30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/1

Menjalni tečaji eura (1)

29. novembra 2006

(2006/C 291/01)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3157
JPY	japonski jen	153,01
DKK	danska krona	7,4547
GBP	funt šterling	0,67430
SEK	švedska krona	9,0801
CHF	švicarski frank	1,5889
ISK	islandska krona	90,61
NOK	norveška krona	8,2520
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5780
CZK	češka krona	27,988
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	257,16
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6978
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,8243
RON	romunski leu	3,4610
SIT	slovenski tolar	239,65
SKK	slovaška krona	35,531
TRY	turška lira	1,9330
AUD	avstralski dolar	1,6800
CAD	kanadski dolar	1,4953
HKD	hongkonški dolar	10,2303
NZD	novozelandski dolar	1,9398
SGD	singapurski dolar	2,0333
KRW	južnokorejski won	1 224,39
ZAR	južnoafriški rand	9,3790
CNY	kitajski juan	10,3036
HRK	hrvaška kuna	7,3532
IDR	indonezijska rupija	12 060,36
MYR	malezijski ringit	4,7727
PHP	filipinski peso	65,430
RUB	ruski rubelj	34,6550
THB	tajski bat	47,477

(1)

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/2

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 391. sestanka Svetovalnega odbora dne 30. oktobra 2005 o osnutku odločbe v zadevi COMP/A.37.507/B2 — AstraZeneca

(2006/C 291/02)

1.	Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo glede uporabe člena 82 Pogodbe ES in člena 54 Sporazuma EGP.

2.	Člani Svetovalnega odbora se strinjajo z opredelitvijo Komisije glede upoštevnega proizvodnega trga (to je trg za inhibitorske protonske črpalke, ki se izdajajo na recept in se jih jemlje oralno, ter tako izključuje zaviralce H2).

3.	Člani Svetovalnega odbora se strinjajo z opredelitvijo Komisije glede upoštevnega geografskega trga (zlasti nacionalne narave trga).

4.	Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo o tem, da ima AstraZeneca prevladujoč položaj na vsakem od upoštevnih trgov.

Večina članov Svetovalnega odbora se strinja s Komisijo o tem, da je AstraZeneca zlorabila svoj prevladujoč položaj s svojimi napačnimi razlagami, ki jih je v daljšem obdobju dajala na patentnih uradih v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem in v Združenem kraljestvu ter na nacionalnih sodiščih v Nemčiji in na Norveškem, ob upoštevanju dejstva, da je bilo dajanje napačnih razlag del strategije podjetja AstraZeneca za omeprazol. Manjšina Odbora se vzdrži.

Večina članov Svetovalnega odbora se strinja s Komisijo, da je AstraZeneca zlorabila svoj prevladujoč položaj s sistematičnim napačnim uporabljanjem postopkov za pridobitev dovoljenja za promet s farmacevtskimi izdelki s selektivnim odjavljanjem kapsul Losec na Danskem, Švedskem in Norveškem, kar je združila z zamenjavo kapsul Losec s tabletami Losec MUPS kot del strategije podjetja AZ za LPPS. Manjšina Odbora se vzdrži in druga manjšina se ne strinja.

7.	Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo o teži kršitve.

8.	Člani Svetovalnega odbora se strinjajo s Komisijo o njenih opažanjih glede obstoja olajševalnih okoliščin (to so nove značilnosti).

9.	Člani Svetovalnega odbora prosijo Komisijo, da upošteva vse druge točke, ki so se pojavile med razpravo.

10.	Svetovalni odbor prosi Komisijo za objavo tega mnenja.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/3

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/A/37.507 — AstraZeneca

(v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o pristojnostih in nalogah pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2006/C 291/03)

Osnutek odločbe v prej navedeni zadevi daje podlago za naslednje ugotovitve:

Preiskava se je začela na podlagi skupne pritožbe podjetij Generics (Združeno kraljestvo) in Scandinavian Pharmaceuticals Generics AB (obe podjetji se v nadaljnjem besedilu navajata kot „Generics“ ali „pritožnik“), vložene 12. maja 1999, v skladu s členom 82 Pogodbe ES in členom 54 Sporazuma EGP proti farmacevtskim podjetjem Astra AB (zdaj AstraZeneca AB) in AstraZeneca Plc (obe podjetji se v nadaljnjem besedilu navajata kot „AstraZeneca“) (1) v skladu s členom 3 Uredbe Sveta št. 17/62 (2).

Primer zadeva zlorabi uradnih postopkov s strani podjetja AstraZeneca, katerih cilj je izključitev generičnih podjetij in vzporednih trgovcev iz konkurence proti izdelku podjetja AstraZeneca, imenovanem „Losec“. Zlorabi sta sestavljali napačna uporaba patentnega sistema z zavestno napačno razlago patentnim uradom, z namenom podaljšanja osnovnega patentnega varstva za Losec, in zloraba sistema za izdajo dovoljenj za trženje zdravil z odjavo prvotne različice kapsul Losec v izbranih državah, z namenom preprečitve izdaje dovoljenja za generično različico izdelka Losec, in izključitve vzporednega trženja.

Podjetju AstraZeneca je bilo 29. julija 2003 poslano obvestilo o nasprotovanju v skladu s členom 2 Uredbe št. 2842/98 (3). Istočasno je bil podjetju AstraZeneca poslan seznam dokumentov iz dokumentacije Komisije skupaj s kopijami dostopnih dokumentov iz seznama na dveh CD-romih.

AstraZeneca je predložila skupen odgovor 3. decembra 2003 (datum prejema) in zahtevala ustno zaslišanje v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2842/98.

Glede njihove pravice do dostopa do dokumentacije moram opozoriti, da je AstraZeneca mnenja, da bi morale službe Komisije pisati zapisnike na sestankih s pritožnikom in jih vključiti v dokumentacijo. GD za konkurenco je izjavil, da se bo pri končni odločitvi opiral izključno na pisne trditve, ki jih pritožnik poda v zvezi z zadevnimi sestanki. GD za konkurenco je mnenja, da ni dolžen delati zapisnika na teh sestankih, razen v primeru, ko bi se tak zapisnik upošteval kot dokaz pri končni odločitvi. Menim, da je to stališče zastopano tudi v sodni praksi Sodišča prve stopnje (združene zadeve T-191/98 in T-212/98 do T-214/98 – Atlantic Container Line, odstavki 377, 386, 394–395). Na podlagi tega sodnega primera zapisniki, ki jih Komisija naredi ali ne naredi na sestankih s pritožnikom, pomenijo notranje dokumente, ki jih načeloma ni treba objaviti, razen v primeru, ko se Komisija nanje sklicuje v končni odločitvi.

Pritožniku je bila zagotovljena nezaupna različica obvestila o nasprotovanju 7. novembra 2003 in nezaupna različica odgovora podjetja AstraZeneca 8. januarja 2004. Pritožnik je 16. decembra 2003 poslal pripombe na obvestilo o nasprotovanju, ki so bile posredovane podjetju AstraZeneca.

Da bi dvema nekdanjima uslužbencema podjetja AstraZeneca omogočili prisotnost na ustnem zaslišanju, se je priprava ustnega zaslišanja malo zamaknila. Zaslišanje je bilo 16. in 17. februarja 2004. Prisotni so bili predstavniki podjetij AstraZeneca in Generics. Tako pred kot tudi po ustnem zaslišanju, 9. marca 2004, je AstraZeneca predložila nove informacije, zlasti glede nadaljnjega odzivanja glede zadev, ki so bile obravnavane na ustnem zaslišanju.

Z dopisom z dne 23. novembra 2004 je Komisija podjetju AstraZeneca dala možnost, da poda svoje pripombe o številnih dejstvih, ki niso bila posebej navedena v obvestilu o nasprotovanju, na katero se Komisija lahko sklicuje pri končni odločitvi proti podjetju („pismo dejstev“). Na zahtevo sem podaljšal rok za oddajo pripomb na to pismo dejstev do 13. januarja 2005. Poleg tega sem zagotovil, da so v podjetju AstraZeneca prejeli vse dodatne nezaupne dokumente, ki so bili vloženi v dokumentacijo Komisije po izdaji obvestila o nasprotovanju. AstraZeneca je svoje pripombe na pismo dejstev poslala z dopisom z dne 21. januarja 2005.

Menim, da osnutek odločbe vsebuje le ugovore, o katerih sta stranki imeli priložnost izraziti svoja mnenja.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da je bila pravica do zaslišanja vseh udeležencev v tem postopku spoštovana.

Bruselj, 31. maja 2005

Serge DURANDE

(1) Podjetje Astra AB se je 6. aprila 1999 združilo s podjetjem Zenica Gorup Plc in tako oblikovalo podjetje AstraZeneca Plc v Združenem kraljestvu.

(2) Uredba Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prva Uredba o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe (UL L 13, 21.2.1962, str. 204).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 2842/98 z dne 22. decembra 1998 o zaslišanju pogodbenic v nekaterih postopkih na podlagi člena 85 in 86 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ( UL L 354, 30.12.1998. str. 18-21).

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/5

DRŽAVNA POMOČ — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Državna pomoč št. C 39/06 (prej NN94/05)

Shema delničarjev, ki to postanejo prvič

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 291/04)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 13. septembra 2006, na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedeno pomočjo.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate General for Fisheries

DG FISH/D/3 „Legal Issues“

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 295 19 42

Te pripombe se posredujejo Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

POVZETEK

Komisija je bila junija 2004 obveščena o pomoči, ki jo je Svet Šetlandskih otokov, javni organ Šetlandskih otokov Združenega kraljestva, dodelil ribiškemu sektorju in je morda zadevala nezakonito državno pomoč.

V okviru sheme za delničarje, ki to postanejo prvič so bila dodeljena nepovratna sredstva kot prispevek, enakovreden lastnemu finančnemu prispevku za pridobitev deleža v obstoječem ali novem ribiškem plovilu. Pomoč v višini 50 % od stroškov nakupa deleža in v višini največ do 7 500 GBP v primeru obstoječega plovila in 15 000 GBP v primeru novega plovila v višini največ do 25 % vrednosti plovila, je bila dodeljena osebam, starejšim od 18 let, ki še niso lastnice deleža v ribiško plovilo. Pomoč je bila dodeljena pod pogojem, da se plovilo naslednjih 5 let uporablja za ribolov polni delovni čas in da upravičenec obdrži svoj delež v plovilu pet let od prejema pomoči.

V skladu s členom 88(3) Pogodbe ES morajo države članice obveščati Komisijo o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči. Po besedah Združenega kraljestva se je shema uporabljala najmanj od leta 1982 do 14. januarja 2005. Vendar je Združeno kraljestvo potrdilo, da o shemi ni nikdar obvestilo Komisije, zaradi česar je treba ukrep pomoči upoštevati kot novo pomoč.

Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 (1) ne določa zastaralnega roka za pregled nezakonite pomoči. Vendar člen 15 navedene uredbe določa, da imajo pooblastila Komisije za zahtevo vračila pomoči desetletni zastaralni rok, da začne zastaralni rok teči na dan, ko je pomoč dodeljena upravičencu in da se ta zastaralni rok prekine s katerim koli ukrepom Komisije. Zato Komisija meni, da v tem primeru ni treba pregledati pomoči, ki je bila dodeljena več kot deset let pred katerim koli ukrepom Komisije v zvezi s to pomočjo. Komisija meni, da je bil zastaralni rok prekinjen s tem, ko je 24. avgusta 2004 poslala Združenemu kraljestvu zahtevo za predložitev podatkov. V skladu s tem velja zastaralni rok za pomoč, ki je bila upravičencem dodeljena pred 24. avgustom 1994, in Komisija nadalje ocenjuje samo pomoč, ki je bila dodeljena na podlagi odločitev, sprejetih med 24. avgustom 1994 in 14. januarjem 2005. Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Komisija, je bilo v tem obdobju v okviru sheme dodeljenih približno 8 000 000 GBP.

Ukrepi so državne pomoči v smislu člena 87 Pogodbe ES. Državna pomoč se lahko opredeli kot združljiva s skupnim trgom, če je skladna z eno od izjem, predvidenih v Pogodbi ES. Državno pomoč ribiškemu sektorju se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, če je v skladu s pogoji iz Smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo, ki se uporabljajo v času dodelitve pomoči (2).

Pomoč, dodeljena za pridobitev deleža v rabljenem plovilu, se v skladu s Smernicami 1994, 1997 in 2001, lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, če je pomoč namenjena morskim ribičem, da jim omogoči pridobivanje delnega lastništva ali nadomestitev plovila po popolni izgubi ter plovilo ni starejše od 20 let in ga je mogoče uporabljati najmanj še nadaljnjih 10 let. Smernice 2004 so doslednejše in se sklicujejo na pogoje iz člena 12(3)(d) in 12(4)(f) Uredbe (ES) št. 2792/1999, ki vsebujejo dodatne zahteve glede starosti upravičenca in celotne dolžine plovila. V skladu s Smernicami 1994 in 1997 skupni znesek dodeljene pomoči ne sme biti višji od 30 % dejanskih stroškov pridobitve plovila. V okviru Smernic 2001 pa je znižan na 20 %.

Na tej stopnji se zdi, da pomoč, dodeljena za pridobitev deleža v rabljeno plovilo ni skladna s pogoji iz Smernic. Poleg tega shema dovoljuje pomoč v višini največ 25 % dejanskih stroškov pridobitve plovila, kar bi bilo v neskladju z zahtevami iz Smernic 2001.

Kar zadeva pomoč, dodeljeno za pridobitev deleža v novem plovilu se v skladu s točko 2.2.3.1. Smernic iz let 1994 in 1997 pomoč za izgradnjo ribiških plovil lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, če je skladna z ustreznimi pogoji iz Uredbe (ES) št. 3699/93. Plovila morajo biti zgrajena v skladu s ciljem večletnega usmerjevalnega programa (VLUP) in v skladu z uredbami in direktivami, ki urejajo higieno in varnost, ter zahtevami Skupnosti glede velikosti plovil. Plovila morajo biti registrirana v ladijskem registru.

Smernice 2001 se sklicujejo na pogoje iz Uredbe (ES) št. 2792/1999, ki navaja, da mora biti vstop nove kapacitete nadomeščen z umikom kapacitete brez državne pomoči, ki je najmanj enakovredna novi kapaciteti, uvedeni v zadevne segmente. Kjer pogoji še niso bili upoštevani, mora biti umaknjena kapaciteta do 31. decembra 2001 najmanj 30 % večja od novo uvedene kapacitete. Nadaljnji pogoj pa je, da se pomoč lahko dodeli samo, kjer je država članica predložila podatke o izvajanju večletnega usmerjevalnega programa (VLUP), kot določa člen 5 navedene uredbe in izpolnila obveznosti v okviru Uredbe (EGS) št. 2930/86 glede značilnosti ribiških plovil, izvedla sporazume iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2792/1999 in se uskladila s splošnimi cilji VLUP.

Ker se shema ne sklicuje niti na referenčno stopnjo za velikost ribiške flote niti na zahteve glede higiene in varnosti in ne obvezuje k registraciji plovil v ladijski register, Komisija na tej stopnji resno dvomi o združljivosti pomoči za pridobitev deleža v novem plovilu, dodeljenega po 1. juliju 2001.

Glede na zgoraj navedeno se je Komisija odločila, da ne bo ugovarjala tej shemi pomoči v zvezi s pomočjo, dodeljeno pred 1. julijem 2001 za pridobitev deleža v novem plovilu.Vendar glede pomoči, dodeljene v okviru sheme za pridobitev deleža v novem plovilu po 1. juliju 2001 in vseh pomoči, dodeljenih za pridobitev deleža v rabljenih plovilih, Komisija na tej stopnji resno dvomi o združljivosti s skupnim trgom.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.

BESEDILO DOPISA

„(1)	The Commission wishes to inform the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland that, having examined the information supplied by your authorities on the measure referred to above, it has decided to initiate the procedure laid down in Article 88 (2) of the EC Treaty.

1. PROCEDURE

(2)

By letter of 15 June 2004 the Commission was informed by a citizen of the UK of unlawful aid granted by the authorities of the Shetland Islands of the UK. By letters of 24 August 2004, 4 February, 11 May and 16 December 2005 the Commission has requested the UK authorities to provide information about these measures, to which the UK authorities responded by letters of 10 December 2004, 6 April, 8 September 2005 and 31 January 2006.

2. DESCRIPTION

(3)

The Shetland Islands Council (SIC), the public authority in Shetland, has made payments to the fisheries sector under the scope of two general aid measures named “Aid to the Fish Catching and Processing Industry” and “Aid to the Fish Farming Industry”, which actually consisted of several different types of aid schemes. One of these schemes is the so-called First time shareholders scheme. Under the First time shareholders scheme, which was applied from 1982 until 14 January 2005, grants could be given as contribution to matching own financial contribution for the purchase of a share in an existing or new fishing vessel. Aid was only granted to persons over 18 years old that did not yet own a share in a fishing vessel.

(4)

Aid was granted for 50 % of the acquisition costs of the share, with a maximum of GBP 7 500 in case of an existing vessel and GBP 15 000 in case of a new vessel. The other 50 % may only be financed by the beneficiaries own contribution, derived either from his own savings or from any interest-free family loan. The amount of aid may never exceed 25 % of the value of the vessel.

(5)	The aid was granted under the condition that the vessel is used for full time fishing for the next 5 years and that the beneficiary retained his share in the vessel for a period of five years from receipt of the aid.

3. COMMENTS FROM THE UNITED KINGDOM

(6)	The United Kingdom states that the aid measures concerned have already been applied already before the accession of the United Kingdom to the European Economic Community. The United Kingdom is however not able to provide any evidence of the existence of these measures at the time of accession.

(7)

The United Kingdom confirms that the aid measures have been changed over the years and that these changes have not been notified to the Commission in accordance with Article 88(3) of the EC Treaty (former Article 93(3)). The United Kingdom states however that the expenditure and application of the measures have been reported yearly to the Commission by way of the annual State aid inventory and that the officials responsible for the aids believed that by transmitting the annual reports no notification of the aid would be necessary.

(8)

Finally the United Kingdom states that where the measures and the amendments to the schemes might have been applied without prior notification to the Commission, they were applied in accordance with the conditions laid down in the Guidelines for the examination of State aid to fisheries and aquaculture applicable at the time aid was granted under the measures.

(9)

In addition, with regard to the First time shareholder scheme the United Kingdom states that the scheme was in operation until 14 January 2005, but that actually no assistance has been awarded during the financial years 2003/2004 and 2004/2005 as there were no applications. Furthermore, they state that they consider the aid to have been compatible with Guidelines for the examination of State aid to fisheries and aquaculture applicable at the times concerned.

4. ASSESSMENT

(10)	It must be determined first if the scheme can be regarded as State aid and if this is the case, if this aid is compatible with the common market.

(11)

Aid has been granted to a limited number of companies within the fisheries sector and is thus of a selective nature. The aids have been granted by the Shetland Islands Council, the public authority of Shetland, from State resources and are in the benefit of these companies which are in direct competition with other companies in the fisheries sector of both within the United Kingdom as well as in other Member States. Therefore, the measures distort or threaten to distort competition and appear to be State aid in the sense of Article 87 of the EC Treaty.

4.1. Legality

(12)

According to the United Kingdom, the two general schemes have been applied before the accession of the United Kingdom to the European Economic Community. However, the Commission notes that according to the provided information, the First time shareholders scheme was put in place only 1982. In any event, due to the absence of past records, the United Kingdom acknowledged that it is not able to provide evidence that the aid measures existed already before the United Kingdom joined the union and thus would have to be regarded as existing aids. In addition, the United Kingdom confirmed that the aid schemes have been changed over the years and that these changes have not been notified to the Commission in accordance with Article 88(3) of the EC Treaty (former Article 93(3)). As a result, the aid measures have to be considered as new aid.

(13)

The Commission regrets that the United Kingdom did not respect Article 88(3) of the EC Treaty, under which Member State are obliged to inform the Commission of any plans to grant or alter aid. In this respect the United Kingdom has stated that its authorities were mistakenly convinced that the inclusion of the measures into the annual State aid inventory, yearly submitted to the Commission, would be sufficient to inform the Commission of the aid in question. It must be noted however that such reporting to the Commission can not be considered as notification of the aid as required under Article 88(3) of the EC Treaty.

4.2. Basis for the assessment

(14)

Council Regulation (EC) No 659/1999 (3) does not lay down any limitation period for the examination of unlawful aid within the meaning of Article 1(f) thereof, i.e. aid implemented before the Commission is able to reach a conclusion about its compatibility with the common market. However, Article 15 of that Regulation stipulates that the powers of the Commission to recover aid is subject to a limitation period of ten years, that the limitation period begins on the day on which the aid is awarded to the beneficiary and that that limitation period is interrupted by any action taken by the Commission. Consequently, the Commission considers that it is not necessary in this case to examine the aid covered by the limitation period, i.e. aid granted more than ten years before any measure taken by the Commission concerning it.

(15)

The Commission considers that in this case the limitation period was interrupted by its request for information sent to the United Kingdom on 24 August 2004. Accordingly, the limitation period applies to aid granted to beneficiaries before 24 August 1994. Consequently, the Commission will asses below only the aid granted by decisions taken between 24 August 1994 and January 2005. It seems that during that time approximately GBP 8 000 000 have been granted under the scheme.

(16)

State aid can be declared compatible with the common market if it complies with one of the exceptions foreseen in the EC Treaty. As regards the State aid to the fisheries sector, State aid measures are deemed to be compatible with the common market if they comply with the conditions of Guidelines for the examination of State aid to fisheries and aquaculture. According to point 5.3 of the current Guidelines (4) an “unlawful aid” within the meaning of Article 1(f) of Regulation (EC) No 659/1999 will be appraised in accordance with the guidelines applicable at the time when the administrative act setting up the aid has entered into force. The aid is thus to be assessed on the compatibility with the Guidelines of 1994, 1997 and 2001 (5).

4.3. Used vessels

4.3.1. Guidelines of 1994, 1997 and 2001

(17)

With regard to aid for the acquisition of a share in a second hand vessel, according to point 2.2.3.3 of the 1994, 1997 and 2001 Guidelines, such aid may be deemed compatible with the common market when the vessel can be used for at least another 10 years. Under the 1994, 1997 Guidelines the vessel has to be at least 10 years old, under the 2001 Guidelines 20 years. According to all guidelines the aid should be intended to enable sea-fishermen to acquire part ownership or to replace a vessel after its total loss.

(18)

With regard to the aid rate, under the 1994 and 1997 Guidelines the total amount of aid to be granted may not exceed 50 % of the participation rate provided for in Annex IV to Regulation (EC) No 3699/93, applying the scale relating to construction aid set out in that Annex. As Shetland is an Objective I region, the maximum participation rate is set at 60 %. Thus the aid for sea-fishermen to acquire part ownership of a second hand vessel may not exceed 30 % of the actual costs of the acquisition of the vessel.

(19)	Under the 2001 Guidelines this provision is amended and it is stated that the rate of the aid may not exceed in subsidy equivalent 20 % of the actual cost of the acquisition of the vessel.

4.3.2. Compatibility

(20)

Under the scheme aid was granted for individuals who acquired for the first time a share in a second hand vessel. According to the Guidelines aid could only be granted with regard to vessels, not older than 20 years, that could be used for at least another 10 years. The scheme does not contain any conditions with regard to the age of the vessels. The fact that the beneficiaries of the aid are obliged to keep their share in the vessel for at least another five years and to use the vessel for fishing during those years seems to insure that aid is granted for vessels that are still operational and to be used for some years. However, this condition is insufficient to comply with the requirements established in point 2.2.3.3. of the 1994, the 1997 as well as the 2001 Guidelines.

(21)

In addition, according to the information provided, under the scheme the aid may not exceed 25 % of the value of the vessel. Under to the 1994 and 1997 Guidelines, applicable until 1 July 2001, it is allowed to grant aid with a maximum of 30 % of the actual costs of the acquisition of the vessel and thus the aid rate of the scheme of 25 % is compatible with that condition.

(22)

However the 2001 Guidelines, which Member States were to apply as from 1 July 2001, require that the aid shall not exceed 20 % of the actual costs of the acquisition of the vessel. The aid rate of the scheme of 25 % therefore no longer complies with the conditions established under the Guidelines. Therefore, from 1 July 2001, the aid rate of the scheme of 25 % exceeds seems no longer compatible.

(23)	With regard to the above, the Commission at this stage has serious doubts on the compatibility with the common market of the aid granted for the acquisition of a share in used vessels.

4.4. New vessels

4.4.1. Guidelines of 1994 and 1997

(24)

With regard to aid for the acquisition of a share in new vessels, point 2.2.3.1 of the 1994 and the 1997 Guidelines apply. According to those guidelines, aid for the construction of new fishing vessels may be deemed compatible with the common market provided that it complies with the relevant conditions of Regulation (EC) No 3699/93 (6).

Regulation (EC) No 3699/93

(25)

According to the conditions laid down in Articles 7 and 10 and Annex III (paragraph 1.3) of Regulation (EC) No 3699/93, the vessels must be built in compliance with the objectives set for the size of the fishing fleet of the Member State concerned under the mulitannual guidance programme (MAGP) and must comply with the regulations and directives governing hygiene and safety and Community provisions concerning the dimension of vessels. The vessels have to be registered in the fleet register.

4.4.2. Guidelines of 2001

(26)

With regard to aid for the acquisition of a share in new vessels, point 2.2.3.1 of the 2001 Guidelines applies. According to those guidelines, aid for the construction of new fishing vessels may be deemed compatible with the common market provided that it complies with the relevant conditions of Regulation (EC) No 2792/1999 (7).

