29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/4

Seznam pristojnih organov, predviden v Uredbi (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (1)

(2006/C 321/04)

(Opomba: Ta seznam in nadaljnje posodobitve bodo na voljo tudi na internetu (2).)

Država članica

Pristojni organ

Belgija

FOD Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu,

DG Leefmilieu, Dienst Risicobeheersing

SPF Santé publique, Sécurité de la Chaîne alimentaire et Environnement

(Zvezni javni urad za javno zdravje, prehranjevalno verigo in okolje)

EUROSTATION II

Victor Hortaplein 40 bus 10/Place Victor Horta 40, boite 10

B-1060 Brussels/Bruxelles

Telefon: (32) 2 524 95 76

Telefaks: (32) 2 524 95 03

E-naslov: risk@health.fgov.be

Češka

Ministerstvo životního prostředí — Odbor environmentálních rizik

(Ministrstvo za okolje — Oddelek za okoljska tveganja)

Vršovická 65

CZ-100 10 Praha 10 — Vršovice

Telefon: (420) 267 122 535

Telefaks: (420) 267 310 013

E-naslov: info@env.cz

Danska

Miljøstyrelsen — EPA

(Ministrstvo za okolje — Agencija za zaščito okolja)

Strandgade 29

DK–1401 København K

Telefon: (45) 32 66 01 00

Telefaks: (45) 32 66 04 74

Nemčija

Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit

(Ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrska varnost)

Referat IG II 1

Robert-Schuman-Platz 3

D-53175 Bonn

Telefon: (49-1888) 305 27 37/(49-1888) 305 27 33

Telefaks: (49-1888) 305 35 24/(49-1888) 305 35 24

Umweltbundesamt

(Zvezna agencija za okolje)

Wörlitzer Platz 1

D-06844 Dessau

Telefon: (49-340) 21 03 33 17/ — 31 54

Telefaks: (49-340) 21 04 33 17/ — 31 54

Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin

(Zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu)

FB 5.4

Friedrich-Henkel-Weg 1

D-44149 Dortmund

Telefon: (49-231) 9071 — 2319

Telefon: (49-231) 9071 — 2516

Estonija

Sotsiaalministeeriumi rahvatervise osakond

(Ministrstvo za socialne zadeve/Oddelek za javno zdravje)

Chemicals Safety Unit

Gonsiori 29

EE-15027 Tallinn

Telefon: (372) 626 91 53

Telefaks:. (372) 699 22 09

Grčija

Eλληνικη Δημοκρατια

Υπουργειο Οικονομικων

(Ministrstvo za finance,

Splošni državni kemijski laboratorij,

Oddelek za surovine in industrijske izdelke)

16, An. Tsocha Street

GR-115 21 Athina

Telefon: (30-210) 647 92 64/64 79 265

Telefaks: (30-210) 644 16 48

E-naslov: gxk-industrial@ath.forthnet.gr

Španija

Ministerio de Industria y Energía

(Ministrstvo za energijo in industrijo)

Jefe de Servicio de Química Básica,

Paseo de la Castellana 160

ES-28071 Madrid

Telefon: (34-91) 349 42 20/349 42 xx

Telefaks: (34-95) 669 80 84

Francija

Ministère de l'Ecologie et du Développement Durable, Direction de l'Eau

Sous-Direction des Milieux Aquatiques et de la Gestion des Eaux

(Ministrstvo za okolje in trajnostni razvoj)

Chef du Bureau de la Lutte contre les Pollutions Domestiques et Industrielles

20 Avenue de Ségur

F-75302 PARIS 07 SP

Telefon: (33-1) 42 19 12 37

Telefaks: ( 33-1) 42 19 12 35

Ministère de l'Ecologie et du Développement Durable

Bureau des Substances et Préparations Chimiques DPPR/SDPD

(Ministrstvo za okolje in trajnostni razvoj)

20, avenue de Ségur

F-75302 PARIS 07 SP

Telefon: (33-1) 42 19 15 45

Telefaks: (33-1) 42 19 14 68

Ministère de l'Economie, des Finances et de l'Industrie

Direction Générale des Entreprises, Bureau Chimie

(Ministrstvo za gospodarstvo, finance in industrijo)

Bâtiment Le Bervil

12, rue VILLIOT

F-75572 Paris Cedex 12

Telefon: (33-1) 53 44 94 52

Telefaks: (33-1) 53 44 91 72

Irska

Department of the Environment and local government

(Oddelek za okolje in lokalno upravljanje)

IE–Dublin

Telefon: (353-1) 888 20 00

Telefaks: (353-1) 888 20 14

Department of Enterprise, Trade and Employment

(Oddelek za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje)

Kildare Street

IE–Dublin 2

Telefon: (353-1) 661 44 44/631 22 31/631 22 29

Telefaks: (353-1) 662 25 22

Italija

Ministero della Salute

(Ministrstvo za zdravje)

Dirigente chimico

Viale della Civiltà Romana 7

I-00144 Roma

Telefon: (39-06)59 94 34 39/59 94 32 12

Telefaks: (39-06)59 94 35 54/59 94 32 27

Ciper

Υπουργείο Υγείας

(Ministrstvo za zdravje)

Medical and Public Health Services

Public Health Services

18, John Kennedy, Pallouriotissa

CY-1449 Nicosia

Telefon: (357) 22 305 339

Telefaks: (357) 22 305 345

E-naslov: Ministrstvoofhealth@cytanet.com.cy

Latvija

Veselības ministrija

(Ministrstvo za zdravje)

Brivibas Str., 72

LV –1011 Riga

Telefon: (371) 787 61 02

Telefaks: (371) 787 60 71

Valsts sanitara inspekcija

(Državni sanitarni inšpektorat)

Ieriku Str., 3

LV-1084 Riga

Telefon: (371) 781 96 84

Telefaks: (371) 781 96 72

E-naslov: vsi@vsi.gov.lv

LATVIJAS VIDES, ĢEOLOĢIJAS UN METEOROLOĢIJAS AĢENTŪRA

(Latvijska agencija za okolje, geologijo in meteorologijo)

Maskavas iela 165

LV-1019 Riga

Telefon: (371) 714 61 38

Telefaks: (371) 714 51 54

E-naslov: lvgma@lvgma.gov.lv

Litva

Ūkio ministerija

(Ministrstvo za gospodarstvo)

Gedimino ave. 38/2

LT-01104, Vilnius

Telefon: (+370 5) 2623863

Telefaks: (+370 5) 2623974

E-naslov: kanc@ukmin.lt

Valstybinė ne maisto produktų inspekcija prie Ūkio ministerijos

(Državni inšpektorat za neprehrambene izdelke v okviru Ministrstva za gospodarstvo)

Gedimino ave. 38/2

LT-01104, Vilnius

Telefon: (+370-5) 2612300

Telefaks: (+370-5) 2629413

E-naslov: rastine@is.lt

Luksemburg

Administration de la Gestion de l'Eau — Direction

(Gospodarjenje z vodnimi viri)

51, rue de Merl

L-2146 Luxembourg

Telefon: (352) 26 02 86 1

Madžarska

Környezet- és Természetvédelmi Főfelügyelőség

(Državni inšpektorat za okolje, naravo in vodo)

Mészáros u. 58/a

H-1016 Budapest

Telefon: (36-1) 224 9100

Telefaks: (36-1) 224 9263

E-naslov: orszagos@zoldhatosag.hu

Malta

Foodstuff, Chemicals and Cosmetics Directorate/Malta Standard Authority

(Direktorat za živila, kemikalije in kozmetiko)

Ministry of Competitivness and Communications

(Ministrstvo za konkurenčnost in komunikacije)

2nd Floor, Evans Buildings

Merchants Street

MT-Valletta VLT 03

Telefon: (356) 21242420

Telefaks: (356) 21242406

E-naslov: info@msa.org.mt

Nizozemska

Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer

Directoraat-Generaal Milieubeheer

(Ministrstvo za stanovanjske zadeve, prostorsko načrtovanje in okolje)

Ipc 650 or Ipc 655

Postbus 30945

NL–2500 GX Den Haag

Telefon: (30-70) 339 46 64 or (30-70) 339 43 79

Telefaks: (30-70) 339 13 13 or (30-70) 339 43 79

Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu (VROM)

(Državni inštitut za javno zdravje in okolje)

Postbus 1

NL–3720 BA Bilthoven

Telefon: (31-30) 274 20 01/274 40 87

Telefaks: (31-30) 274 44 13/274 44 01

Avstrija

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

(Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in gospodarjenje z vodnimi viri)

Stubenbastei 5

A–1010 Wien

Telefon: (43-1) 515 222 328/515 222 330

Telefaks: (43-1) 515 227 334

Poljska

Biuro do Spraw Substancji i Preparatów Chemicznych

Departament do Spraw Substancji i Preparatów Niebezpiecznych

(Urad za kemične snovi in pripravke)

8, Sw. Teresy Street

PL-91-348 Lodz

Telefon: (48-42) 631 47 22

Telefaks: (48-42) 631 46 79

E-naslov: biuro@chemikalia.mz.gov.pl

Portugalska

Ministério da Economia e da Inovação

(Ministrstvo za gospodarstvo in inovacije)

Direcção Geral da Empresa

Av. Visconde Valmor no 72

P-1069-041 Lisboa

Telefon: (35-21) 791 91 00

E-naslov: ue@dgempresa.min-economia.pt

Slovenija

Ministrstvo za zdravje — Urad RS za kemikalije

Mali trg 6

SLO-1000 Ljubljana

Telefon: (386-1) 478-6051

Telefaks: (386-1) 478-6266

E-naslov: urad.kemikalije@gov.si

Slovaška

Centrum pre chemické látky a prípravky

(Center za kemične snovi in pripravke)

Limbova 14

SK-833 01 Bratislava

Slovaška

Telefon: (+421) 2 59 369 608

Telefaks: (+421)2 59 369 602

E-naslov: detergent@ccsp.sk

Finska

Suomen ympäristökeskus (SYKE)/Kemikaaliyksikkö

(Finski inštitut za okolje/Oddelek za kemikalije)

PO Box 140

FI–00251 Helsinki

Telefon: (358-9) 40 30 05 37 or 26

Telefaks: (358-9) 40 30 05 91

Švedska

Kemikalieinspektionen (KEMI)

(Švedski inšpektorat za kemikalije)

Hazard and Risk Assessment Division

Esplanaden 3 A, Box 2

S-172 13 Sundbyberg

Telefon: (46-8) 519 411 00

Telefaks: (46-8), 735 76 98

E-naslov: kemi@kemi.se

Združeno kraljestvo

Pesticides Safety Directorate

(Direktorat za varnost pesticidov)

Room 310/311, Mallard House,

Kings Pool,

3 Peasholme Green,

York YO1 2PX,

Telefon: (44-1904) 455 738/(44-1904) 455 708

Telefaks: (44-1904) 455 733

E-naslov: detergents@psd.defra.gsi.gov.uk

Department of Trade and Industry

(Oddelek za trgovino in industrijo)

14 Park Lane

Knebworth SG3 6PF

Telefon: (44-14) 38 81 21 07 or 52 32

Telefaks: (44-14) 38 81 72 27

Državi članici

EFTA

Pristojni organ

Islandija

Hollustuvernd ríkisins

(Islandska agencija za okolje in hrano)

Armula 1a

IS–108 Reykjavík

Telefon: (354) 585 10 00

Telefaks: (354) 585 10 10

Norveška

Statens forurensningstilsyn

(Norveški organ za nadzor onesnaževanja)

Strømsvelen 96

Postboks 8100 Dep.

N–0032 Oslo

Telefon: (47-22) 57 34 00/57 36 44

Telefaks: (47-22) 67 67 06

(1) UL L 104, 8.4.2004, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 907/2006 (UL L 168, 21.6.2006, str. 5).

(2) http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/legislation/detergents/index_en.htm

29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/9

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2006/C 321/05)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za registracijo po členu 5 in členu 17(2)

„CASTAGNA CUNEO“

ES št.: IT/PGI/005/0342/24.4.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek je zgolj informativne narave. Vsi zainteresirani se lahko s celotno specifikacijo seznanijo pri nacionalnih organih, navedenih v oddelku 1, ali pri Evropski komisiji (1).

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministero delle politiche agricole e forestali

Naslov:

Via XX Settembre, n. 20

I-00187 Roma

Telefon:

(39-06) 481 99 68

Telefaks:

(39-06) 42 01 31 26

E-naslov:

qtc3@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

Naziv:

Società Asprofrut Società Consortile Cooperativa a r.l.

Naslov:

Via Caraglio, 16

I-12100 Cuneo

Telefon:

(39-0175) 28 23 11

Telefaks:

—

E-naslov:

—

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 – Sadje ali zelenjava, sveža in predelana

4. Specifikacija (povzetek zahtev iz člena 4(2))

4.1 IME: „Castagna Cuneo“

4.2 Opis: Z ZGO „Castagna Cuneo“ se lahko označijo le naslednje sorte kostanja, ki pripadajo vrsti „Castanea sativa“, razen medvrstnih križancev: Ciapastra, Tempuriva, Bracalla, Contessa, Pugnante, Sarvai d'Oca, Sarvai di Gurg, Sarvaschina, Siria, Rubiera, Marrubia, Gentile, Verdesa, Castagna della Madonna, Frattona, Gabiana, Rossastra, Crou, Garrone Rosso, Garrone Nero, Marrone di Chiusa Pesio, Spina Lunga.

Poleg tega so izvzeti proizvodi, pridelani v sečnem gozdu, srednjem gozdu in na drevju starega lesnoproizvodnega gozda, čeprav spadajo v navedeno vrsto.

ZGO „Castagna Cuneo“ zaznamuje sladek in prijeten okus in hrustljavost lupine, zaradi česar je še zlasti primeren tako za svežo uporabo kot za predelavo.

Lastnosti svežega kostanja ob dajanju v promet so: zunanja barva oplodja od svetlo do temno rjava, bolj ali manj široka vboklina lešnikove barve, ki nikoli ne sega čez robove; navzven razširjene brazde; lupina rumene do svetlo rjave barve, izrazita hrustljavost; semena bele do kremaste barve; sladek in prijeten vonj; velikost kostanjev: največ 110 kostanjev na kilogram.

Notranjih ali zunanjih napak (razpokani, od črvov poškodovani in plesnivi plodovi ter znotraj črvivi plodovi) ne sme imeti več kot 10 % plodov.

