ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 303

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 49
13. december 2006


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Informacije

 

Komisija

2006/C 303/1

Menjalni tečaji eura

1

2006/C 303/2

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/37.956 — Jeklo za armiranje betona (v skladu s členom 15 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

2

2006/C 303/3

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 373. sestanka Svetovalnega odbora dne 11. maja 2004 o predhodnem osnutku odločbe v zadevi COMP/C-3/37.980 — Souris bleue/Topps

4

2006/C 303/4

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 374. sestanka Svetovalnega odbora dne 24. maja 2004 o predhodnem osnutku odločbe v zadevi COMP/C-3/37.980 — Souris bleue/Topps

5

2006/C 303/5

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje Zadeva št. COMP/C-3/37.980 — Souris/Topps (v skladu s členom 15 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

6

2006/C 303/6

Mnenje Svetovalnega odbora za koncentracije z njegovega 129. sestanka z dne 9. oktobra 2004 o osnutku sklepa v zvezi s primerom COMP/M.3436 — Continental/Phoenix ( 1 )

7

2006/C 303/7

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v primeru COMP/M.3436 — Continental/Phoenix (v skladu s členom 15 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001)  ( 1 )

8

2006/C 303/8

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 386. sestanka Svetovalnega odbora dne 6. decembra 2004 o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/C.37.773 — AMCA

9

2006/C 303/9

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/C.37.773 — Monokloroocetna kislina (MCAA) (v skladu s členom 15 Sklepa 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

10

2006/C 303/0

Mnenje Svetovalnega odbora za koncentracije s 133. sestanka Svetovalnega odbora dne 29. junija 2005 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/M.3653 — SIEMENS/VA Tech

11

2006/C 303/1

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/M.3653 — SIEMENS/VA Tech (v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

14

2006/C 303/2

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 396. sestanka svetovalnega odbora dne 10. oktobra 2005 o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/38.281/B.2 — Surovi tobak, Italija

16

2006/C 303/3

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 397. sestanka svetovalnega odbora dne 17. oktobra 2005 o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/38.281/B.2 — Surovi tobak, Italija

17

2006/C 303/4

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/38.281/B.2 — Surovi tobak, Italija (v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

18

2006/C 303/5

Mnenje svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 400. sestanka svetovalnega odbora dne 12. decembra 2005 o osnutku odločbe v zadevi COMP/C.38.443 — Kemikalije v industriji gume ( 1 )

20

2006/C 303/6

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 401. sestanka svetovalnega odbora dne 19. decembra 2005 o osnutku odločbe v zadevi COMP/C.38.443 — Kemikalije v industriji gume ( 1 )

21

2006/C 303/7

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/C.38.443 — Kemikalije v industriji gume (v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19. 6. 2001, str. 21)  ( 1 )

22

2006/C 303/8

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 407. sestanka svetovalnega odbora dne 18. aprila 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.38.620 — Vodikov peroksid in perborat

25

2006/C 303/9

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 408. sestanka svetovalnega odbora dne 28. aprila 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.38.620 — Vodikov peroksid in perborat

26

2006/C 303/0

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/C.38.620 — Vodikov peroksid in perborat (v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162 z dne 19. junija 2001, str. 21)

27

2006/C 303/1

Informacijski postopek — Tehnični predpisi ( 1 )

30

2006/C 303/2

Informacijski postopek — Tehnični predpisi ( 1 )

36

2006/C 303/3

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti ( 1 )

42

2006/C 303/4

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja ( 1 )

47

2006/C 303/5

Državna pomoč — Francija — Državna pomoč št. C 58/2002 (prej N 118/2002) — Pomoč za prestrukturiranje za družbo Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (SNCM) — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

53

2006/C 303/6

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

77

2006/C 303/7

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali ( 1 )

81

2006/C 303/8

Seznam kombinacij oznak, ki se lahko uporabijo za okence 36 enotne upravne listine

83

2006/C 303/9

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4519 — Lagardère/Sportfive) — Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

86

2006/C 303/0

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4402 — UCB/Schwarz Pharma) ( 1 )

87

2006/C 303/1

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4436 — Cinven/Gondola) ( 1 )

87

2006/C 303/2

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4452 — SWISS RE/GE LIFE) ( 1 )

88

2006/C 303/3

Dokumenti KOM, razen zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija

89

 

II   Pripravljalni akti

 

Komisija

2006/C 303/4

Zakonodajni predlogi, ki jih je sprejela Komisija

92

 

III   Obvestila

 

Komisija

2006/C 303/5

Zadnja objava dokumentov COM, razen zakonodajnih predlogov in zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija
UL C 225, 19.9.2006

101

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


I Informacije

Komisija

13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/1


Menjalni tečaji eura (1)

12. decembra 2006

(2006/C 303/01)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3244

JPY

japonski jen

154,94

DKK

danska krona

7,4549

GBP

funt šterling

0,67460

SEK

švedska krona

9,0605

CHF

švicarski frank

1,5928

ISK

islandska krona

91,73

NOK

norveška krona

8,1320

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5781

CZK

češka krona

27,905

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

253,98

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6970

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,8141

RON

romunski leu

3,4294

SIT

slovenski tolar

239,67

SKK

slovaška krona

35,027

TRY

turška lira

1,8879

AUD

avstralski dolar

1,6850

CAD

kanadski dolar

1,5246

HKD

hongkonški dolar

10,2945

NZD

novozelandski dolar

1,9185

SGD

singapurski dolar

2,0410

KRW

južnokorejski won

1 221,89

ZAR

južnoafriški rand

9,2652

CNY

kitajski juan

10,3711

HRK

hrvaška kuna

7,3579

IDR

indonezijska rupija

12 008,33

MYR

malezijski ringit

4,6877

PHP

filipinski peso

65,545

RUB

ruski rubelj

34,7740

THB

tajski bat

46,714


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/2


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/37.956 — Jeklo za armiranje betona

(v skladu s členom 15 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2006/C 303/02)

Osnutek odločbe, ki je bil predložen Komisiji, poziva k številnim ugotovitvam v zvezi s pravico stranke do zaslišanja.

1.   Dostop do spisa

Stranke so se večkrat pritožile Generalnemu direktoratu za konkurenco in, ko niso dosegle sporazuma z Generalnim direktoratom, pooblaščencu za zaslišanje.

Potem ko so podjetja prejela obvestilo o nasprotovanju, ki ga je Komisija sprejela 26. marca 2002, je bilo izmenjanih več desetin dopisov in telefaksov.

Pritožbe so se v glavnem nanašale na način dostopa do spisa in zadevale zlasti napake na zgoščenkah, ki so bile poslane podjetjem. V več primerih so bili dokumenti dosegljivi, ko ne bi smeli, v drugih primerih pa dokumenti niso bili dosegljivi, četudi so bila podjetja upravičena do vpogleda v dokumente, kar je posledica napak pri razvrščanju dostopnih in nedostopnih dokumentov.

Te napake same so bile obžalovanja vredne; vendar so bile popravljene, v kolikor so zadevale dokumente, do katerih so bila podjetja upravičena, da jih prejmejo, in na voljo je bilo več časa, da se prepreči kakršna koli kršitev pravice podjetij do zaslišanja.

Brez izjeme in ob upoštevanju dovoljenega podaljšanja so imele stranke dejansko dva meseca časa za odgovor, kar je dovolj časa za analiziranje dejstev in predstavitev obrambe.

Treba je upoštevati, da zadeva ni preveč zapletena, kot bi morebiti bila, če bi bilo pri dogovoru veliko število udeležencev, ali če bi bilo dejstva posebno težko razlagati.

Zato je treba sklepati, da je rok, ki so ga imela podjetja na voljo za odgovor Komisiji razrešil obveznosti, da podjetjem omogoči dovolj časa za odgovor na obvestilo o nasprotovanju, in je skladen z načeli, ki sta jih določili Sodišče prve stopnje in Sodišče Evropskih skupnosti, še posebno, ker so potekala zaslišanja, na katerih so stranke lahko ustno pojasnile in razširile svoje pisne odgovore na obvestilo o nasprotovanju in predložile nadaljnjo pisno razlago.

2.   Zaslišanja

Postopkovno je to poseben primer, ker so se postopki začeli v skladu s Pogodbo ESPJ, v skladu s katero se uradnega zaslišanja niso udeležili predstavniki držav članic. Takšno zaslišanje je potekalo 13. junija 2002.

Vendar je potreba po oceni vseh zastavljenih vprašanj, zlasti tistih, ki so se pojavila na samem zaslišanju, izhajala iz tega, da oddelki Komisiji niso bili sposobni predložiti osnutka končne odločbe pred datumom izteka Pogodbe ESPJ, tj. 23. julija 2002.

Dopolnilno obvestilo o nasprotovanju je bilo zato strankam poslano 12. avgusta 2002.

To je bilo v glavnem tehnične narave; v skladu s Sporočilom Komisije v zvezi z določenimi vidiki obravnave zadev na področju konkurence, ki so posledica izteka veljavnosti Pogodbe ESPJ, objavljene 26. junija 2002, je navedeno, da bi nadaljnje postopke urejalo procesno pravo Pogodbe ES, medtem ko bi se vsebina še nadalje ocenjevala v skladu s Pogodbo ESPJ.

Nadalje je potekalo drugo zaslišanje, na katerega so bili povabljeni predstavniki držav članic. Generalni direktorat za konkurenco je predstavnikom poslal tudi glavne dokumente v zadevi, kakor je določeno v skladu s členom 10(5) Uredbe št. 17/62.

3.

Iz primerjave obvestila o nasprotovanju in končnega besedila osnutka odločbe sklepam, da osnutek odločbe ne vsebuje nikakršnih novih ugovorov, ki niso bili navedeni v obvestilu o nasprotovanju.

Bruselj, 9. december 2002

Serge DURANDE


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/4


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 373. sestanka Svetovalnega odbora dne 11. maja 2004 o predhodnem osnutku odločbe v zadevi COMP/C-3/37.980 — Souris bleue/Topps

(2006/C 303/03)

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da lahko opredelitev upoštevnega trga ostane nedoločena.

2.

Svetovalni odbor soglaša s Komisijo, da so:

a)

Topps Company Inc. in njegove štiri podružnice (naslovniki osnutka odločbe) in

b)

Topps' intermediaries (Cards Inc., LDX, Dolber, Rautakirja, DOK, NMPP in ESTE) podjetja v smislu člena 81(1) ES.

podjetja v smislu člena 81(1) ES.

3.

Svetovalni odbor se soglasno strinja s Komisijo, da vsi dogodki, navedeni v osnutku odločbe, z eno izjemo pomenijo sporazume in/ali usklajena ravnanja v smislu člena 81(1) ES. Glede dogodkov v zvezi z Topps in LDX se manjšina ne strinja s stališčem Komisije, da pomenijo sporazum in/ali usklajena ravnanja v smislu člena 81(1) ES.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da sporazumi in usklajena ravnanja, opredeljena v osnutku odločbe, izpolnjujejo zahteve za enotno kršitev, ki še vedno traja, iz člena 81(1) ES.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da lahko sporazumi in usklajena ravnanja, opredeljena v osnutku odločbe, znatno vplivajo na trgovino med državami članicami.

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da sporazumi in usklajena ravnanja, opredeljena v osnutku odločbe,

a)

niso zajeta niti v skupinskih izjemah, določenih v Uredbi (EGS) št. 1983/83, niti v skupinskih izjemah, določenih v Uredbi (ES) št. 2790/1999 in

b)

ne bi ustrezala posamični izjemi iz člena 81(3)ES.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da je treba naslovnikom osnutka odločbe naložiti globo.

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o teži kršitve.

9.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede trajanja kršitve.

10.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se ne upoštevajo nobene obteževalne okoliščine.

11.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o olajševalnih okoliščinah.

12.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse ostale točke, ki so bile obravnavane med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/5


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 374. sestanka Svetovalnega odbora dne 24. maja 2004 o predhodnem osnutku odločbe v zadevi COMP/C-3/37.980 — Souris bleue/Topps

(2006/C 303/04)

1.

Glede na utemeljitev glob, ki jo je Komisija na sestanku predložila, se Svetovalni odbor strinja z načinom izračuna glob, ki ga je Komisija uporabila v osnutku odločbe glede na težo kršitve.

2.

Svetovalni odbor se strinja s stopnjo glob, ki jih je predlagala Komisija.

3.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja z dne 11. in 24. maja 2004 v Uradnem listu.

4.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse točke, ki so bile obravnavane med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/6


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje Zadeva št. COMP/C-3/37.980 — Souris/Topps

(v skladu s členom 15 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2006/C 303/05)

Osnutek odločbe v tej zadevi daje podlago za naslednje ugotovitve:

 

Zadeva je bila sprožena na podlagi pritožbe, ki jo je podjetje S.A.R.L La Souris Bleue vložilo 3. oktobra 2000.

 

Komisija je 16. junija 2003 naslovila obvestilo o nasprotovanju na podjetja The Topps Company Inc („Topps ZDA“), Topps Europe Limited, Topps International Limited, Topps UK Limited in Topps Italia SRL.

 

Naslovniki so morali na obvestilo o nasprotovanju odgovoriti v roku dveh mesecev.

 

25. junija in 24. julija 2003 sem prejel zahteve zakonitih zastopnikov vseh zadevnih družb za podaljšanje roka. Odobreno jim je bilo enomesečno podaljšanje roka.

 

Evropskim podružnicam je bil omogočen dostop do spisa 3. julija 2003. Podjetju Topps USA je bil odobren dostop do spisa 13. avgusta 2003.

 

Vsi naslovniki so odgovorili 18. septembra 2003 in zahtevali ustno zaslišanje v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2842/98, ki je bilo 23. oktobra 2003.

 

Pritožnik ni zahteval udeležbe na ustnem zaslišanju.

 

Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da so bile pravice strank do zaslišanja v tej zadevi spoštovane. Osnutek odločbe obravnava samo ugovore, v zvezi s katerimi so imele stranke priložnost izraziti svoja stališča.

Bruselj, 13. maj 2004

Serge DURANDE


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/7


Mnenje Svetovalnega odbora za koncentracije z njegovega 129. sestanka z dne 9. oktobra 2004 o osnutku sklepa v zvezi s primerom COMP/M.3436 — Continental/Phoenix

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/06)

1.

Priglašeno dejanje Continentala, da doseže popoln nadzor nad družbo Phoenix, pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)b Uredbe o zdužitvi.

2.

Priglašeno dejanje ima razsežnost Skupnosti, kot to določa člen 1(2) Uredbe o združitvi.

3.

Svetovalni odbor se strinja z delineacijo Komisije o relevantnih proizvodnih trgih v osnutku Sklepa.

4.

Svetovalni odbor se strinja z opredelitvijo Komisije relevantnih geografskih trgih iz osnutka Sklepa.

5.

Svetovalni odbor se strinja s stališčem Komisije, da bi koncentracija, kot je bila začetno priglašena, ustvarila ali okrepila dominantni položaj na

a)

evropskem OEM/OES trgu za zračne vzmeti za vozila in

b)

evropskem trgu za težke jeklene transportne trakove.

6.

Svetovalni odbor se strinja s stališčem Komisije, da se pusti odprto vprašanje glede tega, ali bi koncentracija ustvarila ali okrepila dominantni položaj na trgu za zračne vzmeti v avtomobilih, ob upoštevanju likvidacije, ki jo je ponudil Continental.

7.

Večina Svetovalnega odbora se strinja s stališčem Komisije, da obveznosti, ki so jih predložile stranke, da prodajo

a)

proizvodnjo zračnih vzmeti na Madžarskem;

b)

50 % delež Phoenixa v Vobracousticu in

c)

proizvodno linijo širokih jeklenih trakov

dovolj za odpravo zgoraj navedenega suma glede konkurence (vprašanje 5).

Manjšina odbora se ne strinja.

8.

Večina Svetovalnega odbora se torej strinja, da se dejanje ob upoštevanju izpolnjevanja vseh obveznosti obeh strani razglasi za skladno s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma o EGP. Manjšina odbora se ne strinja.

9.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

10.

Svetovalni odbor prosi Komisijo, da upošteva vse ostale točke, ki so se pojavile med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/8


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v primeru COMP/M.3436 — Continental/Phoenix

(v skladu s členom 15 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/07)

12. maja 2004 je Komisija v skladu s členom 3(1)(b) Uredbe Sveta prejela priglasitev o predlagani združitvi, s katero Continental AG želi prevzem nadzora nad Phoenix AG, pri čemer sta obe podjetji vodilna proizvajalca na trgu z gumijastimi izdelki.

Ob pregledu podatkov, ki sta jih predložili stranki predlagane združitve, in po izvedbi tržne raziskave je Komisija zaključila, da združitev vzbuja resne pomisleke glede skladnosti s skupnim trgom in Sporazumom EGP.

S tržnimi udeleženci je potekalo posvetovanje glede učinkovitosti obveznosti, ki sta jih predlagali stranki z namenom spremembe izvirnega predloga, vendar te obveznosti niso bile dovolj, da bi preprečile resne pomisleke. 29. junija 2004 je zato Komisija začela postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvi.

3. septembra je Komisija strankam poslala obvestilo o nasprotovanju. Prav tako jim je bila poslana zgoščenka, tako da jim je bil omogočen dostop do datoteke. Na obvestilo o nasprotovanju so stranke odgovorile 17. septembra 2004. Odrekle so se uradnemu zaslišanju.

Po odgovorih, ki jih je Komisija prejela na obvestilo o nasprotovanju, je Komisija še naprej dvomila o naslednjih trgih: trg za zračne vzmeti za avtomobile in posebna vozila in težke jeklene transportne trakove. Opustila je nasprotovanje glede trga za zračne vzmeti za tračna vozila.

1. oktobra 2004 sta stranki predlagali nadaljnje obveznosti, ki spreminjajo izvirni predlog o združitvi, o katerih se je prav tako posvetovalo s tržnimi udeleženci.

Ob upoštevanju teh obveznosti in odgovorov tržnih udeležencev se meni, da se združitev lahko dovoli.

Stranke ali tretje strani mi niso zastavile nobenih vprašanj. Za primer ni potrebnih nobenih posebnih pripomb v zvezi s pravico do zaslišanja.

Bruselj, 20. oktobra 2004

Serge DURANDE


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/9


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 386. sestanka Svetovalnega odbora dne 6. decembra 2004 o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/C.37.773 — AMCA

(2006/C 303/08)

1.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije o izdelku in ustreznem geografskem trgu, navedenem v osnutku odločbe.

2.

Svetovalni odbor se strinja s pravno oceno Komisije, ki opredeljuje dejanja kot sporazum in/ali usklajena ravnanja v smislu člena 81(1) Pogodbe ES in člena 53(1) Sporazuma EGP.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da je cilj in posledica kršitve omejevanje konkurence.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so bili učinki kršitve na trgovino med državami članicami znatni.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede naslovnikov odločbe.

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede trajanja kršitve.

7.

V zvezi z naložitvijo glob se Svetovalni odbor strinja s predlogom Komisije, da se kršitev obravnava kot zelo huda.

8.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah.

9.

Svetovalni odbor se strinja s predlogom Komisije glede uporabe Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v zadevah o kartelih (Obvestilo o ugodni obravnavi).

10.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

11.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse točke, ki so bile obravnavane med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/10


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/C.37.773 — Monokloroocetna kislina (MCAA)

(v skladu s členom 15 Sklepa 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2006/C 303/09)

Osnutek odločbe v zgoraj omenjeni zadevi je podlaga za naslednja opažanja.

Komisija je začela preiskavo o morebitni kršitvi člena 81(1) Pogodbe ES in člena 53(1) Sporazuma EGP v sektorju MCAA na podlagi prošnje za ugodno obravnavo, vložene na podlagi Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov („obvestilo o ugodni obravnavi“) iz leta 1996.

Komisija je 7. aprila 2004 na 12 strank, za katere je predhodno menila, da so sodelovale pri sporazumu, naslovila obvestilo o nasprotovanju; te stranke so:

Akzo Nobel NV, Akzo Nobel Nederland BV, Akzo Nobel Functional Chemicals BV, Akzo Nobel Chemicals BV, Akzo Nobel AB, Eka Chemicals AB, Akzo Nobel Base Chemicals AB. („Akzo Nobel“)

Clariant GmbH, Clariant AG („Clariant“)

Elf Aquitaine SA, Atofina SA in

Hoechst AG („Hoechst“).

Stranke so imele dostop do spisa na CD-ROM-u.

Več podjetjem je bilo odobreno podaljšanje roka za odgovor na obvestilo o nasprotovanju (Akzo Nobel, Clariant, Elf Aquitaine SA in Atofina SA). Vsa podjetja so odgovorila v določenih rokih.

Podjetje Hoechst je sprva prejelo nepopolno različico obvestila o nasprotovanju. Popravljena različica je bila podjetju poslana naknadno in odobreno je bilo dodatno podaljšanje roka za odgovor. Podjetje Hoechst je odgovorilo v določenem roku, 23. julija 2004.

V dopisih z dne 22. junija in 28. julija 2004 je podjetje Hoechst zahtevalo dostop do odgovora podjetja Clariant na obvestilo o nasprotovanju. Podjetje Hoechst je bilo obveščeno, da odgovori drugih strank na obvestilo o nasprotovanju niso sestavni del spisa preiskave, do katerega je odobren splošni dostop. Dostop do odgovorov drugih strank je možen le v primeru, če ti odgovori vsebujejo podatke, ki jih Komisija namerava uporabiti v svoji končni odločbi, kar pa ni veljalo v tem primeru.

Vse stranke razen Elf Aquitaine SA in Hoechst so sodelovale na zaslišanju 10. septembra 2003.

Osnutek odločbe, predložen Komisije, vsebuje le ugovore, v zvezi s katerimi so imele stranke pravico do pripomb.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da je bila v tej zadevi spoštovana pravica strank do zaslišanja.

Bruselj, 26. novembra 2004

Serge DURANDE


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/11


Mnenje Svetovalnega odbora za koncentracije s 133. sestanka Svetovalnega odbora dne 29. junija 2005 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/M.3653 — SIEMENS/VA Tech

(2006/C 303/10)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašeno dejanje pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe 139/2004 in da obstaja na ravni Skupnosti.

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so zaradi presoje zadevnega dejanja zajeti naslednji upoštevni proizvodni trgi:

Pri pridobivanju energije:

a)

oprema za hidroelektrarne;

b)

postavitev elektrarn s kombiniranim plinsko parnim sistemom na ključ;

c)

dobava plinskih turbin, natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen;

d)

dobava generatorjev, natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen;

Pri prenosu in distribuciji:

e)

proizvodi z visoko napetostjo (>52kV);

f)

transformatorji;

g)

avtomatizacija in informatizacija na področju energije;

h)

projekti na ključ;

i)

storitve prenosa in distribucije;

z morebitnim nadaljnjim opisom glede na posamezne sestavne dele; natančen obseg upoštevnega trga lahko ostane nedoločen;

Pri železnici:

j)

sistem električne vleke za tramvaje, podzemno železnico, regionalne vlake in lokomotive;

k)

tramvaji, podzemna železnica, regionalni vlaki in lokomotive na električni in dizelski pogon;

l)

nadzemeljska napeljava za električne lokomotive, natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen;

m)

dobava električne energije za železnico: elektronapajalne postaje, sestavni deli za elektronapajalne postaje in vzdrževanje obratov za pridobivanje električne energije za železnico;

n)

nivojska križanja;

Pretvornik frekvenc:

o)

natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen;

Pri metalurgiji:

p)

gradnja mehanskega metalurškega obrata (omejena na železo/jeklo ali vključno z barvnimi kovinami) ali gradnja mehanskega metalurškega obrata po proizvodnih fazah in kovinah, pri čemer lahko natančen opis tega trga/teh trgov ostane nedoločen;

q)

gradnja električnega metalurškega obrata (kot celota) ali gradnja električnega metalurškega obrata po področjih postopka, proizvodnih fazah in kovinah, ali avtomatizacija 1. in 2. stopnje metalurških obratov (kot celote oziroma njenih delov, za celotno metalurgijo ali po proizvodnih fazah in kovinah) ali avtomatizacija 3. stopnje, pri čemer lahko natančen opis tega trga/teh trgov ostane nedoločen;

r)

službe vzdrževanja za metalurške obrate;

s)

gradnja električnih obratov za ne-metalurške industrijske obrate, pri čemer lahko natančen opis tega trga/teh trgov ostane nedoločen;

pri nizkonapetostnih stikalnih napravah:

t)

popolnoma opremljene nizkonapetostne stikalne naprave ali, kot druga možnost, ločeni trgi za tri sestavne dele: sprožnik, inštalacijski odklopnik in kompaktni inštalacijski odklopnik;

u)

sestavni deli: zbiralčna vodila, natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen;

v)

sestavni deli: stikala, ki omogočajo kompleksno programiranje [natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen] in napajalna oprema;

Pri gradbeni tehnologiji in upravljanju objektov:

w)

sestavni deli za nadzorno tehnologijo v zgradbah, varnostna tehnologija ločeno za požarni alarm in nadzor dostopa/protivlomna zaščita ter tehnologija električnih napeljav;

x)

sistemi: celotni varnostni sistemi in nadzorni sistemi;

y)

gradnja električnih in mehanskih instalacij, morebiti tudi trg za splošna tehnična podjetja;

z)

upravljanje objektov, natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen;

Pri infrastrukturi in žičnicah:

aa)

prometna infrastruktura: cestna razsvetljava, semaforizirana križišča, upravljanje parkirnih mest, natančen opis teh trgov lahko ostane nedoločen;

bb)

nadzor prometa: natančen opis tega trga/teh trgov lahko ostane nedoločen;

cc)

čistilna naprava za vodo;

dd)

električna oprema za žičnice, natančen opis teh trgov lahko ostane nedoločen.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so za namene presoje zadevnega dejanja zajeti naslednji upoštevni geografski trgi:

a)

trgi za pridobivanje energije obsegajo celoten EGP;

b)

trgi za prenos in distribucijo obsegajo celoten EGP;

c)

trgi za električno vleko obsegajo celoten EGP;

d)

trgi za tramvaje, podzemno železnico, regionalne vlake in lokomotive na električni in dizelski pogon so nacionalni tam, kjer je močna državna industrija (tukaj: Avstrija, Belgija, Nemčija, Poljska, Češka, Španija) in EGP za ostalo;

e)

trg za nadzemeljsko napeljavo za električne lokomotive je po obsegu nacionalen;

f)

trgi za dobavo električne energije se presojajo na nacionalni ravni, toda lahko ostane nedoločeno, ali so nacionalni ali obsegajo celoten EGP;

g)

trg za nivojska križanja se presoja na nacionalni ravni;

h)

trg za pretvornik frekvenc obsega celoten EGP;

i)

trgi za gradnjo električnih in mehanskih metalurških obratov obsegajo najmanj celoten EGP, trg(-i) za vzdrževanje obsega(-jo) celoten EGP, in trg(-i) za gradnjo ne-metalurških obratov obsega(-jo) celoten EGP;

j)

trgi za nizkonapetostne stikalne naprave in sestavne dele se presojajo na nacionalni ravni, toda lahko ostane nedoločeno, ali so nacionalni ali obsegajo celoten EGP;

k)

trgi za gradbeno tehnologijo in upravljanje objektov se presojajo na nacionalni ravni, toda lahko ostane nedoločeno, ali so nacionalni ali obsegajo celoten EGP;

l)

trgi za infrastrukturo in žičnice se presojajo na nacionalni ravni, toda lahko ostane nedoločeno, ali so nacionalni ali obsegajo celoten EGP.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bo priglašena koncentracija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na znatnem delu skupnega trga v smislu člena 2(3) uredbe o združitvi:

a)

na trgu proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah;

b)

na trgu za gradnjo mehanskega metalurškega obrata ali na trgih za gradnjo mehanskega obrata za izdelavo jekla in neprekinjeno litje.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da obveznosti, ki so jih stranke predložile, zadostujejo za odpravo:

a)

konkurenčnih težav na trgu proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah, ki izhaja iz horizontalnega prekrivanja koncentracij;

b)

konkurenčnih težav na trgu(-ih) za gradnjo mehanskega metalurškega obrata, ki izhajajo iz horizontalnih učinkov koncentracije, še posebej privilegiranega dostopa Siemensa do strateških informacij SMS Demaga;

in da se mora koncentracija, kot posledica, razglasiti za skladno s skupnim trgom.

5.

Nadzorni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse točke, ki so bile obravnavane med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/14


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/M.3653 — SIEMENS/VA Tech

(v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2006/C 303/11)

Priglašena koncentracija

Komisija je 10. januarja 2005 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 („Uredba o združitvah“), s čimer podjetje Siemens AG iz Nemčije („Siemens“) z javno ponudbo z dne 10. decembra 2004 pridobi nadzor nad celotno avstrijsko gospodarsko družbo VA Tech AG („VA Tech“) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

Predlagana transakcija bi povzročila številna horizontalna in vertikalna prekrivanja na področjih pridobivanja energije, prenosa in distribucije energije, avtomatizacije & pogona, opreme v železniškem prometu, metalurgije in inženirstva električnih obratov, gradbene tehnologije ter komunalne infrastrukture.

Sprožitev postopkov in vprašanje dostopa do ključnih dokumentov

Ob koncu prve faze preiskave je Komisija ugotovila, da koncentracija vzbuja resne pomisleke o njeni združljivosti s skupnim trgom in Sporazumom EGP. Komisija je zato 14. februarja 2005 sprožila postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

Podjetje Siemens je 2. marca 2005 dobilo dostop do „ključnih dokumentov“ v dokumentaciji Komisije skladno s poglavjem 7.2 v „Najboljših praksah pri vodenju postopkov nadzora združevanja v ES“ („Najboljše prakse“), kot je določil Generalni direktorat za konkurenco. V dopisu z dne 16. marca 2005 je podjetje Siemens zahtevalo dostop do dodatnih dokumentov. Predvsem so menili, da so dokumenti, ki jih je poslala gospodarska družba VA Tech, še posebej zanimivi za zadevo in jih je zato treba označiti za ključne. V svojem odgovoru z dne 6. aprila 2005 je Generalni direktorat za konkurenco potrdil svoje stališče, da zadevni dokumenti niso ključni dokumenti. Ugotovljeno je bilo, da zahtevani dokumenti ne glede na njihov vir ne pomenijo utemeljenih vlog tretjih strank v nasprotju s stališči priglasiteljev, kot je bilo določeno z opredelitvijo ključnih dokumentov v Najboljših praksah. Podjetje Siemens me ni uradno zaprosilo za posredovanje v zvezi s tem.

Izdaja obvestila o nasprotovanju in procesno vprašanje, ki ga je postavil Voith Siemens skupaj z njihovo zahtevo za ustno zaslišanje: pojem drugih udeleženih strank

Obvestilo o nasprotovanju je bilo podjetju Siemens poslano 22. aprila 2005. V naslednjih dneh je bil odobren dostop do dokumentacije Komisije. Podjetje Siemens so zaprosili, da odgovori do 6. maja 2005. Rok je bil upoštevan.

Niti podjetje Siemens niti gospodarska družba VA Tech nista zahtevala uradnega ustnega zaslišanja, da bi pojasnila svoje argumente.

Toda z dopisom z dne 6. maja 2005 in evidentiranim 10. maja 2005 je skupno podjetje Siemens Voith Hydropower Generation GmbH & Co. KG („Voith Siemens“), med podjetjem J.M. Voith AG in podjetjem Siemens AG, pisno zahtevalo uradno ustno zaslišanje v skladu s členom 14(2) Uredbe Komisije (ES) 802/2004 z dne 7. aprila 2004 („izvedbena uredba“). Glede na to, da bi jih lahko neposredno prizadelo pravno sredstvo, ki bi ga Komisiji predlagalo podjetje Siemens, so menili, da jih je treba obravnavati kot „drugo udeleženo stranko“ v smislu člena 11(b) izvedbene uredbe.

Moje stališče v pisnem odgovoru z dne 13. maja 2005 je bilo, da Voith Siemens ne more šteti za „drugo udeleženo stranko“ in zato nima pravice zahtevati uradnega ustnega zaslišanja v prisotnosti držav članic in pristojnih služb Komisije, čeprav lahko seveda kadar koli pisno ali ustno zahteva zaslišanje pred odgovornimi osebami. V nadaljnjem besedilu sta prodajalec in cilj koncentracije, gospodarski družbi, ki sta označeni kot primera za „stranke pri predlagani koncentraciji“ v členu 11(b) izvedbene uredbe, „drugi udeleženi stranki“, ker ju neposredno in neizogibno zadeva izvajanje predlagane koncentracije. To določa dejstvo, da sta „stranki pri predlagani koncentraciji“, kot je zapisano v Uredbi.

Nasprotno pa je negotovo in se lahko določi šele na koncu postopka združevanja, če bodo na gospodarske družbe neposredno vplivale obveznosti, ki jih morajo predlagati priglasitelji in jih mora sprejeti Komisija.

Torej golo dejstvo, da imajo lahko pravna sredstva, dogovorjena v okviru postopka združevanja, vpliv na podjetje, ne more upravičiti tega, da se slednji šteje za „drugo udeleženo stranko“, ker ne spada v poimenovanje „stranke pri predlagani koncentraciji“.

Preskus trga

Podjetje Siemens je 25. maja 2005 ponudilo obveznosti, ki so bile nekoliko spremenjene 7. junija 2005. Preskus trga s predlaganimi obveznostmi je bil na splošno pozitiven.

Niso me prosili, da preverim nepristranskost poizvedbe.

Nadaljnji zahtevki za dostop do dokumentov prav tako v povezavi s pojmom drugih udeleženih strank

Gospodarska družba SMS Demag AG in njena matična gospodarska družba SMS GmbH („SMS“) sta z dopisom pristojni službi Komisije z dne 9. junija 2005 in z dopisom, namenjenim meni, z dne 22. junija 2005 zahtevali dostop do dokumentacije zadeve. Ta zahtevek je Generalni direktorat za konkurenco zavrnil 22. junija 2005 na podlagi tega, da je bila gospodarska družba SMS priznana kot zainteresirana tretja stranka in ne kot „druga udeležena stranka“ v smislu člena 11(b) izvedbene uredbe ter zato ni imela pravice dostopa do dokumentacije v skladu z izvedbeno uredbo.

Z odločitvijo z dne 6. julija 2005 po členu 8 mandata pooblaščenca za zaslišanje sem potrdil stališče Generalnega direktorata za konkurenco na podlagi tega, da golo dejstvo, da imajo lahko pravna sredstva, predvidena v okviru postopka združevanja, vpliv na tretje podjetje, ne more nikakor upravičiti, da se slednji šteje za „drugo udeleženo stranko“ v smislu člena 11(b) izvedbene uredbe.

To potrjuje uvodna izjava 11 Uredbe 802/2004, v skladu s katero je treba drugim udeleženim strankam na njihovo zahtevo pred priglasitvijo dati priložnost, da neformalno razpravljajo o nameravani koncentraciji s Komisijo. To kaže, da se je zakonodajalec ravnal po predpostavki, da identiteta „druge udeležene stranke“ izhaja iz nameravane koncentracije same, kar je določeno, preden se predlagajo morebitna pravna sredstva. Skladno s tem označba podjetja kot „udeležene stranke“ ne more biti odvisna od načina, na katerega morebiti predlagana pravna sredstva vplivajo na določena podjetja.

Ne glede na zgoraj navedeno je bila gospodarski družbi SMS ponujena nezaupna različica obvestila o nasprotovanju in priložnost, da izrazi pripombe o tem.

Nadalje je gospodarska družba SMS prejela nezaupne različice obveznosti v okviru preskusa trga, kolikor so bile v povezavi s trgom metalurgije, za katerega se zanima gospodarska družba SMS.

