24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/2

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-251/04) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člena 1 in 2, točka 1, Uredbe (EGS) št. 3577/92 - Prevoz - Svoboda opravljanja storitev - Pomorska kabotaža - Storitve vlečne službe na odprtem morju)

(2007/C 42/02)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Zavvos in K. Simonsson, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnika: A. Samoni-Rantou in S. Chala, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države — Kršitev člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, str. 7) — Nacionalna ureditev, ki dovoljuje opravljanje storitev vlečne službe na odprtem morju le ladjam, ki plujejo pod grško zastavo

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 201, 7.8.2004.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/2

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. januarja 2007 — Technische Glaswerke Ilmenau GmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti, Schott AG, nekdanji Schott Glas

(Zadeva C-404/04 P) (1)

(Pritožba - Državne pomoči - Člen 87(1) ES - Pogodbena obveznost plačila - Odpad bistvenega pogodbenega pogoja - Novi razlogi in trditve - Nadomestitev razlogov - Zahteva za zaslišanje prič - Merilo zasebnega upnika - Obrazložitev sodbe Sodišča prve stopnje - Ugotovitev zneska pomoči - Člen 87(3)(c) ES - Pravica do izjave - Kršitev pravic do obrambe zadevne države članice)

(2007/C 42/03)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Technische Glaswerke Ilmenau GmbH (zastopnika: C. Arhold in N. Wimmer, Rechtsanwälte)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Di Bucci in V. Kreuschitz, zastopnika), Schott AG, nekdanji Schott Glas (zastopnik: U. Soltész, Rechtsanwalt)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti razširjeni senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi T-198/01 (Technische Glaswerke Ilmenau GmbH proti Komisiji), s katero je bila zavrnjena tožba na ugotovitev ničnosti odločbe Komisije 2002/185/ES z dne 12. junija 2001 o državni pomoči Nemčije, ki jo je Nemčija dodelila Technische Glaswerke Ilmenau (UL 2002, L 62, str. 30)

Izrek

1)	Pritožba se zavrne.

2)	Technische Glaswerke Ilmenau GmbH poleg svojih stroškov nosi še vse stroške Komisije Evropskih skupnosti, nastale v postopku za izdajo začasne odredbe in v tem postopku.

3)	Technische Glaswerke Ilmenau GmbH nosi stroške Schott AG, nastale v postopku za izdajo začasne odredbe.

4)	Schott AG nosi svoje stroške, nastale v tem postopku.

(1) UL C 273, 6.11.2004.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/3

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 9. januarja 2007 (Predlog za sprejetje predhodne odločbe Länsrätten i Stockholms län — Migrationsdomstolen — Švedska) — Yunying Jia proti Migrationsverket

(Zadeva C-1/05) (1)

(Svoboda ustanavljanja - Člen 43 ES - Direktiva 73/148/EGS - Državljan države članice s stalnim prebivališčem v drugi državi članici - Pravica do bivanja starša zakonca, pri čemer sta zakonec in starš državljana tretje države - Dolžnost tega starša, da zakonito biva v državi članici, ko se pridruži svoji družini v državi članici stalnega prebivališča - Dokazi, ki jih mora predložiti, da se ga šteje za vzdrževanega starša)

(2007/C 42/04)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Länsrätten i Stockholms län — Migrationsdomstolen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Yunying Jia

Tožena stranka: Migrationsverket

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Utlänningsnämnden — Razlaga člena 43 ES, člena 10 Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) in členov 1(d) in (b) Direktive Sveta 73/148/EGS z dne 21. maja 1973 o odpravi omejitev gibanja in bivanja v Skupnosti za državljane držav članic v zvezi z ustanavljanjem in opravljanjem storitev (UL L 172, str. 14) — Pravica do bivanja starša zakonca, pri čemer sta oba državljana tretje države, državljana države članice s stalnim prebivališčem v drugi državi članici, ki tega državljana vzdržuje — Dolžnost tega starša, da zakonito biva v državi članici, ko se pridruži svoji družini v državi članici stalnega prebivališča — Dokazi, ki jih mora predložiti, da se ga šteje za vzdrževanega starša.

Izrek

Pravo Skupnosti glede na zgoraj navedeno sodbo z dne 23. septembra 2003 v zadevi Akrich (C-109/01) državam članicam ne nalaga, naj dodelitev pravice do bivanja državljanu tretje države, ki je družinski član državljana Skupnosti, ki je uporabil pravico do prostega gibanja, pogojijo s tem, da je ta družinski član pred tem zakonito bival v drugi državi članici.

Člen 1(1)(d) Direktive Sveta 73/148/EGS z dne 21. maja 1973 o odpravi omejitev gibanja in bivanja v Skupnosti za državljane držav članic v zvezi z ustanavljanjem in opravljanjem storitev je treba razlagati tako, da se besedna zveza „ki jih [državljan] vzdržuje“ nanaša na dejstvo, da družinski član državljana Skupnosti s stalnim prebivališčem v drugi državi članici v smislu člena 43 ES potrebuje finančno pomoč tega državljana ali njegovega zakonca, da bi zadovoljil svoje temeljne potrebe v državi izvora ali državi, iz katere je prišel, ko je zaprosil za to, da se pridruži temu državljanu. Člen 6(b) iste direktive je treba razlagati tako, da se lahko potreba po finančni pomoči dokaže z vsemi primernimi sredstvi, medtem ko lahko zgolj pripravljenost državljana Skupnosti ali njegovega zakonca, da skrbita za družinskega člana, ne zadostuje za dokaz, da je družinski član dejansko vzdrževana oseba.

(1) UL C 57, 5.3.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/3

Sodba sodišča (tretji senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Överklagandenämnden för Högskolan — Švedska) — Kaj Lyyski proti Umeå universitet

(Zadeva C-40/05) (1)

(Prosto gibanje delavcev - Člen 39 ES - Ovire - Poklicno usposabljanje - Učitelji - Zavrnitev dostopa do usposabljanja kandidatu, zaposlenemu v šoli v drugi državi članici)

(2007/C 42/05)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Överklagandenämnden för Högskolan

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Kaj Lyyski

Tožena stranka: Umeå universitet

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Överklangandenämnden för högskolan (pritožbeni organ za visoko šolstvo) — Razlaga prava Skupnosti in zlasti člena 12 ES — Poklicno izobraževanje za odpravo pomanjkanja kvalificiranih učiteljev v državi članici za učitelje, zaposlene v šolah, in sicer z namenom, da si pridobijo kvalifikacije, potrebne za pogodbo za nedoločen čas — Zavrnitev kandidata, državljana te države članice, ki je zaposlen v šoli druge države članice

Izrek

Pravo Skupnosti ne nasprotuje temu, da nacionalni predpisi — ki začasno organizirajo usposabljanje, namenjeno temu, da se na kratek rok zadovolji povpraševanje po usposobljenih učiteljih v državi članici — zahtevajo, da so kandidati za to usposabljanje zaposleni v šoli te države; vendar se zaradi uporabe teh predpisov ne sme avtomatično izključiti vsaka prijava učitelja, ki ni zaposlen v taki ustanovi, ne da bi bila opravljena predhodna in posamična presoja upravičenosti te kandidature, in sicer med drugim z vidika sposobnosti zadevne osebe in možnosti nadzora praktičnega dela usposabljanja, ki se ga zadevna oseba udeleži, oziroma možnosti, da se zadevno osebo oprosti opravljanja tega dela usposabljanja.

(1) UL C 93, 16.4.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/4

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Irski

(Zadeva C-175/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/100/EGS - Avtorska pravica - Pravica dajanja v najem in pravica posojanja - Izključna pravica do javnega posojanja - Odstopanje - Pogoj plačila nadomestila - Oprostitev - Obseg)

(2007/C 42/06)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Shotter in W. Wils, zastopnika)

Tožena stranka: Irska (zastopniki: D. O'Hagan, zastopnik, E. Regan SC, J. Gormley, Advisory Counsel)

Intervenient v podporo tožene stranke: Kraljevina Španija (zastopnik: I. del Cuvillo Contreras, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države — Kršitev členov 1 in 5 Direktive Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL L 346, str. 6) — Odstopanje od izključne pravice do javnega posojanja — Obseg

Izrek

Irska s tem, da je vse kategorije ustanov za javno posojanje v smislu Direktive Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine oprostila plačevanja nadomestila avtorjem za njihovo posojanje, ni izpolnila obveznosti iz členov 1 in 5 te direktive.

2)	Irski se naloži plačilo stroškov.

3)	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

(1) UL C 155, 25.6.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/4

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Irski

(Zadeva C-183/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/43/EGS - Členi 12(1) in (2), 13(1)(b) in 16 - Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst - Varstvo vrst)

(2007/C 42/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. van Beek, zastopnik, M. Wemaëre, odvetnik)

Tožena stranka: Irska (zastopnik: D. O'Hagan, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države — Napačen prenos členov 12(1) in (2), 13(1)(b) in 16 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7)

Izrek

Irska se s tem, da:

—	ni sprejela vseh posebnih ukrepov, potrebnih za učinkovito izvajanje sistema strogega varstva, predvidenega v členu 12(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, in da

—

je ohranila v veljavi določbe oddelka 23(7) od (a) do (c) Zakona o prosto živečih živalskih in rastlinskih vrstah (Wildlife Act) iz leta 1976, kot je bil spremenjen s zakonom o spremembi tega zakona (Wildlife (Amendment) Act) iz leta 2000, ki niso združljive z določbami členov 12(1) in 16 Direktive 92/43,

ni uskladila z navedenimi členi Direktive 92/43 in ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Irski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 182, 23.7.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sozialgericht Berlin — Nemčija) — Innovative Technology Center GmbH (ITC) proti Bundesagentur für Arbeit

(Zadeva C-208/05) (1)

(Prosto gibanje delavcev - Svoboda opravljanja storitev - Nacionalna ureditev - Nakazilo države članice dolgovanega plačila za posredovanje agenciji za zaposlovanje - Zaposlitev z obveznimi prispevki za socialno zavarovanje v tej državi članici - Omejitev - Utemeljitev - Sorazmernost)

(2007/C 42/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Sozialgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Innovative Technology Center GmbH (ITC)

Tožena stranka: Bundesagentur für Arbeit

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Sozialgericht Berlin — Razlaga členov 18, 39, 49, 50 in 87 Pogodbe ES, kot tudi členov 3 in 7 Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) — Nacionalna zakonodaja, ki uvaja subvencije v korist zasebnih družb za zaposlovanje delovne sile v primeru, ko iskalec zaposlitve sklene pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan po sistemu socialne varnosti — Izključitev v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki ima sedež na ozemlju druge države članice.

Izrek

Členi 39 ES, 49 ES in 50 ES nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je člen 421g(1), drugi stavek, knjige III Sozialgesetzbuch, ki določa, da se nakazilo države članice zasebni agenciji za zaposlovanje plačila, ki ga tej agenciji dolguje iskalec zaposlitve za posredovano zaposlitev, izvrši pod pogojem, da je ta posrednik posredoval zaposlitev z obveznimi prispevki za socialno zavarovanje na ozemlju te države.

Nacionalno sodišče mora določbo nacionalnega prava — v obsegu pooblastila za prosto presojo, ki mu ga prizna nacionalno pravo — razlagati in jo uporabiti v skladu z zahtevami prava Skupnosti, in če taka skladna razlaga določb Pogodbe ES, ki posameznikom dajejo pravice, ki jih lahko uveljavljajo pred sodiščem in jih nacionalna sodišča morajo varovati, ni možna, nacionalno sodišče ne sme uporabiti določbe nacionalnega prava, ki bi bila v nasprotju z navednimi določbami.

(1) UL C 171, 9.7.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/5

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation — Chambre civile — Francija) — José Perez Naranjo proti Caisse régionale d'assurance maladie Nord-Picardie

(Zadeva C-265/05) (1)

(Uredba (EGS) št. 1408/71 - Členi 4(2a)10a in 95b - Dopolnilni dodatek za starost - Nacionalna zakonodaja, ki za dodelitev tega dodatka določa pogoj stalnega prebivališča - Posebna dajatev, za katero se ne plačujejo prispevki - Vpis v Prilogo IIa k Uredbi št. 1408/71)

(2007/C 42/09)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation — Chambre civile

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: José Perez Naranjo

Tožena stranka: Caisse régionale d'assurance maladie Nord-Picardie

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Cour de cassation — Chambre civile — Pariz — Razlaga členov 4(2)a, 10a, 19(1) in 95b Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, str. 2) kot je bila spremenjena — Nacionalna zakonodaja, ki za dodelitev dopolnilnega dodatka iz nacionalnega sklada socialne varnosti določa pogoj stalnega prebivališča — Pojem posebne dajatve, za katero se ne plačujejo prispevki — Vpis dodatka v Prilogo IIa Uredbe (EGS) št. 1408/71

Izrek

Taka dajatev, kot je dopolnilni dodatek, naveden v prilogi IIa, pod naslovom „Francija“, k Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, za samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kot je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, je posebna dajatev. Na podlagi preizkusa načina financiranja dopolnilnega dodatka na podlagi podatkov iz spisa, predloženega Sodišču, se zdi, da ni zadosti prepoznavne povezave med splošnim socialnim prispevkom in zadevno dajatvijo, zaradi česar je treba ugotoviti, da se za dopolnilni dodatek ne plačujejo prispevki. Vendar mora predložitveno sodišče preveriti točnost podatkov, navedenih v točkah od 48 do 52 te sodbe, da se dokončno ugotovi, ali se za to dajatev plačujejo prispevki ali ne.

(1) UL C 217, 3.9.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/6

Sodba sodišča (sedmi senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki

(Zadeva C-269/05) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člen 1 Uredbe (EGS) št. 4055/86 - Pomorski transporti - Pristaniška taksa za potniške in trgovske ladje - Pristaniška taksa za vozila, ki jih prevažajo trajekti - Diskriminacija)

(2007/C 42/10)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Zavvos in K. Simonsson, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnik: E. Skandalou, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države — Kršitev člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami (UL L 378, str. 1) — Pristaniška taksa za potniške in trgovske ladje — Uporaba nižje stopnje takse za ladje, ki plujejo med pristanišči znotraj države — Pristaniška taksa za vozila, ki jih prevažajo trajekti — Takse, ki se ne uporabljajo za vozila, ki potujejo med pristanišči znotraj države.

Izrek

S tem, da ohranja v veljavi:

—	pristaniške takse za potniške (vključno z ladjami za križarjenje) in trgovske ladje, kadar vplujejo, pristanejo ali se zasidrajo v Pirejskem ali Solunskem pristanišču, ki so, kadar gre za prevoze med dvema pristaniščema znotraj države, nižje od tistih, kadar gre za prevoze v tujino,

—

pristaniške takse v korist delniških družb za upravljanje s pristanišči, ustanovljenih z Zakonom št. 2932/2001, in v korist Pirejskega in Solunskega pristanišča, ki se zaračunajo za vozila, ki jih prevažajo trajekti, ki plujejo v tujino, ne zaračunajo pa se v primeru trajektnih povezav med grškimi pristanišči,

—	pravico iz člena 26(13) Zakona št. 1828/1989, da se v korist občin oziroma mest zaračunajo takse za vozila, ki jih prevažajo trajekti, ki plujejo v tujino,

Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami.

2)	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov postopka.

(1) UL C 229, 17.9.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/7

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe College van Beroep voor het bedrijfsleven — Nizozemska) — Vonk Dairy Products BV proti Productschap Zuivel

(Zadeva C-279/05) (1)

(Kmetijstvo - Skupna ureditev trgov - Sir - Členi od 16 do 18 Uredbe (EGS) št. 3665/87 - Diferencialna izvozna nadomestila - Skoraj takojšnji ponovni izvoz iz države uvoza - Dokaz o zlorabi - Povračilo neupravičeno izplačanih zneskov - Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 - Nadaljevana ali ponavljana nepravilnost)

(2007/C 42/11)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het bedrijfsleven

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vonk Dairy Products BV

Tožena stranka: Productschap Zuivel

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — College van Beroep voor het bedrijfsleven — Razlaga členov od 16 do 18 Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1) kot je bila v veljavi v času nastanka dejstev — Razlaga člena 3(1), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1) — Neupravičeno plačilo nadomestil v primeru izvoznikove zlorabe pri ponovnem izvozu — Določitev meril, ki omogočajo tako sklepanje — Nadaljevana ali ponavljana nepravilnost

Izrek

V okviru postopka za odvzem in povračilo dokončno izplačanih diferencialnih izvoznih nadomestil na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode je treba ugotovitev, da so navedena nadomestila neupravičena, podpreti z dokazom o izvoznikovi zlorabi, ki se predloži v skladu s pravili nacionalnega prava.

Nepravilnost je nadaljevana ali ponavljana v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, kadar jo stori subjekt iz Skupnosti, ki ima gospodarske koristi od vseh podobnih poslov, ki kršijo isto določbo prava Skupnosti. V zvezi s tem ni pomembno dejstvo, da se nepravilnost nanaša na sorazmerno majhen del vseh poslov, opravljenih v določenem obdobju, in da posli, za katere je ugotovljena nepravilnost, vedno zadevajo različne lote.

(1) UL C 257, 15.10.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/7

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden — Nizozemska) — Johan Piek proti Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij

(Zadeva C-384/05) (1)

(Mleko in mlečni proizvodi - Dodatne dajatve za mleko - Posebna referenčna količina - Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe (EGS) št. 857/84)

(2007/C 42/12)

Jezik postopka: Nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Johan Piek

Tožena stranka: Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Hoge Raad der Nederlanden — Razlaga člena 3(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 857/84 z dne 31. marca 1984 o sprejemu splošnih pravil za uporabo dajatve iz člena 5c Uredbe (EGS) št. 804/68 v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 90, str. 13) — Določitev referenčnih količin, ki so izvzete od dajatve — Nacionalni ukrep, ki predvideva dodelitev posebnih referenčnih količin proizvajalcem, ki so ali niso opravili investicije v okviru razvojnega načrta, med 1. septembrom 1981 in 31. marcem 1984 — Usklajenost s skupnostno uredbo, ki predvideva obdobje med 1. januarjem 1981 in 31. marcem 1984

Izrek

Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 857/84 z dne 31. marca 1984 o sprejemu splošnih pravil za uporabo dajatve iz člena 5c Uredbe (EGS) št. 804/68 v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki omeji kategorijo proizvajalcev mleka, ki lahko koristijo posebno referenčno količino, na tiste, ki so sprejeli investicijske obveznosti po 1. septembru 1981, vendar pred 1. marcem 1984.

(1) UL C 330, 24.12.2005.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/8

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden — Nizozemska) — B.A.S. Trucks BV proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-400/05) (1)

(Skupna carinska tarifa - Kombinirana nomenklatura - Tarifna uvrstitev - Tarifna podštevilka 8704 10 - Vozilo, narejeno za uporabo na gradbiščih in namenjeno za prevoz in razkladanje materialov, kot tudi za uporabo na cestnem omrežju)

(2007/C 42/13)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: B.A.S. Trucks BV

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Hoge Raad der Nederlanden — Tarifna uvrstitev vozila, narejenega za uporabo na gradbiščih in namenjenega za prevoz in razkladanje materialov, kot tudi za uporabo na cestnem omrežju — Morebitna uvrstitev pod tarifno številko KN 8704 10 kot „samorazkladalna vozila za delo izven cestnega omrežja“

Izrek

Podštevilko 8704 10 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998, je treba razlagati tako, da pod njo spadajo samorazkladalna motorna vozila v smislu navedene tarifne podštevilke, ki so izdelana posebej in najprej za delo zunaj utrjene javne ceste. Dejstvo, da imajo samorazkladalna motorna vozila lastnosti, ki jim dodatno omogočajo vožnjo po utrjeni javni cesti, ni ovira za njihovo uvrstitev kot samorazkladalna motorna vozila v smislu te tarifne podštevilke.

(1) UL C 36, 11.2.2006.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/8

Pritožba, ki jo je vložila British Aggregates Association 27. novembra 2006 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi razširjeni senat), razglašeno 13. septembra 2006 v zadevi British Aggregates Association proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-210/02

(Zadeva C-487/06)

(2007/C 42/14)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Aggregates Association (zastopnika: C. Pouncey, Solicitor, L. Van den Hende, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlogi pritožnice:

—	razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje z dne 13. septembra 2006 v zadevi T-210/02;

—	razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2002) 1478 konč. z dne 24. aprila 2002 („državna pomoč N. 863/01- Združeno kraljestvo/Aggregates Levy“, razen v delu, ki zadeva oprostitev za Severno Irsko; in

—	naložitev Komisiji plačila stroškov pritožnice v tem postopku in v postopku pred Sodiščem prve stopnje v zadevi T-210/01.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica zatrjuje, da je izpodbijano sodbo Sodišča prve stopnje treba razveljaviti iz naslednjih razlogov:

—	Sodišče prve stopnje je storilo napako pri presoji s tem, da ni objektivno presodilo obstoj državne pomoči.

