8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/1

(1)

Mednarodni sporazum o tropskem lesu je Skupnost podpisala s Sklepom Sveta 96/493/ES (2) in ga tudi začasno uporablja.

(2)

Sporazum, ki bo nasledil Mednarodni sporazum o tropskem lesu iz leta 1994, je bil uspešno sklenjen januarja 2006 v okviru UNCTAD.

(3)

Mednarodni sporazum o tropskem lesu iz leta 1994 velja do 31. decembra 2006, če se v skladu z določbami člena 46(3) s sklepom Mednarodnega sveta za tropski les ne podaljša preko tega datuma do začetka veljavnosti sporazuma, ki bo nasledil tega.

(4)

Podaljšanje tega sporazuma je v interesu Skupnosti.

(5)

Treba je določiti stališče Evropske skupnosti v Mednarodnem svetu za tropski les —

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/2

(1)

Svet je s sklepoma z dne 3. junija 2002 (2) in 29. aprila 2004 (3) imenoval člane in nadomestne člane upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za obdobje do 2. junija 2005; to obdobje je bilo podaljšano na podlagi člena 1(5) Uredbe št. 1112/2005.

(2)

Po odstopu g. Boja BARREFELTA se je izpraznilo mesto člana v skupini vladnih predstavnikov organizacij delavcev navedenega upravnega odbora.

(3)

Švedska vlada je podala predlog za imenovanje na prosto mesto —

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/3

1.

strateškega cilja, ki ga je Evropski uniji zastavil Evropski svet 23. in 24. marca 2000 v Lizboni, namreč „naj EU postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, ki bo zagotavljala številnejša in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo“, ter ob upoštevanju mandata lizbonskega Sveta Svetu za izobraževanje, naj „na splošno preuči konkretne prihodnje cilje izobraževalnih sistemov ter se pri tem osredotoči na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena ob spoštovanju nacionalne raznolikosti“ (1);

2.

poročila Sveta za izobraževanje z dne 12. februarja 2001 z naslovom „Konkretni prihodnji cilji sistemov izobraževanja in usposabljanja“, predloženega Evropskemu svetu v Stockholmu 23. in 24. marca 2001, ki določa tri strateške cilje in trinajst pripadajočih ciljev (2);

3.

prvega in drugega strateškega cilja delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, namreč „Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU“ — skupaj s pripadajočim ciljem „Najboljša možna izraba virov“ (3) — ter „Olajševanje dostopa do sistemov izobraževanja in usposabljanja za vse“ — skupaj s pripadajočima ciljema „Odprto učno okolje“ in „Podpora dejavnemu državljanstvu, enakim možnostim in socialni koheziji“;

4.

sporočila Komisije z dne 10. januarja 2003„Učinkovito vlaganje v izobraževanje in usposabljanje: obveza za Evropo“, ki poziva k „trajnemu povečanju naložb v človeške vire“ ter k „učinkovitejši porabi obstoječih virov“ (4);

5.

sklepov Sveta z dne 5. maja 2003 o referenčnih ravneh povprečne evropske uspešnosti pri izobraževanju in usposabljanju (merila uspešnosti), v katerih je bilo poudarjeno, da „Svet soglaša, da se določi vrsta referenčnih ravni povprečne evropske uspešnosti… ki bodo služile kot eno od orodij za spremljanje izvajanja“ delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ (5).

6.

skupnega vmesnega poročila Sveta in Komisije z dne 26. februarja 2004 o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, ki izpostavlja „nujno potrebo po večjem ter učinkovitejšem in uspešnejšem vlaganju v človeške vire“ ter poziva k „višji stopnji naložb javnega sektorja … ter po potrebi k višji stopnji zasebnih naložb, zlasti v visokem šolstvu, izobraževanju odraslih in stalnem poklicnem usposabljanju“ (6);

7.

skupnega vmesnega poročila Sveta in Komisije z dne 23. februarja 2006 o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, ki poudarja, da je enako upoštevanje ciljev o učinkovitosti, kakovosti in pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja „osnovni pogoj za doseganje lizbonskih ciljev ob krepitvi evropskega socialnega modela“, in da „se ne sme izbirati med učinkovitostjo in pravičnostjo“ ter dalje da „so zlasti nadvse pomembne naložbe v predšolsko izobraževanje, da se preprečita neuspeh med šolanjem in socialna izključenost“ (7);

8.

sklepov spomladanskega Evropskega sveta 23. in 24. marca 2006, v katerih je poudarjeno, da „sta izobraževanje in usposabljanje odločilna dejavnika za razvoj dolgoročnih zmogljivosti EU na področju konkurenčnosti in socialne kohezije“ ter da „je treba… okrepiti reforme za zagotovitev visokokakovostnih izobraževalnih sistemov, ki so hkrati učinkoviti in pravični“ in da „naložbe v izobraževanje in usposabljanje prinašajo visoke dobičke, ki znatno presegajo stroške in sežejo mnogo dlje kot do leta 2010“  (8);

9.

sporočila Komisije „Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja“ (9), v katerem so države članice pozvane, naj razvijajo kulturo vrednotenja; pripravljeno je bilo v sodelovanju z raziskovalnimi mrežami in predstavlja pozitiven korak k nadaljnjemu razvoju z dokazi podprte politike na področju izobraževanja in usposabljanja —

1.

bi bilo treba izobraževanje in usposabljanje, ki ključno prispevata k demokraciji, socialni koheziji in trajnostni gospodarski rasti, obravnavati kot prednostno naložbo za prihodnost. Izziv za države članice v okviru njihovih strategij za vseživljenjsko učenje je, da opredelijo tiste prednostne naloge za naložbe v izobraževanje, ki bodo najučinkoviteje vplivale na kakovost in pravičnost učnih rezultatov;

2.

je izboljšanje učinkovitosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju ključnega pomena ob izzivih, ki jih predstavljajo globalizacija, demografske spremembe, hiter tehnološki razvoj in vse večji pritiski na javna sredstva. Kljub strogim omejitvam glede javne porabe obstaja splošna zavest o potrebi po zagotovitvi ustreznega — in po potrebi povečanega — financiranja za človeške vire in torej po razmisleku o tem, kako povečati in/ali najbolje uporabiti zasebne prispevke;

3.