Torej menim, da je imela gospodarska družba SMS dobro priložnost, da izrazi svoja stališča med postopkom.

Podjetje Siemens je 24. junija 2005 zahtevalo dostop do dokumentacije z nezaupnimi dokumenti, ki jih je Komisija prejela od obvestila o nasprotovanju. Podjetje je dobilo priložnost za dostop do teh dokumentov 1. julija 2005.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da je bila pravica do zaslišanja vseh udeležencev v tem postopku spoštovana.

Bruselj, 6. julija 2005

Serge DURANDE


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/16


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 396. sestanka svetovalnega odbora dne 10. oktobra 2005 o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/38.281/B.2 — Surovi tobak, Italija

(2006/C 303/12)

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da v tej odločbi ni treba opredeliti upoštevnega trga.

2.

Svetovalni odbor se strinja s pravno oceno Komisije, predvsem s pravnimi kvalifikacijami dejstev kot sporazuma in/ali usklajenih ravnanj in/ali odločitev v smislu člena 81(1) Pogodbe ES.

3.

Svetovalni odbor se strinja z mnenjem Komisije, da je treba kršitev, ki je predmet tega postopka, obravnavati kot tri ločene, posamične in nepretrgane, kršitve.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da je bil cilj sporazumov in/ali usklajenih ravnanj in/ali odločitev omejevanje konkurence.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi morali naslovnikom osnutka odločbe naložiti globo.

6.

Svetovalni odbor se strinja z argumenti Komisije glede osnovnih zneskov glob.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ni nobenih obteževalnih okoliščin.

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o olajševalnih okoliščinah.

9.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede uporabe Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v zadevah o kartelih.

10.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

11.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, da upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/17


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 397. sestanka svetovalnega odbora dne 17. oktobra 2005 o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/38.281/B.2 — Surovi tobak, Italija

(2006/C 303/13)

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede naložitve globe v višini 1 000 EUR za združenji APTI in UNITAB.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnih zneskov drugih glob.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zmanjšanja osnovnih zneskov zaradi olajševalnih okoliščin.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zneskov zmanjšanja glob na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v zadevah o kartelih.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnih zneskov glob.

6.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, da upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

7.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/18


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/38.281/B.2 — Surovi tobak, Italija

(v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2006/C 303/14)

Osnutek Odločbe v zgoraj navedeni zadevi daje podlago za naslednje ugotovitve:

Ta zadeva kaže posebno značilnost, saj se je začela, ko je Generalni direktorat za kmetijstvo Generalnemu direktoratu za konkurenco predložil kopijo obvestila o panožnem sporazumu, sklenjenem med Associazione Professionale Transformatori Tabacchi Italiani (APTI) in Unione Italiana Tabacco (UNITAB) leta 2001, ter podatke z Računskega sodišča. Podatke so posledično predložili Deltafina S.p.A, nato Dimon Italia (danes znan kot Mindo) in Transcatab v skladu z Obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 2002.

Komisija je 18. in 19. aprila 2002 opravila preiskave v prostorih družb Dimon, Transcatab, Trestina Azienda Tabacchi in Romana Tabacchi.

Pisni postopek in dostop do spisov

Obvestilo o nasprotovanju je bilo 26. februarja 2004 poslano združenjema APTI in UNITAB ter predelovalcem surovega tobaka – družbam Deltafina, Dimon, Transcatab, Trestina, Romana in Boselli S.A.L.T.O S.r.l ter prav tako matičnim družbam italijanskih predelovalcev Dimon Inc., Standard Commercial Corp. in Universal Corp.

Obvestilo o nasprotovanju je ugotovilo posamične in nepretrgane kršitve člena 81(1) Uredbe ES, ki so jih izvajali italijanski predelovalci in njihovi združenji APTI in UNITAB.

Dostop do spisov je bil omogočen z individualizirano zgoščenko za vsakega naslovnika, poslano skupaj z obvestilom o nasprotovanju; to je zadevnim družbam in združenjem omogočilo, da so začela izvajati načelo enakosti moči, kot ga je opredelilo Sodišče prve stopnje v zadevah „soda-pepel“ (T-31/91 in T-32/91).

Obvestilo o nasprotovanju je za odgovore določilo rok dveh mesecev in pol; na zahtevo ene od strani je bil ta rok podaljšan za dva tedna za vse zadevne družbe in združenja.

Vsi naslovniki obvestila o nasprotovanju so odgovorili v določenem roku.

Ustni postopek

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2842/98 je več strank zaprosilo za uradno zaslišanje, ki je bilo 22. junija 2004. Vsi razen treh naslovnikov (Dimon Incorporated, Standard Commercial Corporation in Boselli S.A.L.T.O.) so bili prisotni na zaslišanju.

V tem času je Dimon sprožil novo vprašanje s trditvijo, da je družba Deltafina, prvi vlagatelj zahtevka za ugodno obravnavo, razkrila svoj zahtevek za ugodno obravnavo svojim konkurentom. V skladu z družbo Dimon se je ob tem postavilo vprašanje, ali družba Deltafina, ki ji je bila odobrena pogojna imuniteta, še vedno izpolnjuje zahteve iz točke 11 Obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 in ali bi bil morebiti Dimon upravičen do imunitete namesto Deltafine.

Po zaslišanju je Komisija temeljito raziskala to vprašanje. Ta dejstva in njihove pravne posledice so vsem naslovnikom predložili v dodatnem obvestilu o nasprotovanju dne 22. decembra 2004 (dodatek), v katerem je podano mnenje, da Deltafina ni izpolnila svojih obveznosti in da ji je treba zato njeno začasno imuniteto odvzeti.

Šest naslovnikov je odgovorilo na dodatek in štirje med njimi so zahtevali ustno zaslišanje v skladu s členom 2 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004. Zaslišanje je bilo opravljeno 1. marca 2005 in na njem so prisostvovali Deltafina, Universal Corporation, Mindo in Transcatab.

Deltafina je v skladu s členom 10(3) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 Komisiji predlagala zaslišanje oseb, ki bi lahko potrdile dejstva, navedena v njihovih vlogah, s čimer sem se strinjal.

Nisem sprejel preložitve zaslišanja, kakor sta zahtevali družbi Deltafina in Universal Corp., zaradi tega, ker je obdobje dveh tednov med njunimi odgovori na dodatek in zaslišanjem prekratko za učinkovito pripravo na ustno zaslišanje, ter da je to kršitev njunih pravic do obrambe. Tega mnenja sem bil, ker je dodatek sprožil le omejeno število vprašanj v dejanskem in pravnem smislu, čeprav bi lahko bile njihove posledice daljnosežne za zadevne gospodarske družbe. Potemtakem so imele družbe obilo časa za podrobno pripravo svoje obrambe od datuma prejetja drugega obvestila o nasprotovanju. Vendar sta bila Universal in Deltafina povabljena, da po potrebi predložita dodatne pripombe po zaslišanju, kar sta tudi storila.

Osnutek končne Odločbe

Posebej je treba omeniti dve vprašanji v smislu predpisanega postopka.

Osnutek Odločbe na podlagi trditve Deltafine, da Komisija ne more odvzeti njene pogojne imunitete, ker je ustvarila pravno upravičena pričakovanja pri obravnavi zadeve, zavzema stališče, da pravno upravičena pričakovanja prenehajo obstajati, ko stranke prenehajo izpolnjevati svoje obveznosti. Menim, da je to pravilna uporaba splošnega načela učinkovitosti („effet utile“), kakor se uporablja za Obvestilo o ugodni obravnavi. Politika, opisana v Obvestilu, ne bi mogla biti učinkovita, če ne bi vlagatelji zahtevka za ugodno obravnavo sami ogrožali preiskave, ki so jo pomagali sprožiti, kot v tej zadevi. Dejansko se uporaba politike za ugodno obravnavo na tej stopnji postopka močno opira na dejstvo, da zahtevek, ki obstaja, ostane tajen.

Osnovni pogoj, da mora pričakovanje temeljiti na pravilni uporabi zakonodaje, v tej zadevi ni izpolnjen, ker Deltafina ni spoštovala svojih obveznosti. Dejstvo, da Deltafina ni obvestila Komisije o tem, da je druge člane upravnega odbora sektorskega združenja (APTI) seznanila s svojo vložitvijo zahtevka za ugodno obravnavo na zgodnji stopnji postopka, je prav tako jasen znak, da se je zelo dobro zavedala svojih obveznosti.

Zato menim, da odvzem začasne imunitete družbi Deltafina ne pomeni kršitve predpisanega postopka.

Glede na spoštovanje pravice do zaslišanja in še zlasti na vprašanje, ali osnutek odločbe obravnava samo pritožbene točke, v zvezi s katerimi so stranke dobile priložnost podati svoja stališča (člen 15 Mandata pooblaščenca za zaslišanje), se število pritožbenih točk, ki jih vsebuje obvestilo o nasprotovanju, v osnutku Odločbe ne ohrani, ker se upoštevajo dokazna sredstva, ki so jih predložila družbe in združenja.

Zato osnutek Odločbe predlaga, da:

se zaključi postopke proti družbama Boselli in Trestina.

se zmanjša trajanje kršitve, ker je bilo ugotovljeno, da dokazna sredstva za leti 1993 in 1994 niso prepričljiva.

se omeji odgovornost združenja APTI pri odločitvah, sprejetih v okviru pogajanj o panožnem sporazumu z združenjem UNITAB, ker ni možno ugotoviti, da se je APTI pridružil skupnemu načrtu predelovalcev, ter da se obravnava njegovo ravnanje kot (posamično in nepretrgano) kršitev, ki obsega odločitve združenja podjetij v nasprotju s členom 81(1).

se pri določitvi glob upošteva dokazna sredstva, ki sta jih predložili obe združenji – APTI in UNITAB, potrjujoč, da sta ravnali v okviru italijanskega zakona 88/88 z dne 16. marca 1988, ki ureja panožne sporazume, pogodbe o pridelavi in prodajo kmetijskih proizvodov ter med drugim zagotavlja, da panožni sporazumi določajo minimalno ceno, uporabljeno v posameznih pogodbah.

V osnutku Odločbe tudi nisem upošteval nobenih novih pritožbenih točk.

Ugotavljam, da so bile pravice do zaslišanja v sedanjem primeru spoštovane.

Bruselj, 11. oktobra 2005

Serge DURANDE


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/20


Mnenje svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 400. sestanka svetovalnega odbora dne 12. decembra 2005 o osnutku odločbe v zadevi COMP/C.38.443 — Kemikalije v industriji gume

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/15)

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da v tej odločbi ni treba opredeliti upoštevnega trga.

2.

Svetovalni odbor se strinja s pravno oceno Komisije, predvsem s pravnimi kvalifikacijami dejstev kot sporazuma in/ali usklajenih ravnanj in/ali odločitev v smislu člena 81(1) Pogodbe ES.

3.

Svetovalni odbor se strinja s stališčem Komisije, da je treba kršitve, ki so predmet tega postopka, obravnavati kot eno samo, sestavljeno in nepretrgano kršitev.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da je bil cilj sporazumov in/ali usklajenih ravnanj in/ali odločitev omejevanje konkurence.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede trajanja kršitve.

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končanja postopkov zoper nekatera podjetja, ki so bila naslovniki obvestila o nasprotovanju, ne pa naslovniki osnutka odločbe.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi morali naslovnikom osnutka odločbe naložiti globo.

8.

Svetovalni odbor se strinja z argumenti Komisije glede osnovnih zneskov glob.

9.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ni nobenih obteževalnih okoliščin.

10.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o olajševalnih okoliščinah.

11.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede uporabe Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob.

12.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

13.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse točke, ki so bile obravnavane med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/21


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 401. sestanka svetovalnega odbora dne 19. decembra 2005 o osnutku odločbe v zadevi COMP/C.38.443 — Kemikalije v industriji gume

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/16)

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnih zneskov glob.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zmanjšanja osnovnih zneskov zaradi olajševalnih okoliščin.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zneskov zmanjšanja glob na podlagi Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v zadevah o kartelih.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnih zneskov glob.

5.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

6.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/22


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/C.38.443 — Kemikalije v industriji gume

(v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19. 6. 2001, str. 21)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/17)

Osnutek odločbe v prej navedeni zadevi daje podlago za naslednje ugotovitve:

Preiskava Komisije o možni kršitvi člena 81(1) Pogodbe ES in člena 53(1) Sporazuma EGP v sektorju kemikalij v industriji gume se je začela po vlogi za imuniteto, predloženi na podlagi obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v zadevah o kartelih („Obvestilo o ugodni obravnavi“) iz leta 2002.

Pisni postopek

Obvestilo o nasprotovanju je bilo sprejeto 12. aprila 2005 in poslano štirinajstim strankam, za katere se je po prvih ocenah domnevalo, da so sodelovale v kartelu ali bile za to odgovorne, in sicer:

Bayer AG

Crompton Corporation

Crompton Europe Ltd. (nekdanje podjetje Uniroyal Chemical Ltd.)

Uniroyal Chemical Company, Inc.

Flexys NV

Akzo Nobel NV

Pharmacia Corporation (nekdanje podjetje Monsanto)

General Química SA

Repsol Química SA

Repsol YPF SA

Duslo, A.S.

Prezam, A.S.

Vagus, A.S.

Istrochem, A.S.

Dostop do spisa je bil zagotovljen z zgoščenko. Ta je strankam dala poln dostop do večjega dela 10 939 strani dokumentov, ki jih je Komisija pridobila med preiskavo. Izvzela je le interne dokumente Komisije in poslovne skrivnosti ter druge zaupne podatke strank.

Duslo AS, Prezam AS, Vagus AS, in Istrochem AS so zahtevali podaljšanje roka za odgovor na obvestilo o nasprotovanju, in sicer od 8 do 12 dni. Svoje zahteve so argumentirali s tem, da kot slovaška podjetja niso bili seznanjeni s protimonopolnimi postopki ter „niso vedeli, kaj obvestilo o nasprotovanju pomeni in kakšne so lahko posledice“. Navedli so, da so zato obvestilo o nasprotovanju in ustrezne podatke za pripravo odgovora svojemu pravnemu zastopniku poslali šele več tednov po prejetju obvestila o nasprotovanju.

Menil sem, da je bilo obvestilo o nasprotovanju dovolj jasno, da se bodo vsi naslovniki zavedali resnosti morebitnih posledic postopkov Komisije. Odločitev podjetja, da se prepozno obrne na pravno pomoč, je prav tako njegova odgovornost kot odločitev, da se na pravno pomoč sploh ne obrne.

Vendar pa sem menil, da pravno utemeljeni interes Komisije, da se izogibamo zamudam v postopkih, ne bi bil bistveno oviran, če bi bilo v tem primeru odobreno manjše podaljšanje roka.

Zato sem se privolil v manjše podaljšanje rokov, in sicer vsakega za dva dni. Vse stranke so odgovorile v predvidenem roku.

Posebna zahteva glede dostopa do spisa

Duslo AS, Prezam AS, Vagus AS in Istrochem AS so zahtevali, da se jim omogoči dostop do spisa Komisije glede podatkov o prodaji kemikalij v industriji gume v svetu in na področju EGP za leto 2001, in sicer za številna podjetja, vpletena v zadevo. To so zahtevali zato, ker bi bili ti podatki lahko pomembni za izračun globe, ki bi jim bila lahko naložena.

Ko se je to preverilo, sem menil, da so zahtevani podatki zaupne narave. Zato sem moral pretehtati po eni strani potrebo podjetij, ki so zahtevala podatke, da zaščitijo svojo pravico do obrambe, in po drugi pravno utemeljen interes tistih, ki so podatke zagotovili, da zavarujejo svoje poslovno občutljive podatke (1).

V tem okviru sem sklenil, da bi točnost podatkov različnih strank o prodaji v končni odločitvi Komisije teoretično lahko vplivala na izračun globe, ki bi bila lahko naložena podjetjem, ki so podatke zahtevala. Vendar pa sledeči trije premisleki močno zmanjšujejo pomembnost zahtevanih podatkov za obrambo:

Prvič, Komisija zelo diskretno določa ustrezne zneske glob. V skladu s smernicami o načinu določanja glob „bi bilo morda v nekaterih primerih treba pri določenih zneskih uporabiti ponderje […] in tako upoštevati posebno težo […] vsakega podjetja“ (poudarek dodan). Zato je bilo na tej stopnji postopka vprašljivo, ali bo natančen znesek podatkov o prodaji drugih naslovnikov obvestila o nasprotovanju imel kakršen koli vpliv na morebitno globo.

Drugič, podatki o prodaji članic osumljenega kartela lahko predstavljajo objektiven dejavnik pri izračunu globe. Vendar pa ne morejo predstavljati olajševalnih okoliščin, ki bi jih morala Komisija upoštevati v korist določenega podjetja, ker niso navedene v točki 3 smernic o načinu določanja glob.

Tretjič, posredovanje zahtevanih podatkov določenemu podjetju ne bi vplivalo na verjetnost, da bi samo posredovanje vplivalo na izračun morebitne globe s strani Komisije. Zato je točnost podatkov edino, kar je pri tem pomembno. Od zadevnih podjetij se ne more pričakovati, da bodo imela zanesljivejše podatke o prodaji svojih konkurentov kot Komisija, ki se sklicuje na revidirane podatke, ki so jih predložile stranke same.

Glede na zgoraj navedeno menim, da zahtevani podatki niso pomembni za pripravo obrambe podjetij, ki so jih zahtevala. Vendar pa sem glede na pomen, ki so ga namenile tem podatkom, ustrezno službo Komisije prosil, da jim posreduje ocenjene tržne deleže za leto 2001 (razmerja med prometom posameznega podjetja in ocenjeno skupno vrednostjo trga; slednja je na voljo v obvestilu o nasprotovanju), izražene v razponih. Ti razponi so dovolj široki, da zagotovijo zaupno obravnavo dejanskih številk. Preostali del zahteve sem zavrnil s sklepom v skladu s členom 8 mandata pooblaščenca za zaslišanje.

Ustni postopek

Vse stranke razen podjetij Akzo Nobel NV, Pharmacia Corporation in Repsol (YPF SA in Química SA) so sodelovale na ustnem zaslišanju, ki je bilo 18. septembra 2005. Duslo AS, Prezam AS, Vagus AS, Istrochem AS in General Química SA so bili pri zaslišanju še posebej dejavni in so že skoraj močno dvomili v kakovost dokazov proti njim, navedenih v obvestilu o nasprotovanju.

Dokončna orientacija Komisije

Zaradi utemeljitev in dejstev, ki so jih podjetja navedla v svojih pisnih odgovorih in na ustnem zaslišanju, osnutek sklepa, predlagan Kolegiju, v primeru devetih od štirinajstih podjetij (2) močno spremeni predhodne ocene iz obvestila o nasprotovanju.

Predvsem zaradi uporabe splošnega pravnega načela, iz katerega sledi, da ima od dvoma koristi obtoženi, se zdi, da ni dovolj dokazov proti podjetjem Duslo AS, Prezam AS, Vagus AS, Istrochem AS in Pharmacia Corporation, da bi lahko rekli, da so kršila konkurenčno pravo EU. Zato se predlaga, da se opusti očitke proti njim.

Tudi Generalni direktorat za konkurenco je ugotovil, da je sodelovanje podjetja General Química SA pri kršitvah, kar se je dejansko lahko ugotovilo zgolj z njegovim lastnim priznanjem, trajalo bistveno manj časa in bilo manj pomembno, kot je bilo predhodno navedeno v obvestilu o nasprotovanju. To ustrezno kaže osnutek odločbe.

Poleg tega je nedavna sodba Sodišča prve stopnje (3) poudarila dolžnost Komisije, da utemelji svoj pravno utemeljeni interes, da sprejme odločbo v zvezi z zastarelo kršitvijo določenega podjetja. Glede na to, da je bilo obvestilo o nasprotovanju naslovljeno na podjetje Akzo Nobel N.V za zelo kratko obdobje trajanja kršitve, za katero je bila Komisiji dodeljena moč, da dodeljuje globe, v tem primeru, ko ni takšne utemeljitve, osnutek odločbe predlaga, da se kršitev ne ugotovi.

Osnutek odločbe, predložene Komisiji, vsebuje samo ugovore, glede katerih je bilo strankam omogočeno podajanje mnenj.

Zato menim, da so bile pravice strank do zaslišanja v tej zadevi spoštovane.

Bruselj, 16. decembra 2005

Serge DURANDE


(1)  Glej člen 27(2) Uredbe 1/2003 in člen 15(3) Uredbe 773/2004. Glej tudi Sporočilo Komisije v zvezi s spremembo obvestila o internem poslovniku za obdelavo zahtevkov po dostopu do spisa iz leta 1997, Uradni list C 259, 21.10.2004, strani 8–18, odstavek 23.

(2)  Ob upoštevanju dejstva, da spremembe, ki zadevajo General Química SA, vplivajo tudi na Repsol YPF SA in Repsol Química SA.

(3)  Združena primera T-22/01 in T-23/02, Sumitomo Chemicals Co Ltd et al., sodba z dne 6. oktobra 2005, odstavki 129–140.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/25


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 407. sestanka svetovalnega odbora dne 18. aprila 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.38.620 — Vodikov peroksid in perborat

(2006/C 303/18)

1)

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije glede izdelka in geografskega območja, na katerega je vplival kartel iz osnutka odločbe.

2)

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije, da se natrijev perkarbonat izključi iz kršitvenega dejanja.

3)

Svetovalni odbor se strinja z oceno dejstev Evropske komisije o dogovoru in/ali usklajenem ravnanju v smislu člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP.

4)

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede ocen vlog za prizanesljivost in njihove razvrstitve.

5)

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom Odločbe Evropske komisije o naslovnikih Odločbe, zlasti s pripisom odgovornosti matičnim družbam zadevnih skupin.

6)

Svetovalni odbor se z enim vzdržanim glasom strinja z mnenjen Evropske komisije, da je navedena kršitev enotna in dolgotrajna kršitev.

7)

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

8)

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/26


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 408. sestanka svetovalnega odbora dne 28. aprila 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo COMP/C.38.620 — Vodikov peroksid in perborat

(2006/C 303/19)

(1)

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede osnovnih zneskov glob.

(2)

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede povečanja osnovnega zneska zaradi oteževalnih okoliščin.

(3)

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede zmanjšanja osnovnega zneska zaradi olajševalnih okoliščin.

(4)

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede zneskov zmanjšanja glob na podlagi Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2002.

(5)

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede končnih zneskov glob.

(6)

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/27


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/C.38.620 — Vodikov peroksid in perborat

(v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162 z dne 19. junija 2001, str. 21)

(2006/C 303/20)

V osnutku sklepa v zgoraj navedeni zadevi je ugotovljeno naslednje:

Komisija je začela izvajati preiskavo o morebitni kršitvi člena 81(1) Pogodbe ES in člena 53(1) Sporazuma EGP v sektorju vodikovega peroksida in perborata na podlagi zahtevka za podelitev imunitete, vloženega v skladu z Obvestilom Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v zadevah o kartelih („obvestilo o prizanesljivosti“) iz leta 2002.

Pisni postopek

Obvestilo o nasprotovanju je bilo sprejeto 26. januarja 2005 in naslovljeno na osemnajst zadevnih strank, ki naj bi po prvi analizi sodelovale pri sporazumu ali ki naj bi prevzele odgovornost pri takem sodelovanju, in sicer:

Akzo Nobel N.V., in njeni podružnici Akzo Nobel Chemicals Holding AB in EKA Chemicals AB; Degussa AG; Edison SpA; FMC Corporation in njena podružnica FMC Foret SA; Kemira OYJ; L'Air Liquide SA in njena podružnica Chemoxal SA; Snia SpA in njena podružnica Caffaro SpA; Solvay SA/NV in njena podružnica Finnish Peroxides OY/AB; Solvay Solexis SpA (prej imenovana Ausimont SpA); Total SA in njeni podružnici Elf Aquitaine SA in Arkema SA.

Dostop do dokumentacije je bil naslovnikom obvestila o nasprotovanju omogočen v obliki CD-ROM-a. Ustne izjave, podane v okviru obvestila o ugodni obravnavi, je bilo možno pregledati le v prostorih Komisije. Nobeno od naslovljenih podjetij ni bilo pooblaščeno, da si naredi kopije teh dokumentov, vendar so si lahko zapisovala opombe in/ali jih neuradno prepisovala. Naslovljena podjetja so bila tudi pooblaščena, da preberejo prepise, ki jih je sestavila Komisija, ne pa da si naredijo kopije teh prepisov.

Več strank je zaprosilo za odlog roka za predložitev svojega odgovora na obvestilo o nasprotovanju, ta odlog sem v nekaterih primerih dodelil na podlagi legitimnih vzrokov. Vse stranke so odgovorile v predpisanem roku.

Posebni zahtevek v zvezi z dostopom do dokumentacije:

Družbi Air Liquide/Chemoxal sta se pritožili glede pogojev dostopa do ustnih izjav, ki jih je bilo možno pregledati le v prostorih Komisije, in sta zahtevali kopije zapisanih izjav in njihove prepise.

Menil sem, da ta zahtevek ni bil utemeljen, in sicer iz naslednjih razlogov: 1) prepisi so notranji dokumenti Komisije, ki jih v skladu s sodno prakso ni treba razkriti strankam, 2) zapisane ustne izjave pa so dostopni dokumenti, vendar v skladu s posebnimi pravili ni treba, da bi Komisija omogočila dostop do njih. Komisija s tem, da omogoča dostop do teh dokumentov v svojih prostorih, v celoti spoštuje pravice do obrambe strank in se pri tem izogiba, da bi njen program ugodne obravnave posegal v postopke, ki se uporabljajo v nekaterih državah, zlasti v državah, ki niso članice EU.

Različni naslovniki so vložili zahtevke za dodaten dostop do dokumentacije. Nekateri dokumenti, vloženi v dokumentacijo Komisije, so bili dejansko označeni kot zaupni, čeprav je malo verjetno, da bi njihovo razkritje povzročilo resno in nepopravljivo škodo tistim, ki so jih sporočili. Generalni direktorat je upošteval moj nasvet, in sicer odobritev dostopa, in vsem strankam, z izjemo družb Solvay in Solexis, se je zdela ta rešitev zadovoljiva.

Družbi Solexis in Solvay sta zahtevali odobritev dostopa do nekaterih sektorskih poročil, ki jih je pripravila družba Degussa. Ta poročila so bila pripravljena v času kršitve in vsebujejo oceno družbe Degussa o strukturi trga in njegovem razvoju, o nedavnih nihanjih cen in odzivih konkurentov, ter pojasnjujejo kratkoročne strategije družbe. Na mojo zahtevo so bila vsa poročila od leta 1996 do (vključno) leta 1999 že posredovana družbama Solvay in Solexis, vendar sta ti dve družbi izrazili željo, naj se jima posredujejo tudi poročila od 1. januarja 2000 do srede junija 2001. V odločbi, ki sem jo sprejel na podlagi člena 8 sklepa o mandatu pooblaščenca za zaslišanje, sem ocenil, da jima je treba predložiti objavljeno različico teh poročil. Ta poročila je bilo treba načeloma obravnavati kot zaupna in se pri tem sklicevati na pravila za dostop do dokumentacije, vendar so vsebovala podatke, ki bi bili morebiti koristni za njihovo obrambo. Opisovala so predvsem ravnanje družb na trgu in opozarjala na nekatere primere, v katerih se zdi, da družbe niso upoštevale zadevnih domnevno nezakonitih sporazumov. Lahko bi se jih torej označilo kot razbremenilne dokumente, čeprav le deloma. Kljub vsemu sem menil, da imajo bistveni podatki, ki jih vsebuje ta drugi sklop poročil, zelo omejen interes za pravice obrambe strank, ki so vložile zahtevek, ter da se, ob upoštevanju njihovega zaupnega značaja, ne smejo razkriti.

Dostop do odgovorov na obvestilo o nasprotovanju

Družba Solvay je zahtevala dostop do odgovorov drugih strank obvestila o nasprotovanju. Ocenil sem, da je ta zahtevek neutemeljen. Na podlagi stalne sodne prakse (sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2000 v združenih zadevah T-25/95 in druge, Cimenteries, odstavek 380 in naslednji) Komisiji ni treba vsem strankam posredovati odgovorov na obvestilo o nasprotovanju. Vendar iz te iste sodne prakse izhaja, da mora Komisija, če v odgovoru ene od strank odkrije obremenilne dokaze in jih ta stranka uporabi proti drugi stranki, zadevne podatke posredovati tej drugi stranki in določiti primerni rok, da lahko ta druga stranka predloži svoje pripombe. To se je torej v tej zadevi tudi storilo, tako so bili obremenilni dokazi proti FMC Corp. in FMC Foret v odgovorih družb Solvay in Degussa posredovani zadevnim strankam.

Ustni postopek

Vse stranke so sodelovale pri zaslišanju, ki je potekalo 28. in 29. junija 2005 in v katerem je bilo predvsem soočenje med strankami izjemno živahno.

Medsebojna odvisnost osnutka sklepa in predhodne ocene, ki se nahaja v obvestilu o nasprotovanju

Ob upoštevanju argumentov, ki so jih stranke predložile Komisiji, in elementov dejstev, ki so jih pripravile v svojih pisnih odgovorih in med zaslišanjem, se je področje kršitve močno zmanjšalo.

Proizvodi, ki jih zadeva kartel

Natrijev perborat (PCS) je bil izključen, tako da osnutek sklepa zadeva le vodikov peroksid in perborat.

Kršitve in trajanje kršitev na podlagi predloženih dokazov

Štelo se je, da sta družbi Air Liquide in Chemoxal, kar zadeva naložitev glob, morebiti upravičeni do zastaranja, ker je njuno sodelovanje pri sporazumu omejeno le na obdobje do 31. decembra 1997, in jima tako ni mogoče naložiti nobene globe, če sta s kršitvijo prenehali pred 25. marcem 1998.

Na splošno se obremenilni dokazi, ki so temeljili na eni sami obtožbi, a jih je zadevna družba spodbijala in niso bili podkrepljeni z drugimi dokaznimi sredstvi, niso upoštevali, saj mora dokazno breme prevzeti Komisija.Posledično je kršitev trajala precej manj časa v primeru družb FMC in FMC Foret, krajša pa je bila tudi v primeru družbe Caffaro.

Osnutek sklepa vsebuje kljub temu nekatera dejstva, ki temeljijo le na enotnih izjavah, ki pa jih stranke, na katere se nanašajo, niso spodbijale in so verodostojne v splošnem okviru, v katerem se uporabljajo. V teh pogojih menim, da je ta pristop sprejemljiv glede na spoštovanje pravic do obrambe, čeprav nekateri obremenilni dokazi temeljijo na eni sami obtožbi.

Po mojem mnenju osnutek končnega sklepa upošteva le ugovore, za katere so imele stranke priložnost pojasniti svoje stališče, pa tudi njihova pravica do zaslišanja se je spoštovala.

Bruselj, 20. aprila 2006

Serge DURANDE


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/30


Informacijski postopek — Tehnični predpisi

(2006/C 303/21)

(Besedilo velja za EGP)

Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter pravil, ki veljajo za storitve informacijske družbe. (UL št. L 204, 21.7.1998, str. 37; UL št. L 217, 5.8.1998, str. 18).

Obvestila o osnutkih tehničnih predpisov, ki jih prejme Komisija

Sklic (1)

Naslov

Zaključek trimesečnega obdobja mirovanja (2)

2006/0580/S

Upravne določbe Švedske uprave za pomorstvo o prevozu utekočinjenih plinov v razsutem stanju po morju (kodeks GC)

1.2.2007

2006/0581/F

Dekret o uporabi Zakona o potrošnji v zvezi z jedilnimi maščobami in olji

1.2.2007

2006/0582/D

Dodatni tehnični pogodbeni pogoji in smernice za inženirske gradnje (ZTV-ING), oddelek 5 Tesnitve cestnih predorov s tesnilnimi trakovi iz umetne mase dela 5 Gradnja predorov

1.2.2007

2006/0583/D

Tehnični dobavni pogoji in Tehnični predpisi za preskušanje inženirskih zgradb (TL/TP-ING), oddelek 5 Tesnitve cestnih predorov s trakovi iz umetnih mas dela 5 Gradnja predorov, Tehnični dobavni pogoji in Tehnični pogoji za preskušanje tesnilnih trakov iz umetne mase in pripadajoči profilni trakovi (TL/TP KDB)

1.2.2007

2006/0584/D

Tehnični dobavni pogoji in Tehnični predpisi za preskušanje za inženirske gradnje (TL/TP-ING), oddelek 5 Tesnitve cestnih predorov s tesnilnimi trakovi iz umetne mase dela 5 Gradnja predorov, Tehnični dobavni pogoji in Tehnični predpisi za preskušanje zaščitnih in drenažnih slojev iz geotekstila (TL/TP SD)

1.2.2007

2006/0585/PL

Uredba ministra za gospodarstvo o zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati uteži, ter o podrobnem obsegu pregledov, ki se jih izvaja med zakonsko urejenim meroslovnim nadzorom teh merilnih instrumentov

1.2.2007

2006/0586/D

BNetzA SSB FES 003 — Opis vmesnika za fiksne satelitske zemeljske postaje, ki so zmožne oddajati v frekvenčnem območju 5 850–7 075 MHz

2.2.2007

2006/0587/D

BNetzA SSB FES 004 — Opis vmesnika za mobilne satelitske zemeljske postaje (MES), ki so zmožne oddajati v frekvenčnih območjih 1 610–1 660,5 MHz in 1 670–1 675 MHz

2.2.2007

2006/0588/D

BNetzA SSB FES 005 — Opis vmesnika za mobilne satelitske zemeljske postaje, ki so zmožne oddajati v frekvenčnem območju 1 980–2 010 MHz

2.2.2007

2006/0589/D

BNetzA SSB FES 006 — Opis vmesnika za mobilne satelitske zemeljske postaje z nizkim podatkovnim tokom, ki so zmožne oddajati v frekvenčnih območjih pod 1 GHz

2.2.2007

2006/0590/D

BNetzA SSB FES 007 — Opis vmesnika za prenosljive zemeljske postaje za satelitsko novinarstvo (SNG TES), ki so zmožne oddajati v frekvenčnem območju 14,0–14,5 GHz

2.2.2007

2006/0591/D

BNetzA SSB FES 008 — Opis vmesnika za mobilne zemeljske postaje (MES) v frekvenčnem območju 14,00–14,25 GHz

2.2.2007

2006/0592/D

BNetzA SSB FES 009 — Opis vmesnika za satelitske interaktivne terminale (SIT) in satelitske uporabniške terminale (SUT) v frekvenčnem območju 29,5–30,0 GHz

2.2.2007

2006/0593/NL

Uredba o subvencijah za trajnostno pridobivanje električne energije v fermentacijskih obratih

 (4)

2006/0594/D

Sedma uredba za spremembo predpisov o fitofarmacevtskih sredstvih

5.2.2007

Komisija opozarja na sodbo, izdano dne 30. aprila 1996, v primeru „Varnost CIE“ (C-194/94 – ECR I, str. 2201), v kateri je Sodišče odločilo, da je treba 8. in 9. člena Direktive 98/34/ES (prej 83/189/EGS) razlagati tako, da se posamezniki lahko sklicujejo nanje na nacionalnih sodiščih, katera morajo odkloniti uporabo nacionalnega tehničnega predpisa, ki ni bil posredovan v skladu z Direktivo.

Navedena sodba potrjuje sporočilo Komisije z dne 1. oktobra 1986 (UL št. C 245, 1.10.1986, str. 4).

Zaradi kršitve obveznosti do obveščanja so zadevni tehnični predpisi neuporabljivi in torej neizvršljivi proti posameznikom.