—	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem, da je pri presoji selektivnosti razlikovalo med položajem AGL in položajem, ki se je obravnaval v zadevi Adria-Wien Pipeline (1).

—	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem, da je priznalo, da okoljska dajatev ni selektivna, ker se uporablja za specifični sektor, ne da bi zahtevalo ali predložilo jasno definicijo tega sektorja.

—	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem, da je uporabilo neustrezno „merilo nadzora“ nad odločbo Komisije.

—	Sodišče prve stopnje je storilo napako pri presoji „narave in splošne sheme“ AGL in v zvezi z vprašanjem izvozne oprostitve.

—	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem, da je potrdilo, da Komisija ni imela obveznosti uvedbe formalnega postopka preiskave.

—	Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je izpodbijana odločba zadostno obrazložena.

(1) Sodba Sodišča z dne 8. novembra 2001 (C-143/99, Recueil, str. I-8365).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/9

Pritožba, ki jo je 1. decembra 2006 vložil Bart Nijs zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 3. oktobra 2006 v zadevi T-171/05, Bart Nijs proti Računskemu sodišču

(Zadeva C-495/06)

(2007/C 42/15)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Bart Nijs (zastopnik: F. Rollinger, avocat)

Druga stranka v postopku: Računsko sodišče Evropskih skupnosti

Predlogi

—	razglasiti pritožbo za dopustno in utemeljeno;

—	spremeniti sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 3. oktobra 2006 v zadevi T-171/05, Bart Nijs proti Računskemu sodišču;

—	razglasiti za nične odločbe, ki so predmet vloge v zadevi T-171/05, zlasti odločbo o dokončni sestavi ocenjevalnega poročila o pritožniku za obdobje 2003 in odločbo o napredovanju gospe Y na delovno mesto revizorke na nizozemskem oddelku Prevajalske službe Računskega sodišča v letu 2004;

—	ugoditi zahtevi za povračilo utrpele škode v višini izgube dohodka pritožnika glede na položaj, v katerem bi se znašel, če bi napredoval;

—	naložiti Računskemu sodišču plačilo stroškov tožbe, dveh predlogov za izdajo začasne odredbe in te pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S pritožbo pritožnik v bistvu očita Sodišču prve stopnje, da se ni izreklo o devetem pritožbenem razlogu v vlogi glede nespoštovanja obveznosti organa, pristojnega za imenovanja (OPI), da brez zamude Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) sporoči primere zastraševanja in goljufije, ki škodijo sistemu invalidskih pokojnin. Če bi bil tak preizkus opravljen, potem bi bilo razkritih več nepravilnosti, ki jih je OPI storil, in zlasti, da je ga. Y začasno nezakonito izvrševala svoje funkcije in da je tudi pritožnikov nadrejeni nezakonito izvrševal svoje funkcije. Enako naj bi dejstvo, da OPI ni obvestil odbora za pritožbe o osebnem interesu, ki so ga imeli nadrejeni dveh zadevnih uradnikov pri njunem ocenjevanju, vplivalo na veljavnost dokončnega ocenjevalnega poročila o pritožniku.

Drugič pritožnik izpodbija trditev Sodišča prve stopnje, da ni predložil nikakršnega dokaza, s katerim bi se lahko dokazala točnost njegove trditve, da je bila ga. Y pozvana k začasnemu izvrševanju funkcij revizorke, ali s katerim bi se lahko pokazala vsaj verjetnost te trditve. Namreč, prvič, ta ni vedel za začasno razporeditev marca 2003 in ta podatek, odkrit dve leti pozneje, naj bi torej pomenil novo dejstvo, ki upravičuje dopustnost njegove vloge z dne 16. decembra 2005. Drugič enajst pritožbenih razlogov, na katere se v vlogi sklicuje in ki so daleč od tega, da bi ovrgli trditev nezakonite začasne razporeditve, nasprotno, to trditev še podkrepijo. Sodišče prve stopnje je molčalo o teh pritožbenih razlogih in je utemeljilo svoje sklepanje na enem samem pritožbenem razlogu, ki ga pritožnik sam ni podal.

Končno pritožnik trdi, da je treba odločbo o njegovem nenapredovanju in odločbo o napredovanju ga. Y vzeti kot eno samo in nedeljivo odločbo, ki je bila resnično sprejeta pred uradnima datuma, in sicer z uporabo člena 7(2) Kadrovskih predpisov glede kariere ga. Y je bilo to jeseni 2003, in da naj bi odločba o njenem napredovanju pomenila akt, ki posega v položaj pritožnika, ker naj bi spremenila njegov pravni položaj in hkrati naj bi pomenila zlorabo pooblastil, prikrito kazen in zanj diskriminatorni ukrep.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/10

Pritožba CAS Succhi di Frutta SpA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), z dne 13. septembra 2006 v zadevi CAS Succhi di Frutta SpA proti Komisiji, T-226/01 vložena 5. decembra 2006

(Zadeva C-497/06)

(2007/C 42/16)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: CAS Succhi di Frutta SpA (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone in D. Fioretti, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi:

—	razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve Sodišču prve stopnje, da ob upoštevanju podatkov, ki jih bo zagotovilo Sodišče, meritorno odloči;

—	naložitev stroškov tega postopka in postopka v zadevi T-226/01 Komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Razloge za izpodbijanje sodbe Sodišča prve stopnje je mogoče razdeliti v štiri skupine glede na: pomen sodbe v zadevi Komisija proti CAS (C-496/99 P); nadomestitev sadja; količnike enakovrednosti; stroške za varstvo pravic pritožnice.

Glede pomena sodbe v zadevi Komisija proti CAS (C-496/99 P) pritožnica zatrjuje: sprevračanje in napačen prikaz trditev pritožnice o pomenu sodbe v zadevi Komisija proti CAS, T-226/01; kršitev načela pravnomočno razsojene stvari; napačen prikaz zahteve za povrnitev škode predvidene v sodbi Komisija proti CAS; napačno razlago pogojev za vložitev zahtevka za povrnitev škode.

V zvezi z nadomestitvijo sadja pritožnik zatrjuje: pomanjkljivost obrazložitve v zvezi s škodo, nastalo zaradi nadomestitve sadja, in očitno napako pri presoji ugotovitev pritožnice o nezakonitosti natečaja; napako o pravnem pomenu nadomestitve sadja v okviru mehanizma dodelitve; kršitev načela pravnomočno razsojene stvari v zvezi z vprašanjem, kdaj je bilo gotovo, da bo prišlo do nadomestitve sadja; sprevračanje dokazov iz spisa in pomanjkljivo obrazložitev glede prednosti v zvezi z nadomestitvijo sadja in seznanitvijo tožeče stranke marca 1996; kršitev postopkovnih pravil, očitno sprevračanje dokazov ter kršitev splošnih načel glede dokaznega bremena.

Glede količnikov enakovrednosti pritožnica izpodbija napačno določitev količine sadja, ki ga je treba upoštevati pri izračunu škode.

Končno, v zvezi s stroški za varstvo svojih pravic pritožnica zatrjuje kršitev načela povrnitve škode za stroške glede tehnične in pravne pomoči ter kršitev načela povrnitve škode za stroške udeležbe na natečaju.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Giudice di pace di Genova (Italija) 8. decembra 2006 — Corporación Dermoestética SA proti To Me Group Advertising Media

(Zadeva C-500/06)

(2007/C 42/17)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di pace di Genova

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Corporación Dermoestética SA

Tožena stranka: To Me Group Advertising Media

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali so s členom 49 Pogodbe ES združljive nacionalne določbe, kot so členi 4, 5 in 9a Zakona št. 175 iz leta 1992 in Ministrski dekret št. 657 z dne 19. septembra 1994 in/ali upravna praksa, ki na nacionalni televiziji prepovedujejo predvajanje televizijskega oglasa za zdravstvene in kirurške posege, ki se opravljajo v za to pooblaščenih zasebnih zdravstvenih ustanovah, čeprav je predvajanje takega oglasa dovoljeno na lokalnih televizijskih programih, in ki za oddajanje takih oglasov hkrati določajo omejitev izdatkov v višini petih odstotkov izkazanih prihodkov prejšnjega leta?

Ali so s členom 43 Pogodbe ES združljive nacionalne določbe, kot so členi 4, 5 in 9a Zakona št. 175 iz leta 1992 in Ministrski dekret št. 657 z dne 16. septembra 1994 in/ali upravna praksa, ki na nacionalni televiziji prepovedujejo predvajanje televizijskega oglasa za zdravstvene in kirurške posege, ki se opravljajo v za to pooblaščenih zasebnih zdravstvenih ustanovah, čeprav je predvajanje tega oglasa dovoljeno na lokalnih televizijskih programih in ki določajo, da je za navedeno predvajanje oglasa hkrati potrebno predhodno dovoljenje za predvajanje vsake občine in mnenje pokrajinskega poklicnega združenja, in določajo še omejitev izdatkov v višini petih odstotkov izkazanih prihodkov prejšnjega leta?

Ali člena 43 in/ali 49 Pogodbe ES nasprotujeta temu, da se za predvajanje informativnega oglasa o zdravstvenih in kirurških posegih estetske narave, ki se opravljajo v za to pooblaščenih zasebnih zdravstvenih ustanovah, zahteva dodatno predhodno dovoljenje lokalnih upravnih organov in/ali poklicnih združenj?

Ali so Federazione nazionale degli ordini dei medici (FNOMCEO) in z njo povezana poklicna združenja s tem, da so sprejela etični kodeks, ki določa omejitve za oglase zdravstvene stroke, in da so pri razlagi določb o oglasih o zdravstvenih storitvah sprejela prakso, ki zelo omejuje pravico zdravnikov do oglašanja njihovih dejavnosti — ukrepa, ki zavezujeta vse zdravnike —, omejila konkurenco preko tega, kar je dovoljeno na podlagi nacionalnega prava, v nasprotju s členom 81(1) ES?

Ali je, v vsakem primeru, razlagalna praksa, ki jo je sprejela FNOMCEO, v nasprotju s členi 3(g), 4, 98, 10, 81 in, mogoče, 86 Pogodbe ES, če tako prakso dovoljuje nacionalno pravo, ki od pristojnih pokrajinskih združenj zahteva, da preverijo preglednost in resničnost oglasov zdravnikov brez navedbe meril in postopkov, ki se uporabijo pri izvajanju takega pooblastila?

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/11

Pritožba, ki jo je 11. decembra 2006 vložila GlaxoSmithKline Services Unlimited (GSK), nekdanja Glaxo Wellcome plc zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti razširjeni senat), z dne 27. septembra 2006 v zadevi T-168/01, GlaxoSmithKline Services Unlimited proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Zadeva C-501/06)

(2007/C 42/18)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: GlaxoSmithKline Services Unlimited, nekdanja Glaxo Wellcome plc (zastopniki: I. Forrester QC, J. Venit, member of the New York Bar, S. Martínez Lage, abogado, A. Komninos, Δικηγόρος, A. Schulz, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, European Association of Euro Pharmaceutical Companies (EAEPC), Bundesverband der Arzneimittel-Importeure eV, Spain Pharma, SA, Asociación de exportadores españoles de productos farmacéuticos (Aseprofar)

Predlogi pritožnice:

—	razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje, v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog GSK za razglasitev ničnosti člena 1 izpodbijane odločbe, ali sprejetje drugih ustreznih pravičnih ukrepov.

—	naložitev plačila stroškov GSK.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti, v delu, v katerem je zavrnjen predlog GSK za razglasitev ničnosti člena 1 izpodbijane odločbe, na naslednji podlagi:

—

Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da splošni prodajni pogoji ustvarjajo znatne protikonkurenčne učinke in zato kršijo člen 81(1) ES, ker ni pravilno ocenilo njihovega pravnega in ekonomskega konteksta. Nadalje (i) cenovna konkurenca med distributerji, na katero se Sodišče prve stopnje sklicuje v svoji sodbi je sama posledica izkrivljanja trga in (ii) Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na zatrjevano prednost, ki bi jo lahko imeli končni potrošniki v državah uvoza zaradi nastopanja španskih prodajalcev grosistov v konkurenci med distributerji.

—	Sodišče prve stopnje ni bilo pristojno za ugotavljanje dejstev glede možnega učinka na paciente in na tiste, ki so za zdravila plačali, ker za to ni podlage v izpodbijani odločbi Komisije.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/11

Tožba, vložena 13. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-504/06)

(2007/C 42/19)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Pignataro-Nolin in I. Kaufmann-Bühler, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke

—

ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem, da v italijansko pravo ni pravilno prenesla člena 3(1) Direktive Sveta 92/57/EGS (1) z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS (2)), ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V italijanskem pravu urejajo gradbišča z manj kot dvesto delavci in na katerih niso bila opravljena dela iz Priloge II k Direktivi, izključno določbe člena 7 Dekreta št. 626/1994. V skladu s tem členom imajo delodajalci, ki prenesejo dela v obratu ali v proizvodni enoti na podizvajalce ali samozaposlene, splošno obveznost sodelovanja in koordinacije. Tega člena Dekreta zato naj ne bi bilo mogoče upoštevati kot prenos natančnih in podrobnih določb Direktive 92/57/EGS o koordinaciji, ki se zahteva pri pripravi in izvedbi gradbenih del.

(1) UL L 245, str. 6.

(2) UL L 183, str. 1.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria regionale di Genova (Italija) 12. junija 2006 — Agenzia Dogane Circoscrizione Doganale di Genova proti Euricom SpA

(Zadeva C-505/06)

(2007/C 42/20)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria regionale di Genova

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Agenzia Dogane Circoscrizione Doganale di Genova

Tožena stranka: Euricom SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 216 carinskega zakonika Skupnosti razlagati tako, da se uporablja izključno za izdelke, ki so bili pridobljeni v postopku aktivnega plemenitenja in ki vsebujejo neskupnostno blago, ali pa ta člen pomeni podlago za carinski dolg, ki je neodvisen od drugih dolgov in je utemeljen z zahtevo, da se ne odobri dvojna carinska oprostitev?

Ali v okviru postopka aktivnega plemenitenja, ki je bil izveden na poseben način predhodnega izvoza in uvoza enakovrednega nadomestnega blaga (EX-IM), člen 115(1) in (3) carinskega zakonika Skupnosti in ustrezne izvedbene določbe Uredbe 2913/92/EGS (1), v vsakem primeru urejajo pridobitev carinskega statusa skupnostnega blaga in ugodnost ustrezne odobritve oprostitve plačila carine ob uvozu za izdelek, ki je bil uvožen za nadomestilo tistega, ki je bil predhodno izvožen kot izdelek z izvorom iz Italije, ali pa se te določbe ne uporabijo, če naveden postopek, za izdelke v sporu o glavni svari, zadeva predhodne izvoze v države, s katerimi je Evropska skupnost sklenila ustrezne sporazume?

Ali v tem primeru dejstvo, da zgoraj navedeni člen 115(3) določa, da uvoženo nadomestno blago pridobi carinski status predhodno izvoženega skupnostnega blaga, vpliva na ta postopek, zlasti na izvor Skupnosti predhodno izvoženega nacionalnega riža? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, kakšno je razmerje med carinskim postopkom aktivnega plemenitenja in pravili o izvoru, določenimi v carinskem zakoniku Skupnosti in v sporazumih z državami SVE?

Ali je člen 15(2) sporazumov med Evropsko skupnostjo in državami SVE, ki določa, da se prepoved vračila carin za surovine, ki ne izvirajo iz Skupnosti in ki so uporabljene pri proizvodnji izvoženih izdelkov s potrdilom EUR 1 (ki ga izda carinski organ Skupnosti), ne uporabi, če so ti izdelki nasprotno namenjeni nacionalni potrošnji, treba razlagati v smislu, da členu 216 carinskega zakonika Skupnosti dejansko odvzame vsak učinek?

(1) UL L 302, str. 1.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/12

Pritožba, ki jo je vložila PTV Planung Transport Verkehr AG 18. decembra 2006 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 10. oktobra 2006 v zadevi T-302/03, PTV Planung Transport Verkehr AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-512/06)

(2007/C 42/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: PTV Planung Transport Verkehr AG (zastopnik: Dr. F. Nielsen, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu

Predlogi pritožnice:

—	razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 10. oktobra 2006 (zadeva T-302/03),

—	stroške postopka naj nosita tožena stranka in nasprotujoča stranka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S sodbo Sodišča prve stopnje z dne 10. oktobra 2006 naj bi bil kršen člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (1). Sodišče prve stopnje naj bi nepravilno ugotovilo, da med znakom „map&guide“ ter proizvodom „računalniški programi“ in storitvami „računalniško programiranje“ obstaja „neposredna in konkretna zveza in da znak ‚map&guide‘ omogoča, da se te proizvode in storitve ‚takoj prepozna‘ (točka 40 sodbe). Dalje naj bi Sodišče prve stopnje neupravičeno izhajalo iz tega, da znak ‚map&guide‘ upoštevni javnosti omogoča, da takoj in brez razmišljanja ugotovi neposredno in konkretno zvezo s proizvodom ‚računalniškimi programi‘ in storitvijo ‚računalniško programiranje‘, ki nudita vlogo zemljevida (mest) in vodiča (potovalnega)“ (točka 47 sodbe). Končno naj bi bilo v sodbi ugotovljeno, da so v razredu proizvodov „računalniški programi“ in storitev „računalniško programiranje“ tudi proizvodi in storitve, ki predstavljajo načrte (mest) in vodiče (potovalne).

Sodišče prve stopnje naj bi v sodbi narobe povzelo razlago člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. V nasprotju z mnenjem Sodišča prve stopnje naj bi prijavljena znamka ne bila brez razlikovalnega učinka. Prijavljena znamka naj ne bi bila opisna. „Konkretno in neposredno zvezo“ kot tudi „takojšnjo prepoznavo“ bi bilo mogoče ugotoviti le v primeru, če bi šlo za izraz, ki bi proizvode in storitve označeval neposredno ali opisoval njihove lastnosti, ki se vsakega proizvoda ali storitve neposredno, namreč kot takih, „držijo“. Pri oznaki „map&guide“ naj to ne bi bilo tako. Neposredno ne označuje ne proizvoda „računalniški programi“ ne storitve „računalniško programiranje“ niti ne gre za označbo s proizvodom ali storitvijo neposredno povezanih kakovostnih lastnosti. Javnost naj ne bi imela možnosti „takoj in brez razmišljanja ugotoviti neposredno in konkretno zvezo z ‚računalniškimi programi‘ in storitvijo ‚računalniško programiranje‘, ki nudita vlogo zemljevida (mest) in vodiča (potovalnega)“. Ne storitev „računalniško programiranje“ ne proizvod „računalniški programi“ tudi ne moreta „predstavljati“ vloge zemljevida (mest) oziroma vodiča (potovalnega).

Zveza, ki jo je ugotovilo Sodišče prve stopnje med znakom „map&guide“ ter konkretnim zadevnim proizvodom „računalniški programi“ in konkretno zadevno storitvijo „računalniško programiranje“ naj kot taka torej ne bi obstajala, temveč naj bi bila vzpostavljena z miselno konstrukcijo.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/13

Pritožba, ki jo je Komisija Evropskih skupnosti 18. decembra 2006 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti razširjeni senat) z dne 27. septembra 2006 v zadevi GlaxoSmithKline Services Unlimited, nekdanji Glaxo Wellcome plc proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-168/01

(Zadeva C-513/06 P)

(2007/C 42/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: T. Christoforou, F. Castillo de la Torre in E. Gippini Fournier, zastopniki)

Druge stranke v postopku: European Association of Euro Pharmaceutical Companies (EAEPC), Bundesverband der Arzneimittel-Importeure eV, Spain Pharma, SA, Asociación de exportadores españoles de productos farmacéuticos (Aseprofar), GlaxoSmithKline Services Unlimited, nekdanji Glaxo Wellcome plc

Predlogi pritožnice:

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi točko 1 in točke od 3 do 5 izreka sodbe Sodišča prve stopnje z dne 27. septembra 2006 v zadevi GlaxoSmithKline Services Ltd. proti Komisiji Evropskih skupnosti (zadeva T-168/01).