nepravičnost v sistemih izobraževanja in usposabljanja, ki ima za posledico pojave, kot so slab uspeh, šolski osip in zgodnje prenehanje šolanja, povzroča velike prikrite socialne stroške za prihodnost, ki lahko močno presegajo naložbe. Razvoj učinkovitih in pravičnih visokokakovostnih sistemov izobraževanja in usposabljanja znatno prispeva k zmanjšanju nevarnosti za brezposelnost, socialno izključenost in izgubljen človeški potencial v sodobnem, na znanju temelječem gospodarstvu;

4.

je kakovost skupni cilj vseh oblik izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji in bi jo bilo treba redno spremljati in vrednotiti. Kakovost ne zadeva samo učnih rezultatov ali pouka, temveč tudi vprašanje o ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na posameznikove, družbene in gospodarske potrebe, pa tudi krepitev pravičnosti in izboljšanje dobrega počutja;

5.

motiviranost, usposobljenost in sposobnosti učiteljev, inštruktorjev, drugega učiteljskega osebja ter svetovalnih služb in služb socialnega skrbstva, pa tudi kakovost vodenja v šolah so ključni dejavniki pri doseganju visokokakovostnih učnih rezultatov. Prizadevanja učiteljskega osebja bi bilo treba podpreti s stalnim poklicnim razvojem in z dobrim sodelovanjem s starši, službami socialnega skrbstva za učence in širšo skupnostjo. Poleg tega visoko kakovostna okolja poučevanja in učenja zagotavljajo dobre pogoje za učenje in prispevajo k pozitivnim učnim rezultatom;

6.

so rezultati raziskav pokazali, da predšolsko izobraževanje in usmerjeni programi zgodnjega ukrepanja dolgoročno lahko prinesejo najvišje stopnje donosnosti skozi celotni vseživljenjski učni proces, zlasti najbolj prikrajšanim. Ustvarjajo pozitivne človeške in družbenogospodarske rezultate, ki se prenašajo v nadaljnje izobraževanje in odraslo dobo. Medtem ko je treba spoštovati odgovornost držav članic, da organizirajo svoje lastne sisteme izobraževanja in usposabljanja, pa je iz nekaterih rezultatov raziskav mogoče sklepati, da v nekaterih primerih razvrščanje učencev v različne vrste šol glede na njihovo sposobnost, ko so še premladi, lahko negativno vpliva na dosežke prikrajšanih učencev;

7.

bi se morale izobraževalne ustanove kot učne skupnosti osredotočiti na širše učno okolje, da bi spodbujale in ohranjale učinkovitost, pravičnost in splošno blaginjo. Potrebni so posebni ukrepi za odkrivanje in podporo učencem s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje zadostnega števila posebej za to usposobljenega učiteljskega in svetovalnega osebja, skupaj z visoko ravnijo služb socialnega skrbstva za učence in ustrezne vire. Čeprav medsektorsko sodelovanje, potrebno za zgodnje ukrepanje, ter drugi posebni ukrepi, usmerjeni k zagotavljanju pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju, s seboj neizogibno prinašajo dodatne stroške, dolgoročno pa se obrestujejo, saj pripomorejo k izogibanju kasnejšim stroškom, ki so posledica izključenosti;

8.

sta izboljšanje dostopa do višjega srednješolskega izobraževanja in zniževanje zgodnjega prenehanja šolanja ključnega pomena za povečevanje zaposljivosti posameznikov v sodobni, na znanju temelječi družbi, ter za pospeševanje socialne vključenosti in dejavnega državljanstva, pa tudi za krepitev evropskega socialnega modela. Ko na trgu dela povpraševanje po kvalificirani delovni sili raste, je vse bolj pomembno, da se mlajši generaciji omogoči dostop do kvalifikacij in usposobljenosti in se tako izboljšajo njene možnosti za zaposlitev in vključevanje v družbo;

9.

potreba po posodobitvi evropskih univerz, glede na njihove medsebojno povezane vloge na področjih izobraževanja, raziskav in inovacij, je bila priznana ne samo kot predpogoj za uspeh širše lizbonske strategije, temveč tudi kot del splošnega premika k vse bolj globalnemu in na znanju temelječemu gospodarstvu. Rast števila študentov ter stroškov visoko kakovostnega izobraževanja in raziskav bo terjala povečano in/ali učinkovitejšo uporabo javnih in zasebnih sredstev. Visokokakovostno visoko šolstvo ima prav tako ključno vlogo v izobraževanju in usposabljanju kot celoti, in sicer z izobraževanjem bodočega učiteljskega osebja ter posodabljanjem in obnavljanjem celotne baze znanja na področju izobraževanja;

10.

imata poklicno izobraževanje in usposabljanje pomemben vpliv na zaposlovanje in vključevanje v družbo. Zagotavljanje primernih, visoko kakovostnih kvalifikacij za mlade ljudi ter izboljševanje usposobljenosti in sposobnosti nizko kvalificiranih in prikrajšanih skupin prinašata precejšnje gospodarske koristi, tudi kratkoročno. Na sposobnostih temelječi okviri kvalifikacij in drugi mehanizmi za priznavanje predhodnega učenja spodbujajo učinkovitost in pravičnost, in sicer z upoštevanjem neformalnih in priložnostnih učnih rezultatov poleg formalnih kvalifikacij. Spodbujanje partnerstev med interesnimi skupinami – tudi med socialnimi partnerji in sektorskimi organizacijami – lahko prav tako okrepi učinkovitost in privlačnost programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

11.

je treba zaradi hitrega tehnološkega razvoja in sprememb v demografski strukturi Evrope več vlagati v posodabljanje in nadgrajevanje usposobljenosti, kvalifikacij in ključnih sposobnosti odraslih, zlasti nizko kvalificiranih. Kratkoročno je usmerjanje naložb v posodabljanje in nadgrajevanje obstoječih usposobljenosti in sposobnosti delovne sile način, na katerega je mogoče hitro prispevati h gospodarski rasti in konkurenčnosti, starajočo se delovno silo pa odvrniti od zgodnjega upokojevanja. Učenje odraslih mora prav tako igrati ključno vlogo pri zagotavljanju novih ključnih sposobnosti, kot je računalniška pismenost, ter tako prispevati k večji socialni vključenosti in aktivnemu sodelovanju v skupnosti in družbi, tudi po upokojitvi;

1.

