26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/2

Pritožba, ki jo je vložil Franco Campoli 12. februarja 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi razširjen senat) z dne 29. novembra 2006 v zadevi Campoli proti Komisiji, T-135/05

(Zadeva C-71/07 P)

(2007/C 117/02)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Franco Campoli (zastopniki: G. Vandersanden, L. Levi, S. Rodrigues, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Joris, D. Martin, zastopnika), Svet Evropske unije (M. Arpio, I. Šulce, zastopnika)

Predlogi tožeče stranke

—	sodba Sodišča prve stopnje ES z dne 29. novembra 2006 v zadevi T-135/05 naj se razveljavi;

—

posledično naj se ugodi predlogom tožeče stranke, podanim v postopku na prvi stopnji, spremenjenimi z ozirom na nesprejemljivost njenih zahtev v zvezi z gospodinjskim dodatkom in dodatkom za šolanje, in zato:

—

naj se odločbo OPI z dne 13. decembra 2004, s katero je bil zavrnjena pritožba, razglasi za nično skupaj z, na eni strani, odločbo OPI, katero omenjena pritožba izpodbija in ki je s 1. majem 2004 spremenila korekcijski količnik za njegovo pokojnino, in na drugi strani, s pokojninskimi listi, ker se zanje uporablja ta zadnja odločba od maja 2004;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo vseh stroškov;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka na prvi stopnji in v postopku s pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik navaja več argumentov v podporo svojemu edinemu pritožbenemu razlogu, ki izhaja iz kršitve načela enakega obravnavanja in kršitve obveznosti obrazložitve, ki jo ima sodišče Skupnosti.

Omenjeno načelo naj bi bilo kršeno najprej s tem, da je Sodišče prve stopnje razsodilo, da lahko zakonodajalec spremeni Kadrovske predpise tako, da določi manj ugodne pogoje od obstoječih, če določi dovolj dolgo prehodno obdobje. Obstoj prehodnega obdobja in preizkus, ali je dovolj dolgo, naj bi bila dejansko elementa, ki ne spadata v preizkus zakonitosti novega ukrepa v smislu načela enakega obravnavanja, katerega spoštovanje zahteva, da sodišče preveri, ali je šlo za arbitrarno ali očitno neustrezno razlikovanje glede na cilj, ki ga zasleduje zakonodajalec Skupnosti. V obravnavanem primeru naj izpodbijana sodba ne bi niti določila cilja, ki mi sledijo nova pravila o določanju korekcijskih količnik, niti, a fortiori, ugotovila, ali gre za arbitrarno ali očitno neustrezno razlikovanje glede na ta cilj. Pritožnik dodaja, da bi korekcijski količnik, določen kot povprečje življenjskih stroškov v državi, poleg tega hkrati škodil cilju ohranjanja kupne moči upokojencev in cilju njihovega prostega gibanja in bivanja, ker bi imeli upokojenci, ki živijo v glavnem mestu države ali v njenih drugih dragih mestih ali pokrajinah, manjšo kupno moč kot upokojenci, ki imajo kraj prebivališča zunaj tega glavnega mesta ali teh mest ali pokrajin.

Z drugim argumentov pritožnik navaja, da naj bi v nasprotju z zaključki izpodbijane sodbe nov sistem pokojnin dejansko uvedel kot navezno okoliščino življenjske stroške v Bruslju, tako da bi bili dohodki upokojencev, ki živijo v Belgiji, določeni izključno ob upoštevanju življenjskih stroškov v glavnem mestu te države članice, medtem ko bi bili prihodki upokojencev v glavnem mestu drugih držav članic določeni s korekcijskim količnik, ki bi upošteval povprečne življenjske stroške v vseh državah skupaj. Pritožnik med drugim nasprotuje ugotovitvi Sodišča prve stopnje, po kateri zakonitost pravnega predpisa Skupnosti ne bi smela biti odvisna od načina njegove uporabe v praksi, pri čemer so ukrepi za izvršitev takega predpisa tesno povezani s samim predpisom, in se sklicuje na kršitev pravice do obrambe ter načela enakosti strank pred sodiščem Skupnosti, ker naj ukrepov za izvršitev novega sistema pokojnin ne bi poznal pred zaključkom pisnega postopka.

Z zadnjim argumentov pritožnik izpodbija ugotovitev Sodišča prve stopnje, po kateri naj ne bi imela pravnega interesa na podlagi člena 241 ES, pri čemer se sklicuje na prednost, ki jo imajo upokojenci, ki živijo v „manj dragih “državah članicah. Z nasprotovanjem različnemu obravnavanju, ki je omejeno na upokojence, ki živijo v „manj dragih “državah članicah, v primerjavi z upokojenci, ki živijo v „dragih “državah članicah, kritizira kršitev načela enake kupne moči in s tem želi postaviti pod vprašaj sistem pokojnin, ki izhaja iz novih Kadrovskih pravil ter njihovih prehodnih ukrepov.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di giustizia amministrativa per la Regione siciliana (Italija) 13. februarja 2007 – Ispettorato provinciale dell'agricoltura di Enna, Assessorato all'agricoltura e foreste della regione Sicilia, Regione Sicilia proti Domenicu Valvu

(Zadeva C-78/07)

(2007/C 117/03)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di giustizia amministrativa per la Regione siciliana

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ispettorato provinciale dell'agricoltura di Enna, Assessorato all'agricoltura e foreste della regione Sicilia, Regione Sicilia

Tožena stranka: Domenico Valvo

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se kmetu lahko zavrne izplačilo kompenzacijskega nadomestila, določenega v Uredbi (EGS) št. 2328/91 (kot je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3669/93) in v Uredbi Sveta (ES) št. 950/97 (1) z dne 20. maja 1997 o izboljšanju učinkovitosti kmetijskih struktur, kadar prejema pokojnino, zlasti starostno?

(1) UL L 142, str. 1.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Bonn (Nemčija) 20. februarja 2007 – Dr. Andrea Raccanelli proti Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften e. V.

(Zadeva C-94/07)

(2007/C 117/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Arbeitsgericht Bonn

Stranki(e) v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dr. Andrea Raccanelli

Tožena stranka: Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften e. V.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba tožečo stranko obravnavati kot delavca v smislu evropskega pojma delavca, če ni zavezan k večji delovni storilnosti kot kandidati za doktorat z BAT2-pogodbo o zaposlitvi?

V primeru, da je odgovor na vprašanje 1 negativen:

Ali je treba člen 7 Uredbe Sveta št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (1) razlagati tako, da je mogoče neobstoju diskriminacije pritrditi zgolj, če je bila tožeči stranki pred začetkom opravljanja doktorata pri toženi stranki priznana pravica izbire med pogodbo o zaposlitvi in štipendijo?

3.	V primeru, da je treba na vprašanje 2 odgovoriti, da bi bilo treba tožeči stranki omogočiti sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je treba postaviti to vprašanje: Kakšne so pravne posledice v primeru diskriminacije tujcev?

(1) UL L 257, str. 2.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale (Italija) 20. februarja 2007 – Ecotrade spa proti Agenzia Entrate Ufficio Genova 3

(Zadeva C-95/07)

(2007/C 117/05)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ecotrade spa

Tožena stranka: Agenzia Entrate Ufficio Genova 3

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali pravilna razlaga členov 17, 21(1) in 22 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 št 77/388 (1) ES o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, nasprotuje nacionalni ureditvi (v tem primeru členu 19 D.P.R 26/10/72 št. 633), ki izvajanje pravice do odbitka davka na dodano vrednost, ki ga zavezanec dolguje pri opravljanju svoje dejavnosti, pogojuje z upoštevanjem (dvoletnega) roka, njegovo neupoštevanje pa sankcionira z zastaranjem same pravice? To vprašanje se zlasti nanaša na primere. v katerih zavezanost za DDV iz nakupa blaga ali storitve izhaja iz uporabe postopka obrnjene davčne obveznosti, ki upravi omogoča izterjavo plačila dajatve z uporabo daljšega roka (štiriletnega, na podlagi člena 57 D.P.R. 633/72) od tistega, ki je za odbitek določen v korist podjetnika, ki pa je z njegovim potekom zastaral?

Ali pravilna razlaga člena 18(1)(d) Šeste direktive Sveta ES št. 77/388 z dne 17. maja 1977 nasprotuje nacionalni ureditvi, ki pri urejanju „formalnosti “določenih v tem členu po postopku obrnjene davčne obveznosti, urejenega s členom 17(3) v povezavi s členoma 23 in 25 D.P.R. 633/72, za izvajanje pravice do odbitka, določene v členu 17 te direktive, pogojuje (le v škodo zavezanca) z upoštevanjem časovne omejitve, kot je določena v členu 19 D.P.R. 633/72?

(1) UL L 145, str. 1.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale (Italija) 20. februarja 2007 – Ecotrade spa proti Agenzia Entrate Ufficio Genova 3

(Zadeva C-96/07)

(2007/C 117/06)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ecotrade spa

Tožena stranka: Agenzia Entrate Ufficio Genova 3

Vprašanji za predhodno odločanje

(1) UL L 145, str. 1.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/5

Tožba, vložena 26. februarja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-112/07)

(2007/C 117/07)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. De Persio in M. Condou-Durande, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—	ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive Sveta 2004/80/ES (1) z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, oziroma, ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive 2004/80/ES se je iztekel 1. januarja 2006, razen za člen 12(2) te direktive, za katerega se je iztekel že 1. julija 2005.

(1) UL L 261, str. 15.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/5

Pritožba, ki jo je vložila Selex Sistemi Integrati S.p.A. 27. februarja 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 12. decembra 2006 v zadevi Selex Sistemi Integrati S.p.A. proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-155/04

(Zadeva C-113/07 P)

(2007/C 117/08)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnica: Selex Sistemi Integrati S.p.A. (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone in D. Fioretti, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti in Eurocontrol – Evropska organizacija za varnost zračne plovbe

Predloga pritožnice:

—	Naj se razveljavi sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 12. decembra 2006 v zadevi T-155/04 in zadeva vrne Sodišču prve stopnje, da to ob upoštevanju ugotovitev, ki jih bo podalo Sodišče, presodi o njeni utemeljenosti;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka v zadevi T-155/04.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev pritožbe se pritožnica sklicuje na številne napake pri uporabi prava, tako glede postopka kot temelja.

Napačna uporaba prava glede postopka

Glede napačne uporabe prava s strani Sodišča prve stopnje v zvezi s postopkom pritožnica navaja:

—	kršitev člena 116(6) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ker je Sodišče prve stopnje dovolilo, da se Eurocontrolu sporoči podatke iz spisa in da vloži pisno vlogo;

—	kršitev člena 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje zaradi izkrivljanja dejstev, na podlagi katerih so bili novi tožbeni razlogi, na katere se je sklicevala pritožnica, ugotovljeni za nedopustne;

—	kršitev člena 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ker ni bilo upoštevano ravnanje Komisije glede dejstev, na podlagi katerih so bili novi tožbeni razlogi, na katere se je sklicevala pritožnica, ugotovljeni za nedopustne;

—	kršitev člena 66(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ker ni bil sprejet sklep glede predloga za pripravljalne ukrepe.

Napačna uporaba prava glede temelja

Glede napačne uporabe prava v zvezi z uporabo člena 82 ES glede pomoči Eurocontrola nacionalnim organom, pritožnica navaja:

—	izkrivljanje vsebine izpodbijane odločbe;

—	protislovnost razlogov, zaradi katerih izpodbijana odločba ni bila razglašena za nično, čeprav je bil prvi tožbeni razlog sprejet;

—	protislovnost razlogovanja, ker je Sodišče prve stopnje svoje razlogovanje nadomestilo s tistim, ki ga je uporabila Komisija v izpodbijani odločbi;

—	neupoštevanje ustaljene sodne prakse Skupnosti glede omejitev sodnega nadzora;

—	očitno napako pri presoji glede kršitve člena 82 ES.

Glede napačne uporabe prava v zvezi z uporabo člena 82 ES v zvezi z dejavnostmi Eurocontrola glede standardizacije, pritožnica navaja:

—	izkrivljanje vsebine izpodbijane odločbe;

—	sprejetje pojma gospodarske dejavnosti, ki je v nasprotju s tisto, ki se je oblikovala na podlagi sodne prakse Skupnosti;

—	napačno razlago in uporabo sodne prakse Skupnosti na področju socialnih ugodnosti;

—	kršitev obveznosti zadostne obrazložitve.

Glede napačne uporabe prava v zvezi z uporabo člena 82 ES glede raziskav in razvoja (še posebej glede nakupa prototipov in ureditve intelektualne lastnine), ki ju izvaja Eurocontrol, pritožnica navaja:

—	očitno izkrivljanje vsebine izpodbijane odločbe;

—	sprejetje pojma gospodarske dejavnosti, ki je v nasprotju s tisto, ki se je oblikovala na podlagi sodne prakse Skupnosti;

—	potvarjanje in izkrivljanje dokazov, ki jih je predložila pritožnica glede ekonomske narave upravljanja ureditve intelektualne lastnine s strani Eurocontrola.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Darmstadt (Nemčija) 27. februarja 2007 – Container Service Thorsten Sperzel GmbH proti zvezni deželi Hessen

(Zadeva C-119/07)

(2007/C 117/09)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Darmstadt (Nemčija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Container Service Thorsten Sperzel GmbH

Tožena stranka: zvezna dežela Hessen

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 33(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (1) razlagati tako, da se lahko pri izračunu upravnih stroškov izvajanja postopka obveščanja s prijavo in nadzorovanja, poleg stroškov za dejansko nastale upravne izdatke za uradno storitev, upošteva tudi pomen upravne storitve za prejemnika upravne storitve?

V primeru, če Sodišče Evropskih skupnosti prvemu vprašanju pritrdi:

Ali je treba člen 33(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 razlagati tako, da je mogoče o primernih upravnih stroških izvajanja postopka obveščanja s prijavo in nadzorovanja govoriti tudi še takrat, kadar pri izračunu upravnih stroškov postavka izračuna „vrednost pomena upravne storitve za prejemnika “za večkrat (v tem primeru za dvajsetkrat) prekorači stroške za dejansko nastale upravne izdatke?

(1) UL L 30, str. 1.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/7

Pritožba, ki jo je 2. marca 2007 vložila Erste Bank der österreichischen Sparkassen AG zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 14. decembra 2006, v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (sodba Erste Bank der österreichischen Sparkassen AG proti Komisiji Evropskih skupnosti) v zvezi z zadevo T-264/02

(Zadeva C-125/07 P )

(2007/C 117/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Erste Bank der österreichischen Sparkassen AG (zastopnik: F. Montag, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—

delno razveljaviti sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (1) v delu, v katerem je zavrnilo tožbo v zadevi T-264/02 proti odločbi tožene stranke C (2002) 2091 konč. z dne 11. junija 2002 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES, in razglasiti ničnost prej navedene odločbe tožene stranke v delu, v katerem je tožeči stranki naložena globa;

—	podredno primerno znišati globo, ki je naložena tožeči stranki v členu 3 odločbe tožene stranke C(2002) 2091 konč. z dne 11. junija 2002 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES;

—	še bolj podredno razveljaviti sodbo Sodišča prve stopnje, navedeno v točki 1, in zadevo odstopiti Sodišču prve stopnje;

—	v vsakem primeru toženi stranki naložiti stroške postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Očita se, da izpodbijana sodba ni upoštevala obsega pravice izreči se. Tožeča stranka se namreč o tržnih deležev avstrijskega hranilniškega sektorja, ki jih je nameravala pripisati Komisija, ni mogla izreči tako, kot določajo predpisi. Sodišče prve stopnje je v sodbi pravno zmotno menilo, da je opozorilo tožene stranke v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, da naj bi bila tožeča stranka vodilna družba v hranilniškem sektorju, zadostovalo za varstvo pravic tožeče stranke do obrambe. Nasprotno bi tožena stranka tožečo stranko morala opozoriti tudi na to, do katerih ugotovitev namerava priti glede na to okoliščino.