Regulation (EC) No 2792/1999

(27)

Articles 6, 7, 9 and 10 and Annex III (point 1.3) of Regulation (EC) No 2792/1999 (8), as applicable until 1 January 2003, require that the entry of new capacity is compensated by the withdrawal of a capacity without public aid which is at least equal to the new capacity introduced in the segments concerned. Until 31 December 2001, where the objectives were not yet respected, the withdrawal of capacity should at least be 30 % more than the new capacity introduced.

(28)

The aid may only be granted where the Member State has submitted the information concerning the application of the Multi-annual Guidance Programme (MAGP) as required under Article 5 of that Regulation and furthermore, has complied with its obligations under Regulation (EEC) No 2930/86 concerning the characteristics of fishing vessels, has implemented the arrangements under Article 6 of Regulation (EC) No 2792/1999 and has complied with the overall MAGP-objectives.

(29)	When the vessel is deleted from the fishing vessel register of the Community, within 10 years from construction, the aid should be recovered pro rata temporis.

(30)	Finally, the vessels must be built to comply with the regulations and directives governing hygiene and safety and Community provisions concerning the dimension of vessels. The vessels have to be registered in the fleet register and must be entered in the Community fishing fleet register.

(31)	With regard to the compatibility of aid for the construction of new fishing vessels with the common market, the 2001 Guidelines aid also make reference to the provisions of Regulation (EC) No 2792/1999 as mentioned above.

Regulation (EC) No 2369/2002

(32)

However, on 1 January 2003 the relevant Articles and Annex of Regulation (EC) No. 2792/1999 were amended by Regulation (EC) No 2369/2002 (9). This amendment introduced the phasing out of aid for construction of new fishing vessels. According to the amended provisions, the conditions have been broadened in the sense that aid for the renewal of fishing vessels may only be granted until 31 December 2004 and for vessels of less than 400 GT.

4.4.3. Compatibility

(33)

Under the scheme grants can be given for the purchase of a share in a new fishing vessel. Aid can only be granted to persons over 18 years old that do not yet own a share in a fishing vessel. The beneficiary is obliged to use the vessel for fishing for the following 5 years and must retain their share in the vessel for at least the same period. In case of breach of the conditions under the scheme the authorities can require pro rata temporis repayment of the aid.

(34)

As the scheme seems to make no reference to the reference level for the size of the fishing fleet nor to the hygiene and safety requirement and there is obligation for the registration of the vessel in the fleet register, the Commission at this stage has serious doubts that the conditions for the acquisition of a share in a new vessel during the period starting from 1 July 2001 can be considered compatible with the Guidelines for the examination of State aid to fisheries and aquaculture.

(35)

Furthermore the scheme does not seem to contain any provisions with regard to the additional requirements introduced by Regulation (EC) No 2369/2002 (point 32), applicable as from 1 January 2003. Although the United Kingdom has stated that no aid has been granted under the scheme during the financial years 2003/2004 and 2004/2005, aid has been granted during the financial year 2002/2003 which could include aid granted after 1 January 2003. Therefore at this stage the Commission also has doubts whether the additional conditions established by Regulation (EC) No. 2369/2002 have been complied with.

(36)

With regard to the above, the Commission at this stage has serious doubts on the compatibility with the common market of the aid granted for the acquisition of a share in new vessels after 1 July 2001. Aid granted before that date however is deemed to be compatible with the guidelines in force at the time the aid was granted and thus compatible with the common market.

5. DECISION

(37)	In view of the foregoing analysis the Commission has decided not to raise any objections to this aid scheme as far as it concerns the aid granted for the acquisition of a share in a new vessel granted before 1 July 2001.

(38)

With regard to the aid granted under the scheme for the acquisition of a share in a new vessel after 1 July 2001 and all aid granted for the acquisition of a share in second hand vessels, the Commission observes that there exist, at this stage of the preliminary examination, as provided for by Article 6 of Council Regulation (EC) No 659/1999 of 22 March 1999 laying down detailed rules for the application of Article 88 of the EC Treaty, serious doubts on the compatibility of these aids with the Guidelines for the examination of State aid to Fisheries and aquaculture and, therefore, with the EC Treaty.

(39)

In the light of the foregoing conditions, the Commission, acting under the procedure laid down in Article 88 (2) of the EC Treaty and Article 6 of Regulation (EC) No 659/1999, requests the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland to submit its comments and to provide all such information as may help to further assess the aid, within one month of the date of receipt of this letter. It requests your authorities to forward a copy of this letter to the recipients of the aid immediately.

(40)

The Commission wishes to remind the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland that Article 88 (3) of the EC Treaty has suspensory effect and would draw your attention to Article 14 of Council Regulation (EC) No 659/1999, which provides that all unlawful aid may be recovered from the recipient.

(41)

The Commission warns the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland that it will inform interested parties by publishing this letter and a meaningful summary of it in the Official Journal of the European Union. It will also inform interested parties in the EFTA countries which are signatories to the EEA Agreement, by publication of a notice in the EEA Supplement to the Official Journal of the European Union and will inform the EFTA Surveillance Authority by sending a copy of this letter. All such interested parties will be invited to submit their comments within one month of the date of such publication.“

(1) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2) UL C 260, 17.9.1994, str. 3; UL C 100, 27.3.1997, str. 12 in UL C 19, 20.1.2001, str. 7; UL C 229, 14.9.2004, str. 5.

(3) Council Regulation (EC) No 659/1999 of 22 March 1999 laying down detailed rules for the application of Article 93 of the EC Treaty, OJ L 83, 27.3.1999, p. 1. Regulation as amended by the Act of Accession of 2003.

(4) OJ C 229, 14.9.2004, p. 5.

(5) OJ C 260, 17.9.1994, p. 3; OJ C 100, 27.3.1997, p. 12 and OJ C 19, 20.1.2001, p. 7.

(6) Council Regulation (EC) 3699/93 of 21 December 1993 laying down the criteria and arrangements regarding Community structural assistance in the fisheries and aquaculture sector and the processing and the marketing of its products, OJ L 346, 31.12.1993, p. 1.

(7) Council Regulation (EC) No 2792/1999 of 17 December 1999 laying down the detailed rules and arrangements regarding Community structural assistance in the fisheries sector OJ L 337, 30.12.1999, p.10, as last amended by Regulation (EC) No 485/2005, OJ L 81, 30.3.2005, p. 1.

(8) Council Regulation (EC) No 2792/1999 of 17 December 1999 laying down the detailed rules and arrangements regarding Community structural assistance in the fisheries sector OJ L 337, 30.12.1999, p.10, as last amended by Regulation (EC) No 485/2005, OJ L 81, 30.3.2005, p. 1.

(9) OJ L 358, 31.12.2002, p. 49.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/10

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2006/C 291/05)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za registracijo po členu 5 in členu 17(2)

„RISO DI BARAGGIA BIELLESE E VERCELLESE“

ES št.: IT/PDO/005/0337/26.2.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek je zgolj informativne narave. Vsi zainteresirani se lahko s celotno specifikacijo seznanijo pri nacionalnih organih, navedenih v oddelku 1, ali pri Evropski komisiji (1).

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:	Ministero delle Politiche Agricole e Forestali
Naslov:	Via XX Settembre n. 20 — I-00187 Roma
Telefon:	(39-06) 481 99 68
Telefaks:	(39-06) 42 01 31 26
E-naslov:	qtc3@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

Naziv:	Associazione Riso di Baraggia Biellese e Vercellese
Naslov:	Via F.lli Bandiera, 16 — c/o Consorzio di Bonifica della Baraggia Biellese e Vercellese — I-13100 Vercelli
Telefon:	(39-0161) 28 38 11
Telefaks:	(39-0161) 25 74 25
E-naslov:	–
Sestava:	proizvajalci/predelovalci ( X ) drugi ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 – Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani iz Priloge II – Riž

4. Specifikacija (povzetek zahtev iz člena 4(2))

4.1 Ime: „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“

4.2 Opis: Označba ZOP „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“ je namenjena izključno rižu, proizvedenemu s predelavo neoluščenega riža v „polnozrnat“ riž, „brušen“ riž in riž „parboiled“.

Sorte pridelanega riža in njihove značilnosti so navedene v naslednji razpredelnici:

Podatki o biometričnih in fizikalno-kemijskih lastnostih, ki določajo obravnavane sorte riža, skupaj z zgoraj navedenimi parametri, so navedeni v naslednji razpredelnici.

4.3 Geografsko območje: Območje, na katero se nanaša zaščitena označba porekla „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“ leži na severo-vzhodu dežele Piemont v pokrajinah Biella in Vercelli ter zajema naslednje občine in njihove dele: Albano Vercellese, Arborio, Balocco, Brusnengo, Buronzo, Carisio, Casanova Elvo, Castelletto Cervo, Cavaglià, Collobiano, Dorzano, Formigliana, Gattinara, Ghislarengo, Gifflenga, Greggio, Lenta, Massazza, Masserano, Mottalciata, Oldenico, Rovasenda, Roasio, Salussola, San Giacomo Vercellese, Santhià, Villanova Biellese in Villarboit.

4.4 Dokazilo o poreklu: Vsako stopnjo proizvodnega postopka spremlja nadzorni organ, ki je naveden v točki 4.7 v skladu z določbami iz načrta spremljanja in za vsako stopnjo vodi evidenco o vhodnih in izhodnih proizvodih. S tem in z vpisom katastrskih parcel, na katerih se goji riž, proizvajalcev/predelovalcev in pakirnic v ustrezne registre, ki jih vodi nadzorni organ, in s pravočasno prijavo nadzornemu organu proizvedenih količin ter pakiranih in označenih količin, se zagotavlja sledljivost proizvoda. Nadzorni organ preverja vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, v skladu s proizvodno specifikacijo in zadevnim načrtom spremljanja.

4.5 Metoda pridobivanja: Specifikacija med drugim določa, da je gnojenje namenjeno pridelavi brezhibnega in popolnoma zrelega proizvoda. Uporaba nitratnih gnojil ali formuliranih gnojil, ki vsebujejo težke kovine, je prepovedana. Ob popolnem upoštevanju veljavnih predpisov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih dovoli zakon, je treba fungicidne in insekticidne postopke opraviti najmanj 40 dni pred žetvijo. Seme za gojitev mora biti proizvod s certifikatom zavoda ENSE, ki zagotavlja čistost sorte, odsotnost glivičnih zajedavcev in kalivost.

Sušenje neoluščenega riža je treba izvesti s sredstvi in postopki, ki preprečujejo ali zagotavljajo čim manjšo onesnaženost ovojnic riževih zrn z morebitnimi ostanki goriva in tujimi vonji. Najpriporočljivejša je uporaba sušilnic s posrednim ognjem, po možnosti sušilnice na metan, tekoči plin ipd.

Vlažnost neoluščenega riža, skladiščenega ali naprodaj za predelavo, ne sme preseči 14 %.

Pri skladiščenju neoluščenega riža mora pridelovalec z vsemi sredstvi preprečiti pojav škodljivcev ali glivic in nepravilno fermentacijo. Ob koncu poletja, vsekakor pa pred žetvijo in skladiščenjem, je treba v skladiščih, silosih ali skladiščnih celicah in stičnih prostorih izvesti naslednje:

Dopuščeni postopki za obdelavo neoluščenega riža so:

Za pripravo rjavega riža ali za nadaljnjo obdelavo proizvodov

Luščenje: s tem postopkom se z zrnja odstrani lupina, zatem pa se riž sortira po velikosti.

Za pripravo brušenega riža

Brušenje ali beljenje – s tem postopkom se s poliranjem površine riževega zrna odstrani celične plasti plodovne lupine: s postopkom je treba doseči brušenost druge stopnje.

Postopki brušenja morajo biti v skladu z metodami, ki preprečujejo poškodbe zrnja zaradi mikrolomov.

4.6 Povezava: Območje proizvodnje, ki zajema predele, navedene v točki 4.3, se lahko šteje za eno samo jedro, ki ga zaznamuje težko izravnavanje zemljišča zaradi posebne glinasto-železnate sestave, kar se izraža v različnih oblikah poplavljenosti. Naslednji dejavnik je podnebje, za katero so značilni precej hladni poletni meseci in pogoste toplotne inverzije zaradi vetrov, ki pihajo z gora. Poleg tega zaradi navzočnosti hladnih vod gorski hudourniki najprej namakajo to območje, ki leži ob vznožju Alp.

Zaradi teh značilnosti območja proizvodnje se riž „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“ težko razkuha, je zelo čvrst in vsebuje malo lepka. Te značilnosti, ki jih potrošniki na splošno priznavajo, je mogoče pripisati manjšemu pridelku in daljši rastni dobi kot na drugih območjih.

Že od prvih let preteklega stoletja je bil riž – tradicionalni pridelek območja Baraggia – simbol množičnih prireditev, kot so športni dogodki in zlasti kolesarska tekmovanja, na katerih so sodelovali prvaki, kot so Coppi, Bartali, Magni in drugi.

Različnost območja Baraggia in tamkajšnjega riža je skoraj 50 let opisoval mesečnik Giornale di Risicoltura, ki ga je med letoma 1912 in 1952 izdajal takratni inštitut pokrajine Vercelli Istituto Sperimentale di Risicoltura in ki je pogosto objavljal znanstvenotehnične članke o značilnostih območja Baraggia in rižu, ki so ga tam pridelovali. Isti inštitut je leta 1931 v občini Villarboit (v osrčju območja pridelave riža v Baraggi) kupil kmetijsko gospodarstvo za proizvodnjo riža in ga uporabljal kot raziskovalni center za izpopolnjevanje načinov pridelave na tem območju. Od leta 1952 izhaja mesečna revija Il Riso, ki jo izdaja Ente Nazionale Risi (ENR) in ki objavlja različne članke o značilnostih riža, pridelanega na tem območju.

Gojenje riža na območju Beraggia sega v začetek šestnajstega stoletja in je omenjeno tudi v notarskih aktih občine Salussola iz leta 1606, ki spada v opredeljeno območje.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:	Ente Nazionale Risi
Naslov:	Piazza Pio XI — I-20123 Milano
Telefon:	(39-02) 885 51 11
Telefaks:	–
E-naslov:	–

4.8 Označevanje: Proizvod ZOP „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“ mora biti za prodajo pakiran v embalaži, na kateri je natančno navedeno ime sorte, ki se goji na območju, in ne katere podobne sorte, tudi če to dopuščajo veljavni predpisi. Glede na ciljni trg je predvidenih več različnih načinov pakiranja. Proizvod ZOP „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“ je treba za dajanje v promet pakirati v pakete z naslednjimi težami, izraženimi v kilogramih: 0,250 – 0,500 – 1,0 – 2,0 – 5,0 – 10,0 – 25,0, in sicer v platnene ali plastične vrečke, higiensko primerne za shranjevanje živil, ali v škatle iz različnih materialov, ki jih dovoljujejo sanitarni predpisi o živilih.

Na embalaži je s tiskanimi črkami treba navesti:

znak (ZOP) Evropske skupnosti;

logotip proizvoda ZOP „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“, ki ga je ob navedenem znaku na embalaži treba prikazati s po barvi in velikosti jasno razločljivimi črkami;

zasebne znake rižarn, imena podjetij in podatke o sorti.

Prepovedane so navedbe, ki hvalijo proizvod ali lahko zavajajo.

Na proizvodih, ki se pripravijo z rižem z označbo ZOP „Riso di Baraggia Biellese e Vercellese“, tudi če je bil uporabljen pozneje v postopku izdelave in predelave, se za dajanje v promet na embalaži lahko navede ta označba brez znaka Skupnosti, če:

je proizvod z zaščiteno označbo, ki je bil kot tak potrjen, izključna sestavina zadevne skupine proizvodov;

uporabniki zaščitene označbe proizvoda pridobijo dovoljenje imetnikov pravice intelektualne lastnine, ki izhaja iz registracije ZOP, združenih v konzorciju za zaščito po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odgovorni konzorcij jih tudi vpiše v ustrezne registre in nadzoruje pravilno uporabo zaščitene označbe. Če ni konzorcija za zaščito, te naloge opravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot nacionalni organ, odgovoren za izvajanje Uredbe (ES) št. 2081/92.

Logotip označbe „RISO DI BARAGGIA Biellese e Vercellese“, katerega barve so podrobno določene v proizvodni specifikaciji, je okrogle oblike, v spodnjem delu so upodobljena tri pokončna zrna brušenega riža eno ob drugem, kot se ponavadi predstavijo potrošnikom in si jih ti predstavljajo. Na konici zrn je vidna majhna vdolbina, v kateri je bil rižev kalček pred brušenjem.

Na notranjem belem ozadju logotipa je stilizirana podoba gorovja Monte Rosa z ledeniki, iz katerih tečejo reke, ki neposredno namakajo riževa polja območja Baraggia in izključno na katerih se goji riž „RISO DI BARAGGIA Biellese e Vercellese“.

Logotip dopolnjujeta ime „RISO DI BARAGGIA“ in v spodnjem delu navedba upravnega območja Biellese in Vercellese.

4.9 Nacionalne zahteve: —

(1) Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Enota za kakovost kmetijskih proizvodov, B-1049 Bruselj.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/15

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 291/06)

Datum sprejetja odločitve

12.10.2006

Št. pomoči

N 131/06

Država članica

Nizozemska

Naziv

Groeifaciliteit

Pravna podlaga

Wet van 29 februari 1996, houdende vaststelling van regels inzake de verstrekking van subsidies door de Minister van Economische Zaken (Kaderwet EZ-subsidies);

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Mala in srednja podjetja

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 900 mio. EUR

Intenzivnost

Ukrep, ki ne pomeni pomoči

Trajanje

1.6.2006–1.6.2012

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministry of Economic Affairs

Bezuidenhoutseweg 20

Postbus 20101

2500 EC Den Haag

Nederland

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	12.10.2006
Št. pomoči	N 349/06
Država članica	Francija
Regija	Ile-de-France
Naziv	Aide à la formation en faveur de Rioglass France SA
Pravna podlaga	Protocole d'accord pour la formation des salariés Thomson Vidéoglass Bagneaux-sur-Loing du 21 octobre 2005
Vrsta ukrepa	Individualna pomoč
Cilj	Usposabljanje
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Skupni znesek načrtovane pomoči: EUR 1,5 milijonih
Trajanje	1.11.2005–1.4.2007
Gospodarski sektorji	Predelovalna industrija
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ministère de l'emploi, de la cohésion sociale et du logement + Conseil régional Ile-de-France

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	11.1.2006
Št. pomoči	N 613/05
Država članica	Češka
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Změna úlevy spotřební daně a provozních subvencí na bionaftu (Česká republika)
Pravna podlaga	Nařízení vlády ze 7. prosince 2005, kterým se mění nařízení vlády č. 148/2005
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Varstvo okolja
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Načrtovani letni izdatki 77 mio. EUR
Trajanje	1.1.2006–31.12.2006
Gospodarski sektorji	Energetika

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

20.10.2006

Št. pomoči

N. 625/06

Država članica

Italija

Regija

Piemonte

Naziv

Bando regionale sulla ricerca industriale e attività di sviluppo precompetitivo

Pravna podlaga

Determinazione dirigenziale n. 501 del 25.7.2006

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 32 mio. EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

31.12.2008

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Regione Piemonte

Piazza Castello 165

Torino (Italia)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	19.1.2006
Št. pomoči	N 643/05
Država članica	Nizozemska
Naziv	Milieu-investeringsaftrek (MIA)
Pravna podlaga	Artikel 3.42a van de Wet inkomstenbelasting 2001
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Varstvo okolja
Oblika pomoči	Zmanjšanje davčne osnove
Proračun	Načrtovani letni izdatki 91–123 mio EUR
Trajanje	1.12.2006–31.12.2009

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	26.9.2006
Številka pomoči	N. 51/06
Država članica	Italija
Naziv	Poste Italiane SpA: nadomestilo izplača država za obveznosti univerzalnih poštnih storitev za obdobje 2000–2005
Pravna podlaga	Contratto di programma 2000-2002 tra il Ministero del tesoro, del bilancio e della programmazione economica e le Poste italiane SpA, Contratto di programma 2003-2005 tra il Ministero delle comunicazioni di concerto con il Ministero dell'economia e delle finanze e la società per azioni Poste Italiane
Vrsta ukrepa	Pomoč je združljiva.
Cilj	Storitve splošnega gospodarskega pomena
Oblika pomoči	Neposredna subvencija
Proračun	2,4 milijarde EUR za obdobje
Trajanje	2000–2005
Gospodarski sektorji	Poštni sektor
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ministero dell'economia e delle finanze

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	8.11.2006
Št. pomoči	NN 54/06
Država članica	Češka
Regija	Olomouc
Naziv	Vysoká škola logistiky, o.p.s
Pravna podlaga	Ad hoc pogodbe
Vrsta ukrepa	Ukrep, ki ne pomeni pomoči
Proračun	229 000 EUR
Intenzivnost	Ukrep, ki ne pomeni pomoči
Gospodarski sektorji	Izobraževanje
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Magistrát města Přerova, Česká republika

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/19

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz vezanih plošč iz lesa okoumé s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2006/C 291/07)

Komisija je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 (2). Pregled je omejen na proučitev obsega izdelka.

Zahtevek je vložila Evropska zveza industrije vezanega lesa (FEIC) („vložnik“).

1. Izdelek

Izdelek, ki se pregleduje, zajema vezane plošče iz lesa okoumé, ki so sestavljene samo iz furniranih lesenih listov, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa okoumé, ki ni prevlečen s trajno folijo iz drugih materialov, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznako KN ex 4412 13 10. Ta oznaka KN je zgolj informativne narave.

2. Obstoječi ukrepi

Trenutno veljaven ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 1942/2004 (3), na uvoz vezanih plošč iz lesa okoumé, ki so sestavljene samo iz furniranih lesenih listov, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa okoumé, ki ni prevlečen s trajno folijo iz drugih materialov, uvrščene pod oznako KN ex 4412 13 10 (oznaka TARIC 4412131010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

3. Razlogi za pregled

Vložnik je predložil zadostne dokaze, da obseg obstoječih ukrepov ne zadostuje več za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo.

Vložnik trdi, da so se na trgu pojavile nove vrste izdelka, kot je vezan les, ki je sestavljen samo iz furniranih lesenih listov, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa bintangor, red canarium, kedondong ali nekaterih drugih vrst lesa, ki ni prevlečen s trajno folijo iz drugih materialov, in ki je uvrščen pod oznake KN ex 4412 13 10, ex 4412 13 90 in ex 4412 14 00. Te oznake KN so zgolj informativne narave. Te izdelke je treba vključiti v obseg ukrepov, saj imajo enake osnovne fizikalne in kemične značilnosti ter končno uporabo kot izdelek, ki ga zadevajo ukrepi. Zato je treba zadevni izdelek in nove vrste izdelka šteti za en sam izdelek.

4. Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki opravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato začenja pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je omejen na opredelitev zadevnega izdelka. S preiskavo bo ocenjena potreba po spremembi obsega obstoječih ukrepov.

(a) Vprašalniki

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, bo poslala vprašalnike vložniku, uvoznikom, uporabnikom, proizvajalcem izvoznikom v Ljudski republiki Kitajski in organom zadevne države izvoznice. Komisija mora te informacije in dokazila prejeti v roku, določenem v točki 5(a).

(b) Zbiranje informacij in zaslišanja

Vse zainteresirane stranke so vabljene, da izrazijo svoja stališča, predložijo poleg izpolnjenih vprašalnikov še druge informacije in zagotovijo ustrezna dokazila. Komisija mora te informacije in dokazila prejeti v roku, določenem v točki 5(a).

Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane stranke, če te vložijo zahtevek in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane. Ta zahtevek mora biti vložen v roku, določenem v točki 5(b).

5. Roki

(a) Rok, v katerem se stranke lahko javijo, predložijo izpolnjene vprašalnike in kakršne koli druge informacije

Če zainteresirane stranke želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, se morajo javiti Komisiji, izraziti svoja stališča in predložiti izpolnjene vprašalnike ali kakršne koli druge informacije v 40 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni drugače določeno. Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine pravic v postopku, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stranka javi v navedenem roku.

(b) Zaslišanja

Vse zainteresirane stranke lahko pri Komisiji zaprosijo tudi za zaslišanje v istem 40-dnevnem roku.

6. Pisna stališča, izpolnjeni vprašalniki in korespondenca

Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strank morajo biti predloženi v pisni obliki (ne v elektronski obliki, razen če ni drugače določeno) in v njih morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka ter številka telefaksa zainteresirane stranke. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tem obvestilu, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane stranke predložijo na zaupni osnovi, se opremijo z oznako „Interno“ (4) ter se jim v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priloži nezaupna različica, ki je opremljena z oznako „V PREGLED ZAINTERESIRANIM STRANKAM“.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate B

Office: J-79 5/16

B-1049 Bruselj

Telefaks: (32-2) 295 65 05

7. Nesodelovanje

V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne zagotovi v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2) UL L 340, 23.12.2005, str. 17.

(3) UL L 336, 12.11.2004, str. 4.

(4) To pomeni, da je dokument samo za interno uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum).

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/21

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

(investicijsko zlato, oproščeno plačila)

Seznam zlatnikov, ki ustrezajo merilom iz člena 26b(a)(ii) Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 98/80/ES z dne 12. oktobra 1998 (Posebna ureditev za investicijsko zlato)

(2006/C 291/08)

Velja za leto 2007

POJASNILO

a)	Ta seznam odraža prispevke, ki so jih države članice poslale Komisiji v roku, določenem v členu 26b(A) Šeste direktive (kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/80/ES z dne 12. oktobra 1998).

b)	Za kovance, vključene na ta seznam, se šteje, da izpolnjujejo merila iz člena 26b in se zato štejejo za investicijsko zlato v teh državah članicah. Posledično je njihova dobava oproščena plačila DDV za celotno leto 2007.

c)	Oprostitev velja za vse kovance, navedene na tem seznamu, razen za kovance, katerih čistost je manjša od 900 tisočink.

d)	Tudi če se kovanec ne nahaja na tem seznamu, je njegova dobava lahko še vedno oproščena plačila, kadar izpolnjuje merila za oprostitev, določena v Šesti direktivi.

e)	Seznam je sestavljen po abecednem vrstnem redu, po imenih držav in apoenih. Znotraj iste kategorije so kovanci razporejeni glede na naraščajočo vrednost valute.

f)	Apoen na seznamu odraža valuto, prikazano na kovancih. Kadar valuta na kovancih ni prikazana v latinici, je njihov apoen, kje je mogoče, na seznamu prikazan v oklepajih.

