14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/1

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/2

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/3

Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet

Narva mnt. 3

EE-51009 Tartu

Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet

Narva mnt. 3

EE-51009 Tartu

Maa- ja metsätalousministeriö

Kala- ja riistaosasto

PL 30

FIN-00023 Valtioneuvosto

Maa- ja metsätalousministeriö

Kala- ja riistaosasto

PL 30

FIN-00023 Valtioneuvosto

Maa- ja metsätalousministeriö

Kala- ja riistaosasto

PL 30

FIN-00023 Valtioneuvosto

Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

Directie Visserij

Postbus 20401

2500 EK 's Gravenhage

Nederland

Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

Directie Visserij

Postbus 20401

2500 EK 's Gravenhage

Nederland

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/8

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/13

Pantelleria–Palermo in v obratni smeri,

Lampedusa-Palermo in v obratni smeri,

Lampedusa–Catania in v obratni smeri,

Lampedusa–Rim in v obratni smeri,

Pantelleria–Rim in v obratni smeri.

1.1.

V skladu s členom 9 Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 793/2004, lahko pristojni organi rezervirajo nekatere slote za opravljanje zračnih prevozov pod pogoji, ki jih določa to sporočilo.

1.2.

Navedene proge sestavljajo en sam paket, ki ga zainteresirani prevozniki sprejmejo v celoti.

1.3.

Za dosego ciljev, zaradi katerih so bile uvedene obveznosti javne službe, bo italijanski urad za civilno letalstvo ENAC preveril, ali imajo zračni prevozniki, ki sprejmejo obveznosti, ustrezno strukturo in izpolnjujejo najnujnejše zahteve za dostop do storitve.

—

vsaj en prevoz dnevno in en povraten prevoz dnevno vse leto z zrakoplovi s 44 sedeži;

—

vsaj en prevoz dnevno in en povraten prevoz dnevno vse leto z zrakoplovi s 120 sedeži;

—

v obdobju med 1. majem in 30. oktobrom poleg prej navedenih dveh prevozov še trije prevozi tedensko in trije povratni prevoz tedensko ob petkih, sobotah in nedeljah z zrakoplovi s 44 sedeži.

—

vsaj en prevoz dnevno in en povraten prevoz dnevno vse leto z zrakoplovi s 44 sedeži;

—

vsaj en prevoz dnevno in en povraten prevoz dnevno vse leto z zrakoplovi s 120 sedeži;

—

v obdobju med 1. majem in 30. oktobrom poleg prej navedenih dveh prevozov še trije prevozi tedensko in trije povratni prevoz tedensko ob petkih, sobotah in nedeljah z zrakoplovi s 44 sedeži.

—

v obdobju med 1. majem in 30. oktobrom vsaj trije prevozi tedensko in trije povratni prevoz tedensko z zrakoplovi s 44 sedeži;

—

v obdobju med 1. majem in 30. oktobrom vsaj en prevoz dnevno in en povratni prevoz dnevno z zrakoplovi s 44 sedeži;

—

v obdobju med 1. oktobrom in 31. majem vsaj dva prevoza tedensko in dva povratna prevoza tedensko z zrakoplovi s 120 sedeži.

—

v obdobju med 1. oktobrom in 31. majem vsaj en prevoz tedensko in en povratni prevoz tedensko z zrakoplovom s 120 sedeži.

—

en prevoz z odhodom med 8.00 in 10.00

—

en prevoz z odhodom med 15.00 in 17.00

—

en prevoz z odhodom med 8.00 in 10.00

—

v prevoz z odhodom med 15.00 in 17.00

—

en prevoz z odhodom med 7.00 in 10.00

—

en prevoz z odhodom med 18.00 in 21.00

—

en prevoz z odhodom med 7.00 in 10.00

—

en prevoz z odhodom med 18.00 in 21.00

a)

najvišje cene, ki se uporabljajo na vsaki od prog, so:

Vse navedene cene vozovnic so brez DDV in letaliških pristojbin; prepovedano je zaračunavanje kakršnih koli doplačil.

Vsi potniki na progah z obveznostmi javne službe so upravičeni do navedenih cen.

Zagotovljen mora biti najmanj en način distribucije in prodaje vozovnic, ki je popolnoma brezplačen in potnikov finančno dodatno ne obremenjuje.

b)

Vsako leto pristojni organi prilagodijo najvišje cene vozovnic sorazmerno s stopnjo inflacije v prejšnjem letu, izračunano na podlagi splošnega indeksa cen življenjskih potrebščin ISTAT/FOI. Popravek je treba uradno sporočiti vsem prevoznikom, ki opravljajo prevoze na zadevnih progah, in Evropski komisiji zaradi objave v Uradnem listu Evropske unije.

c)

Kadar se povprečni menjalni tečaj EUR/USD in/ali stroški letalskega goriva v posameznem polletju spremenijo za več kot 5 %, morajo biti temu ustrezno prilagojene tudi cene vozovnic sorazmerno z deležem stroškov letalskega goriva v stroških prevoza.

—

bo opravljal prevoze najmanj 12 zaporednih mesecev in storitve ne bo prekinil brez najmanj 6-mesečnega odpovednega roka;

—

bo ravnal z uporabniki v skladu z načeli listine o pravicah potnikov v letalskem prometu in zadevnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi ter predpisi Skupnosti;

—

bo položil varščino za opravljanje dejavnosti, ki je namenjena zagotovitvi ustreznega opravljanja in nadaljevanja storitve. Taka varščina mora znašati 800 000,00 EUR v obliki zavarovalnega jamstva v korist ENAC – Ente Nazionale dell'Aviazione Civile, ki ga lahko uporabi za zagotovitev nadaljevanja prevozov z obveznostmi javne službe;

—

bo vsako leto opravil najmanj 98 % predvidenih letov, z največ 2 % odpovedanih letov iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, razen v primerih višje sile;

—

bo regulativnemu organu izplačal kazen v višini 3 000,00 EUR za vsak odpovedani prevoz, ki bo presegel mejo 2 %. Ti zneski bodo oddeljeni za ozemeljsko povezanost Sicilije;

—

bo zagotovil, da so leti opravljeni z odstopanjem največ 30 minut glede na določeni vozni red (koeficient točnosti storitve).

—

bo za vsako zamudo, ki presega 30 minut, vsakemu potniku v dobro priznal 15,00 EUR, ki jih bo ta lahko uveljavil pri naslednjem nakupu vozovnice.

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/16

1)

Za uporabo tarifnih kvot z zaporednimi številkami 09.0752, 09.0754, 09.0760, 09.0763, 09.0778 in 09.0792, izraz „za industrijsko proizvodnjo“ pomeni naslednje:

„Tarifne kvote se uporabljajo za proizvode, namenjene za obdelavo s katerim koli postopkom razen, če so namenjeni izključno za enega ali več naslednjih postopkov: čiščenje, odstranjevanje drobovja, repa, glave, razsekavanje, vzorčenje, sortiranje, označevanje, pakiranje, hlajenje, zamrzovanje, globoko zamrzovanje, odmrzovanje, ločevanje.

Vendar se tarifne kvote uporabljajo za proizvode, ki so namenjeni za naslednje postopke razsekavanja: razkosavanje, razrez v filete, proizvodnja plavuti, razsekavanje zamrznjenih blokov ali cepljenje zamrznjenih kompletov blokov filetov.

Tarifne kvote se ne uporabljajo za proizvode, ki so namenjeni za obdelavo s postopki, določenimi za tarifne kvote, kjer se taka obdelava izvaja na ravni prodaje na drobno ali na ravni gostinskih storitev.