Z materilanopravnega vidika se očita, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo: da je odločba tožene stranke

kršila člen 15(2) Uredbe št. 17/1962, ker se je tožeči stranki pripisalo ravnanje družbe GiroCredit za čas pred prevzemom s strani tožeče stranke. Namesto tega bi bilo treba ravnanje družbe GiroCredit za to obdobje pripisati družbi Bank Austria-Konzern, ker (i) je ta nadzorovala družbo GiroCredit in vplivala na njeno udeležbo v kartelu Lombardclub, (ii) ker je družba Bank Austria-Konzern prek druge koncernske družbe bila udeležena v dogovarjanju kartela Lombardclub in (iii) ker je družba Bank Austria-Konzern ob izdaji odločbe še obstajala.

kršila člen 15(2) Uredbe št. 17/1962, ker so se tožeči stranki za čas kršitve (od leta 1995 do junija 1998) pripisali tržni deleži pravno in gospodarsko neodvisnih hranilnic. Manjka že pravna podlaga za pripisovanje hraniliniškega sektorja tožeči stranki. Nadalje niso izpolnjene predpostavke za pravno podlago, na katero se sklicujeta Sodišče prve stopnje in tožena stranka.

c.	kršila člen 81(1) ES, ker pripisovanje tržnih deležev hranilniškega sektorja tožeči stranki konec koncev pomeni pripisovanje ravnanja pravnih in gospodarskih hranilnic, ne da bi se upoštevalo stroge predpostavke, ki jih je Sodišče oblikovalo za pripisovanje tujega ravnanja.

d.	kršila člen 15(2) Uredbe št. 17/1962, ker globa na podlagi protipravnega pripisovanja družbe GiroCredit in hranilniškega sektorja ne bi smela biti naložena tožeči stranki, v vsakem primeru pa je bila odmerjena previsoko. da bi odločba tožene stranke

kršila člen 15(2) Uredbe št. 17/1962, četudi bi bilo pripisovanje hranilniškega sektorja tožeči stranki zakonito, quod non, ker je bilo pripisovanje celotnega hranilniškega sektorja tožeči stranki v vsakem primeru nezakonito, ker je bila družbama Bank Austria in Erste österreichische Sparkasse – Bank AG ločeno naložena globa, tako da se njunih tržnih deležev ne bi smelo upoštevati drugikrat in se tem dvakratno tudi v okviru določitve globe tožeči stranki. da je odločba tožene stranke

f.	kršila člen 81(1) ES, ker zaradi dogovarjanja kartela Lombardclub trgovina med državami ni bila prizadeta, „otipljivo“, tako da se člena (81)1 ES v obravnavanem primeru sploh ne bi smelo uporabiti.

(1) UL C 331, str. 29.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ga vložila arbitražno sodišče Gospodarske zbornice Češke republike in Kmetijska zbornica Češke republike (Češka republika) 26. februarja 2007 – Reisebüro Bühler GmbH proti Dom.info e.K., Sebastian Dieterle

(Zadeva C-126/07)

(2007/C 117/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Arbitražno sodišče Gospodarske zbornice Češke republike in Kmetijska zbornica Češke republike

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Reisebüro Bühler GmbH.

Toženi stranki: Dom.info e.K., Sebastian Dieterle

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je arbitražno sodišče za spore o domenskih imenih „.eu“, ki je bilo na podlagi Uredbe (ES) št. 874/2004 (1) ustanovljeno pri Gospodarski zbornici Češke republike in Kmetijski zbornici Češke republike (češko arbitražno sodišče) v skladu s členom 234(2) ES pristojno, da Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje?

V primeru, da Sodišče na prvo vprašanje odgovori pritrdilno:

Ali je mogoče na podlagi pooblastila iz člena 22(5) Uredbe (ES) št. 874/2004 sprejeti pravila o alternativnem reševanju sporov, v skladu s katerimi lahko nasprotna stranka v postopku s pritožbo med drugim predlaga ne le zavrnitev pritožbe, temveč tudi ugotovitev, da je bila pritožba vložena zlonamerno in pomeni zlorabo postopka (Poglavje B12(h) Pravil ADR)?

3)	V primeru, da Sodišče na prvo vprašanje odgovori nikalno: Ali je arbitražna komisija arbitražnega sodišča na podlagi drugih predpisov prava Skupnosti oziroma na podlagi splošnih pravnih načel, ki izhajajo iz ustavnih tradicij držav članic, pristojna za odločanje o ugotovitvenem predlogu?

(1) UL L 162, str. 40.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 5. marca 2007 – Société Arcelor Atlantique et Lorraine, Société Sollac Méditerranée, Société Arcelor Packaging International, Société Ugine & Alz France, Société Industeel Loire, Société Creusot Métal, Société Imphy Alloys in Société Arcelor proti Premier ministre, Ministre de l'Économie, des Finances et de l'Industrie, Ministre de l'Écologie et du Développement durable

(Zadeva C-127/07)

(2007/C 117/12)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Société Arcelor Atlantique et Lorraine, Société Sollac Méditerranée, Société Arcelor Packaging International, Société Ugine & Alz France, Société Industeel Loire, Société Creusot Métal, Société Imphy Alloys in Société Arcelor

Tožene stranke: Premier ministre, Ministre de l'Économie, des Finances et de l'Industrie, Ministre de l'Écologie et du Développement durable

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je ob upoštevanju načela enakosti Direktiva 2003/87/ES z dne 13. oktobra 2003 (1) veljavna v delu, v katerem določa, da se sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov uporablja za naprave v železarskem sektorju, ne pa tudi v industriji aluminija in plastike?

(1) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Angelo Molinari proti Agenzia Entrate Ufficio Latina

(Zadeva C-128/07)

(2007/C 117/13)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Latina

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Angelo Molinari

Tožena stranka: Agenzia Entrate Ufficio Latina

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali je treba sodbo C-207/04 (1) razlagati tako, da bi moral italijanski zakonodajalec pravico bolj ugodne starostne omejitve, ki je priznana ženskam, priznati tudi moškim?

2)	Ali je v tem primeru primerno ugotoviti, da je treba pri moških, starih 50 let in več, za izplačana nadomestila iz naslova spodbujanja prostovoljne upokojitve uporabiti davčno stopnjo v višini 50 % stopnje, ki se uporablja za obdavčenje plače ob koncu delovnega razmerja (PKR)?

Ali je glede na dejstvo, da znesek davka, ki ga plača zavezanec iz naslova dohodnine, ne predstavlja dela njegove plače, ker ga ne plača delodajalec iz naslova delovnega razmerja, in da znesek, ki ga plača delodajalec za spodbujanje upokojitve delavca, nima nagrajevalnega značaja, določitev, da sta praga 50 let, ki se uporablja za ženske, in 55 let, ki se uporablja za moške, v neskladju s pravom Skupnosti, medtem ko Direktiva Sveta 79/7 (2) omogoča državam članicam, da za upokojevanje ohranijo različne starostne omejitve za namen upokojitve, združljiva s pravom Skupnosti?

Ali razlaga prava Skupnosti (Direktiva 76/207/EGS (3) z dne 9. februarja 1976, s katero je prepovedana diskriminacija na podlagi spola) nasprotuje uporabi nacionalnih določb, ki zajemajo zadevni primer, ki je predložen presoji Sodišča, z učinkom, da bo to sodišče moralo razglasiti, da so določbe notranjega prava nezdružljive s pravom Skupnosti (člen 17, sedaj člen 19(4a) DPR 917/86)?

(1) ZOdl. 2005, str. I-7453.

(2) UL L 6, str. 24.

(3) UL L 39, str. 40.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Giovanni Galeota proti Agenzia Entrate Ufficio Latina

(Zadeva C-129/07)

(2007/C 117/14)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Latina

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Giovanni Galeota

Tožena stranka: Agenzia Entrate Ufficio Latina

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali je treba sodbo C-207/04 (1) razlagati tako, da bi moral italijanski zakonodajalec pravico bolj ugodne starostne omejitve, ki je priznana ženskam, priznati tudi moškim?

2)	Ali je v tem primeru primerno ugotoviti, da je treba pri moških, starih 50 let in več, za izplačana nadomestila iz naslova spodbujanja prostovoljne upokojitve uporabiti davčno stopnjo v višini 50 % stopnje, ki se uporablja za obdavčenje plače ob koncu delovnega razmerja (PKR)?

(1) ZOdl. 2005, str. I-7453.

(2) UL L 6, str. 24.

(3) UL L 39, str. 40.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Salvatore Barbagallo proti Agenzia Entrate Ufficio Latina

(Zadeva C-130/07)

(2007/C 117/15)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Latina

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Salvatore Barbagallo

Tožena stranka: Agenzia Entrate Ufficio Latina

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali je treba sodbo C-207/04 (1) razlagati tako, da bi moral italijanski zakonodajalec pravico bolj ugodne starostne omejitve, ki je priznana ženskam, priznati tudi moškim?

2)	Ali je v tem primeru primerno ugotoviti, da je treba pri moških, starih 50 let in več, za izplačana nadomestila iz naslova spodbujanja prostovoljne upokojitve uporabiti davčno stopnjo v višini 50 % stopnje, ki se uporablja za obdavčenje plače ob koncu delovnega razmerja (PKR)?

(1) ZOdl. 2005, str. I-7453.

(2) UL L 6, str. 24.

(3) UL L 39, str. 40.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Michele Ciampi proti Agenzia Entrate Ufficio Latina

(Zadeva C-131/07)

(2007/C 117/16)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Latina

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Michele Ciampi

Tožena stranka: Agenzia Entrate Ufficio Latina

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali je treba sodbo C-207/04 (1) razlagati tako, da bi moral italijanski zakonodajalec pravico bolj ugodne starostne omejitve, ki je priznana ženskam, priznati tudi moškim?

2)	Ali je v tem primeru primerno ugotoviti, da je treba pri moških, starih 50 let in več, za izplačana nadomestila iz naslova spodbujanja prostovoljne upokojitve uporabiti davčno stopnjo v višini 50 % stopnje, ki se uporablja za obdavčenje plače ob koncu delovnega razmerja (PKR)?

(1) ZOdl. 2005, str. I-7453.

(2) UL L 6, str. 24.

(3) UL L 39, str. 40.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van koophandel Brussel (Belgija) 5. marca 2007 – Beecham Group plc, SmithKline Beecham plc, Glaxo Group Ltd, Stafford-Miller Ltd, GlaxoSmithKline Consumer Healthcare NV, GlaxoSmithKline Consumer Healthcare BV proti Andacon NV

(Zadeva C-132/07)

(2007/C 117/17)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van koophandel Brussel (Belgija).

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Beecham Group plc, SmithKline Beecham plc, Glaxo Group Ltd, Stafford-Miller Ltd, GlaxoSmithKline Consumer Healthcare NV, GlaxoSmithKline Consumer Healthcare BV.

Tožena stranka: Andacon NV.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 9(1) Uredbe (ES) št. 1891/2004 razlagati tako, da je pristojni carinski službi ali pristojnemu carinskemu uradu prepovedano izvesti postopka pošiljanja (ali za to poskrbeti) v smislu člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1383/2003 (1) ali pregleda v smislu člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1383/2003, dokler zahtevi za ukrepanje, ki je vložena pred 1. julijem 2004, ni priložena izjava, ki je predvidena v členu 6 Uredbe št. 1383/2003? Drugače povedano, ali ta izjava pomeni formalni pogoj, ki ga je treba izpolniti zato, da zahteva za ukrepanje še naprej velja?

Ali je treba člen 4(2) Uredbe (ES) št. 1383/2003 razlagati tako, da daje carini Antwerpna možnost, da imetniku znamke predloži šest vzorcev, odvzetih blagu zaradi ugotovitve ali gre ali ne gre za ponarejeno blago, ob upoštevanju, da se takšno pošiljanje ne sme primerjati s poglobljenim pregledom v smislu člena 9(3), drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 1383/2003, v okviru katerega je mogoče v celoti nadzirati izvor in poreklo blaga, niti s poglobljeno tehnično analizo vzetega vzorca v smislu člena 9(3), zadnji pododstavek, Uredbe (ES) št. 1383/2003? Če je odgovor pritrdilen, ali je treba to predložitev opraviti v roku treh delovnih dni, ki je določen v členu 4(1) Uredbe?

Ali Uredba (ES) št. 1383/2003 nasprotuje temu, da belgijski carinski uradniki dajejo informacije, pridobljene v okviru izvajanja uredbe, zunaj poti, ki so predvidene v Uredbi – in, v tem primeru, Sodišče prve stopnje med drugim misli na člen 9(2) in člen 9(3), prvi pododstavek, Uredbe – na primer v okviru zaslišanja prič ali predlaganja dokazov, ki ju nalagajo belgijska sodišča?

Ali Uredba (ES) št. 1383/2003 nasprotuje temu, da se informacije, ki so bile pridobljene na podlagi členov 4(2) (glej drugo vprašanje) in 9(2) in (3), ki niso informacije, na katere se nanaša člen 9(3), prvi pododstavek, navedene uredbe, ali informacije, ki se pridobijo pri zaslišanju prič ali pri predlaganju dokazov, ki ju naloži belgijski sodnik (glej tretje vprašanje), uporabijo v okviru drugega postopka kot je postopek za ugotovitev ponarejanja blaga, kakršen je postopek v zvezi z bojem proti vzporednim uvozom?

(1) UL L 196, 2.8.2003, str. 7.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/11

Pritožba, ki jo je 6. marca 2007 Raiffeisen Zentralbank Österreich AG vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah, Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnost, od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02

(Zadeva C-133/07)

(2007/C 117/18)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (zastopnika: S. Völcker in G. Terhorst, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (1), se naj v delu, v katerem je zavrnjena tožba RZB, razveljavi;

—	člen 3 odločbe Komisije z dne 11. junija 2002 ((C2002)2091 konč.) se naj v delu, v katerem se nanaša na RZB, razglasi za ničnega;

—	podredno, v členu 3 izpodbijane odločbe naj se RZB naložen znesek globe zniža po prostem preudarku Sodišča;

—	Komisiji se naj naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodišče prve stopnje je kršilo člen 81 ES s tem, ko je predpostavljalo, da lahko Komisija zgolj zaradi tega, ker so bančni odbori pokrivali ozemlje države članice sklepa, da je bila prizadeta trgovina med državami članicami

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravo s tem, ko je sestanke bank okvalificiralo kot „zelo resno kršitev “v smislu Smernic za izračun glob. Sodišče prve stopnje naj bi napačno uporabilo merila za določitev teže kršitve (narava kršitve, dejanski vpliv na trg in velikost upoštevnega geografskega trga) iz smernic. Poleg tega naj ne bi upoštevalo selektivnosti preiskav Komisije in naj ne bi izvedlo celotne presoje vseh vidikov, ki jo je samo zahtevalo.

Sodišče prve stopnje bi naj RZB prištelo, na pravno zmoten način, deleže celotnega kmetijskega kreditno-zadružnega sektorja. Pri tem bi naj nepravično omejilo svojo presojo na zgolj „očitno “neenako obravnavo v primerjavi z drugimi bankami. Potrebne pravne podlage za prištetje vseh deležev pa naj ne bi bilo.

Sodišče naj bi zmotno uporabilo pravo pri presoji sodelovanja RZB. V nasprotju z načelom prepovedi retroaktivnosti, naj bi uporabilo načelo znatne dodane vrednost, spregledalo prostovoljnost različnih prispevkov RZB v okviru sodelovanja, zmotno izhajalo iz obrnjenega dokaznega bremena glede pomena sodelovanja, nedopustno zavrnilo Skupno predstavitev dejanskega stanja, kot neprimerno obliko sodelovanja in napačno presodilo, ko ni pripoznalo priznanja RZB o protikonkurenčnemu cilju sprorazumov kot prispevek k sodelovanju.

(1) UL C 331, str. 29.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/12

Pritožba, ki jo je vložila Bank Austria Creditanstalt AG 6. marca 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 14. decembra 2006, v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (sodba Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti) v zvezi z zadevo T-260/02

(Zadeva C-135/07)

(2007/C 117/19)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Bank Austria Creditanstalt AG (zastopnika: Dr. C. Zschocke in Dr. J. Beninca, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	v celoti ali delno naj se razveljavi sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (1) v zadevi T-260/02;

—	za nično naj se razglasi Odločba Komisije z dne 11. junija 2002 v zadevi COMP/36.571 v delu, v katerem zadeva BA-CA;

—	podredno naj se primerno zniža globa, ki je bila BA-CA naložena s sporno Odločbo Komisije; in

—	Komisiji naj se naložijo stroški postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S pritožbo želi pritožnica doseči razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje z dne 14. Decembra 2006. Pritožnica očita številne napake v obrazložitvi ter pravne in postopkovne napake.

Pritožnica očita, da je izpodbijana Sodba nerazumljivo potrdila stališče Komisije, da so imela srečanja bank negativne gospodarske učinke. Izpodbijana sodba po mnenju pritožnice krši načela dokaznega postopka s tem, da je v njej napačno upoštevana zahteva za gospodarsko izvedensko mnenje za dokaz neobstoječih gospodarskih učinkov. Na podlagi predloženega izvedenskega mnenja se pri določanju globe ne bi smeli upoštevati gospodarski učinki.

Pritožnica očita, da so bile v izpodbijani sodni spregledane zahteve evropskih sodišč o nujnosti znižanja globe na podlagi dejavnikov, ki upravičujejo znižanja globe. Z izpodbijano sodbo zaradi te pravne napake ni bila popravljena napaka v presoji Komisije, ki udeležbe oblasti pri srečanjih bank ter obsežne in dokazane seznanjenosti javnosti o teh srečanjih ni upoštevala tako, da bi znižala globo.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom očita pomanjkanje obrazložitve, kršitve načela enakega obravnavanja ter druge pravne in postopkovne napake izpodbijane sodbe v povezavi z oceno Komisije o njenem prispevku k sodelovanju.