DRŽAVA IZDAJE	APOEN
AFGANISTAN	(20 AFGHANI) 10 000 AFGHANI ( AMANI) (1 AMANI) (2 AMANI) (4 GRAMS) (8 GRAMS) 1 TILLA 2 TILLAS
ALBANIJA	50 LEKE 100 LEKE 200 LEKE 500 LEKE
ALDERNEY	25 POUNDS
ANDORA	50 DINERS 100 DINERS 250 DINERS 1 SOVEREIGN
ANGVILA	5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 100 DOLLARS
ARGENTINA	1 ARGENTINO
AUSTRALIJA	5 DOLLARS 15 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 150 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 1 000 DOLLARS 2 500 DOLLARS 3 000 DOLLARS 10 000 DOLLARS 1/2 SOVEREIGN (= POUND)
AUSTRIJA	20 CORONA (= 20 KRONEN) 100 CORONA (= 100 KRONEN) ( 4 DUCATS ) 10 EURO 25 EURO 50 EURO 100 EURO 4 FLORIN = 10 FRANCS (= 4 GULDEN) 8 FLORIN = 20 FRANCS (= 8 GULDEN) 25 SCHILLING 100 SCHILLING 200 SCHILLING 1 000 SCHILLING 2 000 SCHILLING
BAHAMI	10 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 200 DOLLARS 2 500 DOLLARS
BELGIJA	10 ECU 25 ECU 50 ECU 100 ECU 100 EURO 5 000 FRANCS
BELIZE	25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS
BERMUDI	10 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 60 DOLLARS 100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
BOLIVIJA	4 000 PESOS BOLIVIANOS
BOCVANA	5 PULA 150 PULA 10 THEBE
BRAZILIJA	300 CRUZEIROS (4 000 REIS) ( 5 000 REIS) ( 6 400 REIS) (10 000 REIS) (20 000 REIS)
BRITANSKI DEVIŠKI OTOKI	100 DOLLARS
BOLGARIJA	10 LEVA 100 LEVA
BURUNDI	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
BUTAN	1 SERTUM 2 SERTUMS 5 SERTUMS
ČAD	3 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS 20 000 FRANCS
ČEŠKA	1 000 KORUN (1 000 Kč) 2 000 KORUN (2 000 Kč) 2 500 KORUN (2 500 Kč) 5 000 KORUN (5 000 Kč) 10 000 KORUN (10 000 Kč)
CONGO	10 FRANCS 20 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
COOKOVI OTOKI	100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
ČEŠKOSLOVAŠKA	1 DUKÁT 2 DUKÁT 5 DUKÁT 10 DUKÁT
ČILE	2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 100 PESOS 200 PESOS
DOMINIKANSKA REPUBLIKA	30 PESOS 100 PESOS 200 PESOS 250 PESOS
EKVADOR	1 CONDOR 10 SUCRES
EKVATORIALNA GVINEJA	250 PESETAS 500 PESETAS 750 PESETAS 1 000 PESETAS 5 000 PESETAS
ETIOPIJA	400 BIRR 600 BIRR 10 (DOLLARS) 20 (DOLLARS) 50 (DOLLARS) 100 (DOLLARS) 200 (DOLLARS)
FIDŽI	200 DOLLARS 250 DOLLARS
FILIPINI	1 000 PISO 1 500 PISO 5 000 PISO
FRANCIJA	10 EURO 20 EURO 50 EURO 5 FRANCS 40 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
GABON	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 1 000 FRANCS 3 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS 20 000 FRANCS
GAMBIJA	200 DALASIS 500 DALASIS 1 000 DALASIS
GIBRALTAR	2 CROWNS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 1/25 ROYAL 1/10 ROYAL 1/5 ROYAL 1/2 ROYAL 1 ROYAL
GVATEMALA	5 QUETZALES 10 QUETZALES 20 QUETZALES
GUERNSEY	1 POUND 5 POUNDS 10 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS
GVINEJA	1 000 FRANCS 2 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS
HAITI	20 GOURDES 50 GOURDES 100 GOURDES 200 GOURDES 500 GOURDES 1 000 GOURDES
HONGKONG	1 000 DOLLARS
INDIJA	1 MOHUR 15 RUPEES 1 SOVEREIGN
INDONEZIJA	2 000 RUPIAH 5 000 RUPIAH 10 000 RUPIAH 20 000 RUPIAH 25 000 RUPIAH 100 000 RUPIAH 200 000 RUPIAH
IRAN	(1/2 AZADI) (1 AZADI) (1/4 PAHLAVI) (1/2 PAHLAVI) (1 PAHLAVI) ( 2 1/2 PAHLAVI ) (5 PAHLAVI) (10 PAHLAVI) 500 RIALS 750 RIALS 1 000 RIALS 2 000 RIALS
IRAK	(5 DINARS) (50 DINARS) (100 DINARS)
IZRAEL	20 LIROT 50 LIROT 100 LIROT 200 LIROT 500 LIROT 1 000 LIROT 5 000 LIROT 5 NEW SHEQALIM 10 NEW SHEQALIM 20 NEW SHEQALIM 5 SHEQALIM 10 SHEQALIM 500 SHEQEL
JAMAJKA	100 DOLLARS 250 DOLLARS
JERSEY	1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 10 POUNDS 20 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 1 SOVEREIGN
JORDANIJA	2 DINARS 5 DINARS 10 DINARS 25 DINARS 50 DINARS 60 DINARS
JUGOSLAVIJA	20 DINARA 100 DINARA 200 DINARA 500 DINARA 1 000 DINARA 1 500 DINARA 2 000 DINARA 2 500 DINARA
JUŽNA AFRIKA	1/10 KRUGERRAND 1/4 KRUGERRAND 1/2 KRUGERRAND 1 KRUGERRAND 1/10 oz NATURA 1/4 oz NATURA 1/2 oz NATURA 1 oz NATURA 1/10 PROTEA 1 PROTEA 1 RAND 2 RAND 1/2 SOVEREIGN (= POUND) 1 SOVEREIGN (= 1 POUND)
JUŽNA KOREJA	2 500 WON 20 000 WON 30 000 WON 50 000 WON
KAJMANSKI OTOKI	25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS
KANADA	1 DOLLAR 2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 50 DOLLARS 175 DOLLARS 200 DOLLARS 350 DOLLARS
KATANGA	5 FRANCS
KENIJA	100 SHILLINGS 250 SHILLINGS 500 SHILLINGS
KIRIBATI	150 DOLLARS
KITAJSKA	5 (YUAN) 10 (YUAN) 25 (YUAN) 50 (YUAN) 100 (YUAN) 150 (YUAN) 200 (YUAN) 250 (YUAN) 300 (YUAN) 400 (YUAN) 450 (YUAN) 500 (YUAN) 1 000 (YUAN)
KOLUMBIJA	1 PESO 2 PESOS 2 1/2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 100 PESOS 200 PESOS 300 PESOS 500 PESOS 1 000 PESOS 1 500 PESOS 2 000 PESOS 15 000 PESOS
KOSTARIKA	5 COLONES 10 COLONES 20 COLONES 50 COLONES 100 COLONES 200 COLONES 1 500 COLONES 5 000 COLONES 25 000 COLONES
KUBA	4 PESOS 5 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 100 PESOS
LATVIJA	100 LATUS
LESOTO	1 LOTI 2 MALOTI 4 MALOTI 10 MALOTI 20 MALOTI 50 MALOTI 100 MALOTI 250 MALOTI 500 MALOTI
LIBERIJA	12 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 30 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS
LUKSEMBURG	5 EURO 20 FRANCS
MACAO	500 PATACAS 1 000 PATACAS
MADŽARSKA	1 DUKAT 8 FORINT = 20 FRANCS 50 FORINT 100 FORINT 200 FORINT 500 FORINT 1 000 FORINT 5 000 FORINT 10 000 FORINT 20 000 FORINT 50 000 FORINT 100 000 FORINT 20 KORONA 100 KORONA
MALAVI	250 KWACHA
MALEZIJA	100 RINGGIT 200 RINGGIT 250 RINGGIT 500 RINGGIT
MALI	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
MALTA	5 (LIRI) 10 (LIRI) 20 (LIRI) 25 (LIRI) 50 (LIRI) 100 (LIRI)
MARSHALLOVI OTOKI	20 DOLLARS 50 DOLLARS 200 DOLLARS
MAURITIUS	100 RUPEES 200 RUPEES 250 RUPEES 500 RUPEES 1 000 RUPEES
MONAKO	20 FRANCS 100 FRANCS 200 FRANCS
MONGOLIJA	750 ( TUGRIK ) 1 000 ( TUGRIK )
NEPAL	1 ASARPHI 1 000 RUPEES
NIGERIJA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
NIKARAGVA	50 CORDOBAS
NIZOZEMSKA	(2 DUKAAT) 1 GULDEN 5 GULDEN
NIZOZEMSKI ANTILI	5 GULDEN 10 GULDEN 50 GULDEN 100 GULDEN 300 GULDEN
NOVA ZELANDIJA	10 DOLLARS 150 DOLLARS
NORVEŠKA	1500 KRONER
OMAN	25 OMANI RIALS 75 OMANI RIALS
OTOK MAN	1/20 ANGEL 1/10 ANGEL 1/4 ANGEL 1/2 ANGEL 1 ANGEL 5 ANGEL 10 ANGEL 15 ANGEL 20 ANGEL 1/25 CROWN 1/10 CROWN 1/5 CROWN 1/2 CROWN 1 CROWN 1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 50 POUNDS ( 1/2 SOVEREIGN ) (1 SOVEREIGN) (2 SOVEREIGNS) (5 SOVEREIGNS)
OTOKI TURKS IN CAICOS	100 CROWNS
PAKISTAN	3 000 RUPEES
PANAMA	100 BALBOAS 500 BALBOAS
PAPUA NOVA GVINEJA	100 KINA
PERU	1/5 LIBRA 1/2 LIBRA 1 LIBRA 5 SOLES 10 SOLES 20 SOLES 50 SOLES 100 SOLES
POLJSKA	50 ZLOTY (Golden Eagle) 100 ZLOTY (Golden Eagle) 100 ZLOTY 200 ZLOTY (Golden Eagle) 200 ZLOTY 500 ZLOTY (Golden Eagle)
PORTUGALSKA	100 ESCUDOS 200 ESCUDOS 500 ESCUDOS 10 000 REIS
REPUBLIKA CIPER	50 POUNDS
REPUBLIKA HONDURAS	200 LEMPIRAS 500 LEMPIRAS
REPUBLIKA ISLANDIJA	500 KRONUR
RODEZIJA	10 SHILLINGS 1 POUND 5 POUNDS
RUSIJA	25 ROUBLES 50 (ROUBLES) 200 (ROUBLES)
RUANDA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
SALOMONOVI OTOKI	10 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS
SALVADOR	25 COLONES 50 COLONES 100 COLONES 200 COLONES 250 COLONES
SAN MARINO	1 SCUDO 2 SCUDI 5 SCUDI 10 SCUDI
SAVDSKA ARABIJA	1 GUINEA (= 1 SAUDI POUND)
SEJŠELI	1 000 RUPEES 1 500 RUPEES
SENEGAL	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 250 FRANCS 500 FRANCS 1 000 FRANCS 2 500 FRANCS
SIERRA LEONE	1/4 GOLDE 1/2 GOLDE 1 GOLDE 5 GOLDE 10 GOLDE 20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS
SINGAPUR	1 DOLLAR 2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS
SIRIJA	(1/2 POUND) ( 1 POUND )
SLONOKOŠČENA OBALA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
SLOVENIJA	5 000 TOLARS 20 000 TOLARS
SOMALIJA	20 SHILLINGS 50 SHILLINGS 100 SHILLINGS 200 SHILLINGS 500 SHILLINGS 1 500 SHILLINGS
SRBIJA	10 DINARA
SUDAN	25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS
SURINAM	100 GULDEN
SVAZI	2 EMALANGENI 5 EMALANGENI 10 EMALANGENI 20 EMALANGENI 25 EMALANGENI 50 EMALANGENI 100 EMALAGENI 250 EMALAGENI 1 LILANGENI
ŠPANIJA	10 (ESCUDOS) 10 PESETAS 5 000 PESETAS 10 000 PESETAS 20 000 PESETAS 40 000 PESETAS 80 000 PESETAS 100 (REALES)
ŠVICA	10 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
TAJSKA	(150 BAHT) (300 BAHT) (400 BAHT) (600 BAHT) (800 BAHT) (1 500 BAHT) (2 500 BAHT) (3 000 BAHT) (4 000 BAHT) (5 000 BAHT) (6 000 BAHT)
TANZANIJA	1 500 SHILINGI 2 000 SHILINGI
TONGA	1/2 HAU 1 HAU 5 HAU 1/4 KOULA 1/2 KOULA 1 KOULA
TUNIZIJA	2 DINARS 5 DINARS 10 DINARS 20 DINARS 40 DINARS 75 DINARS 10 FRANCS 20 FRANCS 5 PIASTRES
TURČIJA	(25 KURUSH) (= 25 PIASTRES ) (50 KURUSH) (= 50 PIASTRES) (100 KURUSH) (= 100 PIASTRES) (250 KURUSH) (= 250 PIASTRES) 1/2 LIRA 1 LIRA 500 LIRA 1 000 LIRA 10 000 LIRA
TUVALU	50 DOLLARS
UGANDA	50 SHILLINGS 100 SHILLINGS 500 SHILLINGS 1 000 SHILLINGS
URUGVAJ	5 000 NUEVO PESOS 20 000 NUEVO PESOS 5 PESOS
VATIKAN	20 LIRE
VENEZUELA	(20 BOLIVARES) (100 BOLIVARES) 1 000 BOLIVARES 3 000 BOLIVARES 5 000 BOLIVARES 10 000 BOLIVARES 5 VENEZOLANOS
ZAHODNA SAMOA	50 TALA 100 TALA
ZAIRE	100 ZAIRES
ZAMBIJA	250 KWACHA
ZDA	25 DOLLARS 50 DOLLARS
ZDRUŽENE MEHIŠKE DRŽAVE	2 PESOS 2 1/2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 250 PESOS 500 PESOS 1 000 PESOS 2 000 PESOS 1/20 ONZA 1/10 ONZA 1/4 ONZA 1/2 ONZA 1 ONZA
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI	(500 DIRHAMS) (750 DIRHAMS) (1 000 DIRHAMS)
ZDRUŽENO KRALJESTVO	(1/3 GUINEA) (1/2 GUINEA) 50 PENCE 2 POUNDS 5 POUNDS 10 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS (2 SOVEREIGNS) (5 SOVEREIGNS)

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/34

Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije

(2006/C 291/09)

Komisija je v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) (1) prejela pritožbo o domnevnem dampinškem uvozu fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije („zadevne države“), ki povzroča znatno škodo industriji Skupnosti.

1. Pritožba

Pritožbo je 16. oktobra 2006 vložil Comité de liaison des industries ferro-alliages (EUROALLIAGES) („pritožnik“) za proizvajalce, ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje fero-silicija Skupnosti.

2. Izdelek

Izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, je fero-silicij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije („zadevni izdelek“), običajno uvrščen pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90. Te oznake KN so zgolj informativne narave.

3. Trditev o dampingu

Trditev o dampingu glede Egipta in Rusije temelji na primerjavi normalne vrednosti, določene na podlagi domačih cen, z izvoznimi cenami zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Skupnost.

Trditev o dampingu glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije temelji na primerjavi konstruirane normalne vrednost z izvoznimi cenami zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Skupnost.

Glede na določbe člena 2(7) osnovne uredbe je pritožnik določil normalno vrednost za Ljudsko republiko Kitajsko in Kazahstan na podlagi konstruirane normalne vrednost v državi s tržnim gospodarstvom, ki je navedena v točki 5.1(d). Trditev o dampingu temelji na primerjavi tako izračunane normalne vrednosti z izvoznimi cenami zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Skupnost.

Na podlagi tega so izračunane stopnje dampinga za vse zadevne države izvoznice znatne.

4. Trditev o škodi

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije povečal v absolutnem smislu, pa tudi v smislu tržnega deleža.

Trdi se, da so obseg in cene zadevnega uvoženega izdelka med drugim negativno vplivali na tržni delež, prodane količine in raven cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, kar bistveno škodi celotnemu poslovanju in finančnemu stanju industrije Skupnosti.

5. Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Skupnosti oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki opravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

5.1. Postopek za ugotavljanje dampinga in škode

S preiskavo bo ugotovljeno, ali gre pri zadevnem izdelku s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije za damping in ali je ta povzročil škodo.

(a) Vzorčenje

Glede na pričakovano veliko število strank, vključenih v ta postopek, se lahko Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe odloči za vzorčenje.

(i) Vzorčenje za uvoznike

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, naj se vsi uvozniki ali njihovi predstavniki javijo Komisiji in predložijo naslednje informacije o svoji družbi oziroma družbah v roku, določenem v točki 6(b)(i), in v obliki, navedeni v točki 7:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številka telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe;

—	skupni prihodki od prodaje družbe v EUR v obdobju od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006;

—	skupno število zaposlenih;

—	natančen opis dejavnosti družbe v zvezi zadevnim izdelkom;

—	obseg v tonah in vrednost v EUR uvoza v Skupnost in nadaljnja prodaja na trgu Skupnosti uvoženega zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije v obdobju od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006;

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (2), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka;

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca;

—

s predložitvijo navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba vključena v vzorec, to pomeni, da izpolni vprašalnik in se strinja s preverjanjem navedenih informacij na kraju samem. Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Posledice nesodelovanja so navedene v točki 8.

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca izvoznikov, bo kontaktirala tudi vsa znana združenja uvoznikov.

(ii) Končna izbira vzorca

Vse zainteresirane stranke, ki želijo predložiti kakršne koli informacije glede izbire vzorca, morajo to storiti v roku, določenem v točki 6(b)(ii).

Komisija namerava opraviti končno izbiro vzorca po posvetovanju z zadevnimi strankami, ki so izrazile pripravljenost za vključitev v vzorec.

Družbe, vključene v vzorec, morajo izpolniti vprašalnik v roku, določenem v točki 6(b)(iii), in sodelovati v preiskavi.

Če sodelovanje ni zadostno, lahko ugotovitve Komisije v skladu s členoma 17(4) in 18 osnovne uredbe temeljijo na razpoložljivih dejstvih. Ugotovitev, ki temelji na razpoložljivih dejstvih, je lahko za zadevno stranko manj ugodna, kakor je opisano v točki 8.

(b) Vprašalniki

Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, bo poslala vprašalnike industriji Skupnosti in vsem združenjem proizvajalcev v Skupnosti, izvoznikom/proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, Egiptu, Kazahstanu, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Rusiji, vsem združenjem izvoznikov/proizvajalcev, vzorčenim uvoznikom, vsem združenjem uvoznikov, ki so bili navedeni v pritožbi, ter organom zadevnih držav izvoznic.

Izvozniki proizvajalci v Ljudski republiki Kitajski, Egiptu, Kazahstanu, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Rusiji

Vse zainteresirane stranke morajo po telefaksu nemudoma stopiti v stik s Komisijo, vendar najpozneje do roka, določenega v točki 6(a)(i), da bi ugotovile, ali so navedene v pritožbi, in po potrebi zahtevati vprašalnik glede na to, da se rok, določen v točki 6(a)(ii), uporablja za vse zainteresirane stranke.

(d) Izbira države s tržnim gospodarstvom

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je Norveška predvidena kot ustrezna država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko in Kazahstan. Zainteresirane stranke so vabljene, da v roku, določenem v točki 6(c), predložijo pripombe o ustreznosti te izbire.

(e) Status tržnega gospodarstva

Za tiste izvoznike/proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski in Kazahstanu, ki trdijo in predložijo zadostne dokaze o tem, da delujejo pod pogoji tržnega gospodarstva, tj. da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, bo normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Izvozniki/proizvajalci, ki nameravajo predložiti ustrezno utemeljene zahtevke, morajo to storiti v posebnem roku, določenem v točki 6(d). Komisija bo poslala obrazce zahtevkov vsem izvoznikom/proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, navedenim v pritožbi, in izvoznikom/proizvajalcem v Kazahstanu, ki so bili vključeni v vzorec, ter vsem združenjem izvoznikov/proizvajalcev, navedenim v pritožbi, ter organom Ljudske republike Kitajske in Kazahstana.

5.2. Postopek za presojo interesa Skupnosti

V skladu s členom 21 osnovne uredbe in kadar se trditve o dampingu in škodi, ki naj bi jo povzročil, izkažejo za utemeljene, bo sprejeta odločitev glede tega, ali bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti. V ta namen se lahko industrija Skupnosti, uvozniki, njihova predstavniška združenja, predstavniške organizacije uporabnikov in potrošnikov, če dokažejo, da obstaja objektivna povezava med njihovo dejavnostjo in zadevnim izdelkom, javijo Komisiji in ji predložijo informacije v splošnih rokih, določenih v točki 6(a)(ii). Stranke, ki so delovale skladno s prejšnjim stavkom, lahko zaprosijo za zaslišanje, pri čemer navedejo razloge, zakaj naj bi bile zaslišane, v roku, določenem v točki 6(a)(iii). Opozoriti je treba, da se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

6. Roki

(a) Splošni roki

(i) Rok, v katerem lahko stranke zahtevajo vprašalnik ali druge obrazce zahtevkov

Vse zainteresirane stranke morajo zahtevati vprašalnik ali druge ali druge obrazce zahtevkov čimprej, vsekakor pa najpozneje v 10 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(ii) Rok, v katerem se stranke lahko javijo, predložijo izpolnjene vprašalnike in kakršne koli druge informacije

Družbe, izbrane za vzorec, morajo izpolnjene vprašalnike predložiti v rokih, določenih v točki 6(b)(iii).

(iii) Zaslišanja

Vse zainteresirane stranke lahko pri Komisiji zaprosijo tudi za zaslišanje v istem 40-dnevnem roku.

(b) Posebni rok v zvezi z vzorčenjem

(i)

Podatki, določeni v točki 5.1(a)(i) morajo prispeti na naslov Komisije v 15 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, glede na to, da se namerava Komisija o končni izbiri posvetovati z zadevnimi strankami, ki so izrazile pripravljenost za vključitev v vzorec v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(ii)	Vse druge informacije, potrebne za izbiro vzorca, morajo v skladu s točko 5.1(a)(ii) prispeti na naslov Komisije v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(iii)

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih strank morajo prispeti na naslov Komisije v 37 dneh od dneva prejema obvestila o njihovi vključitvi v vzorec.

Stranke v preiskavi lahko izrazijo svoje pripombe glede ustreznosti Norveške, ki je, kot je navedeno v točki 5.1(d), predvidena kot država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednost za Ljudsko republiko Kitajsko in Kazahstan. Te pripombe morajo prispeti na naslov Komisije v 10 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(d) Posebni rok za predložitev zahtevkov za odobritev statusa tržnega gospodarstva in/ali za individualno obravnavo

Ustrezno utemeljeni zahtevki za odobritev statusa tržnega gospodarstva (kot je navedeno v točki 5.1(e)) in/ali za individualno obravnavo v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe morajo prispeti na Komisijo v 15 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

7. Pisna stališča, izpolnjeni vprašalniki in korespondenca

Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strank morajo biti predloženi v pisni obliki (ne v elektronski obliki, razen če ni drugače določeno) in v njih morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka ter številka telefaksa zainteresirane stranke. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tem obvestilu, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane stranke predložijo na zaupni osnovi, se opremijo z oznako „Interno“ (3) ter se jim v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priloži nezaupna različica, ki je opremljena z oznako „V pregled zainteresiranim strankam“.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate B

Office: J-79 5/16

B-1049 Bruselj

Telefaks: (32-2) 295 65 05

8. Nesodelovanje

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

9. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najkasneje v devetih mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17.).

(2) Za navodila o opredelitvi pojma „povezane družbe“ glej člen 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(3) To pomeni, da je dokument samo za interno uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum).

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/38

Sprememba, ki jo je Francija uvedla glede obveznosti javne službe za redne zračne prevoze med Parizom (Orly) in Béziersom

(2006/C 291/10)

V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti se je Francija odločila, da s 25. marcem 2007 spremeni obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov med Parizom (Orly) in Béziersom, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 95 z dne 19. aprila 2002.

2. Obveznosti javne službe so naslednje:

2.1 Najmanjša pogostost letov

Razen med prazniki je treba opravljati vsaj naslednje zračne prevoze:

—	2 povratna leta dnevno, vse leto od ponedeljka do petka;

—	1 povraten let ob nedeljah, vse leto;

—	3 dodatne povratne lete na teden, in sicer 13 tednov v letu;

—	1 dodaten povratni let ob sobotah in nedeljah, in sicer 13 tednov v letu.

Med prazniki je treba opraviti vsaj en povratni let.

2.2 Vrsta in zmogljivost uporabljenih zrakoplovov

Prevozi morajo biti zagotovljeni z letalom z uravnavanim zračnim pritiskom in najmanj 48 sedeži.

