ISSN 1725-5244 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 128 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 50 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
II Sporočila |
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE |
|
|
Komisija |
|
2007/C 128/01 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4605 – Hindalco/Novelis) ( 1 ) |
|
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE |
|
|
Svet |
|
2007/C 128/02 |
||
|
Komisija |
|
2007/C 128/03 |
||
|
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC |
|
2007/C 128/04 |
||
2007/C 128/05 |
||
|
V Objave |
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE |
|
|
Komisija |
|
2007/C 128/06 |
Obvestilo, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/38698 – CISAC ( 1 ) |
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
Komisija |
|
2007/C 128/07 |
||
2007/C 128/08 |
||
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
Komisija
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Št. primera COMP/M.4605 – Hindalco/Novelis)
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 128/01)
Dne 8. maja 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:
— |
na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij, |
— |
v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4605. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu) |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
Svet
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/2 |
SKLEP SVETA
z dne 30. maja 2007
o imenovanju članov in namestnikov članov upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov
(2007/C 128/02)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1922/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov in zlasti člena 10 Uredbe;
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člani in namestniki članov upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov naj bi bili imenovani za triletno obdobje. |
(2) |
Osemnajst držav članic (Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Irska, Latvija, Litva, Grčija, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Portugalska, Slovenija in Švedska) je Svetu predložilo sezname kandidatov – |
SKLENIL:
Člen 1
Za člane in namestnike članov upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov za obdobje od 1. junija 2007 do 31. maja 2010 se imenujejo:
PREDSTAVNIKI VLAD
Država |
Člani |
Namestniki članov |
Belgija |
Michel PASTEEL |
Frédérique FASTRE |
Češka |
Kateřina PŘÍHODOVÁ |
Dagmar ZELENKOVÁ |
Danska |
Vibeke ABEL |
Jesper BRASK FISCHER |
Nemčija |
Eva WELSKOP-DEFFAA |
Renate AUGSTEIN |
Irska |
Pauline MOREAU |
– |
Grčija |
Stamatina Amalia SARRI |
Konstantina NANI |
Španija |
Luz RODRÍGUEZ FERNÁNDEZ |
Cecilia PAYNO DE ORIVE |
Francija |
Brigitte GRESY |
Dominique THIERRY |
Italija |
Bianca BECCALLI |
Alfonsina RINALDI |
Ciper |
Elpiniki KOUTOUROUSSI |
Nelson K. NEOCLEUS |
Latvija |
Gundega RUPENHEITE |
Kristaps PETERMANIS |
Litva |
Vanda JURSENIENE |
Alfredas NAZAROVAS |
Luksemburg |
Maddy MULHEIMS-HINKEL |
Serge ALLEGREZZA |
Madžarska |
Judit CSOBA |
Miklós HADAS |
Poljska |
Monika KSIENIEWICZ |
Cezary GAWLAS |
Portugalska |
Maria do CÉU CUNHA REGO |
Pedro DELGADO ALVES |
Slovenija |
Maruša GORTNAR |
Matjaž DEBELAK |
Švedska |
Marianne LAXEN |
Lars WITTENMARK |
Člen 2
Svet bo nadomestnega člana, ki predstavlja Irsko, imenoval pozneje.
V Bruslju, 30. maja 2007.
Za Svet
Predsednik
F. MÜNTEFERING
Komisija
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/4 |
Menjalni tečaji eura (1)
8. junija 2007
(2007/C 128/03)
1 euro=
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,3349 |
JPY |
japonski jen |
162,40 |
DKK |
danska krona |
7,4457 |
GBP |
funt šterling |
0,67885 |
SEK |
švedska krona |
9,3425 |
CHF |
švicarski frank |
1,6475 |
ISK |
islandska krona |
85,88 |
NOK |
norveška krona |
8,1005 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CYP |
ciprski funt |
0,5835 |
CZK |
češka krona |
28,420 |
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
HUF |
madžarski forint |
254,72 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,6967 |
MTL |
malteška lira |
0,4293 |
PLN |
poljski zlot |
3,8468 |
RON |
romunski leu |
3,2841 |
SKK |
slovaška krona |
34,398 |
TRY |
turška lira |
1,8022 |
AUD |
avstralski dolar |
1,5870 |
CAD |
kanadski dolar |
1,4261 |
HKD |
hongkonški dolar |
10,4327 |
NZD |
novozelandski dolar |
1,7756 |
SGD |
singapurski dolar |
2,0599 |
KRW |
južnokorejski won |
1 242,86 |
ZAR |
južnoafriški rand |
9,7505 |
CNY |
kitajski juan |
10,2187 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,3480 |
IDR |
indonezijska rupija |
12 154,26 |
MYR |
malezijski ringit |
4,6261 |
PHP |
filipinski peso |
62,126 |
RUB |
ruski rubelj |
34,6970 |
THB |
tajski bat |
43,527 |
Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/5 |
Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov
(2007/C 128/04)
Številka XA: XA 21/07
Država članica: Združeno kraljestvo
Regija: South West of England
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: South Hams Food and Drink Trade Fair Attendance
Pravna podlaga: Appendix 5 of the Regional Development Agencies Act 1998.
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:
2007-2008 |
9 800 GBP |
Skupaj |
9 800 GBP |
Največja intenzivnost pomoči: Intenzivnost pomoči je 100 % v skladu s členom 15 Uredbe
Datum začetka izvajanja: Shema se začne 13. marca 2007
Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema bo na voljo od 13. marca 2007. Zaprla se bo 31. marca 2008. Zadnje plačilo bo izvedeno najpozneje do 30. aprila 2008.
