31.10.2006

Uradni list Evropske unije

C 264/1

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUNI EVROPSKIH SKUPNOSTI

PRORAČUNSKO LETO 2005

Zvezek I

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

(2006/C 264/01)

VSEBINA

Glavni dogodki in ključne točke

DEL I:

Konsolidirani računovodski izkazi Evropskih skupnosti in pojasnila

A.	Bilanca stanja

B.	Izkaz poslovnega izida (vključno s poročanjem po odsekih)

C.	Izkaz denarnih tokov

D.	Izkaz sprememb neto sredstev

E.	Pojasnila k računovodskim izkazom

DEL II:

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna Evropskih skupnosti in pojasnila

A.	Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna

B.	Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

GLAVNI DOGODKI IN KLJUČNE TOČKE

PREHOD NA RAČUNOVODSTVO NA PODLAGI NASTANKA POSLOVNEGA DOGODKA IN NJEGOV UČINEK

Zakaj prehod?

Evropske skupnosti so se zavezale, da se bodo s posodobitvijo svojih zaključnih računov uskladile s pristopom, ki ga je sprejelo veliko število držav in ga podpirajo mednarodni organi, kot sta IFAC (1) in OECD. To je pomenilo prehod s sistema zaključnih računov, ki se osredotoča na opis operacij v zvezi z proračunskimi odhodki in prihodki na podlagi trenutka plačil, na sistem, ki temelji na računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Cilj je bil zagotoviti boljše podatku vodstvu pri odločanju ter izboljšati preglednost in kakovost letno pripravljenih računovodskih podatkov. Novi sistem mora zagotoviti zanesljivejše in ustreznejše podatke notranjim uporabnikom sistema ter tudi zunanjim bralcem zaključnih računov.

Opravljeno delo

To delo se je zares začelo leta 2003 z začetkom projekta „posodobitve računovodskega sistema“, katerega cilj je bil postaviti Evropske skupnosti na čelo mednarodnega gibanja k posodobitvi računovodstva javnega sektorja.

Kot je bilo načrtovano, se je januarja 2005 začel uporabljati novi računovodski sistem, skupaj z novim sklopom računovodskih pravil in novim kontnim okvirom. Tako je to prvi sklop računovodskih izkazov, ki so bili pripravljeni po novih pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka (proračunsko računovodstvo še vedno temelji na gibanju denarnih sredstev). Ta nova računovodska pravila in metode so navdihnili mednarodno sprejeti standardi za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards – IPSAS), za računovodske transakcije, ki jih še ne zajemajo standardi IPSAS, pa ustrezni Mednarodni računovodski standardi (MRS)/Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP). Ta pravila je sprejel računovodja Komisije, potem ko je prejel mnenje svetovalne strokovne skupine za računovodske standarde, ki je skrbela za neodvisne strokovne smernice. Struktura IT se je posodobila za zagotavljanje, da se bo vsak računovodski dogodek, in ne samo gibanje denarnih sredstev, v celoti evidentiral, ko nastane. Sistemi IT se bodo še naprej izboljševali, da se pospeši povezovanje sistemov in zagotovi boljše poročanje o upravljanju. Poleg tega je bil obseg konsolidacije v letu 2005 razširjen, tako da je prvič vključeval razne agencije Skupnosti.

Končni rezultat je bila priprava bilance stanja na dan 31. decembra 2004 na podlagi novih računovodskih pravil.

Glavni učinek sprememb

Prvi opazni učinek je, da se bilanca stanja in zunajbilančne postavke, ki so tukaj predstavljene glede na predhodno leto (2004), razlikujejo od bilance stanja in zunajbilančnih postavk, objavljenih v zaključnih računih za leto 2004, saj so pripravljene na podlagi drugačnih pravil. Skupnosti so zato uporabile prvotne številke iz leta 2004, ki so bile pripravljene po starih pravilih, in jih prilagodile tako, da so skladne z novimi pravili.

Uporaba načel računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka v bistvu pomeni, da se prihodki in odhodki v zaključnih računih zajamejo, ko so zasluženi/nastali, in ne le, če so prejeta/plačana denarna sredstva. Štirje največji učinki te spremembe računovodskih pravil na računovodske izkaze:

Vnaprejšnje financiranje: Postavka sredstev, ki se imenuje vnaprejšnje financiranje, je zdaj pripoznana v bilanci stanja Skupnosti in pomeni predujme, plačane upravičencem z namenom, da se jim zagotovijo likvidna sredstva. Znesek v bilanci stanja pomeni denarna sredstva, ki jih upravičenec še ni porabil ali za katera še ni predložil poročil/zahtevkov z opisom njihove porabe. Vnaprejšnje financiranje je na dan 31. decembra 2004 skupaj znašalo 28 milijard EUR, kar je precejšen dodatek k bilanci stanja (glej pojasnili 3.5 in 3.9 oddelka E dela I).

Tekoče obveznosti: V računovodskem sistemu so zneski zdaj pripoznani kot stroški in obveznosti takoj, ko službe za odobritev zanje določijo, da so nastali in upravičeni. Zaradi novih orodij IT in pravil je v popravljeni bilanci stanja na dan 31. decembra 2004 znesek v višini 9,4 milijarde EUR izkazan kot tekoče obveznosti (glej pojasnilo 3.18.2 oddelka E dela I).

Razmejitev: Ključen element računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka je, da se prihodki in odhodki zajamejo v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Zato so bila potrebna precejšnja prizadevanja Evropskih skupnosti, da bi ocenile vknjižbe, ki jih je bilo treba opraviti ob koncu leta, da se zagotovi pravilna razdelitev prihodkov in odhodkov med obema letoma. Takšne vrste transakcij se imenujejo razmejitvene transakcije („cut-off transactions“), običajen primer pa so stroški električne energije za december 2004, ki jih je treba vključiti v zaključne račune za leto 2004, tudi če do leta 2005 ni bil prejet noben račun in opravljeno nobeno plačilo. Vključitev teh zneskov je pomenila vključitev vnaprej vračunanih odhodkov na dan 31. decembra 2004 v višini 64,2 milijarde EUR (glej pojasnilo 3.18.4 oddelka E dela I).

Pokojninske terjatve do držav članic: Kot del uporabe novih računovodskih pravil je računovodja Komisije po nasvetu svetovalne strokovne skupine za računovodske standarde in na podlagi razgovorov z njimi odločil, da jamstvo, ki ga dajo države članice za financiranje pokojnin, ne izpolnjuje meril za pripoznanje kot terjatev v bilanci stanja. Zaradi črtanja tega sredstva iz bilance stanja na dan 31. decembra 2004 so se celotna sredstva zmanjšala za 26 milijard EUR (glej pojasnilo 3.12 oddelka E dela I).

Popoln opis učinka sprememb je predstavljen v oddelku E 2 dela I.

Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic

Na podlagi novih pravil morajo Skupnosti v svojih računovodskih izkazih oceniti in pripoznati odhodke, ki bodo financirani iz splošnega proračuna, vendar ob koncu leta še niso bili prijavljeni. Tako je zelo veliko odhodkov po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Kljub temu pa Skupnosti vpokličejo sredstva od držav članic šele, kadar potrebujejo denarna sredstva za plačilo dolgovanih zneskov, da bi tako državam članicam omogočile čim večjo prilagodljivost pri upravljanju njihovih javnih financ. Zaradi te vključitve obveznosti Skupnosti v zaključne račune ter dejstva, da so ustrezni zneski, ki so potrebni za financiranje teh obveznosti, pripoznani šele v naslednjih letih, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva.

Da bi se ta dejstva bralcu zaključnih računov prikazala na najrazumljivejši način, je bila uvedena navpična bilanca stanja, ki prikazuje najprej sredstva in nato obveznosti Skupnosti. Razlika pomeni predvsem zneske, ki bodo vpoklicani od držav članic. Obstoj negativnih neto sredstev zgolj kaže na razliko med računovodstvom na podlagi trenutka plačila in računovodstvom na podlagi nastanka poslovnega dogodka za subjekt, ki se financira v skladu v svojimi potrebami po denarnih sredstvih. Pri tem se ne upošteva obveznost držav članic, da v prihodnosti zagotovijo potrebna sredstva za plačilo nastalih odhodkov, ko ti zapadejo. Ne gre pozabiti, da Skupnosti ne morejo opraviti plačila, če to ni bilo predvideno v proračunu, in da so vsi v proračunu predvideni odhodki pokriti z v proračunu predvidenimi prihodki iz držav članic (glej pojasnilo 3.20 oddelka E del I).

Nova struktura

Medtem, ko na proračunsko poročanje prehod na računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka ni vplival, pa novi računovodski izkazi vsebujejo veliko več podatkov kot prej. Najpomembnejši dodatki prestrukturirani bilanci stanja in zunajbilančnim postavkam so izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz sprememb neto sredstev.

NAJPOMEMBNEJŠI POUDARKI ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 2005

—	Proračunski presežek se je še naprej zmanjševal z 2,7 milijarde EUR na 2,4 milijarde EUR.

—	Poslovni izid (izguba) za zadevno leto je znašal 7,8 milijarde EUR.

—	Skupna sredstva so se povečala s 53,6 milijarde EUR v letu 2004 na 58,7 milijarde EUR, skupne obveznosti pa so se povečale s 105,2 milijarde EUR na 120,9 milijarde EUR.

DEL I

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI EVROPSKIH SKUPNOSTI IN POJASNILA

VSEBINA

A.	Bilanca stanja

B.	Izkaz poslovnega izida (vključno s poročanjem po odsekih)

C.	Izkaz denarnih tokov

D.	Izkaz sprememb neto sredstev

E.	Pojasnila k računovodskim izkazom:

1.	Računovodske usmeritve

2.	Učinek prehoda na računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka

3.	Pojasnila k bilanci stanja

4.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

5.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

6.	Zunajbilančne postavke in pojasnila

7.	Obvladovanje finančnih tveganj

8.	Razkrivanje povezanih strank

9.	Dogodki po datumu bilance stanja

10.	Subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo

11.	Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

A. BILANCA STANJA

v EUR
		Pojasnilo	31.12.2005	31.12.2004 Popravljeno
I.	STALNA SREDSTVA:		31 415 180 633,30	30 142 730 492,69
	Neopredmetena dolgoročna sredstva	3.1	26 676 624,50	17 137 089,53
	Opredmetena osnovna sredstva	3.2	4 141 220 250,32	4 084 425 922,70
	Naložbe	3.3	1 874 420 306,00	2 150 177 300,19
	Posojila	3.4	2 397 326 503,16	2 298 277 591,00
	Dolgoročno vnaprejšnje financiranje	3.5	22 731 731 325,85	21 284 928 692,20
	Dolgoročne terjatve	3.6	243 805 623,47	307 783 897,07
II.	GIBLJIVA SREDSTVA:		27 291 395 093,09	23 450 507 504,46
	Zaloge	3.7	126 470 335,92	63 255 048,68
	Kratkoročne naložbe	3.8	1 439 652 311,41	1 442 821 890,84
	Kratkoročno vnaprejšnje financiranje	3.9	6 633 481 985,52	6 727 929 511,29
	Kratkoročne terjatve	3.10	7 237 854 523,32	7 139 062 014,64
	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	3.11	11 853 935 936,92	8 077 439 039,01
	Sredstva skupaj		58 706 575 726,39	53 593 237 997,15
III.	DOLGOROČNE OBVEZNOSTI:		38 025 870 323,61	30 556 735 482,10
	Prejemki zaposlenih	3.12	33 155 884 938,00	26 012 130 886,00
	Rezervacije za tveganja in stroške	3.13	1 096 842 934,71	1 013 020 111,03
	Finančne obveznosti	3.14	1 920 492 514,34	1 688 032 288,29
	Druge dolgoročne obveznosti	3.15	1 852 649 936,56	1 843 552 196,78
IV.	TEKOČE OBVEZNOSTI:		82 825 446 775,06	74 633 599 508,87
	Rezervacije za tveganja in stroške	3.16	275 440 997,63	240 240 253,60
	Finančne obveznosti	3.17	22 018 193,71	152 154 480,63
	Obveznosti	3.18	82 527 987 583,72	74 241 204 774,64
	Obveznosti skupaj		120 851 317 098,67	105 190 334 990,97
	NETO SREDSTVA		(62 144 741 372,28)	(51 597 096 993,82)
	Rezerve	3.19	2 808 609 579,99	2 567 532 141,28
	Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic:	3.20	(64 953 350 952,27)	(54 164 629 135,10)
	Pokojnine osebja (dolgoročno) (2)		(33 155 884 938,00)	(26 012 130 886,00)
	Drugi zneski (3)		(31 797 466 014,27)	(28 152 498 249,10)
V.	NETO SREDSTVA (4)		(62 144 741 372,28)	(51 597 096 993,82)

B. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (vključno s poročanjem po odsekih)

v EUR
	Pojasnilo	2005
POSLOVNI PRIHODKI	4.1	107 890 098 965,56
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov:		103 964 129 385,85
Sredstva iz naslova BND		70 861 050 698,58
Sredstva iz naslova DDV		16 018 121 497,86
Tradicionalna lastna sredstva		14 264 712 942,61
Proračunski popravki		2 606 103 308,82
Prispevki tretjih držav (vključno z državami Efte)		214 140 937,98
Poslovni prihodki:		3 925 969 579,71
Globe		719 616 062,54
Izterjava stroškov		1 385 693 507,89
Prihodki iz upravnega poslovanja		895 083 199,67
Drugi poslovni prihodki		925 576 809,61
POSLOVNI ODHODKI		107 597 505 955,88
Upravni odhodki:	4.2	6 127 531 024,91
Odhodki za osebje		3 612 990 701,52
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi		320 308 630,81
Drugi upravni odhodki		2 194 231 692,58
Poslovni odhodki:	4.3	101 469 974 930,97
Neposredno centralizirano upravljanje		11 281 191 742,49
Posredno centralizirano upravljanje		350 673 116,96
Decentralizirano upravljanje		1 732 823 172,49
Deljeno upravljanje		86 925 465 101,27
Skupno upravljanje		248 168 777,58
Drugi poslovni odhodki	4.4	931 653 020,18
PRESEŽEK IZ POSLOVANJA		292 593 009,68
Prihodki iz finančnih poslov	4.5	399 088 528,72
Odhodki iz finančnih poslov	4.6	(368 650 139,19)
Povečanje pokojninske obveznosti	3.12	(8 044 529 533,33)
(PRIMANJKLJAJ) IZ DEJAVNOSTI, KI NISO POVEZANE S POSLOVANJEM		(8 014 091 143,80)
DELEŽ NETO (PRIMANJKLJAJA) PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV IN SKUPNIH PODJETIJ	4.7	(90 966 231,35)
(PRIMANJKLJAJ) IZ REDNIH DEJAVNOSTI		(7 812 464 365,47)
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		(7 812 464 365,47)

POROČANJE PO ODSEKIH

To poročilo vsebuje razdelitev poslovnih prihodkov in odhodkov znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja se lahko razvrstijo v tri večje skupine – Dejavnosti znotraj Evropske unije, Dejavnosti zunaj Evropske unije ter Storitve in drugo.

„Dejavnosti znotraj Evropske unije“ je največja izmed teh skupin, saj pokriva številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj Unije, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov Skupnosti.

Agencije, ki so vključene v konsolidacijo, so priključene istemu področju kot dejavnost Komisije, iz katere dobivajo glavno subvencijo Skupnosti. Druge institucije razen Komisije so združene v posebno področje. Za posamezna področja so prikazani bruto zneski pred konsolidacijskimi odpravami, konsolidacijske odprave pa so izračunane skupaj v enem stolpcu.

Poudariti je treba, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije. Tukaj so prikazani, da bi se omogočila primerjava neto izida s tistim iz izkaza poslovnega izida.

POROČANJE PO ODSEKIH — POVZETEK

v EUR
	Dejavnosti znotraj EU	Dejavnosti zunaj EU	Storitve in drugo	ESPJ v likvidaciji	Druge institucije	Konsolidacijske odprave	SKUPAJ
POSLOVNI PRIHODKI:
Globe	719 616 062,54						719 616 062,54
Izterjava stroškov	1 353 084 760,41	36 722 410,81	1 290 942,71			(5 404 606,04)	1 385 693 507,89
Prihodki iz upravnega poslovanja	89 082 518,18	62 742 860,77	597 208 561,21	(53 875 000,00)	261 789 487,91	(61 865 228,40)	895 083 199,67
Drugi poslovni prihodki	688 188 532,20	272 916 001,90	460 493 351,82		305 161,77	(496 326 238,08)	925 576 809,61
POSLOVNI PRIHODKI SKUPAJ	2 849 971 873,33	372 381 273,48	1 058 992 855,74	(53 875 000,00)	262 094 649,68	(563 596 072,52)	3 925 969 579,71
Upravni odhodki:	1 809 140 421,50	890 182 701,55	1 382 452 884,00	5 648,00	2 120 615 781,21	(74 866 411,35)	6 127 531 024,91
Odhodki za osebje	1 344 955 579,32	620 812 260,57	617 749 601,28		1 036 675 272,43	(7 202 012,08)	3 612 990 701,52
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	59 471 934,18	52 618 748,62	98 316 368,04	5 648,00	109 895 931,97		320 308 630,81
Drugi upravni odhodki	404 712 908,00	216 751 692,36	666 386 914,68		974 044 576,81	(67 664 399,27)	2 194 231 692,58
Poslovni odhodki:	94 580 031 861,20	5 613 725 860,31	1 764 946 870,63			(488 729 661,17)	101 469 974 930,97
Neposredno centralizirano upravljanje	6 548 039 671,23	3 479 353 565,16	1 493 894 876,89			(240 096 370,79)	11 281 191 742,49
Posredno centralizirano upravljanje	293 199 308,89	298 361 244,31	1 886 514,00			(242 773 950,24)	350 673 116,96
Decentralizirano upravljanje	378 103 058,75	1 354 720 113,74					1 732 823 172,49
Deljeno upravljanje	86 925 465 101,27						86 925 465 101,27
Skupno upravljanje	21 703 755,76	226 465 021,82					248 168 777,58
Drugi poslovni odhodki	413 520 965,30	254 825 915,28	269 165 479,74			(5 859 340,14)	931 653 020,18
POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ	96 389 172 282,70	6 503 908 561,86	3 147 399 754,63	5 648,00	2 120 615 781,21	(563 596 072,52)	107 597 505 955,88
NETO POSLOVNI ODHODKI	(93 539 200 409,37)	(6 131 527 288,38)	(2 088 406 898,89)	(53 880 648,00)	(1 858 521 131,53)	-	(103 671 536 376,17)
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov							103 964 129 385,85
Presežek iz poslovanja							292 593 009,68
Neto finančni prihodki							30 438 389,53
Povečanje pokojninske obveznosti							(8 044 529 533,33)
Delež rezultatov pridruženih subjektov/skupnih podjetij							(90 966 231,35)
Poslovni izid za zadevno leto							(7 812 464 365,47)

POROČANJE PO ODSEKIH — DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU

v EUR
	Gospodarske in finančne zadeve	Podjetništvo in industrija	Konkurenca	Zaposlovanje	Kmetijstvo	Promet in energetika	Okolje	Raziskave	Informacijska družba
POSLOVNI PRIHODKI:
Globe	0,00	0,00	699 616 062,54	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
Izterjava stroškov	268 064,24	1 411 811,20	0,00	69 163 331,89	1 095 501 773,52	2 827 282,13	204 297,96	(1 503 012,75)	3 613 410,74
Prihodki iz upravnega poslovanja	0,00	3 137 099,27	0,00	373 252,58	0,00	318 726,24	30 420,36	53 874 389,18	0,00
Drugi poslovni prihodki	943 047,15	106 245 197,98	6 125 594,59	34 792 023,86	21 463 750,70	48 081 050,89	37 864 063,91	214 975 609,38	7 744 634,28
POSLOVNI PRIHODKI SKUPAJ	1 211 111,39	110 794 108,45	705 741 657,13	104 328 608,33	1 116 965 524,22	51 227 059,26	38 098 782,23	267 346 985,81	11 358 045,02
Upravni odhodki:	46 199 829,19	153 298 881,17	64 600 631,78	92 340 382,46	104 677 605,13	126 763 660,30	85 759 340,45	192 972 695,88	111 446 861,32
Odhodki za osebje	40 170 815,78	112 782 404,99	60 914 198,97	73 291 049,30	93 011 388,22	105 529 494,62	63 297 071,72	144 070 879,70	85 744 021,81
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	0,00	5 333 212,01	0,00	562 643,68	0,00	492 141,91	620 795,93	0,00	31 272,69
Drugi upravni odhodki	6 029 013,41	35 183 264,17	3 686 432,81	18 486 689,48	11 666 216,91	20 742 023,77	21 841 472,80	48 901 816,18	25 671 566,82
Poslovni odhodki:	59 307 959,45	195 709 789,69	452 045,97	10 986 548 855,98	54 319 611 969,20	1 079 402 884,03	226 522 697,46	2 573 004 377,31	848 420 984,23
Neposredno centralizirano upravljanje	59 307 959,45	153 040 733,18	452 045,97	179 672 789,83	36 689 337,94	1 023 432 786,76	193 960 751,76	2 572 954 268,52	847 440 934,53
Posredno centralizirano upravljanje	0,00	0,00	0,00	1 525 090,20	0,00	5 677 018,73	16 882 600,85	0,00	0,00
Decentralizirano upravljanje	0,00	0,00	0,00	0,00	226 312 553,13	4 751 688,31	0,00	0,00	0,00
Deljeno upravljanje	0,00	0,00	0,00	10 788 124 831,35	54 040 432 329,95	0,00	0,00	0,00	0,00
Skupno upravljanje	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	21 703 755,76	0,00	0,00	0,00
Drugi poslovni odhodki	0,00	42 669 056,51	0,00	17 226 144,60	16 177 748,18	23 837 634,47	15 679 344,85	50 108,79	980 049,70
POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ	105 507 788,64	349 008 670,86	65 052 677,75	11 078 889 238,44	54 424 289 574,33	1 206 166 544,33	312 282 037,91	2 765 977 073,19	959 867 845,55
NETO POSLOVNI ODHODKI	(104 296 677,25)	(238 214 562,41)	640 688 979,38	(10 974 560 630,11)	(53 307 324 050,11)	(1 154 939 485,07)	(274 183 255,68)	(2 498 630 087,38)	(948 509 800,53)
	Skupno raziskovalno središče	Ribištvo	Notranji trg	Regionalna politika	Obdavčenje in carine	Izobraževanje in kultura	Zdravje in varstvo potrošnikov	Pravica, svoboda in varnost	Dejavnosti znotraj EU skupaj
POSLOVNI PRIHODKI:
Globe	0,00	20 000 000,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	719 616 062,54
Izterjava stroškov	197 689,90	(577 716,70)	0,00	123 765 779,64	214 784,18	57 757 136,14	99 895,16	140 233,16	1 353 084 760,41
Prihodki iz upravnega poslovanja	26 916 536,65	0,00	0,00	0,00	3 706 530,65	674 748,67	0,00	50 814,58	89 082 518,18
Drugi poslovni prihodki	12 811 935,20	776,79	7 153,49	2 432,19	461 868,81	131 777 307,45	34 783 584,53	30 108 501,00	688 188 532,20
POSLOVNI PRIHODKI SKUPAJ	39 926 161,75	19 423 060,09	7 153,49	123 768 211,83	4 383 183,64	190 209 192,26	34 883 479,69	30 299 548,74	2 849 971 873,33
Upravni odhodki:	324 372 209,78	32 051 379,81	44 690 462,16	57 972 095,34	47 405 108,82	156 840 485,76	115 039 261,94	52 709 530,21	1 809 140 421,50
Odhodki za osebje	191 769 343,19	25 946 002,86	41 167 654,18	49 647 357,38	39 143 285,61	89 648 655,85	82 770 631,38	46 051 323,76	1 344 955 579,32
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	44 625 365,19	0,00	4 395,68	0,00	3 445 604,19	1 330 513,59	2 055 405,38	970 583,93	59 471 934,18
Drugi upravni odhodki	87 977 501,40	6 105 376,95	3 518 412,30	8 324 737,96	4 816 219,02	65 861 316,32	30 213 225,18	5 687 622,52	404 712 908,00
Poslovni odhodki:	60 714 249,27	697 841 194,30	4 552 640,19	21 526 122 538,25	31 530 486,25	1 211 876 717,33	307 247 898,55	451 164 573,74	94 580 031 861,20
Neposredno centralizirano upravljanje	(30 348 138,27)	215 276 482,20	4 552 640,19	94 989 892,49	31 530 486,25	791 695 562,00	283 223 089,90	90 168 048,53	6 548 039 671,23
Posredno centralizirano upravljanje	0,00	0,00	0,00	(601 257,04)	0,00	269 715 856,15	0,00	0,00	293 199 308,89
Decentralizirano upravljanje	0,00	0,00	0,00	147 021 849,64	0,00	16 967,67	0,00	0,00	378 103 058,75
Deljeno upravljanje	0,00	470 531 514,01	0,00	21 272 810 053,16	0,00	(543 390,71)	0,00	354 109 763,51	86 925 465 101,27
Skupno upravljanje	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	21 703 755,76
Drugi poslovni odhodki	91 062 387,54	12 033 198,09	0,00	11 902 000,00	0,00	150 991 722,22	24 024 808,65	6 886 761,70	413 520 965,30
POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ	385 086 459,05	729 892 574,11	49 243 102,35	21 584 094 633,59	78 935 595,07	1 368 717 203,09	422 287 160,49	503 874 103,95	96 389 172 282,70
NETO POSLOVNI ODHODKI	(345 160 297,30)	(710 469 514,02)	(49 235 948,86)	(21 460 326 421,76)	(74 552 411,43)	(1 178 508 010,83)	(387 403 680,80)	(473 574 555,21)	(93 539 200 409,37)

POROČANJE PO ODSEKIH — DEJAVNOSTI ZUNAJ EU

v EUR
	Zunanji odnosi	Trgovina	Razvoj	Širitev	Humanitarna pomoč	Dejavnosti zunaj EU skupaj
POSLOVNI PRIHODKI:
Izterjava stroškov	8 350 389,23	(46 083,70)	19 226 652,13	9 131 176,72	60 276,43	36 722 410,81
Prihodki iz upravnega poslovanja	60 781 919,99	0,00	(1 666,30)	1 962 607,08	0,00	62 742 860,77
Drugi poslovni prihodki	6 204 915,71	12 110,81	1 301 147,76	265 258 510,04	139 317,58	272 916 001,90
POSLOVNI PRIHODKI SKUPAJ	75 337 224,93	(33 972,89)	20 526 133,59	276 352 293,84	199 594,01	372 381 273,48
Upravni odhodki:	626 640 536,51	47 074 129,27	131 434 686,78	67 097 824,88	17 935 524,11	890 182 701,55
Odhodki za osebje	410 582 923,68	42 521 599,62	117 424 692,35	37 307 451,22	12 975 593,70	620 812 260,57
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	51 282 367,01	0,00	0,00	1 336 381,61	0,00	52 618 748,62
Drugi upravni odhodki	164 775 245,82	4 552 529,65	14 009 994,43	28 453 992,05	4 959 930,41	216 751 692,36
Poslovni odhodki:	2 082 953 186,40	10 013 446,62	780 048 497,43	2 205 715 297,71	534 995 432,15	5 613 725 860,31
Neposredno centralizirano upravljanje	1 776 530 787,59	9 450 379,12	652 893 731,15	505 802 026,55	534 676 640,75	3 479 353 565,16
Posredno centralizirano upravljanje	36 126 501,89	0,00	25 091 165,92	237 143 576,50	0,00	298 361 244,31
Decentralizirano upravljanje	135 528 670,41	0,00	50 981 058,43	1 168 210 384,90	0,00	1 354 720 113,74
Skupno upravljanje	121 491 031,79	563 067,50	53 531 324,69	50 879 597,84	0,00	226 465 021,82
Drugi poslovni odhodki	13 276 194,72	0,00	(2 448 782,76)	243 679 711,92	318 791,40	254 825 915,28
POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ	2 709 593 722,91	57 087 575,89	911 483 184,21	2 272 813 122,59	552 930 956,26	6 503 908 561,86
NETO POSLOVNI ODHODKI	(2 634 256 497,98)	(57 121 548,78)	(890 957 050,62)	(1 996 460 828,75)	(552 731 362,25)	(6 131 527 288,38)