2.3 Vozni red

Vozni red mora biti takšen, da potnikom od ponedeljka do petka omogoča povratni let isti dan z najmanj sedem urami razmika tako v Parizu kot v Béziersu.

2.4 Trženje letov

Lete je treba tržiti z vsaj enim računalniško podprtim sistemom rezervacij.

2.5 Neprekinjenost prevozov

Razen primerov višje sile število odpovedanih letov zaradi krivde prevoznika ne sme presegati 3 % najmanjšega predpisanega števila letov na leto.

Prevoznik lahko opravljanje zračnih prevozov prekine le z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom.

Prevozniki so seznanjeni, da so zaradi opravljanja zračnih prevozov brez poznavanja obveznosti javne službe lahko upravno in/ali sodno kaznovani.

Sloti so rezervirani na letališču Pariz (Orly) za redne zračne prevoze v Béziers v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti. Prevozniki, ki se zanimajo za navedeno progo, lahko dobijo informacije o teh slotih pri koordinatorju pariških letališč.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/39

Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje

(2006/C 291/11)

(Besedilo velja za EGP)

Številka pomoči

XT 38/06

Država članica

Grčija

Regija

Celotno ozemlje države

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Pobudo grških tehnoloških grozdov podpira grško Ministrstvo za razvoj, ki se osredotoča na ustanavljanje in razvoj konkurenčnih tehnoloških grozdov v segmentih, ki so usmerjeni v znanje in izvoz. Izbrani segmenti so v glavnem sestavljeni iz MSP

Pravna podlaga

Νόμος 1514/85 όπως τροποποιήθηκε από το Νόμο 2919/01. Ο ρόλος του Ερευνητικού Κέντρου «Αθηνά» περιγράφεται στο Άρθρο 8 του Νόμου 2919/01 και το Προεδρικό Διάταγμα 145/03 όπως τροποποιήθηκαν από το άρθρο 9 του Νόμου 3438/06 και το άρθρο 15 του Νόμου 3460/06.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Skupni letni znesek

2006: 200 000 EUR

2007: 200 000 EUR

2008: 106 000 EUR

Skupni znesek pomoči

Dejanski zneski lahko vsako leto nekoliko nihajo, vendar je skupni znesek določen

287 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči

Največja intenzivnost pomoči ne bo presegla zgornjih mej iz Uredbe (ES) št. 68/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 363/2004

Datum začetka izvajanja

Prvi poziv k oddaji predlogov je bil objavljen začetek avgusta 2006

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 31. decembra 2008. Pravne obveznosti do 31. decembra 2006

Cilj pomoči

Program pobude grških tehnoloških grozdov bo podprl pobude v zvezi z grozdi s pomočjo v obliki donacij za kratko obdobje (2006–2008) za splošno in posebno usposabljanje za MSP in ostala podjetja. Cilj pomoči je pomagati, da se razširi področje dejavnosti članov grozda, spodbudi širjenje tehnologije in znanja med člani grozda, osredotoči na uporabo nadarjenega človeškega kapitala in izboljša veščine udeleženih podjetij

Zadevni gospodarski sektorji

Mikroelektronika in vgrajeni sistemi, razen podjetij z dejavnostmi, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo ali trženjem izdelkov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Υπουργείο Ανάπτυξης, Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας, Ερευνητικό Κέντρο „Αθηνά“

Γ. Αναστασίου 13

GR-11527 Αθήνα

(Ministrstvo za razvoj, Generalni sekretariat za raziskave in tehnologijo, Raziskovalni center „Atena“

G. Anastasiou 13

GR-11527 Atene

Drugi podatki

Shema je v skladu z Uredbo (ES) št. 68/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 363/2004. Pomoč zadeva ukrep 4.6.3 operativnega programa za konkurenčnost, ki se financira skupaj s strukturnimi skladi

Številka pomoči

XT 47/06

Država članica

Avstrija

Regija

Kärnten

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Koroška kvalifikacijska ofenziva za podjetja

Pravna podlaga

Ziel-2-Programm Kärnten 2000 — 2006

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek (Subvencija)

okoli 1,2 mio EUR

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členom 4(2)–(7) Uredbe

Splošno usposabljanje

—	Velika podjetja 50 %

—	Majhna in srednje velika podjetja (MSP) 70 %

—	Največja intenzivnost pomoči: 70 % upravičenih stroškov

Posebno usposabljanje

—	Velika podjetja 25 %

—	Majhna in srednje velika podjetja (MSP) 35 %

—	Največja intenzivnost pomoči: 35 % upravičenih stroškov

Datum začetka izvajanja

Od 1.6.2004

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 31. decembra 2007

Cilj pomoči

Splošno usposabljanje

Okrepitev potenciala kadrov preko usposabljanja,

podpiranja podjetij pri njihovi potencialni rasti preko strategij razvoja kadrov, usmerjenih v prihodnost

Posebno usposabljanje

Zadevni gospodarski sektorji

Pomoč je omejena na posebne sektorje

Druge predelovalne dejavnosti

Strojništvo in proizvodnja opreme (ÖNACE 29, 34, 35)

Les in lesna industrija (ÖNACE 20)

Proizvodnja kemikalij (ÖNACE 24)

Raziskave in razvoj (ÖNACE 73)

Proizvodnja in predelava papirja in kartona (ÖNACE 21)

Druge storitve

Elektronika, programska ali strojna oprema in podatkovno sporočanje (ÖNACE 30–33, 72)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Amt der Kärntner Landesregierung, Unterabteilung 6 — Bildungs- und Arbeitsmarktpolitik

Mießtaler Straße 12

A-9020 Klagenfurt

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 5 Uredbe

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/41

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 291/12)

Datum sprejetja odločitve

18.9.2006

Referenčna številka pomoči

N 556/06

Država članica

Združeno kraljestvo

Regija

Wales

Naziv

Beef Quality

Pravna podlaga

Section 1 of The Welsh Development Agency Act 1975 (as amended)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Kakovost

Oblika pomoči

Nepovratna sredstva

Proračun

0,41 milijona GBP (0,6 milijona EUR)

Intenzivnost

40 %

Trajanje

2 leti

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Hybu Cig Cymru

Aberystwyth

Ceredigion SY233YA

United Kingdom

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	2.10.2006
Št. pomoči	N 18/06
Država članica	Španija
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Pomoč za razvoj MSP in njihovih združenj na področju konjereje
Pravna podlaga	Real Decreto 1200/2005, du 10 de octubre, por el que se establecen las bases reguladoras de las subvenciones estatales destinadas al sector equino Proyecto de Real Decreto …./2006, por el que se modifica el Real Decreto 1200/2005
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Naložbe, tehnična podpora, kakovostni proizvodi, skupine proizvajalcev, oglaševanje
Oblika pomoči	Nepovratna sredstva
Proračun	7,35 milijonov EUR
Intenzivnost	Spremenljivo
Trajanje	5 let
Gospodarski sektorji	Kmetijstvo
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Autoridades competentes de las 17 Comunidades Autónomas del Reino de España

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	18.9.2006
Št. pomoči	N 154/06
Država članica	Italija
Regija	Veneto
Naziv	Intervencije na kmetijskih območjih, ki jih je prizadela naravna ujma (toča, nevihtni vetrovi in viharni vrtinec med 29. junijem in 31. julijem 2005 v pokrajinah Padova, Vicenza in Verona v deželi Benečija)
Pravna podlaga	Decreto legislativo n. 102/2004
Vrsta ukrepa	Individualna pomoč
Cilj	Nadomestilo za škodo, nastalo v kmetijskih strukturah zaradi slabih vremenskih razmer
Proračun	560 000 EUR
Intenzivnost	Do 100 % škode
Trajanje	Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je odobrila Komisija
Gospodarski sektorji	Kmetijstvo
Drugi podatki	Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je Komisija odobrila v okviru državne pomoči NN 54/A/2004 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve	2.10.2006
Št. pomoči	N 474/06
Država članica	Italija
Regija	Campania
Naziv	Intervencije na kmetijskih območjih, ki jih je prizadela naravna ujma (zmrzal 25. in 26. januarja 2006 v nekaterih občinah pokrajine Salerno v deželi Kampanija)
Pravna podlaga	Decreto legislativo n. 102/2004
Vrsta ukrepa	Shema
Cilj	Slabe vremenske razmere
Oblika pomoči	Nepovratna sredstva
Proračun	Glej dokumentacijo NN 54/A/04
Intenzivnost	Do 100 %
Trajanje	Do konca plačil
Gospodarski sektorji	Kmetijstvo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/43

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4415 — Motorola/Symbol)

(2006/C 291/13)

(Besedilo velja za EGP)

Komisija je 23. novembra 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Motorola Inc. („Motorola“, ZDA) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Symbol Technologies Inc. („Symbol“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za Motorola: brezžični telefonski aparati, komunikacijski in omrežni sistemi, izdelki za širokopasovni dostop;

—	za Symbol: ojačani prenosni računalniki, naprave za zajemanje in odčitavanje podatkov, infrastruktura za brezžična lokalna omrežja, identifikacija radijskih frekvenc.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala na področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M. 4415 — Motorola/Symbol na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/44

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4481 — Onex Corporation/Sitel Corporation)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(2006/C 291/14)

(Besedilo velja za EGP)

Komisija je 22. novembra 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Onex Corporation („Onex“, Kanada) preko svoje hčerinske družbe v celotni lasti ClientLogic Corporation („ClientLogic“, Kanada) z nakupom delnic predlaga pridobitev izključnega nadzora nad podjetjem Sitel Corporation („Sitel“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za Onex: nakup, upravljanje in prodaja udeležb v družbah na različnih trgih;

—	(za ClientLogic: zagotavljanje zunanjih storitev v poslovnih procesih v sektorju storitev za stranke,

—	za Sitel: zagotavljanje zunanjih storitev v poslovnih procesih v sektorju storitev za stranke.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/45

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4421 — OJSC Novolipetsk Steel/Duferco/JV)

(2006/C 291/15)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 20. novembra 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4421. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/45

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4293 — Nordic Capital Fund VI/ICA MENY)

(2006/C 291/16)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 8. septembra 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4293. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/46

Smernice o konceptu vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 53 in 54 Sporazuma EGP

(2006/C 291/17)

A.	To obvestilo se izda na podlagi pravil Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“) in Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“).

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu „Komisija“) je izdala obvestilo z naslovom „Smernice o konceptu vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 81 in 82 Pogodbe“ (1). Navedeni nezavezujoči akt določa načela za razlago koncepta vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 81 in 82 Pogodbe ES. Namen obvestila je tudi oblikovati metodologijo za uporabo koncepta vpliva na trgovino in zagotoviti navodila za njegovo uporabo.

Nadzorni organ Efte meni, da zgoraj navedeni akt velja za EGP. Nadzorni organ sprejema to obvestilo skladno s pristojnostmi iz člena 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence in zagotovila enotna uporaba pravil konkurence EGP po vsem Evropskem gospodarskem prostoru. Nadzorni organ namerava pri uporabi ustreznih pravil EGP za posamezne primere spoštovati načela in pravila, določena v tem obvestilu (2).

D.	Obvestilo zlasti določa načela za razlago koncepta vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 53 in 54 Sporazuma EGP. Namen obvestila je tudi oblikovati metodologijo za uporabo koncepta vpliva na trgovino v okviru stebra Efte in zagotoviti navodila za njegovo uporabo.

E.	To obvestilo se uporablja za primere, v katerih je Nadzorni organ pristojni nadzorni organ na podlagi člena 56 Sporazuma EGP.

1. UVOD

1.	Člena 53 in 54 Sporazuma EGP se uporabljata za horizontalne in vertikalne sporazume ter ravnanja podjetij, ki „bi lahko prizadeli trgovino med pogodbenicami“.

2.	Sodišče Efte in sodišči Skupnosti so že v razlagi členov 53 in 54 Sporazuma EGP oziroma ustreznih členov 81 in 82 Pogodbe ES v veliki meri pojasnila vsebino in obseg koncepta vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP (v nadaljnjem besedilu „države EGP“) (3).

Te smernice določajo načela, ki so jih sodišče Efte in sodišči Skupnosti razvili v zvezi z razlago koncepta vpliva na trgovino iz členov 53 in 54 Sporazuma EGP in ustreznih določb Pogodbe ES. Smernice vsebujejo tudi pravilo, ki določa, kdaj na splošno ni verjetno, da bi sporazumi lahko znatno vplivali na trgovino med državami EGP (pravilo o neobstoju znatnega vpliva na trgovino ali pravilo NZVT). Namen smernic ni, da bi bile izčrpne. Njihov namen je oblikovati metodologijo za uporabo koncepta vpliva na trgovino in zagotoviti navodila za uporabo v primerih, ki se pogosto pojavljajo. Čeprav te smernice za sodišča in organe držav Efte niso zavezujoče, je njihov namen tem zagotoviti napotke za uporabo koncepta vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 53 in 54 Sporazuma EGP.

Te smernice ne obravnavajo vprašanja o tem, kaj pomeni znatno omejevanje konkurence po členu 53(1). To vprašanje, ki je ločeno od zmožnosti sporazumov, da znatno vplivajo na trgovino med državami EGP, obravnava Obvestilo Nadzornega organa Efte o sporazumih majhnega pomena, ki ne omejujejo znatno konkurence po členu 53(1) Sporazuma EGP (4) (pravilo de minimis). Smernice prav tako ne nameravajo zagotoviti navodil o konceptu vpliva na trgovino, ki ga vsebuje člen 61(1) Sporazuma EGP glede državnih pomoči.

5.	Te smernice, vključno s pravilom NZVT, ne posegajo v razlago členov 53 in 54 Sporazuma EGP, ki jo lahko zagotovijo Sodišče Efte, Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje.

2. MERILO VPLIVA NA TRGOVINO

2.1. Splošna načela

Člen 53(1) določa, da „so kot nezdružljivi z delovanjem tega sporazuma prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med pogodbenicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju, ki ga zajema ta sporazum“. Zaradi enostavnosti se za „sporazume, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja“ skupaj uporablja poimenovanje „sporazumi“.

Člen 54 pa določa, da „je kot nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju, ki ga zajema ta sporazum, ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela na trgovino med pogodbenicami“. V nadaljevanju se izraz „ravnanja“ nanaša na ravnanje prevladujočih podjetij.

8.	Merilo vpliva na trgovino prav tako določa področje uporabe člena 3 poglavja II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu „poglavje II“) o izvajanju pravil konkurence iz členov 53 in 54 Sporazuma EGP (5).

Člen 3(1) poglavja II določa, da kadar organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah Efte uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj ali usklajena ravnanja v smislu člena 53(1) Sporazuma EGP, ki lahko vplivajo na trgovino med državami EGP v smislu navedene določbe, morajo za te sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja uporabljati tudi člen 53. Podobno morajo organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah Efte, kadar uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za zlorabo, ki je prepovedana s členom 54 Sporazuma EGP, uporabljati tudi člen 54 Sporazuma EGP. V skladu s členom 3(1) morajo tako organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah Efte uporabljati člena 53 in 54 tudi, kadar uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za sporazume in ravnanja zlorabe, ki bi lahko vplivali na trgovino med državami EGP. Po drugi strani pa se v skladu s členom 3(1) od organov, pristojnih za konkurenco, in sodišč v državah Efte ne zahteva, da uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci, kadar uporabljajo člena 53 in 54 za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja ter zlorabe, ki bi lahko vplivali na trgovino med državami EGP. V takšnih primerih lahko pravila konkurence EGP uporabljajo samostojno.

10.

Iz člena 3(2) izhaja, da uporaba nacionalne zakonodaje o konkurenci ne sme voditi k prepovedi sporazumov, sklepov podjetniških združenj ali usklajenih ravnanj, ki lahko vplivajo na trgovino med državami EGP, a ne omejujejo konkurence v smislu člena 53(1) Sporazuma EGP, ali izpolnjujejo pogoje iz člena 53(3) Sporazuma EGP, ali jih ureja akt, ki ustreza Uredbi Skupnosti o uporabi člena 81(3) Pogodbe ES, naveden v Prilogi XIV k Sporazumu EGP. Državam Efte pa poglavje II ne preprečuje, da na svojem ozemlju sprejmejo in uporabljajo strožjo nacionalno zakonodajo, ki preprečuje ali preganja enostransko ravnanje, v katero so vpletena podjetja.

11.

Omeniti je treba tudi, da se v skladu s členom 3(3) poglavja II brez poseganja v splošna načela in druge določbe prava EGP člen 3(1) in (2) ne uporabljata v primerih, pri katerih organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah Efte uporabljajo nacionalni zakon o nadzoru združevanja podjetij, niti ne preprečuje uporabe določb nacionalnega prava, katerih cilji se pretežno razlikujejo od cilja členov 53 in 54 Sporazuma EGP.

12.

Merilo vpliva na trgovino je samostojno merilo zakonodaje EGP, ki ga je za vsak posamezni primer treba oceniti ločeno. To je merilo o pristojnosti, ki natančno določa področje uporabe zakonodaje EGP o konkurenci (6). Zakonodaja EGP o konkurenci se ne uporablja za sporazume in ravnanja, ki ne morejo znatno vplivati na trgovino med državami EGP.

13.

Merilo vpliva na trgovino omejuje področje uporabe členov 53 in 54 na sporazume in ravnanja, ki lahko dosežejo minimalno raven čezmejnih učinkov na ozemlju, ki ga zajema Sporazum EGP (v nadaljnjem besedilu „EGP“). Zmožnost sporazuma ali ravnanja, da vpliva na trgovino med državami EGP, mora biti „znatna“ (7).

14.

V primeru člena 53 Sporazuma EGP je sporazum tisti, ki mora biti zmožen vplivati na trgovino med državami EGP. Ni nujno, da ima to zmožnost vsak posamezni del sporazuma, vključno s kakršnim koli omejevanjem konkurence, ki bi lahko izhajalo iz sporazuma (8). Če lahko sporazum kot celota vpliva na trgovino med državami EGP, se pravo EGP uporablja za celoten sporazum, vključno z vsemi deli sporazuma, ki samostojno ne vplivajo na trgovino med državami EGP. Če pogodbena razmerja med istimi deli zajemajo več dejavnosti, morajo te dejavnosti zato, da lahko tvorijo del istega sporazuma, biti neposredno povezane in tvoriti sestavni del istega skupnega dogovora med podjetji (9). V nasprotnem primeru je vsaka dejavnost zajeta v ločenem sporazumu.

15.	Prav tako ni pomembno, ali sodelovanje določenega podjetja v sporazumu znatno vpliva na trgovino med državami EGP ali ne (10). Podjetje se uporabi prava EGP ne more izogniti samo zato, ker je njegovo sodelovanje pri sporazumu, ki sam po sebi lahko vpliva na trgovino med državami EGP, zanemarljivo.

16.

Za opredelitev uporabe prava EGP ni treba določiti povezave med domnevnim omejevanjem konkurence in zmožnostjo sporazuma, da vpliva na trgovino med državami EGP. Tudi neomejevalni sporazumi lahko vplivajo na trgovino med državami EGP. Sporazumi o selektivni distribuciji, ki temeljijo na izključno kakovostnih merilih za izbor, ki jih upravičuje narava proizvodov in ki ne omejujejo konkurence v smislu člena 53(1), lahko na primer kljub temu vplivajo na trgovino med državami EGP. Vendar pa lahko domnevne omejitve, ki izhajajo iz sporazuma, jasno nakazujejo na to, da lahko sporazum vpliva na trgovino med državami EGP. Na primer sporazum o distribuciji, ki prepoveduje izvoz, lahko že po svoji naravi vpliva na trgovino med državami EGP, vendar to še ne pomeni nujno, da je ta vpliv znatnega obsega (11).

17.

V primeru člena 54 mora na trgovino med državami EGP vplivati zloraba. Vendar pa to ne pomeni, da je treba vsak element ravnanja oceniti ločeno. Ravnanje, ki je del splošne strategije prevladujočega podjetja, je treba oceniti z vidika njegovega skupnega vpliva. Če prevladujoče podjetje za dosego istega cilja izvaja različna ravnanja, na primer ravnanja, katerih cilj je izločiti ali izključiti konkurente, je za to, da se člen 54 uporabi za vsa ravnanja, ki tvorijo del te splošne strategije, dovolj, da lahko vsaj eno od teh ravnanj vpliva na trgovino med državami EGP (12).

18.

Iz besedila členov 53 in 54 Sporazuma EGP ter sodne prakse sodišč Skupnosti izhaja, da je treba pri uporabi merila vpliva na trgovino obravnavati zlasti tri elemente:

(a)	koncept „trgovina med pogodbenicami“,

(b)	koncept „lahko vpliva“ in

(c)	koncept „znatnosti vpliva“.

2.2. Koncept „trgovina med pogodbenicami“

19.

Koncept „trgovina“ se ne omejuje na tradicionalno čezmejno menjavo blaga in storitev (13). Pojem je širši in vključuje vse čezmejne gospodarske dejavnosti, tudi ustanavljanje (14). Ta razlaga je skladna s temeljnim ciljem Sporazuma EGP, ki je spodbujati prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala.

20.

V skladu z ustaljeno sodno prakso koncept „trgovina“ vključuje tudi primere, v katerih sporazumi ali ravnanja vplivajo na konkurenčno strukturo trga. Za sporazume in ravnanja, ki na konkurenčno strukturo znotraj EGP vplivajo tako, da izločijo ali bi lahko izločili konkurenta, ki posluje znotraj EGP, se lahko uporabljajo pravila konkurence EGP (15). Izločitev ali tveganje izločitve nekega podjetja vpliva na konkurenčno strukturo znotraj EGP, prav tako pa tudi na gospodarske dejavnosti, ki jih podjetje opravlja.

21.

Zahteva po vplivu na trgovino „med pogodbenicami“ predpostavlja, da mora obstajati vpliv na čezmejne gospodarske dejavnosti, v katerih naj bi bili udeleženi vsaj dve državi EGP. Ni nujno, da sporazum ali ravnanje vpliva na trgovino med eno državo EGP v celoti in drugo državo EGP v celoti. Člena 53 in 54 se lahko uporabljata tudi v primerih, ki vključujejo del države EGP, pod pogojem, da je vpliv na trgovino znaten (16).

22.	Uporaba merila vpliva na trgovino ni odvisna od opredelitve upoštevnih geografskih trgov. Na trgovino med državami EGP se lahko vpliva tudi v primerih, ko je upoštevni trg nacionalen ali podnacionalen (17).

2.3. Koncept „lahko vpliva“

23.

Koncept „lahko vpliva“ naj bi opredelil naravo zahtevanega vpliva na trgovino med državami EGP. Iz koncepta „lahko vpliva“ v skladu s standardnim merilom, ki ga je oblikovalo Sodišče Evropskih skupnosti, izhaja, da mora biti mogoče z zadostno mero verjetnosti predvideti, na podlagi vrste objektivnih zakonskih ali dejanskih dejavnikov, ali ima lahko sporazum oziroma ravnanje vpliv, neposreden ali posreden, dejanski ali možen, na vzorec trgovanja med državami EGP (18) (19). Kakor je navedeno v odstavku 20 zgoraj, je Sodišče Evropskih skupnosti poleg tega razvilo merilo, ki temelji na tem, ali sporazum oziroma ravnanje vpliva na konkurenčno strukturo ali ne. V primerih, ko sporazum ali ravnanje lahko vpliva na konkurenčno strukturo znotraj EGP, se uporablja pravo EGP.

24.

Merilo o „vzorcu trgovanja“, kakor ga je oblikovalo Sodišče Evropskih skupnosti, vsebuje poglavitne elemente, opisane v nadaljevanju:

(a)	„zadostno mero verjetnosti na podlagi vrste objektivnih zakonskih ali dejanskih dejavnikov“,

(b)	vpliv na „vzorec trgovanja“ med državami EGP,

(c)	„vpliv, neposreden ali posreden, dejanski ali možen,“ na vzorec trgovanja.

2.3.1. Zadostna mera verjetnosti na podlagi vrste objektivnih zakonskih ali dejanskih dejavnikov

25.

Presoja vpliva na trgovino temelji na objektivnih dejavnikih. Ne zahteva se subjektivni namen zadevnih podjetij. Vendar pa je obstoj dokazov, da so podjetja nameravala vplivati na trgovino med državami EGP, na primer, ker so skušala ovirati izvoz v druge države EGP ali uvoz iz njih, pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati.

26.

Iz izraza „lahko vpliva“ in sklicevanja Sodišča Evropskih skupnosti na „zadostno mero verjetnosti“ izhaja, da za to, da se uporabi pravo EGP, ni nujno, da sporazum ali ravnanje dejansko vpliva ali je vplival na trgovino med državami EGP. Zadostuje, da je sporazum ali ravnanje „zmožen“ imeti takšen vpliv (20).

27.

Izračun dejanskega obsega trgovine med državami EGP, na katerega vpliva sporazum ali ravnanje, ni obvezen in tudi ne potreben. Na primer pri sporazumih, ki prepovedujejo izvoz v druge države EGP, ni treba oceniti, kolikšna bi bila stopnja vzporedne trgovine med zadevnimi državami EGP, če se sporazum ne bi sklenil. Ta razlaga je skladna s pristojnostno naravo merila vpliva na trgovino. Pravo EGP se uporablja za kategorije sporazumov in ravnanj, ki so zmožni čezmejno vplivati, ne glede na to, ali ima določen sporazum oziroma ravnanje dejansko takšen vpliv.

28.

Presoja v skladu z merilom vpliva na trgovino je odvisna od številnih dejavnikov, ki niso nujno odločilni, če se obravnavajo posamezno (21). Pomembni dejavniki vključujejo naravo sporazuma in ravnanja, naravo proizvodov, zajetih s sporazumom ali ravnanjem, ter položaj in pomembnost zadevnih podjetij (22).