Cilj pomoči: Sektorski razvoj. Shema bo združenju South Hams Food and Drink Association omogočila udeležbo na sejmih v Totnesu septembra 2007 in Dartmouthu oktobra 2007 zaradi predstavitve proizvodov svojih članov (in dugih proizvajalcev na območju South Hams) obiskovalcem regije. Pomoč se plača v skladu s členom 15 Uredbe 1857/2006, upravičeni stroški pa so stroški udeležbe na sejmih, zlasti:
stroški udeležbe;
potni stroški;
stroški publikacij;
stroški najema razstavnih prostorov
Zadevni gospodarski sektorji: Shema se uporablja za proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Upravičeni so vsi podsektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Za shemo je pristojen z zakonom določen organ:
South West Regional Development Agency
Stirling House
Dix's Field
Exeter EX1 1QA
United Kingdom
Organizacija, ki izvaja shemo:
Devon Renaissance
7C Cranmere Road
Exeter Road Industrial Estate
Okehampton
Devon EX20 1UE
United Kingdom
Spletni naslov: http://www.ruraldevon.org/updocs/Trade_Fair_Full_Text_Final.doc
www.lovetheflavour.co.uk South Hams Food and Drink Association
Obiščete lahko tudi osrednje spletišče Združenega kraljestva za izvzete državne pomoči na področju kmetijstva:
www.defra.gov.uk/farm/policy/state-aid/setup/exist-exempt.htm
Kliknite povezavo „South Hams Food and Drink Trade fair Attendance“
Drugi podatki: Podpisano in datirano v imenu Službe za okolje, prehrano in podeželje (Department of Environment, Food and Rural Affairs) – pristojnega organa Združenega kraljestva
Neil Marr
Agricultural State Aid
Defra
8B 9 Millbank
c/o 17 Smith Square
London SW1P 3JR
United Kingdom
Številka pomoči: XA 22/07
Država članica: Italija
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Pogoji za oddajo izjav/vlog za dostop do avtomatičnih spodbud iz člena 8(2) zakona št. 266 z dne 7. avgusta 1997 o pobudah v deželah Sicilija in Dolina Aoste
Pravna podlaga:
— |
Decreto del ministro dello Sviluppo economico del 16 ottobre 2006 pubblicato sul supplemento ordinario n. 206 alla GURI n. 255 del 2 novembre 2006: «Termini di presentazione delle dichiarazioni-domanda per l'accesso agli incentivi automatici di cui all'art. 8, comma 2, della legge 7 agosto 1997, n. 266, relative alle iniziative nelle regioni Sicilia e Valle d'Aosta» |
— |
Comunicato di rettifica del ministero dello Sviluppo economico relativo al decreto 16 ottobre 2006, pubblicato sulla GURI n. 270 del 20 novembre 2006 |
— |
Legge 7 agosto 1997 n. 266, art. 8, comma 2 pubblicata sulla GURI n. 186 dell'11 agosto 1997 |
— |
Decreto del ministro dell'Industria del commercio e dell'artigianato del 30 maggio 2001 pubblicato sul supplemento ordinario n. 219 alla GURI n. 197 del 25 agosto 2001: «Criteri e modalità per la concessione delle agevolazioni in forma automatica di cui all'art. 1 del decreto-legge 23 giugno 1995, n. 244, convertito, con modificazioni, dalla legge 8 agosto 1995, n. 341, e all'art. 8, comma 2, della legge 7 agosto 1997, n. 266». |
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 40 milijonov EUR
Največja intenzivnost pomoči: V skladu s točko 3.1 razpredelnice 2 Priloge A k dekretu z dne 30. maja 2001 in zlasti za deželo Sicilijo intenzivnost pomoči znaša 50 % upravičene naložbe, medtem ko za deželo Dolina Aoste znaša od najmanj 7,5 % do največ 18 % glede na velikost podjetja in kraj naložbe
Datum začetka izvajanja:
Trajanje sheme ali individualne pomoči:
Cilj pomoči: Člen 7 Uredbe (ES) št. 1/2004. Vrste naložbe: pobude za nove objekte in naprave, razširitve, posodobitve, prestrukturiranja in preusmeritve proizvodnih obratov. Upravičeni stroški: objekti in naprave, stroji, oprema in storitve za pristop k sistemom za okoljsko upravljanje, za dodelitev znaka za okolje proizvoda, storitve za kvalifikacijo proizvodnega postopka
Zadevni sektorji: Shema se uporablja za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Ministero dello Sviluppo economico
Direzione generale per il Coordinamento degli incentivi alle imprese.
Spletni naslov: http://www.sviluppoeconomico.gov.it, izberite:
Incentivi alle Imprese;
Aree tematiche – Incentivi alle Imprese;
Normativa (attuazione)
Drugi podatki: Navedeni letni izdatki vključujejo letne izdatke po shemi, ki ima isto pravo podlago in je namenjena MSP, ki jih ne zajema Uredba (ES) št. 1/2004, ampak Uredba (ES) št. 70/2001
Številka XA: XA 28/07
Država članica: Združeno kraljestvo
Regija: England
Naziv sheme pomoči ali naziv podjetja, ki prejme individualno pomoč: England Catchment Sensitive Farming Capital Grant Scheme 2007-2008.
Pravna podlaga: Storitev ni predpisana z zakonom, sodelovanje je prostovoljno. Zakon o kmetijstvu (poglavje 1) je pravna podlaga za svetovanje vlade v povezavi s kakršno koli kmetijsko dejavnostjo
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Od 1. aprila 2007 do 31. marca 2007: 5 milijonov GBP
Največja intenzivnost pomoči: V skladu s členom 4 Uredbe je največja intenzivnost pomoči 60-odstotna
Datum začetka izvajanja: Shema je na voljo od 1. aprila 2007
Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema je na voljo od 1. aprila 2007. Konec zbiranja prijav bo 29. junija 2007 in konec zbiranja zahtevkov 31. januarja 2008. Zadnja izplačila kmetom bodo izvršena do 31. marca 2008
Cilj pomoči: Varovanje okolja Namen sheme pomoči je povečati ozaveščenost o razpršenem onesnaževanju vode zaradi kmetijstva (DWPA) in spodbujati kmete k zgodnjim prostovoljnim ukrepom za reševanje problemov razpršenega onesnaževanja vode v štiridesetih glavnih povodjih. Pomoč bo pripomogla k doseganju domačih in mednarodnih okoljskih ciljev, zlasti v zvezi z okvirno direktivo o vodah. Pomoč se izplača v skladu s členom 4 Uredbe 1857/2006, upravičeni stroški bodo predstavljali investicije v kmetijska gospodarstva
Zadevni gospodarski sektorji: Shema se nanaša na pridelavo kmetijskih proizvodov Upravičeni so vsi podsektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Z zakonom določeni organ, pristojen za shemo:
Department for Environment, Food and Rural Affairs:
Defra
Water Quality Division
55 Whitehall, c/o 3-8 Whitehall Place
London SW1A 2HH
United Kingdom
Organizacija, ki izvaja shemo:
Natural England
Farm Advice Unit
Eastbrook
Shaftesbury Road
Cambridge CB2 2DR
United Kingdom
Spletni naslov: Več informacij o shemi in širšem programu ter celotno besedilo tega dokumenta so objavljeni na spletni strani:
http://www.defra.gov.uk/farm/environment/water/csf/pdf/state-aid-capitalgrantsscheme.pdf
http://www.defra.gov.uk/farm/environment/water/csf/grants/state-aid.htm
Kliknite „State Aid “na levi strani te strani
Obiščete lahko tudi osrednje spletišče Združenega kraljestva za izvzete državne pomoči na področju kmetijstva:
www.defra.gov.uk/farm/policy/state-aid/setup/exist-exempt.htm
Kliknite na povezavo „England Catchment Sensitive Farming Capital Grants Scheme“
Drugi podatki: Nadaljnje in podrobnejše informacije glede upravičenosti in pravil za shemo najdete na zgoraj navedeni spletni povezavi
