ISSN 1725-5244 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 317E |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 49 |
|
II Pripravljalni akti |
|
|
EVROPSKI PARLAMENT |
|
|
Ponedeljek, 18. december 2006 |
|
2006/C 317E/05 |
||
|
||
|
||
2006/C 317E/06 |
SL |
|
I Informacije
EVROPSKI PARLAMENT
Ponedeljek, 11. december 2006
23.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 317/1 |
ZAPISNIK
(2006/C 317 E/01)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
1. Nadaljevanje zasedanja
Seja se je začela ob 17.00.
2. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
Govoril je Margrietus van den Berg o izjavi Komisije o aidsu (točka 4, Zapisnik z dne 30.11.2006).
3. Sestava Parlamenta (opazovalci)
Predsednik bolgarskega nacionalnega parlamenta je sporočil, da je bil Konstantin Dimitrov s 1.12.2006 imenovan za opazovalca v Evropskem parlamentu namesto Dimitra Abadijeva.
4. Zahteva za zaščito poslanske imunitete
Giuseppe Gargani je zahteval zaščito svoje poslanske imunitete v okviru postopka, ki poteka pred sodiščem v Rimu.
Zahteva je bila v skladu s členom 6(3) Poslovnika posredovana odboru JURI.
5. Podpis aktov, sprejetih v postopku soodločanja
Predsednik obvešča, da bo skupaj s predsednikom Sveta v torek podpisal naslednje akte, sprejete v postopku soodločanja, v skladu s členom 68 Poslovnika Parlamenta:
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (3667/1/2006 – C6-0462/2006 – 2004/0001(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (3658/4/2006 – C6-0454/2006 – 2003/0210(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (3623/6/2006 – C6-0446/2006 – 2004/0217(COD)) |
— |
Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013 (3657/1/2006 – C6-0456/2006 – 2005/0041(COD)) |
— |
Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura (2007-2013) (3656/1/2006 – C6-0455/2006 – 2004/0150(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (3629/1/2006 – C6-0448/2006 – 1997/0335(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (3632/1/2006 – C6-0447/2006 – 2000/0069(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (3659/2/2006 – C6-0463/2006 – 2004/0055(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o trideseti spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (perfluorooktan sulfonati) (3660/1/2006 – C6-0458/2006 – 2005/0244(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (prenovitev) (3648/1/2006 – C6-0449/2006 – 2005/0166(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge XVI h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (kodificirana različica) (3635/3/2006 – C6-0452/2006 – 2003/0207(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil za določene vrste cestnega prevoza blaga (kodificirana različica) (3637/1/2006 – C6-0453/2006 – 2004/0017(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (kodificirana različica) (3638/3/2006 – C6-0461/2006 – 2003/0094(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje (kodificirano besedilo) (3640/2/2006 – C6-0450/2006 – 2006/0067(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (kodificirano besedilo) (3641/1/2006 – C6-0459/2006 – 2006/0070(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (kodificirana različica) (3643/2/2006 – C6-0460/2006 – 2006/0071(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (kodificirana različica) (3642/1/2006 – C6-0451/2006 – 2006/0073(COD)) |
6. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente
1) |
od odborov
|
2) |
od poslancev Parlamenta
|
3) |
od delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru
|
7. Pisne izjave (člen 116 Poslovnika)
Pisne izjave št. 55, 56, 57, 58, 59, 60, 62, 63/2006 niso pridobile zadostnega števila podpisov, zaradi česar so v skladu s členom 116(5) Poslovnika postale brezpredmetne.
8. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev)
Od poslancev smo prejeli naslednje dokumente:
1) |
vprašanja za ustni odgovor (člen 108 Poslovnika):
|
2) |
pisne izjave za zabeležbo v registru (člen 116 Poslovnika):
|
9. Peticije
V skladu s členom 191(5) Poslovnika so bile pristojnemu odboru posredovane naslednje peticije, vpisane v register po spodaj navedenih datumih:
22.11.2006
|
Edith Keßler-Ghattas (št. 715/2006); |
|
Rolf Jürgens (št. 716/2006); |
|
Hansjürgen Pingel (Steinmann, Pingel & Partner) (št. 717/2006); |
|
Ime vlagatelja zaupno (št. 718/2006); |
|
Julia Ovchinski (Dr. Gorev, Engelmann und Kollegen) (št. 719/2006); |
|
Argirios Tsorakis (št. 720/2006); |
|
Janko Sribar (št. 721/2006); |
|
Anja Neumann (št. 722/2006); |
|
Anke Dorothea Junghänel (Kanzlei für Internationale Rechtsangelegenheiten und Mediation) (št. 723/2006); |
|
Giorgio Bortini (št. 724/2006); |
|
Carlton Panton (št. 725/2006); |
|
Joseph Komla (št. 726/2006); |
|
Istvan Farkas (National Society of Conservationists) (št. 727/2006); |
|
Nicolas Antonio Moya Garcia (št. 728/2006); |
|
Sofia Patino Fontan (št. 729/2006); |
|
Matthew Horrobin (št. 730/2006); |
|
Candido Gomes (št. 731/2006); |
|
Steve Tinmurth (št. 732/2006); |
|
James McGinley (št. 733/2006); |
|
Antony Wheatley (št. 734/2006); |
|
Yves Chanel (št. 736/2006); |
|
Virginia Vessa (št. 737/2006); |
|
Vanessa Doddi (št. 738/2006); |
|
Alexanr Van Brabant (Vanrvennet, Valcke & Van Brabant) (št. 739/2006); |
|
Ronald Bracke (št. 740/2006); |
|
Maria Elisabeth Glastra Van Loon (št. 741/2006); |
|
Eduardo Jaime Ribeiro (št. 742/2006); |
|
Axel Hansson (št. 743/2006); |
|
Robert Krzak (Zieloni 2004, Kolo Poznanskie) (št. 744/2006); |
|
Marta Brzozowska (Polskie Towarzystwo Ochrony Ptaków) (št. 745/2006); |
|
Manfred Wilpert (št. 746/2006); |
|
Ernst Reichert (št. 747/2006); |
|
Siegfried Schwan (št. 748/2006); |
|
Günter Fröhlich (št. 749/2006); |
|
Rudak (Dr. Gorev, Engelmann und Kollegen) (št. 750/2006); |
|
Börner (Dr. Gorev, Engelmann und Kollegen) (št. 751/2006); |
|
Tomas Eckhardt (št. 752/2006); |
|
Giorgio Bortini (št. 753/2006); |
|
Bruno Köhler (MANNdat e.V.) (št. 754/2006); |
|
Nasik Bedjanian (št. 755/2006); |
|
Raimondo Righi (št. 756/2006); |
|
André Felsch (št. 757/2006); |
|
Manuela Álvarez González (Asociación asturiana contra el acoso psicológico en el trabajo) (z 2 podpisoma) (št. 758/2006); |
|
Dennis Davis (št. 759/2006); |
|
Rosa Maria Hennecke-Gramatzki (št. 760/2006); |
|
Juan Pundik Knapheis (Filium – Asociación para la Prevención del Maltrato al Niño) (št. 761/2006); |
|
Manuel Guazo Calderón (Ecologistas en acción Cantabria) (št. 762/2006); |
|
Ana Maria Gallego Barros (št. 763/2006); |
|
Philippe Riglet (št. 764/2006); |
|
Marie Josephe Folliet Desages (št. 765/2006); |
|
Atanas Tchobanov (št. 766/2006); |
|
Lorenzino Antonini (št. 767/2006); |
|
Maria Elisa Horta e Valle (št. 768/2006); |
|
Maia (št. 769/2006); |
|
José Domingos Sousa (št. 770/2006); |
|
Carlos Correia de Matos (št. 771/2006); |
|
Özcan Kaldoyo (št. 772/2006); |
8.12.2006
|
Rafael Simancas Simancas (Grupo Parlamentario Socialista) (s 5 podpisi) (št. 773/2006); |
|
Margit Parey (+ 1 podpis) (št. 774/2006); |
|
Chris Papoudaris (št. 775/2006); |
|
Chris Papoudaris (št. 776/2006); |
|
Chris Papoudaris (št. 777/2006); |
|
Shimon Philipp (št. 778/2006); |
|
Rudolf Weβbecher (št. 779/2006); |
|
Jürgen Meyer (št. 780/2006); |
|
Marcus van der Lippe (št. 781/2006); |
|
Wolfgang Bötsch (Gassner, Stockmann & Kollegen RAE) (št. 782/2006); |
|
Wolfgang Depcik (št. 783/2006); |
|
Gergő Bárány (+ 1 podpis) (št. 784/2006); |
|
Florian Lempert (št. 785/2006); |
|
Giorgio Bortini (št. 786/2006); |
|
Monika Budde (št. 787/2006); |
|
Sophie Popp (št. 788/2006); |
|
Ringelmann (Dr. Gorev – Engelmann und Kollegen) (št. 789/2006); |
|
J. Müller Warthemann (št. 790/2006); |
|
Alfred Buss (NABU) (št. 791/2006); |
|
Giannis Aivaliotis (št. 792/2006); |
|
Nicolas Kasnakidis (Panhellenic Union of the Unemployed) (št. 793/2006); |
|
Athanasios Zoboilis (št. 794/2006); |
|
Pericles Kolioulis (št. 795/2006); |
|
Agisliaos Papachristou (št. 796/2006); |
|
Paraskevas Luludakis (Comité des automobilistes européens victimes économiques des autorités grecques) (št. 797/2006); |
|
Ron Sarel (št. 798/2006); |
|
Antonio Graziano (La Stazione di Partenza) (št. 799/2006); |
|
Joaquin Martinez Gonzalez (Fundacion Docete Omnes) (št. 800/2006); |
|
Tiago Pérez Glez-Arís (Foro Social pola fensa do Pobo) (št. 801/2006); |
|
Julio Rodríguez Cermeño („Vocal Emigración“ Asociación de pensionistas y jubilados „La Dársena“) (št. 802/2006); |
|
Julia Martinez Fernandez (Ecologistas en acción – región murciana) (št. 803/2006); |
|
Raúl Urquiaga Cela (Plataforma Jarama Vivo) (št. 804/2006); |
|
Ana Rosa Montilla Díaz (s 7 podpisi) (št. 805/2006); |
|
Moraia Grau Lopez (št. 806/2006); |
|
Maria Dolores Serrano Fuentes (št. 807/2006); |
|
Pedro Domínguez Gento (št. 808/2006); |
|
Emile Carp (La Maison Protestante) (+ 87 podpisov) (št. 809/2006); |
|
Brigitte Elise Ghislaine Vehauwaert (št. 810/2006); |
|
Ime vlagatelja zaupno (št. 811/2006); |
|
Francesco Candido (Comitato No Acqua Rossa – Melendugno) (št. 812/2006); |
|
Pasquale De Feo (št. 813/2006); |
|
Roberto Marcoccio (št. 814/2006); |
|
Marco da Prato (št. 815/2006); |
|
Claudio Pacileo (+ 6 podpisov) (št. 816/2006); |
|
Maurizio Tani (št. 817/2006); |
|
Serge Jung (Ensemble pour Cap-d'Ail) (št. 818/2006); |
|
Thomas Elfgren (št. 819/2006); |
|
Heinz Schneider (št. 820/2006); |
|
Michelangelo La Spina (št. 821/2006); |
|
Angels Casas (št. 822/2006); |
|
Philippe Lambert (št. 823/2006); |
|
Ime vlagatelja zaupno (št. 824/2006); |
|
Thomas Long (št. 825/2006); |
|
Philip Munro (št. 826/2006); |
|
Zdeněk Mášek (št. 827/2006); |
|
Niall Gilligan (št. 828/2006); |
|
Emmanuel Miliarakis (Coordinating Committee in Support for a Liberated Cyprus) (in 2 764 podpisov) (št. 829/2006); |
|
Tobias King (št. 830/2006); |
|
Tracey McCillen (UK Sport Association For People with Learning Disability) (št. 831/2006); |
|
John Robert Gransby (št. 832/2006); |
|
Sofia Partino Fontan (št. 833/2006); |
|
Family Solidarity (s 13 podpisi) (št. 834/2006); |
|
Peter Williams (št. 835/2006); |
|
Whiting van der Veen (št. 836/2006); |
|
Gabriel Sengo (Arameans of Aram-Naharaim Foundation) (št. 837/2006); |
|
Massimo Paradella (Organisation Internationale pour la Protection des Animaux) (in 7 225 podpisov) (št. 838/2006); |
|
Scott Barrie (The Scottish Parliament) (s 4 podpisi) (št. 839/2006); |
|
Raimond Ojaste (št. 840/2006); |
|
Attila Ádám (Magyar Polgári Demokráciáért Alapítvány) (št. 841/2006); |
|
Gints Kārkliņš (št. 842/2006); |
|
Adam Krutysza (št. 843/2006); |
|
Stanisław Rajczakowski (št. 844/2006); |
|
Krystyna Kaczor (št. 845/2006); |
|
Tomasz Grzybkowski (št. 846/2006); |
|
Janusz Wilczyński (št. 847/2006); |
|
Mirosław Kraszewski (št. 848/2006); |
|
Brygida i Tadeusz Pokrzeptowicz (s 4 podpisi) (št. 849/2006); |
|
TAO AFI + A & D (European Commission Staff Association) (in 1 000 podpisov) (št. 850/2006); |
|
Marie-Jöelle Chaillol (št. 851/2006); |
|
August Eßer (št. 852/2006); |
|
Renata Cempura Klimek (št. 853/2006); |
|
Hans-Eike Weitz (št. 854/2006); |
|
Heribert Süttmann (št. 855/2006); |
|
Ellen Wilmes (št. 856/2006); |
|
Francisco Murcia Puchades (Feracion de promotores inmobiliarios y agentes urbanizadores de la comunidad Valenciana) (št. 857/2006); |
|
Andres Martinez Espinosa (Junta Central de Usuarios del Vinalopó, l'Alacantí y Consorcio de Aguas de la Marina Baja) (št. 858/2006); |
|
Gema Amor Pérez (Generalitat Valenciana) (št. 859/2006); |
|
Matteo Cornelius Sullivan (Partito della Alternativa Monarchica) (s 3 podpisi) (št. 860/2006); |
|
Jose Vitorino (št. 861/2006). |
10. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta
Svet je posredoval overjen prepis naslednje listine:
— |
Protokol o spremembi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi o tarifnih kvotah za sladkor in proizvode iz sladkorja s poreklom iz Hrvaške ali iz Skupnosti. |
11. Sklepi o določenih dokumentih
Sklep o pripravi poročila v skladu s členom 202 Poslovnika
Odbor AFCO
— |
Sprememba člena 15 in člena 182(1) Poslovnika: izvolitev kvestorjev in predsedstva odborov (2006/2287(REG)) |
12. Razpored dela
Po dnevnem redu sledi določitev razporeda dela.
Razdeljen je bil končni osnutek dnevnega reda plenarnega zasedanja od 11. do 14.12.2006 in 18.12.2006 (PE 381.846 PDOJ), h kateremu so bile predlagane naslednje spremembe (člen 132 Poslovnika):
Zahteva Komisije za obravnavo po nujnem postopku (člen 134 Poslovnika):
10 predlogov sklepov o financiranju območja svobode, varnosti in pravic (točke 93 in od 112 do 120 PDOJ).
Svet meni, da mora Parlament dati svoje soglasje pred koncem leta, da bi se zagotovilo potrebno financiranje. V nasprotnem primeru se izvajanje programov ne bo moglo začeti s 1. januarjem 2007, kar bo imelo negativne posledice za razvoj območja svobode, varnosti in pravic.
Parlament bo odločal o zahtevi za nujni postopek na začetku jutrišnje seje.
Seje: 11.12.2006 – 14.12.2006
Ponedeljek
— |
zahteva skupine Verts/ALE, da se razprava o poročilu Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0411/2006) (točka 9 PDOJ) uvrsti na dnevni red kot zadnja točka. |
Parlament je odobril zahtevo.
Torek
— |
zahteva skupine PSE, ob podpori skupin PPE-DE in ALDE, da se o poročilu Erna Hennicot-Schoepges (A6-0435/2006) glasuje brez razprave. |
Parlament je odobril zahtevo.
Ta točka se uvrsti v čas za glasovanje v sredo.
Govorila sta Philip Bushill-Matthews, ki je opozoril na razliko med angleško in francosko različico PDOJ pri času za vprašanja (predsednik je odgovoril, da je pravilna francoska različica), in Bernd Posselt o skrajšanju časa za vprašanja.
Sreda
— |
zahteva skupine ALDE, ob podpori PPE-DE, PSE, Verts/ALE in UEN, da se v čas za glasovanje uvrsti predlog resolucije o osnutku ukrepov za izvajanje Direktive Sveta 85/611/EGS z 20. decembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjetjih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP). |
Parlament je odobril zahtevo.
Rok za vložitev predlogov sprememb: jutri, torek 12.12.2006, do 12.00.
Četrtek
Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (člen 115 Poslovnika):
— |
zahteva skupine PPE-DE, naj se točka „Izpustitev zdravstvenega osebja, zaprtega v Libiji“ (točka 106 PDOJ) nadomesti s točko „Myanmar (Birmanija)“. |
O tej zahtevi sta govorila Hannes Swoboda v imenu skupine PSE, Simon Busuttil, ki je zahtevo utemeljil, in Hannes Swoboda.
Parlament je odobril zahtevo.
Seja 18.12.2006
— |
ni predlogov sprememb |
*
* *
S tem je bil določen razpored dela.
13. Enominutni govori o zadevah političnega pomena
V skladu s členom 144 Poslovnika o enominutnih govorih so govorili naslednji poslanci, ki želijo Parlament opozoriti na zadeve političnega pomena:
Zita Pleštinská, Kyriacos Triantaphyllides, Bruno Gollnisch, Marianne Mikko, Georgios Papastamkos, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Proinsias De Rossa, James Nicholson, Brian Crowley, Jan Tadeusz Masiel, Caroline Lucas, Mary Lou McDonald, Józef Pinior, Richard Corbett, Bernadette Bourzai, Avril Doyle, Luís Queiró, Chris Davies, Ioannis Gklavakis, Carlos José Iturgaiz Angulo, Milan Gaľa, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Georgios Karatzaferis, Andrzej Jan Szejna, Witold Tomczak, Jörg Leichtfried, Ryszard Czarnecki, Marios Matsakis, Gerard Batten, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Françoise Castex, Danutė Budreikaitė, Mairead McGuinness, Margarita Starkevičiūtė, Zbigniew Zaleski in Czesław Adam Siekierski.
14. Evropska agencija za kemikalije ***II – Sprememba Direktive 67/548/EGS o nevarnih snoveh (REACH) ***II (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (07524/8/2006 – C6-0267/2006 – 2003/0256(COD)) – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Guido Sacconi (A6-0352/2006).
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. …/2006 o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (07525/3/2006 – C6-0268/2006 – 2003/0257(COD)) – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Guido Sacconi (A6-0345/2006).
Guido Sacconi je predstavil svoji priporočili za drugo obravnavo.
Govorili so Mauri Pekkarinen (predsedujoči Svetu), Günter Verheugen (podpredsednik Komisije) in Stavros Dimas (član Komisije).
Govorili sta Ria Oomen-Ruijten v imenu skupine PPE-DE, Dagmar Roth-Behrendt v imenu skupine PSE.
PREDSEDSTVO: Miroslav OUZKÝ
podpredsednik
Govorili so Chris Davies v imenu skupine ALDE, Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL, Liam Aylward v imenu skupine UEN, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Hartmut Nassauer, Riitta Myller, Lena Ek, Caroline Lucas, Jens Holm, Urszula Krupa, Karl-Heinz Florenz, Linda McAvan, Frédérique Ries, Hiltrud Breyer, Diamanto Manolakou, Jan Tadeusz Masiel, Hélène Goudin, John Bowis, Anne Ferreira, Anne Laperrouze, Satu Hassi, Dimitrios Papadimoulis, Konrad Szymański, Vladimír Železný, Marianne Thyssen, Dorette Corbey, Marie Anne Isler Béguin, Bairbre de Brún, (ki je začela svoj govor v irščini, predsednik jo je opozoril, da se ta jezik na zasedanju ne tolmači), Georgios Karatzaferis, Werner Langen, Gyula Hegyi, Miloslav Ransdorf, Godfrey Bloom, Bogusław Sonik, Åsa Westlund, Jens-Peter Bonde, Avril Doyle, Karin Scheele, Antonios Trakatellis, Adam Gierek, Richard Seeber, Marie-Noëlle Lienemann, Péter Olajos, Dan Jørgensen in Thomas Ulmer.
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
Govorili so Andres Tarand, Erna Hennicot-Schoepges, Proinsias De Rossa, Evangelia Tzampazi, Zuzana Roithová, Genowefa Grabowska, Libor Rouček, Edit Herczog, Guido Sacconi, Mauri Pekkarinen, Günter Verheugen in Stavros Dimas.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 8.1, Zapisnik z dne 13.12.2006 in točka 8.2, Zapisnik z dne 13.12.2006.
15. Carinski zakonik Skupnosti ***I – Program Carina 2013 ***I (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik) (COM(2005)0608 – C6-0419/2005 – 2005/0246(COD)) – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Janelly Fourtou (A6-0429/2006).
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013) (COM(2006)0201 – C6-0158/2006 – 2006/0075(COD)) – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Janelly Fourtou (A6-0428/2006).
Govoril je László Kovács (član Komisije).
Janelly Fourtou je predstavila svoji poročili.
Govorili so Jean-Pierre Audy (pripravljalec mnenja odbora INTA), Andreas Schwab v imenu skupine PPE-DE, Manuel Medina Ortega v imenu skupine PSE, Henrik Lax v imenu skupine ALDE, Adam Bielan v imenu skupine UEN, Jean-Claude Martinez samostojni poslanec, Zita Pleštinská, Francisco Assis, Seán Ó Neachtain, Konstantinos Hatzidakis, Maria Matsouka, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk in László Kovács.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 14.15, Zapisnik z dne 12.12.2006 in točka 14.8, Zapisnik z dne 12.12.2006.
16. Preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti * (razprava)
Poročilo: Predlog Priporočila Sveta o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti (COM(2006)0329 – C6-0238/2006 – 2006/0106(CNS)) – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Kathy Sinnott (A6-0398/2006).
Govoril je Markos Kyprianou (član Komisije).
Kathy Sinnott je predstavila poročilo.
Govorili so Antonios Trakatellis v imenu skupine PPE-DE, Edite Estrela v imenu skupine PSE, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, Irena Belohorská samostojna poslanka, Horst Schnellhardt in Markos Kyprianou.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 14.19, Zapisnik z dne 12.12.2006.
17. Odhodki na področju veterine * (razprava)
Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o spremembi Odločbe 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine (COM(2006)0273 – C6-0199/2006 – 2006/0098(CNS)) – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalka: Ilda Figueiredo (A6-0409/2006).
Govoril je Markos Kyprianou (član Komisije).
Ilda Figueiredo je predstavila poročilo.
PREDSEDSTVO: Janusz ONYSZKIEWICZ
podpredsednik
Govorili so Mairead McGuinness v imenu skupine PPE-DE, Heinz Kindermann v imenu skupine PSE, Agnes Schierhuber, Bogdan Golik in Markos Kyprianou.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 14.12, Zapisnik z dne 12.12.2006.
18. Sektor banan * (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan (COM(2006)0489 – C6-0339/2006 – 2006/0173(CNS)) – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Jean-Claude Fruteau (A6-0422/2006).
Govorila je Mariann Fischer Boel (članica Komisije).
Jean-Claude Fruteau je predstavil poročilo.
Govorili so Salvador Garriga Polledo (pripravljalec mnenja odbora BUDG), Pedro Guerreiro (pripravljalec mnenja odbora REGI), Carmen Fraga Estévez v imenu skupine PPE-DE, Manuel Medina Ortega v imenu skupine PSE, Witold Tomczak v imenu skupine IND/DEM, Emanuel Jardim Fernandes, Sérgio Marques, Czesław Adam Siekierski in Mariann Fischer Boel.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 8.12, Zapisnik z dne 13.12.2006.
19. Trženje krmnih mešanic ***I (razprava)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o popravku Direktive 2002/2/ES o spremembi Direktive Sveta 79/373/EGS o trženju krmnih mešanic (COM(2006)0340 – C6-0209/2006 – 2006/0117(COD)) – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0411/2006).
Govoril je Markos Kyprianou (član Komisije).
Govorili so Albert Jan Maat v imenu skupine PPE-DE, Heinz Kindermann v imenu skupine PSE, Jan Mulder v imenu skupine ALDE, Agnes Schierhuber, Marc Tarabella, Elisabeth Jeggle, Thijs Berman in Markos Kyprianou.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 14.16, Zapisnik z dne 12.12.2006.
20. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 381.846/OJ/OJMA).
21. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 23.45.
Julian Priestley
generalni sekretar
Dagmar Roth-Behrendt
podpredsednica
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Agnoletto, Aita, Allister, Andersson, Andrejevs, Andria, Angelilli, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia i Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Booth, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bozkurt, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busuttil, Buzek, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carnero González, Casa, Casaca, Casini, Caspary, Castex, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chichester, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Degutis, De Keyser, Demetriou, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Duff, Duka-Zólyomi, Ehler, Ek, Elles, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Farage, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glattfelder, Gobbo, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Gräßle, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hamon, Handzlik, Hannan, Harbour, Harms, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Hedh, Hegyi, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Holm, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Krupa, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Le Rachinel, Lévai, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Lipietz, Locatelli, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McDonald, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Markov, Marques, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Maštálka, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Mohácsi, Montoro Romero, Moreno Sánchez, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Nicholson, Niebler, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pęk, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinior, Piotrowski, Pirker, Piskorski, Pittella, Pleštinská, Podkański, Pöttering, Poignant, Pomés Ruiz, Portas, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rogalski, Roithová, Romeva i Rueda, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saks, Salinas García, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Saryusz-Wolski, Savi, Sbarbati, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Schnellhardt, Schöpflin, Schroedter, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Siwiec, Skinner, Škottová, Smith, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Toia, Tomczak, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wieland, Wiersma, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Athanasiu, Bărbuleţiu, Becşenescu, Bliznashki, Buruiană-Aprodu, Cioroianu, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Konstantin Dimitrov, Duca, Ganţ, Hogea, Ivanova, Kirilov, Kónya-Hamar, Mihăescu, Mihalache, Morţun, Paparizov, Parvanova, Paşcu, Podgorean, Popeangă, Sârbu, Severin, Silaghi, Sofianski, Szabó, Ţicău, Ţîrle
Torek, 12. december 2006
23.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 317/19 |
ZAPISNIK
(2006/C 317 E/02)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Miroslav OUZKÝ
podpredsednik
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 9.00.
2. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (vloženi predlogi resolucij)
Naslednji poslanci ali politične skupine so v skladu s členom 115 Poslovnika zahtevali razpravo o predlogu resolucije:
I. |
Razmere na otokih Fidži
|
II. |
Vpletenost mirovnih sil OZN v primere spolnih zlorab v Liberiji in na Haitiju
|
III. |
Mjanmar (Burma)
|
Čas za govor se razdeli v skladu s členom 142 Poslovnika.
3. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente
1) |
od Sveta in Komisije
|
2) |
od odborov
|
3) |
od Spravnega odbora
|
4. Prerazporeditev sredstev
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 42/2006 (C6-0352/2006 – SEC(2006)1282).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odobril prerazporeditev sredstev v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 pod pogojem, da se ne sprejme nikakršna obveza pred končnim sprejetjem potrebnih pravnih aktov.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 47/2006 (C6-0353/2006 – SEC(2006)1288).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 48/2006 (C6-0368/2006 – SEC(2006)1349).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 50/2006 (C6-0369/2006 – SEC(2006)1351).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 51/2006 (C6-0405/2006 – SEC(2006)1352).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 54/2006 (C6-0406/2006 – SEC(2006)1355).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 55/2006 (C6-0416/2006 – SEC(2006)1399).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 56/2006 (C6-0407/2006 – SEC(2006)1400).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
*
* *
Odbor za proračun je obravnaval predlog Evropske komisije za prerazporeditev proračunskih sredstev DEC 58/2006 (C6-0425/2006 – SEC(2006)1402).
Po seznanitvi z mnenjem Sveta je odbor v skladu s členom 24(3) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
5. Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007 (vloženi predlogi resolucij)
Izjava Komisije: Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007
Razprava je potekala 14.11.2006(točka 15, Zapisnik z dne 14.11.2006).
Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
— |
Pierre Jonckheer, Monica Frassoni in Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007 (B6-0630/2006); |
— |
Silvana Koch-Mehrin v imenu skupine ALDE o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007 (B6-0634/2006); |
— |
Brian Crowley, Roberta Angelilli, Guntars Krasts, Gintaras Didžiokas in Zdzisław Zbigniew Podkański v imenu skupine UEN o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007 (B6-0635/2006); |
— |
Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007 (B6-0637/2006/rev); |
— |
Françoise Grossetête in Hans-Gert Pöttering v imenu skupine PPE-DE o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007 (B6-0640/2006); |
— |
Martin Schulz in Hannes Swoboda v imenu skupine PSE o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007 (B6-0642/2006). |
Glasovanje: točka 8.14, Zapisnik z dne 13.12.2006.
6. Vrh Rusija/Evropska unija (vloženi predlogi resolucij)
Izjave Sveta in Komisije: Vrh Rusija/Evropska unija
Razprava je potekala 29.11.2006(točka 13, Zapisnik z dne 29.11.2006).
Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
— |
Daniel Cohn-Bendit, Hélène Flautre, Milan Horáček, Bart Staes in Rebecca Harms v imenu skupine Verts/ALE o vrhu EU-Rusija (B6-0631/2006); |
— |
Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Charles Tannock, Camiel Eurlings, Laima Liucija Andrikienė, Tunne Kelam, Vytautas Landsbergis in Jacek Saryusz-Wolski v imenu skupine PPE-DE o vrhu EU-Rusija (B6-0633/2006); |
— |
Konrad Szymański, Michał Tomasz Kamiński, Adam Bielan, Inese Vaidere, Ģirts Valdis Kristovskis, Hanna Foltyn-Kubicka, Wojciech Roszkowski in Ryszard Czarnecki o vrhu EU-Rusija (B6-0636/2006); |
— |
Esko Seppänen in Gabriele Zimmer v imenu skupine GUE/NGL o vrhu EU-Rusija (B6-0638/2006); |
— |
Paavo Väyrynen in Margarita Starkevičiūtė v imenu skupine ALDE o vrhu EU-Rusija (B6-0639/2006); |
— |
Hannes Swoboda in Jan Marinus Wiersma v imenu skupine PSE o vrhu EU-Rusija (B6-0641/2006). |
Glasovanje: točka 8.15, Zapisnik z dne 13.12.2006.
7. Sklep o nujnem postopku
Zahteva Komisije za obravnavo po nujnem postopku (člen 134 Poslovnika):
— |
***I Spremenjeni predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za obdobje 2007-2013 „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (COM(2006)0230 – C6-0095/2005 – 2005/0037B(COD)) – Odbor LIBE |
— |
* Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (COM(2005)0122 – C6-0236/2005 – 2005/0038(CNS)) Poročevalka: Inger Segelström – Odbor LIBE. |
— |
* Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Kazensko pravosodje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (COM(2005)0122 – C6-0237/2005 – 2005/0039(CNS)) – Odbor LIBE |
— |
***I Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (COM(2005)0122 – C6-0096/2005 – 2005/0040(COD)) – Odbor LIBE |
— |
*** I Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0124/2005 – 2005/0046(COD)) – Odbor LIBE |
— |
***I Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0125/2005 – 2005/0047(COD)) – Odbor LIBE |
— |
* Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0238/2005 – 2005/0048(CNS)) – Odbor LIBE |
— |
***I Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0126/2005 – 2005/0045(COD)) – Odbor LIBE |
— |
* Predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom“ za obdobje 2007-2013: Splošni program „Varnost in varstvo svoboščin“ (KOM(2005)0124 – C6-0241/2005 – 2005/0034(CNS)) – Odbor LIBE |
— |
* Predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ za obdobje 2007-2013: Splošni program „Varnost in varstvo svoboščin“ (COM(2005)0124 – C6-0242/2005 – 2005/0035(CNS)) – Odbor LIBE |
Govorila sta Jean-Marie Cavada (predsednik odbora LIBE) in Ewa Klamt v imenu skupine PPE-DE.
Zahteva za nujni postopek je bila sprejeta.
Te točke so uvrščene v čas za glasovanje v četrtek, 14.12.2006 ob 12.00.
Rok za vložitev predlogov sprememb za plenarno zasedanje je sreda, 13.12.2006 do 10.00.
8. Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja ***II – Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom * (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (11944/2/2006 – C6-0357/2006 – 2004/0220(COD)) – Odbor za razvoj
Poročevalec: Gay Mitchell (A6-0448/2006).
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (11877/2006 – C6-0265/2006 – 2006/0807(CNS)) – Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: David Martin (A6-0430/2006).
Gay Mitchell je predstavil priporočilo za drugo obravnavo.
David Martin je predstavil poročilo.
Govorila je Benita Ferrero-Waldner (članica Komisije).
Govorili so Syed Kamall v imenu skupine PPE-DE, Margrietus van den Berg v imenu skupine PSE, Danutė Budreikaitė v imenu skupine ALDE, Gabriele Zimmer v imenu skupine GUE/NGL, Konrad Szymański v imenu skupine UEN, Hélène Goudin v imenu skupine IND/DEM, Irena Belohorská samostojna poslanka, Maria Martens, Miguel Angel Martínez Martínez, Thierry Cornillet, Witold Tomczak, Andreas Mölzer, Nirj Deva, Marie-Arlette Carlotti, Toomas Savi in Georgios Papastamkos.
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
Govorili so Erika Mann, Jana Hybášková, Proinsias De Rossa, Justas Vincas Paleckis, Eoin Ryan in Benita Ferrero-Waldner.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 14.14, Zapisnik z dne 12.12.2006 in točka 14.20, Zapisnik z dne 12.12.2006.
9. Varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ***III (razprava)
Poročilo: Skupno besedilo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 03658/2006 – C6-0382/2006 – 2003/0210(COD)) – Delegacija Parlamenta pri Spravnem odboru
Poročevalka: Christa Klaß (A6-0446/2006).
Christa Klaß je predstavila poročilo.
Govoril je Stavros Dimas (član Komisije).
Govorili so Péter Olajos v imenu skupine PPE-DE, María Sornosa Martínez v imenu skupine PSE, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, Hiltrud Breyer v imenu skupine Verts/ALE, Leopold Józef Rutowicz v imenu skupine UEN, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Jim Allister samostojni poslanec, Richard Seeber, Karin Scheele, Anne Laperrouze, Carl Schlyter, Kathy Sinnott in Proinsias De Rossa.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 14.13, Zapisnik z dne 12.12.2006.
(Seja, ki se je prekinila ob 11.00, se je nadaljevala ob 11.30.)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
10. Dobrodošlica
Predsednik je v imenu Parlamenta izrekel dobrodošlico delegaciji afganistanskega parlamenta pod vodstvom njegove ekscelence Mohammada Yonusa Qanonija, predsednika afganistanske nacionalne skupščine, ki se je nahajala na častni galeriji.
11. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
11.1. Imenovanje bolgarskega člana Komisije (glasovanje)
OSNUTEK SKLEPA B6-0644/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
O imenovanju bolgarskega in romunskega člana Komisije so govorili: José Manuel Barroso (predsednik Komisije), Hans-Gert Pöttering v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Monica Frassoni v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL, Brian Crowley v imenu skupine UEN, Jeffrey Titford v imenu skupine IND/DEM, in Bruno Gollnisch samostojni poslanec.
Sprejeto (P6_TA(2006)0529)
11.2. Imenovanje romunskega člana Komisije (glasovanje)
OSNUTEK SKLEPA B6-0645/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
Sprejeto (P6_TA(2006)0530)
12. Podelitev nagrade Saharov (slavnostna seja)
Parlament se je od 12.00 do 12.30 sestal na slavnostni seji zaradi podelitve nagrade Saharova Aleksandru Milinkeviču, vodji demokratične opozicije v Belorusiji.
PREDSEDSTVO: Gérard ONESTA
podpredsednik
13. Dnevni red
Predsednik je predlagal, da se zamenjata prva in druga točka na dnevnem redu popoldanskega zasedanja v sredo, 13.12.2006, in sicer začetek ob 15.00 z izjavami Sveta in Komisije o varstvu podatkov, v nadaljevanju pa prednostna razprava o pripravah na Evropski svet.
Parlament je izjavil, da se strinja s predlogom.
Predsednik je sporočil, da je bilo poročilo Jo Leinen o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta (odbori, kvestorji) (A6-0464/2006) 11.12.2006 sprejeto v odboru.
Spomnil je, da je ta točka uvrščena v čas glasovanja v četrtek, 14.12.2006, in da je zadnji rok za vložitev predlogov sprememb v sredo, 13.12.2006 ob 10.00.
*
* *
Govorila sta Hannes Swoboda in Richard Corbett o organizaciji dela.
14. Čas glasovanja (nadaljevanje)
14.1. Imenovanje bolgarskega člana Računskega sodišča (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Imenovanje Nadežde Sandolove za članico Računskega sodišča (C6-0411/2006 – 2006/0811(CNS)) – Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: José Javier Pomés Ruiz (A6-0442/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
(Tajno glasovanje. Seznam glasujočih: Priloga „Izid poimenskega glasovanja“, točka 3)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0531)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
Pred glasovanjem Bruno Gollnisch o uporabi člena 150(6) Poslovnika (predsednik mu je odgovoril, da morajo biti na voljo v vseh jezikih samo deli, ki so predmet glasovanja).
14.2. Imenovanje romunskega člana Računskega sodišča (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Imenovanje Ovidiuja Ispira za člana Računskega sodišča (C6-0410/2006 – 2006/0812(CNS)) – Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Szabolcs Fazakas (A6-0443/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
(Tajno glasovanje. Seznam glasujočih: Priloga „Izid poimenskega glasovanja“, točka 4)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0532)
14.3. Podrobnosti o sodelovanju Republike Islandije in Kraljevine Norveške v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti dogovora med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o podrobnostih sodelovanja slednjih v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (COM(2006)0178 – C6-0358/2006 – 2006/0063(CNS)) – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Jean-Marie Cavada (A6-0423/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0533)
14.4. Program ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007-2013) ***II (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007-2013) (13241/1/2006 – C6-0420/2006 – 2005/0042(COD)) – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Marianne Thyssen (A6-0408/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Marianne Thyssen (poročevalka) je podala izjavo v skladu s členom 131(4) Poslovnika.
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0534)
14.5. Preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ***II (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (14224/4/2006 – C6-0432/2006 – 2004/0270(COD)) – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Dagmar Roth-Behrendt (A6-0445/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0535)
14.6. Statistični podatki o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah ***II (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1382/91 (14283/1/2006 – C6-0421/2006 – 2005/0223(COD)) – Odbor za ribištvo
Poročevalec: Philippe Morillon (A6-0400/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0536)
14.7. Varstvo mladoletnikov in človeškega dostojanstva v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev ***II (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do ugovora v zvezi z konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev (09577/1/2006 – C6-0313/2006 – 2004/0117(COD)) – Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Marielle De Sarnez (A6-0433/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0537)
14.8. Program Carina 2013 ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013) (COM(2006)0201 – C6-0158/2006 – 2006/0075(COD)) – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Janelly Fourtou (A6-0428/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0538)
14.9. Brezpapirno okolje za carino in trgovino ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (COM(2005)0609 – C6-0420/2005 – 2005/0247(COD)) – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Christopher Heaton-Harris (A6-0407/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)
PREDLOG KOMISIJE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0539)
14.10. Raziskave Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2007-2009 in najvišjim prispevkom Skupnosti za Bolgarijo in Romunijo (COM(2006)0344 – C6-0217/2006 – 2006/0112(COD)) – Odbor za proračun
Poročevalec: Janusz Lewandowski (A6-0424/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0540)
14.11. Sodelovanje med uradi za odvzem premoženjske koristi * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Pobuda Republike Avstrije, Kraljevine Belgije in Republike Finske za sprejetje Sklepa Sveta glede sodelovanja med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (07259/2006 – C6-0122/2006 – 2006/0805(CNS)) – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Mihael Brejc (A6-0388/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 13)
POBUDA, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0541)
14.12. Odhodki na področju veterine * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o spremembi Odločbe 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine (COM(2006)0273 – C6-0199/2006 – 2006/0098(CNS)) – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalka: Ilda Figueiredo (A6-0409/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 14)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0542)
14.13. Varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ***III (glasovanje)
Poročilo: Skupno besedilo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 03658/2006 – C6-0382/2006 – 2003/0210(COD)) – Delegacija Parlamenta pri Spravnem odboru
Poročevalec: Christa Klaß (A6-0446/2006).
(navadna večina potrebna za sprejetje)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 15)
SKUPNO BESEDILO
Sprejeto (P6_TA(2006)0543)
14.14. Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (11944/2/2006 – C6-0357/2006 – 2004/0220(COD)) – Odbor za razvoj
Poročevalec: Gay Mitchell (A6-0448/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 16)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0544)
14.15. Carinski zakonik Skupnosti ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik) (COM(2005)0608 – C6-0419/2005 – 2005/0246(COD)) – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Janelly Fourtou (A6-0429/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 17)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0545)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0545)
14.16. Trženje krmnih mešanic ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o popravku Direktive 2002/2/ES o spremembi Direktive Sveta 79/373/EGS o trženju krmnih mešanic (COM(2006)0340 – C6-0209/2006 – 2006/0117(COD)) – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0411/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 18)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0546)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0546)
14.17. Struktura in dejavnosti tujih podružnic ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti o strukturi in dejavnostih tujih podružnic (COM(2005)0088 – C6-0084/2005 – 2005/0016(COD)) – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Wolf Klinz (A6-0332/2005).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 19)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0547)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0547)
14.18. Evropski instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) (COM(2006)0354 – C6-0206/2006 – 2006/0116(COD)) – Odbor za zunanje zadeve
Soporočevalca: Hélène Flautre in Edward McMillan-Scott (A6-0376/2006).
Razprava je potekala 29.11.2006(točka 16, Zapisnik z dne 29.11.2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 20)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0548)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0548)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
Hélène Flautre (poročevalka) in Edward McMillan-Scott (poročevalec);
Hélène Flautre je predstavila ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 147, ki je bil upoštevan.
14.19. Preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Sveta o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti (COM(2006)0329 – C6-0238/2006 – 2006/0106(CNS)) – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Kathy Sinnott (A6-0398/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 21)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0549)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0549)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
Kathy Sinnott (poročevalka).
14.20. Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (11877/2006 – C6-0265/2006 – 2006/0807(CNS)) – Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: David Martin (A6-0430/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 22)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0550)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0550)
15. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: Marianne Thyssen – A6-0408/2006:
— |
Andreas Mölzer |
Poročilo: Christa Klaß – A6-0446/2006:
— |
Andreas Mölzer in Richard Seeber |
Poročilo: Gay Mitchell – A6-0448/2006:
— |
Vytautas Landsbergis |
16. Popravki in namere glasovanja
Popravki in namere glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“ (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“, in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
Astrid Lulling je obvestila, da njena glasovalna naprava ni delovala med glasovanjem o poročilu Szabolcs Fazakas – A6-0443/2006.
Panagiotis Beglitis in Aloyzas Sakalas sta obvestila, da njuna glasovalna naprava ni delovala med glasovanjem o imenovanju dveh komisarjev.
(Seja, ki se je prekinila ob 13.05, se je nadaljevala ob 15.00.)
PREDSEDSTVO: Dagmar ROTH-BEHRENDT
podpredsednica
17. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
18. Usklajevanje nekaterih predpisov držav članic o razširjanju televizijskih programov ***I (razprava)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (COM(2005)0646 – C6-0443/2005 – 2005/0260(COD)) – Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Ruth Hieronymi (A6-0399/2006).
Govorila je Viviane Reding (članica Komisije).
Ruth Hieronymi je predstavila poročilo.
Govorili so Karsten Friedrich Hoppenstedt (pripravljalec mnenja odbora ECON), Heide Rühle (pripravljalka mnenja odbora IMCO), Jean-Marie Cavada (pripravljalec mnenja odbora LIBE), Lissy Gröner (pripravljalka mnenja odbora FEMM), Erna Hennicot-Schoepges v imenu skupine PPE-DE, Henri Weber v imenu skupine PSE, Ignasi Guardans Cambó v imenu skupine ALDE, Helga Trüpel v imenu skupine Verts/ALE, Umberto Guidoni v imenu skupine GUE/NGL, Zdzisław Zbigniew Podkański v imenu skupine UEN, Thomas Wise v imenu skupine IND/DEM, Roger Helmer samostojni poslanec, József Szájer, Catherine Trautmann, Karin Resetarits, Miguel Portas, Johannes Blokland, Syed Kamall, Christa Prets, Sharon Bowles, Giusto Catania, Manolis Mavrommatis, Åsa Westlund, Patrizia Toia in Marie-Hélène Descamps.
PREDSEDSTVO: Janusz ONYSZKIEWICZ
podpredsednik
Govorili so Anna Hedh, Ivo Belet, Giovanni Berlinguer, Luis Herrero-Tejedor in Viviane Reding.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 8.8, Zapisnik z dne 13.12.2006.
19. Letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah (razprava)
Izjave Sveta in Komisije: Letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Benita Ferrero-Waldner (članica Komisije) sta podali izjavi.
Govorili so Gerardo Galeote v imenu skupine PPE-DE, Elena Valenciano Martínez-Orozco v imenu skupine PSE, Elizabeth Lynne v imenu skupine ALDE, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE, Hanna Foltyn-Kubicka v imenu skupine UEN, Kathy Sinnott v imenu skupine IND/DEM, Simon Coveney, Józef Pinior, Marios Matsakis, Eoin Ryan, Richard Howitt, Jan Tadeusz Masiel, Paula Lehtomäki in Benita Ferrero-Waldner.
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
Govoril je Marios Matsakis.
Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
— |
Edward McMillan-Scott, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra in Gerardo Galeote v imenu skupine PPE-DE, Pasqualina Napoletano in Véronique De Keyser v imenu skupine PSE, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Marco Cappato in Marco Pannella v imenu skupine ALDE, Hélène Flautre, Raül Romeva i Rueda, Monica Frassoni in Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE, Vittorio Agnoletto, Gabriele Zimmer, Jens Holm, Erik Meijer, Luisa Morgantini in Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL, Inese Vaidere, Michał Tomasz Kamiński, Adam Bielan in Ryszard Czarnecki v imenu skupine UEN, o spremljanju nagrade Saharova (B6-0650/2006). |
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.33, Zapisnik z dne 14.12.2006.
20. Predlog splošnega proračuna 2007, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) – Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti * – Predlog spremembe proračuna št. 6/2006 (razprava)
Poročilo: Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (15637/2006 – C6-0442/2006 – 2006/2018(BUD) – 2006/2018B(BUD)) in pisni predlogi sprememb št. 1/2007 (SEC (2006)0762) – 2/2007 (13886/2006 – C6-0341/2006) – 3/2007 (15636/2006 – C6-0443/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007
|
Oddelek I, Evropski parlament |
|
Oddelek II, Svet |
|
Oddelek III, Komisija |
|
Oddelek IV, Sodišče Evropskih skupnosti |
|
Oddelek V, Računsko sodišče |
|
Oddelek VI, Evropski ekonomsko-socialni odbor |
|
Oddelek VII, Odbor regij |
|
Oddelek VIII(A), Evropski varuh človekovih pravic |
|
Oddelek VIII(B), Evropski nadzornik za varstvo podatkov – Odbor za proračun Soporočevalca: James Elles in Louis Grech (A6-0451/2006). |
Poročilo: Skupna usmeritev, ki jo je sprejel Svet v zvezi s sprejetjem Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (COM(2006)0213 – C6-0207/2006 – 2005/0090(CNS)) – Odbor za proračun
Poročevalka: Ingeborg Gräßle (A6-0447/2006).
Poročilo: Predlog spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2006 za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija (15635/2006 – C6-0441/2006 – 2006/2265(BUD)) – Odbor za proračun
Poročevalec: Gianni Pittella (A6-0444/2006).
James Elles in Louis Grech sta predstavila svoje poročilo (A6-0451/2006).
Ingeborg Gräßle je predstavila poročilo (A6-0447/2006).
Govorili sta Ulla-Maj Wideroos (predsedujoča Svetu) in Dalia Grybauskaitė (članica Komisije).
Govorili so Borut Pahor (pripravljalec mnenja odbora CONT), Ville Itälä v imenu skupine PPE-DE, Catherine Guy-Quint v imenu skupine PSE, Anne E. Jensen v imenu skupine ALDE, Gérard Onesta v imenu skupine Verts/ALE, Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk v imenu skupine UEN, Nils Lundgren v imenu skupine IND/DEM, in Sergej Kozlík samostojni poslanec.
Gianni Pittella je predstavil poročilo (A6-0444/2006).
Govorili so Salvador Garriga Polledo, Jutta Haug, Kyösti Virrankoski, Hans-Peter Martin, Janusz Lewandowski, Neena Gill, Markus Ferber, Paulo Casaca in Antonis Samaras.
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
Govorili so Vladimír Maňka, Jean-Claude Martinez, Ingeborg Gräßle, Catherine Guy-Quint, Paul Rübig, Richard Corbett, ki je izrazil svoje priznanje predsednici za uspešno vodenje razprave, in Dalia Grybauskaitė.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.2, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 8.6, Zapisnik z dne 13.12.2006 in točka 8.7, Zapisnik z dne 13.12.2006.
21. Dnevni red
Konferenca predsednikov je predstavila predlog sklepa o številčni sestavi odborov (B6-0664/2006).
Ta točka se uvrsti v čas glasovanja v četrtek, 14.12.2006. Rok za vložitev predlogov sprememb je v sredo, 13.12.2006 do 12.00.
(Seja, ki je bila prekinjena ob 18.25 v pričakovanju začetka časa za vprašanja, se je nadaljevala ob 18.30.)
22. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Komisiji (B6-0448/2006).
Prvi del
Vprašanje 37 (Sharon Bowles): Romunski in bolgarski delavci
Olli Rehn (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Sharon Bowles, Richard Corbett in Alexander Stubb.
Vprašanje 38 (David Martin): Brezcarinska prodaja izdelkov v okviru novih predpisov o zračni varnosti
Joe Borg (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili David Martin, Reinhard Rack in Jörg Leichtfried.
Vprašanje 39 (Reinhard Rack): Odškodnina za zamude v zračnem prometu
Joe Borg je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Reinhard Rack, Robert Evans in Richard Seeber.
Drugi del
Vprašanje 40 (Chris Davies): Ukrepi Skupnosti za odpravo ponovnega odmetavanja prilova v morje
Joe Borg je odgovoril na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta jih postavila Chris Davies in Jim Allister.
Vprašanje 41 je bilo umaknjeno.
Vprašanje 42 (Teresa Riera Madurell): Ukrepi, ki jih je sprejela Komisija na podlagi priporočil v poročilu o ženskah in ribolovu
Joe Borg je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Teresa Riera Madurell.
Na vprašanja 43 do 45 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanje 46 (Lambert van Nistelrooij): Možnosti na področju gospodarstva in inovacij, ki izhajajo iz demografskih sprememb
Vladimír Špidla (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Lambert van Nistelrooij, Danutė Budreikaitė in Andreas Mölzer.
Vprašanje 47 (Bernd Posselt): Demografija in starševski dodatek za vzgojo
Vladimír Špidla je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Bernd Posselt.
Na vprašanja 48 do 53 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanje 54 (Marc Tarabella): Neuspeh potrošniške politike na notranjem trgu
Markos Kyprianou (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Marc Tarabella.
Vprašanje 55 (Sarah Ludford): Gensko spremenjeni riž
Markos Kyprianou je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Sarah Ludford.
Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).
Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.
(Seja, ki se je prekinila ob 19.50, se je nadaljevala ob 21.00.)
PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik
23. Ustanovitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ***I (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (COM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD)) – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Roselyne Bachelot-Narquin (A6-0385/2006).
Govoril je Vladimír Špidla (član Komisije).
Roselyne Bachelot-Narquin je predstavila poročilo.
Govorili so Giulietto Chiesa (pripravljalec mnenja odbora INTA), Esko Seppänen (pripravljalec mnenja odbora BUDG), Vladimír Remek (pripravljalec mnenja odbora ITRE), Jamila Madeira (pripravljalka mnenja odbora REGI), Ria Oomen-Ruijten v imenu skupine PPE-DE, Jean Louis Cottigny v imenu skupine PSE, Jean Marie Beaupuy v imenu skupine ALDE, Elisabeth Schroedter v imenu skupine Verts/ALE, Ilda Figueiredo v imenu skupine GUE/NGL, José Albino Silva Peneda, Jan Andersson, Ona Juknevičienė, Pierre Jonckheer, Csaba Őry, Alejandro Cercas, Danutė Budreikaitė, Thomas Mann, Donata Gottardi, Philip Bushill-Matthews, Brigitte Douay, Iles Braghetto, Gábor Harangozó, Konstantinos Hatzidakis, Nikolaos Vakalis, Ivo Belet in Vladimír Špidla.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 8.9, Zapisnik z dne 13.12.2006.
24. Evropski inštitut za enakost spolov ***II (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov (10351/1/2006 – C6-0314/2006 – 2005/0017(COD)) – Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Soporočevalca: Lissy Gröner in Amalia Sartori (A6-0455/2006).
Lissy Gröner in Amalia Sartori sta predstavili priporočilo za drugo obravnavo.
Govoril je Vladimír Špidla (član Komisije).
Govorili so Anna Záborská v imenu skupine PPE-DE, Zita Gurmai v imenu skupine PSE, Danutė Budreikaitė v imenu skupine ALDE, Hiltrud Breyer v imenu skupine Verts/ALE, Eva-Britt Svensson v imenu skupine GUE/NGL, Urszula Krupa v imenu skupine IND/DEM, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Britta Thomsen, Bairbre de Brún, Johannes Blokland, Teresa Riera Madurell, Pia Elda Locatelli, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Anna Hedh in Vladimír Špidla.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.18, Zapisnik z dne 14.12.2006.
25. Homologacija motornih vozil glede na emisije in dostop do informacij za popravilo vozil ***I (razprava)
Poročilo: Poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije, o dostopu do informacij za popravilo vozil in o spremembi Direktive 72/306/EGS in Direktive …/…/ES (COM(2005)0683 – C6-0007/2006 – 2005/0282(COD)) – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Matthias Groote (A6-0301/2006).
Govoril je Günter Verheugen (podpredsednik Komisije).
Matthias Groote je predstavil poročilo.
Govorili so Ivo Belet (pripravljalec mnenja odbora ITRE), Anja Weisgerber (pripravljalka mnenja odbora IMCO), Bogusław Liberadzki (pripravljalec mnenja odbora TRAN), Martin Callanan v imenu skupine PPE-DE, Dorette Corbey v imenu skupine PSE, Holger Krahmer v imenu skupine ALDE, Rebecca Harms v imenu skupine Verts/ALE, Jens Holm v imenu skupine GUE/NGL, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Jacques Toubon, Péter Olajos, Zita Pleštinská, Richard Seeber, Karsten Friedrich Hoppenstedt in Günter Verheugen.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 8.10, Zapisnik z dne 13.12.2006.
26. Sestava Parlamenta
Ole Krarup je pisno sporočil svoj odstop s funkcije poslanca Evropskega parlamenta z veljavo od 1.1.2007.
V skladu s členom 4(1) Poslovnika Parlament ugotavlja, da je njegovo mesto s tem datumom prosto, in o tem obvesti pristojne nacionalne oblasti.
27. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 381.846/OJME).
28. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 23.35.
Julian Priestley
generalni sekretar
Antonios Trakatellis
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia i Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Carlotti, Carlshamre, Carnero González, Casa, Casaca, Cashman, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Degutis, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Ek, Elles, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Farage, Fatuzzo, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Gobbo, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harms, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Holm, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Ibrisagic, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lavarra, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lévai, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Lipietz, Locatelli, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McDonald, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Mantovani, Markov, Marques, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Mohácsi, Montoro Romero, Moreno Sánchez, Morgan, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patriciello, Patrie, Peillon, Pęk, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirker, Piskorski, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Pöttering, Poignant, Polfer, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saks, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savi, Sbarbati, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Olle Schmidt, Schnellhardt, Schöpflin, Schroedter, Schulz, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Siwiec, Skinner, Škottová, Smith, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Veneto, Ventre, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wieland, Wiersma, Wijkman, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Athanasiu, Bărbuleţiu, Becşenescu, Bliznashki, Buruiană-Aprodu, Ciornei, Cioroianu, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Martin Dimitrov, Duca, Dumitrescu, Ganţ, Hogea, Ivanova, Kirilov, Kónya-Hamar, Marinescu, Mihăescu, Mihalache, Morţun, Paparizov, Parvanova, Paşcu, Podgorean, Popeangă, Sârbu, Severin, Silaghi, Sofianski, Stoyanov, Szabó, Ţicău, Ţîrle, Vigenin
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
+ |
sprejeto |
- |
zavrnjeno |
↓ |
brezpredmetno |
U |
umaknjeno |
PG (…, …, …) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
EG (…, …, …) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
po delih |
glasovanje po delih |
loč. |
ločeno glasovanje |
p.s. |
predlog spremembe |
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
UD |
ustrezni del |
D |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
= |
identični predlogi sprememb |
§ |
odstavek |
čl. |
člen |
u.i. |
uvodna izjava |
PR |
predlog resolucije |
SPR |
skupni predlog resolucije |
TG |
tajno glasovanje |
1. Imenovanje bolgarskega člana Komisije
Osnutek sklepa: B6-0644/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
glasovanje: osnutek sklepa |
PG |
+ |
583, 21, 28 |
Poimensko glasovanje: člen 99(4) Poslovnika
2. Imenovanje romunskega člana Komisije
Osnutek sklepa: B6-0645/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
glasovanje: osnutek sklepa |
PG |
+ |
595, 16, 29 |
Poimensko glasovanje: člen 99(4) Poslovnika
3. Imenovanje bolgarskega člana Računskega sodišča
Poročilo: José Javier POMÉS RUÍZ (A6-0442/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
glasovanje: predlog sklepa |
|
+ |
tajno glasovanje (čl. 162(1)) 561, 32, 38 |
4. Imenovanje romunskega člana Računskega sodišča
Poročilo: Szabolcs FAZAKAS (A6-0443/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
glasovanje: predlog sklepa |
|
+ |
tajno glasovanje (čl. 162(1)) 356, 229, 51 |
5. Podrobnosti o sodelovanju Republike Islandije in Kraljevine Norveške v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije *
Poročilo: Jean-Marie CAVADA (A6-0423/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
6. Program ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007-2013) ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: Marianne THYSSEN (A6-0408/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupno stališče |
Razglašeno kot odobreno |
7. Preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: Dagmar ROTH-BEHRENDT (A6-0445/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupno stališče |
Razglašeno kot odobreno |
8. Statistični podatki o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah ***II
Poročilo: Philippe MORILLON (A6-0400/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupno stališče |
Razglašeno kot odobreno |
9. Varstvo mladoletnikov in človeškega dostojanstva v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: Marielle DE SARNEZ (A6-0433/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupno stališče |
Razglašeno kot odobreno |
10. Program Carina 2013 ***I
Poročilo: Janelly FOURTOU (A6-0428/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
11. Brezpapirno okolje za carino in trgovino ***I
Poročilo: Christopher HEATON-HARRIS (A6-0407/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
12. Raziskave Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev ***I
Poročilo: Janusz LEWANDOWSKI (A6-0424/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
13. Sodelovanje med uradi za odvzem premoženjske koristi *
Poročilo: Mihael BREJC (A6-0388/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
14. Odhodki na področju veterine *
Poročilo: Ilda FIGUEIREDO (A6-0409/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
15. Varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ***III
Poročilo: Christa KLAß (A6-0446/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
glasovanje: skupno besedilo |
|
+ |
|
16. Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Gay MITCHELL (A6-0448/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
besedilo v celoti |
2, 3, 1 |
MITCHELL idr. |
|
- |
|
Skupno stališče |
|
Razglašeno kot odobreno |
17. Carinski zakonik Skupnosti ***I
Poročilo: Janelly FOURTOU (A6-0429/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-13 15-17 20-23 25-26 28-33 36-56 |
odbor |
|
+ |
|
člen 11, po § 2 |
14 |
odbor |
|
+ |
|
57 |
PPE-DE |
|
U |
|
|
člen 15 |
18 |
odbor |
|
+ |
|
19 |
odbor |
|
↓ |
|
|
po členu 125 |
58 |
PPE-DE |
EG |
- |
281, 337, 16 |
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Predlogi sprememb 24, 27, 34 in 35 ne zadevajo vseh jezikovnih različic in se zato o njih ni glasovalo (člen 151(1)(d) Poslovnika).
18. Trženje krmnih mešanic ***I
Poročilo: Friedrich-Wilhelm GRAEFE ZU BARINGDORF (A6-0411/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločena glasovanja |
2 |
odbor |
loč. |
+ |
|
4 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
po u.i. 1 |
5= 11= 14= |
ALDE PPE-DE Verts/ALE |
|
+ |
|
1 |
odbor |
|
↓ |
|
|
16 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
7= 13= |
ALDE PPE-DE |
|
+ |
|
|
po u.i. 2 |
8 |
ALDE |
|
- |
|
po u.i. 3 |
3 |
odbor |
|
- |
|
9= 12= 15= |
ALDE PPE-DE Verts/ALE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Predloga sprememb 6 in 10 sta nedopustna.
Zahteve za ločeno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 2 in 4
PPE-DE: p.s. 4
ALDE: p.s. 4
19. Statistični podatki Skupnosti o strukturi in dejavnostih tujih podružnic ***I
Poročilo: Wolf KLINZ (ex-Letta) (A6-0332/2005)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Sklop št. 1 kompromisni p.s. |
16-49 |
ALDE |
|
+ |
|
Sklop št. 2 p.s. pristojnega odbora |
1-2 4-15 |
odbor |
|
↓ |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
615, 13, 20 |
Predlog spremembe 3 ne zadeva vseh jezikovnih različic in se zato o njem ni glasovalo (člen 151(1)(d) Poslovnika).
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
20. Evropski instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ***I
Poročilo: Hélène FLAUTRE/Edward MCMILLAN-SCOTT (A6-0376/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Sklop št. 1 kompromisni p.s. |
101-109 111-116 118-145 146 147 |
Verts/ALE, PPE-DE Verts/ALE Verts/ALE |
|
+ |
p.s. 147 spremenjeno z ustnim p.s. |
Sklop št. 2 |
1-100 |
odbor |
|
↓ |
|
člen 2, § 1, točka (a) |
148 |
PPE-DE |
|
U |
|
117 |
Verts/ALE, PPE-DE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Predlog spremembe 110 je bil umaknjen.
Razno
Hélène FLAUTRE je predlagala naslednji ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 147:
„Še več, medtem ko morajo biti cilji v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami vedno bolj vključeni v vse instrumente financiranja zunanje pomoči, bo imela pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svoje globalne narave in ker je njeno delovanje neodvisno od odobritve vladnih in drugih javnih organov tretje države. To omogoča sodelovanje s civilno družbo glede občutljivih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, vključno s človekovimi pravicami priseljencev, pravicami prosilcev za azil in notranje razseljenih oseb, ter zagotavlja prilagodljivost pri odzivanju na spreminjajoče se okoliščine ali pri podpiranju inovacij. Omogoča tudi zmožnost Skupnosti, da oblikuje in podpre posebne cilje in ukrepe na mednarodni ravni, ki niso niti geografsko povezani niti se ne nanašajo na krizne razmere, pri katerih bi bil lahko potreben nadnacionalni pristop ali bi vključevale dejavnosti znotraj Skupnosti pa tudi v vrsti tretjih držav. Zagotavlja potrebni okvir za dejavnosti, kot je podpora neodvisnim misijam EU za opazovanje volitev, ki zahtevajo skladnost politike, enoten sistem upravljanja in skupne standarde izvajanja.“
21. Preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti *
Poročilo: Kathy SINNOTT (A6-0398/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-3 5-28 |
odbor |
|
+ |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločeno glasovanje |
4 |
odbor |
loč. |
+ |
|
Priporočilo Komisiji po točki 3 |
29 |
ALDE |
|
U |
|
po u.i. 5 |
30 |
ALDE |
|
U |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za ločeno glasovanje
IND/DEM: p.s. 4
22. Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom *
Poročilo: David MARTIN (A6-0430/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-32 |
odbor |
|
+ |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. B6-0644/2006 – Imenovanje bolgarskega člana Komisije
Sklep
Za: 583
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guidoni, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Zapałowski, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Kozlík, Rivera
PPE-DE: Albertini, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 21
ALDE: Mohácsi
GUE/NGL: Henin
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
PSE: Roth-Behrendt
UEN: Camre
Verts/ALE: Beer
Vzdržan: 28
GUE/NGL: Manolakou, Pflüger, Rizzo, Toussas, Wagenknecht
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, Tomczak
NI: Borghezio, Claeys, Dillen, Gobbo, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Callanan, Mann Thomas
UEN: Kamiński
Verts/ALE: van Buitenen, Joan i Marí, Onesta
Popravki glasovanja
Za
Michael Gahler, Panagiotis Beglitis, Aloyzas Sakalas
2. B6-0645/2006 – Imenovanje romunskega člana Komisije
Sklep
Za: 595
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Zapałowski, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Kozlík, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 16
GUE/NGL: Henin, Krarup
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Mote
UEN: Camre
Vzdržan: 29
GUE/NGL: Manolakou, Pflüger, Rizzo, Toussas, Wagenknecht
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, Tomczak
NI: Borghezio, Claeys, Dillen, Gobbo, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Callanan, Klamt, Lauk, Mann Thomas
PSE: Roth-Behrendt
Verts/ALE: van Buitenen, Onesta
Popravki glasovanja
Za
Panagiotis Beglitis, Aloyzas Sakalas
3. Poročilo Pomés Ruiz A6-0442/2006 – Tajno glasovanje
Sklep
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gobbo, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Tarand, Titley, Van Lancker,Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Podkański, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
4. Poročilo Fazakas A6-0443/2006 – Tajno glasovanje
Sklep
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gobbo, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Podkański, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
5. Poročilo Klinz A6-0332/2006
Resolucija
Za: 615
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Lundgren, Pęk, Rogalski, Sinnott, Zapałowski
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 13
IND/DEM: Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Nattrass, Piotrowski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Mote
Vzdržan: 20
GUE/NGL: Manolakou, Toussas
IND/DEM: Krupa, Louis
NI: Allister, Baco, Borghezio, Claeys, Dillen, Gobbo, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi, Vanhecke
Verts/ALE: van Buitenen
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0529
Imenovanje članice Komisije iz Bolgarije
Sklep — Evropskega parlamenta o potrditvi imenovanja nove članice Komisije iz Bolgarije Meglene Kuneve
Evropski Parlament,
— |
ob upoštevanju Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije, zlasti člena 45 Akta, |
— |
ob upoštevanju kandidature, ki jo je država pristopnica posredovala za imenovanje Meglene KUNEVE kot članice Komisije, |
— |
ob upoštevanju predstavitve kandidatke z dne 27. novembra 2006, |
— |
ob upoštevanju namere Sveta, da v medsebojnem soglasju s predsednikom Komisije z dnevom pristopa 1. januarjem 2007 imenuje novega člana Komisije, kakor je to navedeno v pismu, ki ga je Svet dne 31. oktobra 2006 naslovil na predsednika Evropskega parlamenta, |
— |
ob upoštevanju Protokola o širitvi Evropske unije, priloženega Pogodbi o EU, in pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti, zlasti člena 4(4) Protokola, |
— |
ob upoštevanju člena 99 svojega Poslovnika, |
A. |
glede na določbe tretjega pododstavka drugega odstavka člena 214 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, |
B. |
glede na ugotovitve s predstavitve predlagane komisarke iz Republike Bolgarije, ki jih je povzel in ocenil v pismu, katerega je predsednik pristojnega parlamentarnega odbora skupaj s priporočilom za Konferenco predsednikov naslovil na predsednika Evropskega parlamenta, |
C. |
glede na nujno potrebo po tem, da se v okviru evropskega ustavnega procesa uporabi postopek iz odstavkov 2 in 3 člena 4 zgoraj navedenega protokola o širitvi v zvezi s sestavo nove Komisije po novembru 2009, |
1. |
potrdi imenovanje nove članice Komisije Meglene KUNEVE za preostanek mandata do 31. oktobra 2009, |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic. |
P6_TA(2006)0530
Imenovanje člana Komisije iz Romunije
Sklep Evropskega parlamenta o potrditvi imenovanja novega člana Komisije iz Romunije Leonarda Orbana
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Akta o pogojih pristopa Romunije, zlasti člena 45 Akta, |
— |
ob upoštevanju kandidature, ki jo je država pristopnica posredovala za imenovanje Leonarda ORBANA kot člana Komisije, |
— |
ob upoštevanju predstavitve kandidata z dne 27. novembra 2006, |
— |
ob upoštevanju namere Sveta, da v medsebojnem soglasju s predsednikom Komisije z dnevom pristopa 1. januarjem 2007 imenuje novega člana Komisije, kakor je to navedeno v pismu, ki ga je Svet dne 31. oktobra 2006 naslovil na predsednika Evropskega parlamenta, |
— |
ob upoštevanju Protokola o širitvi Evropske unije, priloženega Pogodbi o EU, in pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti, zlasti člena 4(4) Protokola, |
— |
ob upoštevanju člena 99 svojega Poslovnika, |
A. |
glede na določila tretjega pododstavka drugega odstavka člena 214 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, |
B. |
glede na ugotovitve s predstavitve predlaganega komisarja iz Republike Romunije, ki jih je povzel in ocenil v pismu, katerega je predsednik pristojnega parlamentarnega odbora skupaj s priporočilom za Konferenco predsednikov naslovil na predsednika Evropskega parlamenta, |
C. |
glede na nujno potrebo po tem, da se v okviru evropskega ustavnega procesa uporabi postopek iz odstavka 2 in 3 člena 4 zgoraj navedenega protokola o širitvi v zvezi s sestavo nove Komisije po novembru 2009; |
1. |
potrdi imenovanje novega člana Komisije Leonarda ORBANA za preostanek mandata do dne 31. oktobra 2009; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic. |
P6_TA(2006)0531
Imenovanje bolgarskega člana Računskega sodišča *
Sklep Evropskega parlamenta o imenovanju Nadežde Sandolove za članico Računskega sodišča (C6-0411/2006 – 2006/0811(CNS))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 247(3) Pogodbe o ES in člena 160b(3) Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0411/2006), |
— |
ker je na seji dne 28. novembra 2006 Odbor za proračunski nadzor poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članstvo v Računskem sodišču in obravnaval strokovno usposobljenost glede na merila iz člena 247(2) Pogodbe o ES in člena 160b(2) Pogodbe Euratom, |
— |
ob upoštevanju člena 101 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0442/2006), |
1. |
daje pozitivno mnenje o imenovanju Nadežde Sandolave za članico Računskega sodišča; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropskih skupnosti in uradom držav članic za revizijo. |
P6_TA(2006)0532
Imenovanje romunskega člana Računskega sodišča *
Sklep Evropskega parlamenta o imenovanju Ovidiuja Ispira za člana Računskega sodišča (C6-0410/2006 – 2006/0812(CNS))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 247(3) Pogodbe ES in člena 160b(3) Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0410/2006), |
— |
ker je na seji dne 28. novembra 2006 Odbor za proračunski nadzor poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču in obravnaval strokovno usposobljenost glede na merila iz člena 247(2) Pogodbe ES in člena 160b(2) Pogodbe Euratom, |
— |
ob upoštevanju člena 101 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0443/2006), |
1. |
daje pozitivno mnenje o imenovanju Ovidiuja Ispira za člana Računskega sodišča; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in, v vednost, Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropskih skupnosti in revizijskim službam držav članic. |
P6_TA(2006)0533
Podrobnosti o sodelovanju Republike Islandije in Kraljevine Norveške v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti dogovora med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o podrobnostih sodelovanja slednjih v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (KOM(2006)0178 – C6-0358/2006 – 2006/0063(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2006)0178) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 62(2)(a), člena 66 in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe o ES, |
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0358/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0423/2006), |
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Republike Islandije in Kraljevine Norveške. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0534
Program ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007-2013) ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007-2013) (13241/1/2006 – C6-0420/2006 – 2005/0042B(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (13241/1/2006 – C6-0420/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0115) (2), |
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0235) (3), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0408/2006), |
1. |
sprejme skupno stališče; |
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; |
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, 23.3.2006, P6_TA(2006)0107.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0535
Preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (14224/4/2006 – C6-0432/2006 – 2004/0270B(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (14224/4/2006 – C6-0432/2006) (1), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0775) (3), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0445/2006), |
1. |
odobri skupno stališče; |
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; |
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Sprejeta besedila, 17.5.2006, P6_TA(2006)0212.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0536
Statistični podatki o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1382/91 (14283/1/2006 – C6-0421/2006 – 2005/0223(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14283/1/2006 – C6-0421/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0566) (2), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe o ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ribištvo (A6-0400/2006), |
1. |
odobri skupno stališče; |
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe o ES; |
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj podpiše akt, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, 15.6.2006, P6_TA(2006)0264.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0537
Varstvo mladoletnikov in človeškega dostojanstva v zvezi s konkurenčnostjo evropske audiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do ugovora v zvezi z konkurenčnostjo evropske audiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev (9577/1/2006 – C6-0313/2006 – 2004/0117(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9577/1/2006 – C6-0313/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0341), |
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0031), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0433/2006), |
1. |
sprejme skupno stališče; |
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt; |
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
P6_TA(2006)0538
Program Carina 2013 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013) (KOM(2006)0201 – C6-0158/2006 – 2006/0075(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0201) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0158/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za proračunski nadzor (A6-0428/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
meni, da morajo biti finančna sredstva iz zakonodajnega predloga skladna z zgornjo mejo iz poglavja novega večletnega finančnega okvirja, in opozarja, da bo letni znesek sprejet med letnim proračunskim postopkom v skladu z določbami točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; |
3. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2006)0075
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 12. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Glavni cilj Skupnosti v prihodnjih letih je doseči rast in odprtje delovnih mest, kakor je določeno v okviru obnovljene Lizbonske strategije. Prejšnji programi na carinskem področju, zlasti Odločba št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti („Carina 2007“) (3) (v nadaljevanju „Carina 2007“), so pomembno pripomogli k uresničitvi navedenega cilja in splošnih ciljev carinske politike. Zato je ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Nov program (v nadaljevanju „Program“) bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje Programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (4). |
(2) |
Carinske uprave imajo pomembno vlogo pri zaščiti interesov Skupnosti, še zlasti njenih finančnih interesov. Zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite državljanom Skupnosti in gospodarskim subjektom na kateri koli točki carinskega območja Skupnosti, kjer se izvajajo postopki carinjenja. V tem smislu je cilj carinske politike, ki jo je določila Skupina za carinsko politiko, zagotoviti, da nacionalne carinske uprave delujejo tako uspešno in učinkovito ter se odzivajo na vsakršno zahtevo, ki se pojavi zaradi spreminjajočega carinskega okolja, kakor da bi šlo za eno samo upravo. Zato je pomembno, da je Program skladen in v podporo splošni carinski politiki in da podpira Skupino za carinsko politiko, ki jo sestavljajo Komisija in vodje carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki. Izvajanje Programa bi morale usklajevati ter organizirati Komisija in države članice v okviru skupne politike, ki jo oblikuje Skupina za carinsko politiko. |
(3) |
Pri ukrepih na carinskem področju je treba dati prednost izboljšanju kontrol in boja proti goljufijam, zniževanju stroškov gospodarskih subjektov zaradi uskladitve s carinsko zakonodajo, zagotovitvi učinkovitega upravljanja kontrole blaga na zunanji meji ter zaščiti državljanov Evropske unije na področju varstva in varnosti mednarodne dobavne verige. Skupnost bi zato morala biti sposobna, da v okviru svojih pooblastil daje podporo delovanju carinskih uprav držav članic, vsaka možnost za upravno sodelovanje in medsebojno upravno pomoč, ki jo omogočajo predpisi Skupnosti, pa bi morala biti izkoriščena v celoti. |
(4) |
V podporo procesu pristopa držav kandidatk bi bilo treba carinskim upravam teh držav zagotoviti potrebno podporo, da bi lahko od dneva svojega pristopa izvajale celoten sklop nalog, predpisanih z zakonodajo Skupnosti, vključno z upravljanjem prihodnje zunanje meje. Zato bi moral Program omogočati sodelovanje držav kandidatk in možnih držav kandidatk. |
(5) |
Da bi podprli carinske reforme v državah, ki sodelujejo pri Evropski sosedski politiki, je ustrezno, da se zagotovi možnosti, da pod določenimi pogoji sodelujejo v določenih dejavnostih Programa. |
(6) |
Zaradi vedno večje globalizacije trgovine, razvoja novih trgov ter sprememb v načinih in hitrosti pretoka blaga morajo carinske uprave okrepiti odnose med seboj ter s podjetji, pravnimi in strokovnimi krogi ali drugimi subjekti, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino. Program bi moral osebam, ki so predstavniki teh krogov ali subjektov, omogočiti sodelovanje v dejavnostih Programa, kadar je to ustrezno. |
(7) |
Vseevropski sistemi za varno računalniško komunikacijo in izmenjavo informacij, ki so financirani v okviru programa Carina 2007, so nujni za delovanje carine znotraj Skupnosti in za izmenjavo informacij med carinskimi upravami in bi jih bilo treba še naprej podpirati v okviru Programa. |
(8) |
Izkušnje, ki si jih je pridobila Skupnost s prejšnjimi carinskimi programi, so pokazale, da povezovanje uradnikov iz različnih nacionalnih uprav pri njihovi poklicni dejavnosti lahko ob uporabi načinov, kakor so primerjalne analize, projektne skupine, seminarji, delavnice, delovni obiski, usposabljanje in ukrepi spremljanja, v veliki meri prispeva k doseganju ciljev teh programov. Navedene dejavnosti bi bilo zato treba nadaljevati, medtem ko bi bilo treba omogočiti razvoj novih načinov takrat, kadar se bo treba še bolj učinkovito odzvati na potrebe, ki se lahko pojavijo. |
(9) |
Carinski uradniki morajo imeti zadostno jezikovno znanje, da bi lahko sodelovali v Programu. Sodelujoče države bi morale biti pristojne za zagotovitev potrebnega jezikovnega usposabljanja svojih uradnikov. |
(10) |
Vmesna ocena programa Carina 2007 je potrdila potrebo po skupni uporabi informacij in znanja med upravami ter med upravami in Komisijo na bolj strukturiran način in utrditev znanja, pridobljenega med dogodki v okviru programa. Zato bi bilo treba v Programu posebno pozornost posvetiti skupni uporabi informacij in upravljanju znanja. |
(11) |
Čeprav nosijo glavno odgovornost za doseganje ciljev Programa sodelujoče države, je potrebno ukrepanje Skupnosti za uskladitev dejavnosti, za katere si prizadeva Program ter za zagotovitev infrastrukture in potrebnih spodbud. |
(12) |
Ker ciljev te odločbe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se jih zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev. |
(13) |
Ta odločba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja Programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. |
(14) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5) – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Uvedba Programa
1. Uvede se večletni akcijski program za carine v Skupnosti (Carina 2013), (v nadaljevanju „Program“), za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013, ki bo v podporo in dopolnitev ukrepov, ki jih izvajajo države članice za zagotavljanje učinkovitega delovanja notranjega trga na carinskem področju.
2. Dejavnosti Programa so:
(a) |
komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij; |
(b) |
primerjalna analiza; |
(c) |
seminarji in delavnice; |
(d) |
projektne skupine in usmerjevalne skupine; |
(e) |
delovni obiski; |
(f) |
usposabljanje; |
(g) |
ukrepi spremljanja; |
(h) |
katere koli druge dejavnosti, potrebne za uresničitev ciljev Programa. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„uprava“ pomeni javne organe in druga telesa v sodelujočih državah, odgovorne za upravljanje carine ali dejavnosti, povezanih s carino; |
(2) |
„uradnik“ pomeni člana uprave. |
Člen 3
Sodelovanje v Programu
1. Sodelujoče države so države članice in države iz odstavka 2.
2. Program omogoča sodelovanje:
(a) |
državam kandidatkam, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v ustreznih Okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta; |
(b) |
možnim državam kandidatkam skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Skupnosti. |
3. V Programu lahko sodelujejo določene države partnerice, ki sodelujejo pri Evropski sosedski politiki, če so se te države na ravni ustrezne zakonodaje in upravnih metod dovolj približale Skupnosti ter skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Skupnosti.
4. Sodelujoče države bodo predstavljali uradniki ustrezne uprave.
Člen 4
Splošni cilji
1. Program je oblikovan tako, da zagotavlja izpolnitev naslednjih splošnih ciljev:
(a) |
zagotovitve ujemanja dejavnosti na carinskem področju s potrebami notranjega trga, vključno z varnostjo dobavne verige in poenostavitvijo trgovine, ter podpiranja strategije za rast in delovna mesta; |
(b) |
vzajemnega delovanja in izpolnjevanja nalog carinskih uprav držav članic tako učinkovito, kakor da bi bile ena sama uprava, ob zagotavljanju kontrol z enakovrednimi rezultati na vsaki točki carinskega območja Skupnosti in podpore zakoniti poslovni dejavnosti; |
(c) |
potrebne zaščite finančnih interesov Skupnosti; |
(d) |
krepitve varstva in varnosti; |
(e) |
priprave držav, navedenih v členu 3(2) za pristop, vključno z izmenjavo izkušenj in znanja s carinskimi upravami zadevnih držav. |
2. Skupni pristop glede carinske politike se bo še naprej prilagajal novemu razvoju dogodkov v partnerstvu med Komisijo in državami članicami v Skupini za carinsko politiko, ki jo sestavljajo Komisija in vodje carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki. Komisija redno obvešča Skupino za carinsko politiko o ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje Programa.
Člen 5
Posebni cilji
Posebni cilji Programa so:
(a) |
zmanjšati upravno obremenitev in stroške gospodarskih subjektov zaradi usklajevanja na podlagi boljše standardizacije in poenostavitve carinskih sistemov in kontrol ter ohranjati odprto in pregledno sodelovanje s poslovnimi subjekti; |
(b) |
opredeliti, razviti in uporabiti najboljšo delovno prakso zlasti na področju predhodnega in naknadnega inšpekcijskega nadzora, analize tveganja, carinskih kontrol in poenostavljenih postopkov; |
(c) |
ohraniti sistem merjenja učinkovitosti carinskih uprav držav članic, da bi se izboljšala njihova uspešnost in učinkovitost; |
(d) |
podpirati ukrepe za preprečevanje nepravilnosti, zlasti s hitrim zagotavljanjem informacij o tveganjih mejnim carinskim organom; |
(e) |
zagotavljanje enotnega in nedvoumnega uvrščanja v tarifo v Skupnosti, zlasti z izboljšanjem usklajenosti in sodelovanja med laboratoriji; |
(f) |
podpirati oblikovanje vseevropskega okolja elektronske carine z razvojem interoperabilnih komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij skupaj s potrebnimi zakonskimi in upravnimi spremembami; |
(g) |
vzdrževati obstoječe komunikacijske in informacijske sisteme ter po potrebi razviti nove sisteme; |
(h) |
izvajati ukrepe, ki bodo zagotavljali podporo carinskim upravam držav, ki se pripravljajo za pristop; |
(i) |
prispevati k razvoju visoko kakovostnih carinskih uprav v tretjih državah; |
(j) |
izboljšati sodelovanje med carinskimi upravami držav članic in tretjih držav, zlasti držav partneric, ki sodelujejo pri Evropski sosedski politiki; |
(k) |
razviti in okrepiti skupno usposabljanje. |
Člen 6
Delovni program
Komisija vsako leto oblikuje delovni program v skladu s postopkom, navedenim v členu 20(2).
POGLAVJE II
DEJAVNOSTI PROGRAMA
Člen 7
Komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij
1. Komisija in sodelujoče države zagotovijo delovanje komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij iz odstavka 2.
2. Komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij so:
(a) |
skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI); |
(b) |
računalniško podprt tranzitni sistem (CTS); |
(c) |
tarifne sisteme, zlasti sistem razširjanja podatkov (DDS), kombinirano nomenklaturo (CN), informacijski sistem integriranee Skupnosti (TARIC), sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij (EBTI), sistem upravljanja tarifnih kvot in nadzorstva (TQS), informacijski sistem tarifnih opustitev (OPUSTITVE), sistem upravljanja s primerki (SMS), informacijski sistem postopkov predelave (ISPP), evropski carinski seznam kemičnih snovi (ECICS) in sistem registriranih izvoznikov (REX); |
(d) |
sisteme za povečanje varnosti iz Uredbe (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (6), vključno s sistemom Skupnosti za obvladovanje tveganja, sistemom kontrole izvoza (ECS), sistemom kontrole uvoza (ICS) in sistemom pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO); |
(e) |
katere koli nove komunikacijske sisteme in sisteme izmenjave informacij, povezane s carino, vključno elektronske carinske sisteme, ter vzpostavljene v skladu z zakonodajo Skupnosti in predvidene v delovnemu programu, navedenem v členu 6. |
3. Skupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave, ki so skupne vsem sodelujočim državam. Komisija sklene v imenu Skupnosti potrebne pogodbe, v katerih je zagotovljena operativnost teh komponent.
4. Neskupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij vključujejo nacionalne podatkovne baze, ki so del teh sistemov, omrežne povezave med skupnostnimi in neskupnostnimi komponentami, ter takšno programsko in strojno opremo, za katero vsaka sodelujoča država meni, da je ustrezna za popolno delovanje navedenih sistemov povsod v njeni upravi. Sodelujoče države zagotovijo stalno delovanje neskupnostnih komponent, ter njihovo interoperabilnost s komponentami Skupnosti.
5. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja skupnostnih in neskupnostnih komponent in infrastrukture, ki so opredeljeni v odstavku 2 in so potrebni za zagotovitev operabilnosti, medsebojne povezave in neprestanih izboljšav. Komisija in sodelujoče države storijo vse, kar je v njihovi moči za upoštevanje časovnih načrtov in rokov, določenih za ta namen.
6. Komisija lahko omogoči dostop do CCN/CSI drugim upravam za carinske ali necarinske namene. Za kritje s tem povezanih stroškov se lahko zahteva finančni prispevek.
Člen 8
Primerjalna analiza
Primerjalno analizo v obliki primerjave delovnih metod, postopkov ali procesov, ki vključujejo dogovorjene kazalnike s ciljem opredeliti načine najboljše prakse, lahko izvedeta dve sodelujoči državi ali več.
Člen 9
Seminarji in delavnice
Komisija in sodelujoče države skupaj organizirajo seminarje in delavnice ter zagotovijo razširjanje sklepnih ugotovitev takih seminarjev in delavnic.
Člen 10
Projektne skupine in usmerjevalne skupine
Komisija lahko v sodelovanju s sodelujočimi državami oblikuje projektne skupine, ki so pristojne za izvedbo posebnih nalog, ki jih je treba dokončati v določenem roku, in usmerjevalne skupine za izvedbo dejavnosti, ki so usklajevalnega značaja.
Člen 11
Delovni obiski
1. Sodelujoče države organizirajo delovne obiske uradnikov. Delovni obiski ne smejo biti daljši od enega meseca. Uradniki in zadevne uprave morajo vsak delovni obisk posvetiti določeni poklicni dejavnosti, jo primerno pripraviti in nato oceniti. Delovni obiski so lahko operativne narave ali pa so ciljno usmerjeni posameznim prednostnim dejavnostim.
2. Sodelujoče države gostujočim uradnikom omogočijo učinkovito sodelovanje pri dejavnostih v upravi gostiteljici. V ta namen so gostujoči uradniki pooblaščeni za izvajanje nalog, ki so jim zaupane. Pristojni organi sodelujočih držav lahko navedeno pooblastilo omejijo, če okoliščine to zahtevajo in zlasti zaradi upoštevanja posebnih zahtev pravnih sistemov posamezne sodelujoče države.
3. Med delovnim obiskom se civilnopravna odgovornost uradnika, ki opravlja naloge v okviru izmenjave, obravnava enako kot civilnopravna odgovornost uradnika uprave gostiteljice. Gostujoče uradnike vežejo enaka pravila varovanja poklicne tajnosti kot uradnike uprave gostiteljice.
Člen 12
Usposabljanje
1. Sodelujoče države v sodelovanju s Komisijo spodbujajo sodelovanje med nacionalnimi ustanovami za usposabljanje, zlasti:
(a) |
z določitvijo standardov usposabljanja, razvojem obstoječih programov usposabljanja in, kadar je ustrezno, z razvojem obstoječih izobraževalnih ter novih modulov, ki uporabljajo e-učenje, zaradi oblikovanja skupnega jedra za usposabljanje uradnikov na področju celotnega sklopa carinskih predpisov in postopkov, da jim tako omogoči pridobitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanja; |
(b) |
kadar je to ustrezno, s spodbujanjem in zagotovitvijo dostopa do tečajev usposabljanja na carinskem področju, ki jih sodelujoča država organizira za svoje uradnike, za uradnike iz vseh sodelujočih držav; |
(c) |
kadar je to ustrezno, z zagotavljanjem potrebne infrastrukture in pripomočkov za skupno e-učenje in vodenje usposabljanja na carinskem področju. |
2. Sodelujoče države, po potrebi, module e-učenja iz točke (a) odstavka 1, ki se skupaj razvijajo, vključijo v svoje nacionalne programe usposabljanja.
Sodelujoče države zagotovijo, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev skupnih poklicnih spretnosti in znanja v skladu s programi usposabljanja. Sodelujoče države spodbujajo jezikovno usposabljanje uradnikov, ki jim je potrebno za osvojitev zadostne ravni jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo pri Programu.
Člen 13
Ukrepi spremljanja
1. Komisija sklene v sodelovanju s državami članicami, katera posamezna področja carinske zakonodaje Skupnosti so lahko predmet spremljanja.
2. Takšno spremljanje izvajajo skupne skupine, ki jih sestavljajo carinski uradniki iz držav članic in uradniki Komisije. Te skupine glede na vsebinska vprašanja ali v skladu z regionalnim pristopom obiščejo različne točke na carinskem območju Skupnosti, kjer carinske uprave izvajajo svoje naloge. Skupine analizirajo prakse carine na nacionalni ravni, opredelijo težave pri izvajanju predpisov ter po potrebi dajo predloge za prilagoditev predpisov Skupnosti in delovnih metod z namenom, da se izboljša uspešnost carinskih dejavnosti v celoti. Poročila skupin se pošljejo državam članicam in Komisiji.
Člen 14
Sodelovanje pri dejavnostih v okviru Programa
Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav in gospodarskih subjektov ter njihovih organizacij lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru Programa, kadar koli je koristno za dosego ciljev iz členov 4 in 5.
Člen 15
Skupna uporaba informacij
Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami razvije skupno uporabo informacij, ki so pridobljene pri dejavnostih Programa.
POGLAVJE III
FINANČNE DOLOČBE
Člen 16
Finančni okvir
1. Finančna sredstva za izvajanje Programa v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 323 800 000evrov.
2. Letno dodelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah večletnega načrta finančnega okvira, v skladu s točko 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.
Člen 17
Izdatki
1. Izdatke, potrebne za izvedbo Programa, krijejo Skupnost in sodelujoče države v skladu z odstavki 2 do 5.
2. Skupnost krije naslednje izdatke:
(a) |
stroške nabave, razvoja, vgradnje, vzdrževanja in dnevnega delovanja skupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij, navedenih v členu 7(3); |
(b) |
potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja uradnikov iz sodelujočih držav v zvezi s primerjalnimi analizami, delovnimi obiski, seminarji in delavnicami, projektnimi skupinami ter usmerjevalnimi skupinami, usposabljanjem in ukrepi spremljanja; |
(c) |
organizacijske stroške seminarjev in delavnic; |
(d) |
potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja zaradi sodelovanja zunanjih strokovnjakov in sodelujočih iz člena 14; |
(e) |
stroške nabave, razvoja, vgradnje in vzdrževanja sistemov usposabljanja in modulov usposabljanja, kadar so skupni za vse sodelujoče države; |
(f) |
stroške morebitnih drugih dejavnosti, navedenih v točki (h) člena 1(2), v višini največ 5 % celotnih stroškov Programa. |
3. Sodelujoče države krijejo naslednje izdatke:
(a) |
stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in dnevnega delovanja neskupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij, navedenih v členu 7(4); |
(b) |
stroške, povezane z začetnim in nadaljnjim usposabljanjem svojih uradnikov, zlasti z njihovim jezikovnim usposabljanjem. |
4. Sodelujoče države sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo dodeljenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7) (v nadaljevanju „Finančna uredba“) določi pravila, ki se nanašajo na plačilo stroškov in jih sporoči sodelujočim državam.
5. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi za Program se lahko krijejo tudi stroški, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, neposredno potrebnih za upravljanje Programa in dosego njegovih ciljev, predvsem študij, sestankov, dejavnosti informiranja in objave, stroški, povezani z IT omrežji za izmenjavo informacij, in vsi drugi stroški upravne in tehnične pomoči, ki pri Komisiji lahko nastanejo pri upravljanju Programa.
Člen 18
Uporabnost Finančne uredbe
Finančna uredba se uporablja za vse subvencije, odobrene v skladu z obstoječo odločbo v smislu naslova VI Finančne uredbe. Zlasti je za subvencije potrebno predhodno pisno soglasje upravičenca v smislu člena 108 Finančne uredbe in na podlagi pravil za izvajanje, sprejetih v skladu z uredbo, v katerem je navedeno, da upravičenec sprejme revizijo Računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev.
Člen 19
Finančni nadzor
Odločitve o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki izhajajo iz te odločbe, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, v katere je vključen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Računskega sodišča. Takšne revizije se lahko opravijo brez predhodne najave.
POGLAVJE IV
DRUGE DOLOČBE
Člen 20
Odbor
1. Komisiji pomaga „Odbor Carina 2013“ (v nadaljevanju „odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
Člen 21
Nadaljnje spremljanje
Komisija Program stalno ocenjuje skupaj s sodelujočimi državami.
Člen 22
Vmesne in končne ocene
1. Vmesne in končne ocene Programa se opravijo v okviru pristojnosti Komisije na podlagi poročil iz odstavka 2 in drugih ustreznih informacij. Program se ocenjuje glede na cilje, opredeljene v členih 4 in 5.
Vmesna ocena je pregled rezultatov, pridobljenih na podlagi vmesne točke trajanja Programa glede učinkovitosti in uspešnosti, ter nadaljnje ustreznosti začetnih ciljev Programa. Poleg tega oceni porabo sredstev in napredek pri nadaljnjem spremljanju in izvajanju.
Končna ocena se osredotoči na učinkovitost in uspešnost dejavnosti v okviru Programa.
2. Sodelujoče države Komisiji predložijo naslednja ocenjevalna poročila:
(a) |
pred 1. aprilom 2011 vmesno ocenjevalno poročilo o ustreznosti, učinkovitosti in uspešnosti Programa; |
(b) |
pred 1. aprilom 2014 končno ocenjevalno poročilo, ki med drugim vsebuje oceno učinkovitosti in uspešnosti Programa. |
3. Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 in drugih ustreznih informacij predloži Evropskemu parlamentu in Svetu naslednja ocenjevalna poročila:
(a) |
pred 1. avgustom 2011 vmesno ocenjevalno poročilo in sporočilo o umestnosti nadaljevanja Programa; |
(b) |
pred 1. avgustom 2014 končno ocenjevalno poročilo. |
Ta poročila se pošljejo v vednost Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Člen 23
Razveljavitev
Odločba št. 253/2003/ES se razveljavi s 1. januarjem 2008.
Vendar finančne obveznosti, povezane z ukrepi iz navedene odločbe, še naprej veljajo v skladu z navedeno odločbo do njihove izpolnitve.
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2008.
Člen 25
Naslovljenci
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 324, 30.12.2006, str. 78.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006.
(3) UL L 36, 12.2.2003, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12).
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(6) UL L 117, 4.5.2005, str. 13.
(7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
P6_TA(2006)0539
Brezpapirno okolje za carino in trgovino ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (KOM(2005)0609 – C6-0420/2005 – 2005/0247(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0609) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 95 in 135 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0420/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0407/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0540
Raziskave Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2007-2009 in najvišjim prispevkom Skupnosti za Bolgarijo in Romunijo (KOM(2006)0344 – C6-0217/2006 – 2006/0112(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0344) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0217/2006), |
— |
ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 56 Akta, |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0424/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2006)0112
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 12. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2007-2009 in najvišjim prispevkom Skupnosti za Bolgarijo in Romunijo
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,
ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 56 Akta,
ob upoštevanju predloga Komisije,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),
upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (EGS) št. 571/88 (2) določa, da se državam članicam povrne najvišji določeni znesek na raziskovanje kot prispevek k nastalim stroškom. |
(2) |
Za izvajanje raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev bodo morale države članice in Skupnost zagotoviti znatna denarna sredstva, da bodo izpolnile zahteve institucij Skupnosti v zvezi z informacijami. |
(3) |
V pričakovanju pristopa Bolgarije in Romunije in izvedbe raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev leta 2007 v teh novih državah članicah je primerno predvideti najvišji možni prispevek Skupnosti na raziskovanje; ta prilagoditev je potrebna zaradi pristopa in je v Aktu o pristopu ni. |
(4) |
Ta uredba za preostali del programa določa finančni okvir, na katerega se lahko organ, pristojen za proračun, med letnim proračunskim postopkom v osnovi sklicuje, in sicer v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EGS) št. 571/88 se spremeni:
(1) |
Prvemu pododstavku člena 14(1) se dodata naslednji alineji:
|
(2) |
Tretji, četrti in peti pododstavek člena 14(1) se nadomestijo z naslednjim: „Finančni okvir za izvajanje tega programa, vključno s proračunskimi sredstvi, potrebnimi za upravljanje projekta Eurofarm, znaša 20 400 000evrov za obdobje 2007-2009. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1(1) se uporablja od 1. januarja 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006.
(2) UL L 56, 2.3.1988, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 204/2006 (UL L 34, 7.2.2006, str. 3).
P6_TA(2006)0541
Sodelovanje med uradi za odvzem premoženjske koristi *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o pobudi Republike Avstrije, Kraljevine Belgije in Republike Finske za sprejetje Sklepa Sveta glede sodelovanja med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (7259/2006 – C6-0122/2006 – 2006/0805(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju pobude Republike Avstrije, Kraljevine Belgije in Republike Finske (7259/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe o EU, |
— |
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0122/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0388/2006), |
1. |
sprejme pobudo Republike Avstrije, Kraljevine Belgije in Republike Finske, kakor je bila spremenjena; |
2. |
poziva Svet, da besedilo ustrezno spremeni; |
3. |
poziva Svet, da obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
poziva Svet, da se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Republike Avstrije, Kraljevine Belgije in Republike Finske; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam Republike Avstrije, Kraljevine Belgije ter Republike Finske. |
1a. Ne glede na odstavek 1 lahko država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ustanovi ali imenuje dva urada za odvzem premoženjske koristi. V primeru, da ima država članica več kot dve enoti, pristojni za lažje sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, sta lahko imenovani samo dve enoti kot nacionalni točki za stike.
2. Vsaka država članica imenuje enoto, ki je nacionalni urad za odvzem premoženjske koristi v smislu tega člena. Države članice o tem in o kakršnih koli naknadnih spremembah pisno obvestijo generalni sekretariat Sveta. To drugim enotam, pristojnim za lažje sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ne preprečuje izmenjave informacij v skladu s členoma 3 in 4.
2. Vsaka država članica imenuje enoto, ki je nacionalni urad za odvzem premoženjske koristi v smislu tega člena. Države članice o tem in o kakršnih koli naknadnih spremembah pisno obvestijo generalni sekretariat Sveta. To drugim enotam, pristojnim za lažje sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ne preprečuje izmenjave informacij z uradom za odvzem premoženjske koristi druge države članice v skladu s členoma 3 in 4.
1. Urad za odvzem premoženjske koristi lahko zaprosi za informacije za enega izmed namenov iz člena 1. V ta namen uporablja postopke, predvidene v Okvirnem sklepu o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi pregona držav članic Evropske unije. Uporabljajo se razlogi za odklonitev iz tega okvirnega sklepa.
1. Urad za odvzem premoženjske koristi ali druga enota z enakimi pooblastili, ki je v državi članici odgovorna za lažje sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, lahko zaprosi za informacije za enega izmed namenov iz člena 1. V ta namen uporablja postopke, predvidene v Okvirnem sklepu o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi pregona držav članic Evropske unije. Uporabljajo se razlogi za odklonitev iz tega okvirnega sklepa.
1. Uradi za odvzem premoženjske koristi lahko – v mejah veljavne nacionalne zakonodaje in ne da bi se bilo glede tega vložilo zaprosilo – izmenjajo informacije, o katerih menijo, da so potrebne za izpolnjevanje nalog drugega urada za odvzem premoženjske koristi v skladu z nameni iz člena 1 tega sklepa.
1. Uradi za odvzem premoženjske koristi ali druge enote z enakimi pooblastili, ki je v državi članici odgovorna za lažje sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, lahko – v mejah veljavne nacionalne zakonodaje in ne da bi se bilo glede tega vložilo zaprosilo – izmenjajo informacije, o katerih menijo, da so potrebne za izpolnjevanje nalog drugega urada za odvzem premoženjske koristi v skladu z nameni iz člena 1 tega sklepa.
Člen 5
Uporaba informacij, prejetih v skladu s tem sklepom
1. Informacije ali dokumenti, prejeti v skladu s tem sklepom, se lahko uporabijo v vseh postopkih, namenjenih zamrznitvi, zasegu ali zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji.
2. Posredujoči urad za odvzem premoženjske koristi pri posredovanju informacij lahko v skladu s tem sklepom določi omejitve in pogoje za uporabo informacij. Urad za odvzem premoženjske koristi, ki prejme informacije, upošteva vse te omejitve in pogoje. Takšne omejitve in pogoji se ne smejo nanašati na uporabo informacij za odškodnine žrtvam kaznivega dejanja, za katero so se informacije prejele.
črtano
P6_TA(2006)0542
Odhodki na področju veterine *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o spremembi Odločbe 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine (KOM(2006)0273 – C6-0199/2006 – 2006/0098(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0273) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0199/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0409/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
poziva k začetku spravnega postopka v skladu s skupno izjavo z dne 4. marca 1975 o tem, ali ima Svet namen odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
5. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(8a) |
Premalo je znanega o izidih programov za izkoreninjenje in nadzorovanje nekaterih živalskih bolezni ter za boj proti njim v različnih državah članicah. |
(8b) |
Obstajajo različni odnosi in načini obravnave enakih bolezni v različnih državah članicah, tudi v sosednjih, kar lahko vpliva na učinkovitost sprejetih ukrepov. |
(8c) |
Posebno pozornost je treba nameniti izrednim razmeram, ki nenadno in nepredvidljivo zahtevajo zelo veliko finančnih sredstev. |
(aa) |
podporo ukrepom za širjenje dobre prakse in spodbujanje predložitve skupnih programov dveh ali več držav članic in mejnih regij, kadar koli je to potrebno za preprečevanje, izkoreninjenje in nadzorovanje nalezljivih živalskih bolezni, vključno z zoonozami, ter boj proti njim; |
Seznam iz Priloge se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 41, zlasti ob pojavu živalskih bolezni, ki pomenijo tveganje za zdravje živali in posredno za zdravje ljudi.
Seznam iz Priloge se lahko posodobi le po predhodnem posebnem mnenju Evropskega parlamenta in Sveta. Izjemoma se seznam iz Priloge lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 41, ko gre za izbruh živalskih bolezni, ki pomenijo tveganje za zdravje živali in posredno za zdravje ljudi.
Vendar imajo države članice možnost predložiti nacionalne programe, vezane na njihove posebne okoliščine, ki jih bo Evropska unija sofinancirala v boju proti nalezljivim živalskim boleznim in zoonozam, za njihovo izkoreninjenje in nadzorovanje.
Vsako leto države članice najpozneje do 31. marca Komisiji predložijo letne ali večletne programe, katerih začetek je predviden naslednje leto in za katere želijo prejeti finančni prispevek Skupnosti.
Vsako leto države članice najpozneje do 30. aprila Komisiji predložijo letne ali večletne programe, katerih začetek je predviden naslednje leto in za katere želijo prejeti finančni prispevek Skupnosti.
Programi, predloženi po 31. marcu , ne bodo upravičeni do financiranja za naslednje leto.
Programi, predloženi po 30. aprila , ne bodo upravičeni do financiranja za naslednje leto.
Izredne razmere, ki nenadno in nepredvidljivo zahtevajo zelo velika finančna sredstva, se vedno priznajo in zanje ne veljajo roki iz te odločbe.
(7a) |
Člen 43a se nadomesti z naslednjim besedilom:
Člen 43a Komisija vsaka štiri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o veterinarskih razmerah in o razmerju stroški-učinkovitost izvajanja programov v različnih državah članicah, zlasti z obrazložitvijo sprejetih meril. |
Odločba Sveta 90/638/EGS se razveljavi od datuma začetka veljave odločbe o določitvi meril iz tretjega pododstavka člena 24(2) Odločbe 90/424/EGS in podrobnih pravil iz člena 24(10) navedene odločbe.
Odločba Sveta 90/638/EGS se razveljavi od datuma začetka veljave odločbe o določitvi meril iz tretjega pododstavka člena 24(2) Odločbe 90/424/EGS in podrobnih pravil iz člena 24(10) navedene odločbe, brez poseganja v mnenje Evropskega parlamenta v primeru spremembe veljavnih meril.
— |
Goveja levkoza |
— |
Atipična kokošja kuga |
— |
Bolezen Aujeszkega |
— |
Prašičja bruceloza |
— |
Goveji herpes virus 1 |
— |
Maedi/visna |
— |
Paratuberkuloza |
— |
Mycoplasma gallisepticum |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0543
Varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3658/2006 – C6-0382/2006 – 2003/0210(COD))
(Postopek soodločanja: tretja obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3658/2006 – C6-0382/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0550) (2), ter o spremenjenem predlogu Komisije (KOM(2005)0282), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (3) o skupnem stališču Sveta (4), |
— |
ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2006)0434) (5), |
— |
ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe o ES, |
— |
ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0446/2006), |
1. |
odobri skupno besedilo; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe o ES; |
3. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 45 E, 23.2.2006, str. 15.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Sprejeta besedila, 13.6.2006, P6_TA(2006)0251.
(4) UL C 126 E, 30.5.2006, str. 1.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0544
Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (11944/2/2006 – C6-0357/2006 – 2004/0220(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (11944/2/2006 – C6-0357/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0629) (2), |
— |
ob upoštevanju sprememb predloga Komisije (KOM(2004)0629/2) (3), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za razvoj (A6-0448/2006), |
1. |
odobri skupno stališče; |
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; |
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, 18.5.2006, P6_TA(2006)0217.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0545
Carinski zakonik Skupnosti ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik) (KOM(2005)0608 – C6-0419/2005 – 2005/0246(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0608) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 95 in 135 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0419/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0429/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0246
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 12. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o Carinskem zakoniku Skupnosti (Posodobljeni carinski zakonik)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 26, 95, 133 in 135 Pogodbe,
ob upoštevanju Protokola št. 2 k Aktu o pristopu Španije in Portugalske o Kanarskih otokih ter Ceuti in Melilli in zlasti člena 9(1) Protokola,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Skupnost temelji na carinski uniji. V korist gospodarskih subjektov in carinskih organov Skupnosti je priporočljivo zbrati veljavno carinsko zakonodajo v carinski zakonik Skupnosti (v nadaljevanju „zakonik“). Zakonik temelji na načelu notranjega trga in bi moral vsebovati splošna pravila in postopke, ki zagotavljajo izvajanje tarife in drugih ukrepov skupne politike, uvedenih na ravni Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med Skupnostjo in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti, ob upoštevanju zahtev teh skupnih politik. To ne bi smelo posegati v posebne določbe, določene na drugih področjih, ki lahko obstajajo ali so uvedena med drugim v okviru zakonodaje na področju kmetijstva, okolja, skupne trgovinske politike, statistike ali lastnih sredstev. Carinska zakonodaja bi morala biti glede določb o pobiranju uvoznih dajatev bolje usklajena, ne da bi to spremenilo področje uporabe veljavnih davčnih določb. |
(2) |
V skladu s Sporočilom Komisije o zaščiti finančnih interesov Skupnosti, bojem proti goljufijam in z akcijskim načrtom 2004-2005 (3) je treba prilagoditi pravni okvir zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti. |
(3) |
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (4) je temeljila na združitvi carinskih postopkov, ki so jih države članice ločeno uporabljale v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Odkar je bila navedena uredba uvedena, je bila večkrat bistveno spremenjena zaradi obravnave posebnih problemov, kot so npr. zaščita dobre vere ali upoštevanje varnostnih zahtev. Zakonik je treba ponovno spremeniti tako na ravni Skupnosti kot na mednarodni ravni zaradi pomembnih zakonskih sprememb v preteklih letih, kot so npr. iztek Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, začetek veljavnosti Akta o pristopu dne 1. maja 2004 ter sprememba Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (v nadaljevanju „Kjotska konvencija“), h kateri je Skupnost pristopila po odobritvi Sveta s Sklepom Sveta 2003/231/ES (5). Prišel je čas za poenostavitev carinskih postopkov in za upoštevanje dejstva, da so elektronske deklaracije in elektronska obdelava pravilo, deklaracije in obdelava podatkov v papirni obliki pa izjema. Zaradi vseh teh razlogov nadaljnje spremembe sedanjega Zakonika niso dovolj, temveč je potrebna popolna prenova zakonika. |
(4) |
Za olajševanje zakonite trgovine in boj proti goljufijam so potrebni enostavni, hitri in standardni carinski postopki in procesi. Zato je ustrezno, da se v skladu s Sporočilom Komisije o poenostavljenem in brezpapirnem okolju za carino in trgovino (6) poenostavi carinska zakonodaja, da se omogoči uporaba sodobnih orodij in tehnologij ter spodbudi nadaljnja enotna uporaba carinske zakonodaje in da se tako prispeva k zagotovitvi podlage za učinkovite in enostavne postopke carinjenja. Carinske postopke je treba združiti ali uskladiti, število postopkov pa zmanjšati na število, ki je ekonomsko upravičeno, da se izboljša konkurenčnost podjetij. |
(5) |
Dokončno oblikovanje notranjega trga, zmanjšanje ovir na področju mednarodne trgovine in naložb ter okrepljena potreba po zagotavljanju varnosti na zunanjih mejah Skupnosti so vlogo carine spremenili in jo umestili v samo središče globalizacijskega procesa, v katerem pri nadzoru in upravljanju z mednarodno trgovino deluje kot katalizator konkurenčnosti med državami in podjetji. Carinska zakonodaja bi morala odsevati novo gospodarsko realnost ter novo vlogo in poslanstvo carine. |
(6) |
Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju „IT“) je ključnega pomena pri zagotavljanju olajšav pri trgovanju in obenem tudi učinkovitosti carinskih kontrol, s tem pa nižjih stroškov za podjetja in manjšega tveganja za družbo. Zato je treba oblikovati pravno načelo, ki bo določalo, da je treba vse carinske in trgovinske posle opravljati elektronsko ter da sistemi IT za carinske operacije v vsaki državi članici omogočijo enake storitve gospodarskim subjektom. |
(7) |
Uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije bi moralo spremljati usklajevanje carinskih kontrol, ki bi moralo biti na območju Skupnosti učinkovito in ne bi smelo povzročati protikonkurenčnega obnašanja na posameznih vhodnih in izhodnih točkah območja. |
(8) |
Da bi omogočili lažje poslovanje in obenem zagotovili ustrezno stopnjo kontrole blaga, ki se vnaša na carinsko območje Skupnosti in iznaša iz njega, je treba podatke, ki jih zagotovijo gospodarski subjekti, dati na voljo vsem carinskim organom in drugim službam, ki so vključene v kontrolo, kot so policija, varuhi meja, veterinarski in okoljski organi, pri čemer je treba upoštevati ustrezne določbe o varstvu podatkov, tako da gospodarski subjekt podatke preloži samo enkrat („eno samo okence“) in da navedeni organi blago pregledajo na istem mestu in istem času („vse na enem mestu“). |
(9) |
Da se omogoči lažje poslovanje določenih podjetij, bi morali imeti gospodarski subjekti še naprej pravico imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti. Pravice zastopanja pa si ne sme več pridrževati nobena zakonodaja posamezne države članice. Poleg tega se zastopniku pri carini lahko dodeli status pooblaščenega gospodarskega subjekta. |
(10) |
Zaupanja vrednim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise, bi moralo biti omogočeno, da kot pooblaščeni gospodarski subjekti kar najučinkoviteje uporabljajo poenostavitve ter da imajo ob upoštevanju vidikov varnosti in varovanja korist zaradi zmanjšanega obsega carinskih kontrol. Lahko pa neodvisno ali kumulirano koristijo status pooblaščenega gospodarskega subjekta za „carinske poenostavitve“ ali pooblaščenega gospodarskega subjekta za „varnost in varovanje“. |
(11) |
Vse odločbe, to so uradni akti carinskih organov v zvezi s carinsko zakonodajo in s pravnim učinkom na eno ali več oseb, vključno z zavezujočimi informacijami, ki jih navedeni organi izdajo, bi morala urejati ista pravila. Vse take odločbe bi morale veljati po celotnem območju Skupnosti in jih mora biti mogoče razveljaviti, spremeniti, razen če ni drugače določeno, ali preklicati, kadar niso skladne s carinsko zakonodajo Skupnosti ali njeno razlago. |
(12) |
V skladu z Listino temeljnih pravic je treba poleg pravice do pritožbe na katero koli odločbo carinskih organov vsaki osebi omogočiti uveljavljanje pravice, da se izjasni pred sprejetjem kakršne koli odločbe, ki bi ji lahko škodovala. Takšna določba v zakoniku bi se morala uporabljati v primerih izterjave po opravljenem carinskem postopku in v primerih odločb o zahtevkih za povračilo ali odpust. |
(13) |
Poenostavitev carinskih postopkov v okviru elektronskega okolja zahteva delitev pristojnosti med carinskimi organi različnih držav članic. Zagotoviti je treba ustrezno raven učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni po celotnem notranjem trgu, da se preprečijo hujše kršitve carinskih predpisov in tako zmanjša tveganje goljufivih dejanj, ali ogrožanje varnosti in da se zagotovijo finančni interese Skupnosti. To se lahko doseže le s skupnim okvirom Skupnosti, s katerim se dodelijo pristojnosti za nalaganje in omejitev navedenih kazni, pri čemer se v celoti upošteva Listino temeljnih pravic. |
(14) |
Zaradi ravnotežja med potrebo, da se carinskim organom zagotovi pravilno izvajanje carinske zakonodaje na eni strani, in pravico gospodarskih subjektov do pravičnega obravnavanja na drugi strani bi bilo treba carinskim organom podeliti obsežna pooblastila za nadzor, gospodarskim subjektom pa pravico do pritožbe. |
(15) |
Da se tveganje za Skupnost, njene državljane in trgovinske partnerje zmanjša na najnižjo možno raven, bi moralo usklajeno izvajanje carinskih kontrol s strani držav članic temeljiti na skupnem okviru za analizo tveganja, izvajanje analize pa na elektronskem sistemu. Vzpostavitev skupnega okvira za analizo tveganja za vse države članice, ne bi smelo preprečiti naključnih pregledov blaga. |
(16) |
Treba je oblikovati elemente na podlagi katerih se uporabljajo izvozne in uvozne dajatve ter drugi ukrepi, predpisani za blagovno menjavo. Prav tako je ustrezno opredeliti jasne določbe za izdajo dokazila o poreklu blaga v Skupnosti, kadar to zahtevajo potrebe trgovine. |
(17) |
Da se pospeši postopek odločanja znotraj Skupnosti glede predpisov o preferencialnem poreklu, je ustrezno pooblastiti Komisijo za sprejetje teh predpisov v primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki veljajo za trgovino med carinskim območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo. |
(18) |
Zaželeno je, da se združi vse primere, v katerih nastane uvozni carinski dolg, razen tistih po vložitvi carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet ali začasni uvoz z delno oprostitvijo, da se preprečijo težave pri določanju pravne podlage nastanka carinskega dolga. Enako naj velja za nastanek izvoznega carinskega dolga. |
(19) |
Ker nova vloga carinskih organov pomeni delitev pristojnosti in sodelovanje med notranjimi in mejnimi carinskimi uradi, bi moral carinski dolg v večini primerov nastati v kraju, kjer ima dolžnik sedež, saj lahko za ta kraj pristojni carinski organ najbolje nadzoruje dejavnosti zadevne osebe. |
(20) |
Poleg tega je v skladu s Kjotsko konvencijo primerno zmanjšati število primerov, za katere je potrebno upravno sodelovanje med državami članicami, da se določi kraj nastanka carinskega dolga in se izterja carina. |
(21) |
Pravila za posebne postopke naj bi omogočala uporabo enotnega zavarovanja za vse kategorije posebnih postopkov, ki bi moralo biti obsežno in bi moralo zajemati več transakcij. |
(22) |
Da se zagotovi boljša zaščita finančnih interesov Skupnosti in držav članic, bi moralo zavarovanje pokrivati neprijavljeno ali nepravilno prijavljeno blago v pošiljki ali v deklaraciji, za katero je predloženo. Iz istega razloga bi morala izjava garanta pokrivati tudi zneske dajatev, ki zapadejo v plačilo po naknadnih kontrolah po prepustitvi blaga. |
(23) |
Da se zaščitijo finančni interesi Skupnosti in držav članic ter preprečijo goljufije, je priporočljiva uporaba režima, ki vključuje postopne ukrepe za uporabo skupnega zavarovanja. Kadar obstaja večje tveganje goljufivih dejanj, bi morala biti možna začasna prepoved uporabe skupnega zavarovanja, pri čemer se upoštevajo posebne razmere gospodarskih subjektov. |
(24) |
Kadar carinski dolg nastane zaradi neusklajenosti s carinsko zakonodajo, je treba upoštevati, da je zadevna oseba delovala v dobri veri, ter v največji meri zmanjšati posledice dolžnikove malomarnosti. |
(25) |
Opredeliti je treba načelo o načinu določanja statusa skupnostnega blaga, okoliščin, ki se nanašajo na izgubo takega statusa, ter predvideti podlago za določitev pogojev nespremenjenega statusa v primerih, ko blago začasno zapusti carinsko območje Skupnosti. |
(26) |
Zagotoviti je treba, da hitra prepustitev blaga postane pravilo, kadar gospodarski subjekt predhodno predloži vse potrebne podatke za kontrolo na podlagi tveganja ob uvozu blaga. Davčne in trgovinske kontrole bi morali izvajati predvsem carinski uradi, pristojni za prostore gospodarskega subjekta. |
(27) |
Predpise za carinske deklaracije bi bilo treba posodobiti in poenostaviti, zlasti je treba zahtevati, da se carinske deklaracije praviloma predložijo v elektronski obliki in da se zagotovi le ena vrsta poenostavljene deklaracije. |
(28) |
Ker Kjotska konvencija spodbuja vložitev, registracijo in pregled carinske deklaracije pred prihodom blaga ter nadalje predvideva, da kraj vložitve deklaracije ni tudi kraj, kjer se blago fizično nahaja, je primerno zagotoviti centralno carinjenje v kraju, kjer ima gospodarski subjekt sedež. Centralno carinjenje bi moralo vključevati možnost uporabe poenostavljene deklaracije, odlog dneva predložitve popolne deklaracije in potrebnih dokumentov, periodične deklaracije in odloga plačila. |
(29) |
Da bi prispevali k zagotavljanju nevtralnih pogojev za konkurenco po vsej Skupnosti, je treba na ravni Skupnosti določiti predpise, ki urejajo uničenje ali drugo – prepustitev blaga s strani carinskih organov, ki jih je predhodno urejala nacionalna zakonodaja. |
(30) |
Primerno je oblikovati skupna in enostavna pravila za posebne postopke (tranzit, hramba, posebna uporaba in oplemenitenje) ter jim dodati omejen nabor pravil za vsako kategorijo posebnega postopka, da bi subjekt lažje izbral pravilen postopek, da bi se izognili napakam in zmanjšali število izterjav in povračil po opravljeni sprostitvi blaga. |
(31) |
Olajšati bi bilo treba podelitev dovoljenja za številne posebne postopke z enim zavarovanjem in enim nadzornim carinskim organom, pravila o nastanku carinskega dolga v teh primerih pa morajo biti enostavna. Veljati bi moralo temeljno načelo, da je treba blago, dano v posebni postopek, ali izdelke iz tega blaga ovrednotiti ob nastanku carinskega dolga. Kadar je to ekonomsko upravičeno, bi moralo biti mogoče ovrednotiti blago, tudi ko je dano v posebni postopek. Enaka načela bi se morala uporabiti pri običajnem ravnanju. |
(32) |
Zaradi večjega števila varnostnih ukrepov, ki so bili v zakonik uvedeni v skladu z Uredbo (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (7), bi moralo postati dajanje blaga v proste cone carinski postopek, blago pa je treba carinsko pregledati ob vnosu in ob upoštevanju dokumentacije. |
(33) |
Za blago, ki je dano v posebno uporabo, bi bilo treba določiti temeljni pravni okvir v povezavi z oprostitvijo trošarin, kakor je predvideno z Direktivo Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (8), s plačilom DDV ob uvozu, kakor je predvideno v skladu s členoma 7(3) in 10(3) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost, enotno osnovo za odmero (9), in ukrepi trgovinske politike. |
(34) |
Glede na to da, da namen ponovnega izvoza ni več potreben, je treba postopek odloga pri aktivnem oplemenitenju združiti z oplemenitenjem, postopek povračil pri aktivnem oplemenitenju pa opustiti. Ta edini postopek aktivnega oplemenitenja bi moral pokrivati tudi uničenje blaga, razen v primerih, ko se uničenje opravi pod carinskim nadzorom. |
(35) |
Varnostni ukrepi, povezani z iznosom blaga iz carinskega območja Skupnosti, bi morali biti enako zavezujoči za ponovni izvoz neskupnostnega blaga. Enaka temeljna pravila bi se morala uporabljati za vse vrste blaga, po potrebi z možnimi izjemami, denimo za blago, ki je na carinskem območju Skupnosti le v tranzitu. |
(36) |
Da se zagotovi učinkovit postopek odločanja in enotnost, je treba poenotiti mehanizme za sprejetje izvedbenih ukrepov, pojasnil, smernic in odločb Komisije, ki zahtevajo umik odločbe carinskih organov ter pripravo skupnega stališča v odborih, delovnih skupinah in komisijah, ustanovljenih na podlagi ali v okviru mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na carinsko zakonodajo. Upravljalni postopek je najprimernejši za sprejetje izvedbenih določb, posvetovalni postopek pa je najprimernejši za sprejetje smernic in pojasnil. |
(37) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopka za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10). |
(38) |
Ustrezno je zagotoviti pooblastila za sprejetje izvedbenih določb, zlasti kadar Skupnost sprejme obveznosti in odgovornosti v povezavi z uporabo mednarodnih sporazumov, ki zahtevajo prilagoditev določb Zakonika. |
(39) |
Da bi se carinska zakonodaja poenostavila in racionalizirala, so bile zaradi preglednosti številne določbe iz predhodnih avtonomnih pravnih aktov Skupnosti vključene v zakonik. Skupaj z Uredbo (EGS) št. 2913/92 bi bilo treba razveljaviti naslednje uredbe:
|
(40) |
V skladu z načelom sorazmernosti je za učinkovito delovanje carinske unije kot nosilnega stebra notranjega trga nujna in primerna opredelitev predpisov in postopkov, ki se uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti ali za iznos blaga s carinskega območja Skupnosti. Ta uredba ne prekoračuje tega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev, skladno s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE I
PODROČJE UPORABE CARINSKE ZAKONODAJE, NALOGE CARINSKE SLUŽBE IN OPREDELITVE POJMOV
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba vzpostavlja carinski zakonik Skupnosti, v nadaljevanju „zakonik“, ki določa splošna pravila in postopke, veljavne za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti ali iznos blaga s carinskega območja Skupnosti.
Zakonik se uporablja enotno po celotnem carinskem območju Skupnosti brez poseganja v zakonodajo na drugih področij, ki zadeva takšno trgovino.
Člen 2
Naloge carinskih organov
Carinski organi so odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Skupnosti , s čimer pa prispevajo k odprti trgovini, k izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga , skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Skupnosti, povezanih s trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Te naloge so:
(a) |
zaščita finančnih interesov Skupnosti in njenih držav članic; |
(b) |
zaščita Skupnosti pred nepravično in nezakonito trgovino s podporo zakoniti poslovni dejavnosti; |
(c) |
zagotovitev varnosti državljanov in okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi; |
(d) |
ohranitev ustreznega ravnotežja med carinsko kontrolo in poenostavitvijo zakonite trgovine. |
Člen 3
Carinsko območje
1. Carinsko območje Skupnosti obsega naslednja ozemlja, vključno z ozemeljskimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom:
— |
ozemlje Kraljevine Belgije; |
— |
ozemlje Češke republike; |
— |
ozemlje Kraljevine Danske razen Ferskih otokov in Grenlandije; |
— |
ozemlje Zvezne republike Nemčije razen otoka Helgoland in ozemlja Buesingen (pogodba z dne 23. novembra 1964 med Zvezno republiko Nemčijo in Švicarsko konfederacijo); |
— |
ozemlje Republike Estonije; |
— |
ozemlje Helenske republike; |
— |
ozemlje Kraljevine Španije razen Ceute in Melille; |
— |
ozemlje Francoske republike razen Nove Kaledonije, Mayotte, Saint-Pierrea in Miquelona, otočja Wallis in Futuna ter Francoske Polinezije; |
— |
ozemlje Irske; |
— |
ozemlje Italijanske republike razen občin Livigno in Campione d'Italia ter italijanskega dela Luganskega jezera, ki ležijo med obalo in politično mejo območja med Ponte Tresa in Porto Ceresio; |
— |
ozemlje Ciprske republike, v skladu s predpisi Akta o pristopu; |
— |
ozemlje Republike Latvije; |
— |
ozemlje Republike Litve; |
— |
ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg; |
— |
ozemlje Republike Madžarske; |
— |
ozemlje Republike Malte; |
— |
ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi; |
— |
ozemlje Republike Avstrije; |
— |
ozemlje Republike Poljske; |
— |
ozemlje Portugalske republike; |
— |
ozemlje Republike Slovenije; |
— |
ozemlje Slovaške republike; |
— |
ozemlje Republike Finske; |
— |
ozemlje Kraljevine Švedske; |
— |
ozemlje Združenega kraljestva Velike britanije in Severne Irske ter Kanalski otoki in otok Man. |
2. Naslednja ozemlja, vključno z njihovimi ozemeljskimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic, se ob upoštevanju konvencij in pogodb, ki veljajo zanje, štejejo za del carinskega območja Skupnosti:
(a) |
FRANCIJA Ozemlje Kneževine Monako, kot je opredeljeno v carinski konvenciji, podpisani v Parizu 18. maja 1963 (Uradni list Francoske republike z dne 27. septembra 1963, str. 8679); |
(b) |
CIPER Ozemlje suverenih con Združenega Kraljestva Akrotiri in Dhekelia, kot je opredeljeno v Pogodbi o ustanovitvi Republike Ciper, podpisani v Nikoziji 16. avgusta 1960 (United Kingdom Treaty Series No 4 (1961) Cmnd. 1252). |
3. Nekatere določbe carinske zakonodaje se lahko uporabljajo tudi zunaj carinskega območja Skupnosti v okviru zakonodaje, ki ureja posebna področja, ali mednarodnih konvencij.
Člen 4
Opredelitev pojmov
V tem zakoniku se uporabljajo naslednje opredelitve:
(1) |
pojem„carinski organi“ pomeni carinsko upravo države članice, odgovorno za uporabo carinske zakonodaje, in vse druge organe, ki jih država članica pooblasti za izvajanje nekaterih carinskih predpisov; |
(2) |
„carinska zakonodaja“ pomeni skupek zakonodaje, ki jo sestavljajo:
|
(3) |
pojem „oseba“ pomeni fizične in pravne osebe in katero koli združenje oseb, ki mu je v okviru prava Skupnosti ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj, a nima pravnega statusa pravne osebe; |
(4) |
„gospodarski subjekt“ pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi, ki jih ureja carinska zakonodaja ; |
(5) |
„zastopnik pri carini“ pomeni vsako osebo s sedežem na območju Unije, ki opravlja carinske storitve za tretje osebe; |
(6) |
„tveganje“ pomeni verjetnost dogodka, ki se lahko zgodi v zvezi z vnosom, iznosom, tranzitom, prenosom blaga ali z blagom za uporabo v posebne namene, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in državami ali ozemlji zunaj tega območja, ter v zvezi s prisotnostjo blaga, ki nima skupnostnega statusa, kar bi imelo naslednje posledice:
|
(7) |
„carinska kontrola“ pomeni posebna dejanja, ki jih izvajajo carinski organi na podlagi členov 27 do 30; |
(8) |
„skupna deklaracija“ pomeni deklaracijo, ki jo je treba predložiti pred vnosom in iznosom blaga na carinsko območje Skupnosti oziroma z njega; |
(9) |
„carinska deklaracija“ pomeni dokument, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v določen carinski postopek, po potrebi z navedbo uporabe posebnega režima; |
(10) |
„deklarant“ pomeni osebo, ki izpolni skupno deklaracijo ali carinsko deklaracijo v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je carinska deklaracija izpolnjena; |
(11) |
„carinski postopek“ pomeni kateri koli naslednji postopek, v katerega je dano blago v skladu z zakonikom:
|
(12) |
„uvozne dajatve“ pomenijo carinske dajatve, določene v skupni carinski tarifi, ki se plačajo ob uvozu blaga; |
(13) |
„zvozne dajatve“ pomenijo carinske dajatve, določene v skupni carinski tarifi, ki se plačajo ob izvozu blaga; |
(14) |
„neskupnostno blago“ pomeni blago razen blaga iz točke (20) ali blago, ki je izgubilo svoj skupnostni status; |
(15) |
„analiza tveganja“ pomeni sistematsko prepoznavanje tveganja in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev izpostavljenosti tveganju; |
(16) |
„prepustitev blaga“ pomeni dejanje, s katerim carinski organi prepustijo blago za namene, določene za carinski postopek, v katerega je blago dano; |
(17) |
„carinski nadzor“ pomeni splošne ukrepe carinskih organov za zagotavljanje spoštovanja carinske zakonodaje, po potrebi pa tudi drugih predpisov, ki se uporabljajo za blago v okviru takšnih ukrepov; |
(18) |
„sistem povračila“ pomeni povračilo ali odpust uvoznih dajatev za blago, dano v prosti promet, če gre za izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti v nespremenjeni obliki ali v obliki oplemenitenih proizvodov; |
(19) |
„oplemeniteni proizvodi“ pomeni blago, dano v postopek oplemenitenja, na katerem so bile opravljene operacije oplemenitenja; |
(20) |
„oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti“ pomeni:
|
(21) |
„carinski status“ pomeni status blaga kot skupnostnega ali neskupnostnega blaga; |
(22) |
„skupnostno blago“ pomeni blago, ki spada v katero koli naslednjo kategorijo:
|
(23) |
„predložitev blaga carini“ pomeni uradno obvestilo carinskim organom, da je blago prispelo v carinski urad ali na drug kraj, ki so ga carinski organi določili ali odobrili, ter da je blago na razpolago za carinsko kontrolo; |
(24) |
„imetnik blaga“ pomeni osebo, ki je lastnik blaga ali ima podobno pravico prepustitve blaga ali ima fizično kontrolo nad blagom; |
(25) |
„nosilec postopka“ pomeni osebo, ki izpolni carinsko deklaracijo, ali osebo, v imenu katere je carinska deklaracija izpolnjena, ali osebo, na katero so bile prenesene pravice in obveznosti navedene osebe v zvezi s carinskim postopkom; |
(26) |
„ukrepi trgovinske politike“ pomenijo netarifne ukrepe, uvedene kot del skupne trgovinske politike, v obliki določb Skupnosti, ki urejajo uvoz in izvoz blaga; |
(27) |
„operacije oplemenitenja“ pomenijo naslednje postopke:
|
(28) |
„normativ porabe“ pomeni količino ali odstotek oplemenitenih proizvodov, ki nastanejo pri oplemenitenju določene količine blaga, danega v postopek oplemenitenja. |
POGLAVJE 2
PRAVICE IN OBVEZNOSTI OSEB V ZVEZI S CARINSKO ZAKONODAJO
Oddelek 1
Zagotavljanje informacij
Člen 5
Izmenjava informacij, varstvo podatkov
1. Vsa izmenjava podatkov, spremnih dokumentov, odločb in obvestil med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi se izvaja z uporabo tehnik elektronske izmenjave podatkov.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z določitvijo izjem pri prvem pododstavku tega odstavka.
2. Razen če ni posebej drugače določeno, Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, ki določajo:
(a) |
predpise, ki opredeljujejo in urejajo izmenjavo sporočil med carinskimi uradi, kakor to zahteva uporaba carinske zakonodaje; |
(b) |
skupni podatkovni nabor in obliko podatkovnih sporočil, ki se izmenjujejo v skladu s carinsko zakonodajo. |
Podatki iz točke (b) prvega pododstavka vsebujejo navedbe, potrebne za izdelavo analize tveganja in ustrezno uporabo carinskih kontrol, po potrebi z uporabo mednarodnih standardov in poslovne prakse.
Sistemi za elektronsko izmenjavo podatkov med carinskimi uradi v skladu z odstavkom 1 se uvedejo najpozneje 30. junija 2009.
Člen 6
Varstvo podatkov
1. Vsi podatki, ki jih carinski organi potrebujejo za opravljanje svojih nalog in so zaupne narave ali so zaupno posredovani, veljajo za poslovno skrivnost. Razen za namene carinske kontrole, kot je to predvideno v členu 28(2), pristojni organi takšnih informacij ne smejo razkriti brez izrecnega dovoljenja osebe ali organa, ki jih je posredoval.
Vendar je razkritje takšnih podatkov brez privolitve dovoljeno, kadar so carinski organi to dolžni ali pooblaščeni storiti v skladu z veljavnimi predpisi, zlasti s področja varovanja podatkov ali v zvezi s sodnimi postopki.
2. Posredovanje zaupnih podatkov carinskim upravam in drugim organom držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Skupnosti je dovoljeno samo v okviru mednarodnega sporazuma, ob zagotovitvi ustrezne stopnje varovanja podatkov.
Razkritje ali sporočanje podatkov poteka s polnim upoštevanjem veljavnih predpisov o varstvu podatkov.
Člen 7
Izmenjava dodatnih podatkov med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti
1. Carinski organi in gospodarski subjekti lahko zaradi vzajemnega sodelovanja ter prepoznavanja tveganja in izogibanja tveganju izmenjujejo podatke, ki jih carinska zakonodaja izrecno ne zahteva. Navedena izmenjava lahko poteka na podlagi pisnega sporazuma in lahko vključuje dostop carinskih organov do računalniškega sistema(-ov) gospodarskega subjekta.
2. Če se podpisniki ne dogovorijo drugače, so vsi podatki, ki jih podpisniki medsebojno izmenjujejo v okviru sodelovanja na podlagi odstavka 1, zaupne narave.
Člen 8
Podatki, ki jih predložijo carinski organi
1. Vsaka oseba lahko od carinskih organov zahteva informacije o izvajanju carinske zakonodaje. Tak zahtevek se lahko zavrne, če se ne nanaša na dejansko predvideni uvoz ali izvoz.
2. Carinske uprave vzdržujejo reden dialog z gospodarskimi subjekti in drugimi organi, vključenimi v mednarodno blagovno menjavo. Spodbujajo preglednost, tako da dajo zakonodajo, upravne odločbe, obrazce za zahtevke, ki se nanašajo na mednarodno blagovno menjavo, gospodarskim subjektom na razpolago brezplačno ter, kadar je to izvedljivo, z objavo na spletnih straneh.
Člen 9
Predložitev podatkov carinskim organom
1. Vse osebe, ki so posredno ali neposredno udeležene v carinskih formalnostih, carinskim organom na njihovo zahtevo in do predpisanega roka predložijo vso potrebno dokumentacijo in podatke, ne glede na uporabljeni nosilec podatkov, ter po potrebi dajo vso dodatno pomoč.
2. Brez poseganja v možno uporabo sankcij , je oseba, ki vloži skupno ali carinsko deklaracijo, vključno s poenostavljeno deklaracijo, ali obvestilo ali predloži zahtevek za dovoljenje ali katero drugo odločbo, odgovorna za:
(a) |
pravilnost podatkov, navedenih v deklaraciji, obvestilu, zahtevku ali drugem ustreznem obrazcu; |
(b) |
pristnost vseh predloženih ali razpoložljivih dokumentov; in |
(c) |
kjer je primerno, spoštovanje vseh obveznosti v zvezi z dajanjem zadevnega blaga v zadevni postopek ali z vodenjem odobrenih operacij. |
Prvi pododstavek se uporablja tudi za predložitev katerih koli podatkov na zahtevo carinskih organov.
Kadar zastopnik zadevne osebe vloži deklaracijo ali obvestilo ali predloži zahtevek ali zahtevane podatke, obveznosti iz prvega pododstavka obvezujejo tudi zastopnika.
Člen 10
Skupni podatkovni sistem
Države članice v sodelovanju s Komisijo razvijajo, vzdržujejo in uporabljajo elektronski sistem za skupno registracijo in vzdrževanje evidenc o:
(a) |
vseh osebah, ki so neposredno ali posredno udeležene pri opravljanju carinskih formalnosti; |
(b) |
kateri koli odobritvi, ki zadeva carinski postopek ali status pooblaščenega gospodarskega subjekta. |
Podatki so dostopni carinskim upravam držav članic pri opravljanju njihovih nalog in gospodarskim subjektom v skladu s pravili iz tretjega odstavka.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njihovo dopolnitvijo z ukrepi za določitev standardnega obrazca in vsebine podatkov, ki jih je treba registrirati, ter določi pravila za dostop do teh podatkov.
Oddelek 2
Zastopanje pri carini
Člen 11
Zastopnik pri carini
1. Vsaka oseba lahko za svoje poslovanje s carinskimi organi imenuje zastopnika za opravljanje dejanj in formalnosti, določenih s carinsko zakonodajo, v nadaljevanju „zastopnik pri carini“.
Takšno zastopanje pri carini je lahko neposredno, v tem primeru carinski zastopnik nastopa v imenu in za račun tuje osebe, ali neposredno, ko carinski zastopnik nastopa v svojem imenu, vendar za račun tuje osebe.
2. Carinski zastopnik mora imeti sedež na carinskem območju Skupnosti.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo pogojev, pod katerimi se lahko opusti zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka.
3. Položaj zastopnika pri carini je odvisen od naslednjih meril:
— |
dostopen je vsakomur, ki vloži zahtevek za status, |
— |
vodi ga vladni organ države članice, |
— |
priznavajo ga vse države članice, potem ko je dobil dovoljenje v državi članici, v kateri je bil zahtevek vložen, |
— |
zanj veljajo praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezanih z opravljeno dejavnostjo. |
Število zastopnikov pri carini v EU ni omejeno.
Oseba s statusom zastopnika pri carini, kot tudi s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, je lahko upravičena do vseh poenostavitev.
4. Brez poseganja v določbe odstavka 3 ima pravico opravljati trgovinske dejavnosti vsaka oseba, s tem, da se obrne na carinske organe in ji ni potrebno imenovati zastopnika pri carini.
Člen 12
Pooblastilo
1. Pri opravljanju carinskih formalnosti zastopnik carinskim organom poda izjavo, da nastopa za račun zastopane osebe, ter pojasni, ali gre za posredno ali neposredno zastopanje pri carini.
Za osebo, ki ne izjavi, da nastopa v tujem imenu ali za tuj račun, ali ki izjavi, da nastopa v tujem imenu in za tuj račun, pa za to ni pooblaščena, se šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
2. Carinski organi lahko od osebe, ki izjavi, da nastopa v tujem imenu in za tuj račun, zahtevajo dokazilo, da je pooblaščena za zastopanje pri carini, razen v primeru, da oseba spada v kategorijo oseb, upravičenih, da nastopajo za tuj račun.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za opredelitev kategorij oseb iz prvega pododstavka tega odstavka.
Člen 13
Zastopanje pri carini in status pooblaščenega gospodarskega subjekta
1. Kadar oseba redno poslovno nastopa kot zastopnik pri carini, se mu lahko v skladu s členom 14 podeli status „pooblaščenega gospodarskega subjekta“.
2. Zastopnik pri carini lahko deluje kot davčni zastopnik, kakor je določeno z veljavnimi predpisi o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju „DDV“, in trošarinah.
Oddelek 3
Pooblaščeni gospodarski subjekt
Člen 14
Zahtevek in dovoljenje
1. Oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti, ki izpolnjuje pogoje iz členov 15 in 16, lahko vloži zahtevek za status pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Carinski organi, po potrebi po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi, podelijo navedeni status, ki ga redno preverjajo.
2. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta obsega dve vrsti pooblastil: pooblastilo pooblaščenega gospodarskega subjekta za „carinske poenostavitve“ in pooblastilo pooblaščenega gospodarskega subjekta za „varnost in varovanje“.
Pri prvem pooblastilu je gospodarski subjekt upravičen do določenih poenostavitev, predvidenih v skladu s tem zakonikom ali z izvedbenimi določbami. Drugo pooblastilo pa imetniku daje olajšave v zvezi z varnostjo in varovanjem.
Pooblastili se lahko kumulirata.
3. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta ob upoštevanju členov 15 in 16 priznajo carinski organi v vseh državah članicah, ne da bi to vplivalo na carinske kontrole.
4. Carinski organi na osnovi priznanja statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta ter pod pogojem, da so izpolnjene zahteve, povezane s posebno vrsto poenostavitve, predvidene v carinski zakonodaji Skupnosti, dovolijo subjektu koristiti navedeno poenostavitev.
5. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta se lahko začasno zadrži ali odvzame v skladu s pogoji iz točke (h) člena 16.
6. Pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti carinske organe o vsem, kar se zgodi po podelitvi statusa in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino.
Člen 15
Podelitev statusa
Za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta veljajo vsaj naslednja merila:
(a) |
ustrezna evidenca o izpolnjevanju carinskih in davčnih zahtev; |
(b) |
zadovoljiv sistem vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole; |
(c) |
kadar je primerno, dokazana plačilna sposobnost; |
(d) |
v skladu z določbami člena 14(2), ko želi biti pooblaščeni gospodarski subjekt upravičen do poenostavitev, predvidenih v skladu z zakonikom ali z izvedbenimi določbami zakonika, praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezanih z opravljeno dejavnostjo, in |
(e) |
v skladu z določbami člena 14(2), ko želi biti pooblaščeni gospodarski subjekt upravičen do olajšav glede varstva in varnosti pri carinskih pregledih, po potrebi, ustrezni varstveni in varnostni standardi. |
Člen 16
Izvedbeni ukrepi
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe v zvezi:
(a) |
podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta; |
(b) |
pogostnosti preverjanja statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta; |
(c) |
podelitvi dovoljenj za uporabo poenostavitev; |
(d) |
določitvi carinskega organa, ki je pristojen za podelitev takšnega statusa in dovoljenj; |
(e) |
vrsto in obsegom olajšav, ki se lahko odobrijo za carinske kontrole v zvezi z varstvom in varnostjo; |
(f) |
posvetovanje in zagotavljanje podatkov drugim carinskim organom; |
(g) |
pogoje, pod katerimi se lahko zahteva prosilke za odobritev omeji na eno ali več držav članic; |
(h) |
pogojih, pod katerimi se status pooblaščenega gospodarskega subjekta lahko začasno odvzame ali razveljavi; |
(i) |
pogojih, pod katerimi se lahko odstopi od zahteve po sedežu v Skupnosti za posebne kategorije pooblaščenih gospodarskih subjektov, upoštevajoč zlasti mednarodne sporazume. |
Oddelek 4
Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje
Člen 17
Splošne določbe
1. Kadar oseba zahteva, da carinski organ sprejme odločbo, predloži oseba vse podatke, ki jih navedeni organ potrebuje za sprejetje odločbe.
Odločbo lahko zahteva več oseb in se jo tudi sprejme za več oseb.
2. Carinski organi sprejmejo odločbo iz odstavka 1 in o tem obvestijo vlagatelja najkasneje v dveh mesecih po datumu prejema zahtevka, razen kadar je v carinski zakonodaji določeno drugače.
Kadar carinski organi ne morejo upoštevati navedenega roka, o tem pred iztekom navedenega roka seznanijo vlagatelja ter navedejo razloge in kasnejši rok, ki je po njihovem mnenju potreben za odločitev o zahtevku.
3. Če v odločbi ali carinski zakonodaji ni drugače določeno, začne odločba veljati na dan, ko vlagatelj prejme odločbo, ali se šteje, da je vlagatelj odločbo prejel. Sprejete odločbe lahko carinski organi izvršujejo od navedenega datuma dalje, razen v primerih, predvidenih v členu 25(2).
4. Preden carinski organi sprejmejo odločbo, ki bi škodovala osebi ali osebam, na katere je naslovljena, jim carinski organi sporočijo svoje ugovore in navedejo razloge za svoje ugovore. Zadevni osebi bo dana možnost, da izrazi svoje stališče v roku, ki teče od datuma poslanih ugovorov.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev roka, navedenega v prvem pododstavku tega odstavka.
Po preteku tega roka se zadevno osebo ustrezno obvesti o odločbi, v kateri so navedeni razlogi, na katerih temelji.
Zahteva po sporočanju ugovorov pred sprejetjem odločbe, ki bo škodovala osebi, na katero je naslovljena, se uporablja tudi pri odločbah, ki jih carinski organi sprejmejo brez predhodnega zahtevka zadevne osebe, in zlasti pri obvestilu o carinskem dolgu, kakor je določeno v členu 72(3).
V odločbi je navedena pravica do pritožbe, predvidena v členu 24.
5. Brez poseganja v določbe z drugih področij, ki določajo primere ter pogoje, ko so odločbe neveljavne ali postanejo nične, lahko carinski organi, ki so izdali odločbo, to odločbo razveljavijo, spremenijo ali prekličejo, kadar ni skladna s carinsko zakonodajo ali s smernicami ali s pojasnili za njeno razlago.
Člen 18
Veljavnost odločb na celotnem območju Skupnosti
Odločbe, ki jih sprejmejo carinski organi, so veljavne na celotnem carinskem območju Skupnosti, razen če ni drugače zahtevano ali določeno.
Člen 19
Razveljavitev pozitivnih odločb
1. Carinski organi lahko odločbo, ki je pozitivna za naslovljeno osebo, razveljavijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) |
odločba je bila izdana na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov; |
(b) |
vlagatelj je vedel ali je razumno pričakovati, da bi moral vedeti, da so podatki nepravilni ali nepopolni; |
(c) |
če bi bili podatki pravilni ali popolni, bi bila odločba drugačna. |
2. Osebo, na katero je odločba naslovljena, je treba o razveljavitvi uradno obvestiti.
3. Razveljavitev začne veljati na dan, ko je začela veljati prvotna odločba, razen če ni drugače določeno.
4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, zlasti v zvezi z odločbami, naslovljenimi na več oseb.
Člen 20
Preklic in sprememba pozitivnih odločb
1. Pozitivna odločba se prekliče ali spremeni v primerih, ki niso primeri iz člena 19, kadar ni bil ali ni več izpolnjen eden ali več pogojev za izdajo odločbe.
2. Pozitivna odločba, naslovljena na več oseb, se lahko prekliče zgolj v zvezi z osebo, ki ne izpolnjuje s to odločbo naložene obveznosti, razen če v carinski zakonodaji ni drugače določeno.
3. Osebo, na katero se odločba nanaša, se o preklicu ali spremembi obvesti.
4. Preklic ali sprememba odločbe začne veljati na dan, ko je oseba, na katero je obvestilo naslovljeno, obvestilo o preklicu ali spremembi prejela ali se šteje, da ga je prejela.
Vendar lahko v izjemnih primerih carinski organi zaradi pravno utemeljenih interesov osebe, na katero je odločba naslovljena, odložijo začetek veljavnosti preklica ali spremembe.
5. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavkov 1 do 4 tega člena, zlasti v zvezi z odločbami, naslovljenimi na več oseb.
Člen 21
Posebne odločbe
1. Carinski organi na zahtevo izdajo odločbe, ki zadevajo zavezujoče tarifne informacije, v nadaljevanju „odločbe o zavezujoči tarifni informaciji (ZTI)“, ali odločbe v povezavi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga, v nadaljevanju „odločbe o zavezujoči informaciji o poreklu blaga (ZIPB)“.
Tak zahtevek se lahko zavrne, če se ne nanaša na dejansko predviden kateri koli carinski postopek.
2. Odločbe o zavezujoči tarifni informaciji (ZTI) ali odločbe o zavezujoči informaciji o poreklu blaga (ZIPB) so zavezujoče samo v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali opredelitvijo porekla blaga.
S temi odločbami so carinski organi zavezani do osebe, na katero je naslovljena odločba, samo v zvezi z blagom, za katerega so carinske formalnosti opravljene po datumu odločbe.
S temi odločbami je naslovljena oseba zavezana do carinskih organov šele z datumom, ko prejme obvestilo o odločbi, ali se šteje, da je obvestilo o odločbi prejela.
3. Odločbe ZTI ali odločbe ZIPB veljajo za obdobje treh let od datuma, navedenega v odločbi.
4. Za uporabo odločb ZTI ali ZIPB v okviru določenega carinskega postopka morajo biti osebe, na katere je navedena odločba naslovljena, sposobne dokazati:
(a) |
v primeru odločbe ZTI: da prijavljeno blago v vsakem pogledu ustreza v odločbi opisanemu blagu; |
(b) |
v primeru odločbe ZIPB: da zadevno blago in okoliščine, ki opredeljujejo pridobitev porekla, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanemu blagu in okoliščinam. |
5. Z odstopanjem od člena 17(5) in člena 19 se odločbe ZTI ali ZIPB razveljavijo, če temeljijo na nepravilnih ali nepopolnih podatkih vlagateljev.
6. Odločbe ZTI ali ZIPB se prekličejo v skladu s členom 17(5) in členom 20.
Odločb ni mogoče spremeniti.
7. Ne glede na člen 20 Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, ki določajo:
(a) |
pogoje in trenutek prenehanja veljavnosti odločb ZTI ali ZIPB; |
(b) |
pogoje in čas, ko se odločba iz točke (a) še lahko uporablja v zvezi z zavezujočimi pogodbami, ki temeljijo na odločbi in so bile sklenjene pred iztekom njene veljavnosti. |
8. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev pogojev, pod katerimi se izdajajo druge posebne odločbe.
Oddelek 5
Carinske kazni
Člen 22
Carinske kazni
1. Vsaka država članica uvede sankcije za neupoštevanje carinske zakonodaje Skupnosti. Takšne kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2. Upravne kazni so v eni od naslednjih oblik ali kombinacija obeh:
(a) |
denarne kazni, ki jo naložijo carinski organi, vključno s poravnavo, ki se uporabi namesto kazenske sankcije; |
(b) |
odvzema, zadržanja ali spremembe kakršnega koli dovoljenja, ki ga ima zadevna oseba. |
Kadar so upravne kazni kombinirane s kazenskimi sankcijami na podlagi istih dejstev, je združevanje takšnih kazni sorazmerno.
Oddelek 6
Pritožbe
Člen 23
Kazensko pravo
Členi 24, 25 in 26 se ne uporabljajo za pritožbe, vložene zaradi razveljavitve, preklica ali spremembe odločbe, ki so jo sprejeli sodni organi.
Člen 24
Pravica do pravnega sredstva
1. Vsaka oseba ima pravico do pritožbe na katero koli odločbo carinskih organov, ki jo neposredno in osebno zadeva.
Pravico do pritožbe ima tudi katera koli oseba, ki je pri carinskih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe na ta zahtevek ni prejela v roku iz člena 17(2).
2. Pravica do pritožbe se lahko izvaja na dveh stopnjah:
(a) |
najprej pred carinskimi ali drugimi organi, ki so lahko sodni organi ali enakovredni specializirani organ, ki ga države članice določijo za ta namen; |
(b) |
nato pred višjim neodvisnim organom, ki je lahko sodni organ ali enakovredni specializirani organ v skladu s predpisi, ki veljajo v državah članicah. |
3. Pritožbo je treba vložiti v elektronski ali pisni obliki v državi članici, v kateri je bila odločba sprejeta ali je bil vložen zahtevek zanjo.
Člen 25
Začasno zadržanje izvrševanja
1. Vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi v celoti ali delno zadržijo izvršitev izpodbijane odločbe, če se osebi, ki je vložila pritožbo, lahko povzroči nepopravljivo škodo.
Carinski organi lahko v celoti ali delno zadržijo izvršitev izpodbijane odločbe, če utemeljeno dvomijo o skladnosti izpodbijane odločbe s carinsko zakonodajo.
3. Če z izpodbijano odločbo nastanejo uvozne ali izvozne dajatve, ki jih je treba poravnati, je zadržanje navedene odločbe pogojeno s predložitvijo zavarovanja, razen če bi tako zavarovanje dolžniku lahko povzročilo hujše gospodarske in socialne težave.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje prvega pododstavka tega odstavka.
Člen 26
Odločitev o pritožbi
Člen 17 se uporablja za odločitve carinskih organov o pritožbah.
Države članice zagotovijo, da postopki pritožbe omogočajo hiter popravek odločitev, ki jih sprejmejo carinski organi.
Oddelek 7
Kontrola blaga
Člen 27
Carinske kontrole
1. Carinski organi lahko opravljajo vse kontrole, ki jih štejejo za potrebne, da bi zagotovili pravilno izvajanje carinske in druge zakonodaje, ki ureja vnos, iznos, tranzit, prenos in posebno uporabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in drugimi ozemlji, ter prisotnost neskupnostnega blaga.
Navedene kontrole, v nadaljevanju „carinske kontrole“, lahko vključujejo pregledovanje blaga, preverjanje podatkov iz deklaracije in obstoja ter pristnosti elektronskih ali pisnih dokumentov, pregledovanje računov podjetij in drugih evidenc, pregledovanje prevoznih sredstev, pregledovanje prtljage ter drugega blaga, ki ga potniki nosijo s seboj ali na sebi.
Carinske kontrole se lahko opravljajo zunaj carinskega območja Skupnosti, kadar to predvideva mednarodni sporazum.
2. Carinske kontrole, vključno z naključnimi pregledi , temeljijo na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih ukrepov za oceno tveganja na podlagi meril, oblikovanih na nacionalni ravni in ravni Skupnosti in, kadar so na razpolago, na mednarodni ravni.
Države članice v sodelovanju s Komisijo razvijejo, vzdržujejo in začnejo uporabljati elektronski sistem za izvajanje analize tveganja najkasneje do 30. junija 2009.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, ki določajo:
(a) |
pravila o skupnem okviru za analizo tveganja; |
(b) |
pravila o vzpostavitvi skupnih meril in prednostnih kontrolnih območjih; |
(c) |
pravila, ki urejajo izmenjavo podatkov o tveganju in o analizi tveganja med carinskimi upravami. |
Člen 28
Sodelovanje med organi
1. Kadar kontrolo, ki se nanaša na isto blago in ki ni carinska kontrola, izvajajo pristojni organi, ki niso carinski organi, se takšne kontrole izvajajo v tesnem sodelovanju s carinskimi organi, istočasno in na istem mestu, kadar koli je to mogoče (vse na enem mestu).
2. V okviru kontrol iz tega oddelka lahko carinski in drugi pristojni organi podatke, prejete v zvezi z vnosom, iznosom, tranzitom, prenosom in posebno uporabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in drugimi ozemlji, ter s prisotnostjo neskupnostnega blaga, izmenjujejo med seboj, s carinskimi organi drugih držav članic in s Komisijo, kadar je to potrebno zaradi zmanjševanja tveganja.
Člen 29
Preverjanje po prepustitvi blaga
Carinski organi lahko po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovinske posle z navedenim blagom, da se prepričajo o pravilnosti navedb v skupni ali carinski deklaraciji.
Takšna preverjanja se lahko izvajajo v poslovnih prostorih deklaranta ali njegovega zastopnika, katerih koli drugih oseb, ki so poslovno neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah ter katerih koli drugih oseb, ki imajo zaradi poslovnih razlogov navedene dokumente in podatke. Navedeni organi lahko tudi pregledajo blago, če ga je še mogoče predložiti.
Člen 30
Izjeme
1. Carinske kontrole ali formalnosti se ne opravljajo za:
(a) |
ročno in oddano prtljago oseb, ki so na letu znotraj Skupnosti; |
(b) |
prtljago oseb, ki potujejo po morju znotraj Skupnosti; |
2. Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v:
(a) |
varstvene in varnostne kontrole, ki jih na prtljagi opravljajo organi držav članic, luške ali letališke službe ali prevozniki; |
(b) |
preglede, povezane s prepovedmi ali omejitvami, ki jih določijo države članice, pod pogojem, da so te prepovedi in omejitve skladne s Pogodbo. |
Oddelek 8
Hramba dokumentov in drugih podatkov; pristojbine in stroški
Člen 31
Hramba dokumentov in drugih podatkov
1. Zadevna oseba ne glede na uporabljeni nosilec podatkov hrani dokumente in podatke iz člena 9(1) zaradi kontrole s strani carinskih organov do roka, ki je določen v veljavnih predpisih, in najmanj tri koledarska leta.
V primeru blaga, sproščenega v prosti promet v drugih okoliščinah, kot so navedene v tretjem pododstavku, ali blaga, prijavljenega za izvoz, navedeno obdobje teče od konca leta, v katerem se prejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet ali izvoz.
V primeru blaga, sproščenega v prosti promet dajatev prosto ali po znižani uvozni dajatvi zaradi njegove posebne uporabe, navedeno obdobje teče od konca leta, v katerem je zanj prenehal veljati carinski nadzor.
V primeru blaga, danega v drug carinski postopek, navedeno obdobje teče od konca leta, v katerem se je končal zadevni carinski postopek.
2. Kadar carinski organi pri izvajanju carinske kontrole v zvezi s carinskim dolgom ugotovijo, da je treba ustrezno vknjižbo popraviti in je bila zadevna oseba o tem obveščena, se dokumenti hranijo še tri leta po časovnem roku iz odstavka 1 tega člena, kar pa ne posega v določbe člena 73(4).
Kadar je bila vložena pritožba, se morajo dokumenti hraniti, dokler postopek ni končan.
Člen 32
Pristojbine in stroški
1. Carinski organi ne zaračunavajo pristojbin za izvajanje carinskih kontrol .
Vendar lahko carinski organi zaračunajo pristojbine ali zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve ali katere koli druge uporabe carinskih predpisov .
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje drugega pododstavka odstavka 1, zlasti glede:
(a) |
prisotnosti carinskega osebja, kadar je to zahtevano drugje kot v prostorih carine; |
(b) |
analize ali izvedenskih poročil o blagu ter poštnih pristojbin za vračilo blaga vlagatelju, zlasti v zvezi z odločbami, podanimi v skladu s členom 21, ali predložitvijo podatkov v skladu s členom 8(1); |
(c) |
pregleda ali vzorčenja blaga za namene preverjanja ali uničenje blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja; |
(d) |
izjemne kontrolne ukrepe, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja. |
POGLAVJE 3
PRETVORBA VALUTE, ROKI IN POENOSTAVITEV
Člen 33
Pretvorba valute
1. Kadar je potrebna pretvorba valute zaradi enega od naslednjih razlogov, se uporablja menjalni tečaj, ki so ga pristojni organi objavili ali je dostopen na spletnih straneh:
(a) |
ker so elementi, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti blaga, izraženi v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri se določa carinska vrednost; |
(b) |
ker je v nacionalnih valutah vrednost eura potrebna za namene določanja tarifne uvrstitve blaga, mejnih vrednosti in zneska uvoznih ali izvoznih dajatev. |
Menjalni tečaj čimbolj učinkovito odraža trenutno vrednost pretvorjene valute v valuti države članice.
2. Kadar je pretvorba valute potrebna zaradi drugih razlogov razen tistih iz odstavka 1, se vrednost eura v nacionalnih valutah, ki se uporabi v okviru carinske zakonodaje, določi enkrat letno.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavkov 1 in 2 tega člena.
Člen 34
Roki
1. Kadar carinska zakonodaja določa obdobje, datum ali rok, se takšno obdobje podaljša in takšen datum ali rok odloži samo, če je v zadevnih predpisih za to izrecna določba.
2. Predpisi, ki se uporabljajo za obdobja, datume in roke, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (14) se uporabljajo za roke, določene v carinski zakonodaji, razen kadar se uporabljajo druge posebne določbe.
Člen 35
Poenostavitev
1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev primerov in pogojev, ko se lahko ta zakonik poenostavljeno uporabi.
2. Poenostavljeni postopki, ki jih je treba opredeliti v skladu s postopkom iz člena 196(2a), se uporabljajo za blago Skupnosti, ki se prevaža med nacionalnim ozemljem v skladu s členom 3(3) Direktive 77/388/EGS, ter drugim delom carinskega območja Skupnosti.
3. Država članica lahko, pod pogojem, da Komisija odobri (v skladu s postopkom iz člena 196(2a)), uporablja poenostavljene postopke za blago Skupnosti iz odstavka 2, ki se prevaža izključno na njenem ozemlju ter se dve ali več držav članic med seboj dogovorijo o uporabi poenostavljenih postopkov za blago, ki potuje med njimi.
NASLOV II
ELEMENTI, NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, TER DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO MENJAVO
POGLAVJE 1
SKUPNA CARINSKA TARIFA IN TARIFNA UVRSTITEV BLAGA
Člen 36
Skupna carinska tarifa
1. Uvozne in izvozne dajatve temeljijo na skupni carinski tarifi.
Ostali ukrepi, predpisani v določbah Skupnosti za posebna področja v zvezi z blagovno menjavo, se, kadar je primerno, uporabljajo glede na tarifno uvrstitev navedenega blaga.
2. Skupna carinska tarifa obsega:
(a) |
kombinirano nomenklaturo blaga, kakor je določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (15); |
(b) |
druge nomenklature, ki v celoti ali delno temeljijo na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjujejo in so uvedene z določbami Skupnosti, ki urejajo posebna področja zaradi izvajanja tarifnih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo; |
(c) |
konvencionalne ali običajne avtonomne uvozne dajatve, ki se uporabljajo za blago, zajeto s kombinirano nomenklaturo; |
(d) |
preferencialne tarifne ukrepe iz sporazumov, ki jih je Skupnost sklenila z nekaterimi državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti ali s skupinami takšnih držav ali ozemelj; |
(e) |
preferencialne tarifne ukrepe, ki jih je Skupnost enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Skupnosti ali skupin takšnih držav ali ozemelj; |
(f) |
avtonomne ukrepe, ki predvidevajo zmanjšanje ali izjemo od uvoznih dajatev za določeno blago; |
(g) |
ugodnejšo tarifno obravnavo, določeno za nekatero blago zaradi njegove narave ali posebne uporabe, v okviru ukrepov iz točk (c) do (f) ali (h); |
(h) |
druge tarifne ukrepe, ki jih predvideva kmetijska ali trgovinska ali druga zakonodaja Skupnosti. |
3. Kadar zadevno blago izpolnjuje pogoje iz točk (d) do (g) odstavka 2, se na zahtevo deklaranta uporabljajo ukrepi iz navedenih določb namesto ukrepov iz točke (c) navedenega odstavka. Takšna uporaba je možna za nazaj, pod pogojem, da so upoštevani roki in pogoji, določeni z ustreznim ukrepom ali v tem zakoniku.
4. Kadar je uporaba ukrepov iz točk (d) do (g) odstavka 2 ali izjema od ukrepov iz točke (h) odstavka omejena na določeno količino uvoza ali izvoza, takšna uporaba ali izjema v primeru tarifnih kvot preneha veljati, takoj ko je dosežena predpisana uvozna ali izvozna količina.
V primeru tarifnih plafonov takšna uporaba preneha veljati zaradi pravnega akta Skupnosti.
Člen 37
Tarifna uvrstitev blaga
Za uporabo skupne carinske tarife se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od tarifnih podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature, v katero se navedeno blago uvrsti.
Za uporabo netarifnih ukrepov se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od tarifnih podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature ali katere koli druge nomenklature, uvedene z določbami Skupnosti in ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjuje, v katero se navedeno blago uvrsti.
Tarifna podštevilka ali dodatna razčlenitev, določena v skladu s prvim in drugim odstavkom, se uporablja pri ukrepih, ki pripadajo navedeni podštevilki.
POGLAVJE 2
POREKLO BLAGA
Oddelek 1
Nepreferencialno poreklo
Člen 38
Področje uporabe
Členi 39, 40 in 41 določajo pravila za opredelitev nepreferencialnega porekla blaga za namene uporabe:
(a) |
skupne carinske tarife, razen ukrepov iz točk (d) in (e) člena 36(2); |
(b) |
ukrepov, ki niso tarifni ukrepi, določenih s posebnimi določbami Skupnosti, ki urejajo posebna področja blagovne menjave; |
(c) |
drugih skupnostnih ukrepov, ki so povezani s poreklom blaga. |
Člen 39
Pridobitev porekla
1. Blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju, se šteje, da ima poreklo v navedeni državi ali ozemlju.
2. Blago, proizvodnja katerega je vključevala več kot eno državo ali ozemlje, se šteje, da ima poreklo v državi ali na ozemlju, v kateri je bilo nazadnje bistveno predelano.
Člen 40
Dokazilo o poreklu
1. Kadar je v carinski deklaraciji v skladu s carinsko zakonodajo navedeno poreklo, lahko carinski organi zahtevajo, da deklarant dokaže poreklo blaga.
2. Kadar je treba predložiti dokazilo o poreklu blaga na podlagi carinske zakonodaje ali druge zakonodaje Skupnosti, ki ureja posebna področja, lahko carinski organi v primeru utemeljenega dvoma zahtevajo predložitev vseh dodatnih dokazil za zagotovitev, da navedeno poreklo resnično ustreza predpisom, določenim v ustrezni zakonodaji Skupnosti.
3. Dokument, ki dokazuje poreklo, se lahko izda v Skupnosti, kadar tako zahtevajo potrebe trgovine.
Člen 41
Izvedbeni ukrepi
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje členov 39 in 40.
Oddelek 2
Preferencialno poreklo
Člen 42
Preferencialno poreklo blaga
1. Da je blago upravičeno do ukrepov iz točk (d) ali (e) člena 36(2) ali do netarifnih preferencialnih ukrepov, mora biti blago v skladu s pravili o preferencialnem poreklu iz odstavkov 2, 3 in 4 navedenega člena.
2. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, zajetih v sporazumih, ki jih je Skupnost sklenila z nekaterimi državami in ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti ali s skupinami takšnih držav ali ozemelj, se pravila o preferencailnem poreklu določijo z navedenimi sporazumi.
3. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je Skupnost enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Skupnosti ali skupin takšnih držav ali ozemelj, razen tistih iz odstavka 5, Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev pravil o preferencialnem poreklu.
4. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki veljajo za trgovino med carinskem območjem Skupnosti ter Ceuto in Melillo in so zajeta v Protokolu št. 2 k Aktu o pristopu Španije in Portugalske, Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev pravil o preferencialnem poreklu.
5. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, zajetih v preferencialnih sporazumih v korist čezmorskih držav in ozemelj, povezanih s Skupnostjo, se pravila o preferencialnih ukrepih sprejmejo v skladu s členom 187 Pogodbe.
6. Ko se pogaja v imenu Skupnosti o sporazumih iz odstavka 2 tega člena ali predloži predlog za opredelitev, z uredbo, sprejeto v skladu s členom 251 ali členom 187 Pogodbe, pravil iz odstavkov 3, 4 in 5, Komisija še zlasti upošteva:
(a) |
obveznosti in odgovornosti, sprejete v povezavi z mednarodnimi sporazumi; |
(b) |
potrebo po opredelitvi meril, ki zadevajo izvorno naravo proizvodov, in ki so prilagojena značilnostim vsakega proizvoda ter ob zagotovilu, da je ekonomska korist preferencialnih ukrepov dejansko namenjena državam, ozemljem ali skupinam držav ali ozemelj, zaradi katerih se je dogovorilo o teh ukrepih ali so bili ti ukrepi sprejeti; |
(c) |
raven razvoja in stopnjo industrializacije države, ozemelj ali skupine držav ali ozemelj, zaradi katerih se je dogovorilo o preferencialnih ukrepih ali so ti bili sprejeti; |
(d) |
cilje regionalne integracije, ki so osnova nekaterih zadevnih preferencialnih režimov, z določanjem primernih kumulativnih pravil; |
(e) |
potrebo po opredelitvi pravil, ki so lahko razumljiva in se preprosto izvajajo, da bi operaterji držav, ozemelj ali skupin držav ali ozemelj, za katere so bili preferencialni ukrepi dogovorjeni ali sprejeti, lahko dejansko uporabljali ta preferencialna pravila, in ki morajo biti v skladu s ciljem olajševanja trgovanja. |
Komisija predvidi primerne ukrepe nadzora, ki omogočajo preprečevanje ali kaznovanje zlorabe ali neuporabe preferencialnih ukrepov.
7. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje pravil iz odstavkov 2 do 5 tega člena.
POGLAVJE 3
CARINSKA VREDNOST BLAGA
Člen 43
Področje uporabe
Carinska vrednost blaga za namene uporabe skupne carinske tarife in netarifnih ukrepov, določenih s predpisi Skupnosti, ki urejajo posebna področja, povezana z blagovno menjavo, se določi v skladu s členi 44 do 47.
Člen 44
Transakcijska vrednost
1. Carinska vrednost uvoženega blaga je cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Skupnosti dejansko plačana ali jo je treba plačati in je po potrebi prilagojena v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavkom 4, v nadaljevanju „transakcijska vrednost“.
Dejansko plačana ali plačljiva cena je celoten znesek, ki ga kupec plača ali mora plačati prodajalcu ali v prodajalčevo korist za uvoženo blago in vključuje vsa plačila, ki jih kot pogoj za prodajo uvoženega blaga plača ali mora plačati kupec prodajalcu ali kupec tretji osebi zaradi izpolnitve prodajalčeve obveznosti. Plačila ni treba nujno opraviti z gotovino. Lahko se opravi tudi z akreditivi ali s prenosnimi vrednostnimi papirji, in sicer neposredno ali posredno.
2. Transakcijska vrednost se uporabi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
pri prepustitvi ali uporabi blaga za kupca ni omejitve, razen:
|
(b) |
za prodajo ali ceno ne velja neki pogoj ali dajatev, katere vrednost se ne more določiti v zvezi z blagom, ki se vrednoti; |
(c) |
noben del izkupička od katere koli naknadne ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe blaga s strani kupca ne pripada neposredno ali posredno prodajalcu, razen če se lahko v skladu s sprejetimi ukrepi iz odstavka 4 opravi ustrezna prilagoditev; |
(d) |
kupec in prodajalec nista povezana ali pa je, kadar sta povezana, transakcijska vrednost v okviru odstavka 3 sprejemljiva za carinske namene. |
3. Za namene izvajanja točke (d) odstavka 2 samo dejstvo, da sta kupec in prodajalec povezana, še ne predstavlja zadostnega razloga, da bi se transakcijska vrednost štela za nesprejemljivo. Po potrebi se preverijo okoliščine, ki spremljajo prodajo, in se sprejme transakcijska vrednost, če povezanost ni vplivala na ceno.
Če imajo carinski organi na podlagi informacij, ki jih je predložil deklarant ali so jih pridobili iz drugih virov, razlog za domnevo, da je povezanost vplivala na ceno, deklaranta obvestijo o svojih razlogih in mu dajo primerno možnost za odgovor.
4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za opredelitev elementov, ki jih je pri določanju carinske vrednosti treba dodati dejansko plačani ali plačljivi ceni ali jih je mogoče odšteti.
Člen 45
Sekundarne metode carinskega vrednotenja
1. Kadar carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo člena 44, je treba po vrstnem redu uporabiti točke (a) do (d) odstavka 2 tega člena vse do prve točke, po kateri se lahko določi carinsko vrednost.
Vrstni red uporabe točk (c) in (d) se lahko na prošnjo deklaranta zamenja.
2. Carinska vrednost v skladu z odstavkom 1 je:
(a) |
transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti in izvoženo ob istem ali približno ob istem času kot vrednoteno blago; |
(b) |
transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti in izvoženo ob istem ali približno ob istem času kot vrednoteno blago; |
(c) |
vrednost na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini proda na carinskem območju Skupnosti osebam, ki niso povezane s prodajalci; |
(d) |
izračunana vrednost, ki je enaka vsoti:
|
3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe o določitvi dodatnih pogojev in pravil za uporabo odstavka 2 tega člena.
Člen 46
Nadomestna metoda
Kadar carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo člena 44 ali 45, se ta določi na podlagi podatkov, razpoložljivih na carinskem območju Skupnosti, in z uporabo ustreznih metod, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami:
(a) |
sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini; |
(b) |
člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini; |
(c) |
tega poglavja. |
Vendar pa se za določitev carinske vrednosti iz prvega odstavka ne sme uporabiti nič od naslednjega:
(a) |
prodajne cene, ki jo ima na carinskem območju Skupnosti blago, izdelano na navedenem območju; |
(b) |
sistema, po katerem se za carinske namene upošteva višja od dveh možnih vrednosti; |
(c) |
cene blaga na notranjem trgu države izvoza; |
(d) |
proizvodnih stroškov, ki niso izračunane vrednosti, določene za enako ali podobno blago v skladu s točko (d) člena 45(2); |
(e) |
cen za izvoz v državo, ki ni del carinskega območja Skupnosti; |
(f) |
najnižjih carinskih vrednostih; |
(g) |
samovoljnih ali fiktivnih vrednosti. |
Člen 47
Izvedbeni ukrepi
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev predpisov o izračunu carinske vrednosti v posebnih primerih in v zvezi z blagom, za katero po uporabi posebnega postopka nastane carinski dolg.
NASLOV III
CARINSKI DOLG IN ZAVAROVANJE
POGLAVJE 1
NASTANEK CARINSKEGA DOLGA
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 48
Carinski dolg
Uvozna ali izvozna carina se plača v zvezi z določenim blagom v okviru skupne carinske tarife, znesek, ki se plača, pa je carinski dolg.
Oddelek 2
Uvozni carinski dolg
Člen 49
Sprostitev v prosti promet, začasni uvoz
1. Uvozni carinski dolg nastane, ko se neskupnostno blago da v enega od naslednjih postopkov:
(a) |
sprostitev v prosti promet; |
(b) |
začasni uvoz z delno oprostitvijo uvoznih dajatev. |
2. Carinski dolg nastane ob prejemu carinske deklaracije.
3. Deklarant je dolžnik. Pri posrednem zastopanju je dolžnik tudi oseba, v imenu katere je carinska deklaracija izpolnjena.
Kadar je carinska deklaracija v zvezi z enim od postopkov iz odstavka 1 izpolnjena na podlagi podatkov, zaradi katerih se ne poberejo vse uvozne dajatve ali del njih, je dolžnik tudi oseba, ki je predložila zahtevane podatke za deklaracijo, če je vedela ali je razumno pričakovati, da bi morala vedeti, da so takšni podatki lažni.
Člen 50
Posebne določbe v zvezi z blagom brez porekla
1. Kadar prepoved povračila ali izjem od uvoznih dajatev velja za blago brez porekla, ki se uporablja za proizvodnjo izdelkov, za katere je dokazilo o poreklu izdano ali sestavljeno v okviru preferencialne ureditve med Skupnostjo in nekaterimi državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti ali skupinami takšnih držav ali ozemelj, uvozni carinski dolg v zvezi s temi izdelki nastane bodisi:
(a) |
s prejemom obvestila o ponovnem izvozu zadevnih izdelkov, pridobljenih v okviru postopka aktivnega oplemenitenja; bodisi |
(b) |
s prejemom deklaracije za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja pri predhodnem izvozu zadevnih oplemenitenih izdelkov. |
2. Kadar carinski dolg nastane na podlagi točke (a) odstavka 1, se znesek uvoznih dajatev določi po enakih pogojih kot pri carinskem dolgu, ki nastane istega dne s prejemom deklaracije za sprostitev v prosti promet blaga brez porekla, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnih izdelkov, zaradi končanja postopka aktivnega oplemenitenja.
3. Uporabi se člen 49 (2) in (3). Vendar je pri neskupnostnem blagu iz člena 188 dolžnik oseba, ki vloži obvestilo ob ponovnem izvozu, pri posrednem zastopanju pa oseba, v imenu katere se obvestilo vloži.
Člen 51
Carinski dolg, ki nastane zaradi neusklajenosti
1. Razen v primerih iz členov 40 in 50 uvozni carinski dolg nastane zaradi neusklajenosti bodisi:
(a) |
z eno od obveznosti, določenih s carinsko zakonodajo za vnos neskupnostnega blaga na carinsko območje Skupnosti ali za gibanje, predelavo, hrambo, uporabo ali prepustitev blaga na navedenem območju; bodisi |
(b) |
s pogojem, ki ureja dajanje neskupnostnega blaga v carinski postopek ali odobritev izjeme od dajatev ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi posebne uporabe blaga. |
2. Čas nastanka carinskega dolga je:
(a) |
trenutek, ko ni izpolnjena ali se ne izpolnjuje obveznost, katere neizpolnjevanje povzroči carinski dolg; |
(b) |
trenutek, ko je blago dano v carinski postopek ali prijavljeno za ta namen, kadar se naknadno ugotovi, da ni bil izpolnjen pogoj, ki ureja dajanje blaga v navedeni postopek ali odobritev izjeme od dajatev ali znižanje uvozne dajatve zaradi posebne uporabe blaga. |
3. V primerih iz točke (a) odstavka 1 je dolžnik:
(a) |
vsaka oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne obveznosti; |
(b) |
vsaka oseba, ki se je zavedala ali je razumno pričakovati, da bi se morala zavedati, da obveznost po carinski zakonodaji ni bila izpolnjena, in ki je delovala v imenu osebe, zavezane izpolnitvi obveznosti, ali ki je sodelovala pri dejanju, zaradi katerega obveznost ni bila izpolnjena; |
(c) |
vsaka oseba, ki je pridobila ali je imela zadevno blago in ki se je v času pridobitve ali prejema blaga zavedala ali je razumno pričakovati, da bi se morala zavedati, da obveznost po carinski zakonodaji ni bila izpolnjena. |
V primerih iz točke (b) odstavka 1 je dolžnik oseba, ki mora izpolnjevati pogoje, ki urejajo dajanje blaga v carinski postopek ali prijavo zadevnega blaga za navedeni postopek ali odobritev izjem od dajatev ali znižane dajatve zaradi posebne uporabe blaga.
Kadar se izpolni carinska deklaracija v zvezi z enim od postopkov iz odstavka 1 ali kadar se carinskim organom dajo kakršni koli podatki, ki jih carinska zakonodaja zahteva v zvezi s pogoji, ki urejajo dajanje blaga v carinski postopek, zaradi katerih se ne poberejo vse ali del uvoznih dajatev, je oseba, ki je dala podatke, potrebne za izpolnjevanje deklaracije, in ki je vedela ali je razumno pričakovati, da bi morala vedeti, da so ti podatki lažni, tudi dolžnik.
Člen 52
Odbitek že plačanih dajatev
1. Kadar v skladu s členom 51(1) carinski dolg nastane v zvezi z blagom, ki se sprosti v prosti promet po znižani uvozni dajatvi zaradi njegove posebne uporabe, se znesek, ki je bil plačan ob sprostitvi blaga v prosti promet, odšteje od zneska carinskega dolga.
Prvi pododstavek se smiselno uporablja, kadar carinski dolg nastane v zvezi z ostanki in odpadki, nastalimi pri uničenju takšnega blaga.
2. Kadar v skladu s členom 51(1) carinski dolg nastane v zvezi z blagom, ki je dano v začasni uvoz z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, se znesek, plačan v okviru delne oprostitve, odšteje od zneska carinskega dolga.
Oddelek 3
Izvozni carinski dolg
Člen 53
Izvozna deklaracija
1. Izvozni carinski dolg nastane, ko se blago, zavezano izvoznim dajatvam, da v izvozni postopek.
2. Carinski dolg nastane ob prejemu carinske deklaracije.
3. Deklarant je dolžnik. Pri posrednem zastopanju je dolžnik tudi oseba, v imenu katere je deklaracija izpolnjena.
Kadar je carinska deklaracija izpolnjena na podlagi podatkov, zaradi katerih se ne poberejo vse ali del izvoznih dajatev, je dolžnik tudi oseba, ki je dala podatke, potrebne za izpolnjevanje deklaracije, in ki je vedela ali je razumno pričakovati, da bi morala vedeti, da so takšni podatki lažni.
Člen 54
Carinski dolg, ki nastane zaradi neusklajenosti
1. Razen v primerih iz člena 53 in če je blago zavezano izvoznim dajatvam, izvozni carinski dolg nastane zaradi neusklajenosti:
(a) |
z eno od obveznosti, določenih s carinsko zakonodajo za iznos, gibanje ali prepustitev blaga; |
(b) |
s pogoji, pod katerimi je blago smelo zapustiti carinsko območje Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo izvoznih dajatev. |
2. Čas nastanka carinskega dolga je:
(a) |
trenutek, ko blago v resnici zapusti carinsko območje Skupnosti brez carinske deklaracije; |
(b) |
trenutek, ko blago prispe na namembni kraj, ki ni tisti, zaradi katerega je blago smelo zapustiti carinsko območje Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo izvoznih dajatev; |
(c) |
če carinski organi ne morejo določiti trenutka iz točke (b), trenutek, ko se izteče rok, določen za predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev, pod katerimi je blago upravičeno do takšne oprostitive. |
3. Kadar blago, zavezano izvoznim dajatvam, zapusti carinsko območje Skupnosti brez carinske deklaracije, je dolžnik:
(a) |
vsaka oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne obveznosti; |
(b) |
vsaka oseba, ki je sodelovala pri dejanju, zaradi katerega obveznost ni bila izpolnjena, in ki se je zavedala ali je razumno pričakovati, da bi se morala zavedala, da carinska deklaracija ni bila vložena, čeprav bi morala biti. |
4. Kadar carinski dolg nastane zaradi neizpolnjevanja pogojev, pod katerimi je blago smelo zapustiti carinsko območje Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo izvoznih dajatev, je dolžnik:
(a) |
deklarant; |
(b) |
pri posrednem zastopanju oseba, v imenu katere je carinska deklaracija izpolnjena. |
Oddelek 4
Določbe, ki so skupne za uvozni in izvozni carinski dolg
Člen 55
Prepovedi in omejitve
Uvozni ali izvozni carinski dolg nastane, tudi če zadeva blago, za katerega veljajo ukrepi prepovedi ali omejitve vsakega uvoza ali izvoza.
Carinski dolg pa ne nastane, kadar se na carinsko območje Skupnosti nezakonito vnesejo ponarejen denar ali prepovedane droge, ki ne vstopijo v gospodarski krogotok, ki je zaradi njihove rabe v medicinske ali znanstvene namene pod strogim nadzorom pristojnih organov.
Vendar se za namene kazni, ki veljajo za carinske prekrške, šteje, da je carinski dolg nastal, kadar so po zakonodaji države članice carinske dajatve ali obstoj carinskega dolga podlaga za določitev kazni.
Člen 56
Več dolžnikov
Kadar je več oseb zavezanih plačilu enega carinskega dolga, je vsaka zavezana za celoten znesek dolga.
Prednost pa ima izterjava carinskega dolga od uvoznika ali registriranega izvoznika.
Kadar ena ali več navedenih oseb namerno krši carinsko zakonodajo, ima prednost izterjava carinskega dolga od navedenih oseb.
