ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 147/06/COL

z dne 17. maja 2006

o lesni shemi

(„Verdiskapningsprogrammet for tre“)

Norveška

NADZORNI ORGAN EFTA JE —

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (2) ter zlasti člena 24 Sporazuma in člena 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu,

ob upoštevanju Smernic Nadzornega organa (3) o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP, zlasti poglavij 14 in 25 Smernic, ter uredb o skupinskih izjemah za pomoč za usposabljanje oziroma pomoč za mala in srednja podjetja ter uredbe o de minimis pomoči (4),

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Z dopisom z dne 1. februarja 2005 (št. dogodka: 307555) je Nadzorni organ EFTA („Nadzorni organ“) prejel pritožbo („pritožba“) poslovnega združenja za norveško zidarstvo in betonsko industrijo „byggutengrenser.no“ („pritožnik“). V pritožbi, ki jo je Nadzorni organ prejel in evidentiral 3. februarja 2005, pritožnik trdi, da norveška država dodeljuje državno pomoč lesni industriji na podlagi „Verdiskapningsprogrammet for tre“, imenovanega tudi „Treprogrammet“ (v nadaljevanju „Lesna shema“).

Z dopisom z dne 27. aprila 2005 (št. dogodka: 313418) je Nadzorni organ zaprosil norveške organe za informacije. Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 27. maja 2005, priloženim v dopisu norveške misije pri Evropski uniji z dne 1. junija 2005, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 1. junija 2005 (št. dogodka: 323464).

Nadzorni organ je za dodatne informacije zaprosil z dopisom z dne 31. avgusta 2005 (št. dogodka: 323451), na katerega so norveški organi odgovorili z dopisom z dne 29. septembra 2005, priloženim v dopisu norveške misije pri Evropski uniji z dne 3. oktobra 2005, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 5. oktobra 2005 (št. dogodka: 345465).

Poleg tega so imeli novembra in decembra 2005 ter januarja 2006 Nadzorni organ in norveški organi neuradne stike po telefonu in elektronski pošti v zvezi z Lesno shemo. Informacije, ki jih je v tem okviru prejel Nadzorni organ, so norveški organi potrdili v dopisu z dne 3. marca 2006, priloženemu v dopisu norveške misije pri Evropski uniji z dne 8. marca 2006, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 9. marca 2006 (št. dogodka: 365992).

2.   Opis ukrepov

2.1   Cilj in upravljanje Lesne sheme, opisane v pripravljalnih zakonodajnih delih

Cilj Lesne sheme je opredeljen v Beli knjigi vlade za parlament o ustvarjanju vrednosti in priložnostih v gozdarskem sektorju (St. meld. nr. 17 (1998–99) „Verdiskapning og miljø — muligheter i skogssektoren“) — v nadaljevanju „Bela knjiga“.

Cilj Bele knjige je bil oblikovati splošno politiko za razumno in trajnostno izkoriščanje gozdnih virov ter povečati prispevek gozdarskega sektorja k nacionalnemu gospodarstvu in splošnemu razvoju norveške družbe. Bela knjiga je predlagala uvedbo različnih ukrepov za dosego tega cilja — eden od teh je bila Lesna shema. V zvezi s tem je Bela knjiga predlagala ustanovitev petletne sheme za ustvarjanje vrednosti v sektorju obdelave lesa in (lesno)predelovalne dejavnosti. Natančneje, Bela knjiga je predvidevala, da bi moral biti cilj Lesne sheme povečati ustvarjanje vrednosti v gozdarstvu in (lesno)predelovalni dejavnosti ter tudi povečati prispevek gozdarskega sektorja, da bi dosegli bolj trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. (5) V okviru teh ciljev bi se morala Lesna shema osredotočati na (i) izboljšanje predelave lesa; (ii) povečanje uporabe lesa in (iii) izboljšanje odnosov na različnih stopnjah trgovine med gozdarskim sektorjem in trgom. (6) Bela knjiga je tudi navajala, da bi se morala nova shema osredotočiti na opredelitev možnosti na področjih razvoja izdelkov, oblikovanja in arhitekture ter da bi morala shema utreti pot, ki bi omogočila, da bi les bolj kot do sedaj veljal za privlačen gradbeni material z vrsto uporabnih namenov. (7) Nazadnje je Bela knjiga na splošneje poudarila, da bi bilo treba cilj povečanja vrednosti v lesnopredelovalni industriji doseči interno (tj. na Norveškem). (8)

Okvir za vzpostavitev Lesne sheme je bil podrobneje določen v priporočilu stalnega parlamentarnega odbora, naslovljenem na parlament (Innst. S. nr. 208 (1998–1999)), z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu „Priporočilo“). Priporočilo med drugim predlaga, da bi bilo treba ustanoviti delovno skupino, ki bi določila strategije, izvajanje in finančne potrebe nove sheme.

Kmalu zatem je bila julija 1999 ustanovljena „delovna skupina“, ki so jo med drugim sestavljali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, poslovnih združenj proizvajalcev gradbenega lesa oziroma lastnike gozdov, ustanov za raziskave in razvoj ter podjetij v sektorju. Delovna skupina je 14. aprila 2000 izdala poročilo („Poročilo delovne skupine“) o vsebini, organizaciji in financiranju Lesne sheme ter o vprašanju poziva zadevnih organizacij v sektorju k sodelovanju.

Poročilo delovne skupine znova navaja cilje Lesne sheme iz Bele knjige in cilje, na katere bi morala biti Lesna shema osredotočena (izboljšanje predelave lesa, povečanje uporabe lesa in izboljšanje odnosov na različnih stopnjah trgovine med gozdarskim sektorjem in trgom). (9) Poročilo delovne skupine nadalje določa, da bi morala biti shema omejena na predelovalno verigo med gozdarskim sektorjem in mehansko lesnopredelovalno industrijo, vendar pa bi morala vključevati tudi dobavo surovin za lesnopredelovalno industrijo (npr. za izboljšanje kakovosti, natančnosti in stalne dobave). (10) Poročilo delovne skupine tudi opredeljuje cilj, da je Lesna shema osredotočena na norveške lesne vire in da se izboljšave dosežejo v norveški (lesno)predelovalni dejavnosti.

