21.11.2006

Uradni list Evropske unije

C 284/1

POSEBNO POROČILO št. 9/2006

o odhodkih Komisije, Parlamenta in Sveta za prevajanje z odgovori institucij

(v skladu z drugim pododstavkom člena 248(4) ES)

(2006/C 2840/01)

KAZALO

KRATICE

I–IX

POVZETEK

1–11

UVOD

2–3	Pravna podlaga

4–8	Organiziranost prevajalskih služb v institucijah EU

9–11	Obseg revizije in pristop

12–95

UGOTOVITVE

12–36

Postopki, uporabljeni za zagotavljanje izpolnjevanja potreb po prevodih in za preprečevanje nepotrebnih prevodov

13–18

Notranje smernice, ki urejajo prošnje za prevod

19–23

Zmogljivosti za izpolnitev potreb po prevodih

24–26

Prikaz razvoja števila prevedenih strani

27–36

Praktični ukrepi, ki jih institucije izvajajo za ohranitev obsega prevajanja

37–46

Kontrola kakovosti

37–43

Kontrole za zagotavljanje ustrezne kakovosti prevodov

44–46

Pravočasnost in drugi dejavniki zadovoljstva stranke

47–95

Strošek in učinkovitost prevajanja

47–52

Strošek prevajanja

53–95

Učinkovitost postopka prevajanja

96–109

ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

96–98

Postopki, uporabljeni za zagotavljanje izpolnjevanja potreb po prevodih in za preprečevanje nepotrebnih prevodov

99–101

Postopki, uporabljeni za zagotavljanje, da so prevodi pravočasni in da njihova kakovost ustreza njihovemu namenu

102–109

Strošek in učinkovitost prevajanja

1–12	PRILOGA I: Določbe, ki jih uporabljajo Komisija, Parlament in Svet

1–6

Komisija

7–10

Parlament

11–12

Svet

1–9	PRILOGA II: Metoda, ki jo je razvilo Sodišče, da bi ocenilo stroške prevajanja

Odgovori institucij

KRATICECIEQ Medinstitucionalni odbor za ocenjevanje kakovosti zunanjih prevodovCRE Podroben zapis razprav na plenarnih zasedanjih Parlamenta (compte -rendu in extenso)GD Generalni direktoratGD A III Direktorat A III (prevajanje in proizvodnja dokumentov) generalnega sekretariata SvetaDGT Generalni direktorat za prevajanje v KomisijiEP Evropski parlamentEPSO Evropski urad za izbor osebjaJeziki EU-15 Uradni jeziki 15 držav članic EU pred širitvijoJeziki EU-10 Uradni jeziki 10 držav članic, ki so se EU pridružile med njeno širitvijoFTE Ekvivalent polnega delovnega časa (merjenje, enakovredno enemu uslužbencu, zaposlenemu za polni delovni čas v obdobju enega leta)ICTI Medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenjeISC Posvetovanja med različnimi službami (posvetovanja med generalnimi direktorati Komisije)MEP Poslanec Evropskega parlamentaUL Uradni list Evropske unijeGSS Generalni sekretariat Sveta

POVZETEK

Enaindvajset jezikov ima status uradnega in delovnega jezika evropskih institucij. Vsaka institucija EU ima svojo prevajalsko službo. Institucije, ki morajo zaradi svojih dejavnosti zagotavljati največji obseg prevodov, so Komisija, Parlament in Svet. Zaradi neenakomernega povpraševanja tekom leta ali začasno nezadostnih notranjih zmogljivosti pri jezikih EU-10 potrebujejo evropske institucije poleg notranjih tudi zunanje prevajalce.

II.

Cilj revizije je bil oceniti, v kolikšni meri Komisija, Parlament in Svet svoje prevajalske vire in odhodke upravljajo učinkovito in uspešno. Sodišče je obravnavalo tri vprašanja:

—	Ali so potrebe po prevodih izpolnjene in ali se uporabljajo ustrezni postopki za preprečevanje nepotrebnih prevodov?

—	Ali so prevodi pravočasni in ali njihova kakovost ustreza njihovemu namenu?

—	Ali so institucije obvladovale stroške prevajanja?

III.

Revizija je pokazala, da so institucije sprejele različne pristope pri odzivu na naraščajoče potrebe po prevodih. Komisija in Svet sta sprejela ustrezne ukrepe za zmanjšanje števila dokumentov, ki se prevajajo v vse jezike. Vendar velikega dela vseh prošenj za prevod ne urejajo prevajalske smernice, ki so jih sprejele posamezne institucije, nobena od institucij pa nima jasnega in celovitega postopka za vlaganje prošenj za prevod.

IV.	Zadevne tri revidirane prevajalske službe na splošno zagotavljajo pravočasne in dovolj kakovostne prevode v jezike EU-15. Vendar pa je v letu 2004 prišlo do velikih težav pri prevajanju v jezike EU-10.

Nobena od prevajalskih služb nima orodja, s katerim bi merila zadovoljstvo stranke, ali postopkov za pritožbe glede kakovosti. Samo Komisija ima smernice za kontrolo kakovosti. Kazalniki kakovosti, kot je število ugotovljenih napak na eni strani, so na voljo v Parlamentu, ne pa tudi v Komisiji ali na Svetu.

VI.

Nobena od institucij razen Komisije za leto 2002 ni izračunala svojega stroška prevajanja ali povprečnega stroška na prevedeno stran. Po izračunu, ki ga je opravilo Sodišče, je celoten strošek prevajanja v letu 2003 v Parlamentu in na Svetu znašal po okoli 100 milijonov EUR, v Komisiji pa 215 milijonov EUR. Po povečanju števila jezikov po širitvi EU maja 2004 se je strošek prevajanja v letu 2005 povišal na približno 128 milijonov EUR v Parlamentu, 126 milijonov EUR na Svetu in 257 milijonov EUR v Komisiji. Povprečni strošek na stran je v letu 2003 znašal 150 EUR v Parlamentu in Komisiji ter 254 EUR na Svetu. V letu 2005 se je povprečni strošek na stran povišal na 194 EUR v Komisiji in 276 EUR na Svetu, medtem ko se je v Parlamentu znižal na 119 EUR. Notranji prevodi so sicer dražji od zunanjih, vendar je takšno primerjavo težko opraviti, ker so besedila, ki jih prevajajo zunanji prevajalci, drugačne narave, notranji prevodi pa veljajo za kakovostnejše.

VII.

Komisija in Svet sta bila uspešna pri zmanjševanju prošenj za prevod v jezike EU-15, vendar je zato prišlo tudi do presežne zmogljivosti in podpovprečne storilnosti. Vendar je Sodišče v različnih jezikovnih oddelkih različnih institucij opazilo velike razlike glede storilnosti in odstotka naročil zunanjih prevodov.

VIII.

Od leta 1995 so prevajalske službe EU okrepile sodelovanje na nekaterih področjih, kot so zaposlovanje, vzpostavitev terminološke podatkovne zbirke, naročila orodij informacijske tehnologije itd. Sodišče meni, da bi se z dodatno okrepitvijo medinstitucionalnega sodelovanja lahko prihranilo zlasti tako, da bi bila prosta zmogljivost ene institucije na voljo drugim institucijam, s čimer bi se zmanjšala naročila prevodov pri zunanjih prevajalcih. Vendar pa institucije EU zaradi pomanjkljivih napovedi in nezadostne izmenjave podatkov o razpoložljivi prevajalski zmogljivosti težje v celoti izkoriščajo začasno razpoložljivo zmogljivost drugih institucij.

IX.

Revidirane prevajalske službe imajo sicer na voljo napredna orodja informacijske tehnologije, vendar jih ne uporabljajo dosledno. V Parlamentu se tako dejanska uporaba teh orodij med različnimi prevajalskimi oddelki zelo razlikuje. Pri jezikih EU-15 so se ta orodja na Svetu uporabljala le v omejenem obsegu, medtem ko v obdobju revizije ni bilo na voljo podatkov o ravni uporabe v Komisiji. Učinkovitost in uskladitev prevajanja bi bilo mogoče izboljšati z večjo uporabo računalniških orodij, boljšim načrtovanjem, strožjim upoštevanjem rokov za vlaganje prošenj za prevod in tesnejšim nadzorom sklepov o naročilih zunanjih prevodov, da se tako prepreči uporaba zunanjih prevajalcev, kadar so na voljo notranji, v institucijah zaposleni prevajalci. Poleg tega je treba dosledno izvajati spremljanje z uporabo kazalnikov uspešnosti in postopkov za zagotavljanje ustreznih upravljavskih podatkov.

UVOD

Evropska unija deluje v večjezičnem okolju, kjer se jeziki njenih držav članic obravnavajo enako. V institucijah Evropske skupnosti so zaposleni državljani vseh držav članic z različnimi stopnjami znanja jezikov. Zaradi praktičnih razlogov je število najpogosteje uporabljenih jezikov v institucijah omejeno (1), dokumentacija pa se iz držav članic prejema in vanje pošilja v njihovih uradnih jezikih. Zato je prevajanje prihajajočih in odhajajočih dokumentov izredno pomembno za dobro delovanje institucij ter za njihovo komunikacijo z državami članicami in njihovimi državljani.

Pravna podlaga

Po členu 290 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Uredbe Sveta št. 1/1958 (2), posodobljene po vsaki širitvi, je 21 jezikov dobilo status uradnega in delovnega jezika institucij (3). Ta uredba pozneje določa jezikovne ureditve, ki se uporabljajo za nekatere obsežne kategorije dokumentov EU (4), vendar institucije tudi pooblašča, da v svojih poslovnikih opredelijo, kateri jeziki se uporabijo v posebnih primerih. Ta določba omogoča prilagoditev jezikovnih ureditev posebnim potrebam posameznih institucij (glej Prilogo I).

3.	Vsaka institucija poleg svojega poslovnika sprejme več praktičnih smernic glede vrst dokumentov, ki morajo biti prevedeni, števila jezikov, dolžine izvirnih besedil in rokov (glej tudi Prilogo I).

Organiziranost prevajalskih služb v institucijah EU

Vsaka institucija EU ima svojo prevajalsko službo: Generalni direktorat za prevajanje in publikacije v Parlamentu, Generalni direktorat za prevajanje v Komisiji (v nadaljevanju DGT) ter Direktorat A III (prevajanje in proizvodnja dokumentov) na Svetu (v nadaljevanju GD A III). Svoje prevajalske službe imajo tudi Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče ter Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Za izpolnjevanje potreb po prevodih, ki jih imajo agencije, skrbi Prevajalski center v Luxembourgu (5).

V letu 2005 je bilo v Komisiji zaposlenih okoli 1 450 prevajalcev (in okoli 600 pomožnih uslužbencev), v Parlamentu okoli 550 prevajalcev (in okoli 380 pomožnih uslužbencev) ter na Svetu 660 prevajalcev (in okoli 330 pomožnih uslužbencev). Potrebe po prevodih prek leta niso vedno enake in nekatere evropske institucije uporabijo zunanje prevajalce, izbrane prek razpisnih postopkov, da bi omejile stroške ali izpolnile potrebe v času največje delovne obremenitve.

Organizacijska struktura prevajalskih služb EU zajema prevajalske enote s prevajalci in tajniki (vsak jezik ima svojo enoto v Parlamentu in na Svetu ter svoj oddelek v Komisiji) (6), enoto za načrtovanje, enoto za zunanje prevajanje in razne druge pomožne enote (informacijska tehnologija, upravljanje z viri itd.).

7.	Institucije, ki so v letu 2005 zagotovile največji obseg prevodov, so Komisija (1 324 000 strani (7)), Parlament (1 080 000 strani (8)) in Svet (457 000 strani (9)). Te skupaj zagotavljajo okoli 70 % celotnega obsega prevodov EU.

Institucije EU svoje potrebe po prevodih izpolnjujejo na različne načine:

(a)	prek prevajalske službe, ki besedilo prevede znotraj institucije; ali

(b)	naročilo za prevod odda zunanjim prevajalcem;

(c)	z neposredno uporabo zunanjih prevajalcev brez obveznega sodelovanja prevajalske službe (v nadaljevanju „neposredna naročila“);

(d)	s prevodi, ki jih opravijo upravni uslužbenci zadevnega generalnega direktorata (v nadaljevanju GD) („sivi prevodi“).

Obseg revizije in pristop

9.	Cilj revizije je bil oceniti, v kolikšni meri Komisija, Parlament in Svet svoje prevajalske vire in odhodke upravljajo učinkovito in uspešno.

10.

To se je izvedlo z obravnavo treh vprašanj:

—	Ali so potrebe po prevodih izpolnjene in ali se uporabljajo ustrezni postopki za preprečevanje nepotrebnih prevodov?

—	Ali so prevodi pravočasni in ali njihova kakovost ustreza njihovemu namenu?

—	Ali so institucije obvladovale stroške prevajanja?

11.

Revizija je v glavnem zajela leti 2003 in 2004, vendar so bile upoštevane tudi spremembe, ki so bile v letu 2005 posledica širitve EU. Revizija je temeljila na preverjanju obstoječih pravil in postopkov, preizkušanju zanesljivosti statističnih podatkov o proizvodnji, izračunu stroškov in storilnosti ter izvedbi raziskave o zadovoljstvu strank znotraj služb velikih uporabnikov.

UGOTOVITVE

Postopki, uporabljeni za zagotavljanje izpolnjevanja potreb po prevodih in za preprečevanje nepotrebnih prevodov

12.

Za zagotavljanje učinkovite izrabe virov je treba opraviti samo prevode, ki so potrebni za učinkovito delovanje institucij in so zato ustrezno prednostno razvrščeni. Za določitev meril za besedila, za katera se lahko zaprosi za prevod, so potrebne jasne smernice. Sodišče je preverilo, v kolikšnem obsegu te smernice obstajajo, njihovo kakovost ter kako se uporabljajo.

Notranje smernice, ki urejajo prošnje za prevod

13.	Nobena od institucij ni vzpostavila doslednih in jasnih postopkov, s katerimi bi opredelila, kdo lahko zaprosi za prevod, katere vrste dokumentov bi morale biti prevedene (kdaj in v katere jezike), merila za odobritev neobveznih prevodov in postopke za spremljanje izvrševanja „politike prevajanja“.

14.

Smernice, ki so jih določile zadevne tri institucije, navajajo samo vrste dokumentov, ki morajo biti obvezno prevedeni (v vse jezike ali v nekatere jezike). Razen „neosrednjih“ dokumentov Sveta (10), za katere je bil v letu 2003 sprejet sklep, da se ne prevajajo v jezike EU-10, ni jasno, kateri dokumenti ne bi smeli biti sprejeti v prevod.

15.

Več tisoč osebam v Komisiji, 800 v Parlamentu in večini upravnih uslužbencev Sveta je bil dovoljen dostop do sistema za vlaganje prošenj za prevod. To skupaj s pomanjkljivimi smernicami povečuje tveganje, da pride do prošenj za prevod dokumentov, ki so nizko prednostno razvrščeni ali pa so nepotrebni.

16.

V nekaterih generalnih direktoratih Komisije prošnje za prevod odobri vodja enote za koordinacijo. V drugih generalnih direktoratih Komisije ter v nekaterih generalnih direktoratih Parlamenta in Sveta se prošnje za prevod odobrijo na ravni enote ali pa se brez predhodne odobritve ali nadzora pošljejo neposredno enoti za načrtovanje. V takšnih primerih je enota za načrtovanje v prevajalski službi edini pravi filter za določitev in zavrnitev tistih prošenj za prevod, ki so za institucijo manj pomembne (11). Vendar pa imajo enote za načrtovanje dokaj omejeno osnovo za takšno presojanje.

17.

Parlamentov kodeks o večjezičnosti (glej Prilogo I) samo „podrobno opredeli pravila za njihovo izvajanje, še zlasti prednostna področja v primerih, ko razpoložljivi jezikovni viri ne morejo zadostiti zahtevam po jezikovnih storitvah“. Kodeks navaja, da „vsak uporabnik lahko opredeli jezikovne potrebe“ (člen 1(1) in (5)). Zato kadar prošnja ne krši kodeksa o večjezičnosti, enota za načrtovanje ne dvomi o potrebi po prevodu ali o številu zahtevanih ciljnih jezikov, četudi je jasno, da delovnih rokov ni mogoče spoštovati (in prevod zato verjetno ne bo uporabljen).

18.

Enoti za načrtovanje v Komisiji in na Svetu lahko po posvetovanju z osebo, ki je zaprosila za prevod, zavrneta prošnje, ki niso v skladu z notranjimi pravili ali ki veljajo za predčasne ali nepotrebne. V letih 2003 in 2004 je bilo zavrnjenih med 5 % in 10 % prošenj za prevod. Uprava ni preverjala odobritev uslužbencev enot za načrtovanje v Komisiji in na Svetu niti na osnovi vzorca, razen če se je vlagatelj prošnje za prevod pritožil. Ugoditev prošnjam za prevod je pogosto bolj odvisna od razpoložljive prevajalske zmogljivosti kot od dejanskih potreb.

Zmogljivosti za izpolnitev potreb po prevodih

19.

Institucije so od širitve dalje pri jezikih EU-15 na splošno uspele izpolnjevati prošnje za prevajanje. Stanje pa je bilo drugačno pri jezikih EU-10, saj je bilo na voljo premalo prevajalcev iz novih držav članic. Prvi niz medinstitucionalnih natečajev EPSO za prevajalce asistente za jezike EU-10 se ni zaključil pred širitvijo EU, njegovi rezultati pa niso postregli z dovolj velikim številom uspešnih kandidatov.

20.

Medtem ko je bil Parlament uspešnejši pri pripravi na prevajanje v jezike EU-10 po širitvi, pa nobena od zadevnih institucij ni uspela izpolniti svojih ciljev na področju zaposlovanja prevajalcev in pomožnih uslužbencev v novih jezikovnih enotah. Komisijin GD za prevajanje je do decembra 2004 na jezikovno enoto EU-10 namesto načrtovanih 90 zaposlil samo med 25 in 38 prevajalcev ter pomožnih uslužbencev. Ker so se novi natečaji EPSO začeli šele maja 2005, lahko pričakujemo, da bo pomanjkanje prevajalcev za jezike EU-10 trajalo do konca leta 2006 (glej tudi odstavek 74).

21.

Za razliko od prevajalskih služb EU so nekateri veliki zasebni prevajalski uradi, s katerimi sodelujejo evropske institucije, od leta 2004 uspeli prevajati v vse jezike EU-10 in iz njih. To jim je uspelo tako, da so ustanovili urade v novih državah članicah. Komisija je sicer v omejenem obsegu uporabila prevajalce kot pogodbene uslužbence v svojih predstavniških uradih v novih državah članicah, vendar je sklenila, da bo to zaradi praktičnih razlogov, povezanih z upravljanjem, v letu 2006 postopno odpravila.

22.	Svet je do aprila 2005 zaradi teh ovir pri zmogljivosti v jezike EU-10 prevajal samo osrednje zakonodajne dokumente (12). V istem obdobju je Parlament prevajal v jezike EU-10 in iz njih samo predpise splošnega pomena, dnevne rede in zapisnike plenarnih zasedanj ter tudi dokumente za glasovanje.

23.

Leta 2004 je zelo malo prevajalcev v jezikovnih enotah EU-15 imelo dovolj delovnega znanja enega ali več jezikov EU-10. Zato so v tako imenovane jezike postopka – angleščino, francoščino in nemščino – večinoma prevajali prevajalci, ki jim to ni bil materni jezik, kar je še dodatno omejilo razpoložljivo zmogljivost za prevajanje v jezike EU-10.

Prikaz razvoja števila prevedenih strani

24.

Zaradi širitve Evropske unije je prišlo do povečanja števila uradnih jezikov z 11 na 20. To bi lahko znatno povečalo strošek in zapletenost prevajanja. Zato so institucije EU sprejele ukrepe, da bi z uvedbo strožjih meril za prevajanje to povečanje čim bolj omejile. Sodišče je preverilo uspešnost teh ukrepov pri obvladovanju povpraševanja po prevodih.

25.

Prikaz 1 kaže, da so zadevne institucije v zadnjih letih uspele omejiti povečanje obsega prevodov (13). Strožja merila, ki sta jih uvedla Svet v letu 2003 in Komisija v letu 2004, so ustavila naraščajoče gibanje iz prejšnjih let. Vendar je bil zmanjšan obseg prevajanja v vseh zadevnih institucijah v letu 2004 tudi posledica upočasnitve zakonodajne dejavnosti zaradi parlamentarnih volitev in prenove Komisije ter zaostanka pri prevodih v jezike EU-10.

26.

Tabela 1 kaže, da je v Parlamentu in na Svetu, ki uporabljata politiko polne večjezičnosti, obseg prevodov skoraj enak pri vseh jezikih. Manjši obseg pri jezikih EU-10 je posledica omejitev pri zmogljivostih. Samo angleške enote se soočajo z manjšim povpraševanjem kot druge enote, saj je okoli tri četrtine izvirnikov na Svetu in skoraj polovica izvirnikov v Parlamentu sedaj napisanih v angleščini. Po drugi strani pa Komisija jasno razlikuje med jeziki postopka (angleščino, francoščino in nemščino) in drugimi jeziki, po katerih je povpraševanje veliko manjše. Za razliko od Parlamenta in Sveta se angleške enote v Komisiji ne soočajo z manjšim povpraševanjem kot druge enote, saj je veliko dokumentov, ki prihajajo izven institucije, treba prevesti v jezike postopka.