Oluščeni suhi kostanji morajo biti celi, zdravi in svetlo rumene barve. Napak (sledi črvov, plodovi nepravilne oblike ali prelomljeni, ostanki oplodja itd.) ne sme imeti več kot 10 % suhih plodov.

Vsebnost vlage tako pridobljenega suhega plodu ne sme presegati 15 %.

4.3 Geografsko območje: Področje proizvodnje kostanja z ZGO „Castagna Cuneo“ zajema približno 110 občin pokrajine Cuneo, kot so določene v proizvodni specifikaciji.

4.4 Dokazilo o poreklu: Vsaka stopnja proizvodnega postopa se spremlja in za vsako se vodijo vhodni in izhodni proizvodi. S tem, z vpisom obratov, ki so primerni za proizvodnjo ZGO „Castagna Cuneo“, proizvajalcev in pakirnic v ustrezne registre, ki jih vodi pristojni nadzorni organ, in s prijavo nadzornemu organu proizvedenih količin in vseh pošiljk pakiranega in označenega proizvoda pred dajanjem v promet se zagotavlja sledljivost proizvoda od začetka do konca proizvodne verige. Nadzorni organ preverja vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, v skladu s proizvodno specifikacijo in zadevnim načrtom spremljanja.

4.5 Metoda pridobivanja: Specifikacija med drugim določa, da kostanjevi gozdovi imajo sončno lego in so zaščiteni pred vetrom. Prepovedano je vsakršno dodajanje gnojil in sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev razen tistih, ki so dovoljeni za ekološko pridelovanje (Uredba ES 2092/91 in poznejše).

Gostota gojenih dreves ne sme presegati 150 dreves na hektar.

Gozdno površino je treba čistiti čezmerne travaste in grmičaste podrasti z vsakoletno košnjo trave in odstranjevanjem grmov, praproti in odmrlih rastlin pred pobiranjem kostanja, ki omogoča ustrezno pobiranje plodov. Občasni posegi obrezovanja so dovoljeni za saniranje dreves zaradi napadov škodljivcev.

Pobiranje se lahko opravi ročno ali z mehanskimi sredstvi (pobiralniki), ki pa morajo biti takšni, da ne poškodujejo plodov.

Čas pobiranja se začne prve dni septembra in se konča novembra.

Sveži kostanj se lahko konzervira z obdelavo v topli vodi v skladu s pravilnim tradicionalnim postopkom.

Dovoljena je uporaba postopka „curatura“ z namakanjem plodov v vodo na temperaturi okolja za 7–9 dni. Tak postopek omogoča rahlo mlečno fermentacijo, ki prepreči, da se razvijejo patogene glivice, in tako ustvari tako rekoč sterilno okolje brez uporabe dodatkov. Dovoljeno je tudi konzerviranje z lupljenjem in naknadnim zamrzovanjem na načine, ki so določeni za zamrznjene proizvode.

Suhi kostanj „Castagna Cuneo – Secca“ je treba pridobiti s tradicionalnim postopkom sušenja na šibkem in dolgotrajnem ognju v sušilnicah, ki so večinoma zidane. V njih se kostanji vodoravno razporedijo na rešetke, pod katerimi je kurišče ali gretje z izmenjevalnikom toplote. Kot kurivo se ne smejo uporabljati ostanki in stranski proizvodi obdelave lesa, ki so bili kemično obdelani. Postopek traja povprečno 30 dni.

Prebiranje, razvrščanje po velikosti, obdelava in konzerviranje plodov morajo potekati na omejenem območju iz člena 3 proizvodne specifikacije.

4.6 Povezava: Vloga za registracijo ZGO temelji na nedvomnem slovesu tega plodu, ki je že od starih časov na tem območju proizvodnje imel svoje naravno življenjsko okolje. Prve omembe kostanja v pokrajini Cuneo se namreč pojavijo že proti koncu XII. stoletja, kot priča zbirka pisem kartuzije Pesio, ki se nanaša na pridobivanje zemljišč in iz katere je razvidno, da je petino obdelovalne zemlje med letoma 1173 in 1277 zavzemal prav kostanj. Na kmetijskem svetu pokrajine Cuneo so bile na začetku 19. stoletja ob mejah obdelanih površin velike površine kostanjevega gozda z večinoma visokoraslim drevjem. Kot v prejšnjih stoletjih je bil kostanj v 19. stoletju še naprej v središču ureditve kmečkega življenja. Kostanj je bil ena redkih možnosti trženja gorskih območij, v jeseni so se namreč kmetje iz alpskih in apeninskih vasi spuščali v dolino z vrečami kostanja. Najpomembnejši trg je bil trg v Cuneu, za katerega je bil zlasti pomemben Martinov sejem 11. novembra, na katerem je kostanj dosegal celo ceno najbolj cenjenih sort grozdja. Cuneo je bil zelo dejaven trg že od 16. stoletja in je z leti postal trg evropskega pomena; notranje in zunanje trgovanje je postajalo čedalje živahnejše prav zaradi nenehnega naraščanja povpraševanja po kostanju iz Cunea. Sloves ZGO ni omejen le na evropski trg, in sicer zlasti Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Švico in Anglijo, cenijo ga tudi v drugih državah, na primer v Združenih državah in Argentini.

Kot dokaz slovesa kostanja iz Cunea se lahko poleg tega navedejo številni ljudski prazniki in srečanja, ki jih priredijo v počastitev kakovosti ZGO, na primer teden kostanja „Settimana del Castagno“ v Cuneu, na katerem najboljši tehnologi in pridelovalci iz sektorja razpravljajo o raznih vprašanjih, povezanih z njegovim gojenjem. V preteklosti je bil zlasti pomemben vsakoletni ljudski praznik kostanja „Sagra del Marrone“ v občini Chiusa di Pesio, ki so ga pozorno spremljali celo lokalni časopisi in ves čas o njem objavljali natančna poročila; uspeh tega ljudskega praznika je bil tolikšen, da se je kmalu preselil v Cuneo, kjer so prirejali razkošna slavja z raznovrstnimi prireditvami, med katerimi so zlasti izstopale razstave kostanja. Najstarejši in najbolj znan jesenski ljudski praznik je še vedno „Fiera fredda di San Dalmazzo“, prvi ljudski praznik pred zimskim mrazom, ki s svojo 430-letno tradicijo predstavlja od nekdaj nesporno povezavo med območjem porekla, prebivalstvom in kostanjem.

Obsežna zbirka receptov kuhinje iz Cunea, v kateri nesporno kraljuje kostanj iz Cunea, je najvidnejši dokaz tradicije kostanja na območju porekla. Poleg uporabe svežega kostanja se kostanj uporablja v številnih jedeh, od najpreprostejših jedi iz kmečke tradicije do najzahtevnejših receptov. Poleg kuhanega in pečenega kostanja ali „mundaj“, simbola prazničnosti in veselja na predvečer praznikov, sta še „marron glacé“ in čokoladni zvitek s kostanjem, pa tudi priprava slanih jedi, na primer svinjske pečenke ali srnjaka s kostanjem.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Istituto Nord-Ovest Qualità Soc. Coop. a r.l.

Naslov:

Piazza Carlo Alberto Grosso, n. 82

Moretta (CN)

Telefon:

(39-0172) 91 13 23

Telefaks:

(39-0172) 91 13 20

E-naslov:

inoq@isiline.it

4.8 Označevanje: Pri dajanju v promet se sveži kostanj ZGO „Castagna Cuneo“ lahko da v prodajo v naslednjih pakiranjih:

v vrečah iz različnih materialov s težo od 0,10 do 30 kg, zlasti v vrečah po 0,10; 0,25; 0,5; 1; 2,5; 5; 10; 25 in 30 kg;

v zabojčkih iz lesa ali plastičnega materiala velikosti 30 x 50 in 40 x 60;

v vrečah iz jute s težo od 5 do 100 kg (5, 10, 25, 30, 50, 100).

Pri dajanju v promet se suhi kostanj ZGO „Castagna Cuneo — Secca“ lahko da prodajo v naslednjih pakiranjih:

v vrečah iz različnih materialov s težo od 0,10 do 30 kg, zlasti v vrečah po 0,10; 0,25; 0,5; 1; 2,5; 5; 10; 25 in 30 kg.

Kostanj se lahko da v prodajo le, če je prej pakiran ali če se pakira ob sami prodaji.

Na nalepki, ki se prilepi na paket ali embalažo, mora biti izpisana z jasnimi in neizbrisnimi črkami zaščitena geografska označba „Castagna Cuneo“, ki se jasno razlikuje od vseh drugih napisov in ki mu neposredno sledi besedilo „Zaščitena geografska označba“.

Na embalaži morata biti predvsem navedena s tiskanimi črkami enake velikosti napisa „Castagna Cuneo“ ali „Castagna Cuneo – Secca“ in neposredno za njima „Zaščitena geografska označba“.

V istem vidnem polju morajo biti navedeni ime, ime podjetja in naslov pakirca ter kosmata teža ob pakiranju.

Besedilo „Zaščitena geografska označba“ se lahko ponovi na kakšnem drugem delu posode ali nalepke tudi kot kratica „ZGO“.

V povezavi z zaščiteno geografsko označbo je dovoljena uporaba navedb in/ali grafičnih simbolov, ki se nanašajo na imena družb ali skupinske blagovne znamke ali blagovne znamke posameznih podjetij, če proizvoda ne hvalijo in ne zavajajo kupca.

Opis logotipa

Likovni elementi, ki sestavljajo logotip, predstavljajo obliko kostanja, rahlo nagnjenega v desno. Levi profil plodu zaokroža napis „castagna“, izpisan s posebnimi lepopisnimi črkami, medtem ko je levi profil označen z ročnim grafičnim znakom, ki posnema hitro in odločno potezo s čopičem. Znak dopolnjuje kostanjev list, ki je postavljen pod plodom in znotraj katerega je s posebno lepopisno pisavo izpisan napis „Cuneo“ v beli barvi. Spodaj levo je s pisavo „Frutiger light“ izpisan napis „IGP“ (ZGO).

Proizvodi, ki se pripravijo z ZGO „Castagna Cuneo“ tudi z nadaljnjo obdelavo in predelavo, se lahko dajo v promet v embalažah, ki navajajo navedeno označbo brez znaka Skupnosti, če je proizvod z zaščiteno označbo, ki je bil kot tak potrjen, izključna sestavina zadevne skupine proizvodov; in če uporabniki zaščitene označbe proizvoda pridobijo dovoljenje imetnikov pravice intelektualne lastnine, ki izhaja iz registracije ZGO, združenih v konzorciju za zaščito po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo. Odgovorni konzorcij jih tudi vpiše v ustrezne registre in nadzoruje pravilno uporabo zaščitene označbe.

Če ni odgovornega konzorcija za zaščito, te naloge opravlja Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo kot nacionalni organ, odgovoren za izvajanje Uredbe (ES) št. 510/2006.

4.9 Nacionalne zahteve: —

(1) Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Enota za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov, B-1049 Bruselj.

29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/13

Povzetek odločb Skupnosti o dovoljenjih za promet z zdravili od 1.11.2006 do 30.11.2006

(Objavljeno v skladu s členom 13 ali členom 38 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1))

(2006/C 321/06)

— Izdaja dovoljenja za promet (člen 13 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta: Odobrena

Datum sprejetja odločbe

Ime zdravila

INN (mednarodno nelastniško ime)

Imetnik dovoljenja za promet

Registracijska številka v registru Skupnosti

Farmacevtska oblika

Oznaka ATC (anatomsko terapevtsko kemijska oznaka)

Datum obvestila

20.11.2006

BYETTA

eksenatid

Eli Lilly Nederland B.V.

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/06/362/001-004

raztopina za injiciranje

A10BX04

22.11.2006

20.11.2006

Sprycel

Dasatinib

Bristol-Myers Squibb Pharma EEIG

Uxbridge Business Park

Sanderson Road

Uxbridge UD8 1DH

United Kingdom

EU/1/06/363/001-009

filmsko obložena tableta

L01XX

22.11.2006

— Sprememba dovoljenja za promet (člen 13 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta): Odobrena

Datum sprejetja odločbe

Ime zdravila

Imetnik dovoljenja za promet

Registracijska številka v registru Skupnosti

Datum obvestila

7.11.2006

Exubera

PFIZER Ltd

Ramsgate Road

Sandwich Kent CT 13 9NJ

United Kingdom

EU/1/05/327/001-018

9.11.2006

7.11.2006

Humira

Abbott Laboratories Ltd.

Queenborough

Kent ME11 5EL

United Kingdom

EU/1/03/256/001-010

9.11.2006

7.11.2006

Trudexa

Abbott Laboratories Ltd.

Queenborough Kent ME11 5EL

United Kingdom

EU/1/03/257/001-010

9.11.2006

14.11.2006

Humalog

Eli Lilly Nederland B.V.

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/96/007/015-017

EU/1/96/007/026-028

16.11.2006

14.11.2006

Zevalin

Schering AG

Müllerstrasse 170-178

D-13342 Berlin

EU/1/03/264/001

16.11.2006

20.11.2006

Crixivan

Merck Sharp & Dohme Ltd.

Hertford Road

Hoddesdon

Hertfordshire EN11 9BU

United-Kingdom

EU/1/96/024/001-005

EU/1/96/024/007-008

EU/1/96/024/010

22.11.2006

20.11.2006

Hycamtin

SmithKline Beecham plc

980 Great West Road

Brentford Middlesex TW8 9GS

United Kingdom

EU/1/96/027/001

EU/1/96/027/003-005

22.11.2006

20.11.2006

Yttriga

QSA Global GmbH

Gieselweg 1

D-38110 Braunschweig

EU/1/05/322/001

22.11.2006

20.11.2006

Liprolog

Eli Lilly Nederland BV

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/01/195/005-007

EU/1/01/195/013-015

22.11.2006

20.11.2006

Protopic

Astellas Pharma GmbH

Neumarkter Str. 61

D-81673 München

EU/1/02/201/001-006

22.11.2006

20.11.2006

Protopy

Astellas Pharma GmbH

Neumarkter Str. 61

D-81673 München

EU/1/02/202/001-006

22.11.2006

20.11.2006

Norvir

Abbott laboratories Ltd

Queenborough

Kent ME11 5EL

United-Kingdom

EU/1/96/016/001

EU/1/96/016/003

22.11.2006

TRIZIVIR

Glaxo Group Ltd

Greenford

Middlesex UB6 0NN

United Kingdom

EU/1/00/156/002-003

24.11.2006

22.11.2006

Evista

Eli Lilly Nederland BV

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/98/073/001-004

24.11.2006

22.11.2006

Optruma

Eli Lilly Nederland BV

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/98/074/001-004

24.11.2006

22.11.2006

PEGASYS

Roche Registration Limited

6 Falcon Way

Shire Park

Welwyn Garden City, AL7 1TW

United Kingdom

EU/1/02/221/01-010

24.11.2006

22.11.2006

Tarceva

Roche Registration Limited

6 Falcon Way

Shire Park

Welwyn Garden City AL7 1TW

United Kingdom

EU/1/05/311/001-003

24.11.2006

22.11.2006

Invirase

Roche Registration Limited

6 Falcon Way

Shire Park

Welwyn Garden City AL7 1TW

United Kingdom

EU/1/96/026/001-002

24.11.2006

22.11.2006

Hycamtin

SmithKline Beecham plc

980 Great West Road

Brentford

Middlesex TW8 9GS

United Kingdom

EU/1/96/027/001

EU/1/96/027/003-005

24.11.2006

22.11.2006

Avandamet

SmithKline Beecham plc

980 Great West Road

Brentford

Middlesex TW8 9GS

United Kingdom

EU/1/03/258/001-022

24.11.2006

22.11.2006

AVANDIA

SmithKline Beecham plc

980 Great West Road

Brentford

Middlesex TW8 9GS

United Kingdom

EU/1/00/137/002-018

24.11.2006

Ariclaim

Eli Lilly Nederland B.V.