POROČANJE PO ODSEKIH — STORITVE IN DRUGO

	Tisk in komunikacije	Evropski urad za boj proti goljufijam	Usklajevanje	Osebje in uprava	Statistični urad Evropskih skupnosti	Proračun	Revizija	Drugo	Storitve in drugo skupaj
POSLOVNI PRIHODKI:
Izterjava stroškov	254 215,17	11 015,16	1 863,82	1 059 619,16	(185 770,60)	150 000,00	0,00	0,00	1 290 942,71
Prihodki iz upravnega poslovanja	95 190,18	3 523 760,83	1 322 227,41	557 920 364,69	352,24	34 346 665,86	0,00	0,00	597 208 561,21
Drugi poslovni prihodki	862 671,22	18 764,17	403 925,30	31 078 188,31	868 179,59	10 585 303,45	19,09	416 676 300,69	460 493 351,82
POSLOVNI PRIHODKI SKUPAJ	1 212 076,57	3 553 540,16	1 728 016,53	590 058 172,16	682 761,23	45 081 969,31	19,09	416 676 300,69	1 058 992 855,74
Upravni odhodki:	89 419 856,47	40 610 680,45	150 294 222,02	1 011 508 432,30	58 596 845,23	48 657 820,36	7 447 379,66	(24 082 352,49)	1 382 452 884,00
Odhodki za osebje	58 300 245,12	29 732 231,14	129 417 384,41	298 586 990,65	55 477 451,07	39 086 578,59	7 019 015,87	129 704,43	617 749 601,28
Odhodki, povezani z osnovnimi sredstvi	1 164 191,40	42 659,29	0,00	97 109 517,35	0,00	0,00	0,00	0,00	98 316 368,04
Drugi upravni odhodki	29 955 419,95	10 835 790,02	20 876 837,61	615 811 924,30	3 119 394,16	9 571 241,77	428 363,79	(24 212 056,92)	666 386 914,68
Poslovni odhodki:	59 553 544,34	5 863 831,35	551 345,73	51 155 987,10	70 448 743,57	1 352 046 593,25	15 995,00	225 310 830,29	1 764 946 870,63
Neposredno centralizirano upravljanje	57 845 829,45	5 863 831,35	0,00	49 824 082,51	68 507 973,48	1 313 199 252,25	0,00	(1 346 092,15)	1 493 894 876,89
Posredno centralizirano upravljanje	1 630 514,00	0,00	0,00	256 000,00	0,00	0,00	0,00	0,00	1 886 514,00
Drugi poslovni odhodki	77 200,89	0,00	551 345,73	1 075 904,59	1 940 770,09	38 847 341,00	15 995,00	226 656 922,44	269 165 479,74
POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ	148 973 400,81	46 474 511,80	150 845 567,75	1 062 664 419,40	129 045 588,80	1 400 704 413,61	7 463 374,66	201 228 477,80	3 147 399 754,63
NETO POSLOVNI ODHODKI	(147 761 324,24)	(42 920 971,64)	(149 117 551,22)	(472 606 247,24)	(128 362 827,57)	(1 355 622 444,30)	(7 463 355,57)	215 447 822,89	(2 088 406 898,89)

C. IZKAZ DENARNIH TOKOV

v EUR
	Pojasnilo	2005
DENARNI TOKOVI PRI REDNIH DEJAVNOSTIH
Primanjkljaj iz rednih dejavnosti:		(7 812 464 365,47)
Denarni tokovi pri poslovanju:	5.2
Odplačevanje		6 842 720,30
Amortizacija		277 733 537,93
Oslabitev naložb		(11 983 099,95)
(Povečanje)/zmanjšanje naložb		(62 602 039,59)
(Povečanje)/zmanjšanje posojil		(99 048 912,16)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnega vnaprejšnjega financiranja		(1 446 802 633,65)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih terjatev		63 978 273,60
(Povečanje)/zmanjšanje zalog		(63 215 287,24)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega vnaprejšnjega financiranja		94 447 525,77
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev		(98 792 508,68)
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih rezervacij		83 822 823,68
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih finančnih obveznosti		232 460 226,05
Povečanje/(zmanjšanje) drugih dolgoročnih obveznosti		9 097 739,78
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih rezervacij		35 200 744,03
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih finančnih obveznosti		(130 136 286,92)
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti		8 286 782 809,08
Proračunski presežek iz leta 2004, obravnavan kot nedenarni prihodki v letu 2005		(2 736 707 563,42)
Drugo gibanje nedenarnih sredstev		1 527 550,43
Denarni tokovi pri naložbenju:	5.3
(Povečanje)/zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev		(350 910 120,82)
(Povečanje)/zmanjšanje naložb		76 469 510,70
(Povečanje)/zmanjšanje denarnih naložb		3 169 579,43
Dolgoročnih prejemkov zaposlenih	3.12	7 143 754 052,00
NETO DENARNI TOKOVI PRI REDNIH DEJAVNOSTIH		3 502 624 274,88
NETO POVEČANJE/(ZMANJŠANJE) DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV		3 502 624 274,88
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA ZAČETKU LETA (5)	3.11	8 667 335 685,27
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI OB KONCU LETA (5)	3.11	12 169 959 960,15

D. IZKAZ SPREMEMB NETO SREDSTEV

v EUR
	Rezerve		Zbrani presežek/(primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto	Skupaj
	Rezerva za pošteno vrednost	Druge rezerve	Zbrani presežek/(primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto	Skupaj
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2004 (6)	0,00	1 055 268 223,85	9 258 037 564,68	4 194 018 305,10	14 507 324 093,63
Spremembe računovodskih usmeritev (7)	88 457 197,90	1 423 806 719,53	(67 616 685 004,88)	0,00	(66 104 421 087,45)
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2004 (popravljeno)	88 457 197,90	2 479 074 943,38	(58 358 647 440,20)	4 194 018 305,10	(51 597 096 993,82)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		145 081 942,86	(145 081 942,86)		0,00
Gibanje poštene vrednosti	(7 094 661,12)				(7 094 661,12)
Drugo		(450 782,03)	9 072 993,58		8 622 211,55
Dodelitev poslovnega izida za leto 2004		103 540 939,00	1 353 769 802,68	(1 457 310 741,68)	0,00
Proračunski rezultat za leto 2004, knjižen v dobro držav članic				(2 736 707 563,42)	(2 736 707 563,42)
Poslovni izid za zadevno leto				(7 812 464 365,47)	(7 812 464 365,47)
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2005	81 362 536,78	2 727 247 043,21	(57 140 886 586,80)	(7 812 464 365,47)	(62 144 741 372,28)

E. POJASNILA K RAČUNOVODSKIH IZKAZOM

1.	Računovodske usmeritve

2.	Učinek prehoda na računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka

3.	Pojasnila k bilanci stanja

4.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

5.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

6.	Zunajbilančne postavke in pojasnila

7.	Obvladovanje finančnih tveganj

8.	Razkrivanje povezanih strank

9.	Dogodki po datumu bilance stanja

10.	Subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo

11.	Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

1. RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1 PRAVNI OKVIR IN FINANČNA UREDBA

Zaključni računi se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1, s popravkom v UL L 25, 30.1.2003, str. 43) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe.

V členu 133 finančne uredbe je navedeno, da računovodja Komisije sprejme računovodska pravila in metode, ki jih uporabljajo vse institucije in organi. Tako je 28. decembra 2004 sprejel nova računovodska pravila Skupnosti. Te nove računovodske usmeritve na podlagi nastanka poslovnega dogodka so navdihnili mednarodni standardi za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards – IPSAS), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards Board – IPSASB), če teh ni, pa Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB). Ta pravila je sprejel računovodja Komisije, potem ko je prejel mnenje svetovalne strokovne skupine za računovodske standarde, ki je skrbela za neodvisne strokovne smernice.

Pravila vrednotenja in računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, se uporabljajo v vseh evropskih institucijah in organih, ki trenutno spadajo v obseg konsolidacije, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in pripravo zaključnih računov, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije.

Računovodja Komisije mora do 31. marca naslednjega leta predložiti Računskemu sodišču v revizijo konsolidirane začasne zaključne račune. Komisija mora do 31. julija sprejeti končne konsolidirane zaključne račune, ki se potem objavijo v Uradnem listu do 31. oktobra, skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče.

Začasni in končni zaključni računi za leto 2005 so predstavljeni na naslednji način: Zvezek I vsebuje konsolidirane zaključne račune, Zvezek II pa zaključne račune Komisije.

1.2 RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih nekega subjekta, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri subjektu javnega sektorja, kot so Evropske skupnosti, je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno subjekt ravna s sredstvi, ki so mu zaupana.

Da bi računovodski izkazi predstavili resnično in pošteno sliko, ni dovolj, da zagotovijo ustrezne podatke, ki opisujejo naravo in obseg dejavnosti institucije in agencij, razložijo, kako se institucija oziroma agencija financira, ter zagotovijo dokončne podatke o njenem delovanju, ampak morajo to narediti na jasen in razumljiv način, ki omogoča primerjavo med proračunskimi leti. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev.

Računovodski sistem evropskih institucij in agencij zajema splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Zaključni računi se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta. Proračunsko računovodstvo daje podrobno sliko izvrševanja proračuna. Temelji na načelu prilagojenega računovodstva na podlagi trenutka plačila (8). Splošno računovodstvo omogoča pripravo računovodskih izkazov, saj ti prikazujejo vse odhodke in prihodke za proračunsko leto, njihov namen pa je predstaviti finančno stanje v obliki bilance stanja na dan 31. decembra.

Člen 124 finančne uredbe določa računovodska načela, ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov:

—	časovna neomejenost poslovanja;

—	preudarnost;

—	dosledna uporaba računovodskih metod;

—	primerljivost podatkov;

—	pomembnost;

—	brez neto izravnave;

—	prednost dejanskosti pred navideznostjo;

—	računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Ker so računovodski izkazi za leto 2005 v skladu z računovodskimi pravili Skupnosti pripravljeni na drugačni podlagi kot za leto 2004, tj. v skladu z računovodstvom, ki temelji v celoti na nastanku poslovnega dogodka, je bila prvotna bilanca stanja na dan 31. decembra 2004 spremenjena tako, da se je pripravila otvoritvena bilanca stanja na dan 31. decembra 2004 na podlagi nastanka poslovnega dogodka (na primer vključitev zneskov vnaprejšnjega financiranja). Ti popravki so podrobneje predstavljeni v pojasnilu E 2.

1.3 KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije Evropskih skupnosti zajema 26 nadzorovanih subjektov, en pridružen subjekt in eno skupno podjetje. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu E 10. V primerjavi z letom 2004 se je obseg konsolidacije razširil za 16 nadzorovanih subjektov, da bi se upoštevala posodobljena računovodska pravila Evropskih skupnosti.

Nadzorovani subjekti

Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere so Evropske skupnosti pooblaščene, da usmerjajo njihovo finančno in poslovno politiko, da bi lahko imele koristi od dejavnosti teh subjektov. Za to pooblastilo mora obstajati možnost neposrednega uveljavljanja. Večina pri glasovalnih pravicah, kar je najpogostejši kazalnik nadzora, se v večini primerov ne more uporabljati za Evropske skupnosti, saj med subjekti običajno ni kapitalskih povezav.

Evropske institucije, ki spadajo v obseg konsolidacije, so bile ustanovljene na podlagi ustanovitvenih pogodb. Pomenijo osnovo organizacijske strukture Evropskih skupnosti in nedvomno prispevajo k ciljem Evropskih skupnosti. Za te ustanove zato lahko velja, da so pod izključnim nadzorom Evropskih skupnosti.

V skladu z istim pristopom za vse agencije Skupnosti, ustanovljene s sekundarnim zakonodajnim aktom, velja, da so pod izključnim nadzorom Evropskih skupnosti, in so zato prvič vključene v obseg konsolidacije. Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt. Po drugi strani pa Urad za usklajevanje na notranjem trgu (Alicante) in Urad Skupnosti za rastlinske sorte (Angers), ki ne prejemata nobenih subvencij iz splošnega proračuna Skupnosti, nista vključena v konsolidacijo zaključnih računov za leto 2005.

Zaključni računi nadzorovanih subjektov se konsolidirajo z metodo popolne konsolidacije. Odpravljene so vse medsebojne transakcije in saldi med nadzorovanimi subjekti Evropskih skupnosti. Nerealizirani dobički in izgube iz transakcij med subjekti so neznatni in zato niso odpravljeni.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so vsi subjekti, na katere imajo Evropske skupnosti znaten vpliv, vendar jih ne nadzorujejo, pri tem pa imajo v njih običajno od 20 do 50-odstotni delež glasovalnih pravic. Naložbe v pridružene subjekte se računovodsko obračunajo s kapitalsko metodo in so na začetku pripoznane po nabavni vrednosti.

Delež Evropskih skupnosti v dobičkih ali izgubah pridruženih subjektov po pridobitvi je pripoznan v izkazu poslovnega izida, njihov delež v gibanju rezerv po pridobitvi pa v rezervah. Skupno gibanje po pridobitvi se popravi glede na knjigovodsko vrednost naložbe. Izplačila dividend, prejeta od pridruženega subjekta, zmanjšajo knjigovodsko vrednost naložbe.

Nerealizirani dobički in izgube iz transakcij med Evropskimi skupnostmi in pridruženim subjektom so neznatni in zato niso odpravljeni.

Računovodske usmeritve pridruženih subjektov se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki so jih sprejele Evropske skupnosti za podobne transakcije in dogodke v podobnih okoliščinah. Iz praktičnih razlogov računovodski izkazi pridruženih subjektov, uporabljeni pri izvajanju kapitalske metode, niso bili popravljeni.

V primerih, ko imajo Evropske skupnosti 20-odstotni ali večji delež v skladu tveganega kapitala, si ne prizadevajo izvajati znatnega vpliva. Taki skladi se zato obravnavajo kot za prodajo razpoložljiva sredstva in kapitalska metoda se zanje ne uporablja.

Skupna podjetja

Skupno podjetje je pogodbeni dogovor, po katerem Evropske skupnosti in ena ali več strank („podvižnikov“) opravljajo gospodarsko dejavnost pod skupnim nadzorom. Skupni nadzor je pogodbeno dogovorjena delitev nadzora nad gospodarsko dejavnostjo. Lastniški delež v skupno nadzorovanih subjektih se računovodsko obračuna s kapitalsko metodo in je na začetku pripoznan po nabavni vrednosti.

Delež Evropskih skupnosti v dobičkih ali izgubah skupno nadzorovanih subjektov je pripoznan v izkazu poslovnega izida, njihov delež v gibanju rezerv pa v rezervah. Skupno gibanje se popravi glede na knjigovodsko vrednost lastniškega deleža.

Nerealizirani dobički in izgube iz transakcij med Evropskimi skupnostmi in skupno nadzorovanim subjektom so neznatni in zato niso odpravljeni.

Računovodske usmeritve skupnih podjetij se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki so jih sprejele Evropske skupnosti za podobne transakcije in dogodke v podobnih okoliščinah. Iz praktičnih razlogov računovodski izkazi skupnih podjetij, uporabljeni pri izvajanju kapitalske metode, niso bili popravljeni.

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

V zaključnih izkazih Evropskih skupnosti niso konsolidirana sredstva, ki jih upravljajo Skupnosti v imenu skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje Evropskih skupnosti in Evropskega razvojnega sklada. Na dan 31. decembra 2005 so skupna sredstva tega sistema zdravstvenega zavarovanja znašala 260 milijonov EUR, skupna sredstva Evropskega razvojnega sklada pa 3,5 milijarde EUR – glej pojasnilo E 11.

1.4 VALUTA IN OSNOVA ZA PRERAČUNAVANJE

Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi se pripravijo v eurih, ki je funkcijska in predstavitvena valuta Evropskih skupnosti.

Transakcije in saldi

Transakcije v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na datum transakcije.

Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi transakcij v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, so pripoznane v izidu poslovnega izida.

Saldi denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra 2005:

Devizni tečaj eura na dan 31. decembra 2005
CYP	0,5735
LTL	29,0000
CZK	7,4605
MTL	15,6466
DKK	0,6853
PLN	252,8700
EEK	0,6962
SKK	3,4528
GBP	0,4293
SIT	3,8600
HUF	37,8800
SEK	239,5000
LVL	9,3885
USD	1,1797

Za naslednje postavke se uporabijo drugačne metode preračunavanja:

—	opredmetena in neopredmetena sredstva ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena; in

—	vnaprejšnje financiranje, plačano v okviru Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, se preračuna po deviznih tečajih na deseti dan meseca po mesecu, v katerem je bilo to financiranje odobreno.

Spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev, ki so izraženi v tuji valuti in razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo, so vključene med razlike pri preračunavanju, ki izhajajo iz sprememb odplačne vrednosti vrednostnega papirja, in druge spremembe knjigovodske vrednosti vrednostnega papirja. Razlike pri preračunavanju so pripoznane v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa v rezervi za pošteno vrednost. Razlike pri preračunavanju nedenarnih finančnih sredstev in obveznosti, knjiženih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Razlike pri preračunavanju nedenarnih finančnih sredstev, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

1.5 BILANCA STANJA

1.5.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so kapitalizirane na podlagi stroškov, nastalih za pridobitev in zagon določene programske opreme. Ti stroški se amortizirajo v ocenjeni življenjski dobi (4 leta). Notranje pridobljena neopredmetena sredstva so trenutno prikazana v izkazu poslovnega izida.

Stroški, povezani z razvojem ali vzdrževanjem računalniške programske opreme, so pripoznani kot nastali stroški.

1.5.2 Opredmetena osnovna sredstva

Nepremičnine, naprave in oprema

Vse nepremičnine, naprave in oprema so izkazane po izvirni nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo (razen zemljišč, umetniških del in sredstev v gradnji) in oslabitev sredstev. Izvirna nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi postavk.

Poznejši stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznani kot ločeno sredstvo, kakor je primerno, in sicer le, kadar je verjetno, da bodo imele Evropske skupnosti prihodnje gospodarske koristi, povezane s to postavko, in je mogoče stroške postavke zanesljivo izmeriti. Vsa druga popravila in vzdrževanje se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali.

Zemljišča, umetniška dela in sredstva v gradnji se ne amortizirajo. Amortizacija drugih sredstev se izračuna v skladu z metodo enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni življenjski dobi:

Amortizacijske stopnje
Vrsta sredstva	Stopnja enakomernega časovnega amortiziranja
Neopredmetena sredstva	25 %
Zgradbe	4 %
Naprave, stroji in oprema	10 % do 25 %
Pohištvo	10 % do 25 %
Naprave in inventar	10 % do 33 %
Vozila	25 %
Računalniška strojna oprema	25 %
Druga osnovna sredstva	10 % do 33 %

Preostala vrednost in življenjska doba sredstev se preveri in, kadar je to primerno, popravi ob vsakem datumu bilance stanja. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti.

Dobički in izgube od odtujitev se določijo s primerjavo prihodkov s knjigovodsko vrednostjo. Ti so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Zakupi

Kadar Evropske skupnosti nosijo večino vseh tveganj in koristi v zvezi z lastništvom, se zakupi opredmetenih sredstev razvrstijo kot finančni zakupi. Finančni zakupi so kapitalizirani na začetku zakupa po pošteni vrednosti zakupljenega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote plačil zakupa, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Vsako plačilo zakupa se dodeli med stroške obveznosti in financiranja, tako da se doseže stalna stopnja neporavnanega dela financiranja. Obveznosti v zvezi z najemnino brez stroškov financiranja so vključene v druge obveznosti (dolgoročne in kratkoročne). Obresti stroškov financiranja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v obdobju zakupa, tako da se doseže stalna periodična obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva, pridobljena v okviru finančnih zakupov, se amortizirajo v življenjski dobi sredstva ali zakupnem obdobju, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar zakupodajalec nosi večji del tveganj in koristi v zvezi z lastništvom, se zakupi razvrstijo kot poslovni zakupi. Plačila, opravljena v okviru poslovnih zakupov, se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v skladu z metodo enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju zakupa.

1.5.3 Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremembe okoliščin kažejo na to, da morda ni mogoče izterjati njihove knjigovodske vrednosti. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

1.5.4 Naložbe

Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih

Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih se računovodsko obračunajo s kapitalsko metodo.

Naložbe v sklade tveganega kapitala

Razvrstitev in merjenje

Naložbe v sklade tveganega kapitala so razvrščene kot za prodajo razpoložljiva sredstva in jih je treba v skladu s tem izkazovati po pošteni vrednosti, dobičke in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno z razlikami pri preračunavanju), pa pripoznati v rezervi za pošteno vrednost.

Upoštevanje poštene vrednosti

Ker naložbe v sklade tveganega kapitala nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu in ne obstaja zanesljiva metoda vrednotenja, se vrednotijo od postavke do postavke po nabavni vrednosti ali pripisani čisti vrednosti sredstva, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti, ki jo upravitelj sklada prijavi do datuma bilance stanja, s čimer se izključi kakršen koli pripisan nerealiziran dobiček, ki lahko prevladuje v osnovnem naložbenem portfelju. Naložbe v sklade tveganega kapitala, ki na datum bilance stanja obstajajo manj kot dve leti, se vrednotijo po enakih načelih, razen v primeru nerealiziranih izgub, nastalih zgolj zaradi upravnih stroškov, pri čemer se glede na zgodnjo fazo osnovnega naložbenega portfelja te nerealizirane izgube ne upoštevajo.

Treba je omeniti, da je „metodo vrednotenja po pošteni vrednosti“ pred kratkim razvil Evropski investicijski sklad v skladu z MRS 39. Vendar se lahko ta metoda uporablja samo za naložbe Evropskih skupnosti v sklade tveganega kapitala ob koncu leta 2005. Dejansko na podlagi podatkov, zbranih v letu 2004, ni mogoče popraviti zneskov vrednosti naložb v sklade tveganega kapitala ob koncu prejšnjega leta. Zaradi tega in zaradi primerljivosti je bila sedanja metoda vrednotenja, kot je opisana v zgornjem odstavku, dosledno uporabljena ob koncu leta 2005. Poštena vrednost, dobljena z uporabo „metode vrednotenja po pošteni vrednosti“, je zgolj v vednost razkrita v pojasnilu E 3.3.3.1. Prehod s sedanje metode vrednotenja na to „metodo vrednotenja po pošteni vrednosti“ bo začel veljati 1. januarja 2006, s tem povezan popravek pa bo pripoznan v rezervi za pošteno vrednost.

Po tej „novi metodi“ se poštena vrednost naložb v sklade tveganega kapitala doseže z uporabo pojma skupne čiste vrednosti sredstev, ki implicitno predvideva, da je združevanje čistih vrednosti sredstev vseh skladov samo po sebi skladno z MRS 39, če se lahko čiste vrednosti sredstev skladov obravnavajo kot skladne z MRS 39.

Po tej metodi so skladi razvrščeni v tri kategorije:

—	I. kategorija – skladi, usklajeni z zahtevami MRS 39 glede poštene vrednosti;

—	II. kategorija – skladi, usklajeni z drugimi smernicami glede vrednotenja (tj. AFIC, BVCA in EVCA) ali standardi, ki lahko veljajo za skladne z MRS 39;

—	III. kategorija – skladi, ki niso usklajeni niti z zahtevami MRS 39 glede poštene vrednosti niti s katerimi koli drugimi smernicami glede vrednotenja v skladu z MRS 39.

Za I. in II. kategorijo se nerealizirani dobički iz merjenja poštene vrednosti pripoznajo v rezervah, nerealizirane izgube pa se ocenijo glede oslabitve sredstev, da se ugotovi, ali se pripoznajo kot izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida ali kot spremembe rezerve za pošteno vrednost.

Pripisana čista vrednost sredstev po pošteni vrednosti se določi z uporabo odstotka lastništva Evropskih skupnosti v zadevnem skladu na čisti vrednosti sredstva, ki je prikazana v zadnjem poročilu, ali, kolikor je to mogoče, z uporabo natančne vrednosti deleža na isti datum, ki jo predloži zadevni upravitelj sklada.

Naložbe, ki spadajo v III. kategorijo, se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitev.

Druge naložbe

Razvrstitev

Evropske skupnosti svoje naložbe razvrščajo v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev naložb se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakemu datumu bilance stanja.

(i) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Ta kategorija ima dve skupini: finančna sredstva v posesti za trgovanje in finančna sredstva, ki so po začetnem pripoznanju označena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določijo Evropske skupnosti. Izvedeni finančni instrumenti so tudi razvrščeni kot v posesti za trgovanje, če niso opredeljeni kot varovanje pred tveganji. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo realizirana v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(ii) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko Skupnosti zagotovijo denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v stalna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Evropska skupnost namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu Evropske skupnosti niso imele nobenih naložb iz te kategorije.

(iv) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Vključena so v stalna sredstva, razen če nameravajo Skupnosti naložbo odtujiti v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripozna na datum trgovanja – datum, na katerega se Evropske skupnosti zavežejo, da bodo kupile ali prodale sredstvo. Posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcu posodijo denarna sredstva. Naložbe se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške transakcije za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški transakcije pa se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena transakcije (tj. poštena vrednost prejetega nadomestila). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih pogojev, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Pri posojilih uradnikom, ki jih je odobrila ESPJ v likvidaciji, se cena transakcije iz praktičnih razlogov in na podlagi premislekov o bistvenosti uporabi kot poštena vrednost pri začetnem pripoznanju, neodvisno od kakršnih koli odobrenih ugodnejših obrestnih mer.

Pripoznanje naložb se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali so se prenesle in so Evropske skupnosti prenesle večino vseh tveganj in koristi v zvezi z lastništvom.

Kasnejše merjenje

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva in finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so pozneje izkazana po pošteni vrednosti.

Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid“, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

Spremembe poštene vrednosti denarnih finančnih sredstev, ki so izražena v tuji valuti in razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene med razlike pri preračunavanju, ki izhajajo iz sprememb odplačne vrednosti sredstva, in druge spremembe knjigovodske vrednosti sredstva. Razlike pri preračunavanju so pripoznane v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa v rezervi za pošteno vrednost. Spremembe poštene vrednosti nedenarnih finančnih sredstev, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so pripoznane v rezervi za pošteno vrednost.

Kadar so finančna sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, prodana ali oslabljena, je treba nabrane popravke poštene vrednosti, ki so prej bili pripoznani v rezervi za pošteno vrednost, pripoznati v izkazu poslovnega izida.

Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane po metodi efektivnih obrestnih mer, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende na za prodajo razpoložljive kapitalske instrumente se pripoznajo, kadar se ugotovi pravica Evropskih skupnosti do prejema plačila.

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi) ni deluje, Evropske skupnosti določijo pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo nedavnih transakcij na podlagi neodvisnega tržnega načela, sklicevanja na druge instrumente s podobnimi bistvenimi lastnostmi, analize diskontiranih denarnih tokov, modelov določanja cen opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Kadar poštene vrednosti naložb v kapitalske instrumente, ki nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni ceni, zmanjšani za oslabitev.

Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazane po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obrestnih mer. Za posojila, odobrena iz izposojenih sredstev, se metoda efektivnih obrestnih mer na podlagi premislekov o bistvenosti ne more uporabljati ločeno za dana in najeta posojila. Stroški transakcije, ki jih imajo Evropske skupnosti in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Oslabitev finančnih sredstev

Evropske skupnosti ob vsakem datumu bilance stanja ocenijo, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo je oslabljeno in izgube zaradi oslabitve so nastale samo takrat, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ta (ti) škodni dogodek (dogodki) vpliva(jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstev, ki ga je mogoče zanesljivo oceniti.

(i) Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontirano po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo.

Izračun sedanje vrednoti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarne tokove, ki lahko izhajajo iz zasega premoženja, zmanjšane za stroške pridobitve in prodaje varščine, ne glede na to, ali je zaseg verjeten.

Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se predhodno pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(ii) Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so lastniški vrednostni papirji razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno ceno in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za vse izgube zaradi oslabitve tega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črta iz rezerv in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida v zvezi s kapitalskimi instrumenti, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

1.5.5 Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Stroški se določijo po metodi „prvi noter, prvi ven“ (FIFO). V izjemnih primerih se lahko uporabi metoda tehtanih povprečnih cen. Stroški dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajemajo stroške načrtovanja, surovin, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške in z njimi povezane splošne stroške proizvodnje (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in prodajne stroške.

Kadar se zaloge hranijo za distribucijo brez stroškov ali po nominalnih stroških, se izmerijo po nabavni vrednosti ali tekočih nadomestitvenih stroških, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Tekoči nadomestitveni stroški so stroški, ki bi jih imele Evropske skupnosti za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.6 Zneski vnaprejšnjega financiranja

Ob koncu leta se neporavnani zneski vnaprejšnjega financiranja vrednotijo po prvotnem(-ih) plačanem(-ih) znesku(-ih), zmanjšanem(-ih) za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na vnaprejšnje financiranje se pripoznajo, ko se natečejo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja. Jamstva, povezana z zneski vnaprejšnjega financiranja, so razkrita v zunajbilančnih postavkah kot pogojna sredstva.

1.5.7 Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se določi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da Evropske skupnosti ne bodo mogle izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo, ki ustreza sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po tržni obrestni meri za podobne posojilojemalce. Znesek odpisa je pripoznan v izkazu poslovnega izida. Pripoznan je tudi splošni odpis v vrednosti 20 % na leto za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu.

Glej tudi pojasnilo 1.5.13 spodaj glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov, ki se pripoznajo ob koncu leta.

