošnega okvira ni, določbe o varstvu osebnih podatkov v okviru tretjega stebra pa so predvidene le za posamezne sektorje in razpršene po različnih pravnih instrumentih (14). Nekateri nedavni predlogi (15) na tem področju potrjujejo in še krepijo sedanjo razdrobljenost določb o varstvu podatkov, zaradi česar je ogrožena njihova skladnost. Dejstvo, da splošnega okvira ni, poleg tega vpliva na sprejemanje mnogih predlogov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, ki je zato počasnejše.

12.

ENVP je zato v prejšnjih mnenjih močno podprl predlog Komisije ter predstavil ustrezna priporočila, kako predlog izboljšati glede zagotavljanja primerne ravni varstva državljanov. Vseskozi je vztrajal, da mora splošni okvir za varstvo podatkov v okviru tretjega stebra zagotoviti visok in dosleden standard varstva podatkov, in sicer na podlagi načel o varstvu podatkov iz Konvencije št. 108 in Direktive 95/46/ES, pri tem pa po potrebi upoštevati tudi posebnosti dejavnosti organov kazenskega pregona.

13.

Usklajenost tega splošnega okvira z načeli o varstvu podatkov v okviru prvega stebra je še toliko bolj pomembna zato, ker se osebni podatki zaradi vedno večje vloge zasebnega sektorja v kazenskem pregonu prenašajo iz prvega stebra v tretjega (kot v primeru PNR) oziroma iz tretjega stebra v prvega. Ustreznih primerov ni težko najti: uporaba seznamov oseb s prepovedjo letenja („no fly lists“), ki se jim ne sme dovoliti vstopa v letalo; za organe kazenskega pregona so jih pripravile letalske družbe, in sicer za namene v okviru prvega stebra (komercialni nameni in varnost leta), ter predlog o dostopu organov kazenskega pregona do zbirke podatkov VIS, ki je bila vzpostavljena kot instrument skupne vizumske politike (16). ENVP zato poudarja, da morajo načela o varstvu podatkov v okviru prvega stebra veljati tudi za tretji steber. Zaradi posebnosti dejavnosti organov kazenskega pregona pa bodo morda vseeno potrebne dodatne oziroma izredne določbe (17).

14.

Ustrezni, usklajeni in splošno uporabni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov v okviru tretjega stebra so ključnega pomena ne le za zagotavljanje temeljne pravice do varstva podatkov posameznikov, pač pa tudi za pospeševanje učinkovitosti sodelovanja pri kazenskem pregonu na območju svobode, varnosti in pravice.

15.

V tem mnenju se – glede na navedeno – ocenjuje, kako ustrezne so določbe o varstvu osebnih podatkov v skladu s členom 30(1)(b) PEU v trenutnem revidiranem predlogu. Pri tem se ENVP sklicuje na nekatera izmed priporočil iz prejšnjih mnenj. V tem mnenju bo tudi ocenjeno, ali revidirani predlog upošteva mednarodne obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Konvencije Sveta Evrope št. 108 ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, pa tudi, ali se upoštevajo načela iz Priporočila št. R (87) 15 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju. ENVP bo poleg tega preučil, v kakšni meri bi določbe predloga vplivale na učinkovitost policijskega in pravosodnega sodelovanja.

16.

Predlog sedaj vključuje uvodno izjavo o tem, da bodo države članice pravila okvirnega sklepa uporabljale tudi za nacionalno obdelavo podatkov, da bi že pri zbiranju podatkov lahko izpolnile pogoje za prenos podatkov (uvodna izjava 6(a)). Ta uvodna izjava poskuša obravnavati pomisleke, ki jih je v prejšnjih mnenjih izrazil ENVP, pa tudi pomisleke več drugih interesnih skupin. Tudi Evropski parlament, Konferenca evropskih organov za varstvo podatkov ter celo Posvetovalni odbor T-PD Sveta Evrope (tega sestavljajo predstavniki organov vlad evropskih držav za varstvo podatkov) so ob različnih priložnostih vsi dali jasno vedeti, da je uporaba okvirnega sklepa pri obdelavi osebnih podatkov na nacionalni ravni bistven pogoj tako za zagotovitev ustreznega varstva osebnih podatkov kot tudi za omogočanje učinkovitega sodelovanja med organi kazenskega pregona (18).