Poročilo delovne skupine odgovornost za upravljanje in izvajanje Lesne sheme pripisuje (i) „Statens nærings- og distriktsutviklingsfond“, na splošno imenovan „SND“ (ki je bil s 1. januarjem 2004 reorganiziran in preimenovan v „Innovasjon Norge“), in (ii) upravljavski skupini („upravljavska skupina“), ki jo sestavljajo tržni udeleženci, ki jih imenuje Ministrstvo za kmetijstvo. (11)

Naloge upravljavske skupine so zagotoviti vključenost vrednostne verige; preveriti, ali so dejavnosti v okviru sheme v skladu z njenim ciljem in strategijami; razviti in pretvoriti strategije v konkretna dejanja; odločati o splošnih prednostnih nalogah (kot glede območij, na katera se je treba osredotočiti, ali ciljnih skupin) in prispevati k razvoju novih strateških pobud in dejavnemu komuniciranju, da bi zagotovili pobude in vključenost. Upravljavska skupina skrbi tudi za interese podjetij, ki sodelujejo v shemi. V Poročilu delovne skupine je razloženo, kako bodo podjetja – s pomočjo upravljavske skupine – uživala osrednjo vlogo v strateškem razvoju sheme, s čimer naj bi zagotovili aktivno sodelovanje podjetij pri razvoju in izvajanju sheme. Upravljavska skupina mora pripraviti letna poročila o izvajanju dejavnosti in razvoju sheme. Poročila se pošljejo Ministrstvu za kmetijstvo in pomenijo podlago za postopek priprave proračuna na Ministrstvu in pripravo smernic za SND. (12)

Nazadnje iz Poročila delovne skupine izhaja, da se v začetni fazi pobude sicer sprejemajo na podlagi financiranja v okviru Lesne sheme, a morajo pozneje pobude prihajati od subjektov, ki prevzamejo odgovornost za projekte. (13) Vse ukrepe je treba uresničiti v obliki projektov, predlogi za projekte pa se ocenijo glede na financiranje ter ustrezne cilje in merila Lesne sheme.

2.2   Pravna podlaga in letni proračuni

Iz državnih proračunov izhaja, da Lesno shemo financira Ministrstvo za kmetijstvo (s 30. septembrom 2004 preimenovano v „Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano“) z letnimi dodelitvami prek državnega proračuna. Podrobnosti o financiranju Lesne sheme so bile določene v vladnem predlogu za parlament, ki je vseboval državni proračun za leto 2000 (St. prp. nr. 1 (1999–2000)), v katerem je bilo financiranje Lesne sheme vključeno pod točko 71 poglavja 1142. (14)

V državnih proračunih za naslednja leta so bili dodeljeni zneski za Lesno shemo za leta 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005. (15) V prvih štirih letih (2000–2003, vključno s tema dvema letoma) je bilo financiranje za Lesno shemo vključeno pod točko 71 poglavja 1142 državnega proračuna, medtem ko je bilo v zadnjih dveh letih (2004 in 2005) financiranje za Lesno shemo vključeno pod točko 71 poglavja 1149 državnega proračuna.

V dopisu z dne 29. septembra 2005 so norveški organi obvestili Nadzorni organ, da so bili proračuni za Lesno shemo za finančna leta od 2000 do 2005 naslednji:

Leto	Proračun v mil. NOK	Odobritve v mil. NOK
2000	17	8,8
2001	25	25,7
2002	20	18,0
2003	36	39,4
2004	35	28,3
2005	33	(še ni na voljo)
Skupaj	166	—

Subvencije so bile izplačane v treh letih po letu, ko je bila dana odobritev („tilsagn“), in po zaključku projekta s strani prejemnika. Če proračun za določeno leto ni bil v celoti porabljen, se je preostali znesek lahko prenesel v naslednje leto. Zato je skupni znesek za odobritve v katerem koli letu lahko višji kot proračunski znesek v istem letu.

Subvencije za projekte v okviru Lesne sheme so odvisne od prispevkov prejemnikov v obliki financiranja in delovne sile. (16) Splošna minimalna zahteva za sofinanciranje ne obstaja, ampak se njegov delež razlikuje glede na cilje in naravo projekta. Vendar pa so norveški organi navedli, da je pomoč v okviru Lesne sheme dodeljena v skladu z intezivnostmi pomoči, določenimi v Smernicah o državni pomoči, ki – glede na tabelo, ki so jo pripravili norveški organi – določajo najvišjo stopnjo 75 % upravičenih stroškov, tako da sofinanciranje obsega preostali odstotek. Vendar pa se projekti lahko tudi v celoti financirajo iz Lesne sheme, in sicer tisti, ki se nanašajo na lesni sektor na splošno in kjer (glede na navedbe norveških organov) ukrepa ni mogoče pripisati posameznim podjetjem in prinese skromno korist samo posameznemu podjetju. Tak primer, ki so ga navedli organi, je dodelitev 125 000 NOK Norsk Treteknisk Instituttu za projekt razvoja oblanih plošč za notranjo uporabo. Norveški organi so navedli, da so rezultati dostopni podjetjem, ki so njegovi člani, in da je v vsakem primeru mnogo njegovih informacij na splošno dostopnih prek njegove knjižnice.

Kot so poudarili norveški organi, je kljub temu, da se projekti sofinancirajo, jasno, da se zadevne dejavnosti/projekti ne bi izvedli, če ne bi bilo subvencij v okviru Lesne sheme. Subvencije v okviru Lesne sheme so namenjene prav temu, da sprožijo (ali spodbudijo) prispevke in sredstva tistih subjektov, ki bi lahko izvajali projekte, zajete v ciljih Lesne sheme. (17)

2.3   Prejemniki podpore v okviru Lesne sheme

Poročilo delovne skupine določa, da bi morala biti Lesna shema usmerjena na podjetja in druge subjekte s konkretnimi projekti, ki sodijo v strategije in delovna področja sheme in prispevajo k povečanemu ustvarjanju vrednosti. (18)

Norveški organi so nadalje opredelili, da je Lesna shema na voljo vsem zadevnim industrijam (navedenim kot „mehanske lesne industrije in vrsta podjetij“) in industrijam, ki lahko prispevajo k dosegi cilja v okviru Lesne sheme, kot so industrije, ki raziskujejo uporabo lesa v kombinaciji z drugimi materiali. V okviru teh parametrov je shema na voljo zasebnikom, podjetjem, organom, združenjem, raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, ne glede na državo ustanovitve.

Norveški organi so Nadzornemu organu predložili dva seznama o dodelitvi zneskov na podlagi Lesne sheme. Prvi seznam vsebuje pregled zneskov, dodeljenih prejemnikom z odobritvijo v obdobju 2000–2004 („Seznam 1 pregleda subvencij“). Drugi seznam prav tako vključuje odobritve, dane v obdobju 2000–2004, vendar vsebuje dodatne podrobnosti, kot so zneski, ki so bili „preklicani“, in zneski, ki so bili dejansko izplačani prejemnikom („Seznam 2 pregleda subvencij“).