Tabela 1

Obseg prevodov po ciljnih jezikih (v tisočih straneh)

	KOMISIJA			PARLAMENT			SVET
	2003	2004	2005	2003	2004	2005	2003	2004	2005
Prevod v
angleščino	146	131	128	51	40	53	30	17	20
francoščino	174	151	142	63	51	70	34	33	29
nemščino	175	146	126	65	53	73	40	32	28
druge jezike EU-15 (povprečje)	108	75	56	60	47	66	37	30	26
jezike EU-10 (povprečje)	2	23	51	1	12	39	< 1	5	19
Vir: Evropsko računsko sodišče.

Praktični ukrepi, ki jih institucije izvajajo za ohranitev obsega prevajanja

Komisija

27.	Komisija je med pripravo na širitev EU maja 2004 sprejela posebne ukrepe, da bi preprečila povečanje obsega prevajanja, ki bi bilo sorazmerno s povečanjem števila uradnih jezikov.

28.

Maja 2004 je objavila sporočilo, v katerem je določila akcijski načrt s ciljem obvladovanja obsega in stroška prevajanja tako, da se omeji število jezikov, v katere se prevedejo določeni dokumenti, in določi največja dovoljena dolžina besedil. Številni generalni direktorati so sprejeli dodatne ukrepe za zmanjšanje obsega prevajanja na področjih, ki niso bila zajeta v sporočilu Komisije. Nekatere publikacije tako niso več objavljene v vseh uradnih jezikih. Pri določenih dokumentih se v vse jezike prevede samo povzetek.

29.

Komisija je sprejela pragmatičen pristop do prevajanja, s katerim potrebe generalnih direktoratov, ki zaprosijo za prevod, prilagodi razpoložljivim zmogljivostim. Prevod razpisne dokumentacije v jezike, ki niso jeziki postopka (14), je na primer odloženo, dokler morebitni ponudnik tega ne zahteva. Jezikovne ureditve različnih „komitoloških“ odborov (15) so različne, v skladu s potrebami njihovih članov: nekateri člani uporabljajo enotni delovni jezik; drugi zahtevajo dokumente samo v omejenem številu dogovorjenih jezikov.

30.

Da bi uporabnike odvrnil od vlaganja prošenj za prevod v vse jezike, kadar gre samo za osnovno razumevanje besedila, GD za prevajanje zagotavlja tudi nadomestne storitve, kot so pisni ali ustni povzetki, neposredna prevajalska linija „hotline“ (poenostavljen sistem za zelo kratke prevode) in v primerih nekaterih jezikovnih kombinacij tudi urejeni strojni prevodi. Vendar je revizija pokazala, da stranke niso bile dovolj seznanjene s temi možnostmi, ki predstavljajo le majhen delež skupne proizvodnje GD za prevajanje. Ta GD je zato v letu 2005 poskušal povečati prepoznavnost različnih razpoložljivih storitev.

31.	Komisija si je zelo prizadevala za zmanjšanje števila zaporednih prevodov več različic istega besedila. Dokumenti Komisije se praviloma prvič prevedejo šele po zaključku postopka posvetovanja med različnimi službami (Inter-Service Consultation procedure).

Parlament

32.	Nova različica kodeksa o večjezičnosti, ki jo je potrdilo predsedstvo Parlamenta leta 2004, omejuje velikost dokumentov, ne pa tudi števila jezikov ali vrst dokumentov, ki morajo biti prevedeni.

33.	Medtem ko so dokumenti, o katerih razpravljajo parlamentarni odbori, načeloma prevedeni v vse jezike članov teh odborov in njihovih namestnikov, pa nekateri odbori sprejmejo manjše število jezikov.

Svet

34.	Tudi Svet je sprejel posebne ukrepe med pripravo na širitev EU v letu 2004, da bi preprečil nepotrebno povečanje obsega prevajanja. Leta 2003 je uvedel seznam osrednjih dokumentov (glej Prilogo I) in močno omejil sprejemanje drugih dokumentov.

35.

Poleg tega si je prizadeval za zmanjšanje števila zaporednih prevodov. Generalni sekretariat Sveta (v nadaljevanju GSS) od leta 2003 dalje zagotavlja prevode v vse jezike samo v primeru zakonodajnih besedil ob omejenem številu „mejnih faz“ (milestone stages) in ne po vsakem sestanku vsakega pripravljalnega telesa, kot se je to dogajalo pred tem. Vendar pa GD A III ne spremlja spoštovanja teh pravil ali možnosti za dodatno zmanjšanje števila zaporedno prevedenih različic.

36.

Pristopi, ki jih različne institucije uporabljajo za omejitev povpraševanja po prevodih, niso usklajeni in so zato nedosledni. Parlament sedaj na primer prevaja vsa pisna vprašanja v jezike EU-15, odgovori Komisije pa so na voljo le v dveh jezikih postopka in jeziku poslanca EP, ki je postavil vprašanje.

Kontrola kakovosti

Kontrole za zagotavljanje ustrezne kakovosti prevodov

37.

Prevodi bi morali biti natančni, jasni in „ustrezati namenu“ (pri čemer je zahtevana „kakovost“ prevodov odvisna od njihove ciljne uporabe (16)). Sodišče je preverilo, ali obstajajo ustrezni ukrepi za zagotavljanje, da kakovost prevodov ustreza zastavljenim ciljem. Na ravni prevajalskih služb so vodje enot kot prvi odgovorni za kontrolo kakovosti. Komisijin GD za prevajanje vse prevode deli na pet kategorij „vrste kakovosti prevodov“ (translation quality types) z različnimi stopnjami pregleda in/ali ocene kakovosti glede na vrsto dokumenta. Poleg tega nekateri generalni direktorati Komisije, kot na primer GD za konkurenco, sistematično pregledujejo prevode, ki jih prejmejo.

38.	Po drugi strani pa Parlament in Svet prevodov ne delita na kakovostne kategorije, njuni postopki kontrole kakovosti pa so slabše strukturirani. Zato so prakse pri pregledih zelo različne, čeprav zakonodajne akte pred objavo vedno pregledajo pravniki lingvisti.

39.

Poleg pregledov, ki jih opravijo prevajalske enote, Direktorat za prevajanje v Parlamentu vsaka dva meseca oceni kakovost notranjih in zunanjih prevodov s pomočjo naključnih pregledov (ki v glavnem zadevajo jezikovne napake, kot so napake pri črkovanju ali slovnici, ne pa uporabo pravilne terminologije). Ta postopek zagotavlja kazalnike kakovosti, kot je število ugotovljenih napak na eni strani, kar je podatek, ki ni na voljo v Komisiji ali na Svetu.

40.	Nobena od prevajalskih služb ni vzpostavila posebnih orodij za merjenje zadovoljstva strank ali določila postopkov za obravnavanje pritožb glede kakovosti.

41.

Raziskava o zadovoljstvu strank, ki jo je proti koncu leta 2004 izvedlo Sodišče, je pokazala, da sta kakovost prevodov v jezike EU-15 in administrativno upravljanje prošenj za prevod na splošno veljala za zadovoljiva. Vendar je nekaj generalnih direktoratov Komisije poročalo o nekaterih težavah s kakovostjo prevodov GD za prevajanje v jezike EU-15, zlasti glede natančnosti pri strokovnih izrazih, in o nihajoči kakovosti zunanjih prevodov. GD A III Sveta je poročal tudi o nekaterih težavah s kakovostjo prevodov zakonodajnih predlogov, ki jih je vložila Komisija.

42.

Za razliko od tega pa je večina strank, anketiranih v letu 2004, zlasti v Komisiji, omenila težave s kakovostjo prevodov v jezike EU-10. To je bilo posledica potrebe po uporabi pretežno zunanjih prevajalcev – od katerih jih veliko ni imelo dosti izkušenj s specifičnim prevajanjem dokumentov EU – in pomanjkanja notranjih zmogljivosti za ustrezen pregled zunanjih prevodov.

43.

Notranji, v instituciji zaposleni prevajalci z oceno do 10 ocenijo kakovost prevodov zunanjih prevajalcev. Če se pri kontroli kakovosti ugotovi, da je kakovost zunanjih prevodov neustrezna, se dokument vrne zunanjemu prevajalcu ali pa ga notranji prevajalec v zadevni instituciji temeljito pregleda. Zunanji prevodi, ocenjeni s 6/10 ali slabše, se predložijo odboru CIEQ (17), ki je neodvisni medinstitucionalni odbor za arbitražo. CIEQ je v 40 % primerov, ki jih je Komisija predložila v letu 2004, predlagal prekinitev celotne pogodbe ali njenih določenih delov.

Pravočasnost in drugi dejavniki zadovoljstva stranke

44.

Komisijin GD za prevajanje je v letu 2004 končal okoli 90 % vseh prevodov v dogovorjenih rokih (v primerjavi z okoli 80 % v letu 2003 in 94 % v letu 2005). To izboljšanje gre delno na račun vedno manjše delovne obremenitve. Primerljiv podatek Parlamenta za obdobje od maja 2004 do julija 2005 je bil 86 %. GSS nima statističnih podatkov o ravni spoštovanja rokov za oddajo prevodov na Svetu.

45.

Vendar so določeni generalni direktorati Komisije, zajeti v raziskavo med revizijo, ki jo je opravilo Sodišče, poročali, da roki, ki jih postavlja GD za prevajanje, niso vedno združljivi s pravnimi obveznostmi ali operativnimi potrebami generalnih direktoratov. Zato administratorji (ki niso lingvisti) pogosto kar sami prevajajo nekatere nujne kratke dokumente („sivi prevodi“), drugje pa dajo določene dokumente neposredno v prevod zunanjim prevajalcem (glej tudi odstavka 54 in 75). To sicer predstavlja pragmatično rešitev, vendar tudi ponazarja nezmožnost izpolnitve potreb in znatno povečuje težave Komisije pri upravljanju svoje prevajalske naloge kot celote.

46.	Uporabniki prevodov na Svetu in v Komisiji so tudi poročali, da so bili roki, ki so jih postavile enote za načrtovanje, zaradi nezadostne zmogljivosti pri jezikih EU-10 – zlasti v letu 2004 – predolgi, da bi lahko zadovoljili njihove potrebe.

Strošek in učinkovitost prevajanja

Strošek prevajanja

Izračun stroškov

47.

K dejavnostim usmerjen proračun (ABB) je orodje za „boljšo preglednost pri upravljanju s proračunom z upoštevanjem ciljev dobrega finančnega poslovodenja ter zlasti učinkovitosti in uspešnosti“ (18). Zavest o strošku neke dejavnosti je bistvenega pomena za kontroliranje njene uspešnosti. Člen 12(1) Parlamentovega kodeksa o večjezičnosti določa, da „službi za tolmačenje in prevajanje uporabnike redno vsake tri mesece obvestita o stroških, nastalih zaradi naročil jezikovnih storitev“ na osnovi primerjalnih poročil. Vendar se ta določba ne izvaja. GSS nikoli ni ocenil stroška prevajanja.

48.

Komisija je v obdobju, zajetem v revizijo, opustila projekt ocenjevanja stroškov. Kljub temu se strošek prevajanja s postopkom k dejavnostim usmerjenega proračuna dodeljuje posameznim področjem politike. Pri tem se uporablja pavšalna vrednost, ki je odvisna od velikosti zadevnega generalnega direktorata, vendar ne temelji na dejanskih stroških ali dejanski uporabi.

49.

Institucije kljub pomembnosti takšnih podatkov niso izračunale ne svojih skupnih stroškov prevajanja ne svojega stroška na stran. Sodišče je izračunalo celotni strošek notranjih in zunanjih prevodov, s katerimi upravljajo prevajalske službe institucij (torej brez neposrednih naročil zunanjih prevodov in „sivih prevodov“, za katere ni mogoče pripraviti izračuna stroškov, ker ni na voljo nobenih podatkov o času, ki so ga upravni uslužbenci porabili za prevajalske naloge). Izračun je bil pripravljen za primerjavo med revidiranimi institucijami in stroški zunanjih prevodov. Metoda izračuna stroškov, ki jo uporablja Sodišče, je podrobno opisana v Prilogi II.

50.	Rezultati izračunov, ki jih je Sodišče opravilo za leto 2003 (19), so podrobno navedeni v tabelah 2, 3 in 4:

Tabela 2

Celotni strošek za notranje prevode

	SKUPNI STROŠEK NOTRANJEGA PREVAJANJA (v milijonih EUR)				POVPREČNI STROŠEK NA STRAN (v EUR)
	Komisija	Parlament	Svet	3 institucije	Komisija	Parlament	Svet	3 institucije
Notranji prevajalci	94,76	40,03	54,58	189,37	85,27	89,87	136,92	96,85
Tajniki	5,46	7,80	11,25	24,51	4,92	17,51	28,22	12,54
Neposredni strošek	100,22	47,83	65,83	213,88	90,19	107,38	165,14	109,39
Vodstvo	0,50	0,27	0,52	1,30	0,45	0,62	1,31	0,66
Uslužbenci prevajalske službe	34,06	10,35	11,42	55,84	30,66	23,25	28,64	28,56
Enota za načrtovanje	2,35	0,41	1,25	4,00	2,11	0,92	3,12	2,05
Zgradbe	22,80	9,14	12,50	44,44	20,52	20,52	31,35	22,73
IT	8,31	6,01	5,39	19,70	7,48	13,49	13,51	10,08
Drugo (20)	9,72	3,09	3,48	16,28	8,74	6,93	8,72	8,33
Posredni strošek	77,74	29,28	34,54	141,56	69,96	65,72	86,65	72,40
Skupni strošek	177,95	77,11	100,38	355,44	160,15	173,11	251,80	181,78
Vir: Računsko sodišče.

Tabela 3

Celotni strošek za zunanje prevode

	SKUPNI STROŠEK ZUNANJEGA PREVAJANJA (v milijonih EUR)				POVPREČNI STROŠEK NA STRAN (v EUR)
	Komisija	Parlament	Svet	3 institucije	Komisija	Parlament	Svet	3 institucije
Notranji prevajalci (pregled)	5,85	0,00	N.P.	5,85	18,36	0,00	N.P.	10,95
Tajniki	1,51	2,74	N.P.	4,25	4,74	12,70	N.P.	7,95
Zunanje prevajanje	11,22	8,90	N.P.	20,12	35,24	41,22	N.P.	37,65
Neposredni strošek	18,58	11,64	N.P.	30,22	58,34	53,92	N.P.	56,55
Vodstvo	0,14	0,12	N.P.	0,26	0,44	0,56	N.P.	0,49
Uslužbenci prevajalske službe	9,32	4,54	N.P.	13,86	29,26	21,04	N.P.	25,94
Enota za načrtovanje	0,65	0,18	N.P.	0,83	2,03	0,83	N.P.	1,55
Enota za zunanje prevajanje	2,01	1,39	N.P.	3,40	6,32	6,44	N.P.	6,37
Zgradbe	2,29	1,75	N.P.	4,04	7,18	8,10	N.P.	7,55
IT	2,29	1,71	N.P.	4,01	7,20	7,94	N.P.	7,50
Drugo (21)	1,56	0,58	N.P.	2,15	4,91	2,69	N.P.	4,02
Posredni strošek	18,27	10,27	N.P.	28,54	57,34	47,60	N.P.	53,41
Skupni strošek	36,85	21,92	N.P.	58,76	115,68	101,54	N.P.	109,97
Vir: Računsko sodišče.

Tabela 4

Ocenjeni celotni strošek prevajanja; notranji in zunanji prevodi

	SKUPNI STROŠEK PREVAJANJA (v milijonih EUR)				POVPREČNI STROŠEK NA STRAN (v EUR)
	Komisija	Parlament	Svet	3 institucije	Komisija	Parlament	Svet	3 institucije
Notranji prevajalci	100,61	40,03	54,58	195,22	70,37	60,54	136,92	78,41
Tajniki	6,97	10,54	11,25	28,76	4,88	15,94	28,22	11,55
Zunanji prevajalci	11,22	8,90	0,00	20,12	7,85	13,45	0,00	8,08
Neposredni strošek	118,80	59,47	65,83	244,10	83,09	89,93	165,14	98,05
Vodstvo	0,64	0,40	0,52	1,56	0,45	0,60	1,31	0,63
Uslužbenci prevajalske službe	43,38	14,90	11,42	69,70	30,34	22,53	28,64	27,99
Enota za načrtovanje	2,99	0,59	1,25	4,83	2,09	0,89	3,12	1,94
Enota za zunanje prevajanje	2,01	1,39	0,00	3,40	1,41	2,10	0,00	1,37
Zgradbe	25,09	10,89	12,50	48,47	17,55	16,47	31,35	19,47
IT	10,60	7,72	5,39	23,71	7,41	11,68	13,51	9,52
Drugo (22)	11,28	3,67	3,48	18,42	7,89	5,55	8,72	7,40
Posredni strošek	96,00	39,55	34,54	170,09	67,14	59,81	86,65	68,32
Skupni strošek	214,80	99,02	100,38	414,19	150,24	149,74	251,80	166,37
Vir: Računsko sodišče.

Analiza stroškov

51.

Stroški na stran se izračunajo naknadno in veljajo samo za obseg povpraševanja in proizvodnje v letu 2003. Ker je večina stroškov prevajanja stalnih (87 % v EP, 91 % v GD za prevajanje in 97 % v GSS), bodo leta z nizkim povpraševanjem seveda povzročila višji strošek na stran. Obseg prevajanja v Komisiji se je v letu 2004 pri jezikih EU-15 zmanjšal za skoraj 25 %, zaradi česar je storilnost padla za 20 %, ker ni bilo dovolj velikega zmanjšanja zunanjih prevodov, da bi bili lahko v institucijah zaposleni prevajalci v celoti zasedeni. V letu 2003 je bil strošek na stran, prevedeno v Komisiji in Parlamentu, primerljiv, medtem ko je bil strošek na prevedeno stran na Svetu veliko višji predvsem zaradi manjše storilnosti in višjih stroškov tajniške podpore in zgradb. Razlika je bila še večja na ravni skupnega stroška na stran, saj ima Svet dovolj redno zaposlenih prevajalcev, da se lahko izogne uporabi zunanjih prevajalcev za jezike EU-15.

52.

Za leto 2003 je ocenjen celotni strošek na stran zunanjega prevoda v Parlamentu znašal 35 % manj kot strošek notranjega prevoda (100 EUR oziroma 154 EUR), v Komisiji pa 25 % manj (120 EUR oziroma 160 EUR). Vendar v teh podatkih ni upoštevana različna narava notranjih in zunanjih prevodov, pri čemer gre pri notranjih prevodih za zahtevnejša besedila, kot so zakonodaja in dokumenti za objavo, za katera je potrebno več časa. V institucijah zaposleni prevajalci sodelujejo tudi pri drugih z jezikom povezanih nalogah, kar pomeni, da njihov čas ni v celoti posvečen prevajanju (glej odstavek 76). Tako za jezike EU-15 kot za jezike EU-10 so cene zunanjih prevajalcev, ki jih plačuje Parlament, v povprečju 12 % višje od cen, ki jih plačuje GD za prevajanje (23).

Učinkovitost postopka prevajanja

53.

K dejavnostim usmerjen pristop do upravljanja s kadrovskimi in finančnimi viri zahteva postavitev ciljev, načrtovanje dejavnosti ter spremljanje rezultatov in uspešnosti glede na postavljene cilje, merjene s kazalniki. Vendar institucije ne zagotavljajo dovolj kazalnikov in upravljavskih podatkov za spremljanje:

(a)	zavrnjenih prošenj in skupnega števila prošenj (Evropski parlament);

(b)	spoštovanja predlaganih rokov (GSS);

(c)	kršenja kodeksa o večjezičnosti (Evropski parlament);

(d)	prevedenih strani na naročnika/jezikovno kombinacijo (Evropski parlament);

(e)	„osrednjih“ dokumentov, ki morajo biti obvezno prevedeni (Evropski parlament in GSS);

(f)	delno ali v celoti opravljenih prevodov, ki niso bili potrebni zaradi poznejših sprememb izvirnika (Evropski parlament, Komisija in GSS).

54.	Poleg tega Komisija ne spremlja obsega sivih prevodov ali dokumentov, ki jih pri zunanjih prevajalcih neposredno naročijo generalni direktorati, uporabniki prevodov, niti o tem nima nobenih podatkov (glej odstavka 45 in 75).

55.	Na postopke, organiziranost in delovne metode prevajalskih služb vplivajo posebne omejitve, kot so nujne prošnje, zlasti na Svetu, pravna besedila in delovni programi institucij. Tabela 5 prikazuje obseg prevajanja z zelo kratkimi roki (manj kot 24 ur ali od 24 do 72 ur).

Tabela 5

Rok, ki se uporablja za prevode

	Komisija		Parlament		Svet
Časovna priprava (v urah)	< 24	24–72	< 24	24–72	< 24	24–72
Časovna priprava (v urah)	3 %	7 %	19 %	30 %	40 %	22 %
Vir: ICTI (Medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje).

Napovedi potreb

56.

Točno napovedovanje potreb po prevodih je zlasti pomembno za zagotavljanje najboljše možne izrabe notranjih virov. Kratkoročno z naročili zunanjih prevodov ni mogoče vedno prihraniti, čeprav so očitno cenejši. Ker so stroški notranjih prevodov večinoma stalni (glej odstavka 51 in 52), je mejni (ali dodatni) strošek recimo dodatne strani notranjega prevoda zelo majhen, medtem ko je mejni strošek strani zunanjega prevoda velik. Zato bi bilo treba zunanje prevajalce v najboljšem primeru uporabiti le, kadar ni na voljo notranje zmogljivosti. Za to pa je potreben dober sistem za napovedovanje potreb po prevodih.

57.