17.

Vendar pa uvodna izjava kot taka ne more naložiti obveznosti, ki v določbah ni izrecno navedena. Žal je v členu 1 (Namen in področje uporabe) uporaba predloga izrecno omejena na podatke, ki se izmenjujejo med državami članicami oziroma organi EU, in sicer z zagotavljanjem, da „so temeljne pravice in svoboščine, zlasti zasebnost posameznikov, na katere se podatki nanašajo, popolnoma zaščitene ob pošiljanju osebnih podatkov […]“.

18.

S sedanjim osnutkom je tako uporaba enotnih načel o varstvu podatkov pri obdelavi osebnih podatkov na nacionalni ravni v celoti prepuščena državam članicam, ne zavezuje pa jih k izpolnjevanju skupnih standardov za varstvo osebnih podatkov; oboje velja za področje policijskega in pravosodnega sodelovanja, na katerem je treba odpraviti notranje meje. ENVP glede na navedeno znova poudarja, da bi bila možnost različnih ravni varstva podatkov v različnih državah članicah v okviru tretjega stebra:

19.

ENVP zakonodajalcu izrecno svetuje, naj razširi področje uporabe, in sicer tako, da od držav članic zahteva – in jih ne samo pozove – k temu, da pri obdelavi osebnih podatkov na nacionalni ravni uporabijo okvirni sklep. Poleg tega ni prepričljivih pravnih argumentov za trditev, da uporaba pri domačih podatkih glede na člen 34 PEU ne bi bila dovoljena.

20.

Načelo omejitve namena predstavlja eno izmed osnovnih načel o varstvu podatkov. Zlasti Konvencija št. 108 določa, da se osebni podatki „shranijo za določene in zakonite namene in ne uporabijo na način, ki ni združljiv s temi nameni“ (člen 5(b) člen). Izjeme glede tega načela so dopustne le, kadar so predpisane z zakonom in predstavljajo potreben ukrep v demokratični družbi, med drugim v interesu „zatiranja kriminala“ (člen 9). Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice je jasno, da gre za sorazmerne, natančne in predvidljive izjeme, in sicer glede na drugi odstavek 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (20).

21.

V sedanjem predlogu je določbe o omejevanju namena mogoče najti v členih 3 in 12. V členu 3 je nadaljnja obdelava dovoljena za namene, združljive s tistim, za katerega so bili podatki zbrani, in je v tem pogledu v skladu z osnovnimi načeli o varstvu podatkov.

22.

Vendar pa je člen 3 veliko preohlapen in ne zajema ustrezne omejitve namena za shranjevanje, kar v 5(b) členu zahteva tudi zgoraj navedena Konvencija št. 108. Splošno navedeni nameni iz naslova VI Pogodbe EU ne morejo veljati za določene in zakonite namene. Namen policijskega in pravosodnega sodelovanja po naravi ni pravno utemeljen (21), še manj pa določen.

23.

Člen 3 ne vsebuje izjem, ki bi bile sicer mogoče v skladu z 9. členom Konvencije št. 108. V členu 12 predloga pa je vendarle predvidena vrsta zelo ohlapnih in nejasno opredeljenih izjem glede načela omejitve namena v zvezi z osebnimi podatki, ki jih je poslala ali dala na voljo druga država članica. Zlasti pogoj, da so izjeme potrebne, v členu ni izrecno določen. Ravno tako ni jasno niti, kateri so „drugi […] upravni postopki“, za katere je v členu 12(1)(b) dovoljena obdelava osebnih podatkov, ki so bili zbrani in posredovani za druge namene. V členu 12(1)(d) je poleg tega dovoljena obdelava za „vse druge namene“, in sicer pod enim samim pogojem – da je pristojni organ, ki je osebne podatke posredoval, podal soglasje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za soglasje organa, ki je podatke posredoval, v nobenem primeru ne more veljati, da lahko nadomesti soglasje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, oziroma da lahko predstavlja pravne razloge za odstopanje od načela omejitve namena. ENVP bi zato želel poudariti, da to ohlapno odstopanje ne izpolnjuje osnovnih zahtev za ustrezno varstvo podatkov ter je celo v nasprotju z osnovnimi načeli iz Konvencije št. 108. Zato zakonodajalcu priporoča, naj zadevne določbe preoblikuje.