—	z zavrnitvijo ničnostne tožbe v zadevi T-168/01 kot neutemeljene, dokončno odloči o zadevi;

—	tožeči stranki v zadevi T-168/01 naloži plačilo stroškov, ki so Komisiji nastali v navedeni zadevi in s to pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija se strinja z ugotovitvami Sodišča prve stopnje glede obrazložitve izpodbijane odločbe; obstoja sporazuma med družbami; zatrjevane zlorabe pooblastil in zatrjevane kršitve načela subsidiarnosti ter člena 43 ES.

Komisija glede dela sodbe, ki se nanaša na obstoj protikonkurenčnega „učinka“, prereka argumente, ki jim je sledilo Sodišče prve stopnje. Vztraja, da presoja Sodišča, s katero je bil potrjen obstoj omejevalnih „učinkov“, pravzaprav pomeni presojo omejevalnega „cilja“ sporazuma z upoštevanjem pravnega in gospodarskega okvira, zaradi česar bi moralo Sodišče potrditi ugotovitev iz Odločbe, da je imel sporazum protikonkurenčni cilj. Komisija ima glede ostalih ugotovitev o „učinkih“ resne ugovore, še zlasti glede: opredelitve upoštevnega trga; zavrnitve ugotovitev Komisije, ki izhajajo iz člena 81(1)(d), s pravno napačno trditvijo, da so se na geografsko različnih trgih oblikovale različne cene; in številnih ugotovitev v sodbi, pri katerih je Sodišče presojo Komisije glede dejstev in ekonomskih dokazov nadomestilo z lastno presojo, kar v postopku sodnega nadzora ni dovoljeno. Vendar pa glede na to, da se Komisija strinja s končnimi ugotovitvami Sodišča, t.j. da je imel zadevni sporazum protikonkurenčne učinke, na tej stopnji ne namerava vložiti pritožbe zoper ta del sodbe.

V okviru te pritožbe se navajata dva sklopa pritožbenih razlogov. Prvi se nanaša na ugotovitve v zvezi z členom 81(1), zlasti na napačno uporabo prava in izkrivljanja pri razlagi in uporabi pojma „cilj“ v določbi, ter na številna izkrivljanja, napačno uporabo prava in nepopolnosti oziroma protislovja v obrazložitvi glede „pravnega in gospodarskega okvira“ sporazuma. Drugi sklop pritožbenih razlogov se nanaša na ugotovitve glede na člen 81(3): najprej in predvsem na tiste, ki so povezane s prvim pogojem v tej določbi, vendar tudi na odsotnost obravnave nekaterih drugih pogojev.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/14

Pritožba, ki jo je vložila Komisija Evropskih skupnosti 20. decembra 2006 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 27. septembra 2006 v zadevi Ferriere Nord SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-153/04

(Zadeva C-516/06 P)

(2007/C 42/23)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Di Bucci in F. Amato, zastopnika)

Druga stranka v postopku: Ferriere Nord SpA

Predlogi pritožnice:

—	naj se izpodbijana sodba v delu, v katerem je bila razglašena za dopustno ničnostna tožba, ki jo je vložila družba Ferriere Nord zoper dopis Komisije z dne 5. februarja 2004 in zoper telefaks Komisije z dne 13. aprila 2004, razveljavi;

—	naj se razglasi za nedopustno in torej zavrže ničnostno tožbo, ki jo je družba Ferriere Nord vložila v postopku na prvi stopnji zoper sporna akta;

—	naj se družbi Ferriere Nord naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. septembra 2006 v zadevi Ferriere Nord S.p.A proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-153/04, v delu, v katerem razglasi za dopustno tožbo, vloženo v postopku na prvi stopnji, krši člen 230, prvi odstavek, ES v povezavi s členom 249 ES v zvezi z razlago pojma izpodbojnega akta in ni oziroma je napačno obrazložena ter je zaradi nepristojnosti Sodišča prve stopnje pravno napačna.

Sodišče prve stopnje ni izkazalo, da naj bi izpodbijani akti imeli obvezujoče pravne učinke, ki bi lahko škodili interesom tožeče stranke v postopku na prvi stopnji tako, da bi občutno spremenili njen pravni položaj. Poleg tega je svoj sklep o dopustnosti napačno utemeljilo s prav tako nedokazano trditvijo, da naj bi bili akti, izpodbijani v postopku na prvi stopnji, domnevno zakoniti. Na koncu, Sodišče prve stopnje je prekoračilo pooblastila, ki so mu dana s Pogodbo.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/14

Tožba, vložena 20. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-517/06)

(2007/C 42/24)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Braun in E. Montaguti)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Republika Avstrija s tem, da v predpisanem roku v zveznih deželah Štajerski in Solnograški ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (1), oziroma, ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Republiki Avstriji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 1. julija 2005.

(1) UL L 345, str. 90.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/15

Tožba, vložena 20. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-518/06)

(2007/C 42/25)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in N. Yerrell, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi:

Ugotovi naj se, da Italijanska republika,

—	s sprejemanjem in ohranjanjem zakonodaje, v skladu s katero je treba premije za zavarovanje odgovornosti voznika proti tretjim osebam izračunavati na podlagi določenih parametrov;

—	z vezanjem premij za zavarovanje odgovornosti voznika proti tretjim osebam na retroaktivni nadzor,

ni izpolnila obveznosti svobodnega trženja zavarovalnih proizvodov, ki izhaja iz določb o prostih cenah iz členov 6, 29 in 39 Direktive Sveta 92/49/EGS (1) z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju, ki je drugačno od življenjskega zavarovanja in ki spreminja direktivi 73/239/EGS in 88/357/EGS (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) (v nadaljevanju: Direktiva 92/49);

—	s pregledovanjem načinov, s katerimi zavarovalnice z osrednjim sedežem v drugi državi članici, ki pa delujejo v Italiji na podlagi svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, izračunavajo svoje zavarovalne premije;

—	z nalaganjem sankcij v primeru kršitev italijanskih predpisov, ki se nanašajo na način izračuna zavarovalnih premij tudi glede zavarovalnic z osrednjim sedežem v drugi državi članici, ki pa delujejo v Italiji na podlagi svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev,

ni izpolnila obveznosti iz določb iz člena 9 Direktive 92/49;

—	z ohranitvijo obveznosti sklepanja zavarovanja odgovornosti voznika za vse zavarovalnice, vključno z zavarovalnicami z osrednjim sedežem v drugi državi članici, ki pa delujejo v Italiji na podlagi svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev,

ni izpolnila obveznosti iz členov 43 in 49 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2)	Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Obveznost zavarovalnic, da v skladu z „lastnimi tehničnimi bazami, dovolj velikimi in razširjenimi na najmanj pet let“ določijo neto premije in te uskladijo z določenim tržnim povprečjem, kot tudi to, da v primeru kršitve navedenih obveznosti, podredijo premije retroaktivnemu nadzoru s posledično možnostjo uporabe posebej velikih sankcij s strani italijanskih nadzornih organov, predstavljajo kršitev načela prostih cen, določenega v Direktivi 92/49. Italijanski predpisi namreč učinkujejo tako, da tvorijo sistem kontroliranih premij in tako preprečujejo zavarovalnicam, da prosto tržijo svoje storitve na način, za katerega menijo, da je primeren, ter da prosto določijo svoje cene in s tem ovirajo vzpostavitev enotnega trga na področju zavarovanja.

Država Italija ne more uveljavljati splošnega interesa, ki je podlaga za sprejetje nacionalnih določb, za to, da se opraviči odstop od načela prostih cen podjetij, določenega z določbami prava Skupnosti, saj ne gre za eno izmed izjem, ki jih izrecno določa Direktiva 92/49 v členih 29(2) in 39(3).

Dejanski nadzor, ki ga nad načinom, na katerega zavarovalnice, ki delujejo v Italiji na podlagi svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, izračunavajo svoje zavarovalne premije, izvajajo italijanski nadzorni organ oziroma nadzorni organ države članice gostiteljice, kot tudi naložitev sankcij s strani istega italijanskega nadzornega organa v primeru kršitve italijanskih predpisov, predstavlja kršitev razdelitve pristojnosti med matično državo članico (namreč: osrednjega sedeža zavarovalnice) in državo članico gostiteljico, določeno s členom 9 Direktive 92/49.

Obveznost sklepanja, naložena vsem agencijam, ki se ukvarjajo s panogo zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ne glede na to, kje je njihov sedež in v odnosu do vseh kategorij zavarovancev in vseh italijanskih regij, kot tudi možnost uporabe sankcij s strani italijanskega nadzornega organa v primeru kršitve navedene obveznosti, pomeni omejitev temeljne svobode ustanavljanja, ki jo kot tako prepoveduje člen 43, in poleg tega predstavlja omejitev svobodnega opravljanja storitev, neskladno s členom 49 Pogodbe ES. Obveznost sklepanja obveznega zavarovanja odgovornosti voznika proti tretjim, določenega v italijanskih predpisih, predstavlja resno oviro pri izvajanju dejavnosti zavarovalnic v Italiji, saj navedena obveznost odvrača zavarovalnice s sedežem v drugih državah članicah od ustanavljanja oz. izvajanja storitev v Italiji in ovira dostop na italijanski trg.

Obveznost sklepanja glede na zasledovani cilj predstavlja neupravičeno in nesorazmerno oviro. Kajti „pojem javnega reda se lahko uporabi le v primeru dejanske in dovolj resne nevarnosti za temeljni interes družbe“ in „ugovor javnega reda, tako kot vsako drugo izjemo od temeljnega načela pogodbe, je treba razlagati na omejevalen način“ sodba v zadevi C-348/96 z dne 19. januarja 1999Kazenski postopek proti Donatelli Calfa, C-348/96, Recueil, str. I-11, točki 21 in 23).

Poleg tega se ta omejitev zdi neprimerna za zasledovanje cilja, zaradi katerega je bila sprejeta, v kolikor taka razširjena obveznost sklepanja onemogoča oblikovanje in dejavnost specializiranih zavarovalniških sektorjev, ki bi lahko, zlasti s pridobljeno specializacijo, primerneje in učinkoviteje zadovoljili zahteve potrošnikov.

Končno gre ta omejitev preko tega, kar je potrebno za dosego cilja vzdrževanja javnega reda in varstva potrošnikov, tako z geografskega vidika, v kolikor problemi, ki se nanašajo na javni red, po mnenju samih italijanskih organov le „posebna geografska področja“ nacionalnega ozemlja, kot tudi z vidika vsebine, saj so zavarovalnice, ki delujejo v Italiji, dolžne zavarovati kateregakoli lastnika ali voznika motornih vozil, ne glede na tveganje, ki ga tak lastnik ali voznik predstavlja z vidika odgovornosti za škodo proti tretjim osebam.

(1) UL L 228, str. 1.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/16

Pritožba, ki jo je vložila Athinaïki Techniki AE 21. decembra 2006 zoper sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašen 26. septembra 2006 v zadevi T-94/05, Athinaïki Techniki AE proti Komisiji

(Zadeva C-521/06 P)

(2007/C 42/26)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Athinaiki Techniki AE (zastopnik: S. A. Pappas, Δικηγόρος)

Drugi stranki v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, Athens Resort Casino AE Symmetochon

Predlogi

—	razglasitev izpodbijanega sklepa za ničnega;

—	ugoditev predlogom, podanih na prvi stopnji;

—	naložitev plačila stroškov Komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica se za utemeljitev pritožbe sklicuje na samo en pritožbeni razlog, in sicer na napako, ki naj bi jo Sodišče prve stopnje storilo pri pravni opredelitvi dopisa o ustavitvi postopka s pritožbo. Prvič naj bi bila ustavitev postopka, ki jo je izvedla Komisija, dokončna; drugič pa naj bi iz okoliščin, v katerih je Komisija odločala, nedvoumno izhajalo, da je ta implicitno sprejela obrazloženo odločbo o opredelitvi državnih pomoči, ki so predmet pritožbe. Sodišče prve stopnje je zato s tem, ko je presodilo, da zoper izpodbijani dopis ni mogoče vložiti tožbe in da se tožba zavrže kot nedopustna, napačno uporabilo pravo.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/16

Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-522/06)

(2007/C 42/27)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Alcover San Pedro, B. Stromsky, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da ni opredelila pogojev za minimalno usposobljenost, ki se zahtevajo za določene člane osebja, ki opravljajo delo v zajemu, recikliranju in predelavi ter uničevanju nadzorovanih snovi v skladu s členom 16(5) Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (1), in da v Valonski regiji ni sprejela vseh izvedljivih previdnostnih ukrepov za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja nadzorovanih snovi ter s tem, da ni opravljala letnega nadzora zaradi uhajanja v skladu s členom 17(1) iste Uredbe, ni izpolnila obveznosti iz členov 16(5) in 17(1) te Uredbe.

—	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe trdi, da Kraljevina Belgija, prvič, ni opredelila pogojev za minimalno usposobljenost, ki se zahtevajo za osebje, odgovorno za zajem, recikliranj in predelavo ter uničevanje nadzorovanih snovi iz člena 2 uredbe, ki so vsebovane v opremi za hlajenje in klimatizacijo, toplotnih črpalkah, požarnih sistemih in gasilnih aparatih, z izjemo regije Bruselj — glavno mesto, kar zadeva gasilne aparate, ki vsebujejo halon, in drugič, kar zadeva Valonsko regijo, ni sprejela vseh izvedljivih previdnostnih ukrepov za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja nadzorovanih snovi ter ni opravljala letnega nadzora, ki se zahteva zaradi morebitnega uhajanja.

(1) UL L 244, str.1.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 22. decembra 2006 vložilo Rechtbank van koophandel, Hasselt (Belgija) — NV de Nationale Loterij proti BVBA Customer Service Agency

(Zadeva C-525/06)

(2007/C 42/29)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van koophandel, Hasselt (Belgija).

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: NV de Nationale Loterij.

Tožena stranka: BVBA Customer Service Agency.

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 49 ES razlagati tako, da so restriktivne nacionalne določbe, kot je člen 37 belgijskega zakona z dne 19. aprila 1992, ki omejujejo podjetje pri dostopu na trg, na katerem se z namenom ustvarjanja dobička prodaja obrazce za skupinsko sodelovanje v igri Euro Millions, ob upoštevanju, da:

a)	Nationale Loterij, ki ji je Belgija podelila monopol, za katerega ji ta plačuje monopolno dajatev, in katere cilj je usmerjanje človekove prirojene strasti do iger na srečo, redno oglašuje sodelovanje v igri Euro Millions, kar spodbuja strast do iger na srečo;

b)	oglaševalske akcije Nationale Loterij ter načini prodaje širijo trg, kar v zadostni meri razkriva cilj Nationale Loterij, da povečuje dobiček (finančni razlogi) in ne da usmerja strast do iger na srečo, prirojeno državljanom;

c)	se lahko z manj omejevalnimi ukrepi, kot je omejitev vložkov in dobitkov, bolje doseže zastavljeni cilj, namreč usmerjanje strasti do iger na srečo,

vendarle utemeljene na podlagi javnega interesa (preprečevanje zapravljanja denarja z igranjem)?

Ali je restriktivna določba nacionalnega prava, kot je člen 37 zakona z dne 19. aprila 2002, ki omejuje podjetje pri dostopu na trg, na katerem se za pridobitni namen prodaja obrazce za skupinsko sodelovanje v Euro Millions, v nasprotju z načelom svobodnega opravljanja storitev (člen 49 ES), če tožena stranka loterije ne organizira sama, ampak skuša z namenom ustvarjanja dobička zgolj organizirati skupinsko sodelovanje v Euro Millions prek obrazcev Nationale Loterij?

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden 27. decembra 2006 — Staatssecretaris van Financiën proti Road Air Logistics Customs BV

(Zadeva C-526/06)

(2007/C 42/30)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Staatssecretaris van Financiën

Tožena stranka: Road Air Logistics Customs BV

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba izraz „ni bil zakonsko dolgovan“, uporabljen v členu 236 carinskega zakonika Skupnosti (1), razlagati tako, da je z njim zajet tudi primer, ko kraj nastanka davčnega dolga ni bil določen v skladu z upoštevnimi določbami uredbe za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti (2)?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1).

(2) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/18

Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-529/06)

(2007/C 42/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: E. Montaguti, zastopnik)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/98/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in, v vsakem primeru, da jih ni posredovalo Komisiji, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive;

—	Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 1. julija 2005.

(1) UL L 345, str. 90.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/19

Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-530/06)

(2007/C 42/33)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Montaguti in N. Yerrell, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke

—

ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES (1) z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, oziroma, v vsakem primeru, da jih ni posredovala Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Italijanski republiki naložiti stroške.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok za prenos Direktive 2003/41/ES se je iztekel 23. septembra 2005.

(1) UL L 235, str. 10.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/19

Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-531/06)

(2007/C 42/34)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: E. Traversa, zastopnik, G. Giacomini in E. Boglione, odvetnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem:

a)	da je v veljavi obdržala zakonodajo, ki dovoljuje samo fizičnim osebam, ki imajo diplomo iz farmacije, in družbam, katerih družbeniki so zgolj farmacevti, da izvajajo zasebno lekarniško dejavnost; in

b)	da je v veljavi obdržala zakonske predpise, ki podjetjem, ki se ukvarjajo z distribucijo farmacevtskih izdelkov, onemogočajo pridobitev deležev družb za upravljanje javnih lekarn,

ni izpolnila obveznosti iz členov 43 in 56 Pogodbe ES;

—	naj se Italijanski republiki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prepoved fizičnim osebam, ki niso farmacevti, oziroma podjetjem, katerih družbeniki niso izključno farmacevti, da pridobijo deleže v zasebnih lekarnah, ne samo ovira, ampak jim tudi popolnoma onemogoča izvajanje dveh temeljnih svoboščin, ki sta zagotovljeni s Pogodbo, in sicer prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja.

Prepoved udeležbe v družbi, ki upravlja javne in zasebne lekarne, s strani podjetij, ki se ukvarjajo s farmacevtsko distribucijo, lahko izpeljemo iz določenih predpisov, ki so še vedno del italijanske ureditve, in je zelo verjetno, da jih bodo italijanska sodišča uporabljala. Taka prepoved pomeni oviro tako za prosti pretok kapitala kot tudi za pravico do ustanavljanja.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/20

Tožba, vložena 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-4/07)

(2007/C 42/37)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: M. Condou-Durande in P. Guerra in Andrade, zastopniki)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovitev, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2003/110/ES (1) z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti, ali v vsakem primeru, s tem, da teh predpisov ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Naložitev plačila stroškov Portugalski republiki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 6. decembra 2005.

(1) UL L 321, str. 26.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/20

Tožba, vložena 12. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki

(Zadeva C-5/07)

(2007/C 42/38)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Condou-Durande in P. Guerra e Andrade, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2003/109/ES (1) z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, in, v vsakem primeru, da jih ni posredovala Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 23. januarja 2006.

(1) UL 2004, L 16, str. 44.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/22

Dodelitev sodnikov senatom

(2007/C 42/40)

Sodišče prve stopnje je 15. januarja 2007 zaradi nastopa funkcije sodnikov Tchipev and Ciucă odločilo, da spremeni sestavo senatov za obdobje od 15. januarja 2007 do 31. avgusta 2007 in da dodeli sodnike senatom kot sledi:

Prvi razširjeni senat, ki odloča v sestavi petih sodnikov:

B. Vesterdorf, predsednik senata, J. D. Cooke, R. García-Valdecasas, sodnika, I. Labucka, sodnica, M. Prek in V. Ciucă, sodnika;

Prvi senat, ki odloča v sestavi treh sodnikov:

J. D. Cooke, predsednik senata

(a)	R. García-Valdecasas in V. Ciucă, sodnika;

(b)	I. Labucka, sodnica, in M. Prek, sodnik;

Drugi razširjeni senat, ki odloča v sestavi petih sodnikov:

K. J. Pirrung, predsednik senata, A. Meij, N. J. Forwood, sodniki, I. Pelikánová, sodnica, in S. S. Papasavvas, sodnik;

Drugi senat, ki odloča v sestavi treh sodnikov:

K. J. Pirrung, predsednik senata

(a)	A. Meij, sodnik, in I. Pelikánová, sodnica;

(b)	N. J. Forwood in S. S. Papasavvas, sodnika;

Tretji razširjeni senat, ki odloča v sestavi petih sodnikov:

M. Jaeger, predsednik senata, V. Tiili, sodnica, J. Azizi, sodnik, E. Cremona, sodnica, O. Czúcz in T. Tchipev, sodnika;

Tretji senat, ki odloča v sestavi treh sodnikov:

M. Jaeger, predsednik senata

(a)	V. Tiili, sodnica, O. Czúcz in T. Tchipev, sodnika;

(b)	J. Azizi, sodnik, in E. Cremona, sodnica;

Četrti razširjeni senat, ki odloča v sestavi petih sodnikov:

H. Legal, predsednik senata, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, V. Vadapalas, E. Moavero Milanesi in N. Wahl, sodniki;

Četrti senat, ki odloča v sestavi treh sodnikov:

H. Legal, predsednik senata

(a)	V. Vadapalas in N. Wahl, sodnika;

(b)	I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in E. Moavero Milanesi, sodnik;

Peti razširjeni senat, ki odloča v sestavi petih sodnikov:

M. Vilaras, predsednik senata, M. E. Martins Ribeiro, sodnica, F. Dehousse, D. Šváby, sodnika, in K. Jürimäe, sodnica;

Peti senat, ki odloča v sestavi treh sodnikov:

M. Vilaras, predsednik senata

(a)	M. E. Martins Ribeiro in K. Jürimäe, sodnici;

(b)	F. Dehousse in D. Šváby, sodnika.