29.

Narava sporazuma in ravnanja kakovostno opredeljuje zmožnost sporazuma ali ravnanja, da vpliva na trgovino med državami EGP. Nekateri sporazumi in ravnanja so že po svoji naravi zmožni vplivati na trgovino med državami EGP, medtem ko se za druge v zvezi s tem zahteva podrobnejša analiza. Čezmejni karteli so primer prve skupine, medtem ko so skupna podjetja, omejena na ozemlje ene same države EGP, primer druge skupine. Ta vidik je podrobneje proučen v oddelku 3 spodaj, ki obravnava različne kategorije sporazumov in ravnanj.

30.

Narava proizvodov, zajetih s sporazumi ali ravnanji, opredeljuje tudi, ali obstaja zmožnost vpliva na trgovino med državami EGP. Če se proizvodi zaradi svoje narave zlahka čezmejno tržijo ali če so pomembni za podjetja, ki želijo vstopiti v druge države EGP ali v njih razširiti svoje dejavnosti, se pravo EGP lažje uporablja kot v primerih, ko je povpraševanje po proizvodih, ki jih ponujajo dobavitelji iz drugih držav EGP, zaradi njihove narave omejeno, ali v primerih, v katerih je povpraševanje po proizvodih omejeno z vidika čezmejnega ustanavljanja ali razširitve gospodarskih dejavnosti, ki se opravljajo s tega sedeža (23). Ustanavljanje pomeni tudi, kadar podjetje iz ene države EGP ustanovi agencijo, podružnico ali hčerinsko družbo v drugi državi EGP.

31.	Tržni položaj zadevnih podjetij in njihov obseg prodaje okvirno količinsko opredeljujeta zmožnost zadevnega sporazuma ali ravnanja, da vpliva na trgovino med državami EGP. Ta vidik, ki je sestavni del presoje znatnosti vpliva, se obravnava v oddelku 2.4 spodaj.

32.

Poleg že omenjenih dejavnikov je treba upoštevati tudi pravne in dejanske okoliščine, v katerih se sporazum ali ravnanje izvaja. Ustrezni gospodarski in pravni okvir zagotavlja vpogled v možnost vpliva na trgovino med državami EGP. V primeru absolutnih ovir čezmejni trgovini med državami EGP, ki niso zajete v sporazumu ali ravnanju, je vpliv na trgovino možen le, če obstaja verjetnost, da bodo te ovire v bližnji prihodnosti izginile. Če ovire niso absolutne, temveč le otežkočajo čezmejne dejavnosti, je izredno pomembno zagotoviti, da sporazumi in ravnanja ne bodo nadalje ovirali takih dejavnosti. Takšni sporazumi in ravnanja so zmožni vplivati na trgovino med državami EGP.

2.3.2. Vpliv na „vzorec trgovanja“ med državami EGP

33.	Za uporabo členov 53 in 54 mora obstajati vpliv na „vzorec trgovanja“ med državami EGP.

34.

Izraz „vzorec trgovanja“ je nevtralen. Pogoj ni, da se trgovina omeji ali zmanjša (24). Na vzorce trgovanja se lahko vpliva tudi s sporazumom ali ravnanjem, ki povzroči povečanje trgovine. Pravo EGP se namreč uporabi, če obstaja verjetnost, da bi se trgovina med državami EGP zaradi sporazuma ali ravnanja drugače razvijala v primerjavi z razvojem, ki bi ga verjetno imela, če sporazuma ali ravnanja ne bi bilo (25).

35.	Iz te razlage izhaja dejstvo, da je merilo vpliva na trgovino merilo o pristojnosti, ki omogoča razlikovati med sporazumi in ravnanji, ki imajo lahko čezmejne učinke, da se tako upraviči ocena v skladu s pravili konkurence EGP, ter sporazumi in ravnanji, ki takih učinkov ne morejo imeti.

2.3.3. „Vpliv, neposreden ali posreden, dejanski ali možen,“ na vzorec trgovanja

36.	Vpliv sporazumov in ravnanj na vzorce trgovanja med državami EGP je lahko „neposreden ali posreden, dejanski ali možen“.

37.

Neposredni učinki na trgovino med državami EGP se običajno pojavijo pri proizvodih, zajetih v sporazumu ali ravnanju. Če se na primer proizvajalci določenega proizvoda v različnih državah EGP sporazumejo glede razdelitve trgov, se na trgu zadevnih proizvodov na trgovino med državami EGP pojavijo neposredni učinki. Primer neposrednih učinkov je tudi, ko dobavitelj rabate za distributerje omeji na proizvode, ki se prodajajo v državi EGP, v kateri imajo distributerji svoj sedež. Takšna ravnanja povzročajo povišanje ustreznih cen proizvodov, namenjenih izvozu, s čimer postane izvoz manj privlačen in manj konkurenčen.

38.

Posredni učinki se pogosto pojavijo pri proizvodih, ki so povezani s proizvodi, zajetimi v sporazumu ali ravnanju. Posredni učinki se lahko na primer pojavijo, če sporazum ali ravnanje vpliva na čezmejne gospodarske dejavnosti podjetij, ki tako ali drugače uporabljajo proizvode, zajete v sporazumu ali ravnanju (26). Takšni učinki se lahko na primer pojavijo, če se sporazum ali ravnanje nanaša na polproizvod, ki se ne trži, se pa uporablja pri dobavi končnega proizvoda, ki se trži. Sodišče Evropskih skupnosti je v skladu z ustreznim členom 81 Pogodbe ES menilo, da je na trgovino med državami članicami ES lahko vplival sporazum, ki je določal cene za žganje, ki se uporablja pri proizvodnji konjaka (27). Medtem ko se surovina ni izvažala, se je končni proizvod – konjak – izvažal. Če se lahko na trgovino s končnim proizvodom znatno vpliva, se v takšnih primerih zato uporablja zakonodaja EGP o konkurenci.

39.

Posredni učinki na trgovino med državami EGP se lahko prav tako pojavijo v zvezi s proizvodi, zajetimi v sporazumu ali ravnanju. Na primer sporazumi, pri katerih proizvajalec garancijo proizvodov, ki jih prodajajo distributerji, omeji na državo EGP, v kateri imajo ti svoj sedež, nespodbudno vplivajo na porabnike iz drugih držav EGP, ker pri nakupu proizvodov ne bi mogli uveljavljati garancije (28). Izvoz, ki ga opravljajo uradni distributerji in vzporedni trgovci, je otežen, ker porabniki menijo, da so proizvodi brez garancije proizvajalca manj privlačni (29).

40.

Dejanski učinki na trgovino med državami EGP so tisti, ki jih sporazum ali ravnanje povzroči po tem, ko se začne izvajati. Obstaja verjetnost, da lahko sporazum med dobaviteljem in distributerjem v isti državi EGP, na primer sporazum, ki prepoveduje izvoz v druge države EGP, povzroči dejanske učinke na trgovino med državami EGP. Brez sporazuma bi distributer lahko začel izvažati. Opozoriti pa je treba, da dejanskih učinkov ni treba dokazovati. Zadostuje, da je sporazum ali ravnanje zmožen imeti takšne učinke.

41.

Potencialni učinki so tisti, ki se z zadostno mero verjetnosti lahko pojavijo v prihodnosti. Drugače povedano je treba upoštevati predvidljiv tržni razvoj (30). Čeprav se na trgovino ne more vplivati ob sklenitvi sporazuma ali izvajanju ravnanja, se člena 53 in 54 še naprej uporabljata, če obstaja verjetnost, da se bodo dejavniki, ki so privedli do navedene ugotovitve, v bližnji prihodnosti spremenili. V zvezi s tem je pomembno upoštevati vpliv ukrepov liberalizacije, ki so sprejeti v okviru Sporazuma EGP ali jih sprejme zadevna država EGP, in druge predvidljive ukrepe za odpravo pravnih ovir trgovini.

42.

Poleg tega čeprav so tržni pogoji za čezmejno trgovino v določenem trenutku neugodni, na primer ker so si cene v zadevnih državah EGP podobne, se na trgovino še vedno lahko vpliva, če se zaradi spreminjajočih se tržnih pogojev lahko stanje spremeni (31). Pomembno je dejstvo, ali sporazum oziroma ravnanje lahko vpliva na trgovino med državami EGP in ne dejstvo, ali v določenem trenutku nanjo dejansko vpliva.

43.

Vključitev posrednih ali potencialnih učinkov v analizo učinkov na trgovino med državami EGP ne pomeni, da lahko analiza temelji na malo verjetnih ali hipotetičnih učinkih. Organ ali stranka, ki trdi, da se na trgovino med državami EGP lahko znatno vpliva, mora pojasniti verjetnost, da bo imel določeni sporazum posredne ali potencialne učinke. Hipotetični ali špekulativni učinki ne zadostujejo za to, da se določi uporaba prava EGP. Na primer sporazum, ki povzroči povišanje cene proizvoda, ki ga ni mogoče tržiti, znižuje razpoložljivi dohodek porabnikov. Ker imajo porabniki manj denarja, ki ga lahko porabijo, lahko kupijo manj proizvodov, uvoženih iz drugih držav EGP. Vendar pa je povezava med takšnimi učinki na dohodke in trgovino med državami EGP na splošno sama po sebi preveč ohlapna, da bi lahko upravičila uporabo prava EGP.

2.4. Koncept znatnosti vpliva

2.4.1. Splošno načelo

44.

Merilo vpliva na trgovino vključuje količinski element, ki uporabo prava EGP omejuje na sporazume in ravnanja, katerih učinki imajo lahko določeno razsežnost. Sporazumi in ravnanja ne sodijo v področje uporabe členov 53 in 54, če na trg vplivajo le v zanemarljivi meri ob upoštevanju slabega položaja vpletenih podjetij na trgu zadevnih proizvodov (32). Pri presoji znatnosti se zlasti upošteva položaj in pomembnost ustreznih podjetij na trgu zadevnih proizvodov (33).

45.

Presoja znatnosti je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera, zlasti narave sporazuma in ravnanja, narave zajetih proizvodov ter tržnega položaja zadevnih podjetij. Če lahko sporazum ali ravnanje že po svoji naravi vpliva na trgovino med državami EGP, je prag znatnosti nižji od praga v primeru sporazumov in ravnanj, ki po svoji naravi ne morejo vplivati na trgovino med državami EGP. Bolj kot je tržni položaj zadevnih podjetij trden, več verjetnosti je, da se bo lahko vpliv, ki ga je sporazum ali ravnanje zmožno imeti na trgovino med državami EGP, štel za znaten (34).

46.

V številnih zadevah, ki se nanašajo na uvoz in izvoz, je Sodišče Evropskih skupnosti menilo, da je bil pogoj znatnosti izpolnjen, če je prodaja zadevnih podjetij znašala okoli 5 % trga (35). Vendar pa se sam tržni delež ni vedno obravnaval kot odločilni dejavnik. Zlasti pa je treba upoštevati tudi promet podjetij na področju zadevnih proizvodov (36).

47.

Izmera znatnosti vpliva se lahko tako izrazi absolutno (promet) in relativno, tj. na podlagi primerjave položaja zadevnega(-ih) podjetja(-ij) s položajem drugih udeležencev na trgu (tržni delež). To osredotočenje na položaj in pomembnost zadevnih podjetij je skladno s konceptom „lahko vpliva“, v skladu s katerim presoja temelji bolj na zmožnosti sporazuma ali ravnanja, da vpliva na trgovino med državami EGP, kot pa na vplivu na dejanske čezmejne tokove blaga in storitev. Tržni položaj zadevnih podjetij in njihov promet na področju zadevnih proizvodov okvirno opredeljujeta zmožnost, da sporazum ali ravnanje vpliva na trgovino med državami EGP. Ta dva elementa sta opisana v domnevah, predstavljenih v odstavkih 52 in 53 spodaj.

48.

Uporaba merila o znatnosti vpliva ne zahteva nujno opredelitve upoštevnih trgov in izračuna tržnih deležev (37). Prodaja podjetja, ki je izražena absolutno, lahko zadostuje pri dokazovanju ugotovitve, da je vpliv na trgovino znaten. To je zlasti primer sporazumov in ravnanj, ki lahko že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP, na primer zato, ker se nanašajo na uvoz ali izvoz ali ker vključujejo več držav EGP. Dejstvo, da lahko v takšnih okoliščinah promet na področju proizvodov, zajetih v sporazumu, zadostuje za ugotovitev znatnega vpliva na trgovino med državami EGP, izhaja iz pozitivne domneve, opisane v odstavku 53 spodaj.

49.

Sporazume in ravnanja je treba vedno obravnavati v gospodarskem in pravnem okviru, v katerem se pojavljajo. V primeru vertikalnih sporazumov je morda treba upoštevati vse kumulativne učinke vzporednih mrež podobnih sporazumov (38). Tudi če en sam sporazum ali mreža sporazumov ne more znatno vplivati na trgovino med državami EGP, je lahko vpliv vzporednih mrež sporazumov, obravnavanih kot celota, znaten. Vendar pa mora v takšnem primeru posamezni sporazum ali mreža sporazumov v veliki meri prispevati k skupnemu vplivu na trgovino (39).

2.4.2. Količinska opredelitev znatnosti vpliva

50.

Nemogoče je opredeliti splošna količinska pravila, ki bi se uporabljala za vse kategorije sporazumov in določala, kdaj se na trgovino med državami EGP lahko znatno vpliva. Lahko pa se določi, kdaj se na trgovino običajno ne more znatno vplivati. Prvič, Nadzorni organ Efte v svojem Obvestilu o sporazumih majhnega pomena, ki ne omejujejo znatno konkurence po členu 53(1) Sporazuma EGP (pravilo de minimis) (40), navaja, da sporazumi med malimi in srednjimi podjetji (MSP), kakor so opredeljena v Odločbi Nadzornega organa št. 112/96/COL z dne 11. septembra 1996 (41), običajno ne morejo vplivati na trgovino med državami EGP. Ta domneva temelji na dejstvu, da so dejavnosti MSP običajno lokalne ali kvečjemu regionalne narave. Vendar pa se lahko za MSP uporablja pravo EGP zlasti, če ta opravljajo čezmejno gospodarsko dejavnost. Drugič, Nadzorni organ meni, da je primerno opredeliti splošna načela, ki bi določala, kdaj se na trgovino običajno ne more znatno vplivati, npr. merilo, ki bi opredeljevalo neobstoj znatnega vpliva na trgovino med državami EGP (pravilo NZVT). Pri uporabi člena 53 bo Nadzorni organ to merilo upošteval kot negativno ovrgljivo domnevo, ki se lahko uporabi za vse sporazume v smislu člena 53(1), ne glede na naravo omejitev, vsebovanih v sporazumu, vključno z omejitvami, ki so bile opredeljene kot nedopustne omejitve v aktih, ki ustrezajo uredbam Komisije o skupinskih izjemah, navedenih v Prilogi XIV k Sporazumu EGP. V primerih uporabe te domneve Nadzorni organ običajno ne bo začel postopka na zahtevo niti na lastno pobudo. Če bodo podjetja v dobri veri ocenila, da je sporazum zajet v tej negativni domnevi, Nadzorni organ ne bo naložil glob.

51.	Brez poseganja v odstavek 53 spodaj ta negativna opredelitev znatnosti vpliva ne pomeni, da lahko sporazumi, ki ne spadajo v okvir meril, določenih v nadaljevanju, samodejno znatno vplivajo na trgovino med državami EGP. Proučiti je treba vsak posamezni primer.

52.

Nadzorni organ Efte meni, da načeloma sporazumi ne morejo znatno vplivati na trgovino med državami EGP, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	če skupni tržni delež strank na katerem koli upoštevnem trgu znotraj EGP, na katerega vpliva sporazum, ne presega 5 % in

(b)

če v primeru horizontalnih sporazumov skupni letni promet zadevnih podjetij znotraj EGP (42) za proizvode, zajete v sporazumu, ne presega 40 milijonov EUR. Upoštevni promet v primeru sporazumov, ki se nanašajo na skupni nakup proizvodov, vključuje skupne nabave proizvodov, zajetih v sporazumu, ki jih opravijo stranke.

V primeru vertikalnih sporazumov skupni letni promet dobavitelja znotraj EGP za proizvode, zajete v sporazumu, ne presega 40 milijonov EUR. V primeru licenčnih sporazumov je upoštevni promet skupni promet pridobiteljev licenc za proizvode, ki vključujejo licenčno tehnologijo, in promet dajalca licence za takšne proizvode. V primeru sporazumov, sklenjenih med kupcem in več dobavitelji, štejejo za upoštevni promet skupne nabave proizvodov, zajetih v sporazumih, ki jih opravi kupec.

Nadzorni organ bo uporabil enako domnevo, če v dveh zaporednih koledarskih letih zgoraj navedeni prag prometa ni presežen za več kot 10 % in zgoraj navedeni prag tržnega deleža za več kot dve odstotni točki. Če se sporazum nanaša na nov, še neobstoječ trg, in če posledično stranke ne ustvarijo upoštevnega prometa ali ne prevzamejo nobenega deleža upoštevnega trga, Nadzorni organ ne bo uporabil te domneve. V takih primerih je morda treba znatnost vpliva presoditi na podlagi položaja strank na trgih zadevnega proizvoda ali njihove moči na področju tehnologij, povezanih s sporazumom.

53.

Nadzorni organ Efte ocenjuje tudi, da če lahko sporazum že po svoji naravi vpliva na trgovino med državami EGP, na primer ker se nanaša na uvoz in izvoz ali vključuje več držav EGP, obstaja pozitivna ovrgljiva domneva, da so takšni učinki na trgovino znatni, če promet strank na področju proizvodov, zajetih v tem sporazumu, izračunan, kakor je določeno v odstavkih 52 in 54, presega 40 milijonov EUR. V primeru sporazumov, ki lahko že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP, se lahko pogosto domneva, da so takšni učinki znatni, če tržni delež strank presega prag 5 %, določen v predhodnem odstavku. Vendar pa se ta domneva ne uporablja, če sporazum zajema le del države EGP (glej odstavek 90 spodaj).

54.

Glede praga v višini 40 milijonov EUR (glej odstavek 52 zgoraj) se promet izračuna na podlagi skupne prodaje proizvodov, zajetih s sporazumom (pogodbeni proizvodi), ki jo zadevna podjetja brez davkov opravijo znotraj EGP v predhodnem finančnem letu. Prodaja med subjekti istega podjetja je izključena (43).

55.

Za uporabo praga tržnega deleža je treba določiti upoštevni trg (44). Ta vključuje upoštevni proizvodni trg in upoštevni geografski trg. Tržne deleže je treba izračunati na podlagi podatkov o vrednosti prodaje ali podatkov o vrednosti nabave, kjer je to primerno. Če podatki o vrednosti niso na voljo, se lahko uporabijo ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, pa tudi podatki o obsegu prodaje.

56.	V primeru mrež sporazumov, ki jih je isti dobavitelj sklenil z različnimi distributerji, se upošteva prodaja celotne mreže.

57.	Pogodbe, ki tvorijo del istega skupnega poslovnega dogovora, predstavljajo enoten sporazum za namene pravila NZVT (45). Podjetja ne smejo sporazuma, ki z gospodarskega vidika tvori celoto, razdeliti na več delov, da bi s tem spoštovali pragove.

3. UPORABA ZGORNJIH NAČEL ZA POGOSTE VRSTE SPORAZUMOV IN ZLORAB

58.	Nadzorni organ Efte bo negativno domnevo iz predhodnega oddelka uporabil za vse sporazume, vključno s sporazumi, ki lahko že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP, pa tudi za sporazume, ki predvidevajo trgovanje s podjetji iz tretjih držav (glej oddelek 3.3 spodaj).

59.

Zunaj področja uporabe negativne domneve bo Nadzorni organ Efte upošteval kakovostne elemente v zvezi z naravo sporazuma ali ravnanja ter naravo proizvodov, na katere se nanašajo (glej odstavka 29 in 30 zgoraj). Pomembnost narave sporazuma prav tako obravnava pozitivna domneva iz odstavka 53 zgoraj, ki se nanaša na znatnost vpliva v primeru sporazumov, ki lahko že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP. Da bi se zagotovile dodatne smernice za uporabo koncepta vpliva na trgovino je zato koristno upoštevati različne pogoste vrste sporazumov in ravnanj.

60.

V nadaljevanju je opisana poglavitna razlika med sporazumi in ravnanji, ki vključujejo več držav EGP, ter sporazumi in ravnanji, ki so omejeni na eno samo državo EGP ali del ene same države EGP. Ti dve poglavitni kategoriji sta glede na naravo zadevnega sporazuma ali ravnanja razdeljeni na dodatne podkategorije. Obravnavajo se tudi sporazumi in ravnanja, ki vključujejo tretje države.

3.1. Sporazumi in zlorabe, ki vključujejo več držav EGP ali se v več državah EGP izvajajo

61.

Sporazumi in ravnanja, ki vključujejo več držav EGP ali se v več državah EGP izvajajo, lahko v skoraj vseh primerih že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP. Če upoštevni promet preseže prag, določen v odstavku 53 zgoraj, v večini primerov zato ne bo treba opraviti podrobne analize dejstva, ali se na trgovino med državami EGP lahko vpliva. Vendar pa je z namenom, da se tudi v teh primerih zagotovijo smernice in opredelijo načela, predstavljena v oddelku 2 zgoraj, koristno pojasniti, kateri dejavniki se običajno uporabljajo pri utemeljevanju ugotovitve glede uporabe prava EGP.

3.1.1. Sporazumi, ki se nanašajo na uvoz in izvoz

62.

Sporazumi med podjetji v dveh ali več državah EGP, ki se nanašajo na uvoz in izvoz, lahko že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP. Takšni sporazumi imajo ne glede na to, ali omejujejo konkurenco ali ne, neposreden vpliv na vzorce trgovanja med državami EGP. Sodišče Evropskih skupnosti je na primer v zadevi Kerpen & Kerpen, ki se je nanašala na sporazum med francoskim proizvajalcem in nemškim distributerjem, ki je pokrival več kot 10 % izvoza cementa iz Francije v Nemčijo v višini skupno 350 000 ton na leto, odločilo, da je bilo nemogoče zavzeti stališče, da takšen sporazum ne bi mogel (znatno) vplivati na trgovino med državami članicami ES (46).

63.

Ta kategorija vključuje sporazume, ki predvidevajo omejitve uvoza in izvoza, pa tudi omejitve aktivne in pasivne prodaje ter nadaljnje prodaje kupcev porabnikom v drugih državah EGP (47). V teh primerih obstaja tesna povezava med domnevnim omejevanjem konkurence in vplivom na trgovino, saj je osnovni namen omejevanja preprečiti tokove blaga in storitev med državami EGP, ki bi v nasprotnem primeru bili možni. Ni pomembno, ali se stranke sporazuma nahajajo v isti državi EGP ali v različnih državah EGP.

3.1.2. Karteli, ki vključujejo več držav EGP

64.

Kartelni sporazumi, kot so sporazumi o določitvi cen in razdelitvi trga, ki zajemajo več držav EGP, lahko že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP. Čezmejni karteli usklajujejo konkurenčne pogoje in vplivajo na prepletenost trgovine z ustalitvijo običajnih vzorcev trgovanja (48). Če se podjetja sporazumejo o dodelitvi geografskih območij, se lahko prodaja iz drugih območij na dodeljena območja ukine ali zmanjša. Podjetja s sklenitvijo sporazuma o določitvi cen odpravijo konkurenco in vse posledične razlike v cenah, kar bi konkurente in tudi stranke spodbudilo k izvajanju čezmejne trgovine. Če se podjetja sporazumejo o prodajnih kvotah, se običajni vzorci trgovanja ohranijo. Zadevna podjetja se vzdržijo povečanja svoje proizvodnje in s tem prodajanja proizvodov potencialnim strankam v drugih državah EGP.

65.	Tudi vpliv čezmejnih kartelov na trgovino je običajno že po svoji naravi znaten zaradi tržnega položaja udeležencev v kartelu. Karteli se običajno oblikujejo le, če imajo sodelujoča podjetja skupaj obsežen tržni delež, saj jim to omogoča, da povišajo cene ali znižajo proizvodnjo.

3.1.3. Sporazumi o horizontalnem sodelovanju, ki vključujejo več držav EGP

66.

Ta oddelek obravnava različne vrste sporazumov o horizontalnem sodelovanju. Sporazumi o horizontalnem sodelovanju imajo lahko na primer obliko sporazumov, pri katerih dve ali več podjetij sodeluje pri opravljanju določene gospodarske dejavnosti, kot sta proizvodnja in distribucija (49). Za take sporazume se pogosto uporablja izraz skupna podjetja. Vendar pa so skupna podjetja, ki trajno opravljajo vse funkcije neodvisnega gospodarskega subjekta, zajeta v Uredbi o združitvah (50). Na ravni EGP se takšna polno delujoča skupna podjetja ne obravnavajo v okviru členov 53 in 54 Sporazuma EGP, razen v primerih, ko se uporablja člen 2(4) Uredbe o združitvah (51). Ta oddelek zato ne obravnava polno delujočih skupnih podjetij. V primeru nepolno delujočih skupnih podjetij skupni subjekt ne deluje kot neodvisni dobavitelj (ali kupec) na katerem koli trgu. Skupni subjekt dobavlja le matičnim družbam, ki same delujejo na trgu (52).

67.

Skupna podjetja, ki opravljajo dejavnosti v dveh ali več državah EGP ali proizvodnjo, ki jo prodajajo matične družbe v dveh ali več državah EGP, vplivajo na gospodarske dejavnosti strank na navedenih območjih EGP. Takšni sporazumi lahko zato v primerjavi z okoliščinami v primeru nesklenitve sporazuma običajno že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP (53). Na vzorce trgovanja se vpliva, če podjetja svoje dejavnosti prenesejo na skupno podjetje ali jih uporabijo za namene ustanavljanja novih virov dobave v EGP.