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/04/283/001-007

28.11.2006

24.11.2006

Avaglim

SmithKline Beecham plc

980 Great West Road

Brentford

Middlesex TW8 9GS

United Kingdom

EU/1/06/349/001-008

28.11.2006

24.11.2006

Stocrin

Merck Sharp & Dohme Ltd

Hertford Road

Hoddesdon

Hertfordshire EN11 9BU

United Kingdom

EU/1/99/111/010-011

28.11.2006

24.11.2006

Pedea

Orphan Europe SARL

Immeuble „Le Guillaumet“

F-92046 Paris-La-Défense

EU/1/04/284/001

28.11.2006

24.11.2006

Aptivus

Boehringer Ingelheim International GmbH

Binger Strasse 173

D-55216 Ingelheim am Rhein

EU/1/05/315/001

28.11.2006

24.11.2006

Replagal

Shire Human Genetic Therapies AB

Rinkebyvägen 11B

S-182 36 Danderyd

EU/1/01/189/001-006

28.11.2006

24.11.2006

Levitra

Bayer AG

D-51368 Leverkusen,

EU/1/03/248/001-012

28.11.2006

24.11.2006

Vivanza

Bayer AG

D-51368 Leverkusen

EU/1/03/249/001-012

28.11.2006

24.11.2006

Xeristar

Boehringer Ingelheim International GmbH

Binger Strasse 173

D-55216 Ingelheim am Rhein

EU/1/04/297/001-008

28.11.2006

24.11.2006

Cymbalta

Eli Lilly Nederland BV

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/04/296/001-008

28.11.2006

Ziagen

Glaxo Group Ltd, Greenford

Middlesex UB6 0NN

United Kingdom

EU/1/99/112/001-002

1.12.2006

28.11.2006

Glivec

Novartis Europharm Limited

Wimblehurst Road

Horsham

West Sussex RH12 5AB

United Kingdom

EU/1/01/198/001-013

1.12.2006

28.11.2006

Tysabri

Elan Pharma International Ltd.

Monksland

Athlone

County Westmeath

Ireland

EU/1/06/346/001

4.12.2006

28.11.2006

Ebixa

H. Lundbeck A/S, Ottiliavej 9

DK-2500 Valby

EU/1/02/219/001-015

1.12.2006

28.11.2006

Axura

Merz Pharmaceuticals GmbH

Eckenheimer Landstr. 100-104

D-60318 Frankfurt/Main

EU/1/02/218/001-011

1.12.2006

28.11.2006

Kepivance

Amgen Europe B.V.

Minervum 7061

4817 ZK Breda

Nederland

EU/1/05/314/001

1.12.2006

28.11.2006

Nespo

Dompé Biotec S.p.A.

Via San Martino 12

I-20122 Milano

EU/1/01/184/001-068

1.12.2006

28.11.2006

Kivexa

Glaxo Group Ltd

Berkeley Avenue

Greenford

Middlesex UB6 0NN

United Kingdom

EU/1/04/298/001-002

1.12.2006

28.11.2006

YENTREVE

Eli Lilly Nederland B.V.

Grootslag 1-5

3991 RA Houten

Nederland

EU/1/04/280/001-008

1.12.2006

28.11.2006

Abilify

Otsuka Pharmaceutical Europe Ltd

Hunton House

Highbridge Business Park

Oxford Road

Uxbridge

Middlesex UB8 1HU

United Kingdom

EU/1/04/276/001-036

1.12.2006

29.11.2006

Enbrel

Wyeth Europa Limited

Huntercombe Lane South

Taplow

Maidenhead,

Berkshire, SL6 0PH

United Kingdom

EU/1/99/126/001-018

1.12.2006

29.11.2006

Aldara

Laboratoires 3M Santé

Boulevard de l'Oise

F-95029 Cergy Pontoise Cedex

EU/1/98/080/001

1.12.2006

29.11.2006

Foscan

Biolitec pharma Ltd

United Drug House

Magna Drive

Dublin 24

Ireland

EU/1/01/197/001-002

1.12.2006

29.11.2006

Emselex

Novartis Europharm Limited

Wimblehurst Road

Horsham

West Sussex RH12 5AB

United Kingdom

EU/1/04/294/001-028

1.12.2006

29.11.2006

Aranesp

Amgen Europe B.V.

Minervum 7061

4817 ZK Breda

Nederland

EU/1/01/185/001-068

1.12.2006

— Umik dovoljenja za promet (člen 13 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta)

Datum sprejetja odločbe

Ime zdravila

Imetnik dovoljenja za promet

Registracijska številka v registru Skupnosti

Datum obvestila

14.11.2006

Monotard

Novo Nordisk A/S

Novo Allé

DK-2880 Bagsværd

EU/1/02/235/001-004

16.11.2006

14.11.2006

Ultratard

Novo Nordisk A/S

Novo Allé

DK-2880 Bagsværd

EU/1/02/236/001-004

16.11.2006

— Izdaja dovoljenja za promet (Člen 38 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta): Odobrena

Datum sprejetja odločbe

Ime zdravila

INN (mednarodno nelastniško ime)

Imetnik dovoljenja za promet

Registracijska številka v registru Skupnosti

Farmacevtska oblika

Oznaka ATC (anatomsko terapevtsko kemijska oznaka)

Datum obvestila

14.11.2006

Yarvitan

Mitratapide

Janssen Animal Health B.V.B.A.

Turnhoutseweg, 30

B-2340 Beerse

EU/2/06/063/001-003

Peroralna raztopina

QA08AB90

16.11.2006

— Sprememba dovoljenja za promet (člen 38 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta): Odobrena

Datum sprejetja odločbe

Ime zdravila

Imetnik dovoljenja za promet

Registracijska številka v registru Skupnosti

Datum obvestila

20.11.2006

Virbagen Omega

VIRBAC S.A.

1ere Avenue 2065 m L.I.D.

F-06516 Carros

EU/2/01/030/001-004

22.11.2006

Kdor želi dobiti vpogled v javno poročilo o oceni zadevnih zdravil ter o zadevnih odločb zdravil, se lahko obrne na naslov:

The European Medicines Agency

7, Westferry Circus, Canary Wharf

LONDON E14 4HB

United Kingdom

(1) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/19

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2006/C 321/07)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za registracijo po členu 5 in členu 17(2)

„Asparago bianco di Bassano“

ES št.: IT/PDO/005/0338/17.3.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek je zgolj informativne narave. Vsi zainteresirani se lahko s celotno specifikacijo seznanijo pri nacionalnih organih, navedenih v oddelku 1, ali pri Evropski komisiji (1).

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministero delle politiche agricole e forestali

Naslov:

Via XX Settembre n. 20

I-00187 Roma

Telefon:

(39-06) 481 99 68

Telefaks:

(39-06) 42 01 31 26

E-naslov:

qtc3@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

Naziv:

Associazione per la tutela e la valorizzazione dell'Asparago Bianco di Bassano

Naslov:

Via G. Matteotti, 39

I-36061 Bassano del Grappa (VI)

Telefon:

(39-0424) 52 13 45

Telefaks:

—

E-naslov:

—

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 – Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani iz Priloge I – Beluši.

4. Specifikacija (povzetek zahtev iz člena 4(2))

4.1 Ime: „Asparago Bianco di Bassano“

4.2 Opis: ZOP „Asparago Bianco di Bassano“ je namenjena samo za poganjke belušev (Asparagus officinalis L.), ki so pridelani na območju, določenem v točki 4.3, in ki izvirajo iz krajevnega ekotipa „Comune di Bassano“ ali „Chiaro di Bassano“.

Poganjki, ki so lahko označeni kot ZOP „Asparago Bianco di Bassano“, so:

beli; dovolijo se rahel rožnat odtenek in morebitne rahle sledi rjavenja na krovnih listih in dnu poganjka, pod pogojem, da ne sežejo do vrha (prvih 3 cm), jih potrošnik lahko odstrani z običajnim lupljenjem in ne presegajo 10 % svežnja;

lepo oblikovani: ravni; nepoškodovani; imajo kompaktne vršičke; poganjki ne smejo biti vdrti, razcepljeni, olupljeni ali zlomljeni; nizka vlaknatost pri pakiranju povzroča pogosto stransko cepljenje, zaradi česar so dovoljene manjše razpoke, ki se pojavijo po spravilu in ne presežejo 15 % proizvoda v svežnju; poganjki so lahko rahlo ukrivljeni;

mehki; niso dovoljeni poganjki s sledmi olesenelosti;

sveži po videzu in vonju; brez tujega vonja oziroma okusa;

zdravi – brez poškodb, ki jih povzročajo glodavci ali mrčes;

čisti, brez ostankov zemlje ali druge nečistoče;

brez kapljic in dovolj suhi po izpiranju in hlajenju z mrzlo vodo, brez kemičnih dodatkov.

Rez na dnu poganjka mora biti čim bolj čist in pravokoten na vzdolžno os.

Velikost je določena z dolžino in premerom poganjka. Srednji premer poganjkov se meri na sredini njihove dolžine. Najmanjši srednji premer, vključno z odstopanjem, je 11 mm. Poganjke je treba pakirati tako, da v nobenem svežnju razlike v srednjem premeru poganjkov ne presegajo 10 mm. Svežnji se razvrstijo po sredinskem premeru vsebovanih poganjkov. Dolžina vsebovanih poganjkov je tesno povezana s tako razvrstitvijo in upošteva navodila iz naslednje razpredelnice:

4.3 Geografsko območje: Geografsko območje: območje proizvodnje in predelave beluša „Asparago Bianco di Bassano“ zajema nekatere občine v pokrajini Vicenza blizu mesta Bassano del Grappa, tako kot jih določa proizvodna specifikacija.

4.4 Dokazilo o poreklu: Vsaka stopnja proizvodnega postopa se spremlja in za vsako se vodijo vhodni in izhodni proizvodi. S tem, z vpisom obdelovanih zemljišč, proizvajalcev in pakircev v ustrezne registre, ki jih vodi pristojni nadzorni organ, in s prijavo proizvedenih količin se zagotavlja sledljivost proizvoda od začetka do konca proizvodne verige. Nadzorni organ preverja vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, v skladu s proizvodno specifikacijo in zadevnim načrtom spremljanja. Zlasti se za vsako pridelovalno sezono spremlja evidentiranje zemljišč, na katerih se goji „Asparago Bianco di Bassano“, v register, ki ga hrani nadzorni organ; navedba katastrskih podatkov zemljišč, na katerih se goji „Asparago Bianco di Bassano“, za vsako katastrsko parcelo lastniško podjetje, proizvodno podjetje, kraj in površina, na kateri se goji „Asparago Bianco di Bassano“; vpis zaporednih številčnih oznak označenih svežnjev.

4.5 Metoda pridobivanja: Specifikacija med drugim določa, da je pH zemljišča med 5,5 in 7,5. Analiza zemljišča je obvezna za vsak nov nasad in v vsakem primeru najmanj enkrat vsakih pet let za glavne parametre (pH, dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in vsebnost organskih snovi). Za nove nasade veljajo analize, ki so bile opravljene v predhodnih treh letih. Zemljišče se pripravi v jeseni pred zasaditvijo, s plitvejšim oranjem do največ 30 cm globoko, ki ji sledi morebitno rigolanje do 40–50 cm. Pri zasaditvi novih nasadov medvrstna razdalja ni manjša od 1,8 m za dvojne vrste in 2 m za enojne vrste; največja gostota je v vsakem primeru 1,8 rastlin na kvadratni meter.

Sadilni jarki so globoki 15–20 cm. Presaditev beluševih korenik poteka marca ali aprila, sadike pa se presajajo do junija. Ponovni nasad belušev na istem zemljišču je mogoč šele po 4 letih.

Pri ugotovljenih koreninskih boleznih rastlin (Rhizoctonia in Fusarium) se beluši smejo ponovno zasaditi šele po najmanj 8 letih. Poleg tega so za zasaditev belušev prepovedani predposevki krompirja, lucerne, korenja, detelje in pese zaradi možnosti okužbe z Rhizoctonio. Za zasaditev belušev so priporočeni žitni predposevki, kot so ječmen, pšenica, koruza.

Vegetativni material za samooskrbo lahko razmnožujejo kmetje sami. Uporablja se samo krajevni ekotip, ki ustreza merilom iz člena 2 proizvodne specifikacije.

Pred novo zasaditvijo se obvezno opravi celotna analiza zemljišča, ki jo je nato za glavne parametre (pH, N, P. K, Ca, Mg in vsebnost organskih snovi) treba ponoviti vsakih 5 let; veljajo tudi analize, ki so bile opravljene v predhodnih treh letih.

Priprava nasada zahteva pognojitev z zadelavo 60 t/ha zrelega govejega gnoja. Pri uporabi drugih organskih gnojil se sorazmerno upoštevajo referenčne vrednosti za goveji gnoj.

Vsaj 50 % dušika mora biti organskega izvora. Gnojenje s fosforjem in delno kalijem poteka ob opravilih jeseni in na koncu zime, medtem ko se z dušikom in preostalim kalijem gnoji v času po spravilu (najpozneje julija), in sicer v več delih. Letni vnos glavnih hranil ne sme presegati naslednjih zgornjih mej enot na hektar: dušik 150, fosfor 80, kalij 180. Morebitno dopolnilno gnojenje z mikroelementi se opravi jeseni in pozimi.