Podpisano in datirano v imenu službe za okolje, prehrano in podeželje (Department for Environment, Food and Rural Affairs – pristojni organ Združenega kraljestva)
Neil Marr
Agricultural State Aid
Defra
8B 9 Millbank
c/o 17 Smith Square
London SW1P 3JR
United Kingdom
Številka pomoči: XA 30/07
Država članica: Italija
Regija: Sicilia in Valle d'Aosta
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Obnovljivi sklad za spodbujanje in razvoj sodelovanja (FONCOOPER) v zvezi s pobudami v regijah Sicilia in Valle d'Aosta, za kateri je pristojna državna uprava, ker deželi še nista izvedli decentralizacije uprave
Pravna podlaga:
— |
Titolo I della legge 27 febbraio 1985 n. 49, modificata con legge 5 marzo 2001 n. 57, art. 12 (G.U. n. 66 del 20 marzo 2001) |
— |
Direttiva del ministero Industria, commercio e artigianato (ora ministero dello Sviluppo economico) del 9 maggio 2001 (G.U. n. 171 del 25 luglio 2001). |
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Shema pomoči: skupni letni znesek znaša 5 milijonov EUR
Največja intenzivnost pomoči: V skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 intenzivnost pomoči ne sme presegati:
Datum začetka izvajanja: V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006 po potrditvi Komisije (v desetih delovnih dneh od prejema tega povzetka), ki pošlje obvestilo o prejemu z identifikacijsko številko ter objavi povzetek na spletu
Trajanje sheme ali individualne pomoči:
Cilj pomoči: Transparentna pomoč malim in srednje velikim kmetijskim podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo, za investicije v opredmetena osnovna sredstva, in ki se izvede po sprejetju odločitve o dodelitvi pomoči
Upravičeni izdatki (brez DDV) za nakup zemljišč in zgradb, za izvajanje gradbenih del ter za nakup, posodobitev in prenovitev strojev, opreme in naprav
Zadevni gospodarski sektorji: Shema se uporablja za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo, razen primerov iz členov 1 in 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Ministero dello Sviluppo economico |
DG Coordinamento incentivi alle imprese |
Ufficio D2 |
Via Giorgione, 2/b |
I-00147 Roma |
Organ odločanja: „Comitato di Gestione Foncooper “v skladu s sporazumom, ki sta ga 26. junija 2000 sklenila Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt (zdaj Ministrstvo za gospodarski razvoj) in Coopercredito SpA (zdaj Banca Nazionale del Lavoro SpA., Via Veneto 119, I-00187 Roma)
Spletna stran: http://prodotti.bnl.it/pagina.asp?Page=2212
Drugi podatki: Vsaka posamezna pomoč ne sme preseči najvišjega zneska 2 mio EUR v mejah 70 % upravičenih naložb in celotni znesek pomoči, dodeljen posameznemu podjetju (razlika med vračili, izračunanimi po tržnih obrestnih merah, in vračili, izračunanimi po znižani obrestni meri, uporabljeni pri financiranju), ne sme preseči 400 000 EUR, ki se dodelijo v triletnem obdobju, ali 500 000 EUR, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi ali na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki jih določijo države članice v skladu s členoma 50 in 94 te uredbe
Letni izdatki, predvideni za shemo pomoči, vključujejo letne izdatke za shemo z isto pravno osnovo za države članice, ki jih ne zadeva Uredba (ES) št. 1857/2006, temveč Uredba (ES) št. 70/2001
Številka pomoči: XA 31/07
Država članica: Italija
Regija: Sicilija in Valle d'Aosta
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Finančne olajšave za nakup ali zakup novih delovnih ali proizvodnih strojev
Pravna podlaga: Legge 28 novembre 1965, n. 1329
Delibera del comitato agevolazioni MCC del 22.2.2007
Načrtovani letni izdatki po shemi: 10 000 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči: Prispevki za obresti v višini 100 % referenčne obrestne mere v deželi Siciliji in 50 % referenčne obrestnem mere v deželi Dolina Aoste pri nakupu novih delovnih ali proizvodnih strojev, razen za naložbe za nadomestitev
V skladu s členom 4(2) Uredbe ES št. 1857/2006 kosmata intenzivnost pomoči ne sme preseči:
50 % upravičenih stroškov za podjetja, ki poslujejo na območjih z omejenimi možnostmi (členi od 18 do 20 Uredbe (ES) št. 1257/1999);
40 % upravičenih stroškov za podjetja, ki ne poslujejo na območjih z omejenimi možnostmi
Datum začetka izvajanja: Shema začne veljati 10 delovnih dni potem, ko so bili poslani ti podatki, kot določa člen 20(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006
Trajanje sheme pomoči: Do 31. decembra 2013
Cilj pomoči: Pomoč SMP za lažji nakup ali najem novih delovnih ali proizvodnih strojev, katerih skupni strošek ni manjši od 516,45 EUR. Izdatki za namestitev, preskus, prevoz in embalažo so upravičeni do skupaj 15 % stroškov stroja s prispevki za obresti v višini 100 % referenčne obrestne mere v deželi Siciliji in 50 % referenčne obrestnem mere v deželi Dolina Aoste
Upravičene naložbe morajo biti namenjene najmanj enemu od naslednjih ciljev:
zmanjšanju proizvodnih stroškov;
izboljšanju in preusmeritvi proizvodnje;
izboljšanju kakovosti;
ohranjanju in izboljšanju naravnega okolja, higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali
Znesek sredstev lahko doseže 100 % naložbenega načrta za obdobje do 5 let
Prispevek na posamezno vlogo za pomoč ne sme v nobenem primeru presegati zgornje meje intenzivnosti, ki jo določajo veljavni predpisi Evropske unije
Zadevni gospodarski sektorji: Shema se uporablja za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Ministero dell'Economia e delle finanze |
Via XX Settembre, 97 |
I-00187 Roma |
Spletni naslov: www.incentivi.mcc.it\sicilia et www.incentivi.mcc\vda
Številka XA: XA 33/07
Država članica: Združeno kraljestvo
Regija: England
Naziv sheme pomoči ali naziv podjetja, ki prejme individualno pomoč: Farming Activities Programme (England) 2007-2008
Pravna podlaga: Shema ni predpisana z zakonom. Zakon o kmetijstvu (poglavje 1) je pravna podlaga za svetovanje vlade v povezavi s kakršno koli kmetijsko dejavnostjo
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Od 5. aprila 2007 do 28. marca 2008: 1,152 milijona GBP
Največja intenzivnost pomoči: Intenzivnost pomoči je 100 %
Datum začetka izvajanja: Shema je na voljo od 5. aprila 2007
Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema je na voljo od 5. aprila 2007. Zaključi se 31. marca 2008. Zadnje plačilo bo opravljeno 28. marca 2008
Cilj pomoči: Sektorski razvoj. Ta shema je namenjena kmetom, ki dejansko opravljajo kmetijsko dejavnost. Namen sheme, ki vsebuje vrsto konferenc, delavnic in seminarjev, je pomagati kmetom razumeti trenutna pereča vprašanja, in kako lahko vplivajo na njihove dejavnosti. Ta so reforma SKP, kmetijstvo na območju povodij in uvedba novih shem okoljskega upravljanja. To bo povečalo raven strokovnosti v sektorju
Za upravičene stroške organizacije ter izvajanja programov usposabljanja bo pomoč izplačana v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1/2004
Zadevni gospodarski sektorji: Shema velja za podjetja, ki so dejavna izključno na področju kmetijske proizvodnje. Shema je na voljo podjetjem, ki proizvajajo kakršne koli kmetijske proizvode