2.4   Upravičeni stroški in intenzivnost pomoči

Na splošno so norveški organi navedli, da so bile subvencije v okviru Lesne sheme dodeljene v skladu s Smernicami o državni pomoči, kot sta poglavje 14 o pomoči za raziskave in razvoj in poglavje 25 o regionalni pomoči, ali v skladu s skupinskimi izjemami za mala in srednja podjetja („uredba o skupinskih izjemah za mala in srednja podjetja“) ali pomoč za usposabljanje („uredba o skupinskih izjemah za pomoč za usposabljanje“), razen če je bilo pomoč mogoče opredeliti kot de minimis na podlagi prejšnjega poglavja 12 Smernic o državni pomoči ali naknadne uredbe o de minimis pomoči ( uredba „de minimis“). (19)

Natančneje so norveški organi navedli, da Lesna shema ne financira „… naložb v opredmetena ali neopredmetena sredstva niti običajnih vsakodnevnih dejavnosti“, vendar da lahko „Lesna shema financira svetovalne storitve za gradnjo usposobljenosti in gradnjo omrežij; razvoj izdelkov in procesov itd.“. Tako iz Poročila delovne skupine izhaja, da „Lesna shema financira ‚mehke‘ naložbe, tj. razvoj znanja in spretnosti, povezovanje v mrežo, razvoj izdelkov in procesov (vendar ne za stroje), komunikacijske rešitve, vključno z infrastrukturo IT (vendar ne stroje), razvoj trga in podobno. Shema naj ne bi podpirala fizičnih naložb.“  (20)

Kar zadeva upravičene stroške, so norveški organi navedli, da se subvencije v okviru Lesne sheme dodelijo upravičenim projektom, ki „… prispevajo k uresničevanju ciljev v okviru strategij in delovnih področij programa“ in ki spodbujajo inovacije. Kar zadeva strategije, iz Poročila delovne skupine izhaja, da je za uresničitev ciljev Lesne sheme treba uporabljati naslednje tri strategije. Vsako strategijo je treba izvajati z dejavnostmi, opredeljenimi pod vsako strategijo. (21) Stroški takih dejavnosti so torej upravičeni do financiranja v okviru Lesne sheme.

Zlasti kar zadeva raziskave in razvoj, so norveški organi navedli, da dokumenti, na katerih sloni Lesna shema, ne določajo nobenih pogojev, ki jih mora raziskovalni in razvojni projekt izpolnjevati, da bi bil upravičen do podpore, tako da so referenti projekte ocenjevali od primera do primera glede na opis projekta prosilca in poglavje 14 Smernic o državni pomoči. Tako so norveški organi navedli, da lahko upravičeni stroški vključujejo stroške osebja (raziskovalci, tehniki in pomožno osebje, ki so izključno vključeni v raziskovalno in razvojno dejavnost), instrumente, opremo, delovni prostor in stavbe (ki se stalno in izključno uporabljajo za raziskovalno in razvojno dejavnost); svetovalno pomoč in ustrezne storitve (ki se izključno uporabljajo v okviru raziskovalne in razvojne dejavnosti) in administracijo, neposredno povezano z raziskovalno in razvojno dejavnostjo. Drugi upravičeni stroški so lahko stroški poslovanja, kot so materiali, zaloge in podobni proizvodi, ki so neposredno povezani z raziskovalno in razvojno dejavnostjo.

Norveški organi so navedli: „Kadar se dodeli pomoč za svetovalne storitve, je intenzivnost pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov, razvojni projekti (R&R) se financirajo v višini 35/25 % upravičenih stroškov, odvisno od velikosti prejemnika.“ Organi so naknadno dodali, da se predvideva, da mora biti intenzivnost pomoči 50 %, kadar se projekti financiranja nanašajo na podjetja, in da se je v primerih, ko so subvencije presegle 50 %, to nanašalo za projekte s splošnim in občim namenom, pri katerih so norveški organi menili, da subvencija ne pomeni nezakonite državne pomoči na podlagi člena 61 Sporazuma EGP ali da je znesek mogoče opredeliti kot de minimis. Vendar pa so se norveški organi (v okviru sofinanciranja) sklicevali tudi na najvišjo intenzivnost pomoči v višini 75 %, čeprav brez povezave te intenzivnosti pomoči z določenim delom smernic. (22)

Norveški organi so trdili, da so bile subvencije v okviru Lesne sheme izvedene na podlagi zgornjih meja, navedenih v spodnji tabeli (prevod s strani Nadzornega organa), ki po mnenju norveških organov vsebuje pregled predhodno priglašenih in odobrenih shem.

—	( ) navaja, da je shema samo izjemoma ustrezna za navedeni namen in/ali vrsto podjetja

—	Do 100 000 EUR se lahko dodeli v okviru vseh shem na podlagi pravil o de minimis pomoči

Ukrep – shema	Namen	MSP (< 250 zaposlenih in dve drugi merili)		Velika podjetja
		Mala podjetja (< 50 zaposlenih in dve drugi merili)	Srednja podjetja (< 250 zaposlenih in dve drugi merili)
Vsedržavna inovacijska shema	Naložbe	15 %	7,5 %	0
	Blaga pomoč	50 %		0
	Pomoč za usposabljanje (trenutno ne bo dana iz LI)	(Posebna/splošna – 35 %/70 %)		(Posebna/splošna – 25 %/50 %)
	R&R:
	— Razvojne dejavnosti za komercializacijo	35 %		25 %
	Strokovne pripravljalne študije	75 %		50 %
	— (Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)	(60 %/75 %)		(50 %/75 %)
OFU/IFU	R&R:
	— Razvojne dejavnosti za komercializacijo	35 % (regionalno območje + 5 %)		25 % (regionalno območje + 5 %)
	Strokovne pripravljalne študije	75 %		50 %
	— (Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)	(60 %/75 %)		(50 %/75 %)
Prispevek okrajnim občinam za regionalni razvoj	Naložbe:
	— Območje A	30 %		25 %
	B	25 %		20 %
	C	20 % (25 %) (23)		10 % (15 %)
	Blaga pomoč	50 %		0
	Pomoč za usposabljanje	Posebna/splošna – 40 %/75 %		Posebna/splošna – 30 %/55 %
	R&R:
	— Razvojne dejavnosti za komercializacijo	40 %		30 %
	Strokovne pripravljalne študije	75 %
	— (Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)	(65 %/75 %)		55 % (55 %/75 %)
Preureditve in nove stvaritve	Naložbe:			0
	— Zunaj reg. območja	15 %	7,5 %
	— V reg. območju	Območje A: 30 %, B: 25 % in C: 20 % (25 %) (24)		Območje A: 25 %, B: 20 % in C: 10 % (15 %)
	Blaga pomoč:
	— Zunaj reg. območja	50 %
	— V reg. območju	50 %
	Pomoč za usposabljanje:
	— Zunaj reg. območja	Posebna/splošna – 35 %/70 %		Posebna/splošna – 25 %/50 %
	— V reg. območju	Posebna/splošna – 40 %/75 %		Posebna/splošna – 30 %/55 %
	R&R:
	Zunaj reg. območja:
	— Razvojne dejavnosti za komercializacijo	35 %		25 %
	Strokovne pripravljalne študije	75 %		50 %
	— (Posamezne raziskave, Strokovne pripravljalne študije)	(60 %/75 %)		(50 %/75 %)
	V reg. območju:
	— Razvojne dejavnosti za komercializacijo	40 %		30 %
	Strokovne pripravljalne študije(Posamezne raziskave,	75 %		55 %
	— Strokovne pripravljalne študije)	(65 %/75 %)		(55 %/75 %)
Subvencija za ustanovitev	De minimis pomoč	Največ 400 000 NOK (v posebnih primerih več, vendar ne več kot 100 000 EUR)

Sklicevanja na „območje“ se nanašajo na območja, upravičena do regionalne pomoči v skladu z Odločbo Nadzornega organa o zemljevidu regionalne pomoči za Norveško. (25)