V prvem razširjenem senatu, ki odloča v sestavi petih sodnikov, so sodniki, ki odločajo s predsednikom senata, za sestavo petih sodnikov trije sodniki iz sestave, ki ji je bila zadeva prvotno predložena v odločanje in en sodnik iz druge sestave, ki se ga določi po vrstnem redu iz člena 6 Poslovnika Sodišča prve stopnje.

V tretjem razširjenem senatu, ki odloča v sestavi petih sodnikov, so sodniki, ki odločajo skupaj s predsednikom senata:

—	kjer je zadeva prvotno predložena v odločanje sestavi (a), poleg treh sodnikov iz te sestave tudi dva sodnika prisednika iz sestave (b);

—	kjer je zadeva prvotno predložena sestavi (b), poleg treh sodnikov iz te sestave tudi dva sodnika prisednika iz sestave (a), ki se določita na podlagi vrstnega reda.

V tretjem senatu, ki odloča v sestavi treh sodnikov, predsednik senata odloča bodisi s sodniki iz sestave (b) ali z dvema od treh sodnikov iz sestave (a), odvisno od tega, kateri sestavi pripada sodnik poročevalec. Za oblikovanje treh sodnikov sestave (a) se uvede vrstni red med temi sodniki, da se določi tisti sodnik, ki ne zaseda.

V drugem, četrtem in petem senatu, ki odloča v sestavi treh sodnikov, predsednik senata odloča bodisi s sodniki iz sestave (a) bodisi s sodniki iz sestave (b), odvisno od sestave, ki ji pripada sodnik poročevalec.

Za zadeve, v katerih je predsednik senata sodnik poročevalec, predsednik senata odloča izmenjaje skupaj s sodniki ene ali druge sestave glede na vrstni red, v katerem so zadeve vpisane, ne da bi to prejudiciralo povezanost zadev.

Merila za dodelitev zadev senatom

Sodišče prve stopnje je 15. januarja 2007 v skladu s členom 12 Poslovnika določilo merila za dodelitev zadev senatom za obdobje od 15. januarja 2007 do 31. avgusta 2007.

1.	Zadeve se ob vložitvi tožbe dodelijo senatom treh sodnikov, kar ne prejudicira poznejše uporabe členov 14 in 51 Poslovnika.

Zadeve se dodelijo senatom po treh različnih vrstnih redih, določenih po zaporedju, v katerem so bile vpisane v sodnem tajništvu:

—	za zadeve v postopkih glede pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja, pravil o državnih pomočeh in pravil o trgovinskih zaščitnih ukrepih;

—	za zadeve glede pravic intelektualne lastnine, ki jih določa člen 130(1) Poslovnika;

—	za vse druge zadeve.

V okviru navedenega vrstnega reda se tretji senat upošteva dvakrat ob vsaki peti dodelitvi.

Predsednik Sodišča prve stopnje lahko od tega vrstnega reda odstopi le zato, da bi upošteval medsebojno povezanost določenih zadev oziroma zagotovil enakomerno porazdelitev dela.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/23

Tožba, vložena 1. decembra 2006 — Bateaux Mouches proti UUNT — Castanet (Bateaux Mouches)

(Zadeva T-365/06)

(2007/C 42/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: SA Compagnie des Bateaux Mouches (Pariz, Francija) (zastopnik: D. de Leusse, avocat)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Jean-Noël Castanet (Pariz, Francija)

Predlogi tožeče stranke/tožečih strank

—	razglasitev tožbe družbe Compagnie des Bateaux Mouches za dopustne;

—	razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. septembra 2006 (Zadeva R 1172/2005-1, Castanet proti Compagnie des Bateaux Mouches);

—	naložitev plačila stroškov UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: Besedna znamka „Bateaux Mouches“ za storitve iz razredov 39, 41 in 42 — znamka Skupnosti št. 1 336 122

Imetnik znamke skupnosti: Tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: Jean-Noël Castanet

Odločba oddelka za izbris: Zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev odločbe oddelka za izbris

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94 (1), ker se je z izpodbijano odločbo napačno obravnavalo, da je znamka tožeče stranke opisna in brez slehernega razlikovalnega učinka, in ker se je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je njena znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek za zadevne storitve.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/23

Tožba, vložena 7. decembra 2006 — Holland Malt proti Komisiji

(Zadeva T-369/06)

(2007/C 42/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Holland Malt BV (Lieshout, Nizozemska) (zastopnika: O.W. Brouwer in D. Mes, lawyers)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasiti za nične, delno ali v celoti, člene 1, 2, 3 in 4 izpodbijane odločbe;

—	naložiti stroške postopka toženi stranki;

—	izvesti vse ukrepe, za katere Sodišče prve stopnje meni, da so primerni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(200) 4196 končna (1) z dne 26. septembra 2006, s katero je Komisija razglasila, da je subvencija, ki jo je Nizozemska pogojno dodelila tožeči stranki, državna pomoč, nezdružljiva s skupnim trgom.

Tožeča stranka izpodbija pravilnost ugotovitve Komisije, da je subvencija državna pomoč, nezdružljiva s skupnim trgom in zatrjuje, da je Komisija kršila člen 87 ES in številna načela prava Skupnosti. Te kršitve se nanašajo na naslednje:

1)	Kršitev člena 87(1) ES glede tega, da ni ugotovila, da je subvencija državna pomoč v smislu tega člena in glede napačne razlage in napačne uporabe sodne prakse Skupnosti;

Kršitev člena 87(3) ES glede na:

a)	Napačno razlago in napačno uporabo Smernic Skupnosti (2) o državni pomoči v kmetijskem sektorju;

b)	Neustrezno tehtanje med pozitivnimi vplivi subvencije in njenim vplivom na trgovinske pogoje znotraj Skupnosti;

c)	Nepravilno oceno in ugotovitev glede vpliva subvencije na zmogljivosti industrije slada;

d)	Neupoštevanje dogodkov in dogajanj med tem, ko je nizozemska vlada pogojno odobrila subvencijo in ko je Komisija sprejela izpodbijano odločbo;

3)	Kršitev načela dobrega upravljanja, ko pri dodelitvi subvencije ni primerno raziskala vseh vpletenih vidikov in interesov, vključno z dogodki in dogajanji med tem, ko je nizozemska vlada pogojno odobrila subvencijo in ko je Komisija sprejela izpodbijano odločbo

4)	Kršitev obveznosti obrazložitve, kot je določena v členu 253 ES.

(1) C 14/2005 (prej N 149/2004) Holland Malt BV.

(2) Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (UL 2000, C 28, str. 2).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/24

Tožba, vložena 4. decembra 2006 — Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-371/06)

(2007/C 42/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: M. Lumma, C. Schulze-Bahr, C. von Donat, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se odločba Komisije K(2006) 4193 konč. z dne 25. septembra 2006 o zmanjšanju finančnega prispevka ESRR v skladu s ciljem 1 programa za Nordrhein-Westfalen (ESRR št. 97.02.13.005), ki je bilo odobreno z Odločbo Komisije K(97) 1120 z dne 7. maja 1997, razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijano odločbo je Komisija zmanjšala prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v skladu s ciljem 2 programa za Nordrhein-Westfalen.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja kršitev člena 24(2) Uredbe št. 4253/88 (1), saj naj bi pogoji za zmanjšanje ne bili izpolnjeni. V zvezi s tem predvsem poudarja, da odstopanja od okvirnega finančnega načrta ne pomenijo znatnih sprememb programa.

Tožeča stranka trdi, da tudi če bi moral biti program znatno spremenjen, je Komisija dala predhodno soglasje s svojimi „Smernicami za finančni zaključek operativnih ukrepov (1994 — 1999) strukturnih skladov“ (SEK (1999) 1316).

Pod predpostavko, da so bili pogoji za zmanjšanje izpolnjeni, tožeča stranka očita, da tožena stranka ni uporabila svoje pravice do odločanja po prostem preudarku. Po mnenju tožeče stranke zmanjšanje ne bi pomenilo zlorabe pooblastil le takrat, ko bi bilo v celoti upravičeno z vidika izvedbe programa in dosege cilja. Ker tožena stranka ni uporabila te pravice do odločanja po prostem preudarku, gre po mnenju tožeče stranke tudi za pomanjkljivo obrazložitev.

Končno je z izpodbijano določbo kršeno tudi načelo učinkovitega upravljanja, ker je bila tožeča stranka s to odločbo prisiljena vložiti novo tožbo proti odločbi, ki je že predmet tožbe pred Sodiščem prve stopnje.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti (UL L 374, 31.12.1988, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/25

Tožba, vložena 11. decembra 2006 — Bomba Energia Getränke proti UUNT

(Zadeva T-372/06)

(2007/C 42/44)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Bomba Energia Getränke Vertriebs GmbH (Wiener Neudorf, Avstrija) (zastopnik: A. Kockläuner, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Eckes-Granini GmbH & Co. KG (Nieder-Olm, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	odločba drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 3. oktobra 2006 v zadevi R 184/2005-2 naj se v celoti razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Bomba“ za proizvode iz razredov 32 in 33 (prijava št. 558 874).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Eckes-Granini GmbH & Co. KG.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: različne besedne in figurativne znamke „la bamba“, vključno z nemško besedno znamko „la bamba“ za proizvode iz razredov 29, 32 in 33.

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: izpodbijana odločba naj bi kršila člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker naj bi obstajala verjetnost zmede med nasprotujočimi znamkami.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/25

Tožba, vložena 13. decembra 2006 — Rath proti UUNT — Grandel (Epican Forte)

(Zadeva T-373/06)

(2007/C 42/45)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Matthias Rath (Capetown, Južna Afrika) (zastopnik: S. Ziegler, C. Kleiner in F. Dehn, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Dr. Grandel GmbH

Predlogi tožeče stranke

—

Razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 5. oktobra 2006, ker ni pripustil zahteve za registracijo znamke Skupnosti k registraciji, namreč za proizvode „prehranski dodatki za nemedicinske namene, v glavnem na osnovi vitaminov, aminokislin, mineralov in oligoelementov; dietetični proizvodi za nemedicinske namene, torej aminokisline in oligoelementi; vsi zgoraj navedeni proizvodi, ki niso namenjeni za antiepileptično uporabo“ iz razreda 5.

—	Naložitev plačila stroškov UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „Epican Forte“ za proizvode iz razredov 5, 30 in 32 (zahteva za registracijo št. 2 525 251)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Dr. Grandel GmbH

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Besedna znamka „EPIGRAN“, prvotno registrirana za proizvode iz razredov 1, 3 in 5, trenutno registrirana samo še za proizvode iz razreda 3 (znamka Skupnosti št. 560 292), pri čemer je bil ugovor vložen samo zoper registracijo v razred 5.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru, delna zavrnitev zahteve za registracijo

Odločba odbora za pritožbe: Delna razveljavitev odločbe oddelka za ugovore

Navajani tožbeni razlogi: Z izpodbijano odločbo se krši člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker med nasprotujočima si znamkama ne obstaja nobena verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/26

Tožba, vložena 13. decembra 2006 — Rath proti UUNT — Grandel (Epican)

(Zadeva T-374/06)

(2007/C 42/46)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Matthias Rath (Capetown, Južna Afrika) (zastopniki: S. Ziegler, C. Kleiner in F. Dehn, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Dr. Grandel GmbH

Predlogi tožeče stranke

—

—	Naložitev plačila stroškov UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „Epican“ za proizvode iz razredov 5, 30 in 32 (zahteva za registracijo št. 2 524 510)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Dr. Grandel GmbH

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru, delna zavrnitev zahteve za registracijo

Odločba odbora za pritožbe: Delna razveljavitev odločbe oddelka za ugovore

Navajani tožbeni razlogi: Z izpodbijano odločbo se krši člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker med nasprotujočima si znamkama ne obstaja nobena verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/26

Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Viega proti Komisiji

(Zadeva T-375/06)

(2007/C 42/47)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Viega GmbH & Co. KG (Attendorn, Nemčija) (zastopniki: J. Burrichter, T. Mäger in F. W. Bulst, Rechtsanwälte)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	člen 1(1) Odločbe naj se razglasi za ničen, če se ugotovi, da je tožeča stranka kršila člen 81(1) ES in člen 53(1) Sporazuma EGP;

—	člen 2 Odločbe naj se razglasi za ničen, če se tožeči stranki naloži globa v višini 54,29 milijonov evrov;

—	podredno, naj se v členu 2 Odločbe določeno globo ustrezno zmanjša;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije K(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 — spoji. Z izpodbijano odločbo je bila tožeči stranki naložena globa zaradi kršitve člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma EGP. Po mnenju Komisije je tožeča stranka sodelovala v vrsti dogovorov, in sicer pri določanju cen, dogovoru o cenikih in popustih, mehanizmih usklajevanja rasti cen, delitvi trgov in strank, izmenjavi drugih gospodarskih informacij na trgu bakrovih spojev in spojev iz bakrovih zlitin.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvič, navaja, da izpodbijana odločba krši člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 (1), ker naj bi tožena stranka pri oceni globe kršila temeljna načela s tem, da je nepravilno določila upošteven promet. Tožena stranka bi morala pri presoji teže domnevne kršitve tožeče stranke upoštevati promet s press spoji pri določanju prometa, čeprav tožeča stranka nikoli ni sodelovala pri protikonkurenčnem ravnanju v zvezi s press spoji.

Drugič, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člena 81(1) ES in 253 ES s tem, da je nepravilno ugotovila sodelovanje oziroma dolžino tega sodelovanja pri ravnanju, ki se očita tožeči stranki. Po mnenju tožeče stranke tožena stranka ni predložila vsebinskega dokaza v zvezi s tožečo stranko in zmotno ugotovila, da je prišlo do kršitve.

Poleg tega tožeča stranka podredno navaja kršitev člena 81(1) ES in člena 253 ES, ker je bil geografski obseg kršitev v členu 1 Odločbe v zvezi s tožečo stranko nepravilno ugotovljen.

Končno, tožeča stranka navaja, da je s členom 2 izpodbijane odločbe kršen člen 23(2) Uredbe št. 1/2003, ker je Komisija kršila temeljna načela pri presoji globe. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da so bile Smernice o načinu določanja glob (2) uporabljene nepravilno, saj je Komisija kršitev razvrstila med posebej težke, nepravilno ugotovila trajanje kršitve, nepravilno zvišala osnovni znesek globe zaradi trajanja kršitve in ni upoštevala olajševalnih okoliščin.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

(2) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/27

Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Legris Industries proti Komisiji

(Zadeva T-376/06)

(2007/C 42/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Legris Industries (Rennes, Francija) (zastopnika: A. Wachsmann in C. Pommiès, avocats)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	naj se Odločba Komisije (C(2006) 4180 končna, z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 — Raccords) in razlogi, na katerih temelji izrek, razglasijo za nične v delu, v katerem odločba nalaga globo holdingu Legris Industries, ker se mu je pripisalo ravnanje zadevne družbe Comap;

—	naj dovoli holdingu Legris Industries, da prevzame stališča, predloge in zahtevke družbe Comap zoper odločbo;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka s to tožbo predlaga delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2006) 4180 končna, z dne 20. septembra 2006, o postopku na podlagi člena 81 ES (COMP/F-1/38.121 — Raccords), ki se nanaša na vse sporazume in usklajena ravnanja na trgu bakrenih spojk in bakrenih zlitin v obliki določitve cen, dogovorov o cenikih in zneskih popustov ter znižanj, uvedba usklajevalnih mehanizmov za rast cen, delitev nacionalnih trgov ter strank in izmenjava drugih poslovnih informacij, kolikor nalaga globo holdingu Legris Industries, ker so se mu pripisala zadevna ravnanja njegove nekdanje odvisne družbe Comap.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja naslednje tožbene razloge.

Najprej, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člen 81 ES, ker ji je pripisala sporne kršitve, ki jih je storila njena odvisna družba Comap in jo je zato obravnavala kot solidarno odgovorno za navedene kršitve. Tožeča stranka trdi, da Komisija krši načelo pravne in gospodarske samostojnosti odvisne družbe in načelo osebne odgovornosti za kršitve konkurenčnega prava, ker je menila, da 100 % udeležba tožeče stranke v kapitalu odvisne družbe zadošča za to, da tožeča stranka obdrži odločilen vpliv na odvisno družbo. Tožeča stranka očita Komisiji tudi, da je napačno uporabila pravo, napačno presodila dejstva ter storila očitne napake pri presoji, ker ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da je imel holding Legris Industries dejanski nadzor nad Comap.

Poleg tega tožeča stranka Komisiji očita, da je napačno uporabila pravo, ker ni ovrgla dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, s katerimi je dokazala samostojnost Comap, predvsem pri določanju in upravljanju trgovske politike. Tožeča stranka trdi, da je pokazala, da družbi Comap ne daje navodil glede njenega ravnanja na trgu, da je imela zgolj vlogo finančnega nadzornika, ne da bi odvisnim družbam dajala navodila glede proračunskih zadev in da je imela družba Comap dostop do svojih finančnih virov. Zato trdi, da dokaz o sami kapitalski povezavi in neposredne posledice, ki iz tega izhajajo, na katerih je Komisija po mnenju tožeče stranke utemeljila svojo odločitev, da pripiše kršitve, ki jih je storila odvisna družba, tožeči stranki, ne more dokazati dejanskega nadzora nad odvisno družbo.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/28

Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Comap proti Komisiji

(Zadeva T-377/06)

(2007/C 42/49)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Comap SA (Lyon, Francija) (zastopnika: A. Wachsmann in C. Pommiès, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

razglasitev ničnosti Odločbe Komisije (C(2006) 4180 končna, z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 — Spojke) in razlogov, ki so podlaga za izrek, v delu v katerem je s to odločbo ugotovljena kršitev podjetja Comap z izjemo obdobja od decembra 1997 do marca 2001, za katero podjetje Comap ne izpodbija dejstev, ki jih navaja Komisija;

—	sprememba členov 1 in 2 odločbe in njune obrazložitve, z zmanjšanjem globe v višini 18,56 millijonov eurov, ki je naložena podjetju Comap;

—	naložitev plačila stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka s to tožbo predlaga delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2006) 4180 končna, z dne 20. septembra 2006, v zvezi s postopkom izvajanja člena 81 ES (COMP/F-1/38.121 — Spojke) glede skupka sporazumov in usklajenih ravnanj na trgu bakrenih spojk in objemk, katerih namen je določitev cen, cenikov in popustov ter povračil, vzpostavitve mehanizmov koordinacije zvišanja cen, razdelitve nacionalnih trgov in kupcev, ter izmenjave ostalih poslovnih informacij, v delu, kjer je s to odločbo ugotovljena kršitev podjetje Comap razen za obdobje od decembra 1997 do 2001, za katerega ne izpodbija dejstev, ki jih navaja Komisija. Podredno predlaga znižanje globe, ki ji je bila naložena z izpodbijano odločbo.

V podporo svoji tožbi, tožeča stranka navaja naslednje tožbene razloge.

Najprej zatrjuje, da bi naj Komisija s tem, ko je menila, da naj bi kartel obstajal tudi še po preiskavah Komisije na kraju samem, ki so bile marca 2001, in sicer do aprila 2004, kršila člen 81 ES, napačno uporabila pravo, zmotno ugotovila dejansko stanje in storila očitno napako pri presoji.

Drugič tožeča stranka zatrjuje, da naj bi Komisija kršila člen 81(1) ES in člen 25 Uredbe št. 1/2003 (1), ker naj zaradi pomanjkanja dokaza o protikonkurenčnih ravnanjih, ne bi priznala, da je bila zatrjevana kršitev prekinjena za 27 mesecev, in sicer od septembra 1992 do decembra 1994, saj so dejanja pred decembrom 1994 po mnenju tožeče stranke zadostovala takrat, ko je Komisija začela preiskavo januarja 2001.