Za več informacij o postopku obveščanja pišite na:

European Commission

DG Enterprise and Industry, Unit C3

B-1049 Brussels

E-naslov: dir83-189-central@ec.europa.eu

Glejte tudi spletno stran: http://ec.europa.eu/enterprise/tris/

Če potrebujete kakršnekoli nadaljnje informacije o teh obvestilih, se obrnite na spodaj navedene nacionalne službe:

SEZNAM NACIONALNIH SLUŽB, ODGOVORNIH ZA UPRAVLJANJE DIREKTIVE 98/34/ES

BELGIJA

BELNotif

Qualité et Sécurité

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie

NG III — 4ème étage

Boulevard du Roi Albert II/16

B-1000 Bruxelles

Ga. Pascaline Descamps

Tel.: (32-2) 277 80 03

Faks: (32-2) 277 54 01

E-naslov: pascaline.descamps@mineco.fgov.be

paolo.caruso@mineco.fgov.be

Splošni e-naslov: belnotif@mineco.fgov.be

Spletna stran: http://www.mineco.fgov.be

ČEŠKA REPUBLIKA

Czech Office for Standards, Metrology and Testing

Gorazdova 24

P.O. BOX 49

CZ-128 01 Praha 2

G. Miroslav Chloupek

Director of International Relations Department

Tel.: (420) 224 907 123

Faks: (420) 224 914 990

E-naslov: chloupek@unmz.cz

Ga. Lucie Růžičková

Tel.: (420) 224 907 139

Faks: (420) 224 907 122

E-naslov: ruzickova@unmz.cz

Splošni e-naslov: eu9834@unmz.cz

Spletna stran: http://www.unmz.cz

DANSKA

Erhvervs- og Byggestyrelsen

(National Agency for Enterprise and Construction)

Dahlerups Pakhus

Langelinie Allé 17

DK-2100 København Ø (or DK-2100 Copenhagen OE)

G. Bjarne Bang Christensen

Legal adviser

Tel.: (45) 35 46 63 66 (direct)

E-naslov: bbc@ebst.dk

Ga. Birgit Jensen

Principal Executive Officer

Tel.: (45) 35 46 62 87 (direct)

Faks: (45) 35 46 62 03

E-naslov: bij@ebst.dk

Ga. Pernille Hjort Engstrøm

Head of Section

Tel.: (45) 35 46 63 35 (direct)

E-naslov: phe@ebst.dk

Vzajemni poštni nabiralnik za obvestilna sporočila: noti@ebst.dk

Spletna stran: http://www.ebst.dk/Notifikationer

NEMČIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

Referat EA3

Scharnhorststr. 34–37

D-10115 Berlin

Ga. Christina Jäckel

Tel.: (49-30) 20 14 63 53

Faks: (49-30) 20 14 53 79

E-naslov: infonorm@bmwa.bund.de

Spletna stran: http://www.bmwa.bund.de

ESTONIJA

Ministry of Economic Affairs and Communications

Harju str. 11

EE-15072 Tallinn

G. Karl Stern

Executive Officer of Trade Policy Division

EU and International Co-operation Department

Tel.: (372) 625 64 05

Faks: (372) 631 30 29

E-naslov: karl.stern@mkm.ee

Splošni e-naslov: el.teavitamine@mkm.ee

Spletna stran: http://www.mkm.ee

GRČIJA

Ministry of Development

General Secretariat of Industry

Mesogeion 119

GR-101 92 ATHENS

Tel.: (30-210) 696 98 63

Faks: (30-210) 696 91 06

ELOT

Acharnon 313

GR-111 45 ATHENS

Ga. Evangelia Alexandri

Tel.: (30-210) 212 03 01

Faks: (30-210) 228 62 19

E-naslov: alex@elot.gr

Splošni e-naslov: 83189in@elot.gr

Spletna stran: http://www.elot.gr

ŠPANIJA

S.G. de Asuntos Industriales, Energéticos, de Transportes y Comunicaciones y de Medio Ambiente

D.G. de Coordinación del Mercado Interior y otras PPCC

Secretaría de Estado para la Unión Europea

Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

Torres „Ágora“

C/ Serrano Galvache, 26-4a

E-20033 Madrid

G. Angel Silván Torregrosa

Tel.: (34-91) 379 83 32

Ga. Esther Pérez Peláez

Strokovna svetovalka

E-naslov: esther.perez@ue.mae.es

Tel.: (34-91) 379 84 64

Faks: (34-91) 379 84 01

Splošni e-naslov: d83-189@ue.mae.es

FRANCIJA

Délégation interministérielle aux normes

Direction générale de l'Industrie, des Technologies de l'information et des Postes (DiGITIP)

Service des politiques d'innovation et de compétitivité (SPIC)

Sous-direction de la normalisation, de la qualité et de la propriété industrielle (SQUALPI)

DiGITIP 5

12, rue Villiot

F-75572 Paris Cedex 12

Ga. Suzanne Piau

Tel.: (33-1) 53 44 97 04

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: suzanne.piau@industrie.gouv.fr

Ga. Françoise Ouvrard

Tel.: (33-1) 53 44 97 05

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: francoise.ouvrard@industrie.gouv.fr

Splošni e-naslov: d9834.france@industrie.gouv.fr

IRSKA

NSAI

Glasnevin

Dublin 9

Ireland

G. Tony Losty

Tel.: (353-1) 807 38 80

Faks: (353-1) 807 38 38

E-naslov: tony.losty@nsai.ie

Spletna stran: http://www.nsai.ie

ITALIJA

Ministero dello sviluppo economico

Direzione Generale per lo sviluppo produttivo e la competitività

Ufficio F1 – Ispettorato tecnico dell'industria

Via Molise 2

I-00187 Roma

G. Vincenzo Correggia

Tel.: (39-6) 47 05 22 05

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: vincenzo.correggia@attivitaproduttive.gov.it

G. Enrico Castiglioni

Tel.: (39-6) 47 05 26 69

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: enrico.castiglioni@attivitaproduttive.gov.it

Splošni e-naslov: ucn98.34.italia@attivitaproduttive.gov.it

Spletna stran: http://www.attivitaproduttive.gov.it

CIPER

Cyprus Organization for the Promotion of Quality

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

13-15, A. Araouzou street

CY-1421 Nicosia

Tel.: (357) 22 40 93 10

Faks: (357) 22 75 41 03

G. Antonis Ioannou

Tel.: (357) 22 40 94 09

Faks: (357) 22 75 41 03

E-naslov: aioannou@cys.mcit.gov.cy

Splošni e-naslov: dir9834@cys.mcit.gov.cy

Spletna stran: http://www.cys.mcit.gov.cy

LATVIJA

Ministry of Economics of Republic of Latvia

Trade Normative and SOLVIT Notification Division

SOLVIT Coordination Centre

55, Brīvības Street

LV-1519 Riga

Reinis Berzins

Deputy Head of Trade Normative and SOLVIT Notification Division

Tel.: (371) 701 32 30

Faks: (371) 728 08 82

Zanda Liekna

Senior Officer of Division of EU Internal Market Coordination

Tel.: (371) 701 32 36

Tel.: (371) 701 30 67

Faks: (371) 728 08 82

E-naslov: zanda.liekna@em.gov.lv

Splošni e-naslov: notification@em.gov.lv

LITVA

Lithuanian Standards Board

T. Kosciuskos g. 30

LT-01100 Vilnius

Ga. Daiva Lesickiene

Tel.: (370) 52 70 93 47

Faks: (370) 52 70 93 67

E-naslov: dir9834@lsd.lt

Spletna stran: http://www.lsd.lt

LUKSEMBURG

SEE – Service de l'Energie de l'Etat

34, avenue de la Porte-Neuve B.P. 10

L-2010 Luxembourg

G. J.P. Hoffmann

Tel.: (352) 46 97 46 1

Faks: (352) 22 25 24

E-naslov: see.direction@eg.etat.lu

Spletna stran: http://www.see.lu

MADŽARSKA

Hungarian Notification Centre

Ministry of Economy and Transport

Industrial Department

Budapest

Honvéd u. 13-15.

H-1880

G. Zsolt Fazekas

Leading Councillor

E-naslov: fazekas.zsolt@gkm.gov.hu

Tel.: (36-1) 374 28 73

Faks: (36-1) 473 16 22

E-naslov: notification@gkm.gov.hu

Spletna stran: http://www.gkm.hu/dokk/main/gkm

MALTA

Malta Standards Authority

Level 2

Evans Building

Merchants Street

VLT 03

MT-Valletta

Tel.: (356) 21 24 24 20

Tel.: (356) 21 24 32 82

Faks: (356) 21 24 24 06

Ga. Lorna Cachia

E-naslov: lorna.cachia@msa.org.mt

Splošni e-naslov: notification@msa.org.mt

Spletna stran: http://www.msa.org.mt

NIZOZEMSKA

Ministerie van Financiën

Belastingsdienst/Douane Noord

Team bijzondere klantbehandeling

Centrale Dienst voor In-en uitvoer

Engelse Kamp 2

Postbus 30003

9700 RD Groningen

Nederland

G. Ebel van der Heide

Tel.: (31-50) 523 21 34

Ga. Hennie Boekema

Tel.: (31-50) 523 21 35

Ga. Tineke Elzer

Tel.: (31-50) 523 21 33

Faks: (31-50) 523 21 59

Splošni e-naslov:

Enquiry.Point@tiscali-business.nl

Enquiry.Point2@tiscali-business.nl

AVSTRIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Abteilung C2/1

Stubenring 1

A-1010 Wien

Ga. Brigitte Wikgolm

Tel.: (43-1) 711 00 58 96

Faks: (43-1) 715 96 51 ali (43-1) 712 06 80

E-naslov: not9834@bmwa.gv.at

Spletna stran: http://www.bmwa.gv.at

POLJSKA

Ministry of Economy

Department for Economic Regulations

Plac Trzech Krzyży 3/5

PL-00-507 Warszawa

Ga. Barbara H. Kozłowska

Tel.: (48-22) 693 54 07

Faks: (48-22) 693 40 25

E-naslov: barbara.kozlowska@mg.gov.pl

Ga. Agata Gągor

Tel.: (48-22) 693 56 90

Splošni e-naslov: notyfikacja@mg.gov.pl

PORTUGALSKA

Instituto Portugês da Qualidade

Rua Antonio Gião, 2

P-2829-513 Caparica

Ga. Cândida Pires

Tel.: (351-21) 294 82 36 ali 81 00

Faks: (351-21) 294 82 23

E-naslov: c.pires@mail.ipq.pt

Splošni e-naslov: not9834@mail.ipq.pt

Spletna stran: http://www.ipq.pt

SLOVENIJA

SIST – Slovenian Institute for Standardization

Contact point for 98/34/EC and WTO-TBT Enquiry Point

Šmartinska 140

SLO-1000 Ljubljana

Ga. Vesna Stražišar

Tel.: (386-1) 478 30 41

Faks: (386-1) 478 30 98

E-mail: contact@sist.si

SLOVAŠKA

Ga. Kvetoslava Steinlova

Direktorica oddelka za evropsko integracijo,

Office of Standards, Metrology and Testing of the Slovak Republic

Stefanovicova 3

SK-814 39 Bratislava

Tel.: (421-2) 52 49 35 21

Faks: (421-2) 52 49 10 50

E-naslov: steinlova@normoff.gov.sk

FINSKA

Kauppa-ja teollisuusministeriö

(Ministry of Trade and Industry)

Naslov za obiskovalce:

Aleksanterinkatu 4

FIN-00171 Helsinki

in

Katakatu 3

FIN-00120 Helsinki

Poštni naslov:

PO Box 32

FIN-00023 Government

Ga. Leila Orava

Tel.: (358-9) 16 06 46 86

Faks: (358-9) 16 06 46 22

E-naslov: leila.orava@ktm.fi

Ga. Katri Amper

Tel.: (358-9) 16 06 46 48

Splošni e-naslov: maaraykset.tekniset@ktm.fi

Spletna stran: http://www.ktm.fi

ŠVEDSKA

Kommerskollegium

(National Board of Trade)

Box 6803

Drottninggatan 89

S-113 86 Stockholm

Ga. Kerstin Carlsson

Tel.: (46-8) 690 48 82 ali (46-8) 690 48 00

Faks: (46-8) 690 48 40 ali (46-8) 30 67 59

E-naslov: kerstin.carlsson@kommers.se

Splošni e-naslov: 9834@kommers.se

Spletna stran: http://www.kommers.se

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Department of Trade and Industry

Standards and Technical Regulations Directorate 2

151 Buckingham Palace Road

London SW1 W 9SS

United Kingdom

G. Philip Plumb

Tel.: (44-20) 72 15 14 88

Faks: (44-20) 72 15 13 40

E-naslov: philip.plumb@dti.gsi.gov.uk

Splošni e-naslov: 9834@dti.gsi.gov.uk

Spletna stran: http://www.dti.gov.uk/strd

EFTA — ESA

EFTA Surveillance Authority

Rue Belliard 35

B-1040 Bruxelles

Ga. Adinda Batsleer

Tel.: (32-2) 286 18 61

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: aba@eftasurv.int

Ga. Tuija Ristiluoma

Tel.: (32-2) 286 18 71

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: tri@eftasurv.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGESA@eftasurv.int

Spletna stran: http://www.eftasurv.int

EFTA

Goods Unit

EFTA Secretariat

Rue Joseph II 12-16

B-1000 Bruxelles

Ga.Kathleen Byrne

Tel.: (32-2) 286 17 49

Faks: (32-2) 286 17 42

E-naslov: kathleen.byrne@efta.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGEFTA@efta.int

Spletna stran: http://www.efta.int

TURČIJA

Undersecretariat of Foreign Trade

General Directorate of Standardisation for Foreign Trade

Inönü Bulvari no 36

TR-06510

Emek — Ankara

G. Mehmet Comert

Tel.: (90-312) 212 58 98

Faks: (90-312) 212 87 68

E-naslov: comertm@dtm.gov.tr

Spletna stran: http://www.dtm.gov.tr


(1)  Leto — registracijska številka — država članica izvora.

(2)  Obdobje, v katerem se osnutka ne sme sprejeti.

(3)  Ni obdobja mirovanja, ker Komisija sprejme razloge za nujni sprejem, na katere se sklicuje država članica, ki pošlje obvestilo.

(4)  Ni obdobja mirovanja, ker ukrep zadeva tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, povezanih z davčnimi ali finančnimi ukrepi, v skladu s tretjo alineo drugega odstavka člena 1(11) Direktive 98/34/ES.

(5)  Informacijski postopek zaključen.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/36


Informacijski postopek — Tehnični predpisi

(2006/C 303/22)

(Besedilo velja za EGP)

Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter pravil, ki veljajo za storitve informacijske družbe. (UL št. L 204, 21.7.1998, str. 37; UL št. L 217, 5.8.1998, str. 18).

Obvestila o osnutkih tehničnih predpisov, ki jih prejme Komisija

Sklic (1)

Naslov

Zaključek trimesečnega obdobja mirovanja (2)

2006/0595/D

[Trideseta] Uredba o spremembi Pravilnika o dovoljenjih v cestnem prometu (StVZO)

5.2.2007

2006/0596/PL

Osnutek uredbe ministra za okolje o dokumentih, ki potrjujejo ločeno predelavo in ločeno recikliranje

 (4)

2006/0597/B

Osnutek odredbe valonske vlade o reviziji tehničnega pravilnika o upravljanju distribucijskih omrežij in dostopu do njih v valonski regiji

8.2.2007

2006/0598/B

Osnutek odredbe valonske vlade o reviziji tehničnega pravilnika o upravljanju omrežja lokalnega prometa in dostopu do njega v valonski regiji

8.2.2007

2006/0599/NL

Sprememba Kodeksa za omrežja: javni razpis za zbiranje ponudb za dejavnosti priključevanja

8.2.2007

2006/0600/NL

Sporazum o uvozu Lucky Bamboo [bambus sreče] na vodni osnovi

 (3)

2006/0601/DK

Danski radijski vmesnik št. 00 001 o radijski opremi nizke moči za oddajanje avdio signalov

12.2.2007

2006/0602/NL

Odlok o Zakonu o kakovosti blaga v zvezi s tetoviranjem in piercingom (prebadanje kože)

12.2.2007

2006/0603/PL

Uredba ministra za gospodarstvo o zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati merilniki nivoja zvoka ter podrobnem obsegu preskusov in pregledov, ki se jih izvaja med zakonsko urejenim meroslovnim nadzorom teh merilnih instrumentov

12.2.2007

2006/0604/F

Dekret, ki spreminja urejevalni del Zakonika o kmetijstvu

15.2.2007

2006/0605/F

Odredba o sanitarnih pravilih, ki veljajo za proizvode živalskega izvora in za živila, ki te proizvode vsebujejo

15.2.2007

2006/0606/I

Uredba o tehničnih predpisih, povezanih z napravami za obdelavo pitne vode, namenjenimi uporabi v gospodinjstvu in v javnih lokalih

19.2.2007

2006/0607/UK

Odobritev merilnih naprav iz leta 2006 (Zakon o hrupu iz leta 1996)(Anglija)

19.2.2007

2006/0608/FIN

Zakonski osnutek Zakona o spremembah Zakona o alkoholnih pijačah

19.2.2007

2006/0609/S

Upravne določbe Švedske državne uprave za ceste o spremembi upravnih določb (VVFS 2004:31) o nosilnosti, stabilnosti in vzdržljivosti konstrukcij v zvezi z gradbenimi deli pri gradnji cest in ulic

19.2.2007

Komisija opozarja na sodbo, izdano dne 30. aprila 1996, v primeru „Varnost CIE“ (C-194/94 – ECR I, str. 2201), v kateri je Sodišče odločilo, da je treba 8. in 9. člena Direktive 98/34/ES (prej 83/189/EGS) razlagati tako, da se posamezniki lahko sklicujejo nanje na nacionalnih sodiščih, katera morajo odkloniti uporabo nacionalnega tehničnega predpisa, ki ni bil posredovan v skladu z Direktivo.

Navedena sodba potrjuje sporočilo Komisije z dne 1. oktobra 1986 (UL št. C 245, 1.10.1986, str. 4).

Zaradi kršitve obveznosti do obveščanja so zadevni tehnični predpisi neuporabljivi in torej neizvršljivi proti posameznikom.

Za več informacij o postopku obveščanja pišite na:

European Commission

DG Enterprise and Industry, Unit C3

B-1049 Brussels

E-naslov: dir83-189-central@ec.europa.eu

Glejte tudi spletno stran: http://ec.europa.eu/enterprise/tris/

Če potrebujete kakršnekoli nadaljnje informacije o teh obvestilih, se obrnite na spodaj navedene nacionalne službe:

SEZNAM NACIONALNIH SLUŽB, ODGOVORNIH ZA UPRAVLJANJE DIREKTIVE 98/34/ES

BELGIJA

BELNotif

Qualité et Sécurité

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie

NG III — 4ème étage

Boulevard du Roi Albert II/16

B-1000 Bruxelles

Ga. Pascaline Descamps

Tel.: (32-2) 277 80 03

Faks: (32-2) 277 54 01

E-naslov: pascaline.descamps@mineco.fgov.be

paolo.caruso@mineco.fgov.be

Splošni e-naslov: belnotif@mineco.fgov.be

Spletna stran: http://www.mineco.fgov.be

ČEŠKA REPUBLIKA

Czech Office for Standards, Metrology and Testing

Gorazdova 24

P.O. BOX 49

CZ-128 01 Praha 2

G. Miroslav Chloupek

Director of International Relations Department

Tel.: (420) 224 907 123

Faks: (420) 224 914 990

E-naslov: chloupek@unmz.cz

Ga. Lucie Růžičková

Tel.: (420) 224 907 139

Faks: (420) 224 907 122

E-naslov: ruzickova@unmz.cz

Splošni e-naslov: eu9834@unmz.cz

Spletna stran: http://www.unmz.cz

DANSKA

Erhvervs- og Byggestyrelsen

(National Agency for Enterprise and Construction)

Dahlerups Pakhus

Langelinie Allé 17

DK-2100 København Ø (or DK-2100 Copenhagen OE)

G. Bjarne Bang Christensen

Legal adviser

Tel.: (45) 35 46 63 66 (direct)

E-naslov: bbc@ebst.dk

Ga. Birgit Jensen

Principal Executive Officer

Tel.: (45) 35 46 62 87 (direct)

Faks: (45) 35 46 62 03

E-naslov: bij@ebst.dk

Ga. Pernille Hjort Engstrøm

Head of Section

Tel.: (45) 35 46 63 35 (direct)

E-naslov: phe@ebst.dk

Vzajemni poštni nabiralnik za obvestilna sporočila: noti@ebst.dk

Spletna stran: http://www.ebst.dk/Notifikationer

NEMČIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

Referat EA3

Scharnhorststr. 34–37

D-10115 Berlin

Ga. Christina Jäckel

Tel.: (49-30) 20 14 63 53

Faks: (49-30) 20 14 53 79

E-naslov: infonorm@bmwa.bund.de

Spletna stran: http://www.bmwa.bund.de

ESTONIJA

Ministry of Economic Affairs and Communications

Harju str. 11

EE-15072 Tallinn

G. Karl Stern

Executive Officer of Trade Policy Division

EU and International Co-operation Department

Tel.: (372) 625 64 05

Faks: (372) 631 30 29

E-naslov: karl.stern@mkm.ee

Splošni e-naslov: el.teavitamine@mkm.ee

Spletna stran: http://www.mkm.ee

GRČIJA

Ministry of Development

General Secretariat of Industry

Mesogeion 119

GR-101 92 ATHENS

Tel.: (30-210) 696 98 63

Faks: (30-210) 696 91 06

ELOT

Acharnon 313

GR-111 45 ATHENS

Ga. Evangelia Alexandri

Tel.: (30-210) 212 03 01

Faks: (30-210) 228 62 19

E-naslov: alex@elot.gr

Splošni e-naslov: 83189in@elot.gr

Spletna stran: http://www.elot.gr

ŠPANIJA

S.G. de Asuntos Industriales, Energéticos, de Transportes y Comunicaciones y de Medio Ambiente

D.G. de Coordinación del Mercado Interior y otras PPCC

Secretaría de Estado para la Unión Europea

Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

Torres „Ágora“

C/ Serrano Galvache, 26-4a

E-20033 Madrid

G. Angel Silván Torregrosa

Tel.: (34-91) 379 83 32

Ga. Esther Pérez Peláez

Strokovna svetovalka

E-naslov: esther.perez@ue.mae.es

Tel.: (34-91) 379 84 64

Faks: (34-91) 379 84 01

Splošni e-naslov: d83-189@ue.mae.es

FRANCIJA

Délégation interministérielle aux normes

Direction générale de l'Industrie, des Technologies de l'information et des Postes (DiGITIP)

Service des politiques d'innovation et de compétitivité (SPIC)

Sous-direction de la normalisation, de la qualité et de la propriété industrielle (SQUALPI)

DiGITIP 5

12, rue Villiot

F-75572 Paris Cedex 12

Ga. Suzanne Piau

Tel.: (33-1) 53 44 97 04

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: suzanne.piau@industrie.gouv.fr

Ga. Françoise Ouvrard

Tel.: (33-1) 53 44 97 05

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: francoise.ouvrard@industrie.gouv.fr

Splošni e-naslov: d9834.france@industrie.gouv.fr

IRSKA

NSAI

Glasnevin

Dublin 9

Ireland

G. Tony Losty

Tel.: (353-1) 807 38 80

Faks: (353-1) 807 38 38

E-naslov: tony.losty@nsai.ie

Spletna stran: http://www.nsai.ie

ITALIJA

Ministero dello sviluppo economico

Direzione Generale per lo sviluppo produttivo e la competitività

Ufficio F1 – Ispettorato tecnico dell'industria

Via Molise 2

I-00187 Roma

G. Vincenzo Correggia

Tel.: (39-6) 47 05 22 05

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: vincenzo.correggia@attivitaproduttive.gov.it

G. Enrico Castiglioni

Tel.: (39-6) 47 05 26 69

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: enrico.castiglioni@attivitaproduttive.gov.it

Splošni e-naslov: ucn98.34.italia@attivitaproduttive.gov.it

Spletna stran: http://www.attivitaproduttive.gov.it

CIPER

Cyprus Organization for the Promotion of Quality

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

13-15, A. Araouzou street

CY-1421 Nicosia

Tel.: (357) 22 40 93 10

Faks: (357) 22 75 41 03

G. Antonis Ioannou

Tel.: (357) 22 40 94 09

Faks: (357) 22 75 41 03

E-naslov: aioannou@cys.mcit.gov.cy

Splošni e-naslov: dir9834@cys.mcit.gov.cy

Spletna stran: http://www.cys.mcit.gov.cy

LATVIJA

Ministry of Economics of Republic of Latvia

Trade Normative and SOLVIT Notification Division

SOLVIT Coordination Centre

55, Brīvības Street

LV-1519 Riga

Reinis Berzins

Deputy Head of Trade Normative and SOLVIT Notification Division

Tel.: (371) 701 32 30

Faks: (371) 728 08 82

Zanda Liekna

Senior Officer of Division of EU Internal Market Coordination

Tel.: (371) 701 32 36

Tel.: (371) 701 30 67

Faks: (371) 728 08 82

E-naslov: zanda.liekna@em.gov.lv

Splošni e-naslov: notification@em.gov.lv

LITVA

Lithuanian Standards Board

T. Kosciuskos g. 30

LT-01100 Vilnius

Ga. Daiva Lesickiene

Tel.: (370) 52 70 93 47

Faks: (370) 52 70 93 67

E-naslov: dir9834@lsd.lt

Spletna stran: http://www.lsd.lt

LUKSEMBURG

SEE – Service de l'Energie de l'Etat

34, avenue de la Porte-Neuve B.P. 10

L-2010 Luxembourg

G. J.P. Hoffmann

Tel.: (352) 46 97 46 1

Faks: (352) 22 25 24

E-naslov: see.direction@eg.etat.lu

Spletna stran: http://www.see.lu

MADŽARSKA

Hungarian Notification Centre

Ministry of Economy and Transport

Industrial Department

Budapest

Honvéd u. 13-15.

H-1880

G. Zsolt Fazekas

Leading Councillor

E-naslov: fazekas.zsolt@gkm.gov.hu

Tel.: (36-1) 374 28 73

Faks: (36-1) 473 16 22

E-naslov: notification@gkm.gov.hu

Spletna stran: http://www.gkm.hu/dokk/main/gkm

MALTA

Malta Standards Authority

Level 2

Evans Building

Merchants Street

VLT 03

MT-Valletta

Tel.: (356) 21 24 24 20

Tel.: (356) 21 24 32 82

Faks: (356) 21 24 24 06

Ga. Lorna Cachia

E-naslov: lorna.cachia@msa.org.mt

Splošni e-naslov: notification@msa.org.mt

Spletna stran: http://www.msa.org.mt

NIZOZEMSKA

Ministerie van Financiën

Belastingsdienst/Douane Noord

Team bijzondere klantbehandeling

Centrale Dienst voor In-en uitvoer

Engelse Kamp 2

Postbus 30003

9700 RD Groningen

Nederland

G. Ebel van der Heide

Tel.: (31-50) 523 21 34

Ga. Hennie Boekema

Tel.: (31-50) 523 21 35

Ga. Tineke Elzer

Tel.: (31-50) 523 21 33

Faks: (31-50) 523 21 59

Splošni e-naslov:

Enquiry.Point@tiscali-business.nl

Enquiry.Point2@tiscali-business.nl

AVSTRIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Abteilung C2/1

Stubenring 1

A-1010 Wien

Ga. Brigitte Wikgolm

Tel.: (43-1) 711 00 58 96

Faks: (43-1) 715 96 51 ali (43-1) 712 06 80

E-naslov: not9834@bmwa.gv.at

Spletna stran: http://www.bmwa.gv.at

POLJSKA

Ministry of Economy

Department for Economic Regulations

Plac Trzech Krzyży 3/5

PL-00-507 Warszawa

Ga. Barbara H. Kozłowska

Tel.: (48-22) 693 54 07

Faks: (48-22) 693 40 25

E-naslov: barbara.kozlowska@mg.gov.pl

Ga. Agata Gągor

Tel.: (48-22) 693 56 90

Splošni e-naslov: notyfikacja@mg.gov.pl

PORTUGALSKA

Instituto Portugês da Qualidade

Rua Antonio Gião, 2

P-2829-513 Caparica

Ga. Cândida Pires

Tel.: (351-21) 294 82 36 ali 81 00

Faks: (351-21) 294 82 23

E-naslov: c.pires@mail.ipq.pt

Splošni e-naslov: not9834@mail.ipq.pt

Spletna stran: http://www.ipq.pt

SLOVENIJA

SIST – Slovenian Institute for Standardization

Contact point for 98/34/EC and WTO-TBT Enquiry Point

Šmartinska 140

SLO-1000 Ljubljana

Ga. Vesna Stražišar

Tel.: (386-1) 478 30 41

Faks: (386-1) 478 30 98

E-mail: contact@sist.si

SLOVAŠKA

Ga. Kvetoslava Steinlova

Direktorica oddelka za evropsko integracijo,

Office of Standards, Metrology and Testing of the Slovak Republic

Stefanovicova 3

SK-814 39 Bratislava

Tel.: (421-2) 52 49 35 21

Faks: (421-2) 52 49 10 50

E-naslov: steinlova@normoff.gov.sk

FINSKA

Kauppa-ja teollisuusministeriö

(Ministry of Trade and Industry)

Naslov za obiskovalce:

Aleksanterinkatu 4

FIN-00171 Helsinki

in

Katakatu 3

FIN-00120 Helsinki

Poštni naslov:

PO Box 32

FIN-00023 Government

Ga. Leila Orava

Tel.: (358-9) 16 06 46 86

Faks: (358-9) 16 06 46 22

E-naslov: leila.orava@ktm.fi

Ga. Katri Amper

Tel.: (358-9) 16 06 46 48

Splošni e-naslov: maaraykset.tekniset@ktm.fi

Spletna stran: http://www.ktm.fi

ŠVEDSKA

Kommerskollegium

(National Board of Trade)

Box 6803

Drottninggatan 89

S-113 86 Stockholm

Ga. Kerstin Carlsson

Tel.: (46-8) 690 48 82 ali (46-8) 690 48 00

Faks: (46-8) 690 48 40 ali (46-8) 30 67 59

E-naslov: kerstin.carlsson@kommers.se

Splošni e-naslov: 9834@kommers.se

Spletna stran: http://www.kommers.se

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Department of Trade and Industry

Standards and Technical Regulations Directorate 2

151 Buckingham Palace Road

London SW1 W 9SS

United Kingdom

G. Philip Plumb

Tel.: (44-20) 72 15 14 88

Faks: (44-20) 72 15 13 40

E-naslov: philip.plumb@dti.gsi.gov.uk

Splošni e-naslov: 9834@dti.gsi.gov.uk

Spletna stran: http://www.dti.gov.uk/strd

EFTA — ESA

EFTA Surveillance Authority

Rue Belliard 35

B-1040 Bruxelles

Ga. Adinda Batsleer

Tel.: (32-2) 286 18 61

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: aba@eftasurv.int

Ga. Tuija Ristiluoma

Tel.: (32-2) 286 18 71

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: tri@eftasurv.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGESA@eftasurv.int

Spletna stran: http://www.eftasurv.int

EFTA

Goods Unit

EFTA Secretariat

Rue Joseph II 12-16

B-1000 Bruxelles

Ga.Kathleen Byrne

Tel.: (32-2) 286 17 49

Faks: (32-2) 286 17 42

E-naslov: kathleen.byrne@efta.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGEFTA@efta.int

Spletna stran: http://www.efta.int

TURČIJA

Undersecretariat of Foreign Trade

General Directorate of Standardisation for Foreign Trade

Inönü Bulvari no 36

TR-06510

Emek — Ankara

G. Mehmet Comert

Tel.: (90-312) 212 58 98

Faks: (90-312) 212 87 68

E-naslov: comertm@dtm.gov.tr

Spletna stran: http://www.dtm.gov.tr


(1)  Leto – registracijska številka – država članica izvora.

(2)  Obdobje, v katerem se osnutka ne sme sprejeti.

(3)  Ni obdobja mirovanja, ker Komisija sprejme razloge za nujni sprejem, na katere se sklicuje država članica, ki pošlje obvestilo.

(4)  Ni obdobja mirovanja, ker ukrep zadeva tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, povezanih z davčnimi ali finančnimi ukrepi, v skladu s tretjo alineo drugega odstavka člena 1(11) Direktive 98/34/ES.