Carinske ugodnosti v okviru tarifnih kvot veljajo zgolj za ribe, namenjene za prehrano ljudi.“

2)

Za uporabo tarifne kvote z zaporedno številko 09.0756, izraz „za industrijsko proizvodnjo“ pomeni naslednje:

„Tarifna kvota se uporablja za proizvode, namenjene za obdelavo s katerim koli postopkom razen, če so namenjeni izključno za enega ali več naslednjih postopkov: čiščenje, odstranjevanje drobovja, repa, glave, razsekavanje, vzorčenje, sortiranje, označevanje, pakiranje, hlajenje, zamrzovanje, globoko zamrzovanje, odmrzovanje in ločevanje.

Vendar se tarifna kvota uporablja za proizvode, ki so namenjeni za naslednje postopke razsekavanja: razkosavanje, razrez v filete, razsekavanje zamrznjenih blokov ali cepljenje zamrznjenih kompletov blokov filetov.

Tarifna kvota se ne uporablja za proizvode, ki so namenjeni za obdelavo s postopki, določenimi za tarifne kvote, kjer se taka obdelava izvaja na ravni prodaje na drobno ali na ravni gostinskih storitev.

Carinske ugodnosti v okviru tarifnih kvot veljajo zgolj za ribe, namenjene za prehrano ljudi.“

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/17

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4455. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/17

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4449. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/18

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4239. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/19

A.

To obvestilo se izda na podlagi pravil Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“) in Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“).

B.

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu „Komisija“) je izdala obvestilo o sodelovanju med Komisijo in sodišči držav članic EU pri uporabi členov 81 in 82 ES (1). Ta nezavezujoči akt vsebuje načela in pravila, po katerih se Komisija ravna na področju konkurence. Prav tako pojasnjuje predvidene načine sodelovanja med Komisijo in sodišči držav članic EU.

C.

Nadzorni organ Efte meni, da zgoraj navedeni akt velja za EGP. Nadzorni organ sprejema to obvestilo skladno s pristojnostmi iz člena 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence in zagotovila enotna uporaba pravil konkurence EGP po vsem Evropskem gospodarskem prostoru.

D.

Namen tega obvestila je zlasti pojasniti, kako namerava Nadzorni organ Efte sodelovati z nacionalnimi sodišči držav Efte (2) pri uporabi členov 53 in 54 Sporazuma EGP v posameznih primerih (3); vedno ob spoštovanju neodvisnosti nacionalnih sodišč.

1.

To obvestilo obravnava sodelovanje med Nadzornim organom Efte in sodišči držav Efte, kadar slednja uporabljajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP. Za namene tega obvestila so „sodišča držav Efte“ (v nadaljnjem besedilu „nacionalna sodišča“) tista sodišča v okviru države Efte, ki lahko uporabljajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP in ki so pooblaščena, da od Sodišča Efte v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču zahtevajo svetovalno mnenje glede razlage Sporazuma EGP in Sporazuma o nadzornem organu in sodišču (4).

2.

Nacionalna sodišča so lahko pozvana k uporabi členov 53 ali 54 Sporazuma EGP pri pravnih sporih med zasebnimi strankami, kot so tožbe v zvezi s pogodbami ali odškodninske tožbe. Nastopajo lahko tudi kot organi izvrševanja oziroma kot pritožbena sodišča. Nacionalno sodišče je lahko imenovano kot organ države Efte, pristojen za konkurenco (v nadaljnjem besedilu „nacionalni organ, pristojen za konkurenco“), v skladu s členom 40(1) poglavja II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu „poglavje II“) o izvajanju konkurenčnih pravil, določenih v členih 53 in 54 Sporazuma EGP (5). V navedenem primeru sodelovanje med nacionalnimi sodišči in Nadzornim organom Efte ni zajeto le v tem obvestilu, temveč tudi v obvestilu o sodelovanju v okviru mreže organov Efte, pristojnih za konkurenco (6).

3.

Sodišče Evropskih skupnosti navaja, da v kolikor morajo nacionalna sodišča v skladu z domačo zakonodajo na podlagi zavezujočih nacionalnih predpisov po uradni dolžnosti sprožiti pravna vprašanja, ki jih stranke niso sprožile, velja taka obveznost tudi v primeru zavezujočih pravil Skupnosti, kot so pravila konkurence. Enako stališče velja, če imajo nacionalna sodišča v skladu z domačo zakonodajo pravico, da po uradni dolžnosti uporabijo zavezujoča pravna pravila: nacionalna sodišča morajo uporabiti pravila konkurence, tudi v kolikor se stranka, ki ji je v interesu uporaba navedenih pravil, nanje ni sklicevala, če domača zakonodaja nacionalnemu sodišču dovoljuje takšno uporabo. Vendar pa zakonodaja Skupnosti od nacionalnih sodišč ne zahteva, da po uradni dolžnosti postavijo vprašanje v zvezi s kršitvijo določb zakonodaje Skupnosti, če bi morala zaradi obravnave navedenega vprašanja okrepiti pasivno vlogo, ki jim je bila dodeljena, s tem, da bi presegla okvir spora, ki so ga opredelile stranke same, in se oprla na druga dejstva in okoliščine, kot so tista, na katerih je temeljila zahteva stranke, ki ji je v interesu uporaba navedenih določb (10). Nadzorni organ Efte meni, da imajo nacionalna sodišča držav Efte podobno obveznost, če so bila takšna pravila EGP uveljavljena (11).

4.

Glede na funkcije, ki so nacionalnim sodiščem dodeljene v skladu z nacionalno zakonodajo, so lahko nacionalna sodišča pozvana k uporabi členov 53 in 54 Sporazuma EGP v upravnih, civilnih ali kazenskih postopkih (12). Zlasti v primerih, ko fizična ali pravna oseba nacionalno sodišče zaprosi za varovanje svojih individualnih pravic, ima nacionalno sodišče posebno vlogo pri izvajanju členov 53 in 54 Sporazuma EGP, ki se razlikuje od izvajanja v javnem interesu s strani Nadzornega organa Efte ali nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco (13). Nacionalna sodišča lahko torej izvajajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP tako, da pogodbe razglašajo za nične ali določajo odškodnine.

5.

Nacionalna sodišča lahko uporabljajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP, ne da bi jim bilo treba vzporedno uporabljati nacionalno zakonodajo o konkurenci. Če pa nacionalno sodišče uporabi nacionalno zakonodajo o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj ali za usklajena ravnanja, ki lahko vplivajo na trgovanje med pogodbenicami Sporazuma EGP v smislu člena 53(1) Sporazuma EGP (14), ali za katero koli zlorabo, ki je prepovedana s členom 54 Sporazuma EGP, mora za te sporazume, sklepe ali ravnanja prav tako uporabiti pravila konkurence EGP (15).

6.

Poglavje II za uporabo zakonodaje EGP o konkurenci ne pooblašča le nacionalnih sodišč. Vzporedna uporaba nacionalne zakonodaje o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki vplivajo na trgovanje med pogodbenicami Sporazuma EGP, ne sme privesti do drugačnega rezultata od tistega, ki ga ima zakonodaja EGP o konkurenci. Člen 3(2) poglavja II določa, da sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki ne kršijo člena 53(1) Sporazuma EGP ali ki izpolnjujejo pogoje iz člena 53(3) Sporazuma EGP, tudi v okviru nacionalne zakonodaje o konkurenci ne smejo biti prepovedani (16). Sporazum EGP po drugi strani predvideva, da je treba vse spore, ki lahko izhajajo iz vzporedne uporabe nacionalne zakonodaje in zakonodaje EGP, rešiti tako, da ima zakonodaja EGP prednost. Sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki kršijo člen 53(1) in ne izpolnjujejo pogojev iz člena 53(3) EGP, se zato ne smejo odobriti v skladu z nacionalno zakonodajo (17). Kar zadeva vzporedno uporabo nacionalne zakonodaje o konkurenci in člena 54 Sporazuma EGP v primeru enostranskega ravnanja, člen 3 poglavja II ne določa podobne konvergenčne obveznosti. Vendar pa morajo nacionalna sodišča v primeru nasprotujočih si določb razveljaviti katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki je v nasprotju z uveljavljenim pravilom EGP, ne glede na to, ali je bila ta določba nacionalne zakonodaje sprejeta, preden je bilo sprejeto pravilo EGP ali naknadno (18).