24.

Zadnja pripomba se nanaša na člen 12(2), glede na katerega imajo lahko odločitve Sveta v okviru tretjega stebra prednost pred odstavkom 1, kjer so določeni ustrezni pogoji za obdelavo osebnih podatkov. ENVP ugotavlja, da je ta odstavek sestavljen zelo splošno in kot tak ne spada v okvirni sklep Sveta, ki naj bi po svoji naravi predstavljal lex generalis o policijskem in pravosodnem sodelovanju. Ta lex generalis bi moral veljati za vso obdelavo osebnih podatkov na tem področju.

25.

ENVP meni, da sedanje določbe o nadaljnji obdelavi osebnih podatkov posegajo v osnovno načelo omejitve namena ter da je standard, ki ga določajo, celo nižji od tistega iz Konvencije št. 108. Zato zakonodajalcu predlaga, naj zadevne določbe preoblikuje glede na obstoječe mednarodne predpise o varstvu podatkov ter ustrezno sodno prakso.

26.

Konvencija št. 108 obravnava tudi prenose v tretje države. Dodatni protokol v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov določa splošno načelo – z nekaterimi odstopanji –, da je prenos osebnih podatkov tretji osebi dovoljen le, če ta oseba „zagotavlja ustrezno stopnjo varstva za nameravan prenos podatkov“. Načelo „ustreznega varstva“ je bilo podrobno opredeljeno v okviru več pravnih instrumentov Evropske unije, s pomočjo katerih se tudi izvaja; ne gre le za instrumente o varstvu podatkov v okviru prvega stebra, kot je Direktiva 95/46/ES (22), pač pa tudi za pravne instrumente v okviru tretjega stebra, kot npr. pravna instrumenta o ustanovitvi Europola in Eurojusta.

27.

V uvodni izjavi 12 sedanjega predloga je navedeno, da je, kadar se osebni podatki posredujejo tretjim državam ali mednarodnim organom, „načeloma treba poskrbeti za ustrezno raven varstva teh podatkov“. Poleg tega se – glede na člen 14 – osebne podatke, pridobljene iz druge države članice, tretjim državam ali mednarodnim organom lahko posreduje v primeru, če je pristojni organ podal soglasje za prenos v skladu z nacionalno zakonodajo. V določbah predloga torej ni zaslediti potrebe po ustreznem varstvu, ne predvidevajo pa niti skupnih meril oziroma mehanizmov za oceno ustreznosti. To pomeni, da bo vsaka država članica po lastni presoji ocenila, kakšno stopnjo ustreznosti zagotavlja določena tretja država oziroma mednarodna organizacija. Iz tega pa sledi, da se bo seznam ustreznih držav in mednarodnih organizacij, katerim je osebne podatke mogoče posredovati, od države članice do države članice znatno razlikoval.

28.

Ta pravni okvir bi tudi oviral policijsko in pravosodno sodelovanje. Organi kazenskega pregona v državi članici bi namreč morali vsakič, ko bi odločali o prošnji tretje države za določeno kazensko kartoteko, preučiti ustreznost te države, hkrati pa upoštevati tudi, ali je vsaka od drugih (do 26) držav članic, ki je sodelovala pri pripravi te kartoteke, za to podala soglasje v skladu z lastno oceno ustreznosti zadevne tretje države.

29.

V tem pogledu člen 27 predloga (o razmerju do sporazumov s tretjimi državami) še prispeva k nedoločnosti, saj je v njem navedeno, da okvirni sklep ne posega v obveznosti ali zaveze držav članic ali Evropske unije v obliki dvostranskih in/ali večstranskih sporazumov s tretjimi državami. ENVP meni, da bi morala biti ta določba jasno omejena na obstoječe sporazume, v njej pa bi moralo biti navedeno, da bodo morali biti prihodnji sporazumi sklenjeni v skladu z določbami tega predloga.

30.

