28.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 46/1

1–3

4–9

10–19

20–27

1.

Predlog dopolnjuje izvedbene določbe sedanje finančne uredbe, tako da bodo upoštevane uvedene spremembe finančne uredbe. Za uporabo pri novi generaciji programov porabe naj bi nova finančna uredba in nove izvedbene določbe začele veljati leta 2007.

2.

Sodišče je predlog Komisije ocenilo glede na naslednja načela:

3.

Sodišče meni, da predlagane spremembe večinoma izpolnjujejo te pogoje. Vendar je zaskrbljeno zaradi številnih vprašanj, pri katerih:

4.

Izvedbene določbe so mišljene kot nepogrešljiv dodatek k finančni uredbi, saj so v njih opredeljena podrobna in bolj tehnična pravila, ki so bistvena za izvajanje finančne uredbe. Zato bi ta pravila morala zajemati vse zahteve iz finančne uredbe, ki bi bile sicer lahko občutljive za neustrezno ali nedosledno uporabo. Sodišče je opredelilo naslednja področja, za katera meni, da temu ni bilo tako.

5.

Člen 23a določa opredelitev značilnosti uspešne in učinkovite notranje kontrole. Sodišče to pobudo pozdravlja, vendar meni, da sklicevanje na „najboljše mednarodne prakse“ ni zadostno, glede na to, da za nekatera ključna vprašanja, kot je na primer preverjanje zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, najboljše prakse ne obstajajo. Sodišče priporoča, da izvedbeni predpisi zajamejo glavna načela za uspešne kontrole, kot so določena v Mnenju Sodišča št. 2/2004, predvsem skupna načela in standarde za kontrole, osnovne sestavne dele sistemov in kontrolnih postopkov, opredelitev odgovornosti in postopkov za zagotavljanje kakovosti vsake ravni kontrole ter splošni nadzor sistemov.

6.

Člena 35.4 in 43.6a se nanašata na „mednarodno sprejete standarde“ in „mednarodne standarde“ pri postopkih javnih naročil. Ker takšni standardi formalno ne obstajajo, lahko takšna ubeseditev povzroči negotovost in nedoslednost. Zato Sodišče priporoča, da se glavni standardi – poleg tistih, določenih v členu 43.6(a) – na katere se nanaša ta člen, določijo v izvedbenih predpisih.

7.

Člen 42b priznava, da Komisija tam, kjer stroški kontrol ne bremenijo proračuna Skupnosti, nima nobenih odgovornosti glede učinkovitosti postopkov notranje kontrole. Vendar so osnovni sestavni deli za učinkovit sistem iz člena 23a.2 pomembni tudi za uspešnost, za slednjo pa Komisija je odgovorna. Sodišče zato priporoča, da se v skladu z določbami Pogodbe jasno ločijo odgovornosti držav članic in odgovornosti Komisije.

8.

Člen 43.4(g) zahteva, da sporazumi, sklenjeni z mednarodnimi organizacijami, vključujejo „podrobno ureditev za nadzor, ki ga izvaja Komisija“. Zajemati bi morali tudi pravico Računskega sodišča do dostopa do zadostnih podatkov, ki mu bodo omogočili, da se lahko zanese na revizijo organizacije, ali da, kjer je to potrebno, v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi dejavnost neposredno revidira.

9.

Člen 43.6(b) določa, da morajo donacije vključevati sofinanciranje. Da se zagotovi doslednost, bi se moral člen sklicevati na odstopanja od načela sofinanciranja, kot je določeno v členu 253.

10.

Člen 60.7 finančne uredbe določa, da morajo odredbodajalci na podlagi prenosa predložiti letno poročilo o delu. Izvedbene določbe ne zagotavljajo zadostnih smernic. Na primer: povzetek letnih poročil o delu se zahteva samo za Komisijo, čeprav bi bilo to ustrezno tudi za preostale institucije, ki pripravijo več kot eno letno poročilo o delu (na primer Parlament in Svet); čeprav mora Komisija povzetek pripraviti do 15. junija leta n + 1, za pripravo poročil ni določen noben rok; določeni niso niti naslovniki poročil niti zahteve za njihovo objavo. Poleg tega bi lahko bile v letnem poročilu o delu zajete še druge zahteve v zvezi s poročanjem, kot je na primer poročilo o upoštevanju določenih rokov, ki ga zahteva člen 106.6, in zahteve v zvezi s poročanjem iz členov 54 in 87.5. Trenutno je to določeno samo za Komisijo. Sodišče meni, da je iz tega izhajajoče veliko število letnih poročil o delu in drugih poročil, ki se razlikujejo po obliki, vsebini, pogostosti in objavljanju, v nasprotju z načelom poenostavitve.

11.

Zaradi zagotavljanja doslednosti in poenostavitve Sodišče priporoča, da bi morale izvedbene določbe določati vsebino letnih poročil o delu in zahteve glede njihove objave, tako da jih bodo enotno uporabljale vse institucije, vsebujejo pa naj tudi zahteve o letnem poročanju iz prejšnjega odstavka.