Čeprav je v Parlamentovem kodeksu o večjezičnosti navedeno, da „glede na program dela sekretariati odborov in delegacij ter političnih skupin vsak mesec pripravijo načrt prevodov, pri čemer navedejo verjetni ciljni jezik, okvirni datum oddaje originala in število prevodnih strani“, pa se nobena od takšnih napovedi ne pošilja enoti za načrtovanje.

58.	Večina generalnih direktoratov Komisije v letih 2003 in 2004 GD za prevajanje ni zagotavljala sistematičnih napovedi prevodov za določeno obdobje, na Svetu pa je samo nekaj generalnih direktoratov redno obveščalo GD A III o napovedih potreb po prevodih.

59.	Delovni programi institucij in začasni programi sestankov institucij, ki samo v grobem navedejo potrebe po prevodih in zato ne ustrezajo podrobnemu načrtovanju, so v praksi glavni viri informacij o prihodnji delovni obremenitvi.

Spoštovanje predlaganih rokov

60.	Parlamentov kodeks o večjezičnosti iz leta 2004 predpisuje splošni predlagani rok (24) 10 dni. Vendar so uporabniki prevodov v prvem letu uporabe ta rok spoštovali le v približno polovici primerov. Večina prevodov se tako lahko zagotovi šele malo pred sestanki.

61.

GD A III Sveta je leta 1998 določil predlagane roke (10 delovnih dni za dokumente delovnih skupin in 5 delovnih dni za dokumente Odbora stalnih predstavnikov držav članic (Coreper)). Ti roki se zaradi časovne stiske, značilne za naloge Sveta, le redko spoštujejo. Večina prevodov v Parlamentu in na Svetu se zagotovi šele malo pred sestanki.

62.	Komisija ni določila predlaganih rokov, vendar se enota za načrtovanje v GD za prevajanje z uporabniki prevodov redno pogaja o spremembah rokov, če ti niso izvedljivi.

Načrtovanje

63.

Po izračunu celotnega stroška prevajanja za leto 2003, ki ga je pripravilo Sodišče, se strošek načrtovanja prevodov v treh institucijah ocenjuje na okoli 4,8 milijona EUR, kar predstavlja okoli 1 % skupnih stroškov prevajanja (glej Tabelo 2). Načrtovanje je še eno orodje za zagotavljanje čim bolj uspešne izrabe notranjih virov (glej odstavek 56).

64.	Vodje enot na Svetu in v Parlamentu imajo zaradi zelo kratkih rokov za oddajo prevodov med drugim malo možnosti za dolgoročno ali srednjeročno načrtovanje ali izravnavo delovne obremenitve (glej Tabelo 5).

65.	Sistem za načrtovanje na Svetu temelji na številu natisnjenih strani predlaganega dokumenta. To ni zanesljivo orodje za napovedovanje časa, ki je potreben za prevod, saj pogosto ne odraža dejansko potrebnega prevajalskega dela (25).

66.

Računalniški sistem v Parlamentu enotam za načrtovanje omogoča, da preverijo število strani, ki morajo biti dnevno prevedene. Tako se zagotovijo splošni podatki o razpoložljivi zmogljivosti vsake jezikovne enote, ne pa tudi aktualni podatki o razpoložljivi notranji zmogljivosti vsake enote v določenem obdobju, pri čemer bi se upoštevala razpoložljivost prevajalcev (dopust, usposabljanje itd.).

Učinkovita izraba notranjih in zunanjih virov

Pred prevajanjem

67.

Prevajalske službe od uporabnikov prevodov zahtevajo, da označijo sklice na podobne obstoječe dokumente, ki so že prevedeni, in/ali prikažejo spremembe prejšnje prevedene različice dokumenta, da se tako prepreči ponovno prevajanje že prevedenih besedil. Ker pa teh označb pogosto ni oziroma so nepopolne, jih morajo enote za načrtovanje iskati v podatkovnih zbirkah. Kodifikacija prošenj in prevedenih besedil ni dovolj natančna, da bi bila takšna iskanja lahko optimalna. Stanje je zlasti težavno v Parlamentu, kjer so dokumenti razpršeni po številnih podatkovnih zbirkah in omrežjih, prevajalske službe pa nimajo celovite zbirke prevedenih besedil.

Delovne metode prevajalskih enot

68.

Vodje enot so odgovorni za razdeljevanje dela prevajalcem, ki so zaposleni na posamezni instituciji. Prevajalske enote so različno organizirane, nekatere po skupinah specializiranih prevajalcev, druge pa po načelu prvega prevajalca, ki želi opraviti prevod. Komisijin GD za prevajanje in Svetov GD A III imata na osrednji ravni oblikovana orodja, ki prikazujejo razpoložljivost posameznih prevajalcev. Vendar vse jezikovne enote teh orodij ne uporabljajo sistematično. Parlament takšnih orodij nima. Nekateri vodje enot uporabljajo preglednice, medtem ko drugi delo razdeljujejo ročno.

69.	Vse prevajalske enote sestavljajo tako prevajalci kot pomožni uslužbenci. Slednji so odgovorni za iskanje sklicev, tipkanje, oblikovanje, arhiviranje itd. Na Svetu (26) in v Parlamentu je zaposlen približno po en tajnik na dva prevajalca, v Komisiji pa samo en tajnik na štiri ali pet prevajalcev.

70.

Kljub dejstvu, da so te tri institucije razglasile politike za spodbujanje uporabe sodobne tehnologije in v letu 2003 za orodja informacijske tehnologije porabile 23,7 milijona EUR (celotni strošek, vključno z dovoljenji, glej Tabelo 4), se lahko v praksi vsak prevajalec v tihem dogovoru s svojim vodjo enote odloči za uporabo računalniško podprtega prevajanja (Translator's Workbench), raziskovalnih orodij (kot so Euramis, IATE itd.) in programske opreme za prepoznavanje glasu (namesto tipkanja). V Parlamentu se odstotek prevajalcev in pomožnih uslužbencev, ki uporabljajo ta orodja, med prevajalskimi enotami zelo razlikuje (od 10 % do 90 %). Na Svetu se orodja informacijske tehnologije uporabljajo zelo malo. Komisija ima najbolj napredna orodja informacijske tehnologije od vseh treh institucij, vendar o ravni njihove uporabe ni podatkov.

71.

Od leta 2003 je okoli 100 od 1 100 prevajalcev v Komisiji sodelovalo pri delu na daljavo. Po ocenjevalnem poročilu GD za prevajanje (27) trenutna formula omogoča neto letne prihranke stroškov v višini okoli 10 000 EUR na prevajalca predvsem na račun večje storilnosti. V Parlamentu 26 od 430 prevajalcev sodeluje pri delu na daljavo, Svet pa je na tem področju sprožil dva pilotna projekta.

Naročila zunanjih prevodov

72.	Komisija in Parlament uporabljata politiko notranjega prevajanja zakonodajnih besedil (zaradi kakovosti), pa tudi nujnih, zaupnih in kratkih dokumentov (iz praktičnih razlogov). Ker se na Svetu skoraj vse prevajalsko delo uvršča v te kategorije, se prevodi večinoma opravijo znotraj institucije.

73.

Sklep o naročilu prevoda pri zunanjih prevajalcih načeloma sprejmejo vodje prevajalskih enot (razen pri neposrednih naročilih, kot je navedeno v nadaljevanju besedila), pri čemer se upošteva vrsta prevoda in razpoložljiva notranja zmogljivost. V Komisiji in Parlamentu je bilo v letu 2004 v večini jezikovnih enot opaženo jasno pozitivno razmerje med delovno obremenitvijo in odstotkom naročil zunanjih prevodov. Vendar je revizija pokazala, da sta dve jezikovni enoti Komisijinega GD za prevajanje v letu 2004 imeli visoka odstotka naročil zunanjih prevodov, čeprav sta bili njuni delovni obremenitvi pod povprečjem (zaradi zapoznelega odziva na znižano delovno obremenitev v primerjavi z letom 2003), kar kaže na nezadostno izkoriščenost notranje zmogljivosti. Francoski prevajalski oddelek v Parlamentu je imel drugo najnižjo delovno obremenitev v letu 2005 in drugi najvišji odstotek naročil zunanjih prevodov. Zaradi takšnih razmer niso bili sprejeti nobeni popravni upravljavski ukrepi.

74.

Tako Parlament kot Komisija samodejno naročata nekatera prevajalska dela izven institucije, ne da bi pri tem preverila, ali so na voljo notranje zmogljivosti za nekatere ali vse jezike. V letih 2003–2004 sta si obe instituciji postavili cilj, da zvišata odstotek naročil, oddanih zunanjim prevajalcem, in sicer na 30 % oziroma 40 %, da bi tako lahko obvladali pričakovano povečanje splošnega povpraševanja po prevodih, pri tem pa sta upoštevali nižji strošek zunanjih prevodov (v primerjavi z zaposlovanjem dodatnih prevajalcev s polnim delovnim časom). Komisijin GD za prevajanje je zaradi strukturnega znižanja povpraševanja v letu 2004 ta cilj začasno opustil, Parlament pa je dal navodila, da se v obdobju volitev izven institucije ne prevedejo nobeni dokumenti razen dokumentov CRE (28). Medtem ko je bila skupna delovna obremenitev na jezikovno enoto EU-15 v letu 2004 za okoli 20 % nižja kot v letu 2003, pa se odstotek naročil zunanjih prevodov v Parlamentu skorajda ni spremenil (32,5 % leta 2003 in 32 % leta 2004) (glej Tabelo 6). Razliko med odstotki naročil zunanjih prevodov za jezike EU-10 med letoma 2004 in 2005 v Parlamentu, Komisiji in na Svetu gre pripisati predvsem dejstvu, da je bil Parlament v letu 2004 uspešnejši od ostalih institucij pri zaposlovanju prevajalcev za jezike EU-10. Parlamentu je zaradi zakonodajne upočasnitve v letu 2004 in manjšega obsega prevodov uspelo prevesti višji odstotek dokumentov v jezike EU-10 znotraj institucije (glej tudi odstavka 20 in 25).

Tabela 6

Odstotki naročil zunanjih prevodov v letih 2003, 2004 in 2005

	Komisija			Parlament			Svet
Odstotek naročil	2003	2004	2005	2003	2004	2005	2003	2004	2005
Vsi jeziki	22 %	23 %	20 %	33 %	30 %	36 %	0 %	1 %	2 %
Jeziki EU-15	21 %	16 %	10 %	32,5 %	32 %	33 %	0 %	0 %	0 %
Jeziki EU-10	N.P.	60 %	37 %	41 %	20 %	43 %	N.P.	8 %	5 %
Vir: Evropsko računsko sodišče.

75.

Medtem ko generalni direktorati, uporabniki prevodov, v Parlamentu in na Svetu bolj redko naročajo zunanje prevode (29), pa je revizija pokazala, da so generalni direktorati Komisije brez nadzora GD za prevajanje v obdobju 2003–2004 neposredno naročili zunanje prevode več sto tisoč strani (glej tudi odstavka 45 in 54).

Storilnost

76.

Storilnost zadevnih treh institucij, revidiranih med letoma 2000 in 2005, je bila pregledana za primerjavo uspešnosti med institucijami v določenem časovnem obdobju. Storilnost se izračuna z uporabo koncepta „ekvivalenta polnega delovnega časa“ (FTE), po katerem se kot čas, ki se porabi za prevod, razume čas, v katerem so prevajalci dejansko na voljo za delo v pisarni. Ker v veliko primerih ta čas zajema dejavnosti, različne od prevajanja (usposabljanje, upravljanje, kontrolo kakovosti, ponovni pregled prevodov z drugih institucij itd.), je storilnost na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa le približen kazalnik. Primerjave med institucijami in med jezikovnimi enotami v določeni instituciji je treba obravnavati s previdnostjo. Prav tako je treba paziti, da se opredelijo vzroki opaženih razlik in analizirajo možne omejitve, da se lahko oceni, ali lahko vodstvo deluje neposredno.

77.

Storilnost, opredeljena s številom standardnih strani, ki jih znotraj institucije prevede notranji prevajalec FTE, med različnimi jezikovnimi oddelki in med različnimi institucijami zelo niha. Storilnost jezikovnih enot EU-10 je v vseh institucijah na splošno manjša zaradi večjih potreb po usposabljanju, pomanjkanja izkušenj, manjših prevajalskih pomnilnikov (kar omejuje uporabo računalniškega prevajanja) in več časa, namenjenega pregledu zunanjih prevodov.

78.

Storilnost prevajalskih služb EU je veliko manjša kot v zasebnem sektorju (30). Storilnost v zasebnem sektorju je večja predvsem zaradi narave besedil (malo zakonodajnih besedil), pa tudi zaradi širše uporabe orodij informacijske tehnologije. Zunanji prevodi kljub manj zahtevnim besedilom veljajo za manj kakovostne, zanje pa je potrebna višja raven pregledov kot za dokumente, prevedene znotraj institucij. Številne pogodbe z zunanjimi uradi so bile zato prekinjene, ker prevodi niso bili dovolj kakovostni (glej odstavek 43). Vendar je ob pomanjkanju prostih notranjih zmogljivosti uporaba zunanjih prevajalcev zaradi večje storilnosti in nižjih plač veliko cenejša kot zaposlitev dodatnih notranjih prevajalcev in to celo ob upoštevanju posrednih stroškov (načrtovanje, razpis, plačilo, kontrola kakovosti itd.) (glej Tabelo 7).

Tabela 7

Povprečno število prevedenih strani na prevajalca (FTE)

	2000	2001	2002	2003	2004	2005
Komisija (letno)	915	902	909	1 054	917	797
Komisija (dnevno)	5,2	5,2	5,1	5,7	5,0	4,5
Parlament (letno)	1 092	1 195	1 062	1 031	858	1 226
Svet (31) (letno)	602	653	772	707	648	669
Vir: Evropsko računsko sodišče.

Komisija

79.

Storilnost GD za prevajanje, ki je bila večino let nekoliko manjša kot v Parlamentu, lahko do neke mere pojasnimo z vlogo Komisije kot pobudnice v zakonodajnem postopku. To pomeni, da se v Komisiji opravlja višja stopnja pregledov in da Komisija igra glavno vlogo pri razvoju terminologije in podatkovnih zbirk, kar koristi tudi drugim institucijam. Poleg tega v Komisiji zaposleni prevajalci opravljajo tudi druge z jezikom povezane naloge, ki jih ni mogoče opaziti pri dnevno opravljenih prevodih.

80.

Od leta 2003 do leta 2005 se je povprečna storilnost v jezikih EU-15 zmanjšala za več kot 20 %. V večini jezikov EU-15, ki niso jeziki postopka, je storilnost padla pod štiri strani na dan. To znižanje je posledica zmanjšanja delovne obremenitve v jezikih, ki niso jeziki postopka, kar je povzročilo presežno zmogljivost. To presežno zmogljivost bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju ravni neposrednih naročil zunanjih prevodov brez nadzora GD za prevajanje (glej odstavek 75).

81.

Tudi po tem, ko je GD za prevajanje uvedel tako imenovani „prožnostni mehanizem“ (flexibility mechanism), s katerim je omogočil prenos prevajalskih nalog znotraj istega jezikovnega oddelka, in sicer od enot z začasno nadpovprečno delovno obremenitvijo do drugih enot, med enotami še vedno obstajajo precejšnje razlike v storilnosti (32). Te razlike najbolje pojasnjuje sprememba povpraševanja po prevodih besedil v zvezi z različnimi področji politike, ki določajo pristojnosti jezikovnih enot. Razlike v storilnosti med generalnimi direktorati so se od širitve dalje še povečale. Storilnost najbolj produktivne enote v letu 2005 je dvakrat večja od storilnosti najmanj produktivne enote.

Parlament

82.	V zadnjih petih letih je Parlament zmanjšal število prevajalcev v povprečju za več kot pet FTE (ali 15 %) na jezik.

83.

Storilnosti angleške in francoske prevajalske enote v Evropskem parlamentu sta sistematično pod povprečjem (od 5 do 20 %, odvisno od posameznega leta), medtem ko so razlike v storilnosti pri drugih jezikih EU-15 omejene na 10 %. To lahko pojasnimo z nadpovprečnim številom prevajalcev v francoski enoti, ki ima tudi nadpovprečno število naročil zunanjih prevodov. Ker je večina notranjih dokumentov napisanih v angleščini, so potrebe po prevodih angleške enote manjše. Stopnje naročil zunanjih prevodov in presežne zmogljivosti so dejavniki, o katerih odloča vodstvo.

Svet

84.

Storilnost Sveta je bila sistematično nižja kot v Komisiji ali Parlamentu. To lahko pripišemo kombinaciji velikega deleža zakonodajnih dokumentov, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost, in zelo nihajočega povpraševanja (dnevna obremenitev od manj kot 1 000 do več kot 7 000 strani v letu 2003).

85.

Da bi lahko odpravil težavo presežne zmogljivosti je GD A III sprejel dolgoročni akcijski načrt za zmanjšanje števila prevajalcev in tajnikov v jezikovnih enotah EU-15 s 50 FTE v letu 2002 na 25 FTE v letu 2015 (33). Vendar bo ta načrt v celoti dosežen šele dolgoročno, saj Svet meni, da so možnosti notranje prezaposlitve omejene, medinstitucionalna mobilnost pa nizka.

86.

Razlike v storilnosti jezikovnih enot Sveta (in Parlamenta) so manjše kot v Komisiji (z izjemo nizke storilnosti angleške enote v GD A III, ki je okoli 20 % do 40 % manjša od storilnosti drugih enot v obdobju 2003–2005). To očitno nizko storilnost lahko do neke mere pojasnita urejanje izvirnikov in vloga angleščine kot glavnega stebrnega jezika (pivot language) prevajalcev besedil iz jezikov EU-10, ki povzročajo velike terminološke težave.

Spremljanje postopka prevajanja z uporabo kazalnikov uspešnosti

87.

Glavni statistični podatki v institucijah so pripravljeni na osrednji ravni in se osredotočajo na obseg prevajanja na prevajalsko enoto. Vodstvo in enote za upravljanje z viri redno uporabljajo te statistične podatke, medtem ko jih vodje prevajalskih enot za namene dnevnega spremljanja uporabljajo zelo različno, nekateri vodje enot pa so celo razvili svoja orodja.

88.

Nekatere institucije nimajo nobenih kazalnikov uspešnosti in nobenih statističnih podatkov o:

(a)	dejansko porabljenem času za prevod določenega dokumenta v primerjavi s standardnim ali predvidenim časom (Evropski parlament, Komisija in GSS);

(b)	številu pregledanih strani (Komisija in GSS) ter času, porabljenem za pregled (Evropski parlament, Komisija in GSS);

(c)	proizvodnji in storilnosti posameznih prevajalcev (GSS);

(d)	obsegu zunanjih prevodov, ki so jih samodejno naročile enote za načrtovanje, in tistih, ki so jih naročile prevajalske enote (Evropski parlament in Komisija);

(e)	nespoštovanju rokov za oddajo prevodov (GSS);

(f)	učinku prevajalskih orodij IT na storilnost (Evropski parlament, Komisija in GSS);

(g)	križnih podatkih, kot je razmerje med delovno obremenitvijo in naročili zunanjih prevodov (Evropski parlament, Komisija in GSS) (glej odstavka 73 in 83).

89.

Statistični podatki o proizvodnji in storilnosti raznih prevajalskih služb evropskih institucij vsebujejo samodejno prevedene dele besedil, zlasti z uporabo računalniškega prevajalskega sistema „Translators’ Workbench“ (TWB). Zasebna prevajalska podjetja uporabljajo bolj izpopolnjene sisteme za izračunavanje resnične delovne obremenitve in storilnosti posameznih prevajalcev.

90.

Za razliko od drugih institucij, ki upoštevajo le spremenjene dele besedila, Svet svojo proizvodnjo izračunava na podlagi natisnjenih strani (glej tudi odstavek 65). Zato so statistični podatki o proizvodnji na Svetu glede na dejansko število prevedenih strani precenjeni za več kot 50 %. Po reviziji, ki jo je opravilo Sodišče, je GD A III sprejel podobno metodo, kot jo uporabljajo druge institucije.

Medinstitucionalno sodelovanje

91.	Ustanovitev Medinstitucionalnega odbora za prevajanje in tolmačenje (ICTI) leta 1995 je prevajalskim službam EU postopoma omogočila medsebojno sodelovanje na določenih področjih.

92.

Glavni dosežki do sedaj so:

(a)	vzpostavitev skupne terminološke podatkovne zbirke in prevajalskega pomnilnika;

(b)	medinstitucionalni razpis za zunanje prevajalce v jezike EU-10 in iz njih (34);

(c)	skupni razpisni postopek za pridobitev programske opreme za prepoznavanje glasu in drugih večjezičnih orodij;

(d)	skupni odbor za ocenjevanje zunanjih prevodov (CIEQ);

(e)	omejena izmenjava prevajalcev in delovne obremenitve.

93.

Analiza narave in časovne razporeditve ponudbe in povpraševanja, ki jo je opravilo Sodišče, kaže, da imajo vse institucije strukturne težave pri zagotavljanju dovolj velikega obsega prevodov sprejemljive kakovosti v jezike EU-10, vendar pa pri jezikih EU-15 obstajajo jasne razlike. Angleški prevajalci imajo na primer največjo delovno obremenitev izmed vseh jezikov v Komisijinem GD za prevajanje (glej odstavek 86) in najmanjšo delovno obremenitev na Svetu in v Parlamentu. Ker Svet in Parlament uporabljata zelo kratke roke za oddajo prevodov, povpraševanje po prevodih pa v teh dveh institucijah zelo niha, imata v določenih obdobjih tudi začasne proste zmogljivosti (glej odstavek 84).

94.