še temeljiteje razmislijo, ali sedanja ureditev financiranja, vodenja in upravljanja njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja dovolj dobro odraža potrebo po zagotavljanju učinkovitosti in pravičnosti in tako omogoča najboljšo rabo virov. Ob upoštevanju tega naj preučijo, kako bi bilo mogoče izboljšati sedanjo ureditev, da bi se izognili prikritim, a visokim stroškom nepravičnosti v izobraževanju;

2.

zagotovijo učinkovito usmerjanje reform izobraževanja in usposabljanja ter naložb vanju, tako dolgoročno kot kratkoročno, da bi izpolnili potrebe na znanju temelječe družbe, in sicer z izboljšano kakovostjo in pravičnostjo, zlasti z osredotočenjem na predšolsko izobraževanje, usmerjene programe zgodnjega ukrepanja ter pravične sisteme izobraževanja in usposabljanja, katerih namen je zagotavljanje priložnosti, dostopa, obravnave in rezultatov, ki niso odvisno od družbenogospodarskega položaja ali drugih dejavnikov, ki lahko vodijo do izobrazbene prikrajšanosti. Poleg tega bi bilo treba še posebej spodbujati zagotavljanje visokokakovostnega poučevanje na najbolj prikrajšanih območjih;

3.

zagotovijo ustrezna sredstva za človeške vire ter po potrebi povečajo javno financiranje in spodbudijo obsežnejše dopolnilne zasebne prispevke, da se zagotovi pravičnejši dostop do visokošolske izobrazbe. Prav tako je pomembno, da se modernizirata visokošolski in raziskovalni sektor, če naj se poveča njuna učinkovitost. Posvetiti bi se bilo treba tudi spodbujanju sodelovanja s podjetji na področju raziskav in razvoja;

4.

zagotovijo ustrezna sredstva za izobraževanje odraslih in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, in spodbujajo dejavna partnerstva med delodajalci, da bi se bilo mogoče osredotočiti na potrebe gospodarstva, vključno na regionalni in lokalni ravni;

5.

spodbujajo raziskave rezultatov izobraževalnih reform in naložb ter iz njih izhajajočih družbenih koristi. Usklajene, ustrezne, zanesljive in na dokazih temelječe informacije so osnova za nadzor odgovornosti, pa tudi za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za doseganje kakovosti, pravičnosti in učinkovitosti v celotnem sistemu izobraževanja in usposabljanja. Obenem bi moralo spremljanje, vrednotenje in zagotavljanje kakovosti nuditi objektivne in pregledne povratne informacije ter oporo pri razvoju metod in prakse poučevanja in učenja;

1.

si skupaj z ustreznimi raziskovalnimi mrežami prizadevajo za bolj obsežne in integrirane analize, na katere se bo mogoče opreti pri reformah na področju izobraževanja in usposabljanja, za razvoj mednarodno primerljivih kazalcev učinkovitosti in pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja;

2.

spodbujajo in podpirajo raziskave družbenega in gospodarskega vpliva reform izobraževanja in usposabljanja ter naložb vanju na nacionalni in mednarodni ravni. Potrebno je več raziskovanja, zlasti na področjih, ki se sedaj ne raziskujejo v zadostni meri – denimo predšolsko izobraževanje, poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje in ekonomija izobraževanja, zlasti vpliva zasebnih prispevkov;

3.

uporabijo izsledke raziskav s tega področja in obstoječe podatke tako, da bodo razsežnosti kakovosti, pravičnosti in učinkovitosti ustrezno prepletene tako pri pripravi nacionalnih poročil v okviru programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ in skupnega vmesnega poročila za leto 2008 kot tudi v povezavi z morebitnim predlogom skupnih ciljev za evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja in njihovega spodbujanja po letu 2010;

4.

oblikujejo in izvedejo dejavnosti vzajemnega učenja na področju učinkovitosti in pravičnosti v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

5.

primerno uporabijo program vseživljenjskega učenja, strukturne sklade in 7. okvirni program za raziskave kot temelj za vidike učinkovitosti in pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/7

(1)

Svet je s Sklepom z dne 13. decembra 2004 (2) imenoval člane in nadomestne člane upravnega odbora Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer za obdobje do 18. oktobra 2007.

(2)

Zaradi odstopov g. Marca BOISNELA in g. Emmanuela GERATA sta se izpraznili mesti člana in nadomestnega člana upravnega odbora navedene fundacije v kategoriji vladnih predstavnikov;

(3)

francoska vlada je za izpraznjeni mesti podala predloga za imenovanje —

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/8

1.

je Svet 12. novembra 2002 odobril Resolucijo (1) o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Na podlagi tega so ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje v državah članicah EU, državah EFTA/EGP in državah kandidatkah, Komisija in Evropski socialni partnerji na srečanju v Kopenhagnu 29. in 30. novembra 2002 sprejeli izjavo, ki predstavlja strategijo za izboljšanje uspešnosti, kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (Kopenhagenski proces);

2.

je prvi pregled procesa, ki je na podlagi Sklepov Sveta z dne 15. novembra 2004 (2) potekal v Maastrichtu 14. decembra 2004, potrdil izboljšano prepoznavnost in ugled PIU na evropski ravni ter precejšen napredek na tem področju. To vključuje številna skupna orodja in načela (3). Sporočilo iz Maastrichta je določilo prednostne naloge na nacionalni in evropski ravni ter Kopenhagenski proces tesneje povezalo z delovnim programom „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

3.

je bil po sprejetju Sporočila iz Maastrichta uveden enotni okvir za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti EUROPASS in sprejeti Sklepi Sveta o vlogi razvoja spretnosti in veščin (4). Uspešno so bila zaključena posvetovanja v zvezi z evropskim okvirjem kvalifikacij in nadaljujejo se dejavnosti na področju razvoja sistema prenašanja kreditnih točk za PIU (ECVET), o katerem trenutno poteka javno posvetovanje;

4.

revidirana Lizbonska strategija in v njej združene smernice za rast in delovna mesta 2005–2008 (5) odražajo osrednjo vlogo izobraževanja in usposabljanja v okviru dejavnosti Evropske unije. Države članice so pozvane, naj razširijo in izboljšajo naložbe v človeški kapital ter prilagodijo sisteme izobraževanja in usposabljanja glede na izzive globalizacije, demografskih sprememb in tehnoloških inovacij;

5.