Po mnenju ENVP trenutne določbe o prenosih osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam za varstvo podatkov niso ustrezne, v pomoč pa niso niti organom kazenskega pregona. ENVP zato ponovno poudarja (23) potrebo po zagotavljanju ustrezne ravni varstva pri posredovanju osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, pa tudi po vzpostavitvi mehanizmov za zagotavljanje skupnih standardov in usklajenih odločitev o ustreznosti. Že prej sta enako mnenje izrazila tudi Evropski parlament ter Posvetovalni odbor T-PD Sveta Evrope.

31.

V 5. členu Konvencije 108 so določena načela za zagotavljanje kakovosti osebnih podatkov. Dodatne podrobnosti so podane v drugih nezavezujočih instrumentih kot je Priporočilo št. R (87) 15 ter v do sedaj treh ocenah tega priporočila.

32.

Ob primerjavi sedanjega predloga s prej omenjenimi pravnimi instrumenti je jasno, da v revidirano različico niso vključena nekatera pomembna zagotovila, čeprav jih je nekaj v svojem predlogu predvidela že Komisija:

33.

ENVP glede na navedeno meni, da določbe sedanjega predloga v zvezi s kakovostjo podatkov – zlasti ob upoštevanju Priporočila št. R (87) 15, s katerim so soglašale vse države članice –, niso ne ustrezne niti popolne ter da zagotavljajo celo nižjo raven varstva od tiste, ki jo zahteva Konvencija št. 108. Koristno je znova opomniti na to, da je točnost osebnih podatkov tako v interesu kazenskega pregona kot tudi posameznikov (27).

34.

Sporočanje osebnih podatkov s strani organov kazenskega pregona drugim javnim organom ali zasebnim strankam bi moralo biti glede na načelo 5 (sporočanje podatkov) Priporočila št. R (87) 15 dovoljeno le pod posebnimi in strogimi pogoji. Tovrstne določbe, ki jih je Komisija vključila v svoj prvotni predlog, ENVP in Evropski parlament pa sta jih pozitivno ocenila, so iz revidirane različice črtane. Novo besedilo tako ne določa posebnih zagotovil za prenose osebnih podatkov zasebnim strankam oziroma nepristojnim organom.

35.

Dostop organov kazenskega pregona do osebnih podatkov, s katerimi upravljajo zasebne stranke, in nadaljnja uporaba teh podatkov sta poleg tega dovoljena samo na podlagi jasno opredeljenih pogojev in omejitev. Predvsem bi se moral organom kazenskega pregona dostop dovoliti samo za vsak posamezen primer, pod določenimi pogoji in za določene namene ter pod sodnim nadzorom držav članic, kot je ENVP izjavil že v prejšnjih mnenjih. Nedavni razvoj dogodkov, tj. sprejetje Direktive 2006/24/ES (28) o hrambi podatkov, sporazum o PNR z Združenimi državami (29), ter dostop organov kazenskega pregona do podatkov v okviru sistema SWIFT (30), še potrjuje temeljni pomen teh zagotovil. Žal sedanji predlog ne predvideva nobenih posebnih zagotovil glede dostopa organov kazenskega pregona do osebnih podatkov, ki jih zbirajo zasebne stranke, ter nadaljnje uporabe teh podatkov.

36.

ENVP na podlagi navedenega ugotavlja, da sedanji predlog ne izpolnjuje načel iz Priporočila št. R (87) 15 glede izmenjav osebnih podatkov z zasebnimi strankami in nepristojnimi organi niti ne obravnava osnovnega vprašanja dostopa organov kazenskega pregona do osebnih podatkov, s katerimi upravljajo zasebne stranke, in nadaljnje uporabe teh podatkov.

37.

ENVP želi – poleg prej navedenih glavnih pomislekov – pozornost zakonodajalca usmeriti tudi na naslednja vprašanja, ki jih je bolj podrobno večinoma obravnaval že v prejšnjih mnenjih:

38.

Revidirani predlog v primerjavi s predlogom Komisije vsebuje popolnoma nov element. Zajema namreč dejavnosti evropskih institucij in organov v okviru tretjega stebra (člen 1(2) Predloga). V skladu z uvodno izjavo 20 to pomeni obdelavo podatkov v okviru Europola, Eurojusta in Carinskega informacijskega sistema iz tretjega stebra. V členu 1(2) niso navedeni le evropski organi, pač pa tudi institucije, kar pomeni, da mora na primer za obdelavo podatkov v okviru Sveta veljati okvirni sklep Sveta. Ni jasno, ali so pripravljavci predloga načrtovali tako široko področje uporabe, ali pa so nameravali uporabo omejiti na tri organe iz uvodne izjave 20. Besedilo bi morali v vsakem primeru formulirati jasneje, da bi se tako izognili pravni negotovosti.