V skladu z zaključki delovne skupine za izravnavo delovne obremenitve je bil 1. januarja 2005 sprožen pilotni projekt. V letu 2005 je ena od sodelujočih institucij na zahtevo druge institucije prevedla 3 763 strani (ali 63 % zahtevanega obsega). To ustreza samo 0,2 % skupne delovne obremenitve vseh sodelujočih institucij, medtem ko je več kot 20 % iste delovne obremenitve dodeljene zunanjim prevajalcem. Prihranek se lahko oceni na 150 000 EUR (35). Ker je celotna prosta zmogljivost veliko večja od zmogljivosti, ki je v okviru pilotnega projekta dana na voljo drugim institucijam, obstajajo možnosti za še večji prihranek.

95.

Vendar pa je sedanji sistem za izravnavo delovne obremenitve pomanjkljiv, ker ne upošteva dokumentov, ki se običajno dajo v zunanji prevod, in prevodov v jezike EU-10. Poleg tega se institucije med seboj ne obveščajo dovolj o razpoložljivi prosti zmogljivosti in nimajo pravih pobud ali obveznosti za sprejem prošnje za prevod kar od druge institucije. Če bi bila storilnost prevajalcev v jezikovnih enotah starih jezikov, ki niso jeziki postopka, v Komisijinem GD za prevajanje v letu 2005 enaka kot v letu 2003, bi ti prevajalci prevedli vsaj 10 000 strani več za vsakega od jezikov EU-15. Parlament in številni generalni direktorati Komisije so v letu 2005 naročili zunanje prevode podobnega števila strani nenujnih dokumentov v jezikih, ki bi jih lahko prevedla katera druga institucija. Tako bi se lahko izognili skupnemu plačilu zunanjih prevodov v višini okoli 11 milijonov EUR (36).

ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

Postopki, uporabljeni za zagotavljanje izpolnjevanja potreb po prevodih in za preprečevanje nepotrebnih prevodov

96.

Nobena od teh institucij nima doslednih in jasnih postopkov za vlaganje prošenj za prevod ali za njihovo odobritev. Izvedbena pravila, ki so jih določile zadevne tri institucije, predpisujejo obvezno prevajanje nekaterih vrst dokumentov. Vendar obstaja tudi veliko področje, za katerega ni nobenih splošno sprejetih meril in kjer se z dokumenti upravlja na osnovi posameznega primera, odvisno od razpoložljivih virov (glej odstavke 13 do 18).

Priporočilo: Institucije bi morale racionalizirati svoje postopke zaradi potrebe po določitvi prednostnih nalog in omejitev, da bi tako obvladale naraščajoče povpraševanje po prevodih. To bi moralo zajemati kontrolo velikosti dokumentov, nadaljnje razlikovanje dokumentov glede na njihovo naravo in namen ter sprejetje namenskega pristopa za odobritev besedil za prevod.

97.

Revizija je pokazala, da se lahko potrebe po prevodih v jezikih EU-15 na splošno izpolnijo. Vendar je pridružitev majhnih držav povzročila veliko povečanje povpraševanja na majhnih prevajalskih trgih, kjer je ponudba dokaj omejena. Težave pri začetku natečajev EPSO za izbor redno zaposlenih prevajalcev za jezike EU-10 so pomenile, da ni bilo dovolj prevajalcev iz novih držav članic. Zato institucije v prvem letu po širitvi niso bile zmožne izpolniti potreb po prevodih v novih jezikih (glej odstavke 19 do 23).

Priporočilo: Še vedno obstaja potreba po znatnem povečanju notranje zmogljivosti institucij za jezike EU-10. Komisija bi morala izvesti kritičen pregled neuspeha EPSO pri pravočasnem zaposlovanju rednih prevajalcev. Temu bi moral slediti akcijski načrt, zasnovan za povečanje zavesti in za spodbujanje zanimanja za prevajalsko dejavnost Skupnosti v državah članicah EU-10 in državah kandidatkah.

98.

Institucije so kljub povečanju števila uradnih jezikov z 11 na 21 (vključno z irščino) od leta 2004 na splošno uspele ohraniti odhodke za prevajanje (glej odstavke 25 do 36). Medtem ko sta Komisija in Svet sprejela pomembne ukrepe za zmanjšanje števila dokumentov za prevod v vse jezike, pa je bil Parlament pri zmanjšanju obsega prevajanja manj ambiciozen, saj je omejil le velikost dokumentov za prevod, ne pa tudi število in vrsto dokumentov (glej odstavek 32).

Priporočilo: Prevajalske službe bi lahko s svojimi uporabniki sklenile dogovore o ravni storitev (Service Level Agreements), s katerimi bi določile strožje smernice za vrste dokumentov, ki morajo biti prevedeni, zahtevane jezikovne različice, stopnjo, na kateri bi bilo treba začeti prevajati, skupno število strani na leto, uporabo avtomatskega prevajanja itd. Institucije bi lahko z nekaj usklajevanja tudi preprečile nedoslednosti pri svojih posameznih pristopih.

Postopki, uporabljeni za zagotavljanje, da so prevodi pravočasni in da njihova kakovost ustreza njihovemu namenu

99.

Zadevne tri institucije so na splošno uspele pravočasno zagotoviti dovolj kakovostne prevode v jezike EU-15 (glej odstavka 41 in 44). Vendar pa je bilo stanje pri jezikih EU-10 drugačno, saj ni bilo dovolj prevajalcev. Notranja zmogljivost za jezike EU-10 v Komisiji in na Svetu v letu 2004 ni bila niti tako velika, da bi se lahko opravili pregledi zunanjih prevodov, in za večino strank je bila kakovost prevodov nezadovoljiva (glej odstavek 42). Nobena od prevajalskih služb ne meri zadovoljstva strank.

Priporočilo: Zadevne institucije bi morale med raznimi uporabniki prevajalskih storitev redno izvajati raziskave o zadovoljstvu tudi glede uporabe rokov. Takšne raziskave bi se lahko uporabile za prispevek k akcijskim načrtom za izboljšanje kakovosti storitev in storilnosti.

100.

Parlament in Svet nimata natančnih smernic za kontrolo kakovosti, prakse pri pregledih pa so zelo različne. Vendar institucije na splošno izvajajo ustrezne kontrole, da bi odkrile prevode slabe kakovosti (glej odstavke 37 do 43). Medtem ko Parlamentov direktorat za prevajanje ocenjuje kakovost notranjih in zunanjih prevodov s kazalniki kakovosti in naključnimi pregledi vsaka dva meseca, pa druge institucije nimajo nobenih takšnih kontrol ali kazalnikov uspešnosti.

Priporočilo: Poleg sistematične kontrole kakovosti naročenih zunanjih prevodov in nadzora s strani vsakega vodje enote bi bilo v vsakem jezikovnem oddelku priporočljivo opravljati redne naključne preglede kakovosti. To bi skupaj z raziskavo zadovoljstva strank lahko bila osnova za kvalitativne kazalnike uspešnosti.

101.

Nekateri generalni direktorati Komisije so poročali, da so se morali opirati na „sive prevode“ ali neposredna naročila zunanjih prevodov, ker jim GD za prevajanje ni zagotovil določenih prevodov v zahtevanih rokih. Obseg teh prevodov ni jasen, Sodišče pa tega stroška ni zajelo v svoje izračune, ker ni na voljo podatkov o času, ki so ga upravni uslužbenci porabili za „sive prevode“ (glej odstavke 45, 54 in 75).

Priporočilo: Prevajalske službe bi morale spremljati raven neposrednih naročil zunanjih prevodov in „sive prevode“, da bi lahko ta obseg prevodov upoštevale med načrtovanjem.

Strošek in učinkovitost prevajanja

102.

Nobena od institucij razen Komisije za leto 2002 ni izračunala svojega stroška prevajanja ali povprečnega stroška na stran. Sodišče letni celotni strošek prevajanja v treh zadevnih institucijah ocenjuje na 414 milijonov EUR pred širitvijo (glej Tabelo 4) in 511 milijonov EUR po širitvi. Povprečni strošek na stran v letu 2003 je v Komisiji in Parlamentu znašal 150 EUR, na Svetu pa 254 EUR. V letu 2005 se je povprečni strošek na stran povišal na 194 EUR v Komisiji in 276 EUR na Svetu, v Parlamentu pa se je znižal na 119 EUR.

103.

Notranji prevodi so dražji od zunanjih, vendar primerjavo otežujejo različna narava prevedenih besedil, dojeta višja kakovost notranjih prevodov, kratki roki, ki se za notranje prevode določenih dokumentov zaradi delovnih metod uporabljajo zlasti v Parlamentu in na Svetu, in pregledi, ki so potrebni pri zunanjih prevodih (glej odstavek 52).

Priporočilo: Zavest o strošku neke dejavnosti je bistvenega pomena za kontroliranje njenih odhodkov. Zato je treba izvajati postopke za zagotavljanje ustreznih upravljavskih podatkov o stroških.

104.

Zaradi velikega zmanjšanja delovne obremenitve je storilnost večine prevajalskih enot jezikov EU-15 v letu 2004 znatno upadla, zaradi česar se je posledično povišal povprečni strošek na stran (glej odstavke 51 in 76 do 86). Komisija in Svet sta imela zaradi ukrepov, sprejetih za zmanjšanje povpraševanja po prevodih, od leta 2004 dalje proste zmogljivosti v tistih jezikih EU-15, ki niso jeziki postopka.

105.	Revizija je pokazala, da so enote za načrtovanje v zadevnih treh prevajalskih službah sedaj bolj zaposlene z razdeljevanjem dela kot z določanjem napovedi prevajanja, s čimer bi načrtovale delovno obremenitev in izravnale viške dejavnosti (glej odstavke 56 do 59, 63 do 66 in 91 do 95).

106.

Prilagoditev delovne obremenitve je bistvenega pomena. Zmanjšanje obsega prevajanja je povzročilo prehodno obdobje proste zmogljivosti, manjšo storilnost in višji povprečni strošek prevajanja. Vendar je Sodišče pri nekaterih enotah opazilo tako nizko storilnost kot nadpovprečni odstotek naročil zunanjih prevodov (glej odstavka 73 in 74). Institucije zaradi pomanjkanja napovedi delovne obremenitve (načrtovanja) težje v celoti izkoristijo začasno razpoložljivo zmogljivost drugih institucij (glej odstavke 91 do 95 in tudi 56 do 66).

107.

Generalni direktorati Parlamenta in Komisije (razen GD za prevajanje) so v letu 2005 naročili zunanje prevode velikega števila strani, ki bi lahko bile prevedene znotraj katere druge institucije. Sodišče tako ocenjuje, da bi se lahko prihranila skupna plačila zunanjim prevajalcem v višini okoli 11 milijonov EUR (glej odstavek 95).

Priporočilo: Za izravnavo obdobij visoke in nizke delovne obremenitve prevajalcev ter za uspešnejše medinstitucionalno sodelovanje bi se bilo treba bolj osredotočiti na procese upravljanja in načrtovanja. Enotam za načrtovanje bi bilo treba pošiljati redne in zanesljive napovedi o prevajalskih nalogah, institucije pa bi se morale medsebojno obveščati o razpoložljivi notranji zmogljivosti.Z nadaljevanjem pilotnega projekta o medinstitucionalnem sodelovanju, začetega januarja 2005, bi bilo prosto notranjo zmogljivost treba uporabiti za zmanjšanje stopnje naročil zunanjih prevodov s strani generalnih direktoratov Komisije (razen GD za prevajanje) in drugih institucij. Sistem medinstitucionalnega zaračunavanja za prevode bi lahko institucije z začasno ali strukturno prosto zmogljivostjo spodbudil k sodelovanju z drugimi institucijami.Svet bi si moral nadalje prizadevati za prilagoditev k strukturni presežni zmogljivosti. Razmisliti bi bilo treba o možnosti prezaposlitve prevajalcev izven prevajalskih služb ali o uporabi drugih določb Kadrovskih predpisov, saj je rešitev sedanje presežne zmogljivosti po trenutnem akcijskem načrtu predvidena šele do leta 2015.

108.

Čeprav institucije vlagajo v sodobno tehnologijo, se ta ne uporablja sistematično (glej odstavke 68 do 70).

Priporočilo: Učinkovitost postopka prevajanja je mogoče izboljšati:

—	z zmanjšanjem tajniške podpore na Svetu in v Parlamentu,

—	z usklajenimi delovnimi metodami na podlagi najboljših praks,

—	z nadaljnjo vključitvijo in bolj intenzivno uporabo računalniških orodij,

—	z večjo uporabo dela na daljavo.

109.

Prevajalske službe ne zagotavljajo dovolj upravljavskih podatkov za nadaljnje ukrepanje glede stroškov prevajanja, kot so dejanski čas, porabljen za prevod in pregled, podrobni podatki o storilnosti, stopnja naročil zunanjih prevodov itd. (glej odstavek 88).

Priporočilo: Institucije bi morale razviti sisteme, ki bi bolje odražali vse dejavnosti pri njih zaposlenih prevajalcev (tudi čas, porabljen za učenje novih jezikov), da bi tako lahko storilnost uporabile kot kazalnik upravljanja. Vse zadevne institucije bi si morale prizadevati za uvedbo relevantnih, kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov uspešnosti, da bi lahko omogočile boljšo izrabo virov.

To poročilo je sprejelo Evropsko računsko sodišče v Luxembourgu na svojem zasedanju 6. julija 2006.

Za Evropsko računsko sodišče

Hubert WEBER

Predsednik

(1) Na splošno angleščina, francoščina in nemščina.

(2) Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958, ki določa jezike, ki jih mora uporabljati Evropska gospodarska skupnost (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58), kakor je bila spremenjena.

(3) Španščina, češčina, danščina, nemščina, estonščina, grščina, angleščina, francoščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litvanščina, madžarščina, malteščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, slovenščina, finščina, švedščina. Od 18. junija 2005 je irščina 21. uradni jezik EU, čeprav so bili nekateri učinki Uredbe Sveta (ES) št. 920/2005 (UL L 156, 18.6.2005, str. 3) odloženi do 1. januarja 2007.

(4) Zlasti dokumenti, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije (19, 20 ali 21 uradnih jezikov, zaradi odstopanj glede uporabe malteščine in irščine), in dokumenti, poslani državam članicam ali osebi, za katero je pristojna ta država članica (jezik zadevne države).

(5) Prevajalski center v Luxembourgu se v glavnem opira na prevode zunanjih prevajalcev. V Centru je zaposlenih okoli 80 (v letu 2004) prevajalcev, ki v glavnem pregledujejo zunanje prevode za agencije EU ter v omejenem obsegu opravljajo tudi prevajalske naloge za druge institucije.

(6) Vsak oddelek sestavlja od tri do šest enot, ki so strokovno razdeljene po politikah (ali področjih); skupaj je to 77 enot.

(7) Ta podatek zajema zunanje prevode, ki jih je naročil GD za prevajanje, ne pa tudi tistih, ki so jih naročili drugi generalni direktorati, za katere ni na voljo zanesljivih in izčrpnih podatkov.

(8) Usklajena opredelitev: 1 500 natisnjenih besedilnih znakov v izvirniku (izvirni jezik), brez presledkov. Komisijin GD za prevajanje v primeru spremenjenih različic obstoječih besedil vzame število spremenjenih znakov in ga pomnoži z določenim odstotkom (50 % za notranje prevode in 30 % za zunanje prevode), da bi tako upošteval dodatno delo, ki nastaja pri vključevanju spremenjenih delov v izvirno besedilo. Parlament uporablja nekoliko drugačno metodo, po kateri prešteje število znakov celotnega spremenjenega odstavka, ne da bi temu dodal 50 %. Končno število strani vsakega dokumenta se zaokroži navzgor na celo enoto.

(9) Sodišče je uradne podatke o storilnosti Sveta prilagodilo tako, da so primerljivi s tistimi drugih institucij.

(10) Glej Prilogo I, opombo 9.

(11) Komisija v svojem predhodnem predlogu proračuna za 2006 določa, da se manj pomembni dokumenti določijo glede na resnične potrebe in na osnovi posameznega primera v skladu s sklepom z dne 26. maja 2004 o ponudbi in povpraševanju po prevajanju (SEC(2004) 638).

(12) Glej Prilogo I, opomba 9.

(13) Število prevedenih strani zagotavlja primerljive podatke za vse zadevne institucije, vendar se nekoliko razlikuje od povpraševanja, in sicer zaradi prošenj za prevod, ki jih so jih enote za načrtovanje zavrnile, in časovnih zamikov med prošnjami za prevod in zagotovljenimi prevodi. Predstavljeni številčni podatki ne vsebujejo neposrednih naročil za prevod ali sivih prevodov, ki so zlasti obsežni v Komisiji, vendar zanje ni na voljo izčrpnih številčnih podatkov.

(14) Jeziki postopka Komisije so angleščina, francoščina in nemščina.

(15) Svetovalni odbori, upravljalni odbori in regulativni odbori, ki jih ureja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23), ki je nadomestil Sklep Sveta 87/373/EGS z dne 13. julija 1987 (UL L 197, 18.7.1987, str. 33).

(16) Na primer, pri dokumentih za objavo ali pravnih besedilih so potrebni kakovostnejši prevodi (in posledično več virov) kot pri dokumentih za notranjo uporabo.

(17) CIEQ: Medinstitucionalni odbor za ocenjevanje kakovosti zunanjih prevodov (Comité Interinstitutionnel d’Evaluation de la Qualité des Traductions Externes).

(18) Glej uvodno izjavo 14 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(19) V letih 2004 in 2005 so bili stroški veliko višji, kot je to tudi opisano v odstavku 53, vendar je bila za ti leti značilna nižja učinkovitost zaradi prehoda s sistema z 11 na sistem z 21 jeziki.

(20) Upravljanje s kadri, usposabljanje, finance itd.

Vir: Računsko sodišče.

(21) Upravljanje s kadri, usposabljanje, finance itd.

Vir: Računsko sodišče.

(22) Upravljanje s kadri, usposabljanje, finance itd.

Vir: Računsko sodišče.

(23) Pri novih jezikih se cenovne razlike gibljejo od 15 % za litovščino do 38 % za latvijščino. Povprečna cenovna razlika je okoli 12 % (glej Tabelo 4), kar gre delno na račun različnih pogodbenih pogojev. Zlasti pogodbenik, ki sodeluje s Parlamentom, mora pri prevodih pisnih vprašanj sprejeti besedila v prevod in delati z zelo kratkimi roki.

(24) Predlagani rok je najmanjša količina časa, ki ga ni mogoče skrajšati, dodeljena prevajalski službi za oddajo zahtevanega prevoda.

(25) Obseg dela, ki je potrebno za prevod dokumenta, je odvisen od številnih dejavnikov, tudi od števila besed, ki morajo biti prevedene (strani lahko vsebujejo različno dolga besedila; prevedene morajo biti samo spremembe predhodno prevedenega besedila itd.), tehnične težavnosti dokumenta in razpoložljivosti prevedenega izvirnega ali referenčnega besedila.

(26) Po odbitku časa, ki ga tajniki porabijo za dejavnosti, ki niso povezane s postopkom prevajanja.

(27) Evropska komisija, GD za prevajanje, ocenjevalno poročilo o pilotnem projektu dela na daljavo v prevajalski službi (Evaluation Report of the Telework Pilot Project in the Translation Service), Bruselj, 6. oktober 2003.

(28) CRE = „Compte rendu in Extenso“: podroben zapis razprav, ki predstavljajo okoli 18 % obsega prevodov v Parlamentu v obdobju 2003–2005.

(29) Politične skupine Evropskega parlamenta včasih vzpostavijo neposreden stik z zunanjimi prevajalci, če enota za načrtovanje zavrne njihovo prošnjo (ker je presežena tedenska meja 15 strani).

(30) Glej tudi primerjalno analizo storilnosti prevajalskih oddelkov evropskih institucij, ki so jo opravili PriceWaterhouseCoopers, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij v Bruslju, 4. avgusta 2000, stran 24, ki pravi, da je storilnost prevajalca v zasebnem sektorju okoli 8 do 10 strani na dan brez upoštevanja prevajanja z uporabo prevajalskih pomnilnikov „Translation Memory“ (ena stran ustreza 350 besedam) (350 besed = 2 100 znakov = 1,4 standardne strani).

(31) Svet do (vključno) leta 2004 samo za jezike EU-15.

Vir: Evropsko računsko sodišče.

(32) Znotraj angleškega prevajalskega oddelka na primer je bila v prvi polovici leta 2004 storilnost najbolj zaposlene enote za 65 % višja kot storilnost enote z najnižjo delovno obremenitvijo.

(33) DGMA, Akcijski načrt za upravno posodobitev GSS (Plan d’action pour la modernisation administrative du SGC) (PAMA), 30. maj 2002, poglavje 11: Reforma GD A III.

(34) Vendar Komisija seznama skorajda ni uporabljala in je organizirala svoj razpis.

(35) Ob spremenljivem strošku 40 EUR na stran.

(36) Ob upoštevanju samo spremenljivega stroška zunanjih prevodov, ocenjenega na 40 EUR na stran.

PRILOGA I

DOLOČBE, KI JIH UPORABLJAJO KOMISIJA, PARLAMENT IN SVET

Komisija

Poslovnik Komisije (1) določa, da se vsi akti, ki jih sprejme Komisija, priložijo „sklepni beležki“ (po ustnem postopku) ali „dnevni beležki“ (po pisnem, pooblastitvenem postopku ali postopku prenosa) (2) v izvirnem jeziku ali jezikih, torej v uradnih jezikih Skupnosti, kadar gre za akte splošne uporabe, in v jeziku ali jezikih naslovnikov v drugih primerih (člen 18 poslovnika).