Med spravilom je dovoljeno prekrivanje s temno plastično folijo za zadrževanje plevela in varovanje pred svetlobo ali drugačnim materialom, ki omogoča doseganje končnih lastnosti proizvoda.

Ko se nadzemeljski deli rastlin izsušijo, jih je treba odrezati, odnesti stran in sežgati, grebene pa je treba po spravilu poravnati, da se prepreči pretiran vzpon koreninskega sestava.

Čas spravila je med 1. marcem in 15. junijem.

Pri siljenem ali varovanem gojenju (tuneli) se z dovoljenjem nadzornega organa pridelek lahko spravi pred navedenim datumom, vendar nikoli pred 1. februarjem.

Največji dovoljeni donos nasada belušev je 8 t/ha.

Priprava in pakiranje proizvoda potekata znotraj območja proizvodnje, ki ga določa točka 3 proizvodne specifikacije, da se zagotovijo značilne lastnosti, sledljivost in nadzor proizvoda.

4.6 Povezava: Tla območja proizvodnje beluša „Asparago Bianco di Bassano“ so ilovnata ali peščeno ilovnata z dobro prepustnim podtaljem, ki je bogato z prodom in ima precejšen delež organske snovi; pH je med 5,5 in 7,5 (zmerno kisla – nevtralna tla).

Zadevno območje je naplavinskega izvora, saj zajema tisti del Valsugane, v katerem teče reka Brenta. Fizično in kemijsko ga zaznamuje sestava drobirja, proda, peska in mulja, ki jih tekoča voda naplavlja na rečno ravnino.

Na podnebne razmere območij pridelave belušev „Asparago Bianco di Bassano“ močno vpliva reka Brenta, ki teče skozi Valsugano, še prej pa ga varujeta Beneško predgorje in masiv Grappa.

Povprečne padavine so okrog 1 000 mm letno z vrhunci v aprilu in maju ter septembru in oktobru.

Povprečna temperatura je med 2,5 °C in 23 °C s skrajnimi vrednostmi januarja in julija. Med vremenskimi pojavi, ki jih gre upoštevati, sta gibanje in smer vetra, ki iz zgornje Valsugane piha proti jugovzhodu in ustvari značilno mikroklimo območja proizvodnje z manjšim zadrževanjem vlage, manj pogosto meglo in manjšim razponom temperature tal.

Vse te lastnosti rastlinam omogočijo, da razvijejo razvejen, širok in globok koreninski sistem, ki ga sestavljajo veliki rizomi, mesnate korenine; ravno tako pospešuje vsrkavanje hranil in oblikovanje sladkorne snovi. Zaradi tega omogoča hiter razvoj poganjkov zadostne velikosti, ki se lahko v celoti uživajo oziroma jih zaznamuje nizka vlaknatost.

Beneška republika je cenila beluše kot plemenito jed, saj jih omenja v knjigovodstvu o pojedinah za ugledne goste že na začetku šestnajstega stoletja. Od sedemnajstega stoletja naprej jih je obširno gojila v celinskih vrtovih Orti di Terraferma. Duhovniki so na poti na protireformacijski Tridentinski koncil (1545–1563) šli čez Bassano in tako imeli priložnost okusiti krajevni pridelek, med njimi je nekdo opisal njegove prehranske odlike. Poleg tega obstajajo številna pričevanja o kakovosti in odlikah belušev „Asparago Bianco di Bassano“.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:	CSQA S.r.l.
Naslov:	Via S. Gaetano 74, Thiene (VI)
Telefon:	(39-0445) 36 60 94
Telefaks:	(39-0445) 38 26 72
E-naslov:	csqa@csqa.it

Nadzorni organ izpolnjuje pogoje standarda EN 45011.

4.8 Označevanje: Vsako pakiranje vsebuje svežnje iste velikosti; vsak sveženj je enakovrsten. Poganjki so naprodaj v trdno zvezanih svežnjih, ki tehtajo med 0,5 in 4 kg.

Poganjki v obodu svežnja po videzu in velikosti ustrezajo povprečju svežnja; poganjki so enakomerno dolgi.

Po izravnavi dna se sveženj tradicionalno zveže z beko „stroppa“ (mlado vrbovo vejo ali „zalistnikom“). Na vsakem svežnju se na „stroppo“ pritrdi oznaka z znakom ZOP „Asparago Bianco di Bassano“ in zaporedno identifikacijsko številko svežnja, ki omogoča sledljivost.

Svežnje je treba urejeno razporediti v embalažo, ki je lahko iz lesa, plastike ali druge primerne snovi.

Na zunanjem delu embalaže je treba neposredno odtisniti ali navesti na posebni nalepki naslednji podatki: ASPARAGO BIANCO DI BASSANO – D.O.P.; naziv proizvajalca, naziv in naslov pakirnice, datum pakiranja in naslednje tržne lastnosti: kakovostni razred (predpisi EU), velikost, število svežnjev, povprečna teža svežnjev.

Znamka proizvoda je sestavljena iz znaka ZOP in zaporedne identifikacijske oznake proizvoda in proizvajalca, ki zagotavlja sledljivost.

Znamka, ki je ni mogoče ponovno uporabiti, se pritrdi na „stroppo“ na zgornjem delu svežnja kot zagotovilo za proizvod ZOP.

4.9 Nacionalne zahteve: —

(1) Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Enota za kakovost kmetijskih proizvodov, B-1049 Bruselj.

29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/23

Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2006/C 321/08)

Ta objava podeljuje pravico do ugovora na vlogo za spremembo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo po členu 9 in členu 17(2)

„ASIAGO“

ES št.: IT/PDO/117/0001

ZOP ( X ) ZGO ( )

Zahtevana(-e) sprememba(-e)

Razdelek(-ki) specifikacije:

	Ime proizvoda
	Opis proizvoda
	Geografsko območje
	Dokazilo o poreklu
	Metoda pridobivanja
	Povezava
	Označevanje
	Nacionalne zahteve

Sprememba(-e):

Opis

Podrobno se določijo posebne kemijske (vlaga, beljakovine, maščoba, maščoba v suhi snovi) in mikrobiološke (patogeni organizmi, S. aureus, E. coli, Coliformi 30 o) značilnosti obeh vrst sira „Asiago“, tj. stiskanega in zorjenega (pressato in d'allevo).

Navede se, da je hlebce po najkrajšem predpisanem zorenju mogoče obdelati s snovmi, ki jih dopuščajo veljavni nacionalni predpisi, razen hlebcev z dodatno označbo „prodotto della montagna“ (gorski proizvod).

Geografsko območje

Pojasni se pomen izraza gorsko območje: predeli, ki ležijo vsaj na nadmorski višini 600 metrov.

Metoda pridobivanja

Vstavi se navedba prepovedane krme za živino. Za hlebce z dodatno označbo „prodotto della montagna“ se navede, da so prepovedane vse vrste silaže.

Za obe vrsti sira „Asiago“, stiskanega in zorjenega, se navedejo temperatura, najdaljši čas trajanja in sestava mleka, namenjenega za predelavo.

Za obe vrsti sira „Asiago“ se navedejo fizični in časovni parametri postopka pridobivanja sira. Pri proizvodnji zorjenega sira „Asiago“ se uporabljenemu mleku po potrebi doda lisocim (E 1105), razen za hlebce z dodatno označbo „prodotto della montagna“.

Tudi glede zorenja in shranjevanja sira se navedejo natančne tehnične vrednosti (temperature in vlaga) poteka postopka. Natančno se navede najkrajše predpisano zorenje za zorjeni „Asiago“ (60 dni oziroma 90 dni za hlebce z dodatno označbo „prodotto della montagna“).

Zaradi boljšega označevanja hlebcev se uvede uporaba oštevilčenih kazeinskih ploščic in se na obodu odtisne črka za mesec proizvodnje.

Celi hlebci sira ZOP „Asiago“ se lahko razrežejo in pakirajo v kosih, ki omogočajo, da je obod hlebca viden. Če je pri razrezu treba strgati ali odstraniti skorjo, mora pakiranje potekati na območju proizvodnje, da se ne ogrozijo zagotovila o pristnosti proizvoda.

Označevanje

Navedejo se morebitne dodatna opredelitve obeh vrst sira „Asiago“ (sveži in zorjeni sir) in za različna zorenja zorjenega sira „Asiago“ (srednje star, star, zelo star), možnost navedbe na nalepki, da ni bil uporabljen lizocim (E 1105), pravila za uporabo označbe „prodotto della montagna“, ki je namenjena hlebcem sira, izdelanih iz gorskega mleka v gorskih sirarnah.

POSODOBLJENI POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ASIAGO“

ES št.: IT/PDO/117/0001

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek je zgolj informativne narave. Vsi zainteresirani se lahko s celotno specifikacijo seznanijo pri nacionalnih organih, navedenih v oddelku 1, ali pri pristojnih službah Evropske komisije (1).

1. Pristojna služba države članice:

Naziv:

Ministero politiche agricole e forestali

Naslov:

Via XX Settembre, 20

I-00187 Roma

Telefon:

(39-06) 481 99 68

Telefaks:

(39-06) 42 01 31 26

E-naslov:

QTC3@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

Naziv:

Consorzio Tutela formaggio Asiago

Naslov:

Corso Fogazzaro, 18

I-36100 Vicenza

Telefon:

(39-0444) 32 17 58

Telefaks:

(39-0444) 32 62 12

E-naslov:

asiago@asiagocheese.it

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3 – SIR

4. Specifikacija (povzetek zahtev iz člena 4(2))

4.1 Ime: „Asiago“

4.2 Opis: Zaščitena označba porekla „Asiago“ je namenjena siru z dogrevanim testom, ki se proizvaja izključno iz kravjega mleka v skladu s proizvodno specifikacijo se loči na dve različni vrsti sira, stiskani „Asiago“ in zorjeni „Asiago“.

		Dopustno odstopanje
vlaga	39,5 %	+/- 4,5
beljakovine	24,0 %	+/- 3,5
maščoba	30,0 %	+/- 4,0
natrijev klorid	1,7 %	+/- 1,0
maščoba v suhi snovi	najmanj 44 %	odstopanje ni dopustno

obod	raven ali rahlo izbočen
ploskvi	ravni ali skoraj ravni
teža	od 11 do 15 kg
višina	od 11 do 15 cm
premer	od 30 do 40 cm

patogeni organizmi	brez
S. aureus	(2)M < 1 000/g
E. coli	(2)M < 1 000/g
Coliformi 30 °C	(2)M < 100 000/g

		Dopustno odstopanje
vlaga	34,50 %	+/- 4,00
beljakovine	28,00 %	+/- 4,00
maščoba	31,00 %	+/- 4,50
natrijev klorid	2,40 %	+/- 1,00
maščoba v suhi snovi	najmanj 34 %	odstopanje ni dopustno

obod	raven ali skoraj raven
ploskvi	ravni ali skoraj ravni
teža	od 8 do 12 kg
višina	od 9 do 12 cm
premer	od 30 do 36 cm

patogeni organizmi	brez
S. aureus	* M < 10 000/g
E. coli	* M < 100 000/g

Kolute sira „Asiago“ se po najkrajšem predpisanem času zorenja lahko površinsko obdelajo s snovmi, ki jih dopuščajo veljavni predpisi. Površinski del hlebcev (skorja) ni užiten.

Površinska obdelava hlebcev mora v vsakem primeru omogočiti čitljivost identifikacijske kazeinske ploščice na hlebcu in zaščitnega znaka označbe. Prepovedana je površinska obdelava z barvili in sredstvi proti plesni za hlebce sira „Asiago“ z dodatno označbo „prodotto della montagna“.

Celi hlebci sira ZOP „Asiago“ se lahko razrežejo in pakirajo v kosih, ki omogočajo vidnost oboda hlebca.

4.3 Geografsko območje: Sir ZOP„Asiago“ se proizvaja z mlekom iz govejih čred, nameščenih znotraj opredeljenega območja, in v sirarnah, nameščenih znotraj istega območja, ki zajema upravna ozemlja občin v pokrajinah Vicenza, Trento, Padova in Treviso, kot določajo proizvodna specifikacija. Navedena območja proizvodnje, ki ležijo na nadmorski višini vsaj 600 metrov, veljajo za gorske predele.

4.4 Dokazilo o poreklu: Vse stopnje proizvodnega postopka se spremljajo. Zaradi sledljivosti proizvoda nadzorni organ vodi register proizvajalcev mleka, zbirnih obratov, predelovalcev, zorilcev in pakircev sira brez skorje, za katere velja nadzor iz specifikacije in zadevnega nadzornega načrta. Pri ugotovljeni neskladnosti postopka ali proizvoda se prepove trženje proizvoda z označbo „Asiago“.

4.5 Metoda pridobivanja: Specifikacija med drugim določa, da prehrana krav, ki dajejo mleko za sir ZOP „Asiago“, ne sme vsebovati krme, ki jo prepoveduje proizvodna specifikacija. Kadar je mleko namenjeno za proizvodnjo sira ZOP „Asiago“„prodotto della montagna“ je prepovedana tudi uporaba kakršne koli silaže.

Za proizvodnjo stiskanega sira „Asiago“ se uporablja mleko, ki je skladno z veljavnimi sanitarnimi predpisi, pripada eni ali dvem molžam in je surovo ali za 15 sekund pasterizirano na 72 oC v skladu z veljavnimi predpisi. Za proizvodnjo zorjenega sira „Asiago“ se uporablja surovo ali za 15 sekund na 57/68 oC termizirano mleko, ki ustreza veljavnim sanitarnim predpisom in pripada eni ali dvem molžam, ki sta delno posneti na površju, ali dvem možam, od katerih je ena delno posneta na površju, ali eni sami molži, ki je ravno tako delno posneta na površju. Pri proizvodnji ZOP „Asiago“„prodotto della montagna“ je dovoljeno uporabiti mleko dveh ali štirih molž, ki ga je pri mleku od dveh molž treba predelati v 18 urah, pri mleku od štirih molž pa v 24 urah.

Pri proizvodnji zorjenega „Asiago“ se uporabljenemu mleku po potrebi doda lizocim (E 1105) v mejah zakona. Uporaba lizocima je prepovedana pri proizvodnji sira „Asiago“„prodotto della montagna“.

