|
ISSN 1725-5244 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 283 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 49 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
|
I Informacije
Komisija
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/1 |
Menjalni tečaji eura (1)
20. novembra 2006
(2006/C 283/01)
1 euro=
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,2841 |
|
JPY |
japonski jen |
151,57 |
|
DKK |
danska krona |
7,4578 |
|
GBP |
funt šterling |
0,67680 |
|
SEK |
švedska krona |
9,0823 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,5928 |
|
ISK |
islandska krona |
90,61 |
|
NOK |
norveška krona |
8,2620 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CYP |
ciprski funt |
0,5777 |
|
CZK |
češka krona |
28,005 |
|
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
|
HUF |
madžarski forint |
258,78 |
|
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
|
LVL |
latvijski lats |
0,6980 |
|
MTL |
malteška lira |
0,4293 |
|
PLN |
poljski zlot |
3,8093 |
|
RON |
romunski leu |
3,4968 |
|
SIT |
slovenski tolar |
239,66 |
|
SKK |
slovaška krona |
35,678 |
|
TRY |
turška lira |
1,8741 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,6687 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,4676 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
9,9993 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,9225 |
|
SGD |
singapurski dolar |
2,0005 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 201,21 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
9,3553 |
|
CNY |
kitajski juan |
10,1110 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,3681 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
11 754,01 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,6870 |
|
PHP |
filipinski peso |
64,000 |
|
RUB |
ruski rubelj |
34,2040 |
|
THB |
tajski bat |
47,000 |
Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/2 |
Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja
(2006/C 283/02)
(Besedilo velja za EGP)
|
Številka pomoči |
XS 106/06 |
||||
|
Država članica |
Nizozemska |
||||
|
Regija |
Provincie Zuid-Holland |
||||
|
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč |
Wilgengroep B.V. |
||||
|
Pravna podlaga |
Artikel 12 van de Algemene Subsidieverordening Zuid-Holland, 1 juni 2005 |
||||
|
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju |
Shema pomoči |
Skupni letni znesek |
|
||
|
Zavarovana posojila |
|
||||
|
Individualna pomoč |
Skupni znesek pomoči |
475 717 EUR |
|||
|
Zavarovana posojila |
|
||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe |
Da. Intenzivnost vladne pomoči je 45 % (predkonkurenčne raziskave) |
|||
|
Datum začetka izvajanja |
13. 6. 2006. S pridržkom. Pomoč se dodeli po priglasitvi |
||||
|
Trajanje sheme ali individualne pomoči |
Do 30. 6. 2009. Ukrep se bo po potrebi prilagodil, da se bodo upoštevale ustrezne določbe po reviziji Uredbe (ES) št. 70/2001. Komisija bo o tem ustrezno obveščena. |
||||
|
Cilj pomoči |
Pomoč za MSP |
Da. S tem raziskovalno-razvojnim projektom se bo razvil in realiziral prototip robotske platforme, ki se bo uporabljala v rastlinjakih. Načrtovani notranji transportni sistem bo sposoben popolnoma samostojno — brez posredovanja ljudi v rastlinjakih — izvajati meritve in beležiti podatke ter opravljati naloge, kot sta dodajanje hranil in fitofarmacevtskih izdelkov „po meri“. Robotska platforma zato ponuja možnosti za zmanjšanje uporabe surovin in odpadnih snovi. Poleg tega bi se pridelki lahko zboljšali s tem, da bi se v rastlinjakih ustvaril nivo temperature, vlažnosti zraka, vsebnosti CO2 itd., ki za človeka ni sprejemljiv, vendar je za rastline optimalen. Pomemben del projekta je tudi način instalacije platforme v rastlinjaku in njenega premikanja. Uporaba talne površine ni mogoča in sedanje konstrukcije rastlinjakov ne podpirajo takega sistema. Z uporabo in razvojem znanja na področju načrtovanja konstrukcij, IKT, lahkih materialov in tehnologije krmiljenja se bo razvila mehanična platforma za storitve. Znanstveni inštitut Praktijkonderzoek Plant & Omgeving te Naaldwijk sodeluje pri projektu na svoje stroške in tveganja, da bi zagotovil potrebna znanstvena spoznanja na področju tehnik gojenja rastlin, logističnih sistemov, naprednih tehnik za spremljanje, ravnanje in obdelavo na ravni posamezne rastline. PPO izvaja praktične preskuse sistema v poskusnih vrtovih |
