9.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 273/1

9.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 273/2

1–2

3–4

5–6

7–9

10–12

10–11

12

13

14–16

17–19

20

21–24

1.

Komisija je maja 2005 predstavila svoj prvi predlog spremembe sedanje finančne uredbe. Sedaj pa je po medinstitucionalnih posvetovanjih sklenila predstaviti spremenjeni predlog, v katerem je med drugim upoštevano tudi naslednje:

2.

Sodišče meni, da bo zaradi uvedenih sprememb na splošno prišlo do izboljšanega okolja skupne finančne kontrole. Kljub temu so potrebna dodatna pojasnila, še vedno pa so prisotne nekatere neskladnosti in nedoslednosti, zlasti kar zadeva:

Te alineje so pojasnjene v naslednjih odstavkih.

3.

Sodišče sicer pozdravlja uvedbo novega proračunskega načela uspešne in učinkovite notranje kontrole (8) in načela sorazmernosti (9) ter razvoj koncepta preglednosti (10), vendar nekatere uvedene spremembe zmanjšujejo kontrolo proračunskega organa nad upravljanjem proračuna. Predvsem so še vedno prisotne nekatere izjeme, kot je navedeno v prejšnjem mnenju Sodišča (11). Poleg tega so bile uvedene nove izjeme, kot je na primer v predlaganem členu 158 predvidena možnost, da se proračunski viri za tehnično pomoč na področju strukturnih skladov brez vsake omejitve prenašajo iz enega naslova v drugega.

4.

Po drugi strani pa ti predlogi institucijam, razen Komisiji, ponujajo malo možnosti za poenostavitev proračunskih postopkov za utemeljene proračunske spremembe in jih tako prikrajšajo za potrebno prožnost pri upravljanju kadrov.

5.

Sodišče podpira novo proračunsko načelo uspešne in učinkovite notranje kontrole, uvedeno v predlaganem členu 30a, vendar je treba to načelo dodatno razvijati, da bi se zagotovilo uspešno izvajanje te kontrole v skladu z načeli, predlaganimi v Mnenju Sodišča št. 2/2004 o modelu „enotne revizije“ (in predlogu za okvir notranje kontrole Skupnosti). Predvsem:

6.

Na splošno vloga Komisije v kontekstu integriranega okvira notranje kontrole ni bila razjasnjena. Vendar je uspešnost tega koncepta življenjsko odvisna od tega, da Komisija igra glavno vlogo pri razvoju, spremljanju in nadzoru takšnega okvira. V tem smislu je pomembno omeniti, da je nadzorna vloga Komisije predvidena le tam, kjer prenese vodstveno odgovornost, pri izvrševanju proračuna na podlagi centraliziranega upravljanja, s posrednim centraliziranim upravljanjem in v primeru decentraliziranega upravljanja (glej predlagana člena 54 in 56).

7.

Predlagane spremembe so zasnovane za uvedbo boljše kodifikacije in sistematičnega urejanja obveznosti, ki izhajajo iz različnih metod izvrševanja proračuna, in Sodišče jih kot takšne podpira.

8.

Vendar si Komisija na področjih, kjer izvršuje proračun s posrednim centraliziranim upravljanjem (predlagani člen 56), ne bo več prizadevala za pridobivanje dokazov, da subjekti, ki jim je zaupala izvrševanje, to izvajajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. To je v nasprotju z določbami člena 27 finančne uredbe, ki določa, da morajo biti odobrena proračunska sredstva porabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

9.

Spremenjeni predlog v primeru posrednega centraliziranega upravljanja tudi določa, da lahko Komisija „z upoštevanjem mednarodno sprejetih standardov“ ugotovi, da so sistemi revidiranja, računovodstva in javnega naročanja subjektov, ki jim zaupa izvrševanje, „enaki njenim lastnim sistemom“. Tako subjekti, ki jim Komisija zaupa izvrševanje proračuna v takšnih primerih, niso omejeni z določbami finančne uredbe. Poleg tega je določba o upoštevanju mednarodno sprejetih standardov nesmiselna, saj ti ne obstajajo za sisteme javnega naročanja ali za revizijo skladnosti. Enako velja za podoben sklic na mednarodno sprejete standarde v odstavku 2 predlaganega člena, ki obravnava postopke za oddajo naročil partnerske države upravičenke v primeru ureditve skupnega zbiranja sredstev. Zato se lahko na tistih področjih, kjer je lahko mogoče proračun izvrševati s centraliziranim in posrednim centraliziranim upravljanjem (kot so okvirni programi za raziskave in tehnološki razvoj ali dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja), za v bistvu isto vrsto financiranja Skupnosti uporabljajo različna načela, standardi in pravila (glej Mnenje Sodišča št. 1/2006 (12), odstavek 17).