(5)  Informacijski postopek zaključen.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/42


Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

(Besedilo velja za EGP)

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi)

(2006/C 303/23)

ESO (1)

Sklic in naslov harmoniziranega standarda

(in referenčni dokument)

Referenca za nadomestni standard

Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomestnega standarda

Opomba 1

CEN

EN ISO 3095:2005

Železniške naprave – Akustika – Merjenje hrupa, ki ga oddajajo tirna vozila (ISO 3095:2005)

 

CEN

EN ISO 3381:2005

Železniške naprave – Akustika – Merjenje hrupa v tirnih vozilih (ISO 3381:2005)

 

CEN

EN 12663:2000

Železniške naprave – Konstrukcijske zahteve za vagonske koše železniških vozil

 

CEN

EN 13129-1:2002

Železniške naprave – Klimatske naprave v železniških vozilih za daljinski promet – 1. del: Parametri za določevanje udobja

 

CEN

EN 13129-2:2004

Železniške naprave – Klimatske naprave v železniških vozilih za daljinski promet – 2. del: Preskusi

 

CEN

EN 13230-1:2002

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Betonski pragi in kretniški betonski pragi – 1. del: Splošne zahteve

 

CEN

EN 13232-4:2005

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Kretnice in križišča – 4. del: Postavljalna naprava in kontrola lege ostrice

 

CEN

EN 13232-5:2005

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Kretnice in križišča – 5. del: Kretnice

 

CEN

EN 13232-6:2005

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Kretnice in križišča – 6. del: Kretniška srca

 

CEN

EN 13232-7:2006

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Kretnice in križišča – 7. del: Kretniška srca s premičnimi deli

 

CEN

EN 13232-9:2006

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Kretnice in križišča – 9. del: Kretniški sklopi

 

CEN

EN 13260:2003

Železniške naprave – Kolesne dvojice in podstavni vozički – Kolesne dvojice – Zahtevane lastnosti proizvoda

 

CEN

EN 13262:2004

Železniške aplikacije – Kolesne dvojice in podstavni vozički- Kolesa – Zahtevane lastnosti proizvoda

 

CEN

EN 13272:2001

Železniške naprave – Električna razsvetljava v železniških vozilih za javne prevozne sisteme

 

CEN

EN 13481-1:2002

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Zahteve za izdelavo pritrdilnih sistemov – 1. del: Definicije

 

EN 13481-1:2002/A1:2006

Opomba 3

28.2.2007

CEN

EN 13481-2:2002

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Zahteve za izdelavo pritrdilnih sistemov – 2. del: Pritrdilni sistemi za betonske prage

 

EN 13481-2:2002/A1:2006

Opomba 3

28.2.2007

CEN

EN 13481-5:2002

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Zahteve za izdelavo pritrdilnih sistemov – 5. del: Pritrdilni sistemi za tir na ploščah

 

EN 13481-5:2002/A1:2006

Opomba 3

28.2.2007

CEN

EN 13674-1:2003

Železniške naprave– Zgornji ustroj – Tirnica – 1.del: Vignolove tirnice z maso 46kg/m in več

 

CEN

EN 13674-2:2006

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Tirnice – 2. del: Tirnice za kretnice in križišča, ki se uporabljajo skupaj z Vignolovo tirnico mase 46 kg/m ali več

 

CEN

EN 13674-3:2006

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Tirnice – 3. del: Tirnična vodila

 

CEN

EN 13715:2006

Železniške naprave – Kolesne dvojice in podstavni vozički – Kolesa – Profil tekalne površine

 

CEN

EN 13848-1:2003

Železniške naprave – Zgornji ustroj – Kvaliteta tirne geometrije – 1.del: Karakteristike tirne geometrije

 

CEN

EN 14067-4:2005

Železniške naprave – Aerodinamika – 4. del: Zahteve in preskusni postopki pri aerodinamiki na odprti progi

 

CEN

EN 14067-5:2006

Železniške naprave – Aerodinamika – 5. del: Zahteve in preskusni postopki pri aerodinamiki v predorih

 

CEN

EN 14363:2005

Železniške naprave – Preskušanje za sprejemljivost voznih lastnosti železniških vozil – Preskušanje lastnosti med vožnjo in preskusi vozila, ki stoji

 

CEN

EN 14531-1:2005

Železniške naprave – Metode za izračune zavornih poti, poti za kontrolo hitrosti in zavarovanj stoječih vozil – 1. del: Splošni algoritmi

 

CEN

EN 14535-1:2005

Železniške naprave – Kolutne zavore za železniška vozila – 1. del: Kolutne zavore (diski), namontirane na osi s hladnim ali vročim postopkom. Mere in zahteve, ki se nanašajo na kakovost

 

CEN

EN 14601:2005

Železniške naprave – Ravne in kotne zaporne pipe za zavorne in glavne zračne vode

 

CEN

EN 14752:2005

Železniške naprave – Vrata in zapiralni sistemi na železniških potniških vozilih

 

CEN

EN 14813-1:2006

Železniške naprave – Klimatske naprave v vozniških kabinah – 1. del: Parametri za določevanje udobja

 

CEN

EN 14813-2:2006

Železniške naprave – Klimatske naprave v vozniških kabinah – 2. del: Preskusi

 

CENELEC

EN 50119:2001

Železniške aplikacije – Stacionarne naprave -Nadzemni kontaktni vodniki (za električno vleko); vozni vod

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50121-1:2000

Železniške aplikacije – Elektromagnetna združljivost – 1. del: Splošno

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50121-2:2000

Železniške aplikacije – Elektromagnetna združljivost – 2. del: Emisije celotnega železniškega sistema v okolje

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50121-3-1:2000

Železniške aplikacije – Elektromagnetna združljivost – 3-1. del: Vozna sredstva – Vlak in celotno vozilo

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50121-3-2:2000

Železniške aplikacije – Elektromagnetna združljivost – 3-2. del: Vozna sredstva – Aparati

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50121-4:2000

Železniške aplikacije – Elektromagnetna združljivost – 4. del: Emisije in odpornost signalnih in telekomunikacijskih aparatov

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50121-5:2000

Železniške aplikacije – Elektromagnetna združljivost – 5. del: Emisije in odpornost instalacij in aparatov za stalno elektroenergetsko napajanje

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50122-1:1997

Železniške aplikacije – Stalne instalacije – 1. del: Zaščitne določbe v zvezi z električno varnostjo in ozemljitvijo

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50124-1:2001

Železniške aplikacije – Uskladitev izolacije – 1. del: Osnovne zahteve – Izolacijske in plazilne razdalje za vso električno in elektronsko opremo

NE OBSTAJA

Dopolnilo A1:2003 k standardu EN 50124-1:2001

Opomba 3

1.10.2006

Dopolnilo A2:2005 k standardu EN 50124-1:2001

Opomba 3

1.5.2008

CENELEC

EN 50124-2:2001

Železniške aplikacije – Uskladitev izolacije – 2. del: Prenapetosti in pripadajoča zaščita

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50125-1:1999

Železniške aplikacije – Okoljski pogoji za opremo – 1. del: Oprema na voznih sredstvih

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50125-3:2003

Železniške aplikacije – Okoljski pogoji za opremo – 3. del: Oprema za signalizacijo in telekomunikacije

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50126-1:1999

Železniške naprave – Specifikacija in prikaz zanesljivosti, vzdrževalnosti in varnosti (RAMS) – 1. del: Osnovne zahteve in splošni proces

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50128:2001

Železniške aplikacije – Komunikacijski, signalni in obdelovalni (procesni) sistemi – Programska oprema za krmiljenje in zaščito železniških sistemov

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50129:2003

Železniške aplikacije – Komunikacijski, signalni in obdelovalni (procesni) sistemi – Varnost v zvezi z elektronskimi signalnimi sistemi

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50149:2001

Železniške aplikacije – Stacionarne naprave – Električna vleka – Ožlebljeni kontaktni vodniki iz bakra in bakrenih zlitin

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50155:2001

Železniške aplikacije – Elektronska oprema na voznih sredstvih

NE OBSTAJA

Dopolnilo A1:2002 k standardu EN 50155:2001

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti (1.9.2005)

CENELEC

EN 50159-1:2001

Železniške aplikacije – Komunikacijski, signalni in obdelovalni (procesni) sistemi – 1. del: Varnost v zvezi s komunikacijami v zaprtih prenosnih (transmisijskih) sistemih

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50159-2:2001

Železniške aplikacije – Komunikacijski, signalni in obdelovalni (procesni) sistemi – 2. del: Varnost v zvezi s komunikacijami v odprtih prenosnih (transmisijskih) sistemih

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50163:2004

Železniške naprave – Napajalne napetosti sistemov električne vleke

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50206-1:1998

Železniške aplikacije – Železniška vozna sredstva – Pantografi (Tokovni odjemniki): Značilnosti in preskusi – 1. del: Pantografi za vozila na glavnih progah

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50238:2003

Železniške aplikacije – Združljivost med voznimi sredstvi in sistemi za prepoznavanje vlakov

NE OBSTAJA

CENELEC

EN 50317:2002

Železniške aplikacije – Sistemi tokovnih odjemnikov – Zahteve za meritve in ocenjevanje dinamične interakcije med pantografom (tokovnim odjemnikom) in (nadzemnim) kontaktnim vodom

NE OBSTAJA

Dopolnilo A1:2004 k standardu EN 50317:2002

Opomba 3

1.10.2007

CENELEC

EN 50388:2005

Železniške naprave – Napajanje in železniška vozila – Tehnična merila za koordinacijo med napajanjem (postajo) in železniškimi vozili za dosego interoperabilnosti

NE OBSTAJA

Opomba 1

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 3

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

OPOMBA:

Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES (2)1 Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES (3).

Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na:

http://europa.eu.int/comm/enterprise/newapproach/standardization/harmstds/


(1)  ESO: Evropske organizacije za standarde:

CEN: rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 550 08 11; faks (32-2) 550 08 19 (http://www.cenorm.be)

CENELEC: rue de Stassart 35, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 519 68 71; faks (32-2) 519 69 19 (http://www.cenelec.org)

ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, tel. (33) 492 94 42 00; faks (33) 493 65 47 16 (http://www.etsi.org)

(2)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(3)  UL L 217, 5.8.1998, str. 18.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/47


Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/24)

Številka pomoči

XS 108/06

Država članica

Nizozemska

Regija

Provincie Zuid-Holland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Promolding B.V.

Pravna podlaga

Artikel 12 van de Algemene Subsidieverordening Zuid-Holland, 1 juni 2005

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

 

Zavarovana posojila

 

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

161 650 EUR

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Da, intenzivnost državne pomoči je 60 % (industrijske raziskave)

Datum začetka izvajanja

13.6.2006. S pridržkom; pomoč se dodeli po priglasitvi

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 1.6.2007

Cilj pomoči

Pomoč za MSP

Da.

Namen tega raziskovalno-razvojnega projekta je razviti znanje in tehnologijo na področju kompozitnih materialov, ojačanih z vlakni, v industrijskem izmenjevalniku toplote.

Raziskave bodo usmerjene na tehnične in operativne zahteve za izmenjevalnike toplote v različnih pogojih delovanja. Pri tem je treba upoštevati padec temperature in pritiska ter kemično strukturo medija, ki se bo ohlajal. Te zahteve usmerjajo raziskave v primerne kompozitne materiale, tehnologijo vlaken, podrobno načrtovanje in načrtovanje konstrukcij. Ker gre zaradi uporabe vlaken za neenakomerne materiale in se predvideva možnost brizgalnega vlivanja, ima medsebojno vplivanje materialov, načrtovanja konstrukcij in metod izdelave pomembno, vendar še ne dovolj poznano vlogo. Kemijska odpornost, lastnosti „anti-fouling“ in življenjska doba niso znani. Smer in gostota vlaken določata prevodnost in prenos toplote. To je novost za kovinske izmenjevalnike toplote in pomeni prednost, vendar hkrati povzroča zaplete. Pri sedanjih kovinskih izmenjevalnikih toplote ne igra nikakršne vloge in poleg tega je slednje mogoče montirati na podlagi konvencionalnih metod. Ta element prav tako ni znan pri kompozitnih materialih, ojačanih z vlakni. Projekt vključuje osebje za raziskave in razvoj številnih strank, ki so udeležene v tem projektu: strokovnjake za materiale, specialiste za brizgalno vlivanje, kemijske tehnologe in procesne strokovnjake. Znanstveni inštitut ECN sodeluje na svoje stroške in tveganja ter zagotavlja strokovno znanje in je odgovoren za razvoj izmenjalnikov toplote

Zadevni gospodarski sektorji

Pomoč je omejena na posebne sektorje.

Da

Druge predelovalne dejavnosti

Storitve za sektor energije

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Provincie Zuid-Holland

Postbus 90602

2509 LP Den Haag

Nederland

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da


Številka pomoči

XS 109/06

Država članica

Nizozemska

Regija

Provincie Zuid-Holland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Ferendi B.V.

Pravna podlaga

Artikel 12 van de Algemene Subsidieverordening Zuid-Holland, 1 juni 2005

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

 

Zavarovana posojila

 

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

276 052 EUR

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Da, intenzivnost državne pomoči je 45 % (predkonkurenčne raziskave)

Datum začetka izvajanja

13.6.2006. S pridržkom; pomoč se dodeli po priglasitvi

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 1.7.2007

Cilj pomoči

Pomoč za MSP

Da

Namen tega raziskovalno-razvojnega projekta je razviti znanje in tehnologijo na področju kompozitnih materialov in konstrukcij za uporabo v gradbenem sektorju. Obstoječe znanje in tehnologija na področju kompozitnih materialov sta pogosto usmerjena v izdelke vrhunske tehnologije. Uporaba v druge namene pomeni druge operativne zahteve, zaradi česar so materiali in na smoli ter vlaknih temelječe tehnologije predrage glede na tehnične specifikacije. Namen tega projekta je razviti znanje in tehnologijo na področju kompozitnih materialov in konstrukcij, ki bi se lahko uporabljali v arhitekturi in gradbeništvu, zlasti na ravni nosilnih konstrukcij. Ta zahteva je osnova za potrebne raziskave in razvoj. Raziskave in testiranja se bodo izvedli v različnih praktičnih okoljih. Stranke in proizvajalci na področju gradbenih konstrukcij imajo malo ali nič znanja in izkušenj. Raziskave morajo privesti do tehničnih zahtev in specifikacij za razvoj konstrukcij, ki jih je mogoče certificirati, kar bi omogočilo uporabo kompozitnih konstrukcij v gradbeništvu. Vendar se to ne bo zgodilo tako kmalu. Namen tega projekta je narediti korak bližje k uporabi. TNO bouw sodeluje v projektu na svoje stroške in tveganja. Zagotavlja strokovno znanje in sodeluje pri testiranju in certificiranju materialov

Zadevni gospodarski sektorji

Pomoč je omejena na posebne sektorje

Da

Druge predelovalne dejavnosti

Storitve za gradbeni sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Provincie Zuid-Holland

Postbus 90602

2509 LP Den Haag

Nederland

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da


Številka pomoči

XS 110/06

Država članica

Nizozemska

Regija

Provincie Zuid-Holland

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

N.V. ADO Den Haag

Pravna podlaga

Artikel 12 van de Algemene Subsidieverordening Zuid-Holland, 1 juni 2005

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

 

Zavarovana posojila

 

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

488 700EUR

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Da, intenzivnost državne pomoči je 45 % (predkonkurenčne raziskave)

Datum začetka izvajanja

13.6.2006. S pridržkom; pomoč se dodeli po priglasitvi

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 1.6.2008. Ukrep se bo po potrebi prilagodil, da se bodo upoštevale ustrezne določbe po reviziji Uredbe (ES) št. 70/2001. Komisija bo o tem ustrezno obveščena

Cilj pomoči

Pomoč za MSP

Da

Namen tega raziskovalno-razvojnega projekta je razviti znanje in tehnologijo na področju avtomatiziranega sistema za nadzor množice. Kombinacija različnih novih senzorskih tehnologij in tehnologij obdelave podatkov bo zagotovila, da se prisotnost kršiteljev na javnih mestih lahko samodejno in zanesljivo odkrije v množici tisočih posameznikov. Projekt vključuje industrijski razvoj optične in akustične senzorske tehnologije ter samodejnega sprotnega pridobivanja podatkov, obdelave podatkov in varnostne tehnologije. Razvija se testna nastavitev in pridobivanje podatkov bo potekalo v praktičnem okolju. To pridobivanje in obdelava podatkov bosta dala potrebno znanje za podrobne preiskave in razvoj na ravni komponent ter sistema. Znanstveni inštitut TNO razvija senzorsko tehnologijo in tehnologijo za pridobivanje ter obdelavo podatkov in zagotavlja strokovno znanje. TNO je odgovoren za laboratorijske preskuse sistema in preskuse podsistemov v praktičnem okolju. ADO Den Haag ponuja znanje glede operativnih pogojev in drugi vpleteni podjetniki razvijajo varnostno tehnologijo

Zadevni gospodarski sektorji

Pomoč je omejena na posebne sektorje.

Da

Druge storitve

Pomoč se dodeli nogometnemu klubu za razvoj sistema, katerega namen je bolj proti nasilju navijačev

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Provincie Zuid-Holland

Postbus 90602

2509 LP Den Haag

Nederland

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da


Številka pomoči

XS 120/06

Država članica

Latvija

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Določbe za poslovno pomoč projektom v okviru programa EUREKA

Pravna podlaga

2006. gada 13. jūnija MK noteikumi Nr. 479

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

0,569 mio EUR

Zavarovana posojila

 

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

 

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe

Da

Datum začetka izvajanja

13.6.2006

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 31.12.2011

Cilj pomoči

Pomoč za MSP

Da

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP

Da

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Izglītības un zinātnes ministrija

Vaļņu iela 2

LV-1050, Rīga

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da


Številka pomoči

XS 140/05

Država članica

Madžarska

Regija

Celotna država

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Program posojil za razvoj podjetij„Uspešna Madžarska“ – podprogram naložb za ustvarjanje delovnih mest

Pravna podlaga

A Magyar Fejlesztési Bank Rt. Igazgatóságának 79/2005. számú határozata

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

 

Zavarovana posojila

940 mio EUR

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

 

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe

Da

Datum začetka izvajanja

1.7.2005

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 31.12.2006

Cilj pomoči

Pomoč za mala in srednja podjetja

Da

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do pomoči

Da

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Magyar Fejlesztési Bank Részvénytársaság

Nádor utca 31.

H-1051 Budapest

http://www.mfb.hu

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da


Številka pomoči

XS 141/06

Država članica

Nemčija

Regija

Niedersachsen, Landkreis Verden

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Carbox GmbH & Co. KG

Justus-von-Liebig-Straße 7-9

D-28832 Achim

Pravna podlaga

§ 23 und 44 der Niedersächsischen Landesaushaltsordnung

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

 

Zavarovana posojila

 

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

121 500 EUR

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)-(6) in členom 5 Uredbe

Da

Datum začetka izvajanja

28.8.2006

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Izplačilo se izvrši do 31.8.2007

Cilj pomoči

Pomoč za MSP

Da

Zadevni gospodarski sektorji

Pomoč je omejena na posebne sektorje.

Da

Industrija motornih vozil

Da

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Investitions- und Förderbank Niedersachsen GmbH — NBank

Günther-Wagner-Allee 12-14

D-30177 Hannover

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da


Številka pomoči

XS 145/06

Država članica

Nemčija

Regija

Freie und Hansestadt Hamburg

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

dtp AG

Goldbekplatz 3-5

D-22303 Hamburg

Pravna podlaga

Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33);

Gesetz über die Kreditkommission vom 29.4.1997 (Hamburgisches Gesetz- und Verordnungsblatt 1997, Nr. 18, Seite 133)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

 

Zavarovana posojila

 

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

92 000 EUR

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)-(6) in členom 5 Uredbe

Da

Datum začetka izvajanja

6.9.2006

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 31.12.2008

Cilj pomoči

Pomoč za MSP

Da

Zadevni gospodarski sektorji

Pomoč je omejena na posebne sektorje

Da

Druge storitve

Da

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Freie und Hansestadt Hamburg

Behörde für Wirtschaft und Arbeit

Referat Finanzierungshilfen

Alter Steinweg 4

D-20459 Hamburg

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/53


DRŽAVNA POMOČ — FRANCIJA

Državna pomoč št. C 58/2002 (prej N 118/2002)

Pomoč za prestrukturiranje za družbo Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (SNCM)

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/25)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 13. septembra 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe glede ukrepov pomoči, v zvezi s katerimi bo Komisija uvedla postopek, v enem mesecu od dneva objave tega povzetka in dopisa, na naslov:

Commission européenne

Direction générale de l'Energie et des Transports

Direction A – affaires Générales

B-1049 Bruxelles

Telefaks: (32-2) 296 41 04

Te pripombe se posredujejo Franciji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

1.   POSTOPEK

(1)

S pismom z dne 18. februarja 2002 je Francoska republika Komisiji priglasila načrt pomoči za prestrukturiranje za družbo Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (v nadaljevanju „SNCM“). Predlagana pomoč za prestrukturiranje obsega finančno sanacijo SNCM preko družbe Compagnie Générale Maritime et Financière (v nadaljevanju „CGMF“) v višini 76 mio EUR, s čimer bi se lastniški kapital SNCM s 30 mio EUR povišal na 106 mio EUR (1).

(2)

19. avgusta 2002 se je Komisija odločila, da sproži formalni postopek preiskave, predviden v členu 6 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2); primer je bil zabeležen pod novo sklicno številko C 58/2002. Zainteresirane strani so bile povabljene k oddaji pripomb glede predlagane pomoči.

(3)

Z Odločbo št. 2004/166/ES z dne 9. julija 2003, notificirano pod dokumentarno številko C(2003) 2153 (v nadaljevanju „Odločba 2003“) (3), je Komisija pod določenimi pogoji odobrila dodelitev pomoči za prestrukturiranje za SNCM, ki je plačljiva v dveh obrokih, enem v višini 66 mio EUR in drugem v višini največ 10 mio EUR, ki se ga bo določilo glede na neto prihodke iz prodaje sredstev, ki je bila izvedena po sprejetju Odločbe 2003.

(4)

Z Odločbo z dne 16. marca 2005, notificirano pod dokumentarno številko C(2004) 4751, je Komisija odobrila izplačilo drugega obroka pomoči za prestrukturiranje v višini 3,3 mio EUR.

(5)

15. junija 2005 je v zadevi T-349/03 Sodišče razveljavilo Odločbo 2003 zaradi napačne ocene minimalnega značaja pomoči.

(6)

Francoski organi so nato predložili podatke o posodobitvi načrta za prestrukturiranje in obnovitev lastniškega kapitala SNCM ter načrt združitve, po katerem podjetji Veolia Transport in Butler Capital Partners pridobita skupni nadzor nad SNCM (4). Komisija je v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (5)29. maja 2006 sprejela odločbo, s katero je bila združitev odobrena.

(7)

Te dodatne informacije bistveno spreminjajo prvotno priglasitev iz leta 2002 in dopolnjujejo prvotno predvidene ukrepe. Zato ta odločba predstavlja podaljšanje postopka preiskave Komisije z dne 19. avgusta 2002 o novih podatkih, navedenih spodaj, istočasno pa vključuje načrt za prestrukturiranje, ki je bil priglašen leta 2002.

(8)

Odločitvi o odprtju in podaljšanju postopka morata veljati za nerazdružljivo celoto.

2.   OPIS POMOČI

2.1.   Cilj in upravičenec ukrepa

(9)

Zadevna pomoč ima naziv „pomoč za prestrukturiranje za SNCM“, primer je zabeležen pod številko C 58/2002 (prej N 118/2002) po Odločbi Komisije z dne 19. avgusta 2002 o odprtju formalnega postopka preiskave glede predlagane pomoči. Cilj v nadaljevanju opisanih ukrepov je zaključiti postopek prestrukturiranja in prodajo družbe Société Nationale Maritime Corse Méditerranée (SNCM) zasebnemu sektorju, da se skupini zagotovi dolgotrajno sposobnost preživetja.

(10)

Upravičenec do pomoči je SNCM, ki združuje več odvisnih družb v pomorskem sektorju in ki opravlja pomorski prevoz potnikov, avtomobilov in tovornih vozil na povezavah s Korziko, Italijo (Sardinija) in Magrebom (Alžirija in Tunizija). Ko so francoski organi poslali sporočilo o novem načrtu za prestrukturiranje, je bil SNCM v 93,26-odstotni lasti družbe Compagnie Générale Maritime et Financière (CGMF) in 6,74-odstotni lasti družbe Société nationale des chemins de fer Français (SNCF), ki sta obe v 100-odstotni lasti države. Po zaključku privatizacije ima Butler Capital Partners 38 % lastništva kapitala SNCM, Veolia Transport 28 %, CGMF ostaja prisoten s 25 %, 9 % pa je v lasti zaposlenih.

(11)

Treba je spomniti, da so storitve rednih pomorskih prevozov med pristanišči celinske Francije in Korzike v okviru javnih storitev zagotovljene od leta 1948 dalje. SNCM in Compagnie méridionale de navigation (CMN) (6) sta imela koncesijo za opravljanje storitev med 1976 in 2001 v skladu z okvirnim sporazumom, prvotno sklenjenim za 25 let. (7) V skladu z veljavnimi pravili Skupnosti (8) in po evropskem javnem razpisu, ki ga je organizirala območna skupnost Korzike (9), sta SNCM in CMN skupaj pridobila pogodbo o progi med Marseillem in Korziko v zameno za finančna nadomestila v obdobju 2002–2006. Ker se bo prenos pooblastil javnih služb iztekel konec leta 2006, je omenjena pomorska storitev predmet novega javnega razpisa urada Office des transports de la Corse (OTC) za celotno Evropo (10). Podelitev prenosa pooblastila javnih služb mora biti izvedena jeseni in se začeti izvajati 1. januarja 2007.

2.2.   Razveljavitev Odločbe z dne 9. julija 2003 s sodbo Sodišča z dne 15. junija 2005 in pravne posledice.

(12)

Po priglasitvi pomoči za prestrukturiranje 2002 v višini 76 mio EUR je Komisija z Odločbo 2003 za dodelitev pomoči za prestrukturiranje za SNCM, ki je plačljiva v dveh obrokih, enem v višini 66 mio EUR in drugem v višini največ 10 mio EUR, ki bo določen pozneje, določila izpolnjevanje več pogojev, vezanih na vzdrževanje flote (11 plovil), prodajo neposrednih in posrednih delnic v nekaterih družbah, odsotnost kakršne koli tarifne cenovne politike na korziški progi in spoštovanje določenega števila plovb ladij proti Korziki.

(13)

Treba je spomniti, da je francoska država po odločbah iz let 2003 in 2005 SNCM plačala 69,29 mio EUR od priglašenih 76 mio EUR kot pomoč za prestrukturiranje v letu 2002. Za slednji znesek je bila Komisija v Odločbi 2003 mnenja, da lahko 53,48 mio EUR v skladu s členom 86(2) Pogodbe velja za nadomestilo za javne storitve, ki ga je Francoska republika plačala za nadomestitev izgub, ki jih je imela družba SNCM zaradi opravljanja obveznosti javnih služb v obdobju 1991–2001.

(14)

15. junija 2005 je Sodišče razveljavilo Odločbo 2003 zaradi napačne ocene minimalnega značaja pomoči. Sodišče je menilo (11), da „je bila obveznost Komisije, da upošteva celoto neto prihodkov iz prodaje sredstev, ki je bila izvedena v okviru načrta za prestrukturiranje“ (12) in v zvezi s tem ne more „izvesti ocene likvidne mase, ki jo ima na voljo SNCM“ (13),da bi lahko izračunala potrebo po pomoči. V tej sodbi je Sodišče tudi pozvalo (14)Komisijo, da ponovno preveri naravo državne pomoči zadevnega ukrepa ali vsaj dela te pomoči v luči sodbe Altmark Trans et Regierungspräsidium Magdeburg.

(15)

Posledici sodbe z dne 15. junija 2005 sta ponovno odprtje formalnega postopka preiskave, odprte z Odločbo z dne 19. avgusta 2002, in zastaranje vseh naknadnih sodb, nastalih na podlagi razveljavljene Odločbe 2003. Zaradi razveljavitve Sodišča bo morala Komisija v luči sodbe Altmark Trans sprejeti novo odločbo in v celoti ali deloma preveriti znesek, ki je bil leta 2002 priglašen kot pomoč za prestrukturiranje.

(16)

Kar zadeva celotni znesek odobrene pomoči, zaradi zgoraj omenjene sodbe ta ne bi smel biti vprašljiv. Komisija je namreč z Odločbo z dne 16. marca 2005 odpravila netočnosti iz Odločbe 2003, ko je izračune opravila na podlagi zneskov neto prihodkov iz prodaje sredstev ex post  (15) . Tako je Komisija v celoti upoštevala neto prihodke iz prodaje nepremičninskih sredstev.

2.3.   Povzetek načrta za prestrukturiranje iz leta 2002

(17)

Priglašena pomoč za prestrukturiranje v letu 2002 je obsegala finančno sanacijo SNCM preko materinske družbe CGMF v višini 76 mio EUR, izmed katerih je bilo 46 mio EUR namenjenih za stroške prestrukturiranja (16). S povišanjem kapitala bi se tako lastniški kapital s 30 mio EUR povišal na 106 mio EUR.

(18)

V skladu s smernicami za leto 1999 so francoski organi Komisiji predložili načrt za prestrukturiranje SNCM o preusmeritvi njegovih ladij med različnimi progami; o zmanjšanju flote za štiri ladje; zmanjšanju zaposlenih za približno 12 % in ukinitvi dveh odvisnih družb, Compagnie Maritime Toulonnaise in Corsica Marittima, katerih dejavnosti bi prevzel SNCM.

2.4.   Povzetek pomislekov, izraženih ob začetku postopka

(19)

Ob odprtju postopka preiskave je Komisija priznala, da je SNCM podjetje v težavah, vendar je izrazila pomisleke glede združljivosti priglašenega ukrepa z merili iz točke 3.2.2. tedaj veljavnih smernic za leto 1999 glede odsotnosti državnih pomoči, ponovne vzpostavitve sposobnosti za preživetje podjetja in preprečevanja neopravičenega izkrivljanja konkurence.

2.5.   Nova analiza, ki jo je predlagala Francija za načrt prestrukturiranja, priglašen leta 2002 po sodbi Sodišča o razveljavitvi

(20)

V okviru tekočega postopka je Francija pozvala Komisijo, da ponovno oceni znesek 53,48 mio EUR, ki je del zneska 76 mio EUR pomoči za prestrukturiranje, priglašenih v letu 2002, katerega namen je bila izravnava prenizkih nadomestil iz pogodb o javnih storitvah za obdobje med leti 1991 in 1996, v luči meril iz sodbe Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark; da določi, ali ta nadomestila predstavljajo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in če jih, da jih smatra za združljive s členom 86(2) Pogodbe ES.

(21)

V obeh primerih Francija meni, da znesek pomoči, ki ga je treba smatrati kot pomoč za prestrukturiranje v letu 2002, ne znaša 76 mio EUR, ampak 15,81 mio EUR, ki se tako doda novim ukrepom, priglašenim v letu 2006, in ga je treba preveriti skupaj z njimi. Poleg tega ob upoštevanju, da je bil celotni znesek pomoči za prestrukturiranje iz leta 2002 nižji od prvotno priglašenih 76 mio EUR, francoski organi Komisijo pozivajo, da ponovno pregleda obseg povračil, določenih z Odločbo Komisije z dne 9. julija 2003.

2.6.   Novi ukrepi

(22)

Francoski organi so prav tako omenili spremembe načrta za prestrukturiranje, ki so ga priglasili leta 2002.

(23)

Kljub sanacijskem načrtu iz leta 2002 se je ekonomsko in finančno stanje SNCM v letih 2004 in 2005 močno poslabšalo. To stanje je vodstvo družbe spodbudilo, da je skupaj z državo kot delničarjem januarja 2005 začelo iskati zasebnega partnerja za izvedbo nujnih ukrepov. Sporazum o finančni sanaciji SNCM je bil z zasebnimi vlagatelji (Butler Capital Partners in Veolia Transport (Connex)) sklenjen 13. oktobra 2005. Da bi se omogočila delna privatizacija SNCM, bi moral CGMF pred privatizacijo SNCM odobriti povečanje kapitala v skupni višini 142,5 mio EUR in prevzeti del socialnih obveznosti SNCM za stroške zdravstvenega zavarovanja prejemnikov pokojnine, ki po ocenah znašajo približno 15,5 mio EUR (skupaj 158 mio EUR). Drugo finančno sanacijo v višini 35 mio EUR bi skupaj zagotovili Veolia, BCP in država preko CGMF (8,75 mio EUR). Nenazadnje bi ukrepe dopolnili z dodatnimi socialnimi finančnimi ukrepi za znesek 38,5 mio EUR, ki bi ga CGMF nakazal na depozitni račun za zaposlene za primer, da bi prevzemnik izvedel načrt zmanjšanja zaposlenih. Vsi zgoraj navedeni ukrepi so bili že izvedeni.

(24)

Francija meni, da finančna injekcija v višini približno 158 mio EUR ne predstavlja pomoči, saj bi bil ta znesek nižji od stroškov, ki bi nastali ob likvidaciji podjetja. Prav tako je mnenja, da bi druga dokapitalizacija v višini 8,75 mio EUR ustrezala načelu preudarnega vlagatelja, saj bi se izvedla istočasno z naložbami zasebnih vlagateljev BCP in Veolia Transport ter bi bila nižja od teh naložb, poleg tega pa bi prejemala nadomestilo v obliki osnovnih sredstev v višini […] (17) % letno. V zvezi z dodatnimi finančnimi ukrepi v višini 38,5 mio EUR Francija meni, da to financiranje predstavlja pomoč osebi, ki ni v korist podjetju, in se torej ne opredeljuje kot pomoč.

3.   OCENA

(25)

Komisija opaža, da dodatne informacije, ki so jih francoski organi predložili po razveljavitvi Odločbe iz leta 2003, spreminjajo prvotno priglasitev z dne 18. februarja 2002, saj dopolnjujejo prvotno načrtovane ukrepe. Zato ta odločba predstavlja podaljšanje postopka preiskave Komisije iz leta 2002, ki zajema tudi te nove podatke.

(26)

Komisija v luči sodbe Altmark Trans dvomi, da gre pri znesku 53,48 mio EUR, priglašenem leta 2002, za pomoč. V bistvu meni, da parametri za izračun nadomestila za obveznosti javnih služb niso bili predhodno oblikovani na objektiven in pregleden način ter da je v odsotnosti javnih razpisov za dodeljevanje pogodb iz leta 1991 in 1996 zelo težko dokazati, da je bila stopnja nadomestila določena na podlagi analize stroškov, ki bi dobro vodenemu in ustrezno opremljenemu srednje velikemu podjetju nastali za izpolnjevanje njegovih obveznosti.

(27)

V zvezi z novimi podatki, ki so jih sporočili francoski organi, Komisija prav tako izraža dvom. Na tej stopnji postopka zlasti dvomi, da bi CGMF in Francija pri finančni sanaciji SNCM pred prodajo večine delnic imeli vlogo zasebnega vlagatelja ter da bi ta znesek imel značilnosti pomoči. Tudi če bi Komisija sklenila, da gre za pomoč, pa izraža dvom, da bi se finančni ukrepi lahko upravičili na podlagi smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Tudi če bi SNCM izpolnjeval merila podjetja v težavah, določena v teh smernicah, podatki, ki so na voljo Komisiji, na tej stopnji ne zadoščajo, da bi lahko preverila, ali so pomoči omejene na najmanjšo mero, potrebno za prestrukturiranje, ali načrt za prestrukturiranje podjetju omogoča preživetje in ali se bo preprečilo izkrivljanje konkurence.

(28)

Komisija zlasti opaža, da je uspeh načrta za prestrukturiranje tesno povezan s podelitvijo prenosa pooblastila javnih služb za proge med Marseillem in Korziko za obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2012 ter da morebitna nepodelitev prenosa pooblastila javnih služb SNCM predstavlja negotovi element za preživetje podjetja.

(29)

Komisija ima prav tako dvome glede druge finančne sanacije v višini 8,75 mio EUR in dodatnih socialnih ukrepov v višini 38,5 mio EUR.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.

BESEDILO DOPISA

„Par la présente, la Commission a l'honneur d'informer la France qu'après avoir examiné les informations fournies par vos autorités sur la mesure citée en objet, elle a décidé d'ouvrir la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2, du traité CE.

1.   ASPECTS PROCÉDURAUX

1.1.   Eléments de procédure afférents à la décision de la Commission du 9 juillet 2003 concernant l'aide à la restructuration en faveur de la Société Nationale Maritime Corse — Méditerranée

(1)

Par lettre du 18 février 2002, la République française a notifié à la Commission un projet d'aide à la restructuration en faveur de la Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (ci-après “la SNCM”). L'aide à la restructuration proposée consistant à recapitaliser la SNCM, par le biais de la Compagnie Générale Maritime et Financière (ci-après “la CGMF”), d'un montant de 76 millions d'EUR, portant ainsi les capitaux propres de la SNCM de 30 millions à 106 millions d'EUR. Cette aide a été enregistrée par la Commission en tant qu'aide notifiée sous la référence N 118/2002. La notification avait été complétée par des lettres des autorités françaises en date du 3 juillet 2002 (18).

(2)

Au moment de la notification du plan de restructuration de 2002 la SNCM était détenue à 80 % par la CGMF, qui avait repris la participation de la Compagnie générale transatlantique, et à 20 % par la SNCF. L'État français détient directement 100 % de la CGMF. La SNCM est devenue filiale de la CGMF en 1992, en lieu et place de la Compagnie générale maritime (CGM) qui a été par la suite restructurée recapitalisée et privatisée.

(3)

Le 19 août 2002, la Commission a décidé d'ouvrir la procédure formelle d'investigation prévue à l'article 6 du règlement (CE) no 659/1999 du Conseil du 22 mars 1999 portant modalités d'application de l'article 93 du traité CE (19), le dossier étant enregistré sous la nouvelle référence C 58/2002.

(4)

Par télécopie du 11 septembre 2002 (20), les autorités françaises ont demandé la correction de quelques erreurs factuelles dans la décision du 19 août 2002. Par lettre également du 11 septembre 2002, les autorités françaises ont demandé un délai supplémentaire pour apporter leurs commentaires à la décision du 19 août 2002. Par lettre du 17 septembre 2002, les services de la Commission ont accordé un mois supplémentaire à la France afin qu'elle puisse préparer sa réponse.

(5)

Par lettre du 8 octobre 2002 (21), les autorités françaises ont apporté à la Commission des observations sur la décision du 19 août 2002 ouvrant la procédure, en insistant sur l'avancement de la mise en œuvre du plan de restructuration.

(6)

Par lettre du 15 octobre 2002 (22), les autorités françaises ont rappelé l'urgence de publier la décision d'ouverture de la procédure formelle d'investigation au Journal officiel des Communautés européennes.