Čeprav komitološki odbori spadajo pod Komisijo (3) in se za njihovo delo uporablja Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 (4), se izrecni sklic na jezikovno ureditev namenoma ni uvedel v standardni poslovnik (5), da lahko tako vsak odbor poišče pragmatične rešitve, prilagojene svojim resničnim potrebam. Dokumenti, ki bi bili v vsakem primeru prevedeni pozneje (zlasti osnutki ukrepov, katerih končne različice morajo biti objavljene v UL), se načeloma prevedejo že za sestanke odborov.

Junija 2004 objavljena nota generalnega sekretariata (6) določa, da bi za tiste izvedbene ukrepe, ki so namenjeni le zmanjšanemu številu držav članic, zadostoval prevod v jezike teh držav poleg sporočila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, ki naznanja sprejetje sklepa in bralce obvešča o spletni strani, na kateri je dostopen. Prevod v vse jezike je potreben samo, če je objava v Uradnem listu Evropske unije pravni predpogoj za njihovo veljavnost (torej za uredbe, direktive in sklepe EP in Sveta, sprejete po postopku soodločanja, ter uredbe in direktive Komisije, naslovljene na vse države članice, ne pa za sklepe Komisije).

Sporočilo iz maja 2004 razlikuje med dokumenti, ki izhajajo iz pravnih obveznosti (razčlenjenimi na 9 kategorij), in dokumenti, ki so pomembni z vidika politike (razčlenjenimi na 11 kategorij). To sporočilo ne zajema prevodov določenih kategorij dokumentov, kot so objave, različne od Uradnega lista Evropske unije, zato je treba o njih odločati na podlagi posameznega primera ter z dogovorom med generalnim direktoratom, ki zaprosi za prevod, in GD za prevajanje (7).

Glavne kategorije dokumentov za prevod v vse jezike so: zakonodajni predlogi, pojasnjevalni memorandumi, poročila, potrebna pri pravnih besedilih, najave državne pomoči in protimonopolnih postopkov, objavljenih v UL, ter tudi poznejši končni sklepi, objavljeni v UL, protidampinški sklepi, sporočila Komisije (tudi bele in zelene knjige), razpisi za natečaje ali za zbiranje ponudb in tiskovna sporočila.

Drugi dokumenti se prevajajo samo v jezike postopka (angleščino, francoščino in nemščino) (zlasti sporočila Komisiji, poročila o nadaljnjem ukrepanju po sklepih Sodišča ter predlogi Komisije) ali v jezike naslovnika (to so pisma stalnim predstavništvom, odgovori na posamezne zahteve in predlogi za financiranje). Tehnične priloge se prevajajo v največ tri jezike ali pa se sploh ne prevajajo, odvisno od „resničnih potreb“. Odgovori na pisna parlamentarna vprašanja se prevajajo v jezik poslanca Evropskega parlamenta, ki je postavil vprašanje, in v en jezik postopka.

Parlament

V skladu s členom 138 poslovnika EP se vsi dokumenti Parlamenta „pripravijo v uradnih jezikih“. Člen 150 navaja, da se lahko o predlogih sprememb „glasuje po njihovi objavi in razdelitvi v vseh uradnih jezikih, razen če Parlament odloči drugače. Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje najmanj sedemintrideset poslancev.“

Predsedstvo Evropskega parlamenta je 19. aprila 2004 sprejelo kodeks o večjezičnosti, ki je pričel veljati 1. maja 2004 in nadomestil podoben kodeks z dne 8. februarja 1999. Člen 1(2) kodeksa določa: „Zagotavljanje jezikovnih storitev Evropskega parlamenta temelji na načelu o ‚nadzorovani polni večjezičnosti’. Na ta način se v celoti spoštuje pravica poslancev, da v Parlamentu uporabljajo uradni jezik po lastni izbiri, kot to določa poslovnik Evropskega parlamenta. Razporejanje potrebnih jezikovnih virov bo odvisno od ugotavljanja dejanskih potreb, upoštevanja ukrepov za povečano odgovornost uporabnikov in učinkovitejše razporeditve naročenega dela.“

Dokumenti z največjim številom ciljnih jezikov so spremembe, osnutki mnenj in osnutki poročil. Ciljni jeziki za vse druge vrste dokumentov obsegajo od enega (večinoma angleščino) do štirih jezikov. V Tabeli 8, pripravljeni za namen te revizije, so predstavljene vrste dokumentov, ki jih prevaja Parlament.

Tabela 8

Vrste dokumentov, ki jih prevaja Evropski parlament

Podatki od 1. januarja 2003 do 31. maja 2004	Vrsta dok.	% prevajanja	Obvezno v vse jezike	Neobvezno v vse jezike
Zapis razprav (Compte rendu)	CR	19,3 %	x
Sprememba	AM	17,6 %	x
Razno (Divers)	DV	15,1 %		x
Osnutki poročil	PR	9,8 %	x
Pregledano poročilo (Rapport révisé)	RR	7,3 %	x
Pisna vprašanja	QE	5,9 %		x
Zapisnik (Procès-verbal)	PV	5,2 %		x
Sporočila poslancem	CM	4,2 %		x
Delovni dokumenti	DT	3,2 %		x
Opombe	NT	2,3 %		x
Osnutki mnenj	PA	2,2 %	x
Resolucije	RE	1,7 %	x
Pisma	LT	1,2 %		x
Dnevni red	UL	1,1 %	x
12 drugih specifičnih kategorij, od katerih vsaka predstavlja največ 1 % skupnega obsega prevodov		3,9 %	x	x
Vir: Evropsko računsko sodišče.

10.	Dokument, objavljen v Uradnem listu Evropske unije ali za glasovanje na plenarnem zasedanju, se vedno prevaja v vse uradne jezike, medtem ko se lahko prevajanje delovnih dokumentov omeji na jezikovne potrebe njegovih bralcev.

Svet

11.

V skladu z Uredbo Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 in členom 14 poslovnika Sveta (8) se v vse uradne jezike prevajajo samo dokumenti za razpravo na zasedanjih ministrov, razen če Svet zaradi nujnih razlogov soglasno določi drugače. Vsak član Sveta lahko zavrne sodelovanje v razpravi, če prevodi niso na voljo.

12.

V prilogi k navodilom za pripravo dokumentov za Svet in njegova pripravljalna telesa (Guide for producing documents for the Council and its preparatory bodies) so navedeni „osrednji dokumenti“, ki morajo biti prevedeni v vse jezike (9). Kot je določeno v navodilih, dokumentov, ki niso na tem seznamu, ni treba prevajati v jezike EU-10. Ti dokumenti so lahko prevedeni v jezike EU-15 na podlagi izbora, če to dopušča obseg dela GD A III in če se v poslovniku določeni roki spoštujejo. GD A III ima pravico, da zavrne prevajanje katerega koli dokumenta, ki ni na tem seznamu.

(1) Poslovnik Komisije, C(2000) 3614 (UL L 308, 8.12.2000, str. 26).

(2) V teh beležkah so navedeni vsi sklepi, ki jih Komisija sprejme na seji („sklepna beležka“ po ustnem postopku) ali tekom dneva („dnevna beležka“ za druge postopke).

(3) Sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. julija 1999, zadevar T-188/97, Rothmans International BV proti Komisiji.

(4) Evropska komisija, nota generalnega sekretarja v roke generalnim direktorjem in vodjam služb, SEC(2003) 795, 10. julij 2003.

(5) Standardni poslovnik – Sklep Sveta 1999/468/ES – poslovnik odbora (UL C 38, 6.2.2001, str. 3).

(6) Evropska komisija, generalni sekretariat, delovna skupina Prihodnost Unije in institucionalna vprašanja (Future of the Union and institutional questions), direktor, nota v roke g. Madelinu, generalnemu direktorju GD SANCO, 23. junij 2004, TFAU/2 – RH – nb (2004) D/6980 5/1208 – A/DOS 6242).

(7) Dvajset kategorij v sporočilu iz maja 2004 je zajelo 64 % prevodov v letu 2004 in 72 % v letu 2005 v primerjavi s 34 % v letu 2003. Glavne kategorije v letu 2005 so: zakonodajni predlogi in samostojni akti (36 %), državna pomoč in postopki o konkurenci (10 %), sporočila Komisije (7 %) ter razpisni postopki (6 %) in spletne strani (4 %).

(8) Sklep Sveta z dne 22. marca 2004 o sprejetju poslovnika Sveta (2004/338/ES, Euratom) (UL L 106, 15.4.2004, str. 22).

(9) Osrednji dokumenti Sveta so: osnutek zakonodaje ob določenih mejnih fazah; dnevni redi za Svet; opombe k točki pod „A“ in njihova dopolnila; dokumenti za sprejetje ali razpravo na dnevnem redu Sveta; mnenja pravne službe; zapisniki Sveta; odgovori Sveta na pisna vprašanja Evropskega parlamenta ter ustna vprašanja z razpravo; izjave predsedstva v imenu Unije; tiskovna sporočila za zasedanja Sveta; teleksi o pisnih postopkih; priročniki, namenjeni za nacionalne službe v državah članicah; zaključki predsedstva Evropskega sveta.

PRILOGA II

METODA, KI JO JE RAZVILO SODIŠČE, DA BI OCENILO STROŠKE PREVAJANJA

1.	Celotni strošek („strošek brez davčnih in pokojninskih prispevkov“) po ocenah revizorjev zajema vse neposredne in posredne stroške, povezane s prevajalsko dejavnostjo.

Z odštetjem davka Skupnosti, ki ga plačajo v institucijah zaposleni prevajalci, od „stroška brez davčnih in pokojninskih prispevkov“ in z dodatkom pokojninskih prispevkov za v institucijah zaposlene prevajalce, ki jih izplača fiktivni delodajalec (ti so enaki dvakratnemu znesku, ki ga plačajo uradniki), dobimo strošek v breme proračuna Skupnosti („strošek z davčnimi in pokojninskimi prispevki“).

3.	Neposredni stroški so stroški dela za dejavnosti, povezane s prevajanjem, ki jih izvajajo prevajalci ali tajniki (vključno s predhodnim prevodom, ki ga opravijo prevajalske enote, pregledi in oblikovanjem, ne pa s časom, ki se porabi za naloge, različne od prevajanja).

Posredni stroški zajemajo plače in nadomestila za uslužbence, ki ne sodelujejo neposredno pri specifičnih prevajalskih nalogah (terminologi, strokovnjaki za delovne metode, vodje enot, jezikovni svetovalci in vodstvo, enota za zunanje prevajanje in načrtovanje), ter tudi sorazmerno vrednost za čas, ki so ga prevajalci porabili za dejavnosti, različne od prevajanja ali pregledovanja, skupaj s splošnimi stroški, kot so informacijska tehnologija, zgradbe in pisarniško pohištvo, upravljanje s kadri itd., del katerih prevajalske službe ne upravljajo neposredno. Delitev med neposrednimi in posrednimi stroški je bila dogovorjena z institucijami.

Pri izračunu stroška dela so bili uporabljeni naslednji dejavniki:

—	Povprečni strošek dela, ki ga je Komisijin GD za kadrovske zadeve in administracijo določil za vsak razred. Strošek dela je zajel vse postavke plač in nadomestil. Revizijska ekipa je upoštevala dva različna povprečna stroška dela: pred in po odbitju davka in prištetju pokojninskih prispevkov (1).

—	Specifičen preplet razredov v prevajalskih službah posameznih institucij.

—	Strošek za zgradbe (5 854 EUR na uradnika), kot je to ugotovil zunanji svetovalec v sodelovanju z institucijami.

—	Povprečni strošek izplačevanja plač in upravljanja s kadri po proporcionalnem razmerju, kot sta ga opredelila GD za prevajanje (za Komisijo) ali zunanji svetovalec (za druge institucije).

6.	Strošek IT je bil izračunan ob upoštevanju izvrševanja proračuna za leto 2003, in sicer specifičnih proračunskih vrstic in povprečnega stroška za pridobitev in vzdrževanje opreme IT, ki sta ga določili služba IT in finančna služba.

7.	Ker notranji prevajalci opravljajo kontrolo kakovosti in preglede prevodov zunanjih prevajalcev, je bil del njihovega časa in stroška dodeljen zunanjemu prevajanju.

Skupni stroški prevajanja, ki so jih imele zadevne tri institucije, so bili nato deljeni z letnim številom prevedenih strani, da bi dobili strošek na stran (glej tabele 2, 3 in 4). Za Komisijo in Parlament je bilo uporabljeno uradno število prevedenih strani, ki sta jih prevedla GD za prevajanje in GD VII, saj sta metodi štetja strani, ki sta jih uporabljali ti dve instituciji (glej opombi 8 in 9 v poročilu), vodili do primerljivih rezultatov. Ker so uradni podatki Sveta za leto 2003 preprosto temeljili na številu natisnjenih strani dokumentov namesto na številu znakov za prevod, je Sodišče izračunalo povprečni korekcijski faktor za vzorec 100 dokumentov (2). Primerljiv podatek o storilnosti smo dobili tako, da smo ta povprečni korekcijski faktor pomnožili z uradnim številom natisnjenih strani, ki ga je objavil GD A III.

Strošek na stran, ki ga je izračunalo Sodišče, ni celoten strošek večjezičnosti, saj ne zajema stroška pregledov pravnikov lingvistov ali dodatnega stroška objave dokumentov v 20 jezikih. Ker je med zakonodajnim postopkom prevedenih več zaporednih različic istega osnutka zakonodaje, je dejanski strošek sprejete zakonodaje mnogokratnik stroška na stran, ki je omenjen v Tabeli 2 tega poročila. Prevedenih je bilo na primer 15 različic Ustave za Evropo.

(1) Pokojninski prispevki, ki bremenijo Komisijo, so bili ocenjeni na 16,5 % bruto plače oziroma dvakratno vrednost prispevkov, ki jih plačujejo uradniki.

(2) Korekcijski faktor, ki se uporablja za štetje strani vsakega dokumenta v vzorcu, da bi tako dokumenti bili primerljivi s tistimi drugih institucij, je enak številu znakov (ali če je dokument nova različica že prevedenega dokumenta, številu spremenjenih znakov, povečanem za 50 %, kot to uporablja GD za prevajanje pri notranjem prevajanju) brez presledkov, deljenem s 1 500 in zaokroženem na enoto ali deljenem s številom dejanskih strani.

ODGOVORI PARLAMENTA

1.	V Evropskem parlamentu se število delovnih jezikov ni zmanjšalo; vse dokumente zasedanj in sej uradnih teles je treba prevesti v vse delovne jezike Unije.

13.–14.

Na področju prevodov se Parlament drži svojega poslovnika in kodeksa o večjezičnosti, ki ga je sprejelo predsedstvo in je stopil v veljavo 1. maja 2004.

Čeprav kodeks o večjezičnosti sam nima pristojnosti avtorizacije, pa vendar določa hierarhijo teles, ki lahko zaprosijo za prevod, vzpostavlja prednostno lestvico dokumentov, ki morajo biti prevedeni, zunaj in znotraj institucij, v okviru različnih zakonodajnih postopkov, prednostni vrstni red zahtevanih jezikov, določi rok za vlaganje zahtev za prevod in dolžino besedil, ki morajo biti prevedena. Prav tako kodeks določa pogoje za takojšnjo odobritev zahtev, ki prihajajo iz ustanov, ki niso na seznamu pooblaščenih uporabnikov. Te zahteve obravnava predsedstvo in prošnja je odobrena le, če je dokument bistvenega pomena za delovanje Parlamenta.

15.–16.

Dostop do sistema je dovoljen le na zahtevo odgovorne osebe službe, ki vlaga prošnjo. V okviru predelave informacijskega sistema GEPRO (projekt IMTS) bodo morali biti vsi dostopi na novo odobreni in če bo mogoče, bo njihovo število zmanjšano. Tveganje, na katerega je opozorilo Sodišče, je po mnenju Parlamenta zelo majhno zaradi omejitev, ki so jih uvedle prej omenjene določbe.

Glej tudi odgovor pod točkama 13–14 zgoraj.

17.

Ne pogosto, pa vendar se zgodi, da Oddelek za načrtovanje (Planning) zmanjša število zahtevanih jezikov, ali z uveljavljanjem predpisov o jezikovnem profilu ali zaradi drugih posebnih izjem, ki jih služba, ki je prevod zahtevala, mogoče ni upoštevala.

V približno 90 % primerov so prevodi oddani pred datumom seje. V primerih, ko ni mogoče spoštovati roka, pa so prevodi opravljeni le, če besedilo služi kot osnova za naslednjo fazo postopka.

20.	V aprilu 2006 je bilo stanje naslednje: 238 prevajalcev s polnim delovnim časom, od katerih 25,75 CS, 25 ET, 26 HU, 24,5 LT, 28 LV, 23 MT, 31 PL, 26,75 SK, 28 SL, ter 5 vodij enot (CS, LV, PL, SK, SL) in 1 vršilec dolžnosti vodje enote (MT) je bilo zaposlenih za prevajanje v jezike EU-10.

23.	V Evropskem parlamentu so prevajanje iz novih jezikov lahko do sedaj vedno opravili prevajalci, ki jim je bil ciljni jezik materinščina. Parlament ne omejuje delovnih jezikov in ne priznava „jezikov postopkov“ (glej tudi odgovor pod točko 1).

26.	Parlament ne uporablja pojma „jeziki postopkov“ (glej točko 23).

32.–33.

Kodeks o večjezičnosti je uvedel pojem „jezikovni profili“. Kot poudarja Sodišče, dokumenti, ki jih obravnavajo parlamentarni odbori, se prevajajo samo v jezike njihovih uradnih članov in namestnikov.

36.	Po mnenju Evropskega parlamenta ti pristopi niso nedosledni, saj se prilagajajo posebnim potrebam posamezne institucije, te potrebe pa so za vsako institucijo drugačne.

37.

Parlament želi pritegniti pozornost sodišča na akcijski načrt za kakovost, ki ga je izdelal CITI (Medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje) na zahtevo generalnih sekretariatov institucij, in ki se bo kmalu začel izvajati. Akcijski načrt predvideva 14 ukrepov, med katerimi so nekateri skupni prevajanju in tolmačenju, na področjih, kot so človeški viri, tehnična in jezikovna kakovost izvornih besedil in prevodov, dokumentacija, terminologija in orodja. V vsaki pristojni službi se predvideva imenovanje osebe, odgovorne za kakovost.

39.	Treba je opozoriti, da se v Evropskem parlamentu stalno nadzoruje vse vrste napak, tudi uporabo točne terminologije.

40.

Čeprav način izražanja stopnje zadovoljstva uporabnikov še ni bil dorečen, pa že obstaja postopek za pritožbe v obliki obrazca. Treba je dodati, da so „stranke“ v institucijah Evropske unije, še zlasti parlamentarci, dovolj blizu generalnemu sekretariatu, da lahko v vsakem trenutku in brez posebnih postopkov izrazijo svoje morebitno nezadovoljstvo.

47.	Res je, da sedanji sistem upravljanja ne zagotavlja izvajanja te določbe kodeksa o večjezičnosti. Vendar pa bo projekt ITMS, ki se trenutno razvija, v ta namen vseboval obrazec za fakturiranje.

52.	Pomembno je, kot poudarja Sodišče, da ne ločimo pokazateljev kakovosti, rokov in narave dokumentov od cenovnega indeksa, ki sam po sebi ne kaže okoliščin nastanka prevoda.

53.

Služba za prevajanje in Oddelek za načrtovanje Evropskega parlamenta sta začela voditi statistiko, ki pokriva tri omenjene točke, in sicer:

(a)	skupno število zahtev;

(c)	nespoštovanje rokov oddaje (kršitev kodeksa o večjezičnosti);

(d)	število prevedenih strani na službo, ki zahteva prevod/jezikovna kombinacija.

Namen teh statistik je razpolagati s pokazatelji poslovanja ter tako omogočiti vodstvu, da sprejme ustrezne ukrepe.

56.	Tako načrtovanje je potrebno, vendar bodo nekateri vidiki dela političnih institucij vedno ostali nepredvidljivi.

66.	Evropski parlament bo začel pripravljalno študijo o novem sistemu upravljanja (T-Flow). Ta sistem, ki bo omogočal rešitev problemov, na katere je opozorilo Sodišče, je trenutno v razvojni fazi in bo stopil v rabo v jeseni 2006.

67.	Vprašanje razpršitve dokumentov, na katero je opozorilo Sodišče, trenutno preučujejo pristojne informacijske službe. Prevajalske enote pa razpolagajo z arhivi že opravljenih prevodov, ki jim bodo omogočili raziskave na že prevedenih besedilih.

69.	Razmerje je 1 proti 2 za jezike EU-15. Za jezike EU-10 je razmerje tajnice/prevajalci približno 0,7 proti 2 in naj ne bi prešlo 0,8 proti 2.

70.

Res je, da uporaba informatike ni še povsod enakomerno razporejena in da so delovne metode včasih različne, kar je zlasti posledica velike razlike v letih med zaposlenimi. Vendar je storilnost na osebo, zlasti zaradi velike izkušenosti starejših prevajalcev, skorajda enaka. Ker želi, da bi se bolje izkoristilo nove tehnologije, je predsedstvo Evropskega parlamenta zadolžilo Generalni sekretariat, naj mu poroča o tem vprašanju in o službah Evropskega parlamenta, ki se trenutno z njim ukvarjajo.

73.