Skupno vmesno poročilo o napredku v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ za leto 2006 (6) podaja naslednji sklep: „Izboljšanje kakovosti in privlačnosti PIU ostaja ključni izziv za prihodnost.“ Navaja tudi, da „mora biti iskanje odličnosti …podobno iskanju večjega dostopa in družbene vključenosti“;

1.

mora poklicno izobraževanje in usposabljanje zagotoviti široko osnovo znanja in spretnosti, ki bo koristila poklicnemu življenju, obenem pa se poudarja odličnost na vseh ravneh. V okviru politik in praks bi bilo treba oceniti relativne vplive naložb v različne ravni znanja in spretnosti. Treba je povečati zalogo znanj srednje stopnje in tehničnih znanj kot tudi znanj na višjih ravneh, da bi pokrili pomanjkanje ustreznih spretnosti ter pomagali ohranjati inovativnost in rast družbe znanja;

2.

PIU igra dvojno vlogo: prispeva h konkurenčnosti in spodbuja socialno kohezijo (7). Politike na področju PIU bi morale obravnavati vse sloje prebivalstva, pri čemer bi nudile privlačne možnosti, polne izzivov za tiste, ki veliko obetajo, obenem pa bi se ukvarjale tudi s tistimi, ki jim grozi prikrajšanost na področju izobraževanja in izključenost s trga delovne sile – tu gre predvsem za osebe, ki predčasno opustijo šolanje, tiste z nizko stopnjo kvalifikacij ali brez njih, osebe s posebnimi potrebami, ljudi iz priseljenskih skupnosti in starejše delavce;

3.

mora osnovno izobraževanje mladim zagotoviti znanje, spretnosti, vrednote in načine obnašanja, ki so potrebni za nadaljnje učenje, zaposlovanje in podjetništvo, ter učence pripraviti, da sledijo splošnemu izobraževanju ali PIU oziroma kombinaciji obojega;

4.

morajo mladi v okviru PIU pridobiti spretnosti in kompetence, ki ustrezajo trgu delovne sile in zahtevam vseživljenjskega učenja. Za to so potrebne politike za zmanjševanje osipa na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter lajšanje prehoda med šolanjem in zaposlitvijo, na primer s povezovanjem izobraževanja in usposabljanja z delom prek programov pripravništva in učenja na delovnem mestu;

5.

je treba spretnosti in kompetence odrasle delovne sile krepiti s spodbujanjem priznavanja predhodnega znanja, pridobljenega z usposabljanjem in delovnimi izkušnjami. Ljudem s poklicno kariero je treba ponuditi možnosti za usposabljanje, hkrati pa oceniti, če je mogoče enakovredno porazdeliti finančno breme in kakšne koristi bi imeli od tega. Obenem morajo biti učne priložnosti na voljo tudi prikrajšanim posameznikom in skupinam, zlasti tistim z nizko stopnjo izobrazbe;

6.

je raznolikost evropskih sistemov PIU prednost, ki nudi podlago za vzajemno učenje in spodbudne reforme. Istočasno pa je treba zaradi te raznolikosti izboljšati preglednost in uskladiti stališča glede kakovosti ter tako spodbuditi medsebojno zaupanje v različne sisteme in prakse na področju PIU. Cilj naj bo spodbuditi evropski prostor PIU, v katerem bodo kvalifikacije in znanja, pridobljena v eni državi, priznana po vsej Evropi, kar bo omogočilo mobilnost mladih in odraslih.

1.

je treba v prihodnje okrepiti posebne dejavnosti v zvezi s PIU. Kopenhagenski proces naj se nadaljuje v okviru programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“. Zagotoviti je treba usmerjen in celovit pristop, pri katerem so različne pobude in orodja medsebojno povezani in se vzajemno podpirajo, PIU pa se razvija na vseh ravneh kot bistven sestavni del vseživljenjskega učenja in je tesno povezano s splošnim izobraževanjem. Pozornost je treba nameniti sodelovanju socialnih partnerjev in sektorskih organizacij v vseh fazah dejavnosti ter prispevanju nacionalnih izkušenj v razvojno delo na evropski ravni;

2.

so ukrepi prostovoljni, oblikujejo pa naj se s sodelovanjem „od spodaj navzgor“.

—

izboljšati usmerjanje skozi vse življenje zaradi boljšega upoštevanja možnosti in zahtev v okviru PIU ter poklicnega življenja, vključno z intenzivnejšim poklicnim usmerjanjem, obveščanjem in svetovanjem v šolah;

—

zagotoviti odprte sisteme PIU, ki omogočajo dostop do prožnih, posamezniku prilagojenih možnosti in ustvarjajo boljše pogoje za prehod v poklicno življenje, napredovanje v smislu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, vključno z visokim izobraževanjem, ter podpirajo razvoj spretnosti pri odraslih na trgu dela;

—

delovati v tesni povezavi s poklicnim življenjem, tako v okviru začetnega kot nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter povečati možnosti za učenje na delovnem mestu;

—

spodbujati priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja v podporo poklicnemu razvoju in vseživljenjskemu učenju;

—

oblikovati ukrepe za povečanje zanimanja in sodelovanja moških ali žensk na tistih področjih PIU, kjer so še vedno nezadostno zastopani, na primer ženske na področju tehnologije;

—

razvijati in poudarjati odličnost na področju spretnosti, na primer z uporabo mednarodnih standardov ali organizacijo tekmovanj v spretnostih (8).

—

da se je treba odzvati na potrebe posameznikov in trga dela, vključno s predvidevanem potreb glede spretnosti. Posebno pozornost je treba nameniti potrebam malih in srednje velikih podjetij;

—

da je treba zagotoviti in izboljšati kakovost na nacionalni ravni v skladu s Sklepi Sveta o zagotavljanju kakovosti na področju PIU (10);

—

da je treba povečati javne in zasebne naložbe v PIU z razvojem uravnoteženih in porazdeljenih finančnih in naložbenih mehanizmov;

—

da je potrebna večja preglednost sistemov PIU;

—

da je treba bolje voditi ustanove in/ali izvajalce usposabljanja v okviru nacionalnih strategij;

—

da je treba zagotoviti visoko usposobljene učitelje in vodje usposabljanj, ki se bodo stalno strokovno izpopolnjevali;

—

da morajo različni nosilci odločanja in zainteresirane strani aktivno sodelovati, še zlasti to velja za socialne partnerje in sektorske organizacije, tako na nacionalni, državni kot lokalni ravni.