Podredno tožeča stranka navaja tožbeni razlog kršitve člena 81(1) ES, člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 ter Smernic o načinu določanja glob (2) in obvestila o ugodni obravnavi (3), ker naj Komisija ne bi spoštovala pravil za določanje glob. Zatrjuje, da naj bi Komisija kršila načelo sorazmernosti in načelo enakega obravnavanja, ker naj bi bil izhodiščni znesek pri določanju globe za podjetje Comap previsok glede na izhodiščne zneske za druga podjetja, za katera izpodbijana odločba ugotavlja kršitev, kljub temu, da je njihov položaj podoben položaju, ki ga ima na trgu tožeča stranka.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, UL L 1, str. 1.

(2) Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe o ESPJ, UL 1998 C 9, str. 3.

(3) Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, UL 2002, C 45, str. 3.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/29

Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Kaimer in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-379/06)

(2007/C 42/50)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Kaimer GmbH & Co. Holding KG (Essen, Nemčija), SANHA Kaimer GmbH & Co. KG (Essen, Nemčija) in Sanha Italia srl. (Milano, Italija) (zastopnik: J. Brück, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—

za nično naj se razglasi odločba tožene stranke K(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006, kot je bila spremenjena z odločbo tožene stranke z dne 29. septembra 2006, ki je bila tožečim strankam vročena 5. oktobra 2006, v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COPM/F-1/38.121 — spoji za cevi);

—	podredno naj se razveljavi v členu 1 izpodbijane odločbe navedeno trajanje domnevne kršitve tožečih strank in razveljavi ali zniža globa, navedena v členu 3 odločbe;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke izpodbijajo odločbo Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 — Spoji za cevi. V izpodbijani odločbi jim je bila zaradi kršitve člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma EGP naložena globa. Po mnenju Komisiji naj bi sodelovale v vrsti sporazumov v obliki določanja cen, sporazumov o cenikih in popustih, sporazumi o mehanizmih za zviševanje cen, o razdelitvi trgov in strank in o izmenjavi drugih gospodarskih informacij na trgu bakrenih spojev in spojev iz bakrenih zlitin.

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe uveljavljajo pet tožbenih razlogov.

Na prvem mestu zlasti navajajo, da je tožeča stranka v obrazložitvi svoje odločbe uporabila dokumente, glede katerih tožečim strankam ni bila dana možnost, da bi se o njih izjavile.

Drugič, tožeče stranke uveljavljajo, da naj bi Komisija kršila dolžnost obrazložitve iz člena 253 ES. Po mnenju tožečih strank naj bi bila izpodbijana odločba zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja glede predmeta postopka nezadostno obrazložena. Poleg tega naj ne bi bila upoštevana razbremenilna dejstva in dokazi napačno presojani.

Vrh tega tožeče stranke očitajo, da naj bi bilo s strani Komisije ugotovljeno dejansko stanje presojano kot kompleksna kršitev člena 81(1) ES.

Četrtič, podredno se uveljavlja, da naj bi izračun globe v nasprotju z diskrecijo temeljil na predolgem trajanju kršitve, tožečim strankam pa naj ne bi bile priznane nikakršne olajševalne okoliščine.

Tožeče stranke na koncu navajajo, da naj bi Komisija z višino globe kršila načelo sorazmernosti.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/29

Tožba, vložena 15. decembra 2006 — FRA.BO proti Komisiji

(Zadeva T-381/06)

(2007/C 42/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: FRA.BO SpA (Milano, Italija) (zastopnika: R. Celli in F. Distefano, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	za ničnega naj se razglasi člen 2 Odločbe Komisije z dne 20. septembra 2006 (Zadeva COMP/F-1/38.121 — Spoji — (2006) 4180 konč.), v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES, v delu, ki se nanaša na znesek globe, naložene tožeči stranki;

—	zmanjša naj se globa, naložena tožeči stranki, v okviru pristojnosti Sodišča, in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 — Spoji, s katero je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka skupaj z drugimi družbami kršila člen 81 ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru s tem, da je določala cene, se dogovarjala glede cenikov, popustov, rabatov, uvedbi mehanizmov za višanje cen, razdelitvi nacionalnih trgov, razdelitvi kupcev ter si izmenjevala druge poslovne podatke.

Tožeča stranka odločbo izpodbija zaradi naslednjih razlogov:

—	tožeča stranka najprej zatrjuje, da je Komisija s tem, ko je nezakonito in napačno uporabila načela iz Obvestila o ugodni obravnavi (1) iz leta 2002, storila očitno napako pri presoji in kršila temeljna pravna načela.

—	nadalje tožeča stranka trdi, da je Komisija s tem, ko je FRA.BO odobrila nesorazmerno nizko, 20 odstotno zmanjšanje globe iz Obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996, storila očitno napako pri presoji in kršila temeljna načela sorazmernosti, zaupanja v pravo, in obveznosti obrazložitve.

(1) Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL 2002, C 45, str. 3).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/30

Tožba, vložena 15. decembra 2006 — Tomkins proti Komisiji

(Zadeva T-382/06)

(2007/C 42/52)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Tomkins plc (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: T. Soames in S. Jordan, solicitors)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	člen 1 Odločbe Komisije z dne 20. septembra 2006 (zadeva COMP/F-1/38.121 — Fitingi — C(2006) 4180 konč.) v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe o ES in člena 53 Sporazuma EGP naj se v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko razglasi za ničnega; ali podredno

—	člen 2(h) izpodbijane odločbe, naj se spremeni tako da se globa, naložena tožeči stranki in družbi Pegler zmanjša; in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se Odločbo Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 — Fitingi, s katero je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka solidarno z družbo Pegler Ltd odgovorna za kršitev člena 81 ES v okviru industrije bakrenih fitingov od 31. decembra 1988 do 22. marca 2001, delno razglasi za nično, in s katero ji je bilo naloženo plačilo globe 5.25 milijona evrov. Tožeča stranka podredno predlaga naj se člen 2(h) izpodbijane odločbe spremeni.

Tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člen 230 ES zaradi naslednjih razlogov:

Prvič, Komisija je domnevno kršila pravila o odgovornosti matičnih družb za ravnanja svojih hčerihskih družb s tem, da je tožečo stranko štela za solidarno odgovorno za ravnanje družbe Pegler, ene izmed nekdanjih hčerinskih družb tožeče stranke. V tem smislu tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija očitno zmotno uporabila pravo s tem, da je nepravilno navedla pravno podlago za odgovornost matične družbe in da je nepravilno uporabila test odgovornosti delničarjev, ki ga glede tega dejanskega stanja ne bi smela uporabiti. Nadalje, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija storila napako s tem, da se je sklicevala na zatrjevan obseg poslovanja tožeče stranke v gradbenem sektorju, ki naj bi bil upošteven glede vprašanja ali je bila tožeča stranka samo finančni investitor, ki je operativno odgovornost na lokalni ravni poslovanja prenesla na družbo Pelger. Nadalje navaja, da naj bi bila kršena domneva nedolžnosti s tem, da je Komisija v tem primeru dokazno breme glede odgovornosti delničarjev prevalila na delničarje.

Drugič, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija nepravilno ugotovila dejansko stanje in ni uspela v pravno zadostni meri dokazati odločilnega vpliva tožeče stranke na poslovno ravnanje družbe Pelger. V skladu s trditvami tožeče stranke dejstva ne dokazujejo odgovornosti tožeče stranke niti na podlagi a) pravilne pravne podlage, ki je Komisija ni uporabila ali jo je uporabila napačno, niti na podlagi b) nepravilne pravne podlage, ki jo je navedla Komisija.

Tretjič, tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ni ustrezno navedla zakaj dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, niso bili zadostni za ovrženje domneve odločilnega vpliva.

Četrtič, tožeča stranka trdi, da je Komisija pri povečanju globe za doseganje odvračalnega učinka uporabila napačen standard in ni pravilno presodila dokazov za izračun trajanja sodelovanja družbe Pegler pri usklajenem ravnanju, zaradi česar je prišla do neutemeljene in netočne določitve trajanja kršitve.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/31

Tožba, vložena 19. decembra 2006 — Karstadt Quelle proti UUNT — dm drogerie markt (S-HE)

(Zadeva T-391/06)

(2007/C 42/53)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Karstadt Quelle Aktiengesellschaft (Essen, Nemčija) (zastopniki: V. von Bomhard, A. Renck, T. Dolde, Rechtsanwälte)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: dm drogerie markt GmbH

Predlogi tožeče strank

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) št. R 301/2006-1 z dne 26. septembra 2006 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: dm drogerie markt GmbH

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „S-HE“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 9, 14, 16, 18, 24, 25, 28, 32, 38, 41 in 42 (prijava št. 2 766 723).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka „SHE“ za proizvode iz razredov 3 in 25, nemška figurativna znamka „She“ za proizvode iz razredov 3, 9, 16, 18 in 25 ter mednarodna figurativna znamka „She“ za proizvode iz razredov 3, 9, 16, 18 in 25.

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru, delna zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1), ker naj bi obstajala verjetnost zmede med nasprotujočimi znamkami.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str.1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/31

Tožba, vložena 20. decembra 2006 — Union Investment Privatfonds proti UUNT — Unicre-Cartão International De Crédito (unibanco)

(Zadeva T-392/06)

(2007/C 42/54)

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Union Investment Provatfonds GmbH (Frankfurt na Maini, Nemčija) (zastopnik: H. Keller, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Unicre-Cartão International De Crédito, S.A.

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavitev odločbe oddelka za ugovore Urada za usklajevanje na notranjem trgu;

—	ugoditev ugovorom zoper registracijo besedne/figurativne znamke „Unibanco“ na podlagi znamk UniFLEXIO, UniZERO in UniVARIO; in

—	naložitev plačila stroškov postopka toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Unicre-Cartão International De Crédito, S.A.

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „unibanco“, ki se nanaša na storitve iz razreda 36 in 38 (prijava št.1 871 896).

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nemški figurativni znamki „UniFLEXIO“ in „UniVARIO“ za storitve iz razredov 35 in 36, nemška figurativna znamka „UniZERO“, ki se uporablja za storitve iz razreda 36.

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev ugovora.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev postopkovnih pravic tožeče stranke, ker se dokazi, ki jih je predložila glede uporabe znamk z elementom „Uni“, niso upoštevali.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/32

Tožba, vložena 11. decembra 2006 — Italija proti Komisiji

(Zadeva T-394/06)

(2007/C 42/55)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: G. Aiello, Avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006)4324 z dne 3. oktobra 2006, ki je bila vročena istega dne, v delu, v katerem iz financiranja Skupnosti izključuje in nalaga v breme proračuna Italijanske republike finančne posledice, v okviru obračuna izdatkov, financiranih iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, v določenih primerih nepravilnosti s strani gospodarskih subjektov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo Italijanska republika nasprotuje izključitvi iz financiranja Skupnosti in posledični obremenitvi italijanskega državnega proračuna, finančnim posledicam v zvezi s 157 primeri nepravilnosti, v skupnem znesku v višini 310 849 495,98 evra, na katere naj se tožeča stranka ne bi odzvala s skrbnim ravnanjem, ki se zahteva, tako da bi začela postopek povračila.

V podporo svojim zahtevam tožeča stranka, ki zavrača obstoj kakršnekoli malomarnosti z njene strani, zatrjuje:

—	kršitev in/ali napačno uporabo člena 5(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in povračilu napačno izplačanih vsot v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike ter o ustanovitvi informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 283/72 (1);

—	kršitev in/ali napačno uporabo člena 8(1)(c) Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (3).

(1) UL L 67, 14.3.1999, str. 11.

(2) UL L 94, 28.4.1970, str. 13.

(3) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/32

Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Italija proti Komisiji

(Zadeva T-395/06)

(2007/C 42/56)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (Zastopnik: P. Gentili, Avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

razglasitev ničnosti dopisa Evropske Komisije, Generalnega direktorata za regionalno politiko, z dne 4. oktobra 2006, št. 09433 — Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem — katerega predmet je izplačilo zneska Komisije, ki se razlikuje od zahtevanega zneska. Ref. Program EDP za Piemont (št. CCI 2000 IT 162 DO 007);

—

razglasitev ničnosti dopisa Evropske komisije, Generalnega direktorata za regionalno politiko, z dne 14. novembra 2006, št. 10841 — Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem — katerega predmet je potrdilo in izjava o vmesnih stroških in zahtevek za izplačilo. Ref. Program EDP Veneto cilj 2 2000-2006 (št. CCI 2000 IT 162 DO 005);

—

razglasitev ničnosti dopisa Evropske komisije, Generalnega direktorata za regionalno politiko, z dne 14. novembra 2006, št. 10853 — Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem — katerega predmet je izplačilo zneska s strani Evropske komisije, ki se razlikuje od zahtevanega zneska. Ref. Program DOP za Apulijo (št. CCI 1999 IT 161 PO 009);

—

razglasitev ničnosti dopisa z dne 15. novembra 2006, št. 10929, Evropske komisije, Generalni direktorat za regionalno politiko — Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem — katerega predmet je izplačilo zneska s strani Evropske komisije, ki se razlikuje od zahtevanega zneska. Ref. Program EDP za Toskano Cilj 2 (št. CCI 2000 IT 162 DO 001);

—

razglasitev ničnosti dopisa Evropske komisije, Generalnega direktorata za regionalno politiko, z dne 15. novembra 2006, št. 10930 — Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem — katerega predmet je izplačilo zneska s strani Evropske komisije, ki se razlikuje od zahtevanega zneska. Ref. Program DOP za Kampanijo 2000-2006 (št. CCI 1999 IT 161 PO 007);

—

razglasitev ničnosti dopisa Evropske komisije, Generalnega direktorata za regionalno politiko, z dne 17. novembra 2006, št. 11019 — Programi in projekti na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti in na Nizozemskem — katerega predmet je izplačilo zneska s strani Evropske komisije, ki se razlikuje od zahtevanega zneska. Ref. Program DOP za Sardinijo 2000-2006 (št. CCI 1999 IT 161 PO 010);

—	razglasitev ničnosti vseh povezanih in izhodiščnih aktov ter posledična naložitev plačila stroškov Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so taki kot v zadevi Italija proti Komisiji (1), T-345/04.

(1) UL C 262, 23.10.2004, str. 55.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/33

Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Komisija proti TGA Technische Gebäudeausrüstung Chemnitz

(Zadeva T-396/06)

(2007/C 42/57)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Šimerdová, R. Bierwagen, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: TGA Technische Gebäudeausrüstung Chemnitz GmbH

Predlogi tožeče stranke

—	toženi stranki se naloži, da tožeči stranki vrne 32.440,80 EUR s 2 % obrestmi od 30. novembra 1999;

—	toženi stranki se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je s toženo stranko sklenila pogodbo o skupnih dejavnostih na področju nejedrskih vrst energije (1994 — 1998) (1), pri čemer je bila za spore iz te pogodbe dogovorjena pristojnost Sodišče prve stopnje. Predmet projekta je bila izgradnja in poskusni zagon sušilnice usnja.

Komisija je to pogodbo z dopisom z dne 18. februarja 1999 odpovedala, ker naj ji ne bi bilo predloženo redno končno poročilo. Tožeča stranka s tem v zvezi navaja, da so bili obračuni, ki ji jih je tožeča stranka predložila naknadno, zaradi manjkajočih potrdil le delno priznani. Tožeča stranka naj bi ostali znesek večkrat terjala in je predmet predložene tožbe.

(1) Odločba Sveta 94/806/ES z dne 23. novembra 1994 o sprejetju posebnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, vključno s predstavitvijo, na področju nejedrskih vrst energije (1994-1998) (UL L 334, str. 87).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/33

Tožba, vložena 16. decembra 2006 — AgroSciences Ltd proti EFSA

(Zadeva T-397/06)

(2007/C 42/58)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: AgroSciences Ltd (Hitchin, Združeno kraljestvo) (zastopnika: K. Van Maldegem in C. Mereu, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Predlogi tožeče stranke

—	sklep EFSA z naslovom „Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide za aktivno snov Haloxyfop-R“ naj se razglasi za ničnega;

—

toženi stranki naj se naloži povrnitev škode, ki je nastala tožeči stranki zaradi izpodbijanega akta, in naj se na tej stopnji sprejme začasna odločba, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti škodo, ki ji je nastala, in da naj se znesek odškodnine določi s sporazumom med strankama ali naj ga v primeru, da do takega sporazuma ne pride, določi Sodišče;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve, na katere se opira tožeča stranka, so podobni tistim v zadevi T-311/06 FMC Chemical and Arysta Lifesciences proti EFSA.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/33

Tožba, vložena 15. decembra 2006 — UniCredito Italiano proti UUNT — Union Investment Privatfonds (1 Unicredito)

(Zadeva T-398/06)

(2007/C 42/59)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: UniCredito Italiano SpA (Genova, Italija) (zastopnika: G. Floridia in R. Floridia, Avvocati)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Union Investment Privatfonds GmbH

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavitev izpodbijane odločbe

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka.

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativa znamka „1 Unicredito“, prijava št. 2.055.069 za proizvode in storitve iz razredov 9, 16, 35, 36, 38, 39, 41 in 42.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Union Investment Privatfonds GmbH.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Nemški besedni znamki „UNIFONDS“ (št. 881.995) in „UNIRAK“ (št. 991.997) in nemška figurativna znamka „UNIZINS“ (št. 2.016.954) za storitve iz razreda 36 (finančni posli).

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru.

OdločbaoOdbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna uporaba teorije okrepljenega varstva tako imenovane serijske znamke, ki jo je razvilo Sodišče prve stopnje v sodbi z dne 23. februarja 2006 (T-194/03, Bainbridge).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/34

Tožba, vložena 22. decembra 2006 — giropay proti UUNT (GIROPAY)

(Zadeva T-399/06)

(2007/C 42/60)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Giropay (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: K. Gründig-Schnelle, Rechtsanwältin)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

—	razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. oktobra 2006 glede pritožbe R 308/2005-4 v zvezi s prijavo znamke Skupnosti št. 2 843 514 „GIROPAY“;

—	naložitev plačila stroškov postopka Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „GIROPAY“ za proizvode in storitve iz razredov 9, od 36 do 38 in 42 (prijava št. 2.843.514).

Odločba preizkuševalca: Delna zavrnitev prijave.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Prijavljena znamka ni opisna označba v smislu člena 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94 (1). Poleg tega bi lahko upoštevna javnost zlasti štela, da ima prijavljena znamka razlikovalni znak.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/34

Tožba, vložena 28. decembra 2006 — Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu

(Zadeva T-401/06)

(2007/C 42/61)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Brosmann Footwear (HK) Ltd (Kowloon, Hong Kong), Seasonable Footwear (Zhong Shan) Ltd (Banfu, Kitajska), Lung Pao Footwear (Guangzhou) Ltd (Guangzhou, Kitajska), Risen Footwear (HK) Co. Ltd (Kowloon, Hong Kong) (Zastopniki: L. Ruessmann, A. Willems, lawyers)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožečih strank

—	Uredba Sveta (ES) št. 1472/2006 naj se v delu, v katerem tožečim strankam nalaga protidampinške dajatve na njihov izvoz, razveljavi;

—	Svetu Evropske unije naj se naložijo stroški.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke s to tožbo predlagajo razveljavitev izpodbijane uredbe v delu, v katerem na njihov izvoz v Evropsko unijo nalaga protidampinšle dajatve. Tožba temelji na naslednjih razlogih:

—

Kršitev členov 2(7)(b) in (9)(5) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu (v nadaljevanju: osnovna uredba), člena VI GATT ter načel prepovedi diskriminacije, nemo auditur in zaupanja v pravo, ker institucije Skupnosti niso preučile vsake zahteve za tržno-gospodarsko obravnavo (v nadaljevanj: TGO) in individualno obravnavo (v nadaljevanju: IO) posamično;

—	kršitev členov 18 in 20 Osnovne uredbe in kršitev pravic obrambe tožečih strank, ker institucije Skupnosti tožečih strank niso obvestile o obravnavi zahtev za TGO in IO;

—

očitna napaka pri presoji in kršitev člena 5(4) Osnovne uredbe glede presoje položaja proizvajalcev Skupnosti, na katerega se je oprla preiskava, člena 1(4) Osnovne uredbe glede opredelitve obsega izdelka, člena 17 Osnovne uredbe in člena 253 ES glede izbire vzorca proizvajalcev izvoznikov, člena 3(2) Osnovne uredbe in člena 253 ES glede ugotovitve škode, člena 3(2) Osnovne uredbe glede presoje vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo ter na koncu kršitev člena 9(4) Osnovne uredbe pri izračunu stopnje odprave škode.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/35

Tožba, vložena 27. decembra 2006 — Španija proti Komisiji

(Zadeva T-402/06)

(2007/C 42/62)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (Zastopnik: J. M. Rodríguez Cárcamo)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se za nično razglasi odločba Komisije C(2006) 5105 z dne 20. oktobra 2006, s katero se znižuje pomoč Kohezijskega sklada za osem projektov, ki se izvajajo na ozemlju Comunidad Autónoma de Cataluña.