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Z zakonom določeni organ, pristojen za shemo:
Department for Environment, Food and Rural Affairs
Nobel House
17 Smith Square
Westminster
London SW1P 3JR
United Kingdom
Organizacija, ki izvaja shemo
Natural England
Land Management & Advisory Services
Eastbrook
Shaftesbury Road
Cambridge
Cambs CB2 8DR
United Kingdom
Spletni naslov: http://www.naturalengland.org.uk/planning/farming-wildlife/docs/StateAidFarmingActivities.pdf
Kliknite „Farming Activities Programme (England)“. Lahko pa neposredno obiščete
http://defraweb/farm/policy/state-aid/setup/exist-exempt.htm
Drugi podatki: Nadaljnje in podrobnejše informacije glede upravičenosti in pravil za izvajanje sheme najdete na zgoraj navedeni spletni povezavi
Podpisano in datirano v imenu službe za okolje, prehrano in podeželje (Department for Environment, Food and Rural Affairs – pristojni organ Združenega kraljestva)
Neil Marr
Agricultural State Aid
Department for Environment, Food and Rural Affairs
Area 8B 9 Millbank
C/o Nobel House
17 Smith Square
Westminster
London SW1P 3JR
United Kingdom
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/10 |
Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja
(2007/C 128/05)
Št. pomoči |
XA 7011/07 |
|||||
Država članica |
Italija |
|||||
Regija |
Friuli Venezia Giulia |
|||||
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč |
Financiranje regionalnega razvojnega programa za investicije v podjetja, ki pridelujejo in tržijo kmetijske proizvode |
|||||
Pravna podlaga |
Legge regionale 23 gennaio 2007, n. 1 (articolo 7, comma 152) Delibera di giunta regionale del 16 marzo 2007, n. 571 |
|||||
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju |
Shema pomoči |
Skupni letni znesek |
0,55 milijona EUR |
|||
Zajamčena sredstva: |
— |
|||||
Individualna pomoč |
Skupni znesek pomoči |
— |
||||
Zajamčena sredstva: |
— |
|||||
Največja intenzivnost pomoči |
V skladu s členom 4(7)(d) (minimalna intenzivnost pomoči je 40 %) |
Da |
||||
Datum začetka izvajanja |
Po prejemu sporočila Evropske komisije |
|||||
Trajanje sheme ali individualne pomoči |
Do 30.6.2008 |
|||||
Cilj pomoči |
Pomoč MSP |
Da |
||||
Zadevni gospodarski sektorji |
Vsi sektorji |
Ne |
||||
Pomoč, omejena na posebne sektorje |
Da |
|||||
Premogovništvo |
|
|||||
Vsa predelovalna industrija |
|
|||||
ali |
|
|||||
Jeklarstvo |
|
|||||
Ladjedelništvo |
|
|||||
Industrija sintetičnih vlaken |
|
|||||
Industrija motornih vozil |
|
|||||
Druge predelovalne dejavnosti |
|
|||||
Predelava in trženje kmetijskih proizvodov |
Da |
|||||
Vse storitve |
|
|||||
ali |
|
|||||
Prevozne storitve |
|
|||||
Finančne storitve |
|
|||||
Druge storitve |
|
|||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Regione autonoma Friuli Venezia Giulia Direzione centrale Risorse agricole, naturali, forestali e montagna Servizio Investimenti aziendali e sviluppo agricolo |
|||||
|
||||||
Dodelitev individualnih pomoči z visokimi zneski |
V skladu s členom 6 Uredbe |
Da |
V Objave
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
Komisija
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/12 |
Obvestilo, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/38698 – CISAC
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 128/06)
1. UVOD
1. |
Kadar namerava Komisija sprejeti odločbo, v kateri zahteva odpravo kršitve, in kadar zadevne stranke ponudijo zaveze, da bodo upoštevale pomisleke, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) odloči, da te zaveze postanejo zavezujoče za podjetja. Taka odločba se lahko sprejme za določeno obdobje in sklene, da ni več razlogov za ukrepanje Komisije. Komisija v skladu s členom 27(4) iste Uredbe objavi kratek povzetek zadeve in glavno vsebino zavez. Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe v roku, ki ga določi Komisija. |
2. POVZETEK ZADEVE
2. |
Podjetje Music Choice Europe plc (v nadaljnjem besedilu „podjetje Music Choice“) je 4. aprila 2003 vložilo pritožbo proti Mednarodni konfederaciji društev avtorjev in skladateljev (v nadaljnjem besedilu „konfederacija CISAC“). Pritožba zadeva vzorec pogodbe za pravice javnega predvajanja med kolektivnimi društvi, ki so člani konfederacije CISAC. 30. novembra 2000 je skupina RTL vložila pritožbo proti nemškemu kolektivnemu društvu GEMA, ki v imenu svojih članov in tretjih strank zastopa avtorske pravice v glasbenih in kinematografskih delih. Pritožba skupine RTL zadeva zavrnitev dodelitve licence skupini RTL s strani društva GEMA, in sicer za vse njene dejavnosti predvajanja glasbe po vsej Skupnosti. Zadevi, ki sta si vsebinsko podobni, sta združeni v zadevo „CISAC“. |
3. |
CISAC je mednarodno združenje kolektivnih društev avtorjev. Predlaga standardno vzorčno pogodbo za vzajemno predstavništvo med svojimi člani glede upravljanja pravic javnega predvajanja. Druge stranke v zadevi so naslednja kolektivna društva EGP: AEPI (Grčija), AKKA-LAA (Latvija), AKM (Avstrija), ARTISJUS (Madžarska), BUMA (Nizozemska), EAU (Estonija), GEMA (Nemčija), IMRO (Irska), KODA (Danska), LATGA (Litva), PRS (Združeno kraljestvo), OSA (Češka republika), SABAM (Belgija), SACEM (Francija), SAZAS (Slovenija), SGAE (Španija), SIAE (Italija), SOZA (Slovaška), SPA (Portugalska), STEF (Islandija), STIM (Švedska), TEOSTO (Finska), TONO (Norveška) in ZAIKS (Poljska). |
4. |
Na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP je Komisija 31. januarja 2006 konfederaciji CISAC in kolektivnim društvom EGP poslala obvestilo o nasprotovanju ter omogočila dostop do dokumentacije Komisije. Obvestilo o nasprotovanju se šteje za predhodno oceno v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003. |
5. |
Na podlagi predhodne ocene dve kategoriji klavzul iz vzorca pogodbe konfederacije CISAC in pogodb vzajemnega predstavništva med kolektivnimi društvi vzbujata pomisleke glede njune skladnosti s členom 81 Pogodbe ES in členom 53 Sporazuma EGP. To sta „klavzula članstva “in „klavzuli teritorialnosti“:
|
6. |
Naslovniki obvestila o nasprotovanju so svoja stališča izrazili v pisnih odgovorih in med ustnim zaslišanjem, ki je potekalo 14., 15. in 16. junija 2006. Konfederacija CISAC in številna kolektivna društva so naknadno ponudili zaveze, ki so predmet tega obvestila. |
3. GLAVNA VSEBINA PONUJENIH ZAVEZ
7. |
Večina strank se ni strinjala s predhodno oceno Komisije. Kljub temu so ponudile, da bodo upoštevale sklop zavez, s katerimi bi odpravile pomisleke Komisije. Zaveze, ki zadevajo pravice predvajanja, so ponudili konfederacija CISAC in naslednja kolektivna društva: AEPI, AKM, ARTISJUS, BUMA, GEMA, IMRO, LATGA-A, PRS, SABAM, SACEM, SGAE, SIAE, SPA, SOZA, STEF, STIM, TEOSTO in TONO („društva podpisniki“). |
8. |
Zaveze so na kratko povzete spodaj in v angleškem jeziku v celoti objavljene na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html. |
9. |