(7)

Par télécopie du 19 novembre 2002, les autorités françaises ont transmis copie des conventions d'avance de trésorerie entre la SNCM et la Compagnie Générale Maritime et Financière (CGMF) ainsi que les preuves du remboursement de l'avance de la CGMF à la SNCM par deux virements en date des 13 mai et 14 juin 2002.

(8)

La Commission a adopté une décision le 27 novembre 2002 modifiant la décision du 19 août 2002, décision qu'elle a transmise à la Représentation permanente de la France auprès de l'Union européenne par lettre du 29 novembre 2002. Suite à cela, la décision de la Commission d'ouvrir la procédure formelle d'investigation dans la présente affaire a pu être publiée le 11 décembre 2002 au Journal officiel des Communautés européennes  (23). Les parties intéressées ont été invitées à présenter leurs observations sur le projet d'aide à compter de cette date.

(9)

À la demande des autorités françaises, ces dernières ont pu avoir avec les services de la Commission une première réunion de travail le 24 octobre 2002, puis une seconde le 3 décembre 2002.

(10)

La Commission a reçu des observations de la part de deux entreprises, Corsica Ferries et le groupe Stef-TFE, et de différentes collectivités territoriales. Elle a transmis par lettres des 13 et 16 janvier et des 5 et 21 février 2003 leurs observations à la France en lui donnant la possibilité de les commenter.

(11)

Par lettre également du 16 janvier 2003, les services de la Commission ont envoyé une demande de renseignements complémentaires conformément aux dispositions de l'article 5 du règlement (CE) no 659/1999.

(12)

Par lettre du 10 février 2003 (24), les autorités françaises ont développé des arguments visant à démontrer que le projet d'aide respecte en tout point les lignes directrices communautaires pour les aides d'État au sauvetage et à la restructuration des entreprises (25) (ci-après dénommées “les lignes directrices de 1999”) ainsi qu'une description des engagements nouveaux sur l'évolution des effectifs et des salaires, sur la maîtrise des consommations intermédiaires et sur la politique tarifaire de la SNCM.

(13)

Par lettre du 13 février 2003 (26), les autorités françaises ont transmis à la Commission des premiers commentaires sur les observations initiales de Corsica Ferries et de Stef-TFE.

(14)

Par lettre du 21 février 2003, les autorités françaises ont répondu aux questions supplémentaires posées dans la lettre du 10 février 2003 des services de la Commission.

(15)

Par télécopie du 25 février 2003 (27), les autorités françaises ont transmis copie du pacte d'actionnaires liant la SNCM et le groupe Stef-TFE, à la demande de la Commission.

(16)

Le 25 février 2003, à la demande des autorités françaises, s'est tenue une réunion de travail entre les services de la Commission et les représentants de l'administration française.

(17)

Par courrier électronique du 14 mai 2003 (28), les autorités françaises ont transmis à la Commission la version provisoire du rapport d'activité de la SNCM pour l'année 2002.

(18)

Par télécopie du 27 mai 2003 (29), les autorités françaises ont transmis à la Commission leurs commentaires supplémentaires sur les documents que Corsica Ferries avait remis aux services de la Commission le 4 février 2003 et que cette dernière a retransmis aux autorités françaises par lettre du 21 février 2003.

(19)

Par décision no 2004/166/CE du 9 juillet 2003, notifiée sous le numéro C(2003) 2153, (ci-après appelée “la décision de 2003”) (30), la Commission a approuvé, sous certaines conditions, l'octroi d'une aide à la restructuration en faveur de la SNCM payable en deux tranches, l'une de 66 millions d'EUR, l'autre d'un montant maximal de 10 millions d'EUR qui sera à déterminer en fonction des produits nets issus des cessions d'actifs réalisés après l'adoption de la décision de 2003.

(20)

Par décision du 8 septembre 2004, notifiée sous le numéro C(2004) 3359, la Commission a apporté une modification marginale à la décision finale de 2003, permettant à la SNCM d'opérer le cas échéant une permutation entre les navires Aviso et Asco au moyen d'une modification de l'article 2 de la décision de 2003.

(21)

Le 13 octobre 2003 la décision de 2003 a fait l'objet d'un recours en annulation devant le Tribunal de première instance des CE (ci-après le “Tribunal”) par le principal concurrent de la SNCM, à savoir Corsica Ferries France (affaire T-349/03).

(22)

Par décision du 16 mars 2005, notifiée sous le numéro C(2004) 4751, la Commission a approuvé le versement d'une seconde tranche de l'aide à la restructuration, d'un montant de 3,3 millions EUR, ce qui a porté le montant total d'aide autorisé à 69 292 400 EUR.

(23)

Le 15 juin 2005, dans l'affaire T-349/03, le Tribunal a annulé la décision de 2003 en raison d'une appréciation erronée du caractère minimal de l'aide. Cet arrêt a également rendu caduque la décision du 16 mars 2005 qui était fondée sur la décision de 2003 annulée par la Tribunal.

1.2.   Rappel historique des autres procédures liées à la décision de la Commission du 9 juillet 2003

(24)

Le 22 décembre 1998, à la suite de plaintes à l'encontre des aides octroyées à Corsica Marittima, filiale de la SNCM pour le transport de passagers entre la Corse et l'Italie, la Commission a communiqué à la République française sa décision (31) d'ouvrir la procédure formelle d'examen des aides au titre de l'article 93, paragraphe 2, du traité CE (devenu article 88, paragraphe 2, CE). Cette affaire a été enregistrée sous la référence C-78/98.

(25)

Le 28 février 2001, à la suite de nouvelles plaintes concernant les aides reçues par la SNCM pour couvrir le coût de ses obligations de service public, la Commission a communiqué à la République française sa décision (32) d'ouvrir la procédure formelle d'examen des aides au titre de l'article 88, paragraphe 2, CE. Cette affaire a été enregistrée sous la référence C-14/01.

(26)

Par décision 2002/149/CE, du 30 octobre 2001 (33), concernant les aides d'État versées par la France à la SNCM, la Commission, clôturant les procédures ouvertes dans les affaires C-78/98 et C-14/01, a estimé que les aides d'un montant de 787 millions d'EUR octroyées à la SNCM, pour la période entre 1991 et 2001, à titre de compensation des obligations de service public assurées vers la Corse à partir des trois ports de la France continentale, à savoir Nice, Toulon et Marseille, par la SNCM étaient compatibles avec le marché commun, en application de l'article 86, paragraphe 2, CE. Cette décision n'a pas fait l'objet d'un recours en annulation devant le Tribunal.

(27)

Le 20 décembre 2001, les autorités françaises ont notifié à la Commission une avance de trésorerie de la CGMF à la SNCM d'un montant de 22,5 millions d'EUR au titre d'aide au sauvetage. Cette aide a été enregistrée sous la référence NN 27/2002 (ex N 849/2001), ayant déjà été partiellement versée à la SNCM.

(28)

Par décision du 17 juillet 2002 notifiée sous la référence C (2002) 2611 fin (34), la Commission a autorisé l'aide au sauvetage en faveur de la SNCM dans le cadre de la procédure préliminaire d'examen des aides prévue par l'article 88, paragraphe 3, CE. Dans sa décision, la Commission a relevé que l'aide notifiée remplissait les cinq critères prévus à cet égard par les lignes directrices de 1999 (35), en particulier l'engagement par l'État français de notifier un plan de restructuration. Cette décision n'a pas fait l'objet d'un recours en annulation devant le Tribunal.

1.3.   Nouveaux éléments de procédure (concernant deux recapitalisations de la SNCM, certaines mesures à caractère sociale à destination des salariés et sa privatisation)

(29)

Les autorités françaises ont transmis à la Commission par courrier du 25 octobre 2005 (36) des informations relatives à la situation financière de la compagnie depuis la notification du plan d'aide à la restructuration du 18 février 2002.

(30)

Le 17 novembre 2005 (37) les autorités françaises ont fourni des éléments relatifs à l'actualisation du plan de restructuration et à la reconstitution des capitaux propres de la SNCM. Des compléments d'information ont été transmis par courrier du 30 novembre 2005 (38), du 14 décembre 2005 (39) et du 30 décembre 2005 (40). Le 15 mars 2006 (41) une note de synthèse sur le marché, le business plan (partie revenus) et le compte de résultats prévisionnels ont été transmis à la Commission. D'autres documents ont été remis aux services de la Commission à l'occasion de la rencontre avec les autorités française le 28 mars 2006 et par courrier électronique du 7 avril 2006 (42).

(31)

Le 21 avril 2006 un projet de concentration, par lequel les entreprises Veolia Transport et Butler Capital Partners acquièrent le contrôle en commun de la SNCM (43), a été notifié aux services compétents de la Commission au titre de l'article 4 du règlement (CE) no 139/2004 du Conseil (44). Une décision approuvant cette opération a été adoptée par la Commission le 29 mai 2006 (45).

(32)

Par lettre du 21 juin 2006 (46) les autorités françaises ont transmis à la Commission l'arrêté du 26 mai 2006 du ministère de l'économie, des finances et de l'industrie approuvant des opérations financières réalisées par la compagnie CGMF, le décret no 2006-606 du 26 mai 2006 portant transfert de la SNCM au secteur privé ainsi que l'arrêté du 26 mai 2006 portant approbation des opérations financières réalisées par la SNCF.

(33)

Des renseignements concernant la délégation de service public et les aides à caractère sociales relatifs à la desserte de la Corse ont été transmis le 7 juin 2006 (DG TREN/A/24111).

2.   DESCRIPTION DE LA MESURE

2.1.   Titre de la mesure

(34)

L'aide en cause s'intitule “aide à la restructuration en faveur de la SNCM”, dossier enregistré sous le numéro C 58/2002 (ex N 118/2002), suite à la décision de la Commission du 19 août 2002 d'ouvrir la procédure formelle d'investigation à l'égard du projet d'aide.

2.2.   Objectif de l'aide

(35)

Les mesures décrites ci-après visent à mener à bien le processus de restructuration et de cession de la Société Nationale Maritime Corse Méditerranée (SNCM) au secteur privé afin d'assurer la viabilité durable du groupe.

2.3.   Bénéficiaire

(36)

Le bénéficiaire de l'aide est la Société Nationale Maritime Corse Méditerranée (SNCM) qui regroupe plusieurs filiales dans le secteur maritime et qui effectue du transport maritime de passagers, voitures et poids lourds sur les liaisons avec la Corse, l'Italie (Sardaigne) et le Maghreb (Algérie et Tunisie). Au moment de la notification du nouveau plan, la SNCM était détenue à 93,26 % par la CGMF à et 6,74 % par la Société nationale des chemins de fer Français (SNCF), toutes deux détenues à 100 % par l'État. À l'issue de l'opération de cession partielle, Butler Capital Partners détient 38 % du capital de la SNCM, Veolia Transport 28 %, la CGMF reste présente à hauteur de 25 % et 9 % est la partie détenue par le salariés.

(37)

Pour ce qui est de la description détaillée des activités de la SNCM, de ses filiales, de la flotte et du marché concerné, la Commission renvoie à la situation comme elle a été décrite dans la décision d'ouverture de 2002. Les modifications intervenues depuis lors seront précisées au fur et à mesure dans la description des faits de la présente décision.

(38)

Il y a lieu de rappeler que les services de transport maritime réguliers entre les ports de la France continentale et de la Corse ont été assurés depuis 1948 dans le cadre d'un service public. La SNCM et la Compagnie méridionale de navigation (CMN) (47) étaient les concessionnaires du service entre 1976 et 2001 en vertu d'une convention cadre conclue initialement pour vingt-cinq ans (48). Conformément aux règles communautaires en vigueur (49) et suite à appel d'offres européen (50) organisé par la collectivité territoriale de Corse (51), la SNCM et la CMN ont remporté conjointement ce contrat portant sur la desserte de la Corse au départ de Marseille en échange de compensations financières pendant la période 2002-2006. La délégation de service public (DSP) venant à échéance fin 2006, le service maritime susindiqué fait l'objet d'un nouvel appel d'offre de l'Office des transports de la Corse (OTC) au niveau européen (52). L'attribution de la délégation de service public doit intervenir à l'automne pour une mise en œuvre au 1er janvier 2007.

(39)

Aux termes du règlement d'appel d'offre et du cahier des charges adoptés par délibération no 06/22 de l'Assemblée de Corse et transmis à la Commission le 7 juin 2006, les conditions et les modalités de la délégation de service public reconduisent, dans les grandes lignes, celles mis en œuvre pour la délégation de service public 2002-2006, en tenant compte de quelques adaptations limitées et une réduction en volume. Ainsi, le service de base, qui permet une desserte régulière fret et passagers de l'Ile par cargos mixtes toute l'année, est reconduit avec quelques évolutions réduites. Pendant les périodes de forte affluence (vacances scolaires, période estivale), le service complémentaire est remplacé par de places supplémentaires sur les mêmes périodes comportant globalement une réduction des capacités de l'ordre de 10 % par rapport à la précédente délégation de service public.

(40)

Les opérateurs intéressés conservent la faculté de faire une offre globale ou de répondre ligne par ligne ou sur plusieurs lignes. Le choix se fera en fonction de l'engagement financier global pour la collectivité territoriale de Corse et des éléments de qualité de service et de développement économique de l'Ile, étant souligné que les offres globales de nature à optimiser la desserte de l'Ile dans son ensemble bénéficieront d'une prise en compte privilégiée.

(41)

La durée de la délégation de service public est fixée à 6 ans, avec une extension possible pour une durée de 7 ans dans la mesure où cette prolongation d'un an permettrait à l'opérateur de faire une réponse plus favorable financièrement à la Collectivité, en permettant notamment un meilleur étalement des frais fixes.

(42)

En parallèle, des obligations de fréquence de dessertes ont été imposées à tous les opérateurs desservant l'île au départ de Toulon et de Nice; sur ces lignes les résidents corses ainsi que d'autres catégories de passagers bénéficient également d'aides sociales mises en place depuis 2002 en vertu de la décision de la Commission du 2 juillet 2002 (53). Par sa délibération no 06/23 du 24 mars 2006, l'Assemblée de Corse a confirmé l'application du dispositif jusqu'au 31 décembre 2013.

2.4.   Rappel des éléments de la décision du 9 juillet 2003 à l'origine de l'arrêt du Tribunal du 15 juin 2005

(43)

Il convient en premier lieu de rappeler que par sa décision de 2003, la Commission a soumis l'octroi d'une aide à la restructuration en faveur de la SNCM, payable en deux tranches, l'une de 66 millions d'EUR, l'autre d'un montant maximal de 10 millions d'EUR à déterminer successivement au respect de plusieurs conditions, liées au maintien de la flotte en l'état (11 navires) (article 2), à la cession de ses participations directes et indirectes dans certaines sociétés (article 3), à l'absence de toute pratique tarifaire de price leadership sur la desserte de la Corse (article 4) et au respect d'un certain nombre de rotations de navires vers la Corse (article 5).

(44)

Dans la notification du 18 février 2002, les autorités françaises avaient indiqué au point 7.2 que:

“Les cessions de navires programmées et inscrites dans le projet industriel portent sur:

le Napoléon (dès aujourd'hui à la vente): pour […] ( (17) millions d'EUR mi 2002,

le Liberté (à la vente à l'issue de la saison estivale 2002) pour […]millions d'EUR fin 2002,

le Monte Rotondo (dès aujourd'hui à la vente): pour […] fin 2002,

le NGV Asco pour […] millions d'EUR mi 2002.

Les autres actifs prévus à la vente concernent trois immeubles de bureaux situés à Marseille et essentiellement loués à des tiers. La cession est prévue courant 2002 pour […] millions d'EUR.

La cession des actifs logés dans les filiales entraînerait à la fois une légère plus-value de cession et une perte de dividende dont le solde est marginal.

L'ensemble de ces cessions représenterait, dans ces conditions, un apport de liquidités de 21 millions d'EUR pour la SNCM, déductions faites des remboursements résiduels”.

(45)

La Commission, dans l'indication de l'estimation des produits nets des cessions prévue par le plan de restructuration de 2002, précise au paragraphe 99 de la décision de 2003 que “Le produit attendu de ces cessions était de 40 millions d'EUR, soit un apport de liquidités (produit net de cession) de 21 millions d'EUR compte tenu des remboursements résiduels. Les navires Monte Rotondo et Napoléon ont été cédés en 2002 pour […] millions d'EUR de produit net de cession et […] millions d'EUR de plus-value comptable. Les navires Liberté et Southern Trader   (54) ont ou auront été cédés en 2003 pour un produit net de cession et une plus-value comptable de […] millions d'EUR. Le total des produits nets de cessions de ces quatre navires s'est avéré supérieur de 1,2 million d'EUR aux hypothèses. Le NGV Asco, prévu pour […] millions d'EUR en produit net de cession et […] millions d'EUR en plus-value comptable, n'a pas encore été cédé”.

(46)

Elle ajoute au paragraphe 101 que “Parallèlement, la société avait prévu dans son plan de restructuration de céder les actifs immobiliers logés dans ses filiales (bureaux à Marseille). Ils ont été effectivement cédés en 2003 pour 12 millions d'EUR de produit net de cession et pour une plus-value comptable de 5,1 millions d'EUR”.

2.5.   Raison ayant conduit le Tribunal à annuler la décision de 2003

(47)

Le 15 juin 2005 le Tribunal a jugé (55) que “la Commission avait l'obligation de prendre en compte l'intégralité du produit net des cessions réalisées en exécution du plan de restructuration” (56) et qu'à cet égard elle ne pouvait “effectuer une évaluation dans les grandes masses des liquidités à la disposition de la SNCM” (57) pour calculer le besoin d'aide. Sur base de ces considérations, le Tribunal a jugé que la Commission “ne pouvait pas, sans commettre d'erreur manifeste d'appréciation, retenir uniquement, pour la détermination du caractère minimal de l'aide au considérant 328 de la décision attaquée, l'évaluation de 21 millions d'EUR prévue par le plan de restructuration pour la cession des actifs navals” (58).

(48)

Au point 319 de l'arrêt le Tribunal a ajouté que: “En conséquence, dès lors que la détermination du caractère minimal de l'aide revêt une importance essentielle dans l'économie générale de la décision attaquée (arrêt Westdeutsche Landesbank Girozentrale/Commission, point 62 supra, point 420) et qu'il n'appartient pas au Tribunal, dans le cadre du contentieux de l'annulation, de substituer sa propre appréciation à celle de la Commission (arrêt SNCF et British Railways/Commission, point 309 supra, point 64), il y a lieu de prononcer l'annulation de cette décision, sans qu'il soit besoin d'examiner le bien-fondé des griefs avancés par la requérante concernant les conditions imposées par la décision attaquée”.

(49)

Toutefois, le Tribunal a indiqué (59) qu'il “ ne saurait, en particulier, être exclu que la Commission, notamment à la lumière de l'arrêt Altmark Trans et Regierungspräsidium Magdeburg (point 105 supra), puisse porter une appréciation nouvelle sur la nature d'aide d'État de la mesure en cause ou, du moins, d'une partie de celle-ci, au regard de l'article 87, paragraphe 1, CE, et qu'elle soit amenée à modifier, le cas échéant, les conditions imposées par la décision attaquée, pour autant que lesdites conditions demeurent nécessaires eu égard au montant de la mesure constituant une aide d'État (voir, en ce sens, arrêt SNCF et British Railways/Commission, point 309 supra, point 64)”.

2.6.   Conséquences juridiques de l'arrêt du Tribunal du 15 juin 2005

(50)

L'arrêt du 15 juin 2005, en annulant la décision de 2003 a pour conséquence de renvoyer la Commission au stade de la procédure formelle d'examen ouverte par décision du 19 août 2002 et de rendre caduques toutes les décisions ultérieures prises sur la base de la décision de 2003 annulée, à savoir les décisions des 8 septembre 2004 et 16 mars 2005. Dès lors, il appartient à la Commission d'adopter une nouvelle décision finale qui corrige l'erreur manifeste d'appréciation identifiée par le Tribunal dans le dispositif de son jugement tenant compte également des motifs qui ont amené le Tribunal à annuler la décision de 2003 comme l'exige l'article 233 du traité CE..

(51)

Pour ce qui concerne le montant total de l'aide déclarée compatible, l'arrêt susmentionné ne devrait toutefois pas avoir pour effet de le remettre en cause. En effet, la Commission a, dans sa décision du 16 mars 2005, mis un terme aux imprécisions présentes dans la décision de 2003, en établissant ses calculs sur la base des chiffres de produits nets de cessions constatés ex post  (60). Ainsi, la Commission a pleinement pris en compte le produit net de la cession des biens immobiliers. En conséquence, bien que l'arrêt du 15 juin 2005 ait pour conséquence de rendre caduque cette décision il n'a pas d'impact sur le calcul du montant cumulé des deux tranches approuvées qui, prises dans leur ensemble n'ont pas dépassé le besoin d'aide réel de la SNCM résultant du plan de restructuration notifié en 2002.

(52)

À cet effet, la Commission estime utile de reproduire le tableau 3 de la décision de 2005.

TABLEAU 3

Calcul ex post du besoin d'aide et du montant admissible de la seconde tranche d'aide

Calcul du besoin d'aide

Montants retenus dans la décision finale

(EUR)

Montants définitifs

(EUR)

Compensation pour OSP

53 480 000

53 480 000

Coût du plan de restructuration

46 000 000

46 000 000

Produit net des cessions prévues au plan de restructuration

-21 000 000 (61)

-25 165 000

Produit net des cessions exigées par la décision finale

-10 000 000 (61)

-5 022 600

Besoin d'aide

68 480 000 (61)

69 292 400

Tranche I

66 000 000

66 000 000

Tranche II

indéterminé

3 292 400

(53)

Au-delà de la nécessité pour la Commission de prendre une nouvelle décision à la suite de l'annulation par le Tribunal, elle devra examiner la totalité ou une partie du montant notifié en 2002 en tant qu'aide à la restructuration à la lumière de l'arrêt Altmark Trans, comme cela a été suggéré par le Tribunal au point 320 de son arrêt.

(54)

La Commission note que les informations complémentaires transmises par les autorités françaises postérieurement à l'annulation de la décision de 2003 modifient la notification initiale du 18 février 2002, en complétant les mesures prévues initialement. En conséquence, la présente décision constitue une extension de la procédure d'enquête de la Commission de 2002 reposant également sur ces nouveaux éléments.

(55)

La République française et les autres parties intéressées seront appelées à faire parvenir leurs commentaires sur ces seuls nouveaux éléments de fait, dans la mesure où elles ont déjà eu l'occasion d'exprimer leurs points de vue sur les faits antécédents dans le cadre de la procédure administrative préalable à l'adoption de la décision de 2003 et leurs droits procéduraux ayant en conséquence été respectés à cet égard.

(56)

Aux fins de l'adoption de la décision finale, la présente décision d'extension de procédure et la décision d'ouverture de 2002 doivent être regardées comme formant un ensemble indissociable.

2.7.   Rappel du plan de restructuration notifié le 18.2.2002

(57)

L'aide à la restructuration notifiée en 2002 consistait à recapitaliser la SNCM, via sa société mère, la CGMF, d'un montant de 76 millions d'EUR, dont 46 millions d'EUR au titre de charges de restructuration (62). Cette augmentation de capital porterait ainsi ses capitaux propres de 30 millions d'EUR à 106 millions d'EUR.

(58)

Conformément aux lignes directrices de 1999, les autorités françaises avaient soumis à la Commission un plan de restructuration pour la SNCM portant sur quatre points:

le redéploiement de ses navires entre les différentes lignes;

une réduction de quatre navires de sa flotte;

une baisse des effectifs d'environ 12 %;

la suppression de deux de ses filiales, la Compagnie Maritime Toulonnaise et la société Corsica Marittima, dont les activités seraient reprises par la SNCM.

2.8.   Rappel des doutes de la Commission du 19 août 2002

(59)

Dans son ouverture de la procédure d'enquête, la Commission, tout en reconnaissant à la SNCM le caractère d'entreprise en difficulté, avait exprimé ses doutes quant à la compatibilité de la mesure notifiée avec les critères exposés au point 3.2.2 des lignes directrices de 1999 en vigueur à l'époque.

(60)

La Commission avait notamment soulevés les points suivants:

a)   Retour à la viabilité:

doutes sur le retour à la viabilité de l'entreprise dus au fait que le plan de restructuration n'indiquait pas comment l'entreprise allait réduire ses pertes sur les lignes faisant autrefois l'objet d'obligations de service public;

doutes sur le fait que le plan de restructuration proposé fut en mesure de garantir la viabilité de l'entreprise dans l'hypothèse où la SNCM n'obtiendrait pas après 2006 la délégation de services publics relatif aux obligations de service public sur les liaisons entre Marseille et la Corse;

besoin de vérifier que l'aide à la restructuration ne servirait pas à combler les pertes d'exploitation passées et que le plan de restructuration y afférent mettrait l'entreprise en état de dégager à l'avenir des bénéfices d'exploitation.

b)   Prévention de distorsions de concurrence indues:

doutes sur l'efficacité du plan de restructuration à atténuer les conséquences de l'aide pour les concurrents car il ne semblait pas apporter de mesures concrètes pour contribuer à assainir l'excédent de l'offre sur le marché. Ces doutes étaient renforcés par le programme ambitieux de la SNCM d'achat de navires pour le renouvellement de sa flotte, alors que les résultats d'exploitation du groupe étaient restés relativement faibles sur la période 1997-2001.

c)   Limitation de l'aide au minimum:

Le plan de restructuration ne fournissait pas suffisamment d'explications sur la fixation du montant de la recapitalisation. Doutes sur la méthode retenue par les autorités françaises justifiant le montant de 76 millions d'EUR pour la recapitalisation se basant sur une simulation financière qui n'exposait pas clairement toutes les hypothèses sous-jacentes.

2.9.   La nouvelle analyse proposée par la France du plan de restructuration notifié en 2002 suite à l'arrêt d'annulation du Tribunal

(61)

L'exécution de l'arrêt du Tribunal nécessite l'adoption d'une nouvelle décision finale qui doit, par la même occasion, intégrer les nouvelles mesures communiquées par la République française. Une décision d'extension de la procédure d'examen existante doit dès lors être adoptée afin d'entendre les autorités françaises et les parties intéressées comme l'exige le règlement de procédure aides no 659/99.

(62)

L'examen des informations transmises à la Commission nécessite, d'après la République française, dans un premier temps, de régulariser l'analyse du plan initialement notifié pour tenir compte de l'arrêt du Tribunal du 15 juin 2005 puis, dans un second temps, d'examiner la conformité de l'ensemble formé du plan initial régularisé et des mesures nouvelles sur la base des les lignes directrices communautaires concernant les aides d'État au sauvetage et à la restructuration d'entreprises en difficulté. Par ailleurs, il est demandé à la Commission de constater que l'ensemble des mesures nouvelles, qui ont mené à la cession de la SNCM à des opérateurs privés, ne comporte aucun élément d'aide d'État.

(63)

Il convient de rappeler que suite aux décisions de 2003 et 2005, l'État français a versé 69,29 millions d'EUR à la SNCM des 76 millions d'EUR notifiés en tant qu'aide à la restructuration en 2002. Sur ce dernier montant, la Commission avait considéré dans sa décision de 2003 (point 258), que 53,48 millions d'EUR pouvaient être appréciés au titre de l'article 86 § 2 du traité comme compensation de services publics versée par la République française afin de compenser les pertes subies par la SNCM du fait d'obligations de service public supportées par cette société pour l'ensemble de la période 1991-2001. Néanmoins, ce montant faisant partie d'une somme globale plus importante notifiée au titre d'aide à la restructuration, la Commission avait décidé d'apprécier le tout à ce titre.

(64)

Les autorités françaises, en se référant à l'arrêt du Tribunal du 15 juin 2005 précité, invitent la Commission, dans leur courrier du 7 avril 2006, à considérer qu'en raison de sa nature de “compensation de service public”, une partie de l'aide à la restructuration de 2002, notamment le montant de 53,48 millions d'EUR, ne soit pas qualifiée de mesure prise dans le cadre d'un plan de restructuration mais de non-aide au titre de la jurisprudence Altmark (63) ou comme une mesure autonome et indépendante du plan de restructuration au titre de l'article 86 § 2 du traité.

2.9.1.   Appréciation par les autorités françaises des 53,48 millions d'EUR à la lumière de la jurisprudence Altmark Trans

(65)

La France souligne que le Tribunal, au paragraphe 320 de l'arrêt du 15 juin 2005, a insisté sur le fait que, dans l'exécution de cet arrêt, il ne pouvait pas être exclu que la Commission soit amenée à requalifier tout ou partie des mesures initialement notifiées à la Commission et autorisées par elle dans ses décisions du 9 juillet 2003 et du 16 mars 2005, notamment à la lumière de l'arrêt rendu par la Cour de Justice le 24 juillet 2003 dans l'affaire Altmark Trans soit quelques jours après la décision du 9 juillet 2003.

(66)

Elle affirme, dans la note du 30 décembre 2005, que l'intervention financière étatique de 53,48 millions d' EUR ne devrait pas être considérée comme procurant un avantage à l'entreprise bénéficiaire, car les quatre conditions établies par la jurisprudence Altmark (64) seraient remplies. L'analyse des autorités françaises se concentre en fait sur le respect de la quatrième condition.

(67)

À cet égard, elles soulignent, en premier lieu, les difficultés d'interprétation de la jurisprudence précitée et le fait que son application peut s'avérer délicate dans la mesure où elle est postérieure à la convention de service public signée avec la SNCM et la CMN.

(68)

La France souligne, en outre, que l'opérateur public aurait été le seul à pouvoir satisfaire aux obligations de service public en termes de régularité annuelle et fréquence de service et cela malgré l'arrivée en 1996 d'un opérateur privé, lequel n'exploitait que certaines lignes et uniquement pendant la haute saison. Il n'existerait d'ailleurs pas stricto sensu d'entreprise dont les coûts pourraient servir de référence pour déterminer si le niveau de la compensation octroyée à la SNCM dépasserait ou non les coûts nécessairement occasionnés par l'exécution des obligations de service public. Il serait donc délicat, d'après les autorités françaises, d'opérer une comparaison entre la structure de coûts de la SNCM et celle d'autres compagnies maritimes, compte tenu des spécificités de l'activité et du marché de cette dernière.

(69)

Les autorités françaises précisent toutefois que la SNCM se serait comportée comme une entreprises moyennement bien gérée, que ses pertes ne seraient pas à imputer à une mauvaise gestion mais à la rigidité des conventions souscrites en 1991 et 1996 ainsi qu'au bouleversement soudain du marché historique de cette compagnie dû au passage d'une situation de monopole à un environnement fortement concurrentiel.

(70)

La République française estime que dans la décision de 2003 la Commission, ayant rejeté tous les arguments avancés par les plaignants tendant à démontrer que la SNCM aurait fait l'objet d'une mauvaise gestion sur la période 1991-2001, aurait elle-même implicitement estimé que la SNCM avait été gérée de manière appropriée et satisfaisante sur la période concernée au regard du 4ème critère Altmark.

(71)

La France considère en outre qu'une comparaison se fondant sur les éléments disponibles relatifs à la structure de coûts de Corsica Ferries et à celle de la SNCM, compagnies n'opérant d'ailleurs pas sur le même marché, serait loin de contredire la présomption de bonne gestion de la SNCM, surtout parce qu'ils ne permettent nullement de prendre en considération une partie non négligeable des coûts de l'activité de service public qui concerne le transport de marchandises.

(72)

Les autorités françaises ont fourni, dans leur courrier du 8 octobre 2002 (A/10050), des éléments, selon elles, aptes à démontrer que la structure des coûts d'exploitation de la SNCM pour la période 1991 à 2001 était très comparable à celle d'entreprises similaires de transport maritime de passagers, telles que Brittany Ferries, Seafrance et la CMN. En particulier, s'agissant de cette dernière, les autorités françaises auraient jugé de l'efficacité de la SNCM en comparant l'activité de cargos mixtes. Ces deux compagnies opèreraient en effet dans un contexte similaire, avec des navires quasi équivalents (3 cargos mixtes pour la CMN et 4 cargos mixtes pour la SNCM) et vers des destinations équivalentes. Les données récoltées sur la période 1991-2001 auraient permis de vérifier que les ratios de productivité (65) pour l'activité de cargos mixtes qui diffèrent en 1993, se rapprochent sensiblement sur la période examinée. Ainsi, ces données montreraient qu'au cours de cette période, les ratios de productivité de la SNCM se seraient rapprochés de ceux d'une entreprise moyenne du secteur.

(73)

Au-delà de l'analyse des éléments qui attestent du caractère raisonnable de la gestion de la SNCM, la France rappelle que, dans sa décision du 30 octobre 2001, la Commission avait levé les doutes concernant la compatibilité des aides versées à la SNCM dans le cadre des conventions quinquennales de 1991 et 1996 au motif que les subventions octroyées n'ont pas excédé les coûts effectivement supportés par la SNCM en raison des obligations de service public mises à sa charge.

(74)

Les autorités françaises rappellent également que, suite au rapport de l'expert désigné par la Commission sur les données comptables et de gestion présentées par les autorités françaises, cette dernière à conclu au paragraphe 98 de sa décision du 30 octobre 2001“que les subventions de service public n'ont pas servi à compenser les coûts des activités concurrentielles de la SNCM. La séparation des comptes relatifs à la prestation dudit service et les audits effectués par les instances de contrôle régionales et nationales permettent également de garantir que les comptes annuels retraçant l'emploi de la subvention de continuité territoriale donnent une image fidèle du coût de la prestation du service public”.

(75)

En conclusion, la France est de l'avis que la justification du service public combiné à l'absence de surcompensation sur la période 1991-2001 confirmerait le respect du 4ème critère Altmark.

2.9.2.   Appréciation par les autorités françaises des 53,48 millions d'EUR à la lumière de l'article 86 § 2

(76)

La République française insiste sur le fait que même si la Commission devait considérer que ce montant constitue une aide au sens de l'article 87, paragraphe 1 du traité CE, elle ne pourrait que confirmer l'analyse développée dans sa décision de 2003 selon laquelle la partie de l'aide initialement notifiée correspondant au montant de 53,48 millions d'EUR est justifiée en tant que compensation de service public au titre de l'article 86, paragraphe 2 du traité CE, cette analyse n'ayant de surcroît pas été contestée par le Tribunal.

(77)

Elle devrait dès lors être déclarée compatible avec le marché commun sur cette seule base et non pas à la lumière de lignes directrices sur les aides à la restructuration.

(78)

Les autorités françaises affirment, en particulier, que le fait que le montant correspondant à la compensation de charges de service public ait été notifié par la République française lors de la notification du plan de restructuration de 2002 ne saurait empêcher la Commission de qualifier cette mesure comme compensation pour la prestation d'obligations de services publics suivant en cela l'invitation du Tribunal au point 320 de son arrêt du 15 juin 2005.

2.9.3.   Conséquences de la nouvelle analyse sur le plan d'aide à la restructuration notifié en 2002

(79)

La nouvelle appréciation suggérée par les autorités françaises aurait pour effet mécanique de clarifier le montant des aides octroyées à la SNCM au titre du plan de restructuration notifié en 2002 de 76 millions d'EUR (- 53,48 millions d'EUR) à la somme de 15,81 millions d'EUR. Le plan de restructuration de 2002 soumis à l'examen de la Commission dans le cadre de l'extension de l'ouverture de procédure ne porterait que sur cette somme.

(80)

Étant donné que le montant global d'aide à la restructuration de 2002 serait inférieur aux 76 millions d'EUR initialement notifiés, sur la base desquels les contreparties décrites dans la décision de 2003 ont été imposée à SNCM, les autorités françaises invitent la Commission à revoir l'étendue de celles-ci, comme décrit ci-après, comme l'envisage le Tribunal. La France rappelle à cet égard que l'ensemble des contreparties structurelles exigées par la Commission en 2003, à savoir la cession des participations non stratégiques détenues par la SNCM, ont été mises en œuvre.