2.5   De minimis pomoč

Kar zadeva de minimis pomoč, so norveški organi predložili seznam tistih, ki so po njihovem mnenju prejeli subvencije v okviru Lesne sheme, ki jih je mogoče opredeliti kot de minimis („de minimis seznam“). V zvezi s tem so norveški organi opredelili, da je datum, ko so organi dali odobritev („tilsagn“), tisti, ki določa, ali se za zadevno subvencijo uporablja prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči o de minimis pravilu ali naknadna de minimis uredba. Poleg tega so organi pojasnili, da pri pomoči, ki je dodeljena kot de minimis pomoč, dopis o odobritvi, poslan prejemniku, vsebuje sklicevanje na de minimis prag in časovni okvir ter na obveznost prejemnika pomoči, da organe obvesti o pomoči, ki jo je v treh letih od datuma, ko je bila dana odobritev za dodelitev pomoči prejel iz drugih virov. (26)

2.6   Začetek sheme in trajanje

Norveški organi so navedli, da se je Lesna shema uporabljala od 1. julija 2000 (tj. datum, s katerim je bilo mogoče vložiti prošnje za podporo) in da bi morala ostati v veljavi pet let. (27) To je navedeno tudi v pripombah k predlogu za državni proračun v St. prp. nr. 1 (2000–2001), iz katerega izhaja, da je Lesna shema začela veljati v drugem četrtletju leta 2000.

2.7   Trgovina z lesnimi proizvodi

Iz Bele knjige vlade za parlament o ustvarjanju vrednosti in priložnostih v gozdarskem sektorju izhaja, da Norveška svoje lesne proizvode izvaža v EU. V zvezi s tem je v oddelku 4.3 Bele knjige posebej navedeno, da „Norveška izvozi približno 85 do 90 % proizvodnje lesnih in papirnih izdelkov za veleprodajo ter približno 35 % proizvodnje gradbenega lesa. Dobave v države EU znašajo 70 % in 90 % celotnega izvoza. Kakršne koli strategije ali politična posredovanja v EU, ki lahko vplivajo na uvoz izdelkov gozdarske industrije v EU, bi lahko imeli velike posledice za norveški gozdarski sektor.“  (28) Poleg tega iz Eurostatove statistike izhaja, da se v EU veliko trguje z lesnimi izdelki. (29) Nazadnje iz statistike, ki jo je pripravila „Statistika Norveške“ („Statistisk sentralbyrå“), izhaja, da tudi Norveška uvaža precejšnje količine gradbenega lesa, predelanega lesa in lesnih izdelkov („Tømmer, trelast og kork …“) iz EU. (30)

II.   OCENA

1.   Obstoj državne pomoči

Nadzorni organ predhodno ugotavlja, da Lesna shema sodi v področje uporabe Sporazuma EGP. To stališče temelji na dejstvu, da iz člena 8(3) Sporazuma EGP izhaja, da se Sporazum EGP uporablja za izdelke iz poglavij 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga, in dejstvu, da so les in izdelki iz lesa zajeti v poglavju 44 tega sistema. Ker se podpora v okviru Lesne sheme dodeljuje lesnopredelovalni dejavnosti in povezanim lesnim dejavnostim, Nadzorni organ meni, da shema sodi v področje uporabe Sporazuma EGP.

1.1   Državna pomoč v smislu člena 61(1) EGP

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa: „Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

Da bi ukrep označili za državno pomoč v smislu člena 61(1) EGP, mora ta izpolnjevati naslednja štiri merila: Ukrep mora (i) prejemnikom prinesti gospodarsko ugodnost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja; (ii) ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev in (iii) ukrep mora biti selektiven, tako da daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, ter (iii) izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami. V nadaljevanju je preučeno, ali so v tej zadevi ta štiri merila izpolnjena.

1.2   Gospodarska ugodnost

Ukrep mora prejemnikom prinesti gospodarsko ugodnost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja.

Norveški organi v okviru Lesne sheme dodeljujejo finančne subvencije podjetjem, organom, združenjem itd., ki lahko prispevajo k ciljem iz sheme. Podjetja, ki prejmejo take subvencije, prejmejo gospodarsko ugodnost, tj. subvencijo, ki je ne bi prejela pri svojem običajnem poteku poslovanja.

1.3   Prisotnost državnih sredstev

Ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev.

Subvencije, dodeljene v okviru Lesne sheme, financira Ministrstvo za kmetijstvo (ki se je s 30. septembrom 2004 preimenovalo v „Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano“), kar pomeni, da jih financira država.

1.4   Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga

Ukrep mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga.

Iz različnih zakonodajnih pripravljalnih del (kot so Bela knjiga, Priporočilo in Poročilo delovne skupine), na katerih slonijo državni proračuni in oblikovanje Lesne sheme, izhaja, da je shema namenjena izboljšanju vrednosti v (i) lesnopredelovalni dejavnosti in (ii) odnosih na različnih stopnjah trgovine med gozdarskim sektorjem in trgom (kar vključuje dobavo surovin za lesnopredelovalno industrijo) ob splošnem cilju povečanja dejanske uporabe lesa.

Subvencije v okviru Lesne sheme se torej dodeljujejo samo tam, kjer se meni, da lahko koristijo lesnopredelovalnemu sektorju in povezanim lesnim industrijam ter dobavi surovin za take industrije. Lesna shema torej daje prednost podjetjem v sektorju lesne industrije in je tako selektivna po naravi. V zvezi s tem je Evropsko sodišče razsodilo, da je ukrep lahko selektiven, četudi zajema celoten sektor (podjetja v celotnem sektorju). (31)

Čeprav se lahko subvencije v okviru Lesne sheme dodelijo tudi podjetjem v drugih industrijah (na primer v industrijah, ki raziskujejo uporabo lesa v kombinaciji z drugimi materiali), je treba opozoriti, da je ta možnost na voljo samo za take industrije, ki lahko prispevajo k splošnemu cilju Lesne sheme, tj. splošnemu izboljšanju vrednosti v lesnopredelovalni dejavnosti. Nadzorni organ torej meni, da je tudi ta možnost nazadnje namenjena dajanju prednosti podjetjem v lesnopredelovalni industriji in povezanih lesnih industrijah.

1.5   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami

Ukrepi morajo izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami.

Norveški organi v okviru Lesne sheme dodeljujejo subvencije podjetjem v lesnopredelovalni in povezanih industrijah. Poleg tega norveška industrija izvozi velik del svojega gradbenega lesa in obdelanih lesnih izdelkov za veleprodajo (do 90 %) v druge države EGP, kjer se veliko trguje z lesnimi izdelki. Norveška pa tudi uvaža gradbeni les, predelan les in lesne izdelke iz EU. V takih okoliščinah bo dodelitev podpore podjetjem v okviru Lesne sheme okrepila položaj prejemnikov v primerjavi z drugimi podjetji na Norveškem ali v drugih državah EGP, ki konkurirajo v lesnopredelovalni dejavnosti (in povezanih dejavnostih). In ker je les samo ena od surovin, ki se uporabljajo v gradbeni dejavnosti, bodo subvencije, ki jih prejmejo gradbena podjetja v okviru Lesne sheme, tudi okrepile in utrdile njihov položaj v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v gradbeni dejavnosti. (32)

Na podlagi tega Nadzorni organi meni, da bo dodelitev finančne podpore podjetjem v okviru Lesne sheme izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino.