1.5.8 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so opredeljeni kot kratkoročne terjatve. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne depozite na odpoklic, druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj, in prekoračitve pozitivnega stanja na bančnem računu. Prekoračitve pozitivnega stanja na bančnem računu so izkazane v okviru finančnih obveznosti med tekočimi obveznostmi v bilanci stanja.

1.5.9 Prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

Evropske skupnosti upravljajo pokojninske načrte z vnaprej določenimi pokojninami. Pokojninski načrt z vnaprej določenimi pokojninami je pokojninski načrt, ki na splošno določa znesek pokojnine, ki ga bo zaposleni prejemal ob upokojitvi in ki je običajno odvisen od enega ali več dejavnikov, kot so starost, delovna doba in osebni dohodek.

Obveznost, ki je pripoznana v bilanci stanja za pokojninske načrte z vnaprej določenimi pokojninami, je sedanja vrednost obveznosti glede vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja, zmanjšana za vse poštene vrednosti sredstev načrta. Obveznost glede vnaprej določenih pokojnin izračunajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Sedanja vrednost obveznosti glede vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odtokov z uporabo obrestnih mer za podjetniške obveznice visoke kakovosti, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom z njimi povezane pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz popravkov na podlagi izkušenj in sprememb aktuarskih predpostavk, se nemudoma pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Stroški preteklega delovnega razmerja se nemudoma pripoznajo v prihodkih, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju še določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega delovnega razmerja amortizirajo z metodo enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

1.5.10 Rezervacije za tveganja in stroške

Rezervacije za tveganja in stroške se pripoznajo, kadar imajo Evropske skupnosti pravno ali posredno obveznost zaradi preteklih dogodkov, kadar je precej verjetno, da bo potreben odtok sredstev za poravnavo obveznosti, in kadar je znesek mogoče zanesljivo oceniti. Rezervacije se ne pripoznajo za prihodnje poslovne izgube.

Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, za katere se pričakuje, da bodo potrebni za poravnavo sedanje obveznosti na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveznost oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

Kadar je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije sedanja vrednost odhodkov, za katere se pričakuje, da bodo potrebni za poravnavo obveznosti. Uporabljena diskontna stopnja odraža trenutne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za obveznost, ne pa tveganj, katerih ocene prihodnjih denarnih tokov so bile popravljene.

1.5.11 Finančne obveznosti

Finančne obveznost vključujejo najeta posojila in obveznosti v posesti za trgovanje.

Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Najeta posojila se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih nadomestil), brez nastalih stroškov transakcije, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obrestnih mer; vse razlike med prihodki brez stroškov transakcije in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju najetih posojil z uporabo metode efektivnih obrestnih mer. Najeta posojila so razvrščena kot dolgoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja.

Za posojila, odobrena iz izposojenih sredstev, se metoda efektivnih obrestnih mer na podlagi premislekov o bistvenosti ne more uporabljati ločeno za dana in najeta posojila. Stroški transakcije, ki jih imajo Evropske skupnosti in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Obveznosti v posesti za trgovanje vključujejo izvedene finančne instrumente, ki niso opredeljeni kot varovanje pred tveganji, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot sredstva v posesti za trgovanje, glej pojasnilo 1.5.4.

1.5.12 Obveznosti

Znaten del obveznosti Skupnosti ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev ali drugih sredstev Skupnosti. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni zastopniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvoten znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v zaključne račune, ko so dobave opravljene in jih Evropske skupnosti sprejmejo.

1.5.13 Ločevanje obračunskih obdobij – aktivne in pasivne časovne razmejitve

Pomemben vidik prehoda na računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka je zagotavljanje, da se transakcije, opravljene v zadevnem letu, zajamejo v ustreznem računovodskem letu, tj. zagotavljanje razmejitve: transakcije je treba pripoznati v obdobju, na katero se nanašajo.

Zlasti je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev Skupnosti, vendar jih Skupnostim še niso prijavili (vnaprej vračunani stroški). Da bi dobili najboljšo oceno teh zneskov, se uporabljajo različne metode, odvisno od vrste dejavnosti in razpoložljivih podatkov. Obratno pa se nekateri odhodki zajamejo v tekočem letu, čeprav se nanašajo na poznejša obdobja (odloženi stroški), in te je treba opredeliti in vključiti v ustrezno obdobje.

Tudi prihodke je treba zajeti v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun ni poslan, storitev pa je bila opravljena ali blago dostavljeno oziroma obstaja pogodbeni dogovor (na podlagi sklicevanja na pogodbo), je treba znesek oceniti in pripoznati v računovodskih izkazih kot prehodno nezaračunane prihodke.

Poleg tega je treba ob koncu leta, kadar je poslan račun, ki se ne nanaša na obdobje poročanja, znesek odložiti in ga pripoznati kot zmanjšanje prihodkov. Cilj je zmanjšati prihodke za znesek, ki je enak odloženim stroškom.

Ker je to prvo leto take metode knjiženja in glede na posebnosti dejavnosti Skupnosti, ne obstajajo primerjalne metode, s katerimi bi lahko primerjali te metode ocenjevanja.

1.6 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1 Prihodki

Prihodki od menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo, kadar se večina tveganj in koristi v zvezi z lastništvom nad blagom prenese na kupca.

Prihodki, povezani s transakcijo, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti transakcije na datum poročanja.

Prihodki od nemenjalnih poslov

Sem spada velika večina prihodkov Skupnosti, ki zajemajo predvsem neposredne in posredne davke ter zneske lastnih sredstev. Poleg davkov lahko Evropske skupnosti prejemajo tudi plačila od drugih strank, kot so dajatve, globe in donacije.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, kadar Evropske skupnosti vpokličejo sredstva od držav članic in zahtevajo njihove prispevke. Izmerijo se glede na njihov vpoklican znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, kadar se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, kadar so od držav članic prejeti ustrezna mesečna poročila o računih A (vključno z izterjanimi dajatvami in zapadlimi zneski, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso izplačani Evropskim skupnostim, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (vključno z neizterjanimi in nezajamčenimi dajatvami ter zajamčenimi zneski, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja (25 %). Poleg tega se v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, kadar je sprejeta odločitev Skupnosti o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede solventnosti podjetja, je treba pripoznati zmanjšanje vrednosti upravičenosti.

Po odločitvi o naložitvi globe imajo dolžniki dva meseca od datuma obvestila o zadevni odločitvi:

—	da sprejmejo to odločitev; v tem primeru morajo plačati globo v za to določenem roku in Skupnosti dokončno poberejo zadevni znesek;

—	ali da ne sprejmejo te odločitve; v tem primeru vložijo pritožbo v skladu s pravom Skupnosti.

Vendar je treba glavnico globe plačati v za to določenem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 242 Pogodbe ES). Dolžniki imajo dve možnosti: lahko predložijo bančno garancijo za zadevni znesek ali pa začasno plačajo globo.

Če se podjetje pritoži zoper odločitev in je že začasno plačalo globo, je znesek izkazan kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper odločitev Skupnosti nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo terjatve. Če se namesto plačila prejme jamstvo, je izkazano kot pogojno sredstvo.

Če obstaja tveganje, da Sodišče prve stopnje ne bo odločilo v prid Skupnosti, se v primerih, kadar je že prejeto začasno plačilo, pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnana terjatev ustrezno odpiše. Obresti, ki so jih Evropske skupnosti prejele na bančnih računih, na katera se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, vse pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Prihodki in odhodki od obresti

Prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivnih obrestnih mer. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja denarna plačila ali prejemke v pričakovani življenjski dobi finančnega instrumenta (ali, kadar je to primerno, krajšem obdobju) na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere Evropske skupnosti ocenijo denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predplačila), ne upoštevajo pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in točke, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške transakcije ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

1.6.2 Odhodki

Odhodki od menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih Evropske skupnosti sprejmejo. Vrednotijo se po nabavni vrednosti.

Odhodki od nemenjalnih poslov so značilni za Evropske skupnosti in zajemajo večino njihovih odhodkov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter diskrecijske subvencije, prispevki in donacije.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so se pojavili dogodki, ki so povzročili prenos, če uredba (finančna uredba, Kadrovski predpisi ali druge uredbe) dovoljuje naravo prenosa ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos; če je upravičenec izpolnil vsa merila o izpolnjevanju pogojev; in če je možna primerna ocena zneska.

Kadar je prejet kakršen koli zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki že dolgovani upravičencem, vendar še niso prijavljeni, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani stroški.

1.7 POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropskih skupnosti. Pogojno sredstvo se razkrije, kadar je pritok gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti verjeten.

Pogojna sredstva se nenehno ocenjujejo, da bi se razvoj ustrezno kazal v računovodskih izkazih. Če je pritok gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti res gotov in je mogoče zanesljivo izmeriti vrednost sredstva, se sredstvo in z njim povezani prihodki pripoznajo v računovodskih izkazih obdobja, v katerem je nastala sprememba.

Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdil le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropskih skupnosti; ali sedanja obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker: ni verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost; ali, v skrajno redkih okoliščinah, ko zneska obveznosti ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, zelo majhna.

Pogojne obveznosti se nenehno ocenjujejo, da bi ugotovili, ali je odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, postal verjeten. Če postane verjetno, da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, za postavko, ki se obravnava kot pogojna obveznost, se pripozna rezervacija v računovodskih izkazih obdobja, v katerem se spremeni verjetnost.

Obveznosti za prihodnje financiranje

Obveznost za prihodnje financiranje je pravna ali posredna obveznost, ponavadi pogodbene narave, ki so jo prevzele Evropske skupnosti in za katero bo morda potreben prihodnji odtok dejavnikov.

Jamstva

Jamstva so možna sredstva ali obveznosti, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdil, če se pojavi ali ne pojavi predmet jamstva. Jamstva so zato opredeljena kot pogojna sredstva ali obveznosti. Jamstvo je poravnano, ko predmet jamstva ne obstaja več. Uveljavlja se, ko so izpolnjeni pogoji, da se od poroka zahteva plačilo.

1.8 UPORABA OCEN

V skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli računovodski izkazi nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za pokojnine, rezervacije za prihodnje stroške, vrednotenje zalog publikacij, finančno tveganje v zvezi z evidencami premoženja in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

2. UČINEK PREHODA NA RAČUNOVODSTVO NA PODLAGI NASTANKA POSLOVNEGA DOGODKA

2.1 PODLAGA ZA PRIPRAVO

Otvoritvena bilanca stanja Skupnosti je bila pripravljena v skladu z novimi računovodskimi pravili, sprejetimi 28. decembra 2004, ki se prvič uporabljajo za proračunsko leto 2005.

2.2 PREDLOŽITEV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Zaključni računi vključujejo naslednje osnovne izkaze: bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz sprememb neto sredstev in izkaz denarnih tokov.

2.3 KAPITALSKA USKLADITEV

OTVORITVENA BILANCA STANJA

v EUR
		Pojasnilo	31.12.2004 Popravljeno	Popravki	31.12.2004
I.	STALNA SREDSTVA:		30 142 730 492,69	(4 143 923 005,85)	34 286 653 498 54
	Neopredmetena dolgoročna sredstva		17 137 089,53	10 795 517,23	6 341 572,30
	Opredmetena osnovna sredstva	2.3.1	4 084 425 922,70	257 822 280,52	3 826 603 642,18
	Naložbe	2.3.2	2 150 177 300,19	123 900 459,79	2 026 276 840,40
	Posojila	2.3.3	2 298 277 591,00	(30 831 701,00)	2 329 109 292,00
	Dolgoročno vnaprejšnje financiranje	2.3.4	21 284 928 692,20	21 284 928 692,20	0,00
	Dolgoročne terjatve	2.3.5	307 783 897,07	(25 790 538 254,59)	26 098 322 151,66
II.	GIBLJIVA SREDSTVA:		23 450 507 504,46	7 700 336 944,33	15 750 170 560,13
	Zaloge		63 255 048,68	(5 972 804,31)	69 227 852,99
	Kratkoročne naložbe	2.3.2	1 442 821 890,84	46 841 216,60	1 395 980 674,24
	Kratkoročno vnaprejšnje financiranje	2.3.4	6 727 929 511,29	6 727 929 511,29	0,00
	Kratkoročne terjatve	2.3.5	7 139 062 014,64	263 155 996,45	6 875 906 018,19
	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.3.6	8 077 439 039,01	668 383 024,30	7 409 056 014,71
	Sredstva skupaj		53 593 237 997,15	3 556 413 938,48	50 036 824 058,67
III.	DOLGOROČNE OBVEZNOSTI:		30 556 735 482,10	(1 143 539 962,90)	31 700 275 445,00
	Prejemki zaposlenih		26 012 130 886,00	3 744 986,00	26 008 385 900,00
	Rezervacije za tveganja in stroške	2.3.7	1 013 020 111,03	(1 254 230 501,43)	2 267 250 612,46
	Finančne obveznosti	2.3.8	1 688 032 288,29	109 698 482,45	1 578 333 805,84
	Druge dolgoročne obveznosti		1 843 552 196,78	(2 752 929,92)	1 846 305 126,70
IV.	TEKOČE OBVEZNOSTI:		74 633 599 508,87	70 804 374 988,83	3 829 224 520,04
	Rezervacije za tveganja in stroške	2.3.7	240 240 253,60	240 240 253,60	0,00
	Finančne obveznosti	2.3.8	152 154 480,63	(74 095 519,37)	226 250 000,00
	Obveznosti	2.3.9	74 241 204 774,64	70 638 230 254,60	3 602 974 520,04
	Obveznosti skupaj		105 190 334 990,97	69 660 835 025,93	35 529 499 965,04
	NETO SREDSTVA		(51 597 096 993,82)	(66 104 421 087,45)	14 507 324 093,63
	Rezerve	2.3.10	2 567 532 141,28	1 512 263 917,43	1 055 268 223,85
	Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic:	2.3.10	(54 164 629 135,10)	(67 616 685 004,88)	13 452 055 869,78
	Pokojnine osebja (dolgoročno)		(26 012 130 886,00)	0,00	(26 012 130 886,00)
	Drugo		(28 152 498 249,10)	(67 616 685 004,88)	39 464 186 755,78
V.	NETO SREDSTVA		(51 597 096 993,82)	(66 104 421 087,45)	14 507 324 093,63

Zgornja razpredelnica prikazuje učinek sprememb, namenjenih popravku bilance stanja na dan 31. decembra 2004 v skladu z novimi računovodskimi pravili.

Predstavitev bilance na dan 31. decembra 2004 (pred popravkom) se nekoliko razlikuje od bilance, objavljene v Finančnih poročilih za leto 2004. Razlog za to je prerazvrstitev nekaterih saldov v bilanci stanja, ki je bila potrebna, da se omogoči smiselna primerjava s popravljenimi podatki. Prvotni znesek neto sredstev v višini 14,5 milijarde EUR (takrat „Lastni kapital“) na dan 31. decembra 2004 se ujema z objavljenim zneskom.

Skoraj ves učinek je opazen v zaključnih računih Komisije, v veliko manjšem obsegu pa v ESPJ v likvidaciji. Učinek prve vključitve agencij v obseg konsolidacije je omejen in zadeva predvsem povečanje denarnih saldov.

2.3.1 Opredmetena osnovna sredstva

Glavna sprememba v računovodski usmeritvi za opredmetena osnovna sredstva se nanaša na amortizacijo. V skladu s prejšnjimi pravili so se na novo pridobljena sredstva amortizirala celih 12 mesecev v letu, v katerem so bila kupljena (ne glede na datum pridobitve). V skladu z novimi pravili pa se amortizacija obračunava od meseca pridobitve. V preteklosti so bila torej sredstva „preveč amortizirana“. Ta in druge spremembe računovodskih usmeritev so tako povzročile povečanje neto vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev za 69 milijonov EUR v Komisiji in za 137 milijonov EUR v Parlamentu. Razlika se nanaša predvsem na prvo vključitev agencij.

2.3.2 Naložbe

Naložbeni portfelj Jamstvenega sklada in ESPJ v likvidaciji, sestavljen iz dolžniških vrednostnih papirjev, je bil prej izkazan po nabavni vrednosti (ali v primeru premij/popustov po odplačni vrednosti na podlagi metode enakomernega časovnega amortiziranja) ali tržni vrednosti, pri čemer se je uporabila nižja od obeh vrednosti. Ti vrednostni papirji so sedaj razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva sredstva in so zato knjiženi po njihovi pošteni vrednosti. Vpliv vrednotenja po pošteni vrednosti je zajet v rezervi za pošteno vrednost in je znašal 88 milijonov EUR.

Jamstveni sklad je imel na dan 31. decembra 2004 tri vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero, ki so jih izdale Evropske skupnosti, v znesku 21 milijonov EUR, vključno z natečenimi obrestmi. Ti dolžniški vrednostni papirji so bili primerno odpravljeni na podlagi ustreznega dolga, dokazljivega s potrdili, izdanimi v okviru programa makrofinančne pomoči (glej pojasnilo 2.3.8).

Dolžniški vrednostni papirji v znesku 38 milijonov EUR, v posesti v okviru proračunskih instrumentov, ki jih upravljajo upravitelji v imenu Evropske komisije, so bili vključeni v izračun neto sredstev teh instrumentov in kot taki razvrščeni kot kratkoročne terjatve na dan 31. decembra 2004. V skladu z novimi računovodskimi pravili so sestavine proračunskih instrumentov zdaj razvrščene v ustrezne postavke zaključnih računov glede na njihovo naravo in, kadar je to primerno, preostalo zapadlost.

Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo, vključno z natečenimi obrestmi (33 milijonov EUR), so pripoznani kot sredstva v posesti za trgovanje, medtem ko so bili prej le razkriti kot zunajbilančne postavke. Saldo gibanja (33 milijonov EUR) se nanaša na druge prerazvrstitve, revalorizacije in vključitev natečenih obresti v okviru te postavke.

2.3.3 Posojila

Posojila s posebnimi pogoji so bila prej izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za vse rezervacije za oslabitev sredstev. V skladu z novimi računovodskimi pravili se ta posojila, odobrena po ugodnejših obrestnih merah, na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, ki v primeru posojil z obrestmi, nižjimi od tržnih pogojev, ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanih denarnih tokov, diskontirani po povprečni prevladujoči obrestni meri za posojila EIB za posojilojemalce v zadevnih državah, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti. Morebitne rezervacije za oslabitev temeljijo na začasnih ali dokončnih odpisih, kot je določeno po posameznih pogodbah o financiranju. Združeni vpliv po eni strani vrednotenja teh posojil po njihovi odplačni vrednosti (–152 milijonov EUR) ter po drugi strani njihove razvrstitve kot stalna sredstva, ker je končna zapadlost vseh več kot eno leto po datumu bilance stanja (20 milijonov EUR), je zajet v izkazu nakopičenega primanjkljaja in znaša –132 milijonov EUR.

Stanovanjska posojila, ki jih odobri ESPJ v likvidaciji po ugodnejših obrestnih merah, so bila prej izkazana po njihovem neporavnanem nominalnem znesku, zmanjšanem za vse rezervacije za oslabitev sredstev. V skladu z novimi računovodskimi pravili se ta posojila na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanih denarnih tokov, diskontirani po prevladujoči tržni obrestni meri za obveznice s podobnimi zapadlostmi, ki jih izdajo države članice, v katerih so nastanjeni posojilojemalci, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti. Morebitne rezervacije za oslabitev temeljijo na začasnih ali dokončnih odpisih, kot je določeno na podlagi posameznih pogodb o financiranju. Vpliv vrednotenja teh posojil po njihovi odplačni vrednosti znaša –21 milijonov EUR.

Posojila, odobrena iz izposojenih sredstev, so tudi razvrščena kot stalna sredstva, kadar je njihova končna zapadlost več kot eno leto po datumu bilance stanja, s čimer se saldo dolgoročnih posojil poveča za 123 milijonov EUR, saldo kratkoročnih terjatev pa zmanjša za enak znesek (glej pojasnilo 2.3.5).

2.3.4 Vnaprejšnje financiranje

V računovodskih izkazih Evropskih skupnosti, objavljenih pred letom 2005, je bilo med kratkoročnimi terjatvami zajeto omejeno število zneskov, ki so zadevali plačila vnaprejšnjega financiranja za posebne projekte (finančni posredniki). V letu 2004 so vse institucije in organi pripravili popis vseh odprtih zneskov vnaprejšnjega financiranja, izplačanih do 31. decembra 2004.

Saldo vnaprejšnjega financiranja na dan 31. decembra 2004 pa je ta celotni znesek, ki na ta datum ni poravnan upravičencem, zmanjšan za vnaprej vračunane stroške. Ti vnaprej vračunani stroški pomenijo oceno dejanske porabe s strani upravičencev do zneskov vnaprejšnjega financiranja na navedeni datum, za katero Evropske skupnosti še niso prejele izkazov stroškov.

Ker je veliko projektov, ki se financirajo z ukrepi strukturnih skladov Evropskih skupnosti, dolgoročne narave, so z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski vnaprejšnjega financiranja prikazani v postavki dolgoročnih pa tudi v postavki kratkoročnih terjatev.

2.3.5 Terjatve

Dolgoročne terjatve so se močno zmanjšale, ker jamstvo držav članic v zvezi s pokojninskimi obveznostmi Komisije do osebja ne izpolnjuje računovodskih meril, določenih v novih računovodskih pravilih, da bi bilo pripoznano kot sredstvo. Prvotno je to na dan 31. decembra 2004 znašalo 26 milijard EUR.

Kratkoročne terjatve so se povečale, ker so bili vključeni prehodno nezaračunani prihodki iz naslova lastnih sredstev na dan 31. decembra 2004 v višini 2,3 milijarde EUR. Celotno gibanje v bilanci pa se izravna s prenosom predhodno vključenih zneskov vnaprejšnjega financiranja, neto sredstev proračunskih instrumentov, ki jih upravljajo upravitelji v imenu Evropskih skupnosti, deležev posojil z končno zapadlostjo več kot eno leto po datumu bilance stanja in natečenih obresti v ločene postavke.

2.3.6 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

V tej postavki se najbolj kaže vpliv vključitve agencij, ki znaša 339 milijonov EUR.

Tekoči računi in kratkoročni depoziti v znesku 323 milijonov EUR, v posesti v okviru proračunskih instrumentov, ki jih upravljajo upravitelji v imenu Evropskih skupnosti, so bili vključeni v izračun neto sredstev teh instrumentov in kot taki razvrščeni kot kratkoročne terjatve na dan 31. decembra 2004. V skladu z novimi računovodskimi pravili so sestavine proračunskih instrumentov zdaj razvrščene v ustrezne postavke zaključnih računov glede na njihovo naravo in, kadar je to primerno, preostalo zapadlost.

2.3.7 Rezervacije

Saldo rezervacij je bil popravljen navzgor z uporabo natančnejše diskontne stopnje za rezervacijo za razgradnjo objektov Skupnega raziskovalnega središča (59 milijonov EUR). Po natančnejšem pregledu pravnih zadev pred izrekom sodbe so se povečale tudi posebne rezervacije zanje.

Pomembna sprememba je bila, da rezervacije, ki so bile prej pripoznane za Jamstveni sklad (1 086 milijonov EUR) in ESPJ v likvidaciji (328 milijonov EUR), po novih pravilih ne izpolnjujejo več zahtev za razvrstitev kot rezervacije in so bile zato odstranjene iz te postavke. Namesto tega so pripoznane rezerve za enake zneske.

Poleg tega so bile v okviru proračunskih instrumentov pripoznane finančne rezervacije (239 milijonov EUR), medtem ko so bile prej le razkrite kot zunajbilančne postavke. Razen tega pa so bile prvič vključene rezervacije v zvezi s pravnimi zadevami, in sicer v višini 81 milijonov EUR, ter rezervacije v višini 21 milijonov EUR od drugih institucij in agencij (glej pojasnilo 3.13).

2.3.8 Finančne obveznosti

Tako kot pri odobrenih posojilih so najeta posojila s končno zapadlostjo več kot eno leto po datumu bilance stanja razvrščena kot dolgoročne obveznosti, s čimer se saldo dolgoročnih najetih posojil poveča za 109 milijonov EUR, saldo kratkoročnih najetih posojil pa se zmanjša za enak znesek.

Poleg tega je Jamstveni sklad vpisal dolgove, dokazljive s potrdili, izdanimi v okviru programa makrofinančne pomoči, in izkazane kot dolgoročna najeta posojila. Ti dolgovi so bili primerno odpravljeni na podlagi ustreznih sredstev, ki so v posesti Jamstvenega sklada.

Izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo (19 milijonov EUR) so pripoznani kot obveznosti v posesti za trgovanje, medtem ko so bili prej le razkriti kot zunajbilančne postavke.

2.3.9 Obveznosti

V tej postavki se kaže največji vpliv (70,6 milijarde EUR) na bilanco stanja, in sicer zlasti zaradi dveh glavnih dejavnosti, ki ju je uvedel projekt posodobitve – izkazovanje računov in vnaprej vračunanih stroškov:

—

V skladu s finančno uredbo se odobritve plačil, prenesene v naslednje leto, vknjižijo kot proračunski odhodki. Do proračunskega leta 2004 je bila protivknjižba za te odobritve, ki so bile prenesene v naslednje leto in še neporabljene, vključena v kratkoročne obveznosti v bilanci stanja. Ta razvrstitev ne obstaja več, ker so bili popisani vsi neporavnani dolgovi. Popravek je zdaj vključen v postavko „obveznosti“. Zneski v višini 2,8 milijarde EUR, ki so bili prej vpisani v tej postavki in se nanašajo na proračunske odobritve, ki se prenesejo v naslednje leto, po uvedbi novih računovodskih pravil niso več vključeni.

—

Vsi računi, zahtevki za povračilo stroškov in dobropisi, ki jih prejmejo Skupnosti, se sistematično vknjižijo v računovodski sistem. Ta proces se je začel v zadnjem četrtletju leta 2004 in januarja 2005 so se neporavnani zneski v višini 9,4 milijarde EUR prenesli v računovodski sistem za otvoritveno bilanco stanja.

—

Vnaprej vračunani stroški na dan 1. januarja 2005 so skupaj znašali 64,2 milijarde EUR in pomenijo najpomembnejši vpliv na otvoritveno bilanco stanja v primerjavi z objavljenimi zaključnimi računi za leto 2004. Nanašajo se na tekoče obveznosti za zneske, ki so že dolgovani upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje (države članice, institucije, dobavitelji ali izvajalci storitev, posamezniki itd.), vendar na datum poročanja še niso bili pripoznani, ker ni prejet noben zahtevek za povračilo stroškov ali račun.

V skladu z novimi računovodskimi pravili se transakcije in dogodki vknjižijo v računovodski sistem in pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Kadar se znesek ne more pripoznati v časovnem okviru, potrebnem za pripravo računovodskih izkazov, se zneski, ki so znani s precejšnjo gotovostjo pred dokončanjem računovodskih izkazov, pripoznajo kot vnaprej vračunani stroški. V skladu z merili za pripoznanje Evropske skupnosti pripoznajo strošek za znesek, enak ocenjenemu znesku obveznosti prenosa, ki se mora opraviti v določenem obdobju.

Da bi dobile čim boljšo oceno vnaprej vračunanih stroškov, so Evropske skupnosti izdelale analizo vseh vidikov, povezanih z razmejitvijo javnega subjekta. Skupnosti so določile izčrpen seznam veljavnih pravil in preučile predstavitev v računovodskih izkazih.

Končni cilj je bil zagotoviti, da bi predlagana metodologija zmanjšala tveganje, da računovodski izkazi ne bi prikazovali resnične in poštene slike.

Skupnosti so nato to razmejitveno strategijo prevedle v izvedbena in praktična navodila, vključno s priporočeno metodologijo in opisom možnih tehnik po temah.

—

Najvišji zneski vnaprej vračunanih stroškov so namenjeni Jamstvenemu oddelku EKUJS: 26,3 milijarde EUR pokriva stroške, nastale med 16. oktobrom in 31. decembrom 2004, ki so jih države članice prijavile zunaj časovnega okvira, potrebnega za pripravo računovodskih izkazov; 21,2 milijarde EUR pokriva tržne ukrepe, vključno z neposredno pomočjo (sem spadajo upravičenosti, nastale v letu 2004, ki imajo finančne posledice v letu 2005) in razvojem podeželja (sem spadajo upravičeni odhodki, ki so jih imeli izvajalci ali plačilni organi do 31. decembra 2004 in za katere Skupnosti še niso prejele zahtevkov za plačilo). Pomemben znesek pomeni tudi vnaprej vračunane stroške za strukturne sklade: na dan 31. decembra 2004 so ti znašali 6,3 milijarde EUR za FEDER 2000–2006, ISPA in inovativne ukrepe ter 5,1 milijarde EUR za ESS. Preostali zneski v višini 5,3 milijarde EUR pokrivajo vnaprej vračunane stroške za druge politike, od katerih je najpomembnejše raziskovalno področje s +/–1,5 milijarde EUR – glej pojasnilo 3.18.4.