Pritožnica je od samega začetka sodelovala s Komisijo pri ugotavljanju dejanskega stanja. Zlasti je v zgodnji fazi postopka obsežno predstavila srečanja bank in predložila obsežne dokumente, ki jih ne bi bila dolžna predložiti, in ki bi jih Komisija po ugotovitvi dejanskega stanja s strani Sodišča prve stopnje uporabila za sporno odločbo. Pritožnica je poleg tega v svojem odgovoru na obvestilo o nasprotovanju navedla dejansko stanje, ki bi ga Komisija glede na ugotovite izpodbijane sodbe prav tako lahko uporabila za sporno odločbo.

V izpodbijani sodbi – kot v sporni odločbi – znižanje globe kljub obsežnemu, koristnemu in dokazanemu sodelovanju pritožnice ni bilo odobreno. To pomeni nepravilno uporabo sporočila o sodelovanju, ki krši načelo enakega obravnavanja in načelo zaupanja v pravo. Poleg tega izpodbijana sodba z lastnimi utemeljitvami v zvezi z višino globe, naložene pritožnici, o katerih se ta prej ni mogla opredeliti, kršila njeno pravico izjaviti se.

(1) UL C 331, str. 29.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/13

Tožba, vložena 7. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-136/07)

(2007/C 117/20)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: H. Støvlbæk in R. Vidal Puig, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti iz Direktive Sveta 89/48/EGS (1) z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta in iz Direktive Sveta 92/51/EGS (2) z dne 18. junija 1992 o drugem splošnem sistemu priznavanja strokovne izobrazbe in usposabljanja, ki dopolnjuje Direktivo 89/48/EGS, glede dostopa do poklica kontrolorja zračnega prometa.

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Direktiva 89/48/EGS se v Španiji uporablja za dostop do poklica kontrolorja zračnega prometa in opravljanje tega poklica, ob tem da:

—	je skupek diplom, licenc in dovoljenj, potrebnih za opravljanje poklica „controlador de tránsito aéreo “v Španiji „diploma “v smislu Direktive 89/48/EGS;

—	je poklic kontrolorja zračnega prometa v Španiji „reguliran poklic “v smislu Direktive 89/48/EGS.

2)	Kljub navedenemu Kraljevina Španija ni sprejela ukrepov, potrebnih za prenos Direktive 89/48/EGS, kar zadeva poklic kontrolorja zračnega prometa

Komisija meni, da Kraljevina Španija prav tako ni izpolnila obveznosti iz Direktive 92/51/EGS, ker

—	se Direktiva 92/51/EGS uporablja za poklic kontrolorja zračnega prometa; in

—	Kraljevina Španija ni sprejela ukrepov, potrebnih za prenos Direktive 92/51/EGS, kar zadeva poklic kontrolorja zračnega prometa.

Direktiva 2006/23/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti uvaja sistem vzajemnega priznavanja licenc kontrolorjev zračnega prometa, izdanih na podlagi te direktive. Vendar pa rok, ki ga imajo države članice za uskladitev s to direktivo, ne izteče do 17. maja 2008. Zato, se do tega datuma za dostop do poklica kontrolorja zračnega prometa in njegovo opravljanje v Španiji še naprej uporabljata Direktivi 89/48/EGS in 92/51/EGS.

(1) UL L 19, str. 16.

(2) UL L 209, str. 25.

(3) UL L 114, str. 22.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/13

Pritožba, ki jo je vložila Österreichische Volksbanken-AG 8. marca 2007 zoper sodbo, razglašeno 14. decembra 2006 v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02, Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, v zvezi z zadevo T-271/02

(Zadeva C-137/07)

(2007/C 117/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Österreichische Volksbanken-AG (zastopniki: A. Ablasser-Neuhuber, R. Bierwagen in F. Neumayr, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

razveljavita naj se točki 2 in 4 izreka prvostopenjske sodbe z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (1) in

naj se Odločba Komisije 2004/138/ES z dne 11. junija 2002 v postopku zoper kartel COMP/36.571/D-1 v skladu s prvim in tretjim pritožbenim predlogom razveljavi, kolikor je usmerjena proti pritožnici, ali, kot podredno, naj se v skladu s tretjim pritožbenim predlogom zniža pritožnici naložena globa, ali

b)	naj se, če o sporu še ni mogoče odločiti, zadeva vrne v ponovno presojo in odločanje Sodišču prve stopnje.

2.	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka ali, podredno, če se zadeva vrne Sodišču prve stopnje, naj se odločitev o stroških pridrži temu sodišču.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica utemeljuje svojo pritožbo zoper navedeno sodbo Sodišča prve stopnje tako:

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem, da ni pravilno razlagalo merila usklajenosti sporazumov med podjetji ali ravnanj, ki lahko vplivajo na trgovino med državami članicami, in da je v predloženi zadevi nepravilno uporabilo to merilo. V svoji odločbi je napačno uporabilo pravo s tem, da je razširilo pomen merila učinkov porazdelitve trga nepravilno posplošilo: ni jasno, na kakšni podlagi Sodišče prve stopnje merilu učinkov porazdelitve trga ni prisodilo vsaj znatne dokazne vrednosti v zvezi z obstojem vplivanja na trgovino med državami članicami. Nadalje pritožnica Sodišču prve stopnje očita, da je celostno presodilo čezmejni učinek sestankov, namesto da bi preiskalo posamezne sestanke „Lombard-mreže “posebej glede mogočih učinkov na trgovino med državami članicami. Preveč široka razlaga člena 81(1) ES, v skladu s katero je že bistvo kartela, ki se razprostira nad celotnim ozemljem države članice, porazdelitev trgov in vplivanje na trgovino znotraj Skupnosti, ali da za to obstaja velika verjetnost, naj ne bi bila združljiva z ratio legis te določbe prava Skupnosti.

Sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da pri razdelitvi tržnih deležev vodilni instituciji necentralnih bank ni uporabilo pogojev za razdelitev prometa, ki sta jih razvili Komisija in sodna praksa. Pri tem ni upoštevalo, da se v predloženi zadevi pri razdelitvi prometa in razdelitvi tržnih deležev postavlja isto dejansko vprašanje, namreč določitev dovoljene globe. Kaže, da ni razloga, da bi se isti vprašanji razdelitve prometa in razdelitve tržnega deleža presojali po različnih merilih. Tudi če bi iz tega izhajalo, da bi bilo mogoče razdelitev tržnih deležev vodilni instituciji necentralnih bank opraviti po kakšnem drugem merilu in ne po merilu za razdelitev prometa, naj bi bilo konkretno merilo, ki ga je izbralo Sodišče prve stopnje, nepravilno in protipravno.

Sodišče prve stopnje ni imelo prav, ko je zavrnilo očitke pritožnice v zvezi z neupoštevanjem olajševalnih okoliščin. Pri svoji pravni presoji naj zlasti ne bi v zadostni meri upoštevalo, da je imela pritožnica manjšo vlogo v okviru celotnega kartela in da pri njej v okviru preiskave niso bila potrebna prisilna sredstva ter da je s Komisijo prostovoljno sodelovala. Pritožnice, ki ima zelo majhen tržni delež, naj druge banke ne bi povabile k sodelovanju v ožjem krogu in naj bi se udeležila bistveno manj sestankov. Te dejavnike, ki jih je pritožnica navedla in iz katerih je razviden obstoj olajševalnih okoliščin, ki jih je mogoče sprejeti, naj deloma sploh ne bi bili obravnavani. Niti Komisija niti Sodišče prve stopnje nista izpolnila svoje obveznosti obravnavanja navedenih okoliščin in njihovega presojanja brez napačne uporabe prava.

(1) UL C 331, str. 29.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof van beroep te Antwerpen (Belgija) 9. marca 2007 – Belgische Staat proti N.V. Cobelfret

(Zadeva C-138/07)

(2007/C 117/22)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van beroep te Antwerpen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: država Belgija

Tožena stranka: N.V. Cobelfret

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je določba, kot je belgijska ureditev o dokončno obdavčljivih dohodkih v skladu s katero se upoštevne dividende najprej prištejejo davčni osnovi matične družbe in se pozneje znesek izplačanih dividend na podlagi člena 205(2) W.I.B. odbije od davčne osnove matične družbe zgolj toliko (v višini 95 odstotkov), kolikor ima matična družba obdavčljivih dobičkov, glede na to združljiva s členom 4 Direktive Sveta 90/435/EGS (1) z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, če takšna omejitev odbitka od dokončno obdavčljivih dohodkov, privede do tega, da mora matična družba v poznejšem obdobju obdavčitve plačati davke na izplačane dividende, če ni imela ali ni imela zadostnih obdavčljivih dobičkov v obdobju obdavčitve, v katerem so bile izplačane dividende, ali vsaj do tega, da se davčne izgube iz obdobja obdavčitve uporabijo neupravičeno in jih zato ni več mogoče prenesti do zneska izplačanih dividend, ki bi bile sicer brez davčnih izgub do 95 % oproščene davka?

(1) UL L 225, str. 6.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 12. marca 2007 – Hecht-Pharma GmbH proti Staatliches Gewerbeaufsichtamt Lüneburg

(Zadeva C-140/07)

(2007/C 117/23)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Hecht-Pharma GmbH

Tožena stranka: Staatliches Gewerbeaufsichtamt Lüneburg

Druga stranka: Vertreterin des Bundesinteresses beim Bundesverwaltungsgericht

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali pravilo za primere dvoma iz člena 2(2) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (1), kot je bila spremenjena z Direktivo 2004/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 (2), pomeni, da se mora Direktiva 2001/83/ES uporabljati za proizvod, ki bi ga bilo morebiti potrebno razvrstiti med zdravila, katerega zdravilni učinki pa niso bili ugotovljeni? Kolikšna stopnja verjetnosti in torej kakšna stopnja preučitve dejstev sta potrebna, da je uporaba Direktive 2001/83/ES upravičena?

Ali se proizvod, ki ni zdravilo „po predstavitvi“, lahko šteje za zdravilo „po uporabi “v smislu člena 1(2) Direktive 2001/83/ES kot je bila spremenjena z Direktivo 2004/27/ES, kadar vsebuje snov, ki lahko v določenem odmerku povzroči fiziološke spremembe, vendar pa njen odmerek v proizvodu, ki ga je treba preučiti – ob njegovi običajni uporabi –, tega ne omogoča? Ali se to vprašanje nanaša na merilo „farmakološkega delovanja “ali na merilo „spreminjanja fizioloških funkcij pri človeku“?

Ali po novi opredelitvi zdravila v Direktivi 2004/27/ES merila „načina uporabe, razširjenosti, poznavanja s strani uporabnikov in tveganj pri uporabi “(sodba z dne 9. junija 2005, C-211/03, ZOdl., str. I-5141, točka 51), ki so v sodni praksi evropskih sodišč obenem s farmakološkimi lastnostmi obveljala za upoštevna za razvrstitev med zdravila, ostajajo odločilna?

(1) UL L 311, str. 67.

(2) UL L 136, str. 34.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/15

Tožba, vložena 9. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-141/07)

(2007/C 117/24)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke:

—

Zvezna republika Nemčija je s tem, da je v členu 14(5) in (6) Zakona o lekarnah (Apothekengesetz) določila kumulativne zahteve v zvezi s pogodbo o dobavi zdravil, ki vodijo do tega, da je redna oskrba bolnišnice z zdravili iz lekarn iz drugih držav članic dejansko onemogočena, kršila obveznosti iz členov 28 in 30 ES.

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve vse količinske omejitve

Člen 28 ES med državami članicami prepoveduje vse količinske omejitve pri uvozu in vse ukrepe z enakim učinkom. Vsak trgovinski režim držav članic, ki bi lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno, oviral trgovino v Skupnosti, pomeni oviro vsak ukrep, je kot ukrep z enakim učinkom treba obravnavati kot količinsko omejitev. Dejstvo, da je ureditev dobave zdravil ob trenutnem stanju prava Skupnosti usklajena le delno, držav članic ne oprošča obveznosti, da upoštevajo določbe o prostem pretoku blaga.

V skladu s členom 14 nemškega Zakona o lekarnah imajo po mnenju tožeče stranke nemške bolnišnice možnost, da namesto, da bi uredile lastno bolnišnično lekarno, oskrbo z zdravili izvajajo prek zunanje lekarne. Vendar pa so v tej določbi v zvezi s pogodbo o dobavi zdravil določene take kumulativne zahteve, ki so privedle do tega, da je bila redna oskrba bolnišnice prek lekarn iz drugih držav članic dejansko onemogočena, ker lahko določene predpisane dele pogodbe izpolnijo le lekarne, ki se nahajajo v okolici bolnišnice, ki jo je treba oskrbovati.

V skladu z ustaljeno prakso Sodišča za nacionalne določbe, ki omejujejo ali prepovedujejo določene načine prodaje, ne velja člen 28 ES, če sta izpolnjeni dve predpostavki: najprej, če zadevne določbe veljajo za vse prizadete gospodarske udeležence, ki svojo dejavnost opravljajo v tujini, in drugič, če pravno in dejansko na enak način zadevajo prodajo domačih izdelkov in izdelkov iz drugih držav članic. V obravnavanem primeru pa je izpolnjena samo prva predpostavka, saj domači in tuji izdelki zaradi dejstva, da vse zakonsko prepisane dele pogodbe izvrši en sam ponudnik, pravno in dejansko niso prizadeti na enak način. Ta ureditev dostop do trga glede blaga iz drugih držav članic omejuje bolj kot glede domačih izdelkov. Pri tem v skladu s sodno prakso Sodišča ni pomembno, ali se domače lekarne, ki se ne nahajajo v bližini bolnišnice, soočajo z istim problemom. Državni ukrep je namreč mogoče opredeliti kot omejitev trgovine med državami tudi takrat, kadar ne daje ugodnosti vsem domačim izdelkom in ne zapostavlja smo uvoženih, temveč tudi domače izdelke.

Omejitve blagovnega prometa v Skupnosti lahko utemeljujejo nujni razlogi v splošnem interesu, zlasti zahteve javne varnosti ali varovanja zdravja. Pri tem se morajo zadevne nacionalne ureditve izkazati za primerne, nujne in sorazmerne. V obravnavanem primeru pa zakonsko določena izvršitev vseh navedenih sestavnih delov pogodbe iz razlogov varovanja zdravja ni nujna. Nasprotno bi moralo biti mogoče, da lekarna, ki je v večji oddaljenosti od bolnišnice, ki jo je treba oskrbovati, in ki ima sedež v drugi državi članici, prevzame redno dobavo zdravil.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija) 13. marca 2007 – A.O.B. Reuter & Co. proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-143/07)

(2007/C 117/25)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg.

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: A.O.B. Reuter & Co.

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali so v skladu s členom 11(1) Uredbe (EGS) št. 3665/87 (1) lahko predmet sankcije samo napačne informacije, ki jih posreduje izvoznik, v deklaraciji o izvozu, ali je to lahko samo neizpolnitev materialnih pogojev za povračilo?

(1) UL L 351, str. 1.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/16

Pritožba, ki jo je vložil K-Swiss. Inc. 13. marca 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (tretji senat), izdan 14. decembra 2006, v zadevi T-14/06: K-Swiss, Inc. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

(Zadeva C-144/07 P)

(2007/C 117/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: K-Swiss, Inc. (zastopnik: H.E. Hübner, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Predlogi pritožnice:

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sklep Sodišča prve stopnje;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje, s tem ko je njeno tožbo razglasilo za prepozno, kršilo pravila 61, 62 in 68 Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (1).

(1) UL L 303, str. 1.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/17

Tožba, vložena 15. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-150/07)

(2007/C 117/27)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Wilms in M. Afonso, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Razglasi naj se, da Portugalska republika s tem, da je Komisiji zavrnila plačilo zamudnih obresti zaradi prepoznega plačila lastnih sredstev v postopku ATA in da ni spremenila nacionalne prakse na področju knjiženja lastnih sredstev v tem postopku, ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 6(2), 9, 10 in 11 Uredbe (EGS) št. 1552/89 (1);

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ko so bili 21. februarja 1992 po uradni dolžnosti določeni zneski zadevnih carinskih obveznosti, teh zneskov niso formalno izpodbijali niti dolžniki niti poroki, in njihovo plačilo je bilo zagotovljeno v smislu člena 6(1) Konvencije ATA. Pogoji za knjiženje carin na račun A so bili torej izpolnjeni.

Zadevni zneski bi morali biti preneseni na račun A in dani na razpolago proračunu Skupnosti v rokih, določenih v Uredbi št. 1552/89. Ker so portugalski organi te zneske prepozno vknjižili na račun iz člena 9(1) Uredbe 1552/89, dolgujejo zamudne obresti, izračunane v smislu člena 11 te uredbe, od 31. maja 2000 pa v smislu člena 11 Uredbe št. 1150/2000 (2). Poleg tega bi morali portugalski organi uskladiti nacionalno prakso z ureditvijo Skupnosti glede obravnave vseh podobnih primerov s področja Konvencije ATA.