1.6   Sklep

Glede na zgoraj navedeno je predhodna ugotovitev Nadzornega organa, da Lesna shema izpolnjuje preskus člena 61(1) Sporazuma EGP in torej vključuje državno pomoč. Nadzorni organ tudi meni, da je Lesna shema akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenem v aktu na splošen in abstrakten način, zaradi česar jo je mogoče opredeliti kot shemo pomoči v smislu člena 1(d) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

2   Združljivost pomoči

Ker je Nadzorni organ predhodno ugotovil, da Lesna shema izpolnjuje preskus člena 61(1) Sporazuma EGP in torej vključuje državno pomoč, je treba preučiti, ali je Lesno shemo mogoče šteti za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(2) ali (3) Sporazuma EGP.

2.1   Združljivost s členom 61(2) EGP

Zdi se, da se v tem primeru ne uporablja nobena od izjem iz člena 61(2) EGP, saj Lesna shema ni namenjena ciljem, navedenih v teh določbah.

2.2   Združljivost s členom 61(3) EGP

Ukrep državne pomoči velja za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(a) EGP, kadar je namenjen pospeševanju gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Ker pa norveški zemljevid regionalne pomoči ne opredeljuje nobenih takih območij, se ta določba ne uporablja. (33)

Poleg tega se izjema iz člena 61(3)(b) EGP ne uporablja, ker državna pomoč, dodeljena v okviru Lesne sheme, ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Norveške.

Vendar pa bi se lahko uporabljala izjema iz člena 61(3)(c) EGP, ki določa, da se državna pomoč lahko šteje za združljivo z delovanjem skupnega trga, kjer pospešuje razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

Podjetja postanejo upravičena do pomoči na podlagi te določbe, če imajo sedež v določenih regijah, ki jih opredeljuje zgoraj navedeni norveški zemljevid regionalne pomoči, in če so izpolnjeni pogoji iz poglavja 25 Smernic o državni pomoči. Vendar pa dokumenti, ki vzpostavljajo Lesno shemo (npr. državni proračuni, Bela knjiga, Poročilo delovne skupine itd.), ne vsebujejo nobenih določb, ki se sklicujejo na zemljevid regionalne pomoči za Norveško ali na pogoje iz poglavja 25 Smernic o državni pomoči.

Norveški organi so navedli, da se je Lesna shema (v praksi) izvajala na podlagi pragov (regionalne pomoči), navedenih v tabeli z naslovom „Dodatek št. 3 Pregled – stopnje financiranja, ki se uporabljajo za Lesno shemo“ (vključeno v razdelek 2.4 v delu I „Dejstva“). Vendar pa Nadzorni organ opaža, da ta tabela ne vsebuje nobenih dodatnih informacij o uporabi pragov, kot je opis upravičenih stroškov. Nadzorni organ se torej ne more prepričati, ali so subvencije, dodeljene v okviru Lesne sheme, v skladu in združljive s poglavjem 25 o regionalni pomoči iz Smernic o državni pomoči.

V poglavju 14 Smernic o državni pomoči se lahko pomoč, dodeljena podjetjem za raziskave in razvoj, šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) EGP. Poglavje 14 opredeljuje različne vrste raziskav in razvoja, kot so „temeljne raziskave“, „industrijske raziskave“ in „predkonkurenčna razvojna dejavnost“, ter intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo.

Vendar pa dokumenti, ki vzpostavljajo in izvajajo Lesno shemo, ne vsebujejo nikakršne opredelitve ali zahtev glede vrste raziskav in razvoja, za katere se lahko dodeli podpora, niti ne opisujejo stroškov, ki veljajo za upravičene, ali določajo pragov najvišjega zneska pomoči, ki se lahko dodeli.

Norveški organi so navedli, da je bila pomoč za raziskovalne in razvojne dejavnosti (v praksi) dodeljena v skladu s pravili iz poglavja 14 Smernic o državni pomoči in da se raziskovalni in razvojni projekti financirajo v višini 35/25 % upravičenih stroškov, odvisno od velikosti prejemnika. Vendar pa so norveški organi predložili tudi izjave, ki se nanašajo na druge intenzivnosti pomoči, kot je 50 %, kadar se projekti financiranja nanašajo na podjetja, in 100 %, kadar so norveški organi domnevali, da subvencije ni mogoče opredeliti kot pomoč, ker dejavnosti ni bilo mogoče pripisati posameznim podjetjem, ali kjer jo je bilo mogoče šteti za de minimis. (34) Poleg tega so se norveški organi v okviru sofinanciranja sklicevali na najvišjo intenzivnost pomoči v višini 75 %.

Kar zadeva upravičene stroške, so norveški organi navedli, da lahko vključujejo stroške za osebje, pripomočke, opremo, delovni prostor, stavbe itd. Medtem ko so ti stroški v poglavju 14.6 Smernic o državni pomoči navedeni kot upravičeni stroški, Nadzorni organ opozarja, da se subvencije v okviru Lesne sheme lahko dodelijo tudi za kritje stroškov vrste drugih dejavnosti, kot so kampanje, razširjanje informacij, vzpostavitev spletnih portalov in omrežij, kontaktne točke za posebne skupine, razvojni projekti s poudarkom na ustvarjanju vrednosti ter sistemi logistike in digitalizacije.

Na podlagi zgoraj navedenega se Nadzorni organ ne more prepričati, ali so subvencije, dodeljene v okviru Lesne sheme, v skladu s poglavjem 14 Smernic o državni pomoči za raziskave in razvoj.

Pomoč, dodeljena v skladu z uredbama o skupinskih izjemah za mala in srednja podjetja in/ali pomoč za usposabljanje, se šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP in je oproščena zahteve za priglasitev, če shema izpolnjuje vse pogoje zadevne uredbe o skupinskih izjemah in vsebuje izrecno sklicevanje nanjo (z navedbo njenega naslova in objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, zdaj Uradni list Evropske unije). (35)

Vendar pa niti državni proračuni niti Poročilo delovne skupine niti katera koli druga zakonodajna pripravljalna dela v zvezi z Lesno shemo ne vključujejo sklicevanja na uporabo uredbe o skupinskih izjemah za mala in srednja podjetja niti uredbe o skupinskih izjemah za pomoč za usposabljanje. Poleg tega Nadzorni organ od norveških organov ni prejel nobenih informacij o uporabi katere koli od uredb o skupinskih izjemah za objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Na podlagi tega Nadzorni organ predhodno meni, da norveški organi niso ravnali v skladu z uradnimi zahtevami iz uredb o skupinskih izjemah v zvezi z Lesno shemo.