68.

Na trgovino se lahko vpliva tudi, če skupno podjetje za matične družbe proizvede polproizvod, ki ga posledično matična podjetja nadalje obdelajo ali vključijo v proizvod. To se lahko predvideva, če je bil zadevni polproizvod predhodno pridobljen pri dobaviteljih v drugih državah EGP, če so matične družbe polproizvod predhodno proizvedle v drugih državah EGP ali če se končni proizvod trži v več kot eni državi EGP.

69.	Pri presoji znatnosti vpliva je treba upoštevati prodajo proizvodov, povezanih s sporazumom, s strani matične družbe in ne le proizvodov skupnega subjekta, ki je bil ustanovljen s sporazumom, glede na to, da skupno podjetje ne posluje kot neodvisen subjekt na katerem koli trgu.

3.1.4. Vertikalni sporazumi, ki se izvajajo v več državah EGP

70.

Vertikalni sporazumi in mreže podobnih vertikalnih sporazumov, ki se izvajajo v več državah EGP, lahko običajno vplivajo na trgovino med državami EGP, če na poseben način usmerjajo trgovinske tokove. Na primer mreže sporazumov o selektivni distribuciji, ki se izvajajo v dveh ali več državah EGP, na poseben način usmerjajo trgovinske tokove, ker trgovino omejujejo na člane mreže, pri čemer vplivajo na vzorce trgovanja v primerjavi z okoliščinami v primeru nesklenitve sporazuma (54).

71.

Na trgovino med državami EGP lahko vplivajo tudi vertikalni sporazumi, ki imajo izključitvene učinke. To se lahko na primer zgodi pri sporazumih, s katerimi se distributerji v več državah EGP sporazumejo, da bodo kupovali le pri določenem dobavitelju ali prodajali le njegove proizvode. Takšni sporazumi lahko omejujejo trgovino med državami EGP, v katerih se sporazumi izvajajo, ali trgovino iz držav EGP, ki niso zajete v sporazumih. Izključitev je lahko posledica posameznih sporazumov ali mrež sporazumov. Če ima sporazum ali mreža sporazumov, ki vključuje več držav EGP, izključitvene učinke, je zmožnost sporazuma ali sporazumov, da vplivajo na trgovino med državami EGP, zaradi njihove narave običajno znatna.

72.

Sporazumi med dobavitelji in distributerji, ki vsebujejo dogovor o stalnih cenah za nadaljnjo prodajo in vključujejo dve ali več držav EGP, lahko običajno že po svoji naravi tudi vplivajo na trgovino med državami EGP (55). Takšni sporazumi spreminjajo raven cen, ki bi verjetno obstajala, če sporazumi ne bi bili sklenjeni, in s tem vplivajo na vzorce trgovanja.

3.1.5. Zlorabe prevladujočih položajev, ki vključujejo več držav EGP

73.

V primeru zlorabe prevladujočega položaja je koristno razlikovati med zlorabami, ki ovirajo vstop na trg ali izločijo konkurente (izključitvena dejanja zlorabe) in zlorabe, pri katerih prevladujoče podjetje izkorišča svojo gospodarsko moč, na primer z določanjem pretirano visokih ali diskriminatornih cen (izkoriščevalna dejanja zlorabe). Obe vrsti zlorabe se lahko izvajata bodisi s sporazumi, za katere se v obeh primerih uporablja člen 53(1), ali z enostranskim ravnanjem, za katerega se v primerih, ki zadevajo zakonodajo EGP o konkurenci, uporablja le člen 54.

74.	V primeru izključitvenih dejanj zlorabe, kot so diskriminatorni rabati, se vpliva na nižje ležeče trgovske partnerje, ki imajo od tega bodisi koristi ali škodo, s tem, da se vpliva na njihov konkurenčni položaj ter vzorce trgovanja med državami EGP.

75.

Če prevladujoče podjetje izvaja izključitveno ravnanje v več kot eni državi EGP, lahko tako ravnanje običajno že po svoji naravi vpliva na trgovino med državami EGP. Takšno ravnanje negativno vpliva na konkurenco na območju, ki ne zajema le eno samo državo EGP, saj obstaja verjetnost, da trgovinskemu toku spremeni smer, ki bi jo sicer imel, če zlorabe ne bi bilo. Na vzorce trgovanja se lahko na primer vpliva, če prevladujoče podjetje odobri rabate za zvestobo. Verjetno je, da bodo stranke, katerim se odobri sistem izključitvenih rabatov, manj kupovale pri konkurentih prevladujočega podjetja kot bi sicer v primeru neodobritve teh rabatov. Izključitveno ravnanje, katerega neposredni cilj je izločitev konkurenta, kot so roparske cene, lahko tudi vpliva na trgovino med državami EGP zaradi svojega učinka na konkurenčno tržno strukturo znotraj EGP (56). V primeru prevladujočega podjetja, ki ravnanje izvaja z namenom izločitve konkurenta, ki posluje v več kot eni državi EGP, obstaja več načinov, na katere se na trgovino lahko vpliva. Prvič, obstaja tveganje, da bo vpleteni konkurent prenehal biti vir dobave znotraj EGP. Tudi če zadevno podjetje ni bilo izločeno, obstaja verjetnost, da se na njegovo prihodnje konkurenčno ravnanje lahko vpliva, kar ima lahko tudi vpliv na trgovino med državami EGP. Drugič, zloraba lahko vpliva na druge konkurente. Prevladujoče podjetje lahko z zlorabo opozori svoje konkurente, da jih bo kaznovalo, če bodo poskušali vzpostaviti pravo konkurenco. Tretjič, že samo dejstvo izločitve konkurenta lahko zadostuje, da se na trgovino med državami EGP lahko vpliva. To se lahko zgodi, tudi če podjetje, ki tvega izločitev, večinoma izvaža v tretje države (57). Če obstaja nadaljnje tveganje oviranja učinkovite konkurenčne tržne strukture znotraj EGP, se uporablja pravo EGP.

76.

Če prevladujoče podjetje izvaja izkoriščevalna ali izključitvena dejanja zlorabe v več kot eni državi EGP, je možnost zlorabe, da vpliva na trgovino med državami EGP, običajno tudi že po svoji naravi znatna. Glede na tržni položaj zadevnega prevladujočega podjetja in dejstvo, da se zloraba izvaja v več državah EGP, sta obseg zlorabe in njen verjetni vpliv na vzorce trgovanja običajno taka, da se na trgovino med državami EGP lahko znatno vpliva. V primeru izkoriščevalnih dejanj zlorabe, kot je cenovna diskriminacija, zloraba vpliva na konkurenčni položaj trgovskih partnerjev v več državah EGP. V primeru izključitvenih dejanj zlorabe, vključno z zlorabami, katerih cilj je izločiti konkurenta, se vpliva na gospodarske dejavnosti, ki jih konkurenti opravljajo v več državah EGP. Sam obstoj prevladujočega položaja v več državah EGP pomeni, da je konkurenca na znatnem delu skupnega trga že oslabljena (58). Če prevladujoče podjetje nadalje slabi konkurenco z izvajanjem ravnanja zlorabe, na primer tako, da izloči konkurenta, je zmožnost vpliva na trgovino med državami EGP običajno znatna.

3.2. Sporazumi in zlorabe, ki zajemajo eno samo državo EGP ali le del države EGP

77.

Če sporazumi ali zlorabe zajemajo ozemlje ene same države EGP, se lahko kot potrebna izkaže podrobnejša preiskava zmožnosti sporazumov ali zlorab, da vplivajo na trgovino med državami EGP. Opozoriti je treba, da za obstoj vpliva na trgovino med državami EGP ni nujno, da se obseg trgovine zmanjša. Zadostuje možnost povzročitve znatne spremembe v vzorcu trgovanja med državami EGP. Kljub temu v mnogih primerih, ki vključujejo eno samo državo EGP, narava domnevne kršitve in zlasti njena usmerjenost k izključitvi iz nacionalnega trga zagotavlja koristne podatke o zmožnosti sporazuma ali ravnanja, da vpliva na trgovino med državami EGP. Primeri, opisani v nadaljevanju, niso izčrpni. Navajajo le primere, v katerih se sporazumi, omejeni na ozemlje ene same države EGP, lahko štejejo za zmožne vplivati na trgovino med državami EGP.

3.2.1. Karteli, ki zajemajo eno samo državo EGP

78.

Horizontalni karteli, ki zajemajo državo EGP v celoti, lahko običajno vplivajo na trgovino med državami EGP. V številnih zadevah sta sodišči Skupnosti zavzeli stališče, da sporazumi, ki vključujejo celotno ozemlje določene države članice ES, že po svoji naravi krepijo delitev trgov na nacionalni ravni s tem, da ovirajo prepletenost gospodarstva, ki naj bi se dosegla s Pogodbo ES (59).

79.

Zmožnost razdelitve notranjega trga, ki jo imajo takšni sporazumi, izhaja iz dejstva, da morajo podjetja, udeležena v kartelih v eni sami državi EGP, običajno sprejeti ukrepe za izključitev konkurentov iz drugih držav EGP (60). Če jih ne sprejmejo in če se proizvod, zajet s sporazumom, lahko trži (61), obstaja tveganje, da konkurenca podjetij iz drugih držav EGP oslabi kartel. Takšni sporazumi lahko običajno že po svoji naravi znatno vplivajo na trgovino med državami EGP, če upoštevamo pokritost trga, ki je potrebna za učinkovitost takih kartelov.

80.

Ob upoštevanju, da so v konceptu vpliva na trgovino zajeti potencialni učinki, dejstvo, ali se proti konkurentom iz drugih držav EGP v katerem koli določenem trenutku dejansko tako ukrepa, ni odločilno. Če je cena, ki jo določi kartel, podobna ceni v drugih državah EGP, udeležencem kartela morda ne bo treba nemudoma sprejeti ukrepov proti konkurentom iz drugih držav EGP. Pomembno pa je vedeti, ali obstaja verjetnost, da bodo to storili v primeru spremenjenih tržnih pogojev. Ta verjetnost je odvisna od tega, ali obstajajo naravne ovire za menjavo na trgu ali ne, in zlasti od tega, ali se zadevni proizvod lahko trži ali ne. Sodišče Evropskih skupnosti je na primer v zadevah, ki se nanašajo na nekatere storitve bančnega poslovanja s prebivalstvom (62), zavzelo stališče, da se na trgovino ni moglo znatno vplivati, ker je bila možnost trženja posebnih zadevnih proizvodov zelo omejena in zato ker slednji niso bili pomembni dejavnik, ko so se podjetja iz drugih držav članic ES odločala o svoji ustanovitvi v zadevni državi članici ES (63).

81.

Podatek o tem, v kolikšni meri udeleženci kartela nadzorujejo cene in konkurente iz drugih držav EGP, lahko zagotovi informacijo o obsegu, v katerem se proizvodi, zajeti s kartelom, lahko tržijo. Nadzor omogoča udeležencem kartela, da konkurenco in konkurente iz drugih držav EGP zaznavajo kot potencialno grožnjo kartelu. Če poleg tega obstajajo dokazi, da so udeleženci kartela namerno določili raven cen glede na raven cen v drugih državah EGP (strategija omejevanja cen), pomeni, da se zadevni proizvodi lahko tržijo in da se na trgovino med državami EGP lahko vpliva.

82.

Na trgovino se običajno lahko vpliva tudi, če udeleženci nacionalnega kartela omilijo konkurenčne omejitve konkurentov iz drugih držav EGP s tem, da jih pozovejo, da se pridružijo omejevalnemu sporazumu, ali če so konkurenti zaradi izključitve iz sporazuma v slabšem konkurenčnem položaju (64). V takšnih primerih sporazum bodisi tem konkurentom preprečuje koriščenje vsakršne konkurenčne ugodnosti ali pa poviša njihove stroške, pri čemer negativno vpliva na njihovo konkurenčnost in prodajo. V obeh primerih sporazum ovira poslovanje konkurentov iz drugih držav EGP na zadevnem nacionalnem trgu. Enako velja, če je kartelni sporazum, omejen na eno samo državo EGP, sklenjen med podjetji, ki nadalje prodajajo proizvode, uvožene iz drugih držav EGP (65).

3.2.2. Sporazumi o horizontalnem sodelovanju, ki vključujejo eno samo državo EGP

83.

Sporazumi o horizontalnem sodelovanju in zlasti nepolno delujoča skupna podjetja (prim. odstavek 66 zgoraj), ki so omejena na eno samo državo EGP in ki se ne nanašajo neposredno na uvoz in izvoz, ne spadajo v kategorijo sporazumov, ki lahko že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP. Zato je morda potrebna natančna proučitev zmožnosti posameznega sporazuma, da vpliva na trgovino med državami EGP.

84.

Sporazumi o horizontalnem sodelovanju lahko na trgovino med državami EGP zlasti vplivajo, če imajo izključitvene učinke. Med take lahko sodijo sporazumi, ki vzpostavljajo sektorske sisteme standardizacije in certifikacije, ki podjetja iz drugih držav EGP bodisi izključujejo ali pa jih podjetja iz zadevne države EGP enostavneje izpolnjujejo, ker so ti oblikovani na podlagi nacionalnih pravil in tradicij. V takšnih okoliščinah sporazumi podjetjem iz drugih držav EGP otežujejo vstop na nacionalni trg.

85.

Zmožnost vpliva na trgovino ima tudi skupno podjetje, ki podjetja iz drugih držav EGP izloči s pomembne distribucijske poti ali vira povpraševanja. Če na primer dva ali več distributerjev s sedežem v isti državi EGP, ki dosegajo znaten delež uvoza zadevnih proizvodov, ustanovijo skupno podjetje za nabavo, da bi združili svoje nabave tega proizvoda, posledično zmanjšanje števila distribucijskih poti omejuje dobaviteljem iz drugih držav EGP možnosti dostopa na zadevni nacionalni trg. Na trgovino se zato lahko vpliva (66). Prav tako se na trgovino lahko vpliva, če podjetja, ki so predhodno uvozila določen proizvod, ustanovijo skupno podjetje, pooblaščeno za proizvodnjo tega istega proizvoda. V tem primeru sporazum povzroči spremembo vzorcev trgovanja med državami EGP v primerjavi z okoliščinami pred sklenitvijo sporazuma.

3.2.3. Vertikalni sporazumi, ki vključujejo eno samo državo EGP

86.

Vertikalni sporazumi, ki vključujejo celotno državo EGP, lahko zlasti vplivajo na vzorce trgovanja med državami EGP, če podjetjem iz drugih držav EGP otežijo vstop na zadevni nacionalni trg, bodisi z izvozom ali ustanavljanjem (izključitveni učinek). Če imajo vertikalni sporazumi takšne izključitvene učinke, prispevajo k razdelitvi trgov na nacionalni ravni, s tem, da ovirajo prepletenost gospodarstva, ki naj bi se dosegla s Sporazumom EGP (67).

87.

Izključitev se lahko na primer pojavi, če dobavitelji kupcem postavijo obveznosti izključne nabave (68). Sodišče Evropskih skupnosti je v zadevi Delimitis (69), ki se nanaša na sporazume med pivovarjem in lastniki prostorov, kjer se je pivo uživalo, pri čemer so slednji začeli pivo kupovati izključno pri pivovarju, izključitev opredelilo kot neobstoj dejanskih in konkretnih možnosti vstopa na trg zaradi sporazumov. Sporazumi običajno vzpostavljajo obsežne ovire vstopa le v primeru, ko zajemajo znatni delež trga. V tem smislu se tržni delež in pokritost trga lahko uporabita kot kazalnika. Pri presoji je treba upoštevati ne le določen zadevni sporazum ali mrežo sporazumov, temveč tudi druge vzporedne mreže sporazumov s podobnimi učinki (70).

88.

Vertikalni sporazumi, ki vključujejo celotno državo EGP in se nanašajo na proizvode, ki se lahko tržijo, lahko prav tako vplivajo na trgovino med državami EGP, tudi če ne vzpostavljajo neposrednih ovir trgovini. Sporazumi, s katerimi se podjetja zavezujejo k določitvi stalnih cen za nadaljnjo prodajo, lahko neposredno vplivajo na trgovino med državami EGP tako, da povišajo uvoz iz drugih držav EGP in znižajo izvoz iz zadevne države EGP (71). Sporazumi, ki predvidevajo določitev stalnih cen za nadaljnjo prodajo, lahko tudi vplivajo na vzorce trgovanja na podoben način kot horizontalni karteli. Če je zaradi sporazuma o določitvi stalnih cen za nadaljnjo prodajo raven cen višja od ravni v drugih državah EGP, je takšna raven vzdržna le, če se lahko uvoz iz drugih držav EGP nadzoruje.

3.2.4. Sporazumi, ki vključujejo le del države EGP

89.

S kakovostnega vidika je metoda presoje sporazumov, ki vključujejo le del države EGP, enaka metodi za sporazume, ki zajemajo celotno državo EGP. To pomeni, da se uporablja analiza iz oddelka 2. Ti dve kategoriji pa je treba pri presoji znatnosti ločevati, saj je treba upoštevati, da je v sporazumu zajet le del države EGP. Upoštevati je treba tudi, na kolikšnem delu nacionalnega ozemlja je mogoče trgovati. Če na primer za podjetja iz drugih držav EGP delovanje na celotnem ozemlju druge države EGP zaradi prevoznih stroškov ali območja delovanja opreme ni ekonomsko upravičeno, se na trgovino lahko vpliva, če sporazum preprečuje dostop na del ozemlja države EGP, na katerem se lahko trguje, razen če je ta del neznaten (72).

90.

Če sporazum preprečuje dostop na regionalni trg, mora biti za to, da se na trgovino lahko znatno vpliva, zadevni obseg prodaje znaten sorazmerno s skupnim obsegom prodaje zadevnih proizvodov znotraj zadevne države EGP. Ta presoja ne more temeljiti izključno na geografski pokritosti. Prav tako je treba precej omejen pomen pripisati tržnemu deležu strank, udeleženih v sporazumu. Tudi če imajo stranke visok tržni delež na ustrezno opredeljenem regionalnem trgu, je lahko obseg navedenega trga še vedno zanemarljiv v primerjavi s skupno prodajo zadevnih proizvodov v zadevni državi EGP. Na splošno se zato za najboljšega kazalca zmožnosti sporazuma, da (znatno) vpliva na trgovino med državami EGP, šteje obseg deleža nacionalnega trga, ki je predmet izključitve. Sporazumi, ki zajemajo območja z visoko koncentracijo povpraševanja, bodo zato imeli večjo težo od sporazumov, ki vključujejo območja z nižjo koncentracijo povpraševanja. Za določitev uporabe prava EGP mora biti delež nacionalnega trga, ki je predmet izključitve, znaten.

91.

Sporazumi lokalne narave sami po sebi ne morejo znatno vplivati na trgovino med državami EGP. To velja tudi v primeru, če se lokalni trg nahaja na obmejnem območju. Nasprotno pa, če je delež nacionalnega trga, ki je predmet izključitve, znaten, se na trgovino lahko vpliva tudi, če se zadevni trg ne nahaja na obmejnem območju.

92.

Nekaj smernic za to kategorijo zagotavlja sodna praksa, ki se nanaša na koncept znatnega dela skupnega trga, opisan v ustreznem členu 82 Pogodbe ES (73). Sporazume, ki na primer ovirajo konkurente iz drugih držav EGP pri njihovem dostopu na del države EGP, ki pomeni znaten del EGP, je treba šteti za sporazume, ki znatno vplivajo na trgovino med državami EGP.

3.2.5. Zlorabe prevladujočih položajev, ki vključujejo eno samo državo EGP

93.

Če podjetje, ki ima prevladujoč položaj na celotnem ozemlju države EGP, izvaja izključitvena dejanja zlorabe, se na trgovino med državami EGP navadno lahko vpliva. Takšna ravnanja zlorabe običajno konkurentom iz drugih držav EGP otežujejo vstop na trg in v takih primerih se lahko vpliva na vzorce trgovanja (74). Sodišče Evropskih skupnosti je v zadevi Michelin (75) na primer odločilo, da je sistem rabatov za zvestobo izključil konkurente iz drugih držav članic ES in zato vplival na trgovino v smislu člena 82 Pogodbe ES. V zadevi Rennet (76) je Sodišče podobno odločilo, da je zloraba v obliki obveznosti izključne nabave za stranke izključila proizvode iz drugih držav članic ES.

94.

Izključitvena dejanja zlorabe, ki vplivajo na konkurenčno tržno strukturo znotraj države EGP, na primer tako, da izločijo ali bi lahko izločili konkurenta, lahko prav tako vplivajo na trgovino med državami EGP. Če podjetje, ki tvega izločitev, posluje le v eni sami državi EGP, zloraba običajno ne bo vplivala na trgovino med državami EGP. Vendar pa se lahko na trgovino med državami EGP vpliva, če vpleteno podjetje izvaža v druge države EGP ali iz njih uvaža (77) ter če posluje tudi v drugih državah EGP (78). Odvračilni vpliv zlorabe na druge konkurente lahko vpliva na trgovino. Če je s ponavljajočim ravnanjem prevladujoče podjetje zaslovelo po temu, da izvaja izključitvena dejanja proti konkurentom, ki skušajo vzpostaviti neposredno konkurenco, bodo konkurenti iz drugih držav EGP verjetno tekmovali manj agresivno, kar lahko na trgovino vpliva, tudi če v obravnavanem primeru oškodovanec ne prihaja iz druge države EGP.

95.

V primeru izključitvenih dejanj zlorabe, kot sta cenovna diskriminacija in določanje pretiranih cen, so razmere lahko zahtevnejše. Cenovna diskriminacija med domačimi kupci običajno ne bo vplivala na trgovino med državami EGP. Vendar pa lahko vpliva, če se kupci ukvarjajo z izvoznimi dejavnostmi in so zaradi diskriminatornih cen prikrajšani ali če se tako ravnanje uporablja za preprečevanje uvoza (79). Ravnanja, s katerimi se ponujajo nižje cene strankam, ki bodo najverjetneje uvozile proizvode iz drugih držav EGP, lahko otežijo vstop konkurentov iz drugih držav EGP na trg. V takih primerih se na trgovino med državami EGP lahko vpliva.

96.

V kolikor ima podjetje prevladujoč položaj na celotnem ozemlju države EGP, običajno ni pomembno, ali določena zloraba prevladujočega podjetja pokriva le del ozemlja države ali pa vpliva na nekatere kupce znotraj nacionalnega ozemlja. Prevladujoče podjetje lahko znatno ovira trgovino s tem, da izvaja dejanja zlorabe na teh območjih ali zoper stranke, na katere najverjetneje ciljajo konkurenti iz drugih držav EGP. Na primer se lahko zgodi, da določena distribucijska pot pomeni izredno pomembno sredstvo pridobivanja dostopa do obsežnih skupin porabnikov. Oviranje dostopa do takih poti lahko bistveno vpliva na trgovino med državami EGP. Pri presoji znatnosti vpliva je treba upoštevati tudi, da obstaja verjetnost, da lahko že sama prisotnost prevladujočega podjetja na celotnem ozemlju države EGP oteži vstop na trg. Vse zlorabe, ki otežijo vstop na nacionalni trg, je treba obravnavati, kot da bi znatno vplivale na trgovino. Kombinacija tržnega položaja prevladujočega podjetja in protikonkurenčne narave njegovega ravnanja pomeni, da takšne zlorabe običajno že po svoji naravi znatno vplivajo na trgovino. Vendar pa če je zloraba izključno lokalne narave ali vključuje le zanemarljiv delež prodaje prevladujočega podjetja v zadevni državi EGP, se na trgovino ne more znatno vplivati.

3.2.6. Zloraba prevladujočega položaja, ki zajema le del države EGP

97.

V primeru prevladujočega položaja, ki pokriva le del države EGP, je tako kot v primeru sporazumov nekaj smernic na voljo v pogoju iz člena 54 glede prevladujočega položaja, ki mora zajemati znaten del EGP. Če prevladujoči položaj pokriva del države EGP, ki je znatni del EGP, in zloraba konkurentom iz drugih držav EGP otežuje dostop do trga, na katerem podjetje prevladuje, je treba običajno upoštevati, da se na trgovino med državami EGP lahko znatno vpliva.

98.

Pri uporabi tega merila je treba zlasti upoštevati velikost zadevnega trga z vidika obsega. Območja in celo pristanišče ali letališče, ki se nahaja v državi EGP, so lahko znaten del EGP (80), odvisno od njihove pomembnosti. V slednjih primerih je treba upoštevati, ali se zadevna infrastruktura uporablja za zagotavljanje čezmejnih storitev in, v takem primeru, v kolikšnem obsegu. Če so infrastrukture, kot so letališča in pristanišča, pomembne pri zagotavljanju čezmejnih storitev, se lahko znatno vpliva na trgovino med državami EGP.

99.	Kot v primeru prevladujočih položajev, ki pokrivajo celotno državo EGP (prim. odstavek 95 zgoraj), obstaja možnost, da se na trgovino ne more znatno vplivati, če je zloraba izključno lokalne narave ali vključuje le zanemarljiv delež prodaje prevladujočega podjetja.

3.3. Sporazumi in zlorabe, ki se nanašajo na uvoz in izvoz s podjetji iz tretjih držav, ter sporazumi in ravnanja, ki vključujejo podjetja iz tretjih držav

3.3.1. Splošne pripombe

100.