Najkrajše dopuščeno zorenje za stiskani „Asiago“ je 20 dni od dneva proizvodnje; za zorjeni „Asiago“ je 60 dni od zadnjega dneva meseca proizvodnje; za „Asiago“„prodotto della montagna“ je 90 dni od zadnjega dneva meseca proizvodnje za zorjeni „Asiago“ in 30 dni od dneva proizvodnje za stiskani „Asiago“.

Zorenje mora potekati znotraj območja proizvodnje.

Sir „Asiago“„prodotto della montagna“ je treba zoriti v sirarnah na gorskem območju, in sicer v prostorih s temperaturnimi razmerami in vlago, ki jih določajo naravne razmere okolja. Kadar je zaradi postopkov razreza treba strgati in/ali odstrani skorjo, zaradi česar ni več videti označba o poreklu (kocke, rezine itn.), mora pakiranje potekati na območju proizvodnje, da se zagotovi sledljivost proizvoda. Siru „Asiago“, proizveden iz mleka, ki prihaja iz hlevov na gorskem območju, je predelan v sirarnah na gorskem območju in zorjen na gorskem območju, je mogoče na nalepki dodati označbo „prodotto della montagna“.

4.6 Povezava: Glede naravnih dejavnikov gre navesti, da ima opredeljeno območje dokaj enotne podnebne razmere in tla, ki vplivajo na krmo za prehrano krav mlekaric. Glede človeških vidikov gre navesti, da je ta sir zgodovinsko nastal na planoti Asiago in se je razširil na sosednja podgorska območja zaradi selitve krajevnega prebivalstva ob vojnem dogajanju med prvo svetovno vojno.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

CSQA S.r.l. Certificazioni

Naslov:

Via S. Gaetano, 74

I-36016 Thiene (VI)

Telefon:

(39-0445) 36 60 94

Telefaks:

(39-0445) 38 26 72

E-naslov:

csqa@csqa.it

4.8 Označevanje: Vsi hlebci sira ZOP „Asiago“ se označijo z oštevilčenimi kazeinskimi ploščicami in odtisnimi oblikovali, ki jih ima v lasti odgovorni konzorcij za zaščito in jih dodeli v rabo vsem upravičencem, in sicer z zaščitnim znakom zaščitene označbe, ki je sestavni del proizvodne specifikacije, alfanumerično oznako zadevne sirarne, večkrat ponovljenim imenom označbe „Asiago“ v višini 25 mm za stiskani „Asiago“ in 20 mm za zorjeni „Asiago“.

Poleg tega je na obodu hlebca zorjenega „Asiago“ odtisnjena črka, ki označuje mesec proizvodnje, kot jo določa proizvodna specifikacija. Hlebci „Asiago“„prodotto della montagna“ se označijo tako, da se v odtisna oblikovala enkrat dodajo besede „prodotto della montagna“. Po najkrajšem predpisanem zorenju se hlebci „Asiago“„prodotto della montagna“ na obodu dodatno označijo z vžiganjem znaka iz specifikacije z orodjem, ki ga ima v lasti odgovorni konzorcij za zaščito in ga dodeli v rabo upravičenim sirarnam.

Za stiskani sir „Asiago“ je na nalepki lahko tudi označba „fresco“ (svež).

Za zorjeni sir „Asiago“ je na nalepki lahko tudi označba „stagionato“ (zorjen).

Za zorjeni sir „Asiago“, ki je zorel od štiri do šest mesecev, je na nalepki lahko tudi označba „mezzano“ (srednje star).

Za zorjeni sir „Asiago“, ki je zorel dlje kot deset mesecev, je na nalepki lahko tudi označba „vecchio“ (star).

Za zorjeni sir „Asiago“, ki je zorel dlje kot 15 mesecev, je na nalepki lahko tudi označba „stravecchio“ (zelo star).

Na nalepki je dovoljeno navesti, da ni bil uporabljen lizocim (E 1105).

Morebitne nalepke, žigi, sitotisk itn. z blagovnimi znamkami morajo vedno omogočiti popolno čitljivost zaščitnih znakov ZOP „Asiago“ (označenih z odtisnimi oblikovali) in indentifikacijskih kazeinskih ploščic na hlebcih sira „Asiago“.

4.9 Nacionalne zahteve: —

(1) Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Enota za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov, B-1049 Bruselj.

(2) Navedeni podatki veljajo za sir, proizveden iz toplotno obdelanega mleka.

29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/30

Informacijski postopek — Tehnični predpisi

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 321/11)

Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter pravil, ki veljajo za storitve informacijske družbe. (UL št. L 204, 21.7.1998, str. 37; UL št. L 217, 5.8.1998, str. 18).

Obvestila o osnutkih tehničnih predpisov, ki jih prejme Komisija

Sklic (1)	Naslov	Zaključek trimesečnega obdobja mirovanja (2)
2006/0620/F	Tehnični podatki iz farmakopeje, ki so predmet ugotavljanja javnega mnenja	26.2.2007
2006/0621/SI	Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živila brez glutena ali živila z zelo nizko vsebnostjo glutena	28.2.2007
2006/0622/F	Dekret o varnosti določenega oblazinjenega pohištva	28.2.2007
2006/0623/EE	Zakon o embalaži in Zakon o spremembi Zakona o trošarinah na embalažo	1.3.2007
2006/0624/PL	Uredba ministra za gospodarstvo, ki spreminja uredbo o varnosti pri delu, vodenju prometa in specialistični požarni zaščiti v rudarskih obratih, v katerih se rudnine pridobiva iz globokih vrtin	1.3.2007
2006/0625/PL	Uredba ministra za gospodarstvo, ki spreminja Uredbo o varnosti pri delu, vodenju prometa ter specialistični požarni zaščiti v rudarskih obratih površinskega kopa, v katerih se pridobiva osnovne rudnine	1.3.2007
2006/0626/F	Osnutek odredbe o dostopnosti skupnih stanovanjskih stavb za invalidne osebe v času, ko v njih potekajo dela, in obstoječih stavb, kjer so zgrajena stanovanja s spremembo namembnosti	2.3.2007
2006/0627/F	Osnutek odredbe o dostopnosti obstoječih objektov, kjer se zbirajo ljudje, in obstoječih prostorov, odprtih za javnost, za invalidne osebe	2.3.2007
2006/0628/D	Dodatni tehnični pogodbeni pogoji – hidrotehnika (ZTV-W) za zavarovanje pobočja izkopa in dna (področje storitev 210), izdaja 2006	2.3.2007
2006/0629/CZ	Uredba z dne … 2006, ki določa podrobnosti o označevanju in obarvanju izbranih mineralnih olj in podrobnosti o označevanju nekaterih drugih mineralnih olj	2.3.2007
2006/0630/UK	Uredba o prepovedi kajenja (označbe) (Severna Irska) 2007	2.3.2007
2006/0631/SI	Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami	5.3.2007
2006/0632/D	Četrti zakon o spremembi Zakona o davku na motorna vozila	(4)
2006/0633/B	Osnutek besedila št. LISA 14b 2006-11 o reviziji Sporazuma o sodelovanju z dne 30. maja 1996 v zvezi s preprečevanjem in ravnanjem z odpadno embalažo in natančneje v zvezi z ukrepi, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenese Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004, ki spreminja Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži	(4)
2006/0634/S	Upravne določbe Švedske uprave za ceste, ki spreminjajo Upravne določbe (VVFS 2004:43) o uporabi Evropskih standardov izračunavanja	7.3.2007
2006/0635/NL	Uredba državnega sekretarja za socialne zadeve in zaposlovanje, ki spreminja Uredbo o subvencijah Ministrstva za socialne zadeve in zaposlovanje o finančni podpori za delovno opremo	(4)
2006/0636/NL	Uredba o izvajanju olajšav za energetske investicije s Seznamom energetike 2007	(4)
2006/0637/CZ	Osnutek uredbe, ki spreminja Uredbo št. 141/1997 Ur. l. o tehničnih zahtevah za proizvodnjo, skladiščenje in predelavo etilnega alkohola, kakor je bila spremenjena	8.3.2007
2006/0638/F	Odredba o tehničnih lastnostih nacionalnega alarmnega signala	8.3.2007
2006/0639/CZ	Osnutek zakona, ki spreminja Zakon št. 86/2002 Ur. l. o varstvu zraka	8.3.2007

Komisija opozarja na sodbo, izdano dne 30. aprila 1996, v primeru „Varnost CIE“ (C-194/94 – ECR I, str. 2201), v kateri je Sodišče odločilo, da je treba 8. in 9. člena Direktive 98/34/ES (prej 83/189/EGS) razlagati tako, da se posamezniki lahko sklicujejo nanje na nacionalnih sodiščih, katera morajo odkloniti uporabo nacionalnega tehničnega predpisa, ki ni bil posredovan v skladu z Direktivo.

Navedena sodba potrjuje sporočilo Komisije z dne 1. oktobra 1986 (UL št. C 245, 1.10.1986, str. 4).

Zaradi kršitve obveznosti do obveščanja so zadevni tehnični predpisi neuporabljivi in torej neizvršljivi proti posameznikom.

Za več informacij o postopku obveščanja pišite na:

European Commission

DG Enterprise and Industry, Unit C3

B-1049 Brussels

E-naslov: dir83-189-central@ec.europa.eu

Glejte tudi spletno stran: http://ec.europa.eu/enterprise/tris/

Če potrebujete kakršnekoli nadaljnje informacije o teh obvestilih, se obrnite na spodaj navedene nacionalne službe:

SEZNAM NACIONALNIH SLUŽB, ODGOVORNIH ZA UPRAVLJANJE DIREKTIVE 98/34/ES

BELGIJA

BELNotif

Qualité et Sécurité

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie

NG III — 4ème étage

Boulevard du Roi Albert II/16

B-1000 Bruxelles

Ga. Pascaline Descamps

Tel.: (32-2) 277 80 03

Faks: (32-2) 277 54 01

E-naslov: pascaline.descamps@mineco.fgov.be

paolo.caruso@mineco.fgov.be

Splošni e-naslov: belnotif@mineco.fgov.be

Spletna stran: http://www.mineco.fgov.be

ČEŠKA REPUBLIKA

Czech Office for Standards, Metrology and Testing

Gorazdova 24

P.O. BOX 49

CZ-128 01 Praha 2

G. Miroslav Chloupek

Director of International Relations Department

Tel.: (420) 224 907 123

Faks: (420) 224 914 990

E-naslov: chloupek@unmz.cz

Ga. Lucie Růžičková

Tel.: (420) 224 907 139

Faks: (420) 224 907 122

E-naslov: ruzickova@unmz.cz

Splošni e-naslov: eu9834@unmz.cz

Spletna stran: http://www.unmz.cz

DANSKA

Erhvervs- og Byggestyrelsen

(National Agency for Enterprise and Construction)

Dahlerups Pakhus

Langelinie Allé 17

DK-2100 København Ø (or DK-2100 Copenhagen OE)

G. Bjarne Bang Christensen

Legal adviser

Tel.: (45) 35 46 63 66 (direct)

E-naslov: bbc@ebst.dk

Ga. Birgit Jensen

Principal Executive Officer

Tel.: (45) 35 46 62 87 (direct)

Faks: (45) 35 46 62 03

E-naslov: bij@ebst.dk

Ga. Pernille Hjort Engstrøm

Head of Section

Tel.: (45) 35 46 63 35 (direct)

E-naslov: phe@ebst.dk

Vzajemni poštni nabiralnik za obvestilna sporočila: noti@ebst.dk

Spletna stran: http://www.ebst.dk/Notifikationer

NEMČIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

Referat EA3

Scharnhorststr. 34–37

D-10115 Berlin

Ga. Christina Jäckel

Tel.: (49-30) 20 14 63 53

Faks: (49-30) 20 14 53 79

E-naslov: infonorm@bmwa.bund.de

Spletna stran: http://www.bmwa.bund.de

ESTONIJA

Ministry of Economic Affairs and Communications

Harju str. 11

EE-15072 Tallinn

G. Karl Stern

Executive Officer of Trade Policy Division

EU and International Co-operation Department

Tel.: (372) 625 64 05

Faks: (372) 631 30 29

E-naslov: karl.stern@mkm.ee

Splošni e-naslov: el.teavitamine@mkm.ee

Spletna stran: http://www.mkm.ee

GRČIJA

Ministry of Development

General Secretariat of Industry

Mesogeion 119

GR-101 92 ATHENS

Tel.: (30-210) 696 98 63

Faks: (30-210) 696 91 06

ELOT

Acharnon 313

GR-111 45 ATHENS

Ga. Evangelia Alexandri

Tel.: (30-210) 212 03 01

Faks: (30-210) 228 62 19

E-naslov: alex@elot.gr

Splošni e-naslov: 83189in@elot.gr

Spletna stran: http://www.elot.gr

ŠPANIJA

S.G. de Asuntos Industriales, Energéticos, de Transportes y Comunicaciones y de Medio Ambiente

D.G. de Coordinación del Mercado Interior y otras PPCC

Secretaría de Estado para la Unión Europea

Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

Torres „Ágora“

C/ Serrano Galvache, 26-4a

E-20033 Madrid

G. Angel Silván Torregrosa

Tel.: (34-91) 379 83 32

Ga. Esther Pérez Peláez

Strokovna svetovalka

E-naslov: esther.perez@ue.mae.es

Tel.: (34-91) 379 84 64

Faks: (34-91) 379 84 01

Splošni e-naslov: d83-189@ue.mae.es

FRANCIJA

Délégation interministérielle aux normes

Direction générale de l'Industrie, des Technologies de l'information et des Postes (DiGITIP)

Service des politiques d'innovation et de compétitivité (SPIC)

Sous-direction de la normalisation, de la qualité et de la propriété industrielle (SQUALPI)

DiGITIP 5

12, rue Villiot

F-75572 Paris Cedex 12

Ga. Suzanne Piau

Tel.: (33-1) 53 44 97 04

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: suzanne.piau@industrie.gouv.fr

Ga. Françoise Ouvrard

Tel.: (33-1) 53 44 97 05

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: francoise.ouvrard@industrie.gouv.fr

Splošni e-naslov: d9834.france@industrie.gouv.fr

IRSKA

NSAI

Glasnevin

Dublin 9

Ireland

G. Tony Losty

Tel.: (353-1) 807 38 80

Faks: (353-1) 807 38 38

E-naslov: tony.losty@nsai.ie

Spletna stran: http://www.nsai.ie

ITALIJA

Ministero dello sviluppo economico

Direzione Generale per lo sviluppo produttivo e la competitività

Ufficio F1 – Ispettorato tecnico dell'industria

Via Molise 2

I-00187 Roma

G. Vincenzo Correggia

Tel.: (39-6) 47 05 22 05

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: vincenzo.correggia@attivitaproduttive.gov.it