Nadzorni organ lahko oceni Lesno shemo neposredno na podlagi člena 61(3)(c) EGP z vidika materialnih načel, določenih v uredbah o skupinskih izjemah za mala in srednja podjetja in pomoči za usposabljanje, da bi ugotovil, ali Lahko lesno shemo šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

Vendar pa niti državni proračuni niti katera koli druga zakonodajna pripravljalna dela v zvezi z Lesno shemo ne določajo, da je treba podporo dodeliti podjetjem, ki jih je mogoče opredeliti kot mala in srednja podjetja, niti ne vsebujejo opredelitve tega izraza. Ne določajo niti, da je treba podporo dodeliti za pomoč za usposabljanje, niti ne vsebujejo opredelitve slednje.

Norveški organi so po drugi strani navedli, da se je Lesna shema (v praksi) izvajala na podlagi pragov (regionalne pomoči), navedenih v tabeli z naslovom „Dodatek št. 3 Pregled – stopnje financiranja, ki se uporabljajo za Lesno shemo“ (vključeno v razdelek 2.4 v delu I „Dejstva“). Vendar pa ta tabela ne vsebuje nobenih dodatnih informacij o uporabi pragov, kot je opis upravičenih stroškov. Nadzorni organ se torej ne more prepričati, da so subvencije, dodeljene v okviru Lesne sheme, temeljile na praksi, ki je v skladu z materialnimi načeli o dodelitvi pomoči za mala in srednja podjetja.

Na podlagi tega Nadzorni organ izraža predhodno stališče, da tudi ob upoštevanju materialnih načel, določenih v uredbah o skupinskih izjemah, Nadzorni organ dvomi, da je Lesna shema združljiva z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c).

2.3   Sklepi

Ker Nadzorni organ ne more ugotoviti, da je Lesna shema upravičena do katere koli od izjem, določenih v Sporazumu EGP, torej dvomi, da bi bilo mogoče Lesno shemo šteti za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

Dokumenti, ki so bili predloženi Nadzornemu organu in ki vzpostavljajo in izvajajo Lesno shemo, ne vsebujejo dovolj natančnih opredelitev vrste projektov, za katere se lahko dodeli podpora, opisov upravičenih stroškov ali zgornjih meja najvišjega zneska pomoči, ki se lahko dodeli. Vendar pa upravna praksa norveškim organom omogoča, da izvajajo Lesno shemo v skladu s Smernicami o državni pomoči in materialnimi načeli iz uredb o skupinskih izjemah. Glede na to se norveški organi pozivajo, da predložijo kakršne koli informacije, ki kažejo, da so bila izdana notranja navodila ali druge veljavne odredbe za izvajanje Lesne sheme v skladu z načeli iz Smernic o državni pomoči ali materialnimi načeli iz uredb o skupinskih izjemah.

Vendar pa želi Nadzorni organ poudariti, da četudi je tako upravno prakso mogoče dokazati, si Nadzorni organ pridržuje pravico, da izrazi svoje stališče glede tega, ali se Lesna shema lahko šteje za združljivo na podlagi člena 61(3)(c) glede na obstoj prakse v okviru Lesne sheme, da se dodeli 100-odstotna podpora projektom, pri katerih je upravni organ domneval, da subvencije ni mogoče šteti za pomoč, ker dejavnosti ni bilo mogoče pripisati posameznim podjetjem in ker naj bi prinesla skromno korist samo posameznemu podjetju. V primeru, navedenem v razdelku 2.2 (v delu I „Dejstva“ pod „sofinanciranjem“), kjer je Lesna shema financirala 100 % stroškov razvojnega projekta, obstoja državne pomoči dejansko ni mogoče izključiti samo zato, ker so bili rezultati dani na voljo „podjetjem članom“. Norveški organi se pozivajo, da predložijo vse dodatne informacije v zvezi s to prakso, vključno z informacijami o obstoju kakršnih koli notranjih navodil za tako izvajanje Lesne sheme.

3.   De minimis pomoč

Norveški organi so navedli, da subvencije, dodeljene na podlagi posebnih določb iz Lesne sheme, izpolnjujejo pogoje za opredelitev kot de minimis pomoč. Z drugimi besedami, po mnenju norveških organov Lesna shema vsebuje določbe, ki določajo pogoje, ki, kadar so izpolnjeni, zagotavljajo, da subvencije štejejo za de minimis pomoč.

Dodelitev pomoči je mogoče šteti za de minimis na podlagi prejšnjega poglavja 12 Smernic o državni pomoči ali naknadne uredbe de minimis (ki je s 1. februarjem 2003 nadomestila poglavje 12) (36), posledica česar je, da ukrep ne vsebuje državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in da ni obveznosti priglasitve. (37) Ker se je Lesna shema izvajala med 1. julijem 2000 in koncem leta 2005, za shemo prideta v poštev oba niza de minimis pravil. Kot so navedli norveški organi, je datum, ko so organi dali odobritev („tilsagn“), tisti, ki določa, ali se za zadevno subvencijo uporablja prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči ali naknadna uredba de minimis.

Iz člena 3(1) uredbe de minimis izhaja, da lahko nacionalni organi dodelijo de minimis pomoč šele, ko so preverili, da skupni znesek de minimis pomoči, ki jo je prejelo podjetje, ni zvišan na podlagi druge de minimis pomoči, prejete v preteklih treh letih. Prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči je vsebovalo določbo z enakim učinkom, ki je določala, da je treba zagotoviti, da kakršna koli dodatna pomoč, dodeljena istemu prejemniku, skupnega zneska dodeljene pomoči ne zviša prek de minimis praga. V skladu z de minimis uredbo je eden od načinov preverjanja de minimis praga ta, da se od prejemnika pridobijo popolne informacije o tej zadevi. V skladu s prejšnjim poglavjem 12 Smernic o državni pomoči je bilo treba de minimis pravilo preveriti z načinom nadzora (npr. nadzornim„mehanizmom“). Po mnenju Nadzornega organa bi to lahko prav tako obsegalo pridobitev popolnih informacij o tej zadevi od prejemnika.

V okviru Lesne sheme se je Innovasjon Norge skliceval na de minimis pravila in prejemnike obvestil o obveznosti, da organe obvestijo o drugi de minimis pomoči, prejeti tri leta potem, ko je bila dana odobritev za dodelitev de minimis pomoči. Vendar pa se ta obveznost obvestitve nanaša samo na de minimis pomoč, prejeto po tem, ko je bila prejeta pomoč v okviru Lesne sheme, in prejemnikom torej ni bilo treba predložiti informacij, ali so de minimis pomoč prejeli pred prejetjem de minimis pomoči v okviru Lesne sheme. Zato ni mogoče izključiti, da so prejemniki prejeli drugo de minimis pomoč pred subvencijami, prejetimi v okviru Lesne sheme, posledica česar je, da lahko skupna pomoč presega de minimis prag. Nadzorni organ torej ne more biti prepričan, da pomoč, za katero so norveški organi navedli, da v okviru Lesne sheme velja za de minimis pomoč, dejansko velja kot taka. Nadzorni organ torej predhodno meni, da določbe v okviru Lesne sheme, ki potencialno predstavlja de minimis shemo, niso v skladu z de minimis pravili.