—	Naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper odločbo Komisije C(2006) 5105 z dne 20. oktobra 2006, s katero se zmanjšuje pomoč Kohezijskega sklada za naslednjih osmih projektov, ki se izvajajo na ozemlju Comunidad Autónoma de Cataluña:

—	Št. 2001.ES.16.C.PE.058 (projekt za povečanje obsega biološke obdelave čistilne naprave v Besos

—	Št. 2003.ES.16.C.PE.005 (projekt infrastrukture za odpadne vode v majhnih urbanih aglomeracijah Katalonije)

—	Št. 2001.ES.16.C.PE.054 (projekt čiščenja, obdelave in ponovne uporabe, komunalnih odpadnih vod v Kataloniji)

—	Št. 2000.ES.16.C.PE.112 (projekt sanacije in čiščenja doline reke Ebro: Monzón, Caspe in notranje rečne doline v Kataloniji)

—	Št. 2002.ES.16.C.PE.006 (projekt razsoljevalne naprave za morsko vodo v delti reke Tordera)

—	Št. 2001.ES.16.C.PE.055 (projekt izgradnje in izboljšanje infrastrukture za predelavo komunalnih odpadkov v Kataloniji)

—	Št. 2001.ES.16.C.PE.057 (projekt naprav za obdelavo odpadkov v občinah Urgell, Pallars Jussa and Conca de Barberá)

—	Št. 2002.ES.16.C.PE.041 (projekt izgradnje in izboljšanja infrastrukturne mreže za obdelavo komunalnih odpadkov v Kataloniji)

V izpodbijani odločbi je tožena stranka za pomoč Skupnosti (85 %), ki je bila dodeljena za projekt 2001.ES.16.C.PE.058 uporabila korekcijo v višini 2 %, ker je družba-izvajalka priglasila izdatke, ki niso predmet pomoči.

Glede drugih projektov je Komisija, ob upoštevanju sistema „povprečne cene“ in merila „izkušenj glede prej izvedenih del“ uporabila 100 % finančno korekcijo pri pomoči Skupnosti za skupnostno razliko med izbranimi ponudbami in s pogodbo spremenjenimi pogodbami.

V utemeljitev svojih predlogov Kraljevina Španija zatrjuje napačno razlago člena 30(1) Direktive 93/37/EGS (1) in člena 36(1) in (2) Direktive 92/50/EGS (2), ker je v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da je uporaba sistema povprečnih cen, ki je v okviru analize „ekonomsko najugodnejše ponudbe“ pri oddanih projektih v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, saj cenovno prenizke ponudbe diskriminira v primerjavi z dražjimi ponudbami.

Podredno zatrjuje tudi kršitev določbe iz člena H(2), v prilogi II Uredbe (ES) št. 1164/94 (3), zaradi kršitve načel sorazmernosti in dobrega upravljanja.

Kraljevina Španija posebej, glede projekta čistilne naprave v Besos, zatrjuje kršitev člena 17 Uredbe (ES) št. 1386/2002 (4), ker dejansko ni bilo nobenih nepravilnosti, oziroma, podredno, zaradi kršitve načela sorazmernosti, ki ga ta akt določa.

(1) Direktiva Sveta 93/37/EGS zdne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje (UL L 199, 9.8.1993, str. 54).

(2) Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, 24.7.1992, str. 1).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 130, 25.5.1994. str. 1).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1386/2002 z dne 29. julija 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru Kohezijskega sklada, ter postopkov izvajanja finančnih popravkov (UL L 201, 31.7.2002, str. 5).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/36

Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Belgija proti Komisiji

(Zadeva T-403/06)

(2007/C 42/63)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Belgija (zastopnika: L. Van den Broeck, zastopnik, in J. Meyers, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke tožeče stranke

—	razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe ob uporabi člena 230 ES;

—	Komisiji (Eurostatu) naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, vsebovane v dopisu Evropskega statističnega urada (Eurostat) z dne 18. oktobra 2006, da bo spremenila podatke o javnem primanjkljaju in javnem dolgu Belgije za leto 2005 in da bo objavila tako spremenjene podatke na podlagi člena 8h(2) Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1), kot je bila spremenjena. Tožeča stranka izpodbija dve spremembi, ki ju je izvedla Komisija, in sicer s tem, da je Fonds de l'infrastructure ferroviaire (FIF) uvrstila v sektor državnih organov, ne pa v sektor nefinančnih družb za uporabo Evropskega sisitema računov 1995 (ESR 95) (2) in da je zabeležila prenos kapitala v višini 7.400 milijonov evrov zaradi prevzema dolgov Société nationale des Chemins de fer belges (SNCB) s strani države (FIF) leta 2005.

V podporo predlogu za razglasitev ničnosti tožeča stranka navaj nasjednje razloge.

Glede uvrstitev FIF v sektor državnih organov zatrjuje, da naj bi šlo za kršitev člena 8h (2) Uredbe (ES) št. 3605/93 in točk 2.12, 3.19 in od 3.27 do 3.37 ESR 95. Tožeča stranka meni, da je treba FIF šteti za „institucionalno enoto“ v smislu točke 2.12 ESR 95 in za „tržnega proizvajalca“ na podlagi meril, določenih v točkah 3.19 in od 3.27 do 3.37 ESR 95, in jo je treba kot tako umestiti izven sektorja državnih organov. Tako zatrjuje, da je v izpodbijani odločbi napačno zavzeto stališče, da FIF ne izpolnjuje teh dveh pogojev za leto 2005.

Podredno glede kapitala v višini 7.400 milijonov evrov, ki ga je Belgija prenesla na družbo SNCB zaradi prevzema dolgov te družbe s strani FIF leta 2005 tožeča stranka sklicuje navaja tri tožbene razloge. Prvi se nanaša na kršitev člena 8h(2) Uredbe (ES) št. 3605/93 in točk 1.33, 1.44(c), 4.165(f) in 6.30 ESR 95. Tožeča stranka zatrjuje, da naj pripis zadevnega dolga FIF ne bi izviral iz „transakcije“ v smislu točke 1.33 ESR 95, temveč iz „prestruktiriranja“ v smislu točk 1.44(c) in 6.30 ESR 95. Podredno zatrjuje, da, četudi bi bilo treba pripis dolga FIF analizirati kot „transakcijo“ v smislu točke 1.33 ESR 95, pa ne gre za prenos kapitala v smislu točke 4.165(f) ESR 95. Drugi tožbeni razlog, na katerega se sklicuje v okviru izpodbijanja zabeležbe prenosa kapitala v višini 7.400 milijonov evrov s strani Belgije na družbo SNCB, je kršitev člena 253 ES, ker Komisija po mnenju tožeče stranke izpodbijane odločbe v tem pogledu ni zadostno obrazložila. Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da naj bi izpodbijana odločba kršila načelo varstva zaupanja v pravo s tem, da naj bi se v njej odstopilo od mnenja, ki ga je Komisija (Eurostat) izrazila v dopisu z dne 13. avgusta 2004, v katerem je izvedenec Komisije soglašal z analizo, ki jo tožeča stranka zagovarja v tej zadevi.

(1) UL L 332, str. 7.

(2) Potrjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25 junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/37

Pritožba, ki jo je vložila Evropska ustanova za usposabljanje 22. decembra 2006 zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 26. oktobra 2006 v zadevi F-1/05, Landgren proti Evropski ustanovi za usposabljanje

(Zadeva T-404/06 P)

(2007/C 42/64)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Evropska ustanova za usposabljanje (Torino, Italija), (zastopnik: G. Vandersanden, avocat)

Druga stranka v postopku: Pia Landgren

Predlogi pritožnice

—	ta pritožba naj se razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

posledično naj se razveljavi sodba SDU z dne 26. oktobra 2006 v zadevi F-1/05, Landgren proti Evropski ustanovi za usposabljanje, ki je predmet te pritožbe, in naj se na podlagi tega prizna zakonitost odločbe o odpustu tožene stranke dne 25. junija 2004, kar povzroči neobstoj pravne podlage za kakršnokoli odškodnino;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno z njenimi stroški v postopku pred SDU.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S sodbo z dne 26. oktobra 2006, katere razveljavitev se zahteva v okviru te pritožbe, je Sodišče za uslužbence razglasilo ničnost Odločbe Evropske ustanove za usposabljanje z dne 25. junija 2004 o odpovedi pogodbe za nedoločen čas P. Landgren kot začasne uslužbenke, in pozvalo stranke, naj se sporazumejo o znesku denarnega nadomestila zaradi nezakonitosti te odločbe.

Ustanova v podporo predlogu za razveljavitev navedene sodbe navaja dva pritožbena razloga, od katerih prvi izhaja iz kršitve obsega obvezne obrazložitve. Pritožnica zatrjuje, da naj ne bi obstajala nobena zakonita podlaga, ki bi zavezovala toženo stranko, da obrazloži odločbo o odpustu začasnega uslužbenca, in meni nasprotno, da naj bi izpodbijana sodba kršila člen 47 PZU (1) in sodno prakso, ki uporablja to določbo. Poleg tega pritožnica navaja, da naj bi se izpodbijana sodba zmotno opirala na sporazume in konvencije, ki se ne uporabljajo v razmerjih med institucijami in njihovim osebjem. Zatrjuje tudi, da naj bi izpodbijana sodba vsebovala protislovja med formalnimi zahtevami po obrazložitvi in zakonitostjo pravice zadevne osebe, da je seznanjena z razlogi za odločbo o odpovedi.

V okviru drugega pritožbenega razloga pritožnica navaja, da naj bi bilo v izpodbijani sodbi napačno uporabljeno pravo kot posledica, na eni strani, spreobračanja dejstev, in na drugi strani, kršitve splošnega interesa, ker naj bi bile materialne okoliščine, o katerih je bila P. Landgren obveščena in ki pomenijo obrazložitev odločbe o odpustu, napačno presojene.

(1) Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (PZU), so bili določeni s členom 3 Uredbe Sveta (EGS, ESPJ, Euratom) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in PZU (UL L 56, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/37

Tožba, vložena 27. decembra 2006 — Arcelor in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-405/06)

(2007/C 42/65)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Arcelor Luxembourg (Luxembourg, Veliko vojvodstvo Luksemburg), Arcelor Profil Luxembourg SA (Esch-sur-Alzette, Veliko vojvodstvo Luksemburg) in Arcelor International (Luxembourg, Veliko vojvodstvo Luksemburg) (zastopnik: A. Vandencasteele, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

—	razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 8. novembra 2006 v zadevi COMP/F/38.907 — Jekleni nosilci — C(2006) 5342 konč.;

—	vsaj razglasitev ničnosti člena 2 odločbe, s katero se tožečim strankam naloži globa ali njeno bistveno zmanjšanje;

—	naložitev plačila stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2006) 5342 konč. z dne 8. novembra 2006 v zvezi s postopkom izvajanja člena 65 ESPJ (zadeva COMP/F/38.907 — Jekleni nosilci), glede sporazumov in usklajenih ravnanj, pri katerih so sodelovali evropski proizvajalci nosilcev in se nanašajo na določanje cen, dodelitev kvot in izmenjavo informacij na trgu Skupnosti nosilcev. Podredno predlagajo odpravo ali bistveno zmanjšanje globe, ki jim je bila naložena z izpodbijano odločbo.

V podporo svoje tožbe tožeče stranke navajajo več tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog je kršitev člena 97 ESPJ in zloraba pooblastil, ker je v odločbi uporabljen člen 65 ESPJ, po izteku veljavnosti te pogodbe, določenim s členom 97.

Drugič tožeči stranki navajata kršitev Uredbe št. 1/2003 (1) in zlorabo pooblastil, ker Komisija utemeljuje svojo pristojnost za sprejetje odločbe po ESPJ z uredbo, ki ji daje pooblastila le na podlagi izvajanja členov 81 in 82 ES.

Tretji tožbeni razlog je kršitev pravnega pravila in pravice do obrambe, ker odločba trem hčerinskim družbam nalaga odgovornost za ravnanje, pri katerem naj bi sodelovala le ena.

Poleg tega tožeče stranke zatrjujejo, da naj bi Komisija s tem, ko je sprejela izpodbijano odločbo, kršila pravna pravila glede zastaranja.

Nazadnje zatrjujejo, da naj bi odločba kršila njihove pravice obrambe, ker je bila sprejeta več kot petnajst let po nastalih dejstvih, na podlagi teorije o odgovornosti, ki jo je Komisija opredelila v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah iz marca 2006, kar pa je po mnenju tožečih strank, prvič in torej prepozno.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/38

Tožba, vložena 28. decembra 2006 — Evropaïki Dynamiki proti Komisiji

(Zadeva T-406/06)

(2007/C 42/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki — Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (Zastopnika: N. Korogiannakis in N. Keramidas, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	naj se za nično razglasi odločba Komisije (DG ENV), s katero je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke in je bilo naročilo oddano izbranemu izvajalcu.

—	naj se Komisiji (DG ENV) naloži, da tožeči stranki plača stroške pravnega zastopanja in druge stroške, nastale v zvezi s to tožbo, četudi bo zavrnjena.

—	naj se Komisiji (DG ENV) naloži, da tožeči stranki povrne škodo v znesku 86.300 evrov, ki jo je utrpela zaradi zadevnega postopka javnega razpisa.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je oddala ponudbo na podlagi javnega razpisa tožene stranke za zagotavljanje storitev za vodenja sistema registrov, vzpostavljenega na podlagi Direktive 2003/87 (1), s tehničnim vzdrževanjem in uporabniško podporo (UL 2006/S 102-108793). Tožeča stranka izpodbija odločbo o zavrnitvi njene ponudbe in oddaji naročila drugemu ponudniku.

V podporo tožbi tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka storila več napak pri presoji in kršila načeli enakega obravnavanja in preglednosti. Nadalje tožeča stranka trdi, da tožena stranka svoje odločitve ni obrazložila, saj tožeče stranke ni seznanila s prednostmi izbrane ponudbe v primerjavi z njeno.

(1) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL 2003, L 275, str. 32).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/38

Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Zhejiang Aokang Shoes proti Svetu

(Zadeva T-407/06)

(2007/C 42/67)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Zhejiang Aokang Shoes Co., Ltd (Oubei, Kitajska) (zastopniki: I. MacVay, solicitor, R. Thompson, QC, in K. Beal, barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	izpodbijana uredba naj se v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, razglasi za nično;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, kitajski proizvajalec in izvoznik usnjene obutve, predlaga razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1472/2006 z dne 5. oktobra 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama (1).

Tožeča stranka v utemeljitev svojega zahtevka navaja devet tožbenih razlogov, pri čemer se prvih pet nanaša na nepristojnost, bistvene kršitve postopka, ki jih določa temeljna uredba (2), in kršitve načel legitimnih pričakovanj, pravic do obrambe in enakega obravnavanja.

Tožeča stranka nato zatrjuje napačen in diskriminatoren izračun stopnje dampinga, ki se nanaša na tožečo stranko, in da naj bi bila v izpodbijani odločbi storjena očitna napaka pri presoji v zvezi z obsegom in trajanjem škode, navedene v utemeljitev uvedbe dajatev za tožečo stranko.

Tožeča stranka poleg tega trdi, da je Komisija s tem, da tožeči stranki ni primerno razkrila pomembne spremembe dokončnih ukrepov, ki jih je predlagala Komisija v obdobju med 7. in 28. julijem 2006, kršila člen 20 temeljne uredbe.

Tožeča stranka nazadnje zatrjuje, da izpodbijana uredba krši člen 2(10) temeljne uredbe glede zahteve, da se mora pri oceni stopnje dumpinga izvesti „poštena primerjava“ med izvozno ceno in normalno vrednostjo.

(1) UL 2006, L 275, str. 1.

(2) Uredba sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/39

Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Sun Sang Kong Yuen Shoes Factory proti Svetu

(Zadeva T-409/06)

(2007/C 42/69)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Sun Sang Kong Yuen Shoes Factory (Hui Yang) Co., Ltd (Xin Xu, Kitajska) (zastopniki: I. MacVay, solicitor, R. Thompson, QC, in K. Beal, barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

—	naložitev plačila stroškov tožeče stranke toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, ki je kitajska proizvajalka in izvoznica usnjene obutve, predlaga, naj se za nično razglasi Uredbo Sveta (ES) št. 1472/2006 z dne 5. oktobra 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama (1).

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja šest tožbenih razlogov:

—	izpodbijana uredba naj bi vsebovala očitno napako v presoji oziroma krši bistvene postopkovne določbe in načelo enakega obravnavanja s tem, ko v njej ni ugotovljeno, da je tožeča stranka delovala pod pogoji tržnega gospodarstva (2);

—

Komisija naj bi z zavrnitvijo obravnavanja tožeče stranke na tržni način kršila člen 3 temeljne uredbe in storila očitno napako pri presoji, ker ni upoštevala zadevnih informacij glede strukture trga, zlasti pa pomembne vloge neodvisnih posrednikov pri dobavi proizvodov, ki jih proizvaja tožeča stranka;

—	Komisija naj bi ravnala izven obsega člena 81(1) temeljne uredbe in kršila pravico do obrambe tožeče stranke;

—	Komisija naj bi kršila člen 20 temeljne uredbe s tem, ko tožeče stranke ni pravilno obvestila o koreniti spremembi dokončnih ukrepov, ki jih je Komisija predlagala med 7. in 28. julijem 2006;

—	izpodbijana uredba naj bi vsebovala očitno napako pri presoji glede obsega in trajanja kršitve, na kateri je bila utemeljena uvedba carin za tožečo stranko; in

—	izpodbijana uredba naj bi kršila člen 2(10) temeljne uredbe glede na zahtevo, da se pri oceni stopnje dampinga opravi „pošteno primerjavo“ med izvozno ceno in normalno vrednostjo.

(1) UL L 275, str. 1.

(2) Glej člen 2(7)(b) in (c) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996 L 56, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/40

Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Foshan City Nanhai Golden Step Industrial proti Svetu

(Zadeva T-410/06)

(2007/C 42/70)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Foshan City Nanhai Golden Step Industrial Co. Ltd (Hongkong, Kitajska) (zastopniki: I. MacVay, solicitor, R. Thompson, QC, in K. Beal, barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	razglasitev Uredbe Sveta (ES) št. 1472/2006, v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, za nično;

—	naložitev Svetu plačila stroškov postopka, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka v skladu s členom 230 ES predlaga razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, v delu, v katerem uvaja dokončne protidampinške dajatve na izvoze v Evropsko Unijo.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja štiri tožbene razloge:

—	Tožeča stranka navaja, da so izračuni Komisije glede stopnje dobička, ki se uporabljajo za konstruirano vrednost normalne vrednosti tožeče stranke napačni zaradi očitne napake in/ali da so bile kršene njene pravice obrambe.

—	Dalje tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila zahteve iz člena 3 osnovne uredbe in/ali storila očitno napako pri presoji, ker ni upoštevala pomembnih podatkov glede strukture trga in zlasti pomembne vloge, ki jo imajo neodvisni posredniki pri dobavi proizvodov, ki jih proizvaja tožeča stranka.

—	Po mnenju tožeče stranke je Komisija kršila člen 20 osnovne uredbe in/ali bistvene postopkovne določbe in/ali njene pravice obrambe, ker ni pravilno obvestila o koreniti spremembi dokončnih ukrepov, ki jih je predlagala Komisija med 7. in 28. julijem 2006.

—	Končno, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba vsebuje očitno napačno presojo obsega in trajanja zatrjevane škode, na kateri je bila utemeljena premoženjska škoda in uvedba dajatev tožeči stranki.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/40

Tožba, vložena 22. decembra 2006 — SO.GE.L.M.A. proti EAR

(Zadeva T-411/06)

(2007/C 42/71)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: SO.GE.L.M.A. (Scandicci, Italija) (zastopnik: E. Cappelli, P. De Caterini, A. Bandini in A. Gironi, avvocati)

Tožena stranka: Evropska agencija za obnovo

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti odločb EAR o razveljavitvi javnega naročila za dela „Ponovne vzpostavitve proste plovbe (odstranitev neeksplodiranih eksplozivnih teles) na notranjih plovnih poteh, Republika srbska, Srbija in Črna gora“ (objava št. Europe Aid/120694/D/W/YU, projekt št. 05SER01 04 01) in objavi novega javnega razpisa, ki so bile vročene z dopisoma EAR dne 9. oktobra 2006, prot. D (06)DG/MIL/EP 2715 in z dne 14. decembra 2006, prot. DG/mie/3313, in vsakega čeprav izhodiščnega, usklajenega ali povezanega drugega dokumenta, vključno z odločbo o izključitvi tožeče stranke, in v vsakem primeru naložitev Evropski agenciji za obnovo povrnitev škode v korist tožeče stranke v obsegu, določenem v pritožbi.