(1) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa št. 88/376/EGS, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 155, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 130, str. 1).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 19. marca 2007 vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) – Theologos-Grigorios Chatzithanasis proti Ypourgos Ygeias kai Koinonikis Allilengyis in Organismos Epangelmatikis Ekpaidefsis kai Katartisis (OEEK)

(Zadeva C-151/07)

(2007/C 117/28)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias (Grčija)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Theologos-Grigorios Chatzithanasis

Toženi stranki: Ypourgos Ygeias kai Koinonikis Allilengyis in Organismos Epangelmatikis Ekpaidefsis kai Katartisis (OEEK)

Vprašanje za predhodno odločanje

„Če državljan države članice z uveljavljanjem dokazila v okviru uporabe Direktive Sveta 92/51/EGS z dne 18. junija 1992 o drugem splošnem sistemu priznavanja strokovne izobrazbe in usposabljanja, ki dopolnjuje Direktivo 89/48/EGS (UL L 209), zaprosi pristojne organe države članice gostiteljice, da mu priznajo dostop in opravljanje reguliranega poklica v tej državi članici: Ali ti organi na podlagi členov 1, 2, 3 in 4 Direktive 92/51 v zvezi s členi 149 in 150 Pogodbe ES, lahko zavrnejo prošnjo kandidata (tako, da povsem izključijo dostop in opravljanje poklica v državi članici gostiteljici) z obrazložitvijo, da so to dokazilo izdali organi države članice izvora, pri čemer pa je bil večji del študija opravljen v državi članici gostiteljici na zavodu, ki ga, čeprav svobodno opravlja dejavnost v državi članici gostiteljici, ta država članica, na podlagi splošnih določb nacionalnih predpisov, ne priznava kot izobraževalni zavod.“

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep 22. marca 2007 – Jacqueline Förster proti IB-Groep

(Zadeva C-158/07)

(2007/C 117/29)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Centrale Raad van Beroep

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jacqueline Förster

Tožena stranka: Hoofddirectie van de Informatie Beheer Groep

Vprašanja za predhodno odločanje

1)	Ali se člen 7 Uredbe Komisije (EGS) št. 1251/70 (1) nanaša tudi na študente, ki so prišli na Nizozemsko v glavnem zaradi študija in so najprej v omejenem obsegu vzporedno s študijem opravljali dejavnosti, ki pa so jih v vmesnem času prenehali opravljati?

2)	Ali Direktiva 93/96 (2) preprečuje študentom, na katere se nanaša prvo vprašanje, da bi ob uspešnem sklicevanju na člen 12 ES zaprosili za plačilo celotnega študija?

a)	Ali se pravilo, da se gospodarsko nedejavni državljani Unije lahko sklicujejo na člen 12 ES zgolj, če so določen čas zakonito prebivali v državi članici gostiteljici ali so imeli dovoljenje za prebivanje, uporablja tudi za pomoč pri študiju za kritje življenjskih stroškov?

b)	Če da, ali je v tem obdobju dopustna zahteva določenega časa prebivanja, ki se nanaša izključno na osebe, ki so državljani drugih držav članic in niso državljani države članice gostiteljice?

c)	Če da, ali je v skladu s členom 12 ES, da se zahteva prebivanje petih let?

d)	Če ne, kakšno obdobje prebivanja je mogoče zahtevati?

4)	Ali v posameznem primeru zadostuje krajše upravičeno prebivanje, če kažejo drugi dejavniki kot trajanje prebivanja na višjo stopnjo integracije v družbo države članice gostiteljice?

5)	Če lahko zadevne osebe na podlagi sodbe Sodišča z retroaktivnim učinkom iz člena 12 ES še naprej črpajo več pravic kot je bilo pred tem mišljeno, ali je potem mogoče zahtevati izpolnitev s tem povezanih upravičenih pogojev za pretekla obdobja, če so bili ti pogoji sporočeni kmalu po izreku sodbe?

(1) Uredba Komisije (EGS) št. 1251/70 z dne 29. junija 1970 o pravici delavcev, da ostanejo na ozemlju države članice, po tem, ko so bili tam zaposleni (UL L 142, str. 24).

(2) Direktiva Sveta 93/96/EGS z dne 29. oktobra 1993 o pravici do prebivanja za študente (UL L 31, str. 59).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/18

Tožba, vložena 22. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-159/07)

(2007/C 117/30)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Simonsson in P. Andrade, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2005/23/ES (1) z dne 8. marca 2005 o spremembi Direktive 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov, in v vsakem primeru s tem, ko jih ni posredovala Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 29. septembra 2005.

(1) UL L 62, str. 14.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/19

Tožba, vložena 29. marca 2007 – Kraljevina Španija proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-167/07)

(2007/C 117/31)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: N. Díaz Abad)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke:

—

Naj Sodišče razveljavi Uredbo Sveta (ES) št. 41/2007 (1) z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova, za leto 2007, kolikor z njo španski floti niso bile dodeljene določene kvote v vodah Skupnosti Severnega morja in

—	Naj se Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1) Kršitev načela prepovedi diskriminacije:

Kraljevina Španija trdi, da kolikor izpodbijana uredba Španiji ne dodeljuje kvot v vodah Skupnosti Severnega morja, krši načelo prepovedi diskriminacije, čeprav se je izteklo prehodno obdobje, določeno v Aktu o pristopu, in imajo ostale države članice pravico dostopa do teh vod in njihovih virov, medtem ko ima Kraljevina Španija le pravico dostopa do teh vod.

2) Napačna razlaga Akta o pristopu Španije:

Akt o pristopu pri prehodnem obdobju za Španijo na področju ribištva, ne razlikuje med dostopom do vod in dostopom do njihovih virov. Vendar je treba določbe Akta o pristopu razlagati v skladu z njihovim sobesedilom in namenom.

3) Kršitev člena 20(2) Uredbe št. 2371/2002 (2):

Navedena določba je bila kršena s tem, da Španiji niso bile dodeljene kvote za nove ribolovne možnosti, ki so se delile prvič po izteku prehodnega obdobja, določenega v Aktu o pristopu.

(1) UL 2007, L 15, str. 1.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, str. 59).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/19

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih je vložilo tribunal de grande instance de Nanterre (Francija) 2. aprila 2007 – 1. S.A. SAFBA proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 2. S.A. Sucreries in Raffineries d'Erstein proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 3. S.A. Sucreries & Distilleries de Souppes – Ouvré Fils proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 4. S.A. Sucrerie de Bourgogne proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes rt droits indirects de Gennevilliers, 5. Sucrerie Bourdon proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 6. S.A. des Sucreries du Marquenterre proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 7. Cristal Union proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 8. S.A. Lesaffre Frères proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 9. Société Vermendoise Industries proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 10. S.A. Sucreries de Toury et Usines annexes proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers

(Zadeva C-175/07 - Zadeva C-176/07 - Zadeva C-177/07 - Zadeva C-178/07 - Zadeva C-179/07 - Zadeva C-180/07 - Zadeva C-181/07 - Zadeva C-182/07 - Zadeva C-183/07 - Zadeva C-184/07)

(2007/C 117/32)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de grande instance de Nanterre

Stranke v postopkih v glavni stvari

Tožeče stranke: S.A. SAFBA (C-175/07), S.A. Sucreries in Raffineries d'Erstein (C-176/07), SA Sucreries & Distilleries de Souppes – Ouvré Fils (C-177/07), SA Sucrerie de Bourgogne (C-178/07), Sucrerie Bourdon (C-179/07), S.A. des Sucreries du Marquenterre (C-180/07), Cristal Union (C-181/07), S.A. Lesaffre Frères (C-182/07), Société Vermendoise Industries (C-183/07), S.A. Sucreries de Toury et Usines annexes (C-184/07)

Toženi stranki: Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je Uredba Evropske komisije št. 314/2002 (1) neveljavna glede na člen 15 Uredbe Sveta št. 1260/2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (2) in glede na načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije, ker ne določa, da je treba pri izračunu proizvodne dajatve iz potreb po financiranju izključiti količine sladkorja, ki jih vsebujejo predelani proizvodi, izvoženi brez izvoznih nadomestil?

V primeru nikalnega odgovora na to vprašanje:

Ali je Uredba Komisije št. 1686/2005 (3) neveljavna glede na Uredbo Komisije št. 314/2002 in člen 15 Uredbe Sveta št. 1260/2001 in načelo sorazmernosti, ker določa znesek proizvodne dajatve za sladkor, izračunan na podlagi „povprečne izgube “na izvoženo tonažo brez upoštevanja količin, izvoženih brez nadomestila, medtem ko naj bi bile te iste količine vključene v vsoto, ugotovljeno z namenom ocenitve skupne izgube, ki jo je treba financirati?

(1) Uredba Komisije (ES) št. 314/2002 z dne 20. februarja 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje sistema kvot v sektorju sladkorja (UL L 50, str. 40).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (UL L 178, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1686/2005 z dne 14. oktobra 2005 o določitvi zneskov za proizvodne dajatve in koeficienta za dodatne dajatve v sektorju sladkorja za tržno leto 2004/2005 (UL L 271, str. 12).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/20

Tožba, vložena 3. aprila 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-192/07)

(2007/C 117/33)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Condou-Durande in W. Bogensberger, pooblaščenec)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlogi tožeče stranke:

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da Zvezna republika Nemčija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (1), oziroma, da o njih ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok, določen za prenos Direktive 2003/86/ES, se je iztekel 3. oktobra 2005.

(1) UL L 251, str. 12.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/20

Tožba, vložena 12. aprila 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-199/07)

(2007/C 117/34)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakià in D. Kukovec)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Helenska republika z uvedbo dodatnega merila za takojšnjo izključitev, poleg tistih, ki so izrecno določeni v členu 31(2) Direktive Sveta 93/38/EGS (1) z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju, v škodo tujih podjetij, ki opravljajo študije, in s tem, da v okviru spornega natečaja ni razlikovala med merili za izbiro, ki se nanašajo na kakovost in merili za oddajo, ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti na področju javnih naročil in še posebej iz členov 4(2), 31(1) in (2) in 34(1)(a) Direktive 93/38/EGS, kot jih razlaga Sodišče Evropskih skupnosti, kot tudi iz načela vzajemnega priznavanja formalnih kvalifikacij kot izhaja iz prava Skupnosti na področju javnih naročil in iz členov 12 in 49 ES;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je prejela pritožbo o nepravilnostih na javnem natečaju, ki ga je leta 2003 razpisala družba ERGA OSE AE in katerega predmet so bile „Študije v zvezi z gradbenimi in elektromehanskimi deli ter napeljavami v prvi fazi na kompleksu postaj na planoti Thriásion.“

Glede na sodno prakso Sodišča, Komisija ocenjuje, da določilo o sodelovanju podjetij, ki opravljajo študije, na javnem natečaju in na podlagi katerega so ta v skladu z grškim sistemom razporejena v kategorije in sicer v „obvezne “kategorije, dejansko predstavlja diskriminacijo, zaradi merila za izključitev, ki ni izrecno določeno v členu 31(2) Direktive 93/38EGS in v nekaterih primerih diskriminira tuja podjetja, ki opravljajo študije, kar pomeni kršitev člena 4(2) Direktive 93/38/EGS.

Komisija prav tako meni, da navedeno določilo v okviru javnega natečaja krši načelo vzajemnega priznavanja izobrazbe, diplom ali drugih formalnih kvalifikacij ter člena 12 in 49 ES.

Poleg tega Komisija meni, da sporni javni natečaj ne razlikuje med stopnjama izbire in oddaje in ne razlikuje med merili za izbiro, ki se nanašajo na kakovost in merili za oddajo, kar predstavlja kršitev členov 31 in 34 Direktive 93/38/EGS.

Končno Komisija meni, da razveljavitev prejšnjega zakona, ki jo zatrujejo grški organi, ni odpravila zatrjevane kršitve, ker grški organi napačno uporabljajo zadevne predpise Skupnosti in ne gre za to, da ti predpisi ne bi bili preneseni v grški pravni red pravo.

Posledično Komisija meni, da je Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz členov 4(2), 31(1) in (2) in 34(1)(a) Direktive 93/38/EGS kot tudi iz načela vzajemnega priznavanja formalnih kvalifikacij ter členov 12 in 49 ES.

(1) UL L 199, 9.8.1993, str. 84-138.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/22

Tožba, vložena 12. marca 2007 – Hamdi proti Svetu

(Zadeva T-75/07)

(2007/C 117/35)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Ahmed Hamdi (Amsterdam, Nizozemska) (zastopnik: M.J.G. Uiterwaal, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske Unije

Predlogi tožeče stranke

—	Skupno stališče sveta 2002/402/SZVP (UL 2001, L, 344, str. 70), se je v primeru tožeče stranke, napačno uporabilo kot podlaga za Uredbo 2001/2580/ES (UL 2001, L 344, str. 70), tako da uredba zanjo ni zavezujoča;

—	zato se ta uredba ne sme uporabiti zoper tožečo stranko;

—	zato je treba Sklep 2006/1008/ES z dne 21. decembra 1996 (UL L 379, str. 123) razglasiti za ničnega;

—	naložitev plačila stroškov Svetu.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je bila obsojena na zaporno kazen, potem ko je nacionalno sodišče ugotovilo, da je bilo dokazano, da tožeča stranka spada v teroristično organizacijo „Hofstadgroep“. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila.

S Sklepom 2006/1008/ES (1) je Svet tožečo stranko dodal na seznam oseb in skupin, za katere se uporablja Uredba št. 2580/2001 (2).

V utemeljitev tožbe tožeča stranka jasno navaja, da sta bila tako sporni sklep kot uredba sprejeta s kršitvijo postopkovnih pravil in zlasti, da nista bila dovolj obrazložena. Glede Uredbe tožeča stranka dodaja, da Svet ni obrazložil zakaj je nujna v okviru skupnega trga. Glede Sklepa tožeča stranka jasno navaja, da Svet ni obrazložil razloga zaradi katerega je menil, da je za tožečo stranko treba uporabiti Uredbo št. 2580/2001.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da ni pravne podlage za sporni sklep. Uredba naj bi bila dejansko v nasprotju s Pogodbo ES, v delu kjer se Uredba uporablja za tožečo stranko. Dodaja, da izpodbijana uredba ne pomeni zavezujoče izvršitve obveznosti, ki izhajajo iz resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. Kar je še več, ne obstaja nikakršna vez med tožečo stranko in tretjimi državami ali drugimi vidiki SVZP, tako da se drugi steber ne uporablja v primeru tožeče stranke.

V tem pogledu tožeča stranka dodaja, da člen 308 ES ni pravna podlaga, kajti ne obstaja nikakršna vez z izvrševanjem skupnega trga. Poleg tega z izpodbijano uredbo ni mogoče doseči nobenega od ciljev Unije, tako da členi 60, 301 in 308 ES niso zadostna pravna podlaga.

Končno tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep ogroža njene temeljne pravice, še posebej pravico do mirnega uživanja svojega premoženja in spoštovanja zasebnega življenja kot izhajata iz Evropske Konvencije o človekovih pravicah (EKČP).

(1) Sklep Sveta z dne 21. decembra 2006 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 379, str. 123).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, str. 70).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/22

Tožba, vložena 12. marca 2007 – El Fatmi proti Svetu

(Zadeva T-76/07)

(2007/C 117/36)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Nouriddin El Fatmi (Amsterdam, Nizozemska) (zastopnik: M.J.G. Uiterwaal, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	ugotovi, da je bilo Skupno stališče 2002/402/SZVP (UL 2001, L 344, str. 93) v primeru tožeče stranke neupravičeno uporabljeno kot pravna podlaga Uredbe 2001/2580/ES (UL 2001, L 344, str. 70), tako da uredba tožeče stranke ne zavezuje;

—	podredno ugotovi, da se proti tožeči stranki ta uredba ne sme uporabiti;

—	podredno razglasi ničnost Sklepa 2006/1008/ES z dne 21. decembra 2006 (UL L 379, str. 123);

—	Svetu naloži stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve, ki jih navaja tožeča stranka, so enaki kot v zadevi Hamdi proti Svetu (T-75/07) z izjemo zadnjega razloga, na katerega se tožeča stranka v obravnavani zadevi ne sklicuje.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/23

Tožba, vložena 14. marca 2007 – K.G. Holding (v stečaju) proti Komisiji

(Zadeva T-81/07)

(2007/C 117/37)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Jan Rudolf Maas kot stečajni upravitelj (Rotterdam, Nizozemska) (zastopnika: G. van der Wal in T. Boesman, Rechtsanwälte)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razglasi ničnost Odločbe Komisije z dne 19. julija 2006 v zadevi C-30/2005;

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije 2006/939/ES z dne 19. julija 2006 o ukrepu pomoči, ki ga je priglasila Nizozemska, za KG Holding NV (1).