39.

Na podlagi omenjenega ima ENVP splošnejšo pripombo. Meni namreč, da je izredno pomembno, da je v okviru celotnega tretjega stebra zagotovljena ustrezna raven varstva podatkov, saj bi le tako lahko omogočili zadovoljivo prosto izmenjavo informacij na območju svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja. To pomeni tudi uporabo splošnega okvira za varstvo podatkov v evropskih organih v okviru tretjega stebra. ENVP je potrebo po tem poudaril že v delu IV mnenja o predlogu sklepa Sveta o Europolu.

40.

Vendar pa ima ENVP zaradi učinkovitejše zakonodajne prakse resne pomisleke o tem, da bi sedanji okvirni sklep Sveta zajemal dejavnosti evropskih organov, ki delujejo v okviru tretjega stebra. Prvi razlog proti temu širokemu področju uporabe je povezan z zakonodajno politiko. ENVP se boji, da bi zaradi vključitve evropskih organov v sedanje besedilo lahko prišlo do tveganja, da se bodo razprave v Svetu osredotočile na ta nov element, namesto na vsebinske določbe v zvezi z varstvom podatkov. Zakonodajni postopek bo tako še bolj zapleten. Drugi razlog je pravne narave. Na prvi pogled se zdi, da okvirni sklep Sveta – instrument, ki je glede na Pogodbo ES primerljiv z direktivo – ni ustrezen pravni instrument za urejanje pravic in obveznosti evropskih organov. V členu 34 PEU je predvideno, da naj bi ta instrument služil približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic. V vsakem primeru obstaja resno tveganje, da v okviru zakonodajnega postopka ali kasneje pride do spodbijanja pravne podlage.

41.

ENVP ima podobno stališče tudi v zvezi s členom 26 predloga, ravno tako glede izbranega pravnega instrumenta, ki predvideva vzpostavitev novega skupnega nadzornega organa; ta naj bi nadomestil obstoječe organe, ki v organih v okviru tretjega stebra nadzorujejo obdelavo podatkov. Namera o vzpostavitvi takšnega organa se sama po sebi morda zdi logična. To bi lahko pomenilo še učinkovitejši sistem nadzora, raven varstva v organih, ustanovljenih v okviru tretjega stebra, pa bi bila tudi v prihodnje usklajena.

42.

Vendar pa trenutno ni neposredne potrebe po takšnem novem nadzornem organu. Nadzor zadovoljivo poteka. Predsednik Eurojusta je poleg tega ugovarjal uporabi tega sistema nadzora v Eurojustu. Jasno je – ne da bi se spuščali v vsebino teh ugovorov –, da bi dodatna tematika nadzora organov EU v okvirnem sklepu Sveta zakonodajni postopek še otežila. Poleg tega ta pristop ne bi bil skladen z drugimi predlogi na tem področju, ki so trenutno v obravnavi (31) ali pa so bili nedavno sprejeti (32).

43.

ENVP skratka svetuje, da se v besedilo okvirnega sklepa Sveta ne dodajo določbe glede obdelave podatkov v organih EU. Razlog vidi v učinkovitejši zakonodajni praksi. Pomembno je, da se vsa prizadevanja v Svetu osredotočijo na vsebinske določbe varstva podatkov, s čimer bi državljanom zagotovili ustrezno zaščito.

44.

ENVP pozdravlja nov zagon, ki ga je zadevi dalo nemško predsedstvo. Kot so ENVP in drugi zadevni akterji že večkrat poudarili, je sprejetje splošnega okvira za varstvo podatkov v okviru tretjega stebra ključnega pomena; s tem bi podprli razvoj območja svobode, varnosti in pravice, kjer je povsod zagotovljena pravica državljanov do varstva osebnih podatkov, sodelovanje med organi kazenskega pregona pa lahko poteka ne glede na državne meje.

45.