2.10.   Nouveaux faits relatifs aux modifications du plan de restructuration notifié en 2002

(81)

Le redressement entamé par le plan de restructuration de 2002 n'a pas apporté tous les résultats escomptés et la situation économique et financière de la SNCM s'est fortement dégradée en 2004 et 2005. La dégradation de la situation économique et financière de la SNCM à partir de 2004 tient à la fois à des facteurs internes (multiplication des conflits sociaux, réalisation insuffisante et tardive des objectifs de productivité, perte de parts de marché), et à des facteurs exogènes à la SNCM: moindre attractivité de la destination de la Corse, politique de conquête de parts de marché menée par son concurrent Corsica Ferries (renforcement de l'offre avec un navire rapide de type “méga express” en 2004 et tarifs promotionnels), hausse du coût des carburants. Le résultat courant qui en est résulté est en perte de -32,6 millions d'EUR en 2004 et -25,8 millions d'EUR en 2005. Le résultat net, quant à lui, est négatif de -29,7 millions d'EUR en 2004 et de -28,8 millions d'EUR en 2005. Dans l'intervalle, les mouvements sociaux se sont amplifiés avec une grève de 24 jours à l'automne 2005 qui a partiellement bloqué l'approvisionnement de la Corse. Cette situation a conduit la direction de la compagnie, en liaison avec l'État actionnaire, à lancer en janvier 2005 le processus de recherche d'un partenaire privé et à mettre en oeuvre des mesures d'urgence [notamment la cession de l'Asco et de la participation dans Sud-Cargos (66)]. Toutefois, les mesures de réduction des effectifs (220 ETP équivalents-temps-plein, 10 millions d'EUR d'économies en année pleine) n'ont pu être mises en œuvre faute d'avis du comité d'entreprise. En particulier, la France expose que la réduction d'effectifs attendue sur le personnel sédentaire a été réalisée dans l'ensemble; en revanche les effectifs navigants n'ont baissés que marginalement en 2003 de 5 ETP et ont ensuite progressés.

(82)

Dans ce cadre, un accord de recapitalisation a été trouvé le 13 octobre 2005 avec la participation d'investisseurs privés [Butler Capital Partners et Veolia Transport (Connex) (67)]. Ce processus, et le mode de sélection des partenaires, seront exposés plus avant dans la présente décision.

(83)

Dans le cadre de la mise en œuvre de ce processus de cession au secteur privé, les autorités françaises ont notifié à la Commission les opérations suivantes:

2.10.1.   Recapitalisation de la SNCM préalablement à sa privatisation

(84)

L'opération financière prévoit la souscription de la part de la CGMF de la totalité de l'augmentation du capital de la SNCM pour un montant de 142,5 millions d'EUR préalable à la cession et la prise en charge d'une partie des engagements sociaux de la SNCM au titre des frais de mutuelles de ses retraités, évalués à 15,5 millions d'EUR environ. Le 26 mai 2006, la France a autorisé cette souscription et a décrété le transfert au secteur privé de la propriété de la SNCM. Les autorités françaises considèrent, comme développé ci-après, que ce montant de 158 millions d'EUR, constituant le prix de marché négatif issu d'une procédure de mise en concurrence ouverte et non discriminatoire, est inférieur au coût de liquidation qu'un actionnaire privé aurait légalement dû assumer et qu'ainsi elles adoptent un comportement d'investisseur privé en économie de marché (IPEM), et que donc, selon elles, cette opération ne comporterait pas d'éléments d'aide d'État.

(85)

Dans ce contexte, la France fait observer que l'offre des repreneurs prévoit une garantie de passif. Elle prévoit également une clause résolutoire de la cession qui peut être exercée par les repreneurs en cas de survenance de l'un des événements suivants dans la mesure où ces hypothèses auraient pour effet de remettre en cause la crédibilité de leur plan d'affaires et le retour à la viabilité de la société; il s'agit de:

la non-attribution du contrat de délégation de service public de desserte maritime de la Corse pour la période débutant le 1er janvier 2007 […]*,

toute décision négative de la Commission européenne ou un arrêt du Tribunal ou de la Cour de Justice, tels qu'un refus de l'opération ou l'imposition de conditions ayant un impact substantiel sur la valeur de la société, et ce dans un délai de 6 ans à compter du jour de l'acquisition par les partenaires des droits sur la société,

2.10.2.   D'après les autorités françaises, la recapitalisation préalable de la SNCM ne constituerait pas une aide

(86)

En application de la jurisprudence communautaire en la matière, les autorités françaises invitent la Commission à considérer que cette recapitalisation de la SNCM ne contient aucune mesure qualifiable d'aide au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité CE. En effet, les autorités françaises se comporteraient en l'occurrence comme le ferait un investisseur privé avisé, guidé uniquement par des considérations économiques pour les raisons suivantes:

a)   La privatisation de la SNCM résulte d'un processus de mise en concurrence ouvert, transparent et non discriminatoire diligenté par les autorités françaises

(87)

Le prix offert par les repreneurs est la “ meilleure ” offre obtenue au terme de ce processus. Il s'agit d'un prix de marché; la France a exposé à ce titre le processus de sélection des actionnaires privés retenu.

(88)

Après l'annonce, faite à l'Assemblée nationale le 26 janvier 2005, de la décision gouvernementale de lancer un processus de privatisation, les autorités françaises déclarent avoir lancé deux actions pour garantir selon elles une mise en concurrence ouverte et non discriminatoire, conformément aux critères communautaires:

les ministres concernés ont nommé une personnalité indépendante, M. Claude Gressier, chargée de veiller notamment au bon déroulement de la procédure et à l'égalité de traitement des candidats, d'une part,

la CGMF a recruté HSBC-CCF comme banque conseil, d'autre part. Cette banque a contacté 70 sociétés communautaires et non communautaires, dont la liste a été fournie à la Commission, susceptibles d'être intéressées au premier stade de la mise en concurrence.

(89)

Parmi ces 70 sociétés, […]d'entre elles auraient exprimé des marques d'intérêt et […] mémorandums d'information ont été envoyés. […] offres préliminaires ont été reçues le 12 avril 2005. Connex, […] et Butler Capital Partners ont présenté une offre de second tour le 17 juin 2005. Ces offres avaient comme point commun d'être des offres d'acquisition de 100 % du capital. Elles étaient à ce stade indicatives et comportaient de nombreuses zones d'incertitude. Il a été alors décidé que les représentants de l'État auraient des contacts avec chacun des candidats pour faire préciser leurs offres. Les trois candidats ont chacun remis une nouvelle offre le 28 juillet 2005.

(90)

Ces offres, qui étaient fermes mais encore conditionnelles, ont été analysées pendant le mois d'août et diverses précisions ont été demandées aux candidats. À partir du 20 août, il a été décidé d'entrer en discussion avec chacun des candidats dans le but de les faire améliorer autant que possible leurs offres et de lever les zones d'incertitude. À cette fin, des réunions en nombre identique ont été organisées avec chacun des trois candidats fin août et début septembre. Ces réunions ont permis de clarifier leurs offres et de les conduire à les améliorer. Une ultime réunion avec chacun des trois candidats a eu lieu le mercredi 14 septembre 2005. Il a été demandé aux candidats de remettre leurs dernières offres pour le jeudi 15 septembre 2005 à 17 heures.

(91)

Cependant, le jeudi 15 septembre 2005 en début d'après-midi, Connex a fait savoir que le conseil d'administration de sa maison mère tenu le matin même avait décidé que le groupe ne remettrait pas d'offre. Deux offres ont donc été remises, l'une par le groupe […], l'autre par le groupe BCP.

(92)

La comparaison des deux offres effectuée par la banque conseil sous l'autorité de l'Agence des participations de l'État et sous le contrôle de M. Gressier a montré que l'offre du groupe BCP était nettement moins coûteuse pour l'État. Le mardi 27 septembre 2005, l'État a publié un communiqué indiquant qu'il retenait l'offre du groupe BCP. Le Ministre des Transports a indiqué peu après qu'il envisageait la possibilité que l'État reste au capital de la SNCM, mais de façon minoritaire et temporaire.

(93)

Le jeudi 29 septembre 2005, l'État a annoncé que le groupe BCP, soucieux d'avoir dans le tour de table de la SNCM un grand opérateur industriel, a accepté de rétrocéder une partie de ses parts au groupe Connex (qui serait l'opérateur industriel) de telle sorte que la participation de Connex serait de 30 %, celle de l'État à 25 % et celle des salariés à 5 %. Connex serait ainsi l'opérateur industriel de la SNCM tandis que BCP, retenu à l'issue de la procédure de mise en concurrence, en resterait l'actionnaire de référence. Ultérieurement, les nouveaux actionnaires ont accepté une montée de la participation des salariés de 5 % à 9 % (en renonçant chacun à 2 %), ce qui conduit BCP à 38 %, Veolia (Connex) à 28 % et l'État à 25 %.

(94)

Au total, la France considère que, dans la mesure où cette recherche d'un partenaire privé pour la SNCM a été opérée dans le cadre d'une procédure de mise en concurrence ouverte et non discriminatoire, à l'issue de laquelle la meilleure offre a été retenue, le prix de cession est un prix de marché.

b)   Le prix négatif de 158 millions d'EUR serait inférieur aux coûts qu'aurait entraînés la liquidation de l'entreprise

(95)

La France estime que ceci est le cas que l'on considère, d'après une première méthode, l'ensemble des coûts réels qu'aurait à supporter en tant qu'actionnaire la République française, estimés par un rapport de la CGMF à […] millions d'EUR et contre-expertisés par le rapport Oddo-Hastings à […] ou […] millions d'EUR selon la méthodologie utilisée (68), ou que l'on s'en tienne, selon une seconde méthode, conformément à la pratique décisionnelle de la Commission, confirmée par la jurisprudence de la CJCE (69), aux seuls coûts de liquidation qu'un actionnaire privé placé dans une situation comparable serait légalement tenu d'assumer, correspondant en pratique à la seule valeur de liquidation des actifs de la SNCM, estimée par le rapport Oddo-Hastings à […] millions d'EUR.

(96)

S'agissant de la première méthode, qui tient compte entre autres du risque que l'État française soit appelé en “comblement de passif” si un tribunal devait le considérer comme dirigeant de fait da la SNCM, le rapport établi par la CGMF avec l'appui de Ernst & Young (rapport CGMF) a été transmis par les autorités françaises en mars 2006; il a été établi au 30 septembre 2005 et réactualisé selon les données provisoires au 31 décembre 2005, estimées au 8 mars 2006. À cette dernière date, la valeur résiduelle de l'actif de la SNCM (soit […] millions d'EUR) serait après paiement des dettes privilégiées de […] millions d'EUR. Les autres éléments de coûts pris en compte au titre de l'action en comblement de passif envers l'État comprennent notamment les coûts de résiliation des principaux contrats d'exploitation, les coûts liés à la résiliation des conditions de crédit-bail des navires et le paiement des dettes chirographaires, qui conduirait à un coût de liquidation estimé de l'ordre de […] millions d'EUR au titre de l'insuffisance d'actif.

(97)

En outre, la France considère que la CGMN ou l'État auraient été amenés à payer des indemnités complémentaires de licenciement aux salariés de la SNCM, pour un coût moyen de l'ordre de […] millions d'EUR, ce qui conduirait in fine à un coût total de liquidation de l'ordre de […] millions d'EUR.

(98)

Le rapport CGMF précise qu'une très forte variation peut exister sur le coût des indemnités complémentaires de licenciement avec des hypothèses basse et haute respectivement chiffrées à […] et -[…] millions d'EUR et une valeur moyenne retenue à -[…] millions d'EUR et auxquels s'ajoutent des coûts de contentieux estimés à […] millions d'EUR, soit au total […] millions d'EUR; ce chiffre correspond à une fourchette de […] à […] mois de salaire et une valeur moyenne retenue à 29 mois. Il s'ajouterait au coût du plan conventionnel, d'un coût voisin de -[…] millions d'EUR déjà pris en compte dans le calcul de l'actif net résiduel.

(99)

Le rapport établi le 29 mars 2006 par Oddo Corporate Finance et le cabinet Paul Hastings (rapport Oddo) a été transmis le 7 avril 2006 à la Commission. Il consiste en une revue critique, demandée par l'Agence des Participations de l'État (APE), des rapports CGMF et une approche des coûts de liquidation jugés acceptables au plan communautaire.

(100)

Le rapport Oddo considère qu'il existerait une insuffisance d'actif de […] millions d'EUR qui pourrait être mise à charge de l'État en cas d'action en comblement de passif pour un montant allant de […] %, soit -[…] millions d'EUR, à […] % de sa valeur. Il considère que cette évaluation, faite au 30 septembre 2005, et d'ailleurs confirmée au 31 décembre, correspond à la date pertinente voisine de la sélection de BCP effectuée le 27 septembre. Le rapport considère aussi que le risque d'action en comblement de passif est élevé, particulièrement au regard d'un précédent jugé par la Cour de Cassation (70), concernant la filiale d'un établissement public, le BRGM (Bureau de Recherches Géologiques et Minières) condamné à payer l'intégralité de l'insuffisance de l'actif de sa filiale, les Mines de Salsignes, au motif que le dirigeant de fait, le BRGM, malgré sa connaissance des conditions de dégradation de l'activité et des alertes données, avait eu un comportement fautif en laissant l'activité se poursuivre.

(101)

S'agissant des indemnités complémentaires de licenciement, le rapport Oddo considère également que, du fait du lien de dépendance de la SNCM envers son actionnaire, et selon une autre jurisprudence française récente (71), la liquidation de celle-ci pourrait conduire le juge à ordonner le versement de dommages et intérêts aux salariés. Comme dans le rapport CGMF, la fourchette d'indemnisation envisagée par le rapport Oddo est très large. Si l'évaluation de ces dommages est faite par référence au plan social mis en œuvre en 2002 et celui envisagé en 2005, elle atteindrait une valeur de […] à […] millions d'EUR, d'où un coût de liquidation total estimé à charge de l'État de […] (soit […] + […] millions d'EUR) à […] millions d'EUR (soit […] + […] millions d'EUR). Si le juge décide par contre de limiter l'indemnisation, eu égard au contexte et aux circonstances de l'affaire, à une valeur comprise entre […] et […] mois de salaire, le coût social serait, selon le rapport Oddo, de […] à […] millions d'EUR, soit un coût de liquidation total pouvant aller de […] à […] millions d'EUR en y incluant les valeurs estimées d'insuffisance d'actif déjà citées.

(102)

De surcroît, la France considère que l'approche développée ci-dessus est confortée par la récente décision de la Commission concernant l'aide d'État mise à exécution par la Belgique en faveur d'ABX Logistics (no C 53/2003), dans laquelle la Commission a été conduite à examiner un prix de cession négatif, présentant comme en l'espèce le caractère d'un prix de marché, et à le comparer avec les coûts qu'aurait effectivement supportés l'État actionnaire dans le cadre d'une liquidation amiable ou judiciaire tels qu'expertisés par un tiers indépendant. D'après la France, la Commission reconnaît notamment dans cette décision la validité d'un certain nombre de coûts, notamment ceux pouvant résulter d'une action en comblement de passif de la part des créanciers ou des effets de “contagion” de la liquidation aux autres branches du groupe liquidant sa filiale.

(103)

S'agissant de la seconde méthode, fondée sur l'arrêt Gröditzer (C 334/99), ler rapport de la CGMF et Oddo estiment la valeur de liquidation des actifs à […] millions d'EUR au 30 septembre 2005, compte tenu d'immobilisations corporelles ([…] millions d'EUR) et financières ([…] millions d'EUR), des créances clients ([…] millions d'EUR), d'autres créances ([…] millions d'EUR) et d'un déficit de trésorerie de — […] millions d'EUR.

(104)

Enfin, les autorités françaises invitent la Commission à tenir compte de la cession du contrôle de la SNCM au secteur privé comme l'un des éléments principaux du contexte dans lequel le plan de restructuration actualisé doit être examiné. Cette privatisation renforcerait en effet la crédibilité du plan de retour à la viabilité de l'entreprise et réduirait drastiquement le risque éventuel de nouvelle mesure d'aide.

2.10.3.   Recapitalisation conjointe des actionnaires

(105)

Après que la SNCF, actionnaire de SNCM à hauteur de 6,74 % au côté de la CGMF qui en détient le solde, a transféré ses titres à celle-ci, la SNCM a réduit son capital à un montant de 37.005 EUR dont une quote-part de 75 % a été alors acquise par BCP et Veolia à sa valeur nominale. Une nouvelle augmentation de capital d'un montant de 35 millions d'EUR a ensuite eu lieu; elle a été souscrite à hauteur de […] millions d'EUR par BCP et de […] millions d'EUR par Veolia, soit un montant de […] millions d'EUR, auquel s'ajouter un montant de 8,75 millions d'EUR souscrit par la CGMF à hauteur de sa nouvelle quote-part de 25 %. Les deux partenaires privés ont apporté également une avance en compte courant de 8,75 millions d'EUR, dont respectivement […] èmes pour BCP et […] èmes pour Veolia.

(106)

La France considère que cette prise de participation constitue également un investissement avisé (IPEM). En effet, d'une part, elle est intervenue de manière concomitante et minoritaire aux côtés des investisseurs privés BCP et Veolia Transport. D'autre part, la France expose que cette participation bénéficie d'une rémunération en capital fixe de […] % par an, et considère que ce taux de rentabilité est très satisfaisant pour un investisseur privé et exonère l'État du risque d'exécution du plan d'affaires. Il est cependant précisé qu'en cas de redressement ou liquidation judiciaire de la SNCM cette rémunération ne sera pas applicable.

2.10.4.   Mesures financières complémentaires (aide à la personne)

(107)

La CGMF a versé enfin 38,5 millions d'EUR dans un compte séquestre afin de financer uniquement les mesures sociales supplémentaires que l'État s'est engagé à prendre en charge dans l'éventualité d'un plan de réduction des effectifs mis en oeuvre par les repreneurs. La France considère à ce titre, en invoquant la pratique décisionnelle de la Commission, notamment dans le dossier “SFP — Société française de production   (72)”, que ce financement constitue une aide à la personne qui ne bénéficie pas à l'entreprise. Dans ce cas, la mise en œuvre grâce à des fonds publics de mesures sociales supplémentaires en faveur des personnes licenciées, sans que ces mesures allègent l'employeur de ses charges normales, relèverait de la politique sociale des États membres et ne constituerait pas une aide d'État.

2.10.5.   Mode de direction de la SNCM et rôle de l'État

(108)

Dans le cadre de l'opération, l'État n'exerce plus le contrôle de la société, le mode de gouvernance choisi permettant une répartition des rôles entre les deux partenaires privés.

(109)

Le conseil de surveillance, dont les compétences sont détaillées dans les statuts, sera présidé par un représentant de BCP. Depuis la réalisation de l'opération jusqu'à l'attribution de la délégation de service public la présidence est exercée par un représentant de l'État.

(110)

Au sein du conseil de surveillance à 14 membres, BCP et Veolia Transport ont respectivement 4 et 3 membres. Les salariés ont 2 représentants et les salariés actionnaires ont désigné ultérieurement 2 représentants. L'État ne dispose que de 3 membres. Chaque membre dispose d'une voix et les décisions au conseil de surveillance se prend à la majorité des voix. En cas de partage, la voix du président est prépondérante.

(111)

Le directoire est le véritable organe de gestion de l'entreprise. Son président est le dirigeant et le représentant de l'entreprise. Ses membres sont nommés par le conseil de surveillance sur proposition de Veolia Transport.

(112)

Les actions détenues par l'État ne disposent d'aucune prérogative particulière en matière de droit de vote. Chaque action dispose du même droit de vote que les autres.

(113)

Les accords passés entre la CGMF et les partenaires BCP et Veolia Transport donnent à ceux-ci la priorité pour acquérir, le moment venu, les actions détenues par la CGMF. Par ailleurs, BCP et Veolia Transport se sont consentis des droits mutuels, notamment de préemption, qui permettront notamment à Veolia Transport de racheter ultérieurement les parts de BCP. Les accords prévoient enfin que, dans l'hypothèse où la CGMF devrait vendre ses parts, les opérations réalisées à cette occasion conduiraient à ce que l'actionnariat soit in fine détenu à hauteur de […] % par Veolia Transport, […] % par BCP et […] % par les salariés.

2.10.6.   Le plan d'affaires des repreneurs

(114)

Le plan d'affaires des repreneurs s'étend sur la durée la plus courte possible conformément aux règles posées par les lignes directrices de 2004. Il permettrait, d'après la France, de rétablir la viabilité à long terme de l'entreprise dès 2008/2009, sur la base d'hypothèses réalistes concernant ses conditions d'exploitation futures et grâce principalement à la mise en œuvre de mesures internes.

(115)

À l'issue du plan, la SNCM retrouve la viabilité économique. Elle est en mesure de financer ses investissements et de rémunérer ses capitaux propres. Le résultat courant serait positif de […] millions d'EUR en 2009. En résultat analytique, les activités actuellement déficitaires auront atteint la viabilité économique à cette date.

(116)

Le redressement repose sur un ensemble d'hypothèses jugées réalistes et acceptables par la France. Il ne s'appuierait pas sur une amélioration artificielle de facteurs externes sur lesquels la SNCM ne peut pas influer. Une étude de marché indépendante (projet Sirène) transmise à la Commission par courrier du 16 mars 2006 aurait permis d'établir des prévisions réalistes de croissance du marché pour l'élaboration du plan d'affaires: […] % par an en moyenne entre 2005 et 2009 sur la Corse (contre une tendance de […] % entre 1993 et 2004); […] % par an en moyenne sur le Maghreb (contre une tendance entre 2001 et 2004 de +[…] % sur l'Algérie et + […] % sur la Tunisie). Le plan d'affaires prévoit une stabilité globale des parts de marché de la SNCM sur ses différents segments d'activité ([…] % sur Marseille-Toulon, […] % sur Nice, […] % sur l'Algérie et […] % sur la Tunisie).

(117)

Le retour à la viabilité est principalement obtenu grâce à la mise en œuvre de mesures internes, visant notamment à abaisser le point mort d'exploitation de la société:

en premier lieu, un plan de réduction des effectifs de 400 équivalents temps plein et des mesures de productivité qui génèrent au total une économie d'environ […] millions d'EUR sur la masse salariale en année pleine (hors revalorisation salariale) devant mener la société à une augmentation de la productivité de […] %. À cet égard, il convient de rappeler que les réductions concernant les effectifs sédentaires établies par le plan social de 2002 ont été mise en œuvre en partie tandis que ni la réduction prévue de marins ni l'augmentation de la productivité de 10 % n'ont pu être atteintes;

en second lieu, des programmes de réduction des coûts, notamment en matière de maintenance.

(118)

Une analyse de sensibilité aux écarts de coûts et de chiffre d'affaires, autre que le volume de la délégation de service public, a été établie par le projet Sirène et fournie par la France; selon celle-ci, le résultat courant de +[…] millions d'EUR prévu en 2009 pourrait connaître un scénario bas à -[…] millions d'EUR et un scénario haut à +[…] millions d'EUR.

2.10.7.   Levée des restrictions posées par la décision annulée

(119)

Pour assurer sa réussite, ce plan part de l'hypothèse que les restrictions posées par la décision annulée du 9 juillet 2003, en matière de remplacement de navires (article 2), de politique tarifaire (article 4) et de nombre de rotations de navires vers la Corse (article 5) seront levées. Selon l'analyse juridique développée par la France, compte tenu du niveau résiduel de l'aide octroyée in fine par l'État dans le cadre du plan de restructuration régularisé comme décrit ci-dessus, il ne serait plus justifié que la Commission maintienne l'ensemble de ces contreparties par rapport au montant approuvé à ce titre en 2003.

(120)

En particulier, la France insiste sur le caractère essentiel de l'intégrité de la desserte de Nice, sur le maintien actuel, après les cessions déjà intervenues, du format actuel (73) de la flotte et sur le caractère stratégique de la participation de la SNCM dans le groupe CMN.

(121)

S'agissant de la desserte de Nice, actuellement déficitaire, les autorités françaises soulignent que le positionnement de la SNCM après sa cession nécessite d'offrir une solution “réseau” et de donner le choix du départ entre les villes de Marseille et de Nice pour ne pas se priver d'une partie importante des clients potentiels situés en France et en Italie dans la zone de chalandise de Nice. De plus, près de […] % ([…] % en saison) de la clientèle de la SNCM utilise déjà aujourd'hui les billets “croisés”, permettant notamment de diversifier les ports d'origine et de destination, ce qui montre la valeur pour la clientèle d'une desserte caractérisée ainsi. De même, limiter la présence aux seuls mois de juillet et août sur la liaison Nice-Corse entraînerait non seulement un impact commercial négatif du fait des billets croisés perdus, mais pénaliserait fortement l'image et la promotion de la SNCM. Par contre, il est probable que le retrait de la SNCM de Nice, représenterait un impact négatif commercial estimé à environ […] millions d'EUR par an. D'après les prévision élaborées par les autorités françaises, l'arrêt du Liamone, desservant cette ligne, ne permettrait d'améliorer les comptes que de […] millions d'EUR, ce qui serait un niveau faible eu égard aux enjeux stratégiques de la liaison.

(122)

Sur le caractère stratégique de la participation de la SNCM dans le groupe CMN, la France considère que tant la Commission que le juge communautaire ont validé la position des autorités françaises selon laquelle la participation de la SNCM dans le groupe CMN était un actif stratégique et non pas un pur actif financier. Aucun élément nouveau depuis la décision du 9 juillet 2003 ne vient remettre en cause ce raisonnement, qui tend au contraire à être renforcé par la position, jugée dominante par les autorités françaises, acquise depuis lors par Corsica Ferries sur le marché corse:

l'obligation de céder cette participation signifierait sûrement la fin de la coopération industrielle actuelle (synergies, tarif unique, etc.); elle diminuerait substantiellement les chances de la SNCM de concourir à l'appel d'offres pour le renouvellement de la délégation de service public; et elle serait ainsi susceptible de remettre en cause la viabilité de la SNCM.

l'importance stratégique du partenariat entre la SNCM et la CMN pour chacune d'elles est la raison d'être du pacte d'actionnaires du 7 mars 1992 qui lie la SNCM et STIM d'Orbigny dans le contrôle de la CMP et dont la Commission a eu connaissance. Ce pacte offre précisément des garanties crédibles et fortes à la SNCM en cas de changement substantiel de la politique de la CMN (et vice-versa) par le biais d'une option d'achat. Historiquement, ces dispositions tiennent au fait qu'à l'époque, la SNCM ne pouvait pas détenir le contrôle majoritaire d'une société privée, pour des raisons étrangères à la compagnie, mais qu'elle se voyait octroyer des garanties cohérentes avec la détention de 69 % des intérêts économiques du groupe CMN.

(123)

Au total, il est exposé que les repreneurs privés reprennent à leur compte l'analyse constante de la société et des autorités françaises sur le caractère stratégique de la participation dans la CMN et la nécessité de son maintien dans le patrimoine de la SNCM.

2.10.8.   Le maintien d'une structure concurrentielle du marché

(124)

L'opération envisagée par les autorités françaises, en assurant le retour à la viabilité de la SNCM, permettrait selon elles le maintien d'un jeu concurrentiel sur les destinations vers la Corse.

(125)

D'après la France, la prise en compte des enjeux concurrentiels dans le sauvetage d'une entreprise en difficulté est un des principes des lignes directrices. Elle considère que ce principe a été rappelé, dans le dossier présent, par la Commission (paragraphe 283 de sa décision annulée) et par le Tribunal dans son arrêt du 15 juin. Ce dernier a rappelé que la Commission pouvait estimer, dans l'exercice de son large pouvoir d'appréciation, que la présence d'une entreprise était nécessaire pour prévenir l'émergence d'une structure oligopolistique renforcée des marchés en cause (arrêt Kneissl Dachstein/Commission, point 97).

(126)

La détermination des contreparties éventuelles doit également tenir compte de la structure de marché (§ 39 des lignes directrices de 2004). Ainsi, une réduction des capacités de la SNCM serait de nature à renforcer la position désormais dominante de Corsica Ferries sur le marché avec la Corse, compte tenu notamment des parts de marché respectives des différentes compagnies et de leur évolution dans le temps.

(127)

À cet égard, d'après une étude de marché indépendante transmise par la France, il résulte que, depuis son arrivée en 1996, Corsica Ferries a fortement développé son offre et s'est imposé en quelques années comme le principal transporteur sur l'ensemble du marché entre la Corse et le continent. En effet, il détient à présent près de 60 % du marché passagers en volume et transporte chaque année 70 % de passagers de plus que la SNCM. Cette dernière au global est passée de 82 % de parts de marché en 2000 à 33 % en 2005. S'agissant du marché de fret, la SNCM est encore le principal transporteur grâce à sa participation dans la CMN, qui en détient 41,7 %. Néanmoins Corsica Ferries, qui a développé une offre à partir de 2002, a connu une très forte croissance depuis son lancement (+63 % par an entre 2002 et 2004) et en détient à présent environ 16,8 %.

(128)

D'après les autorités françaises, le plan de restructuration ainsi actualisé serait conforme aux critères de compatibilité énoncés par la Commission dans ses lignes directrices de 1999 et celles de 2004. Egalement, l'ensemble des mesures exposées dans le contexte de la privatisation de la SNCM permettrait de rétablir dès le 30.12.2009 la viabilité à long terme de la SNCM et serait limité au minimum nécessaire à ce retour à la viabilité.

3.   APPRÉCIATION

(129)

La présente décision constitue une extension de la procédure d'ouverture de 2002 qui porte sur les nouveaux éléments décrits ci-dessus, tout en intégrant le plan de restructuration notifié en 2002. La Commission exprime les doutes additionnels par rapport à ceux exprimés dans l'ouverture de procédure de 2002, et qui découlent des nouveaux éléments notifiés par les autorités françaises entre octobre 2005 et mai 2006. En outre, comme cela a été suggéré par le Tribunal, la Commission se doit d'exprimer tout d'abord ses doutes sur la nature d'aide (à la lumière de l'arrêt Altmark Trans) et sur la compatibilité en tant que compensation de service public de tout ou partie du montant notifié en 2002.

3.1.   Appréciation des 53,48 millions EUR versés au titre de compensations de service public

(130)

Ainsi que le Tribunal l'y a invitée, la Commission se doit d'examiner le montant de 53,48 millions d'EUR visant à combler les sous-compensations issues des conventions de service public de 1991 et 1996, à la lumière des critères établis par l'arrêt de la Cour du 24 juillet 2003 dans l'affaire Altmark, pour déterminer si ces compensations constituent ou non des aides d'État au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité CE.

(131)

Il convient de rappeler que l'arrêt de la Cour en question a dit pour droit que les subventions publiques visant à permettre l'exploitation de services réguliers de transports urbains, suburbains ou régionaux ne tombent pas sous le coup de cette disposition dans la mesure où de telles subventions sont à considérer comme une compensation représentant la contrepartie des prestations effectuées par les entreprises bénéficiaires pour exécuter des obligations de service public. Aux fins de l'application de ce critère, il incombe à la juridiction de renvoi de vérifier la réunion des conditions suivantes:

premièrement, l'entreprise bénéficiaire a effectivement été chargée de l'exécution d'obligations de service public et ces obligations ont été clairement définies;

deuxièmement, les paramètres sur la base desquels est calculée la compensation ont été préalablement établis de façon objective et transparente;

troisièmement, la compensation ne dépasse pas ce qui est nécessaire pour couvrir tout ou partie des coûts occasionnés par l'exécution des obligations de service public, en tenant compte des recettes y relatives ainsi que d'un bénéfice raisonnable pour l'exécution de ces obligations;

quatrièmement, lorsque le choix de l'entreprise à charger de l'exécution d'obligations de service public n'est pas effectué dans le cadre d'une procédure de marché public, le niveau de la compensation nécessaire a été déterminé sur la base d'une analyse des coûts qu'une entreprise moyenne, bien gérée et adéquatement équipée en moyens de transport afin de pouvoir satisfaire aux exigences de service public requises, aurait encourus pour exécuter ces obligations, en tenant compte des recettes y relatives ainsi que d'un bénéfice raisonnable pour l'exécution de ces obligations.

(132)

À supposer même qu'il soit possible d'établir que la première et la troisième condition établies par cette jurisprudence sont remplies, il est beaucoup plus difficile de prouver que le deuxième et surtout le quatrième critères sont remplis. En effet en ce qui concerne le deuxième critère la Commission note qu'il s'agit, dans le cas d'espèce, de compensations forfaitaires versées en application des conventions précitées et du montant complémentaire de 53,48 millions d'EUR, versés a posteriori pour des périodes parfois anciennes.

(133)

S'agissant du quatrième critère, il s'avère très difficile de démontrer que, en l'absence d'appels d'offres pour l'octroi de conventions de 1991 et 1996, le niveau de compensation “a été déterminé sur la base d'une analyse des coûts qu'une entreprise moyenne, bien gérée et adéquatement équipée en moyens de transport afin de pouvoir satisfaire aux exigences de service public requises, aurait encourus pour exécuter ces obligations, en tenant compte des recettes y relatives ainsi que d'un bénéfice raisonnable pour l'exécution de ces obligations”.

(134)

La Commission prend note du fait que la République française avance un certain nombre d'éléments visant à démontrer que la SNCM aurait agit comme une entreprise moyenne, bien gérée et adéquatement équipée. La Commission exprime néanmoins ses doutes sur le fait que les informations et les données transmises à cet égard par les autorités françaises permettent de constater que cette condition est remplie. Les éléments partiels de comparaison fournis à ce stade par les autorités françaises ne permettent pas d'arriver à une conclusion globale. En outre, en l'absence de précisions, les difficultés économiques récurrentes de l'entreprise conduisent la Commission à exprimer ses doutes sur le fait que la SNCM puisse être considérée comme ayant été une entreprise moyenne, bien gérée et adéquatement équipée, et donc sur la nature de non–aide du montant complémentaire de 53,48 millions d'EUR et invite la République française, le bénéficiaire et les tiers intéressés à lui transmettre leurs observations sur ce point.

(135)

Si la Commission devait donc considérer que ce montant constitue une aide au sens de l'article 87, paragraphe 1 du traité CE, elle pourrait confirmer l'analyse développée dans sa décision de 2003, particulièrement aux points 259 et suivants, selon laquelle le montant de 53,48 millions d'EUR serait justifié en tant que compensation de service public au titre de l'article 86, paragraphe 2 du traité CE, cette analyse n'ayant pas été contestée par le Tribunal, et l'approuver sur cette base.

(136)

Si le montant susmentionné est qualifié comme non-aide ou comme aide compatible au sens de l'article 86, paragraphe 2 du traité CE, la Commission devrait estimer que le montant d'aide à considérer comme aide à la restructuration au titre de la notification de 2002 s'élèverait, non à 76 millions d'EUR, mais à 15,81 millions EUR. Ce dernier montant viendrait donc s'ajouter aux mesures notifiées en 2006 et, dans la mesure où elles comporteraient des aides à la restructuration, serait examiné conjointement avec celles-ci; dans le second cas (aides compatibles sur la base de l'article 86), selon les lignes directrices de 2004, l'examen des aides à la restructuration devrait prendre en compte l'effet de ces aides compatibles sur l'ensemble du plan de restructuration.