12.

Četrta alinea člena 117.1 navaja: „Okvirne pogodbe v sektorjih, v katerih se hitro spreminja cena in razvija tehnologija, brez ponovnega zbiranja javnih ponudb vsebujejo določbo o vmesnem pregledu. Če pogoji, ki so bili najprej določeni, ne ustrezajo več gibanjem cen ali tehnološkemu razvoju, naročnik ne sme uporabiti zadevne okvirne pogodbe in sprejme ustrezne ukrepe, da bi jo odpovedal“. Ta določba bi se morala uporabljati samo za okvirne pogodbe, kjer se posebne pogodbe dodeljujejo brez ponovnega zbiranja javnih ponudb. Okvirna pogodba bi morala prav tako določati, kaj se v primeru njenega prenehanja zgodi s tekočimi posebnimi pogodbami. Zaradi ohlapnega izrazoslovja bi bila lahko ta določba vir spora. Izvedbene določbe bi morale zato namesto predvidenega vmesnega pregleda vztrajati pri dejstvu, da bi bilo treba trajanje okvirnih pogodb prilagoditi tako, da bi ustrezale področjem, ki so predmet hitrih tehnoloških ali gospodarskih sprememb, vsebovati pa bi morale tudi klavzulo o ponovnem pregledu cen. Prav tako bi moralo biti v pogodbah, ki vključujejo več gospodarskih subjektov, predvideno, da se posebne pogodbe dodelijo s ponovnim zbiranjem javnih ponudb.

13.

Druga alinea člena 118.4 (ii) je odveč, saj člen 158a zahteva upoštevanje desetdnevnega obdobja mirovanja, ki mora preteči od dneva po objavi javnega razpisa v Uradnem listu.

14.

Člen 130.4(c), ki predlaga spremembo glede uporabe zakonodaje pri vzorčnih pogodbah, je odveč, saj bodo pogodbene stranke avtomatsko zavezovale Pogodbe ter veljavne odločbe in uredbe, ne da bi bilo to treba posebej določati. Ker poleg tega ta sprememba velja samo za Komisijo, drugim institucijam v svojih pogodbah ni več treba navajati zakonodaje, ki se uporablja. Zato Sodišče priporoča, da se ohrani dosedanje besedilo člena.

15.

Člen 93.2(b) finančne uredbe zahteva, da podizvajalci izpolnjujejo enaka merila kot glavni pogodbeniki glede izključitve iz postopka za oddajo naročil. Vendar člen 130.5 ne zagotavlja zadostne zaščite finančnih interesov Skupnosti. Prvič, od kandidata ali ponudnika se zahteva samo predložitev informacij o „finančni in poslovni sposobnosti“ podizvajalcev, ne pa o „finančni, ekonomski, tehnični in profesionalni sposobnosti“, kar zahteva člen 135.2 za ocenjevanje pogodbenika ali ponudnika. Drugič, informacije, ki jih je treba zagotoviti po členu 130.5, ne vključujejo informacij, ki so potrebne za oceno, ali bodo po členu 93.1 finančne uredbe podizvajalci izključeni iz sodelovanja pri oddaji naročil. Ker ni zadostnih informacij, obstaja tveganje, da bi bil kandidat, ki je bil izključen iz neposrednega sodelovanja, posredno sprejet za podizvajalca.

16.

Člena 145 in 146 določata obveznosti glede medinstitucionalnih postopkov za oddajo naročil. Po sedanjem osnutku bi morala vsaka sodelujoča institucija ustanoviti komisije za odpiranje in za ocenjevanje ponudb, kar predstavlja nepotrebno podvajanje nalog. Sodišče priporoča, da se naročnika, odgovornega za medinstitucionalni postopek za oddajo naročil, pooblasti za imenovanje ene same medinstitutitucionalne komisije za odpiranje in ene same komisije za ocenjevanje ponudb.

17.

Člen 158a.1 navaja, da morajo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani ponudniki ali kandidati, „prispeti v desetih koledarskih dneh po obvestilu o odločbah o zavrnitvi ali dodelitvi (…)“. To je deset dni po tem, ko ponudnik prejme obvestilo, in zato morda ne sovpada z obdobjem desetih dni mirovanja pred podpisom pogodbe, ki teče „od dneva po hkratni oddaji odločb (…)“. Da bi zagotovili preglednost in se izognili pravni negotovosti, Sodišče priporoča uskladitev teh dveh zahtev.

18.

Člen 169a določa številne ukrepe, ki bi jih morala sprejeti Komisija, da zagotovi informacije in navodila vlagateljem za donacije. Nekateri ukrepi, kot sta na primer spremljanje „obsega in razumljivosti obrazcev za vloge“ ter organizacija seminarjev za vlagatelje, bi lahko bili vir pritožb neuspešnih vlagateljev, kar bi lahko zapletlo upravljanje in povzročilo zamude pri tem postopku. Sodišče priporoča, da se takšne podrobnosti določijo samo v navodilih za izvajanje.