|||
|
Zadevni gospodarski sektorji |
Pomoč je omejena na posebne sektorje |
Da |
|||
|
Druge predelovalne dejavnosti |
Industrije, ki ponujajo storitve na področju gojenja rastlin v rastlinjakih |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Provincie Zuid-Holland |
||||
|
|||||
|
Individualne pomoči v visokih zneskih |
V skladu s členom 6 Uredbe |
Da |
|||
|
Številka pomoči |
XS 107/06 |
||||
|
Država članica |
Nizozemska |
||||
|
Regija |
Provincie Zuid-Holland |
||||
|
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč |
Vivici B.V. |
||||
|
Pravna podlaga |
Artikel 12 van de Algemene Subsidieverordening Zuid-Holland, 1 juni 2005 |
||||
|
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju |
Shema pomoči |
Skupni letni znesek |
|
||
|
Zavarovana posojila |
|
||||
|
Individualna pomoč |
Skupni znesek pomoči |
154 955 EUR |
|||
|
Zavarovana posojila |
|
||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
V skladu s členom 4(2)–(6) in členom 5 Uredbe |
Da. Intenzivnost vladne pomoči je 45 % (predkonkurenčne raziskave) |
|||
|
Datum začetka izvajanja |
13.6.2006. S pridržkom. Pomoč se dodeli po priglasitvi |
||||
|
Trajanje sheme ali individualne pomoči |
Do 31.6.2007 |
||||
|
Cilj pomoči |
Pomoč za MSP |
Da. V okviru tega raziskovalno-razvojnega projekta se bosta razvila znanje in tehnologija na področju uporabnosti IKT pri oskrbi na domu ter primarni zdravstveni oskrbi. Zaradi velikega števila ponudnikov take oskrbe se zdravstvene dokumentacije bolnikov v elektronski obliki vodijo na različnih mestih. Te so bile doslej le redko povezane na način, ki bi omogočil napredek v razmerju med kakovostjo in stroški oskrbe na domu ter primarne zdravstvene oskrbe. Razvoj in uporaba tehničnih pripomočkov, ki temeljijo na IT in IKT, je možna šele, ko so podatki točni, posodobljeni ter se jih lahko varno in hitro izmenja. Eno izmed težav predstavlja negotovost glede vzajemnega delovanja programske opreme, strojne opreme in proizvodov na področju zdravstvene oskrbe, ki se bodo še razvili. Jedro projekta je informacijsko-tehnološki predor na področju dostopnih zdravstvenih evidenc v elektronski obliki. TNO bo kot znanstveni center zagotovil strokovno znanje pri razvoju, operativni uporabi, testiranju in ocenjevanju različnih sestavnih delov sistema. Cilj je oblikovati celovit koncept ponujanja storitev in potrebne tehnologije (strojne in programske) za končno uporabo pri skrbi na domu, s čimer bi se lahko paciente dlje časa oskrbovalo na domu |
|||
|
Zadevni gospodarski sektorji |
Pomoč je omejena na posebne sektorje. |
Da |
|||
|
Druge storitve |
Industrije, ki ponujajo storitve na področju zdravstva in nege |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Provincie Zuid-Holland |
||||
|
|||||
|
Individualne pomoči v visokih zneskih |
V skladu s členom 6 Uredbe |
Da |
|||
|
Številka pomoči |
XS 131/06 |
||||||||||
|
Država članica |
Italija |
||||||||||
|
Regija |
Regione Autonoma Valle d'Aosta |
||||||||||
|
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč |
Svetovalna pomoč MSP pri izvajanju ukrepa D3 regionalnega delovnega programa (POR) za strukturne posege pokrajine Dolina Aoste (Valle d'Aosta) za doseganje cilja 3 v obdobju 2000–2006 |
||||||||||
|
Pravna podlaga |
Deliberazione della Giunta regionale n. 2003 in data 27.6.2005 |
||||||||||
|
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju |
Shema pomoči |
Skupni letni znesek |
0,20 mio EUR |
||||||||
|
Zavarovana posojila |
|
||||||||||
|
Individualna pomoč |
Skupni znesek pomoči |
|
|||||||||
|
Zavarovana posojila |
|
||||||||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe |
Da |
|||||||||
|
Datum začetka izvajanja |
1. 7. 2005 |
||||||||||
|
Trajanje sheme ali individualne pomoči |
Do 30. 12. 2006 |
||||||||||
|
Cilj pomoči |
Pomoč za MSP |
Da |
|||||||||
|
Zadevni gospodarski sektorji |
Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP |
Da |
|||||||||
|
Celotna predelovalna industrija |
Da |
||||||||||
|
Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Regione Autonoma Valle d'Aosta — Assessorato attività produttive e politiche del lavoro — Dipartimento industria, artigianato ed energia |
||||||||||
|
|||||||||||
|
Individualne pomoči v visokih zneskih |
V skladu s členom 6 Uredbe se ukrep ne uporablja za dodeljevanje individualnih pomoči, sicer pa se zahteva vnaprejšnja priglasitev Komisiji v primerih, ko:
|
Da |
|||||||||
|
Št. pomoči |
XS 213/05 |
||||||||
|
Država članica |
Grčija |
||||||||
|
Regija |
Vse regije, razen Atike |
||||||||
|
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč |
Regionalni inovacijski centri (RIP) — razvoj in mrežno povezovanje MSP in ponudnikov tehnoloških storitev v zadevah, povezanih s tehnologijo prenosa in inovacijami |
||||||||
|
Pravna podlaga |
P.Π.Δ.274/2000, όπως τροποποιήθηκε με το Π.Δ.103/2003 και το άρθρο 34 του Νόμου αριθ. 3259/2004 Το Άρθρο 23 του Νόμου 3377/2005 παρέχει ορισμό του ΠΠΚ |
||||||||
|
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju |
Shema pomoči |
Skupni letni znesek |
|
||||||
|
Zavarovana posojila |
|
||||||||
|
Individualna pomoč |
Skupni znesek pomoči |
3 600 000 EUR (največ) |
|||||||
|
Zavarovana posojila |
|
||||||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe |
Da |
|||||||
|
Datum začetka izvajanja |
1.5.2006 |
||||||||
|
Trajanje sheme ali individualne pomoči |
Do 31.12.2006 (pravne obveznosti) Projekti se izvajajo do 31.12.2008 |
||||||||
|
Cilj pomoči |
Pomoč za MSP |
Da |
|||||||
|
Zadevni gospodarski sektorji |
Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP |
Da |
|||||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Υπουργείο Ανάπτυξης (Ministry of Development) Γενική Γραμματεία Έρευνας & Τεχνολογίας (General Secretariat for Research and Technology) |
||||||||
|
|||||||||
|
Individualne pomoči v visokih zneskih |
V skladu s členom 6 Uredbe |
|
|||||||
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/6 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva št. COMP/M.4423 — Merck/Serono)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(2006/C 283/03)
(Besedilo velja za EGP)
|
1. |
Komisija je 13. novembra 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Merck KGaA („Merck“, Nemčija) z nakupom delnic pridobi nadzor nad podjetjem Serono S.A. („Serono“, Švica) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta. |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4423 — Merck/Serono na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/7 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva št. COMP/M.4418 — Nycomed Group/Altana Pharma)
(2006/C 283/04)
(Besedilo velja za EGP)
|
1. |
Komisija je 8. novembra 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Nycomed Group („Nycomed“, Danska), ki je pod skupnim nadzorom podjetij Nordic Capital Fund V („Nordic Capital“, Jersey) in Credit Suisse Group („CSG“, Švica), z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Altana Pharma AG („Altana“, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta. |
|
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
|
4. |
Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4418 — Nycomed Group/Altana Pharma na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/8 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Št. primera COMP/M.4412 — Permira Holdings/Borsodchem)
(2006/C 283/05)
(Besedilo velja za EGP)
Dne 8. novembra 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:
|
— |
na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4412. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://ec.europa.eu/eur-lex/lex) |
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/8 |
Umik priglasitve koncentracije
(Št. primera COMP/M.4267 — Deutsche Börse/Euronext)
(2006/C 283/06)
(Besedilo velja za EGP)
UREDBA SVETA (ES) št. 139/2004
Dne 13. oktobra 2006 je Komisija Evropskih skupnosti prejela priglasitev predlagane koncentracije med Deutsche Börse AG in Euronext N.V.. Dne 17. novembra 2006, sta priglasitveni stranki obvestili Komisijo, da sta umaknili svojo priglasitev.