Pri dodeljeni pomoči gre za pomoč za prestrukturiranje, ki jo je Nizozemska družbi Holding NV hotela podeliti tako, da bi se že dodeljeno posojilo za reševanje skupaj z dolgovanimi obrestmi spremenilo v lastni kapital. V izpodbijani odločbi je Komisija pomoč v obliki pomoči za prestrukturiranje razglasila za nezdružljivo s skupnim trgom.

Komisija je odločila tudi, da mora Nizozemska vračilo dela pomoči, ki jo je kot posojilo za reševanje družba KG Holding NV prenesla na hčerinsko družbo Kliq BV in jo spremenila v lastni kapital, zahtevati od družb KG Holding NV in Kliq BV in da mora Nizozemska terjatev do družb KG Holding NV in/ali Kliq Reïntegratie kot upnik v stečajnem postopku prijaviti pri stečajnem upravitelju.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja, prvič, da je Komisija naredila napako pri presoji, tako da je izpodbijana odločba nezadostno obrazložena in krši člen 87(1) ES. Komisija je še zlasti nepravilno odločila, da bi morala Nizozemska terjatev do družb KG Holding in Kliq Reïntegratie v višini 35,75 milijonov evrov v stečajnem postopku prijaviti stečajnemu upravitelju. Nejasno je, ali Komisija v izpodbijani odločbi v zvezi z družbo KG Holding meni, da gre za nezakonito pomoč v višini 35,75 milijonov evrov, katere povračilo mora zahtevati Nizozemska, ali gre za pomoč za reševanje, ki jo je Komisija v izpodbijani odločbi odobrila na podlagi št. 23(d) smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2). Nadalje je Komisija v sklepu z dne 16. decembra 2003 (3) privolila v to, da se ta znesek porabi za financiranje odpovedi pogodb o zaposlitvi in za odkup odvečnih pogodb družbe Kliq Reïntegratie in da se družbo Kliq Reïntegratie takoj nato likvidira.

Drugič, Komisija se je s tem, da je obveznost vplačila obračunala s terjatvijo družbe KG Holding do družbe Kliq BV na podlagi posojilne pogodbe, nepravilno opredelila do vplačila deležev, ki jih je imela družba KG Holding v družbi Kliq BV. To pa ni bil del odločbe z dne 5. August 2005 (4), s katero je bil uveden postopek. Komisija je zlorabila pooblastila in kršila pravice do obrambe ter pravico tožeče stranke izjaviti se.

Tretjič, Komisija je nezakonito opustila ugotovitev, da domnevna pomoč lahko prizadene konkurenco in trgovino med državami članicami, vsaj utemeljitve komisija glede tega so nezadostno obrazložene.

Četrtič, Komisija je nepravilno določila, da morata družbi KG Holding in Kliq BV domnevno pomoč v višini 9,25 milijonov evrov vrniti Nizozemski. Komisija je tudi nepravilno odločila, da je treba vračilo domnevne pomoči v višini 35,75 milijonov evrov od družb KG Holding in/ali Kliq Reïntegratie zahtevati na podlagi prijave te terjatve v stečajnem postopku. Zaradi plačilne nesposobnosti družb KG Holding, Kliq Reïntegratie in Kliq BV je vračilo domnevnega zneska pomoči trajno nemogoče in je v vsakem primeru nesmiselno v tem smislu, da vračilo na podlagi prijave v stečajnem postopku omenjenih družb za prenehanje izkrivljanja konkurence ni nujno in je celo popolnoma nepotrebno.

Petič, Komisija se je nepravilno opredelila do oprostitve kontokorentnega kredita v višini 17 milijonov evrov, ki jo je Nizozemska družbi KG Holding dodelila že pri ustanovitvi v skladu z določbami o državnih pomočeh in ki ni bila del ukrepa, ki je bil predmet preiskave izpodbijane odločbe, in jo napačno presodila.

Nazadnje, Komisija je nepravilno odločila, da je Nizozemska morala sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi od družbe KG Holding zahtevala vračilo zneska v višini 9,25 milijonov evrov, povečan za obresti od trenutka, ko je bil poseben del tega zneska dan na razpolago upravičencem, do njegovega dejanskega vračila. Ta zahteva krši nacionalno stečajno pravo.

(1) UL 366, str. 40.

(2) UL 1999, C 288, str. 2.

(3) Št. pomoči 510/2003 – Pomoč za reševanje Kliq Holding NV (UL 2004, C 33, str. 8).

(4) Državna pomoč št. C-30/2005 (prej N-78/2004) – Pomoč za prestrukturiranje družbe KG Holding NV – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES (UL 2005, C 280, str. 2).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/24

Tožba, vložena 14. marca 2007 – Kliq (v stečaju) proti Komisiji

(Zadeva T-82/07)

(2007/C 117/38)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeča stranka: Jan Rudolf Maas in Cornelis Van den Bergh, kot stečajni upravitelj d.o.o. Kliq BV (Apeldoorn, Nizozemska) (zastopnika: G. van der Wal in T. Boesman, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razglasi ničnost Odločbe Komisije z dne 19. julija 2006 v zadevi C-30/2005.

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije 2006/939/ES z dne 19. julija 2006 o ukrepu pomoči, ki ga je priglasila Nizozemska, za KG Holding NV (1).

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja, prvič, da se je Komisija s tem, da je obveznost vplačila obračunala s terjatvijo družbe KG Holding do družbe Kliq BV na podlagi posojilne pogodbe, nepravilno opredelila do vplačila deležev, ki jih je imela družba KG Holding v družbi Kliq BV. To pa ni bil del odločbe z dne 5. August 2005 (2), s katero je bil uveden postopek. Komisija je zlorabila pooblastila in kršila pravice do obrambe ter pravico tožeče stranke izjaviti se. Drugič, Komisija je nepravilno menila, da je treba družbo Kliq Reïntegratie obravnavati kot upravičenca do državne pomoči. Komisija pri presoji nepravilno ni upoštevala okoliščine, da „Spremembe posojila za reševanje v lastni kapital“, o kateri je govora v točkah od 43 do 46 izpodbijane odločbe, na noben način ni mogoče pripisati državi članici Nizozemski in je zato ni mogoče obravnavati kot državno pomoč v smislu člena 87(1) ES. Komisija je naredila napake v presoji dejanskega stanja. Iz teh razlogov je izpodbijana odločba pravno in/ali dejansko nepravilna, oziroma vsaj nerazumljiva in/ali nepravilno ali nezadostno obrazložena in krši člena 87 ES in/ali 253 ES.

Tretjič, Komisija je nezakonito opustila ugotovitev, da domnevna pomoč lahko prizadene konkurenco in trgovino med državami članicami, vsaj utemeljitve Komisije glede tega so nezadostno obrazložene.

Četrtič, Komisija je nepravilno določila, da mora Nizozemska od družb KG Holding in Kliq BV zahtevati vračilo domnevne pomoči v višini 9,25 milijonov evrov. Zaradi plačilne nesposobnosti družb KG Holding, Kliq Reïntegratie in Kliq BV je vračilo domnevnega zneska pomoči trajno nemogoče in je v vsakem primeru postalo nesmiselno v tem smislu, da vračilo na podlagi prijave v stečajnem postopku omenjenih družb za prenehanje izkrivljanja konkurence ni nujno in je celo popolnoma nepotrebno.

Petič, Komisija je nepravilno odločila, da znesek, katerega vračilo je treba zahtevati od družb KG Holding in Kliq BV, obsega tudi obresti od trenutka, ko so bili ločeni deli tega zneska dani na razpolago upravičencu, do njihovega dejanskega vračila. Ta zahteva krši nacionalno stečajno pravo.

(1) UL 366, str. 40.

(2) Državna pomoč št. C-30/2005 (prej N-78/2004) – Pomoč za prestrukturiranje družbe KG Holding NV – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES (UL 2005, C 280, str. 2).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/25

Tožba, vložena 14. marca 2007 – Kliq Reïntegratie (v stečaju) proti Komisiji

(Zadeva T-83/07)

(2007/C 117/39)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Dr. Jean Leon Marcel Groenewegen kot stečajni upravitelj d.o.o. Kliq Reïntegratie B.V. (Amersfoort, Nizozemska) (zastopnika: G. van der Wal in T. Boesman, Rechtsanwälte)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razglasi ničnost Odločbe Komisije z dne 19. julija 2006 v zadevi C-30/2005;

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije 2006/939/ES z dne 19. julija 2006 o ukrepu pomoči, ki ga je priglasila Nizozemska, za KG Holding NV (1).

S tem v zvezi tožeča stranka navaja, da država Nizozemska nima terjatve proti družbi Kliq Reïntegratie. Družba Kliq Reïntegratie poleg tega ni tako podjetje, ki bi bilo upravičeno do državne pomoči in ga kot takega Komisija v izpodbijani odločbi tudi ni opredelila. Zato brez uporabe št. 23(d) smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2) za družbo Kliq Reïntegratie ni podlage za zahtevek države za vračilo od družbe Kliq Reïntegratie.

Prav tako ni jasno, ali Komisija v izpodbijani odločbi v zvezi z družbo KG Holding meni, da gre za nezakonito pomoč v višini 35,75 milijonov evrov, katere povračilo mora zahtevati Nizozemska, ali gre za pomoč za reševanje, ki jo je Komisija v izpodbijani odločbi odobrila na podlagi št. 23(d) smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (3). Nadalje je Komisija v sklepu z dne 16. decembra 2003 (4) privolila v to, da se ta znesek porabi za financiranje odpovedi pogodb o zaposlitvi in za odkup odvečnih pogodb družbe Kliq Reïntegratie in da se družbo Kliq Reïntegratie takoj nato likvidira.

Drugič, Komisija je nezakonito opustila ugotovitev, da domnevna pomoč lahko prizadene konkurenco in trgovino med državami članicami, vsaj utemeljitve komisija glede tega so nezadostno obrazložene.

Tretjič, Komisija je nepravilno odločila, da je treba vračilo domnevne pomoči v višini 35,75 milijonov evrov od družb KG Holding in/ali Kliq Reïntegratie zahtevati na podlagi prijave te terjatve v stečajnem postopku. Zaradi plačilne nesposobnosti družb KG Holding, Kliq Reïntegratie in Kliq BV je vračilo domnevnega zneska pomoči trajno nemogoče in je v vsakem primeru nesmiselno v tem smislu, da vračilo na podlagi prijave v stečajnem postopku omenjenih družb za prenehanje izkrivljanja konkurence ni nujno in je celo popolnoma nepotrebno.

Četrtič, Komisija se je nepravilno opredelila do oprostitve kontokorentnega kredita v višini 17 milijonov evrov, ki jo je Nizozemska družbi KG Holding dodelila že pri ustanovitvi v skladu z določbami o državnih pomočeh in ki ni bila del ukrepa, ki je bil predmet preiskave izpodbijane odločbe, in jo napačno presodila.

(1) UL L 366, str. 40.

(2) UL 1999, C 288, str. 2.

(3) UL 1999, C 288, str. 2.

(4) Št. pomoči 510/2003 – Pomoč za reševanje Kliq Holding NV (UL 2004, C 33, str. 8).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/26

Tožba, vložena 13. marca 2007 – Mineral and Chemical Company „EuroChem “proti Svetu

(Zadeva T-84/07)

(2007/C 117/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Open Joint Stock Company Mineral and Chemical Company „EuroChem “(Moskva, Rusija) (zastopnika: P. Vander Schueren in B. Evtimov, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	sporno uredbo razglasi za nično, posebej člen 1, kolikor zadeva tožečo stranko in njene povezane družbe, določene v uvodni izjavi 14(a) in (b) sporne uredbe,

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov teh postopkov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je ruski proizvajalec in izvoznik raztopin sečnine in amonijevega nitrata, ki zahteva razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1911/2006 z dne 19. decembra 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Alžirije, Belorusije, Rusije in Ukrajine po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (1).

Tožeča stranka v podporo svoje vloge trdi, da so ji institucije Skupnosti napačno določile normalno vrednost in napačno primerjale z izvozno ceno ter posledično prišle do napačne ugotovitve o dampingu. Institucije Skupnosti naj bi s tem storile očitno napako pri presoji in kršile temeljna načela prava Skupnosti.

Nadalje tožeča stranka trdi, da so institucije Skupnosti kršile člen 11(1) in (3) Osnovne uredbe (2), ker niso izvedle vmesnega pregleda v povezavi s pregledom zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Osnovne uredbe in s sprejetjem sporne uredbe, ki je podaljšala izvorne stopnje dajatev, čeprav so imeli dolžnost in možnost uvesti vmesni pregled po uradni dolžnosti ali zaradi zadostnih dokazov tožeče stranke.

(1) UL 2006, L 365, str. 26.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/26

Tožba, vložena dne 20. marca 2007 – Gabel Industria Tessile proti UUNT – Creaciones Garel (GABEL)

(Zadeva T-85/07)

(2007/C 117/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Gabel Industria Tessile S.p.A. (Rovellasca, Italija) (zastopnik: A. Petruzzelli, Avvocato)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT)

Druga stranka pred Odborom za pritožbe: Creaciones Garel S.A.

Predlogi tožeče stranke

—	delno naj se razveljavi odločba drugega odbora za pritožbe z dne 25. januarja 2007, vročena 29. januarja 2007, v delu o zavrnitvi prijave znamke Skupnosti družbe Gabel št. 3754777 za razred 24, ker ni v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe 40/94;

—	naj se zadrži odločba istega odbora, da se registrira znamka Skupnosti v razredu 25 za „kopalne plašče“;

—	UUNT naj se naloži, da registrira znamko Skupnosti družbe Gabel št. 3754777 za razred 24 in za proizvode, ki so bili takrat navedeni v tistem razredu, kot tudi za „kopalne plašče “iz razreda 25;

—	UUNT naj se naloži plačilo vseh stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „GABEL “(zahteva za registracijo št. 3.754.777) za proizvode iz razredov 24 in 25.

Imetnik znamke ali znaka, navedenega v postopku z ugovorom: Creaciones Garel S.A.

Znamka ali znak, naveden v postopku z ugovorom: Figurativna znamka Skupnosti „GAREL “za proizvode iz razreda 24, 25 in 26.

Odločba Oddelka za ugovore: Ugovoru se ugodi.

Odločba Odbora za pritožbe: Ugovoru se delno ugodi v delu, v katerem se dovoli registracija znamke za „kopalne plašče “(razred 25).

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/27

Tožba, vložena 21. marca 2007 – Deichmann-Schuhe proti UUNT – Design for Woman (DEITECH)

(Zadeva T-86/07)

(2007/C 117/42)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Heinrich Deichmann-Schuhe GmbH & Co. KG (Essen, Nemčija) (zastopnik: O. Rauscher, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Design for Woman SA

Predlogi tožeče stranke

—	za nično naj se razveljavi odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 22. januarja 2007 (zadeva R 791/2006-2);

—	zavrne naj se prijava znamke Skupnosti št. 3378643 za vse proizvode iz razreda 25 (oblačila, obutev, pokrivala);

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Design for Woman SA.

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „DEITECH “za proizvode iz razredov 18 in 25 (prijava št. 3.378.643).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nemška figurativna znamka „DEI-tex “za proizvode iz razreda 25 in mednarodna figurativna znamka „DEI-tex “za proizvode iz razreda 25, pri čemer je ugovor usmerjen zoper prijavo za razred 25.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovor se zavrne.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 43(2) in (3) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), saj se dokazov, s katerimi tožeča stranka dokazovala resno uporabo, ni dovolj upoštevalo ter kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, saj med spornima znamkama obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/27

Tožba, vložena 22. marca 2007 – Scil Proteins proti UUNT – Indena (affilene)

(Zadeva T-87/07)

(2007/C 117/43)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Scil Proteins GmbH (Halle, Nemčija) (zastopnik: V. Dalichau, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Indena SpA (Milano, Italija)

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba drugega odbora za pritožbe tožene stranke z dne 23. januarja 2006 in popravek odločbe drugega odbora za pritožbe z dne 31. januarja 2007 v zadevi R 10/2006-2 se razveljavita, kolikor je ugovor zavrnjen v zvezi s proizvodi „izvlečki zdravilnih rastlin za uporabo v … kozmetični in prehrambni industriji, in ne za diagnostične namene“,

—	Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Indena SpA

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „affilene “za proizvode iz razreda 1 – prijava št. 2 751 931.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Besedna znamka Skupnosti „AFFILIN “za proizvode iz razredov 1 in 5.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovoru se v celoti ugodi.