Pomembno je biti pazljiv z opazkami o notranjem izkoristku zmogljivosti na francoskem prevajalskem oddelku. Prevajalci so prevedli manj, ker so opravljali druge, dodatne naloge. Enota FR je bila zelo zaposlena z uvajanjem in upravljanjem novih prevajalskih enot, poljske in litvanske, in s tečaji jezikov EU-10 za namene prevajanja. Med njihovimi dodatnimi nalogami je bilo zagotavljanje jezikovne povezave za prevajanje v druge jezike, prepisovanje in pregledovanje dobesednih zapisov (CRE) plenarnih zasedanj in „ekonomskega in monetarnega dialoga“.

74.

Opazka mora biti dodatno razložena, ker je bilo, kot ugotavlja Sodišče, zunanje prevajanje, z izjemo CRE, v obravnavanem obdobju prekinjeno.

Kar zadeva stalni delež zunanjega prevajanja, je protislovje z zmanjšanjem splošne delovne obremenitve samo navidezno. Razlog, zaradi katerega je povprečni delež zunanjih prevodov ostal enak kljub zmanjšanju delovne obremenitve, je visoka koncentracija dela v prvi polovici leta, kar je povečalo potrebo po zunanjih prevodih v tem obdobju.

83.

Evropski parlament ne more še potrditi zaključkov Sodišča o manjši storilnosti dveh navedenih enot, zaradi razlike v vsebini in naravi nekaterih njihovih zadolžitev v primerjavi z drugimi enotami, kar je zahtevalo drugačno zaposlenost človeških virov. Dejstvo, da angleška in francoska enota prevedeta manj strani od povprečja, je mogoče razložiti z njihovo vlogo veznega jezika za prevajanje izvornih besedil iz manj uporabljenih jezikov, z veliko količino originalov, ki jih je treba pregledati in postaviti v ustrezno obliko, veliko količino dobesednih zapisov, ki jih je treba prepisati in pregledati, ter z uvajanjem nekaterih novih prevajalskih enot in usposabljanjem v jezikih EU-10. Poleg tega od jeseni 2005 angleška enota skupaj z vložiščem stalno preverja izvorna besedila.

Glej tudi odgovor v odstavku 73.

95.

V primeru prevelike obremenitve v jezikovnih enotah Oddelek za načrtovanje najprej preveri porazdelitev delovne obremenitve, seveda glede na jezikovne kombinacije in razpoložljivostjo v drugih institucijah.

Izključitev jezikov EU-10 je zgolj začasna. Ko bodo enote EU-10 kadrovsko polno zasedene, bodo enakovredno sodelovale kot jeziki EU-15.

Treba je poudariti, da je porazdelitev delovne obremenitve vstopila v fazo aktivnega sodelovanja med oddelki za načrtovanje v institucijah šele v januarju 2006. Statistika za prvo trimesečje 2006 kaže veliko povečanje izmenjanih količin.

96.–109.

Evropski parlament se je seznanil s priporočili Sodišča in bo zagotovo ustrezno ukrepal. Predvsem je ad hoc delovna skupina že začela s ponovnim pregledom kodeksa o večjezičnosti, prav tako pa se razvijajo informacijska orodja, ki zadevajo nekatere vidike, na katere je opozorilo Sodišče.

ODGOVORI SVETA

SPLOŠNA OPAŽANJA

Generalni sekretariat Sveta (GSS) pozdravlja prvo revizijo odhodkov za prevajanje v nekaterih institucijah EU in priznava njeno uporabnost. Poudariti želi, da so spremembe vidikov, ki so se kritizirali med potekom revizije, že izvedene ali jih jezikovni oddelek dejavno obravnava.

GSS kljub temu želi poudariti dejstvo, da je ob soočenju z velikim izzivom širitve za svojo celotno strukturo vzpostavil nadzorovani pristop, ki je dobil podporo na najvišji politični ravni leta 2002 in je omogočil, da je bil vpliv širitve na proračun omejen na njene upravne stroške.

Posebej na področju prevajanja, kjer bi ekstrapolacija pristopov, sprejetih za prejšnje širitve, pomenila povečanje števila uslužbencev v jezikovni enoti za približno 765 novih uradnikov, bo zgoraj navedeni nadzorovani pristop zagotovil bistveno zmanjšanje skupnih številk, ko se bodo ti ukrepi v celoti uporabljali. Ob koncu trenutnega obdobja za prilagajanje in uravnavanje bo imel GSS manj prevajalcev za Unijo s 25 državami članicami (551), kot jih je imel za Unijo s 15 državami članicami (578).

Ta rezultat je bilo med drugim mogoče doseči z omejitvijo prevajanja na dokumente, ki se smatrajo kot bistveni za politični in zakonodajni postopek (t. i. „osrednji dokumenti“), in sicer z izvajanjem poglobljene racionalizacije prevajalskih služb ter s sprejetjem smernic glede pisanja, vsebine, evidentiranja in dolžine dokumentov Sveta. Pri tem je GSS postavil vzor za druge institucije, ki mu lahko sledijo.

GSS priznava, da se zaradi tega pristopa zdaj sooča s težavo presežne zmogljivosti v jezikovnih enotah EU-15, vendar poudarja prehodno in nestrukturno naravo teh razmer, ki jih je po njegovem mnenju treba oceniti z dinamičnega stališča in pri tem ustrezno upoštevati nesporne srednje- in dolgoročne koristi, ki se bodo izkazale v smislu nadzorovanja upravnih odhodkov.

GSS tudi poudarja, da mora Svet kot zadnji člen v zakonodajni verigi pred odobritvijo in objavo zakonodaje v 20 jezikih – v primerih soodločanja pa skupaj z Evropskim parlamentom – zagotoviti najvišjo kakovost zakonodaje, ki jo sprejme Svet, kar nenehno zahtevajo države članice. To velja tudi za politična besedila Sveta.

Postopek nadzora kakovosti, ki je potreben za zagotovitev takšne kakovosti in doslednosti, seveda vodi v dodatne stroške. Za razliko od drugih institucij, ki lahko za določene dokumente v veliki meri uporabljajo storitve zunanjih agencij, da bi zmanjšale stroške, GSS te možnosti nima, saj je notranje prevajanje najboljši in najbolj stroškovno učinkovit način za zagotovitev takšne kakovosti. Potreba po visoko kakovostnih besedilih za objavo seveda bistveno vpliva na strošek prevajanja v Svetu.

Kljub temu GSS rešuje težavo presežne zmogljivosti na proaktiven način in v okviru mešanice politik, ki hkrati obravnavajo vse vidike težave. Poleg dejstva, da se prevajalci ali tajniki, ki so zapustili devet jezikovnih enot EU-15 (razen angleške in francoske) po letu 2002 niso nadomestili, se uslužbence prevajalskega oddelka dejavno spodbuja, naj se prijavijo na prosta delovna mesta v drugih generalnih direktoratih (GD) in direktoratih. Vzpostavlja se poseben program prerazporejanja, ki zajema opredelitev ustreznih delovnih mest, usposabljanje za nove naloge in motiviranje za spremembe.

Poleg tega GSS dejavno sodeluje pri medinstitucionalnem projektu „za izravnavo delovne obremenitve“, kjer večinoma prispeva, ter obravnava medinstitucionalno mobilnost in druge možne ukrepe, ki jih določajo Kadrovski predpisi.

GSS je zato prepričan, da bo uspešno odpravil pomanjkljivosti, poudarjene v poročilu, zlasti tiste prehodne narave, ter da bo učinkovito izpolnil svojo nalogo znotraj meja svojega delovanja.

KOMENTARJI NA UGOTOVITEV SODIŠČA

POVZETEK

III.	Čeprav GSS nima pisnih smernic za prevajanje, enota za koordinacijo in produkcijo (centralna koordinacija) zagotavlja nadzorovano produkcijo prevodov.

IV.

Težave v zvezi z jeziki EU-10 leta 2004 so bile povezane s težavami pri zaposlovanju uslužbencev (glej komentarje na odstavek 19 spodaj). Kakovost in pravočasna zagotovitev prevodov sta se v letu 2005 bistveno izboljšali. Leta 2006 se to izboljšanje kaže v manjšem številu prošenj za prevode s strani zunanjih agencij.

Od druge polovice leta 2005 je vodja centralne koordinacije ohranjal tesne stike s stalnimi predstavništvi, zlasti iz držav EU-10, da bi:

(a)

dobil povratne informacije o:

—	kakovosti prevodov,

—	količini prevedenih dokumentov,

—	razpoložljivosti teh dokumentov na sestankih,

—	odnosih med enoto za koordinacijo in produkcijo ter prevajalskimi skupinami na eni strani in stalnimi predstavništvi ter nacionalnimi organi na drugi;

(b)

izmenjal informacije o:

—	delovanju Sveta, in sicer o kroženju dokumentov,

—	razmerah v prevajalskih skupinah, zlasti glede uslužbencev,

—	splošnih vprašanjih terminologije, rokih itd.

V bližnji prihodnosti bo vzpostavljen poštni predal. Ta bo zbiral vse komentarje delegacij, omogočil splošni pregled zaznane kakovosti prevodov, ki jih proizvede Svet, ter izboljšal sinergijo med prevajalskimi ekipami in delegacijami; delegacije so bile o tem obveščene 5. maja 2006.

VI.

Generalni sekretariat Sveta namerava vzpostaviti sistem, ki bi omogočal stalno pregledovanje stroškov prevajanja. Vendar pa obstajajo razlogi, zakaj so prevodi GSS dragi, ki se bolj podrobno obravnavajo drugje v tem dokumentu: posebnosti dela Sveta in njegovi roki, potreba po zagotovitvi primerne kakovosti v zakonodajnih dokumentih ob koncu proizvodne verige in začasni strukturni razlogi, povezani s prestrukturiranjem direktorata.

VII.	GSS namerava zmanjšati presežno zmogljivost, na primer z notranjo prerazporeditvijo (na druge GD) in medinstitucionalno mobilnostjo (na prevajalske oddelke v drugih institucijah). Poleg tega GSS preučuje vse možnosti, ki jih določajo Kadrovski predpisi.

VIII.

GSS pomembno prispeva v sistemu za izravnavo delovne obremenitve in njegov delež predstavlja 55 % skupnega števila strani, obdelanih v tem sistemu leta 2005.

IX.	V letih 2004 in 2005 je GSS razvil dosledno politiko o uporabi moderne tehnologije. Vse nove jezikovne enote delajo z razpoložljivimi instrumenti IT od svojega začetka, za „stare jezikovne“ enote pa se ta politika trenutno razširja v skladu z razvojem primernih orodij IT.

UVOD

6.	GSS nima zunanje enote ali enote IT, ki bi bila povezana z njegovim prevajalskim oddelkom. Vzpostavljena struktura v GSS je zato bolj enostavna kot v drugih institucijah.

PRIPOMBE

13.	GSS ima jasne postopke, čeprav jih je možno izboljšati. Navesti je treba, da so tisti, ki lahko prosijo za prevod, v generalnem sekretariatu Sveta opredeljeni in jih koordinacija pozna. Podobno so tudi vrste dokumentov, ki jih je treba prevesti, jasno opredeljene v seznamu osrednjih dokumentov.

14.	GSS ni naklonjen različnemu pristopu do jezikov EU-10 in EU-15, kar bi dopustilo obtožbe diskriminacije.

15.	Zaključek Sodišča glede prošenj za prevode je pravilen. Vendar pa je ugoditev prošnjam odvisna od vzpostavljene nadzorne strukture.

16.

Na Svetu centralna koordinacija, ki je pred prevajalskim oddelkom, vedno preveri ustreznost prevoda, preden besedilo pošlje eni ali vsem 20 enotam. V primeru težav posreduje vodja centralne koordinacije in lahko se vzpostavijo stiki celo s predsedstvom. Centralna koordinacija, in sicer koordinacija GD ter jezikovna koordinacija, je nenehno v stiku z GD-ji in v manjši meri tudi s predsedstvom, kar ji omogoča obveščeno presojo ustreznosti prevodov in določitev prednosti prevodov v primeru nezadostnih prevajalskih virov.

18.

Odobritev in zavrnitev prevodov je naloga koordinacije (zlasti Tour de Contrôle). Z vidika Sveta so te razmere zadovoljive. Seveda pa so možna izboljšanja. Za nadaljnjo analizo je mogoče pripraviti statistične podatke o zavrnitvah, razen za „preverjanje s strani uprave“. Kar zadeva odobritve ni zahtev po ukrepih.

Dejstvo, da je „ugoditev prošnjam (1) za prevod pogosto bolj odvisna od razpoložljive prevajalske zmogljivosti kot od dejanskih potreb“, je neizogibno zaradi:

—	„presežne zmogljivosti“ uslužbencev ali primanjkljajev v določenih prevajalskih enotah,

—	politike zmanjševanja nadurnega dela na minimum,

—	dveh različnih hitrosti prevajanja (EU-10 nasproti EU-15).

Zares potrebni prevodi niso nikoli zavrnjeni.

19.	Zaposlovanje s pomočjo EPSO se je izkazalo za bolj težavno, kot je bilo pričakovati, zaradi majhnega števila primernih kandidatov kljub najboljšim prizadevanjem s strani institucij, da bi povečale ozaveščenost držav članic in drugih vpletenih v to težavo.

20.

Ni možno sklepati, da gre neuspeh pri doseganju ciljne zaposlitve pripisati posameznim institucijam. Na žalost se bodo te razmere (primanjkljaj v številu uslužbencev) nadaljevale tudi po tem datumu (konec leta 2006), ne le v zvezi s prevajalci, ampak tudi v zvezi z vodji enot, nadzorniki kakovosti in tajniki.

23.

Pravilna je trditev, da zelo malo prevajalcev iz enot EU-15, razen angleške in francoske, zna jezik EU-10. To je posledica premišljene politične odločitve, ki je bila natančno oblikovana z namenom, da bi število uradnih jezikov povečali z 11 na 20, ne da bi morali pri tem sorazmerno povečati stopnje uslužbencev. Med pripravami na širitev leta 2004 je GSS organiziral usposabljanja za prevajalce v angleški in francoski enoti na področju enega ali več jezikov EU-10, rezultat tega pa je stanje, predstavljeno v naslednji tabeli (stanje 22. maja 2006).

Znanje jezikov EU-10 angleških in francoskih prevajalcev (stanje 22. 5. 2006)

	CS	ET	HU	LT	LV	MT	PL	SK	SL
FR	2	0	1	0	0	0	3	0	0
EN	4	3	4	2	3	0	2	4	4
Skupaj	6	3	5	2	3	0	5	4	4

Poleg tega GSS proučuje tudi druge načine, kako zagotoviti pokrivanje vseh uradnih jezikov, vključno z retour prevajanjem (prevajalci prevajajo iz materinega jezika v angleščino in francoščino).

26.

Angleška enota v veliki meri sodeluje v sistemu za izravnavo delovne obremenitve. Vendar je treba omeniti, da čeprav obstaja nekaj presežne zmogljivosti v angleški enoti, ki je namenjena zagotovitvi polne večjezičnosti v tej enoti, je treba to primerjati s stroškom prejšnjega sistema, kjer je bila vsaka jezikovna enota zmožna (približno vsaj šest prevajalcev z znanjem vsakega jezika EU) prevajati iz vsakega uradnega jezika, čeprav je število strani, ki jih je bilo treba prevesti iz večine teh jezikov, predstavljalo manj kot 1 % števila strani izvornih dokumentov.

Kljub temu je GSS vedno trdil, da bo na podlagi izkušenj (vsaj dveh let) pregledal svojo politiko. Ta pregled bo potekal v drugi polovici leta 2006/začetku leta 2007.

35.

Centralna koordinacija nadzoruje upoštevanje politike „mejnih faz“, in sicer s presojo potrebe po prevodu na določeni stopnji in zavračanjem prevajanja določenih dokumentov. Na podlagi razpoložljivih virov in časovnih omejitev jezikovna koordinacija zagotavlja, da se prevede ustrezno število mejnih različic. Številni neoprijemljivi dejavniki, kot je politični pomen besedila, njegova prednost za program predsedstva in časovne omejitve so elementi, ki jih jezikovna koordinacija upošteva pri odločanju glede prevajanja mejne različice.

38.	V določenih primerih, ko je treba poiskati ravnovesje med pravočasnostjo in kakovostjo, jezikovna koordinacija priporoči, naj se besedilo ne revidira. To se lahko zgodi le na vmesnih stopnjah. Ker pa Svet prevaja le osrednje dokumente, se običajno zahteva visoka raven kakovosti.

39.	GSS uvaja postopek nadzora kakovosti na ravni jezikovne enote in je nedavno izvedel uradni postopek za obravnavo pritožb glede kakovosti in tako omogočil našim strankam podati povratne informacije glede prevodov.

40.	Glej komentar na točko 39.

41.	GSS z veseljem ugotavlja priznavanje Računskega sodišča, da so njegove stranke zadovoljne s kakovostjo opravljene storitve. Vendar pa je pripravljen vzpostaviti usklajene postopke zagotavljanja kakovosti.

42.	Splošne povratne informacije delegacij EU-10 so zdaj večinoma zadovoljive. Težava pa je revizija zunanjih prevodov. Zunanji prevodi se naročajo zaradi težav s pomanjkanjem uslužbencev, njihova revizija pa bi zmanjšala koristi takšnega naročanja (uporaba dragocenih virov za revizijo).

44.	Svet bo v okviru razvoja statistike v centralni koordinaciji preučil, kako oceniti stopnjo spoštovanja rokov za prevajanje. Vendar pa so osrednji dokumenti, ki so v skladu s pravilnikom, vedno pripravljeni na sestankih, za katere so potrebni.

46.	To se je zgodilo zaradi hudega pomanjkanja zmogljivosti v teh jezikih. Vendar pa ne kaže, da je bilo sprejemanje kakršne koli zakonodaje prepozno zaradi manjkajočih dokumentov.

47.

GSS namerava nadgraditi izkušnje, pridobljene med to revizijo, da bi vzpostavil sistem za ohranjanje stroškov prevajanja pod nadzorom. GSS razmišlja tudi o možnosti, da bi GD-jem in predsedstvu sistematično pošiljal „stroške“ za določene prevode, zlasti tiste, ki povzročajo prekomerno povečanje nadur.

51.

Ker se Svet nahaja na koncu zakonodajnega postopka, ima posebno odgovornost za kakovost sprejetih (in objavljenih) besedil. Kakovost ima svojo ceno in vpliv na storilnost prevajalcev. Poleg tega, kakor je bilo že pojasnjeno, ni primerno pošiljati zakonodajnih in politično občutljivih dokumentov zunanjim agencijam. To je razlog, zakaj je splošna politika GSS izogibanje uporabi zunanjih prevodov.

53.

(b)	Svet bo vzpostavil postopek za spremljanje odstotka prošenj, ki ne upoštevajo rokov za predložitev prevodov, in vzrokov za to nespoštovanje ob upoštevanju vidikov, poudarjenih v komentarju na točko 44.

(e)	Svet bo vzpostavil postopek za spremljanje odstotka „osrednjih“ dokumentov, katerih prevajanje je obvezno, glede na celotno število prevedenih dokumentov.

(f)	Svet bo vzpostavil postopek za pridobivanje dodatnih informacij o prevodih, ki niso bili potrebni zaradi kasnejših sprememb izvirnika.

56.

Trditev Računskega sodišča o pomenu natančnih napovedi drži, vendar v resnici v prevajalskih službah pogosto ni mogoča; npr. potek sprejemanja zakonodajnih besedil je v Svetu odvisen od napredka, doseženega v različnih delovnih skupinah, odborih in na sejah Sveta, včasih tudi dvostranskih srečanjih.

61.

Število uslužbencev, ki vključuje 25 prevajalcev, temelji na običajno pričakovani delovni obremenitvi, ki – obratno – temelji na politiki „osrednjih dokumentov“. Vzpon ali vrhunec delovne obremenitve ob koncu vsakega predsedstva se rešuje s precej strožjim upravljanjem dela v enotah, ponovnem pogajanju o rokih in najpomembnejše – z uporabo nadur, opravljenih ob koncu delovnega dne in izjemoma med vikendi ali prazniki.

Dejstvo, da so prevodi Sveta na voljo šele tik pred sestankom, je posledica tega, da je za 62 % dokumentov Sveta rok krajši od 72 ur. Tako se ni mogoče izogniti temu, da so prevodi na voljo šele tik pred sestankom.

64.

Drži, vendar so kljub temu dovolj izkušeni, da poznajo vrhunce, v večini prevajalskih enot pa jim „pomagajo“ prevajalci, ki polni delovni čas delujejo kot koordinatorji. Centralna koordinacija stalno obvešča tako vodjo enote kot tudi koordinatorja. Na Svetu, ki dela le s kratkimi roki, je pobuda za določitev rokov prepuščena centralni koordinaciji, ki ima celoten pregled nad količino dela.

65.	Svet je spremenil svoj sistem štetja strani za oceno delovne obremenitve in zdaj uporablja sistem ovrednotenih standardnih strani, ki se imenuje „neto“ strani.

67.	To nalogo z uporabo tehničnih sredstev opravlja centralna koordinacija.

69.	Svet je od obdobja, ki ga je zajemala revizija, dosegel bistven napredek na tem področju, razmerje med tajniki in prevajalci pa se še izboljšuje.

70.

Svet je vložil veliko časa v doseganje optimalne uporabe orodij IT. Trenutno se razvija načrt izvajanja, ki vključuje razvoj orodij (EURAMIS in notranja orodja), program usposabljanja in vzpostavitev posebne celice za TRADOS v centralni koordinaciji. Svet pa namerava uvesti tudi sistem statističnih kazalnikov za spremljanje uporabe TRADOSA v prevajalskem oddelku.

78.