Člen 57
Splošna pravila za izračun zneska dajatev
1. Znesek uvoznih ali izvoznih dajatev se določi na podlagi tistih pravil za izračun dajatev, ki so se za zadevno blago uporabila v trenutku, ko je v zvezi z njim nastal carinski dolg.
2. Kadar ni mogoče natančno določiti čas nastanka carinskega dolga, se za navedeni čas šteje trenutek, ko carinski organi ugotovijo, da je blago v položaju, v katerem je nastal carinski dolg.
Kadar pa carinski organi na podlagi razpoložljivih podatkov lahko določijo, da je carinski dolg nastal pred navedeno ugotovitvijo, se šteje, da je carinski dolg nastal v trenutku, v katerem se takšen položaj lahko najprej določi.
3. Kadar carinska zakonodaja predvidi ugodnejšo tarifno obravnavo za blago, opustitev ali popolne ali delne izjeme od uvoznih in izvoznih dajatev, v skladu s točkami (d) do (g) člena 36(2), členov 136 do 140, 177 in 180 do 183, se takšna ugodnejša tarifna obravnava, opustitev ali izjema uporablja tudi, kadar carinski dolg nastane v skladu s členoma 51 ali 54, pod pogojem, da ravnanje zadevne osebe ne vključuje goljufivih dejanj.
Člen 58
Posebna pravila za izračun zneska dajatev
1. Kadar stroški za hrambo ali običajno ravnanje v zvezi z blagom v carinskem postopku nastanejo znotraj carinskega območja Skupnosti, se takšni stroški ali povečanje vrednosti ne upoštevajo pri izračunu zneska uvozne dajatve, kadar deklarant predloži zadovoljivo dokazilo za te stroške.
Vendar se pri izračunu zneska uvoznih dajatev upoštevajo carinska vrednost, značaj in poreklo neskupnostnega blaga, uporabljenega v operacijah.
2. Kadar se tarifna uvrstitev blaga, ki je dano v carinski postopek, spremeni zaradi običajnega ravnanja znotraj carinskega območja Skupnosti, se za blago v postopku na zahtevo deklaranta uporabi prvotna tarifna uvrstitev.
3. Kadar carinski dolg nastane za oplemenitene izdelke iz postopka aktivnega oplemenitenja, se na zahtevo deklaranta znesek takšnega dolga določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, narave in porekla blaga v okviru postopka aktivnega oplemenitenja v trenutku prejema deklaracije, ki se nanašajo na to blago.
Člen 59
Izvedbeni ukrepi
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, ki določajo:
(a) |
predpise za izračun zneska uvoznih ali izvoznih dajatev, ki se uporabljajo za blago; |
(b) |
nadaljnjih posebnih pravil za posebne postopke; |
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo odstopanj od členov 57 in 58.
Člen 60
Kraj nastanka carinskega dolga
1. Carinski dolg nastane na kraju, kjer se carinska deklaracija iz členov 49 in 53 vloži ali kjer se na podlagi člena 128(3) šteje, da se je vložila.
V vseh drugih primerih je kraj nastanka carinskega dolga kraj, kjer nastane položaj, iz katerega carinski dolg izhaja.
Če navedenega kraja ni mogoče določiti, nastane carinski dolg na kraju, kjer carinski organi ugotovijo, da je blago v položaju, v katerem nastane carinski dolg.
2. Če je bilo blago dano v carinski postopek, ki ni zaključen, in kraja na podlagi drugega ali tretjega pododstavka odstavka 1 ni mogoče določiti v določenem roku, nastane carinski dolg na kraju, kjer je bilo blago bodisi dano v zadevni postopek bodisi je bilo v okviru navedenega postopka vneseno na carinsko območje Skupnosti.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev roka, navedenega v prvem pododstavku tega odstavka.
3. Kadar lahko carinski organi na podlagi razpoložljivih podatkov določijo, da je carinski dolg lahko nastal na več krajih, se šteje, da je carinski dolg nastal na kraju, kjer je najprej nastal.
4. Če carinski organ določi, da je carinski dolg nastal na podlagi točke (a) člena 51(1) v drugi državi članici, in je znesek dolga manjši od 100 000evrov, se šteje, da je dolg nastal v državi članici, kjer je bilo to ugotovljeno.
POGLAVJE 2
ZAVAROVANJE MOREBITNEGA ALI OBSTOJEČEGA CARINSKEGA DOLGA
Člen 61
Splošne določbe
1. To poglavje se uporablja za zavarovanja carinskih dolgov, ki so že nastali, in tistih, ki lahko nastanejo, razen če ni drugače določeno.
2. Carinski organi lahko zahtevajo, da dolžnik predloži zavarovanje ter tako zagotovi plačilo carinskega dolga in drugih dajatev, zlasti DDV in trošarine, kakor določajo veljavni predpisi glede DDV in trošarin.
3. Kadar carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja, ga zahtevajo od dolžnika ali osebe, ki lahko postane odgovorna za navedeni dolg.
4. V zvezi z določenim blagom ali določeno deklaracijo zahtevajo carinski organi predložitev samo enega zavarovanja.
Zavarovanje, predloženo za določeno deklaracijo, velja za carinski dolg v zvezi z vsem blagom, ki je zajeto ali se prepusti z navedeno deklaracijo, ne glede na to, ali je navedena deklaracija pravilna ali ne.
5. Carinski organi dovolijo, da zavarovanje predloži oseba, ki ni oseba, od katere se zavarovanje zahteva.
6. Na zahtevo osebe iz odstavkov 3 ali 5 tega člena lahko carinski organi v skladu s členom 67(1) in (2) dovolijo predložitev skupnega zavarovanja za kritje carinskega dolga v zvezi z dvema ali več operacijami, deklaracijami ali carinskimi postopki.
7. Od držav, regionalnih ali lokalnih oblasti ali drugih teles v pristojnosti javnega prava se ne zahteva zavarovanje v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo kot javni organi.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo drugih primerov, v katerih se ne zahteva zavarovanje ali se zahteva znižano zavarovanje.
8. Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi zavarovanja, kadar znesek, ki ga je treba zavarovati, ne presega statističnega praga za deklaracije, določenega v skladu s členom 12 Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 z dne 22. maja 1995 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo Skupnosti in njenih držav članic z državami nečlanicami (16).
9. Zavarovanje, ki ga carinski organi sprejmejo ali odobrijo, je po vsem carinskem območju Skupnosti veljavno za namene, za katere je dano.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo izjem k prvemu pododstavku tega odstavka.
Člen 62
Obvezno zavarovanje
1. Kadar je predložitev zavarovanja obvezna in ob upoštevanju pravil, sprejetih na podlagi odstavka 3, carinski organi določijo znesek takšnega zavarovanja v višini, ki je enaka natančnemu znesku zadevnega carinskega dolga, kadar se navedeni znesek lahko z gotovostjo določi v trenutku zahteve po zavarovanju.
Kadar natančnega zneska carinskega dolga ni mogoče določiti, se znesek zavarovanja določi v višini, ki je po oceni carinskih organov enaka najvišjemu znesku carinskega dolga, ki je nastal ali bo lahko nastal.
2. Kadar se predloži skupno zavarovanje za carinske dolgove, katerih znesek se časovno spreminja, se brez poseganja v člen 67 znesek takšnega zavarovanja določi v višini, ki omogoči pokritje zadevnih carinskih dolgov v vsakem trenutku.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavka 1 tega člena.
Člen 63
Neobvezno zavarovanje
Kadar je predložitev zavarovanja neobvezna, carinski organi vseeno zahtevajo takšno zavarovanje, če menijo, da carinski dolg v predpisanem roku ne bo plačan. Navedeni organi določijo znesek zavarovanja tako, da ne presega višine, navedene v členu 62.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, ki določajo, kdaj je zavarovanje neobvezno.
Člen 64
Predložitev zavarovanja
1. Zavarovanje se lahko predloži:
(a) |
z gotovinskim depozitom ali kakim drugim plačilnim sredstvom, ki ga carinski organi priznajo za enakovrednega gotovinskemu depozitu, opravljenim v eurih ali v valuti države članice, v kateri se zavarovanje zahteva; |
(b) |
z izjavo garanta; |
(c) |
z drugo obliko zavarovanja, ki daje enakovredno zagotovilo, da bo carinski dolg plačan , kot je izjava o skladnosti z obstoječim panožnim sporazumom, notarsko overjena izjava, poseben sporazum med subjekti in carinskimi organi itd . |
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za opredelitev oblik zavarovanja iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka.
2. Zavarovanje v obliki gotovinskega depozita ali plačila, ki velja za enakovredno gotovinskemu depozitu, se predloži v skladu z veljavnimi določbami v državi članici, v kateri se zavarovanje zahteva.
Člen 65
Izbira zavarovanja
Oseba, od katere se zahteva predložitev zavarovanja, lahko izbira med vrstami zavarovanja, določenimi s členom 64(1).
Vendar lahko carinski organi zavrnejo izbrano vrsto zavarovanja, kadar je nezdružljiva s pravilnim potekom zadevnega carinskega postopka.
Carinski organi lahko zahtevajo, da se izbrana vrsta zavarovanja ohrani določeno obdobje.
Člen 66
Garant
1. Garant iz točke (b) člena 64(1) mora biti tretja oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti. Garanta morajo odobriti carinski organi, ki zahtevajo zavarovanje, razen kadar je garant banka ali kaka druga uradno priznana finančna ustanova, akreditirana v Skupnosti.
2. Garant pisno izjavi, da bo plačal zavarovani znesek carinskega dolga.
V izjavi so v okviru zavarovanega zneska tudi zneski uvoznih ali izvoznih dajatev, plačljivih po preverjanju, ki sledi prepustitvi.
3. Carinski organi lahko zavrnejo odobritev garanta ali predlagane vrste zavarovanja, kadar menijo, da ne zagotavljata plačila carinskega dolga v predpisanem roku.
Člen 67
Skupno zavarovanje
1. Dovoljenje iz člena 61(6) se odobri samo osebam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) |
sedež imajo v Skupnosti; |
(b) |
niso huje ali večkrat kršile carinske ali davčne zakonodaje; |
(c) |
so redni uporabniki zadevnih postopkov ali pa carinski organi vedo, da so sposobni izpolniti svoje obveznosti v zvezi s temi postopki. |
2. Kadar je treba za carinski dolg, ki lahko nastane, predložiti skupno zavarovanje, lahko gospodarski subjekt v skladu s členom 61(7) uporabi skupno zavarovanje z znižanim zneskom ali pridobi opustitev zavarovanja, pod pogojem, da so izpolnjena vsaj naslednja merila:
(a) |
pravilna uporaba zadevnega carinskega postopka med določenim obdobjem; |
(b) |
sodelovanje s carinskimi organi; |
(c) |
pri opustitvi zavarovanja pa dobro finančno stanje, ki je zadostno za izpolnitev obveznosti navedene osebe. |
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, ki urejajo podelitev dovoljenj v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.
Člen 68
Dodatne določbe v zvezi z uporabo zavarovanja
1. Kadar carinski dolg lahko nastane v okviru posebnih postopkov, se uporabijo odstavki 2, 3 in 4.
2. Opustitev zavarovanja, odobrena v skladu s členom 67(2), se ne uporabi za blago, za katerega velja, da predstavlja povečano tveganje.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo za izvajanje prvega pododstavka tega odstavka.
3. Komisija lahko kot izjemni ukrep v posebnih okoliščinah v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z začasno prepovedjo uporabe skupnega zavarovanja z znižanim zneskom, navedenega v členu 67(2).
4. Pri blagu, za katerega se ugotovi, da je bilo v času skupnega zavarovanja predmet večje goljufije, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z začasno prepovedjo uporabe skupnega zavarovanja.
Člen 69
Dodatno ali nadomestno zavarovanje
Kadar carinski organi ugotovijo, da predloženo zavarovanje ne zagotavlja ali ne zadošča več za zagotovitev plačila carinskega dolga v predpisanem obdobju, zahtevajo od katere koli osebe iz člena 61(3), da se odloči bodisi za predložitev dodatnega zavarovanja bodisi za nadomestitev prvotnega zavarovanja z novim zavarovanjem.
Člen 70
Sprostitev zavarovanja
1. Carinski organi sprostijo zavarovanje, ko carinski dolg ugasne ali ne more več nastati.
2. Kadar carinski dolg ugasne deloma ali lahko nastane samo v zvezi z delom zavarovanega zneska, se na zahtevo zadevne osebe v skladu s tem sprosti ustrezen del zavarovanja, razen če zadevni znesek ne upravičuje takega dejanja.
3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavkov 1 in 2 tega člena.
POGLAVJE 3
IZTERJAVA IN PLAČILO DAJATEV TER POVRAČILO IN ODPUST DAJATEV
Oddelek 1
Določitev dajatev, obvestilo dolžniku in vknjižba zneska dajatev
Člen 71
Določitev zneska dajatev
Znesek plačljivih dajatev določijo carinski organi, pristojni za ozemlje, na katerem carinski dolg nastane ali se šteje, da je nastal v skladu s členom 60, takoj ko dobijo potrebne podatke.
Člen 72
Obvestilo o carinskem dolgu
1. Dolžnika se obvesti o odločitvi glede višine plačljive dajatve v obliki, predpisani z nacionalno zakonodajo na ozemlju, na katerem je dolg nastal.
Obvestilo iz prvega pododstavka ni potrebno v naslednjih primerih:
(a) |
kadar se pred končno določitvijo zneska dajatev uvede začasen ukrep trgovinske politike v obliki dajatve; |
(b) |
kadar znesek plačljivih dajatev presega znesek, določen na podlagi odločbe, sprejete v skladu s členom 21; |
(c) |
kadar je bila prvotna odločitev, da se ne obvesti o znesku dajatev ali da se obvesti o znesku dajatev, ki je nižji od plačljivega zneska, sprejeta na podlagi splošnih določb, ki jih je sodna odločba pozneje razveljavila; |
(d) |
kadar so carinski organi oproščeni zahteve po obveščanju o znesku dajatev. |
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje točke (d) drugega pododstavka tega odstavka.
2. Kadar je znesek plačljivih dajatev enak znesku, vpisanemu na carinski deklaraciji, dolžnika ni treba obvestiti o odločitvi iz odstavka 1.
V takšnih primerih je prepustitev blaga s strani carinskih organov enakovredna obvestilu dolžniku o znesku plačljivih dajatev.
3. Kadar se odstavek 2 tega člena ne uporablja, se dolžnika o odločitvi, ki določa zapadli znesek dajatev, obvesti v štirinajstih dneh od dneva, ko carinski organi lahko sprejmejo navedeno odločitev v skladu s členom 17(4).
Člen 73
Rok za obvestilo o carinskem dolgu
1. Obvestilo o odločitvi, ki določa znesek dajatev, se dolžniku ne sme poslati po izteku obdobja treh let od datuma, ko je carinski dolg nastal.
2. Kadar carinski dolg izhaja iz dejanja, zaradi katerega se lahko v času, ko je bilo storjeno, začne postopek kazenskega sodišča, se obdobje treh let, določeno v odstavku 1, podaljša na deset let.
3. Kadar se v skladu s členom 24 vloži pritožba, se roka, določena z odstavkoma 1 in 2 tega člena, za čas trajanja pritožbenega postopka zadržita od datuma vložitve pritožbe.
4. Kadar se na podlagi člena 84(3) ponovno vzpostavi zavezanost carinskemu dolgu, se šteje, da se roka, določena z odstavkoma 1 in 2 tega člena, zadržita od datuma, ko je bil v skladu s členom 90 vložen zahtevek po povračilu ali odpustu dajatev, do sprejetja odločitve o povračilu ali odpustu.
Člen 74
Vknjižba
1. Carinski organi, navedeni v členu 71, vknjižijo znesek plačljivih dajatev.
Prvi pododstavek se ne uporablja v primerih, navedenih v drugem pododstavku člena 72(1).
Carinskim organom ni treba vknjižiti zneskov dajatev, o katerih na podlagi člena 73 ni več mogoče obvestiti dolžnika.
2. Države članice določijo praktičen postopek vknjiženja zneskov dajatev. Navedeni postopki se lahko razlikujejo glede na to, ali carinski organi so ali niso prepričani, da bodo navedeni zneski glede na okoliščine, v katerih je carinski dolg nastal, plačani.
Člen 75
Čas vknjižbe
1. Kadar carinski dolg nastane zaradi prejema deklaracije blaga za carinski postopek, ki ni začasni uvoz z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali kakega drugega dejanja z enakim pravnim učinkom, carinski organi vknjižijo znesek plačljivih dajatev v štirinajstih dneh po prepustitvi blaga.
Pod pogojem, da je bilo plačilo zavarovano, pa se lahko celoten znesek dajatev v zvezi z vsem blagom, ki se prepusti eni in isti osebi v roku, ki ga določijo carinski organi in ki ne sme presegati 31 dni, zajame z eno samo vknjižbo ob koncu navedenega roka. Takšna vknjižba se opravi v petih dneh od izteka zadevnega roka.
2. Kadar se blago prepusti ob upoštevanju določenih pogojev, ki urejajo bodisi določitev zneska plačljivih dajatev bodisi njegovo pobiranje, se vknjižba opravi v štirinajstih dneh od dneva, ko se določi znesek plačljivih dajatev ali obveznost plačila navedenih dajatev.
Kadar pa je carinski dolg povezan z začasnim ukrepom trgovinske politike v obliki dajatev, se znesek plačljivih dajatev vknjiži v dveh mesecih od datuma, ko se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o uvedbi dokončnega ukrepa trgovinske politike.
3. Kadar carinski dolg nastane v okoliščinah, ki niso zajete z odstavkom 1, se znesek plačljivih dajatev vknjiži v štirinajstih dneh od datuma, ko carinski organi lahko izračunajo zadevni znesek dajatev in določijo dolžnika.
4. Odstavek 3 se smiselno uporabi v zvezi z zneskom, ki se terja ali ostane za terjatev, kadar znesek plačljivih dajatev ni bil vknjižen v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ali kadar je bil določen in vknjižen v višini, ki je nižja od plačljivega zneska.
5. Roki za vknjiženje, določeni z odstavki 1, 2 in 3, se ne uporabljajo v nepredvidljivih okoliščinah ali ob nastopu višje sile.
Člen 76
Izvedbeni ukrepi
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe o določitvi predpisov za vknjižbe.
Oddelek 2
Rok in postopki plačila dajatev
Člen 77
Splošni roki za plačilo, nadzor plačila
1. Znesek dajatev, o katerem je bilo dano obvestilo v skladu s členom 72, plača dolžnik v roku, ki ga predpišejo carinski organi.
Brez poseganja v člen 25(2) navedeni rok ni daljši od desetih dni po obvestilu dolžniku o znesku plačljivih dajatev. Pri združevanju vknjižb po pogojih, določenih z drugim pododstavkom člena 75(1), se določi tako, da dolžniku ne omogoči daljšega roka plačila kot v primeru odobritve odloga plačila v skladu s členom 79.
Podaljšanje navedenega roka se odobri samodejno, kadar se ugotovi, da je zadevna oseba prejela obvestilo prepozno, da bi lahko opravila plačilo v predpisanem roku.
Carinski organi lahko odobrijo podaljšanje navedenega roka tudi na zahtevo dolžnika, kadar se znesek plačljivih dajatev določi med preverjanjem po prepustitvi blaga, kakor je navedeno v členu 29. Brez poseganja v člen 82(1) takšna podaljšanja niso daljša od časa, ki ga potrebuje dolžnik, da z ustreznimi ukrepi poravna svojo obveznost.
2. Če je dolžnik upravičen do katere od olajšav pri plačilu, ki so določene v členih 79 do 82, se plačilo opravi v roku ali rokih, določenih za navedene olajšave.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo pogojev za zadržanje roka plačila dolga v naslednjih primerih:
(a) |
kadar je v skladu s členom 90 vložen zahtevek za odpust dajatev; |
(b) |
kadar se blago odvzame, uniči ali odstopi državi; |
(c) |
kadar je carinski dolg nastal na podlagi člena 51 in je dolžnikov več. |
Člen 78
Plačilo
1. Plačilo se opravi v gotovini ali s kakim drugim sredstvom s podobnim učinkom poravnave obveznosti, tudi s prilagoditvijo kreditnega salda po dogovoru s carinskimi organi.
2. Plačilo lahko opravi tretja oseba namesto dolžnika.
Člen 79
Odlog plačila
Brez poseganja v člen 85 carinski organi na zahtevo zadevne osebe in ob predložitvi zavarovanja dovolijo odlog plačila plačljive dajatve na naslednji način:
(a) |
ločeno za vsak znesek dajatve, vknjižen v skladu s prvim pododstavkom člena 75(1) ali členom 75(4); |
(b) |
skupno za vse zneske dajatev, vknjižene v skladu s prvim pododstavkom člena 75(1) v roku, ki ga določijo carinski organi in ni daljši od 31 dni; |
(c) |
skupno za vse zneske dajatev, ki so zajeti z eno vknjižbo v skladu z drugim pododstavkom člena 75(1). |
Člen 80
Roki za odloženo plačilo
1. Rok odloga plačila v skladu s členom 79 je 30 dni. Izračuna se, kakor je navedeno v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.
2. Kadar se plačilo odloži v skladu s točko (a) člena 79, teče rok odloga od dneva, ki sledi dnevu, ko je bil dolžnik obveščen o znesku plačljivih dajatev.
3. Kadar se plačilo odloži v skladu s točko (b) člena 79, teče rok odloga od dneva, ki sledi dnevu izteka združevanja vknjižb. Zmanjša se za število dni, ki ustreza polovičnemu številu dni, zajetih v obdobju združevanja.
4. Kadar se plačilo odloži v skladu s točko (c) člena 79, teče rok odloga od dne, ki sledi izteku obdobja, določenega za prepustitev zadevnega blaga. Zmanjša se za število dni, ki ustreza polovičnemu številu dni, zajetih v zadevnem obdobju.
5. Kadar je število dni iz odstavkov 3 in 4 neparno, ustreza število dni, ki se na podlagi navedenih odstavkov odšteje od 30-dnevnega roka, polovici prvega najnižjega parnega števila.
6. Kadar so roki iz odstavkov 3 in 4 koledarski tedni, države članice lahko določijo, da se znesek dajatev, za katerega velja odlog plačila, plača v petek četrtega tedna, ki sledi zadevnemu koledarskemu tednu.
Če so ti roki koledarski meseci, države članice lahko določijo, da se znesek dajatev, za katerega velja odlog plačila, plača najpozneje šestnajsti dan v mesecu, ki sledi zadevnemu koledarskemu mesecu.
Člen 81
Izvedbeni ukrepi
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo pravil glede odloga plačila v primerih, ko je carinska deklaracija poenostavljena v skladu s členoma 125 ali 127.
Člen 82
Druge olajšave pri plačilu
1. Carinski organi lahko dolžniku poleg odloga plačila odobrijo še druge olajšave pri plačilu pod pogojem, da predloži zavarovanje.
Vendar takšnega zavarovanja ni treba zahtevati, kadar se ugotovi, da bi zahteva dolžniku zaradi njegovega finančnega stanja povzročila velike ekonomske ali socialne težave.
Kadar se olajšave odobrijo na podlagi prvega pododstavka, se znesku dajatve pripišejo kreditne obresti. Znesek takšnih obresti ustreza znesku, ki bi se za ta namen obračunal na trgu evrov ali, kadar je to primerno, nacionalnem trgu valute, v kateri se znesek plača.
Carinski organi lahko opustijo zaračunavanje kreditnih obresti, kadar bi takšno zaračunavanje dolžniku zaradi njegovega finančnega stanja povzročilo velike ekonomske ali socialne težave.
2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavka 1.
Člen 83
Izterjava plačil, zaostala plačila
1. Kadar se znesek plačljivih dajatev ne plača v predpisanem roku, carinski organi zagotovijo plačilo navedenega zneska z vsemi sredstvi, ki jih omogoča zakonodaja države članice.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo glede zagotavljanja plačil s strani garantov v okviru posebnega postopka.
2. Zamudne obresti na znesek dajatev se zaračunavajo od datuma izteka predpisanega obdobja do datuma plačila. Obrestna mera zamudnih obresti je največ za eno odstotno točko višja od kreditne obrestne mere na trgu evrov ali zadevne nacionalne valute. Ne sme biti nižja od navedene obrestne mere.
3. Kadar se obvestilo o znesku carinskega dolga da na podlagi člena 72(3), se zamudne obresti zaračunavajo poleg zneska dajatev od datuma nastanka carinskega dolga do datuma obvestila.
Obrestna mera zamudnih obresti se določi v skladu z odstavkom 2.
4. Carinski organi lahko opustijo zaračunavanje zamudnih obresti, kadar bi takšno zaračunavanje dolžniku zaradi njegovega finančnega stanja povzročilo velike ekonomske ali socialne težave.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo, kdaj in pri katerih zneskih lahko carinski organi opustijo pobiranje zamudnih obresti.
Oddelek 3
Povračilo in odpust dajatev
Člen 84
Splošne določbe
1. Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
„povračilo“ pomeni vračilo plačanih uvoznih ali izvoznih dajatev; |
(b) |
„odpust“ pomeni opustitev obveznosti plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ni bil plačan. |
Pri navajanju uvoznih ali izvoznih dajatev v tem oddelku se šteje, da so zajete tudi zamudne obresti.
2. Povračilo ne pomeni, da zadevni carinski organi plačajo obresti.
Obresti pa se plačajo, kadar se odločba o odobritvi povračila v skladu s členom 85 ne izvrši v treh mesecih od datuma sprejetja navedene odločbe.
V takšnih primerih se obresti plačajo od datuma izteka trimesečnega obdobja do datuma povračila. Obrestna mera je enaka obrestni meri na trgu evrov ali zadevne nacionalne valute.
3. Kadar carinski organ pomotoma odobri povračilo ali odpust, se zavezanost plačilu dajatev ponovno vzpostavi, kolikor izterjava prvotnega carinskega dolga ne zastara v skladu s členom 73.
V takih primerih je treba povrniti vse obresti, plačane v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 tega člena.
Člen 85
Povračilo in odpust
1. Pod pogoji, ki jih določa ta oddelek, in če znesek, ki ga je treba vrniti ali odpustiti, presega določen znesek, se uvozne ali izvozne dajatve povrnejo ali odpustijo zaradi:
(a) |
previsoko obračunanih dajatev; |
(b) |
pomanjkljivega blaga; |
(c) |
napake carinskih organov; |
(d) |
pravičnosti. |
Poleg tega se dajatve povrnejo, kadar so bile navedene dajatve plačane in se ustrezna carinska deklaracija razveljavi v skladu s členom 117.
2. Kadar carinski organi sami ugotovijo v rokih, navedenih v členu 90(1), da je treba uvozne ali izvozne dajatve vrniti ali odpustiti na podlagi členov 86, 88 ali 89, jih ob upoštevanju pravil o pristojnosti za odločanje povrnejo ali odpustijo na svojo pobudo.
3. Povračilo ali odpust se ne odobri, kadar je položaj, zaradi katerega je nastala odločitev o določitvi zneska dajatve, posledica dolžnikove prevare.
Člen 86
Povračilo in odpust previsoko obračunanih dajatev
Uvozne ali izvozne dajatve se vrnejo ali odpustijo, kolikor znesek, naveden v prvotni odločbi carinskih organov, presega zapadli znesek ali dolžnik o njem ni bil obveščen v skladu s točkama (c) ali (d) člena 72(1).
Člen 87
Pomanjkljivo blago
1. Uvozne dajatve se vrnejo ali odpustijo, če odločitev o določitvi zneska takšnih dajatev zadeva blago, sproščeno v prosti promet, ki ga je uvoznik zavrnil, ker je bilo ob prepustitvi pomanjkljivo ali ni izpolnjevalo pogojev pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo.
Šteje se, da pomanjkljivo blago zajema blago, poškodovano pred prepustitvijo.
2. Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se odobri pod pogojem, da se blago ni uporabilo ali se je uporabilo toliko, kolikor je potrebno za ugotovitev, da je pomanjkljivo ali da ne izpolnjuje pogodbenih pogojev.
3. Carinski organi zagotovijo, da dolžnik ponovno izvozi blago s carinskega območja Skupnosti ali ga na svojo zahtevo da v postopek aktivnega oplemenitenja (vključno z uničenjem), zunanji tranzit ali hrambo ali v prosto cono.
Člen 88
Povračilo ali odpust zaradi napake carinskih organov
O povračilu ali odpustu uvoznih ali izvoznih dajatev se odloči, kadar prvotna odločba o določitvi zneska dajatev ni ustrezala plačljivemu znesku zaradi napake carinskih organov in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
ni mogoče razumno pričakovati, da bi dolžnik lahko ugotovil navedeno napako; |
(b) |
dolžnik je ravnal v dobri veri. |
Kadar je preferencialni status blaga določen na podlagi upravnega sodelovanja z organi države ali ozemlja zunaj carinskega območja Skupnosti, velja izdaja potrdila navedenih organov, če se izkaže, da je nepravilno, za napako, za katero ni bilo razumno pričakovati, da se bo ugotovila v smislu točke (a) prvega odstavka.
Izdaja nepravilnega potrdila pa ne velja za napako, kadar potrdilo temelji na nepravilno predstavljenih podatkih, ki jih predloži izvoznik, razen kadar je očitno, da je organ, ki je potrdilo izdal, vedel ali bi moral vedeti, da blago ne izpolnjuje pogojev, določenih za upravičenost do preferencialne obravnave.
Šteje se, da je dolžnik ravnal v dobri veri, če lahko dokaže, da si je v času zadevnih trgovinskih operacij ustrezno prizadeval zagotoviti, da bi se izpolnili pogoji za preferencialno obravnavo.
Dolžnik se ne more sklicevati na dobro vero, če je Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o upravičenem dvomu, da upravičena država ali ozemlje pravilno uporablja preferencialno ureditev.
Člen 89
Povračilo in odpust zaradi pravičnosti
Razen v primerih iz drugega pododstavka člena 85(1) in členov 86, 87 in 88 se uvozne in izvozne dajatve povrnejo ali odpustijo v interesu pravičnosti, kadar carinski dolg nastane v posebnih okoliščinah, v katerih dolžniku ni mogoče pripisati prevare ali očitne malomarnosti.
Člen 90
Postopek pri povračilu in odpustu
1. Dolžnik, ki meni, da je v skladu s členom 85 upravičen do povračila ali odpusta uvoznih ali izvoznih dajatev, predloži ustreznemu carinskemu uradu vlogo v naslednjih rokih:
(a) |
v primeru previsoko obračunanih dajatev, napake carinskih organov ali pravičnosti v treh letih od datuma obvestila o znesku; |
(b) |
v primeru pomanjkljivega blaga v enem letu od datuma obvestila o znesku; |
(c) |
v primeru razveljavitve carinske deklaracije v roku, predpisanem s pravili, ki se uporabljajo za razveljavitev. |
Rok, določen v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se podaljša, kadar vlagatelj predloži dokazilo, da so mu nepredvidljive okoliščine ali višja sila preprečile pravočasno predložiti vlogo.
2. Odstavek 1 se smiselno uporablja v primerih, ko carinski organi povrnejo ali odpustijo dajatve na svojo pobudo na podlagi člena 85(2).
3. Kadar se na podlagi člena 24 vloži pritožba zoper obvestilo o carinskem dolgu, se ustrezen rok, določen v prvem pododstavku odstavka 1 tega člena, za čas trajanja pritožbenega postopka zadrži od datuma vložitve pritožbe.
4. Po prejemu vloge v skladu z odstavkom 1 carinski organi odločijo, ali bodo povračilo ali odpust, kakor ustreza, odobrili ali ne.
Povračilo in odpust sta lahko celotna ali delna.
Člen 91
Izvedbeni ukrepi
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje tega oddelka. Ti ukrepi tudi določijo primere, v katerih Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(4) odloči, ali sta odpust ali povračilo zneska dajatev upravičena.
POGLAVJE 4
UGASNITEV CARINSKEGA DOLGA
Člen 92
Ugasnitev
1. Brez poseganja v veljavne določbe v zvezi z zastaranjem carinskega dolga in neizterjavo takšnega dolga v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika uvozni ali izvozni carinski dolg ugasne:
(a) |
s plačilom zneska dajatev; |
(b) |
ob upoštevanju odstavka 4 z odpustom zneska dajatev; |
(c) |
kadar je v zvezi z blagom, prijavljenim za carinski postopek, iz katerega izhaja obveznost plačila dajatev, carinska deklaracija razveljavljena; |
(d) |
kadar se blago, zavezano uvoznim ali izvoznim dajatvam, zaseže ali odvzame; |
(e) |
kadar se blago, zavezano uvoznim ali izvoznim dajatvam, uniči pod carinskim nadzorom ali odstopi državi; |
(f) |
kadar blago izgine ali obveznosti iz carinske zakonodaje niso izpolnjene zaradi popolnega uničenja ali nepovratne izgube navedenega blaga kot posledice dejanske narave blaga ali nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ali navodil carinskih organov; |
(g) |
kadar je carinski dolg nastal na podlagi členov 51 ali 54 in kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(h) |
kadar se je blago, sproščeno v prosti promet z znižano uvozno dajatvijo ali dajatev prosto zaradi njegove posebne uporabe, izvozilo z dovoljenjem carinskih organov; |
(i) |
kadar je dolg nastal na podlagi člena 50 in kadar se formalnosti, ki so se opravile z namenom odobritve preferencialne tarifne obravnave iz navedenega člena, prekličejo ali se predloži zadovoljivo dokazilo, da preferencialna tarifna obravnava ni bila odobrena; |
(j) |
kadar je ob upoštevanju odstavka 5 tega člena dolg nastal na podlagi člena 51 in predloženo dokazilo prepriča carinske organe, da se blago ni uporabilo ali porabilo ter se je izvozilo s carinskega območja Skupnosti. |
Za namene točke (f) prvega pododstavka se šteje, da je blago nepovratno izgubljeno, kadar ga ne more nihče več uporabljati.
2. V primeru zasega ali odvzetja, kakor je navedeno v točki (d) odstavka 1, se za namene kazni, ki veljajo za carinske prekrške, vseeno šteje, da carinski dolg ni ugasnil, kadar so po zakonodaji države članice carine ali obstoj carinskega dolga podlaga za določitev kazni.
3. Kadar ugasne carinski dolg za blago, sproščeno v prosti promet z znižano uvozno dajatvijo ali dajatev prosto zaradi njegove posebne uporabe, se šteje, da so vsi odpadki in ostanki, ki nastanejo pri takem uničenju, neskupnostno blago.
4. Kadar obveznost plačila carinskega dolga velja za več oseb in se odpust odobri, ugasne obveznost plačila zneska dajatve samo za osebo ali osebe, ki ji (jim) je bil odpust odobren.
5. V primeru iz točke (j) odstavka 1 obveznost plačila zneska dajatve ne ugasne za osebo ali osebe, ki je storila oziroma so storile poskus goljufivega dejanja.
6. Kadar je dolg nastal na podlagi člena 51, ugasne obveznost plačila zneska dajatve za osebo, katere ravnanje ni bilo poskus goljufivega dejanja in ki je prispevala k boju proti goljufijam, zlasti v primerih, ko je bila opravljena nadzorovana pošiljka zaradi lažjega prepoznavanja storilcev kaznivih dejanj.
7. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavkov 1 do 6 tega člena.
NASLOV IV
PRIHOD BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI
POGLAVJE 1
BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE
Člen 93
Obveznost vložitve uvozne skupne deklaracije
1. Blago, ki se vnese na carinsko območje Skupnosti, se zajame z uvozno skupno deklaracijo, razen blaga na prevoznih sredstvih, ki zgolj prehajajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja Skupnosti, ne da bi se ustavila na navedenem območju.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe o določitvi skupnega nabora in oblike podatkov za uvozno skupno deklaracijo, ki obsegajo navedbe, potrebne za analizo tveganja in pravilno uporabo carinskih kontrol, predvsem zaradi varnosti in varovanja, pri čemer uporabi, kadar je to primerno, mednarodne standarde in trgovinske prakse.
2. Razen kadar ni drugače določeno, se uvozna skupna deklaracija vloži ali da na razpolago pristojnemu carinskemu uradu, preden je blago vneseno na carinsko območje Skupnosti.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe v zvezi:
(a) |
pogoji, pod katerimi se zahteva po uvozni skupni deklaraciji lahko opusti ali prilagodi; |
(b) |
rokom, v katerem se uvozna skupna deklaracija vloži ali da na razpolago, preden se blago vnese na carinsko območje Skupnosti. |
4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njihovo dopolnitvijo z naslednjim:
(a) |
pravili glede izjem in sprememb v zvezi z rokom iz točke (b); |
(b) |
določitvijo pristojnega carinskega urada, pri katerem se vloži ali da na razpolago uvozna skupna deklaracija ter pri katerem se izvajajo analiza tveganja in kontrole na podlagi tveganja ob vnosu blaga. |
5. Pri sprejemanju teh ukrepov se upoštevajo:
(a) |
posebne okoliščine; |
(b) |
uporaba teh ukrepov pri nekaterih vrstah prometa blaga, vrstah prevoza ali gospodarskih subjektih; |
(c) |
mednarodni sporazumi, ki predvidevajo posebne varnostne ureditve. |
Člen 94
Vložitev in odgovorna oseba
1. Uvozna skupna deklaracija se vloži z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov. Trgovinski podatki, podatki iz pristanišč ter podatki o prevozu se lahko uporabijo pod pogojem, da vsebujejo potrebne navedbe za skupno uvozno deklaracijo.
Carinski organi lahko v izjemnih okoliščinah sprejmejo uvozno skupno deklaracijo v papirni obliki pod pogojem, da uporabijo enako stopnjo analize tveganja kot pri skupnih uvoznih deklaracijah, vloženih z uporabo tehniko elektronske obdelave podatkov, ter da je mogoče izpolniti zahteve po izmenjavi takšnih podatkov z drugimi carinskimi organi.
2. Uvozno skupno deklaracijo vloži oseba, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti.
3. Ne glede na obveznosti osebe iz odstavka 2 lahko namesto nje uvozno skupno deklaracijo vloži ena od naslednjih oseb:
(a) |
uvoznik ali prejemnik ali druga oseba, v imenu ali za račun katere deluje oseba iz odstavka 2; |
(b) |
katera koli oseba, ki zadevno blago lahko predloži ali da predložiti pristojnemu carinskemu organu. |
4. Kadar je to primerno, carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila uvozno skupno deklaracijo, o pošiljkah, ki bi lahko pomenile posebno tveganje za varnost in varovanje.
5. Če uvozno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik s prometnim sredstvom, s katerim se vnese blago na carinsko območje Skupnosti, ta prevoznik pristojnemu carinskemu uradu predložiti obvestilo o prihodu v obliki izjave, tovornega lista ali seznama blaga, ki vsebuje informacije, potrebne za prepoznavanje blaga, ki se prevaža in za katero velja uvozna skupna deklaracija.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe o določitvi informacij v obvestilu o prihodu.
Odstavek 1 se smiselno uporablja v prvi alineji tega odstavka.
Člen 95
Sprememba skupne deklaracije
Osebi, ki vloži skupno uvozno deklaracijo, se po vložitvi deklaracije na njeno zahtevo lahko dovoli spremeniti eno ali več navedb v deklaraciji.
Popravki pa niso več mogoči, kadar:
(a) |
carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago; |
(b) |
carinski organi ugotovijo, da zadevne navedbe niso pravilne; |
(c) |
carinski organi dovolijo iznos blaga. |
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo izjem pri točki (c) drugega odstavka tega člena.
Člen 96
Carinska deklaracija, ki nadomesti skupno deklaracijo
Pristojni carinski urad lahko opusti zahtevo po vložitvi uvozne skupne deklaracije za blago, za katero se pred iztekom roka iz točke (b) člena 93(3) vloži carinska deklaracija. V tem primeru carinska deklaracija vsebuje najmanj navedbe, potrebne za uvozno skupno deklaracijo. Dokler se carinska deklaracija ne sprejme v skladu s členom 114, ima status uvozne skupne deklaracije.
POGLAVJE 2
PRIHOD BLAGA
Oddelek 1
Vnos blaga na carinsko območje Skupnosti
Člen 97
Carinski nadzor
1. Blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, je od trenutka vnosa pod carinskim nadzorom in je lahko predmet carinskih kontrol. Zanj veljajo prepovedi in omejitve, upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva okolja, varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti, izvajanja ohranjanja ribolovnih virov in ukrepov za upravljanje, varstva industrijske ali poslovne lastnine, vključno s kontrolami predhodnih sestavin za prepovedane droge, ponarejenega blaga in gotovine, ki se vnašajo v Skupnost.
Blago ostane pod takim nadzorom tako dolgo, kot je potrebno za določitev njegovega carinskega statusa.
Brez poseganja v člen 175 skupnostno blago ni predmet carinskega nadzora, potem ko se ugotovi njegov status.
Neskupnostno blago ostane pod carinskim nadzorom, dokler se njegov carinski status ne spremeni ali se blago ne izvozi ali uniči.
2. Vsaka oseba z interesom za blago pod carinskim nadzorom lahko z dovoljenjem carinskih organov kadar koli pregleda blago ali vzame vzorce, da določi njegovo tarifno uvrstitev, carinsko vrednost ali carinski status.
3. Blago ostane pod carinskim nadzorom, dokler ga carinski organi ne prepustijo.
Člen 98
Prevoz na ustrezen kraj
1. Oseba, ki vnese blago na carinsko območje Skupnosti, ga po ruti, ki jo določijo carinski organi, in v skladu z njihovimi navodili nemudoma prepelje do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na kateri koli drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo navedeni organi, ali v prosto cono.
Blago, vneseno v prosto cono, se v navedeno prosto cono vnese neposredno bodisi po morju bodisi po zraku ali, če se vnese po kopnem, brez prehajanja nekega drugega dela carinskega območja Skupnosti.
V skladu s členom 101 se blago predloži carinskim organom takoj ob prihodu.
2. Vsaka oseba, ki prevzame odgovornost za prevoz blaga po njegovem vnosu na carinsko območje Skupnosti, postane odgovorna za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1.
3. Blago, za katero lahko veljajo, čeprav je še zunaj carinskega območja Skupnosti, carinske kontrole carinskih organov države članice zaradi sporazuma, sklenjenega z zadevno državo ali ozemljem zunaj carinskega območja Skupnosti, se obravnava enako kot blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti.
4. Odstavek 1 ne izključuje uporabe katere od posebnih določb v zvezi s pismi, razglednicami in tiskovinami ali blagom, ki ga prenašajo potniki, pod pogojem, da zaradi tega niso ogroženi carinski nadzor in carinske kontrole.
5. Odstavek 1 se ne uporablja za blago, ki se prevaža na prevoznem sredstvu, ki le prehaja ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja Skupnosti, ne da bi se na navedenem območju ustavilo.
Člen 99
Zračni in pomorski prevoz znotraj Skupnosti
1. Odstavki 1 do 4 člena 98 ter členi 93 do 96 in členi 100 do 103 se ne uporabljajo za blago, ki začasno zapusti carinsko območje Skupnosti, medtem ko se po morju ali zraku giblje med dvema krajema na navedenem območju, pod pogojem, da prevoz poteka po direktni ruti in z zračnim ali ladijskim linijskim prevozom brez pristanka zunaj carinskega območja Skupnosti.
2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe o določitvi posebnih določb za zračni in ladijski linijski prevoz.
Člen 100
Prevoz v posebnih okoliščinah
1. Kadar obveznosti iz člena 98(1) zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ni mogoče izpolniti, oseba, ki jo ta obveznost zavezuje, ali kaka druga oseba, ki deluje v imenu navedene osebe, o nastalem položaju nemudoma obvesti carinske organe. Kadar nepredvidljive okoliščine ali višja sila ne povzročijo popolne izgube blaga, so carinski organi obveščeni tudi o natančni lokaciji blaga.
2. Kadar sta ladja ali zrakoplov iz člena 98(5) zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile prisiljena začasno pristati na carinskem območju Skupnosti in ni mogoče izpolniti obveznosti iz člena 98(1), oseba, ki je ladjo ali zrakoplov pripeljala na carinsko območje Skupnosti, ali kaka druga oseba, ki deluje v imenu navedene osebe, o nastalem položaju nemudoma obvesti carinske organe.
3. Carinski organi določijo, katere ukrepe je treba sprejeti, da se omogoči carinski nadzor nad blagom iz odstavka 1 ali nad blagom na krovu ladje ali zrakoplova v okoliščinah iz odstavka 2 ter da se, kadar je to primerno, zagotovi poznejši prevoz blaga do carinskega urada ali drugega kraja, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi.
Oddelek 2
Predložitev, raztovarjanje in pregled blaga
Člen 101
Predložitev blaga carini
1. Blago, ki prihaja na carinsko območje Skupnosti, predloži carini ena od naslednjih oseb:
(a) |
oseba, ki je blago vnesla na carinsko območje Skupnosti; |
(b) |
oseba, v imenu katere deluje oseba, ki je blago vnesla na navedeno območje; |
(c) |
oseba, ki je prevzela odgovornost za prevoz blaga po njegovem vnosu na carinsko območje Skupnosti. |
2. Ne glede na obveznosti osebe, opisane v odstavku 1, lahko blago namesto nje predloži ena od naslednjih oseb:
(a) |
katera koli oseba, ki nemudoma da blago v carinski postopek; |
(b) |
imetnik dovoljenja za upravljanje skladišč ali katera koli oseba, ki opravlja dejavnosti v prosti coni. |
3. Oseba, ki blago predloži, se sklicuje na uvozno skupno deklaracijo ali carinsko deklaracijo, vloženo za blago.
4. Odstavek 1 ne izključuje uporabe posebnih določb v zvezi z:
(a) |
blagom, ki ga prenašajo potniki; |
(b) |
blagom, ki je dano v carinski postopek, vendar brez zahteve po njegovi predložitvi carini; |
(c) |
pismi, razglednicami, tiskovinami in njim enakovrednimi sredstvi obveščanja v elektronskimi obliki . |
Člen 102
Raztovarjanje in pregled blaga
1. Blago se s prevoznega sredstva, na katerem se nahaja, raztovori ali pretovori le z dovoljenjem carinskih organov na krajih, ki jih določijo ali odobrijo navedeni organi.
Takšno dovoljenje pa ni potrebno, če je treba blago zaradi neposredne nevarnosti v celoti ali delno nujno raztovoriti. V takem primer so carinski organi o tem nemudoma obveščeni.
2. Carinski organi lahko kadar koli zahtevajo raztovarjanje ali razpakiranje blaga, da ga pregledajo, vzamejo vzorce ali pregledajo prevozno sredstvo, ki blago prevaža.
3. Blago, predloženo carini, se brez dovoljenja carinskih organov ne sme iznesti s kraja predložitve.
Oddelek 3
Formalnosti po predložitvi
Člen 103
Obveznost dajanja neskupnostnega blaga v carinski postopek
Brez poseganja v člena 131 in 133 se neskupnostno blago, predloženo carini, da v carinski postopek.
Razen kadar ni drugače določeno, deklarant prosto izbere carinski postopek, v katerega želi dati blago, ne glede na naravo ali količino blaga, državo porekla blaga, državo odpreme ali namembno državo.
Člen 104
Blago, za katerega se šteje, da je dano v začasno hrambo
1. Razen kadar se blago nemudoma da v poseben carinski postopek, za katerega je bila sprejeta carinska deklaracija, ali se je dalo v prosto cono, se šteje, da se je neskupnostno blago, predloženo carini, dalo v začasno hrambo v skladu s členom 159.
2. Kadar se ugotovi, da neskupnostno blago, predloženo carini, ni zajeto s skupno uvozno deklaracijo, in brez poseganja v obveznost, določeno s členom 93(2), ter izjeme ali opustitev, določene z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 93(3), imetnik blaga nemudoma predloži takšno deklaracijo.
Oddelek 4
Blago, ki se je gibalo v postopku tranzita
Člen 105
Opustitev obveznosti za blago, ki prihaja v tranzitu
Člen 98, razen prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, in členi 101 do 104 se ne uporabljajo, kadar se na carinsko območje Skupnosti vnese blago, ki je že v tranzitnem postopku.
Člen 106
Določbe, ki se uporabljajo za neskupnostno blago, ko se postopek tranzita konča
Členi 102, 103 in 104 se uporabljajo za naslednje blago, kadar je takšno blago predloženo carini v carinskem uradu namembne države na carinskem območju Skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo tranzit:
(a) |
neskupnostno blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti v postopku tranzita; |
(b) |
neskupnostno blago, ki se je na navedenem območju gibalo v postopku tranzita. |
NASLOV V
SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU IN CARINSKEM POSTOPKU
POGLAVJE 1
STATUS BLAGA
Člen 107
Domneva skupnostnega statusa
1. Za vse blago na carinskem območju Skupnosti se domneva, da je skupnostno blago, razen če se ugotovi, da nima skupnostnega statusa.
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z naslednjim :
(a) |
primeri, v katerih se domneva iz odstavka 1 tega člena ne uporabi; |
(b) |
načini, kako se lahko določi skupnostni status blaga. |
Člen 108
Izguba skupnostnega statusa
Skupnostno blago postane neskupnostno blago v naslednjih primerih:
(a) |
kadar zapusti carinsko območje Skupnosti, kolikor se ne uporabljajo pravila o notranjem tranzitu ali člen 109; |
(b) |
kadar je bilo dano v zunanji tranzit, hrambo ali postopek aktivnega oplemenitenja, kolikor carinska zakonodaja to dopušča; |
(c) |
kadar je dano v postopek posebne uporabe in se pozneje odstopi državi; |
(d) |
kadar se deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet o prepustitvi blaga razveljavi v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi drugega pododstavka člena 117(2). |
Člen 109
Blago, ki začasno zapusti carinsko območje
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev pogojev, pod katerimi se skupnostno blago lahko giblje z ene točke do druge na carinskem območju Skupnosti in začasno zunaj tega območja, ne da bi spremenilo svoj carinski status in ne da bi bilo predmet carinskega postopka.
POGLAVJE 2
CARINSKA DEKLARACIJA
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 110
Deklaracija blaga, nadzor skupnostnega blaga
1. Za vse blago, ki bo dano v carinski postopek, razen v prosto cono, se vloži carinska deklaracija, ki ustreza določenemu postopku.
2. Skupnostno blago, prijavljeno za carinski postopek, je pod carinskim nadzorom od trenutka prejema deklaracije iz odstavka 1 do trenutka, ko zapusti carinsko območje Skupnosti ali se odstopi državi ali se carinska deklaracija razveljavi v skladu s členom 117.
Člen 111
Pristojni carinski uradi
1. Razen kadar ni z zakonodajo Skupnosti drugače določeno, države članice določijo lokacijo in pristojnost raznih carinskih uradov na svojem ozemlju ter zagotovijo, da so ti uradi odprti ob primernih dneh in urah.
Pri tem države članice upoštevajo naravo prometa in blaga ter carinski postopek, v katerega bo blago dano, tako da mednarodni promet ni ne oviran ne moten.
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za ustanovitev naslednjih pristojnih carinskih uradov:
(a) |
carinskega urada, pri katerem se carinska deklaracija vloži ali da na razpolago; |
(b) |
carinskega urada, v katerem se izvajajo analiza tveganja ter uvozne ali izvozne kontrole blaga na podlagi tveganja. |
Člen 112
Vrste carinske deklaracije
1. Carinska deklaracija se vloži z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov.
S to tehniko se lahko vložijo ali dajo na razpolago tudi spremne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar je to predvideno, se carinska deklaracija lahko vloži v pisni obliki ali v obliki ustne prijave ali kakim drugim dejanjem, s katerim se blago lahko da v carinski postopek.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavkov 1 in 2 tega člena.
Oddelek 2
Standardne deklaracije
Člen 113
Vsebina deklaracije, spremne listine
1. Carinske deklaracije vsebujejo vse navedbe, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno. Deklaracije, vložene z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov, imajo elektronski podpis ali kak drug način avtentifikaciije. Deklaracije v pisni obliki so podpisane.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe o določitvi specifikacij, ki jim carinske deklaracije morajo ustrezati.
2. Elektronske ali pisne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, so carinskim organom na razpolago ob vložitvi deklaracije.
Vendar lahko carinski organi na zahtevo dovolijo, da se navedene listine dajo na razpolago po prepustitvi blaga.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje prvega in drugega pododstavka tega odstavka.
Člen 114
Prejem deklaracije
1. Carinski organi nemudoma sprejmejo deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 113, pod pogojem, da je blago, na katerega se nanašajo, na razpolago za carinsko kontrolo.
2. Kadar se carinska deklaracija v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 111(2), vloži v uradu, ki ni urad, v katerem se predloži blago, se deklaracija lahko sprejme, kadar urad, v katerem se blago predloži, potrdi razpoložljivost blaga za kontrolo.
3. Datum prejema carinske deklaracije s strani carinskih organov je, razen kadar ni drugače določeno, datum, ko se uporabijo določbe, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, in se opravijo vse druge uvozne in izvozne formalnosti.
Člen 115
Deklarant
1. Carinsko deklaracijo lahko izpolni vsaka oseba, ki lahko predloži ali da na razpolago vse listine, potrebne za uporabo predpisov, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno. Ta oseba lahko tudi predloži ali da predložiti zadevno blago pristojnemu carinskemu organu.
Kadar pa s prejemom carinske deklaracije nastanejo posebne obveznosti za določeno osebo, mora deklaracijo izpolniti navedena oseba ali mora biti izpolnjena v njenem imenu.
2. Deklarant mora imeti sedež na carinskem območju Skupnosti.
Pogoj sedeža v Skupnosti pa ne velja za osebe, ki:
— |
podajo izjavo o tranzitu ali o začasnem uvozu; |
— |
prijavijo blago občasno, če carinski organi menijo, da je to utemeljeno. |
Člen 116
Sprememba deklaracije
Deklarantu se na njegovo zahtevo dovoli, da spremeni eno ali več navedb v deklaraciji, potem ko carinski organi deklaracijo že sprejmejo. Deklaracija se zaradi spremembe ne more uporabiti za drugo blago kot tisto, ki ga je prvotno zajela.
Sprememba se ne dovoli, kadar se pred vložitvijo zahteve po spremembi zgodi naslednje:
(a) |
carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago; |
(b) |
carinski organi ugotovijo, da zadevne navedbe niso pravilne; |
(c) |
carinski organi prepustijo blago. |
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo izjem pri točki (c) drugega odstavka tega člena.
Člen 117
Razveljavitev deklaracije
1. Carinski organi na zahtevo deklaranta razveljavijo že sprejeto deklaracijo v naslednjih primerih:
(a) |
kadar se prepričajo, da bo blago nemudoma dano v drug carinski postopek; |
(b) |
kadar se prepričajo, da zaradi posebnih okoliščin ni več upravičeno dati blago v carinski postopek, za katerega je bilo prijavljeno. |
Kadar pa carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago, se zahtevek za razveljavitev deklaracije sprejme šele po opravljenem pregledu.
2. Deklaracija se ne razveljavi po prepustitvi blaga.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo izjem pri prvem pododstavku tega odstavka.
3. Razveljavitev deklaracije ne vpliva na uporabo upravnih ali kazenskih sankcij.
Oddelek 3
Preverjanje
Člen 118
Preverjanje deklaracije
1. Zaradi preverjanja točnosti navedb, ki jih vsebuje deklaracija, carinski organi lahko:
(a) |
pregledajo deklaracijo in vse listine v pisni ali elektronski obliki, ki so potrebne za uporabo določb glede carinskega postopka, za katerega je blago prijavljeno; |
(b) |
zahtevajo, da deklarant predloži še druge listine, razen tistih iz točke (a); |
(c) |
pregledajo blago; |
(d) |
vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnejšega preverjanja. |
2. Ugotovitve carinskih organov imajo enako dokazno moč na celotnem carinskem območju Skupnosti.
Člen 119
Pregled in vzorčenje blaga
1. Prevoz blaga do kraja pregleda blaga in odvzema vzorcev ter manipulacijo, potrebno zaradi takšnega pregleda ali odvzema vzorcev, opravi deklarant ali se opravita na njegovo odgovornost. Nastale stroške nosi deklarant.
2. Deklarant ima pravico prisostvovati pregledu blaga in odvzemu vzorcev. Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog, lahko zahtevajo, da deklarant ali njegov zastopnik prisostvuje pregledu blaga ali odvzemu vzorcev ali da jim deklarant zagotovi pomoč, ki je potrebna za lažje izvajanje takšnega pregleda ali odvzema vzorcev.
3. Pod pogojem, da se vzorci odvzamejo v skladu z veljavnimi določbami, carinskim organom ni treba plačati kakršnega koli nadomestila v zvezi s tem, vendar nosijo stroške svoje analize ali pregleda.
Člen 120
Delni pregled in vzorčenje blaga
1. Kadar se pregleda samo del blaga, ki je zajeto z deklaracijo, ali se odvzamejo vzorci, veljajo rezultati delnega pregleda ali analize ali pregleda vzorcev za vse blago, ki je zajeto z isto deklaracijo.
Vendar lahko deklarant zahteva dodatni pregled ali vzorčenje blaga, če meni, da rezultati delnega pregleda ali analize ali pregleda odvzetih vzorcev niso veljavni za preostalo prijavljeno blago. Zahtevi se ugodi, pod pogojem, da blago še ni prepuščeno ali, če je že prepuščeno, da deklarant dokaže, da se ni v ničemer spremenilo.
2. Kadar deklaracija zajema dve ali več postavk blaga, se za namene odstavka 1 šteje, da navedbe za posamezno postavko tvorijo ločeno deklaracijo.
Člen 121
Rezultati preverjanja
1. Rezultati preverjanja deklaracije so podlaga za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, v katerega je dano blago.
2. Kadar se deklaracija ne preveri, se odstavek 1 uporabi na podlagi navedb v deklaraciji.
Člen 122
Ukrepi za prepoznavanje
1. Carinski organi ali, kadar je to primerno, pooblaščeni gospodarski subjekti sprejmejo potrebne ukrepe za prepoznavanje blaga, kadar se prepoznavanje zahteva zaradi izpolnjevanja pogojev, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno.
Navedeni ukrepi za prepoznavanje imajo enako dokazno moč na celotnem carinskem območju Skupnosti.
2. Sredstva za prepoznavanje, pritrjena na blago ali prevozno sredstvo, odstranijo ali uničijo samo carinski organi ali gospodarski subjekti, kadar jih carinski organi za to pooblastijo, razen kadar sta zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile njihova odstranitev ali uničenje nujna za zaščito blaga ali prevoznega sredstva.
Oddelek 4
Prepustitev
Člen 123
Prepustitev blaga
1. Kadar so pogoji za dajanje blaga v zadevni postopek izpolnjeni in če za blago ne velja kaka prepoved ali omejitev, carinski organi brez poseganja v člen 124 prepustijo blago, takoj ko preverijo navedbe v deklaraciji ali jih sprejmejo brez preverjanja.
Prvi pododstavek se uporabi, kadar se preverjanje, kakor je navedeno v členu 118, ne more zaključiti v razumnem roku in navzočnost blaga za preverjanje ni več potrebna.
2. Vse blago, zajeto z isto deklaracijo, se prepusti hkrati.
Kadar deklaracija zajema dve ali več postavk blaga, se za namene prvega pododstavka šteje, da navedbe za posamezno postavko tvorijo ločeno deklaracijo.
3. Kadar se blago v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 111(2), predloži v carinskem uradu, ki ni urad, pri katerem je bila sprejeta deklaracija, zadevna urada izmenjata podatke, ki so potrebni za prepustitev blaga, ne da bi to vplivalo na kontrole v zvezi z varovanjem in varnostjo.
Člen 124
Prepustitev, pogojena s plačilom carinskega dolga ali predložitvijo zavarovanja
1. Kadar s prejemom carinske deklaracije nastane carinski dolg, je prepustitev blaga pogojena s plačilom dolga ali s predložitvijo zavarovanja za kritje navedenega dolga.
Brez poseganja v odstavek 2 pa se prvi pododstavek ne uporablja za začasni uvoz z delno oprostitvijo uvoznih dajatev.
2. Kadar carinski organi na podlagi določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, zahtevajo predložitev zavarovanja, se navedeno blago sprosti v zadevni carinski postopek šele po predložitvi zavarovanja.
POGLAVJE 3
POENOSTAVITVE V ZVEZI S CARINSKIMI DEKLARACIJAMI
Oddelek 1
Poenostavljene deklaracije
Člen 125
Poenostavljena deklaracija
Carinski organi dovolijo gospodarskemu subjektu prepustitev blaga na podlagi poenostavljene deklaracije.
Poenostavljena deklaracija je lahko v obliki vpisa v deklarantove evidence, pod pogojem, da imajo carinski organi dostop do teh podatkov na deklarantovem elektronskem sistemu in se lahko izpolnijo pogoji glede izmenjave takih podatkov med carinskimi uradi.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe v zvezi:
(a) |
pogojev, pod katerimi se izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena; |
(b) |
specifikacij, ki jim mora ustrezati poenostavljena deklaracija iz prvega in drugega odstavka tega člena. |
Člen 126
Opustitev obveznosti deklaranta
Ko se blago prepusti v skladu s členom 125, lahko carinski organi brez poseganja v zakonske obveznosti deklaranta opustijo obveznost predložitve blaga carini.
Člen 127
Občasna poenostavljena deklaracija
Kadar se poenostavljena deklaracija zahteva občasno, jo carinski urad, pri katerem je deklaracija vložena, lahko sprejme brez izdanega dovoljenja.
Člen 128
Dopolnilna deklaracija
1. V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 125 ali 127 deklarant, ki mu je bila dovoljena uporaba poenostavljene deklaracije, predloži dopolnilno deklaracijo, ki vsebuje nadaljnje navedbe, potrebne za carinsko deklaracijo za zadevni carinski postopek.
V primeru deklaracije, odobrene v skladu s členom 125, je dopolnilna deklaracija lahko splošna, periodična ali zbirna.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo izjem pri prvem pododstavku tega odstavka.
2. Dopolnilna in poenostavljena deklaracija iz člena 125(1) sestavljata enoten, nedeljiv instrument, ki začne veljati z datumom prejema poenostavljene deklaracije v skladu s členom 114.
Kadar poenostavljeno deklaracijo nadomestita vpis v evidence gospodarskega subjekta in dostop carinskih organov do teh podatkov, deklaracija začne veljati z datumom vpisa blaga v evidence.
3. Kraj, kjer se vloži dopolnilna deklaracija v skladu z dovoljenjem, je za namene iz člena 60 kraj vložitve carinske deklaracije.
Člen 129
Uporaba pravil za standardne deklaracije
Členi 113 do 122 se smiselno uporabljajo za poenostavljeno in dopolnilno deklaracijo.
Oddelek 2
Druge poenostavitve
Člen 130
Olajšanje uvrščanja
Carinski organi lahko na zahtevo deklaranta odobrijo uporabo enotne ali skupne tarifne podštevilke za celotno pošiljko, pod pogojem, da pošiljko sestavlja blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke, in bi izdelava carinske deklaracije za vsako posamezno navedeno blago v skladu z njegovo tarifno uvrstitvijo pomenila delo in stroške, nesorazmerne z vpletenimi uvoznimi ali izvoznimi ukrepi.
Kadar pa je treba plačati uvozne ali izvozne dajatve, plačljivi znesek ni manjši od zneska, ki bi ga bilo treba plačati, če bi bilo vsako posamezno blago uvrščeno posebej.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje prvega in drugega pododstavka tega člena.
POGLAVJE 4
PREPUSTITEV BLAGA
Člen 131
Uničenje blaga
Glede na okoliščine lahko carinski organi zahtevajo, da se carini predloženo blago uniči, in o tem imetnika blaga ustrezno obvestijo. Stroške uničenja nosi imetnik blaga.
Člen 132
Ukrepi, ki jih izvajajo carinski organi
1. V naslednjih primerih carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z uničenjem, za prepustitev blaga:
(a) |
kadar je bilo blago na carinsko območje Skupnosti vneseno nezakonito ali ni bilo predloženo carinskemu nadzoru; |
(b) |
kadar se blago ne more prepustiti zaradi katerega od naslednjih razlogov:
|
(c) |
kadar blago po prepustitvi ni bilo izneseno v razumnem obdobju; |
(d) |
kadar je bilo po prepustitvi blaga ugotovljeno, da blago ne izpolnjuje pogojev za navedeno prepustitev; |
(e) |
kadar se blago odstopi državi. |
2. Neskupnostno blago, ki se ga državi odstopi, zaseže ali odvzame, se šteje, da je dano v postopek začasne hrambe.
Člen 133
Odstop blaga
1. Neskupnostno blago ali blago za uporabo v posebne namene lahko nosilec postopka ali, kjer je primerno, imetnik blaga odstopi državi.
2. Odstop blaga ne vključuje stroškov za državo. Nosilec postopka ali, kjer je primerno, imetnik blaga nosi stroške uničenja ali druge prepustitve blaga.
Člen 134
Izvedbeni ukrepi
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje tega poglavja.
NASLOV VI
SPROSTITEV V PROSTI PROMET IN OPROSTITEV UVOZNIH DAJATEV
POGLAVJE 1
SPROSTITEV V PROSTI PROMET
Člen 135
Področje uporabe in učinek
1. Neskupnostno blago, namenjeno na trg Skupnosti, se da v postopek sprostitve v prosti promet.
2. Sprostitev v prosti promet obsega:
(a) |
uporabo ukrepov trgovinske politike, kolikor jih ni treba uporabiti že v zgodnejši fazi; |
(b) |
pobiranje kakršnih koli uvoznih dajatev; |
(c) |
pobiranje DDV in obveznosti iz trošarin, kakor določajo veljavni predpisi o DDV in trošarini; |
(d) |
izpolnitev drugih predpisanih formalnosti glede uvoza blaga. |
3. S sprostitvijo v prosti promet dobi neskupnostno blago carinski status skupnostnega blaga.
POGLAVJE 2
OPROSTITEV UVOZNIH DAJATEV
Oddelek 1
Vrnjeno blago
Člen 136
Področje uporabe in učinek
1. Skupnostno blago, ki je bilo izvoženo iz carinskega območja Skupnosti in je bilo na navedeno območje vrnjeno v obdobju treh let ter prijavljeno za sprostitev v prosti promet, je lahko na zahtevo zadevne osebe oproščeno plačila uvoznih dajatev.
2. Triletno obdobje iz odstavka 1 se lahko v primeru posebnih okoliščin podaljša.
3. Če je bilo vrnjeno blago pred izvozom iz carinskega območja Skupnosti zaradi posebne uporabe sproščeno v prosti promet z znižano stopnjo uvozne dajatve ali dajatev prosto, se oprostitev iz odstavka 1 odobri, če se blago sprosti v prosti promet za enako posebno uporabo.
Če posebna uporaba, zaradi katere se zadevno blago sprosti v prosti promet, ni več enaka, se od zneska uvoznih dajatev za to blago odštejejo vsi zneski, pobrani ob prvi sprostitvi v prosti promet. Če slednji zneski presegajo znesek, obračunan za sprostitev vrnjenega blaga v prosti promet, se povračila ne odobrijo.
4. Kadar skupnostno blago v skladu s členom 108 izgubi svoj skupnostni status in se naknadno sprosti v prosti promet, se smiselno uporabljajo odstavki 1, 2 in 3 tega člena.
Člen 137
Primeri, v katerih se oprostitev uvoznih dajatev ne odobri
Oprostitev uvoznih dajatev, predvidenih v členu 136, se ne odobri v naslednjih primerih:
(a) |
če je blago izvoženo iz carinskega območja Skupnosti v okviru postopka pasivnega oplemenitenja, razen če navedeno blago ostane v državi izvoza; |
(b) |
če je blago bilo deležno ugodnosti ukrepov kmetijske politike v zvezi z njegovim izvozom iz carinskega območja Skupnosti. |
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo odstopanj od prvega odstavka tega člena.
Člen 138
Stanje blaga
Oprostitev uvoznih dajatev, predvidena s členom 136, se odobri samo za blago, ki se ponovno uvozi v enakem stanju, kot je bilo izvoženo.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo odstopanj od prvega odstavka tega člena.
Člen 139
Blago, predhodno dano v postopek aktivnega oplemenitenja
1. Člena 136 in 138 se smiselno uporabljata za oplemenitene izdelke, ki so bili pred ponovnim izvozom iz carinskega območja Skupnosti dani v postopek aktivnega oplemenitenja.
2. Na zahtevo deklaranta in pod pogojem, da predloži potrebne podatke, se znesek uvozne dajatve za blago iz odstavka 1 tega člena, določi v skladu s členom 58(3). Datum prejema obvestila o ponovnem izvozu se šteje za datum sprostitve v prosti promet.
3. Oprostitev uvoznih dajatev, predvidena v členu 136, se ne odobri za oplemenitene izdelke, izvožene v skladu s točko (b) člena 149(2), razen če se zagotovi, da nobeno uvozno blago ne bo dano v postopek aktivnega oplemenitenja.
Oddelek 2
Morski ribolov in morski proizvodi
Člen 140
Proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi
1. Brez poseganja v člen 39(1) so naslednji proizvodi ob sprostitvi v prosti promet oproščeni uvoznih dajatev:
(a) |
proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, ki jih iz ozemeljskega morja države ali ozemlja zunaj carinskega območja Skupnosti pridobijo plovila, ki so registrirana ali vpisana izključno v državi članici in plujejo pod zastavo navedene članice; |
(b) |
proizvodi, pridobljeni iz proizvodov, navedenih v točki (a) na predelovalnih ladjah, ki izpolnjujejo pogoje iz navedene točke. |
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavka 1 tega člena.
NASLOV VII
POSEBNI POSTOPKI
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 141
Področje uporabe
Blago se lahko da v katero koli od naslednjih kategorij posebnih postopkov:
(a) |
tranzit; |
(b) |
hramba; |
(c) |
posebna uporaba; |
(d) |
predelava. |
Člen 142
Dovoljenje
1. Uporaba predelave, postopka posebne uporabe ali skladišč za začasno hrambo ali carinsko skladiščenje blaga je odvisna od dovoljenja, ki ga izdajo carinski organi.
Pogoji, pod katerimi se dovoli uporaba enega ali več posebnih postopkov, so določeni v dovoljenju.
Dovoljenje lahko zajema carinske organe več držav članic (eno dovoljenje) ali uporabo več posebnih postopkov (združeno dovoljenje).
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe o določitvi pogojev in postopkov za pridobitev dovoljenja.
2. Razen kadar ni drugače določeno, se dovoljenje iz odstavka 1 podeli samo naslednjim osebam:
(a) |
osebam s sedežem na carinskem območju Skupnosti, razen pri začasnem uvozu, ko imajo osebe sedež zunaj carinskega območja Skupnosti; |
(b) |
osebam, ki zagotovijo vsa potrebna zavarovanja za pravilno izvajanje operacij in ki v primerih, ko lahko nastane carinski dolg ali druge dajatve za blago, dano v posebni postopek, predložijo zavarovanje v skladu s členom 61; |
(c) |
v primeru začasnega uvoza ali postopka aktivnega oplemenitenja osebi, ki blago uporablja ali uredi njegovo uporabo ali ki izvaja oplemenitenje blaga oziroma uredi takšno izvajanje. |
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo odstopanja od točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.
3. Razen kadar ni drugače določeno in poleg odstavka 2 se dovoljenje iz odstavka 1 podeli samo ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
(a) |
kadar carinski organi lahko nadzorujejo in spremljajo postopek, ne da bi morali uvesti upravne ukrepe, ki bi bili nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami; |
(b) |
kadar dovoljenje za začasni uvoz ali postopek aktivnega ali pasivnega oplemenitenja ne škodi bistvenim interesom proizvajalcev Skupnosti. |
Šteje se, da bistveni interesi proizvajalcev Skupnosti niso oškodovani v skladu s točko (b) prvega pododstavka tega odstavka, razen če obstaja dokaz o nasprotnem.
Kadar obstaja dokaz, da bodo bistveni interesi proizvajalcev Skupnosti verjetno oškodovani, se izvede preiskava gospodarskih pogojev v skladu s postopkom iz člena 194(4).
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, ki urejajo preiskavo gospodarskih pogojev.
4. Imetnik dovoljenja obvesti carinske organe o vsem, kar se zgodi po izdaji dovoljenja in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino.
Člen 143
Uporaba
Zahtevek za dovoljenje se predloži carinskim organom, ki so pristojni za kraj, v katerem se vodi vlagateljeva glavna računovodska evidenca za carinske namene.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo odstopanj od prvega odstavka tega člena.
Člen 144
Evidence
1. Razen pri tranzitnem postopku mora imetnik dovoljenja, nosilec postopka in vse osebe, ki opravljajo neko dejavnost v zvezi s hrambo, obdelavo ali predelavo blaga ter prodajo ali nakupom blaga v prostih conah, voditi evidence v obliki, ki jo potrdijo carinski organi.
Evidence morajo carinskim organom omogočati nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede prepoznavanja blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja.
2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo odstopanj od obveznosti iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.
Člen 145
Zaključek postopka
1. Razen pri tranzitnem postopku in brez poseganja v člen 175 se posebni postopek konča ali je zaključen, ko se blago, dano v postopek, ali oplemeniteni proizvodi dajo v naknadni carinski postopek, so zapustili carinsko območje Skupnosti ali se odstopijo državi.
2. V primeru tranzitnega postopka se postopki in obveznosti nosilca postopka končajo, ko se blago, dano v postopek, in zahtevani podatki predložijo namembnemu carinskemu uradu v skladu s predpisi zadevnega postopka.
Carinski organi zaključijo navedeni postopek in navedene obveznosti, ko lahko na podlagi primerjave podatkov, ki jih ima carinski urad odhoda, in podatkov, ki jih ima carinski namembni urad, ugotovijo, da se je postopek pravilno končal.
Člen 146
Prenos pravic in obveznosti
Pod pogoji, ki jih določijo carinski organi, se lahko pravice in obveznosti nosilca postopka za blago, ki je bilo dano v posebni postopek razen v tranzit, prenesejo na druge osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zadevni postopek.
Člen 147
Gibanje blaga
Blago, dano v posebni postopek razen v tranzit, se lahko giblje med različnimi kraji na carinskem območju Skupnosti.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje prvega odstavka tega odstavka.
Člen 148
Običajno ravnanje
Blago, ki je dano v carinsko skladiščenje, v postopek predelave ali v prosto cono, je lahko predmet običajnega ravnanja, katerega namen je blago ohraniti, izboljšati njegov izgled ali tržno kakovost ali ga pripraviti za distribucijo ali nadaljnjo prodajo.
Člen 149
Enakovredno blago
1. Enakovredno blago obsega skupnostno blago, ki se hrani, uporablja ali predela namesto blaga, ki je dano v posebni postopek.
Pri postopku pasivnega oplemenitenja enakovredno blago obsega neskupnostno blago, ki se predela namesto skupnostnega blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja.
Enakovredno blago ima enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti kot blago, ki ga zamenjuje.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo odstopanj od tretjega pododstavka tega odstavka.
2. Pod pogojem, da je zagotovljen pravilen potek postopka, zlasti glede carinskega nadzora, carinski organi odobrijo:
(a) |
uporabo enakovrednega blaga v okviru posebnega postopka razen tranzita, začasnega uvoza in postopka začasne hrambe; |
(b) |
v primeru postopka aktivnega oplemenitenja izvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred uvozom blaga, ki ga zamenjujejo; |
(c) |
v primeru postopka pasivnega oplemenitenja uvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred izvozom blaga, ki ga zamenjujejo. |
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo primerov, v katerih carinski organi lahko odobrijo uporabo enakovrednega blaga v okviru začasnega uvoza.
3. Uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena v zvezi z običajnim ravnanjem, kakor je opredeljeno v členu 149, ali kadar bi pomenila neupravičeno prednost glede uvozne dajatve.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo dodatnih primerov, ko uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena.
4. V primeru iz točke (b) odstavka 2 tega člena in kadar bi bili oplemeniteni proizvodi zavezani izvoznim dajatvam, če se ne bi izvozili v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, imetnik dovoljenja priskrbi zavarovanje za zagotovitev plačila dajatev, če neskupnostno blago ne bi bilo uvoženo v roku iz člena 178(3).
Člen 150
Izvedbeni ukrepi
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje postopkov iz tega naslova.
POGLAVJE 2
TRANZIT
Oddelek 1
Zunanji in notranji tranzit
Člen 151
Zunanji tranzit
1. V okviru postopka zunanjega tranzita se neskupnostno blago lahko giblje iz enega v drug kraj na carinskem območju Skupnosti, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:
(a) |
uvozne dajatve; |
(b) |
druge uvozne dajatve , kakor določajo veljavni predpisi; |
(c) |
ukrepi trgovinske politike, če se ne uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti ali iznos blaga iz njega. |
2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, s katerimi določi primere in pogoje, ko se skupnostno blago lahko da v zunanji tranzit.
3. Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:
(a) |
v okviru postopka zunanjega skupnostnega tranzita iz člena 153(1); |
(b) |
v okviru zvezka TIR (Konvencija TIR), pod pogojem da:
|
(c) |
v okviru zvezka ATA (Konvencija ATA/Istanbulska konvencija) kot tranzitnega dokumenta; |
(d) |
v okviru Renskega manifesta (člen 9 revidirane Konvencije za plovbo po Renu); |
(e) |
v okviru obrazca 302, predvidenega v sporazumu med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951; |
(f) |
v ovkiru poštnega sistema v skladu z akti svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje; |
(g) |
v okviru tovornega lista CIM ali predajnega lista TR, ki se uporabljata kot tranzitna dokumenta. |
4. Zunanji tranzit se uporablja brez poseganja v člen 147.
Člen 152
Notranji tranzit
1. V okviru postopka notranjega tranzita in pod pogoji iz odstavkov 2 in 3 se skupnostno blago lahko giblje iz enega v drug kraj na carinskem območju Skupnosti in prehaja po drugem ozemlju zunanj navedenega območja, ne da bi pri tem spremenilo svoj carinski status.
2. Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:
(a) |
v okviru postopka notranjega skupnostnega tranzita iz člena 153(2), če je taka možnost predvidena z mednarodnim sporazumom; |
(b) |
v okviru zvezka TIR (Konvencija TIR); |
(c) |
v okviru zvezka ATA (Konvencija ATA/Istanbulska konvencija) kot tranzitnega dokumenta; |
(d) |
v okviru Renskega manifesta (člen 9 revidirane Konvencije za plovbo po Renu); |
(e) |
v okviru obrazca 302, predvidenega v sporazumu med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951; |
(f) |
v ovkiru poštnega sistema v skladu z akti svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje; |
(g) |
v okviru tovornega lista CIM ali predajnega lista TR, ki se uporabljata kot tranzitna dokumenta. |
3. V primerih iz točk (b) do (f) odstavka 2 blago ohrani carinski status skupnostnega blaga, samo če se navedeni status dodeli v posebnih pogojih in posebni obliki.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev pogojev in oblike za dodelitev navedenega carinskega statusa.
Oddelek 2
Skupnostni tranzit
Člen 153
Področje uporabe
1. V okviru postopka zunanjega skupnostnega tranzita se blago iz člena 151(1) in (2) lahko giblje v skladu z navedenim členom in členoma 154 in 155.
2. V okviru postopka notranjega skupnostnega tranzita se blago iz člena 152(1) lahko giblje v skladu z navedenim členom in členom 154.
Člen 154
Obveznosti nosilca skupnostnega tranzitnega postopka
1. Nosilec skupnostnega tranzitnega postopka je odgovoren za:
(a) |
predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja; |
(b) |
spoštovanje carinskih določb v zvezi s postopkom; |
(c) |
predložitev zavarovanja za zagotovitev plačila carinskega dolga ali drugih dajatev, kakor določajo veljavni predpisi, ki lahko nastane v zvezi z blagom, razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače. |
2. Prevoznik ali prejemnik blaga, ki ob prejemu blago ve, da se giblje v okviru postopka skupnostnega tranzita, je odgovoren tudi za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja blaga.
Člen 155
Blago, ki v okviru postopka zunanjega skupnostnega tranzita prehaja območje države zunaj carinskega območja Skupnosti
Postopek zunanjega skupnostnega tranzita se uporablja za blago, ki prehaja ozemlje zunaj carinskega območja Skupnosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) |
taka možnost je predvidena po mednarodnem sporazumu; |
(b) |
prevoz po navedenem območju poteka na podlagi enotne prevozne listine, sestavljene na carinskem območju Skupnosti. |
V primeru iz točke (b) prvega odstavka se izvajanje postopka zunanjega skupnostnega tranzita prekine, ko je blago zunaj carinskega območja Skupnosti.
POGLAVJE 3
HRAMBA
Oddelek 1
Skupne določbe
Člen 156
Področje uporabe
1. V tem poglavju „hramba“ obsega začasno hrambo, carinsko skladiščenje in postopke za prosto cono.
2. V okviru postopka hrambe se neskupnostno blago lahko skladišči na carinskem območju Skupnosti, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:
(a) |
uvozne dajatve; |
(b) |
druge uvozne dajatve, kakor določajo veljavni predpisi; |
(c) |
ukrepi trgovinske politike, če se ne uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti ali iznos blaga iz njega. |
3. Skupnostno blago je lahko dano v carinsko skladiščenje ali v prosto cono v skladu z zakonodajo Skupnosti, ki ureja posamezna področja.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe, s katerimi določi nadaljnje primere in pogoje, ko se skupnostno blago lahko da v carinsko skladiščenje ali v prosto cono.
Člen 157
Odgovornosti imetnika dovoljenja ali nosilca postopka
1. Odgovornost imetnika dovoljenja in nosilca postopka je:
(a) |
zagotoviti, da se blago v postopku začasne hrambe ali carinskem skladiščenju ne umakne izpod carinskega nadzora; |
(b) |
izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz hrambe blaga v okviru postopka začasne hrambe ali carinskega skladiščenja; |
(c) |
izpolniti posebne pogoje, določene v dovoljenju za postopek carinskega skladiščenja ali za upravljanje s skladiščnimi kapacitetami. |
2. Kadar se dovoljenje nanaša na javno carinsko skladišče, lahko z odstopanjem od odstavka 1 določi, da se obveznosti iz točk (a) ali (b) odstavka 1 naložijo izključno nosilcu postopka. V tem primeru carinski organi lahko zahtevajo, da nosilec postopka predloži zavarovanje za zagotovitev plačila kakršnega koli carinskega dolga ali drugih dajatev , ki utegnejo nastati , kakor določajo veljavni predpisi.
3. Nosilec postopka je vedno odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, ki nastanejo z dajanjem blaga v postopek začasne hrambe ali carinskega skladiščenja.
Člen 158
Rok za zaključek postopka
Blago lahko ostane v postopku hrambe brez časovne omejitve.
Vendar lahko carinski organi v izjemnih primerih določijo rok, do katerega je treba postopek skladiščenja zaključiti.
Oddelek 2
Začasna hramba
Člen 159
Blago v začasni hrambi
1. Kadar naslednje neskupnostno blago ni prijavljeno za drug carinski postopek, se šteje, da ga je imetnik blaga po predložitvi blaga carini prijavil za začasno hrambo:
(a) |
blago, ki se vnese na carinsko območje Skupnosti razen neposredno v prosto cono; |
(b) |
blago, ki se vnese na drug del carinskega območja Skupnosti iz proste cone; |
(c) |
blago, pri katerem je zunanji tranzitni postopek končan. |
Šteje se, da je bila carinska deklaracija vložena in s strani carinskih organov sprejeta v trenutku predložitve blaga carini.
2. Uvozna skupna deklaracija predstavlja carinsko deklaracijo za postopek začasne hrambe.
3. Carinski organi lahko zahtevajo, da imetnik blaga predloži zavarovanje za zagotovitev plačila kakršnega koli carinskega dolga ali drugih dajatev , ki utegnejo nastati , kakor določajo veljavni predpisi.
4. Kadar blaga iz kakršnega koli razloga ni mogoče prepustiti v postopek začasne hrambe, carinski organi nemudoma ukrenejo vse potrebno za ureditev položaja blaga.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje prvega pododstavka tega odstavka.
Člen 160
Ravnanje z blagom v začasni hrambi
1. Blago v postopku začasne hrambe se hrani samo v odobrenih začasnih skladiščih.
2. Brez poseganja v določbe člena 97(2) je blago v postopku začasne hrambe predmet samo takšnega ravnanja, ki zagotavlja njegovo ohranitev v nespremenjenem stanju brez spreminjanja njegovega izgleda ali tehničnih lastnosti.
Oddelek 3
Carinsko skladiščenje
Člen 161
Hramba v carinskih skladiščih
1. V okviru postopka carinskega skladiščenja se neskupnostno blago lahko hrani v skladiščih, ki jih odobrijo carinski organi in so pod njihovim nadzorom, v nadaljnjem besedilu „carinska skladišča“.
2. Skladišča s takim dovoljenjem lahko uporabijo vse osebe za skladiščenje blaga (javno carinsko skladišče), za hrambo blaga pa imetnik dovoljenja za carinsko skladiščenje (zasebno carinsko skladišče).
3. Blago, dano v postopek carinskega skladiščenja, se lahko začasno iznese iz carinskega skladišča, kadar to utemeljujejo okoliščine. Tak iznos morajo carinski organi, razen v primeru višje sile, predhodno dovoliti.
Člen 162
Skupnostno blago in dejavnosti oplemenitenja
1. Kadar obstaja gospodarska potreba in ni ogrožen carinski nadzor, lahko carinski organi v prostorih carinskih skladišč dovolijo naslednje dejavnosti:
(a) |
hrambo skupnostnega blaga; |
(b) |
predelavo blaga v postopku aktivnega oplemenitenja ali posebne uporabe v skladu s pogoji, ki jih predvidevajo ti postopki. |
2. V primerih iz odstavka 1 se ne šteje, da je blago v postopku carinskega skladiščenja.
Oddelek 4
Proste cone
Člen 163
Določitev prostih con
1. Države članice lahko dele carinskega območja Skupnosti, ki ležijo na navedenem območju in so ločeni od ostalega območja, določijo za proste cone.
Država članica za vsako prosto cono določi zajeto območje in opredeli vhodne in izhodne točke.
2. Proste cone so zaprto območje.
Meja, vhod in izhod z območja proste cone so pod nadzorom carinskih organov.
3. Osebe in prevozna sredstva, ki vstopajo v proste cone ali jih zapuščajo, so lahko predmet carinske kontrole.
Člen 164
Objekti in dejavnosti v prostih conah
1. Za vsako postavitev objektov v prosti coni je potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov.
2. Ob upoštevanju carinske zakonodaje je v prosti coni dovoljena katera koli industrijska, trgovinska ali storitvena dejavnost. O izvajanju teh dejavnosti je treba carinske organe obvestiti vnaprej.
3. Carinski organi lahko opravljanje dejavnosti iz odstavka 2 prepovejo ali omejijo zaradi narave zadevnega blaga, zaradi zahtev carinskega nadzora ali varnostnih zahtev.
4. Carinski organi lahko prepovejo izvajanje dejavnosti v prosti coni osebam, ki ne predložijo potrebnih zagotovil o spoštovanju carinskih določb.
Člen 165
Drugi carinski postopki v prosti coni
1. Neskupnostno blago se lahko, dokler je na območju proste cone, sprosti v prosti promet ali da v postopek aktivnega oplemenitenja ali posebne uporabe pod pogoji, določenimi za te postopke.
2. V primerih iz odstavka 1 se ne šteje, da je blago v postopku proste cone.
Člen 166
Predložitev blaga in dajanje blaga v postopek
1. Blago, vneseno v prosto cono, se predloži carini in zanj se opravijo predpisane carinske formalnosti, kadar:
(a) |
je vneseno v prosto cono neposredno z območja, ki je zunaj carinskega območja Skupnosti; |
(b) |
je bilo dano v carinski postopek, ki se konča, ko je blago dano v postopek proste cone; |
(c) |
je dano v postopek proste cone, da bi koristilo odločbo o povračilu ali odpustu uvoznih dajatev; |
(d) |
izpolnjuje pogoje za ukrepe kmetijske politike v zvezi z izvozom takega blaga. |
2. Blaga, ki je v prosto cono vneseno v drugih okoliščinah razen tistih iz odstavka 1, ni treba predložiti carini.
3. Šteje se, da je blago dano v postopek proste cone v trenutku, ko se vnese v prosto cono, razen če ni dano že v drug carinski postopek.
Člen 167
Skupnostno blago v prosti coni
1. Skupnostno blago se lahko v prosto cono vnese, skladišči, giblje, uporablja, predela ali porabi. V takih primerih se ne šteje, da je blago v postopku proste cone.
2. Na zahtevo zadevne osebe carinski organi potrdijo skupnostni status naslednjega blaga:
(a) |
skupnostnega blaga, ki se vnese v prosto cono; |
(b) |
skupnostnega blaga, ki je bilo oplemeniteno v prosti coni; |
(c) |
blaga, ki se sprosti v prosti promet v prosti coni. |
Člen 168
Poraba ali predelava neskupnostnega blaga
1. Razen v primerih, predvidenih v členu 165, se neskupnostno blago v prostih conah ne sme porabiti, uporabiti ali predelati.
2. Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za dobave ali skladiščenje blaga za oskrbo v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (17), in kadar zadevni postopek tako predvideva, odstavek 1 ne izključuje uporabe ali porabe blaga, ki je sproščeno v prosti promet ali začasno uvoženo, če iz njih ne izhaja uporaba uvoznih dajatev ali ukrepov skupne kmetijske ali trgovinske politike.
V primeru take uporabe ali porabe se ne zahteva deklaracija za sprostitev v prosti promet ali za začasni uvoz.
Takšna deklaracija pa se zahteva, če za takšno blago velja tarifna kvota ali zgornja mejna vrednost.
Člen 169
Izvoz, ponovni izvoz in vnos blaga na drug del carinskega območja Skupnosti
Brez poseganja v zakonodajo Skupnosti, ki ureja posebna področja, se lahko blago v prosti coni izvozi ali ponovno izvozi s carinskega območja Skupnosti ali vnese na drug del carinskega območja Skupnosti.
Členi 97 do 104 se smiselno uporabljajo za blago, vneseno na druge dele carinskega območja Skupnosti.
Člen 170
Carinski status blaga, vrnjenega na drug del carinskega območja Skupnosti
1. Kadar je blago vrnjeno iz proste cone na drug del carinskega območja Skupnosti, se lahko za dokazilo o skupnostnem statusu tega blaga uporabi potrdilo iz člena 167(2).
2. Kadar se skupnostnega statusa blaga ne dokaže na podlagi odstavka 1 ali s katerim koli drugim odobrenim dokumentom, se blago šteje za neskupnostno.
Vendar se za potrebe uporabe izvoznih dajatev in izvoznih potrdil ali izvoznih ukrepov, predpisanih v okviru trgovinske ali kmetijske politike, blago šteje za skupnostno.
POGLAVJE 4
POSEBNA UPORABA
Oddelek 1
Začasni uvoz
Člen 171
Področje uporabe
1. V okviru postopka začasnega uvoza se neskupnostno blago lahko uporablja na carinskem območju Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev in trošarin, kakor so določene z veljavnimi predpisi o trošarini, ne da bi zanj veljali ukrepi trgovinske politike, če se ne uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti ali za iznos iz njega.
Kadar je blago deležno popolne oprostitve uvoznih dajatev, je v skladu z veljavnimi predpisi deležno tudi oprostitve drugih uvoznih dajatev .
2. Postopek začasnega uvoza se lahko uporabi, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
blago je namenjeno za ponovni izvoz; |
(b) |
predvidena ni nobena sprememba blaga, razen običajne depreciacije zaradi uporabe; |
(c) |
zagotoviti je mogoče prepoznavanje blaga, danega v postopek, razen kadar glede na naravo blaga ali predvidene operacije ni verjetna zloraba postopka zaradi odsotnosti ukrepov za zagotovitev prepoznavanja, ali v primeru iz člena 149, ko se lahko preveri usklajenost s predpisanimi pogoji glede enakovrednega blaga. |
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo izjem pri točki (a) prvega pododstavka tega odstavka.
Člen 172
Rok, v katerem blago lahko ostane v začasnem uvozu
1. Carinski organi določijo rok, v katerem mora biti blago, dano v postopek začasnega uvoza, ponovno izvoženo ali dano v nadaljnji carinski postopek. Tak rok mora biti dovolj dolg, da se doseže cilj dovoljene uporabe.
2. Najdaljši rok, v katerem blago lahko ostane v postopku začasnega uvoza zaradi istega namena in na odgovornost istega imetnika dovoljenja, tudi če se je postopek zaključil z dajanjem blaga v nadaljnji carinski postopek in nato ponovno v postopek začasnega uvoza, je 24 mesecev.
3. Kadar se v izjemnih okoliščinah dovoljene uporabe ne more izvesti v roku iz odstavkov 1 in 2, lahko carinski organi na zahtevo imetnika dovoljenja ta rok podaljšajo.
Člen 173
Okoliščine, zajete z začasnim uvozom
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo primerov in pogojev, ko se lahko uporabi postopek začasnega uvoza in odobri popolna ali delna oprostitev uvoznih dajatev.
Pri sprejemanju teh ukrepov se upošteva mednarodne sporazume ter naravo in uporabo blaga.
Člen 174
Višina uvoznih dajatev v primeru začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev
1. Znesek uvoznih dajatev za blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, znaša 3 % zneska uvoznih dajatev, ki bi ga bilo za navedeno blago treba plačati, če bi bilo sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.
Navedeni znesek se plača za vsak mesec ali del meseca, v katerem je blago dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo.
2. Znesek uvoznih dajatev ne presega zneska, ki bi se plačal, če bi se zadevno blago sprostilo v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.
Oddelek 2
Posebna uporaba
Člen 175
Carinski nadzor v okviru postopka posebne uporabe
1. V okviru postopka posebne uporabe se lahko blago zaradi njegove posebne uporabe sprosti v prosti promet z oprostitvijo dajatve ali po znižani carinski stopnji. Blago ostane pod carinskim nadzorom.
2. Carinski nadzor v postopku posebne uporabe se konča v naslednjih primerih:
(a) |
kadar je bilo blago uporabljeno za namene, določene za uporabo oprostitve carine ali znižane carinske stopnje; |
(b) |
kadar se blago izvozi, uniči ali odstopi državi; |
(c) |
kadar je bilo blago uporabljeno za namene, ki niso določeni za uporabo oprostitve carine ali znižane carinske stopnje in so bile veljavne uvozne dajatve plačane. |
POGLAVJE 5
OPLEMENITENJE
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 176
Normativ porabe
Carinski organi določijo bodisi normativ porabe ali povprečni normativ porabe za operacijo, opravljeno v okviru postopka oplemenitenja, po potrebi pa tudi način določanja takega normativa, razen kjer normativ porabe določi zakonodaja Skupnosti, ki ureja posamezna področja.
Normativ porabe ali povprečni normativ porabe se določi na podlagi dejanskih okoliščin, v katerih se oplemenitenje izvaja ali se bo izvajalo. Ta normativ se kasneje po potrebi lahko spremeni.
Oddelek 2
Aktivno oplemenitenje
Člen 177
Področje uporabe
1. Brez poseganja v člen 149 se neskupnostno blago v okviru postopka aktivnega oplemenitenja lahko uporabi na carinskem območju Skupnosti v eni ali več operacijah oplemenitenja, ne da bi za takšno blago veljale:
(a) |
uvozne dajatve; |
(b) |
druge uvozne dajatve, kakor določajo veljavni predpisi; |
(c) |
ukrepi trgovinske politike, če se ne uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti ali za iznos iz njega. |
2. Postopek aktivnega oplemenitenja se brez poseganja v uporabo proizvodnih pripomočkov lahko uporabi v primerih, ko ne gre za popravilo, samo kadar se blago, dano v postopek, lahko prepozna v oplemenitenih proizvodih.
V primeru iz člena 149 se postopek lahko uporabi, kadar se lahko preveri usklajenost s predpisanimi pogoji glede enakovrednega blaga.
3. Postopek aktivnega oplemenitenja se poleg določb iz odstavkov 1 in 2 uporablja tudi za naslednje blago:
(a) |
blago, za katero je treba izvesti operacije za zagotovitev usklajenosti s tehničnimi določbami v zvezi s sprostitvijo v prosti promet; |
(b) |
blago, za katero je nujno običajno ravnanje v skladu s členom 148. |
Člen 178
Rok za zaključek postopka
1. Carinski organi določijo rok, v katerem je treba blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali oplemenitene proizvode dati v nadaljnji carinski postopek, razen če so uničeni in ni nobenih ostankov.
Rok teče od dneva, ko je neskupnostno blago dano v postopek, pri čemer se upošteva čas, ki je potreben za izvedbo oplemenitenja in za dajanje oplemenitenih proizvodov v nadaljnji carinski postopek.
2. Carinski organi lahko odobrijo podaljšanje roka iz odstavka 1, če imetnik dovoljenja predloži ustrezno utemeljen zahtevek.
Dovoljenje lahko določa, da se rok, ki začne teči sredi koledarskega meseca, trimesečja ali polletja, izteče zadnji dan naslednjega koledarskega meseca oziroma trimesečja ali polletja.
3. V primeru predhodnega izvoza v skladu s točko (b) člena 149(2) carinski organi določijo rok, v katerem je treba neskupnostno blago prijaviti za postopek. Navedeni rok teče od dneva prejema izvozne deklaracije za oplemenitene proizvode, pridobljene iz ustreznega enakovrednega blaga.
Člen 179
Začasni ponovni izvoz za nadaljnje oplemenitenje
Del blaga ali vse blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali oplemeniteni proizvodi se lahko ob predhodnem dovoljenju carinskih organov začasno izvozijo zaradi nadaljnjega oplemenitenja zunaj carinskega območja Skupnosti v skladu s pogoji, določenimi za postopek pasivnega oplemenitenja.
Oddelek 3
Pasivno oplemenitenje
Člen 180
Področje uporabe
1. V okviru postopka pasivnega oplemenitenja se skupnostno blago lahko začasno izvozi s carinskega območja Skupnosti, da se izvedejo operacije oplemenitenja blaga. Oplemeniteni izdelki, pridobljeni iz navedenega blaga, se lahko sprostijo v prosti promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev
2. Pasivno oplemenitenje ni dovoljeno za naslednje skupnostno blago:
(a) |
blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do povračila ali oprostitve uvoznih dajatev; |
(b) |
blago, ki je bilo pred izvozom sproščeno v prosti promet s popolno oprostitvijo carine ali po znižani carinski stopnji zaradi njegove posebne uporabe, vse dokler niso izpolnjeni nameni takšne posebne uporabe, razen če mora tako blago v popravilo; |
(c) |
blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do izvoznih nadomestil; |
(d) |
blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do druge finančne ugodnosti, kot so nadomestila iz točke (c), odobrene v okviru skupne kmetijske politike. |
3. Kadar imetnik dovoljenja prijavi blago za sprostitev v prosti promet, se mu na njegovo zahtevo odobri popolna ali delna oprostitev uvoznih dajatev, kakor je navedeno v odstavku 1.
4. V primerih, ki niso zajeti v členih 181 in 182, in kadar gre za dajatev ad valorem, se znesek uvoznih dajatev izračuna na podlagi stroškov oplemenitenja, opravljenega zunaj carinskega območja Skupnosti.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev pravil za tak izračun in pravila v zvezi s posebnimi dajatvami.
5. Carinski organi določijo rok, v katerem mora biti začasno izvoženo blago ponovno uvoženo na carinsko območje Skupnosti v obliki oplemenitenih proizvodov in sproščeno v prosti promet, da je lahko upravičeno do popolne ali delne oprostitve uvoznih dajatev. Ta rok lahko podaljšajo, če imetnik dovoljenja predloži ustrezno utemeljen zahtevek.
Člen 181
Popravljeno blago
1. Kadar se carinski organi prepričajo, da je bilo blago popravljeno brezplačno bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz garancije, bodisi zaradi tovarniške napake, je upravičeno do popolne oprostitve uvoznih dajatev.
2. Odstavek 1 ne velja, kadar se tovarniška napaka opazi že ob prvi sprostitvi zadevnega blaga v prosti promet.
Člen 182
Sistem standardne zamenjave
1. V okviru sistema standardne zamenjave lahko uvoženi proizvod, v nadaljevanju „nadomestni proizvod“, v skladu z odstavki 2 do 5 nadomesti oplemeniteni proizvod.
2. Carinski organi dovolijo uporabo sistema standardne zamenjave, kadar oplemenitenje zajema popravilo skupnostnega blaga, ki ni predmet ukrepov skupne kmetijske politike ali posebnih dogovorov, ki veljajo za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov.
3. Nadomestno blago ima enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti, kot bi jih imelo pomanjkljivo blago, če bi bilo na njem opravljeno popravilo.
4. Kadar se pomanjkljivo blago uporabi že pred izvozom, morajo biti tudi rabljeni nadomestni proizvodi.
Vendar carinski organi opustijo zahtevo, določeno v prvem pododstavku, če je bil nadomestni proizvod dobavljen brezplačno bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz garancije, bodisi zaradi tovarniške napake.
5. Določbe, ki bi veljale za oplemenitene proizvode, veljajo tudi za nadomestne proizvode.
Člen 183
Predhodni uvoz nadomestnih proizvodov
1. Carinski organi pod pogoji, ki jih sami določijo, dovolijo uvoz nadomestnih proizvodov, preden se pomanjkljivo blago izvozi.
V primeru takega predhodnega uvoza nadomestnega proizvoda se predloži zavarovanje za znesek uvoznih dajatev, ki bi se plačale, če se pomanjkljivo blago ne bi izvozilo v skladu z odstavkom 2.
2. Pomanjkljivo blago se izvozi v roku dveh mesecev od dneva, ko carinski organi sprejmejo deklaracijo za sprostitev nadomestnih proizvodov v prosti promet.
3. Kadar v izjemnih okoliščinah pomanjkljivega blaga ni mogoče izvoziti v roku iz odstavka 2, lahko carinski organi na zahtevo zadevne osebe navedeni rok podaljšajo.
NASLOV VIII
ODHOD BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA SKUPNOSTI
POGLAVJE 1
BLAGO, IZNESENO S CARINSKEGA OBMOČJA SKUPNOSTI
Člen 184
Obveznost vložitve predodhodne deklaracije
1. Blago, namenjeno iznosu s carinskega območja Skupnosti, je zajeto s predodhodno deklaracijo, ki se vloži ali se da na razpolago pri pristojnem carinskem uradu, preden se blago iznese s carinskega območja Skupnosti.
Vendar se odstavek 1 ne uporablja za blago, ki se prevaža na prevoznem sredstvu, ki le prehaja ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja Skupnosti, ne da bi se tam ustavilo.
2. Kadar je v skladu s členom 188 potrebna carinska deklaracija ali obvestilo o ponovnem izvozu, navedena deklaracija ali obvestilo predstavlja predodhodno deklaracijo.
Predodhodna deklaracija ima obliko izstopne skupne deklaracije iz člena 189, kadar se ne zahteva niti carinska deklaracija niti obvestilo o ponovnem izvozu.
3. Predodhodna deklaracija vsebuje najmanj podatke, potrebne za izstopno skupno deklaracijo.
Člen 185
Ukrepi za določitev nekaterih podrobnosti
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo v zvezi:
(a) |
s primeri in pogoji, ko za blago, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, ni potrebna predodhodna deklaracija; |
(b) |
s pogoji, pod katerimi se zahteva po predodhodni deklaraciji lahko opusti ali se spremeni; |
(c) |
z rokom, do katerega je treba vložiti ali dati na razpolago predodhodno deklaracijo, preden se blago iznese s carinskega območja Skupnosti; |
(d) |
z vsemi izjemami in spremembami roka iz točke (c); |
(e) |
z določitvijo pristojnega carinskega urada, pri katerem se predodhodna deklaracija vloži ali da na razpolago ter pri katerem se izvajajo analiza tveganja in kontrole na podlagi tveganja ob izvozu in izstopu. |
Pri sprejemanju teh ukrepov se upoštevajo:
(a) |
posebne okoliščine; |
(b) |
uporaba teh ukrepov pri nekaterih vrstah prometa blaga, vrstah prevoza ali gospodarskih subjektih; |
(c) |
mednarodni sporazumi, ki predvidevajo posebne varnostne ureditve. |
Člen 186
Formalnosti in carinski nadzor
1. Za blago, ki bo zapustilo carinsko območje Skupnosti, je treba opraviti izstopne formalnosti, ki ustrezno vključujejo naslednje:
(a) |
povračilo ali odpust uvoznih dajatev ali plačilo izvoznih nadomestil; |
(b) |
pobiranje izvoznih dajatev; |
(c) |
formalnosti, ki se zahtevajo v okviru veljavnih predpisov o DDV in trošarinah; |
(d) |
uporaba prepovedi in omejitev, upravičenih na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva okolja, varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti, izvajanja ohranjanja ribolovnih virov in ukrepov za upravljanje, varstva industrijske ali poslovne lastnine, vključno s kontrolami predhodnih sestavin za prepovedane droge, ponarejenega blaga in gotovine, ki se iznašajo iz Skupnosti. |
2. Blago, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, je pod carinskim nadzorom in je lahko predmet carinskih kontrol.
Kadar je to primerno, carinski organi lahko določijo ruto, po kateri blago zapusti carinsko območje Skupnosti in datum njegovega iznosa iz tega območja .
3. Prepustitev za iznos se odobri pod pogojem, da zadevno blago zapusti carinsko območje Skupnosti v enakem stanju kot v trenutku, kot je bilo ob prejemu predhodne deklaracije.
4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za izvajanje odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.
POGLAVJE 2
IZVOZ
Člen 187
Skupnostno blago
Skupnostno blago, ki bo zapustilo carinsko območje Skupnosti, se da v izvozni postopek:
Prvi odstavek ne velja za naslednje blago:
(a) |
blago, ki je dano v postopek posebne uporabe ali pasivnega oplemenitenja; |
(b) |
blago, ki je dano v postopek notranjega tranzita ali zapušča carinsko območje Skupnosti začasno v skladu s členom 109. |
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) sprejme ukrepe za določitev izvoznih formalnosti, ki se uporabljajo za blago v postopku posebne uporabe ali pasivnega oplemenitenja.
Člen 188
Neskupnostno blago
1. Neskupnostno blago, ki bo zapustilo carinsko območje Skupnosti, je zavezano obvestilu o ponovnem izvozu, ki se vloži pri pristojnem carinskem uradu, in izstopnim formalnostim.
2. Členi 110 do 124 se smiselno uporabljajo za obvestilo o ponovnem izvozu.
3. Odstavek 1 ne velja za naslednje blago:
(a) |
blago, ki je dano v postopek zunanjega tranzita in le prehaja carinsko območje Skupnosti, |
(b) |
blago, ki se pretovarja znotraj proste cone ali se neposredno izvozi iz proste cone; |
(c) |
blago v postopku začasne hrambe, ki se neposredno izvozi iz odobrenih skladišč. |
Člen 189
Izstopna skupna deklaracija
1. Kadar skupnostno ali neskupnostno blago zapusti carinsko območje Skupnosti in se zanj ne zahteva obvestilo o ponovnem izvozu, se na pristojnem carinskem uradu vloži izstopna skupna deklaracija v skladu s členom 184.
2. Izstopna skupna deklaracija se vloži ob uporabi tehnike elektronske obdelave podatkov. Trgovinski podatki, pristaniški podatki ali podatki o prevozu se lahko uporabijo pod pogojem, da vsebujejo potrebne navedbe za izstopno skupno deklaracijo.
Carinski organi lahko v izjemnih okoliščinah sprejmejo izstopne skupne deklaracije v papirni obliki pod pogojem, da uporabijo enako stopnjo analize tveganja kot pri izstopnih skupnih deklaracijah, vloženih z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov, ter da se lahko izpolnijo zahteve po izmenjavi takšnih podatkov z drugimi carinskimi organi.
Carinski organi lahko sprejmejo, da vložitev izstopne skupne deklaracije nadomesti vložitev obvestila s priloženim dostopom do podatkov skupne deklaracije v informacijskem sistemu gospodarskega subjekta.
3. Izstopno skupno deklaracijo vloži ena od naslednjih oseb:
(a) |
oseba, ki iznese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga s carinskega območja Skupnosti; |
(b) |
izvoznik ali pošiljatelj ali druga oseba, v imenu ali za račun katere delujejo osebe iz točke (a); |
(c) |
katera koli oseba, ki zadevno blago lahko predloži ali da predložiti pristojnemu carinskemu organu. |
4. Če izstopno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik s prometnim sredstvom, s katerim blago zapušča carinsko območje Skupnosti, predloži ta v roku iz člena 185(1)(c), pristojnemu carinskemu uradu obvestilo o odhodu v obliki tovornega lista, odpremnice ali seznama blaga, ki vsebuje informacije, potrebne za prepoznavanje blaga, ki se prevaža in za katero velja izstopna skupna deklaracija.
Odstavek 2 se smiselno uporablja za prvi pododstavek tega odstavka.
Komisija v skladu s postopkom v členu 194(2) določi naslednje ukrepe, ki podrobno določajo:
(a) |
informacije v obvestilu o odhodu; |
(b) |
pogoje, pod katerimi se zahteva po predložitvi obvestila o odhodu lahko opusti ali se spremeni; |
(c) |
pravila, ki urejajo izjeme in dovoljene modulacije glede navedenega roka iz prvega pododstavka tega odstavka; |
(d) |
določitev pristojnega carinskega urada, ki se mu predloži ali da na voljo obvestilo o odhodu. |
Za sprejetje teh ukrepov je treba upoštevati naslednje:
(a) |
posebne okoliščine; |
(b) |
uporabo teh ukrepov v določenih vrstah tovora (blaga), način prevoza in gospodarske subjekte; |
(c) |
mednarodne sporazume o posebnih predpisih na področju varnosti. |
Člen 190
Sprememba izstopne skupne deklaracije
Osebi, ki vloži izstopno skupno deklaracijo, se na njeno zahtevo dovoli, da po vložitvi deklaracije spremeni eno ali več navedb v navedeni deklaraciji.
Popravki pa niso več mogoči, kadar:
(a) |
carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago; |
(b) |
carinski organi ugotovijo, da zadevne navedbe niso pravilne; |
(c) |
carinski organi že dovolijo iznos blaga. |
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z določitvijo izjem pri točki (c) drugega pododstavka tega člena.
POGLAVJE 3
OPROSTITEV DAJATEV
Člen 191
Začasni izvoz
1. Skupnostno blago se lahko začasno izvozi s carinskega območja Skupnosti in je deležno oprostitve dajatev ob ponovnem uvozu.
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(3) sprejme ukrepe za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo z izvajanjem odstavka 1 tega člena.
NASLOV IX
ODBOR ZA CARINSKI ZAKONIK IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
ODBOR ZA CARINSKI ZAKONIK
Člen 192
Nadaljnji izvedbeni ukrepi
Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(2) poleg izvedbenih ukrepov iz tega zakonika sprejme ukrepe, ki določajo:
(a) |
pravila in standarde za interoperabilnost carinskih sistemov držav članic zaradi uresničevanja boljšega sodelovanja na podlagi elektronske izmenjave podatkov med carinskimi organi , med carinskim organi in drugimi pristojnimi organi ter med carinskim organi in gospodarskimi subjekti; |
(b) |
primere in pogoje, ko lahko Komisija izda odločbe, s katerimi od držav članic zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločbo; |
(c) |
po potrebi katere koli druge izvedbene ukrepe, tudi kadar Skupnost sprejme obveznosti in odgovornosti v povezavi z uporabo mednarodnih sporazumov, ki zahtevajo prilagoditev določb zakonika. |
Člen 193
Pojasnila in smernice
1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 194(4) sprejme:
(a) |
pojasnila k temu zakoniku in določbam za njegovo izvajanje ter tudi k pravilom o poreklu blaga iz člena 42; |
(b) |
smernice, ki zagotavljajo enotno razlago določb zakonika in druge carinske zakonodaje po vsej Skupnosti. |
2. Takšna pojasnila in smernice so kot priloge vključeni v izvedbene določbe te uredbe.
Člen 194
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik, v nadaljevanju „Odbor“.
2. Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok, določen s členom 4(3) Sklepa 1999/468/ES, znaša en mesec.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 195
Dodatna vprašanja
Odbor lahko obravnava vsa vprašanja v zvezi s tem carinskim zakonikom in ukrepi, sprejetimi za njihovo izvajanje, ki jih njegov predsednik postavi bodisi na pobudo Komisije bodisi na zahtevo predstavnika države članice, in zadevajo zlasti:
(a) |
vse težave, ki izhajajo iz uporabe carinske zakonodaje; |
(b) |
vsako stališče, ki ga bo Skupnost zavzela v odborih, delovnih skupinah in komisijah, ustanovljenih na podlagi ali v okviru mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na carinsko zakonodajo. |
POGLAVJE 2
KONČNE DOLOČBE
Člen 196
Razveljavitev
Razveljavijo se uredbe (EGS) št. 3925/91, (EGS) št. 2913/92, (ES) št. 82/2001 in (ES) št. 1207/2001.
Sklicevanje na razveljavljene uredbe se razume kot sklicevanje na to uredbo in se razlaga skladno s korelacijsko tabelo, navedeno v Prilogi.
Člen 197
Poročila v zvezi s carinskimi kaznimi
1. Države članice najkasneje do … (*) Komisijo obvestijo o veljavnih nacionalnih določbah, ki so v skladu s členom 22 in ji nemudoma sporočijo kakršne koli naknadne spremembe teh določb.
2. Države članice do konca vsakega koledarskega leta Komisiji pošljejo poročilo o uporabi člena 22, v skladu s specifikacijami, ki jih zahteva Komisija.
Člen 198
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2009.
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C …
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12.12.2006.
(3) KOM(2004)0544, 9.8.2004.
(4) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).
(5) UL L 86, 3.4.2003, str. 21. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/485/ES (UL L 162, 30.4.2004, str. 113).
(6) KOM(2003)0452, 24.7.2003.
(7) UL L 117, 4.5.2005, str. 13.
(8) UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/106/ES (UL L 359, 4.12.2004, str. 30).
(9) UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/69/ES (UL L 221, 12.8.2006, str. 9).
(10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(11) UL L 374, 31.12.1991, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(12) UL L 20, 20.1.2001, str. 1.
(13) UL L 165, 21.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1617/2006 (UL L 300, 31.10.2006, str. 5).
(14) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.
(15) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1758/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 1).
(16) UL L 118, 25.5.1995, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 476/97 (UL L 75, 15.3.1997, str. 1).
(17) UL L 102, 17.4.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).
(*) Dva meseca po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
PRILOGA
Korelacijska tabela 1: Nova uredba – Uredba (EGS) 2913/92
Novi člen |
Nekdanji člen v Uredbi 2913/92 |
Novi člen |
Uredba 2913/92 |
1 |
nov |
47 |
nov |
2 |
2 |
48 |
nov |
3 |
3 |
49 |
201 |
4 |
1, 4 |
50 |
216 |
5 |
nov + 15 |
51 |
202, 203, ex 204, 206 |
6 |
nov |
52 |
143(2), ex 144, 208 |
7 |
nov |
53 |
209 |
8 |
11 |
54 |
210, 211 |
9 |
14 + 199 CCIP |
55 |
212 |
10 |
nov |
56 |
213 |
11 |
5 (1)(2) & (3) |
57 |
121, 122, ex 144, 214 |
12 |
5 (4) |
58 |
112, 121, 122, 135, 136, ex 144, 178 |
13 |
nov |
59 |
nov |
14 |
5a (1) |
60 |
215(1)(2) & (4) |
15 |
5a (2) |
61 |
189, 191 |
16 |
5a (2) |
62 |
192(1) |
17 |
6, 7, ex 10 |
63 |
190, 192(2) |
18 |
ex 250 |
64 |
193, 194, 197 |
19 |
8 |
65 |
196 |
20 |
9 |
66 |
195 |
21 |
12 |
67 |
94 (1)-(4) |
22 |
nov |
68 |
94 (5)(6)(7) |
23 |
246 |
69 |
198 |
24 |
243 |
70 |
199 |
25 |
244 |
71 |
215(3), 217 |
26 |
245 |
72 |
221 (1) & (2) |
27 |
13 |
73 |
221 (3) & (4) |
28 |
nov |
74 |
217, 220 (2) a & c |
29 |
ex 78 |
75 |
218, 219 (2) & 220(1) |
30 |
Uredba 3925/91 |
76 |
nov |
31 |
16 |
77 |
222 |
32 |
11(2) |
78 |
223, 231 |
33 |
18, 35 |
79 |
224, 225, 226 |
34 |
17 |
80 |
227 |
35 |
19 |
81 |
228 |
36 |
20 (1)-(5), 21 |
82 |
229, 230 |
37 |
20 (6) |
83 |
232, 214 (3) |
38 |
22 |
84 |
235, 241, 242 |
39 |
23, 24 |
85 |
237, 239, 240 |
40 |
26 |
86 |
236 |
41 |
nov |
87 |
238 |
42 |
27 |
88 |
220(2)(b), 236 |
43 |
28, 36 |
89 |
239 |
44 |
29, 32, 36 |
90 |
nov |
45 |
30, 32(1)(e), 33 |
91 |
nov |
46 |
31 |
92 |
150(2), ex 204, 205, 206, 207, 212a, 233, 234 |
93 |
36a, 36b (1) |
147 |
90, 103 |
94 |
36b (1)-(4) |
148 |
91(3), 111 |
95 |
36b (5) |
149 |
109, 173(b) |
96 |
36c |
150 |
ex 114, ex 115 |
97 |
37, 42, 58(2) |
151 |
92, 97, 98(3), 109(4), 115 (2), 120, 131, 142 (2), 146 (2), 165 |
98 |
38(1)-(4) |
152 |
91 |
99 |
38(5) |
153 |
93, 163, 164 |
100 |
39 |
154 |
nov |
101 |
40, 41 |
155 |
95, 96 |
102 |
46, 47 |
156 |
93 |
103 |
48, 49, 58(1) |
157 |
98, 166 |
104 |
50 |
158 |
101, 102 |
105 |
54 |
159 |
108, 110, 171 |
106 |
55 |
160 |
50, 51(2), 53 |
107 |
ex člen 313 CCIP |
161 |
51(1), 52 |
108 |
83 |
162 |
99, 110 |
109 |
164 |
163 |
106 |
110 |
59 |
164 |
167(1)-(3), 168 (1) & (2) |
111 |
60 |
165 |
167 (4), 172 |
112 |
61, ex 77 |
166 |
173 |
113 |
62, 76(1)a, 77 |
167 |
ex 169, 170 |
114 |
63, 67 |
168 |
169, ex 170 |
115 |
64 |
169 |
175 |
116 |
65 |
170 |
177, 181 |
117 |
66 |
171 |
180 |
118 |
68, ex 250 |
172 |
137, 139 |
119 |
69 |
173 |
140 |
120 |
70 |
174 |
141, 142 |
121 |
71, ex 250 |
175 |
143 (1) & (2) |
122 |
72, ex 250 |
176 |
82 |
123 |
73 |
177 |
119 |
124 |
74 |
178 |
130, ex 114 |
125 |
76 (1) & (4) |
179 |
118 |
126 |
76(1)(c) |
180 |
123 |
127 |
nov |
181 |
145, 146, 149, 150, 151, 153(2) |
128 |
76(2) & (3) |
182 |
152 |
129 |
nov |
183 |
154, 155, 156 |
130 |
81 |
184 |
154 (4), 157 |
131 |
56 |
185 |
182a |
132 |
57, 75, 78(3) |
186 |
182b, ex 182c, 161(4) & (5) |
133 |
ex 182 |
187 |
ex 161, 162, 183 |
134 |
nov |
188 |
161(1), (2) |
135 |
79 |
189 |
182, ex. 182c |
136 |
185(1) |
190 |
ex 182c, 182d |
137 |
185(2) |
191 |
182d(4) |
138 |
186 |
192 |
nov |
139 |
187 |
193 |
184 + Uredba 918/83 |
140 |
188 |
194 |
247, 248 |
141 |
184 + Uredba 918/83 |
195 |
nov |
142 |
84 |
196 |
247a, 248a |
143 |
85, 86, 87, 88, 94, 95, 100, 104, 116, 117, 132, 133, 138, 147, 148 |
197 |
249 |
144 |
nov |
198 |
251, 252 |
145 |
105, 106 (3), 107, 176 |
199 |
253 |
146 |
89, 92 |
– |
– |
Korelacijska tabela 2: Nekdanja Uredba (EGS) 2913/92 – nova uredba
Uredba 2913/92 |
Novi člen |
Uredba 2913/92 |
Novi člen |
Člen 1 |
4 |
Člen 44 |
Umaknjen |
2 |
2 |
45 |
Umaknjen |
3 |
3 |
46 |
102 |
4 |
4 |
47 |
102 |
5 |
11, 12 |
48 |
103 |
5a |
14, 15, 16 |
49 |
103 |
6 |
17 |
50 |
104, 160 |
7 |
17 |
51 |
160, 161 |
8 |
19 |
52 |
161 |
9 |
20 |
53 |
160 |
10 |
17 |
54 |
105 |
11 |
8, 32 |
55 |
106 |
12 |
21 |
56 |
131 |
13 |
27 |
57 |
103 |
14 |
9 |
58 |
97, 103 |
15 |
5 |
59 |
110 |
16 |
31 |
60 |
111 |
17 |
34 |
61 |
112 |
18 |
33 |
62 |
113 |
19 |
35 |
63 |
114 |
20 |
36, 37 |
64 |
115 |
21 |
36 |
65 |
116 |
22 |
38 |
66 |
117 |
23 |
39 |
67 |
114 |
24 |
39 |
68 |
118 |
25 |
Umaknjen |
69 |
119 |
26 |
40 |
70 |
120 |
27 |
42 |
71 |
121 |
28 |
43 |
72 |
122 |
29 |
44 |
73 |
123 |
30 |
45 |
74 |
124 |
31 |
46 |
75 |
132 |
32 |
44, 45 |
76 |
113, 125, 126, 128 |
33 |
45 |
77 |
112, 113 |
34 |
47 |
78 |
29 |
35 |
33 |
79 |
135 |
36 |
44 |
80 |
Umaknjen |
36a |
93 |
81 |
130 |
36b |
93, 94, 95 |
82 |
176 |
36c |
96 |
83 |
108 |
37 |
97 |
84 |
142 |
38 |
98, 99 |
85 |
143 |
39 |
100 |
86 |
143 |
40 |
101 |
87 |
143 |
41 |
101 |
88 |
143 |
42 |
97 |
89 |
146 |
43 |
Umaknjen |
90 |
147 |
91 |
148, 152 |
141 |
174 |
92 |
146, 151 |
142 |
174, 151 |
93 |
153, 156 |
143 |
53, 175 |
94 |
67, 68, 143 |
144 |
52, 57, 58 |
95 |
143, 155 |
145 |
181 |
96 |
155 |
146 |
151, 181 |
97 |
151 |
147 |
143 |
98 |
151, 157 |
148 |
143 |
99 |
162 |
149 |
181 |
100 |
143 |
150 |
181 |
101 |
158 |
151 |
181 |
102 |
158 |
152 |
92, 182 |
103 |
147 |
153 |
181 |
104 |
143 |
154 |
183, 184 |
105 |
145 |
155 |
183 |
106 |
145, 163 |
156 |
183 |
107 |
145 |
157 |
184 |
108 |
159 |
158 |
Umaknjen |
109 |
149, 151 |
159 |
Umaknjen |
110 |
159, 162 |
160 |
Umaknjen |
111 |
148 |
161 |
186, 187, 188 |
112 |
58 |
162 |
187 |
113 |
Umaknjen |
163 |
153 |
114 |
150, 178 |
164 |
109, 153 |
115 |
150, 151 |
165 |
151 |
116 |
143 |
166 |
157 |
117 |
143 |
167 |
164, 165 |
118 |
179 |
168 |
164 |
119 |
177 |
168a |
Umaknjen |
120 |
151 |
169 |
167,168 |
121 |
57, 58 |
170 |
167, 168 |
122 |
57, 58 |
171 |
159 |
123 |
180 |
172 |
165 |
124 |
Umaknjen |
173 |
149, 166 |
125 |
Umaknjen |
174 |
Umaknjen |
126 |
Umaknjen |
175 |
169 |
127 |
Umaknjen |
176 |
145 |
128 |
Umaknjen |
177 |
170 |
129 |
Umaknjen |
178 |
58 |
130 |
178 |
179 |
Umaknjen |
131 |
151 |
180 |
171 |
132 |
143 |
181 |
170 |
133 |
143 |
182 |
133, 189 |
134 |
Umaknjen |
182a |
185 |
135 |
58 |
182b |
186 |
136 |
58 |
182c |
186, 189, 190 |
137 |
172 |
182d |
190, 191 |
138 |
143 |
183 |
187 |
139 |
172 |
184 |
141, 193 |
140 |
173 |
185 |
136, 137 |
186 |
138 |
220 |
74, 75, 88 |
187 |
139 |
221 |
72, 73 |
188 |
140 |
222 |
77 |
189 |
61 |
223 |
78 |
190 |
63 |
224 |
79 |
191 |
61 |
225 |
79 |
192 |
62, 63 |
226 |
79 |
193 |
64 |
227 |
80 |
194 |
64 |
228 |
81 |
195 |
66 |
229 |
82 |
196 |
65 |
230 |
82 |
197 |
64 |
231 |
78 |
198 |
69 |
232 |
83 |
199 |
70 |
233 |
92 |
200 |
Umaknjen |
235 |
84 |
201 |
49 |
236 |
86, 88 |
202 |
51 |
237 |
85 |
203 |
51 |
238 |
87 |
204 |
51, 92 |
239 |
85, 89 |
205 |
92 |
240 |
85 |
206 |
51, 92 |
241 |
84 |
207 |
92 |
242 |
84 |
208 |
52 |
243 |
24 |
209 |
53 |
244 |
25 |
210 |
54 |
245 |
26 |
211 |
54 |
246 |
23 |
212 |
55 |
247 |
194 |
212a |
92 |
247a |
196 |
213 |
56 |
248 |
194 |
214 |
57, 83 |
248a |
196 |
215 |
60, 71 |
249 |
197 |
216 |
50 |
250 |
18, 118, 121, 122 |
217 |
74 |
251 |
198 |
218 |
75 |
252 |
198 |
219 |
75 |
253 |
199 |
Korelacijska tabela 3: Razveljavljena uredba – nova uredba
Nekdanja uredba |
Novi člen |
(EGS) št. 918/83 |
Členi 141 & 193 |
(EGS) št. 3925/91 |
Člen 30 |
(ES) št. 82/2001 |
Člen 42 |
(ES) št. 1207/2001 |
Člen 42 |
P6_TA(2006)0546
Trženje krmnih mešanic ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o popravku Direktive 2002/2/ES o spremembi Direktive Sveta 79/373/EGS o trženju krmnih mešanic (KOM(2006)0340 – C6-0209/2006 – 2006/0117(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0340) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0209/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0411/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2006)0117
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 12. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/2/ES o spremembi Direktive Sveta 79/373/EGS o trženju krmnih mešanic
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski skupnosti in zlasti člena 152 (4)(b) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 1(1)(b) Direktive 2002/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) je spremenil Direktivo Sveta 79/373/EGS o trženju krmnih mešanic (3). Ta določba je členu 5(1) Direktive 79/373/EGS dodala točko, ki od proizvajalca krmne mešanice zahteva, da na zahtevo stranke navede natančno sestavo krmila. |
(2) |
Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 6. decembra 2005 v združenih zadevah C-453/03, C-11/04, C-12/04 in C-194/04 (4) razglasilo člen 1(1)(b) Direktive 2002/2/ES za ničen zaradi neskladnosti z načelom sorazmernosti. |
(3) |
Člen 233 Pogodbe zahteva, da institucije, katerih akt je bil razglašen za ničnega, sprejmejo ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča. |
(4) |
Cilj zagotavljanja varnosti krme se med drugim dosega z izvajanjem določb uredb (ES) št. 178/2002 (5) in št. 183/2005 (6). |
(5) |
Več odločitev sodišč v državah članicah je pripeljalo do različnega in neenakomernega izvajanja Direktive 2002/2/ES, nekateri z njo povezani postopki pred nacionalnimi sodišči pa še vedno potekajo. |
(6) |
Evropski parlament in Svet sedaj ne nameravata sprejeti nadaljnjih večjih sprememb osnovnega pravnega akta, saj je Komisija privolila, da bo v okviru programa za poenostavitev do sredine leta 2007 pripravila predloge za obsežno spremembo zakonodaje o krmi. Pričakujeta, da bo v tem okviru na novo celostno obravnavano tudi vprašanje tako imenovanega „odprtega označevanja sestavin“, in glede tega pričakujeta nove predloge Komisije, ki bodo upoštevali tako interese kmetov za natančne in podrobne podatke o sestavi krme kot interese industrije za zadostno zaščito poslovnih skrivnosti. |
(7) |
V drugem odstavku člena 12 Direktive 79/373/EGS, ki je bil vstavljen s členom 1(5) Direktive 2002/2/ES, je že predvidena obveznost proizvajalcev krmnih mešanic, da organom, odgovornim za izvajanje uradnega inšpekcijskega nadzora, na njihovo zahtevo dajo na voljo vse dokumente v zvezi s sestavo krme, namenjene za dajanje v promet, ki omogočajo preverjanje točnosti podatkov, navedenih na oznaki. |
(8) |
Direktivo 2002/2/ES bi bilo zato treba spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Direktiva 2002/2/ES se spremeni:
1) |
člen 1(1)(b) se črta; |
2) |
besedilo člena 15a Direktive 79/373/EGS v členu 1(6) se nadomesti z naslednjim: „Člen 15a Komisija najpozneje do 6. novembra 2006 Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi podatkov, ki jih posredujejo države članice, predloži poročilo o izvajanju ukrepov, uvedenih s členom 5(1)(j) in (5)(d), členom 5c ter z drugim odstavkom člena 12, zlasti v zvezi z navajanjem količin posamičnih krmil po masnih deležih na oznakah na krmnih mešanicah, skupaj z dovoljenimi odstopanji, poročilu pa predloži tudi vse predloge za izboljšanje teh ukrepov.“. |
Člen 2
Ta odločba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006.
(2) Direktiva 2002/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o spremembi Direktive Sveta 79/373/EGS o trženju krmnih mešanic (UL L 63, 6.3.2002, str. 23).
(3) UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).
(4) ABNA in drugi, ECR [2005] I-10423.
(5) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).
(6) Uredba (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1).
P6_TA(2006)0547
Struktura in dejavnosti tujih podružnic ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti o strukturi in dejavnostih tujih podružnic (KOM(2005)0088 – C6-0084/2005 – 2005/0016(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0088) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0084/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0332/2005); |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče predloži Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0016
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 12. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Redna in kakovostna statistika Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij v celotnem gospodarstvu je bistvenega pomena za ustrezno oceno učinka podjetij pod tujim nadzorom na gospodarstvo Evropske unije. To bi olajšalo tudi spremljanje učinkovitosti notranjega trga in postopno integracijo gospodarstev v okviru globalizacije. V tem okviru multinacionalna podjetja igrajo vodilno vlogo, toda tuj nadzor lahko zadeva tudi majhna in srednje velika podjetja. |
(2) |
Izvajanje in pregled Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) in Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs) ter trenutna in prihodnja pogajanja o nadaljnjih sporazumih zahtevajo razpoložljivost ustreznih statističnih podatkov za pomoč pri pogajanjih. |
(3) |
Za pripravo politik na področjih gospodarstva, konkurenčnosti, podjetništva, raziskav, tehničnega razvoja in zaposlovanja v okviru procesa liberalizacije je za merjenje neposrednih in posrednih učinkov tujega nadzora na zaposlovanje, plače in produktivnost v posameznih državah in sektorjih potrebna statistika o tujih povezanih podjetjih. |
(4) |
Podatki, ki se zagotavljajo po obstoječi zakonodaji Skupnosti ali so na voljo v državah članicah, so nezadostni, neprimerni ali premalo primerljivi, da bi služili kot zanesljiva osnova za delo Komisije. |
(5) |
Uredba (ES) št. 184/2005 (3) vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statistike Skupnosti o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah. Ker statistika plačilne bilance le delno zajema podatke, vključene v GATS, je bistvenega pomena, da se podrobne statistike o tujih povezanih podjetjih redno pripravljajo. |
(6) |
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 z dne 20. decembra 1996 o strukturnih statistikah podjetij (4) in Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo proizvodnega sistema v Skupnosti (5) sta vzpostavili skupni okvir za zbiranje, urejanje, posredovanje in vrednotenje statistik Skupnosti o strukturi in dejavnosti podjetij v Skupnosti. |
(7) |
Priprava nacionalnih računov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (6) zahteva primerljive, popolne in zanesljive poslovne statistike o tujih povezanih podjetjih. |
(8) |
Priročnik Združenih narodov o statistiki mednarodne trgovine s storitvami, Priročnik o plačilni bilanci (5. izdaja) Mednarodnega denarnega sklada, Primerljiva opredelitev tujih neposrednih naložb in Priročnik o kazalnikih gospodarske globalizacije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj skupaj določajo splošna pravila za pripravo mednarodno primerljivih statistik o tujih povezanih podjetjih. |
(9) |
Pripravo posebnih statistik Skupnosti urejajo pravila, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (7). |
(10) |
Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnih statističnih standardov za pripravo primerljive statistike o tujih povezanih podjetjih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
(11) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8). |
(12) |
Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev opredelitev iz prilog I in II ter raven podrobnosti iz Priloge III, kakor tudi vse posledične spremembe prilog I in II, da se izvedejo rezultati pilotnih študij in opredelijo ustrezni skupni standardi kakovosti ter vsebine in periodičnost poročil o kakovosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe ali dopolnitvi te uredbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(13) |
Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (9), in Odborom za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2006/856/ES (10) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statistike Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij.
Člen 2
Opredelitve
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
„tuje povezano podjetje“ pomeni podjetje s sedežem v državi priprave statistike, nad katerim ima nadzor institucionalna enota, ki nima sedeža v državi priprave statistike, ali podjetje, ki nima sedeža v državi priprave statistike, nad katerim ima nadzor institucionalna enota s sedežem v državi priprave statistike; |
(b) |
„nadzor“ pomeni zmožnost določanja splošne politike podjetja, po potrebi vključno z zmožnostjo izbora ustreznih direktorjev. V tem smislu se šteje, da je podjetje A pod nadzorom institucionalne enote B, če ima B neposreden ali posreden nadzor nad več kot polovico glasov delničarjev ali več kot polovico delnic; |
(c) |
„tuj nadzor“ pomeni, da ima nadzorna institucionalna enota sedež v drugi državi kot institucionalna enota, nad katero ima nadzor; |
(d) |
„podružnice“ pomenijo lokalne enote brez lastne pravne osebnosti, ki so odvisne od podjetij pod tujim nadzorom. Obravnavajo se kot neprave družbe v smislu točke 3(f) pojasnil v oddelku III(B) Priloge k Uredbi (EGS) št. 696/93; |
(e) |
„statistika o tujih povezanih podjetjih“ pomeni statistiko, ki opisuje celotne dejavnosti tujih povezanih podjetij; |
(f) |
„statistika o tujih notranjih povezanih podjetjih“ pomeni statistiko, ki opisuje dejavnosti tujih povezanih podjetij s sedežem v državi priprave statistike; |
(g) |
„statistika o tujih zunanjih povezanih podjetjih“ pomeni statistiko, ki opisuje dejavnosti tujih povezanih podjetij v tujini, ki so pod nadzorom institucionalne enote s sedežem v državi zbiranja statistike; |
(h) |
„končna nadzorna institucionalna enota tujega povezanega podjetja“ pomeni institucionalno enoto v verigi nadzora tujega povezanega podjetja, ki ni pod nadzorom druge institucionalne enote; |
(i) |
„podjetje“, „lokalna enota“ in „institucionalna enota“ imajo isti pomen, kot v Uredbi (EGS) št. 696/93. |
Člen 3
Predložitev podatkov
Države članice Komisiji (Eurostat) predložijo podatke o tujih povezanih podjetjih v zvezi s karakteristikami, gospodarskimi dejavnostmi in zemljepisno razčlenitvijo iz prilog I, II in III.
Člen 4
Viri podatkov
1. Države članice, ob spoštovanju pogojev glede kakovosti iz člena 6, zbirajo podatke, ki se zahtevajo po tej uredbi, z uporabo vseh virov, ki se jim zdijo ustrezni in primerni.
2. Fizične in pravne osebe, ki morajo posredovati podatke, pri odgovoru upoštevajo roke in opredelitve, ki jih v skladu s to uredbo določijo nacionalne institucije, odgovorne za zbiranje podatkov v državah članicah.
3. Če zahtevanih podatkov ni mogoče zbrati z razumnimi stroški, se lahko posredujejo najboljše možne ocene, vključno z ničelnimi vrednostmi.
Člen 5
Pilotne študije
1. Komisija izdela program pilotnih študij o dodatnih spremenljivkah in razčlenitvah za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih, ki ga izvedejo nacionalni organi v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97 na prostovoljni podlagi.
2. Pilotne študije se izvedejo z namenom, da se ocenita ustreznost in izvedljivost zbiranja podatkov, pri čemer se upoštevajo prednosti razpoložljivosti podatkov glede na stroške statističnega sistema in obremenitve za podjetja.
3. Program Komisije za pilotne študije je v skladu s prilogama I in II.
4. Na podlagi zaključkov pilotnih študij Komisija sprejme potrebne izvedbene ukrepe za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).
5. Pilotne študije se zaključijo do … (*).
Člen 6
Standardi kakovosti in poročila
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovosti posredovanih podatkov v skladu s skupnimi standardi kakovosti.
2. Države članice Komisiji (Eurostat) posredujejo poročilo o kakovosti posredovanih podatkov (poročila o kakovosti).
3. Skupne standarde kakovosti, vsebino in periodičnost poročil o kakovosti določi Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).
4. Komisija oceni kakovost posredovanih podatkov.
Člen 7
Priročnik s priporočili
Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami objavi priročnik s priporočili, ki vsebuje ustrezne opredelitve in dodatne napotke glede statistike Skupnosti, pripravljene v skladu s to uredbo.
Člen 8
Časovni razpored in odstopanja
1. Države članice pripravijo podatke v skladu s časovnim razporedom izvajanja iz prilog I in II.
2. V prehodnem obdobju, ki ne sme presegati štirih let od prvega referenčnega leta iz prilog I in II, lahko Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10(2) državam članicam, katerih nacionalni sistemi zahtevajo bistvene prilagoditve, za omejeno obdobje odobri odstopanja od določb te uredbe.
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Naslednji ukrepi za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10(2):
(a) |
določitev ustrezne oblike in postopka posredovanja rezultatov s strani držav članic in |
(b) |
odobritev odstopanja državam članicam, katerih nacionalni sistemi zahtevajo bistvene prilagoditve, vključno z odobritvijo odstopanj od morebitnih novih zahtev na podlagi pilotnih študij v skladu s členom 8(2). |
2. Naslednji ukrepi, namenjeni za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe, vključno z dodajanjem novih nebistvenih določb, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3):
(a) |
prilagoditev opredelitev iz prilog I in II, prilagoditev ravni natančnosti iz Priloge III in vse posledične spremembe prilog I in II; |
(b) |
izvedba rezultatov pilotnih študij v skladu s členom 5(4) in |
(c) |
opredelitev ustreznih skupnih standardov kakovosti ter vsebine in periodičnosti poročil o kakovosti v skladu s členom 6(3). |
3. Posebna pozornost se nameni načelu, da morajo koristi takšnih ukrepov presegati njihove stroške, in načelu, da je treba vsako dodatno finančno obremenitev držav članic ali podjetij ohraniti v razumnih mejah.
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke se lahko sestankov udeležijo kot opazovalke.
Člen 11
Sodelovanje z Odborom za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko
Pri izvajanju te uredbe Komisija zahteva mnenje Odbora za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko o vseh zadevah, ki spadajo v pristojnosti tega odbora, predvsem glede vseh ukrepov za prilagoditev zbiranja in statistične obdelave podatkov ter obdelave in posredovanja rezultatov gospodarskemu in tehničnemu razvoju.
Člen 12
Poročilo o izvajanju
Komisija do … (**) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo zlasti:
(a) |
oceni kakovost pripravljenih statistik; |
(b) |
oceni koristi od pripravljenih statistik za Skupnost, države članice, dajalce in uporabnike statističnih podatkov glede na stroške; |
(c) |
oceni napredek pilotnih študij in njihovo izvajanje; ter |
(d) |
opredeli področja, na katerih je glede na dosežene rezultate in stroške možno izboljšanje in so potrebne spremembe. |
Člen 13
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 144, 14.6.2005, str. 14.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006.
(3) UL L 35, 8.2.2005, str. 23. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 602/2006 (UL L 106, 19.4.2006, str. 10).
(4) UL L 14, 17.1.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(5) UL L 76, 30.3.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(6) UL L 310, 30.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1267/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 180, 18.7.2003, str. 1).
(7) UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
(8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(9) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.
(10) UL L 332, 30.11.2006, str. 21.
(*) UL: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(**) UL: pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
PRILOGA I
SKUPNI MODUL ZA STATISTIKO O TUJIH NOTRANJIH POVEZANIH PODJETJIH
ODDELEK 1
Statistična enota
Statistične enote so podjetja in vse podružnice, ki so pod tujim nadzorom v skladu z opredelitvami iz člena 2.
ODDELEK 2
Karakteristike
Zbirale se bodo naslednje karakteristike, kakor so opredeljene v Prilogi Uredbe Komisije (ES) št. 2700/98 z dne 17. decembra 1998 o opredelitvah karakteristik za strukturno statistiko podjetij (1):
Oznaka |
Naziv |
11 11 0 |
Število podjetij |
12 11 0 |
Prihodek od prodaje |
12 12 0 |
Vrednost proizvodnje |
12 15 0 |
Dodana vrednost v stroških faktorjev |
13 11 0 |
Skupna nabava blaga in storitev |
13 12 0 |
Nabava blaga in storitev za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki |
13 31 0 |
Stroški dela |
15 11 0 |
Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva |
16 11 0 |
Število oseb, ki delajo |
22 11 0 |
Skupni notranji izdatki za R & R (*) |
22 12 0 |
Skupno število osebja za R & R (*) |
Če število oseb, ki delajo, ni dostopno, se bo namesto tega zbralo število zaposlenih (oznaka 16 13 0).
Spremenljivki Skupni notranji izdatki za R & R (oznaka 22 11 0) in Skupno število osebja za R & R (oznaka 22 12 0) je treba zbrati samo za dejavnosti NACE področij C, D, E in F.
Za oddelek J NACE se bodo zbirali samo podatki o številu podjetij, prihodku od prodaje (**) in številu oseb, ki delajo (ali številu zaposlenih).
ODDELEK 3
Raven podrobnosti
Podatki se bodo pripravljali v skladu s konceptom „končne nadzorne institucionalne enote“ z ravnjo geografske razčlenitve 2-IN v povezavi z ravnjo 3 razčlenitve glede na dejavnosti, kakor je določeno v Prilogi III, in ravnjo 3 geografske razčlenitve v povezavi z gospodarstvom.
ODDELEK 4
Prvo referenčno leto in periodičnost
1. |
Prvo referenčno leto, za katero se bodo zberale letne statistike, je koledarsko leto začetka veljavnosti te uredbe. |
2. |
Države članice bodo pripravile podatke za vsako naslednje koledarsko leto. |
3. |
Prvo referenčno leto, za katerega se bodo zbirale spremenljivke skupni notranji izdatki za R & R (oznaka 22 11 0) in skupno število osebja za R & R (oznaka 22 12 0), je leto 2007. |
ODDELEK 5
Posredovanje rezultatov
Rezultati se bodo posredovali v dvajsetih mesecih po koncu referenčnega leta.
ODDELEK 6
Poročila in pilotne študije
1. |
Države članice bodo Komisiji predložile poročilo glede opredelitev, strukture in dostopnosti statističnih podatkov, zbranih za namene tega skupnega modula. |
2. |
Za raven podrobnosti iz te priloge bo Komisija uvedla pilotne študije, ki jih izvedejo nacionalni organi v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97 v skladu s členom 5 te uredbe. |
3. |
Pilotne študije se bodo izvedle z namenom ocene izvedljivosti zbiranja podatkov, ob upoštevanju prednosti dostopnosti takih podatkov glede na stroške zbiranja in breme za podjetja. |
4. |
Pilotne študije se izvedejo za naslednje karakteristike:
Izvoz in uvoz ter izvoz in uvoz znotraj skupine podjetij bodo razčlenjeni na blago in storitve. |
5. |
Pilotne študije se bodo izvedle tudi za oceno izvedljivosti zbiranja podatkov o dejavnostih NACE področij M, N in O ter zbiranja spremenljivk skupni notranji izdatki za R & R (oznaka 22 11 0) in skupno število osebja za R & R (oznaka 22 12 0) za dejavnosti NACE področij G, H, I, K, M, N in O. Pilotne študije se izvedejo tudi za oceno smiselnosti, izvedljivosti in stroškov razčlenjevanja podatkov iz oddelka 2 v velikostne razrede glede na število oseb, ki delajo. |
(1) UL L 344, 18.12.1998, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1670/2003 (UL L 244, 29.9.2003, str. 74).
(*) Spremenljivki 22 11 0 in 22 12 0 se sporočata vsako drugo leto. Če skupni znesek prometa ali števila oseb, ki delajo, v razdelku NACE Rev. 1.1 oddelkih C do F v določeni državi ne presega 1 % skupne vrednosti za Skupnost, za namene te uredbe ni treba zbirati podatkov, potrebnih za urejanje statističnih podatkov za karakteristiki 22 11 0 in 22 12 0.
(**) Za NACE Rev. 1.1 razdelek 65 se prihodek od prodaje nadomesti z vrednostjo proizvodnje.
PRILOGA II
SKUPNI MODUL ZA STATISTIKO O TUJIH ZUNANJIH POVEZANIH PODJETJIH
ODDELEK 1
Statistična enota
Statistične enote so podjetja in vse podružnice v tujini, ki so pod nadzorom institucionalne enote s sedežem v državi priprave statistike v skladu z opredelitvami iz člena 2. Podružnice se obravnavajo kot kvazipodjetja.
ODDELEK 2
Karakteristike
Zbirale se bodo naslednje karakteristike, kakor so opredeljene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2700/98:
Oznaka |
Naziv |
12 11 0 |
Prihodek od prodaje |
16 11 0 |
Število oseb, ki delajo |
11 11 0 |
Število podjetij |
Če število oseb, ki delajo, ni dostopno, se bo zbiralo število zaposlenih (oznaka 16 13 0).
ODDELEK 3
Raven podrobnosti
Podatki se bodo zbirali s podatkom o državi lokacije in dejavnosti tujega povezanega podjetja, kakor je določeno v Prilogi III. Podatki o državi lokacije in dejavnosti se bodo povezovale na naslednji način:
— |
Raven 1 geografske razčlenitve v povezavi z ravnjo 2 razčlenitve glede na vrsto dejavnosti. |
— |
Raven 2-OUT geografske razčlenitve v povezavi z ravnjo 1 razčlenitve glede na vrsto dejavnosti. |
— |
Raven 3 geografske razčlenitve v povezavi s podatki o skupni dejavnosti. |
ODDELEK 4
Prvo referenčno leto in periodičnost
1. |
Prvo referenčno leto, za katero se bodo zbrale letne statistike, je koledarsko leto začetka veljavnosti te uredbe. |
2. |
Države članice bodo pripravile podatke za vsako naslednje koledarsko leto. |
ODDELEK 5
Posredovanje rezultatov
Rezultati se bodo posredovali v dvajsetih mesecih po koncu referenčnega leta.
ODDELEK 6
Poročila in pilotne študije
1. |
Države članice bodo Komisiji predložile poročilo glede opredelitev, strukture in dostopnosti statističnih podatkov, zbranih za namene tega skupnega modula. |
2. |
Za raven podrobnosti iz te priloge bo Komisija uvedla pilotne študije, ki jih izvedejo nacionalni organi v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97 v skladu s členom 5 te uredbe. |
3. |
Pilotne študije se bodo izvedle z namenom ocene smiselnosti in izvedljivosti zbiranja podatkov, ob upoštevanju prednosti dostopnosti podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitve za podjetja. |
4. |
Pilotne študije se bodo izvedle za naslednje karakteristike:
|
PRILOGA III
RAVNI ZA PODROBNE PODATKE GLEDE NA GEOGRAFSKO RAZČLENITEV IN DEJAVNOSTI
Ravni geografske razčlenitve |
Raven 1 |
|
Raven 2-OUT (Raven 1 + 24 držav) |
V2 |
Zunaj EU-27 |
V2 |
Zunaj EU-27 |
|
|
IS |
Islandija |
|
|
LI |
Lihtenštajn |
|
|
NO |
Norveška |
CH |
Švica |
CH |
Švica |
|
|
HR |
Hrvaška |
RU |
Ruska federacija |
RU |
Ruska federacija |
|
|
TR |
Turčija |
|
|
EG |
Egipt |
|
|
MA |
Maroko |
|
|
NG |
Nigerija |
|
|
ZA |
Južna Afrika |
CA |
Kanada |
CA |
Kanada |
US |
Združene države Amerike |
US |
Združene države Amerike |
|
|
MX |
Mehika |
|
|
AR |
Argentina |
BR |
Brazilija |
BR |
Brazilija |
|
|
CL |
Čile |
|
|
UY |
Urugvaj |
|
|
VE |
Venezuela |
|
|
IL |
Izrael |
CN |
Kitajska |
CN |
Kitajska |
HK |
Hongkong |
HK |
Hongkong |
IN |
Indija |
IN |
Indija |
|
|
ID |
Indonezija |
JP |
Japonska |
JP |
Japonska |
|
|
KR |
Južna Koreja |
|
|
MY |
Malezija |
|
|
PH |
Filipini |
|
|
SG |
Singapur |
|
|
TW |
Tajvan |
|
|
TH |
Tajska |
|
|
AU |
Avstralija |
|
|
NZ |
Nova Zelandija |
Z8 |
Zunaj EU-27, brez razporeditve |
Z8 |
Zunaj EU-27, brez razporeditve |
C4 |
Offshore finančni centri |
C4 |
Offshore finančni centri |
Z7 |
Enakomerno porazdeljena kontrola KNI (*)več kot ene države članice |
Z7 |
Enakomerno porazdeljena kontrola KNI (*)več kot ene države članice |
Raven 2-IN
A1 |
Svet skupaj (vse enote, vključno z državo priprave statistike) |
Z9 |
Ostale države (brez države priprave statistike) |
A2 |
Pod nadzorom države priprave statistike |
V1 |
EU-25 (Znotraj EU-27) brez države priprave statistike |
BE |
Belgija |
BG |
Bolgarija |
CZ |
Češka |
DK |
Danska |
DE |
Nemčija |
EE |
Estonija |
GR |
Grčija |
ES |
Španija |
FR |
Francija |
IE |
Irska |
IT |
Italija |
CY |
Ciper |
LV |
Latvija |
LT |
Litva |
LU |
Luksemburg |
HU |
Madžarska |
MT |
Malta |
NL |
Nizozemska |
AT |
Avstrija |
PL |
Poljska |
PT |
Portugalska |
RO |
Romunija |
SI |
Slovenija |
SK |
Slovaška |
FI |
Finska |
SE |
Švedska |
UK |
Združeno kraljestvo |
Z7 |
Enakomerno porazdeljena kontrola KNI (**) več kot ene države članice |
V2 |
Zunaj EU-27 |
AU |
Avstralija |
CA |
Kanada |
CH |
Švica |
CN |
Kitajska |
HK |
Hongkong |
IL |
Izrael |
IS |
Islandija |
JP |
Japonska |
LI |
Lihtenštajn |
NO |
Norveška |
NZ |
Nova Zelandija |
RU |
Ruska federacija |
TR |
Turčija |
US |
Združene države Amerike |
C4 |
Offshore finančni centri |
Z8 |
Zunaj EU-27, brez razporeditve |
Raven 3
AD |
Andora |
EE |
Estonija (***) |
KZ |
Kazahstan |
QA |
Katar |
AE |
Združeni arabski emirati |
EG |
Egipt |
LA |
Laos, ljudska demokratična republika |
RO |
Romunija (***) |
AF |
Afganistan |
ER |
Eritreja |
LB |
Libanon |
RU |
Ruska federacija |
AG |
Antigva in Barbuda |
ES |
Španija (***) |
LC |
Sveta Lucija |
RW |
Ruanda |
AI |
Angvila |
ET |
Etiopija |
LI |
Lihtenštajn |
SA |
Savdska Arabija |
AL |
Albanija |
FI |
Finska (***) |
LK |
Šrilanka |
SB |
Salomonovi otoki |
AM |
Armenija |
FJ |
Fidži |
LR |
Liberija |
SC |
Sejšeli |
AN |
Nizozemski Antili |
FK |
Falklandski otoki (Malvini) |
LS |
Lesoto |
SD |
Sudan |
AO |
Angola |
FM |
Mikronezija, federativne države |
LT |
Litva (***) |
SE |
Švedska (***) |
AQ |
Antarktika |
FO |
Ferski otoki |
LU |
Luksemburg (***) |
SG |
Singapur |
AR |
Argentina |
FR |
Francija (***) |
LV |
Latvija (***) |
SH |
Sveta Helena |
AS |
Ameriška Samoa |
GA |
Gabon |
LY |
Libija |
SI |
Slovenija (***) |
AT |
Avstrija (***) |
GD |
Grenada |
MA |
Maroko |
SK |
Slovaška (***) |
AU |
Avstralija |
GE |
Gruzija |
MD |
Moldavija |
SL |
Sierra Leone |
AW |
Aruba |
GG |
Guernsey (ni uradne ISO oznake države 3166-1, izjemno rezervirani elementi oznake) |
MG |
Madagaskar |
SM |
San Marino |
AZ |
Azerbajdžan |
GH |
Gana |
MH |
Marshallovo otočje |
SN |
Senegal |
BA |
Bosna in Hercegovina |
GI |
Gibraltar |
MK (1) |
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
SO |
Somalija |
BB |
Barbados |
GL |
Grenlandija |
ML |
Mali |
SR |
Surinam |
BD |
Bangladeš |
GM |
Gambija |
MM |
Mjanmar |
ST |
Sao Tome in Principe |
BE |
Belgija (***) |
GN |
Gvineja |
MN |
Mongolija |
SV |
Salvador |
BF |
Burkina Faso |
GQ |
Ekvatorialna Gvineja |
MO |
Macau |
SY |
Sirska arabska republika |
BG |
Bolgarija |
GR |
Grčija (***) |
MP |
Severni Marianski otoki |
SZ |
Svazi |
BH |
Bahrajn |
GS |
Južna Georgia in otoki Južni Sandwich |
MR |
Mavretanija |
TC |
Otoka Turks in Caicos |
BI |
Burundi |
GT |
Gvatemala |
MS |
Montserrat |
TD |
Čad |
BJ |
Benin |
GU |
Guam |
MT |
Malta (***) |
TF |
Francoska južna ozemlja |
BM |
Bermudi |
GW |
Gvineja Bissau |
MU |
Mauritius |
TG |
Togo |
BN |
Brunej |
GY |
Gvajana |
MV |
Maldivi |
TH |
Tajska |
BO |
Bolivija |
HK |
Hongkong |
MW |
Malavi |
TJ |
Tadžikistan |
BR |
Brazilija |
HM |
Heardov otok in McDonaldovi otoki |
MX |
Mehika |
TK |
Tokelau |
BS |
Bahami |
HN |
Honduras |
MY |
Malezija |
TM |
Turkmenistan |
BT |
Butan |
HR |
Hrvaška |
MZ |
Mozambik |
TN |
Tunizija |
BV |
Bouvet otok |
HT |
Haiti |
NA |
Namibija |
TO |
Tonga |
BW |
Bocvana |
HU |
Madžarska (***) |
NC |
Nova Kaledonija |
TP |
Vzgodni Timor |
BY |
Belorusija |
ID |
Indonezija |
NE |
Niger |
TR |
Turčija |
BZ |
Belize |
IE |
Irska (***) |
NF |
Norfolški otok |
TT |
Trinidad in Tobago |
CA |
Kanada |
IL |
Izrael |
NG |
Nigerija |
TV |
Tuvalu |
CC |
Kokosovi otoki (Keeling) |
IM |
Otok Man (ni uradne ISO oznake države 3166-1, izjemno rezervirani elementi oznake) |
NI |
Nikaragva |
TW |
Tajvan, Provinca Kitajske |
CD |
Kongo, demokratska republika |
IN |
Indija |
NL |
Nizozemska (***) |
TZ |
Tanzanija, Združena republika |
CF |
Srednjeafriška republika |
IO |
Britansko ozemlje Indijskega oceana |
NO |
Norveška |
UA |
Ukrajina |
CG |
Kongo |
IQ |
Irak |
NP |
Nepal |
UG |
Uganda |
CH |
Švica |
IR |
Iran, Islamska republika |
NR |
Nauru |
UK |
Združeno Kraljestvo |
CI |
Slonokoščena obala |
IS |
Islandija |
NU |
Niue |
UM |
Stranski zunanji otoki Združenih držav |
CK |
Cookovi otoki |
IT |
Italija (***) |
NZ |
Nova Zelandija |
US |
Združene države Amerike |
CL |
Čile |
JE |
Jersey (ni uradne ISO oznake države 3166-1, izjemno rezervirani elementi oznake) |
OM |
Oman |
UY |
Urugvaj |
CM |
Kamerun |
JM |
Jamajka |
PA |
Panama |
UZ |
Uzbekistan |
CN |
Kitajska |
JO |
Jordanija |
PE |
Peru |
VA |
Sveti sedež (Vatikanska mestna država) |
CO |
Kolumbija |
JP |
Japonska |
PF |
Francoska Polinezija |
VC |
St. Vincent in Grenadine |
CR |
Kostarika |
KE |
Kenija |
PG |
Papua Nova Gvineja |
VE |
Venezuela |
CU |
Kuba |
KG |
Kirgizistan |
PH |
Filipini |
VG |
Deviški otoki, britanski |
CV |
Zelenortski otoki |
KH |
Kambodža |
PK |
Pakistan |
VI |
Deviški otoki (ZDA) |
CX |
Božični otok |
KI |
Kiribati |
PL |
Poljska (***) |
VN |
Vietnam |
CY |
Ciper (***) |
KM |
Komori |
PN |
Pitcairn |
VU |
Vanuatu |
CZ |
Češka (***) |
KN |
St Kitts in Nevis |
PS |
Palestinsko ozemlje, zasedeno |
WF |
Otoki Wallis in Futuna |
DE |
Nemčija (***) |
KP |
Koreja, Demokratična ljudska republika |
PT |
Portugalska (***) |
WS |
Samoa |
DJ |
Džibuti |
KR |
Koreja, republika (Južna Koreja) |
PW |
Palau |
YE |
Jemen |
DK |
Danska (***) |
KW |
Kuvajt |
PY |
Paragvaj |
|
|
DM |
Dominika |
KY |
Kajmanski otoki |
|
|
ZA |
Južna Afrika |
DO |
Dominikanska republika |
|
|
|
|
ZM |
Zambija |
DZ |
Alžirija |
|
|
|
|
ZW |
Zimbabve |
EC |
Ekvador |
Z8 |
Zunaj EU-27, brez razporeditve |
|
|
RS |
Srbija |
A2 |
Pod nadzorom države priprave statistike |
Z7 |
Enakomerno porazdeljena kontrola KNI (****)več kot ene države članice |
|
|
ME |
Črna gora |
RAVNI RAZČLENITVE GLEDE NA DEJAVNOSTI
Raven 1 |
Raven 2 |
|
|
NACE Rev. 1.1 (1) |
|
SKUPAJ DEJAVNOST |
SKUPAJ DEJAVNOST |
Pod. C do O (brez L) |
RUDARSTVO |
RUDARSTVO |
Področje C |
Od tega: |
|
|
Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, storitve |
Oddelek 11 |
|
PREDELOVALNE DEJ |
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI |
Področje D |
Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov |
Podpodročje DA |
|
Proizvodnja tekstilij, usnjenihoblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov |
Podpodročje DB |
|
Obdelava in predelava lesa;proizvodnja vlaknin, papirja; založništvo in tiskarstvo |
Podpodročje DD & DE |
|
SKUPAJ tekstilne in lesne dejavnosti |
|
|
Proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva |
Oddelek 23 |
|
Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken |
Oddelek 24 |
|
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas |
Oddelek 25 |
|
SK. naftni, kem., gum., plast. iz. |
SKUPAJ pro. naftnih derivatov, kemičnih izdelkov in izdelkov iz gume in plastičnih mas |
|
Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov |
Podpodročje DJ |
|
Proizvodnja strojev in naprav |
Oddelek 29 |
|
SKUPAJ pro. kovin, kovinskih izdelkov, strojev in naprav |
|
|
Proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov |
Oddelek 30 |
|
Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav in opreme |
Oddelek 32 |
|
SK. pis., rač., RTV, kom. nap., oprema. |
SKUPAJ pro. pisarniških strojev, računalnikov, RTV, komunikacijskih naprav in opreme |
|
SK. vozila, plovila |
Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic |
Oddelek 34 |
Proizvodnja drugih vozil in plovil |
Oddelek 35 |
|
SKUPAJ proizvodnja vozil in plovil |
|
|
Proizvodnja n.i.e. |
|
|
ELEKTR., PLIN IN VODA |
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM, VODO |
Področje E |
GRADBENIŠTVO |
GRADBENIŠTVO |
PodročjeF |
SKUPAJ STORITVE |
SKUPAJ STORITVE |
|
TRGOVINA IN POPRAVILA |
TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE |
Področje G |
Prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil; trgovina na drobno z mot. gorivi |
Oddelek 50 |
|
Posredništvo in trgovina na debelo in, razen z motornimi vozili |
Oddelek 51 |
|
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izd. široke porabe |
Oddelek 52 |
|
GOSTINSTVO |
GOSTINSTVO |
Področje H |
PROMET, SKLADIŠČ. IN ZVEZE |
PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE |
Področje I |
Promet in skladiščenje |
Oddelki 60, 61, 62, 63 |
|
Kopenski promet; cevovodni transport |
Oddelek 60 |
|
Vodni promet |
Oddelek 61 |
|
Zračni promet |
Oddelek 62 |
|
Pomožne prometne dejavnosti; dejavnost potovalnih in turističnih agencij |
Oddelek 63 |
|
Pošta in telekomunikacije |
Oddlelek 64 |
|
Poštna in kurirska dejavnost |
Skupina 641 |
|
Telekomunikacije |
Skupina 642 |
|
FINANČNO POSREDNIŠTVO |
FINANČNO POSREDNIŠTVO |
Področje J |
Finančno posredništvo, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov |
Oddelek 65 |
|
Zavarovalništvo in dejavnost pokojninskih skladov, razen obveznega socialnega zavarovanja |
Oddelek 66 |
|
Pomožne dejavnosti v finančnem posredništvu |
Oddelek 67 |
|
POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI |
Podr. K, Odd. 70 |
|
DAJANJE STROJEV IN OPREME V NAJEM; IZPOSOJANJE IZD. ŠIR. POR. |
Podr. K, Odd. 71 |
|
RAČUNALNIŠTVO IN S TEM POVEZANE DEJAVNOSTI |
Podr. K, Odd. 72 |
RAČ. IN POVEZ. DEJ. |
RAZISKOVANJE IN RAZVOJ |
RAZISKOVANJE IN RAZVOJ |
Podr. K, Odd. 73 |
DRUGE POSL. DEJAVNOSTI |
DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI |
Podr. K, Odd. 74 |
Pravno, davčno, podjetniško svetovanje |
Skupina 741 |
|
Pravno svetovanje |
Razred 7411 |
|
Računovodsko, davčno svetovanje |
Razred 7412 |
|
Raziskovanje trga in javnega mnenja |
Razred 7413 |
|
Podjetniško in poslovno svetovanje |
Razred 7414 |
|
Dejavnost holdingov |
Razred 7415 |
|
Prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje |
Skupina 742 |
|
Oglaševanje |
Skupina 744 |
|
Poslovne dejavnosti n.e.c. |
Skupina 743, 745, 746, 747, 748 |
|
KULT., ŠPORT. TER DR. DEJ. ZA PROSTI ČAS |
IZOBRAŽEVANJE |
Področje M |
ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO |
Področje N |
|
DEJAVNOST JAVNE HIGIENE |
Podr. O, Odd. 90 |
|
DEJAVNOST ZDRUŽENJ, DRUŠTEV IN DRUGIH ČLANSKIH ORGANIZACIJ ORGANIZACORGANIZACIJ |
Podr. O, Odd. 91 |
|
KULTURNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI TER DR. DEJ. ZA PROSTI ČAS |
Podr. O, Odd. 92 |
|
Filmska, video, radijska, televizijska dejavnost, umet.ustvarjanje, dr. razv. dej. |
Skupina 921, 922, 923 |
|
Dejavnost tiskovnih agencij |
Skupina 924 |
|
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejov in druge kulturne dejavnosti |
Skupina 925 |
|
Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
Skupina 926, 927 |
|
DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI |
Podr O, Odd. 93 |
|
Nerazporejeno |
|
Raven 3 (NACE Rev. 1.1) |
||
Naslov |
Zahtevana raven podrobnosti |
|
Gospodarstvo |
Področja C do K |
|
Rudarstvo |
Področje C |
|
Predelovalne dejavnosti |
Področje D Vsa podpodročja DA do DN Vsi oddelki 15 do 37 |
|
Agregati: |
||
Visoka tehnologija (HIT) Srednjevisoka tehnologija (MHT) Srednjenizka tehnologija (MLT) Nizka tehnologija (LOT) |
24.4, 30, 32, 33, 35.3 24 razen 24.4, 29, 31, 34, 35.2, 35.4, 35.5 23, 25-28, 35.1 15-22, 36, 37 |
|
Oskrba z električno energijo, plinom in vodo |
Področje E Vsi oddelki (40 in 41) |
|
Gradbeništvo |
Področje F (Oddelek 45) Vse skupine (45.1 do 45.5) |
|
Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe |
Področje G Vsi oddelki (50 do 52) Skupine 50.1 + 50.2 + 50.3, 50.4, 50.5, 51.1 do 51.9 Skupine 52.1 do 52.7 |
|
Gostinstvo |
Področje H (Oddelek 55) Skupine 55.1 do 55.5 |
|
Promet, skladiščenje in zveze |
Področje I Vsi oddelki Skupine 60.1, 60.2, 60.3, 63.1 + 63.2, 63.3, 63.4, 64.1, 64.2 |
|
Finančno posredništvo |
Področje J Vsi oddelki |
|
Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve |
Področje K Oddelek 70 Oddelek 71, skupine 71.1 + 71.2, 71.3 in 71.4 Oddelek 72, skupine 72.1 do 72.6 Oddelek 73 Oddelek 74, agregati 74.1 do 74.4 in 74.5 do 74.8 |
(*) Končna nadzorna institucionalna enota tujega povezanega podjetja.
(**) Končna nadzorna institucionalna enota tujega povezanega podjetja.
(1) Začasna oznaka, ki ne prejudicira dokončnega imena države, kot bo določeno v trenutno potekajočih pogajanjih v okviru Združenih narodov.
(***) Samo za notranje.
(****) Končna nadzorna institucionalna enota tujega povezanega podjetja.
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1893/2006.
P6_TA(2006)0548
Evropski instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) (KOM(2006)0354 – C6-0206/2006 – 2006/0116(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0354), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 179(1) in 181a(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0206/2006), |
— |
ob upoštevanju izjave Komisije o demokratični presoji in skladnosti zunanjih ukrepov, priloženi Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), ter s tem povezane izmenjave pisem, |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za proračun (A6-0376/2006); |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
meni, da morajo biti finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, skladna z zgornjo mejo razdelka 4 novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da se bo letni znesek določil v okviru letnega proračunskega postopka v skladu s točko 37 Medinstitucionalnega sporazuma; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
P6_TC1-COD(2006)0116
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 12. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 179(1) in 181a(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Predlagan je nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči, katerega namen je doseči večjo učinkovitost in preglednost zunanje pomoči Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 (2) vzpostavlja instrument za predpristopno pomoč (IPA) za pomoč Skupnosti državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam. Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 (3) ustanavlja evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI), ki zagotavlja neposredno podporo evropski sosedski politiki EU. Uredba (ES) št. […] (*) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 (4) uvaja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (DCI). Uredba Sveta (ES) št. […] (*) z dne […] (5) uvaja instrument financiranja za sodelovanje z industrializiranimi in drugimi državami in ozemlji z visokimi dohodki (ICI). Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 (6) vzpostavlja instrument za stabilnost (IfS), ki zagotavlja pomoč v kriznih razmerah in v nastajajočih kriznih razmerah ter v primeru posebnih svetovnih in nadregionalnih nevarnosti. Ta uredba uvaja instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice), ki omogoča neodvisno pomoč brez soglasja vlad in drugih javnih organov tretjih držav. |
(2) |
Člen 6(1) Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, načelih, ki so skupna državam članicam. |
(3) |
Spodbujanje, razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je glavni cilj razvojne politike Skupnosti ter njenega gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami (7). Zavezanost spoštovanju, spodbujanju in varovanju demokratičnih načel in človekovih pravic je bistveni element pogodbenih odnosov Skupnosti s tretjimi državami (8). |
(4) |
Ta instrument financiranja prispeva k doseganju ciljev izjave o razvojni politiki o Evropskem soglasju o razvoju, skupno sprejete s strani Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije dne 20. decembra 2005 (9). To soglasje poudarja, da je „napredek pri varovanju človekovih pravic, odgovornem vodenju države in demokratizaciji temeljnega pomena za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj“, s čimer prispeva k doseganju razvojnih ciljev tisočletja. |
(5) |
Ker Evropsko soglasje o razvoju potrjuje, da je spodbujanje enakosti spolov in pravic žensk temeljna človekova pravica in vprašanje socialne pravičnosti, povrhu pa lahko prispeva k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, Akcijskega programa iz Kaira in Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, je enakopravnost spolov pomemben sestavni del te uredbe. |
(6) |
Ta instrument financiranja prispeva k doseganju cilja Skupne zunanje in varnostne politike Unije, kakor je določen v členu 11(1) Pogodbe o Evropski uniji in oblikovan s smernicami EU, v zvezi z razvojem in utrjevanjem demokracije in pravne države ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. |
(7) |
Prispevek Skupnosti k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na splošnih načelih, ki jih vzpostavlja Mednarodna listina o človekovih pravicah in kateri koli instrument človekovih pravic, sprejet v okviru Združenih narodov (ZN), kakor tudi zadevni regionalni instrumenti človekovih pravic. |
(8) |
Demokracija in človekove pravice so neločljivo povezane. Temeljni svobodi izražanja in združevanja sta osnovna pogoja za politični pluralizem in demokratični proces, demokratični nadzor in delitev oblasti pa sta bistvenega pomena za ohranjanje neodvisnega sodstva in pravne države, ki sta potrebna za učinkovito varovanje človekovih pravic. |
(9) |
Človekove pravice se obravnavajo v luči splošno sprejetih mednarodnih norm, na demokracijo pa je treba gledati tudi kot na proces, ki se razvija od znotraj in vključuje vse dele družbe ter vrsto ustanov, zlasti demokratične nacionalne parlamente, ki morajo zagotavljati udeležbo, zastopanost, odzivnost in odgovornost. Naloga zgraditi in ohranjati kulturo človekovih pravic in poskrbeti, da demokracija deluje za državljane, je sicer posebej nujna in težka v nastajajočih demokracijah, vendar je v svojem bistvu nenehen izziv, ki pripada predvsem prebivalstvu zadevne države, čeprav to ne zmanjšuje zavezanosti mednarodne skupnosti. |
(10) |
Za učinkovito, pregledno, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 z dne 29. aprila 1999 o določitvi zahtev za izvajanje ukrepov na področju razvojnega sodelovanja, ki prispevajo k doseganju splošnega cilja razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine (10) in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999 z dne 29. aprila 1999 o določitvi zahtev za izvajanje dejavnosti Skupnosti, razen razvojnega sodelovanja, ki v okviru politike sodelovanja Skupnosti prispevajo k splošnemu cilju razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine v tretjih državah (11), ki sta pravni podlagi za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni finančni viri in posebni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in hkrati še naprej dopolnjujejo in krepijo sorodne instrumente Skupnosti za zunanjo pomoč ter Sporazum o partnerstvu med članicami Skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi članicami na drugi strani (12) ter človekoljubno pomoč. |
(11) |
Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo je namenjena dopolnitvi različnih drugih orodij za izvajanje politik EU v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami, ki segajo od političnega dialoga in diplomatskih ukrepov do raznih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja, vključno z geografskimi in tematskimi programi. Dopolnjevala bo tudi intervencije instrumenta za stabilnost, ki so bolj povezane s kriznimi razmerami. |
(12) |
Poleg ukrepov in kot dopolnilo ukrepom, ki so dogovorjeni s partnerskimi državami v okviru sodelovanja na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP, instrumenta za sodelovanje z industrijsko razvitimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokimi dohodki in instrumenta za stabilnost, zagotavlja v skladu s to uredbo Skupnost zlasti pomoč za reševanje globalnih, regionalnih, nacionalnih in lokalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo v partnerstvu s civilno družbo, kar zajema vse oblike družbenega delovanja posameznikov ali skupin, neodvisnih od države ter dejavnih na področju človekovih pravic in pospeševanja demokracije. |
(13) |
Še več, medtem ko morajo biti cilji v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami vedno bolj vključeni v vse instrumente financiranja zunanje pomoči, bo imela pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svoje globalne narave in ker je njeno delovanje neodvisno od odobritve vladnih in drugih javnih organov tretje države. To omogoča sodelovanje s civilno družbo glede občutljivih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, vključno s človekovimi pravicami pravicami priseljencev, pravicami prosilcev za azil in notranje razseljenih oseb, ter zagotavlja prilagodljivost pri odzivanju na spreminjajoče se okoliščine ali pri podpiranju inovacij. Omogoča tudi zmožnost Skupnosti, da oblikuje in podpre posebne cilje in ukrepe na mednarodni ravni, ki niso niti geografsko povezani niti se ne nanašajo na krizne razmere, pri katerih bi bil lahko potreben nadnacionalni pristop ali bi vključevale dejavnosti znotraj Skupnosti pa tudi v vrsti tretjih držav. Zagotavlja potrebni okvir za dejavnosti, kot je podpora neodvisnim misijam EU za opazovanje volitev, ki zahtevajo skladnost politike, enoten sistem upravljanja in skupne standarde izvajanja. |
(14) |
V razvoj in krepitev demokracije na podlagi te uredbe bi morali biti vključeni demokratični parlamenti z njihovimi zmogljivostmi za podporo in spodbujanje demokratičnih reformnih procesov. Zato morajo biti v skladu s to uredbo do financiranja upravičeni tudi nacionalni parlamenti, če je to potrebno za doseganje ciljev iz uredbe, razen če se predlagani ukrep lahko financira iz instrumenta Skupnosti za zunanjo pomoč. |
(15) |
„Smernice za krepitev operativnega usklajevanja med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči“ z dne 21. januarja 2001 poudarjajo potrebo po boljšem usklajevanju zunanje pomoči EU na področjih podpiranja demokratizacije in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo in so skladni, da se prepreči prekrivanje in podvajanje. Komisija in države članice bi si morale prizadevati za tesnejše sodelovanje z donatorji. Politika Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja bi morala dopolnjevati politike držav članic. |
(16) |
Zaradi pomembnosti in obsega pomoči Skupnosti pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic si mora Komisija prizadevati za redno in pogosto izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom. |
(17) |
Komisija se mora posvetovati s predstavniki civilne družbe ter drugimi donatorji in akterji, čim je to v procesu načrtovanja programov primerno, da bi omogočili njihove prispevke in zagotovili, da se dejavnosti v zvezi s pomočjo čim bolj medsebojno dopolnjujejo. |
(18) |
Skupnost mora biti sposobna hitrega odziva na nepredvidene potrebe in v izjemnih okoliščinah, da bi izboljšala verodostojnost in učinkovitost svoje zavezanosti spodbujanju demokracije in človekovih pravic v državah, v katerih nastanejo take razmere. Zaradi tega je potrebno, da ima Komisija možnost odločati o posebnih ukrepih, ki niso zajeti v strateških dokumentih. Ta instrument za upravljanje pomoči ustreza instrumentom, vključenim v druge instrumente financiranja zunanje pomoči. |
(19) |
Skupnost bi tudi morala biti sposobna prožnega in pravočasnega odziva na specifične potrebe zagovornikov človekovih pravic v obliki ad hoc ukrepov, za katere ni potreben razpis za oddajo predlogov. Poleg tega je v skladu s pogoji iz Finančne uredbe možno, da so upravičeni tudi subjekti, ki po veljavnem nacionalnem pravu niso pravne osebe. |
(20) |
Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007-2013, in predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (13). |
(21) |
Treba je zagotoviti finančno podporo Evropskemu meduniverzitetnemu centru za človekove pravice in demokratizacijo, ki zagotavlja evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, potem ko konec leta 2006 preneha veljati Sklep št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje organov, ki so aktivne na evropski ravni ter podpirajo posebne dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja (14), ki je pravna podlaga za financiranje. |
(22) |
Misije EU za opazovanje volitev pomembno in uspešno prispevajo k demokratičnim procesom v tretjih državah (15). Vseeno pa je spodbujanje demokracije precej več kot zgolj sodelovanje pri volilnem procesu. Odhodki za misije EU za opazovanje volitev zato ne bi smeli predstavljati nesorazmerno velike vsote glede na celotna razpoložljiva sredstva v okviru te uredbe. |
(23) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uveljavljanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (16). |
(24) |
V skladu z načelom sorazmernosti je za dosego osnovnih ciljev te uredbe potrebno in primerno določiti pravila glede evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice. Ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja, v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
CILJI IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Cilji
1. Ta uredba uvaja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.
2. Cilj take pomoči je zlasti:
(a) |
povečanje spoštovanja in upoštevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih človekovih pravic, ter spodbujanje in utrjevanje demokracije in demokratičnih reform v tretjih državah, zlasti s podporo organizacijam civilne družbe, zagotavljanje podpore in solidarnosti zagovornikom človekovih pravic in žrtvam zatiranja in zlorabljanja, ter krepitev civilne družbe, ki deluje na področju spodbujanja človekovih pravic in demokracije; |
(b) |
podpiranje ter krepitev mednarodnega in regionalnega okvira za varstvo, spodbujanje in spremljanje človekovih pravic, spodbujanje demokracije in pravne države ter krepitev aktivne vloge za civilno družbo v navedenih okvirih; |
(c) |
krepitev zaupanja v volilne procese in njihove zanesljivosti, še zlasti prek misij za spremljanje volitev in prek večje podpore za lokalne organizacije civilne družbe v teh procesih. |
Člen 2
Področje uporabe
1. Ob upoštevanju členov 1 in 3 se pomoč Skupnosti nanaša na naslednja področja:
(a) |
spodbujanje in krepitev participativne in predstavniške demokracije, vključno s parlamentarno, in procesov demokratizacije, predvsem prek organizacij civilne družbe, med drugim pri:
|
(b) |
spodbujanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih mednarodnih instrumentih v zvezi z državljanskimi, političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, zlasti prek organizacij civilne družbe in med drugim:
|
(c) |
utrjevanje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravičnost, pravno državo in spodbujanje demokracije, zlasti
|
(d) |
graditev zaupanja v demokratične volilne procese in večanje njihove zanesljivosti in preglednosti, zlasti
|
2. Spodbujanje in varstvo enakopravnosti med spoloma, pravic otrok, pravic avtohtonega prebivalstva, pravic invalidnih oseb ter načel, kot so krepitev moči posameznika, udeležba, nediskriminacija ranljivih skupin in odgovornost se, kadar je primerno, upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe.
3. Ukrepi pomoči iz te uredbe se izvajajo na ozemlju tretjih držav ali so neposredno povezani z razmerami, ki nastopijo v tretjih državah, ali so neposredno povezani z ukrepi na globalni ali regionalni ravni.
Člen 3
Dopolnjevanje in skladnost pomoči Skupnosti
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo je skladna z okvirom politike Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja in s splošno zunanjo politiko Evropske unije ter dopolnjuje pomoč, zagotovljeno v okviru zadevnih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč in Sporazuma o partnerstvu med članicami Skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani. Dopolnilna pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se zagotovi za okrepitev ukrepov iz zadevnih instrumentov zunanje pomoči.
2. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni s splošnim okvirom strateške politike Skupnosti in zlasti s cilji zgoraj navedenih instrumentov ter z drugimi zadevnimi ukrepi Skupnosti.
3. Za izboljšanje učinkovitosti in skladnosti ukrepov pomoči Skupnosti in držav članic Komisija zagotovi tesno usklajevanje med svojimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na kraju samem. Usklajevanje vključuje pogosta in redna posvetovanja ter izmenjave pomembnih podatkov, tudi z drugimi donatorji, med različnimi fazami ciklusa pomoči, zlasti podatkov na ravni določenega področja.
4. Komisija obvešča Evropski parlament in z njim redno izmenjuje mnenja.
5. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo na vseh ravneh, tudi v tretjih državah.
NASLOV II
IZVAJANJE
Člen 4
Splošni okvir za izvajanje
Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se izvaja prek naslednjih ukrepov:
a) |
strateški dokumenti in njihove revizije, kakor je ustrezno; |
b) |
letni akcijski programi; |
c) |
posebni ukrepi; |
d) |
ad hoc ukrepi. |
Člen 5
Strateški dokumenti in revizije
1. Strateški dokumenti določajo strategijo Skupnosti glede pomoči Skupnosti v skladu s to uredbo, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. Biti morajo skladni s splošnim namenom, cilji, obsegom in načeli iz te uredbe.
2. Strateški dokumenti določajo prednostna področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalce uspešnosti. Navajajo tudi okvirna dodeljena finančna sredstva, v celoti in za prednostno področje; lahko so navedena v obliki razpona, kjer je to ustrezno.
3. Strateški dokumenti in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2). Pokrivajo samo obdobje veljavnosti te uredbe. Strateški dokumenti se pregledajo na sredi obdobja ali priložnostno, če je to potrebno.
4. Komisija in države članice izmenjujejo informacije in se posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji, vključno s predstavniki civilne družbe, v začetni fazi postopka načrtovanja programov, da bi izboljšali dopolnjevanje med svojimi dejavnostmi sodelovanja.
Člen 6
Letni akcijski programi
1. Ne glede na člen 7 Komisija sprejema letne akcijske programe na podlagi strateških dokumentov in revizij iz člena 5.
2. Letni akcijski programi določajo cilje, področja intervencije, pričakovane rezultate, upravljalne postopke in skupni znesek načrtovanega financiranja. Pri tem upoštevajo izkušnje, pridobljene s preteklim izvajanjem pomoči Skupnosti. Zajemajo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Cilji morajo biti merljivi in zanje morajo obstajati časovno opredeljena merila uspešnosti.
3. Letni akcijski programi in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2). V primerih, ko spremembe letnih akcijskih programov ne presegajo 20 % skupnega zneska, ki jim je dodeljen, take spremembe sprejme Komisija. O tem obvesti Odbor iz člena 17(1).
4. Če letni akcijski program še ni bil sprejet, lahko Komisija izjemoma na podlagi strateških dokumentov iz člena 5 sprejme ukrepe, ki niso določeni v letnem akcijskem programu, v skladu z istimi pravili in postopki kot za letne akcijske programe.
Člen 7
Posebni ukrepi
1. Ne glede na člen 5 lahko Komisija v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali izjemnih okoliščin sprejme posebne ukrepe, ki niso zajeti v strateških dokumentih.
2. Posebni ukrepi določajo cilje, področja dejavnosti, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in skupni znesek financiranja. Zajemajo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored njihovega izvajanja. Vključujejo opredelitev kazalcev uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju posebnih ukrepov.
3. Kadar stroški takih ukrepov znašajo ali presegajo 3 000 000evrov, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2).
4. Pri posebnih ukrepih, pri katerih so stroški pod 3 000 000evrov, Komisija pošlje ukrepe Evropskemu parlamentu in državam članicam v vednost v roku desetih delovnih dni po sprejetju take odločitve.