19.

Člen 172a določa merila za upravičenost. Ta se v odstavku 1 podvajajo, kot na primer (a) s (c) in (d) z (e). Ukrepi iz odstavka 2 predstavljajo nepotrebne podrobnosti, saj niso zavezujoči in bodo zato določeni v temeljnem aktu. Sodišče priporoča racionalizacijo in poenostavitev zahtev v skladu s smernicami iz priloge.

20.

Člen 3.2 določa mejne vrednosti za izterjavo obresti pri predhodnem financiranju za zunanje ukrepe (10) (250 000 EUR) in humanitarno pomoč (750 000 EUR) za veliko višje zneske, kot je splošno pravilo (50 000 EUR). Pri zneskih, nižjih od teh mejnih vrednosti, obstaja možnost precejšnjih prihodkov od obresti, kar je v nasprotju z načelom nepridobitnosti, določenim v členu 109.2 finančne uredbe. Da bi se to načelo upoštevalo ob sočasnem izogibanju zapletenim postopkom izterjave obresti, Sodišče priporoča, da upravičenci vse obresti od obstoječih zneskov predhodnega financiranja dodelijo zadevnim programom ali ukrepom.

21.

Člen 35.6 navaja, da bi morala „neodvisno zunanjo revizijo“ izvajati „revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od subjekta“, ki je predmet revizije. Uporabo izraza „funkcionalen“ bi si lahko razlagali kot omogočanje opravljanja takih revizij notranjerevizijskim službam, kar bi bilo v nasprotju z načelom iz finančne uredbe, da naj bo revizor zunanji. Poleg tega Sodišče predlaga, da bi se morale izvedbene določbe sklicevati na norme, ki bi jih moral revizor upoštevati – kot so mednarodni revizijski standardi – Komisiji in Sodišču pa izrecno omogočiti dostop do revizorjevih delovnih dokumentov.

22.

Člen 43.2(d) opredeljuje Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad kot mednarodni organizaciji iz člena 53 finančne uredbe. Vendar je to v nasprotju s členom 54.2(b) finančne uredbe, ki se na ti organizaciji sklicuje kot na „specializirane organe Skupnosti“ in ki bi moral biti podlaga za prenos vseh pooblastil.

23.

Tretja alinea člena 118.4 opredeljuje stanje, ko so vrednosti okvirnih pogodb nižje od mejnih zneskov, ki jih za publikacije določa člen 158, medtem ko posebne pogodbe, ki izhajajo iz njih, te meje presegajo. Zaradi skladnosti s členom 90 finančne uredbe – in preprečevanja neprimerne uporabe okvirne pogodbe – mora naročnik pred sklenitvijo okvirne pogodbe oceniti tudi vrednost pogodb, ki naj bi bile podpisane v okviru te okvirne pogodbe. Pravila, kot so predlagana, so v nasprotju s finančno uredbo, ali so vsaj odvečna.

24.

Člen 125c institucijam omogoča, da se lahko odločijo, da „se uporabljajo pravila postopka, ki jih uporablja naročnik iz države članice, če se lahko obravnavajo kot enakovredna tistim, ki jih uporablja institucija“. To je v nasprotju s členom 91 finančne uredbe, ki ne vsebuje nobene določbe za uporabo drugih postopkov, razen tistih, ki so določeni v finančni uredbi. Poleg tega predlagani člen premalo podrobno določa pravila za izvajanje člena 91 finančne uredbe:„postopek za oddajo naročil lahko skupno izvedeta institucija in ta naročnik, kakor je določeno v izvedbenih določbah“. Ne opredeljuje na primer, kdo naj sprejme končno odločitev o dodelitvi, oziroma kateri pravni sistem prevlada v primeru sodnega spora.

25.

Člen 160e.1 navaja, da „letni program dela določi, ali se donacije krijejo samo z odločbo ali tudi s pisnim sporazumom.“ Uporaba besede „tudi“ se zdi v nasprotju s členom 108 finančne uredbe, kjer je navedeno, da se o donacijah „sklene pisni sporazum ali sprejme odločba Komisije, o kateri se uradno obvesti uspešnega vlagatelja.“ Sodišče priporoča, da se ta dvoumnost odpravi.

26.

Spremenjeni člen 122 finančne uredbe določa, da bi moralo poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju vključevati informacije o obsegu izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev in vsebovati povzetek o prerazporeditvi. Vendar člen 185 izvedbenih določb ne opredeljuje, katere informacije je treba zagotoviti, ampak določa druge zahteve – doseganje ciljev in dogodke, ki vplivajo na poslovanje. Sodišče priporoča, da izvedbene določbe zajamejo vse vidike poročanja.

27.

Poleg zgoraj omenjenih točk se morajo spremembe členov 28a, 30a, 33, 72, 73a, 96 in 166.3(a) predlagane finančne uredbe odražati v ustreznih členih 23a, 23b, 78, 84, 85b, 134b in 233a.1(i) izvedbenih določb.