Odločba odbora za pritožbe: Ugovoru se delno ugodi.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94, ker sta si zadevni znamki tako podobni, da bi povzročili zmedo tudi v zvezi s proizvodi, za katere je urad za pritožbe dovolil registracijo.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/28

Tožba, vložena 22. marca 2007 – Fabryka Samochodów Osobowych proti Komisiji

(Zadeva T-88/07)

(2007/C 117/44)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Fabryka Samochodów Osobowych S.A. (Varšava, Poljska) (zastopniki: W. Radzikowski, R. A. Kozłowski in G. Dźwigała, pravni svetovalci)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije v delu, v katerem se nanaša na člen 2(2), (3) in (4), ki uvaja kompenzacijske ukrepe v obliki: (a) omejitev letne proizvodnje motornih vozil FSO do konca februarja 2011 in vseh njegovih obstoječih in bodočih odvisnih družb ter vseh podjetij, ki jih FSO nadzoruje kot delničar, in (b) prepoved pridobitve nove licence do konca februarja 2011;

—	Naložitev plačila stroškov postopka Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se odločba Evropske komisije z dne 20. decembra 2006 v zvezi z državno pomočjo št. C3/2005 (prej N 592/2004 (prej PL 51/2004)), s katero so bili v skladu z njenim besedilom ukrepi pomoči, ki jih je delno že uvedla Poljska, razglašeni za združljive s skupnim trgom, razglasi za nično v delu, v katerem tožeči stranki-prejemnici pomoči nalaga obveznost omejitve letne proizvodnje in prodaje motornih vozil na ozemlju EU do leta 2011. V obrazložitvi odločbe je tudi navedena prepoved tožeči stranki, da pred letom 2011 pridobi novo licenco.

Tožeča stranka predlaga ničnost odločbe in zatrjuje, da so z odločbo kršene določbe Pogodbe ES in temeljna pravila za njeno uporabo. Tožeča stranka navaja tudi, da je bil pri sprejetju izpodbijane odločbe bistveno kršen postopek.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka uveljavlja naslednje razloge:

—	Komisija je z razglasitvijo, da je bil del pomoči že uveden, kršila člen 88(3) ES in člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (1) in storila očitno napako pri presoji dejanskega stanja;

—

pri določitvi obsega kompenzacijskih ukrepov je Komisija kršila načelo sorazmernosti, načelo svobodnega opravljanja gospodarske dejavnosti, člen 253 Pogodbe ES in točke 11, 32, 37, 39 in 54 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2), in storila očitno napako pri presoji dejanskega stanja, in sicer zlasti: z nepravilno določitvijo zneska javne pomoči zaradi njene precenitve; z neupoštevanjem oblike pomoči; z nepravilno določitvijo upoštevnega trga; z nepravilno določitvijo tržnega deleža tožeče stranke – prejemnice pomoči; z neupoštevanjem bistvenih elementov pri določitvi učinkov odobritve pomoči tožeči stranki; z ugotovitvijo kompenzacijskih ukrepov, ki bodo imeli nasproten učinek na ponovno vzpostavitev zmožnosti delovanja tožeče stranke po zaključenem prestrukturiranju; ter z neupoštevanjem dejstva, da je tožeča stranka delovala v regijah, ki so bile upravičene do prejema regionalne pomoči;

—	Komisija je kršila načelo pravne varnosti in člen 253 ES s tem, ko je v obrazložitev odločbe vključila dodatne kompenzacijske ukrepe, ki niso bili opredeljeni v izreku odločbe;

—	Komisija je kršila člen 253 ES s tem, ker ni podala zadostnih pojasnil o vrsti in obsegu odrejenih kompenzacijskih ukrepov in ker se ni sklicevala na vse predloge, podane v tej zadevi.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES, UL L 83, str. 1.

(2) UL C 288, str. 2.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/29

Tožba, vložena 23. marca 2007 – VIP Car Solutions proti Parlementu

(Zadeva T-89/07)

(2007/C 117/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Vip Car Solutions (Hoenheim, Francija) (zastopnik: G. Welzer, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Evropskega parlamenta EP/2006/06/UTD/1 o zavrnitvi dodelitve naročila – prevoz poslancev Evropskega parlamenta med zasedanji v Strassbourgu, vročena dne 24. januarja 2007, naj se razglasi za nično;

—	vsi naknadno sprejeti akti naj se razglasijo za nične;

—	Parlamentu naj se naloži plačilo zneska 500.000 evrov iz naslova odškodnine;

—	Parlamentu naj se naloži plačilo stroškov postopka;

—	Parlamentu naj se naloži plačila dodatnih stroškov v višini 5.000 evrov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Evropskega parlamenta, s katero je bila zavrnjena ponudba na javnem razpisu EP/2006/06/UTD/1 – prevoz poslancev Evropskega parlamenta med zasedanji v Strassbourgu (1).

V utemeljitev tožbe se tožeča stranka sklicuje, prvič, na kršitev meril za oddajo, ki so v javnem razpisu, zlasti glede cene, ker trdi, da je predlagala najnižjo ceno in da bi moralo to merilo šteti 55 % pri oddaji naročila.

Poleg tega tožeča stranka navaja, da naj bi bil z izpodbijano odločbo kršen člen 100 finančne uredbe (2), ki določa, da se razkritje določenih informacij lahko opusti, če bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom zasebnih podjetij ali če bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi. Po mnenju tožeče stranke naj informacija, za katero se je zaprosila, se pravi cena, ki jo je predlagal uspešni ponudnik, ne bi spadala v področje uporabe tega člena in naj bi bila zato zavrnitev, da se ji ta posreduje, nezakonita.

(1) Obvestilo o naročilu „Storitve prevoza poslancev Evropskega parlamenta z avtomobilom z voznikom in minibusom med delnimi zasedanji v Strassbourgu“, UL S 2006, 177-187988.

(2) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/29

Pritožba, ki jo je Kraljevina Belgija 26. marca 2007 vložila zoper sodbo, ki jo je 16. marca 2007 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-92/05, Genette proti Komisiji

(Zadeva T-90/07 P)

(2007/C 117/46)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Kraljevina Belgija (zastopnik: L. Van den Broeck, zastopnik)

Drugi stranki v postopku: Emmanuel Genette, Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice

—	Sodba Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi F-92/05 naj se razveljavi.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S sodbo z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05, je Sodišče za uslužbence (v nadaljevanju: SDU) ugodilo tožbi Emmanuela Ganette za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 25. januarja 2005, s katero mu je bilo zavrnjeno na eni strani dovoljenje za umik zahteve za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v belgijski pokojninski shemi, ki je bila vložena leta 2001, in na drugi strani dovoljenje, da zahteva nov prenos.

V utemeljitvi pritožbe Kraljevina Belgija, ki je v postopku na prvi stopnji intervenirala v podporo predlogom Komisije, najprej zatrjuje, da SDU ni pristojno z vidika belgijskega prava odločati o dopustnosti predloga za umik zahteve za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v belgijskih pokojninski shemi, v shemo Skupnosti. Po mnenju pritožnice je SDU z odločanjem o pomenu določb belgijskega nacionalnega prava, ki naj bi se v obravnavanem primeru uporabljale, prekoračilo svoje pristojnosti.

Drugič, Kraljevina Belgija zatrjuje, da naj bi SDU v presoji o dopustnosti vložitve nove zahteve za prenos kršilo pravo Skupnosti, zlasti določbe Kadrovskih predpisov.

Poleg tega, Kraljevina Belgijia zatrjuje, da naj bi SDU kršilo pravo Skupnosti z napačno presojo obstoja novega dejstva, o čemer se po njenem mnenju ne bi smelo odločati v zvezi z začetkom veljavnosti reforme Kadrovskih predpisov, temveč ob upoštevanju določb belgijskega prava.

Nazadnje Kraljevina Belgija uveljavlja pritožbeni razlog kršitve načela pravne varnosti.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/30

Tožba, vložena 19. marca 2007 – WWF-UK proti Svetu

(Zadeva T-91/07)

(2007/C 117/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: WWF-UK Ltd (Godalming, Združeno kraljestvo) (zastopniki: P. Sands, QC, J. Simor, barrister, R. Stein, solicitor)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razglasi za nične TAC sprejete z Uredbo Sveta (ES) št. 41/2007 za trske na območjih, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 423/2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev trsk.

—	Naj se zgoraj navedene določbe kljub temu uporabljajo do nadomestitve z novimi ukrepi.

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba je vložena na podlagi člena 230 ES v zvezi s celotnimi dovoljenimi ulovi (v nadaljevanju: TAC) za leto 2007, ki jih je sprejel Svet z Uredbo št. 41/2007 (1) (v nadaljevanju: Uredba TAC) za trske na območjih, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 423/2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev trsk (2) (v nadaljevanju: Načrt obnovitve staleža trsk), na predlog Komisije z dne 5. decembra 2006 (3).

Na kratko, tožeča stranka navaja, da je Svet očitno napačno uporabil pravo s tem, da ni določil ničnega TAC, kar trdi, da je nujno glede na znanstvene dokaze, če naj se staleži dvignejo s trenutne ravni, na kateri so v resni nevarnosti, da propadejo in se sploh nikoli ne vrnejo v biološko varne meje.

Prvič, tožeča stranka navaja, da so zadevni TAC nezakoniti, ker niso bili določeni v skladu z zahtevami Načrta obnovitve staleža trsk. Poleg tega se po navedbah tožeče stranke zdi, da sta se Svet in Komisija pri sprejetju zadevnih TAC oprla na člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 (4) (v nadaljevanju: Uredba 2002) namesto na Načrt obnovitve staleža trsk.

Drugič, tožeča stranka trdi, da so zadevni TAC nezakoniti, ker niso skladni z načelom previdnosti, kot to zahteva Načrt obnovitve staleža trsk, členi 5(3), 4 in 2(1) Uredbe 2002, skupna ribiška politika, člen 174 ES in člena 5 in 6 Sporazuma OZN iz leta 1995.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je sprejetje zadevnih TAC nerazumno, ker je bila zanje določena raven, na kateri bodo staleži glede na razpoložljive znanstvene dokaze bodisi ostali na ravni, kjer so v resni nevarnosti, da propadejo, bodisi propadli.

Četrtič, po mnenju tožeče stranke je Svet zlorabil svoja pooblastila s tem, da je za TAC določil ravni, namenjene zadostitvi političnih in ekonomskih ciljev, namesto na ravni, nujne za dosego ustreznega cilja Načrta obnovitve staleža trsk, ki je zvišanje staležev trske v enem letu ali vsaj v najkrajšem času po tem nad ravni, na katerih so v resni nevarnosti, da propadejo.

Dalje tožeča stranka trdi, da če Načrt obnovitve staleža trsk ne dovoljuje določitve ničnega TAC, je ta načrt nezakonit, ker ni v skladu z načelom previdnosti.

Poleg tega tožeča stranka navaja, da je Svet napačno uporabil pravo s tem, da staležev trsk ni obravnaval v območju VII(d) ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja), kot jih zajema Načrt obnovitve staleža trsk.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (UL L 15, str. 1).

(2) UL L 70, str. 8.

(3) COM (2006) 774.

(4) Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL 2002, L 358, str. 59).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/31

Pritožba, ki so jo 28. marca 2007 vložili Jacques Frankin in drugi zoper sodbo, ki jo je 16. januarja 2007 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-3/06, Frankin in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-92/07 P)

(2007/C 117/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: Jacques Frankin (Sorée, Belgija) in 482 drugih pritožnikov (zastopnik: F. Frabetti, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnikov

—	razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007, razglašene v zadevi F-3/06, katere glavni predmet je ničnostna tožba zoper izrecno odločbo z dne 10. junija 2005, s katero je Komisija pritožnikom zavrnila pomoč iz člena 24 Kadrovskih predpisov;

—	odločitev o izdatkih, stroških in pristojbinah, ter naložitev njihovega plačila Komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev pritožbe pritožniki navajajo, da je Sodišče za uslužbence s tem, da je zavrnilo tožbo na prvi stopnji, napačno uporabilo pravo pri preizkusu tožbenih razlogov, na katere se je na prvi stopnji sklicevalo in ki se nanašajo, prvič, na kršitev člena 24 Kadrovskih predpisov in dolžne skrbnosti in, drugič, na kršitev načela prepovedi diskriminacije.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/31

Tožba, vložena 22. marca 2007 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-93/07)

(2007/C 117/49)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: P. Gentili, Avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

naj se razglasi ničnost dopisa Evropske Komisije, Generalnega direktorata za regionalno politiko, z dne 11.01.2007, št. 175 – Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem – katerega predmet je izplačilo zneska Komisije, ki se razlikuje od zahtevanega zneska. Ref. Program ROP za Sicilijo (št. CCI 1999 IT 161 PO 011);

—

naj se razglasi ničnost dopisa Evropske Komisije, Generalnega direktorata za regionalno politiko, z dne 12.01.2007, št. 234 – Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem – katerega predmet je izplačilo zneska Komisije, ki se razlikuje od zahtevanega zneska. Ref. Program ROP za Sicilijo (št. CCI 1999 IT 161 PO 011);

—	naj se razglasi ničnost vseh povezanih in izhodiščnih aktov ter posledično naloži plačilo stroškov Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so taki kot v zadevi Italijanska republika proti Komisiji (1), T-345/04.

(1) UL C 262, 23.10.2004, str. 55.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/31

Tožba, vložena 26. marca 2007 – EREF proti Komisiji

(Zadeva T-94/07)

(2007/C 117/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: European Renewable Energies Federation (EREF) ASBL (Bruselj, Belgija) (zastopnik: D. Fouquet, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba C(2006) 4963 konč. Evropske Komisije z dne 24. oktobra 2006 naj se razglasi za nično;

—	obravnavani „Financial Vehicle “v njegovi sedanji obliki in strukturi naj se razglasi za nezakonito državno pomoč.

—	Podredno, Komisija naj na podlagi člena 88(2) ES za zadevo NN 62/B/2006 prične uradni postopek.

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov, skupaj s stroški tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je leta 2004 vložila pritožbo pri Komisiji in med drugim trdila, da so bili različni vidiki financiranja izgradnje nove jedrske elektrarne državna pomoč, ki ni bila priglašena. Komisija je leta 2006 razdelila spis na dve zadevi in sicer s številkama NN 62/A/2006 in NN 62/B 2006.

V tej zadevi tožeča stranka zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 4963 konč., ki se nanaša na zadevo o državni pomoči NN 62/B/2006, s katero je Komisija ugotovila, da kredit, ki ga je odobril konzorcij petih bank, in posojilo, ki ga je dal AB Svensk Exportkredit („SEK“), nista pomoč v smislu člena 87(1) ES.

Tožeča stranka trdi, da je razdelitev spisa na dve ločeni zadevi nezakonita tako s postopkovnega kot tudi materialnega vidika. Po mnenju tožeče stranke je bilo mogoče dati kredit in posojilo po tako nizkih obrestnih merah samo zaradi jamstva francoske agencije COFACE za zavarovanje izvoznih kreditov. Ampak vidiki državne pomoči v zvezi s sodelovanjem COFACE so bili obravnavani v zadevi NN 62/A/2006. Zato tožeča stranka trdi, da je razdelitev spisa na dve različni zadevi, in s tem tako izločitev elementa jamstva iz zadeve NN 62/B/2006, povzročila, da je Komisija napačno razumela, da odobritev kredita in posojila SEK po tako nizkih obrestnih merah ne more pomeniti državne pomoči, preprosto zaradi tega, ker so bile sodelujoče banke po mnenju Komisije v zasebni lasti.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da četudi se ne ozira na jamstvo COFACE, sta tako kredit kot posojilo SEK državna pomoč:

—	ker je bil kredit odobren po nizki obrestni meri ob sodelovanju bank BLB in BNP Paribas, za kateri tožeča stranka trdi, da sta javni banki; in

—	ker je posojilo SEK dala banka, ki je v 100 % lasti države, z obrestno mero, ki je pod tržnimi pogoji.

Končno se tožeča stranka sklicuje na pomanjkanje obrazložitve in očitno napako pri presoji.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/32

Tožba, vložena 30 marca 2007 – Aventis Pharma proti UUNT – Altana Pharma (PRAZOL)

(Zadeva T-95/07)

(2007/C 117/51)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Aventis Pharma SA (Antony, Francija) (zastopnik: R. Gilbey, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Altana Pharma AG (Konstanz, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se razveljavi odločba četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. februarja 2007, zadeva R 302/2005-4, in potrdi odločba oddelka za ugovore z dne 26. januarja 2005;

—	Naj se Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži stroške tožeče stranke v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Altana Pharma AG

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „PRAZOL “za proizvode iz razreda 5 – prijava št. 1 154 269.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nacionalna besedna znamka „PREZAL “za proizvode iz razreda 5.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovoru se ugodi.