Člen 8
Podporni ukrepi
1. Financiranje Skupnosti v skladu s to uredbo lahko krije odhodke v zvezi s pripravo, nadaljnjim ukrepanjem, spremljanjem, revizijo in vrednotenjem dejavnosti, ki so neposredno potrebni za izvajanje te uredbe in dosego njenih ciljev (npr. odhodki za študije, sestanke, obveščanje, ozaveščanje, usposabljanje in objavljanje, vključno z ukrepi za usposabljanje in izobraževanje partnerjev civilne družbe, odhodki v zvezi z računalniškim omrežjem za izmenjavo informacij in kater koli drugi odhodki za upravno ali tehnično pomoč, potrebno za upravljanje programa). Kjer je ustrezno, lahko krije tudi odhodke za ukrepe, ki še posebno poudarjajo skupnostni značaj ukrepov pomoči in za dejavnosti, ki so usmerjene v razlago ciljev in rezultatov ukrepov pomoči splošni javnosti v zadevnih državah.
2. Financiranje Skupnosti krije tudi odhodke delegacij Komisije za upravno podporo, potrebno za upravljanje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo.
3. Komisija sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v strateških dokumentih iz člena 5, v skladu s členom 7(3) in (4).
Člen 9
Ad hoc ukrepi
1. Ne glede na člen 5 lahko Komisija zagovornikom človekovih pravic, ki se odzovejo na nujno potrebo po zaščiti, dodeli majhna sredstva na ad hoc osnovi.
2. Komisija redno obvešča Evropski parlament in države članice o izvajanih ad hoc ukrepih.
Člen 10
Upravičenost
1. Brez poseganja v člen 14 so naslednji organi in akterji, ki delujejo neodvisno in odgovorno, upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo za namene izvajanja ukrepov pomoči iz členov 6, 7 in 9:
a) |
organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi neprofitnimi organizacijami in neodvisnimi političnimi ustanovami, organizacije, ki slonijo na skupnosti, zasebne neprofitne agencije, ustanove in organizacije ter njihove mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
b) |
javne neprofitne agencije, ustanove in organizacije ter mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
c) |
nacionalna, regionalna in mednarodna parlamentarna telesa, kadar je to pomembno za dosego ciljev tega instrumenta, razen če se predlagani ukrep lahko financira iz povezanega instrumenta Skupnosti za zunanjo pomoč; |
d) |
mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij; |
e) |
fizične osebe, kadar je to potrebno za dosego ciljev te uredbe. |
2. Drugi organi ali akterji, ki niso našteti v odstavku 1, se lahko financirajo izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih, če je to potrebno za dosego ciljev te uredbe.
Člen 11
Postopki upravljanja
1. Ukrepi pomoči, financirani v skladu s to uredbo, se izvedejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (17) in njenimi morebitnimi spremembami centralizirano ali s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 53(1) navedene uredbe.
2. V primeru sofinanciranja in v drugih ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija v skladu s členom 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 sklene, da naloge izvajanja javnih pooblastil in zlasti naloge izvrševanja proračuna prenese na organe iz člena 54(2)(c) navedene uredbe.
Člen 12
Proračunske obveznosti
1. Proračunske obveznosti nastanejo na podlagi odločitev, ki jih sprejme Komisija v skladu s členi 6, 7, 8 in 9.
2. Financiranje Skupnosti ima lahko eno od naslednjih pravnih oblik, med drugim:
a) |
sporazumi o nepovratnih sredstvih, odločbe o nepovratnih sredstvih ali sporazumi o prispevanju; |
b) |
sporazumi na podlagi člena 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002; |
c) |
pogodbe javnih naročil; |
d) |
pogodbe o zaposlitvi. |
Člen 13
Vrste financiranja
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednje oblike:
a) |
projekti in programi; |
b) |
nepovratna sredstva za financiranje projektov, ki jih predložijo mednarodne in regionalne medvladne organizacije iz člena 10(1)(d); |
c) |
majhni prispevki zagovornikom človekovih pravic iz člena 2(1)(b)(ii) za financiranje nujno potrebnih ukrepov za zaščito na podlagi člena 9(1); |
d) |
sredstva za pomoč pri stroških poslovanja Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice; |
e) |
nepovratna sredstva za pomoč pri stroških poslovanja Evropskega meduniverzitetnega centra za človekove pravice in demokratizacijo (EIUC), zlasti za evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter za program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, ki sta v celoti dostopna državljanom tretjih držav, pa tudi za podporo drugih dejavnosti izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja, ki spodbujajo človekove pravice in demokratizacijo; |
f) |
prispevki v mednarodne sklade, kot so skladi, ki jih upravljajo mednarodne ali regionalne organizacije; |
g) |
človeški in materialni viri za učinkovito izvajanje misij Evropske unije za opazovanje volitev; |
h) |
javna naročila, kakor so opredeljena v členu 88 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. |
2. Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, so upravičeni do sofinanciranja s strani naslednjih subjektov, zlasti:
a) |
držav članic in njihovih lokalnih oblasti in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij; |
b) |
drugih držav donatork in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij; |
c) |
mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij; |
d) |
družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in podjetij, sindikatov, združenj sindikatov ter drugih nedržavnih akterjev. |
3. Pri vzporednem sofinanciranju se projekt ali program razdeli na več jasno prepoznavnih delov, pri čemer vsakega financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje na tak način, da je končno uporabo financiranja vedno mogoče prepoznati. Pri skupnem sofinanciranju si celotni strošek projekta ali programa razdelijo partnerji pod pogojem, da se sofinanciranje in viri združijo tako, da ni mogoče prepoznati vira financiranja za katero koli dejavnost, prevzeto v okviru projekta ali programa.
4. Pri skupnem sofinanciranju lahko Komisija prejema in upravlja sredstva v imenu organov iz odstavka 2(a), (b) in (c) za namen izvajanja skupnih ukrepov. Taka sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
5. Pri sofinanciranju in v drugih ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija naloge izvajanja javnih pooblastil in zlasti naloge izvrševanja proračuna prenese na organe iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES) št. 1605/2002.
6. Pomoč Skupnosti se ne uporablja za plačilo davkov, carin ali prispevkov v državah upravičenkah.
Člen 14
Pravila o udeležbi in pravila o poreklu
1. Postopkov pridobivanja javnih naročil ali nepovratnih sredstev, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani države članice Skupnosti, države pristopnice ali uradne države kandidatke, kakor jih je priznala Evropska skupnost, ali države članice Evropskega gospodarskega prostora, ali pravne osebe s sedežem v teh državah.
Postopkov pridobivanja javnih naročil ali nepovratnih sredstev, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo tudi vse fizične osebe, ki so državljani države v razvoju, ali pravne osebe s sedežem v državi v razvoju, kakor jo opredeljuje Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), poleg fizičnih in pravnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi te uredbe. Komisija objavi in posodablja seznam držav v razvoju, ki ga je uvedel OECD/DAC, v skladu z rednimi pregledi tega seznama, in o tem obvesti Svet.
2. Postopkov pridobivanja javnih naročil ali nepovratnih sredstev, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo tudi vse fizične osebe, ki so državljani katere koli države, ki ni navedena v odstavku 1, ali pravne osebe s sedežem v taki državi, če je bil vzpostavljen vzajemni dostop do zunanje pomoči. Vzajemni dostop se odobri, kadar država prizna upravičenost pod enakimi pogoji za države članice in zadevno državo prejemnico.
Vzajemni dostop se vzpostavi s posebnim sklepom v zvezi z zadevno državo ali zadevno regionalno skupino držav. Tak sklep se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2), in velja najmanj eno leto.
3. Postopkov pridobivanja nepovratnih sredstev ali javnih naročil, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo mednarodne organizacije.
4. Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v udeležbo kategorij organizacij, ki izpolnjujejo pogoje zaradi svoje narave ali lokalizacije glede na cilje ukrepa, ki naj bi bil izveden.
5. Strokovnjaki imajo lahko katero koli državljanstvo. To ne posega v kakovostne in finančne zahteve iz pravil Skupnosti, ki veljajo za javno naročanje.
6. Če se ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, izvajajo centralizirano in posredno s prenosom pooblastil na specializirane organe Skupnosti, mednarodne ali nacionalne organe javnega sektorja ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve v skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, se lahko postopkov upravljalnega organa v zvezi z javnim naročanjem in dodeljevanjem sredstev udeležijo fizične osebe, ki so državljani držav z dostopom do pogodb in sredstev Skupnosti v skladu z načeli iz odstavka 1 tega člena in katerih koli drugih držav, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili in postopki upravljalnega subjekta, ter pravne osebe s sedežem v teh državah.
7. Kadar pomoč Skupnosti zadeva dejavnost, izvedeno prek mednarodne organizacije, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili te organizacije, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake.
8. Kadar financiranje Skupnosti zadeva dejavnost, ki jo sofinancira tretja država, pod pogojem vzajemnosti, ali regionalna organizacija ali država članica, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili take tretje države, regionalne organizacije ali države članice. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake.
9. Vse zaloge in materiali, nabavljeni v okviru pogodbe, financirane v skladu s to uredbo, morajo imeti poreklo v Skupnosti ali upravičeni državi, kakor je opredeljena v odstavkih 1 in 2. Izraz „poreklo“ je za namene te uredbe opredeljen v zadevni zakonodaji Skupnosti o pravilih o poreklu za carinske namene.
10. Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovoli udeležbo fizičnih in pravnih oseb iz držav s tradicionalnimi gospodarskimi, trgovskimi ali geografskimi povezavami s sosednjimi državami ali iz drugih tretjih držav ter nabavo in uporabo zalog in materialov različnega porekla.
11. Odstopanja so lahko utemeljena, če izdelki in storitve na trgih zadevnih držav niso dostopni, v izredno nujnih primerih, ali če pravila o upravičenosti onemogočijo uresničitev projekta, programa ali ukrepa ali jo preveč otežijo.
12. Ponudniki, ki so jim bile dodeljene pogodbe, morajo upoštevati poglavitne mednarodno sprejete delovne standarde, kot so poglavitni delovni standardi Mednarodne organizacije dela, konvencije o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja, odpravi prisilnega in obveznega dela, odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter odpravi dela otrok.
Člen 15
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Kateri koli sporazum ali pogodba, ki izhaja iz izvajanja te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z goljufijami, korupcijo in katerimi koli drugimi nepravilnostmi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (18), Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijamiin drugimi nepravilnostmi (19) in Uredbo (ES, Euratom) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (20).
2. Sporazumi in pogodbe izrecno določajo, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Prav tako izrecno pooblaščajo Komisijo, da izvaja kontrolne in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v Uredbi (ES, Euratom) št. 2185/96.
Člen 16
Vrednotenje
1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje programe ter vrednoti učinkovitost, skladnost in doslednost njihovega načrtovanja, kjer je možno prek neodvisnih zunanjih vrednotenj, da bi ugotovila, ali so bili cilji uresničeni, in da bi lahko oblikovala priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. Upoštevajo se predlogi Evropskega parlamenta ali Sveta za neodvisna zunanja vrednotenja.
2. Komisija pošlje svoja poročila o vrednotenju Odboru iz člena 17(1) in Evropskemu parlamentu v vednost. Države članice lahko zahtevajo razpravo o posebnih vrednotenjih v Odboru iz člena 17(1). Rezultati se upoštevajo pri oblikovanju programov in dodeljevanju sredstev.
3. Komisija združuje vse interesne skupine, kakor je ustrezno, v fazi vrednotenja pomoči Skupnosti, zagotovljene v skladu s to uredbo. Spodbuja se skupno vrednotenje z državami članicami, mednarodnimi organizacijami ali drugimi organi.
NASLOV III
KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za demokracijo in človekove pravice, v nadaljevanju „Odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 18
Letno poročilo
1. Komisija prouči napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov pomoči, sprejetih v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju in rezultatih ter, kolikor je to mogoče, najpomembnejših učinkih in vplivih pomoči. Poročilo je sestavni del letnega poročila o izvajanju razvojne politike Evropske skupnosti in zunanje pomoči ter letnega poročila EU o človekovih pravicah.
2. Letno poročilo mora vsebovati informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in vrednotenja, vpletenosti zadevnih partnerjev ter izvajanju proračunskih obveznosti in plačil, razčlenjenih glede na globalne, regionalne in nacionalne ukrepe ter področja pomoči.
Komisija oceni rezultate pomoči in pri tem v največji meri uporabi specifične ter merljive kazalce svoje vloge pri izpolnjevanju ciljev te uredbe.
Člen 19
Finančna sredstva
Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2007-2013 znašajo 1 104 000 000evrov. Letna finančna sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira 2007-2013.
Člen 20
Pregled
Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki v to uredbo vpeljuje potrebne spremembe.
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006.
(2) UL L 210, 31.7.2006, str. 82.
(3) UL L 310, 9.11.2006, str. 1.
(*) Opomba za UL: vstavite številko in/ali datum te uredbe.
(4) UL L …
(5) UL L …
(6) UL L 327, 24.11.2006, str. 1.
(7) Sporočilo Komisije z dne 8. maja 2001 o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah.
(8) Sporočilo Komisije z dne 23. maja 1995 o vključitvi spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic v sporazume med Skupnostjo in tretjimi državami.
(9) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(10) UL L 120, 8.5.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 27.12.2005, str. 1).
(11) UL L 120, 8.5.1999, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).
(12) UL L 317, 15.12.2000, str. 3, UL L 385, 29.12.2004, str. 88.
(13) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(14) UL L 138, 30.4.2004, str. 31.
(15) Sporočilo Komisije z dne 11. aprila 2000 o pomoči in opazovanju EU na volitvah.
(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(17) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(18) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
P6_TA(2006)0549
Preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Priporočila Sveta o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti (KOM(2006)0329 – C6-0238/2006 – 2006/0106(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0329) (1), |
— |
ob upoštevanju drugega pododstavka člena 152(4) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0238/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0398/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(2a) |
Starejši od 65 let predstavljajo 16 % celotnega prebivalstva EU, vendar so nesorazmerno žrtve 40 % smrtnih poškodb; tveganje za nesrečo s smrtnim izidom je torej pri starejših dvakrat večje, najpogostejši vzrok za hospitalizacijo starejših pa so zlomi dolgih kosti. |
(5a) |
Na javno zdravje vplivajo biološke razlike, okolje, dostop do informacij in družbeno-gospodarski pogoji. |
(5b) |
V vsa področja, tudi v zdravstveno politiko, je treba vključiti vidik spolov. Storiti je treba vse potrebno, da se opravijo kvantitativne študije, ki bodo upoštevale vidik spola, in dodelijo sredstva z uporabo načela vključitve v proračun na način, ki bo prav tako upošteval vidik spola. |
(5c) |
Nasilje nad ženskami v družini je glavni vzrok smrti in invalidnosti med ženskami v starosti od 16 do 44 let. |
(6) |
Nevarnost poškodb je v državah članicah ter družbenih skupinah neenakomerno porazdeljena. Nevarnost smrti zaradi poškodb je v državi članici z najvišjo stopnjo poškodb petkrat višja kot v državi z najnižjo stopnjo. |
(6) |
Nevarnost poškodb je v državah članicah neenakomerno porazdeljena in se razlikuje glede na okoljske, delovne in družbene pogoje ter starost in spol. Nevarnost smrti zaradi poškodb je v državi članici z najvišjo stopnjo poškodb petkrat višja kot v državi z najnižjo stopnjo. |
(7) |
Za razliko od številnih drugih vzrokov bolezni in prezgodnje smrti se lahko poškodbe preprečijo z izboljšanjem varnosti našega življenjskega okolja ter izdelkov in storitev, ki jih uporabljamo. Zadosten dokaz za preskušeno učinkovitost so ukrepi v zvezi z nesrečami, ki se še vedno ne uporabljajo v vsej Skupnosti. |
(7) |
Za razliko od številnih drugih vzrokov bolezni in prezgodnje smrti se lahko poškodbe preprečijo z izboljšanjem varnosti našega življenjskega okolja ter izdelkov in storitev, ki jih uporabljamo, in z ozaveščanjem javnosti o tem, kakšne so lahko posledice tveganega vedenja . Tudi s širšim pristopom k javnemu zdravju lahko bistveno zmanjšamo davek, ki ga zahtevajo nesreče in nasilje. Zadosten dokaz za preskušeno učinkovitost so ukrepi v zvezi z nesrečami, ki se še vedno ne uporabljajo v vsej Skupnosti. |
(8) |
Večina teh ukrepov se je izkazala za stroškovno učinkovite, ker koristi preprečevanja za zdravstvene sisteme pogosto večkrat presegajo stroške intervencijskih ukrepov. |
(8) |
Večina teh ukrepov se je pri ohranjanju človekove integritete in življenja izkazala za stroškovno učinkovite, ker koristi preprečevanja za zdravstvene sisteme tako v zasebnem kot v javnem sektorju pogosto večkrat presegajo stroške intervencijskih ukrepov. Ne gre podcenjevati cene, ki jo plačajo posamezniki, in dejanskih stroškov, ki jih ima družba. Ti presegajo stroške zdravljenja in gospodarske stroške, v katere niso vštete posledice v družinah žrtev in mrežah socialne opore ali skupnostih, delovnih mestih in šolah . |
(9) |
Kljub velikemu napredku na številnih področjih glede varnosti (na primer promet ali delovno mesto), obstajajo druga področja, ki so precej manj obravnavana (na primer dom, prosti čas in šport, nesreče ter preprečevanje v zvezi z otroki in starejšimi državljani). |
(9) |
Kljub velikemu napredku na številnih področjih glede varnosti (na primer promet ali delovno mesto), obstajajo druga področja, ki so precej manj obravnavana (na primer dom, prosti čas in šport, nesreče ter preprečevanje v zvezi z otroki, ženskami in starejšimi državljani). |
(9a) |
Kljub nedavnim študijam so poškodbe zaradi nasilja v družini z vidika povzročene fizične in psihične škode ter finančnega bremena za zdravstvene sisteme in sisteme socialnega varstva še vedno podcenjene. |
(9b) |
Upoštevati je treba povezavo med dostopnostjo in porabo alkohola in mamil ter razširjenostjo poškodb zaradi nasilja ali nesreč, zlasti prometnih nesreč. |
(10) |
Zato se zdi, da je treba razviti sistem za nadzor nad poškodbami in poročanje o njih, ki bi državam članicam omogočil usklajen pristop v zvezi z razvojem in uveljavitvijo nacionalnih politik o preprečevanju poškodb, vključno z izmenjavo dobrih praks. Ta sistem bo razvit v skladu s Sklepom št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008) ter vsemi programi, ki mu bodo sledili, vzpostavljen pa bo na podlagi nacionalnih sistemov za nadzor nad poškodbami in poročanje o njih, ki jih je treba razviti na skladen način. |
(10) |
Zato se zdi, da je treba razviti sistem za nadzor nad poškodbami in poročanje o njih, ki bi državam članicam omogočil usklajen pristop v zvezi z razvojem in uveljavitvijo nacionalnih politik o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti , vključno z izmenjavo dobrih praks. Ta sistem bo vzpostavljen na podlagi nacionalnih sistemov za nadzor nad poškodbami in poročanje o njih, ki jih je treba razviti na skladen način. |
(10a) |
V sistem za nadzor nad poškodbami je treba vključiti obstoječe programe ter podatkovne baze in omrežja o poškodbah, ki jih je Komisija že v veliki meri financirala. Ta ukrep je nujno potreben za doseganje sinergij in znižanje stroškov z uporabo mehanizmov, ki že delujejo. |
(10b) |
Če se izkaže, da si obstoječih sistemov za nadzor nad poškodbami in njihovo spremljanje nekatere države članice ne morejo privoščiti, je treba uporabiti alternativni sistem, na primer tak, ki sloni na laže dostopnih „minimalnih zbirkah podatkov“, ki temeljijo na bolnišničnih statistikah. |
(10c) |
Da bi najboljše prakse dejansko služile potrebam in zmogljivostim vsake od držav, je treba podpreti ustanavljanje institucij, razvoj človeških virov in raziskave, zlasti v državah, kjer je delež poškodb, ki jih je mogoče preprečiti, največji. |
(11) |
Da bi racionalizirali porabo sredstev Programa Skupnosti na področju javnega zdravja in se kar najbolj učinkovito spopadli s preprečevanjem poškodb, je bilo opredeljenih sedem prednostnih področij: varnost otrok in mladostnikov, varnost starejših državljanov, varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, preprečevanje športnih poškodb, preprečevanje poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve, preprečevanje samopoškodb in preprečevanje nasilja. Ta prednostna področja so bila opredeljena ob upoštevanju socialnega učinka poškodb glede na število in resnost, dokazil o učinkovitosti intervencijskih ukrepov in verjetnosti uspešnega izvajanja v državah članicah. |
(11) |
Da bi se kar najbolj učinkovito spopadli s preprečevanjem poškodb, je bilo opredeljenih osem prednostnih področij: varnost otrok in mladostnikov, varnost starejših državljanov, varnost – zlasti izpostavljenih – udeležencev v cestnem prometu, preprečevanje poškodb in varnost na delovnem mestu, preprečevanje športnih poškodb in poškodb pri dejavnostih prostega časa, preprečevanje poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve, preprečevanje samopoškodb in preprečevanje nasilja, še zlasti nasilja nad ženskami in otroki . Ta prednostna področja so bila opredeljena ob upoštevanju socialnega učinka poškodb glede na število in resnost, dokazil o učinkovitosti intervencijskih ukrepov in verjetnosti uspešnega izvajanja v državah članicah. |
(1) |
razviti nacionalni sistem za nadzor nad poškodbami in poročanje o njih, ki omogoča zagotavljanje primerljivih informacij, spremljanje razvoja nevarnosti poškodb in učinkov preventivnih ukrepov skozi čas ter oceno potreb za uvedbo nacionalnih pobud o varnosti izdelkov in storitev; |
(1) |
razviti nacionalni sistem za nadzor nad poškodbami in poročanje o njih, ki ima dostop do drugih zadevnih podatkovnih baz in ki omogoča zagotavljanje primerljivih informacij ter razčlenitev podatkov glede na spol in starost , spremljanje razvoja nevarnosti poškodb z osredotočanjem na dejavnike poškodb, spremlja učinke preventivnih ukrepov skozi čas ter oceno potreb za uvedbo dodatnih pobud, najprej o varnosti izdelkov in storitev, nato pa tudi o ozaveščanju javnosti, še posebej občutljivih skupin, kot so mladi ; |
(1a) |
razviti večsektorsko sodelovanje, ki bo vključevalo in krepilo partnerstva med zainteresiranimi stranmi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter bo zagotavljalo usklajevanje in celovit odziv na poškodbe in negotovosti; |
(2) |
vzpostaviti nacionalne načrte za preprečevanje nesreč in poškodb, vpeljati sodelovanje med službami in povečati možnosti financiranja kampanj, spodbujati varnost ter izvajati nacionalne načrte v praksi s posebnim poudarkom na otrocih, starejših ljudeh in izpostavljenih udeležencih v cestnem prometu, ob upoštevanju zlasti športnih poškodb in poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve, nasilje ali nastanejo kot posledica samopoškodb; |
(2) |
vzpostaviti nacionalne načrte za preprečevanje nesreč in poškodb, vpeljati sodelovanje med službami kakor tudi sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, povečati možnosti financiranja kampanj, oblikovati spodbude za krepitev varnosti ter izvajati nacionalne načrte v praksi s posebnim poudarkom na zelo ogroženih skupinah, to je otrocih, starejših ljudeh, invalidih, ženskah in udeležencih v cestnem prometu, ob upoštevanju zlasti športnih poškodb in poškodb, nastalih pri prostočasnih dejavnostih , poškodb, nastalih pri pohabljanju ženskih spolnih organov , poškodb, ki jih povzročajo izdelki in storitve, nasilje, zlasti nasilje v družini nad ženskami in otroki, ali nastanejo kot posledica samopoškodb; |
(2a) |
izvajati znanstvene študije, še posebej o vedenju, ki privede do samopoškodb in o tveganem vedenju; |
(2b) |
posvetiti posebno pozornost socialnim dejavnikom, ki povzročajo poškodbe in negotovos t: največje razlike v stopnjah poškodb, smrtnosti in obolevnosti so med revnejšimi in bogatejšimi državami ter med družbenimi sloji v posameznih državah, poglabljajo pa se zaradi dejavnikov, kot so povečan cestni promet, vse večje razlike v prihodkih, višja stopnja brezposelnosti, vse manjša socialna opora, liberalizacija trga in vse večja dostopnost alkohola, skupaj s šibkimi mehanizmi uravnavanja in uveljavljanja; zlasti so izpostavljeni brezposelni, etnične manjšine, delavci migranti, begunci, invalidi in brezdomci; |
(2c) |
sprejeti ukrepe, s katerimi bodo podatkovne baze o dobrih praksah pri preprečevanju poškodb osnovane na zanesljivih podatkih ob upoštevanju lokalnih okoliščin in podprte z raziskavami, ki bodo pokazale posebne družbene, gospodarske, infrastrukturne in kulturne okoliščine, v okviru katerih se izvajajo uspešne politike; |
(3) |
zagotoviti, da se preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti sistematično uvajata v poklicno usposabljanje zaposlenih v zdravstvu, tako da lahko ti slednji ustrezno svetujejo svojim pacientom, strankam in javnosti. |
(3) |
zagotoviti, da se preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti uvajata sistematično, z izboljšanjem izobraževanja in poklicnega usposabljanja zaposlenih v zdravstvu in v drugih poklicih , tako da lahko ti slednji ustrezno svetujejo svojim pacientom, strankam in javnosti. Dvigniti ozaveščenost javnosti glede vzrokov in posledic s poudarjanjem odgovornosti tako posameznikov kot družbe za preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti; |
(3a) |
zagotoviti, da se zavarovalnice, ki imajo dostop do podatkov o poškodbah, državam članicam priskrbijo vse potrebne podatke, s katerimi bo opredelitev mehanizmov in lokacij, kjer se nesreče najpogosteje dogajajo, lažja, in da te podatke uporabijo za učinkovitejše preprečevanje. |
(1) |
v okviru Programa Skupnosti na področju javnega zdravja in programih, ki mu bodo sledili, na ravni Skupnosti podpre in prednostno obravnava vzpostavitev sistema za nadzor nad poškodbami za zbiranje podatkov o poškodbah, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi svojih nacionalnih sistemov za nadzor nad poškodbami, in vsem zainteresiranim stranem omogoči lažjo dostopnost informacij iz baze podatkov; |
(1) |
na ravni Skupnosti podpre in prednostno obravnava vzpostavitev sistema za nadzor nad poškodbami za zbiranje podatkov o poškodbah, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi svojih nacionalnih sistemov za nadzor nad poškodbami, in vsem zainteresiranim stranem omogoči lažjo dostopnost informacij iz baze podatkov; |
(1a) |
predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev sistema za nadzor nad poškodbami na ravni skupnosti, za izmenjavo informacij o dobrih praksah in za obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta, kot je navedeno v točki 1, v skladu s členom 251 Pogodbe, vključno z natančnimi podrobnostmi o finančnih posledicah; |
(2) |
na ravni Skupnosti vzpostavi mehanizem za izmenjavo informacij o dobri praksi in omogoči sporočanje teh informacij ustreznim zainteresiranim stranem; |
črtano
(3a) |
s Kohezijskim skladom in s strukturnimi skladi podpre ukrepe za preprečevanje poškodb ter boljšo in varnejšo infrastrukturo; |
(4) |
podpre razvoj dobre prakse in ukrepov politik v zvezi s sedmimi opredeljenimi prednostnimi področji s pomočjo uporabe sredstev iz Programa Skupnosti na področju javnega zdravja in programov, ki mu bodo sledili, splošnega okvira za financiranje ukrepov Skupnosti v podporo potrošniški politiki in okvirnega programa za raziskave ; |
(4) |
razvije dobro prakso in ukrepe politik v zvezi s osmimi opredeljenimi prednostnimi področji; zagotovi, da vsi programi na področju preprečevanja poškodb in spodbujanja varnosti upoštevajo neenakosti na področju zdravja, pri tem pa ne pozabijo, da omejen dostop do socialne opore, slaba povezanost v skupnosti in socialna izključenost zmanjšujejo zmožnost ljudi, da se zoperstavijo socialnim konfliktom brez zatekanja k nasilju, tudi samopoškodbam ; |
(5) |
po štirih letih od sprejetja tega priporočila pripravi poročilo o oceni, v katerem ugotovi učinkovitost predlaganih ukrepov in oceni potrebo po nadaljnjem ukrepanju. |
(5) |
po štirih letih od sprejetja tega priporočila pripravi poročilo o oceni, v katerem ugotovi učinkovitost predlaganih ukrepov , oceni potrebo po nadaljnjem ukrepanju in izvede presojo vplivov obstoječih in prihodnjih ukrepov in dejavnosti z vidika spola . |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0550
Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o osnutku Uredbe Sveta o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (11877/2006 – C6-0265/2006 – 2006/0807(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta (11877/2006) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 181a Pogodbe ES, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0265/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0430/2006); |
1. |
odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(3) |
Evropska unija ter industrializirane države in ozemlja ter druge države in ozemlja z visokim dohodkom so se dogovorili, da bodo krepili medsebojne odnose in sodelovali na področjih v skupnem interesu prek dvostranskih instrumentov, kot so sporazumi, deklaracije, akcijski načrti in drugi podobni dokumenti. |
(3) |
Evropska unija ter industrializirane države in ozemlja ter druge države in ozemlja z visokim dohodkom so se dogovorili, da bodo krepili medsebojne odnose in sodelovali na področjih v skupnem interesu prek dvostranskih in večstranskih instrumentov, kot so sporazumi, deklaracije, akcijski načrti in drugi podobni dokumenti. |
(4) |
V skladu z načeli, določenimi v teh instrumentih, Skupnost izvaja politiko sodelovanja, katere namen je ustvariti okolje, naklonjeno uveljavljanju in razvijanju njenih odnosov s temi državami in ozemlji. Dejavnosti sodelovanja prispevajo k ustvarjanju razmer, ki lahko okrepijo evropsko prisotnost in prepoznavnost v teh državah ter spodbujajo gospodarske, trgovinske, akademske, kulturne in druge izmenjave ter medsebojne vplive najrazličnejših akterjev z obeh strani . |
(4) |
V skladu z načeli, določenimi v teh instrumentih, Skupnost izvaja politiko sodelovanja, katere namen je ustvariti okolje, naklonjeno uveljavljanju in razvijanju njenih odnosov s temi državami in ozemlji. Dejavnosti sodelovanja bi morale prispevati k okrepitvi evropske prisotnosti in prepoznavnosti v teh državah ter spodbujati gospodarske, trgovinske, akademske, kulturne in druge izmenjave , dialog ter medsebojne vplive ustreznih akterjev v ustreznih sektorjih . |
(4a) |
Sodelovanje Skupnosti mora prispevati k splošnemu cilju razvoja in krepitve demokracije in pravne države ter cilju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. |
(5a) |
Za doseganje ciljev te uredbe je treba slediti pristopu, ki se bo prilagajal vsakokratnemu gospodarskemu, socialnemu in političnemu kontekstu, ki si bo prizadeval za sodelovanje s partnerskimi državami ali regijami s posebnimi, prilagojenimi programi, in ki bo temeljil na njihovem posebnem položaju ter na posebnih interesih, strategijah in prednostnih nalogah Skupnosti . |
(6a) |
Pri izvajanju politike sodelovanja Skupnosti so za zagotavljanje usklajenosti in učinkovitosti sodelovanja ključnega pomena boljše dopolnjevanje in usklajevanje, vzporejanje in koordinacija postopkov med Skupnostjo in državami članicami ter na področju odnosov z drugimi akterji. |
1. Pomoč Skupnosti podpira gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje ter druge oblike sodelovanja, ki spadajo v njeno pristojnost, z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom.
1. Financiranje s strani Skupnosti podpira gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje ter druge oblike sodelovanja, ki spadajo v njeno pristojnost, z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom , ki so našteti v Prilogi .
2. Glavni cilj sodelovanja s temi državami in ozemlji je predvideti ustrezen odziv na potrebo po krepitvi vezi ter poglobitvi medsebojnih stikov na dvostranski, regionalni in večstranski osnovi . Dejavnosti sodelovanja prispevajo k ustvarjanju ugodnejših razmer za razvoj odnosov Skupnosti s temi državami in ozemlji ter spodbujajo dialog in strateške interese Skupnosti na teh območjih .
2. Sodelovanje Skupnosti s partnerskimi državami se izvaja v skladu z naslovom XXI Pogodbe. Glavni cilj takšnega sodelovanja s temi državami in ozemlji je zagotoviti ustrezen odziv na potrebo po krepitvi vezi ter poglobitvi medsebojnih stikov na področjih, naštetih v členu 4, na dvostranski, regionalni ali večstranski osnovi , da bi ustvarili ugodnejše in preglednejše razmere za razvoj odnosov Skupnosti s temi državami in ozemlji ter ob krepitvi interesov Skupnosti spodbujali učinkovit dialog.
2. Za namene te uredbe industrializirane države in ozemlja ter druge države in ozemlja z visokim dohodkom zajemajo države in ozemlja iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu „partnerske države“). Vendar lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih in z namenom spodbujanja regionalnega sodelovanja pri sprejemanju programov ukrepov iz člena 6 določi, da so upravičene tudi države, ki niso naštete v Prilogi I, če je projekt ali program, ki se bo izvajal, regionalnega ali čezmejnega značaja. V ta namen se lahko oblikujejo določbe v večletnih programih sodelovanja iz člena 5. Komisija ta seznam spreminja v skladu z rednimi pregledi seznama držav v razvoju v okviru OECD/DAC in o tem obvešča Svet .
2. Za namene te uredbe industrializirane države in ozemlja ter druge države in ozemlja z visokim dohodkom zajemajo države in ozemlja iz Priloge (v nadaljnjem besedilu „partnerske države“). Vendar lahko Komisija s predhodno odobritvijo Evropskega parlamenta v ustrezno utemeljenih primerih in z namenom spodbujanja regionalnega sodelovanja pri sprejemanju programov ukrepov iz člena 6 določi, da so upravičene tudi države, ki niso naštete v Prilogi, če je projekt ali program, ki se bo izvajal, regionalnega ali čezmejnega značaja. V ta namen se lahko oblikujejo določbe v večletnih programih sodelovanja iz člena 5. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vseh spremembah seznama iz Priloge, ki izhajajo iz rednih pregledov seznama držav v razvoju v okviru OECD/DAC , še preden jih sprejme .
1a. Skupnost temelji na vrednotah demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic, trajnostnega razvoja in temeljnih svoboščin ter si z dialogom in sodelovanjem prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti k tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.
1. Ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, zajemajo področja sodelovanja, določena predvsem v instrumentih, sporazumih, deklaracijah in akcijskih načrtih, sprejetih med Skupnostjo in partnerskimi državami, kakor tudi področja, povezana s strateškimi interesi Skupnosti.
1. Ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, so usklajeni s cilji sodelovanja, določenimi v instrumentih, sporazumih, deklaracijah in akcijskih načrtih, sprejetih med Skupnostjo in partnerskimi državami, ter z lastnimi interesi Skupnosti.
2. Pri izvajanju ukrepov v okviru te uredbe Komisija zagotovi, da so projekti sodelovanja v pravnem in vsebinskem smislu skladni z drugimi ustreznimi politikami Skupnosti.
2. Za vse ukrepe, ki se financirajo v okviru te uredbe , in vsa področja sodelovanja, ki jih zajema ta uredba, Skupnost zagotovi, da je sodelovanje v pravnem in vsebinskem smislu skladno z različnimi področji zunanjih ukrepov in z drugimi ustreznimi politikami Skupnostmi. To usklajenost se zagotavlja pri določanju politik, strateškem načrtovanju ter programiranju in izvajanju ukrepov.
(2a) Pri izvajanju te uredbe je treba slediti pristopu, ki se bo prilagajal vsakokratnemu gospodarskemu, socialnemu in političnemu kontekstu, ki si bo prizadeval za sodelovanje s partnerskimi državami ali regijami s posebnimi, prilagojenimi programi, in ki bo temeljil na njihovem posebnem položaju ter na posebnih interesih, strategijah in prednostnih nalogah Skupnosti.
(2b) Skupnost in države članice izboljšujejo koordinacijo in dopolnjevanje svojih politik, programov in izvajanja ukrepov s partnerskimi državami in regijami.
Pomoč Skupnosti podpira ukrepe sodelovanja, skladne s členom 1 ter s splošnim namenom, področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe. Posebna pozornost se nameni ukrepom na naslednjih področjih sodelovanja :
Financiranje s strani Skupnosti podpira ukrepe sodelovanja, skladne s členom 1 ter s splošnim namenom, področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe. Financiranje s strani Skupnosti zajema naslednje vrste dejavnosti :
(1) |
spodbujanje sodelovanja, partnerstev in skupnih podjetij med gospodarskimi, akademskimi ter znanstvenimi akterji v Skupnosti in partnerskih državah; |
(1) |
spodbujanje sodelovanja, partnerstev in skupnih podjetij med gospodarskimi, akademskimi ter znanstvenimi akterji , vključno z malimi in srednjimi podjetji, v Skupnosti in partnerskih državah; |
(3) |
spodbujanje dialoga med političnimi, gospodarskimi in socialnimi akterji ter drugimi nevladnimi organizacijami v ustreznih sektorjih v Skupnosti in partnerskih državah; |
(3) |
spodbujanje dialoga med političnimi, gospodarskimi in socialnimi akterji , vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter drugimi nevladnimi organizacijami v ustreznih sektorjih v Skupnosti in partnerskih državah; |
1. Ukrepi za spodbujanje sodelovanja v skladu s to uredbo se izvajajo v okviru večletnih programov sodelovanja, ki zajemajo sodelovanje na ustreznih področjih dejavnosti z vsemi ali izbranimi partnerskimi državami. Komisija pripravi večletne programe sodelovanja ter določi njihovo področje uporabe.
1. Vsi ukrepi za spodbujanje sodelovanja v skladu s to uredbo se izvajajo v okviru večletnih programov sodelovanja, ki zajemajo sodelovanje na ustreznih področjih dejavnosti iz člena 4 z vsemi ali izbranimi partnerskimi državami. Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom pripravi večletne programe sodelovanja ter določi njihovo področje uporabe.
2. Programi sodelovanja zajemajo obdobje, ki ni daljše od obdobja veljavnosti te uredbe. V njih se določijo strateški interesi in prednostne naloge Skupnosti, splošni cilji ter pričakovani rezultati. Prav tako se določijo področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, ter navedejo okvirna finančna sredstva iz skladov, in sicer skupna sredstva ter sredstva glede na posamezno prednostno področje in na partnersko državo ali skupino partnerskih držav v zadevnem obdobju. Dodelijo se lahko v določenem razponu, če je to primerno. Programi sodelovanja so predmet vmesnih ali po potrebi ad hoc pregledov.
2. Večletni programi sodelovanja zajemajo obdobje, ki ni daljše od obdobja veljavnosti te uredbe. V njih se določijo strateški interesi in prednostne naloge Skupnosti, splošni cilji ter rezultati , ki naj se dosežejo . Prav tako se določijo področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, ter navedejo okvirna finančna sredstva iz skladov, in sicer skupna sredstva ter sredstva glede na posamezno prednostno področje in na partnersko državo ali skupino partnerskih držav v zadevnem obdobju. Dodelijo se lahko v določenem razponu, če je to primerno. Večletni programi sodelovanja so predmet vmesnih pregledov na zahtevo Evropskega parlamenta ali po potrebi ad hoc pregledov.
3. Programe sodelovanja in njihove preglede sprejme Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 14(2).
3. Večletne programe sodelovanja in njihove preglede sprejme Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 14(2).
3. Programe ukrepov sprejme Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 14(2). Tega postopka pa ni treba uporabiti pri izvajanju sprememb programov ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev med načrtovanimi ukrepi znotraj predvidenega proračuna ter povečanje ali zmanjšanje proračuna za manj kot 20 % začetnega proračuna, če so takšne spremembe skladne z začetnimi cilji, določenimi v programih ukrepov.
3. Letne programe ukrepov sprejme Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 14(2). Tega postopka pa ni treba uporabiti pri izvajanju sprememb programov ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev med načrtovanimi ukrepi znotraj predvidenega proračuna ter povečanje ali zmanjšanje proračuna za manj kot 20 % začetnega proračuna, če so takšne spremembe skladne z začetnimi cilji, določenimi v programih ukrepov.
(2) |
partnerske države ter njihove institucije in decentralizirani organi; |
(2) |
partnerske države in regije ter njihove institucije in decentralizirani organi; |
3. Komisija sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v večletnih programih, in o tem obvesti države članice.
3. Komisija sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v večletnih programih, in o tem obvesti države članice in Evropski parlament .
(a) |
držav članic in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij; |
(a) |
držav članic ter njihovih regionalnih in lokalnih organov in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij; |
Člen 11a
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
(1) Vsi sporazumi, ki izhajajo iz te uredbe, vsebujejo določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z nepravilnostmi, goljufijami, korupcijo in vsemi drugimi nezakonitimi dejavnostmi, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (2) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (4) .
(2) Sporazumi Komisiji in Računskemu sodišču izrecno dajejo pravico do opravljanja revizij, vključno z revizijami dokumentov ali revizijami na kraju samem pri vseh izvajalcih ali podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Komisijo tudi izrecno pooblaščajo za izvajanje nadzora in pregledov na kraju samem, kakor je predvideno v Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/96.
(3) Vse pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja pomoči, Komisiji in Računskemu sodišču med izvajanjem pogodb in po njem zagotavljajo pravice na podlagi odstavka 2.
1. Komisija redno ocenjuje ukrepe in programe, financirane v okviru te uredbe, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi lahko oblikovala priporočila z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti.
1. Komisija redno ocenjuje ukrepe in programe, financirane v okviru te uredbe, da bi ugotovila, ali so stopnja doseganja prvotno določenih ciljev , stroškovna učinkovitost ukrepov, ki jih financira Skupnost, in njihov učinek zadovoljivi. Na podlagi tega Komisija oblikuje priporočila z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti.
1a. Kadar je to primerno ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta se poročila o oceni opravijo z neodvisnimi zunanjimi ocenami.
2a. Komisija na stopnji ocenjevanja sodelovanja Skupnosti iz te uredbe poveže vse zadevne interesne skupine, vključno z nedržavnimi akterji.
2b. Omejen delež letnega proračuna se uporabi za financiranje ocenjevalnih študij o ukrepih in programih v okviru te uredbe.
Komisija pregleda napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, ter Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo navede rezultate izvajanja proračuna ter predstavi financirane ukrepe in programe.
Komisija pregleda napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, ter Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži podrobno poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo navede rezultate izvajanja proračuna ter predstavi vse financirane ukrepe in programe ter čim bolj določi glavne rezultate in vplive ukrepov in programov sodelovanja .
4. Komisija redno obvešča Evropski parlament o posvetovanjih v okviru tega odbora ter mu pošilja pomembne dokumente, vključno z dnevnimi redi, osnutki ukrepov in povzetki sestankov.
4. Komisija redno obvešča Evropski parlament o posvetovanjih v okviru tega odbora ter mu pošilja pomembne dokumente, vključno z dnevnimi redi, osnutki ukrepov in podrobnimi povzetki sestankov.
Višino financiranja Skupnosti, ki je potrebna za izvajanje ukrepov iz te uredbe, proračunski organ določi na letni osnovi v okviru finančne perspektive.
Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje od leta 2007 do 2013 je 172 000 000 evrov. Letno višino financiranja Skupnosti, ki je potrebna za izvajanje ukrepov iz te uredbe, proračunski organ določi na letni osnovi v mejah finančnega okvira.
Člen 15a
Pregled
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki uvaja potrebne spremembe.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
P6_TA(2006)0551
Farmacevtske učinkovine
Izjava Evropskega parlamenta o farmacevtskih učinkovinah
Evropski parlament
— |
ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika, |
A. |
ker potrjevanje skladnosti z dobro proizvodno prakso (GMP) zagotavlja zelo kakovostne farmacevtske učinkovine, |
B. |
ker nekateri proizvajalci Skupnosti prejmejo to potrdilo v skladu s členom 111(5) Direktive 2001/83/ES (1) po inšpekcijskem pregledu proizvodnih obratov, medtem ko ga lahko proizvajalci izven Skupnosti prejmejo na podlagi samocertificiranja v skladu z Resolucijo Sveta Evrope AP-CPS(99)4 brez inšpekcijskega pregleda, |
C. |
ker so znanstveniki Evropske unije zaskrbljeni zaradi trženja učinkovin, ki nimajo porekla v Skupnosti, zaradi neupoštevanja varnostnih standardov, |
D. |
ker poznavanje porekla učinkovine zagotavlja potrošnikom večjo varnost, |
E. |
ker se določbe, namenjene proizvajalcem zdravil in učinkovin v členu 111 zgoraj navedene direktive, neposredno uporabljajo tudi za uvoznike, |
1. |
poziva, naj proizvajalec in uvoznik učinkovin predložita potrdilo o dobri proizvodni praksi, ki ga izdajo evropski organi po obveznem inšpekcijskem pregledu proizvodih obratov; |
2. |
predlaga, da se zaradi boljšega varovanja javnega zdravja uvede sledljivost učinkovine z označbo porekla (država, podjetje, proizvodni obrat), da se prepreči ponovno označevanje oziroma prepakiranje izdelkov s poreklom izven Skupnosti; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic. |
Podpisniki:
Adamou, Aita, Albertini, Alvaro, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arnaoutakis, Assis, Atkins, Attwooll, Aubert, Audy, Ayala Sender, Aylward, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Baco, Badía i Cutchet, Barón Crespo, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Belohorská, Bennahmias, Berlato, Berlinguer, Birutis, Blokland, Bobošíková, Bösch, Bonde, Bonsignore, Borghezio, Bossi, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Braghetto, Brejc, Breyer, Březina, Brie, Brunetta, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Camre, Cappato, Carlotti, Carnero González, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Claeys, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Crowley, Czarnecki M., Daul, Davies, De Blasio, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Sarnez, Descamps, Dess, De Veyrac, Díaz De Mera García Consuegra, Dičkutė, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Doorn, Doyle, Drčar Murko, Duka-Zólyomi, Ebner, Estrela, Eurlings, Falbr, Fatuzzo, Fava, Fernandes, Fernández Martín, Figueiredo, Flasarová, Florenz, Foglietta, Fontaine, Ford, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Geremek, Gill, Gklavakis, Glattfelder, Gobbo, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Grässle, de Grandes Pascual, Griesbeck, Gröner, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Handzlik, Harbour, Hassi, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Isler Béguin, Iturgaiz Angulo, Járóka, Jarzembowski, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Karas, Karatzaferis, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klass, Klinz, Kósáné Kovács, Kratsa-Tsagaropoulou, Krupa, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kużmiuk, Lamassoure, Landsbergis, Laperrouze, La Russa, Lavarra, Le Foll, Lehideux, Leinen, Le Pen J.-M., Le Pen M., Le Rachinel, Liberadzki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lulling, Lynne, McMillan-Scott, Manders, Mann T., Mantovani, Marques, Martens, Martin D., Martinez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Morgantini, Morillon, Musacchio, Muscardini, Musotto, Mussolini, Musumeci, Napoletano, Nassauer, Navarro, Niebler, van Nistelrooij,Novak, Obiols i Germà, Occhetto, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papastamkos, Parish, Patriciello, Patrie, Peterle, Pieper, Pinheiro, Pirilli, Pirker, Pistelli, Pittella, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poli Bortone, Pomés Ruiz, Posselt, Prets, Prodi, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Remek, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Rivera, Rizzo, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Sbarbati, Schenardi, Schierhuber, Schwab, Seeber, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Škottová, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Speroni, Staes, Staniszewska, Sterckx, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szymański, Tajani, Tannock, Tarabella, Tatarella, Thyssen, Toia, Tomczak, Toubon, Trakatellis, Triantaphyllides, Tzampazi, Ulmer, Vakalis, Van Hecke, Van Lancker, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Veraldi, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vincenzi, Vlasto, Weisgerber, Willmott, Wojciechowski B., Wojciechowski J., Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zani, Zappala', Zatloukal, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
(1) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/27/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 34).
Sreda, 13. december 2006
23.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 317/215 |
ZAPISNIK
(2006/C 317 E/03)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 9.05.
2. Predložitev dokumentov
S strani parlamentarnih odborov je bilo predloženo naslednje poročilo:
— |
* (Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih) Report on the proposal for a Council decision establishing for the period 2007-2013 the specific programme „Fundamental rights and citizenship“ as part of the General programme „Fundamental Rights and Justice“ (COM(2005)0122 [[02]] – C6-0236/2005 – 2005/0038(CNS)) – Odbor LIBE Poročevalka: Inger Segelström (A6-0465/2006). |
3. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta
Razdeljeno je bilo sporočilo Komisije o nadaljnjem obravnavanju stališč in resolucij, ki jih je Parlament sprejel med prvim in drugim delnim septembrskim zasedanjem.
4. Širitvena strategija in njeni glavni izzivi 2006-2007 – Institucionalni vidiki zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic (razprava)
Poročilo: Sporočilo Komisije o širitveni strategiji in njenih glavnih izzivih 2006-2007 [2006/2252(INI)] – Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Elmar Brok (A6-0436/2006).
Poročilo: Institucionalni vidiki zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic [2006/2226(INI)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Alexander Stubb (A6-0393/2006).
Elmar Brok je predstavil poročilo (A6-0436/2006).
Alexander Stubb je predstavil poročilo (A6-0393/2006).
Govorila sta Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Olli Rehn (član Komisije).
Govorili so Íñigo Méndez de Vigo v imenu skupine PPE-DE, Hannes Swoboda v imenu skupine PSE, Annemie Neyts-Uyttebroeck v imenu skupine ALDE, Joost Lagendijk v imenu skupine Verts/ALE, Erik Meijer v imenu skupine GUE/NGL, Konrad Szymański v imenu skupine UEN, Bastiaan Belder v imenu skupine IND/DEM, Philip Claeys samostojni poslanec, Panayiotis Demetriou, Jan Marinus Wiersma in Andrew Duff.
PREDSEDSTVO: Alejo VIDAL-QUADRAS
podpredsednik
Govorili so Johannes Voggenhuber, Jaromír Kohlíček, Ryszard Czarnecki, Georgios Karatzaferis, Jim Allister, Jacques Toubon, Carlos Carnero González, Alexander Lambsdorff, Angelika Beer, Mary Lou McDonald, Jan Tadeusz Masiel, Gerard Batten, György Schöpflin, Jo Leinen, István Szent-Iványi, Cem Özdemir, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Mario Borghezio, Paul Marie Coûteaux, Reinhard Rack, Richard Corbett, Ignasi Guardans Cambó, Milan Horáček, Kyriacos Triantaphyllides, Andrzej Tomasz Zapałowski, Jacek Protasiewicz, Csaba Sándor Tabajdi, Marios Matsakis, Giorgos Dimitrakopoulos in Inger Segelström.
PREDSEDSTVO: Pierre MOSCOVICI
podpredsednik
Govorili so Hannu Takkula, Bogdan Klich, Józef Pinior, Henrik Lax, Camiel Eurlings, Stavros Lambrinidis, Arūnas Degutis, Zsolt László Becsey, Marie-Line Reynaud, Olle Schmidt, Bernd Posselt, Helmut Kuhne, Alojz Peterle, Genowefa Grabowska, Tunne Kelam, Ioannis Kasoulides, Ioannis Varvitsiotis, Tadeusz Zwiefka, Charles Tannock, Andreas Mölzer, Paula Lehtomäki in Olli Rehn.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 8.17, Zapisnik z dne 13.12.2006 (A6-0436/2006) in točka 8.18, Zapisnik z dne 13.12.2006 (A6-0393/2006).
(Seja, ki je bila prekinjena ob 11.55, v pričakovanju začetka časa za glasovanje, se je nadaljevala ob 12.05.)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
5. Članstvo v političnih skupinah
Mario Borghezio, Umberto Bossi, Gian Paolo Gobbo, Dariusz Maciej Grabowski, Wiesław Stefan Kuc, Bogdan Pęk, Mirosław Mariusz Piotrowski, Bogusław Rogalski, Francesco Enrico Speroni in Andrzej Tomasz Zapałowski so se priključili skupini UEN z veljavo od 13.12.2006.
6. Dnevni red
Predsednik je sporočil, da poročilo Jo Leinen, Sprememba členov 15 in 182(1) Poslovnika Evropskega parlamenta: volitve kvestorjev in predsedstva odborov (A6-0464/2006), uvrščeno v čas glasovanja v četrtek, 14.12.2006 (točka 110 OJ), ni bilo sprejeto v odboru v skladu s členom 131 Poslovnika in je zato uvrščeno na dnevni red tekočega delnega zasedanja kot zadnja točka.
*
* *
Govorila sta Renato Brunetta, ki je opozoril na, po njegovem mnenju, preostro obnašanje nekaterih varnostnikov pred vhodom v sejno dvorano, Tadeusz Zwiefka, ki je obžaloval dejstvo, da je bilo prejšnjega dne televizijsko oddajanje med podelitvijo nagrade Saharova prekinjeno, zaradi česar v Belorusiji niso mogli spremljati govora Aleksandra Milinkeviča (predsednik je odgovoril, da so omenjene težave povezane z demonstracijami pomožnega osebja Parlamenta).
7. Izjava predsednika
Predsednik je v svojem imenu in v imenu Parlamenta izrazil zaskrbljenost zaradi sporne konference o holokavstu, ki je bila 11. in 12. decembra 2006 v Teheranu, ter je v imenu Parlamenta zahteval od iranske vlade, da sprejme vse potrebne ukrepe za boj proti antisemitizmu, rasizmu, ksenofobiji in diskriminaciji.
8. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
8.1. Evropska agencija za kemikalije ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES [07524/8/2006 – C6-0267/2006 – 2003/0256(COD)] – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Guido Sacconi (A6-0352/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Govorila sta Karl-Heinz Florenz (predsednik odbora ENVI) in Guido Sacconi (poročevalec).
Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0552)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Guido Sacconi po glasovanju o sklopu sporazumnih predlogov sprememb (opcija 1); |
— |
Roberto Musacchio o nujnosti, da med glasovanjem poročevalec spoštuje različnost pogledov v sejni dvorani; |
— |
Carl Schlyter o možnosti spravnega postopka; |
— |
Guido Sacconi ob koncu glasovanja, da bi izrazil zadovoljstvo nad izidom. |
8.2. Sprememba Direktive 67/548/EGS o nevarnih snoveh (REACH) ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. …/2006 o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije [07525/3/2006 – C6-0268/2006 – 2003/0257(COD)] – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Guido Sacconi (A6-0345/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Raglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0553)
PREDSEDSTVO: Ingo Friedrich
podpredsednik
8.3. Vključitev bolgarščine in romunščine med jezike postopka Sodišča Evropskih skupnosti * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Osnutek Sklepa Sveta o spremembi jezikovne ureditve Poslovnika Sodišča Evropskih Skupnosti, da bi se bolgarski in romunski jezik vključila med jezike postopka, določene s Poslovnikom [15712/2006 – C6-0434/2006 – 2006/0813(CNS)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Giuseppe Gargani (A6-0463/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0554)
8.4. Vključitev bolgarščine in romunščine med jezike postopka Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Osnutek Sklepa Sveta o spremembi jezikovne ureditve Poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih Skupnosti, da bi se bolgarski in romunski jezik vključila med jezike postopka, določene s Poslovnikom [15715/2006 – C6-0435/2006 – 2006/0814(CNS)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Giuseppe Gargani (A6-0462/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0555)
8.5. Evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) ***II (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) [14153/2/2006 – C6-0422/2006 – 2005/0203(COD)] – Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Erna Hennicot-Schoepges (A6-0435/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0556)
8.6. Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Skupna usmeritev, ki jo je sprejel Svet v zvezi s sprejetjem Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [COM(2006)0213 – C6-0207/2006 – 2005/0090(CNS)] – Odbor za proračun
Poročevalka: Ingeborg Gräßle (A6-0447/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0557)
8.7. Predlog spremembe proračuna št. 6/2006 (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2006 za proračunsko leto 2006 Oddelek III – Komisija [15635/2006 – C6-0441/2006 – 2006/2265(BUD)] – Odbor za proračun
Poročevalec: Gianni Pittella (A6-0444/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0558)
8.8. Usklajevanje nekaterih predpisov držav članic o razširjanju televizijskih programov ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov [COM(2005)0646 – C6-0443/2005 – 2005/0260(COD)] – Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Ruth Hieronymi (A6-0399/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0559)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0559)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Ruth Hieronymi (poročevalka) je pojasnila nemško terminologijo v poročilu glede na angleško in francosko različico; |
— |
Jacques Toubon je zahteval, da se odpravijo vsa jezikovna protislovja v vseh jezikovnih različicah besedila pred posredovanjem stališča Parlamenta Komisiji in Svetu (predsednik mu je odgovoril, da je to že bilo predvideno); |
— |
Christopher Heaton-Harris o sprejemljivosti predloga spremembe 160 (predsednik mu je odgovoril, da je že bila preverjena in da o njej ni nikakršnega dvoma); |
— |
Ignasi Guardans Cambó o postopku glasovanja. |
8.9. Ustanovitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji [COM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD)] – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Roselyne Bachelot-Narquin (A6-0385/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)
PREDLOG KOMISIJE
Govorila sta Janusz Lewandowski (predsednik odbora BUDG), ki je povedal, da skupina PPE-DE umika svoje predloge sprememb, in Roselyne Bachelot-Narquin (poročevalka), ki je izrazila zadovoljstvo zaradi te odločitve.
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0560)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0560)
8.10. Homologacija motornih vozil glede na emisije in dostop do informacij za popravilo vozil ***I (glasovanje)
Poročilo: Poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije, o dostopu do informacij za popravilo vozil in o spremembi Direktive 72/306/EGS in Direktive …/…/ES [COM(2005)0683 – C6-0007/2006 – 2005/0282(COD)] – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Matthias Groote (A6-0301/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0561)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0561)
8.11. Finančni prispevki v Mednarodni sklad za Irsko (2007-2010) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o finančnih prispevkih Skupnosti v Mednarodni sklad za Irsko (2007-2010) [COM(2006)0564 – C6-0423/2006 – 2006/0194(CNS)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Jim Higgins (A6-0432/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0562)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0562)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Jim Higgins (poročevalec) pred glasovanjem. |
8.12. Sektor banan * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan [COM(2006)0489 – C6-0339/2006 – 2006/0173(CNS)] – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Jean-Claude Fruteau (A6-0422/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0563)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0563)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Emanuel Jardim Fernandes je dodal jezikovno pojasnilo k predlogu spremembe 22. |
8.13. Obdobje uporabe ureditve DDV, ki se uporablja za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljene storitve * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 2002/38/ES glede obdobja uporabe ureditve davka na dodano vrednost, ki se uporablja za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljene storitve [COM(2006)0739 – C6-0437/2006 – 2006/0245(CNS)] – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Zsolt László Becsey (A6-0440/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 13)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0564)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0564)
8.14. Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007 (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0630/2006, B6-0634/2006, B6-0635/2006, B6-0637/2006/rev, B6-0640/2006 in B6-0642/2006
Razprava je potekala 14.11.2006(točka 15, Zapisnik z dne 14.11.2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 14)
PREDLOG RESOLUCIJE B6-0630/2006
Zavrnjeno
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0634/2006/rev
(ki nadomešča B6-0634/2006, B6-0635/2006, B6-0637/2006/rev, B6-0640/2006 in B6-0642/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
Françoise Grossetête in Hans-Gert Pöttering v imenu skupine PPE-DE,
Martin Schulz in Hannes Swoboda v imenu skupine PSE,
Silvana Koch-Mehrin v imenu skupine ALDE,
Pierre Jonckheer, Monica Frassoni in Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE,
Brian Crowley, Roberta Angelilli, Guntars Krasts, Gintaras Didžiokas in Zdzisław Zbigniew Podkański v imenu skupine UEN
Sprejeto (P6_TA(2006)0565)
(Predlog resolucije B6-0637/2006/rev je brezpredmeten.)
8.15. Vrh Rusija/Evropska unija (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0631/2006, B6-0633/2006, B6-0636/2006, B6-0638/2006, B6-0639/2006 in B6-0641/2006
Razprava je potekala 29.11.2006(točka 13, Zapisnik z dne 29.11.2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 15)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0631/2006/rev
(ki nadomešča B6-0631/2006, B6-0633/2006, B6-0636/2006, B6-0638/2006, B6-0639/2006 in B6-0641/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
Jacek Saryusz-Wolski, Bernd Posselt, Vytautas Landsbergis in Tunne Kelam v imenu skupine PPE-DE,
Hannes Swoboda in Jan Marinus Wiersma v imenu skupine PSE,
Paavo Väyrynen v imenu skupine ALDE,
Daniel Cohn-Bendit, Hélène Flautre, Milan Horáček, Bart Staes, Rebecca Harms in Angelika Beer v imenu skupine Verts/ALE,
Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL,
Konrad Szymański, Michał Tomasz Kamiński, Adam Bielan, Hanna Foltyn-Kubicka, Ryszard Czarnecki, Inese Vaidere in Ģirts Valdis Kristovskis v imenu skupine UEN
Sprejeto (P6_TA(2006)0566)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Konrad Szymański o glasovanju o predlogih sprememb 9 in 6. |
8.16. Izvajanje Direktive 85/611/EGS (Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje) (glasovanje)
Predlog resolucije, ki ga je v skladu s členom 81 Poslovnika podal Wolf Klinz v imenu odbora ECON, o osnutku direktive Komisije o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) z namenom pojasnitve nekaterih opredelitev (B6-0643/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 16)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0567)
8.17. Širitvena strategija in njeni glavni izzivi 2006-2007 (glasovanje)
Poročilo: Sporočilo Komisije o širitveni strategiji in njenih glavnih izzivih 2006-2007 [2006/2252(INI)] – Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Elmar Brok (A6-0436/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 17)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0568)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Elmar Brok (poročevalec) je podal ustna predloga sprememb k predlogoma sprememb 29 in 16, ki sta bila upoštevana. |
— |
Giorgos Dimitrakopoulos in Joost Lagendijk sta podala ustna predloga sprememb k predlogu spremembe 17, ki sta bila upoštevana. |
8.18. Institucionalni vidiki zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic (glasovanje)
Poročilo: Institucionalni vidiki zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic [2006/2226(INI)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Alexander Stubb (A6-0393/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 18)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0569)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Alexander Stubb (poročevalec) je pojasnil, da je merodajna francoska različica predloga spremembe 8. |
9. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročili: Guido Sacconi – A6-0352/2006 in A6-0345/2006:
— |
Hubert Pirker, Philip Claeys, Frank Vanhecke, Zita Pleštinská, Richard Seeber, Czesław Adam Siekierski, Christoph Konrad, Kurt Joachim Lauk |
Poročilo: Ruth Hieronymi – A6-0399/2006:
— |
Carlo Fatuzzo |
Poročilo: Roselyne Bachelot-Narquin – A6-0385/2006:
— |
Hubert Pirker, Carlo Fatuzzo |
Poročilo: Matthias Groote – A6-0301/2006:
— |
Richard Seeber, Carlo Fatuzzo |
Poročilo: Jim Higgins – A6-0432/2006:
— |
Marian Harkin |
Poročilo: Jean-Claude Fruteau – A6-0422/2006:
— |
Jean-Claude Martinez |
Vrh Rusija/Evropska unija:
— |
Bernd Posselt |
Poročilo: Elmar Brok – A6-0436/2006:
— |
Hubert Pirker, Frank Vanhecke, Carlo Fatuzzo |
Poročilo: Alexander Stubb – A6-0393/2006:
— |
Hubert Pirker |
10. Popravki in namere glasovanja
Popravki in namere glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“ (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“, in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
Francesco Musotto in Alfonso Andria sta obvestila, da njuni glasovalni napravi nista delovali v času glasovanja poročila Guido Sacconi – A6-0352/2006, predlog spremembe 191.
Elmar Brok je sporočil, da ni sodeloval pri glasovanju poročila Ruth Hieronymi – A6-0399/2006 – zaradi navzkrižja interesov.
Jim Higgins je obvestil, da njegova glasovalna naprava ni delovala v času glasovanja poročila Jim Higgins – A6-0432/2006.
Hubert Pirker je obvestil, da njegova glasovalna naprava ni delovala v času končnega glasovanja poročila Elmar Brok – A6-0436/2006.
(Seja, ki je bila prekinjena ob 14.05, se je nadaljevala ob 15.00.)
PREDSEDSTVO: Antonios TRAKATELLIS
podpredsednik
11. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Marian Harkin je obvestila, da ni podpisala seznama prisotnosti, vendar je bila prisotna.
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
12. Varstvo podatkov (razprava)
Izjave Sveta in Komisije: Varstvo podatkov
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Franco Frattini (podpredsednik Komisije) sta podala izjavi.
Govorili so Charlotte Cederschiöld v imenu skupine PPE-DE, Martine Roure v imenu skupine PSE, Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE, Kathalijne Maria Buitenweg v imenu skupine Verts/ALE, Paula Lehtomäki, Kathalijne Maria Buitenweg, ki je zastavila vprašanje Svetu, na katerega je odgovorila Paula Lehtomäki, Sophia in 't Veld, ki je zahtevala, naj Svet poda pisni odgovor na njena vprašanja, Paula Lehtomäki, ki se je k temu obvezala, in Franco Frattini.
Razprava se je zaključila.
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
13. Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006) (razprava)
Izjave Sveta in Komisije: Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006)
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) je podala izjavo.
14. Dobrodošlica
Predsednik je v imenu Parlamenta izrekel dobrodošlico predsedniku parlamenta Republike Črne gore Ranku Krivokapiću in ministrici za evropske integracije Gordani Djurović, ki sta se nahajala na častni galeriji.
15. Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006) (nadaljevanje razprave)
Izjave Sveta in Komisije: Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006)
José Manuel Barroso (predsednik Komisije) je podal izjavo.
Govorili so Hans-Gert Pöttering v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, in Graham Watson v imenu skupine ALDE.
16. Dobrodošlica
Predsednik je v imenu Parlamenta izrekel dobrodošlico delegaciji parlamenta Republike Azerbajdžan pod vodstvom Valeha Aleskerova, podpredsednika parlamenta Republike Azerbajdžan in sopredsednika parlamentarnega odbora za sodelovanje EU/Azerbajdžan, ki se je nahajala na častni galeriji.
17. Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006) (nadaljevanje razprave)
Izjave Sveta in Komisije: Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006)
Govorila sta Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE, in Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL.
18. Dobrodošlica
Predsednik je v imenu Parlamenta izrekel dobrodošlico delegaciji sirskega parlamenta pod vodstvom Numaira Ghanema, predsednika odbora za zunanje zadeve sirskega parlamenta, ki se je nahajala na častni galeriji.
19. Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006) (nadaljevanje razprave)
Izjave Sveta in Komisije: Priprave Evropskega sveta (14. in 15. december 2006)
Govoril je Brian Crowley v imenu skupine UEN.
PREDSEDSTVO: Ingo FRIEDRICH
podpredsednik
Govorili so Jens-Peter Bonde v imenu skupine IND/DEM, Jana Bobošíková samostojna poslanka, Piia-Noora Kauppi, Poul Nyrup Rasmussen, Anneli Jäätteenmäki, Bernat Joan i Marí, Kyriacos Triantaphyllides, Ryszard Czarnecki, Nigel Farage, Alessandro Battilocchio, Timothy Kirkhope in Reino Paasilinna.
PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO
podpredsednik
Govorili so Andrew Duff, Vittorio Agnoletto, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Patrick Louis, Koenraad Dillen, Françoise Grossetête, Robert Goebbels, Sarah Ludford, Kartika Tamara Liotard, Hanna Foltyn-Kubicka, Hans-Peter Martin, Gunnar Hökmark, Jan Marinus Wiersma, Mirosław Mariusz Piotrowski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Pervenche Berès in Panayiotis Demetriou.
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
Govorili so Libor Rouček, Markus Ferber, Gary Titley, Nikolaos Vakalis, Mia De Vits, Francisco José Millán Mon, Simon Busuttil, Alexander Stubb, Paula Lehtomäki in José Manuel Barroso.
Razprava se je zaključila.
20. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Svetu (B6-0448/2006).
Vprašanje 1 (Marie Panayotopoulos-Cassiotou): Ukrepi finskega predsedstva za otroke in njihove družine
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Paul Rübig in Manuel Medina Ortega.
Vprašanje 2 (Manuel Medina Ortega): Strategije na področju priseljevanja
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Manuel Medina Ortega, Danutė Budreikaitė in Reinhard Rack, slednji potem ko je govoril Derek Roland Clark.
Vprašanje 3 (Claude Moraes): Načrti Sveta za leto enakih možnosti (2007) in leto medkulturnega dialoga (2008)
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Richard Corbett (namesto vlagatelja).
Vprašanje 4 (Sarah Ludford): Strategija boja proti terorizmu
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Sarah Ludford in Jörg Leichtfried.
Vprašanje 5 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.
Vprašanje 6 (Danutė Budreikaitė): Energetske možnosti v Litvi
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Danutė Budreikaitė, Justas Vincas Paleckis, Paul Rübig in Laima Liucija Andrikienė.
Vprašanje 7 (Avril Doyle): COP12
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Avril Doyle.
Vprašanje 8 (Richard Corbett): Sestava Komisije
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Richard Corbett.
Vprašanje 9 je bilo umaknjeno.
Vprašanje 10 (Bernd Posselt): Status Kosova
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Bernd Posselt.
Vprašanje 11 (Bastiaan Belder): Pozni splavi na kliniki za splave Ginemedex (Barcelona)
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Bastiaan Belder.
Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).
Čas za vprašanja Svetu se je zaključil.
(Seja, ki se je prekinila ob 19.00, se je nadaljevala ob 21.00.)
PREDSEDSTVO: Mario MAURO
podpredsednik
21. Vozniška dovoljenjenja (prenovitev) ***II (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (prenovitev) [09010/1/2006 – C6-0312/2006 – 2003/0252(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Mathieu Grosch (A6-0414/2006).
Mathieu Grosch je predstavil priporočilo za drugo obravnavo.
Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
Govorili so Georg Jarzembowski v imenu skupine PPE-DE, Ewa Hedkvist Petersen v imenu skupine PSE, Danutė Budreikaitė v imenu skupine ALDE, Michael Cramer v imenu skupine Verts/ALE, Erik Meijer v imenu skupine GUE/NGL, Kathy Sinnott v imenu skupine IND/DEM, Reinhard Rack, Willi Piecyk, Michael Henry Nattrass, Stanisław Jałowiecki, Gary Titley, Philip Bradbourn, Bogusław Liberadzki, Luís Queiró, Inés Ayala Sender, Corien Wortmann-Kool, Proinsias De Rossa, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Dieter-Lebrecht Koch in Jacques Barrot.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.19, Zapisnik z dne 14.12.2006.
22. Uvajanje zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom ***I (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 417/2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2978/94 [COM(2006)0111 – C6-0104/2006 – 2006/0046(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Fernand Le Rachinel (A6-0417/2006).
Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
Fernand Le Rachinel je predstavil poročilo.
Govorili so Georg Jarzembowski v imenu skupine PPE-DE, Willi Piecyk v imenu skupine PSE, Danutė Budreikaitė v imenu skupine ALDE, Erik Meijer v imenu skupine GUE/NGL, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou in Jacques Barrot.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.14, Zapisnik z dne 14.12.2006.
23. Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Sprememba Uredbe (ES) št. 2424/2001) * – Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Sprememba Sklepa 2001/886/PNZ) * (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2424/2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [COM(2006)0383 – C6-0296/2006 – 2006/0125(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho (A6-0410/2006).
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2001/886/PNZ o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [COM(2006)0383 – C6-0297/2006 – 2006/0126(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho (A6-0413/2006).
Govoril je Franco Frattini (podpredsednik Komisije).
PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO
podpredsednik
Carlos Coelho je predstavil svoji poročili.
Govorili so Barbara Kudrycka v imenu skupine PPE-DE, Adam Bielan v imenu skupine UEN, Andrzej Jan Szejna, Leopold Józef Rutowicz.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.29, Zapisnik z dne 14.12.2006 in točka 6.30, Zapisnik z dne 14.12.2006.
24. Nasilne videoigre (razprava)
Izjava Komisije: Nasilne videoigre.
Franco Frattini (podpredsednik Komisije) je podal izjavo.
Govorili sta Mary Honeyball v imenu skupine PSE, in Roberta Angelilli v imenu skupine UEN.
Razprava se je zaključila.
25. Spremembe Poslovnika Evropskega parlamenta (odbori, kvestorji) (razprava)
Poročilo: Sprememba členov 15 in 182(1) Poslovnika Evropskega parlamenta: volitve kvestorjev in predsedstva odborov [2006/2287(REG)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Jo Leinen (A6-0464/2006).
Richard Corbett (za poročevalca) je predstavil poročilo.
Govorili so Ingo Friedrich v imenu skupine PPE-DE, Andrew Duff v imenu skupine ALDE, Johannes Voggenhuber v imenu skupine Verts/ALE, Richard Corbett o predhodnem govoru in Johannes Voggenhuber, ki mu je odgovoril.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.21, Zapisnik z dne 14.12.2006.
26. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 381.846/OJJE).
27. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 23.25.
Julian Priestley
generalni sekretar
Janusz Onyszkiewicz
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Atkins, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia i Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Carlotti, Carlshamre, Carnero González, Casa, Casaca, Cashman, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Ek, Elles, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Gobbo, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Holm, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Ibrisagic, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Karas, Karatzaferis, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lavarra, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lévai, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Liese, Liotard, Lipietz, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McDonald, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Mantovani, Marques, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Mohácsi, Montoro Romero, Moreno Sánchez, Morgan, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patriciello, Patrie, Peillon, Pęk, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirker, Piskorski, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Pöttering, Poignant, Polfer, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saks, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Savi, Sbarbati, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Olle Schmidt, Schnellhardt, Schöpflin, Schroedter, Schulz, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Siwiec, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Veneto, Ventre, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wieland, Wiersma, Wijkman, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Athanasiu, Bărbuleţiu, Becşenescu, Buruiană-Aprodu, Cappone, Ciornei, Cioroianu, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Konstantin Dimitrov, Duca, Dumitrescu, Ganţ, Hogea, Ivanova, Kirilov, Kónya-Hamar, Marinescu, Mihăescu, Mihalache, Morţun, Parvanova, Paşcu, Podgorean, Popa, Popeangă, Sârbu, Severin, Silaghi, Sofianski, Stoyanov, Szabó, Ţicău, Vigenin
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
+ |
sprejeto |
- |
zavrnjeno |
↓ |
brezpredmetno |
U |
umaknjeno |
PG (…, …, …) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
EG (…, …, …) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
po delih |
glasovanje po delih |
loč. |
ločeno glasovanje |
p.s. |
predlog spremembe |
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
UD |
ustrezni del |
D |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
= |
identični predlogi sprememb |
§ |
odstavek |
čl. |
člen |
u.i. |
uvodna izjava |
PR |
predlog resolucije |
SPR |
skupni predlog resolucije |
TG |
tajno glasovanje |
1. Evropska agencija za kemikalije ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Guido SACCONI (A6-0352/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Opcija 1 – Sklop kompromisnih predlogov sprememb |
191 |
PSE, PPE-DE, UEN, ALDE |
PG |
+ |
529, 98, 24 |
Opcija 2 – Verts/ALE-GUE/NGL 1 (gl. opombo spodaj) |
- |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
↓ |
|
Opcija 3 – Verts/ALE 2 (gl. opombo spodaj) |
- |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
↓ |
|
Opcija 4 – predlogi sprememb pristojnega odbora |
1-172 |
odbor |
|
↓ |
|
Nanodelci glasovanje po sklopih |
175 177 188 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
110, 539, 14 |
Izdelki in koncentracija glasovanje po sklopih |
176 178 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
94, 552, 13 |
Člen 1, po § 3 |
173 |
Blokland idr. |
PG |
- |
96, 559, 5 |
Člen 7, § 6 |
179 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
109, 530, 20 |
Po členu 7 |
180 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
83, 542, 39 |
Člen 23, § 2 |
181 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
- |
|
Člen 56, uvodni del |
182 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
- |
|
Člen 56, točka (f) |
183 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
109, 529, 22 |
Člen 60, § 4 |
184 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
84, 531, 50 |
Člen 60, § 5 |
185 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
86, 527, 47 |
Člen 68, § 2 |
186 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
88, 529, 44 |
Člen 127, po § 1 |
187 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
121, 528, 13 |
Priloga I |
189 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
87, 551, 21 |
Priloga III |
190 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
110, 534, 21 |
Priloga XI |
174 |
Le Foll idr. |
|
↓ |
|
Skupno stališče |
Razglašeno kot odobreno v spremenjeni obliki |
Opcija 2: Verts/ALE, GUE/NGL1
Predlogi sprememb Verts/ALE in GUE/NGL od 192 do vključno 221 + naslednje spremembe k sklopu sporazumnih p.s.:
Dobro počutje živali: uvodne izjave 1, 12a, 36, 43, 50 in 58a, členi 1(1), 2(4)(b), 13(1a), 29, 39(1a) ter 116(2a) in (3) plus predloga sprememb 43 in 168 odbora ENVI
Komitologija: uvodni izjavi 72a in 110, členi 13(2), 40(7), 57(1) in (8), 63(8), 67(1) in (2), 72, 130, 131, 132(3a) ter Priloga XI točka 3.3 plus predlog spremembe 160 odbora ENVI
Opcija 3: Verts/ALE 2
Predlog spremembe 222 Verts/ALE in GUE/NGL plus konsolidirano besedilo v celoti brez naslednjih sprememb: Člen 3(35) in (36), člen 7(7) opomba, člen 9(7), člen 23(1) opomba, člen 25(3), člen 42(2)(a) dve opombi, člen 43(2) opomba, člen 59(4a), člen 115 opomba, člen 117(2) (b) in (d), člen 117(3), člen 118, člen 137(6), (7) in (8) ter Priloga VIII točka 8.4.2
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: p.s. 173
Verts/ALE: opcija 1, p.s. 175/177/188, 176/178, 179, 180, 183, 184, 185, 186, 187, 189 in 190
2. Sprememba Direktive 67/548/EGS o nevarnih snoveh (REACH) ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Guido SACCONI (A6-0345/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupno stališče |
Razglašeno kot odobreno |
3. Vključitev bolgarščine in romunščine med jezike postopka Sodišča Evropskih skupnosti *
Poročilo: Giuseppe GARGANI (A6-0463/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
4. Vključitev bolgarščine in romunščine med jezike postopka Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti *
Poročilo: Giuseppe GARGANI (A6-0462/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
5. Evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Erna HENNICOT-SCHOEPGES (A6-0435/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupno stališče |
|
Razglašeno kot odobreno |
6. Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti *
Poročilo: Ingeborg GRÄßLE (A6-0447/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
606, 28, 16 |
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
7. Predlog spremembe proračuna št. 6/2006
Poročilo: (zahtevana kvalificirana večina)
Giovanni PITTELLA (A6-0444/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
8. Usklajevanje nekaterih predpisov držav članic o razširjanju televizijskih programov ***I
Poročilo: Ruth HIERONYMI (A6-0399/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog zavrnitve skupnega stališča |
167 |
IND/DEM |
PG |
- |
71, 556, 11 |
Celotno besedilo |
|
|
|
|
ustni predlog spremembe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-12 14-18 20-24 26-37 39 41 43-46 49 52-55 57 59 63-68 70-74 77-78 80-82 84-85 92-93 97-100 103-104 108-110 120-125 133 135-137 143-147 149-151 |
odbor |
|
+ |
p.s. 29 kot dodatek k p.s. 20 |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločena glasovanja |
13 |
odbor |
loč./EG |
+ |
360, 277, 6 |
47 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
56 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
61 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
62 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
76 |
odbor |
|
+ |
|
|
91 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
101 |
odbor |
loč./EG |
+ |
381, 256, 4 |
|
102 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
106 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
134 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
148 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
Člen 1, točka (e) |
205 |
ALDE |
|
+ |
|
69 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 1, točka (k) |
188= 237= |
GUE/NGL CHIESA idr. |
|
- |
|
75 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
3 |
+ |
|
|||
Člen 1, po točki (k) |
172 |
Verts/ALE |
PG |
- |
276, 370, 9 |
204 |
ALDE |
EG |
- |
289, 342, 13 |
|
79 |
odbor |
|
+ |
|
|
Po členu 1 |
198= 240= |
GUE/NGL GRUBER idr. |
PG |
- |
270, 375, 13 |
Člen 2 |
168 |
MIKKO idr. |
|
- |
|
Po členu 2 |
199 |
ALDE |
po delih |
|
|
1/PG |
+ |
391, 248, 15 |
|||
2 |
- |
|
|||
215 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
83 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3, § 1 |
220 |
PPE-DE, ALDE |
PG |
+ |
343, 302, 15 |
86 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3, po § 1 |
246 |
PSE |
|
- |
|
Člen 3, po § 1 |
221 |
PPE-DE, ALDE |
|
+ |
|
152 |
PSE |
|
↓ |
|
|
87 |
odbor |
|
↓ |
|
|
153 |
PSE |
|
- |
|
|
222 |
PPE-DE, ALDE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
88 |
odbor |
|
↓ |
|
|
154 |
PSE |
|
- |
|
|
89 |
odbor |
|
+ |
|
|
155 |
PSE |
|
- |
|
|
90 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 3b, § 1 |
183 |
Verts/ALE |
PG |
- |
208, 438, 13 |
223 |
PPE-DE, ALDE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
94 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3b, § 2 |
206 |
ALDE |
|
- |
|
224 |
PPE-DE, ALDE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
95 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3b, po § 2 |
207 |
ALDE |
EG |
+ |
369, 281, 8 |
96 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3d, po § 1 |
105 |
odbor |
EG |
+ |
591, 48, 16 |
160 |
IND/DEM |
|
↓ |
|
|
Člen 3e |
107 |
odbor |
|
+ |
|
187 |
UEN |
|
- |
|
|
Člen 3g, točke (a)-(f) |
189= 209= 230= |
GUE/NGL ALDE GUIDONI idr. |
po delih |
|
|
1/EG |
+ |
321, 318, 6 |
|||
2 |
- |
|
|||
3 |
- |
|
|||
4 |
- |
|
|||
Člen 3g, točka (a) |
200 |
ALDE |
|
+ |
|
111 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3g, po točki (a) in (b) |
112 |
odbor |
|
+ |
|
113 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 3g, točka (c) |
114 |
odbor |
|
+ |
|
186 |
IND/DEM |
|
↓ |
|
|
Člen 3g, točka (d) do (e) |
115 |
odbor |
|
+ |
|
116 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
117 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 3g, točka (f) |
118 |
odbor |
|
- |
|
225 |
PPE-DE, ALDE |
|
+ |
|
|
Člen 3g, po točki (f) |
190= 233= |
GUE/NGL GUIDONI idr. |
|
- |
|
226 |
PPE-DE, ALDE |
PG |
+ |
325, 308, 24 |
|
177 |
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
156 |
PSE |
|
↓ |
|
|
119 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3h, § 1 |
238 |
CHIESA idr. |
|
- |
|
Člen 3h, po § 1 |
174 |
Verts/ALE |
PG |
- |
123, 528, 4 |
191= 235= |
GUE/NGL CHIESA idr. |
|
- |
|
|
234 |
CHIESA idr. |
|
- |
|
|
227 |
PPE-DE, ALDE |
po delih/PG |
|
|
|
1 |
+ |
595, 52, 3 |
|||
2 |
+ |
349, 290, 13 |
|||
3 |
+ |
413, 222, 14 |
|||
163 |
IND/DEM |
|
↓ |
|
|
126 128-130 132 |
odbor |
|
↓ |
|
|
127 |
odbor |
|
↓ |
|
|
131 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 3h, po § 2 |
175 |
Verts/ALE |
PG |
- |
263, 355, 11 |
239 |
CHIESA idr. |
|
- |
|
|
Po členu 3h |
243 |
PSE |
|
- |
|
Člen 10, § 1 |
138 |
odbor |
|
+ |
|
192 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
Člen 10, § 2 |
139 |
odbor |
EG |
- |
305, 329, 10 |
176 |
Verts/ALE |
PG |
- |
281, 368, 6 |
|
157 |
PSE |
EG |
- |
298, 334, 17 |
|
Člen 11, § 1 |
140 |
odbor |
|
- |
|
161 |
IND/DEM |
|
- |
|
|
228 |
PPE-DE, ALDE |
|
+ |
|
|
Člen 11, § 2, pododst. 1 |
193= 236= |
GUE/NGL GUIDONI idr. |
po delih/PG |
|
|
1 |
- |
265, 379, 12 |
|||
2 |
- |
126, 518, 13 |
|||
162 |
IND/DEM |
PG |
- |
231, 392, 23 |
|
208pc |
ALDE |
PG |
+ |
324, 323, 12 |
|
216 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
141 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 11, § 2, pododst. 2 |
208pc |
ALDE |
PG |
- |
120, 530, 9 |
185 |
UEN |
|
- |
|
|
Člen 11, po § 2 |
158= 180= |
PSE Verts/ALE |
PG |
- |
276, 374, 12 |
194= 232= |
GUE/NGL GUIDONI idr. |
|
- |
|
|
Člen 15 |
169 |
WESTLUND idr. |
PG |
- |
183, 428, 39 |
Člen 18, § 1 |
195/rev= 244= |
GUE/NGL PSE |
|
- |
|
211 |
ALDE |
|
- |
|
|
231 |
GUIDONI idr. |
|
- |
|
|
Člen 18, po § 1 |
196 |
GUE/NGL |
|
- |
|
Člen 18, § 2 |
166= 179= |
IND/DEM Verts/ALE |
PG |
- |
139, 505, 13 |
202 |
ALDE |
|
+ |
|
|
142 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Člen 18a |
178 |
Verts/ALE |
PG |
- |
285, 368, 7 |
229 |
PPE-DE, ALDE |
|
+ |
|
|
Člen 23b |
182= 197= 242= |
Verts/ALE GUE/NGL GRUBER idr. |
po delih/PG |
|
|
1 |
+ |
327, 313, 14 |
|||
2 |
- |
270, 366, 14 |
|||
201 |
ALDE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2/EG |
- |
320, 331, 8 |
|||
3 |
+ |
|
|||
Po uvodna izjava 3 |
210= 241= |
ALDE CHIESA idr. |
|
- |
|
Uvodna izjava 14 |
19 |
odbor |
|
- |
|
213 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
Uvodna izjava 17 |
203 |
ALDE |
EG |
- |
310, 324, 20 |
25 |
odbor |
|
+ |
|
|
Uvodna izjava 27 |
218 |
PPE-DE, ALDE |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
184 |
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
40 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Uvodna izjava 29 |
42 |
odbor |
|
+ |
|
212 |
ALDE |
|
- |
|
|
Uvodna izjava 35 |
50 |
odbor |
|
- |
|
214 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
Po uvodna izjava 35 |
51 |
odbor |
|
+ |
|
181 |
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
Po uvodna izjava 41 |
170 |
Verts/ALE |
PG |
- |
133, 513, 10 |
Uvodna izjava 42 |
58 |
odbor |
|
+ |
|
Uvodna izjava 44 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
Uvodna izjava 45 |
173 |
Verts/ALE |
PG |
- |
87, 558, 9 |
Uvodna izjava 46 |
171 |
Verts/ALE |
PG |
- |
88, 546, 12 |
219 |
PPE-DE, ALDE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2/EG |
- |
286, 349, 8 |
|||
60 |
odbor |
|
↓ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Predloga sprememb 38 in 48 ne zadevata vseh jezikovnih različic in se zato o njiju ni glasovalo (člen 151(1)(d) Poslovnika).
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: p.s. 167 in 208
Verts/ALE: p.s. 141, 162, 169, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 178, 179, 180, 182, 183, 193, 216, 220, 226, 227 in 236
GUE/NGL: p.s. 198, 193 in 197
PPE-DE: p.s. 199 1. del, 162, 208, 216
ALDE: p.s. 208 2. del
Zahteve za glasovanje po delih
Verts/ALE, ALDE
p.s. 75
1. del: celotno besedilo brez besed „ali brez“ in „ponudniku avdiovizualnih medijskih storitev“
2. del:„ali brez“
3. del:„ponudniku avdiovizualnih medijskih storitev“
PSE, ALDE
p.s. 227
1. del: celotno besedilo brez besed „Vendar je promocijsko prikazovanje izdelkov dopustno … če države članice ne odločijo drugače“ in „in s posebnim obvestilom vsaj vsakih 20 minut med oddajo“
2. del:„Vendar je promocijsko prikazovanje izdelkov dopustno … če države članice ne odločijo drugače“
3. del:„in s posebnim obvestilom vsaj vsakih 20 minut med oddajo“
IND/DEM
p.s. 91
1. del: celotno besedilo brez besede „ali“
2. del: ta beseda
Verts/ALE
p.s. 62
1. del: celotno besedilo brez besed „ali promocijsko prikazovanje“
2. del: te besede
p.s. 134
1. del: odstavek 1
2. del: odstavek 2
p.s. 218
1. del: celotno besedilo brez besed „Pravica do čezmejnega … skladno s tem“
2. del: te besede
p.s. 223
1. del: celotno besedilo brez besed „in ob upoštevanju izključnih pravic“
2. del: te besede
p.s. 224
1. del: celotno besedilo brez besede „splošne“
2. del: ta beseda
PSE
p.s. 193
1. del: celotno besedilo brez besed „koncertov, gledaliških iger, oper“
2. del: te besede
PPE-DE
p.s. 148
1. del:„1a. Države članice … te direktive“
2. del:„zlasti … invalidnih oseb.“
p.s. 199
1. del:„(ba) Vstavi se naslednji odstavek … gre za nujen primer.“
2. del:„Upravičeni razlogi … vključno z vlagatelji.“
p.s. 201
1. del:„(20a) Vstavi se naslednji člen … spodbujajo ukrepe“
2. del:„zlasti pri … ali pooblastil“
3. del:„da bi … Evropske unije.“
p.s. 222
1. del: celotno besedilo brez besed „zgolj zato“
2. del: ti besedi
ALDE
p.s. 182/197/242
1. del:„Države članice … sistemu oddajanja televizijskih programov.“
2. del:„Države članice … z njim povezanih trgih.“
p.s. 189/209/230
1. del: celotno besedilo brez (a), (c) točka (i) in (f)
2. del: (a)
3. del: (c) točka (i)
4. del: (f)
p.s. 219
1. del:„Promocijsko prikazovanje izdelkov … so prikazani“
2. del:„Zaradi … delih, ki jih pridobijo“
Zahteve za ločeno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 56
PSE: uvodna izjava 44
PPE-DE: p.s. 13, 47, 101, 102, 105, 106
ALDE: p.s. 61, 76, 116, 134
Razno
Predloga sprememb 164 in 165 sta bila razveljavljena.
Predlogi sprememb 159, 217 in 245so bili umaknjeni.
Skupina PPE-DE je sprejela predlog spremembe 29 kot dodatek k predlogu spremembe 20.
Poročevalka je za besedilo v celoti predlagala ustni predlog spremembe, s katerim se besedni zvezi „produkcijska pomoč“ ali „pomoč pri produkciji“ nadomestita s „produkcijski rekviziti“.
9. Ustanovitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ***I
Poročilo: Roselyne BACHELOT-NARQUIN (A6-0385/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Sklop št. 1 – kompromisni p.s. |
6-9 15 21 23 25 28-29 33 36 40 43 48-49 51-52 69-76 78 80-85 87-89 91-95 |
odbor |
|
+ |
|
Sklop št. 2 – p.s. pristojnega odbora |
1-5 10-14 16-20 22 24 26-27 31-32 34-35 37-38 41-42 44 46-47 50 53-56 |
odbor |
|
↓ |
|
Člen 2, uvodni del |
57 + 58 |
GUE/NGL |
|
- |
|
77 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 3, točka (a) |
59 |
GUE/NGL |
|
- |
|
79 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 5, § 5 |
60 |
GUE/NGL |
|
- |
|
86 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 10 |
62 |
PPE-DE |
|
U |
|
61 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
39 |
odbor |
|
+ |
|
|
Po členu 11 |
63 |
PPE-DE |
|
U |
|
Člen 12, naslov |
64 |
PPE-DE |
|
U |
|
Člen 12, § 1 in 2 |
90 |
odbor |
|
+ |
|
65 |
PPE-DE |
|
U |
|
|
66 |
PPE-DE |
|
U |
|
|
Člen 13, § 1 |
67 |
PPE-DE |
|
U |
|
45 |
odbor |
|
+ |
|
|
Člen 16, § 1, po alinei 1 |
68 |
PPE-DE |
|
U |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Predlog spremembe 30 ne zadeva vseh jezikovnih različic in se zato o njem ni glasovalo (člen 151(1)(d) Poslovnika).
Predlog spremembe 96 je bil razveljavljen.
10. Homologacija motornih vozil glede emisije in dostop do informacij za popravilo vozil ***I
Poročilo: Matthias GROOTE (A6-0301/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Sklop št. 1 – sklop sporazumnih p.s. |
63-72 74-90 92 94-115 117 119-129 131-133 |
PSE, PPE-DE, ALDE, GUE/NGL, Verts/ALE, UEN |
PG |
+ |
621, 10, 10 |
Sklop št. 1 – sklop sporazumnih p.s. ločeno glasovanje |
73 |
PSE, PPE-DE, ALDE, GUE/NGL, Verts/ALE, UEN |
PG |
+ |
545, 78, 9 |
118 |
PSE, PPE-DE, ALDE, GUE/NGL, Verts/ALE, UEN |
po delih/PG |
|
|
|
1 |
+ |
619, 19, 7 |
|||
2 |
+ |
520, 103, 10 |
|||
Sklop št. 2 |
1-47 49-58 |
odbor |
|
↓ |
|
Člen 3, po točki 1a |
60 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
- |
136, 496, 6 |
91 |
PSE, PPE-DE, ALDE, UEN |
PG |
+ |
520, 107, 11 |
|
Člen 9 |
61 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
- |
|
116 |
PSE, PPE-DE, ALDE, UEN |
PG |
+ |
552, 83, 5 |
|
Po členu 9 |
59 |
IND/DEM |
PG |
- |
111, 517, 13 |
Priloga I |
62 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
- |
|
130 |
PSE, PPE-DE, ALDE, UEN |
PG |
+ |
546, 93, 10 |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
PG |
+ |
537, 88, 12 |
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
540, 87, 9 |
Predloga sprememb 48 in 93 ne zadevata vseh jezikovnih različic in se zato o njiju ni glasovalo (člen 151(1)(d) Poslovnika).
Zahteve za glasovanje po delih
Verts/ALE
p.s. 118
1. del: celotno besedilo brez besed „datuma, določena v členu 9(3)“
2. del: te besede
Zahteve za ločeno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 73
Zahteve za poimensko glasovanje
Verts/ALE: p.s. 60 in 91
IND/DEM: p.s. 59
PSE: sklop št. 1, p.s. 91, 116 in 130, spremenjeni predlog in končno glasovanje
11. Finančni prispevki v Mednarodni sklad za Irsko (2007-2010) *
Poročilo: Jim HIGGINS (A6-0432/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog spremembe pristojnega odbora |
1 |
odbor |
PG |
+ |
419, 121, 12 |
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za ločeno glasovanje
ALDE: p.s. 1
Zahteve za poimensko glasovanje
GUE/NGL: p.s. 1
12. Sektor banan *
Poročilo: Jean-Claude FRUTEAU (A6-0422/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-9 11-23 25-26 |
odbor |
|
+ |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločeno glasovanje |
10 |
odbor |
PG |
+ |
514, 92, 11 |
Člen 3, § 3 (Člen 30) |
27 |
GUE/NGL |
EG |
+ |
412, 177, 5 |
24 |
odbor |
|
↓ |
|
|
Po členu 4 |
28 |
GUE/NGL |
|
+ |
|
Člen 5, § 2 |
29 |
GUE/NGL |
|
- |
|
Priloga, točka 3 (Priloga VII, črka L, § 1, alinea 1) |
30 |
GUE/NGL |
|
- |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
GUE/NGL: p.s. 10
13. Obdobje uporabe ureditve DDV, ki se uporablja za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljene storitve *
Poročilo: Zsolt László BECSEY (A6-0440/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Člen 4 |
2 |
PPE-DE |
|
+ |
|
1 |
odbor |
|
↓ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
14. Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007
Predlogi resolucije: B6-0630/2006, B6-0634/2006, B6-0635/2006, B6-0637/2006/rev, B6-0640/2006, B6-0642/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog resolucije političnih skupin |
|||||
B6-0630/2006 |
|
Verts/ALE |
|
- |
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0634/2006/rev. (PPE-DE, PSE, ALDE, UEN) |
|||||
§ 4 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2/EG |
+ |
467, 123, 7 |
|||
§ 21 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Predlogi resolucije političnih skupin |
|||||
B6-0634/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
B6-0635/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
B6-0640/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
B6-0642/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
B6-0637/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
Zahteve za glasovanje po delih
ALDE
§ 4
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „varstvo atipičnih delavcev“
2. del: te besede
§ 21
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „varstva atipičnih delavcev“
2. del: te besede
Razno
Skupina Verts/ALE je umaknila svoj podpis s skupnega predloga resolucije.
Konrad Szymański je tudi podpisnik skupnega predloga resolucije v imenu skupine UEN.
15. Vrh Rusija/Evropska unija
Predlogi resolucije: B6-0631/2006, B6-0633/2006, B6-0636/2006, B6-0638/2006, B6-0639/2006, B6-0641/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupni predlog resolucije RC-B6-0631/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN) |
|||||
§§ 3 in 4 |
- |
originalno besedilo |
|
+ |
Obratni vrstni red §§ |
§ 6 |
5 |
UEN |
EG |
+ |
309, 276, 8 |
§ 11 |
6 |
UEN |
po delih |
|
|
1/EG |
- |
289, 297, 5 |
|||
2 |
- |
|
|||
9 |
PPE-DE |
EG |
- |
282, 302, 13 |
|
Po § 11 |
8 |
UEN |
EG |
+ |
444, 106, 33 |
§ 12 |
3 |
ALDE |
|
- |
|
Po § 12 |
1 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
Po § 13 |
4 |
ALDE |
|
+ |
|
Po § 16 |
7 |
UEN |
|
+ |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Predlogi resolucije političnih skupin |
|||||
B6-0631/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
B6-0633/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
B6-0636/2006/rev |
|
UEN |
|
↓ |
|
B6-0638/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
B6-0639/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
B6-0641/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
Predlog spremembe 2 je bil razveljavljen.
Zahteve za glasovanje po delih
UEN
p.s. 6
1. del: celotno besedilo brez besed „ki ne izključuje povračilnih ukrepov“
2. del: te besede
Razno
Predlog resolucije B6-0636/2006/rev je v imenu skupine UEN podpisal Ryszard Czarnecki in ne Marek Aleksander Czarnecki.
Skupina ALDE je predlagala, da se odstavkoma 3 in 4 zamenja vrstni red.
16. Izvajanje Direktive 85/611/EGS (Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje)
Predlog resolucije: B6-0643/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog resolucije B6-0643/2006 (Odbor ECON) |
|||||
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
17. Širitvena strategija in njeni glavni izzivi 2006-2007
Poročilo: Elmar BROK (A6-0436/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
§ 1 |
12/rev |
Verts/ALE |
|
+ |
|
§ 2 |
22 |
PPE-DE |
EG |
- |
273, 305, 14 |
§ 6 |
3D |
ALDE |
|
- |
|
§ 7 |
4D |
ALDE |
|
- |
|
§ 11 |
29 |
PSE |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
20 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
§ 13 |
5D |
ALDE |
|
- |
|
§ 14 |
23 |
PPE-DE |
|
- |
|
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
476, 75, 37 |
|
§ 15 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
3 |
+ |
|
|||
§ 16 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 22 |
24 |
PPE-DE |
|
+ |
|
§ 25 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 26 |
30 |
PSE |
|
+ |
|
§ 27 |
6 |
ALDE |
|
+ |
|
§ 28 |
7 |
ALDE |
|
+ |
|
§ 29 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
543, 28, 22 |
§ 30 |
15 |
GUE/NGL |
EG |
- |
282, 288, 10 |
Po § 30 |
16 |
PSE |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
§ 31 |
13/rev |
Verts/ALE |
|
↓ |
|
8 |
ALDE |
|
↓ |
|
|
17 |
PSE |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
|
25 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
Po § 31 |
18 |
PPE-DE |
EG |
+ |
290, 263, 18 |
Po § 32 |
9 |
ALDE |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2/EG |
- |
260, 315, 11 |
|||
§ 39 |
14/rev |
Verts/ALE |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 40 |
11 |
PPE-DE |
|
+ |
|
§ 43 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
Po navedbi sklicevanja 2 |
1 |
ALDE |
|
+ |
|
U.i. A |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
Po u.i. C |
2 |
ALDE |
EG |
+ |
304, 254, 32 |
U.i. D |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
Po u.i. D |
21 |
PPE-DE |
|
- |
|
U.i. F |
26 |
PPE-DE |
|
+ |
|
27 |
PSE |
|
↓ |
|
|
19 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
U.i. K |
28D |
PSE |
EG |
- |
280, 294, 10 |
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
481, 66, 38 |
Predlog spremembe 10 je bil umaknjen.
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: § 14 in končno glasovanje
UEN: § 29
Zahteve za glasovanje po delih
PSE
§ 15
1. del:„zato poziva … kar je“
2. del:„nujen“
3. del:„predpogoj … širitve“
PPE-DE
p.s. 14/rev
1. del: celotno besedilo brez besed „torej izključujoč Turčijo in države zahodnega Balkana“
2. del: te besede
p.s. 9
1. del:„opozarja … vseh držav pristopnic“
2. del:„in ne smejo … zadevno poglavje“
Zahteve za ločeno glasovanje
PSE: § 43 in uvodna izjava D
PPE-DE: Uvodna izjava A, §§ 11, 15, 16 in 25
Razno
Predloga sprememb 1 in 2 se nanašata na vrh v Solunu leta 2003.
Elmar Brok je podal naslednji ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 29:
„11. |
meni, da pravilno delovanje … enakost in pravna država, ki predstavljajo evropsko identiteto;“ |
Elmar Brok je podal naslednji ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 16:
„30a. |
oudarja, da zavrnitev Turčije, da celoti izpolnjuje pogoje dodatnega protokola, resno ogroža kvaliteten napredek pristopnih pogajanj; poudarja, da je sklep Sveta, da ne prične pogajanj o osmih pomembnih poglavjih, ki pokrivajo področja politike, pomembna za omejitve Turčije kar zadeva Republiko Ciper, in da ne zapre nobenih poglavij, neizogibna posledica Turškega stališča glede te teme; poziva Turčijo, naj tvorno sodeluje in tako zagotovi, da se dodatni protokol čim prej prične v celoti izvajati; v tem kontekstu pozdravlja poziv, naslovljen na Komisijo, naj letno predloži poročila o napredku, doseženem na področju zadev, ki jih zajema izjava EU z dne 21. septembra 2005;“ |
Giorgos Dimitrakopoulos je podal naslednji ustni predlog spremembe, ki sledi predlogu spremembe 17:
„31. |
iskreno obžaluje, da prizadevanja finskega predsedstva pri iskanju rešitve za prekinitev sedanjega zastoja v zvezi s polnim izvajanjem dodatnega protokola na eni strani in za nadaljnje manjšanje izolacije Ciprskih Turkov, ki živijo v severnem delu otoka, na drugi strani niso bili uspešni; poziva nemško predsedstvo, naj odločno nadaljuje s temi prizadevanji;“ |
Joost Lagendijk je tudi podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 17, s katerim je dodal naslednje besedilo:
„v tesnem sodelovanju s prizadevanji ZN“
Skupina PPE-DE je sprejela predlog spremembe 29 kot dodatek.
18. Institucionalni vidiki zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih članic
Poročilo: Alexander STUBB (A6-0393/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
§ 8 |
3D |
Verts/ALE |
|
- |
|
§ 9, uvodni del |
5 |
PSE |
po delih |
|
|
1 |
- |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 9(b) |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
438, 107, 25 |
§ 9(c) |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
451, 76, 30 |
§ 9(e) |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
455, 95, 20 |
§ 9(f) |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
456, 79, 36 |
§ 9(g) |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
445, 104, 22 |
§ 9(h) |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
439, 107, 22 |
po § 9 |
4 |
Verts/ALE |
PG |
- |
93, 472, 18 |
§ 10, točka (c) |
8 |
PSE |
|
+ |
|
§ 14 |
6 |
PSE |
|
+ |
|
1 |
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
§ 18 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
393, 130, 38 |
Uvodna izjava L |
2 |
Verts/ALE |
|
- |
|
7 |
PSE |
|
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
398, 99, 36 |
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: §§ 9(b), 9(c), 9(e), 9(f), 9(g), 9(h) in končno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 4
Kirkhope idr.: § 18 in končno glasovanje
ALDE: končno glasovanje
Zahteve za glasovanje po delih
PSE
p.s. 5
1. del: celotno besedilo brez besede „nadaljnjo“
2. del: ta beseda
Razno
Pervenche Berès je tudi podpisnica predloga spremembe 7.
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Opcija 1
Za: 529
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Sinnott, Tomczak
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Mölzer, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Proti: 98
ALDE: Ries
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Cabrnoch, Duchoň, Hybášková, Langendries, Ouzký, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Borghezio
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 24
ALDE: Ek, Oviir, Savi
GUE/NGL: Ransdorf
IND/DEM: Coûteaux, Karatzaferis, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Baco, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Schenardi
PPE-DE: Grosch, Konrad, Lauk, Pieper, Reul
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Alfonso Andria, Pierre Moscovici, Jules Maaten, Mary Honeyball, Maria Carlshamre
Vzdržan
Pedro Guerreiro, Ilda Figueiredo
2. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlogi sprememb 175 + 177 + 188
Za: 110
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Arif, Berès, Bono, Bourzai, Carlotti, Castex, Cercas, Correia, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Hamon, Hazan, Hedh, Laignel, Le Foll, Navarro, Öger, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Roure, Saks, Savary, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 539
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Ransdorf
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Krupa, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 14
ALDE: Ek, Oviir, Prodi, Savi, Sbarbati
IND/DEM: Karatzaferis
NI: Claeys, Dillen, Kozlík, Vanhecke
PPE-DE: Wijkman
PSE: Gröner, Occhetto
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Henri Weber
Proti
Anna Hedh
3. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predloga sprememb 176 + 178
Za: 94
ALDE: Jäätteenmäki, Resetarits, Ries
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Hybášková
PSE: Peillon, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 552
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 13
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Claeys, Dillen, Kozlík
PPE-DE: Wijkman
PSE: Castex, Gröner, Occhetto
Verts/ALE: van Buitenen
4. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 173
Za: 96
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Langendries
PSE: Bourzai
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 559
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Vzdržan: 5
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Baco, Kozlík
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Bernadette Bourzai
5. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 179
Za: 109
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Arif, Berès, Bourzai, Carlotti, Castex, Chiesa, Cottigny, De Rossa, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Le Foll, Moscovici, Navarro, Pahor, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Roure, Savary, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 530
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 20
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Wijkman
PSE: Gröner, Occhetto, Rocard
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Henri Weber
6. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 180
Za: 83
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Chiesa, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 542
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Ransdorf
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Rivera, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Lipietz
Vzdržan: 39
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Claeys, Dillen, Kozlík, Romagnoli, Vanhecke
PPE-DE: Wijkman
PSE: Arif, Berès, Bourzai, Carlotti, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Gröner, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Le Foll, Moscovici, Navarro, Occhetto, Paleckis, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Rocard, Roure, Savary
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Alain Lipietz
Vzdržan
Henri Weber
7. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 183
Za: 109
ALDE: Harkin, Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Arif, Berès, Bono, Bourzai, Carlotti, Castex, Chiesa, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Guy-Quint, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Moscovici, Navarro, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Roure, Savary, Schapira, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 529
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Knapman, Krupa, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 22
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Roithová, Wijkman
PSE: Gröner, Occhetto, Rocard
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Henri Weber
8. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 184
Za: 84
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Chiesa, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 531
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 50
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Roithová, Wijkman, von Wogau
PSE: Arif, Berès, Bourzai, Carlotti, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Gröner, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Le Foll, Moscovici, Navarro, Occhetto, Paleckis, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Rocard, Roure, Savary, Schapira, Trautmann
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Vzdržan
Henri Weber
9. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 185
Za: 86
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Le Rachinel, Martin Hans-Peter
PSE: Castex, Chiesa, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 527
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 47
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Roithová, Wijkman
PSE: Arif, Berès, Bourzai, Carlotti, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Gröner, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Le Foll, Moscovici, Navarro, Occhetto, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Rocard, Roure, Savary, Schapira, Trautmann, Weber Henri
Verts/ALE: van Buitenen
10. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 186
Za: 88
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Martinez, Schenardi
PSE: Chiesa, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 529
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 44
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Claeys, Dillen, Kozlík, Mölzer, Romagnoli, Vanhecke
PPE-DE: Roithová, Wijkman
PSE: Arif, Berès, Bourzai, Carlotti, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Evans Robert, Ferreira Anne, Fruteau, Gröner, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Le Foll, Moscovici, Navarro, Occhetto, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Rocard, Roure, Savary, Schapira, Trautmann, Weber Henri
Verts/ALE: van Buitenen
11. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 187
Za: 121
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
PSE: Arif, Berès, Bono, Bourzai, Carlotti, Castex, Chiesa, Correia, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Le Foll, Navarro, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Roure, Schapira, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 528
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 13
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Baco, Kozlík, Vanhecke
PPE-DE: Wijkman
PSE: Gröner, Occhetto, Rocard
Verts/ALE: van Buitenen
12. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 189
Za: 87
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Castex, Chiesa, Correia, Hutchinson, Navarro, Patrie
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 551
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 21
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Baco, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Roithová, Wijkman
PSE: Gröner, Laignel, Occhetto, Vergnaud
Verts/ALE: van Buitenen
13. Priporočilo Sacconi A6-0352/2006
Predlog spremembe 190
Za: 110
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Arif, Berès, Bourzai, Carlotti, Castex, Chiesa, Cottigny, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Hamon, Hazan, Hutchinson, Laignel, Le Foll, Moscovici, Navarro, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Roure, Savary, Schapira, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 534
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Helmer, Mote, Mussolini, Rivera, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 21
ALDE: Ek, Oviir, Savi
IND/DEM: Karatzaferis, Krupa
NI: Baco, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Roithová, Wijkman
PSE: Gröner, Occhetto, Rocard
Verts/ALE: van Buitenen
14. Poročilo Grässle A6-0447/2006
Resolucija
Za: 606
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Karatzaferis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Helmer, Kozlík, Martin Hans-Peter, Mussolini, Rivera, Romagnoli
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 28
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Krupa, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Duchoň, Ouzký
UEN: Grabowski
Vzdržan: 16
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Henin, Krarup
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Mote
PPE-DE: Heaton-Harris
UEN: Angelilli, Borghezio, Camre, Gobbo, Musumeci
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Alexander Radwan
15. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 167
Za: 71
ALDE: Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Catania, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Holm, Krarup, Liotard, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pflüger, Rizzo, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Cabrnoch, Callanan, Duchoň, Hannan, Heaton-Harris, Hybášková, Kamall, Ouzký, Škottová, Strejček, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Chiesa
UEN: Kuźmiuk
Verts/ALE: Schlyter, Staes, Turmes, Voggenhuber
Proti: 556
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Brie, Flasarová, Kaufmann, Kohlíček, Meyer Pleite, Papadimoulis, Portas, Remek, Strož, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Karatzaferis, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Trüpel, Ždanoka
Vzdržan: 11
ALDE: Toia
GUE/NGL: de Brún, Henin, McDonald, Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Bonde
NI: Baco, Kozlík
PPE-DE: Sommer
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Hélène Goudin
Proti
Bart Staes
16. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 172
Za: 276
ALDE: Andria, Bourlanges, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Chruszcz, Giertych, Martin Hans-Peter, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Seeberg
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc, Piotrowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 370
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Goebbels
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Rühle
Vzdržan: 9
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Krupa
NI: Baco, Kozlík
PPE-DE: Bonsignore
PSE: Mann Erika, Roth-Behrendt
Verts/ALE: van Buitenen
17. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predloga sprememb 198 + 240
Za: 270
ALDE: Andria, Beaupuy, Cocilovo, Costa, Deprez, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Sbarbati, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Ebner, Kasoulides, Vakalis
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 375
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Degutis, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Lehtinen
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 13
ALDE: Samuelsen
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Baco, Kozlík, Rivera
PSE: Titley
UEN: Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Eija-Riitta Korhola, Jean-Louis Bourlanges
18. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 199/1
Za: 391
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: de Brún, Guerreiro, Guidoni, Holm, Liotard, McDonald, Meijer, Pflüger, Rizzo, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Karatzaferis, Lundgren, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Berlinguer, Berman, van den Burg, Casaca, Cashman, Chiesa, Corbett, Cottigny, Douay, Evans Robert, Gill, Golik, Gottardi, Gruber, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jørgensen, Kinnock, Lavarra, McCarthy, Mann Erika, Martin David, Morgan, Napoletano, Sacconi, Saks, Simpson, Siwiec, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Frassoni, Smith
Proti: 248
ALDE: Bourlanges, Degutis, Deprez, Dičkutė, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Morillon
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Figueiredo, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Remek, Strož, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Knapman, Nattrass, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Cabrnoch, Callanan, Dover, Duchoň, Florenz, Hannan, Heaton-Harris, Hybášková, Kamall, Ouzký, Škottová, Strejček, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Christensen, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, McAvan, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc, Muscardini, Piotrowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 15
ALDE: Beaupuy, Fourtou
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Baco, Kozlík
PSE: Liberadzki, Locatelli
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
19. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 220
Za: 343
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Goudin, Krupa, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Helmer, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, Gargani, Garriga Polledo, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Landsbergis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Gurmai, Honeyball, Howitt, Lehtinen, Martin David, Siwiec, Van Lancker, Weber Henri, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Smith
Proti: 302
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Onyszkiewicz, Prodi, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Karatzaferis, Knapman, Louis, Nattrass, de Villiers, Whittaker, Wise
NI: Bobošíková, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Audy, Bachelot-Narquin, Fjellner, Fontaine, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Lamassoure, Mathieu, Saïfi, Seeberg, Sudre, Toubon
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott
UEN: Muscardini
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 15
NI: Baco, Chruszcz, Claeys, Dillen, Kozlík, Rivera, Vanhecke
PPE-DE: Belet, Brepoels, Dehaene, Grosch, Langendries, Thyssen
Verts/ALE: van Buitenen, Rühle
Popravki glasovanja
Proti
Marie-Hélène Descamps, Ieke van den Burg, Ambroise Guellec, Henri Weber
Vzdržan
Hélène Goudin, Nils Lundgren
20. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 183
Za: 208
ALDE: Ek, Schmidt Olle
GUE/NGL: Holm, Krarup, Liotard, Meijer, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Sinnott, Železný
NI: Bobošíková, Martin Hans-Peter, Romagnoli
PPE-DE: Cabrnoch, Duchoň, Hökmark, Hybášková, Škottová, Strejček, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 438
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise
NI: Allister, Battilocchio, Chruszcz, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Rivera, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Berlinguer, Chiesa, Corbett, Evans Robert, Fazakas, Fruteau, Gill, Goebbels, Gottardi, Grech, Gruber, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hughes, Kinnock, Kreissl-Dörfler, Lavarra, McCarthy, Mann Erika, Martin David, Morgan, Occhetto, Panzeri, Pittella, Sacconi, Simpson, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 13
ALDE: Samuelsen
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Belohorská, Kozlík
PSE: van den Burg, Locatelli, Rapkay, Roth-Behrendt
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Ieke van den Burg
Proti
Linda McAvan
21. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 226
Za: 325
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren, Sinnott
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Dobolyi, Goebbels, Gurmai, Guy-Quint, Lehtinen, Mann Erika, Rapkay, Roth-Behrendt
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Rühle
Proti: 308
ALDE: Andria, Bourlanges, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Tomczak, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Cabrnoch, Castiglione, Duchoň, Fjellner, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, McGuinness, Mitchell, Ouzký, Seeberg, Škottová, Strejček, Vakalis, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Grabowski, Kuc, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 24
ALDE: Ries
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
NI: Baco, Kozlík, Mote
PPE-DE: Belet, Brepoels, Coveney, Demetriou, Dimitrakopoulos, Gklavakis, Grosch, Hatzidakis, Langendries, Mavrommatis, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Samaras, Thyssen, Varvitsiotis
UEN: Didžiokas
Verts/ALE: van Buitenen, Jonckheer
22. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 174
Za: 123
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Losco, Prodi, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Berend, Mauro, Seeberg, Vernola
PSE: Andersson, Berlinguer, Bösch, van den Burg, Chiesa, Christensen, Corbett, Ettl, Gebhardt, Gomes, Gottardi, Gröner, Gruber, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hughes, Lavarra, Leichtfried, Locatelli, Muscat, Napoletano, Panzeri, Pittella, Sacconi, Savary, Schaldemose, Scheele, Segelström, Tarand, Thomsen, Westlund
UEN: Camre
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 528
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Portas
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bono, Bourzai, Bozkurt, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Herczog, Honeyball, Howitt, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schapira, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Rühle
Vzdržan: 4
NI: Baco, Kozlík, Rivera
Verts/ALE: van Buitenen
23. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 227/1
Za: 595
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Claeys, De Michelis, Dillen, Helmer, Martin Hans-Peter, Mölzer, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 52
ALDE: Samuelsen
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Cabrnoch, Duchoň, Ebner, Hybášková, Maat, Ouzký, Seeberg, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Correia, Roth-Behrendt
UEN: Czarnecki Ryszard, Grabowski, Libicki, Muscardini, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 3
NI: Baco, Kozlík
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Rainer Wieland
24. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 227/2
Za: 349
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Holm, Krarup, Liotard, Meijer, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Casaca, Goebbels, Hazan, Lehtinen, McAvan, Paasilinna, Rasmussen, Wiersma
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Rühle
Proti: 290
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Costa, Degutis, Deprez, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Samuelsen, Susta, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mote, Schenardi
PPE-DE: Duchoň, Ebner, Ouzký, Seeberg, Škottová, Strejček, Sumberg, Vlasák, Wieland, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Czarnecki Ryszard, Kuc, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 13
ALDE: Cocilovo
GUE/NGL: Triantaphyllides
IND/DEM: Goudin, Krupa, Lundgren
NI: Claeys, Dillen, Kozlík, Mölzer, Romagnoli, Vanhecke
PSE: Hegyi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Linda McAvan, Jens Holm, Eva-Britt Svensson
25. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 227/3
Za: 413
ALDE: Beaupuy, Bourlanges, Degutis, Deprez, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Morillon, Neyts-Uyttebroeck, Sbarbati
GUE/NGL: Holm, Krarup, Liotard, Meijer, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Helmer, Mussolini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Goebbels, Gomes, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Rühle, Schlyter
Proti: 222
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mote, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Audy, Bachelot-Narquin, Belet, Brepoels, Cabrnoch, Descamps, De Veyrac, Duchoň, Ebner, Fjellner, Fontaine, Galeote, Gauzès, Grosch, Grossetête, Guellec, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Kauppi, Lamassoure, Mathieu, Ouzký, Purvis, Saïfi, Seeberg, Škottová, Strejček, Stubb, Sudre, Toubon, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Batzeli, Berger, Bösch, Chiesa, Christensen, Ettl, Gebhardt, Gottardi, Grech, Gruber, Hedh, Hedkvist Petersen, Kindermann, Krehl, Lehtinen, Leichtfried, Locatelli, Napoletano, Öger, Panzeri, Piecyk, Pittella, Prets, Roth-Behrendt, Sacconi, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Tarand, Thomsen, Westlund
UEN: Muscardini, Piotrowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 14
IND/DEM: Goudin, Krupa, Lundgren
NI: Baco, Kozlík, Mölzer, Rivera, Romagnoli, Vanhecke
PPE-DE: Dehaene, Kamall, Lewandowski
PSE: Occhetto
Verts/ALE: van Buitenen
26. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 175
Za: 263
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Degutis, Deprez, Dičkutė, Griesbeck, Toia
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Flasarová, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Sinnott, Whittaker, Wise
NI: Belohorská, De Michelis, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Bonsignore, Ehler, Graça Moura, de Grandes Pascual, Guellec, Pīks, Pirker, Silva Peneda, Ventre, Vernola
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Barón Crespo, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Janowski, Kuc, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 355
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Gibault, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: de Brún, Pflüger, Wagenknecht
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Gräßle, Grosch, Grossetête, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Batzeli, Désir, Grech, Gruber, Lehtinen
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 11
GUE/NGL: Krarup
NI: Baco, Kozlík, Rivera
PPE-DE: Siekierski
PSE: McCarthy, Mann Erika, Rapkay, Roth-Behrendt
Verts/ALE: van Buitenen, Rühle
Popravki glasovanja
Za
Harlem Désir, Katerina Batzeli
Proti
Hubert Pirker, Ambroise Guellec,
27. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 176
Za: 281
ALDE: Andria, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Ebner, Olbrycht, Seeberg
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 368
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Krupa, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Goebbels, Paleckis
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Rühle
Vzdržan: 6
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Rivera
PSE: Rapkay
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Jean-Louis Bourlanges
Proti
Rainer Wieland
28. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predloga sprememb 193 + 236/1
Za: 265
ALDE: Andria, Bourlanges, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Losco, Prodi, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Karatzaferis, Sinnott
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Demetriou, Dimitrakopoulos, Ebner, Gklavakis, Hatzidakis, Kratsa-Tsagaropoulou, Mavrommatis, Mikolášik, Millán Mon, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Samaras, Trakatellis, Varvitsiotis, Vernola
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kristovskis, Kuc, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 379
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Knapman, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Cashman, Evans Robert, Gill, Goebbels, Honeyball, Howitt, Kinnock, Lehtinen, McAvan, McCarthy, Martin David, Morgan, Rapkay, Simpson, Siwiec, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Rühle
Vzdržan: 12
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Coûteaux, Goudin, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Baco, Belohorská, Kozlík
PSE: Herczog, Kindermann
Verts/ALE: van Buitenen
29. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predloga sprememb 193 + 236/2
Za: 126
ALDE: Andria, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Losco, Prodi, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Karatzaferis, Sinnott
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Demetriou, Dimitrakopoulos, Ebner, Gklavakis, Hatzidakis, Kratsa-Tsagaropoulou, Mavrommatis, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Samaras, Seeberg, Trakatellis, Varvitsiotis
PSE: Andersson, Berlinguer, Chiesa, Christensen, Désir, Gill, Gomes, Gottardi, Gruber, Hedh, Hedkvist Petersen, Lavarra, Locatelli, Napoletano, Pittella, Rasmussen, Sacconi, Schaldemose, Scheele, Segelström, Thomsen, Westlund
UEN: Camre, Kristovskis, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 518
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hazan, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Rühle
Vzdržan: 13
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Coûteaux, Goudin, Louis, de Villiers
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Rivera
PSE: Hegyi, Herczog
Verts/ALE: van Buitenen
30. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 162
Za: 231
ALDE: Polfer
IND/DEM: Blokland, Krupa, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, De Michelis, Dillen, Mussolini, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Barsi-Pataky, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Busuttil, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, De Blasio, Dehaene, Deß, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Strejček, Stubb, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Batzeli, Corbett
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Musumeci, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Proti: 392
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Karatzaferis, Lundgren
NI: Chruszcz, Giertych, Helmer, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Demetriou, Descamps, Deva, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dover, Elles, Evans Jonathan, Florenz, Fontaine, Gaubert, Gauzès, Grossetête, Guellec, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Jackson, Kauppi, Kirkhope, Kratsa-Tsagaropoulou, Lamassoure, McMillan-Scott, Mathieu, Mavrommatis, Nicholson, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pleštinská, Saïfi, Samaras, Seeberg, Stevenson, Sturdy, Sudre, Sumberg, Tannock, Toubon, Trakatellis, Van Orden, Vlasto
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Didžiokas, Kristovskis, Kuc, Maldeikis, Ó Neachtain, Ryan, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 23
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco, Belohorská, Claeys, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Daul
PSE: Kindermann
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
John Whittaker, Graham Booth, wwAnders Wijkman, Gerard Batten, Nigel Farage, Roger Knapman
31. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 208
Za: 324
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Sinnott, Tomczak
NI: Allister, Battilocchio, De Michelis, Helmer, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Barón Crespo, Cashman, Corbett, Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, Hughes, Kinnock, Locatelli, McCarthy, Martin David, Morgan, Simpson, Skinner, Stihler, Willmott
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Rühle
Proti: 323
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Samuelsen, Sbarbati, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Karatzaferis, Knapman, Louis, Nattrass, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Audy, Bachelot-Narquin, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Descamps, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Duchoň, Ebner, Fontaine, Gaubert, Gauzès, Gklavakis, Graça Moura, Grossetête, Guellec, Hatzidakis, Kratsa-Tsagaropoulou, Lamassoure, Mathieu, Mavrommatis, Ouzký, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Saïfi, Samaras, Seeberg, Škottová, Strejček, Sudre, Tannock, Toubon, Trakatellis, Veneto, Vlasák, Vlasto, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc, Piotrowski, Vaidere
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 12
ALDE: Starkevičiūtė
IND/DEM: Goudin, Krupa, Lundgren
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Martin Hans-Peter, Romagnoli, Vanhecke
PSE: Kindermann
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Michael Cramer, Erika Mann, Pia Elda Locatelli
32. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 208/2
Za: 120
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Sinnott
NI: Allister, Belohorská, Mussolini
PPE-DE: Callanan, Deva, Dover, Hannan, Heaton-Harris, Kamall, Kauppi, Protasiewicz, Purvis, Sartori, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden
PSE: Cashman, Corbett, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, McAvan, McCarthy, Martin David, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Aylward, Crowley, Ó Neachtain, Ryan, Vaidere
Verts/ALE: Cramer, Rühle
Proti: 530
ALDE: Andria, Beaupuy, Cocilovo, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Starkevičiūtė, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Holm, Krarup, Liotard, Manolakou, Meijer, Meyer Pleite, Pafilis, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 9
NI: Baco, Kozlík
PPE-DE: McGuinness, Siekierski, Ventre
PSE: Evans Robert, Gill, Mann Erika
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Jean-Louis Bourlanges
33. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predloga sprememb 158 + 180
Za: 276
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Jäätteenmäki, Jensen, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Susta, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Karatzaferis, Sinnott
NI: Martin Hans-Peter, Rivera
PPE-DE: Ebner, Seeberg
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 374
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Cashman, Goebbels, McCarthy
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 12
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Kozlík
PSE: van den Burg, Herczog, Mann Erika, Rapkay, Roth-Behrendt
Verts/ALE: van Buitenen, Rühle
Popravki glasovanja
Za
Ieke van den Burg
34. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 169
Za: 183
ALDE: Beaupuy, Bourlanges, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Ek, Gibault, Griesbeck, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Morillon, Samuelsen, Schmidt Olle, Starkevičiūtė
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Figueiredo, Flasarová, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Karatzaferis, Lundgren, Sinnott
NI: Martin Hans-Peter, Mussolini
PPE-DE: Busuttil, Casa, Cederschiöld, Ebner, McGuinness, Mitchell, Vakalis, Wijkman
PSE: Andersson, Barón Crespo, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, Bullmann, Casaca, Castex, Christensen, Corbey, De Keyser, De Rossa, Désir, Dobolyi, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Gebhardt, Gill, Gomes, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hutchinson, Kinnock, Kósáné Kovács, Laignel, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Morgan, Myller, Paasilinna, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Roure, dos Santos, Savary, Schaldemose, Scheele, Segelström, Simpson, Skinner, Stihler, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Borghezio, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Gobbo, Kristovskis, La Russa, Maldeikis, Masiel, Musumeci, Ó Neachtain, Piotrowski, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lipietz, Lucas, Özdemir, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 428
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Duff, Fourtou, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Catania, de Brún, Guerreiro, Guidoni, Henin, McDonald, Rizzo, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Tomczak, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mote, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beňová, Berger, Bösch, Busquin, Carlotti, Carnero González, Cashman, Cercas, Chiesa, Correia, Cottigny, De Vits, Díez González, Douay, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Golik, Gottardi, Grabowska, Grech, Gruber, Hamon, Herczog, Hughes, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Locatelli, McCarthy, Madeira, Mastenbroek, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moscovici, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Pahor, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pittella, Prets, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Sacconi, Salinas García, Sánchez Presedo, Siwiec, Sornosa Martínez, Tabajdi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Bielan, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kuc, Kuźmiuk, Libicki, Muscardini, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Cohn-Bendit, Graefe zu Baringdorf, Jonckheer, Onesta, Rühle, Smith, Staes, Trüpel
Vzdržan: 39
NI: Baco, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Coveney, Wieland
PSE: Arif, Arnaoutakis, Batzeli, Bozkurt, Capoulas Santos, Dührkop Dührkop, Fernandes, Gierek, Kuhne, Lambrinidis, Mann Erika, Matsouka, Medina Ortega, Muscat, Napoletano, Paleckis, Peillon, Rouček, Sakalas, Stockmann, Tzampazi, Wiersma
Verts/ALE: Bennahmias, van Buitenen, Frassoni, Lichtenberger
Popravki glasovanja
Za
Sérgio Sousa Pinto, Gérard Onesta, Marian Harkin, Pierre Moscovici
Proti
Erika Mann
35. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predloga sprememb 166 + 179
Za: 139
ALDE: Andria, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Losco, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Sinnott, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Claeys, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Cabrnoch, Duchoň, Hybášková, Ouzký, Škottová, Strejček, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Beňová, Berlinguer, Casaca, Chiesa, Christensen, Désir, Gill, Gomes, Gottardi, Grech, Gruber, Hedh, Hedkvist Petersen, Lavarra, Napoletano, Panzeri, Rasmussen, Sacconi, Schaldemose, Segelström, Tarand, Thomsen, Westlund
UEN: Camre, Piotrowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 505
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Karatzaferis, Krupa, Tomczak
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Martinez, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Cashman, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 13
ALDE: Fourtou
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Dillen, Kozlík, Mote, Rivera
PSE: Locatelli, Roth-Behrendt
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Jens-Peter Bonde
36. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 178
Za: 285
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Seeberg, Varvitsiotis, Ventre, von Wogau
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Didžiokas, Kuc, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber
Proti: 368
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Vatanen, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Cashman, McCarthy
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Ždanoka
Vzdržan: 7
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
NI: Baco, Kozlík
PPE-DE: Cederschiöld
PSE: Mann Erika
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Rainer Wieland
37. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predloga sprememb 182 + 197/1
Za: 327
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren, Sinnott
NI: Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Martin Hans-Peter, Rivera
PPE-DE: Ebner, Garriga Polledo, Vakalis, Wijkman
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 313
ALDE: Polfer, Takkula
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Goebbels, Lehtinen
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 14
ALDE: Samuelsen
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Kozlík
PPE-DE: Belet, Brepoels, Dehaene, Thyssen
PSE: Jöns, Kindermann, Roth-Behrendt
Verts/ALE: van Buitenen
38. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predloga sprememb 182 + 197/2
Za: 270
ALDE: Andria, Beaupuy, Cocilovo, Costa, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Losco, Morillon, Prodi, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Goudin, Lundgren, Sinnott
NI: Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Mölzer, Schenardi
PPE-DE: Ebner, Vakalis
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 366
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Helmer, Lang, Le Rachinel, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Lehtinen
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Jonckheer
Vzdržan: 14
ALDE: Samuelsen
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Kozlík, Martinez
PPE-DE: Belet, Brepoels, Dehaene, Thyssen
PSE: Kindermann
Verts/ALE: van Buitenen
39. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 170
Za: 133
ALDE: Beaupuy, Bourlanges, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Morillon, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Brejc, Brepoels, Doyle, Grosch, Ibrisagic, Jordan Cizelj, McGuinness, Mitchell, Montoro Romero, Novak, Seeberg, Záborská
PSE: Andersson, Beňová, Berman, Bösch, Chiesa, Corbey, Ettl, Grech, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Leichtfried, McAvan, Muscat, Paleckis, Poignant, Schapira, Scheele, Segelström, Skinner, Westlund
UEN: Camre, Didžiokas, Kristovskis, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 513
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Duff, Ek, Gentvilas, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Krupa, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bono, Bourzai, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Jonckheer
Vzdržan: 10
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Lundgren
NI: Kozlík, Vanhecke
PPE-DE: Coveney
PSE: Bozkurt
UEN: Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen, Rühle
Popravki glasovanja
Za
Ivo Belet, Ole Christensen, Christel Schaldemose, Poul Nyrup Rasmussen, Dan Jørgensen
Proti
Rainer Wieland, Nils Lundgren
40. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 173
Za: 87
ALDE: Bourlanges, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Lambsdorff, Losco, Prodi, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: de Brún, Guerreiro, Guidoni, Holm, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Meijer, Pafilis, Pflüger, Rizzo, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Belohorská, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Peterle, Seeberg
PSE: Andersson, Chiesa, Hedh, Hedkvist Petersen, Segelström, Tarand, Westlund
UEN: Camre, Czarnecki Ryszard, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 558
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Figueiredo, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Remek, Strož, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Rühle
Vzdržan: 9
IND/DEM: Krupa
NI: Baco, Claeys, Kozlík, Vanhecke
UEN: Grabowski, Piotrowski, Rogalski
Verts/ALE: van Buitenen
41. Poročilo Hieronymi A6-0399/2006
Predlog spremembe 171
Za: 88
ALDE: Degutis, Deprez, Dičkutė, Losco, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Sinnott
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Seeberg
PSE: Andersson, Chiesa, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Segelström, Tarand, Westlund
UEN: Camre
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 546
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Henin
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hazan, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 12
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Dillen, Kozlík, Vanhecke
PSE: Hegyi
Verts/ALE: van Buitenen, Rühle
42. Poročilo Groote A6-0301/2006
Sklop 1
Za: 621
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Karatzaferis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 10
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Baco
UEN: Angelilli
Vzdržan: 10
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Allister, Kozlík, Mote
PPE-DE: Ventre
UEN: Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen
43. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 73
Za: 545
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Bloom, Clark, Goudin, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Proti: 78
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Karatzaferis
NI: Bobošíková, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Hybášková, Millán Mon, Schwab
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel
Vzdržan: 9
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco, Kozlík, Mote
PPE-DE: Ventre
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Claude Turmes
44. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 118/1
Za: 619
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 19
ALDE: Hennis-Plasschaert, Maaten, Manders, Mulder
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Bobošíková
PPE-DE: Wijkman, Wortmann-Kool
Vzdržan: 7
IND/DEM: Krupa
NI: Baco, Kozlík, Mote
PPE-DE: Maat
UEN: Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen
45. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 118/2
Za: 520
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cocilovo, Costa, Degutis, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Goudin, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Proti: 103
ALDE: Deprez, Hennis-Plasschaert, Maaten, Manders, Mulder
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Clark, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Martin Hans-Peter, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Belet, Brepoels, Dehaene, Grosch, Maat, Thyssen, Wijkman, Wortmann-Kool
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 10
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Baco, Kozlík, Mote
UEN: Borghezio, Gobbo
Verts/ALE: van Buitenen
46. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 60
Za: 136
ALDE: Andria, Deprez, Ek, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Schmidt Olle, Starkevičiūtė, Toia
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bloom, Clark, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Lundgren, Nattrass, Sinnott, Whittaker, Wise
NI: Claeys, Dillen, Martin Hans-Peter, Vanhecke
PPE-DE: Belet, Brepoels, Dehaene, Doorn, Grosch, Maat, Oomen-Ruijten, Seeberg, Surján, Thyssen, Ventre, Wijkman, Wortmann-Kool
PSE: van den Berg, Berman, Bozkurt, van den Burg, Corbey, De Keyser, De Vits, Gottardi, Hutchinson, Mastenbroek, Peillon, Tarabella, Van Lancker, Vaugrenard
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Musumeci, Ó Neachtain, Piotrowski, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 496
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Bonde, Tomczak, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Thomsen, Titley, Trautmann, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 6
IND/DEM: Krupa
NI: Baco, Kozlík, Rivera
PSE: Wiersma
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Camiel Eurlings
47. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 91
Za: 520
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Karatzaferis, Krupa, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, Berger, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz, Voggenhuber
Proti: 107
ALDE: Deprez, Hennis-Plasschaert, Maaten, Manders, Mulder, Schmidt Olle
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
PPE-DE: Belet, Brepoels, Dehaene, Maat, Montoro Romero, Sonik, Vernola, Wijkman, Wortmann-Kool
PSE: van den Berg, Berlinguer, Berman, Bozkurt, van den Burg, Corbey, Mastenbroek, Napoletano, Tarabella, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Ždanoka
Vzdržan: 11
ALDE: Hall
IND/DEM: Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco, Kozlík, Mote
PPE-DE: Ventre
PSE: Leichtfried, Wiersma
Verts/ALE: van Buitenen
48. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 116
Za: 552
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Karatzaferis, Krupa, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Voggenhuber
Proti: 83
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Martin Hans-Peter, Mote
PPE-DE: Wijkman
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Ždanoka
Vzdržan: 5
NI: Allister, Baco, Kozlík
PPE-DE: McMillan-Scott
Verts/ALE: van Buitenen
49. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 59
Za: 111
ALDE: Hennis-Plasschaert, Losco, Maaten, Manders, Samuelsen
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Lundgren, Sinnott
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Oomen-Ruijten
PSE: van den Berg, Berman, Bozkurt, van den Burg, Corbey, Hutchinson, Mastenbroek
UEN: Borghezio, Camre, Gobbo
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 517
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise
NI: Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Helmer, Mussolini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, aSaryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, Berger, Berlinguer, Bono, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 13
ALDE: Hall
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers, Železný
NI: Baco, Kozlík, Mote, Rivera
PSE: Bösch, Wiersma
UEN: Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen
50. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog spremembe 130
Za: 546
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Karatzaferis, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Proti: 93
ALDE: Szent-Iványi
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Chruszcz, Giertych, Martin Hans-Peter, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Vernola, Wijkman
PSE: Pittella, Titley
UEN: Vaidere
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 10
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco, Kozlík, Martinez, Mote
Verts/ALE: van Buitenen
51. Poročilo Groote A6-0301/2006
Predlog Komisije
Za: 537
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Karatzaferis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Proti: 88
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Wise
NI: Chruszcz, Claeys, Giertych, Martin Hans-Peter, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Vernola
PSE: Corbey, Van Lancker
UEN: Crowley
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 12
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers, Whittaker
NI: Allister, Baco, Kozlík
PPE-DE: Lauk, McMillan-Scott, Wijkman
Verts/ALE: van Buitenen
52. Poročilo Groote A6-0301/2006
Resolucija
Za: 540
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Karatzaferis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Proti: 87
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Chruszcz, Giertych, Martin Hans-Peter, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
PSE: Corbey, Van Lancker
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 9
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco
PPE-DE: Lauk, Wijkman
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Brian Crowley
53. Poročilo Higgins A6-0432/2006
Predlog spremembe 1
Za: 419
ALDE: Andria, Beaupuy, Bourlanges, Busk, Cocilovo, Costa, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gibault, Griesbeck, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Piskorski, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, De Michelis, Dillen, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Bonsignore, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Cabrnoch, Casini, Castiglione, Chichester, Coelho, Coveney, Daul, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Eurlings, Ferber, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Karas, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pinheiro, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zatloukal, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gottardi, Grabowska, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Auken, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 121
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Carlshamre, Gentvilas, Hall, Harkin, Juknevičienė, Kułakowski, Manders, Samuelsen, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Whittaker, Wise
NI: Chruszcz, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Handzlik, Hökmark, Jałowiecki, Kaczmarek, Olbrycht, Siekierski, Vernola, Zaleski, Zappalà
PSE: Mastenbroek
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Gobbo, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 12
ALDE: Chatzimarkakis, Degutis, Ek, Krahmer, Matsakis
IND/DEM: Coûteaux, Krupa, Louis, de Villiers
NI: Mote
PPE-DE: Kamall
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Jim Higgins
54. Poročilo Fruteau A6-0422/2006
Predlog spremembe 10
Za: 514
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Holm, Krarup, Liotard, Meijer, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Karatzaferis, Krupa, Louis, Sinnott, Tomczak, de Villiers
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Martin Hans-Peter, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Brunetta, Busuttil, Casa, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McCarthy, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 92
ALDE: Ek, Schmidt Olle
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Goudin, Lundgren, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Březina, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fjellner, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Iturgaiz Angulo, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zatloukal, Zvěřina
PSE: Andersson, Christensen, Hedkvist Petersen, Rasmussen, Schaldemose, Segelström, Westlund
Vzdržan: 11
ALDE: Degutis
IND/DEM: Batten, Clark, Knapman, Whittaker, Wise
PPE-DE: Freitas
PSE: Mann Erika
UEN: Borghezio, Gobbo
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Geoffrey Van Orden
55. Poročilo Brok A6-0436/2006
Odstavek 14
Za: 476
ALDE: Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, McDonald, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Ransdorf, Wurtz, Zimmer
NI: Battilocchio, Bobošíková, De Michelis, Martin Hans-Peter, Martinez, Mussolini, Romagnoli
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Gomolka, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Kristovskis, Kuc, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Ryan, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber
Proti: 75
GUE/NGL: Guidoni, Holm, Kohlíček, Liotard, Meijer, Meyer Pleite, Pflüger, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Giertych, Gollnisch, Le Pen Marine, Mote, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Belet, Cabrnoch, Callanan, Duchoň, Hybášková, Ouzký, Posselt, Protasiewicz, Škottová, Strejček, Vlasák, Vlasto, Wijkman, Zahradil, Zatloukal, Zvěřina
PSE: Capoulas Santos, Jöns, Saks, Savary, Tarabella
UEN: Bielan, Camre, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Vaidere, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Schlyter, Ždanoka
Vzdržan: 37
ALDE: Susta
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Manolakou, Pafilis, Remek
IND/DEM: Sinnott
NI: Claeys, Dillen, Helmer, Rivera, Vanhecke
PPE-DE: Atkins, Beazley, Deva, Dover, Elles, Evans Jonathan, Gräßle, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Parish, Purvis, Stevenson, Sturdy, Tannock
PSE: Chiesa
UEN: Borghezio, Gobbo
Verts/ALE: van Buitenen, Kallenbach, Lucas
Popravki glasovanja
Za
Marc Tarabella, Anders Wijkman, Tatjana Ždanoka, Gilles Savary
Proti
Marine Le Pen, Lydia Schenardi, Bruno Gollnisch, Carl Lang, Fernand Le Rachinel, Jean-Claude Martinez, Geoffrey Van Orden
56. Poročilo Brok A6-0436/2006
Odstavek 29
Za: 543
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Lundgren, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beňová, Berès, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Segelström, Sifunakis, Simpson, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García
UEN: Aylward, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 28
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis
IND/DEM: Batten, Clark, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Mote, Mussolini
PPE-DE: Cabrnoch, Callanan, Duchoň, Ouzký, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: van den Berg, Glante
UEN: Angelilli, Berlato, Borghezio, Foglietta, Gobbo, La Russa, Musumeci, Tatarella
Vzdržan: 22
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Kohlíček, Strož
IND/DEM: Bonde, Louis, de Villiers
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: De Veyrac
PSE: Bullmann, Chiesa, Groote, Jöns, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Leichtfried, Occhetto, Rapkay, Siwiec
UEN: Camre, Didžiokas
Verts/ALE: van Buitenen
57. Poročilo Brok A6-0436/2006
Resolucija
Za: 481
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Brie, de Brún, Kaufmann, Musacchio, Ransdorf, Remek, Zimmer
IND/DEM: Karatzaferis
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Mussolini, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernándz Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Kristovskis, Kuc, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 66
GUE/NGL: Aita, Catania, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, McDonald, Manolakou, Meijer, Meyer Pleite, Pafilis, Pflüger, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Clark, Coûteaux, Goudin, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Brepoels, Cabrnoch, Callanan, Deß, Duchoň, Hannan, Heaton-Harris, Ibrisagic, Ouzký, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Camre, Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 38
GUE/NGL: Flasarová, Maštálka, Papadimoulis, Wurtz
IND/DEM: Bonde
NI: Martinez
PPE-DE: Atkins, Beazley, Deva, Dover, Evans Jonathan, Harbour, Hybášková, Jackson, Kamall, Kirkhope, Parish, Purvis, Seeberg, Stevenson, Sturdy, Tannock, Van Orden, Weisgerber
PSE: Chiesa
UEN: Bielan, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Podkański, Roszkowski, Rutowicz
Verts/ALE: van Buitenen, Jonckheer
Popravki glasovanja
Za
Hubert Pirker
Proti
Jean-Claude Martinez, Bairbre de Brún
58. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Odstavek 9-B
Za: 438
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Busk, Carlshamre, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Flasarová, Kaufmann, Maštálka, Musacchio, Zimmer
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García
UEN: Angelilli, Berlato, Borghezio, Foglietta, Kuc, La Russa, Muscardini, Musumeci
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 107
ALDE: Takkula, Väyrynen, Virrankoski
GUE/NGL: de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Holm, Kohlíček, Liotard, McDonald, Manolakou, Meijer, Pafilis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Beazley, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vernola, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Paasilinna
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 25
ALDE: Budreikaitė
GUE/NGL: Henin, Meyer Pleite, Wurtz
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Cashman, Evans Robert, Gill, Howitt, Hughes, McAvan, McCarthy, Martin David, Morgan, Muscat, Simpson, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
Verts/ALE: van Buitenen, Evans Jill, Isler Béguin, Joan i Marí, Smith
59. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Odstavek 9-C
Za: 451
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Flasarová, Henin, Kaufmann, Liotard, Maštálka, Meijer, Musacchio, Ransdorf, Remek, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Martin Hans-Peter, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Mann Erika, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Kuc, La Russa, Muscardini, Musumeci, Tatarella
Verts/ALE: Aubert, Auken, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 76
ALDE: Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: de Brún, Holm, Kohlíček, McDonald, Pflüger, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Bonsignore, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Ouzký, Parish, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Didžiokas, Grabowski, Kristovskis, Masiel, Ó Neachtain, Rogalski, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Zapałowski, Zīle
Vzdržan: 30
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Manolakou, Meyer Pleite, Pafilis, Triantaphyllides
PSE: Cashman, Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, Hughes, McAvan, McCarthy, Simpson, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Bielan, Janowski, Libicki, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rutowicz, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
Popravki glasovanja
Za
Christofer Fjellner
60. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Odstavek 9-E
Za: 455
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Wurtz, Zimmer
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Mann Erika, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pinior, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Kristovskis, Kuc, La Russa, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 95
ALDE: Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Holm, Liotard, McDonald, Manolakou, Maštálka, Meijer, Pafilis, Ransdorf, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Beazley, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Bielan, Borghezio, Camre, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Vaidere, Zapałowski
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 20
ALDE: Budreikaitė
GUE/NGL: Meyer Pleite
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Cashman, Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, Hughes, McAvan, McCarthy, Morgan, Muscat, Simpson, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
Verts/ALE: van Buitenen, Lambert
Popravki glasovanja
Za
Emanuel Jardim Fernandes, Christofer Fjellner
61. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Odstavek 9-F
Za: 456
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Kaufmann, Musacchio, Papadimoulis, Zimmer
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Mann Erika, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rutowicz, Ryan, Tatarella, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 79
ALDE: Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: de Brún, Holm, Liotard, McDonald, Meijer, Ransdorf, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Beazley, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Ferber, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Ouzký, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Paasilinna
UEN: Camre, Czarnecki Marek Aleksander, Grabowski, Kristovskis, Piotrowski, Rogalski, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 36
ALDE: Budreikaitė, Kułakowski
GUE/NGL: Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kohlíček, Maštálka, Meyer Pleite, Pafilis, Pflüger, Remek, Strož, Wurtz
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Cashman, Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, Hughes, McAvan, McCarthy, Martin David, Morgan, Muscat, Simpson, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Borghezio
Verts/ALE: van Buitenen, Evans Jill, Joan i Marí, Smith
62. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Odstavek 9-G
Za: 445
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Lambsdorff, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Kaufmann, Musacchio, Papadimoulis, Strož, Zimmer
NI: Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Martin Hans-Peter, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Kuc, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 104
ALDE: Beaupuy, Bourlanges, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Lehideux, Morillon, Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, McDonald, Meijer, Pflüger, Ransdorf, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Clark, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Beazley, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Fjellner, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hökmark, Ibrisagic, Jackson, Kamall, Kirkhope, Ouzký, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Bielan, Camre, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Vaidere, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 22
ALDE: Toia
GUE/NGL: Flasarová, Manolakou, Maštálka, Meyer Pleite, Pafilis, Remek
IND/DEM: Bonde
PSE: Cashman, Evans Robert, Gill, Honeyball, Hughes, McAvan, McCarthy, Martin David, Simpson, Skinner, Titley, Willmott
UEN: Borghezio
Verts/ALE: van Buitenen
63. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Odstavek 9-H
Za: 439
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Lambsdorff, Lax, Lehideux, Losco, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Flasarová, Kaufmann, Maštálka, Papadimoulis, Zimmer
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Martin Hans-Peter, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Trakatellis, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Jöns, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Kuc, Muscardini, Musumeci, Tatarella
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 107
ALDE: Laperrouze, Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: de Brún, Guidoni, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, McDonald, Manolakou, Meijer, Pafilis, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Beazley, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Ouzký, Parish, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Ulmer, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Aylward, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zapałowski, Zīle
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 22
ALDE: Kułakowski
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Meyer Pleite, Pflüger, Wurtz
PSE: Cashman, Chiesa, Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, Hughes, McCarthy, Martin David, Morgan, Simpson, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
Verts/ALE: van Buitenen
64. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Predlog spremembe 4
Za: 93
ALDE: Beaupuy, Bourlanges, Deprez, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Morillon
GUE/NGL: Wurtz
IND/DEM: Krupa, Tomczak
NI: Belohorská, De Michelis, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Audy, Bachelot-Narquin, Brepoels, Castiglione, Descamps, Ferber, Galeote, Gaubert, Gauzès, Grossetête, Guellec, Hatzidakis, Korhola, Langendries, Mathieu, Oomen-Ruijten, Posselt, Saïfi, Sudre, Toubon, Vlasto
PSE: Andersson, Arif, Berès, Bono, Bourzai, Carlotti, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Fruteau, Hamon, Moscovici, Napoletano, Navarro, Poignant, Reynaud, Roure, Savary, Schapira, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud
UEN: Czarnecki Ryszard, Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 472
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Martinez, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Atkins, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casini, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, McAvan, Madeira, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Van Lancker, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 18
ALDE: Toia
GUE/NGL: Aita, Manolakou, Pafilis
NI: Rivera
PSE: Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, McCarthy, Martin David, Stihler, Willmott
Verts/ALE: van Buitenen, Evans Jill, Joan i Marí, Lucas, Smith
Popravki glasovanja
Za
Anne Ferreira, Henri Weber
Proti
Jan Andersson, Konstantinos Hatzidakis
65. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Odstavek 18
Za: 393
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Lambsdorff, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Kaufmann
NI: Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Mussolini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Casini, Castiglione, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Podestà, Posdorf, Posselt, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zappalà, Zatloukal
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cercas, Christensen, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Haug, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Van Lancker, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García
UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Kristovskis, Kuc, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Rühle, Schroedter, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 130
ALDE: Beaupuy, Bourlanges, Gibault, Griesbeck, Laperrouze, Lehideux, Morillon, Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Martin Hans-Peter, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Cabrnoch, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Harbour, Hatzidakis, Jackson, Kamall, Kirkhope, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Arif, Berès, Bono, Bourzai, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Hamon, Hazan, Patrie, Roure, Schapira, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud
UEN: Bielan, Borghezio, Camre, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Joan i Marí, Schlyter, Smith
Vzdržan: 38
ALDE: Kułakowski
NI: Rivera
PPE-DE: Chmielewski, Handzlik, Jałowiecki, Kaczmarek, Klich, Olbrycht, Pleštinská, Protasiewicz, Saryusz-Wolski, Seeberg, Siekierski, Zaleski, Zwiefka
PSE: van den Berg, Cashman, Chiesa, Corbey, Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, Hughes, McAvan, McCarthy, Martin David, Morgan, Simpson, Skinner, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Vaidere, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen, Evans Jill, Romeva i Rueda
Popravki glasovanja
Za
Konstantinos Hatzidakis
Proti
Henri Weber, Gilles Savary
66. Poročilo Stubb A6-0393/2006
Resolucija
Za: 398
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Kaufmann
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Mussolini, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Brunetta, Busuttil, Castiglione, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Posdorf, Posselt, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schöpflin, Seeber, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Zappalà, Zatloukal
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Hänsch, Hamon, Haug, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Locatelli, Madeira, Mann Erika, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García
UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Kristovskis, Kuc, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Vaidere
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Staes, Turmes, Voggenhuber
Proti: 99
ALDE: Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Martin Hans-Peter, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Atkins, Cabrnoch, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Harbour, Jackson, Kamall, Kirkhope, Montoro Romero, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Bielan, Camre, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Kuźmiuk, Libicki, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: van Buitenen, Joan i Marí, Schlyter, Smith
Vzdržan: 36
NI: Martinez
PPE-DE: Chmielewski, Handzlik, Jałowiecki, Kaczmarek, Klich, Olbrycht, Pleštinská, Protasiewicz, Saryusz-Wolski, Seeberg, Siekierski, Záborská, Zaleski, Zwiefka
PSE: Cashman, Chiesa, Evans Robert, Gill, Honeyball, Howitt, Hughes, McAvan, McCarthy, Martin David, Morgan, Simpson, Skinner, Titley, Willmott
UEN: Borghezio, Janowski, Masiel, Rutowicz, Zīle
Verts/ALE: Evans Jill
Popravki glasovanja
Za
Britta Thomsen
Proti
Jean-Claude Martinez
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0552
Evropska agencija za kemikalije ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (7524/8/2006 – C6-0267/2006 – 2003/0256(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (7524/8/2006 – C6-0267/2006) (1), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0644) (3), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0352/2006), |
— |
ob upoštevanju izjav Komisije, ki so priložene k tej zakonodajni resoluciji in ki bodo objavljene skupaj z zakonodajnim besedilom v Uradnem listu, |
1. |
odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 276 E, 14.11.2006, str. 1.
(2) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 303.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC2-COD(2003)0256
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 13. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES
(Ker sta Parlament in Svet dosegla sporazum, stališče Parlamenta iz druge obravnave ustreza končnemu zakonodajnemu aktu Uredbi (ES) št. 1907/2006.)
PRILOGA
Izjava Komisije o alternativnih metodah
Kot del strategije Skupnosti za spodbujanje alternativnih preskusnih metod je razvoj metod, ki vključujejo računalniško podprte, in vitro ter druge metodologije, vključno z izboljšanjem sedanjih metod, že desetletja prednostna naloga. V času od leta 1999 do 2002 (peti okvirni program) je EU podpirala 43 raziskovalnih projektov v vrednosti 65 milijonov evrov, mnogi od njih še vedno potekajo. V trenutnem okvirnem programu za raziskave (šesti okvirni program: 2003-2006) vlaga Evropska unija več kot 90 milijonov evrov v razvoj zanesljivih, učinkovitih metod, brez postopkov na živalih, ki bodo kos zahtevam mednarodne validacije.
Raziskovalne dejavnosti se bodo nadaljevale v prihodnjem sedmem okvirnem programu (2007-2013) z usklajenimi dejavnostmi na alternativnih metodah in strategijah za preskušanje varnosti, predvsem farmacevtskih izdelkov (v okviru teme zdravje) in industrijskih kemikalij (v okviru teme okolje). Preučuje se, katere metode lahko največ prispevajo k zmanjševanju preskusov na živalih v REACH ob upoštevanju časa, ki je potreben za razvoj preskusov in ustreznih rokov za registracijo v REACH. Zato vključuje sedmi okvirni program razvoj metod, ki bi lahko neposredno podprle zmanjšanje števila živali, potrebnih pri preskušanju v okviru REACH. Zainteresirane strani se poskuša vključiti s pobudami, kot so evropsko partnerstvo za alternativne možnosti preskušanja na živalih, ki sta ga 7. novembra 2005 uvedla komisarja Potočnik in Verheugen skupaj z industrijo. Z učinkovitim združevanjem izkušenj Komisije ter industrije, izvedenskega mnenja in virov bo skupno usklajeno partnerstvo na ravni EU in v sektorjih bolj učinkovito kot dosedanje razdrobljene pobude na tem področju.
Validacija alternativnih preskusnih metod je bila od leta 1991 prednostna naloga Komisije. Zato je Komisija ustanovila Evropski center za validacijo alternativnih metod (ECVAM), ki je posebna enota Skupnega raziskovalnega središča. Njegova naloga je usklajevanje validacije alternativnih preskusnih metod na ravni Evropske unije in spodbujanje razvoja, validacije in mednarodnega priznavanja alternativnih preskusnih metod. Komisija bo nadaljevala z validacijo primernih metod in obravnavala uporabo validiranih metod v zakonodaji Skupnosti. Danes se primerne metode uporabljajo v okviru zakonodaje Skupnosti o kemikalijah za prilagoditev Priloge V Direktive 67/548/EGS. Komisija priznava pomen čim hitrejšega zagotavljanja upravnega sprejetja za take metode in je sprejela mnoge validirane alternativne preskusne metode v Prilogo V 67/548/EGS še pred njihovim dokončnim mednarodnim sprejetjem. Zelo pomembna prednostna naloga Komisije je zagotoviti, da bo uredba REACH o preskusih sprejeta takoj po tem, ko bodo na voljo primerne validirane metode.
Komisija bo tudi nadalje dejavna v mednarodnih forumih, zlasti v OECD, kjer prispeva k razvoju novih standardov za teste s posebnim poudarkom na nedavno validiranih metodah, omenjenih zgoraj.
Ureditveni okvir, v katerem se uporabljajo preskusne metode, je enako pomemben kot posebne metode. Zmanjševanje preskušanja na živalih je od začetka ključni element pri oblikovanju REACH in Komisija se je dosledno trudila za izboljšanje tega vidika predloga. To je vidno pri pomembnih spremembah postopka, npr. uvedbi faze predhodne registracije kot rezultat pripomb na belo knjigo v letu 2001 in sprejetju skupnega datuma predhodne registracije na podlagi mnenja Parlamenta po prvi obravnavi in skupnega stališča Sveta. Zmanjševanje preskušanja na živalih je očitno tudi v podrobnem pravnem besedilu, vključno s spodbudo za razvrščanje snovi, vrednotenjem preskusnih predlogov in uporabo branja. Pomembno delo v zvezi z zmanjševanjem uporabe živali poteka v RIP (izvedbeni projekti REACH) z razvojem inteligentnih strategij preskušanja. Komisija se zavezuje, da bo po sprejetju REACH nadaljevala s tem delom. Razvoj ter ohranjanje smernic in postopkov agencije bosta npr. zagotavljala nadaljnje priložnosti za reševanje zadev v zvezi s preskušanjem na živalih.
Komisija bo ustrezne vidike preučila tudi v pregledu Direktive 86/609/EGS, zlasti v zvezi z načini, ki lahko nadalje spodbujajo razvoj, validacijo in upravno sprejetje alternativnih metod skladno z načelom „tri Rs“.
Izjava Komisije o dodatkih v tobaku v okviru pogajanj o REACH in obravnava sprememb EP o dodatkih v tobaku
Uredba REACH zajema kemijske sestavine tobačnih izdelkov kot tudi vse druge kemijske snovi. Te bo treba registrirati in opraviti vrednotenje, omejitev ali odobritev po sistemu REACH. Nekateri njihovi učinki v zgoreli obliki bodo zajeti v vsaki zahtevani kemijski oceni varnosti.
Ko bo sistem REACH deloval, bo treba povzeti in upoštevati informacije, ki so na voljo v okviru REACH o sestavinah tobaka, da bi se bolje izkoristile sinergije s tekočim delom v okviru Direktive 2001/37/ES o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov.
V okviru Direktive 2001/37/ES se Komisija zavezuje, da bo spodbujala:
— |
razvoj in uporabo usklajenega obrazca za poročanje o sestavinah tobaka, da bi oblikovala predpogoj za sistematično ocenjevanje sestavin tobaka. To bi se pozneje lahko razvilo v vzpostavitev evropske banke podatkov o sestavinah tobaka in njihovih učinkih; |
— |
oceno preskusov toksikoloških in zasvojevalnih učinkov z vidika javnega zdravja; |
— |
sodelovanje neodvisnih tobačnih laboratorijev v EU, da bi države članice oblikovale osnovo za izvajanje skupnih analiz ter ocen sestavin tobaka in/ali emisij dima in poznejšo presojo o obliki morebitnega predloga za skupni seznam sestavin. |
Komisija bo tudi:
— |
sodelovala v postopku razvoja smernic o preskušanju in merjenju vsebine in emisij tobačnih izdelkov v smislu Okvirne konvencije o nadzoru tobaka (FCTC) in |
— |
preučila možnosti sofinanciranja raziskave o toksičnosti in zlasti zasvojevalnem učinku tobačnih sestavin in/ali emisij dima v smislu okvirnega programa za raziskave. |
Komisija bo do naslednjega pregleda Direktive 2001/37/ES, ki bo temeljil na poročilu o izvajanju, predloženem konec leta 2007, preučila nadaljnji razvoj okvira za oceno sestavin tobaka glede na pridobljene izkušnje in oceno učinka različnih možnosti.
Dokazno breme o učinkih vsebine in emisij tobačnih izdelkov na zdravje mora biti v pristojnosti industrije, ki je odgovorna za financiranje razvoja, validacije in izvajanja primernih preskusov toksičnosti in zasvojevalnega učinka. Ta postopek morajo voditi organi javnega zdravja, da se zagotovi, da vse izdelane metodolgije ustrezno upoštevajo zadeve javnega zdravja.
Na osnovi načela iz prejšnjega odstavka glede vloge industrije pri financiranju preskusov bo Komisija preučila konkretne možnosti za zagotavljanje ustreznih človeških in finančnih virov, da bi podprli vsak bistveni delovni program o vrednotenju sestavin in emisij dima in s tem primerno ocenili rezultate z vidika zdravja.
Komisija se zaveda, da so razvoj ter validacija metodologij in ocenjevanje snovi zahtevna naloga, ki bo trajala več let.
P6_TA(2006)0553
Sprememba Direktive 67/548/EGS o nevarnih snoveh (REACH) ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. …/2006 o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (7525/3/2006 – C6-0268/2006 – 2003/0257(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (7525/3/2006 – C6-0268/2006) (1), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0644) (3), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0345/2006), |
1. |
sprejme skupno stališče; |
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; |
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 276 E, 14.11.2006, str. 252.
(2) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 440.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0554
Vključitev bolgarščine in romunščine med jezike postopkov Sodišča Evropskih Skupnosti *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o osnutku Sklepa Sveta o spremembi jezikovne ureditve poslovnika Sodišča Evropskih Skupnosti, da bi se bolgarski in romunski jezik vključila med jezike postopkov, določenih s poslovnikom (15712/2006 – C6-0434/2006 – 2006/0813(CNS))
(Postopek sodelovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka Sveta (15712/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 245(2) Pogodbe ES in člena 160(2) Pogodbe ESAE, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0434/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6–0463/2006), |
1. |
odobri osnutek sklepa Sveta; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
P6_TA(2006)0555
Vključitev bolgarščine in romunščine med jezike postopka Sodišča prve stopnje *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o osnutku Sklepa Sveta o spremembi jezikovne ureditve poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti za vključitev bolgarščine in romunščine med jezike postopka, določene s poslovnikom (15715/2006 – C6-0435/2006 – 2006/0814(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka Sveta (15715/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 245(2) Pogodbe ES in člena 160(2) Pogodbe ESAE, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0435/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0462/2006), |
1. |
odobri osnutek sklepa Sveta; |
2. |
poziva Svet, naj se posvetuje s Parlamentom, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
P6_TA(2006)0556
Evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) (14153/2/2006 – C6-0422/2006 – 2005/0203(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14153/2/2006 – C6-0422/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0467) (2), |
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0492) (3), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0435/2006) |
1. |
sprejme skupno stališče; |
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; |
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, 1.6.2006, P6_TA(2006)0234.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0557
Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupni usmeritvi, ki jo je sprejel Svet z namenom sprejetja Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (14259/2006 – C6-0431/2006 – 2005/0090(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupne usmeritve Sveta z dne 7. novembra 2006 (14259/2006), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0181) (1) in spremenjenega predloga (KOM(2006)0213) (2), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. marca 2006 (3) in 6. julija 2006 (4) o predlogu Komisije in svojega stališča z dne 6. septembra 2006 o spremenjenem predlogu Komisije (5), |
— |
ob upoštevanju člena 279 Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0431/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 51 in 56 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A6-0447/2006), |
1. |
sprejema sklepe posvetovanja z dne 21. novembra 2006 in razglaša zaključek usklajevalnega postopka v skladu s členom 184 Finančne uredbe; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta, kakor je priložen k tej zakonodajni resoluciji, posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0085.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0312.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0343.