7.

Nacionalna sodišča so poleg uporabe členov 53 in 54 Sporazuma EGP pristojna tudi za uporabo aktov, vključenih v Sporazum EGP, odločitev Sodišča Efte in odločb Nadzornega organa Efte. Obstaja torej možnost, da morajo nacionalna sodišča izvrševati odločbe Nadzornega organa (19) ali akte, vključene v Sporazum EGP, tako da za nekatere kategorije sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj ter odločitve Komisije uporabljajo člen 53(3) Sporazuma EGP. Nacionalna sodišča pri uporabi teh pravil konkurence EGP delujejo v okviru zakonodaje EGP in so zato zavezana k spoštovanju splošnih načel zakonodaje EGP (20).

8.

Uporaba členov 53 in 54 Sporazuma EGP s strani nacionalnih sodišč je pogosto odvisna od zahtevnih ekonomskih in pravnih ocen (21). Nacionalna sodišča morajo pri uporabi pravil konkurence EGP upoštevati uveljavljena načela zakonodaje EGP (22), pa tudi akte, vključene v Sporazum EGP, ki za nekatere kategorije sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj uporabljajo člen 53(3) Sporazuma EGP (23). Poleg tega uporaba členov 53 in 54 Sporazuma EGP s strani Nadzornega organa Efte v določenih primerih zavezuje nacionalna sodišča, če slednja vzporedno z Nadzornim organom ali naknadno uporabljajo pravila konkurence EGP v isti zadevi (24). Podobno morajo nacionalna sodišča v določenem primeru spoštovati uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP s strani Komisije, ko uporabljajo pravila konkurence EGP v isti zadevi vzporedno s Komisijo ali naknadno. Poleg tega in brez poseganja v končno razlago Sporazuma EGP s strani Sodišča Efte in sodišč Skupnosti, se nacionalna sodišča lahko sklicujejo na odločbe Nadzornega organa ali Komisije, vključene v Sporazum EGP, ki vsebujejo elemente, podobne zadevi, ki jo obravnavajo, pa tudi na obvestila in smernice Nadzornega organa, ki se nanašajo na uporabo členov 53 in 54 EGP (25).

9.

Postopkovni pogoji za izvajanje pravil konkurence EGP s strani nacionalnih sodišč in kazni, ki jih sodišča lahko nalagajo v primeru kršitve navedenih pravil, so v veliki meri zajeti v nacionalni zakonodaji. Vendar pa zakonodaja EGP do neke mere tudi določa pogoje, pod katerimi se izvajajo pravila konkurence EGP. Sporazum o nadzornem organu in sodišču omogoča nacionalnim sodiščem, da uporabijo nekatere instrumente, tj. da Nadzorni organ Efte zaprosijo za mnenje glede vprašanj v zvezi z uporabo pravil konkurence EGP (26). Lahko pa tudi oblikujejo pravila, ki imajo obvezni učinek na postopke, ki tečejo pred sodišči, na primer da se Nadzornemu organu in nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, omogoči predložitev pisnih pripomb (27). Te določbe zakonodaje EGP morajo prevladati nad nacionalnimi pravili (28).

10.

Če ni določb zakonodaje EGP glede postopkov in kazni v zvezi z izvajanjem pravil konkurence EGP s strani nacionalnih sodišč, slednja uporabljajo nacionalno procesno pravo in – v mejah svojih pristojnosti – nalagajo kazni v skladu z nacionalno zakonodajo. Vendar pa mora biti uporaba teh nacionalnih določb združljiva s splošnimi načeli zakonodaje EGP. V zvezi s tem je koristno opozoriti na sodno prakso Sodišča Efte in Sodišča Evropskih skupnosti, v skladu s katerima:

11.

Nacionalno sodišče lahko uporablja zakonodajo EGP o konkurenci za sporazum, sklep, usklajeno ravnanje ali za enostransko ravnanje, ki vpliva na trgovanje med pogodbenicami, istočasno z Nadzornim organom Efte (34) ali naknadno po Nadzornem organu (35). Naslednje točke opozarjajo na nekatere obveznosti, ki jih morajo nacionalna sodišča spoštovati v navedenih okoliščinah.

12.

Če nacionalno sodišče sprejme odločitev, preden to stori Nadzorni organ Efte, se mora izogibati sprejetju odločitve, ki bi bila v nasprotju z odločbo, ki jo namerava sprejeti Nadzorni organ (36). Zato lahko nacionalno sodišče Nadzorni organ vpraša, ali je začel postopke v zvezi z istimi sporazumi, sklepi ali ravnanji (37), in v takem primeru poizve o poteku postopka in verjetnosti, da se sprejme odločitev v navedenem primeru (38). Zaradi pravne varnosti lahko nacionalno sodišče, če meni, da je to potrebno, prav tako predvidi ustavitev svojega postopka, dokler Nadzorni organ ne sprejme odločitve (39). Sam Nadzorni organ si bo prizadeval dati prednost zadevam, za katere se je odločil začeti postopek v smislu člena 2(1) poglavja III Sporazuma o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu „poglavje III“) in ki so predmet tako ustavljenih nacionalnih postopkov, zlasti če je od njih odvisen izid civilnega spora. Če pa nacionalno sodišče ne more upravičeno dvomiti glede odločitve, ki jo namerava sprejeti Nadzorni organ, ali če je Nadzorni organ že sprejel odločitev v zvezi s podobnim primerom, lahko nacionalno sodišče odloči v postopku, ki teče pred njim, v skladu z nameravano odločitvijo ali predhodno odločitvijo, ne da bi bilo treba Nadzorni organ zaprositi za zgoraj navedene informacije ali počakati na odločitev Nadzornega organa.

13.

Če Nadzorni organ Efte o določeni zadevi sprejme odločitev, preden to stori nacionalno sodišče, le-to ne more sprejeti odločitve v nasprotju z odločitvijo Nadzornega organa. Zavezujoči učinek odločitve Nadzornega organa seveda ne posega v razlago zakonodaje EGP s strani Sodišča Efte. Če torej nacionalno sodišče dvomi glede zakonitosti odločbe Nadzornega organa, se ne more izogniti zavezujočim učinkom navedene odločbe, ne da bi Sodišče Efte sprejelo nasprotno odločitev (40). Zato mora nacionalno sodišče, kadar namerava sprejeti odločitev, ki je v nasprotju z odločitvijo Nadzornega organa, vprašanje predložiti Sodišču Efte za svetovalno mnenje (člen 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču). Slednje bo nato odločilo o združljivosti odločitve Nadzornega organa z zakonodajo EGP. Če pa se v skladu s členom 36 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču odločitev Nadzornega organa izpodbija pred Sodiščem Efte in je izid spora pred nacionalnim sodiščem odvisen od veljavnosti odločitve Nadzornega organa, mora nacionalno sodišče ustaviti svoj postopek, dokler Sodišče Efte ne izreče končne sodbe v tožbi za razveljavitev, razen če meni, da okoliščine zadeve utemeljujejo predložitev zahteve za svetovalno mnenje Sodišču Efte glede veljavnosti odločitve Nadzornega organa (člen 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču) (41).

14.