Glede „klavzul članstva “konfederacija CISAC ponuja, da se v zvezi z vzajemnim predstavništvom med društvi EGP ne priporočijo klavzule, ki so enake ali podobne klavzuli ali imajo enak učinek kot klavzula, glede katere je Komisija izrazila pomisleke, društva podpisniki pa ponujajo, da se iz sporazumov vzajemnega predstavništva z drugim kolektivnim društvom EGS navedene klavzule umaknejo, in sicer v 30 dneh od datuma, ko konfederacija CISAC in društva podpisniki prejmejo uradno obvestilo o odločbi Evropske Komisije v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003. |
10. |
Glede „klavzul teritorialnosti “konfederacija CISAC ponuja, da se dodelitve ekskluzivnih pravic med društvi EGP ne priporoči, društva podpisniki pa ponujajo, da se iz sporazumov vzajemnega predstavništva z drugim kolektivnim društvom EGP umaknejo klavzule, ki so enake ali podobne klavzuli ali imajo enak učinek kot klavzula ekskluzivnosti, in sicer najpozneje 30 dni od datuma, ko konfederacija CISAC in društva podpisniki prejmejo uradno obvestilo o odločbi Evropske Komisije v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003. |
11. |
Poleg tega se, kar zadeva ozemeljsko razmejitev, društva podpisniki zavzemajo, (1) da bi po vsem EGP izdajali licence za svoje pravice predvajanja za medmrežne, satelitske in/ali kabelske storitve ali (2) da bi pod določenimi pogoji pooblastili vsako društvo podpisnika, ki izpolnjuje določena kakovostna merila, da dodeli večprogramske in večobmočne licence za pravice predvajanja, in sicer za medmrežne storitve ter storitve satelitske in kabelske distribucije. Kar zadeva medmrežje, predlagane zaveze zajemajo vse čezmejne spletne strani, ki so dostopne znotraj EGP. Kar zadeva satelitsko predvajanje, bodo lahko kolektivna društva, ki se nahajajo znotraj območja oddajanja ali znotraj območja, na katerem se nahajajo ciljni končni potrošniki izdajatelja programa, izdajatelju programa, ki kanal uporablja na večobmočni osnovi, odobrila licenco, ki bo zajemala zadevno območje licence. Kar zadeva storitve kabelske distribucije satelitskega predvajanja, bo lahko licenco za kabelsko distribucijo dodelilo kolektivno društvo v državi članici, v kateri se nahaja kabelski operater, pa tudi kolektivno društvo, ki dodeli licenco izdajatelju programa. To ne velja v primeru, kadar kolektivno društvo ponudi svetovno licenco za kabelsko distribucijo za vse predvajane kanale po ceni, ki ni odvisna od števila distribuiranih kanalov, ali kadar mora kabelski operater zaradi zakonske obveznosti končnim potrošnikom zaračunati licenčnino glede na licenco za kabelsko distribucijo. Ne glede na zgoraj navedeno zaveze društvom podpisnikom ne preprečujejo izvzetja medmrežnih, satelitskih in/ali kabelskih storitev iz mreže pogodb vzajemnega predstavništva. Vsako društvo podpisnik bo začelo izvajati zaveze največ šest (za medmrežne storitve) in devet mesecev (za storitve satelitske in kabelske distribucije) po sprejetju odločbe Evropske komisije v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003. |
12. |
Vsa društva podpisniki, ki izpolnjujejo določena kakovostna merila, bodo lahko izdala večprogramske večobmočne licence, ki so opisane zgoraj. Kakovostna merila so izčrpno navedena v predlaganih zavezah ter se nanašajo zlasti na cene, odbitke, upravno infrastrukturo, tehnične zmogljivosti, preglednost in pravila o dodelitvi. |
4. POZIV K PREDLOŽITVI PRIPOMB
13. |
Komisija namerava na podlagi preverjanja trga sprejeti odločbo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, ki navaja, da so zaveze, povzete zgoraj ter objavljene na medmrežju na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, zavezujoče. |
14. |
V skladu s členom 27(4) Uredbe št. 1/2003 Komisija poziva zainteresirane tretje stranke, naj predložijo svoje pripombe na predlagane zaveze. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v enem mesecu po dnevu objave. Zainteresirane tretje stranke so naprošene, da predložijo nezaupno različico svojih pripomb, v kateri so izbrisane poslovne skrivnosti in druga zaupna mesta, oziroma se ta nadomestijo z nezaupnim povzetkom ali oznako „[poslovne skrivnosti] “oziroma „[zaupno]“. Upravičene zahteve bodo upoštevane. |
15. |
Pripombe z navedbo sklicne številke COMP/38698 – CISAC lahko pošljete Komisiji po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@ec.europa.eu), po telefaksu (št. telefaksa (32-2) 295 01 28) ali po pošti na naslednji naslov:
|
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1-25).
DRUGI AKTI
Komisija
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/15 |
Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
(2007/C 128/07)
Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.
POVZETEK
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„PANE DI MATERA“
ES št.: IT/PGI/005/0372/27.09.2004
ZOP ( ) ZGO ( X )
Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.
1. Pristojna služba državi članici:
Naziv: |
Ministero delle Politiche agricole e forestali |
||
Naslov: |
|
||
Telefon: |
(39) 06 481 99 68 |
||
Faks: |
(39) 06 42 01 31 26 |
||
E-naslov: |
qtc3@politicheagricole.it |
2. Vlagatelj:
Naziv: |
Associazione per la promozione e valorizzazione del pane di Matera |
||
Naslov: |
|
||
Telefon: |
(39) 0835335427 |
||
Faks: |
(39) 0835335427 |
||
E-naslov: |
— |
||
Sestava: |
proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( ) |
3. Vrsta proizvoda:
Skupina 2.4: Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
4. Specifikacija:
(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)
4.1. Naziv: „Pane di Matera“
4.2. Opis: Proizvaja se izključno iz zdroba pšenice durum, katere vrednosti morajo biti v skladu z naslednjimi parametri: gluten ≥ 11 %; indeks rumenega ≥ 21; vlaga ≥ 15,50 %; pepel v suhi snovi ≤ 2 %. Vsaj 20 % uporabljenega zdroba mora pripadati krajevnim ekotipom in starim sortam, kot so Cappelli, Duro Lucano, Capeiti, Appulo, pridelanim na območju pokrajine Matera. Zdrob iz genetsko modificiranih organizmov ni dovoljen. Zaznamujejo ga rumena barva, značilna in zelo neenakomerna luknjičavost (z luknjicami v notranjosti kruha, ki imajo spremenljiv premer od 2-3 mm do 60 mm) ter izredno značilna okus in vonj.
Ob dajanju v promet ima ZGO „Pane di Matera “naslednje značilnosti:
Po videzu se „Pane di Matera “pojavlja v obliki rogljičev ali visokih hlebcev v kosih po 1 ali 2 kg z debelino skorje vsaj 3 mm ter sredico slamnato rumene barve in značilne luknjičavosti.
4.3. Geografsko območje: Območje proizvodnje zajema vse območje pokrajine Matera.
4.4. Dokazilo o poreklu: Vsaka stopnja proizvodnega postopka se spremlja in za vsako se vodijo vhodni in izhodni proizvodi. S tem, z vpisom katastrskih parcel, na katerih se prideluje pšenica, mlinov in proizvajalcev v ustrezne registre, ki jih vodi pristojni nadzorni organ, z vodenjem registrov proizvodnje in prijavo proizvedenih količin se zagotavlja sledljivost proizvoda od začetka do konca proizvodne verige. Nadzorni organ preverja vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, v skladu s proizvodno specifikacijo in zadevnim načrtom spremljanja.