Odločba odbora za pritožbe: Odločba oddelka za ugovore se razveljavi in ugovor zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Odbor za pritožbe ni celovito primerjal znamk in ni upošteval vseh upoštevnih dejavnikov.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/32

Tožba, vložena 23. marca 2007 – Telecom Italia Media proti Komisiji

(Zadeva T-96/07)

(2007/C 117/52)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Telecom Italia Media S.p.A. (Rim, Italija) (zastopnika: prof. F. Bassan in S. Venturini, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	odločba Komisije C(2006) 6634 konč. z dne 24.1.2007 glede državne pomoči C 52/2005 (prej NN 88/2005, prej CP 101/2004), skupaj z vsemi predhodnimi, posledičnimi in povezanimi akti naj se razglasi za nično;

—	podredno, odločba Komisije C(2006) 6634 konč. naj se razglasi za nično v delu, v katerem nalaga državi Italiji, da zahteva vrnitev pomoči na način, določen v njej;

—	v vsakem primeru naj se Komisiji naloži plačilo stroškov. Z vsemi pravnimi posledicami.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo se izpodbija odločba Komisije glede državne pomoči, ki določa, da pomoč za nakup digitalnih dekoderjev, ki jo je uvedla italijanska vlada za leti 2004 in 2005, ni zakonita. Poudarjeno je bilo, da je bilo ugotovljeno z odločbo z enakim datumom, da je bila pomoč, določena za leto 2006 za nakup digitalnih dekoderjev z odprtim vmesnikom aplikacijskih programov API, zakonita v skladu s členom 87(c) Pogodbe ES.

Po mnenju tožeče stranke naj bi bila razlika med zakonito pomočjo iz leta 2006 in nezakonito pomočjo iz leta 2004 in 2005 v tem, da slednja izrecno izključuje financiranje satelitskih TV dekoderjev, ki je izključeno po samem pravu, medtem ko je v povezavi s pomočjo iz leta 2006 izključeno le de facto, ko gre za dekoder, ki ga je izbrala „zaprta “monopolna platforma SKY.

V podporo svojih navedb tožeča stranka navaja:

—

Napačno presojo tožene stranke. Glede tega trdi, da:

—	je bil ukrep potreben za pospešitev prehoda na digitalno: zakonsko določen rok za switch off (2006) ni bil (niti ga ne bi mogli obravnavati kot takega) dokončen.

—

ukrep nikakor ni bil sprejet zato, da bi ga izdajatelji radijskih in televizijskih programov uporabili za vsak dogodek. Oddajniki namreč, zaradi določenih lastnosti zemeljskega digitalnega trga, niso imeli interesa za nakup dekoderja, ker:

(i)	niso vertikalno povezani s proizvajalci softwara ali dekoderjev;

(ii)	nimajo poslovnega modela, ki temelji na mesečni naročnini, kar omogoča pravočasno vračilo financiranja; in ker

(iii)

zemeljski dekoder lahko sprejema kartice različnih, konkurenčnih operaterjev.

—

ukrep ni bil diskriminatoren do satelitskih izdajateljev radijskih in televizijskih programov iz dveh razlogov. Prvič, ker ti izdajatelji radijskih in televizijskih programov delujejo na različnem trgu, ki ga je Komisija pomotoma opredelila kot enotni. Drugič, ker so bili ti izdajatelji radijskih in televizijskih programov že de facto izključeni, ker so že takrat imeli SKY – monopolno platformo za satelitsko TV v Italiji) – izbrano za lastniško platformo, ki uporablja zaprt standard in ki je zato v skladu s stališčem, ki ga je imela Komisija v odločbi o ukrepu 2006.

—

obdobje, ki se je upoštevalo za izračun učinkov ukrepa na trgu, ne more biti celotno obdobje 2004-2005, ker je TIMedia objavil in tržil ponudbo pay per view na zemeljskem digitalnem trgu 22. januarja 2005. Glede dies ad quem se lahko pomembnost nameni le dejstvu, da je bila s 1. septembrom 2005 odobrena pomoč potrošnikom le v all digital območjih ali regijah (Val D'Aosta e Sardegna), za katere je bilo določeno, da se mora prehodno obdobje končati prej. Pomoč je bila omejena tako na operativni kot na teritorialni ravni. TIMMedia je lahko vrnil pomoč, če ni ustvaril dodatnih dobičkov v upoštevnem obdobju. Stroški so namreč višji kot prihodek, kot je običajno v začetnem obdobju. Poleg tega Komisija zahteva količinsko opredelitev povračila, ki ga je treba določiti na podlagi dodatnih dobičkov, ki so jih ustvarili zunanji gledalci, ki jih je ukrep pritegnil na pay per view zemeljsko digitalno TV. Te dobičke je treba izračunati z množenjem povprečnega prihodka od uporabnikov z ocenjeno številko dodatnih uporabnikov. Dodatni dobički so se izračunali z odštetjem dodatnih stroškov od dodatnih prihodkov (ne od povprečnega prihodka). Prihodek, dobljen od dodatnega uporabnika, ki se redko nagiba k nakupu dogodkov pay per view, je nižji kot prihodek od povprečnega uporabnika.

—

Kršitev in napačna uporaba členov 87(1) in 87(3)(c) Pogodbe ES, ker Komisija ni dokazala, da ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in zato gre za državno pomoč v smislu člena 87(1). Prav tako ni dokazala, kako je lahko mogoče, da se izjema, določena v členu 87(3), uporablja za proizvajalce dekoderjev, ne pa tudi za televizijske oddajne mreže, čeprav so slednje prav tako neposredno upravičenke, ki izkoriščajo te dekoderje.

—	Notranje neskladje in inkoherentna nelogičnost izpodbijane odločbe. Glede tega se poudarja, da Komisija meni, da je ukrep selektiven in se nanaša le na določene neposredne upravičence (izdajatelje televizijskih programov) in ne na ostale upravičence (proizvajalce dekoderjev).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/34

Pritožba, ki jo je 29. marca 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05

(Zadeva T-99/07 P)

(2007/C 117/53)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Joris in D. Martin, zastopnika)

Drugi stranki v postopku: Emmanuel Genette, Kraljevina Belgija

Predlogi pritožnice:

—	sodba Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi F-92/05 naj se razveljavi;

—	tožba naj se razglasi za nedopustno;

—	podredno naj se ugotovi, da tožba ni utemeljena;

—	odloči naj se, da vsaka izmed strank nosi svoje stroške, nastale v tem postopku in v postopku pred Sodiščem za uslužbence.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodišče za uslužbence (SU) je s sodbo z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05, ugodilo tožbi E. Genetta za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 25. januarja 2005, s katero je Komisija po eni strani zavrnila njegov leta 2001 vložen zahtevek za umik zahteve o prenosu njegovih pokojninskih pravic, pridobljenih po belgijskem pokojninskem sistemu in mu po drugi strani ni odobrila, da vloži nov zahtevek za prenos svojih pokojninskih pravic.

Komisija se v pritožbi najprej sklicuje na vprašanje dopustnosti prvotne tožbe. Zatrjuje, da naj bi SU s spremembo predmeta spora odločilo ultra petita in naj bi naredilo napake v presoji pri preizkusu zatrjevanih novih dejstev, na katera se je sklicevala tožeča stranka na prvi stopnji, da bi upravičila ponovno odprtje rokov v svojo korist. Komisija trdi, da bi SU ob pravilni presoji tako predmeta spora, kot je bil opredeljen v tožbi na prvi stopnji, kot zatrjevanih novih dejstev, na katera se je sklicevala tožeča stranka, moralo razglasiti tožbo za nedopustno. Komisija tako trdi, da naj bi SU prekoračilo svoje pristojnosti in da naj bi prav tako kršilo njene pravice obrambe, ker je o določenih vprašanjih odločilo, ne da bi ji dovolilo, da navede trditve v svojo korist.

V zvezi z vsebinsko presojo zadeve s strani SU v izpodbijani sodbi se Komisija v utemeljitev svoje pritožbe sklicuje na več pritožbenih razlogov kršitev različnih določb prava Skupnosti s strani SU, med drugim pogodbenih določb in načel sodne prakse, ker meni, da naj bi bil z izpodbijano sodbo dovoljen umik legitimnih aktov in, podredno, ker naj bi bila kršena njena avtonomna pravica, da izpodbijanih odločb ne umakne.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/35

Tožba, vložena 23. februarja 2007 – Pouzol proti Računskemu sodišču

(Zadeva F-17/07)

(2007/C 117/54)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Michel Pouzol (Chemin des Peyridisses, Francija) (zastopniki: D. Grisay, I. Andoulsi in D. Piccininno, avocats)

Tožena stranka: Evropsko računsko sodišče

Predlogi tožeče stranke

—	za nično naj se razglasi odločba Računskega sodišča z dne 23. novembra 2006 in odločba Komisije Evropskih skupnosti z dne 18. maja 2006;

—	tožeči stranki naj se prizna dodatnih 6 let, 10 mesecev in 1 dan, kar pomeni skupaj 10 let 3 mesece in 24 dni pokojninske dobe;

—	Računskemu sodišču naj se naloži, da tožeči stranki tako odobrene anuitete izrazi v pokojnini kot mesečni znesek 1 232,32 evra;

—	Računskemu sodišču naj se naloži, da tožeči stranki povrne utrpljeno premoženjsko škodo, na dan vložitve te tožbe ocenjeno na znesek 17 252,48 evra (to je izpad dohodka tožeče stranke v znesku 1 232,32 evra mesečno, od upokojitve 1. januarja 2006 pa do 1. marca 2007);

—	Računskemu sodišču naj se naloži, da tožeči stranki povrne nepremoženjsko škodo, utrpljeno v obdobju več kot 13 let, katere znesek skupaj z obrestmi naj se določi na podlagi dogovora med strankama;

—	Računskemu sodišču naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, sedaj upokojeni nekdanji uradnik Računskega sodišča, izpodbija zlasti izračun prenosa pokojninskih pravic, ki jih je pridobila v Franciji, v sistem Skupnosti, ker v njem niso upoštevane pravice, pridobljene pri Association des régimes de retraites complémentaires (ARRCO) in pri Association générale des institutions de retraite des cadres (AGIRC).

V utemeljitev svoje tožbe se tožeča stranka sklicuje na štiri tožbene razloge, ki izhajajo iz: i) kršitve več določb Kadrovskih predpisov in njihove priloge VIII (zlasti členov 11(2) in 26 te priloge); ii) kršitve dolžne skrbnosti in dolžnosti nudenja pomoči iz člena 24 Kadrovskih predpisov; iii) kršitve načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije; in iv) kršitve načela varstva zaupanja v pravo.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/35

Tožba, vložena 19. marca 2007 – M proti EMEA

(Zadeva F-23/07)

(2007/C 117/55)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: M (Broxbourne, Združeno kraljestvo) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, avocats)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila (EMEA)

Predlogi tožeče stranke

—	Za nično naj se razglasi odločba z dne 25. oktobra 2006, s katero je izvršni direktor EMEA zavrnil zahtevo tožeče stranke za sklic invalidske komisije;

—	EMEA naj se naloži, da tožeči stranki kot odškodnina zaradi nepravilnosti pri opravljanju nalog plača znesek 100.000 evrov;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, začasni uslužbenec pri EMEA, je bila 17. marca 2005 žrtev nesreče pri delu, zaradi katere je postala nezmožna za opravljanje dela. 14. februarja 2006 je bila obveščena, da se ji pogodbe ne bo podaljšalo po 15. oktobru 2006. Njena zahteva, da se skliče invalidsko komisijo, je bila zavrnjena.

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja predvsem kršitev člena 31, prvi pododstavek, in člena 33, prvi pododstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (PZDU), kot ju razlaga Sodišče za uslužbence v svoji sodbi z dne 16. januarja 2007 v zadevi Gesner proti UUNT (F-119/05, še neobjavljena v ZOdl.).

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/36

Tožba, vložena 15. marca 2007 – Lafleur-Tighe proti Komisiji

(Zadeva F-24/07)

(2007/C 117/56)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Virgine Lafleur-Tighe (Makati, Filipini) (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, avocats)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba organa, pristojnega za imenovanje (OPI) o razvrstitvi tožeče stranke v naziv 13, plačilni razred 1, na dan njene zaposlitve kot začasne uslužbenke, kot sledi iz pogodbe o zaposlitvi, podpisane 22. decembra 2005, naj se razglasi za nično;

—	OPI naj se opozori na učinke, ki jih ima razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in zlasti na upoštevanje delovnih izkušenj tožeče stranke od 16. novembra 1993, datuma pridobitve njene diplome in njene razvrstitve v naziv 14, z retroaktvnim učinkom z dne 22. decembra 2005;

—	tožena stranka naj nosi svoje stroške.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka poleg sklicevanja na tožbene razloge, ki so zelo podobni tistim, na katere se je sklicevala že v zadevi F-135/06 (1), zatrjuje zlasti kršitev načela prostega pretoka diplom in poklicnih kvalifikacij.

(1) UL C 236, 30.12.2006, str. 87.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/36

Tožba, vložena 22. marca 2007 – Bleser proti Sodišču

(Zadeva F-25/07)

(2007/C 117/57)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Thomas Bleser (Nittel, Nemčija) (zastopnik: P. Goergen, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Sodišče Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Zavrnitev razporeditve tožeče stranke v naziv, ki ji je bil podeljen z odločbo o imenovanju z dne 16. marca 2006;

—	Razglasitev ničnosti členov 2 in 13 Priloge XIII ter člena 32 Kadrovskih predpisov, ki so začeli veljati 1. maja 2004;

—	Razporeditev tožeče stranke v naziv, objavljen v obvestilu o natečaju, ali v temu ustrezen naziv na podlagi novih Kadrovskih predpisov (in v plačilni razred, ki ustreza predpisom, veljavnim po 1. maju 2004);

—	Priznanje odškodnine in obresti v višini razlike v nazivih;

—	Priznanje odškodnine v višini 10 000 eurov za utrpljeno nematerialno škodo;

—	Naložitev stroškov postopka Sodišču.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba je naperjena predvsem proti členoma 2 in 13 Priloge XIII ter členu 32 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, ki so začeli veljati s 1. majem 2004.

Tožeča stranka trdi, da bi se jo moralo razporediti na podlagi zanjo ugodnejših starih Kadrovskih predpisov, ki so veljali v času, ko je opravila natečaj. Svojo tožbo utemeljuje s tem, da je njena razporeditev v nasprotju z načeloma enakega obravnavanja in nediskriminacije ter prepovedjo diskriminacije na podlagi starosti.

Dalje tožeča stranka navaja kršitev splošnih načel prava Skupnosti, predvsem načel dolžne skrbnosti, dobrega upravljanja, preglednosti, spoštovanja legitimnih pričakovanj, pravne varnosti, dobre vere in s prepovedjo „reformatio in peius“ (prepoved spremembe na slabše) ter načelom pravice do obrambe.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/37

Tožba, vložena 21. marca 2007 – Potoms in Scillia proti Parlamentu

(Zadeva F-26/07)

(2007/C 117/58)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Gerrit Potoms (Malines, Belgija) in Mario Scillia (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožečih strank

—	razglasitev nezakonitosti členov 5 in 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom;

—	razglasitev ničnosti posamičnih odločb o imenovanju tožečih strank na delovni mesti administratorjev, ker določata njuno razvrstitev na podlagi člena 5(2) Priloge XIII Kadrovskih predpisov;

—	razglasitev nezakonitosti izvedbenih ukrepov o dodelitvi točk za delovno uspešnost in napredovanje, ker določajo ukinitev točk za delovno uspešnost in napredovanje v primeru prehoda iz ene funkcionalne skupine v drugo;

—	razglasitev ničnosti posamičnih odločb o ukinitvi točk za delovno uspešnost in napredovanje, ki sta jih tožeči stranki zbrali v njuni prejšnji kategoriji;

—	razglasitev ničnosti posamičnih odločb o uporabi multiplikacijskega količnika, nižjega od 1, pri določitvi plač tožečih strank;

—	naložitev plačila stroškov tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki navajata tožbene razloge, podobne tistim iz zadeve F-31/06 (1).

(1) UL C 131, 3.6.2006, str. 50.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/37

Tožba, vložena 26. marca 2007 – Sundholm proti Komisiji

(Zadeva F-27/07)

(2007/C 117/59)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Asa Sundholm (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, avocats)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

razglasi naj se ničnost Odločbe z dne 2. junija 2006 o izdaji kariernega ocenjevalnega poročila (KOP) tožeče stranke za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002, izvršene na podlagi sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 20. aprila 2005 v zadevi Sundholm proti Komisiji (T-86/04);

—	toženi stranki naj se v tej fazi postopka naloži plačilo 1 evra za nepremoženjsko škodo;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe najprej navaja kršitev člena 233 ES in obveznosti obrazložitve, ker izpodbijana odločba naj ne bi omogočala razumeti, kako je bila upoštevana obrazložitev navedene sodbe.

Tožeča stranka poleg tega navaja, da naj bi izpodbijana odločba na eni strani kršila cilje in namene novega sistema kariernega ocenjevanja, in na drugi strani, naj bi bila neveljavna zaradi neskladnosti med pojasnjevalnimi pripombami in dodeljenimi ocenami.