a)

skupnih evropskih orodij, ki so posebej namenjena PIU, s:

b)

skupnih evropskih orodij, pri katerih ima PIU glavno vlogo, z:

a)

skupnih evropskih orodij, ki so posebej namenjena PIU, s:

b)

skupnih evropskih orodij, pri katerih ima PIU glavno vlogo, z:

—

skupnih konceptov in dogovorjenih opredelitev na evropski ravni – s tem bi bile nacionalne rešitve in standardi lažje razumljivi;

—

financiranja s strani Komisije za raziskave in ankete v zvezi z določenimi temami, kar bi poglobilo razumevanje evropskih sistemov in praks na področju PIU ter njihove povezave s trgom dela in drugimi sektorji izobraževanja;

—

nadzora s strani Komisije nad mrežami, izmenjavo primerov dobre prakse in razvojem mehanizmov, ki bi jih lahko uporabljali za širjenje znanja in strokovnosti;

—

sistematičnega in prožnega okvira v podporo dejavnostim vzajemnega učenja na področju PIU. Ta okvir naj bi podpiral tudi decentralizirano vzajemno učenje.

—

posvetiti posebno pozornost izboljšanju obsega, natančnosti in zanesljivosti statističnih podatkov na področju PIU, da bo mogoče oceniti napredek pri razvoju PIU;

—

pozornost nameniti razvoju PIU znotraj zaokroženega okvira kazalnikov in meril (11);

—

nameniti posebno pozornost oblikovanju statističnih informacij o naložbah v PIU in financiranju PIU.

—

jedrnate in jasne informacije o procesu, njegovem ozadju, prednostnih nalogah in dejavnostih ter učinkovit prenos rezultatov;

—

aktivno sodelovanje zainteresiranih v vseh fazah procesa na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

—

poudarek na sodelovanju ponudnikov PIU, učiteljev in vodij usposabljanj pri testiranju in uporabi rezultatov procesa;

—

sodelovanje, kjer je to primerno, udeležencev izobraževanj in njihovih organizacij na nacionalni in evropski ravni.

—

učinkovito uporabo strukturnih skladov v podporo reformam PIU na nacionalni ravni;

—

ciljno usmerjeno uporabo novega programa za vseživljenjsko učenje v podporo procesu, zlasti za inovacije, testiranje, preskušanje in izvajanje;

—

dejavnim sodelovanjem ustreznih agencij, organov in odborov Skupnosti;

—

tesnim sodelovanjem na področju statističnih podatkov, kazalnikov in meril z Eurostatom, OECD, CEDEFOP in ETF;

—

izmenjavo informacij, izkušenj in rezultatov s tretjimi državami, zlasti tistimi, ki so vključene v politiko „razširjene Evrope“. Treba je okrepiti sodelovanje z zelo uspešnimi državami in mednarodnimi organizacijami, kakršna je OECD.

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/12

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/13

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/14

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/15

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/16

1.

Komisija je 28. novembra 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Accor Services France („ASF“, Francija), ki pripada skupini Accor („Accor“, Francija), in Groupe Caisse d'épargne („GCE“, Francija) v novo ustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita skupni nadzor nad podjetjem A.C.E. („ACE“, Francija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala na področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4461 — Accor Services France/Groupe Caisse d'Épargne/Accor Emploi Services Universel JV na naslov:

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/17

(1)

To obvestilo določa okvir za nagrajevanje sodelovanja podjetij, ki so ali so bila vključena v skrivne kartele z vplivom na trgovino v Skupnosti, pri preiskavah Komisije. Karteli so dogovori in/ali usklajena ravnanja med dvema ali več konkurenti, katerih cilj je usklajevanje njihovega konkurenčnega vedenja na trgu in/ali vplivanje na ustrezne parametre konkurence z ravnanji, kot so določanje nakupnih in prodajnih cen ali drugih tržnih pogojev, dodeljevanje proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov, vključno z manipulacijami razpisov za zbiranje ponudb, omejitev uvoza ali izvoza in/ali protikonkurenčni ukrepi zoper druge konkurente. Taka ravnanja sodijo k najresnejšim kršitvam člena 81 Pogodbe ES (1).

(2)

Podjetja se s tem, ko umetno omejijo konkurenco, ki bi običajno potekala med njimi, izognejo ravno tistim pritiskom, ki jih vodijo k inovativnosti v smislu razvoja proizvodov in uvedbe učinkovitejših proizvodnih metod. Zaradi tovrstnih ravnanj so za gospodarske družbe v Skupnosti, ki kupujejo od takšnih proizvajalcev, dražje tudi surovine in sestavni deli. Taka ravnanja v končni meri vodijo k umetnim cenam in omejeni izbiri za potrošnike. Dolgoročno povzročajo izgubo konkurenčnosti in zmanjšujejo zaposlitvene možnosti.

(3)

Zaradi njihove narave je kartele pogosto težko razkriti in preiskati brez sodelovanja podjetij ali posameznikov, ki so vanje vključeni. Zato Komisija meni, da je nagrajevanje podjetij, ki so vključena v tovrstna nezakonita ravnanja, vendar jih želijo opustiti in sodelovati s Komisijo neodvisno od preostalih podjetij, udeleženih v kartelu, v interesu Skupnosti. Koristi potrošnikov in državljanov pri zagotavljanju razkritja in kaznovanja skrivnih kartelov prevladajo nad koristmi nalaganja glob tistim podjetjem, ki Komisiji omogočajo odkritje in prepoved takih ravnanj.

(4)

Komisija meni, da ima sodelovanje podjetja pri razkritju obstoja kartela resnično vrednost. Odločilen prispevek podjetja k uvedbi preiskave ali ugotovitvi kršitve lahko upraviči priznanje imunitete zadevnemu podjetju pred globami pod pogojem, da so izpolnjene nekatere dodatne zahteve.

(5)

Poleg tega sodelovanje enega ali več podjetij lahko upraviči znižanje globe, ki ga odredi Komisija. Vsako znižanje globe mora odražati kakovost in časovni okvir dejanskega prispevka podjetja k ugotovitvi kršitve s strani Komisije. Znižanja se omejijo na tista podjetja, ki Komisiji zagotovijo dokazna sredstva, ki dodajo pomembno vrednost dokaznim sredstvom, s katerimi Komisija že razpolaga.