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/9 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(2006/C 283/07)
(Besedilo velja za EGP)
|
Datum sprejetja odločitve |
26.9.2006 |
||||
|
Št. pomoči |
N 178/06 |
||||
|
Member Država |
Češka |
||||
|
Naziv |
Výzkumný program ministerstva dopravy na léta 2007 – 2011 |
||||
|
Pravna podlaga |
|
||||
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
|
Cilj |
Raziskave in razvoj |
||||
|
Oblika pomoči |
Nepovratna sredstva |
||||
|
Proračun |
306 352 000 CZK (10 736 372 EUR) (skupno) |
||||
|
Intenzivnost |
100 % (temeljne raziskave), 75 % (industrijske raziskave), 50 % (predkonkurenčne raziskave) |
||||
|
Trajanje (obdobje) |
Do 31.12.2011 |
||||
|
Gospodarski sektorji |
Promet |
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||||
|
Drugi podatki |
Češki organi so se zavezali, da bodo Komisiji predložili letna poročila o izvajanju sheme |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
Datum sprejetja odločitve |
22.6.2006 |
|
Št. pomoči |
N 302/05 |
|
Država članica |
Češka |
|
Naziv |
Privatizace společnosti Jídelní a lůžkové vozy poskytující stravovací služby na železnici |
|
Pravna podlaga |
Usnesení vlády č. 145 ze dne 2. února 2005 a § 10 odst. 1 zákona č. 92/1991 Sb., o podmínkách převodu majetku státu |
|
Cilj |
Zagotavljat visoko kakovostne potniške storitve bolj privlačne storitve na vlaku in podpirat mešana železniška podjetja z družbami, ki se ukvarjajo z gostinskimi storitvami |
|
Proračun |
Kupnina za vse delnice, ki so naprodaj znaša 20 milijonov CZK (705 756,51 EUR) |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
Datum sprejetja odločitve |
22.2.2006 |
|
Št. pomoči |
N 397/05 |
|
Država članica |
Nemčija |
|
Naziv |
Leitlinien für die Förderung von Umschlaganlagen des kombinierten Verkehrs |
|
Pravna podlaga |
Haushaltgesetz des Bundes für das Jahr 2005 und die Richtlinie zur Förderung vom Umschlaganlagen des Kombinierter Verkehrs |
|
Cilj |
Podaljšanje subvencijske sheme za konstrukcijo kombiniranih prevoznih terminalov zaradi nadaljnjega spodbujanja železniškega prevoza in celinskega plovnega prevoza |
|
Proračun |
52,53 milijona EUR letno |
|
Intenzivnost |
50 %–85 % |
|
Trajanje |
2006–2008 |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
Datum sprejetja odločitve |
12.10.2006 |
|
Št. pomoči |
N 427/06 |
|
Država članica |
Združeno kraljestvo |
|
Regija |
Samo Velika Britanija |
|
Naziv |
Rail Environmental Benefit Procurement Scheme (REPS) |
|
Pravna podlaga |
Railways Act 2005, Section 6, 8 and 10 |
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|
Cilj |
Povečanje uporabe železniškega prometa |
|
Oblika pomoči |
Znesek nepovratnih sredstev za premik intermodalnega zabojnika |
|
Proračun |
Tri leta 20 milijonov GBP (29 milijonov EUR) na leto. Skupni znesek proračuna je 60 milijonov GBP (87 milijonov EUR) |
|
Intenzivnost |
Največ 30 % |
|
Trajanje |
3 leta od 1.4.2007–31.3.2010 |
|
Gospodarski sektorji |
Železniški promet |
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Department of Transport UK, the Scottish Executive and the Welsh Assembly Government |
|
Drugi podatki |
Poročilo bo predloženo na koncu obdobja |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
Datum sprejetja odločitve |
26.9.2006 |
|
Št. pomoči |
N 564/05 |
|
Država članica |
Češka |
|
Naslov |
Podpora (dotace) ke krytí ztrát v důsledku nedostatečných plavebních podmínek na úseku Labe mezi Ústím nad Labem a státní hranicí s Německem, způsobených výjimečným obdobím nízkých srážek |
|
Pravna podlaga |