4.5. Metoda pridobivanja: Nakratko je proizvodni postopek naslednji: proizvodnja ZGO „Pane di Matera “se začne s pripravo kislega testa (naravni kvas) iz 1 kg moke W 300 in 250 gr mesa svežega zrelega sadja, ki se je prej namakalo v 250-300 cl vode, in sicer tako, da se položi v jutast valj in pusti na 26-30 °C, da podvoji prostornino v 10 do 12 urah. Zmesi se doda še toliko moke, kolikor je težka, in 40 % vode ter se testo z zdrobom in vodo obnovi večkrat, dokler se ne doseže zmes, ki vzhaja v 3-4 urah. Kislo testo je mogoče uporabiti za največ tri obnovitve.
Sestavine pri proizvodnji ZGO „Pane di Matera“so: 100 kg zdroba pšenice durum, 20-30 kg kislega testa, 2,5-3 kg soli, 75-85 l vode. Sestavine se obdelajo v mesilnem stroju 25-35 minut. Po mesenju vzhaja testo v koritu 25-35 minut, pokrito s bombažnim ali volnenim platnom, zato da sta vzhajanje in temperatura enakomerna. Nato se oblikujejo in tehtajo izhodiščni hlebci po 1,2 in 2,4 kg, zato da se pridobi končni proizvod po 1 oziroma 2 kg z 10-odstotnim razponom odstopanja. Ročno oblikovani hlebci morajo počivati 25-35 minut na lesenih deskah, pokriti z bombažnim platnom. Po 30-minutnem končnem vzhajanju se hlebci pečejo v krušni peči, pri kateri se uporablja domače lesno kurivo ali plin. Za pakiranje se zaradi ohranjanja značilne lastnosti „Pane di Matera “uporablja plastična mikroperforirana folija, ki je delno obarvana in delno prozorna, tako da je proizvod lahko viden, ali večslojni papir z okencem, ki ravno tako omogoča, da je proizvod viden in obstojen vsaj en teden.
Vse stopnje od priprave do pakiranja proizvoda potekajo v pokrajini Matera, da se zagotovijo sledljivost, nadzor proizvoda in obstojnost.
To izbiro narekuje potreba, da mine med pripravo in pakiranjem zelo malo časa, kot to zahteva tradicija, in se s tem lahko ohranijo vse posebnosti kruha ter da se neposredno nadzorujejo postopki pakiranja, ki v nobenem primeru ne smejo biti v navzkrižju s pripravo proizvoda ter spreminjati njegovih značilnih lastnosti in kakovosti.
Če se proizvod ne bi takoj pakiral, bi to vplivalo na njegovo obstojnost 7-9 dni, ki je posebna značilnost proizvoda.
Proizvajalci ZGO „Pane di Matera “morajo dosledno upoštevati specifikacijo, predloženo EU.
4.6. Povezava: Okolje, v katerem se proizvaja „Pane di Matera“, ima pomembno vlogo pri njegovih lastnostih in posebnostih, saj vpliva na kakovostno sestavo naravnih kvasov, ki se uporabljajo pri pripravi kruha, na naravnanost k pripravi kruha iz zdroba iz pšenic, ki se pridelujejo na materskem gričevju s posebnimi značilnostmi tal (glina) in podnebja (v povprečju 350 mm dežja na leto in temperatura med 5,7 in 24,1°C), na proizvodnjo lesnih esenc, ki se uporabljajo v tradicionalnih krušnih pečeh in poudarjajo značilni vonj proizvoda.
Po zaslugi človeškega dela in ustvarjalnosti, ki sta v ustaljeni tradiciji povezala podnebne dejavnike z življenjskimi in kulturnimi zahtevami, je „Pane di Matera “značilen proizvod jasno opredeljenega geografskega območja, pristen izraz kmečke kulture iz Matere in prvovrsten gospodarski vir.
Ugled ZGO „Pane di Matera “nesporno že obstaja in je povezan s spletom proizvodnih dejavnikov na območju proizvodnje, tako da ne potrebuje dodatnih dokazov. Proizvod je poznan in cenjen ravno po posebnih lastnostih, zaradi katerih je enkraten. Potrošniki ga zato prepoznajo na trgu.
Izvor in posebnost „Pane di Matera “dokazujejo tudi zgodovinske omembe, ki kažejo dolgo tradicijo, ki sega vse do Neapeljskega kraljestva in še bolj nazaj. Že leta 1857 so v Materi izkazani štirje „maestri di centimoli“, se pravi štirje mlini. Pri vsaki kmečki družini, v vsaki hiši so imeli vedno možnar, izdolben v kamen, ki so ga uporabljali za družinsko mletje žita. Prvi industrijski mlin je nastal leta 1884, je zaposloval približno 50 delavcev in je imel sireno, s katero so označevali začetek in konec delovnega dne. V tistih davnih časih je pri vsaki družini bila zasebna peč, ki jo je uporabljala posamezna družina ali skupina družin. Pozneje so nastale javne peči, h katerim so družine nosile peč „domač “kruh. Vsaka peč je bila izdolbena v skali in nepredušno zaprta. V njih so večinoma kurili drva iz sredozemske makije, ki so imela in še imajo značilen vonj. Ženske so razmestile kruh, in ko je pek nepredušno zaprl peč, so se vrnile domov. Po približno treh urah so odstranili vrata in izvlekli visoke okrogle hlebce zlate barve in nezamenljivega vonja, ki so jih ženske prepoznale po začetnicah družinskega poglavarja, vrezane v kruh pred pečenjem. Leta 1857 je Pietro Antonio Ridola preštel enajst peči; med letoma 1959 in 1965 jih je bilo približno petnajst. Meščani Matere niso opustili čaščenja kruha niti po letih 1969-1970, ko so se močno izboljšale življenjske razmere in je v osnovno prehrano stopila druga hrana, tako da so zmagale tradicija, kultura in kakovost. Sledljivost zagotavlja vzpostavitev registra pekov in pakircev, ki ga vodi nadzorni organ.
4.7. Nadzorni organ:
Naziv: |
IS.ME.CERT |
||
Naslov: |
|
||
Telefon: |
(39) 081 787 97 89 |
||
Faks: |
(39) 081 604 01 76 |
||
E-naslov: |
info@ismecert.it |
4.8. Označevanje: Nalepke, s katerimi se opremi pakiranje, vsebujejo besede „Zaščitena geografska označba “in „Pane di Matera “ter logotip, ki se neločljivo uporablja z ZGO. Grafični simbol je sestavljen iz vodoravnega ovalnega znaka, katerega zgornji rob začrtujejo besede:„PANE DI MATERA“.
Spodnji rob začrtujejo besede:„INDICAZIONE GEOGRAFICA PROTETTA“. V notranjem delu sta v ospredju upodobljena dva ločeno vezana snopa pšenice durum rumene barve, v ozadju pa perspektiva zgodovinskega središča mesta Matere s stolničnim zvonikom. Zaščiteni geografski označbi „Pane di Matera “je dovoljeno dodati navedbo „pane cotto in forno a legna “(„iz krušne peči“), če je bil proizvod pečen na drva.
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
(2) Beljakovinska vsebnost se določi kot „skupaj dušične snovi “z množenjem vsebnosti dušika s koeficientom spremembe 5,7.