Člena 53 in 54 Sporazuma EGP se uporabljata za sporazume in ravnanja, ki lahko vplivajo na trgovino med državami EGP, tudi če se ena ali več strank nahaja zunaj EGP (81). Člena 53 in 54 se uporabljata ne glede na to, kje se nahajajo podjetja ali kje je bil sklenjen sporazum, pod pogojem, da se sporazum ali ravnanje bodisi izvaja znotraj EGP (82) ali povzroča učinke znotraj EGP (83). Člena 53 in 54 se prav tako lahko uporabljata za sporazume in ravnanja, ki vključujejo tretje države, pod pogojem, da lahko vplivajo na trgovino med državami EGP. Splošno načelo iz oddelka 2 zgoraj, v skladu s katerim mora sporazum ali ravnanje imeti znaten vpliv, neposreden ali posreden, dejanski ali možen, na vzorec trgovanja med državami EGP, se prav tako uporablja v primeru sporazumov ali zlorab, ki vključujejo podjetja, ki se nahajajo v tretjih državah ali ki se nanašajo na uvoz ali izvoz s tretjimi državami.

101.

Za določitev uporabe prava EGP zadostuje, da sporazum ali ravnanje, ki vključuje tretje države ali podjetja, ki se nahajajo v tretjih državah, lahko vpliva na čezmejno gospodarsko dejavnost znotraj EGP. Že uvoz v eno državo EGP lahko zadostuje za povzročitev tovrstnih učinkov. Uvozi lahko vplivajo na konkurenčne pogoje v državi EGP uvoznici, kar lahko posledično vpliva na izvoz in uvoz konkurenčnih proizvodov v druge države EGP in iz njih. Drugače povedano lahko uvozi iz tretjih držav, ki izhajajo iz sporazuma ali ravnanja, povzročijo preusmerjanje trgovine med državami EGP in tako vplivajo na vzorce trgovanja.

102.	Pri uporabi merila vpliva na trgovino za zgoraj navedene sporazume in ravnanja je pomembno med drugim proučiti cilj sporazuma ali ravnanja, ki ga nakazuje njegova vsebina ali namera vpletenih podjetij (84).

103.

Če je cilj sporazuma omejevanje konkurence znotraj EGP, je vpliv na trgovino med državami EGP vzpostavljen hitreje, kot če bi bil namen sporazuma pretežno urejanje konkurence zunaj EGP. Sicer pa ima v predhodnem primeru sporazum ali ravnanje neposreden vpliv na konkurenco znotraj EGP in trgovino med državami EGP. Takšni sporazumi in ravnanja, ki se lahko nanašajo na uvoz in izvoz, lahko običajno že po svoji naravi vplivajo na trgovino med državami EGP.

3.3.2. Dogovori, katerih cilj je omejevanje konkurence znotraj EGP

104.

V primeru uvoza ta kategorija vključuje sporazume, ki omogočajo izolacijo ozemlja, ki ga zajema Sporazum EGP (85). V to kategorijo spadajo na primer sporazumi, pri katerih si konkurenti v EGP in tretjih državah razdelijo trge, npr. tako, da se dogovorijo, da ne bodo prodajali na domačem trgu drugega, ali sklenejo vzajemne (izključne) sporazume o distribuciji (86).

105.

V primeru izvoza ta kategorija vključuje primere, pri katerih se podjetja, ki tekmujejo v dveh ali več državah EGP, sporazumejo, da bodo izvažala nekatere (presežne) količine v tretje države za uskladitev svojega ravnanja na trgu znotraj EGP. S takšnimi sporazumi o izvozu se lahko zmanjša cenovna konkurenca s tem, da se omeji proizvodnja znotraj EGP, in tako vpliva na trgovino med državami EGP. Brez sklenitve sporazuma o izvozu bi se te količine lahko prodale znotraj EGP (87).

3.3.3. Drugi dogovori

106.	V primeru sporazumov in ravnanj, katerih cilj ni omejiti konkurence znotraj EGP, je običajno treba opraviti natančnejšo analizo o tem, ali se lahko na čezmejno gospodarsko dejavnost znotraj EGP in s tem na vzorce trgovanja med državami EGP vpliva ali ne.

107.

V tem smislu je pomembno proučiti učinke sporazuma ali ravnanja na stranke in druge nosilce dejavnosti znotraj EGP, ki uporabljajo proizvode podjetij, ki so stranke sporazuma ali ravnanja (88). V zadevi Compagnie maritime belge (89), ki se nanaša na sporazume med ladjarskimi družbami, ki poslujejo na linijah med pristanišči Skupnosti in zahodnoafriškimi pristanišči, se je za sporazume menilo, da lahko posredno vplivajo na trgovino med državami članicami ES, s tem ko spreminjajo meje področij, ki jim služijo posamezna pristanišča Skupnosti, zajetih s sporazumi, in vplivajo na dejavnosti drugih podjetij znotraj teh območij. Natančneje so sporazumi vplivali na dejavnosti podjetij, ki so potrebovali stranke za prevozne storitve, bodisi kot sredstvo za prevoz blaga, kupljenega ali prodanega v tretjih državah, bodisi kot pomemben dejavnik za storitve, ki so jih zagotavljala sama pristanišča.

108.

Na trgovino se lahko vpliva tudi, če sporazum preprečuje ponovni uvoz v EGP. To se lahko zgodi na primer pri vertikalnih sporazumih med dobavitelji EGP in distributerji tretjih držav, ki določajo omejitve pri nadaljnji prodaji zunaj dodeljenega ozemlja, vključno z EGP. Če bi bila nadaljnja prodaja v EGP v primeru nesklenitve sporazuma možna in verjetna, bi takšni uvozi lahko vplivali na vzorce trgovanja znotraj EGP (90).

109.

Vendar pa mora za verjetnost takšnih učinkov obstajati znatna razlika med cenami proizvodov, določenih v EGP, in tistimi zunaj EGP, pri čemer carine in prevozni stroški ne smejo izravnati razlike v ceni. Poleg tega obseg izvoženih proizvodov glede na celotni trg za te proizvode na ozemlju trga EGP ne sme biti zanemarljiv (91). Če je ta obseg proizvodov zanemarljiv v primerjavi z obsegom, prodanim znotraj EGP, se vpliv katerega koli ponovnega uvoza na trgovino med državami EGP ne šteje za znaten. Pri izvedbi presoje je treba upoštevati ne le posamezni sporazum, sklenjen med strankami, temveč tudi kumulativni učinek podobnih sporazumov, sklenjenih z istimi dobavitelji in konkurenčnimi dobavitelji. Lahko se zgodi na primer, da je obseg proizvodov, zajet z enim samim sporazumom, precej omejen, in da je obseg proizvodov, ki jih zajema več takšnih sporazumov, znaten. V navedenem primeru lahko sporazumi kot celota znatno vplivajo na trgovino med državami EGP. Opozoriti pa je treba (prim. odstavek 49 zgoraj), da mora posamezni sporazum ali mreža sporazumov znatno prispevati k skupnemu vplivu na trgovino.

(1) UL C 101, 27.4.2004, str. 81.

(2) Pristojnost za obravnavo posameznih primerov, ki spadajo v področje uporabe členov 53 in 54 Sporazuma EGP, je razdeljena med Nadzorni organ Efte in Komisijo v skladu s pravili iz člena 56 Sporazuma EGP. Za obravnavo katerega koli danega primera je pristojen samo eden od nadzornih organov.

(3) Člen 6 Sporazuma EGP določa, da se brez vpliva na prihodnji razvoj sodne prakse določbe tega sporazuma, kolikor so po vsebini enake ustreznim pravilom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter aktov, sprejetih za uporabo teh dveh pogodb, pri njihovem izvajanju in uporabi razlagajo v skladu z ustreznimi odločitvami Sodišča Evropskih skupnosti, sprejetimi pred datumom podpisa Sporazuma EGP. Glede ustreznih odločitev Sodišča, ki so bile sprejete po datumu podpisa Sporazuma EGP, iz člena 3(2) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izhaja, da Nadzorni organ Efte in Sodišče Efte upoštevata načela, določena s temi odločitvami.

(4) Obvestilo Nadzornega organa Efte o sporazumih majhnega pomena, ki ne omejujejo znatno konkurence po členu 53(1) Sporazuma EGP (de minimis), UL C 67, 20.3.2003, str. 20, in Dopolnilo EGP k UL št. 15, 20.3.2003, str. 11.

(5) Z začetkom veljavnosti Sporazuma, ki spreminja Protokol 4 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča z dne 24. septembra 2004, se poglavje II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v veliki meri odraža v stebru Efte Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(6) Glej npr. združeni zadevi 56/64 in 58/64, Consten in Grundig, [1966] Recueil str. 429, ter združeni zadevi 6/73 in 7/73, Commercial Solvents, [1974] Recueil str. 223.

(7) V zvezi s tem glej zadevo 22/71, Béguelin, [1971] Recueil str. 949, odstavek 16, in Odločbo Nadzornega organa Efte v zadevi NSF, UL L 284, 16.10.1997, str. 68, odstavek 77.

(8) Glej zadevo 193/83, Windsurfing, [1986] Recueil str. 611, odstavek 96, in zadevo T-77/94, Vereniging van Groothandelaren in Bloemkwekerijprodukten, [1997] Recueil II-759, odstavek 126.

(9) Glej odstavke 142 do 144 sodbe v zadevi Vereniging van Groothandelaren in Bloemkwekerijprodukteten, navedeni v prejšnji opombi.

(10) Glej npr. zadevo T-2/89, Petrofina, [1991] Recueil II-1087, odstavek 226.

(11) Koncept znatnosti vpliva se obravnava v oddelku 2.4 spodaj.

(12) V zvezi s tem glej zadevo 85/76, Hoffmann-La Roche, [1979] Recueil, str. 461, odstavek 126.

(13) V teh smernicah izraz „proizvodi“ vključuje blago in storitve.

(14) Glej zadevo 172/80, Züchner, [1981] Recueil, str. 2021, odstavek 18. Glej tudi zadevo C-309/99, Wouters, [2002] Recueil I-1577, odstavek 95, zadevo C-475/99, Ambulanz Glöckner, [2001] Recueil I-8089, odstavek 49, združeni zadevi C-215/96 in 216/96, Bagnasco, [1999] Recueil I-135, odstavek 51, zadevo C-55/96, Job Centre, [1997] Recueil I-7119, odstavek 37, ter zadevo C-41/90, Höfner in Elser, [1991] Recueil I-1979, odstavek 33.

(15) Glej npr. združene zadeve T-24/93 in druge, Compagnie maritime belge, [1996] Recueil II-1201, odstavek 203, in odstavek 23 sodbe v zadevi Commercial Solvents, navedeni v opombi 6.

(16) Glej npr. združeni zadevi T-213/95 in T-18/96, SCK in FNK, [1997] Recueil II-1739, ter oddelka 3.2.4 in 3.2.6 spodaj.

(17) Glej oddelek 3.2 spodaj.

(18) Glej npr. sodbo v zadevi Züchner, navedeni v opombi 14, in zadevo 319/82, Kerpen & Kerpen, [1983] Recueil 4173, združene zadeve 240/82 in druge, Stichting Sigarettenindustrie, [1985] Recueil str. 3831, odstavek 48, ter združene zadeve T-25/95 in druge, Cimenteries CBR, [2000] Recueil II-491, odstavek 3930.

(19) V nekaterih sodbah, ki se pretežno nanašajo na vertikalne sporazume, je Sodišče Evropskih skupnosti dodalo besedilo, ki navaja, da lahko sporazum ovira doseganje ciljev uresničitve enotnega trga med državami članicami ES, glej npr. zadevo T-62/98, Volkswagen, [2000] Recueil II-2707, odstavek 179, in odstavek 47 sodbe v zadevi Bagnasco, navedeni v opombi 14, ter zadevo 56/65, Société Technique Miničre, [1966] Recueil 337. Vpliv sporazuma na delovanje Sporazuma EGP je zato dejavnik, ki se ga lahko upošteva.

(20) Glej npr. zadevo E-7-01, Hegelstad Eiendomsselskap Arvid B. Hegelstad in drugi ter Hydro Texaco AS, [2002] poročilo Sodišča Efte str. 310 ter zadevo T-228/97, Irish Sugar, [1999] Recueil II-2969, odstavek 170, ter zadevo 19/77, Miller, [1978] Recueil 131, odstavek 15.

(21) Glej npr. zadevo C-250/92, Gřttrup-Klim. [1994] Recueil II-5641, odstavek 54.

(22) Glej npr. zadevo C-306/96, Javico, [1998] Recueil I-1983, odstavek 17, in odstavek 18 sodbe v zadevi Béguelin, navedeni v opombi 7.

(23) V zvezi s tem primerjaj sodbi v zadevah Bagnasco in Wouters, navedenih v opombi 14.

(24) Glej npr. zadevo T-141/89, Tréfileurope, [1995] Recueil II-791, zadevo T-29/92, Vereniging van Samenwerkende Prijsregelende Organisaties in de Bouwnijverheid (SPO), [1995] Recueil II-289, v primeru izvoza, in Odločbo Komisije v zadevi Volkswagen (II), UL L 262, 2.10.2001, str. 14.

(25) V zvezi s tem glej zadevo 71/74, Frubo, [1975] Recueil 563, odstavek 38, združene zadeve 209/78 in druge, Van Landewyck, [1980] Recueil 3125, odstavek 172, zadevo T-61/89, Dansk Pelsdyravler Forening, [1992] Recueil II-1931, odstavek 143, in zadevo T-65/89, BPB Industries and British Gypsum, [1993] Recueil II-389, odstavek 135.

(26) V zvezi s tem glej zadevo T-86/95, Compagnie Générale Maritime in drugi, [2002] Recueil II-1011, odstavek 148, in odstavek 202 sodbe v zadevi Compagnie maritime belge, navedeni v opombi 15.

(27) Glej zadevo 123/83, BNIC proti Clair, [1985] Recueil 391, odstavek 29. Glej tudi Odločbo Nadzornega organa Efte v zadevi NSF, odstavek 79, opomba 7.

(28) Glej Odločbo Komisije v zadevi Zanussi, UL L 322, 16.11.1978, str. 36, odstavek 11.

(29) V zvezi s tem glej zadevo 31/85, ETA Fabrique d'Ebauches, [1985] Recueil 3933, odstavka 12 in 13.

(30) Glej združeni zadevi C-241/91 P in C-242/91 P, RTE (Magill), [1995] Recueil I-743, odstavek 70, in zadevo 107/82, AEG, [1983] Recueil 3151, odstavek 60.

(31) Glej odstavek 60 sodbe v zadevi AEG, navedeni v prejšnji opombi.

(32) Glej zadevo 5/69, Völk, [1969] Recueil 295, odstavek 7.

(33) Glej npr. odstavek 17 sodbe v zadevi Javico, navedeni v opombi 22, in odstavek 138 sodbe v zadevi BPB Industries in British Gypsum, navedeni v opombi 25.

(34) Glej odstavek 138 sodbe v zadevi BPB Industries in British Gypsum, navedeni v opombi 25.

(35) Glej npr. odstavka 9 in 10 sodbe v zadevi Miller, navedeni v opombi 20, in odstavek 58 sodbe v zadevi AEG, navedeni v opombi 30.

(36) Glej združene zadeve 100/80 in druge, Musique Diffusion Française, [1983] Recueil str. 1825, odstavek 86. V navedenem primeru so zadevni proizvodi znašali le rahlo nad 3 % prodaje na zadevnih nacionalnih trgih. Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da so bili sporazumi, ki so ovirali vzporedno trgovino, zmožni znatno vplivati na trgovino med državami članicami ES zaradi obsežnega prometa strank in ustreznega tržnega položaja proizvodov v primerjavi s položajem proizvodov, ki so jih proizvedli konkurenčni dobavitelji.

(37) V zvezi s tem glej odstavka 179 in 231 sodbe v zadevi Volkswagen, navedeni v opombi 16, in zadevo T-213/00, CMA CGM in drugi, [2003] Recueil I-, odstavka 219 in 220.

(38) Glej npr. zadevo T-7/93, Langnese-Iglo, [1995] Recueil II-1533, odstavek 120.

(39) Glej odstavka 140 in 141 sodbe v zadevi Vereniging van Groothandelaren in Bloemkwekerijprodukten, navedeni v opombi 20. Glej tudi sodbo v zadevi Hegelstad, navedeni v opombi 20.

(40) Glej Obvestilo Nadzornega organa Efte o sporazumih majhnega pomena, opomba 4, odstavek 3.

(41) Ta odločba se je nanašala na opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij, določeno v Priporočilu Evropske komisije 96/280/ES (UL L 107, 30.4.1996, str. 4). Z začetkom veljavnosti 1.1.2005 je to priporočilo nadomestilo Priporočilo Komisije 2003/361/ES o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, UL L 124, 20.5.2003, str. 36, vključeno v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP z dne 25. septembra 2004 št. 131/2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67, in Dopolnilo EGP k UL, 10.3.2005, str. 49).

(42) Izraz „zadevna podjetja“ vključuje povezana podjetja, kakor so opredeljena v odstavku 12.2 Obvestila Nadzornega organa Efte o sporazumih majhnega pomena, glej opombo 4 zgoraj.

(43) Glej prejšnjo opombo.

(44) Pri opredeljevanju upoštevnega trga se je treba sklicevati na Obvestilo o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava znotraj EGP (UL L 200, 16.7.1998, str. 48, in Dopolnilo EGP k UL št. 28, 16.7.1998, str. 3).

(45) Glej tudi odstavek 14 zgoraj.

(46) Glej odstavek 8 sodbe v zadevi Kerpen & Kerpen, navedeni v opombi 18. Opozoriti je treba, da se Sodišče Evropskih skupnosti ne sklicuje na tržni delež, temveč na delež francoskega izvoza in zadevno količino proizvodov.

(47) Glej npr. sodbo v zadevi Volkswagen, navedeni v opombi 16, in zadevo T-175/95, BASF Coatings, [1999] Recueil II-1581. Glede horizontalnega sporazuma za preprečevanje vzporedne prodaje glej združene zadeve 96/82 in druge, IAZ International, [1983] Recueil 3369, odstavek 27.

(48) Glej npr. zadevo T-142/89, Usines Gustave Boël, [1995] Recueil II-867, odstavek 102.

(49) Sporazume o horizontalnem sodelovanju obravnava Obvestilo Nadzornega organa Efte o Smernicah o uporabi člena 53 Sporazuma EGP za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 266, 31.10.2002, str. 1, in Dopolnilo EGP k UL št. 55, 31.10.2002, str. 1). Te smernice obravnavajo vsebinsko presojo konkurence različnih vrst sporazumov, vendar pa ne obravnavajo vprašanja glede vpliva na trgovino.

(50) Glej akt iz točke 1 Priloge XIV k Sporazumu EGP (Uredba (EGS) št. 139/2004) o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah), UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (kakor je bil vključen v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 78/2004 z dne 4. junija 2004, UL L 219, 19.6.2004, str. 13, in Dopolnilo EGP k UL št. 32, 19.6.2004, str. 1).

(51) Komisija je izdala Obvestilo o konceptu polno delujočih skupnih podjetij po Uredbi o združitvah, UL C 66, 2.3.1998, str. 1, ki vsebuje navodila glede področja uporabe tega koncepta. Nadzorni organ Efte še ni sprejel nobenih obvestil na področju združitev. Vendar pa Nadzorni organ po potrebi uporablja načela, določena v Obvestilu Komisije o združitvah.

(52) Glej npr. Odločbo Komisije v zadevi Ford/Volkswagen, UL L 20, 28.1.1993, str. 14.

(53) V zvezi s tem glej odstavek 146 sodbe v zadevi Compagnie Générale Maritime, navedeni v opombi 26 zgoraj.

(54) V zvezi s tem glej združeni zadevi 43/82 in 63/82, VBVB in VBBB, [1984] Recueil 19, odstavek 9.

(55) V zvezi s tem glej zadevo T-66/89, Publishers Association, [1992] Recueil II-1995.

(56) V zvezi s tem glej sodbo v zadevi Commercial Solvents, navedeni v opombi 6, v zadevi Hoffmann-La Roche, navedeni v opombi 12, odstavek 125, ter zadevi RTE in ITP, navedeni v opombi 30, pa tudi zadevo 6/72, Continental Can, [1973] Recueil 215, odstavek 16, in zadevo 27/76, United Brands, [1978] Recueil 207, odstavki 197 do 203.

(57) Glej odstavka 32 in 33 sodbe v zadevi Commercial Solvents, navedeni v opombi 7.

(58) V skladu z ustaljeno sodno prakso prevladujoči položaj pomeni položaj gospodarske moči, ki jo uživa podjetje in ki mu omogoča preprečiti ohranitev učinkovite konkurence na upoštevnem trgu s tem, da mu omogoča, da ravna v precejšnji meri neodvisno od svojih konkurentov, strank in končno tudi od porabnikov, glej npr. odstavek 38 sodbe v zadevi Hoffmann-La Roche, navedeni v opombi 12.

(59) Za novejši primer glej odstavek 95 sodbe v zadevi Wouters, navedeni v opombi 14.

(60) Glej npr. zadevo 246/86, Belasco, [1989] Recueil 2117, odstavki 32–38.

(61) Glej odstavek 34 sodbe v zadevi Belasco, navedeni v prejšnji opombi, in novejše združene zadeve T-202/98 a.o., British Sugar, [2001] Recueil II-2035, odstavek 79. Po drugi strani pa je drugače, če na trg ni možno uvažati, glej odstavek 51 sodbe v zadevi Bagnasco, navedeni v opombi 14.

(62) Jamstva za kredite na tekoči račun.

(63) Glej odstavek 51 sodbe v zadevi Bagnasco, navedeni v opombi 14.

(64) V zvezi s tem glej zadevo 45/85, Verband der Sachversicherer, [1987] Recueil 405, odstavek 50, in zadevo C-7/95 P, John Deere, [1998] Recueil I-3111. Glej tudi odstavek 172 sodbe v zadevi Van Landewyck, navedeni v opombi 25, v kateri je Sodišče Evropskih skupnosti poudarilo, da je zadevni sporazum znatno zmanjšal spodbudo za prodajo uvoženih proizvodov.

(65) Glej npr. sodbo v zadevi Stichting Sigarettenindustrie, navedeni v opombi 18, odstavka 49 in 50.

(66) V zvezi s tem glej zadevo T-22/97, Kesko, [1999] Recueil II-3775, odstavek 109.

(67) Glej npr. zadevo T-65/98, Van den Bergh Foods, [2003] Recueil II-, in sodbo v zadevi Langnese-Iglo, navedeni v opombi 38, odstavek 120.

(68) Glej npr. sodbo z dne 7. decembra 2000, zadeva C-214/99, Neste, [2000] Recueil I-11121.

(69) Glej sodbo z dne 28. februarja 1991, zadeva C-234/89, Delimitis, [1991] Recueil I-935.

(70) Glej odstavek 120 sodbe v zadevi Langnese-Iglo, navedeni v opombi 38. Glej tudi sodbo v zadevi Hegelstad, navedeni v opombi 20.

(71) Glej npr. Odločbo Komisije v zadevi Volkswagen (II), navedeni v opombi 24, odstavek 81 et seq.

(72) V zvezi s tem glej odstavke 177 do 181 sodbe v zadevi SCK in FNK, navedeni v opombi 16.

(73) V zvezi s tem konceptom glej sodbo v zadevi Ambulanz Glöckner, navedeni v opombi 14, odstavek 38, in zadevo C-179/90, Merci convenzionali porto di Genova, [1991] Recueil I-5889, ter zadevo C-242/95, GT-Link, [1997] Recueil I-4449.

(74) Glej npr. odstavek 135 sodbe v zadevi BPB Industries in British Gypsum, navedeni v opombi 25.

(75) Glej zadevo 322/81, Nederlandse Banden Industrie Michelin, [1983] Recueil 3461.

(76) Glej zadevo 61/80, Coöperative Stremsel- en Kleurselfabriek, [1981] Recueil 851, odstavek 15.

(77) Glej v zvezi s tem sodbo v zadevi Irish Sugar, navedeni v opombi 20, odstavek 169.

(78) Glej odstavek 70 sodbe v zadevi RTE (Magill), navedeni v opombi 30.

(79) Glej sodbo v zadevi Irish Sugar, navedeni v opombi 20.

(80) Glej npr. sodno prakso, navedeno v opombi 73.

(81) V zvezi s tem glej zadevo 28/77, Tepea, [1978] Recueil 1391, odstavek 48, in odstavek 16 sodbe v zadevi Continental Can, navedeni v opombi 56.

(82) Glej združene zadeve C-89/85 in druge, Ahlström Osakeyhtiö (Woodpulp), [1988] Recueil 651, odstavek 16.

(83) V zvezi s tem glej zadevo T-102/96, Gencor, [1999] Recueil II-753, ki uporablja preizkus učinkov na področju združitev.

(84) V zvezi s tem glej odstavek 19 sodbe v zadevi Javico, navedeni v opombi 22.

(85) V zvezi s tem glej zadevo 51/75, EMI proti CBS, [1976] Recueil 811, odstavka 28 in 29.

(86) Glej Odločbo Komisije v zadevi Siemens/Fanuc, UL L 376, 31.12.1985, str. 29.

(87) V zvezi s tem glej združeni zadevi 29/83 in 30/83, CRAM in Rheinzinc, [1984] Recueil 1679, ter združene zadeve 40/73 in druge, Suiker Unie, [1975] Recueil 1663, odstavka 564 in 580.

(88) Glej odstavek 22 sodbe v zadevi Javico, navedeni v opombi 22.

(89) Glej odstavek 203 sodbe v zadevi Compagnie maritime belge, navedeni v opombi 15.

(90) V zvezi s tem glej sodbo v zadevi Javico, navedeni v opombi 22.

(91) V zvezi s tem glej odstavke 24 do 26 sodbe v zadevi Javico, navedeni v opombi 22.