(6)

Poleg predložitve že obstoječih dokumentov lahko podjetje prostovoljno predstavi Komisiji opis svojega poznavanja kartela in svoje vloge v njem, ki je pripravljen posebej za predložitev v skladu s tem programom prizanesljivosti. Izkazalo se je, da te pobude koristijo učinkoviti preiskavi in prenehanju kartelnih kršitev in da jih odredbe za predložitev dokaznih sredstev v pravdnih postopkih ne smejo odvračati. Če bi njihovo sodelovanje poslabšalo njihov položaj v pravdnih postopkih v primerjavi z družbami, ki ne sodelujejo, bi lahko to morebitne prosilce za prizanesljivost odvrnilo od sodelovanja s Komisijo. Tak nezaželen učinek bi znatno škodoval javnemu interesu za zagotavljanje učinkovitega javnega izvrševanja člena 81 Pogodbe ES v kartelnih zadevah in torej njegovemu učinkovitemu posledičnemu ali vzporednemu zasebnemu uveljavljanju.

(7)

Nadzorna vloga, ki je v skladu s Pogodbo dodeljena Komisiji v zadevah v zvezi s konkurenco, ne zajema samo obveznosti preiskovanja in kaznovanja posameznih kršitev, marveč vključuje tudi obveznost uresničevanja splošne politike. Varstvo izjav podjetij iz razlogov javnega interesa ni ovira za njihovo razkritje drugim naslovljencem obvestila o nasprotovanju zaradi varovanja njihovih pravic do obrambe v postopku pred Komisijo v obsegu, v katerem je združevanje obeh interesov tehnično izvedljivo, s tem da se omogoči dostop do izjav podjetij samo v prostorih Komisije in običajno samo enkrat po uradni vročitvi obvestila o nasprotovanju. Poleg tega Komisija obdeluje osebne podatke v zvezi s tem obvestilom v skladu s svojimi obveznostmi iz Uredbe (ES) št. 45/2001. (2)

(8)

Komisija bo priznala imuniteto pred globo, ki bi bila sicer naložena podjetju, ki je razkrilo svoje sodelovanje v domnevnem kartelu z vplivom na trgovino v Skupnosti, če je to podjetje kot prvo predložilo podatke in dokazna sredstva, ki bodo po mnenju Komisije omogočili:

(9)

Da bi bil Komisiji omogočen usmerjen pregled v smislu točke (8)(a), mora podjetje Komisiji zagotoviti spodaj naštete podatke in dokazna sredstva, v kolikor le-to po mnenju Komisije ne bi ogrožalo pregledov:

(10)

Imuniteta po točki (8)(a) ne bo priznana, če je v času predložitve Komisija že razpolagala z zadostnimi dokaznimi sredstvi za sprejetje odločbe za izvedbo pregleda v zvezi z domnevnim kartelom oziroma je že izvedla tak pregled.

(11)

Imuniteta po točki (8)(b) se prizna samo na podlagi kumulativnih pogojev, da Komisija v času predložitve ni imela zadostnih dokaznih sredstev za ugotovitev kršitve člena 81 Pogodbe ES v zvezi z domnevnim kartelom in da nobenemu podjetju ni bila priznana pogojna imuniteta pred globami v skladu s točko (8)(a) v zvezi z domnevnim kartelom. Da bi izpolnjevalo pogoje, mora podjetje kot prvo predložiti sočasne obremenilne dokaze o domnevnem kartelu kakor tudi izjavo podjetja z informacijami iz točke (9)(a), ki bi Komisiji omogočili ugotovitev kršitve člena 81 Pogodbe ES.

(12)

Poleg pogojev, ki so določeni v točkah (8)(a), (9) in (10) ali v točkah (8)(b) in (11), morajo biti v vsakem primeru izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji, da se lahko prizna imuniteta pred globo:

(13)

Podjetje, ki je s svojim delovanjem prisililo druga podjetja k pristopu h kartelu ali, da so ostala v njem, ni upravičeno do imunitete pred globami. Lahko je še vedno upravičeno do zmanjšanja glob, če izpolnjuje vse zadevne zahteve in pogoje za to.

(14)

Podjetje, ki želi zaprositi za imuniteto pred globami, mora stopiti v stik z Generalnim direktoratom za konkurenco pri Komisiji. Da bi izpolnjevalo pogoje iz točk (8)(a) ali (8)(b), odvisno od primera, mora podjetje bodisi zaprositi za zaznamek („marker“) bodisi neposredno vložiti uradno prošnjo za imuniteto pred globami pri Komisiji. Komisija lahko prošnje za imuniteto pred globami ne upošteva na podlagi tega, da je bila vložena po izdaji obvestila o nasprotovanju.

(15)

Da bi bilo omogočeno zbiranje vseh potrebnih informacij in dokaznih sredstev, lahko službe Komisije priznajo zaznamek za zaščito mesta prosilca za imuniteto v vrstnem redu za obdobje, ki se določi od primera do primera. Da bi bil upravičen do dodelitve zaznamka, mora prosilec zagotoviti Komisiji informacije o svojem imenu in naslovu, udeležencih v domnevnem kartelu, zadevnem(-ih) proizvodu(-ih) in ozemlju(-ih), oceni trajanja domnevnega kartela in naravi domnevnega kartelnega ravnanja. Prosilec mora seznaniti Komisijo tudi z drugimi preteklimi ali možnimi prihodnjimi prošnjami za prizanesljivost pri drugih organih v zvezi z domnevnim kartelom, in utemeljiti svoj zahtevek za zaznamek. V primerih, ko je dodeljen zaznamek, službe Komisije določijo obdobje, v katerem mora prosilec zaznamek dopolniti s predložitvijo informacij in dokaznih sredstev, ki se zahtevajo za doseganje praga za imuniteto. Podjetja, ki jim je bil dodeljen zaznamek, ga ne morejo dopolniti s hipotetično vložitvijo uradne prošnje. Če prosilec dopolni zaznamek v obdobju, ki so ga določile službe Komisije, se šteje, da so bile zagotovljene informacije in dokazna sredstva predloženi na datum, ko je bil dodeljen zaznamek.

(16)

Podjetje, ki pri Komisiji vloži uradno prošnjo za priznanje imunitete, mora:

(17)

Na zahtevo bo Generalni direktorat za konkurenco izdal potrdilo o prejemu prošnje podjetja za imuniteto pred globami z navedbo datuma in, kjer je to potrebno, ure vložitve prošnje.