(137)

La Commission devrait s'interroger sur l'opportunité de maintenir l'ensemble des contreparties imposées à la SNCM par décision de 2003. En effet, l'imposition de celles-ci avait été considérée comme nécessaire pour que la concurrence ne soit pas faussée dans une mesure contraire à l'intérêt commun en considération du montant plus important de 76 millions d'EUR examiné initialement en tant qu'aide à la restructuration. Le réexamen à la baisse de ce montant devrait entraîner une réduction de ces contreparties, comme suggéré par le Tribunal, d'autant que, à présent, la SNCM a déjà mis en œuvre définitivement certaines contreparties [comme la cession de participations non stratégiques dans d'autres compagnies (74)] et que l'échéance (31 décembre 2006) pour le maintien des contreparties en matière de remplacement de navires, de politique tarifaire et de nombre de rotations de navires vers la Corse est presque atteinte sous réserve toutefois que les nouvelles injections publiques ne contiennent pas d'aide à la restructuration supplémentaire susceptibles de compenser ou de dépasser le montant d'aide initial une fois réduit à sa partie relative à la restructuration.

(138)

À cet égard, la Commission se doit, en premier lieu, de vérifier si toutes les contreparties imposées par sa décision de 2003 ont été dans la pratique respectées. Même si elle note que les participations jugées non stratégiques dans des sociétés ont été cédées entre 2003 et 2004 et que la SNCM a maintenu sa flotte à 10 navires (soit une unité inférieure à la limite de 11 navires, à la suite de la cession de l'Asco le 24.5.2005 et au remplacement de l'Aliso en 2004), elle exprime ses doutes sur le fait que la limitation de price leadership et de nombre de rotations sur la Corse aient été respectées et que leur suppression soit justifiée. En outre, si la Commission devait estimer que les nouvelles mesures contiennent des aides à la restructuration d'un montant supérieur à celui approuvé dans le cadre du plan de restructuration de 2002, il ne peut pas être exclu qu'elle soit menée à imposer à la SNCM le maintien de contreparties imposées en 2003 ou des contreparties additionnelles adéquates afin de sauvegarder les conditions de concurrence.

(139)

Elle invite dès lors la République française et les parties intéressées à lui faire parvenir leurs commentaires sur ce point.

3.2.   Appréciation de la nature d'aide ou de non aide de la recapitalisation initiale de 158 millions d'EUR

(140)

La Commission constate que les fonds qui ont été apportés par la CGMF à la SNCM à ce titre sont clairement des ressources d'État, ce que ne conteste pas la France. Elle constate aussi que cet apport fait partie d'un plan annoncé par le gouvernement français et négocié sous son autorité ce qui traduit bien l'imputabilité à l'État de cette décision. La Commission doit alors vérifier si ce comportement de l'État constitue un investissement avisé compte tenu des difficultés de la SNCM.

(141)

À titre liminaire, la Commission croit utile de rappeler le point 133 de l'arrêt Gröditzer précité “En vue de déterminer si la privatisation de GS pour un prix de vente négatif de 340 millions de DEM comporte des éléments d' aide d'État, il y a lieu d'apprécier si, dans des circonstances similaires, un investisseur privé d'une taille qui puisse être comparée à celle des organismes gérant le secteur public aurait pu être amené à procéder à des apports de capitaux de cette importance dans le cadre de la vente de ladite entreprise ou aurait opté pour la liquidation de celle-ci (voir, en ce sens, notamment, arrêt du 16 mai 2002, France/Commission, C-482/99, Rec. p. I-4397, point 70)”.

(142)

La Commission précise également que au point 26 de l'arrêt Espagne/Commission (75) la Cour dit pour droit que “…la Commission est fondée à affirmer qu' un investisseur privé poursuivant une politique structurelle, globale ou sectorielle, guidée par des perspectives de rentabilité à long terme, ne saurait raisonnablement se permettre, après des années de pertes ininterrompues, de procéder à un apport en capital qui, en termes économiques, s'avère non seulement plus coûteux qu' une liquidation des actifs, mais est en outre lié à la vente de l' entreprise, ce qui lui enlève toute perspective de bénéfice, même à terme”.

(143)

Dans une première approche, les autorités françaises ont comparé le prix de marché négatif payé par la CGMN au coût de liquidation judiciaire de la SNCM, tel qu'il ressort des deux études qu'elles ont fournies. Comme indiqué ci-avant, ce coût de liquidation serait compris, selon ces études, entre […] et […] millions d'EUR, avec une valeur médiane de l'ordre de […] millions d'EUR, et dont une large partie serait due au coût de l'action en comblement de passif qui serait intentée à l'encontre de l'a CGMN ou de l'État et d'autre part au coût des indemnités complémentaires de licenciement. En appui à son raisonnement, la France évoque notamment la décision ABX prise le 7 décembre 2005 (76) par la Commission.

(144)

S'agissant du coût lié au risque de comblement de passif, la Commission note que si, dans cette décision, “ la Commission ne nie pas que, dans certains cas exceptionnels, certaines législations nationales prévoient la possibilité pour des tiers de se retourner contre les actionnaires d'une société liquidée, notamment si ces actionnaires peuvent être considérés comme des […] et/ou ayant commis des fautes de gestion”. (§ 208), comme l'avancent ici les autorités françaises, elle conclut toutefois dans cette même décision que “en l'espèce, bien qu'une telle possibilité existe en droit français et que les autorités belges aient fourni un certain nombre d'indications quant à un tel risque, elles n'ont pas suffisamment levé les doutes exprimés, dans le cas d'espèce, lors de l'extension de procédure d'avril 2005 dans le présent dossier. La Commission en conclut qu'il n'est pas légitime, dans le cas présent, de retenir parmi les coûts de ce scénario les 58 millions d'EUR liés, selon les autorités belges, au risque de […]” (§ 209).

(145)

La Commission note certes que le précédent cité par les autorités françaises (action en comblement de passif contre le BRGM) témoigne de ce qu'une entreprise publique peut être condamnée à ce titre, suite aux difficultés d'une de ses filiales dont elle aurait été dirigeant de fait.

(146)

La Commission rappelle cependant, comme elle l'a fait à l'occasion du dossier ABX, qu'une telle qualification ne pourrait être retenue qu'à titre exceptionnel, une société comme la SNCM devant en principe répondre de ses obligations avec son propre patrimoine. En l'espèce, il n'est pas clair à ce stade que les conditions requises par le droit national pour la poursuite d'une action en comblement de passif, et notamment la qualification de “dirigeant de fait” de la CGMN ou de l'État français, soient remplies. La Commission doit donc exprimer des doutes à ce sujet.

(147)

De même, s'agissant des indemnités complémentaires, la Commission ne considère pas comme suffisamment démontré, à ce stade, le risque que la CGMN ou l'État auraient pu être condamnés à payer des indemnités de licenciement aux salariés de la SNCM en cas de liquidation judiciaire, et doit exprimer des doutes à ce sujet.

(148)

Plus généralement, la Commission souligne qu'aux paragraphes 196 à 216 de sa décision ABX, qui traitent justement du comportement d'investisseur avisé qu'aurait eu la SNCB en vendant une partie de son activité ABX-France à un prix négatif, après avoir rejeté (comme indiqué ci-dessus) les coûts imputables au risque de comblement de passif, parce que ce risque n'avait pas été suffisamment caractérisé, elle se livre à une analyse détaillée des autres coûts liés à la liquidation et qui avaient pu, dans le cas ABX, être pris en compte, en particulier l'impact de la liquidation d'une filiale sur la valeur du reste du groupe. Or, dans le cas d'espèce, la Commission ne dispose pas à ce stade d'une description suffisamment détaillée des coûts avancés par les autorités françaises. En outre, elle exprime ses doutes sur le fait que les circonstances du cas ABX soient transposables au cas d'espèce, notamment l'impact de la liquidation sur les autres composantes du groupe, qui tenait à la nature tout à fait particulière d'activité de réseau européen de l'entreprise concernée.

(149)

Par ailleurs, sur la base des éléments dont elle dispose, s'agissant des coûts sociaux qui seraient, selon elle, vraisemblablement à la charge de la France en cas de liquidation de la SNCM, la Commission note, toujours selon les études fournies par les autorités françaises, que si celles-ci font référence à une valeur moyenne de […] millions d'EUR pour les indemnités complémentaires de licenciement, elles font également état d'une très forte dispersion en la matière. Ainsi, le rapport CGMF, qui dans sa première version (septembre 2005) évoquait une première fourchette de […] à […] millions d'EUR, avec une valeur moyenne de […] millions d'EUR, est passé dans sa mise à jour de mars 2006, évoquée plus haut, à une seconde fourchette de […] à […] millions d'EUR, aboutissant à cette valeur moyenne de […] millions d'EUR. Le rapport Oddo, quant à lui, a évoqué des chiffres compris, selon la méthode retenue, soit entre […] et […] millions d'EUR, soit entre […] et […] millions d'EUR.

(150)

En outre, comme la Court l'a dit au point 22 de l'arrêt Espagne/Commission (Hytasa), précité, il faut établir une distinction entre les obligations que l'État doit assumer en tant que propriétaire actionnaire d'une société et les obligations qui peuvent lui incomber en tant que puissance publique. L'État en tant que propriétaire actionnaire d'une société n'est responsable de ses dettes qu'à concurrence de la valeur de liquidation de ses actifs. Cela signifie en l'espèce que certains coûts liés au plan social extra-conventionnel et certains coûts sociaux complémentaires ne pourraient pas être pris en considération pour l'application du critère de l'investisseur privé. À cet effet, la Commission invite la France à développer cet aspect et notamment détailler tous les coûts sociaux.

(151)

L'imprécision de ces chiffres comme l'impact déterminant de leur prise en compte ou non, sur le coût de liquidation forcée de la SNCM, impose à la Commission d'analyser plus avant cette probabilité comme sa portée.

(152)

À ce titre la Commission fait également observer qu'il peut paraître contradictoire d'inclure des coûts sociaux élevés, et notamment celui d'éventuelles indemnités complémentaires de licenciement, dans le coût théorique de liquidation servant à démontrer l'agissement d'un investisseur privé et, par ailleurs, de retenir, comme exposé plus avant, un montant de 38,5 millions d'EUR de charges extra-conventionnelles au titre d'“aide à la personne”. La Commission s'interroge sur le fait de savoir si ces deux mesures interviendraient simultanément et viseraient le même public, et se demande si dans ce cas ce montant ne devrait pas réduire d'autant le coût de liquidation annoncé comme référentiel de l'action de l'investisseur privé. Elle fait d'ailleurs observer que, dans cette hypothèse, et dans le cas de l'appréciation minimale fournie par le rapport Oddo, le coût de liquidation, soit […] millions d'EUR, diminué du montant des aides à la personne de 38,5 millions d'EUR, soit […] millions d'EUR, serait inférieur à celui de la recapitalisation (158 millions d'EUR).

(153)

La Commission note plus généralement que le montant de 158 millions d'EUR est le prix de marché négatif déterminé à l'issue d'une procédure de marché ouverte et transparente. Elle considère toutefois que même si la mise en ouvre d'un processus de mise en concurrence permet d'aboutir à un prix de marché, il n'est pas exclu que ce prix de marche contienne des éventuels éléments d'aides. Elle note à cet égard que, au-delà de la somme de 15,5 millions d'EUR, destinée à couvrir les engagements de la SNCM relatifs à la mutuelle de ses retraités, élément lui-même à préciser, les 142,5 millions d'EUR restants n'ont pas été, à ce stade de la procédure, détaillés par la France ni justifiés au regard de l'impératif de limitation au minimum de la participation financière de l'État ni comparés au détail des coûts de restructuration.

(154)

La deuxième approche utilisée par la France pour apprécier le caractère avisé de son comportement d'actionnaire est fondée sur l'application au cas d'espèce de la jurisprudence “Gröditzer” précitée. Selon la France, cette jurisprudence aurait confirmé l'appréciation de la Commission dans la décision du 8 juillet 1999 (77), selon laquelle “seule la valeur de liquidation […] des actifs, …, doit être prise en considération comme coût de la liquidation”. Dans le cas d'espèce, selon la France, la valeur de liquidation des actifs de la compagnie évaluée selon la méthodologie retenue dans l'arrêt Gröditzer serait de […] millions d'EUR, soit un montant supérieur au prix négatif de 158 millions d'EUR.

(155)

La Commission n'est à ce stade pas certaine que, d'une part, l'interprétation de l'arrêt et de la décision Gröditzer à laquelle se livre les autorités françaises soit correcte et, d'autre part, que l'arrêt Gröditzer puisse être transposé à la situation de la SNCM.

(156)

En effet, comme cela ressort du point 79 de la Décision Gröditzer, précitée, un investisseur privé poursuivant une politique structurelle, globale ou sectorielle, guidée par des perspectives de rentabilité à long terme, ne saurait raisonnablement se permettre, après des années de pertes ininterrompues, de procéder à un apport en capital qui, en termes économiques, s'avère non seulement plus coûteux qu'une liquidation des actifs, mais est en outre lié à la vente de 75 % de sa participation dans l' entreprise, ce qui lui enlève des perspectives substantielles de bénéfice, même à terme. Par ailleurs la Commission est d'avis que la comparaison entre les coûts de liquidation et les coûts d'une recapitalisation devraient également prendre en compte la valeur des actifs, qui est, dans les deux cas, transférée à l'acquéreur.

(157)

En outre, la Commission rappelle que en cas de vente dont les modalités auraient été inacceptables pour un investisseur privé, le prix de vente négatif devrait alors constituer dans son ensemble une aide d'État.

(158)

Enfin, la Commission tient également à préciser qu'elle manque d'éléments permettant d'assurer que l'application de cette jurisprudence mènerait effectivement à une estimation de la valeur de la liquidation de […] millions d'EUR. Elle invite donc la France et les parties tierces à fournir tout élément utile à cet égard.

(159)

La Commission émet donc à ce stade de la procédure des doutes quant au comportement d'investisseur privé qu'auraient eu la CGMF et la France en procédant à cette recapitalisation préalable à la cession de la majorité de la SNCM; elle attend des contributions à venir en la matière des autorités françaises et des tiers, ainsi que de ses propres investigations des éléments supplémentaires lui permettant de lever, en tout ou en partie, ses doutes.

(160)

Dans ce cadre, en complément des observations de la France et des tiers, la Commission souhaite vérifier, au moyen d'une expertise indépendante confiée à un expert qu'elle missionnera, les éléments de nature à justifier que le prix de vente négatif au moyen de la recapitalisation correspondait effectivement au comportement d'un investisseur avisé.

(161)

À ce stade, la Commission ne peut donc pas exclure que tout ou partie du montant de la recapitalisation de 158 millions d'EUR doive être considéré comme constitutif d'une aide d'État, et doive alors être apprécié ensemble avec l'aide à la restructuration retenue au titre du plan de 2002, comme une aide à la restructuration globale dont il conviendrait alors d'examiner la compatibilité.

3.3.   Appréciation relative aux aides à la restructuration

(162)

La Commission note que le plan de restructuration de 2002 a été examiné dans le cadre des lignes directrices sur les aides au sauvetage et à la restructuration de 1999 en vigueur à l'époque. Toutefois, elle note que les nouvelles mesures intégrant ce plan sont postérieures à l'entrée en vigueur de nouvelles lignes directrices de 2004 et ont été mises en œuvre avant que la Commission ne les autorise. Dès lors, s'il s'avérait dans le cadre de la procédure d'enquête que les nouvelles mesures constituent des aides d'état apportant une augmentation substantielle du montant d'aide à la restructuration examiné au titre du plan de 2002, elle examinera leur compatibilité à la lumière des les lignes directrices communautaires concernant les aides d'État au sauvetage et à la restructuration d'entreprises en difficulté publiées le 1er octobre 2004.

3.3.1.   Caractère d'entreprise en difficulté

(163)

Pour être éligible à une aide à la restructuration, l'entreprise doit pouvoir être considérée comme étant en difficulté au sens des lignes directrices sur les aides au sauvetage et à la restructuration.

(164)

Le critère d'entreprise en difficulté avait été vérifié dans la décision de la Commission du 9 juillet 2003 sur la base des comptes annuels de la SNCM pour les années 2001 et 2002.

(165)

Il convient de vérifier que la SNCM vérifie toujours cette condition, au regard cette fois du rapport annuel le plus récent, à savoir celui de l'année 2005, non encore approuvé par les actionnaires de la SNCM mais dont le projet a déjà été fourni à la Commission. La Commission souligne à titre liminaire, comme le rappellent les lignes directrices (78), qu'il n'existe pas de définition communautaire de l'entreprise en difficulté. Néanmoins, la Commission a vérifié que la SNCM remplit bien le test prévu au point 10 des lignes directrices de 2004, qui permet de vérifier sans conteste qu'une entreprise est en difficulté.

(166)

En effet, la SNCM dispose au 31/12/2005 d'un capital de 55 586 100 EUR (55,6 millions d'EUR) et de primes d'émission de 1,4 millions d'EUR, soit 57 millions d'EUR au total, à comparer à un report à nouveau de -60,5 millions d'EUR, dont -28,8 millions d'EUR pour le seul résultat net de 2005, et de réserves à hauteur de 1,75 millions d'EUR. Ainsi, les capitaux propres hors provisions réglementées (79), encore appelés situation nette en terminologie comptable française, sont négatifs à –1,7 millions d'EUR en 2005, en baisse de 25,5 millions d'EUR par rapport à 2004. Un tel niveau traduit la disparition de plus de la moitié du capital social de l'entreprise, capital social dont plus d'un quart a disparu au cours des 12 derniers mois, vérifiant ainsi la condition suffisante décrite au point 10 a) des lignes directrices (80) et permettant de prouver que l'entreprise est bien en difficulté.

3.3.2.   Doutes sur la viabilité de l'entreprise

(167)

Le plan de restructuration, dont la durée doit être aussi limitée que possible, doit permettre de rétablir dans un délai raisonnable la viabilité à long terme de l'entreprise, sur la base d'hypothèses réalistes concernant les conditions d'exploitation future. Le plan de restructuration doit proposer une mutation de l'entreprise telle que cette dernière puisse couvrir, une fois la restructuration achevée, tous ses coûts, y compris les coûts d'amortissement et les charges financières. La rentabilité de l'entreprise restructurée devra être suffisante pour lui permettre d'affronter la concurrence en ne comptant plus que sur ses seules forces.

(168)

La Commission note que le transfert de la SNCM au secteur privé est un élément important dans la restructuration de l'entreprise et crédibilise fortement la perspective de son retour à la viabilité. Elle note toutefois que ce transfert n'est actuellement que partiel. En outre, notamment au vu des difficultés récurrentes de l'entreprise (y compris suite à la restructuration notifiée en 2002) et de la réduction de sa présence sur le marché avec la Corse, la Commission n'est à ce stade pas convaincue que le plan de restructuration actualisé offre tous les éléments nécessaires à garantir la viabilité durable de l'entreprise.

(169)

Par ailleurs, entre autres questions, une restructuration devrait normalement impliquer l'abandon des activités, qui, même après restructuration, resteraient structurellement déficitaires. Or, la Commission note que la SNCM n'envisage pas la suppression de toutes ses activités déficitaires et doit donc à ce stade exprimer ses doutes actuels sur l'effet de cette décision sur les perspectives de viabilité de la compagnie. La Commission souhaite également avoir davantage de précisions sur l'impact que le redéploiement sur le Maghreb aurait sur le retour à la viabilité de la compagnie.

(170)

En outre, la Commission note que la réussite du plan de restructuration est liée étroitement à l'attribution de la DSP sur les liaisons entre Marseille et la Corse pour la période comprise entre le 1er janvier 2007 et le 31 décembre 2012 et que l'éventuelle non attribution de la DSP à la SNCM constitue un élément d'incertitude sur la viabilité de l'entreprise.

(171)

La Commission s'interroge sur la réalisation du plan social de 2002 et sur l'impact que les nouvelles mesures sociales auront sur l'ensemble du plan de restructuration. La Commission note que si, d'une part, comme exposé par les autorités françaises, la réduction d'effectifs attendue sur le personnel sédentaire aurait été réalisée dans l'ensemble, d'autre part, les réductions des effectifs navigants n'ont pas respectées les prévisions et que l'augmentation de la productivité prévue de 10 % n'a pas été atteinte.

(172)

La Commission note également que le nouveau plan social prévoit une réduction de la masse salariale de […] millions d'EUR avec un départ de 400 ETP et une augmentation de la productivité de […] %. En particulier, elle exprime ses doutes sur le fait que une réduction des effectifs de 400 ETP (équivalents temps plein) et l'adoption de mesures de productivité qui génèrent au total une économie d'environ […] millions d'EUR suffirait à contribuer au retour à la viabilité de la SNCM compte tenu des écarts avec les prévisions du plan social de 2002. Dès lors, elle invite les autorités françaises et les tiers à lui fournir tout élément utile à clarifier ce point.

3.3.3.   Doutes sur la limitation de l'aide au minimum

(173)

Le montant des aides à la restructuration doit être limité au minimum possible, notamment au regard des coûts et besoins de restructuration de l'entreprise. À cet égard, la Commission note que les autorités françaises n'ont pas indiqué de manière détaillée quels sont les différents postes de coûts de restructuration. En outre, dans la mesure où tout ou partie du montant de la recapitalisation préalable de 158 millions d'EUR pourrait être qualifié d'aide à la restructuration, la Commission considère que les autorités françaises n'ont à ce stade pas suffisamment démontré que ce montant est limité au strict minimum. Entre autres questions, la France est également invitée à préciser si ce montant inclut ou non des coûts sociaux normalement à charge de l'entreprise, et si il inclut la prise en charge de pertes futures et/ou d'autres éléments et à quel niveau.

(174)

La Commission rappelle que les lignes directrices exigent également que les entreprises bénéficiaires d'aides à la restructuration contribuent de manière importante au plan de restructuration sur leurs propres ressources; pour les grandes entreprises, selon les lignes directrices de 2004, une contribution d'au moins 50 % est en principe considérée comme appropriée. La Commission note à cet égard que, si les cessions proposées par la France dans sa notification de 2002, pour une valeur finale de 25.165.000 EUR, et celles effectuées suite à la décision de 2003 de la Commission, soit 5.022.600 EUR, soit un total final de 30.187.600 EUR, constituent une contribution substantielle au regard du montant des coûts de restructuration au titre du plan notifié en 2002, soit 46 millions d'EUR, il n'en serait plus nécessairement de même en tenant compte de l'adaptation du plan de restructuration suite aux nouvelles mesures. Elle invite donc la France d'une part à détailler les coûts de restructuration et d'autre part à justifier le caractère suffisant du niveau de contribution propre au sens des lignes directrices. À cet égard il est à rappeler, comme indiqué précédemment, que même si la Commission devait qualifier les 53,48 millions d'EUR d'aide compatible au titre de l'article 86(2), l'octroi de toute aide pendant la période de restructuration est susceptible d'influer sur l'appréciation des aides à la restructuration et devrait donc être pris en compte conformément aux points 68-71 des lignes directrices de 2004.

3.3.4.   Doutes sur la prévention de distorsion de la concurrence

(175)

Des mesures doivent être prises pour atténuer, autant que possible, les conséquences défavorables de l'aide pour les concurrents. À défaut, l'aide devrait être considérée comme contraire à l'intérêt commun et donc incompatible avec le marché commun. Dans le cas présent, la Commission note que la SNCM a réalisé plusieurs cessions dans le cadre du plan initial de 2002, mais que la France n'a pas proposé de cession d'actif supplémentaire; elle a au contraire souligné que la flotte de la SNCM, sans s'accroître, est destinée à être renouvelée à hauteur de deux bateaux en 2006 et 2008. De même, la France a précisé que la condition d'absence de price leadership doit être supprimée selon le plan et l'accord présenté par les parties pour leur participation à l'opération de recapitalisation présente.

(176)

Comme indiqué précédemment, et comme suggéré par le Tribunal, le réexamen du montant des aides à la restructuration pourrait conduire à revoir le niveau des contreparties à exiger de la SNCM, en tenant compte du fait que les contreparties exigées lors de la décision de 2003, sur la base d'un montant d'aide de 76 millions d'EUR, auraient été largement ou totalement réalisées. Toutefois, compte tenu des doutes qui existent à ce stade sur le montant total qui devra être considéré au titre des aides à la restructuration, et qui pourrait in fine être supérieur ou inférieur au montant initial de 76 millions d'EUR, la Commission ne peut pas exclure à ce stade que les contreparties établies par sa décision de 2003 soient maintenues ou que des contreparties additionnelles soient imposées si le montant des aides à la restructuration était supérieur à celui notifié en 2002.

(177)

Dans le cadre de son analyse, en complément des observations de la France et des tiers sur les point précités, la Commission vérifiera, au moyen d'une expertise indépendante, les éléments de nature à justifier que le plan de restructuration permettra la viabilité de l'entreprise, que les éventuelles aides à la restructuration sont limitées au minimum et que la participation en terme de contribution propres à la restructuration de la part de la SNCM soit suffisante au regard des lignes directrices. La Commission examinera également, à l'aide de son expert, dans quelle mesure les contreparties imposées en 2003 ont été respectées.

3.4.   Appréciation des 8,75 millions d'EUR d'apport CGMF

(178)

La France expose que la recapitalisation de 8,75 millions d'EUR par l'État a été faite de manière concomitante à l'apport des investisseurs privés. Elle explique également que la concomitance est renforcée par la part minoritaire prise par l'État alors que la majorité des fonds sont apportés par le marché. Cette modalité permettrait de respecter l'engagement de privatisation pris par les autorités françaises.

(179)

La Commission estime, en effet, qu'au cas où la concomitance de l'investissement privé et public serait démontrée, la recapitalisation de la SNCM à la quelle l'État, via la CGMF, participerait de manière minoritaire ne constituerait pas une aide d'État. À cet égard, elle observe également que la CGMF bénéficierait, hormis le cas d'un règlement judiciaire affectant la SNCM, d'une rentabilité en capital fixe établie à […] % par an au cas où elle devait céder sa participation. En revanche, elle note que la présence de conditions résolutoires stipulées au seul bénéfice des repreneurs pourrait remettre en cause le respect du principe d'égalité des investisseurs.

(180)

Pour pouvoir parvenir à une conclusion sur ces points, la Commission, au delà de l'analyse commanditée à un expert indépendant, souhaite obtenir des autorités françaises des précisions quant aux modalités de ces opérations, de nature à lui permettre de vérifier si l'avance en capital apportée par les repreneurs a une rémunération adéquate, et si la concomitance entre l'investissement privé et public, et notamment l'identité des conditions de souscription, est bien garantie.

3.5.   Appréciation des 38,5 millions d'EUR d'apport en compte courant CGMF (aide à la personne)

(181)

La Commission note que la France, en invoquant la pratique décisionnelle de la Commission, notamment la décision “SFP — Société française de production”, considère que ce financement constitue une aide à la personne qui ne bénéficie pas à l'entreprise et qui ne serait pas donc à qualifier d'aide d'État.

(182)

À cet égard, tout en reconnaissant que la mise en œuvre de mesures sociales supplémentaires par les biais de fonds publics en faveur des personnes licenciées, ne libérant pas l'employeur de ses charges normales, pourraient en principe ne pas constituer une aide d'État, la Commission s'interroge sur la possibilité qu'une telle mesure puisse constituer un avantage indirect à l'entreprise. Elle estime qu'il est prématuré à ce stade de se prononcer sur la nature du montant de 38,5 millions d'EUR et qu'elle doit reporter son évaluation au moment où les autorités françaises auront fourni plus de détails sur le montant même ainsi que sur les modalités de son octroi.

(183)

Au-delà de l'analyse qu'elle conduira à l'aide de son expert, la Commission invite la France à fournir toute information de nature à préciser les éléments pris en compte pour déterminer ce montant, les destinataires de la mesure, si les mesures seront mises en œuvre exclusivement lors que ces destinataires auront quitté l'entreprise, en quoi cette mesure se différencie des coûts du plan social conventionnel et des coûts sociaux hors plan conventionnel, l'existence des éventuelles conditions liées à l'octroi de ce bénéfice et tout autre élément utile à cet égard. Elle invite également la France à répondre au doute exprimé plus haut sur le risque de contradiction avec la prise en compte des indemnités complémentaires de licenciement comme faisant partie des risques supportés par un investisseur avisé.

4.   CONCLUSION

Compte tenu des considérations qui précédent, la Commission invite la France, dans le cadre de la procédure de l'article 88, paragraphe 2, du traité CE, à présenter ses observations et à fournir toute information utile pour l'évaluation de la mesure dans un délai d'un mois à compter de la date de réception de la présente. Elle invite vos autorités à transmettre immédiatement une copie de cette lettre au bénéficiaire potentiel de l'aide.

La Commission rappelle à la France l'effet suspensif de l'article 88, paragraphe 3, du traité CE et se réfère à l'article 14 du règlement (CE) no 659/1999 du Conseil qui prévoit que toute aide illégale pourra faire l'objet d'une récupération auprès de son bénéficiaire.

Par la présente, la Commission avise la France qu'elle informera les intéressés par la publication de la présente lettre et d'un résumé de celle-ci au Journal officiel de l'Union européenne. Elle informera également les intéressés dans les pays de l'AELE signataires de l'accord EEE par la publication d'une communication dans le supplément EEE du Journal officiel, ainsi que l'autorité de surveillance de l'AELE en leur envoyant une copie de la présente. Tous les intéressés susmentionnés seront invités à présenter leurs observations dans un délai d'un mois à compter de la date de cette publication“.


(1)  Registrirano pod št. TREN A/61846.

(2)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(3)  UL L 61, 27.2.2004, str. 13.

(4)  UL C 103, 29.4.2006.

(5)  UL L 24, 29.1.2004.

(6)  CMN je v 45-odstotni lasti SNCM in 55-odstotni lasti Compagnie méridionale de Participation (CMP). Dejanski nadzor tako od leta 1992 pripada skupini Stef-TFE, ki ima v lasti 49 % CMP.

(7)  Glej točko 24.

(8)  Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, 12.12.1992, str.7).

(9)  Organ za podeljevanje koncesije za obveznosti javnih služb od leta 1991 na podlagi navedenega francoskega zakona 91-428 z dne 13. maja 1991.

(10)  Rok za oddajo ponudb kandidatov je 4. avgust.

(11)  Zaključki razlogov za sodbo so navedeni v točkah 316 do 321 sodbe.

(12)  Glej točko 268 sodbe.

(13)  Glej točko 283 sodbe.

(14)  Glej točko 320 sodbe.

(15)  Iz Odločbe z dne 16. marca 2005 izhaja, da končni znesek neto prihodkov iz prodaje sredstev v skladu z načrtom za prestrukturiranje znaša 25 mio EUR.

(16)  Znesek je bil razdeljen po naslednjem ključu: 20,4 za dejanski načrt prestrukturiranja, 1,8 mio EUR za razpremljanje ladij za prodajo, 14,8 mio EUR za razvrednotenje Liamone in 9 mio EUR za preusmeritev dejavnosti v Magreb.

(17)  Zaupni podatki

(18)  Enregistrées sous le no TREN A/61846.

(19)  JO L 83 du 27.3.1999, p. 1.

(20)  Enregistrée sous la référence TREN(2002) A/65862.

(21)  Enregistrée sous la référence SG(2002) A/10050.

(22)  Enregistrée sous la référence SG(2002) A/10252.

(23)  JO C 308 du 11.12.2002, p. 29.

(24)  Enregistrée par les services de la Commission sous le no SG(2003) A/1546.

(25)  JO C 288 du 9.10.1999, p. 2.

(26)  Enregistrée par les services de la Commission sous le no SG(2003) A/1691.

(27)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/21701.

(28)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/20745.

(29)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/21531.

(30)  JO L 61 du 27.2.2004, p. 13.

(31)  JO 1999, C 62, p. 9.

(32)  JO 2001, C 117, p. 9.

(33)  JO 2002, L 50, p. 66.

(34)  JO C 148 du 25.6.2003.

(35)  JO C 288 du 9.10.1999.

(36)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/27546.

(37)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/30842.

(38)  Enregistré sous le no SG(2005) A/10782.

(39)  Enregistré sous le no SG(2005)A/11122.

(40)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/10016.

(41)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/16904.

(42)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/19105.

(43)  JO C 103 du 29.4.2006.

(44)  JO L 24 du 29.1.2004.

(45)  OJ C 148 of 24.6.2006.

(46)  Enregistré par les services de la Commission sous le no TREN A/25295.

(47)  La CMN est détenue à 45 % par la SNCM et à 55 % par la Compagnie méridionale de Participation (CMP). Son contrôle effectif a été ainsi confié depuis 1992 au groupe Stef-TFE qui possède 49 % de la CMP.

(48)  Voir le point 24.

(49)  Règlement (CEE) no 3577/92 du Conseil du 7 décembre 1992 concernant l'application du principe de la libre circulation des services aux transports maritimes à l'intérieur des États membres (règlement cabotage) (JO L 364 du 12.12.1992, p. 7).

(50)  JO S 2001/10 — 007005.

(51)  Autorité concédante pour les obligations de service public depuis 1991 en vertu de ladite loi française no 91-428 du 13 mai 1991.

(52)  JOUE 2006/S 100-107350. Les candidats ont jusqu'au 4 août pour remettre leurs offres.

(53)  Aide d'État N 781/2001 autorisée par décision de la Commission du 2.7.2002, JO C 186/2002.

(54)  Le Southern Trader fait actuellement l'objet d'une promesse de vente.

(55)  Les conclusions des motifs de l'arrêt sont mentionnées aux points 316 à 321de son arrêt.

(56)  Voir point 268 de l'arrêt.

(57)  Voir point 283 de l'arrêt.

(58)  Voir point 284 de l'arrêt.

(59)  Voir point 320 de l'arrêt.

(60)  De la décision du 16 mars 2005 il résulte que le montant définitif du produit net des cessions prévues au plan de restructuration s'élèverait à 25 165 000 EUR.

(61)  Estimation

(62)  Ce montant étant détaillé comme suit : 20,4 millions d'EUR en tant que plan de restructuration proprement dit, 1,8 millions d'EUR frais de désarmement de navires en vente, 14,8 millions d'EUR dépréciation du Liamone et 9 millions d'EUR coût de redéploiement de l'activité vers le Maghreb.

(63)  Arrêt de la Cour du 24 juillet 2003, Altmark Trans GmbH e. Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, aff. C-280/00, Rec. 2003, p. 7747.

(64)  Les quatre conditions sont les suivantes :

(i)

l'entreprise bénéficiaire doit effectivement être chargée de l'exécution d'obligations de service public et ces obligations doivent être clairement définies

(ii)

les paramètres sur la base desquels est calculée la compensation doivent être préalablement établis de façon objective et transparente, afin d'éviter qu'elle comporte un avantage économique susceptible de favoriser l'entreprise bénéficiaire par rapport à des entreprises concurrentes ;

(iii)

la compensation ne saurait dépasser ce qui est nécessaire pour couvrir tout ou partie des coûts occasionnés par l'exécution des obligations de service public, en tenant compte des recettes y relatives ainsi que d'un bénéfice raisonnable pour l'exécution de ces obligations ;

(iv)

lorsque le choix de l'entreprise à charger de l'exécution d'obligations de service public, dans un cas concret, n'est pas effectué dans le cadre d'une procédure de marché public permettant de sélectionner le candidat capable de fournir ces services au moindre coût pour la collectivité, le niveau de la compensation nécessaire doit être déterminé sur la base d'une analyse des coûts qu'une entreprise moyenne, bien gérée et adéquatement équipée en moyens de transport afin de pouvoir satisfaire aux exigences de service public requises, aurait encourus pour exécuter ces obligations, en tenant compte des recettes y relatives ainsi que d'un bénéfice raisonnable pour l'exécution de ces obligations.

(65)  Rapports entre les charges salariales d'une part et le chiffre d'affaires, les traversées et les navires d'autre part.

(66)  Les autorités françaises avaient défendu en 2002 le caractère stratégique de la participation de la SNCM dans Sud-Cargos. L'évolution du trafic de marchandises (développement du conteneur au détriment du trafic roro), le rachat de Delmas, autre actionnaire de Sud-Cargos, par CMA CGM et les difficultés économiques de Sud-Cargos sont autant de facteurs qui expliquent que cette participation n'est plus stratégique et a pu être cédée en 2005 par la SNCM.