Če nacionalno sodišče ustavi postopek, na primer, da počaka na odločitev Nadzornega organa (primer, opisan pod točko 12 tega obvestila) ali na končno sodbo Sodišča Efte v tožbi za razveljavitev ali v zahtevi za svetovalno mnenje (primer, opisan pod točko 13), mora proučiti, ali je treba sprejeti začasne ukrepe, da se zaščitijo interesi strank (42).

15.

Glavni del Sporazuma EGP in Sporazuma o nadzornem organu in sodišču poleg mehanizma sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem Efte v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izrecno ne določata sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Nadzornim organom Efte. Vendar pa morajo v skladu s členom 3 Sporazuma EGP, ki je zasnovan na podlagi člena 10 Pogodbe ES in ga v veliki meri povzema, pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe z namenom, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma EGP. Sodišči Skupnosti sta ugotovili, da člen 10 Pogodbe ES evropskim institucijam in državam članicam nalaga vzajemne dolžnosti lojalnega sodelovanja, da se dosežejo cilji Pogodbe ES. Iz člena 10 ES tako izhaja, da mora Komisija pomagati nacionalnim sodiščem pri njihovi uporabi zakonodaje Skupnosti (43). Nadzorni organ meni, da ima v skladu z ustreznim členom 3 Sporazuma EGP in členom 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču podobno obveznost lojalnega sodelovanja z nacionalnimi sodišči držav Efte. Enako imajo lahko nacionalna sodišča obveznost, da pomagajo Nadzornemu organu pri izpolnjevanju njegovih nalog (44).

16.

Prav tako je primerno opozoriti na sodelovanje med nacionalnimi sodišči in nacionalnimi organi, zlasti nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, pri uporabi členov 53 in 54 Sporazuma EGP. Medtem ko sodelovanje med temi nacionalnimi organi urejajo predvsem nacionalna pravila, člen 15(3) poglavja II določa, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, nacionalnim sodiščem svoje države Efte predložijo pripombe. Točke 31 in 33 do 35 tega obvestila se smiselno uporabljajo za te predložitve.

17.

Da bi nacionalnim sodiščem pomagal pri uporabi pravil konkurence EGP, se Nadzorni organ Efte zavezuje, da bo nacionalnim sodiščem zagotovil pomoč, če bodo slednja menila, da takšno pomoč potrebujejo pri odločanju v določeni zadevi. Člen 15 poglavja II se nanaša na najpogostejše oblike takšne pomoči: pošiljanje informacij (točke 21 do 26 spodaj) in mnenja Nadzornega organa (točke 27 do 30 spodaj), oboje na zahtevo nacionalnega sodišča in z možnostjo, da Nadzorni organ predloži pripombe (točke 31 do 35 spodaj). Ker so te oblike pomoči določene s poglavjem II, jih ne more omejevati nobeno pravilo držav Efte. Če pa v tej zvezi ni postopkovnih pravil EGP in v kolikor so taka pravila potrebna za lajšanje zagotovitve teh oblik pomoči, morajo države Efte sprejeti ustrezna postopkovna pravila, ki bodo nacionalnim sodiščem in Nadzornemu organu omogočila, da izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja poglavje II (45).

18.

Nacionalno sodišče lahko pošlje svojo pisno prošnjo za pomoč na:

ali po elektronski pošti na naslov:

registry@eftasurv.int

19.

Treba je opozoriti, da bo Nadzorni organ Efte ne glede na obliko sodelovanja z nacionalnimi sodišči spoštoval neodvisnost nacionalnih sodišč. Zato pomoč Nadzornega organa za nacionalno sodišče ni zavezujoča. Nadzorni organ mora prav tako poskrbeti, da bo spoštoval svoje dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti ter varoval svoje delovanje in neodvisnost (46). Nadzorni organ se pri izpolnjevanju svoje dolžnosti po členu 3 Sporazuma EGP in členu 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, tj. pomagati nacionalnim sodiščem pri uporabi pravil EGP o konkurenci, zavezuje, da bo pri zagotavljanju pomoči ostal nevtralen in objektiven. Pravzaprav je pomoč, ki jo Nadzorni organ zagotavlja nacionalnim sodiščem, del njegove dolžnosti, da varuje javni interes. Iz tega razloga ne namerava podpirati zasebnih interesov strank, udeleženih v postopku, ki teče pred nacionalnim sodiščem. Nadzorni organ zato ne bo zaslišal nobene stranke v zvezi s pomočjo, ki jo zagotavlja nacionalnemu sodišču. Če je katera koli stranka, udeležena v postopku, ki teče pred sodiščem, stopila v stik z Nadzornim organom glede vprašanj, postavljenih nacionalnemu sodišču, Nadzorni organ o tem obvesti nacionalno sodišče, ne glede na to, ali so bili ti stiki vzpostavljeni pred predložitvijo zahteve nacionalnega sodišča za sodelovanje ali po njej.

20.

Nadzorni organ Efte bo povzetek svojega sodelovanja z nacionalnimi sodišči v skladu s tem obvestilom objavil v svojem letnem poročilu. Svoja mnenja in pripombe lahko prav tako objavi na svoji spletni strani.

21.

Dolžnost Nadzornega organa Efte, da nacionalnim sodiščem pomaga pri uporabi zakonodaje EGP o konkurenci, se v glavnem odraža v obveznosti Nadzornega organa, da nacionalnim sodiščem pošilja informacije, s katerimi razpolaga. Da bi nacionalno sodišče ugotovilo, ali določeni postopek teče pred Nadzornim organom, ali je Nadzorni organ začel postopek oziroma ali je že zavzel stališče, lahko na primer Nadzorni organ zaprosi za dokumente, s katerimi slednji razpolaga, ali za informacije v zvezi s postopkom. Prav tako lahko nacionalno sodišče Nadzorni organ vpraša, kdaj se bo odločitev verjetno sprejela, da lahko tako določi pogoje za katero koli odločitev o ustavitvi postopka oziroma oceni, ali je treba sprejeti začasne ukrepe (47).

22.

Da bi zagotovil učinkovitost sodelovanja z nacionalnimi sodišči, si bo Nadzorni organ Efte prizadeval zagotoviti nacionalnim sodiščem zahtevane informacije v enem mesecu od datuma prejema prošnje. Če mora Nadzorni organ pozvati nacionalno sodišče, da dodatno pojasni svojo zahtevo, ali če se mora Nadzorni organ posvetovati s strankami, ki jih neposredno zadeva pošiljanje informacij, začne navedeni rok teči od trenutka, ko prejme zahtevane informacije.

23.

Pri pošiljanju informacij nacionalnim sodiščem mora Nadzorni organ Efte spoštovati jamstva, ki jih člen 122 Sporazuma EGP in člen 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču podeljujeta fizičnim in pravnim osebam (48). V skladu s členom 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču člani, uradniki in drugi uslužbenci Nadzornega organa ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. V skladu s členom 122 Sporazuma EGP predstavniki, poslanci in strokovnjaki pogodbenic ter uradniki in drugi uslužbenci tudi po prenehanju opravljanja svojih nalog ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov. Ta obveznost je navedena tudi v členu 28 poglavja II. Informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, so lahko zaupne informacije, pa tudi poslovne skrivnosti. Poslovne skrivnosti so informacije, katerih razkritje javnosti, pa tudi že samo posredovanje kateri koli drugi osebi, kot je oseba, ki je informacije zagotovila, lahko resno škoduje interesom slednje (49).

24.

Istočasna obravnava členov 3 in 122 Sporazuma EGP ter člena 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču ne privede do tega, da se Nadzornemu organu Efte popolnoma prepove nacionalnim sodiščem pošiljati informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Kakor potrjuje sodna praksa sodišč Skupnosti glede dolžnosti Komisije za lojalno sodelovanje, Nadzorni organ prav tako meni, da mora Nadzorni organ zaradi dolžnosti lojalnega sodelovanja nacionalnemu sodišču zagotoviti katere koli informacije, ki jih slednje zahteva, vključno z informacijami, za katere velja poslovna skrivnost. Vendar pa Nadzorni organ pri zagotavljanju sodelovanja nacionalnim sodiščem v nobenem primeru ne sme ogroziti jamstev, določenih v členu 122 Sporazuma EGP in členu 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

25.