4.   Postopkovne zahteve

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču se „Nadzorni organ EFTA pravočasno obvesti, kar mu omogoča, da lahko predloži pripombe na kakršne koli načrte izvedbe ali spremembe pomoči (…). Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.“

Norveški organi niso priglasili Lesne sheme Nadzornemu organu pred izvajanjem sheme. Nadzorni organ ugotavlja, da ni prejel informacij norveških organov, ki bi kazale, da je Lesna shema nadaljevanje predhodne sheme, ki je po vsebini in strukturi podobna Lesni shemi. Poleg tega Lesne sheme ne zajema nobena druga shema pomoči, ki so jo norveški organi priglasili Nadzornemu organu. Ker je Nadzorni organ predhodno ugotovil, da Lesna shema vključuje državno pomoč v smislu člena 61(1) EGP, Nadzorni organ predhodno meni, da norveški organi niso upoštevali svoje obveznosti priglasitve v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Vsaka državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ki ni priglašena, bo obravnavana kot „nezakonita pomoč“ v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Norveški organi se pozivajo, naj potrdijo, da je bila Lesna shema zaključena, in navedejo natančen datum njenega zaključka.

5.   Sklep

Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, Nadzorni organ predhodno meni, da Lesna shema pomeni pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Nadalje Nadzorni organ dvomi, da se lahko Lesna shema šteje za združljivo s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP v povezavi z zahtevami iz poglavij 14 in 25 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči. Poleg tega je predhodno mnenje Nadzornega organa, da norveški organi niso ravnali v skladu z uredbama o skupinskih izjemah za pomoč za mala in srednja podjetja in pomoč za usposabljanje in da Lesne sheme ni mogoče odobriti neposredno na podlagi člena 61(3)(c) EGP glede na materialna načela uredb o skupinskih izjemah. Zato Nadzorni organ dvomi, da je Lesna shema združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

Poleg tega Nadzorni organ dvomi, da so določbe, na podlagi katerih je domnevno dodeljena de minimis pomoč, v skladu s prejšnjim poglavjem 12 Smernic o državni pomoči in uredbo de minimis.

Zato in v skladu s členom 13(1) prim. členom 4(4) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču mora Nadzorni organ sprožiti postopek, določen v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Odločitev o sprožitvi postopka ne vpliva na končno odločitev Nadzornega organa, ki lahko ugotovi, da je Lesna shema združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

Ker Lesna shema ni bila priglašena Nadzornemu organu, lahko kakršna koli pomoč v smislu člena 61(1) EGP, dodeljena v okviru Lesne sheme, pomeni nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Iz člena 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču izhaja, da Nadzorni organ odloči, da morajo upravičenci vrniti nezakonito pomoč, ki je nezdružljiva s pravili o državni pomoči iz Sporazuma EGP.

V skladu z zgornjimi ugotovitvami Nadzorni organ, ki deluje v skladu s postopkom iz člena 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču ter členom 6(1) dela II Protokola 3 k Sporazumu, zahteva, da norveški organi v enem mesecu od datuma prejema te odločbe predložijo svoje pripombe in zagotovijo vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni pomoči, dodeljene v okviru Lesne sheme —

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nadzorni organ se je odločil, da sproži formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču proti Norveški v zvezi z Lesno shemo.

Člen 2

Norveški organi se v skladu s členom 6(1) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču pozivajo, da v enem mesecu od uradnega obvestila o tej odločbi predložijo svoje pripombe o sprožitvi formalnega postopka preiskave in da zagotovijo vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni Lesne sheme.

Člen 3

Druge države Efte, države članice ES in zainteresirane stranke bodo obveščene z objavo te odločbe v njenem verodostojnem jeziku, ki ji bo priložen povzetek v drugih jezikih, kot je verodostojni jezik, v Oddelku EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu EU, ter pozvane, da v enem mesecu od datuma objave predložijo svoje pripombe.

Člen 4

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

---

(1)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“ ali „EGP“.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(3)  Procesna in materialna pravila na področju državne pomoči Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ EFTA dne 19. januarja 1994, objavljene v UL L 231, 3.9.1994, str. 1, Dopolnilo EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1, kakor so bile nazadnje spremenjene z Odločbo Nadzornega organa št. 69/06/COL z dne 22. marca 2006 o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah (v nadaljevanju „Smernice o državni pomoči“).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (UL L 10, 13.1.2001, str. 20, kakor je bila spremenjena z UL L 63, 28.2.2004, str. 20); Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33, kakor je bila spremenjena z UL L 63, 28.2.2004, str. 22); in Uredba Komisije (EC) No. 69/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (UL L 10, 13.1.2001, str. 30). Slednja uredba nadomešča prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči (sprejeto z Odločbo Nadzornega organa št. 54/96/COL z dne 15. maja 1996, UL L 245, 25.9.1996, str. 28). Vse uredbe so bile vključene v Prilogo 15 (v razdelke 1(d)-(f)) k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 (UL L 266, 3.10.2002, str. 56, in Dopolnilo EGP št. 49, 3.10.2002, str. 42) in Sklepom Skupnega odbora št. 131/2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67 in Dopolnilo EGP št. 12, 10.3.2005, str. 49).

(5)  Oddelek 7.3.3 Bele knjige.

(6)  Oddelek 7.3.3 Bele knjige.

(7)  Oddelek 2.4.1 Bele knjige.

(8)  Oddelek 6.1.1 Bele knjige. V zvezi z osredotočenostjo na norveško industrijo oddelek 6.1.1. Bele knjige tudi navaja (prevod Nadzornega organa): Za večje ustvarjanje vrednosti je pomembno upoštevati možnost zmanjšanja stroškov na ravni predelave in prodaje ter povečati in izboljšati uporabo/izkoriščanje lesa, pridelanega na Norveškem.

(9)  Oddelek 2.1 Poročila delovne skupine opredeljuje gozdarsko vrednostno verigo (ali gozdarski sektor) kot vse subjekte, vključene od štora do končnega uporabnika. „Gozd“ obsega dobavno stran (lastniki gozdov in njihova združenja) in tržno raven (gozdarski podjetniki, vključno s prevozom po terenu, merjenjem lesa in prometom, delom na gozdnih kulturah, operativnim načrtovanjem itd.). „Proizvodnja“ obsega predelavo lesa v izdelke, primerne za končne uporabnike, vendar s poudarkom na mehanski lesnopredelovalni verigi (ki obsega tradicionalno delo v žagah in tesarstvo ter nadaljnjo predelavo v vrata, okna, stopnišča in druge gradbene elemente ter proizvodnjo lesenega pohištva, lesenih hiš in ročnih izdelkov). „Trg“ obsega končne uporabnike, vendar vključuje tudi različne ravni trgovanja in druge subjekte v gozdarskem proizvodnem sistemu, kot so podizvajalci za blago in storitve za gozdarstvo in gozdarsko industrijo.

(10)  Oddelek 1.4 Poročila delovne skupine, ki tudi navaja, da Lesna shema ne zajema gozdne kulture, infrastrukture, prevoza, gozdnih proizvodov za zeleno okrasje in bioenergije, ki naj bi jih reševali drugi ukrepi vlade.

(11)  Oddelki 1.5, 6.2 in 6.3 Poročila delovne skupine. Ministrstvo za kmetijstvo tudi določi mandat upravljavske skupine.