Návrh usnesení vlády České republiky o poskytnutí dotace ke krytí ztrát v důsledku nedostatečných plavebních podmínek na úseku Labe mezi Ústím nad Labem a státní hranicí s Německem |
|
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
|
Cilj |
Nadomestilo za škodo, nastalo zaradi neustreznih pogojev za plovbo |
|
Oblika pomoči |
Dotacija |
|
Proračun |
84,7 mio CZK |
|
Trajanje |
2004–2010 |
|
Gospodarski sektorji |
Plovba po celinskih vodah |
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Ministrerstvo dopravy, Nábřeží Ludvíka Svobody 12/222, CZ-110 15 Praha 1 |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
Datum sprejetja odločitve |
22.2.2006 |
|
Št. pomoči |
N 565/05 |
|
Država članica |
Češka |
|
Naziv |
Státní záruka pro potřeby financování nákupu železničních kolejových vozidel společnosti České dráhy |
|
Pravna podlaga |
Zákon o poskytnutí státní záruky České republiky na zajištění úvěru poskytnutého společností EUROFIMA za účelem financování nákupu kolejových vozidel |
|
Cilj |
Olajšati češkim železnicam Česke Dráhy nakup novih potniških voznih sredstev |
|
Proračun |
Državna garancija bo dodeljena za pokrivanje posojila do 30 milijonov EUR, vključno z obrestmi in dajatvami družbe EUROFIMA |
|
Intenzivnost |
Država garancija pokriva 95 % posojila, preostalih 5 % pokrivajo češke železnice iz lastnih virov/sredstev |
|
Trajanje |
Državna garancija bo veljala najpozneje do 31. decembra 2019 |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/12 |
Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
(2006/C 283/08)
Ta objava omogoča ugovor zoper registracijo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Ugovori morajo biti vloženi pri Evropski komisiji v šestih mesecih od te objave.
POVZETEK
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
Vloga za registracijo po členu 5 in členu 17(2)
„BAYERISCHER MEERRETTICH“ ALI „BAYERISCHER KREN“
Št. ES DE/PGI/005/0299/19.3.2003
ZOP ( ) ZGO ( X )
Ta povzetek je informativne narave. Vsi zainteresirani se lahko s celotno specifikacijo seznanijo pri nacionalnih organih, navedenih v oddelku 1, in pri Evropski komisiji (1).
1. Pristojna služba v državi članici
|
Naziv: |
Deutsches Patent- und Markenamt — Markenabteilung 3.2 |
|
Naslov: |
D-80297 München |
|
Telefon: |
(49-89) 21 95 46 22 |
|
Telefaks: |
(49-89) 21 95 41 43 |
|
E-naslov: |
— |
2. Vlagatelj:
|
Naziv: |
Schutzgemeinschaft „BAYERISCHER MEERRETTICH“ |
||
|
Naslov: |
|
||
|
Telefon: |
(49-9133) 776 00 |
||
|
Telefaks: |
(49-9133) 77 60 77 |
||
|
E-naslov: |
hts@schamel.de |
||
|
Povzetek |
Proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( ) |
3. Vrsta proizvoda:
Skupina 1.6, Zelenjava, sveža in predelana
4. Specifikacija (povzetek zahtev iz člena 4(2))
4.1 Ime: „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“
4.2 Opis: „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ se prideluje v skladu z veljavnimi „bavarskimi standardi kakovosti za hren“ z dne 16. 5. 1979. „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ je na voljo v obliki korenine (nepredelano blago) ali v predelani obliki (predelano blago). Predelani bavarski hren „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ se po tradicionalnih receptih proizvaja zlasti v okrožjih Erlangen-Höchstadt, Neustadt an der Aisch/Bad Windsheim in Forchheim.
Predelani, za uživanje pripravljeni „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ sestoji iz nastrganega hrena (nepredelano blago), ki je pomešan s kisom, oljem in začimbami.
Minimalni delež nastrganega hrena, ki mora biti v končnem proizvodu, je določen v „zahtevah kakovosti za trajna živila iz hrena“.