Zasebni sektor se manj zanima za kakovost in doslednost prevodov kot institucije. Na splošno izkušnje institucij kažejo, da se zakonodajna besedila ne bi smela pošiljati zunanjim agencijam, kar je potrdil skupni odbor za ocenjevanje zunanjih prevodov (CIEQ). Izkušnje Sveta pa celo kažejo, da četudi so bila besedila poslana agencijam na začetnih stopnjah pogajanj znotraj Sveta (raven delovne skupine), to ni bilo v veliko pomoč med prevajanjem naslednjih različic besedila.

85.

Za notranjo prerazporeditev so možnosti resnično zelo omejene. Prevajalci na Svetu predstavljajo približno 66 % uslužbencev na ravni AD (790 v razredu LA brez pravnikov lingvistov; 450 v razredu A).

Opozoriti je treba tudi na to, da je v osmih jezikovnih enotah s presežnim številom uslužbencev zelo velik delež uslužbencev v starostni kategoriji 55–65 let.

Delež uslužbencev v jezikovnih enotah v starostni kategoriji 55–65 let

	DA	DE	EL	ES	NL	FI	PT	IT
Presežek	12	25	15	16	12	19	18	18
55–65	15	8	11	10	10	8	15	12

Težko je v velikem številu prekvalificirati in prerazporediti prevajalce, saj imajo strokovno jezikovno znanje. Kljub temu Svet namerava poiskati vse možnosti za prerazporeditev, tako znotraj kot med institucijami. Ustrezni ukrepi že potekajo.

86.	Poleg nalog, omenjenih v poročilu Računskega sodišča, angleška jezikovna enota nudi tudi neposredno pomoč predsedstvu (prevajalec dela v prostorih predsedstva) in drugim GD.

88.	Omenjeni kazalniki uspešnosti in statistični podatki se bodo izvajali postopno, takoj ko bodo razpoložljivi viri za razvoj poteka dela omogočali potrebne izboljšave.

90.	Statistični podatki, ki jih uporablja Svet, so se spremenili leta 2005, tako da odražajo prakso v drugih institucijah. Statistični podatki za leti 2003 in 2004 so bili popravljeni za nazaj, da so se uskladili z novim načinom izračunavanja.

ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

105.	Centralna koordinacija na Svetu skuša napovedati delovno obremenitev za prevajanje in ga temu ustrezno načrtovati. Na ta način skuša v okviru političnih omejitev uravnotežiti delovno obremenitev in zmogljivost prevajanja.

(1) Manj pomembni dokumenti.

ODGOVORI KOMISIJE

POVZETEK

Komisija si prizadeva za večjezično pisno komuniciranje, pri katerem se vsi uradni jeziki obravnavajo enako. Podpira tudi večjezičnost v Uniji, ki postaja občutljiva politična tema. Pri izpolnjevanju naročil za prevode ravna v skladu z načeli izpolnjevanja resničnih potreb, visoke kakovosti in stroškovne učinkovitosti.

Komisija je institucija, ki oblikuje zakonodajne predloge, in se zato pogosto srečuje s prevodi popolnoma novih besedil, ki jih pozneje spreminjata Svet in Parlament. Zaradi tega so prevodi težji in zahtevajo več raziskovalnega dela, predvsem pri terminologiji.

II.	Po zaključku revizije je Komisija uvedla dodatne spremembe načinov in postopkov prevajanja, s katerimi je po svojem prepričanju upoštevala pripombe Računskega sodišča in jih poudarja v svojih odgovorih na posamezne odstavke.

III. –IV.

Svojo prevajalsko strategijo bo posodobila med drugim z uvedbo smernic za manj pomembne dokumente. Generalne direktorate bo pozvala k poenostavitvi njihovih notranjih postopkov za naročanje prevodov.

Komisija pravkar preučuje najprimernejše načine za merjenje kakovosti. Generalni direktorat za prevajanje je okrepil stike z drugimi generalnimi direktorati in službami Komisije, kar omogoča redne povratne informacije o kakovosti zagotavljanih storitev. Meni, da redne ankete o zadovoljstvu uporabnikov na ravni generalnih direktoratov ne bodo prinesle večje dodane vrednosti.

Postopki nadzora kakovosti v Komisiji temeljijo na oceni tveganj in stroškovni učinkovitosti, njihov cilj pa je zagotovitev prevodov, ki bodo v vseh primerih zadostili svojemu namenu. Iz tega pristopa izhaja, da je en sam „kazalnik kakovosti“, ki temelji na številu napak na strani, neustrezen (glej tudi točko 100 spodaj).

VI. –VII.

Komisija je izračunala svoje skupne stroške prevajanja in strošek na stran prevoda za leto 2002, pred nadaljnjimi posodobitvami teh izračunov pa je želela počakati na rezultat revizije, ki jo obravnava to poročilo.

Večji strošek na stran prevoda v letu 2005 (v primerjavi z 2003) je posledica doslednega izvajanja obvladovanja povpraševanja, s katerim se je to enakomerno zmanjševalo v različnih jezikih in padlo pod razpoložljive zmogljivosti v „starih“ jezikovnih oddelkih. Zato je Komisija lahko zmanjšala potrebe po človeških virih za nove jezikovne oddelke, s čimer je dosegla precejšnje takojšnje prihranke za svoj administrativni proračun, enakovredne približno 380 delovnim mestom.

Posledični presežki zmogljivosti v „starih“ jezikih so bili deloma odpravljeni že v letih 2004 in 2005 z izravnalnimi ukrepi, kot so notranje prezaposlitve, nove metode za povečanje fleksibilnosti, obsežno zmanjšanje obsega zunanjih prevodov v „starih“ jezikovnih oddelkih itn. Ti ukrepi so bili konec leta 2005 okrepljeni z uvedbo strategije za razporejanje virov znotraj DGT, ki jo je potrdil sklep Komisije o letnem strateškem načrtovanju za 2007, katere srednje- in dolgoročni cilj sta boljša uravnoteženost med ponudbo in povpraševanjem ter izboljšanje stroškovne učinkovitosti, s čimer bodo doseženi dodatni prihranki za administrativni proračun Komisije. To bi moralo srednjeročno pripeljati do izenačitve razlik v obsegu dela in deležu zunanjih prevodov.

VIII.

Komisija podpira medinstitucionalno sodelovanje, vključno z mehanizmom za izravnavanje delovne obremenitve kot sredstvom za skupno uporabo prostih prevajalskih zmogljivosti med institucijami in je k pilotnemu projektu tudi največ prispevala.

Komisija si bo še naprej prizadevala za izboljšave tega postopka. Vendar pa bodo njene zmožnosti v prihodnje omejene zaradi zdajšnjih ukrepov za prilagajanje razporejenih virov dejanskim potrebam. Poleg tega je obseg sodelovanja omejen zaradi različne narave dela, urnikov in programov različnih institucij, tako da izravnavanje delovne obremenitve ne more nadomestiti zunanjih prevodov, prav tako pa ne bo omogočilo popolne absorpcije neizkoriščenih zmogljivosti med institucijami.

IX.

Medtem ko v letih 2004 in 2005 ni bilo podatkov o povprečni uporabi računalniških orodij med prevajalci Komisije, iz ankete, izvedene konec 2005, izhaja, da jih ta orodja uporablja vsaj 76 %, v „novih“ jezikih EU-10 pa skoraj 100 %.

Komisija pravkar pripravlja statistiko o uporabi računalniških orodij. Pripravlja avtomatsko evidenco dejanske uporabe in uvedbo drugih kazalnikov.

Centralizirana enota Komisije za obvladovanje povpraševanja po prevodih je znatno okrepila svoje zmogljivosti in učinkovitost pri načrtovanju, pogajanju o izvedljivih rokih in doslednosti postopkov naročanja zunanjih prevodov, vendar ta prizadevanja še vedno ne zajemajo vseh prevajalskih dejavnosti v Komisiji. Z načrtovanim pregledom prevajalske strategije se bo okrepila usklajevalna vloga DGT za vse prevajalske dejavnosti Komisije.

UVOD

11.	Po reviziji je Komisija uvedla dodatne spremembe načinov in postopkov prevajanja, s katerimi je po svojem mnenju upoštevala pripombe Računskega sodišča in jih poudarila v svojem odgovoru na posamezne odstavke.

UGOTOVITVE

13.–18.

Komisija je vzpostavila postopke za naročanje prevodov od DGT v obliki spletne aplikacije („POETRY“), prek katere so vsi zahtevki za prevode iz generalnih direktoratov in služb usmerjeni v DGT in ki jo DGT uporablja za obravnavo teh zahtevkov v skladu s svojo prevajalsko strategijo. Ob upoštevanju teh omejitev vsaka odjemalska služba organizira svoje delo tako, da svoja naročila izvaja prek aplikacije „POETRY“.

Zaradi nedoslednih postopkov odobravanja prevodov v Komisiji ima preverjanje povpraševanja v DGT pomembno vlogo pri usklajevanju prevajalskih praks med generalnimi direktorati. Od leta 2005 se odobritve, izdane znotraj enote za načrtovanje v Komisiji, nadzirajo bolj sistematično, zlasti v zvezi z vrstami dokumentov, za katere v njeni prevajalski strategiji niso bile določene smernice.

Komisija bo obravnavala postopke odobravanja prevodov in preverjanja povpraševanja znotraj generalnih direktoratov in služb ter pripravila tudi smernice za prevajanje manj pomembnih dokumentov v okviru svoje posodobljene strategije za obdobje od leta 2007 naprej (predvidena za konec 2006). S tem se bodo okrepile njene zmogljivosti za dosledno preverjanje povpraševanja.

19.–20.

Obseg dejanskega zaposlovanja na dan 31. decembra 2004 je treba oceniti ob upoštevanju sklepov proračunskega organa o postopnem uvajanju virov za širitev v obdobju 2004–2006.

Kljub pomanjkanju zaposlenih in nestanovitnim strukturam, ki so posledica velikega števila začasnih uslužbencev, je Komisija izpolnila svoje zakonske obveznosti in vse bistvene prevodne potrebe za te jezike. To je bilo mogoče z doslednim obvladovanjem povpraševanja, precej nadurami zaposlenih v oddelkih EU-10 ter obsežno oddajo del zunanjim prevajalcem.

Prvotni cilj 90 ekvivalentov zaposlitve s polnim delovnim časom, določen pred sprejetjem prehodne prevajalske strategije, je bil pregledan v skladu z ocenjenim vplivom te strategije na potrebe po prevodih in znižan na 75 ekvivalentov zaposlitve s polnim delovnim časom (kot potrjuje sklep Komisije o letnem strateškem načrtovanju za 2007).

21.–23.

Prevajalska služba Komisije deluje na njenih sedežih v Bruslju in Luxembourgu, s čimer so olajšani sodelovanje med jezikovnimi oddelki, večjezično usklajevanje ter tudi vodenje, usposabljanje in informacijska podpora.

Vseeno pa je morala Komisija kot začasni ukrep vzpostaviti prevajalsko dejavnost v večini svojih predstavništev, ki dopolnjuje pomanjkljive zmogljivosti v obdobju uvajanja novih jezikov. Vloga te dopolnilne dejavnosti se pravkar vnovič ocenjuje.

Komisija se je dejavno pripravila na prevode iz jezikov EU-10 in leta 2004 se je več kakor 25 % vseh prevajalcev iz „starih“ jezikov že udeležilo ali pa je obiskovalo tečaje „novih“ jezikov (216 udeležencev tečajev, 87 imelo aktivno znanje in 68 pasivno).

Komisija za prevajanje ali pregledovanje uporablja (0,9 % skupnega števila strani) tudi rojene govorce izvornega, ne ciljnega jezika zaradi pomanjkanja zmogljivosti v nekaterih jezikovnih kombinacijah in večje stroškovne učinkovitosti.

25.

Naraščanje obsega prevodov se je ustavilo leta 2004 po uvedbi strategije obvladovanja povpraševanja. Upočasnitev zakonodajne dejavnosti, ki jo poudarja Računsko sodišče, je imela zgolj omejen vpliv, saj ne vpliva na veliki obseg zakonskih besedil, kot so kmetijski predpisi, protidampinški ukrepi, predpisi o konkurenci, državnih pomočeh itn.

Poleg tega se sicer pričakovano naraščanje zaostankov pri prevodih v jezike EU-10 ni uresničilo.

V zvezi z neposrednimi naročili zunanjih prevodov in sivimi prevodi (iz opombe 13) se Komisija strinja, da v tem trenutku ni zanesljivih ocen o obsegu sivih prevodov ali neposrednih naročil, in bo zato izvedla anketo v svojih generalnih direktoratih in službah, da bi ocenila obseg teh pojavov. Izsledke ankete bo uporabila pri posodobitvi svoje prevajalske strategije za obdobje od leta 2007 naprej.

37.–43.

Politika nadzora kakovosti prevodov v Komisiji je usmerjena v oddajo prevodov, ki „ustrezajo svojemu namenu“, in doslej ni oblikovala enotnega kazalnika kakovosti. Generalni direktorati in službe morda pri ocenjevanju kakovosti zunanjih prevodov včasih ne upoštevajo dovolj različnih zahtev glede kakovosti v skladu z načelom ustreznosti namenu. Komisija pravkar preučuje najprimernejše načine za merjenje kakovosti.

Vsi zunanji prevodi se ocenjujejo na podlagi preverjanja vzorčnega števila strani in se zavrnejo, če se pri tem ugotovi, da je kakovost nezadostna.

Problematična kakovost besedil zakonskih predlogov, oddanih zunanjim prevajalcem, ki jih je Komisija predložila v novih jezikih v začetnem obdobju leta 2004, je posledica omejenih zmogljivosti za notranje pregledovanje v tem obdobju. Medtem ko so bili samostojni akti dokaj sistematično pregledovani, pa akti, sprejeti po postopku soodločanja, niso bili, saj jih je čakalo vsaj še eno branje (v Parlamentu ali na Svetu) pred objavo. Temu začasnemu problemu smo se popolnoma posvetili leta 2005 in pregledanih ali preverjenih je več kakor 90 % vseh notranjih in zunanjih prevodov.

Komisija se je na podlagi izkušenj s slabo kakovostjo zunanjih prevodov odzvala, zlasti v zvezi z novimi izvajalci za jezike EU-10, (i) s prirejanjem delavnic za zunanje prevajalce na začetku leta 2005 v prestolnicah novih držav članic, (ii) z zagotavljanjem čedalje večje dostopnosti prevajalskih orodij in referenčnega gradiva, (iii) s sistematičnimi povratnimi informacijami zunanjim prevajalcem pri vseh prevodih, ki niso bili ocenjeni kot „zelo dobri“ in so bili daljši od 5 strani. Kot posledica tega so bile težave s kakovostjo v drugi polovici leta 2005 manj pogoste.

44.–46.

Doslednejše spoštovanje rokov prevodov v Komisiji izhaja iz boljšega obvladovanja povpraševanja po prevodih in proaktivnega načrtovanja.

DGT se težave pri spoštovanju rokov zdijo veliko bolj povezane z izboljšanjem kakovosti načrtovanja v službah in institucijah kot s pomanjkanjem prevajalskih zmogljivosti. Komisija prevajanje obravnava kot del postopka uveljavitve dokumentov, pri čemer morajo biti roki prevodov vključeni v načrtovanje, in DGT sodeluje pri načrtovanju časovnega razporeda in v koordinacijskih omrežjih. Komisija je zdaj vzpostavila sistem spremljanja pravočasne oddaje prevodov v skladu z urniki sestankov Komisije in Sveta, in dosedanji rezultati kažejo, da so prevajalske storitve, zagotovljene v tem okviru, skladne z zakonskimi obveznostmi in operativnimi potrebami.

Roki, zastavljeni za sredino in konec leta 2004, so bili za prevode v nove jezike EU-10 resnično daljši zaradi pomanjkanja virov, kot je poudarjeno v odstavkih 19–20. Z letom 2005 so roki krajši in načrtovanje bolj gladko.

Komisija bo izvedla anketo, da bi ugotovila obseg sivih prevodov in neposrednega naročanja zunanjih prevodov ter se tej tematiki posvetila v okviru prihodnje posodobitve svoje prevajalske strategije za obdobje od leta 2007 naprej.

47.–49.

Projekt ocenjevanja stroškov v Komisiji, na katerega se sklicuje Računsko sodišče, je bil zasnovan leta 2001 in se je uporabljal do sredine leta 2003. Svoj cilj je dosegel, in sicer dvig ozaveščenosti o stroških prevodov. Vseeno pa ohranitev tega sistema s posodabljanjem informacij o skupnih stroških prevodov ni bila uvrščena med prednostne naloge, saj bi generalnim direktoratom, ki so hkrati naročniki, prinesel le malo dodane vrednosti v okolju, kjer so se njihove potrebe po prevodih podrobno pregledale v okviru prehodne prevajalske ureditve.

Po sporočilu iz maja 2004 se je Komisija preusmerila z ozaveščanja o stroških prevodov na proaktivno obvladovanje povpraševanja, ki je prineslo občutno znižanje skupnih stroškov prevajanja.

Komisija bo za svoj predhodni predlog proračuna za leto 2007 predlagala oblikovanje novega področja „31-Jezikovne storitve“, ki bo združevalo proračunske posledice vseh jezikovnih storitev (ki ne bodo več razporejene na različna področja politik).

Komisija pravkar posodablja svoj sistem izračunavanja stalnih stroškov v skladu z metodologijo, ki jo uporablja Računsko sodišče, v podporo upravljanju pri spremljanju učinkovitosti prevajalskega procesa z razvojem stroškov, ki nastanejo pri zagotavljanju prevodov (in drugih izdelkov).

51.–52.

Čeprav se je število uradnih jezikov skorajda podvojilo, so se skupni stroški prevajanja za Komisijo v letu 2005 povečali samo za približno 20 % v primerjavi z letom 2003. To je posledica strogega izvajanja strategije obvladovanja povpraševanja. Vseeno pa se je s tem upočasnila hitrost dela in zato povečali stroški na stran za Komisijo, kar je prehodnega značaja in je mogoče pojasniti:

—	s politično nujno enako obravnavo vseh jezikov, čeprav se prevajalske zmogljivosti za 9 novih uradnih jezikov po širitvi v letu 2004 povečujejo postopoma skozi obdobje 2004–2006,

—	s pomanjkanjem izkušenih prevajalcev, prevajalskih pomnilnikov, terminološke podpore, podpore strojnega prevajanja itn. za 9 novih uradnih jezikov, kar je vzrok za nižjo storilnost teh jezikov v primerjavi s „starimi“,

—	s potrebami po prevodih v letu 2003 in s tem povezanim rekordnim obsegom dela, ki je zahteval strašanske napore zaposlenih v obliki nadur, odlaganja načrtovanega dopusta itn. Zato ta obseg ni ustrezna referenčna vrednost za načrtovanje dolgoročnih delovnih ciljev.

Komisija je že v letih 2004 in 2005 uvedla notranje prerazporeditve in si v sklepu o letnem strateškem načrtovanju za 2007 zastavila še obširnejše cilje za notranje prerazporejanje v DGT, da bi stalne stroške prilagodila spreminjajočim se potrebam po jezikovnih skupinah. Med drugimi korektivnimi ukrepi so zmanjšanje števila zunanjih prevodov (čeprav utegnejo biti ti nujni zaradi posebne tematike ali jezikovnega strokovnega znanja, ki ga notranji prevajalci nimajo), obojestransko prevajanje, začasna napotitev prevajalcev v druge generalne direktorate ter širitev lektorske službe pri Komisiji.

53. (f)

Komisija meni, da je od leta 2005 število delno ali v celoti opravljenih prevodov, ki pa niso bili potrebni zaradi poznejših sprememb izvirnika, zanemarljivo zaradi njene politike, da ne začne prevajati, dokler ni na voljo dokončno besedilo.

Edine izjeme so tisti dokumenti, pri katerih so iz političnih razlogov, potrjenih na najvišji ravni, roki kratki in jih ne bi bilo mogoče izpolniti, če bi se s prevajanjem čakalo do dokončnega besedila.

54.	Komisija bo izvedla anketo, da bi ocenila obseg sivih prevodov in neposrednega naročanja zunanjih prevodov, njene izsledke pa vključila v prihodnjo posodobitev svoje prevajalske strategije za obdobje od leta 2007 naprej.

56.–59.

Z letom 2005 je Komisija znatno okrepila svoje zmogljivosti za prihodnje načrtovanje prevodov: velik del njene delovne obremenitve je zajet v časovno razporejanje in redno spremljanje na usklajevalnih sestankih z generalnimi direktorati. Enota DGT za obvladovanje povpraševanja po prevodih je v rednih stikih s korespondenti za prevode v vsakem generalnem direktoratu in zaradi take ureditve večina generalnih direktoratov redno pošilja napovedi, zlasti pri pomembnih zadevah.

Tudi generalni sekretariat priznava potrebo po močnejšem programskem instrumentu in sprejema ukrepe za boljšo vključitev prevajanja v programske instrumente Komisije.

Vendar pa bodo taki sistemi za napovedovanje potreb vedno povezani z negotovostjo zaradi političnega značaja našega dela, nepredvidenih dogodkov, ki zahtevajo nove pobude itn. In tudi če so na voljo notranje zmogljivosti, utegnejo vseeno biti potrebne zunanje prevajalske zmogljivosti za take dokumente (npr. s precej strokovne terminologije), za katere znotraj institucije ni strokovnega znanja.

60.–62.

DGT določa roke za oddajo z generalnimi direktorati naročniki na podlagi njihovih zahtevkov, povezanih z namembnostjo dokumenta (npr. za razpravo na določenem zasedanju Sveta ali Komisije). Ta pristop je boljši od predlaganja rokov, saj omogoča bolj prilagodljivo in učinkovito uporabo razpoložljivih virov in zmanjšuje potrebe po dodatnih zmogljivostih v obdobjih povišane obremenitve.