2.3.10 Rezerve in nakopičeni presežek/primanjkljaj

V skladu z novimi računovodskimi pravili je popravek za pošteno vrednost za prodajo razpoložljivih sredstev zajet v rezervi za pošteno vrednost (88 milijonov EUR). Največji vpliv na rezerve pa je imela vključitev rezerve za Jamstveni sklad (1 086 milijonov EUR), kar ustreza ciljnemu znesku v višini 9 %, in drugih rezerv ESPJ v likvidaciji (328 milijonov EUR). Prej so se ti zneski pripoznali kot rezervacija.

Vse spremembe, razen popravkov poštene vrednosti, potrebnih za popravljeno otvoritveno bilanco stanja, so bile izvedene v izkazu nakopičenega presežka/primanjkljaja, kar pojasnjuje velik vpliv na njegov saldo.

3. POJASNILA K BILANCI STANJA

I. STALNA SREDSTVA

3.1 NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

Neopredmetena dolgoročna sredstva so ugotovljiva nedenarna sredstva, ki ne obstajajo v fizični obliki. Taka sredstva se lahko vključijo na strani sredstev v bilanci stanja samo, če so pod nadzorom subjekta in če ustvarjajo prihodnje gospodarske koristi za Evropske skupnosti.

Neopredmetena dolgoročna sredstva

v EUR
	Znesek
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2004 (popravljena)	43 147 504,22
Dodatki med letom	15 428 793,99
Odtujitve	(473 054,00)
Druge spremembe	6 445 391,79
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2005	64 548 636,00
Skupna amortizacija na dan 31. decembra 2004 (popravljena)	26 010 414,69
Stroški amortizacije za zadevno leto	6 842 720,30
Odtujitev	(200 762,00)
Druge spremembe	5 219 638,51
Skupna amortizacija na dan 31. decembra 2005	37 872 011,50
NETO KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31. DECEMBRA 2005	26 676 624,50

3.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

3.2.1 Zemljišča in zgradbe

V nekaterih državah se vrednost zemljišča, na katerem so delegacije, ne more ločiti od vrednosti zgradbe.

Decembra 2005 je Komisija skupaj s Parlamentom kupila zgradbo v Københavnu v vrednosti 9,9 milijona EUR. Vsaka stranka ima 50-odstotni lastniški delež, čeprav je Parlament plačal celotni znesek za zgradbo, Komisija pa bo svoj delež Parlamentu odplačala med življenjsko dobo zgradbe. Istega meseca sta obe instituciji skupaj podpisali pogodbo o pridobitvi, vredno 7,4 milijona EUR, za zgradbo v Haagu, ker pa se zgradba ni začela uporabljati do leta 2006, ni navedena v bilanci stanja na dan 31. decembra 2005.

3.2.2 Naprave in oprema

Za približno 20 % delegacij ni razpoložljivih podatkov o opredmetenih osnovnih sredstvih na dan 31. decembra 2005. Od leta 2003 poteka pobuda za izboljšanje kakovosti in izčrpnosti podatkov, ki jih predložijo delegacije, in to bi skupaj s posebnim projektom za vodenje evidence premoženja, ki je bil uveden leta 2004, moralo pripomoči k razrešitvi te težave v prihodnje. Poleg tega se bo ta položaj izboljšal tudi z vključitvijo transakcij delegacij neposredno v centralni računovodski sistem v letu 2007.

Popravki, ki so neposredna posledica teh projektov, skupaj znašajo 3,6 milijona EUR in so v spodnji razpredelnici prikazani v postavki „druge spremembe“. Skupni neto znesek opredmetenih stalnih sredstev, vključenih za delegacije, na dan 31. decembra 2005 znaša 72,3 milijona EUR.

3.2.3 Finančni zakupi (in podobne pravice)

Glavna zgradba Urada za publikacije ni vključena v bilanco stanja, ker je razvrščena kot poslovni zakup. Čeprav ima Urad dve nakupni opciji (oktobra 2006 in leta 2010) z vrednostjo, ki temelji na tržni vrednosti, se ne šteje, da se večina tveganj in koristi v zvezi z lastništvom nad sredstvom prenese na Urad. Ta razvrstitev bo pregledana pozneje leta 2006, ko bo mogoče izkoristiti prvo nakupno opcijo.

Dne 21. septembra 2005 je Komisija podpisala 27-letno pogodbo o finančnem zakupu za zgradbo v Bruslju, ki je ocenjena na 50 milijonov EUR.

Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij sta pogodbi o finančnem zakupu za svojo zgradbo v ulici Belliard v Bruslju vključila na strani sredstev v bilanci stanja. Sofinancira se v naslednjem obsegu: Ekonomsko-socialni odbor: 50 % – Odbor regij: 50 %. 27-letni finančni zakup, ki sta ga maja 2004 ta dva odbora podpisala za še eno zgradbo v Bruslju, je bil vključen v popravljeno otvoritveno bilanco stanja za leto 2005. Sofinancira se v naslednjem obsegu: Ekonomsko-socialni odbor: 40 % – Odbor regij: 60 %.

3.2.4 Osnovna sredstva v gradnji

Marca 2003 je Svet podpisal pogodbo o gradnji in pridobitvi zgradbe LEX v Bruslju. Cena po dokončanju je ocenjena na 258 milijonov EUR na dan 31. decembra 2005. Kot predujem za to gradnjo je bilo v letu 2005 plačanih 64 milijonov EUR, v prejšnjih letih pa 59 milijonov EUR – skupaj 123 milijonov EUR.

Oktobra 2004 je Parlament podpisal finančni zakup z nakupno opcijo za kompleks zgradb v Bruslju in gradnja se je začela v letu 2004. Novembra 2004 je bil plačan predujem v višini 40 milijonov EUR. Do podpisa poročila o začasni odobritvi ima Parlament pravico do dodatnih plačil predujmov, ki so bili doslej naslednji (v milijonih EUR):

Stanje na dan 31. decembra 2004	40,0 milijonov EUR
Plačila v letu 2005 za delo v letu 2004 (vklj. v popravljeni otvoritveni bilanci stanja)	82,3 milijonov EUR
Stroški dela, opravljenega v letu 2005	73,7 milijonov EUR
Skupaj na dan 31. decembra 2005	196,0 milijonov EUR

Opredmetena osnovna sredstva

v EUR
	Zemljišča in zgradbe	Naprave in oprema	Pohištvo in vozila	Računalniška strojna oprema	Druga opredmetena osnovna sredstva	Finančni zakupi in podobne pravice	Sredstva v gradnji	Skupaj
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2004 (popravljena)	2 798 459 908,84	314 685 311,72	151 655 006,60	359 450 313,77	94 848 414,86	2 128 258 298,61	204 629 792,33	6 051 987 046,73
Dodatki med letom	22 183 255,17	28 503 264,15	13 886 120,31	58 804 654,05	13 083 916,15	60 966 303,61	142 094 984,67	339 522 498,11
Odtujitve	0,00	- 18 802 716,65	- 5 955 058,02	- 48 288 305,99	-1 639 942,74	0,00	- 099 843,00	- 74 785 866,40
Prerazporeditve med postavkami	3 986 584,00	1 173 719,60	- 322 248,13	281 086,13	-1 134 157,60	1,600,00	- 3 986 584,00	0,00
Druge spremembe	- 1 971 063,00	- 8 036 654,33	- 23 723 883,65	- 3 096 256,80	353 124,82	0,00	0,00	- 36 474 732,96
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2005	2 822 658 685,01	317 522 924,49	135 539 937,11	367 151 491,16	105 511 355,49	2 189 226 202,22	342 638 350,00	6 280 248 945,48
Skupna amortizacija na dan 31. decembra 2004 (popravljena)	1 033 480 507,23	258 891 143,45	110 533 143,17	254 904 329,06	57 922 871,90	251 829 129,22		1 967 561 124,03
Stroški amortizacije za zadevno leto	116 156 557,09	22 621 584,39	9 779 959,02	54 066 519,67	8 767 186,25	67 317 044,30		278 708 850,72
Ponovna vknjižba zneskov amortizacije	0,00	0,00	-229 829,46	- 729 745,93	-15 737,40	0,00		- 975 312,79
Odtujitve	0,00	- 18 211 797,85	- 5 493 049,90	- 47 248 494,30	-1 591 914,10	0,00		- 72 545 256,15
Oslabitev	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00		0,00
Ponovna vknjižba zneskov oslabitve	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00		0,00
Prerazporeditve med postavkami	0,00	868 666,66	- 28 854,37	262 731,22	-1 104 143,51	1 600,00		0,00
Druge spremembe	72 548,64	- 8 311 960,11	-22 789 122,90	- 2 934 810,67	242 634,39	0,00		- 33 720 710,65
Skupna amortizacija na dan 31. decembra 2005	1 149 709 612,96	255 857 636,54	91 772 245,56	258 320 529,05	64 220 897,53	319 147 773,52		2 139 028 695,16
NETO KNJIGOVODSKA VREDNOST NA DAN 31. DECEMBRA 2005	1 672 949 072,05	61 665 287,95	43 767 691,55	108 830 962,11	41 290 457,96	1 870 078 428,70	342 638 350,00	4 141 220 250,32

Stroški, ki jih je treba še plačati v zvezi s finančnimi zakupi in podobnimi upravičenostmi, so v bilanci stanja prikazani pri dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Razčlenitev teh stroškov:

Finančni zakupi in podobne pravice

v mio EUR
Opis	Kumulativni stroški (A)	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati				Skupna vrednost	Nabavna vrednost del	Vrednost sredstva	Amortizacija	Neto knjigovodska vrednost = A + B + C + E
Opis	Kumulativni stroški (A)	< 1 leto	> 1 leto	> 5 let	Obveznost skupaj (B)	A + B	(C)	A + B + C	(E)	Neto knjigovodska vrednost = A + B + C + E
Zemljišča in zgradbe	326,64	29,83	151,54	1 621,29	1 802,66	2 129,30	59,59	2 188,89	(318,85)	1 870,04
Pohištvo in vozila	0,14	0,02	0,03	0,00	0,05	0,19	0,00	0,19	(0,15)	0,04
Druga opredmetena osnovna sredstva	0,13	0,02	0,00	0,00	0,02	0,15	0,00	0,15	(0,15)	0,00
Skupaj na dan 31. decembra 2005	326,91	29,87	151,57	1 621,29	1 802,73	2 129,64	59,59	2 189,23	(319,15)	1 870,08

3.3 NALOŽBE

Ta postavka zajema naložbe, katerih namen je vzpostaviti trajne vezi in/ali ki se štejejo za podporo dejavnostim Evropskih skupnosti. Vključuje tudi neto sredstva Jamstvenega sklada.

Naložbe

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Naložbe v pridružene subjekte: EIS	185 570 299,80	175 976 040,60
Deleži v skupnih podjetjih: Galileo	141 459 169,43	89 283 659,98
Jamstveni sklad	1 309 361 111,18	1 649 202 571,55
Za prodajo razpoložljiva sredstva	210 520 545,57	204 797 460,68
Sredstva v posesti za trgovanje	27 509 180,02	30 917 567,38
Znesek na dan 31. decembra 2005	1 874 420 306,00	2 150 177 300,19

3.3.1 Naložbe v pridružene subjekte in deleži v skupnih podjetjih

Pridruženi subjekti in skupna podjetja

v EUR
	Naložbe v pridružene subjekte: EIS	Deleži v skupnih podjetjih: Galileo
Znesek na dan 31. decembra 2004 (popravljen)	175 976 040,60	89 283 659,98
Pridobitve	0,00	156 000 000,00
Odtujitve in odtegnitve	0,00	0,00
Delež v dobičku/(izgubi)	12 858 259,20	(103 824 490,55)
Drugo gibanje lastniškega kapitala	(3 264 000,00)	0,00
Znesek na dan 31. decembra 2005	185 570 299,80	141 459 169,43

Evropski investicijski sklad (EIS)

EIS je specializirana finančna institucija Evropske unije za rizični kapital in jamstva za MSP. Na podlagi Sklepa Sveta z dne 6. junija 1994 so Evropske Skupnosti, ki jih zastopa Komisija, vpisale skupno 600 milijonov ECU kapitala EIS, kar je 600 delnic. To pomeni 30 % kapitala EIS. Komisija je plačala ves vpoklicani kapital, ki znaša 20 %. Neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala (80 %) skupaj znašajo 480 milijonov EUR.

Na podlagi leta 2000 podpisanega sporazuma med Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) je imela Komisija 30. junija 2005 pravico prodati svoje delnice EIB po fiksni ceni 315 000 EUR na delnico. Vendar Komisija ni uporabila svoje prodajne opcije. Na isti dan je začel veljati nov podjetniški sporazum o nakupu delnic. Po tem novem sporazumu ima Komisija pravico, da lahko kadar koli proda svoje delnice EIB po ceni, ki ustreza vrednotenju EIS, deljenemu s skupnim številom izdanih delnic. Formula bo temeljila na elementih iz letnega poročila in zaključnih računov za proračunsko leto, v katerem se objavi obvestilo o prodaji in ga odobri generalna skupščina.

Vrednost prodajne opcije je blizu nič, saj je formula, uporabljena za določanje prodajne cene delnic, podobna formuli, uporabljeni za določanje neto lastniškega kapitala EIS, in, ker ne obstaja popolno vrednotenje po pošteni vrednosti, se zato šteje, da je tako določen neto lastniški kapital EIS najboljši približek njegove poštene vrednosti. Treba je omeniti tudi, da Komisija nima namena prodati svojega deleža v EIS, vse dokler bo še naprej razvijala svoje sklade tveganega kapitala in programe jamstev v sodelovanju s Skladom. Prodajno opcijo je Komisiji odobrila matična družba, EIB, zgolj zato, da imajo vsi delničarji EIS enake pravice.

Za vrednotenje deleža Skupnosti v EIS se uporablja kapitalska metoda v skladu z računovodskimi pravili. Po kapitalski metodi se delež najprej zajame po nabavni vrednosti in se potem popravi, da se upoštevajo spremembe, nastale po vlagateljevi pridobitvi deleža neto sredstev nadzorovanega subjekta. Rezultat popravkov kaže vlagateljev delež v rezultatih nadzorovanega subjekta.

Po kapitalski metodi je delež Skupnosti ovrednoten na 30 % lastnega kapitala EIS. V bilanci stanja EIS za leto 2005 je prikazano skupaj 618,6 milijona EUR lastnega kapitala, vključno z dobički v višini 42,9 milijona EUR za zadevno leto. Delež Skupnosti znaša 30 % tega zneska (185,6 milijona EUR), od tega se 12,9 milijona EUR nanaša na rezultat za leto 2005. Leta 2005 je bila prejeta dividenda v višini 3,3 milijona EUR v zvezi s proračunskim letom 2004.

Treba je omeniti, da čeprav si EIS prizadeva za uporabo Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) pri pripravi svojih zaključnih računov, v zaključnih računih Sklada za leto 2005 ta pravila še niso popolnoma upoštevana, zlasti glede vprašanja računovodenja po pošteni vrednosti.

Program Galileo

Za izvajanje razvojne faze programa Galileo se je z Uredbo Sveta št. 876/2002 ustanovilo skupno podjetje v smislu člena 171 Pogodbe za štiriletno obdobje (2002–2006). Cilj tega pravnega subjekta je zagotoviti enotnost uprave in finančni nadzor programa Galileo med njegovim razvojem ter za ta namen sprostiti sredstva, dodeljena navedenemu programu. Ustanovni člani so Evropske skupnosti, ki jih zastopa Komisija, in Evropska vesoljska agencija. Komisija daje s subvencijami, dodeljenimi v okviru proračuna vseevropskih omrežij (TEN), podjetju Galileo na razpolago zaprošena sredstva za sofinanciranje dejavnosti, povezanih z razvojno fazo.

Skupnosti so vpisale 520 milijonov EUR kapitala tega subjekta in na dan 31. decembra 2005 je bilo plačanih 438 milijonov EUR, saldo v višini 82 milijonov EUR pa ni bil vpoklican.

Kot EIS se program Galileo zajame z uporabo kapitalske metode konsolidacije. Za leto 2005 je delež Skupnosti v izgubi skupnega podjetja znašal 103,8 milijona EUR. Tako je vrednost naložbe na dan 31. decembra 2005 znašala 141,5 milijona EUR, kar je naložba v višini 438 milijonov EUR, zmanjšano za skupni delež v izgubah v višini 296,5 milijona EUR.

3.3.2 Jamstveni sklad

Z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994 je bil ustanovljen Jamstveni sklad za zunanje ukrepe za poplačilo upnikov Skupnosti v primeru zamude upravičencev do posojil, ki jih odobrijo ali zanje dajo jamstvo Skupnosti. Ta sklad krije posojila, za katera dajo Skupnosti jamstvo na podlagi sklepa Sveta, zlasti posojila Evropske investicijske banke (EIB) zunaj Evropske unije in v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj Evropske unije.

V skladu s členom 6 Uredbe je Komisija finančno poslovodenje Sklada zaupala EIB na podlagi sporazuma, ki so ga podpisale Skupnosti in EIB 23. novembra 1994 v Bruslju in 25. novembra 1994 v Luxembourgu.

Uredba (ES, Euratom) št. 2728/94 o Jamstvenem skladu, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1149/1999 z dne 25. maja 1999, navaja, da se Sklad od 1. januarja 2000 financira iz plačil iz splošnega proračuna Skupnosti, ki so enaka 9 % vrednosti investiranega kapitala poslov, prihodkov od obresti na investirana sredstva Sklada in izterjanih zneskov v primeru zamude dolžnikov, za katere je Sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Ta uredba določa tudi ciljni znesek v višini 9 %. V skladu z Uredbo, „če je na koncu leta ciljni znesek presežen, se presežek plača nazaj na posebno postavko v izkazu prihodkov splošnega proračuna Evropskih skupnosti.“

Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka je določil, da mora splošni proračun Evropskih skupnosti vključevati rezervo za jamstva za kritje posojil tretjim državam. Namen te rezerve je kriti potrebe Jamstvenega sklada in po potrebi aktiviranih jamstev, ki presegajo znesek, ki je na razpolago v Skladu, tako da ti zneski lahko bremenijo proračun.

Ta rezerva v višini 1 231,2 milijona EUR ustreza ciljnemu znesku (9) za Jamstveni sklad, izračunanemu na podlagi neporavnanega zneska na dan 31. decembra 2005. Znesek v višini 1 324,7 milijona EUR, vključen na strani sredstev v bilanci stanja Komisije pred odpravo dolžniških certifikatov v okviru makrofinančne pomoči, pomeni neto sredstva Sklada na dan 31. decembra 2005. Razlika med zneskom Sklada, prikazanim na strani sredstev, in zneskom rezerve ustreza presežku, ki ga je treba vrniti v proračun, tj. 93,5 milijona EUR.

Neto sredstva Jamstvenega sklada

v EUR
	31.12.2005	31.12.2004 Popravljeno
Gibljiva sredstva	1 324 663 957,25	1 670 814 232,53
Po odpravi	1 310 086 228,65	1 649 968 069,48
Kratkoročne naložbe: za prodajo razpoložljiva sredstva	1 008 639 934,02	1 080 917 586,27
Po odpravi	994 062 205,42	1 060 071 423,22
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	316 024 023,23	589 896 646,26
Tekoče obveznosti	(725 117,47)	(765 497,93)
Neto sredstva	1 323 938 839,78	1 670 048 734,60
Po odpravi	1 309 361 111,18	1 649 202 571,55

Jamstveni sklad je imel na dan 31. decembra 2005 tri vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero, ki so jih izdale Evropske skupnosti, v znesku 14,6 milijona EUR, vključno z natečenimi obrestmi (leta 2004: 20,8 milijona EUR). Te obveznice so bile izdane na podlagi neproračunskega instrumenta makrofinančne pomoči. Z računovodskega vidika je treba na ravni Skupnosti odpraviti sredstva (Jamstveni sklad) in obveznosti (makrofinančna pomoč).

Strategije obvladovanja tveganj Jamstvenega sklada so opisane v pojasnilih E 7.6 do E 7.9.

3.3.3 Druge naložbe

3.3.3.1 Za prodajo razpoložljiva sredstva

Ta postavka vključuje naložbe in udeležbe, nabavljene, da bi pomagali upravičencem razviti njihove poslovne dejavnosti.

Naložba v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBOR)

Ustanovni kapital EBRD je znašal 10 milijard EUR, od tega so 3 % vpisale Skupnosti. Delež vpoklicanega kapitala je 30 %. Dne 15. aprila 1996 so guvernerji Banke na letnem zasedanju sklenili podvojiti znesek odobrenega kapitala. Na podlagi tega sklepa so Skupnosti vpisale 30 000 dodatnih delnic z nominalno vrednostjo 10 000 EUR na delnico. Ta operacija vključuje vpoklicane delnice in delnice na poziv v naslednjem razmerju: 22,5 % vpisanih delnic so vpoklicane delnice, ostalo so delnice na poziv.

Na datum bilance stanja je vpisani znesek Skupnosti v kapital EBOR znašal 157,5 milijona EUR, od katerih je bilo vpoklicanih in delno že plačanih 147,5 milijona EUR. Neporavnana plačila vpoklicanega kapitala (9,5 milijona EUR) so zajeta med dolgoročnimi obveznostmi in izkazana po odplačni vrednosti. Ker se dolgoročna obveznost, ki jo je treba zajeti, lahko primerja z najemom dolgoročnega brezobrestnega posojila, se je poštena vrednost takšne obveznosti pri začetnem pripoznanju ocenila kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih plačil, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument (podoben glede valute, roka, vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) na ta datum s podobno bonitetno oceno.

Neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala znašajo 442,5 milijona EUR in so vključena kot pogojne obveznosti med zunajbilančne postavke.

Ker EBOR ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut o ustanovitvi EBOR, ki se med drugim nanašajo na prodajo deležev v drugih družbah, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim delničarjem, se 3-odstotni delež Evropskih skupnosti v EBOR vrednoti po nabavni vrednosti, zmanjšani za vse odpise zaradi oslabitve.

Program ECIP

Ta postavka zajema prispevke Skupnosti za zagotavljanje lastniškega kapitala in podrejenega dolžniškega kapitala za skupna podjetja, ustanovljena v okviru programa mednarodnih naložbenih partnerjev Evropske skupnosti (program ECIP) v Aziji, Latinski Ameriki, Sredozemlju in Južni Afriki. Program ECIP je obstajal mnogo let, vendar je bil predčasno zaustavljen in traja samo še njegova likvidacija. Program ne more biti dokončni likvidiran, dokler ni končano zadnje skupno podjetje. Večina operacij je že likvidiranih, izterjanih ali pretvorjenih v dokončne subvencije, preostali odprti primeri pa se obravnavajo. Trenutno poteka pregled odprtih primerov, da se oceni izterljivost in s tem vrednost naložb.

Eurotech Capital, Venture Consort in JOP

Namen instrumenta Eurotech Capital je spodbujati zasebno financiranje transnacionalnih projektov na področju visoke tehnologije, ki jih razvijajo mala in srednje velika podjetja s pomočjo mreže vlagateljev rizičnega kapitala. Instrument zajema plačila, izvedena od leta 1990 v obliki vnaprejšnjega financiranja, ki ga je v določenih okoliščinah treba vrniti, ko pogodbe potečejo. Prispevki Skupnosti niso deleži lastniškega kapitala v samih družbah tveganega kapitala. Namesto tega pomenijo določen delež nekaterih naložb teh družb tveganega kapitala v tretje družbe. Te prispevke je treba povrniti v skladu s pogoji, določenimi v pogodbah med Skupnostmi in temi družbami tveganega kapitala.

Namen instrumenta Venture Consort je spodbujati transnacionalno povezovanje vlagateljev rizičnega kapitala v malih in srednje velikih podjetjih. Instrument zajema prispevke od leta 1985 za naložbe v mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvarjajo z inovativnimi projekti.

Namen programa skupnih podjetij (JOP) v okviru programov Phare/Tacis je spodbujati ustanavljanje in razvoj skupnih podjetij v državah srednje/vzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze.

Ker so vsi trije instrumenti operacije rizičnega kapitala, je zelo težko oceniti dejansko sedanjo vrednost prispevkov, tudi če se lahko nekateri zneski povrnejo. V skladu z načelom preudarnosti se je za vrednost teh prispevkov uporabil 100-odstotni odpis, zato so ti prispevki vknjiženi v bilanco stanja z vrednostjo nič.

Drugi finančni instrumenti

Namen „Sklada za MSP (SME Finance Facility)/Mehanizma financiranja MSP (SME financing mechanism)“ pod skrbništvom EBOR je spodbujati investicijske sklade k rasti in k temu, da bi dolgoročno obdržali svoje kapitalske naložbe v MSP v državah kandidatkah, v katerih se izvaja program Phare. Program skupaj financirajo proračun Komisije, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR), Razvojna banka Sveta Evrope v sodelovanju s Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW) in Evropska investicijska banka (EIB).

„Program za rast in zaposlovanje – Sklad za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo (European Technology Facility – ETF)“ (program za obdobje 1998–2000) in „Večletni program za lastniški kapital – Sklad za zagon pri ETF“ (program za obdobje 2001–2005) pod skrbništvom EIS podpirata ustanavljanje in financiranje zagona MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.

ESPJ v likvidaciji je leta 1998 prejela delnice kot del načrta prestrukturiranja družbe Eurotunnel. Te delnice so bile v letu 2005 odprodane.

ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVE NALOŽBE

v EUR
	EBOR	ECIP	Venture Consort, JOP, Eurotech	Sklad za MSP	Sklad za zagon pri ETF Program za rast in zaposlovanje	Sklad za zagon pri ETF – Večletni program za lastniški kapital	Eurotunnel	SKUPAJ
Znesek na dan 31. decembra 2004 (popravljen)	157 500 000,00	1 269 739,36	0,00	1 453 155,69	35 100 523,63	2 381 756,00	7 092 286,00	204 797 460,68
Pridobitve				2 191 762,52	6 526 602,37	7 765 435,00		16 483 799,89
Odtujitve in odtegnitve			(3 239 356,00)		(11 826 491,00)	(66 505,00)	(7 092 286,00)	(22 224 638,00)
Tečajne razlike					29 206,00	18 309,00		47 515,00
Prenos revalorizacijskega presežka/(primanjkljaja) v lastniški kapital					7 978 667,00	200 293,00		8 178 960,00
Izguba zaradi oslabitve			3 237 448,00					3 237 448,00
Znesek na dan 31. decembra 2005	157 500 000,00	1 269 739,36	(1 908,00)	3 644 918,21	37 808 508,00	10 299 288,00	0,00	210 520 545,57

Če bi se v pojasnilu E 1.5.4 opisana „metoda vrednotenja po pošteni vrednosti“, ki je bila razvita v letu 2005, uporabila za zneske na dan 31. decembra 2005, bi naložbe pri „Programu za rast in zaposlovanje – Sklad za zagon pri ETF“ (program za obdobje 1998–2000) znašale 60 milijonov EUR, pri „Večletnem programu za lastniški kapital – Sklad za zagon pri ETF“ (program za obdobje 2001–2005) pa 9,8 milijona EUR.

3.3.3.2 Sredstva v posesti za trgovanje

Evropske skupnosti za varovanje pred tveganji uporabljajo izvedene instrumente v obliki valutnih in obrestnih zamenjav (swaps).

Valutne in obrestne zamenjave so zaveze o zamenjavi ene vrste denarnega toka z drugo. Posledica zamenjav je gospodarska zamenjava valut ali obrestnih mer (na primer fiksne obrestne mere za spremenljivo) ali kombinacija obeh (tj. medvalutne obrestne zamenjave). Zamenjave, ki so podrobno opisane v nadaljevanju, se uporabljajo zaradi uskladitve denarnih tokov danih posojil z denarnimi tokovi z njimi povezanih najetih posojil.

Ti izvedeni instrumenti postanejo ugodni (sredstva) ali neugodni (obveznosti) zaradi nihanj tržnih obrestnih mer ali tujih deviznih tečajev, odvisno od njihovih pogojev. Obseg, v katerem so instrumenti ugodni ali neugodni, ter zato tudi poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev in obveznosti lahko občasno zelo nihajo.

ESPJ v likvidaciji je sklenila naslednji pogodbi o zamenjavi:

—

Leta 1994 je bila pridobljena obrestna zamenjava zaradi uskladitve denarnega toka 14-letnega posojila, odobrenega po fiksni obrestni meri v višini 12,077 %, s 5-letnim obdobjem mirovanja za plačilo obresti in končno zapadlostjo na dan 26. marca 2008, ter denarnega toka z njim povezanega najetega posojila, pridobljenega po fiksni obrestni meri v višini 6,375 % in z istim datumom zapadlosti;

—

Leta 1990 je bila pridobljena kombinacija obrestne zamenjave in medvalutne obrestne zamenjave zaradi uskladitve denarnega toka 19-letnega posojila, odobrenega v francoskih frankih po spremenljivi obrestni meri (ki se prilagaja na 3 mesece in temelji na trimesečnem piboru, zmanjšanem za 21 bazičnih točk) in s končno zapadlostjo na dan 13. marca 2009, ter denarnega toka z njim povezanega posojila, pridobljenega v britanskih funtih po fiksni obrestni meri v višini 11,875 % in z istim datumom zapadlosti.