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/66

EMAS

Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo

Seznam registriranih lokacij na Norveškem v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001

(2006/C 291/18)

Registrska številka

Naziv in naslov podjetja

Telefon

Telefaks

E-naslov

Kontaktna oseba

Industrijski sektor

NO-000005

Kraft Foods Norge AS, avd Disenå

N-2114 Disenå

(47) 62 96 82 00

(47) 62 96 82 50

kmellem@krafteurope.com

Kari Benterud Mellem

15.31

NO-000015

Rescon Mapei AS

Vallsetveien 6

N-2120 Sagstua

(47) 62 97 20 00

(47) 62 97 20 99

alan.ulstad@resconmapei.no

Alan K. Ulstad

24.66

NO-000016

Håg ASA

Sundveien

N-7460 Røros

(47) 72 40 72 00

(47) 72 40 72 72

mbf@hag.no

Maj Britt Fjerdingen

36.11

NO-000017

Gyproc AS

Habornv 59

N-1631 Gamle Fredrikstad

(47) 69 35 75 00

(47) 69 35 75 01

gyprocno@gyproc.com

Jon Gjerløw

26.62

NO-000034

Savo AS

Fyrstikkbakken 7

N-0667 Oslo

(47) 22 91 67 00

(47) 22 63 12 09

Birgit Madsen

31.11

NO-000044

Hydro Aluminium Profiler AS, Magnor

Gaustadveien

N-2240 Magnor

(47) 62 83 34 15

(47) 62 83 33 00

oyvind.aasen@hydro.com

Øyvind Aasen

27.422

NO-000059

Ørsta Gruppen AS

N-6151 Ørsta

(47) 70 04 70 00

(47) 70 04 70 04

firmapost@orstastaal.no

Rolf O. Hjelle

28.1

NO-000063

Pyrox AS

N-5685 Uggdal

(47) 53 43 04 00

(47) 53 43 04 04

Eirik Helgesen

29.2

NO-000071

Forestia AS

Avd Kvam

N-2650 Kvam

(47) 62 42 82 00

(47) 61 29 25 30

kvam@forestia.com

Harvey Rønningen

20.200

NO-000083

Total E & P Norge AS

Finnestadveien 44

N-4029 Stavanger

(47) 51 50 39 18

(47) 51 50 31 40

firmapost@ep.total.no

Ulf Einar Moltu

11.100

NO-000085

Kährs Brumunddal AS

Nygata 4

N-2380 Brumunddal

(47) 62 36 23 00

(47) 62 36 23 01

Knut Midtbruket

20.200

NO-000086

Grøset Trykk AS

N-2260 Kirkenær

(47) 62 94 65 00

(47) 62 99 65 01

firmapost@groset.no

Mari L Breen

22.22

NO-000087

Norske Skogindustrier ASA

Follum

N-3505 Hønefoss

(47) 32 11 21 00

(47) 32 11 22 00

astrid.broch-due@norske-skog.com

Astrid Broch-Due

21.12

NO-000090

AS Oppland Metall

Mattisrudsvingen 2

N-2827 Hunndalen

(47) 61 18 76 70

(47) 61 17 04 71

firmapost@opplandmetall.no

Knut Sørlie

37.00, 60.2

NO-000092

Forestia AS

Braskereidfoss

N-2435 Braskereidfoss

(47) 62 42 82 00

(47) 62 42 82 78

braskeriedfoss@forestia.com

Per Olav Løken

20.200

NO-000095

Grip Senter

Storgata 23 C

N-0184 Oslo

(47) 22 97 98 00

(47) 22 42 75 10

eva-britt.isager@grip.no

Eva Britt Isager

74.2

NO-000096

Gjøvik Land og Toten Interkommunale Avfallsselskap DA

Dalborgmarka 100

N-2827 Hunndalen

(47) 61 14 55 80

(47) 61 13 22 45

post@glt-avfall.no

Bjørn E. Berg

NO-000097

Hydro Polymers AS

Rafnes

N-3966 Stathelle

(47) 35 00 60 94

(47) 35 00 52 98

nils.eirik.stamland@hydro.com

Nils Eirik Stamland

24.140

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/68

Spremembe Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča

(2006/C 291/19)

Sporazuma o spremembi Protokola 4 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča, podpisana v Bruslju 11. marca 2005 in 10. marca 2006, sta začela veljati 27. marca 2006.

Ta sporazuma in posodobljena ter prečiščena različica Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča so bili objavljeni na spletni strani Sekretariata Efte.

Sporazumi so na voljo na naslednjih spletnih straneh:

http://secretariat.efta.int/Web/legaldocuments/ESAAndEFTACourtAgreement/Amendments

http://secretariat.efta.int/Web/legaldocuments/ESAAndEFTACourtAgreement/Documents/

30.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 291/69

Seznam dovoljenj za promet, ki so jih izdale države EGP-EFTA za drugo polovico leta 2005

(2006/C 291/20)

S sklicem na Sklep Skupnega odbora EGP št. 74/1999 z dne 28. maja 1999 je Skupni odbor EGP pozvan, da se na zasedanju dne 2. junija 2006 seznani z naslednjimi seznami dovoljenj za promet z zdravili za obdobje od 1. junija do 31. decembra 2005:

Priloga I	Seznam novih dovoljenj za promet
Priloga II	Seznam obnovljenih dovoljenj za promet
Priloga III	Seznam podaljšanih dovoljenj za promet
Priloga IV	Seznam preklicanih dovoljenj za promet
Priloga V	Seznam začasno odvzetih dovoljenj za promet

PRILOGA I

1. Nova dovoljenja za promet

V obdobju od 1. junija do 31. decembra 2005 so bila v državah EGP-EFTA izdana naslednja dovoljenja za promet:

Številka EU	Izdelek	Država	Datum dovoljenja
EU/1/00/129/001-003	Azopt	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/00/131/001-030	PegIntron	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/134/008-011	Lantus	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/135/002	DaTSCAN	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/142/009-010	NovoMix	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/142/011-016	NovoMix	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/142/017-022	NovoMix	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/01/198/007-010	Glivec	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/02/215/001/NO-010/NO	Pritor Plus	Norveška	7.9.2005
EU/1/02/227/003	Neulasta	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/02/228/003	Neupopeg	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/03/255/001-003	Ventavis	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/03/258/013-014	Avandamet	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/03/263/001-003/IS	Dukoral, suspenzija cepiva in šumeča zrnca za peroralno raztopino	Islandija	6.10.2005
EU/1/03/265/003-004	Bonviva	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/03/266/003-004	Bondenza	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/03/269/001	Faslodex	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/03/270/003	Kentera	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/04/276/021-032	Abilify	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/04/276/033-035	Abilify	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/04/279/030-032	Lyrica	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/04/280/007	Yentreve	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/04/283/007	Ariclaim	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/04/289/002	Angiox	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/04/296/005-006	Cymbalta	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/04/297/005-006	Xeristar	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/05/310/001/NO-005/NO	Fosavance	Norveška	6.9.2005
EU/1/05/310/001-005	Fosavance	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/05/310/001-005/IS	Fosavance, tablete	Islandija	20.9.2005
EU/1/05/311/001/NO-003/NO	Tarceva	Norveška	26.9.2005
EU/1/05/311/001-003	Tarceva	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/05/311/001-003/IS	Tarceva	Islandija	18.10.2005
EU/1/05/312/001/IS	Xyrem	Islandija	18.11.2005
EU/1/05/312/001/NO	Xyrem	Norveška	18.11.2005
EU/1/05/313/001/NO-009/NO	Vasovist	Norveška	14.10.2005
EU/1/05/313/001-009	Vasovist	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/313/001-009/IS	Vasovist	Islandija	2.11.2005
EU/1/05/314/001	Kepivance	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/314/001/IS	Kepivance	Islandija	24.11.2005
EU/1/05/314/001/NO	Kepivance	Norveška	22.11.2005
EU/1/05/315/001	Aptivus	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/315/001/IS	Aptivus	Islandija	25.11.2005
EU/1/05/315/001/NO	Aptivus	Norveška	2.11.2005
EU/1/05/316/001/NO-014/NO	Procoralan	Norveška	10.11.2005
EU/1/05/316/001-014	Procoralan	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/316/001-014/IS	Procoralan	Islandija	24.11.2005
EU/1/05/317/001/NO-014/NO	Corlentor	Norveška	10.11.2005
EU/1/05/317/001-014	Corlentor	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/317/001-014/IS	Corlentor	Islandija	24.11.2005
EU/1/05/318/001	Revatio	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/318/001/IS	Revatio	Islandija	28.11.2005
EU/1/05/318/001/NO	Revatio	Norveška	11.11.2005
EU/1/05/319/001/NO-002/NO	Xolair	Norveška	7.11.2005
EU/1/05/319/001-002	Xolair	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/319/001-002/IS	Xolair	Islandija	25.11.2005
EU/1/05/320/001	Noxafil	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/320/001/IS	Noxafil	Islandija	20.11.2005
EU/1/05/320/001/NO	Noxafil	Norveška	23.11.2005
EU/1/05/321/001	Posaconazole SP	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/05/321/001/IS	Posaconazole SP	Islandija	24.11.2005
EU/1/05/321/001/NO	Posaconazole SP	Norveška	23.11.2005
EU/2/01/030/003-004	Virbagen Omega	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/04/047/001-002/IS	Purevax RCPCh Fel V, prašek in vehikel za suspenzijo za injiciranje	Islandija	30.6.2005
EU/2/04/048/001-002/IS	Purevax RCP Fel V, prašek in vehikel za suspenzijo za injiciranje	Islandija	30.6.2005
EU/2/04/049/001-002/IS	Purevax RCCh, prašek in vehikel za suspenzijo za injiciranje	Islandija	30.6.2005
EU/2/04/050/001-002/IS	Purevax RCPCh, prašek in vehikel za suspenzijo za injiciranje	Islandija	30.6.2005
EU/2/04/051/001-002/IS	Purevax RC, prašek in vehikel za suspenzijo za injiciranje	Islandija	30.6.2005
EU/2/04/052/001-002/IS	Purevax RCP, prašek in vehikel za suspenzijo za injiciranje	Islandija	30.6.2005
EU/2/05/053/001	Naxcel	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/2/05/053/001/IS	Naxcel, suspenzija za injiciranje	Islandija	9.6.2005
EU/2/05/053/001/NO	Naxcel	Norveška	17.6.2005
EU/2/05/054/001/NO-017/NO	Profender	Norveška	30.8.2005
EU/2/05/054/001-017	Profender	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/05/054/001-017/IS	Profender, kožne kapljice, raztopina	Islandija	26.8.2005
EU/2/05/055/001/NO-002/NO	Equilis Te	Norveška	12.8.2005
EU/2/05/055/001-002	Equilis Te	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/05/055/001-002/IS	Equilis Te, suspenzija za injiciranje	Islandija	2.8.2005
EU/2/05/056/001/NO-002/NO	Equilis Prequenza	Norveška	12.8.2005
EU/2/05/056/001-002	Equilis Prequenza	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/05/056/001-002/IS	Equilis Prequenza, suspenzija za injiciranje	Islandija	2.8.2005
EU/2/05/057/001/NO-002/NO	Equilis Prequenza Te	Norveška	12.8.2005
EU/2/05/057/001-002	Equilis Prequenza Te	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/05/057/001-002/IS	Equilis Prequenza Te, suspenzija za injiciranje	Islandija	2.8.2005
EU/2/97/004/011	Metacam	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/2/97/004/012-013	Metacam	Lihtenštajn	30.9.2005

PRILOGA II

2. Obnovljena dovoljenja za promet

V obdobju od 1. junija do 31. decembra 2005 so bila v državah EGP-EFTA obnovljena naslednja dovoljenja za promet:

Številka EU	Izdelek	Država	Datum obnovitve
EU/1/00/129/001/NO-003/NO	Azopt	Norveška	30.6.2005
EU/1/00/129/001-003/IS	Azopt, kapljice za oko, suspenzija, 1 %	Islandija	30.6.2005
EU/1/05/131/001/NO-005/NO	PegIntron	Norveška	24.6.2005
EU/1/00/131/001-050/IS	PegIntron	Islandija	28.6.2005
EU/1/00/131/031-050	PegIntron	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/05/132/001/NO-005/NO	ViraferonPeg	Norveška	24.6.2005
EU/1/00/132/001-050	ViraferonPeg	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/00/132/001-050/IS	ViraferonPeg	Islandija	28.6.2005
EU/1/00/133/001/NO-008/NO	Optisulin	Norveška	27.7.2005
EU/1/00/133/001-008	Optisulin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/133/001-008/IS	Optisulin	Islandija	29.8.2005
EU/1/00/134/001/NO-029/NO	Lantus	Norveška	27.7.2005
EU/1/00/134/001-007, 012-029	Lantus	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/134/001-029/IS	Lantus	Islandija	29.8.2005
EU/1/00/135/001	DaTSCAN	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/135/001/NO-002/NO	DaTSCAN	Norveška	20.9.2005
EU/1/00/135/001-002/IS	DaTSCAN	Islandija	11.10.2005
EU/1/00/137/001/NO-012/NO	Avandia	Norveška	27.7.2005
EU/1/00/137/001-012	Avandia	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/137/001-012/IS	Avandia	Islandija	16.9.2005
EU/1/00/140/001	Visudyne	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/00/140/001/IS	Visudyne, 15 mg, prašek za raztopino za injiciranje	Islandija	14.7.2005
EU/1/00/140/001/NO	Visudyne	Norveška	27.7.2005
EU/1/00/141/001	Myocet	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/141/001/IS	Myocet	Islandija	13.10.2005
EU/1/00/141/001/NO	Myocet	Norveška	28.9.2005
EU/1/00/142/004/NO-005/NO	NovoMix Penfill	Norveška	13.10.2005
EU/1/00/142/004-005	NovoMix	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/142/004-005/IS	NovoMix 30 Penfill	Islandija	21.10.2005
EU/1/00/142/009/NO-010/NO	NovoMix Flexpen	Norveška	13.10.2005
EU/1/00/142/009-010/IS	NovoMix 30 FlexPen	Islandija	21.10.2005
EU/1/00/143/001/NO-006/NO	Kogenate Bayer	Norveška	7.9.2005
EU/1/00/143/001-006	Kogenate	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/143/001-006/IS	Kogenate Bayer	Islandija	7.10.2005
EU/1/00/144/001/NO-003/NO	Helixate NexGen	Norveška	7.9.2005
EU/1/00/144/001-003	Helixate	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/144/001-003/IS	Helixate NexGen	Islandija	7.10.2005
EU/1/00/145/001	Herceptin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/145/001/IS	Herceptin	Islandija	28.11.2005
EU/1/00/145/001/NO	Herceptin	Norveška	23.9.2005
EU/1/00/146/001/NO-029/NO	Keppra	Norveška	8.8.2005
EU/1/00/146/001-029	Keppra	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/00/146/001-029/IS	Keppra	Islandija	12.9.2005
EU/1/00/148/001/NO-004/NO	Agenerase	Norveška	12.12.2005
EU/1/00/148/001-004	Agenerase	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/148/001-004/IS	Agenerase	Islandija	16.12.2005
EU/1/00/149/001	Panretin	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/149/001/IS	Panretin	Islandija	16.12.2005
EU/1/00/149/001/NO	Panretin	Norveška	9.12.2005
EU/1/00/150/001/NO-015/NO	Actos	Norveška	2.11.2005
EU/1/00/150/001-015	Actos	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/150/001-015/IS	Actos	Islandija	11.11.2005
EU/1/00/151/001/NO-013/NO	Glustin	Norveška	2.11.2005
EU/1/00/151/001-013	Glustin	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/151/001-013/IS	Glustin	Islandija	11.11.2005
EU/1/00/152/001-018	Infanrix hexa	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/153/001-010	Infanrix penta	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/153/001-010/IS	Infanrix penta	Islandija	16.12.2005
EU/1/00/153/001-010/NO	Infanrix penta	Norveška	7.12.2005
EU/1/00152/001-018/NO	Infanrix hexa	Norveška	7.12.2005
EU/1/95/001/001, 003-005, 009, 012, 021-022, 025-028, 031-035/IS	Gonal-F	Islandija	15.11.2005
EU/1/95/001/001/NO	Gonal-F	Norveška	11.11.2005
EU/1/95/001/003/NO-006/NO	Gonal-F	Norveška	11.11.2005
EU/1/95/001/009/NO	Gonal-F	Norveška	11.11.2005
EU/1/95/001/012/NO	Gonal-F	Norveška	11.11.2005
EU/1/95/001/021/NO-022/NO	Gonal-F	Norveška	11.11.2005
EU/1/95/001/025/NO-028/NO	Gonal-F	Norveška	11.11.2005
EU/1/95/001/031/NO-035/NO	Gonal-F	Norveška	11.11.2005
EU/1/98/093/002	Forcaltonin	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/99/127/001/NO-044/NO	IntronA	Norveška	20.6.2005
EU/1/99/127/001-044	IntronA	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/99/127/001-044/IS	IntronA	Islandija	27.6.2005
EU/1/99/128/001/NO-037/NO	Viraferon	Norveška	20.6.2005
EU/1/99/128/001-037	Viraferon	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/99/128/001-037/IS	Viraferon	Islandija	27.6.2005
EU/2/00/018/001	Incurin	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/2/00/018/001/NO	Incurin	Norveška	16.6.2005
EU/2/00/022//002b-03a	Ibaflin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/00/022/001/NO-017/NO	Ibaflin	Norveška	31.8.2005
EU/2/00/022/001-017/IS	Ibaflin	Islandija	15.7.2005
EU/2/00/022/001a	Ibaflin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/00/022/001b-02a	Ibaflin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/00/022/003b-04a	Ibaflin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/00/022/004b	Ibaflin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/00/022/005-017	Ibaflin	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/2/00/024/001/IS	Pruban	Islandija	16.12.2005
EU/2/99/016/001/NO-006/NO	Porcilis Pesti	Norveška	18.7.2005
EU/2/99/016/001-006	Porcilis Pesti	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/2/99/016/001-006/IS	Porcilis Pesti	Islandija	13.7.2005
EU/2/99/017/001/NO-006/NO	Ibraxion	Norveška	2.6.2005

PRILOGA III

3. Podaljšana dovoljenja za promet

V obdobju od 1. junija do 31. decembra 2005 so bila v državah EGP-EFTA podaljšana naslednja dovoljenja za promet:

Številka EU	Izdelek	Država	Datum podaljšanja
EU/1/00/142/011/NO-013/NO	NovoMix Penfill 50	Norveška	1. 11. 2005
EU/1/00/142/001-013/IS	NovoMix 50 Penfill, suspenzija za injiciranje	Islandija	5. 10. 2005
EU/1/00/142/014/NO-016/NO	NovoMix Flexpen 50	Norveška	1. 11. 2005
EU/1/00/142/014-016/IS	NovoMix 50 FlexPen, suspenzija za injiciranje	Islandija	5. 10. 2005
EU/1/00/142/017/NO-019/NO	NovoMix Penfill 70	Norveška	1. 11. 2005
EU/1/00/142/017-019/IS	NovoMix 70 Penfill, suspenzija za injiciranje	Islandija	5. 10. 2005
EU/1/00/142/020/NO-022/NO	NovoMix Flexpen 70	Norveška	1. 11. 2005
EU/1/00/142/020-022/IS	NovoMix 70 FlexPen, suspenzija za injiciranje	Islandija	5. 10. 2005
EU/1/03/265/003/NO-004/NO	Bonviva, filmsko obložene tablete	Norveška	28. 9. 2005
EU/1/03/265/003-004/IS	Bonviva, filmsko obložene tablete	Islandija	25. 10. 2005
EU/1/03/266/003/NO-004/NO	Bondenza, filmsko obložene tablete	Norveška	28. 9. 2005
EU/1/03/266/003-004/IS	Bondenza, filmsko obložene tablete	Islandija	21. 10. 2005
EU/1/04/276/021/NO-023/NO	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 5 mg	Norveška	18. 7. 2005
EU/1/04/276/021-023/IS	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 5 mg	Islandija	14. 7. 2005
EU/1/04/276/024/NO-026/NO	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 10 mg	Norveška	18. 7. 2005
EU/1/04/276/024-026/IS	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 10 mg	Islandija	14. 7. 2005
EU/1/04/276/027/NO-029/NO	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 15 mg	Norveška	18. 7. 2005
EU/1/04/276/027-029/IS	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 15 mg	Islandija	14. 7. 2005
EU/1/04/276/030/NO-032/NO	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 30 mg	Norveška	18. 7. 2005
EU/1/04/276/030-032/IS	Abilify, peroralna disperzibilna tableta, 30 mg	Islandija	14. 7. 2005
EU/1/04/276/033/NO-035/NO	Abilify, 1 mg/ml, peroralna raztopina	Norveška	9. 11. 2005
EU/1/04/276/033-035/IS	Abilify, 1 mg/ml, peroralna raztopina	Islandija	1. 12. 2005
EU/1/96/026/002/IS	Invirase, filmsko obložene tablete, 500 mg	Islandija	19. 7. 2005
EU/1/96/026/002/NO	Invirase	Norveška	9. 6. 2005
EU/2/97/004/012/NO-013/NO	Metacam, 0,5 mg/ml, peroralna suspenzija za pse	Norveška	5. 9. 2005
EU/2/97/004/012-013/IS	Metacam, 0,5 mg/ml, peroralna suspenzija za pse	Islandija	2. 9. 2005

PRILOGA IV

4. Preklicana dovoljenja za promet

V obdobju od 1. junija do 31. decembra 2005 so bila v državah EGP-EFTA preklicana naslednja dovoljenja za promet:

Številka EU	Izdelek	Država	Datum preklica
EU/1/00/158/001-034/IS	Opulis	Islandija	9.9.2005
EU/1/00/168/001/NO-006/NO	Tenecteplase	Norveška	9.8.2005
EU/1/00/168/001-006	Tenecteplase	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/02/208/001-008/IS	Xapit	Islandija	9.9.2005
EU/1/02/210/001/NO-008/NO	Rayzon	Norveška	22.7.2005
EU/1/02/210/001-008	Rayzon	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/02/210/001-008/IS	Rayzon	Islandija	5.7.2005
EU/1/02/242/001-024	Valdyn	Lihtenštajn	30.9.2005
EU/1/02/242/001-024/IS	Valdyn, filmsko obložene tablete	Islandija	5.7.2005
EU/1/02/244/001/NO-024/NO	Valdyn	Norveška	22.7.2005
EU/1/02/244/001-024/IS	Valdyn	Lihtenštajn	31.7.2005
EU/1/96/009/010/NO-017/NO	Zerit	Norveška	30.9.2005
EU/1/96/009/010-017/IS	Zerit, kapsule s podaljšanim sproščanjem	Islandija	29.11.2005
EU/1/96/023/001	Cea-Scan	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/96/023/001/IS	CEA-Scan	Islandija	9.11.2005
EU/1/97/048/001-014/IS	Infanrix HepB, suspenzija za injiciranje	Islandija	15.6.2005
EU/2/00/023/001-003	Pulsaflox	Lihtenštajn	30.11.2005

PRILOGA V

5. Začasno odvzeta dovoljenja za promet

V obdobju od 1. junija do 31. decembra 2005 so bila v državah EGP-EFTA začasno odvzeta naslednja dovoljenja za promet:

Številka EU	Izdelek	Država	Datum začasnega odvzema
EU/1/00/147/001/NO-012/NO	Hexavac	Norveška	17.11.2005
EU/1/00/147/001-008	Hexavac	Lihtenštajn	30.11.2005
EU/1/00/147/001-008/IS	Hexavac	Islandija	17.11.2005

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 291

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 30. november 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Komisija
2006/C 291/1	Menjalni tečaji eura	1

2006/C 291/2	Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s 391. sestanka Svetovalnega odbora dne 30. oktobra 2005 o osnutku odločbe v zadevi COMP/A.37.507/B2 — AstraZeneca	2

2006/C 291/3	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/A/37.507 — AstraZeneca (v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o pristojnostih in nalogah pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)	3

2006/C 291/4	Državna pomoč — Združeno kraljestvo — Državna pomoč št. C 39/06 (prej NN94/05) — Shema delničarjev, ki to postanejo prvič — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )	5

2006/C 291/5	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	10

2006/C 291/6	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	15

2006/C 291/7	Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz vezanih plošč iz lesa okoumé s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	19

2006/C 291/8	Davek na dodano vrednost (DDV) (investicijsko zlato, oproščeno plačila) — Seznam zlatnikov, ki ustrezajo merilom iz člena 26b(a)(ii) Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 98/80/ES z dne 12. oktobra 1998 (Posebna ureditev za investicijsko zlato)	21

2006/C 291/9	Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije	34

2006/C 291/0	Sprememba, ki jo je Francija uvedla glede obveznosti javne službe za redne zračne prevoze med Parizom (Orly) in Béziersom	38

2006/C 291/1	Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje ( 1 )	39

2006/C 291/2	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	41

2006/C 291/3	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4415 — Motorola/Symbol) ( 1 )	43

2006/C 291/4	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4481 — Onex Corporation/Sitel Corporation) — Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	44

2006/C 291/5	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4421 — OJSC Novolipetsk Steel/Duferco/JV) ( 1 )	45

2006/C 291/6	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4293 — Nordic Capital Fund VI/ICA MENY) ( 1 )	45

	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
	Nadzorni organ EFTA
2006/C 291/7	Smernice o konceptu vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 53 in 54 Sporazuma EGP	46

	Stalni odbor držav EFTA
2006/C 291/8	EMAS — Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo — Seznam registriranih lokacij na Norveškem v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001	66

2006/C 291/9	Spremembe Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča	68

2006/C 291/0	Seznam dovoljenj za promet, ki so jih izdale države EGP-EFTA za drugo polovico leta 2005	69