—	naložitev plačila stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet spornega javnega razpisa v tej zadevi je bil oddaja naročila za dela določitve in odstranitve neeksplodiranih bojnih eksplozivnih teles, ostankov zračnih bombardiranj zveze NATO leta 1999, da bi lahko za notranjo plovbo ponovno odprli vode Donave in Save.

Potem ko je bila njena ponudba ocenjena kot najugodnejša, je tožeča stranka prejela prvo zahtevo za pojasnila, ki jih je dala pravočasno. Še posebej so bile dane natančne utemeljitve v zvezi vodjem ekipe za vodno pregledovanje, ki je visoko usposobljena oseba, vendar z manjšimi delovnimi izkušnjami od tistih, ki se zahtevajo v razpisu.

Po poslovnih stikih s svetovalnim podjetjem Evropske agencije za obnovo v postopku zadevnega naročila, ki so dopuščali pričakovanje pozitivnega izida natečaja, je bila tožeča stranka naknadno obveščena o razveljavitvi postopka oddaje zaradi neobstoja tehnično ustreznih ponudb, izražen pa je bil tudi namen za nov razpis.

V utemeljitev svojih predlogov tožeča stranka uveljavlja kršitev člena 41 Direktive 2004/18 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1) in bolj na splošno načel, ki vodijo določila Skupnosti na področju postopkov za oddajo javnih naročil, ker je bila razveljavitev zadevnega postopka posledica nepremišljene odločitve, sprejete brez poglobljene presoje javnega interesa, ki ga je treba varovati. Nato tožeča stranka uveljavlja tudi kršitev obveznosti obrazložitve.

(1) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/41

Tožba, vložena 29. decembra 2006 — Vitro Corporativo proti UUNT — VKR Holding (Vitro)

(Zadeva T-412/06)

(2007/C 42/72)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Vitro Corporativo, S.A. de C.V. (zastopnik: J. Botella Reyna, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: VKR Holding A.S.

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se dovoli registracija znamke VITRO za proizvode iz razreda 19.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka „Vitro“ (prijava št. 2.669.521) za proizvode in storitve iz razredov 1, 7, 8, 9, 11, 12, 16, 17, 19, 20, 21, 22, 27, 30, 35, 39, 40, 41, 42 in 43.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: VKR Holding A.S.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Danska (št. 1956 1415 VR), nemška (št. 725.452), britanska (št. 1.436.897) in skupnostna (št. 651.745) besedna znamka „VITRAL“ za proizvode iz, med drugim, razreda 19 (steklo za gradbeništvo, okensko steklo, žično varnostno steklo) zoper katero je vložen ugovor.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru in zavrnitev registracije znamke Skupnosti za proizvode iz razreda 19.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožba se zavrne.

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna uporaba člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1)o znamki Skupnosti.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/42

Pritožba z dne 22. decembra 2006 zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 9. oktobra 2006 v zadevi Gualtieri proti Komisiji, F-53/06

(Zadeva T-413/06 P)

(2007/C 42/73)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Claudia Gualtieri (Bruselj, Belgija) (zastopnika: M. Gualtieri, P. Gualtieri, avvocati)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	Naj se razglasi ničnost izpodbijanega sklepa Sodišča za uslužbence z dne 9. oktobra 2006 in naj se razglasi, da je Sodišče za uslužbence pristojno za razrešitev spora.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je bila vložena zoper sklep, ki ga je v zadevi F-53/06 izdalo Sodišče za uslužbence Evropskih skupnosti 9. oktobra 2006, s katerim se je to sodišče razglasilo za incompetente rationae personae za odločanje o sporu med pritožnico, napoteno nacionalno strokovnjakinjo, in Komisijo.

V utemeljitev svojih zahtev tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijani sklep temelji na površnem in napačnem branju člena 1(2) Odločbe Komisije glede predpisanega reda, ki se uporablja za napotene nacionalne strokovnjake (NNS). Pritožnica se v zvezi s tem sklicuje na člene 7(a), (f) in (g), 11(1) in (3), 12(1) in (2), 13(1), 14 in 15 te odločbe.

Iz vseh teh določb naj bi izhajalo, da vez nacionalnega strokovnjaka z upravo njegovega izvora miruje ves čas trajanja premestitve in da je v tem času popolnoma vključen v organizacijsko strukturo Komisije in je dolžan opravljati delo izključno v njeno korist.

Tako naj torej ne bi bilo dvoma, da so spori glede tega izključnega delovnega razmerja v pristojnosti Sodišča za uslužbence, ker je pravni položaj napotenih nacionalnih strokovnjakov ter uslužbencev nedvomno enak.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/42

Pritožba, ki jo je 27. decembra 2006 vložil Philippe Combescot zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 19. oktobra 2006 v zadevi Philippe Combescot proti Komisiji, F-114/05

(Zadeva T-414/06 P)

(2007/C 42/74)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Philippe Combescot (Lecce, Italija) (zastopnika: A. Maritati in V. Messa, avvocati)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	spremeni odločbo Sodišča za uslužbence z dne 19. oktobra 2006 v zadevi F-114/05 tako, da predhodno ugotovi dopustnost tožbe, ker je bila pravočasna in utemeljena s pravnim interesom uslužbenca za sodno varstvo;

—	ugotovi, da je bila P. Combescotu s sprejetjem ukrepa povzročena nepremoženjska škoda tako na zdravju kot tudi na ugledu, s težkimi posledicami za njegovo duševno ravnovesje;

—	odredi plačilo 150.000 evrov v korist P. Combescota za nadomestilo škode;

—	naloži Komisiji Evropskih skupnosti plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je bila vložena zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 19. oktobra 2006 v zadevi F-114/05, s katero je bila tožba razglašena za nedopustno, ker je bila vložena prepozno in zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

V utemeljitev svojih zahtevkov pritožnik zatrjuje:

—

nepravilno razlago člena 92(2) Kadrovskih predpisov, predvsem glede opredelitve izraza „implicitna odločba o zavrnitvi“ v izpodbijani odločbi glede določitve rokov za izpodbijanje, ker sta izenačeni pravočasno sprejeta izrecna odločba, ki ni bila vročena in implicitna odločba o zavrnitvi. Pritožnik meni, da se prvostopenjska sodba izogiba odločilnemu vprašanju spora: izrecna zavrnilna odločba, sprejeta v rokih, ki so določeni v Kadrovskih predpisih, ima vse učinke, tudi če ni bila vročena zainteresirani stranki;

—

da med drugim nedopustne zamude pri vročitvi v tem primeru nikdar ni mogoče pripisati zainteresirani stranki. Tudi glede tega naj Sodišče za uslužbence ne bi ustrezno presodilo, tudi na ravni postopkovne korektnosti, trditev tožene stranke v zvezi s težavami pri ugotovitvi kraja prebivališča uradnika;

—	da je pritožnik ne glede na to, da je bil ob vložitvi tožbe že v pokoju imel, in ima še vedno pravni interes za vložitev tožbe, da bi dokazal nezakonitost zadevne premestitve, ker je od izpodbijanega ukrepa odvisna zahteva za povrnitev nepremoženjske in poklicne škode.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/43

Pritožba, ki jo je 29. decembra 2006 vložila De Smedt zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 19. oktobra 2006 v zadevi F-59/05, De Smedt proti Komisiji

(Zadeva T-415/06 P)

(2007/C 42/75)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Elisabeth De Smedt (Wezembeek-Oppem, Belgija) (zastopnika: L.Vogel in R. Kechiche, avocats)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	v celoti naj se razveljavi izpodbijano sodbo drugega senata Sodišča za uslužbence z dne 19. oktobra 2006, poslano s priporočeno pošiljko dne 19. oktobra 2006, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice z dne 8. julija 2005;

—	pritožnici naj se povrnejo stroški navedene tožbe, ki jo je vložila 8. julija 2005;

—	toženi stranki in intervenientu naj se ob uporabi člena 87(2) Poslovnika naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški, ki so bili v postopku nujni in predvsem stroški pooblaščenca za vročanje ter potni stroški in dnevnice, kot tudi honorarji odvetnika, ob uporabi člena 91(b) Poslovnika.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S sodbo z dne 19. oktobra 2006, katere razveljavitev se predlaga v obravnavani pritožbi, je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke, katere predmet je, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 21. marca 2005, ki določa razporeditev in plačo tožeče stranke, nekdanje začasne uslužbenke, zaposlene kot pogodbene uslužbenke, ter drugič, zahteva za odškodnino.

V utemeljitev predloga za razveljavitev navedene sodbe tožeča stranka navaja dva pritožbena razloga, pri čemer se prvi nanaša na kršitev člena 80(3) o pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev (PZDU) (1) in očitno napako pri presoji. Pritožnica zatrjuje, da je z zavrnitvijo prvega tožbenega razloga njene prvotne tožbe zato, ker je bila Komisija dolžna spoštovati časovni razpored, ki je bil določen, v skladu z Uredbo št. 723/2004 (2), za zamenjavo prejšnjega statusa začasnega uslužbenca za novi status pogodbenega uslužbenca, Sodišče prve stopnje omogočilo Komisiji, da v nasprotju s členom 80(3) PZDU ne spoštuje vseh postopkov pred prvimi zaposlitvami pogodbenih uslužbemcev.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja, pomanjkljivo obrazložitev in neobstoj odgovora na pisanja v okviru zavrnitve drugega tožbenega razloga njene prvotne tožbe, ki izhaja iz diskriminatornega položaja, v katerem je bila prisiljena delati tožeča stranka, v primerjavi z drugimi osebami, ki izvajajo enake naloge kot ona, v isti službi Komisije. Tožeča stranka očita Sodišču prve stopnje, da v zvezi s tem ni zagotovil ustreznega odgovora na njene obrazložitve in da se je pri zavrnitvi tožbenega razloga omejil le na uporabo abstraktne formule.

(1) Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti (PZDU) so bili določeni s členom 3 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o Kadrovskih predpisih za uradnike in o PZDU (UL L 56, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev teh skupnosti (UL L 124, str. 1).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/43

Tožba, vložena 29. decembra 2006 — Sumitomo Chemical Agro Europe proti Komisiji

(Zadeva T-416/06)

(2007/C 42/76)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Sumitomo Chemical Agro Europe SAS (Saint Didier, Francija) (Zastopnika: K. Van Maldegem in C. Mereu, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se toženi stranki, če je potrebno z začasno odredbo, naloži da popravi bistveno napako v prilogi I, del A, in nadomesti „0,75 g“ z „0,75 Kg“;

—

Naj se razveljavi naslednje določbe direktive 2006/132:

Člen 3(2)

„do 30. junija 2008“

Priloga I

„30. junij 2008“

Priloga I, del A

„za naslednje poljščine“

„—	kumare v rastlinjakih (zaprti hidroponski sistemi),

—	slive (za predelavo)“

Priloga I, del B

„Države članice zahtevajo predložitev nadaljnjih študij o potencialnih motnjah endokrinega sistema, ki jih povzroča procimidon, v dveh letih po sprejetju smernic za testiranje motenj endokrinega sistema Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Zagotovijo, da prijavitelj, na katerega zahtevo je bil procimidon vključen v to prilogo, take študije Komisiji predloži v 2 letih po sprejetju zgoraj navedenih smernic za testiranje.“

—	Naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Direktiva Sveta 91/414 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) določa, da države članice fitofarmacevtskega sredstva ne registrirajo če njegove aktivne snovi niso navedene v Prilogi I, in niso izpolnjeni vsi tam določeni pogoji. Tožeča stranka predlaga delno razveljavitev Direktive Komisije 2006/132/ES o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve procimidona kot aktivne snovi (2), v delu kjer ta direktiva i) določa le omejeno vključitev procimidona v Prilogo I k Direktivi 91/414, ii) določa posebne pogoje za registracijo in iii) določa 18-mesečno obdobje veljavnosti omejene vključitve v Prilogo I.

V podporo tožbi tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijana direktiva krši člene 1(1), 2(1), 5(1) in (4) direktive 91/414. Poleg tega tožeča stranka trdi, da je izpodbijana direktiva v neskladju z členom 5(5) direktive 91/414, ter da je zato Komisija prekoračila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

Razen tega tožeča stranka navaja, da je bil pri izpodbijani direktivi kršen postopek sprejema, saj je Komisija dolžna sprejeti ukrepe, kot so bili predlagani Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali in Svetu, ne da bi jih pred dokončnim sprejetjem spremenila.

Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijana odločba krši tako legitimna pričakovanja tožeče stranke, kot tudi načela učinkovitega upravljanja, subsidiarnosti, sorazmernosti, pravne varnosti, enakega obravnavanja in prvovrstnosti in neodvistnosti znanstvenega nasveta. Tožeča stranka zatrjuje tudi, da v izpodbijani direktivi ni zadostne utemeljitve in je zato kršena obveznost obrazložitve.

Končno tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločba posega v njeno pravico do opravljanja gospodarskih dejavnosti in lastninsko pravico.

(1) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL 1991, L 230, str. 1).

(2) Direktiva Komisije 2006/132/ES z dne 11. decembra 2006 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve procimidona kot aktivne snovi.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/44

Tožba, vložena 5. januarja 2007 — Sanofi-Aventis proti UUNT — AstraZeneca (EXANTIN)

(Zadeva T-4/07)

(2007/C 42/77)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sanofi-Aventis SA (Pariz, Francija) (zastopnik: R. Gilbey, lawyer)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: AstraZeneca AB (Södertälje, Švedska)

Predlogi tožeče stranke

—	naj se razveljavi odločba prvega odbora za pritožbe z dne 10. oktobra 2006, zadeva R 1302/2005-1, in potrdi trditev tožeče stranke, da obstaja verjetnost zmede glede nasprotujočih si znamk;

—	naj se Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži stroške tožeče stranke v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: AstraZeneca AB

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „EXANTIN“ za proizvode iz razreda 5 — prijava št. 2 694 115

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Mednarodni in nacionalni besedni znamki „ELOXATIN“ in „ELOXATINE“ za proizvode iz razreda 5

Odločba oddelka za ugovore: Zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Odbor za pritožbe ni določil upoštevne javnosti v celoti in je napačno ugotovil hierarhijo pozornosti med deli upoštevne javnosti, ki jo je določil.

Poleg tega odbor za pritožbe ni uporabil primernih meril pri primerjavi proizvodov in ni celovito primerjala znakov. Zato je odbor za pritožbe napačno razsodil, da ni bilo nobene verjetnosti zmede.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/46

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Genette proti Komisiji

(Zadeva F-92/05) (1)

(Uradniki - Pokojnine - Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom službe v Skupnosti - Prenos v sistem Skupnosti - Umik zahteve o prenosu z namenom sklicevanja na nove, ugodnejše določbe)

(2007/C 42/79)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Emmanuel Genette (Gorze, Francija) (zastopnik: M.-A. Lucas, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Joris in D. Martin, zastopnika)

Intervenient v podporo tožene stranke: Kraljevina Belgija (zastopnik: L. Van den Broeck, zastopnik)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi umika zahteve tožeče stranke o prenosu njenih pokojninskih pravic, ki jih je pridobile v Belgiji, in sicer z namenom vložitve nove zahteve na podlagi novih, ugodnejših določb.

Izrek sodbe

1)	Odločba Komisije Evropskih skupnosti z dne 25. januarja 2005 se razglasi za nično.

2)	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov E. Genette.

3)	Kraljevina Belghija nosi lastne stroške.

(1) UL C 315, 10.12.2005, str. 14 (zadeva, najprej vpisana pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti pod številko T-361/05 in odstopljena Sodišču za uslužbence Evropske unije s sklepom z dne 15.12.2005).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/46

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Vienne in drugi proti Parlamentu in Komisiji

(Zadeva F-115/05) (1)

(Uradniki - Dolžnost uprave nuditi pomoč - Zavrnitev - Prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v Belgiji)

(2007/C 42/80)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Philippe Vienne (Bascharage, Luksemburg) in drugi (zastopnika: G. Bouneou in F. Frabetti, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopniki: najprej M. Mustapha-Pacha in A. Bencomo-Weber, nato J. De Wachter, M. Mustapha-Pacha in K. Zejdova, zastopniki)

Predmet zadeve

Prvič, razglasitev ničnosti odločbe parlamenta o zavrnitvi zahtev tožečih strank za pridobitev pomoči v okviru prenosa njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih v Belgiji, in, drugič, odškodninski zahtevek.

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne.

2)	Vsaka stranka nosi lastne stroške.

(1) UL C 22, 28.1.2006, str. 24 (zadeva, prvotno vpisana pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti pod številko T-427/05 in nato odstopljena Sodišču za uslužbence Evropske unije s sklepom z dne 15.12.2005).

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/47

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Gesner proti UUNT

(Zadeva F-119/05) (1)

(Javni uslužbenci - Invalidnost - Zavrnitev zahteve za imenovanje invalidske komisije)

(2007/C 42/81)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Charlotte Gesner (Birkerod, Danska) (zastopnika: J. Vázquez Vázquez in C. Amo Quiñones, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (zastopnik: I. de Medrano Caballero, zastopnik)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe UUNT z dne 2. septembra 2005, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za imenovanje invalidske komisije, ki naj bi ugotovila njeno nezmožnost za opravljanje nalog, ki ustrezajo njenemu delovnemu mestu, in ji priznala pravico do invalidske pokojnine.

Izrek sodbe

1)	Odločba z dne 21. aprila 2005, s katero je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) zavrnil zahtevo C. Gesner za imenovanje invalidske komisije, se zavrne.

2)	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 96, 22.4.2006, str. 34.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/47

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Borbély proti Komisiji

(Zadeva F-126/05) (1)

(Uradniki - Povrnitev stroškov - Nadomestilo za nastanitev - Dnevnice - Potni stroški ob nastopu zaposlitve - Kraj zaposlovanja - Neomejena pristojnost)

(2007/C 42/82)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Andrea Borbély (Bruselj, Belgija) (zastopnik: R. Stötzel, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in H. Kraemer, zastopnika)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je tožeči stranki zavrnila pravico do nadomestila za nastanitev in dnevnic ter do povrnitve potnih stroškov zaradi določitve Bruslja za njen kraj zaposlovanja.

Izrek sodbe

1)	Odločba Komisije Evropskih skupnosti z dne 2. marca 2005 se razglasi za nično, ker tožeči stranki odreka pravico do nadomestila za nastanitev iz člena 5(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom in dnevnic iz člena 10(1) iste priloge.

Komisiji Evropskih skupnosti se naloži, da v skladu s pravili veljavnih Kadrovskih predpisov tožeči stranki plača zneske teh nadomestil, povečanih za zamudne obresti od dneva, ko so ta zapadla v plačilo do dneva dejanskega plačila, po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka določa za operacije glavnega refinanciranja in velja v zadevnem obdobju ter je povečana za dve točki.

3)	V preostalem delu se tožba zavrne.

4)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 60, 11.3.2006, str. 54.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/47

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Frankin in drugi proti Komisiji

(Zadeva F-3/06) (1)

(Uradniki - Obveznost uprave, da zagotovi pomoči - Zavrnitev - Prenos v Belgiji pridobljenih pokojninskih pravic)

(2007/C 42/83)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Jacques Frankin (Sorée, Belgija) in drugi (zastopnika: G. Bouneou in F. Frabetti, avocats)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Lozano Palacios in D. Martin, zastopnika)

Predmet zadeve

Na eni strani razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi vlog za pomoč, ki so jih vložile tožeče stranke v okviru prenosa pokojninskih pravic, ki so jih pridobile v Belgiji, in na drugi strani odškodninski zahtevek.

Izrek sodbe

1)	Tožba se zavrne.