Zato bo Nadzorni organ Efte, preden bo nacionalnemu sodišču poslal informacije, za katere velja poslovna skrivnost, sodišče opozoril na obveznost, ki jo ima v skladu z zakonodajo EGP, da varuje pravice, ki jih člen 122 Sporazuma EGP in člen 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču dodeljujeta fizičnim in pravnim osebam, in sodišče vprašal, ali lahko in ali bo zagotovilo varstvo zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti. Če nacionalno sodišče takšnega jamstva ne more zagotoviti, Nadzorni organ nacionalnemu sodišču ne pošlje informacij, za katere velja poslovna skrivnost (50). Le če je nacionalno sodišče zagotovilo, da bo zavarovalo zaupne informacije in poslovne skrivnosti, bo Nadzorni organ poslal zahtevane informacije in opozoril na dele, za katere velja poslovna skrivnost, ter tiste, za katere ne velja in se lahko razkrijejo.

26.

Glede razkritja informacij, ki jih Nadzorni organ Efte da na voljo nacionalnim sodiščem, veljajo dodatne izjeme. Zlasti lahko Nadzorni organ zavrne posredovanje informacij nacionalnim sodiščem iz pomembnejših razlogov, povezanih s potrebo po zaščiti interesov EGP, ali da prepreči vsakršno oviranje svojega delovanja ali neodvisnosti, ki bi zlasti vplivalo na izpolnjevanje nalog, ki so mu zaupane (51). Zato Nadzorni organ nacionalnim sodiščem ne bo pošiljal informacij, ki jih prostovoljno predloži prosilec za prizanesljivost, brez soglasja navedenega prosilca.

27.

Kadar je nacionalno sodišče pozvano k uporabi pravil konkurence EGP za postopek, ki teče pred njim, se lahko najprej opre na sodno prakso Sodišča Efte, na zakonodajo EGP, odločbe, obvestila in smernice Nadzornega organa Efte, ki uporabljajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP (52), pa tudi na relevantno sodno prakso ter odločitve sodišč Skupnosti in Komisije, ki uporabljajo zakonodajo EGP in ustrezno zakonodajo Skupnosti. Če ta orodja ne zagotavljajo zadostnih smernic, lahko nacionalno sodišče Nadzorni organ zaprosi za mnenje o vprašanjih v zvezi z uporabo pravil konkurence EGP. Nacionalno sodišče lahko Nadzorni organ zaprosi za mnenje o gospodarskih, dejanskih in pravnih vprašanjih (53). Mnenje Nadzornega organa v zvezi s pravnim vprašanjem pa seveda ne posega v možnost ali obveznost nacionalnega sodišča, da Sodišče Efte zaprosi za svetovalno mnenje o razlagi ali veljavnosti zakonodaje EGP v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

28.

Da lahko Nadzorni organ Efte nacionalnemu sodišču zagotovi koristno mnenje, lahko od nacionalnega sodišča zahteva dodatne informacije (54). Z namenom zagotoviti učinkovitost sodelovanja z nacionalnimi sodišči si bo Nadzorni organ prizadeval nacionalnim sodiščem predložiti zahtevano mnenje v štirih mesecih od datuma prejema prošnje. Če je Nadzorni organ nacionalno sodišče zaprosil za dodatne informacije, da bi lahko oblikoval svoje mnenje, začne navedeni rok teči od trenutka, ko prejme dodatne informacije.

29.

V svojem mnenju se bo Nadzorni organ Efte omejil na to, da bo nacionalnemu sodišču zagotovil dejanske informacije oziroma zahtevana ekonomska ali pravna pojasnila, ne da bi proučil vsebino postopka, ki teče pred nacionalnim sodiščem. Poleg tega mnenje Nadzornega organa za nacionalno sodišče ni pravno zavezujoče.

30.

V skladu z navedenim pod točko 19 tega obvestila Nadzorni organ Efte ne bo zaslišal strank, preden bo oblikoval svoje mnenje za nacionalno sodišče. Slednje bo moralo mnenje Nadzornega organa obravnavati v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopkovnimi pravili, ki morajo spoštovati splošna načela zakonodaje EGP.

31.

V skladu s členom 15(3) poglavja II lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in Nadzorni organ Efte predložijo pripombe v zvezi z vprašanji glede uporabe členov 53 ali 54 Sporazuma EGP nacionalnemu sodišču, ki uporablja te določbe. Poglavje II razlikuje med pisnimi pripombami, ki jih nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in Nadzorni organ lahko predložijo na lastno pobudo, in ustnimi pripombami, ki se lahko predložijo le z dovoljenjem nacionalnega sodišča (55).

32.

Poglavje II natančno določa, da Nadzorni organ Efte predloži svoje pripombe le, kadar skladna uporaba členov 53 ali 54 Sporazuma EGP tako zahteva. Ob upoštevanju tega cilja Nadzorni organ svoje pripombe omeji na ekonomsko in pravno analizo dejstev, ki so podlaga postopka, ki teče pred nacionalnim sodiščem.

33.

Z namenom predložitve koristnih pripomb lahko Nadzorni organ Efte od nacionalnih sodišč zahteva, da mu pošljejo ali zagotovijo, da se mu pošlje, izvod vseh dokumentov, ki so potrebni za oceno zadeve. Nadzorni organ Efte v skladu z drugim pododstavkom člena 15(3) poglavja II uporabi te dokumente zgolj za pripravo svojih pripomb (56).

34.

Ker poglavje II za predložitev pripomb ne določa postopkovnega okvira, je ustrezni postopkovni okvir določen s pravili in postopki držav Efte. Če država Efte še ni opredelila ustreznega postopkovnega okvira, mora nacionalno sodišče določiti, katera postopkovna pravila so ustrezna za predložitev pripomb v postopku, ki teče pred njim.

35.

Postopkovni okvir mora spoštovati načela, določena v točki 10 tega obvestila. To med drugim pomeni, da postopkovni okvir za predložitev pripomb glede vprašanj v zvezi z uporabo členov 53 ali 54 Sporazuma EGP

36.

Ker dolžnost lojalnega sodelovanja prav tako pomeni, da organi držav Efte pomagajo Nadzornemu organu Efte pri doseganju ciljev Sporazuma EGP (58), poglavje II določa tri primere takšne pomoči: (1) pošiljanje dokumentov, ki so potrebni za oceno primera, glede katerega bi Nadzorni organ želel predložiti pripombe (glej točko 33), (2) pošiljanje sodb o uporabi členov 53 ali 54 Sporazuma EGP; in (3) vloga nacionalnih sodišč v okviru inšpekcijskega pregleda Nadzornega organa.

37.

Države Efte v skladu s členom 15(2) poglavja II Nadzornemu organu Efte pošiljajo kopije vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč o uporabi členov 53 ali 54 Sporazuma EGP takoj, ko je celotna pisna sodba vročena strankam. Pošiljanje nacionalnih sodb o uporabi členov 53 ali 54 Sporazuma EGP in iz njih izhajajoče informacije o postopkih pred nacionalnimi sodišči Nadzornemu organu predvsem omogočajo, da je pravočasno obveščen o zadevah, za katere bo morda primerno predložiti pripombe, če ena od strank vloži pritožbo zoper sodbo.

38.

Nacionalna sodišča imajo lahko tudi vlogo v okviru inšpekcijskega pregleda podjetij in podjetniških združenj, ki ga vodi Nadzorni organ Efte. Vloga nacionalnih sodišč je odvisna od tega, ali se inšpekcijski pregledi vodijo v poslovnih ali drugih prostorih.