Nepredelani hren (nepredelano blago) za izdelavo predelanega „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ mora 100 % izvirati z Bavarske, ker bavarsko nepredelano blago odločilno vpliva na posebno ostrino in posebno aromatičen značaj končnega proizvoda „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“. Ostale sestavine, kot so kis, olje in začimbe, niso nujno proizvedene ali pridelane na Bavarskem.
Posebne značilnosti nepredelanega blaga:
„Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ ima visok delež vitamina C, eteričnih olj in antibiotičnih snovi. Značilni sta posebna ostrina in edinstvena aroma bavarskega hrena „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“.
Posebne značilnosti predelanega blaga:
Nastrgani „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ se pripravi po receptih, ki so se ohranjali in prenašali med generacijami. Sestavine so v glavnem hren, kis, olje in začimbe. Pripravljeni „Bayerische Meerrettich“ ali „Bayerische Kren“ je posebno oster in aromatičen, kar pomeni, da ima rustikalen, trajno oster in aromatičen okus. Zaradi posebno pazljive predelave je končni proizvod povsem svetle barve brez temnih točk in ima visoko viskozno konsistenco.
Najmanjša vsebnost nepredelanega blaga v predelanih pripravkih iz hrena mora biti v skladu s smernicami za predelane proizvode iz hrena. Ti pripravki se lahko imenujejo „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ samo pod pogojem, da se upoštevajo te najmanjše vsebnosti.
4.3 Geografsko območje: „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ mora biti pridelan na Bavarskem, na primernih tleh, zlasti na srednjem in zgornjem Frankovskem, pa tudi predelan mora biti v Svobodni deželi Bavarski. Predelava nepredelanega blaga se tradicionalno izvaja predvsem v frankovskih okrožjih Erlangen-Höchstadt, Neustadt an der Aisch/Bad Windsheim in Forchheim.
4.4 Dokazilo o poreklu: Jasna sledljivost izvora bavarskega končnega proizvoda je predpisana z zakonskim določilom o sledljivosti: s pomočjo oznake skupine, ki je na vsakem posameznem zavoju, in zakonsko predpisane evidence proizvajalca o nakupu, prodaji in proizvodnji, se lahko kadarkoli dokaže izvor „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“. Neodvisni nadzorni organ, ki ga je pooblastil predlagatelj, preveri verodostojnost evidence o nakupu, prodaji in proizvodnji.
Kmetijski pridelovalci „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ so evidentirani v registru, ki ga vodi in letno posodablja skupnost pridelovalcev bavarskega hrena. Samo kmetijski pridelovalci iz omenjenega registra, lahko dobavljajo nepredelano blago predelovalcem za proizvodnjo „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“. „Erzeugergemeinschaft Bayerischer Meerrettich“ („Skupnost pridelovalcev bavarskega hrena“) je hkrati član „Skupnosti za varstvo interesov Bayerischer Meerrettich“. Neodvisni nadzorni organ, ki ga je pooblastil predlagatelj, preveri verodostojnost evidence o pridelavi in prodaji.
4.5 Metoda pridobivanja: Hren se na Bavarskem prideluje po stoletja stari tradiciji in na osnovi dobre kmetijske prakse. Od sredine 15. stoletja dalje ima bavarsko pridelovalno območje za hren najbogatejšo tradicijo na svetu.
Pridelava je težavna in zahteva veliko ročnega dela. Stara kmečka modrost zato pravi „njiva s hrenom želi videti svojega gospodarja vsak dan.“ Konec februarja, ko se končuje obdobje slane, se odkrije zasipnica, v kateri so prezimile reznice (sadike). Reznice se uskladiščijo v svetlem prostoru, dokler ne poženejo poganjkov s pomočjo delovanja svetlobe. Aprila se položijo z „vrhovi proti vzhodu, k vzhajajočemu jutranjemu soncu“ v ogone, nagnjene rahlo navzgor. Na začetku maja se nato pokažejo prvi poganjki na vršičkih. Tedaj se začne „obrezovanje“. Vsaka reznica se do polovice odkoplje, poganjki se odlomijo in le najmočnejši poganjek ostane. To je potrebno, da se lahko kasneje poberejo enoglave korenine.