G. Enrico Castiglioni

Tel.: (39-6) 47 05 26 69

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: enrico.castiglioni@attivitaproduttive.gov.it

Splošni e-naslov: ucn98.34.italia@attivitaproduttive.gov.it

Spletna stran: http://www.attivitaproduttive.gov.it

CIPER

Cyprus Organization for the Promotion of Quality

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

13-15, A. Araouzou street

CY-1421 Nicosia

Tel.: (357) 22 40 93 10

Faks: (357) 22 75 41 03

G. Antonis Ioannou

Tel.: (357) 22 40 94 09

Faks: (357) 22 75 41 03

E-naslov: aioannou@cys.mcit.gov.cy

Splošni e-naslov: dir9834@cys.mcit.gov.cy

Spletna stran: http://www.cys.mcit.gov.cy

LATVIJA

Ministry of Economics of Republic of Latvia

Trade Normative and SOLVIT Notification Division

SOLVIT Coordination Centre

55, Brīvības Street

LV-1519 Riga

Reinis Berzins

Deputy Head of Trade Normative and SOLVIT Notification Division

Tel.: (371) 701 32 30

Faks: (371) 728 08 82

Zanda Liekna

Senior Officer of Division of EU Internal Market Coordination

Tel.: (371) 701 32 36

Tel.: (371) 701 30 67

Faks: (371) 728 08 82

E-naslov: zanda.liekna@em.gov.lv

Splošni e-naslov: notification@em.gov.lv

LITVA

Lithuanian Standards Board

T. Kosciuskos g. 30

LT-01100 Vilnius

Ga. Daiva Lesickiene

Tel.: (370) 52 70 93 47

Faks: (370) 52 70 93 67

E-naslov: dir9834@lsd.lt

Spletna stran: http://www.lsd.lt

LUKSEMBURG

SEE – Service de l'Energie de l'Etat

34, avenue de la Porte-Neuve B.P. 10

L-2010 Luxembourg

G. J.P. Hoffmann

Tel.: (352) 46 97 46 1

Faks: (352) 22 25 24

E-naslov: see.direction@eg.etat.lu

Spletna stran: http://www.see.lu

MADŽARSKA

Hungarian Notification Centre

Ministry of Economy and Transport

Industrial Department

Budapest

Honvéd u. 13-15.

H-1880

G. Zsolt Fazekas

Leading Councillor

E-naslov: fazekas.zsolt@gkm.gov.hu

Tel.: (36-1) 374 28 73

Faks: (36-1) 473 16 22

E-naslov: notification@gkm.gov.hu

Spletna stran: http://www.gkm.hu/dokk/main/gkm

MALTA

Malta Standards Authority

Level 2

Evans Building

Merchants Street

VLT 03

MT-Valletta

Tel.: (356) 21 24 24 20

Tel.: (356) 21 24 32 82

Faks: (356) 21 24 24 06

Ga. Lorna Cachia

E-naslov: lorna.cachia@msa.org.mt

Splošni e-naslov: notification@msa.org.mt

Spletna stran: http://www.msa.org.mt

NIZOZEMSKA

Ministerie van Financiën

Belastingsdienst/Douane Noord

Team bijzondere klantbehandeling

Centrale Dienst voor In-en uitvoer

Engelse Kamp 2

Postbus 30003

9700 RD Groningen

Nederland

G. Ebel van der Heide

Tel.: (31-50) 523 21 34

Ga. Hennie Boekema

Tel.: (31-50) 523 21 35

Ga. Tineke Elzer

Tel.: (31-50) 523 21 33

Faks: (31-50) 523 21 59

Splošni e-naslov:

Enquiry.Point@tiscali-business.nl

Enquiry.Point2@tiscali-business.nl

AVSTRIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Abteilung C2/1

Stubenring 1

A-1010 Wien

Ga. Brigitte Wikgolm

Tel.: (43-1) 711 00 58 96

Faks: (43-1) 715 96 51 ali (43-1) 712 06 80

E-naslov: not9834@bmwa.gv.at

Spletna stran: http://www.bmwa.gv.at

POLJSKA

Ministry of Economy

Department for Economic Regulations

Plac Trzech Krzyży 3/5

PL-00-507 Warszawa

Ga. Barbara H. Kozłowska

Tel.: (48-22) 693 54 07

Faks: (48-22) 693 40 25

E-naslov: barbara.kozlowska@mg.gov.pl

Ga. Agata Gągor

Tel.: (48-22) 693 56 90

Splošni e-naslov: notyfikacja@mg.gov.pl

PORTUGALSKA

Instituto Portugês da Qualidade

Rua Antonio Gião, 2

P-2829-513 Caparica

Ga. Cândida Pires

Tel.: (351-21) 294 82 36 ali 81 00

Faks: (351-21) 294 82 23

E-naslov: c.pires@mail.ipq.pt

Splošni e-naslov: not9834@mail.ipq.pt

Spletna stran: http://www.ipq.pt

SLOVENIJA

SIST – Slovenian Institute for Standardization

Contact point for 98/34/EC and WTO-TBT Enquiry Point

Šmartinska 140

SLO-1000 Ljubljana

Ga. Vesna Stražišar

Tel.: (386-1) 478 30 41

Faks: (386-1) 478 30 98

E-mail: contact@sist.si

SLOVAŠKA

Ga. Kvetoslava Steinlova

Direktorica oddelka za evropsko integracijo,

Office of Standards, Metrology and Testing of the Slovak Republic

Stefanovicova 3

SK-814 39 Bratislava

Tel.: (421-2) 52 49 35 21

Faks: (421-2) 52 49 10 50

E-naslov: steinlova@normoff.gov.sk

FINSKA

Kauppa-ja teollisuusministeriö

(Ministry of Trade and Industry)

Naslov za obiskovalce:

Aleksanterinkatu 4

FIN-00171 Helsinki

Katakatu 3

FIN-00120 Helsinki

Poštni naslov:

PO Box 32

FIN-00023 Government

Ga. Leila Orava

Tel.: (358-9) 16 06 46 86

Faks: (358-9) 16 06 46 22

E-naslov: leila.orava@ktm.fi

Ga. Katri Amper

Tel.: (358-9) 16 06 46 48

Splošni e-naslov: maaraykset.tekniset@ktm.fi

Spletna stran: http://www.ktm.fi

ŠVEDSKA

Kommerskollegium

(National Board of Trade)

Box 6803

Drottninggatan 89

S-113 86 Stockholm

Ga. Kerstin Carlsson

Tel.: (46-8) 690 48 82 ali (46-8) 690 48 00

Faks: (46-8) 690 48 40 ali (46-8) 30 67 59

E-naslov: kerstin.carlsson@kommers.se

Splošni e-naslov: 9834@kommers.se

Spletna stran: http://www.kommers.se

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Department of Trade and Industry

Standards and Technical Regulations Directorate 2

151 Buckingham Palace Road

London SW1 W 9SS

United Kingdom

G. Philip Plumb

Tel.: (44-20) 72 15 14 88

Faks: (44-20) 72 15 13 40

E-naslov: philip.plumb@dti.gsi.gov.uk

Splošni e-naslov: 9834@dti.gsi.gov.uk

Spletna stran: http://www.dti.gov.uk/strd

EFTA — ESA

EFTA Surveillance Authority

Rue Belliard 35

B-1040 Bruxelles

Ga. Adinda Batsleer

Tel.: (32-2) 286 18 61

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: aba@eftasurv.int

Ga. Tuija Ristiluoma

Tel.: (32-2) 286 18 71

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: tri@eftasurv.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGESA@eftasurv.int

Spletna stran: http://www.eftasurv.int

EFTA

Goods Unit

EFTA Secretariat

Rue Joseph II 12-16

B-1000 Bruxelles

Ga.Kathleen Byrne

Tel.: (32-2) 286 17 49

Faks: (32-2) 286 17 42

E-naslov: kathleen.byrne@efta.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGEFTA@efta.int

Spletna stran: http://www.efta.int

TURČIJA

Undersecretariat of Foreign Trade

General Directorate of Standardisation for Foreign Trade

Inönü Bulvari no 36

TR-06510

Emek — Ankara

G. Mehmet Comert

Tel.: (90-312) 212 58 98

Faks: (90-312) 212 87 68

E-naslov: comertm@dtm.gov.tr

Spletna stran: http://www.dtm.gov.tr

(1) Leto – registracijska številka – država članica izvora.

(2) Obdobje, v katerem se osnutka ne sme sprejeti.

(3) Ni obdobja mirovanja, ker Komisija sprejme razloge za nujni sprejem, na katere se sklicuje država članica, ki pošlje obvestilo.

(4) Ni obdobja mirovanja, ker ukrep zadeva tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, povezanih z davčnimi ali finančnimi ukrepi, v skladu s tretjo alineo drugega odstavka člena 1(11) Direktive 98/34/ES.

(5) Informacijski postopek zaključen.

29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/38

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma (COM (2006) 269 konč.) — 2006/0088 (COD)

(2006/C 321/14)

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 286 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in zlasti člena 8 Listine,

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ter zlasti člena 41 Uredbe,

ob upoštevanju prošnje Komisije za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, prejete 19. junija 2006 —

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

1. UVOD

Predlagana Uredba ima dva glavna cilja, oba v luči izvajanja vizumskega informacijskega sistema:

—	vzpostaviti pravno podlago za države članice, da prosilcem za vizum odvzamejo biometrične identifikatorje;

—	vzpostaviti pravni okvir za organizacijo konzularnih uradov držav članic, zlasti z organizacijo morebitnega sodelovanja med državami članicami pri obdelavi prošenj za vizum.

Oba cilja postavljata več vprašanj glede varstva podatkov; čeprav sta del istega zakonodajnega predloga, sta obravnavana v ločenih odstavkih.

Predlog v sedanji obliki je namenjen spremembi Skupnih konzularnih navodil (Common Consular Instructions – CCI). Navodila je sprejel izvršni odbor, vzpostavljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985. Ker so navodila del schengenskega pravnega reda, so se v zakonodajo EU zajela s protokolom, priloženim k Amsterdamski pogodbi, od takrat pa so se večkrat spremenila. Veliko sprememb je še vedno zaupnih, Skupna konzularna navodila pa so bila objavljena leta 2000. Vsebinsko so predvsem priročnik s praktičnimi pravili glede izdaje vizumov za kratkoročno prebivanje. Vsebujejo določbe o obravnavanju prošenj, postopku odločanja, načinu izpolnjevanja vizumskih nalepk idr.

2. ZBIRANJE BIOMETRIČNIH IDENTIFIKATORJEV

2.1. Uvodna pripomba: posebna narava biometričnih podatkov

V skladu s predlogom o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) (1) z dne 28. decembra 2004 bodo države članice v VIS uvedle prstne odtise in fotografije kot biometrične identifikatorje za namen preverjanja in (ali) identifikacije. Obstoječi predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil naj bi vzpostavil pravno podlago za zbiranje biometričnih identifikatorjev.

ENVP je mnenje o predlogu o VIS podal 23. marca 2005 (2). V tem mnenju je poudaril, kako pomembno je obdelavo biometričnih podatkov zavarovati z vsemi potrebnimi zaščitnimi ukrepi, saj imajo ti podatki posebne značilnosti (3):

„Uporaba biometričnih podatkov v informacijskih sistemih je zmeraj pomembna izbira, zlasti ko sistem zadeva tako ogromno število posameznikov. Biometrični podatki (…) nepreklicno spremenijo odnos med telesom in identiteto s tem, da značilnosti človeškega telesa prilagodijo v ‚strojno čiitljivo obliko‘ in za nadaljnjo uporabo. Tudi čie človeško oko ne zna prebrati biometričnih značilnosti, jih je z ustreznimi orodji moč prebrati in uporabiti kadar koli in kjer koli se oseba nahaja.“

Ker je področje biometričnih podatkov tako občutljivo, je ENVP prepričan, da bi se morala obveznost uporabe takih podatkov vpeljati šele po celoviti oceni s tem povezanih tveganj v skladu s postopkom, ki bi v celoti zagotavljal demokratični nadzor. To so ključne opombe, ki jih je ENVP izpostavil po preučitvi obstoječega predloga.

2.2. Ozadje predloga

Zaradi ozadja, ob katerem je bil predlog pripravljen, je zadeva še bolj občutljiva. Predlog uredbe je treba upoštevati v povezavi z razvojem drugih obširnih sistemov informacijske tehnologije in splošnega nagibanja k večji interoperabilnosti med informacijskimi sistemi. To je navedeno v sporočilu Komisije z dne 24. novembra 2005 o izboljšani učinkovitosti, povečani interoperabilnosti in sinergijah med evropskimi zbirkami podatkov na področju pravosodja in notranjih zadev (4).

Zato bo odločitev, sprejeta v določenem okviru za dosego določenega namena, verjetno vplivala na razvoj in uporabo drugih sistemov, vzpostavljenih v druge namene. Zlasti biometrični podatki (ki bi najverjetneje zajemali podatke, zbrane za izvajanje vizumske politike) bi se lahko – ko bi bili enkrat na voljo – uporabljali v različnih okvirih kar bi lahko zadevalo tako okvir SIS kot najverjetneje tudi Europol in FRONTEX.

2.3. Obveznost zagotavljanja prstnih odtisov

V obrazložitvenem memorandumu obstoječega predloga je navedeno: „Ker bo jemanje biometričnih identifikatorjev odslej del postopka za pridobitev vizumov, je treba spremeniti Skupna konzularna pravila, da se ustvari pravna podlaga za ta ukrep.“

ENVP nasprotuje odločitvi zakonodajalca, da določbe o tem, ali se bodo nekateri posamezniki ali skupine posameznikov izvzeli iz obveznosti zagotavljanja prstnih odtisov, vključi v Skupna konzularna navodila namesto v samo uredbo. Prvič, te določbe pomembno vplivajo na zasebno življenje številnih posameznikov, zato bi jih bilo treba obravnavati v okviru temeljnih zakonodajnih aktov in ne navodil, ki so pretežno tehničnega značaja. Drugič, zaradi jasnosti pravnega sistema bi bilo bolj zaželeno, da bi se to zadevo obravnavalo v besedilu, ki tudi vzpostavlja sam informacijski sistem.