(3) Čvrstost sredice je bila ocenjena z njeno trdnostjo kot silo (N), potrebno za stisnjenje 25 % osrednjega dela 25 mm debele rezine.
9.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 128/19 |
Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
(2007/C 128/08)
Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.
POVZETEK
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„TINCA GOBBA DORATA DEL PIANALTO DI POIRINO“
ES št.: IT/PDO/005/0357/03.08.2004
ZOP ( X ) ZGO ( )
Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.
1. Pristojna služba v državi članici:
Naziv: |
Ministero delle Politiche agricole e forestali |
||
Naslov: |
|
||
Tel. |
(39) 06 481 99 68 |
||
Telefaks |
(39) 06 42 01 31 26 |
||
E-naslov: |
qpa3@politicheagricole.it |
2. Vlagatelj:
Naziv: |
Associazione produttori della tinca gobba dorata del pianalto di Poirino |
||
Naslov: |
|
||
Tel. |
(39) 011 945 01 14 |
||
Telefaks |
(39) 011 945 02 35 |
||
E-naslov: |
— |
||
Sestava: |
proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( ) |
3. Vrsta proizvoda:
Skupina 1.7.: Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
4. Specifikacija:
(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)
4.1 Naziv: „Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino“
4.2 Opis: Označba „Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino “se uporablja za primerke svežih, oziroma nepredelanih rib vrste linj (Tinca tinca), ki so bile gojene, izležene in vzrejene na geografskem območju, opredeljenem v odstavku 4.3, in imajo naslednje morfološke lastnosti:
videz: zlato rumene barve, z ukrivljenim in grbastim hrbtom;
koža: sijoča in bleščeča živa grafitno siva ali opalno zelena barva po hrbtu in zlato rumena po bokih, debelina kože mora biti kar najmanjša, ne več kot 1 mm, morebitna kožna znamenja, poškodbe ali odrgnine so dovoljene le, če so zaceljene ali če so zgolj posledica ribolova ali so jih povzročile živali plenilke;
kožna sluz: prozorna in se tesno oprijema kože, zaznavna le na dotik;
oko: sijoče, živahno, bleščeče, izboklo, prozorna roženica in črna zenica, rumeno ali oranžno zrklo;
škrge: živo rdeče ali rožnate barve, vlažne, brez sluzi, mulja, parazitov ali tujkov nasploh;
luske: se prilegajo koži, sijoče, mavričnih barv, zlate;
trup: trden in čvrst, rahlo elastičen, odporen na dotik, ne mlahav in mehek;
vonj: lahen, dišeč po sladki vodi, ne oster ali neprijeten ali močno zaudarjajoč po ribah, sploh nič po blatu, travi ali organskih snoveh;
drobovina: rahlo nabrekla, sijoča in gladka z biserovinastimi odtenki, ni mlahava ali uvela, nima neprijetnega ali odvratnega vonja, zlasti ne po blatu ali travi;
potrebušnica: prozorna, sijoča, brez vonja, drži se mesa;
mišičevje: elastično in čvrsto, na splošno belo rožnate barve in rdeče pri mišicah plavuti, brez vonja, predvsem brez vonja po blatu ali travi.
Po organoleptičnih lastnostih je meso ribe „Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino “mehko, nežno, dokaj kompaktno, z le majhno količino maščob in zato brez neprijetnega vonja in okusa, na primer po blatu, mulju ali travi, z lahnim in nežnim okusom po ribi, a ne tako izrazitim kot pri morskih ribah.
4.3 Geografsko območje: Območja občin Poirino (TO), Isolabella (TO), Cellarengo (AT), Pralormo (TO), Ceresole d'Alba (CN) so v celoti zajeta v območje proizvodnje. V območje proizvodnje so delno vključene občine Carmagnola, Villastellone, Santenna, Riva presso Chieri, Bandissero d'Alba, Montà d'Alba, Montaldo Roero, Monteu Roero, Pocapaglia, Sanfrè, S.Stefano Roero, Sommariva del Bosco, Sommaria Perno in Dusino S. Michele, Valfenera, Bottigliera D'Asti, S.Paolo Solbrito, Villanova d'Asti.
4.4 Dokazilo o poreklu: Vsaka faza proizvodnega procesa mora biti nadzirana, za vsako se beležijo proizvodi, ki vanjo vstopajo, in proizvodi, ki jo zapuščajo. Na ta način in z vpisovanjem ribnikov in proizvajalcev na ustrezne sezname, ki jih vodi nadzorni organ, ter z vodenjem registrov proizvodnje in prijavo količin proizvodov, je zagotovljena sledljivost proizvoda. Vse fizične ali pravne osebe, vpisane v zadevne sezname, bodo pod nadzorom nadzornega organa, kot to določata specifikacija proizvodnje in načrt nadzora.
4.5 Metoda pridobivanja: Mlade ribe, ki so v ribogojnicah v vodi tudi skupaj s plemenskimi ribami in linji srednje velikosti, se pustijo rasti, dokler ne dosežejo želene velikosti. Ribe vrste Tinca Gobba del Pianalto di Poirino se gojijo strogo v monokulturi. Proizvedeni primerki so različnih velikosti, od velikosti rib, namenjenih za porabo, prek velikosti zaroda za vnovično poselitev do velikosti plemenskih rib. Linji se gojijo bodisi v obstoječih ilovnatih ribnikih ali pa v novih ilovnatih bazenih, pod pogojem, da so ti znotraj območja proizvodnje. Oskrba z vodo se lahko izvaja:
z meteornimi vodami;
s površinskimi vodami;
z globinskimi vodami, ponavadi z zajemanjem talne vode.
Poleg ribnikov iz ilovice, ki so že v uporabi, bo možna izvedba novih vodnih zbiralnikov, prav tako iz gline, saj ni dovoljena uporaba ribnikov, pri katerih je bila na umeten način dosežena popolna neprepustnost, ali ribnikov, izdelanih iz materialov, ki se razlikujejo od gline iz Pianalta, da bi ohranili nespremenjene barvne lastnosti linjev vrste Tinca gobba dorata. Da bi preprečili vse oblike onesnaževanja, ki bi lahko nastale zaradi obdelovanja okoliških zemljišč, bo ob robu ribnikov izveden travnati pas širine najmanj 5 metrov; v tem zaščitnem pasu je prepovedana uporaba herbicidov. Za obnovo ribjega zaroda je dovoljena selekcija in križanje plemenskih rib. Dovoljena je naravna ali umetna reprodukcija. Hrano v ribogojnicah bodo zagotavljali tudi z naravnim gnojenjem ribogojnih bazenov, da bi pridobili živalski plankton za odvajanje in rast mladih rib. Nato se bo v fazi pitanja lahko uporabljalo prehranske dodatke, pripravljene iz živil, ki niso pripravljena iz mesne moke ali iz gensko spremenjenih organizmov in pri katerih vsebnost beljakovin, ustrezno porazdeljena med beljakovine rastlinskega in živalskega izvora, ne presega 45 % teže. Subjekti, ki nameravajo proizvajati ribe z zaščiteno oznako porekla „Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino“, morajo dosledno upoštevati specifikacijo, vloženo pri EU. Da bi lahko zagotovili sledljivost in nadzor proizvodov, predvsem ob upoštevanju visoke stopnje pokvarljivosti in občutljivosti ribogojskih proizvodov, da bi preprečili kontaminacijo in zagotovili ohranitev organoleptičnih lastnosti in kakovosti, mora njihova obdelava potekati na območju iz točke 4.3.