Do spravila v jeseni je treba vsako posamezno korenino potem še najmanj enkrat odkopati in ponovno zakopati, da se lahko odstranijo stranske koreninice. Za to je še danes potrebno pretežno ročno delo, le na spodnjem delu korenine lahko rastejo take koreninice (to so namreč sadike za prihodnje leto). Obarvanje listov naznanja bližajoče se zorenje. Oktobra dozori: s strojem za pobiranje pridelka se zrahljajo tla in korenine hrena se ročno potegnejo iz zemlje.
Ker korenina izčrpa iz zemlje veliko hranilnih snovi, je treba gojiti hren na istem polju le na vsaka tri leta.
V predelavo pride izbrano, pregledano in ročno prebrano nepredelano blago. Hren se očisti, opere, sveže nastrga in izboljša z dodatki (glej zgoraj pod 4.2). Z uporabo natančnih postopkov se popolnoma ohrani aroma bavarskega hrena „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“. Nepredelano blago, ki se ne predela takoj, se skladišči v hladilnicah.
Poudariti je treba, da se korenine hrena pred nadaljnjo predelavo ročno preberejo. Podjetja so na bavarskem predelovalnem območju skozi stoletja razvila posebne postopke, ki dovoljujejo le najmanjši vpliv delovanja mehanskih sil na hren, da se pri pripravljanju obvaruje aroma in izgubi le malo posebne ostrine in visokovrednih sestavin. Poleg tega je treba poudariti, da se „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ za konzerviranje le žvepla in ne vsebuje nikakršnih drugih konzervansov. Tudi po tem se razlikuje od predelanega hrena drugega izvora.
4.6 Povezava z geografskim območjem: Oznaka „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ se že stoletja uporablja za hren, ki se prideluje in predeluje na Bavarskem. Hren naj bi uvedel v 15. stoletju mejni grof Johannes Alchemista ob reki Regnitz. Natančna navodila se prvič pojavijo v knjigi „Die Nymphe Noris“ iz leta 1650, pri čemer je govora o „češkem hrenu v deželi česna“ (Frankovsko). Poljedelsko pridelavo hrena med Forchheim in Erlangen omenja Johann Füssel v svojem popotnem dnevniku iz leta 1787. Po odprtju kanala Ludwig-Donau v letu 1846 se „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ z ladjami iz Baiersdorfa prevaža v Avstrijo in na Madžarsko, pa tudi v Izrael, ZDA, Rusijo in druge dežele. Od leta 1912 ponujajo proizvajalci iz Baiersdorfa in okolice tudi nastrgan hren in hren, pripravljen za uporabo. V okolici mesta hrena Baiersdorf je najbolj tradicionalno pridelovalno območje na svetu. Poleg tega je do danes najpomembnejše območje za pridelovanje hrena v Nemčiji.
Tla na bavarskih pridelovalnih območjih in tamkajšnje klimatske posebnosti omogočajo optimalne pogoje za rast hrena. Tako zagotavljajo toplo podnebje (povprečna letna temperatura 8,5 oC) in nizka raven padavin (okoli 600 mm) v kombinaciji s posebnimi značilnostmi tal (rahla, peščena in ilovnata tla) v primerjavi z drugimi pridelovalnimi območji visoko vsebnost glukozinulata v hrenu.
Tradicionalni pripravki proizvajalcev in njihovo poznavanje natančne predelave so razlog za edinstvenost bavarskega hrena „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“. Predelan bavarski hren „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ ne potrebuje dopolnitve s hrenom drugih pridelovalnih območij.
Bavarski hren „Bayerischer Meerrettich“ ali „Bayerischer Kren“ ima že stoletja velik ugled pri potrošnikih na Bavarskem in izven Bavarske.
4.7 Nadzorni organ:
|
Naziv: |
Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft — Institut für Ernährungswirtschaft und Markt |
||
|
Naslov: |
|
||
|
Telefon: |
(49-89) 17 80 00 |
||
|
Telefaks: |
(49-89) 17 80 03 13 |
||
|
E-naslov: |
— |
4.8 Označevanje: „Bayerischer Meerrettich g.g.A.“ (geschützte geographische Angabe — zaščitena označba porekla) ali „Bayerischer Kren g.g.A.“ (geschützte geographische Angabe — zaščitena označba porekla).