39.

Za inšpekcijski pregled poslovnih prostorov lahko nacionalna zakonodaja zahteva dovoljenje nacionalnega sodišča, da lahko nacionalni izvršni organ Nadzornemu organu Efte pomaga v primeru nasprotovanja zadevnega podjetja. Tako dovoljenje se lahko zahteva tudi kot preventivni ukrep. Pri obravnavi prošnje je nacionalno sodišče pristojno, da preveri veljavnost odločitve Nadzornega organa o inšpekcijskem pregledu in zagotavlja, da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče neposredno ali prek nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, Nadzorni organ zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti o razlogih, na podlagi katerih Nadzorni organ sumi kršitev členov 53 in 54 Sporazuma EGP, pa tudi o teži domnevne kršitve in o naravi vpletenosti zadevnega podjetja (59).

40.

Za inšpekcijski pregled prostorov, ki niso poslovni prostori, se v skladu s poglavjem II za izvršitev odločbe Nadzornega organa Efte, ki odreja takšen inšpekcijski pregled, zahteva predhodno dovoljenje nacionalnega sodišča. V navedenem primeru lahko nacionalno sodišče preveri veljavnost odločbe Nadzornega organa in zagotovi, da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani zlasti glede na težo domnevne kršitve, pomembnost dokaznega gradiva, ki ga išče, na vpletenost zadevnega podjetja in na upravičeno verjetnost, da se poslovne knjige in poslovna dokumentacija v zvezi s predmetom inšpekcijskega pregleda hranijo v prostorih, za pregled katerih se zahteva dovoljenje. Nacionalno sodišče lahko Nadzorni organ neposredno ali prek nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, zaprosi za podrobno razlago tistih elementov, ki so potrebni za nadzor sorazmernosti predvidenih prisilnih ukrepov (60).

41.

V obeh primerih, navedenih v točkah 39 in 40, nacionalno sodišče ne sme presojati o zakonitosti odločbe Nadzornega organa Efte ali potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo informacije iz spisa Nadzornega organa (61). Poleg tega mora nacionalno sodišče v skladu z dolžnostjo lojalnega sodelovanja sprejeti svojo odločitev v ustreznem časovnem okviru, ki bo Nadzornemu organu omogočil učinkovito vodenje njegovega inšpekcijskega pregleda (62).

42.

Namen tega obvestila je pomagati nacionalnim sodiščem pri uporabi členov 53 in 54 Sporazuma EGP. Obvestilo ne zavezuje nacionalnih sodišč in tudi ne posega v pravice in obveznosti držav Efte ter fizičnih ali pravnih oseb v okviru zakonodaje EGP.

43.

To obvestilo nadomesti obvestilo iz leta 1995 o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Nadzornim organom Efte pri uporabi členov 53 in 54 Sporazuma EGP (63).

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/32

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/33

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/34

A.

To obvestilo je izdano na podlagi pravil Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“) in Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču“).

B.

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu „Komisija“) je izdala obvestilo, naslovljeno „Obvestilo Komisije o neformalnih navodilih, ki se nanašajo na nova vprašanja v zvezi s členoma 81 in 82 Pogodbe ES, ki izhajajo iz posameznih primerov (dopisi z neformalnimi navodili)“. (1) Ta akt, ki ni zavezujoč, vsebuje načela in pravila, ki jih Komisija upošteva na področju konkurence. Obvestilo tudi pojasnjuje, kako namerava Komisija podjetjem zagotavljati neformalna navodila.

C.

Nadzorni organ Efte meni, da zgoraj navedeno obvestilo zadeva EGP. Nadzorni organ sprejema to obvestilo skladno s pristojnostmi iz člena 5(2)(b) Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence in zagotovila enotna uporaba pravil konkurence EGP po vsem evropskem gospodarskem prostoru. Pri uporabi ustreznih pravil EGP za posamezen primer (2) namerava spoštovati načela in pravila, določena v tem obvestilu.

D.

Namen tega obvestila je zlasti pojasniti, kako namerava Nadzorni organ Efte zagotavljati neformalna navodila v zvezi z njihovo uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP v določenem primeru.

E.

To obvestilo se uporablja za primere, v katerih je Nadzorni organ pristojni nadzorni organ na podlagi člena 56 Sporazuma EGP.

1.

Poglavje II dela I Protokola 4 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču (3) (v nadaljnjem besedilu „Poglavje II“) vzpostavlja nov sistem za izvrševanje členov 53 in 54 Sporazuma EGP v stebru Efte. Čeprav je poglavje II oblikovano tako, da se ponovno osredotoči na primarno nalogo učinkovitega izvrševanja pravil konkurence, to poglavje prav tako ustvarja pravno varnost, ker zagotavlja, da so sporazumi (4), ki spadajo pod člen 53(1), a izpolnjujejo pogoje iz člena 53(3), veljavni in v celoti izvršljivi od začetka brez predhodne odločitve organa, pristojnega za konkurenco (člen 1 poglavja II).

2.

S tem ko okvir poglavja II uvaja sistem, v katerem lahko Nadzorni organ Efte, organi držav Efte, pristojni za konkurenco in sodišča držav Efte v celoti uporabljajo člena 53 in 54, omejuje tveganje nedosledne uporabe z vrsto ukrepov, s čimer zagotavlja prvotni vidik pravne varnosti za gospodarske družbe, tj. da se pravila konkurence uporabljajo na dosleden način na celotnem ozemlju, ki ga zajema Sporazum EGP.

3.

Podjetja so na splošno primerna za oceno zakonitosti svojih dejanj na način, ki jim omogoča sprejeti odločitev na podlagi prejetih informacij o tem, ali lahko nadaljujejo s sporazumom ali prakso in v kakšni obliki. Blizu so dejanskemu stanju in imajo na razpolago okvir pravnih aktov, ki ustrezajo uredbam Skupnosti o skupinskih izjemah iz priloge XIV k Sporazumu EGP (v nadaljnjem besedilu „skupinske izjeme“), sodna praksa in praksa odločanja ter obsežna navodila v smernicah in obvestilih Nadzornega organa Efte (5).

4.

Ob reformi pravil o izvajanju členov 53 in 54, ki jo izvršuje poglavje II, in obstoječih skupinskih izjem so bila obvestila in smernice Nadzornega organa Efte revidirana za zagotavljanje nadaljnje pomoči gospodarskim subjektom pri samooceni. Nadzorni organ je tudi predložil smernice o uporabi člena 53(3) (6). To v veliki večini primerov omogoča podjetjem, da ocenijo svoje sporazume v zvezi s členom 53. Nadalje bo Nadzorni organ naložil več kot simbolične globe (7) le v primerih, v katerih se ugotovi, da določeno vedenje pomeni kršitev v horizontalnih instrumentih ali v sodni praksi in praksi odločanja.

5.

Kadar primeri, kljub zgoraj omenjenim elementom, povzročijo resnično nejasnost, ker pomenijo nova ali nepojasnjena vprašanja za uporabo členov 53 in 54, lahko posamezna podjetja Nadzorni organ Efte prosijo za neformalna navodila. Kadar meni, da je primerno in da se nanaša na njegovo izvrševanje prednostnih nalog, lahko Nadzorni organ zagotovi taka navodila o novih vprašanjih glede razlage členov 53 in/ali 54 v pisni izjavi (dopis z neformalnimi navodili). To obvestilo določa podrobnosti tega instrumenta.

6.