ZAMENJAVE (SWAPS)
Nasprotna stranka	Ocena po S & P		Nominalno	Valuta	Pogoji	Zapadlost
JP Morgan Chase Bank N.Y., londonska podružnica	A+	prejme	100 000 000,00	USD	6,375 % na leto	26.3.2008
se ne uporablja	se ne uporablja	plača	100 000 000,00	USD	0 % v prvih 5 letih, 12,077 % na leto v naslednjih letih	26.3.2008
BNP Paribas	AA	prejme	60 000 000,00	GBP	11,875 % na leto	13.3.2009
se ne uporablja	se ne uporablja	plača	60 000 000,00	GBP	3M LIBOR –0,31 %	13.3.2009
BNP Paribas	AA	prejme	60 000 000,00	GBP	3M LIBOR –0,31 %	13.3.2009
se ne uporablja	se ne uporablja	plača	85 036 062,00	EUR	3M EURIBOR –0,21 %	13.3.2009

Poštena cena obrestne zamenjave je bila izračunana z diskontiranjem neto fiksnih denarnih tokov z uporabo brezkuponskih obrestnih mer zamenjave na datum bilance stanja.

Vrednotenje sestavljenega instrumenta je bilo izvedeno v dveh korakih: najprej je bil ovrednoten del z obrestno zamenjavo, in sicer z diskontiranjem denarnih tokov (fiksnih in spremenljivih), ki bi nastali z obrnitvijo pozicije zamenjave na datum bilance stanja (diskontiranje se izvede z uporabo brezkuponskih obrestnih mer zamenjave na ta datum); nato je bila ovrednotena medvalutna obrestna zamenjava, in sicer z diskontiranjem denarnih tokov (fiksnih in spremenljivih), ki bi izšli iz obrnitve obeh spremenljivih delov zamenjave s standardno obrestno zamenjavo, pri čemer se upošteva končni nominalni menjalni posel ob zapadlosti zamenjave.

Poštena vrednost (vključno z natečenimi obrestmi) zamenjav s končno zapadlostjo več kot eno leto po datumu bilance stanja je podrobno prikazana spodaj:

Sredstva v posesti za trgovanje

v EUR

Izvedeni instrument

31.12.2005

31.12.2004

Popravljeno

Zamenjave ESPJ v likvidaciji

27 509 180,02

30 917 567,38

3.4 POSOJILA

Ta postavka zajema zneske posojil, ki se dolgujejo Evropskim skupnostim in zapadejo pozneje kot v enem letu.

3.4.1 Posojila, odobrena iz proračuna Evropskih skupnosti in ESPJ v likvidaciji

Ta postavka v glavnem zajema operacije rizičnega kapitala in posojila s posebnimi pogoji, odobrena kot del sodelovanja z državami nečlanicami, ter stanovanjska posojila, ki jih ESPJ v likvidaciji odobri iz lastnih sredstev.

Operacije rizičnega kapitala

Operacije rizičnega kapitala so posojila, odobrena finančnim posrednikom za financiranje kapitalskih naložb. Te pogodbe o financiranju nimajo osnovnih in sestavnih značilnosti posojila, saj ne vsebujejo niti fiksnih odplačilnih rokov niti obrestne mere, odobrene za glavnico, in se zato za namene vrednotenja štejejo kot posredne kapitalske naložbe. Izkazane so po izvirni nabavni vrednosti, zmanjšani za vse rezervacije za oslabitev, saj ni razpoložljivih kotiranih tržnih cen na delujočem trgu, njihove poštene vrednosti pa trenutno ni mogoče zanesljivo izmeriti. Rezervacije za oslabitev na datum bilance stanja temeljijo na začasnih ali dokončnih odpisih, ki jih sporočijo nasprotne stranke.

Posojila s posebnimi pogoji

Posojila s posebnimi pogoji so posojila, odobrena po ugodnejših obrestnih merah. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki v primeru posojil z obrestmi, nižjimi od tržnih pogojev, ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanih denarnih tokov, diskontirani po povprečni prevladujoči obrestni meri za posojila EIB za posojilojemalce v zadevnih državah, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti. Morebitne rezervacije za oslabitev temeljijo na začasnih ali dokončnih odpisih, kot je določeno na podlagi posameznih pogodb o financiranju.

Stanovanjska posojila ESPJ v likvidaciji

Stanovanjska posojila so posojila, ki jih ESPJ v likvidaciji odobri iz lastnih sredstev v skladu s členoma 54 in 54(2) Pogodbe ESPJ. Ta posojila so odobrena po fiksni enoodstotni obrestni meri, zato se štejejo za posojila po ugodnejših obrestnih merah. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanih denarnih tokov, diskontirani po prevladujoči tržni obrestni meri za obveznice s podobnimi zapadlostmi, ki jih izdajo države članice, v katerih so nastanjeni posojilojemalci, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti. Morebitne rezervacije za oslabitev temeljijo na začasnih ali dokončnih odpisih, kot je določeno na podlagi posameznih pogodb o financiranju.

3.4.2 Posojila, odobrena iz izposojenih sredstev

V skladu s Pogodbami Skupnosti lahko Svet soglasno sprejme programe jamstev ali najemanja posojil, če meni, da je to potrebno za doseganje ciljev Skupnosti. Najeta posojila Skupnosti so neposredne obveznosti Skupnosti samih in ne posameznih držav članic. Ta postavka vključuje posojila, odobrena v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma ter ESPJ v likvidaciji.

V skladu z računovodsko usmeritvijo, opisano v pojasnilu E 1.5.4, se posojila na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti. Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno cena transakcije. Vendar če je del danega ali prejetega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, se poštena vrednost finančnega instrumenta oceni z uporabo metode vrednotenja. Namen uporabe metode vrednotenja je določiti, kakšna bi bila cena transakcije pri začetnem pripoznanju v izmenjavi na podlagi neodvisnega tržnega načela, ki bi temeljila na običajnih poslovnih interesih. V primeru posojil Euratom in posojil v okviru makrofinančne pomoči je posojilojemalec upravičen do obrestne mere za posojilojemalce z oceno AAA, medtem ko bi se pod običajnimi pogoji uporabil pribitek, ki bi izražal njegovo kreditno sposobnost ali kreditno sposobnost katere koli stranke, ki bi dala jamstvo za posojilo. Metoda vrednotenja, ki jo v tem primeru uporabljajo Skupnosti, upošteva preteklo krivuljo netvegane donosnosti in predvideva, da so posojilojemalci razporejeni v bonitetne razrede. Pretekli kreditni razmik za posamezen bonitetni razred in zapadlost se uporablja za sklepanje glede povprečne stopnje verjetnosti izstopa, neobčutljive za tveganja, in sicer na podlagi stopnje izterjave, ki je primerna za obveznice. Povprečna za tveganja neobčutljiva stopnja verjetnosti izstopa se potem s stopnjo izterjave, primerno za posojila Skupnosti, uporabi za vrednotenje denarnih tokov posojil. Na podlagi te metode vrednotenja je spodnja omejena vrednost posojila z enkratnim vračilom glavnice (bullet kredit), za katerega obstaja tveganje zamude plačila in ki zapade v 1 do 20 letih, za različne vrednosti razmikov, skladnih z razporeditvijo posojilojemalcev v razrede, in za stopnje izterjave, skladne z dejanskimi pričakovanimi stopnjami izterjave za državna posojila Skupnosti, ter ob upoštevanju netveganega donosa v višini 4 % vedno blizu nominalne vrednosti. Zato se je štelo za razumno, da se na začetku posojila Skupnosti pripoznajo po nominalni vrednosti.

Posojila v okviru makrofinančne pomoči

Makrofinančna pomoč je politično utemeljen finančni instrument nevezane in nenamenske podpore plačilnim bilancam in/ali proračunom za partnerske tretje države. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS.

Makrofinančna pomoč je izjemne narave in se uporablja za posamične primere. Načeloma je namenjena za države, ki so geografsko blizu ozemlju EU, ki spoštujejo demokracijo in človekove pravice ter s katerimi ima EU pomembne politične, gospodarske in trgovinske vezi. Pomoč se sprosti na podlagi izpolnjevanja pogojev gospodarske in finančne politike.

Na podlagi premislekov o bistvenosti se metoda efektivnih obrestnih mer ne uporablja ločeno za dana in najeta posojila. Stroški transakcije se knjižijo neposredno v breme izkaza poslovnega izida.

Posojila Euratom

Euratom je ločen pravni subjekt Evropske unije, ki ga zastopa Evropska komisija. Finančni cilj tega subjekta je odobriti posojila državam članicam in nečlanicam, in sicer:

—	se posojila Euratom državam članicam odobrijo za financiranje investicijskih projektov v teh državah članicah, povezanih z industrijsko proizvodnjo električne energije v nuklearnih elektrarnah ter z industrijskimi objekti in napravami v gorivnem ciklusu.

—

se posojila Euratom državam nečlanicam odobrijo za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn ter objektov in naprav v jedrskem gorivnem ciklusu, ki obratujejo ali se gradijo. Projekti se lahko nanašajo tudi na razgradnjo objektov in naprav, pri katerih spremembe za nadgradnjo njihove stopnje varnosti na stopnje, ki veljajo na Zahodu, s tehničnega ali gospodarskega vidika niso upravičene in ki bi pomenili tveganje v zvezi z varnostjo, če bi se preprosto opustili. Financiranje se lahko odobri za naložbe v obdobju med zapiranjem in začetkom razgradnje ter za same ukrepe za razgradnjo. Financiranje ukrepov za razgradnjo je tehtno samo, če med obratovalno fazo objekta ali naprave niso bile pripravljene rezervacije za financiranje teh ukrepov.

Na podlagi premislekov o bistvenosti se metoda efektivnih obrestnih mer ne uporablja ločeno za dana in najeta posojila. Stroški transakcije se knjižijo neposredno v breme izkaza poslovnega izida.

Posojila ESPJ v likvidaciji

Ta postavka večinoma zajema posojila, ki jih odobri ESPJ v likvidaciji iz izposojenih sredstev v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ, ter dva dolžniška vrednostna papirja, ki ne kotirata na borzi in ju je izdala Evropska investicijska banka (EIB) kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom. Ta dva dolžniška vrednostna papirja se bosta do svoje končne zapadlosti (leta 2017 in leta 2019) uporabljala za pokritje storitve najemanja posojil, povezanih z danimi posojili.

Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti, povečani za v zadevnem letu narejeno amortizacijo plačanih premij in stroškov transakcije, nastalih pri začetnem pripoznanju, ki se izračuna v skladu z metodo efektivnih obrestnih mer.

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Efektivne obrestne mere za posojila, odobrena iz izposojenih sredstev

Najeta posojila	31.12.2005	31.12.2004
Makrofinančna pomoč	2,039 % — 4,54 %	2,075 % — 4,54 %
Euratom	2,224 % — 5,76 %	2,241 % — 5,76 %
ESPJ v likvidaciji	2,241 % — 12,077 % (10)	2,276 % — 12,077 % (10)

POSOJILA, ODOBRENA IZ PRORAČUNA EVROPSKIH SKUPNOSTI IN ESPJ V LIKVIDACIJI

v EUR
Vrsta posojila	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno	Nova posojila	Vračila	Tečajne razlike	Spremembe knjigovodske vrednosti	Izgube zaradi oslabitve	Neto vrednost na dan 31.12.2005	Dolgovani znesek < 1 leto	Dolgovani znesek > 1 leto
Posojila s posebnimi pogoji	175 103 234,52	0,00	(17 122 923,18)	0,00	12 030 468,16	0,00	170 010 779,50	0,00	170 010 779,50
Operacije rizičnega kapitala	215 939 683,21	19 147 397,00	(14 893 518,33)	3 881 554,00	0,00	(181 986,77)	223 893 129,11	0,00	223 893 129,11
Posojila ECIP	1 634 336,59	0,00	(1 784 131,45)	0,00	0,00	313 528,22	163 733,36	119 080,24	44 653,12
Posojila za delavce migrante	11 008,86	0,00	(11 008,86)	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
ESPJ v likvidaciji	48 545 467,75	0,00	(8 773 724,00)	147 654,25	3 744 415,00	0,00	43 663 813,00	157 003,00	43 506 810,00
Skupaj	441 233 730,93	19 147 397,00	(42 585 305,82)	4 029 208,25	15 774 883,16	131 541,45	437 731 454,97	276 083,24	437 455 371,73

POSOJILA, ODOBRENA IZ IZPOSOJENIH SREDSTEV

v EUR
Vrsta posojila	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno	Nova posojila	Vračila	Tečajne razlike	Spremembe knjigovodske vrednosti	Izgube zaradi oslabitve	Neto vrednost na dan 31.12.2005	Dolgovani znesek < 1 leto	Dolgovani znesek > 1 leto
Makrofinančna pomoč	1 220 549 230,50	15 000 000,00	(149 000 000,00)	0,00	(289 993,38)	0,00	1 086 259 237,12	23 122 853,34	1 063 136 383,78
Euratom	172 468 638,77	215 000 000,00		0,00	1 365 031,88	0,00	388 833 670,65	0,00	388 833 670,65
ESPJ v likvidaciji	492 509 315,00	0,00	(2 009 133,00)	19 075 678,00	(1 674 783,00)	0,00	507 901 077,00	0,00	507 901 077,00
Skupaj	1 885 527 184,27	230 000 000,00	(151 009 133,00)	19 075 678,00	(599 744,50)	0,00	1 982 993 984,77	23 122 853,34	1 959 871 131,43

3.5 DOLGOROČNO VNAPREJŠNJE FINANCIRANJE

Vnaprejšnje financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno v več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o vnaprejšnjem financiranju. Likvidna sredstva oziroma predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo – če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora znesek vnaprejšnjega financiranja vrniti Evropskim skupnostim. Plačano vnaprejšnje financiranje je torej dokončni odhodek šele, ko so izpolnjeni ustrezni pogodbeni pogoji, in je zato takrat, ko se izvede začetno plačilo, v plačilni bilanci izkazano kot sredstvo. Znesek sredstva vnaprejšnjega financiranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov. Potem ko Skupnosti po proučitvi upravičenosti prejetega zahtevka za povračilo stroškov v celoti ali delno priznajo znesek vnaprejšnjega financiranja, se priznani znesek upravičenih odhodkov odstrani iz bilance stanja in se upošteva kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Tako so vmesna ali končna plačila namenjena povračilu odhodkov upravičenca, in sicer na podlagi izkaza odhodkov. S tem se lahko znesek vnaprejšnjega financiranja v celoti ali delno obračuna.

Vnaprejšnje financiranje se vrednoti po ocenjeni nadomestljivi vrednosti. Skupnosti preverijo svoje vnaprejšnje financiranje za „zmanjšanja vrednosti“, kadar koli dogodki, spremenjene okoliščine ali podatki nakazujejo možnost, da knjigovodska vrednost sredstva ni izterljiva. Pri tej presoji se upošteva obstoj jamstva, povezanega z vnaprejšnjim financiranjem. Pričakovano neizterljivo vnaprejšnje financiranje ali znesek, katerega izterljivost ni več verjetna, se pripozna kot zmanjšanje vrednosti ali strošek v izkazu poslovnega izida. Ustrezni znesek se pripozna kot zmanjšanje knjigovodske vrednosti vnaprejšnjega financiranja v bilanci stanja.

Na splošno se vse izplačano vnaprejšnje financiranje obrestuje, razen zneskov, plačanih državam članicam ali kot predpristopna pomoč. Te obresti se pripoznajo, ko se natečejo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja. Lastništvo nad temi obrestmi označuje dve kategoriji obstoječega vnaprejšnjega financiranja – vnaprejšnje financiranje Evropskih skupnosti in vnaprejšnje financiranje tretje stranke. Ti kategoriji se razlikujeta v tem, da obresti, ki jih ustvarijo zneski vnaprejšnjega financiranja Evropskih skupnosti, ostanejo v lasti Skupnosti in jih je zato treba vrniti Skupnostim, medtem ko so obresti, natečene na vnaprejšnje financiranje „tretje stranke“, last upravičenca.

Zneski dolgoročnega vnaprejšnjega financiranja

v EUR
Vrsta upravljanja	Neporavnano na dan 31.12.2005
Vnaprejšnje financiranje Evropskih skupnosti:
Neposredno centralizirano upravljanje: subvencije za delovanje	3 120 098,90
Vnaprejšnje financiranje tretjih strank:
Neposredno centralizirano upravljanje: poslovanje	144 832 316,07
Decentralizirano upravljanje	106 081 969,40
Deljeno upravljanje	22 477 696 941,48
Skupaj dolgoročno vnaprejšnje financiranje	22 731 731 325,85

Ker je veliko projektov, ki se financirajo z ukrepi strukturnih skladov Evropskih skupnosti, dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski vnaprejšnjega financiranja prikazani kot dolgoročne terjatve. Komisija izvede predplačilo v višini 7 % skupnega prispevka iz strukturnih skladov, ko je program sprejet. Predplačilo je treba povrniti, če v 18 mesecih niso prijavljeni nobeni odhodki. Komisija potem izvede vmesna plačila za povrnitev dejanskih odhodkov, ki jih potrdijo države članice. Preostanek v višini 5 % se plača ob zaključku programa, ko so predloženi vsi potrebni dokumenti in jih Komisija odobri. Plačila se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost.

3.6 DOLGOROČNE TERJATVE

Dolgoročne terjatve

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004Popravljeno
Prispevek za gradnjo	42 325 657,00	62 004 976,00
Terjatve do držav članic	134 827 865,00	155 743 558,00
Posojila ESPJ zaposlenim	20 101 723,12	21 004 999,12
Kreditni programi Evropske agencije za obnovo	40 014 742,29	62 388 235,71
Jamstva in depoziti	6 535 636,06	6 642 128,24
Skupaj	243 805 623,47	307 783 897,07

Prispevek za gradnjo je predvsem finančni prispevek Belgije k nakupu in opremljanju zgradbe D3 za Parlament, ki znaša 176 milijonov EUR in se plača v desetih letih do leta 2008. Ob koncu leta je bil rok zapadlosti za 42,3 milijona EUR daljši od enega leta (leta 2004: 62 milijonov EUR), nadaljnjih 21,4 milijonov EUR (leta 2004: 21,1 milijona EUR) pa zapade v enem letu.

Zneski, ki jih je treba prejeti od držav članic, se nanašajo na zneske, ki jih nekdanje države pristopnice dolgujejo ESPJ v likvidaciji. Skupni prispevek znaša 170 milijonov EUR in se plača v štirih obrokih, ki zapadejo v plačilo prvi delovni dan vsakega leta z začetkom leta 2006, in sicer v naslednjih zneskih: 15 %, 20 %, 30 % in 35 %. Ob koncu leta je neto sedanja vrednost teh prispevkov znašala 158,8 milijona EUR (leta 2004: 155,7 milijona EUR), razdeljeno na dolgoročne terjatve v višini 134,8 milijona EUR (leta 2004: 155,7 milijona EUR) in kratkoročne terjatve v višini 24 milijonov EUR (leta 2004: 0 EUR).

Zgoraj je vključen tudi znesek v višini 20,1 milijona EUR, ki se nanaša na posojila, ki jih je ESPJ v likvidaciji dala uradnikom Evropskih skupnosti. Ta posojila financira ESPJ v likvidaciji iz lastnih sredstev in jih trenutno upravlja Komisija. Kreditni programi Evropske agencije za obnovo se nanašajo predvsem na odobrene partnerske sklade in programe kreditnih linij.

II. GIBLJIVA SREDSTVA

3.7 ZALOGE

ZALOGE

v EUR
Opis	Nabavna vrednost	Zmanjšanje vrednosti	Neto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2005	Neto knjigovodska vrednost na dan 31.12.2004 Popravljeno
Znanstvena oprema:
Znanstveni material	11 109 187,38	0,00	11 109 187,38	664 820,59
Cepljivi materiali	32 195 147,92	0,00	32 195 147,92	13 989 565,81
Težka voda	14 923,00	0,00	14 923,00	14 923,00
Cepiva	6 857 590,00	0,00	6 857 590,00	6 857 590,00
Za nadaljnjo prodajo	63 561 282,00	0,00	63 561 282,00	36 834 072,25
Proizvodni materiali	6 895 280,89	0,00	6 895 280,89	0,00
Publikacije	9 598 355,07	(3 761 430,34)	5 836 924,73	4 894 077,03
Skupaj	130 231 766,26	(3 761 430,34)	126 470 335,92	63 255 048,68

Povečanja salda pri znanstvenem materialu je posledica tega, da so za leto 2005 prvič vključeni zneski surovin v višini 10 milijonov EUR. Veliko povečanje zalog cepljivih materialov je posledica tega, da v letu 2005 ni bilo zmanjšanja vrednosti zaradi spremembe računovodskih ocen – prej je prišlo do oslabitve, če med letom ni bilo gibanja zalog, medtem ko se zdaj zaloge vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. To je tudi razlog za povečanje pri znanstvenem materialu za nadaljnjo prodajo. Drug razlog za povečanje teh zalog je ta, da je 20 milijonov EUR zalog v proizvodnji zdaj vključenih v zaloge za nadaljnjo prodajo.

Komisija ima na zalogi proizvodni material, ocenjen na 6,9 milijona EUR, ki večinoma obsega material za vzdrževanje zgradb in rezervne dele, ki jih uporabljajo Skupna raziskovalna središča.

Zaloga publikacij, ki jo ima in/ali upravlja Urad za publikacije ter za katero je zahtevano plačilo (plačljiva zaloga), je vrednotena z vrednostjo nič po analizi, izvedeni leta 2001. Publikacije, ki niso namenjene za nadaljnjo prodajo, se ovrednotijo na podlagi povprečne vrednosti zalog za nadaljnjo prodajo. Za zaloge z nizkim prometom vsako leto velja 33-odstotni odpis.

3.8 KRATKOROČNE NALOŽBE

Kratkoročne naložbe so sestavljene iz za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, kupljenih zaradi njihovega naložbenega dobička ali donosa ali katerih namen je vzpostaviti posebno strukturo sredstev ali sekundarni vir likvidnosti, in se zato lahko prodajo v odziv na potrebe po likvidnosti ali spremembe obrestnih mer. Vključena so tudi sredstva v posesti za trgovanje.

3.8.1 Kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

Kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

v EUR
	Jamstveni sklad za MSP	Sklad za zagon pri ETF Program za rast in zaposlovanje	Sklad EIB za rizični kapital za TEN	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Zneski na dan 31.12.2004 (popravljeni)	22 027 144,89	15 993 581,81	0 00	1 403 111 917,00	1 441 132 643,70
Pridobitve	11 995 800,00	0 00	3 000 000,00	336 634 706,48	351 630 506,48
Odtujitve in odtegnitve	(12 000 000,00)	(12 000 000,00)		(321 119 440,06)	(345 119 440,06)
Popravek odplačne vrednosti	7 320,00				7 320,00
Spremembe knjigovodske vrednosti	49 867,11	1 104,19	0,00	(8 067 709,01)	(8 016 737,71)
Prenos revalorizacijskega presežka/(primanjkljaja) v lastniški kapital	8 040,00	9 979,00	0,00	0,00	18 019,00
Zneski na dan 31.12.2005	22 088 172,00	4 004 665,00	3 000 000,00	1 410 559 474,41	1 439 652 311,41

Jamstveni sklad za MSP – Program za rast in zaposlovanje Sklada za zagon pri ETF

Vse naložbe so obveznice s spremenljivo obrestno mero AAA, ki so izražene v EUR in kotirajo na delujočih trgih. Na dan 31. decembra 2005 je nominalna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, pri katerih je preostanek obdobja do zapadlosti krajši od enega leta, znašala 4 milijone EUR (leta 2004: 24 milijonov EUR). V letu 2005 je bila kupljena nova obveznica.

Sklad EIB za rizični kapital za TEN

Naložbe v okviru Sklada za rizični kapital za TEN (do danes samo ena v skupni vrednosti 3 milijone EUR) se pridobijo z ustanovitvijo skupnega subjekta s posebnim namenom (ki ga skupaj vodita EIB in Galaxy Fund, partner Sklada za rizični kapital za TEN) pod imenom GALAXY – A28 za projekte vseevropskega omrežja, ki vključujejo naložbe zasebnega sektorja. Te naložbe pomenijo delež v lastniškem kapitalu subjekta s posebnim namenom, zato jih je treba v bilanci stanja Skupnosti ustrezno izkazati kot kapitalske naložbe.

ESPJ v likvidaciji

Kot določajo notranja pravila varnega in skrbnega poslovanja ESPJ v likvidaciji, je treba naložbe omejiti na vrednostne papirje, ki jih izdajo prednostni subjekti. Vse naložbe so dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v EUR in kotirajo na delujočih trgih. Podrobnosti o naložbenem portfelju po vrstah izdajateljev in po bonitetnih ocenah so opisane v pojasnilu E 7.13. Na dan 31. decembra 2005 je vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (izražena v pošteni vrednosti), ki dokončno zapadejo v letu 2006, znašala 237,4 milijona EUR (leta 2004: 200,1 milijona EUR).

3.8.2 Kratkoročna sredstva v posesti za trgovanje

Kratkoročna sredstva v posesti za trgovanje

v EUR

Izvedeni instrument

31.12.2005

31.12.2004

Popravljeno

Obrestne zamenjave v okviru makrofinančne pomoči

0,00

1 689 247,14

Pogodba o zamenjavi (swap) v okviru makrofinančne pomoči, ki je podrobno opisana v nadaljevanju, je bila sklenjena zaradi uskladitve denarnega toka danega posojila s spremenljivo obrestno mero in končno zapadlostjo na dan 22. decembra 2008 ter denarnega toka ustreznega najetega posojila s fiksno obrestno mero in končno zapadlostjo na dan 22. decembra 2005. Pogodbo o zamenjavi sta sestavljali dve „tranši“: „tranša z zamenjavo“, pri kateri sta bili aktivna oba dela, del s spremenljivo in del s fiksno obrestno mero, se je končala 22. decembra 2005, na isti datum pa se je začela druga „tranša“, pri kateri je samo del s spremenljivo obrestno mero terminsko spremenljivo posojilo.

ZAMENJAVE (SWAPS)

Nasprotna stranka	Ocena po S & P		Nominalno	Valuta	Pogoji	Zapadlost
BNP Paribas	AA	prejme	125 000 000,00	EUR	fiksno 4 531 250 EUR na leto	22.12.2005
Se ne uporablja	se ne uporablja	plača	125 000 000,00	EUR	EUR-6M LIBOR –0,147 %	22.12.2005

Poštena vrednost „tranše z zamenjavo“ je bila izračunana z diskontiranjem denarnih tokov (fiksnih in spremenljivih), ki bi nastali z obrnitvijo pozicije zamenjave na datum bilance stanja (diskontiranje se izvede z uporabo brezkuponskih obrestnih mer zamenjave na ta datum).

3.9 KRATKOROČNO VNAPREJŠNJE FINANCIRANJE

Razdelitev neporavnanih zneskov po vrstah upravljanja prikazuje plačila vnaprejšnjega financiranja v letu 2005 (primerjalni zneski za leto 2004 niso na razpolago). Pretekli zneski vnaprejšnjega financiranja so tisti, ki so najprej vključeni v otvoritveno bilanco stanja in so posebej prikazani v eni vrstici.

Vnaprej vračunani stroški pomenijo znesek upravičenih stroškov, za katere se je ocenilo, da so jih imeli upravičenci do neporavnanih zneskov vnaprejšnjega financiranja ob koncu leta, vendar jih Skupnostim še niso prijavili. Ti zneski se v izkazu poslovnega izida obravnavajo kot odhodki. Za nadaljnje razlage v zvezi z dolgoročnim vnaprejšnjim financiranjem glej tudi pojasnilo 3.5.