(a)

Najprej je priprava pravne podlage za obvezen odvzem prstnih odtisov in biometričnih identifikatorjev veliko več kot le tehnična zadeva, saj pomembno vpliva na zasebno življenje zadevnih posameznikov. Zlasti odločitev o najnižji in/ali najvišji starosti za odvzem prstnih odtisov je politična – in ne zgolj tehnična. Zato ENVP predlaga, naj se to zadevo in zlasti tiste njene vidike, ki so nad tehničnimi, obravnava v temeljnem besedilu (predlog o VIS), ne pa v priročniku z navodili o predvsem tehničnih in praktičnih vidikih vizumskega postopka (5).

V tem pogledu je primerno opozoriti tudi na zahteve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter s tem povezano sodno prakso. V skladu s členom 8(2) navedene Konvencije je vsako vmešavanje s strani javne oblasti v izvrševanje pravice do zasebnega življenja dovoljeno le, če je to „določeno z zakonom“ in „nujno v demokratični družbi“ za zaščito pomembnih interesov. V sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice so ti pogoji vodili v dodatne zahteve na področju kakovosti pravne podlage za vmešavanje (omogočiti se mora v dostopni zakonodaji ter biti predvidljiva), sorazmernosti vseh ukrepov ter potrebe po ustreznih zaščitnih ukrepih za preprečevanje zlorabe.

Tukaj opisan postopen pristop k zakonodaji ne zagotavlja, da bo ta jasna in dostopna; poleg tega se lahko sprašujemo, če so jasna in dostopna Skupna konzularna navodila. Spraševali bi se lahko tudi o nekaterih vidikih postopka za (morebitne) prihodnje spremembe tega besedila. V vsakem primeru bi se moralo zagotoviti, da se tako pomemben sklep ne bi mogel spremeniti brez postopka, ki je primerno pregleden in poteka ob demokratičnem posvetovanju.

(b)

Drugo vprašanje zadeva jasnost pravnega sistema. V obrazložitvenem memorandumu predloga ni pojasnjeno, zakaj se za zbiranje in obdelavo biometričnih identifikatorjev zahtevata različni pravni podlagi. V predlogu je navedeno, da „predlog obravnava zbiranje biometričnih podatkov, medtem ko predlog VIS obravnava prenos in izmenjavo podatkov.“ (6) Vendar pa s stališča varstva podatkov obdelava osebnih podatkov zajema tudi njihovo zbiranje. Ureditveni ukrepi na področju podobnih dejavnosti v različnih pravnih besedilih lahko škodujejo jasnosti sistema. To predstavlja težavo za osebe, na katere se podatki nanašajo (in ta predlog bo učinkoval nanje), pa tudi glede demokratičnega pregleda sistema. Zmeraj težje je ohraniti celoten pregled nad zadevnim področjem, saj različni zakonodajni instrumenti urejajo obdelavo podatkov, ki je v osnovi zmeraj ista.

2.4. Izvzetje iz odvzema prstnih odtisov

Ta pomislek se dobro odraža pri vprašanju kategorij oseb, izvzetih iz obveze zagotavljanja prstnih odtisov, zlasti glede najmlajših otrok.

Sprejemljivost odvzema prstnih odtisov najmlajšim otrokom bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju namena samega VIS. Povedano drugače: obvezno jemanje biometričnih identifikatorjev od nekaterih kategorij oseb ali izvzetje teh kategorij iz navedene obveznosti mora biti ukrep, sorazmeren v okviru vizumske politike in s tem povezanih ciljev, kot so navedeni v predlogu o VIS. To sorazmernost bi bilo treba oceniti v demokratičnem postopku.

Prav tako bi se jo moralo oceniti ob upoštevanju načrtovane uporabe teh prstnih odtisov, kakor je opisana v predlogu o VIS. Biometrični podatki se bodo uporabili za namene preverjanja ali identifikacije: določen biometrični podatek se bi lahko opredelil kot tehnično primeren za prvo in neprimeren za drugo. Obdelava prstnih odtisov otrok, mlajših od 14 let, se ponavadi šteje kot zanesljiva le za namen preverjanja. To bi lahko vplivalo na analizo tega predloga, a spet je treba za to potrebne elemente iskati v predlogu o VIS (in še niso točno določeni).

ENVP na koncu toplo priporoča, da se izvzetja iz odvzema biometričnih podatkov v uredbi o VIS zaradi jasnosti in usklajenosti natančno uredijo. Ureditev zbiranja biometričnih identifikatorjev, v tem primeru zlasti prstnih odtisov, bi morali jemati v sklopu glavnega zakonodajnega instrumenta in jo v glavnem dokumentu tudi obravnavati.

2.5. Starost prosilcev za vizum

Predlog navaja, da bodo iz obveze odvzema prstnih odtisov izvzeti le otroci, mlajši od šestih let. To je povezano s številnimi vprašanji, in sicer ne glede na to, ali bo vsebovano v predlogu o VIS ali Skupnih konzularnih navodil.

Prvič je ENVP mnenja, da posplošen odvzem prstnih odtisov od otrok ne more biti zgolj tehnična zadeva in bi se mu v primernih institucijah morala posvetiti tehtna demokratična razprava. Odločitev take vrste ne bi smela temeljiti le na tehnični izvedljivosti, temveč tudi – in to najmanj – na koristi, ki bi jo predstavljala pri izvajanju VIS. Z izjemo zelo redkih držav članic pa trenutno o tej zadevi nikjer ni opaziti javne debate, kar ENVP močno obžaluje.

Naj tudi spomnimo, da se je VIS načeloma vzpostavil zaradi olajševanja vizumskih postopkov za osebe, ki potujejo v dobri veri, tj. večina potujočih. Zato bi bilo treba upoštevati ergonomske vidike in uporabnost (7). Uporaba biometričnih identifikatorjev v postopku za pridobitev vizumov ali pri mejnih kontrolah ne bi smela pomeniti pretirano oteženega spoštovanja vizumskih postopkov za otroke.

Poleg tega je treba spomniti, da so vsi sistemi biometričnih identifikatorjev tehnično nepopolni. Znanstvena literatura ne podaja verodostojnih dokazov za to, da bi odvzem prstnih odtisov pri otrocih do 14. leta starosti lahko zagotovil zanesljivo identifikacijo. Izkušnje za veliko prebivalstva so se doslej pridobile le na podlagi sistema Eurodac in sistema za obiske ZDA (US-Visit). Zanimivo je, da oba navedena sistema uporabljata prstne odtise za otroke, starejše od 14 let. Odvzem prstnih odtisov pri otrocih pod to starostjo bi morale znanstveno podpreti študije, ki bi dokazale zadevno ustreznost in uporabnost v okviru tako obširne zbirke podatkov, kot je VIS.

V vsakem primeru pa bi bilo priporočljivo, prstne odtise najmlajših otrok uporabljati za primerjave na podlagi posameznih odtisov in ne za primerjave enega odtisa proti mnogim. To bi bilo treba izrecno urediti.

Razen tega večina zgoraj navedenih pripomb ne zadeva le otrok, temveč tudi starejše osebe. Ustreznost in uporabnost prstnih odtisov sta v obratnem sorazmerju s staranjem ljudi (8), ob čemer so zlasti pomembni ergonomski vidiki in uporabnost.

2.6. Fotografije

Zgoraj navedeno velja tudi za fotografije, za katere niti v zadevnem predlogu, niti v predlogu o VIS ni predvidena starostna meja. Vprašamo pa se lahko, ali so fotografije otrok iz časa, preden otroci pridobijo odrasle poteze, resnično uporabne za namene identifikacije oz. preverjanja.

Za sporno bi se lahko izkazala obrazna razpoznava (tako avtomatska, predvidena za prihodnost, ali tista, ki jo opravi človek), temelječa na referenčnih fotografijah, starih nekaj let. Tudi če bi tehnologija obrazne razpoznave znatno napredovala, je malo verjetno, da bi bila programska oprema v bližnji prihodnosti sposobna razpoznati učinke odraščanja na otrokovem obrazu. Zato bi bilo treba v Uredbi o VIS pojasniti, da se lahko fotografije uporabljajo le kot element podpore pri preverjanju ali identifikaciji posameznikov, dokler tehnologija obrazne razpoznave ni dovolj zanesljiva, ob čemer naj se upošteva, da bo to najbrž veljalo za otroke šele v oddaljeni prihodnosti.

ENVP pri obeh navedenih biometričnih identifikatorjih v splošnem priporoča resno obravnavo vprašanja, ali prednosti (boj proti nezakonitemu priseljevanju in tihotapljenju otrok) prevladajo nad negativnimi vidiki, navedenimi zgoraj.

2.7. Druge izjeme

Predlog navaja, da so iz obveze odvzema prstnih odtisov izvzeti prosilci „pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče“.

ENVP je v mnenju o predlogu o VIS že poudaril, da je v tem položaju mnogo oseb: kar za 5 % vsega prebivalstva naj bi veljala nezmožnost registracije. Pri zbirki podatkov z 20 milijoni vnosov letno bi to pomenilo, da bi lahko pri do milijonu primerov letno prišlo do težav z registracijo. To bi bilo treba pri analizi tega predloga vsekakor upoštevati. Poleg tega je ENVP vztrajal na potrebi po učinkovitih nadomestnih postopkih:

„Nadomestni postopki bi morali imeti možnost vključitve nujno potrebnih nadzornih ukrepov za vpeljavo biometričnih podatkov, ker do njih nimajo vsi dostopa in ker niso povsem natančni. Takšne postopke bi bilo treba vpeljati ter uporabljati, da bi spoštovali dostojanstvo ljudi, ki so bili pri postopku vpisa neuspešni, in da nanje ne bi prenesli bremena nepopolnosti sistema.“

Predlagana uredba v takih primerih omogoča omembo možnosti „se ne uporablja“, kar se vsekakor pozdravlja. Kljub vsemu pa bi se bilo bati, da bi lahko nezmožnost za registracijo vodila do lažje zavrnitve vizuma. Ni sprejemljivo, da zelo visok odstotek nezmožnosti za registracijo vodi do zavrnitve vizumov.

Zato bi bilo treba v Uredbo o VIS dodati določbo, ki bi zagotavljala, da nezmožnost za registracijo ne pomeni avtomatično negativnega mnenja o izdaji vizuma. Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti poročanju, ki ga za obravnavanje te zadeve predvideva Uredba o VIS: treba je spremljati številne zavrnitve vizumov, povezane s fizično nezmožnostjo za registracijo.

3. ZUNANJE IZVAJANJE VLOG ZA IZDAJO VIZUMA

Predlog omogoča več mehanizmov sodelovanja, da bi olajšali obremenitve za države članice (med drugim zaradi stroškov nabave in vzdrževanja opreme):

—	kolokacija: osebje iz ene ali več držav članic obdela vlogo (in biometrične identifikatorje), ki je bila vložena na diplomatsko ali konzularno predstavništvo kake druge države članice, s katero si tudi delijo opremo;

—	Skupni zajemni centri: osebje diplomatskih predstavništev ene ali več držav članic je združeno v eni sami stavbi, da lahko sprejema na zadevne države naslovljene vloge za vizume (vključno z biometričnimi identifikatorji);

—	poleg tega predlog predvideva, da lahko sprejem obrazca za vlogo in odvzem biometričnih identifikatorjev izvede zunanji ponudnik storitev (to je očitno zadnja možnost držav članic, ki ne morejo uporabiti nobene od zgornjih možnosti, čeprav to ni popolnoma pojasnjeno).

Predlog obširno zagotavlja, da so lahko izbrani le zanesljivi zunanji ponudniki storitev in da morajo biti ti ponudniki sposobni sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito podatkov pred „naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom (…)“ (člen 1.B.2 zadevnega predloga).

ENVP je zadovoljen, da je navedena določba oblikovana pazljivo in ob upoštevanju zahtev varstva podatkov. Vendar pa ima dejstvo, da prošnje za vizume v tretjih državah obdelujejo zunanji ponudniki storitev, številne posledice za varstvo podatkov, zbranih za izdajo vizumov, ki so včasih lahko zelo občutljive narave.

ENVP zlasti izpostavlja:

—	lahko se izkaže za zelo težavno, morda celo nemogoče, da bi preverjali ozadje uslužbencev, in sicer zaradi zakonodaje ali prakse v zadevni tretji državi;

—	prav tako morda ne bo možno sankcionirati uslužbencev kakega zunanjega ponudnika storitev, ki bi kršili zakonodajo o zasebnosti, tudi če se lahko za glavnega izvajalca uporabijo pogodbene sankcije;

—	morda zadevno zasebno podjetje zaradi posledic političnih nemirov ali sprememb ne bo sposobno izpolniti svojih obveznosti glede varnosti obdelave;

—	morda bi bilo težko vzpostaviti učinkovit nadzor, ki pa bi bil zaradi zunanjih sodelavcev še toliko bolj potreben.

Zato bi morala vsaka pogodba z zunanjimi ponudniki storitev vsebovati potrebne varovalne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja zahtev varstva podatkov, vključno z zunanjimi revizijami, rednimi pregledi na kraju samem, poročanjem ter mehanizmi za zagotavljanje odgovornosti izvajalca v primeru kršitve ureditev o zasebnosti, ki naj vsebujejo obvezo o nadomestilu posameznikom, ki so utrpeli škodo zaradi dejanja ponudnika storitve.

Poleg teh pomislekov bi se morali zavedati še pomembnejšega dejstva, in sicer, da države članice ne bodo mogle zagotavljati varstva podatkov, ki jih obdeluje zunanji ponudnik storitev (ali podatkov, obdelanih v Skupnih zajemnih centrih, kadar to poteka v stavbi izven diplomatskih prostorov) v primeru morebitne intervencije (npr. preiskava ali zaseg) s strani javnih organov države izvora prosilca za vizum (9).

Za zunanje ponudnike storitev bo navsezadnje kljub vsem ostalim pogodbenim določbam veljala nacionalna zakonodaja v tretji državi, kjer so registrirani. Da to tveganje ni zgolj teoretično, dokazujejo nedavni dogodki v zvezi z dostopom organov določene tretje države do finančnih podatkov, ki jih je obdelalo podjetje iz EU. To bi poleg vsega lahko pomenilo tudi veliko tveganje za zadevne posameznike v nekaterih tretjih državah, ki bi (za namene političnega nadzora nad nasprotniki in disidenti) želele izvedeti, kateri od njihovih državljanov so zaprosili za vizum. Osebje v zasebnem podjetju, ponavadi verjetno lokalno osebje, se ne bi bilo sposobno upreti pritisku vlade ali organov kazenskega pregona držav izvora prosilcev, ki bi od njih zahtevali podatke.