Poglavje II Nadzornemu organu Efte dodeljuje pristojnosti, da učinkovito preganja kršitve členov 53 in 54 in naloži sankcije (8). Eden glavnih ciljev poglavja II je zagotoviti učinkovito izvrševanje pravil konkurence EGP z odstranitvijo prejšnjega sistema uradnega obveščanja in tako omogočiti Nadzornemu organu, da se osredotoči na politiko izvrševanja za najresnejše kršitve.

7.

Čeprav poglavje II ne posega v možnost Nadzornega organa Efte, da posameznim podjetjem ponudi neformalna navodila, kot je določeno v tem obvestilu, ta možnost ne bi smela ovirati glavnega cilja poglavja II, ki je zagotoviti učinkovito izvrševanje. Nadzorni organ lahko torej zagotovi neformalna navodila posameznim podjetjem samo pod pogojem, da je to združljivo z njihovim izvrševanjem prednostnih nalog.

8.

Glede na točko 7 bo Nadzorni organ Efte ob prejemu zahtevka za dopis z neformalnimi navodili proučil, ali ga je primerno obdelati. Dopis z neformalnimi navodili se lahko objavi le, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

9.

Nadzorni organ Efte bo nadalje proučil zahtevek za dopis z neformalnimi navodili v eni od naslednjih okoliščin:

10.

Nadzorni organ Efte ne bo obravnaval hipotetičnih vprašanj in ne bo objavil dopisov z neformalnimi navodili o sporazumih ali praksah, ki jih stranke ne izvajajo več. Podjetja lahko Nadzornemu organu vseeno predložijo zahtevek za dopis z neformalnimi navodili glede predvidenih vprašanj, sproženih v sporazumu ali praksi, tj. pred izvajanjem tega sporazuma ali prakse. V tem primeru je morala transakcija doseči dovolj napredno stopnjo za proučitev zahtevka.

11.

Zahtevek za dopis z neformalnimi navodili ne vpliva na pristojnost Nadzornega organa Efte za sprožanje postopkov v skladu s poglavjem II glede na dejstva, predložena v zahtevku.

12.

Zahtevek lahko predložijo podjetje ali podjetja, ki so sklenila ali nameravajo skleniti sporazum ali prakso, ki lahko spadajo v področje uporabe členov 53 in/ali 54 Sporazuma EGP glede na vprašanja razlage, ki jih sprožijo taki sporazumi ali ravnanja.

13.

Zahtevek za dopis z neformalnimi navodili pošljite na naslednji naslov:

14.

Za zahtevek ni nobenega obrazca. V predloženem zahtevku je potrebno navesti naslednje:

15.

Nadzorni organ Efte bo načeloma ocenil zahtevke na podlagi predloženih podatkov. Ne glede na točko 8(c) lahko Nadzorni organ uporabi dodatne podatke, ki so na voljo v javno dostopnih virih, prejšnjih postopkih ali katerih koli drugih virih, in lahko prosi vlagatelja(-je), da predloži(-jo) dodatne podatke. Za podatke, ki jih predložijo vlagatelji, veljajo običajna pravila o poslovnih skrivnostih.

16.

Nadzorni organ Efte lahko izmenjuje predložene podatke s Komisijo in organi držav Efte, pristojnimi za konkurenco, in jih od njih tudi prejme. Preden objavi dopis z neformalnimi navodili se lahko o vsebini zahtevka pogovori s Komisijo in organi držav Efte, pristojnimi za konkurenco.

17.

Kadar Nadzorni organ Efte ne objavi dopisa z neformalnimi navodili, skladno s tem obvesti vlagatelja(-je).

18.

Podjetje lahko kadar koli umakne zahtevek. Predloženi podatki v okviru zahtevka za navodila v vsakem primeru ostanejo pri Nadzornem organu Efte in se lahko uporabijo v kasnejših postopkih v skladu s poglavjem II (glej točko 11 zgoraj).

19.

V dopisu z neformalnimi navodili so navedeni:

20.

Dopis z neformalnimi navodili je lahko omejen na del vprašanj, zastavljenih v zahtevku. Poleg vidikov, navedenih v zahtevku, lahko vključuje tudi dodatne vidike.

21.

Dopisi z neformalnimi navodili bodo objavljeni na spletni strani Nadzornega organa Efte ob upoštevanju upravičenega interesa podjetij za zaščito njihovih poslovnih skrivnosti. Nadzorni organ se bo pred izdajo dopisa z neformalnimi navodili o javni različici dogovoril z vlagatelji.

22.

Namen dopisov z neformalnimi navodili je predvsem pomagati podjetjem, da sama izvedejo strokovno oceno svojih sporazumov in praks.

23.

Dopis z neformalnimi navodili ne more vplivati na oceno istega vprašanja, ki jo je izdelalo Sodišče Efte ali Sodišči Skupnosti.

24.

Kadar sporazum ali praksa tvorita dejansko podlago za dopis z neformalnimi navodili, Nadzornemu organu Efte ni onemogočeno, da kasneje pregleda ta isti sporazum ali prakso v postopku v skladu s poglavjem II, zlasti na podlagi pritožbe. V tem primeru bo Nadzorni organ upošteval prejšnji dopis z neformalnimi navodili, ki je zlasti odvisen od sprememb na podlagi dejstev, za kakršne koli nove vidike, ki jih je sprožila pritožba v razvoju sodne prakse Sodišča Efte, Sodišč Skupnosti ali širših sprememb politike Nadzornega organa.

25.

Dopisi z neformalnimi navodili niso odločitve Nadzornega organa Efte in ne zavezujejo sodišč ali organov, pristojnih za konkurenco v državah Efte, ki so pristojne za uporabo členov 53 in 54. Vendar je sodiščem in organom, pristojnim za konkurenco v državah Efte, dopuščeno, da upoštevajo dopise z neformalnimi navodili, ki jih je izdal Nadzorni organ, če se jim zdi, da sodijo v kontekst primera.

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/38

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/39

EFTA Surveillance Authority

Registry

35, Rue Belliard

B-1040 Brussels

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/52

1.

Komisija poziva posameznike, da oddajo prijavo za sestavo zbirke podatkov o neodvisnih strokovnjakih, na katere se je mogoče obrniti za vprašanja v zvezi s:

(skupaj „7. okvirni program“).

2.

Okvirni program ES oblikuje pet posebnih programov, ki zajemajo:

Okvirni program Euratom oblikujeta dva posebna programa, ki zajemata:

3.

Ob upoštevanju ustreznih meril in postopkov, ki jih določajo pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih iz 7. okvirnega programa Skupnosti in za razširjanje rezultatov raziskav (2007-2013) ter pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v 7. okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo in za razširjanje rezultatov raziskav (2007-2011) (skupaj „pravila“), bo Komisija imenovala neodvisne strokovnjake:

4.

V ta namen Komisija poziva posameznike, da se prijavijo kot možni neodvisni strokovnjaki, da jih vključi v svojo zbirko podatkov o strokovnjakih za 7. okvirni program.

[Gre omeniti, da Komisija ni obvezana imenovati samo strokovnjake, ki so vpisani v to zbirko podatkov. Komisija lahko imenuje zunanje neodvisne strokovnjake, kadar je to predvideno in skladno s postopki za imenovanje, ki jih določajo pravila.]

5.

Od možnih neodvisnih strokovnjakov se pričakuje, da imajo sposobnosti in znanje, ki so primerni za področja dejavnosti, za katere bi lahko bila potrebna njihova pomoč.

Od možnih neodvisnih strokovnjakov se pričakuje tudi, da imajo strokovne izkušnje na visoki ravni v javnem ali zasebnem sektorju na enem ali več naslednjih področij ali dejavnosti:

Možni neodvisni strokovnjaki morajo imeti tudi ustrezna jezikovna znanja.

6.