4.9 Nacionalne zahteve: —
(1) Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Enota za kakovost kmetijskih proizvodov, B-1049 Bruselj.
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/15 |
Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja
(2006/C 283/09)
(Besedilo velja za EGP)
|
Št. pomoči |
XS 127/05 |
||||
|
Država članica |
Grčija |
||||
|
Regija |
Cela država |
||||
|
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč |
Poslovni načrti za obstoječa srednja (kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES) predelovalna in storitvena podjetja |
||||
|
Pravna podlaga |
ΠΔ 93/97 (ΦΕΚ 92/Α/16-5-97) «Όροι και διαδικασίες για την ένταξη και χρηματοδότηση έργων του ιδιωτικού τομέα σε προγράμματα ή τμήματά του αναφέρονται στους τομείς βιομηχανίας, ενέργειας και τεχνολογίας» |
||||
|
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju |
Shema je bila prvič objavljena leta 2005 s proračunom 103 626 943 EUR (javni in zasebni izdatki) |
||||
|
Največja intenzivnost pomoči |
45 %, 50 % ali 55 % samo za pomoč, glede na območje, v katerem se projekt izvaja; znesek ne sme nikoli preseči zgornjih mej na karti regionalne pomoči za Grčijo, povečanih za 15 % za MSP |
||||
|
Datum začetka izvajanja |
Prva objava junija 2005 |
||||
|
Trajanje sheme ali individualne pomoči |
2005–2008 |
||||
|
Cilj pomoči |
Cilj ukrepa je pomagati upravičenim podjetjem izboljšati njihovo konkurenčnost z izvajanjem dvoletnega poslovnega načrta za tehnološko in organizacijsko posodobitev |
||||
|
Zadevni gospodarski sektorji |
Vsi sektorji predelovalne industrije Srednja predelovalna podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES. Podjetja, ki zagotavljajo podporne storitve predelovalni industriji (STAKOD (1) kodi 631 — logistika in 722 — razvoj programske opreme) ter so mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, ter zaposlujejo več kot 30 ljudi, ali podjetja, ki zaposlujejo manj kot 30 ljudi, njihov letni promet in letna bilanca stanja pa presegata 10 mio EUR. Mala in srednja podjetja, ki zagotavljajo kakovostne storitve. Iz omenjenih predelovanih podjetij jeizključeno naslednje:
|
||||
|
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Ministrstvo za Razvoj Generalni sekretariat za industrijo Direktorat za industrijske naložbe
|
||||
|
Drugi podatki |
To je načrt 2.5.3 poslovnega programa za konkurenčnost, ki je sofinanciran iz sredstev strukturnega sklada |
(1) STAKOD — Στατιστική Ταξινόμηση των Κλάδων Οικονομικής Δραστηριότητας (statistična klasifikacija področij ekonomskih dejavnosti).
Evropska centralna banka
|
21.11.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 283/16 |
PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 13. novembra 2006
Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Banco de España
(ECB/2006/18)
(2006/C 283/10)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE —
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 27.1 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije. |
|
(2) |
V skladu s členom 4(2) Zakona o avtonomiji centralne banke Banco de España ter členoma 29(3) in 31 Poslovnika revizijo računovodskih izkazov centralne banke Banco de España opravljajo neodvisni zunanji revizorji, kakor je določeno v členu 27 Statuta, pod pogoji iz Zakona 19/1988 o revidiranju računovodskih izkazov (1) glede primernosti, mandata in rotiranja revizorjev. |
|
(3) |
Mandat sedanjih zunanjih revizorjev centralne banke Banco de España bo potekel po reviziji za poslovno leto 2005. Zaradi tega je treba imenovati zunanje revizorje od poslovnega leta 2006. |
|
(4) |
Banco de España je izbrala družbo Deloitte, S.L. za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2006 do 2008, pri čemer je njen mandat mogoče letno podaljševati do poslovnega leta 2012 — |
SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:
Priporoči se, da se družba Deloitte, S.L. imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Banco de España za poslovna leta od 2006 do 2008, pri čemer je njen mandat mogoče letno podaljševati do poslovnega leta 2012.
V Frankfurtu na Majni, 13. novembra 2006
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) Kakor je bil spremenjen z Zakonom 44/2002 o ukrepih za reformo finančnega sistema.