(67)  Veolia Transport est une filiale à 100 % de Veolia Environnement. Elle exploite sous le nom de Connex des services de transport de voyageurs pour le compte de collectivités publiques (transports collectifs en agglomération, transports collectifs interurbains et régionaux) et gère à ce titre des réseaux routiers et ferroviaires et, dans une moindre mesure, des services de transport maritime

(68)  Chiffrage ne tenant pas compte: (i) d'une période intercalaire plus longue qu'un mois (hypothèse d'une liquidation quasi-immédiate) et donc beaucoup plus coûteuse, par exemple dans le cas d'une liquidation amiable dont le surcoût peut être estimé à environ […]* millions d'EUR ; (ii) d'éventuels surcoûts “collatéraux” pour l'État puissance publique (impact sur le fonctionnement du Port de Marseille et le service public de continuité territoriale vers la Corse, etc.).

(69)  Arrêt de la Cour du 28 janvier 2003, aff. C-334/99, Allemagne c/ Commission (arrêt “Gröditzer”).

(70)  Cass.com 6 février 2001 no 98-15129

(71)  Affaire Aspocomp Group Oyj ; arrêt de la Cour d'Appel de Rouen du 22 mars 2005

(72)  Décision de la Commission du 17 juillet 2002, Société Française de Production, C(2002)2593fin.

(73)  La flotte initiale de 11 navires a été réduite d'une unité avec la cession du NGV Aliso. Par décision du 8.9.2004 la Commission avait autorisé à vendre soit l'Alisco, soit l'Aliso, deux navires sistership, dès lors que le nombre des navires utilisés ne dépassaient pas onze.

(74)  En effet, entre 2003 et 2004, la SNCM a cédé ses participations jugées non stratégiques dans quatre sociétés, à savoir Amadeus France, la société civile immobilière Schuman, la Société Méditerranéenne d'Investissements et de Participations (SMIP) et la SOMECA. S'agissant de la vente de la participation de la SNCM dans la Compagnie Corse Méditerranée (CCM), la SNCM n'a pu trouver acquéreur malgré un processus de mise en vente et l'offre de la céder même à une valeur symbolique aux actionnaires de la CCM.

(75)  Arrêt de la Court du 14 septembre 1994, affaires C 278/92, C-279/92 et C 208/92, Espagne c. Commission“Hytasa”, Rec. 1999, p. I-4/03.

(76)  Aide d'État no C 53-2003 (no NN62/2003) — Belgique — Aide à la restructuration d'ABX Logistics,

(77)  Décision C 1999/720 concernant l'aide d'État mise à exécution par l'Allemagne en faveur de Grödizer Stahlwerke GmbH et de sa filiale Walzwerk Burg GmbH, JO L 292 du 13.11.1999.

(78)  Point 9 des lignes directrices.

(79)  Les provisions réglementées sont des charges passées en comptabilité en application de règles fiscales, comme par exemple l'amortissement dérogatoire.

(80)  

Voir le point 10 a) des lignes directrices:

“… une entreprise est, en principe et quelle que soit sa taille, considérée comme étant en difficulté aux fins des présentes lignes directrices…:

a)

s'il s'agit d'une société à responsabilité limitée, lorsque plus de la moitié de son capital social a disparu, plus du quart de ce capital ayant été perdu au cours des douze derniers mois”.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/77


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/26)

Datum sprejetja odločitve

4.7.2006

Št. pomoči

N 43/06

Država članica

Italija

Naziv

Cetena & Insean

Pravna podlaga

Art. 5 Legge 9 gennaio 2006, n. 13

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki 1 milijonih EUR; Skupni znesek načrtovane pomoči 3 milijonih EUR

Trajanje

31 december 2007

Gospodarski sektorji

Ladjedelništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

25.1.2006

Št. pomoči

N 118/05

Država članica

Irska

Regija

Cork

Naziv

Večsektorski okvir 2002 — Pomoč, namenjena Centocor

Pravna podlaga

Industrial Development Act of 1986 (as amended) — Section 21

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

Celotni načrtovani znesek pomoči: 45,47 milijonov EUR NSV (1)

Intenzivnost

7,39 % NED

Gospodarski sektorji

Omejeno na kemično in farmacevtsko industrijo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

7.6.2006

Št. pomoči

N 262/06

Država članica

Španija

Naziv

Ayuda a Indonesia (construcción naval)

Pravna podlaga

Disposición adicional vigésima segunda: Fondo de Ayuda al Desarrollo, de la Ley 62/2003, de 30 de diciembre

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 6,92 milijonih EUR

Intenzivnost

35 %

Gospodarski sektorji

Ladjedelništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

20.9.2006

Št. pomoči

N 267/06

Država članica

Španija

Regija

Cataluña

Naziv

Subvención para la promoción del cine de autor

Pravna podlaga

Resolución CLT/245/2006, de 2 de febrero, por la que se convoca concurso público para la concesión de subvenciones para la promoción del cine de autor (DOGC 4571 de 13.2.2006)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki 0,62 mio. EUR; Skupni znesek načrtovane pomoči 3,5 mio. EUR

Intenzivnost

18 %

Trajanje

31 december 2010

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve, Mediji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Institut Català de les Industries Culturals (ICIC)

C/Rambla Sta. Mònica, 8

E-08001 Barcelona

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

 19.10.2006

Št. pomoči

N 297/06

Država članica

Španija

Regija

La Rioja

Naziv

Reindustrialización en zonas afectadas por deslocalización industrial — La Rioja

Pravna podlaga

Propuesta de Bases Reguladoras de la concesión de subvenciones a la inversión de finalidad regional para actuaciones de reindustrialización en zonas afectadas por deslocalización industrial

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva — Subvencioniranje obresti

Proračun

Načrtovani letni izdatki 3 milijonih EUR; Skupni znesek načrtovane pomoči 3 milijonih EUR

Intenzivnost

20 %

Trajanje

31 december 2006

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

ADER — Agencia de Desarrollo Económico de La Rioja

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

6.11.2006

Št. pomoči

N 592/06

Država članica

Švedska

Naziv

Skattebefrielse för biodrivmedel — förlängd tillämpning

Pravna podlaga

Lagen 1994:1776 om skatt på energi.

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Davčna ugodnost

Proračun

Načrtovani letni izdatki 1 800 milijonih SEK; Skupni znesek načrtovane pomoči 9 000 milijonih SEK

Trajanje

1 januar 2009 — 31 december 2013

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Finansdepartementet

S-103 33 Stockholm

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

29.11.2002

Št. pomoči

N 681/02

Država članica

Belgija

Regija

Vlaanderen

Naziv

Staatssteun voor het Vlaams Audiovisueel Fonds

Pravna podlaga

Decreet van 13 april 1999 houdende machtiging van de Vlaamse Regering om toe te treden tot en om mee te werken aan de oprichting van de vzw Vlaams Audiovisueel Fonds

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Ugodno posojilo

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 5,5 mio. EUR

Intenzivnost

85 %

Trajanje

27 november 2002 — 31 december 2004

Gospodarski sektorji

Mediji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Administratie Media van het Ministerie van de Vlaamse Gemeenschap

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/


(1)  NSV = Neto sedanja vrednost


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/81


Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali

(Besedilo velja za EGP)

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi)

(2006/C 303/27)

ESO (1)

Sklic in naslov harmoniziranega standarda

(in referenčni dokument)

Prva objava UL

Referenca za nadomestni standard

Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomestnega standarda

Opomba 1

CEN

EN 81-1:1998

Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – 1. del: Električna dvigala

31.3.1999

 

EN 81-1:1998/A2:2004

6.8.2005

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(6.8.2005)

EN 81-1:1998/A1:2005

2.8.2006

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(2.8.2006)

EN 81-1:1998/AC:1999

 

 

 

CEN

EN 81-2:1998

Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – 2. del: Hidravlična dvigala (lifti)

31.3.1999

 

EN 81-2:1998/A2:2004

6.8.2005

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(6.8.2005)

EN 81-2:1998/A1:2005

2.8.2006

Opomba 3

Prenehanje veljavnosti

(2.8.2006)

EN 81-2:1998/AC:1999

 

 

 

CEN

EN 81-28:2003

Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – Dvigala za prevoz oseb in blaga – 28. del: Alarmi v osebnih in osebno-tovornih dvigalih

10.2.2004

 

CEN

EN 81-58:2003

Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – Pregled in preskusi – 58. del: Preskus odpornosti vrat proti požaru

10.2.2004

 

CEN

EN 81-70:2003

Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – Posebne izvedbe osebnih in osebno-tovornih dvigal – 70. del: Dostopnost dvigal za osebe, vključno z invalidi

6.8.2005

 

EN 81-70:2003/A1:2004

6.8.2005

 

 

CEN

EN 81-72:2003

Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – Posebne aplikacije za osebna in osebno-tovorna dvigala – 72. del: Dvigala za gasilce

10.2.2004

 

CEN

EN 81-73:2005

Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – Posebne izvedbe osebnih in osebno-tovornih dvigal – 73. del: Obnašanje dvigal (liftov) v primeru požara

2.8.2006

 

CEN

EN 12016:2004

Elektromagnetna združljivost – Standard skupine izdelkov za dvigala, tekoče stopnice in trakove za osebe (steze) – Odpornost proti motnjam

6.8.2005

EN 12016:1998

Prenehanje veljavnosti

(30.6.2006)

CEN

EN 12385-5:2002

Jeklene žične vrvi – Varnost – 5. del: Pramenaste vrvi za dvigala (lifte)

6.8.2005

 

CEN

EN 13015:2001

Vzdrževanje dvigal (liftov) in tekočih stopnic – Pravila za vzdrževalna navodila

10.2.2004

 

CEN

EN 13411-7:2006

Zaključki jeklenih žičnih vrvi – Varnost – 7. del: Asimetrični zagozdni spoji

To je prva objava

 

Opomba 1

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 3

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

OPOMBA:

Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES (3).

Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na

http://europa.eu.int/comm/enterprise/newapproach/standardization/harmstds.


(1)  ESO: Evropske organizacije za standarde:

CEN: rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 550 08 11; faks (32-2) 550 08 19 (http://www.cenorm.be)

CENELEC: rue de Stassart 35, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 519 68 71; faks (32-2) 519 69 19 (http://www.cenelec.org)

ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, tel. (33) 492 94 42 00; faks (33) 493 65 47 16 (http://www.etsi.org)

(2)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(3)  UL L 217, 5.8.1998, str. 18.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/83


Seznam kombinacij oznak, ki se lahko uporabijo za okence 36 enotne upravne listine

(2006/C 303/28)

Kombinacija oznak

Tarifni režimi, ki se uporabljajo

(člen 20(3)(c–f) Carinskega zakonika Skupnosti)

1XX

Erga omnes

100

Stopnje carin erga omnes za tretje države

(običajne carinske stopnje v skladu s členom 20(3)(c) CZS)

V teh primerih se preferencialna carina ne zahteva ali ne obstaja.

110

Opustitev avtonomne tarife erga omnes

Začasna opustitev avtonomnih carin se dovoli za določeno blago iz kmetijskega, kemijskega, aeronavtičnega in mikroelektronskega sektorja. Večina je vsebovana v letnih predpisih. Druge so prikazane kot opombe pri določenih oznakah KN in se uporabljajo za nedoločeno obdobje. Običajne carinske stopnje se lahko opustijo bodisi popolnoma (npr. poglavje 27) ali deloma (npr. 2905 44, 3201 20 00, 3824 60 itn.)

115

Opustitev avtonomne tarife erga omnes za posebne namene

Nekatere opustitve oznake 110 se dovolijo samo, če ima blago „določen namembni kraj“, „posebni namen“ v skladu s členom 82 CZS.

118

Opustitev avtonomne tarife erga omnes s potrdilom, ki potrjuje posebno naravo proizvoda

Trenutno ta primer v TARIC ne obstaja.

119

Opustitev avtonomne tarife erga omnes s potrdilom o „potrdilo o plovnosti“

Te opustitve se odobrijo samo ob predložitvi potrdila o plovnosti.

120

Nepreferencialne tarifne kvote

Vključno s tarifnimi kvotami WTO in avtonomnimi tarifnimi kvotami, erga omnes in glede na poreklo.

123

Nepreferencialne tarifne kvote z dovoljenjem za „posebni namen“

Nekatere tarifne kvote oznake 120 se odobrijo samo, če ima blago „določen namembni kraj“, „posebni namen“ v skladu s členom 82 CZS.

125

Nepreferencialne tarifne kvote s posebnim potrdilom

Potrdila ne smejo biti potrdila o poreklu, npr. zootehnična spričevala, potrdila domače obrti, potrdila o ročno tkanih izdelkih..

128

Tarifne kvote erga omnes po pasivnem oplemenitenju

140

Posebni namen, ki izhaja iz Skupne carinske tarife

Uporaba carinskih stopenj za tretje države z obveznostjo predložitve potrdila o posebnem namenu.

150

Pripustitev k oznakam KN s posebnim potrdilom

Večina teh primerov in zadevnih potrdil je navedenih v kombinirani nomenklaturi (glej predhodne določbe). Druge so navedene kot opombe k zadevnim oznakam KN, npr. 0202 30 50.

2XX

Splošni sistem preferencialov (GSP)

200

Carinske stopnje GSP brez pogojev ali omejitev

Edini pogoj, ki ga je treba izpolniti, je predložitev potrdila o poreklu, obrazec A.

Skladnost s socialnimi in okoljskimi določbami se lahko prav tako potrdi na obrazcu A za dodatna znižanja carin. (Ta oznaka zajema tudi primere, kjer države iz mehanizma gradacije še zmeraj koristijo znižanja carin iz SCT.) (na primer Moldavija)

218

Opustitev GSP s potrdilom, ki potrjuje posebno naravo proizvoda

Trenutno se ne uporablja.

220

Tarifne kvote GSP

223

Tarifne kvote GSP za „posebne namene“

Pogoj za koriščenje tarifne kvote GSP je predložitev potrdila o posebnem namenu.

225

Tarifne kvote GSP s posebnim potrdilom

240

Preferencialne carinske stopnje GSP za posebne namene

Pogoj za koriščenje preferencialnih carinskih stopenj GSP je predložitev potrdila o posebnem namenu.

250

Pripustitev k oznakam KN s posebnimi stopnjami GSP s posebnim potrdilom

Trenutno se ne uporablja.

3XX

Preferencialni sporazumi (vključno s carinskimi unijami)

300

Preferencialna carinska stopnja brez pogojev ali omejitev (vključno z zgornjimi mejami)

Uporaba preferencialnih carinskih stopenj v okviru zadevnega sporazuma.

310

Preferencialni sporazumi: tarifne opustitve

315

Preferencialne opustitve za posebne namene

Pogoj za koriščenje preferencialnih opustitev je predložitev potrdila o posebnem namenu.

318

Preferencialne opustitve s potrdilom, ki potrjuje posebno naravo proizvoda

Trenutno se ne uporablja.

320

Preferencialne tarifne kvote

Preferencialne carinske stopnje se uporabljajo le v mejah kvot. Z njimi se lahko upravlja na podlagi načela „prvi pride, prvi melje“ ali z dovoljenji.

323

Preferencialne tarifne kvote za „posebne namene“

Nekatere kvote oznake 320 se uporabljajo samo, če ima blago določen namembni kraj, „posebni namen“ v skladu s členom 82 CZS.

325

Preferencialne tarifne kvote s posebnim potrdilom

340

Preferencialne carinske stopnje za posebne namene

Pogoj za koriščenje preferencialnih carinskih stopenj je predložitev potrdila o posebnem namenu.

350

Pripustitev k oznakam KN s posebnimi preferencialnimi stopnjami s posebnim potrdilom

Trenutno ta primer ne obstaja.

4XX

 

400

Prosto carine v skladu z določbami sporazumov o carinski uniji, ki jih je sklenila Skupnost

Poznejše različice tega seznama bodo objavljene na spletni strani Europa

(http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/procedural_aspects/general/sad/index_en.htm)


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/86


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4519 — Lagardère/Sportfive)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/29)

1.

Komisija je 5. decembra 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Groupe Lagardère („Lagardère“, Francija) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Sportfive Group SAS („Sportfive“, Francija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Lagardère: storitve v zvezi s knjigami in revijami ter radiodifuzijske in multimedijske storitve;

za Sportfive: pravice za športne prenose, storitve trženja.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4519 — Lagardère/Sportfive na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/87


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4402 — UCB/Schwarz Pharma)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/30)

Dne 21. novembra 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4402. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/87


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4436 — Cinven/Gondola)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/31)

Dne 4. decembra 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4336. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/88


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4452 — SWISS RE/GE LIFE)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/C 303/32)

Dne 6. decembra 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4452. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/89


Dokumenti KOM, razen zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija

(2006/C 303/33)

Dokument

Del

Datum

Naslov

KOM(2004) 755

 

16.11.2004

Sporočilo Komisije Svetu o sklenjeni pogodbi razvojno raziskovalnega sodelovanja na področju miroljubne uporabe atomske energije med med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Eurotom) in Vlado Republike Kitajske

KOM(2005) 313

 

21.9.2005

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o novačenju v teroristične organizacije: obravnavanje dejavnikov, ki prispevajo k nasilni radikalizaciji

KOM(2005) 565

 

10.11.2005

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES): Od zamisli do uresničitve

KOM(2005) 629

 

1.12.2005

Bela knjiga o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010

KOM(2005) 655

 

15.12.2005

Poročilo Komisije: Napredek pri doseganju Kjotskega cilja skupnosti (zahtevano na podlagi Odločbe 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola)

KOM(2005) 702

 

23.12.2005

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru: Odpravljanje davčnih ovir pri obdavčitvi malih in srednje velikih podjetij na notranjem trgu – osnutek možnega pilotnega programa obdavčevanja po pravilih matične države

KOM(2006) 40

 

8.2.2006

Sporočilo Komisije: Četrto nacionalno poročilo Evropske skupnosti okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah

KOM(2006) 189

 

3.5.2006

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju prvega železniškega paketa

KOM(2006) 349

 

29.6.2006

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: financiranje rasti MSP – dodajanje evropski vrednosti

KOM(2006) 367

 

4.7.2006

Sporočilo Komisije: Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti

KOM(2006) 378

 

12.7.2006

Poročilo Komisije evropskemu parlamentu in Svetu: Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2005

KOM(2006) 379

 

12.7.2006

Sporočilo Komisije skupni usklajeni program EU za raziskave podjetij in potrošnikov

KOM(2006) 385

 

13.7.2006

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Kohezijska politika in mesta: prispevek mest in naselij k rasti in zaposlovanju v regijah

KOM(2006) 417

 

20.7.2006

Sporočilo Komisije Svetu o evropskih politikah sodelovanja in informiranja mladih Nadaljevanje Bele knjige o novi spodbudi za evropsko mladino: izvajanje skupnih ciljev na področju sodelovanja in informiranja mladih s ciljem spodbujanja njihovega dejavnega evropskega državljanstva

KOM(2006) 437

 

7.8.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru: Razvoj celostne in skladne strategije EU za oceno kriminala in kazenskega pravosodja: Akcijski načrt EU 2006–2010

KOM(2006) 446

 

9.8.2006

Poročilo Komisije o delu odborov v letu 2005

KOM(2006) 452

 

10.8.2006

Poročilo Komisije proračunskemu organu o jamstvih, ki jih krije splošni proračun, stanje na dan 31. decembra 2005

KOM(2006) 451

 

11.8.2006

Poročilo Komisije Letno poročilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu o delovanju sistema Evropskih šol 2005

KOM(2006) 459

 

14.8.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Sedmo sporočilo o uporabi členov 4 in 5 Direktive 89/552/EGS o „televiziji brez meja“, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, za obdobje 2003–2004

KOM(2006) 463

 

24.8.2006

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Izvajanje strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil: Šesto letno poročilo o učinkovitosti strategije

KOM(2006) 465

 

28.8.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES v zvezi s skupnim stališčem Sveta o sprejetju Sklepa o oblikovanju programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013

KOM(2006) 467

 

28.8.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES o skupnem stališču Sveta o sprejetju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja

KOM(2006) 421

 

30.8.2006

Sporočilo Komisije svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Upravljanje v evropskem soglasju o razvojni politiki Usklajenemu pristopu v okviru Evropske unije naproti

KOM(2006) 491

 

5.9.2006

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Letno poročilo programa Tempus 2005

KOM(2006) 482

 

7.9.2006

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Posebna upravna regija (PUR) Hongkong: Letno poročilo za leto 2005

KOM(2006) 481

 

8.9.2006

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja

KOM(2006) 502

 

13.9.2006

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU

KOM(2006) 496

 

14.9.2006

Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru: Tretje poročilo o uporabi Direktive Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (85/374/EGS z dne 25. julija 1985, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 1999)

KOM(2006) 504

 

14.9.2006

Poročilo Komisije Svetu: Protidampinški postopek v zvezi z uvozom digitalnih vsestranskih diskov (DVD+/–R) za snemanje s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Hong Konga in Tajvana

KOM(2006) 499

 

15.9.2006

Sporočilo Komisije Svetu: Ribolovne možnosti za leto 2007 – Politična izjava Evropske komisije

KOM(2006) 508

 

15.9.2006

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu: Razvoj kmetijsko-okoljskih kazalcev za spremljanje vključevanja okoljskih vidikov v skupno kmetijsko politiko

KOM(2006) 512

 

20.9.2006

35. finančno poročilo o Jamstvenem oddeleku Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) – finančno leto 2005

KOM(2006) 514

 

21.9.2006

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o izvajanju Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo

KOM(2006) 500

1

22.9.2006

Poročilo Komisije Svetu o pregledu sheme za energetske rastline (v skladu s členom 92 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete)

Ti dokumenti so dosegljivi na EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex/lex/


II Pripravljalni akti

Komisija

13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/92


Zakonodajni predlogi, ki jih je sprejela Komisija

(2006/C 303/34)

Dokument

Del

Datum

Naslov

KOM(2006) 168

 

26.4.2006

Spremenjeni predlog: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

KOM(2006) 195

 

4.5.2006

Predlog: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta ospremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS o izboljšanju učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil

KOM(2006) 228

 

24.5.2006

Spremenjeni predlog: Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „MLADI V AKCIJI“ za obdobje 2007–2013 Prilagoditev v skladu s sporazumom z dne 17. maja 2006 o finančnem okviru za obdobje 2007–2013

KOM(2006) 230

1

24.5.2006

Spremenjeni predlog: Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za obdobje 2007–2013 „Boj proti nasilju (Daphne)“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

KOM(2006) 230

2

24.5.2006

Spremenjeni predlog: Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za obdobje 2007–2013 „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

KOM(2006) 235

 

24.5.2006

Spremenjeni predlog: Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007–2013). Prilagoditev v skladu s Sporazumom z dne 17. maja 2006 o finančnem okviru za obdobje 2007–2013

KOM(2006) 236

 

24.5.2006

Spremenjeni predlog: Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja in varstva potrošniškeov politike (2007-2013). Prilagoditev v skladu z dogovorom o finančnem okviru za obdobje 2007–2013 z dne 17. maja 2006

KOM(2006) 245

 

24.5.2006

Spremenjeni predlog: Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja. Prilagoditev v skladu s Sporazumom z dne 17. maja 2006 finančnem okviru za obdobje 2007–2013

KOM(2006) 301

 

13.6.2006

Spremenjeni predlog: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95. Prilagoditev v skladu z dogovorom o finančnem okviru za obdobje 2007–2013 z dne 17. maja 2006

KOM(2006) 308

 

13.6.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES v zvezi s skupnim stališčem Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu

KOM(2006) 309

 

13.6.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES v zvezi s skupnim stališčem Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje (ESOS)

KOM(2006) 355

 

28.6.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES v zvezi s skupnim stališčem Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj

KOM(2006) 364

1

28.6.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES o skupnem stališču Sveta o sprejetju uredbe evropskega parlamenta in sveta o finančnem instrumentu za okolje (Life+)

KOM(2006) 364

2

28.6.2006

Spremenjen predlog: Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o 7. okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)

KOM(2006) 374

 

4.7.2006

Spremenjen predlog: Sklep Sveta o 7. okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007–2011)

KOM(2006) 381

 

6.7.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o skupnem stališču Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski plačilni nalog

KOM(2006) 368

 

12.7.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251 (2) Pogodbe ES o spremembah Evropskega parlamenta, predlaganih k skupnemu stališču Sveta v zvezi s predlogom Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in razveljaviti odločb št. 96/391/ES in št. 1229/2003/ES, (COM(2003) 742 konč., C5-0064/2004, 2003/0297(COD))

KOM(2006) 369

 

12.7.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251 (2) Pogodbe ES o spremembah Evropskega parlamenta, predlaganih k skupnemu stališču Sveta v zvezi s predlogom Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih

KOM(2006) 373

 

12.7.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe o EU, o spremembah, ki jih je predložil Evropski parlament v zvezi s skupnim stališču Sveta glede predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov in mineralov ter nekaterih drugih snovi živilom

KOM(2006) 375

 

12.7.2006

Predlog: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov

KOM(2006) 388

 

12.7.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o skupnem stališču Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, ovrednotenju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in spremembi Direktive 1999/45/ES; ter o Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive sveta 67/548/EGS zaradi prilagoditve Uredbi (ES) št. …/2006 (REACH)

KOM(2006) 390

 

14.7.2006

Predlog: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet

KOM(2006) 234

 

19.7.2006

Predlog: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem

KOM(2006) 401

 

19.7.2006

Predlog: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 glede tega mehanizma

KOM(2006) 403

 

19.7.2006

Osnutek predloga Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem zakoniku Skupnosti

KOM(2006) 407

1

19.7.2006

Predlog: Uredba Sveta (ES, EURATOM) o spremembi Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov

KOM(2006) 407

2

19.7.2006

Predlog: Uredba Sveta (ES, EURATOM) o spremembi Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 495/77 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatka za stalno pripravljenost za delo, ter pogojih in stopnjah dodatka za stalno pripravljenost za delo

KOM(2006) 408

 

19.7.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES o spremembah skupnega stališča Sveta, ki jih je predložil Evropski parlament, glede predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembi Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004

KOM(2006) 424

 

25.7.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES v zvezi s skupnim stališčem Sveta o sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu

KOM(2006) 422

1

27.7.2006

Predlog: Sklep Sveta o podpisu Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Republiko Korejo

KOM(2006) 422

2

27.7.2006

Predlog: Sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Republiko Korejo

KOM(2006) 436

 

31.7.2006

Predlog: Uredba Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih ameriških hladilnikov s poreklom iz Republike Koreje

KOM(2006) 432

 

1.8.2006

Predlog: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o odpravi kontrol na mejah držav članic na področju cestnega prometa in prometa po celinskih vodnih poteh

KOM(2006) 434

 

1.8.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES o spremembah Skupnega stališča Sveta, ki jih je predložil Evropski parlament, glede predloga Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem

KOM(2006) 440

 

4.8.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o skupnem stališču Sveta o sprejetju Sklepa Evropskega Parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS

KOM(2006) 449

1

9.8.2006

Predlog: Sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Urugvajem

KOM(2006) 449

2

9.8.2006

Predlog: Uredba Sveta v zvezi z izvajanjem sporazuma, sklenjenega s strani ES po pogajanjih v okviru člena XXIV.6 GATT 1994, o dopolnitvi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

KOM(2006) 450

 

10.8.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o skupnem stališču Sveta o sprejetju sklepa evropskega parlamenta in sveta o izvedbi podpornega programa evropskemu avdiovizualnemu sektorju (MEDIA 2007)

KOM(2006) 455

 

10.8.2006

Predlog: Uredba Sveta o modifikaciji opredelitve nekaterih uvoznih kvot za visokokakovostno goveje meso

KOM(2006) 456

 

10.8.2006

Predlog: Odločba Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov

KOM(2006) 453

 

11.8.2006

Predlog: Sklep Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem o začasni uporabi protokola, ki za obdobje od 3. decembra 2005 do 2. decembra 2011 določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Gabonsko republiko o ribolovu v obalnih vodah Gabona

KOM(2006) 454

 

11.8.2006

Predlog: Uredba Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Gabonsko republiko

KOM(2006) 462

 

11.8.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES o spremembah skupnega stališča Sveta, ki jih je predložil Evropski parlament glede predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh in o razveljavitvi Direktive 82/714/EGS

KOM(2006) 457

 

14.8.2006

Predlog: Uredba Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1907/90 glede odstopanja pri pranju jajc

KOM(2006) 458

 

14.8.2006

Predlog: Odločba Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu

KOM(2006) 460

 

16.8.2006

Predlog: Sklep Sveta o stališču Skupnosti glede Sklepa št. 1/2006 Skupnega upravljalnega odbora, ustanovljenega s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi, o spremembi dodatkov IC, IIIA, IIIB in XI Priloge IV k Pridružitvenemu sporazumu

KOM(2006) 461

 

24.8.2006

Predlog: Uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 51/2006 in Uredbe (ES) št. 2270/2004 glede ribolovnih možnosti in z njimi povezanih pogojev za nekatere staleže rib

KOM(2006) 464

 

24.8.2006

Predlog: Sklep Sveta o stališču, ki naj ga zavzame Skupnost v okviru Mednarodnega sveta za kavo o podaljšanju Mednarodnega sporazuma o kavi iz leta 2001

KOM(2006) 468

 

29.8.2006

Predlog: Okvirni sklep Sveta o evropskem nalogu za nadzor v predsodnih postopkih med državami članicami Evropske unije

KOM(2006) 469

 

29.8.2006

Predlog: Sklep Sveta o stališču, ki naj ga zavzame Skupnost v okviru Mednarodnega sveta za tropski les o podaljšanju Mednarodnega sporazuma o tropskem lesu iz leta 1994

KOM(2006) 470

 

30.8.2006

Predlog: Uredba Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske ter o zaključku postopka glede uvoza nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz Malezije

KOM(2006) 471

 

30.8.2006

Predlog: Uredba Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1676/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu polietilentereftalatske folije s poreklom iz Indije in Republike Koreje

KOM(2006) 472

 

30.8.2006

Predlog: Uredba Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama

KOM(2006) 476

 

1.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES v zvezi s skupnim stališčem Sveta o sprejetju Sklepa o uvedbi programa Kultura 2007 (2007–2013)

KOM(2006) 477

 

4.9.2006

Predlog: Uredba (EURATOM, ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (Kodificirana različica)

KOM(2006) 478

 

5.9.2006

Predlog: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o prostoru za pritrditev zadnje registrske tablice pri dvo- oziroma trikolesnih motornih vozilih (Kodificirana različica)

KOM(2006) 488

 

5.9.2006

Predlog: Uredba Sveta glede nekaterih omejevalnih ukrepov v zvezi z Libanonom

KOM(2006) 492

 

5.9.2006

Spremenjeni predlog: Odločba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008)

KOM(2006) 485

 

6.9.2006

Predlog: Uredba Sveta o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2007 uporabljajo v Baltskem morju

KOM(2006) 486

 

8.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače

KOM(2006) 487

 

8.9.2006

Predlog: Uredba Sveta o trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

KOM(2006) 495

 

12.9.2006

Predlog: Uredba Sveta o razveljavitvi protidampinške dajatve na uvoz sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Avstralije, Indije, Indonezije in Tajske ter o zaključku postopkov v zvezi s tem uvozom po pregledih zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 in zaključku delnega vmesnega pregleda v zvezi z uvozom s poreklom iz Tajske v skladu s členom 11(3)

KOM(2006) 484

 

13.9.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES o spremembah Skupnega stališča Sveta, ki jih je predložil Evropski parlament, glede predloga Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)

KOM(2006) 497

 

14.9.2006

Predlog: Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (Kodificirana različica)

KOM(2006) 536

 

14.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve flusilazola kot aktivne snovi

KOM(2006) 537

 

14.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve metamidofosa kot aktivne snovi

KOM(2006) 538

 

14.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve fenarimola kot aktivne snovi

KOM(2006) 539

 

14.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve dinokapa kot aktivne snovi

KOM(2006) 540

 

14.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve procimidona kot aktivne snovi

KOM(2006) 541

 

14.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve karbendazima kot aktivne snovi

KOM(2006) 498

 

15.9.2006

Predlog: Sklep Sveta o spremembi Odločbe Sveta 2003/583/ES o prerazporeditvi sredstev, ki jih je Evropska investicijska banka prejela za dejavnosti, ki se izvajajo v Demokratični republiki Kongo, v okviru drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega ERS

KOM(2006) 515

 

18.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede skupnega stališča, ki ga je Svet sprejel v zvezi s sprejetjem Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju potrdil za vlakospremno osebje za upravljanje lokomotiv in vlakov v železniškem omrežju Skupnosti

KOM(2006) 516

 

18.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede skupnega stališča Sveta v zvezi s sprejetjem Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala

KOM(2006) 517

 

18.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES, glede skupnega stališča Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v mednarodnem železniškem prometu

KOM(2006) 511

 

19.9.2006

Predlog: Uredba Sveta o spremembi uredb (ES) št. 894/97, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 glede visečih mrež

KOM(2006) 513

 

20.9.2006

Predlog: Uredba Sveta o izvozu predmetov kulturne dediščine

KOM(2006) 501

 

21.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o skupnem stališču Sveta za sprejetje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost med spoloma

KOM(2006) 518

 

21.9.2006

Predlog: Sklep Sveta o potrditvi pristopa Evropske skupnosti za atomsko energijo h Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov

KOM(2006) 546

 

21.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede skupnega stališča Sveta z namenom sprejetja Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter pravici do ugovora glede na konkurenčnost evropske industrije avdiovizualnih in informacijskih storitev

KOM(2006) 547

 

21.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o skupnega stališča Sveta v zvezi s sprejetjem Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (preoblikovano)

KOM(2006) 500

2

22.9.2006

Predlog: Uredba Sveta o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

KOM(2006) 520

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega pretoka blaga zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 521

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega pretoka blaga zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 522

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 523

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prava družb zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 525

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 526

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju svobode opravljanja storitev zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 527

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi Direktive 67/548/EGS glede razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih snovi zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 528

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 529

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo) zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 530

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 531

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o spremembi Direktive 94/80/ES o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva, zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 532

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi Direktive 89/108/EGS glede hitro zamrznjenih živil za prehrano ljudi in Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja živil zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 533

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju energetike zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 534

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi Direktive 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 535

 

22.9.2006

Predlog: Direktiva Sveta o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju statistike zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije

KOM(2006) 544

 

25.9.2006

Predlog: Uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 379/2004 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za nekatere ribiške proizvode za obdobje od 2004 do 2006

KOM(2006) 542

 

26.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o skupnega stališča Sveta o sprejetju Sklepa o uvedbi programa „Evropa za državljane“ (2007–2013)

KOM(2006) 548

 

26.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede skupnega stališča Sveta v zvezi s sprejetjem Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o 7. okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)

KOM(2006) 566

 

27.9.2006

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede skupnega stališča Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi prava v nepogodbenih obligacijskih razmerjih („Rim II“)

KOM(2006) 591

 

10.10.2006

Mnenje Komisije v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES o spremembah, ki jih je predložil Evropski parlament k skupnemu stališču Sveta glede predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (EU-OPS)

Ti dokumenti so dosegljivi na EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex/lex/


III Obvestila

Komisija

13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/101


Zadnja objava dokumentov COM, razen zakonodajnih predlogov in zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija

(2006/C 303/35)

UL C 225, 19.9.2006

Pregled prejšnjih objav:

 

UL C 184, 8.8.2006

 

UL C 176, 28.7.2006

 

UL C 151, 29.6.2006

 

UL C 130, 3.6.2006

 

UL C 122, 23.5.2006

 

UL C 107, 6.5.2006