PRILOGA
Uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 279 Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo, zlasti člena 183 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (2), v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja, zato bi bilo treba njene osnovne elemente ohraniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba okrepiti preglednost s predložitvijo informacij o upravičencih sredstev Skupnosti. Poleg tega bi bilo treba proračunska načela, ki jih vzpostavlja, spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih bi bilo treba kar se da malo odstopati. |
(2) |
Praktične izkušnje so pokazale, da bi bile potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik ter za prilagoditev nekaterih zahtev glede postopka in dokazil, zato da bodo bolj sorazmerne s povezanimi tveganji in stroški, v skladu z načelom sorazmernosti iz tretjega pododstavka člena 5 Pogodbe ES. |
(3) |
Vse spremembe bi morale prispevati k doseganju ciljev reform Komisije in pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov. |
(4) |
Treba bi bilo upoštevati določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna iz temeljnih aktov, ki bodo sprejeti za obdobje 2007 do 2013, da se zagotovi skladnost med temi akti in finančno uredbo. |
(5) |
Treba bi bilo pojasniti, da dobro finančno poslovodenje zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter opredeliti glavne lastnosti in cilje notranje kontrole. |
(6) |
Za zagotovitev preglednosti uporabe sredstev, ki izhajajo iz proračuna, je treba – z določenimi omejitvami, potrebnimi za zavarovanje legitimnih javnih in zasebnih interesov – omogočiti dostop do informacij o upravičencih do teh sredstev in pri tem upoštevati posebnost proračunskega leta Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. |
(7) |
V zvezi z načelom enotnosti proračuna bi bilo treba poenostaviti pravilo, ki se nanaša na obresti iz predhodnega financiranja. Upravna obremenitev pri izterjavi teh obresti je nesorazmerna z želenim ciljem, zato bi bilo bolj učinkovito, da bi se znesek obresti odpisal od končnega izplačila upravičencu. |
(8) |
V zvezi z načelom enoletnosti bi bilo treba uvesti več prožnosti in preglednosti za izpolnjevanje operativnih potreb. Prenos proračunskih sredstev bi moral biti izjemoma dovoljen v primeru odhodkov za neposredna plačila kmetom v skladu z novim Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS). |
(9) |
Zahtevki za plačila iz držav članic po novih kmetijskih uredbah bodo najštevilnejši na začetku proračunskega leta n. Zato bi bilo treba najvišjo mejno vrednost za vnaprejši prevzem obveznosti za EKJS (od 15. novembra leta n – 1) za kritje rutinskih poslovodnih izdatkov (v breme proračuna za leto n) povišati na tri četrtine ustreznih proračunskih sredstev iz zadnjega sprejetega proračuna za kmetijstvo. V zvezi z mejo za vnaprejšnji prevzem obveznosti za upravne odhodke bi bilo treba besedilo spremeniti tako, da se sklicuje na proračunska sredstva, o katerih odloča proračunski organ, s tem pa so prerazporeditve proračunskih sredstev izključene. |
(10) |
Uporaba nediferenciranih proračunskih sredstev za veterinarske ukrepe, ki bremenijo EKJS, čezmerno ovira izvrševanje takšnih ukrepov, zlasti pri omejitvah možnosti za prenose. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo diferenciranih proračunskih sredstev za takšne odhodke, saj je to bolj v skladu z večletno naravo ukrepov. |
(11) |
V zvezi z načelom univerzalnosti bi bilo treba seznamu namenskih prejemkov dodati dve točki. Prvič, kot je to zdaj že možno pri določenih raziskovalnih programih, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da v obliki namenskih prejemkov vplačajo ad hoc prispevke za projekte v okviru programov s področja zunanjih odnosov, ki jih upravlja Komisija. Drugič, prihodke iz prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali so izločeni, bi bilo treba obravnavati kot namenske prejemke, da bi tako odredbodajalce spodbudili, naj za odprodajo pridobijo najboljšo ceno. |
(12) |
Po trenutni ureditvi mora proračunski organ Komisiji najprej odobriti prejemek vsakršne donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna samo v primerih, ko donacije presegajo določeno vrednost in vključujejo precejšnje stroške. |
(13) |
Treba bi bilo poenostaviti in v nekaterih točkah pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna. |
(14) |
Zaradi boljše učinkovitosti bi bilo treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv v primerih, ko v času priprave proračuna za zadevni ukrep ne obstaja noben temeljni akt, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem letu. |
(15) |
Pravila o prerazporeditvi proračunskih sredstev za upravo Komisije bi bilo treba prilagoditi novi zgradbi k dejavnostim usmerjenega proračuna („activity-based budgeting“ – ABB). Zato bi bilo treba predvideti izjemo od „postopka priglasitve“. V zadnjem mesecu proračunskega leta bi bilo treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju proračunskih sredstev v zvezi z odhodki za zaposlene, v okviru 3 % proračunskih sredstev za dano leto. |
(16) |
Člene 26, 45 in 46 finančne uredbe bi bilo treba spremeniti zaradi ukinitve rezerve, povezane s posojili in jamstvi za posojila Skupnosti tretjim državam, ter zaradi sprejetja novega mehanizma oblikovanja rezervacij za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. |
(17) |
Za hitrejšo sprostitev sredstev v izjemnih primerih mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo na koncu proračunskega leta, bi bilo treba Komisiji dovoliti, da neporabljena proračunska sredstva, ki so zagotovljena pod postavko 4 večletnega finančnega okvira samostojno prerazporedi na ustrezna proračunska področja. |
(18) |
V zvezi s proračunskim postopkom se je zahteva iz člena 29 finančne uredbe po objavi proračuna v dveh mesecih po njegovem sprejetju izkazala za nerealno: rok treh mesecev bi bil bolj izvedljiv. V člen 33 finančne uredbe bi bilo treba vnesti pojem „izjava o dejavnosti“, da bi tako eden od ključnih elementov ABB postal uraden, vsebino teh poročil pa bi bilo treba natančneje opredeliti, da bi se lahko uporabili v praksi. Roki plačil bi morali biti vključeni v delovne dokumente, ki spremljajo predhodni predlog proračuna in so navedeni v členu 33 finančne uredbe, namesto v sam proračun, saj niso pomembni za proračunske postopke in predstavljajo nepotrebno breme. |
(19) |
V zvezi z izvrševanjem proračuna se zdijo potrebne nekatere spremembe, da se bolje odrazijo posebnosti skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Zaradi pravne jasnosti je treba vrste temeljnih aktov, ki se uporabljajo na podlagi Pogodbe ES in na podlagi naslovov V in VI PEU, določiti v členu 49 finančne uredbe namesto v izvedbenih določbah. Poleg tega je treba dodati posebno določbo, da se ustrezno navedejo vrste pripravljalnih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na področju SZVP. |
(20) |
V zvezi z metodami upravljanja je zaradi jasnosti treba preoblikovati člen 53 finančne uredbe. Treba je tudi odpraviti omejitev deljenega upravljanja na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in strukturne sklade, saj se bodo zdaj pod deljenim upravljanjem izvajali dodatni programi. Zahteve glede skupnega upravljanja bi bilo treba pojasniti. Člen 54(2)(b) bi bilo treba dopolniti tako, da kot organa Skupnosti, ki ju Komisija lahko pooblasti za izvajanje nalog, vključuje zlasti Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad. Merila iz člena 54 finančne uredbe glede uporabe nacionalnih organov javnega sektorja bi bilo treba poenostaviti za lažjo uporabo in za izpolnjevanje naraščajočih operativnih potreb, obseg te določbe pa bi bilo treba razširiti na mednarodne javne organe. Člen 54 bi moral prav tako pojasniti položaj posebnih svetovalcev ali vodij misij, ki jih imenuje Svet za vodenje določenih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike. |
(21) |
Podrobneje bi bilo treba določiti odgovornost držav članic pri deljenem upravljanju, da bi upoštevali tekoče razprave med institucijami glede postopka razrešnice in uvedbe ustreznih nadzornih sistemov, kar bi odražalo vzajemno odgovornost držav članic in Komisije. Ob upoštevanju novega medinstitucionalnega sporazuma (točka 44) bi morale države članice obvezno pripraviti letni povzetek razpoložljivih revizij in izjav v zvezi s sredstvi pod deljenim upravljanjem. |
(22) |
Treba bi bilo spremeniti prepoved iz člena 57 finančne uredbe glede prenašanja nalog izvrševanja proračuna na zasebne subjekte, saj se je pokazalo, da so pogoji te prepovedi neupravičeno strogi. Omogočiti bi bilo treba, na primer, da Komisija uporabi storitve potovalne agencije ali organizatorja konferenc, da ti prevzamejo povračilo stroškov udeležencev na konferencah, pri čemer zasebno podjetje ne uporablja nobenih diskrecijskih pooblastil. |
(23) |
Omogočiti bi bilo treba, da več institucij ustanovi skupne komisije za finančne nepravilnosti. |
(24) |
Pojasniti bi bilo treba odgovornost računovodje za potrjevanje računovodskih izkazov na osnovi finančnih informacij, ki mu jih predložijo odredbodajalci. V ta namen bi bilo treba računovodja pooblastiti za preverjanje informacij, ki jih prejme pooblaščeni odredbodajalec, in po potrebi za izražanje pridržkov. |
(25) |
Pojasniti bi bilo treba odnos med notranjim revizorjem Komisije in organi, ki jih ustanovijo Skupnosti. Ti organi bi morali imeti svoje lastne službe notranje revizije, ki bi bile odgovorne svojim upravnim odborom, notranji revizor Komisije pa poroča kolegiju o postopkih in sistemih Komisije. Notranji revizor Komisije bi moral samo obvezno potrditi, da službe notranje revizije organov ustrezajo mednarodnim standardom, za kar bi moral revizor imeti možnost, da izvede presojo kakovosti dejavnosti notranje revizije. |
(26) |
Treba bi bilo uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja ustreza dobremu finančnemu poslovodenju. |
(27) |
Finančna uredba bi morala odražati pomen okvirnih pogodb za vodenje javnih naročil. Morala bi spodbujati uporabo medinstitucionalnih postopkov za oddajo naročil ter dopustiti možnost skupnih postopkov za oddajo naročil med institucijo in naročnikom iz države članice. |
(28) |
Treba bi bilo izvesti določene tehnične spremembe, da bi zagotovili popolno skladnost terminologije finančne uredbe s tisto iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (3). Možnost, ki jo navedena direktiva dovoljuje državam članicam, da določijo posebne postopke za javna naročila, označena kot tajna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi, ali kadar tako zahteva zaščita države, bi morala biti dosegljiva institucijam Skupnosti. |
(29) |
V skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba pojasniti pravila glede izključitve iz postopka za oddaje naročila. Poleg tega bi bilo zaradi pravne varnosti in sorazmernosti v finančni uredbi treba določiti najdaljše obdobje izključitve. V skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba narediti izjemo od pravil o izključitvi za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji. |
(30) |
V členu 93 finančne uredbe bi morala biti določena obveznost, da kandidati ali ponudniki v postopkih naročil dokažejo, če se to od njih zahteva, lastništvo oziroma upravljanje, nadzor in pooblastilo za zastopanje pravne osebe, ki je predložila ponudbo, ali da njihovi podizvajalci niso v kateri od situacij iz člena 93 finančne uredbe. Od ponudnikov se ne bi smelo zahtevati potrdila, da niso v kateri od situacij, ki bi povzročale izključitev, kadar sodelujejo pri postopku za oddajo naročil z zelo nizko vrednostjo. |
(31) |
Zaradi večje učinkovitosti postopkov za oddajo javnih naročil bi morala biti baza podatkov izključenih kandidatov ali ponudnikov skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185. |
(32) |
Zaradi upoštevanja interesov neuspešnih ponudnikov je primerno, da se zagotovi, da se naročilo iz Direktive 2004/18/ES ne more podpisati pred koncem razumnega obdobja mirovanja. |
(33) |
Treba bi bilo pojasniti obveznost institucij, da prekinejo postopek naročila ali pogodbo v skladu s členom 103 v primerih goljufije in nepravilnosti, zato da bo ta določba lažje izvedljiva. |
(34) |
V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve za preverjanja in jamstva bi morale biti bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. Opredelitev donacij je treba pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja ali lastništvom deležev in odhodki v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi. Zaradi izboljšanja upravljanja donacij in poenostavitve postopkov bi bilo treba omogočiti dodelitev donacij bodisi z odločbami institucije bodisi s pisnimi sporazumi z upravičenci. |
(35) |
Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba poleg bolj tradicionalne metode povračila stroškov, ki so dejansko nastali, odobriti uporabo pavšalnih izplačil in pavšalnih zneskov. |
(36) |
Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba v finančno uredbo vključiti izjeme od pravila neprofitnosti, ki so trenutno določeni v izvedbenih določbah. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da je namen dodeljevanja donacij določenim ukrepom pomagati okrepiti finančno sposobnost ali ustvariti dohodek. |
(37) |
Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da zaradi narave ukrepa v določenih primerih pri izboru upravičencev tega ni mogoče upoštevati, in bi jih zato morali biti izvzeti iz tega pravila. |
(38) |
Treba bi bilo prilagoditi pravilo, da za isti ukrep nobenemu upravičencu ne bi smela biti dodeljena več kot ene donacija. Nekateri temeljni akti dejansko omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti in takšni primeri bi lahko v prihodnosti bili še pogostejši, da bi zagotovili učinkovitost odhodkov. Vendar pa bi bilo treba v členu 111 finančne uredbe jasno zapisano, da se isti stroški iz proračuna Skupnosti ne financirajo dvakrat. |
(39) |
Pravilo, da se sporazum o donaciji za poslovanje ne sme podpisati več kakor štiri mesece po začetku proračunskega leta upravičenca, se je izkazalo kot neupravičeno togo. Zato bi bilo treba ta rok podaljšati na šest mesecev. |
(40) |
Zaradi poenostavitve v primeru donacij za poslovanje, ki bodo prevzele obliko pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja, se črta pravilo, da je treba donacije postopno zmanjševati. |
(41) |
Treba bi bilo odpraviti določene omejitve o upravičenosti upravičencev, da se omogočijo donacije fizičnim osebam in določenim vrstam združenj, ki niso pravne osebe. V skladu z načelom sorazmernosti se lahko odredbodajalec za donacije zelo nizkih vrednosti vzdrži zahteve, da vlagatelji potrdijo, da niso v kateri od situacij za izključitev na podlagi členov 93, 94 ali 96 finančne uredbe. |
(42) |
Čeprav bodo donacije še vedno dodeljene na podlagi meril za izbor in dodelitev, v praksi ni nobene potrebe po tem, da bi ta merila ovrednotila komisija, posebej ustanovljena v ta namen, in zato bi bilo treba to zahtevo odpraviti. |
(43) |
V zvezi s standardi naročil, ki jih morajo uporabiti upravičenci donacij, je obstoječe pravilo v členu 120 nejasno in bi ga bilo treba poenostaviti. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti primere, v katerih izvedba ukrepa zahteva finančno podporo tretjim osebam. |
(44) |
V zvezi s pravili o računovodstvu in zaključnem računu bi moral člen 121 finančne uredbe omogočati, da računovodja Komisije v skladu z mednarodnimi standardi ugotovi, kateri drugi organi, poleg tistih, ki prejemajo subvencije Skupnosti, spadajo v okvir konsolidacije. S tem se razume, da konsolidacija zaključnih računov ne pomeni prerazporeditve sredstev od organov, ki se sami financirajo, v splošni proračun Evropske unije in tudi ne vpliva na njihovo finančno in operativno neodvisnost ter na postopke razrešnice za njihove zaključne račune. |
(45) |
Zaradi vzpostavitve EKJS, ki bo od leta 2007 nadomestil EKUJS, je treba prilagoditi terminologijo v naslovu naslova I drugega dela ter v členu 26 in členih 148 do 151 finančne uredbe. V členu 151 je treba pojasniti, da se začasne proračunske obveznosti lahko prevzamejo kasneje kot v rednem dvomesečnem roku po prejetju poročila o izvrševanju izdatkov države članice, če se pričakuje odločitev o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstev. Člen 153 o prerazporeditvi je treba zapisati bolj jasno. |
(46) |
V naslovu II drugega dela ter členu 155 bi bilo treba terminologijo prilagoditi tako, da se bo sklicevalo samo na strukturne sklade, Kohezijski sklad, Sklad za ribištvo in Sklad za razvoj podeželja. Črtati bi bilo treba sklicevanja na predpristopne strukturne ukrepe (ISPA) in kmetijske ukrepe (SAPARD), saj spadajo pod decentralizirano upravljanje s strani tretjih držav v skladu s členom 164 in se bodo še naprej izvajali na skorajda enak način kot sedaj. V zvezi s ponovnim dajanjem na voljo sproščenih proračunskih sredstev bi bilo treba, v skladu z novimi temeljnimi akti za strukturne ukrepe v obdobju od 2007 do 2013, ki urejajo primer višje sile, v finančni uredbi obdržati določbo samo za primere, v katerih je očitno napako mogoče pripisati Komisiji. |
(47) |
V členu 160 finančne uredbe je treba dodati določbo o namenskih prejemkih iz prenehanja Evropske skupnosti za premog in jeklo in o zagotovitvi ustreznih proračunskih sredstvih. |
(48) |
Omogočiti je treba, da so proračunska sredstva, ki so bila sproščena zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, znova na voljo. Toda za to bi morali veljati strogi pogoji in samo na področju raziskovanja, saj raziskovalni projekti predstavljajo večje finančno tveganje kot projekti z drugih področij politik. |
(49) |
V zvezi z zunanjimi ukrepi bi bilo treba pojasniti, da morajo biti v skladu z obstoječo prakso postopki za dodelitev donacij, ki jih v primeru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države, določeni v finančnih sporazumih, sklenjenimi s temi državami. Določiti bi bilo treba, da se uporablja „pravilo n + 3“, po katerem morajo biti posamezne pogodbe in sporazumi o izvajanju takšnih finančnih sporazumov, sklenjeni najpozneje tri leta po datumu sklenitve finančnega sporazuma. Predvideti bi bilo treba posebna pravila za decentralizirano upravljanje večletnih programov v skladu z uredbami Sveta (ES) … (IPA in ENPI). |
(50) |
Zaradi lažjega upravljanja bi bilo treba institucijam dovoliti, da prenesejo pooblastila odredbodajalca na direktorje medinstitucionalnih evropskih uradov za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njihov zadevni del proračuna. Da se pojasni nadaljnje prenose pooblastil odredbodajalca s strani direktorjev uradov, bi bilo treba nekoliko preoblikovati člene 171, 173 in 176 finančne uredbe, vendar bi morala njihova vsebina ostati nespremenjena. |
(51) |
Pojasniti bi bilo treba postopek, po katerem proračunski organ lahko objavi mnenje o projektu gradnje. |
(52) |
Z zaporednimi okvirnimi raziskovalnimi programi so bila poenostavljena pravila za izbiro zunanjih strokovnjakov za ovrednotenje predlogov ali vlog za donacijo ter za tehnično pomoč za nadaljnje ukrepanje in ovrednotenje financiranih projektov, kar je olajšalo delo Komisije. Ta postopek bi bilo treba določiti tudi za vse druge programe. |
(52a) |
Dodati bi bilo treba prehodne določbe. Prva zadeva člen 181(1) glede ponovnega dajanja na voljo sproščenih proračunskih sredstev, ki ustrezajo prevzetim obveznostim iz programskega obdobja strukturnih skladov 2000-2006, za kar naj bi se do zaključka pomoči še naprej uporabljal primer višje sile, kot je določeno v finančni uredbi z dne 25. junija 2002. Tako bi preprečili motnje v obstoječem sistemu, saj se višja sila v novi uredbi o strukturnih skladih obravnava drugače. Druga prehodna določba zadeva člen 181(2), da se uredi izvajanje določb o centralni bazi podatkov, namenjeni izključitvi iz postopkov za oddajo naročil in dodelitev donacij. Zadnja prehodna določba zadeva člen 181(3), da se uredi neporavnane obveznosti Skupnosti, ki jih je treba poravnati, da se zaključi pomoč iz uredb o strukturnih skladov in o Kohezijskem skladu za programsko obdobje 2000-2006. Za proračunska sredstva v zvezi z odhodki iz poslovanja, je treba ohraniti možnost, da jih Komisija prerazporedi iz enega naslova v drugega, pod pogojem, da so zadevna proračunska sredstva namenjena istemu cilju. Podobno lahko Komisija še naprej prerazporeja sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevna proračunska sredstva povezana s pobudami Skupnosti ali tehnično pomočjo ter inovativnimi ukrepi, pod pogojem, da se prerazporedijo na istovrstne ukrepe. To na primer pomeni prerazporeditev proračunskih sredstev z ene pobude Skupnosti na drugo pobudo iz drugega naslova. |
(53) |
Zato bi bilo treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 ustrezno spremeniti. |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 se spremeni, kakor sledi:
(1) |
V členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu ‚proračun‘, ter pripravo in revizijo zaključnega računa.“ |
(2) |
Člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Proračun se po tej uredbi oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti.“ |
(3) |
V členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. S pridržkom člena 5a ter členov 18 in 74 se obresti iz sredstev, ki so last Skupnosti, vpišejo v proračun kot razni prihodki.“ |
(4) |
V poglavju 1 naslova II prvega dela se vstavi naslednji člen 5a: „Člen 5a 1. Obresti iz plačil predhodnega financiranja se pripišejo zadevnemu programu ali ukrepu in odštejejo od plačila razlike zneska, ki se dolguje upravičencu. V uredbi z določbami o izvajanju te uredbe, v nadaljevanju ‚izvedbene določbe‘, se določi primere, v katerih odgovorni odredbodajalec izjemoma letno izterja takšne obresti. Te obresti se nato vpišejo v proračun kot razni prihodki. 2. Obresti se ne izplačajo Skupnostim v naslednjih primerih:
|
(5) |
Člen 9 se spremeni, kot sledi:
|
(6) |
V členu 11 se „člen 157“ nadomesti s „člen 157 in člen 160a“. |
(7) |
V členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Toda za namene denarnega toka iz člena 61 lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil in, za potrebe upravnega poslovodenja zunanjih služb Komisije, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v nacionalnih valutah, kakor določajo izvedbene določbe.“ |
(8) |
Člen 18(1) se spremeni, kot sledi:
|
(9) |
V členu 19(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Donacije v vrednosti 50 000evrov ali več, ki pomenijo tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presegajo 10 % vrednosti izplačane donacije, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.“ |
(10) |
Člen 22 se nadomesti z naslednjim: „Člen 22 1. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna prerazporedi proračunska sredstva:
2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če v tem obdobju katera koli veja proračunskega organa temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek, določen v členu 24. 3. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere naj bi se sredstva prerazporedila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek, določen v členu 24. 4. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.“ |
(11) |
Člen 23 se spremeni, kot sledi:
|
(12) |
Člen 26 se spremeni, kot sledi:
|
(13) |
Člen 28 se spremeni, kot sledi:
|
(14) |
Za členom 28 se vstavi naslednji člen: „Člen 28a 1. Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezni način upravljanja, in v skladu z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev. 2. Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je primerno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:
|
(15) |
V členu 29 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi sprejeti proračun in spremembe proračuna, kakor sta bila dokončno sprejeta, v Uradnem listu Evropske unije. Proračun se objavi tri mesece po datumu razglasitve dokončnega sprejetja proračuna. Konsolidirani letni zaključni računi in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.“ |
(16) |
V členu 30 se doda naslednji odstavek 3: „3. Komisija na ustrezen način omogoči dostop do svojih informacij, ki zadevajo upravičence sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano in neposredno s strani njenih oddelkov, ter informacij, ki zadevajo upravičence sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja. Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varovanja osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) in Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5), in varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja iz člena 53 ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev.“ |
(17) |
Člen 33(2) se spremeni, kot sledi:
|
(18) |
V členu 37(1) se doda naslednji novi tretji pododstavek: „Pred predstavitvijo predhodnega predloga za spremembo proračuna, Komisija in institucije, razen Komisije, preučijo obseg ponovne dodelitve ustreznih proračunskih sredstev, ob upoštevanju vseh pričakovanih neporabljenih proračunskih sredstev.“ |
(19) |
V členu 40 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(20) |
V členu 43(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Proračunska sredstva pod tem naslovom se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom, določenim v členu 23(1)(d) v primerih, ko sprejetje temeljnega akta poteka v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ES, in v skladu s postopkom iz člena 24 za druge primere.“ |
(21) |
V drugem odstavku člena 44 se „členov 22, 23 in 25“ nadomesti s „členov 23 in 25“. |
(22) |
Člen 45 se nadomesti z naslednjim: „Člen 45 1. Del proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam. 2. Iz rezerve iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 24 in 26.“ |
(23) |
Člen 46(1) se spremeni, kot sledi:
|
(24) |
V drugem pododstavku člena 47(1) se „plačilne razrede A1, A2 in A3“ nadomesti s „plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14“. |
(25) |
Člen 49 se nadomesti z naslednjim: „Člen 49 1. Preden se proračunska sredstva, vključena v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Skupnosti ali Evropske unije, se najprej sprejme temeljni akt. Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago. 2. Na področju uporabe Pogodbe ES in Pogodbe Euratom temeljni akt pomeni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ ter ima lahko obliko uredbe, direktive, odločbe v smislu člena 249 Pogodbe ES ali sklepa sui generis. 3. Na področju uporabe Naslova V PEU (o skupni zunanji in varnostni politiki – SZVP) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz členov PEU 13(2) in (3), 14, 18(5), 23(1) in (2) ter 24. 4. Na področju uporabe Naslova VI PEU (o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz člena PEU 34(2). 5. Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka. 6. Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Skupnosti ali Evropske unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 izvršujejo:
|
(26) |
V členu 50 se doda naslednji drugi odstavek: „Vsaka institucija izvaja ta pooblastila v skladu s to uredbo in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“ |
(27) |
Člen 52 se nadomesti z naslednjim: „Člen 52 1. Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali notranji kontroli proračuna, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. Če bi do tega prišlo, mora zadevna oseba prenehati s temi dejavnostmi in zadevo prepustiti pristojnemu organu. 2. Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.“ |
(28) |
Člen 53 se nadomesti z naslednjim: „Člen 53 Komisija izvršuje proračun v skladu z določbami iz členov 53a do 53d na katerega koli od naslednjih načinov:
|
(29) |
Vstavijo se naslednji členi od 53a do 53d: „Člen 53a Kadar Komisija izvršuje proračun centralizirano, naloge izvrševanja opravljajo bodisi neposredno njene službe bodisi se naloge opravljajo posredno v skladu s členi 54 do 57. Člen 53b 1. Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Ta metoda velja zlasti za ukrepe iz naslovov I in II drugega dela. 2. Brez poseganja v dopolnilne določbe, vključene v ustrezne predpise posameznih sektorjev, in da bi pri deljenem upravljanju zagotovile, da se sredstva uporabijo v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice sprejmejo vse zakonodajne, ureditvene in upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Skupnosti. V ta namen:
V ta namen države članice izvajajo redne preglede in uvedejo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole v skladu z določbami v členu 28a. Po potrebi sprožijo pravni postopek. 3. Države članice bodo vsako leto na ustrezni nacionalni ravni pripravile povzetek razpoložljivih revizij in izjav. 4. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna. Člen 53c 1. Kadar Komisija izvršuje proračun z decentraliziranim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu z določbami člena 56 in naslova IV drugega dela brez poseganja v prenos preostalih nalog na organe iz člena 54(2). 2. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna. 3. Tretje države, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna. Člen 53d 1. Kadar Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja v skladu z izvedbenimi določbami prenese na mednarodne organizacije v naslednjih primerih:
Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in notranjih kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi. 2. Posamični sporazum za dodelitev financiranja, sklenjen z mednarodno organizacijo, vsebuje podrobne določbe glede izvrševanja nalog, ki so zaupane mednarodni organizaciji. 3. Mednarodne organizacije, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.“ |
(30) |
Člen 54 se spremeni, kot sledi:
|
(31) |
Člena 55 in 56 se nadomestita z naslednjim: „Člen 55 1. Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in so ustanovljene s sklepom Komisije, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (6). 2. Za izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev za poslovanje je pristojen direktor agencije. Člen 56 1. Kadar Komisija izvršuje proračun s posrednim centraliziranim upravljanjem, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju in pravilnem delovanju subjektov, ki jim zaupa izvrševanje glede naslednjega:
Ob upoštevanju mednarodno sprejetih standardov lahko Komisija ugotovi, da so sistemi revizije, računovodstva in javnega naročanja subjektov iz odstavkov 1 in 2 enaki njenim lastnim sistemom. 2. V primeru decentraliziranega upravljanja se uporabljajo merila iz odstavka 1 z izjemo merila iz točke (e), v celoti ali deloma, odvisno od stopnje decentralizacije, dogovorjene med Komisijo in zadevno tretjo državo ali nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi. Ne glede na odstavek (1)(a) in člen 169a se lahko Komisija odloči, da:
uporabi postopke za oddajo naročil ali dodelitev donacij partnerske države upravičenke ali kakor se dogovorijo donatorji. Pred sprejetjem take odločitve Komisija najprej pridobi dokazila za vsak primer posebej, da so takšni postopki v skladu z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, nudijo jamstva, ki ustrezajo mednarodno sprejetim standardom, in zagotavljajo skladnost z določbami dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo. Zadevna tretja država, nacionalni ali mednarodni javni organi se obvežejo, da bodo izpolnjevali naslednje obveznosti:
3. Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in kontrolo izvajanja prenesenih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem kontrole, Komisija upošteva enakorednost sistemov kontrol.“ |
(32) |
V členu 57 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „1. Komisija ne sme prenesti ukrepov za izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz člena 54(2)(c) ali v posebnih primerih, v katerih naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in zneskov, ki jih določi Komisija, izplačajo upravičencem, ki jih določi Komisija, in v katerih subjekt ali organ, ki izvršuje plačila, ne deluje po prostem poudarku.“ |
(33) |
Člen 59 se spremeni, kot sledi:
|
(34) |
V členu 60 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim: „7. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije in v katerem se potrdi, da podatki v poročilu predstavljajo resničen in pošten odraz, razen če ni drugače določeno v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov. Navedeno poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistema notranje kontrole. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami. Komisija vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto.“ |
(35) |
Člen 61 se spremeni, kot sledi:
|
(36) |
V členu 62 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejeno osebje.“ |
(37) |
Člen 63 se nadomesti z naslednjim: „Člen 63 1. Za plačilo majhnih zneskov, kot jih določajo izvedbene določbe, in za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil. Toda na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči v smislu člena 110 se lahko blagajniška knjiga predplačil uporabi brez kakršnih koli omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višino proračunskih sredstev za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto, kot jo je določil proračunski organ. 2. Blagajniško knjigo predplačil odobri računovodja institucije, zanjo pa so odgovorni vodje blagajne predplačil, ki jih imenuje računovodja institucije.“ |
(38) |
V členu 65 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „1. Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Skupnosti ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Skupnosti ali uradniki držav članic.“ |
(39) |
Člen 66 se spremeni, kot sledi:
|
(40) |
Člen 73(2) se spremeni, kot sledi:
|
(41) |
Vstavi se naslednji člen 73a: „Člen 73a Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti velja za upravičenosti Skupnosti nasproti tretjim osebam in upravičenosti tretjih oseb nasproti Skupnosti rok zastaranja petih let. Datum za izračun roka zastaranja in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih določbah.“ |
(42) |
V členu 75(2) se „členom 49(2)“ nadomesti s „členom 49(6)(e)“. |
(43) |
V členu 77(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju treh let po podpisu pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 81, se sprosti.“ |
(44) |
V členu 80 se doda naslednji odstavek: „Kadar se periodična plačila izvršijo za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.“ |
(45) |
V členu 86(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
(46) |
V členu 87 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Če je notranji revizor član osebja, prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi določbami.“ |
(47) |
Člen 88 se nadomesti z naslednjim: „Člen 88 1. Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklenejo eden ali več gospodarskih subjektov in eden ali več naročnikov v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, opravili gradbena dela ali storitve. Te pogodbe obsegajo:
2. Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine. Urejajo se na podlagi določb iz tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem. 3. Ta naslov se ne nanaša na donacije, brez poseganja v člene 93 do 96.“ |
(48) |
V členu 89(2) se doda naslednji pododstavek: „Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.“ |
(49) |
Člen 90 se spremeni, kot sledi:
|
(50) |
Člen 91 se spremeni, kot sledi:
|
(51) |
Člen 92 se nadomesti z naslednjim: „Člen 92 V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno; določena so merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za naročilo.“ |
(52) |
Člen 93 se spremeni, kot sledi:
|
(53) |
Členi 94, 95 in 96 se nadomestijo z naslednjim: „Člen 94 Naročilo se ne odda kandidatom ali ponudnikom, pri katerih se med postopkom za oddajo naročila za to naročilo ugotovi:
Člen 95 1. Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov v skladu s pravili Skupnosti o varovanju osebnih podatkov. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so se znašli v kateri od situacij iz členov 93, 94 ter 96(1)(b) in (2)(a). Baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185. 2. Organi držav članic in tretjih držav ter organi, razen tistih iz odstavka 1, ki so udeleženi pri izvrševanju proračuna v skladu s členoma 53 in 54, odgovornemu odredbodajalcu pošljejo podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij iz člena 93(1)(e), kadar je ravnanje zadevnega subjekta škodilo finančnim interesom Skupnosti. Odredbodajalec prejme te podatke in zahteva, da jih računovodja vnese v bazo podatkov. Organi in telesa, navedeni v prvem pododstavku, imajo dostop do podatkov, vključenih v bazo podatkov, in jih lahko upoštevajo, če je to primerno in na lastno odgovornost, pri oddaji naročil, povezanih z izvrševanjem proračuna. 3. Pregledna in skladna merila za zagotovitev sorazmerne uporabe meril izključitve se opredelijo v izvedbenih določbah. Komisija opredeli standardizirane postopke in tehnične specifikacije za vodenje baze podatkov. Člen 96 1. Naročnik lahko izreče upravne ali denarne kazni:
Vendar pa mora naročnik v vseh primerih zadevni osebi dati možnost, da izrazi svoje stališče. 2. Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:
|
(54) |
Člen 97 se nadomesti z naslednjim: „Člen 97 1. Naročila se oddajo na podlagi meril za dodelitev, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi členov 93, 94 in 96(2)(a), v skladu z merili za izbor iz razpisne dokumentacije. 2. Naročilo se odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.“ |
(55) |
Člen 98 se spremeni, kot sledi:
|
(56) |
Člena 102 in 103 se nadomestita z naslednjim: „Člen 102 1. Naročnik zahteva, da izvajalci vnaprej položijo varščino v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah. 2. Naročnik lahko, kadar je to ustrezno in sorazmerno, zahteva, da izvajalci položijo varščino, da se:
Člen 103 Kadar v postopku za oddajo naročila pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, institucije prekinejo postopek in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem postopka. Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila prišlo do resnih napake, nepravilnosti ali goljufij, institucije lahko, glede na to, v kateri fazi je postopek, ne sklenejo pogodbe, prekinejo njeno izvedbo ali jo po potrebi odpovejo. Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije tudi zavrnejo izvršitev plačila, izterjajo že plačane zneske ali odpovejo vse pogodbe, sklenjene s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.“ |
(57) |
V členu 104 se doda naslednji stavek: „Institucije v skladu s členom 59 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog naročnika.“ |
(58) |
Člen 105 se nadomesti z naslednjim: „Člen 105 1. Ob upoštevanju naslova IV drugega dela te uredbe Direktiva 2004/18/ES predpisuje mejne vrednosti, ki določajo:
2. Naročnik glede na izjeme in pogoje, določene v izvedbenih določbah, v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnimi ponudniki do izteka obdobja mirovanja.“ |
(59) |
Naslov poglavja 1 naslova VI prvega dela se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 1 Področje uporabe in oblika donacij“ |
(60) |
Člen 108 se spremeni:
|
(61) |
Vstavi se naslednji člen 108a: „Člen 108a 1. Donacije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:
2. Donacije ne smejo preseči skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti.“ |
(62) |
Naslov poglavja 2 naslova VI prvega dela se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 2 Načela“ |
(63) |
Člen 109 se nadomesti z naslednjim: „Člen 109 1. Za donacije veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja. Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in zahteva se sofinanciranje. V nobenem primeru se ne smejo preseči skupni upravičeni stroški za financiranje, kakor so določeni v izvedbenih določbah. 2. Z donacijo si upravičenec ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti. 3. Odstavek 2 ne velja za naslednje:
|
(64) |
V členu 110 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „1. Donacije so zajete v letnem delovnem programu, ki se objavi na začetku leta. Ta letni delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih nujnih primerih ali če lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti ali če je upravičenec kot prejemnik donacije opredeljen v temeljnem aktu. Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.“ |
(65) |
Člena 111 in 112 se nadomestita z naslednjim: „Člen 111 Za en ukrep se za posameznega upravičenca iz proračuna lahko dodeli samo ena donacija, razen če zadevni temeljni akt ne določa drugače. Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje. Vlagatelj nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih vlogah in večkratnih donacijah, ki se nanašajo na isti ukrep ali isti delovni program. V vsakem primeru se istih stroškov iz proračuna ne financira dvakrat. Člen 112 1. Donacija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati, samo če vlagatelj lahko dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred dodelitvijo donacije. V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za donacijo, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so določeni v temeljnem aktu, ali v primeru izdatkov, ki so nujni za pravilno izvajanje pomoči za krizno upravljanje ali ukrepov v okviru humanitarne pomoči v skladu z izvedbenimi določbami. Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani. 2. Donacija za poslovanje se dodeli v šestih mesecih po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za donacijo niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.“ |
(66) |
V členu 113 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Razen če temeljni akt za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu, ne določa drugače, se pri ponovno dodeljenih donacijah za poslovanje njihov znesek postopoma znižuje. Ta določba se ne uporablja za donacije v eni od oblik iz točk (b) in (c) člena 108a(1).“ |
(67) |
Člen 114 se nadomesti z naslednjim: „Člen 114 1. Vloge za donacijo se vložijo pisno. 2. Vloge za donacijo so upravičene, če jih predložijo:
3. Donacij ni mogoče dodeliti vlagateljem, ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz člena 93(1), člena 94 ali člena 96(2)(a). Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka. Vendar se odredbodajalec lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor je določeno v izvedbenih določbah. 4. Odredbodajalec lahko vlagateljem v skladu s členom 96 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Takšne kazni se lahko izreče tudi upravičencem, ki so ob predložitvi vloge ali v času izvršitve donacije dali lažne izjave v zvezi z informacijami, ki jih zahteva odredbodajalec, ali pa teh informacij sploh niso dali.“ |
(68) |
V členu 116 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „1. Predlogi se ovrednotijo na podlagi vnaprej objavljenih meril za izbor in dodelitev, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.“ |
(69) |
Člen 118 se nadomesti z naslednjim: „Člen 118 1. Odgovorni odredbodajalec lahko, če meni, da je ustrezno in sorazmerno, zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo, da zmanjša finančno tveganje, povezanim s predhodnim financiranjem. 2. Odredbodajalec od upravičenca zahteva, da v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, predloži takšno garancijo vnaprej.“ |
(70) |
V členu 119 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Če upravičenec ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi, se v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, potem ko se upravičencu da možnost, da izrazi svoje stališče, donacija ustavi ali zniža ali prekine.“ |
(71) |
Člen 120 se nadomesti z naslednjim: „Člen 120 1. Če mora upravičenec za izvedbo ukrepa razpisati postopek za oddajo naročil, so zadevni postopki taki, kot so določeni v izvedbenih določbah. 2. Če je treba za izvedbo ukrepa zagotoviti finančno podporo tretjim osebam, lahko upravičenec donacije Skupnosti dodeli takšno finančno podporo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Za namen točke (c) se najvišji znesek finančne podpore, ki ga lahko upravičenec plača tretji stranki, določi v izvedbenih določbah. 3. Vsaka odločba ali sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.“ |
(72) |
Člen 121 se spremeni:
|
(73) |
Člen 122 se spremeni:
|
(74) |
Člen 128 se nadomesti z naslednjim: „Člen 128 Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošljejo svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in najpozneje do 31. marca naslednjega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Komisije, čemur priloži poročilo Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom. Računovodja vsake institucije in organa iz člena 121 do datuma iz drugega odstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.“ |
(75) |
Člen 129 se spremeni:
|
(76) |
Člen 131 se spremeni:
|
(77) |
V členu 133(1) se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“. |
(78) |
V členu 134 se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“. |
(79) |
V členu 138(1) se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“. |
(80) |
V členu 139 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče in obe veji proračunskega organa o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.“ |
(81) |
Člen 143 se spremeni:
|
(82) |
Člen 144 se spremeni:
|
(83) |
V členu 145(1) se „30. aprila“ nadomesti s „15. maja“; |
(84) |
V naslovu I drugega dela se naslov nadomesti z naslednjim: „NASLOV I EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD“ |
(85) |
V členu 148 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke organov in teles, navedenih v pravilih za EKJS, in za prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.“ |
(86) |
Člen 149 se spremeni:
|
(87) |
V členu 150 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim: „2. Odločitve Komisije, s katerimi so določijo zneski teh plačil, predstavljajo začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za EKJS. 3. Od 15. novembra dalje se lahko vnaprej prevzamejo obveznosti za kritje rutinskih odhodkov za upravljanje EKJS v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Takšna obveznost pa ne sme presegati treh četrtin ustreznih skupnih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto. Lahko se uporabljajo samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.“ |
(88) |
V členu 151(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Odhodki, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za EKJS, se odobrijo za poglavje, člen in postavko v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Ta odobritev se lahko izvede po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev proračunskih sredstev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.“ |
(89) |
Člen 152 se nadomesti z naslednjim: „Člen 152 Pri proračunskem računovodstvu se odhodki za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje 31. januarja naslednjega proračunskega leta.“ |
(90) |
V členu 153 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „1. Če Komisija lahko prerazporedi proračunska sredstva v skladu s členom 23(1), sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ, kakor je določeno v členu 23(1).“ |
(91) |
Člen 154 se nadomesti z naslednjim: „Člen 154 1. Namenski prejemki pod tem naslovom se razporedijo glede na izvor v skladu s členom 18(2). 2. Rezultat odločitev o potrditvi obračuna iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 se vpiše v skupni člen.“ |
(92) |
Naslov naslova II drugega dela se nadomesti z naslednjim: „NASLOV II STRUKTURNI SKLADI, KOHEZIJSKI SKLAD, SKLAD ZA RIBIŠTVO IN KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA“ |
(93) |
Člen 155 se spremeni:
|
(94) |
V členu 157 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Sproščena proračunska sredstva se lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.“ |
(95) |
Člen 158 se nadomesti z naslednjim: „Člen 158 V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija z izjemo za EKSRP prerazporedi sredstva z enega področja na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu uredb o skladih iz člena 155 ali za odhodke za tehnično pomoč.“ |
(96) |
V členu 160 se vstavi naslednji odstavek 1a: „1a. Proračunska sredstva v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s protokolom, priloženim k Pogodbi ES, o finančnih posledicah izteka veljavnosti Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.“ |
(97) |
Vstavi se naslednji člen 160a: „Člen 160a 1. Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sproščenih obveznosti, ki so posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjene, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova na voljo, če je bistvenega pomena, da se izvede sprva načrtovan program, razen če proračun za tekoče proračunsko leto že vsebuje sredstva za ta namen. 2. Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščene obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta in na podlagi zahtev oceni, ali je treba ta sredstva znova dati na voljo. Na podlagi te ocene Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta lahko predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta proračunska sredstva znova na voljo. 3. Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da so predlogi odobreni. Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo v letu n, v nobenem primeru ne presega 25% celotnega zneska sproščenih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n – 1. 4. Odobritve za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo, se ne prenesejo. Pravne obveznosti, ki so povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n. Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno sprosti neporabljeni znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je bil znova dan na voljo.“ |
(98) |
V členu 163 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja Komisija centralizirano ali z deljenim upravljanjem, ali tretja država upravičenka ali države upravičenke decentralizirano ali skupaj z mednarodnimi organizacijami v skladu z ustreznimi določbami iz členov 53 do 57.“ |
(99) |
Člen 164 se črta. |
(100) |
Člen 166 se spremeni:
|
(101) |
Člen 167 se spremeni:
|
(102) |
V naslovu IV drugega dela se naslov poglavja 4 nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 4 Donacije“ |
(103) |
Vstavi se naslednji člen 169a: „Člen 169a Postopki za dodelitev donacij, ki jih v okviru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države upravičenke, so določeni v finančnih sporazumih iz člena 166. Ti temeljijo na pravilih iz naslova VI prvega dela.“ |
(104) |
Člen 170 se nadomesti z naslednjim: „Člen 170 Vsak sporazum o financiranju ali sporazum ali odločba o donaciji mora izrecno določati, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.“ |
(105) |
V členu 171 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen člena 174, člena 174a in člena 175(2).“ |
(106) |
Člen 173 se nadomesti z naslednjim: „Člen 173 Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so v Prilogi navedena za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 59 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.“ |
(107) |
V členu 174(1) se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem.“ |
(108) |
Vstavi se naslednji člen 174a: „Člen 174a 1. Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja medinstitucionalnega evropskega urada za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njen del proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil. 2. Notranji revizor Komisije izvaja vse naloge iz naslova IV, poglavja 8 prvega dela.“ |
(109) |
Člen 175 se spremeni:
|
(110) |
Člen 176 se črta. |
(111) |
Člen 178 se spremeni, kot sledi:
|
(112) |
V členu 179(3) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim: „Če namerava katera koli od obeh vej proračunskega organa izdati mnenje, o tem v dveh tednih po prejemu obvestila o projektu gradnje obvestita zadevno institucijo. Če odgovora ni, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti s pridržkom člena 282 Pogodbe ES in člena 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Skupnosti. To mnenje se zadevni instituciji pošlje v dveh tednih po prejemu takega obvestila.“ |
(113) |
Za členom 179 se vstavi naslednji naslov VII: „NASLOV VII STROKOVNJAKI Člen 179a Izvedbene določbe vključujejo poseben postopek za izbiro strokovnjakov, ki se plačajo na podlagi fiksnega zneska, za pomoč institucijam zlasti pri ocenjevanju predlogov in vlog za donacije ali javnih naročil ter za tehnično pomoč v nadaljevanju postopka in končno oceno projektov, ki se financirajo iz proračuna.“ |
(114) |
Člen 180 se črta. |
(115) |
Člen 181 se nadomesti z naslednjim: „Člen 181 1. Kar zadeva sklade iz člena 155(1), za katera so bili temeljni akti razveljavljeni pred dnevom začetka uporabe te uredbe, se proračunska sredstva, ki so bila sproščena na podlagi uporabe člena 157(1), lahko znova na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz teh skladov. 2. Centralna baza podatkov iz člena 95 se vzpostavi do 1. januarja 2009. 3. Za prerazporeditev proračunskih sredstev, ki zadevajo izdatke za poslovanje iz uredb, ki urejajo Strukturne sklade in Kohezijski sklad za programsko obdobje 2000-2006, za katera je še treba izvršiti plačila Skupnosti, da se do zaključka pomoči poravnajo neporavnane obveznosti Skupnosti, Komisija lahko prerazporedi sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevna proračunska sredstva:
4. Člen 30(3) se prvič uporablja za sklad iz člena 148(1) za plačila, ki gredo v breme proračuna za leto 2008.“ |
(116) |
Člen 185 se spremeni:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Veljati začne od datuma uveljavitve Uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, najkasneje pa s 1. majem 2007.
Vendar pa točke 80, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93 in 94 člena 1 te uredbe začnejo veljati s 1. januarjem 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, dne […]
Za Svet
Predsednik
[…]
IZJAVE INSTITUCIJ
1. Osnutek izjave Komisije o preglednosti
„Komisija se zavezuje, da bo v posebnih sektorskih izvedbenih predpisih zagotovila, da bo razkritje podatkov o prejemnikih sredstev iz kmetijskih skladov (FEADER in FEAGA) primerljivo s tistim, ki je opredeljeno v posebnih sektorskih izvedbenih predpisih strukturnih skladov. Zlasti bo na ustrezen način vsako leto naknadno objavila seznam upravičencev, skupaj z zneski, ki so jih prejeli iz skladov, razčlenjenimi na glavne kategorije odhodkov.“
2. Osnutek izjave Komisije o financiranju evropskih političnih strank
„Komisija se zavezuje, da bo po možnosti pred februarjem 2007 predložila predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja, v katerem bo predstavila ustrezne določbe za izvzetje lastnih sredstev iz pravila o neprofitnosti, opredeljenega v členu 109 Finančne uredbe, zlasti prispevkov in članarin, zbranih pri letnem poslovanju politične stranke na evropski ravni, ki presegajo 25 % upravičenih stroškov v breme upravičenca v skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 2004/2003.“
3. Osnutek izjave Evropskega parlamenta in Komisije o odstopanjih od Finančne uredbe
„Komisija in Evropski parlament se zavezujeta, da bosta obvestila druge institucije o vseh odstopanjih od določb Finančne uredbe, ki so del zakonodajnih predlogov ali sprememb k zakonodajnim predlogom, posredovanih zakonodajnemu organu, ter navedla posebne razloge za utemeljitev odstopanj.“
(1) UL C 13, 18.1.2006, str. 1.
(2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(3) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).
(4) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(5) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(6) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(7) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(8) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
P6_TA(2006)0558
Predlog spremembe proračuna št. 6/2006
Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2006 za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija (15635/2006) – C6-0441/2006 – 2006/2265(BUD))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti predzadnjega pododstavka člena 272(4) Pogodbe, |
— |
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in zlasti člena 177 Pogodbe, |
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), zlasti členov 37 in 38 Uredbe, |
— |
ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki je bil dokončno sprejet dne 15. decembra 2005 (2), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (3), |
— |
ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2006 za proračunsko leto 2006, ki ga je Komisija predložila dne 31. oktobra 2006 (SEK(2006)1410), |
— |
ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 6/2006, ki ga je Svet pripravil dne 30. novembra 2006 (15635/2006 – C6-0441/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 69 in priloge IV svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0444/2006), |
A. |
ker je namen predloga spremembe proračuna št. 6/2006 povečati napovedi prihodkov in zmanjšati odobritve za prevzem obveznosti v proračunskih postavka razdelkov 1, 2 in 7 ter spremeniti pripombe k členu proračuna 1 1 1 v zvezi s skladiščenjem sladkorja in k členu 13 03 08, |
B. |
ker gre za precejšnje povečanje napovedi prihodkov v znesku 2 667 milijonov evrov in zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti v znesku 4 706 milijonov evrov, |
C. |
ker se bodo s sprejetjem spremembe proračuna št. 6/2006 prispevki držav članic za leto 2006 zmanjšali za skupaj 7 373 milijonov evrov, |
D. |
ker je ponavljajoče se in sistematično prenizko ocenjevanje prihodkov z vsemi posledicami vprašanje, ki bi ga bilo treba podrobneje raziskati, |
E. |
ker nizka raven izvrševanja plačil, ki so bila sprejeta v letnem proračunskem postopku, ostaja razlog za skrb, |
F. |
ker sta se obe veji proračunskega organa sporazumeli o proračunu za leto 2007, vključno z ravnjo plačil, |
G. |
ker je bila sprememba proračuna št. 6/2006 vključena v ta sporazum zaradi vpliva, ki ga bo imela na raven plačil v proračunu za leto 2007, |
1. |
opominja Komisijo, da je dolžna narediti vse, kar je v njeni moči, za izvrševanje plačil, kot jih je sprejel proračunski organ v letnem proračunskem postopku; |
2. |
se je odločil, da sprejme nespremenjen predlog Sveta za spremembo proračuna; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24).
P6_TA(2006)0559
Usklajevanje nekaterih predpisov držav članic o razširjanju televizijskih programov ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (KOM(2005)0646 – C6-0443/2005 – 2005/0260(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0646) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 47(2) in 55 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0443/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0399/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0260
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 13. decembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2007/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 47(2) in člena 55 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 89/552/EGS (4) usklajuje nekatere zakone in druge predpise držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov. Vendar je zaradi novih tehnologij prenosa avdiovizualnih medijskih storitev potrebno prilagajanje regulativnega okvira, da se upošteva vpliv širjenja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in strukturnih sprememb ter tehnološkega razvoja na poslovne modele, zlasti financiranje komercialnih programskih vsebin, in da se zagotovijo najboljši pogoji konkurenčnosti ter pravna varnost za evropsko informacijsko tehnologijo ter medijsko industrijo in storitve, pa tudi spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti. Zakoni in drugi predpisi bi morali biti čim bolj nevsiljivi in preprosti, da bi omogočili razvoj in uspeh novih in obstoječih avdiovizualnih medijskih storitev ter s tem spodbujali ustvarjanje novih delovnih mest, gospodarsko rast in inovacije ter kulturno raznolikost. |
(2) |
Zakoni in drugi predpisi držav članic o razširjanju televizijskih programov so že usklajeni z Direktivo 89/552/EGS, medtem ko so predpisi, ki veljajo za dejavnosti, kot so medijske storitve na zahtevo, samo glede širjenja usklajeni z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (5), glede izmenjave pa z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (6) (Direktiva o elektronskem poslovanju); vsebino novih avdiovizualnih medijskih storitev še vedno ureja zakonodaja držav članic. Nekatere od teh neskladnosti ovirajo prost pretok teh storitev v Evropski uniji in lahko izkrivljajo konkurenco na skupnem trgu . |
(3) |
Avdiovizualne medijske storitve so tako kulturna kot gospodarska dobrina. Njihov vse večji pomen za družbo, demokracijo – zlasti z zagotavljanjem svobode obveščanja, raznolikosti mnenj in pluralnosti medijev – izobraževanje in kulturo upravičuje uporabo in izvajanje posebnih pravil za te storitve, zlasti zaradi ohranjanja temeljnih pravic in svoboščin, zapisanih v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in v Mednarodnem paktu OZN o državljanskih in političnih pravicah, ter zaradi zagotavljanja varstva mladoletnikov ter ranljivih oseb in invalidov. |
(4) |
Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 1. decembra 2005 o pripravah na šesto ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu (7) in 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci STO v Hongkongu (8) pozval, da se osnovne javne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje in avdiovizualne storitve izvzamejo iz postopka liberalizacije v okviru pogajanj o sporazumu GATS. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 27. aprila 2006 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja (9) odobril Konvencijo Unesca, v kateri je navedeno zlasti, da imajo „kulturne dejavnosti, dobrine in storitve tako gospodarsko kot kulturno naravo, ker so nosilke identitet, vrednot in pomenov, ter se jih zato ne sme obravnavati, kot da imajo izključno tržno vrednost“. |
(5) |
Z medijskim izobraževanjem bi morali državljani postati sposobni kritično presojati in uporabljati vedno večji obseg informacij, s katerimi so preplavljeni, kot je navedeno v Priporočilu Sveta Evrope 1466 (2000). S pomočjo tega učnega procesa bodo državljani sposobni oblikovati sporočila in izbrati medije, s katerimi jih bodo najbolje posredovali, ter bodo postali zmožni v celoti uresničevati svojo pravico do svobode obveščanja in izražanja. |
(6) |
Tradicionalne avdiovizualne medijske storitve – na primer televizija – in nastajajoče avdiovizualne medijske storitve na zahtevo ponujajo veliko možnosti za zaposlitev v Evropski uniji, zlasti v malih in srednjih podjetjih, ter spodbujajo gospodarsko rast in naložbe. Glede na pomen enakih pogojev in pravega evropskega trga razširjanja televizijskih programov bi bilo treba upoštevati osnovna načela skupnega trga, kot sta zakonodaja o konkurenci in enako obravnavanje, da se zagotovita preglednost in predvidljivost medijskih trgov ter vzpostavijo nizke vstopne ovire. |
(7) |
Pravna negotovost in neenaki konkurenčni pogoji se za evropska podjetja, ki zagotavljajo avdiovizualne medijske storitve, pojavljajo v zvezi s pravnim režimom, ki ureja nastajajoče storitve na zahtevo, zato je za preprečitev izkrivljanja konkurence, izboljšanje pravne varnosti , pomoč pri dokončnem oblikovanju notranjega trga ter vzpostavitev enotnega informacijskega prostora , treba za vse avdiovizualne medijske storitve , tako linearne kot nelinearne, ne glede na to, ali se prenašajo v skladu z redno programsko shemo ali na zahtevo, uporabiti vsaj osnovne usklajene predpise, da se med drugim zagotovita zadostna stopnja varstva mladoletnikov, ranljivih oseb in invalidov ter spoštovanje temeljnih svoboščin in pravic. Temeljna načela Direktive 89/552/EGS, in sicer načelo države, ki oddaja, ter skupni minimalni standardi, so se izkazala za uspešna in bi jih bilo zato treba ohraniti. |
(8) |
Komisija je sprejela Sporočilo o prihodnosti evropske regulativne avdiovizualne politike (10), v katerem poudarja, da mora regulativna politika sektorja v sedanjosti in prihodnosti zaščititi nekatere javne interese, kot so kulturna različnost, pravica do informacij, potreba po pluralnosti medijev, varstvo mladoletnikov in potrošnikov ter ukrepi za krepitev osveščenosti javnosti in medijskih spretnosti ter načela splošnega dostopa za vse družbene skupine, vključno z najbolj zapostavljenimi. |
(9) |
Soobstoj zasebnih in javnih izdajateljev programov je zelo pomemben na trgu avdiovizualnih medijev, kjer lahko javni izdajatelji enakovredno uporabljajo prednosti digitalnega gospodarstva. |
(10) |
Načelo države izvora je odločilno za nastanek vseevropskega avdiovizualnega trga z močno industrijo, ki proizvaja evropsko vsebino. Poleg tega načelo varuje pravice gledalcev, da izbirajo iz široke ponudbe evropskih programov. |
(11) |
Komisija je sprejela pobudo „i2010: Evropska informacijska družba“ (11) za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v informacijski družbi in medijski industriji. Pobuda i2010 je celovita strategija, namenjena spodbujanju produkcije evropskih vsebin, razvoja digitalnega gospodarstva in sprejemanja IKT , glede na zbliževanje informacijskih in medijskih storitev, mrež in naprav, s posodabljanjem in uporabo vseh političnih instrumentov EU: regulativni instrumenti, raziskave in partnerstvo z industrijo. Komisija se je zavezala k oblikovanju skladnega okvira notranjega trga za storitve informacijske družbe in medijske storitve s posodabljanjem pravnega okvira za avdiovizualne storitve, ki se je začelo s predlogom Komisije leta 2005 o posodobitvi Direktive 89/552/EGS in njenem preoblikovanju v Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Cilj pobude i2010 bo načeloma dosežen tako, da se industriji omogoči rast ob minimalni regulaciji ter ponudi možnost malim novoustanovljenim malim podjetjem, ki bodo v prihodnosti zagotavljala blaginjo in ponujala največ zaposlitev, da na dereguliranem trgu dosegajo uspehe, uvajajo inovacije ter ustvarjajo nova delovna mesta. |
(12) |
6. septembra 2005 je Evropski parlament sprejel resolucijo o uporabi členov 4 in 5 Direktive 89/552/EGS („Televizija brez meja“), kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, za obdobje 2001-2002 (12). V tej resoluciji – kot tudi v svoji resoluciji o televiziji brez mej z dne 4. septembra 2003 (13) – poziva k prilagoditvi obstoječe Direktive 89/552/EGS strukturnim spremembam in tehnološkemu razvoju ob popolnem upoštevanju njenih osnovnih načel, ki še vedno veljajo. Poleg tega načeloma podpira splošni pristop osnovni predpisi za vse avdiovizualne medijske storitve in dodatni predpisi za linearne storitve („oddajanje programov“). |
(13) |
Ta direktiva krepi spoštovanje temeljnih pravic in poskuša vključevati načela, pravice in svoboščine, zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti v členu 11 Listine. Zato bi morale države članice, če tega še niso storile, ustanoviti enega ali več neodvisnih regulativnih organov. Ti organi bi morali zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic pri zagotavljanju avdiovizualnih medijskih storitev. Države članice se lahko same odločijo, ali bodo vzpostavile en sam regulativni organ za vse avdiovizualne medijske storitve ali več različnih organov za posamezno kategorijo storitev (linearnih ali nelinearnih). Poleg tega ta direktiva nikakor ne preprečuje državam članicam, da uporabijo svoja ustavna ali regulativna pravila v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih. |
(14) |
Zahteva, po kateri bi morala izvorna država članica zagotoviti skladnost z nacionalno zakonodajo, ki jo usklajuje ta direktiva, glede na zakonodajo Skupnosti zadostuje za zagotavljanje prostega pretoka avdiovizualnih medijskih storitev in ne predvideva sekundarnega nadzora iz istih razlogov v državi članici sprejemnici; vendar pa lahko država članica sprejemnica izjemoma in pod posebnimi pogoji odstopa od te zahteve v primeru resnih kršitev členov 3d, 3e, 22(1) in (2) Direktive 89/552/EGS, ob upoštevanju dejstva, da spoštovanje temeljnih pravic predstavlja sestavni del splošnih načel zakonodaje Skupnosti. |
(15) |
Okvirna direktiva je vzpostavila enoten pravni okvir za vsa omrežja in storitve prenosa, vendar glede na člen 1(3) ne posega v ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni, za izpolnitev ciljev splošnega interesa, zlasti v zvezi z urejanjem vsebin in avdiovizualno politiko, zato da je ureditev prenosa ločena od ureditve vsebine. |
(16) |
V Direktivi o elektronskem poslovanju ni nobenih posebnih vsebinskih določb za avdiovizualne medijske storitve in države članice imajo možnost, da od primera do primera in v skladu s postopkom obveščanja pri posebnih vprašanjih splošnega interesa odstopajo od načela države izvora. Z določitvijo dodatnih minimalnih standardov za nelinearne avdiovizualne medijske storitve za varstvo mladoletnikov in spodbujanje kulturne raznolikosti se s to direktivo razširi področje usklajene zakonodaje Skupnosti. S tega vidika ta direktiva nadgrajuje Direktivo o elektronskem poslovanju na teh področjih, da se vključi specifična podskupina nelinearnih avdiovizualnih medijskih storitev, ki imajo velik pomen za družbo in jih opredeljuje njihova kulturna razsežnost. Za te storitve so nacionalna pravila bolje usklajena, notranji trg pa celovitejši. |
(17) |
Nobena določba te direktive ne sme od držav članic zahtevati ali jih spodbujati, da uvedejo nove sisteme podeljevanja dovoljenj ali upravnih pooblastil za katero koli vrsto avdiovizualnih medijev. |
(18) |
Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, katerih vsebina je primerna za razširjanje televizijskih programov ne glede na platformo, če se uredniški pristop in odgovornost ponudnika kažeta v programski shemi ali v katalogu izbire. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve. Gospodarski element mora biti pomemben, da je upravičena uporaba navedene direktive. Gospodarske dejavnosti se običajno opravljajo za plačilo, namenjene so za določeno obdobje, zanje pa je značilna določena kontinuiteta; ocena gospodarskega elementa bi se morala opraviti v skladu z merili in pravili države izvora. V skladu s tem opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev ne zajema negospodarskih dejavnosti , ki se praviloma ne opravljajo za plačilo, kot so spletni dnevniki in druge vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki, ali kakršna koli oblika zasebnega dopisovanja , kot so elektronska pošta in zasebne spletne strani. |
(19) |
Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema množične medije z uredniško odgovornostjo v njihovi vlogi obveščanja, zabavanja in izobraževanja splošne javnosti, vključno z avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, vendar izključuje vse oblike zasebnega dopisovanja, kot je elektronska pošta, poslana omejenemu številu prejemnikov. Opredelitev izključuje tudi vse storitve, katerih glavni namen ni širjenje avdiovizualne vsebine, tj. kadar je avdiovizualna vsebina le naključno povezana s storitvijo. Sem sodijo spletne strani, pri katerih so avdiovizualni elementi le pomožna dopolnitev, na primer animirani grafični elementi, majhni oglaševalski vložki ali informacije, povezane z izdelkom ali neavdiovizualno storitvijo. Razen tega niso v skladu z Direktivo o elektronskem poslovanju zajete igre na srečo z denarnim vložkom, vključno z loterijami in stavami, če njihov glavni namen ni razširjanje avdiovizualnih vsebin. Nadalje spadajo sem tudi spletne igrice in spletni iskalniki, če njihov glavni namen ni širjenje avdiovizualnih vsebin. |
(20) |
Razširjanje televizijskih vsebin – tj. linearne storitve – trenutno vključuje zlasti analogno in digitalno televizijo, neposredne prenose, spletno razširjanje programskih vsebin in bližnji video na zahtevo, medtem ko med storitve na zahtevo, tj. nelinearne storitve, sodi na primer video na zahtevo. Za linearne avdiovizualne medijske storitve ali storitve razširjanja televizijskih vsebin, ki jih isti ponudnik medijskih storitev neposredno ali s časovnim zamikom ponuja kot nelinearne storitve, velja, da so zahteve te direktive uporabljajo le za linearni prenos. Kljub temu pa ta direktiva velja za tiste razločljive dele storitve, ki izpolnjujejo vsa merila za avdiovizualno medijsko storitev, kadar se različne vrste storitev ponujajo vzporedno, pri čemer en del ni jasno podrejen drugemu. |
(21) |
Opredelitve v tej direktivi in v Direktivi 89/552/EGS, zlasti opredelitev razširjanja televizijskih programov ter linearnih in nelinearnih storitev, veljajo le za namene te direktive in ne vplivajo na osnovne pravice, ki so zaščitene z zakonodajo o avtorskih in sorodnih pravicah. Te opredelitve ne posegajo v področje uporabe in ureditev teh pravic in so neodvisno urejene z ustrezno zakonodajo. |
(22) |
Ta direktiva ne zajema elektronskih različic časopisov in revij. |
(23) |
Vtej direktivi izraz „avdiovizualni“ velja za gibljive slike z zvokom ali brez njega, zato vključuje neme filme, vendar ne zajema zvočnega oddajanja ali radijskih storitev. |
(24) |
Avdiovizualna medijska storitev pomeni programske vsebine, tj. zaključeno zaporedje gibljivih slik z zvokom ali brez, za katere je uredniško odgovoren ponudnik medijskih storitev in ki jih ta prenaša na podlagi stalne programske sheme ali pa so predstavljene v obliki kataloga. |
(25) |
Pojem uredniška odgovornost je bistven za opredelitev vloge ponudnika medijskih storitev in s tem za opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev. „Uredniška odgovornost“ pomeni odgovornost za strokoven izbor in pripravo vsebine avdiovizualne ponudbe. To lahko velja za posamezno vsebino ali več vsebin. Takšna uredniška odgovornost velja za pripravo programske sheme, kadar gre za televizijske programe, ali za sestavo kataloga programov, kadar gre za nelinearne storitve. Ta direktiva ne posega v izjeme glede odgovornosti iz Direktive o elektronskem poslovanju. |
(26) |
Zgolj tehnično posredovanje avdiovizualnih medijskih storitev po zemlji ali preko satelita samo po sebi ni dovolj za pridobitev statusa ponudnika medijskih storitev v smislu te direktive; to načelo velja tudi, kadar se sprejme odločitev o izbiri, če je jasno, da tretja stran pod jurisdikcijo države članice nosi uredniško odgovornost. |
(27) |
Merila, določena v opredelitvi avdiovizualnih medijskih storitev, kakor je navedeno v členu 1(a) te Direktive 89/552/EGS in nadalje pojasnjeno v uvodnih izjavah 18 do 26 te direktive, morajo biti izpolnjena sočasno. |
(28) |
Poleg oglaševanja in televizijske prodaje je uvedena še širša opredelitev avdiovizualnih komercialnih sporočil. Vključuje gibljive slike z zvokom ali brez njega, ki se prenašajo kot del avdiovizualne medijske storitve in so del programov ali jih spremljajo ter so namenjene neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost in zato ne vključuje brezplačnega prenosa oglaševanja javnih storitev in dobrodelnih akcij. |
(29) |
Načelo države izvora ostaja jedro Direktive 89/552/EGS, ker je bistveno za vzpostavitev notranjega trga. To načelo se mora zato uporabiti za vse avdiovizualne medijske storitve, da se vsem ponudnikom medijskih storitev zagotovi pravna varnost kot potrebna podlaga za nove poslovne modele in uvajanje teh storitev. Bistveno je tudi zato, da se zagotovi prost pretok informacij in avdiovizualnih programov na notranjem trgu. Uporaba tega načela ne more izključiti upoštevanja merila izvora virov storitve za zagotovitev pogojev za pošteno konkurenco. |
(30) |
Da se spodbudi močna, konkurenčna in integrirana evropska avdiovizualna industrija ter okrepi pluralnost medijev po vsej Evropski uniji, je še vedno bistveno, da je ena sama država članica pristojna za posameznega ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev in da bi morala biti pluralnost informacij temeljno načelo Evropske unije. |
(31) |
Zato je bistveno, da države članice preprečijo pojav prevladujočih položajev, zaradi katerih bi bili omejeni pluralnost in svoboda medijskega obveščanja ter sektor informiranja v celoti, na primer z ukrepi za zagotovitev nediskriminatornega dostopa do ponudbe avdiovizualnih medijskih storitev javnega interesa (npr. s pravili obveznosti prenosa). |
(32) |
Zaradi tehnološkega razvoja, zlasti v zvezi z digitalnimi satelitskimi programi, je treba prilagoditi merila subsidiarnosti, da se zagotovita ustrezna ureditev in učinkovito izvajanje ter resnična odgovornost nosilcev za vsebine avdiovizualnih medijskih storitev. |
(33) |
Ker ta direktiva zadeva storitve, zagotovljene za splošno javnost v Evropski uniji, bi morala veljati le za avdiovizualne medijske storitve, do katerih javnost dostopa neposredno ali posredno s standardno potrošniško opremo v več državah članicah. Opredelitev „standardne potrošniške opreme“bi bilo treba prepustiti pristojnim nacionalnim organom. |
(34) |
Členi 43 do 48 Pogodbe določajo temeljno pravico do ustanavljanja. Zato lahko ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev navadno prosto izberejo državo članico, v kateri bodo imeli sedež. Sodišče Evropskih skupnosti (SES) je poudarilo tudi, da „Pogodba ne prepoveduje podjetju, da uveljavlja pravico do opravljanja storitev, če ne zagotavlja storitev v državi članici, v kateri ima sedež“ (14). |
(35) |
Države članice za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev v svoji pristojnosti še naprej uporabljajo strožje predpise na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva, pri tem pa zagotovijo, da so ti predpisi v skladu z zakonodajo Skupnosti na področju konkurence. Kodifikacija sodne prakse SES (15) je skupaj z učinkovitejšim postopkom primerna rešitev za zagotovitev, da se takšni predpisi ne zaobidejo, saj upošteva pomisleke držav članic in ne spodbija ustrezne uporabe načela države izvora. |
(36) |
Da lahko država članica od primera do primera dokaže, da se ponudnik medijskih storitev, ki ima sedež v drugi državi članici, izmika njenim pravilom, lahko ta država članica navede kazalnike, kot so vir oglaševanja in/ali dohodki iz naročnine, glavni jezik storitve ali obstoj programov ali komercialnih sporočil, posebej namenjenih javnosti v državi članici, kjer so sprejeti. |
(37) |
V skladu s to direktivo, ne glede na uporabo načela države izvora, lahko države članice še vedno sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prost pretok razširjanja televizijskih programov ali nelinearnih avdiovizualnih medijskih storitev , vendar le pod nekaterimi pogoji, naštetimi v členu 2a Direktive 89/552/EGS, in v skladu s postopkom iz te direktive. Vendar si je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča vsako omejitev prostega pretoka storitev, kot je denimo vsako odstopanje od temeljnega načela Pogodbe, razlagati omejujoče (16). Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti varstvu mladoletnikov in zdravju, vendar pa v nobenem primeru ne bi smel biti dovoljen vnaprejšnji nadzor idej ali mnenj. Pri nelinearnih avdiovizualnih storitvah možnost države članice za sprejemanje ukrepov v okviru člena 2a Direktive 89/552/EGS nadomesti možne ukrepe, ki bi jih doslej lahko sprejela zadevna država članica, kakor je določeno v členih 3(4) in/ali 12(3) Direktive o elektronskem poslovanju na področju, ki ga usklajujeta člena 3d in 3e Direktive 89/552/EGS. |
(38) |
V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji (17) je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Poleg tega so izkušnje pokazale, da lahko instrumenti koregulacije kot tudi samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov. Ukrepi, namenjeni doseganju ciljev javnega interesa na področju novo nastajajočih avdiovizualnih medijskih storitev, bodo učinkovitejši, če se bodo izvajali z aktivno podporo samih ponudnikov storitev. Samoregulacija tako predstavlja obliko prostovoljne pobude, ki gospodarskim subjektom, socialnim partnerjem in nevladnim organizacijam ali združenjem omogoča, da med seboj in zase sprejmejo splošne smernice. Vendar je samoregulacija lahko le dodaten način za izvajanje določenih določb te direktive in ne more nadomestiti obveznosti nacionalnega zakonodajalca. Koregulacija v minimalni obliki predstavlja „pravno povezavo“ med samoregulacijo in nacionalnim zakonodajalcem v skladu s pravno tradicijo držav članic. |
(39) |
Splošen izraz „koregulacija“ vključuje regulativne instrumente, ki temeljijo na sodelovanju med državnimi organi in organi samoregulacije ter se na nacionalni ravni močno razlikujejo glede na namen in strukturo. Dejanska oblika teh instrumentov odraža posebno tradicijo glede ureditve medijev v posameznih državah članicah. Vsem sistemom koregulacije je skupno, da se prvotno državne naloge in cilji izvajajo v sodelovanju z akterji, ki jih ureditev zadeva. Udeleženci, imenovani ali pooblaščeni s strani države, morajo sami zagotoviti, da bo dosežen cilj ureditve. Podlaga je vedno pravni okvir države, ki določa pravila glede vsebine, organizacije in postopka. Na podlagi tega zainteresirane strani oblikujejo dodatna merila, pravila in instrumente ter same nadzorujejo njihovo izvajanje. Prek tako opredeljenih oblik samoregulacije se lahko zlasti strokovno znanje uporabi neposredno za upravne naloge in zmanjšajo birokratski postopki. Nujno je, da v sistemu sodelujejo ali ga priznavajo vsi ali vsaj odločilni akterji. Delovanje koregulacije bo zagotovljeno s kombinacijo navodil zainteresiranim stranem in možnosti posredovanja države, če se ta navodila ne izpolnijo. |
(40) |
Izdajatelji televizijskega programa lahko pridobijo izključne pravice do prenosa dogodka javnega interesa. Vendar je nujno treba spodbujati pluralnost z različno produkcijo in pripravo informativnih oddaj v Evropski uniji ter spoštovati načela iz člena 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. |
(41) |
Zaradi zaščite temeljne pravice do prejemanja informacij in zagotavljanja celostnega in ustreznega varstva interesov gledalcev v Evropski uniji, morajo izdajatelji, ki imajo izključne pravice prenosa dogodka velikega javnega interesa, dovoliti drugim izdajateljem televizijskega programa in posrednikom, če delujejo v imenu izdajateljev televizijskega programa, da uporabijo kratke odlomke za namene programov splošnih informativnih oddaj, in sicer na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminacijskih pogojev ob upoštevanju izključnih pravic. Takšne pogoje je treba pravočasno sporočiti pred dogodkom javnega interesa, da imajo drugi dovolj časa za uveljavljanje takšne pravice. Običajno velja, da takšni kratki odlomki : ne smejo biti daljši od 90 sekund ; se ne smejo prenašati, preden se dogodek konča ali pri športnih dogodkih pred koncem igre posameznega dne – kar se prej zgodi; se ne smejo predvajati več kot 36 ur po dogodku; se ne smejo uporabiti za vzpostavitev javnega arhiva; ne smejo biti brez logotipa ali katerega koli drugega simbola izdajatelja gostitelja; ali ne smejo biti uporabljeni v nelinearnih storitvah, razen če jih isti ponudnik medijskih storitev ponudi neposredno ali s časovnim zamikom. Pravica do čezmejnega dostopa do poročil se lahko uveljavlja le, če je to potrebno. Zato je treba skladno s tem v primeru, ko je drugi izdajatelj v isti državi članici pridobil izključne pravice za dogodek, za dostop zaprositi zadevnega izdajatelja. Za izdajatelje vseevropskih televizijskih programov velja zakonodaja države članice, v kateri dogodek poteka. |
(42) |
Medijska pismenost pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki potrošnikom omogočajo učinkovito uporabo medijev. Medijsko pismeni bodo sposobni ozaveščeno izbirati; razumeti značilnosti vsebine in storitev, izkoristiti celoten obseg priložnosti, ki jih omogočajo nove komunikacijske tehnologije, in bolje zaščititi sebe in svojo družino pred škodljivim in žaljivim gradivom. Zato je bistveno, da države članice in nacionalni regulativni organi dejavno spodbujajo medijsko pismenost v vseh družbenih skupinah in da izvajajo redne raziskave za njeno spremljanje in za obveščanje o pristopu k urejanju vsebin. |
(43) |
Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po izbiri in nadzoru, ki ju ima uporabnik, ter po vplivu, ki ga imajo na družbo (18). To upravičuje lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki morajo biti skladne samo z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h Direktive 89/552/EGS. |
(44) |
Zaradi posebne narave avdiovizualnih medijskih storitev, zlasti vpliva teh storitev na oblikovanje mnenja ljudi, je nujno, da uporabniki natančno vedo, kdo je odgovoren za vsebino teh storitev. Zato je pomembno, da države članice zagotovijo, imajo uporabniki dostop do informacij o načinih izvajanja uredniške odgovornosti za vsebino in o tem, kdo jo izvaja. Vsaka država članica določi praktične podrobnosti o načinu izpolnjevanja tega cilja brez poseganja v katere koli druge določbe zakonodaje Skupnosti. |
(45) |
V skladu z načelom sorazmernosti so ukrepi iz te direktive strogo omejeni na najnujnejše, ki je potrebno za uresničitev cilja o ustreznem delovanju notranjega trga. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti in da se zagotovi območje, ki je, kar zadeva avdiovizualne medijske storitve, dejansko brez notranjih meja, mora Direktiva 89/552/EGS spodbujati visoko stopnjo zaščite ciljev splošnega interesa, zlasti varstvo mladoletnikov , varstvo pravic invalidov in človekovega dostojanstva. |
(46) |
Zakonodajalce, industrijo in starše še vedno skrbi škodljiva vsebina in ravnanje pri avdiovizualnih medijskih storitvah. V zvezi s tem je treba izobraževati ne le otroke, ampak tudi njihove starše, učitelje in strokovne delavce na področju šolstva, da se čim bolj izkoristijo sredstva komunikacije, zlasti avdiovizualne medijske storitve, ne glede na to, kako se razširjajo. Zato je treba uvesti pravila za zaščito duševnega, moralnega in telesnega razvoja mladoletnikov ter človekovega dostojanstva pri vseh avdiovizualnih medijskih storitvah in avdiovizualnih komercialnih sporočilih, oglaševanju, televizijski prodaji, sponzorstvih, promocijskemu prikazovanju izdelkov in katerem koli drugem tehnično izvedljivem načinu komunikacije. |
(47) |
Države članice bi morale v svojih posameznih nacionalnih učnih načrtih in študijskih programih spodbujati kritično ocenjevanje medijev. |
(48) |
Ukrepi, sprejeti za varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, morajo biti pazljivo usklajeni s temeljno pravico do svobodnega izražanja, kot je določena v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Cilj teh ukrepov pa mora biti zagotovitev ustrezne ravni zaščite mladoletnikov in človekovega dostojanstva , zlasti v zvezi z nelinearnimi storitvami, ne pa prepoved vsebin za odrasle kot takšnih, prek obveznosti, da je treba jasno opozoriti na poseben značaj nekaterih programov, preden se predvajajo, kar je v skladu tako s členom 1 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki določa, da je treba spoštovati in varovati nedotakljivost človeškega dostojanstva, kakor s členom 24 Listine, ki navaja, da imajo otroci pravico do varstva in nege, ki sta potrebna za njihovo dobrobit, ter da je treba pri vseh ukrepih v zvezi z otroki, pa naj jih sprejmejo javni organi ali zasebne ustanove, najprej upoštevati koristi otroka. |
(49) |
Mladoletniki, ranljive ali invalidne osebe, vključno z osebami z duševnimi motnjami, so lahko še posebej prizadeti ter fizično ali psihološko pretreseni in razburjeni zaradi programov, ki prikazujejo prizore verbalnega, fizičnega ali moralnega nasilja ali kršijo človekovo dostojanstvo ali spodbujajo nestrpnost zaradi rase ali kakršno koli diskriminacijo. Ker je eden od ciljev te direktive zaščititi te osebe na splošno, se države članice spodbuja, da opozorijo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na to zapoved ter da od njih zahtevajo jasno navedbo posebne narave takšnih programov, preden jih predvajajo. |
(50) |
Nobena določba te direktive, ki zadeva varstvo mladoletnikov in javnega reda, ne zahteva nujno, da je treba zadevne ukrepe izvajati s predhodnim nadzorom avdiovizualnih medijskih storitev. |
(51) |
Člen 151(4) Pogodbe zahteva, da Skupnost pri svoji dejavnosti na podlagi določb Pogodbe upošteva kulturne vidike. Različnost kultur in jezikov ter medsebojno razumevanje bi se morala spoštovati in spodbujati. |
(52) |
Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato bi morale, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. Takšna podpora evropskim delom je lahko na primer v obliki minimalnega deleža evropskih del, sorazmernega z ekonomskim učinkom, minimalnega deleža evropskih del v katalogu videa na zahtevo ali privlačne predstavitve evropskih del v elektronskih sporedih televizijskih programov. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) Direktive 89/552/EGS države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve. V teh poročilih bi bilo treba na ustrezen način upoštevati tudi dela neodvisnih producentov. |
(53) |
Osebe, ki samo združujejo ali prenašajo avdiovizualne medijske storitve ali ponujajo naprodaj pakete takšnih storitev, za katere ne nosijo nikakršne uredniške odgovornosti, ne bi smeli veljati za ponudnike medijskih storitev. Zato zgolj združevanje, prenos ali preprodaja ponudb vsebin, za katero ne nosijo nikakršne uredniške odgovornosti, ne sodi v področje uporabe te direktive. |
(54) |
Pri izvajanju določb iz člena 4 Direktive 89/552/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena, morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bodo spodbudile izdajatelje televizijskega programa, da vanj vključijo ustrezen delež evropskih del, ustvarjenih v koprodukciji, ali evropskih del nedomačega izvora. |
(55) |
Ponudniki medijskih storitev bi morali v svoje storitve vključiti tudi dela neodvisnih producentov ter pri tem upoštevati pravice, povezane s ponovitvami takih del, in pravično porazdelitev pravic avtorjev. |
(56) |
Pomembno je zagotoviti, da se kinematografska dela oddajajo v rokih, za katere se dogovorijo imetniki avtorskih pravic in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev. |
(57) |
Razpoložljive nelinearne storitve večajo izbiro za potrošnike. Države članice bi morale zato v svojih nacionalnih učnih načrtih in študijskih programih predvideti zadostno vzgojo za kritično uporabo medijev, da za avdiovizualna komercialna sporočila ne bi bilo treba uvesti podrobnih predpisov. Podrobni predpisi, ki urejajo avdiovizualna komercialna sporočila za nelinearne storitve, so tako očitno neupravičeni in s tehničnega stališča nesmiselni. Kljub temu bi morala vsa avdiovizualna komercialna sporočila upoštevati predpise o prepoznavnosti in osnovna pravila o kakovosti, da se izpolnijo jasni cilji javne politike. |
(58) |
Pravica do ugovora je zlasti v spletnem okolju ustrezno pravno sredstvo, ker omogoča takojšnje popravljanje spornih informacij. Kljub temu bi bilo treba to pravico uveljavljati v razumnem roku po prejetju zahteve, in sicer v takšnem času in na tak način, ki sta ustrezna glede na program, za katerega zahteva velja. Ugovor mora zlasti vsebovati enak pomen kot sporna informacija, zato da isti uporabniki občutijo iste vplive. |
(59) |
Kot je priznala Komisija v svojem razlagalnem sporočilu o nekaterih vidikih določb o oglaševanju v Direktivi o televiziji brez meja (19), je razvoj novih tehnik oglaševanja in inovacij v trženju ustvaril nove učinkovite možnosti za komercialna sporočila v tradicionalnih storitvah prenosa, in jim tako v enakih pogojih omogočil večjo konkurenčnost pri enakih pogojih glede inovacij na zahtevo. To razlagalno sporočilo ostaja veljavno, dokler se nanaša na določbe Direktive 89/552/EGS, ki jih ta direktiva ne obravnava. |
(60) |
Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja bi moralo biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov bi se moralo v določenih okoliščinah omogočiti za določene primere, določene na podlagi pozitivnega seznama , odpraviti je treba nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja. |
(61) |
Treba je zagotoviti skladnost med to direktivo in obstoječo zakonodajo Skupnosti. Z ato bi morali v primeru neskladja med predpisi te direktive in predpisi drugih aktov Skupnosti, ki urejajo posebne vidike dostopa do dejavnosti avdiovizualnih medijskih storitev ali izvajanja, prevladati predpisi te direktive. Ta direktiva torej dopolnjuje pravni red Skupnosti. Zato se Direktiva 2005/29/ES (20) se razen za prakse, ki jih zajema ta direktiva, uporablja za nepošteno poslovno prakso, kot sta zavajajoče in agresivno oglaševanje, ki se pojavljata v avdiovizualnih medijskih storitvah. Poleg tega ker Direktiva 2003/33/ES (21), ki prepoveduje oglaševanje in sponzoriranje cigaret in drugih tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, storitvah informacijske družbe in radijskih oddajah, ne posega v Direktivo 89/552/EGS, bi moral zaradi posebnih značilnosti avdiovizualnih medijskih storitev odnos med Direktivo 2003/33/ES in Direktivo 89/552/EGS ostati enak po začetku veljavnosti te direktive. Ne glede na člen 14 Direktive 89/552/EGS se uporablja člen 88(1) Direktive 2001/83/ES (22), ki prepoveduje oglaševanje določenih zdravil širši javnosti, kot to določa odstavek 5 istega člena. Odnos med Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 89/552/EGS bi moral ostati enak tudi po začetku veljavnosti te direktive. Poleg tega ta direktiva ne posega v Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (23). |
(62) |
Zaradi večje uporabe novih tehnologij, kot so osebni video zapisovalniki, in širše izbire kanalov ni več upravičena podrobnejša ureditev v zvezi z vstavljanjem oglasov, ki želi zaščititi gledalce. Ta direktiva izdajateljem televizijskega programa omogoča prožnost pri vstavljanju oglasov, če to bistveno ne moti celovitosti programskih vsebin. |
(63) |
Direktiva je namenjena ohranitvi posebnega značaja evropske televizije . Reklamni oglasi in vložki televizijske prodaje se med oddajo lahko vstavljajo le tako, da se upoštevajo njihovi naravni premori, trajanje in narave ter da se ne posega v njihovo celovitost in pomen ali v pravice imetnikov pravic. |
(64) |
Omejitev trajanja dnevnega oglaševanja je obstajala samo teoretično. Urna omejitev je pomembnejša, saj prav tako velja za čas, ko je gledanost največja. Zato bi bilo treba dnevno omejitev opustiti, urno omejitev pa bi bilo treba obdržati za oglaševalne vložke in prikazovanje televizijske prodaje; prav tako niso več upravičene kvantitativne omejitve časa, dovoljenega za televizijsko prodajo ali oglaševalske kanale, saj je potrošniška izbira vedno večja. 20-odstotna omejitev oglaševanja na uro ostaja v veljavi za vse oglase razen tistih, ki zahtevajo več časa, kot so npr. televizijske promocije in televizijska prodajna okna, ki potrebujejo več časa zaradi svojih značilnosti in načina predstavitve (24). |
(65) |
Prikrito oglaševanje je praksa, ki jo ta direktiva prepoveduje zaradi negativnega vpliva na potrošnike. Prepoved prikritega oglaševanja ne zajema zakonitega promocijskega prikazovanja izdelkov v okviru te direktive. |
(66) |
Promocijsko prikazovanje izdelkov je stvarno dejstvo v kinematografskih delih in avdiovizualnih delih za televizijo, vendar države članice to prakso urejajo različno. Za zagotovitev enakih pogojev in s tem konkurenčnosti evropske medijske industrije je zato treba sprejeti pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov. Koristno bi bilo sestaviti pozitivni seznam za upravičeno promocijsko prikazovanje izdelkov v vrstah vsebin, katerih glavni namen ni vplivati na mnenje, ter za primere, ko v zameno ni izplačano nadomestilo ali je to zanemarljivo. Opredelitev promocijskega prikazovanja izdelkov zajema katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali njegovo/njeno blagovno znamko ali jih navaja, tako da jih pokaže v oddaji, običajno za plačilo ali podobno nadomestilo. Zajema lahko tudi dajanje storitev in predmetov, ki imajo denarno vrednost, na razpolago osebi, ki bi sicer za njihov nakup morala uporabiti lastne finančne, osebne ali materialne vire. Zanj veljajo enaka pravila o kakovosti in omejitve kot za oglaševanje. Poleg tega pa bi moral izpolnjevati posebne zahteve. Uredniška odgovornost in neodvisnost ponudnika medijskih storitev ne smeta biti ogroženi. Način vključevanja izdelka v programsko vsebino predvsem ne sme ustvariti vtisa, da program ali voditelji podpirajo izdelek. Poleg tega izdelek ne sme biti „pretirano poudarjen“, kar pomeni takšen poudarek, ki ni upravičen na podlagi uredniških potreb programa ali potreb po prikazovanju stvarnosti. Pretirana poudarjenost je tudi ponavljajoče se pojavljanje blagovnih znamk, blaga ali storitev ali način, kako so postavljeni v ospredje. Upoštevati bi bilo treba tudi vsebino programa, v katerem so prikazani. |
(67) |
„Produkcijski rekviziti“ pomeni, da se zaradi uredniških razlogov brez plačila ali podobnega nadomestila omeni ali predstavi določeno blago ali storitev. Da se doseže razločevanje od promocijskega prikazovanja v smislu te direktive, bi bilo treba pojasniti pravni režim za uporabo produkcijskih rekvizitov, dovoljene v vseh programskih oblikah. |
(68) |
„Pretirano poudarjanje“ pomeni, da se s ponavljajočim predstavljanjem ali načinom, kako je predstavljen izdelek v smislu produkcijskega rekvizita, ali promocijsko prikazovanje, pretirano poudarja blagovna znamka, blago ali storitev glede na vsebino programa, v katerem se pojavijo. |
(69) |
Regulativni organi bi morali biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive. Tudi tesno sodelovanje med državami članicami in med regulativnimi organi držav članic je posebej pomembno glede na vpliv, ki bi ga izdajatelji televizijskih programov s sedežem v eni državi članici lahko imeli v drugi državi članici. Kjer so postopki za izdajanje dovoljenj predvideni v nacionalni zakonodaji in če to zadeva več kot eno državo članico, je zaželeno, da zadevni organi stopijo v stik, preden podelijo dovoljenja. To sodelovanje naj zajema vsa področja, ki jih usklajuje Direktiva 89/552/EGS, zlasti členi 2, 2a in 3 Direktive. |
(70) |
Kulturna raznolikost, svoboda izražanja in pluralnost medijev spadajo med pomembne vidike evropskega avdiovizualnega sektorja in so tako nujni predpogoj za zagotovitev demokracije in raznolikosti. |
(71) |
Pravica invalidov, starejših oseb in oseb, ki niso državljani EU in katerih materni jezik je drugačen od jezika njihove države gostiteljice, do udeležbe v kulturnem in družbenem življenju Skupnosti ter vključevanja vanj v skladu s členoma 25 in 26 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije je neločljivo povezana z zagotavljanjem dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev. To vključuje znakovni jezik, podnaslavljanje, zvočne opise in preproste menije, vendar ni nujno omejena zgolj na to – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 89/552/EGS se spremeni:
(1) |
Naslov se nadomesti z naslednjim: „Direktiva 2007/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju nekaterih določb in drugih predpisov držav članic o izvajanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)“. |
(2) |
Člen 1 se nadomesti z naslednjim besedilom: „Člen 1 Za namene te direktive:
|
(3) |
Člen 2 se spremeni:
|
(4) |
Člen 2a se nadomesti z naslednjim: „Člen 2a 1. Države članice zagotovijo svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic in ne smejo omejevati njihovega razširjanja na svojem ozemlju zaradi razlogov, pripadajočih področju, ki ga usklajuje direktiva. 2. Države članice smejo začasno odstopati od odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
3. Kar zadeva storitve na zahtevo, sme država članica v nujnih primerih začasno sprejeti ukrepe za odstopanje od odstavka 1 brez izpolnitve pogojev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 2. Če to stori, je treba o ukrepih čim prej uradno obvestiti Komisijo in državo članico, v kateri ima ponudnik medijskih storitev sedež, ter navesti razloge, zaradi katerih prva država članica meni, da gre za nujen primer. 4. Komisija v dveh mesecih po tem, ko so jo države članice obvestile o sprejetih ukrepih, odloči, ali so ti ukrepi skladni z zakonodajo Skupnosti. Če Komisija odloči, da niso, se od države članice zahteva, naj zadevne ukrepe nemudoma prekliče. 5. Odstavek 2 ne vpliva na uporabo nobenega postopka, pravnega sredstva ali sankcije, ki se uporablja za zadevne kršitve v državi članici, pod katere jurisdikcijo je zadevni ponudnik medijskih storitev.“ |
(5) |
Člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 1. Države članice lahko od ponudnikov medijskih storitev pod svojo jurisdikcijo zahtevajo, da na področjih, ki jih zajema ta direktiva, ravnajo v skladu z natančnejšimi ali strožjimi pravili , če so ta pravila v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne izkrivljajo konkurence. 2. V primerih, ko je država članica:
se lahko obrne na državo članico z jurisdikcijo, da bi dosegli za obe strani zadovoljivo rešitev vseh nastalih težav. Ko država članica z jurisdkcijo od prve države članice prejme utemeljeno zahtevo, od ponudnika medijskih storitev zahteva, naj spoštuje zadevna pravila. Država članica z jurisdikcijo v dveh mesecih od prejema zahteve obvesti prvo državo članico o doseženih rezultatih. 3. Kadar prva država članica meni:
lahko proti njemu sprejme ustrezne ukrepe, da bi preprečila zlorabo ali goljufivo ravnanje. Ti ukrepi so objektivno potrebni, uporabljajo se na nediskriminatoren način, ustrezni so za uresničitev zastavljenih ciljev in ne smejo preseči tega, kar je potrebno za njihovo uresničitev. 4. Država članica lahko sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 3 samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
5. Komisija odloči v treh mesecih po prejemu obvestila iz odstavka 4(a). Če Komisija odloči, da ukrepi niso v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevna država članica ne sprejme nobenega predlaganega ukrepa. 6. Države članice s primernimi sredstvi v okviru svoje zakonodaje zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo učinkovito izpolnjujejo določbe te direktive. 7. Države članice spodbujajo samoregulativno in/ali koregulativno ureditev na nacionalni ravni na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Te ureditve so takšne, da jih glavne interesne skupine v zadevni državi članici na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje. 8. Če določbe te direktive nasprotujejo določbi drugega akta Skupnosti, ki ureja vidike dostopa do dejavnosti, povezane z avdiovizualnimi medijskimi storitvami, ali izvajanja takšne dejavnosti, imajo prednost določbe te direktive. 9. Države članice z ustreznimi sredstvi spodbujajo razvoj medijske pismenosti med potrošniki.“ |
(6) |
Vstavijo se naslednji členi od 3b do 3l: „Člen 3b 1. V skladu z načelom prostega dostopa do informacij, ki je poudarjeno zlasti v členu 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ter brez poseganja v obstoječe pogodbene dogovore med izdajatelji televizijskih programov in ob upoštevanju izključnih pravic vsaka država članica pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovi, da za namene kratkega poročanja , vključno s poročanjem, namenjenim vseevropskim programom, izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo. Izdajatelj televizijskega programa, ki odobri tak dostop, je upravičen do ustreznega nadomestila za nastale tehnične stroške. 2. Izdajatelji televizijskih programov lahko prosto izberejo kratke izseke iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir. Takšni izseki se uporabijo samo za splošne informativne oddaje. 3. Določbe tega člena seuporabljajo ne glede na obveznost posameznih izdajateljev televizijskih programov v zvezi z zakonodajo o avtorskih pravicah, vključno z Direktivo 2001/29/ES (25) in/ali Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, Rim, 26. oktobra 1961 in Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del z dne 9. septembra 1886, kakor je bila naknadno revidirana in spremenjena. 4. Države članice zagotovijo, da so opredeljeni načini in pogoji, ki urejajo uporabo takšnih kratkih izsekov, zlasti največja dolžina izsekov, časovne omejitve glede njihovega prenosa in zahteve za identifikacijo izdajatelja prenosa. 5. Izdajatelji televizijskih programov lahko v skladu z zakonodajo zadevne države članice in za namene prenosa sami dobijo dostop do zadevnega dogodka. Člen 3c Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo omogočijo prejemnikom storitve lahek, neposreden in stalen dostop vsaj do naslednjih informacij:
Člen 3d 1. Države članice z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov. Ta člen se uporablja zlasti za programe, ki vsebujejo pornografijo in neupravičeno nasilje. Komisija in države članice bi morale spodbujati zadevne akterje medijske industrije, da kot nadaljnji ukrep varstva mladoletnikov podprejo sistem identifikacije, vrednotenja in omejevanja za celotno Skupnost. Države članice spodbujajo ukrepe, ki bi omogočili staršem in drugim nadzornim osebam boljše možnosti za nadzor programov, ki vsebujejo pornografijo in neupravičeno nasilje. 2. Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo zagotavljajo sisteme za omejevanje vsebin, ki bi lahko škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, in uporabnike o tem obvestijo. 3. Komisija in države članice spodbujajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, regulativne organe in vse zadevne strani, da razmislijo, ali je razvoj usklajenega označevanja vsebin, ki bi pripomogel k boljšemu filtriranju in klasifikaciji že na samem začetku, tehnično in pravno izvedljiv ne glede na vrsto predvajanja, da bi tako zagotovili boljše varstvo mladoletnikov. 4. Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo v nobenem primeru ne predvajajo otroške pornografije, za kar so predvidene upravne in/ali kazenske sankcije. 5. Države članice pozivajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo, naj, kjer je možno, v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi združenji in subjekti, ki delujejo na tem področju, spodbujajo informacijske kampanje za preprečevanje nasilja nad ženskami in mladoletniki. Člen 3e Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rase, etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali kakor koli drugače kršijo človekovo dostojanstvo. Člen 3f 1. Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo in ob upoštevanju različnih načinov predvajanja, razvoj, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6. Nelinearne avdiovizualne medijske storitve se lahko podpirajo in spodbujajo z najnižjim številom evropskih del, sorazmernim glede na gospodarsko uspešnost, z najmanjšim deležem evropskih del in evropskih del, ki jih ustvarijo producenti, neodvisni od izdajateljev televizijskih programov, v katalogih ‚videa na zahtevo‘ ali s privlačno predstavitvijo evropskih del in del, ki jih ustvarijo takšni neodvisni producenti, v elektronskih sporedih programov. 2. Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ne predvajajo kinematografskih del zunaj časa, dogovorjenega z imetniki pravic. 3. Države članice Komisijo najpozneje ob koncu četrtega leta po sprejetju te direktive in vsaka tri leta obvestijo o izvajanju ukrepa iz odstavka 1. 4. Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in na podlagi neodvisne študije vsaka tri leta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi odstavka 1, pri čemer upošteva tržni in tehnološki razvoj ter cilj kulturno raznolikost. Člen 3g Države članice zagotovijo, da so avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih predvajajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, v skladu z načeli Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti z naslednjimi zahtevami:
Člen 3h 1. Avdiovizualne medijske storitve ali programi , ki so sponzorirani izpolnjujejo naslednje zahteve:
2. Avdiovizualnih medijskih storitev ali programov ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov . 3. Kadar avdiovizualne medijske storitve ali programe sponzorirajo podjetja, katerih dejavnosti vključujejo izdelavo ali prodajo zdravil in zdravljenje, se lahko promocijsko uveljavlja ime ali podoba podjetja, ne sme pa se uveljavljati posameznih zdravil ali zdravljenja, ki so v državi članici, pod katere jurisdikcijo spada ponudnik medijskih storitev, na voljo le na recept. 4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane. Člen 3i 1. Promocijsko prikazovanje izdelkov je prepovedano. Zlasti poročila ter aktualno-informativne, otroške, dokumentarne in svetovalne oddaje ne smejo promovirati izdelkov. Vključevanje izdelkov in promocijsko prikazovanje tem sta načeloma prepovedana. 2. Vendar je promocijsko prikazovanje izdelkov je dopustno pri kinematografskih delih, televizijskih filmih in nadaljevankah ter športnih prenosih, če države članice ne odločijo drugače. Dovoljeni so produkcijski rekviziti, za katere ni plačila, vendar se izdelki ali storitve ponudijo brezplačno z namenom, da bi bili vključeni v program. Oddaje, ki vsebujejo promocijsko prikazovanje izdelkov ali produkcijske rekvizite, izpolnjujejo naslednje zahteve:
Gledalce se na ustrezen način obvesti o uporabi produkcijskih rekvizitov. 3. Oddaje v nobenem primeru ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja naslednjih izdelkov ali jih uporabljati kot produkcijke rekvizite:
4. Določbe odstavkov 1, 2 in 3 se uporabljajo za oddaje, pripravljene po datumu, ko bodo države članice začele izvajati to direktivo. Člen 3j 1. Delež kratkih oblik oglaševanja, kot so oglaševalski vložki in vložki televizijske prodaje, ne sme preseči 20 % dane ure. 2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskih programov predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih, ter napovedi sponzorjev. Člen 3k 1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da osebam z izgubo vida ali sluha postopoma zagotovijo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo. 2. Države članice najpozneje … (*) in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji nacionalno poročilo o uporabi tega člena. Poročilo vključuje zlasti statistične podatke o napredku pri doseganju dostopnosti, opisane v odstavku 1. V njem so opisane vse ovire in ukrepi, ki so potrebni, da se te premagajo. Člen 3l 1. Brez poseganja v druge predpise, ki so jih sprejele države članice v civilnem, upravnem ali kazenskem pravu, imajo vse fizične in pravne osebe, ne glede na nacionalnost, katerih legitimni interesi, kot sta med drugim ugled in dobro ime, so bili prizadeti zaradi trditev pri izvajnju avdiovizuelne storitve, pravico do odgovora ali do enakovrednih pravnih sredstev. 2. Pravica do odgovora velja v zvezi z vsemi ponudniki medijskih storitev pod jurisdikcijo države članice. 3. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za vzpostavitev pravice do odgovora ali enakovrednih pravnih sredstev, in določijo postopek za njeno izvajanje. Zagotovijo zlasti, da je predvideni rok dovolj dolg in da postopki fizičnim ali pravnim osebam, ki živijo ali imajo sedež v drugih državah članicah, omogočajo ustrezno izvajanje te pravice ali enakovrednih pravnih sredstev. 4. Zahteva za uresničevanje pravice do odgovora ali enakovrednih pravnih sredstev se sme zavrniti, če takšen odgovor ali enakovredno pravno sredstvo glede na pogoje iz odstavka 1 ni upravičen, če bi pomenil kaznivo dejanje, če bi s tem ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev postal odgovoren v skladu s civilnim procesnim pravom ali če bi z njimi prekršil pravila javne spodobnosti. 5. Države članice zagotovijo sodno presojo sporov v zvezi z izvajanjem pravice do odgovora ali enakovrednih pravnih sredstev. 6. Pravica do odgovora ne vpliva na druge načine pritožb, ki jih imajo na razpolago osebe, katerih pravice do dostojanstva, časti, ugleda ali zasebnega življenja ponudnik medijskih storitev ni spoštoval.“ (*) Tri leta po sprejetju te direktive. " |
(7) |
V členu 5 se doda novi odstavek: „Države članice pri opredelitvi izraza ‚neodvisni producent‘ upoštevajo naslednja tri merila: lastništvo in intelektualno lastnino produkcijske družbe; število programov, poslanih istemu ponudniku medijskih storitev, in lastništvo sekundarnih pravic.“ |
(8) |
Člen 6 se spremeni:
|
(9) |
Člen 7 se črta. |
(10) |
Člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 1. Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja sta jasno razpoznavna kot takšna in sta razločljiva od uredniške vsebine. Brez poseganja v uporabo novih oglaševalskih tehnik sta televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja z optičnimi in/ali prostorskimi sredstvi povsem ločena od drugih delov programskih storitev. 2. Izolirani oglaševalni in prodajni vložki, ki se ne pojavljajo v športnem programu, naj ostanejo izjema.“ |
(11) |
Člen 11 se nadomesti z naslednjim: „Člen 11 1. Oglasi in vložki televizijske prodaje se lahko vstavljajo med posamezne oddaje. Lahko se vstavijo tudi v oddaje , a tako, da ne ogrožajo njihove celovitosti, pri čemer se upoštevajo naravne prekinitve v oddaji na tak način, da pravice imetnikov pravic niso ogrožene. 2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke, poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih predvidenih 30 minut. Oglasi ali televizijska prodaja se ne smejo predvajati med prenosom verskih obredov.“ |
(12) |
Člena 12 in 13 se črtata. |
(13) |
Člena 16 in 17 se črtata. |
(14) |
Člen 18 se nadomesti z naslednjim: „Člen 18 1. Delež kratkih oblik oglaševanja, kot so oglaševalski vložki in vložki televizijske prodaje, ne sme preseči 20 % dane ure. 2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja za oglaševanje svojih programskih vsebin ali za televizijsko prodajo, sponzorirane programe ali, kjer je primerno, za promocijsko prikazovanje izdelkov.“ |
(15) |
Člen 18a se nadomesti z naslednjim: „Člen 18a Okna za avdiovizualna komercialna sporočila, kakor so televizijska prodaja, televizijska prodajna okna in televizijske promocije, so kot taka jasno opredeljena z optičnimi in akustičnimi sredstvi.“ |
(16) |
Člen 19 se nadomesti z naslednjim: „Člen 19 Določbe te direktive se smiselno uporabljajo za televizijske programske vsebine, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, in televizijske programske vsebine, namenjene izključno samooglaševanju , ki so zaradi optičnih in/ali akustičnih znakov jasno razpoznavne kot takšne . Poglavje 3 in člen 11 (pravila o vstavljanju oglasov) ter člen 18 (dolžina oglasov in televizijske prodaje) se ne uporabljajo za te programske vsebine.“ |
(17) |
Člen 19a se črta. |
(18) |
Člen 20 se nadomesti z naslednjim: „Člen 20 Ne glede na člen 3 smejo države članice ob upoštevanju prava Skupnosti v zvezi s televizijskimi programskimi vsebinami , namenjenimi samo nacionalnemu ozemlju, ki jih javnost posredno ali neposredno ne more sprejemati v eni ali več državah članicah, določiti drugačne pogoje od tistih iz člena 11(2) in člena 18.“ |
(19) |
Člen 22(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da programske vsebine ponudnikov medijskih storitev, ki so pod njihovo jurisdikcijo, ne vsebujejo ničesar, kar bi resno oviralo telesni, duševni ali moralni razvoj mladoletnikov, zlasti oddaj, ki prikazujejo pornografijo ali neutemeljeno nasilje.“ |
(20) |
Člena 22a in 22b se nadomestita z naslednjim: „Člen 22a (1) Države članice spodbujajo produkcijo ter pripravo avdiovizualnih medijskih storitev in programov, ki so primerni za mladoletnike in so namenjeni izboljšanju njihovega poznavanja komunikacijskih sredstev. (2) S tovrstnimi ukrepi poskušajo olajšati izobraževalne dejavnosti staršev, učiteljev in strokovnih delavcev na področju šolstva, da se ustvari ozaveščenost o vplivu oddaj, ki jih gledajo mladoletniki, in sicer:
(3) Zakonodaja posameznih držav članic določa tudi, da se novi televizorji opremijo s tehničnimi napravami, s katerimi bi se dalo izločiti nekatere programe.“ |
(21) |
Člen 23a se spremeni: V odstavku 2(e) se izraz „storitve razširjanja televizijskih programov“ nadomesti z izrazom „avdiovizualne medijske storitve“. |
(22) |
Vstavita se naslednja člena 23b in 23c : „Člen 23b 1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za oblikovanje nacionalnih regulativnih organov in institucij v skladu z nacionalno zakonodajo, za zagotovitev njihove neodvisnosti, za zagotovitev enakopravne zastopanosti žensk in moških v njih ter za zagotovitev , da bodo svoja pooblastila izvajali nepristransko in pregledno. 2. Države članice nacionalnim regulativnim organom poverijo nalogo zagotavljanja, da bodo ponudniki medijskih storitev upoštevali določbe te direktive, zlasti v zvezi s svobodo izražanja, pluralnostjo medijev, človekovim dostojanstvom, načelom nediskriminacije ter varstvom mladoletnikov, ranljivih in invalidnih oseb. 3. Nacionalni regulativni organi tesneje sodelujejo in predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive. Člen 23c Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo pluralnost informacij v sektorju oddajanja televizijskih programov. Države članice v skladu z zakonodajo Skupnosti spodbujajo ukrepe za predvajanje, da bi ponudniki medijskih storitev televizijskih programov pod njihovo jurisdikcijo kot celota odražali potrebno pluralnost pomembnih vrednot in možnosti v njihovi družbi, ki so v skladu z načeli Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.“ |
(23) |
Člena 25 in 25a se črtata. |
(24) |
Člen 26 se nadomesti z naslednjim besedilom: „Člen 26 Najpozneje do … (**) in potem vsaki dve leti Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu ter Ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te direktive, kakor je bila spremenjena, vključno s poročili iz členov 3f(3) in 3k(2), zlasti pa, kar zadeva izvajanje ukrepov iz členov 3f(1), in, če je potrebno, nadalje ponudi predloge za njeno prilagoditev razvoju na področju avdiovizualnih medijskih storitev, zlasti ob upoštevanju tehnološkega razvoja, konkurenčnosti sektorja in spodbujanja kulturne raznolikosti. (**) Konec petega leta po sprejetju te direktive.“ " |
Člen 2
Uredba (ES) št. 2006/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (26) se spremeni:
Točka 4 Priloge se nadomesti z naslednjim:
„4. |
Direktiva Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov: členi 3g do 3h in členi 10 do 20 (UL L 298, 17.10.1989, str. 23). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo …/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL …).“ |
Člen 3
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do … (***). Besedilo navedenih določb in primerjalno tabelo med navedenimi določbami in to direktivo nemudoma pošljejo Komisiji.
Države članice se v sprejetih določbah sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki jih zajema ta direktiva.
Člen 4
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 318, 23.12.2006, str. 202 .
(2) UL C …, …, str. …
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2006.
(4) Direktiva Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 298, 17.10.1989, str. 23). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 30.7.1997, str. 60).
(5) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
(6) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(7) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 126.
(8) UL …
(9) UL …
(10) KOM(2003)0784.
(11) KOM(2005)0229.
(12) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 117.
(13) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 453.
(14) Zadeva C-56/96 VT4 Ltd proti Vlaamse Gemeenschap [1997] PSES I-03143, odstavek 22; Zadevo C-212/97 Centros Ltd proti Erhvervs-og Selskabsstyrelsen [1999] PSES I-01459; glej tudi: zadevo C-11/95 Komisija proti Belgiji [1996] PSES I-04115 in zadevo C-14/96 Paul Denuit [1997] PSES I-02785.
(15) Zadeva C-212/97 Centros Ltd proti Erhvervs-og Selskabsstyrelsen; Zadeva C-33/74 Van Binsbergen proti Bestuur van de Bedrijfsvereniging voor de Metaalnjverheid [1974] PSES 1299; Zadeva C-23/93 TV 10 SA proti Commissariaat voor de Media [1994] PSES I-04795, odstavek 21.
(16) Zadeva C-355/98, Komisija v. Belgiji [2000] PSES I-1221, odstavek 28; zadeva C-348/96 Calfa [1999] PSES I-0011, odstavek 23.
(17) COM(2005)0097.
(18) Zadeva C-89/04 Mediakabel [2005] PSES I-4891.
(19) UL C 102, 28.4.2004, str. 2.
(20) Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetjih v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
(21) Direktiva 2003/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov (UL L 152, 20.6.2003, str. 16).
(22) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
(23) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.
(24) Zadeve Reti Televisive Italiane (RTI) C-320/94; Radio Torre C-328/94; Rete A C-329/94; Vallau Italiana Promomarket C-337/94; Radio Italia Solo Musica in drugi C-338/94 in GETE C-339/94 proti Ministero delle Poste e Telecomunicazioni, [1996] PSES I-06471.
(25) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).
(26) UL L 364, 9.12.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/29/ES (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
(***) Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
P6_TA(2006)0560
Ustanovitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0091) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 159(3) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0082/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A6-0385/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2006)0033
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 13. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega odstavka člena 159 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Ne glede na pozitivne učinke globalizacije na rast, delovna mesta in blaginjo ter na potrebo po nadaljnji krepitvi evropske konkurenčnosti s strukturnimi spremembami, ima lahko globalizacija tudi negativne posledice za najbolj izpostavljene in najmanj kvalificirane delavce v nekaterih sektorjih. Zato je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), dostopen vsem državam članicam, s katerim bi Skupnost izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov. |
(2) |
Treba je ohraniti evropske vrednote in spodbujati razvoj poštene zunanje trgovine. Z negativnimi učinki globalizacije bi se bilo treba spoprijeti predvsem z dolgoročno in trajnostno strategijo Skupnosti za trgovinsko politiko, katere cilj je doseči visoke socialne in ekološke standarde. Pomoč, zagotovljena iz ESPG, bi morala biti dinamična ter bi se morala prilagajati okoliščinam na trgu, ki se stalno spreminjajo in so pogosto nepredvidene. |
(3) |
ESPG bi moral zagotavljati posebno enkratno podporo za olajšanje ponovne vključitve delavcev v delovno razmerje na območjih, sektorjih, ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. ESPG bi moral spodbujati podjetništvo, na primer z mikrokrediti ali vzpostavljanjem kooperativnih projektov. |
(4) |
Ukrepe v okviru te uredbe bi bilo treba opredeliti v skladu s strogimi merili pomoči glede na obseg gospodarskih motenj in njihovega vpliva na neki sektor ali območje, s čimer se zagotovi, da se finančni prispevek iz ESPG osredotoči na delavce iz najbolj prizadetih regij in gospodarskih sektorjev Skupnosti. Takšna motnja ni nujno najbolj prisotna le v eni državi članici. Države članice lahko v izjemnih okoliščinah skupaj vložijo prošnjo za pridobitev pomoči iz ESPG. |
(5) |
Dejavnosti ESPG bi morale biti dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti ter v skladu s pravnim redom Skupnosti, zlasti z intervencijami strukturnih skladov, hkrati pa bi morali k socialni politiki Skupnosti prispevati dejansko dodano vrednost. |
(6) |
Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobremu finančnemu poslovodenju (4) (Medinstucionalni sporazum) je zavezujoč od 1. januarja 2007 dalje, njegova točka 28 pa določa proračunsko okvir za ESPG. |
(7) |
Specifični ukrep, ki se financira po tej uredbi, ne sme prejeti finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Vendar je treba ta ukrep uskladiti z obstoječimi ali načrtovanimi ukrepi za posodobitev in prestrukturiranje v okviru regionalnega razvoja, čeprav tako usklajevanje ne sme povzročiti vzporednih ali dodatnih struktur upravljanja za ukrepe, financirane iz ESPG. |
(8) |
Za lažje izvajanje te uredbe bi morali biti odhodki upravičeni od datuma, ko država članica začne zagotavljati prilagojene storitve prizadetim delavcem. Zaradi potrebe po strnjenem odzivu, katerega namen je zlasti ponovna vključitev v delovno razmerje, je treba določiti rok za uporabo finančnega prispevka ESPG. |
(9) |
Država članica bi morala ostati odgovorna za izvrševanje finančnega prispevka, upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5). Država članica bi morala upravičiti uporabo prejetega finančnega prispevka. |
(10) |
Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem v Dublinu lahko pomaga Komisiji in zadevni državi članici s kvalitativnimi in kvantitativnimi analizami pri vrednotenju vlog za prispevek iz ESPG. |
(11 |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, in se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
(12) |
Ker je obdobje izvajanja ESPG vezano na trajanje finančnega okvira od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, bi morala biti podpora delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi spremenjenih trgovinskih tokov, na voljo od 1. januarja 2007 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest v Evropski uniji ta uredba ustanavlja ESPG, da Skupnosti omogoči podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, kadar imajo ti tehnološki presežki znaten škodljiv vpliv na regionalno ali lokalno gospodarstvo.
Čas njegovega delovanja je vezan na finančno perspektivo za obdobje od januarja 2007 do decembra 2013.
2. Ta uredba določa pravila delovanja ESPG za lažje ponovno vključevanje delavcev, prizadetih zaradi odpuščanja, ki je povezano s trgovino, v delovno razmerje.
Člen 2
Merila za pomoč
Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do bistvenega povečanja uvoza v EU ali hitrega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči:
(a) |
vsaj 1 000 presežnih delavcev v obdobju 4 mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; ali |
(b) |
vsaj 1 000 presežnih delavcev v obdobju 9 mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II. |
(c) |
na majhnih trgih dela ali v izrednih okoliščinah, ki jih mora(jo) zadevna(e) država(e) članica(e) ustrezno utemeljiti, je lahko vloga za prispevke iz ESPG sprejemljiva, kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in lokalno gospodarstvo, tudi če pogoji iz pododstavkov (a) in (b) niso v celoti izpolnjeni. Skupna višina prispevkov, dodeljenih iz naslova izrednih okoliščin, na leto ne sme presegati 15 % odhodkov ESPG. |
Člen 3
Upravičeni ukrepi
Finančni prispevek v okviru te uredbe se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so lahko del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih ponovni vključitvi presežnih delavcev na trg dela, vključno z:
(a) |
pomočjo pri iskanju zaposlitve, poklicnim usmerjanjem, prilagojenim usposabljanjem in prekvalificiranjem, vključno s spretnostmi ter znanji informacijskih in komunikacijskih tehnologij in izdajanjem potrdil o pridobljenih izkušnjah, pomočjo pri iskanju nove zaposlitve in spodbujanjem podjetništva ali pomočjo za samozaposlitev; |
(b) |
posebnimi časovno omejenimi ukrepi, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve ali za posameznike, ki sodelujejo v vseživljenjskem učenju in dejavnostih usposabljanja; in |
(c) |
ukrepi, s katerimi se spodbuja zlasti prikrajšane ali starejše delavce, da ostanejo ali se vrnejo na trg dela. |
Iz ESPG se ne financira pasivnih ukrepov socialne zaščite.
Na pobudo države članice lahko ESPG financira dejavnosti za izvajanje sklada, ki so povezane s pripravo, upravljanjem, širjenjem informacij in obveščanjem javnosti ter nadzorom.
Člen 4
Vrsta finančnega prispevka
Komisija dodeli finančni prispevek v enkratnem znesku, ki je izvršen v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 53(1)(b), (5) in (6) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
Člen 5
Vloge
1. Država članica vlogo za prispevek iz ESPG predloži Komisiji v roku 10 tednov od datuma, ko so izpolnjeni pogoji za pridobivanje pomoči ESPG iz člena 2. Država(-e) članica(-e) lahko vlogo naknadno dopolni(-jo).
2. Vloga vsebuje naslednje informacije:
(a) |
obrazloženo analizo povezave med načrtovanimi tehnološkimi presežki in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih in navedbo števila presežnih delavcev ter razlago nepredvidene narave teh tehnoloških presežkov; |
(b) |
opredelitev podjetij, ki odpuščajo (nacionalnih ali večnacionalnih), dobaviteljev in proizvajalcev v poproizvodni fazi, sektorjev in kategorije prizadetih delavcev; |
(c) |
opis zadevnega ozemlja in njegovih organov ter drugih zainteresiranih strani in pričakovanega vpliva tehnoloških presežkov na lokalno, regionalno ali državno zaposlenost; |
(d) |
usklajen sveženj prilagojenih storitev, ki ga je treba financirati, in razčlenitev predvidenih stroškov zanj, vključno z njegovo skladnostjo z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov in podatki o ukrepih, ki so obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi skupnih sporazumov; |
(e) |
datum(-i), ko so se prilagojene storitve prizadetim delavcem začele izvajati ali naj bi se začele izvajati; |
(f) |
postopke upoštevane pri posvetovanju s socialnimi partnerji; in |
(g) |
organ, odgovoren za upravljanje in finančni nadzor v skladu s členom 18. |
3. Ob upoštevanju ukrepov, ki so jih država članica, regije, socialni partnerji in zadevna podjetja izvedli na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pri čemer je posebna pozornost namenjena ukrepom, financiranim iz Evropskega socialnega sklada (ESS), vključujejo informacije, predvidene v odstavku 2, kratek opis ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih načrtujejo državni organ ter zadevna podjetja, vključno z oceno stroškov zanje.
4. Zadevna-(e) država(-e) zagotovi(-jo) tudi statistične in druge informacije na najustreznejši ozemeljski ravni, ki jih Komisija potrebuje za oceno izpolnjevanja meril za pomoč.
5. Na podlagi informacij iz odstavka 2 in katerih koli dodatnih informacij, ki (so)jih(je) posredovala(-e) zadevna(-e) država(-e) članica(-e), Komisija v posvetovanju z državo članico oceni, ali so pogoji za plačilo finančnega prispevka v okviru te uredbe izpolnjeni.
Člen 6
Dopolnjevanje, skladnost in usklajevanje
1. Pomoč iz ESPG ne nadomesti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb.
2. Pomoč iz ESPG dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni, vključno z ukrepi, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov.
3. Pomoč iz ESPG zagotavlja solidarnost in podporo posameznim delavcem, ki so ostali brez dela zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Iz ESPG se ne financira prestrukturiranja podjetij ali sektorjev.
4. Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo usklajevanje pomoči iz skladov Skupnosti.
5. Države članice zagotovijo, da posebni ukrepi, ki prejmejo prispevek v okviru ESPG, ne dobijo pomoči tudi iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti.
Člen 7
Enakost žensk in moških ter nerazlikovanje
Komisija in države članice zagotavljajo enakost žensk in moških ter vključevanje vidika spola na različnih stopnjah izvajanja ESPG. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da na različnih stopnjah izvajanja ESPG, in zlasti pri dostopu do njega preprečijo razlikovanje na podlagi spola, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
Člen 8
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe.
2. Take naloge je treba opraviti v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 in izvedbenimi pravili Uredbe, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja proračuna.
Člen 9
Informacije in obveščanje javnosti
1. Država članica zagotovi informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na zadevne delavce, lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, medije in širšo javnost. S tem poudari vlogo Skupnosti in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG.
2. Komisija vzpostavi spletno stran v vseh jezikih Skupnosti z informacijami o ESPG, navodili za predložitev vlog ter posodobljenimi podatki o odobrenih in zavrnjenih vlogah, pri čemer je poudarjena vloga proračunskega organa.
Člen 10
Določitev finančnega prispevka
1. Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila delavcev, ki potrebujejo pomoč, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo.
Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska predvidenih stroškov iz člena 5(2)(d).
2. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 12.
3. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem čim prej uradno obvesti zadevno državo članico.
Člen 11
Upravičenost odhodkov
Odhodki so upravičeni za prispevek iz ESPG od datuma(-ov), ko začne zadevna država članica zagotavljati prilagojene storitve prizadetim delavcem, kot je določeno v členu 5(2)(e).
Člen 12
Proračunski postopek
1. Pravila delovanja ESPG so v skladu z določbami točke 28 Medinstitucionalnega sporazuma in z njegovimi morebitnimi spremembami te točke.
2. Proračunska sredstva za ESPG so vključena v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija z običajnim proračunskim postopkom, takoj ko Komisija opredeli zadostna sredstva v okviru razlik do zgornje meje in/ali zapadle obveznosti. Zneski se črpajo po naslednjem vrstnem redu.
3. Kadar Komisija sklene, da se plača finančni prispevek iz ESPG, proračunskemu organu predloži predlog za odobritev proračunskih sredstev, ki ustrezajo znesku, določenemu v skladu s členom 10, in zahtevo za prenos zneska v proračunsko postavko ESPG. Predloge se lahko razporedi v svežnje.
Črpanje iz rezerve v zvezi z ESPG se izvaja v skladu s členom 24(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
4. Predlog v skladu z odstavkom 3 vključuje naslednje:
(a) |
oceno, opravljeno v skladu s členom 5(5), skupaj s povzetkom informacij, na katerih temelji navedena ocena; |
(b) |
dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 2 in 6; in |
(c) |
razloge, ki upravičujejo predlagane zneske. |
5. Komisija hkrati s predstavitvijo predloga o črpanju iz rezerve sproži postopek trialoga, po možnosti v poenostavljeni obliki, da se zagotovi soglasje obeh vej proračunskega organa o potrebi po uporabi ESPG in zahtevane vsote.
6. Vsako leto 1. septembra ostane na voljo ena četrtina letnega največjega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta.
7. Ko proračunski organ sprosti odobrena proračunska sredstva, Komisija sprejme odločitev o dodelitvi finančnega prispevka.
Člen 13
Izplačilo in uporaba finančnega prispevka
1. Po sprejetju sklepa v skladu s členom 12(3) Komisija izplača finančni prispevek zadevni(-m) državi(-am) članici(-am) enkratnem znesku, načeloma v 15 dneh.
2. Država članica uporabi finančni prispevek in vsakršen prihodek od obresti v roku 12 mesecev od datuma vloge v skladu s členom 5.
Člen 14
Uporaba eura
V vlogah, sklepih o finančnih prispevkih in poročilih v okviru te uredbe kakor tudi v vseh drugih s tem povezanih dokumentih so vsi zneski izraženi v eurih.
Člen 15
Končno poročilo in zaključek
1. Najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja, določenega v členu 13(2), zadevna država članica. Komisiji predloži poročilo o izvršitvi finančnega prispevka, vključno z informacijami o vrsti ukrepov in glavnih rezultatih ter izkazom, ki upravičuje odhodke in po potrebi navaja dopolnjevanje ukrepov s tistimi, ki jih financira ESS.
2. Najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija prejme vse informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 1, Komisija zaključi finančni prispevek iz ESPG.
Člen 16
Letno poročilo
1. Prvič leta 2008 in vsako leto pred 1. julijem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe v prejšnjem letu. Poročilo se osredotoči predvsem na dosežene rezultate ESPG in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno z njihovim dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti ESS, in zaključkom odobrenega finančnega prispevka. Vsebuje tudi zahteve, ki so bile zavrnjene zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti.
2. Poročilo bo predloženo v vednost Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem.
Člen 17
Ocena
1. Komisija na svojo pobudo in v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom, državami članicami in socialnimi partnerji izvede:
(a) |
vmesno oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov do 31. decembra 2011; in |
(b) |
naknadno oceno do 31. decembra 2014 s pomočjo zunanjih strokovnjakov, da bi izmerili učinek ESPG in njegovo dodano vrednost. |
2. Rezultati ocene bodo predloženi v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem.
Člen 18
Upravljanje in finančni nadzor
1. Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti države članice prevzamejo odgovornost v prvi fazi za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo ESPG, in za finančni nadzor ukrepov. Zato ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:
(a) |
preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Skupnosti po načelih dobrega finančnega poslovodenja; |
(b) |
preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni; |
(c) |
zagotavljanje, da so odhodki, ki so financirani na podlagi zanesljive spremne dokumentacije, pravilni in redni; |
(d) |
preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti v skladu s členom 70 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (6) ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in zamudnih obresti v skladu z istim členom. Države članice te pravočasno uradno sporočijo Komisiji in jo redno obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. |
2. Država članica izvedejo finančne popravke, potrebne, kadar se ugotovijo nepravilnosti. Popravki, ki jih izvede država članica, zajemajo ukinitev celotnega ali dela prispevka Skupnosti. Država članica izterja vsak znesek, izgubljen zaradi ugotovljene nepravilnosti, ga povrne Komisiji, in kadar znesek ni povrnjen v roku, ki ga dovoli zadevna država članica, se izterjajo zamudne obresti.
3. V skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelih dobrega in učinkovitega finančnega poslovodenja v skladu z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Vsaka država članica zagotovi sisteme upravljanja in nadzora, ki delujejo brez zapletov; Komisija se prepriča, da sistemi delujejo.
Zato brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država članica v skladu z nacionalnimi zakoni, pravili in upravnimi določbami, uradniki ali uslužbenci Komisije lahko izvajajo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi ukrepov, ki jih financira ESPG, z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Komisija obvesti zadevno državo članico, zato da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali uslužbenci zadevne držav članic lahko sodelujejo pri takih pregledih.
4. Država članica zagotovi, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi odhodki Komisiji in Računskemu sodišču na voljo v obdobju treh let po zaključku finančnega prispevka, prejetega iz ESPG.
Člen 19
Povračilo finančnega prispevka
1. Kadar je znesek dejanskih stroškov ukrepa nižji od predvidenega zneska, izraženega v skladu s členom 12, Komisija zahteva, da država članica povrne ustrezni znesek prejetega finančnega prispevka.
2. Če država članica ni izpolnila obveznosti, navedenih v sklepu o finančnem prispevku, Komisija sprejme potrebne ukrepe, da od države članice zahteva povrnitev celotnega ali dela finančnega prispevka.
3. Pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 1 ali 2 Komisija ustrezno preveri zadevo in zlasti državi članici da na voljo določeno obdobje, v katerem mora predložiti svoje pripombe.
4. Če Komisija po potrebnih preverjanjih sklene, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 18(1), in ni bil dosežen dogovor ter država članica ni izvedla popravkov v obdobju, ki ga je določila Komisija, ob upoštevanju morebitnih pripomb držav članic Komisija v roku treh mesecev po izteku zgoraj navedenega obdobja sklene izvesti potrebne finančne popravke z ukinitvijo celotnega ali dela prispevka ESPG za zadevni ukrep. Vsak znesek, izgubljen zaradi ugotovljene nepravilnosti, je treba izterjati, in kadar znesek ni povrnjen v roku, ki ga sprejme zadevna država članica, se izterjajo zamudne obresti.
Člen 20
Klavzula o pregledu
Na podlagi prvega letnega poročila iz člena 16 Evropski parlament in Svet lahko pregledata to uredbo na podlagi predloga Komisije, s čimer se zagotovi, da je cilj ESPG glede solidarnosti izpolnjen in da določbe ustrezno upoštevajo gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic.
Evropski parlament in Svet vsekakor pregledata to uredbo do 31. decembra 2013.
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Mnenje z dne 13. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Mnenje z dne 11. oktober 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2006.
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
P6_TA(2006)0561
Homologacija motornih vozil glede na emisije in dostop do informacij za popravilo vozil ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije, o dostopu do informacij za popravilo vozil in o spremembi Direktive 72/306/EGS in Direktive …/…/ES (KOM(2005)0683 – C6-0007/2006 – 2005/0282(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0683) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0007/2006), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0301/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj v revidirani okvirni direktivi o homologaciji predstavi predloge, ki bodo zagotavljali dostop do podrobnih informacij za popravilo vozil in tako spodbudili konkurenco v sektorju popravil vozil. Nadalje Komisijo poziva, naj predstavi vse potrebne predloge, s katerimi se bo mogoče izogniti podvajanju ali dvojnemu urejanju v tej uredbi, Uredbi Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (2) in osnutku Direktive o homologaciji motornih in priklopnih vozil; |
3. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0282
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 13. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil z Direktivo Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (3) vzpostavljen celovit sistem homologacije Skupnosti. Tehnične zahteve za podelitev homologacije motornim vozilom glede na emisije bi morale biti usklajene, da bi se izognili zahtevam, ki se od države do države razlikujejo, in zagotovili visoko raven varstva okolja. |
(2) |
Ta uredba je eden izmed številnih posamičnih regulativnih aktov v okviru postopka Skupnosti za podelitev homologacije v skladu z Direktivo 70/156/EGS. Navedeno direktivo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(3) |
Na zahtevo Evropskega parlamenta je bil v zakonodajo EU na področju vozil uveden nov ureditveni pristop. Tako ta uredba določa temeljne določbe o emisijah vozil, tehnične specifikacije pa bodo določene z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s postopki komitologije. |
(4) |
Marca 2001 je Komisija pričela s programom „Čist zrak za Evropo“ (CAFE), katerega glavne elemente je opisala v sporočilu z dne 4. maja 2005. To je vodilo k sprejetju tematske strategije o onesnaževanju zraka s sporočilom z dne 21. septembra 2005. Eden izmed sklepov tematske strategije je, da je za dosego ciljev EU glede kakovosti zraka potrebno nadaljnje zmanjšanje emisij v prevoznem sektorju (zračnem, pomorskem in kopenskem prevozu), v gospodinjstvih in v energetskem, kmetijskem in industrijskem sektorju. V tem okviru bi se bilo treba z nalogo zniževanja emisij vozil spoprijeti v sklopu celostne strategije. Standarda Euro 5 in Euro 6 sodita med ukrepe, ki so bili oblikovani za zmanjšanje emisij trdnih delcev in predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi in ogljikovodiki. |
(5) |
Da bi dosegli cilje EU glede kakovosti zraka, si je treba trajno prizadevati za zmanjšanje emisij iz vozil. Industrija bi zato morala imeti na voljo jasne informacije o prihodnjih mejnih vrednostih emisij. Zato ta uredba poleg Euro 5 pri mejnih vrednostih emisij vključuje tudi stopnjo Euro 6. |
(6) |
Še zlasti je za izboljšanje kakovosti zraka in upoštevanje mejnih vrednosti za onesnaževala potrebno znatno zmanjšanje emisij dušikovega oksida iz dizelskih vozil. Za doseganje tega so potrebne ambiciozne mejne vrednosti na stopnji Euro 6, ne da bi se morali pri tem odreči prednostim dizelskih motorjev, kar zadeva porabo goriva in emisije ogljikovodika in ogljikovega monoksida. Takšen cilj za zmanjšanje emisij dušikovega oksida v zgodnji fazi bo proizvajalcem vozil po celotni Evropi omogočil dolgoročno varnost načrtovanja. |
(7) |
Pri določanju standardov glede emisij je pomembno upoštevati vpliv na trge in na konkurenčnost proizvajalcev, neposredne in posredne stroške za podjetja ter koristi, ki iz tega izhajajo, kot so spodbujanje inovacij, izboljšanje kakovosti zraka, nižji stroški zdravstva in podaljšanje življenjske dobe, kakor tudi vpliv na emisije CO2 v celoti. |
(8) |
Neomejen dostop do informacij o popravilu vozil preko standardizirane oblike, ki jo je mogoče uporabiti za pridobitev tehničnih informacij, ter uspešna konkurenca na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil sta nujna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Velik del takih informacij je povezanih z vgrajenimi sistemi za diagnostiko (OBD) na vozilu in njihovimi interakcijami z drugimi sistemi vozila. Primerno je določiti tehnične specifikacije, ki bi jih morale upoštevati spletne strani proizvajalcev, skupaj z usmerjenimi ukrepi za zagotovitev ustreznega dostopa za mala in srednje velika podjetja (MSP). Skupni standardi, dogovorjeni v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, kakor je standard OASIS (4), lahko olajšajo izmenjavo informacij med proizvajalci in izvajalci storitev. Zato je smiselno na začetku zahtevati uporabo tehničnih specifikacij iz standarda OASIS in Komisijo zadolžiti, da CEN/ISO zaprosi za nadaljnji razvoj te funkcije v standardno obliko, da bi v določenem času standard OASIS zamenjala. |
(9) |
Najpozneje štiri leta od dneva začetka veljavnosti te uredbe bi morala Komisija preučiti delovanje sistema dostopa do vseh informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, da bi ugotovili, ali bi bilo smiselno vse določbe, ki urejajo dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju, združiti znotraj revidirane Okvirne direktive o homologaciji. Če se določbe, ki urejajo dostop do vseh informacij o vozilih, vključi v navedeno direktivo, bi bilo treba ustrezne določbe iz te uredbe razveljaviti, pri čemer bi bilo treba ohraniti obstoječe pravice glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. |
(10) |
Komisija bi morala spremljati tudi emisije, ki še niso pravno urejene in ki so posledica širše uporabe novih sestav goriva, tehnologije motorjev in sistemov za uravnavanje emisij in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predloge o ureditvi takšnih emisij. |
(11) |
Da bi olajšali uvedbo in ohranili obstoj vozil, ki uporabljajo alternativna goriva in imajo lahko nizke emisije dušikovih oksidov in trdnih delcev, ter da bi hkrati spodbudili zmanjšanje emisij pri vozilih na bencin, ta uredba uvaja ločene mejne vrednosti za skupne ogljikovodike in skupne nemetanske ogljikovodike. |
(12) |
Še naprej bi si bilo treba prizadevati za uvedbo strožjih omejitev emisij, vključno z zmanjšanjem emisij ogljikovega dioksida, ter za zagotovitev, da se te omejitve nanašajo na dejansko obnašanje vozil v uporabi. |
(13) |
Da bi zagotovili nadzor nad emisijami trdnih snovi v obliki izredno majhnih delcev (0,1 μm in manj), bi morala Komisija poleg sedanjega pristopa, ki temelji na masi delcev, čimprej sprejeti in najkasneje do začetka veljave stopnje Euro 6 uvesti pristop, ki temelji na številu delcev trdne snovi. Pri pristopu, ki temelji na številu delcev trdne snovi, bi se morali uporabiti rezultati Programa za merjenje delcev UN/ECE (PMD), pristop pa bi moral biti v skladu z obstoječimi ambicioznimi cilji varovanja okolja. |
(14) |
Za zagotovitev večje ponovljivosti pri merjenju mase in števila emisij trdnih snovi v laboratoriju, bi morala Komisija sprejeti nov merilni postopek, ki bo zamenjal sedanjega. To zamenjavo bi bilo treba uresničiti čim prej in uvesti najpozneje do začetka veljavnosti stopnje Euro 6. Temeljiti bi morala na rezultatih PMD. Ko se bo novi merilni postopek začel uporabljati, bi se moralo mejne vrednosti mase emisij trdnih snovi iz te uredbe ponovno določiti, saj lahko novi postopek meri manjše mase kot sedanji. |
(15) |
Komisija bi morala preučiti potrebo po spremembi novega evropskega voznega cikla kot preskusnega postopka, ki predstavlja osnovo za predpise o emisijah pri podeljevanju ES-homologacije. Posodobitev ali zamenjava preskusnih ciklov je lahko potrebna za vključitev sprememb pri specifikaciji vozil in obnašanju voznikov. Revizije so lahko nujne, da se zagotovi, da emisije v realnih okoliščinah ustrezajo tistim, ki se izmerijo v postopku homologacije. Preučiti bi bilo treba tudi možnost uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij in uvedbe ureditve, ki temelji na konceptu „ne sme preseči“. |
(16) |
OBD sistemi so pomembni za uravnavanje emisij med uporabo vozila. Zaradi pomembnosti uravnavanja emisij v realnih okoliščinah bi morala Komisija redno pregledovati zahteve za take sisteme in tolerančni prag za spremljanje napak. |
(17) |
Potrebna je standardizirana metoda za merjenje porabe goriva in emisij ogljikovega dioksida pri vozilih, da bi se izognili tehničnim oviram pri trgovanju med državami članicami. Poleg tega je treba strankam in uporabnikom zagotoviti tudi objektivne in natančne informacije. |
(18) |
Pred pripravo predloga o prihodnjih emisijskih standardih bi morala Komisija izdelati študije, na podlagi katerih se bo določilo, ali je še vedno potrebna stalna razdelitev kategorij vozil v skupine in podskupine in ali je mogoče uporabiti mejne vrednosti emisij, ki so neodvisne od mase. |
(19) |
Države članice bi morale imeti možnost, da s pomočjo finančnih spodbud pospešijo dajanje v promet vozil, ki izpolnjujejo zahteve, sprejete na ravni Skupnosti. Vendar bi morale biti take spodbude skladne z določbami Pogodbe, zlasti s pravili glede državne pomoči. To je potrebno, da se prepreči izkrivljanje razmer na notranjem trgu. Ta uredba ne bi smela posegati v pravico držav članic, da vključijo emisije v osnovo za izračun davka na vozila. |
(20) |
Glede na to, da se je zakonodaja na področju emisij in porabe goriva vozil razvijala več kot 35 let in obsega zdaj več kot 24 direktiv, je te direktive smiselno nadomestiti z novo uredbo in vrsto izvedbenih ukrepov. Uredba bo zagotovila, da se bodo podrobne tehnične določbe neposredno uporabljale za proizvajalce, homologacijske organe in tehnične službe ter da se bodo posodabljale veliko hitreje in bolj učinkovito. Direktive 70/220/EGS (5), 72/306/EGS (6), 74/290/EGS (7), 80/1268/EGS (8), 83/351/EGS (9), 88/76/EGS (10), 88/436/EGS (11), 89/458/EGS (12), 91/441/EGS (13), 93/59/EGS (14), 94/12/ES (15), 96/69/ES (16), 98/69/ES (17), 2001/1/ES (18), 2001/100/ES (19) in 2004/3/ES (20) bi bilo zato treba razveljaviti. Poleg tega bi morale države članice razveljaviti tudi zakonodajo za prenos razveljavljenih direktiv. |
(21) |
Za odpravo nejasnosti v zvezi s področjem uporabe zakonodaje o emisijah iz vozil bi bilo treba Direktivo 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih snovi in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (21), spremeniti tako, da zajema vsa težka vozila, da bi postalo jasno, da se ta uredba nanaša na lahka vozila. |
(22) |
Za zagotovitev neoviranega prehoda s sedanjih direktiv na to uredbo bi bilo treba začetek uporabe te uredbe preložiti za določeno obdobje po začetku veljave. Vendar bi morali imeti proizvajalci v tem obdobju možnost izbire, ali naj se njihovim vozilom podeli homologacija v skladu s sedanjimi direktivami ali s to uredbo. Poleg tega bi se morale določbe o finančnih spodbudah začeti uporabljati takoj po začetku veljave te uredbe. Začetek veljavnosti te uredbe ne sme vplivati na veljavnost homologacij, podeljenih v skladu z obstoječimi direktivami. |
(23) |
Za zagotovitev neoviranega prehoda s sedanjih direktiv k tej uredbi bi bilo treba na stopnji Euro 5 predvideti določene izjeme za vozila za izpolnjevanje posebnih družbenih potreb. Te izjeme bi morale prenehati veljati z začetkom veljavnosti stopnje Euro 6. |
(24) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (22). |
(25) |
Komisiji bi bilo treba dodeliti zlasti pooblastila za uvedbo mejne vrednosti števila delcev v Prilogi I ter za ponovno določanje mejnih vrednosti mas delcev, določenih v navedeni prilogi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(26) |
Komisiji bi bilo treba dodeliti tudi pooblastila za določitev posebnih postopkov, preskusov in zahtev za homologacijo ter revidiranega merilnega postopka za delce in mejne vrednosti števila delcev ter za sprejemanje ukrepov glede uporabe odklopnih naprav, dostopa do informacij za popravilo in vzdrževanje vozil ter preskusnih ciklov, ki se uporabljajo za merjenje emisij. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni dopolnitvi te uredbe z dodajanjem novih, nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(27) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer uresničitve notranjega trga z uvedbo skupnih tehničnih zahtev glede emisij motornih vozil in zagotovitve dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil neodvisnim izvajalcem na enaki osnovi kot pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnosi, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev. – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov
Člen 1
Predmet urejanja
1. Ta uredba določa skupne tehnične zahteve za podelitev homologacije za motorna vozila („vozila“) glede na njihove emisije in za nadomestne dele, kot so nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.
2. Poleg tega določa pravila za skladnost v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva in dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za vozila kategorij M1, M2, N1, in N2, kakor jih opredeljuje Priloga II k Direktivi 70/156/EGS in katerih referenčna masa ne presega 2 610 kg.
2. Na željo proizvajalca se lahko homologacija, podeljena v skladu s to uredbo, uporablja ne le za vozila iz odstavka 1, ampak tudi za vozila kategorij M1, M2, N1 in N2, kakor jih opredeljuje Priloga II k Direktivi 70/156/EGS, katerih referenčna masa ne presega 2 840 kg in ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi in njenih izvedbenih ukrepih se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„hibridno vozilo“ pomeni vozilo z vsaj dvema različnima energijskima pretvornikoma in dvema različnima sistemoma za shranjevanje energije (na vozilu) za pogon vozila; |
(2) |
„vozila za izpolnjevanje posebnih družbenih potreb“ pomeni dizelska vozila kategorije M1, ki so:
|
(3) |
„referenčna masa“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika 75 kg in prišteje enotna masa 100 kg; |
(4) |
„plinasta onesnaževala“ pomenijo emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, izraženih z ekvivalentom dušikovega dioksida (NO2), in ogljikovodikov; |
(5) |
„trdna onesnaževala“ pomenijo sestavine izpušnih plinov, ki se pri najvišji temperaturi 325 K (52 °C) odstranijo iz razredčenih izpušnih plinov s pomočjo filtrov, opisanih v preskusnem postopku za preverjanje povprečnih emisij iz izpušne cevi; |
(6) |
„emisije iz izpušne cevi“ pomenijo emisije plinastih in trdnih onesnaževal; |
(7) |
„emisije izhlapevanja“ pomenijo hlape ogljikovodikov, ki uhajajo iz sistema za gorivo vozila, vendar ne preko emisij iz izpušne cevi; |
(8) |
„okrov ročične gredi“ pomeni prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi; |
(9) |
„vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu“ ali „sistem OBD“ pomeni sistem za uravnavanje emisij, ki lahko s pomočjo kod napak, shranjenih v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja; |
(10) |
„odklopna naprava“ pomeni vsak del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter z namenom aktiviranja, prilagajanja, zakasnitve ali prekinitve delovanja katerega koli dela sistema za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pogoji, pričakovanimi pri normalnem delovanju vozila in pri normalni uporabi; |
(11) |
„naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni tiste dele vozila, ki uravnavajo in/ali omejujejo emisije iz izpušnih cevi in emisije hlapov; |
(12) |
„originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so vključene v homologacijo zadevnega vozila; |
(13) |
„nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so namenjene za nadomestitev originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja in se jih lahko odobri kot samostojno tehnično enoto, kakor je opredeljeno v Direktivi 70/156/EGS; |
(14) |
„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnozo, servisiranje, pregled, periodične kontrole, popravilo, ponovno programiranje ali ponovno vključitev vozila, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim trgovcem in servisom, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili. Te informacije vključujejo vse informacije, potrebne za vgradnjo delov ali opreme v vozila; |
(15) |
„neodvisni izvajalec“ pomeni podjetja, ki niso pooblaščeni trgovci ali vzdrževalci, vendar so neposredno ali posredno vključeni v popravilo in vzdrževanje motornih vozil, zlasti vzdrževalce, proizvajalce ali distributerje opreme, orodij za avtomehanične delavnice ali nadomestnih delov, izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce pregledov in preskušanj ter ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in vzdrževalce opreme za vozila na alternativna goriva; |
(16) |
„biogoriva“ pomenijo tekoča ali plinasta pogonska goriva, pridobljena iz biomase; |
(17) |
„vozilo na alternativna goriva“ pomeni vozilo, ki je načrtovano za pogon na vsaj en tip goriva, ki je ali plinasto pri sobni temperaturi in tlaku ali pa v glavnem ni pridobljeno iz mineralnih olj. |
POGLAVJE II
Obveznosti proizvajalcev v zvezi s homologacijo
Člen 4
Obveznosti proizvajalcev
1. Proizvajalci morajo dokazati, da so vsa nova vozila, ki so bila prodana, registrirana ali so se začela uporabljati v Skupnosti, homologirana v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi. Proizvajalci morajo dokazati, da so vse nove nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki jih je treba homologirati in ki se prodajo ali začnejo uporabljati v Skupnosti, homologirane v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.
Te obveznosti vključujejo izpolnjevanje zahtev glede mejnih vrednosti emisij, določenih v Prilogi I, in ukrepe za izvajanje iz člena 5.
2. Proizvajalci zagotovijo, da se upoštevajo postopki homologacije za potrjevanje skladnosti proizvodnje, trajnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja in skladnosti v uporabi.
Poleg tega morajo tehnični ukrepi, ki jih izvede proizvajalec, zagotavljati, da se emisije iz izpušne cevi in emisije izhlapevanja v skladu s to uredbo učinkovito omejujejo v celotni običajni življenjski dobi vozil v uporabi v normalnih pogojih. Zato se ukrepi za skladnost v prometu preverijo za obdobje do 5 let ali 100 000 km, kar koli nastopi prej. Preskus trajnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja, opravljen za homologacijo, mora zajeti 160 000 km. Za izpolnjevanje tega preskusa trajnosti bi morali proizvajalci imeti možnost uporabiti staranje na preskusni napravi pod izvedbenimi pogoji, navedenimi v odstavku 4.
Skladnost v uporabi se preverja zlasti za emisije iz izpušne cevi glede na mejne vrednosti emisij iz Priloge I. Za boljši nadzor nad emisijami izhlapevanja in emisijami pri nizki temperaturi okolja bo Komisija pregledala preskusne postopke.
3. Proizvajalci morajo v dokumentu, ki ga ob nakupu prejme kupec vozila, navesti podatke o emisiji ogljikovega dioksida in porabi goriva.
4. Posebni postopki in zahteve za izvajanje odstavkov 2 in 3 se določijo v skladu s postopkom iz člena 15(2).
Člen 5
Zahteve in preskusi
1. Proizvajalec vozilo opremi tako, da so sestavni deli, ki lahko vplivajo na emisije, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da med normalno uporabo omogočijo vozilu, da je skladno s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.
2. Uporaba odklopnih naprav, ki zmanjšujejo učinkovitost sistemov za uravnavanje emisij, je prepovedana. Prepoved ne velja kadar:
(a) |
je potreba po napravi upravičena zaradi zaščite motorja pred okvarami ali poškodbami in varnega delovanja vozila; |
(b) |
naprava po zagonu motorja ne deluje več; ali |
(c) |
so pogoji v bistvu vključeni v preskusne postopke za potrditev emisij izhlapevanja in povprečnih emisij iz izpušne cevi. |
3. Posebne postopke, preskuse in zahteve za homologacijo, določene v tem odstavku, kakor tudi zahteve za izvajanje iz odstavka 2, ki so sprejeti za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3). To vključuje določitev zahtev v zvezi z:
(a) |
emisijami iz izpušne cevi, vključno s preskusnimi cikli, emisijami pri nizkih temperaturah okolja, emisijami v prostem teku, motnostjo dima ter pravilnim delovanjem in regeneracijo sistemov za naknadno obdelavo; |
(b) |
emisijami izhlapevanja in emisijami iz okrova ročične gredi; |
(c) |
OBD sistemi na vozilu in učinkovitostjo naprav za uravnavanje onesnaževanja med njihovo uporabo; |
(d) |
trajnostjo naprav za uravnavanje emisij, nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, skladnostjo v uporabi, skladnostjo proizvodnje in preskusom tehnične brezhibnosti; |
(e) |
meritvami emisij toplogrednih plinov in porabo goriva; |
(f) |
hibridnimi vozili in vozili na alternativna goriva; |
(g) |
razširitvami homologacij in zahtevami za manjše proizvajalce; |
(h) |
preskusno opremo; in |
(i) |
referenčnimi gorivi, kot so bencin, dizel, plinska in biogoriva, kakor so bioetanol, biodizel in bioplin. |
Zgornje zahteve se, kjer je možno, uporabljajo za vozila ne glede na vrsto goriva, ki ga uporabljajo.
POGLAVJE III
Dostop do informacij za popravilo in vzdrževanje vozil
Člen 6
Obveznosti proizvajalcev
1. Proizvajalci preko interneta omogočijo neodvisnim izvajalcem neomejen in standardiziran dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, prek standardizirane oblike na lahko dostopen in pripraven način, ki ni diskriminatoren v primerjavi z danimi pogoji ali z dostopom pooblaščenih trgovcev in vzdrževalcev. Za boljše uresničevanje tega cilja se informacije predložijo v skladu s tehničnimi zahtevami standarda OASIS (23). Proizvajalci dajo neodvisnim izvajalcem ter pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem na voljo tudi učno gradivo.
2. Informacije iz odstavka 1 vsebujejo:
(a) |
nedvoumno identifikacijo vozil; |
(b) |
priročnike za vzdrževanje; |
(c) |
tehnične priročnike; |
(d) |
informacije o sestavnih delih in diagnozah (kot so npr. najmanjše in največje teoretične vrednosti meritev); |
(e) |
vezalne načrte; |
(f) |
kode za diagnozo napak (vključno s posebnimi kodami proizvajalca); |
(g) |
identifikacijsko številko za umerjanje programske opreme, ki velja za tip vozila; |
(h) |
informacije dobavljene z zaščitenimi orodji in opremo ter v zvezi z njimi in |
(i) |
informacije o zapisih podatkov ter podatke o dvosmernem spremljanju in preskušanju. |
3. Pooblaščeni trgovci ali vzdrževalci v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil se za namen te uredbe upoštevajo kot neodvisni izvajalci v obsegu, v katerem izvajajo popravila ali vzdrževalne storitve za vozila, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca.
4. Informacije o popravilu in vzdrževanju so vedno na razpolago, razen ko se opravlja vzdrževanje informacijskega sistema.
5. Za namen proizvodnje in vzdrževanja z OBD združljivih nadomestnih ali servisnih delov ter diagnostičnih orodij in preskusne opreme proizvajalci na nediskriminatorni osnovi zagotovijo ustrezne informacije o OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu ali vzdrževalcu sestavnih delov, diagnostičnega orodja ali preskusne opreme.
6. Za oblikovanje in proizvodnjo avtomobilske opreme za vozila na alternativna goriva, proizvajalci zagotovijo ustrezne informacije o OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil na nediskriminatorni osnovi vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu, vgrajevalcu ali vzdrževalcu opreme za vozila na alternativna goriva.
7. Pri vlogi za ES-homologacijo ali nacionalno homologacijo proizvajalec zagotovi homologacijskemu organu dokaz o skladnosti s to uredbo, ki se nanaša na dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter informacij iz člena 5. Če takšne informacije v tistem trenutku še niso na voljo ali niso skladne s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, jih proizvajalec zagotovi v šestih mesecih od dne podelitve homologacije. Če se tak dokaz skladnosti ne zagotovi v tem obdobju, homologacijski organ sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti.
Proizvajalec na svojih spletnih straneh objavi spremembe in dodatke k informacijam o popravilu in vzdrževanju vozil istočasno, kot so objavljeni za pooblaščene vzdrževalce.
Člen 7
Pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil
1. Proizvajalci lahko zaračunajo primerne in sorazmerne pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil iz te uredbe; pristojbina ni primerna ali sorazmerna, če odvrača od dostopa zaradi neupoštevanja obsega uporabe s strani neodvisnega izvajalca.
2. Proizvajalci dajejo na voljo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil na dnevni, mesečni in letni osnovi, s tem da se pristojbine za takšne informacije spreminjajo glede na obdobje, za katero se zagotovi dostop.
Člen 8
Ukrepi za izvajanje
Ukrepi, potrebni za izvajanje členov 6 in 7, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3). To vključuje opredelitev in posodobitev tehničnih specifikacij, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o OBD sistemih ter o popravilu in vzdrževanju vozil, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti posebnim potrebam MSP.
Člen 9
Poročilo
Komisija najpozneje … (*) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o delovanju sistema dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, v katerem preuči predvsem vpliv na konkurenco in delovanje notranjega trga ter koristi za okolje. Poročilo naj vsebuje oceno, ali bi bilo v revidirani okvirni direktivi o homologaciji ustrezno konsolidirati vse določbe o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.
POGLAVJE IV
Obveznosti držav članic
Člen 10
Homologacija
1. Z veljavnostjo od … (**), če tako zahteva proizvajalec, nacionalni organi zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije ali porabo goriva vozil, ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovedati registracijo, prodajo ali začetek uporabe novega vozila, kadar je zadevno vozilo skladno s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, zlasti z mejnimi vrednostmi Euro 5, določenimi v tabeli 1 Priloge I, ali z mejnimi vrednostmi Euro 6, določenimi v tabeli 2 Priloge I.
2. Z veljavnostjo od 1. septembra 2009 in od 1. septembra 2010 v primeru vozil kategorije N1, razreda II in III, in kategorije N2, nacionalni organi zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije ali porabo goriva, zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil, ki niso skladni s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, zlasti s prilogami, razen z mejnimi vrednostmi Euro 6, določenimi v tabeli 2 Priloge I. Za preskušanje emisij iz izpušne cevi so mejne vrednosti, ki veljajo za vozila za izpolnjevanje posebnih družbenih potreb, enake kot za vozila kategorije N1, razreda III.
3. Z veljavnostjo od 1. januarja 2011 in od 1. januarja 2012 v primeru vozil kategorije N1, razreda II in III, in kategorije N2 in vozil za izpolnjevanje posebnih družbenih potreb, nacionalni organi v primeru, ko nova vozila niso skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, zlasti pa s prilogami, razen z mejnimi vrednostmi Euro 6, določenimi v tabeli 2 Priloge I, štejejo, da certifikati o skladnosti ne veljajo več za namene člena 7(1) Direktive 70/156/EGS in zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije ali porabo goriva, za taka vozila zavrnejo registracijo oziroma prepovejo prodajo ali začetek uporabe. Za preskušanje emisij iz izpušne cevi so mejne vrednosti, ki veljajo za vozila za izpolnjevanje posebnih družbenih potreb, enake kot za vozila kategorije N1, razreda III.
4. Z veljavnostjo od 1. septembra 2014 in od 1. septembra 2015 v primeru vozil kategorije N1, razreda II in III, in kategorije N2, nacionalni organi zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije ali porabo goriva, zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil, ki niso skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, zlasti z mejnimi vrednostmi Euro 6, določenimi v tabeli 2 Priloge I.
5. Z veljavnostjo od 1. septembra 2015 in od 1. septembra 2016 v primeru vozil kategorije N1, razreda II in III, in kategorije N2, nacionalni organi v primeru, ko nova vozila niso skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, zlasti z mejnimi vrednostmi Euro 6, določenimi v tabeli 2 Priloge I, štejejo, da certifikati o skladnosti ne veljajo več za namene člena 7(1) Direktive 70/156/EGS in zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije ali porabo goriva, za taka vozila zavrnejo registracijo oziroma prepovejo prodajo ali začetek uporabe.
Člen 11
Homologacija nadomestnih delov
1. Za nove nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v vozila, homologirana po tej uredbi, nacionalni organi prepovejo prodajo ali vgradnjo v vozilo, če niso takšnega tipa, da mu je bila v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi podeljena homologacija.
2. Nacionalni organi lahko še nadaljujejo z razširitvami ES-homologacij za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki izpolnjujejo predpise, sprejete pred to uredbo, pod pogoji, ki so prvotno veljali. Nacionalni organi prepovejo prodajo ali vgradnjo nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja v vozila, če niso takšnega tipa, da mu je bila podeljena ustrezna homologacija.
3. Nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene za vgradnjo v vozila, ki so bila homologirana pred sprejetjem zahtev glede homologacije sestavnih delov, so izvzete iz zahtev, določenih v odstavkih 1 in 2.
Člen 12
Finančne spodbude
1. Države članice lahko predvidijo finančne spodbude, ki se uporabljajo za vozila iz serijske proizvodnje, ki so skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.
Takšne spodbude veljajo za vsa nova vozila, ki se dajo na trg v državi članici in so skladna najmanj z mejnimi vrednostmi emisij v tabeli 1 Priloge I pred datumoma, določenima v členu 10(3); prenehajo pa na ta datuma.
Finančne spodbude, ki se uporabljajo izključno za vozila, skladna z mejnimi vrednostmi emisij v tabeli 2 Priloge I, se lahko odobrijo za nova vozila, ki se v državi članici dajo na trg od datumov, določenih v členu 10(3), vendar pred datumoma, določenima v členu 10(5); prenehajo pa na datuma, določena v členu 10(5).
2. Države članice lahko odobrijo finančne spodbude za naknadno opremljanje vozil v uporabi in razgradnjo vozil, ki ne ustrezajo.
3. Finančne spodbude iz odstavkov 1 in 2 za vsak tip vozila ne smejo presegati dodatnih stroškov za tehnične naprave, vgrajene za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v Prilogi I, vključno s stroški vgradnje v vozilo.
4. Komisijo se dovolj zgodaj obvesti o načrtih za uvedbo ali spremembo finančnih spodbud iz odstavkov 1 in 2.
Člen 13
Kazni
1. Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe s strani proizvajalcev in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah do … (***) in jo brez odlašanja obvestijo tudi o vseh kasnejših spremembah navedenih določb.
2. Vrste kršitev, ki se kaznujejo, vključujejo:
(a) |
dajanje lažnih izjav pri postopkih homologacije ali postopkih preklica; |
(b) |
ponarejanje rezultatov preskusov v okviru homologacije in potrditve skladnosti v uporabi; |
(c) |
zadržanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko povzročili preklic ali odvzem homologacije; |
(d) |
uporaba odklopnih naprav; in |
(e) |
zavračanje dostopa do informacij. |
POGLAVJE V
Končne določbe
Člen 14
Ponovna določitev zahtev
1. Komisija preuči možnost vključitve emisij metana v izračun emisij ogljikovega dioksida. Komisija po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi predlog z ukrepi za utemeljitev ali omejevanje emisij metana.
2. Po zaključku UN/ECE programa za merjenje delcev, opravljenega pod nadzorom Svetovnega foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih in najpozneje ob začetku veljavnosti Euro 6, Komisija, sprejme naslednje ukrepe za spremembo nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo, ne da bi pri tem znižala obstoječo raven ciljev povezanih z okoljem:
(a) |
spremembe te uredbe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3) zaradi ponovnega določanja mejnih vrednosti mas delcev, določenih v Prilogi I k tej uredbi, in uvedbe mejne vrednosti števila delcev v navedeni prilogi, tako da bodo približno v sorazmerju z mejnimi vrednostmi mas delcev pri bencinu in dizelskem gorivu; |
(b) |
sprejme revidiran merilni postopek za delce in mejno vrednost števila delcev, v skladu z regulativnem postopkom s pregledom iz člena 15(3). |
3. Komisija spremlja postopke, preskuse in zahteve iz člena 5(3) ter preskusne cikle, ki se uporabljajo za merjenje emisij. Če se med spremljanjem pokaže, da ti niso več ustrezni ali da ne odražajo dejanskih emisij, se jih prilagodi tako, da ustrezno odražajo emisije, ki dejansko nastajajo med vožnjo na cesti. Potrebni ukrepi, katerih namen je spremeniti nebistvene določbe te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).
4. Komisija spremlja onesnaževala, za katera veljajo zahteve in preskusi iz člena 5(3). Če Komisija presodi, da je primerno urediti emisije dodatnih onesnaževal, predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezno spremembo te uredbe.
5. Komisija pregleda emisijske omejitve iz tabele 4 Priloge I za emisije ogljikovega monoksida in emisij ogljikovodika iz izpušne cevi po preskusu s hladnim zagonom in po potrebi predlaga Evropskemu parlamentu in Svetu poostritev emisijskih omejitev.
6. Zadevne priloge Direktive 2005/55/ES se spremenijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3), tako da vsebujejo zahteve za homologacijo vseh vozil, zajetih v področje uporabe te direktive.
Člen 15
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 16
Spremembe direktiv 70/156/EGS in 2005/55/ES
1. Direktiva 70/156/EGS se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
2. Direktiva 2005/55/ES se spremeni:
(a) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o homologaciji težkih vozil glede na njihove emisije (Euro IV in V)“; |
(b) |
člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(c) |
Točka 1 Priloge I se nadomesti z naslednjim:
(1) UL: Vstaviti naslov te uredbe in odgovarjajočo opombo." |
Člen 17
Razveljavitev
1. Sledeče direktive se razveljavijo z … (****):
— |
Direktiva 70/220/EGS; |
— |
Direktiva 72/306/EGS; |
— |
Direktiva 74/290/EGS; |
— |
Direktiva 77/102/EGS; |
— |
Direktiva 78/665/EGS; |
— |
Direktiva 80/1268/EGS; |
— |
Direktiva 83/351/EGS; |
— |
Direktiva 88/76/EGS; |
— |
Direktiva 88/436/EGS; |
— |
Direktiva 89/458/EGS; |
— |
Direktiva 91/441/EGS; |
— |
Direktiva 93/59/EGS; |
— |
Direktiva 93/116/ES; |
— |
Direktiva 94/12/ES; |
— |
Direktiva 96/44/ES; |
— |
Direktiva 96/69/ES; |
— |
Direktiva 98/69/ES; |
— |
Direktiva 98/77/ES; |
— |
Direktiva 1999/100/ES; |
— |
Direktiva 1999/102/ES; |
— |
Direktiva 2001/1/ES; |
— |
Direktiva 2001/100/ES; |
— |
Direktiva 2002/80/ES; |
— |
Direktiva 2003/76/ES; |
— |
Direktiva 2004/3/ES. |
2. Prilogi II in V Direktive Komisije 89/491/EGS z dne 17. julija 1989 o prilagoditvi direktiv 70/157/EGS, 70/220/EGS, 72/245/EGS, 72/306/EGS, 80/1268/EGS in 80/1269/EGS v zvezi z motornimi vozili tehničnemu napredku (24) se črtata z … (****).
3. Sklici na razveljavljene uredbe veljajo kot sklici na to uredbo.
4. Države članice razveljavijo svoje izvedbene predpise, sprejete v skladu z direktivami iz odstavka 1, z … (****).
Člen 18
Začetek veljavnosti
1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Ta uredba se uporablja od … (*****) z izjemo členov 10(1) in 12, ki se uporabljata od … (******).
3. Spremembe ali izvedbeni ukrepi iz člena 5(3) in člena 14(6) se sprejmejo do … (*******).
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 318, 22.12.2006, str. 62.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2006.
(3) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/40/ES (UL L 161, 14.6.2006, str. 12).
(4) Organization for the Advencement of Structured Information Standards.
(5) Direktiva Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig (UL L 76, 6.4.1970, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/76/ES (UL L 206, 15.8.2003, str. 29).
(6) Direktiva Sveta 72/306/EGS z dne 2. avgusta 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisiji okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev v vozilih (UL L 190, 20.8.1972, str. 1).
(7) Direktiva Sveta 74/290/EGS z dne 28. maja 1974 ki prilagaja Direktivo 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig tehničnemu napredku (UL L 159, 15.6.1974, str. 61). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/101/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 238).
(8) Direktiva Sveta 80/1268/EGS z dne 16. decembra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o porabi goriva motornih vozil (UL L 375, 31.12.1980, str. 36). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 49, 19.2.2004, str. 36).
(9) Direktiva Sveta 83/351/EGS z dne 16. junija 1983 o spremembah Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig (UL L 197, 20.7.1983, str. 1).
(10) Direktiva Sveta 88/76/EGS z dne 3. decembra 1987 o spremembi Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motorjev motornih vozil (UL L 36, 9.2.1988, str. 1).
(11) Direktiva Sveta 88/436/EGS z dne 16. junija 1988 o spremembi Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motorjev motornih vozil (omejevanje emisij delcev iz dizelskih motorjev) (UL L 214, 6.8.1988, str. 1).
(12) Direktiva Sveta 89/458/EGS z dne 18. julija 1989 ki glede evropskih emisijskih standardov za avtomobile pod 1,4 litra spreminja Direktivo 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 226, 3.8.1989, str. 1).
(13) Direktiva Sveta 91/441/EGS z dne 26. junija 1991 o spremembah Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 242, 30.8.1991, str. 1).
(14) Direktiva Sveta 93/59/EGS z dne 28. junija 1993 o spremembah Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 186, 28.7.1993, str. 21).
(15) Direktiva 94/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 100, 19.4.1994, str. 42).
(16) Direktiva 96/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 1996 o spremembah Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 282, 1.11.1996, str. 64).
(17) Direktiva 98/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 350, 28.12.1998, str. 1).
(18) Direktiva 2001/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. januarja 2001 o spremembah Direktive Sveta 70/220/EEC o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 35, 6.2.2001, str. 34).
(19) Direktiva 2001/100/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. decembra 2001 o spremembah Direktive 70/220/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil (UL L 16, 18.1.2002, str. 32).
(20) Direktiva 2004/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembah direktiv Sveta 70/156/EGS in 80/1268/EGS glede merjenja emisij ogljikovega dioksida in porabe goriva vozil kategorije N1 (UL L 49, 19.2.2004, str. 36).
(21) UL L 275, 20.10.2005, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/51/ES (UL L 152, 7.6.2006, str. 11).
(22) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(23) „Standard OASIS“ zadeva tehnične specifikacije iz dokumenta OASIS SC2-D5, Oblika informacij za popravilo vozil, različica 1.0, 28.5.2003 (dostopno na: http://www.oasis-open.org/committees/download.php/2412/Draft%20Committee%20Specification.pdf) ter oddelkov 3.2, 3.5, 3.6, 3.7 in 3.8 dokumenta OASIS SC1-D2, Specifikacije v zvezi z zahtevami za popravilo vozil, različica 6.1, z dne 10.1.2003 (dostopno na: http://lists.oasis-open.org/archives/autorepair/200302/pdf00005.pdf), ki uporablja le odprto besedilo in grafične formate.
(*) Štiri leta po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
(**) Dan začetka veljavnosti te uredbe.
(***) Osemnajst mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
(****) 66 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
(24) UL L 238, 15.8.1989, str. 43.
(*****) 18 mesecev + 1 dan po začetku veljavnosti te uredbe.
(******) Dan začetka veljavnosti te uredbe.
(*******) 12 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
PRILOGA I
MEJNE VREDNOSTI EMISIJ
Tabela 1: Mejne vrednosti emisij Euro 5
|
Referenčna masa (RM) (kg) |
Mejne vrednosti |
||||||||||||||
Masa ogljikovega monoksida (CO) |
Masa vseh ogljikovodikov (THC) |
Masa ne-metanskih ogljikovodikov (NMHC) |
Masa dušikovih oksidov (NOx) |
Skupna masa vseh ogljikovodikov in dušikovih oksidov (THC + NOx) |
Masa trdnih delcev (PM) |
Število delcev (1) (P) |
||||||||||
L1 (mg/km) |
L2 (mg/km) |
L3 (mg/km) |
L4 (mg/km) |
L2 + L4 (mg/km) |
L5 (mg/km) |
L6 (#/km) |
||||||||||
Kategorija |
Razred |
|
PI |
CI |
PI |
CI |
PI |
CI |
PI |
CI |
PI |
CI |
PI (2) |
CI |
PI |
CI |
M |
– |
Skupaj |
1 000 |
500 |
100 |
– |
68 |
– |
60 |
180 |
– |
230 |
5,0 |
5,0 |
|
|
N1 |
I |
RM ≤ 1 305 |
1 000 |
500 |
100 |
– |
68 |
– |
60 |
180 |
– |
230 |
5,0 |
5,0 |
|
|
II |
1 305 < RM ≤ 1 760 |
1 810 |
630 |
130 |
– |
90 |
– |
75 |
235 |
– |
295 |
5,0 |
5,0 |
|
|
|
III |
1 760 < RM |
2 270 |
740 |
160 |
– |
108 |
– |
82 |
280 |
– |
350 |
5,0 |
5,0 |
|
|
|
N2 |
|
|
2 270 |
740 |
160 |
– |
108 |
– |
82 |
280 |
– |
350 |
5,0 |
5,0 |
|
|
Legenda: PI = prisilni vžig, CI = kompresijski vžig |
Tabela 2: Mejne vrednosti emisij Euro 6
|
Referenčna masa (RM) (kg) |
Mejne vrednosti |
||||||||||||||
Masa ogljikovega monoksida (CO) |
Masa vseh ogljikovodikov (THC) |
Masa ne-metanskih ogljikovodikov (NMHC) |
Masa dušikovih oksidov (NOx) |
Skupna masa vseh ogljikovodikov in dušikovih oksidov (THC + NOx) |
Masa trdnih delcev (PM) |
Število delcev (3) (P) |
||||||||||
L1 (mg/km) |
L2 (mg/km) |
L3 (mg/km) |
L4 (mg/km) |
L2 + L4 (mg/km) |
L5 (mg/km) |
L6 (#/km) |
||||||||||
Kategorija |
Razredi |
|
PI |
CI |
PI |
CI |
PI |
CI |
PI |
CI |
PI |
CI |
PI (4) |
CI |
PI |
CI |
M |
– |
Skupaj |
1 000 |
500 |
100 |
– |
68 |
– |
60 |
80 |
– |
170 |
5,0 |
5,0 |
|
|
N1 |
I |
RM ≤ 1 305 |
1 000 |
500 |
100 |
– |
68 |
– |
60 |
80 |
– |
170 |
5,0 |
5,0 |
|
|
II |
1 305 < RM ≤ 1 760 |
1 810 |
630 |
130 |
– |
90 |
– |
75 |
105 |
– |
195 |
5,0 |
5,0 |
|
|
|
III |
1 760 < RM |
2 270 |
740 |
160 |
– |
108 |
– |
82 |
125 |
– |
215 |
5,0 |
5,0 |
|
|
|
N2 |
|
|
2 270 |
740 |
160 |
– |
108 |
– |
82 |
125 |
– |
215 |
5,0 |
5,0 |
|
|
Legenda: PI = prisilni vžig, CI = kompresijski vžig |
Tabela 3: Mejna vrednost emisij za preskus emisij izhlapevanja
Masa emisij izhlapevanja (g/preskus) |
2,0 |
Tabela 4: Mejna vrednost emisij ogljikovega monoksida in emisij ogljikovodikov iz izpušne cevi po preskusu s hladnim zagonom
Preskusna temperatura 266 K (– 7 °C) |
|||
Kategorija vozila |
Razred |
Masa ogljikovega monoksida (CO) L1 (g/km) |
Masa ogljikovodikov (HC) L2 (g/km) |
M |
– |
15 |
1,8 |
N1 |
I |
15 |
1,8 |
II |
24 |
2,7 |
|
III |
30 |
3,2 |
|
N2 |
|
30 |
3,2 |
(1) Številske vrednosti se določi čim prej vendar najpozneje do začetka veljavnosti stopnje Euro 6.
(2) Vrednosti za maso delcev pri motorjih na prisilni vžig veljajo samo za vozila z motorji z neposrednim vbrizgom.
(3) Številske vrednosti je treba za to stopnjo še določiti.
(4) Vrednosti za maso delcev pri motorjih na prisilni vžig veljajo samo za vozila z motorji z neposrednim vbrizgom.
PRILOGA II
SPREMEMBE DIREKTIVE 70/156/EGS
Direktiva 70/156/EGS se spremeni:
1) |
V členu 2 se po zadnji alinei doda naslednji stavek: „Če se v tej direktivi omenja posamična direktiva ali uredba, omemba vključuje tudi njune izvedbene akte.“ |
2) |
V naslednjih določbah se po besedah „posamična direktiva“ dodata besedi „ali uredba“: člen 2, prva alinea; člen 2, deveta alinea; člen 2, deseta alinea; člen 2, štirinajsta alinea; člen 3(1); člen 3(4); člen 4(1)(c); člen 4(1)(d); člen 5(5); člen 6(3); člen 7(2); člen 13(4); člen 13(5); Priloga I, prvi pododstavek, Priloga II, Del III, Priloga IV, del II, prvi odstavek; Priloga V, točka 1(a); Priloga V, točka 1(b); Priloga V, točka 1(c); Priloga VI, Stran 2 Certifikata o ES-homologaciji vozila, Priloga VII(1), točka 4, Priloga VII, opomba (1); Priloga X, točka 2.1.; Priloga X, točka 3,3.; Priloga XI, dodatek 4, pomen črk: X; Priloga XII, točka B(2); Priloga XIV, točka 2(a); Priloga XIV, točka 2(c); Priloga XIV, točka 2(d). |
3) |
V naslednjih določbah se po besedah „posamična direktiva“ dodata besedi „ali uredba“: Člen 2, osma alinea; člen 3(1); člen 3(2); člen 4(1)(a) prva in druga alinea; člen 4(1)(b); člen 4(3); člen 5(4), tretji pododstavek; člen 5(6); člen 8(2); člen 8(2)(c); člen 9(2); člen 10(2); člen 11(1); člen 13(2); člen 14(1)(i); seznam prilog: naslov Priloge XIII; Priloga I, prvi pododstavek; Priloga IV, del I, prva in druga vrstica; Priloga IV, del II, opomba (1) k tabeli; Priloga V, točka 1(b); Priloga V, točka 3; Priloga V, točka 3(a); Priloga V, točka 3(b); Priloga VI, točki 1 in 2; Priloga VI, Stran 2 Certifikata o ES-homologaciji vozila, Priloga X, točka 2.2.; Priloga X, točka 2.3.5.; Priloga X, točka 3.5.; Priloga XII, naslov; Priloga XIV, točka 1.1.; Priloga XIV, točka 2(c). |
4) |
V naslednjih določbah se po besedi „direktiva“ dodata besedi „ali uredba“: Člen 5(3), tretji pododstavek; Priloga IV, del I, opomba X k tabeli; Priloga VI, Stran 2 Certifikata o ES-homologaciji vozila, naslov tabele, Priloga VII(1), točka 2.; Priloga VII(1), točka 3; Priloga VII(1), točka 4; Priloga VIII, točke 1, 2, 2.1, 2.2 in 3; Priloga IX, Stran 2 Za dokončana ali dodelana vozila kategorije M1, točke 45, 46.1 in 46.1; Priloga IX, Stran 2 Za dokončana ali dodelana vozila kategorij M2 in M3, točki 45 in 46.1; Priloga IX, Stran 2 Za dokončana in dodelana vozila kategorij N1, N2 in N3, točki 45 in 46.1; Priloga IX, stran 2 Za nedodelana vozila kategorije M1, točki 45 in 46.1; Priloga IX, Stran 2 Za nedodelana vozila kategorij M2 in M3, točki 45 in 46.1; Priloga IX, Stran 2 za nedodelana vozila kategorij N1, N2 in N3, točki 45 in 46.1; Priloga X, opomba 2; Priloga X, točka 1.2.2.; Priloga XI, dodatek 4, pomen črk: N/A; Priloga XV, naslov tabele; V naslednjih določbah se po besedi „direktiva“ dodata besedi „ali uredba“: Priloga IX, Stran 2 za dokončana ali dodelana vozila kategorije M1; Priloga IX, Stran 2 za dokončana ali dodelana vozila kategorij M2 in M3, Priloga IX, Stran 2 za dokončana ali dodelana vozila kategorij N1, N2 in N3, Priloga IX, Stran 2 za nedodelana vozila kategorije M1, Priloga IX, Stran 2 za nedodelana vozila kategorij M2 in M3, Priloga IX, Stran 2 za nedodelana vozila kategorij N1, N2 in N3; Priloga XV. |
5) |
V členu 8(2)(c) se po besedi „direktiva(e)“ dodata besedi „ali uredba(e)“. |
6) |
V Prilogi IV, del I, se glavo tabele in zaporedno številko 2 nadomesti z naslednjim:
|
7) |
V Prilogi IV se črtata točki 11 in 39. |
8) |
V Prilogi VII (4) se po besedah „v primeru direktive“ dodata besedi „ali uredbe“. |
9) |
V Prilogi VII (5) se po besedah „zadnja direktiva“ dodata besedi „ali uredba“. |
10) |
V Prilogi XI, dodatek 1, se glavo tabele in zaporedno številko 2 nadomesti z naslednjim:
. |
11) |
V Prilogi XI, dodatek 1, se črtata zaporedni številki 11 in 39. |
12) |
V Prilogi XI, dodatek 2, se glavo tabele in zaporedno številko 2 nadomesti z naslednjim:
. |
13) |
V Prilogi XI, dodatek 2, se črtata zaporedni številki 11 in 39. |
14) |
V Prilogi XI, dodatek 3, se glavo tabele in zaporedno številko 2 nadomesti z naslednjim:
. |
15) |
V Prilogi XI, dodatek 3, se črta zaporedna številka 11. |
16) |
V Priloge XI, dodatek 4 se glavo tabele in zaporedno številko 2 nadomesti z naslednjim:
. |
17) |
V Priloge XI, dodatek 4 se črta zaporedna številka 11. |
(10) Za vozila, katerih referenčna masa ne presega 2 610 kg. Na zahtevo proizvajalca se lahko uporablja za vozila, katerih referenčna masa ne presega 2 840 kg.“.
P6_TA(2006)0562
Finančni prispevki Skupnosti v Mednarodni sklad za Irsko (2007-2010) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o finančnih prispevkih Skupnosti v Mednarodni sklad za Irsko (2007-2010) (KOM(2006)0564 – C6-0423/2006 – 2006/0194(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0564) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0423/2006), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za proračun (A6-0432/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, da se pri svoji obravnavi spremembe pravne podlage za predlog Komisije izogne vsakršnim zamudam pri dodeljevanju sredstev Mednarodnemu skladu za Irsko; |
4. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
5. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
Ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,
Ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 159 Pogodbe,
(Predlog spremembe zadeva celotno besedilo.)
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0563
Sektor banan *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan (KOM(2006)0489 – C6-0339/2006 – 2006/0173(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0489) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0339/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A6-0422/2006), |
1. |
odobri spremenjeni predlog Komisije; |
2. |
meni, da mora biti referenčni znesek, naveden v predlogu Komisije, združljiv z zgornjo mejo razdelka 2 novega večletnega finančnega okvira, ter poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2); |
3. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe EU; |
4. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
5. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) |
Trenutno je režim za sektor banan opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane. Zlasti program pomoči za proizvajalce banan temelji na načelih, ki so bila za druge skupne tržne ureditve bistveno spremenjena. Zaradi uspešnejše zagotovitve primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti v regijah, kjer proizvajajo banane, zaradi boljše dodelitev sredstev za dosego tržne usmerjenosti proizvajalcev , zaradi stabilizacije izdatkov, zaradi zagotovitve spoštovanja mednarodnih obveznosti Skupnosti, zaradi ustreznega upoštevanje posebnosti proizvodnih območij, zaradi poenostavitev upravljanja režima in prilagoditve režima načelom spremenjenih skupnih tržnih ureditev je treba ta režim izboljšati. |
(1) |
Trenutno je režim za sektor banan opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane. Zlasti program pomoči za proizvajalce banan temelji na načelih, ki so bila za druge skupne tržne ureditve bistveno spremenjena. Zaradi uspešnejše zagotovitve primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti v regijah, kjer proizvajajo banane, zaradi boljše dodelitve sredstev za spremljanje posebnega razvoja v teh regijah , zaradi stabilizacije izdatkov, zaradi zagotovitve spoštovanja mednarodnih obveznosti Skupnosti, zaradi ustreznega upoštevanja posebnosti proizvodnih območij, zaradi poenostavitev upravljanja režima in prilagoditve režima načelom spremenjenih skupnih tržnih ureditev je treba ta režim izboljšati. |
(2a) |
Zaradi konkurence proizvajalcev banan iz tretjih držav in v prizadevanju, da se sredstva Skupnosti ustrezno uporabijo, je od ustanovitve skupne ureditve trga za banane sektor v celoti vložil veliko napora v modernizacijo, od proizvodnje do trženja, tako da je občutno izboljšal raven produktivnosti in kakovost proizvodov, istočasno pa znižal vpliv svoje dejavnosti na okolje. Poleg tega je skupna ureditev podprla koncentracijo ponudbe Skupnosti, kar je prispevalo k okrepitvi sektorja v regijah, kjer proizvajajo banane, in olajšalo trženje evropskih banan. |
(3) |
Banane so eden izmed glavnih kmetijskih pridelkov nekaterih najbolj oddaljenih regij, zlasti francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinika, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Proizvodnjo banan ovira zlasti odročnost, otoški značaj, majhnost in težavna topografija teh regij. Lokalna proizvodnja banan je pomemben sestavni del okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnovesja podeželskih območij v teh regijah. |
(3) |
Banane so eden izmed glavnih kmetijskih pridelkov nekaterih najbolj oddaljenih regij, zlasti francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinika, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Proizvodnjo banan ovira zlasti odročnost, otoški značaj, majhnost in težavna topografija teh regij. Lokalna proizvodnja banan je pomemben sestavni del okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnovesja podeželskih območij v teh regijah, ki poleg tega nimajo nikakršne nadomestne rešitve, ki bi jim omogočila širitev na druge gospodarsko uspešne kulture. |
(3a) |
Treba je upoštevati družbeno-gospodarski pomen sektorja banan v najbolj oddaljenih regijah ter njegov prispevek k doseganju cilja družbene in gospodarske kohezije s pomočjo ustvarjenih delovnih mest, dohodka, verižno povezanih gospodarskih dejavnosti, z vzdrževanjem okoljskega in krajinskega ravnovesja, kar omogoča razvoj turizma. |
(5) |
Naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije predvideva vzpostavitev programov podpore Skupnosti za najbolj oddaljene regije in vsebuje posebne ukrepe za podporo lokalnim kmetijskim proizvodnim linijam. Ta uredba predvideva ponovni pregled najpozneje do 31. decembra 2009. Če pride do bistvenih sprememb ekonomskih razmer, ki vplivajo na preživetje v najbolj oddaljenih regijah , Komisija poročilo predloži prej . Ta instrument se zdi najbolje prilagojen podpori proizvodnje banan v vsaki posamezni regiji, saj omogoča prilagodljivost in decentralizacijo mehanizmov za podporo proizvodnje banan. Možnost vključitve pomoči za banane v te programe podpore mora povečati skladnost strategij za podporo kmetijski proizvodnji v teh regijah. |
(5) |
Naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije predvideva vzpostavitev programov podpore Skupnosti za najbolj oddaljene regije in vsebuje posebne ukrepe za podporo lokalnim kmetijskim proizvodnim linijam. Ta uredba predvideva ponovni pregled najpozneje do 31. decembra 2009. Da pa bi upoštevali posebni položaj proizvajalcev banan, mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v primeru opaznega poslabšanja gospodarskih razmer za te proizvajalce, zlasti zaradi sprememb zunanjega režima, predstaviti posebno poročilo pred predvidenim rokom . Ta instrument se zdi najbolje prilagojen podpori proizvodnje banan v vsaki posamezni regiji, saj omogoča prilagodljivost in decentralizacijo mehanizmov za podporo proizvodnje banan. Možnost vključitve pomoči za banane v te programe podpore mora povečati skladnost strategij za podporo kmetijski proizvodnji v teh regijah. |
(5a) |
Predvideti je treba eno ali več posebnih predplačil za proizvajalce banan v najbolj oddaljenih regijah. |
(7) |
V zvezi s proizvodnjo banan v Skupnosti, ki ne poteka v najbolj oddaljenih regijah, poseben program pomoči za banane glede na njen majhen odstotek v skupni proizvodnji Skupnosti ni več potreben . |
(7) |
V zvezi s proizvodnjo banan v Skupnosti, ki ne poteka v najbolj oddaljenih regijah, je treba državam članicam dati možnost, da izberejo sistem delne nevezanosti pomoči za banane, kljub njenemu majhnemu odstotku v skupni proizvodnji Skupnosti. |
(8) |
Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi nekaterih uredb1 predvideva sistem nevezane dohodkovne podpore za kmetije (v nadaljnjem besedilu „shema enotnih plačil“). Namen tega sistema je bil zagotoviti prehod s podpore proizvodnje na podporo proizvajalcev. |
črtano
(8a) |
Pri prehodu na podporo proizvajalcem morajo glavno vlogo igrati informacijski in infrastrukturni ukrepi v smislu razvoja podeželja. Pri tem si je treba za cilj postaviti prehod proizvodnje in trženja banan na različne kakovostne standarde, kot so standardi pravične trgovine, proizvodov ekološkega kmetijstva, lokalnih vrst ali vrst z registriranim geografskim poreklom. Banane se lahko v okviru turizma, prisotnega na teh območjih, tržijo tudi kot poseben lokalni proizvod in s tem ustvarjajo navezanost potrošnikov na te banane kot prepoznaven proizvod s prednostjo. |
(8b) |
Da bi dosegli zelo pomembne cilje iz reforme skupne kmetijske politike, mora biti velik delež pomoči za bombaž, oljčno olje, surovi tobak, hmelj in banane nevezan ter vključen v shemo enotnih plačil. |
(8c) |
S popolno vključitvijo trenutno veljavne sheme podpor v sektorju banan v shemo enotnih plačil bi se pojavila nevarnost, da se bo proizvodnja v proizvodnih regijah Skupnosti dezorganizirala. Zato mora del pomoči ostati vezan na proizvodnjo, s plačilom določenega zneska na hektar, do katerega je zadevna proizvodnja upravičena. Znesek pomoči je treba izračunati tako, da bo v regijah, primernih za to proizvodnjo, zagotavljal gospodarske pogoje, v katerih bo možno nadalje izvajati dejavnosti v sektorju banan in se izogniti nadomeščanju te proizvodnje z drugimi. Da bi dosegli ta cilj, je za vsako državo članico, ki to želi, primerno določiti celotno razpoložljivo pomoč na hektar na 40 % nacionalnega deleža pomoči, posredno izplačane proizvajalcem. |
(8d) |
60 % preostalega nacionalnega deleža pomoči, posredno izplačane proizvajalcem, mora ostati na razpolago za shemo enotnih plačil. |
(9) |
Za zagotovitev doslednosti je primerno, da se obstoječi program nadomestne pomoči za banane ukine in vključi v shemo enotnih plačil. V ta namen je treba nadomestno pomoč za banane vključiti v seznam neposrednih plačil v skladu s shemo enotnih plačil iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Države članice morajo določiti referenčne zneske in upravičene hektarje v skladu s shemo enotnih plačil na podlagi reprezentativnega obdobja, primernega za trg banan, ustreznih ciljev in nediskriminacijskih meril. Območja, zasajena z bananami, ne smejo biti izključena, ker bi bila obravnavana kot trajni nasadi. Nacionalne zgornje meje je treba ustrezno spremeniti. Prav tako je treba zagotoviti, da Komisija sprejme podrobna pravila in vse potrebne prehodne ukrepe. |
črtano
(10) |
Naslov II Uredbe (EGS) št. 404/93 določa organizacije proizvajalcev in mehanizme za koncentracijo. V zvezi z organizacijami proizvajalcev je bil namen obstoječe ureditve oblikovati take organizacije, v katere se lahko včlani kar največ proizvajalcev, in omejiti plačilo nadomestne pomoči proizvajalcem, ki so člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
(10) |
Naslov II Uredbe (EGS) št. 404/93 zadeva organizacije proizvajalcev in mehanizme za koncentracijo. V zvezi z organizacijami proizvajalcev je bil namen obstoječe ureditve oblikovati take organizacije, v katere se lahko včlani kar največ proizvajalcev in ki podpirajo trženje v sektorju banan, ob omejevanju izplačila nadomestne pomoči proizvajalcem, ki so člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
(11) |
Prvi cilj ureditve je bil izpolnjen, saj je velika večina proizvajalcev Skupnosti zdaj včlanjena v organizacije proizvajalcev. Drugi cilj je nebistven, saj bo program nadomestne pomoči kmalu ukinjen. Zato ni več potrebno ohranjati pravil o organizacijah proizvajalcev na ravni Skupnosti, temveč se prepusti državam članicam, da po potrebi neodvisno sprejmejo taka pravila, prilagojena njihovim posebnim okoliščinam. |
(11) |
Prvi cilj ureditve je bil izpolnjen, saj je velika večina proizvajalcev Skupnosti zdaj včlanjena v organizacije proizvajalcev. Zato je potrebno ohraniti pravila o organizacijah proizvajalcev na ravni Skupnosti. Da bi se izognili razpadu sektorja banan v proizvodnih regijah, se predlaga ohranitev zakonodajnega okvira Skupnosti, države članice pa se poziva, naj kot osnovni pogoj za prejemanje pomoči ohranijo obveznost trženja pridelkov preko teh organizacij. |
(1) |
Naslova II in III, členi 16 do 20, odstavek 2 člena 21, člen 25 in členi 30 do 32 se črtajo. |
(1) |
Člena 6 in 7 iz naslova II, naslov III, členi 16 do 20, odstavek 2 člena 21, člen 25 in členi 30 do 32 se črtajo. |
(-1) |
V členu 1 se alineja 4 nadomesti z naslednjim: |
— |
sheme podpore za kmete, ki proizvajajo trdo pšenico, beljakovinske rastline, riž, lupinarje, energetske rastline, škrobni krompir, mleko, seme, poljščine, kozje in ovčje meso, goveje in telečje meso, zrnate stročnice, bombaž, tobak, hmelj, ter za kmete, ki vzdržujejo oljčne nasade in nasade banan. |
1. |
V členu 33(1) se točka (a) nadomesti z: |
(a) |
odobreno jim je bilo plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj enega od programov podpore iz Priloge VI ali, za oljčno olje, v tržnih letih, navedenih v drugem pododstavku člena 37(1) ali, za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, če so prejemali tržno podporo v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki K Priloge VII ali, za banane, če so prejemali nadomestilo za izgubo dohodka v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki L Priloge VII. |
črtano
(6a) |
V členu 64(2) se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim: |
2. Glede na izbiro, ki jo opravi vsaka država članica, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) določi zgornjo mejo za vsako od neposrednih plačil, navedenih v členih 66, 67, 68, 68a, 68b in 69.
Ta zgornja meja je enaka sestavini vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah, navedenih v členu 41, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 66, 67, 68, 68a, 68b in 69.
6b. |
Vstavi se naslednji člen 68b: |
Člen 68b
Plačila za banane
V primeru plačil za banane ostane 40 % pomoči vezanih na proizvodnjo, 60 % preostalega nacionalnega deleža pomoči pa ostane na razpolago za shemo enotnih plačil.
(7) |
V členu 145 se za točko (d)b vstavi naslednja točka: |
(d)c |
podrobna pravila, ki se nanašajo na vključitev pomoči za banane v shemo enotnih plačil. |
črtano
(-1) |
Doda se naslednji člen 18a: |
Člen 18a
Banane
Prejemanje pomoči proizvajalcev v sektorju banan je pogojeno s članstvom v eni od organizacij, priznanih v skladu z naslovom II Uredbe (EGS) št. 404/93. Pomoč pa se lahko izplača tudi posameznemu proizvajalcu, ki se zaradi posebnih okoliščin, zlasti geografskega položaja, ne more vključiti v organizacijo proizvajalcev.
(2a) |
V členu 28 se doda naslednji odstavek 3a: |
3a. V primeru opaznega poslabšanja gospodarskih razmer, ki bi vplivalo na preživetje proizvajalcev banan, zlasti po spremembi zunanjega režima, Komisija pred 31. decembrom 2009 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu posebno poročilo, vključno s primernimi predlogi, kjer je to ustrezno.
(3) |
V skladu z enakim postopkom lahko Komisija prav tako sprejme ukrepe za učinkovit prehod z ureditev, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 404/93, na ureditve, ki jih uvaja ta uredba. |
(3) |
V skladu z enakim postopkom lahko Komisija prav tako sprejme ukrepe za učinkovit prehod z ureditev, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 404/93, na ureditve, ki jih uvaja ta uredba. Predvideti je treba zlasti poseben sistem predplačil za proizvajalce banan v času od januarja do oktobra vsako leto. |
Člen 4a
Ocena
Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z oceno vpliva te uredbe na življenjski standard kmetov Skupnosti, na dohodke proizvajalcev Skupnosti in na gospodarsko in družbeno kohezijo ter predlaga konkretne pobude v primeru, ko zastavljeni cilji niso bili doseženi.
(1) |
V Prilogi I se črta vrstica v zvezi z bananami; |
črtano
(2) |
Prilogi VI se doda naslednja vrstica: |
Banane Člen 12 Uredbe (EGS) št. 404/93 Nadomestilo za izgubo dohodka
črtano
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0564
Ureditev DDV za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za druge storitve *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 2002/38/ES glede obdobja uporabe ureditve davka na dodano vrednost, ki se uporablja za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljene storitve (KOM(2006)0739 – C6-0437/2006 – 2006/0245(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0739) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0437/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0440/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
5. |
naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
Člen 1 se uporablja do 31. decembra 2008 .
Člen 1 se uporablja do 31. decembra 2009 .
Komisija sprejme vsak pravočasni predlog možnega podaljšanja ureditve pred njenim potekom, tako da ima Evropski parlament dovolj časa, da izrazi svoje mnenje v skladu s členom 93 Pogodbe.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0565
Zakonodajni in delovni programu Komisije za leto 2007
Resolucija Evropskega parlamenta o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o njenem zakonodajnem in delovnem programu za leto 2007 (KOM(2006)0629), sprejetem 24. oktobra 2006, ki ga je Komisija predstavila in o katerem je potekala razprava v Parlamentu dne 14. novembra 2006, |
— |
ob upoštevanju strateških političnih usmeritev za obdobje 2004-2009, letne strategije politik Komisije za leto 2007 in prispevkov odborov Parlamenta, ki jih je Komisiji posredovala konferenca predsednikov v skladu z Okvirnim sporazumom med Parlamentom in Komisijo, |
— |
ob upoštevanju členov 33 in 103(4) svojega Poslovnika, |
A. |
ker bo leto 2007 pomembno za proces evropske integracije, saj bo Evropska unija izrekla dobrodošlico novima članicama, Romuniji in Bolgariji, praznovala petdeseto obletnico Rimske pogodbe, si prizadevala, da doseže institucionalni dogovor, in začela izvajati obsežno vrsto novih programov financiranja; |
B. |
ker je za Unijo bistveno, da lahko doseže smele politične, gospodarske in socialne cilje za svoje državljane in služi skupnemu evropskemu interesu tako, da postane vodilni svetovni akter, ki spodbuja skupne rešitve za mir, varnost, svetovno blaginjo ter trajnostni gospodarski in družbeni razvoj; |
C. |
ker je treba odhodke povsem uskladiti s političnimi prednostnimi nalogami, saj sredstva, zagotovljena v novem finančnem okviru ne zadostujejo za spoprijemanje z vsemi izzivi v prihodnosti; |
D. |
ker mora Evropa ukrepati, da bo lahko kos povečanim pričakovanjem državljanov in da bo lahko okrepila svojo vlogo vodilnega akterja na svetovnem odru; |
1. |
pozdravlja dejstvo, da je v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2007 poudarek na posodabljanju evropskega gospodarstva in povečanju blaginje državljanov; se v zvezi s tem strinja s pomenom, ki se pripisuje varnosti, zdravju, inovacijam, čistejšemu okolju, energiji in podnebnim spremembam, notranjemu trgu, selitvam in vključevanju, svetovni prepoznavnosti in učinkovitosti Evrope ter izboljšani komunikaciji z evropskimi državljani; vendar obžaluje pomanjkanje ambicij na več področjih; meni, da mora za ponovno vzpostavitev zagona evropskega projekta Komisija imeti polno vlogo pri okrepitvi in posodabljanju socialnega tržnega gospodarstva, osnovanega na trajnostnem razvoju; |
2. |
meni, da razlikovanje med „strateškimi“ in „prednostnimi pobudami“ poveča jasnost in verodostojnost zakonodajnega in delovnega programa; kljub temu zahteva, da Komisija dosledneje in natančneje razloži razliko med tema dvema pojmoma, zlasti pa, da pojasni urnik predstavitve „prednostnih pobud“; poziva Komisijo, da po šestih mesecih predstavi napredek, dosežen na področju izvajanja zakonodajnega in delovnega načrta; |
3. |
pozdravlja dejstvo, da je Komisija odobrila vrsto prispevkov odborov Parlamenta v okviru novega „strukturiranega dialoga“ in jih orisala v zbirnem poročilu konference predsednikov odborov; |
4. |
kljub temu poziva Komisijo, naj Parlament obvesti, zakaj naslednjih zakonodajnih pobud ni vključila v delovni program 2007, kot so zahtevali odbori: vzajemno priznavanje v trgovini z blagom, predlogi za izboljšanje označevanja CE, revizija statuta evropske družbe, razvoj mikroposojil, usklajevanje dela in družinskega življenja, varstvo atipičnih delavcev, nov predlog za evropsko vzajemno družbo, mejne vrednosti za semena, ki vsebujejo genetsko spremenjene organizme, in predlog pobude za preglednost; |
5. |
meni, da se izvajanje Okvirnega sporazuma o odnosih med Parlamentom in Komisijo lahko izboljša s pogostejšim in zgodnejšim vključevanjem političnih skupin v postopek; |
6. |
obžaluje pomanjkljivo medsebojno delovanje med zakonodajnim in delovnim načrtom ter proračunskim postopkom; v skladu z Okvirnim sporazumom med Parlamentom in Komisijo želi izboljšati povezovanje med obema postopkoma in se veseli razprave o tem, kako to doseči; |
7. |
poziva Komisijo, naj začne zgodnji dialog s Parlamentom o bistveni reviziji proračunskega okvira EU in finančnega okvira, vmesni reviziji skupne kmetijske politike (SKP) in razpravi o novih mehanizmih za lastna sredstva; |
8. |
pozdravlja namero Komisije, da bolje poveže Evropo z njenimi državljani prek izboljšane komunikacijske strategije, namenjene večji ozaveščenosti o EU in razumevanju slednje na nacionalni, regionalni ter lokalni ravni; podpira vse pobude za graditev partnerstev in da se bolj sistematično prisluhne pomislekom državljanov ter nanje odgovori; |
9. |
v ta namen poudarja, da je treba zlasti bolje usklajevati komunikacijsko politiko z nacionalnimi parlamenti in političnimi strankami, da se z državljani začne učinkovit odprt dialog o evropskih vprašanjih; meni, da lahko poslanci prispevajo k temu procesu, in pričakuje, da bo Komisija tesno sodelovala s Parlamentom pri razvijanju in izvajanju komunikacijskih politik; |
10. |
upošteva odločnost Komisije, da bo sodelovala pri osnutku berlinske izjave ob 50. obletnici Rimske pogodbe; meni, da je pomembno, da je ta deklaracija zares medinstitucionalna in v njej skupaj sodelujejo Parlament, Svet in Komisija; meni, da bi taka izjava med drugim morala prispevati k potrditvi vrednot in identitete Unije ter k spodbujanju institucionalnih reform v Evropi; |
11. |
pozdravlja pripravljenost Komisije, da bo dejavno sodelovala pri zagotavljanju pomoči pri zagotavljanju sprejetja evropske ustavne pogodbe; meni, da so cilji in reforme, določene v tej pogodbi, bistveni za dobro delovanje in prihodnji razvoj Unije; poziva Komisijo, naj skupaj s Parlamentom prevzame vodilno vlogo pri iskanju izvedljive rešitve za izhod iz sedanjega institucionalnega zastoja; |
Prednostne naloge za leto 2007
Posodobitev evropskega gospodarstva
12. |
pozdravlja velik poudarek, ki ga je Komisija v svojem programu namenila nenehnemu posodabljanju evropskega gospodarstva, da v luči svetovnih izzivov postane bolj dinamično in konkurenčno; poudarja pomen, pripisan energičnemu izvajanju lizbonske strategije, in poudarja medsebojno odvisnost gospodarskega, družbenega in okoljskega napredka pri oblikovanju dinamičnega in inovativnega evropskega gospodarstva; ponovno izraža podporo evropski agendi, v kateri sta cilja blaginje in solidarnosti medsebojno podprta, in poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, ki bodo to odražali; |
13. |
poziva Komisijo, naj izboljša usklajevanje gospodarskih politik, zlasti z namenom spodbujanja nacionalnih in evropskih pobud, prizadevanja za spodbujanje raziskav, veščin in novih tehnologij, izmenjave najboljše prakse o načinih za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti javne porabe ter večjo kakovost statističnih podatkov; |
Raziskave in razvoj
14. |
ponavlja, da je za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva nujno spodbujati sodelovanje pri raziskavah, zlasti na področju sodobnih tehnologij; poziva, da se začnejo povečana usklajena prizadevanja za spodbujanje telekomunikacijskega sektorja in sektorjev tehnologij informacijske družbe; |
15. |
meni, da bi lahko predlagana ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo, če je osnovana na pravih načelih, prispevala h konkurenčnosti evropskega gospodarstva, tako da bi pomagala preusmeriti razdrobljena prizadevanja za raziskave, izobraževanje in inovacije, ki so doslej zavirala napredek; vztraja, da sredstva, ki so bila predhodno namenjena za sedmi okvirni program za raziskave, ne smejo biti porabljena za financiranje dejavnosti Evropskega inštituta za tehnologijo; |
16. |
pozdravlja predlog Komisije za program Erasmus Mundus II, ki je usmerjen k spodbujanju sodelovanja s tretjimi državami na področju visokošolskega izobraževanja; vendar poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje pobude, da se spodbudijo odličnost na evropskih univerzah, visokošolsko izobraževanje ter vseživljenjsko učenje in boljše znanje jezikov; |
17. |
poudarja, kako strateško pomembno je hitro razvijanje vesoljskega sektorja, in zato v celoti podpira pobudo Komisije za razvoj evropske vesoljske politike; |
Notranji trg
18. |
poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za dokončno vzpostavitev notranjega trga, da bodo državljani lahko v celoti uživali njegove koristi; vendar meni, da bi revizija strategije enotnega trga ne bi smela biti izgovor, da se ne podpirajo pobude za notranji trg, kot je potrebno; vztraja, da se enotni trg lahko uspešno razvije le, če se spodbuja pravična konkurenca, kohezija, večja zaščita potrošnikov in spoštovanje göteburških načel; |
19. |
ponavlja zahtevo Komisiji, da mora raziskati vse možne načine za izboljšanje sistemov patentov in sporov o njih; |
20. |
poudarja pomembnost vzpostavitve notranjega trga na področju finančnih storitev in zavarovanja, zlasti pa zaveze Komisije, da bo predlagala posodobitev zakonodaje o solventnosti, investicijskih skladih (UCITS) in obdelavi DDV za finančne storitve; kljub temu meni, da mora biti glavna prednostna naloga v letu 2007 na področju zakonodaje o finančnih storitvah primerno izvajanje in pravočasna uporaba zakonodaje, ki je bila že sprejeta v preteklih letih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poroča o možnem vplivu zasebnih delniških skladov in skladov za zavarovanje vlaganj v rizične naložbe na finančno stabilnost, gospodarsko uspešnost in zaposlovanje; |
Spoprijemanje z izzivi evropske družbe
21. |
ugotavlja, da namerava Komisija pričeti „obsežno preučevanje napredka evropske družber“, poziva pa jo, naj bo bolj ambiciozna in naj glede na to, da bo leto 2007 evropsko leto enakih možnosti, predlaga številne pobude na področjih družbene izključenosti, revščine, varstva atipičnih delavcev in boljšega socialnega varstva z novimi oblikami zaposlovanja ter oceno izvajanja zakonodaje EU v boju proti vsem oblikam diskriminacije in vseh potrebnih pobud na tem področju; |
22. |
poziva k ustreznemu nadaljnjemu spremljanju sporočila Komisije o posvetovanju v zvezi z ukrepanjem na ravni EU za spodbuditev dejavne vključitve ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela (KOM(2006)0044); |
23. |
poziva Komisijo, naj opredeli jasno pravno podlago za boj proti vsem oblikam nasilja, zlasti nad ženskami in otroki; |
24. |
v zvezi s tem pozdravlja cilj Komisije, da razišče vse možne poti za povečanje prilagodljive varnosti in pomaga državam članicam, da dosežejo visoko produktivnost in veliko socialno varnost; |
Varstvo potrošnikov
25. |
poziva Komisijo, da poskrbi za nov zagon na področju varstva potrošnikov, zlasti z namenom krepitve in pregleda potrošniške zakonodaje, da se povečajo učinkovitost politike varstva potrošnikov in pravice potrošnikov, k zagotavljanju varstva ranljivih potrošnikov, k boljšima obveščanju in ozaveščenosti kupcev o pravicah in nadomestilih – na primer z informacijsko kampanjo po vsej Evropi – in z varstvom interesov potrošnikov na zadevnih področjih politike; v zvezi s tem poudarja, da bi zakonodaja o varstvu potrošnikov nikakor ne smela biti sredstvo za vzpostavljanje novih ovir na notranjem trgu, temveč bi morala zagotoviti, da imajo potrošniki v vseh državah članicah koristi zaradi že dosežene visoke ravni varstva; |
26. |
zato pozdravlja akcijski načrt o trajnostni potrošnji in proizvodnji, saj vključuje družbeno in gospodarsko razsežnost; |
Varnost državljanov, sodstvo in migracije
27. |
zahteva zavezanost držav članic in Komisije, da se bodo spoprijele z vprašanjem strukturalnih vzrokov množičnih migracij s prilagoditvijo in nadgraditvijo svojih sedanjih politik, da se omogoči državam v razvoju, da zaščitijo in zgradijo svoja gospodarstva, njihovim prebivalcem pa dostojne prihodke, kar je edina dolgoročna alternativna možnost za zmanjšanje nezakonitega priseljevanja; |
28. |
poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje ter povečajo medsebojno tehnično pomoč med službami za nadzor meje in financiranje agencije Frontex, s ciljem boja proti trgovini z ljudmi; zahteva, da se sklepajo pravični sporazumi o ponovnem sprejemu, ki spoštujejo temeljne pravice migrantov ter upošteva skupne potrebe držav članic ter držav izvora in tranzita; |
29. |
meni, da morata biti skupna politika na področju priseljevanja, vizumov in azila ter učinkovito gospodarsko in družbeno vključevanje priseljencev na podlagi skupnih načel bistvo evropskih ukrepov za leto 2007; pozdravlja predlagane pobude Komisije o priseljevanju delavcev in kaznih za delodajalce, ki zaposlujejo državljane tretjih držav brez zakonitega bivališča; ponovno poziva k sprejetju postopka soodločanja in uporabi glasovanja s kvalificirano večino na vseh področjih, povezanih s priseljevanjem; |
30. |
poudarja potrebo po skupni vizumski politiki EU, kjer naj bi bila vpeljava Vizumskega informacijskega sistema (VIS) ključni element tega cilja; vseeno izraža zaskrbljenost v zvezi z varstvom podatkov, dostopom do podatkov in medobratovalnostjo podatkovnih zbirk ter obžaluje, da je okvirni sklep o varstvu podatkov v tretjem stebru ostal blokiran v Svetu; |
31. |
močno podpira Komisijo in njeno namero za posodobitev okvirnega sklepa o boju proti terorizmu, predvsem z obravnavanjem težav v zvezi s širjenjem razstreliva in prenosom znanja ter bojem proti teroristični propagandi, a vendar poudarja, da večja varnost za državljane ne sme ogroziti zaščite njihovih temeljnih pravic; |
32. |
vztraja pri potrebi po preprečevanju „cyber kriminala“ kot tudi izboljšanju mejnega nadzora in obdelave prošenj za vizume, ob tem pa poudarja pomen hitre vpeljave sistemov SIS II in VIS; |
33. |
poziva Komisijo, da v letu 2007 oblikuje poročilo o tem, kako zaščiti pravice sezonskih delavcev v EU, da bi se izognili zlorabam in kršitvam temeljnih standardov dela, kot se trenutno dogaja; |
34. |
opozarja, da je treba še veliko narediti za zagotovitev pravičnega in učinkovitega dostopa do sodnega varstva za vse; zahteva več pobud na področju civilnega sodstva, da bi vzpostavili uravnotežen pravni okvir, ki bi prinesel varnost in dostop do sodnega varstva; |
Varna, konkurenčna in trajnostna energija
35. |
pozdravlja predlog Komisije, da postane v letu 2007 razvoj evropske energetske politike strateški cilj, ki bo temeljil na varni in raznovrstni oskrbi, trajnosti, učinkovitosti in večji energetski neodvisnosti; |
36. |
poudarja, da bi morala biti večja solidarnost med državami članicami bistveni element skupne energetske politike, da bi lahko reševali težave, povezane s fizično varnostjo infrastrukture in z zanesljivostjo oskrbe; nadalje meni, da bi takšna večja solidarnost bistveno okrepila sposobnost EU pri zagovarjanju njenih skupnih interesov v zvezi z energetskimi vprašanji na mednarodni ravni; |
37. |
vztraja, da je za ohranitev zanesljivosti oskrbe bistveno, da države članice hitro prenese sedanja zakonodaja EU, s ciljem vzpostaviti polno delujoč notranji trg za elektriko in plin ter zvečati konkurenco, preglednost in energetsko učinkovitost; |
38. |
poziva države članice, da z uravnoteženjem notranjih in zunanjih virov oskrbe in zagotavljanjem medobratovalnosti nacionalnih energetskih omrežij vzpostavijo notranji energetski trg EU; |
39. |
poziva Komisijo, da bolj uspešno razvije sinergijo med gospodarskim razvojem na eni in razvojem ter uporabo čistih in z energijo varčnih tehnologij na drugi strani, saj je veliko dopolnjevanje morebiten vir večje konkurence; |
Naredimo Evropo za boljši življenjski prostor
Okolje in trajnostni razvoj
40. |
opozarja na poglavitno vlogo Evropske unije na mednarodni ravni pri spodbujanju okoljskih vprašanj ter se strinja, da si je treba v naslednjih letih prizadevati za zaščito biotske raznovrstnosti in boj proti podnebnim spremembam, predvsem z razvojem pojma „zelene diplomacije“, ter imeti za cilj posebno energetsko politiko, usmerjeno v večanje deleža obnovljivih virov energije, varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost v Evropi; |
41. |
poziva Komisijo, da podpre pomembno vlogo EU pri oblikovanju politik in novih ciljev po Kjotu; v tem smislu pozdravlja predlagano zeleno knjigo o podnebnih spremembah po letu 2012, ki bo pomagala določiti področja, na katerih je treba ukrepati; |
42. |
pričakuje predlog za revizijo sistema trgovanja EU z emisijami, ki naj bi izboljšala okoljsko učinkovitost sistema, in ob tem vključila emisije iz letalstva v sistem trgovanja; |
43. |
poziva Komisijo, da v smislu trajnostnega razvoja bolje uskladi transportno in energetsko politiko tako, da predlaga konkretne cilje za znižanje emisij CO2 za ves vozni park in vključi letalski transport v zavezujoče obveznosti Kjotskega protokola; |
44. |
obžaluje, da se zaščite in ohranitve biotske raznovrstnosti v EU ni ocenilo za prednostni cilj v letu 2007, ter vse bolj spodbuja Komisijo, da prevzame vodilno vlogo pri soočanju s svetovnim izzivom izgube biotske raznovrstnosti ter da medtem zagotovi ustrezno upravljanje mreže NATURA 2000, predvsem v morskih območjih; |
45. |
poziva Komisijo, da poda ustrezne pobude za možnost oblikovanja ustreznejšega okolja za razvoj energetskih virov, ki so brez emisij CO2; poudarja, da podnebne spremembe ne vplivajo le na okolje, ampak tudi na zdravje, in zato zahteva od Komisije, da se spopade z novimi grožnjami in dolgoročnimi učinki; |
Zdravje
46. |
pozdravlja prispevek Komisije k oblikovanju zdravstvene politike v Evropi ter trdno verjame, da bi morala biti zaščita in spodbujanje zdravja temeljni del politik EU; |
47. |
poudarja dejstvo, da zahteva učinkovita evropska zdravstvena strategija boljše sodelovanje med zdravstvenimi službami, predvsem kar se tiče mobilnosti in varnosti bolnikov (npr. ponarejanje zdravil), obveščanje bolnikov o farmacevtskih izdelkih, sprememb v načinu življenja ter soočanja z izzivi zdravega staranja; |
Kmetijstvo in ribištvo
48. |
ugotavlja namen Komisije, da poda predlog o poenostavitvi skupne kmetijske politike in politike (SKP), ki zadeva skupno ureditev trga, v skladu s cilji poenostavitve in preglednosti; poudarja, da je treba ob upoštevanju pregleda proračunskega okvira okrepiti regionalno, socialno in okoljsko vlogo SKP, skupaj s stabilizacijo kmetijskih skladov Skupnosti; |
49. |
pozdravlja krepitev pobud za poenostavitve na področju SKP in pripisuje poseben pomen zavezi Komisije za poročanje o delovanju sistema navzkrižne skladnosti; podpira namero Komisije za prenovo in modernizacijo obstoječih zahtev glede označevanja živil; |
50. |
pozdravlja predlagano uredbo za spodbujanje boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribištvu, ob upoštevanju predvsem znatnih izgub, ki jih povzroča takšno ribištvo obalnim skupnostim in pri ribičih, ki zakonito opravljajo dejavnost; vseeno obžaluje splošno pomanjkanje pobud in političnih spodbud na področju skupne ribiške politike, ki so nujne za soočanje z novimi izzivi v EU in na mednarodni ravni; |
Evropa kot svetovni partner
Sosedska politika
51. |
pozdravlja zavezo Komisije, da bo krepitev evropske sosedske politike njena prednostna naloga, hkrati pa meni, da je treba za uresničitev te zaveze sprejeti konkretne predloge in ukrepe; opozarja pred nevarnostjo, da bi se lahko evropska sosedska politika omejila le na dvostranske in upravne ali „birokratske“ odnose znotraj držav; meni, da bi bilo treba nekatere značilnosti te politike spremeniti, da bodo vanjo vključena tudi pričakovanja posameznih držav in da bodo določbe bolj ustrezale njihovim potrebam; v zvezi s tem poziva, naj se k sodelovanju v tem procesu povabi tudi Parlament; |
52. |
poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o ravnanju v skladu s klavzulama o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih z državami iz sosedske politike, skupaj s podrobno oceno in priporočili o učinkovitosti in skladnosti sprejetih ukrepov; |
Stabilnost in demokracija v jugovzhodni Evropi
53. |
ugotavlja, da se južnoevropske države približujejo zmožnosti za pristop iz Solunske deklaracije, in pričakuje, da bo Unija prevzela vodilno vlogo pri krepitvi stabilnosti in povečanju blaginje na zahodnem Balkanu ter s tem državam te regije pomagala na poti do članstva v EU; |
Rusija
54. |
opozarja Komisijo, da bo sporazum z Rusijo o partnerstvu in sodelovanju v letu 2007 potekel, in jo poziva, naj predlaga vodilna načela za strateško vsebino odnosov EU z Rusijo in naj zlasti poudari, da morajo prihodnji odnosi temeljiti na demokraciji, človekovih pravicah in svobodi izražanja, s čimer bo vzpostavljen jasen mehanizem za nadzorovanje izvajanja vseh klavzul tovrstnega sporazuma; |
Razvojna politika
55. |
poziva države članice in Komisijo, naj si bolj prizadevajo za spoštovanje svojih obveznosti v zvezi z uresničevanjem razvojnih ciljev tisočletja, Komisijo pa poziva, naj pripravi konkretne predloge za druge možnosti financiranja razvojnih programov; |
56. |
meni, da je treba pri pogajanjih o gospodarskih partnerskih sporazumih ustrezno upoštevati vidik regionalnega razvoja, da bodo države AKP lahko dosegle razvojne cilje; |
Trgovska politika in pogajanja v okviru STO
57. |
na večstranski ravni poziva k čim bolj uspešnemu zaključku kroga iz Dohe; obžaluje, da je bilo treba pogajanja o razvojni agendi iz Dohe prekiniti za nedoločen čas, ter poudarja, da lahko neuspeh večstranskih pogajanj in prehod na dvostranske/regionalne sporazume povzroči neenak proces liberalizacije in neuravnotežen razvoj ter s tem negativno vpliva zlasti na najmanj razvite države; |
Evropska varnostna in obrambna politika
58. |
poudarja, da je treba okrepiti mehanizme za parlamentarni nadzor nad splošnim razvojem evropske varnostne in obrambne politike (EVOP), še posebej njenih nalog, ter da je treba pred sprejetjem skupnih ukrepov na področju EVOP proaktivno zagotoviti informacije in izvesti razprave, da bodo lahko Parlamenti izrazili svoja stališča in skrbi; |
Izboljšanje zakonodajnega postopka
59. |
poudarja, da je treba pospešiti poenostavljanje in konsolidacijo zakonodaje EU ter si bolj prizadevati za boljšo pravno ureditev, hiter prenos in pravilno izvajanje zakonodaje EU; poziva k strožjemu mehanizmu za nadzor in izvrševanje v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU v državah članicah; |
60. |
vztraja, da morajo biti v vseh pobudah za poenostavljenje v celoti upoštevana vsa načela in pogoji iz svoje resolucije z dne 16. maja 2006 o strategiji za poenostavljenje zakonodajnega okolja (1); |
Presoja vplivov
61. |
pozdravlja vključitev presoje vplivov v zakonodajni postopek in dejstvo, da je v zakonodajnem in delovnem programu poudarjeno zbliževanje o potrebi po kakovostni zakonodaji, pri čemer se je Komisija zavzela, da bo opravila presojo vplivov o vseh strateških in prednostnih pobudah; vztraja, da mora biti presoja vplivov neodvisna, vendar poudarja, da zaradi tega predlogi Komisije ne smejo biti pripravljeni z zamudo; |
Nezavezujoči akti
62. |
obžaluje, da Komisija vedno bolj uporablja nezavezujoče pravne akte, kot so priporočila in sporočila s pojasnili, s čimer se izogne pristojnostim zakonodajnega organa; |
Nadzorovanje izvajanja in izvrševanja zakonodaje Skupnosti
63. |
obžaluje, da je Komisija nezadostno odgovorila na zahtevo Parlamenta o izvajanju zakonodaje EU v državah članicah; |
64. |
Komisijo poziva, naj poskrbi, da bo celoten postopek prenosa in izvajanja zakonodaje bolj pregleden, ter države članice prepriča, da oblikujejo „korelacijske tabele“, iz katerih bo natančno razvidno, kateri deli zakonodaje izhajajo iz EU in kateri iz zakonodaj držav članic; |
Proračunska odgovornost
65. |
pričakuje, da bodo v letu 2007 v celoti opravljene vse reforme, ki so predvidene v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, kar bo omogočilo hitro izboljšanje kakovosti izvrševanja proračuna; |
66. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, olajša in spodbuja izvrševanje proračuna EU v celoti, zlasti v novih državah članicah, saj bo leto 2007 bistveno za izvajanje nove strukturne politike; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo operativni programi za novo obdobje financiranja v skladu s strateškimi smernicami za kohezijo pripravljeni in se bodo začeli pravočasno izvajati v vseh državah članicah; |
67. |
poudarja pomen programa reform, zlasti na področju boja proti goljufiji in slabemu poslovodenju, ki prispevata k razmahu evroskepticizma; obžaluje, da je Komisija očitno oklestila svoj prvotni program reform; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nadaljuje delo na področju akcijskega načrta za integriran okvir notranje kontrole in pobude o preglednosti; |
*
* *
68. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic. |
(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0205.
P6_TA(2006)0566
Vrh EU-Rusija
Resolucija Evropskega parlamenta o vrhu EU-Rusija v Helsinkih dne 24. novembra 2006
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njenimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani (1), ki je začel veljati leta 1997 in preneha veljati leta 2007, |
— |
ob upoštevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah, |
— |
ob upoštevanju sedanjih mednarodnih in evropskih odgovornosti Rusije kot predsedujoče skupini G8 in odboru ministrov pri Svetu Evrope, |
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 25. oktobra 2006 o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske (2), resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti preskrbe z energijo v Evropski uniji (3) in resolucije z dne 26. maja 2005 o odnosih EU-Rusija (4), |
— |
ob upoštevanju izida 18. vrha EU-Rusija, ki je potekal v Helsinkih 24. novembra 2006, |
— |
ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, |
A. |
ker so se odnosi med EU in Rusijo v zadnjih letih stalno krepili, kar je povzročilo močno in celovito gospodarsko vključevanje in soodvisnost, ki bosta v naslednjih letih še večji, |
B. |
ker so okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo ključni za stabilnost, varnost in blaginjo vse Evrope, |
C. |
ker je sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Rusko federacijo ključna za okrepljeno sodelovanje, zlasti pri nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov, temelječih na enakosti, preglednosti in spoštovanju mednarodno priznanih postopkov, pri zagotavljanju večje varnosti in stabilnosti v Evropi z iskanjem mirnih političnih rešitev regionalnih sporov v njuni soseščini, ter pri utrjevanju spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije kot osnove za te odnose, |
D. |
ker bi moralo biti hitro izvajanje štirih skupnih prostorov, med drugim skupnega gospodarskega prostora, prostora svobode, varnosti in pravice, prostora zunanje varnosti in prostora raziskovanja, izobraževanja in kulture, v središču pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu, |
E. |
ker je zanesljivost preskrbe z energijo eden večjih izzivov za Evropo in eno glavnih področij sodelovanja z Rusijo in ker EU približno četrtino svojega plina in nafte uvozi iz Rusije ter je najzanesljivejša potrošnica ruskega izvoza, |
F. |
ker je bil zgoraj navedeni vrh EU-Rusija z dne 24. novembra 2006 namenjen novi fazi odnosov med EU in Rusijo in zlasti začetku pogajanj o novem okvirnem sporazumu med njima, ki bi zamenjal sedanji Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki poteče leta 2007, |
G. |
ker je Poljska preprečila začetek pogajanj o novem okvirnem sporazumu, zaradi česar pogajanja pogojuje preklic prepovedi na uvoz poljskega mesa, ki jo je Rusija uvedla leta 2005, |
H. |
ker je Rusija 10. novembra 2006 uvedla nov embargo na uvoz poljskega mesa in perutninskih proizvodov, ker naj bi bila zaskrbljena zaradi kršitev veterinarskih predpisov; ker je Rusija nedavno uvedla tudi prepoved uvoza rib in ribiških proizvodov iz EU; ker je Rusija pred zgoraj navedenim vrhom EU-Rusija z dne 24. novembra 2006 zaradi bojazni pred prašičjo gripo v Romuniji in Bolgariji zagrozila z razširitvijo prejšnje prepovedi za celotno EU, |
I. |
ker je vsa Evropa zelo zaskrbljena zaradi nedavnih umorov uglednih nasprotnikov ruske vlade, |
J. |
ker so v Rusiji, Evropski uniji in drugod zelo zaskrbljeni zaradi spoštovanja demokracije in človekovih pravic v Rusiji ter nezmožnostjo ruske policije in sodnih oblasti, da bi našli odgovorne za politične umore, |
K. |
ker formalnosti pri prečkanju meje med EU in Rusijo potekajo zelo počasi in zato na nekaterih kontrolnih mestih povzročajo nevzdržno dolge kolone tovornjakov, |
L. |
ker bi morala biti EU sposobna združiti svoje sile in v odnosu do Rusije zavzeti skupno stališče, |
1. |
priznava pomen Rusije kot strateške partnerice pri sodelovanju z državami, s katerimi Evropska unija nima zgolj skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč si z njimi deli tudi cilj tesnejšega sodelovanja na mednarodni ravni in v skupnem sosedstvu; |
2. |
poudarja pomen solidarnosti in enotnosti med državami članicami EU pri njenih odnosih z Rusijo; zato pozdravlja skupno potezo EU, določeno na neuradnem vrhu v Lahtiju 20. oktobra 2006, ki je EU omogočila, da je na srečanjih s predsednikom Putinom v Lahtiju in Helsinkih zastopala skupno stališče; |
3. |
pozdravlja odprto razpravo na zgoraj navedenemu vrhu EU-Rusija z dne 24. novembra 2006 in vrhu v Lahtiju o demokraciji in spoštovanju človekovih pravic; vendar poudarja, da so sedanje razmere v Rusiji na področju spoštovanja človekovih pravic, demokracije, svobode govora in pravice civilne družbe ter posameznikov, da ugovarjajo oblastem in da te odgovarjajo za svoja dejanja, zelo zaskrbljujoče; |
4. |
obžaluje dejstvo, da zgoraj navedenemu vrhu EU-Rusija z dne 24. novembra 2006 ni uspelo začeti pogajanj o novem okvirnem sporazumu med EU in Rusijo, ter finsko in nemško predsedstvo spodbuja, naj nadaljujeta delo, ki bo omogočilo pogajalski mandat za čimprejšnje sprejetje novega sporazuma in takojšen začetek pogajanj; |
5. |
poudarja, da bi moralo biti vztrajno varstvo človekovih pravic in demokratičnih vrednot temeljno načelo pri vseh odnosih EU do Rusije; odločno poziva Komisijo, naj vsem vpletenim stranem jasno nakaže, da v pogajanjih med EU in Rusijo te vrednote ostale na prvem mestu; |
6. |
obžaluje, da četrti krog posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo ni prinesel bistvenega napredka, čeprav gre za področje, ki bi moralo biti prednostna naloga dvostranskih odnosov; zato poziva rusko vlado, naj prispeva k okrepitvi posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo kot bistvenemu delu partnerstva med njima, naj omogoči svobodno delovanje domačih in mednarodnih organizacij za človekove pravice in drugih nevladnih organizacij ter naj zavaruje osebno varnost zagovornikov človekovih pravic; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da se vsaka finančna pomoč, ki se nameni Rusiji, povezuje z razvojem demokratičnih standardov v tej državi; |
7. |
je močno zaskrbljen zaradi nedavnih poročil mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic in strokovnjakov Združenih narodov (ZN) o uporabi mučenja v ruskih zaporih in na policijskih postajah ter v čečenskih tajnih zaporih, med drugim nečloveško in ponižujoče ravnanje javnih uradnikov; močno obsoja takšna dejanja in ruske oblasti poziva, naj zlorabe preiskuje, takoj prekine kakršne koli kršitve in storilce kazensko preganja; |
8. |
poudarja potrebo po sodelovanju z Rusijo kot strateškim partnerjem pri zagotavljanju miru, stabilnosti in varnosti, v boju proti mednarodnemu terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter pri obravnavanju drugih varnostnih vprašanj, kot so okoljska in jedrska tveganja, droge, trgovina z orožjem in ljudmi in čezmejni organizirani kriminal v soseščini EU, v sodelovanju z OVSE in drugimi mednarodnimi ustanovami; |
9. |
poziva Komisijo in Svet, da si skupaj z rusko vlado prizadevata za skupne pobude za krepitev demokracije, varnosti in stabilnosti v skupni soseščini, zlasti s skupnimi dejavnostmi za zagotavljanje demokracije in spoštovanja temeljnih človekovih pravic v Belorusiji in s skupnimi prizadevanji za razrešitev sporov v Moldaviji, Gruziji in Gorskem Karabahu; poziva EU in Rusijo, naj kot članici četverice (v kateri so še ZN in ZDA) za razrešitev spora na Bližnjem vzhodu prevzameta odgovornost in naj spodbujata prizadevanja za organizacijo mednarodne mirovne konference za sklenitev mirovnega sporazuma v bližnjevzhodni regiji; |
10. |
poudarja, da je na področju odnosov med EU in Rusijo glavna pozornost še vedno namenjena napredku pri podpisu in ratifikaciji sporazumov o meji med Estonijo in Rusijo ter Latvijo in Rusijo in da je treba to vprašanje obravnavati konstruktivno in pošteno, kar mora biti sprejemljivo za vse strani; |
11. |
obžaluje spore o izvozu kmetijskih in ribiških proizvodov iz EU v Rusijo; meni, da je zaradi nadaljevanja teh trgovinskih sporov resno ogrožen nadaljnji razvoj odnosov med Rusijo in Evropsko unijo; zato poziva Komisijo in rusko vlado, naj čim prej zaključita te nerešene spore; vztraja, da mora Evropska unija pokazati potrebno solidarnost z vsemi državami članicami, zlasti s Poljsko, ki je diskriminirana zaradi ruske trgovinske politike; |
12. |
izraža svojo zaskrbljenost glede izjav ruskih oblasti o tem, da bodo po pristopu Bolgarije in Romunije uvedle omejitve za kmetijske proizvode iz EU; |
13. |
izraža globoko zaskrbljenost zaradi vrste umorov uglednih oseb, npr. Ane Politkovske, ki nasprotujejo sedanji ruski vladi ali se zavzemajo za osnovne pravice ruskih državljanov; poudarja, da se morata Svet in Komisija na to odzvati z uporabo vsega svojega vpliva, ter poudarja, da bo partnerstvu z Rusijo močno škodovalo, če Rusija ne bo pokazala sposobnosti in izrazite pripravljenosti za pomoč pri odkrivanju morilcev in izpolnila svoje dolžnosti, da ustavi ta začarani krog in odgovorne privede pred sodišče; |
14. |
poziva Rusko federacijo, da kot članica Sveta Evrope izboljša razmere, v katerih živijo zaporniki, in da preneha oteževati odvetnikom dostop do nekaterih med njimi; poudarja, da bi morali biti zaporniki v skladu z ruskim kazenskim zakonikom zaprti blizu svojega prebivališča ali blizu mesta, kjer je potekal sodni postopek, kot ponazarjata primera zapornikov g. Hodorkovskega in g. Lebedeva; |
15. |
pozdravlja sporazum, sprejet na srečanju na zgoraj navedenemu vrhu EU-Rusija z dne 24. novembra 2006, da se postopno odpravijo dajatve, ki jih Rusija zaračunava letalskim družbam za prelete Sibirije, s katerim se bo razrešil dvajsetletni spor med stranema ter se bo utrla pot evropskim letalskim prevoznikom, da povečajo število letov do rastočih azijskih trgov; ugotavlja, da je bil spor o dajatvah, ki letalske družbe iz EU stanejo več kot 250 milijonov evrov na leto, ena zadnjih ovir, ki jih je EU navedla po sklenitvi sporazuma z Rusijo o pristopu te države v Svetovno trgovinsko organizacijo, s katerim se bodo odprle nove možnosti za tesnejše sodelovanje in večjo trgovino med EU in Rusijo; |
16. |
izraža zaskrbljenost, da nedavne spremembe dela IV ruskega civilnega zakonika v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ne dosegajo standardov, ki se zahtevajo za Svetovno trgovinsko organizacijo (TRIPS), še manj pa večjih obveznosti, ki so predvidene za strateško partnerstvo; |
17. |
pozdravlja okrepljen dialog med EU in Rusijo o energetskih vprašanjih; poudarja strateški pomen sodelovanja v energetiki in potrebo po okrepitvi odnosov med EU in Rusijo na tem področju; poudarja, da mora tesnejše sodelovanje na tem področju temeljiti na načelih soodvisnosti in preglednosti, ter izpostavlja pomen vzajemnosti pri dostopnosti trgov, infrastrukture in vlaganj v izogib oligopolnim tržnim strukturam in v korist zagotavljanja raznolikosti pri dobavi električne energije v Evropski uniji; zato poziva Rusijo, da spoštuje načela Pogodbe o energetski listini, ki je začela veljati aprila 1998, ter poveča sodelovanje glede energetske učinkovitosti, varčevanja z energijo in obnovljivih virov energije; |
18. |
poziva Svet in Komisijo, naj podvojita svoja prizadevanja pri reševanju težav glede prečkanja meje med EU in Rusijo; poudarja, da je treba zaradi večjega pretoka blaga zgraditi dodatne obmejne strukture; poziva ruske oblasti, naj zmanjšajo čakalne vrste pred mejo s hitrejšimi pregledi in s tem, da jih iz obmejnega območja prestavijo na bolj oddaljeno lokacijo; |
19. |
pozdravlja uspešen izid vrha severne dimenzije v Helsinkih dne 24. novembra 2006, ki je potekal v povezavi s srečanjem na vrhu med EU in Rusijo ter ki sta se ga poleg Rusije in EU udeležili tudi Norveška in Islandija; upa, da bo okvirni dokument severne dimenzije, ki je bil sprejet na vrhu severne dimenzije, dobra podlaga za tesnejše regionalno in čezmejno sodelovanje z Rusijo; |
20. |
s tem v zvezi izraža resno zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki jih Rusija izvaja proti Gruziji in imajo velike gospodarske, politične in humanitarne posledice; zato poziva ruske oblasti, naj umaknejo neupravičeno prepoved izvoza občutljivega blaga iz Gruzije v Rusijo ter naj zaustavijo represijo nad osebami gruzijske narodnosti, ki živijo v Rusiji; |
21. |
poudarja, da mora EU delovati enotno in da mora biti odločna v svojih prizadevanjih za krepitev odnosov z Rusijo; pozdravlja namero nemškega predsedovanja, da se temu pomembnemu vprašanju nameni še večja pozornost; |
22. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije. |
(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0448.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0110.
P6_TA(2006)0567
Izvajanje KNPVP
Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku direktive Komisije o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) z namenom pojasnitve nekaterih opredelitev
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (1) (Direktiva KNPVP-III), |
— |
ob upoštevanju osnutka direktive Komisije z dne 13. septembra 2006 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) z namenom pojasnitve nekaterih opredelitev (delovni dokument ESO/43/2006) (osnutek izvedbene direktive), |
— |
ob upoštevanju nasveta Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) Evropski komisiji o pojasnilu opredelitev premoženja, ki je primerno za naložbe v KNPVP, iz januarja 2006 (2), |
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3), |
— |
ob upoštevanju izjave, ki jo je 5. februarja 2002 v Evropskem parlamentu podal predsednik Evropske komisije Romano Prodi (4), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah (5), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o upravljanju premoženja (6), |
— |
ob upoštevanju člena 81 svojega Poslovnika, |
A. |
ker so do zdaj nadzorni organi v državah članicah različno obravnavali premoženje, ki ustreza merilom KNPVP, kar dejansko pomeni, da so bili kot KNPVP ponujani različni izdelki, |
B. |
ker je treba zaradi končne vzpostavitve enotnega trga na evropski ravni usklajeno pojasniti nekatere opredelitve primernosti premoženja, |
1. |
meni, da je za zagotavljanje enotnega, usklajenega in hitrega prenosa novih opredelitev v nacionalno zakonodajo najboljša rešitev uredba, in ne direktiva; poziva Komisijo, da pojasni, zakaj je sprejela odločitev o pripravi direktive, in preuči, ali je njen predlog direktive mogoče preoblikovati v predlog uredbe; |
2. |
poudarja, da je CESR veliko prispeval k novim opredelitvam primernega premoženja za naložbe v KNPVP, zato bi moral še naprej delovati kot tako imenovana skupina na tretji ravni, zlasti zaradi zagotavljanja usklajenosti opredelitev, pojasnjenih v izvedbenih ukrepih pri njihovi vsakodnevni uporabi; v zvezi s tem od CESR pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti pripravil izjavo o tem, ali je mogoče indekse skladov hedge obravnavati kot primerno premoženje; ugotavlja, da zato, da bi zadostili pogojem KNPVP-III, indeksi skladov hedge morajo izpolniti osnovna zahtevana merila, kot sta na primer zadostna razpršitev in ustrezno objavljanje podatkov, morajo pa tudi predstavljati ustrezno referenčno vrednost; |
Prenosljivi vrednostni papirji
3. |
poudarja pomen domneve o likvidnosti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz člena 2(1) osnutka izvedbene direktive o primernem upravljanju premoženja, in poziva Komisijo, da zagotovi, da bo to načelo vključeno na najbolj ustrezni ravni; |
Instrumenti denarnega trga
4. |
poziva Komisijo, da za instrumente denarnega trga, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, podaljša obračunsko obdobje z enega leta na največ 397 dni, s čimer bodo instrumenti denarnega trga imeli dospelost pri emisiji do 397 dni, ali preostalo dospelost do 397 dni, ali bo njihova donosnost redno in najmanj enkrat na 397 dni prilagojena razmeram na denarnem trgu; v zvezi s tem poudarja, da predlog spremembe upošteva Direktivo 2004/39/ES (7) in omogoča primerljivost s predpisi ameriške Agencije za trg vrednostnih papirjev; |
Finančni indeksi
5. |
ugotavlja, da Direktiva KNPVP-III ne določa, ali finančni indeksi lahko temeljijo le na primernem ali tudi na neprimernem premoženju, ter da člen 9 osnutka izvedbene direktive obe kategoriji obravnava kot primerno premoženje, če izpolnjujeta vsa merila o razpršitvi iz člena 22a(1) Direktive KNPVP-III; |
6. |
poudarja, da je člen 9 osnutka izvedbene direktive namenjen temu, da bi državam članicam omogočil povišanje praga naložb za urejene trge, na katerih močno prevladujejo nekateri instrumenti finančnega trga in vrednostni papirji (od 20 % do 35 %); meni, da to pomeni, da bi se moral člen 9 osnutka izvedbene direktive sklicevati ne samo na člen 22a(1), temveč tudi na člen 22a(2) Direktive KNPVP-III; |
7. |
razume, da se v skladu s členom 9(1)(a)(iii) osnutka izvedbene direktive dovolijo naložbe v indekse, sestavljene iz premoženja, ki ne sodi v okvir člena 19(1) Direktive KNPVP-III; v zvezi s tem poudarja, da člen 9(1)(a)(iii) osnutka izvedbene direktive neustrezno obravnava nekatere indekse, saj člen 22a(1) Direktive KNPVP-III, na katerega se sklicuje, predvideva omejitve le za izdajatelje delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev in ne obravnava indeksov, v katerih razpršitev ni odvisna od vrste izdajatelja, kot so na primer indeksi na blago, kjer je razpršitev odvisna od vrste blaga; zato poziva Komisijo, da poveča obseg uporabe člena 9(1)(a)(iii) osnutka izvedbene direktive z namenom, da se indeks, ki ga sistem za upravljanje tveganja KNPVP ustrezno nadzira, obravnava kot indeks z zadostno stopnjo razpršenosti; |
Komercialni zapisi, zavarovani s premoženjem
8. |
meni, da se kot primernega premoženja ne bi smelo opredeliti le dvostopenjskih komercialnih zapisov, zavarovanih s premoženjem, zato poziva Komisijo, da v skladu s četrto alineo člena 19(1)(h) Direktive KNPVP-III dovoli tudi druge komercialne zapise, zavarovane s premoženjem, kot primerno premoženje za KNPVP; |
*
* *
9. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in CESR. |
(1) UL L 375, 31.12.1985, str. 3.
(2) CESR/06-005.
(3) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(4) Govor/02/44.
(5) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 115.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0181.
(7) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
P6_TA(2006)0568
Širitvena strategija in njeni glavni izzivi 2006-2007
Resolucija Evropskega parlamenta o sporočilu Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih 2006-2007 (2006/2252(INI))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2006-2007 (KOM(2006)0649), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2006 o napredku Turčije na poti k pristopu (1), |
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Kobenhavnu 21. in 22. junija 1993, v Madridu 15. in 16. decembra 1995, v Luksemburgu 12. in 13. decembra 1997, v Solunu 19. in 20. junija 2003 in v Bruslju 16. in 17. decembra 2004, 16. in 17. junija 2005 ter 15. in 16. junija 2006, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2006 o strateškem dokumentu o širitvi za leto 2005 (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o obdobju za razmislek: potek, teme in okvir za ovrednotenje razprave o Evropski uniji (3), |
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0436/2006), ker: |
A. |
je Evropska unija politični projekt, ki temelji na skupnih vrednotah in na ciljih, katere se zasleduje skupaj, |
B. |
se je EU razvila v politično unijo demokracij, ki se zavzema za demokratične standarde in za razvoj prave demokratične kulture, |
C. |
so spodbude, ki jih ponuja možnost članstva v EU nedvomno prispevale k spodbujanju reform, utrjevanju demokracije, krepitvi spoštovanja človekovih pravic in večji stabilnosti v sosednjih državah, |
D. |
Evropski svet je na zasedanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 ponovno potrdil zavezo k polni izvedbi solunskega načrta, Evropski svet v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006 pa je potrdil, da namerava spoštovati svoje obveznosti do jugovzhodnih evropskih držav glede širitve (Turčija in Hrvaška, državi, s katerima pogajanja o pristopu že potekajo, država kandidatka Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in države zahodnega Balkana kot možne kandidatke), pri tem pa poudaril potrebo po zagotovitvi „zmožnosti delovanja Unije v političnem, finančnem in institucionalnem smislu tudi po širitvi“, |
E. |
mora EU izhajati iz nespremenljive zavezanosti demokraciji in razumevanja, da lahko demokracija deluje le, če ljudstva – državljani Evrope – priznavajo in podpirajo lastno širitev skozi pristope novih držav članic in integracijo njihovih državljanov, |
F. |
lahko Evropski parlament v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti in s podporo regionalnih in lokalnih oblasti ter organi civilne družbe prispeva k večji preglednosti in odgovornosti procesa širitve ter s tem poveča soglašanje javnosti glede tega vprašanja, |
G. |
širitev bi morala, kakor je določeno v Pogodbi, prispevati k procesu evropske integracije in doseganju vse tesnejše zveze med narodi Evrope in ne spodkopavati politične narave tega projekta; morala bi spodbujati mir, varnost, stabilnost, demokracijo in blaginjo v Evropi, |
H. |
zato je treba pri razmišljanju o prihodnosti Unije upoštevati njeno sposobnost integracije, |
I. |
izjava Evropskega sveta v Kobenhavnu z dne 21. in 22. junija 1993 navaja, da je „sposobnost sprejeti nove države članice in hkrati ohraniti zagon evropske integracije“ pomembno vprašanje, |
J. |
ker bi se morale države članice in institucije EU pogumno spoprijeti z institucionalnimi, finančnimi in političnimi dejavniki, ki so temeljni za sposobnost Unije, da integrira nove države članice, |
K. |
ker to predpostavlja temeljito analizo posledic, ki bi jih lahko povečano članstvo imelo na kohezijsko politiko Unije in njene finance, |
L. |
ker je sposobnost integracije razvojni koncept, ki ga je treba redno ocenjevati glede na nove okoliščine, |
M. |
ker temelji sposobnost integracije na objektivnih merilih in ker se nanaša na konkretne težave ter je zato ne bi smeli zamenjevati s predstavo javnosti o tem, kakšen bo učinek nadaljnjih širitev, |
N. |
sposobnost integracije ni novo merilo, veljavno za države kandidatke, temveč predpogoj za uspeh širitve in poglobitev procesa evropske integracije; je za izboljšanje sposobnosti integracije odgovorna Unija in ne države kandidatke, |
O. |
morajo države pristopnice in države kandidatke izpolniti pristopna merila, uvedena s strani Evropskega sveta v Kobenhavnu (københavnska merila) in vse ostale obveznosti iz pogodb in dvostranskih sporazumov, |
1. |
se strinja s Komisijo, da so bile pretekle širitve uspeh, da so okrepile Evropsko unijo s spodbujanjem gospodarske rasti, s krepitvijo njene vloge v svetu in spodbujanjem razvoja novih politik EU, demokracije, miru in blaginje v Evropi; poudarja, da je na splošno širitev eden najučinkovitejših instrumentov zunanje politike in politik za reševanje sporov EU; opozarja, da ta uspeh izvira iz široke podpore preteklih širitev kot izpolnitve prvotnega poslanstva evropske integracije – združitve evropskega kontinenta po političnih razhajanjih 20. stoletja; |
2. |
vseeno ugotavlja, da smo se iz preteklih izkušenj naučili predvsem tega, da je treba vsako državo kandidatko ocenjevati na osnovi lastnih zaslug in se pogajati o pristopu v skladu s časovnim razporedom na osnovi učinkovitega izpolnjevanja københavnskih meril, ter da se je treba izogniti prezgodnjemu določanju datuma za končni pristop; |
3. |
meni, da moramo zaradi teh izkušenj izboljšati kvaliteto in preglednost širitvenega procesa; |
4. |
meni, da bi morala Unija spoštovati svoje zaveze do držav, ki že imajo možnost članstva, pod pogojem, da bodo te države izpolnjevale københavnska merila za članstvo v EU in obveznosti, ki iz njega izhajajo; poudarja, da je izpolnjevanje teh zavez močna spodbuda tem državam za nadaljevanje reform; |
5. |
se strinja, da so utrjevanje zavez, izpolnjevanje pogojev in obveščanje vodilna načela strategije širitve EU; meni, da bo vsaka nadaljnja zaveza k širitvi zahtevala veliko večji nadzor kot kdaj prej nad vprašanjem sposobnosti integracije Unije, naj bo to z institucionalnega, finančnega ali političnega vidika; |
6. |
zato obžaluje, da Komisija ni uspela zagotoviti zadostno poglobljene analize vprašanj, ki jih je treba rešiti, preden lahko Unija nadaljuje z nadaljnjimi širitvami; |
7. |
meni, da je „Posebno poročilo o sposobnosti EU za vključitev novih članic“ v Prilogi I Sporočila nezadovoljiv odgovor na zahtevo Parlamenta iz odstavka 5 njegove zgoraj navedene resolucije z dne 16. marca 2006 za „poročilo, v katerem določi načela, ki podpirajo to opredelitev“; |
8. |
meni, da sposobnost Unije za integracijo temelji v osnovi na treh stebrih, in sicer na njenih institucijah ter njihovi legitimnosti in sposobnosti, da v novih okoliščinah demokratično in učinkovito ukrepajo in sprejemajo odločitve, na njenih finančnih virih in njihovem celotnem prispevku k ekonomski in socialni koheziji ter na sposobnosti razširjene Unije, da zasleduje svoje politične cilje; |
9. |
opozarja, da je zato za izboljšanje sposobnosti integracije odgovorna Unija in ne države kandidatke; |
10. |
meni, da lahko EU pričakuje od svojih državljanov pozitiven odnos do širitve le, če vidijo Evropo, ki dosega rezultate; zato poudarja, da sposobnosti integracije ne smemo videti ločene od sposobnosti EU za ukrepanje; meni, da bi morala biti širitev del agende državljanov Unije in da je treba v skladu s tem o njej komunicirati; |
11. |
meni, da pravilno delovanje Unije temelji na brezpogojni vdanosti vseh njenih članic k univerzalnim vrednotam, ki jih EU poudarja kot politični projekt: neodtujljivost in nedotakljivost človekovih pravic, svoboda, demokracija, enakost in pravna država, ki predstavljajo evropsko identiteto; |
12. |
verjame, da lahko neuspeh pri zagotavljanju skladnosti med sposobnostjo integracije EU in načrtom širitve oslabi Unijo navznoter in navzven ter zmanjša prednosti nastajajočega članstva za vse članice, ter da te posledice ni mogoče nadomestiti s povečano zunanjo velikostjo; |
13. |
obsoja Komisijo zaradi površnosti pri obravnavi institucionalnih vidikov in se s tem v zvezi sklicuje na svojo resolucijo z dne 13. decembra 2006 o institucionalnih vidikih o sposobnosti EU za vključitev novih držav članic (4); |
14. |
opozarja na pogoje iz svoje zgoraj navedene resolucije z dne 19. januarja 2006 in ponovno poudarja, da po pristopu Bolgarije in Romunije Pogodba iz Nice ne bo zagotovila zadostne osnove za nadaljnje širitve; |
15. |
zato poziva voditelje držav in vlad, da do konca leta 2008 zaključijo ustavni postopek, kot je bilo določeno na Evropskem Svetu v Bruslju junija 2006, s čimer bi Uniji omogočili bolj učinkovito, pregledno in demokratično delovanje, kar je predpogoj za nadaljnje širitve; |
16. |
opozarja voditelje držav in vlad na njihovo dolžnost zaključiti postopek pred naslednjimi evropskimi volitvami, da bi se izognili zamudi pri trenutnih pristopnih pogajanjih; |
17. |
poudarja, da je institucionalna reforma Unije potrebna sama po sebi, ne glede na nadaljnje širitve, ter da bi si bilo treba zanjo prizadevati odločno in hitro; |
18. |
ponovno poudarja, da bodo pristopna pogajanja napredovala glede na zasluge in dosežke vsakega pogajalskega partnerja; |
19. |
pozdravlja in podpira zavezo Komisije, da bo izboljšala kvaliteto pristopnega procesa in ga naredila za bolj ciljno usmerjenega in preglednega ter na ključnih točkah procesa sistematično ocenjevala vpliv na ključna politična področja; |
20. |
je mnenja, da mora načrtovana revizija proračuna Unije za leti 2008-2009 upoštevati nadaljnjo integracijo sedanjih kandidatk in držav, ki so zaprosile za status kandidatke; |
21. |
poudarja, da sporočilo Komisije finančnih posledic nadaljnjih širitev ne obravnava izčrpno in poziva Komisijo, naj pred nadaljnjimi širitvami pripravi jasne in verodostojne ocene učinka na proračun; |
22. |
ponovno poudarja, da ta razprava vsebuje zahtevna vprašanja, ki bi lahko vplivala na skupne politike, tudi na kohezijsko politiko; |
23. |
meni, da se je treba nujno spoprijeti s finančnimi učinki nadaljnjih širitev, katerih zapletenost so posredno priznali voditelji držav in vlad, ko so zavrnili njihovo vključitev v finančni okvir 2007-2013; poziva Svet za splošne zadeve in svet ECOFIN, naj o tem vprašanju opravita skupno razpravo; |
24. |
poudarja, da bi moralo izpolnjevanje političnih meril, določenih na Evropskem svetu v Kobenhavnu, vključno z načelom pravne države, biti bolj v ospredju, kot je bilo v pristopnih pogajanjih doslej, ter da bi bilo treba vzpostaviti neposredno povezavo med temi merili ter začetkom in splošnim napredovanjem pogajanj; |
25. |
v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je bil v sedanji pogajalski okvir vključen odstavek o sodstvu in temeljnih pravicah, ki bo institucijam EU omogočil, da bodo pozorno preučile napredek na teh ključnih področjih; |
26. |
meni, da pri prejšnjih širitvah napredku na področju pravosodja, korupcije in temeljnih pravic v zgodnjih fazah pogajanj ni bilo namenjeno dosti pozornosti; se zavezuje, da bo prevzel dejavnejšo vlogo pri spremljanju pristopnega procesa, s posebnim poudarkom na njegovih političnih vidikih, in poziva Svet, naj stori enako ter naj državam kandidatkam raje da jasna in dobro premišljena priporočila, kot da zgolj beleži tehnični napredek v pogajanjih; |
27. |
opozarja na jasne možnosti za članstvo v EU, ki jih je Evropski svet v Solunu dne 19. in 20. junija 2003 ponudil državam zahodnega Balkana; ostaja v celoti zavezan tem obetom, ki jih je treba ohraniti za utrditev stabilnosti in mir v regiji; opozarja te države, da bo vsaka od njih ocenjena na osnovi lastnih zaslug in da bo to odločalo o hitrosti njihove integracije v EU; |
28. |
pozdravlja odločitev Sveta z dne 13. novembra 2006, da sprejme pogajalske mandate za sporazuma o vizumskih olajšavah in o ponovnem sprejetju z državami zahodnega Balkana kot prvi korak pri spodbujanju medčloveških odnosov med temi državami in EU; kljub temu pa poudarja, da je cilj odprava potovalnih vizumov; |
29. |
pozdravlja stalni napredek države kandidatke Hrvaške na poti do integracije v EU in poziva pogajalce na obeh straneh, naj ohranijo zagon, dosežen v teh pogajanjih, da se bodo hitro zaključila; |
30. |
upošteva poročilo Komisije o napredku Turčije za leto 2006, ki navaja, da so se reforme v Turčiji nadaljevale, obenem pa poudarja, da so se upočasnile, in potrjuje pomanjkljivosti procesa reform, navedenih v resoluciji Parlamenta z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu; vztraja, da to vključuje tudi, da Turčija ratificira in celovito izvaja dodatni protokol, ki pridružitveni sporazum ES-Turčija razširja na deset novih držav članic, Turčija pa ga je podpisala julija 2005 skladno z deklaracijo EU z dne 21. septembra 2005; |
31. |
poudarja, da zavrnitev Turčije, da v celoti izpolnjuje pogoje dodatnega protokola, resno ogroža kvaliteten napredek pristopnih pogajanj; poudarja, da je sklep Sveta, da ne prične pogajanj o osmih pomembnih poglavjih, ki pokrivajo področja politike, pomembna za omejitve Turčije kar zadeva Republiko Ciper, in da ne zapre nobenih poglavij, neizogibna posledica Turškega stališča glede te teme; poziva Turčijo, naj tvorno sodeluje in tako zagotovi, da se dodatni protokol čim prej prične v celoti izvajati; v tem kontekstu pozdravlja poziv, naslovljen na Komisijo, naj letno predloži poročila o napredku, doseženem na področju zadev, ki jih zajema izjava EU z dne 21. septembra 2005; |
32. |
iskreno obžaluje, da prizadevanja finskega predsedstva pri iskanju rešitve za prekinitev sedanjega zastoja v zvezi s polnim izvajanjem dodatnega protokola na eni strani in za nadaljnje manjšanje izolacije ciprske turške skupnosti, ki živi v severnem delu otoka, na drugi strani niso bili uspešni; poziva nemško predsedstvo, naj odločno nadaljuje s temi prizadevanji v tesnem sodelovanju s prizadevanju ZN; |
33. |
meni, da mora biti Evropska unija pripravljena sprejeti časovni razpored, s katerim bo zagotovila dosego omenjenih ciljev v razumnem roku; |
34. |
poziva Svet, naj prevzame nove obveznosti samo na podlagi poglobljene presoje njihovih institucionalnih, finančnih, političnih in družbeno-gospodarskih posledic; zato poziva Komisijo, naj vsakič, ko preučuje nove prošnje za članstvo in ko predloži svoja priporočila za začetek in zaključek pogajanj, zagotovi celovito presojo vplivov; |
35. |
opozarja, bi morale države članice v času pristopnih pogajanj, kadar Svet na predlog Komisije soglasno določi merila za odprtje in začasno zaprtje posameznih poglavij, ravnati nepristransko z upoštevanjem vseh držav pristopnic; |
36. |
meni, da se pravica Parlamenta do privolitve ne bi smela uporabljati samo po zaključku pogajalskega procesa, ampak tudi pred začetkom pogajanj o članstvu; |
37. |
opaža, da bo, ko bo EU nadaljevala in začenjala pogajanja o širitvi z balkanskimi državami, reševanje težav povsod razširjene korupcije in mrež organiziranega kriminala na lokalni ravni imelo vedno večjo vlogo na poti do pristopa; zato odločno priporoča, da se finančni instrumenti sedanje širitve okrepijo in ponovno usmerijo tako, da bo njihova glavna prednostna naloga boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, s posebnim poudarkom na reformi sodstva, okrepitvi upravne zmogljivosti in izboljšanju čezmejnega sodelovanja; |
38. |
opozarja vlade držav članic in nacionalne parlamente, da je njihova odgovornost ustrezno obveščati javnost o koristih preteklih širitev in interesih, povezanih z nadaljnjimi širitvami, ter da bi morale javnosti predložiti razloge za odločitve, ki jih soglasno sprejemajo skozi ves pristopni proces; |
39. |
zato poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami, Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti prizadeva, da bo seznanjanje javnosti z načrtom širitve učinkovitejše, in s tem poveča preglednost procesa; |
40. |
pozdravlja priporočilo Komisije, da naj bodo poročila o usklajenosti zakonodaje, izhodišča za odprtje poglavij za začetek pogajanj in končno skupno stališče EU javna; |
41. |
nujno poziva Komisijo, naj poskrbi za natančnejšo opredelitev svoje „okrepljene sosedske politike“ in podrobno opiše, kaj bi obsegali tovrstni odnosi; |
42. |
ponavlja svoj prejšnji poziv Komisiji in Svetu, naj za vse evropske države, ki trenutno nimajo možnosti za članstvo, pripravita predloge tesnih dvostranskih ali večstranskih odnosov z EU, ki bi se ujemali z njihovimi posebnimi potrebami in interesi; poudarja, da se lahko vse države, ki se jim priznava možnost članstva, same odločijo, da kot vmesni korak na poti do polnega članstva pristopijo k temu večstranskemu okviru; |
43. |
v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj v sklopu okrepljene sosedske politike in kot dodatek strategijam o odnosih z drugimi državami obravnavata oblikovanje celotne regionalne politike EU za širše območje Črnega morja, da bi zgradili močnejše dvostranske in večstranske gospodarske in politične odnose med EU in vsemi državami na tem območju, zlasti v zvezi s prosto trgovino, kot v primeru srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, z naložbami, zanesljivo oskrbo z energijo in migracijsko politiko; |
44. |
meni, da bi zgoraj navedene možnosti, ki pomenijo širok spekter operativnih možnosti, lahko bile dejanska in privlačna možnost, ki bi partnerskim državam omogočila stabilno dolgoročno perspektivo institucionaliziranih odnosov z EU in zagotovila potrebno spodbudo za pospeševanje notranjih reform, ne da bi izključila polnopravno članstvo; |
45. |
v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj razmislita o prilagajanju pomoči Skupnosti glede na napredek, ki so ga države upravičenke dosegle pri doseganju reform, potrebnih za njihovo integracijo v Evropo; |
46. |
poudarja, da čeprav Rusija ni kandidatka za članstvo v EU in ni vključena v evropsko sosedsko politiko, so odnosi z največjo sosedo EU vseeno bistveni v okviru vsakršne strategije širjenja EU v prihodnosti; poziva, da si mora v zvezi s tem EU še naprej prizadevati za razvoj edinstvenega in obseženega partnerstva z Rusijo, ki bi zajemalo trgovino in sektor energetike, zlasti pa vsa vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo; |
47. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk. |
(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0381.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0096.
(3) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 306.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0569.
P6_TA(2006)0569
Institucionalni vidiki zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic
Resolucija Evropskega parlamenta o institucionalnih vidikih zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic (2006/2226(INI))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji, |
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva na zasedanjih Evropskega sveta junija 1993 v Kopenhagnu, decembra 1995 v Madridu, decembra 1997 v Luxembourgu, junija 2003 v Solunu ter decembra 2004, junija 2005 in junija 2006 v Bruslju, |
— |
ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju Strateškega dokumenta Komisije o širitvi za leto 2005 (KOM(2005)0561), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. januarja 2005 o Pogodbi o ustavi za Evropo (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo (2), |
— |
ob upoštevanju smernic za pogajanja s Turčijo in Hrvaško, ki jih je Svet sprejel dne 3. oktobra 2005, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o obdobju za razmislek: potek, teme in okvir za ovrednotenje razprave o Evropski uniji (3), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2006 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005 (4), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2006 o naslednjih korakih v obdobju razmisleka in analize o prihodnosti Evrope (5), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu (6), |
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0393/2006), ker, |
A. |
je Evropski svet dne 19. in 20. junija 2003 državam Zahodnega Balkana ponudil jasno evropsko perspektivo s članstvom v Uniji kot dokončnim ciljem (Solunska agenda), |
B. |
je Evropski svet dne 16. in 17. junija 2005 ponovno potrdil svojo zavezanost k celovitemu izvajanju Solunske agende, dne 15. in 16. junija 2006 pa je ponovno potrdil svoj namen spoštovati obstoječe obveznosti do držav jugovzhodne Evrope (Turčije in Hrvaške, držav, s katerima potekajo pogajanja, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in držav Zahodnega Balkana kot možnih kandidatk) v zvezi s širitvijo in poudaril, da je potrebno ob širitvi zagotoviti nemoteno politično, finančno in institucionalno delovanje Unije, |
C. |
je Svet dne 3. oktobra 2005 uradno začel pristopna pogajanja s Turčijo in Hrvaško, |
D. |
je Evropski svet dne 15. in 16. decembra 2005 Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodelil status države kandidatke (FYROM), |
E. |
je izpolnjevanje kopenhagenskih meril osnova za pridružitev EU od leta 1993, kar bi morali upoštevati tudi pri prihodnjih širitvah, |
F. |
ima v okviru kopenhagenskih meril pomembno vlogo tudi zmožnost Unije, da sprejme nove članice in obenem ohrani zagon evropskega združevanja, |
G. |
je vprašanje nadaljnjih širitev Unije po vstopu Bolgarije in Romunije spodbudilo veliko razprav o institucionalni zmožnosti Unije za vključevanje novih držav članic, |
H. |
ker je v svoji zgoraj navedeni resoluciji o strateškem dokumentu o širitvi za leto 2005 povabil Komisijo, da do konca leta 2006 predloži poročilo, ki določa načela, na katerih temelji absorpcijska zmogljivost Unije, |
I. |
ker je Evropski svet dne 15. in 16. junija 2006 sklenil, da mora hitrost širitve upoštevati absorpcijsko zmogljivost Unije za sprejemanje novih članic in odločil, da bo decembra istega leta razpravljal o vseh vidikih nadaljnjih širitev, vključno z zmožnostjo Unije za sprejemanje novih članic, in ostalimi načini za izboljšanje kakovosti širitvenega procesa na osnovi dosedanjih pozitivnih izkušenj, na podlagi poročila o vseh pomembnih vidikih absorpcijske zmogljivosti Unije, ki ga mora Komisija predstaviti skupaj s svojim letnim poročilom o širitvi in predpristopnem procesu, |
J. |
bi poročilo moralo tudi obravnavati vprašanje, kako državljani sedaj in v prihodnosti dojemajo širitev ter upoštevati, da je potrebno javnosti v Uniji primerno pojasniti širitveni proces, |
K. |
je Evropski svet v Bruslju dne 16. in 17. decembra 2004 določil, da se pristopna pogajanja, ki se bodo šele začela s kandidatkami, katerih pristop bi lahko imel občutne finančne posledice, lahko zaključijo šele po vzpostavitvi finančnega okvira za obdobje od leta 2014 naprej, skupaj z morebitnimi finančnimi reformami, ki bi sledile, |
L. |
je posledica pojma integracijske sposobnosti izziv prilagajanja EU, da bi lahko sprejela nove članice; ta izziv je trenutno nerešen, zlasti zaradi zavrnitve ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem, saj bi ta pogodba omogočila učinkovito in demokratično delovanje Evropske unije, pri čemer je še vedno treba poiskati rešitev za problem finančnih sredstev, |
M. |
poteka stalna razprava o tako imenovani „absorpcijski zmogljivosti“ Unije v okviru prihodnjih širitev, |
N. |
je predsednik Komisije izjavil pred Evropskim parlamentom, da bi se pred kater okoli prihodnjo širitvijo moral sprejeti institucionalni dogovor, ter izrazil upanje, da se institucionalni dogovor, kot je določil Evropski svet dne 15. in 16. junija 2006, lahko doseže do konca leta 2008, kar bi Uniji omogočilo spoštovanje obveznosti do držav, s katerimi se pogaja, in tistih, katerim je ponudila možnost pristopa, |
O. |
je institucionalni dogovor te vrste prva in najbolj potrebna stvar za ohranjanje zagona evropskega združevanja, kot so ugotovili voditelji držav in vlad leta 1993 na Evrpskem svetu v Kopenhagenu, |
1. |
poudarja, da so širitve bile usmerjene v krepitev Unije, pospešitev njene gospodarske rasti, utrditev njene vloge v svetu in spodbujanje razvoja novih politik EU; |
2. |
poudarja, da se je pojem „absorpcijske zmogljivosti“ prvič uradno pojavil leta 1993, ko je kopenhagenski Evropski svet sklenil, da je poleg političnih in gospodarskih meril, ki jih morajo izpolnjevati države kandidatke za vstop v Unijo, „zmogljivost Unije za sprejemanje novih članic ob hkratnem ohranjanju zagona evropskega združevanja pomemben vidik, ki je v skupnem interesu Unije in držav kandidatk“; |
3. |
opozarja, da, čeprav se je z vsako širitvijo Unije spremenil tudi njen institucionalni, politični in finančni okvir, so bile takšne spremembe nezadostne za ohranitev učinkovitosti odločanja Unije; |
4. |
meni, da izraz „absorpcijska zmogljivost“ ni najbolj primeren za opis obravnavanega pojma, saj EU nikakor ne absorbira svojih članic, zato Parlament predlaga spremembo izraza v „integracijska sposobnost“, ki bolje odraža naravo članstva v EU; |
5. |
poudarja, da „integracijska sposobnost“ ni novo merilo, ki se uporablja za države kandidatke, ampak pogoj za uspeh širitve in poglobitev procesa evropskega povezovanja; za izboljšanje „integracijske sposobnosti“ je odgovorna Unija in ne države kandidatke; |
6. |
meni, da pojem „integracijska sposobnost“ pomeni, da bodo po širitvi
|
7. |
meni, da mora Unija zaradi zagotavljanja integracijske sposobnosti opredeliti obseg in vsebino reform, ki jih mora izvesti pred prihodnjimi širitvami; tovrstna ocena mora upoštevati ključne stopnje širitvenega procesa in možni učinek novih držav članic na zmogljivosti za odločanje ter institucionalne in finančne zmogljivosti Unije; |
8. |
priznava, da se Unija trenutno sooča s težavami glede spoštovanja svojih obveznosti do držav jugovzhodne Evrope, ker je njena sedanja institucionalna, finančna in politična struktura neprimerna za prihodnje širitve in jo je potrebno izboljšati; |
Institucionalni vidiki integracijske sposobnosti
9. |
poudarja, da je pred katero koli prihodnjo širitvijo bistvenega pomena izvesti reformo Unije, ki ji bo omogočila učinkovitejše, preglednejše in bolj demokratično delovanje; ob upoštevanju slednjega bo v zvezi s prihodnjimi širitvami potrebno izvesti naslednje institucionalne reforme:
Poudarja, da ustavna pogodba že vsebuje vse te reforme, da bi njena veljavnost omogočila ustrezno delovanje razširjene Unije ter ji zagotovila učinkovito in demokratično sprejemanje odločitev; |
Ostali pomembni vidiki integracijske sposobnosti
10. |
poudarja, da bodo (poleg nujnih institucionalnih reform) prihodnje širitve Unije zahtevale spremembo ostalih pomembnih vidikov njene strukture, kot na primer:
|
11. |
poudarja, da morajo zgoraj navedene reforme spremljati prizadevanja za povečanje soglasja javnosti glede procesa širitve in opozarja, da so evropski politični voditelji odgovorni za to, da javnosti predstavijo cilje ter vzajemne koristi širitve in združevanja Evrope; podpira prizadevanja Komisije za uporabo številnih različnih poti za sporočanje svoje politike na področju širitve in naprotovanje očitnim napačnim predsodkom, kot je bilo navedeno v zgoraj navedenem strateškem dokumentu iz leta 2005 o širitvi; |
12. |
vendar ponovno poudarja, da se vsaka odločitev EU o vključitvi nove države članice sprejema z dolgim postopkom, ki vključuje številna jamstva, namreč soglasno odločitev vseh držav članic o začetku in zaključku pristopnih pogajanj, odobritev Evropskega parlamenta in ratifikacijo vsake pristopne pogodbe s strani vseh držav članic; |
13. |
poudarja, da podpis pristopne pogodbe s strani vlad držav članic v vsakem primeru pomeni, da se v celoti obvezujejo delovati v skladu s pogodbo, da se zagotovi uspešen zaključek postopka ratifikacije pogodbe v skladu z veljavnimi postopki v vsaki državi; |
14. |
meni, da bi morala privolitev Evropskega parlamenta, ki je potrebna, da Svet v skladu s členom 49 PEU odloči o pristopu novih držav članic, veljati tudi za sklep o začetku in zaključku pogajanj; |
Zaključki
15. |
ponovno poudarja svojo zavezanost širitvenemu procesu kot zgodovinski priložnosti za zagotavljanje miru, varnosti, stabilnosti, demokracije in pravne države in tudi gospodarskega razvoja in blaginje v Evropi; ponovno potrjuje svoje prepričanje, da mora širitev potekati istočasno s poglobitvijo Unije, če želimo preprečiti, da bi bili cilji evropskega integracijskega procesa ogroženi; |
16. |
poudarja, da mora Unija biti zmožna pravočasno prilagoditi svojo institucionalno, finančno in politično strukturo, da bi se izognili povzročanju nepričakovanih zamud pri pristopu držav kandidatk, ko bodo izpolnile vse pogoje za članstvo; |
17. |
ponovno poudarja, da pogodba iz Nice ne zagotavlja ustrezne podlage za prihodnje širitve; |
18. |
ponovno poudarja, da je odobril ustavne pogodbe, ki že ponuja rešitve za večino reform, ki jih EU potrebuje za izpolnjevanje obstoječih obveznosti v zvezi s širitvenim postopkom, in predstavlja otipljiv izraz razmerja med poglabljanjem in širitvijo, ter opozarja, da poskusi delnega izvajanja nekaterih elementov ustavne pogodbe lahko ogrozijo skupno soglasje, na katerem temelji ta pogodba; |
19. |
je seznanjen s časovnim okvirom Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006 v zvezi z iskanjem rešitev za ustavno krizo najpozneje do druge polovice leta 2008; |
20. |
ponovno poudarja svojo zavezo, da se čim prej doseže ustavni dogovor za Evropsko unijo in v vsakem primeru, preden bodo državljani Unije pozvani na evropske volitve leta 2009, da bi lahko Unija spoštovala svoje obveznosti do držav kandidatk in jih bila pripravljena sprejeti kot države članice; |
*
* *
21. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, parlamentom in vladam Turčije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, začasnim institucijam samouprave Kosova in misiji Združenih narodov na Kosovu. |
(1) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 88.
(2) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 163.
(3) UL C 287, 24.11.2006, str. 306.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0096.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0263.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0381.
Četrtek, 14. december 2006
23.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 317/491 |
ZAPISNIK
(2006/C 317 E/04)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 9.00.
2. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente
od Sveta in Komisije
— |
Predlog Odločbe Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti Okvirnega sporazuma o večstranskem jedrsko-okoljskem programu v Ruski federaciji in Protokola k okvirnemu sporazumu o večstranskem jedrsko-okoljskem programu v Ruski federaciji v zvezi z zahtevki, sodnimi postopki in odškodninami (KOM(2006)0665 – C6-0475/2006 – 2006/0227(CNS))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Communities – Financial Year 2005 – European Data Protection Supervisor (SEC(2006)0915 [09] – C6-0472/2006 – 2006/2170(DEC))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Communities – Financial Year 2005 – European Ombudsman (SEC(2006)0915 [08] – C6-0471/2006 – 2006/2063(DEC))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Communities – Financial Year 2005 – Committee of the Regions (SEC(2006)0915 [07] – C6-0470/2006 – 2006/2076(DEC))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Communities – Financial Year 2005 – Economic and Social Committee (SEC(2006)0915 [06] – C6-0469/2006 – 2006/2075(DEC))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Communities – Financial Year 2005 – Court of Auditors (SEC(2006)0915 [05] – C6-0468/2006 – 2006/2074(DEC))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Communities – Financial Year 2005 – Court of Justice (SEC(2006)0915 [04] – C6-0467/2006 – 2006/2073(DEC))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Communities – Financial Year 2005 – Council (SEC(2006)0915 [03] – C6-0466/2006 – 2006/2072(DEC))
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. European Commission – Final annual accounts of the European Commuities – Financial Year 2005 – European Parliament (SEC(2006)0915 [02] – C6-0465/2006 – 2006/2071(DEC))
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki o fitofarmacevtskih sredstvih (KOM(2006)0778 – C6-0457/2006 – 2006/0258(COD))
|
— |
Predlog sklepa Sveta o sprejetju Protokola o spremembi Sporazuma TRIPS, podpisanega 6. decembra 2005 v Ženevi, v imenu Evropske skupnosti (08934/2006 – C6-0359/2006 – 2006/0060(AVC))
|
3. Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga – Strategija za biomaso in biogoriva – Pomoč na področju jedrske varnosti in zaščite * (razprava)
Poročilo: Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga [2006/2113(INI)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Eluned Morgan (A6-0426/2006).
Poročilo: Poročilo o strategiji za biomaso in biogorivo [2006/2082(INI)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Werner Langen (A6-0347/2006).
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite [09037/2006 – C6-0153/2006 – 2006/0802(CNS)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Esko Seppänen (A6-0397/2006).
Govoril je Andris Piebalgs (član Komisije)
Eluned Morgan je predstavila poročilo (A6-0426/2006).
Werner Langen je predstavil poročilo (A6-0347/2006).
Esko Seppänen je predstavil poročilo (A6-0397/2006).
Govorili so Anders Wijkman (pripravljalec mnenja odbora DEVE), Jean-Pierre Audy (pripravljalec mnenja odbora INTA), Jacky Henin (pripravljalec mnenja odbora INTA), Janusz Lewandowski (pripravljalec mnenja odbora BUDG), Christian Ehler (pripravljalec mnenja odbora ECON), Evangelia Tzampazi (pripravljalka mnenja odbora ENVI), Frédérique Ries (pripravljalka mnenja odbora ENVI), Liam Aylward (pripravljalec mnenja odbora ENVI), Marta Vincenzi (pripravljalka mnenja odbora TRAN), Hannu Takkula (pripravljalec mnenja odbora TRAN), Oldřich Vlasák (pripravljalec mnenja odbora REGI), Willem Schuth (pripravljalec mnenja odbora AGRI), Herbert Reul v imenu skupine PPE-DE, Edit Herczog v imenu skupine PSE, Lena Ek v imenu skupine ALDE, Claude Turmes v imenu skupine Verts/ALE, Roberto Musacchio v imenu skupine GUE/NGL, Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN, Nils Lundgren v imenu skupine IND/DEM, in Lydia Schenardi samostojna poslanka.
PREDSEDSTVO: Mario MAURO
podpredsednik
Govorili so Paul Rübig, Reino Paasilinna, Jorgo Chatzimarkakis, Rebecca Harms, Tobias Pflüger, John Whittaker, Jim Allister, Elmar Brok (pripravljalec mnenja odbora AFET), Alejo Vidal-Quadras, Mechtild Rothe, Anne Laperrouze, Athanasios Pafilis, Alessandro Battilocchio, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Romana Jordan Cizelj, Matthias Groote, Nicole Fontaine, Dorette Corbey, Andres Tarand, Teresa Riera Madurell in Andris Piebalgs.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.35, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.36, Zapisnik z dne 14.12.2006 in točka 6.31, Zapisnik z dne 14.12.2006.
(Seja, ki je bila prekinjena ob 10.50 v pričakovanju začetka časa za glasovanje, se je nadaljevala ob 11.05)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
4. Počastitev spomina
Josep Borrell Fontelles (predsednik Evropskega parlamenta) in Jacques Barrot (podpredsednik Komisije) sta v imenu Parlamenta in Komisije počastila spomin na Loyolo de Palacio, podpredsednico Komisije od leta 1999 do 2004, ki je umrla v Madridu 13.12.2006.
Sledila je minuta molka v Parlamentu.
5. Podpis aktov, sprejetih v postopku soodločanja
Predsednik obvešča, da bo skupaj s predsednikom Sveta naslednji teden podpisal naslednje akte, sprejete v postopku soodločanja, v skladu s členom 68 Poslovnika Parlamenta:
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (3664/2006 – C6-0000/2006 – 2003/0256(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. …/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (3665/2006 – C6-0476/2006 – 2003/0257(COD)) |
— |
Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) (3666/2006 – C6-0477/2006 – 2005/0043(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007-2013) (3668/2006 – C6-0478/2006 – 2005/0277(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3661/2006 – C6-0479/2006 – 2005/0104(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3662/2006 – C6-0480/2006 – 2005/0106(COD)) |
— |
Odločba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) (3682/2006 – C6-0481/2006 – 2005/0203(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1382/91 (3684/2006 – C6-0482/2006 – 2005/0223(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (3681/2006 – C6-0484/2006 – 2004/0270 B(COD)) |
— |
Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007-2013) (3680/2006 – C6-0487/2006 – 2005/0042 B(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (3663/2006 – C6-0490/2006 – 2004/0220(COD)) |
— |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (3649/2006 – C6-0492/2006 – 2005/0179(COD)) |
— |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (3650/2006 – C6-0491/2006 – 2005/0221(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (3669/2006 – C6-0486/2006 – 2005/0258(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij in o spremembah Uredbe (ES) št. 1406/2002 (3631/2006 – C6-0485/2006 – 2005/0098(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (3651/2006 – C6-0483/2006 – 2006/0011(COD)) |
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (prenovitev) (3687/2006 – C6-0494/2006 – 2003/0252(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. … o zdravilih za pediatrično uporabo in o spremembi Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (3677/2006 – C6-0495/2006 – 2006/0207(COD)) |
— |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev (3683/2006 – C6-0496/2006 – 2004/0117(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov (3686/2006 – C6-0497/2006 – 2005/0017(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2007-2009 in najvišjim prispevkom Skupnosti za Bolgarijo in Romunijo (3689/2006 – C6-0498/2006 – 2006/0112(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije (3607/2/2006 – C6-0499/2006 – 2005/0006(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (3678/2006 – C6-0500/2006 – 2006/0033(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) (3688/2006 – C6-0501/2006 – 2006/0116(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (3617/7/2006 – C6-0502/2006 – 2003/0262(COD)) |
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (3616/9/2006 – C6-0503/2006 – 2003/0165(COD)) |
Poleg tega je Svet obvestil, da je odobril stališča, ki jih je Evropski parlament sprejel na prvi obravnavi 30. novembra 2006 z namenom sprejetja:
— |
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (3673/2006 – C6-0489/2006 – 2006/0209(COD)) |
— |
Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/87/ES o tehničnih zahtevah za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (3674/2006 – C6-0488/2006 – 2006/0210(COD)) |
V luči sprememb Sveta k besedilom je bil posvetovan odbor TRAN, ki je pristojen za to področje. S pismom z dne 12. decembra 2006 je predsednik tega odbora v skladu s členom 66(2) obvestil predsednika, da spremembe niso vplivale na vsebino besedil. Predsednik bi zato v naslednjem tednu podpisal tudi te akte.
6. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
6.1. Predlog splošnega proračuna Evropske unije – Proračunsko leto 2007, kakor ga je spremenil Svet (glasovanje)
Predlogi dopolnitev splošnega proračuna, kakor ga je spremenil Svet.
(kvalificirana večina)
Predsednik je opozoril na določbe, ki veljajo pri glasovanju o proračunu, in potrebne večine. Naznanil je začetek elektronskega glasovanja, s katerim se je preverila prisotnost v sejni dvorani. Glasovalo je 542 poslancev.
Govoril je James Elles (glavni poročevalec za proračun), ki je predstavil naslednje tehnične prilagoditve:
„Prvič, dopolnitev 328 (vrstica 22 02 02) predvideva povečanje obveznosti in plačili za 2 milijona eurov. Ta dva milijona sta vzeta iz vrstice 19 05 01. Zato se dopolnitev 314 k vrstici 19 05 01 umakne.
Drugič, obveznosti in plačila v vrstici 16 02 02 se povečajo za 5 milijonov eurov v odobritvah za prevzem obveznosti in plačil.
Tretjič, obveznosti in plačila v vrstici 15 04 07 se povečajo za 400 000eurov.
V zvezi s sproščenimi zneski iz rezerve: dopolnitev 302 k vrstici 16 03 02 – rezerva je bila sproščena; dopolnitev 251, vrstica 26 01 50 23; dopolnitev 330, vrstica 28 01 01.
V zvezi z EPSO: dopolnitev 255 se nadomesti z dopolnitvijo, ki predvideva znižanje zneskov v rezervi za 25 % odobrenih sredstev v zadevnih proračunskih vrsticah.
Slednjič, da bi upoštevali težave v zvezi s predpristopno pomočjo, ki so se pokazale pri obravnavi v Svetu in ki jih ni bilo moč pravočasno obravnavati, Parlament poziva Komisijo, naj na koncu odstavka 25 resolucije ‚poda zahtevek za prerazporeditev ali spremembo proračuna v letu 2007, če se pokaže, da zneski, predvideni v proračunu 2007, ne zadostujejo‘. To zadeva proračunsko vrstico 05 05 01 01.
Priporočam glasovanje o tehničnih prilagoditvah, ki sem jih pravkar predstavil.“
Parlament je navedene tehnične prilagoditve odobril.
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
Sprejete dopolnitve so objavljene v prilogi v „Sprejeta besedila“.
Ulla-Maj Wideroos (predsedujoča Svetu) je podala naslednjo izjavo:
„Proračun 2007 boste sprejeli med drugo obravnavo. Gre za prvi proračun Evropske unije, razširjene na 27 držav. Gre tudi za prvi proračun v proračunskem obdobju 2007-2013. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bil dogovor, ki sta ga dosegli naši instituciji, po pogajanjih 21. novembra in po tristranskih pogovorih 28. novembra, upoštevan v proračunu 2007.
Ostaja nekaj razhajanj pri razlagi klasifikacije odhodkov, pri čemer si Svet pridržuje svoje pravice. Vendar Svet lahko sprejme najvišjo stopnjo povečanja odhodkov, ki je rezultat pravkar opravljenega glasovanja med drugo obravnavo.
Naj zaključim z zahvalo predsedniku Odbora za proračun Januszu Lewandowskemu ter poročevalcema Jamesu Ellesu in Louisu Grechu za odlično sodelovanje, ki so ga izkazali med pogajanji“.
Predsednik je podal naslednjo izjavo:
„Ugotavljam, da je proračunski postopek potekal v skladu s Pogodbo in z medinstitucionalnim sporazumom z dne 6. maja 1999 ter da sta Svet in Parlament, v skladu s členom 13 tega sporazuma, izrazila svoje soglasje o najvišji stopnji povečanja neobveznih odhodkov, kot je bila dogovorjena med drugo obravnavo v Parlamentu. Zato se šteje proračunski postopek za zaključenega in proračun se proglasi za dokončno sprejetega“.
Predsednik Parlamenta je predsedujočo Svetu Ullo-Maj Wideroos, predstavnico Komisije Dalio Grybauskaitė, predsednika odbora BUDG Janusza Lewandowskega ter poročevalca Jamesa Ellesa in Louisa Grecha povabil, naj se mu pridružijo, potem pa s predsedujočo Svetu podpisal proračun.
6.2. Predlog splošnega proračuna 2007, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (glasovanje)
Poročilo: Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (15637/2006 – C6-0442/2006 – 2006/2018(BUD) – 2006/2018B(BUD)) in pisni predlogi sprememb št. 1/2007 (SEC (2006)0762) – 2/2007 (13886/2006 – C6-0341/2006) – 3/2007 (15636/2006 – C6-0443/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007
|
Oddelek I, Evropski parlament |
|
Oddelek II, Svet |
|
Oddelek III, Komisija |
|
Oddelek IV, Sodišče Evropskih skupnosti |
|
Oddelek V, Računsko sodišče |
|
Oddelek VI, Evropski ekonomsko-socialni odbor |
|
Oddelek VII, Odbor regij |
|
Oddelek VIII(A), Evropski varuh človekovih pravic |
|
Oddelek VIII(B), Evropski nadzornik za varstvo podatkov – Odbor za proračun. Soporočevalca: James Elles in Louis Grech (A6-0451/2006). |
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0570)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Catherine Guy-Quint in James Elles (soporočevalec) o poteku glasovanja. |
PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO
podpredsednik
6.3. Postopek za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi predpisi držav članic na področju prometa (kodificirana različica) ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o postopku za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi zakoni in drugimi predpisi držav članic na področju prometa (kodificirana različica) [COM(2006)0284 – C6-0185/2006 – 2006/0099(COD)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0458/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
PREDLOG KOMISIJE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0571)
6.4. Odprava kontrol na mejah (cestni promet in promet po celinskih vodnih poteh) (kodificirana različica) ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odpravi kontrol na mejah držav članic na področju cestnega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh (kodificirana različica) [COM(2006)0432 – C6-0261/2006 – 2006/0146(COD)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0459/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
PREDLOG KOMISIJE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0572)
6.5. Prenos zaupnih statističnih podatkov (kodificirana različica) ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe (Euratom, ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (kodificirana različica) [COM(2006)0477 – C6-0290/2006 – 2006/0159(COD)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0457/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
PREDLOG KOMISIJE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0573)
6.6. Predložitev statističnih podatkov o ulovu v severovzhodnem Atlantiku (kodificirana različica) ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (kodificirana različica) [COM(2006)0497 – C6-0301/2006 – 2006/0164(COD)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0460/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
PREDLOG KOMISIJE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0574)
6.7. Merila Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje določenih živalskih bolezni (kodificirana različica) * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje določenih živalskih bolezni (kodificirana različica) [COM(2006)0315 – C6-0236/2006 – 2006/0104(CNS)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0461/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)
PREDLOG KOMISIJE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0575)
6.8. Sporazum ES/Paragvaj o nekaterih vidikih zračnega prevoza * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Paragvaj o nekaterih vidikih zračnega prevoza [COM(2006)0266 – C6-0308/2006 – 2006/0094(CNS)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Paolo Costa (A6-0406/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0576)
6.9. Raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (Sporazum EU/Avstralija, Kanada, Norveška, Švica, Koreja, Japonska in Združene države Amerike) * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o odobritvi sklenitve sporazuma o obnovi in spremembi Sporazuma o raziskovalnih in razvojnih dejavnostih na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (IPS) med Evropsko skupnostjo in Avstralijo, Kanado, državama članicama Efte Norveško in Švico, Korejo, Japonsko in Združenimi državami Amerike [COM(2006)0343 – C6-0373/2006 – 2006/0111(CNS)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Giles Chichester (A6-0418/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0577)
6.10. Skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja (ustanovitev začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja zaradi širitve) * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, Uredbe (ES) št. 318/2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja in Uredbe (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji [COM(2006)0677 – C6-0424/2006 – 2006/0226(CNS)] – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Joseph Daul (A6-0412/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)
PREDLOG KOMISIJE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0578)
6.11. Preprečevanje uporabe drog in obveščanje (2007-2013) ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Spremenjeni predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za obdobje 2007-2013 „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ [COM(2006)0230 – C6-0095/2005 – 2005/0037B(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Inger Segelström (A6-0454/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0579)
6.12. Civilno pravosodje (2007-2013) ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ [COM(2005)0122 – C6-0096/2005 – 2005/0040(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Inger Segelström (A6-0452/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0580)
6.13. Ustanovitev Evropskega sklada za begunce (2008-2013) ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ [COM(2005)0123 – C6-0124/2005 – 2005/0046(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Barbara Kudrycka (A6-0437/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 13)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0581)
6.14. Uvajanje zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 417/2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2978/94 [COM(2006)0111 – C6-0104/2006 – 2006/0046(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Fernand Le Rachinel (A6-0417/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 14)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0582)
6.15. Ustanovitev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav (2007-2013) * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ [COM(2005)0123 – C6-0238/2005 – 2005/0048(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Barbara Kudrycka (A6-0419/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 15)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0583)
6.16. Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom (2007-2013) * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom“ za obdobje 2007-2013: Splošni program „Varnost in varstvo svoboščin“ [COM(2005)0124 – C6-0241/2005 – 2005/0034(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Romano Maria La Russa (A6-0390/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 16)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Govoril je Romano Maria La Russa (poročevalec), ki se ni strinjal z uporabo glasovanja v skladu s členom 131 pri takih temah.
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0584)
6.17. Številčna sestava odborov (glasovanje)
Predlog o sklepu, ki ga je v skladu s členom 174 Poslovnika podala konferenca predsednikov, o številčni sestavi parlamentarnih odborov (B6-0664/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 17)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto (P6_TA(2006)0585)
6.18. Evropski inštitut za enakost spolov ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov [10351/1/2006 – C6-0314/2006 – 2005/0017(COD)] – Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Soporočevalca: Lissy Gröner in Amalia Sartori (A6-0455/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 18)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0586)
6.19. Vozniška dovoljenjenja (prenovitev) ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (prenovitev) [09010/1/2006 – C6-0312/2006 – 2003/0252(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Mathieu Grosch (A6-0414/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 19)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0587)
6.20. Sprememba člena 81 Poslovnika Evropskega parlamenta (glasovanje)
Poročilo: Sprememba člena 81 Poslovnika Evropskega parlamenta (izvedbene določbe) [2006/2211(REG)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett (A6-0415/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 20)
BESEDILO POSLOVNIKA
Sprejeti predlogi sprememb: Glej prilogo „Izid glasovanj“
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto (P6_TA(2006)0588)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Richard Corbett (poročevalec) |
Nove določbe stopijo v veljavo 1.1.2007.
6.21. Spremembe Poslovnika Evropskega parlamenta (odbori, kvestorji) (glasovanje)
Poročilo: Sprememba členov 15 in 182(1) Poslovnika Evropskega parlamenta: volitve kvestorjev in predsedstva odborov [2006/2287(REG)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Jo Leinen (A6-0464/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 21)
BESEDILO POSLOVNIKA
Sprejeti predlogi sprememb: Glej prilogo „Izid glasovanj“
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto (P6_TA(2006)0589)
Nove določbe stopijo v veljavo 1.1.2007.
6.22. Ustanovitev Sklada za zunanje meje (2007-2013) ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ [COM(2005)0123 – C6-0125/2005 – 2005/0047(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Barbara Kudrycka (A6-0427/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 22)
PREDLOG KOMISIJE
Govorila je Barbara Kudrycka (poročevalka), ki je priporočila sprejetje sporazumnega predloga spremembe.
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0590)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0590)
6.23. Ustanovitev Evropskega sklada za vračanje (2008-2013) ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ [COM(2005)0123 – C6-0126/2005 – 2005/0049(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Barbara Kudrycka (A6-0425/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 23)
PREDLOG KOMISIJE
Govorili so Barbara Kudrycka (poročevalka), Ulla-Maj Wideroos, predsedujoča Svetu, in Andris Piebalgs (član Komisije), vsak je pojasnil stališče svoje institucije.
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0591)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0591)
6.24. Zdravila za pediatrično uporabo ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe …/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in o spremembi Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 [COM(2006)0640 – C6-0356/2006 – 2006/0207(COD)] – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Françoise Grossetête (A6-0396/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 24)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0592)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0592)
6.25. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti [COM(2005)0087 – C6-0082/2005 – 2005/0020(COD)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Hans-Peter Mayer (A6-0387/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 25)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0593)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0593)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Hans-Peter Mayer (poročevalec) je pojasnil, da je merodajna terminologija v nemškem besedilu, in je podal ustni predlog spremembe k sporazumnemu sklopu št. 1, ki je bil upoštevan. |
6.26. Temeljne pravice in državljanstvo (2007-2013) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ [COM(2005)0122 – C6-0236/2005 – 2005/0038(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Inger Segelström (A6-0465/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 26)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0594)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0594)
6.27. Kazensko pravosodje (2007-2013) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Kazensko pravosodje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ [COM(2005)0122 – C6-0237/2005 – 2005/0039(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Inger Segelström (A6-0453/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 27)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0595)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0595)
6.28. Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (2007-2013) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ [COM(2005)0124 – C6-0242/2005 – 2005/0035(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Romano Maria La Russa (A6-0389/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 28)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0596)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0596)
6.29. Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Sprememba Uredbe (ES) št. 2424/2001) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2424/2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [COM(2006)0383 – C6-0296/2006 – 2006/0125(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho (A6-0410/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 29)
PREDLOG KOMISIJE
Odobreno (P6_TA(2006)0597)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0597)
6.30. Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Sprememba Sklepa 2001/886/PNZ) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2001/886/PNZ o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [COM(2006)0383 – C6-0297/2006 – 2006/0126(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho (A6-0413/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 30)
PREDLOG KOMISIJE
Odobreno (P6_TA(2006)0598)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0598)
6.31. Pomoč na področju jedrske varnosti in zaščite * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite [09037/2006 – C6-0153/2006 – 2006/0802(CNS)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Esko Seppänen (A6-0397/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 31)
BESEDILO SVETA
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0599)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0599)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Esko Seppänen (poročevalec) je podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 25, ki je bil upoštevan. |
6.32. Vizumi za prehod zunanjih meja držav članic * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve [COM(2006)0084 – C6-0256/2006 – 2006/0022(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Ioannis Varvitsiotis (A6-0431/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 32)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0600)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0600)
6.33. Nagrada Saharova (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0665/2006 in B6-0666/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 33)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0665/2006
(ki nadomešča B6-0665/2006 in B6-0666/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
Edward McMillan-Scott, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Gerardo Galeote in Bogusław Sonik v imenu skupine PPE-DE; |
|
Pasqualina Napoletano in Véronique De Keyser v imenu skupine PSE; |
|
Annemie Neyts-Uyttebroeck, Marco Cappato in Marco Pannella v imenu skupine ALDE; |
|
Hélène Flautre, Raül Romeva i Rueda, Monica Frassoni in Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE; |
|
Vittorio Agnoletto, Gabriele Zimmer, Jens Holm, Erik Meijer in Luisa Morgantini v imenu skupine GUE/NGL; |
|
Inese Vaidere, Michał Tomasz Kamiński, Adam Bielan, Gintaras Didžiokas in Ryszard Czarnecki v imenu skupine UEN. |
Sprejeto (P6_TA(2006)0601)
*
* *
Govoril je Edward McMillan-Scott, ki je povedal, da je bil Gao Zhisheng, kitajski zagovornik človekovih pravic, predan pravosodnim organom in zaprt.
6.34. Varstvo podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (glasovanje)
Poročilo: Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu glede pogajanj o okvirnem sklepu o varstvu podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah [2006/2286(INI)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Martine Roure (A6-0456/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 34)
PREDLOG PRIPOROČILA
Sprejeto (P6_TA(2006)0602)
6.35. Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga (glasovanje)
Poročilo: Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga [2006/2113(INI)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Eluned Morgan (A6-0426/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 35)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0603)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Claude Turmes je podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 10. |
Zaradi nasprotovanja več kot 37 poslancev se dani ustni predlog spremembe ni upošteval.
6.36. Strategija za biomaso in biogoriva (glasovanje)
Poročilo: Poročilo o strategiji za biomaso in biogorivo [2006/2082(INI)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Werner Langen (A6-0347/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 36)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0604)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
— |
Mechtild Rothe v imenu skupine PSE je podala ustni predlog spremembe k odstavku 76, ki je bil upoštevan. |
7. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: James Elles in Louis Grech – A6-0451/2006:
— |
Laima Liucija Andrikienė |
Poročilo: Lissy Gröner in Amalia Sartori – A6-0455/2006:
— |
Zita Pleštinská |
Poročilo: Jo Leinen – A6-0464/2006:
— |
Richard Corbett |
Poročilo: Esko Seppänen – A6-0397/2006:
— |
Árpád Duka-Zólyomi |
Poročilo: Martine Roure – A6-0456/2006:
— |
Sarah Ludford v imenu skupine ALDE |
8. Popravki in namere glasovanja
Popravki in namere glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“ (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“, in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
(Seja, ki se je prekinila ob 13.00, se je nadaljevala ob 15.00.)
PREDSEDSTVO: Janusz ONYSZKIEWICZ
podpredsednik
9. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
10. Haaška konvencija o vrednostnih papirjih (razprava)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0120/2006) ki so ga postavili Pervenche Berès, Wolf Klinz, Enrique Barón Crespo, Monica Frassoni, Magda Kósáné Kovács, Louis Grech, Adeline Hazan, Alain Lipietz, Antolín Sánchez Presedo, Benoît Hamon, Rosa Miguélez Ramos, Bernard Poignant, Donata Gottardi, Catherine Trautmann, Gianni Pittella, Manfred Weber, Inés Ayala Sender, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Bennahmias, Marc Tarabella, Jean-Paul Gauzès, Kader Arif, Marie-Arlette Carlotti, Martine Roure, Nicola Zingaretti, Yannick Vaugrenard, Harlem Désir, Gilles Savary, Guy Bono, Janelly Fourtou, Rosa Díez González, Michel Rocard, Marie-Line Reynaud, Bernadette Vergnaud, Béatrice Patrie, Catherine Guy-Quint, Pierre Moscovici, Jean-Claude Fruteau in Csaba Sándor Tabajdi Komisiji: Učinki podpisa Haaške konvencije o vrednostnih papirjih (B6-0447/2006)
Pervenche Berès je predstavila vprašanje za ustni odgovor.
Jacques Barrot (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje za ustni odgovor.
Govorili so Jean-Paul Gauzès v imenu skupine PPE-DE, Antolín Sánchez Presedo v imenu skupine PSE, John Purvis, Marc Tarabella, Jacques Barrot in Pervenche Berès.
Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 108(5) Poslovnika zaključi razprava:
— |
Pervenche Berès, Wolf Klinz, Monica Frassoni, Magda Kósáné Kovács, Adeline Hazan, Alain Lipietz, Antolín Sánchez Presedo, Benoît Hamon, Rosa Miguélez Ramos, Bernard Poignant, Catherine Trautmann, Henri Weber, Inés Ayala Sender, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Bennahmias, Marc Tarabella, Jean-Paul Gauzès, Kader Arif, Marie-Arlette Carlotti, Martine Roure, Yannick Vaugrenard, Harlem Désir, Gilles Savary, Guy Bono, Janelly Fourtou, Marie-Line Reynaud, Bernadette Vergnaud, Catherine Guy-Quint, Pierre Moscovici, Jean-Claude Fruteau, Csaba Sándor Tabajdi, Françoise Castex, Anne Ferreira, Robert Navarro, Brigitte Douay, Bernadette Bourzai, Alain Hutchinson, Sérgio Sousa Pinto, Alejandro Cercas, Maria Badia i Cutchet, Ignasi Guardans Cambó in Michel Rocard o posledicah podpisa Haaške konvencije o vrednostnih papirjih (B6-0632/2006) |
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 14.4, Zapisnik z dne 14.12.2006.
11. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razprava)
(Za naslove in avtorje predlogov resolucij glej točka 2, Zapisnik z dne 12.12.2006)
11.1. Razmere na otokih Fidži
Predlogi resolucij B6-0646/2006, B6-0649/2006, B6-0652/2006, B6-0660/2006, B6-0662/2006 in B6-0663/2006
Justas Vincas Paleckis, Nirj Deva, Tobias Pflüger, Raül Romeva i Rueda, Adam Bielan in István Szent-Iványi so predstavili predloge resolucij.
Govorili so Bernd Posselt v imenu skupine PPE-DE, Józef Pinior v imenu skupine PSE, Marcin Libicki v imenu skupine UEN, Michael Gahler in Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 12.1, Zapisnik z dne 14.12.2006.
11.2. Vpletenost mirovnih sil OZN v primere spolnih zlorab v Liberiji in na Haitiju
Predlogi resolucij B6-0648/2006, B6-0653/2006, B6-0654/2006, B6-0656/2006 in B6-0659/2006
José Javier Pomés Ruiz, Ilda Figueiredo, Marek Aleksander Czarnecki, Miguel Angel Martínez Martínez in Raül Romeva i Rueda so predstavili predloge resolucij.
PREDSEDSTVO: Gérard ONESTA
podpredsednik
Govorili so Michael Gahler v imenu skupine PPE-DE, Karin Scheele v imenu skupine PSE, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, Urszula Krupa v imenu skupine IND/DEM, Józef Pinior, Kathy Sinnott in Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 12.2, Zapisnik z dne 14.12.2006.
11.3. Mjanmar (Burma)
Predlogi resolucij B6-0647/2006, B6-0651/2006, B6-0655/2006, B6-0657/2006, B6-0658/2006 in B6-0661/2006
Thomas Mann, Erik Meijer, Marc Tarabella, Marios Matsakis in Alyn Smith so predstavili predloge resolucij.
Govorili so Bernd Posselt, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg in Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 12.3, Zapisnik z dne 14.12.2006.
12. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
12.1. Razmere na otokih Fidži (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0646/2006, B6-0649/2006, B6-0652/2006, B6-0660/2006, B6-0662/2006 in B6-0663/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 37)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0646/2006
(ki nadomešča B6-0646/2006, B6-0649/2006, B6-0660/2006, B6-0662/2006 in B6-0663/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
Nirj Deva, Geoffrey Van Orden, Bernd Posselt, Charles Tannock v imenu skupine PPE-DE, |
|
Pasqualina Napoletano, Miguel Angel Martínez Martínez, Marie-Arlette Carlotti, Panagiotis Beglitis v imenu skupine PSE, |
|
István Szent-Iványi, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, |
|
Margrete Auken, Marie-Hélène Aubert v imenu skupine Verts/ALE, |
|
Adam Bielan, Mieczysław Edmund Janowski, Michał Tomasz Kamiński, Marcin Libicki, Roberts Zīle, Hanna Foltyn-Kubicka v imenu skupine UEN |
Sprejeto (P6_TA(2006)0605)
(Predlog resolucije B6-0652/2006 je brezpredmeten.)
12.2. Vpletenost mirovnih sil OZN v primere spolnih zlorab v Liberiji in na Haitiju (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0648/2006, B6-0653/2006, B6-0654/2006, B6-0656/2006 in B6-0659/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 38)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0648/2006
(ki nadomešča B6-0648/2006, B6-0653/2006, B6-0654/2006, B6-0656/2006 in B6-0659/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
Michael Gahler, Maria Martens, José Javier Pomés Ruiz, Bernd Posselt in Charles Tannock v imenu skupine PPE-DE, |
|
Pasqualina Napoletano, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Miguel Angel Martínez Martínez, Marie-Arlette Carlotti, María Sornosa Martínez in Pierre Schapira v imenu skupine PSE, |
|
Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, |
|
Raül Romeva i Rueda, Marie-Hélène Aubert, Margrete Auken in Hiltrud Breyer v imenu skupine Verts/ALE, |
|
Luisa Morgantini in Ilda Figueiredo v imenu skupine GUE/NGL, |
|
Cristiana Muscardini, Roberta Angelilli, Michał Tomasz Kamiński, Adam Bielan, Hanna Foltyn-Kubicka, Marcin Libicki in Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN |
Sprejeto (P6_TA(2006)0606)
12.3. Mjanmar (Burma) (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0647/2006, B6-0651/2006, B6-0655/2006, B6-0657/2006, B6-0658/2006 in B6-0661/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 39)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0647/2006
(ki nadomešča B6-0647/2006, B6-0651/2006, B6-0655/2006, B6-0657/2006, B6-0658/2006 in B6-0661/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
Geoffrey Van Orden, Thomas Mann, Bernd Posselt, Charles Tannock in Simon Coveney v imenu skupine PPE-DE, |
|
Pasqualina Napoletano, Glenys Kinnock in Marc Tarabella v imenu skupine PSE, |
|
Frédérique Ries in Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, |
|
Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE, |
|
Vittorio Agnoletto in Luisa Morgantini v imenu skupine GUE/NGL, |
|
Gintaras Didžiokas v imenu skupine UEN |
Sprejeto (P6_TA(2006)0607)
12.4. Haaška konvencija o vrednostnih papirjih (glasovanje)
Predlog resolucije B6-0632/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 40)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0608)
13. Sestava odborov in delegacij
Na predlog sekretariata samostojnih poslancev in skupine PSE je Parlament potrdil sledeča imenovanja:
Začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA: Jean-Claude Martinez namesto Philipa Claeysa.
Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko: Philippe Busquin namesto Guida Sacconija.
Delegacija pri Parlamentarnem odboru za sodelovanje EU-Russija: Guido Sacconi namesto Philippa Busquina.
14. Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev
Na predlog Odbora JURI je Parlament potrdil mandat Christel Schaldemose z začetkom 15.10.2006.
15. Sklepi o določenih dokumentih
Okrepljeno sodelovanje med odbori
Odbor ENVI
— |
Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet (COM(2006)0388 – C6-0245/2006 – 2006/0136(COD)) (mnenje: ITRE, IMCO) Okrepljeno sodelovanje med odbori ENVI, AGRI (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 7.12.2006) |
Dovoljenje za pripravo samoiniciativnega poročila (člen 45 Poslovnika)
Odbor DEVE
— |
Afriški rog: regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj (2006/2291(INI)) (mnenje: AFET, INTA) (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 7.12.2006) |
Odbor ENVI
— |
Tematska strategija za varstvo tal (2006/2293(INI)) (mnenje: AGRI, ITRE, JURI) (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 7.12.2006) |
Odbor INTA
— |
Globalna Evropa – zunanji vidiki konkurenčnosti (2006/2292(INI)) (mnenje: ITRE, ECON) (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 7.12.2006) |
Odbor TRAN
— |
Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja (2006/2299(INI)) (mnenje: PECH, ENVI, ITRE, REGI) (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 7.12.2006) |
Sklep o pripravi samoiniciativnega poročila (člen 82(4) Poslovnika)
Odbor AFET
— |
Poročilo v zvezi s poročilom o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2006 (2006/2289(INI)) |
— |
Poročilo v zvezi s poročilom o napredku Hrvaške za leto 2006 (2006/2288(INI)) |
Sklep o pripravi samoiniciativnega poročila (člen 114(3))
Odbor LIBE
— |
Varstvo podatkov na področju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah (2006/2286(INI)) |
16. Pisne izjave v registru (člen 116 Poslovnika)
Število podpisov, ki so jih pridobile naslednje, v registru zabeležene izjave (člen 116(3) Poslovnika):
Št. dokumenta |
Vlagatelji |
Podpisi |
64/2006 |
Robert Evans, Paulo Casaca, David Martin, Sajjad Karim in Carl Schlyter |
57 |
65/2006 |
Renato Brunetta |
40 |
66/2006 |
Oldřich Vlasák |
29 |
67/2006 |
Mary Honeyball, John Bowis in Caroline Lucas |
50 |
68/2006 |
Manolis Mavrommatis, Vasco Graça Moura in José Albino Silva Peneda |
97 |
69/2006 |
Aldo Patriciello |
11 |
70/2006 |
Alessandra Mussolini in Carlo Casini |
23 |
71/2006 |
Luca Romagnoli |
29 |
72/2006 |
Milan Gaľa, Barbara Kudrycka, Zita Pleštinská in Peter Šťastný |
69 |
73/2006 |
Mario Borghezio |
10 |
74/2006 |
Manuel dos Santos, Fausto Correia, Jamila Madeira in Emanuel Fernandes |
20 |
75/2006 |
Sepp Kusstatscher, Eva Lichtenberger, Alexander Alvaro, Lissy Gröner in Thomas Mann |
36 |
76/2006 |
Andreas Mölzer |
19 |
77/2006 |
Andreas Mölzer |
9 |
78/2006 |
Bogusław Rogalski, Bogdan Pęk in Ryszard Czarnecki |
16 |
79/2006 |
Milan Horáček, Simon Coveney in Christa Prets |
92 |
80/2006 |
Michael Cashman, Andrew Duff in Richard Howitt |
25 |
81/2006 |
Alessandra Mussolini |
5 |
82/2006 |
Stanisław Jałowiecki |
43 |
83/2006 |
Philip Claeys, Frank Vanhecke in Koenraad Dillen |
9 |
84/2006 |
Catherine Stihler |
30 |
85/2006 |
Jacky Henin, Marco Rizzo in Helmuth Markov |
7 |
86/2006 |
Adriana Poli Bortone |
9 |
87/2006 |
Jolanta Dičkutė, John Bowis, Stephen Hughes, Frédérique Ries in Thomas Ulmer |
51 |
88/2006 |
Daniel Strož |
9 |
89/2006 |
Ignasi Guardans Cambó, Panayiotis Demetriou, Ana Maria Gomes, Gérard Onesta in Sylvia-Yvonne Kaufmann |
35 |
90/2006 |
Caroline Lucas, Jillian Evans, Luigi Cocilovo in Jean Lambert |
21 |
91/2006 |
Daniel Strož |
8 |
17. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji
V skladu s členom 172(2) Poslovnika bo zapisnik te seje predložen v sprejetje Parlamentu na naslednji seji.
Sprejeta besedila bodo s privolitvijo Parlamenta nemudoma posredovana naslovnikom.
18. Datum naslednjih sej
Naslednja seja bo 18.12.2006.
19. Prekinitev zasedanja
Zasedanje Parlamenta je prekinjeno.
Seja se je zaključila ob 16.35.
Julian Priestley
generalni sekretar
Josep Borrell Fontelles
predsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Atkins, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia i Cutchet, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Blokland, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bonsignore, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourzai, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, Bushill-Matthews, Busquin, Busuttil, Buzek, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Carlotti, Carlshamre, Carnero González, Casa, Casaca, Cashman, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Ek, Elles, Estrela, Ettl, Jill Evans, Jonathan Evans, Fajmon, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Giertych, Gill, Glante, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein, Hamon, Handzlik, Hannan, Harbour, Harkin, Harms, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Holm, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Hybášková, Ibrisagic, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Jöns, Jørgensen, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kindermann, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Krahmer, Kratsa-Tsagaropoulou, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lax, Lechner, Le Foll, Lehne, Leichtfried, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lévai, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Lipietz, Lombardo, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McDonald, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Mantovani, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mohácsi, Moreno Sánchez, Morgan, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Őry, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patrie, Peillon, Pęk, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirker, Piskorski, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poignant, Polfer, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saks, Salinas García, Samaras, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Savary, Savi, Sbarbati, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Olle Schmidt, Schnellhardt, Schöpflin, Schroedter, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Siwiec, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Spautz, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Thomsen, Thyssen, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Ulmer, Väyrynen, Vakalis, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Veraldi, Vergnaud, Vidal-Quadras, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wieland, Wiersma, Wijkman, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Athanasiu, Bărbuleţiu, Becşenescu, Buruiană-Aprodu, Ciornei, Cioroianu, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Duca, Ganţ, Hogea, Ivanova, Kirilov, Kónya-Hamar, Mihăescu, Mihalache, Morţun, Parvanova, Paşcu, Podgorean, Popa, Popeangă, Sârbu, Severin, Silaghi, Stoyanov, Ţicău, Vigenin
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
+ |
sprejeto |
- |
zavrnjeno |
↓ |
brezpredmetno |
U |
umaknjeno |
PG (…, …, …) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
EG (…, …, …) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
po delih |
glasovanje po delih |
loč. |
ločeno glasovanje |
p.s. |
predlog spremembe |
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
UD |
ustrezni del |
D |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
= |
identični predlogi sprememb |
§ |
odstavek |
čl. |
člen |
u.i. |
uvodna izjava |
PR |
predlog resolucije |
SPR |
skupni predlog resolucije |
TG |
tajno glasovanje |
1. Predlog splošnega proračuna Evropske unije – Proračunsko leto 2007, kakor ga je spremenil Svet
Št. dopolnitve |
Proračunska postavka |
Sklop, PG, EG, loč., po delih |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
KOMISIJA |
|||||
277 |
01 04 04 |
Sklop 1 |
+ |
|
|
3 |
02 01 04 01 |
Sklop 1 |
|||
4 |
02 01 04 05 |
Sklop 1 |
|||
278 |
02 02 01 |
Sklop 1 |
|||
6 |
02 02 03 04 |
Sklop 1 |
|||
7 |
02 02 05 |
Sklop 1 |
|||
8 |
02 02 09 |
Sklop 1 |
|||
9 |
02 02 10 |
Sklop 1 |
|||
10 |
02 03 02 01 |
Sklop 1 |
|||
279 |
02 04 01 |
Sklop 1 |
|||
15 |
04 02 03 |
Sklop 1 |
|||
16 |
04 02 04 |
Sklop 1 |
|||
17 |
04 02 05 |
Sklop 1 |
|||
18 |
04 02 06 |
Sklop 1 |
|||
19 |
04 02 07 |
Sklop 1 |
|||
20 |
04 02 08 |
Sklop 1 |
|||
21 |
04 02 09 |
Sklop 1 |
|||
22 |
04 02 10 |
Sklop 1 |
|||
23 |
04 02 11 |
Sklop 1 |
|||
281 |
04 02 17 |
Sklop 1 |
|||
282 |
04 03 03 02 |
Sklop 1 |
|||
283 |
04 03 04 |
Sklop 1 |
|||
28 |
04 03 05 |
Sklop 1 |
|||
29 |
04 03 06 |
Sklop 1 |
|||
30 |
04 04 |
Sklop 1 |
|||
36 |
04 04 01 06 |
Sklop 1 |
|||
284 |
04 04 02 01 |
Sklop 1 |
|||
38 |
04 04 03 01 |
Sklop 1 |
|||
39 |
04 04 04 02 |
Sklop 1 |
|||
43 |
06 02 01 01 |
Sklop 1 |
|||
44 |
06 02 02 01 |
Sklop 1 |
|||
45 |
06 02 03 |
Sklop 1 |
|||
46 |
06 02 04 01 |
Sklop 1 |
|||
47 |
06 02 04 02 |
Sklop 1 |
|||
285 |
06 02 06 |
Sklop 1 |
|||
49 |
06 02 07 |
Sklop 1 |
|||
50 |
06 02 08 01 |
Sklop 1 |
|||
51 |
06 02 09 01 |
Sklop 1 |
|||
52 |
06 02 10 |
Sklop 1 |
|||
53 |
06 03 01 |
Sklop 1 |
|||
56 |
06 04 01 |
Sklop 1 |
|||
60 |
06 07 02 |
Sklop 1 |
|||
72 |
08 |
Sklop 1 |
|||
73 |
08 01 04 30 |
Sklop 1 |
|||
288 |
08 02 01 |
Sklop 1 |
|||
289 |
08 03 01 |
Sklop 1 |
|
||
290 |
08 04 01 |
Sklop 1 |
|||
291 |
08 05 01 |
Sklop 1 |
|||
292 |
08 13 01 |
Sklop 1 |
|||
84 |
09 01 04 01 |
Sklop 1 |
|||
293 |
09 01 04 02 |
Sklop 1 |
|||
294 |
09 01 04 03 |
Sklop 1 |
|||
87 |
09 02 03 01 |
Sklop 1 |
|||
88 |
09 03 03 |
Sklop 1 |
|||
89 |
09 03 04 01 |
Sklop 1 |
|||
90 |
09 03 04 02 |
Sklop 1 |
|||
295 |
09 04 01 |
Sklop 1 |
|||
92 |
09 04 03 02 |
Sklop 1 |
|||
119 |
12 01 04 01 |
Sklop 1 |
|||
121 |
13 03 |
Sklop 1 |
|||
122 |
13 03 03 |
Sklop 1 |
|||
123 |
13 03 04 |
Sklop 1 |
|||
124 |
13 03 05 |
Sklop 1 |
|||
125 |
13 03 06 |
Sklop 1 |
|||
126 |
13 03 07 |
Sklop 1 |
|||
127 |
13 03 08 |
Sklop 1 |
|||
128 |
13 03 09 |
Sklop 1 |
|||
296 |
13 03 16 |
Sklop 1 |
|||
132 |
14 04 02 |
Sklop 1 |
|||
297 |
14 05 03 |
Sklop 1 |
|
||
135 |
15 02 02 05 |
Sklop 1 |
|||
137 |
15 02 09 |
Sklop 1 |
|||
298 |
15 02 22 |
Sklop 1 |
|||
139 |
15 02 25 01 |
Sklop 1 |
|||
141 |
15 02 28 |
Sklop 1 |
|||
142 |
15 02 29 |
Sklop 1 |
|||
253 |
29 01 04 01 |
Sklop 1 |
|||
41 |
05 04 03 02 |
Sklop 1 |
|||
64 |
07 03 02 |
Sklop 1 |
|||
65 |
07 03 03 |
Sklop 1 |
|||
66 |
07 03 04 |
Sklop 1 |
|||
67 |
07 03 06 |
Sklop 1 |
|||
287 |
07 03 07 |
Sklop 1 |
|||
69 |
07 03 08 |
Sklop 1 |
|||
70 |
07 03 09 01 |
Sklop 1 |
|||
71 |
07 03 11 |
Sklop 1 |
|||
113 |
11 01 04 01 |
Sklop 1 |
|||
114 |
11 01 04 02 |
Sklop 1 |
|||
115 |
11 01 04 06 |
Sklop 1 |
|||
116 |
11 07 01 |
Sklop 1 |
|||
117 |
11 08 01 |
Sklop 1 |
|||
118 |
11 08 05 01 |
Sklop 1 |
|||
62 |
07 01 04 02 |
Sklop 1 |
|||
134 |
15 01 04 20 |
Sklop 1 |
|||
143 |
15 04 09 |
Sklop 1 |
|||
299 |
15 04 44 |
Sklop 1 |
|||
300 |
15 05 55 |
Sklop 1 |
|||
148 |
15 06 07 |
Sklop 1 |
|||
301 |
15 06 66 |
Sklop 1 |
|||
302 |
16 03 02 |
Sklop 1 |
|||
152 |
16 03 04 |
Sklop 1 |
|||
153 |
16 03 05 |
Sklop 1 |
|||
154 |
16 03 06 |
Sklop 1 |
|||
303 |
16 04 03 |
Sklop 1 |
|||
304 |
16 05 01 |
Sklop 1 |
|||
157 |
17 03 01 01 |
Sklop 1 |
|||
158 |
17 03 03 01 |
Sklop 1 |
|||
159 |
17 03 06 |
Sklop 1 |
|||
163 |
17 04 08 01 |
Sklop 1 |
|||
164 |
18 01 04 17 |
Sklop 1 |
|||
165 |
18 02 03 01 |
Sklop 1 |
|||
166 |
18 02 04 |
Sklop 1 |
|||
167 |
18 02 05 |
Sklop 1 |
|||
305 |
18 02 06 |
Sklop 1 |
|||
307 |
18 03 09 |
Sklop 1 |
|||
172 |
18 03 10 |
Sklop 1 |
|||
173 |
18 03 12 |
Sklop 1 |
|||
174 |
18 04 01 |
Sklop 1 |
|||
175 |
18 04 05 01 |
Sklop 1 |
|||
308 |
18 04 05 03 |
Sklop 1 |
|||
177 |
18 04 06 |
Sklop 1 |
|||
178 |
18 04 07 |
Sklop 1 |
|||
179 |
18 05 05 01 |
Sklop 1 |
|||
180 |
18 06 04 01 |
Sklop 1 |
|||
181 |
18 07 01 01 |
Sklop 1 |
|||
309 |
18 07 03 |
Sklop 1 |
|||
235 |
22 01 04 06 |
Sklop 1 |
|||
240 |
22 03 01 |
Sklop 1 |
|||
1 |
01 03 02 |
Sklop 1 |
|||
280 |
04 01 04 13 |
Sklop 1 |
|||
63 |
07 02 01 |
Sklop 1 |
|||
120 |
13 01 04 02 |
Sklop 1 |
|||
136 |
15 02 03 |
Sklop 1 |
|||
140 |
15 02 27 01 |
Sklop 1 |
|||
186 |
19 01 04 05 |
Sklop 1 |
|||
187 |
19 02 01 03 |
Sklop 1 |
|||
190 |
19 04 04 |
Sklop 1 |
|||
313 |
19 04 06 |
Sklop 1 |
|||
314 |
19 05 01 |
Sklop 1 |
|||
192 |
19 05 03 |
Sklop 1 |
|||
193 |
19 08 |
Sklop 1 |
|||
194 |
19 08 02 01 |
Sklop 1 |
|||
195 |
19 09 |
Sklop 1 |
|||
197 |
19 10 |
Sklop 1 |
|
|
|
200 |
19 10 01 03 |
Sklop 1 |
|||
201 |
19 10 01 04 |
Sklop 1 |
|||
321 |
19 10 02 |
Sklop 1 |
|||
222 |
21 01 04 02 |
Sklop 1 |
|||
224 |
21 04 04 |
Sklop 1 |
|||
225 |
21 04 05 |
Sklop 1 |
|||
226 |
21 04 06 |
Sklop 1 |
|||
326 |
21 05 01 |
Sklop 1 |
|||
228 |
21 06 |
Sklop 1 |
|||
229 |
21 06 02 |
Sklop 1 |
|||
230 |
21 06 03 |
Sklop 1 |
|||
327 |
21 06 04 |
Sklop 1 |
|||
233 |
22 01 04 02 |
Sklop 1 |
|||
234 |
22 01 04 04 |
Sklop 1 |
|||
236 |
22 02 01 |
Sklop 1 |
|||
328 |
22 02 02 |
Sklop 1 |
|||
237 |
Sklop 1 |
||||
239 |
22 02 05 02 |
Sklop 1 |
|||
242 |
23 01 04 01 |
Sklop 1 |
|||
244 |
23 02 02 |
Sklop 1 |
|||
331 |
XX 01 01 01 |
Sklop 1 |
|||
260 |
01 02 01 02 |
Sklop 1 |
|||
261 |
XX 01 02 02 02 |
Sklop 1 |
|||
262 |
XX 01 02 11 |
Sklop 1 |
|||
263 |
XX 01 02 11 05 |
Sklop 1 |
|||
264 |
XX 01 03 01 03 |
Sklop 1 |
|||
13 |
04 01 02 11 |
Sklop 1 |
|||
61 |
07 01 02 11 |
Sklop 1 |
|||
245 |
24 01 06 |
Sklop 1 |
|||
246 |
26 01 08 |
Sklop 1 |
|||
247 |
26 01 20 |
Sklop 1 |
|||
248 |
26 01 21 |
Sklop 1 |
|||
249 |
26 01 22 01 |
Sklop 1 |
|||
250 |
26 01 23 01 |
Sklop 1 |
|||
330 |
28 01 01 |
Sklop 1 |
|||
255 |
A4 02 01 |
Sklop 1 |
|||
251 |
26 01 50 23 |
Sklop 1 |
|||
256 |
PARTC-3-3 |
Sklop 1 |
|||
257 |
PARTC-3-6 |
Sklop 1 |
|||
258 |
PARTC-3-7 |
Sklop 1 |
|||
286 |
06 03 03 |
po delih |
1 |
+ |
|
2 |
+ |
|
|||
57 |
06 04 03 03 |
po delih |
1 |
+ |
|
2 |
+ |
|
|||
42 |
05 04 05 01 |
po delih |
1 |
+ |
|
2 |
+ |
|
|||
170 |
18 03 04 |
po delih |
1 |
+ |
|
2 |
+ |
|
|||
306 |
18 03 03 |
po delih |
1 |
+ |
|
2/PG |
|
257, 288, 13 |
|||
311 |
19 01 04 03 |
Sklop 2 |
+ |
|
|
315 |
19 08 01 01 |
Sklop 2 |
|||
316 |
19 08 01 02 |
Sklop 2 |
|||
317 |
19 08 01 03 |
Sklop 2 |
|||
318 |
19 09 01 |
Sklop 2 |
|||
319 |
19 10 01 |
Sklop 2 |
|||
320 |
19 10 01 02 |
Sklop 2 |
|||
323 |
20 02 01 |
Sklop 2 |
|||
325 |
21 03 01 |
Sklop 2 |
|||
329 |
22 02 03 |
Sklop 2 |
|||
269 |
19 01 04 03 |
Sklop 3 |
↓ |
|
|
270 |
19 08 01 01 |
Sklop 3 |
|||
267 |
19 08 01 02 |
Sklop 3 |
|||
271 |
19 08 01 03 |
Sklop 3 |
|||
272 |
19 09 01 |
Sklop 3 |
|||
274 |
19 10 01 |
Sklop 3 |
|||
275 |
19 10 01 02 |
Sklop 3 |
|||
273 |
20 02 01 |
Sklop 3 |
|||
276 |
21 03 01 |
Sklop 3 |
|||
238 |
22 02 03 |
|
|
|
|
312 |
19 03 |
po delih |
1 |
+ |
|
2 |
|
|
|||
310 |
19 01 02 02 |
po delih |
1 |
+ |
|
2 |
+ |
|
|||
322 |
20 01 02 11 |
po delih |
1 |
+ |
|
2 PG |
|
324, 226, 7 |
Št. dopolnitve |
Proračunska postavka |
Sklop, PG, EG, loč., po delih |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
SODIŠČE EVROPSKIH SKUPNOSTI |
||||
97 |
1 2 |
Sklop 4 |
+ |
|
100 |
Sklop 4 |
|||
102 |
1 2 0 4 |
Sklop 4 |
||
104 |
1 2 9 |
Sklop 4 |
||
110 |
1 4 0 6 |
Sklop 4 |
||
203 |
2 0 2 2 |
Sklop 4 |
||
205 |
2 0 2 6 |
Sklop 4 |
||
207 |
2 0 2 9 |
Sklop 4 |
||
208 |
2 1 0 0 |
Sklop 4 |
||
210 |
Sklop 4 |
|||
211 |
2 1 0 2 |
Sklop 4 |
||
212 |
2 1 0 3 |
Sklop 4 |
||
214 |
2 1 4 |
Sklop 4 |
||
216 |
2 3 6 |
Sklop 4 |
Št. dopolnitve |
Proračunska postavka |
Sklop, PG, EG, loč., po delih |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
RAČUNSKO SODIŠČE |
||||
101 |
1 2 |
Sklop 5 |
+ |
|
106 |
1 2 9 |
Sklop 5 |
||
108 |
1 4 0 0 |
Sklop 5 |
||
111 |
1 6 2 |
Sklop 5 |
||
209 |
2 1 0 0 |
Sklop 5 |
Št. dopolnitve |
Proračunska postavka |
Sklop, PG, EG, loč., po delih |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR |
||||
98 |
1 2 |
Sklop 6 |
+ |
|
109 |
1 4 0 0 |
Sklop 6 |
||
204 |
2 0 2 2 |
Sklop 6 |
||
206 |
2 0 2 6 |
Sklop 6 |
||
213 |
2 1 2 |
Sklop 6 |
||
217 |
2 5 4 8 |
Sklop 6 |
||
218 |
2 6 0 4 |
Sklop 6 |
Št. dopolnitve |
Proračunska postavka |
Sklop, PG, EG, loč., po delih |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
ODBOR REGIJ |
||||
99 |
1 2 |
Sklop 7 |
+ |
|
103 |
1 2 0 4 |
Sklop 7 |
||
105 |
1 2 9 |
Sklop 7 |
||
112 |
1 6 3 8 |
Sklop 7 |
Št. dopolnitve |
Proračunska postavka |
Sklop, PG, EG, loč., po delih |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
EVROPSKI VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC |
||||
215 |
2 3 1 |
|
+ |
|
Št. dopolnitve |
Proračunska postavka |
Sklop, PG, EG, loč., po delih |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV |
||||
107 |
1 3 0 |
Sklop 8 |
+ |
|
94 |
1 0 4 |
Sklop 8 |
||
95 |
1 0 9 |
Sklop 8 |
||
96 |
1 1 |
Sklop 8 |
Zahteve za glasovanje po delih:
Verts/ALE
„Razdelek 4 – Možnost B“ (Sklop 3)
1. del: besedilo vseh dopolnitev z izjemo vseh rezerv
2. del: vse rezerve
Dopolnitev 42
1. del: besedilo v celoti z izjemo rezerve in ustreznih pripomb
2. del: rezerva in ustrezne pripombe
Dopolnitev 312
1. del: besedilo v celoti z izjemo pripombe „Redna … 50 % … sprejemanja odločitev“
2. del: ta pripomba
Dopolnitev 310
1. del: besedilo v celoti z izjemo rezerve
2. del: rezerva
PSE
Dopolnitev 286
1. del: besedilo v celoti z izjemo pripombe „Del odobritev … Baltskega morja in projektov v okviru Severne dimenzije“
2. del: ta pripomba
Dopolnitev 57
1. del: besedilo v celoti z izjemo pripombe „Del odobritev Baltskega morja in projektov v okviru Severne dimenzije“
2. del: ta pripomba
Dopolnitev 170
1. del: besedilo v celoti z izjemo zadnje alinee pripomb „logistični in transportni stroški“
2. del:„logistični in transportni stroški“
Verts/ALE, PSE
Dopolnitev 322
1. del: besedilo v celoti z izjemo rezerve
2. del: rezerva
Dopolnitev 306
1. del: besedilo v celoti z izjemo rezerve
2. del: rezerva
2. Predlog splošnega proračuna Evropske Unije – Proračunsko leto 2007, kakor ga je spremenil Svet
Poročilo: James ELLES, Louis GRECH (A6-0451/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
§ 1 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
po § 1 |
3 |
GUE/NGL |
|
- |
|
4 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
§ 4 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
516, 19, 13 |
§ 8 |
9 |
PPE-DE |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 PG |
- |
256, 276, 18 |
|||
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
§ 9 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
§ 10 |
10 |
PPE-DE |
|
+ |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
§ 11 |
11 |
PPE-DE |
|
+ |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
§ 13 |
5 |
GUE/NGL |
|
- |
|
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2/PG |
+ |
318, 236, 6 |
|||
§ 15 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 16 |
§ |
originalno besedilo |
po delih/PG |
|
|
1 |
+ |
332, 227, 5 |
|||
2 |
+ |
382, 165, 4 |
|||
po § 16 |
8 |
PSE |
|
U |
|
§ 17 |
6 |
GUE/NGL |
|
- |
|
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
§ 26 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
po § 26 |
1 |
IND/DEM |
PG |
- |
89, 453, 22 |
§ 27 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
487, 64, 8 |
§ 28 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 34 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 35 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 38 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
515, 37, 8 |
po § 38 |
7 |
GUE/NGL |
po delih |
|
|
1 |
- |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 41 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
551, 2, 11 |
§ 42 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
522, 28, 10 |
po § 44 |
2 |
IND/DEM |
po delih/PG |
|
|
1 |
- |
109, 407, 41 |
|||
2 |
↓ |
|
|||
u.i. B |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
u.i. C |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
- |
249, 273, 35 |
u.i. D |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
u. i. F |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2/PG |
- |
249, 299, 15 |
|||
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: p.s. 1 in 2
PSE: § 16
PPE-DE: §§ 4, 8, 27, 38, 41 et 42
Zahteve za ločeno glasovanje
Verts/ALE: u. i. C in D, §§ 11, 15, 27 in 35
PSE: u. i. B, §§ 28, 34 in 35
Zahteve za glasovanje po delih
ALDE, Verts/ALE
p.s. 9
1. del: celotno besedilo brez besed „meni, da je treba v prihodnjih proračunskih postopkih graditi na tem pristopu“
2. del: te besede
Verts/ALE
§ 9
1. del:„opozarja … sprememb proračuna“
2. del:„poleg odgovora … stroškovni učinkovitosti“
§ 16
1. del:„meni … delovanju NVO opraviti analiza stroškov in koristi“
2. del:„namerava pregledati … razvojni pomoči EU“
§ 26
1. del: celotno besedilo brez besed „zavrača zmanjšanja … drugi obravnavi“
2. del: te besede
p.s. 2
1. del:„naroča … dejanske stroške“
2. del:„ali najnižje … veljati nove določbe“
PSE
u. i. D
1. del:„ker … globalizacije“
2. del:„ter postavil … svetu“
u. i. F
1. del: celotno besedilo brez besed „o pripravi na pregled večletnega finančnega okvira (VFO)“
2. del: te besede
§ 1
1. del:„opozarja … 5 in 6“
2. del:„meni, da je bila zato resolucija o letni strategiji politik … postopka“
Verts/ALE, PSE
§ 13
1. del:„ponavlja … globalizacije“
2. del:„meni … Združenimi državami Amerike“
§ 17
1. del:„meni … državljanom Evrope“
2. del:„ugotavlja, da so jasne politične prednostne naloge … proračun 2007“
p. s. 7
1. del:„ne … skupno zunanjo in varnostno politiko“
2. del:„znova … proračunskih odhodkov nepregledno“
3. Postopek za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi predpisi držav članic na področju prometa (kodificirana različica) ***I
Poročilo: Diana WALLIS (A6-0458/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
4. Odprava kontrol na mejah (cestni promet in promet po celinskih vodnih poteh) (kodificirana različica) ***I
Poročilo: Diana WALLIS (A6-0459/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
5. Prenos zaupnih statističnih podatkov (kodificirana različica) ***I
Poročilo: Diana WALLIS (A6-0457/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
6. Predložitev statističnih podatkov o ulovu v severovzhodnem Atlantiku (kodificirana različica) ***I
Poročilo: Diana WALLIS (A6-0460/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
7. Merila Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje določenih živalskih bolezni (kodificirana različica) *
Poročilo: Diana WALLIS (A6-0461/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
8. Sporazum ES-Paragvaj o nekaterih vidikih zračnega prevoza *
Poročilo: Paolo COSTA (A6-0406/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
9. Raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (Sporazum EU/Avstralija, Kanada, Norveška, Švica, Koreja, Japonska in Združene države Amerike) *
Poročilo: Giles CHICHESTER (A6-0418/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
10. Skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja (ustanovitev začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja zaradi širitve) *
Poročilo: Joseph DAUL (A6-0412/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
513, 14, 22 |
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
11. Preprečevanje uporabe drog in obveščanje (2007-2013) ***I
Poročilo: Inger SEGELSTRÖM (A6-0454/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
528, 16, 8 |
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
12. Civilno pravosodje (2007-2013) ***I
Poročilo: Inger SEGELSTRÖM (A6-0452/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
486, 61, 3 |
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
13. Ustanovitev Evropskega sklada za begunce (2008-2013) ***I
Poročilo: Barbara KUDRYCKA (A6-0437/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
14. Uvajanje zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom ***I
Poročilo: Fernand LE RACHINEL (A6-0417/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
15. Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav *
Poročilo: Barbara KUDRYCKA (A6-0419/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
16. Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom (2007-2013) *
Poročilo: Romano Maria LA RUSSA (A6-0390/2006)
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
17. Številčna sestava odborov
Predlog sklepa: B6-0664/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog sklepa B6-0664/2006 (Konferenca predsednikov) |
|||||
Odbor za promet in turizem ter Odbor za ustavne zadeve |
1 |
PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, IND/DEM + UEN |
|
+ |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
18. Evropski inštitut za enakost spolov ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Lissy GRÖNER, Amalia SARTORI (A6-0455/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-15 |
odbor |
|
+ |
|
Skupno stališče |
Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki |
N.B.: Pri drugi obravnavi ni končnega glasovanja.
19. Vozniška dovoljenja (prenovitev) ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Mathieu GROSCH (A6-0414/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog zavrnitve skupnega stališča |
6 |
BRADBOURN idr. |
PG |
- |
67, 483, 13 |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-5 |
odbor |
|
+ |
|
Skupno stališče |
Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki |
Zahteve za poimensko glasovanje
Philip Bradbourn: p.s. 6
20. Sprememba člen 81 Poslovnika Evropskega parlamenta
Poročilo: Richard CORBETT (A6-0415/2006) REG
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Člen 81 |
1 |
odbor |
|
+ |
zahtevana kvalificirana večina |
2 |
PSE, Verts/ALE |
|
+ |
zahtevana kvalificirana večina |
|
glasovanje: Predlog sklepa (kot celota) |
|
+ |
|
21. Spremembe Poslovnika Evropskega parlamenta (odbori, kvestorji)
Poročilo: Jo LEINEN (A6-0464/2006) REG
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-2 |
odbor |
EG |
+ |
zahtevana kvalificirana večina 374, 119, 68 |
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
396, 112, 57 |
Zahteve za poimensko glasovanje
ALDE: končno glasovanje
22. Ustanovitev Sklada za zunanje meje (2007-2013) ***I
Poročilo: Barbara KUDRYCKA (A6-0427/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog spremembe pristojnega odbora – celotno besedilo |
1 |
odbor |
|
+ |
|
Člen 5, § 2, po pododst. 1 |
2 |
GUE/NGL |
PG |
- |
83, 331, 146 |
Člen 6, § 2, pododstavek 2, točka (a) |
3 |
GUE/NGL |
PG |
- |
70, 478, 16 |
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
GUE/NGL: p.s. 2 in 3
23. Evropski sklad za vračanje (2008-2013) ***I
Poročilo: Barbara KUDRYCKA (A6-0425/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog spremembe pristojnega odbora – celotno besedilo |
1 |
odbor |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
108, 440, 13 |
|||
Po u.i. 21 |
3 |
GUE/NGL |
|
↓ |
|
4 |
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
5 |
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
Člen 2, § 1 |
2 |
GUE/NGL |
PG |
- |
71, 343, 143 |
Člen 6, § 2, po točki (d) |
6 |
GUE/NGL |
|
- |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
GUE/NGL: p.s. 2, 3 in 4
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE
p.s. 1
1. del: besedilo v celoti z izjemo člena 54
2. del: člen 54
24. Zdravila za pediatrično uporabo ***I
Poročilo: Françoise GROSSETÊTE (A6-0396/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Člen 1 |
3 |
PPE-DE, PSE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN, IND/DEM, Belohorská |
|
+ |
|
u.i. 1 |
1 |
PPE-DE, PSE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN, IND/DEM, Belohorská |
|
+ |
|
u.i. 2 |
2 |
PPE-DE, PSE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN, IND/DEM, Belohorská |
|
+ |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
25. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti ***I
Poročilo: Hans-Peter MAYER (A6-0387/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Sklop št. 1 „sporazumni sklop“ |
102-105 107-129 |
PPE-DE, ALDE, PSE, Verts/ALE |
|
+ |
spremenjeno z ustnim p.s. sprejetje sklopa št. 1 = sklop 2 brezpredmeten |
Sklop št. 2 |
10 12 15 17 19 23 28-29 35-36 40 47 51 55-56 59 64 72 89 94-96 99 101 |
odbor |
|
↓ |
|
Sklop št. 3 |
1-9 11 13-14 16 18 20-22 24-27 30-34 37-39 41-46 48-50 52-54 57-58 60-63 65-71 73-88 90-93 97-98 100 |
odbor |
|
+ |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Predlog spremembe 106 je bil razveljavljen.
Razno
Hans-Peter Mayer, poročevalec, je podal naslednji ustni predlog spremembe k sklopu 1:
„Člen15(3) je razveljavljen.“
26. Temeljne pravice in državljanstvo (2007-2013) *
Poročilo: Inger SEGELSTRÖM (A6-0465/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Celotno besedilo |
1 |
odbor |
|
+ |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
PG |
+ |
476, 41, 30 |
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: spremenjeni predlog
27. Kazensko pravosodje (2007-2013) *
Poročilo: Inger SEGELSTRÖM (A6-0453/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Celotno besedilo |
1 |
odbor |
|
+ |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
PG |
+ |
483, 54, 8 |
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: spremenjeni predlog
28. Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (2007-2013) *
Poročilo: Romano Maria LA RUSSA (A6-0389/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-25 |
odbor |
|
+ |
|
Člen 5, § 1 |
26 |
PSE |
|
+ |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
29. Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Sprememba Uredbe (ES) št. 2424/2001) *
Poročilo: Carlos COELHO (A6-0410/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
glasovanje: predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
30. Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Sprememba Sklepa 2001/886/PNZ) *
Poročilo: Carlos COELHO (A6-0413/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
glasovanje: predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
31. Pomoč na področju jedrske varnosti in zaščite *
Poročilo: Esko SEPPÄNEN (A6-0397/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1 3 5-6 8-11 14-24 26 |
odbor |
|
+ |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločeno glasovanje |
2 |
odbor |
loč. |
- |
234, 287, 4 |
4 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
7 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
12 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
25 |
odbor |
loč. |
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
|
Člen 1, po § 1 |
27 |
Verts/ALE |
PG |
- |
250, 271, 9 |
Člen 2, točka (a), alinea 3 |
28 |
Verts/ALE |
|
- |
|
13 |
odbor |
|
+ |
|
|
glasovanje: Besedilo Sveta |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: p.s. 2 in 12
Verts/ALE: p.s. 4
Zahteve za poimensko glasovanje
Verts/ALE: p.s. 27
Zahteve za glasovanje po delih
Verts/ALE
p.s. 7
1. del:„razume se … za to napravo“
2. del:„poleg tega … na države članice“
Razno
Esko Seppänen, poročevalec, je podal naslednji ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 25:
„Člen 20a
Referenčni finančni znesek
Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2007-2013 znaša 524 milijonov evrov.
Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.“
32. Vizumi za prehod zunanjih meja držav članic *
Poročilo: Ioannis VARVITSIOTIS (A6-0431/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-5 |
odbor |
|
+ |
|
Člen 1, § 3, točka (a) |
7 |
GUE/NGL |
|
- |
|
Člen 1, § 4, točka (a) |
8 |
GUE/NGL |
|
- |
|
Člen 2 |
9 |
GUE/NGL |
|
- |
|
U.i. 2 |
6 |
GUE/NGL |
|
- |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
33. Nagrada Saharova
Predlogi resolucije: B6-0665/2006, B6-0666/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupni predlog resolucije RC-B6-0665/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL + UEN) |
|||||
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Predlogi resolucije političnih skupin |
|||||
B6-0665/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
B6-0666/2006 |
|
PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN |
|
↓ |
|
Razno
Bogusław Sonik je tudi podpisnik skupnega predloga resolucije v imenu skupine PPE-DE.
34. Varstvo podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah
Poročilo: Martine ROURE (A6-0456/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
§ 3 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
279, 226, 6 |
§ 5 |
1 |
PPE-DE |
|
+ |
|
glasovanje: priporočilo (kot celota) |
|
+ |
|
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: § 3
35. Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga
Poročilo: Eluned MORGAN (A6-0426/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
§ 1 |
11 |
GUE/NGL |
|
- |
|
po § 1 |
9 |
PPE-DE, UEN |
PG |
- |
224, 228, 58 |
§ 3 |
10 |
PPE-DE, UEN |
EG |
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
§ 4, uvodni del |
12 |
Verts/ALE |
|
- |
|
§ 4, točka (a) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 4, točka (b) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
229, 271, 7 |
|||
§ 4, po točki (f) |
1 |
PES |
EG |
+ |
270, 233, 6 |
§ 5 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
- |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 8 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
po § 17 |
4 |
UEN, PPE-DE |
EG |
- |
226, 249, 23 |
§ 18 |
13 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
po § 25 |
14 |
Verts/ALE |
EG |
+ |
266, 227, 10 |
§ 29 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 37 |
§ |
originalno besedilo |
po delih/PG |
|
|
1 |
+ |
479, 16, 8 |
|||
2 |
+ |
260, 236, 3 |
|||
§ 46 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
- |
|
po § 48 |
2 |
PSE |
|
+ |
|
§ 64 |
5 |
PPE-DE, ALDE, UEN |
|
+ |
|
§ 79 |
6 |
PPE-DE, ALDE, UEN |
|
+ |
|
§ 83 |
7 |
PPE-DE, UEN |
|
+ |
|
§ 94 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
207, 277, 3 |
|||
§ 97 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
po § 97 |
15 |
Verts/ALE |
EG |
+ |
276, 207, 3 |
§ 98 |
3/rev2= 17/rev2= |
PSE PPE-DE, ALDE, UEN |
|
+ |
|
§ 102 |
8 |
PPE-DE, UEN |
|
+ |
|
§ 114 |
16 |
Verts/ALE |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
|
|||
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
Zahteve za ločeno glasovanje
PES: §§ 46, 97
ALDE: §§ 5 in 46
Verts/ALE: §§ 8, 29, 97
PPE-DE: § 5
Zahteve za poimensko glasovanje
ALDE: § 37
Verts/ALE: p.s. 9 in § 37
Zahteve za glasovanje po delih
PES
§ 5
1. del:„opozarja na zgoraj … toplogrednih plinov;“
2. del:„poziva države članice … za fosilna goriva;“
p. s. 16
1. del: besedilo v celoti brez črtanja besed „najbolj razvitimi“
2. del: črtanje besed „najbolj razvitimi“
Verts/ALE
§ 4, točka (a)
1. del: celotno besedilo z izjemo besed „široki uporabi prilagodljivih mehanizmov“
2. del: te besede
§ 4, točka (b)
1. del:„v drugem … porabe energije“
2. del:„s posodobitvijo obratov za proizvodnjo energije“
PPE-DE
§ 37
1. del: besedilo vceloti z izjemo besede „zavezujoče“
2. del: te besede
§ 94
1. del:„poziva Komisijo … omejena“
2. del:„meni … povezovalnih daljnovodov“
Razno
Poročevalec predlaga, da se besedilo predloga spremembe 9, v kolikor bo sprejet, namesti za odstavek 37.
36. Strategija za biomaso in biogoriva
Poročilo: Werner LANGEN (A6-0347/2006)
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
po § 4 |
1 |
IND/DEM |
|
- |
|
§ 6 |
6 |
Verts/ALE |
|
- |
|
§ 9 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 10 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 11 |
7 |
Verts/ALE |
|
- |
|
po § 15 |
14 |
ALDE |
|
+ |
|
§ 24 |
21 |
ALDE |
|
- |
|
§ 26 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 29 |
8 |
Verts/ALE |
|
- |
|
§ 30 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 32 |
20 |
ALDE |
|
+ |
|
9 |
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
§ 35 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
- |
|
|||
§ 45 |
17/rev |
ALDE |
|
+ |
|
4 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
po § 47 |
10 |
Verts/ALE |
po delih |
|
|
1 |
- |
|
|||
2 |
↓ |
|
|||
§ 52 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 56 |
11 |
Verts/ALE |
|
- |
|
po § 56 |
12 |
Verts/ALE |
EG |
- |
102, 274, 6 |
§ 58 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
- |
|
§ 60 |
18 |
ALDE |
|
+ |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
§ 65 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 67 |
13 |
Verts/ALE |
|
- |
|
§ 68 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
§ 70 |
23 |
ALDE |
|
- |
|
§ 73 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
§ 76 |
- |
- |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
po § 77 |
24 |
ALDE |
|
- |
|
25 |
ALDE |
|
+ |
|
|
po § 80 |
2 |
PPE-DE |
|
+ |
|
3 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
po navedbi sklicevanja 8 |
15 |
ALDE |
|
+ |
|
u.i. C |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
1 |
+ |
|
|||
2 |
+ |
|
|||
u. i. E |
5 |
Verts/ALE |
|
- |
|
u. i. F |
19 |
ALDE |
|
+ |
|
u. i. X |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
u. i. Y |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
Predloga sprememb 16 in 22 sta bila razveljavljena.
Zahteva za ločeno glasovanje
PSE: §§ 65, 68
Verts/ALE: u. i. X, Y in §§ 9, 30, 52, 58, 65, 68
PPE-DE: § 60
Zahteve za glasovanje po delih
PES
p.s. 10
1. del: celotno besedilo brez besed „za 30 %“ in „do leta 2020“
2. del: te besede
Verts/ALE
§ 26
1. del:„pričakuje, da se … vse države članice“
2. del:„v okviru skupne kmetijske politike“
§ 73
1.del:„je prepričan … povezanih z bioenergijo“
2. del:„vendar meni … izvozne sposobnosti“
PPE-DE
u. i. C
1. del: celotno besedilo brez besede „vodika,“
2. del: ta beseda
§ 10
1. del: celotno besedilo brez besede „vodika,“
2. del: ta beseda
§ 35
1. del:„podpira namen … širše uvajanje“
2. del:„se sklicuje … obnovljive energije“
Razno
Skupina PSE je podala naslednji ustni predlog spremembe k odstavku 76:
„76. |
poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog direktive o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije kot del energijskega paketa v letu 2007 ter ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije;“ |
37. Razmere na otokih Fidži
Predlogi resolucije: B6-0646/2006, B6-0649/2006, B6-0652/2006, B6-0660/2006, B6-0662/2006, B6-0663/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog skupne resolucije RC-B6-0646/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, UEN) |
|||||
§ 7 |
1 |
PSE |
|
+ |
|
Po § 8 |
3 |
GUE/NGL |
|
- |
|
§ 9 |
2 |
PSE |
|
+ |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
B6-0646/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
B6-0649/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
B6-0652/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
B6-0660/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
B6-0662/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
B6-0663/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
38. Vpletenost mirovnih sil OZN v primere spolnih zlorab v Liberiji in na Haitiju
Predlogi resolucije: B6-0648/2006, B6-0653/2006, B6-0654/2006, B6-0656/2006, B6-0659/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupni predlog resolucije RC-B6-0648/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN) |
|||||
U.i. A |
1S |
ALDE |
|
- |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
B6-0648/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
B6-0653/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
B6-0654/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
B6-0656/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
B6-0659/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
39. Mjanmar (Burma)
Predlogi resolucije: B6-0647/2006, B6-0651/2006, B6-0655/2006, B6-0657/2006, B6-0658/2006, B6-0661/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Skupni predlog resolucije RC-B6-0647/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN) |
|||||
glasovanje: resolucija (kot celota) |
AN |
+ |
65, 0, 0 |
||
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
B6-0647/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
B6-0651/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
B6-0655/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
B6-0657/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
B6-0658/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
B6-0661/2006 |
|
Verts/ALE |
|
|
|
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
40. Učinki podpisa Haaške konvencije o vrednostnih papirjih
Predlog resolucije: B6-0632/2006
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
Predlog resolucije B6-0632/2006 (BERÈS idr.) |
|||||
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
Sahra Wagenknecht je sopodpisnica predloga resolucije v imenu skupine GUE/NGL.
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Predlog splošnega proračuna 2007, kakor ga je spremenil Svet
Predlog spremembe 306/2
Za: 257
IND/DEM: Belder, Blokland, Krupa, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Lipietz
Proti: 288
ALDE: Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Battilocchio, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Mote
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 13
ALDE: Matsakis
IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco, Claeys, Dillen, Le Pen Marine, Martinez, Schenardi
Verts/ALE: van Buitenen
2. Predlog splošnega proračuna 2007, kakor ga je spremenil Svet
Predlog spremembe 322/2
Za: 324
ALDE: Andria, Beaupuy, Budreikaitė, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Liotard, Svensson
IND/DEM: Belder, Blokland, Krupa, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Mann Erika
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Proti: 226
ALDE: Morillon
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Allister, Battilocchio, De Michelis, Mote
PPE-DE: Grosch
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 7
GUE/NGL: Pafilis
IND/DEM: Bonde, Louis, de Villiers
NI: Baco, Martin Hans-Peter
Verts/ALE: van Buitenen
3. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 4
Za: 516
ALDE: Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Krupa, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 19
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Lundgren
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mote, Schenardi
PPE-DE: Zvěřina
PSE: Occhetto
UEN: Bielan
Vzdržan: 13
GUE/NGL: Pafilis
IND/DEM: Batten, Clark, Farage, Louis, Nattrass, de Villiers, Whittaker, Wise
NI: Allister, Baco
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
Popravki glasovanja
Za
Rainer Wieland
4. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 13/2
Za: 318
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Krupa, Lundgren, Tomczak, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Helmer, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Proti: 236
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Louis, Nattrass, Sinnott, de Villiers, Whittaker, Wise
NI: Battilocchio, Belohorská, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Schenardi
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 6
IND/DEM: Bonde
NI: Baco, Martinez, Mote
UEN: Libicki
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Rainer Wieland
5. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 16/1
Za: 332
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Holm, Liotard, Meijer, Svensson
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Helmer, Martin Hans-Peter, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Mastenbroek
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Proti: 227
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, McDonald, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Clark, Farage, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Battilocchio, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Schenardi
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 5
NI: Baco, Belohorská, Mote
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
6. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 16/2
Za: 382
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Krupa, Louis, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mussolini, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 165
GUE/NGL: Pafilis
IND/DEM: Batten, Bonde, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Battilocchio, Claeys, De Michelis, Dillen
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Vzdržan: 4
NI: Baco, Belohorská, Mote
Verts/ALE: van Buitenen
7. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Predlog spremembe 1
Za: 89
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Goudin, Krupa, Lundgren, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Andrikienė, Casini, Duchoň, Fajmon, de Grandes Pascual, Hybášková, Mauro, Millán Mon, Salafranca Sánchez-Neyra, Škottová, Strejček, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Batzeli, van den Berg, Berman, Capoulas Santos, Corbey, Ferreira Elisa, Hedh, Hedkvist Petersen, Lambrinidis, Mastenbroek, Matsouka, Napoletano, Segelström, Swoboda, Westlund
UEN: Bielan, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Hassi, Schlyter, Trüpel
Proti: 453
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland
NI: Allister, Battilocchio, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Mussolini, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Borghezio, Crowley, Kuc, La Russa, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 22
ALDE: Schmidt Olle
GUE/NGL: de Brún, Kaufmann, McDonald, Remek
IND/DEM: Batten, Clark, Coûteaux, Farage, Louis, Nattrass, de Villiers, Whittaker, Wise
NI: Baco, Belohorská, Martin Hans-Peter
PSE: Kuhne, Wiersma
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen, Lucas
8. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 27
Za: 487
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Savi, Schmidt Olle, Staniszewska, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Flasarová, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Coûteaux, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Martin Hans-Peter, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 64
ALDE: Costa, De Sarnez, Geremek, Guardans Cambó, Krahmer, Polfer, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Sterckx, Van Hecke
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Farage, Goudin, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Schenardi
PPE-DE: Cederschiöld, Duchoň, Fajmon, Fjellner, Hökmark, Ibrisagic, Iturgaiz Angulo, Škottová, Sonik, Strejček, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: van den Berg, Berman, Capoulas Santos, Corbey, Ferreira Elisa, Hedh, Hedkvist Petersen, Mastenbroek, Saks, Segelström, Westlund
UEN: Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 8
ALDE: Ek
GUE/NGL: de Brún, McDonald
NI: Baco, Mote
PSE: Wiersma
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Jorgo Chatzimarkakis
9. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 38
Za: 515
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Seppänen, Svensson, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Krupa, Lundgren, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Helmer, Martin Hans-Peter, Mussolini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 37
ALDE: Guardans Cambó
GUE/NGL: Flasarová, Guerreiro, Maštálka, Meyer Pleite, Pflüger, Remek, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Batten, Clark, Farage, Nattrass, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Duchoň, Fajmon, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Simpson
UEN: Szymański
Vzdržan: 8
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Allister, Baco, Mote
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
10. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 41
Za: 551
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Krupa, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mussolini, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 2
IND/DEM: Farage
NI: Martin Hans-Peter
Vzdržan: 11
GUE/NGL: Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Clark, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Allister, Baco, Mote
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
11. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 42
Za: 522
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kułakowski, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Krupa, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 28
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Schenardi
PPE-DE: Duchoň, Fajmon, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
Vzdržan: 10
IND/DEM: Coûteaux, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Allister, Baco, Martin Hans-Peter, Mote
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
12. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Odstavek 2/1
Za: 109
ALDE: Resetarits, Schmidt Olle
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Louis, Lundgren, Nattrass, Sinnott, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Claeys, Dillen, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Schenardi
PPE-DE: Duchoň, Fajmon, Méndez de Vigo, Škottová, Strejček, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: van den Berg, Bullmann, Carlotti, Hedh, Hedkvist Petersen, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lienemann, Mastenbroek, Myller, Segelström, Van Lancker
UEN: Czarnecki Ryszard, Kamiński
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 407
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Krupa, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Herczog, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Lambrinidis, Le Foll, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Graefe zu Baringdorf
Vzdržan: 41
ALDE: Ek
NI: Allister, Baco, Helmer, Martinez, Mote, Mussolini
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Elles, Evans Jonathan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Parish, Purvis, Sonik, Stevenson, Sturdy, Tannock, Van Orden
PSE: Honeyball, Leichtfried, Martin David, Scheele, Swoboda, Titley, Wiersma
UEN: Bielan, Camre
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Michael Cashman, Åsa Westlund, Richard Corbett, Catherine Stihler, Dorette Corbey, Jorgo Chatzimarkakis
Vzdržan
Glenis Willmott, Linda McAvan, David Martin
13. Poročilo Elles/Grech A6-0451/2006
Uvodna izjava F/2
Za: 249
IND/DEM: Bonde, Goudin, Krupa, Lundgren, Tomczak
NI: Belohorská, Chruszcz, Giertych, Helmer, Martin Hans-Peter, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Trüpel
Proti: 299
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Schenardi
PPE-DE: Duchoň, Fajmon, Maat, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kamiński, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 15
IND/DEM: Batten, Clark, Coûteaux, Farage, Louis, Nattrass, Sinnott, de Villiers, Whittaker, Wise
NI: Allister, Baco, Mote
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
14. Poročilo Daul A6-0412/2006
Resolucija
Za: 513
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Wallis
GUE/NGL: Brie, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Krupa, Tomczak, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 14
ALDE: Laperrouze
GUE/NGL: Catania, Portas
IND/DEM: Batten, Clark, Goudin, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Baco, Dillen, Mote
UEN: Camre
Vzdržan: 22
ALDE: Schmidt Olle
GUE/NGL: Agnoletto, Musacchio, Pafilis
IND/DEM: Coûteaux, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Allister, Belohorská, Helmer, Mussolini
PPE-DE: Brejc, Doyle, Kamall, Novak, Schwab, Wijkman
PSE: Corbey, Kuhne
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
15. Poročilo Segelström A6-0454/2006
Resolucija
Za: 528
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, McDonald, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Krupa, Sinnott, Tomczak, Železný
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mussolini, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 16
GUE/NGL: Holm, Liotard, Meijer, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Bonde, Clark, Goudin, Lundgren, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Helmer, Mote
PPE-DE: Bushill-Matthews, Evans Jonathan
Vzdržan: 8
GUE/NGL: Pafilis, Triantaphyllides
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Battilocchio
PSE: Berman
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Philip Bushill-Matthews
16. Poročilo Segelström A6-0452/2006
Resolucija
Za: 486
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, McDonald, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Sinnott
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Martin Hans-Peter, Mussolini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 61
GUE/NGL: Holm, Liotard, Meijer, Pafilis, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Batten, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise
NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Elles, Evans Jonathan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Parish, Purvis, Stevenson, Sturdy, Tannock, Van Orden
UEN: Camre, Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 3
GUE/NGL: Triantaphyllides
IND/DEM: Železný
Verts/ALE: van Buitenen
17. Priporočilo Grosch A6-0414/2006
Predlog spremembe 6
Za: 67
ALDE: Lynne
IND/DEM: Batten, Bonde, Clark, Farage, Goudin, Krupa, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Ashworth, Atkins, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hudacký, Hybášková, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Parish, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Grabowski, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Rutowicz, Zapałowski
Verts/ALE: Schlyter
Proti: 483
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Sinnott
NI: Battilocchio, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Martin Hans-Peter, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Ebner, Ehler, Fatuzzo, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, Lulling, Maat, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 13
ALDE: Hennis-Plasschaert, Maaten, Manders, Mulder
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro
IND/DEM: Coûteaux, Louis
NI: Baco
PPE-DE: Ferber, Purvis
Verts/ALE: van Buitenen, Hudghton
18. Poročilo Leinen A6-0464/2006
Resolucija
Za: 396
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Helmer, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Leichtfried, Liberadzki, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Proti: 112
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Clark, Farage, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Allister, Martin Hans-Peter, Mote
PPE-DE: Hennicot-Schoepges
PSE: Bourzai, Dobolyi, Guy-Quint, Mann Erika, Martin David, Stihler
UEN: Camre
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 57
ALDE: Cocilovo, Manders
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Krupa, Železný
NI: Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Reul
PSE: Carlotti, Cashman, Castex, Honeyball, Hughes, Le Foll, Lienemann, Mastenbroek, Navarro, Scheele, Simpson
UEN: Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen
19. Poročilo Kudrycka A6-0427/2006
Predlog spremembe 2
Za: 83
ALDE: Krahmer, Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Krupa, Sinnott, Tomczak
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Fjellner, Hökmark, Ibrisagic, Kauppi
PSE: Gomes, Guy-Quint, Scheele
UEN: Grabowski, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Ryan, Zapałowski
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 331
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Železný
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Berlinguer, Désir, Fazakas, Glante, Grech, Hänsch, Jørgensen, Muscat
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 146
IND/DEM: Batten, Clark, Farage, Nattrass, Whittaker, Wise
NI: Baco, Battilocchio
PPE-DE: McMillan-Scott
PSE: Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Grabowska, Groote, Gurmai, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Vzdržan
Joseph Muscat, Harlem Désir
20. Poročilo Kudrycka A6-0427/2006
Predlog spremembe 3
Za: 70
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Fjellner, Ibrisagic
PSE: Szejna
UEN: Pęk
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 478
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 16
IND/DEM: Batten, Clark, Farage, Krupa, Nattrass, Tomczak, Whittaker, Wise
NI: Baco, Martinez
PSE: Chiesa
UEN: Grabowski, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
Verts/ALE: van Buitenen
21. Poročilo Kudrycka A6-0425/2006
Predlog spremembe 2
Za: 71
ALDE: Polfer, Resetarits
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Bobošíková, Claeys
PPE-DE: Cederschiöld, Fjellner, Hökmark, Ibrisagic
PSE: Szejna
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 343
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Tomczak, Wise, Železný
NI: Allister, Chruszcz, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Glante, Grech, Gurmai, Hänsch, Jöns, Moscovici, Muscat, Pahor, Titley
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Grabowski, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pęk, Piotrowski, Podkański, Rogalski, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz, Zapałowski
Vzdržan: 143
GUE/NGL: Pafilis
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Martin Hans-Peter, Martinez
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Goebbels, Gomes, Grabowska, Groote, Guy-Quint, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Louis Grech
22. Poročilo Segelström A6-0465/2006
Predlog Komisije
Za: 476
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, McDonald, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
NI: Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Mussolini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Lulling, Maat, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 41
GUE/NGL: Holm, Liotard, Meijer, Pafilis, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Lundgren, Sinnott
NI: Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Callanan, Duchoň, Fajmon, Heaton-Harris, Hökmark, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Camre, Czarnecki Ryszard
Vzdržan: 30
IND/DEM: Krupa, Tomczak
NI: Baco, Helmer, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Chichester, Deva, Dover, Elles, Evans Jonathan, Harbour, Jackson, Kamall, McMillan-Scott, Parish, Purvis, Stevenson, Sturdy, Tannock, Van Orden
UEN: Borghezio, Grabowski, Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen
23. Poročilo Segelström A6-0453/2006
Predlog Komisije
Za: 483
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Flasarová, Henin, Kaufmann, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, De Michelis, Martin Hans-Peter, Mussolini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Lulling, Maat, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuc, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 54
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Holm, Liotard, Meijer, Pafilis, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Bonde, Clark, Coûteaux, Goudin, Lundgren
NI: Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Elles, Evans Jonathan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Parish, Pomés Ruiz, Purvis, Stevenson, Sturdy, Tannock, Van Orden
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 8
GUE/NGL: de Brún, McDonald
IND/DEM: Krupa
NI: Baco
UEN: Camre, Kamiński, Piotrowski
Verts/ALE: van Buitenen
24. Poročilo Seppänen A6-0397/2006
Predlog spremembe 27
Za: 250
ALDE: Andrejevs, Andria, Attwooll, Cocilovo, Costa, Davies, Duff, Ek, Geremek, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kułakowski, Lax, Ludford, Lynne, Matsakis, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Piskorski, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, McDonald, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Clark, Goudin, Krupa, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Martin Hans-Peter, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Doyle, Karas, Mauro, Papastamkos, Pirker, Rack, Rübig, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Škottová
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Ettl, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Camre, Kuc
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 271
ALDE: Beaupuy, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cornillet, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Hennis-Plasschaert, Krahmer, Laperrouze, Maaten, Manders, Morillon, Mulder, Polfer, Ries, Schmidt Olle, Schuth
GUE/NGL: Brie, Flasarová, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Maštálka, Meyer Pleite, Pafilis, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Lundgren
NI: Bobošíková, Claeys, Dillen, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, La Russa, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 9
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro
NI: Baco, Belohorská
PSE: Estrela, Fazakas, Roure, Titley
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Martine Roure
Proti
Karin Riis-Jørgensen
25. Poročilo Morgan A6-0426/2006
Predlog spremembe 9
Za: 224
ALDE: Andrejevs, Beaupuy, Cavada, Chatzimarkakis, Costa, Deprez, De Sarnez, Fourtou, Gibault, Griesbeck, Jensen, Laperrouze, Maaten, Manders, Morillon, Mulder, Onyszkiewicz, Piskorski, Ries, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Szent-Iványi, Virrankoski
GUE/NGL: Henin, Wurtz
IND/DEM: Belder, Blokland, Krupa, Sinnott, Tomczak
NI: Chruszcz, Giertych, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Herranz García, Hieronymi, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Ulmer, Van Orden, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Záborská, Zaleski, Zappalà
PSE: Glante, Goebbels, Maňka, Vaugrenard, Vergnaud
UEN: Camre, Czarnecki Marek Aleksander
Proti: 228
ALDE: Andria, Attwooll, Carlshamre, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Lax, Ludford, Lynne, Matsakis, Polfer, Prodi, Resetarits, Sterckx, Susta, Toia, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Holm, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Batten, Bonde, Clark, Goudin, Lundgren
NI: Battilocchio, De Michelis, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Doyle, Hennicot-Schoepges, Higgins, Karas, Mavrommatis, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Rack, Rübig, Samaras, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Trakatellis, Vakalis, Varvitsiotis
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Hänsch, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kuhne, Lambrinidis, Leichtfried, McAvan, Madeira, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Crowley, Janowski, Kristovskis, Kuc, Masiel, Ó Neachtain, Rutowicz
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 58
ALDE: Cocilovo, Geremek, Krahmer, Kułakowski, Newton Dunn, Savi, Staniszewska, Takkula, Väyrynen
GUE/NGL: Kaufmann
NI: Baco, Bobošíková, Claeys, Martinez, Mote, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Belet, Brepoels, Duchoň, Fajmon, Mitchell, Škottová, Strejček, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Berès, Capoulas Santos, Castex, Cottigny, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Guy-Quint, Hamon, Hazan, Le Foll, Lienemann, Navarro, Patrie, Peillon, Reynaud, Savary, Schapira, Trautmann
UEN: Berlato, Bielan, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Kamiński, Libicki, Muscardini, Roszkowski, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Corien Wortmann-Kool
Proti
Jens-Peter Bonde, Carlos Coelho, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou
Vzdržan
Harlem Désir, Marie-Arlette Carlotti, Bernard Poignant, Kader Arif, Bernadette Bourzai, Simon Busuttil
26. Poročilo Morgan A6-0426/2006
Odstavek 37/1
Za: 479
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Flasarová, Holm, Kaufmann, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz
IND/DEM: Belder, Blokland, Krupa, Sinnott, Tomczak
NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Giertych, Martin Hans-Peter, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gewalt, Glattfelder, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vatanen, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Zaleski, Zappalà
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuc, La Russa, Libicki, Masiel, Ó Neachtain, Roszkowski, Rutowicz, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 16
ALDE: Andria
GUE/NGL: Brie, Henin, Pafilis
IND/DEM: Batten, Clark, Goudin, Lundgren
NI: Bobošíková
PPE-DE: Duchoň, Seeberg, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
Vzdržan: 8
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Liotard
NI: Martinez, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Schierhuber
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Jens-Peter Bonde
27. Poročilo Morgan A6-0426/2006
Odstavek 37/2
Za: 260
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Guerreiro, Henin, Holm, McDonald, Musacchio, Ransdorf, Remek, Svensson
NI: Battilocchio, Belohorská, De Michelis, Martin Hans-Peter, Mussolini
PPE-DE: Bachelot-Narquin, Brepoels, Doyle, Higgins, Hökmark, Liese, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Saïfi, Schierhuber, Seeberg, Sonik, Wijkman
PSE: Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Douay, Dührkop Dührkop, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Glante, Goebbels, Gomes, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Kuhne, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Kuc
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 236
ALDE: Andria, Chatzimarkakis, Krahmer, Schuth
GUE/NGL: Figueiredo, Kaufmann, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Pafilis, Pflüger, Seppänen, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Clark, Goudin, Krupa, Lundgren, Sinnott, Tomczak
NI: Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Giertych, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Březina, Bushill-Matthews, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gauzès, Gewalt, Glattfelder, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Lulling, Maat, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zvěřina
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Borghezio, Camre, Crowley, Czarnecki Marek Aleksander, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, La Russa, Libicki, Masiel, Ó Neachtain, Roszkowski, Rutowicz, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 3
GUE/NGL: Flasarová
NI: Martinez
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Jens-Peter Bonde
28. RC – B6-0647/2006 – Mjanmar (Burma)
Resolucija
Za: 65
ALDE: Beaupuy, Matsakis, Onyszkiewicz
GUE/NGL: Catania, Meijer, Pflüger
IND/DEM: Bonde, Krupa, Sinnott
NI: Martin Hans-Peter, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Andrikienė, Bauer, Bowis, Březina, Chichester, Daul, Deß, Deva, Duka-Zólyomi, Gahler, Gauzès, Gomolka, Grossetête, Kaczmarek, Karas, Kratsa-Tsagaropoulou, Lulling, Mann Thomas, Mathieu, Mavrommatis, Mayer, Pleštinská, Posselt, Purvis, Roithová, Sudre, Tajani, Tannock, Vatanen, Wieland, Záborská, Zaleski
PSE: Arif, Ayala Sender, Berès, Bourzai, Bullmann, Casaca, Cashman, Geringer de Oedenberg, Martínez Martínez, Pinior, Roure, Sakalas, Sánchez Presedo, Scheele, Tarabella, Trautmann
UEN: Libicki, Rutowicz
Verts/ALE: Lambert, Onesta, Romeva i Rueda, Smith
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0570
Predlog splošnega proračuna za proračunsko leto 2007 (vsi oddelki)
Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (15637/2006 – C6-0442/2006 – 2006/2018(BUD) – 2006/2018B(BUD)) in pisni predlogi sprememb št. 1/2007 (SEK(2006)0762), št. 2/2007 (13886/2006 – C6-0341/2006) in št. 3/2007 (15636/2006 – C6-0443/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2007
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom, |
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (1), |
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (4), |
— |
ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, ki ga je Svet pripravil dne 14. julija 2006 (C6-0299/2006), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, oddelek III – Komisija (C6-0299/2006) (5) in pisnem predlogu spremembe št. 1/2007 (SEK(2006)0762) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, |
— |
ob upoštevanju resolucije z dne 26. oktobra 2006 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek I – Evropski parlament, Oddelek II – Svet, Oddelek IV – Sodišče, Oddelek V – Računsko sodišče, Oddelek VI – Ekonomsko-socialni odbor, Oddelek VII – Odbor regij, Oddelek VIII(A) – Evropski varuh človekovih pravic, Oddelek VIII(B) – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0300/2006) (6), |
— |
ob upoštevanju pisnega predloga sprememb št. 2/2007 (13886/2006 – C6-0341/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, |
— |
ob upoštevanju pisnega predloga sprememb št. 3/2007 (15636/2006 – C6-0443/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, |
— |
ob upoštevanju dopolnitev in predlaganih sprememb k predlogu splošnega proračuna z dne 26. oktobra 2006 (7), |
— |
ob upoštevanju sprememb Sveta k dopolnitvam in predlaganih sprememb, ki jih je Parlament sprejel k predlogu splošnega proračuna (15637/2006 – C6-0442/2006), |
— |
ob upoštevanju izidov usklajevanja proračuna z dne 21. novembra 2006 in naslednjega srečanja z dne 28. novembra 2006, |
— |
ob upoštevanju izjave Sveta o izidu razprav o predlaganih spremembah in predlogih dopolnitev, ki jih je glede predloga proračuna sprejel Parlament, |
— |
ob upoštevanju člena 69 in priloge IV svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0451/2006), |
A. |
ker je vseskozi sledil dosledni strategiji pri delu na proračunu za leto 2007, |
B. |
ker je ta strategija temeljila na treh stebrih, ki jih je določil v resoluciji z dne 18. maja 2006 o proračunu za leto 2007 – poročilo Komisije o letnem strateškem načrtovanju (8), in sicer določanje prednostnih nalog politik, zagotavljanje stroškovne učinkovitosti ter priprava na pregled obdobja 2008/2009, |
C. |
ker je ta pristop poudaril glavne izzive in priložnosti Evropske unije v zvezi s sedanjim procesom globalizacije ter postavil temeljna vprašanja o naravi strateškega partnerstva EU z državami partnericami in regijami po svetu, |
D. |
ker je jasna, usklajena in strateška vizija prinesla rezultate Parlamentu pri pogajanjih s Svetom o glavnih prednostnih nalogah Parlamenta, vključno glede na finančno uredbo, |
E. |
ker bodo doseženi rezultati o prednostnih nalogah Parlamenta, o zagotavljanju stroškovne učinkovitosti in finančni uredbi prinesli resnične koristi evropskim državljanom v smislu uspešnejše in učinkovitejše porabe ter prispevali k nenehnim prizadevanjem Parlamenta za dosego pozitivne izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov o izdatkih EU, |
Glavna vprašanja: uresničevanje prednostnih nalog, zagotavljanje stroškovne učinkovitosti, priprava za pregled obdobja 2008/2009
Uresničevanje prednostnih nalog
1. |
opozarja, da so bile strategija in prednostne naloge pristopa Parlamenta k proračunu za leto 2007 določene v omenjeni resoluciji o letni strategiji politik z dne 18. maja 2006, še posebej odstavkih 5 in 6; meni, da je bila zato resolucija o letni strategiji politik pomemben mehanizem določanja strategije v zgodnji fazi letnega proračunskega postopka; |
2. |
pozdravlja rezultate, ki jih je dosegel pri širokih prednostnih nalogah in ključnih vprašanjih s Svetom v trialogu in usklajevalnem postopku pred drugo obravnavo o proračunu; |
3. |
pri splošni ravni plačil zavrača samovoljni pristop Sveta, linearno zmanjšanje ravni plačil; meni, da bi se morala plačila usmeriti v prednostne programe, za katere se lahko zagotovi uspešno in učinkovito porabo; soglaša v smislu splošnega sodelovanja s Svetom o končni ravni plačil v višini 115 500 milijonov evrov, ki predstavljajo 0,99 % BDP EU; |
4. |
ponovno opozarja na svojo izjavo o plačilih in dejstvo, da točki 12 in 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 določata, da so absolutni zneski v večletnem finančnem okviru zgornja meja odhodkov v breme splošnih proračunov; zaradi tega spoštovanje letnih zgornjih meja, določenih z večetnim finančnim okvirom za obdobje 2007-2013, pomeni, da so stopnje povečanja neobveznih odhodkov v letnih proračunih sprejete samodejno; opominja Svet, da bo Parlament morebitno nespoštovanje omenjenih členov obravnaval kot kršitev medinstitucionalnega sporazuma; |
5. |
ugotavlja s tem v zvezi, da so bili specializirani odbori Parlamenta pri pripravi prve obravnave Parlamenta skromni pri svojih zahtevah po povečanju odobritev plačil v proračunu za leto 2007, glede na to, da so bile glavne nove pravne podlage dogovorjene v letu 2006 z namenom, da se bo novo načrtovanje izdatkov EU začelo v letu 2007; |
6. |
na splošni ravni odobritev za prevzem obveznosti je Parlament ravnal previdno v skladu s specializiranimi odbori in ni zahteval uporabe instrumenta prilagodljivosti; določa odobritve za prevzem obveznosti na ali blizu zgornjih meja iz Priloge I Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 za večino razdelkov proračuna za leto 2007; |
7. |
v zvezi s Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) je za leto 2007 sklenil ponovno vzpostaviti odobritve za prevzem obveznosti na ravni, ki je bila predvidena v predhodnem predlogu proračuna v višini 159 200 000evrov, vendar pričakuje, da bo Svet uporabil nasvet Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede izdatkov za SZVP in kot je potrjeno pri izmenjavi pisem med predsednikom Brokom in Lewandowskim ter finskim ministrom Wideroosom; |
Zagotavljanje stroškovne učinkovitosti
8. |
poudarja, da je bil pristop stroškovne učinkovitosti nov element v proračunskem postopku za leto 2007 za zagotovitev boljšega vrednotenja programov EU in nadzora nad izvrševanjem proračuna v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta in njegovimi institucionalnimi pristojnostmi;jemlje na znanje skupno izjavo v dogovoru s Komisijo o primernem izvrševanju proračuna in poudarja, da je splošen cilj tega proračunskega leta zagotavljanje večje stroškovne učinkovitosti evropskim državljanom ter odgovor na izzive, s katerimi se EU sooča z najboljšo možno delitvijo sredstev (glej priloženo izjavo); |
9. |
opozarja na svoj sklep, da prenese 30 % odobrenih proračunskih sredstev v skupni vrednosti nad 500 milijonov evrov v rezervo v približno 40 proračunskih postavk, pri katerih je bil Parlament zaskrbljen glede kakovosti in ravni izvrševanja proračuna na podlagi natančnega pregleda razpoložljivih virov informacij; pozdravlja konstruktiven odgovor Komisije na zahteve Parlamenta za sprostitev teh rezerv v svojih predlogih sprememb proračuna; poleg odgovora Komisije, ki je priložen običajnemu pismu o izvedljivosti v začetku novembra, je sprejel odločitev, da bo za dve proračunski postavki v rezervi ohranil 8 900 000evrov; sklene nadaljevati s skrbnim spremljanjem kakovosti in izvrševanja izdatkov v teh postavkah v letu 2007 v skladu z izjavo o večji stroškovni učinkovitosti; |
10. |
poleg tega pozdravlja srečanje z dne 15. novembra 2006 s komisarjem za finančno načrtovanje in proračun ter generalnim sekretarjem Komisije kot močan dokaz zavezanosti Komisije k pristopu stroškovne učinkovitosti; vzame na znanje, da bo Odbor za proračun Parlamenta v prvi polovici leta 2007 opravil predstavitev o nadaljevanju pristopa stroškovne učinkovitosti; |
11. |
ponovno opozarja na velik pomen, ki ga Parlament pripisuje doseganju pozitivne izjave o zanesljivosti za sredstva z deljenim upravljanjem; poudarja, da namerava v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 zagotoviti, da bodo ustrezni revizijski organi v državah članicah pripravili oceno skladnosti sistemov upravljanja in kontrole s predpisi Skupnosti; ponovno zahteva, da bi se morale države članice obvezati, da bodo na ustrezni nacionalni ravni pripravile letni povzetek revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago;pozdravlja razvoj dogodkov v eni državi članici, da bi konsolidirali vse ločene račune, na katerih se porablja denar EU ob deljenem upravljanju z namenom kasnejše revizije teh zneskov; meni, da bo pregled metodologije Računskega sodišča za ocenjevanje skladnosti s finančnimi pravili EU s postopkom medsebojnega pregleda z drugimi primerljivimi institucijami prispeval k izboljšanju pristopa Sodišča k reviziji računov EU; z začudenjem ugotavlja, da še ni bil opravljen noben medsebojni pregled ter zahteva, da se to opravi do 31. julija 2007; |
12. |
glede treh novih agencij (Agencija za kemikalije, Inštitut za enakost med spoloma in Agencija za temeljne pravice) ugotavlja, da so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili o skupni izjavi glede financiranja in finančnega načrtovanja za te agencije v smislu Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; glede obstoječih agencij sklene, da se ponovno vzpostavi predhodni predlog proračuna in prenese sredstva, ki presegajo referenčni znesek, v rezervo, dokler delovanje agencije ne bo pozitivno ocenjeno glede na njihove končne delovne programe; ugotavlja, da bi se ta vrednotenja morala zaključiti glede na srečanje vodij agencij spomladi 2007; |
Priprava na pregled obdobja 2008/2009
13. |
ponavlja svojo skrb, da bi morala Evropska unija razviti bolj proaktivno strategijo, da se bo spoprijela s priložnostmi in izzivi sedanjega procesa globalizacije; meni, da je ponovno ovrednotenje pristopa EU k partnerstvu s tretjimi državami in regijami s tem v zvezi potrebno ter da bi se morala uporaba pojma „strateški“ pridržati za najpomembnejša partnerstva EU, kot so čezatlantsko partnerstvo z Združenimi državami Amerike; |
14. |
potrjuje, da sta politična analiza, ki jo je pripravil „Začasni odbor za politične izzive in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013“, in ustrezna resolucija, ki jo je Parlament sprejel dne 8. junija 2005 (9), še vedno osnova za revizijo in vsako morebitno spremembo medinstitucionalnega sporazuma; meni, da je treba vključiti tudi oceno uspešnosti in izvajanja nove generacije večletnih programov in instrumentov; |
15. |
ugotavlja, da je namen pripravljalnih ukrepov, ki jih je Parlament sprejel na podjetniškem in znanstvenem področju s Kitajsko in Indijo, opozoriti na pomen, ki ga Parlament pripisuje razvijanju močnejšega sodelovanja s hitro razvijajočima se državama; |
16. |
meni, da bi Komisija morala doseči večjo stopnjo preglednosti glede prednosti in pomanjkljivosti dela z NVO pri zagotavljanju razvojne pomoči EU; z vidika priporočil, da se mora o delovanju NVO opraviti analiza stroškov in koristi; namerava pregledati tudi področje za večjo uporabo mikrokreditov v prihodnji razvojni pomoči EU; |
17. |
meni, da bi morala Komisija ponovno preveriti naravo strateškega partnerstva EU v poročilu, ki naj bi ga predstavila do 30. aprila 2007, v katerem je zlasti opredeljen pomen besede strateško, ter da je to samo en primer večje potrebe, da mora Evropska unija jasno opredeliti svoje splošne politične prednostne naloge tako, da jih bo možno čim bolj jasno sporočiti državljanom Evrope; ugotavlja, da so jasne politične prednostne naloge predpogoj za razdelitev proračunskih sredstev tem nalogam; poudarja, da je Parlament v svojem delu v zvezi s proračunom za leto 2007 že na začetku postopka določil svoje politične prednostne naloge ter tako oblikoval učinkovito strategijo za proračun 2007; |
18. |
zato je prepričan, da bi moral Parlament graditi na pristopu opredeljevanja prednostnih nalog, ki ga je uporabil v proračunskem postopku 2007, med drugim z vrsto predstavitev specifičnih političnih tem, da bi opredelil svoje srednjeročne politične prednostne naloge; meni, da bi to lahko v skladu z odstavki 38 do 40 resolucije o letni strategiji politik z dne 18. maja 2006 pripomoglo k temu, da bi Parlament oblikoval strategijo za pregled obdobja 2008/2009; |
Horizontalna vprašanja in ključni elementi po razdelkih večletnega finančnega okvira
Horizontalna vprašanja
19. |
glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ugotavlja, da so se z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 dvignile zgornje meje za nove projekte ter poudarja, da ti projekti omogočajo Parlamentu navedbo prednostnih področij za oblikovanje evropskih politik; zato predlaga številne nove projekte, ki so večinoma usklajeni s prednostnimi nalogami iz odstavka 6 resolucije o letni strategiji politik z dne 18. maja 2006; |
20. |
ugotavlja, da je bil sprejet pisni predlog spremembe št. 3/2007 Komisije in deli pisnega predloga spremembe št. 2/2007 Komisije, vključno z določbami, ki se nanašajo na klasifikacijo v zvezi s programom Herkul II in Evropskim skladom za prilagajanje globalizaciji; zavrača druge dele pisnega predloga spremembe št. 2/2007 ter sklene, da bo zagotovil ustrezne zneske in proračunsko nomenklaturo v skladu s svojimi zunanjimi prednostnimi nalogami; |
21. |
pozdravlja, da je bil dosežen dogovor, da bo v proračunu za leto 2007 za Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji na voljo 500 000 000evrov; poudarja, da je postopek, sprejet za vključitev sklada v proračun, v skladu z določbami točke 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 ter potrjuje svoje stališče, da je v skladu s sporazumom zaporedje virov, uporabljenih za financiranje Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v letu N tisto, ki izhaja iz kronološkega zaporedja razpoložljivosti informacij o rezervah in zapadlih obveznostih, to je prvič, zapadle odobritve za prevzem obveznosti iz leta N - 2, drugič, rezerva, ki ostane na voljo v letu N - 1, in tretjič, zapadle odobritve za prevzem obveznosti iz leta N - 1; pozdravlja stališče Komisije v zvezi s tem vprašanjem, ki ga je izrazila v pismu komisarke za finančno načrtovanje in proračun predsedniku Evropskega parlamenta z dne 17. novembra 2006; |
Glavni elementi v skladu z razdelki medinstitucionalnega sporazuma
Razdelek 1a – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje
22. |
potrjuje svoje prepričanje, izraženo v resoluciji o letni politični strategiji z dne 18. maja 2006, da so znanje, veščine, raziskovanje in razvoj, inovacije, tehnologije informacijske družbe, trajnosten promet in energetska politika osnova zdravega modernega gospodarstva in da so bistveni za ustvarjanje delovnih mest; zato se je odločil zavrniti znižanje sredstev, ki ga je Svet predlagal za številne pomembne proračunske postavke, namenjene izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva EU; je sklenil povečati odobritve za prevzem plačil, čeprav na nižji ravni kot v prvi obravnavi, za prednostne programe, povezane z Lizbonsko strategijo, kot je Program za konkurenčnost in inovacije ter Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013); |
23. |
je prepričan, da je povečanje konkurenčnosti EU najpomembnejši dejavnik odziva EU na izzive globalizacije; zato meni, da je povečanje sredstev v razdelku 1a jasen znak za prihodnjo usmeritev porabe EU; opozarja na potrebo po primernem javnem financiranju, da bi dosegli takšen učinek finančnega vzvoda, kot se ga pričakuje od sofinanciranja s strani Evropske investicijske banke; nestrpno pričakuje predloge Komisije in Sveta o tej zadevi; poudarja, da je za Evropski investicijski sklad zaželeno povečanje dolgoročnega vpisanega kapitala, ki bi potekalo istočasno z uvajanjem novih nalog (vključno s programom za konkurenčnost in inovacije) v letu 2007 in s katerim bi se financirale dejavnosti projektov za prenos novih tehnologij, kot želijo Parlament, Svet ali Komisija; |
24. |
poudarja tehnološki in gospodarski pomen programa Galileo; opozarja Komisijo, da je za ta program v novem večletnem finančnem okviru, če gledamo obdobje kot celoto, namenjenih premalo finančnih sredstev, in poziva Komisijo, da čim prej najde izvedljivo in trajno rešitev, s katero bo zagotovljena uspešnost programa; |
Razdelek 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje
25. |
ugotavlja, da so sredstva za strukturne in kohezijske sklade v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007-2013 znatno nižja, kot je bilo predvideno, kar je zlasti posledica sklepov Evropskega sveta decembra 2005; zato meni, da bi bilo treba ponovno vzpostaviti raven sredstev iz PPP; poudarja, da je zdaj, po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma, pomembno, da se čim prej določijo in potrdijo nacionalni programi; poudarja pomen kohezije kot ene od političnih prednostnih nalog EU; poziva Komisijo, naj tekom leta 2007 predloži zahtevo za prenos ali spremembo proračuna, če se izkaže, da predvideni zneski za predpristopno pomoč v proračunu za leto 2007 ne zadostujejo; |
Razdelek 2 – Ohranjanje in upravljanje naravnih virov
26. |
ugotavlja, da bo leto 2007 prvo leto, ko se bo najnovejša reforma skupne kmetijske politike (SKP) izvajala v celoti; zavrača zmanjšanja obveznih odhodkov, ki jih je sprejel Svet v drugi obravnavi; zavrača spremembo klasifikacije več proračunskih postavk na področju kmetijstva – obvezni odhodki namesto neobvezni odhodki – kot je predlagala Komisija v svojem pisnem predlogu spremembe št. 2/2007; |
27. |
obžaluje dejstvo, da se bodo sredstva, ki so namenjena razvoju podeželja, kljub velikim potrebam po prestrukturiranju, modernizaciji in razpršitvi evropskega podeželskega gospodarstva realno znižala; meni, da prostovoljna prerazporeditev sredstev iz neposredne kmetijske pomoči („prvi steber“ SKP) v razvoj podeželja ni primerno sredstvo za urejanje teh razmer; v tej povezavi izraža močne zadržke glede trenutnega predloga Komisije, ki zadeva prostovoljno modulacijo zneska v višini do 20 % neposredne kmetijske pomoči, dodeljenega za razvoj podeželja; poziva Komisijo, da izvede presojo vplivov v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2003 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o boljši pripravi zakonodaje (10); ponavlja, da si Parlament pridržuje pravico do stališča glede prostovoljne modulacije in meni, da bi jo bilo med pregledom obdobja 2008/2009 koristno oceniti v povezavi z vprašanjem sofinanciranja, kot je zapisano v izjavi št. 9 o prostovoljni modulaciji, priloženi Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006; |
28. |
izraža razočaranje, da Svet kljub velikim potrebam po proračunskih sredstvih za razvoj mrtvega cepiva proti virusu bolezni modrikastega jezika v drugi obravnavi ni potrdil te pobude Parlamenta; kljub temu pozdravlja dejstvo, da je Komisija v pismu o izvedljivosti predlagala, da se razvoj novega cepiva za bolezen modrikastega jezika vključi v proračun za raziskave, v projekte instrumenta predpristopne pomoči; poudarja, da bi moral imeti prednost razvoj polivalentnega cepiva, ki učinkuje proti različnim tipom virusa; |
29. |
podpira in pozdravlja skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije o LIFE+ v zvezi z zagotavljanjem začasnega financiranja v primeru zakonske praznine, ki bo nastala med začetkom leta 2007 in končnim sprejetjem pravnega akta; |
Razdelek 3a – Svoboda, varnost in pravica
30. |
poudarja, da so področja svobode, pravice in varnosti, zlasti spodbujanje temeljnih pravic, opredelitev skupne azilne in selitvene politike ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, bistvene prednostne naloge Unije; |
31. |
meni, da je celovito upravljanje zunanjih meja Unije eden od ciljev, ki trenutno zahtevajo nujno podporo; zato ponovno uvaja raven odobritev za prevzem obveznosti iz predhodnega predloga proračuna za agencijo Frontex, medtem ko nekatera sredstva uvršča v rezervo v skladu s splošnim pristopom na področju agencij; |
Razdelek 3b – Državljanstvo
32. |
ponovno opozarja na pomen načela subsidiarnosti na področju kulture, izobraževanja, usposabljanja in mladine ter meni, da je spoštovanje različnosti mnenja prvi pogoj za učinkovito komunikacijsko politiko, da bi EU približali državljanom; meni, da bi se nove komunikacijske poti lahko bolje uporabljale za povezovanje evropskih oblikovalcev politik vseh političnih prepričanj, da bi si tako lahko delili ideje; zato pozdravlja uspešen razvoj poročanja v programu Euronews; poziva Komisijo, naj podpre oddajanje programa Euronews v arabskem jeziku, da bo mogoče bolje doseči arabsko govoreče državljane EU in prebivalce sredozemskih držav arabskega govornega območja ter jih obveščati o prizadevanjih Evrope; poziva Komisijo, da pojasni proračunske posledice in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v okviru načrta D za demokracijo, dialog in debato; poziva Komisijo, naj v spletu objavi podrobnosti o razdelitvi subvencij (zneski in upravičenci) za vse dejavnosti; |
33. |
poudarja pomen, ki ga pripisuje učinkovitim komunikacijskim strategijam EU, še posebej pa je treba zagotoviti, da bo mogoče spletna orodja čim bolje izkoristiti za razvoj informacijskih in idejnih povezav med evropskimi oblikovalci javnega mnenja in interesnimi skupinami; v zvezi s tem ugotavlja, da je bil sprejet projekt pilotnih informacijskih mrež za izboljšanje komunikacije med oblikovalci politik, med drugim med poslanci Evropskega in nacionalnih parlamentov, in meni, da bi morala ta pobuda graditi na obstoječih evropskih spletnih portalih, tako da bo dodala vrednost obstoječim posebnim ukrepom na tem področju; |
34. |
poziva Komisijo, da izvede raziskavo o stanju in predvidenih stroških obnove cerkva v severnem delu Cipra, ki so bile oskrunjene, pretvorjene v mošeje in drugače poškodovane, potem ko je območje leta 1974 prešlo pod nadzor turške vojske, v skladu z izjavo Evropskega parlamenta o varstvu in obnovi verske dediščine v severnem delu Cipra (11); |
35. |
dvomi o kakovosti informacijske politike, ki jo izvaja Komisija; zahteva, da Komisija uradno potrdi, da je pripravljena ustrezno predstavljati vse institucije in njihove pristojnosti; |
Razdelek 4 – EU kot globalni partner
36. |
meni, da bi si morala EU zagotoviti zadostna sredstva, da bi lahko igrala vlogo svetovnega partnerja („global player“) v skladu s svojimi vrednotami; predlaga ponovno vzpostavitev zneskov iz PPP za številne postavke in povečanje zneskov plačil in obveznosti iz PPP na nekaterih področjih, da bi prek programov Skupnosti na področju zunanje politike, razvojne in humanitarne pomoči ter podjetniških in znanstvenih izmenjav s ključnimi državami v razvoju, (črtano) okrepili dejavnosti EU; |
37. |
opozarja na pomen preglednosti pri porabi sredstev za Irak v okviru dveh skladov in opominja, da je treba natančno spremljati sposobnost črpanja sredstev v tej državi; zato poziva Komisijo, naj redno posreduje informacije o projektih, ki jih financira EU, in ravni črpanja sredstev, namenjenih Iraku; |
38. |
ugotavlja, da novi pravni okvir zunanjih ukrepov EU zahteva tudi novo strukturo proračuna; v splošnem pozdravlja poenostavitev instrumentov in z njo predlagano novo proračunsko nomenklaturo; pozdravlja tudi uvedbo ločenega instrumenta za človekove pravice in demokracijo, ki zahteva spremembo nomenklature PPP; vendar ne more sprejeti dejstva, da številne predlagane spremembe zmanjšujejo preglednost za sektorje in/ali regije ter države; v zvezi s tem se je odločil za potrebne prilagoditve; poziva Komisijo, naj pripravi tudi razčlenitev po dejavnostih in predpristopnih državah ter ustrezno nomenklaturo za vse ustrezne proračunske postavke zaradi preglednosti; poleg tega poziva Komisijo, naj proračunskemu organu redno predloži poročilo o spremljanju napredka obeh novih držav članic in predpristopnih držav; |
39. |
znova vzpostavlja znesek proračunskih sredstev za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki sta ga predlagala Komisija v predhodnem predlogu proračuna in Svet v predlogu proračuna; poudarja, da mora Svet v celoti spoštovati Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006, kar zadeva skupno zunanjo in varnostno politiko, v skladu z izmenjavo pisem med predsednikoma Brokom in Lewandowskim ter ministrom Wideroosom; |
40. |
ugotavlja, da po drugi obravnavi proračuna za leto 2007 v Parlamentu v razdelku 4 ni več rezerve in da bo treba v primeru povečanih obveznosti pri spremembah proračuna med letom 2007 uporabiti instrument prilagodljivosti; pričakuje, da ga bo Svet v popolnosti in vnaprej obveščal o finančnih potrebah za prihajajočo misijo na Kosovu; |
Razdelek 5 – Uprava
41. |
glede zaposlenih v institucijah EU ugotavlja, da se zmanjšanje kadrovske zasedbe, ki jo je prvotno predlagal Svet, v okviru proračuna za leto 2007 ne bo izvedlo; odobrava skupno izjavo s Svetom o zaposlovanju v povezavi s širitvama leta 2004 in 2007; odobrava zavezanost Komisije, da izvede obsežen pregled in oceni svoje dejanske srednjeročne kadrovske potrebe ter Parlamentu do 30. aprila 2007 posreduje natančno poročilo o razporeditvi svojih človeških virov za izvajanje podpornih in usklajevalnih nalog na vseh krajih dela; |
42. |
namerava sprostiti proračunska sredstva za kadrovske vire Komisije, ki jih je uvrstil v rezervo v prvi obravnavi, in sicer na podlagi pisma predsednika Komisije z obljubo, da bodo v celoti izpolnjeni vsi štirje pogoji, ki jih je Parlament postavil za sprostitev teh sredstev iz rezerve; veseli se strateške razprave o zaposlenih v institucijah EU v letu 2007 z vidika pregleda, ki ga je zahteval Parlament; |
Drugi oddelki proračuna za leto 2007
43. |
ugotavlja, da so se proračunska sredstva za druge oddelke v proračunu 2007, brez stroškov širitve, v primerjavi s proračunom za leto 2006 povečala samo za 1,7 %; to povečanje je zanemarljivo in ga je mogoče pripisati rasti inflacije in stroškov za nekatere prednostne naloge institucij, povrhu pa je občutno manjše, kot je bilo zahtevano v predhodnem predlogu proračuna; ne namerava odstopiti od svojega prvotnega stališča iz prve obravnave, zato je odobrena proračunska sredstva znova povečal za 10 630 000evrov, potem ko jih je Svet zmanjšal za 28 280 000evrov; |
44. |
znova izraža prepričanje, da je mogoče s proračunsko strogostjo pri vseh potekajočih dejavnostih zagotoviti učinkovitejše načrtovanje proračuna v skladu z dejanskimi trenutnimi potrebami in prednostnimi nalogami institucij; kljub temu priznava, da je treba institucijam dati na voljo potrebna orodja, da bodo lahko delovale s primerno učinkovitostjo in tako dejansko uresničile različne cilje, ki so si jih zastavile; zato obžaluje, da se Svet ni strinjal s predlogom proračuna za druge oddelke, ki ga je Parlament potrdil na prvi obravnavi; |
45. |
zahteva, da institucije do 1. septembra vsako leto predložijo izčrpnejša poročila o svojih dejavnostih in uspešnosti; iz teh poročil o dejavnostih bo jasneje in bolje razvidno, kako uspešno so bila proračunska sredstva porabljena, na njihovi podlagi bo mogoče upravičiti proračunsko porabo, proračunski organ pa bo lažje spremljal, kako in kje je povečanje proračunskih sredstev privedlo do učinkovitejšega delovanja institucij; |
46. |
ponovno poudarja pomen medinstitucionalnega sodelovanja, ki nedvomno prinaša zadevnim institucijam koristi; s tem v zvezi meni, da je skupna upravna služba Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij učinkovit in dinamični način, kako se izogniti podvajanju, zmanjšati stroške in razviti moštveni duh, ne da bi zmanjšali kakovost in učinkovitost nudenih storitev; poziva oba odbora, da najkasneje do julija 2007 preučita to sodelovanje z vidika načela soudeležbe ter z namenom sprejetja potrebnih ukrepov za zagotovitev zadovoljevanja potreb obeh institucij, ter pravičnejšega upravljanja skupne službe; priporoča, da se najkasneje do konca junija 2007 izvede ocena funkcij in dejavnosti Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij; |
*
* *
47. |
naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil proračun dokončno sprejet in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije; |
48. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s priloženimi izjavami posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter drugim zadevnim institucijam in organom. |
(1) UL L 253, 7.10.2000, str. 42.
(2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(4) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24).
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0451.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0452.
(7) Sprejeta besedila, Priloga.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0221.
(9) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 373.
(10) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(11) Sprejeta besedila, 5.9.2006, P6_TA(2006)0335.
PRILOGA
Skupna izjava o treh novih agencijah, predvidenih v proračunu 2007, ob izvajanju točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006
V predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 je predvideno financiranje naslednjih treh novih agencij:
— |
Evropska agencija za kemikalije |
— |
Evropski inštitut za enakost med spoloma |
— |
Evropska agencija za temeljne pravice |
Evropski parlament, Svet in Komisija bodo pri oblikovanju predlogov za ustanavljanje novih agencij gradili nadaljnji razvoj postopka, predvidenega v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma, na podlagi prvih izkušenj s temi tremi novimi agencijami.
Skupna izjava o financiranju Evropske agencije za kemikalije
Komisija je maja 2006 predstavila prvo finančno načrtovanje za obdobje 2007-2013 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju.
Na podlagi podatkov, ki jih je Komisija posredovala dne 7. novembra 2006, Evropski parlament in Svet ugotavljata, da se lahko financiranje Evropske agencije za kemikalije zagotovi znotraj dogovorjene zgornje meje odhodkov v postavki 1a za obdobje 2007-2013.
Poleg tega Evropski parlament in Svet ugotavljata, da so predlogi sprememb k pravni podlagi Evropske agencija za kemikalije povzročili dodatne odhodke v skupni višini 113 600 000evrov v letih 2008 in 2009 v razdelku 1a večletnega finančnega okvira 2007-2013 v primerjavi s finančnim načrtovanjem, ki ga je Komisija predstavila maja 2006, in brez upoštevanja možne prerazporeditve znotraj razdelka 1a.
Če Komisija, tako na zahtevo agencije ali zaradi drugih nepredvidenih okoliščin, namerava skreniti z na začetku predvidenih zneskov, potrebnih za financiranje agencije v zadevnem obdobju, mora obvestiti proračunski organ o svojih namerah in vplivu na preostalo rezervo zadevnih razdelkov večletnega finančnega okvira ter navesti ponovno načrtovanje.
Skupna izjava o financiranju Evropske agencije za enakost med spoloma
Komisija je maja 2006 predstavila prvo finančno načrtovanje za obdobje 2007-2013 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju.
Na podlagi podatkov, ki jih je Komisija posredovala dne 7. novembra 2006, Evropski parlament in Svet ugotavljata, da se lahko financiranje Evropske agencije za enakost med spoloma zagotovi znotraj dogovorjene zgornje meje odhodkov v postavki 1a za obdobje 2007-2013.
Če Komisija, tako na zahtevo agencije ali zaradi drugih nepredvidenih okoliščin, namerava skreniti z na začetku predvidenih zneskov, potrebnih za financiranje agencije v zadevnem obdobju, mora obvestiti proračunski organ o svojih namerah in vplivu na preostalo rezervo zadevnih razdelkov večletnega finančnega okvira ter navesti ponovno načrtovanje.
Skupna izjava o financiranju Evropske agencije za temeljne pravice
Komisija je maja 2006 predstavila prvo finančno načrtovanje za obdobje 2007-2013 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju.
Na podlagi podatkov, ki jih je Komisija posredovala dne 7. novembra 2006, Evropski parlament in Svet ugotavljata, da se lahko financiranje Evropske agencije za temeljne pravice zagotovi znotraj dogovorjene zgornje meje odhodkov v postavki 3a za obdobje 2007-2013.
Če Komisija, tako na zahtevo agencije ali zaradi drugih nepredvidenih okoliščin, namerava skreniti z na začetku predvidenih zneskov, potrebnih za financiranje agencije v zadevnem obdobju, mora obvestiti proračunski organ o svojih namerah in vplivu na preostalo rezervo zadevnih razdelkov večletnega finančnega okvira ter navesti ponovno načrtovanje.
Skupna izjava o zaposlovanju, povezanim s širitvijo leta 2004 in 2007
Evropski parlament in Svet izražata veliko zaskrbljenost nad zamudami v postopkih izbire in zaposlovanja, povezanimi s širitvijo leta 2004, nizko zasedenostjo delovnih mest na srednji vodstveni ravni, visokim deležem stalnih delovnih mest, ki jih zasedajo začasni uslužbenci, in pomanjkanjem zadostnega števila ustreznih natečajev.
Evropski parlament in Svet vztrajata, da bi si morale institucije in zlasti EPSO prizadevati, da se izvede potrebne ukrepe za izboljšanje nastalih razmer in pospeševanje postopka zapolnjevanja delovnih mest, ki jih je odobril proračunski organ. Merila za to bi morala biti taka, kot jih določa člen 27 kadrovskih predpisov, čim prej pa morajo pokrivati najširšo možno geografsko sorazmerno osnovo.
Evropski parlament in Svet nameravata sedanji postopek zaposlovanja natančno spremljati. Zato od vsake institucije in urada EPSO zahtevata, da proračunskemu organu dvakrat na leto zagotovijo informacije o stanju glede zaposlovanja v zvezi s širitvijo leta 2004 in 2007.
Evropski parlament in Svet vabita generalne sekretarje institucij, da predstavijo poročilo o napredku na tem področju kot sledi:
— |
glede zapolnjevanja delovnih mest, ki so bila odobrena v proračunih 2004-2006, do konca januarja 2007; |
— |
glede zapolnjevanja delovnih mest, ki so bila odobrena v letu 2007, do 15. junija 2007 in 31. oktobra 2007. |
Skupna izjava o Life+
Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na proračunsko načelo, ki pravi, da je treba pred izvajanjem višjih izdatkov poslovanja sprejeti temeljni akt.
Tri institucije istočasno priznavajo, da bo zakonodajna oblast na začetku proračunskega leta 2007 še vedno obravnavala nekatere nove temeljne akte, ki bodo nasledili predhodne temeljne akte, katerim veljavnost poteče konec leta 2006. Vseeno pa določeni ukrepi zahtevajo nove proračunske obveznosti, da ne bi ovirali izvajanja in ohranjanja pravnega reda Skupnosti. Tako tveganje obstaja za določene ukrepe, o katerih so se tri institucije politično že sporazumele.
V zvezi s programom Life+, ki bo nasledil svojega predhodnika Life III in druge povezane ukrepe, je bila izražena posebna skrb, zlasti v resoluciji Parlamenta iz prve obravnave osnutka proračuna za leto 2007. Če se od začetka leta 2007 do dokončnega sprejetja pravnega akta pojavi zakonodajna praznina, se tri institucije strinjajo, da se v vmesnem obdobju za dejavnosti, ki jih bo Life+ zamenjal, pod najboljšimi pogoji nameni znesek do 15 milijonov evrov (iz skupnega proračuna Life+ v višini 240 milijonov evrov, ki je bil predlagan v predhodnem predlogu proračuna 2007), da bi ohranili pravni red Skupnosti, ki temelji na nenehnem izvajanju ukrepov na področju okolja. Dejavnosti, katerih izvajanje je ključnega pomena za ohranjanje pravnega reda Skupnosti, se nanašajo zlasti na informacijske sisteme, ki zagotavljajo spremljanje okoljske zakonodaje EU, registre, ki podpirajo sistem trgovanja z emisijami, znanstvenike in zunanje sodelavce, ki pripravljajo predloge Komisije, ko Komisijo omejujejo ciljni datumi, obveščanje in dejavnosti ozaveščanja.
Skupna izjava Evropskega parlamenta in Komisije za zagotavljanje primernega izvajanja proračuna
Evropski parlament in Komisija v okviru proračunskega postopka poudarjata potrebo po boljši cenovni učinkovitosti v proračunu EU in menita, da je treba ta koncept trajno uveljaviti. Cilj tega pristopa je ocena količinskih in kakovostnih vidikov posameznega programa EU.
V tem okviru bi moralo ocenjevanje programov EU postati ključna skrb institucij, ki so vključene v letni proračunski postopek.
Evropski parlament in Komisija opozarjata, da upravljanje na podlagi dejavnosti ponuja celovit pregled delovanja in stroškov različnih političnih področij, vključno z operativnimi in upravnimi sredstvi.
Instituciji se strinjata, da bosta v zvezi z izboljšanjem spremljanja izvajanja proračuna s postopkom uporabe vseh informacij, ki so na voljo od januarja 2007, v kateremu bodo sodelovali vsi odbori Parlamenta, izvedli vse potrebne ukrepe. Evropski parlament se obvezuje, da bo v skladu s svojimi prednostnimi nalogami in medinstitucionalnimi pristojnostmi bolje uporabil prerazporeditve in spremembe proračuna kot instrumente za nadzor izvajanja proračuna med letom.
Rezultati tega trajnega procesa bodo predmet izmenjave mnenj v vsakem trialogu, predvidenem v Prilogi II Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.
Namen tega postopka je zagotoviti, da bodo politike, ki jih financira proračun EU, cenovno učinkovitejše za evropske državljane in odzivne na izzive, ki jih za Evropsko unijo predstavlja najboljše možno dodeljevanje sredstev EU.
Izjava Evropskega parlamenta o proračunski disciplini za plačila
Evropski parlament ponovno opozarja, da točki 12 in 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 določata absolutne zneske, prikazane v večletnem finančnem okviru, ki pomenijo letno zgornjo mejo odhodkov v breme splošnega proračuna.
Zaradi tega spoštovanje letnih zgornjih meja, določenih z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007-2013, pomeni, da so stopnje povečanja neobveznih odhodkov v letnih proračunih sprejete samodejno.
Evropski parlament bo morebitno nespoštovanje točk 12 in 13 obravnaval kot kršitev medinstitucionalnega sporazuma.
Evropski parlament se zavezuje k izvajanju določb iz točk 12 in 13 Medinstitucionalnega sporazuma in jih obravnava kot ukrep za proračunsko disciplino v obdobju celotnega trajanja večletnega finančnega okvira.
P6_TA(2006)0571
Postopek za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi predpisi držav članic na področju prometa (kodificirana različica) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta o postopku za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi zakoni in drugimi predpisi držav članic na področju prometa (kodificirana različica) (KOM(2006)0284 – C6-0185/2006 – 2006/0099(COD))
(Postopek soodločanja: kodifikacija)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0284) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 71 Pogodbe o ES, na podlagi katerega je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0185/2006), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 – Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (2), |
— |
ob upoštevanju členov 80, 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0458/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0572
Odprava kontrol na mejah držav članic (cestni promet in promet po celinskih plovnih poteh) (kodificirana različica) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odpravi kontrol na mejah držav članic na področju cestnega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh (kodificirana različica) (KOM(2006)0432 – C6-0261/2006 – 2006/0146(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0432) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 71 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0261/2006), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 – Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (2), |
— |
ob upoštevanju členov 80, 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0459/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0573
Prenos zaupnih statističnih podatkov (kodificirana različica) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe (Euratom, ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (kodificirana različica) (KOM(2006)0477 – C6-0290/2006 – 2006/0159(COD))
(Postopek soodločanja: kodifikacija)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0477) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 285 Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0290/2006), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 – Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (2), |
— |
ob upoštevanju členov 80, 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0457/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0574
Predložitev statističnih podatkov o ulovu v severovzhodnem Atlantiku (kodificirana različica) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (kodificirana različica) (KOM(2006)0497 – C6-0301/2006 – 2006/0164(COD))
(Postopek soodločanja: kodifikacija)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0497) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0301/2006), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 – Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (2), |
— |
ob upoštevanju členov 80, 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0460/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0575
Merila Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje določenih živalskih bolezni (kodificirana različica) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje določenih živalskih bolezni (kodificirana različica) (KOM(2006)0315 – C6-0236/2006 – 2006/0104(CNS))
(Postopek soodločanja: kodifikacija)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0315) (1), |
— |
ob upoštevanju Pogodbe ES, na podlagi katere se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0236/2006), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 – Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (2), |
— |
ob upoštevanju členov 80, 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0461/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0576
Sporazum ES/Paragvaj o nekaterih vidikih zračnega prevoza *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Paragvaj o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2006)0266 – C6-0308/2006 – 2006/0094(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0266) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0308/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0406/2006), |
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Paragvaj. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0577
Raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (Sporazum EU/Avstralija, Kanada, Norveška, Švica, Koreja, Japonska in Združene države Amerike) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o odobritvi sklenitve Sporazuma o obnovi in spremembi Sporazuma o raziskovalnih in razvojnih dejavnostih na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (IPS) med Evropsko skupnostjo in Avstralijo, Kanado, državama članicama Efte Norveško in Švico, Korejo, Japonsko in Združenimi državami Amerike (KOM(2006)0343 – C6-0373/2006 – 2006/0111(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2006)0343) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 170 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0373/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0418/2006), |
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Avstralije, Kanade, držav članic Efte Norveške in Švice, Koreje, Japonske in Združenih držav Amerike. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0578
Skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja (ustanovitev začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja zaradi širitve) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, Uredbe (ES) št. 318/2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja in Uredbe (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2006)0677 – C6-0424/2006 – 2006/0226(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0677) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 4(3) Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije ter člena 41, pododstavka 2, in člena 20 Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije v povezavi s Prilogo IV, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0424/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0412/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0579
Preprečevanje uporabe drog in obveščanje (2007-2013) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (KOM(2006)0230 – C6-0095/2005 – 2005/0037B(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0230) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 152 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0095/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0454/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava bistveno spremeniti predlog ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0037B
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi. V členu 3(1)(p) Pogodbe se zahteva, da dejavnosti Skupnosti vključujejo prispevek k doseganju visoke ravni varovanja zdravja. |
(2) |
Dejavnost Skupnosti bi morala dopolnjevati nacionalne politike, usmerjene k izboljševanju javnega zdravja, odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi, in zmanjševanju škode za zdravje zaradi odvisnosti od drog , vključno s politikami obveščanja in preprečevanja uporabe drog . |
(3) |
Ob upoštevanju raziskave, na podlagi katere stopnja razširjenosti in umrljivost zaradi odvisnosti od drog prizadeneta veliko število evropskih državljanov, je škoda za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog glavni problem na področju javnega zdravja. |
(4) |
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o rezultatih končnega vrednotenja strategije in akcijskega načrta EU na področju drog (2000-2004) (KOM(2004)0707) je poudarilo potrebo po rednem vključevanju civilne družbe pri oblikovanju politik EU na področju drog. |
(5) |
Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008) (3) vključuje razvoj strategij in ukrepov na področju odvisnosti od drog kot enega od pomembnih dejavnikov zdravja, povezanih z načinom življenja. |
(6) |
Svet je v Priporočilu 2003/488/ES z dne 18. junija 2003 o preprečevanju in zmanjševanju škode za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog (4) priporočil, da si države članice na področju javnega zdravja zastavijo cilj preprečevati odvisnost od drog in zmanjševati s tem povezana tveganja ter v skladu z navedenim oblikujejo in izvajajo celovite strategije. |
(7) |
Evropski svet v Bruslju je 16. in 17. decembra 2004sprejel Strategijo EU na področju drog 2005-2012, ki zajema vse dejavnosti Evropske unije na področju drog in določa poglavitne cilje. Ti cilji vključujejo doseganje visoke ravni varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije s preprečevanjem in zmanjševanjem uporabe drog, odvisnosti od drog in škode za družbo in zdravje zaradi uporabe drog. |
(8) |
Svet je sprejel Akcijski načrt EU za boj proti drogam (2005-2008) (5) kot odločilni instrument za uresničitev Strategije Evropske unije na področju drog za obdobje 2005-2012 s konkretnimi ukrepi. Končni cilj akcijskega načrta je občutno zmanjšati razširjenost uporabe drog med prebivalstvom ter zmanjšati socialno škodo in škodo za zdravje ljudi zaradi uporabe prepovedanih drog in prometa z njimi. |
(9) |
Namen tega sklepa je izpolnjevanje ciljev, opredeljenih v Strategiji EU na področju drog 2005-2012 ter Akcijskem načrtu EU za boj proti drogam za obdobje 2005-2008 in obdobje 2009-2012, in sicer s podpiranjem projektov za preprečevanje uporabe drog, vključno z obravnavanjem zmanjšanja škode zaradi uporabe drog in metod zdravljenja, ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj. |
(10) |
Pomembno in potrebno se je zavedati resnih takojšnjih in dolgoročnih učinkov drog na zdravje, psihološki in socialni razvoj ter na enake možnosti vpletenih, posameznikov, družin in skupnosti ter visokih socialnih in gospodarskih stroškov za družbo kot celoto. |
(11) |
Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti preprečevanju uporabe drog med mladimi, ki so najbolj izpostavljena skupina prebivalstva. Glavni izziv pri preprečevanju je spodbuditi mlade, naj privzamejo zdrav način življenja. |
(12) |
Evropska skupnost lahko prispeva dodano vrednost ukrepom držav članic na področju obveščanja o drogah, preprečevanja uporabe drog , vključno z zdravljenjem in zmanjševanjem škode zaradi uporabe drog, in sicer z dopolnjevanjem teh ukrepov in s spodbujanjem medsebojnega dopolnjevanja. |
(13) |
Dopolnjevanje s strokovnim znanjem in izkušnjami Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) bi moralo biti zagotovljeno z uporabo metodologije in najboljših praks, ki jih je razvil EMCDDA, ter z vključenostjo slednjega v pripravo letnega programa dela. |
(14) |
Zaradi potrebe po izmenjavi informacij na ravni ES in razširjanja dobrih praks po vsej Skupnosti države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov. To se lahko bolje doseže na ravni Skupnosti. Skupnost lahko zaradi potrebe po usklajenem in interdisciplinarnem pristopu ter zaradi obsega in vpliva pobude sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev. |
(15) |
Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti mora Komisija zagotoviti smernice, ki organom, nevladnim organizacijam, mednarodnim organizacijam ali drugim subjektom, ki prejemajo sredstva v okviru tega programa, omogočijo, da ustrezno ovrednotijo prejeto podporo. |
(16) |
Ta sklep določa za celotno trajanje programa finančna sredstva, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6) predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom. |
(17) |
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“, in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) 1605/2002 (8), ki ščitita finančne interese Skupnosti, bi se morali uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo. |
(18) |
Prav tako je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (9) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija (10) , ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (11). |
(19) |
Finančna uredba zahteva sprejetje temeljnega akta za pokrivanje donacij za poslovanje. |
(20) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12) , pri čemer je treba ukrepe, za katere se uporablja regulativni postopek s pregledom, razlikovati od takšnih, za katere se uporablja svetovalni postopek, s tem da je v določenih primerih slednji postopek zaradi boljše učinkovitosti primernejši – |
SKLENILA:
Člen 1
Oblikovanje programa
1. Ta sklep vzpostavlja program „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval k zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi in zmanjševanju škode za zdravje zaradi uporabe drog .
2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Splošni cilji
1. Splošni cilji tega programa so:
(a) |
prispevati k izboljšanju obveščanja o uporabi drog; |
(b) |
preprečevati in zmanjševati uporabo drog, odvisnost od drog in škodo zaradi uporabe drog; |
(c) |
podpirati izvajanje Strategije EU na področju drog. |
Člen 3
Posebni cilji
Posebni cilji programa so:
(a) |
spodbujati nadnacionalne ukrepe za
|
(b) |
vključiti civilno družbo v izvajanje ter razvijanje strategije in akcijskih načrtov Evropske unije na področju drog; |
(c) |
spremljati, izvajati in vrednotiti izvajanje posebnih ukrepov v okviru akcijskih načrtov na področju drog v obdobjih 2005-2008 in 2009-2012. Evropski parlament bi moral biti vključen v proces ocenjevanja s sodelovanjem v ocenjevalni usmerjevalni skupini Komisije. |
Člen 4
Ukrepi
Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program pod pogoji iz letnih delovnih programov zagotovil podporo za naslednje oblike dejavnosti:
(a) |
posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja, ali |
(b) |
posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki sta jih predložili najmanj dve državi članici ali najmanj ena država članica in ena druga država, ki je lahko bodisi država pristopnica bodisi država kandidatka, pod pogoji iz letnega delovnega programa, ali |
(c) |
podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov. |
Člen 5
Sodelovanje
1. Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“:
(a) |
države EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma; |
(b) |
države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami. |
2. Projekti lahko vključujejo države kandidatke, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali druge tretje države ali mednarodne organizacije , ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.
Člen 6
Ciljne skupine
1. Program je namenjen vsem skupinam, ki neposredno ali posredno obravnavajo pojav drog.
2. Mladi, ženske, ranljive skupine in problematične soseske so na področju drog ogrožene skupine in jih je treba opredeliti kot ciljne skupine. Druge ciljne skupine so med drugim učitelji in pedagoško osebje, starši, socialni delavci, nacionalni organi in organi lokalnih skupnosti, zdravstveno in reševalno osebje, sodno osebje, organi kazenskega pregona in kazenski zavodi, nevladne organizacije, sindikati in verske skupnosti.
Člen 7
Dostop do programa
Program je prav tako odprt za sodelovanje javnih ali zasebnih organizacij in institucij (lokalni organi na ustrezni ravni, univerzitetni oddelki in raziskovalni centri), ki delujejo na področju obveščanja in preprečevanja uporabe drog , vključno z zmanjševanjem škode zaradi uporabe drog in zdravljenjem .
Pridobitno usmerjeni organi in organizacije imajo dostop do donacij v okviru programa le v povezavi z nepridobitnimi ali javnimi organizacijami.
Člen 8
Vrste intervencij
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:
— |
donacije, |
— |
pogodbe o javnih naročilih. |
2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih primerih, kakor so predvideni v Finančni uredbi , in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe .
Letni delovni programi bodo določili najnižjo stopnjo letnih odhodkov, ki se jih dodeli za donacije.
Najvišja stopnja sofinanciranja bo navedena v letnih delovnih programih.
3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih; v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.
2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, pri čemer upošteva strokovno znanje in izkušnje EMCDDA. V letnem delovnem programu bodo določeni posebni cilji in tematske prednostne naloge, opis spremljevalnih ukrepov iz člena 8(3) in po potrebi seznam drugih ukrepov.
Letni delovni program za leto 2007 se sprejme tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa.
3. Letni delovni program bo sprejet v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3) .
4. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:
(a) |
usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih; |
(b) |
kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov; |
(c) |
znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate; |
(d) |
vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih. |
5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(c) se ocenijo ob upoštevanju:
— |
skladnosti s cilji programa; |
— |
kakovosti načrtovanih dejavnosti; |
— |
verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti; |
— |
geografskega in socialnega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo; |
— |
vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov; |
— |
razmerja med stroški in koristmi predlagane dejavnosti. |
6. Odločitve glede dejavnosti, predloženih v skladu s členom 4(a), sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3). Odločitve glede dejavnosti, predloženih v skladu s členom 4(b) in (c), sprejme Komisija v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 10(2).
Odločitve glede vlog za donacije, ki zadevajo nepridobitne organe ali organizacije, sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor .
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 11
Dopolnjevanje
1. Skušalo se bo doseči medsebojno dopolnjevanje in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnim programom „Varnost in varstvo svoboščin“, sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj pa tudi programom Skupnosti za javno zdravje . Zagotovljeno bo dopolnjevanje z metodologijo in najboljšimi praksami, ki jih je razvil EMCDDA, zlasti glede statističnega elementa obveščanja o drogah.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje vseh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj.
3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Komisija zagotovi, da ji bodo upravičenci tega programa poslali informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.
Člen 12
Proračunska sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje tega instrumenta od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 21,35 milijona evrov.
2. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
Člen 13
Spremljanje
1. Komisija zagotovi, da za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa je treba predložiti tudi končno poročilo. Obliko in vsebino poročil določi Komisija.
2. Komisija zagotovi, da bodo pogodb e in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja programa, urejali zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s kontrolami na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, in revizijami s strani Računskega sodišča.
3. Komisija zagotovi, da bo upravičenec do finančne pomoči hranil za Komisijo vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep.
4. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se bodo obseg ali pogoji dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil po potrebi prilagodili .
5. Komisija zagotovi, da se bo izvedlo vse potrebno za preverjanje, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in Finančne uredbe.
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja neregularnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo (ES) št. 1073/1999.
2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se uredbi (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljata Evropski skupnosti.
3. Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno opusti ali izterja , če odkrije neregularnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločitvijo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se za to zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto projekta ali pogoji za njegovo izvajanje.
4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zagotovi, da se bo od upravičenca zahtevalo, naj v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.
5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz Finančne uredbe, se prištejejo obresti.
Člen 15
Vrednotenje
1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru programa se bo program redno spremljal.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.
3. Komisija zagotovi Evropskemu parlamentu in Svetu:
(a) |
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najpozneje do 31. marca 2011; |
(b) |
letno predstavitev izvajanja programa; |
(c) |
sporočilo o nadaljevanju tega programa najpozneje do 30. avgusta 2012; |
(d) |
poročilo o naknadnem vrednotenju najpozneje do 31. decembra 2014. |
Člen 16
Objava projektov
Komisija vsako leto objavi seznam projektov, ki se financirajo s tem programom, s kratkim opisom posameznega projekta.
Člen 17
Prepoznavnost
Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, odobrenega na podlagi tega sklepa.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007 , razen člena 9(2) in (3), ki se uporablja od dne, ko začne veljati ta sklep .
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 69, 21.3.2006, str. 1.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(3) UL L 271, 9.10.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7).
(4) UL L 165, 3.7.2003, str. 31.
(5) UL C 168, 8.7.2005, str. 1.
(6) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
(8) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
(9) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(10) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(11) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
P6_TA(2006)0580
Civilno pravosodje (2007-2013) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za obdobje 2007-2013 „Civilno pravosodje“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (KOM(2005)0122 – C6-0096/2005 – 2005/0040(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0122) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 61(c), 67(2) Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0096/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0452/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0040
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) in člena 67(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1) ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropska skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljen prost pretok oseb. Zato mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga. |
(2) |
Po predhodnih programih, kot je Grotius (2) in projekt Robert Schuman (3), je Uredba Sveta (ES) št. 743/2002 (4) za obdobje 2002 do 2006 določila splošni okvir Skupnosti za dejavnosti, ki bodo olajšale izvajanje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. |
(3) |
Evropski svet, ki je 4. in 5. novembra 2004 zasedal v Bruslju, je sprejel Haaški program „Krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“. |
(4) |
Svet in Komisija sta junija 2005 sprejela akcijski načrt o izvajanju Haaškega programa. |
(5) |
Ambiciozne cilje iz Pogodbe in Haaškega programa je treba uresničiti z vzpostavitvijo prilagodljivega in učinkovitega programa, ki bo olajšal načrtovanje in izvajanje. |
(6) |
Program o civilnem pravosodju bi moral določiti pobude Komisije v skladu z načelom subsidiarnosti, ukrepe za podporo organizacijam, ki spodbujajo in olajšujejo pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ter ukrepe za podporo posebnim projektom. |
(7) |
Splošni program na področju civilnega pravosodja za izboljšanje medsebojnega razumevanja pravnih in pravosodnih sistemov držav članic bo prispeval k odpravljanju ovir pri pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga. |
(8) |
V Haaškem programu je navedeno, da medsebojno sodelovanje terja izrecne napore za izboljšanje medsebojnega razumevanja med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi; v tem pogledu bi morale biti evropske mreže nacionalnih javnih organov deležne posebne pozornosti in podpore. |
(9) |
Sklep naj bi predvideval možnost sofinanciranja dejavnosti nekaterih evropskih mrež, kolikor izdatki izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu. Vendar pa takšno sofinanciranje še ne pomeni, da bo kak prihodnji program zajemal tudi takšne mreže, niti ne preprečuje tega, da bi bile druge evropske mreže upravičenke podpore za svoje dejavnosti v skladu s tem sklepom. |
(10) |
Vse institucije, združenja in mreže, ki prejmejo donacijo v okviru tega programa, bi morale podporo Skupnosti prikazovati v skladu s smernicami o razpoznavnosti, ki jih bo pripravila Komisija. |
(11) |
Ta sklep določa finančni okvir za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5) predstavljajo prednostni referenčni znesek za proračunski organ tekom letnega proračunskega postopka. |
(12) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa o civilnem pravosodju in jih zaradi obsega in učinkov pobude laže doseže Skupnost, ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev. |
(13) |
Treba je sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6) , (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija (7) , ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8). |
(14) |
Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9), v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (10), ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in administrativnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo. |
(15) |
Finančna uredba zahteva sprejetje temeljnega akta za pokrivanje donacij za poslovanje. |
(16) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11) , pri čemer je treba razlikovati med ukrepi, ki so predmet regulativnega postopka s pregledom, in tistimi, ki so predmet svetovalnega postopka, pri čemer je v določenih primerih svetovalni postopek zaradi večje učinkovitosti primernejši . |
(17) |
Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, uradno izrazila željo, da sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa. |
(18) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in ga ne uporablja. |
(19) |
Evropski ekonomsko-socialni odbor je o tem sklepu podal mnenje (12) – |
SKLENILA:
Člen 1
Oblikovanje programa
1. Ta sklep vzpostavlja posebni program „Civilno pravosodje“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval k postopni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice.
2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
3. V tem sklepu izraz „država članica“ pomeni vse države članice razen Danske.
Člen 2
Splošni cilji
1. Splošni cilji tega programa so:
(a) |
spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v civilnih zadevah, ki bi temeljil na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju; |
(b) |
spodbujati odpravo ovir za dobro delovanje čezmejnih civilnih postopkov v državah članicah ; |
(c) |
izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji, zlasti s pospeševanjem dostopa do pravnega varstva; |
(d) |
izboljšati stike, izmenjavo informacij in povezovanje v mreže med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, s ciljem boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki. |
2. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, predvsem k oblikovanju pravosodnega območja.
Člen 3
Posebni cilji
Posebni cilji programa so:
(a) |
pospeševati pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, namenjeno:
|
(b) |
izboljšati medsebojno poznavanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v civilnih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in razširjanje informacij, izkušenj in najboljših praks; |
(c) |
zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Skupnosti na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah; |
(d) |
izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva; |
(e) |
podpirati usposabljanje pravosodnih delavcev v Evropski uniji in pravo Skupnosti; |
(f) |
vrednotiti splošne pogoje, ki so potrebni za okrepitev vzajemnega zaupanja, ob polnem spoštovanju neodvisnosti sodstva ; |
(g) |
pospešiti delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila vzpostavljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 (13). |
Člen 4
Ukrepi
Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program podpiral naslednje oblike ukrepov pod pogoji iz letnih delovnih programov :
1. |
posebne ukrepe , ki jih sproži Komisija, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja; ali |
2. |
posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijo oblasti ali drugi organi države članice, mednarodna ali nevladna organizacija, v vsakem primeru pa v njih sodelujeta najmanj dve državi članici ali vsaj ena država članica in še ena država, ki je lahko država pristopnica ali država kandidatka ; ali |
3. |
podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali |
4. |
donacije za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Evropske mreže svetov za pravosodje in mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije, kolikor izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in sicer s spodbujanjem izmenjave mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju svojih sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti. |
Člen 5
Sodelovanje
1. Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“: države pristopnice , države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.
2. Projekti lahko vključujejo pravosodne delavce iz Danske, držav kandidatk, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali iz drugih tretjih držav, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.
Člen 6
Ciljne skupine
1. Program je med drugim namenjen pravosodnim delavcem, nacionalnim organom in državljanom Unije na splošno.
2. „Pravosodni delavci“ so med drugim sodniki, tožilci, odvetniki, pravni zastopniki, notarji, akademsko in znanstveno osebje, uradniki ministrstev, uradniki sodišč, sodni izvršitelji, sodni tolmači in drugi poklicni delavci, povezani s pravosodjem na področju civilnega prava.
Člen 7
Dostop do programa
Ta program je odprt za sodelovanje institucij in javnih ali zasebnih organizacij, vključno s strokovnimi organizacijami, univerzami, raziskovalnimi inštituti in inštituti za pravno in pravosodno usposabljanje pravosodnih delavcev, mednarodne organizacije in nevladne organizacije držav članic.
Člen 8
Vrste intervencij
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:
— |
donacije, |
— |
pogodbe o javnih naročilih. |
2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo določena v letnih delovnih programih.
3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih; v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija izvaja finančno podporo Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.
2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.
3. Letni delovni program bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 10(3) .
4. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:
(a) |
usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih; |
(b) |
kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov; |
(c) |
znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate; |
(d) |
vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih. |
5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(4) se ocenijo ob upoštevanju:
— |
doslednosti s cilji programa; |
— |
kakovosti načrtovanih dejavnosti; |
— |
verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti; |
— |
geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo; |
— |
vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov; |
— |
razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti. |
6. Komisija preuči vsak osnutek ukrepa, ki ji je bil posredovan v skladu s členom 4(2) in (3). Odločitve v zvezi s temi ukrepi se sprejmejo v skladu s posvetovalnim postopkom, določenim v členu 10(2).
Člen 10
Svetovalni odbor
1. Komisiji pomaga odbor .
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 11
Dopolnjevanje
1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom o kazenskem pravosodju v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ ter s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“. Statistični element obveščanja na področju civilnega pravosodja se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov, si program lahko izjemoma deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom o kazenskem pravosodju v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.
3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, iz drugih finančnih instrumentov Unije ali Skupnosti ne prejemajo finančne podpore za isti namen. Zagotovi se, da upravičenci programa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.
Člen 12
Proračunska sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje tega instrumenta so določena v višini 109,3 milijona evrov za obdobje iz člena 1.
2. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira .
Člen 13
Spremljanje
1. Komisija zagotovi, da za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa je treba predložiti tudi končno poročilo. Komisija da poročila na razpolago državam članicam. Obliko in vsebino poročil določi Komisija.
2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s členom 279(c) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, vključno s pregledi vzorcev.
3. Pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz tega sklepa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga Komisija pooblasti), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.
4. Komisija zagotovi, da upravičenec do finančne pomoči hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep, tako da je na voljo Komisiji.
5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se po potrebi prilagodi obseg prvotno odobrene finančne pomoči, pogoji njene dodelitve in časovni razpored plačil.
6. Komisija zagotovi, da se bo izvedlo vse potrebno za preverjanje, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (ES) št. 1073/1999.
2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljajo Evropske skupnosti.
3. Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno ustavi ali izterja , če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji za izvajanje projekta.
4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zagotovi, da se od upravičenca zahteva , naj v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.
5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.
Člen 15
Vrednotenje
1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru tega programa se bo program redno spremljal.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
(a) |
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja tega programa , vključno z delom, ki so ga opravili upravičenci donacij za poslovanje iz člena 4(4), in sicer najkasneje do 31. marca 2011; |
(b) |
letna predstavitev izvajanja programa; |
(c) |
sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012; |
(d) |
poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014. |
Člen 16
Objava ukrepov
Komisija vsako leto objavi seznam ukrepov, ki se financirajo s tem programom, s kratkim opisom posameznega projekta.
Člen 17
Vidnost
Komisija določi smernice za zagotavljanje vidnosti financiranja, ki se zagotovi v okviru tega sklepa.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(2) UL L 287, 8.11.1996, str. 3.
(3) UL L 196, 14.7.1998, str. 24.
(4) UL L 115, 1.5.2002, str. 1.
(5) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(7) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(8) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1 . Uredba kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1)
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
(11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
P6_TA(2006)0581
Evropski sklad za begunce ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0124/2005 – 2005/0046(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0123) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in člena 63(2)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0124/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A6-0437/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0046
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(2)(b) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju menja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z namenom postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav. |
(2) |
Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 ponovno potrdil odločenost vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice. V tem smislu bi moral biti cilj skupne evropske azilne politike in politike priseljevanja poštena obravnava državljanov tretjih držav in boljše upravljanje migracijskih tokov. Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, bi morala biti sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega tistim, ki so jih okoliščine prisilile, da upravičeno iščejo zaščito v Evropski uniji. |
(3) |
Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in v Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (v nadaljnjem besedilu „Ženevska konvencija“). |
(4) |
Pri ravnanju z osebami, ki spadajo v področje uporabe te odločbe, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so in ki prepovedujejo diskriminacijo. |
(5) |
V skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah bi morale biti, če je to ustrezno, „koristi otroka“ glavno vodilo za države članice pri izvajanju te odločbe. |
(6) |
Izvajanje te politike bi moralo temeljiti na solidarnosti med državami članicami in zahteva mehanizme, ki spodbujajo uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb. V ta namen je bil z Odločbo Sveta 2000/596/ES (4) ustanovljen Evropski sklad za begunce za obdobje 2000-2004. To odločbo je nadomestila Odločba Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005-2010 (5). To je zagotovilo trajno solidarnost med državami članicami glede na nedavno sprejeto zakonodajo Skupnosti na področju azila ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Evropskega sklada za begunce v obdobju obdobje 2000-2004. |
(7) |
Evropski svet je v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004 določil vrsto ciljev in prednostnih nalog z namenom nadaljnjega razvoja skupnega evropskega azilnega sistema v njegovi drugi fazi. |
(8) |
Evropski svet je zlasti poudaril potrebo po tem, da Evropska unija v duhu skupne odgovornosti prispeva k dostopnejšemu, pravičnejšemu in učinkovitejšemu mednarodnemu sistemu zaščite in zagotovi dostop do zaščite in trajnih rešitev na najzgodnejši stopnji, in pozval k razvoju regionalnih programov EU za zaščito, vključno s skupnim programom za ponovno naseljevanje za države članice, ki so v takšnem programu pripravljene sodelovati. |
(9) |
Evropski svet je pozval tudi k vzpostavitvi ustreznih struktur, ki bodo vključevale nacionalne azilne službe držav članic, za lažje praktično skupno sodelovanje pri doseganju enotnega postopka na ravni EU, skupno zbiranje, oceno in uporabo informacij o državi izvora ter pri soočanju s posebnimi pritiski na azilne sisteme in sprejemne zmogljivosti, ki izhajajo iz takšnih dejavnikov, kot je geografska lega. |
(10) |
Glede na ustanovitev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, Evropskega sklada za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, in Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, zlasti z namenom določitve skupnih ureditev upravljanja, nadzora in vrednotenja, bi bilo treba ustanoviti nov Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu „Sklad“). |
(11) |
Glede na področje uporabe in namen Sklada ta v nobenem primeru ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah. |
(12) |
Trajanje Sklada bi bilo treba prilagoditi trajanju večletnega finančnega okvira, kot je določen v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6). |
(13) |
Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (7) (*), Odločbo št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (8) (*) in Odločbo Sveta …/2007/ES z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (9) (*), in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV tretjega poglavja Pogodbe. |
(14) |
Primerno je podpreti in okrepiti prizadevanja držav članic, da se zagotovijo primerni pogoji sprejema beguncev, razseljenih oseb in oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (10), da se uporabljajo pošteni in učinkoviti azilni postopki in spodbujajo dobre prakse na področju azilne politike, tako da se zaščitijo pravice oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in omogoči učinkovito delovanje azilnih sistemov držav članic. |
(15) |
Vključevanje beguncev v družbo države, kjer so naseljeni, je eden izmed ciljev Ženevske konvencije. Takšnim osebam mora biti zagotovljeno, da delijo vrednote, določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. V ta namen bi bilo treba podpirati ukrepe držav članic, da bi se spodbudilo njihovo socialno, ekonomsko in kulturno vključenost, v kolikor ta prispeva k ekonomski in socialni koheziji, katere ohranjanje in krepitev je eden izmed temeljnih nalog Skupnosti, predvidenih v členih 2 in 3(1)(k) Pogodbe. |
(16) |
V luči Haaškega programa bi bilo treba zagotoviti, da se sredstva Sklada za doseganje ciljev azilne politike Evropske unije uporabljajo kar najbolj učinkovito, ob upoštevanju potrebe po podpori ponovni naselitvi in praktičnemu sodelovanju med državami članicami, med drugim pri soočanju s posebnimi pritiski na sprejemne zmogljivosti in azilne sisteme. |
(17) |
Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic glede povečanja njihovih zmogljivosti za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami. |
(18) |
Sklad bi moral tudi podpirati prostovoljna prizadevanja držav članic, da se na njihovem ozemlju zagotovi mednarodna zaščita in trajna rešitev za begunce in razseljene osebe, ki so po opredelitvi Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) upravičene do ponovne naselitve, kot so ukrepi držav članic za oceno potreb po ponovni naselitvi in premestitev zadevnih oseb na svoje ozemlje, z namenom, da se jim zagotovi zanesljiv pravni status in spodbudi njihovo učinkovito vključevanje. |
(19) |
Sklad naj bi v skladu s svojo naravo zagotavljal podporo prostovoljni delitvi bremen, o kateri se dogovorijo države članice, ki vključuje premestitve upravičencev do mednarodne zaščite ter prosilcev za mednarodno zaščito iz ene države članice v drugo, pri čemer se jim dodeli enakovredna zaščita. |
(20) |
Sklad bi moral biti tudi sposoben zagotoviti ustrezno podporo skupnim prizadevanjem držav članic za opredelitev, medsebojno uporabo in spodbujanje najboljših praks ter vzpostavitev učinkovitih struktur sodelovanja za izboljšanje kakovosti sprejemanja odločitev v okviru skupnega evropskega azilnega sistema. |
(21) |
Za izvajanje nujnih ukrepov bi bilo treba vzpostaviti finančno rezervo, da se zagotovi začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb v skladu z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (11). |
(22) |
Treba bi bilo tudi omogočiti, da se to finančno rezervo uporabi tudi za podporo prizadevanj držav članic za soočanje s posebnimi pritiski, ki so posledica nenadnih prihodov velikega števila oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, in ki bi pomenili znatne in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti ali azilne sisteme držav članic. Za te primere bi bilo treba določiti pogoje in postopek za dodelitev finančne pomoči. |
(23) |
Podpora, ki jo zagotavlja sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na večletnem programu, ki se ga v vmesnem obdobju pregleda, in na letnem programu, ki ga ob upoštevanju svojega položaja in potreb pripravi vsaka država članica. |
(24) |
Čeprav je primerno, da se vsaki državi članici dodeli določen znesek, je hkrati pošteno, da se velik del razpoložljivih letnih sredstev razporedi sorazmerno glede na obremenitev vsake države članice pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, vključno z begunci, ki uživajo mednarodno zaščito v okviru nacionalnih programov. |
(25) |
Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in trajna rešitev prek ponovne naselitve, bi morale biti vključene med upravičence do mednarodne zaščite, število katerih se upošteva pri razdelitvi razpoložljivih letnih sredstev med države članice. |
(26) |
Ob upoštevanju pomena strateške uporabe ponovne naselitve iz držav ali regij, določenih za izvajanje regionalnih programov zaščite, bi bilo treba zagotoviti dodatno finančno podporo za ponovno naselitev oseb iz novih neodvisnih držav na zahodu in držav podsaharske Afrike, ki so tako poimenovane v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o regionalnih programih zaščite z dne 1. septembra 2005 in sklepih Sveta z dne 12. oktobra 2005, in iz katerih koli drugih držav ali regij, ki bodo določene v prihodnosti. |
(27) |
Dodatno finančno podporo bi bilo treba zagotoviti tudi za ukrepe ponovne naselitve, namenjene določenim posebej ranljivim kategorijam oseb, pri katerih se ugotovi, da je ponovna naselitev najprimernejša rešitev za njihove posebne potrebe. |
(28) |
V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) bi morali biti pogoji, ki dopuščajo Komisiji uresničevanje njenih pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije, podrobno opredeljeni, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisiji bi bilo z uporabo teh pogojev omogočeno preveriti, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe. |
(29) |
Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi. |
(30) |
V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada. |
(31) |
Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo. |
(32) |
Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju. |
(33) |
Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati. |
(34) |
Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada. |
(35) |
Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek ovrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta. |
(36) |
Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku. |
(37) |
Ker cilja te odločbe, in sicer spodbujati uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
(38) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13). |
(39) |
Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom. |
(40) |
Odločbo 2004/904/ES bi bilo treba razveljaviti. |
(41) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe. |
(42) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe. |
(43) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe ter je zato ta odločba ne zavezuje in se v njej ne uporablja. |
(44) |
V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz Naslova IV tretjega dela te pogodbe (14) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu „Sklad“), kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. …/2007/ES (**), Odločbo št. …/2007/ES (***) in Odločbo. …/2007/ES (****), katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2
Splošni cilj Sklada
1. Splošni cilj Sklada je, da se s sofinanciranjem ukrepov, določenih s to odločbo, podpira in spodbuja prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju.
2. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 3
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki se nanašajo na eno ali več naslednjih področij:
(a) |
pogoje sprejema in azilne postopke; |
(b) |
vključevanje oseb iz člena 6, katerih bivanje v posamezni državi članici je trajne in stabilne narave; |
(c) |
povečanje zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z obstoječo in prihodnjo zakonodajo Skupnosti, ki se nanaša na skupni evropski azilni sistem, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami; |
(d) |
ponovno naselitev oseb iz člena 6(e) V tej odločbi ponovna naselitev pomeni postopek, s katerim se na zahtevo UNHCR na podlagi potrebe posameznika po mednarodni zaščiti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva premestijo iz tretje države v državo članico, kjer jim je dovoljeno bivajo na podlagi enega izmed naslednjih statusov:
|
(e) |
premestitev oseb, ki spadajo v kategorije iz člena 6(a) in (b), iz države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, v drugo državo članico, kjer jim bo priznana podobna zaščita, ter oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), v drugo državo članico, kjer bodo obravnavali njihove prošnje za mednarodno zaščito; |
2. Upravičeni ukrepi v zvezi s pogoji sprejema in azilnimi postopki vključujejo naslednje:
(a) |
infrastrukturo za naselitev ali naselitvene storitve; |
(b) |
strukture in usposabljanje za zagotovitev dostopa prosilcev za azil do azilnih postopkov; |
(c) |
zagotavljanje materialne pomoči in zdravstvene oskrbe ali psihološke pomoči; |
(d) |
socialno varstvo, zagotavljanje informacij ali pomoč pri upravnih in/ali sodnih formalnostih in zagotavljanje informacij ali svetovanje glede morebitnega izida azilnega postopka, tudi glede takih vidikov, kot je prostovoljno vračanje; |
(e) |
pravna in jezikovna pomoč; |
(f) |
izobraževanje, jezikovno usposabljanje in druge pobude, ki so primerne glede na status zadevne osebe; |
(g) |
zagotavljanje podpornih storitev, kot sta prevajanje in usposabljanje, da se izboljšajo pogoji sprejema ter učinkovitost in kakovost azilnih postopkov; |
(h) |
informacije za lokalne skupnosti pa tudi usposabljanje za osebje lokalnih organov, ki bodo v stiku z osebami, ki so bile sprejete v državi gostiteljici; |
(i) |
premestitev oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), iz države članice, kjer se dejansko nahajajo, v državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje njihovih prošenj za azil. |
3. Glede vključevanja oseb iz odstavka (1)(b) v družbe držav članic, vključno z njihovimi družinskimi člani, upravičeni ukrepi vključujejo naslednje:
(a) |
nasvete in pomoč na področjih nastanitve, sredstev za preživljanje, vključevanja na trg dela, zdravstvene oskrbe, psihološke pomoči ter socialnega varstva; |
(b) |
ukrepe, ki omogočajo tem osebam, da se prilagodijo družbi države članice v socialno-kulturnem smislu in delijo vrednote, vsebovane v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije; |
(c) |
ukrepe za spodbujanje trajne udeležbe v civilnem in kulturnem življenju; |
(d) |
ukrepe, ki se osredotočajo na izobraževanje, poklicno usposabljanje, priznavanje kvalifikacij in diplom; |
(e) |
ukrepi, namenjeni spodbujanju samostojnosti in omogočanju, da se lahko te osebe preživljajo same; |
(f) |
ukrepe, ki spodbujajo pomembne stike in konstruktivni dialog med temi osebami in družbo, ki jih je sprejela, vključno z ukrepi, ki spodbujajo vključevanje ključnih partnerjev, kot so javnost, lokalni organi, begunske organizacije, prostovoljne skupine, socialni partnerji in širša civilna družba; |
(g) |
ukrepe v podporo tem osebam pri pridobivanju spretnosti, vključno z jezikovnim usposabljanjem; |
(h) |
ukrepe, ki spodbujajo tako enakost dostopa in enakost rezultatov v zvezi s postopki teh oseb v javnih ustanovah. |
4. V zvezi z ukrepi glede povečanja zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:
(a) |
ukrepi, ki spodbujajo zbiranje, uporabo in razširjanje informacij o državi izvora, vključno s prevajanjem; |
(b) |
ukrepi za povečanje zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje statističnih podatkov o azilnih postopkih, sprejemu, integraciji in upravičencih do mednarodne zaščite; |
(c) |
ukrepi za povečanje zmogljivosti za presojo prošenj za azil, vključno s pritožbami; |
(d) |
ukrepi, ki prispevajo k oceni azilnih politik, kot so nacionalne presoje vplivov, raziskave med ciljnimi skupinami, razvoj kazalcev in primerjalnih analiz. |
5. V zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na ponovno naselitev, so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:
(a) |
ukrepi v zvezi z oblikovanjem in razvojem programa ponovne naselitve; |
(b) |
ukrepi v zvezi z oceno možnih primerov ponovne naselitve s strani pristojnih organov držav članic, kot so vodenje misij v državo gostiteljico, razgovori, zdravstveno in varnostno preverjanje; |
(c) |
ocena zdravstvenega stanja pred odhodom in zdravljenje; |
(d) |
dobava materiala pred odhodom; |
(e) |
ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom; |
(f) |
organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva; |
(g) |
zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja. |
6. V zvezi z ukrepi glede premestitve upravičencev in prosilcev do mednarodne zaščite med državami članicami, so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:
(a) |
ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom; |
(b) |
organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva; |
(c) |
zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja. |
7. Tudi ukrepi iz odstavkov 2 in 3 so upravičeni do podpore iz Sklada, če so namenjeni osebam iz člena 6(e).
8. Ukrepi iz odstavkov 1 do 6 predvsem spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema.
9. Ukrepi upoštevajo vprašanja, povezana s spolom, koristi otrok, posebne razmere ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in žrtve mučenja, posilstva ali drugih resnih oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja ali zlorabe, žrtve trgovine z ljudmi ter posamezniki, ki potrebujejo nujno oskrbo in osnovno zdravljenje.
10. Sklad podpira samo ukrepe v povezavi z nastanitvijo oseb iz člena 6(c), kar je ločeno od prostorov ali centrov, namenjenih samo osebam, katerim se zavrne vstop, in osebam, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanji meji z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic.
Člen 4
Ukrepi Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 10 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu „ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na azilno politiko, in ukrepov, ki se uporabljajo za ciljne skupine iz člena 6.
2. Da bi bili ukrepi Skupnosti upravičeni do financiranja, morajo predvsem:
(a) |
poglabljati sodelovanje v Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks, vključno s storitvami tolmačenja in prevajanja, ki podpirajo takšno sodelovanje; |
(b) |
podpirati vzpostavitev omrežij nadnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost azilne politike; |
(c) |
podpirati nadnacionalne akcije za ozaveščanje; |
(d) |
podpirati študije, razširjanje in izmenjavo informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih azilnih politik, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije, ter o sodelovanju ključnih partnerjev, kot so lokalni in regionalni organi, begunske organizacije ter prostovoljne skupine na nacionalni ravni; |
(e) |
podpirati pilotne projekte, vključno z inovativnimi projekti in študijami, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in ki preučujejo zakonodajo Skupnosti na tem področju; |
(f) |
podpirati razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod ter kazalcev za merjenje razvoja na področju azilne politike s strani držav članic; |
(g) |
mrežam, ki povezujejo nevladne organizacije, ki pomagajo beguncem in prosilcem za azil ter jih je najti v vsaj desetih državah članicah, ponuditi strukturno podporo za lažjo izmenjavo izkušenj in ustreznih praks, ter zagotoviti, da se pri razvoju azilne politike Skupnosti ter v praksi upoštevajo izkušnje nevladnih organizacij ter interesi beguncev in prosilcev za azil; |
(h) |
v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki zahtevajo nujno ukrepanje, državam članicam zagotavljati podporne storitve. |
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 5
Nujni ukrepi
1. V primeru izvajanja mehanizmov začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES Sklad prav tako financira ukrepe za pomoč državam članicam, ki so ločeni in se izvajajo poleg ukrepov iz člena 3.
2. Brez poseganja v odstavek 1 Sklad zagotavlja tudi pomoč državam članicam za izvajanje nujnih ukrepov za soočanje s posebnimi pritiski. Za take posebne pritiske so značilni nenadni prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito, na določene točke na mejah, kar pomeni izjemno težke in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti, azilni sistem ali infrastrukturo zadevne države članice in lahko ogrozi človeško življenje, blaginjo ali dostop do zaščite, zagotovljene z zakonodajo Skupnosti.
3. Ukrepi za soočanje s posebnimi pritiski iz odstavka 2 so upravičeni do podpore iz Sklada, če:
(a) |
jih je treba izvesti nemudoma in jih ni mogoče vključiti v zadevni letni program, ter |
(b) |
ne trajajo več kot šest mesecev. |
4. Upravičeni nujni ukrepi zadevajo naslednje vrste ukrepov:
(a) |
sprejem in nastanitev; |
(b) |
zagotavljanje sredstev za preživljanje, vključno s hrano in obleko; |
(c) |
zdravstvena, psihološka ali druga pomoč; |
(d) |
stroški osebja in uprave, ki so povezani s sprejemom zadevnih oseb in z izvajanjem ukrepov; |
(e) |
logistični stroški in stroški prevoza; |
(f) |
pravna in jezikovna pomoč; |
(g) |
zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja, strokovnega znanja v zvezi s potrdilom o državi izvora (COI) in drugih ukrepov, ki prispevajo k hitri identifikaciji oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, ter pravičnemu in učinkovitemu obravnavanju prošenj za azil. |
5. Ukrepi iz odstavka 4 se lahko izvajajo ob podpori skupin strokovnjakov.
Člen 6
Ciljne skupine
V tej odločbi ciljne skupine zajemajo naslednje kategorije:
(a) |
vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ima status, opredeljen v Ženevski konvenciji ter ki ima dovoljenje za bivanje kot begunec v eni od držav članic; |
(b) |
vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki uživa obliko subsidiarne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES; |
(c) |
vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je zaprosila za eno od oblik zaščite, opisane v točkah (a) in (b); |
(d) |
vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES; |
(e) |
vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je ravno v postopku ponovne naselitve ali je bila ponovno naseljena v državi članici. |
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 7
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 18.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.
Člen 8
Programiranje
1. Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja 2008-2013, ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 22. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 9
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 18 in 20 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o večletnih in letnih programih.
Člen 10
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 4 in tehnične pomoči iz člena 15 te odločbe.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:
(a) |
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 32; |
(b) |
zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 41 in 42, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 45 in 46. |
Člen 11
Partnerstvo
1. Vsaka država članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti UNHCR, ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2. Tako partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 12
Skupna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 628 milijonov evrov.
2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 13.
Člen 13
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Sklada prejme fiksni znesek v višini 300 000evrov.
Ta znesek se določi v višini 500 000evrov letno za obdobje 2008-2013 za države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004.
Ta znesek se določi v višini 500 000evrov letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007-2013, za preostali del obdobja 2008-2013 od leta po njihovem pristopu.
2. Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:
(a) |
30 % sorazmerno s številom sprejetih oseb, ki spadajo v eno od kategorij iz člena 6(a), (b) in (e), v preteklih treh letih; |
(b) |
70 % sorazmerno s številom registriranih oseb, ki spadajo v eno od kategorij iz člena 6(c) in (d), v preteklih treh letih. |
Za namene te razdelitve se osebe iz člena 6(e) ne upoštevajo v kategoriji iz člena 6(a).
3. Države članice prejmejo fiksni znesek v višini 4 000evrov za vsako ponovno naseljeno osebo, ki spada v eno od naslednjih kategorij:
(a) |
osebe iz države ali regije, določene za izvajanje regionalnih programov zaščite; |
(b) |
mladoletniki brez spremstva; |
(c) |
otroci in ženske, ki so ogroženi zlasti zaradi psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja ali izkoriščanja; |
(d) |
osebe z resnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo s ponovno naselitvijo. |
4. V primerih, ko država članica ponovno naseli osebo, ki spada v več kot eno izmed kategorij iz odstavka 3, za to osebo država fiksni znesek prejme samo enkrat.
5. Za referenčne zneske se štejejo zadnje statistike, ki jih v skladu z zakonodajo Skupnosti izdela Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov držav članic.
Če države članice zadevnih statističnih podatkov niso predložile Komisiji (Eurostat), ji v najkrajšem možnem času sporočijo začasne podatke.
V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme kot referenčne. Da bi se te podatke lahko sprejelo kot referenčne, države članice na zahtevo Komisiji (Eurostat) predložijo vse potrebne podatke.
6. Države članice do 1. maja vsako leto Komisiji predložijo oceno števila oseb iz odstavka 3, ki jih bodo ponovno naselile v naslednjem letu, vključno z razdelitvijo po različnih kategorijah iz navedenega odstavka. Komisija te informacije sporoči Odboru iz člena 52.
Člen 14
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek v okviru Sklada ima obliko donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.
3. Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 17.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
(a) |
položaja in zahtev v zadevni državi članici; |
(b) |
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu; |
(c) |
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij; |
(d) |
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge ukrepe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov. |
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.
7. Prispevek Skupnosti k podpornim ukrepom, ki se izvajajo v skladu s členom 3(4), ne presega 15 % skupnega zneska letnih sredstev, dodeljenih vsaki državi članici v skladu s členom 13.
Člen 15
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000evrov svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.
2. Ti ukrepi vključujejo:
(a) |
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada; |
(b) |
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada; |
(c) |
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje; |
(d) |
oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci; |
(e) |
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju; |
(f) |
ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 25; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 31(2). |
Člen 16
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:
(a) |
7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000evrov za obdobje 2008-2010, in |
(b) |
4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000evrov za obdobje 2011-2013. |
POGLAVJE IV
PROGRAMIRANJE
Člen 17
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za posege Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju azilne politike, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.
2. Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema.
3. Komisija najpozneje do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
4. Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.
Člen 18
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 17 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:
(a) |
opis trenutnega stanja v državi članici glede na ureditve sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik; |
(b) |
analizo zahtev v zadevni državi članici glede sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja, in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik; |
(c) |
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog; |
(d) |
navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi in nacionalnimi instrumenti ter instrumenti Skupnosti; |
(e) |
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog; |
(f) |
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 11; |
(g) |
osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja; |
(h) |
določbe za zagotovitev objave večletnega programa. |
2. Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3. Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
(a) |
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 17; |
(b) |
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije; |
(c) |
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe; |
(d) |
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja. |
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2) večletni program odobri v treh mesecih po uradni predložitvi.
Člen 19
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 20
Letni programi
1. Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim programom.
2. Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 13 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.
3. Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:
(a) |
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa; |
(b) |
opis ukrepov, ki se podprejo v okviru letnega programa; |
(c) |
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 16 z namenom izvajanja letnega programa. |
4. Z odstopanjem od ostavka 3 države članice predložijo Komisiji osnutke letnih programov za leto 2008 do 1. marca 2008.
5. Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek letnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.
Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
6. Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.
Člen 21
Posebne določbe v zvezi z nujnimi ukrepi
1. Države članice predložijo Komisiji izjavo o zahtevah in izvedbeni načrt za nujne ukrepe v skladu s členom 5, vključno z opisom načrtovanih ukrepov in odgovornih organov za njihovo izvajanje.
2. Država članica, ki zaprosi za pomoč Sklada, da bi se soočila s posebnimi pritiski iz člena 5(2) Komisiji predloži prošnjo z vsemi potrebnimi podatki, vključno:
(a) |
s podrobnim opisom trenutnega stanja, zlasti glede števila prihodov, vplivov na sprejemne zmogljivosti in azilni sistem ali infrastrukturo ter nujnih potreb, kot tudi utemeljeno napovedjo možnega kratkoročnega razvoja stanja; |
(b) |
z utemeljeno navedbo izjemne narave stanja, dokazano z elementi, ki lahko vključujejo najnovejše statistike in druge podatke glede pritoka oseb na določeni točki zadevne meje; |
(c) |
s podrobnim opisom predvidenih nujnih ukrepov, njihovega obsega, narave in zadevnih partnerjev; |
(d) |
z razdelitvijo ocenjenih stroškov predvidenih ukrepov. |
Komisija odloči, ali so pogoji za dodelitev finančne pomoči za nujne ukrepe iz Sklada izpolnjeni, in o znesku finančne pomoči, ki se odobri na podlagi zgoraj navedenih informacij ter kakršnih koli dodatnih zadevnih informacij, ki so ji na razpolago. Komisija o tej odločitvi obvesti države članice.
3. Finančna pomoč Sklada za nujne ukrepe iz člena 5 je omejena na obdobje 6 mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega posameznega ukrepa.
4. V primeru izvajanja mehanizmov začasne zaščite iz člena 5(1) se razpoložljiva sredstva med države članice razdelijo na podlagi števila oseb, ki uživajo začasno zaščito v vsaki državi članici, kakor je navedeno v členu 5(1).
Člen 22
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011-2013.
2. Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 18 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 23
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.
Člen 24
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:
(a) |
opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu; |
(b) |
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih; |
(c) |
ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad; |
(d) |
postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov; |
(e) |
zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki; |
(f) |
sistem poročanja in spremljanja, v primeru da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu; |
(g) |
postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo; |
(h) |
ureditev za revizijo delovanja sistema; |
(i) |
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi; |
(j) |
postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov. |
Člen 25
Imenovanje organov
1. Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:
(a) |
odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo; |
(b) |
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji; |
(c) |
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora; |
(d) |
po potrebi pooblaščeni organ. |
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 24(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 26 do 30 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 26
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:
(a) |
je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice; |
(b) |
ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo; |
(c) |
dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov; |
(d) |
je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev; |
(e) |
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati; |
(f) |
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju. |
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2008-2013 še naprej ustrezno izvaja svoje naloge.
3. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem v zvezi s pravilno uporabo poglavij V do IX.
Člen 27
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so zlasti:
(a) |
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 11; |
(b) |
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 18 in 20; |
(c) |
po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov; |
(d) |
organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 14(5); |
(e) |
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem; |
(f) |
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti; |
(g) |
spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; |
(h) |
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje; |
(i) |
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila; |
(j) |
zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 49 izvedejo v rokih iz člena 50(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico; |
(k) |
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 43; |
(l) |
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 30(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad; |
(m) |
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil; |
(n) |
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, ter zahtevke za plačila ali, kjer je primerno, izjave o povračilu; |
(o) |
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad; |
(p) |
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah; |
(q) |
preverjanje izvajanja smernic iz člena 33(6) s strani končnih upravičencev. |
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16.
Člen 28
Prenos nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 26.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 29
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
(a) |
potrdi, da:
|
(b) |
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih; |
(c) |
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti; |
(d) |
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki; |
(e) |
po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti; |
(f) |
ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih. |
2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 25.
Člen 30
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
(a) |
zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora; |
(b) |
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program; |
(c) |
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje. |
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. …/2007/ES, št. …/2007/ES in …/2007/ES (*****), ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
(a) |
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa; |
(b) |
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni; |
(c) |
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjave o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov. |
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 25.
POGLAVJE VI
ODGOVORNOSTI IN NADZOR
Člen 31
Odgovornosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 24 do 30, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4. Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 32
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 52(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 24 do 30. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.
3. Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila iz člena 50(3).
Člen 33
Odgovornosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 32 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 24 do 30, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
3. Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 34
Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 30.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 35
Upravičenost – izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 20(5). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 3, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 36
Celovitost plačil končnim upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 37
Uporaba eura
1. Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 18 in 20, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 27(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 39(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 so izraženi v eurih.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 20(5), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 38
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 20(5).
Člen 39
Plačila – predfinanciranje
1. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila.
Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način, v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.
5. Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi končna izjava o izdatkih.
6. Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.
Člen 40
Plačilo razlike
1. Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
(a) |
potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu; |
(b) |
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 51; |
(c) |
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 30(3). |
Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.
2. Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.
3. Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem delnem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 42. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 42(3).
5. Brez poseganja v člen 41 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.
Člen 41
Zadržanje plačil
1. Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če:
(a) |
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora, |
(b) |
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja po tem, ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena. |
2. Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.
Člen 42
Začasna ustavitev plačil
1. Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi, ali |
(b) |
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali |
(c) |
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 31 in 32. |
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 46 odloči za razveljavitev celotnega ali dela prispevka Skupnosti k letnemu programu.
Člen 43
Hramba dokumentov
Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 40(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 44
Finančni popravki s strani držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.
Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 47(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.
3. V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
4. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Člen 45
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 31, v skladu s členom 42 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.
Člen 46
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan; |
(b) |
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka; |
(c) |
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 31 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka. |
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer nepravilnosti povezan z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 30(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 32, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 47
Vračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti, ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 48
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 44 nadaljujejo z izterjavami.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 49
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročila iz člena 50(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj iz člena 2.
3. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
Člen 50
Obveznosti poročanja
1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2. Države članice do 30. junija 2012 (za obdobje 2008-2010) in do 30. junija 2015 (za obdobje 2011-2013) Komisiji predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad.
3. Komisija do 31. decembra 2012 (za obdobje 2008-2010) in do 31. decembra 2015 (za obdobje 2011-2013) Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o naknadnem vrednotenju.
Člen 51
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
(a) |
finančno in operativno izvajanje letnega programa; |
(b) |
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče; |
(c) |
ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:
|
(d) |
ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in objavo letnih in večletnih programov. |
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 52
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ustanovljen z Odločbo št. …/2007/ES (**).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.
Člen 53
Pregled
Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.
Člen 54
Prehodne določbe
1. Ta odločba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo pomoči, vključno z njenim celotnim ali delnim preklicem, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Odločbe 2004/904/ES ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno pomoč 31. decembra 2007.
2. Pri sprejemanju odločb o sofinanciranju v okviru tega sklada Komisija upošteva ukrepe, sprejete na podlagi Odločbe 2004/904/ES pred … (******), ki imajo finančne posledice v obdobju, ki ga zajema navedeno sofinanciranje.
3. Zneske, dodeljene za sofinanciranje, ki jih je v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007 odobrila Komisija, za katere zahtevani dokumenti za zaključek programov niso bili poslani Komisiji v roku za predložitev končnega poročila, Komisija avtomatično sprosti do 31. decembra 2010, kar sproži vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.
Zneski iz operacij ali programov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska, ki se bo avtomatično sprostil.
4. Države članice Komisiji do 30. junija 2009 predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih sofinancira Sklad za obdobje 2005-2007.
5. Komisija do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o doseženih rezultatih in o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Sklada za obdobje 2005-2007.
Člen 55
Razveljavitev
Odločba 2004/904/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2008.
Člen 56
Začetek veljavnosti in uporabe
Ta odločba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008, z izjemo členov 13, 17, 18, 20, 23, 25, 31(2), 31(5), 32, 35(4) in 52, ki se uporabljajo od … (******).
Člen 57
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 15.
(2) UL C 115, 16.5.2006, str. 47.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(4) UL L 252, 6.10.2000, str. 12.
(5) UL L 381, 28.12.2004, str. 52.
(6) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(7) UL …
(*) UL: Vstaviti številko, datum sprejetja in podrobnosti objave te odločbe v UL.
(8) UL …
(9) UL …
(10) UL L 304, 30.9.2004, str. 12.
(11) UL L 212, 7.8.2001, str. 12.
(12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uerdba, kakor je bila spremenjena z Uerdbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
(13) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(14) UL L 396, 31.12.2004, str. 45.
(**) UL: Vstaviti številko prve odločbe iz uvodne izjave 13 (Sklad za zunanje meje).
(***) UL: Vstaviti številko druge odločbe iz uvodne izjave 13 (Evropski sklad za vračanje).
(****) UL: Vstaviti številko tretje odločbe iz uvodne izjave 13 (Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav).
(*****) UL: Vstaviti številke treh odločb iz uvodne izjave 13.
(******) UL: Vstavi datum začetka veljavnosti te odločbe.
P6_TA(2006)0582
Uvajanje zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 417/2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2978/94 (KOM(2006)0111 – C6-0104/2006 – 2006/0046(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0111) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0104/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0417/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2006)0046
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 417/2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 417/2002 (3) predvideva pospešeno uvajanje zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom, ki jih uvaja Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 (v nadaljevanju „MARPOL 73/78“), da bi zmanjšali tveganje nepredvidenega onesnaženja z nafto v evropskih vodah. |
(2) |
Uredba (ES) št. 417/2002 je uvedla določbe, ki prepovedujejo prevoz težkih frakcij nafte v tankerjih z enojnim trupom iz in v pristanišča Evropske unije. |
(3) |
Glede na ukrepanje držav članic in Komisije v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) je bila ta prepoved s spremembo Priloge I k MARPOL 73/78 uvedena po vsem svetu. |
(4) |
Odstavki 5, 6 in 7 pravila 13H Priloge I k MARPOL 73/78 o prepovedi prevoza težkih frakcij nafte v tankerjih z enojnim trupom določa možnost izjeme od uporabe nekaterih določb pravila 13H. Izjava, ki jo je pripravilo italijansko predsedstvo Evropskega sveta v imenu Evropske unije, zabeležena v uradnem poročilu Odbora za varstvo morskega okolja IMO (MEPC 50), izraža politično obvezo, da se teh izjem naj ne bi uporabljalo. |
(5) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 417/2002 bi plovilo, ki plove pod zastavo države članice, lahko uporabilo odstopanja od pravila 13H, če bi delovalo zunaj pristanišč ali predobalnih terminalov pod pristojnostjo države članice in bi še vedno ravnalo v skladu z Uredbo (ES) št. 417/2002. |
(6) |
Uredbo (ES) št. 417/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 417/2002 se nadomesti z naslednjim:
„3. Nobenemu tankerju, ki prevaža težke frakcije nafte, ni dovoljeno pluti pod zastavo države članice, razen če ima tanker dvojni trup.
Nobenemu tankerju, ki prevaža težke frakcije nafte, ne glede na to, pod katero zastavo pluje, ni dovoljeno vpluti v pristanišče ali predobalni terminal pod sodno pristojnostjo države članice ali iz njega izpluti ali se usidrati na območje pod sodno pristojnostjo države članice, razen če ima tanker dvojni trup.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 318, 23.12.2006, str. 229.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(3) UL L 64, 7.3.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2172/2004 (UL L 371, 18.12.2004, str. 26).
P6_TA(2006)0583
Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0238/2005 – 2005/0048(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0123) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 63(3)(a) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0238/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0419/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj svoj predlog spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
4. |
poziva Svet, naj se posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
PRILOGA
Spremenjeni predlog odločbe sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Glede na postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav. |
(2) |
Evropski svet je na posebnem zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 zatrdil, da mora Evropska unija zagotoviti pošteno obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Bolj aktivna politika vključevanja bi morala biti namenjena dodeljevanju pravic in obveznosti državljanov tretjih držav, ki so primerljive tistim, ki jih imajo državljani EU. Prav tako bi morala okrepiti nediskriminacijo v ekonomskem, socialnem in kulturnem življenju ter razviti ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji. |
(3) |
Vključevanje državljanov tretjih držav v državah članicah je ključni element pri spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, kar je temeljni cilj Skupnosti, naveden v Pogodbi. Vendar je glede sofinanciranja konkretnih ukrepov v podporo procesu vključevanja ter ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ta instrument namenjen predvsem novo prispelim državljanom tretjih držav. |
(4) |
V Haaškem programu z dni 4.-5. novembra 2004 Evropski svet poudarja, da je za doseganje cilja stabilnosti in kohezije v družbah držav članic ključno razviti učinkovite politike. Poziva k boljši koordinaciji nacionalnih politik vključevanja na podlagi skupnega okvira in poziva države članice, Svet in Komisijo, da spodbujajo strukturno izmenjavo izkušenj in informacij o vključevanju. |
(5) |
Kot je zahtevano v Haaškem programu, so Svet Evropske unije in predstavniki vlad držav članic 19. novembra 2004 določili „Skupna osnovna načela politike vključevanja priseljencev v Evropski uniji“. Skupna osnovna načela s tem, ko ponujajo premišljeno navodilo? osnovnih načel, po katerih lahko države članice presodijo in ocenijo svoja prizadevanja, pomagajo državam članicam pri oblikovanju politik vključevanja. |
(6) |
Skupna osnovna načela so dopolnilo in v popolni sinergiji z zakonodajnimi instrumenti Skupnosti o sprejemu in bivanju državljanov tretjih držav, ki v EU zakonito prebivajo, glede ponovne združitve družine in rezidentov za daljši čas ter drugimi obstoječimi zakonodajnimi okviri, vključno tistimi v zvezi z enakostjo spolov, nediskriminacijo in socialno vključenostjo. |
(7) |
Ob sklicevanju na predložitev Sporočila Komisije z dne 1. septembra 2005 o skupnem programu za vključevanje: okviru za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo, se je v sklepih Sveta o skupnem programu za vključevanje 1. in 2. decembra 2005 poudarilo potrebo po krepitvi integracijskih politik držav članic in priznalo, kako pomembno je na evropski ravni opredeliti okvir za vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, v vse vidike družbe ter zlasti določiti dejanske ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih načel. |
(8) |
Neuspeh posamezne države članice pri razvoju in izvajanju politike vključevanja ima lahko neugodne posledice za druge države članice in Evropsko unijo v več pogledih. |
(9) |
V podkrepitev tovrstnega načrtovanja programov na področju vključevanja je proračunski organ v splošni proračun Evropskih skupnosti od 2003 do 2006 za financiranje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov na področju vključevanja vključil posebna odobrena proračunska sredstva (INTI) . |
(10) |
črtano |
(11) |
Glede na INTI in s sklicevanjem na sporočila Komisije o priseljevanju, vključevanju in zaposlovanju ter na prvo letno poročilo o migraciji in vključevanju šteje za pomembno, da bo lahko Skupnost od leta 2007 imela na voljo poseben instrument, zasnovan kot prispevek k nacionalnim prizadevanjem držav članic za razvoj in izvajanje politik vključevanja, ki v skladu s skupnimi osnovnimi načeli in kot dopolnilo ESS omogočajo državljanom tretjih držav iz različnih kulturnih, verskih, jezikovnih in etničnih okolij, da izpolnjujejo pogoje za bivanje ter jim olajšajo vključevanje v evropske družbe . |
(12) |
Za zagotovitev doslednosti odziva Skupnosti na izzive vključevanja državljanov tretjih držav morajo biti ukrepi, financirani v okviru tega instrumenta, posebni in dopolnjevati ukrepe, ki se financirajo v okviru ESS in Evropskega sklada za begunce . V tem smislu se bodo razvile posebne skupne ureditve načrtovanja programov z namenom zagotovitve doslednosti odziva Skupnosti na vključevanje državljanov tretjih držav v okviru ESS in tega instrumenta. |
(13) |
Ob upoštevanju, da za ta instrument in ESS velja deljeno upravljanje z državami članicami, je treba za zagotovitev doslednosti pri izvajanju prav tako vzpostaviti ureditve na državni ravni. V ta namen bi morali biti organi držav članic, odgovorni za izvajanje tega instrumenta, zavezani k vzpostavitvi mehanizmov sodelovanja in usklajevanja z organi, ki jih imenujejo države članice za upravljanje izvajanja ESS in Evropskega sklada za begunce , in k zagotavljanju, da so ukrepi v okviru tega sklada posebni in dopolnjujejo ukrepe, ki se financirajo v okviru ESS in Evropskega sklada za begunce . |
(14) |
Ta instrument je zasnovan kot del usklajenega okvira, ki ga sestavljajo ta odločba, odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013, odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 ter odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013 ; namenjen je obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja, oblikovanih v skladu z naslovom IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. |
(14a) |
Kar zadeva sofinanciranje konkretnih ukrepov v podporo procesu vključevanja državljanov tretjih držav v državah članicah, bi se ta instrument moral osredotočiti predvsem na ukrepe v zvezi z na novo prispelimi državljani tretjih držav. V tem okviru bi se lahko sklicevalo na Direktivo Sveta 2003/109/ES, ki dobo petih let zakonitega prebivanja navaja kot pogoj, ki mu morajo zadostiti državljani tretjih držav, da zanje velja status rezidentov za daljši čas. |
(14b) |
Prav tako mora ta instrument države članice podpirati pri krepitvi zmogljivosti razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja na splošno vseh strategij in politik vključevanja ter ukrepov za državljane tretjih držav, pa tudi pri izmenjavi informacij, najboljših praks in sodelovanja znotraj zadevne države članice ter med državami članicami, ki prispevajo k razvoju navedene zmogljivosti. |
(15) |
Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bo učinkovitejša in bolje usmerjena, če bo sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem načrtovanju programov , ki jih pripravi vsaka država članica ob posvetovanju s Komisijo. |
(16) |
Na podlagi strateških smernic, ki jih je sprejela Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju svojega položaja in potreb pripraviti večletni programski dokument, v katerem določi svojo razvojno strategijo; ta naj predstavlja okvir za pripravo izvajanja ukrepov, ki naj se jih navede v letnih programih. |
(17) |
črtano |
(18) |
črtano |
(19) |
V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3), morajo biti pogoji, ki Komisiji dopuščajo uresničevanje pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropskih skupnosti, podrobno opredeljeni, pojasniti pa je treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisija bo lahko z uporabo teh pogojev preverila, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu člen ov 27 in 48(2) finančne uredbe. |
(20) |
črtano |
(21) |
Treba je določiti objektivna merila za dodeljevanje sredstev državam članicam. Ta merila bi morala upoštevati skupno število državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah in skupno število novih dovolitev vstopa (dovoljenih novih vstopov?) državljanov tretjih držav v določenem referenčnem obdobju […] . |
(22) |
črtano |
(23) |
Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora. V ta namen je treba opredeliti splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati sistemi vseh programov. |
(24) |
črtano |
(25) |
V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti so države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov. |
(26) |
Treba je podrobno določiti obveznosti držav članic glede sistemov za upravljanje in nadzor, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja ter popravljanja neregularnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti, da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje njihovih večletnih in letnih programov. Zlasti je treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo. |
(27) |
Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora je treba spodbujati sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju. |
(28) |
črtano |
(29) |
Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira ta instrument, sta prav tako odvisna od njihovega vrednotenja. V tem smislu je treba uradno določiti odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja. |
(30) |
Ukrepe je treba vrednotiti glede na vmesni pregled in presojo vpliva, postopek vrednotenja pa je treba vključiti v nadzorne ureditve projekta. |
(31) |
Referenčni finančni znesek, v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006 (4) , je vključen v to odločbo za celotno obdobje programa, brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa, kot jih določa Pogodba . |
(31a) |
Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti mora Komisija zagotoviti smernice, ki organom, nevladnim organizacijam, mednarodnim organizacijam ali drugim subjektom, ki prejemajo sredstva tega sklada, omogočijo, da ustrezno ovrednotijo prejeto podporo ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi. |
(32) |
Ker ciljev predlaganega ukrepa – spodbujati vključevanje državljanov tretjih držav v gostujoče družbe držav članic v okviru skupnih osnovnih načel – države članice same ne morejo uresničiti v zadostni meri in jih lahko zato zaradi obsega in učinkov ukrepa bolje uresniči Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev. |
(33) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 (5), o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Za izvajanje ukrepov velja postopek upravljalnega odbora, saj je ta določba primernejša za povečanje učinkovitosti v nekaterih primerih. |
(33a) |
Da bi zagotovili pravočasno izvajanje Sklada, bi bilo to odločbo treba uporabljati od 1. januarja 2007. |
(34) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi. |
(35) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te odločbe. |
(36) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te odločbe. |
Evropski ekonomsko-socialni odbor je podal mnenje (6).
Odbor regij je podal mnenje (7).
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
VSEBINA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, v nadaljnjem besedilu „Sklad“, kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013, odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 ter odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter uporabi načela solidarnosti med državami članicami .
Ta odločba opredeljuje cilje, h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila dodelitve razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
2. Ta odločba zajema državljane tretjih držav, ki so na ozemlju tretje države in izpolnjujejo posebne pogoje pred odhodom in/ali pogoje, določene z nacionalno zakonodajo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na sposobnost vključevanja v družbo zadevne države članice.
3. Ta odločba ne zajema državljanov tretjih držav, ki so zaprosili za azil in se glede njihove prošnje še ni sprejela dokončna odločitev, ali pa imajo status begunca oziroma status subsidiarne zaščite ali pa se kvalificirajo kot begunci oziroma so upravičeni do subsidiarne zaščite, v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004.
4. Državljan tretje države pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe.
Člen 2
Splošni cilj Sklada
1. Splošni cilj Sklada je podpora prizadevanjem držav članic pri omogočanju državljanom tretjih držav iz različnih gospodarskih, socialnih , kulturnih, verskih, jezikovnih in etničnih okolij, da izpolnjujejo pogoje za bivanje ter se jim olajša vključevanje v evropske družbe .
Sklad je prednostno namenjen ukrepom v zvezi z vključevanjem na novo prispelih državljanov tretjih držav.
2. Zaradi uresničevanja cilja iz odstavka 1 bo Sklad prispeval k razvoju in izvajanju nacionalnih strategij za državljane tretjih držav […] v vseh vidikih družbe , ob čemer bo zlasti upošteval načelo, da je vključevanje dvosmeren dinamičen proces vzajemnega prilagajanja priseljencev in rezidentov v državah članicah.
3. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 3
Posebni cilji
Sklad prispeva k naslednjim posebnim ciljem:
(a) |
omogočiti razvoj in izvajanje sprejemnih postopkov , ki so za proces vključevanja državljanov tretjih držav pomembni in ga olajšujejo; |
(b) |
oblikovati in izvajati proces vključevanja na novo prispelih državljanov tretjih držav v državah članicah; |
(c) |
povečati zmogljivosti držav članic za oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov vključevanja državljanov tretjih držav; |
(d) |
izmenjavi informacij, najboljših praks in sodelovanju znotraj držav članic in med njimi, kar zadeva razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za vključevanje državljanov tretjih držav. |
Člen 4
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Kar zadeva cilj, opredeljen v točki (a) člena 3, Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki:
(a) |
olajšujejo razvoj in izvajanje sprejemnih postopkov s strani držav članic, med drugim s podpiranjem postopkov posvetovanja z ustreznimi interesnimi skupinami ter strokovnimi nasveti ali izmenjavo informacij o pristopih, usmerjenih na določena državljanstva ali kategorije državljanov tretjih držav; |
(b) |
zagotavljajo, da je izvajanje sprejemnih postopkov za državljane tretjih držav bolj učinkovito in dostopno, med drugim z uporabo uporabnikom prijazne komunikacijske in informacijske tehnologije, informacijskih ukrepov in izbirnih postopkov; |
(c) |
bolje pripravljajo državljane tretjih držav za vključevanje v zadevno gostujočo družbo, in sicer s podporo ukrepom pred potovanjem, ki jim omogočajo, da pridobijo znanje in spretnosti, zahtevane za njihovo vključevanje , kot so poklicno usposabljanje , opisna dokumentacija, splošni tečaji o državljanstvu in učenje zadevnega jezika v državi izvora. |
2. Kar zadeva cilj, opredeljen v točki (b) člena 3, Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki:
(a) |
omogočajo programe in dejavnosti, namenjene predstavitvi družbe države gostiteljice na novo prispelim državljanom tretjih držav ter temu, da si lahko pridobijo osnovno znanje jezika družbe, v kateri gostujejo, njene zgodovine, institucij, glede tamkajšnjih socialno-ekonomskih značilnosti, kulturnega življenja ter temeljnih norm in vrednot; pa tudi programe in dejavnosti, ki dopolnjujejo zgoraj navedeno; |
(b) |
razvijajo in izboljšujejo kakovost tovrstnih programov in dejavnosti na lokalni in regionalni ravni, s posebnim poudarkom na državljanstvu; |
(c) |
krepijo zmogljivosti tovrstnih programov in dejavnosti za posebne skupine, kot so vzdrževanci oseb, za katere veljajo sprejemni postopki, otroci, ženske, ostareli, nepismeni ali invalidne osebe; |
(d) |
povečujejo prilagodljivost tovrstnih programov in dejavnosti, zlasti s pomočjo neintenzivnih tečajev, intenzivnih tečajev v obliki modulov, sistemov učenja na daljavo in e-učenja ali podobnih modelov, ki državljanom tretjih držav omogočajo, da zadevni program ali dejavnost opravijo medtem ko istočasno delajo ali študirajo; |
(e) |
razvijajo in izvajajo tovrstne programe ali dejavnosti, usmerjene na mlade državljane tretjih držav s posebnimi socialnimi in kulturnimi težavami , ki so povezani z vprašanji identitete ; |
(f) |
razvijajo programe ali dejavnosti, ki spodbujajo sprejem in podpirajo proces vključevanja visoko usposobljenih in usposobljenih državljanov tretjih držav; |
3. Kar zadeva cilj, opredeljen v točkah (c) in (d) člena 3, Sklad podpira ukrepe v državah članicah in med državami članicami, ki:
(a) |
izboljšujejo dostop državljanov tretjih držav do javnih in zasebnih dobrin ter storitev, tudi s pomočjo posredniških storitev, storitev prevajanja in tolmačenja ter z izboljšanjem medkulturne usposobljenosti osebja; |
(b) |
gradijo trajne organizacijske strukture za upravljanje vključevanja in raznolikosti, spodbujajo trajno udeležbo v civilnem in kulturnem življenju ter razvijajo načine sodelovanja med različnimi zadevnimi interesnimi skupinami, kar omogoča uradnikom na različnih ravneh, da hitro pridobijo podatke o izkušnjah in praksah drugje in, če je to mogoče, da združijo vire; |
(c) |
razvijajo in izvajajo medkulturno usposabljanje, izgradnjo zmogljivosti in upravljanje raznolikosti, usposabljanje osebja javnih in zasebnih ponudnikov storitev, vključno z izobraževalnimi ustanovami; |
(d) |
krepijo zmogljivosti koordinacije, izvajanja, spremljanja in vrednotenja nacionalnih strategij vključevanja za državljane tretjih držav na različnih ravneh in v različnih službah vlade; |
(e) |
prispevajo k vrednotenju sprejemnih postopkov ali zadevnih programov in dejavnosti iz odstavka 2, in sicer s podpiranjem reprezentativnih statističnih raziskav med državljani tretjih držav, ki so bili udeleženi pri programih oz. dejavnostih, ter/ali med ustreznimi interesnimi skupinami, kot so podjetja, nevladne organizacije in regionalni ali lokalni organi; |
(f) |
uvajajo in izvajajo sheme zbiranja in analiziranja podatkov o potrebah različnih kategorij državljanov tretjih držav na lokalni ali regionalni ravni na podlagi vključevanja izhodišč za posvetovanje z državljani tretjih držav in za izmenjavo informacij med interesnimi skupinami, ter na podlagi statističnih raziskovanj v skupnostih priseljencev o tem, kako se najučinkovitejše soočiti s temi potrebami; |
(g) |
prispevajo pri dvosmernem procesu, na katerem temeljijo politike vključevanja, in sicer z oblikovanjem izhodišč za posvetovanje z državljani tretjih držav, izmenjavo informacij med interesnimi skupinami in ter izhodišč za dialog med predstavniki različnih kultur, ver in verstev, kjer sodelujejo predstavniki različnih skupnosti in/ali predstavniki različnih skupnosti ter organov, ki oblikujejo politike in sprejemajo odločitve; |
(h) |
razvijajo kazalnike in primerjalne analize za merjenje napredka na državni ravni; |
(i) |
razvijajo visoko kakovostna orodja spremljanja in sheme vrednotenja za politike in ukrepe vključevanja; |
(j) |
prispevajo k temu, da bo migracija v družbah gostiteljicah ugodneje sprejeta ter da bodo ukrepi vključevanja s pomočjo akcij za ozaveščanje, predvsem v medijih, bolj dobrodošli. |
Člen 5
Ukrepi v interesu Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 7 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote („ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na politiko priseljevanja in politiko vključevanja […].
2. Ukrepi Skupnosti, upravičeni do denarne podpore, se morajo zlasti osredotočati na:
(a) |
nadaljnjega sodelovanja Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks na področju priseljevanja in izvajanja dobrih praks na področju vključevanja; |
(b) |
podpiranje vzpostavitve omrežij meddržavnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost politike vključevanja; |
(c) |
podporo nadnacionalnim akcijam za ozaveščanje; |
(d) |
podporo študijam, razširjanju in izmenjavi informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih politik priseljevanja in vključevanja , vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije; |
(e) |
podporo pilotnim projektom in študijam, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja na ravni Skupnosti na področju priseljevanja in vključevanja ter zakonodaje Skupnosti na področju priseljevanja; |
(f) |
podporo razvoju in uporabi skupnih statističnih orodij v državah članicah, ter metod in kazalnikov za merjenje napredka politik na področjih priseljevanja in vključevanja . |
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 6
[Ciljne skupine]
črtano
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 7
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
Zlasti za zagotovitev skladnosti odziva Skupnosti na izzive vključevanja državljanov tretjih držav morajo biti ukrepi, ki se financirajo v okviru tega instrumenta, podrobno opredeljeni in dopolnjevati ukrepe, ki se financirajo v okviru Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za begunce .
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost je navedena predvsem v večletnem programu iz člena 18.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, so skladne z določbami Pogodbe in z akti, ki so bili sprejeti v skladu z njo.
Člen 8
Načrtovanje programov
1. Cilji Sklada se izvajajo v okviru večletnega programskega obdobja ( 2007-2013), ki se ga v vmesnem obdobju pregleda v skladu s členom 21a. Večletno načrtovanje programov zajema prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanje odločitev, revizijo in potrjevanje.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 9
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 19 in 21 so na ustrezni teritorialni ravni odgovorne države članice v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Razlikovanje se uporablja tudi za določbe vrednotenja in poročila o letnih in večletnih programih.
Člen 10
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 5 in tehnične pomoči iz člena 16. Države članice in Komisija zagotavljajo skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti tako, da:
(a) |
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 30; |
(b) |
prekine ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s členoma 40 in 41 , če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki, opisanimi v členih 44 in 45 . |
Člen 11
[Dodatnost]
črtano
Člen 12
Partnerstvo
1. Vsaka država članica organizira, v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami,partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali lahko koristno prispevajo pri razvoju programa glede na zadevno državo članico.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni javni organi na ravni regije, lokalne ali mestne skupnosti oziroma kaki drugi javni organi, mednarodne organizacije in telesa , ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije, vključno z organizacijami migrantov , ali socialni partnerji.
V to partnerstvo pa so vključeni vsaj organi za izvajanje, ki jih države članice določijo, da upravljajo z ukrepi Evropskega socialnega sklada, ter organ, odgovoren za Evropski sklad za begunce.
2. Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 13
Skupna sredstva
1. Referenčni finančni znesek za izvedbo ukrepov, ki jih financira ta sklad za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, znaša [825] milijonov evrov.
1 a . Letna odobrena proračunska sredstva za Sklad odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
2. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Skladu prejme določen znesek v višini 500 000 evrov.
Ta znesek se določi v višini 500 000evrov letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007-2013, za ostali del obdobja 2007-2013 od leta po njihovem pristopu.
2. Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:
(a) |
40 % sorazmerno s povprečjem skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so zakonito prebivali v državah članicah v zadnjih treh letih; in |
(b) |
60 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki so v zadnjih treh letih pridobili dovoljenje, ki so ga izdali organi držav članic za prebivanje na njihovem ozemlju […]. |
3. Vendar zaradi izračuna iz točke (b) odstavka 2 naslednje kategorije oseb niso vključene:
(a) |
sezonski delavci, kakor je določeno v nacionalni zakonodaji; |
(b) |
državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela v skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 (8); |
(c) |
državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene znanstveno-raziskovalnega dela v skladu z Direktivo Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 (9); |
(d) |
državljani tretjih držav, ki so jim podaljšali dovoljenja, izdana s strani organov države članice, ali ki se jim je spremenil status, vključno z državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidentov za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 (10). |
4. Za referenčne zneske se štejejo zadnji statistični podatki, ki jih izda Statistični urad Evropskih skupnosti na podlagi podatkov držav članic ter v skladu z zakonodajo Skupnosti.
Če države članice Komisiji (Eurostat) ne posredujejo zadevnih statističnih podatkov, ji zagotovijo začasne podatke, kakor hitro je to mogoče.
V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme za referenčne. Države članice na zahtevo Komisije (Eurostat) – da bi lahko te podatke sprejela za referenčne –, slednji v ta namen predložijo vse potrebne podatke.
Člen 15
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek Sklada je v obliki donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do finančne podpore iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropskih skupnosti.
3. Odobrena proračunska sredstva Sklada dopolnjujejo javne ali javnim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe, navedene v tej odločbi.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektov v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 4, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
To se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 18.
To se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega načrtovanja programov, kot je podano v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
(a) |
položaja in zahtev v državi članici; |
(b) |
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu; |
(c) |
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki se prijavlja za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij; |
(d) |
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge dejavnosti, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov. |
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let glede na redna poročila o napredku.
Člen 16
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000 evrov svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, administrativno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe […].
2. Ti ukrepi vključujejo:
(a) |
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada; |
(b) |
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, med njimi akcije za ozaveščanje ter skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo iz Sklada; |
(c) |
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje; |
(d) |
oblikovanje skupnega okvira vrednotenja in spremljanja ter sistema kazalnikov, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalniki; |
(e) |
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave podatkov o praksah na tem področju; |
(f) |
ukrepe obveščanja in usposabljanja organov, ki jih države članice določijo v skladu s poglavjem V; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu z odstavkom 2 člena 31. |
Člen 17
Tehnična pomoč držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Letni znesek, namenjen tehični pomoči ne sme preseči
(a) |
7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega zadevni državi članici, ter dodatnih 30 000 evrov za obdobje med letoma 2007-2010 ter |
(b) |
4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega zadevni državi članici, ter dodatnih 30 000evrov za obdobje med letoma 2011-2013 . |
POGLAVJE IV
NAČRTOVANJE PROGRAMOV
Člen 18
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za plačila pomoči Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju priseljevanja in na drugih področjih, ki zadevajo vključevanje državljanov tretjih držav, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za zadevno obdobje.
2. Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja skupnih osnovnih načel.
3. Komisija najkasneje do vključno 31. maja 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
4. Strateške smernice se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 19
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica na podlagi strateških smernic iz člena 18 predlaga osnutek večletnega programa, ki zajema :
(a) |
opis trenutnega položaja v zadevni državi članici glede izvajanja nacionalnih strategij vključevanja v luči skupnih osnovnih načel ter, kjer je mogoče, glede razvoja in izvajanja programov sprejema in uvajalnih programov na državni ravni; |
(b) |
analizo zahtev v zadevni državi članici v smislu nacionalnih strategij vključevanja in, kjer je mogoče, programov sprejema in uvajalnih programov ter navedbo operativnih ciljev, oblikovanih tako, da ustrezajo navedenim zahtevam v obdobju, ki ga zajema večletni program; |
(c) |
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog; |
(d) |
navedbo, ali je strategija združljiva z drugimi regionalnimi ali državnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti; |
(e) |
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se opredelijo količinsko z uporabo omejenega števila kazalnikov, […] ob upoštevanju načela sorazmernosti. Kazalniki morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog; |
(f) |
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela o partnerstvu iz člena 12; |
(g) |
osnutek finančnega načrta, ki za vsako prednostno nalogo in za vsako leto določa predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja; |
(h) |
izvedbene določbe za večletni program, ki zajemajo :
|
2 . Države članice predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece zatem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3. Da bi potrdila osnutek večletnega programa, Komisija preuči :
(a) |
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami, opredeljenimi v členu 18; |
(b) |
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku, na podlagi predlagane strategije ; |
(c) |
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje plačil pomoči Sklada, z določbami iz te odločbe; |
(d) |
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, ki je usmerjena na zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrol zunanjih mej, azila in priseljevanja. |
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami ali ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora ali z zakonodajo Skupnosti, državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira predlagani program.
5. Komisija odobri večletni program v treh mesecih po uradni predložitvi v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 20
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo glede na izid vrednotenja in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločbo o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 21
Letni programi
1. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
2. Komisija državam članicam najpozneje do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka, kar se izračuna, kot je navedeno v členu 14.
3. Države članice najpozneje do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema :
(a) |
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa; |
(b) |
opis nalog, ki se podprejo v okviru letnega programa; |
(c) |
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe zadevnega programa in navedbo zahtevanega zneska, ki bi pokril tehnično pomoč v okviru člena 17 z namenom izvajanja letnega programa. |
4. Komisija pri preučevanju osnutka letnega programa zadevne države članice upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka […].
Komisija v roku meseca dni po uradni predložitvi tega osnutka zadevno državo članico obvesti, ali se ga lahko odobri ali ne. Če osnutek letnega programa ni v skladu z večletnim programom, Komisija pozove državo članico, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira predlagani program.
Komisija najkasneje do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
Člen 21A
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija najpozneje 31. marca 2010 pregleda strateške smernice in po potrebi sprejme nove strateške smernice za obdobje med letoma 2011-2013.
2. Če se navedene strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 19 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo pri pripravi in odobritvi teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu s postopkom, navedenim v členu 51(2).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 22
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejme potrebna izvedbena pravila.
Člen 23
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo:
(a) |
opredelitev nalog teles […], ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu […]; |
(b) |
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih ; |
(c) |
ustrezna sredstva za vsako telo […] ali službo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih financira Sklad; |
(d) |
postopke za zagotavljanje pravilnosti in regularnosti izdatkov, prijavljenih v okviru večletnega programa ; |
(e) |
zanesljive sisteme računovodstva, nadzorovanja in finančnega poročanja v računalniški obliki; |
(f) |
sistem poročanja in spremljanja, če pristojno telo izvrševanje nalog zaupa drugemu telesu ; |
(g) |
priročnike s postopki v zvezi z nalogami, ki se izvajajo; |
(h) |
ureditev za revizijo delovanja sistema; |
(i) |
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi; |
(j) |
postopke poročanja in spremljanja neregularnosti in postopke za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov. |
Člen 24
Določitev organov
1. Država članica za namen izvajanja svojega večletnega programa in letnih programov imenuje:
(a) |
odgovorni organ: delujoče telo države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja javno službo ; odgovorno je za upravljanje večletnih in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo; |
(b) |
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa , ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih in zahtevke za plačila, preden so poslani Komisiji; |
(c) |
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem, da je funkcionalno neodvisen od […] odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema za upravljanje in nadzor; |
(d) |
po potrebi pooblaščeni organ. |
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 ter njihove odnose s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 23(b) se lahko nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 nahajajo v okviru istega telesa .
4. Pravila za izvajanje členov 25 do 29 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 25
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje. Organ:
(a) |
je pravna oseba, razen kadar je reprezentativno telo zadevne države članice; |
(b) |
ima infrastrukturo, ki omogoča, da lahko komunikacija z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo poteka brez težav; |
(c) |
dela v upravnem okviru, kar mu omogoča pravilno izvajanje nalog in preprečevanje kakršnega koli navzkrižja interesov; |
(d) |
je sposoben uporabljati predpise za upravljanje sredstev Skupnosti; |
(e) |
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati; |
(f) |
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami in jezikovnimi spretnostmi za administrativno delo v mednarodnem okolju. |
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno finančno podporo, da lahko v obdobju 2007-2013 še naprej pravilno in neprekinjeno izvaja svoje naloge.
2a. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem kar se tiče pravilne uporabe poglavij V-IX te odločbe.
Člen 26
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja .
Njegove naloge so predvsem:
(a) |
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12; |
(b) |
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 19 in 21; |
(c) |
vzpostavitev mehanizma sodelovanja z organi za upravljanje, ki jih določi država članica za namene izvajanja ukrepov v okviru Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za begunce ; |
(d) |
organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov, če je to primerno ; |
(e) |
organizacija postopkov izbire in dodeljevanja sredstev za ukrepe sofinanciranja v okviru Sklada v skladu z načeli iz odstavka 5 člena 15 ; |
(f) |
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem; |
(g) |
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti; |
(h) |
spremljanje dobave sofinanciranih izdelkov in storitev ter, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi; |
(i) |
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v letnih programih v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje; |
(j) |
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, udeležena pri izvajanju ukrepov, ki se sofinancirajo iz Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z zadevnim ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila ; |
(k) |
zagotavljanje, da se vrednotenja večletnih programov iz člena 48 izvedejo v rokih, ki jih določa ta odločba, in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico; |
(l) |
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 42; |
(m) |
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 29(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad; |
(n) |
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih , ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil; |
(o) |
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih (potrdi jih organ za potrjevanje) ter zahtevke za plačila ali po potrebi ustrezno izjavo o povračilu ; |
(p) |
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov ukrepov, ki jih podpira Sklad; |
(q) |
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah; |
(r) |
preverjanje izvajanja smernic iz člena 32(6) s strani končnih upravičencev. |
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev strokovne pomoči, navedenih v členu 17.
Člen 27
Poverjanje nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa poverjene pooblaščenemu organu, odgovorni organ natančno opredeli področje uporabe poverjenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje poverjenih nalog, ki so v skladu s pogoji, določenimi v členu 25.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja poverjenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 28
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
(a) |
potrdi, da:
|
(b) |
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki so vsebovani v izjavah o izdatkih; |
(c) |
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti; |
(d) |
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki; |
(e) |
zagotovi povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti (po potrebi skupaj z obrestmi), za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih neregularnosti, ter da se ohranjajo evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov splošnemu proračunu Evropskih skupnosti , če je to mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih. |
2. Dejavnosti organa za potrjevanje v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 24.
Člen 29
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
(a) |
zagotavlja, da se revizije izvajajo […], da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora; |
(b) |
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program; |
(c) |
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz pododstavkov (a) in (b), ki zagotavlja , da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje. |
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami …, … in … (11), ali če se skupni sistemi uporabljajo za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu s točko (c) odstavka 1 predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila , ki zajema:
(a) |
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede letnega programa, in poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih za upravljanje in nadzor programa; |
(b) |
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa , da se ugotovi, če delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, ki so bili predložene Komisiji, pravilne , in da so z njimi povezani poslovni dogodki zakoniti in pravilni ; |
(c) |
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za končno plačilo ter zakonitost in regularnost zadevnih izdatkov. |
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 24.
POGLAVJE VI
PRISTOJNOSTI IN NADZOR
Člen 30
Pristojnosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in regularnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 23 do 29, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo neregularnosti. Te sporočijo Komisiji in jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če ni mogoče povrniti sredstev, neupravičeno izplačanih končnemu upravičencu, je država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropskih skupnosti, kadar se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi napake ali malomarnosti zadevne države .
4. Države članice so v prvi vrsti odgovorne za finančni nadzor ukrepov in zagotovijo, da se sistemi upravljanja in revizije izvajajo tako, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice Komisiji predložijo opis teh sistemov.
5 . Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 31
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Preden Komisija v skladu s postopkom iz člena 51 (2) odobri večletni program, države članice zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 23 do 29. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov skozi celotno programsko obdobje.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije v okviru svoje odgovornosti.
3. Komisija uporabo te določbe pregleda v sklopu priprav na poročilo za obdobje 2007-2013 v skladu s členom 49(3).
Člen 32
Pristojnosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 31 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 23 do 29, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvajajo države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo revizije na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v letne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred pregledom. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3. Komisija lahko zahteva od držav e članic e , da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti in se z njimi dopolnjujejo.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 33
Sodelovanje z nadzornimi telesi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi, da se uskladijo nadzorni načrti in revizijske metode, ter takoj izmenja izide revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se lahko kar najbolje izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije iz člena 29.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive .
Za take programe lahko Komisija ugotovi, da se lahko opre zlasti na revizijske dokaze, ki jih posredujejo države članice in da bo svoje revizije na kraju samem izvedla le, če obstajajo dokazi za sum o pomanjkljivostih sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 34
Upravičenost – Izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki jih utrpijo končni upravičenci pri izvajanju ukrepov, in ustrezen prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili upravičenci. To se upraviči s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore iz Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program , navedeni v členu 21(4). Sofinancirani ukrepi ne smejo biti zaključeni pred datumom začetka upravičenosti.
Izjemoma obdobje, za katerega so izdatki upravičeni, traja 3 leta za izdatke, namenjene izvajanju ukrepov v okviru letnih programov za leto 2007.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru ukrepov, sofinanciranih iz Sklada v državah članicah v skladu s členom 4, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenem v členu 51(2).
Člen 35
Celovitost plačil upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva se ne smejo odšteti ali zadržati, prav tako se ne sme obračunati nobena nadaljnja posebna dajatev ali kaka druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahtevane pogoje glede upravičenosti ukrepov in izdatkov .
Člen 36
Uporaba eura
1. V eurih so izraženi izdatki iz členov 19 in 21, navedeni v osnutkih večletnih in letnih programov držav članic, ter potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz točke (o) člena 26(1), pa tudi izdatki iz poročila o napredku pri izvajanju letnega programa iz člena 38(4) in končnega poročila o izvajanju letnega programa iz člena 50.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe o financiranju Komisije iz člena 21 (4), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic , obveznosti in plačila.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo eura niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih organa, odgovornega za zadevni program. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz prejšnjega odstavka še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je v računovodske izkaze zabeležil organ za potrjevanje pred datumom začetka veljavnosti nepreklicno določenega menjalnega razmerja med nacionalno valuto in eurom.
Člen 37
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe financiranju, s katero se odobri letni program , naveden v členu 21(4).
Člen 38
Plačila – predhodno financiranje
1. Komisija plačila prispevkov iz Skladov izvrši v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predhodnega financiranja in plačila preostanka. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Predhodno plačilo v višini 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero se odobri letni program , se izplača državi članici v šestdesetih dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo predhodno plačilo se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija – v dveh mesecih po uradni predložitvi – odobrila poročilo o napredku o izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, oblikovano v skladu s členom 28(1)(a) in členom 34, iz katere je razvidno, da se je porabilo najmanj 60 % zneska prvega plačila. Znesek drugega predhodnega plačila s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga dodeli odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in sicer vedno, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program , ter ne presega razlike med zneskom sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko nakazala za izbrane projekte v okviru letnega programa, in prvim predhodnim plačilom.
5. Vse obresti , ki jih ustvarijo predhodna plačila, se knjižijo na zadevni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo ob končni izjavi o izdatkih zadevnega programa .
6. Zneski, izplačani med predhodnim financiranjem, se ob zaprtju letnega programa brišejo iz računovodske evidence.
Člen 39
Plačila preostanka
1. Komisija plača preostanek pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program :
(a) |
potrjeno izjavo o izdatkih, pravilno sestavljeno v skladu s točko (a) člena 28(1) in členom 34 in zahtevek za plačilo preostanka ali izjavo o povračilu ; |
(b) |
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kot je določeno v členu 50; |
(c) |
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 29(3). |
Plačilo preostanka je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo preostanka.
2. Če odgovorni organ v sprejemljivi obliki in do roka ne uspe zagotoviti dokumentov, ki so zahtevani v odstavku 1, Komisija odstopi od katerega koli dela prevzete obveznosti iz proračuna v ustreznem letnem programu, ki ni bil uporabljen za plačilo predhodnega financiranja.
3. Samodejni postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno opusti za tiste zneske zadevnih projektov, pri katerih v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem delnem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih 6 mesecev. V 3 mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopka upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev, navedeno v odstavku 1, se prekine, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu z določbami iz člena 41. Obdobje začne znova teči od datuma, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije, navedeni v členu 41(3).
5. Brez poseganja v določbe člena 40 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov, omenjenih v odstavku 1, obvesti zadevno državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi izdatki in priznanimi izdatki. Država članica ima na voljo tri mesece za predložitev svojih pripomb.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in povrne preostanek, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane državam članicam.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača preostanek v največ šestdesetih dneh od datuma sprejema dokumentov, ki so navedeni v odstavku 1 zgoraj. Preostanek proračunskih obveznosti se razveljavi v šestih mesecih po plačilu.
Člen 40
Prekinitev
1. Rok plačila za največ šest mesecev prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če […]:
(a) |
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi, ki kažejo na pomembno pomanjkljivost pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora […], |
(b) |
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem, ko se je seznanil s podatki, po katerih je postal pozoren na to, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena. |
2. Zadevno državo članico in organ za potrjevanje se nemudoma obvesti o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko država članice sprejme potrebne ukrepe.
Člen 41
Začasna ustavitev
1. Komisija lahko začasno ustavi predhodno financiranje in plačila razlike v celoti ali delno, če:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali |
(b) |
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena; ali |
(c) |
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 30 in 31. |
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predhodnega financiranja in plačil preostanka po tem, ko je državi članici ponudila možnost predložitve ugotovitev v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predhodnega financiranja in plačil preostanka, ko oceni, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za […] preklic celotnega zneska ali dela zneska prispevka Skupnosti k letnemu programu v skladu s členom 45.
Člen 42
Hramba dokumentov
Odgovorni organ brez poseganja v predpise, ki urejajo državne pomoči v skladu s členom 87 Pogodbe , zagotavlja, da so vsi spremni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnih programov na voljo Komisiji in Računskemu sodišču še pet let po zaključku programov, kot določa člen 39(1) .
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka ali na upravičeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo na splošno sprejetih nosilcih podatkov, bodisi v izvirni obliki bodisi v obliki overjenih različic, ki se ujemajo z izvirnikom.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 43
Finančni popravki s strani držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje neregularnosti na podlagi dokazov o kakršni koli večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Država članica izvede potrebne finančne popravke v zvezi s posameznimi ali sistemskimi neregularnostmi, ki se odkrijejo v delovanju ukrepov ali letnih programov. Popravki, ki jih izvedejo države članice, se izvršijo z izterjavo celotnega ali delnega prispevka Skupnosti. Država članica upošteva vrsto in resnost neregularnosti ter finančno izgubo Skladu.
3. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 50 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Popravki države članice obsegajo preklic celotnega ali delnega prispevka Skupnosti; če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 46(2).
4. V primeru sistemskih neregularnosti država članica preiskave razširi na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
Člen 44
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije lahko brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvajajo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi določbami, opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, glede operacij, ki jih financira Sklad, in glede sistemov upravljanja in nadzora, če to sporočijo najmanj tri delovne dni vnaprej. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva izvedbo pregleda na kraju samem, da preveri pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije lahko sodelujejo pri takih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 30, začasno ustavi predhodno financiranje ali končno plačilo v skladu s členom 41.
Člen 45
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan; |
(b) |
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih neregularen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka; |
(c) |
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 30 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka. |
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb zadevne države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljenih neregularnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo neregularnosti, da se ugotovi, ali je potrebno uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer neregularnosti povezan z izjavo o izdatkih, za katero je bilo v letnem poročilu izdano pozitivno zagotovilo v skladu s členom 29(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki lahko ovržejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost neregularnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke o finančnih posledicah po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 31, poročil o ugotovljenih neregularnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 46
Povračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropskih skupnosti , se izplača pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, oblikovanim v skladu s členom 72 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (12). Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji zadevnega naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je postavljen rok, ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 47
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne posegajo v obveznosti držav članic, da izterjujejo sredstva v skladu s členom 45.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 48
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami Sklad redno […] vrednoti, da bi ocenila relevantnost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj, opredeljen v členu 2, v sklopu priprav na poročilo iz člena 49(3) .
3. Komisija tudi oceni dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada, in ukrepi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
Člen 49
Dolžnosti poročanja
1. Odgovorni organ v vsaki državi članici sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projektov.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev; ti služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa .
2. Države članice Komisiji predložijo:
(a) |
najpozneje do 30. junija 2010 poročilo o vrednotenju o izvajanju ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad; |
(b) |
najpozneje do 30. junija 2012 (za obdobje 2007-2010) in do 30. junija 2015 (za obdobje 2011-2013) predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad. |
3. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
(a) |
najpozneje do 30. junija 2009 poročilo in pregled uporabe meril iz člena 14 za letno razdelitev sredstev državam članicam; skupaj s predlogi za spremembe, če je to potrebno; |
(b) |
najpozneje do 31. decembra 2010 vmesno poročilo o doseženih rezultatih in kvalitativnih ter kvantitativnih vidikih izvedbe programa Sklada, skupaj z predlogom o prihodnjem razvoju Sklada; |
(c) |
najpozneje do 31. decembra 2012 (za obdobje 2007-2010) in 31. decembra 2015 (za obdobje 2011-2013) poročilo o naknadnem vrednotenju. |
Člen 50
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Poročilo vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa :
(a) |
finančno in operativno izvajanje letnega programa; |
(b) |
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njihove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalnikov, kjer in kadar je to mogoče; |
(c) |
potrebna dejanja, ki jih je izvršil odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitost izvajanja, zlasti:
|
(d) |
ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in obveščenosti javnosti o letnih in večletnih programih. |
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih od prejema vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme sklep o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ; ta se sporoči zadevnim državam članicam. Če se Komisija ne odzove v določenem roku, se poročilo šteje za sprejeto.
POGLAVJE X
PREHODNE DOLOČBE
Člen 50A
Priprava večletnega programa
1. Z odstopanjem od člena 19 države članice
a) |
čim prej po vstopu te odločbe v veljavo in najpozneje do 1. marca 2007 določijo nacionalni odgovorni organ, naveden v členu 25(1)(a), ter po potrebi pooblaščeni organ; |
b) |
najpozneje do 1. maja 2007 predložijo opis sistemov upravljanja in nadzora iz odstavka 2 člena 32. |
2. Do 31. maja 2007 Komisija državam članicam poda
a) |
oceno zneskov, ki se jim dodelijo za finančno leto 2007; |
b) |
ocene zneskov, ki naj bi se jim dodelili za finančna leta 2008-2013, narejene na podlagi ekstrapolacije izračuna ocene za finančno leto 2007, ob upoštevanju predlaganih letnih dodeljenih sredstev za leta med 2007-2013, kot je določeno v finančni perspektivi. |
Člen 50B
Priprava letnega programa za leto 2007
1. Z odstopanjem od člena 21 se za izvajanje v finančnem letu 2007 uporablja naslednji časovni razpored:
a) |
Komisija najpozneje do 31. maja 2007 državam članicam predloži oceno dodeljenih zneskov za finančno leto 2007; |
b) |
države članice najpozneje do 1. septembra 2007 Komisiji predložijo osnutek letnega programa. |
2. Izdatki, dejansko izplačani med 1. januarjem 2007 in datumom sprejetja odločbe o financiranju, s katero se odobri letni program zadevne države članice, so lahko upravičeni do podpore iz Sklada.
3. Komisija proračunska sredstva Skupnosti za leto 2007 rezervira na podlagi ocene zneska, ki bo dodeljen državam članicam in izračunan v skladu s členom 14, da bi se tako leta 2008 omogočilo sprejetje odločbe o financiranju, s katero se odobri letni program za leto 2007.
POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE
Člen 51
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ustanovljen z Odločbo o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ …/… (13) („Odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 52
Pregled
Svet pregleda to odločbo na podlagi predloga Komisije najpozneje do 30. junija 2013.
Člen 53
Začetek veljavnosti
Ta odločba začne veljati 1. januarja 2007.
Člen 54
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice.
(1) UL C …
(2) UL C …
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(5) UL L 200, 22.7.2006, str. 11.
(6) UL C …
(7) UL C …
(8) UL L 375, 23.12.2004, str. 12.
(9) UL L 289, 3.11.2005, str. 15.
(10) UL L 16, 23.1.2004, str. 44.
(11) Vneslo se bo sklicevanje na odločbe o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce, Sklada za zunanje meje in Sklada za vračanje.
(13) Vneslo se bo sklicevanje na odločbe o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce, Sklada za zunanje meje in Sklada za vračanje.
P6_TA(2006)0584
Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom (Varnost in varstvo svoboščin) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ (KOM(2005)0124 – C6-0241/2005 – 2005/0034(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0124) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim je Svet zaprosil za mnenje (C6-0241/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A6-0390/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
meni, da je treba pri predvidenem finančnem okvirnem znesku, ki je vključen v ta zakonodajni predlog, upoštevati zgornjo mejo iz razdelka 3 A novega večletnega finančnega okvira, in opozarja, da bo letni znesek sprejet v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami iz točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunskim disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2); |
3. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
4. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
5. |
zahteva od Sveta, naj ponovno preuči, ali je treba predlog Komisije znatno spremeniti; |
6. |
naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) |
Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom spadajo med poglavitne vidike cilja ohranjanja in razvijanja Unije kot območja svobode, varnosti in pravice, kakor je določeno v četrti alinei člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. |
(1) |
Preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti terorizma , in obvladovanje njihovih posledic predstavlja prednostni vidik cilja ohranjanja in razvijanja Unije kot območja svobode, varnosti in pravice, kakor je določeno v četrti alinei člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. |
(2) |
Skupnost mora sprejeti potrebne ukrepe, da teroristom prepreči napade na vrednote demokracije, pravno državo, odprto družbo ter svobodo naših državljanov in družb in , kjer je le mogoče, omeji posledice morebitnega napada . |
(2) |
Skupnost mora sprejeti potrebne ukrepe, da prepreči , da naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek (sem spada tudi terorizem), škodujejo dobremu počutju, svobodi in varnosti državljanov in družbe oziroma napadajo same vrednote demokracije, pravno državo in odprto družbo , ter da razen tega, kjer je le mogoče, omeji posledice morebitnih nesreč . |
(6) |
Mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta (ES, Euratom) št. 2001/792 z dne 23. oktobra 2001, obravnava takojšnje ukrepanje ob vseh velikih nesrečah, vendar pa ni bil posebej zasnovan za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic terorističnih napadov. |
črtano
(7) |
Zaradi učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in preglednosti je treba posebna prizadevanja za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic terorizma racionalizirati in financirati na podlagi enotnega programa. |
(7) |
Zaradi učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in preglednosti je treba posebna prizadevanja za preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti terorizma, in obvladovanja njihovih posledic, racionalizirati in financirati na podlagi enotnega programa. |
(8) |
Glede pravne varnosti in skladnosti ter dopolnjevanja z drugimi finančnimi programi je treba opredeliti izraze „ukrepi za preprečevanje in pripravljenost “, „ krizno upravljanje in obvladovanje posledic“ ter „kritična infrastruktura“. |
(8) |
Glede pravne varnosti in skladnosti ter dopolnjevanja z drugimi finančnimi programi je treba opredeliti izraze „ukrepi za preprečevanje“, „obvladovanje posledic“ ter „kritična infrastruktura“. |
(9) |
Kjer je to ustrezno , so ukrepi Komisije skupaj z nadnacionalnimi projekti bistvenega pomena za vzpostavitev celostnega in usklajenega pristopa EU. Poleg tega je koristno in primerno podpirati projekte v državah članicah, v kolikor lahko zagotovijo koristne izkušnje in znanje za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti, zlasti inšpekcijske ukrepe ter ocene tveganj in nevarnosti. |
(9) |
Ukrepi Komisije in nadnacionalni projekti so bistvenega pomena za takojšen začetek pregledovanja in ocenjevanja nevarnosti, ki grozijo ljudem in kritični infrastrukturi po Evropi, da bi lahko vzpostavili sistem hitrega obveščanja med Komisijo in državami članicami ter omogočili celosten in usklajen pristop pri odzivih na ravni EU . Poleg tega je koristno in primerno podpirati projekte v državah članicah, če lahko zagotovijo koristne ter prenosljive izkušnje in znanje za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti, zlasti inšpekcijske ukrepe ter ocene tveganj in nevarnosti. |
(10) |
P rav tako je ustrezno zagotoviti tretjim državam in mednarodnim organizacijam, da sodelujejo pri nadnacionalnih projektih. |
(10) |
Glede na to, da terorizem ne pozna meja, je p rav tako ustrezno zagotoviti tretjim državam in mednarodnim organizacijam, da sodelujejo pri nadnacionalnih projektih. |
(11) |
Zagotoviti je treba dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti in Unije, kot so solidarnostni sklad EU in instrument za hitro ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah, mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite, okvirni program za raziskave in razvoj ter strukturni skladi. |
(11) |
Zagotoviti je treba dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti in Unije, kot so solidarnostni sklad EU in instrument za hitro ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah, mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite, okvirni program za raziskave in razvoj ter strukturni skladi. Namensko je treba odobriti tudi finančna sredstva za programe Komisije, ki bodo omogočili izvedbo posameznih študij s področja varnosti oseb in pomembne infrastrukture, zlasti na področju prometa in energije, da bi v določenem roku vsa sredstva financiranja združili v enem samem instrumentu, ki bi služil jasno oblikovani globalni strategiji varnosti. |
(12) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega programa in jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost , ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(12) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega programa in zaradi obsega ali učinkov pobude potrebujejo posredovanje Skupnosti , ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(16) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s členom 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil na podlagi svetovalnega postopka iz člena 3 navedenega sklepa. Ker program nima znatnega vpliva na proračun Skupnosti, je to primerno. |
(16) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s členom 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil na podlagi regulativnega postopka iz člena 5 navedenega sklepa. |
Ta sklep vzpostavlja posebni program „Preprečevanje , pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom “, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.
Ta sklep vzpostavlja posebni program „Preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti terorizma “, in obvladovanje njihovih posledic v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.
(a) |
„preprečevanje in pripravljenost “ pomeni ukrepe, namenjene preprečevanju in/ali zmanjševanju tveganja terorističnih napadov in/ali njihovih posledic , zlasti z ocenami tveganj in nevarnosti, inšpekcijami in razvojem skupnih tehnoloških in metodoloških standardov; |
(a) |
„preprečevanje“ pomeni ukrepe, namenjene preprečevanju in/ali zmanjševanju tveganja terorističnih napadov in/ali drugih tveganj, povezanih z varnostjo, ter ugotavljanju nevarnosti, ki grozijo ljudem in kritični infrastrukturi , zlasti z ocenami tveganj in nevarnosti, inšpekcijami in razvojem skupnih tehnoloških in metodoloških standardov; |
(b) |
„obvladovanje posledic“ pomeni ukrepe, ki omejujejo vmesne posledice terorističnih napadov in so potrebni za varovanje Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice; |
(b) |
„obvladovanje posledic“ pomeni usklajevanje samo tistih ukrepov, ki so utemeljeni v skladu s členom 5(2), da bi se odzvali na nesreče, povezane z varnostjo, zlasti na terorizem, in omejili njihove posledice, saj so ti ukrepi potrebni za varovanje Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice , zlasti ob vzpostavitvi centraliziranega sistema hitrega obveščanja in učinkovitega usklajevanja na ravni Skupnosti pri odzivih v tovrstnih primerih ; |
(c) |
„kritična infrastruktura“ pomeni materialne vire, storitve, komunikacijsko infrastrukturo, omrežja in/ali zmogljivosti, katerih oviranje ali uničenje bi resno vplivalo na zdravje, varnost, varstvo ali gospodarsko blaginjo državljanov ali na učinkovito delovanje Evropske unije ali vlad njenih držav članic. |
(c) |
„kritična infrastruktura“ pomeni materialne vire, storitve, komunikacijsko infrastrukturo, omrežja in/ali zmogljivosti, katerih oviranje ali uničenje bi resno vplivalo na zdravje, varnost, gospodarsko blaginjo državljanov, na okolje ali na dejavnost Evropske unije ali vlad njenih držav članic; seznam infrastrukture je naveden v prilogi k temu sklepu in ga je mogoče dopolniti. |
1. Ta program prispeva k zaščiti državljanov, njihovih svoboščin in družbe pred terorističnimi napadi in z njimi povezanimi incidenti ter k varovanju Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice.
1. Ta program prispeva k zaščiti državljanov, njihovih svoboščin in družbe pred terorističnimi napadi in drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo, ne glede na njihov vzrok ali izvor, in z njimi povezanimi incidenti ter k varovanju Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice.
2. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju drugih politik Unije in Skupnosti, kot so policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, varstvo okolja, javno zdravje, promet, raziskave in tehnološki razvoj ter ekonomska in socialna kohezija.
2. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju koncepta skupne varnosti, ki zlasti temelji na drugih politikah Unije in Skupnosti, kot so policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, varstvo okolja, oskrba z energijo, varnost komunikacijskih in informacijskih omrežij, javno zdravje, promet, raziskave in tehnološki razvoj , neprekinjenost javnih ukrepov ter ekonomska in socialna kohezija.
1. Program v okviru splošnih ciljev spodbuja, pospešuje in razvija ukrepe za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic, razen če niso zajeti v drugih posebnih pravnih instrumentih.
1. Program v okviru splošnih ciljev spodbuja, pospešuje in razvija ukrepe za preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti na področju terorizma , in obvladovanje njihovih posledic, razen če niso zajeti v drugih posebnih pravnih instrumentih.
2. Na področju preprečevanja terorističnih napadov in pripravljenosti nanje je cilj programa:
2. Na področju preprečevanja terorističnih napadov je cilj programa:
(a) |
spodbujati, pospeševati in podpirati ocene tveganj in nevarnosti za kritično infrastrukturo, vključno z vrednotenji na kraju samem, da bi se ugotovile možne tarče terorističnih napadov in možne potrebe za izboljšanje njihove varnosti, |
(a) |
spodbujati, pospeševati in podpirati ocene tveganj in nevarnosti za ljudi in kritično infrastrukturo, zlasti z vrednotenji na kraju samem, da bi se ugotovile možne tarče in možne potrebe za izboljšanje njihove varnosti, |
3. Na področju obvladovanja posledic v primeru terorističnih napadov je cilj programa:
3. Na področju obvladovanja posledic , zlasti povezanih s terorističnimi napadi , je cilj programa:
(a) |
spodbujati, pospeševati in podpirati izmenjavo znanja, izkušenj in tehnologije v zvezi z možnimi posledicami terorističnih napadov, |
(a) |
spodbujati, pospeševati in podpirati izmenjavo znanja, izkušenj in tehnologije v zvezi z možnimi posledicami terorističnih napadov in drugih tveganj, povezanih z varnostjo , |
(c) |
pravočasno zagotoviti posebno strokovno znanje na področju terorizma v okviru splošnih mehanizmov za krizno upravljanje, hitro opozarjanje in civilno zaščito. |
(c) |
pravočasno zagotoviti posebno strokovno znanje tudi na področju terorizma v okviru splošnih mehanizmov za krizno upravljanje, hitro opozarjanje in civilno zaščito. |
— |
znatno prispevajo k varovanju Unije in njenih državljanov pred terorističnimi napadi. |
— |
znatno prispevajo k varovanju Unije in njenih državljanov pred terorističnimi napadi in drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo; upravičeni so ukrepi, ki se izvajajo v sodelovanju z zadevnimi državami članicami in so povezani z nacionalno kritično infrastrukturo, njihov cilj pa je odpraviti oziroma zmanjšati nevarnosti, da bi izrabili pomanjkljivosti infrastrukture na področju varnosti, zlasti če bi to lahko imelo hude čezmejne posledice. |
2a. Sprejetje, izvajanje in financiranje operativnih varnostnih ukrepov, ki so v tem programu opredeljeni kot potrebni za izboljšanje splošne varnosti v Evropski uniji, ostanejo v pristojnosti držav članic.
2a. Dostop do sredstev se olajša z uporabo načela sorazmernosti pri dokumentaciji, ki jo je treba predložiti, in z vzpostavitvijo podatkovne baze za vložitev prijav.
Člen 7a
Objava financiranja
Vse mreže, institucije ali združenja, ki so deležna subvencije v okviru obstoječega programa, morajo priznati podporo, ki jo dobijo od Evropske unije. V ta namen Komisija opredeli podrobne smernice glede preglednosti.
(-a) |
prednostna naloga preprečevanja terorističnih napadov, razen v primeru hudih nesreč; |
4a. Komisija mora čim bolj poenostaviti postopke in zagotoviti, da pozivi k oddaji predlogov iz tega programa pobudnikom predstavljenih projektov ne bodo birokratsko breme. Poziv k oddaji predlogov je mogoče organizirati v dveh fazah, pri čemer bi bilo treba v prvi fazi poslati le podatke, ki so nujno potrebni za ustrezno oceno projekta.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
1. Iskale se bodo sinergije, doslednost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije in Skupnosti, med drugim s programoma Preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter Kazensko pravosodje, pa tudi z okvirnimi programi za raziskave in tehnološki razvoj, solidarnostnim skladom Evropske unije in instrumentom za ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah.
1. Iskale se bodo sinergije, doslednost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije in Skupnosti, med drugim s programoma „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ ter „Kazensko pravosodje“, pa tudi z okvirnimi programi za raziskave in tehnološki razvoj, solidarnostnim skladom Evropske unije in instrumentom za ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah. Komisija zagotovi, da se ukrepi iz teh programov ne podvajajo.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje programa in drugih instrumentov Unije/Skupnosti, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti in Unije, zlasti s programom Preprečevanje kriminala in boj proti njemu.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje programa in drugih instrumentov Skupnosti/Unije, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti in Unije, zlasti s programom Preprečevanje in boj proti kriminalu, in programi Komisije, ki omogočajo izvedbo posameznih študij s področja varnosti kritične infrastrukture, kot so programi, ki že potekajo na področju prometa in energije .
2a. Komisija zagotovi, da ukrepi, ki jih zajema ta sklep, dopolnjujejo tiste, ki jih zajemajo programi iz odstavka 1, in da se ne podvajajo.
3a. Če se izkaže, da sredstva programa niso zadostna za izvajanje že sprejetih ukrepov, Skupnost zagotovi financiranje iz drugih skladov.
Komisija zagotovi predhodno oceno, spremljanje in naknadno oceno ukrepov, ki jih zajema ta sklep.
2a. Komisija vsako leto ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju programa, zlasti uporabi razpoložljivih sredstev.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
(a) |
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2010; |
(b) |
sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 31. decembra 2010; |
(c) |
poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. marca 2015. |
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
(-a) |
kratko letno poročilo, ki vključuje zlasti podatke, ki omogočajo kvantitativno oceno uspešnosti tega programa; |
(a) |
natančno vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2010; |
(b) |
sporočilo o nadaljevanju tega programa, zlasti glede njegovih ciljev, najkasneje do 31. decembra 2010; |
(c) |
poročilo o naknadnem vrednotenju, v katerem so navedeni proračunska ocena in rezultati programa ob zaključku njegovega izvajanja. Predloženo mora biti najkasneje do 31. marca 2015. |
Člen 14a
Objava projektov
Vsako leto Komisija in države članice objavijo seznam projektov, ki jih financira ta program, skupaj s kratkim opisom vsakega od njih.
Člen 14 b
Enako obravnavanje
Organi, ki so upravičeni do subvencij za poslovanje v skladu s tem programom, lahko sodelujejo pri pozivih za oddajo predlogov za druge programe, vendar zato niso prednostno obravnavani v primerjavi z drugimi organizacijami, ki se financirajo iz drugih proračunov, ne iz proračuna EU.
(1) |
Energija
|
(2) |
Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)
|
(3) |
Voda
|
(4) |
Hrana Oskrba s hrano in varovanje varnosti hrane |
(5) |
Zdravje
|
(6) |
Finance
|
(7) |
Varnost, javni red in pravica
|
(8) |
Civilna uprava
|
(9) |
Prevoz
|
(10) |
Kemična in jedrska industrija
|
(11) |
Vesolje in raziskave
|
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0585
Številčna sestava odborov
Sklep Evropskega parlamenta o številčni sestavi odborov
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 174 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju svojega sklepa z dne 21. julija 2004 o številčni sestavi odborov (1), |
1. |
sklene, da z 8. januarjem 2007 spremeni število članov parlamentarnih odborov, in sicer: C01 – Odbor za zunanje zadeve: 86 članov C02 – Odbor za razvoj: 36 članov C03 – Odbor za mednarodno trgovino: 33 članov C04 – Odbor za proračun: 50 članov C05 – Odbor za proračunski nadzor: 40 članov C06 – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve: 51 članov C07 – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve: 52 članov C08 – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane: 68 članov C09 – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko: 54 članov C10 – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov: 44 članov C11 – Odbor za promet in turizem: 51 članov C12 – Odbor za regionalni razvoj: 57 članov C13 – Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja: 47 članov C14 – Odbor za ribištvo: 40 članov C15 – Odbor za kulturo in izobraževanje: 38 članov C16 – Odbor za pravne zadeve: 28 članov C17 – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve: 60 članov C18 – Odbor za ustavne zadeve: 29 članov C19 – Odbor za pravice žensk in enakost spolov: 40 članov C20 – Odbor za peticije: 40 članov; |
2. |
sklene, da z 8. januarjem 2007 spremeni število članov parlamentarnih pododborov, in sicer: SC01A – Pododbor za človekove pravice: 36 članov SC01B – Pododbor za varnost in obrambo: 36 članov. |
P6_TA(2006)0586
Evropski inštitut za enakost spolov ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta za sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov (10351/1/2006 – C6-0314/2006 – 2005/0017(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (10351/1/2006 – C6-0314/2006) (1), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0081) (3), |
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0209) (4), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za pravice žensk in enakost spolov za drugo obravnavo (A6-0455/2006), |
1. |
odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno; potrjuje skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije o tem, ki je priložena skupnemu stališču; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 295 E, 5.12.2006, str. 57.
(2) Sprejeta besedila, 14.3.2006, P6_TA(2006)0074.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(4) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC2-COD(2005)0017
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 13(2) in 141(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Enakost med moškimi in ženskami je temeljno načelo Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije določata prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi spola in predpisujeta, da se mora pravica do enakosti med moškimi iz ženskami zagotoviti na vseh področjih. |
(2) |
Člen 2 Pogodbe določa, da je enakost med moškimi in ženskami ena od glavnih nalog Skupnosti. Podobno člen 3(2) Pogodbe zahteva, da si Skupnost v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami ter tako zagotavlja vključitev načela enakosti med moškimi in ženskami v vse politike Skupnosti. |
(3) |
Člen 13 Pogodbe pooblašča Svet, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na vseh področjih pristojnosti Skupnosti, med drugim tudi na podlagi spola. |
(4) |
Načelo enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklica je zapisano v členu 141 Pogodbe in sprejeta je bila že obsežna zakonodaja glede enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve in delovnimi pogoji, vključno z enakim plačilom. |
(5) |
V prvem letnem poročilu o enakosti med moškimi in ženskami, ki ga je predložila na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2004, Komisija ugotavlja, da na področjih večine politik obstajajo velike razlike med spoloma, da je neenakost med moškimi in ženskami večrazsežnosten pojav, ki se ga je treba lotiti s celovito kombinacijo ukrepov politik, in da si je treba še bolj prizadevati za uresničevanje ciljev Lizbonske strategije. |
(6) |
Evropski svet je na zasedanju v Nici od 7. do 9. decembra 2000 pozval k „večji ozaveščenosti, združevanju sredstev in izmenjavi izkušenj, zlasti z ustanovitvijo Evropskega inštituta za vprašanja odnosov med spoloma“. |
(7) |
Študija o izvedljivosti (3), ki jo je naročila Komisija, je pokazala, da bi imel Evropski inštitut za enakost spolov lahko jasno vlogo pri uresničevanju nekaterih nalog, s katerimi se obstoječe institucije trenutno ne ukvarjajo, zlasti na področju usklajevanja, centralizacije ter razširjanja podatkov in informacij raziskovanj, izgradnje mrež, povečevanja zunanje razpoznavnosti enakosti med moškimi in ženskami, poudarjanja vidika spola ter razvoja orodij za večjo vključenost načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti. |
(8) |
Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 10. marca 2004 o politikah Evropske unije o enakosti spolov (4) pozval Komisijo, naj si pospešeno prizadeva za ustanovitev Inštituta. |
(9) |
Svet za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov, ki se je sestal 1. in 2. junija 2004, in Evropski svet, ki je zasedal 17. in 18. junija 2004, sta podprla ustanovitev Evropskega inštituta za enakost spolov. Evropski svet je Komisijo pozval, naj poda ustrezen predlog. |
(10) |
Da bi Skupnost lahko učinkovito spodbujala in izvajala politiko enakosti spolov, zlasti v razširjeni Uniji, bi bilo treba zbirati, analizirati in razširjati objektivne, zanesljive in primerljive informacije ter podatke o enakosti med moškimi in ženskami, razviti ustrezna orodja za preprečevanje vseh oblik diskriminacije zaradi spola in za vključevanje načela enakosti spolov v vse politike, spodbujati dialog med zainteresiranimi stranmi ter povečati ozaveščenost med državljani EU. Zato je primerno ustanoviti Evropski inštitut za enakost spolov, ki bi institucijam Skupnosti in državam članicam pomagal izvajati te naloge. |
(11) |
Enakosti spolov se ne da doseči zgolj s protidiskriminacijsko politiko, temveč so potrebni tudi ukrepi za spodbujanje harmoničnega sobivanja in uravnoteženega sodelovanja moških in žensk v družbi; Inštitut bi prispeval k doseganju teh ciljev. |
(12) |
Glede na pomen odprave stereotipov glede spolov v okviru vseh življenjskih stilov in glede na pomen pozitivnih zgledov, ki naj bi jim sledili ženske in moški, bi bilo treba med naloge Inštituta vključiti tudi ukrepe za doseganje teh ciljev. |
(13) |
Sodelovanje z ustreznimi organi držav članic in ustreznimi statističnimi organi, zlasti z Eurostatom, je bistvenega pomena za spodbujanje zbiranja primerljivih in zanesljivih podatkov na evropski ravni. Ker so podatki o enakosti med moškimi in ženskami pomembni za vse ravni v okviru Skupnosti – lokalno, regionalno, nacionalno in raven Skupnosti – bi bilo koristno, da so taki podatki na razpolago organom držav članic pri oblikovanju politik in ukrepov na področjih njihove pristojnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. |
(14) |
Inštitut bi moral delovati v kar najtesnejši povezavi z vsemi programi in organi Skupnosti, da se prepreči podvajanje in zagotovi najboljša mogoča uporaba sredstev, zlasti z Evropsko fundacijo za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (5), Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (6), Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (7) in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (8). |
(15) |
Inštitut bi moral razvijati sodelovanje in dialog z nevladnimi organizacijami in organizacijami za enake možnosti, raziskovalnimi centri, s socialnimi partnerji ter z drugimi podobnimi organizacijami, ki si dejavno prizadevajo za doseganje enakosti na nacionalni in evropski ravni ter v tretjih državah. Zaradi učinkovitosti bi bilo primerno, da bi Inštitut vzpostavil in usklajeval evropsko elektronsko mrežo za enakost spolov, ki bi povezovala takšne organizacije in strokovnjake iz držav članic. |
(16) |
Da se zagotovita potrebno ravnotežje med državami članicami in kontinuiteta članov upravnega odbora, bodo od leta 2007 predstavniki Sveta imenovani za posamezne mandate v skladu z vrstnim redom rotacije predsedovanja Svetu. |
(17) |
V skladu s členom 3(2) Pogodbe je primerno, da se spodbuja uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru. |
(18) |
Inštitut bi moral biti pri izvajanju svojih nalog čimbolj neodvisen. |
(19) |
Inštitut bi moral uporabljati ustrezna pravila Skupnosti o dostopu javnosti do dokumentov, kakor so določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 (9), ter o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, kakor so določena v Uredbi (ES) št. 45/2001 (10). |
(20) |
Za Inštitut se uporablja Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (11). |
(21) |
Glede pogodbene odgovornosti Inštituta, ki jo ureja pravo, veljavno za pogodbe, ki jih sklene Inštitut, bi moralo biti pristojno Sodišče, ob upoštevanju morebitnih arbitražnih klavzul, ki jih vsebujejo te pogodbe. Sodišče bi moralo biti pristojno tudi za spore v zvezi s povračilom škode, ki izhaja iz nepogodbene odgovornosti Inštituta. |
(22) |
Presoja vpliva Inštituta, morebitnih potreb po spreminjanju ali razširitvi njegovih nalog ter časovnega razporeda takšnih sprememb se opravi na podlagi neodvisnega zunanjega ocenjevanja. |
(23) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer z zagotavljanjem tehnične pomoči institucijam Skupnosti in organom držav članic prispevati in okrepiti spodbujanje enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike, bojem proti diskriminaciji zaradi spola ter povečevanjem ozaveščenosti državljanov EU glede enakosti spolov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov teh ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. |
(24) |
Člen 13(2) Pogodbe dopušča sprejetje ukrepov Skupnosti za podporo in spodbujanje boja proti diskriminaciji zaradi spola tudi izven področja zaposlovanja. Člen 141(3) Pogodbe je posebna pravna podlaga za ukrepe, katerih cilj je zagotoviti uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklica. Zato sta člena 13(2) in 141(3) skupaj ustrezna pravna podlaga za sprejetje te uredbe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ustanovitev inštituta
Ustanovi se Evropski inštitut za enakost spolov (v nadaljnjem besedilu „Inštitut“).
Člen 2
Cilji
Splošni cilji Inštituta so z zagotavljanjem tehnične pomoči institucijam Skupnosti, zlasti Komisiji, in organom držav članic prispevati in krepiti spodbujanje enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike, bojem proti diskriminaciji zaradi spola ter povečevanjem ozaveščenosti državljanov EU glede enakosti spolov, kakor je določeno v členu 3.
Člen 3
Naloge
1. Da bi uresničil cilje, določene v členu 2, Inštitut:
(a) |
zbira, analizira in razširja ustrezne objektivne, primerljive in zanesljive podatke o enakosti spolov, vključno z rezultati raziskav in najboljših praks, ki mu jih sporočijo države članice, institucije Skupnosti, raziskovalni centri, nacionalni organi za vprašanja enakosti, nevladne organizacije, socialni partnerji, ustrezne tretje države in mednarodne organizacije, ter predlaga področja prihodnjih raziskav; |
(b) |
razvija metode za izboljšanje objektivnosti, primerljivosti in zanesljivosti podatkov na evropski ravni z oblikovanjem meril, ki bodo povečala doslednost informacij, ter pri zbiranju podatkov upošteva enakost spolov; |
(c) |
razvija, analizira, ocenjuje, razširja metodološka orodja za podporo vključevanju načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike ter spodbuja vključitev enakosti spolov v vse institucije in organe Skupnosti; |
(d) |
opravlja raziskave o položaju v zvezi z enakostjo spolov v Evropi; |
(e) |
vzpostavi in usklajuje Evropsko mrežo za enakost spolov, ki vključuje centre, organe, organizacije in strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem enakosti spolov in z vključevanjem načela enakosti spolov, s čimer podpira in spodbuja raziskave, čim boljšo uporabo razpoložljivih sredstev ter spodbuja izmenjavo in razširjanje podatkov; |
(f) |
pripravlja priložnostna srečanja strokovnjakov v podporo raziskovalnemu delu Inštituta, spodbuja izmenjavo podatkov med raziskovalci in spodbuja vključevanje vidika enakosti spolov v njihove raziskave; |
(g) |
za povečevanje ozaveščenosti državljanov EU o enakosti spolov skupaj z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripravlja konference, kampanje in srečanja na evropski ravni ter njihove ugotovitve in sklepe predloži Komisiji; |
(h) |
razširja podatke o pozitivnih zgledih nestereotipnih vlog žensk in moških na različnih življenjskih področjih, predstavlja svoje ugotovitve ter pobude za seznanitev javnosti o takih „zgodbah o uspehu“ in pobude za nadgradnjo takih zgodb; |
(i) |
razvija dialog in sodelovanje z nevladnimi organizacijami in organizacijami za enake možnosti, z univerzami in strokovnjaki, raziskovalnimi centri, socialnimi partnerji ter z njimi povezanimi organizacijami, ki si dejavno prizadevajo za doseganje enakosti na nacionalni in evropski ravni; |
(j) |
vzpostavlja javnosti dostopne dokumentacijske vire; |
(k) |
zasebnim in javnim organizacijam daje na voljo podatke o vključevanju načela enakosti spolov in |
(l) |
institucijam Skupnosti zagotavlja podatke o enakosti spolov in vključevanju načela enakosti spolov v državah pristopnicah in državah kandidatkah. |
2. Inštitut objavlja letno poročilo o svojih dejavnostih.
Člen 4
Področja delovanja in metode dela
1. Inštitut izvaja svoje naloge v okviru pristojnosti Skupnosti in v luči sprejetih ciljev in prednostnih področij, ki so določena v njegovem letnem programu, ter z ustreznim upoštevanjem razpoložljivih proračunskih sredstev.
2. Delovni program Inštituta je v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju enakosti spolov in delovnim programom Komisije, vključno z njenim statističnim in raziskovalnim delom.
3. Pri izvajanju svojih dejavnosti Inštitut, da bi preprečil podvajanje in zagotovil kar najboljšo uporabo sredstev, upošteva obstoječe podatke iz vseh virov, zlasti pa dejavnosti, ki jih že izvajajo institucije Skupnosti ter druge institucije, organi in pristojne nacionalne in mednarodne organizacije, ter tesno sodeluje s pristojnimi službami Komisije, vključno z Eurostatom. Inštitut zagotovi primerno usklajevanje z vsemi ustreznimi agencijami Skupnosti in organi Unije, ki se po potrebi opredeli v memorandumu o soglasju.
4. Inštitut zagotovi, da so posredovane informacije razumljive končnim uporabnikom.
5. Inštitut lahko v zvezi z nalogami, katerih izvedbo lahko zaupa drugim organizacijam, stopa z njimi v pogodbena razmerja, in sicer predvsem podizvajalska.
Člen 5
Status pravne osebe ter pravna in poslovna sposobnost
Inštitut je pravna oseba. V vseh državah članicah ima kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.
Člen 6
Neodvisnost Inštituta
Inštitut izvaja svoje dejavnosti neodvisno in v javnem interesu.
Člen 7
Dostop do dokumentov
1. Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za vse dokumente, ki jih hrani Inštitut.
2. Upravni odbor sprejme ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 1 v šestih mesecih po ustanovitvi Inštituta.
3. Pod pogoji, določenimi v členih 195 in 230 Pogodbe, se lahko proti odločitvam, ki jih Inštitut sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, vloži pritožba pri varuhu človekovih pravic ali tožba na Sodišče.
4. Za obdelavo podatkov v Inštitutu se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.
Člen 8
Sodelovanje z organizacijami na nacionalni in evropski ravni, z mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami
1. Inštitut sodeluje z organizacijami in s strokovnjaki iz držav članic, kot so organi za vprašanja enakosti, raziskovalni centri, univerze, nevladne organizacije, socialni partnerji, ter z ustreznimi organizacijami na evropski ali mednarodni ravni in s tretjimi državami, ki Inštitutu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.
2. Če so za učinkovito izvajanje nalog Inštituta potrebni sporazumi z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami, Skupnost v interesu Inštituta z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami v skladu s postopkom, določenim v členu 300 Pogodbe, sklene takšne sporazume. Ta določba ne preprečuje priložnostnega sodelovanja s takšnimi organizacijami ali s tretjimi državami.
Člen 9
Sestava Inštituta
Inštitut sestavljajo:
(a) |
upravni odbor; |
(b) |
strokovni forum; |
(c) |
direktor in njegovo osebje. |
Člen 10
Upravni odbor
1. Upravni odbor sestavljajo:
(a) |
osemnajst predstavnikov, ki jih imenuje Svet na podlagi predloga vsake zadevne države članice; |
(b) |
en član, predstavnik Komisije, ki ga imenuje Komisija. |
2. Člani upravnega odbora so imenovani tako, da se zagotovi najvišji standard usposobljenosti ter široko ustrezno in transdisciplinarno strokovno znanje na področju enakosti spolov.
Svet in Komisija si prizadevata doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
Namestniki, ki zastopajo člana med njegovo odsotnostjo, se imenujejo po istem postopku.
Svet objavi seznam članov in namestnikov članov upravnega odbora v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Inštituta in na vseh ustreznih drugih spletnih straneh.
3. Mandat traja tri leta. V vsakem mandatu predstavljajo člani, ki jih imenuje Svet, osemnajst držav članic v vrstnem redu rotacije predsedovanja, pri čemer vsaka zadevna država članica imenuje po enega člana.
4. Upravni odbor izvoli predsednika in podpredsednika za dobo treh let.
5. Vsak član upravnega odbora iz odstavka 1(a) ali (b) – oziroma med njegovo odsotnostjo njegov namestnik – ima en glas.
6. Upravni odbor sprejema odločitve, potrebne za delovanje Inštituta. Zlasti pa:
(a) |
po posvetovanju s Komisijo in na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor iz člena 12, sprejme letni program dela in srednjeročni program dela, ki zajema triletno obdobje, v skladu s proračunom in razpoložljivimi sredstvi; programe se lahko po potrebi kadar koli pregleda in spremeni; prvi letni program dela se sprejme najpozneje v devetih mesecih po imenovanju direktorja; |
(b) |
sprejme letno poročilo iz člena 3(2), ki zlasti primerja dosežene rezultate s cilji letnega programa dela; to poročilo se predloži najpozneje do 15. junija Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter se objavi na spletni strani Inštituta; |
(c) |
izvaja disciplinski nadzor nad direktorjem in ga imenuje ali razreši v skladu s členom 12 in |
(d) |
sprejema osnutke in končne letne proračune Inštituta. |
7. Upravni odbor sprejme notranja pravila Inštituta na podlagi predloga, ki ga pripravi direktor po posvetovanju s Komisijo.
8. Upravni odbor odloča z večino svojih članov. Predsednik ima odločilni glas. V primerih iz odstavka 6 in iz člena 12(1) se odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora.
9. Upravni odbor sprejme svoj poslovnik na podlagi predloga, ki ga pripravi direktor po posvetovanju s Komisijo.
10. Predsednik skliče upravni odbor vsaj enkrat letno. Predsednik skliče dodatne seje na lastno pobudo ali na zahtevo tretjine članov upravnega odbora.
11. Inštitut Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu „proračunski organ“) vsako leto predloži vse informacije, pomembne za izid ocenjevalnih postopkov.
12. Direktorji Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Agencije Evropske unije za temeljne pravice so lahko po potrebi vabljeni na seje upravnega odbora kot opazovalci, da se uskladijo ustrezni delovni programi z vidika vključevanja načela enakosti spolov.
Člen 11
Strokovni forum
1. Strokovni forum sestavljajo člani pristojnih teles, specializiranih za vprašanja enakosti spolov, pri čemer vsaka država članica imenuje po enega predstavnika, Evropski parlament imenuje dva člana, ki predstavljata druge pomembne organizacije, specializirane za vprašanja enakosti spolov, Komisija pa določi še tri člane, ki zastopajo zainteresirane strani na evropski ravni, in sicer po enega člana:
(a) |
ustrezne nevladne organizacije na ravni Skupnosti, ki ima upravičen interes zaradi prispevka k boju proti diskriminaciji na podlagi spola in spodbujanja enakosti spolov; |
(b) |
organizacij delodajalcev na ravni Skupnosti in |
(c) |
organizacij delavcev na ravni Skupnosti. |
Države članice in Komisija si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v strokovnem forumu.
Predstavnike lahko nadomestijo namestniki, ki so imenovani istočasno.
2. Člani strokovnega foruma niso člani upravnega odbora.
3. Strokovni forum pomaga direktorju pri zagotavljanju odličnost in neodvisnost delovanja Inštituta.
4. Strokovni forum je mehanizem za izmenjavo podatkov v zvezi z vprašanji enakosti spolov in za združevanje znanja. Zagotavlja tesno sodelovanje med Inštitutom in pristojnimi telesi v državah članicah.
5. Strokovnemu forumu predseduje direktor, v njegovi odsotnosti pa namestnik z Inštituta. Sestaja se redno na pobudo direktorja ali na zahtevo najmanj tretjine članov, in sicer vsaj enkrat na leto. Njegovi postopki delovanja se določijo z notranjimi pravili Inštituta in se objavijo.
6. Pri delu strokovnega foruma sodelujejo predstavniki služb Komisije.
7. Inštitut zagotovi strokovnemu forumu ustrezno tehnično in logistično podporo ter zagotavlja sekretariat za njegove sestanke.
8. Direktor lahko povabi strokovnjake ali predstavnike ustreznih gospodarskih sektorjev, delodajalcev, sindikatov, strokovnih ali raziskovalnih teles ali nevladnih organizacij s priznanimi izkušnjami v strokah, povezanih z delom Inštituta, da sodelujejo pri posebnih nalogah in se udeležijo ustreznih dejavnosti strokovnega foruma.
Člen 12
Direktor
1. Inštitut vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija po opravljenem javnem natečaju in po predhodni objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in v drugih publikacijah. Od kandidata, ki ga izbere upravni odbor, se pred imenovanjem zahteva, da pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja članov odborov.
2. Mandat direktorja je 5 let. Na predlog Komisije in po opravljeni oceni se ta mandat lahko enkrat podaljša, in sicer ne več kot za 5 let. Pri ocenjevanju Komisija presoja zlasti:
(a) |
rezultate, dosežene med prvim mandatom, in način, na katerega so bili doseženi; |
(b) |
naloge in potrebe Inštituta v prihodnjih letih. |
3. Direktor, ki ga nadzoruje upravni odbor, je odgovoren za:
(a) |
izvajanje nalog iz člena 3; |
(b) |
pripravo ter izvajanje letnega in srednjeročnega programa dejavnosti Inštituta; |
(c) |
pripravo sej upravnega odbora in strokovnega foruma; |
(d) |
pripravo in objavo letnega poročila iz člena 3(2); |
(e) |
vse zadeve v zvezi z osebjem, zlasti za izvajanje pooblastil iz člena 13(3); |
(f) |
tekoče upravljanje in |
(g) |
izvajanje učinkovitih postopkov spremljanja in ocenjevanja delovanja Inštituta glede na njegove cilje, in sicer v skladu s strokovno priznanimi standardi. Direktor vsako leto poroča upravnemu odboru o rezultatih spremljanja. |
4. Direktor je pri opravljanju svojih nalog odgovoren upravnemu odboru in se udeležuje sej upravnega odbora brez pravice glasovanja. Evropski parlament ga ali jo lahko povabi, da poroča o pomembnih vprašanjih, povezanih z dejavnostmi Inštituta.
5. Direktor je pravni zastopnik Inštituta.
Člen 13
Osebje
1. Za osebje Inštituta se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določeni v Uredbi (EGS, ESPJ, Euratom) št. 259/68 (12), in pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske skupnosti za namene uporabe Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvijo iz člena 110 Kadrovskih predpisov. Upravni odbor lahko sprejme določbe, ki Inštitutu omogočajo zaposlitev nacionalnih strokovnjakov, napotenih iz držav članic.
3. Inštitut v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, podeljena organu za imenovanja.
Člen 14
Priprava proračuna
1. Za vsako proračunsko leto, ki je enako koledarskemu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Inštituta ter se prikažejo v proračunu Inštituta.
2. Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Inštituta, so uravnoteženi.
3. Brez poseganja v druge vire prihodki Inštituta obsegajo:
(a) |
subvencijo Skupnosti, vključeno v splošni proračun Evropske unije (postavka za Komisijo); |
(b) |
plačila za opravljene storitve; |
(c) |
vse finančne prispevke organizacij ali tretjih držav iz člena 8 in |
(d) |
vse prostovoljne prispevke držav članic. |
4. Odhodki Inštituta obsegajo prejemke osebja, stroške za administracijo in infrastrukturo ter stroške poslovanja.
5. Upravni odbor vsako leto na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor, izdela oceno prihodkov in odhodkov Inštituta za naslednje proračunsko leto. To oceno, ki vsebuje osnutek organizacijske sheme, upravni odbor pošlje Komisiji najpozneje do 31. marca.
6. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje proračunskemu organu.
7. Na podlagi ocene Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.
8. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Inštitutu. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo Inštituta.
9. Proračun Inštituta sprejme upravni odbor. Proračun postane končen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.
10. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o nameravani izvedbi vsakega projekta, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti projektov v zvezi s premoženjem, na primer najem ali nakup stavb. O tem obvesti tudi Komisijo.
Kadar ena od vej proračunskega organa obvesti upravni odbor, da namerava podati mnenje, to mnenje predloži upravnemu odboru v šestih tednih od dne obvestila o projektu.
Člen 15
Izvrševanje proračuna
1. Proračun Inštituta izvršuje direktor.
2. Najpozneje do 1. marca po koncu vsakega proračunskega leta računovodja Inštituta predloži računovodji Komisije začasni zaključni račun, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med zadevnim proračunskim letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
3. Najpozneje do 31. marca po koncu vsakega proračunskega leta računovodja Komisije predloži začasne zaključne račune Inštituta Računskemu sodišču, skupaj s poročilom iz odstavka 2. Poročilo se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.
4. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Inštituta in v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 direktor pripravi zaključni račun Inštituta v delu, ki je pod njegovo odgovornostjo, in ga predloži upravnemu odboru.
5. Upravni odbor poda mnenje o zaključnem računu Inštituta.
6. Direktor najpozneje do 1. julija po koncu vsakega proračunskega leta predloži zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.
7. Zaključni račun se objavi.
8. Direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.
9. Direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor je določeno v členu 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
10. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 direktorju da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.
11. Finančna pravila, ki se uporabljajo za Inštitut, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če to ni nujno potrebno za delovanje Inštituta in s predhodnim soglasjem Komisije.
Člen 16
Jeziki
1. Za Inštitut se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (13).
2. Prevajalske storitve, ki so potrebne za delovanje Inštituta, načeloma zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/94 (14).
Člen 17
Privilegiji in imunitete
Za Inštitut se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.
Člen 18
Odgovornost
1. Pogodbeno odgovornost Inštituta ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.
Sodišče je pristojno na podlagi arbitražne klavzule, ki je vključena v pogodbe, ki jih sklepa Inštitut.
2. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Inštitut v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je povzročil Inštitut ali njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.
Za spore glede povrnitve take škode je pristojno Sodišče.
Člen 19
Sodelovanje tretjih držav
1. Inštitut je odprt za sodelovanje držav, ki sklenejo sporazume z Evropsko skupnostjo, na podlagi katerih sprejmejo in uporabljajo zakonodajo Skupnosti na področju, ki ga ureja ta uredba.
2. Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se uredi zlasti narava, obseg in način sodelovanja teh držav pri delu Inštituta, vključno z določbami v zvezi z njihovim sodelovanjem pri pobudah Inštituta, finančnimi prispevki in osebjem. Glede kadrovskih zadev so ti sporazumi v vsakem primeru v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.
Člen 20
Ocenjevanje
1. Inštitut do … (*) naroči neodvisno zunanjo oceno dosežkov Inštituta na podlagi smernic, ki jih pripravi upravni odbor v dogovoru s Komisijo. Ocena presodi vpliv Inštituta na spodbujanje enakosti spolov ter vključuje analizo sinergijskih učinkov. Obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ali razširitvi nalog Inštituta, vključno s finančnimi posledicami vsake takšne spremembe ali razširitve. V oceni se preuči tudi ustreznost upravljavske strukture glede na izvajanje nalog Inštituta. Pri oceni se upošteva mnenje zainteresiranih strani na ravni Skupnosti in nacionalni ravni.
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo določi časovni razpored prihodnjih ocenjevanj, pri čemer upošteva ugotovitve poročila o oceni iz odstavka 1.
Člen 21
Klavzula o pregledu
Upravni odbor preuči ugotovitve ocenjevanja iz člena 20 in Komisiji predloži priporočila glede morebitnih potrebnih sprememb v Inštitutu, njegovih delovnih praks in pristojnosti. Komisija pošlje poročilo o oceni in priporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter jih objavi. Komisija lahko po preučitvi poročila o oceni in priporočil predloži predloge glede te uredbe, ki so po njenem mnenju potrebni.
Člen 22
Upravni nadzor
Dejavnosti Inštituta so pod nadzorom varuha človekovih pravic v skladu z določbami iz člena 195 Pogodbe.
Člen 23
Začetek delovanja Inštituta
Inštitut začne delovati čim prej, najpozneje pa … (**).
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 24, 31.1.2006, str. 29.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 18. septembra 2006 (UL C 295 E, 5.12.2006, str. 57) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Študija Komisije o izvedljivosti Evropskega inštituta za enakost spolov (izvedena s strani PLS Ramboll Management, Danska, 2002).
(4) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 638.
(5) Uredba Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (UL L 139, 30.5.1975, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1111/2005 (UL L 184, 15.7.2005, str. 1).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1112/2005 (UL L 184, 15.7.2005, str. 5).
(7) Uredba Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (UL L 39, 13.2.1975, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2051/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 1).
(8) Države članice so na sestanku v okviru Evropskega sveta decembra 2003 Komisijo pozvale, da pripravi predlog za ustanovitev agencije za človekove pravice z razširitvijo mandata Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije.
(9) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(10) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(11) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(12) UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 723/2004 (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).
(13) UL 17, 6.10.1958, str. 385. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 920/2005 (UL L 156, 18.6.2005, str. 3).
(14) Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 920/2005.
(*) Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(**) Dvanajst mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
P6_TA(2006)0587
Vozniška dovoljenjenja ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (9010/1/2006 – C6-0312/2006 – 2003/0252(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9010/1/2006 – C6-0312/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0621) (2), |
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0414/2006), |
1. |
odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 138.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC2-COD(2003)0252
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (3) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ob upoštevanju novih sprememb omenjene direktive bi bilo treba zaradi jasnosti zadevne določbe prenoviti. |
(2) |
Pravila o vozniških dovoljenjih so bistveni sestavni del skupne prometne politike, prispevajo k izboljšanju prometne varnosti in pospešujejo prosto gibanje oseb, ki nameravajo bivati v državi članici, ki ni država, v kateri se dovoljenje izda. Zaradi pomena osebnih prevoznih sredstev imetništvo vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava država članica gostiteljica, spodbuja prosto gibanje oseb in njihovo svobodo ustanavljanja. Kljub napredku, doseženem pri usklajevanju predpisov o vozniških dovoljenjih, še vedno obstajajo znatne razlike med predpisi držav članic v zvezi s periodičnostjo podaljševanja vozniških dovoljenj in glede podkategorij vozil, zato bi bilo treba te predpise bolj uskladiti, s čimer bi prispevali k izvajanju politik Skupnosti. |
(3) |
Možnost določanja obdobja veljavnosti vozniških dovoljenj z nacionalnimi predpisi, kakor je predvideno v Direktivi 91/439/EGS, ima za posledico soobstoj različnih pravil v različnih državah članicah in več kakor 110 različnih vzorcev vozniških dovoljenj, ki veljajo v državah članicah. To povzroča državljanom, policiji in upravnim organom, pristojnim za upravljanje z vozniškimi dovoljenji, težave glede preglednosti in vodi k ponarejanju dokumentov, ki so včasih stari nekaj desetletij. |
(4) |
Z namenom, da se prepreči, da bi enotni vzorec evropskega vozniškega dovoljenja postal dodatni vzorec, poleg sto desetih, ki so že v obtoku, bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da se vsem imetnikom dovoljenj izda ta enotni vzorec. |
(5) |
Ta direktiva ne bi smela vplivati na pravice do vožnje, ki so bile priznane ali pridobljene pred dnevom začetka uporabe te direktive. |
(6) |
Vozniška dovoljenja se vzajemno priznavajo. Državi članici bi bilo treba omogočiti, da za vozniško dovoljenje, katerega veljavnost ni časovno omejena, ki ga je izdala druga država članica in katerega imetnik je prebival na njenem ozemlju več kot dve leti, uporabi obdobje veljavnosti, predpisano v tej direktivi. |
(7) |
Uvedba omejitve časovne veljavnosti novih vozniških dovoljenj naj bi omogočila, da se ob periodičnem podaljšanju uporabijo najnovejši ukrepi proti ponarejanju ter opravijo zdravniški pregledi ali drugi ukrepi, ki jih določijo države članice. |
(8) |
Zaradi prometne varnosti bi bilo treba določiti minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja. Treba bi bilo uskladiti standarde v zvezi z vozniškimi izpiti in podelitvijo vozniškega dovoljenja. S tem v zvezi bi bilo treba opredeliti znanja, spretnosti in ravnanje, povezana z vožnjo motornih vozil, in na teh elementih zasnovati vozniški izpit ter ponovno opredeliti minimalne standarde v zvezi s psihofizično sposobnostjo za vožnjo teh vozil. |
(9) |
Ob izdaji vozniškega dovoljenja in nato v rednih presledkih bi morali vozniki vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, predložiti dokaz, da izpolnjujejo minimalne standarde psihofizične sposobnosti za vožnjo. Takšne redne kontrole v skladu z nacionalnimi predpisi o izpolnjevanju minimalnih standardov bodo prispevale k prostemu gibanju oseb, preprečevanju izkrivljanja konkurence in večjemu upoštevanju posebne odgovornosti voznikov teh vozil. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da predpišejo obveznost zdravstvenega pregleda kot jamstvo za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti za vožnjo drugih motornih vozil. Zaradi preglednosti bi morali ti pregledi sovpadati s podaljšanjem vozniških dovoljenj in bi zato morali biti vezani na obdobje veljavnosti dovoljenja. |
(10) |
Dodatno bi bilo treba okrepiti načelo postopnega dostopa do kategorij dvokolesnih vozil in kategorij vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb in blaga. |
(11) |
Vseeno bi bilo državam članicam treba omogočiti, da za vožnjo nekaterih kategorij vozil določijo višjo starostno mejo in s tem dodatno prispevajo k prometni varnosti; državam članicam bi se v izjemnih okoliščinah moralo dovoliti, da določijo nižje starostne meje zaradi upoštevanja okoliščin v teh državah. |
(12) |
Opredelitve kategorij bi morale v večji meri odražati tehnične značilnosti zadevnih vozil in spretnosti, potrebne za vožnjo vozila. |
(13) |
Z uvedbo kategorije vozniških dovoljenj za mopede se bo povečala prometna varnost za najmlajše voznike, ki jih prometne nesreče po statističnih podatkih najbolj prizadenejo. |
(14) |
Sprejeti bi bilo treba posebne določbe, da bi telesno prizadetim osebam olajšali vožnjo vozil. |
(15) |
Zaradi prometne varnosti bi morale države članice imeti možnost, da uporabijo svoje nacionalne predpise o odvzemu, začasnem odvzemu, podaljšanju in razveljavitvi vozniških dovoljenj za vse imetnike dovoljenj, ki imajo običajno prebivališče na njihovem ozemlju. |
(16) |
Vzorec vozniškega dovoljenja, kakor je določen v Direktivi 91/439/EGS, bi bilo treba nadomestiti z enotnim vzorcem v obliki plastične kartice. Hkrati bi bilo treba ta vzorec vozniškega dovoljenja prilagoditi zaradi uvedbe nove kategorije vozniških dovoljenj za mopede in nove kategorije vozniških dovoljenj za motorna kolesa. |
(17) |
Možnost, da se v novi vzorec vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice vključi mikročip, naj bi državam članicam omogočila, da še izboljšajo raven zaščite pred goljufijami. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v čip vključijo nacionalne podatke, pod pogojem da ti podatki ne posegajo v splošno dostopne podatke. Tehnične zahteve glede mikročipa bi morala določiti Komisija, ki bi ji pomagal Odbor za vozniška dovoljenja. |
(18) |
Določiti bi bilo treba minimalne standarde za poklic člana izpitne komisije in za zahteve za usposabljanje za člana izpitne komisije, s čimer naj se izboljša znanje in spretnosti izpitne komisije, zagotovi objektivnejše ocenjevanje kandidatov za pridobitev vozniškega dovoljenja in poveča usklajenost vozniških izpitov. |
(19) |
Komisiji bi bilo treba omogočiti, da sprejema prilagoditve prilog I do VI tehničnemu napredku. |
(20) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4). |
(21) |
Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev pogojev, potrebnih za uporabo te direktive. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(22) |
Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. |
(23) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, naštetih v delu B Priloge VII, v nacionalno zakonodajo in v zvezi z njihovo uporabo – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Vzorec dovoljenja
1. Države članice v skladu z določbami te direktive uvedejo nacionalno vozniško dovoljenje, ki temelji na vzorcu Skupnosti, določenem v Prilogi I. Znak na strani 1 vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti vsebuje oznako države članice, ki izdaja dovoljenje.
2. Brez poseganja v pravila o varstvu podatkov lahko države članice vključijo v vozniško dovoljenje nosilec podatkov (mikročip) kot sestavni del tega dovoljenja, takoj ko Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) določi zahteve glede mikročipa, predvidene v Prilogi Iza spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo. Te zahteve predvidijo homologacijo ES, ki se podeli le, če se dokaže zmožnost preprečevanja poskusov zlorab ali spreminjanja podatkov.
3. V mikročip se vključijo usklajeni podatki o vozniškem dovoljenju, kakor so opredeljeni v Prilogi I.
Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice shranjujejo dodatne podatke, pod pogojem, da to v nobenem primeru ne posega v izvajanje te direktive.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 9(2) spremeni Prilogo I, da se zagotovi prihodnja interoperabilnost.
4. Države članice lahko s soglasjem Komisije vzorec, določen v Prilogi I, prilagodijo tako, da je primeren za računalniško obdelavo vozniškega dovoljenja.
Člen 2
Vzajemno priznavanje
1. Vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice, se vzajemno priznavajo.
2. Če imetnik veljavnega nacionalnega vozniškega dovoljenja, ki nima obdobja veljavnosti, kot je določeno v členu 7(2), pridobi običajno prebivališče v državi članici, ki je različna od države članice, ki je izdala njegovo vozniško dovoljenje, lahko država članica gostiteljica uporablja za dovoljenje obdobje veljavnosti, kot je določeno v navedenem členu, tako da po preteku 2 let od dne, ko je imetnik pridobil običajno prebivališče na njenem ozemlju, veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšuje.
Člen 3
Ukrepi proti ponarejanju
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje vsakršnega tveganja ponarejanja vozniških dovoljenj, vključno z vzorci vozniških dovoljenj, izdanih pred začetkom veljavnosti te direktive. O tem obvestijo Komisijo.
2. Material, uporabljen za vozniško dovoljenje, določen v Prilogi I, se s specifikacijami za spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2), zaščiti pred ponarejanjem. Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente.
3. Države članice zagotovijo, da do … (*) vsa izdana vozniška dovoljenja in vozniška dovoljenja v obtoku izpolnjujejo vse zahteve te direktive.
Člen 4
Kategorije, opredelitve in najnižje starosti
1. Z vozniškim dovoljenjem iz člena 1 se dovoli vožnja vozil na motorni pogon, ki spadajo v kategorije, opredeljene v nadaljevanju. Dovoljenje se lahko izda po dopolnitvi najnižjih starosti, ki so določene za vsako kategorijo. „Vozilo na motorni pogon“ pomeni vsako vozilo na lastni pogon, ki vozi po cesti in ni tirno vozilo.
2. Mopedi
Kategorija AM:
— |
dvo- ali trikolesna vozila z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki ne presega 45 km/h, kot so opredeljena v členu 1(2)(a) Direktive 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (5) (razen vozil, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost je manjša ali enaka 25 km/h), ter lahka štirikolesa, kot so opredeljena v členu 1(3)(a) Direktive 2002/24/ES, |
— |
najnižja starost za kategorijo AM je 16 let. |
3. Motorna kolesa s stransko prikolico ali brez nje in motorna trikolesa:
— |
„motorno kolo“ pomeni dvokolesno vozilo s stransko prikolico ali brez nje, kot je opredeljeno v členu 1(2)(b) Direktive 2002/24/ES; |
— |
„motorno trikolo“ pomeni vozilo s tremi simetrično nameščenimi kolesi, kot je opredeljeno v členu 1(2)(c) Direktive 2002/24/ES. |
(a) |
Kategorija A1:
|
(b) |
Kategorija A2:
|
(c) |
Kategorija A:
|
4. Motorna vozila:
— |
„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki se običajno uporablja za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za cestno vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga. Ta pojem vključuje trolejbuse, to so vozila, priključena na električni drsnik, ki ne vozijo po tirih. Ne vključuje pa kmetijskih ali gozdarskih traktorjev; |
— |
„kmetijski ali gozdarski traktor“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki vozi po kolesih ali tirih in ima najmanj dve osi ter katerega glavna funkcija je vlečna moč, zasnovano pa je predvsem za vlečenje, potiskanje, prevažanje ali pogon različnih orodij, naprav ali priklopnih vozil, ki se uporabljajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in katerih uporaba za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga na cesti, je samo sekundarna funkcija. |
(a) |
Kategorija B1:
|
(b) |
Kategorija B: Motorna vozila z največjo dovoljeno maso, ki ni večja od 3 500 kg, zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg. Brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil se lahko motorna vozila v tej kategoriji kombinirajo s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, pod pogojem da največja dovoljena masa takšne kombinacije ne presega 4 250 kg. V primeru, da takšna kombinacija presega 3 500 kg, države članice v skladu z določbami Priloge V zahtevajo, da se lahko tako kombinacijo vozi le po:
Države članice lahko zahtevajo tudi tako usposabljanje in hkrati opravljen preizkus spretnosti in ravnanja. Države članice označijo pravico do vožnje take kombinacije na vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo Skupnosti. Najnižja starost za kategorijo B je 18 let. |
(c) |
Kategorija BE:
|
(d) |
Kategorija C1: motorna vozila, ki ne spadajo v kategoriji D1 ali D in katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kg, vendar je manjša od 7 500 kg, ter ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg. |
(e) |
Kategorija C1E:
|
(f) |
Kategorija C: motorna vozila, ki ne spadajo v kategoriji D1 ali D in katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kg ter ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg. |
(g) |
Kategorija CE:
|
(h) |
Kategorija D1: motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ 16 potnikov poleg voznika ter katerih največja dolžina ne presega 8 m; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg. |
(i) |
Kategorija D1E:
|
(j) |
Kategorija D: motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana za prevoz več kot osem potnikov poleg voznika, in motorna vozila, za katere velja vozniško dovoljenje za kategorijo D, se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg. |
(k) |
Kategorija DE:
|
5. S soglasjem Komisije lahko države članice iz uporabe tega člena izključijo nekatere posebne vrste vozil na motorni pogon, kot so posebna vozila za invalide.
Države članice lahko iz uporabe te direktive izključijo vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile in civilna zaščita oz. vozila pod njihovim nadzorom.
6. Države članice lahko zvišajo ali znižajo najnižjo starost za izdajo vozniškega dovoljenja:
(a) |
za kategorijo AM navzdol do 14 let ali navzgor do 18 let; |
(b) |
za kategorijo B1 navzgor do 18 let; |
(c) |
za kategorijo A1 navzgor do 17 ali 18 let,
|
(d) |
za kategoriji B in BE navzdol do 17 let. |
Države članice lahko znižajo najnižjo starost za kategorijo C do 18 let in za kategorijo D do 21 let v zvezi z:
(a) |
vozili, ki jih uporabljajo gasilske službe, in vozili, ki se uporabljajo za vzdrževanje javnega reda in miru; |
(b) |
vozili, ki se uporabljajo za preskuse na cesti za namen popravil ali vzdrževanja. |
Vozniška dovoljenja, ki se v skladu s tem odstavkom izdajo osebam, starim manj kot določajo odstavki 2 do 4, so veljavna le na ozemlju države članice, ki izda takšna dovoljenja, dokler imetnik dovoljenja ne doseže najnižje starostne meje iz odstavkov 2 do 4.
Države članice lahko na svojem ozemlju priznajo veljavnost vozniških dovoljenj, izdanih voznikom, starim manj kakor določeno z najnižjimi starostnimi mejami iz odstavkov 2 do 4.
Člen 5
Pogoji in omejitve
1. V vozniških dovoljenjih se navedejo pogoji, pod katerimi voznik sme voziti.
2. Če je vozniku zaradi telesne prizadetosti dovoljena samo vožnja nekaterih vrst vozil ali prilagojenih vozil, se preizkus spretnosti in ravnanja iz člena 7 opravi v takem vozilu.
Člen 6
Stopnjevitost in ekvivalenca kategorij
1. Za izdajo vozniških dovoljenj veljajo naslednji pogoji:
(a) |
dovoljenja za kategorije C1, C, D1 in D se izdajo samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B; |
(b) |
dovoljenja za kategorije BE, C1E, CE, D1E in DE se izdajo samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B, C1, C, D1 in D. |
2. Veljavnost vozniških dovoljenj se določi na naslednji način:
(a) |
dovoljenja, izdana za kategorije C1E, CE, D1E ali DE, so veljavna za skupino vozil v kategoriji BE; |
(b) |
dovoljenja, izdana za kategorijo CE, so veljavna za kategorijo DE, v kolikor so njihovi imetniki upravičeni do vožnje vozil v kategoriji D; |
(c) |
dovoljenja, izdana za kategorijo CE in DE, so veljavna za skupino vozil v kategorijah C1E in D1E; |
(d) |
dovoljenja, izdana za katero koli kategorijo, so veljavna za vozila v kategoriji AM, vendar pa lahko država članica za vozniška dovoljenja, izdana na njenem ozemlju, omeji ekvivalentnost za kategorijo AM na kategorije A1, A2 in A, če država članica uvede praktični preizkus kot pogoj za pridobitev kategorije AM; |
(e) |
dovoljenja, izdana za kategorijo A2, so veljavna tudi za kategorijo A1; |
(f) |
dovoljenja, izdana za kategorijo A, B, C ali D, so veljavna za kategorijo A1, A2, B1, C1 oziroma D1. |
3. Države članice lahko za vožnjo na svojem ozemlju odobrijo naslednje ekvivalence:
(a) |
motorna trikolesa z dovoljenjem za kategorijo B, za motorna trikolesa z močjo, ki presega 15 kW, pod pogojem, da je imetnik dovoljenja za kategorijo B star najmanj 21 let; |
(b) |
motorna kolesa kategorije A1 z dovoljenjem za kategorijo B. |
Glede na to, da ta odstavek velja le na njihovih ozemljih, države članice v vozniškem dovoljenju ne navedejo, da je imetnik upravičen do vožnje teh vozil.
4. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo dovolijo na svojem ozemlju vožnjo:
(a) |
vozil kategorije D1 (z največjo dovoljeno maso 3 500 kg, ki ne vključuje nobene posebne opreme, namenjene za prevoz invalidnih potnikov), ki jih vozijo imetniki dovoljenja za kategorijo B, starejši od 21 let, če so dovoljenje pridobili najmanj dve leti pred tem, pod pogojem, da vozila uporabljajo neprofitni organi za socialne namene in če voznik svoje storitve opravlja prostovoljno; |
(b) |
vozil z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg, ki jih vozijo imetniki vozniškega dovoljenja za kategorijo B, starejši od 21 let, če so dovoljenje pridobili najmanj dve leti pred tem, pod pogojem, da je glavni namen vozil, da se uporabljajo kot prostor za izobraževanje in rekreacijo samo, ko so v mirujočem stanju, in da jih uporabljajo neprofitni organi za socialne namene in so spremenjena tako, da se ne morejo uporabljati niti za prevoz več kot devetih oseb niti za prevoz katerega koli blaga, razen tistega, ki je nujno potrebno za njihove namene. |
Člen 7
Izdaja, veljavnost in podaljšanje
1. Vozniška dovoljenja se izdajo samo tistim kandidatom:
(a) |
ki so opravili preizkus spretnosti in ravnanja ter teoretični preizkus in ki izpolnjujejo zdravniške standarde v skladu z določbami prilog II in III. |
(b) |
ki so opravili teoretični preizkus samo za kategorijo AM; države članice lahko od kandidatov zahtevajo, da opravijo preizkus spretnosti in ravnanja ter zdravniški pregled za to kategorijo; Za trikolesa in štirikolesa v tej kategoriji lahko države članice uvedejo poseben preizkus spretnosti in ravnanja. Za razlikovanje vozil znotraj kategorije AM se lahko v vozniško dovoljenje vpiše nacionalna koda. |
(c) |
ki so, kar zadeva kategorijo A2 ali kategorijo A, pod pogojem, da so pridobili najmanj dve leti izkušenj na motornem kolesu iz kategorije A1 ali iz kategorije A2, opravili le preizkus spretnosti in ravnanja ali zaključili usposabljanje v skladu s Prilogo VI. |
(d) |
ki so, kar zadeva kategorijo B, zaključili usposabljanje ali opravili preizkus spretnosti in ravnanja ali so zaključili usposabljanje in opravili preizkus spretnosti in ravnanja v skladu s Prilogo V za vožnjo kombinacije vozil, kakor je opredeljena v drugem pododstavku člena 4(4)(b). |
(e) |
ki imajo svoje običajno prebivališče na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje, ali lahko predložijo dokaze, da tam študirajo že vsaj šest mesecev. |
2. |
|
3. Pogoji za podaljšanje vozniških dovoljenj po izteku njihove veljavnosti so:
(a) |
nadaljnje izpolnjevanje minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, kakor so določeni v Prilogi III, za vozniška dovoljenja v kategorijah C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E; in |
(b) |
običajno prebivališče na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje, ali dokazilo, da prosilec tam študira že vsaj šest mesecev. |
Države članice lahko pri podaljšanju vozniških dovoljenj za kategorije AM, A, A1, A2, B, B1 in BE zahtevajo pregled, pri katerem se uporabljajo minimalni standardi fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, kakor so določeni v Prilogi III.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, kakor je določeno v odstavku 2, izdanih novim voznikom za katero koli kategorijo, z namenom, da se za te voznike uporabljajo posebni ukrepi, katerih cilj je izboljšanje prometne varnosti.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti prvega dovoljenja, ki se izda novim voznikom za kategoriji C in D, na tri leta, z namenom, da bi lahko za te voznike uporabljale posebne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti teh voznikov.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti posameznih vozniških dovoljenj, določeno v odstavku 2, za katero koli kategorijo, v primeru, da se zdi nujno pogosteje izvajati zdravniške preglede ali druge posebne ukrepe, kot so omejitve za storilce prometnih prekrškov.
Države članice lahko skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, določeno v odstavku 2, za imetnike, ki prebivajo na njihovem ozemlju, ki so dopolnili 50 let, z namenom, da se pogosteje izvajajo zdravniški pregledi ali drugi posebni ukrepi, kot so osvežitveni tečaji. To skrajšano obdobje veljavnosti se lahko uporabi le pri podaljšanju vozniškega dovoljenja.
4. Brez poseganja v nacionalno kazensko in policijsko zakonodajo lahko države članice po posvetovanju s Komisijo za izdajo vozniških dovoljenj uporabijo določbe svojih nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na druge pogoje, kakor so tisti, navedeni v tej direktivi.
5. |
|
Brez poseganja v člen 2 država članica pri izdajanju dovoljenja ravna z vso potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da oseba izpolnjuje zahteve, določene v odstavku 1, in uporablja nacionalne predpise o razveljavitvi ali odvzemu pravice do vožnje, če se ugotovi, da je bilo dovoljenje izdano, ne da bi bile izpolnjene zahteve.
Člen 8
Prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku
Spremembe, potrebne za prilagoditev prilog I do VI znanstvenemu in tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(2).
Člen 9
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za vozniška dovoljenja.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Člen 10
Člani izpitne komisije
Od začetka veljavnosti te direktive člani izpitne komisije izpolnjujejo minimalne standarde, določene v Prilogi IV.
Za člane izpitne komisije, ki so bili pred … (**) že v tej funkciji, veljajo le zahteve o zagotavljanju kakovosti in o ukrepih rednega periodičnega usposabljanja.
Člen 11
Različne določbe glede zamenjave, odvzema, nadomestitve in priznavanja vozniških dovoljenj
1. Če imetnik veljavnega nacionalnega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica, pridobi običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko zahteva, da se njegovo vozniško dovoljenje zamenja za enakovredno dovoljenje. Država članica, ki izvede zamenjavo, preveri, za katero kategorijo je predloženo dovoljenje dejansko še veljavno.
2. Ob upoštevanju načela teritorialnosti kazenske in policijske zakonodaje lahko država članica, v kateri ima imetnik vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici, običajno prebivališče, uporabi svoje nacionalne predpise o omejitvi, začasnem odvzemu, odvzemu ali razveljavitvi pravice do vožnje in, če je potrebno, v ta namen zamenja dovoljenje.
3. Država članica, ki izvede zamenjavo, vrne staro dovoljenje organom države članice, ki ga je izdala, in navede razloge za to dejanje.
4. Država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, čigar vozniško dovoljenje je omejeno, začasno odvzeto ali odvzeto v drugi državi članici.
Država članica zavrne priznanje veljavnosti vsakega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica osebi, čigar vozniško dovoljenje je na ozemlju prve države članice omejeno, začasno odvzeto ali odvzeto.
Država članica lahko zavrne tudi izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, čigar dovoljenje je bilo v drugi državi članici razveljavljeno.
5. Nadomestno vozniško dovoljenje za vozniško dovoljenje, ki je bilo na primer izgubljeno ali ukradeno, lahko izdajo samo pristojni organi države članice, v kateri ima imetnik običajno prebivališče; ti organi izdajo nadomestno dovoljenje na podlagi informacij, s katerimi razpolagajo, ali po potrebi na podlagi dokazila pristojnih organov države članice, ki je izdala originalno dovoljenje.
6. Kadar država članica zamenja vozniško dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, za vozniško dovoljenje, ki ustreza vzorcu Skupnosti, se taka zamenjava označi na vozniškem dovoljenju, ki ustreza vzorcu Skupnosti, prav tako pa se na njem označi vsako podaljšanje ali nadomestitev.
Taka zamenjava se lahko opravi samo, če je bilo dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, izročeno pristojnim organom države članice, ki izvede zamenjavo. Če imetnik tega dovoljenja prenese svoje običajno prebivališče v drugo državo članico, tej državi ni treba uporabiti načela medsebojnega priznavanja, določenega v členu 2.
Člen 12
Običajno prebivališče
V tej direktivi „običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba navadno stanuje, to pomeni vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu zaradi osebnih in poklicnih vezi ali v primeru osebe brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesno povezavo med to osebo in krajem, v katerem živi.
Vendar se za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kakor njene osebne vezi in ki zaradi tega živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj njenih osebnih vezi, če se ta oseba redno vrača v ta kraj. Kadar oseba živi v državi članici, da bi izpolnila nalogo z določenim trajanjem, ni treba, da je ta zadnji pogoj izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.
Člen 13
Ekvivalence neskupnostnih vzorcev dovoljenj
1. S soglasjem Komisije države članice vzpostavijo ekvivalence med pravicami, pridobljenimi pred začetkom izvajanja te direktive, in kategorijami, opredeljenimi v členu 4.
Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice svojo nacionalno zakonodajo prilagodijo tako, kot je potrebno za izvajanje določb člena 11(4), (5) in (6).
2. Z določbami te direktive se ne odvzema ali kakor koli omejuje nobene pravice do vožnje, podeljene pred … (**).
Člen 14
Ponovni pregled
Komisija po … (***) poroča o uporabi te direktive, vključno o njenem vplivu na prometno varnost.
Člen 15
Medsebojna pomoč
Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive ter si izmenjujejo informacije o dovoljenjih, ki so jih izdale, zamenjale, nadomestile, podaljšale ali razveljavile. Države članice od njegove vzpostavitve dalje uporabljajo omrežje EU za vozniška dovoljenja.
Člen 16
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(1), členom 3, členom 4(1), (2), (3) in (4)(b) do (k), členom 6(1), (2)(a), (c), (d) in (e), členom 7(1)(b), (c) in (d), (2), (3) in (5), členom 8, členom 10, členom 13, členom 14, členom 15 ter s točko 2 Priloge I, točko 5.2 Priloge II glede kategorij A1, A2 in A ter prilog IV, V in VI, najpozneje do … (****). Komisiji nemudoma sporočijo besedila teh predpisov.
2. Države članice te predpise uporabljajo od … (**).
3. Države članice v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Sprejeti predpisi vsebujejo tudi navedbo, da se sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, v veljavnih zakonih ali drugih predpisih razume kot sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in njegovo besedilo določijo države članice.
4. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih nacionalnih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 17
Razveljavitev
Direktiva 91/439/EGS se razveljavi z učinkom od … (**), ne da bi to posegalo v obveznosti držav članic v zvezi z roki iz dela B Priloge V za prenos omenjene direktive v nacionalno pravo.
Člen 2(4) Direktive 91/439/EGS se razveljavi z učinkom od … (*****).
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 2(1), člen 5, člen 6(2)(b), člen 7(1)(a), člen 9, člen 11(1), (3), (4), (5) in (6), člen 12 in priloge I, II in III se uporabljajo od … (******).
Člen 19
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 112, 30.4.2004, str. 34.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(3) UL L 237, 24.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(*) 26 let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(5) UL L 124, 9.5.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/30/ES (UL L 106, 27.4.2005, str. 17).
(6) UL L 226, 10.9.2003, str. 4. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).
(**) Šest let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(***) Enajst let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(****) Štiri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(*****) Dan začetka veljavnosti te direktive.
(******) Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
DOLOČBE V ZVEZI Z VZORCEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
1. |
Fizične lastnosti kartice vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti so v skladu s standardoma ISO 7810 in ISO 7816-1. Kartica je izdelana iz polikarbonata. Metode za preizkušanje lastnosti vozniških dovoljenj zaradi potrjevanja njihove skladnosti z mednarodnimi standardi so v skladu z ISO 10373. |
2. |
Fizična varnost vozniških dovoljenj Fizično varnost vozniških dovoljenj ogrožajo:
Splošna varnost je zajeta v sistemu kot celoti, kar vključuje postopek oddaje prošenj, prenos podatkov, snov, iz katere je izdelana podloga kartice, tehniko tiskanja, minimalen sklop različnih varnostnih elementov in personalizacijo.
|
3. |
Dovoljenje ima dve strani. Stran 1 vsebuje:
Stran 2 vsebuje:
|
4. |
Posebne določbe
|
VZOREC VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
Stran 1 VOZIŠKO DOVOLJENJE … [DRŽAVA ČLANICA]
Stran 2 1. Priimek 2. Ime 3. Datum in kraj rojstva 4a. Datum izdaje vozniškega dovoljenja 4b. Uradni datum izteka veljavnosti 4c. Izdajatelj 5. Serijska številka dovoljenja 8. Stalno prebivališče 9. (1) Kategorija 10. Datum izdaje, po kategorijah 11. Datum izteka veljavnosti, po kategorijah 12. Omejitve
VZORČNI PRIMER DOVOLJENJA
Belgijsko dovoljenje (za informacijo)
Opomba: dodan bo piktogram in vrstica za kategorijo AM.
Opomba: kategorija „A2“ se bo dodala v oddelku, ki navaja kategorije motornih koles.
PRILOGA II
I. MINIMALNE ZAHTEVE ZA VOZNIŠKI IZPIT
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da kandidati za vozniška dovoljenja pokažejo ustrezno znanje, spretnosti in ravnanje, ki so potrebni za vožnjo motornega vozila. V ta namen mora biti preizkus sestavljen iz:
— |
teoretičnega preizkusa, in nato |
— |
preizkusa spretnosti in ravnanja. |
Pogoji, v katerih se opravlja preizkus, so navedeni spodaj.
A. TEORETIČNI TESTI
1. Oblika
Izbrana oblika mora pokazati, da ima kandidat potrebno poznavanje tem, naštetih v točkah 2, 3 in 4.
Vsak kandidat za dovoljenje za eno kategorijo, ki že ima opravljene teoretične teste za dovoljenje za drugo kategorijo, je lahko oproščen splošnih določb iz točk 2, 3 in 4.
2. Vsebina teoretičnih testov za vse kategorije vozil
2.1. O vsaki izmed točk, naštetih spodaj, je treba postaviti vprašanje, vsebina in oblika vprašanj pa je prepuščena izbiri vsake države članice.
2.1.1. |
Cestno prometni predpisi:
|
2.1.2. |
Voznik:
|
2.1.3. |
Cesta:
|
2.1.4. |
Drugi uporabniki cest:
|
2.1.5. |
Splošna pravila in predpisi ter druge zadeve:
|
2.1.6. |
Potrebni varnostni ukrepi pri izstopanju iz vozila; |
2.1.7. |
Mehanični vidiki v zvezi s prometno varnostjo; vozniki morajo biti sposobni prepoznati najpogostejše napake, še zlasti na krmilnem, vzmetnem in zavornem sistemu, pnevmatikah, lučeh in smernih kazalcih, odsevnikih, vzvratnih ogledalih, vetrobranskem steklu in brisalcih, izpušnem sistemu, varnostnih pasovih in zvočnih opozorilnih napravah; |
2.1.8. |
Varnostna oprema vozila in zlasti raba varnostnih pasov, naslonjal za glavo in varnostna oprema za otroka; |
2.1.9. |
Pravila za rabo vozila v odnosu do okolja (ustrezna raba zvočnih opozorilnih naprav, zmerna poraba goriva, omejitev emisij onesnaževalcev okolja itd.). |
3. Posebne določbe za kategoriji A1, A2 in A
3.1. Obvezno preverjanje splošnega znanja o:
3.1.1. |
uporabi zaščitnih potrebščin, kot so rokavice, škornji, oblačila in zaščitna čelada; |
3.1.2. |
vidnosti voznikov motornih koles za druge uporabnike cest; |
3.1.3. |
dejavnikih tveganja, povezanih z različnimi pogoji na cesti, kakor so določeni zgoraj, z dodatno pozornostjo spolzkim delom, kot so pokrovi odtočnih kanalov, označbe na cesti, kot so črte in puščice, tramvajski tiri; |
3.1.4. |
mehaničnih vidikih v zvezi s prometno varnostjo, kakor je določena zgoraj, z dodatno pozornostjo stikalu za ustavitev v sili, nivoju olja in verigi. |
4. Posebne določbe za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E.
4.1. Obvezno preverjanje splošnega znanja o:
4.1.1. |
pravilih o urah vožnje in počitkih, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (1); o uporabi tahografa (nadzorne naprave), kakor je opredeljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (2); |
4.1.2. |
pravilih glede vrste zadevnega prevoza: blaga ali potnikov; |
4.1.3. |
dokumentih o vozilu in transportnih dokumentih, potrebnih za domači in mednarodni prevoz blaga in potnikov; |
4.1.4. |
ravnanju ob nesreči; znanju o ukrepih, ki jih je treba izvesti po nesreči ali podobnem dogodku, vključno z ukrepanjem v sili, kot sta evakuacija potnikov in osnovno znanje prve pomoči; |
4.1.5. |
varnostnih ukrepih pri odstranjevanju in zamenjavi koles; |
4.1.6. |
pravilih o teži in dimenzijah vozil; pravilih o napravah za omejevanje hitrosti; |
4.1.7. |
oviranju vidnega polja zaradi lastnosti vozil; |
4.1.8. |
branju cestne karte, načrtovanju poti, vključno z uporabo elektronskih navigacijskih sistemov (neobvezno); |
4.1.9. |
varnostnih dejavnikih, povezanih z natovarjanjem vozil: nadzor tovora (nalaganje in pričvrstitev), težave z različnimi vrstami tovora (npr. tekočine, viseči tovori, …), natovarjanje in raztovarjanje blaga ter uporaba opreme za natovarjanje (samo kategorije C, CE, C1, C1E); |
4.1.10. |
voznikovi odgovornosti pri prevozu potnikov; udobju in varnosti potnikov; prevozu otrok; potrebnem pregledu pred začetkom vožnje; vse vrste avtobusov morajo biti del teoretičnih testov (avtobusi javnih služb in potovalni avtobusi, avtobusi s posebnimi dimenzijami, …) (samo kategorije D, DE, D1, D1E). |
4.2. Obvezno preverjanje splošnega znanja o naslednjih dodatnih določbah za kategorije C, CE, D in DE:
4.2.1. |
načelih konstrukcije in delovanja: motorjev z notranjim izgorevanjem, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, pomivalna tekočina), sistema goriva, električnega sistema, sistema vžiga, prenosa (sklopka, menjalnik itd.); |
4.2.2. |
podmazovanju in zaščiti pred zmrzovanjem; |
4.2.3. |
načelih konstrukcije, montaže in pravilne uporabe pnevmatik ter njihovega vzdrževanja; |
4.2.4. |
načelih vrst, delovanja, glavnih delov, povezave, uporabe in dnevnega vzdrževanja zavorne opreme in regulatorja hitrosti ter uporabe sistema proti blokiranju koles; |
4.2.5. |
načelih vrst, delovanja, glavnih delov, povezave, uporabe in dnevnega vzdrževanja sistemov sklopk (samo kategoriji CE, DE); |
4.2.6. |
metodah za določanje vzrokov okvar; |
4.2.7. |
preventivnem vzdrževanju vozil in potrebnih tekočih popravilih; |
4.2.8. |
voznikovi odgovornosti glede prevzema, prevoza in dobave blaga v skladu z dogovorjenimi pogoji (samo kategoriji C, CE). |
B. PREIZKUS SPRETNOSTI IN RAVNANJA
5. Vozilo in njegova oprema
5.1. |
Za vožnjo vozila z ročnim prenosom (menjalnikom) se opravi preizkus spretnosti in ravnanja na vozilu z ročnim menjalnikom. Če kandidat opravlja preizkus spretnosti in ravnanja na vozilu z avtomatskim prenosom (menjalnikom), se to navede v vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi takšnega preizkusa. Dovoljenja s takšno navedbo se uporabljajo samo za vožnjo vozil z avtomatskim menjalnikom. „Vozilo z avtomatskim (prenosom) menjalnikom“ pomeni vozilo, pri katerem se prestavno razmerje med motorjem in kolesi lahko spremeni le z uporabo stopalke za plin ali zavor. |
5.2. |
Vozila, ki se uporabljajo pri preizkusih spretnosti in ravnanja, ustrezajo spodaj navedenim minimalnim merilom. Države članice lahko določijo strožja merila ali dodajo druga. |
Kategorija A1:
motorno kolo kategorije A1 brez stranske prikolice s kubično prostornino nad 120 cm3, ki lahko doseže hitrost najmanj 90 km/h;
Kategorija A2:
motorno kolo brez stranske prikolice s prostornino valja najmanj 400 cm3 in z močjo motorja najmanj 25 kW;
Kategorija A:
motorno kolo brez stranske prikolice s prostornino valja najmanj 600 cm3 in z močjo motorja najmanj 40 kW;
Kategorija B:
štirikolesno vozilo kategorije B, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h;
Kategorija BE:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije B in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 000 kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h in ne spada v kategorijo B; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je širok in visok vsaj toliko kot motorno vozilo; zaprti del je lahko tudi nekoliko ožji od motornega vozila, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Kategorija B1:
štiricikel na motorni pogon, ki lahko doseže hitrost najmanj 60 km/h;
Kategorija C:
vozilo kategorije C, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 12 000 kg, dolžino najmanj 8 m, širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in tahograf, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina; vozilo ima najmanj 10 000 kg dejanske skupne mase;
Kategorija CE:
bodisi zgibno vozilo bodisi kombinacija testnega vozila kategorije C in priklopnika dolžine najmanj 7,5 m; zgibno vozilo in kombinacija imata najvišjo dovoljeno maso najmanj 20 000 kg, dolžino najmanj 14 m in širino najmanj 2,4 m in lahko dosežeta najmanj 80 km/h; opremljena sta s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej, in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina; zgibno vozilo in kombinacija imata najmanj 15 000 kg dejanske skupne mase;
Kategorija C1:
vozilo podkategorije C1, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 4 000 kg, dolžino najmanj 5 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina;
Kategorija C1E:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije C1 in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kg; ta kombinacija je dolga najmanj 8 m in lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina; zaprti del je lahko nekoliko ožji od kabine, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Kategorija D:
vozilo kategorije D, ki ima dolžino najmanj 10 m, širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljen z Uredbo (EGS) št. 3821/85;
Kategorija DE:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije D in priklopnika, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kg, širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj 2 m širok in 2 m visok; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Kategorija D1:
vozilo podkategorije D1, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 4 000 kg, dolžino najmanj 5 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljen z Uredbo (EGS) št. 3821/85;
Kategorija D1E:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije D1 in priklopnika, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kg in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj 2 m širok in 2 m visok; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Testna vozila za kategorije BE, C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi minimalnimi merili, so pa bila v uporabi ob začetku ali pred začetkom veljavnosti te direktive, se po tem datumu še vedno lahko uporabljajo za obdobje največ 10 let. Zahteve glede tovora, ki ga prevažajo ta vozila, lahko države članice uveljavijo najpozneje v desetih letih od začetka veljavnosti Direktive Komisije 2000/56/ES (3).
6. Preizkus spretnosti in ravnanja za kategorije A1, A2 in A
6.1. Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti
Kandidati morajo pokazati, da so sposobni priprave na varno vožnjo, z izpolnitvijo naslednjih zahtev:
6.1.1. |
pravilno namestijo zaščitno opremo, kot so rokavice, škornji, oblačila in zaščitna čelada; |
6.1.2. |
naključno preverijo stanje pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma, stikala za ustavitev v sili (če obstaja), verige, nivoja olja, luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave. |
6.2. Preizkus izvedbe posebnih elementov ob upoštevanju prometne varnosti
6.2.1. |
naslonitev motornega kolesa na stojalo in z njega ter premikanje brez pomoči motorja s hojo ob vozilu; |
6.2.2. |
parkiranje motornega kolesa na stojalo; |
6.2.3. |
izvedba najmanj dveh elementov pri nizki hitrosti, vključno z vijuganjem; to naj bi omogočilo oceno izurjenosti pri ravnanju s sklopko v kombinaciji z zavoro, ravnotežja, smeri gledanja ter položaja na motornem kolesu in položaja nog na opori za noge; |
6.2.4. |
izvedba najmanj dveh elementov pri višji hitrosti, od katerih se en element izvede v drugi ali tretji prestavi pri hitrosti najmanj 30 km/h in en element z izogibanjem oviri pri hitrosti najmanj 50 km/h; to naj bi omogočilo, da se v položaju na motornem kolesu ocenijo smer gledanja, ravnotežje, tehnika krmiljenja in tehnika prestavljanja; |
6.2.5. |
Zaviranje: izvedeta se najmanj dve vaji zaviranja, vključno z zaviranjem v sili pri najmanjši hitrosti 50 km/h; to naj bi omogočilo oceno izurjenosti pri uporabi prednje in zadnje zavore, smeri gledanja in voznikovega položaja na motornem kolesu. Posebni elementi, navedeni pod točkami 6.2.3 do 6.2.5, morajo biti izvedeni najpozneje pet let po začetku veljavnosti Direktive 2000/56/ES. |
6.3. Ravnanje v prometu
Kandidati morajo v običajnih prometnih razmerah popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov izvesti vse naslednje operacije:
6.3.1. |
speljevanje: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; zapustitev oziroma izhod z dovoza; |
6.3.2. |
vožnja po ravnih cestah; srečevanje z nasproti vozečimi vozili, tudi na ozkih mestih; |
6.3.3. |
vožnja skozi ovinke; |
6.3.4. |
križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov; |
6.3.5. |
spreminjanje smeri vožnje: zavijanje levo in desno; spreminjanje pasov; |
6.3.6. |
približevanje/izhod z avtocest ali podobnih cest (če so na voljo): vključevanje s pospeševalnega pasu; zapuščanje z uporabo zaviralnega pasu; |
6.3.7. |
prehitevanje/vožnja mimo: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; ravnanje, kadar ga prehitevajo druga vozila (če je to mogoče); |
6.3.8. |
posebni deli cest (če so na voljo): krožna križišča; železniški prehodi; postajališča tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih; |
6.3.9. |
izvedba varnostnih ukrepov ob sestopu z vozila. |
7. Preizkus spretnosti in ravnanja za kategorije B, B1 in BE
7.1. Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti
Kandidati morajo pokazati, da so sposobni priprave na varno vožnjo, z izpolnitvijo naslednjih zahtev:
7.1.1. |
ustrezna prilagoditev sedeža, da voznik pravilno sedi; |
7.1.2. |
prilagoditev vzvratnih ogledal, varnostnih pasov in naslonjal za glavo (če so na voljo); |
7.1.3. |
preverijo, ali so vrata zaprta; |
7.1.4. |
naključno preverijo stanje pnevmatik, krmilnega mehanizma, zavor, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, tekočina za pranje avtomobilskih stekel), luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave; |
7.1.5. |
preverijo varnostne dejavnike v zvezi z natovarjanjem vozila: karoserija, ponjave, tovorna vrata, zaklepanje kabine, način natovarjanja, zavarovanje tovora (samo kategorija BE); |
7.1.6. |
preverijo mehanizem sklopke, zavore in električne spojne elemente (samo kategorija BE). |
7.2. Kategoriji B in B1: preizkus izvedbe posebnih elementov ob upoštevanju prometne varnosti
Preizkusi se izvedba izbora naslednjih elementov (najmanj dva elementa za štiri točke, vključno z enim v vzvratni prestavi):
7.2.1. |
vzvratna vožnja v ravni smeri ali vzvratna vožnja desno ali levo okrog vogala, držeč se pravega prometnega pasu; |
7.2.2. |
obračanje vozila s pomočjo prestav za naprej in za nazaj tako, da je vozilo po končani izvedbi elementa obrnjeno v nasprotno smer; |
7.2.3. |
parkiranje vozila in zapuščanje parkirnega prostora (vzporedno, poševno ali pod pravim kotom, naprej ali vzvratno, na ravnem, navkreber ali navzdol); |
7.2.4. |
natančno zaviranje do zaustavitve; izvedba zaustavitve v sili je neobvezna. |
7.3. Kategorija BE: preizkus izvedbe posebnih elementov ob upoštevanju prometne varnosti
7.3.1. |
priklop in odklop ali odklop in ponoven priklop priklopnika na motorno vozilo; izvedba elementa mora vključevati vlečno vozilo, ki je parkirano vzdolž priklopnika (tj. ne v eni liniji); |
7.3.2. |
vzvratna vožnja vzdolž ovinka; linija tega ovinka je prepuščena presoji držav članic; |
7.3.3. |
varno parkiranje za natovarjanje/raztovarjanje. |
7.4. Ravnanje v prometu
Kandidati morajo v običajnih prometnih razmerah popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov izvesti vse naslednje operacije:
7.4.1. |
speljevanje: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; zapustitev oziroma izhod z dovoza; |
7.4.2. |
vožnja po ravnih cestah; srečevanje z nasproti vozečimi vozili, tudi na ozkih mestih; |
7.4.3. |
vožnja skozi ovinke; |
7.4.4. |
križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov; |
7.4.5. |
spreminjanje smeri vožnje: zavijanje levo in desno; spreminjanje pasov; |
7.4.6. |
približevanje/izhod z avtocest ali podobnih cest (če so na voljo): vključevanje s pospeševalnega pasu; zapuščanje z uporabo zaviralnega pasu; |
7.4.7. |
prehitevanje/vožnja mimo: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; ravnanje, kadar ga prehitevajo druga vozila (če je to mogoče); |
7.4.8. |
posebni deli cest (če so na voljo): krožna križišča; železniški prehodi; postajališča tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih; |
7.4.9. |
izvedba varnostnih ukrepov ob izstopu iz vozila. |
8. Preizkus spretnosti in ravnanja za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E
8.1. Priprava na vožnjo in tehnični pregled vozila z upoštevanjem prometne varnosti
Kandidati morajo dokazati svojo sposobnost priprave na varno vožnjo z izpolnitvijo naslednjih zahtev:
8.1.1. |
ustrezna namestitev sedeža, da voznik pravilno sedi; |
8.1.2. |
nastavitev vzvratnih ogledal, varnostnega pasu in naslonjala za glavo (če so na voljo); |
8.1.3. |
naključni pregledi stanja pnevmatik, krmilnega mehanizma, zavor, luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave; |
8.1.4. |
preverjanje servo sistemov zaviranja in krmiljenja; preverjanje stanja koles, kolesnih matic, blatnikov, vetrobranskega stekla, oken in brisalcev, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, tekočina za pranje avtomobilskih stekel); preverjanje in uporaba armaturne plošče z instrumenti, vključno s tahografom, kakor je opredeljeno v Uredbi (EGS) št. 3821/85; |
8.1.5. |
preverjanje zračnega tlaka, posode za zrak in vzmetenja; |
8.1.6. |
preverjanje varnostnih dejavnikov v zvezi z natovarjanjem vozila: karoserija, ponjave, vrata priklopnika, nakladalni mehanizem (če je na voljo), zaklepanje kabine (če je na voljo), način natovarjanja, zavarovanje tovora (samo kategorije C, CE, C1, C1E); |
8.1.7. |
preverjanje mehanizma sklapljanja, zavor in električnih spojnih elementov (samo kategorije CE, C1E, DE, D1E); |
8.1.8. |
sposobnost izvajanja posebnih varnostnih ukrepov glede vozila; pregledovanje karoserije, servisnih vrat, izhodov v sili, opreme za prvo pomoč, gasilnih aparatov in druge varnostne opreme (samo kategorije D, DE, D1, D1E); |
8.1.9. |
branje avtomobilske karte, načrtovanje poti, vključno z uporabo elektronskih navigacijskih sistemov (neobvezno). |
8.2. Preizkus izvedbe posebnih elementov z upoštevanjem prometne varnosti
8.2.1. |
priklapljanje in odklapljanje ali odklapljanje in ponovno priklapljanje priklopnika na motorno vozilo; izvedba posebnega elementa mora vključevati vlečno vozilo, ki je parkirano vzdolž priklopnika (tj. ne v eni liniji) (samo kategorije CE, C1E, DE, D1E); |
8.2.2. |
vzvratna vožnja vzdolž ovinka, linija tega ovinka je prepuščena presoji držav članic; |
8.2.3. |
varno parkiranje za natovarjanje/raztovarjanje na nakladalni rampi/platformi ali podobni napravi (samo kategorije C, CE, C1, C1E); |
8.2.4. |
parkiranje, tako da je potnikom omogočen varen vstop ali izstop iz avtobusa (samo kategorije D, DE, D1, D1E). |
8.3. Ravnanje v prometu
Kandidati morajo v normalnih prometnih razmerah popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov izvesti vse naslednje vaje:
8.3.1. |
speljevanje: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; izhod s ceste; |
8.3.2. |
vožnja po ravnih cestah; srečevanje z nasproti vozečimi vozili, tudi na ozkih mestih; |
8.3.3. |
vožnja skozi ovinke; |
8.3.4. |
križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov; |
8.3.5. |
spreminjanje smeri vožnje: zavijanje levo in desno; spreminjanje pasu; |
8.3.6. |
uvoz na/izvoz z avtoceste ali podobne ceste (če so na voljo): vključevanje s pospeševalnega pasu, zapuščanje z uporabo zaviralnega pasu; |
8.3.7. |
prehitevanje/vožnja mimo: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; ravnanje, kadar ga prehitevajo druga vozila (če je to mogoče); |
8.3.8. |
posebni deli cest (če so na voljo): krožna križišča, železniški prehodi; postaje tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih; |
8.3.9. |
izvršitev varnostnih ukrepov ob izstopu iz vozila. |
9. Ocenjevanje preizkusa spretnosti in ravnanja
9.1. |
Ocena vsake od zgoraj navedenih voznih situacij mora izkazovati stopnjo spretnosti, s katero kandidat upravlja vozilo, in njegovo prikazano sposobnost za popolnoma varno vožnjo v prometu. Član izpitne komisije se mora med celotnim preizkusom počutiti varno. Napake pri vožnji ali nevarno ravnanje, ki neposredno ogroža varnost testnega vozila, njegovih potnikov ali drugih udeležencev v cestnem prometu, se kaznuje s padcem na izpitu, ne glede na to, ali mora član izpitne komisije ali spremljajoča oseba posredovati ali ne. Vendar se lahko član izpitne komisije sam odloči, ali se preizkus spretnosti in ravnanja opravi do konca. Člani izpitne komisije morajo biti usposobljeni, da pravilno ocenijo kandidatovo sposobnost za varno vožnjo. Delo članov izpitne komisije mora spremljati in nadzorovati organ, ki ga pooblasti država članica, da se tako zagotovi pravilno in dosledno ocenjevanje napak v skladu z merili iz te priloge. |
9.2. |
Člani izpitne vožnje med ocenjevanjem posvečajo posebno pozornost dejstvu, ali kandidat vozi obrambno in obzirno do drugih. To naj bi izkazoval celotni slog vožnje in član izpitne komisije naj bi ga upošteval pri skupni oceni kandidata. Vključuje prilagojeno in odločno (varno) vožnjo z upoštevanjem cestnih in vremenskih razmer, drugega prometa, interesov drugih udeležencev v cestnem prometu (zlasti občutljivejših) in predvidevanje. |
9.3. Član izpitne komisije bo nadalje ocenil, ali kandidat:
9.3.1. |
nadzoruje vozilo; upošteva: pravilno uporabo varnostnih pasov, vzvratnih ogledal, naslonjal za glavo; sedeža; pravilno uporabo luči in druge opreme; pravilno uporablja sklopko, menjalnik, stopalko za plin, zavorne sisteme (vključno s tretjim zavornim sistemom, če je na voljo), krmilni mehanizem; nadzoruje vozilo v različnih okoliščinah, pri različnih hitrostih; vozi stabilno, upošteva težo in dimenzije ter lastnosti vozila; težo in vrsto tovora (samo kategorije BE, C, CE, C1, C1E, DE, D1E); skrbi za udobje potnikov (samo kategorije D, DE, D1, D1E) (brez hitrega pospeševanja, gladka vožnja brez sunkovitega zaviranja); |
9.3.2. |
vozi ekonomično in način, ki je prijazen do okolja, z upoštevanjem vrtljajev motorja na minuto, izbire prestav, zaviranja in pospeševanja (samo kategorije BE, C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E); |
9.3.3. |
opazovanje: opazuje dogajanje na vse strani; pravilno uporablja ogledala; spremlja dogajanje v prometu na oddaljeni, srednji in bližnji razdalji; |
9.3.4. |
prednost/dajanje prednosti: upošteva prednost na križiščih, vozliščih in razcepih; daje prednost v drugih okoliščinah (npr. pri spreminjanju smeri, menjavi pasu, posebnih manevrih); |
9.3.5. |
pravilna razvrstitev na cesti: pravilna razvrstitev na cesti, v pasovih, krožnih križiščih, ovinkih, ob upoštevanju vrste in lastnosti vozila; predhodno zavzeta linija vožnje; |
9.3.6. |
vzdrževanje varnostne razdalje: ohranja ustrezno varnostno razdaljo spredaj in na bočnih straneh; ohranja ustrezno varnostno razdaljo od drugih udeležencev v cestnem prometu; |
9.3.7. |
hitrost: ne presega najvišje dovoljene hitrosti; prilagaja hitrost vremenskim in cestnim razmeram in, kjer je mogoče, nacionalni omejitvi hitrosti; vozi s tako hitrostjo, da je možna ustavitev znotraj razdalje vidne in proste ceste; prilagaja hitrost splošni hitrosti enake vrste udeležencev v cestnem prometu; |
9.3.8. |
semaforji, prometni znaki in druge označbe: pravilno ravna ob semaforju; upošteva navodila prometnih redarjev; pravilno ravna ob prometnih znakih (prepovedi ali zapovedi); ustrezno upošteva cestne oznake; |
9.3.9. |
signaliziranje: po potrebi ustrezno in pravočasno uporabi signalne znake; pravilno nakaže smer; ustrezno ravna glede na vse znake drugih udeležencev v cestnem prometu; |
9.3.10. |
zaviranje in ustavljanje: pravočasno zmanjša hitrost, zavira ali ustavi glede na okoliščine; predvideva; uporablja različne zavorne sisteme (samo za kategorije C, CE, D, DE); uporablja druge sisteme za zmanjšanje hitrosti, razen zavor (samo za kategorije C, CE, D, DE). |
10. Trajanje preizkusa
Trajanje preizkusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno kandidatovih spretnosti in ravnanja, določenih v odstavku B te priloge. V nobenem primeru vožnja ne sme trajati manj kot 25 minut za kategorije A, A1, A2, B, B1 in BE in manj kot 45 minut za druge kategorije. To ne vključuje časa za sprejem kandidata, pripravo vozila, tehnični pregled vozila z upoštevanjem cestnoprometne varnosti, izvedbo posebnih elementov in oznanilo rezultata praktičnega preizkusa.
11. Kraj preizkusa
Del preizkusa za oceno izvedbe posebnih elementov se lahko izvede na posebnem preizkusnem poligonu. Po možnosti se mora del preizkusa za oceno ravnanja v prometu izvesti na cestah zunaj pozidanih območij, na hitrih cestah in avtocestah (ali podobno), pa tudi na vseh vrstah mestnih ulic (stanovanjska območja, območja z omejeno hitrostjo 30 in 50 km/h, mestne hitre ceste), ki naj bi predstavljale različne stopnje težavnosti, s katerimi se bodo srečevali vozniki. Zaželeno je tudi, da se preizkus izvaja v različno gostem prometu. Čas vožnje mora biti izkoriščen v največji možni meri, da se kandidat oceni v vseh različnih prometnih območjih, na katere lahko naleti, s posebnim poudarkom na prehajanju med temi območji.
II. ZNANJE, SPRETNOSTI IN RAVNANJE PRI VOŽNJI VOZILA NA MOTORNI POGON
Vozniki vseh vozil na motorni pogon morajo v vsakem trenutku imeti znanje in spretnosti ter obvladati ravnanje iz točk od 1 do 9, da bodo sposobni:
— |
prepoznati nevarnosti v prometu in oceniti njihovo resnost; |
— |
zadostno obvladati svoje vozilo, da ne bodo ustvarjali nevarnih situacij in se bodo ob morebitni takšni situaciji ustrezno odzvali; |
— |
upoštevati cestnoprometne predpise, zlasti tiste, ki so namenjeni preprečevanju prometnih nesreč in vzdrževanju tekočega prometa; |
— |
prepoznati vse pomembne tehnične napake na svojih vozilih, zlasti takšne, ki ogrožajo varnost, in jih ustrezno odpraviti; |
— |
upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na ravnanje med vožnjo (npr. alkohol, utrujenost, slab vid itd.), tako da bodo popolnoma sposobni uporabiti vse spretnosti, potrebne za varno vožnjo; |
— |
pomagati pri zagotavljanju varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, zlasti najšibkejših in najbolj izpostavljenih, s primernim upoštevanjem drugih. |
Države članice lahko izvajajo ustrezne ukrepe, da voznikom, ki ne obvladajo več znanja, spretnosti in ravnanja iz točk od 1 do 9, zagotovijo ponovno usvojitev tega znanja in spretnosti, tako da bodo slednji lahko ponovno posedovali ravnanje, potrebno za vožnjo motornega vozila.
(1) UL L 370, 31.12.1985, str. 1. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
(2) UL L 370, 31.12.1985, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 561/2006.
PRILOGA III
MINIMALNA MERILA GLEDE PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI ZA VOŽNJO VOZILA NA MOTORNI POGON
OPREDELITVE POJMOV
1. |
Za namene te priloge so vozniki razvrščeni v dve skupini: |
1.1. |
Skupina 1: vozniki vozil kategorij A, A1, A2, AM, B, B1 in BE. |
1.2. |
Skupina 2: vozniki vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E. |
1.3. |
Nacionalna zakonodaja lahko predvidi, da se določbe iz te priloge, ki veljajo za voznike skupine 2, uporabijo za voznike vozil kategorije B, ki uporabljajo svoja vozniška dovoljenja za poklicne namene (taksiji, rešilna vozila, itd.). |
2. |
Podobno so kandidati za prvo vozniško dovoljenje ali za podaljšanje vozniškega dovoljenja razvrščeni v skupino, v katero bodo spadali, ko bo dovoljenje izdano ali podaljšano. |
ZDRAVSTVENI PREGLEDI
3. |
Skupina 1: Od kandidatov se zahteva, da opravijo zdravstveni pregled, če med potrebnim izpolnjevanjem formalnostmi ali med preizkusi, ki jih morajo opraviti pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja, postane jasno, da imajo eno ali več zdravstvenih težav iz te priloge. |
4. |
Skupina 2: Kandidati morajo pred prvo izdajo vozniškega dovoljenja opraviti zdravstvene preglede, nato pa je treba voznike pregledati v skladu z veljavnim nacionalnim sistemom v državi članici običajnega prebivališča ob vsakem podaljšanju vozniškega dovoljenja. |
5. |
Merila, ki jih države članice določijo za izdajo ali vsako poznejše podaljšanje vozniških dovoljenj, so lahko strožja od tistih, ki so določena v tej prilogi. |
VID
6. |
Vsi kandidati za vozniško dovoljenje morajo opraviti ustrezno preiskavo za zagotovitev, da imajo ustrezno oster vid za vožnjo vozil na motorni pogon. Kadar obstaja razlog za dvom o ustreznosti kandidatovega vida, ga mora pregledati pristojen zdravstveni organ. Pri tem pregledu je treba posvetiti pozornost še zlasti naslednjemu: ostrini vida, vidnemu polju, vidu v slabi svetlobi in progresivnim očesnim boleznim. Za namen te priloge intraokularne leče ne veljajo za korektivne leče. |
Skupina 1:
6.1. |
Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja morajo imeti binokularno ostrino vida, po potrebi s korektivnimi lečami, ki je vsaj 0,5, če se uporabljata obe očesi skupaj. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati, če se med zdravstvenim pregledom izkaže, da je horizont pri vidnem polju manjši od 120°, razen v izjemnih primerih, ki so pravilno utemeljeni z ugodnim zdravniškim mnenjem in pozitivnim praktičnim preizkusom, ali da ima obravnavana oseba kakršno koli drugo očesno napako, ki bi ogrozila varno vožnjo. Če se odkrije ali potrdi progresivna očesna bolezen, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo pod pogojem, da kandidat opravlja redne preglede pri pristojnem zdravstvenem organu. |
6.2. |
Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja, ki so utrpeli popolno funkcionalno izgubo vida na eno oko ali ki uporabljajo zgolj eno oko (npr. v primeru diplopije), morajo imeti ostrino vida, ki je vsaj 0,6, po potrebi s korektivnimi lečami. Pristojni zdravstveni organ mora potrditi, da je to stanje monokularnega vida obstajalo dovolj dolgo, da je omogočilo prilagoditev in da je vidno polje v tem očesu normalno. |
Skupina 2:
6.3. |
Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja morajo imeti ostrino vida, po potrebi s korektivnimi lečami, ki je vsaj 0,8 pri boljšem očesu in vsaj 0,5 pri slabšem. Če se za doseganje vrednosti 0,8 in 0,5 uporabljajo korektivne leče, mora nepopravljena ostrina pri vsakem očesu dosegati 0,05, drugače pa je treba minimalno ostrino (0,8 in 0,5) doseči bodisi s korekcijo z očali z močjo, ki ne presega plus ali minus osem dioptrij, bodisi s pomočjo kontaktnih leč (nepopravljen vid = 0,05). Korekcija mora biti dobro tolerirana. Vozniškega dovoljenja se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki nimajo normalnega binokularnega vidnega polja ali imajo diplopijo. |
SLUH
7. |
Vozniška dovoljenja se lahko kandidatom oziroma voznikom druge skupine izdajo ali podaljšajo v skladu z mnenjem pristojnih zdravstvenih organov; pri zdravstvenih pregledih je treba posebno pozornost posvetiti obsegu za kompenzacijo. |
OSEBE Z LOKOMOTORNO MOTNJO
8. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki imajo obolenja ali deformacije lokomotornega sistema, zaradi česar je vožnja vozila na motorni pogon nevarna. |
Skupina 1:
8.1. |
Vozniška dovoljenja se lahko, po potrebi z določenimi omejitvami, telesno prizadetim kandidatom ali voznikom izdajo po pridobitvi mnenja pristojnega zdravstvenega organa. To mnenje mora temeljiti na zdravstveni oceni zadevnega obolenja ali deformacije in po potrebi na praktičnem preizkusu. Navajati mora tudi, katera vrsta spremembe vozila je potrebna in ali mora biti voznik opremljen z ortopedsko napravo, če preizkus spretnosti in ravnanja pokaže, da s tako napravo vožnja ne bi bila nevarna. |
8.2. |
Vozniška dovoljenja se lahko izdajo ali podaljšajo vsem kandidatom, ki imajo progresivno kronično bolezen, pod pogojem, da prizadeto osebo redno pregledujejo zaradi preverjanja, ali je še vedno zmožna popolnoma varno voziti vozilo. Kadar je prizadetost statična, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo, ne da bi bilo kandidatu treba opravljati redne zdravstvene preglede. |
Skupina 2:
8.3. |
Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine. |
KARDIOVASKULARNE BOLEZNI
9. |
Vsaka bolezen, ki lahko pri kandidatu oziroma vozniku, ki prosi za izdajo prvega dovoljenja oziroma njegovo podaljšanje, povzroči nenadno napako kardiovaskularnega sistema, tako da pride do nepričakovanega poslabšanja možganskih funkcij, pomeni ogrožanje varnosti na cesti. |
Skupina 1:
9.1. |
Kandidatom oziroma voznikom z resno aritmijo se vozniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati. |
9.2. |
Vozniška dovoljenja se kandidatom oziroma voznikom, ki imajo srčni spodbujevalnik, lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov. |
9.3. |
Vprašanje o izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja kandidatom ali voznikom, ki imajo abnormalen arterijski krvni pritisk, je treba oceniti glede na druge rezultate preiskave, s tem povezane zaplete in nevarnost, ki jih ti zapleti lahko pomenijo za varnost na cesti. |
9.4. |
Na splošno se vozniškega dovoljenja ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi angine med mirovanjem ali čustvovanjem. Vozniško dovoljenje se kandidatu ali vozniku, ki je imel miokardialni infarkt, izda ali podaljša na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in po potrebi rednih zdravstvenih pregledov. |
Skupina 2:
9.5. |
Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine. |
SLADKORNA BOLEZEN
10. |
Vozniška dovoljenja se kandidatom ali voznikom s sladkorno boleznijo lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo vsakemu posameznemu primeru. |
Skupina 2:
10.1. |
Samo v zelo izjemnih primerih se lahko vozniška dovoljenja izdajo ali podaljšajo kandidatom oziroma voznikom iz te skupine, ki imajo sladkorno bolezen in potrebujejo zdravljenje z inzulinom, in še to samo na podlagi ustrezno utemeljenega pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov. |
NEVROLOŠKE BOLEZNI
11. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom ali voznikom, ki imajo resno nevrološko bolezen, razen če vloga ni podprta s pooblaščenim zdravniškim mnenjem. Nevrološke motnje, povezane z boleznimi ali kirurškimi posegi z vplivom na centralni ali periferni živčni sistem, ki vodijo do senzoričnih ali motornih napak ter motijo ravnotežje in koordinacijo, je treba ustrezno pretehtati v povezavi z njihovimi funkcionalnimi učinki in tveganji za napredovanje. V takšnih primerih se, kadar obstaja tveganje poslabšanja, izdaja ali podaljšanje dovoljenja lahko obravnava na podlagi rednih presoj. |
12. |
Epileptični napadi ali druge nenadne motnje zavesti pomenijo resno nevarnost za varnost na cesti, če do njih pride pri osebi, ki vozi vozilo na motorni pogon. |
Skupina 1:
12.1. |
Dovoljenje se lahko izda ali podaljša na podlagi pregleda pristojnega zdravstvenega organa in rednih zdravstvenih pregledov. Organ se mora odločiti o stanju epilepsije in drugih motenj zavesti, njihovi klinični obliki in napredovanju (npr. nobenih napadov v zadnjih dveh letih), opravljenem zdravljenju in njegovih rezultatih. |
Skupina 2:
12.2. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki imajo epileptične napade ali so nagnjeni k njim oziroma imajo druge nenadne motnje zavesti. |
DUŠEVNE MOTNJE
Skupina 1:
13.1. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi:
razen če je njihova vloga podprta s pooblaščenim zdravniškim mnenjem in po potrebi z rednimi zdravstvenimi pregledi. |
Skupina 2:
13.2. |
Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine. |
ALKOHOL
14. |
Uživanje alkohola pomeni veliko nevarnost za varnost na cesti. Glede na razsežnost tega problema mora biti zdravniška stroka zelo pazljiva. |
Skupina 1:
14.1. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki so odvisni od alkohola ali nezmožni, da bi se vzdržali pitja in vožnje. Kandidatom oziroma voznikom, ki so bili v preteklosti odvisni od alkohola, se lahko vozniška dovoljenja izdajo ali podaljšajo po dokazanem obdobju abstinence in na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja ter rednih zdravstvenih pregledov. |
Skupina 2:
14.2. |
Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine. |
DROGE IN ZDRAVILA
15. Zloraba:
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki so odvisni od psihotropnih snovi ali ki od takšnih snovi niso odvisni, a jih redno zlorabljajo, ne glede na zahtevano kategorijo dovoljenja.
Redna uporaba:
Skupina 1:
15.1. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki v kateri koli obliki redno uživajo psihotropne snovi, ki lahko ovirajo zmožnost varne vožnje, če so zaužite količine takšne, da škodljivo vplivajo na vožnjo. To velja za vsa druga zdravila ali kombinacije zdravil, ki učinkujejo na zmožnost vožnje. |
Skupina 2:
15.2. |
Pristojni zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine. |
LEDVIČNE OKVARE
Skupina 1:
16.1. |
Vozniška dovoljenja se kandidatom oziroma voznikom, ki imajo resno ledvično okvaro, izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov. |
Skupina 2:
16.2. |
Razen v izjemnih primerih, ki so pravilno utemeljeni s pooblaščenim zdravniškim mnenjem, in na podlagi rednih zdravstvenih pregledov se zdravniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati kandidatom ali voznikom, ki imajo resno ali ireverzibilno ledvično okvaro. |
RAZNE DOLOČBE
Skupina 1:
17.1. |
Kandidatom oziroma voznikom s presajenim organom ali umetnim vsadkom, ki vpliva na zmožnost vožnje, se vozniška dovoljenja smejo izdati ali podaljšati na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in po potrebi rednih zdravstvenih pregledov. |
Skupina 2:
17.2. |
Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine. |
18. |
Na splošno se vozniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati nobenemu kandidatu ali vozniku s kakršno koli motnjo, ki ni omenjena v prejšnjem odstavku, vendar bi lahko imela ali ima za posledico funkcionalno nezmožnost, ki vpliva na varnost za volanom, razen če vloge ne podpira pooblaščeno zdravniško mnenje in po potrebi redni zdravstveni pregledi. |
PRILOGA IV
MINIMALNA MERILA ZA OSEBE, KI VODIJO PRAKTIČNI DEL VOZNIŠKEGA IZPITA
1. Zahtevana usposobljenost člana izpitne komisije
1.1. |
Oseba, pooblaščena za praktično oceno kandidatove izvedbe vožnje v motornem vozilu, mora imeti znanje, spretnosti in izkušnje, povezane s temami iz točk 1.2. do 1.6. |
1.2. |
Usposobljenost člana izpitne komisije mora biti primerna za oceno kandidatove izvedbe vožnje za kategorijo vozniškega dovoljenja, za katero opravlja vozniški izpit. |
1.3. Znanje in razumevanje vožnje in ocenjevanja:
— |
teorija ravnanja pri vožnji v prometu; |
— |
zaznavanje nevarnosti in izogibanje nesrečam; |
— |
učni program, na katerem temeljijo merila za vozniške izpite; |
— |
zahteve v zvezi z vozniškim izpitom; |
— |
ustrezna cestnoprometna zakonodaja, vključno z ustreznimi zakoni EU in nacionalnimi zakoni ter razlagalnimi smernicami; |
— |
teorija in tehnike ocenjevanja; |
— |
obrambna vožnja. |
1.4. Ocenjevalne sposobnosti:
— |
zmožen je natančno opazovati, spremljati in oceniti celotno kandidatovo izvedbo vožnje, zlasti:
|
— |
hitro zbere informacije in izbere ključne točke; |
— |
predvideva, prepozna morebitne probleme in oblikuje strategije za njihovo rešitev; |
— |
zagotovi pravočasne in konstruktivne povratne informacije. |
1.5. Osebne vozniške spretnosti:
Oseba, pooblaščena za vodenje praktičnega dela vozniškega izpita za določeno kategorijo vozniškega dovoljenja, mora biti sposobna to vrsto motornega vozila voziti po dosledno visokih merilih.
1.6. Kakovost storitve:
— |
opredeli in obvesti kandidata, kaj lahko pričakuje med preizkusom; |
— |
izraža se jasno, pri tem pa izbere vsebino, slog in jezik, prilagojen navzočim in kontekstu, ter odgovarja na vprašanja kandidatov; |
— |
zagotovi jasne povratne informacije o rezultatih preizkusa; |
— |
do kandidatov se vede spoštljivo in brez razlikovanja. |
1.7. Poznavanje tehničnih in fizikalnih značilnosti vozil:
— |
poznavanje tehničnih značilnosti vozila, kot so krmilni sistem, pnevmatike, zavore, luči, zlasti za motorna kolesa in težka vozila; |
— |
varnost natovarjanja; |
— |
poznavanje fizikalnih značilnosti vozil kot so hitrost, trenje, dinamika, energija. |
1.8. |
Vožnja z nizko porabo goriva in prijazna do okolja. |
2. Splošni pogoji
2.1. Član izpitne komisije za kategorijo B:
(a) |
mora imeti vozniško dovoljenje kategorije B vsaj tri leta; |
(b) |
mora imeti vsaj 23 let; |
(c) |
uspešno mora zaključiti osnovno kvalifikacijo iz točke 3 te priloge, nato pa spoštovati predpise o zagotavljanju kakovosti in rednem usposabljanju iz točke 4 te priloge; |
(d) |
mora imeti končano poklicno izobraževanje, ki vodi najmanj do zaključka stopnje 3, kakor je opredeljena v Odločbi Sveta 85/368/EGS z dne 16. julija 1985 o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske skupnosti (1); |
(e) |
ne sme hkrati opravljati dela inštruktorja vožnje v avtošoli. |
2.2. Član izpitne komisije za druge kategorije:
(a) |
mora imeti vozniško dovoljenje zadevne kategorije ali enakovredno znanje, pridobljeno z ustrezno poklicno kvalifikacijo; |
(b) |
uspešno mora zaključiti osnovno kvalifikacijo iz točke 3 te priloge, nato pa spoštovati predpise o zagotavljanju kakovosti in rednem usposabljanju iz točke 4 te priloge; |
(c) |
pred tem je moral biti vsaj tri leta kvalificiran član izpitne komisije za kategorijo B; to obdobje se sme opustiti, če zadevni član izpitne komisije lahko predloži dokaze o:
|
(d) |
mora imeti zaključeno poklicno izobraževanje, ki vodi najmanj do zaključka stopnje 3, kakor je opredeljeno v Odločbi 85/368/EGS; |
(e) |
ne sme hkrati opravljati dela inštruktorja vožnje v avtošoli. |
2.3. Enaka veljavnost
2.3.1. |
Države članice lahko člana izpitne komisije pooblastijo, da vodi vozniške izpite za kategorije AM, A1, A2 in A po uspešnem zaključku osnovne kvalifikacije iz točke 3 za eno od teh kategorij. |
2.3.2. |
Države članice lahko člana izpitne komisije pooblastijo, da vodi vozniške izpite za kategorije C1, C, D1 in D po uspešnem zaključku osnovne kvalifikacije iz točke 3 za eno od teh kategorij. |
2.3.3. |
Države članice lahko člana izpitne komisije pooblastijo, da vodi vozniške izpite za kategorije BE, C1E, D1E in DE po uspešnem zaključku osnovne kvalifikacije iz točke 3 za eno od teh kategorij. |
3. Osnovna kvalifikacija
3.1. Osnovno usposabljanje
3.1.1. |
Preden je oseba pooblaščena za vodenje vozniških izpitov, mora zadovoljivo zaključiti tak program usposabljanja, ki ga predpiše država članica, s katerim doseže usposobljenost iz točke 1. |
3.1.2. |
Države članice morajo določiti, ali se vsebina določenega programa usposabljanja navezuje na pooblastilo za vodenje praktičnega dela vozniškega izpita za eno kategorijo vozniškega dovoljenja ali več. |
3.2. Preizkusi
3.2.1. |
Preden je oseba pooblaščena za vodenje vozniških izpitov, mora izkazati zadovoljivo raven znanja, razumevanja, spretnosti in sposobnosti v zvezi s temami, naštetimi v točki 1. |
3.2.2. |
Države članice opravljajo postopek preverjanja, s katerim se na pedagoško ustrezen način oceni usposobljenost osebe iz točke 1, zlasti točke 1.4. Postopek preverjanja mora vključevati teoretični in praktični del. Po potrebi se lahko uporabi računalniško ocenjevanje. Podrobnosti glede vrste in trajanja preizkusov in ocenjevanja v okviru postopka preverjanja določi vsaka država članica posebej. |
3.2.3. |
Države članice morajo določiti, ali se vsebina določenega preverjanja navezuje na pooblastilo za vodenje praktičnega dela vozniškega izpita za eno kategorijo vozniškega dovoljenja ali več. |
4. Zagotavljanje kakovosti in redno usposabljanje
4.1. Zagotavljanje kakovosti
4.1.1. |
Države članice imajo veljavne predpise za zagotavljanje kakovosti, ki so namenjeni ohranjanju meril, ki jih morajo izpolnjevati člani izpitne komisije. |
4.1.2. |
Predpisi za zagotavljanje kakovosti naj bi vključevali nadzor nad člani izpitne komisije pri delu, njihovo nadaljnje usposabljanje in ponovno akreditacijo, stalen poklicni razvoj in redni pregled rezultatov vozniških izpitov, ki so jih vodili. |
4.1.3. |
Države članice morajo zagotoviti, da se pri vsakem članu izpitne komisije s pomočjo predpisov za zagotavljanje kakovosti iz točke 4.1.2 opravi letni nadzor. Poleg tega morajo države članice zagotoviti, da se vsakega člana izpitne komisije vsakih pet let opazuje pri vodenju vozniškega izpita, in sicer naj bo najkrajše obdobje opazovanja vsaj pol dneva, s čimer se omogoči opazovanje vodenja več izpitov. Če se odkrijejo problemi, je treba sprejeti ukrepe za odpravo teh problemov. Oseba, ki izvaja nadzor, mora za to imeti pooblastilo države članice. |
4.1.4. |
Države članice lahko v primeru, ko je član izpitne komisije pooblaščen za vodenje vozniških izpitov za več kot eno kategorijo, določijo, da izpolnjevanje zahtev nadzora v zvezi z izpiti za eno kategorijo izpolnjuje zahtevo za več kot eno kategorijo. |
4.1.5. |
Dejavnost vozniškega preverjanja mora spremljati in nadzorovati organ, ki ga pooblasti država članica, da se tako zagotovi pravilna in dosledna uporaba ocenjevanja. |
4.2. Redno usposabljanje
4.2.1. |
Države članice zagotovijo, da za ohranjanje pooblastila člani izpitne komisije ne glede na število kategorij, za katere so akreditirani, opravijo:
|
4.2.2. |
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi poskrbijo za posebno usposabljanje za tiste člane izpitne komisije, za katere se je med veljavnim sistemom za zagotavljanje kakovosti ugotovilo, da pri delu delajo resne napake. |
4.2.3. |
Vrsta rednega usposabljanja ima lahko obliko navodil, usposabljanja v razredu, klasičnega ali elektronskega učenja, opravi pa se lahko posamezno ali v skupini. Vključuje lahko takšno ponovno akreditacijo meril, ki se zdi primerna državam članicam. |
4.2.4. |
Države članice lahko v primeru, ko je član izpitne komisije pooblaščen za vodenje vozniških izpitov za več kot eno kategorijo, določijo, da izpolnjevanje zahtev rednega usposabljanja v zvezi z izpiti za eno kategorijo izpolnjuje zahtevo za več kot eno kategorijo, pod pogojem, da je izpolnjena zahteva iz točke 4.2.5. |
4.2.5. |
Če član izpitne komisije v obdobju 24 mesecev ni vodil izpitov za določeno kategorijo, mora biti pred začetkom opravljanja vozniških izpitov za to kategorijo ponovno primerno ocenjen. Ponovno ocenjevanje se opravi kot del zahteve iz točke 4.2.1. |
5. Pridobljene pravice
5.1. |
Države članice lahko dovolijo osebam, ki so bile pooblaščene za vodenje vozniških izpitov tik pred začetkom veljavnosti teh določb, da še naprej vodijo vozniške izpite, ne glede na to, da niso bile pooblaščene v skladu s splošnimi pogoji iz točke 2 ali postopkom osnovne kvalifikacije iz točke 3. |
5.2. |
Pri teh članih izpitne komisije se kljub temu izvaja redni nadzor in predpisi za zagotavljanje kakovosti iz točke 4. |
PRILOGA V
MINIMALNE ZAHTEVE ZA USPOSABLJANJE VOZNIKA IN PREIZKUŠANJE KOMBINACIJ, KOT SO OPREDELJENE V DRUGEM PODODSTAVKU ČLENA 4(4)(B)
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za:
— |
odobritev ali nadzor usposabljanja iz člena 7(1)(d) ali |
— |
organiziranje preizkusa spretnosti in ravnanja iz člena 7(1)(d). |
2. Trajanje usposabljanja voznika:
— |
vsaj sedem ur. |
3. Vsebina usposabljanja voznika
Usposabljanje voznika zajema znanje, spretnosti in ravnanje, kakor je opisano v točkah 2 in 7 Priloge II. Posebno pozornost se posveti:
— |
dinamiki gibanja vozila, varnostnim merilom, vlečnim vozilom in priklopnikom (sklopni mehanizem), pravilnemu nakladanju in varnostni opremi. |
Praktični del vključuje naslednje vaje: pospeševanje, zmanjševanje hitrosti, vzvratno vožnjo, zaviranje, pot ustavljanja, menjavo pasov, zaviranje/umikanje, zamenjavo priklopnika, odklop in ponoven priklop priklopnika na motorno vozilo, parkiranje;
— |
vsak udeleženec usposabljanja mora opraviti praktični del in mora izkazati svoje spretnosti in ravnanje na javnih cestah; |
— |
kombinacije vozil, ki se uporabljajo pri usposabljanju sodijo v kategorijo vozniškega dovoljenja, za katerega so zaprosili udeleženci. |
4. Trajanje in vsebina preizkusa spretnosti in ravnanja
Dolžina preizkusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno spretnosti in ravnanja iz točke 3.
PRILOGA VI
MINIMALNE ZAHTEVE ZA USPOSABLJANJE VOZNIKA IN PREIZKUŠANJE ZA MOTORNA KOLESA IZ KATEGORIJE A (POSTOPNI DOSTOP)
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za:
— |
odobritev in nadzor usposabljanja iz člena 7(1)(c) ali |
— |
organiziranje preizkusa spretnosti in ravnanj iz člena 7(1)(c). |
2. Trajanje usposabljanja voznika:
— |
vsaj sedem ur. |
3. Vsebina usposabljanja voznika:
— |
usposabljanje voznika vsebuje vse vidike, zajete v točki 6 Priloge II; |
— |
vsak udeleženec usposabljanja mora opraviti praktični del in mora izkazati svoje spretnosti in ravnanje na javnih cestah; |
— |
motorna kolesa, ki se uporabljajo pri usposabljanju sodijo v kategorijo vozniškega dovoljenja, za katerega so zaprosili udeleženci. |
4. Trajanje in vsebina preizkusa spretnosti in ravnanja
Dolžina preizkusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno spretnosti in ravnanja iz točke 3.
PRILOGA VII
Del A
Razveljavljena direktiva in njene spremembe
(iz člena 17)
Direktiva Sveta 91/439/EGS (1) |
|
Direktiva Sveta 94/72/ES |
|
Direktiva Sveta 96/47/ES |
|
Direktiva Sveta 97/26/ES |
|
Direktiva Komisije 2000/56/ES |
|
Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta, samo člen 10(2) |
|
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, samo točka 24 Priloge II |
Del B
Roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe
(iz člena 17)
Direktiva |
Rok za prenos |
Datum začetka uporabe |
Direktiva 91/439/EGS |
1. julij 1994 |
1. julij 1996 |
Direktiva 94/72/ES |
– |
1. januar 1995 |
Odločba 96/427/ES |
– |
16. julij 1996 |
Direktiva 96/47/ES |
1. julij 1996 |
1. julij 1996 |
Direktiva 97/26/ES |
1. januar 1998 |
1. januar 1998 |
Direktiva 2000/56/ES |
30. september 2003 |
30. september 2003, 30. september 2008 (točka 6.2.5 Priloge II) in 30. september 2013 (točka 5.2 Priloge II) |
Direktiva 2003/59/ES |
10. september 2006 |
10. september 2008 (prevoz potnikov) in 10. september 2009 (prevoz blaga) |
(1) Direktiva 91/439/EGS je bila spremenjena tudi z naslednjim aktom, ki ni bil razveljavljen: Akt o pristopu iz leta 1994.
PRILOGA VIII
KORELACIJSKA TABELA
Direktiva Sveta 91/439/EGS |
Ta direktiva |
člen 1(1), prvi stavek |
člen 1(1), prvi stavek |
člen 1(1), drugi stavek |
|
|
člen 1(2) |
člen 1(2) |
člen 2(1) |
– |
člen 2(2) |
člen 1(3) |
– |
člen 2(1) |
člen 1(1), drugi stavek |
člen 2(2) |
člen 3(1) |
|
člen 3(2) |
|
člen 3(2) |
člen 2(3) |
– |
člen 2(4) |
– |
člen 3(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo |
člen 4(1), prvi stavek |
– |
člen 4(2), prva alinea |
– |
člen 4(2), druga alinea |
člen 3(1), prvi pododstavek, prva alinea |
člen 4(3), prva alinea |
člen 3(1), prvi pododstavek, druga alinea |
člen 4(4)(b), prvi pododstavek |
člen 3(1), prvi pododstavek, tretja alinea |
člen 4(4)(b), drugi pododstavek |
člen 3(1), prvi pododstavek, četrta alinea |
člen 4(4)(c) |
člen 3(1), prvi pododstavek, peta alinea |
člen 4(4)(f) |
člen 3(1), prvi pododstavek, šesta alinea |
člen 4(4)(g) |
člen 3(1), prvi pododstavek, sedma alinea |
člen 4(4)(j) |
člen 3(1), prvi pododstavek, osma alinea |
člen 4(4)(k) |
člen 3(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo |
– |
člen 3(2), prvi pododstavek, prva alinea |
člen 4(3)(a) |
člen 3(2), prvi pododstavek, druga alinea |
člen 4(4)(a) |
člen 3(2), prvi pododstavek, tretja alinea |
člen 4(4)(d) |
člen 3(2), prvi pododstavek, četrta alinea |
člen 4(4)(e) |
člen 3(2), prvi pododstavek, peta alinea |
člen 4(4)(h) |
člen 3(2), prvi pododstavek, šesta alinea, uvodno besedilo |
člen 4(4)(i) |
člen 3(2), prvi pododstavek, šesta alinea, prva podalinea |
– |
člen 3(2), prvi pododstavek, šesta alinea, druga podalinea |
– |
člen 3(3), uvodno besedilo |
– |
člen 3(3), prva alinea |
člen 4(1), tretji stavek |
člen 3(3), druga alinea, prvi pododstavek |
člen 4(3), druga alinea |
člen 3(3), druga alinea, drugi pododstavek |
– |
člen 3(3), tretja alinea |
člen 4(3), prva alinea |
člen 3(3), četrta alinea |
člen 4(4), prva alinea |
člen 3(3), peta alinea |
člen 4(4), druga alinea |
– |
člen 4(3) |
člen 3(4) |
– |
člen 3(5) |
– |
člen 3(6) |
člen 4(5), prvi stavek |
– |
člen 4(5), drugi stavek |
člen 4 |
člen 5 |
člen 5(1) |
člen 6(1) |
člen 5(1)(a) |
člen 6(1)(a) |
člen 5(1)(b) |
člen 6(1)(b) |
člen 5(2), uvodno besedilo |
člen 6(2), uvodno besedilo |
člen 5(2)(a) |
člen 6(2)(a) |
člen 5(2)(b) |
člen 6(2)(b) |
– |
člen 6(2)(c) |
– |
člen 6(2)(d) |
– |
člen 6(2)(e) |
– |
člen 6(2)(f) |
člen 5(3) |
– |
člen 5(4) |
člen 6(4) |
člen 6(1), uvodno besedilo |
člen 4(1), drugi stavek |
člen 6(1)(a), prva alinea |
člen 4(3)(a), tretja alinea |
člen 6(1)(a), druga alinea |
člen 4(4)(a), druga alinea |
člen 6(1)(b), prva alinea |
člen 4(3)(b), druga alinea |
– |
člen 7(3)(c), druga alinea |
člen 6(1)(b), druga alinea, prva alternativa |
člen 4(4)(b), peti pododstavek |
člen 6(1)(b), druga alinea, druga alternativa |
člen 4(4)(c), druga alinea |
člen 6(1)(b), tretja alinea, prva in druga alternativa |
člen 4(4)(g), druga alinea |
člen 6(1)(b), tretja alinea, tretja in četrta alternativa |
člen 4(4)(e), tretja alinea |
člena 6(1)(c), prva alinea, prva in druga alternativa |
člen 4(4)(k), druga alinea |
člena 6(1)(c), prva alinea, tretja in četrta alternativa |
člen 4(4)(i), druga alinea |
člen 6(2) |
člen 4(6), prvi pododstavek |
– |
člen 4(6), drugi pododstavek |
člen 6(3) |
člen 4(6), tretji in četrti pododstavek |
člen 7(1), uvodno besedilo |
člen 7(1), uvodno besedilo |
člen 7(1)(a) |
člen 7(1)(a) |
– |
člen 7(1)(b) |
– |
člen 7(1)(c) |
– |
člen 7(1)(d) |
člen 7(1)(b) |
člen 7(1)(e) |
člen 7(2) |
– |
člen 7(3) |
– |
– |
člen 7(2) |
– |
člen 7(3) |
člen 7(4) |
člen 7(4) |
člen 7(5) |
člen 7(5)(a) |
– |
člen 7(5)(b) |
– |
člen 7(5)(c) |
– |
člen 7(5)(d) |
člen 7a(1) |
– |
člen 7a(2) |
člen 8 |
člen 7b |
člen 9 |
– |
člen 10 |
člen 8 |
člen 11 |
člen 9 |
člen 12 |
člen 10 |
člen 13(1) |
– |
člen 13(2) |
člen 11 |
člen 14 |
člen 12(1) |
– |
člen 12(2) |
– |
člen 12(3) |
člen 15 |
– |
člen 16 |
člen 13 |
člen 17, prvi odstavek |
– |
člen 17, drugi odstavek |
– |
člen 18 |
člen 14 |
člen 19 |
Priloga I |
– |
Priloga Ia |
Priloga I |
Priloga II |
Priloga II |
Priloga III |
Priloga III |
– |
Priloga IV |
– |
Priloga V |
– |
Priloga VI |
P6_TA(2006)0588
Sprememba člena 81 Poslovnika Parlamenta – Izvedbene določbe
Sklep Evropskega parlamenta o spremembi člena 81 Poslovnika Parlamenta – Izvedbene določbe (2006/2211(REG))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 6. julija 2006 o osnutku Sklepa Sveta, ki spreminja Sklep 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil in zlasti odstavka 2 osnutka Sklepa (1), |
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o spremembah Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (2), |
— |
ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 20. julija 2006, |
— |
ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0415/2006), |
ob upoštevanju naslednjega:
A. |
ker so pogajanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo pripeljala do sklenitve medinstitucionalnega sporazuma v obliki skupne izjave, ki pozdravlja osnutek novega postopka, ki bo vpeljan v Sklep 1999/468/ES, |
B. |
ker nov postopek, poznan kot „regulativni postopek s pregledom“, Evropskemu parlamentu in Svetu daje pravico, da enakovredno pregledujeta „kvazi-zakonodajne“ ukrepe, s katerimi se izvaja instrument, ki je bil sprejet s postopkom soodločanja, ter da takšne ukrepe lahko zavrneta, |
C. |
ker bo Sklep 2006/512/ES spremljala ta skupna izjava, izjava Komisije, ki bo zapisana v zapisniku Sveta in izjave Komisije glede izvajanja in uporabe novega postopka, |
D. |
ker je primerno spremeniti člen 81 Poslovnika, da bi omogočili Parlamentu uživanje svojih pravic v novem postopku pod najboljšimi pogoji, |
1. |
sklene, da v svoj Poslovnik vnese naslednji predlog spremembe; |
2. |
sklene, da ta predlog spremembe začne veljati 1. januarja 2007; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj s sporazumom z ostalimi institucijami na upravni ravni zagotovi, da osnutki ukrepov Parlamentu ne bodo posredovani tik pred parlamentarnimi počitnicami; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost. |
Člen 81
Izvedbene določbe
1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega ukrepa , predsednik dokument pošlje odboru, ki je pristojen za akt, iz katerega izvedbene določbe izhajajo.
2. Parlament lahko na predlog pristojnega odbora v enem mesecu – ali treh mesecih, v kolikor gre za ukrepe finančnih storitev – od prejema osnutka izvedbenega ukrepa sprejme resolucijo o nasprotovanju osnutku ukrepa, zlasti če slednji presega izvedbena pooblastila, predvidena v temeljnem aktu. Če pred potekom roka ni nobenega delnega zasedanja ali kadar je potrebno nujno ukrepanje, se šteje, da je pravica do odziva prenešena na pristojni odbor. Ta odziv je v obliki pisma predsednika odbora pristojnemu članu Komisije, o njem pa se obvestijo vsi poslanci. Če Parlament ukrepu nasprotuje, predsednik od Komisije zahteva, da ukrep umakne ali spremeni oziroma da predloži predlog po ustreznem zakonodajnem postopku.
Člen 81
Izvedbeni ukrepi
1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenih ukrepov , predsednik osnutek ukrepov pošlje odboru, ki je pristojen za akt, iz katerega izvedbeni ukrepi izhajajo. Ko med odbori poteka okrepljeno sodelovanje glede temeljnega akta, pristojni odbor povabi drugi odbor, da ustno ali pisno sporoči svoja stališča.
2. Predsednik pristojnega odbora določi rok, v katerem poslanci predlagajo, da odbor nasprotuje osnutku ukrepov. Odbor lahko sklene, da bo med svojimi člani ali stalnimi namestniki imenoval poročevalca, če meni, da je to primerno. Če se odbor na strinja z osnutkom ukrepov, vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov in ki lahko navaja tudi spremembe, ki jih je treba vnesti v osnutek ukrepov.
Če Parlament sprejme takšno resolucijo v veljavnem roku od prejema osnutka ukrepov, predsednik od Komisije zahteva, da umakne ali spremeni osnutek ukrepov oziroma da predloži predlog po ustreznem zakonodajnem postopku.
3. Če pred potekom roka ni nobenega delnega zasedanja, se šteje, da je pravica do odziva prenesena na pristojni odbor. Ta odziv je v obliki pisma predsednika odbora pristojnemu članu Komisije, o njem pa se obvestijo vsi poslanci.
4. Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, se odstavek 3 ne uporabi, odstavka 1 in 2 pa se dopolnita, kakor sledi:
(a) |
čas za pregled začne teči, ko je osnutek ukrepov predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih; |
(b) |
Parlament lahko nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov, in svoje nasprotovanje utemelji s tem, da osnutek ukrepov presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali z vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti; |
(c) |
Parlament lahko z večino poslancev nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov; |
(d) |
Če osnutek ukrepov temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva krajši rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora, če se odbor ni mogel sestati v času, ki ga je imel na voljo, vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov. |
(1) P6_TA(2006)0310.
P6_TA(2006)0589
Spremembe Poslovnika Evropskega parlamenta (odbori, kvestorji)
Sklep Evropskega parlamenta o spremembi členov 15 in 182(1) Poslovnika Parlamenta – Izvolitev kvestorjev in predsedstva odborov (2006/2287(REG))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga spremembe svojega Poslovnika (B6-0628/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0464/2006), |
1. |
se odloči spremeniti svoj Poslovnik, kot sledi; |
2. |
sklene, da bosta spremembi začeli veljati 1. januarja 2007; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost. |
Za obdobje od januarja 2007 do julija 2009 Parlament izvoli šest kvestorjev.
Za obdobje od januarja 2007 do julija 2009 predsedstva odborov imenujejo štiri podpredsednike.
P6_TA(2006)0590
Sklad za zunanje meje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0125/2005 – 2005/0047(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0123) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 62(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0125/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A6-0427/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0047
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Vse države članice v okviru skupnih pravil prispevajo k visoki in enotni ravni osebnih kontrol in nadzora zunanjih meja držav članic Evropske unije, vendar nosijo nekatere države članice težje breme kot druge. |
(2) |
Razlika v bremenih nastaja zaradi različnih izhodiščnih razmer v državah članicah glede na geografske značilnosti njihovih zunanjih meja, število dovoljenih in delujočih mejnih prehodov, stopnjo zakonitega in nezakonitega migracijskega pritiska, tveganj in groženj, s katerimi se soočajo, in nazadnje glede na delovno obremenitev nacionalnih služb v zvezi z obravnavanjem vlog za izdajo vizumov in s samo izdajo vizumov. |
(3) |
Porazdelitev bremen upravljanja zunanjih mej med državami članicami in Evropsko unijo je eden izmed petih elementov skupne politike za upravljanje zunanjih mej, ki jo je predlagala Komisija v svojem Sporočilu z dne 7. maja 2002„K integriranemu sistemu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije“ in jo je podprl Svet v svojem „Načrtu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije“ z dne 14. junija 2002. |
(4) |
Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (4) sicer predstavlja pomemben korak k postopnemu razvoju operativne razsežnosti skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, vendar bi bilo za izvajanje učinkovitih in skupnih standardov za kontrolo in nadzor zunanjih mej treba vzpostaviti mehanizem finančne solidarnosti Skupnosti, da bi podprli države članice, ki v korist Skupnosti v tem pogledu nosijo trajno in težko finančno breme. |
(5) |
Skupni korpus zakonodaje, ki ga predstavlja zlasti Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (5), predvideva mejne kontrole, ki bodo pripomogle k boju proti nezakonitemu priseljevanju in proti trgovini z ljudmi ter k preprečevanju groženj notranji varnosti držav članic, in ki hkrati predvideva, da se mejne kontrole izvajajo ob popolnem spoštovanju človekovega dostojanstva. |
(6) |
Sklad za zunanje meje (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) bi moral biti s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, odraz solidarnosti. |
(7) |
Finančna pomoč bi morala biti strukturirana tako, da bi predstavljala povezavo s preteklimi finančnimi prispevki Evropske unije državam članicam, ki v trenutku začetka veljavnosti te odločbe še ne uporabljajo vseh delov določb schengenskega pravnega reda, ne da bi predstavljala zgolj nadaljevanje ukrepov, ki so bili prej financirani iz drugih virov v okviru splošnega proračuna Evropske unije. V takšnih primerih bi moral Sklad pomagati navedenim državam članicam pri pripravah na čimprejšnjo polno udeležbo, in sicer v skladu s Haaškim programom z dne 4. in 5. novembra 2004. |
(8) |
Poleg tega bi moral Sklad upoštevati posebne razmere, kot je tranzit državljanov tretjih držav po kopnem, ki morajo neizogibno prečkati ozemlje ene ali več držav članic, da bi lahko potovali med dvema deloma svoje države, ki se geografsko ne stikata, in sicer ne samo v interesu zadevne(-ih) držav(e) članic(e), ampak tudi v interesu vseh držav članic, ki so opustile kontrole na svojih notranjih mejah. V takšnih primerih bi bilo treba ukrepe, ki se financirajo, izčrpno opredeliti in dodeljevanje sredstev določiti na podlagi dejanske ocene potreb v zvezi s temi ukrepi. |
(9) |
Da bi se zagotovila enotna in visoko kakovostna kontrola zunanjih meja in prilagodljiv čezmejni promet, bi moral Sklad prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh in v zvezi s političnim, zakonodajnim in sistematičnim sodelovanjem ter z razporeditvijo bremena, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju in po potrebi z drugimi akterji, med drugim ob uporabi štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Evropske unije. |
(10) |
V skladu s Protokolom št. 5 Pristopne pogodbe iz leta 2003 (6) o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral Sklad prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja posebne določbe pravnega reda v zvezi s takšnim tranzitom. |
(11) |
Kot dopolnilo operativnemu sodelovanju, razvitemu pod okriljem Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004 (v nadaljnjem besedilu „Agencija“), in kot dodatek sredstvom, dodeljenim državam članicam, naj bi Sklad poleg tega omogočil, da bi se Skupnost lahko odzivala na pomanjkljivosti na strateških mejnih prehodih, in sicer s sofinanciranjem posebnih ukrepov za odpravo teh pomanjkljivosti iz posebnega zneska, ki bi se vsako leto namenil za takšne ukrepe. |
(12) |
Sklad bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem kontrol zunanjih mej. Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike, ki je del večplastnega sistema, namenjenega olajšanju upravičenega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju v Evropsko unijo in predstavlja sestavni del skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej. |
(13) |
Glede na področje uporabe in namen Sklada ta nikakor ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah. |
(14) |
Za dodeljevanje razpoložljivih letnih sredstev državam članicam bi bilo treba določiti objektivna merila. Ta merila bi bilo treba razčleniti glede na vrsto meje, ob upoštevanju dotoka in stopnje ogroženosti na zunanjih mejah držav članic. |
(15) |
Uporabo teh meril bi bilo treba pregledati leta 2010, da bi se omogočilo upoštevanje novih nastalih okoliščin, zlasti tistih, ki izhajajo iz sprememb samih zunanjih mej. |
(16) |
Glede na nalogo Agencije, da pomaga državam članicam pri izvajanju operativnih vidikov upravljanja zunanjih mej, in da bi se razvilo dopolnjevanje med nalogo Agencije in odgovornostmi držav članic za kontrolo in nadzor zunanjih mej, bi se morala Komisija posvetovati z Agencijo glede osnutka večletnih programov, ki jih predložijo države članice, in glede strateških smernic, ki jih pripravlja Komisija. |
(17) |
Poleg tega lahko Komisija zahteva od Agencije, da v okviru ocene Komisije predloži podatke o vplivu Sklada na razvoj politike in zakonodaje o nadzoru nad zunanjimi mejami, na sinergije med Skladom in nalogami Agencije ter na ustreznost meril za dodeljevanje sredstev državam članicam glede na cilje, ki Evropska unija zasleduje na tem področju. |
(18) |
Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (7) (*), Odločbo št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (8) (*) in Odločbo Sveta …/2007/ES z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (9) (*), in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV tretjega dela Pogodbe. |
(19) |
Udeležba države članice v tem skladu ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri prihodnjem začasnem instrumentu, ki bo zasnovan kot pomoč državam članicam za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Evropske unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in nadzora nad zunanjimi mejami. |
(20) |
Ukrepi, ki se podpirajo v okviru tega sklada, bi se morali medsebojno dopolnjevati z ukrepi, ki se podpirajo z instrumenti Skupnosti za zunanjo pomoč in ki se izvajajo v okviru politike Evropske unije na področju zunanjih odnosov, zlasti strategije za zunanjo razsežnost območja svobode, varnosti in pravice. |
(21) |
Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem programiranju, ki bi jih pripravila vsaka država članica v dogovoru s Komisijo. |
(22) |
Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb v državi pripraviti večletni programski dokument, v katerem bi začrtala svojo razvojno strategijo, ki bi predstavljala okvir za pripravo na izvajanje ukrepov, ki naj se navedejo v letnih programih. |
(23) |
V skladu z načini izvajanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), bi bilo treba podrobno opredeliti pogoje, pod katerimi Komisija lahko uresničuje svoje pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropskih unije, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti držav članic v zvezi s sodelovanjem. Uporaba teh pogojev bi Komisiji omogočila, da preveri, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe. |
(24) |
Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi. |
(25) |
Ker Sklad lahko podpira nacionalne ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v okviru izvajanja schengenskega pravnega reda na področjih, ki obsegajo tako nadzor zunanje meje kot vizumsko politiko, bi se lahko na različnih ravneh in krajih pritegnilo k sodelovanju po več kot en organ držav članic. Zaradi tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da imenujejo več organov za potrjevanje in revizijskih ali pooblaščenih organov, pod pogojem da se naloge med takšne organe jasno razdelijo. |
(26) |
V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada. |
(27) |
Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo. |
(28) |
Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju. |
(29) |
Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati. |
(30) |
Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek vrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta. |
(31) |
Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada. |
(32) |
Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (11) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku. |
(33) |
Ker cilja te odločbe, in sicer spodbujati vzpostavitev skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar med drugim zajema upravljanje dejavnosti, ki jih konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah organizirajo v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
(34) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12). |
(35) |
Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člen 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom. |
(36) |
Da se zagotovi pravočasno izvajanje Sklada, bi bilo treba nekatere določbe te odločbe uporabljati od 1. januarja 2007. |
(37) |
Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba predstavlja razvoj schengenskega pravnega reda, ki sodi na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13). |
(38) |
Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil (14), in ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 37. |
(39) |
Kar zadeva Švico, ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES, kot se bere v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES (15) o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma v imenu Evropske skupnosti. |
(40) |
Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Evropsko unijo in Švico, ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 39. |
(41) |
Za določitev dopolnilnih pravil, potrebnih za izvajanje tega instrumenta, bi bilo treba skleniti sporazum med Skupnostjo ter Islandijo, Norveško in Švico. |
(42) |
Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi. Glede na to, da ta odločba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to odločbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne. |
(43) |
Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (16) in z naknadnim Sklepom Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (17). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja. |
(44) |
Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (18). Irska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zato zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi. |
(45) |
V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz naslova IV tretjega dela te pogodbe (19) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 ustanavlja Sklad za zunanje meje (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. …/2007/ES (**), Odločbo št. …/2007/ES (***) in Odločbo …/2007/ES (****), katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej odločbi:
1) |
„zunanje meje“ pomenijo kopenske meje držav članic, vključno z mejami na rekah, jezerih in morju, ter njihova letališča, rečna, morska in jezerska pristanišča, za katera se uporabljajo določbe prava Skupnosti o prestopanju zunanjih meja, ne glede na to, ali so te meje začasne ali ne; |
2) |
„začasne zunanje meje“ pomenijo:
|
3) |
„mejni prehod“ pomeni vsak mejni prehod z dovoljenjem pristojnih organov za prehajanje zunanjih meja, priglašen v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 562/2006; |
4) |
„Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, kot je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004. |
Člen 3
Splošni cilji Sklada
1. Sklad prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:
(a) |
učinkoviti organizaciji nalog, ki zajemajo tako kontrole kot nadzor zunanjih meja; |
(b) |
učinkovitemu upravljanju tokov ljudi na zunanjih mejah s strani držav članic, da se po eni strani zagotovi visoka stopnja zaščite na zunanjih mejah, po drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom in z načeloma spoštljivega obravnavanja in dostojanstva; |
(c) |
enotni uporabi določb prava Skupnosti o prehajanju zunanjih meja, zlasti Uredbe (ES) št. 562/2006, s strani mejnih straž; |
(d) |
izboljšanju upravljanja dejavnosti, ki so povezane z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic in ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, ter sodelovanja med državami članicami na tem področju. |
2. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 4
Posebni cilji
1. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(a), Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) |
izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole; |
(b) |
razvoj in uporabo ukrepov, potrebnih za izboljšanje nadzornih sistemov med mejnimi prehodi; |
(c) |
uvedbo ukrepov ali razvoj učinkovitih sistemov, ki omogočajo metodično zbiranje ustreznih informacij glede na spremembe okoliščin na območju pred, na in neposredno za zunanjimi mejami; |
(d) |
zagotavljanje ustrezne registracije števila oseb, ki prehajajo vse vrste zunanjih mej (kopenske, morske, zračne); |
(e) |
uvedbo ali izboljšanje sistema zbiranja statističnih in administrativnih podatkov glede na kategorije potnikov, število in naravo pregledov ter nadzorne ukrepe na različnih vrstah zunanjih mej, ki temelji na registraciji in drugih virih zbiranja podatkov; |
(f) |
vzpostavitev učinkovite, strukturne, strateške in operativne koordinacije med vsemi organi, ki delujejo na mejnih prehodih; |
(g) |
izboljšanje zmogljivosti in usposobljenosti mejnih straž pri izvajanju njihovih nalog, povezanih z nadzorom, svetovanjem in kontrolo; |
(h) |
izboljšanje izmenjave informacij na nacionalni ravni med organi, odgovornimi za upravljanje zunanjih mej, ter med temi organi in drugimi organi, odgovornimi za priseljevanje, azil in druge s tem povezane zadeve; |
(i) |
spodbujanje standardov upravljanja kakovosti. |
2. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(b), Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) |
razen za začasne zunanje meje, razvoj novih delovnih metod, logističnih ukrepov in najsodobnejše tehnologije za izboljšanje sistematične osebne kontrole pri vstopu in izstopu na mejnih prehodih; |
(b) |
spodbujanje uporabe tehnologije in specializiranega usposabljanja za osebje, ki je odgovorno za njeno učinkovito uporabo; |
(c) |
spodbujanje izmenjave informacij in izboljšanje usposabljanja v zvezi s ponarejenimi ali prenarejenimi potnimi listinami, vključno z razvojem in razširjanjem skupnih orodij in praks za odkrivanje takšnih dokumentov; |
(d) |
spodbujanje učinkovitih poizvedb v realnem času na mejnih prehodih s pomočjo uporabe obsežnih informacijskih sistemov, kakršna sta Schengenski informacijski sistem (SIS) in Vizumski informacijski sistem (VIS), ter učinkovite izmenjave informacij med vsemi mejnimi prehodi na zunanjih mejah v realnem času; |
(e) |
zagotavljanje optimalnega uveljavljanja rezultatov analiz tveganja na operativni in tehnični ravni. |
3. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(c) Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) |
postopno vzpostavitev enotnega izobraževanja, usposabljanja in kvalifikacij mejnih straž v vsaki državi članici, zlasti z izvajanjem skupnega osnovnega učnega načrta za usposabljanje, kot ga je razvila Agencija, in s skladnim dopolnjevanjem dejavnosti Agencije na tem področju; |
(b) |
podporo in večjo izmenjavo mejnih straž med državami članicami ter njihovo začasno napotitev, in sicer kot dopolnitev smernic in dejavnosti Agencije na tem področju; |
(c) |
spodbujanje uporabe združljive najsodobnejše tehnologije na zunanjih mejah, kjer koli je to nepogrešljivo za pravilno, učinkovito ali enotno uporabo pravil; |
(d) |
spodbujanje zmogljivosti organov za uporabo istih postopkov ter sprejemanja doslednih, hitrih in visoko kakovostnih odločitev v zvezi s prehajanjem zunanjih meja, vključno z izdajanjem vizumov; |
(e) |
spodbujanje uporabe skupnih Praktičnih navodil za mejne straže; |
(f) |
pripravo in posodabljanje prostorov in centrov za osebe, katerim se zavrne vstop, in za osebe, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanjim mejam z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic; |
(g) |
izboljšanje varnosti na območju mejnih prehodov za zagotavljanje varnosti mejnih straž in zaščite opreme, nadzornih sistemov ter prevoznih sredstev. |
4. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(d) Sklad podpira naslednje posebne cilje:
(a) |
okrepitev operativne zmogljivosti omrežja uradnikov za zvezo za priseljevanje in spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja služb držav članic preko omrežja; |
(b) |
uvajanje ukrepov za pomoč državam članicam in letalskim prevoznikom pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Direktive Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (20), in člena 26 Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (21) („Schengenska konvencija“) z namenom preprečevanja nezakonitih prihodov na zunanje meje; |
(c) |
spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja s prevozniki na letališčih države odhoda, vključno z enotnim usposabljanjem osebja prevoznikov v zvezi s potnimi listinami; |
(d) |
spodbujanje upravljanja kakovosti in kakovostnih storitev ter opreme na ravni infrastrukture v okviru postopka prošenj za vizume; |
(e) |
spodbujanje sodelovanja med državami članicami pri krepitvi zmogljivosti konzularnih služb za obravnavanje prošenj za vizume; |
(f) |
spodbujanje skupnih preiskovalnih praks, enotnih upravnih postopkov in odločitev glede vizumov s strani konzularnih služb države članice, ki se nahajajo v različnih tretjih državah; |
(g) |
spodbujanje sistematičnega in rednega sodelovanja med konzularnimi in drugimi službami različnih držav članic, zlasti v zvezi z VIS, vključno z združevanjem virov in sredstev za izdajanje vizumov, izmenjavo informacij, pregledi in preiskavami v zvezi s prošnjami za vizume ter razvoj skupnih centrov za prošnje za vizume; |
(h) |
spodbujanje nacionalnih pobud, katerih cilj so skupne preiskovalne prakse, enotni upravni postopki ter enotne odločitve o vizumih s strani konzularnih služb različnih držav članic; |
(i) |
razvoj skupnih konzularnih uradov. |
Člen 5
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki zadevajo posebne cilje, opredeljene v členu 4, ter zlasti naslednje:
(a) |
infrastrukturo mejnih prehodov in pripadajočih stavb, kot so obmejne postaje, pristajališča za helikopterje, vozni pasovi ali kabine za vozila ali osebe, ki čakajo na mejnih prehodih; |
(b) |
infrastrukturo, stavbe in sisteme, potrebne za nadzor med mejnimi prehodi in zaščito pred nezakonitim prehajanjem zunanjih meja; |
(c) |
delovno opremo, kot so senzorji, videonadzor, instrumenti za preverjanje dokumentov, naprave za odkrivanje in premični ali nepremični terminali za poizvedovanje v SIS, VIS, Evropskem sistemu slikovnega arhiviranja (FADO) in v drugih evropskih in nacionalnih sistemih; |
(d) |
prevozna sredstva za kontrolo zunanjih meja, kot so vozila, plovila, helikopterji in lahki zrakoplovi s posebno elektronsko opremo za nadzor meje in odkrivanje oseb v prevoznih sredstvih; |
(e) |
opremo za izmenjavo informacij v realnem času med ustreznimi organi; |
(f) |
sistemi IKT; |
(g) |
programe za napotitev in izmenjavo osebja, npr. mejnih straž, uradnikov za priseljevanje in konzularnih uradnikov; |
(h) |
usposabljanje in izobraževanje osebja v ustreznih organih, vključno z jezikovnim usposabljanjem; |
(i) |
naložbe v razvoj, preskušanje in namestitev najsodobnejše tehnologije; |
(j) |
študije in pilotne projekte za izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole; |
(k) |
študije in pilotne projekte, ki so zasnovani v podporo inovacijam, olajšanju izmenjav izkušenj in dobrih praks ter izboljšanju kakovosti upravljanja dejavnosti v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami. |
2. Sklad ne podpira ukrepov, ki zadevajo začasne zunanje meje, kadar takšni ukrepi vključujejo strukturne naložbe, ki niso združljive s ciljem ukinitve osebnih kontrol na teh mejah, zlasti ukrepov iz točk (a) in (b) odstavka 1.
Člen 6
Posebna tranzitna shema
1. Sklad podpira izpad plačil, povezan s tranzitnimi vizumi, ter dodatne stroške zaradi izvajanja sheme Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD) in Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 693/2003 (22) in Uredbo Sveta (ES) št. 694/2003 (23).
2. Za namen odstavka 1 pomenijo dodatni stroški stroške, ki izhajajo neposredno iz posebnih zahtev v zvezi z izvajanjem ukrepov posebne tranzitne sheme ter ne nastajajo kot posledica izdajanja tranzitnih ali drugih vizumov.
Do financiranja so upravičene naslednje vrste dodatnih stroškov:
(a) |
naložbe v infrastrukturo; |
(b) |
usposabljanje osebja, ki izvaja posebno tranzitno shemo; |
(c) |
dodatni stroški poslovanja, vključno s plačami za osebje, ki je posebej določeno za izvajanje ukrepov posebne tranzitne sheme. |
3. Izpad plačil iz odstavka 1 se izračuna na podlagi višine taks, določenih v Prilogi XII k Skupnim konzularnim navodilom o vizumih, in v mejah finančnega okvira, določenega v členu 14(9).
Člen 7
Ukrepi Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 6 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu „ukrepi Skupnosti“) v zvezi z naslednjimi cilji:
(a) |
prispevek h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, kar zadeva dotok državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami, vključno z dejavnostmi uradnikov za zvezo na področju letalstva in uradnikov za zvezo na področju priseljevanja; |
(b) |
spodbujanje postopnega vključevanja carinske, veterinarske in fitosanitarne kontrole v dejavnosti integriranega upravljanja mej v skladu z razvojem politike na tem področju; |
(c) |
zagotavljanje podpornih storitev državam članicam v primeru ustrezno utemeljenih izrednih razmer, ki zahtevajo nujno ukrepanje na zunanjih mejah. |
2. Da bi bili upravičeni do finančne podpore, se ukrepi Skupnosti, ki so našteti v odstavku 1(a) in (b), osredotočajo zlasti na naslednje:
(a) |
podpiranje nadaljnjega sodelovanja v Skupnosti pri izvajanju prava Skupnosti in dobrih praks; |
(b) |
podpiranje vzpostavitve omrežij transnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na transnacionalnih partnerstvih med konzularnimi službami v dveh ali več državah članicah ter so zasnovana, da bi spodbujala inovacije in olajševala izmenjave izkušenj in dobrih praks; |
(c) |
podpiranje študij, razširjanja in izmenjave informacij o najboljših praksah in vseh drugih vidikih splošnega cilja prispevati h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, in sodelovanja med državami članicami na tem področju, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije; |
(d) |
podpiranje projektov in študij, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in prava Skupnosti na tem področju, zlasti glede skupnih zajemnih centrov; |
(e) |
podpiranje razvoja in uporabe, s strani držav članic, skupnih statističnih orodij, metod in kazalcev za presojo razvoja politike na področju vizumske politike in konzularnega sodelovanja. |
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge za ukrepe Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 56(2).
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 8
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 21.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.
Člen 9
Programiranje
1. Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja 2007-2013, ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 24. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 10
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 21 in 23 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o letnih in večletnih programih.
Člen 11
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 7 in tehnične pomoči iz člena 17 te odločbe.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:
(a) |
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 34; |
(b) |
zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 43 in 44, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 47 in 48. |
3. Države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v Skladu v skladu s to odločbo.
4. Sklenejo se dogovori, ki podrobno opredelijo dopolnilna pravila, potrebna za takšno sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.
Člen 12
Partnerstvo
1. Vsaka članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti Visoki komisar ZN za begunce (UNHCR), ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2. Takšno partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 13
Skupna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 1 820 milijonov evrov.
2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Razpoložljiva letna sredstva se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) |
30 % za zunanje kopenske meje; |
(b) |
35 % za zunanje morske meje; |
(c) |
20 % za letališča; |
(d) |
15 % za konzularne urade. |
2. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(a), se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) |
70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(a) za vsak posamezen odsek meje; in |
(b) |
30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih kopenskih mejah, kakor je opredeljena v skladu z odstavkom 7(a). |
3. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(b), se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) |
70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(b) za vsak posamezen odsek meje; in |
(b) |
30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih morskih mejah, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(a). |
4. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(c), se med države članice razdelijo glede na delovno obremenitev na njihovih letališčih, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(b).
5. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(d), se razdelijo med države članice na naslednji način:
(a) |
50 % za konzularne urade držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (24); in |
(b) |
50 % za delovno obremenitev, ki je povezana z upravljanjem vizumske politike na konzularnih uradih držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, in ki je določena v skladu z odstavkom 7(c) tega člena. |
6. Za namene letne razdelitve sredstev iz odstavka 1(a) in (b)
(a) |
se upošteva črta med območji iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu (25) in ne morska meja severno od te črte, čeprav, vse dokler se uporabljajo določbe člena 1 Protokola 10 k Aktu o pristopu iz leta 2003, ne gre za zunanjo kopensko mejo; |
(b) |
„zunanje morske meje“ pomenijo zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar so v primerih, ko so potrebna redni in obširni ukrepi za preprečevanje nezakonite migracije/nezakonitega vstopa, to zunanje meje visoko ogroženega območja, ki se določi z upoštevanjem operativnih podatkov zadnjih dveh let, priskrbljenih s strani zadevne države članice. Ta opredelitev „zunanjih morskih meja“ se uporablja izključno za namene te odločbe in vsi ukrepi so v skladu z mednarodnim pravom. |
7. Delovna obremenitev temelji na povprečnih podatkih za naslednje dejavnike iz predhodnih dveh let:
(a) |
na zunanjih kopenskih mejah in zunanjih morskih mejah:
|
(b) |
na letališčih:
|
(c) |
na konzularnih uradih: število vlog za vizume. |
Za leto 2007 delovna obremenitev temelji le na podatkih iz leta 2005.
8. Ponderiranje iz odstavkov 2 in 3 določi Agencija v skladu s členom 15.
9. Glede na dolžino zunanjih kopenskih meja iz odstavka 2(a) se v izračunu letne razdelitve sredstev ne upoštevajo začasne zunanje meje. Upoštevajo pa se začasne zunanje meje med državo članico, ki je k Evropski uniji pristopila do 1. maja 2004, in državo članico, ki je pristopila po 1. maju 2004.
10. Za referenčne številke o delovni obremenitvi iz odstavka 7 štejejo zadnji statistični podatki, ki jih je izdala Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki so jih priskrbele države članice v skladu s pravom Skupnosti.
Če države članice Komisiji (Eurostat) niso priskrbele zadevnih statističnih podatkov, države članice priskrbijo začasne podatke.
Preden Komisija (Eurostat) te podatke sprejme za referenčne, presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostat) države članice predložijo vse potrebne podatke za tako presojo.
11. Če referenčni podatki niso na voljo kot statistični podatki, ki jih izda Komisija (Eurostat) v skladu s pravom Skupnosti, države članice priskrbijo Komisiji začasne podatke do 1. novembra vsakega leta, da se oceni znesek, ki naj bi jim bil dodeljen za naslednje leto v skladu s členom 23(2).
Preden Komisija te podatke sprejme za referenčne, lahko presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostat) države članice predložijo vse potrebne podatke za tako presojo.
12. Dodeljevanje sredstev iz odstavka 1 ne vključuje sredstev, ki se dodelijo za namen členov 6 in 19. Sredstva, dodeljena za namen člena 6, za obdobje 2007-2013 ne presežejo 108 milijonov evrov.
Člen 15
Analiza tveganja, ki jo Agencija opravi za namen letne razdelitve sredstev
1. Da se določi ponder iz člena 14(8), Agencija predloži Komisiji do 1. aprila vsakega leta posebno poročilo, v katerem opiše težave v zvezi z varovanjem meje in razmere na zunanjih mejah držav članic, pri čemer posebno pozornost nameni državam članicam v neposredni bližini območij z visoko stopnjo tveganja nezakonitega priseljevanja v predhodnem letu, pri čemer med drugim upošteva število oseb, ki so nezakonito vstopile v te države članice, in velikost teh držav članic.
2. V skladu s skupnim in celovitim modelom analize tveganja iz člena 4 Uredbe (ES) št. 2007/2004 se v poročilu obravnavajo grožnje, ki so v predhodnem letu vplivale na varnost na zunanjih mejah držav članic, ob upoštevanju političnega, ekonomskega in socialnega razvoja v zadevnih tretjih državah, zlasti v sosednjih tretjih državah, določijo pa se možni prihodnji trendi v zvezi z migracijskimi tokovi in nezakonitimi dejavnostmi na zunanjih mejah.
Ta analiza tveganja se prvenstveno utemelji na naslednjih informacijah, ki jih zbere Agencija, priskrbijo pa jih države članice ali se pridobijo od Komisije (Eurostat):
(a) |
število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanji meji; |
(b) |
število državljanov tretjih držav, ki so bili prijeti ob nezakonitem prehodu ali poskusu nezakonitega prehoda zunanje meje; |
(c) |
število prijetih posrednikov, ki so namerno pomagali državljanom tretjih držav pri nedovoljenem vstopu; |
(d) |
število ponarejenih ali lažnih potnih listin ter število potnih listin in vizumov, ki so bili izdani na podlagi lažne utemeljitve, kar je bilo ugotovljeno na mejnih prehodih v skladu s Zakonikom o schengenskih mejah. |
Če referenčni podatki niso bili predloženi kot statistični podatki, ki jih izda Komisija (Eurostat), temveč so jih izdale države članice, lahko Agencija od teh držav članic zahteva informacije, potrebne za presojo kakovosti, primerljivosti in popolnosti statističnih podatkov. Agencija lahko za pomoč pri takšni presoji zaprosi Komisijo (Eurostat).
3. Poročilo v skladu z odstavkoma 1 in 2 ugotovi tudi trenutno stopnjo ogroženosti na zunanjih mejah vseh držav članic in določi naslednje posebne faktorje za ponderiranje za vsak posamezen odsek zunanje meje zadevne države članice:
(a) |
zunanja kopenska meja:
|
(b) |
zunanja morska meja
|
Člen 16
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek Sklada ima obliko donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.
3. Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektov v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 4, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 20.
Prispevek Skupnosti se poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
(a) |
položaja in zahtev v zadevni državi članici; |
(b) |
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu; |
(c) |
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij; |
(d) |
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge ukrepe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov. |
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.
Člen 17
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000evrov svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.
2. Ti ukrepi vključujejo:
(a) |
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada; |
(b) |
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada; |
(c) |
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje; |
(d) |
oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci; |
(e) |
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju; |
(f) |
ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 27; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 33(2). |
Člen 18
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:
(a) |
7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000evrov za obdobje 2007-2010, in |
(b) |
4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000evrov za obdobje 2011-2013. |
Člen 19
Posebni ukrepi
1. Komisija vsako leto sestavi seznam posebnih ukrepov, ki jih izvedejo države članice, in sicer, kjer je to ustrezno, v sodelovanju z Agencijo; ti ukrepi prispevajo k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej z odpravljanjem pomanjkljivosti na strateških mejnih prehodih, ugotovljenih z analizo tveganja iz člena 15.
2. V letnem delovnem programu iz člena 7 se določi okvir financiranja teh ukrepov, vključno s cilji in merili vrednotenja.
3. Seznam izbranih ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 56(2).
4. Finančna pomoč iz Sklada za posebne ukrepe se omeji na obdobje šestih mesecev in ne presega 80 % stroškov posameznega ukrepa.
5. Letna sredstva, ki so na voljo za te ukrepe, ne presegajo 10 milijonov evrov. Po izboru iz odstavka 3 se lahko preostala razpoložljiva sredstva porabijo za financiranje ukrepov, opredeljenih v členu 7.
POGLAVJE IV
PROGRAMIRANJE
Člen 20
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za posege Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju politike upravljanja zunanjih mej in vizumske politike, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.
2. Za splošne cilje iz člena 3(1)(a), (b) in (c) navedene smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom nadaljnje postopne vzpostavitve skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej na zunanjih mejah ter krepitve kontrol in nadzora zunanjih mej Evropske unije.
3. Za splošni cilj iz člena 3(1)(d) navedene smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom nadaljnjega razvoja skupne vizumske politike v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju s pomočjo izboljšanja postopkov na lokalnih konzularnih predstavništvih.
4. Komisija najpozneje do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
5. Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 56(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.
Člen 21
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 20 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:
(a) |
opis trenutnega stanja v državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov; |
(b) |
analizo zahtev v zadevni državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov ter navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani tako, da izpolnjujejo te zahteve v obdobju, ki ga zajema večletni program; |
(c) |
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog; |
(d) |
navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi, nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti; |
(e) |
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog; |
(f) |
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12; |
(g) |
osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja; |
(h) |
določbe za zagotovitev objave večletnega programa. |
2. Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3. Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
(a) |
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 20; |
(b) |
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije; |
(c) |
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe; |
(d) |
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je prosto gibanje oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja. |
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 56(2) večletni program odobri v treh mesecih po uradni predložitvi.
Člen 22
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 23
Letni programi
1. Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim programom.
2. Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 14 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.
3. Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:
(a) |
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa; |
(b) |
opis ukrepov, ki se podprejo na podlagi letnega programa; |
(c) |
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 18 z namenom izvajanja letnega programa. |
4. Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek večletnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.
Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
5. Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.
Člen 24
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011-2013.
2. Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 21 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 56(3).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 25
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.
Člen 26
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:
(a) |
opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu; |
(b) |
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih; |
(c) |
ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad; |
(d) |
postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov; |
(e) |
zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki; |
(f) |
sistem poročanja in spremljanja, v primeru, da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu; |
(g) |
postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo; |
(h) |
ureditev za revizijo delovanja sistema; |
(i) |
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi; |
(j) |
postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov. |
Člen 27
Imenovanje organov
1. Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:
(a) |
odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo; |
(b) |
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji; |
(c) |
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora; |
(d) |
po potrebi pooblaščeni organ. |
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 26(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 28 do 32 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 28
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:
(a) |
je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice; |
(b) |
ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo; |
(c) |
dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov; |
(d) |
je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev; |
(e) |
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati; |
(f) |
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju. |
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2007-2013 pravilno in neprekinjeno izvaja svoje naloge.
3. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem kar zadeva pravilno uporabo poglavij V do IX.
Člen 29
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so zlasti:
(a) |
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12; |
(b) |
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 21 in 23; |
(c) |
po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov; |
(d) |
organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 16(5); |
(e) |
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem; |
(f) |
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti; |
(g) |
spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; |
(h) |
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje; |
(i) |
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila; |
(j) |
zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 51 izvedejo v rokih iz člena 52(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico; |
(k) |
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 45; |
(l) |
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 32(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad; |
(m) |
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil; |
(n) |
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, zahtevke za plačila ali, kjer je primerno, izjave o povračilu; |
(o) |
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad; |
(p) |
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah; |
(q) |
preverjanje izvajanja smernic iz člena 35(6) s strani končnih upravičencev. |
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18.
Člen 30
Prenos nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 28.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 31
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
(a) |
potrdi, da:
|
(b) |
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih; |
(c) |
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti; |
(d) |
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki; |
(e) |
po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti; |
(f) |
ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih. |
2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 27.
Člen 32
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
(a) |
zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora; |
(b) |
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program; |
(c) |
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje. |
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. …/2007/ES, št. …/2007/ES in …/2007/ES (*****), ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
(a) |
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa; |
(b) |
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni; |
(c) |
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjave o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov. |
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 27.
POGLAVJE VI
ODGOVORNOSTI IN NADZOR
Člen 33
Odgovornosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 26 do 32, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4. Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 34
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 56(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 26 do 32. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.
3. Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila za obdobje 2007-2010 iz člena 52(3).
Člen 35
Odgovornosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 34 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 26 do 32, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3. Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 36
Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 32.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 37
Upravičenost – izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 23(4). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.
Z odstopanjem je obdobje, za katerega so izdatki upravičeni, za izvedbo ukrepov, ki so bili podprti v okviru letnih programov za leto 2007, tri leta od izdatka.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 4, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 38
Celovitost plačil končnim upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 39
Uporaba eura
1. Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 21 in 23, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 29(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 41(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 53 so izraženi v eurih.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 23(4), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 40
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 23(4).
Člen 41
Plačila – predfinanciranje
1. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 31(1)(a) in 37, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila.
Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način, v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.
5. Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi izjava o izdatkih.
6. Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.
Člen 42
Plačilo razlike
1. Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
(a) |
potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 31(1)(a) in 37, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu; |
(b) |
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 53; |
(c) |
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 32(3). |
Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.
2. Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.
3. Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 44. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 44(3).
5. Brez poseganja v člen 43 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.
Člen 43
Zadržanje plačil
1. Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če:
(a) |
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora, |
(b) |
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena. |
2. Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.
Člen 44
Začasna ustavitev plačil
1. Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi, ali |
(b) |
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali |
(c) |
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 33 in 34. |
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 48 odloči za razveljavitev celotnega ali dela neto zneska ali za razveljavitev prispevka Skupnosti k letnemu programu.
Člen 45
Hramba dokumentov
Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 42(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 46
Finančni popravki s strani držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.
Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 49(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.
3. V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
4. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 53 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Člen 47
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 33, v skladu s členom 44 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.
Člen 48
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan; |
(b) |
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka; |
(c) |
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 33 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka. |
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je nepravilnost povezana z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 32(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 34, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 49
Vračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 50
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 46 nadaljujejo z izterjavami.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 51
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročil iz člena 52(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na cilje iz člena 3.
3. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
4. V okviru poročila za obdobje 2007-2010 iz člena 52(3)(c) Komisija oceni vpliv Sklada na razvoj politike in zakonodaje o nadzoru nad zunanjimi mejami, oceni sinergije med Skladom in nalogami agencije ter ustreznost meril za razdelitev sredstev državam članicam glede na cilje, ki jih skuša Evropska unija doseči na tem področju.
Člen 52
Obveznosti poročanja
1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2. Države članice predložijo Komisiji:
(a) |
poročilo o vrednotenju izvajanja ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2010; |
(b) |
poročilo o vrednotenju rezultatov in o vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2012 za obdobje 2007-2010 in do 30. junija 2015 za obdobje 2011-2013. |
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:
(a) |
poročilo za pregled členov 14 in 15, skupaj s predlogi sprememb, če so potrebne, in sicer do 30. junija 2010; |
(b) |
vmesno poročilo o doseženih rezultatih in o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvrševanja Sklada, skupaj s predlogom o prihodnjem razvoju Sklada, do 31. decembra 2010; |
(c) |
poročilo o naknadnem vrednotenju, do 31. decembra 2012 za obdobje 2007-2010 in do 31. decembra 2015 za obdobje 2011-2013. |
Člen 53
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
(a) |
finančno in operativno izvajanje letnega programa; |
(b) |
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče; |
(c) |
ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:
|
(d) |
ukrepe, sprejeti za zagotavljanje podatkov in za objavo letnih in večletnih programov. |
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
3. Komisija pošlje Agenciji odobrena končna poročila o izvajanju letnega programa.
POGLAVJE X
PREHODNE DOLOČBE
Člen 54
Priprave večletnega programa
1. Z odstopanjem od člena 20 države članice:
(a) |
čimprej po … (******), najpozneje pa do … (*******), imenujejo nacionalni odgovorni organ iz člena 27(1)(a) in, kjer je to ustrezno, tudi pooblaščeni organ; |
(b) |
do 30. septembra 2007 predložijo opis sistemov upravljanja in nadzora iz člena 34(2). |
2. Do 1. julija 2007 Komisija državam članicam predloži:
(a) |
oceno zneskov, ki se jim dodelijo za finančno leto 2007; |
(b) |
ocene zneskov, ki naj bi se jim dodelili za finančna leta 2008-2013, izdelane na podlagi ekstrapolacije izračuna ocene za finančno leto 2007, ob upoštevanju predlaganih letnih dodeljenih sredstev za leta med 2007-2013, kot so določena v finančnem okviru. |
Člen 55
Priprave letnih programov za 2007 in 2008
1. Z odstopanjem od člena 23 se za izvajanje v finančnem letu 2007 in 2008 uporablja naslednji časovni razpored:
(a) |
Komisija do 1. julija 2007 državam članicam predloži oceno dodeljenih zneskov za finančno leto 2007; |
(b) |
države članice do 1. decembra 2007 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2007; |
(c) |
države članice do 1. marca 2008 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2008. |
2. V zvezi z letnim programom za 2007 so izdatki, ki se dejansko izplačajo med 1. januarjem 2007 in dnevom sprejetja odločbe o financiranju, s katero se odobri letni program zadevne države članice, lahko upravičeni do podpore iz Sklada.
3. Komisija rezervira proračunska sredstva Skupnosti za leto 2007 na podlagi ocene zneska, ki bo dodeljen državam članicam in izračunan v skladu s členoma 14 in 15, da bi se tako leta 2008 omogočilo sprejetje odločb o financiranju, s katerimi se odobri letni program za leto 2007.
POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE
Člen 56
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor za „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ki se ustanovi s to odločbo.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a (3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.
Člen 57
Pregled
Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.
Člen 58
Začetek veljavnosti in uporabe
Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta odločba se uporablja od … (******), z izjemo členov 14, 15, 20, 21, 23, 27, 33(2), 33(5), 34, 37(4) in 56, ki se uporabljajo od 1. januarja 2007.
Člen 59
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 15.
(2) UL C 115, 16.5.2006, str. 47.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(4) UL L 349, 25.11.2004, str. 1.
(5) UL L 105, 13.4.2006, str. 1.
(6) UL L 236, 23.9.2003, str. 946.
(7) UL …
(*) UL: Vstaviti številko, datum in sklicevanje na UL za to odločbo.
(8) UL …
(9) UL …
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
(11) UL C 139, 14.6.2006, str.1.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(13) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
(14) UL L 176, 10.7.1999, str. 53.
(15) UL L 370, 17.12.2004, str. 78.
(16) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
(17) UL L 395, 31.12.2004, str. 70.
(18) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
(19) UL L 396, 31.12.2004, str. 45.
(**) UL: Vstaviti številko prve odločbe iz uvodne izjave 18 (Evropski sklad za begunce).
(***) UL: Vstaviti številko druge odločbe iz uvodne izjave 18 (Evropski sklad za vračanje).
(****) UL: Vstaviti številko tretje odločbe iz uvodne izjave 18 (Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav).
(20) UL L 261, 6.8.2004, str. 24.
(21) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
(22) UL L 99, 17.4.2003, str. 8.
(23) UL L 99, 17.4.2003, str. 15.
(24) UL L 81, 21.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 851/2005 (UL L 141, 4.6.2005, str. 3).
(25) UL L 161, 30.4.2004, str. 128. Popravljena različica v UL L 206, 9.6.2004, str. 51. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1283/2005 (UL L 203, 4.8.2005, str. 8).
(*****) UL: Vstaviti številke treh odločb iz uvodne izjave 18.
(******) Datum začetka veljavnosti te odločbe.
(*******) 15 dni po začetku veljavnosti te odločbe.
P6_TA(2006)0591
Evropski sklad za vračanje (2008-2013) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (KOM(2005)0123 – C6-0126/2005 – 2005/0049(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0123) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 63(3)(b) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0126/2005), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A6-0425/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0049
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za vračanje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 63(2)(b) in 63(3)(b) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z namenom postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav. |
(2) |
Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 ponovno potrdil odločenost vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice. V tem smislu bi moral biti cilj skupne evropske azilne politike in politike priseljevanja poštena obravnava državljanov tretjih držav in boljše upravljanje migracijskih tokov. |
(3) |
Učinkovita politika Skupnosti glede vračanja je nujno dopolnilo vsake verodostojne politike zakonitega priseljevanja in azilne politike, pa tudi pomemben element boja proti nezakonitemu priseljevanju. Države članice za izvajanje programov vračanja in ukrepov prisilnega vračanja predvidevajo znatna proračunska sredstva. Skupno ukrepanje Evropske unije na tem področju, oprto na ustrezna finančna sredstva Skupnosti, bi lahko bilo v pomoč državam članicam, z njim bi poudarili nujnost vračanja nezakonitih priseljencev in prispevali h krepitvi solidarnosti med državami članicami. |
(4) |
Svet je 28. februarja 2002 sprejel Celovit načrt za boj proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi v Evropski uniji (4), v katerem je poudaril, da politike ponovnega sprejema in vračanja predstavljajo sestavni in bistveni element boja proti nezakonitemu priseljevanju, in opredelil dva elementa, na katerih bi morala temeljiti politika vračanja Skupnosti, in sicer na skupnih načelih in skupnih ukrepih v okviru izboljšanja upravnega sodelovanja med državami članicami. |
(5) |
Akcijski program Sveta za vračanje z dne 28. novembra 2002, ki temelji na Sporočilu Komisije z dne 14. oktobra 2002 o politiki vračanja Skupnosti glede nezakonitih priseljencev, obravnava celotno verigo ukrepov, ki se nanašajo na upravljanje vračanja v državah članicah, ter zajema prostovoljno in prisilno vračanje državljanov tretjih držav ter najpomembnejše faze vračanja, vključno s pripravo in nadaljnjimi ukrepi. |
(6) |
Evropski svet je na svojem zasedanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 pozval Komisijo, naj preuči vse vidike v zvezi z ločenim instrumentom Skupnosti za vračanje, da bi tako podprli zlasti prednostne naloge, navedene v Akcijskem programu za vračanje. |
(7) |
V Sklepih Sveta o prednostnih nalogah za uspešen razvoj skupne politike ponovnega sprejemanja z dne 2. novembra 2004 je poudarjeno, da sporazumi Skupnosti o ponovnem sprejemu pomembno prispevajo k učinkovitemu skupnemu upravljanju z migracijami in igrajo pomembno vlogo v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Sporazumi so pomemben element v okviru dialoga in sodelovanja med Evropsko unijo in državami izvora, prejšnjega prebivališča in tranzita nezakonitih priseljencev. |
(8) |
Potem ko je Svet v Sklepih z dne 8. junija 2004 pozval proračunski organ, naj predvidi sredstva za pripravljalne ukrepe, in pozval Komisijo, naj upošteva njegovo stališče glede razvoja integriranega načrta vračanja v tesnem sodelovanju z državami članicami, so se pripravljalni ukrepi za obdobje 2005 in 2006 že pričeli. |
(9) |
Evropski svet je na svojem zasedanju v Bruslju 4. in 5. novembra 2004 v „Haaškem programu“ pozval k začetku pripravljalne faze za Evropski sklad za vračanje (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) in k ustanovitvi Sklada do leta 2007, pri čemer bi se upoštevalo ovrednotenje pripravljalne faze. |
(10) |
Novembra 2004 se je Svet seznanil s poročilom predsedstva o analizi sporočenih najboljših praks vračanja v določene države. V poročilu je bilo ugotovljeno, da obstajajo široke možnosti in potreba po bolj praktičnem sodelovanju med državami članicami v zvezi s praksami vračanja. V poročilu so bile nakazane možnosti za bolj integriran pristop do politik vračanja ter splošnih politik na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. Poleg tega so bile v tem poročilu opisane najboljše prakse držav članic pri prostovoljnem ali prisilnem vračanju državljanov tretjih držav v njihovo državo izvora ali tranzita, kot so spodbujanje programov za prostovoljno vračanje, svetovanje glede vračanja ter organizacija skupnih operacij vračanja, vključno s čarterskimi poleti. |
(11) |
Nujno je, da Skupnost dobi instrument, zasnovan za podporo in spodbujanje držav članic pri prizadevanjih za boljše upravljanje vračanja v vseh njegovih razsežnostih, in sicer na podlagi načela integriranega upravljanja vračanja ter z namenom podpiranja poštenega in učinkovitega izvajanja skupnih standardov vračanja, določenih v okviru zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na vračanje. |
(12) |
Za leto 2007 v okviru te odločbe ni potrebno predvideti nobenega financiranja, tako da bi na podlagi poročila Komisije o ovrednotenju pripravljalnih ukrepov lahko upoštevali rezultate pripravljalnih ukrepov za vračanje v letih 2005 in 2006. |
(13) |
Zadevni skupni standardi izhajajo zlasti iz Direktive Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (5) in aktov, ki jo dopolnjujejo, in sicer Odločbe Sveta 2004/191/ES z dne 23. februarja 2004 o določitvi meril in praktičnih rešitev za izravnavo finančnih neskladij, ki so posledica uporabe Direktive 2001/40/ES o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (6), in Odločbe Sveta 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organiziranju skupnih letov zaradi odstranitve državljanov tretjih držav, ki so predmet posameznih odredb o odstranitvi z ozemlja dveh ali več držav članic (7). |
(14) |
To zadeva tudi bodoče instrumente Skupnosti, kot je instrument o skupnih standardih in postopkih držav članic za vračanje državljanov tretjih držav, ki tam prebivajo nezakonito, s čimer bi morali biti v Evropski uniji pri postopkih vračanja vzpostavljeni enaki pogoji, s tem pa opredeljeni pogoji in meje, v okviru katerih države članice sprejemajo ukrepe v zvezi z vračanjem. |
(15) |
Države članice bi morale zagotoviti, da bodo pri ukrepih v okviru Sklada spoštovane obveznosti, ki izvirajo iz temeljnih pravic, zlasti kakor so določene v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu „Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic“), Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih, kot je na primer, kjer je to ustrezno, Konvencija o otrokovih pravicah iz leta 1989. |
(16) |
Glede na to, da je kolektivni izgon v skladu s Protokolom št. 4 k Evropski konvencije o človekovih pravicah prepovedan, bi se lahko preko skupnih operacij vračanja, ki so v skladu s to odločbo upravičene do financiranja, lahko vračale samo osebe, ki so predmet posamičnih odredb o odstranitvi. |
(17) |
Glede na področje uporabe in namen Sklada ta v nobenem primeru ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah. |
(18) |
Kot je navedeno v Akcijskem programu za vračanje, ki ga je Svet odobril 28. novembra 2002 in ga nenehno potrjuje v instrumentih Evropske unije na tem področju, kot so predvsem Sklepi Sveta o prostovoljnem vračanju z dne 2. novembra 2005, je prostovoljno vračanje pomemben sestavni del uravnovešenega, učinkovitega in trajnega pristopa v zvezi z vračanjem. |
(19) |
Pri upravičenih ukrepih v sklopu integriranega upravljanja vračanja bi bilo treba upoštevati poseben položaj ranljivih oseb. |
(20) |
Da bi izboljšali učinkovitost upravljanja vračanja na nacionalni ravni, bi moral Sklad urejati tudi ukrepe prostovoljnega vračanja oseb, ki niso obvezane zapustiti zadevnega ozemlja, kot so prosilci za azil, ki še niso prejeli negativne odločbe, ali osebe, ki uživajo katero od oblik mednarodne zaščite v smislu Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (8), ali osebe, ki uživajo začasno zaščito v smislu Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (9). |
(21) |
Glavni cilj te odločbe bi moral biti spodbujanje integriranega upravljanja vračanja na nacionalni ravni. Države članice se spodbuja k izvajanju ukrepov vračanja v luči integriranih akcijskih načrtov za vračanje, v katerih so analizirane razmere v državi članici glede na ciljno populacijo, so zastavljeni cilji predvidenih ukrepov in v okviru katerih so v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, kot sta Visoki komisar ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ponujene sheme vračanja, osredotočene na učinkovite in trajne vrnitve, temelječe na različnih ukrepih. Po potrebi bi bilo treba integrirane načrte vračanja redno ocenjevati in prilagajati. |
(22) |
Za pospeševanje prostovoljnega vračanja oseb, zlasti oseb, ki niso obvezane zapustiti zadevnega ozemlja, bi za takšne povratnike morali predvideti spodbude, kot je preferencialna obravnava z več pomoči pri vračanju. Ta način prostovoljnega vračanja je v interesu dostojanstvene vrnitve povratnikov, iz razloga stroškovne učinkovitosti pa tudi v interesu organov oblasti. Države članice bi bilo treba spodbujati, da dajo prednost prostovoljnemu vračanju. |
(23) |
Vendar sta z vidika politike prostovoljno in prisilno vračanje tesno povezana in se medsebojno krepita, zato bi bilo treba države članice pri njihovem upravljanju vračanja spodbujati h krepitvi komplementarnosti obeh oblik. Potreba po izvajanju prisilnih vrnitev zaradi ohranitve doslednosti politike priseljevanja in azilne politike Evropske unije ter sistemov priseljevanja in azila držav članic je očitna. Tako je možnost prisilnega vračanja predpogoj za trdnost te politike in uveljavljanje pravne države, ki je sama po sebi bistvenega pomena za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. S to odločbo bi zato morali podpreti ukrepe držav članic za lažje prisilno vračanje. |
(24) |
Poleg tega se poglavitne ovire, s katerimi se države članice soočajo pri vračanju, pogosto pojavljajo v povezavi s prisilnimi vrnitvami. Ena od pomembnih ovir je negotovost glede identitete zadevnih oseb in/ali dejstvo, da nimajo potrebnih potnih listin. Da bi premostili take probleme, bi bilo treba države članice spodbuditi k boljšemu sodelovanju s konzularnimi službami tretjih držav in k obsežnejši izmenjavi podatkov ter operativnemu sodelovanju med državami članicami v povezavi s sodelovanjem s temi službami. |
(25) |
Hkrati je za to določbo ključnega pomena, da se z njo v tistih državah članicah, ki štejejo to za ustrezno, podprejo posebni ukrepi za povratnike v državi vrnitve, in sicer prvič zato, da bi se ti dejansko vrnili v svoje izvorno mesto ali regijo pod dobrimi pogoji, in drugič, da bi podprli njihovo trajno ponovno vključitev v njihovo skupnost. Takšni ukrepi ne bi smeli pomeniti pomoči tretji državi kot taki in bi bili lahko upravičeni do financiranja le, če in kolikor je potrebno z njimi nadaljevati že začete dejavnosti in se v glavnem izvajajo na ozemlju držav članic v okviru integriranega načrta vračanja. |
(26) |
Poleg tega bi morali biti ti ukrepi v sinergiji z ukrepi, ki jih podpirajo instrumenti Komisije o zunanji pomoči, zlasti s tematskim programom o azilu in migracijah. |
(27) |
Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (10) (*), Odločbo št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za zunanje meje za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (11) (*) in Odločbo Sveta …/2007/ES z dne … o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (12) (*), in ki je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV Pogodbe. |
(28) |
Ena izmed nalog Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 (13) (v nadaljnjem besedilu „Agencija“), je zagotavljanje pomoči, potrebne za organizacijo skupnih operacij vračanja držav članic, in opredelitev najboljših praks pri pridobivanju potnih listin in odstranjevanju državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju držav članic. Skladno s tem bi morala Agencija zagotoviti, da bodo ustvarjeni pogoji za dejansko usklajenost držav članic pri prizadevanjih v zvezi z vračanjem, ob tem pa se izvajanje in organizacija skupnih operacij vračanja prepusti pristojnim nacionalnim službam. Zato bi se Agenciji morala omogočiti uporaba virov, ki jih daje Skupnost na voljo z ukrepi iz te odločbe. |
(29) |
Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem programiranju, ki bi ga pripravila vsaka država članica v dogovoru s Komisijo. |
(30) |
Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb v državi pripraviti večletni programski dokument, v katerem bi začrtala svojo razvojno strategijo, ki bi predstavljala okvir za pripravo na izvajanje ukrepov, ki naj se navedejo v letnih programih. |
(31) |
V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (14) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), bi morali biti pogoji, ki dopuščajo Komisiji uresničevanje njenih pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije, podrobno opredeljeni, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisiji bi bilo z uporabo teh pogojev omogočeno preveriti, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe. |
(32) |
Komisija bi morala izdelati okvirno razdelitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti z uporabo objektivne in pregledne metode. |
(33) |
Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi. |
(34) |
V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada. |
(35) |
Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo. |
(36) |
Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju. |
(37) |
Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati. |
(38) |
Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek ovrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta. |
(39) |
Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada. |
(40) |
Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku. |
(41) |
Ker cilja te odločbe, in sicer vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo, v okviru skupnih standardov in v okviru načela integriranega upravljanja vračanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
(42) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). |
(43) |
Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom. |
(44) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe ter je zato ta odločba ne zavezuje in se v njej ne uporablja. |
(45) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe. |
(46) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe. |
(47) |
V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz naslova IV tretjega dela te pogodbe (17) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za vračanje (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. …/2007/ES (**), Odločbo št. …/2007/ES (***) in Odločbo …/2007/ES (****), katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje, h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2
Splošni cilj Sklada
1. Splošni cilj Sklada je podpreti prizadevanja držav članic za izboljšanje upravljanja vračanja v vseh njegovih razsežnostih, in sicer z uporabo koncepta integriranega upravljanja ter z oblikovanjem skupnih ukrepov, ki jih izvedejo države članice, ali nacionalnih ukrepov, ki v skladu z načelom solidarnosti zasledujejo cilje Skupnosti, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju in ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic.
2. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 3
Posebni cilji
1. Sklad prispeva k doseganju naslednjih posebnih ciljev:
(a) |
uvedbi ter izboljšanju organizacije in izvajanja integriranega upravljanja vračanja s strani držav članic; |
(b) |
poglobitvi sodelovanja med državami članicami v okviru integriranega upravljanja vračanja in njegovega izvajanja; |
(c) |
spodbujanju dejanske in enotne uporabe skupnih standardov pri vračanju v skladu z razvojem politike na tem področju. |
2. Integrirano upravljanje vračanja vključuje zlasti razvoj in izvajanje integriranih načrtov vračanja s strani pristojnih organov države članice, ki:
(a) |
temeljijo na celoviti oceni položaja v državi članici glede na ciljno populacijo ali na posebnih, ožje opredeljenih vprašanjih v zvezi z vračanjem, in izzivov, ki se nanašajo na predvidene ukrepe (na primer tiste, ki se nanašajo na pridobitev potnih listin, in druge praktične ovire pri vračanju), pri tem pa se po potrebi upošteva pripad zadev. Celovita ocena se pripravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi organi in partnerji; |
(b) |
imajo za cilj široko paleto ukrepov za spodbujanje shem prostovoljnega vračanja državljanov tretjih držav, zlasti tistih, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje na njenem ozemlju, po potrebi pa tudi za izvajanje operacij prisilnega vračanja v zvezi s temi osebami popolnoma v skladu s človekoljubnimi načeli in ob spoštovanju njihovega dostojanstva; |
(c) |
vključujejo načrt in/ali časovni razpored ter po potrebi predvidevajo periodične mehanizme vrednotenja, ki omogočajo prilagoditev načrtovanja in presojo vpliva načrta v praksi; |
(d) |
vključujejo, če države članice to ocenijo za potrebno, ukrepe, ki olajšujejo sodelovanje med pristojnimi upravnimi organi, organi pregona in pravosodnimi organi, če je primerno na različnih vladnih ravneh. |
3. Integrirani načrti vračanja so osredotočeni zlasti na učinkovite in trajne vrnitve s pomočjo ukrepov, kot so učinkovita obveščenost v fazi pred odhodom, ureditev potovanja, tranzit v državi vrnitve za prostovoljno in prisilno vračanje. Kolikor je mogoče, se lahko z namenom spodbujanja prostovoljnega vračanja za prostovoljne povratnike predvidijo spodbude, na primer pomoč pri vrnitvi.
Če države članice menijo, da je to primerno, lahko vključijo določbo o podpori sprejema in ponovne vključitve.
Člen 4
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Do podpore iz Sklada so upravičeni ukrepi, ki se nanašajo na cilj iz člena 3(1)(a), zlasti pa naslednji ukrepi:
(a) |
vzpostavitev ali izboljšanje učinkovitega, stabilnega in operativnega sodelovanja organov držav članic s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav z namenom pridobitve potnih listin za vračanje državljanov tretjih držav ter zagotovitve hitrih in uspešnih odstranitev; |
(b) |
spodbujanje načinov in sredstev za zagotavljanje informacij o vračanju v čim bolj zgodnji fazi azilnih in vstopnih postopkov ter posamično spodbujanje državljanov tretjih držav k uporabi možnosti prostovoljne vrnitve; |
(c) |
ukrepi za lažje prostovoljno vračanje državljanov tretjih držav, zlasti s pomočjo programov za prostovoljno vračanje, da bi tako zagotovili učinkovitost in trajnost vrnitev; |
(d) |
oblikovanje načinov sodelovanja med različnimi ravnmi nacionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, ki uradnikom omogočajo hitro pridobivanje podatkov o izkušnjah in praksah, povezanih z vrnitvami, drugje in, če je to mogoče, združevanje virov; |
(e) |
poenostavitev in izvajanje prisilnega vračanja državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, in sicer z namenom krepitve verodostojnosti in doslednosti politik priseljevanja in skrajšanja obdobja pridržanja oseb, ki čakajo na prisilno odstranitev. |
2. Do podpore iz Sklada so upravičeni ukrepi, ki se nanašajo na cilj iz člena 3(1)(b), zlasti pa naslednji ukrepi:
(a) |
sodelovanje pri zbiranju in zagotavljanju podatkov potencialnim povratnikom o državi izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita; |
(b) |
sodelovanje pri izboljšanju učinkovitih, stabilnih in operativnih delovnih odnosov med organi držav članic in konzularnimi organi ter službami za priseljevanje tretjih držav z namenom pospeševanja konzularne pomoči pri pridobivanju potnih listin za vračanje državljanov tretjih držav ter zagotovitvijo hitrih in uspešnih odstranitev; |
(c) |
oblikovanje skupnih integriranih načrtov vračanja in njihovo izvajanje, vključno s skupnimi programi prostovoljnega vračanja glede določenih držav ali regij izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita; |
(d) |
študije o trenutnih razmerah in možnostih za okrepitev upravnega sodelovanja med državami članicami na področju vračanja in v povezavi z vlogo mednarodnih in nevladnih organizacij, ki naj bi jo odigrale v tem okviru; |
(e) |
izmenjava informacij in najboljših praks, podpore in nasvetov pri obravnavanju vračanja še posebej ranljivih skupin; |
(f) |
organizacija seminarjev za strokovne delavce o najboljših praksah, ki se osredotočajo na določene tretje države in/ali regije; |
(g) |
skupni ukrepi, ki omogočajo sprejem ponovno sprejetih oseb v države izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita; |
(h) |
skupen razvoj ukrepov za zagotavljanje trajnostne vrnitve oseb v državo izvora ali prejšnjega prebivališča. |
3. Do podpore iz Sklada so upravičeni ukrepi, ki se nanašajo na cilj iz člena 3(1)(c), zlasti pa naslednji ukrepi:
(a) |
povečanje zmogljivosti pristojnih organov za kar se da hitro sprejemanje visoko kakovostnih odločb o vrnitvi; |
(b) |
povečanje zmogljivosti pristojnih upravnih organov za hitro izvajanje ali izvrševanje odločb o odstranitvi ob polnem spoštovanju človeškega dostojanstva in ustreznih evropskih varnostnih standardov v zvezi s takšnimi ukrepi; |
(c) |
povečanje zmogljivosti pravosodnih organov za hitrejšo presojo odločb o vrnitvi, zoper katere je bila vložena pritožba; |
(d) |
organizacija seminarjev in skupnega usposabljanja za osebje pristojnih nacionalnih, regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih pristojnih upravnih organov, organov pregona in pravosodnih organov o pravnih in praktičnih vidikih ukrepov vračanja; |
(e) |
povečanje zmogljivosti pristojnih upravnih organov za učinkovito izvajanje skupnih ureditev o medsebojnem priznavanju in skupnih operacijah vračanja, vključno s priporočili, operativnimi standardi in najboljšimi praksami, ki jih na področju vračanja opredeli Agencija. |
4. Ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3 spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupne evropske politike priseljevanja in vračanja.
Člen 5
Upravičeni ukrepi v državah članicah
Ukrepi, ki se podpirajo iz Sklada, lahko vključujejo naslednje:
1) |
pri vsaki vrnitvi obveščanje državljanov tretjih držav v zvezi z vračanjem na splošno, posamično svetovanje o možnostih prostovoljne vrnitve, stroške prevajanja, zagotavljanje nujnih potnih dokumentov, stroške zdravstvenih pregledov, ki so potrebni pred vrnitvijo, stroške za pot in hrano povratnikov ter spremljevalcev, vključno z zdravstvenim osebjem in tolmači, nastanitev za spremljevalce, vključno z zdravstvenim osebjem in tolmači, stroške prevoza znotraj države članice in do države vrnitve ter sodelovanje z organi v državi izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita; |
2) |
v vseh primerih vračanja posebno pomoč za ranljive osebe, kot so otroci, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim resnim oblikam psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja; |
3) |
dodatno v primeru prisilnega vračanja državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, stroške za pot, hrano in začasno nastanitev povratnikov in njihovih spremljevalcev iz sodelujoče države članice v državi članici organizatorki pred odhodom pri skupnih operacijah vračanja; |
4) |
dodatno v primeru prostovoljne vrnitve državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, pomoč tem osebam pri pripravah na vrnitev, pa tudi nujne stroških pred vrnitvijo; |
5) |
dodatno v primeru prostovoljne vrnitve državljanov tretjih držav, ki niso obvezani zapustiti ozemlja držav članic, in v drugih primerih, ko to države članice štejejo za primerno, manjše finančne prispevke za začetne stroške po vrnitvi, prevoz povratnikovih osebnih predmetov, primerno začasno nastanitev prve dni po prihodu v državo povratka v sprejemnem centru ali po potrebi hotelu, usposabljanje in pomoč pri zaposlovanju ter po potrebi manjšo začetno podporo za gospodarske dejavnosti; |
6) |
izobraževanje in usposabljanje osebja pristojnih upravnih teles, organov pregona in pravosodnih organov, začasna napotitev osebja teh kategorij iz drugih držav članic zaradi zagotavljanja učinkovite in enotne uporabe skupnih standardov glede vračanja in spoštovanja obveznosti iz mednarodnih instrumentov, ki zadevajo ravnanje s povratniki, ter poglabljanja sodelovanja, pa tudi misije, zadolžene za vrednotenje politik vračanja v tretje države; |
7) |
v primeru operativnega sodelovanja s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, z namenom pridobitve potnih listin in zagotavljanja hitrih postopkov odstranitve, stroške za pot in nastanitev v državah članicah za osebje organov in služb, pristojnih za identifikacijo državljanov tretjih držav in preverjanje njihovih potnih listin; |
8) |
v primeru ukrepov za ponovno vključevanje državljanov tretjih držav, ki niso obvezani zapustiti ozemlja držav članic, spodbude v gotovini in drugi kratkoročni ukrepi, potrebni za začetek procesa ponovnega vključevanja za povratnikov osebni razvoj, kot so usposabljanje, pomoč pri praksi in zaposlovanju, začetna podpora za gospodarske dejavnosti in pomoč po vrnitvi ter svetovanje; |
9) |
v primeru ukrepov za ponovno vključevanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, če države članice to štejejo za primerno, spodbude v gotovini in druge kratkoročne ukrepe, potrebne za začetek procesa ponovnega vključevanja za povratnikov osebni razvoj, kot so usposabljanje, pomoč pri praksi in zaposlovanju, začetna podpora za gospodarske dejavnosti in pomoč po vrnitvi ter svetovanje, pa tudi ukrepe, ki državam članicam omogočajo povratnikom ponuditi ustrezno dobrodošlico ob njihovem prihodu v tretje države. |
Člen 6
Ukrepi Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 7 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu „ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na politiko vračanja, in ukrepov, ki se uporabljajo za ciljne skupine iz člena 7.
2. Da bi bili ukrepi Skupnosti upravičeni do financiranja, morajo predvsem:
(a) |
poglabljati sodelovanje v Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks; |
(b) |
podpirati vzpostavitev omrežij nadnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani tako, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost politike vračanja; |
(c) |
podpirati nadnacionalne akcije za ozaveščanje; |
(d) |
podpirati študije, razširjanje in izmenjavo informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih politik vračanja, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije, zlasti z namenom spodbujanja bolj primerljivih raziskav, ki se nanašajo na vpliv preteklih in sedanjih programov vračanja; |
(e) |
podpirati pilotne projekte in študije, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in zakonodajo Skupnosti na tem področju; |
(f) |
podpirati razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod ter kazalcev za merjenje razvoja na področju politike vračanja, zlasti z namenom razširjanja statistik, razčlenjenih glede na prostovoljna in prisilna vračanja; |
(g) |
podpirati razvoj in redno posodabljanje skupnega priročnika o najboljših praksah na področju vračanja, vključno s spremstvom, v sodelovanju z Agencijo; |
(h) |
zagotavljati podporne storitve državam članicam v primerno utemeljenih nujnih primerih, ki zahtevajo nujno ukrepanje. |
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 7
Ciljne skupine
1. Za namene te odločbe ciljne skupine vključujejo:
(a) |
vse državljane tretjih držav, ki še niso prejeli pravnomočne odločbe o zavrnitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito v eni od držav članic in ki bi se lahko odločili za možnost prostovoljne vrnitve, pod pogojem da ne pridobijo novega državljanstva in ne zapustijo ozemlja te države članice; |
(b) |
vse državljane tretjih držav, ki uživajo eno od oblik mednarodne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES ali v eni od držav članic uživajo začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES in ki se odločijo za možnost prostovoljne vrnitve, pod pogojem da ne pridobijo novega državljanstva in ne zapustijo ozemlja te države članice; |
(c) |
vse državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in/ali bivanje v državi članici in ki se v skladu z zahtevo, da morajo zapustiti ozemlje te države članice, odločijo za možnost prostovoljne vrnitve; |
(d) |
vse druge državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in/ali bivanje v državi članici. |
2. Državljan tretje države pomeni vsako osebo, ki ni državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe.
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 8
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 19.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.
Člen 9
Programiranje
1. Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja (2008-2013), ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 22. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 10
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 19 in 21 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o večletnih in letnih programih.
Člen 11
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 6 in tehnične pomoči iz člena 16 te odločbe.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:
(a) |
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 32; |
(b) |
zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 41 in 42, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovejo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 45 in 46. |
Člen 12
Partnerstvo
1. Vsaka država članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti UNHCR, ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2. Takšno partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 13
Skupna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 676 milijonov evrov.
2. Letna odobrena proračunska sredstva za Sklad odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Sklada prejme fiksni znesek v višini 300 000evrov.
Ta znesek se določi v višini 500 000evrov letno za obdobje 2008-2013 za tiste države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004.
Ta znesek se določi v višini 500 000evrov letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007-2013, za preostali del obdobja 2008-2013 od leta po njihovem pristopu.
2. Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:
(a) |
50 % sorazmerno s skupnim številom državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje na ozemlju zadevne države članice ter v zvezi s katerimi je bila v obdobju zadnjih treh let na podlagi nacionalne zakonodaje in/ali zakonodaje Skupnosti izdana odločba o vrnitvi, tj. upravna ali sodna odločba ali akt, s katerim je ugotovljena ali razglašena nezakonitost prebivanja in obveznost vrnitve; |
(b) |
50 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki so v obdobju zadnjih treh let dejansko zapustili ozemlje države članice na podlagi upravne ali sodne odredbe o izgonu iz države, bodisi prostovoljno bodisi prisilno. |
3. Med državljane iz odstavka 2 se ne šteje:
(a) |
državljanov tretjih držav, ki se nahajajo na tranzitnem območju in jim država članica zavrne vstop; |
(b) |
državljanov tretjih držav, ki jih bo država članica vrnila drugi državi članici, zlasti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (18). |
4. Za referenčne zneske se štejejo zadnje statistike, ki jih v skladu z zakonodajo Skupnosti izdela Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov držav članic.
Če države članice zadevnih statističnih podatkov niso predložile Komisiji (Eurostat), ji v najkrajšem možnem času sporočijo začasne podatke.
V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme kot referenčne. Da bi se te podatke lahko sprejelo kot referenčne, države članice na zahtevo Komisiji (Eurostat) predložijo vse potrebne podatke.
Člen 15
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek v okviru Sklada ima obliko donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.
3. Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 18.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
(a) |
položaja in zahtev v zadevni državi članici; |
(b) |
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu; |
(c) |
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij; |
(d) |
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge dejavnosti, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov. |
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.
Člen 16
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000evrov svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.
2. Ti ukrepi vključujejo:
(a) |
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada; |
(b) |
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada; |
(c) |
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje; |
(d) |
oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci; |
(e) |
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju; |
(f) |
ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 25; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 31(2). |
Člen 17
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:
(a) |
za obdobje 2008-2010, 7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000evrov; in |
(b) |
za obdobje 2011-2013, 4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000evrov. |
POGLAVJE IV
PROGRAMIRANJE
Člen 18
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za plačila Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju vračanja in ukrepov, ki jih je Skupnost sprejela na področju nezakonitega priseljevanja, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.
2. Za cilje Sklada iz člena 3(1)(a) in (b) te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja:
(a) |
vračanja državljanov tretjih držav, ki nimajo potnih listov ali drugih osebnih dokumentov; |
(b) |
vračanja državljanov tretjih držav, ki jih ne zajemajo sporazumi o ponovnem sprejemu ali nacionalni dvostranski sporazumi o ponovnem sprejemu, zaradi krepitve obveznosti države v skladu z mednarodnim pravom, da ponovno sprejme lastne državljane; |
(c) |
vračanja državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva v določeno državo, iz katere so prišli ali v kateri so prebivali, vendar ne kot njeni državljani; |
(d) |
vračanja oseb, ki niso obvezane zapustiti ozemlja zadevne države članice, kot na primer prosilci za azil, ki še niso prejeli negativne odločbe, ali osebe, ki uživajo eno od oblik mednarodne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES ali začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES; |
(e) |
vračanja še posebej ranljivih skupin. |
V zvezi s ciljem Sklada iz člena 3(1)(c) te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja poznavanja skupnih standardov v celotni Evropski uniji in vključevanja teh standardov v vsakdanje procese upravljanja vračanja v upravnih organih držav članic.
3. Komisija do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
4. Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.
Člen 19
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 18 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:
(a) |
opis trenutnih razmer v državi članici glede načela integriranega upravljanja vračanja, sodelovanja s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, ukrepov in politik v zvezi s prostovoljnim in prisilnim vračanjem, z razčlenjenimi podatki, če so ti na voljo, za prostovoljne in prisilne vrnitve, pristopa k ukrepom za ponovno vključevanje in trajnost vrnitve, vzpostavitve zmogljivosti pristojnih upravnih in pravosodnih organov ter sodelovanja z ostalimi državami članicami, ki je povezano z zgoraj navedenim; |
(b) |
analizo potreb zadevne države članice v zvezi s sodelovanjem s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, ukrepi in politikami, ki se nanašajo na prostovoljno in prisilno vračanje, pristopom k ukrepom za ponovno vključevanje in trajnost vrnitve, vzpostavitvijo zmogljivosti pristojnih upravnih in pravosodnih organov ter sodelovanja z ostalimi državami članicami, ki je povezano z zgoraj navedenim, in navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani za izpolnjevanje teh zahtev v obdobju, ki ga zajema večletni program; |
(c) |
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog; |
(d) |
navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi in nacionalnimi instrumenti ter instrumenti Skupnosti; |
(e) |
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog; |
(f) |
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12; |
(g) |
osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja; |
(h) |
določbe za zagotovitev objave večletnega programa. |
2. Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice.
3. Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
(a) |
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 18; |
(b) |
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije; |
(c) |
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe; |
(d) |
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja. |
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2) odobri večletni program v treh mesecih po uradni predložitvi.
Člen 20
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 21
Letni programi
1. Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim delovnim programom.
2. Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 14 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.
3. Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:
(a) |
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa; |
(b) |
opis ukrepov, ki se podprejo v okviru letnega programa; |
(c) |
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 17 z namenom izvajanja letnega programa. |
4. Z odstopanjem od odstavka 3 države članice osnutke letnih programov za leta 2008 Komisiji predložijo do 1. marca 2008.
5. Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek letnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.
Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
6. Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.
Člen 22
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011-2013.
2. Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 19 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 23
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.
Člen 24
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:
(a) |
opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu; |
(b) |
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih; |
(c) |
ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad; |
(d) |
postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov; |
(e) |
zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki; |
(f) |
sistem poročanja in spremljanja, v primeru, da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu; |
(g) |
postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo; |
(h) |
ureditev za revizijo delovanja sistema; |
(i) |
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi; |
(j) |
postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov. |
Člen 25
Imenovanje organov
1. Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:
(a) |
odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo; |
(b) |
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji; |
(c) |
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora; |
(d) |
po potrebi pooblaščeni organ. |
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 24(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 26 do 30 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 26
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:
(a) |
je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice; |
(b) |
ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo; |
(c) |
dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov; |
(d) |
je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev; |
(e) |
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati; |
(f) |
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju. |
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2008-2013 še naprej ustrezno izvaja svoje naloge.
3. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem v zvezi s pravilno uporabo poglavij V do IX.
Člen 27
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so zlasti:
(a) |
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12; |
(b) |
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe iz členov 19 in 21; |
(c) |
po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov; |
(d) |
organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 15(5); |
(e) |
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem; |
(f) |
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti; |
(g) |
spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; |
(h) |
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje; |
(i) |
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila; |
(j) |
zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 49 izvedejo v rokih iz člena 50(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico; |
(k) |
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 43; |
(l) |
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 30(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad; |
(m) |
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil; |
(n) |
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, ter zahtevke za plačila, ali, kjer je primerno, izjave o povračilu; |
(o) |
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad; |
(p) |
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah; |
(q) |
preverjanje izvajanja smernic iz člena 33(6) s strani končnih upravičencev. |
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16.
Člen 28
Prenos nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 26.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 29
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
(a) |
potrdi, da:
|
(b) |
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih; |
(c) |
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti; |
(d) |
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki; |
(e) |
po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti; |
(f) |
ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih. |
2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 25.
Člen 30
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
(a) |
zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora; |
(b) |
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program; |
(c) |
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje. |
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. …/2007/ES, št. …/2007/ES in …/2007/ES (*****), ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
(a) |
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa; |
(b) |
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni; |
(c) |
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjavo o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov. |
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 24.
POGLAVJE VI
ODGOVORNOSTI IN NADZOR
Člen 31
Odgovornosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 24 do 30, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4. Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 32
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 52(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 24 do 30. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.
3. Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila za obdobje 2008-2010 iz člena 50(3).
Člen 33
Odgovornosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 31 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 24 do 30, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3. Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 34
Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 30.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 35
Upravičenost – izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 21(5). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 3, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 36
Celovitost plačil končnim upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 37
Uporaba eura
1. Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 19 in 21, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 27(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 39(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 so izraženi v eurih.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 21(5), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 38
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 21(5).
Člen 39
Plačila – predfinanciranje
1. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih po tem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila. Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.
5. Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi izjava o izdatkih.
6. Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.
Člen 40
Plačilo razlike
1. Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
(a) |
potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu; |
(b) |
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 51; |
(c) |
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 30(3). |
Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.
2. Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.
3. Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 42. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 40(3).
5. Brez poseganja v člen 41 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.
Člen 41
Zadržanje plačil
1. Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če:
(a) |
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora, |
(b) |
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja po tem, ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena. |
2. Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.
Člen 42
Začasna ustavitev plačil
1. Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi, ali |
(b) |
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali |
(c) |
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 31 in 32. |
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 46 odloči za razveljavitev celotnega ali dela prispevka Skupnosti k letnemu programu.
Člen 43
Hramba dokumentov
Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 40(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 44
Finančni popravki držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.
Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 47(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.
3. V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
4. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Člen 45
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 31, v skladu s členom 42 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.
Člen 46
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan; |
(b) |
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka; |
(c) |
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 31 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka. |
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je nepravilnost povezana z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 30(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 32, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 47
Vračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 48
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 44 nadaljujejo z izterjavami.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 49
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročil iz člena 50(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj iz člena 2.
3. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
Člen 50
Obveznosti poročanja
1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2. Države članice Komisiji predložijo:
(a) |
do 30. junija 2010 poročilo o vrednotenju izvajanja dejavnosti, ki jih je sofinanciral Sklad; |
(b) |
do 30. junija 2012 za obdobje 2008-2010 in 30. junija 2015 za obdobje 2011-2013 poročilo o vrednotenju rezultatov in vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad. |
3. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
(a) |
do 30. junija 2010 poročilo o uporabi meril iz člena 15 za letno razdelitev sredstev državam članicam, skupaj s predlogi za spremembe, če meni, da so potrebne; |
(b) |
do 31. decembra 2010 vmesno poročilo o doseženih rezultatih ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Sklada, skupaj s predlogom o razvoju Sklada v prihodnosti; |
(c) |
do 31. decembra 2012 za obdobje 2008-2010 in do 31. decembra 2015 za obdobje 2011-2013 poročilo o naknadnem vrednotenju. |
Člen 51
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
(a) |
finančno in operativno izvajanje letnega programa; |
(b) |
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče; |
(c) |
ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:
|
(d) |
ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in objavo letnih in večletnih programov. |
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 52
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ustanovljen z Odločbo št. …/2007/ES (******).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.
Člen 53
Pregled
Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.
Člen 54
Začetek veljavnosti in uporabe
Ta odločba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008, z izjemo členov 14, 18, 19, 21, 22, 25, 31(2), 31(5), 32, 35(4) in 52, ki se uporabljajo od … (*******).
Člen 55
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 15.
(2) UL C 115, 16.5.2006, str. 47.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(4) UL C 142, 14.6.2002, str. 23.
(5) UL L 149, 2.6.2001, str. 34.
(6) UL L 60, 27.2.2004, str. 55.
(7) UL L 261, 6.8.2004, str. 28.
(8) UL L 304, 30.9.2004, str. 12.
(9) UL L 212, 7.8.2001, str. 12.
(10) UL …
(*) UL: Vstaviti številko, datum sprejetja in podrobnosti objave te odločbe v UL.
(11) UL …
(12) UL …
(13) UL L 349, 25.11.2004, str. 1.
(14) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
(15) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(17) UL L 396, 31.12.2004, str. 45.
(**) UL: Vstaviti številko prve odločbe iz uvodne izjave 27 (Evropski sklad za begunce).
(***) UL: Vstaviti številko druge odločbe iz uvodne izjave 27 (Sklad za zunanje meje).
(****) UL: Vstaviti številko tretje odločbe iz uvodne izjave 27 (Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav).
(18) UL L 50, 25.2.2003, str. 1.
(*****) UL: Vstaviti številke treh odločb iz uvodne izjave 27.
(******) UL: Vstaviti številko druge odločbe iz uvodne izjave 27 (Sklad za zunanje meje).
(*******) Datum začetka veljavnosti te odločbe.
P6_TA(2006)0592
Zdravila za pediatrično uporabo ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe …/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in o spremembi Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (KOM(2006)0640 – C6-0356/2006 – 2006/0207(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0640) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0356/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0396/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2006)0207
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe … (*) o zdravilih za pediatrično uporabo
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. … (*)/2006 (3), bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4). |
(2) |
Zlasti bi bilo treba pooblastiti Komisijo, da podrobno opredeli razloge za odlog začetka ali končanja nekaterih ali vseh ukrepov iz načrta pediatričnih preiskav ter določi najvišje zneske kot tudi pogoje in načine pobiranja denarne kazni za kršitve določb Uredbe (ES) št. … (*)/2006 ali izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z njo. Te ukrepe splošnega obsega, ki so namenjeni dopolnitvi Uredbe (ES) št. … (*)/2006 tako da se dodajo nove nebistvene določbe, bi bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(3) |
Uredbo (ES) št. … (*)/2006 je zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. … (*)/2006 se spremeni, kakor sledi:
1) |
v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Komisija lahko za podrobno opredelitev razlogov za odlog, na podlagi izkušenj pridobljenih pri izvajanju tega člena, sprejme določbe, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2), o spremembah ali dopolnitvah nebistvenih določb te uredbe.“; |
2) |
v členu 49 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Komisija lahko na zahtevo Agencije naloži denarne kazni za kršitve določb te uredbe ali izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na zdravila, odobrena po postopku, določenem v Uredbi (ES) št. 726/2004. Ukrepi, ki spreminjajo ali dopolnjujejo nebistvene določbe te uredbe, se glede najvišjih zneskov kot tudi pogojev in načinov za pobiranje teh kazni sprejmejo v skladu regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).“; |
3) |
v členu 51 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(*) UL: prosim, vstaviti številko dokumenta PE-CONS 3623/06.
(1) Mnenje z dne 13.decembra 2006 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(3) UL L …
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
P6_TA(2006)0593
Evropski postopek v sporih majhne vrednosti ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (KOM(2005)0087 – C6-0082/2005 – 2005/0020(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0087) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 61(c) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija poslala predlog Parlamentu (C6-0082/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0387/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0020
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 61(c) in 67 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prost pretok oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Skupnost med drugim na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami sprejeti ukrepe, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga. |
(2) |
V skladu s členom 65(c) Pogodbe ti ukrepi vključujejo odpravljanje ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah. |
(3) |
V zvezi s tem je Skupnost med drugimi ukrepi že sprejela Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (3), Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (4), Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (5), Uredbo (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (6) in Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (7). |
(4) |
Na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 sta bila Svet in Komisija pozvana, da določita skupna procesna pravila za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v čezmejnih potrošniških in gospodarskih sporih majhne vrednosti. |
(5) |
Svet je 30. novembra 2000 sprejel skupni program Komisije in Sveta o ukrepih za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (8). Program se nanaša na pospešeno reševanje in poenostavitev sodnih postopkov o čezmejnih sporih majhne vrednosti. To je bilo upoštevano v Haaškem programu (9), ki ga je Evropski svet sprejel 5. novembra 2004 in v katerem se poziva k aktivnemu nadaljevanju dela v zvezi s spori majhne vrednosti. |
(6) |
Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigo o postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti. Z Zeleno knjigo se je začelo posvetovanje o ukrepih glede poenostavitve in pospešitve sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti. |
(7) |
Mnoge države članice so uvedle poenostavljene civilne postopke za spore majhne vrednosti, saj ni nujno, da se stroški, zamude in zapletenost, povezani s sodnim postopkom, zmanjšajo sorazmerno z vrednostjo zahtevka. Ovire za hitro in ne predrago sojenje so večje v čezmejnih zadevah. Zato je nujno uvesti evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Cilj takšnega evropskega postopka bi morala biti poenostavitev dostopa do pravnega varstva. Izkrivljanje konkurence na notranjem trgu zaradi neravnovesja glede delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah, povzroča potrebo po zakonodaji Skupnosti, ki zagotavlja enake pogoje za dolžnike in upnike v vsej Evropski uniji. Pri določanju stroškov za obravnavanje zahtevka v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti bi bilo treba nujno upoštevati načela enostavnosti, hitrosti in sorazmernosti. Primerno bi bilo, da se podrobnosti zaračunanih stroškov objavijo in da so načini določitve vseh takšnih stroškov pregledni. |
(8) |
Z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti bi se morali poenostaviti in pospešiti sodni postopki v čezmejnih sporih majhne vrednosti ter znižati njihovi stroški in tako zagotoviti alternativo možnostim, ki obstajajo v skladu z zakoni držav članic, ki bodo ostale nespremenjene. Ta uredba bi morala prav tako omogočiti lažje priznavanje in izvrševanje sodb, izdanih v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti v drugi državi članici. |
(9) |
Ta uredba si prizadeva spodbujati temeljne pravice in zlasti upošteva načela, priznana z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. Sodišča bi morala spoštovati pravico do poštenega sojenja in načelo kontradiktornosti postopka, še zlasti pri odločanju o nujnosti glavne obravnave in izvajanja dokazov ter obsegu izvajanja dokazov. |
(10) |
Zaradi poenostavitve izračuna vrednosti zahtevka bi bilo treba zanemariti vse obresti na znesek glavnice, stroške in izdatke. To ne bi smelo vplivati na pristojnost sodišč, da se jih določi s sodbo in na nacionalne predpise o izračunu obresti. |
(11) |
Da bi olajšali začetek evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, bi morala tožeča stranka predložiti vlogo tako, da izpolni standardni obrazec zahtevka in ga vloži na sodišču. Obrazec zahtevka bi bilo treba vložiti le na pristojnem sodišču. |
(12) |
Obrazcu zahtevka bi morale biti po potrebi priložene ustrezne dokazne listine. Vendar lahko tožeča stranka, kadar je ustrezno, predloži tudi nadaljnje dokaze med postopkom. Enako načelo bi moralo veljati tudi za odgovor tožene stranke. |
(13) |
Pojma „očitno neutemeljen“ glede zavrnitve zahtevka in „nedopusten“ glede zavrženja vloge bi bilo treba določiti v skladu z nacionalno zakonodajo. |
(14) |
Evropski postopek v sporih majhne vrednosti bi moral potekati pisno, razen če sodišče meni, da je potrebna glavna obravnava, ali če to zahteva stranka. Sodišče lahko takšno zahtevo zavrne. Te zavrnitve ni možno spodbijati ločeno. |
(15) |
Zastopanje strank po odvetniku ali drugem pravnem strokovnjaku ne bi smelo biti obvezno. |
(16) |
Pojem „nasprotne tožbe“ bi bilo treba razumeti v smislu člena 6(3) Uredbe (ES) št. 44/2001 kot nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstva, na katerem je temeljila prvotna tožba. Členi 2, 4, 5(3), (4) in (5) bi se morali smiselno uporabljati za nasprotne tožbe. |
(17) |
V primerih, ko tožena stranka med postopkom uveljavlja pravico do pobota, ta zahteva ne bi smela predstavljati nasprotne tožbe v smislu te uredbe. Zato tožena stranka ne bi smela biti obvezana uporabljati standardnega obrazca A iz Priloge I za uveljavljanje take pravice. |
(18) |
Država članica naslovnica za namene uporabe člena 6 je država članica, v kateri se vročitev izvede ali v katero se dokument pošlje. Da bi znižali stroške in zmanjšali zamude, bi bilo treba listine strankam vročiti zlasti po pošti s potrdilom o prejemu, iz katerega je razviden datum prejema. |
(19) |
Stranka lahko zavrne prejem dokumenta v času vročitve, ali tako, da ga vrne v enem tednu, če ni sestavljen ali preveden v uradni jezik države članice naslovnice (ali, če je v državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega izmed uradnih jezikov kraja, kjer naj se opravi vročitev ali kamor se dokument pošilja), ali pa v jezik, ki ga naslovnik razume. |
(20) |
V okviru glavnih obravnav in izvajanja dokazov bi morale države članice spodbujati rabo moderne komunikacijske tehnologije v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je sodišče. Sodišče bi moralo uporabiti najpreprostejši in najcenejši način izvajanja dokazov. |
(21) |
Praktična pomoč, ki bi morala biti na voljo strankam, bi morala vključevati tehnične informacije v zvezi z razpoložljivostjo in izpolnjevanjem obrazcev. |
(22) |
Informacije o postopkovnih vprašanjih lahko v skladu z nacionalno zakonodajo daje tudi sodno osebje. |
(23) |
Ker je cilj te uredbe poenostaviti in pospešiti sodne postopke v čezmejnih sporih majhne vrednosti, bi moralo sodišče ukrepati čim prej tudi, ko ta uredba za določeno fazo postopka ne predpisuje roka. |
(24) |
Za računanje rokov, predvidenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (10). |
(25) |
Da bi pospešili izterjavo v sporih majhne vrednosti, bi morala biti sodba izvršljiva ne glede na možno pravno sredstvo in brez pogoja pologa varščine, razen če ni v s to uredbo določeno drugače. |
(26) |
Vsako sklicevanje na pravno sredstvo v tej uredbi bi moralo vključevati vsa možna pravna sredstva, ki so na voljo po nacionalni zakonodaji. |
(27) |
Sodišče mora vključevati osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo usposobljena za poklic sodnika. |
(28) |
Kadar koli mora sodišče določiti rok, bi se moralo zadevno stranko obvestiti, kakšne so lahko posledice, če tega roka ne upošteva. |
(29) |
Stroške postopka bi morala nositi stranka, ki v pravdi ni uspela. Stroški postopka bi morali biti določeni v skladu z nacionalno zakonodajo. Sodišče bi moralo ob upoštevanju ciljev enostavnosti in stroškovne učinkovitosti odrediti, da mora stranka, ki v postopku ne uspe, plačati le stroške postopka, vključno tudi z na primer vsemi stroški, nastalimi zato, ker je drugo stranko zastopal odvetnik ali drug pravni strokovnjak, ali vse stroške, nastale zaradi vročitve ali prevoda dokumentov, ki ustrezajo vrednosti zahtevka, ali so neizogibni. |
(30) |
Da bi olajšali priznavanje in izvrševanje, bi morala biti sodba, izdana v državi članici v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, priznana in izvršljiva v drugi državi članici brez potrebe po potrdilu o izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njenemu priznanju. |
(31) |
Treba bi bilo predvideti minimalne standarde za preskus sodbe v primerih, ko tožena stranka ni mogla spodbijati zahtevka. |
(32) |
Ob upoštevanju ciljev enostavnosti in stroškovne učinkovitosti se od stranke, ki zahteva izvršitev, razen v primeru uradnikov, pristojnih za izvršilni postopek v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice, ne bi smelo zahtevati, da ima pooblaščenca ali poštni naslov v državi članici izvršbe. |
(33) |
Poglavje III te uredbe bi se moralo uporabljati tudi za določitev stroškov in izdatkov sodnih uradnikov, nastalih zaradi sodbe na podlagi postopka iz te uredbe. |
(34) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11). |
(35) |
Komisijo bi bilo zlasti treba pooblastiti za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe v zvezi s posodobitvami ali tehničnimi spremembami obrazcev, določenih v prilogah. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in naj bi spreminjali nebistvene določbe te uredbe in/ali dopolnjevali to uredbo z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(36) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer uvedbe postopka, ki bi poenostavil in pospešil reševanje čezmejnih sporov majhne vrednosti in zmanjšal stroške sodnih postopkov, ne morejo zadostno uresničiti države članice in se lahko zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. |
(37) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska obvestila države članice, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe. |
(38) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
VSEBINA IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Vsebina
Ta uredba uvaja evropski postopek v sporih majhne vrednosti, katerega namen je poenostavitev in pospešitev reševanja čezmejnih sporov majhne vrednosti in znižanje stroškov. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je na voljo strankam v sporu kot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi zakonov držav članic.
Ta uredba tudi odpravlja vmesne postopke, ki so potrebni za omogočanje priznavanja in izvrševanja sodb, ki jih v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti izda ena država članica, v drugi državi članici.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, kjer vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 2 000evrov v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).
2. Ta uredba se ne uporablja za zadeve v zvezi:
(a) |
s statusom ali pravno sposobnostjo fizičnih oseb; |
(b) |
s premoženjskimi pravicami iz zakonske zveze, oporokami in dedovanji ter preživninskimi obveznostmi; |
(c) |
s stečajem, postopki v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopki prisilne poravnave in podobnimi postopki; |
(d) |
s socialno varnostjo; |
(e) |
z arbitražo; |
(f) |
z delovnim pravom; |
(g) |
z najemom ali zakupom nepremičnine, razen tožb z denarnimi zahtevki; |
(h) |
s kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem. |
3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni vse države članice z izjemo Danske.
Člen 3
Čezmejne zadeve
1. V tej uredbi je čezmejna zadeva tista, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek.
2. Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe (ES) št. 44/2001.
3. Ustrezen trenutek za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je datum, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.
POGLAVJE II
EVROPSKI POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI
Člen 4
Začetek postopka
1. Tožeča stranka začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti z izpolnitvijo standardnega obrazca zahtevka A iz Priloge I, ki ga vloži neposredno pri pristojnem sodišču po pošti ali s katerim koli drugim načinom sporočanja, kot je telefaks ali elektronska pošta, ki je sprejemljiv v državi članici, kjer se postopek začne. Obrazec zahtevka vključuje opis dokazil v podporo zahtevku, po potrebi pa so mu priložene ustrezne dokazne listine.
2. Države članice obvestijo Komisijo o zanje sprejemljivih načinih sporočanja. Komisija te podatke objavi.
3. Kadar je zahtevek izven področja uporabe te uredbe, sodišče o tem obvesti tožečo stranko. Sodišče obravnava zahtevek v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek, razen če ga tožeča stranka ne umakne.
4. Kadar sodišče meni, da podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, niso dovolj jasni ali so nezadostni, ali kadar vloga ni pravilno izpolnjena in razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, tožeči stranki omogoči dopolnitev ali popravek obrazca zahtevka ali predložitev dodatnih podatkov ali listin, ali pa, da vlogo umakne, pri čemer v ta namen določi rok. Sodišče v ta namen uporabi standardni obrazec B iz Priloge II.
V primeru, ko je zahtevek očitno neutemeljen ali vloga nedopustna ali ko tožeči stranki ne uspe dopolniti ali popraviti obrazca zahtevka v določenem času, se zahtevek zavrne oziroma vloga zavrže.
5. Države članice zagotovijo, da je obrazec zahtevka na voljo na vseh sodiščih, na katerih se lahko začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti.
Člen 5
Vodenje postopka
1. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek. Sodišče izvede glavno obravnavo, če meni, da je to nujno, ali če stranka to zahteva. Sodišče lahko tako zahtevo zavrne, če meni, da z vidika okoliščin zadeve glavna obravnava očitno ni potrebna za pošteno vodenje postopka. Razlogi za zavrnitev se pisno utemeljijo. Zavrnitvi ni možno ugovarjati ločeno.
2. Po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka sodišče izpolni del I standardnega obrazca za odgovore C iz Priloge III.
Sodišče izvod obrazca zahtevka in dokaznih listin, kjer je to ustrezno, skupaj z izpolnjenim obrazcem za odgovore vroči toženi stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14 dneh po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka.
3. Tožena stranka poda odgovor v 30 dneh od vročitve obrazca zahtevka in obrazca za odgovore, tako da izpolni del II standardnega obrazca za odgovore C in po potrebi doda ustrezne dokazne listine ter vlogo vrne sodišču ali na drug primeren način brez uporabe obrazca za odgovore.
4. V 14 dneh od prejema odgovora tožene stranke sodišče kopijo odgovora, skupaj z vsemi ustreznimi dokaznimi listinami, pošlje tožeči stranki.
5. Če tožena stranka v svojem odgovoru trdi, da vrednost nedenarnega zahtevka presega mejo iz člena 2(1), sodišče v 30 dneh po tem, ko je odgovor poslan tožeči stranki, odloči, ali zahtevek sodi na področje uporabe te uredbe. Take odločitve ni možno spodbijati ločeno.
6. Vsaka nasprotna tožba, ki se predloži z uporabo standardnega obrazca A, in morebitne ustrezne dokazne listine se vročijo tožeči stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14 dneh po prejemu.
Tožeča stranka ima od vročitve 30 dni časa, da odgovori na morebitno nasprotno tožbo.
7. Če nasprotna tožba presega vrednost, določeno v členu 2(1), zahtevek in nasprotna tožba ne potekata v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ampak se obravnavata v skladu z ustreznim procesnim pravom,ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek.
Člena 2 in 4 ter odstavki 3, 4 in 5 tega člena se smiselno uporabljajo za nasprotne tožbe.
Člen 6
Jeziki
1. Obrazec zahtevka, odgovor, vsak nasprotni zahtevek, vsak odgovor na nasprotni zahtevek in vsak opis ustreznih dokaznih listin se posredujejo v jeziku ali v enem od jezikov sodišča.
2. Če je kakšna druga listina, ki jo prejme sodišče, v jeziku, ki ni jezik postopka, lahko sodišče zahteva prevod te listine le, če se prevod zdi potreben za izdajo sodbe.
3. Če stranka noče sprejeti listine, ker ta ni v nobenem od naslednjih jezikov:
(a) |
uradnem jeziku države članice naslovnice ali, če je v državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem izmed uradnih jezikov kraja, kjer naj se opravi vročitev ali kamor se dokument pošlje, ali |
(b) |
jeziku, ki ga naslovnik razume, |
sodišče o tem obvesti drugo stranko in ji svetuje, da zagotovi prevod te listine.
Člen 7
Zaključek postopka
1. Sodišče v 30 dneh od prejema odgovora tožene ali tožeče stranke, ki je bil vložen v roku, določenem v členu 5(3) ali (6), izda sodbo ali:
(a) |
od strank zahteva nadaljnje podrobnosti o zahtevku v določenem roku, ki ne presega 30 dni; |
(b) |
izvaja dokaze v skladu s členom 9 ali |
(c) |
povabi stranke na glavno obravnavo, ki se izvede v 30 dneh po povabilu. |
2. Sodišče izda sodbo v 30 dneh po morebitni glavni obravnavi ali po prejemu vseh podatkov, potrebnih za izdajo sodbe. Strankama se sodba vroči v skladu s členom 13.
3. Če sodišče v roku, določenem v členu 5(3) ali (6), ne prejme odgovora zadevne stranke, izda sodbo o zahtevku ali nasprotni tožbi.
Člen 8
Glavna obravnava
Sodišče lahko izvede glavno obravnavo z video konferenco ali kakšno drugo komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo tehnična sredstva.
Člen 9
Izvajanje dokazov
1. Sodišče določi načine izvajanja dokazov in obseg dokazov, ki so potrebni za sodbo v okviru pravil, ki se uporabljajo za dopustnost dokazov. Sodišče lahko dopusti izvajanje dokazov s pisnimi izjavami prič, strokovnjakov ali strank. Prav tako lahko sodišče dopusti izvajanje dokazov z video konferenco ali kakšno drugo komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo tehnična sredstva.
2. Sodišče lahko izvede strokovne dokaze ali pričanje le, če je to potrebno za sodbo. Pri odločanju o tem sodišče upošteva stroške.
3. Sodišče izbere najpreprostejši in najmanj obremenilen način izvajanja dokazov.
Člen 10
Zastopanje strank
Zastopanje z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom ni obvezno.
Člen 11
Pomoč strankam
Države članice zagotovijo, da stranke lahko dobijo praktično pomoč pri izpolnjevanju obrazcev.
Člen 12
Vloga sodišča
1. Sodišče od strank ne zahteva, da podajo pravno oceno zahtevka.
2. Če je potrebno, sodišče obvesti stranke o postopkovnih vprašanjih.
3. Kadar je to primerno, si sodišče prizadeva za poravnavo med strankama.
Člen 13
Vročitev listin
1. Listine se vročajo s poštnimi storitvami s potrdilom o prejemu, vključno z datumom prejema.
2. Če listin ni možno vročiti v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev izvede z enim izmed načinov, določenih v členu 13 ali 14 Uredbe (ES) št. 805/2004.
Člen 14
Roki
1. Kadar sodišče določi rok, se zadevno stranko obvesti, kakšne posledice lahko ima zamuda roka.
2. Sodišče lahko v izjemnih okoliščinah podaljša roke, predvidene v členih 4(4), 5(3) in (6) ter členu 7(1), če je to potrebno, da bi se zaščitile pravice strank.
3. Če v izjemnih okoliščinah sodišče ne more spoštovati rokov, predvidenih v členu 5(2) do (6) in členu 7, v najkrajšem možnem času ukrene vse, kar predvidevajo te določbe.
Člen 15
Izvršljivost sodbe
1. Sodba je izvršljiva ne glede na možna pravna sredstva. Ne zahteva se položitev varščine.
2. Člen 23 se uporablja tudi v primeru, ko se sodba izvrši v državi članici, v kateri je bila izrečena.
Člen 16
Stroški
Stroške postopkov nosi stranka, ki v pravdi ne uspe. Vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v pravdi uspe, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom.
Člen 17
Pravna sredstva
1. Države članice obvestijo Komisijo, ali so po njihovem procesnem pravu dopustna pravna sredstva zoper sodbo, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, in v kakšnem roku se taka pravna sredstva vložijo. Komisija te podatke objavi.
2. Člen 16 se uporablja za vsa pravna sredstva.
Člen 18
Minimalni standardi za preskus sodbe
1. Tožena stranka ima pravico zahtevati preskus sodbe, izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti pred pristojnim sodiščem države članice, ki je izdalo sodbo, če:
(a) |
|
(b) |
tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde, |
pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.
2. Če sodišče zavrne preskus, kjer ni podan noben od razlogov iz odstavka 1 za pravno sredstvo, ostane sodba v veljavi.
Če sodišče odloči, da je preskus utemeljen iz enega od razlogov iz odstavka 1, je sodba v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti nična in neveljavna.
Člen 19
Veljavno procesno pravo
Ob upoštevanju določb te uredbe evropski postopek v sporih majhne vrednosti ureja procesno pravo države članice, v kateri teče postopek.
POGLAVJE III
PRIZNAVANJE IN IZVRŠBA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI
Člen 20
Priznavanje in izvršba
1. Sodba, izdana v državi članici v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se prizna in izvrši v drugi državi članici brez potrdila o izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njenemu priznanju.
2. Sodišče na zahtevo stranke brez dodatnih stroškov izda obrazec v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, pri čemer uporabi standardni obrazec D iz Priloge IV.
Člen 21
Postopek izvršbe
1. Brez poseganja v določbe tega poglavja ureja postopke izvršbe zakonodaja države članice izvršbe.
Vsaka sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe.
2. Stranka, ki zahteva izvršbo, predloži:
(a) |
kopijo sodbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njene pristnosti, in |
(b) |
kopijo obrazca iz člena 20(2) in, kjer je to potrebno, njegovega prevoda v uradni jezik države članice izvršbe ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršba, v skladu z zakonodajo te države članice, ali v drug jezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, ki ni(so) njen(i) uradni jezik(i), ki ga/jih lahko sprejme za evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Vsebino obrazca D prevede oseba, ki je v eni od držav članic usposobljena za prevajanje. |
3. Stranki, ki zahteva izvršbo sodbe izdane v evropskem postopku v sporu majhne vrednosti v drugi državi članici, ni treba imeti:
(a) |
pooblaščenca ali |
(b) |
poštnega naslova |
v državi članici izvršbe, razen kadar gre za pooblaščene osebe za izvršilni postopek.
4. Od stranke, ki v eni državi članici zaprosi za izvršbo sodbe, izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, v drugi državi članici, se na podlagi tega, da je tuj državljan ali da nima stalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa ne glede na to, kako se imenuje.
Člen 22
Odklonitev izvršbe
1. Pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo osebe, proti kateri je vložena izvršba, odkloni izvršbo, če je sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v kateri koli državi članici ali tretji državi, če:
(a) |
je prejšnja sodba temeljila na istem dejanskem stanju in je bila izdana med istimi strankami; |
(b) |
če je bila prejšnja sodba izdana v državi članici izvršbe ali izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe; in |
(c) |
če nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v državi članici, kjer je bila izdana sodba v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. |
2. Pod nobenim pogojem se sodba izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede njene vsebine.
Člen 23
Prekinitev ali omejitev izvršbe
Kadar stranka vloži pravno sredstvo zoper sodbo, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ali je vloga takega pravnega sredstva še vedno možna, ali je stranka vložila zahtevek za preskus sodbe v smislu člena 18, lahko pristojno sodišče ali pristojni organ v državi članici izvršbe na zahtevo stranke, proti kateri je vložena izvršba:
(a) |
omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; |
(b) |
pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi; ali |
(c) |
v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe. |
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 24
Obveščanje
Države članice sodelujejo pri obveščanju splošne in strokovne javnosti o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, vključno s stroški, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo 2001/470/ES.
Člen 25
Informacije v zvezi s pristojnostjo, načini sporočanja ter pravnimi sredstvi
1. Do 1. januarja 2008 države članice Komisiji sporočijo:
(a) |
imena in naslove sodišč, ki so pristojna za izdajanje sodb v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti; |
(b) |
načine sporočanja, ki so dovoljeni za namene evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in dostopni sodiščem v skladu s členom 4(1); |
(c) |
ali so po njihovem procesnem pravu dopustna pravna sredstva v skladu s členom 17 in pri katerem sodišču jih je treba vložiti; |
(d) |
jezike, ki se lahko uporabijo v skladu s členom 21(2)(b); in |
(e) |
kateri organi so pristojni za izvršbo in kateri organi so pristojni na področju uporabe člena 23. |
Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh informacij.
2. Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, objavi v Uradnem listu Evropske unije in na druge primerne načine.
Člen 26
Izvedbeni ukrepi
Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in so v zvezi s posodobitvami ali tehničnimi spremembami obrazcev iz prilog, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).
Člen 27
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabijo členi 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 28
Pregled
Do 1. januarja 2014 Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru podrobno poročilo o pregledu delovanja evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter o meji vrednosti zahtevka iz člena 2(1). To poročilo vsebuje oceno delovanja postopka in podrobno oceno vplivov za vsako državo članico.
V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo najboljše prakse v Evropski uniji ter da se odražajo načela boljše zakonodaje, države članice Komisiji zagotovijo informacije v zvezi z delovanjem evropskega postopka v čezmejnih sporih majhne vrednosti. Te informacije bi morale zajemati sodne takse, hitrost postopkov, učinkovitost, enostavnost uporabe in notranje postopke držav članic v sporih majhne vrednosti.
Po potrebi se poročilu Komisije priložijo predlogi za prilagoditev.
Člen 29
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2009, razen člena 25, ki se uporablja od 1. januarja 2008.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 61.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006.
(3) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.
(4) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(5) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.
(6) UL L 143, 30.4.2004, str. 15. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1869/2005 (UL L 300, 17.11.2005, str. 6).
(7) UL L 399, 30.12.2006, str. 1.
(8) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.
(9) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.
(10) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.
(11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
P6_TA(2006)0594
Temeljne pravice in državljanstvo (2007-2013) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (KOM(2005)0122 – C6-0236/2005 – 2005/0038(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0122) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0236/2005), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0465/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, da svoj predlog spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, da obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
4. |
poziva k sprožitvi usklajevalnega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če Svet namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
5. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
PRILOGA
Spremenjeni predlog SKLEPA SVETA o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 308 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),
[…]
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, na načelih, ki so skupna vsem državam članicam. |
(2) |
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (3) […], ob upoštevanju njenega statusa in področja uporabe, in priložena pojasnila odražajo pravice, ki izhajajo zlasti iz skupnih ustavnih tradicij in skupnih mednarodnih obveznosti držav članic, Pogodbe o Evropski uniji, pogodb Skupnosti, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (4), socialnih listin, ki sta jih sprejela Skupnost in Svet Evrope, ter iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice. |
(3) |
Evropski svet je novembra 2004 priznal pomen komunikacije pri približevanju vseh državljanov k evropskemu projektu s spodbujanjem aktivnega državljanstva. |
(4) |
Komisija v svojem Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji (5) poudarja pomen vloge civilne družbe na področju varovanja in spodbujanja temeljnih pravic; zato bi Komisija morala vzpostaviti odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo. |
(4a) |
V Haaškem programu je navedeno, da medsebojno sodelovanje terja izrecne napore za izboljšanje medsebojnega razumevanja med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi; v tem pogledu bi morale biti evropske mreže nacionalnih javnih organov deležne posebne pozornosti in podpore. |
(4b) |
Konferenca evropskih ustavnih sodišč in Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, zlasti z vzdrževanjem ustreznih zbirk podatkov, prispevata k izmenjavi mnenj in izkušenj v zadevah glede sodne prakse, organizacije in delovanja svojih članov pri opravljanju njihovih sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti. Obstajati bi morala možnost sofinanciranja dejavnosti Konference in Združenja, kolikor zadevni izdatki izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu. Vendar pa takšno sofinanciranje še ne pomeni, da bo kak prihodnji program zajemal tudi takšne mreže, niti ne preprečuje tega, da bi bile upravičenke podpore za svoje dejavnosti v skladu s Sklepom druge evropske mreže. |
(5) |
Primerno je poudariti pomen obveščanja in komunikacije na področju pravic, ki so z državljanstvom Unije podeljene državljanom, za izboljšanje ozaveščenosti državljanov o njihovih pravicah in zagotovitev državljanom enostavnega dostopa do zanesljivih informacij. |
(6) |
Spodbujanje medverskega in večkulturnega dialoga na ravni Evropske unije bi prispevalo k ohranjanju in krepitvi miru in temeljnih pravic. |
(7) |
Cilji tega programa bi morali dopolnjevati cilje Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo Sveta ES …/2006 z dne …, in bi morali biti osredotočeni na tista področja, kjer se lahko doseže evropska dodana vrednost. V te namene je treba izvesti ustrezno uskladitev. |
(8) |
Da bi se doseglo dopolnjevanje in zagotovila čim boljša izraba virov, bi bilo treba zagotoviti, da se prepreči vsako podvajanje med ukrepi tega programa in dejavnostmi mednarodnih organizacij za področje temeljnih pravic, kakor so dejavnosti Sveta Evrope, hkrati pa dovoliti skupne dejavnosti za doseganje ciljev tega programa. V te namene je treba izvesti ustrezno uskladitev. |
(8a) |
V programu bi morale – glede na načelo razširitve programov Skupnosti na države kandidatke in države Zahodnega Balkana, kakor je zapisano v Solunski agendi – imeti možnost sodelovati države pristopnice, države kandidatke in države Zahodnega Balkana. S takšnim sodelovanjem bi moralo biti izpolnjevanje splošnih pogojev v zvezi z dvostranskim sporazumom in prispevkom v proračun programa lažje. V primerih, če bi to ustrezalo ciljem zadevnih ukrepov, se tudi organi, telesa ali nevladne organizacije držav, ki v programu ne sodelujejo, lahko kot partnerji pridružijo posameznim dejavnostim, vendar ne kot glavni upravičenci. |
(9) |
Prav tako bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija (7), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8). |
(10) |
Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9), v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (10), ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo. |
(11) |
Finančna uredba zahteva, da se določi temeljni akt za pokrivanje donacij za poslovanje. |
(12) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11), pri čemer je treba ukrepe, za katere se uporablja postopek v upravljalnem odboru, razlikovati od tistih, za katere se uporablja postopek v svetovalnem odboru, s tem da je v določenih primerih slednji zaradi boljše učinkovitosti primernejši. |
(13) |
Države članice z medverskim in večkulturnim dialogom ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa, in sicer podpore združenjem civilne družbe, boja proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter varstva temeljnih pravic in varstva državljanskih pravic, zato jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost. Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. |
(14) |
Pogodba za sprejetje tega sklepa ne določa drugih pooblastil, razen tistih iz člena 308. |
(15) |
Evropski ekonomsko-socialni odbor je podal mnenje (12). |
SKLENIL:
Člen 1
Oblikovanje programa
1. Ta sklep vzpostavlja program „Temeljne pravice in državljanstvo“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.
2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
3. Program se izvaja v okviru področja uporabe prava Skupnosti.
Člen 2
Splošni cilji
1. Splošni cilji tega programa so:
(a) |
spodbujati razvoj evropske družbe, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, kakor je priznano v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji […], vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije; |
(b) |
krepiti civilno družbo in z njo spodbujati odprt, pregleden in reden dialog na področju temeljnih pravic; |
(c) |
bojevati se proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter spodbujati boljše medversko in medkulturno razumevanje in večjo strpnost po vsej Evropski uniji; |
(d) |
izboljšati stike, izmenjavo informacij in povezovanje v mreže med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, s ciljem boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki. |
2. Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje, za katere si prizadeva Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2006.
3. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju in izvajanju politik Skupnosti, ki popolnoma spoštujejo temeljne pravice.
Člen 3
Posebni cilji
Posebni cilji programa so:
(a) |
uveljaviti temeljne pravice, kakor je priznano v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, […] in seznaniti vse državljane o njihovih pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bi se državljane Unije spodbudilo k dejavni udeležbi pri demokratičnem življenju Unije; |
(b) |
[…] po potrebi preveriti spoštovanje posebnih temeljnih pravic v Evropski uniji in njenih državah članicah pri izvajanju prava Skupnosti ter pridobiti mnenja o posebnih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami v okviru tega področja uporabe; |
(c) |
podpirati nevladne organizacije in druge organe civilne družbe, da se poveča njihova sposobnost dejavne udeležbe pri spodbujanju temeljnih pravic, pravne države in demokracije; |
(d) |
vzpostaviti ustrezne strukture, da se spodbuja medverski in večkulturni dialog na ravni Evropske unije. |
Člen 4
Ukrepi
Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program podpiral naslednje vrste ukrepov:
(a) |
posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov; oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, pripravo in razširjanje informativnega gradiva, podporo pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja ali |
(b) |
posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijo oblasti ali drugi organi države članice, mednarodna ali nevladna organizacija, v vsakem primeru pa v njih sodelujeta najmanj dve državi članici ali vsaj ena država članica in še ena država, ki je lahko država pristopnica ali država kandidatka, pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali |
(c) |
podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za splošni evropski interes v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov; |
(d) |
donacije za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Konference evropskih ustavnih sodišč in Združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, ki vzdržuje določene zbirke podatkov, ki služijo kot vseevropska zbirka nacionalnih sodb v zvezi z izvajanjem prava Skupnosti, kolikor izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in sicer s spodbujanjem izmenjave mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti. |
Člen 5
Sodelovanje tretjih držav
1. Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“: države pristopnice, države kandidatke in države Zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.
2. Ukrepi iz člena 4 lahko vključujejo organe, telesa ali nevladne organizacije držav, ki ne sodelujejo pri tem programu v skladu z odstavkom 1, kadar bi to prispevalo k pripravam na pristop držav iz odstavka 1 ali bi to ustrezalo ciljem zadevnih ukrepov.
Člen 6
Ciljne skupine
Program je namenjen državljanom Evropske unije, državljanom sodelujočih držav ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju Evropske unije, in združenjem civilne družbe ter drugim skupinam, ki delujejo na področju spodbujanja ciljev tega programa.
Člen 7
Dostop do programa
1. Ta program je v skladu s členom 5 med drugim odprt za institucije in javne ali zasebne organizacije, univerze, raziskovalne inštitute, nevladne organizacije, nacionalne, regionalne in lokalne organe, mednarodne organizacije ter druge nepridobitne organizacije, ustanovljene v Evropski uniji ali v eni izmed sodelujočih držav.
2. Program za doseganje ciljev tega programa dovoljuje skupne dejavnosti s pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju temeljnih pravic, kakor je Svet Evrope, na podlagi skupnih prispevkov in v skladu z različnimi pravili, veljavnimi v vsaki instituciji ali organizaciji.
Člen 8
Vrste intervencij
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:
— |
donacije, |
— |
pogodbe o javnih naročilih. |
2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih primerih, kakor je predvideno v finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in se zagotovijo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo navedena v letnih delovnih programih.
3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih, v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.
2. Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme za izvajanje programa letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.
3. Letni delovni program bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 10(3).
4. Postopki vrednotenja in oddaje javnih naročil v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:
(a) |
usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih; |
(b) |
kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov; |
(c) |
znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate; |
(d) |
vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih. |
5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(b) in (c) se ocenijo ob upoštevanju:
— |
doslednosti s cilji programa; |
— |
kakovosti načrtovanih dejavnosti; |
— |
verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti; |
— |
geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo; |
— |
vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov; |
— |
razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti. |
6. Odločitve v zvezi z ukrepi, predloženimi na podlagi člena 4(b) in (c), sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 10(2).
7. V skladu s členom 113(2) finančne uredbe se načelo postopnega zniževanja ne uporablja za donacije za poslovanje Konference evropskih ustavnih sodišč ter Združenja državnih svetov in vrhovnih upravnih organov Evropske unije, kolikor si prizadevata za cilj v splošnem evropskem interesu.
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu „odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 11
Dopolnjevanje
1. Prizadevati si je treba za sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti z okvirnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ in „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, pa tudi s programom „Progress“. Zagotovi se dopolnjevanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice. Statistični element obveščanja o temeljnih pravicah in državljanstvu se razvije v sodelovanju z državami članicami na podlagi razpoložljivih podatkov in po potrebi ob uporabi statističnega programa Skupnosti.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje vseh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.
3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Zagotovi se, da upravičenci iz tega sklepa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.
Člen 12
Proračunska sredstva
Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
Člen 13
Spremljanje
1. Komisija zagotovi, da upravičenec za kateri koli ukrep, ki se financira iz programa, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa predloži tudi končno poročilo. Komisija določi obliko in vsebino poročil.
2. Komisija zagotovi, da bodo pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, zagotavljali zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s kontrolami na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev in revizijami Računskega sodišča.
3. Komisija zagotovi, da upravičenec do finančne pomoči hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep, tako da je na voljo Komisiji.
4. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 po potrebi zagotovi, da se bodo obseg ali pogoji dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil prilagodili.
5. Komisija zagotovi, da bo storjeno vse potrebno, da se preveri, ali se financirani projekti izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999.
2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, dogovorjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračune, s katerimi upravljajo Skupnosti.
3. Komisija zagotovi, da se bo odobreni znesek finančne pomoči za ukrep zmanjšal, začasno ustavil ali izterjal, če odkrije nepravilnosti, vključno z nespoštovanjem določb tega sklepa ali posamezne odločbe, pogodbe ali sporazuma o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zahtevala odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.
4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zagotovi, da bo upravičenec v določenem roku predložil pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se preostala finančna pomoč lahko ukine, in zahteva vračilo že plačanih zneskov.
5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.
Člen 15
Vrednotenje
1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru programa se bo program redno nadzoroval.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
(a) |
letno predstavitev izvajanja programa; |
(b) |
vmesno poročilo o oceni doseženega ter o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja tega programa, vključno z delom, ki so ga opravili upravičenci donacij za poslovanje iz člena 4(d), in sicer najkasneje 31. marca 2011; |
(c) |
sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012; |
(d) |
poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014. |
Člen 15a
Objava ukrepov
Komisija vsako leto objavi seznam ukrepov, financiranih v okviru tega programa, in kratek opis vsakega projekta.
Člen 16
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne učinkovati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007.
V …, …
Za Svet
Predsednik
(1) UL C …
(2) UL C …
(3) Razglašena 7. decembra 2000 v Nici, UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
(4) Podpisana 4. novembra 1950 v Rimu.
(5) KOM(2003)0609, 15.10.2003.
(6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(7) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(8) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
P6_TA(2006)0595
Kazensko pravosodje (2007-2013) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Kazensko pravosodje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (KOM(2005)0122 – C6-0237/2005 – 2005/0039(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0122) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 31 in 34(2)(c) Pogodbe EU, |
— |
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0237/2005), |
— |
ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A6-0453/2006), |
1 |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
PRILOGA
Spremenjeni predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Kazensko pravosodje“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31 in 34(2)(c) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 29 Pogodbe o Evropski uniji navaja, da je cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice s pripravo skupnih ukrepov med državami članicami pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah. |
(2) |
V skladu s členom 31 Pogodbe o Evropski uniji skupni ukrepi v kazenskih zadevah vključujejo zlasti sodelovanje med pristojnimi organi držav članic. |
(3) |
Haaški program, ki ga je novembra 2004 sprejel Evropski svet in temelji na sklepih zasedanja Evropskega sveta v Tampereju, znova potrjuje, da je prednostna naloga okrepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, zlasti s povečanjem pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki bi temeljilo na načelu vzajemnega priznavanja. |
(4) |
Okvirni program policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (AGIS), vzpostavljen s Sklepom Sveta 2002/630/PNZ z dne 22. julija 2002 (3), je znatno prispeval k okrepitvi sodelovanja med policijo in drugimi organi pregona ter sodstvom v državah članicah in k izboljšanju medsebojnega razumevanja in medsebojnega zaupanja med njihovim policijskim, sodnim, pravnim in upravnim sistemom. |
(5) |
Ambiciozne cilje iz Pogodbe in Haaškega programa je treba uresničiti z vzpostavitvijo prilagodljivega in učinkovitega programa, ki bo olajšal načrtovanje in izvajanje. |
(6) |
Program bi moral izboljšati medsebojno zaupanje v okviru sodstva. V skladu s Haaškim programom je treba okrepiti medsebojno zaupanje z razvijanjem mrež pravosodnih organizacij in institucij, z izboljšanjem usposabljanja pravosodnih poklicev, z razvijanjem vrednotenja izvajanja politik EU na področju pravosodja, pri čemer naj se v celoti upošteva neodvisnost sodstva, s povečanjem raziskav na področju pravosodnega sodelovanja ter z olajšanjem operacijskih projektov med državami članicami z namenom posodabljanja pravosodja. Prav tako bi moral olajšati izvajanje načela vzajemnega priznavanja z izboljšanjem medsebojnega poznavanja predhodnih obsodb, izrečenih v Evropski uniji, zlasti z vzpostavitvijo računalniško podprtega sistema za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah. |
(7) |
Evropska mreža za usposabljanje sodstva, ki so jo ustanovile institucije, posebej odgovorne za usposabljanje poklicnega sodstva v vseh državah članicah, spodbuja program usposabljanja za sodnike in državne tožilce z dejansko evropsko razsežnostjo. To prispeva h krepitvi medsebojnega zaupanja in izboljšuje medsebojno razumevanje med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi. |
(8) |
Treba je sprejeti tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev. |
(9) |
(…) |
(10) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa Kazensko pravosodje in jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost, lahko ukrepe sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropski skupnosti, ki za Unijo velja na podlagi člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. |
(11) |
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), ki ščiti finančne interese Skupnosti, se uporabljata ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo. |
(11a) |
Prav tako je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6), (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija (7), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8). |
(12) |
Finančna uredba zahteva sprejetje temeljnega akta za pokrivanje donacij za poslovanje. |
(12a) |
Ob upoštevanju pomena vidnosti financiranja Skupnosti, bi Komisija morala določiti smernice za olajšanje ustreznega priznanja prejete podpore vsakemu organu, nevladni organizaciji, mednarodni organizaciji ali drugega subjekta, ki prejema finančno pomoč iz tega programa. |
(13) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba s pomočjo svetovalnega in upravljalnega odbora sprejeti v skladu s postopki, ki so v njem določeni. |
(14) |
Ustrezno je, da se Sklep Sveta o uvedbi okvirnega programa policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (AGIS) od 1. januarja 2007 nadomesti s tem programom in z novim posebnim programom o preprečevanju kriminala in boj proti njemu v okviru splošnega programa o varnosti in varstvu svoboščin – |
SKLENIL:
Člen 1
Oblikovanje programa
1. Ta sklep vzpostavlja posebni program o kazenskem pravosodju, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa o temeljnih pravicah in pravosodju, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.
2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Splošni cilji
1. Splošni cilji tega programa so:
(a) |
Spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v kazenskih zadevah, ki bi temeljil na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju. |
(b) |
Spodbujati skladnost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah, kolikor je to potrebno za izboljšanje pravosodnega sodelovanja. Spodbujati odpravljanje obstoječih pravnih ovir za nemoten potek pravosodnega sodelovanja, da bi se okrepilo sodelovanje na področju preiskav in povečala skladnost obstoječih pravosodnih sistemov držav članic z Evropsko unijo za zagotavljanje ustreznih nadaljnjih ukrepov v zvezi s preiskavami organov kazenskega pregona v državah članicah. |
(c) |
(…) |
(d) |
Izboljšati stike in izmenjavo informacij ter najboljših praks med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, in sicer med pravniki in drugimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri delu pravosodja, in pospeševati usposabljanje članov sodstva za krepitev medsebojnega zaupanja. |
(e) |
Nadalje izboljšati medsebojno zaupanje za zagotavljanje zaščite pravic žrtev in obtožencev. |
2. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Evropske skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, zlasti k oblikovanju sodnega območja.
Člen 3
Posebni cilji
Posebni cilji programa so:
(a) |
pospeševati pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, namenjeno
|
(b) |
izboljšati medsebojno poznavanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v kazenskih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in širjenje informacij, izkušenj in najboljših praks. |
(c) |
zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Unije na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. |
(d) |
izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva. |
(e) |
spodbujati usposabljanje sodstva, pravnikov in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri delu pravosodja, na področju prava Unije in Skupnosti. |
(f) |
oceniti potrebne splošne pogoje za razvoj medsebojnega zaupanja z izboljšanjem medsebojnega razumevanja med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi, zlasti v zvezi z izvajanjem politik EU na področju pravosodja. |
(g) |
razvijati in uporabljati računalniško podprt sistem za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah ter podpirati študije za razvoj drugih oblik izmenjave informacij. |
Člen 4
Ukrepi
Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program zagotovil pod pogoji iz letnega delovnega programa podporo za naslednje oblike dejavnosti:
(a) |
posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, oblikovanje in izvajanje posebnih projektov, kot so vzpostavitev računalniško podprtega sistema za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in razvoju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja, ali |
(b) |
posebne nadnacionalne projekte v interesu Unije, ki sta jih predložili najmanj dve državi članici ali najmanj ena država članica in ena druga država, ki je lahko bodisi država pristopnica bodisi država kandidatka, pod pogoji iz letnih delovnih programov ali |
(c) |
podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov, ali |
(d) |
donacijo za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Evropske mreže za usposabljanje sodstva, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu na področju usposabljanja sodstva; |
(e) |
nacionalne projekte v državah članicah, ki
|
Člen 5
Ciljne skupine
Program je med drugim namenjen pravosodnim delavcem, predstavnikom služb za pomoč žrtvam in drugim strokovnjakom, ki sodelujejo pri delu pravosodja, nacionalnim organom in državljanom Unije na splošno.
Člen 6
Dostop do programa
1. Ta program je dostopen institucijam in javnim ali zasebnim organizacijam, vključno s strokovnimi organizacijami, univerzam, raziskovalnim inštitutom in inštitutom za pravno in sodno usposabljanje/drugim inštitutom za usposabljanje pravosodnih delavcev, nevladnim organizacijam držav članic. Pridobitno usmerjeni organi in organizacije bodo imeli dostop do (…) donacij le v povezavi z nepridobitnimi ali vladnimi organizacijami.
„Pravosodni delavci“ so med drugim sodniki, tožilci, odvetniki, pravni zastopniki, uradniki ministrstev, uradniki sodišč, sodni izvršitelji, sodni tolmači in drugi poklicni delavci, vključeni v delo pravosodja na področju kazenskega prava.
2. Tretje države ali mednarodne organizacije ne smejo predložiti nadnacionalnih projektov, lahko pa sodelujejo kot partnerice.
Člen 7
Vrste intervencij
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:
a) |
donacije, |
b) |
pogodbe o javnih naročilih. |
2. Donacije Skupnosti se običajno dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti, in se zagotovijo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe.
Najvišja stopnja sofinanciranja stroškov projekta bo določena v letnem delovnem programu.
3. Poleg tega so predvidene določbe za izdatke za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih, v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.
Člen 8
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.
2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 do konca septembra sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 7(3) in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.
Letni delovni program za leto 2007 se sprejme tri mesece po začetku veljavnosti (…) tega instrumenta.
3. Letni delovni program se sprejme v skladu s postopkom iz člena 10a.
4. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:
(a) |
usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih; |
(b) |
kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov; |
(c) |
znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate; |
(d) |
vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih. |
5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(c) in (d) se ocenijo ob upoštevanju:
1. |
doslednosti s cilji programa; |
2. |
kakovosti načrtovanih dejavnosti; |
3. |
verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti; |
4. |
geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo; |
5. |
vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov; |
6. |
razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti. |
5a. Sklepe v zvezi z ukrepi, posredovanimi v skladu s členom 4(1)(a), sprejme Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 10a. Sklepe v zvezi z ukrepi, posredovanimi v skladu s členom 4(1)(b)(c)(d)(e), sprejme Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10.
Sklepe v zvezi z vlogami za donacije, ki vključujejo (…) pridobitno usmerjene organe ali organizacije, sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 10a.
6. V skladu s členom 113(2) finančne uredbe se načelo postopnega zniževanja ne uporablja za donacije za poslovanje, dodeljene Evropski mreži za usposabljanje sodstva, saj si mreža prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu.
Člen 9
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije, v nadaljnjem besedilu „odbor“.
2. Odbor sprejme svoj poslovnik.
3. Komisija lahko povabi predstavnike iz držav prosilk na informativne seje po sejah odbora.
Člen 10
Svetovalni postopek
1. V primeru sklicevanja na ta člen predloži predstavnik Komisije odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, po potrebi z glasovanjem.
2. Mnenje se zabeleži v zapisnik; vsaka država članica ima pravico zahtevati, da se njeno stališče zabeleži v zapisniku.
3. Komisija kar najbolj upošteva mnenje odbora. Odbor obvesti o načinu, kako je bilo njegovo mnenje upoštevano.
Člen 10a
Postopek upravljanja
1. V primeru sklicevanja na ta člen predloži predstavnik Komisije odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko predsednik določi glede na nujnost zadeve. Mnenje se v primeru odločitev, ki jih mora Svet sprejeti na predlog Komisije, sprejme z večino, ki jo določa člen 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Glasovi predstavnikov držav članic znotraj odbora se ponderirajo na način, ki je določen v tem členu. Predsednik ne glasuje.
2. Komisija sprejme ukrepe, ki se takoj uporabljajo. Kadar pa ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih Komisija takoj sporoči Svetu. V tem primeru lahko Komisija odloži izvajanje sprejetih ukrepov za tri mesece od datuma takšnega sporočila.
3. Svet lahko v roku, predvidenem v odstavku 2, s kvalificirano večino sprejme drugačen sklep.
Člen 11
Dopolnjevanje
1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom o civilnem pravosodju v okviru splošnega programa o temeljnih pravicah in pravosodju ter s splošnima programoma o varnosti in varstvu svoboščin ter solidarnosti in upravljanju migracijskih tokov. Statistični element obveščanja o kazenskem pravosodju se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom o civilnem pravosodju v okviru splošnega programa o temeljnih pravicah in pravosodju.
3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Zagotovi se, da upravičenci tega sklepa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.
Člen 12
Proračunska sredstva
Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančne perspektive.
Člen 13
Spremljanje
1. Komisija zagotovi, da za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela in da se končno poročilo predloži v treh mesecih od zaključka ukrepa. Komisija določi obliko in zgradbo poročil.
2. (…)
3. Komisija zagotovi, da bodo pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja programa, urejali zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s kontrolami na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, in revizijami s strani Računskega sodišča.
4. Komisija zagotovi, da upravičenec do finančne pomoči hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep, tako da je na voljo Komisiji.
5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.
6. Komisija zagotovi, da se bo izvedlo vse potrebno za preverjanje, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcij in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (ES, Euratom) št. 2185/96 ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999.
2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (ES, Euratom) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračune, s katerimi upravljajo Skupnosti.
3. Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno ustavi ali izterja, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji za izvajanje projekta.
4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zagotovi, da se od upravičenca zahteva, naj v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.
5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.
Člen 15
Vrednotenje
1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru tega programa se bo program redno spremljal.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
(-a) |
letno predstavitev izvajanja programa; |
(a) |
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2011; |
(b) |
sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012; |
(c) |
poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014. |
Člen 15a
Objava dejavnosti
Komisija vsako leto objavi seznam dejavnosti, ki jih financira ta program, s kratkim opisom vsakega projekta.
Člen 15b
Vidnost
Komisija določi smernice za zagotavljanje vidnosti financiranja, ki se zagotovi v okviru tega sklepa.
Člen 16
Prehodni ukrepi
Od 1. januarja 2007 ta sklep nadomesti ustrezne določbe Sklepa Sveta z dne 22. julija 2002 o uvedbi Okvirnega programa policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (AGIS).
Ukrepe, ki so se na podlagi navedenega sklepa začeli izvajati pred 31. decembrom 2006, še naprej, do njihovega zaključka, ureja navedeni sklep. Odbor iz člena 7 Sklepa se nadomesti z odborom iz člena 10 tega sklepa.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007, razen členov 8(2)(3) in 10(a), ki se uporabljata od dne, ko začne veljati ta sklep.
V …, …
Za Svet
Predsednik
(1) UL C …
(2) UL C …
(3) UL L 203, 1.8.2002, str. 1.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
(6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
P6_TA(2006)0596
Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (Varnost in varstvo svoboščin) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ (KOM(2005)0124 – C6-0242/2005 – 2005/0035(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0124) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU, |
— |
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0242/2005), |
— |
ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0389/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
meni, da je treba pri predvidenem finančnem okvirnem znesku, ki je vključen v ta zakonodajni predlog, upoštevati zgornjo mejo iz razdelka 3 A novega večletnega finančnega okvira, in opozarja, da bo letni znesek sprejet v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami iz točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2); |
3. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
4. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava spreminjati besedilo, ki ga je Parlament odobril; |
5. |
zahteva od Sveta, naj ponovno preuči, ali je treba predlog Komisije znatno spremeniti; |
6. |
naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) |
Cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice, kakor je določeno v četrti alinei člena 2 in členu 29 Pogodbe o Evropski uniji, se dosega s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu, organiziranemu ali neorganiziranemu. |
(1) |
Prednostni cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice, kakor je določeno v četrti alinei člena 2 in členu 29 Pogodbe o Evropski uniji, se dosega s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu, organiziranemu ali neorganiziranemu. |
(2) |
Za zaščito svobode in varnosti naših državljanov in družbe pred kriminalnimi dejanji mora Unija sprejeti potrebne ukrepe za dejansko in učinkovito preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in preganjanje vseh oblik kriminala, zlasti v primeru čezmejnih dejanj. |
(2) |
Za zaščito svobode in varnosti naših državljanov in družbe pred kriminalnimi dejanji mora Unija sprejeti potrebne ukrepe za dejansko in učinkovito preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in preganjanje vseh oblik kriminala, zlasti v primeru organiziranega kriminala . |
(5) |
Potrebno in primerno je razširiti možnosti za financiranje ukrepov, namenjenih preprečevanju kriminala in boju proti njemu , ter pregledati pogoje in načine za učinkovitost, stroškovno učinkovitost in preglednost. |
(5) |
Treba in primerno je razširiti možnosti za financiranje ukrepov, namenjenih preprečevanju kriminala in boju proti njemu : prizadevati si je treba zlasti za čim boljše delovanje pristojnih organov s krepitvijo zmogljivosti, ki se osredotočajo na neposredne operativne vidike. Določbe tega programa morajo med drugim omogočiti pregled pogojev in načinov za učinkovitost, stroškovno učinkovitost in preglednost. |
(9) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepa, zlasti preprečevanja organiziranega in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, in jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Unija, ukrepe lahko sprejme Unija v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(9) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepa, zlasti preprečevanja organiziranega in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, in je zaradi obsega ali učinkov pobude potrebno posredovanje Unije, lahko slednja sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(11) |
Izdatki programa bi morali biti združljivi z zgornjo mejo iz razdelka 3 finančne perspektive. Pri opredelitvi programa je treba predvideti prilagodljivost, da se omogočijo morebitne prilagoditve katerega koli načrtovanega ukrepa za odziv na razvoj potreb v obdobju 2007-2013. Sklep je zato treba omejiti na splošno opredelitev načrtovanih ukrepov ter njihovih upravnih in finančnih dogovorov. |
(11) |
Izdatki programa bi morali biti združljivi z zgornjo mejo iz razdelka 3 A finančnega okvira. Pri opredelitvi programa je treba predvideti prilagodljivost, da se omogočijo morebitne prilagoditve katerega koli načrtovanega ukrepa za odziv na razvoj potreb v obdobju 2007-2013. |
(a) |
pregon |
(b) |
preprečevanje kriminala in kriminologijo |
(a) |
preprečevanje kriminala in kriminologijo |
(b) |
pregon, katerega cilj je preprečiti kriminalno dejavnost in kriminalcem onemogočiti uživanje premoženjskih koristi iz kriminalnih dejanj |
(a) |
pospeševati in razvijati usklajevanje, sodelovanje in medsebojno razumevanje med organi pregona, drugimi nacionalnimi organi in povezanimi organi Unije; |
(a) |
pospeševati in razvijati usklajevanje, sodelovanje in medsebojno razumevanje med organi pregona, drugimi nacionalnimi organi , regionalnimi in lokalnimi organi in pristojnimi organi Unije , in sicer predvsem z racionalizacijo njihovega prizadevanja, izboljšanjem njihove interoperabilnosti in spodbujanjem širjenja skupnih preiskovalnih skupin („Joint Investigation Teams“), ki jih usklajuje Europol, ter ukrepov usposabljanja in ozaveščanja na področju boja proti terorizmu, ki izhaja iz sodelovanja med Cepolom in Europolom ; |
(b) |
spodbujati, pospeševati in razvijati horizontalne metode in orodja, ki so potrebni za strateško preprečevanje kriminala in boj proti njemu, kot so javno-zasebna partnerstva, najboljše prakse pri preprečevanju kriminala, primerljivi statistični podatki in kriminologija, ki se uporablja; |
(b) |
spodbujati, pospeševati in razvijati horizontalne metode in orodja ter standardizacijo postopkov , ki so potrebni za strateško preprečevanje kriminala in boj proti njemu, kot so javno-zasebna partnerstva (ob doslednem spoštovanju veljavnih in prihodnjih standardov na pomembnih področjih, kot sta hramba in varstvo podatkov) , najboljše prakse pri preprečevanju kriminala, primerljivi statistični podatki in kriminologija, ki se uporablja , zlasti z oblikovanjem neodvisnega orodja za primerjalne analize ; |
(c) |
pospeševati in razvijati najboljše prakse za zaščito žrtev kriminala in prič. |
(c) |
pospeševati in razvijati najboljše prakse za zaščito žrtev kriminala in prič , zlasti s postavljanjem temeljev za trajni odškodninski sklad, ki dopolnjuje različne nacionalne sisteme in zagotavlja minimalno skupno zaščito in odškodnine; |
(ca) |
pospeševati, v okviru ustreznih projektov, koncept „udeležbe državljanov“ in spodbujati pobude, ki temeljijo na dejavnem zavzemanju civilne družbe in njenih udeležencev za izboljšanje skupne varnosti. |
3. Program ne obravnava pravosodnega sodelovanja. Lahko pa zajema ukrepe, namenjene sodelovanju med pravosodnimi organi in organi pregona.
3. Program ne obravnava pravosodnega sodelovanja. Lahko pa zajema ukrepe, namenjene sodelovanju med pravosodnimi organi in organi pregona , zlasti z možnostjo vključitve, v okviru sodelovanja med Europolom in Eurojustom, stalne enote za nujno pravno pomoč, pristojne za vrednotenje primerne pravne podlage, glede na položaj na začetku predložitve zadeve, ki omogoča razširjanje ukrepov policijskih in/ali varnostnih organov ob popolnem spoštovanju zakonodaje.
1. Program je namenjen organom pregona, drugim javnim in/ali zasebnim organom, udeležencem in institucijam, vključno z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi, socialnimi partnerji, univerzami, statističnimi uradi, sredstvi javnega obveščanja, nevladnimi organizacijami, javno-zasebnimi partnerstvi in ustreznimi mednarodnimi organi.
1. Program je namenjen organom pregona, drugim javnim in/ali zasebnim organom, udeležencem in institucijam, vključno z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi, socialnimi partnerji, univerzami, statističnimi uradi, sredstvi javnega obveščanja, nevladnimi organizacijami, ustreznimi mednarodnimi organi pa tudi javno-zasebnim partnerstvom, če se ta uvrščajo izključno v tematska področja iz člena 3(1)(b) in (c) in če so strogo nadzorovana s stališča spoštovanja temeljnih pravic, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov .
1. Finančna podpora Unije ima lahko naslednji pravni obliki:
(a) |
donacije , |
(b) |
pogodbe o javnih naročilih. |
1. Po določilih členov 108 in 88 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (v nadaljevanju „Finančna uredba“) ima lahko finančna podpora Unije naslednji pravni obliki:
(a) |
subvencije , |
(b) |
pogodbe o javnih naročilih. |
2a. Dostop do financiranja je lažji zaradi izvajanja načela proporcionalnosti, kar zadeva zahtevane dokumente, in zaradi oblikovanja zbirke podatkov za vlaganje prošenj.
3a. Komisija mora čim bolj poenostaviti postopke in zagotoviti, da pozivi k oddaji predlogov iz tega programa pobudnikom predstavljenih projektov ne bodo birokratsko breme. Po potrebi se lahko pozivi k oddaji predlogov izvedejo v dveh fazah, pri čemer je treba naprej poslati le podatke, ki so nujno potrebni za ustrezno oceno projekta.
(d) |
geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo; |
(d) |
geografskega in socialnega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo; |
1. V primeru sklicevanja na ta člen predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov . Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, po potrebi z glasovanjem.
2. Mnenje se zabeleži v zapisnik; vsaka država članica ima pravico zahtevati, da se njeno stališče zabeleži v zapisniku.
3. Komisija kar najbolj upošteva mnenje odbora. Odbor obvesti o načinu, po katerem je upoštevala njegovo mnenje.
V primeru sklicevanja na ta člen se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES .
1a. Komisija zagotovi vse potrebno za predhodno oceno, spremljanje in zaključno oceno dejavnosti, predvidenih s tem sklepom. Poskrbi tudi za dostopnost programa in preglednost njegovega izvajanja.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno in zunanje vrednotenje programa.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno in zunanje vrednotenje programa. Prav tako začne redno izmenjevati mnenja z upravičenci do tega programa v zvezi z njegovo zasnovo, izvajanjem in spremljanjem.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
(a) |
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2010 ; |
(b) |
sporočilo o nadaljevanju programa najkasneje do 31. decembra 2010; |
(c) |
poročilo o naknadnem vrednotenju , najkasneje do 31. marca 2015. |
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu , Svetu , Ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in nacionalnim parlamentom :
(-a) |
kratko letno poročilo, ki vključuje zlasti podatke, ki omogočajo količinsko merjenje uspešnosti tega sklepa; |
(a) |
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa tri leta po sprejetju tega sklepa ; |
(b) |
sporočilo o nadaljevanju programa štiri leta po sprejetju programa; |
(c) |
podrobno poročilo o naknadnem vrednotenju izvajanja in rezultatov programa ob koncu izvajanja programa, najkasneje do 31. marca 2015. |
Člen 14a
Enako obravnavanje
Organi, ki so upravičeni do subvencij za poslovanje v skladu s tem programom, lahko sodelujejo pri pozivih za oddajo predlogov za druge programe, vendar zato niso prednostno obravnavani v primerjavi z drugimi organizacijami, ki se financirajo iz drugih proračunov, ne iz proračuna EU.
Člen 14b
Javna objava financiranja
Vsaka institucija, združenje ali dejavnost, ki prejema sredstva iz tega programa, mora objaviti podatke o pomoči, ki jo je zagotovila Unija. Komisija zato oblikuje natančne smernice v zvezi s preglednostjo;
Člen 14c
Razširjanje rezultatov
Da bi olajšali razširjanje rezultatov, so orodja iz projektov, ki jih financira ta program, zlasti na področju statistike in kriminoloških podatkov, brezplačno na voljo širši javnosti prek elektronskih poti.
Člen 14d
Objava projektov
Vsako leto Komisija in države članice objavijo seznam projektov, financiranih iz tega programa, z njihovim kratkim opisom.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0597
Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Uredba) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2424/2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2006)0383 – C6-0296/2006 – 2006/0125(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0383) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 66 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0296/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0410/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog Komisije bistveno spremeniti; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0598
Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (Sklep) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2001/886/PNZ o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2006)0383 – C6-0297/2006 – 2006/0126(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2006)0383) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 30(1)(a) in (b), 31(1)(a) in (b) ter 34(2)(c) Pogodbe EU, |
— |
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0297/2006), |
— |
ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0413/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj svoje stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0599
Pomoč na področju jedrske varnosti in zaščite *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite (9037/2006 – C6-0153/2006 – 2006/0802(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju besedila Sveta (9037/2006), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0630) (1), |
— |
ob upoštevanju členov 177 in 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0153/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenje Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za proračun (A6-0397/2006), |
1. |
odobri besedilo Sveta, kakor je bilo spremenjeno; |
2. |
meni, da mora biti okvirni referenčni znesek iz zakonodajnega predloga usklajen z zgornjo mejo iz razdelka 4 novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2); |
3. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi drugega odstavka člena 119 Pogodbe Euratom; |
4. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
5. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) |
Evropska skupnost igra pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Evropske skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba (ES) št. … Sveta z dne … bo vzpostavila predpristopni instrument, ki bo zajemal pomoč Skupnosti za države kandidatke in potencialne države kandidatke. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo uvedla evropski sosedski in partnerski instrument. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … je namenjena razvojnemu sodelovanju in gospodarskemu sodelovanju z drugimi tretjimi državami. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo vzpostavila instrument za stabilnost. Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen podpori prizadevanjem za večjo jedrsko varnost ter uporabi učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. |
(1) |
Evropska skupnost igra pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Evropske skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba (ES) št. … Sveta z dne … bo vzpostavila predpristopni instrument, ki bo zajemal pomoč Skupnosti za države kandidatke in potencialne države kandidatke. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo uvedla evropski sosedski in partnerski instrument. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … je namenjena razvojnemu sodelovanju s tretjimi državami (3). Uredba Sveta (ES) št. … z dne … spodbuja gospodarsko sodelovanje z drugimi tretjimi državami. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo vzpostavila instrument za stabilnost. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … vzpostavlja finančni instrument za pospeševanje demokracije in človekovih pravic po vsem svetu (EIDHR) (4). Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen podpori prizadevanjem za večjo jedrsko varnost ter uporabi učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. |
(2a) |
Z vse večjo razpoložljivostjo jedrskih snovi se povečuje nevarnost širjenja jedrskega orožja, kar ima jasne posledice za jedrsko varnost, ki jih je treba v tem instrumentu obravnavati. |
(3a) |
Bistveno je, da se zagotovi zaupnost informacij o jedrski in radiološki varnosti, ki morajo biti natančne, medsebojno združljive in preverjene, zlasti ko gre za informacije, ki bi lahko bile pomembne za teroriste . |
(4) |
Skupnost v skladu s poglavjem X Pogodbe že sedaj tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, tako v zvezi z jedrskimi zaščitnimi ukrepi (pri doseganju ciljev poglavja VII drugega dela Pogodbe) kot v zvezi z jedrsko varnostjo. |
(4) |
Skupnost v skladu s poglavjem 10 naslova II Pogodbe že sedaj tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, tako v zvezi z jedrskimi zaščitnimi ukrepi (pri doseganju ciljev poglavja 7 naslova II Pogodbe) kot v zvezi z jedrsko varnostjo. Pri tem Skupnost aktivno podpira pripravo kodeksa ravnanja za mednarodni sistem za obveščanje ob jedrskih nesrečah pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo . |
(7) |
Nekatere države članice so poleg mednarodnih konvencij in pogodb sklenile tudi dvostranske sporazume glede zagotavljanja tehnične pomoči. |
(7) |
Nekatere države članice so poleg mednarodnih konvencij in pogodb sklenile tudi dvostranske sporazume glede zagotavljanja tehnične pomoči. Zaželeno je usklajevanje ukrepov po teh sporazumih z ukrepi Skupnosti. |
(9) |
Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da mora odgovornost za varnost naprave nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. |
(9) |
Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da plača povzročitelj obremenitve ter da morata odgovornost za varnost naprave, njeno razgradnjo in odpadke, ki jih je proizvedla, nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. Poleg tega imajo pri pomoči prednost jedrske naprave in dejavnosti, ki imajo predvidoma pomemben učinek na države članice. |
(13) |
Ta uredba, ki zagotavlja finančno pomoč v podporo ciljem iz Pogodbe, ne posega v pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic na zadevnih področjih, zlasti kar zadeva jedrske zaščitne ukrepe. |
(13) |
Ta uredba, ki zagotavlja finančno pomoč v podporo ciljem iz Pogodbe, ne posega v izključno pristojnost držav članic glede njihove pravice do sprejemanja odločitev na energetskem področju in pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic na zadevnih področjih, zlasti kar zadeva jedrske zaščitne ukrepe. |
(13a) |
Referenčni finančni znesek v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5) je vključen v to uredbo za celotno trajanje tega instrumenta, kar ne vpliva na pooblastila dveh proračunskih organov, kot so opredeljena v Pogodbi. |
Skupnost v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah.
Skupnost v skladu z določbami te uredbe lahko financira ukrepe za podporo učinkovitemu izvajanju v primerih, ko bo dosežena raven varnosti, primerljiva z vrhunsko tehnološko, regulativno in operativno ravnjo v Uniji, upoštevaje najnovejša znanstvena in tehnološka dognanja, zaščito pred sevanjem ter uporabo učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah , ne da bi to vplivalo na načelo, da plača povzročitelj obremenitve.
(a) |
spodbujanje učinkovite jedrske varnostne kulture na vseh ravneh, zlasti s/z: |
(a) |
spodbujanje učinkovitih ukrepov za jedrsko varnost na vseh ravneh, zlasti s/z: |
— |
izboljšanjem varnostnih vidikov pri načrtovanju, delovanju in vzdrževanju obstoječih jedrskih elektrarn ali drugih obstoječih jedrskih naprav , da se lahko dosežejo visoke ravni varnosti, |
— |
izboljšanjem varnostnih vidikov pri delovanju , posodabljanju in vzdrževanju obstoječih jedrskih elektrarn ali drugih obstoječih jedrskih naprav, ob upoštevanju izkušenj iz njihovega delovanja, da se lahko dosežejo najvišje možne ravni varnosti, |
— |
podporo varnemu prevozu in odlaganju jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z njimi |
— |
podporo razvoju primernih postopkov in tehnologij varnega prevoza in odlaganja izrabljenih jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanja z njimi |
— |
ter razvijanjem in izvajanjem strategij za razgradnjo obstoječih naprav in sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij; |
— |
ter razvijanjem in izvajanjem strategij za razgradnjo obstoječih naprav in sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij, kjer se lahko visoko stopnjo varnosti doseže po zmerni ceni in v razumnem časovnem okviru ; |
(b) |
spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov , in njihovo varno odlaganje ; |
(b) |
spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, varno odlaganje takih snovi, za kar mora finančno odgovornost še naprej nositi zgolj upravljavec ; |
(d) |
vzpostavitev učinkovite ureditve za načrtovanje, pripravljenost in odziv v primeru izrednih razmer, civilne zaščite in ukrepov za rehabilitacijo; |
(d) |
vzpostavitev učinkovite ureditve za preprečevanje nesreč, načrtovanje, pripravljenost in odziv v primeru izrednih razmer, civilna zaščita, ukrepi za ublažitev posledic in ukrepi za rehabilitacijo; |
(e) |
ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, zlasti Mednarodne agencije za atomsko energijo) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij ter usposabljanjem in raziskovanjem. |
(e) |
ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, zlasti Mednarodne agencije za atomsko energijo) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij , usposabljanjem , izobraževanjem in raziskovanjem. |
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, lahko vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči.
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči.
3. Delovni programi in vsi njihovi popravki ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji.
3. Delovni programi in vsi njihovi popravki ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2) in ob upoštevanju člena 18 , po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji.
— |
agencije Evropske unije; |
— |
Skupno raziskovalno središče Skupnosti in agencije Evropske unije; |
— |
programi za odpis dolgov; |
— |
programi za odpis dolgov, v posebnih primerih in v skladu z mednarodno sprejetim programom za oprostitev dolga; |
2a. Pomoč Skupnosti se načeloma ne uporablja za plačevanje davkov, carinskih pristojbin ali drugih davščin v državi prejemnici.
Komisija redno ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša poročila o vrednotenju pošlje odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20.
Komisija ob pomoči neodvisnih strokovnjakov redno in za vsak posamezen projekt ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša poročila o vrednotenju pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20.
Člen 20a
Referenčni znesek
Referenčni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2007-2013 znaša 524 milijonov evrov.
Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta.
Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta , in nato predloži poročilo vsaki dve leti .
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(3) UL […], […], str. […].
(4) UL […], […], str. […].
P6_TA(2006)0600
Vizumi za prehode zunanjih meja držav članic *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (KOM(2006)0084 – C6-0256/2006 – 2006/0022(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2006)0084) (1), |
— |
ob upoštevanju člena 62(2)(b)(i) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 67 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0256/2006), |
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0431/2006), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe o ES; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(3) |
Antigvo in Barbudo, Bahame, Barbados, Mauritius, Saint Kitts in Nevis ter Sejšele je treba prestaviti v Prilogo II. Izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane teh držav ne sme začeti veljati pred sklenitvijo dvostranskega sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti med Evropsko skupnostjo in zadevno državo. |
(3) |
Antigvo in Barbudo, Bahame, Barbados, Mauritius, Saint Kitts in Nevis ter Sejšele je treba prestaviti v Prilogo II. Izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane teh držav ne sme začeti veljati pred sklenitvijo dvostranskega sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti med Evropsko skupnostjo in zadevno državo. Ob naslednjem pregledu Uredbe (ES) 539/2001 bi morali preučiti tudi primer ostalih manjših otoških držav. |
(6) |
Države članice imajo možnost, da izvzamejo iz vizumske obveznosti begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, ki prebivajo v eni od tretjih držav iz Priloge II , ter šolarje, ki prebivajo v eni od teh držav in potujejo v okviru šolske ekskurzije. Za ti dve skupini oseb je treba uvesti izvzetje iz vizumske obveznosti po samem zakonu , če prebivajo v eni od držav članic . |
(6) |
Države članice imajo možnost, da izvzamejo iz vizumske obveznosti begunce s priznanim statusom , vse osebe brez državljanstva, tako tiste, ki jih zajema Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954, kakor tudi tiste, ki jih ne zajema , ter šolarje, ki prebivajo v eni od tretjih držav iz Priloge II in potujejo v okviru šolske ekskurzije. Izvzetje iz vizumske obveznosti po samem zakonu že obstaja za te tri skupine oseb, ki prebivajo znotraj schengenskega območja, kadar ponovno vstopijo na to območje. Splošno izvzetje bi morali uvesti za osebe tistih skupin, ki prebivajo v državah članicah, ki (še) niso del schengenskega območja, če te osebe ponovno vstopajo na ozemlje katere koli druge države članice, ki jo zavezuje schengenski pravni red. |
— |
begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, ki prebivajo v eni od držav članic in so imetniki potnih dokumentov, ki jih je izdala ta država članica. |
— |
begunci s priznanim statusom , osebe brez državljanstva ter druge osebe, ki niso državljani nobene države in ki prebivajo v eni od držav članic ter so imetniki potnega lista za tujce, potnega lista za nedržavljane ali kakšnega drugega potnega dokumenta, ki ga je izdala ta država članica. |
— |
državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za bivanje za daljši čas v skladu s členom 8 Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (2). |
(a) |
imetnike diplomatskih potnih listov , službenih/uradnih potnih listov ali posebnih potnih listov , v skladu s postopkom iz člena 1(1) ali postopkom iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 789/2001; |
(a) |
imetnike diplomatskih potnih listov ali službenih/uradnih potnih listov, v skladu s postopkom iz člena 1(1) ali postopkom iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 789/2001; |
3) |
BRITANSKI DRŽAVLJANI, KI NISO DRŽAVLJANI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA V SMISLU PRAVA SKUPNOSTI: British Overseas Territories Citizens British Overseas Citizens British subjects British Protected Persons; |
3) |
BRITANSKI DRŽAVLJANI, KI NISO DRŽAVLJANI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA V SMISLU PRAVA SKUPNOSTI: britanski državljani čezmorskih ozemelj (British Overseas Territories Citizens) , ki nimajo pravice do stalnega prebivališča v Združenem kraljestvu britanski čezmorski državljani (British Overseas Citizens) britanski subjekti (British subjects) , ki nimajo pravice do stalnega prebivališča v Združenem kraljestvu britanske zaščitene osebe (British Protected Persons); |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0601
Spremljanje nagrade Saharova
Resolucija Evropskega parlamenta o spremljanju nagrade Saharova
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, |
A. |
ker je bila nagrada Saharova za svobodo misli ustanovljena 1988 in ker je to eden od mnogih načinov podpore Evropskega parlamenta človekovim pravicam in demokraciji, pa tudi priznanja tistim, ki se borijo proti zatiranju, nestrpnosti in krivicam v svetu, za njihov prispevek; |
B. |
ker so med dobitniki osebnosti ali organizacije, kot na primer: Anatolij Marčenko (1988), Aung San Suu Kyi (1990), Adem Demaçi (1991), Las Madres de la Plaza de Mayo (1992), Oslobodjenje (1993), Taslima Nasreen (1994), Leyla Zana (1995), Wei Jingsheng (1996), Salima Ghezali (1997), Ibrahim Rugova (1998), Xanana Gusmão (1999), ¡Basta Ya! (2000), Nurit Peled Elhanan, Izzat Ghazzawi, Dom Zacarias Kamwenho (2001), Oswaldo José Payá Sardiñas (2002), Kofi Annan in Organizacija združenih narodov (2003), Zveza novinarjev Belorusije (2004), Dame v belem (Kuba), Novinarji brez meja in Hauwa Ibrahim (2005), Aleksander Milinkevič (2006); |
C. |
ker dobitnica za leto 1990, burmanska oporečnica Aung San Suu Kyi, ki je v hišnem priporu, in nagrajeni za leto 2005, kubanska skupina Dame v belem, še niso smeli priti po nagrado; |
D. |
ker se je konferenca predsednikov odločila, da na Kubo in v Burmo pošlje dve delegaciji, ki bi vzpostavili stik z dobitniki in tako preverili, kako je z njimi; |
E. |
ker dobitnik nagrade Saharova za leto 1996, Wei Jingsheng, od takrat še vedno zaporu, doslej ni imel priložnosti spregovoriti na zasedanju in sprejeti znesek, ki spremlja nagrado; |
1. |
obžaluje, da omenjenim dobitnikom še vedno ni dovoljeno, da bi osebno sprejeli nagrade, s čimer je kršena ena od temeljnih človekovih pravic, to je neoviran vstop in izstop iz svoje države, pravica, ki jo Splošna deklaracija o človekovih pravicah izrecno priznava; |
2. |
zahteva, da spričo odločitve konference predsednikov, da v Burmo in na Kubo pošlje delegaciji, oblasti teh dveh držav omenjenima delegacijama olajšata potovanje; |
3. |
pozdravlja odločitev konference predsednikov 16. novembra 2006, da se vzpostavi mehanizem spremljanja dobitnikov nagrade in sistematičnega pošiljanja delegacije Evropskega parlamenta na srečanje s tistimi dobitniki, ki jim oblasti njihovih držav niso dovolile prisostvovati podelitvi; |
4. |
ponovno zahteva, da se vsem dobitnikom nagrade Saharova, še posebej pa Aung San Suu Kyi, Oswaldu Joséju Payi Sardiñasu in kubanski skupini Dame v belem, omogoči dostop do evropskih institucij; |
5. |
zahteva od svojega predsednika, da sprejme vse potrebne ukrepe za udejanjenje teh sklepov; |
6. |
poziva konferenco predsednikov, naj na dnevni red naslednjega zasedanja vključi organizacijo podelitve nagrade Saharova Weiju Jingshengu; |
7. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, burmanski, kitajski in kubanski vladi, kitajskemu parlamentu, burmanskemu parlamentu, narodni skupščini Republike Kube in svetu Združenih narodov za človekove pravice. |
P6_TA(2006)0602
Varstvo podatkov v okviru policijskega in pravosodnega delovanja v kazenskih zadevah
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o napredku glede pogajanj o Okvirnem sklepu o varstvu podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (2006/2286(INI))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je vložila Martine Roure v imenu skupine PSE glede pogajanj o Okvirnem sklepu o varstvu osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (B6-0618/2006), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 27. septembra 2006 o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o varstvu podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (1) („predlog Okvirnega sklepa“), |
— |
ob upoštevanju mnenj Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v zvezi s tem z dne 19. decembra 2005 (2) in 29. novembra 2006 (3), |
— |
ob upoštevanju Konvencije št. 108 Sveta Evrope o zaščiti posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov, |
— |
ob upoštevanju Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (4), |
— |
ob upoštevanju člena 114(3) in člena 94 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, ôpravosodje in notranje zadeve (A6-0456/2006), |
A. |
ker se je Svet držal obveze, ki jo je sprejel 27. septembra 2006 v Evropskem parlamentu, in pospešil potek razprav o predlogu Okvirnega sklepa ter je tik pred dosego soglasja o besedilu, |
B. |
ker kaže, da se kljub obvezi predsedstva, sprejeti 27. septembra 2006 v Evropskem parlamentu, med pogajanji, ki potekajo v Svetu, ni upoštevalo prej omenjenega, soglasno sprejetega mnenja Evropskega parlamenta, |
C. |
ker se Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ni obveščalo o poteku pogajanj v Svetu, |
D. |
ker so bili podani zadržki s strani konference evropskih organov za varstvo podatkov z dne 24. januarja 2006 in v izjavi o visokih standardih varstva podatkov v okviru tretjega stebra, sprejeti dne 2. novembra 2006 v Londonu, v kateri so zahtevali vzpostavitev skladnega okvira za varstvo podatkov, ki se izmenjujejo bodisi na nacionalni ravni bodisi med državami članicami ali s tretjimi državami, |
E. |
ker se mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in konference evropskih organov za varstvo podatkov očitno niso upoštevala pri pogajanjih, ki so potekala v Svetu, |
F. |
ker je izredno zaskrbljen zaradi poteka razprav v Svetu, saj se države članice očitno nagibajo k sporazumu, ki bo temeljil na najnižjem skupnem imenovalcu na področju varstva podatkov; je nadalje zaskrbljen, da bo stopnja varstva podatkov nižja od tiste, ki jo zagotavljata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5) in Konvencija št. 108 Sveta Evrope, in da bo izvajanje morebitnega sporazuma imelo negativne posledice za splošno načelo varstva podatkov v državah članicah, hkrati pa ne bo vzpostavljenega zadostnega varstva na evropski ravni, |
G. |
ker bi besedilo Okvirnega sklepa, o katerem se trenutno razpravlja v Svetu, uvedlo različna pravila o zaščiti podatkov, in sicer pravila, ki jih izvajajo države, vključene v schengensko območje, ter pravila držav članic, ki niso del območja, razlike pa bi pripeljale do neskladnosti v standardih zaščite podatkov v okviru EU, |
H. |
ker je ta predlog Okvirnega sklepa tesno povezan z uvedbo načela dostopnosti, ki je prednostni cilj Haaškega programa, |
I. |
ker opozarja, da mora predlog Okvirnega sklepa v določenem roku nadomestiti prej omenjeno Konvencijo št. 108 Sveta Evrope na tak način, da zagotovi Evropski uniji primerno orodje za varstvo podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja, |
1. |
daje Svetu naslednja priporočila: Splošna načela
Minimalni standardi pri varovanju podatkov v okviru posebnega policijskega in pravosodnega sodelovanja
Obdelava in nadaljnje posredovanje podatkov
Posebne opombe
|
2. |
si pridržuje pravico, da se o svojem prihodnjem mnenju glede besedila Okvirnega sklepa, potem ko bo Svet določil svojo usmeritev na tem področju, posvetuje z nacionalnimi parlamenti; |
*
* *
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji, parlamentom in vladam držav članic ter Svetu Evrope. |
(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0370.
(2) UL C 47, 25.2.2006, str. 27.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0603
Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo
Resolucija Evropskega parlamenta o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga (2006/2113(INI))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju zelene knjige Komisije – Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo (KOM(2006)0105), |
— |
ob upoštevanju skupnega dokumenta Komisije in visokega predstavnika o zunanjih vidikih energetske politike, predloženega Evropskemu svetu 15. in 16. junija 2006, |
— |
ob upoštevanju stališča, sprejetega na drugi obravnavi 8. marca 2005, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (1), |
— |
ob upoštevanju stališča, sprejetega na prvi obravnavi 26. oktobra 2005, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (2), |
— |
ob upoštevanju stališča, sprejetega na drugi obravnavi 13. decembra 2005, za sprejetje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah (3), |
— |
ob upoštevanju stališča, sprejetega na drugi obravnavi 4. aprila 2006, z namenom sprejetja Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja (4), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 18. maja 2006 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti (5), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. novembra 2005 o predlogu Uredbe Sveta o izvajanju Protokola št. 9 o jedrski elektrarni Bohunice V1 na Slovaškem, kakor je priložen Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (6), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2005 o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn (7), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2005 o uspešnem boju proti globalnim podnebnim spremembam (8), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 14. decembra 2004 o predlogu Direktive Sveta o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (kodificirana različica) (9), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi 5. julija 2005, o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (10), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 5. julija 2006 o predlogu Direktive Sveta o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (11), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije (12), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o deležu obnovljivih virov energije v EU in predlogih konkretnih ukrepov (13), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji (14), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o energetski učinkovitosti ali narediti več z manj- zelena knjiga (15), |
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 23.-24. marca 2006 o potrditvi zelene knjige o energetski politiki za Evropo s strani Evropskega sveta ter Evropskega sveta z dne 15.-16. junija 2006 o skupnem dokumentu Komisije in visokega predstavnika o zunanjih vidikih energetske politike, |
— |
ob upoštevanju ugotovitev z javne obravnave, ki jo je o tej temi 12. septembra 2006 pripravil Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, |
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, na podlagi katere je energija področje deljene pristojnosti z državami članicami, |
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0426/2006), |
1. |
pozdravlja zeleno knjigo Komisije o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo, vendar poudarja, da se je treba zavedati stalno spreminjajočih se razmer na širšem svetovnem energetskem trgu, ter opozarja na pomen širjenja vidika proizvajalcev na sistemski pristop, ki upošteva proizvodnjo, distribucijo in porabo; namen je oblikovati evropsko energetsko politiko, ki po dostopnih cenah, kolikor je mogoče zagotavlja energijo kratkoročno iz virov z nizko vsebnostjo ogljika, srednjeročno iz virov brez ogljika ter iz domačih virov, ki upošteva tržne mehanizme, varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam ter spodbuja energetsko učinkovitost; |
2. |
poudarja, da je Komisija v zeleni knjigi navedla, da je treba v evropski energetski trg vložiti 1 bilijon evrov, da se dolgoročno zagotovi zanesljiva oskrba z energijo v Evropi; prav tako ugotavlja, da ni mogoče predvidevati, da je ta sredstva mogoče vzeti iz javnega proračuna, in je zato pomembno v nadaljnji razvoj soglasja o energetski politiki vključiti nosilce dejavnosti energetske industrije v Evropski uniji; |
3. |
poziva, naj Evropski svet na spomladanskem zasedanju leta 2007 sprejme akcijski načrt, ki mora vključevati vsaj naslednje elemente: umestitev potrošnikov v središče energetske politike, temeljito reformo sistema EU za trgovanje z emisijami, ki bo trg usmerila v naložbe v gospodarstvo z nizko vsebnostjo ogljika in ki bo temeljila na zastavljenem cilju za emisije ogljika v EU do leta 2020, skupaj z obveznim ciljem 25 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020 in zavezujočim ciljem za avtomobilske emisije; velik premik na področju energetske učinkovitosti, okrepljena prizadevanja za izvajanje razdružitve v skladu s črko in duhom, vključno s popolno razdružitvijo lastništva energetskih omrežij, če se drugi ukrepi izkažejo za neučinkovite,minimalno zavezujoče smernice za regulatorje, skupaj s postopkom za imenovanje regulatorjev; poleg tega še neodvisnost, preglednost in odgovornost, ambiciozno strategijo za raziskave in razvoj tehnologije za čisto energijo, strategijo skupne zunanje energetske politike ter popolno izvajanje vse sedanje zakonodaje EU o energetiki; |
Trajnost
Podnebne spremembe
4. |
se zaveda, da podnebne spremembe povzročajo resne okoljske probleme, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje na ravni EU in svetovni ravni; meni, da se mora do leta 2050 velik delež energetskih potreb pokriti iz virov brez ogljika ali se proizvesti s tehnologijami z manjšimi emisijami toplogrednih plinov, pri čemer mora biti poudarek na varčevanju z energijo, učinkovitosti in obnovljivi energiji ter da je treba določiti jasen načrt za uresničitev tega cilja; poziva voditelje EU, naj se do konca leta dogovorijo o zavezujočem cilju o CO2 za leto 2020 in okvirnem cilju o CO2 za leto 2050, ter poleg tega meni, da:
|
Raziskave, razvoj in inovacije
5. |
poziva, naj Evropski svet na pomladanskem vrhu 2007 zagotovi podporo prihodnji evropski energetski politiki z ambiciozno strategijo za raziskave in razvoj na področju energetike, vključno z ustreznejšim javnim financiranjem in močnimi spodbudami iz zasebnih virov, s čimer se izpolnjujejo obveznosti družbene odgovornosti podjetij; spodbuja države članice, naj določijo strategijo za povečanje proračuna za energetske raziskave, zlasti pri vmesni oceni proračuna ES v sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (OP7) ter programu Inteligentna energija – Evropa; poziva k oblikovanju strateškega načrta energetske tehnologije in upa, da bo vsebina načrta vključevala področja raziskav s poudarkom na novih srednjeročnih in dolgoročnih energetskih tehnologijah, zlasti na shranjevanju energije; |
6. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v kratkoročnih ukrepih EU na področju energetske in prometne politike in podpornih organih kaže prispevek uporabe vodika in gorivnih celic za pospešitev prehoda z energetskega in prometnega sistema s fosilnimi gorivi na učinkovit sistem z nizkimi emisijami CO2; |
7. |
opozarja, da mora EU še naprej imeti glavno vlogo pri pobudah, kot sta mednarodno partnerstvo za vodikovo ekonomijo (IPHE) (16) ali mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER) (17); |
8. |
poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo načrt za podnebju in okolju prijazne inovacije, ki temelji na tehnoloških inovacijah in tudi na razvoju strategij za večji prodor najboljših razpoložljivih tehnologij na trg ter organizacijskih izboljšav, na primer v logističnem sektorju; |
9. |
poziva Komisijo k izvedbi energetskega pregleda sedanjih tehnoloških platform, da se izboljšata usklajevanje ter izmenjava strokovnega znanja in izkušenj; |
10. |
ugotavlja, da so raziskave na področju energetskih tehnologij pomemben korak k odpiranju izvoznih trgov; zato poziva Komisijo, naj še naprej podpira raziskave vseh energetskih virov (konvencionalnih, jedrskih in obnovljivih), tako da bo lahko Evropa poleg uporabe takšnih raziskav v državah članicah za lastne namene tudi odprla izvozne trge; |
Naložbe
11. |
opozarja, da so potrebne velike naložbe v električno in plinsko infrastrukturo, da se zagotovi zanesljiva oskrba z energijo v Evropi; zahteva, naj Komisija:
|
12. |
ker se bodo morala električna omrežja prilagoditi vedno večjemu deležu obnovljive energije in decentralizirani proizvodnji, poziva Komisijo in države članice, naj še bolj spodbujajo raziskave na področju potrebnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij; |
13. |
spodbuja vključevanje regionalnih zainteresiranih strani v energetska vprašanja, ker se veliko težav reši z naložbami na ravni regij in mest, zlasti z rešitvami, ki spodbujajo uporabo raznolikih in obnovljivih virov energije; poudarja potencial malih in srednje velikih podjetij za naložbe v energetiko ter vlogo, ki jo lahko imajo naložbe v trajnostno energijo (tj. biomaso in biogoriva ter daljinsko ogrevanje) pri razvoju regij in mest; zato poziva države članice in Komisijo, da v ta vprašanja vključijo regionalne in lokalne organe, da se bodo še bolj zavzemali za spodbujanje obnovljivih virov energije v skupni mešanici energetskih virov; |
14. |
opozarja na težave obmejnih regij zaradi različnih nacionalnih energetskih politik, pomanjkljivega obveščanja med dobavitelji energije v državah članicah in neusklajene energetske politike EU; |
15. |
poudarja pozitiven vpliv spodbujanja in razvoja tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na oblikovanje novih, dolgoročnih in visoko kvalificiranih delovnih mest; |
Zanesljivost oskrbe
Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo
16. |
poziva Svet in Komisijo, da sprejmeta, da bo EU do leta 2020 postala najbolj energetsko učinkovito gospodarstvo na svetu ter določita ukrepe za energetsko učinkovitost kot horizontalno prednostno nalogo za vse sektorje politike v EU, poziva Komisijo, naj zagotovi pravočasno izvajanje direktiv ES na tem področju ter poziva Svet, naj sprejme predloge v akcijskem načrtu energetske učinkovitosti, ter države članice, naj najboljše prakse uporabijo kot osnovo za svoje nacionalne načrte energetske učinkovitosti, ki jih je treba predložiti do junija 2007; poziva Komisijo, naj na vseh ravneh nameni dovolj osebja za preoblikovanje ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu, v dejanske ukrepe; opozarja, da bi bilo 50 % cilja EU, da prihrani 20 % energije do leta 2020, že doseženih, če bi države članice v celoti izvajale obstoječo zakonodajo EU; poziva predsednika Komisije, naj spodbuja svetovni dogovor o energetski učinkovitosti; |
17. |
poudarja, da so na voljo zelo obetavne tehnologije za uporabo v hkratni proizvodnji toplote, električne energije in hlajenja ter da daljinsko ogrevanje daje tudi infrastrukturo za prihodnje vire obnovljive energije; zato nacionalne vlade poziva, naj v celoti izvajajo obstoječo Direktivo o kombinirani proizvodnji toplotne in električne energije ter zagotovijo potrebne pravne in finančne pogoje, da se lahko izkoristi celotni potencial kombinirane proizvodnje toplotne in električne energije, kot je bil ugotovljen v nacionalnih študijah o energetskem potencialu; |
18. |
opozarja, da se 40 % vse energije EU porabi v stavbah ter da se takšna poraba lahko zelo zmanjša z načrtovanjem novih stavb in posodabljanjem obstoječih stavb; poziva Komisijo, da pregleda obstoječo direktivo o stavbah, da vključi stavbe pod mejno vrednostjo 1 000 m2; poziva Komisijo naj zagotovi, da bodo vse stavbe institucij EU za zgled z doseganjem stanja brez ogljika do leta 2012; meni, da se morajo države članice zavezati, da bo enako veljalo tudi za vse stavbe nacionalnih vlad, ter da je treba ta cilj razširiti tudi na lokalne organe in regionalne stavbe do leta 2015; poziva Komisijo, naj izvede program za obsežno postavitev pasivnih hiš in stavb ter hiš in stavb, ki ustvarjajo neto pozitivno energijo, v EU; |
19. |
poziva predsednika Komisije, naj priredi srečanje predstavnikov največjih mest v državah članicah za izmenjavo njihovih izkušenj na področju lokalnih projektov za varčevanje z energijo v prizadevanjih, da se zmanjša poraba energije v mestih ter da postane učinkovitejša; meni, da si je treba resno prizadevati za povečanje energije iz hkratne proizvodnje toplote, električne energije, in hlajenja ter daljinskega ogrevanja; dodaja, da so te tehnologije zelo obetavne za povečanje uporabe biomase in biogoriv, ter poudarja, da daljinsko ogrevanje daje tudi infrastrukturo za prihodnje vire obnovljive energije; meni, da mora Komisija na tem področju tesno sodelovati z Odborom regij; |
20. |
poziva Komisijo, naj najpozneje do pomladi 2007 predloži izvedbene ukrepe za energetsko učinkovite izdelke iz Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (18) (Direktiva o izdelkih, ki rabijo energijo); |
21. |
zahteva od Komisije, naj pomaga industriji razviti in uvesti pametne sisteme merjenja in zaračunavanja, po možnosti s pomočjo inteligentnih merilnih sistemov na daljinsko upravljanje; poziva Komisijo, naj izvede temeljito analizo stroškov in koristi teh ukrepov ter pri tem upošteva spremembe v vedenju potrošnikov; |
22. |
meni, da ima obdavčevanje pomembno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti; meni, da si je treba prizadevati za to, da bi nacionalni davčni sistemi držav članic postali diskriminatorni v korist energetsko učinkovitih praks; |
23. |
opozarja Komisijo na potrebo po uporabi strukturnih skladov EU za obsežno posodabljanje toplotne izolacije stanovanjskih objektov, zlasti v novih državah članicah, kar bo prispevalo k bistvenem zmanjšanju porabe energije in emisij CO2; |
24. |
poziva k celostni strategiji EU v prevoznem sektorju s ciljem postopno odpraviti uporabo fosilnih goriv, zmanjšati odvisnost EU od nafte in postopno uvesti uporabo čistih oblik energije za prevoz; podpira preusmeritev k energetsko najučinkovitejšim in čistim načinom prevoza, kar naj se doseže predvsem z novo zakonodajo, vključno z zakonodajo v zvezi z avtomobilsko industrijo, in s spodbujanjem prodora hibridnih električnih avtomobilov in povsem električnih vozil na trg; |
25. |
obžaluje, da ima Komisija ogromne težave pri vzpostavitvi povezave prometnega sektorja z vprašanjem energije; ponovno poudarja, da je prometni sektor vzrok za največji problem Evrope, kar zadeva varnost oskrbe in njeno močno odvisnost od nafte, ter da emisije, ki izhajajo iz prometnega sektorja, zlasti iz letalstva, in ki povzročajo podnebne spremembe, strmo naraščajo; |
26. |
poudarja, da imajo mnoge oddaljene in najbolj odročne regije velik potencial za pridobivanje obnovljivih energij, kar je povezano z njihovimi geografskimi ali podnebnimi značilnostmi (sončna lega, izpostavljenost vetru, biomasa, energija valovanja); upa, da bo ta izjemna priložnost bolje izkoriščena, zlasti v smislu dejavnega prispevka k uresničevanju kjotskih ciljev; |
27. |
poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo praktične ukrepe za večjo energetsko učinkovitost majhnih in srednje velikih podjetij, zlasti tudi ukrepe za večjo ozaveščenost in za zagotavljanje lažjega dostopa do financiranja, vključno s financiranjem iz strukturnih skladov, Evropske banke za obnovo in razvoj ter Evropske investicijske banke, da se takšnim podjetjem omogočijo naložbe v zmanjševanje porabe energije; |
28. |
upa, da se bo v tretjih državah spodbujala večja energetska učinkovitost, in odobrava predlog Komisije, da si bo prizadevala za sprejetje mednarodnega sporazuma o energetski učinkovitosti; |
29. |
meni, da je z Direktivo 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (19) sprejet primerjalni sistem za doseganje končne energetske učinkovitosti ekonomsko smiselno, nebirokratsko in učinkovito sredstvo za povečanje energetske učinkovitosti, ter predlaga, da se ta sistem bolj uporablja v drugem energetskem sektorju; poziva Komisijo, naj si prizadeva za pospešitev določanja skupnih meril uspešnosti za celotno EU na vseh zadevnih področjih na podlagi sektorskih kazalnikov energetske učinkovitosti v skladu s členom 16 te direktive; |
Mešanica energetskih virov
30. |
meni, da bo raznovrstnost energetskih virov skupaj z večjo uporabo domačih virov ter decentralizirano proizvodnjo energije izboljšala zanesljivost oskrbe, vendar priznava dejstvo, da lahko odločitve o energetski mešanici v eni državi članici vplivajo na zanesljivost oskrbe v drugih državah članicah; meni, da je zaradi odvisnosti EU od omejenega števila proizvajalcev energije in dobavnih poti resno ogrožena njena stabilnost in blaginja; pozdravlja uvedbo mehanizma, ki lahko zagotovi hitro solidarnost in pomoč državi članici, ki se sooča s težavami zaradi poškodovane infrastrukture; |
31. |
meni, da je bistveno, da evropska energetska strategija temelji na največji subsidiarnosti ter da ostanejo odločitve glede energetske mešanice v pristojnosti držav članic EU; |
32. |
pozdravlja scenarij o visoki ravni učinkovitosti in obnovljivih virov energije iz julija 2006, ki ga je predstavil GD Komisije za energetiko in promet, ter študijo o zanesljivosti oskrbe, predstavljeno 9. oktobra 2006 Odboru Parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko po njegovem naročilu; zato poziva Komisijo, da oba scenarija upošteva kot podlago za pregled energetske politike, predviden v januarju 2007; |
33. |
poziva Komisijo in države članice, naj brez zapostavljanja kratko- in srednjeročnih stroškov dajo prednost tistim oblikam energije, ki zmanjšujejo odvisnost od uvoza, zlasti od uvoza fosilnih goriv, so okolju prijazne, trajnostne in zmanjšujejo tveganje glede stalnosti oskrbe, nenazadnje zaradi decentralizirane proizvodnje; |
34. |
poziva predsednika Komisije, naj izvede načrt mesečnega objavljanja številk o evropskih zalogah, uvozu in izvozu nafte ter naftnih derivatov, razčlenjenih glede na vrsto izdelka (surova nafta, bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje in drugo); verjame, da bi te številke (ki bi bile na voljo javnosti kot v Združenih državah) pojasnile pritiske na svetovnem trgu in jasno prestavile evropsko porabo ter tudi zmanjšale obsedenost, ki jo imajo upravljavci z ameriškimi zalogami, in posledično pomagale k večji ustaljenosti cen nafte; |
35. |
poziva Komisijo, naj pripravi pregledno in nepristransko razpravo o prihodnji mešanici energetskih virov, pri čemer na upošteva prednosti in slabosti vseh oblik energije, vključno z ekonomsko ceno in okoljskimi stroški; |
36. |
poziva Komisijo, da najpozneje do konca leta 2008 dokonča novo orodje za modeliranje energije in prevoza za EU; meni, da je treba tak model po načelu od spodaj navzgor razviti v tesnem sodelovanju med službami Komisije, Mednarodno agencijo za energijo in nacionalnimi vladami ter si prizadevati za poenostavitev vseh statističnih podatkov o prevozu in energiji v Evropi, da bi model lahko nadomestil množico sedanjih modelov v različnih službah Komisije ter hkrati uskladil energetsko statistiko po Evropi; poleg tega meni, da mora biti model javen, da ga je kot v ZDA mogoče uporabljati na zahtevo različnih zainteresiranih strani za pripravo različnih scenarijev za energetsko prihodnost EU; |
37. |
predlaga, da EU zaradi spodbujanja raznovrstnosti energetskih virov vzpostavi dolgoročen stabilen politični okvir, da se ustvari potrebno naložbeno okolje; meni, da mora biti v ta okvir vključen cilj EU za energetsko učinkovitost za vsaj 20-odstotno izboljšanje do leta 2020, ter poziva Komisijo, naj predlaga okvir za možnosti usklajenih podpornih programov za obnovljive vire energije kot del načrta za obnovljive vire energije; poleg tega naj določi zavezujoče sektorske cilje za obnovljive vire energije, da se doseže delež 25 % obnovljivih virov energije v primarni energiji do leta 2020, ter pripravi načrt na ravni Sveta in Komisije za uresničitev ciljev za 50-odstotni delež obnovljive energije do leta 2040, 30-odstotno zmanjšanje CO2 v EU do leta 2020 ter 60 do 80-odstotno zmanjšanje do leta 2050; |
38. |
poudarja, da potreba po spremembi sedanjih načinov proizvodnje energije ni breme, ampak priložnost; uporaba sončne energije in energije vetra, biomase in hidroenergije ali geotermalne energije ter bolj energetsko učinkovitih tehnologij bo pomagala izpolniti obveznosti z Kjota in Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja ter okrepiti inovacije, ustvarjanje delovnih mest ter konkurenčnost v Evropi; |
39. |
meni, da mora predlagani strateški pregled energetske politike (SER)vključiti delo predlaganega evropskega observatorija oskrbe z energijo (ki ne sme biti neodvisno telo) ter mora redno analizirati zanesljivost oskrbe; meni, mora biti med pristojnosti SER-a vključena strateška analiza težav, ki jih ima EU v energetskem sektorju, skupaj z zunanjimi vidiki; spodbuja Komisijo, naj s pomočjo SER-a razvije formulo, ki bo državam članicam omogočila analizo kompromisov med različnimi političnimi možnostmi glede okolja, zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest ter s tem pomagala zmanjšati tveganje; pozdravlja prizadevanja Komisije, da izvede podrobno študijo subvencij in stroškov vseh virov energije, vključno z internalizacijo zunanjih vplivov v SER-u ter uporabo pristopa, pri katerem se upošteva življenjski cikel, ter pristopa „od izvora do vozila“; zahteva objavo take študije, da se poveča ozaveščenost javnosti; predlaga, da se izvede evropska projekcijska študija oskrbe in povpraševanja za srednje- in dolgoročno obdobje, da se ugotovi potrebne naložbe, zlasti v proizvodnji, ter dvigne profil nosilcev dejavnosti; predlaga, da se analiza stroškov in koristi osredotoči na prispevek vsakega energetskega vira k trem ciljem EU na področju energije, in sicer zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti in okoljski trajnosti; |
40. |
meni, da mora SER prav tako obsegati trgovinska vprašanja, kar pomeni, da mora analizirati vpliv mednarodnega sodelovanja in dolgoročnih pogodb, ki so že podpisane ali se bodo podpisale, ter oceniti skladnost med politikami, ki jih izvajajo podjetja, ter nacionalnimi politikami in politikami EU; |
41. |
ponovno opozarja, da je nafta še vedno najpomembnejši primarni energetski vir v EU, pri čemer je EU skoraj popolnoma odvisna od uvoza; obžaluje, da zelena knjiga Komisije temu ne posveča dovolj pozornosti; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo potrebo po zmanjšanju porabe nafte, zmanjšanju odvisnosti od uvoza in prispevanju k zmanjšanju emisij CO2; |
42. |
vztraja, da morajo države članice zaradi izboljšanja dostopnosti in spodbujanja trgovanja z biogorivi razviti sistematičen pristop, skupaj z gospodarskimi, ekološkimi in tehnološkimi vidiki, k proizvodnji, distribuciji in porabi tekočih in plinastih biogoriv ter njihovemu prodoru na trg, zlasti pri tistih, ki se uporabljajo pri prevozu; vztraja pri izvajanju obstoječe zavezujoče zakonodaje v celoti; poziva Komisijo, naj odpravi tehnične in administrativne ovire pri mešanju ravni, zagotovi skladnost med različnimi področji politik, kot sta promet in trgovina na področju kmetijstva, ter zagotovi, da se tekoča in plinasta biogoriva prizna kot možnosti za prevozni sektor in ne le kot gorivo za proizvodnjo električne energije; spodbuja države članice, naj upoštevajo obvezen in celovit postopek certificiranja, ki ga bo uvedla Komisija, ki bo omogočil trajnostno proizvodnjo biogoriv na vseh stopnjah ter uravnoteženje toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu, veljal pa bo za biogoriva, proizvedena v EU ali uvožena vanjo; |
43. |
poziva Komisijo, da čim prej predstavi predlog direktive o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije, ter ponovno opozarja na resolucijo z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji in Svetu o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije; |
44. |
poziva Komisijo, naj srednjeročno prizna pomembno vlogo fosilnih goriv ter možnost izvedbe dodatnih študij za zmanjšanje intenzivnosti ogljika v teh gorivih v skladu s ciljem 2 °C za zmanjšanje CO2; meni, da mora biti zraven vključeno stalno posodabljanje, izboljšanje učinkovitosti, razvoj nove generacije naprav, ki temeljijo na plinifikaciji, vzporedna proizvodnja električne energije in kemična proizvodnja, nadaljnji razvoj varčnega načina zajetja in skladiščenja ogljika pri premogu, plinu in nafti v skladu s sklepi Evropske tehnološke platforme za elektrarne na fosilna goriva brez emisij ter odprava ovir v zakonodaji EU; |
45. |
poziva Komisijo in države članice, naj priznajo socialno-gospodarski pomen lokalnih in domačih virov energije v EU ter naj spodbudijo njihov razvoj kot sredstva za prispevek k zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropi; |
46. |
poziva Komisijo, naj izvede vseevropska energetska omrežja ter prednostni načrt medsebojnega povezovanja ob upoštevanju nedavno spremenjenega sklepa, ki določa smernice za vseevropska omrežja za prenos energije, ne da bi pri tem zapostavljala infrastrukturo za sprejem in ponovno plinifikacijo utekočinjenega zemeljskega plina in zmogljivosti za njegovo skladiščenje; poleg tega meni, morajo imeti vsi energetski viri, vključno z obnovljivimi, pošten in nediskriminatoren dostop do omrežij, da se nadaljuje združevanje trgov ter zagotovi zanesljivost oskrbe; meni, da je treba obrate za pridobivanje energije vetra na morju vključiti najprej v regionalno mrežo in na koncu v vseevropsko energetsko omrežje; |
47. |
poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost razvoju obnovljivih virov energije na morju (energija vetra na morju, energija valovanja in plimovanja), zlasti v Severnem, Baltskem, Irskem in Sredozemskem morju, ter sončne energije, zlasti v Sredozemlju, da se zagotovi vključitev teh virov v načrt virov obnovljive energije za leto 2007 ter njihov hiter razvoj v celoti; |
48. |
poziva k pregledu obstoječe zakonodaje EU, ki onemogoča razvoj prednostnih nalog energetske politike iz te resolucije kot tudi nadaljnji razvoj obsežnih projektov na področju energije plimovanja; |
49. |
meno, da je jedrska energija del evropske politične razprave o mešanici energetskih virov; priznava vlogo, ki jo ima sedaj jedrska energija pri ohranjanju zanesljive oskrbe z električno energijo v nekaterih državah članicah, saj je eden od energetskih virov ter preprečuje nastanek emisij CO2; meni, da se lahko odločitev o nadaljnji vlogi proizvodnje jedrske energije v nekaterih državah članicah sprejme le na ravni držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti; |
50. |
poziva Komisijo, naj preuči razvoj jedrske energije v državah članicah, pri čemer naj upošteva koristi te tehnologije (majhno nihanje stroškov proizvodnje in nobenih emisij CO2) in tveganja, povezana z obstojem jedrskih elektrarn (okvare in odlaganje odpadkov); |
51. |
opozarja na dejstvo, da je zaradi visoke stopnje odvisnosti EU od uvoza posebej pomembno povečati raznolikost držav porekla in tranzitnih poti; |
52. |
se zaveda, da morajo odločitve o sestavi mešanice energetskih virov upoštevati specifične nacionalne in regionalne okoliščine; zato meni, da je treba spodbujanje obnovljivih virov energije prilagoditi ustreznim geografskim, podnebnim in gospodarskim pogojem; |
Infrastruktura in naložbe za zanesljivost oskrbe
53. |
poziva države članice, naj izvajajo politične obveznosti pri razvoju manjkajočih medsebojnih povezav na področju energije in pri tem namenijo posebno pozornost izoliranim in obmejnim regijam EU, kot so baltske države; opozarja na potrebo po naložbah za uresničitev tega cilja ter zahteva od Komisije, naj predlaga ukrepe za vzpostavitev ugodnega okolja za naložbe, da se zagotovi, da bodo trgi pravilno usmerjali vlagatelje; poziva države članice in Komisijo, naj temeljito preučijo okoljske vidike, preden odobrijo nadaljnje velike naložbe v infrastrukturo, kot je načrtovani severnoevropski plinovod – North Stream; |
54. |
meni, da mora biti poleg koristi za okolje ekonomska učinkovitost odločilni dejavnik pri spodbujanju obnovljivih virov energije, da je mogoče zmanjšati finančno breme za končnega uporabnika; |
Zunanji vidiki
55. |
meni, da bo oblikovanje skupnega stališča v EU v dialogu s tretjimi državami povečalo zmožnosti EU v pogajanjih z državami proizvajalkami in porabnicami energije ter da mora pristojni komisar za energijo slediti natančno določenemu mandatu, ki določa vizijo dolgoročnega energetskega načrtovanja; |
56. |
poziva države članice, naj glede na boljše sodelovanje z institucijami EU določijo seznam prednostnih področij, kjer so se dogovorile o zunanji energetski politiki, vključno
|
57. |
poziva Komisijo in države članice, naj podprejo naložbe v Evropski uniji in pridobivanje tržnega deleža v Evropski uniji s strani podjetij iz držav proizvajalk energije le pod pogojem vzajemnosti, tj. varnosti naložb v teh državah, ter s strategijo, ki združuje prenos najboljših razpoložljivih tehnologij z oblikovanjem mednarodnega, na pravilih temelječega in stabilnega okvira za naložbe, ki upošteva sporazum z STO in bilateralne gospodarske sporazume; |
58. |
meni, da mora EU še naprej voditi svetovni boj proti podnebnim razmeram in se zavzemati za uresničitev ciljev Kjotskega protokola; meni, da je treba prizadevanja EU za razvoj obnovljivih in čistih energetskih virov ter tehnologij za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo vključiti v vse zunanje odnose, in sicer v skladu z agendo o svetovnem trajnostnem razvoju, sprejeto v Johannesburgu leta 2002; |
59. |
poudarja potrebo po oblikovanju skupne energetske politike z ozirom na pravila notranjega trga ter zunanje vidike, ki upošteva politične in gospodarske interese vseh držav članic; |
60. |
poudarja pomen razvoja vseevropske Pogodbe o Energetski skupnosti; |
61. |
pozdravlja nedavno pobudo Komisije v okviru zelene knjige za izvedbo študije, „ki obravnava povezave med upravljanjem naravnih virov in konfliktom v zunanjih odnosih Komisije“, ter poudarja zlasti povezave med zanesljivostjo oskrbe z energijo in varovanjem podnebja; |
62. |
poziva Komisijo, naj kot glavni cilj zunanje energetske politike EU določi zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, ki prihajajo od nekaj velikih dobaviteljev, in uveljavi raznovrstnost energetskih virov, meni, da je treba Parlamentu in Svetu predstaviti dolgoročni načrt z okvirnimi datumi; |
63. |
poudarja, da je postala nova oblika političnega dialoga in sodelovanja med državami porabnicami nepogrešljiva, zlasti z Združenimi državami, Kitajsko, Indijo in Japonsko; ugotavlja, da je prav tako postal nujen podoben dialog med ključnimi državami porabnicami in državami proizvajalkami, da se razvije svetovni pristop k energetiki; meni, da mora bit cilj teh novih oblik svetovnega dialoga na področju energije stabilnost, varnost in preglednost svetovnih energetskih trgov ter hkrati zagotavljanje stalne rasti v korist virov čiste energije in energetske učinkovitosti; |
64. |
poziva Komisijo in Svet, naj z državami, kot so Kitajska, Indija, Južna Afrika, Brazilija in Mehika, razvijeta strateško partnerstvo na področju energije in jim tako tehnično pomagata pri pripravi trajnostnih energetskih strategij, da bi tudi te države sodelovale pri prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb; |
65. |
poziva Komisijo, da je nujno, da se ne osredotoči le na tesnejše sodelovanje z Rusijo, ampak da pospeši tudi sodelovanje z drugimi državami izvoznicami energije, zlasti z državami Skupnosti neodvisnih držav in državami OPEC-a; pozdravlja načrtovan razvoj vseevropske energetske skupnosti; |
66. |
poziva Komisijo in države članice, naj zelo resno upoštevajo resnično nevarnost primanjkljaja oskrbe s plinom iz Rusije po letu 2010, med drugim zaradi pomanjkanja naložb, čezmernega uhajanja in izgube energije na domačem trgu Rusije; vztraja, naj države članice jasno izrazijo, da so potrebne naložbe verjetnejše, če bo varnost naložb večja, saj naložb ne bo brez dolgoročnih pogodb; vztraja, da države članice in Unija v razpravah o energiji z Rusijo od nje zahtevajo, naj takoj ratificira Protokol o tranzitu in Pogodbo o energetski listini, ki bo pripomogla k zagotavljanju bodočih prepotrebnih tujih naložb v rusko energetsko infrastrukturo in k zagotavljanju ustrezne oskrbe s plinom v EU v prihodnje; |
67. |
upošteva, da se je Evropski svet na neformalnem srečanju v Lahtiju dogovoril, da je treba načela energetske listine in sklepov G8 vključiti v prihodnji sporazum med EU in Rusijo, ki naj med drugim vsebuje tudi:
|
68. |
poudarja, da negotovost pri oskrbi z energijo in zaščiti podnebja pogosto sproži mednarodne krize in spore, ki vplivajo na demokracijo, človekove pravice in revščino; |
69. |
ugotavlja, da je izpad plina na energetskem trgu več držav članic zadnjo zimo že povzročil selitev podjetij v energetsko intenzivni industriji; meni, da je zato treba preučiti možnosti za spodbujanje solidarnosti med državami članicami ter to vprašanje obravnavati prednostno, da se zagotovi ustrezno delovanje sedanjih in prihodnjih povezovalnih vodov; |
70. |
poziva EU, naj si prizadeva za vključitev določb o trgovini z energijo v predpise Svetovne trgovinske organizacije, kar bi omogočilo, da postane organizacija mednarodna posrednica, sposobna reševanja sporov pri dobavi in distribuciji energije; |
71. |
meni, da ima EU odgovornost, da z zadevnimi državami razvije decentralizirane rešitve na področju energije, prilagojene podeželskim območjem; |
72. |
poziva Komisijo, naj analizira in obravnava vprašanje tehničnih okvar v tretjih državah, ki vplivajo na čezmejno oskrbo držav članic, kot so motnje v oskrbi z nafto iz naftovoda Druzhba; |
73. |
poudarja da je treba povečati raznovrstnost na trgu plina EU, in sicer z iskanjem načinov za zagotovitev večje oskrbe z energijo neposredno od proizvajalcev v Srednji Azije, to so Kazahstan, Azerbajdžan, Turkmenistan in Uzbekistan; |
74. |
poziva, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev razvoja vseevropske energetske skupnosti s širitvijo Pogodbe o energetski skupnosti tako, da bo vključevala Turčijo, ter s preučitvijo možnosti, da se Mašrek in Magreb priključita k vseevropski energetski skupnosti; |
Enotni energetski trg in konkurenčnost
75. |
poziva države članice k priznanju, da energetski trg EU še vedno ni popolnoma liberaliziran in da je izvajanje v celoti nujno potrebno; meni, da sta za vzpostavitev visoke stopnje energetske neodvisnosti, dolgoročne stabilnosti, učinkovitosti, okoljske občutljivosti in zanesljive oskrbe potrebna jasen in trden političen okvir ter konkurenčen in pošten energetski trg; zato poziva Komisijo in države članice, naj natančno preučijo potrebo po regulativnih posegih; |
76. |
ugotavlja, da države članice na različne načine spodbujajo politiko liberalizacije energetskega trga in da so razlike vidne tudi v njihovih regulativnih okvirih; |
77. |
poziva, naj Evropski svet na spomladanskem vrhu 2007 oblikuje širši pristop, kar zadeva skupne evropske interese na področju energije, da se vprašanje končne vzpostavitve notranjega trga postavi v jasen politični okvir, ki trenutno manjka; |
78. |
poziva Komisijo, naj uporabi člen 86(3) Pogodbe ES za povečanje prizadevanj za razdružitev plinske infrastrukture, da se poveča konkurenčnost v sektorju tranzitnih plinskih omrežij in spodbudi upravljavce k odprtju trgov tudi za upravljavce, ki sicer niso med običajnimi dobavitelji plina; |
79. |
čestita Komisiji za preiskavo energetskega trga; poziva Komisijo k izvajanju izvršilnih ukrepov, vključno z denarnimi kaznimi za podjetja, ki kršijo pravila konkurence; spodbuja Komisijo, naj ukrepa proti državam članicam, ki neupravičeno ščitijo nacionalne energetske gigante, poskušajo znova določati končne cene pod tržnimi cenami, ali skušajo zaustaviti združitve in prevzeme, ker tako ravnanje ovira razvoj, kar vse škoduje razvoju notranjega trga; zahteva od Komisije, naj zagotovi smernice za ustrezno oblikovanje dolgoročnih pogodb o oskrbi in pogojev, pod katerimi so takšne ureditve sprejemljive; |
80. |
meni, da bi morale države članice in regije zagotoviti enakopravno obravnavo malih in srednje velikih proizvajalcev energije ter velikih proizvajalcev na trgu, da bi porabnike energije zaščitili pred posledicami tržnih monopolov; |
81. |
poziva Komisijo, naj pri svoji oceni državnih načrtov razdelitve pravic zavrne poskuse izkrivljanja trga, ki izhajajo iz načrtov, ter naj vztraja pri uskladitvi načrtov, med katerimi jih sedaj veliko izpodkopava načelo, da plača povzročitelj obremenitve; |
82. |
poziva Komisijo, naj naredi konec določanju cen energije, saj to spodkopava temelje odprtih energetskih trgov; poziva Komisijo, naj reši predvsem vprašanje sistemov določenih energetskih cen za energetsko intenzivne industrije, saj ti ne spodkopavajo le energetskega trga Unije, temveč tudi notranji trg drugih proizvodov; priznava, da so morda potrebni posebni ukrepi za energetsko intenzivne industrije v EU, ki so izpostavljene svetovni konkurenci, vendar morajo biti ti ukrepi sprejeti ob usklajevanju na ravni EU; zato poziva GD za konkurenco, naj predloži jasen niz kriterijev za opredelitev energetsko intenzivnih industrij, izpostavljenih svetovni konkurenci, in naj te kriterije uporabi pri ocenjevanju ustreznosti posebnih nacionalnih energetskih režimov za energetsko intenzivne industrije; |
83. |
poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za obravnavo koncentracij na energetskem trgu če pride do zlorabe prevladujočega položaja na trgu; |
84. |
predlaga bistveno povečanje pristojnosti regulatorjev v državah članicah, ki morajo biti povsem neodvisni od vlade in industrije, usklajevanje njihovih pristojnosti, kar je mogoče doseči z določitvijo splošnih pravil o preglednosti, odprtosti in odgovornosti, to pa mora nadzorovati Komisija ter letno Evropski parlament, ter določitev minimalnih zavezujočih smernic o postopku za imenovanje regulatorjev; meni, da je treba nacionalnim regulatorjem na področju energetike dodeliti vlogo svetovanja organom, pristojnim za konkurenco,v državah članicah, in zagotavljanja, da imajo energetska podjetja zakonsko obveznost, da strankam svetujejo o varčevanju z energijo; |
85. |
poziva Komisijo, naj preuči pristojnosti in neodvisnost nacionalnih regulatorjev in šele nato pripravi priporočila o usklajenem oblikovanju ureditve na notranjem trgu EU; |
86. |
poziva države članice, naj dodelijo pristojnosti nacionalnim regulatorjem, dogovorjene ravni EU, da se jim zagotovijo orodja za uresničitev čezmejnega prenosa elektrike in plina, vključno z nediskriminatornim dostopom do omrežja, tarifami za prenos, dodeljevanjem zmogljivosti, javnimi storitvami uravnavanja prezasedenosti in delovanjem omrežja ter jasnim časovnim razporedom za ponudbe na energetskem trgu; meni, da bi morali nacionalni regulatorji vztrajati pri tem, da morajo omrežni upravljavci delovati v prid evropskih potrošnikov; meni, da je treba pred ustanovitvijo evropskega regulatorja uskladiti pristojnosti regulatorjev držav članic, da bi tako zagotovili večjo doslednost pri izvajanju ukrepov za izboljšanje delovanja trga; |
87. |
poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo boljše usklajevanje med upravljavci prenosnega omrežja, posebej na področjih, kot so čezmejno dodeljevanje zmogljivosti, preglednost, enodnevni trgi, načrtovanje omrežij in naložbe, povezane z razvojem regionalnih trgov; poziva Komisijo, naj skupaj z upravljavci prenosnega omrežja pripravi kodeks evropskega omrežja; |
88. |
poziva Komisijo, naj poišče rešitev za probleme glede neodvisnosti/navzkrižja interesov ter preglednosti pri upravljavcih prenosnega omrežja ter naj pripravi predloge, ki bodo upravljavcem omogočili vlogo spodbujanja trga ter privedli do uskladitve mednarodnih predpisov zanje, s čimer bi izboljšali čezmejni promet; |
89. |
poziva Komisijo, naj zagotovi strogo spoštovanje pogojev iz člena 7(6) Direktive 2001/77/ES s strani vseh držav članic, še posebej za to, da stroški za prenos, ki jih postavljajo upravljavci za prenos elektrike preko omrežja, v nobeni obliki ne povzročijo zapostavljanja električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije v obrobnih regijah, kot so otoške regije in regije z nizko gostoto naseljenosti; poziva Komisijo, naj stori nadaljnje korake za odpravo sedanjega razlikovanja v državah članicah; |
90. |
poziva Komisijo in države članice, naj natančno ocenijo, ali so nove institucije, kot je Evropsko središče za energetska omrežja, resnično potrebne za oblikovanje enakih konkurenčnih pogojev glede na veliko število že obstoječih institucij, na katerih je mogoče graditi; |
91. |
poziva Komisijo, naj ponudi več podpore razvoju povezovalnih daljnovodov med državami članicami EU in še posebej v državah članicah, da bi dobaviteljem energije za otoška in obrobna območja omogočili boljši dostop do omrežja na kopnem; |
92. |
poziva Komisijo, naj natančno preuči obstoječe težave pri dodeljevanju dovoljenj za načrtovanje na mejah ter naj poročilo predloži Evropskemu parlamentu; poziva države članice naj dodelijo dovoljenja za načrtovanje na mejah v roku štirih letih od vložitve vloge; dodaja, da je eden od načinov za dosego tega cilja sprejetje zakonodaje, kjer je to potrebno; |
93. |
meni, da bi oblikovanje regionalnih energetskih trgov lahko pomagalo pospešiti združevanje energetskih trgov EU in ne bi tega združevanja vseh energetskih trgov v nobenem primeru dodatno oviralo; |
94. |
poziva Komisijo, naj zagotovi širšo uporabo tržnih sistemov dodeljevanja v primerih, ko je zmogljivost čezmejnega prenosa omejena; |
95. |
poziva Komisijo, naj kot prednostno nalogo določi vzpostavitev dobro delujočih usklajenih regionalnih trgov z električno energijo do leta 2009, da bi združili trge z največjim potencialom razvoj na evropski ravni do leta 2012 in pospešili vzpostavitev enotnega evropskega energetskega trga in omrežja; |
96. |
ugotavlja, da bodo za čezmejne povezave potrebni posebni ukrepi, kot sta prednostna obravnava pri dodeljevanju sredstev ali davčne olajšave; poziva EU, naj pospeši svoje projekte vseevropskih energetskih omrežij; ugotavlja, da bo dokončanje manjkajočih povezav v vseevropskih energetskih omrežjih izboljšalo zanesljivost oskrbe in prispevalo h končni vzpostavitvi notranjega trga; |
97. |
meni, da je treba počakati z morebitno širitvijo ureditvenega okvira in namesto tega v državah članicah pospešiti izvajanje sedanjih predpisov Evropske skupnosti; meni, da je treba nadaljnje ureditvene ukrepe, na primer popolno razdružitev lastništva, obravnavati le, če se mehanizmi v sedanji zakonodaji o notranjem trgu izkažejo za neučinkovite; poudarja pomen povečanja učinkovitost predpisov in zagotavljanja ustreznega in celostnega izvajanja določb glede ločitve dejavnosti, kot je to določeno v sedanjih direktivah; |
98. |
poziva Komisijo, da pri oblikovanju stališča o prihodnjem upravljanju in lastništvu energetskih omrežij ter potrebi po novih zakonodajnih pobudah za boljšo pravno ureditev energetskega sektorja v EU v celoti upoštevati nedavno poročilo Združenja za usklajevanje prenosa električne energije (UCTE) in Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (ERGEG) o izpadu električne energije v Nemčiji novembra 2006; |
99. |
meni, da morajo biti prenosni sistemi v energetskem sektorju predmet popolne razdružitve lastništva, takoj ko Komisija meni, da je obstoječa zakonodaja neučinkovita, saj bi to preprečilo navzkrižje interesov med konkurenčnimi energetskimi podjetji; |
100. |
meni, da mora Komisija po opravljeni temeljiti analizi o stroških in prednostih, ki mora upoštevati fizične in gospodarske ovire v sektorju plina, predložiti celovito strategijo o plinu, ki obravnava potrebo po zmanjšanju porabe plina, zagotavljanje dostopa tretjim stranem, kar omogoča gospodarno in učinkovito porabo plina, nato raznovrstnost oskrbe z energijo in tranzitnih poti ter izboljšano plinsko infrastrukturo (npr. skladiščenje plina, objekte za utekočinjen zemeljski plin in manjkajoče plinske omrežne razdelilnike) – s tem bi se pripravili tudi na uvedbo bioplina –, ter obravnava potrebo v nekaterih državah članicah, da se obrne smer pretoka plina ter da se poleg tega obravnavajo vprašanja skladiščenja in zalog; |
101. |
poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za direktivo o direktivi o zemeljskem plinu, ki bi bili v ravnotežju s predlogi za biogoriva in vodik; |
102. |
zahteva od Komisije, naj predloži opredelitev, kdo je velik porabnik energije; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni velikim porabnikom energije v EU, ki konkurirajo v svetovnem gospodarstvu; |
103. |
poziva Komisijo, naj uporabi svoje pristojnosti na področju konkurence za rešitev vprašanja klavzul o delitvi trga, ki se pojavljajo v dobavnih pogodbah med proizvajalci plina in nacionalni dobavitelji energije v EU in ki nacionalnim dobaviteljem v EU prepovedujejo nadaljnjo prodajo odvečnega plina proizvajalcev na druge trge EU; nadalje naj Komisija preuči zakonitost teh dolgoročnih pogodb o oskrbi, ki drugim dobaviteljem preprečujejo dostop na trg; |
Pomanjkanje energije in pravice potrošnikov
104. |
verjame, da je treba potrošnike postaviti v središče vseh prihodnjih energetskih politik in da mora predlog Komisije jasneje opredeliti pomanjkanje energije; opozarja, da morajo pri gospodarjenju z energijo svoje obveznosti izpolnjevati tudi potrošniki, med njimi še posebej javni organi, ki morajo dajati zgled; priznava ključno vlogo „pametnega“ merjenja in zaračunavanja energije pri krepitvi ozaveščenosti potrošnika o tem, kako in zakaj porabi energijo, in posledično pri spremembi njegovega vedenja; poziva Svet in Komisijo, naj predlagata ukrepe, ki bi pomagali gospodinjstvom z nizkimi dohodki, da bi ti v svojih domovih privarčevali z energijo in imeli posledično nižje račune za energijo ter bili manj izpostavljeni rasti cen; |
105. |
vztraja pri potrebi po izobraževalnih kampanjah in spremembi vedenja v korist trajnejše mobilnosti evropskih državljanov; |
106. |
zahteva, da lokalne in regionalne oblasti prejemajo celovito in stalno podporo na področju energetske učinkovitosti in trajnostnih ukrepov v okviru vseh evropskih shem financiranja, zlasti strukturnih skladov, sedmega okvirnega programa, programa „Inteligentna energija – Evropa“ ter na splošno vseh ukrepov regionalne politike in finančnega upravljanja, ki so del kohezijske politike za obdobje od 2007 do 2013, ter na področju dejavnosti EIB; |
107. |
poziva Komisijo, naj dokaže svojo zavezanost k spodbujanju obnovljivih virov energije in varčevanja z energijo tako, da ti dve politiki postavi v ospredje vseh pobud, financiranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada (vključitev v prevladujočo usmeritev), še posebej pobud, ki jih v vseh regijah Unije v naslednjem programskem obdobju 2007-2013 financira Evropski sklad za regionalni razvoj, ter naj pripravi predlog, kako odpraviti omejitve napredka pri varčevanju z energijo, ki ga povzroča 3-odstotna omejitev pri porabi sredstev iz strukturnih skladov za spodbujanje energetske učinkovitosti ter naj preuči odpravo praga po letu 2013; |
108. |
ponovno potrjuje stališče, da je treba zagotoviti oskrbo z energijo za zadovoljevanje osnovnih potreb ljudi; zahteva od regulatorjev na področju energetike v državah članicah, naj zagotovijo izpolnjevanje obveznosti univerzalnih storitev in da ustrezno zaščitijo ranljive in revne potrošnike; |
109. |
podpira upoštevanje ciljev energetske politike pri določanju meril za podeljevanje javnih naročil, kjer je to izvedljivo za odgovorni organ, smiselno pri posameznem razpisu in to ne pomeni nepoštenega poseganja v konkurenco; |
110. |
poudarja pomen tega, da imajo potrošniki lahek dostop do informacij o cenah in izbiri ter da jim je na voljo preprost način menjave ponudnika energetskih storitev in pravica, da jih regulator v vsaki državi članici posluša; |
Razvoj
111. |
zahteva, naj Komisija in Svet priznata, da sta na svetu 2 milijardi ljudi, ki nimajo dostopa do osnovnih energetskih storitev, in da mora EU določiti politično usmeritev za izboljšanje teh razmer in uresničitev razvojnih ciljev tisočletja; |
112. |
podpira pobudi za svetovno energetsko učinkovitost in sklad obnovljivih virov energije, ki sta del globalne odgovornosti politike za spodbujanje razvoja; |
113. |
poudarja, da morajo EU in države članice uporabiti svoje diplomatske in trgovinske vezi ter vezi za nudenje pomoči, ki jih imajo z državami dobaviteljicami energije, da bi povečali fiskalno preglednost; zahteva od Komisije, naj uradno potrdi in spodbuja pobudo za preglednost v ekstraktivnih industrijah ter razvije strategijo za to, da se načela iz te pobude in iz sheme družbene odgovornosti gospodarskih družb vključi v vse sporazume s tretjimi državami; meni, da morajo posebne določbe teh sporazumov podpirati vlogo civilne družbe kot neodvisnega nadzornika upravljanja s prihodki od energije; |
114. |
meni, da bi se vpliv ukrepov EU močno okrepil s trdno zunanjo politiko, ki bi si prizadevala prepričati vse industrializirane države za sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam, ter z vključitvijo večjega števila programov za spodbujanje čiste in učinkovite energije v razvojno politiko EU; |
115. |
razen tega meni, da mora EU skupaj z najbolj „naprednimi“ državami v razvoju preučiti načine, ki bi jim omogočili večjo vlogo v svetovnem prizadevanju za boj proti globalnemu segrevanju in prilagajanje temu pojavu ter da mora EU preučiti, kako okrepiti svetovno solidarnost glede na učinke podnebnih sprememb, zlasti na najrevnejše države; |
116. |
poudarja, da je gospodarski razvoj pravica vseh držav v razvoju; vendar opozarja, da državam v razvoju ni treba ponoviti načinov onesnaževanja v industrializiranih državah, in zato poziva, da se več pozornosti nameni tehnološkemu sodelovanju in krepitvi zmogljivosti na področju trajnostne energije ter globalnim standardom učinkovitosti za izdelke, ki za delovanje potrebujejo energijo; |
117. |
poziva, da je treba, na primer prek prenosa znanja in tehnologij, zlasti v državah v razvoju izdatneje podpreti rabo trajnostnih, lokalno razpoložljivih oblik energije in decentraliziranih energetskih omrežij, saj je tako mogoče zagotoviti dostop do energije, varčevati z viri, ustvariti delovna mesta, zmanjšati odvisnost in prispevati k razvoju pravilno delujočih tržnih gospodarstev; |
*
* *
118. |
naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 36.
(2) UL C 272 E, 9.11.2006, str. 404.
(3) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 172.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0118.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0219.
(6) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 108.
(7) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 117.
(8) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 120.
(9) UL C 226 E, 15.9.2005, str. 44.
(10) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 61.
(11) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0300.
(12) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0058.
(13) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 599.
(14) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0110.
(15) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0243.
(16) www.iphe.net
(17) www.iter.org
P6_TA(2006)0604
Biomasa in biogoriva
Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji za biomaso in biogoriva (2006/2082(INI))
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za biomaso“ (KOM(2005)0628), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strategija EU za biogoriva“ (KOM(2006)0034), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (1), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije (3), |
— |
ob upoštevanju mandata, ki ga je Komisija dobila za pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo na področju kmetijstva, kakor je določen v predlogu ES za način pristopa k pogajanjem STO o kmetijstvu (sklic 625/02, januar 2003), |
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za promet in turizem in (A6-0347/2006), |
A. |
ker naj bi se med drugim tudi biomasa dolgoročno v večji meri uporabljala kot vir energije in je treba čim bolj izkoristiti njeno energetsko vrednost, predvsem v gozdarstvu, kmetijstvu in kot pri odpadkih, |
B. |
ker je treba za energetske izzive najti trajne rešitve, in sicer z bistvenim in neobhodnim izboljšanjem energetske učinkovitosti, varčevanjem energije in hkrati s širjenjem obnovljivih energetskih virov, |
C. |
ker se biomaso lahko uporablja predvsem za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, za proizvodnjo vodika, metana in goriv ter v kemični, prehrambeni, papirni in lesno obdelovalni industriji, |
D. |
ker je biomasa med obnovljivimi viri energije edina, ki vsebuje ogljik, in je zato treba upoštevati energetski izkoristek ter proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo ogljik, |
E. |
ker lahko večja uporaba biomase prispeva k uresničevanju treh glavnih ciljev energetske politike: zanesljivost oskrbe, konkurenčna sposobnost in okoljska trajnost z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, |
F. |
ker bo od vrste uporabe bioenergije in izbora rastlin in od značilnosti kmetijskega sistema, v katerem se rastline gojijo, odvisno, ali bo uporaba bioenergije zmanjšala nastajanje toplogrednih plinov, |
G. |
ker transportni sektor povzroča več kot 20 % emisij toplogrednih plinov, pri čemer pa ni vključen v mehanizem trgovanja z emisijami; ker bodo te emisije po predvidevanjih v prihodnjih letih še naraščale in ker so biogoriva primeren način za izboljšanje učinkov ravnanja z okoljem v tem sektorju, |
H. |
ker bi lahko biomasa zmanjšala odvisnost od zunanjih virov energije ter odprla nove gospodarsko razvojne in zaposlovalne možnosti na podeželju, |
I. |
ker nekatere države članice ne ravnajo v skladu z Direktivo 2003/30/ES o biogorivih v sektorju prevoza in postavljajo zelo nizke cilje, |
J. |
ker še danes obstajajo logistične in tehnične zapreke, ki ovirajo uporabo biomase, kot so relativno nizek energijski delež, decentralizirana razpoložljivost, raznolikost uporabljenih snovi in sinteza goriva, |
K. |
ker imajo biogoriva druge generacije (tekoča biogoriva) bistveno večjo еnergetsko kapaciteto kot biogoriva prve generacije (rastlinsko olje, biodizel, etanol), |
L. |
ker zakonodaja Skupnosti na področju kakovosti motornega bencina onemogoča uporabo mešanic z več kot 5 % bioetanola, |
M. |
ker je na voljo tehnologija za pridobivanje biogoriv druge generacije, naraščajo potrebe po visokokakovostnih gorivih ter obstaja infrastruktura in pogonski sistemi, |
N. |
ker je z ekonomskega vidika možna svetovna proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo ogljik, z uporabo sintetičnih goriv, kot dokazujeta primera Južne Afrike in Trinidada, kljub temu pa proizvodnja biogoriv druge generacije ne sme ovirati proizvodnje biogoriv prve generacije, ki se je v državah članicah začela v skladu z Direktivo 2003/30/ES, |
O. |
ker je pri določitvi politike EU o spodbujanju uporabe biomase potreben integriran pristop, ki odpira konkurenco za vse vrste uporabe, |
P. |
ker mora akcijski načrt za biomaso v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam dati potreben manevrski prostor in fleksibilnost, da lahko države članice same opredelijo lastne cilje in politične ukrepe ter instrumente za spodbujanje uporabe bioenergije, pod pogojem, da ta politika ne izkrivlja konkurence med državami članicami, |
Q. |
ker sta stroškovna učinkovitost in trajnost pomembni smernici za ekološko ustrezno spodbujanje uporabe bioenergije, saj združujeta visoko stopnjo okoljske varnosti in gospodarsko upravičene dolgoročne osnove financiranja, |
R. |
ker je treba za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja okolja in zmanjšanja toplogrednih plinov zagotoviti, da bodo emisije ogljika v celotnem življenjskem ciklu biogoriva, od polja do rezervoarja za gorivo, vključno z vsemi prevozi, bistveno nižje od tistih, ki nastajajo pri fosilnih gorivih, |
S. |
ker je treba vprašanje domače proizvodnje in uvoza biomase tudi zaradi morebitnih dodatnih prihodkov za kmetijstvo obravnavati z vidika spodbujanja razvoja samostojnega sektorja biomase v Evropski uniji, |
T. |
ker se z nastankom evropskega sektorja biogoriv odpirajo možnosti prenosa tehnologije biogoriv v države v razvoju, ki so ohromljene zaradi naraščajočih cen nafte, |
U. |
ker bi lahko imelo pomanjkanje jasnih okoljskih standardov in zaščitnih ukrepov zlasti v primeru biogoriv občutne negativne posledice, kot je vse večje krčenje tropskega gozda, medtem ko se emisije toplogrednih plinov ne bi občutno zmanjšale, |
V. |
ker je treba veljavne predpise v Evropski uniji preveriti z vidika boljše izrabe biomase, |
W. |
ker je treba najti uravnoteženo razmerje med proizvodnjo blaga in energetskim izkoristkom in je slednji samo ena od možnosti uporabe biomase, |
X. |
ker je kemična uporaba izdelkov, narejenih iz živalskih maščob in rastlinskih olj, konkurenčna gospodarska panoga, katere obstoj ne sme biti ogrožen, |
Y. |
ker je industrijska uporaba lesa in njegovih stranskih proizvodov kot surovine konkurenčna panoga, ki ustvarja delovna mesta in vrednost ter katere obstoj ne sme biti ogrožen, |
Z. |
ker so druge, neevropske države močno napredovale pri pospeševanju biogoriv in jim je že uspelo doseči visoko stopnjo uveljavljenosti na trgu goriv, |
1. |
pozdravlja obe sporočili Komisije o akcijskem načrtu za biomaso in strategijo EU za biogoriva; |
2. |
se strinja z oceno Komisije o stanju uporabe biomase in o ovirah za nadaljnjo širitev njene uporabe v energetskem sektorju; |
3. |
meni, da morata strategijo Evropske unije za spodbujanje biogoriv, zlasti glede na Lizbonsko strategijo, voditi učinkovitost in trajnost ter da ne smejo biti dovoljeni ukrepi, ki ustvarjajo nesorazmerno veliko upravnih izdatkov; |
4. |
meni, da je treba na regionalni, nacionalni in evropski ravni vzpostaviti pregledne in odprte trge za biomaso v skladu s standardi trajnostne proizvodnje, ki bodo skladni z enotnim, preglednim in konkurenčnim energetskim trgom in ki jih je treba vključiti v sistem Svetovne trgovinske organizacije (STO); |
5. |
meni, da potrebujejo proizvajalci biogoriv srednjeročno enotno naložbeno in cenovno politiko na ravni držav članic in Evropske unije, ki bo omogočala povrnitev naložb v sprejemljivem času; |
6. |
poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzpostavitev enotnega evropskega trga za biomaso, države članice pa, naj odpravijo ovire na ravni držav članic in med državami članicami; |
7. |
predpostavlja, da akcijski načrt za biomaso in predloženo sporočilo o strategiji za biogoriva predstavljata osnovo za konkretne in učinkovite ukrepe; |
8. |
poziva Komisijo, naj ponovno preuči cilje, ki so bili v akcijskem načrtu za biomaso določeni za proizvodnjo toplote, električne energije in biogoriv, pri tem pa upošteva konkurenčnost, učinkovitost in energetski donos posameznega sektorja; |
9. |
meni, da bi morala Komisija ponovno pretehtati vse akcijske načrte in direktive, s čemer bi omogočila racionalno proizvodnjo in uporabo bioenergije in biogoriv in da bi morala to storiti zlasti na področju rastlinske proizvodnje, gozdarstva in ravnanja z odpadki; |
10. |
se strinja s Komisijo, da lahko uporaba biomase pri stacionarnih načinih uporabe, kot so električni tok, ogrevanje in hlajenje, v kar največji meri prispeva k doseganju ciljev, ki si jih je EU zastavila, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov; zato zahteva, da se stroškovno učinkovita in trajnostna proizvodnja in uporaba biomase na področjih proizvodnje elektrike in metana, transporta ter ogrevanja in hlajenja po potrebi podpreta z ustreznimi ukrepi, ki bodo v skladu z doseganjem ciljev Kjotskega protokola in dolgoročnim podnebnim ciljem 2 °C; v zvezi s tem zahteva, da se posebna pozornost nameni preureditvi omrežij za daljinsko ogrevanje; |
11. |
meni, da pomoč in podpora v zvezi z obnovljivimi energijami na osnovi biomase dolgoročno ne bi smela izkrivljati konkurence na trgu surovin; |
12. |
predpostavlja, da je možno doseči hitrejši razvoj in širšo uporabo biomase in biogoriv tudi na osnovi prostovoljnih dogovorov, ter poziva države članice in Komisijo, naj uporabo biomase pri proizvodnji energije spodbujajo tudi z uveljavljanjem okoljskih zahtev glede emisij ne pa glede izbora goriva; |
13. |
meni, da je zaradi velikosti trga in obstoječih možnosti uporabe predvsem lesna biomasa primerna za vzpostavitev delujočih trgov v vsej Evropi, da pa se že zdaj kaže pomanjkanje na trgu in porast cen; zato podpira namen Komisije, da čim prej predloži akcijski načrt za gozdarstvo; |
14. |
kljub temu poudarja, da uporaba gozdne biomase ne sme povzročati povečanega pritiska na naravne gozdove, zaustaviti obnovitve gozdov, ki so bili v preteklosti čezmerno izkoriščani, ali privesti do širjenja monokultur ali nasadov eksotičnih vrst in da jo je treba vedno spodbujati na načine, ki so v skladu z izboljšanjem ekološke kakovosti gozdov; |
15. |
poziva države članice, naj v skladu z načelom dodatnosti kot pogoj finančne podpore za biomaso ne postavijo velikosti, ampak energetsko učinkovitost, izrazito pozitivno ravnotežje toplogrednih plinov ter občutne stroškovno učinkovite prednosti za okolje in zanesljivost oskrbe, pri tem pa upoštevajo vrsto in količino podpore, ki je potrebna, da neka vrsta biomase prodre na trg; |
16. |
poziva Komisijo, naj razvije orodje, s katerim bo mogoče oceniti trajnostno naravo proizvodnje in uporabe (bio) goriv; meni, da bi bilo za objektivno merjenje okoljskih, družbenih in gospodarskih trajnostnih vidikov mineralnih goriv in biogoriv treba razviti skupno metodologijo, ki bi služila tudi kot referenčna točka za spodbude takšni politiki, ki bi bila naklonjena najboljšim trajnostnim (bio) gorivom; |
17. |
poziva države članice, naj prednostno spodbujajo proizvodnjo energije, ki se dosega prek pogodb o dobavi med kmetijskimi proizvajalci in družbami, ki biomaso uporabljajo v energetske namene; |
18. |
pričakuje od držav članic investicijske spodbude za proizvodnjo in uporabo biomase in biogoriv, ki so z vidika podnebja najbolj učinkovite in združljive z ukrepi strukturne in kmetijske politike, pri tem pa je še posebej upoštevana okoljsko sprejemljiva, regionalno prilagojena in tradicionalna raznolikost; meni, da takšni sistemi spodbud v nobenem primeru ne smejo privesti do nadomeščanja trajnostno usmerjene lokalne proizvodnje hrane; |
19. |
pričakuje od držav članic, da razvijejo nacionalne akcijske načrte za biomaso , jih v primernem času uskladijo z ukrepi lastne strukturne in kmetijske politike in takšne nacionalne akcijske načrte v določenih presledkih posodabljajo; poleg tega pričakuje, da bodo naredile vse za dosego ciljev Direktive 2003/30/ES; |
20. |
poziva Komisijo, da na podlagi znanstvenih primerjav „od izvora do vozila“ različnih vrst uvožene in v EU proizvedene biomase preveri trajnost biomase in biogoriv pri različnih vrstah uporabe, objavi pregled združljivosti z zakonodajo Skupnosti ter Parlamentu in Svetu posreduje poročilo do konca leta 2007; |
21. |
poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s povečano uporabo biomase za energetske namene zagotovi spoštovanje interesov in omejitev na področjih ohranjanja narave, upravljanja pokrajine, upravljanja podeželja in upravljanja gozdov; |
22. |
po strateški presoji vplivov na okolje pričakuje predloge Komisije za spodbujanje stroškovno učinkovite in trajnostne rabe biomase za namene ogrevanja in hlajenja v javnem in zasebnem sektorju; |
23. |
meni, da je glede na nasprotujoče si zahteve po biomasi iz odpadkov pomembno, da bioenergija ne bi služila kot izgovor za spodbujanje sežiganja odpadkov namesto boljših možnosti za varčevanje z viri, kot so ponovna uporaba, recikliranje in kompostiranje; |
24. |
pričakuje, da se pri spreminjanju pravnega okvira za odpadke in ob upoštevanju energetske učinkovitosti olajša uporaba odpadkov, ki jih naknadno ni mogoče reciklirati, za gorivo; sem štejejo tudi stranski proizvodi kmetijske proizvodnje hrane razen tistih odpadkov s področij, ki jih je prizadela dezertifikacija; vendar ugotavlja, da samo pod pogojem, če to ne ovira ponovne uporabe surovin, ki jih je mogoče reciklirati; |
25. |
poziva Komisijo, naj odpravi ovire v evropski zakonodaji, da bo možna proizvodnja bioplina s fermentacijo gnoja ali organskih odpadkov ter naj to spodbuja; |
26. |
zahteva odprtje omrežij zemeljskega plina, da bi s tem omogočili dovajanje bioplina na nediskriminatorni osnovi, kjer sta tehnično izvedljiva varen vnos in transport v sistem naravnega plina; |
27. |
pričakuje, da se poenostavijo upravni postopki za proizvodnjo in rabo bioenergije ter razširijo na vse države članice; |
28. |
poudarja, da je bila podpora za spodbujanje energetskih rastlin uvedena kot del reforme skupne kmetijske politike; |
29. |
poudarja, da je treba v interesu trajnosti pri izkoriščanju biomase spodbuditi izkoriščanje čim bližje kraju izvora kmetijske surovine, s čimer bi zmanjšali izgubo energije zaradi transporta; poziva Komisijo in države članice, naj zato sredstva za razvoj podeželja uporabijo za preureditev javnih ustanov na podeželju tako, da bodo lahko kot vir za ogrevanje uporabljale bioenergijo; |
30. |
zahteva priznanje in spodbujanje sežiganja celih rastlin, primer žita; |
31. |
odobrava poudarek Komisije na pomenu izrabe zalog intervencijskih žit Skupnosti za proizvodnjo bioenergije; opozarja na dejstvo, da bo s tem mogoče zmanjšati količino intervencijskih žit za izvoz, kar bo EU olajšalo izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela v STO; zato poziva Komisijo, da s pripravo primernih spodbud poskrbi, da bo na ta način porabljena čim večja količina intervencijskih žit; |
32. |
pozdravlja cilj v sporočilu Komisije za nadaljnje pospeševanje uporabe obnovljive energije, vključno z biogorivi in njihovo uporabo v transportnem sektorju, pri čemer se ne posega v svobodo držav članic pri izbiri drugih obnovljivih tehnologij kakor tudi sektorja in uporabe, pri katerih biomasa prinaša največje koristi glede energije in toplogrednih plinov; |
33. |
poziva države članice, naj spodbujajo uporabo biogoriv prek sistemov obdavčenja in trošarin, da bosta s tem proizvodnja in uporaba biogoriv bolj privlačni; poziva države članice k večji podpori usklajeni politiki na tem področju; zato podpira Komisijo v njenem cilju, da predlaga obveze v zvezi z biogorivi, kot so opisane v strategiji EU za biogoriva (KOM(2006)0034); poziva Komisijo, naj zaradi varnosti naložb določi nove, bolj ambiciozne dolgoročne cilje do leta 2020; |
34. |
poziva Komisijo, da v dialogu s proizvajalci nafte in plina ter proizvajalci avtomobilov izboljša dostopnost okolju prijaznih vozil, pa tudi distribucijo biogoriv in njihovo dostopnost za potrošnike; |
35. |
poziva Komisijo, naj odstrani vse nepotrebne ovire na trge biomase in biogoriv, ne da bi pri tem ogrozili okoljske in zdravstvene vidike, ki so podlaga tem ukrepom; |
36. |
podpira namen Komisije, da trajno spodbuja raziskave in razvoj, zlasti na področju biogoriv druge generacije, ter olajša njihovo širše uvajanje; |
37. |
meni, da imajo biogoriva druge generacije (tekoča biogoriva) bistveno večjo еnergetsko kapaciteto kot biogoriva prve generacije; |
38. |
meni, da je treba čim prej določiti tehnične standarde za biogoriva ter pregledati Direktivo 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskih goriv ter njeno povezavo z uporabo biogoriv, ne da bi pri tem zanemarili okoljske in zdravstvene vidike, ki so bili podlaga za te ukrepe; poudarja, da je treba obstoječe standarde samo prilagoditi oziroma Direktivo 98/70/ES spremeniti šele, ko bo Komisija opravila svojo presojo vpliva uporabe bencinskih in dizelskih mešanic z večjim deležem biogoriv na kakovost zraka; |
39. |
zahteva zlasti posodobitev obstoječega standarda EN 14214, ki naj bi vključeval tudi druge oblike biomase; |
40. |
poziva k opredelitvi različnih vrst biogoriv druge generacije, da bi glede na vplive na okolje razlikovali med proizvodi silvikulture ter proizvodi iz lignoceluloznih odpadnih surovin, organskih odpadkov na odlagališčih ter surovin živalskega in rastlinskega izvora; |
41. |
podpira ustanovitev tehnološke platforme za biogoriva skupaj z vsemi ponudniki tehnologij, vključenih v razvoj, proizvodnjo, predelavo in končno uporabo energetskih poljščin; |
42. |
pričakuje, da bo Komisija v svoji podpori raziskavam ustrezno upoštevala cilj, da se poveča uporaba biomase v zvezi z daljinskimi sistemi hlajenja in ogrevanja – v skladu s stališčem, ki ga je sprejel Parlament na prvi obravnavi Sedmega okvirnega programa za raziskave (4); |
43. |
odločno poziva države članice, naj čim prej objavijo svoj nacionalni cilj za bioenergijo, ki mora biti usklajen z nacionalnim kjotskim ciljem kakor tudi z dogovorjenim dolgoročnim ciljem EU 2 °C; |
44. |
poziva Komisijo, naj uvede obvezen in celovit postopek certificiranja, ki bo omogočil trajnostno proizvodnjo biogoriv na vseh stopnjah, vključno s standardi za faze gojenja in predelave in za uravnoteženje celotnega življenjskega cikla toplogrednih plinov, veljal pa bo za biogoriva, proizvedena v EU ali uvožena vanjo; |
45. |
poziva Komisijo, naj podpre razvoj in uporabo sistema globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES), da bi na ta način spremljali uporabo zemeljskih površin pri proizvodnji bioetanola ter s tem preprečili uničevanje pragozdov in druge negativne vplive na okolje; |
46. |
se zaveda, da lahko nadaljnje povečanje proizvodnje palmovega olja škoduje naravnemu gozdu in tradicionalni pridelavi hrane, okrni biološko raznovrstnost ter povzroči ozemeljske spore in emisije velikih količin toplogrednih plinov; zato poziva Komisijo, naj uvoz proizvodov na osnovi palmovega olja v EU pogoji z usklajenostjo z merili trajnostne proizvodnje, določenimi v celoviti certifikacijski shemi; |
47. |
pričakuje, da bodo vsi evropski cilji za biomaso usklajeni z dogovorjenim ciljem EU, da se do leta 2020 doseže 25-odstotni delež obnovljivih virov energije; |
48. |
v transportnem sektorju zagovarja politiko, ukrepe ter alternativne tehnologije, ki bodo v skladu s cilji EU o podnebnih spremembah; |
49. |
poziva Komisijo naj ukrepa, da se čim prej doseže dogovor med avtomobilsko in naftno industrijo glede biogoriv v skladu z načelom „biogoriva za vozila, ne vozila za biogoriva“; |
50. |
poziva k izvajanju osmega priporočila skupine CARS 21, ki označuje biogoriva druge generacije za posebej obetavno tehnologijo za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida v transportnem sektorju; |
51. |
priporoča, da se morebitna uporaba biogoriv pri vseh načinih prevoza obravnava v okviru spodbujanja proizvodov in tehnologij; |
52. |
meni, da bi bilo v določenih sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, pomorski promet in lokalni javni promet, smiselno spodbuditi uporabo biogoriv z dolgoročnimi finančnimi spodbudami za čista goriva v skladu z ustrezno shemo certificiranja; |
53. |
poziva Komisijo, naj s spremembo določb Skupnosti o trošarini spodbudi dodajanje biogoriv tradicionalnim gorivom v vsaki državi članici; |
54. |
poudarja pomen uporabe davčnih ukrepov, kot je oprostitev davka, vendar poziva Komisijo, naj bo pozorna na izkrivljanje trga ter naj proti temu primerno ukrepa; |
55. |
podpira namen Komisije, da v okviru pogajanj s STO opredeli jasne predpise, ki bodo omogočili razvoj evropskega sektorja biogoriv, še posebej z vzpostavitvijo ustreznega in usklajenega trgovinskega in carinskega okvira; |
56. |
poziva Komisijo, naj nameni večjo pozornost priznavanju netrgovinskih zadev v okviru prihodnjega sporazuma s STO; ugotavlja, da bi lahko EU s tem zagotovila, da uvožena biogoriva izpolnjujejo določena trajnostna merila, zlasti na področju okolja; |
57. |
ugotavlja, da se sedaj z biogorivi trguje že na celotnem svetovnem trgu in da EU na tem področju še ni samozadostna; meni pa, da bi moralo biti spodbujanje domače proizvodnje absolutna prednostna naloga; |
58. |
meni, da je treba za določeno časovno obdobje določiti sprejemljivo stopnjo prodora uvoza bioetanola v EU, ki bo združljiva s postopnim razvojem proizvodnje v Skupnosti ter v skladu z evropsko strategijo v korist trajnostnega razvoja, zlasti v energetskem sektorju; |
59. |
meni, da je treba do konca leta 2007 glavnim državam proizvajalkam predložiti poročilo Komisije o pogojih za proizvodnjo in izvoz biogoriv; |
60. |
poziva Komisijo, naj v akcijskem načrtu za biomaso spodbudi nadaljnje študije in raziskave o plastikah na osnovi biomase, da bi bolje razumeli, kako plastike v svojem življenjskem ciklu prispevajo k prihranku fosilnih goriv, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prihranku energije pri postopkih predelave razen pri kompostiranju; poziva Komisijo, naj razišče možnost obvezne uporabe nekaterih bioplastik, če se izkažejo kot dobra alternativa sedanjim plastikam; |
61. |
poziva Komisijo, naj kot pilotski projekt obravnava odprtje parkov obnovljive energije, kjer bi potrebe po energiji pokrivali z združevanjem različnih virov obnovljive energije, npr. biomasa, vetrna in sončna energija; |
62. |
je prepričan, da je javna podpora biogorivom bistvenega pomena in ugotavlja splošno zaskrbljenost javnosti zaradi t. i. zelenega genskega inženiringa; meni, da mora biti razvoj energetsko intenzivne biomase varen za okolje in ne sme povzročati resnične ali domnevne nevarnosti za proizvodnjo gensko nespremenjene hrane; je prepričan, da bo selekcija z uporabo označevalcev (MAS), ki omogoča izboljšanje poljščin s „pametnim gojenjem“, to je s križanjem rastlin iz sorodnih družin namesto z genskim spreminjanjem prek vključevanja tujih genov, veliko prispevala k razvoju energetsko intenzivne in okolju nenevarne biomase; |
63. |
odločno poziva vse države članice, naj zagotovijo ustrezne spodbude za trajnostno pridelovanje energetskih rastlin, ne da bi ogrozile proizvodnjo hrane, s čimer bodo olajšale mobilizacijo dodatne kmetijske in gozdne biomase ter trajnostni dostop do nje; |
64. |
poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost manjšim projektom za biogoriva v primarnem kmetijskem sektorju, kot sta mobilna destilacija in fermentacija, ki lahko pomembno vplivata na prihodnjo obdelavo primarnih stranskih proizvodov; |
65. |
meni, da bi morala biti finančna sredstva iz proračuna, predvidena v naslovu 2, steber 1 skupne kmetijske politike (§60), in iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, namenjena tudi za energetsko uporabo biomase; |
66. |
meni, da je spodbujanje biomase na podeželju treba doseči z dajanjem prednosti raziskavam, razvoju in predstavitvam pri tistih načinih uporabe biomase, ki dokazano najbolje in stroškovno najbolj učinkovito zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in prihranijo največ energije, ter z vzpostavitvijo namenskega trga, da se tako z informacijskimi kampanjami poveča donosnost; predlaga, da se posveti posebno pozornost razvoju in spodbujanju rešitev, ki so ugodne za vse in pri katerih je proizvodnje biomase možno kombinirati z obnavljanjem okolja, kmetijstvom z nizko porabo sredstev in okolju prijaznim upravljanjem zemljišč; |
67. |
poziva, da se za energetske rastline bistveno poveča zajamčena največja površina v okviru programov pomoči, sedaj omejena na 1,5 milijona hektarjev, in da se nobena rastlina ne izključi iz tega programa, s tem da morajo imeti prednost rastline z visoko energetsko učinkovitostjo; |
68. |
poziva Komisijo, naj odpravi shemo prahe in pripravi nove pobude za energetske rastline; |
69. |
ugotavlja, da mora pridelovanje obnovljivih surovin potekati v skladu z najboljšimi praksami in da zanj veljajo predpisi o navzkrižni skladnosti; |
70. |
poziva Komisijo, naj razširi seznam rastlin, primernih za gojenje za proizvodnjo biogoriv v okviru sistemov podpor, da se zagotovi izbor najprimernejših energetskih rastlin na lokalni in regionalni ravni ter spodbudi fermentacija gnoja; |
71. |
poziva Komisijo, naj odpravi ovire za širjenje energetskih rastlin v novih državah članicah, ki uporabljajo poenostavljeno plačilno shemo na enotnem območju; |
72. |
poziva k sprejetju enotnega okvira na evropski ravni, da bodo tudi države, kjer bioenergija trenutno še ni pomembna, dale prednost proizvodnji biomase v energetske namene; |
73. |
je prepričan, da nudi trajnostna proizvodnja in uporaba biomase, vključno z gojenjem v majhnem obsegu in kot element politike celostnega razvoja podeželja, državam v razvoju bistvene prednosti in da mora Evropska unija podpreti prenos tehnologij v tretje države ter izvoz tehnologij, povezanih z bioenergijo; vendar meni, da mora biti ta politika uravnotežena, cilj teh prizadevanj pa mora biti predvsem zadovoljitev energetskih potreb držav samih in ne le razvijanje njihove izvozne sposobnosti; |
74. |
poziva Komisijo, naj oblikuje posebno pobudo za obveščanje, usposabljanje in razvijanje ozaveščenosti o uporabi biomase in biogoriv, namenjeno kmetovalcem, državljanom in uslužbencem na lokalni ravni; |
75. |
meni, da lahko proizvodnja biomase in biogoriv bistveno prispeva k uresničevanju evropskih ciljev za zmanjšanje podnebnih sprememb; |
76. |
poziva Komisijo, naj predloži predlog direktive o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije kot del energijskega paketa v letu 2007 ter ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije; |
77. |
poudarja potrebo po informacijski politiki na področju biomase in biogoriv v vsej EU; |
78. |
poziva Komisijo, naj šoto, glede na njen življenjski ciklus, vključi med dolgoročne obnovljive vire energije za proizvodnjo biomase in bioenergije; |
79. |
poziva, da se v korist dolgoročne strategije za spodbujanje konkurenčnega trga biogoriv v Evropski uniji določijo zanesljivi splošni pogoji za vlagatelje in proizvajalce, zlasti glede davčnih spodbud; |
80. |
zahteva, da se v političnem in gospodarskem pogledu večja pozornost nameni sodelovanju med trgi z biogorivi v EU in njenih sosednih evropskih državah in njihovemu integriranju, zlasti v okviru posebnih partnerskih sporazumov; |
81. |
meni, da bo program Inteligentna energija za Evropo pomagal podpreti lokalne projekte v zvezi z varčevanjem z energijo in primerno uporabo naravnih virov; |
82. |
poziva Komisijo, naj pri dvoregionalnih in dvostranskih pogajanjih ne ponudi več, kot bo za zahteve za preferencialni dostop do trga Skupnosti za bioetanol določeno v okviru Svetovne trgovinske organizacije, in naj pri uporabi splošnega sistema preferencialov (GSP) in sistema GSP+ izvaja določbe, na podlagi katerih bodo zmanjšani ali odpravljeni preferenciali za bioetanol, dodeljeni nekaterim državam, ko niso več utemeljeni; |
83. |
spodbuja Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na poskuse goljufije ali izogibanja plačilu carin za bioetanol in pri tem zagotovijo zlasti spoštovanje pravil o poreklu in tarifni uvrstitvi ter preprečijo zlorabe nekaterih carinskih ugodnosti; |
84. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 283, 27.10.2001, str. 33.
(2) UL L 123, 17.5.2003, str. 42.
P6_TA(2006)0605
Razmere na Fidžiju
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na Fidžiju
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svoje predhodne resolucije z dne 8. septembra 2000 o razmerah na Fidžiju (1), |
— |
ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 5. decembra 2006 o državnem udaru na Fidžiju, |
— |
ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 5. decembra 2006 o vojaškem prevzemu oblasti na Fidžiju, |
— |
ob upoštevanju izjave visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 6. decembra 2006, |
— |
ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, |
A. |
ker je poveljnik vojske Bainimarama 5. decembra 2006 z državnim udarom zrušil demokratično izvoljeno vlado Fidžija ter s tem pokazal, da ne spoštuje fidžijske ustave in načel pravne države, fidžijskega ljudstva in fidžijskih tradicionalnih institucij; |
B. |
ker sta se maja in septembra 1987 zgodila dva vojaška državna udara, ki so ju vodili podpolkovnik Sitiveni Rabuka in avtohtoni Fidžijci; |
C. |
ker je oborožena skupina 19. maja 2000 vzela prvega premiera indijskega porekla Mahendro Čaudrija in več poslancev parlamenta za talce ter jih zadrževala več tednov; |
D. |
ker je kriza ohromila fidžijsko gospodarstvo – upočasnila se je proizvodnja sladkorja, občutno se je zmanjšala dejavnost turističnega sektorja in tisoči so ostali brez dela; |
E. |
ker je EU leta 2004 obnovila razvojno pomoč otočju Fidži, ki v okviru 9. evropskega razvojnega sklada znaša 23 milijonov evrov, in katere cilj je vsem etničnim skupinam zagotoviti enak dostop do izobrazbe in usposabljanja; |
F. |
ker predstavlja spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države bistven element Cotonoujskega partnerskega sporazuma, ki ureja odnose med državami AKP in Evropsko unijo; |
G. |
ker sega razvojno sodelovanje med Fidžijem in Evropsko unijo vse v leto 1975; |
H. |
ker je Commonwealth sklenil izključiti Fidži iz svetov, kjer se sprejemajo odločitve; |
1. |
ostro obsoja prevzem oblasti, ki so ga izvedle fidžijske vojaške sile na račun demokratično izvoljene vlade Fidžija, in poudarja svoje najodločnejše nasprotovanje dejanjem, ki spodkopavajo demokratični proces na Fidžiju; |
2. |
zahteva, da se vojaške sile umaknejo in vrnejo oblast demokratično izvoljeni vladi; |
3. |
meni, da je mogoče trajno rešitev trenutne politične krize doseči le z miroljubnimi sredstvi ob spoštovanju potreb in interesov vseh skupnosti; |
4. |
poudarja, da se je po tem, ko je odstavljeni premier pozval k miroljubnim protestom in ko so veliki svet poglavarjev in vplivne cerkvene skupine obsodili udar, že začela oblikovati miroljubna opozicija vojaškemu režimu; |
5. |
opozarja, da so mednarodni opazovalci, med katerimi je bila številčno močna misija Evropske unije za opazovanje volitev, splošne volitve na Fidžiju maja 2006 označili za verodostojne; |
6. |
opozarja, da je koalicijska vlada, ki jo je sestavil premier Qarase po volitvah, demokratično popolnoma legitimna in da ima veliko večino v parlamentu; |
7. |
poudarja, da je prihodnost fidžijske multietnične družbe odvisna od verodostojnosti in legitimnosti demokratičnih institucij na osnovi načela enakosti vseh ljudi, ne glede na etnično pripadnost, ki jih podpirajo vse skupnosti; |
8. |
predlaga ustanovitev komisije „resnice in sprave“ na Fidžiju, ki bi pripomogla k miroljubnemu sožitju dveh največjih skupnosti v državi; |
9. |
poziva Komisijo EU in države članice, naj takoj prekinejo pošiljanje vse nehumanitarne pomoči Fidžiju, kot določa člen 96 partnerskega sporazuma iz Cotonouja z izjemo izobraževalnih programov, vendar le, če jih izvajajo nevladne organizacije; |
10. |
poziva Evropsko unijo, da nemudoma uvede prepoved potovanja, ki bo članom vojaških sil, njihovim družinam in vsem osebam, povezanim z državnim udarom na Fidžiju, preprečila vstop v države članice Evropske unije; |
11. |
poziva vse države članice južnopacifiškega foruma in druge regionalne in mednarodne akterje, naj izvajajo pritisk, da se razreši položaj in da se na Fidžiju vzpostavi trajna politična, gospodarska in družbena stabilnost; |
12. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu, vladam držav članicam EU, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Commonwealtha, vladam držav južnopacifiškega foruma, vključno z Avstralijo in Novo Zelandijo, ter vladam partnerskih držav v okviru Post Forum Dialogue, vključno z Združenimi državami. |
P6_TA(2006)0606
Vpletenost mirovnih sil OZN v primere sllonih zlorab v Liberiji in na Haitiju
Resolucija Evropskega parlamenta o vpletenost mirovnih sil OZN v primere spolnih zlorab v Liberiji in na Haitiju
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju konference Združenih narodov na visoki ravni v New Yorku 4. decembra 2006 o odpravi spolnega izkoriščanja in zlorab, ki so jih zagrešili pripadniki ZN in člani nevladnih organizacij, in izjav generalnega sekretarja na tej konferenci, |
— |
ob upoštevanju četrte Ženevske konvencije (1949) o zaščiti civilnih oseb v času vojne in dodatnih protokolov iz leta 1997, v katerih je določeno, da je treba ženske zaščititi pred posilstvom in drugimi oblikami spolnega nasilja, |
— |
ob upoštevanju deklaracije ZN o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993 in Konvencije ZN z dne 20. novembra 1989 o otrokovih pravicah, |
— |
ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti, |
— |
ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1265 (1999) z dne 17. septembra 1999 o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih, zlasti odstavka 14 resolucije, po kateri morajo biti pripadniki ZN, ki sodelujejo pri vzpostavitvi, ohranjanju in izgradnji miru, ustrezno usposobljeni, zlasti na področju človekovih pravic, vključno z določbami, ki se nanašajo na spol, |
— |
ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetega leta 1998, zlasti členov 7 in 8 Statuta, v katerem so posilstvo, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost, prisilna sterilizacija ali katera koli druga oblika primerljivo hudega spolnega nasilja opredeljeni kot hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva ter so enačeni z oblikami mučenja in hudih vojnih hudodelstev ne glede na to, ali so med mednarodnimi ali notranjimi spopadi storjeni sistematično ali ne, |
— |
ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1712 (2006) z dne 29. septembra 2006 o Liberiji, |
— |
ob upoštevanju poročila princa Zeida Ra'ada Al-Husseina, svetovalca generalnega sekretarja o spolnem izkoriščanju in zlorabah v mirovnih operacijah ZN, z naslovom „Celovita strategija za odpravo prihodnjega spolnega izkoriščanja in zlorab v mirovnih operacijah Združenih narodov“ z dne 4. aprila 2005, |
— |
ob upoštevanju poročila Urada za notranji nadzor z dne 5. januarja 2005 o preiskavi o obtožbah o spolnem izkoriščanju in zlorabah pri misijah Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju žensk v oboroženih spopadih in njihovi vlogi pri postopku pri obnovi in demokratičnem procesu v državah po koncu konfliktov (1), |
— |
ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, |
A. |
ker so nedavne trditve, da so bili mirovniki ZN udeleženi pri posilstvih in prostituciji otrok na Haitiju in v Liberiji, najnovejši škandal v obžalovanja vredni vrsti podobnih škandalov, vključno s pedofilijo pripadnikov ZN v Demokratični republiki Kongo in trgovino z ljudmi na Kosovu, |
B. |
ker je na svetu skoraj 100 000 mirovnikov ZN, od katerih velika večina služi zvesto in častno, vendar je njihov prispevek k miru in varnosti razvrednoten zaradi hudih spolnih zlorab, ki jih zagreši majhno število pripadnikov ZN, |
C. |
ker so Združeni narodi od leta 2004 opravili preiskave proti 319 mirovnikom, osumljenim spolnih zlorab, ter kaznovali 179 vojakov, civilistov in policistov, |
D. |
ker se pripadnikom ZN, ki so zaradi spolnega izkoriščanja izključeni iz organizacije, redko sodi v njihovi državi izvora; |
E. |
ker je glavna naloga mirovnih misij pomagati državam, ki so razdejane zaradi državljanskih ali mednarodnih spopadov, da ponovno vzpostavijo stabilnost, zagotovijo javno varnost in uvedejo pravno državo; |
1. |
je močno pretresen zaradi gnusnih zločinov, ki se pripisujejo pripadnikom ZN, vključno z menjavo hrane za spolne usluge; |
2. |
obsoja dejanja mirovnikov ZN na Haitiju in v Liberiji, ki so posiljevali otroke in jih silili v prostitucijo; |
3. |
obsoja vsako dejanje spolne zlorabe in izkoriščanja ter druge oblike kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili pripadniki ZN in ki predstavljajo kršitev človekovih pravic ter so v očitnem nasprotju z mirovnimi in humanitarnimi misijami te organizacije in s katerimi so se tem misijam povsem izneverili; |
4. |
poudarja, da so ta dejanja posebej gnusna, saj so pripadniki ZN prežali na izredno ranljive in šibke lokalne prebivalce, ki bi jih morali varovati, ne pa zlorabljati; |
5. |
poziva države članice ZN, ki pošiljajo ljudi na mirovne misije, naj spremljajo vse pritožbe o spolnih zlorabah in izkoriščanju, zlasti tiste, ki se nanašajo na mladoletnike, in naj posameznike, ki so zagrešili spolne zlorabe, čim prej privedejo pred sodišče; |
6. |
poziva generalnega sekretarja ZN, naj opravi nadaljnje preiskave o vlogi pripadnikov ZN in humanitarnih delavcev pri spolnem izkoriščanju ter zlorabah otrok in ranljivih oseb, da se uvede učinkovit nadzorni sistem in uveljavi politika ZN brez najmanjše strpnosti do teh dejanj; |
7. |
pozdravlja nedavno konferenco ZN na visoki ravni z dne 4. december 2006, na kateri so bila obravnavana vprašanja o preprečevanju spolnih prestopkov posameznikov na terenu, in izjavo generalnega sekretarja o prihodnji strategiji za pomoč žrtvam spolnega izkoriščanja in zlorab ter zbiranju vzorcev DNK za preprečevanje nadaljnjih zlorab; |
8. |
izraža resno zaskrbljenost, ker naj bi v nekaterih misijah ZN obstajala „kultura molka“, ki izhaja iz strahu pred kaznovanjem in maščevanjem; poziva ZN, da uvedejo vse potrebne ukrepe za oblikovanje delovnega okolja, ki bo pripadnikom omogočalo prijavo zlorab brez strahu pred maščevanjem; |
9. |
poudarja, da kljub sedanjim ukrepom in dolgoletnemu pristopu ZN „brez najmanjše strpnosti do zlorab“ obtožbe o spolnih prestopkih ostajajo in da bo, če ZN ne bodo takoj odpravili tega ravnanja, to škodovalo verodostojnosti in moralnemu vplivu organizacije kot celote ter da bi lahko na koncu države članice v času velike potrebe po mirovnih misijah zmanjšale število svojih enot; |
10. |
poudarja težave, s katerimi se soočajo ZN glede kaznovanja enot, ki so krive spolnih prestopkov, saj sta njihovo usposabljanje in kaznovanje v pristojnosti držav članic; zato poziva zadevne države, naj izvajajo disciplinske postopke, kadar je to mogoče; |
11. |
pozdravlja cilj za oblikovanje zavezujočega sporazuma ZN o kaznovanju mirovnikov, ki zagrešijo spolne zlorabe; |
12. |
poudarja, da bi ta sporazum moral vključevati tudi politiko za preprečevanje, da bi se pripadniki ZN, ki so bili obtoženi zlorabljanja, ponovno zaposlili, da bi se oblikoval sklad za pomoč žrtvam zlorab ter uvedli ukrepi za izboljšanje usposabljanja pripadnikov ZN na področju človekovih pravic; |
13. |
poziva ZN, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev pomoči ranljivim osebam, zlasti ženskam, otrokom in beguncem, na območjih, kjer delujejo njihove enote; nadalje poziva ZN in EU, da podprejo ukrepe, s katerimi ženskam omogočijo, da bodo v in po sporih manj ranljive za spolno izkoriščanje; |
14. |
pozdravlja nacionalno kampanjo za boj proti spolnemu izkoriščanju in zlorabam, ki jo je začela liberijska vlada dne 4. decembra 2006 v povezavi z ZN in organizacijami civilne družbe, ter poziv predsednice Ellen Johnson-Sirleaf mednarodni skupnosti, naj svojega bogastva in vpliva ne zlorabi za spolno izkoriščanje otrok in žensk; |
15. |
priznava delo mirovnih misij ZN pri spodbujanju miru in varnosti po vsem svetu; |
16. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju ZN in vladam državam članicam ZN. |
(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0245.
P6_TA(2006)0607
Burma
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Burmi
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca ZN Pinheira o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru z dne 21. septembra 2006, |
— |
ob upoštevanju sklepa Varnostnega sveta ZN z dne 15. septembra 2006, da uvrsti Mjanmar na svoj dnevni red, obiska generalnega podsekretarja ZN za politične zadeve Gambarija v Burmi od 9. do 12. novembra 2006 in njegovo posledično poročanje Varnostnemu svetu, |
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burmi, zlasti tiste z dne 17. novembra 2005 (1), |
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 817/2006 z dne 29. maja 2006, ki obnavlja restriktivne ukrepe do Burme/Mjanmaru (2), |
— |
ob upoštevanju predsednikove izjave o Šestem azijsko-evropskem srečanju (ASEM) v Helsinkih dne 10. in 11. septembra 2006, |
— |
ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, |
A. |
ker Državni svet za mir in razvoj (DSMR) še naprej izpostavlja prebivalstvo Burme strašnim kršitvam človekovih pravic, kot so prisilno delo, preganjanje drugače mislečih, novačenje otrok vojakov in prisilno razseljevanje, |
B. |
ker se je nacionalna konvencija, ki se je prvič sestala leta 1993, da sestavi osnutek ustave, in ki je bila velikokrat začasno ustavljena, ponovno sestala dne 10. oktobra 2006, vendar še vedno ni verodostojna, saj v njej ni demokratično izvoljenih predstavnikov, zlasti Nacionalne lige za demokracijo (NLD) in etničnih skupin, |
C. |
ker je vodja NLD, dobitnica Nobelove nagrade in nagrade Saharova Aung San Suu Kyi v zadnjih 16 letih deset let preživela v hišnem priporu, ki je nezakonit ukrep in ga vojaška hunta vsako leto podaljša, |
D. |
ker morajo sosednje države Burme zavzeti odločnejše stališče proti zlorabam vojaškega režima v tej državi in zahtevati, da Burma poveča spoštovanje človekovih pravic in sprejme demokracijo, |
E. |
ker je več kot 30 % otrok, mlajših od pet let, podhranjenih, smrtnost zaradi malarije in tuberkuloze ostaja zelo visoka, epidemija AIDS/HIV se je razširila med prebivalstvom in ker se skoraj polovica otrok primerne starosti nikoli ne vpiše v šolo, |
F. |
ker je vlada Burme pred kratkim zahtevala, naj Mednarodni odbor Rdečega križa zapre svojih pet uradov v državi, ter s tem dejansko onemogočila organizaciji, da bi opravljala večino svojih nalog pomoči in zaščite civilnega prebivalstva, ki na obmejnih območjih živi v težkih razmerah, |
G. |
ker je Burma, po Poročilu o mednarodni strategiji za nadzor nad prepovedanimi drogami za leto 2006, druga največja svetovna proizvajalka nezakonitega opija, ter odgovorna za več kot 90 odstotkov heroina iz jugovzhodne Azije, |
1. |
obsoja DSMR zaradi njegovega nepopustljivega, že več kot štirideset let trajajočega zatiranja prebivalcev Burme in ker ni naredil nobenega pomembnega koraka za demokracijo; |
2. |
zavrača priznavanje legitimnosti vsakemu ustavnemu predlogu nacionalne konvencije, če ne bo vključeval NLD in drugih političnih strank; poziva nacionalno konvencijo, naj predstavi načrt za vzpostavitev demokracije, ki bo, namesto da bi krepil moč vojske, resnično odražal želje prebivalcev Burme; |
3. |
zahteva takojšnji in brezpogojni izpust Aung San Suu Kyi in vseh drugih političnih zapornikov, katerih število se ocenjuje na več kot 1 100, ki jih ima DSMR zaprte; |
4. |
obsoja nedavno zaprtje petih uradov MORK s strani vlade Burme (v mestih Mandalay, Mawlamyine, Hpa-an, Taunggyi in Kyaing Tong), kar je organizaciji dejansko onemogočilo, da bi opravljala svoje humanitarno delo, ter druge ukrepe, katerih namen je bil ustrahovanje nevladnih organizacij (NVO), ki nudijo humanitarno pomoč; poziva vlado Burme, naj tem organizacijam dovoli delovanje brez vmešavanja in omejitev; |
5. |
ostro obsoja okruten napad oblasti na različne velike etnične skupine, vključno z ljudstvom Karen iz vzhodne Burme, kar je povzročilo veliko trpljenja in notranjega razseljevanja, saj je leta 2006 moralo približno 82 000 ljudi zapustiti svoje domove v vzhodni Burmi, s tem pa se je število razseljenih ljudi znotraj Burme povzpelo na najmanj 500 000; |
6. |
pozdravlja misijo 2006 za ugotavljanje dejstev malezijskega zunanjega ministra Syeda Hamida Albara, ki je bila posledica stališča enajstega srečanja na vrha Združenja držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) prejšnje leto in verjame, da bo to sedaj imelo za posledico strožje ukrepe držav ASEAN do vojaške hunte v Burmi; |
7. |
poziva odločitev Mednarodne organizacije dela, da bo pred Varnostnim svetom ZN in Mednarodnim sodiščem predstavila svoje pomisleke glede odvratne uporabe prisilnega dela s strani DSMR, in upa, da bodo ti strožji ukrepi spodbudili DSMR, da to prakso spremeni; |
8. |
priznava, da se usmerjene sankcije EU niso osredotočile na gospodarska področja, ki režimu prinašajo znatne dohodke, in da zato doslej niso dosegle želenega učinka na osebe, neposredno odgovorne za trpljenje burmanskega naroda; poziva Svet, naj zagotovi, da vse države članice strogo izvršujejo obstoječe omejevalne ukrepe; |
9. |
poziva Svet, da razširi področje uporabe sankcij in da podaljša seznam subjektov, ki so cilj teh sankcij, da se vključi vse ministre DSMR, namestnike, člane, podpornike in delavce, poleg njihovih družinskih članov ter poslovnežev in drugih vidnih posameznikov, povezanih z režimom; |
10. |
poziva Kitajsko, Indijo in druge države, ki vojaško hunto še naprej oskrbujejo z orožjem, naj prenehajo in se pridružijo mednarodni skupnosti v njenih prizadevanjih za izboljšanje razmer v Burmi; |
11. |
pozdravlja odločitev južnokorejskih tožilcev, da obtožijo 14 ljudi, zaposlenih pri sedmih južnokorejskih podjetjih, ker so domnevno oskrbovali režim v Burmi s tehnologijo in opremo za izgradnjo tovarne orožja v mestu Pyay v osrednji Burmi; |
12. |
pozdravlja nedavno otvoritev prvega od sedmih centrov za pravno pomoč ZN, s sedežem v taborišču Ban Mae Nai Soi na severozahodnem Tajskem, za burmanske begunce, ki živijo na sosednjem Tajskem, in v prihodnosti pričakuje dodatne stroge ukrepe ZN proti DSMR; |
13. |
vztraja, da mora biti vsa pomoč za Burmo dostavljena prek pravih NVO in da mora doseči ljudi, ki jim je namenjena, pri čemer naj bo DSMR čim manj vpleten; |
14. |
poziva Varnostni svet ZN, da sprejme obvezujočo resolucijo, ki bo zahtevala ponovno vzpostavitev demokracije v Burmi in izpustitev vseh političnih zapornikov, vključno z Aung San Suu Kyi; |
15. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladam držav ASEAN, Nacionalni ligi za demokracijo, Državnemu svetu za mir in razvoj in generalnemu sekretarju Združenih narodov. |
P6_TA(2006)0608
Haaška konvencija o vrednostnih papirjih
Resolucija Evropskega parlamenta o posledicah podpisa Haaške konvencije o vrednostnih papirjih
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Haaške konvencije o zakonodaji, ki se uporablja za nekatere pravice v zvezi z vrednostnimi papirji na računu pri posredniku (v nadaljevanju „Haaška konvencija o vrednostnih papirjih“) in njenega obrazložitvenega poročila, |
— |
ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2003)0783) v zvezi s podpisom Haaške konvencije o vrednostnih papirjih, |
— |
ob upoštevanju študije Komisije o nekaterih pravnih vidikih Haaške konvencije o vrednostnih papirjih, |
— |
ob upoštevanju Direktive št. 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o pogodbah o finančnem jamstvu (1) in zlasti člena 9 Direktive, |
— |
ob upoštevanju Direktive št. 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave v plačilnih sistemih in sistemih trgovanja z vrednostnimi papirji (2) in zlasti člena 9(2) Direktive, |
— |
ob upoštevanju Direktive št. 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju obstoja kreditnih institucij (3) in zlasti členov 24 in 31, alinea 3 Direktive, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. marca 2005 (4) glede podpisa Haaške konvencije o vrednostnih papirjih, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2006 o vključevanju Evropskega parlamenta v delo Haaške konference po pristopu Skupnosti (5), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2003 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Mehanizmi kompenzacije in dostave proti plačilu v Evropski uniji – glavni problemi in izzivi za prihodnost“ (6), |
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(2) in drugega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika, |
A. |
ker Haaška konvencija o vrednostnih papirjih ni v skladu z direktivami 2002/47/ES, 98/26/ES in 2001/24/ES, |
B. |
ker namerava Komisija zato opraviti revizijo teh treh direktiv, sprejetih v skladu s postopkom soodločanjem z Evropskim parlamentom, |
C. |
ker so te direktive vzpostavile načelo, imenovano „PRIMA“ („Place of the Relevant Intermediary Approach“), da bi zagotovile pravno varnost plačil in učinkovit nadzor nad finančnimi posredniki, |
D. |
ker se je potrebno, preden se opusti načelo PRIMA, zaradi neusklajenosti materialnih pravic na področju lastnine, glasovalne pravice ter pravic in obveznosti glavnih depozitarjev v odnosu do imetnikov računov, še posebej zaradi nerazlikovanja med lastnimi sredstvi in sredstvi na računu stranke, dejavno posvetovati z Evropskim parlamentom na podlagi predhodne poglobljene obravnave v vseh svojih zadevnih odborih, |
E. |
ker ima Evropski parlament pristojnost, da privoli v ratifikacijo Haaške konvencije o vrednostnih papirjih, |
1. |
ponovno poudarja potrebo po demokratičnem nadzoru nad pogajanji o mednarodnem zasebnem pravu na Haaški konferenci; |
2. |
vztraja, da se je treba pred ratifikacijo posvetovati z Evropskim parlamentom, še posebej o nameravanih pogajalskih mandatih in uporabnosti ločitvenih klavzul; |
3. |
opozarja na svoje zavzemanje za načelo PRIMA, za določitev skupnega okvira za izvajanje kompenzacijskih dejavnosti in dostav proti plačilu, za učinkovit boj proti pranju denarja in za spoštovanje glasovalnih namer delničarjev; |
4. |
meni, da je ključnega pomena, da se v mednarodnem okviru zagotovi predhodna pravna varnost zakonodaje, ki se uporablja za nekatera vprašanja v zvezi s hrambo vrednostnih papirjev, njihovim učinkovanjem proti tretjim in prenosom vrednostnih papirjev, vpisanih na računu pri posredniku, kot tudi v zvezi z jamstvi, ki temeljijo na takšnih vrednostnih papirjih, in da se zmanjšajo sistemska tveganja, do katerih bi lahko prišlo zaradi teh negotovosti; |
5. |
izraža veliko zaskrbljenost zaradi zadržkov, ki jih je v zvezi s sistemskim tveganjem mnogokrat izrazila Evropska centralna banka, in zaradi tveganja, da bodo spori glede izvajanja jamstev eksponentno naraščali, pri čemer bodo morala sodišča uporabljati tujo zakonodajo, še posebej za določanje varnosti jamstva; |
6. |
meni, da mora premoženjske vidike vseh vrednostnih papirjev, vpisanih na računih udeležencev v sistemu dostave proti plačilu, urejati en sam pravni sistem, kakor mora en sam pravni sistem urejati tudi pogodbene vidike odnosa med sistemom dostave proti plačilu in vsakim od udeležencev v njem, da bi na ta način zavarovali dokončni značaj, varnost in preglednost sistema dostave proti plačilu; |
7. |
meni, da je potrebno, preden se poenostavi transakcije med Evropsko unijo in ostalim svetom, zavarovati transakcije, ki potekajo znotraj Evrope; |
8. |
obžaluje nepopolnost preskusa resničnosti (člen 4(1) Haaške konvencije o vrednostnih papirjih) in izjeme v policijskih zakonih (člen 11(3) Haaške konvencije o vrednostnih papirjih), saj bi to lahko spodbudilo izbiro manj zavezujočih zakonov in povzročalo izkrivljanja na notranjem trgu finančnih storitev; |
9. |
poziva Komisijo, naj mu predstavi poglobljeno presojo vpliva posledic, ki jih bo pristop k Haaški konvenciji o vrednostnih papirjih imel na zakonodajo in gospodarstvo Evropske unije; poziva, naj ta presoja zlasti natačno oriše davčne posledice pristopa k tej konvenciji, posledice, povezane s prenosi tveganj med subjekti (glavni depozitarji, banke, vlagatelji) po opustitvi načela PRIMA, posledice na uresničevanje glasovalne pravice na osnovi vrednostnega papirja, učinke na plačilo za zadnjega imetnika vrednostnega papirja, na boj proti zlorabi trga, boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, na učinkovitost sistema dostave proti plačilu in na odkrivanje tveganj plačilne nesposobnosti kreditnih ustanov; |
10. |
želi, da to presojo vpliva pred podpisom Haaške konvencije o vrednostnih papirjih v imenu Skupnosti sprejme kolegij komisarjev; |
11. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 168, 27.6.2002, str. 43.
(2) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.
(3) UL L 125, 5.5.2001, str. 15.
(4) UL C 81, 2.4.2005, str. 10.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0353.
II Pripravljalni akti
EVROPSKI PARLAMENT
Ponedeljek, 18. december 2006
23.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 317/906 |
ZAPISNIK
(2006/C 317 E/05)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
1. Nadaljevanje zasedanja
Seja se je začela ob 11.05.
2. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
Govorili so
— |
Jean-Marie Cavada (predsednik odbora LIBE), ki se je zahvalil vsem, ki so omogočili, da je bilo 14.12.2006 sprejetih (točka 6.11, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.12, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.13, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.15, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.16, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.22, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.23, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.26, Zapisnik z dne 14.12.2006, točka 6.27, Zapisnik z dne 14.12.2006 in točka 6.28, Zapisnik z dne 14.12.2006) deset predlogov sklepov v zvezi s financiranjem območja svobode, varnosti in pravice, in poudaril, da ta besedila sedaj odražajo voljo, izraženo na plenarnem zasedanju; |
— |
Richard Corbett (poročevalec) o spremembi člena 81 Poslovnika, sprejetega 14.12.2006 (točka 6.20, Zapisnik z dne 14.12.2006), ki je zahteval, da so nove določbe na razpolago od januarja 2007 (predsednik mu je odgovoril, da bo januarja 2007 razdeljena nova začasna različica poslovnika). |
3. Predložitev dokumentov
Prejet je bil sledeči dokument Komisije:
— |
Predlog Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali (COM(2006)0570 – C6-0332/2006 – 2006/0183(COD))
|
4. Dobrodošlica
Predsednik je v imenu Parlamenta izrekel dobrodošlico delegaciji vseafriškega parlamenta pod vodstvom predsednice Gertrude Mongella, ki se je nahajala na častni galeriji.
5. Podpis programa REACH in sedmega okvirnega programa za raziskave
Josep Borrell Fontelles (predsednik Evropskega parlamenta) in Matti Vanhanen (predsedujoči Svetu) sta podala kratki izjavi po sprejetju programa REACH in sedmega okvirnega programa za raziskave (točka 8.1, Zapisnik z dne 13.12.2006, točka 8.2, Zapisnik z dne 13.12.2006, točka 8.10, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.11, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.14, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.15, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.16, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.17, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.18, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.19, Zapisnik z dne 30.11.2006, točka 8.20, Zapisnik z dne 30.11.2006 in točka 8.21, Zapisnik z dne 30.11.2006).
Nato sta skupaj z Joséjem Manuelom Barrosom (predsednikom Komisije), Karlom-Heinzom Florenzom (predsednikom odbora ENVI), Guidom Sacconijem (poročevalcem za poročilo REACH), Miloslavom Ransdorfom (podpredsednikom Odbora ITRE) in tremi poročevalci o sedmem okvirnem programu za raziskave, Jerzyjem Buzekom, Philippom Busquinom in Anne Laperrouze, podpisala dokumente.
6. Zasedanje Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2006 – Polletje dejavnosti finskega predsedstva (razprava)
Poročilo Evropskega sveta in izjava Komisije: Zasedanje Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2006
Izjava predsedstva Sveta: Polletje dejavnosti finskega predsedstva
Matti Vanhanen (predsedujoči Svetu) je predstavil poročilo Evropskega sveta in podal izjavo o polletju dejavnosti finskega predsedovanja Svetu.
José Manuel Barroso (predsednik Komisije) je prav tako podal izjavo o zasedanju Evropskega sveta.
Govorili so Hans-Gert Pöttering v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Brian Crowley v imenu skupine UEN, Monica Frassoni v imenu skupine Verts/ALE, Sylvia-Yvonne Kaufmann v imenu skupine GUE/NGL, Nigel Farage v imenu skupine IND/DEM, in Koenraad Dillen samostojni poslanec.
Po postopku „catch the eye“ so govorili: Alexander Stubb, Edite Estrela, Gérard Onesta, Gunnar Hökmark, Ville Itälä, Lasse Lehtinen, Józef Pinior, Margrietus van den Berg, Françoise Grossetête, Jan Mulder, Ryszard Czarnecki, Esko Seppänen, Piia-Noora Kauppi, Jacek Saryusz-Wolski, Marianne Mikko, Hannu Takkula, Zbigniew Zaleski, Richard Corbett, Kyriacos Triantaphyllides, Malcolm Harbour, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Simon Busuttil, Alojz Peterle, Tunne Kelam, Avril Doyle, Charles Tannock, Jacek Protasiewicz, Zita Pleštinská in Jerzy Buzek.
Govorila sta Matti Vanhanen in José Manuel Barroso, ki sta odgovorila na vprašanja, ki so jih zastavili poslanci.
Razprava se je zaključila.
7. Datum naslednjih sej
Naslednje seje bodo potekale od 15.1.2007 do 18.1.2007.
8. Prekinitev zasedanja
Zasedanje Parlamenta je prekinjeno.
Seja se je zaključila ob 13.25.
Julian Priestley
generalni sekretar
Josep Borrell Fontelles
predsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Agnoletto, Albertini, Andersson, Andrejevs, Arif, Ashworth, Audy, Ayala Sender, Ayuso, Baco, Bauer, Beaupuy, Becsey, Belet, Belohorská, Bennahmias, Berès, van den Berg, Berman, Blokland, Bonde, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bozkurt, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Brunetta, van den Burg, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Carollo, Caspary, Castex, Castiglione, Cavada, Christensen, Coelho, Corbett, Cramer, Crowley, Ryszard Czarnecki, Daul, De Blasio, De Keyser, Demetriou, Deprez, Descamps, Désir, De Veyrac, De Vits, Dillen, Doyle, Duff, Duka-Zólyomi, Elles, Estrela, Farage, Fernandes, Elisa Ferreira, Fjellner, Flasarová, Florenz, Fourtou, Frassoni, Fruteau, Gahler, Gaľa, Gaubert, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Glattfelder, Gottardi, Gröner, Grossetête, Guardans Cambó, Guellec, Hänsch, Harangozó, Harbour, Hasse Ferreira, Hassi, Haug, Hegyi, Herczog, Hökmark, Holm, Horáček, Ibrisagic, Isler Béguin, Itälä, Jäätteenmäki, Janowski, Jeggle, Jöns, Jørgensen, Jordan Cizelj, Kallenbach, Karas, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Klinz, Koch, Konrad, Krasts, Krupa, Kułakowski, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lamassoure, Lambrinidis, Lang, Langen, Lax, Lehtinen, Libicki, Ludford, Lundgren, Maaten, McDonald, McGuinness, Madeira, Maldeikis, Maňka, Erika Mann, Markov, Marques, David Martin, Martínez Martínez, Masiel, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Medina Ortega, Meijer, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Moreno Sánchez, Mulder, Muscat, Myller, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Novak, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Őry, Oviir, Paasilinna, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pęk, Alojz Peterle, Pīks, Pinior, Pirilli, Pleštinská, Podestà, Pöttering, Prets, Protasiewicz, Ransdorf, Rapkay, Resetarits, Reul, Rivera, Roithová, Rothe, Rouček, Roure, Rutowicz, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saryusz-Wolski, Schapira, Scheele, Olle Schmidt, Frithjof Schmidt, Schulz, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Sommer, Spautz, Speroni, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Stubb, Sudre, Swoboda, Szájer, Szent-Iványi, Tajani, Takkula, Tannock, Tomczak, Triantaphyllides, Tzampazi, Vaidere, Van Hecke, Vaugrenard, Veneto, Vlasák, Watson, Henri Weber, Weiler, Westlund, Wieland, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wurtz, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zaleski, Zappalà, Ždanoka, Zvěřina
Opazovalci:
Bărbuleţiu, Cappone, Corlăţean, Coşea, Corina Creţu, Martin Dimitrov, Kazak, Kirilov, Mihalache, Paparizov, Sofianski, Szabó, Vigenin
23.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 317/s32 |
Uporabljeni znaki
* |
Posvetovalni postopek |
**I |
Postopek sodelovanja: prva obravnava |
**II |
Postopek sodelovanja: druga obravnava |
*** |
Postopek privolitve |
***I |
Postopek soodločanja: prva obravnava |
***II |
Postopek soodločanja: druga obravnava |
***III |
Postopek soodločanja: tretja obravnava |
(Vrsto postopka določa pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija)
Informacije, povezane s časom glasovanja
V kolikor ni določeno drugače, se šteje, da so poročevalci pred glasovanjem obvestili predsedstvo o svojih stališčih glede predlogov sprememb.
Kratice imen parlamentarnih odborov
AFET |
Odbor za zunanje zadeve |
DEVE |
Odbor za razvoj |
INTA |
Odbor za mednarodno trgovino |
BUDG |
Odbor za proračun |
CONT |
Odbor za proračunski nadzor |
ECON |
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve |
EMPL |
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve |
ENVI |
Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano |
ITRE |
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko |
IMCO |
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov |
TRAN |
Odbor za promet in turizem |
REGI |
Odbor za regionalni razvoj |
AGRI |
Odbor za kmetijstvo |
PECH |
Odbor za ribištvo |
CULT |
Odbor za kulturo in izobraževanje |
JURI |
Odbor za pravne zadeve |
LIBE |
Odbor za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve |
AFCO |
Odbor za ustavne zadeve |
FEMM |
Odbor za pravice žensk in politiko enakih možnosti |
PETI |
Odbor za peticije |
Kratice imen političnih skupin
PPE-DE |
Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov |
PSE |
Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu |
ALDE |
Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo |
Verts/ALE |
Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze |
GUE/NGL |
Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice |
IND/DEM |
Skupina neodvisnosti in demokracije |
UEN |
Skupina združenje za Evropo narodov |
NI |
Samostojni poslanci |