67.

Predhodna obdelava je v Komisiji zelo avtomatizirana in osrednji enoti za načrtovanje prevodov ni treba izvajati posebnega iskanja: vsi dokumenti (razen zaupnih), ki jih je treba prevesti, se samodejno pregledajo po Euramisu, obširni jezikovni zbirki podatkov, ki vsebuje na tisoče dokumentov, razdeljenih na stavke, povezane z ustreznimi prevodi, iskanje pa zajema tudi vsebino Eur-Lexa.

68.–71.

Organizacija prevajalskega dela v prevajalskih enotah Komisije je podprta z orodji, ki prikazujejo razpoložljivost posameznih prevajalcev. Vendar pa ta orodja ne kažejo vseh vidikov razpoložljivosti prevajalcev, kot sta posebno znanje ali poznavanje jezikov. Zato presoja vodje enote ostaja pomemben dejavnik.

Komisija dejavno spodbuja uporabo računalniških orodij, da bi se povečala stroškovna učinkovitost. Dejavnosti na tem področju zajemajo ozaveščanje, usposabljanje (predvsem da bi končnim uporabnikom omogočili učinkovito uporabo teh orodij) in zagotavljanje, da orodja za povečevanje storilnosti delujejo gladko z drugimi aplikacijami (npr. TWB z LegisWrite). Vodstvo nenehno zagovarja uporabo tovrstnih orodij in Komisija je pred nedavnim izdala nekaj „smernic najboljše prakse“ za svoje prevajalce, za uporabo računalniških orodij pa si posebej prizadeva usposobiti tudi novo zaposlene prevajalce in tajnike. Vendar pa deloma tudi prevajalec lahko izbira, katera orodja in viri najbolj ustrezajo njegovemu delu, odvisno od poročil predhodne obdelave ter njegovega preteklega dela, znanja in izkušenj.

73.–74.

Odločitev Komisije, ali bo prevod oddala zunanjim prevajalcem ali ne, je močno odvisna od vrste obravnavanih dokumentov. V okoliščinah, ko je bil določen cilj 30 % zunanjih prevodov in je bila obremenitev prevajalcev v Komisiji zelo velika, so bile sprejete nekatere odločitve za avtomatično oddajo nekaterih dokumentov zunanjim prevajalcem.

Po uvedbi nove politike obvladovanja povpraševanja leta 2004 je Komisija opustila svoje prejšnje cilje v zvezi z oddajanjem prevodov zunanjim prevajalcem. Ne glede na to pa se je praksa oddajanja prevodov spremenila z določenim zamikom. V vmesnem obdobju so zunanji prevodi pretežno omejeni na primere dejanske potrebe (tj. kot dopolnitev notranjih zmogljivosti). Vseeno pa se bodo v izrednih primerih, kjer v nekem jezikovnem oddelku primanjkuje potrebno znanje o specifičnih temah, prevodi še naprej oddajali zunanjim prevajalcem, ne glede na razpoložljive notranje zmogljivosti.

75.	Prevajalska strategija Komisije bo zaobjela tudi smernice o prevajanju manj pomembnih dokumentov in okrepila usklajevalno vlogo DGT, tako da se bodo vse informacije o zahtevkih za prevode usmerile prek DGT.

76.	Komisija razume, da se pojem „storilnosti“ nanaša na opravljeno delo na prevajalca na dan, ob upoštevanju potreb po prevodih, saj storilnosti ni mogoče meriti zgolj s štetjem števila strani po ekvivalentih zaposlitve s polnim delovnim časom.

78.

Pri primerjanju prevodov v institucijah EU z zasebnim sektorjem je treba upoštevati naslednje dodatne dejavnike:

(a)	ponudba izkušenih prevajalcev na trgu se po posameznih jezikih močno razlikuje;

(b)	večji problem je v tem, da kakovost zunanjih prevodov ni stalna, kar otežuje učinkovito načrtovanje nadzora kakovosti;

(c)

prevajalske agencije imajo pogosto bolj vitko strukturo, ker lahko neposredno oddajajo prevode seznamu razpoložljivih podizvajalcev, ki niso stalno zaposleni in se lahko bolje prilagajajo spremenljivemu povpraševanju. Institucije EU morajo ohranjati kritično maso uslužbencev zaradi ohranjanja kakovosti in neodvisnosti ter za obvladovanje nihanj v povpraševanju in nepredvidenega povpraševanja.

Komisija zato meni, da stroškovne prednosti zunanjih prevodov ne odtehtajo vedno s kakovostjo povezanih tveganj v političnih organizacijah, kakršne so evropske institucije.

79.–80.

Komisija poudarja, da je povečanje povprečnega obsega dela na prevajalca v letih 2004 in 2005 netipično in ne daje pravega vpogleda v storilnost prevajalcev. Je bolj posledica upada povpraševanja, ki je ustvaril strukturno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v jezikovnih oddelkih, pomanjkanja izkušenih prevajalcev, terminoloških zbirk in prevajalskih pomnilnikov za jezike EU-10 ter časa, ki so ga prevajalci iz držav EU-10 porabili za pregledovanje številnih prevodov zunanjih prevajalcev (statistike obsega dela, ki jih je predložilo Računsko sodišče, tega vidika ne upoštevajo).

Povpraševanje in z njim povezan obseg dela lahko niha glede na stopnjo politične in zakonodajne dejavnosti v Komisiji. Razmeroma visoke stroške notranje prevajalske službe je mogoče deloma utemeljiti s kritjem nujnih političnih potreb, kar s seboj prinaša določeno stopnjo neizkoriščenih zmogljivosti v obdobjih zmanjšane dejavnosti.

Komisija je predlagala več pobud v odziv na strukturni upad potreb po neproceduralnih jezikih iz evropske petnajsterice:

—	notranje prerazporeditve za okrepitev novih jezikovnih oddelkov, horizontalnih služb DGT ali drugih služb Komisije (32 delovnih mest v kadrovskem načrtu leta 2004, 41 leta 2005; 43 predvidenih za leto 2006 in 205 za 2007),

—	zmanjšanje deleža zunanjih prevodov za jezike EU-15 z 20 % leta 2003 na skoraj nič,

—	uvedba obojestranskega prevajanja (prevajanja v prevajalčev drugi jezik),

—	začasna napotitev prevajalcev v druge generalne direktorate.

Ti ukrepi se bodo nadaljevali in Komisija načrtuje prilagoditev števila zaposlenih dejanskim potrebam v vseh svojih jezikovnih oddelkih še v letu 2006. V okviru priprav na posodobitev svoje prevajalske strategije za obdobje od leta 2007 naprej bo obravnavala tudi vprašanji neposrednega naročanja zunanjih prevodov in sivih prevodov po generalnih direktoratih brez vsakršnega nadzora DGT.

81.

Komisija bo okrepila svoja prizadevanja za večjo uravnoteženost obremenitve v različnih enotah (a) z večjo fleksibilnostjo znotraj oddelkov in (b) z optimiziranjem tematskih sklopov med enotami znotraj jezikovnih oddelkov in podobnimi strukturami sektorjev v enoti za obvladovanje povpraševanja.

Vseeno pa poudarja, da bi bilo treba pri primerjavi obsega dela upoštevati značilnosti in omejitve posameznih jezikovnih oddelkov.

87.

Komisija si je v letu 2004 precej prizadevala, da bi prilagodila takšne statistične sisteme in vanje vključila tudi pomembne kazalnike za izvajanje prevajalske strategije, določene maja 2004. Pravkar razvija skladišče podatkov, v katerem bodo zajeti podrobnejši podatki o poteku prevajalskega dela. V letu 2006 je načrtovan pregled nekaterih ključnih statističnih pojmov, kot je „dnevna obremenitev“.

88.

Komisija raje uporablja skupni obseg dela (na ravni enote/oddelka, povprečje na prevajalca itn.), kar se ji zdi primerno za spremljanje uspešnosti poteka prevajalskega dela. Podrobnejše statistike je treba uporabljati previdno, saj nanje vplivajo različni dejavniki: dostopnost prevajalskih pomnilnikov in terminologije, prevajalčevo poznavanje tematike, prevajalčevo obvladanje izvornega jezika (prevajalčev tretji, četrti ali celo peti jezik), prizadevanja za zagotavljanje kakovosti v skladu z načelom ustreznosti namenu itn. Take statistike so zapletene in drage glede na zapletenost poteka prevajalskega dela.

Skladišče podatkov o prevodih, ki ga Komisija pravkar vzpostavlja, bo vključevalo podrobnejše podatke o nadzoru kakovosti na temelju dogovorjene opredelitve pregledovanja, vzporednega pregledovanja, korektur, preverjanja naključnega vzorca in drugih dejavnosti pri nadzoru kakovosti, ter upoštevanja umeščenosti in namena vsakogar pri zagotavljanju izdelka, ki ustreza svojemu namenu.

V zvezi z razmerjem med delovno obremenitvijo in oddajo prevodov zunanjim prevajalcem je treba vedeti, da je za nekatere prevode včasih treba poiskati zunanje prevajalce, ne glede na razpoložljive notranje zmogljivosti (glej tudi komentar na točki 73 in 74).

Komisija nima vzpostavljenih kazalnikov storilnosti o vplivu računalniških prevajalskih orodij na storilnost, ima pa nekaj statistik, ki jih je treba interpretirati. Na voljo so podatki o letni storilnosti in obsegu dela, ki jih je mogoče navezati na stroške za računalniška prevajalska orodja. Vseeno pa ta povezava ni očitna, ker je vpliv na začetnih stopnjah vedno večji.

89.

Komisija meni, da je treba pri računanju vpliva vlaganj v računalniška orodja na storilnost upoštevati avtomatično prevedene odseke besedila.

Prilagoditev statistike delovne obremenitve v Komisiji vplivu prevajalskih pomnilnikov in drugih prevajalskih podpornih orodij bi zahtevala precejšnjo naložbo. Drugi elementi, ki vplivajo na storilnost (npr. slabost prevajanja iz četrtega ali petega jezika ali prednost prevajanja dobro poznane tematike), so težje merljivi.

91.–95.

Program za izravnavanje delovne obremenitve je bil pilotni projekt za krepitev medsebojnega zaupanja. Rezultati so bili zelo pozitivni: Komisija je drugim institucijam ponudila vse svoje presežne prevajalske zmogljivosti v jezikih EU-8 in se z vsemi institucijami strinjala, da se prevajalski oddelki iz EU-10 še vedno niso zmožni v celoti držati programa za izravnavanje delovne obremenitve zaradi svojih pomanjkljivih virov; vključeni bodo v letu 2006.

Številke izravnavanja delovne obremenitve v letu 2006 kažejo stalno veliko povečevanje skupnega obsega. Komisija se zavzema za uporabo in nadaljnji razvoj mehanizma izravnavanja delovne obremenitve, vendar opaža, da mora biti vedno na voljo nekaj notranjih zmogljivosti za obvladovanje nepredvidenega povpraševanja.

Potencial programa izravnavanja delovne obremenitve se bo zmanjšal zaradi stalnih ukrepov za prilagajanje dodelitev virov jezikovnim oddelkom v skladu z resničnimi potrebami. Ti korektivni ukrepi ostajajo prednostna naloga Komisije.

Če institucije v povprečju oddajajo zunanjim prevajalcem 20 % skupnega obsega dela, namesto da bi si ga izmenjavale, je to večinoma zaradi neprekrivanja razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti po eni strani in prošenj za izmenjave po drugi strani v celotnem obdobju, potrebnem za odziv na prošnjo.

Prihranki v zvezi z dejavnostmi zunanjih prevajalcev v vrednosti dodatnih 11 milijonov EUR, na kolikor jih ocenjuje Računsko sodišče, za Komisijo ne pridejo v poštev, saj so pri tej od maja 2004 zunanji prevodi večinoma v jezike EU-10, s tem pa se potencialni dodatni prihranki proračuna za zunanje prevode zmanjšajo na tako rekoč nič.

ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

96.	Vzpostavljeni so postopki in orodja za usmerjanje naročil prevodov iz generalnih direktoratov Komisije v DGT in za nadaljnjo obdelavo takih potreb.

Priporočilo

Komisija se strinja s priporočilom Računskega sodišča o racionalizaciji naročil prevodov v generalnih direktoratih in službah ter bo izoblikovala pravila/smernice o prevajanju manj pomembnih dokumentov v okviru prihodnje posodobitve prevajalske strategije.

97.	Komisija izpolnjuje svoje obveznosti glede prevajanja, ki izhajajo iz politike in pogodb. Poudarja tudi, da je razvoj prevajalskih trgov prvenstveno pristojnost držav pristopnic, na kar je večkrat opozorila njihove vlade.

Priporočilo

Komisija se je seznanila s priporočilom Računskega sodišča o oblikovanju akcijskega načrta za ozaveščanje in spodbujanje zanimanja za prevajalsko dejavnost Skupnosti v državah članicah EU-10 in državah kandidatkah, vendar poudarja, da je že sprejela ukrepe za pripravo prevajalskih trgov v državah pristopnicah, tako da je dvignila zavest in spodbudila zanimanje za prevajalsko dejavnost Komisije: vzpostavila je zmogljivosti na predstavništvih v državah članicah EU-10 pred njihovim pristopom, pred nedavnim pa še v obeh državah pristopnicah EU-2. Te se trudijo za dejavne stike s stanovskimi organizacijami prevajalcev, univerzami in mediji v posameznih državah, prav tako pa se je program gostujočih prevajalcev Komisije razširil na univerze v vseh teh državah, z Bolgarijo in Romunijo vred. Organizirane so bili strokovne ekskurzije iz teh držav na Komisijo, posebej pa si je prizadevala okrepiti medijsko pokritost prevajalske dejavnosti – in strokovno zanimanje zanjo – z obiski generalnega direktorja DGT v Bolgariji in Romuniji na začetku leta 2005.

98. Priporočilo

Komisija z odobravanjem sprejema priporočilo Računskega sodišča o sklenitvi dogovorov o ravni storitev z uporabniki prevajalskih storitev. Taka dogovora o ravni storitev je že sklenila za prevode priročnikov za GD SANCO in GD EMPL: generalna direktorata sta ocenila svoje potrebe za celo leto, DGT jima je ponudil jezikovne nasvete pri zasnovi izvirnikov, dogovorili pa so se o koledarju za prevajanje besedil.

99.	Notranjih zmogljivosti za pregledovanje zunanjih prevodov v jezike EU-10 je primanjkovalo le prvih nekaj mesecev po širitvi, in še to samo pri dokumentih, ki so jih pozneje prebirali v Parlamentu in na Svetu.

Priporočilo

Komisija dvomi o dodani vrednosti redne uporabe anket o zadovoljstvu strank. Vseeno pa pravkar preučuje najprimernejše načine za merjenje kakovosti storitve. Poleg tega redno prejema povratne informacije in ukrepa na podlagi tega.

100.

Nadzor kakovosti notranjih prevodov (pregledovanje in druge oblike preverjanja) se izvaja z namenom, da bi se zagotavljala besedila, ustrezna svojemu namenu, vendar to ni kazalnik kakovosti kot tak in se ne more uporabljati za vse prevode (ocena tveganja). Zunanji prevodi se ocenjujejo na podlagi vzorčnega števila strani in tisti, ki so neustrezne kakovosti, se pozneje pregledajo.

Priporočilo

Komisija se strinja s priporočilom Računskega sodišča glede izvajanja rednih naključnih pregledov kakovosti. V okviru svojih prizadevanj za celostno obvladovanje kakovosti namerava uvesti sistem za bolj sistematično opredelitev, spremljanje in evidentiranje svojih postopkov nadzora kakovosti. Bolj sistematičen pristop, ki bi vključeval preverjanje vzorcev, bo skrbno preučen v okviru splošnejše analize o kakovosti in merjenju kakovosti, ki pravkar poteka.

101. Priporočilo

Komisija sprejema priporočilo Računskega sodišča za spremljanje neposrednega naročanja zunanjih prevodov in sivih prevodov ter bo izvedla anketo, s katero bo natančneje opredelila obseg teh pojavov. Ugotovitve ankete bodo vključene v priprave na posodobljeno prevajalsko strategijo za obdobje od leta 2007 naprej.

102.–103.

Komisija je izračunala svoje stroške prevajanja in strošek na stran za leto 2002, pred nadaljnjimi posodobitvami teh izračunov pa je želela počakati na rezultat revizije, ki je obravnavana v tem poročilu.

Priporočilo

Komisija sprejema priporočilo Računskega sodišča, naj zagotovi ustrezne upravljavske podatke o stroških prevajalskih dejavnosti, in pravkar posodablja svoj sistem izračunavanja stroškov in spremljanja v skladu z metodologijo, ki jo uporablja Računsko sodišče, v okviru svojega rednega obveščanja o upravljavskih podatkih.

104.

Zmanjšan obseg dela in strukturno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po prevodih v različnih uradnih jezikih sta posledica prevajalske strategije, uvedene maja 2004. Ta neravnovesja pa so prehodnega značaja in se pravkar obravnavajo.

Iz te strategije izhajajo precejšnji prihranki za proračun Skupnosti: takojšnje prihranke so omogočili zastavljeni cilji zaposlovanja za nove jezike, ki so precej pod povprečjem v preteklosti. Dodatne prihranke bodo prinesli zdajšnje prerazporeditve iz starih jezikov in drugi ukrepi na področju upravljanja človeških virov ter nenehno prilagajanje prevajalske strategije.

105.

Komisija je precej izboljšala svoje zmogljivosti načrtovanja: omrežje korespondentov za prevode v generalnih direktoratih je bilo obnovljeno, da bi zagotavljalo kontaktne točke enote za obvladovanje povpraševanja DGT ter spodbujalo tako usklajevanje prevajalskih zadev znotraj generalnih direktoratov ter načrtovanje prevodov, prilagojeno uporabnikom.

Tako na ravni Komisije kot na medinstitucionalni ravni se zdaj prevajalskim vidikom namenja več pozornosti: v sodelovanju z registri Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta je bilo organizirano skrbno spremljanje prevodov zakonodajnih predlogov. Skupaj z generalnim sekretariatom potekajo prizadevanja za nadaljnjo izboljšavo orodij za načrtovanje prevodov v okviru eGreffe. Sestanki s predsedstvom Sveta o načrtovanju prevodov in določitvi prednostnih nalog so postali redni, tako da že prispevajo k še boljšemu načrtovanju. Prirejajo se tudi redni medsektorski sestanki z generalnimi direktorati Komisije.

Komisija je odločena vztrajati na tej poti, da bi še izboljšala svoje načrtovanje prevodov.

106.

Čeprav se je leta 2004 pojavilo nekaj prehodnih težav, je Komisija zdaj prilagodila svojo politiko oddaje prevodov zunanjim izvajalcem in njihovo število v jezikovnih oddelkih s presežnimi zmogljivostmi zmanjšala tako rekoč na nič. Vendar pa bo oddajanje prevodov zunanjim izvajalcem ohranjeno za primer posebnih primanjkljajev v obvladovanju jezika (tj. posameznih jezikovnih kombinacij) ali poznavanju tematike (npr. mednarodni računovodski standardi, direktive s področja bančništva itn.).

107.

Komisija je odločena vztrajati v svoji vlogi nosilca spodbujanja in dejavnega prispevka k programu izravnavanja delovne obremenitve med institucijami. Vendar pa meni, da ocena Računskega sodišča o možnih prihrankih v vrednosti 11 milijonov EUR zanjo ne pride v poštev (glej odstavek 95).

Izravnavanje delovne obremenitve ostaja omejeno zaradi razlik v naravi dela med različnimi institucijami, urnikov in časovnih razporedov različnih institucij ter potrebe po določenih razpoložljivih zmogljivostih za odzivanje na nepredvideno in nujno povpraševanje.

Priporočilo

Komisija sprejema priporočilo Računskega sodišča glede krepitve prihodnjega načrtovanja prevodov po službah in opozarja na ukrepe, ki jih je sprejela v ta namen (glej točko 105 zgoraj).

Podpira medinstitucionalno sodelovanje in sprejema tudi priporočilo, naj obravnava neposredno naročanje zunanjih prevodov in nadaljuje pilotni projekt za izravnavanje delovne obremenitve med institucijami. Vendar pa meni, da bi sistem medinstitucionalnega zaračunavanja pomenil upravno breme, ki bi bilo nesorazmerno z morebitnimi koristmi.

108. Priporočilo

Komisija sprejema priporočila Računskega sodišča v zvezi z nadaljnjimi izboljšavami postopka prevajanja in je večino že udejanjila: redno izdaja načine najboljšega ravnanja o uporabi sodobne tehnologije; novi prevajalci te načine najboljšega ravnanja prevzamejo takoj in v zelo velikem številu (100 %) uporabljajo računalniška prevajalska orodja. Glede povezovanja računalniških orodij je to tekoč projekt tako za administrativna kot prevajalska orodja. Avtomatizacija vnaprejšnje obdelave je bila pomemben korak v tej smeri.

Pravkar povečuje število uslužbencev DGT, ki delajo doma, s 100 na 200.

109.

Komisija meni, da so upravljavski podatki za nadaljnje ukrepanje v zvezi s stroški prevajanja ustrezni. Vseeno pa redno posodablja in izboljšuje statistične zbirke podatkov, da bi jih prilagodila razvijajočim se potrebam po usmerjenih upravljavskih informacijah.

Poleg tega Komisija raje uporablja združene statistične podatke, ki se ji zdijo primerni za namen spremljanja.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 284

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 21. november 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Računsko sodišče
2006/C 284/1	Posebno poročilo št. 9/2006 o odhodkih Komisije, Parlamenta in Sveta za prevajanje z odgovori institucij	1