10.

V novem predlogu člena 60 finančne uredbe je predvideno, da odredbodajalec na podlagi prenosa „poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije, kakršne koli pridržke v zvezi s tem, ter …“. Vsak takšen pridržek ne bi bil dosleden z izjavo, predvideno v istem predlaganem členu, s katero odredbodajalec potrdi, da „podatki v poročilu predstavljajo resnično in pošteno mnenje“. Sodišče se strinja, da letna poročila o dejavnostih in izjave generalnih direktorjev kot odredbodajalcev krepijo preglednost in upravljavsko odgovornost, vendar meni, da bi se morali vsi pridržki nanašati na izjavo in biti omejeni na jasno določena področja prihodkov in odhodkov, kot je to sedaj (glej predlog Sodišča v Prilog1).

11.

Kar zadeva sintezno poročilo, Komisija kot kolegij ne prevzema svoje odgovornosti, kot je predvideno v členu 274 Pogodbe, saj je v omenjenem predlogu predvideno, da se proračunskemu organu predstavi le povzetek letnih poročil odredbodajalcev. Poleg tega je v predlogu predvideno, da se ta povzetek pošlje proračunskemu organu vsako leto najpozneje do 15. junija, kar je prepozno, da bi lahko Sodišče poročilo upoštevalo v svojem letnem poročilu (glej nadaljnje ugotovitve v odstavku 23).

12.

V spremenjenem predlogu člena 61 so pojasnjene vloga in dolžnosti računovodje. Poleg tega je v njem predvideno, da preden institucija sprejme zaključni račun, ga računovodja odobri in v dokazilu navede, da predstavlja „ razumno resnično in pošteno mnenje“ (dodan poudarek) o finančnem stanju institucije. Izraz „resnično in pošteno mnenje“ je celosten koncept, ki z izrazom „razumno“ po nepotrebnem zvodeni in tako izgubi svoj pomen. Bolj smiselno bi bilo, da bi računovodja potrdil, da ima razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno mnenje o finančnem stanju institucije.

13.

Predlagana sprememba odstavka 2 člena 105 uvaja možnost, da se v izvedbenih določbah opredelijo izjeme in pogoji. Ta določba ne upošteva prvenstvenosti finančne uredbe, ki je edino orodje, s katerim se lahko predvidijo izjeme pri v njej izraženih splošnih pravilih in določbah.

14.

V odstavku 4 člena 108 je uvedena nova določba, ki pravi, da „vsaka institucija lahko dodeli donacije za dejavnosti sporočanja v tistih primerih, v katerih zaradi ustrezno utemeljenih razlogov uporaba postopkov za oddajo javnih naročil ni primerna“. Sodišče meni, da ta izjema ni utemeljena, ker so pogoji, pod katerimi se uporabljajo postopki za oddajo javnih naročil ali dodelitev donacij, jasno določeni v naslovu V oziroma VI finančne uredbe.

15.

Sodišče podpira načelo, predlagano v členu 111, po katerem vlagatelj nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih prijavah in večkratnih donacijah, ki se nanašajo na isti ukrep ali na isti delovni program. Vendar Sodišče poudarja, da bo to načelo v praksi težko spremljati, zlasti v primeru ukrepov z več partnerji (kot pri okvirnih evropskih programih raziskav in tehnološkega razvoja), kjer je običajna praksa, da za finančno podporo Skupnosti zaprosijo konzorciji upravičencev.

16.

Po členu 108(a) so lahko donacije katere koli od naslednjih oblik: povračilo dejansko nastalih upravičenih stroškov, pavšalni zneski, pavšalno financiranje ali kombinacija teh oblik. V predlaganem členu 113(2) je predvideno, da ko se donacije za materialne stroške obnovijo, se postopoma tudi znižujejo. Vendar je v istem členu predlagano, da se to načelo ne uporablja za donacije v obliki pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja. Ta izjema ni utemeljena, ker bi morale biti te oblike donacij določene na podlagi najboljših razpoložljivih ocen stroškov, ki jih je treba financirati, ter redno pregledane, da se zagotovi skladnost z načeli, ki se uporabljajo za donacije (člen 181 sedanjih pravil za izvajanje).

17.