2)	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 74, 25.3.2006, str. 33.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/48

Tožba, vložena 27. decembra 2006 — Dragoman proti Komisiji

(Zadeva F-147/06)

(2007/C 42/84)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Adriana Dragoman (Bruselj, Belgija) (zastopnik: S. Mihailescu, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

razglasitev ničnosti odločbe komisije splošnega natečaja EPSO/AD/44/06-CJ, katerega namen je bila sestavitev rezervnega seznama za zaposlitev pravnikov lingvistov, katerih glavni jezik je romunščina, da tožeči stranki dodeli oceno 18/40 na pisnem preizkusu b) in da se slednji ne dovoli pristop k ustnemu preizkusu navedenega natečaja;

—	tožeči stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja dva tožbena razloga, od katerih se prvi deli na dva dela. Prvi se nanaša na kršitev pravil, ki določajo delo komisije, ker naj bi slednja pri oceni preizkusov bolj upoštevala razumevanje izvirnih jezikov, kot pa točnost prevoda v romunščino. Drugi se nanaša na kršitev določb objave natečaja v zvezi s pravilno sestavo in objavo imen članov komisije. Ta objava naj bi bila opravljena 3 dni pred datumom preizkusov, čeprav naj bi objava natečaja predvidevala vsaj 15 dni.

Tožeča stranka v drugem tožbenem razlogu navaja kršitev načela obvezne obrazložitve, ker naj bi ocena, ki jo je izdala komisija, ne predložila nobenega natančnega podatka glede meril, uporabljenih pri pregledu preizkusov.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/48

Tožba, vložena 28. decembra 2006 — Collée proti Parlementu

(Zadeva F-148/06)

(2007/C 42/85)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Laurent Collée (Luxembourg, Luksemburg) (zastopniki: S. Orlandi, J.-N. Louis, A. Coolen in E. Marchal, avocats)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

—	razglasi naj se nezakonitost točke I.3 „Navodil o postopku dodelitve napredovalnih točk“ Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2002;

—	razglasi naj se ničnost odločbe organa, pristojnega za imenovanja (OPI), z dne 9. januarja 2006 o dodelitvi dveh točk za delovno uspešnost v napredovalnem obdobju 2004;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka, uradnik Evropskega parlamenta z nazivom AST 7, očita OPI, da ni opravil primerjalne ocene uspešnosti, ki bi zajela vse uradnike institucije, ki so lahko napredovali in bili razvrščeni v isti razred kot on. Med drugim se sklicuje na kršitev členov 5 in 45 Kadrovskih predpisov ter kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije. Pri izpodbijani odločbi naj bi poleg tega šlo za očitno napako pri presoji in naj bi bila brez obrazložitve.

Tožeča stranka se nazadnje sklicuje na nezakonitost točke I.3 navedenih Navodil, ki se nanaša na izjemno dodelitev napredovalnih točk, ki jih dodeli generalni sekretar. Natančneje, omejitve, ki naj bi jih ta predpis določal generalnemu sekretarju, naj ne bi spoštovale člena 45 Kadrovskih predpisov in načela enakega obravnavanja.

24.2.2007

Uradni list Evropske unije

C 42/49

Tožba, vložena 3. januarja 2007 — Chassagne proti Komisiji

(Zadeva F-1/07)

(2007/C 42/86)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Olivier Chassagne (Bruselj, Belgija) (zastopnik: Y. Minatchy, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 17. novembra 2006 o določitvi seznama uslužbencev, ki so napredovali, in ukrepov, ki iz tega izhajajo za tožečo stranko;

—	sprejmejo naj se vsi ukrepi, potrebni za zaščito pravic in interesov tožeče stranke;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo odškodnine v višini 160 184 evrov;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije o nevpisu njenega imena na seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2006, ker tožeča stranka za to obdobje ni mogla pridobiti niti ocenjevalnega lista — postopek njenega ocenjevanja je na dan sporne odločbe namreč še potekal — niti ocene sposobnosti.

Tožba je v bistvu obrazložena z dejstvom, da naj bi organ, pristojen za imenovanja (OPI) tožečo stranko izločil iz ocenjevanja in napredovanja v obdobju 2006 in s tem škodljivo zadržal potek njene kariere.

Tožeča stranka meni, da izpodbijana odločba: i) krši več splošnih načel prava Skupnosti, med drugim zlasti varstvo pravic do obrambe, obveznost obrazložitve, prepoved očitne napake pri presoji, varstvo legitimnih pričakovanj, pravno varnost in enako obravnavanje; ii) krši več določb prava Skupnosti, med drugim člena 43 in 45 Kadrovskih predpisov in splošne določbe za izvajanje, ki jih je Komisija sprejela za njihovo uporabo.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 42

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 24. februar 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Sodišče
2007/C 042/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije UL C 20, 27.1.2007	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2007/C 042/02	Zadeva C-251/04: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Člena 1 in 2, točka 1, Uredbe (EGS) št. 3577/92 — Prevoz — Svoboda opravljanja storitev — Pomorska kabotaža — Storitve vlečne službe na odprtem morju)	2

2007/C 042/03	Zadeva C-404/04 P: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. januarja 2007 — Technische Glaswerke Ilmenau GmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti, Schott AG, nekdanji Schott Glas (Pritožba — Državne pomoči — Člen 87(1) ES — Pogodbena obveznost plačila — Odpad bistvenega pogodbenega pogoja — Novi razlogi in trditve — Nadomestitev razlogov — Zahteva za zaslišanje prič — Merilo zasebnega upnika — Obrazložitev sodbe Sodišča prve stopnje — Ugotovitev zneska pomoči — Člen 87(3)(c) ES — Pravica do izjave — Kršitev pravic do obrambe zadevne države članice)	2

2007/C 042/04	Zadeva C-1/05: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 9. januarja 2007 (Predlog za sprejetje predhodne odločbe Länsrätten i Stockholms län — Migrationsdomstolen — Švedska) — Yunying Jia proti Migrationsverket (Svoboda ustanavljanja — Člen 43 ES — Direktiva 73/148/EGS — Državljan države članice s stalnim prebivališčem v drugi državi članici — Pravica do bivanja starša zakonca, pri čemer sta zakonec in starš državljana tretje države — Dolžnost tega starša, da zakonito biva v državi članici, ko se pridruži svoji družini v državi članici stalnega prebivališča — Dokazi, ki jih mora predložiti, da se ga šteje za vzdrževanega starša)	3

2007/C 042/05	Zadeva C-40/05: Sodba sodišča (tretji senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Överklagandenämnden för Högskolan — Švedska) — Kaj Lyyski proti Umeå universitet (Prosto gibanje delavcev — Člen 39 ES — Ovire — Poklicno usposabljanje — Učitelji — Zavrnitev dostopa do usposabljanja kandidatu, zaposlenemu v šoli v drugi državi članici)	3

2007/C 042/06	Zadeva C-175/05: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Irski (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 92/100/EGS — Avtorska pravica — Pravica dajanja v najem in pravica posojanja — Izključna pravica do javnega posojanja — Odstopanje — Pogoj plačila nadomestila — Oprostitev — Obseg)	4

2007/C 042/07	Zadeva C-183/05: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Irski (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 92/43/EGS — Členi 12(1) in (2), 13(1)(b) in 16 — Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst — Varstvo vrst)	4

2007/C 042/08	Zadeva C-208/05: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sozialgericht Berlin — Nemčija) — Innovative Technology Center GmbH (ITC) proti Bundesagentur für Arbeit (Prosto gibanje delavcev — Svoboda opravljanja storitev — Nacionalna ureditev — Nakazilo države članice dolgovanega plačila za posredovanje agenciji za zaposlovanje — Zaposlitev z obveznimi prispevki za socialno zavarovanje v tej državi članici — Omejitev — Utemeljitev — Sorazmernost)	5

2007/C 042/09	Zadeva C-265/05: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation — Chambre civile — Francija) — José Perez Naranjo proti Caisse régionale d'assurance maladie Nord-Picardie (Uredba (EGS) št. 1408/71 — Členi 4(2a)10a in 95b — Dopolnilni dodatek za starost — Nacionalna zakonodaja, ki za dodelitev tega dodatka določa pogoj stalnega prebivališča — Posebna dajatev, za katero se ne plačujejo prispevki — Vpis v Prilogo IIa k Uredbi št. 1408/71)	5

2007/C 042/10	Zadeva C-269/05: Sodba sodišča (sedmi senat) z dne 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Člen 1 Uredbe (EGS) št. 4055/86 — Pomorski transporti — Pristaniška taksa za potniške in trgovske ladje — Pristaniška taksa za vozila, ki jih prevažajo trajekti — Diskriminacija)	6

2007/C 042/11	Zadeva C-279/05: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe College van Beroep voor het bedrijfsleven — Nizozemska) — Vonk Dairy Products BV proti Productschap Zuivel (Kmetijstvo — Skupna ureditev trgov — Sir — Členi od 16 do 18 Uredbe (EGS) št. 3665/87 — Diferencialna izvozna nadomestila — Skoraj takojšnji ponovni izvoz iz države uvoza — Dokaz o zlorabi — Povračilo neupravičeno izplačanih zneskov — Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 — Nadaljevana ali ponavljana nepravilnost)	7

2007/C 042/12	Zadeva C-384/05: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden — Nizozemska) — Johan Piek proti Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij (Mleko in mlečni proizvodi — Dodatne dajatve za mleko — Posebna referenčna količina — Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe (EGS) št. 857/84)	7

2007/C 042/13	Zadeva C-400/05: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 11. januarja 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden — Nizozemska) — B.A.S. Trucks BV proti Staatssecretaris van Financiën (Skupna carinska tarifa — Kombinirana nomenklatura — Tarifna uvrstitev — Tarifna podštevilka 8704 10 — Vozilo, narejeno za uporabo na gradbiščih in namenjeno za prevoz in razkladanje materialov, kot tudi za uporabo na cestnem omrežju)	8

2007/C 042/14	Zadeva C-487/06: Pritožba, ki jo je vložila British Aggregates Association 27. novembra 2006 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi razširjeni senat), razglašeno 13. septembra 2006 v zadevi British Aggregates Association proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-210/02	8

2007/C 042/15	Zadeva C-495/06: Pritožba, ki jo je 1. decembra 2006 vložil Bart Nijs zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 3. oktobra 2006 v zadevi T-171/05, Bart Nijs proti Računskemu sodišču	9

2007/C 042/16	Zadeva C-497/06: Pritožba CAS Succhi di Frutta SpA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), z dne 13. septembra 2006 v zadevi CAS Succhi di Frutta SpA proti Komisiji, T-226/01 vložena 5. decembra 2006	10

2007/C 042/17	Zadeva C-500/06: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Giudice di pace di Genova (Italija) 8. decembra 2006 — Corporación Dermoestética SA proti To Me Group Advertising Media	10

2007/C 042/18	Zadeva C-501/06: Pritožba, ki jo je 11. decembra 2006 vložila GlaxoSmithKline Services Unlimited (GSK), nekdanja Glaxo Wellcome plc zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti razširjeni senat), z dne 27. septembra 2006 v zadevi T-168/01, GlaxoSmithKline Services Unlimited proti Komisiji Evropskih skupnosti	11

2007/C 042/19	Zadeva C-504/06: Tožba, vložena 13. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	11

2007/C 042/20	Zadeva C-505/06: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria regionale di Genova (Italija) 12. junija 2006 — Agenzia Dogane Circoscrizione Doganale di Genova proti Euricom SpA	12

2007/C 042/21	Zadeva C-512/06: Pritožba, ki jo je vložila PTV Planung Transport Verkehr AG 18. decembra 2006 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 10. oktobra 2006 v zadevi T-302/03, PTV Planung Transport Verkehr AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	12

2007/C 042/22	Zadeva C-513/06 P: Pritožba, ki jo je Komisija Evropskih skupnosti 18. decembra 2006 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti razširjeni senat) z dne 27. septembra 2006 v zadevi GlaxoSmithKline Services Unlimited, nekdanji Glaxo Wellcome plc proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-168/01	13

2007/C 042/23	Zadeva C-516/06 P: Pritožba, ki jo je vložila Komisija Evropskih skupnosti 20. decembra 2006 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 27. septembra 2006 v zadevi Ferriere Nord SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-153/04	14

2007/C 042/24	Zadeva C-517/06: Tožba, vložena 20. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji	14

2007/C 042/25	Zadeva C-518/06: Tožba, vložena 20. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	15

2007/C 042/26	Zadeva C-521/06 P: Pritožba, ki jo je vložila Athinaïki Techniki AE 21. decembra 2006 zoper sklep Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašen 26. septembra 2006 v zadevi T-94/05, Athinaïki Techniki AE proti Komisiji	16

2007/C 042/27	Zadeva C-522/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji	16

2007/C 042/28	Zadeva C-523/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Finski	17

2007/C 042/29	Zadeva C-525/06: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 22. decembra 2006 vložilo Rechtbank van koophandel, Hasselt (Belgija) — NV de Nationale Loterij proti BVBA Customer Service Agency	17

2007/C 042/30	Zadeva C-526/06: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden 27. decembra 2006 — Staatssecretaris van Financiën proti Road Air Logistics Customs BV	18

2007/C 042/31	Zadeva C-528/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji	18

2007/C 042/32	Zadeva C-529/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg	18

2007/C 042/33	Zadeva C-530/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	19

2007/C 042/34	Zadeva C-531/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki	19

2007/C 042/35	Zadeva C-534/06: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 27. decembra 2006 — Industria Lavorazione Carni Ovine proti Regiji Lacij	19

2007/C 042/36	Zadeva C-1/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Siegen (Nemčija) 3. januarja 2007 — Kazenski postopek zoper Franka Weberja	20

2007/C 042/37	Zadeva C-4/07: Tožba, vložena 11. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki	20

2007/C 042/38	Zadeva C-5/07: Tožba, vložena 12. januarja 2007 — Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki	20

2007/C 042/39	Zadeva C-219/06: Sklep predsednika Sodišča z dne 7. decembra 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg	21

	Sodišče prve stopnje
2007/C 042/40	Dodelitev sodnikov senatom	22

2007/C 042/41	Zadeva T-365/06: Tožba, vložena 1. decembra 2006 — Bateaux Mouches proti UUNT — Castanet (Bateaux Mouches)	23

2007/C 042/42	Zadeva T-369/06: Tožba, vložena 7. decembra 2006 — Holland Malt proti Komisiji	23

2007/C 042/43	Zadeva T-371/06: Tožba, vložena 4. decembra 2006 — Nemčija proti Komisiji	24

2007/C 042/44	Zadeva T-372/06: Tožba, vložena 11. decembra 2006 — Bomba Energia Getränke proti UUNT	25

2007/C 042/45	Zadeva T-373/06: Tožba, vložena 13. decembra 2006 — Rath proti UUNT — Grandel (Epican Forte)	25

2007/C 042/46	Zadeva T-374/06: Tožba, vložena 13. decembra 2006 — Rath proti UUNT — Grandel (Epican)	26

2007/C 042/47	Zadeva T-375/06: Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Viega proti Komisiji	26

2007/C 042/48	Zadeva T-376/06: Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Legris Industries proti Komisiji	27

2007/C 042/49	Zadeva T-377/06: Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Comap proti Komisiji	28

2007/C 042/50	Zadeva T-379/06: Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Kaimer in drugi proti Komisiji	29

2007/C 042/51	Zadeva T-381/06: Tožba, vložena 15. decembra 2006 — FRA.BO proti Komisiji	29

2007/C 042/52	Zadeva T-382/06: Tožba, vložena 15. decembra 2006 — Tomkins proti Komisiji	30

2007/C 042/53	Zadeva T-391/06: Tožba, vložena 19. decembra 2006 — Karstadt Quelle proti UUNT — dm drogerie markt (S-HE)	31

2007/C 042/54	Zadeva T-392/06: Tožba, vložena 20. decembra 2006 — Union Investment Privatfonds proti UUNT — Unicre-Cartão International De Crédito (unibanco)	31

2007/C 042/55	Zadeva T-394/06: Tožba, vložena 11. decembra 2006 — Italija proti Komisiji	32

2007/C 042/56	Zadeva T-395/06: Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Italija proti Komisiji	32

2007/C 042/57	Zadeva T-396/06: Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Komisija proti TGA Technische Gebäudeausrüstung Chemnitz	33

2007/C 042/58	Zadeva T-397/06: Tožba, vložena 16. decembra 2006 — AgroSciences Ltd proti EFSA	33

2007/C 042/59	Zadeva T-398/06: Tožba, vložena 15. decembra 2006 — UniCredito Italiano proti UUNT — Union Investment Privatfonds (1 Unicredito)	33

2007/C 042/60	Zadeva T-399/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — giropay proti UUNT (GIROPAY)	34

2007/C 042/61	Zadeva T-401/06: Tožba, vložena 28. decembra 2006 — Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu	34

2007/C 042/62	Zadeva T-402/06: Tožba, vložena 27. decembra 2006 — Španija proti Komisiji	35

2007/C 042/63	Zadeva T-403/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — Belgija proti Komisiji	36

2007/C 042/64	Zadeva T-404/06 P: Pritožba, ki jo je vložila Evropska ustanova za usposabljanje 22. decembra 2006 zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 26. oktobra 2006 v zadevi F-1/05, Landgren proti Evropski ustanovi za usposabljanje	37

2007/C 042/65	Zadeva T-405/06: Tožba, vložena 27. decembra 2006 — Arcelor in drugi proti Komisiji	37

2007/C 042/66	Zadeva T-406/06: Tožba, vložena 28. decembra 2006 — Evropaïki Dynamiki proti Komisiji	38

2007/C 042/67	Zadeva T-407/06: Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Zhejiang Aokang Shoes proti Svetu	38

2007/C 042/68	Zadeva T-408/06: Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Wenzhou Taima Shoes proti Svetu	39

2007/C 042/69	Zadeva T-409/06: Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Sun Sang Kong Yuen Shoes Factory proti Svetu	39

2007/C 042/70	Zadeva T-410/06: Tožba, vložena 21. decembra 2006 — Foshan City Nanhai Golden Step Industrial proti Svetu	40

2007/C 042/71	Zadeva T-411/06: Tožba, vložena 22. decembra 2006 — SO.GE.L.M.A. proti EAR	40

2007/C 042/72	Zadeva T-412/06: Tožba, vložena 29. decembra 2006 — Vitro Corporativo proti UUNT — VKR Holding (Vitro)	41

2007/C 042/73	Zadeva T-413/06 P: Pritožba z dne 22. decembra 2006 zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 9. oktobra 2006 v zadevi Gualtieri proti Komisiji, F-53/06	42

2007/C 042/74	Zadeva T-414/06 P: Pritožba, ki jo je 27. decembra 2006 vložil Philippe Combescot zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 19. oktobra 2006 v zadevi Philippe Combescot proti Komisiji, F-114/05	42

2007/C 042/75	Zadeva T-415/06 P: Pritožba, ki jo je 29. decembra 2006 vložila De Smedt zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 19. oktobra 2006 v zadevi F-59/05, De Smedt proti Komisiji	43

2007/C 042/76	Zadeva T-416/06: Tožba, vložena 29. decembra 2006 — Sumitomo Chemical Agro Europe proti Komisiji	43

2007/C 042/77	Zadeva T-4/07: Tožba, vložena 5. januarja 2007 — Sanofi-Aventis proti UUNT — AstraZeneca (EXANTIN)	44

2007/C 042/78	Zadeva T-97/06: Sklep Sodišča prve stopnje z dne 1. decembra 2006 — Neoperl proti UUNT (Zastopstvo za sanitarne pipe)	45

	Sodišče za uslužbence Evropske Unije
2007/C 042/79	Zadeva F-92/05: Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Genette proti Komisiji (Uradniki — Pokojnine — Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom službe v Skupnosti — Prenos v sistem Skupnosti — Umik zahteve o prenosu z namenom sklicevanja na nove, ugodnejše določbe)	46

2007/C 042/80	Zadeva F-115/05: Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Vienne in drugi proti Parlamentu in Komisiji (Uradniki — Dolžnost uprave nuditi pomoč — Zavrnitev — Prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v Belgiji)	46

2007/C 042/81	Zadeva F-119/05: Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Gesner proti UUNT (Javni uslužbenci — Invalidnost — Zavrnitev zahteve za imenovanje invalidske komisije)	47

2007/C 042/82	Zadeva F-126/05: Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Borbély proti Komisiji (Uradniki — Povrnitev stroškov — Nadomestilo za nastanitev — Dnevnice — Potni stroški ob nastopu zaposlitve — Kraj zaposlovanja — Neomejena pristojnost)	47

2007/C 042/83	Zadeva F-3/06: Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 — Frankin in drugi proti Komisiji (Uradniki — Obveznost uprave, da zagotovi pomoči — Zavrnitev — Prenos v Belgiji pridobljenih pokojninskih pravic)	47

2007/C 042/84	Zadeva F-147/06: Tožba, vložena 27. decembra 2006 — Dragoman proti Komisiji	48

2007/C 042/85	Zadeva F-148/06: Tožba, vložena 28. decembra 2006 — Collée proti Parlementu	48

2007/C 042/86	Zadeva F-1/07: Tožba, vložena 3. januarja 2007 — Chassagne proti Komisiji	49