4.6 Povezava: V nasprotju s primerki linja iz drugih geografskih območij Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino nima okusa in vonja po blatu ali travi, meso pa je mehko. Ta posebnost je neposredno pogojena z načinom vzreje, ki se že od nekdaj izvaja v ribogojnicah v Pianaltu di Poirino. Slednje se razlikujejo od podobnih naravnih okolij, saj na njihovem dnu ni neprestanega kopičenja glena, velika količina vode pa omogoča zelo spremenljive razmere v večjem delu proizvodne sezone, kar preprečuje nastanek ugodnih razmer za cvetenje alg.
Torej je razumljivo, zakaj se v ribogojnicah Pianalta di Poirino, ki jih uporabljajo za gojenje linjev, težko razvijejo stalne in obstojne populacije modrozelenih alg, in tako je tudi jasno, zakaj ribje meso nima tistega značilnega vonja po blatu, ki mu Francozi, seveda ne po naključju, pravijo limon.
Pianalto di Poirino je precej ločen od površinskih voda, ki se stekajo iz alpskih predelov, plasti podtalnice so izpod pleistocenske plasti, padavin je na tem območju malo (700 mm/leto), tekoče vode pa se, zaradi omejenih dimenzij vodnega bazena, hitro zlivajo v dolino. Posebna ilovnata struktura in valovita razgibanost planote Altopiano di Poirino ima naravne danosti za zadrževanje površinskih voda; prebivalci so na tem območju gradili jezove za zadrževanje vode, potrebne za namakanje, ti pa so se v celoti prilagodili tudi gojenju linjev. Za to podeželsko pokrajino so bili in so še značilni številni manjši in večji ribniki, ki so nastali v bližini bivališč in zaselkov. V teh zbiralnikih že od nekdaj gojijo linje, bodisi kot dodatni vir beljakovin ali kot proizvod za trženje. V preteklosti so zbiralnike uporabljali obenem kot ilovnate jame za napajanje živine, za namakanje ali za druge namene, voda je tam zastajala vse leto, a je kljub organskemu bremenu, večjim nihanjem vodne gladine, vsebnosti kisika in temperature omogočala preživetje linja, ribe, ki se najbolje prilagaja tovrstnim mejnim razmeram. Večji del ribogojnic je na območju občine Poirino, toda na celotnem območju Pianalta je še veliko drugih, skupaj približno 400 vodnih zbiralnikov, ki dajejo tej pokrajini tako značilno podobo. Pri linjih, ki izvirajo iz ribogojnic Pianalta di Poirino, ni čutiti tistega bolj ali manj močnega okusa po blatu, ki ga običajno lahko zasledimo pri linjih z riževih polj, ali iz rek ali jezer na območjih s slabšimi razmerami, kot jih imajo v Pianaltu. Ti posebni pedološko-klimatski dejavniki, združeni s stoletnim delovanjem človeka v opisanem procesu proizvodnje, prispevajo k značilnim lastnostim vrste Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino, zaradi katerih je njena proizvodnja tako edinstvena na svojem področju. Ta odlični značilni proizvod se navadno porabi na mestu v hotelih in gostilnah, ki prevzamejo skoraj celotno proizvodnjo.
Povezanost geoloških dejavnikov, ki so zaznamovali nastanek visoke planote Altopiano di Poirino in istodobni pojav ribjih vrst, omogočata, da linj (Tinca tinca) lahko obravnavamo kot avtohtono vrsto, ki je že bila razširjena ali pa se je začela širiti v zgodnjem/srednjem pleistocenu, torej v neozoiku. Prisotnost ribje vrste Tinca gobba dorata del Pianalto di Poirino, ki je bila gojena in cenjena zaradi svoje prehranske in tržne vrednosti, dokazujejo dokumenti iz 13. stoletja; celo med številnimi dajatvami, ki so obremenjevale kmečko prebivalstvo kraja Ceresole d'Alba, je ena nalagala oddajo različnih količin linjev. Iz novejših zgodovinskih obdobij imamo zelo natančne podatke: denimo, v zbirki „Studi geografici su Torino e il Piemonte “založbe Ciappichelli (1954) eden od avtorjev, Natale Veronesi, vzreji linja posveča snopič„Le peschiere del Pianalto di Poirino e la loro utilizzazione ittica“. Med številnimi zanimivostmi Veronese pripoveduje o poklicnih ribičih, ki so bili vešči upravljanja ribogojnic, tudi za druge lastnike, na podlagi najemnih in spolovinarskih pogodb; ta poklicna dejavnost je bila upravičena le zaradi dobrega donosa samih linjev, saj na planoti ni pomembnejših rek za vzrejo rib. Po drugi strani pa med pregledovanjem dela Consegne del sale o Poirinu lahko ugotovimo, da je bilo tam že od leta 1775 pet ribiških družin, ki so se očitno preživljale z gojenjem in prodajo linjev. Dejavnost poklicnega ribištva, če pod tem izrazom razumemo vzrejo linjev, se je nadaljevala skozi stoletja in je šele v novejšem času, pred začetkom osemdesetih let, popolnoma izginila s seznama dejavnosti za poln delovni čas, ostaja pa prisotna kot dopolnilna dejavnost kmetijski dejavnosti. Da bi zagotovili sledljivost proizvoda, bo nadzorni organ vodil seznam proizvajalcev, ribogojnic in predelovalnih obratov.
4.7 Nadzorni organ:
Naziv: |
CERTIQUALITY |
||
Naslov: |
|
||
Tel. |
(39) 02 80 69 171 |
||
Telefaks |
(39) 02 86 46 52 95 |
||
E-naslov: |
certiquality@certiquality.it |
4.8 Označevanje: Proizvod se bo prodajal v škatlah in vrečkah za enkratno uporabo, ki bodo imele:
napis „Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino“,
risbo samice linja z glavo obrnjeno na levo,
napis: „Denominazione d'Origine Protetta – D.O.P. “(Zaščitena označba porekla – ZOP).
Poleg tega je na etiketi lahko značilni napis proizvajalca in/ali proizvodnega podjetja, ki pa ne sme preseči ene polovice velikosti zgoraj navedenih napisov. Na etiketah bosta logotip in napis, ki sta podrobno opisana v specifikaciji.
Proizvodi, za katerih pripravo se uporablja ZOP, tudi po končanih procesih obdelave in predelave, se lahko prodajajo v embalaži z navedbo omenjene označbe, vendar brez logotipa Skupnosti, pod pogojem da:
je proizvod z zaščiteno označbo porekla, potrjen kot tak, izključna sestavina zadevne vrste blaga,
so uporabniki proizvoda z zaščiteno označbo porekla pooblaščeni od imetnikov pravice do intelektualne lastnine, ki jim je bila dodeljena z registracijo označbe ZOP, združenih v konzorcij, ki skrbi za nadzor pri Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo („Ministero delle politiche agricole alimentari e forestali“). Isti konzorcij bo skrbel tudi za njihov vpis v ustrezne registre in za nadzor nad pravilno uporabo označbe zaščitenega porekla. V odsotnosti takega konzorcija za nadzor bo prej naštete naloge opravljalo Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo kot državni organ, pristojen izvajanje Uredbe (ES) št. 510/2006.
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.