Revidirani predlog pa ne izpolnjuje nobenega od teh ciljev. V predlogu – ta namreč ne predvideva visoke ravni varstva podatkov, ki bi veljala za široko področje – je izmenjava informacij še vedno stvar različnih nacionalnih „pravil o poreklu“ in „dvojnih standardov“, ki močno vplivajo na učinkovitost sodelovanja na področju kazenskega pregona, varstvo osebnih podatkov pa zato ni nič boljše.

46.

Konkretno gledano bi to pomenilo, da bi moral organ kazenskega pregona na nacionalni ravni ali na ravni EU pri obravnavi kazenske kartoteke – to sestavljajo informacije, ki so jih zbrali različni nacionalni organi, organi drugih držav članic in organi EU – za različne vrste informacij uporabiti različna pravila obdelave, in sicer glede na to, ali so bili osebni podatki zbrani v okviru ene države ali ne, ali je vsak od organov, ki so podatke posredovali, podal tudi soglasje za predvideni namen obdelave, ali hramba poteka v skladu z roki, določenimi v veljavnih predpisih vsakega od organov, ki so podatke posredovali, ali nadaljnje omejitve vsakega od organov, ki so podatke posredovali, glede obdelave te ne prepovedujejo, in ali je v primeru zaprosila s strani tretje države vsak od organov, ki so podatke posredovali, podal soglasje v skladu z lastno oceno ustreznosti in/ali mednarodnih obveznosti. Poleg tega bo prišlo tudi do velikih razhajanj med zaščito državljanov in sklopi njihovih pravic, zanje pa bodo, odvisno od države članice, kjer se obdelava opravlja, veljala različno obsežna odstopanja.

47.

ENVP obžaluje, da besedilo tudi z zakonodajnega vidika ni dovolj kakovostno, ter da je tematika glede na predlog zdaj še zahtevnejša, in sicer z razširitvijo uporabe okvirnega sklepa na Europol, Eurojust ter Carinski informacijski sistem v okviru tretjega stebra, pa tudi s predlogom o oblikovanju skupnega nadzornega organa, ki bi temeljil na neprimernem pravnem instrumentu.

48.

ENVP ima pomisleke, saj so bile iz sedanjega besedila izpuščene bistvene določbe o varstvu osebnih podatkov, ki so bile del predloga Komisije. S tem pa se je raven varstva državljanov znatno znižala. Kot prvo, predlog v primerjavi s Konvencijo št. 108 ne predstavlja dodane vrednosti, kar bi sicer za njegove določbe z vidika varstva podatkov pomenilo, da so, v skladu s členom 30(1) PEU, ustrezne. Predlog ravno tako v mnogih pogledih ne dosega ravni varstva, ki se jo zahteva v Konvenciji št. 108. ENVP zato meni, da bi bilo treba ta predlog – preden bi lahko služil kot osnova za razpravo o ustreznem splošnem okviru o varstvu podatkov v tretjem stebru – bistveno spremeniti. Te spremembe bi morale zagotoviti, da navedeni splošni okvir:

49.

ENVP se dobro zaveda, kako težko je v Svetu doseči soglasje. Vendar pa postopek odločanja ne more biti izgovor za t. i. pristop najnižjega skupnega imenovalca, ki bi oviral temeljne pravice državljanov EU in učinkovitost kazenskega pregona.

23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/11

23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/16

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4613. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/17

23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/18

23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/35

23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/38

1.

Komisija je 15. junija 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Nordic Capital VI Limited („Nordic Capital“, Kanalski otoki) z nakupom delnic pridobi nadzor na celotnim podjetjem Thule AB („Thule“, Švedska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe se Komisiji lahko pošljejo po faksu (št. faksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4757 – Nordic Capital/Thule na naslov:

23.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/39

1.

Komisija je 18. junija 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Halder-GIMV Investering 2004 B.V. („Halder“, Nizozemska), ki je pod nadzorom GIMV N.V., in NPM Capital N.V. („NPM Capital“, Nizozemska), ki je pod nadzorom SHV Holdings N.V., z nakupom delnic v novo ustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita skupni nadzor nad podjetjem ANP Holding B.V. („ANP“, Nizozemska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4739 – Halder/NPM Capital/ANP na naslov: