15.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 306/2

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 306/02)

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi)

ESO (1)	Sklic in naslov harmoniziranega standarda (in referenčni dokument)	Referenca za nadomestni standard	Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomestnega standarda Opomba 1
CEN	EN 1010-1:2004 Varnost strojev – Varnostne zahteve za načrtovanje in konstrukcijo tiskarskih strojev in strojev za obdelavo papirja – 1. del: Splošne zahteve	–
CEN	EN 1010-2:2006 Varnost strojev – Varnostne zahteve za načrtovanje in konstrukcijo tiskarskih strojev in strojev za obdelavo papirja – 2. del: Tiskarski in lakirni stroji vključno s stroji za predstiskanje	–
CEN	EN 1127-1:1997 Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija	–
CEN	EN 1127-2:2002 Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo – 2. del: Osnovni pojmi in metodologija za rudarstvo	–
CEN	EN 1710:2005 Oprema in sestavni deli za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah podzemnih rudnikov	–
CEN	EN 1755:2000 Varnost vozil za talni transport – Obratovanje v potencialno eksplozivnih atmosferah – Uporaba v območju vnetljivega plina, pare, megle in prahu	–
CEN	EN 1834-1:2000 Batni motorji z notranjim zgorevanjem – Varnostne zahteve za načrtovanje in konstruiranje motorjev za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah – 1. del: Motorji skupine II za uporabo v atmosferah z vnetljivim plinom in paro	–
CEN	EN 1834-2:2000 Batni motorji z notranjim zgorevanjem – Varnostne zahteve za načrtovanje in konstruiranje motorjev za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah – 2. del: Motorji skupine I za uporabo v podzemnih deloviščih, ki jih ogroža jamski eksplozivni plin in/ali	–
CEN	EN 1834-3:2000 Batni motorji z notranjim zgorevanjem – Varnostne zahteve za načrtovanje in konstruiranje motorjev za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah – 3. del: Motorji skupine II za uporabo v atmosferah z vnetljivim prahom	–
CEN	EN 1839:2003 Ugotavljanje eksplozivnih mej plinov in hlapov	–
CEN	EN 12581:2005 Premazne naprave – Naprave za nanašanje tekočih organskih premazov s potapljanjem oziroma s potapljanjem in uporabo električnega toka – Varnostne zahteve	–
CEN	EN 12621:2006 Naprave za dovod in obtok premaznih materialov s pomočjo tlaka – Varnostne zahteve	–
CEN	EN 12757-1:2005 Mešalne naprave za premaze – Varnostne zahteve – 1.del: Mešalne naprave za uporabo v lakirnicah za popravila avtomobilov	–
CEN	EN 12874:2001 Plamenske zapore – Zahtevane lastnosti, preskusne metode in omejitve uporabe	–
CEN	EN 13012:2001 Bencinske črpalke – Izdelava in lastnosti avtomatskih ventilov, vgrajenih v avtomatih za točenje goriva	–
CEN	EN 13160-1:2003 Sistemi za kontrolo tesnosti – 1. del: Splošna načela	–
CEN	EN 13237:2003 Potencialno eksplozivne atmosfere – Izrazi in definicije za opremo in zaščitne sisteme za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah	–
CEN	EN 13463-1:2001 Neelektrična oprema za potencialno eksplozivne atmosfere – 1. del: Osnove in zahteve	–
CEN	EN 13463-2:2004 Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi – 2. del: Zaščita z omejenim pretokom	–
CEN	EN 13463-3:2005 Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi – 3. del: Zaščita s plamensko odpornim okrovom „d“	–
CEN	EN 13463-5:2003 Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah – 5. del: Zaščita s konstrukcijsko varnostjo „c“	–
CEN	EN 13463-6:2005 Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi – 6. del: Zaščita z nadzorom vira vžiga „b“	–
CEN	EN 13463-8:2003 Neelektrična oprema za potencialno eksplozivne atmosfere – 8. del: Zaščita s potopitvijo v tekočino „k“	–
CEN	EN 13616:2004 Naprave za preprečitev prepolnitve za stabilne rezervoarje za tekoča goriva	–
CEN	EN 13616:2004/AC:2006
CEN	EN 13617-1:2004 Bencinske črpalke – 1. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti avtomatov za točenje bencina, razdeljevalnikov in oddaljenih črpalnih enot	–
CEN	EN 13617-1:2004/AC:2006
CEN	EN 13617-2:2004 Bencinske črpalke – 2. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti varnostnih zapor na ročnih in avtomatskih bencinskih črpalkah	–
CEN	EN 13617-3:2004 Bencinske črpalke – 3. del: Varnostne zahteve za izdelavo in lastnosti zapornih strižnih ventilov	–
CEN	EN 13673-1:2003 Ugotavljanje največjega tlaka eksplozije in največje vrednosti dviga tlaka plinov in hlapov – 1. del: Ugotavljanje največjega tlaka eksplozije	–
CEN	EN 13673-2:2005 Ugotavljanje največjega tlaka eksplozije in največje hitrosti naraščanja tlaka plinov in hlapov – 2. del: Ugotavljanje največje hitrosti naraščanja tlaka eksplozije	–
CEN	EN 13760:2003 Sistem za polnjenje utekočinjenega naftnega plina za lahka in težka vozila – Šoba, preskuševalne zahteve in mere	–
CEN	EN 13821:2002 Potencialno eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo – Ugotavljanje najmanjših vžignih energij mešanic prahu z zrakom	–
CEN	EN 13980:2002 Potencialno eksplozivne atmosfere – Uporaba sistemov za kakovost	–
CEN	EN 14034-1:2004 Določanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 1. del: Določanje maksimuma tlaka eksplozije pmax oblakov prahu	–
CEN	EN 14034-2:2006 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 2. del: Ugotavljanje maksimalne stopnje zvišanja tlaka (dp/dt)max pri eksploziji oblakov prahu	–
CEN	EN 14034-3:2006 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 3. del: Ugotavljanje spodnje eksplozijske meje LEL pri eksploziji oblakov prahu	–
CEN	EN 14034-4:2004 Določanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 4. del: Določanje mejne koncentracije kisika LOC oblakov prahu	–
CEN	EN 14373:2005 Sistemi za dušenje eksplozij	–
CEN	EN 14460:2006 Proti eksplozijam odporna oprema	–
CEN	EN 14491:2006 Sistemi za izravnavanje tlaka ob eksploziji prašne zmesi	–
CEN	EN 14492-1:2006 Dvigala (žerjavi) – Pogonski vitli in dvižni mehanizmi – 1. del: Pogonski vitli	–
CEN	EN 14522:2005 Ugotavljanje samovžigne temperature plinov in hlapov	–
CEN	EN 14591-1:2004 Preprečevanje eksplozij in protieksplozijska zaščita v podzemnih rudnikih – Zaščitni sistemi – 1. del: Eksplozijske ventilacijske strukture, odporne proti tlaku 2 bar	–
CEN	EN 14591-1:2004/AC:2006	–
CEN	EN 14678-1:2006 Oprema in dodatki za UNP – Izdelava in lastnosti opreme za UNP za bencinske črpalke – 1. del: Razdeljevalniki	–
CEN	EN 14681:2006 Varnost strojev – Varnostne zahteve za stroje in opremo za proizvodnjo jekla z električnimi obločnimi pečmi	–
CEN	EN 14973:2006 Naprave za kontinuirni transport v podzemnih inštalacijah – Električne in požarnovarnostne zahteve	–
CENELEC	EN 50014:1997 Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere – Splošne zahteve	–
	EN 50014:1997/A1:1999	Opomba 3
	EN 50014:1997/A2:1999	Opomba 3
CENELEC	EN 50015:1998 Električni aparati za eksplozivne atmosfere – Potopitev v olje „o“	–
CENELEC	EN 50017:1998 Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere – Polnjenje s peskom „q“	–
CENELEC	EN 50018:2000 Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere – Neprodirni okrov „d“	–
CENELEC	EN 50018:2000/A1:2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.6.2003)
CENELEC	EN 50020:2002 Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere – Lastna varnost „i“	–
CENELEC	EN 50104:2002 Električne naprave za odkrivanje in merjenje kisika – Zahteve za delovanje in preskusne metode	EN 50104:1998 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.2.2005)
CENELEC	EN 50104:2002/A1:2004	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.8.2004)
CENELEC	EN 50241-1:1999 Specifikacije naprav z odprto merilno potjo za odkrivanje vnetljivih ali strupenih plinov in hlapov – 1. del: Splošne zahteve in preskusne metode	–
CENELEC	EN 50241-1:1999/A1:2004	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.8.2004)
CENELEC	EN 50241-2:1999 Specifikacije naprav z odprto merilno potjo za odkrivanje vnetljivih ali strupenih plinov in hlapov – 2. del: Zahteve za delovanje naprav za odkrivanje vnetljivih plinov	–
CENELEC	EN 50281-1-1:1998 Električne naprave za uporabo ob prisotnosti vnetljivega prahu – Del 1-1: Električne naprave zaščitene z ohišji – Konstruiranje in preskušanje + Popravek 8.1999	–
CENELEC	EN 50281-1-1:1998/A1:2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.12.2004)
CENELEC	EN 50281-1-2:1998 Električne naprave za uporabo ob prisotnosti vnetljivega prahu – Del 1-2: Električne naprave zaščitene z ohišji – Izbira, vgraditev in vzdrževanje + Popravek 12.1999	–
CENELEC	EN 50281-1-2:1998/A1:2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.12.2004)
CENELEC	EN 50281-2-1:1998 Električne naprave za uporabo ob prisotnosti vnetljivega prahu – Del 2-1: Preskusne metode – Metode za ugotavljanje najnižje vžigne temperature prahu	–
CENELEC	EN 50284:1999 Posebne zahteve za konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav skupine opreme II, kategorije 1 G	–
CENELEC	EN 50303:2000 Oprema skupine I, kategorije M1 za delovanje v atmosferah, ki jih ogroža jamski eksplozivni plin ali premogov prah	–
CENELEC	EN 50381:2004 Premični ventilirani prostori z notranjim virom puščanja ali brez njega + Popravek 12.2005	–
CENELEC	EN 60079-1:2004 Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 1. del: Neprodirni okrovi „d“ (IEC 60079-1:2003)	EN 50018:2000 z dopolnilom Opomba 2.1	1.3.2007
CENELEC	EN 60079-2:2004 Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 2. del: Ohišja v nadtlaku „p“ (IEC 60079-2:2001)	–
CENELEC	EN 60079-7:2003 Električni aparati za eksplozivne plinske atmosfere – 7. del: Povečana varnost „e“ (IEC 60079-7:2001)	EN 50019:2000 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.7.2006)
CENELEC	EN 60079-15:2003 Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 15. del: Vrsta zaščite „n“ (IEC 60079-15:2001 (Spremenjen))	EN 50021:1999 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.7.2006)
CENELEC	EN 60079-15:2005 Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 15. del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščito „n“ (IEC 60079-15:2005)	EN 60079-15:2003 Opomba 2.1	1.6.2008
CENELEC	EN 60079-18:2004 Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 18. del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščitnim zalivanjem z zalivno maso „m“ (IEC 60079-18:2004)	–
CENELEC	EN 61779-1:2000 Električne naprave za odkrivanje in merjenje vnetljivih plinov – 1. del: Splošne zahteve in preskusne metode (IEC 61779-1:1998 (Spremenjen))	EN 50054:1998 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.6.2003)
CENELEC	EN 61779-1:2000/A11:2004	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.8.2004)
CENELEC	EN 61779-2:2000 Električne naprave za odkrivanje in merjenje vnetljivih plinov – 2. del: Zahteve za delovanje naprav skupine I z merilnim območjem do 5 % volumskega deleža metana v zraku (IEC 61779-2:1998 (Spremenjen))	EN 50055:1998 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.6.2003)
CENELEC	EN 61779-3:2000 Električne naprave za odkrivanje in merjenje vnetljivih plinov – 3. del: Zahteve za delovanje naprav skupine I z merilnim območjem do 100 % volumskega deleža metana v zraku (IEC 61779-3:1998 (Spremenjen))	EN 50056:1998 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.6.2003)
CENELEC	EN 61779-4:2000 Električne naprave za odkrivanje in merjenje vnetljivih plinov – 4. del: Zahteve za delovanje naprav skupine II z merilnim območjem do 100 % volumskega deleža spodnje meje eksplozivnosti (IEC 61779-4:1998 (Spremenjen))	EN 50057:1998 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.6.2003)
CENELEC	EN 61779-5:2000 Električne naprave za odkrivanje in merjenje vnetljivih plinov – 5. del: Zahteve za delovanje naprav skupine II z merilnim območjem do 100 % volumskega deleža plina (IEC 61779-5:1998 (Spremenjen))	EN 50058:1998 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.6.2003)
CENELEC	EN 62013-1:2002 Rudarske naglavne svetilke za uporabo v rudnikih, kjer je možen pojav eksplozivnih plinov – 1. del: Splošne zahteve – Konstrukcija in preskušanje zaradi nevarnosti eksplozije (IEC 62013-1:1999 (Spremenjen))	–

Opomba 1

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1

Področje uporabe novega (ali dopolnjenega) standarda ostaja nespremenjeno (enako kot pri nadomeščenem standardu). Domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive, ki jo navaja nadomeščeni standard, preneha veljati z navedenim datumom.

Opomba 3

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

OPOMBA:

—	Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES (3).

—	Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

—	Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na:

http://europa.eu.int/comm/enterprise/newapproach/standardization/harmstds

(1) ESO: Evropske organizacije za standarde:

—	CEN: rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 550 08 11; faks (32-2) 550 08 19 (http://www.cenorm.be)

—	CENELEC: rue de Stassart 35, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 519 68 71; faks (32-2) 519 69 19 (http://www.cenelec.org)

—	ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, tel. (33) 492 94 42 00; faks (33) 493 65 47 16 (http://www.etsi.org)

(2) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(3) UL L 217, 5.8.1998, str. 18.

15.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 306/9

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2006/C 306/03)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za registracijo po členu 5 in členu 17(2)

„HOLSTEINER KARPFEN“

ES št.: DE/PGI/005/0343/3.5.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek je zgolj informativne narave. Vsi zainteresirani se lahko s celotno specifikacijo seznanijo pri nacionalnih organih, navedenih v oddelku 1, ali pri Evropski komisiji (1).

1. Pristojna služba v državi članici

Naziv:	Bundesministerium der Justiz
Naslov:	D-11015 Berlin
Telefon:	(49-30) 20 25 70
Telefaks:	(49-30) 20 25 95 25
E-naslov:	poststelle@bmj.bund.de

2. Vlagatelj

Naziv:

Verband der Binnenfischer und Teichwirte Schleswig-Holstein e.V.

Naslov:

Wischhofstr. 1-3

D-24148 Kiel

Telefon:

(49-431) 719 39 61

Telefaks:

(49-431) 719 39 65

E-naslov:

fischereiverband@lksh.de

Sestava:

Proizvajalci/predelovalci ( X ) Drugo ( )

3. Vrsta proizvoda

Skupina 1.7: Sveži krapi in iz njih pridobljeni proizvodi

4. Specifikacija (povzetek zahtev iz člena 4(2))

4.1 Ime: „Holsteiner Karpfen“

4.2 Opis: Stranke v Schleswig-Holsteinu, ki želijo jedilnega krapa, vprašajo po „Holsteiner Karpfen“, ki so krapi zrcalarji (Cyprinus carpio). Tradicionalna jed Karpfen blau se lahko pripravi samo z zrcalarjem. Najmanjša teža za posamezno živo ribo je približno 1,5 kg; povprečna prodajna teža je okrog 2,5 kg. Za taki teži so potrebna tri ali ponavadi štiri leta rasti.

„Holsteiner Karpfen“ je podolgovate oblike in ima malo lusk (zrcalar). Njegovo meso je svetle barve, polno in čvrsto, mehko ter ima malo maščobe, poseben okus in čist vonj.

„Holsteiner Karpfen“ je pri prodaji končnemu porabniku že zaklan in pripravljen za kuhanje. Pripravljen za kuhanje pomeni, da izpolnjuje zahteve strank za celega, razpolovljenega ali razrezanega krapa ali sveže fileje.

To ne spremeni njegove kakovosti.

Podobno se prekajeni „Holsteiner Karpfen“ toplo prekadi cel ali v posameznih kosih (kot zgoraj).

4.3 Geografsko območje: Geografsko območje zajema vse ribnike za krape v Schleswig-Holsteinu. Zgodovinsko se je gojenje krapov začelo leta 1196 v Reinfeldu (Holstein), pri cistercijanskem samostanu Reyenfelda in se razširilo predvsem v južnem Schleswig-Holsteinu. V severnem Schleswig-Holsteinu le malo gojijo krape zaradi podnebja. Vendar potrošniki v vsej zvezni deželi Schleswig-Holstein poznajo „Holsteiner Karpfen“. Označba „Holsteiner Karpfen“ jasno kaže, da (jedilni) krap prihaja iz zvezne dežele Schleswig-Holstein in ni bil uvožen od drugod (kar pomeni tudi dolgo pot).

4.4 Dokazilo o poreklu: Ribogojci in trgovci se obvezujejo, da z označbo „Holsteiner Karpfen“ ne dajejo v promet proizvodov drugačnega porekla.

Trgovci in gostinci z nakupnim računom dokazujejo nakup in prodajo pridobljenih krapov „Holsteiner Karpfen“.

Zaradi nadzora se vodi evidenca o velikosti obratov, nakupu in prodaji rib, krme itn. ter o nakupu krapov. Schleswig-holsteinska kmetijska zbornica nadzoruje ustrezno izpolnjevanje dobre ribniške prakse, higieno obratov in kakovost jedilnih krapov.

4.5 Metoda pridobivanja: „Holsteiner Karpfen“ se goji v Schleswig-Holsteinu do velikosti jedilnega krapa (več kot 1,5 kg). V Schleswig-Holsteinu po običaju še prevladujejo veliki krapi, ki tehtajo več kot 2 kg. Ta teža se ponavadi doseže na koncu tretjega ali četrtega obdobja rasti (poletje). Krmljenje je večinoma ribniško (hranila za dno, zooplankton itn. v ribniku). Žita in soja so edina dodatna krma, ki se uporablja za uravnoteženje in dopolnjevanje naravne prehrane, bogate z beljakovinami. To je del dobre ribogojne prakse.

Pri predelanih proizvodih, kot je prekajeni krap, se geografska označba (Holsteiner Karpfen) nanaša na surovo ribo, svežega krapa „Holsteiner Karpfen“.

4.6 Povezava: Schleswig-Holstein je najsevernejše območje Nemčije, kjer živijo krapi. Zaradi prevladujočega morskega podnebja tega območja z nižjimi temperaturami in manjšega dopolnilnega krmljenja krapi počasneje rastejo. Tako imajo pusto, polno in čvrsto meso, ki je svetle barve in ima poseben, čist okus in vonj.

Holsteiner Karpfen je specialiteta z dolgo tradicijo. Poznan je v deželi in vsej državi ter uživa poseben ugled pri potrošnikih.

„Holsteiner Karpfen“ se proizvaja kot jedilna riba v tradicionalnih ribnikih, ki imajo večstoletno zgodovino. Gojenje krapov je bilo najprej ena od gospodarskih dejavnosti na posestvih, zdaj pa se izvaja bodisi kot samostojna poslovna dejavnost bodisi kot dopolnilna dejavnost na približno 200 družinskih kmetijah, ki zajemajo približno 2 000 ha ribnikov. S tem so tudi pomemben ekološki del krajine Schleswig-Holsteina.

„Holsteiner Karpfen“ se goji do velikosti jedilne ribe, zakolje in predela v Schleswig-Holsteinu. Če se uporabljajo mladice od drugod, mora vsaj zadnje leto rasti potekati v Schleswig-Holsteinu. To večinoma velja za tretje in četrto leto, ki sta ključni pri prirastu teže in dozoritvi okusa rib jedilnih velikosti, značilnih za Schleswig-Holstein. To pomeni povečanje teže za dobra 2 kg na ribo.

Žal ribogojstvo v Schleswig-Holsteinu ne more vedno zagotoviti oskrbe z mladicami, zlasti zaradi težav s kormorani. Večkrat je treba nabaviti dodatne mladice, ki tehtajo do približno 500 g vsaka. Pomen obsega rasti v zadnjem ali zadnjih dveh letih je jasen, če upoštevamo, da gre za tri- do petkratno povečanje skupne teže.

Proizvode, ki jih zaznamuje zlasti nizka cena in so prepotovali dolge razdalje (prevoz živih rib), pogosto ponujajo z imeni, ki sugerirajo poreklo „Holsteiner“.

Vložena zaščitena označba porekla zagotavlja jasnost in gotovost za proizvajalce in zlasti potrošnike.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Ministerium für Landwirtschaft, Umwelt und ländliche Räume des Landes Schleswig-Holstein

Naslov:

Düsternbrooker Weg 104

D-24105 Kiel

Telefon:

(49-431) 988 49 66

Telefaks:

(49-431) 988 53 43

E-naslov:

poststelle@mlur.landsh.de

4.8 Označevanje: Zaščitena označba porekla (ZOP)

4.9 Nacionalne zahteve: —

(1) Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Enota za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov, B-1049 Bruselj.

15.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 306/12

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 306/04)

Datum sprejetja odločitve	11.8.2006
Št. pomoči	N 266/06
Država članica	Nizozemska
Regija	Provincie Gelderland
Naziv	Milieuinvesteringssteun ten gunste van de Nijmeegsche IJzergieterij
Pravna podlaga	Verordening majeure projecten, Gelderland 1998. Vastgesteld bij besluit der Staten van 10 december 1997, nr. C-339 (Provinciaal Blad nr. 68 van 23 december 1997). Inwerking getreden op 1 januari 1998, alsmede concept beschikking.
Vrsta ukrepa	Individualna pomoč
Cilj	Varstvo okolja
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči 870 563 mio. EUR
Intenzivnost	40 %
Trajanje	11.8.2006 – 31.12.2008
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji, jeklarstvo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

18.2.2004

Št. pomoči

N 616/03

Država članica

Francija

Naziv

Pomoč za reševanje Imprimerie Nationale

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Pomoč za reševanje

Oblika pomoči

Vračljiv delničarski predujem

Proračun

65 milijonov EUR

Gospodarski sektorji

Tiskarstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Agence des participations de l'État,

139, rue de Bercy

F-75572 Paris Cedex 12

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

24.10.2006

Št. pomoči

N 622/05

Država članica

Slovaška

Naziv

Individuálna pomoc na audiovizuálnu tvorbu v prospech spoločnosti ARTREAL

Pravna podlaga

a)	Zákon č. 523/2004 Z. z. o rozpočtových pravidlách verejnej správy a o zmene a doplnení niektorých zákonov,

b)	Zákon č. 231/1999 Z. z. o štátnej pomoci v znení zákona č. 203/2004 – § 4 ods. 1, písm. d),

c)	Výnos MK SR – 12947/05-110/30493 o poskytovaní dotácií v pôsobnosti MK SR

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki 2,5 mio. SKK

Intenzivnost

8 %

Trajanje

1.1.2006 – 31.12.2006

Gospodarski sektorji

Mediji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky

Nám. SNP č. 33,

SK-813 31 Bratislava

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	13.11.2006
Št. pomoči	N 639/06
Država članica	Nizozemska
Naziv	Vrijstelling van energiebelasting voor energie-intensieve eindverbruikers
Pravna podlaga	Wet belastingen milieugrondslag
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Varčevanje z energijo
Oblika pomoči	Davčna olajšava
Proračun	Načrtovani letni izdatki 7 mio. EUR; Skupni znesek načrtovane pomoči 42 mio. EUR
Trajanje	1.1.2007 – 31.12.2012
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ministerie van Financiën

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

16.5.2006

Št. pomoči

N 653/05

Država članica

Portugalska

Regija

Lisboa e Vale do Tejo — Setúbal

Naziv

Auxílio à formação — Webasto Portugal

Pravna podlaga

Portaria n.o 1285/2003, de 17 de Novembro

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Usposabljanje

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 3,43 mio. EUR

Trajanje

19.7.2004 – 14.7.2006

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

API — Agência Portuguesa para o Investimento, E.P.E. Ed. Península, 7.o

Praça do Bom Sucesso 127/131, 7.o

Sala 702

P-4150-146 Porto

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

15.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 306/17

Javni razpis za zbiranje predlogov — Storitve za podporo podjetništvu in inovativnosti

(2006/C 306/07)

1. Ozadje

Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (PKI) je bil ustanovljen z namenom prispevati h konkurenčnosti in inovativni sposobnosti Skupnosti s posebnim poudarkom na potrebah malih in srednjih podjetij (MSP). Program povezuje številne obstoječe dejavnosti EU za podporo podjetništvu in inovativnosti.

Evropska komisija kot ključni sestavni del programa za podjetništvo in inovativnost (PPI), ki je eden od treh podprogramov PKI, izvaja ukrep za oskrbovanje MSP s celostnimi storitvami za podporo podjetništvu in inovativnosti. Te storitve se bodo zagotavljale preko enotnega omrežja, ki ga bo treba vzpostaviti s tem javnim razpisom za zbiranje predlogov. Člen 21 (PKI) in Priloga III (PKI) podrobno določata celotni okvir za zagotavljanje teh storitev (1).

Ključni elementi tega javnega razpisa zadevajo:

—	vzpostavitev celostnega in učinkovitega omrežja podpornih storitev za podjetništvo na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru trenutno delujočih omrežij 270 evropskih informacijskih središč (EIC) in 250 inovacijskih relejnih centrov (IRC);

—	izboljšanje sinergij med vsemi partnerji v omrežju, da se zagotovijo celostne storitve;

—	izboljšan dostop MSP do storitev in njihovo bližino (koncept „No wrong door“);

—	lažje administrativne postopke;

—	strokovnost in kakovost zagotovljenih storitev.

V tem smislu bo zavrnjen vsak predlog, ki bo neposredno ali posredno v nasprotju s politiko EU ali javnim zdravjem, človekovimi pravicami, varnostjo državljanov in svobodo izražanja.

2. Cilji

Na podlagi člena 21 (PKI) je glavni cilj tega javnega razpisa vzpostaviti enotno omrežje za zagotavljanje celostnih storitev za podporo podjetništvu in inovativnosti.

Posamezni cilji so:

—	izboljšati sinergije med partnerji v omrežju z zagotavljanjem celostnih storitev;

—	ohranjati in nenehno izboljševati dostop, bližino, kakovost in strokovnost celostnih storitev, ki jih zagotavlja omrežje;

—	dvigniti raven ozaveščenosti – zlasti med MSP – v zvezi z vprašanji politike Skupnosti in storitvami, ki jih nudi omrežje, vključno z izboljšanjem ozaveščenosti o okolju in ekološki učinkovitosti MSP, ter obveščati o kohezijski politiki in strukturnih skladih;

—	posvetovati se s podjetji in pridobiti njihovo mnenje o možnostih politike Skupnosti;

—	zagotoviti, da omrežje omogoči dopolnjevanja z drugimi ustreznimi ponudniki storitev;

—	zmanjšati upravno obremenitev za vse stranke.

Za uresničitev teh ciljev bodo v predlogih vključene naslednje storitve:

—	informacijske storitve, storitve za zagotovitev povratnih informacij, gospodarsko sodelovanje in internacionalizacijo (člen 21.2 (PKI), modul a);

—	storitve za inovativnost ter za prenos tehnologije in znanja (člen 21.2 (PKI), modul b);

—	storitve, ki spodbujajo udeležbo MSP v okvirnem programu Skupnosti za RTP (člen 21.2 (PKI), modul c).

Da se MSP zagotovijo storitve najvišje kakovosti in vzpostavi enotno omrežje, se za celotno omrežje in za vsakega partnerja v omrežju uporabljajo naslednje splošne določbe:

—	izvajanje koncepta „No wrong door“;

—	odličnost, bližina in strokovnost partnerjev v omrežju.

Komisija pričakuje, da bodo v predlogih posameznih organizacij ali konzorcijev vključene celostne storitve vseh modulov storitev. Prav tako se pričakuje, da so predlagane dejavnosti uravnotežene po storitvah, kot je opisano v modulih a in b člena 21.2 (PKI). Storitve iz modula c člena 21.2 (PKI) morajo biti zajete v vsakem predlogu. Prednost, dana celostnim storitvam se bo odražala v postopku ocenjevanja in sklepu o dodelitvi.

Načrtovani datum začetka ukrepa: januar 2008.

3. Proračun

Razpoložljiva proračunska sredstva za ta razpis znašajo 320 milijonov EUR za obdobje 2008–2013. Komisija bo sofinancirala do 60 % upravičenih stroškov. Končni delež bo odvisen od celotnih finančnih sredstev, za katere bodo zaprosili uspešni vlagatelji, skupnih proračunskih sredstev in kakovosti predlogov.

Poleg tega se pričakuje, da bodo dodeljena proračunska sredstva v okviru predlogov odražala obseg in kompleksnost storitev v vsakem modulu, pri čemer se zagotovi sorazmerno enakomerna porazdelitev med storitvami in stroški za modula a in b člena 21.2 (PKI). Storitve in stroški za modul c bodo predstavljali manjši delež proračunskih sredstev kot modul a ali b, vendar jih je treba prav tako ustrezno upoštevati.

Kadar država članica predhodno ne določi dodelitve proračunskih sredstev, bo porazdelitev do določene mere odražala socialno-ekonomska merila, ki približno ustrezajo celotnemu prebivalstvu držav članic.

4. Pogodbene zahteve

Uspešni vlagatelji bodo podpisali okvirni sporazum o partnerstvu („FPA“), h kateremu bo priložen poseben sporazum o donacijah. Okvirni sporazum o partnerstvu določa pogodbene pogoje, ki jih bodo morali vlagatelji spoštovati, če se njihovemu predlogu dodelijo proračunska sredstva.

Okvirni sporazum o partnerstvu je formaliziral odnose med Komisijo in njenimi partnerji. Podrobno opredeljuje vlogo Komisije in vlogo njenih partnerjev. Če se sporazum o partnerstvu sklene s konzorcijem, se v sporazumu podrobno opredeli odgovornost koordinatorja in njegovih partnerjev.

Vsak partner predloži dokazilo o zagotovljenem sofinanciranju iz lastnih sredstev ali iz finančnih nakazil tretjih strank.

Upoštevajte prosimo, da se lahko enemu ukrepu za posameznega partnerja odobri samo ena dodelitev donacije iz proračuna.

Komisija si pridružuje pravico, da dodeli donacijo, ki je manjša od višine zneska, za katerega je zaprosil vlagatelj. Višina dodeljene donacije ne bo presegla višine zahtevanega zneska.

Objava ne zagotavlja razpoložljivosti sredstev za zgoraj navedeni ukrep. Izvedba javnega razpisa je odvisna tudi od uradnega mnenja upravljalnega odbora za program za podjetništvo in inovativnost ter sprejetja proračuna za leto 2007.

Ime omrežja bo izbrano pravočasno: vsi partnerji omrežja ga bodo morali uporabljati za vse dejavnosti v okviru omrežja in ga dejavno promovirati.

5. Vsebina predlogov

Predloženi predlogi bodo morali zlasti obsegati naslednja dva dela:

—

predlagano izvedbeno strategijo, zlasti o vključitvi, dostopu in bližini storitev za obdobje 6 let (2008–2013), ki bo za določeno geografsko območje in za vse storitve iz člena 21.2 moduli a do c (PKI) določila cilje, utemeljitev in metodologijo za izvajanje. Če bo predlog sprejet, bo ta dokument Priloga I k okvirnemu sporazumu o partnerstvu;

—	okvirni program dela, ki bo v prvih 36 mesecih izvedbeno strategijo z ustreznimi predvidenimi proračunskimi sredstvi pretvoril v izčrpne ukrepe. Če bo predlog izbran, bo ta dokument Priloga I k prvemu posebnemu sporazumu o donacijah.

Evropska komisija bo izvedla vmesno vrednotenje o učinkovitosti omrežja. Rezultati vrednotenja bodo vplivali na programe dela, ki jih je treba do konca leta 2010 poslati Komisiji, da pripravi naslednje posebne sporazume o donacijah, vključno z možno spremembo dogovorov o financiranju.

6. vlagatelji

Predloge lahko predložijo posamezne organizacije, ki lahko zagotavljajo storitve, navedene zgoraj, ali konzorciji, sestavljeni iz številnih gostiteljskih organizacij. Glede na verjetni obseg predlogov se pričakuje, da bodo večino predlogov predložili konzorciji.

Konzorcij je prožna struktura, ki temelji na nacionalnih dobrih praksah, biti pa mora tudi primerno vključen v domačo strukturo storitev za podporo podjetništvu in inovativnosti.

Vsak konzorcij bo za pogodbene in upravne namene zastopala koordinacijska gostiteljska organizacija. Komisija bo v zvezi z drugimi zadevami ohranila neposredne stike z vsemi gostiteljskimi organizacijami v okviru konzorcija ter z njimi izmenjala mnenja o političnih vprašanjih in strateških stališčih razvoja enotnega omrežja.

Poleg tega bo imela vsaka gostiteljska organizacija neposredni dostop do proizvodov in storitev, ki jih zagotavlja tehnična in upravna podporna struktura (Komisija trenutno proučuje možnost, da izvedbo teh dejavnosti zaupa izvajalski agenciji) za izvajanje enotnega omrežja. Spodbujal se bo stalni dialog med to strukturo in vsemi gostiteljskimi organizacijami. Pogodbeni odnos med to strukturo in koordinatorjem konzorcija na to ne bo vplival.

Število gostiteljskih organizacij v okviru konzorcija teoretično ni omejeno. Vendar pa je treba poudariti, da postaja koordinacija z naraščanjem števila članov konzorcija čedalje težja. Pravila za notranjo koordinacijo konzorcijev bodo jasno določena in bodo pomemben element pri izbiri konzorcijev.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, podprto z mednarodnimi sporazumi, je zaželeno.

7. Geografska pokritost

Cilj Komisije v zvezi s storitvami v podporo poslovanju in inovativnosti je popolna geografska pokritost, brez podvajanja dejavnosti na istem geografskem območju.

Vlagatelji morajo v svojem predlogu podati podroben opis ponudbe skladnih, dostopnih in celostnih storitev znotraj jasno določenega geografskega območja. Geografsko območje, zajeto s predlogom, mora biti zato dovolj veliko, da se lahko dokaže, da bodo kakovostne storitve zagotovljene znatni ciljni populaciji.

Od večine držav se pričakuje, da bo tipična velikost geografskega območja bolj ali manj ustrezala klasifikaciji NUTS1 (2). Na manjših območjih znotraj teh geografskih območij lahko kozorciji prenesejo odgovornost za zagotavljanje storitev na določene gostiteljske organizacije v okviru konzorcija (NUTS2).

Kadar raven NUTS1 ne ustreza domačim strukturam, se lahko preuči drugo možno geografsko območje primerljive velikosti (3).

Konzorciji, ki ponujajo opisane storitve na čezmejnem območju, so upravičeni, če so upravičene vse gostiteljske organizacije v konzorciju. Čezmejni konzorcij dokaže, da so storitve iz vseh modulov dostopne strankam iz pokritega geografskega območja bodisi z zadostnim številom gostiteljskih organizacij v konzorciju bodisi z nediskriminatornim dostopom do storitev v zadevnih državah.

Čeprav so načeloma upravičeni, pa se transnacionalnih konzorcijev, ki ne poslujejo v sosednjih geografskih območjih, ne spodbuja. Izkušnje so pokazale, da dodana vrednost, pridobljena iz tesnejšega sodelovanja dveh ločenih geografskih območij znotraj istega konzorcija, ne odtehta dodatnih stroškov za koordinacijo. Posebne dejavnosti sodelovanja med dvema ali več geografskimi območji se lahko kot posebne storitve ali dejavnosti vključijo v ustrezne module.

Upravičeni bodo predlogi gostiteljskih organizacij, ki želijo zagotavljati storitve na geografskih območjih, večjih od ravni NUTS1.

8. Upravičenost

Vlagatelji in vloge morajo za upravičenost do donacije izpolnjevati naslednje pogoje:

—	vlagatelji morajo biti pravne osebe s sedežem v EU-25, Bolgariji, Romuniji, državah kandidatkah, državah članicah EGP, državah zahodnega Balkana in drugih tretjih državah, kot je opredeljeno v členu 4 programa za konkurenčnost in inovativnost in pojasnjeno v delu V.1 razpisne dokumentacije;

—	družbe morajo biti registrirane in imeti pravni status;

—	vloge morajo biti podpisane, datirane in izpolnjene ob upoštevanju navodil iz točke 11 tega dokumenta;

—	vloge morajo biti oddane pred rokom za oddajo vlog;

—	upoštevale se bodo samo vloge za absolutno nepridobitne projekte in/ali vloge, ki nimajo neposrednega komercialnega cilja.

Poleg tega se v skladu s členom 93 spodaj navedene finančne uredbe (Uredba Sveta št. 1605/2002) iz postopka za dodelitev donacije izključi kandidat:

(a)

če je proti ponudniku uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b)	če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi s svojim poslovanjem;

(c)	če mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d)	če ni poravnal obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s zakonitimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;

(e)	če je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(f)	če se je v drugem postopku za oddajo naročila ali za odobritev donacije, ki se financira iz proračuna Skupnosti, ugotovilo resno kršitev pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

Z uporabo „obrazca o merilih za izključitev“ (priloženega k „razpisni dokumentaciji“) dajo vlagatelji častno izjavo, da niso v katerem od zgoraj navedenih položajev. Kljub temu lahko odgovorni odredbodajalec zahteva dokazila iz zgoraj navedenega „obrazca o merilih za izključitev“. V tem primeru morajo vlagatelji takšno dokazilo predložiti, razen če dokažejo, da to ni mogoče in odgovorni odredbodajalec to prizna.

Poleg tega v skladu s spodaj navedenim členom 94 finančne uredbe donacije ni mogoče dodeliti kandidatom:

(g)	pri katerih se v času postopka dodelitve ugotovi navzkrižje interesov;

(h)	ki so v času postopka dodelitve dali zavajajoče informacije glede zahtev naročnika, ki so pogoj za sodelovanje v razpisnem postopku, ali pa teh informacij sploh niso dali.

Upoštevajte prosimo, da lahko Komisija v skladu s členom 96 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in v skladu s s členom 133 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo 1248/2006 z dne 7. avgusta 2006, o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe izreče upravne in denarne kazni vlagateljem, ki so bili izključeni zaradi razlogov iz zgoraj navedenih točk a) do h).

Vlagatelji lahko nastopajo posamično ali v konzorciju s partnerskimi organizacijami; partnerji vlagateljev morajo izpolniti enaka merila za pridobitev sredstev kot vlagatelji.

9. Izbira

Izbira bo temeljila na finančni sposobnosti in tehnični zmogljivosti vlagateljev, da uspešno izpeljejo predlagani projekt.

Finančna sposobnost

V zvezi s finančno sposobnostjo morajo vlagatelji dokazati, da razpolagajo s stalnimi in zadostnimi finančnimi viri, s čimer zagotovijo delovanje svoje gostiteljske organizacije v celotnem obdobju poteka projekta in sodelujejo pri njenem financiranju.

Zato morajo v predlog vključiti svoja letna računovodska izkaza za zadnji dve poslovni leti (tj. izkaz poslovnega izida in bilanco stanja). V skladu s členom 176 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo 1248/2006 z dne 7. avgusta 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe, se finančna sposobnost pri javnih organih ne bo preverjala.

Kadar predlagani znesek, ki se ga zahteva od Komisije, presega 500 000 EUR na gostiteljsko organizacijo, je treba predložiti revizijsko poročilo pred sklenitvijo okvirnega sporazuma o partnerstvu. Če je prosilec konzorcij, je treba v zvezi z revizijskim poročilom upoštevati mejno vrednost, ki se uporablja na ravni posameznih gostiteljskih organizacij in ne na ravni konzorcija.

Tehnična usposobljenost

Za oceno svoje tehnične usposobljenosti morajo vlagatelji dokazati, da so operativno (tehnično in upravljalsko) sposobni, da uspešno izpeljejo projekt, in usposobljeni za vodenje obsežne dejavnosti, ki ustreza velikosti projekta iz predloga. Zlasti skupina, ki je odgovorna za projekt, mora imeti ustrezno strokovno usposobljenost in izkušnje.

Seznam meril, ki se bodo uporabila pri ocenjevanju tehnične usposobljenosti, je na voljo v „razpisni dokumentaciji“.

Vlagatelji morajo biti neposredno odgovorni za pripravo in vodenje projekta in ne smejo sodelovati kot posredniki. Predložiti morajo informacije o svoji usposobljenosti, da zagotovijo zahtevane storitve, in prikazati svoje izkušnje na področju sodelovanja z drugimi strankami, transnacionalnih projektov in zagotavljanja predvidenih storitev.

10. Dodelitev

Ocenjevanje kakovosti predlogov, vključno s predlaganim finančnimi sredstvi, bo izvedeno v skladu z naslednjimi merili za dodelitev:

1.	Ustreznost

/30

Kakovost

/30

Vpliv

/15

4.	Prepoznavnost

/10

5.	Proračunska in stroškovna učinkovitost

/15

Najvišja skupna ocena

/100

Če je skupna ocena nižja od 70 točk ali če je ocena za eno od petih zgoraj navedenih meril manjša od 50 %, bo ocenjevanje predloga zaključeno.

Celoten postopek izbire in ocenjevanja je opisan v delu VIII razpisne dokumentacije.

Predvideni okvirni mesec za zaključek postopka dodelitve donacije: avgust 2007.

Upoštevajte prosimo, da v primeru odločitve o dodelitvi donacije partnerji Komisiji dovoljujejo, da v skladu s členom II.5.2. osnutka sporazuma o donacijah v kateri koli obliki in na katerem koli nosilcu, tudi na spletu, objavi naslednje informacije:

—	ime in naslov partnerja in sopartnerja,

—	predmet in namen donacije,

—	dodeljeni znesek in delež dodeljenih sredstev v primerjavi s skupnim stroškom ukrepa.

11. Oddaja predlogov

Predlog mora biti pripravljen v skladu s posebno razpisno dokumentacijo, ki je na voljo za ta razpis.

Razpisno dokumentacijo lahko prenesete s spletne strani okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost: http://ec.europa.eu/enterprise/funding/cip/index.htm

Predloge je treba predložiti v elektronski obliki. Navodila za uporabnike so na voljo v standardni razpisni dokumentaciji.

Elektronsko orodje za oddajo predlogov (EPSS) je na voljo na zgoraj navedeni spletni strani.

Opozorilo: Če vlagatelj prepozno odda predlog, bo izključen iz postopka dodelitve.

—

Vlogi za dodelitev donacije je treba priložiti naslednja osnovna dokumenta: celotni predlog in opis projekta/ukrepa. Pravna dokumentacija: uradno potrdilo o registraciji, poslovnik/statut, seznam članov uprave/članov izvršilnega odbora (ime, priimek, naslov ali položaj v organizaciji vlagateljici), organigram, notranji pravilnik. Dokazila o tehnični usposobljenosti: življenjepis oseb, ki bodo sodelovale pri izvajanju ukrepa. Finančna sposobnost: letna računovodska izkaza (revidirana, kadar je ustrezno) za zadnji dve finančni leti (oziroma letni proračun za javne organe). Isto velja za partnerje.

12. Enake možnosti

Naloga Evropske skupnosti je spodbujati enakost med ženskami in moškimi in si v vseh svojih dejavnostih prizadevati za odpravo neenakosti med spoloma (člena 2 in 3 Pogodbe ES). V tem okviru se spodbuja zlasti ženske, da sodelujejo pri predložitvi predlogov.

(1) http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/cip/index_en.htm.

(2) NUTS = nomenklatura statističnih teritorialnih enot (Uredba (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988, Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003), za dodatne informacije glej:

http://ec.europa.eu/comm/eurostat/ramon/nuts.

(3) Upoštevajte, prosimo, da je uporaba NUTS za ta javni razpis za zbiranje predlogov navedena zgolj informativno. Le-ta ne posega v katero koli trenutno ali prihodnjo pobudo v zvezi s klasifikacijo NUTS.

15.12.2006

Uradni list Evropske unije

C 306/24

I-Rim: Opravljanje rednih zračnih prevozov

Javni razpis, ki ga je objavila Italija v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92, za opravljanje rednih zračnih prevozov na progi Pantelleria–Palermo in v obratni smeri, Lampedusa–Palermo in v obratni smeri, Lampedusa–Catania in v obratni smeri, Lampedusa–Rim in v obratni smeri, Pantelleria–Rim in v obratni smeri

(2006/C 306/08)

1. Uvod: V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23.7.1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti se je italijanska vlada, Ministrstvo za promet, v skladu s sklepi uradnega srečanja pristojnih služb, ki je potekalo pri upravi dežele Sicilija, odločila, da uvede obveznosti javne službe za redne zračne prevoze na progah:

Pantelleria–Palermo in v obratni smeri,

Lampedusa–Palermo in v obratni smeri,

Lampedusa–Catania in v obratni smeri,

Lampedusa–Rim in v obratni smeri,

Pantelleria–Rim in v obratni smeri.

Standardi, ki izhajajo iz obveznosti javnih služb, so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije C 305 z dne 14.12.2006.

Če v tridesetih dneh po objavi tega javnega razpisa noben letalski prevoznik ne začne ali namerava začeti zračne prevoze na navedeni progi v skladu z uvedenimi obveznostmi javne službe, ne da bi zahteval finančno nadomestilo, se je italijanska vlada v skladu s členom 4(1)(d) navedene uredbe odločila, da se dostop do te proge omeji na enega samega prevoznika in se z javnim razpisom dodeli pravica do opravljanja zračnih prevozov z obveznostmi javne službe ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92.

Pravica do opravljanja zračnih prevozov na zadevnih progah se dodeli z javnim razpisom v skladu s členom 4(1)(f) Uredbe št. 2408/92, pri tem pa se upošteva kakovost opravljene storitve ter morebitno nadomestilo, ki bi ga zahtevali od države, na podlagi najvišjega zneska finančnega nadomestila iz točke 7 tega razpisa.

2. Predmet javnega razpisa: Opravljanje rednih letalskih prevozov na skupini navedenih prog v skladu z uvedenimi obveznostmi javne službe, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije C 305 z dne 14.12.2006, ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 2408/92.

3. Sodelovanje na razpisu: Javni razpis je odprt za vse letalske prevoznike z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23.7.1992, ki izpolnjujejo tehnične pogoje v skladu z obveznostmi javne službe, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije C 305 z dne 14.12.2006.

4. Postopek: Za ta javni razpis veljajo določbe člena 4(1)(d), (e), (f), (g) in (h) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92.

5. Razpisna dokumentacija: Celotne razpisne pogoje, ki vsebujejo posebna pravila, ki se uporabljajo za razpis, časovno veljavnost ponudb in vse druge informacije, ki so lahko koristne in so sestavni del tega razpisa, je mogoče brezplačno pridobiti na:

ENAC, Direzione Trasporto Aereo, Viale del Castro Pretorio 118, I-00185 Rome.

6. Pogodba o opravljanju prevozov: Zračne prevoze bo urejala pogodba, sestavljena na podlagi enotne predloge, ki je del razpisne dokumentacije.

7. Finančno nadomestilo: Najvišji znesek finančnega nadomestila, ki je podlaga za dodelitev zračnih prevozov za zadevno skupino prog, je za vsako leto 9 093 509,00 EUR z vštetim DDV.

V ponudbah je treba jasno navesti najvišji znesek zahtevanega nadomestila, razdeljen po letih in znotraj navedene meje, za opravljanje zadevnih zračnih prevozov za dve leti po predvidenem datumu začetka zračnih prevozov z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 12 mesecev.

Natančen znesek dodeljenega nadomestila se vsako leto določi za nazaj glede na dejanske odhodke in prihodke, nastale z opravljanjem prevozov, na podlagi predloženih dokazil in v mejah zneska, navedenega v ponudbi, kakor je določeno v razpisni dokumentaciji.

Prevoznik v nobenem primeru ne more zahtevati finančnega nadomestila, ki presega zgornjo mejo, določeno v pogodbi, ker plačilo ni povračilo, ampak nadomestilo za opravljanje storitev v skladu z obveznostmi javne službe.

Letna plačila se izplačajo s predplačili in poračunom. Poračun se izplača šele, ko se odobri obračun prevoznika za zadevno progo in preveri, da prevozi potekajo pod pogoji iz členov 10 in 11.

8. Cene: Oddane ponudbe morajo navesti cene, določene v skladu z obveznostmi javne službe, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 305 z dne 14.12.2006.

9. Trajanje pogodbe: Pogodba se sklene za dve leti z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 12 mesecev od predvidenega datuma začetka zračnih prevozov na zadevni progi in v skladu z uvedenimi obveznostmi javne službe na zadevni progi.

Pravilno opravljanje zračnih prevozov in prevoznikov obračun stroškov za zadevno skupino prog se v sodelovanju s prevoznikom preverita najmanj enkrat letno na zahtevo uprave.

10. Odpoved in odpovedni rok: Vsaka pogodbena stranka lahko odpove pogodbo pred njenim iztekom z uradno odpovedjo s šestmesečnim odpovednim rokom. Za odpoved brez odpovednega roka se šteje prevoznikovo neizpolnjevanje obveznosti javne službe, če najpozneje v enem mesecu po zadevnem opominu ne začne ponovno opravljati zračnih prevozov v skladu s sprejetimi obveznostmi.

11. Neizpolnjevanje pogodbe in kazni: Kot prevoznikovo neizpolnjevanje pogodbe ne šteje odpoved zračnih prevozov zaradi:

nevarnih vremenskih razmer;

zaprtja enega od letališč;

težav, povezanih z varnostjo;

stavk;

višje sile.

V navedenih primerih se znesek finančnega nadomestila zmanjša sorazmerno s številom neopravljenih letov.

Prevoznik je odgovoren za dosledno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V primeru popolnega ali delnega neizpolnjevanja pogodbe, ki ga ni mogoče pripisati višji sili ali nenavadnim ali nepredvidenim okoliščinam, na katere prevoznik nima vpliva ali se jim ni mogel izogniti, čeprav je ukrenil vse potrebno, italijanski organi lahko prekličejo dodelitev proge po uradnem obvestilom prevozniku v desetih dneh po seznanitvi z dogodkom.

Prevoznik lahko predloži morebitne pripombe najpozneje v 7 dneh po prejemu obvestila.

Število odpovedanih letov zaradi razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, na leto ne sme preseči 2 % števila predvidenih letov, torej je treba opraviti 98 % teh letov. Za vsak odpovedani let, ki presega navedeno mejo, mora prevoznik izplačati regulativnemu organu kazen 3 000,00 EUR. Ti zneski bodo oddeljeni za ozemeljsko povezanost Sicilije.

Prevoznik mora zagotoviti, da so leti opravljeni z odstopanjem največ 30 minut glede na določeni vozni red (koeficient točnosti storitve). Za vsako zamudo, ki presega 30 minut, bo prevoznik vsakemu potniku v dobro priznal 15,00 EUR, ki jih bo ta lahko uveljavil pri naslednjem nakupu vozovnice.

Zgoraj navedena pravila ne veljajo za odpovedane lete in tiste, pri katerih je zamuda nastala zaradi vremenskih razmer, stavk ali dogodkov, za katere ni odgovoren prevoznik in/ali na katere nima vpliva.

Pri kakršni koli prekinitvi zračnih prevozov se znesek finančnega nadomestila popravi sorazmerno z neopravljenimi leti, ne glede na morebitni odškodninski zahtevek.

Prevoznikovo neupoštevanje odpovednega roka iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo, izračunano na podlagi števila neupoštevanih dni pri odpovednem roku in dejanskega primanjkljaja na progi v zadevnem letu, vendar denarna kazen ne sme presegati najvišjega finančnega nadomestila iz člena 7.

Kazni iz te točke se lahko seštevajo s kaznimi iz Zakonodajnega dekreta št. 69 z dne 27.1.2006 o kazenskih določbah za kršitev Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov.

Za zagotovitev neprekinjenih in rednih letov se prevoznik, ki sprejme te obveznosti javne službe, obveže položiti varščino za ustrezno opravljanje in nadaljevanje zračnih prevozov. Taka varščina mora znašati najmanj 800 000,00 EUR v obliki zavarovalnega jamstva v korist ENAC – Ente Nazionale dell'Aviazione Civile, ki ga lahko uporabi za zagotovitev nadaljevanja prevozov z obveznostjo javne službe.

Varščina se lahko dvigne po ugodnem izidu preverjanja iz zadnjega odstavka člena 9, ki se opravi po predvidenem izteku pogodbe.

12. Oddaja ponudb: V 30 dneh po objavi tega javnega razpisa v Uradnem listu Evropske unije je treba ponudbe, pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo, sicer se izločijo, poslati v zaprti in zapečateni ovojnici, tako da je ni mogoče nedovoljeno odpreti, s priporočeno pošiljko s povratnico ali vročiti osebno s potrdilom o prejemu na naslov:

ENAC, Direzione Generale, Viale del Castro Pretorio 118, I-00185 Rome.

13. Čas veljavnosti ponudbe: 180 dni po roku za oddajo ponudb.

14. Veljavnost javnega razpisa: Ta javni razpis se v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 izvede, če noben prevoznik Skupnosti v tridesetih dneh po objavi v Uradnem listu Evropske unije C 305 z dne 14.12.2006 ni sprejel zračnih prevozov na zadevnih progi v skladu z obveznostmi javne službe brez finančnega nadomestila.

15. Izvedba javnega razpisa: Razpis izvede ENAC, Ente Nazionale per l'Aviazione Civile, ki za to imenuje komisijo, sestavljeno iz vodstvenega uslužbenca ENAC, ki ga pooblasti generali direktor, izvedenca, ki ga imenuje dežela Sicilija, in predsednika, ki ga sporazumno imenujeta ENAC in dežela Sicilija; naloge tajništva opravlja ENAC.

16. Spori: Morebitni spori med strankami, ki nastanejo zaradi izvajanja pogodbe ali so kakor koli v zvezi z opravljanjem zračnih prevozov, se predložijo v obravnavo pristojnemu sodnemu organu po poskusu spravnega postopka, ki ga je treba začeti v 90 dneh po nastanku spora.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 306

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 15. december 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Komisija
2006/C 306/1	Menjalni tečaji eura	1

2006/C 306/2	Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah ( 1 )	2

2006/C 306/3	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	9

2006/C 306/4	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	12

2006/C 306/5	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 5. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja ( 1 )	15

2006/C 306/6	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4451 — Alcatel/Nortel Networks) ( 1 )	16

	Popravki
2006/C 306/9	Popravek državne pomoči št. 54/2001 — Italija (UL C 297, 7.12.2006)	27

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3192
JPY	japonski jen	155,04
DKK	danska krona	7,4544
GBP	funt šterling	0,67155
SEK	švedska krona	9,0602
CHF	švicarski frank	1,5987
ISK	islandska krona	91,21
NOK	norveška krona	8,1500
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5781
CZK	češka krona	27,843
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	253,38
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6974
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,7980
RON	romunski leu	3,4293
SIT	slovenski tolar	239,65
SKK	slovaška krona	34,866
TRY	turška lira	1,8790
AUD	avstralski dolar	1,6848
CAD	kanadski dolar	1,5242
HKD	hongkonški dolar	10,2515
NZD	novozelandski dolar	1,9172
SGD	singapurski dolar	2,0322
KRW	južnokorejski won	1 214,92
ZAR	južnoafriški rand	9,2604
CNY	kitajski juan	10,3142
HRK	hrvaška kuna	7,3535
IDR	indonezijska rupija	11 963,17
MYR	malezijski ringit	4,6772
PHP	filipinski peso	65,136
RUB	ruski rubelj	34,6900
THB	tajski bat	46,515

	III Obvestila
	Komisija
2006/C 306/7	Javni razpis za zbiranje predlogov — Storitve za podporo podjetništvu in inovativnosti	17

2006/C 306/8	I-Rim: Opravljanje rednih zračnih prevozov — Javni razpis, ki ga je objavila Italija v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92, za opravljanje rednih zračnih prevozov na progi Pantelleria–Palermo in v obratni smeri, Lampedusa–Palermo in v obratni smeri, Lampedusa–Catania in v obratni smeri, Lampedusa–Rim in v obratni smeri, Pantelleria–Rim in v obratni smeri	24


	(1) Besedilo velja za EGP.