(18)

Po tem, ko Komisija prejme informacije in dokazna sredstva, ki jih je predložilo podjetje v skladu s točko (16)(a), in preveri, ali izpolnjuje pogoje, določene v točkah (8)(a) ali (8)(b), odvisno od primera, podjetju pisno odobri pogojno imuniteto pred globami.

(19)

Če je podjetje predložilo informacije in dokazna sredstva kot hipotetične, bo Komisija preverila, ali narava in vsebina dokaznih sredstev, opisanih v podrobnem seznamu iz točke (16)(b), izpolnjujeta pogoje, določene v točkah (8)(a) ali (8)(b), odvisno od primera, in podjetje o tem ustrezno obvesti. Po razkritju dokaznih sredstev najpozneje na dogovorjeni datum in po tem, ko Komisija preveri, ali so skladna z opisom iz seznama, Komisija podjetju pisno odobri pogojno imuniteto pred globami.

(20)

Če se izkaže, da imuniteta ni na voljo ali da podjetje ne izpolnjuje pogojev iz točk (8)(a) ali (8)(b), odvisno od primera, Komisija pisno obvesti podjetje. V tem primeru lahko podjetje umakne dokazna sredstva, ki jih je razkrilo za namene svoje prošnje za imuniteto, ali Komisijo zaprosi, da jih upošteva v skladu z delom III tega obvestila. To Komisiji ne preprečuje uporabe njenih običajnih pooblastil za preiskovanje z namenom pridobitve informacij.

(21)

Komisija ne bo obravnavala drugih prošenj za imuniteto pred globami, dokler ne sprejme stališča glede obstoječe prošnje, ki se že obravnava v zvezi z isto domnevno kršitvijo, ne glede na to, ali je prošnja za imuniteto pred globami vložena formalno ali z zahtevo za zaznamek.

(22)

Če podjetje ob koncu upravnega postopka izpolnjuje vse pogoje, določene v točki (12), mu Komisija v zadevni odločbi odobri imuniteto pred globami. Če podjetje ob koncu upravnega postopka ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v točki (12), ne bo upravičeno do kakršnekoli ugodne obravnave v skladu s tem obvestilom. Če Komisija po dodelitvi pogojne imunitete končno ugotovi, da je prosilec za imuniteto uporabljal prisilna ravnanja v kartelu, bo imuniteto umaknila.

(23)

Podjetja, ki razkrijejo svojo udeležbo v domnevnem kartelu z vplivom na trgovino Skupnosti, vendar ne izpolnjujejo pogojev iz dela II zgoraj, so lahko upravičena do znižanja globe, ki bi jim sicer bila naložena.

(24)

Da bi bilo do tega upravičeno, mora podjetje zagotoviti Komisiji dokazna sredstva o domnevni kršitvi, ki pomenijo znatno dodano vrednost v primerjavi z dokaznimi sredstvi, s katerimi Komisija že razpolaga, ter mora izpolnjevati kumulativne pogoje iz točk (12)(a) do (12)(c) zgoraj.

(25)

Pojem „dodane vrednosti“ se nanaša na obseg, v katerem predložena dokazna sredstva po svoji naravi in/ali stopnji podrobnosti povečajo zmožnost Komisije, da dokaže obstoj domnevnega kartela. Komisija pri tej presoji na splošno šteje, da imajo pisna dokazna sredstva, ki izhajajo iz obdobja, na katerega se nanašajo dejstva, večjo vrednost kot dokazna sredstva, ki so ugotovljena naknadno. Za obremenilne dokaze, ki se neposredno nanašajo na zadevna dejstva, bo na splošno veljalo, da imajo večjo vrednost kot dokazna sredstva, ki so zgolj posredno povezana z dejstvi. Na podoben način na vrednost dokaznih sredstev vpliva tudi stopnja potrebe po dopolnitvi dokaznih sredstev z drugimi viri, da bi se zadevna dokazna sredstva lahko uporabila zoper druga podjetja v zadevi, tako da bo samostojnim dokaznim sredstvom priznana večja vrednost kot pa dokaznim sredstvom, kot so izjave, ki v primeru ugovora potrebujejo dopolnilno gradivo v podporo.

(26)

Komisija bo v vsaki končni odločbi, sprejeti na koncu upravnega postopka, določila stopnjo znižanja, dodeljeno podjetju, glede na globo, ki bi bila sicer naložena. Za:

Komisija bo z namenom določitve ravni znižanja znotraj vsakega od teh razponov upoštevala čas predložitve dokaznih sredstev, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (24), in obseg, v katerem pomenijo dodano vrednost.

Če prosilec za znižanje globe kot prvi predloži samostojna dokazna sredstva v smislu točke (25), ki jih Komisija uporabi za ugotovitev dodatnih dejstev, ki povečujejo resnost ali trajanje kršitve, Komisija ne bo upoštevala teh dodatnih dejstev pri določanju globe, ki bo naložena podjetju, ki je predložilo ta dokazna sredstva.

(27)

Podjetje, ki želi biti upravičeno do znižanja globe, mora vložiti uradno prošnjo Komisiji in predložiti zadostna dokazna sredstva o domnevnem kartelu, za izpolnjevanje pogojev za znižanje globe v skladu s točko (24) tega obvestila. Podjetje mora pri kateri koli prostovoljni predložitvi dokaznih sredstev Komisiji, za katera želi, da se upoštevajo za ugodno obravnavo iz dela III tega obvestila, v času predložitve jasno navesti, da so del uradne prošnje za znižanje globe.

(28)

Na zahtevo bo Generalni direktorat za konkurenco izdal potrdilo o prejemu prošnje podjetja za znižanje globe in vseh nadaljnjih predložitev dokaznih sredstev z navedbo datuma in po potrebi ure vsake vloge. Komisija ne bo sprejela nobenega stališča glede prošnje za znižanje globe, dokler ne sprejme stališča glede morebitnih že vloženih prošenj za pogojno imuniteto pred globami v zvezi z istim domnevnim kartelom.