To je velika pomanjkljivost tega sistema v primerjavi s primerom, da se podatki obdelujejo v prostorih konzularnega ali diplomatskega predstavništva. V tem primeru bi bili podatki zavarovani v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961. Člen 21 te konvencije navaja:

„Prostori misije so nedotakljivi. Zastopniki države prejemnice imajo dostop vanje le z dovoljenjem vodje predstavništva. (…) Prostori predstavništva, njihova oprema in druga pripadajoča sredstva, kakor tudi prevozna sredstva, ne smejo biti predmet preiskav, zasegov, zaplemb ali izvršb.“

Poleg tega bi se za tovrstno obdelavo osebnih podatkov v skladu s členom 4(1)(b) Direktive 95/46/ES izrecno uporabljale nacionalne določbe o izvajanju Direktive, ki omogočajo večjo zaščito.

Zato je očitno edini učinkovit način za zaščito podatkov v zvezi s prosilci za vizume in njihovimi poroki (državljani ali podjetji EU), da se jim zagotovi varstvo v skladu z Dunajsko konvencijo. To pomeni, da bi se morali podatki obdelovati v prostorih, ki so pod diplomatsko zaščito. To državam članicam ne bi preprečevalo, da obdelave prošenj za vizum ne bi predale zunanjim izvajalcem, vendar pa morajo zunanji izvajalci svoje dejavnosti izvajati v prostorih diplomatskega predstavništva. Enako velja tudi za Skupne zajemne centre.

ENVP zato močno odsvetuje možnost, da bi obdelavo podatkov poverili zunanjemu ponudniku storitev, kakor se predvideva v točki 15 predloga, nova točka 1.B.1.b). Sprejemljive možnosti v zvezi s tem so:

—	zunanje izvajanje obdelave vlog za vizume s strani zasebnega podjetja, kolikor se nahaja v poslopju, zaščitenem v skladu z diplomatskim statusom;

—	zunanje izvajanje zagotavljanja podatkov, in sicer s strani telefonskega centra, kakor je določeno v predlagani točki 1.B.1.a).

4. ZAKLJUČEK

ENVP pozdravlja dejstvo, da se bo ta predlog o spremembi Skupnih konzularnih navodil sprejel s postopkom soodločanja, kar bo okrepilo demokratičen pregled na področju, kjer ga zagotovo primanjkuje.

Glede vsebine predloga ENVP priporoča:

—	izvzetja iz obveze odvzema prstnih odtisov bi se morala obravnavati v Uredbi o VIS in ne v Skupnih konzularnih navodilih, saj bi tako zagotovili jasnost in usklajenost tega sistema;

—	starostne omejitve za odvzem prstnih odtisov in fotografije bi se morale pazljivo preučiti, ob čemer bi morali upoštevati vidike izvedljivosti in pomisleke glede etike, pripravnosti in ustreznosti;

—	fotografije ne bi smele veljati za samostojno metodo identifikacije, temveč naj bi se uporabljale le kot element podpore;

—	zunanje izvajanje obdelave prošenj za vizume s strani zasebnega podjetja bi bilo sprejemljivo le v povezavi s krajem pod diplomatsko zaščito, če temelji na pogodbenih klavzulah, ki zagotavljajo pregled in odgovornost izvajalca.

V Bruslju, 27. oktobra 2006

Peter HUSTINX

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami (KOM(2004) 835 konč.), ki ga je 28. decembra 2004 predložila Komisija.

(2) Mnenje z dne 23. marca 2005 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami, UL C 181, 23.7.2005, str.13.

(3) „[Biometrični] podatki nudijo skoraj popolno razločevanje, kar pomeni, da ima vsak posameznik edinstvene biometrične podatke. Ti se v teku življenja posameznika skoraj nikoli ne spremenijo, kar tem značilnostim zagotavlja trajnost. Vsi imamo enake fizične ‚elemente‘, kar biometričnim podatkom daje univerzalno razsežnost. (prav tam)“

(4) COM(2005) 597 konč.

(5) Pravna podlaga je različna (člen 62(2) b) ii za Skupna konzularna navodila, za predlog o VIS pa člen 66), kar pa zakonodajalcu ne preprečuje, da zadeve ne bi obravnaval v istem besedilu.

(6) Obrazložitveni memorandum, stran 5.

(7) Kakor je poudarjeno v študiji, ki jo je omogočila nizozemska vlada, objavljeni v: J.E. DEN HARTOGH in drugi, How do you measure a child? A study into the use of biometrics in children, 2005, TNO.

(8) Glej npr. A. HICKLIN in R. KHANNA, The Role of Data Quality in Biometric Systems, MTS, 9. februar 2006.

(9) Ta težava je poznana pri obdelavi vlog potovalnih agencij, a je še občutljivejša zaradi vpletenih biometričnih podatkov in dejstva, da uporaba potovalne agencije načeloma ni obvezna.

29.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 321/45

Pobuda Republike Avstrije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Evropske Unije v kriznih situacijah

(2006/C 321/15)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 30, 32 in 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Republike Avstrije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 29 Pogodbe o Evropski uniji navaja, da je cilj Unije državljanom zagotoviti visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice s pripravo skupnih ukrepov med državami članicami na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

(2)

Voditelji držav in vlad članic Evropske unije so v Izjavi o solidarnosti proti terorizmu z dne 25. marca 2004 izrazili svojo trdno odločenost, da morajo države članice uporabiti vsa sredstva, ki so jim na voljo, da bi državi članici ali državi pristopnici na njenem ozemlju na zaprosilo njenih političnih organov pomagale v primeru terorističnega napada.

(3)	Po napadih 11. septembra 2001 so posebne enote za posredovanje vseh organov pregona držav članic pod okriljem Delovne skupine policijskih načelnikov začele z dejavnostmi sodelovanja. Ta mreža, imenovana „Atlas“, je od leta 2001 izvedla več seminarjev, študij, izmenjav materialov in skupnih vaj.

(4)	Nobena posamezna država članica nima na voljo zadostnih virov, sredstev in strokovnega znanja za učinkovito reševanje z vsemi vrstami obsežnih kriznih razmer, ki zahtevajo posebno posredovanje. Možnost, da lahko vsaka država članica za pomoč zaprosi drugo državo članico, je zato bistvenega pomena.

(5)

Ta sklep določa nekatera splošna pravila o odgovornosti, vključno s civilno in kazensko odgovornostjo, z namenom zagotovitve pravnega okvira v primeru, ko bi se zadevne države članice odločile zaprositi in nuditi pomoč. Obstoj tega pravnega okvira in izjave, v kateri se navedejo pristojni organi, bosta državam članicam v primeru kriznih razmer omogočila hiter odziv in prihranek časa —

SKLENIL:

Člen 1

Področje urejanja

Ta sklep določa splošna pravila in pogoje, ki posebnim enotam za posredovanje ene države članice omogočajo, da na ozemlju druge države članice (v nadaljnjem besedilu „država članica prosilka“) nudijo pomoč in/ali delujejo v primeru, ko jih slednja država članica k temu pozove ter so na to pristale z namenom reševanja kriznih razmer.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

1)	„posebna enota za posredovanje“ pomeni vsak organ pregona države članice, ki je specializiran za nadzor kriznih razmer;

2)	„krizne razmere“ pomenijo razmere, ki jih v državi članici povzroči človek in predstavljajo resno neposredno fizično grožnjo osebam ali institucijam te države članice, predvsem pa zajemanje talcev, ugrabitve in podobni incidenti.

Člen 3

Pomoč drugi državi članici

1. Država članica lahko zaprosi za pomoč posebne enote za posredovanje druge države članice z namenom reševanja kriznih razmer. Država članica lahko tako zaprosilo sprejme ali zavrne ali predlaga drugačno obliko pomoči.

2. Ob upoštevanju dogovora med zadevnima državama članicama lahko pomoč predstavljajo zagotovitev opreme ali strokovnega znanja državi članici prosilki ali ukrepanje na ozemlju te države članice.

3. V primeru ukrepanja na ozemlju države članice prosilke so uradniki posebne enote za posredovanje, ki nudi pomoč:

(a)	na ozemlju države članice prosilke pooblaščeni za ukrepanje v podporni funkciji;

(b)	delujejo pod odgovornostjo in vodstvom države članice prosilke ter v skladu z njenim pravom in

(c)	delujejo v mejah svojih pooblastil v skladu s svojim nacionalnim pravom.

Člen 4

Splošna pravila o odgovornosti

1. Kadar uradniki države članice v skladu s tem sklepom delujejo na ozemlju druge države članice, je slednja država članica odgovorna za vso škodo, ki jo povzročijo med svojim delovanjem.

2. Kadar škoda nastane zaradi ukrepov, ki so bili v nasprotju z navodili države članice prosilke ali izven meja pooblastil zadevnih uradnikov v skladu z njihovim nacionalnim pravom, se z odstopanjem od odstavka 1uporabljajo naslednja pravila:

(a)	država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda, škodo poravna pod pogoji, ki veljajo za škodo, ki jo povzročijo njeni uradniki;

(b)	država članica, katere uradniki povzročijo škodo kateri koli osebi na ozemlju druge države članice, tej državi članici v celoti povrne zneske, ki jih je ta izplačala oškodovancem ali osebam, ki so upravičene do povrnitve škode namesto njih;

(c)	brez poseganja v izvrševanje njenih pravic nasproti tretjim osebam in z odstopanjem od točke (b) se vsaka država članica v okoliščinah iz tega odstavka vzdrži od druge države članice zahtevati povračilo škode, ki jo je utrpela.

Člen 5

Kazenska odgovornost

Med ukrepanjem iz člena 3 se uradniki, ki delujejo na ozemlju druge države članice, glede kaznivih dejanj, storjenih proti njim ali ki jih sami storijo, obravnavajo kot uradniki te države članice.

Člen 6

Sestanki in skupna usposabljanja

Države članice zagotovijo, da se njihovi ustrezni organi po potrebi sestajajo ter organizirajo skupna usposabljanja in vaje, da bi tako izmenjali izkušnje in strokovno znanje, pa tudi splošne, praktične in tehnične informacije o zagotavljanju pomoči v kriznih razmerah.

Člen 7

Stroški

Vsaka država članica krije svoje stroške, razen če se zadevne države članice ne dogovorita drugače.

Člen 8

Razmerje do drugih instrumentov

1. Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so veljavni na dan … (3), kolikor ti sporazumi ali dogovori omogočajo državam članicam, da razširijo ali poglobijo cilje tega sklepa.

2. Države članice lahko sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali uvajajo dogovore po … (3), kolikor ti sporazumi ali dogovori omogočajo državam članicam, da razširijo ali poglobijo cilje tega sklepa.

3. Sporazumi in dogovori iz odstavkov 1 in 2 pod nobenim pogojem ne smejo vplivati na odnose z državami članicami, ki niso njihove stranke.

4. Države članice o sporazumih in dogovorih iz odstavkov 1 in 2 obvestijo Svet in Komisijo.

Člen 9

Končne določbe

Vsaka država članica pred … (3) v izjavi, ki se deponira pri generalnem sekretariatu Sveta, navede, katere organe zajema opredelitev posebne enote za posredovanje in kateri pristojni organi lahko zaprošajo in dajejo dovoljenja za zagotavljanje pomoči iz člena 3. Vse takšne izjave se lahko kadar koli spremenijo.

Člen 10

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati dne … (4).

V Bruslju, …

Za Svet

Predsednik

…

(1) UL C …

(2) Mnenje z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) …

(4) …

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 321

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 29. december 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Svet
2006/C 321/1	Obvestilo o začetku veljavnosti Pogodbe o pristopu med Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (države članice Evropske unije) ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	1

	Komisija
2006/C 321/2	Menjalni tečaji eura	2

2006/C 321/3	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4178 — MAN Ferrostaal/Eurotecnica Group) ( 1 )	3

2006/C 321/4	Seznam pristojnih organov, predviden v Uredbi (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih	4

2006/C 321/5	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	9

2006/C 321/6	Povzetek odločb Skupnosti o dovoljenjih za promet z zdravili od 1.11.2006 do 30.11.2006(Objavljeno v skladu s členom 13 ali členom 38 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta)	13

2006/C 321/7	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	19

2006/C 321/8	Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	23

2006/C 321/9	Sporočilo francoske vlade glede Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (Obvestilo o zahtevku za izključno dovoljenje za iskanje tekočih in plinastih ogljikovodikov, imenovano dovoljenje Permis de Juan de Nova Maritime Profond) ( 1 )	28

2006/C 321/0	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št.. COMP/M.4441 — EN+/Glencore/Sual/UC Rusal) ( 1 )	29

2006/C 321/1	Informacijski postopek — Tehnični predpisi ( 1 )	30

2006/C 321/2	Obvestilo Komisije na podlagi člena 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 — Sprememba obveznosti javne službe za nekatere redne zračne prevoze v Španiji ( 1 )	36

2006/C 321/3	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4484 — Danske Bank/Sampo Bank) ( 1 )	37

	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2006/C 321/4	Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma (COM (2006) 269 konč.) — 2006/0088 (COD)	38

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3173
JPY	japonski jen	156,61
DKK	danska krona	7,4573
GBP	funt šterling	0,67115
SEK	švedska krona	9,0463
CHF	švicarski frank	1,6058
ISK	islandska krona	93,60
NOK	norveška krona	8,2375
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5782
CZK	češka krona	27,540
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	251,92
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6972
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,8305
RON	romunski leu	3,3980
SIT	slovenski tolar	239,64
SKK	slovaška krona	34,561
TRY	turška lira	1,8648
AUD	avstralski dolar	1,6699
CAD	kanadski dolar	1,5268
HKD	hongkonški dolar	10,2387
NZD	novozelandski dolar	1,8731
SGD	singapurski dolar	2,0209
KRW	južnokorejski won	1 224,69
ZAR	južnoafriški rand	9,2590
CNY	kitajski juan	10,2935
HRK	hrvaška kuna	7,3495
IDR	indonezijska rupija	11 905,10
MYR	malezijski ringit	4,6534
PHP	filipinski peso	64,679
RUB	ruski rubelj	34,6940
THB	tajski bat	47,252

	II Akti, sprejeti v skladu z Naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji
2006/C 321/5	Pobuda Republike Avstrije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Evropske Unije v kriznih situacijah	45