Zneski kratkoročnega vnaprejšnjega financiranja

v EUR
Vrsta upravljanja		Neporavnano na dan 31.12.2005
Bruto zneski vnaprejšnjega financiranja Evropskih skupnosti:
Neposredno centralizirano upravljanje	subvencije za ukrepe	4 790 792 434,87
Neposredno centralizirano upravljanje	subvencije za delovanje	111 387 513,26
Posredno centralizirano upravljanje	nacionalne agencije	620 077 642,63
	finančne dejavnosti	63 518 496,96
	drugo	3 583 333,00
Decentralizirano upravljanje		195 456 099,10
drugo		473 882 469,99
Vnaprejšnje financiranje, ki ga izvajajo druge institucije in agencije		6 482 306,56
Pretekli saldi vnaprejšnjega financiranja (11)		5 254 181 771,25
Bruto zneski vnaprejšnjega financiranja skupaj		11 519 362 067,62
Zmanjšano za vnaprej vračunane stroške:
Neposredno centralizirano upravljanje		(5 891 600 089,98)
Posredno centralizirano upravljanje		(1 376 200 198,71)
Decentralizirano upravljanje		(122 922 410,00)
Drugo		(169 505 546,79)
Vnaprejšnje financiranje Evropskih skupnosti skupaj		3 959 133 822,14
Vnaprejšnje financiranje tretjih strank:
Neposredno centralizirano upravljanje	javna naročila	260 024 355,90
Neposredno centralizirano upravljanje	poslovanje	356 060 584,56
Decentralizirano upravljanje		361 009 093,23
Deljeno upravljanje		390 843 176,32
Skupno upravljanje		317 053 334,83
Vnaprejšnje financiranje, ki ga izvajajo druge institucije in agencije		143 664 170,02
Pretekli saldi vnaprejšnjega financiranja (11)		2 774 751 315,50
Bruto zneski vnaprejšnjega financiranja skupaj		4 603 406 030,36
Zmanjšano za vnaprej vračunane stroške:
Neposredno centralizirano upravljanje		(1 199 787 477,00)
Decentralizirano upravljanje		(382 891 261,00)
Deljeno upravljanje		(201 212 486,00)
Skupno upravljanje		(143 223 312,00)
Drugo		(1 943 330,98)
Vnaprejšnje financiranje tretjih strank skupaj:		2 674 348 163,38
Kratkoročno vnaprejšnje financiranje skupaj		6 633 481 985,52

3.10. KRATKOROČNE TERJATVE

Kratkoročne terjatve

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004Popravljeno
Dolgoročne terjatve, ki zapadejo prej kot v enem letu	45 918 358,03	50 826 727,14
Kratkoročne terjatve	4 243 426 047,08	4 435 308 351,36
Razne terjatve	21 591 738,74	44 898 157,64
Časovne razmejitve	2 926 918 379,47	2 608 028 778,50
Skupaj	7 237 854 523,32	7 139 062 014,64

3.10.1 Dolgoročne terjatve, ki zapadejo prej kot v enem letu

Ti zneski v skupni vrednosti 45,9 milijona EUR (leta 2004: 50,8 milijona EUR) pomenijo predvsem posojila, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (za več podrobnosti glej pojasnilo 3.4 zgoraj) in finančni prispevek Belgije k nakupu in opremljanju zgradbe D3 za Parlament (glej pojasnilo 3.6 zgoraj). Vključeni so tudi kratkoročni prispevki, ki jih nekdanje države pristopnice dolgujejo ESPJ v likvidaciji (glej pojasnilo E 3.6 zgoraj).

3.10.2 Kratkoročne terjatve

Kratkoročne terjatve

v EUR
Kontna skupina	Na dan 31.12.2005			Na dan 31.12.2004Popravljeno
Kontna skupina	Bruto znesek	Odpisano	Neto vrednost	Bruto znesek	Odpisano	Neto vrednost
Stranke	2 371 840 418,60	(149 841 788,65)	2 221 998 629,95	1 435 132 856,81	(177 742 051,83)	1 257 390 804,98
Države članice	3 252 041 919,04	(1 603 860 946,87)	1 648 180 972,17	3 976 072 649,01	(1 586 639 391,71)	2 389 433 257,30
Države Efte	29 607 404,80	0,00	29 607 404,80	36 797 915,81	0	36 797 915,81
Tretje države	126 449 842,51	(627 693,54)	125 822 148,97	77 282 595,98	0	77 282 595,98
Drugo	229 666 086,81	(11 849 195,62)	217 816 891,19	675 014 983,85	(611 206,56)	674 403 777,29
Skupaj	6 009 605 671,76	(1 766 179 624,68)	4 243 426 047,08	6 200 301 001,46	(1 764 992 650,10)	4 435 308 351,36

3.10.2.1 Stranke

Sem spadajo nalogi za izterjavo , ki so vknjiženi v zaključne račune na dan 31. decembra 2005 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja.

V zvezi z naloženimi globami v višini 4 274,7 milijona EUR na dan 31. decembra 2005, je bilo skupaj začasno pobranih 2 103,3 milijona EUR. Saldo v višini 2 171,4 milijona EUR je vključen v to postavko, od tega 1 465,7 milijona EUR krijejo bančne garancije. Začasna plačila (in z njimi povezane obresti) se uporabijo za poravnavo terjatev, v zvezi s katerimi so bila izvedena, in se vključijo kot denarna sredstva z omejitvami v postavko denarnih sredstev. Bančne garancije se vknjižijo kot pogojna sredstva med zunajbilančne postavke. Znesek, prikazan med zunajbilančnimi postavkami kot pogojne obveznosti, skupaj znaša 4 427,4 milijona EUR, kar je skupni neporavnani znesek iz pritožb pred izrekom sodbe, povečan za natečene obresti na plačila, prejeta pred izrekom končne sodbe.

3.10.2.2 Terjatve do držav članic

Predujmi državam članicam

Leta 2004 se je ta znesek nanašal na predujme, ki jih je Komisija plačala različnim državam članicam iz Veterinarskega sklada za nujne primere, in sicer za stroške izkoreninjenja nekaterih živalskih bolezni.

Terjatve iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS

Ta postavka zajema terjatve do upravičencev do pomoči Jamstvenega oddelka EKUJS, kakor so jih prijavile in potrdile države članice ter vključile v knjigo terjatev ob koncu leta (15. oktobra 2005) v skladu z Uredbo (ES) št. 2761/99, zmanjšano za 20 % tega zneska, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov. Države članice morajo dati te zneske na razpolago Komisiji samo, če so izterjani.

Poleg tega in v skladu z načelom preudarnosti mora Evropska komisija oceniti in zajeti tisti del pomoči Jamstvenega oddelka EKUJS, ki ga verjetno ne bo mogoče izterjati. Prijavljena ocena odpisa znaša 873,9 milijona EUR (po oceni držav članic), kar pomeni 59,3 % skupnega zneska za izterjavo na dan 31. decembra 2005 (57,4 % na dan 31. decembra 2004). Komisija se zanaša na ocene držav članic na podlagi predpostavke, da lahko plačilni organi najbolje ocenijo zneske, ki jih bo verjetno mogoče izterjati. Ugotovitve certifikacijskih organov o upravljanju terjatev se obravnavajo v okviru postopka potrditve obračunov za leto 2005, vključno z vsemi predlogi za uporabo finančnih popravkov. Vknjižba tega popravka vrednosti ne pomeni, da ES odstopa od prihodnje izterjave zneskov, ki jih zajema odpis.

Terjatve do držav članic

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
PREDUJMI DRŽAVAM ČLANICAM	0,00	500 000,00
Terjatve iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS
Terjatve iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS	1 473 622 922,19	1 560 899 301,12
Popravek vrednosti	(873 943 547,28)	(895 401 413,57)
Vmesni seštevek	599 679 374,91	665 497 887,55
Plačani DDV, izterljiv od držav članic
DDV, ki ga je treba izterjati	21 039 461,52	22 506 889,98
Popravek vrednosti	(1 628 334,45)	(1 791 277,23)
Vmesni seštevek	19 411 127,07	20 715 612,75
LASTNA SREDSTVA
Lastna sredstva, ki so določena na računu A, kakor je določeno v členu 6(3) Uredbe Sveta št. 1150/2000, in jih je treba še izterjati	44 984 573,61	114 832 792,31
Lastna sredstva, ki so določena na posebnem računu, kakor je določeno v členu 6(3) Uredbe Sveta št. 1150/2000, in jih je treba še izterjati	1 410 925 222,84	1 428 849 871,51
Popravek vrednosti	(728 277 014,62)	(689 442 098,87)
Drugo	201 639 674,07	497 629 295,47
Vmesni seštevek	929 272 455,90	1 351 869 860,42
DRUGE TERJATVE DO DRŽAV ČLANIC
Zamudne obresti	1 289 335,32	46 650 783,13
Drugo	98 528 678,97	304 199 113,45
Vmesni seštevek	99 818 014,29	350 849 896,58
Skupaj	1 648 180 972,17	2 389 433 257,30

DDV

Ta postavka zajema zneske DDV, ki so jih plačale Skupnosti in so izterljivi od držav članic.

Lastna sredstva

Na posebnem računu so tradicionalna lastna sredstva, ki so jih države članice določile v skladu s členom 6(3)(b) Uredbe št. 1150/2000, vendar Skupnostim niso bila dana na razpolago, saj še niso bila izterjana ali zajamčena ali pa se izpodbijajo. Sklep Sveta št. 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti dovoljuje državam članicam, da zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja.

Vsaka država članica pošlje Komisiji četrtletno poročilo o teh računih z naslednjimi podatki za vsako vrsto sredstev:

—	neporavnani saldo iz preteklega četrtletja,

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju,

—	popravke osnove (popravki/zapadli zneski) v zadevnem četrtletju,

—	odpisane zneske,

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Ko so tradicionalna lastna sredstva iz posebnega računa izterjana, jih je treba dati na razpolago Komisiji, in sicer najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost izterjana.

Ta znesek precenjuje dejanske upravičenosti Skupnosti, saj so na posebnem računu za tradicionalna lastna sredstva večinoma zneski, za katere dejanska izterjava ni verjetna. Za prejšnja leta je Komisija izračunala odpis upravičenosti na posebnih računih z uporabo statistične metode. Od leta 2004 naprej temelji ta odpis na ocenah, ki jih izdelajo države članice same. Za zagotovitev, da posebni račun prikazuje natančnejšo sliko dejanskega proračunskega stanja, je bil člen 6(4)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 spremenjen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2028/2004 z dne 16. novembra 2004. Ta člen zdaj določa:„Skupaj s končnimi četrtletnimi poročili za zadevno leto posredujejo države članice oceno celotnega zneska upravičenosti na ločenem računu na dan 31. decembra leta, za katerega sredstev verjetno ne bo mogoče izterjati.“

Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil na strani sredstev v bilanci stanja od postavke za terjatve do držav članic odštet odpis v višini 728,3 milijona EUR. Vendar to ne pomeni, da Komisija odstopa od izterjave zneskov, ki jih zajema popravek vrednosti. Tudi če je videti, da je izterjava zelo neverjetna, če ne skoraj nemogoča, to ne pomeni nujno, da so zadevni zneski izgubljeni za proračun Skupnosti kot tradicionalna lastna sredstva. Neizterjane upravičenosti so namreč izgubljene samo, če je država članica uporabila vse možnosti, ki jih mora poskusiti izkoristiti za izterjavo terjatev. Kadar država članica tega ne naredi, je finančno odgovorna in mora plačati ta znesek v proračun Skupnosti v skladu s členom 17(2) Uredbe št. 1150/2000.

Drugi zneski lastnih sredstev na dan 31. decembra 2005 so se nanašali na zneske, ki jih je dolgovala Portugalska in ki ob zapadlosti decembra 2005 še niso bili plačani.

Druge terjatve do držav članic

Druge terjatve do držav članic vključujejo 74 milijonov EUR stroškov, izterjanih od regij. Pod „drugo“ je bil leta 2004 vključen znesek v višini 170 milijonov EUR v zvezi z dolgovanimi prispevki novih držav članic v Raziskovalni sklad za premog in jeklo (glej pojasnilo 3.6).

3.10.3 Razne terjatve

Glavni sem vključeni znesek se nanaša na predujme, odobrene v okviru programa MEDIA, v višini 36,5 milijona EUR (leta 2004: 41,7 milijona EUR). Po načelu preudarnosti in na podlagi prisotnih tveganj in negotovosti se uporabi zmanjšanje vrednosti v višini 24,5 milijona EUR (leta 2004: 28,1 milijona EUR).

Zneski, ki jih dolguje osebje, znašajo 4,2 milijona EUR (leta 2004: 12,6 milijona EUR).

3.10.4 Prehodno nezaračunani prihodki in odloženi stroški

Najpomembnejši zneski prehodno nezaračunanih prihodkov so prehodno nezaračunani prihodki, ki se nanašajo na tradicionalna lastna sredstva (kmetijske dajatve, prelevmane na sladkor in carine). Na dan 31. decembra 2005 so ta znašala 2,3 milijarde EUR v primerjavi z 2 milijardama EUR v prejšnjem letu. Sem so vključeni tudi prihodki od zamudnih obresti, natečene bančne obresti in natečene obresti na zneske vnaprejšnjega financiranja.

Glavni zneski odloženih stroškov na dan 31. decembra 2005 so pričakovana plačila v višini 89,5 milijona EUR (108 milijonov EUR v letu 2004) za proračunsko nadomestilo za nove države članice, vnaprejšnje plačilo za najem prostorov v višini 29,7 milijona EUR (49 milijonov EUR v letu 2004), 62,3 milijona EUR, plačanih za dvostranske sporazume o ribolovu s tretjimi državami (61,7 milijona EUR v letu 2004) in 62,8 milijona EUR vnaprej plačanih odhodkov v zvezi z evropskimi šolami.

3.11 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Denarna sredstva brez omejitev:	9 602 870 098,36	5 947 447 712,18
Računi pri zakladnicah in centralnih bankah	8 092 743 965,78	3 221 396 622,84
Tekoči računi	705 792 850,51	2 102 099 904,24
Računi izločenih sredstev	61 021 076,87	71 433 147,76
Gotovina v blagajni	290 635,82	252 979,35
Prerazporeditve (denarna sredstva na poti)	0,00	76 479 847,20
Kratkoročni depoziti in drugi ustrezniki denarnih sredstev	743 021 569,38	475 785 210,79
Denarna sredstva z omejitvami	2 251 065 838,56	2 129 991 326,83
Skupaj	11 853 935 936,92	8 077 439 039,01

Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih imajo Skupnosti na svojih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev, v obliki kratkoročnih bančnih depozitov in v manjših zneskih gotovine.

Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe znašajo 2,25 milijarde EUR ter so knjižene na posebnih tekočih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki za namene izkaza denarnih tokov vključujejo:

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	11 853 935 936,92	8 077 439 039,01
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki — Jamstveni sklad (glej pojasnilo 3.3.2)	316 024 023,23	589 896 646,26
Skupaj	12 169 959 960,15	8 667 335 685,27

III. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

3.12 PREJEMKI ZAPOSLENIH

Prejemki zaposlenih

v EUR
	Znesek na dan 31.12.2004 Popravljen	Dodatne rezervacije	Porabljeni zneski	Znesek na dan 31.12.2005
Pokojninski sistem	26 012 130 886,00	8 044 529 533,33	(900 775 481,33)	33 155 884 938,00

Pokojnine

Na dan 31. decembra 2005 so bila pravila o pokojninskem sistemu za evropske uradnike določena z najnovejšo različico Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (veljavni od 1. maja 2004). Pravila o pokojninah osebja se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. Ta ureditev zajema različne vrste pokojnin in nadomestil (starostno, invalidsko, družinsko).

V skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov plačila prejemkov po pokojninskem sistemu bremenijo proračun Skupnosti. Države članice skupaj jamčijo za plačilo teh prejemkov v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki k dolgoročnemu financiranju tega sistema prispevajo eno tretjino s plačevanjem obvezne dajatve.

Za obveznosti v okviru pokojninskega sistema za evropske uradnike so neodvisni strokovnjaki opravili aktuarsko oceno na dan 31. decembra 2005 na podlagi veljavnih pravil iz predpisov. Ta ocena je zajemala prejemke, povezane z upokojitvijo, invalidnostjo in preživelimi družinskimi člani, ter invalidnino. Opravljena je bila v skladu z metodologijo Mednarodnega računovodskega standarda 19 (MRS 19). Ta računovodski standard zahteva, da delodajalec redno določa svojo aktuarsko obveznost ter pri tem upošteva obljubljene prejemke v obdobju aktivne zaposlitve in predvidena povečanja plač.

Metoda aktuarske ocene, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske domneve, uporabljene pri oceni:

Nominalna diskontna stopnja je temeljila na državnih obveznicah v euroobmočju decembra 2005, in sicer za obdobje, podobno dolgo obdobju trajanju sistema (19 let), kot ocena krivulje donosnosti brezkuponskih vrednostnih papirjev v eurih v decembru 2005 za isto obdobje ter je znašala 3,6 %. Na podlagi MRS 19 mora biti stopnja inflacije pričakovana stopnja inflacije v obdobju trajanja sistema – zato je temeljila na predvidenih vrednostih, izraženih v na indekse vezanih obveznicah na evropskih finančnih trgih. Pričakovana dolgoročna stopnja inflacije je znašala 2,1 % in tako je uporabljena realna diskontna stopnja znašala 1,5 %.

2.	„Tablice umrljivosti EU 2004“ so bile pripravljene na podlagi nacionalnih tablic matičnih držav uradnikov in popravljene, da bi se upoštevale dejanske zabeležene stopnje umrljivosti med osebjem.

3.	„Tablice invalidnosti EU 2004“ so temeljile na tablicah, ki so jih uporabile koordinirane organizacije (OECD, NATO, Evropska vesoljska agencija itd.), in so bile popravljene v skladu s stopnjami, zabeleženimi pri populaciji uradnikov ES.

Splošna rast plač, ki je enaka splošni revalorizaciji pokojnin, je temeljila na statističnih podatkih o revalorizaciji plač in pokojnin v obdobju 1993–2005 ter je znašala 0,3 %. Povečanje posameznih plač, ki presega stopnjo splošne rasti plač, je bilo ocenjeno na podlagi nove karierne strukture (stopnje napredovanja iz Priloge I h Kadrovskim predpisom) in njenih prehodnih ukrepov (oddelek 1 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom) – razlikuje se glede na status, starost, razred in stopnjo osebe.

5.	Koeficienti deleža poročenih ob upokojitvi so za aktivne uradnike temeljili na statističnih podatkih o populaciji uradnikov. Za nekdanje uradnike (upokojence in invalide) je bil uporabljen dejanski delež poročenih.

6.	Predvideva se, da se uradnik upokoji, ko je upravičen do polnih pravic, ob upoštevanju zmanjšanja za predčasne upokojitve in ob upoštevanju spodbude iz Barcelone za zvišanje upokojitvene starosti, in sicer na največ 65 let.

Obveznosti zajemajo zgoraj opredeljene pravice za naslednje osebe:

1.	aktivno zaposlene na dan 31. decembra 2005 na vseh institucijah in agencijah, vključenih v pokojninski sitem za evropske uradnike.

2.	zaposlene v „odloženem“ položaju, tj. tiste, ki so začasno ali dokončno zapustili institucije in svoje pokojninske pravice pustili v pokojninskem sistemu za evropske uradnike.

3.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do starostne pokojnine.

4.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidske pokojnine.

5.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidnine.

6.	prejemnike družinske pokojnine (vdove ali vdovce, sirote, vzdrževane družinske člane).

Populacija pokojninskega sistema za evropske uradnike na dan 31. decembra 2005 je bila vzeta iz podatkovne baze Statističnega urada Evropskih skupnosti. Rezultati, pridobljeni v okviru te študije, so bili primerjani z ocenami, ki so temeljile na prejšnji aktuarski oceni na dan 31. decembra 2004.

Glavna dejstva:

—	Aktuarska obveznost na dan 31. decembra 2005 je bila ocenjena na 33,2 milijarde EUR, prejšnja ocena, opravljena za stanje na dan 31. decembra 2004, pa je znašala 26 milijard EUR.

—	Stroški delovnega razmerja za leto 2005 so bili ocenjeni na 1,2 milijarde EUR, stroški obresti za leto 2005 pa na 1,2 milijarde EUR.

—	Ocenjena aktuarska izguba za zadevno leto je znašala 5,5 milijarde EUR.

—	Realna diskontna stopnja se je z 1,9 % spremenila na 1,5 %, in če poleg tega upoštevamo še učinek splošne rasti plač (0,2 % v letu 2004 in 0,3 % v letu 2005), se je torej neto diskontna stopnja z 1,7 % zmanjšala na 1,2 %.

—

Populacija članov pokojninskega sistema se je od 31. decembra 2004 povečala za 7 094 posameznikov na 54 876 članov in vsebuje nove kategorije oseb (prejemnike invalidnine, pogodbene uslužbence in prejemnike „odložene“ pokojnine), novi uslužbenci pa imajo nižjo letno odmerno stopnjo za pokojnino (1,9 % namesto 2 %).

Izračuni bruto pokojnin in družinskih dodatkov temeljijo na določbah Kadrovskih predpisov.

V zgornji znesek je vključena tudi obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije in Računskega sodišča ter do sodnikov in nekdanjih sodnikov Sodišča in Sodišča prve stopnje. V letu 2005 porabljeni zneski pomenijo zneske pokojnin, ki so bili iz proračuna za leto 2005 med letom plačani upokojenemu osebju (vdovam, sirotam itd.).

3.13 DOLGOROČNE REZERVACIJE ZA TVEGANJA IN STROŠKE

Dolgoročne rezervacije za tveganja in stroške

v EUR
	Znesek na dan 31.12.2004 Popravljen	Dodatne rezervacije	Prerazporeditev v kratkoročne rezervacije	Diskontiranje sedanje vrednosti	Znesek na dan 31.12.2005
Pravne zadeve	81 205 000,00	18 350 223,47	0,00	0,00	99 555 223,47
Razgradnja jedrskih objektov	831 401 306,00	0,00	(34 565 000,00)	87 010 574,00	883 846 880,00
Finančne rezervacije	100 358 155,85	46 601 400,50	(36 517 733,21)	2 605 078,86	113 046 902,00
Drugo	55 649,18	338 280,06	0,00	0,00	393 929,24
Skupaj	1 013 020 111,03	65 289 904,03	(71 082 733,21)	89 615 652,86	1 096 842 934,71

Pravne zadeve

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba plačati po letu 2006 v zvezi z več pravnimi zadevami, ki se obravnavajo. Največji znesek (60 milijonov EUR) se nanaša na oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati za 18 sodnih zadev pred izrekom sodbe na dan 31. decembra 2005 v zvezi s finančnimi popravki za odhodke Jamstvenega oddelka EKUJS. Nadaljnjih 37,2 milijona EUR je predvidenih za 5 drugih sodnih zadev, ki se nanašajo na kmetijske odhodke.

Razgradnja jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča

Leta 2002 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov opravil študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki. Njihova ocena znaša 1 145 milijonov EUR (vključno s 76 milijoni EUR, ki pomenijo oceno stroškov za možnost „green field“, tj. popolno uničenje vseh zgradb) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v zaključne račune. Da bi se v celoti upoštevala računovodska pravila Skupnosti, se te rezervacije indeksirajo za inflacijo (po stopnji 2,5 %) in potem diskontirajo na neto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponske zamenjave v eurih). Na dan 31. decembra 2005 je bil tako znesek za rezervacije 1 016,4 milijona EUR, zmanjšan za do zdaj nastale stroške v višini 81,5 milijona EUR, kar znaša 934,9 milijona EUR, razdeljenih na zneska, ki se bosta po pričakovanjih porabila v letu 2006 (51 milijonov EUR) in pozneje (883,9 milijona EUR).

Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 30 let) je treba poudariti, da je ta ocena do neke stopnje negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.

Finančne rezervacije

V okviru Jamstvenega sklada za MSP za leto 1998, ki se izvaja kot del pobude Evropske unije za rast in zaposlovanje, in Jamstvenega sklada za MSP za leto 2001, ki se izvaja v okviru večletnega programa za podjetja in podjetništvo, je Evropski investicijski sklad (EIS) pooblaščen za izdajanje jamstev v svojem imenu, vendar deluje v imenu in na odgovornost Skupnosti.

Omejitve finančnega tveganja, povezanega z uveljavljanimi in neuveljavljanimi jamstvi:

—

V okviru Jamstvenega sklada za MSP za leto 1998 je znesek omejitve jamstev fiksen znesek v eurih, ki ga izračuna EIS in ga Komisija odobri za vsak jamstveni portfelj. Ker pa se je obdobje vključitve za ta sklad izteklo, rezervacije za finančno tveganje ne temeljijo na znesku omejitve jamstev, ampak na dogovorjenem odstotku dejanske uporabe jamstev, izdanih finančnim posrednikom, ki se pozneje zmanjša na podlagi zahtevkov teh posrednikov za plačilo, brez kakršnega koli pokritja izgub. Tako dobljeni neto znesek pomeni plačilno obveznost sklada.

—

V okviru Jamstvenega sklada za MSP za leto 2001 je znesek omejitve jamstev vnaprej dogovorjena plačilna obveznost do finančnih posrednikov, zabeležena ob podpisu novega jamstvenega sporazuma in pozneje zmanjšana na podlagi zahtevkov finančnih posrednikov za plačilo, brez kakršnega koli pokritja izgub. Vnaprej dogovorjena plačilna obveznost zajema majhen delež celotnega obsega jamstev, tehnično podporo za oddelek mikroposojil (omejeno na največ 100 000 EUR na posrednika) ter stroške trženja (omejene na 2 500 EUR na posrednika) in stroške zbiranja podatkov (omejene na 5 000 EUR na posrednika).

Finančne rezervacije na datum bilance stanja tako pri obeh skladih ustrezajo plačilnim obveznostim do finančnih posrednikov, zmanjšanim za neto zneske iz zahtevkov za plačilo, vložene do tega datuma. Zaradi časovne vrednosti denarja se dolgoročne finančne rezervacije diskontirajo na neto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponske zamenjave v eurih).

Finančne rezervacije se vsako leto popravijo glede na kakršno koli spremembo pri uporabi jamstev ali kakršno koli spremembo neto zneskov v zahtevkih finančnih posrednikov za plačilo. Skupno povečanje finančnih rezervacij (dolgoročnih in kratkoročnih) v letu 2005 znaša 27,4 milijona EUR, kar se deli na dejanske dodatne rezervacije v višini 51,7 milijona EUR, zmanjšane za plačila zaradi uveljavljanih jamstev v višini 27,9 milijona EUR, in povečanje rezervacij v višini 3,6 milijona EUR zaradi vpliva časa.

3.14 FINANČNE OBVEZNOSTI

3.14.1 Najeta posojila

Ta postavka vključuje posojila, ki so jih najele Evropske skupnosti in ki zapadejo pozneje kot v enem letu.

Podroben prikaz gibanja najemanja posojil v letu 2005:

Najeta posojila

v EUR
Naziv	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno	Novo najemanje posojil	Vračila	Tečajne razlike	Spremembe knjigovodske vrednosti	Stanje na dan 31.12.2005
Makrofinančna pomoč	1 220 589 960,38	108 750 000,00	(242 750 000,00)	0,00	(331 548,81)	1 086 258 411,57
Po odpravi	1 199 743 797,33	108 750 000,00	(236 525 000,00)	0,00	(288 114,36)	1 071 680 682,97
EURATOM	172 412 848,97	215 000 000,00	0 00	0,00	1 317 018,07	388 729 867,04
ESPJ v likvidaciji	448 826 114,00	0,00	(2 223 144,00)	21 085 001,00	(85 520,00)	467 602 451,00
Skupaj	1 841 828 923,35	323 750 000,00	(244 973 144,00)	21 085 001,00	899 949,26	1 942 590 729,61
Po odpravi	1 820 982 760,30	323 750 000,00	(238 748 144,00)	21 085 001,00	943 383,71	1 928 013 001,01

Razdelitev najetih posojil na dolgoročna in kratkoročna

v EUR
	Zapadlost < 1 leto	Zapadlost > 1 leto	Skupaj na dan 31.12.2005
Najeta posojila
Makrofinančna pomoč	23 122 422,79	1 063 135 988,78	1 086 258 411,57
Po odpravi	22 018 193,71	1 049 662 489,26	1 071 680 682,97
EURATOM	0,00	388 729 867,04	388 729 867,04
ESPJ v likvidaciji	0,00	467 602 451,00	467 602 451,00
Skupaj pred odpravo	23 122 422,79	1 919 468 306,82	1 942 590 729,61
Skupaj po odpravi	22 018 193,71	1 905 994 807,30	1 928 013 001,01

Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki (po odpravi) znašajo 1 281,4 milijona EUR (leta 2004: 1 223,8 milijona EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi natečenih obresti, ki je v primeru najetih posojil ESPJ v likvidaciji povečana za amortizacijo za zadevno leto glede vseh bistvenih stroškov transakcije, nastalih pri začetnem pripoznanju, ki se izračuna v skladu z metodo efektivnih obrestnih mer.

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Efektivne obrestne mere za najeta posojila

Najeta posojila	31.12.2005	31.12.2004
Makrofinančna pomoč	2,039 % — 4,54 %	2,075 % — 4,54 %
Euratom	2,144 % — 5,6775 %	2,161 % — 5,6775 %
ESPJ v likvidaciji	1,625 % — 11,875 % (12)	1,6875 % — 11,875 % (12)

3.14.2 Obveznosti v posesti za trgovanje

Za več podrobnosti glej pojasnilo 3.3.3.2 zgoraj o sredstvih v posesti za trgovanje.

Obveznosti v posesti za trgovanje

v EUR

Izvedeni instrument

31.12.2005

31.12.2004

Popravljeno

Zamenjave ESPJ v likvidaciji

14 497 707,04

19 204 008,62

3.15 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka zajema obveznosti iz zakupov, ki zapadejo pozneje kot v enem letu (glej pojasnilo 3.2 zgoraj), in plačila, ki jih je treba še izvesti za vpoklicani delež kapitala, ki ga je vpisala Komisija.