Tožeča stranka nazadnje navaja kršitev pravic do obrambe, ker naj ne bi bila obveščena o dejstvih, uporabljenih kot podlaga pri njenem ocenjevanju, niti v trenutku, ko so nastala, niti v okviru ocenjevalnega postopka.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/37

Tožba, vložena 28. marca 2007 – Quadu proti Parlementu

(Zadeva F-29/07)

(2007/C 117/60)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Sandro Quadu (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, avocats)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—	razglasitev ničnosti odločbe organa, pristojnega za imenovanja, z dne 26. aprila 2006 o imenovanju tožeče stranke v uradnika Evropskih skupnosti, ker jo razvršča v naziv AST 2, plačilni razred 3;

—	naložitev plačila stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, prej začasni uslužbenec Parlamenta, razvrščen v naziv 2006 C*4, plačilni razred 7, in uspešni kandidat javnega natečaja za pisarniške uslužbence (kariera C4-5) št. C/348, objavljenega preden je začela veljati Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev teh skupnosti (1), je bila z odločbo z dne 26. aprila 2006 imenovana v uradnika in razvrščena v naziv AST 2, plačilni razred 3.

Tožeča stranka v svoji tožbi med drugim navaja kršitev objave javnega natečaja ter načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije. Bolj podrobno, upravi očita, da je člen 5(4) Priloge XIII h Kadrovskih predpisov razlagala tako, da imajo začasni uslužbenci, imenovani v uradnike, pravico ohraniti prejšnji naziv in plačilni razred le v primeru, ko imenovanje povzroči prehod v višjo kategorijo.

(1) UL L 124, 27.4.2004, str. 1.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/38

Tožba, vložena 28. marca 2007 – Noworyta proti Parlamentu

(Zadeva F-30/07)

(2007/C 117/61)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Lidia Noworyta (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J. N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—

razglasitev ničnosti odločbe organa, pristojnega za imenovanja, z dne 28. aprila 2006 o zavrnitvi predloga nadrejenega tožeče stranke z dne 20. oktobra 2005, da se ji odobri fiksni dodatek za nadurno delo, opravljeno v posebnih razmerah v smislu člena 3 Priloge VI Kadrovskih predpisov, ali drugi dodatek na podlagi člena 56a ali 56c Kadrovskih predpisov;

—	naložitev stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe najprej navaja kršitev splošnega načela v skladu s katerim morajo biti za vsakega delavca določeni pošteni delovni pogoji, predvsem v zvezi z delovnim časom in kompenzacijskim dopustom oziroma dodatkom za opravljeno nadurno delo ali v zvezi s posebno organizacijo delovnega urnika.

Bolj podrobno zatrjuje, da za razliko od členov 56a in 56c Kadrovskih predpisov, člen 3 Priloge VI h Kadrovskim predpisom za odobritev fiksnega dodatka za nadurno delo, opravljeno v posebnih delovnih pogojih, ne določa pogoja, da se mora to delo opravljati redno. Tožeča stranka meni, da naj bi organ, pristojen za imenovanja (OPI), s tem, da je ta pogoj dodal sprejetim notranjim predpisom v zvezi s kompenzacijskim dopustom za nadurno delo, napačno uporabil pravo.

OPI naj bi tudi s tem, da je navedel, da uradniki, zaposleni s 1. majem 2004, naj ne bi mogli biti deležni tega dodatka medtem ko naj bi bila ta možnost izrecno navedena v členu 1 navedenih notranjih predpisov, napačno uporabil pravo.

Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da naj bi odločba, da se ji zaradi teh posebnih razmer kompenzacijski dopust ali dodatek v celoti zavrne, kršila člen 56a in 56c Kadrovskih predpisov in načelo enakega obravnavanja.

Nazadnje, tožeča stranka meni, da stališče Parlamenta naj ne bi bilo dosledno, ker naj bi generalni direktor generalnega direktorata Predsedstva potrdil, da nihče na telefonskem posredovalnem mestu nadurnega dela ne opravlja redno, OPI pa naj bi trdil, da se izvaja študija, da bi se preizkusila uskladitev delovnih pogojev v zadevnih službah ravno zaradi uporabe neznačilnih splošnih/običajnih delovnih urnikov.

26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/38

Tožba, vložena 2. aprila 2007 – Putterie-de-Beukelaer proti Komisiji

(Zadeva F-31/07)

(2007/C 117/62)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Françoise Putterie-de-Beukelaer (Bruselj, Belgija) (zastopnik: E. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

karierno ocenjevalno poročilo (v nadaljevanju: KOP) tožeče stranke za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005, vključno s pritožbenimi postopki in druge odločbe, ki se nanašajo nanje, ter zlasti rubriko 6.5 „Sposobnosti“, v delu, ki ne prizna sposobnosti tožeče stranke za opravljanje funkcij iz kategorije B*, naj se razglasi za nično;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, prvič, dejstvo, da naj bi uprava storila očitno napako pri presoji, ker ji ni priznala sposobnosti za opravljanje funkcij iz kategorije B* za namen postopka atestiranja, ki je določen v členu 10(3) priloge XIII Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) Zlasti ker, v nasprotju s tem, kar je bilo navedeno v KOP tožeče stranke, naj bi njene naloge, ki jih je opravljala kot odgovorna za računalniško izobraževanje (v nadaljevanju: REFOi) spadale v kategorijo B*.

Drugič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev člena 26 Kadrovskih predpisov, načel spoštovanja pravic obrambe, transparentnosti in kontradiktornosti ter dobrega vodenja osebja. Zlasti trdi, da ji določeni dokumenti, ki naj bi bili uporabljeni pri njenem ocenjevanju, naj ne bi bili posredovani pravočasno.

Tretjič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev člena 25(2) Kadrovskih predpisov in obveznosti obrazložitve.

Četrtič, tožeča stranka zatrjuje kršitev načela enakega obravnavanja osebja in načela prepovedi diskriminacije, ker naj bi bile funkcije, ki jih opravlja REFOi, bile različno ovrednotene za namen postopka atestiranja glede na generalne direkcije in hierarhično nadrejene.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 117

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 26. maj 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2007/C 117/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 95, 28.4.2007	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2007/C 117/02	Zadeva C-71/07 P: Pritožba, ki jo je vložil Franco Campoli 12. februarja 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi razširjen senat) z dne 29. novembra 2006 v zadevi Campoli proti Komisiji, T-135/05	2

2007/C 117/03	Zadeva C-78/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di giustizia amministrativa per la Regione siciliana (Italija) 13. februarja 2007 – Ispettorato provinciale dell'agricoltura di Enna, Assessorato all'agricoltura e foreste della regione Sicilia, Regione Sicilia proti Domenicu Valvu	3

2007/C 117/04	Zadeva C-94/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Bonn (Nemčija) 20. februarja 2007 – Dr. Andrea Raccanelli proti Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften e. V.	3

2007/C 117/05	Zadeva C-95/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale (Italija) 20. februarja 2007 – Ecotrade spa proti Agenzia Entrate Ufficio Genova 3	4

2007/C 117/06	Zadeva C-96/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale (Italija) 20. februarja 2007 – Ecotrade spa proti Agenzia Entrate Ufficio Genova 3	4

2007/C 117/07	Zadeva C-112/07: Tožba, vložena 26. februarja 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	5

2007/C 117/08	Zadeva C-113/07 P: Pritožba, ki jo je vložila Selex Sistemi Integrati S.p.A. 27. februarja 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 12. decembra 2006 v zadevi Selex Sistemi Integrati S.p.A. proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-155/04	5

2007/C 117/09	Zadeva C-119/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Darmstadt (Nemčija) 27. februarja 2007 – Container Service Thorsten Sperzel GmbH proti zvezni deželi Hessen	6

2007/C 117/10	Zadeva C-125/07 P: Pritožba, ki jo je 2. marca 2007 vložila Erste Bank der österreichischen Sparkassen AG zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 14. decembra 2006, v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (sodba Erste Bank der österreichischen Sparkassen AG proti Komisiji Evropskih skupnosti) v zvezi z zadevo T-264/02	7

2007/C 117/11	Zadeva C-126/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ga vložila arbitražno sodišče Gospodarske zbornice Češke republike in Kmetijska zbornica Češke republike (Češka republika) 26. februarja 2007 – Reisebüro Bühler GmbH proti Dom.info e.K., Sebastian Dieterle	8

2007/C 117/12	Zadeva C-127/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 5. marca 2007 – Société Arcelor Atlantique et Lorraine, Société Sollac Méditerranée, Société Arcelor Packaging International, Société Ugine & Alz France, Société Industeel Loire, Société Creusot Métal, Société Imphy Alloys in Société Arcelor proti Premier ministre, Ministre de l'Économie, des Finances et de l'Industrie, Ministre de l'Écologie et du Développement durable	8

2007/C 117/13	Zadeva C-128/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Angelo Molinari proti Agenzia Entrate Ufficio Latina	8

2007/C 117/14	Zadeva C-129/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Giovanni Galeota proti Agenzia Entrate Ufficio Latina	9

2007/C 117/15	Zadeva C-130/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Salvatore Barbagallo proti Agenzia Entrate Ufficio Latina	9

2007/C 117/16	Zadeva C-131/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Latina (Italija) 5. marca 2007 – Michele Ciampi proti Agenzia Entrate Ufficio Latina	10

2007/C 117/17	Zadeva C-132/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van koophandel Brussel (Belgija) 5. marca 2007 – Beecham Group plc, SmithKline Beecham plc, Glaxo Group Ltd, Stafford-Miller Ltd, GlaxoSmithKline Consumer Healthcare NV, GlaxoSmithKline Consumer Healthcare BV proti Andacon NV	10

2007/C 117/18	Zadeva C-133/07: Pritožba, ki jo je 6. marca 2007 Raiffeisen Zentralbank Österreich AG vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah, Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnost, od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02	11

2007/C 117/19	Zadeva C-135/07: Pritožba, ki jo je vložila Bank Austria Creditanstalt AG 6. marca 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 14. decembra 2006, v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (sodba Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti) v zvezi z zadevo T-260/02	12

2007/C 117/20	Zadeva C-136/07: Tožba, vložena 7. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji	13

2007/C 117/21	Zadeva C-137/07: Pritožba, ki jo je vložila Österreichische Volksbanken-AG 8. marca 2007 zoper sodbo, razglašeno 14. decembra 2006 v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02, Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, v zvezi z zadevo T-271/02	13

2007/C 117/22	Zadeva C-138/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof van beroep te Antwerpen (Belgija) 9. marca 2007 – Belgische Staat proti N.V. Cobelfret	14

2007/C 117/23	Zadeva C-140/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) 12. marca 2007 – Hecht-Pharma GmbH proti Staatliches Gewerbeaufsichtamt Lüneburg	15

2007/C 117/24	Zadeva C-141/07: Tožba, vložena 9. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji	15

2007/C 117/25	Zadeva C-143/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija) 13. marca 2007 – A.O.B. Reuter & Co. proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas	16

2007/C 117/26	Zadeva C-144/07 P: Pritožba, ki jo je vložil K-Swiss. Inc. 13. marca 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (tretji senat), izdan 14. decembra 2006, v zadevi T-14/06: K-Swiss, Inc. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)	16

2007/C 117/27	Zadeva C-150/07: Tožba, vložena 15. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki	17

2007/C 117/28	Zadeva C-151/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 19. marca 2007 vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) – Theologos-Grigorios Chatzithanasis proti Ypourgos Ygeias kai Koinonikis Allilengyis in Organismos Epangelmatikis Ekpaidefsis kai Katartisis (OEEK)	17

2007/C 117/29	Zadeva C-158/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep 22. marca 2007 – Jacqueline Förster proti IB-Groep	18

2007/C 117/30	Zadeva C-159/07: Tožba, vložena 22. marca 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki	18

2007/C 117/31	Zadeva C-167/07: Tožba, vložena 29. marca 2007 – Kraljevina Španija proti Svetu Evropske unije	19

2007/C 117/32	Zadeva C-175/07, Zadeva C-176/07, Zadeva C-177/07, Zadeva C-178/07, Zadeva C-179/07, Zadeva C-180/07, Zadeva C-181/07, Zadeva C-182/07, Zadeva C-183/07, Zadeva C-184/07: Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih je vložilo tribunal de grande instance de Nanterre (Francija) 2. aprila 2007 – 1. S.A. SAFBA proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 2. S.A. Sucreries in Raffineries d'Erstein proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 3. S.A. Sucreries & Distilleries de Souppes – Ouvré Fils proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 4. S.A. Sucrerie de Bourgogne proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes rt droits indirects de Gennevilliers, 5. Sucrerie Bourdon proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 6. S.A. des Sucreries du Marquenterre proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 7. Cristal Union proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 8. S.A. Lesaffre Frères proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 9. Société Vermendoise Industries proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers, 10. S.A. Sucreries de Toury et Usines annexes proti Directeur général des douanes et droits indirects in Receveur principal des douanes et droits indirects de Gennevilliers	19

2007/C 117/33	Zadeva C-192/07: Tožba, vložena 3. aprila 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji	20

2007/C 117/34	Zadeva C-199/07: Tožba, vložena 12. aprila 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki	20

	Sodišče prve stopnje
2007/C 117/35	Zadeva T-75/07: Tožba, vložena 12. marca 2007 – Hamdi proti Svetu	22

2007/C 117/36	Zadeva T-76/07: Tožba, vložena 12. marca 2007 – El Fatmi proti Svetu	22

2007/C 117/37	Zadeva T-81/07: Tožba, vložena 14. marca 2007 – K.G. Holding (v stečaju) proti Komisiji	23

2007/C 117/38	Zadeva T-82/07: Tožba, vložena 14. marca 2007 – Kliq (v stečaju) proti Komisiji	24

2007/C 117/39	Zadeva T-83/07: Tožba, vložena 14. marca 2007 – Kliq Reïntegratie (v stečaju) proti Komisiji	25

2007/C 117/40	Zadeva T-84/07: Tožba, vložena 13. marca 2007 – Mineral and Chemical Company EuroChem proti Svetu	26

2007/C 117/41	Zadeva T-85/07: Tožba, vložena dne 20. marca 2007 – Gabel Industria Tessile proti UUNT – Creaciones Garel (GABEL)	26

2007/C 117/42	Zadeva T-86/07: Tožba, vložena 21. marca 2007 – Deichmann-Schuhe proti UUNT – Design for Woman (DEITECH)	27

2007/C 117/43	Zadeva T-87/07: Tožba, vložena 22. marca 2007 – Scil Proteins proti UUNT – Indena (affilene)	27

2007/C 117/44	Zadeva T-88/07: Tožba, vložena 22. marca 2007 – Fabryka Samochodów Osobowych proti Komisiji	28

2007/C 117/45	Zadeva T-89/07: Tožba, vložena 23. marca 2007 – VIP Car Solutions proti Parlementu	29

2007/C 117/46	Zadeva T-90/07 P: Pritožba, ki jo je Kraljevina Belgija 26. marca 2007 vložila zoper sodbo, ki jo je 16. marca 2007 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-92/05, Genette proti Komisiji	29

2007/C 117/47	Zadeva T-91/07: Tožba, vložena 19. marca 2007 – WWF-UK proti Svetu	30

2007/C 117/48	Zadeva T-92/07 P: Pritožba, ki so jo 28. marca 2007 vložili Jacques Frankin in drugi zoper sodbo, ki jo je 16. januarja 2007 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-3/06, Frankin in drugi proti Komisiji	31

2007/C 117/49	Zadeva T-93/07: Tožba, vložena 22. marca 2007 – Italija proti Komisiji	31

2007/C 117/50	Zadeva T-94/07: Tožba, vložena 26. marca 2007 – EREF proti Komisiji	31

2007/C 117/51	Zadeva T-95/07: Tožba, vložena 30 marca 2007 – Aventis Pharma proti UUNT – Altana Pharma (PRAZOL)	32

2007/C 117/52	Zadeva T-96/07: Tožba, vložena 23. marca 2007 – Telecom Italia Media proti Komisiji	32

2007/C 117/53	Zadeva T-99/07 P: Pritožba, ki jo je 29. marca 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05	34

	Sodišče za uslužbence Evropske Unije
2007/C 117/54	Zadeva F-17/07: Tožba, vložena 23. februarja 2007 – Pouzol proti Računskemu sodišču	35

2007/C 117/55	Zadeva F-23/07: Tožba, vložena 19. marca 2007 – M proti EMEA	35

2007/C 117/56	Zadeva F-24/07: Tožba, vložena 15. marca 2007 – Lafleur-Tighe proti Komisiji	36

2007/C 117/57	Zadeva F-25/07: Tožba, vložena 22. marca 2007 – Bleser proti Sodišču	36

2007/C 117/58	Zadeva F-26/07: Tožba, vložena 21. marca 2007 – Potoms in Scillia proti Parlamentu	37

2007/C 117/59	Zadeva F-27/07: Tožba, vložena 26. marca 2007 – Sundholm proti Komisiji	37

2007/C 117/60	Zadeva F-29/07: Tožba, vložena 28. marca 2007 – Quadu proti Parlementu	37

2007/C 117/61	Zadeva F-30/07: Tožba, vložena 28. marca 2007 – Noworyta proti Parlamentu	38

2007/C 117/62	Zadeva F-31/07: Tožba, vložena 2. aprila 2007 – Putterie-de-Beukelaer proti Komisiji	38