(12)  Oddelki 1.5, 6.2 in 6.3 Poročila delovne skupine.

(13)  Oddelek 4.7 Poročila delovne skupine.

(14)  Glej tudi revidiran proračun (St. prp. nr. 61 (1999–2000)). Lesna shema je poimenovana različno, vključno s „Treprogrammet“ in „Verdiskapningsprogrammet for tre“, ali z originalnim Priporočilom stalnega odbora za parlament (Innst. S. nr. 208 (1998–1999)).

(15)  2001: St. prp. nr. 1 (2000–2001) in revidiran proračun (St. prp. nr. 84 (2000–2001)); 2002: St. prp. nr. 1 (2001–2002) in revidiran proračun (St. prp. nr. 1 Tillegg nr. 4 (2001-2002)); 2003: St. prp. nr. 1 (2002–2003) in revidiran proračun (St. prp. nr. 65 (2002–2003)); 2004: St. prp. nr. 1 (2003–2004) in revidiran proračun (St. prp. nr. 63); 2005: St. prp. nr. 1 (2004–2005) in revidiran proračun (St. prp. nr. 65 (2004–2005)).

(16)  Oddelka 1.4 in 7.1 Poročila delovne skupine.

(17)  Oddelek 7.1 Poročila delovne skupine. Glej tudi točko 3 v oddelku 7.2 Poročila delovne skupine in tretji odstavek oddelka 4.7, kjer je navedeno, da mora financiranje v okviru Lesne sheme delovati kot sprožilni mehanizem za projekte.

(18)  Oddelek 4.6 Poročila delovne skupine.

(19)  Uredbe št. 68/2001 (o pomoči za usposabljanje), 70/2001 (o malih in srednjih podjetjih) in 69/2001 (o de minimis pomoči). De minimis uredba je nadomestila prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči. Glej sklicevanja na vse uredbe in poglavje 12 Smernic o državni pomoči v sprotni opombi 4.

(20)  Prevod (s strani Nadzornega organa) druge točke v oddelku 7.2 Poročila delovne skupine. Norveški organi so dodali, da so bila „ta načela upoštevana in sporočena upravičencem“.

(21)  Oddelki 4.1–4.4 in 5 Poročila delovne skupine.

(22)  Glej oddelek 2.2 zgoraj.

(23)  Do 25 %/15 % se lahko uporabi za ukrepe, za katere je z vidika okrožne politike pričakovati, da bodo imeli močan učinek. V okrajih Vest-Agder, Rogaland and Hordaland prag pomoči ne sme presegati 20 %/10 %.

(24)  Do 25 %/15 % se lahko uporabi za ukrepe, za katere je pričakovati, da bodo imeli močan regionalni učinek. V okrajih Vest-Agder, Rogaland and Hordaland pragovi ne smejo presegati 20 %/10 %.

(25)  Odločba Nadzornega organa 327/99/COL z dne 16. decembra 1999 o zemljevidu območij, ki prejemajo pomoč, in stopnjah pomoči (Norveška).

(26)  Zahteva po informacijah se glasi: „EØS-regelverket — opplysningsplikt: Tildelingen av tilskuddet skjer i henhold til reglene for bagatellmessig støtte. Ved eventuelle nye søknader om offentlig støtte (uansett støttekilde) har støttemottaker plikt til å opplyse om dette tilskuddet. Opplysningsplikten gjelder i 3 år fra tilsagnstidspunktet. Støttemottakeren må ikke motta mer enn til sammen 100 000 Euro (ca. kr 815 000,-) i støtte etter reglene for bagatellmessig støtte over et tidsrom på 3 år.“

(27)  Poročilo delovne skupine tudi navaja, da bi se morala Lesna shema uporabljati od drugega četrtletja leta 2000 in ostati v veljavi naslednjih pet let.

(28)  Prevod naslednjega citata, ki ga je zagotovil Nadzorni organ: „Norge eksporterer ca 85-90 % av produksjonen av tremasse og papirprodukter og ca 35 % av trelast-produksjonen. Leveransene til EU-land utgjør henholdsvis 70 % og 90 % av eksporten. Eventuelle strategier eller politiske vedtak innen EU som kan påvirke EUs import av skogindustriprodukter vil kunne få store konsekvenser for den norske skogsektoren.“

(29)  Eurostatova statistika za obdobje med letoma 1999 in 2004, ki obsega uvoz in izvoz različnih vrst obdelanega lesa in gradbenega lesa v EU (kjer je vrednost izražena bodisi v tisoč kubičnih metrih ali tonah), kaže, da se v EU veliko trguje z lesnimi izdelki. Zadevna statistika je (i) uvoz in izvoz hlodovine znotraj EU-25; „tabela fores51“; (ii) uvoz lesne celuloze in papirja ter kartona znotraj EU-25; „tabela fores62“; (iii) izvoz lesne celuloze znotraj EU-25 „tabela fores62“; (iv) uvoz žaganega lesa in lesnih plošč znotraj EU-25; „tabela fores61“; in (v) uvoz žaganega lesa znotraj EU; „tabela fores61“. Vse na voljo na:

http://europa.eu.int/comm/eurostat

ali tako, da se naveže stik z Eurostatom prek njegove spletne strani.

(30)  Glej spletno stran:

http://www.ssb.no/muh/tab15-01.shtml,

ki prikazuje tabelo 15 z naslovom „Trgovina z izbranimi državami z dvomestnim SITC. Januar–marec 2006. V milijonih kron“.

(31)  Zadeva C-75/97 Belgija proti Komisiji [1999] PSES I-3671, odstavek 33, Zadeva C-66/02 Italija proti Komisiji z dne 15. decembra 2005, še ni bilo objavljeno, odstavek 95, Združene zadeve E-5/04, E-6/04 in E-7/04 Fesil in Finnfjord, Pil in drugi ter Kraljevina Norveška proti Nadzornemu organu EFTA [2005], Poročilo Sodišča EFTA, stran 121, odstavki 77–79.

(32)  V zvezi s tem glej zadevo 730/79 Philip Morris proti Komisiji [1989] Recueil 2671, odstavek 11, kjer je navedeno: „Ko državna finančna pomoč okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini v Skupnosti, je treba slednja obravnavati, kot da je navedena pomoč vplivala nanje.“

(33)  Odločba Nadzornega organa 327/99/COL z dne 16. decembra 1999 o zemljevidu območij, ki prejemajo pomoč, in stopnjah pomoči (Norveška).

(34)  Glej zgornja razdelka 2.4 in 2.2.

(35)  Glej člen 3(3) uredb o skupinskih izjemah za mala in srednja podjetja oziroma za pomoč za usposabljanje.

(36)  Prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči je bilo izbrisano z Odločbo Nadzornega organa št. 198/03/COL z dne 5. novembra 2003, vendar je bilo, kot je navedeno zgoraj, poglavje 12 že 1. februarja 2003 nadomeščeno z de minimis uredbo.

(37)  Drugi odstavek prejšnjega poglavja 12 Smernic o državni pomoči o de minimis in člen 2(1) uredbe de minimis.