(29)

Če Komisija predhodno sklene, da dokazno sredstvo, ki ga je predložilo podjetje, pomeni znatno dodano vrednost v smislu točk (24) in (25) in da podjetje izpolnjuje pogoje iz točk (12) in (27), bo najpozneje na datum, ko je vročeno obvestilo o nasprotovanju, podjetje pisno obvestila o svojem namenu, da uporabi znižanje globe znotraj določenega razpona, predvidenega v točki (26). Če Komisija predhodno zaključi, da podjetje ni upravičeno do znižanja globe, bo v istem časovnem okviru o tem pisno obvestila podjetje. Komisija lahko prošnje za znižanje globe ne upošteva na podlagi tega, da je bila vložena po izdaji obvestila o nasprotovanju.

(30)

Komisija v odločbi, ki jo sprejme ob koncu upravnega postopka, oceni končni položaj vsakega podjetja, ki je vložilo prošnjo za znižanje globe. Komisija bo v taki končni odločbi določila:

Če Komisija ugotovi, da podjetje ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki (12), podjetje ne bo upravičeno do ugodne obravnave v skladu s tem obvestilom.

(31)

Izjava podjetja je prostovoljna predstavitev Komisiji, s strani ali v imenu podjetja, informacij o kartelu in vlogi podjetja v njem, ki je bila posebej pripravljena za predložitev v skladu s tem obvestilom. Vsaka izjava, dana Komisiji v zvezi s tem obvestilom, tvori del spisa Komisije in je lahko uporabljena kot dokazno sredstvo.

(32)

Na zahtevo prosilca lahko Komisija sprejme, da so izjave podjetja podane v ustni obliki, razen če je prosilec že razkril vsebino izjave podjetja tretjim stranem. Ustne izjave bodo posnete in prepisane v prostorih Komisije. V skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (6) in členoma 3 in 17 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 (7) bo podjetjem, ki podajo ustno izjavo, zagotovljena možnost, da preverijo tehnično natančnost posnetka, ki bo na voljo v prostorih Komisije, in da popravijo vsebino svojih ustnih izjav v določenem roku. Podjetja se v navedenem roku lahko odpovedo tem pravicam, pri čemer se bo od tega trenutka naprej štelo, da je posnetek bil potrjen. Po eksplicitnem ali implicitnem potrditvi ustne izjave ali predložitvi popravkov podjetje posluša posnetke v prostorih Komisije in v danem roku preveri natančnost prepisa posnetkov. Neizpolnjevanje te zadnje zahteve lahko pomeni izgubo kakršne koli ugodne obravnave v skladu s tem obvestilom.

(33)

Dostop do izjav podjetij je dovoljen samo naslovljencem obvestila o nasprotovanju, če se, skupaj s pravnimi predstavniki, ki so pridobili dostop v njihovem imenu, zavežejo, da ne bodo z mehaničnimi ali elektronskimi sredstvi naredili kopije informacij iz izjave podjetja, do katere je bil dovoljen dostop, ter da bodo zagotovili, da se bodo informacije, pridobljene na podlagi izjave podjetja, uporabljale samo v spodaj navedene namene. Drugim strankam, kot so pritožniki, ne bo dovoljen dostop do izjav podjetij. Komisija meni, da ta posebna zaščita izjave podjetja ni upravičena od trenutka, ko prosilec razkrije njeno vsebino tretjim stranem.

(34)

V skladu z Obvestilom Komisije o pravilih za dostop do spisa Komisije (8), se dostop do spisa odobri samo naslovljencem obvestila o nasprotovanju pod pogojem, da se s tem pridobljene informacije smejo uporabljati samo za namene sodnih in upravnih postopkov za uporabo pravil konkurence Skupnosti, na katere se nanašajo zadevni upravni postopki. Uporaba takih informacij v druge namene med postopkom se lahko šteje kot nesodelovanje v smislu člena (12) in (27) tega obvestila. Poleg tega, če pride do take uporabe po tem, ko je v postopku Komisija že sprejela odločbo o prepovedi, lahko Komisija pri pravnih postopkih pred sodišči Skupnosti zahteva povišanje globe za podjetje, ki je odgovorno za tako dejanje. Če se bodo informacije kdaj koli uporabljale v drugačen namen z vključitvijo zunanjega pravnega zastopnika, bo lahko za ustrezen disciplinski ukrep Komisija prijavila dogodek zbornici tega zastopnika.

(35)

Izjave podjetij, dane v skladu s tem obvestilom, bodo v skladu s členom 12 Uredbe št. 1/2003 predložene samo organom za konkurenco držav članic, če so izpolnjeni pogoji iz Obvestila o mreži za konkurenco (9) in če je stopnja varnosti pred razkritjem s strani organa za konkurenco, ki je izjavo prejel, enaka stopnji varnosti, ki jo zagotavlja Komisija.

(36)

Komisija ne bo sprejela stališča o dodelitvi ali ne pogojne imunitete ali o nagraditvi ali ne katere koli prošnje, če postane jasno, da prošnja zadeva prekrške, storjene v zastaralnem roku petih let za naložitev kazni, določenem v členu 25(1)(b) Uredbe št. 1/2003, saj take prošnje ne služijo več svojemu namenu.

(37)

Z dnem objave v Uradnem listu to obvestilo nadomesti Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v zadevah o kartelih iz leta 2002 za vse zadeve, v katerih ni nobeno podjetje vzpostavilo stika s Komisijo, da bi izkoristilo ugodno obravnavo, določeno v navedenem obvestilu. Ne glede na to se bodo točke (31) do (35) tega obvestila uporabljale od trenutka objave za vse prošnje v obravnavi ali nove prošnje za imuniteto pred globami in za znižanje glob.

(38)

Komisija se zaveda, da bo to obvestilo ustvarilo upravičena pričakovanja, na katera se lahko zanašajo podjetja, ko Komisiji razkrijejo obstoj kartela.

(39)

V skladu s prakso Komisije bo dejstvo, da podjetje sodeluje s Komisijo med upravnim postopkom, navedeno v odločbah z namenom obrazložiti imuniteto ali znižanje globe. Dejstvo, da se prizna imuniteta ali znižanje v zvezi z globami, ne more varovati podjetja pred civilnopravnimi posledicami njegovega sodelovanja pri kršitvi člena 81 Pogodbe ES.

(40)

Komisija meni, da bi javno razkritje dokumentov ter pisnih ali posnetih izjav, prejetih v okviru tega obvestila, v običajnih razmerah spodkopalo določene javne in zasebne interese, na primer zaščito namena inšpekcij in preiskav v smislu člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 (10), celo v času po sprejetju odločbe.

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/23

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4390. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://ec.europa.eu/eur-lex/lex)