Novi predlog v členu 63 predvideva, da se na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje in za humanitarno pomoč blagajniška knjiga predplačil uporabi brez kakršnih koli omejitev višine zneska. Dejstvo, da ni omejitev, je v nasprotju z načelom blagajniške knjige predplačil in zaščito finančnih interesov Unije. Sodišče meni, da je treba upoštevati prožnost pri teh posebnih dejavnostih, vendar bi se bilo treba držati vsaj omejitev višine dogovorjenih zneskov za takšne dejavnosti.

18.

Predlagane spremembe člena 166 za leto dni podaljšujejo možnost sklenitve finančnih sporazumov s tretjimi državami upravičenkami. Poleg tega je v istem členu predvideno, da se posamezne pogodbe, odločbe o donacijah in sporazumi za izvajanje takih finančnih sporazumov ne smejo sprejeti ali skleniti pozneje kakor v treh letih po datumu sklenitve finančnega sporazuma. Vendar lahko Komisija v primeru dolgoročnih infrastrukturnih projektov in projektov za razvoj podeželja, ki zajemajo več faz, izjemoma v sklepu o financiranju za zadevni projekt določi podaljšanje tega roka do 5 let. Ti roki so določeni tako, da se upoštevajo težave pri zaključevanju takšnih projektov, in jih Sodišče podpira.

19.

V tem členu je predvideno tudi, da se neporabljene proračunske obveznosti avtomatično sprostijo ob koncu četrtega leta po letu, v katerem je bila prevzeta proračunska obveznost (n + 4). To je daljše od pravila n + 3, ki se na splošno uporablja za proračun. Sodišče meni, da daljši dovoljeni rok ni utemeljen za instrumente, namenjene pripravi držav pristopnic in kandidatk na vstop v Unijo, zlasti v okviru strukturnih dejavnosti, kjer se uporablja strožja pravila (n + 2).

20.

Odstavek 1 člena 122 predvideva, da se zaključnim računom institucij in organov iz člena 121 priloži poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom. Spremenjeni predlog Komisije določa, da to poročilo „med drugim poroča o stopnji izvrševanja proračunskih sredstev, skupaj s povzetkom informacij o prerazporejanju proračunskih sredstev med različnimi proračunskimi postavkami“. Proračun je na osnovi načel k dejavnostim usmerjenega proračuna in upravljanja na podlagi dejavnosti predstavljen proračunskima organoma, ki ga na tej osnovi tudi odobrita. Na podlagi tega mora Komisija predhodnemu predlogu proračuna priložiti izjave o dejavnosti, v katerih so med drugim določeni cilji, ki bodo doseženi in sprejeti kazalniki uspešnosti (predlagani člen 33(2)). Po mnenju Sodišča bi bilo ustrezno, da bi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju vsebovalo podrobnosti o tem, kaj se je dejansko doseglo glede na te cilje, kot je to prikazano s kazalniki.

21.

S spremembo finančne uredbe leta 2003 je bil uveden nov časovni razpored, v katerem so datumi, določeni za predstavitev in revizijo računovodskih izkazov Skupnosti, določeni za mesec dni bolj zgodaj. Sodišče je v svojem Mnenju št. 2/2002 (glej odstavke 9 do 14) med drugim navedlo, da sicer podpira pospešeni časovni razpored za pripravo letnega poročila, vendar bi bil pri tem potreben dosleden pristop v okviru celotne finančne uredbe in ker temu ni bilo tako, sta bila predlagana postopek in časovni razpored, zlasti za letno poročilo Sodišča, neizvedljiva.

22.

Spremenjeni časovni razpored je začel veljati leta 2005. To je sovpadlo tudi z uvedbo računovodskega sistema na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

23.

Dosedanje izkušnje so pokazale, da spremenjeni časovni razpored povzroča precejšnje težave, zaradi katerih je revizija, ki jo opravlja Sodišče, predmet strogih omejitev:

24.

Po izkušnjah Sodišča to po objavi začasnih računovodskih izkazov potrebuje najmanj dvanajst delovnih tednov za izvedbo revizije, po objavi zaključnega računa pa še dodatne tri delovne tedne, da lahko revizijo zaključi. Zato je treba skrajšati rok za predložitev zaključnega računa Sodišču na 30. junij ali pa podaljšati rok, v katerem mora Sodišče predstaviti svoje predhodne ugotovitve, na 15. julij in rok, v katerem mora pripraviti letno poročilo, na 30. november, kot je bilo v preteklosti, da se Sodišču omogoči dovolj časa za dokončanje njegovega letnega dela, zlasti v zvezi z računovodskimi izkazi in drugimi vidiki izjave o zanesljivosti.