Da bi zagotovili neodvisnost ocenjevanja predlogov in spremljanja projektov ter po potrebi drugih nalog, morajo neodvisni strokovnjaki, ki so bili imenovani, podpisati izjavo, s katero potrjujejo, da v času imenovanja ni navzkrižja interesov in da se obvežejo obvestiti Komisijo o kakršnem koli navzkrižju interesov, ki bi se pojavilo med oblikovanjem mnenj in opravljanjem dolžnosti. Pri vsem svojem delu morajo pokazati ustrezno predanost dolžnosti ter spoštovati popolno zaupnost informacij in dokumentov, s katerimi pridejo v stik.

7.

Prijave je mogoče oddati samo s spletnim obrazcem za elektronsko prijavo, ki je na voljo na spletišču: http://cordis.europa.eu/emmfp7.

Obrazec za prijavo je treba izpolniti v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Zgodnja prijava je posebno zaželena, ker omogoča Komisiji, da uporabi zbirko podatkov o neodvisnih strokovnjakih pri prvih sejah za ocenjevanje predlogov iz 7. okvirnega programa, ki bodo predvidoma marca 2007. Prijave po 31. juliju 2013 ne bodo sprejete.

Kdor je že vpisan v zbirko podatkov o neodvisnih strokovnjakih, ki je bila sestavljena za izvajanje Šestega okvirnega programa, in se želi prijaviti za 7. okvirni program, se lahko vpiše na spletišču Cordis:

http://cordis.europa.eu/research_openings/home.html.

Na tem spletišču bo naprošen, da prenese svoje podatke v zbirko podatkov 7OP in dopolni ključne besede in podrobnosti iz poklicnih izkušenj.

Vsi prejeti podatki bodo vključeni v zbirko podatkov o neodvisnih strokovnjakih, ki jo Komisija sestavi za 7. okvirni program. Osebni podatki, zbrani v zvezi s tem pozivom, se obdelajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

8.

Zaradi preglednosti in v skladu s cilji Enotnega raziskovalnega prostora lahko Komisija dovoli dostop do svoje zbirke podatkov o možnih neodvisnih strokovnjakih javnim organom, ki financirajo raziskave in so iz držav članic in držav, povezanih z okvirnimi programi, ter drugim programom Skupnosti, če so zadevni prijavljenci dali predhodno soglasje.

Poleg tega bodo v skladu s postopki, ki jih določajo pravila, na spletu v rednih presledkih objavljeni seznami neodvisnih strokovnjakov, imenovanih za ocenjevanje predlogov.

9.

Evropska komisija izvaja politiko enakih možnosti za ženske in moške. Pri tem si je Komisija postavila za cilj ocenjevalne odbore, ki jih po možnosti sestavlja 40 % žensk. Zaradi tega cilja so posebno dobrodošle prijave žensk, ki izpolnjujejo pogoje.

14.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/54

1.

Komisija poziva znanstvene, strokovne, industrijske in splošne raziskovalne ustanove, akademska združenja in druge organizacije, ki imajo aktiven interes pri izvedbi raziskav in tehnološkega razvoja (RTR), naj predložijo sezname predlaganih neodvisnih strokovnjakov, na katere se je mogoče obrniti za pomoč v zvezi s:

(skupaj 7. okvirni program).

2.

Okvirni program ES oblikuje pet posebnih programov, ki zajemajo:

Okvirni program Euratom oblikujeta dva posebna programa, ki zajemata:

3.

Ob upoštevanju ustreznih meril in postopkov, ki jih določajo pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih iz 7. okvirnega programa Skupnosti in za razširjanje rezultatov raziskav (2007-2013) ter pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v 7. okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo in za razširjanje rezultatov raziskav (2007-2011) (skupaj „pravila“), bo Komisija imenovala neodvisne strokovnjake:

4.

V ta namen Komisija poziva znanstvene, strokovne, industrijske, splošne raziskovalne ustanove in/ali akademska združenja ter druge organizacije, ki imajo aktiven interes pri izvedbi RTR, naj predložijo sezname možnih neodvisnih strokovnjakov, da jih vključi v svojo zbirko podatkov o strokovnjakih za 7. okvirni program. Zlasti se spodbuja predlaganje strokovnjakov, ki ne pripadajo ustanovi, organizaciji ali državi predlagatelja.

[Gre pa omeniti, da Komisija ni obvezana imenovati samo strokovnjake, ki so vpisani v to zbirko podatkov. Komisija lahko imenuje zunanje neodvisne strokovnjake, kadar je to predvideno in skladno s postopki za imenovanje, ki jih določajo pravila.]

5.

Od možnih neodvisnih strokovnjakov se pričakuje, da imajo sposobnosti in znanje, ki so primerni za področja dejavnosti, za katere bi lahko bila potrebna njihova pomoč.

Od možnih neodvisnih strokovnjakov se pričakuje tudi, da imajo strokovne izkušnje na visoki ravni v javnem ali zasebnem sektorju na enem ali več naslednjih področij ali dejavnosti:

Možni neodvisni strokovnjaki morajo imeti tudi ustrezna jezikovna znanja.

6.

Da bi zagotovili neodvisnost ocenjevanja predlogov in spremljanja projektov ter po potrebi drugih nalog, morajo neodvisni strokovnjaki, ki so bili imenovani, podpisati izjavo, s katero potrjujejo, da v času imenovanja ni navzkrižja interesov in da se obvežejo obvestiti Komisijo o kakršnem koli navzkrižju interesov, ki bi se pojavilo med oblikovanjem mnenj in opravljanjem dolžnosti. Pri vsem svojem delu morajo pokazati ustrezno predanost dolžnosti ter spoštovati popolno zaupnost informacij in dokumentov, s katerimi pridejo v stik.

7.

Navedene organizacije lahko priglasijo svoj interes na spletišču Cordis (http://cordis.europa.eu/emmfp7), ki je bilo postavljeno za ta namen. Po prijavi v omrežje bodo lahko predložili sezname strokovnjakov, ki jih želijo priporočiti. Zgodnja priglasitev interesa je posebno zaželena, ker omogoča Komisiji, da uporabi sezname možnih strokovnjakov pri prvih sejah za ocenjevanje predlogov iz 7. okvirnega programa, ki bodo predvidoma marca 2007.

Zadnji datum za predložitev takih seznamov je 31. julij 2013.

Seznam predlaganih strokovnjakov naj vsebuje:

Sezname predlaganih možnih neodvisnih strokovnjakov je treba predložiti v enem od uradnih jezikov Evropske unije.

Po prejemu teh seznamov bo Komisija stopila v stik s predlaganimi neodvisnimi strokovnjaki, jih obvestila o priporočilu in jih pozvala, naj vpišejo svoje podatke v zbirko podatkov o možnih neodvisnih strokovnjakih, ki jo Komisija sestavi za 7. okvirni program.

Osebni podatki, zbrani v zvezi s tem pozivom, se obdelajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

8.

Zaradi preglednosti in v skladu s cilji Enotnega raziskovalnega prostora lahko Komisija dovoli dostop do svoje zbirke podatkov o možnih neodvisnih strokovnjakih javnim organom, ki financirajo raziskave in so iz držav članic in držav, povezanih z okvirnim programom, ter drugim programom Skupnosti, če so zadevni možni neodvisni strokovnjaki dali predhodno soglasje.

Poleg tega bodo v skladu s postopki, ki jih določajo pravila, na spletu v rednih presledkih objavljeni seznami neodvisnih strokovnjakov, imenovanih za ocenjevanje predlogov.

9.

Evropska komisija izvaja politiko enakih možnosti za ženske in moške. Pri tem si je Komisija postavila za cilj ocenjevalne odbore, ki jih po možnosti sestavlja 40 % žensk. Zaradi tega cilja poziva organizacije, ki predlagajo sezname možnih neodvisnih strokovnjakov, da poskrbijo za uravnotežen delež žensk in moških na seznamih.