Pod „drugo“ sta vključena zneska v višini 19,9 milijona EUR za pokojninski sklad za lokalne uslužbence, ki delajo na delegacijah, in 7 milijonov EUR za sklad za brezposelnost, namenjen začasnemu osebju. Sem je vključen tudi znesek v višini 42,3 milijona EUR (leta 2004: 62 milijonov EUR), ki se nanaša na stroške naložbe, ki jih mora povrniti Parlament v zvezi s svojo zgradbo v Bruslju.

Druge dolgoročne obveznosti

EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Dolgovi iz finančnih zakupov	1 772 858 660,07	1 736 441 055,04
Vpisi kapitala v EBOR	9 464 084,64	17 286 307,05
Drugo	70 327 191,85	89 824 834,69
Skupaj	1 852 649 936,56	1 843 552 196,78

IV. TEKOČE OBVEZNOSTI

3.16 KRATKOROČNE REZERVACIJE ZA TVEGANJA IN STROŠKE

Ta postavka zajema del rezervacij, ki zapade v plačilo prej kot v enem letu.

Kratkoročne rezervacije za tveganja in stroške

v EUR
	Znesek na dan 31.12.2004 Popravljen	Dodatne rezervacije (13)	Neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Diskontiranje sedanje vrednosti	Znesek na dan 31.12.2005
Pravne zadeve	34 300,00	16 132 973,27	(20 798,39)	(13 501,61)	0,00	16 132 973,27
Razgradnja jedrskih objektov	38 294 093,00	34 565 000,00	0,00	(21 811 237,00)	0,00	51 047 856,00
Veterinarski sklad za nujne primere	41 923 055,00	15 417 743,00	(3 444 839,76)	(18 604 903,26)	0,00	35 291 054,98
Finančne rezervacije	138 553 202,62	41 604 725,38	0,00	(27 899 063,00)	1 031 992,00	153 290 857,00
Drugo	21 435 602,98	8 652 113,80	(3 839 873,04)	(6 569 587,36)	0,00	19 678 256,38
Skupaj	240 240 253,60	116 372 555,45	(7 305 511,19)	(74 898 292,23)	1 031 992,00	275 440 997,63

Pravne zadeve

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba plačati v letu 2006 v zvezi z več pravnimi zadevami, ki se obravnavajo, in s tem povezanimi pravnimi stroški.

Razgradnja jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča – glej pojasnilo 3.13

Rezervacije za Veterinarski sklad za nujne primere

Te rezervacije zadevajo ocene prispevkov Skupnosti za različne države članice iz Veterinarskega sklada za nujne primere za izbruhe nekaterih živalskih bolezni, v skupni vrednosti 35,3 milijona EUR (leta 2004: 41,9 milijona EUR). Zneski v višini 5,5 milijona EUR, katerih plačilo je že odobreno, so vključeni kot dolg do držav članic.

Finančne rezervacije – glej pojasnilo 3.13

Druge rezervacije

Te rezervacije se nanašajo na rezervacije za neizkoriščen dopust osebja na raznih agencijah.

3.17 KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka vključuje najeta posojila in druge finančne obveznosti, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (glej besedilo in razpredelnice zgoraj, pojasnilo 3.14).

3.18 OBVEZNOSTI

Obveznosti

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Dolgoročne obveznosti, ki zapadejo prej kot v enem letu	51 333 980,13	58 576 673,54
Tekoče obveznosti	15 220 283 490,91	9 411 614 657,02
Razne obveznosti	108 665 542,69	224 816 354,27
Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki	67 147 704 569,99	64 546 197 089,81
Skupaj	82 527 987 583,72	74 241 204 774,64

3.18.1 Dolgoročne obveznosti, ki zapadejo prej kot v enem letu

Ta postavka vključuje zneske, ki zapadejo v plačilo prej kot v enem letu, predvsem dolgoročne dolgove iz zakupov, ki zapadejo v istem letu (29,9 milijona EUR). Vključuje tudi znesek v višini 21,4 milijona EUR (leta 2004: 21 milijonov EUR), ki se nanaša na stroške naložbe, ki jih mora povrniti Parlament v zvezi s svojo zgradbo v Bruslju.

Dolgoročne obveznosti, ki zapadejo prej kot v enem letu

EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Dolgovi iz finančnih zakupov	29 866 390,13	36 764 256,76
Drugo	21 467 590,00	21 812 416,78
Skupaj	51 333 980,13	58 576 673,54

3.18.2 Tekoče obveznosti

Tekoče obveznosti

v EUR
Vrsta	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Države članice	15 335 166 489,79	9 051 856 661,89
Države Efte	8 990 813,33	21 938 674,64
Osebje	820 194,62	164 540,84
Tretje države	174 963 659,84	171 147 130,45
Dobavitelji in drugo	1 350 211 214,82	1 534 230 533,57
Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti	(1 649 868 881,49)	(1 367 722 884,37)
Skupaj	15 220 283 490,91	9 411 614 657,02

Tekoče obveznosti se v glavnem nanašajo na izkaze stroškov, ki jih Skupnosti prejmejo v okviru dejavnosti subvencioniranja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja.

Dodeljevanje subvencij v okviru različnih področij politike je osrednja dejavnost Evropskih skupnosti. Povzetek običajnega ciklusa subvencioniranja: sprejme se odločitev o financiranju, ki ji sledi prevzem proračunske obveznosti (rezervacija sredstev v proračunu), temu pa sledi podpis pogodbe med Skupnostmi in upravičencem (čeprav je to zaporedje lahko drugačno, na primer pri strukturnih skladih). Nato se lahko plača vnaprejšnje financiranje, katerega namen je upravičencu zagotoviti likvidna sredstva.

Naslednja (vmesna ali končna) plačila se lahko ponovijo, namenjena pa so povračilu odhodkov upravičenca na podlagi izkaza odhodkov, ko ukrep poteka. S tem se lahko znesek vnaprejšnjega financiranja v celoti ali delno obračuna.

Upravičenci pošljejo izkaze stroškov, ki jih morajo Skupnosti proučiti z vidika upravičenosti odhodkov, skupaj z morebitnim obračunom zneska vnaprejšnjega financiranja. Pogostnost pošiljanja teh zahtevkov za povračilo stroškov med letom se spreminja, odvisna pa je od vrste financiranega ukrepa in pogodbenih pogojev, in ni nujno, da se prejmejo ob koncu leta. Prejeti izkazi stroškov se takoj vknjižijo kot tekoče obveznosti s protipostavko „zneskov, katerih upravičenost je treba preveriti“.

Merila o izpolnjevanju pogojev so določena v temeljnem aktu, razpisih za zbiranje predlogov, drugih informativnih dokumentih za upravičence do subvencij in/ali v pogodbenih določbah sporazumov o subvencijah. Po proučitvi se upravičeni odhodki obravnavajo kot stroški in upravičenec je obveščen o morebitnih neupravičenih zneskih. „Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti“ tako pomenijo zneske iz prejetih zahtevkov za povračilo stroškov, katerih upravičenost še ni bila preverjena in kadar do dogodka, zaradi katerega se je odhodek uresničil, torej še ni prišlo.

Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta (glej pojasnilo 3.18.4 spodaj). Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako izkazani kot vnaprej vračunani stroški, medtem ko so neupravičeni deli še naprej odprti na računih za „zneske, katerih upravičenost je treba preveriti“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se neto znesek, ki ga je treba plačati, prikaže med tekočimi obveznostmi.

Države članice

Osnovni zneski v tej postavki so se nanašali na neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov in 3,8 milijarde EUR, ki jih je treba vrniti državam članicam po spremembi proračuna (8), izvedeni konec leta 2005.

Države Efte

Zneski, dolgovani državam Efte, vključujejo zneske realizacije proračuna za tekoče leto in prejšnja leta, predvsem pa saldo na tekočem računu Efte.

Osebje

Ta postavka zajema sklad za brezposelnost za začasno osebje pri Komisiji in sklad socialne varnosti za lokalno osebje Komisije v državah nečlanicah.

Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključeni zneski, povezani z dejavnostmi subvencioniranja, pa tudi zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti javnega naročanja. Ta postavka zajema tudi obveznosti do več javnih organov (univerz, zavodov, gospodarskih zbornic, Združenih narodov, EIB itd.) in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo, vključno z ERS.

Zneski, katerih upravičenost je treba preveriti

Po upoštevanju prehodno nezaračunanih prihodkov in vnaprej vračunanih odhodkov ob koncu leta je 1 650 milijonov EUR ostalo odprtih kot „zneski, katerih upravičenost je treba preveriti“ iz zahtevkov za povračilo stroškov v okviru dejavnosti subvencioniranja. Najpomembnejši zneski se nanašajo na GD REGIO (801 milijon EUR), GD EMPL (465 milijonov EUR), GD AGRI (252 milijonov EUR) in GD EAC (51 milijonov EUR).

Preostali saldo „zneskov, katerih upravičenost je treba preveriti“ (81 milijonov EUR) se nanaša na prejete račune in zahtevke za povračila, predvsem iz dejavnosti javnega naročanja, za katera je še vedno treba preveriti račun glede na dobavljeno blago in opravljene storitve, ter zahtevke za vnaprejšnje financiranje.

3.18.3 Razne obveznosti

Znesek v višini 5,5 milijona EUR (leta 2004: 126,4 milijona EUR), ki ga je treba plačati raznim državam članicam, vključenim v to postavko, se nanaša na vložene zahtevke za povračilo določenih stroškov, povezane s stroški za izkoreninjenje nekaterih bolezni, in je tudi vključen v to postavko.

Vključeni so tudi zneski sofinanciranja v višini 30,2 milijona EUR (leta 2004: 24,6 milijona EUR), prejeti od držav članic za njihovo sodelovanje pri nekaterih razvojnih projektih. Ustrezni zneski so prav tako vključeni v denarna sredstva in njihove ustreznike.

3.18.4 Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki

Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Vnaprej vračunani stroški	66 685 287 593,12	64 205 034 324,37
Odloženi prihodki	79 167 972,98	74 393 506,91
Drugo	383 249 003,89	266 769 258,53
Skupaj	67 147 704 569,99	64 546 197 089,81

Najpomembnejši zneski vnaprej vračunanih stroškov so vnaprej vračunani stroški, ki se nanašajo na odhodke Jamstvenega oddelka EKUJS. Na dan 31. decembra 2005 so znašali 49,1 milijarde EUR v primerjavi s 47,6 milijarde EUR v prejšnjem letu: 25,1 milijarde EUR (26,3 milijarde EUR leta 2004) pokriva stroške, nastale med 16. oktobrom in 31. decembrom 2005, ki so jih države članice prijavile zunaj časovnega okvira, potrebnega za pripravo računovodskih izkazov, 23,5 milijarde EUR (21,2 milijarde EUR leta 2004) pokriva tržne ukrepe, vključno z neposredno pomočjo (sem spadajo upravičenosti, nastale v letu 2005, ki imajo finančne posledice v letu 2006) in razvojem podeželja (sem spadajo upravičeni odhodki, ki so jih imeli izvajalci ali plačilni organi do 31. decembra 2005 in za katere Komisiji še niso bili poslani zahtevki za plačilo), 0,5 milijarde EUR (0,1 milijarde EUR leta 2004) pa pomeni intervencijsko zalogo.

Pomemben znesek pomeni tudi vnaprej vračunane stroške za strukturne sklade: na dan 31. decembra 2005 so ti znašali 7,9 milijarde EUR za FEDER 2000–2006, ISPA in inovativne ukrepe (6,3 milijarde EUR leta 2004) ter 5,1 milijarde EUR za ESS (5,1 milijarde EUR leta 2004). Preostali zneski v višini 4,5 milijarde EUR (5,2 milijarde EUR leta 2004) pokrivajo vnaprej vračunane stroške za druge politike, od katerih je najpomembnejše raziskovalno področje s +/–1,5 milijarde EUR leta 2005 in 2004.

Več podrobnosti o razmejitvi ob koncu leta je navedenih v pojasnilu E 2.3.9.

V. NETO SREDSTVA

3.19 REZERVE

Rezerve

v EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Rezerva za pošteno vrednost	81 362 536,78	88 457 197,90
Druge rezerve:	2 727 247 043,21	2 479 074 943,38
Jamstveni sklad	1 231 211 256,30	1 086 129 313,44
Revalorizacijska rezerva	57 124 663,00	57 124 663,00
Najemanje in dajanje posojil	1 438 911 123,91	1 335 820 966,94
Skupaj	2 808 609 579,99	2 567 532 141,28

3.19.1 Rezerva za pošteno vrednost

V skladu z novimi računovodskimi pravili je popravek za pošteno vrednost za prodajo razpoložljivih sredstev zajet v rezervi za pošteno vrednost.

3.19.2 Druge rezerve

Jamstveni sklad

Glede delovanja Jamstvenega sklada glej tudi pojasnilo 3.3.2. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neporavnanih zneskov, za katere jamči Sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva. Kot je bilo že navedeno, se vsa sredstva Sklada, ki presegajo ta rezervni znesek v višini 9 %, vrnejo v proračun.

Revalorizacijska rezerva

Revalorizacijska rezerva obsega revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Saldo ob koncu leta v višini 57,1 milijona EUR izhaja iz revalorizacije zemljišča in zgradb Komisije, ki je bila narejena že pred prehodom na nova računovodska pravila.

Rezerva za najemanje in dajanje posojil

Ti zneski obsegajo rezerve v zvezi s posojili, ki jih najemajo in dajejo Skupnosti. Najvišji znesek se nanaša na rezerve ESPJ v likvidaciji (1,43 milijarde EUR, leta 2004: 1,34 milijarde EUR).

3.20 ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

Ta znesek pomeni presežek stroškov, ki so jih imele Skupnosti do 31. decembra 2005 in jih bo treba financirati s prihodnjimi proračuni. Izhaja iz uporabe metod računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so se prvič uporabile leta 2005 in se razlikujejo od pravil računovodstva na podlagi trenutka plačila, ki se uporabljajo za proračunsko računovodstvo. Računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka pripozna odhodke v obdobju, na katero se nanašajo, ne glede na to, kdaj je plačilo dejansko izvedeno, medtem ko računovodstvo na podlagi trenutka plačila transakcijo zajame šele po izvedenem plačilu. Na podlagi teh novih pravil morajo Skupnosti v svojih računovodskih izkazih oceniti in pripoznati odhodke, ki bodo financirani iz splošnega proračuna, vendar ob koncu leta še niso bili prijavljeni. Tako je zelo veliko odhodkov po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Kljub temu pa Skupnosti vpokličejo sredstva od držav članic šele, kadar potrebujejo denarna sredstva za plačilo dolgovanih zneskov, da bi tako državam članicam omogočile čim večjo prilagodljivost pri upravljanju njihovih javnih financ. Zaradi te vključitve obveznosti Skupnosti v zaključne račune ter dejstva, da so ustrezni zneski pripoznani šele v naslednjih proračunih, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva.

Obstoj negativnih neto sredstev zgolj poudarja razliko med računovodstvom na podlagi trenutka plačila in računovodstvom na podlagi nastanka poslovnega dogodka za subjekt, ki se financira v skladu v svojimi potrebami po denarnih sredstvih. Pri tem se ne upošteva obveznost držav članic, da v prihodnosti zagotovijo potrebna sredstva za plačilo nastalih odhodkov, ko ti zapadejo. Ne gre pozabiti, da Skupnosti ne morejo opraviti plačila, če to ni bilo predvideno v proračunu, in da so vsi v proračunu predvideni odhodki pokriti z v proračunu predvidenimi prihodki iz držav članic.

Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti Jamstvenega oddelka EKUJS. Znesek plačil, dolgovanih državam članicam za obdobje od 16. oktobra do 31. decembra 2004, je znašal 26,3 milijarde EUR. To je bil po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka odhodek v letu 2004 in je bil kot takšen pripoznan med vnaprej vračunanimi stroški. Vendar se je ta znesek kril s proračunom za leto 2005 in je bil dejansko izplačan januarja in februarja 2005, v proračunskem računovodstvu pa je bil izkazan kot plačilo za leto 2005 (v letu 2004 za te zneske v proračunskem računovodstvu ni bilo vknjižb).

Na ta podatek vpliva tudi znesek pokojninskih obveznosti Skupnosti do svojih zaposlenih – na dan 31. december 2004 je bil ta znesek ocenjen na 26,0 milijarde EUR. Ta znesek ne bo v celoti izplačan v enem letu, ker se pokojnine izplačujejo zaposlenim redno vsak mesec, ko ti postanejo upravičeni. Tako se ta plačila krijejo s (prihodnjim) proračunom za leto, v katerem se plačajo.

Države članice dejansko plačajo večino zneskov prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega finančnega leta v okviru proračuna za prihodnje leto. Če tako pogledamo otvoritvene zneske za vpoklic od držav članic na dan 31. decembra 2004, ki znašajo 54,2 milijarde EUR, so bili v letu 2005 prejeti naslednji zneski:

—	Zneski v višini 30 milijard EUR, prejeti od držav članic v obdobju od januarja 2005 do marca 2005, so se uporabili za plačilo zneskov Jamstvenega oddelka EKUJS, ki so se nakopičili kot obveznosti ob koncu leta.

—	Nadaljnje 18,5 milijarde EUR je bilo prejeto v letu 2005 in izplačano v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS, od tega se je celoten znesek, razen ene milijarde EUR, prav tako nakopičil do 31. decembra 2004.

—

900 milijonov EUR so Skupnosti izplačale za stroške pokojnin v letu 2005, ki so jih tako financirale države članice v okviru proračuna za leto 2005. Razliko pokojninske obveznosti, pripoznano na dan 31. decembra 2004 (25,1 milijarde EUR) bodo financirale države članice v okviru proračunov za leto 2006 in poznejša leta.

Razdelitev zneskov, ki bodo vpoklicani od držav članic v prihodnosti:

v mio EUR
	Stanje na dan 31.12.2005	Stanje na dan 31.12.2004 Popravljeno
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic v prihodnjih letih:
Preneseni iz prejšnjih let	57 140 886 586,80	58 358 647 440,20
Poslovni izid za zadevno leto (14)	7 812 464 365,47	(4 194 018 305,10)
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic, skupaj	64 953 350 952,27	54 164 629 135,10

Letos so bile zaradi spremembe računovodskih usmeritev po prehodu na računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka vse potrebne spremembe otvoritvene bilance za leto 2005 opravljene na (takratnem) nakopičenem presežku, prenesenem iz leta 2004.

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na realizacijo proračuna – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki proračunskim odhodkom, ker se vsak presežek prihodkov vrne državam članicam.

4. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

Treba je omeniti, da se v letu 2005 zaključni računi prvič pripravljajo po novih pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka in da je torej v tem letu prvič pripravljen izkaz poslovnega izida, zato je bilo odločeno, da primerjalni zneski za leto 2004 ne bodo predstavljeni. Taki zneski se namreč niso zahtevali za zaključne račune za leto 2004, ker so bili le-ti pripravljeni po drugačnih računovodskih pravilih. Primerjalni zneski za izkaz poslovnega izida se bodo navajali od leta 2006 naprej.

4.1 POSLOVNI PRIHODKI

Poslovni prihodki Evropskih skupnosti se lahko razdelijo v dve glavni kategoriji: lastna sredstva in druge prihodke. Večina odhodkov se financira iz lastnih sredstev in drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja.

POSLOVNI PRIHODKI

v EUR
	Pojasnilo	2005
PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV	4.1.1	101 143 885 139,05
Sredstva iz naslova BND		70 861 050 698,58
Sredstva iz naslova DDV		16 018 121 497,86
Tradicionalna lastna sredstva:
Kmetijske dajatve		1 310 659 214,95
Carine		12 252 130 814,06
Prelevmani na sladkor		701 922 913,60
PRORAČUNSKI POPRAVKI	4.1.2	2 606 103 308,82
PRISPEVKI TRETJIH DRŽAV (VKLJUČNO Z DRŽAVAMI EFTE)		214 140 937,98
GLOBE		719 616 062,54
IZTERJAVA STROŠKOV	4.1.3	1 385 693 507,89
Neposredno centralizirano upravljanje		59 430 895,71
Posredno centralizirano upravljanje		40 947 197,39
Decentralizirano upravljanje		(4 251 306,90)
Deljeno upravljanje		1 289 744 473,46
Skupno upravljanje		(177 751,77)
PRIHODKI IZ UPRAVNEGA POSLOVANJA	4.1.4	895 083 199,67
Osebje		779 205 112,48
Prihodki, povezani z osnovnimi sredstvi		42 427 876,97
Drugi prihodki iz upravnega poslovanja		73 450 210,22
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI	4.1.5	925 576 809,61
Popravki/rezervacije		3 507 474,00
Pozitivne tečajne razlike		413 875 369,41
Drugo		508 193 966,20
Skupaj		107 890 098 965,56

4.1.1 Prihodki iz lastnih sredstev

Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo kmetijske dajatve, prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev je tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo). Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev.

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države, na usklajeni osnovi za DDV, ki je omejena na 50 % BND za vse države članice. Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic.

Treba je omeniti, da so popravki v letu 2005 v zvezi z obdobjem 1995–2004 za sredstva iz naslova BND znašali 2 049 milijonov EUR. Popravki v zvezi z obdobjem 1991–2004 za sredstva iz naslova DDV pa so znašali 399 milijonov EUR. Ti popravki imajo enak učinek v proračunskem računovodstvu.

4.1.2 Proračunski popravki

Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2004 (2,7 milijarde EUR), ki se državam članicam povrne tako, da se jim zmanjšajo zneski, ki jih morajo plačati naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2005. Tukaj se odšteje tudi rabat za Združeno kraljestvo (130,6 milijona EUR).

4.1.3 Izterjava stroškov

Prihodnji popravki se lahko opravijo in so opravljeni za zneske, ki jih izplačajo Evropske skupnosti. Ti popravki se vknjižijo v zaključne račune, če je znesek upravičenih odhodkov, kot je določen z naknadnimi nadzori ali revizijami, nižji od zneska skupnih upravičenih odhodkov, ki so jih Skupnosti na začetku pripoznale.

Pri običajni dejavnosti subvencioniranja mora biti nalog za izterjavo v tem primeru naslovljen na upravičenca do subvencije. Če se to opravi pred končnim plačilom subvencije, se terjatev do prejemnika vknjiži s protipostavko znižanja stroškov v zadevnem letu. Če je nalog za izterjavo izdan šele po končnem plačilu, pa nastane terjatev do prejemnika s protipostavko prihodka v izkazu poslovnega izida za zadevno leto v postavki „izterjava stroškov“.

V okviru skupne kmetijske politike zneski, zajeti kot prihodki za zadevno leto v tej postavki, zadevajo negativne odhodke, kot so zneski, izterjani zaradi goljufij in nepravilnosti, prelevmani na mleko za zagotavljanje ravnovesja na trgih, ter potrditve skladnosti obračunov po revizijah za popravek upravičenih stroškov. V letu 2005 je bil znesek v višini 46,6 milijona EUR v zvezi z EKUJS zajet kot popravek v okviru postopka potrditve obračunov za leto 2004. V letu 2005 so bile sprejete še tri odločbe o skladnosti, katerih finančni vpliv je znašal 520,5 milijona EUR. Poleg tega je bilo prav tako v letu 2005 s prelevmani na mleko povezanih 447,0 milijona EUR, z goljufijami in nepravilnostmi pa 107,3 milijona EUR.

Na dan 31. decembra 2005 je znesek za Jamstveni oddelek EKUJS skupaj znašal 1,15 milijarde EUR, kar pa se lahko v prihodnje še popravi. Ta znesek se obravnava kot pogojna obveznost med zunajbilančnimi postavkami.

Drugi formalni popravki so bili v letu 2005 opravljeni za predhodno izplačane zneske, ki se zdaj izterjujejo (ti popravki imajo enak učinek v proračunskem računovodstvu):

—	V okviru Evropskega socialnega sklada so finančni popravki v letu 2005 za obdobje 1994–1999 skupaj znašali 5,3 milijona EUR, za obdobje 2000–2006 pa 6,3 milijona EUR.

—	V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj so popravki v letu 2005 za obdobje 1994–1999 skupaj znašali 0,5 milijona EUR, za obdobje 2000–2006 pa 100 milijonov EUR (dodatnih 400 milijonov EUR bo izdanih v obdobju 2006–2008).

—	V zvezi s Kohezijskim skladom so finančni popravki v letu 2005 znašali 119,4 milijona EUR.

Obstajajo tudi druge vrste popravkov, ki niso izkazane, na primer, ker imajo države članice možnost izravnati neupravičene odhodke z drugimi odhodki.

Prehodno nezaračunani prihodki zaradi neupravičenosti stroškov se ocenijo ob koncu leta in zajamejo v tej postavki. Negativni zneski (v okviru decentraliziranega in skupnega upravljanja) zadevajo zmanjšanje razmejitvenih vpisov v otvoritveni bilanci stanja. Neupravičeni zneski so se obravnavali kot prehodno nezaračunani prihodki, vendar sta dva generalna direktorata znesek precenila.

4.1.4 Prihodki iz upravnega poslovanja

Prihodki od osebja vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke in davke na dohodek.

4.1.5 Drugi poslovni prihodki

Največji znesek (276,2 milijona EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. Drugi zneski vključujejo ponovno vknjižbo zneskov predhodno odpisanih terjatev.

V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, obravnavanih v pojasnilu 4.5 spodaj. Te tečajne razlike nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in povezanih transakcijah, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnih računov, ter so realizirane in nerealizirane.

4.2 UPRAVNI ODHODKI

To so upravni odhodki, ki so nastali v okviru dejavnosti Skupnosti. Ti stroški zajemajo: stroške osebja in stroške osnovnih sredstev (kot je amortizacija).

Stroški zemljišč in zgradb (349 milijonov EUR), ki zajemajo najemnino in stroške poslovnega zakupa, so vključeni v postavki „drugi upravni stroški“, kamor spadajo tudi stroški publikacij in notranja nabava blaga.

4.3 POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Evropskih skupnosti zajemajo različne razdelke finančne perspektive in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. V skladu s finančno uredbo Skupnosti izvršujejo splošni proračun z uporabo naslednjih metod:

Neposredno centralizirano upravljanje: kadar proračun izvršuje neposredno odgovorna institucija ali organ Skupnosti.

Posredno centralizirano upravljanje: kadar Skupnosti nalogo upravljanja dela proračuna zaupajo organu Skupnosti ali države članice.

Decentralizirano upravljanje: kadar Skupnosti določene naloge za izvrševanje proračuna prenesejo na tretje države.

Deljeno upravljanje: podobno po tej metodi upravljanja Skupnosti določene naloge za izvrševanje proračuna prenesejo na države članice.

Skupno upravljanje: po tej metodi Skupnosti zaupajo določene naloge izvrševanja mednarodni organizaciji.

Večina odhodkov (86,9 milijarde EUR) je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice in zajema področja, kot so poraba EKUJS in strukturni ukrepi.

4.4 DRUGI POSLOVNI ODHODKI

V tej postavki je prikazano gibanje rezervacij za tveganja in stroške. V skladu z računovodskimi pravili Skupnosti je treba rezervacije, pripoznane v bilanci stanja, ponovno preveriti vsaj ob koncu vsakega leta in jih popraviti, kadar je to potrebno, glede na trenutne razmere. Vključeni so tudi odpisi terjatev.

Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, obravnavanih v pojasnilu 4.6spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in povezanih transakcijah, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnih računov, ter so realizirane in nerealizirane.

DRUGI POSLOVNI ODHODKI

v EUR
	2005
Popravki/rezervacije	138 579 083,80
Negativne tečajne razlike	375 983 460,65
Drugo	417 090 475,73
Skupaj	931 653 020,18

4.5 PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

Prihodki Skupnosti iz finančnih poslov so predvsem prihodki od obresti na posojila, odobrena iz splošnega proračuna ali iz izposojenih sredstev, ter na dolžniške vrednostne papirje in izvedene instrumente. Obrestujejo se tudi zneski na bančnih računih in kratkoročni bančni depoziti.

PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v EUR
	2005
PRIHODKI OD DIVIDEND	7 319 379,77
Iz skladov tveganega kapitala	7 319 379,77
PRIHODKI OD OBRESTI	343 282 568,96
Na dana posojila	92 060 982,27
Na denarna sredstva in njihove ustreznike	78 350 741,02
Drugo	172 870 845,67
DRUGI PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV	38 655 069,39
Realiziran dobiček od prodaje finančnih sredstev	5 127 264,81
Zmanjšane izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev	3 550 976,22
Drugo	29 976 828,36
POPRAVKI SEDANJE VREDNOSTI	4 573 808,00
POZITIVNE TEČAJNE RAZLIKE	5 257 702,60
Skupaj	399 088 528,72

4.6 ODHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

Glavni odhodki Evropskih skupnosti iz finančnih poslov so obresti na pogodbe o finančnem zakupu ter na posojila, najeta za financiranje dajanja posojil in izvedenih instrumentov. Drugi odhodki iz finančnih poslov poleg izgub od prodaje in odpisa vrednosti finančnih sredstev vključujejo tudi popravke finančnih rezervacij in provizije za upravljanje, ki se plačajo upravitelju.

ODHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v EUR
	2005
ODHODKI OD OBRESTI	215 368 551,00
Na najeta posojila	72 644 656,26
Drugo	142 723 894,74
DRUGI ODHODKI IZ FINANČNIH POSLOV	151 709 601,37
Realizirana izguba od prodaje finančnih sredstev	2 246 264,94
Izguba zaradi oslabitve finančnih sredstev	1 575 224,77
Drugo	147 888 111,66
NEGATIVNE TEČAJNE RAZLIKE	1 571 986,82
Skupaj	368 650 139,19

4.7 DELEŽ NETO PRESEŽKA/(PRIMAJKLJAJA) PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV IN SKUPNIH PODJETIJ

Skupnosti v skladu s kapitalsko metodo v računovodstvu v svoj izkaz poslovnega izida vključijo svoj delež neto presežka pridruženega subjekta, EIS, in svoj delež neto primanjkljaja svojega skupnega podjetja, Galileo (glej tudi pojasnilo E 3.3.1).

5. POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV

Treba je omeniti, da se v letu 2005 zaključni računi prvič pripravljajo po novih pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka in da je torej v tem letu prvič pripravljen izkaz denarnih tokov, zato je bilo odločeno, da primerjalni zneski za leto 2004 ne bodo predstavljeni. Taki zneski se namreč niso zahtevali za zaključne račune za leto 2004, ker so bili le-ti pripravljeni po drugačnih računovodskih pravilih. Primerjalni zneski za izkaz denarnih tokov se bodo navajali od leta 2006 naprej.

5.1 NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabijo kot podlaga za oceno sposobnosti Skupnosti, da ustvarijo denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno potreb Skupnosti, da ta denarna sredstva uporabijo.

Izkaz denarnih tokov je pripravljen po posredni metodi. To pomeni, da se neto presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih transakcij, vse časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri transakcijah v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti Evropskih skupnosti (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Zgornji izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjeno na denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi, povezani z neobičajnimi postavkami, če taki tokovi obstajajo, so razvrščeni kot denarni tokovi pri poslovanju, naložbenju ali financiranju ter razkriti ločeno.

5.2 POSLOVANJE

Poslovanje zajema dejavnosti Skupnosti, ki ne vključujejo naložbenja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti. Posojila, odobrena upravičencem (in s tem povezana najeta posojila, če obstajajo), ne štejejo kot naložbenje (ali financiranje), saj so del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov Skupnosti. Poslovanje vključuje tudi naložbe, kot so EIS, Galileo, EBRD in skladi tveganega kapitala. Dejansko je cilj teh dejavnosti prispevati k doseganju rezultatov, za katere si prizadevajo politike.

5.3 NALOŽBENJE

Naložbenje je pridobitev in odtujitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter drugih naložb, ki niso povezane s poslovanjem in niso vključene med denarne ustreznike. Ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe Skupnosti.

Treba je omeniti, da 2,25 milijarde EUR saldov denarnih sredstev in njihovih ustreznikov pri Skupnostih ni na razpolago za uporabo Skupnostim. To so denarna sredstva, prejeta kot plačila naloženih glob, ko se je druga stranka pritožila zoper naloženo globo. Ti zneski so jasno razkriti kot „denarna sredstva z omejitvami“ v pojasnilu 3.11 zgoraj.

6. ZUNAJBILANČNE POSTAVKE IN POJASNILA

POGOJNA SREDSTVA

v EUR
	Pojasnilo	31.12.2005	31.12.2004 Popravljeno
Prejeta jamstva	6.1	3 352 097 595,13	2 867 545 633,50
Jamstva, prejeta v zvezi z vnaprejšnjim financiranjem	6.1.1	1 138 136 716,33	1 261 653 669,13
Jamstva, prejeta v zvezi s pritožbami zoper globe pred izrekom sodbe	6.1.2	1 465 706 342,00	1 165 874 001,00
Druga prejeta jamstva	6.1.3	748 254 536,80	440 017 963,37
Podpisani sporazumi o najemu posojila	6.2	0,00	0,00
Pogojna sredstva, povezana s primeri goljufij in nepravilnosti v zvezi s strukturnimi ukrepi	6.3	1 244 918 719,00	1 102 621 000,00
Druga pogojna sredstva	6.4	1 234 642 838,97	905 824,00
Pogojna sredstva skupaj		5 831 659 153,10	3 971 072 457,50

POGOJNE OBVEZNOSTI IN OBVEZNOSTI ZA PRIHODNJE FINANCIRANJE

v EUR
Pogojne obveznosti	Pojasnilo	31.12.2005	31.12.2004 Popravljeno
Dana jamstva	6.5	15 788 387 107,69	14 557 201 106,61
Jamstva, dana za posojila EIB	6.5.1	15 055 116 636,77	13 899 797 966,00
Jamstva, ki jih je podpisal EIS	6.5.2	732 272 742,00	656 517 527,00
Druga dana jamstva		997 728,92	885 613,61
Jamstveni oddelek EKUJS	6.6	465 360 931,04	562 604 294,00
Pogojne obveznosti, povezane s potrditvijo obračunov Jamstvenega oddelka EKUJS pred izrekom sodbe Sodišča	6.6.1	465 360 931,04	554 096 294,00
Pogojne obveznosti v zvezi s sodbami Sodišča pred izvršitvijo	6.6.2	0,00	8 508 000,00
Globe — Pritožbe, vložene pri Sodišču	6.7	4 427 429 022,00	3 837 913 801,00
Zneski, povezani s pravnimi zadevami in drugimi spori	6.8	2 490 921 822,28	2 430 473 105,00
Druge pogojne obveznosti	6.9	709 055 454,83	558 822 340,00
Pogojne obveznosti skupaj		23 881 154 337,84	21 947 014 646,61
Obveznosti za prihodnje financiranje	Pojasnilo	31.12.2005	31.12.2004 Popravljeno
Nepotrjene obveznosti	6.10	331 766 142,56	485 693 578,78
Obveznosti na podlagi odobritev, ki še niso bile porabljene	6.11	88 824 110 196,66	83 945 009 118,97
Pravne obveznosti, za katere proračunske obveznosti še niso bile prevzete	6.12	48 183 934 608,94	89 485 289 562,47
Strukturni ukrepi (načrtovana pomoč za obdobje 2000–2006, za katero obveznosti še niso bile prevzete)	6.12.1	39 014 608 434,94	75 999 232 173,47
Kohezijski sklad	6.12.2	6 000 664 296,00	8 193 874 771,00
ISPA	6.12.3	514 617 181,00	630 464 832,00
ZIRP	6.12.4	2 096 000 000,00	4 027 000 000,00
Protokoli s sredozemskimi državami	6.12.5	259 258 239,00	253 739 892,00
Zunanji odnosi	6.12.6
KEDO		57 236 958,00	58 025 519,00
UNRWA		0,00	63 669 375,00
Sporazumi o ribolovu	6.12.7	241 549 500,00	259 283 000,00
Prispevki za povezane organizacije	6.13	946 500 000,00	1 022 500 000,00
Nevpoklicani delež kapitala v EBRD	6.13.1	442 500 000,00	442 500 000,00
Nevpoklicani delež kapitala v EIS	6.13.2	480 000 000,00	480 000 000,00
Nevpoklicani delež kapitala v programu Galileo (popravljen)	6.13.3	24 000 000,00	100 000 000,00
Obveznosti iz poslovnega zakupa	6.14	1 415 393 523,34	1 182 189 017,45
Obveznosti za prihodnje financiranje skupaj		139 701 704 471,50	176 120 681 277,67

Vse pogojne obveznosti in obveznosti za prihodnje financiranje bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun Skupnosti v prihodnjih letih. Proračun Skupnosti financirajo države članice.

POGOJNA SREDSTVA

6.1 PREJETA JAMSTVA

6.1.1 Jamstva, prejeta v zvezi z vnaprejšnjim financiranjem

To so jamstva, ki jih Evropske skupnosti zahtevajo od upravičencev ob plačilu predujmov (vnaprejšnje financiranje). V nekaterih primerih, ko to zahteva finančna uredba, se lahko namreč zahtevajo jamstva, da upravičenci prejmejo vnaprejšnje financiranje. Namen jamstva je torej zavarovanje vnaprejšnjega financiranja. Dogodek, ki sproži transakcijo, je povezan z obstojem vnaprejšnjega financiranja. V tem primeru je dogodek, ki sproži zahtevo po jamstvu, izplačilo vnaprejšnjega financiranja. Na dan 31. decembra 2005 je skupni (ali nominalni) znesek teh jamstev znašal 1,14 milijarde EUR.

V nekaterih primerih se je povezano vnaprejšnje financiranje delno obračunalo z vmesnim plačilom. Na dan 31. decembra 2005 je bila vrednost zneskov povezanega neobračunanega vnaprejšnjega financiranja ocenjena na okoli 0,73 milijarde EUR.

6.1.2 Jamstva, prejeta v zvezi s pritožbami zoper globe pred izrekom sodbe

To so jamstva, prejeta od oseb, ki jim je bila naložena globa Skupnosti in se želijo zoper to globo pritožiti. Za zadevni znesek (in obresti) se lahko namesto začasnega plačila globe predloži bančna garancija.

6.1.3 Druga prejeta jamstva

Vrste jamstev, vključene v to postavko:

Druga prejeta jamstva

v EUR
	31.12.2005	31.12.2004 Popravljeno
Posojila Euratom: jamstva tretjih držav	385 000 000,00	170 000 000,00
Garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	253 793 322,70	166 209 567,12
Jamstva, prejeta kot del razpisov	4 690 212,61	1 597 083,84
Jamstva za zamude pri plačilih	3 759 388,45	6 348 343,37
Drugo	101 011 613,04	95 862 969,04
Skupaj	748 254 536,80	440 017 963,37

Komisija je prejela jamstva tretjih oseb, ki so poroki v zvezi s posojili, odobrenimi v okviru posojil Euratom. Komisija ni prejela jamstev tretjih oseb za posojila, odobrena v okviru sheme finančne pomoči (makrofinančna pomoč). Vendar za ta posojila jamstva da Jamstveni sklad.

Včasih se zahtevajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja Skupnosti izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb s Skupnostmi. Sem je vključena bančna garancija v višini 127,8 milijona EUR (leta 2004: 60,8 milijona EUR), ki jo je prejel Svet v zvezi s predujmi, plačanimi za gradnjo zgradbe LEX.

Na dan 31. decembra 2005 so druga jamstva vključevala 93,4 milijona EUR (leta 2004: 84,3 milijona EUR) v zvezi z jamstvi, ki jih je za odobrena posojila prejela ESPJ v likvidaciji (kot je navedeno v ustreznih pogodbah).

6.2 PODPISANI SPORAZUMI O NAJEMU POSOJILA

To so sporazumi o najemu posojila, ki so jih Skupnosti sklenile, a do konca leta še niso bili potrjeni – na dan 31. decembra 2005 ali 2004 takih sporazumov ni bilo.

6.3 GOLJUFIJE IN NEPRAVILNOSTI – STRUKTURNI UKREPI

Razpredelnica spodaj temelji na uradnih poročilih, ki so jih predložile države članice v skladu z Uredbo Komisije št. 1681/94, zneski v njej pa so razčlenjeni po državah članicah. V razpredelnici je prikazana razlika med zneski, ki so jih države članice opredelile kot zneske, ki jih je treba še izterjati (izračunano na podlagi ugotovljenih upravičenosti ali ocen), in zneski, ki so že bili izterjani ali pa so bili prijavljeni kot neizterljivi.

Pogojna sredstva: primeri goljufij in nepravilnosti

v tisoč EUR
Država članica	31.12.2005	31.12.2004
Belgija	14 045	14 574
Danska	9 920	9 032
Nemčija	568 213	500 481
Grčija	96 237	67 425
Španija	51 665	45 389
Francija	13 801	17 722
Irska	2 396	2 824
Italija	344 455	294 349
Luksemburg	12	119
Nizozemska	7 876	7 272
Avstrija	9 226	5 723
Poljska	324	23
Portugalska	47 509	58 233
Finska	2 171	2 076
Švedska	1 035	944
Združeno kraljestvo	75 959	76 435
Češka	34	0
Estonija	33	0
Madžarska	8	0
Skupaj	1 244 919	1 102 621

Razlogi, da pomenijo zneski, navedeni v tej razpredelnici, prej teoretične najvišje zneske kot pa zneske, ki bodo dejansko dani na razpolago proračunu Skupnosti:

—	Države članice ne poročajo vedno o rezultatih svojih postopkov izterjave (in gotovo ne nemudoma).

—

Čeprav morajo države članice Komisijo obvestiti o verjetnosti izterjave, je nemogoče natančno določiti, kolikšen delež zneskov, ki jih je treba še izterjati, bo dejansko izterjan. Nacionalne zakonodaje včasih določajo 30-letni zastaralni rok, kar lahko pripravi nacionalne organe do tega, da odlagajo odpis dolga, tudi če so možnosti za izterjavo zgolj teoretične. Za strukturne ukrepe morajo zdaj države članice Komisiji vsako leto poslati poročilo o zneskih, ki čakajo na izterjavo (člen 8 Uredbe št. 438/2001), da bi se prikazala natančnejša slika dejanskega stanja.

—	Tudi če zadevna država članica sproži postopek izterjave pravočasno, pozitiven izid ni zagotovljen. To še zlasti velja, kadar se nalogi za izterjavo izpodbijajo pred sodišči.

—

Individualni projekti se sofinancirajo kot del večletnih programov. Dokler se večletni program ne zaključi, je nemogoče določiti natančen znesek za izterjavo, ker se lahko zneski, povezani z nepravilnostmi, v določenih okoliščinah prerazporedijo na druge, zakonite projekte in ker se lahko plačila na obroke, zlasti končna plačila, včasih uporabijo kot sredstvo za prilagoditev odhodkov. Zneski v teh razpredelnicah so začasni zneski, ki temeljijo na poročilih, prejetih in obdelanih do konca marca 2006. Ti zneski se lahko zato še spremenijo v skladu z nadaljnjimi zapoznelimi poročili.

Možnosti izterjave v posameznih primerih se ne morejo dovolj natančno oceniti na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice.

Na dan, ko so bili pripravljeni konsolidirani zaključni računi, letno poročilo o boju proti goljufijam za leto 2005 še ni bilo sprejeto.

6.4 DRUGA POGOJNA SREDSTVA

Količinsko opredeljeni zneski:

Najpomembnejša postavka, vključena v to točko, so zneski, ocenjeni na 1,15 milijarde EUR, ki naj bi bili prejeti v skladu z okvirom odločb o potrditvi skladnosti obračunov v kmetijstvu za obdobje 2001–2005. Ker ti zneski še niso dokončni, v bilanci stanja še niso pripoznani.

V to postavko je vključena tudi verjetna terjatev v višini 52,9 milijona EUR, povezana s plačilom kazni na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti iz leta 2005 v zvezi z neupoštevanjem nekaterih predpisov Skupnosti o ribolovu s strani Francije. Prvi del globe v višini 20 milijonov EUR je bil plačan septembra 2005. Na podlagi drugega dela sodbe bi bilo treba plačati dodatno kazen za obdobje od 15. julija 2005 do 15. januarja 2007, če se ne bi učinkovito izboljšal nadzorni sistem. Ta del se trenutno ocenjuje, zato terjatev še ni gotova in tako v bilanci stanja še ni pripoznana.

Poleg tega je v to postavko vključen znesek v višini 26,6 milijona EUR v zvezi s potencialnimi terjatvami od držav članic po opravljenih revizijah.

Količinsko neopredeljeni zneski:

V letnem poročilu o dejavnostih vsak odredbodajalec poroča o rezultatih politik in o svojem razumnem zagotovilu, da so bila sredstva, ki so bila dodeljena dejavnostim, opisanim v njegovem poročilu, porabljena za predvideni namen in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi.

Za leto 2005 Komisija v sinteznem poročilu na splošno meni, da vzpostavljeni sistem notranjih kontrol ob upoštevanju omejitev, opisanih v poročilih o dejavnostih za leto 2005, zagotavlja razumno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij, za katere je v skladu s členom 274 ES odgovorna Komisija. Nekateri generalni direktorji so izrazili pridržke in, kadar je bilo mogoče, količinsko opredelili splošni vpliv teh pridržkov.

GD za izobraževanje in kulturo je imel pridržek v zvezi z računovodstvom: tj. nezadostno zagotovilo glede zanesljivosti izkazanih zneskov, ker ni bilo mogoče preveriti vseh transakcij v računovodskem sistemu pred rokom za pripravo zaključnih računov.

Podrobne razlage so vključene v letno poročilo o dejavnostih vsakega generalnega direktorata in v letno sintezno poročilo za leto 2005.

POGOJNE OBVEZNOSTI

6.5 DANA JAMSTVA

6.5.1 Za posojila, ki jih je odobrila Evropska investicijska banka (EIB) tretjim državam iz svojih lastnih sredstev

Kakor je jamstvo Skupnosti pravno opredeljeno, krije posojila, ki jih je podpisala EIB do 31. decembra 2005 (vključno s posojili državam članicam pred njihovim pristopom). Vendar je to jamstvo Skupnosti omejeno na odstotek najvišjega zneska odobrenih kreditnih linij: 65 %, 70 %, 75 % ali 100 %. Kadar ta najvišji znesek ni dosežen, jamstvo Skupnosti krije celoten znesek.

Na dan 31. decembra 2005 je neporavnani znesek znašal 15 055 milijonov EUR (leta 2004: 13 900 milijonov EUR) in to je zato znesek, na katerega je omejeno tveganje Skupnosti.

Za posojila, ki jih krije jamstvo proračuna Skupnosti, dobi EIB tudi jamstva tretjih oseb (držav, javnih ali zasebnih finančnih ustanov); v teh primerih je Komisija sekundarni porok. Jamstvo proračuna Skupnosti krije le politično tveganje jamstev, zagotovljenih v okviru „delitve tveganja“. Druga tveganja krije EIB, če primarni porok ne spoštuje danih zavez.

Za jamstva, zagotovljena v okviru „nedelitve tveganja“ (non-risk sharing), vsa tveganja, če primarni porok ne spoštuje danih zavez, krije proračun Skupnosti. Če je primarni porok javni organ, so ta tveganja praviloma omejena na politično tveganje, ko pa jamstvo da institucija ali zasebna družba, je verjetno, da bo moral proračun Skupnosti kriti tudi gospodarsko tveganje.

Posojila, ki jih EIB iz svojih lastnih sredstev odobri tretjim državam in jih krije jamstvo proračuna Skupnosti:

Posojila EIB, za katera dajo jamstvo Skupnosti

v mio EUR
	„Delitev tveganja“ 31.12.2005	„Nedelitev tveganja“31.12.2005		Neporavnano 31.12.2005 Skupaj	Neporavnano 31.12.2004
	„Delitev tveganja“ 31.12.2005	Javni organ	Zasebna družba	Neporavnano 31.12.2005 Skupaj	Neporavnano 31.12.2004
Jamstvo v višini 65 %	1 624	4 427	1 047	7 098	4 980
Jamstvo v višini 70 %	502	3 262	416	4 180	4 384
Jamstvo v višini 75 %	-	1 738	211	1 949	2 442
Jamstvo v višini 100 %	-	1 366	462	1 828	2 094
Skupaj	2 126	10 793	2 136	15 055	13 900

6.5.2 Jamstva, ki jih je podpisal Evropski investicijski sklad (EIS)

Na dan 31. decembra 2005 so jamstva in obveznosti v poslih tveganega kapitala, ki jih je podpisal EIS, znašali 3 160,1 milijona EUR, vendar se 719,2 milijona EUR od tega zneska nanaša na portfelj dajanja jamstev za projekte, povezane z razvojem vseevropskih omrežij (TEN), ki je bil prenesen na EIB (ustrezen sporazum je bil z EIB podpisan 7. decembra 2000). EIB je prevzela tveganje za transakcije (pri čemer EIS ostane porok na podlagi ustreznih sporazumov o jamstvu) in je v zameno upravičena, da od posrednikov prejme s tem povezane provizije (provizijo za prevzem obveznosti + provizijo za uporabo). Če se ti zneski izključijo, saj EIS pri tem nima tveganj, potem jamstva, ki jih je dal EIS, in obveznosti, ki jih je prevzel EIS v poslih tveganega kapitala, na dan 31. decembra 2005 skupaj znašajo 2 440,9 milijona EUR; to pomeni, da je potencialno tveganje Evropskih skupnosti omejeno na znesek v višini 732,3 milijona EUR, saj Skupnosti prispevajo 30 % kapitala EIS. Skupni kapital, ki so ga vpisale Skupnosti, znaša 600 milijonov EUR, od tega je bilo 20 % vpoklicanega.

Delež kapitala, ki so ga vpisale Evropske skupnosti in ni bil vpoklican (80 %), je prav tako vključen med zunajbilančne obveznosti kot pogojna obveznost (pojasnilo 6.13.2).

6.6 JAMSTVENI ODDELEK EKUJS

6.6.1 Potrditev obračunov

To so pogojne obveznosti do držav članic, povezane s postopki potrditve obračunov za EKUJS. Določitev končnega zneska obveznosti in leta, v katerem bo bremenil proračun, je odvisna od trajanja postopka pred Sodiščem. Ocenjeni verjetni zneski, ki naj bi se plačali (60 milijonov EUR), so prav tako vključeni v bilanco stanja kot dolgoročna rezervacija (glej pojasnilo E 3.13).

6.6.2 Pogojne obveznosti v zvezi s sodbami pred izvršitvijo

Ob koncu leta 2004 je ta znesek pomenil pogojne obveznosti, o katerih Komisija ni sprejela sklepa do dne priprave zaključnih računov in v zvezi s katerimi so se morale zadevne strani dogovoriti o ureditvi nadomestil. Ob koncu leta 2005 so bili zadevni zneski (ki znašajo 17,1 milijona EUR) vključeni v bilanco stanja kot vnaprej vračunani stroški, saj štejejo zdaj za gotove.

6.7 GLOBE

Za globe, ki jih je naložila Komisija za kršitve pravil konkurence in so bile začasno plačane (in zato vključene v bilanco stanja Komisije), je bilo odločeno, da se globe, zoper katere je bila vložena pritožba (15), in globe, za katere ni znano, ali bo pritožba vložena, vključijo kot pogojna obveznost med zunajbilančne obveznosti pred izrekom sodbe Sodišča. Ta pogojna obveznost se ohrani, dokler sodba ne postane pravnomočna.

Ko dolžniki prejmejo obvestilo o globi, imajo pravico, če ne sprejmejo odločitve Komisije o naložitvi globe, vložiti pritožbo pri Sodišču. Vendar je treba glavnico globe plačati v za to določenem roku, saj v skladu s členom 242 Pogodbe ES pritožbe nimajo odložilnega učinka. Tako imajo dolžniki dve možnosti: lahko predložijo bančno garancijo (prikazano med pogojnimi sredstvi) ali pa začasno plačajo globo (prikazano v bilanci stanja med denarnimi sredstvi in njihovimi ustrezniki).

Šele ko je izrečena pravnomočna sodba, računovodja v celoti ali delno povrne znesek začasnega plačila skupaj z obrestmi ali pa nepreklicno pobere celotni (ali delni) znesek globe, kakor je določena v pravnomočni sodni odločbi.

Natečene obresti na začasna plačila (154,4 milijona EUR) so vključene v poslovni izid za zadevno leto in tudi kot pogojna obveznost, da se prikaže negotovost teh zneskov.

6.8 ZNESKI, POVEZANI S PRAVNIMI ZADEVAMI IN DRUGIMI SPORI

Ta postavka se nanaša na odškodninske tožbe, ki so trenutno vložene proti Skupnostim, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške. V nadaljevanju so povzeti najpomembnejši zneski:

—	Tožba, vložena proti Komisiji junija 2003 v zvezi z odločitvijo Komisije. Zahtevek znaša 735 milijonov EUR. Komisija je predložila nasprotni odgovor februarja 2005. Ni verjetno, da bo odločba sprejeta pred letom 2007.

—	Odškodninska tožba, vložena oktobra 2003, in sicer prav tako v zvezi z odločitvijo Komisije. Zahtevek se nanaša na znesek v višini 1 664 milijonov EUR. Komisija je predložila nasprotni odgovor novembra 2004. Ni verjetno, da bo odločba sprejeta pred letom 2007.

—	Maja 2004 je lastnik zgradbe v Bruslju začel pravni postopek proti Komisiji pred Sodiščem prve stopnje, da bi dobil nadomestilo za nepodpis pogodbe o zakupu. Komisija trenutno ocenjuje možno obveznost na 20 milijonov EUR, kar se tako obravnava kot pogojna obveznost.

—	22 milijonov EUR se nanaša na odškodninske tožbe, vložene proti Komisiji na področju zdravja.

—	Drugi zneski so povezani s spori, ki vključujejo dobavitelje, pogodbene izvajalce in bivše osebje.

Treba je omeniti, da mora v odškodninski tožbi v skladu s členom 288 Pogodbe ES tožnik dokazati, da je institucija dovolj resno kršila pravno pravilo, ki podeljuje pravice posameznikom, da je tožnik utrpel dejansko škodo in da obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonitim dejanjem in škodo.

6.9 DRUGE POGOJNE OBVEZNOSTI

Ob koncu leta 2004 so bili v to postavko vključeni najvišji možni zneski obveznosti, ocenjeni na 23,4 milijona EUR (brez zneskov, ki so že bili vključeni kot rezervacije ali dolgovi), v zvezi s stroški izkoreninjenja nekaterih bolezni, za katere je verjetno, da bi jih moral kriti proračun Skupnosti. Ob koncu leta 2005 v zvezi s tem ni bilo neporavnanih pogojnih obveznosti.

Prav tako je sem vključena neporavnana pogodbena obveznost v višini 130,2 milijona EUR v zvezi z gradnjo zgradbe LEX za Svet in 239 milijonov v zvezi s pogodbami o nepremičninah, ki jih je sklenil Parlament. Drugi pomembni znesek, ki je vključen sem, in sicer v višini 330 milijonov EUR zadeva prizidek stavbe Sodišča v Luxembourgu.

OBVEZNOSTI ZA PRIHODNJE FINANCIRANJE

6.10 NEPOTRJENE OBVEZNOSTI

To so sporazumi o posojilu ali o kapitalski naložbi, ki sta jih sklenili Komisija in ESPJ v likvidaciji (in jih ne krijejo neporavnane obveznosti), a jih druga stranka do konca leta še ni potrdila.

6.11 OBVEZNOSTI NA PODLAGI ODOBRITEV, KI ŠE NISO BILE PORABLJENE

Ta znesek pomeni znesek že prevzetih obveznosti, za katere plačila še niso bila izvedena. Na dan 31. decembra 2005 so neporavnane obveznosti skupaj znašale 119,1 milijarde EUR. Znesek, razkrit kot prihodnja obveznost, ki jo bo treba financirati, je izračunan kot znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšano za s tem povezane zneske, ki so bili vključeni kot stroški v izkazu poslovnega izida, kar znaša skupaj 88,8 milijarde EUR.

Neporavnane obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Za natančnejši prikaz sestave tega zneska je bilo odločeno, da se ločeno razvrstijo najstarejše obveznosti in obveznosti, pri katerih ni bila knjiženo nobeno gibanje. Tako je bil opredeljen pojem „potencialno neobičajnih neporavnanih obveznosti“. Sestavljajo ga obveznosti, ki izpolnjujejo enega od naslednjih dveh pogojev:

—	obveznost, starejša od petih let;

—	obveznost, za katero v zadnjih dveh letih ni bila knjižena nobena računovodska transakcija (plačilo ali prenehanje pravic za prevzem obveznosti).

Na podlagi skupnih izjav iz novembra 2002 in 2003 so Komisija, Evropski parlament in Svet poudarili potrebo po postopnem odpravljanju teh potencialno neobičajnih neporavnanih obveznosti. Zato se na začetku vsakega proračunskega leta poiščejo obveznosti, ki ustrezajo tej opredelitvi, in posamezno pregledajo. Preostale obveznosti se razvrstijo v 8 ločenih kategorij po ugotovljenih hipotetičnih primerih. Ta redna analiza omogoča stalno zmanjševanje tega dela neporavnanih obveznosti in preprečuje, da bi se v zaključnih računih ohranjali zneski, ki ne ustrezajo več nobeni pravni obveznosti.

Tako so se v proračunskem letu 2005 potencialno neobičajne neporavnane obveznosti zmanjšale za 48 %. V naslednji razpredelnici je prikazano stanje po razdelkih finančne perspektive:

Potencialno neobičajne neporavnane obveznosti (PNNO)

v EUR
	PNNO na dan 31.12.2004	Plačila v letu 2005	Drugo gibanje v letu 2005	PNNO na dan 31.12.2005
Kmetijstvo	2 074 137	-	(2 060 350)	13 787
Strukturni ukrepi	6 296 247 277	(2 416 431 008)	(1 073 475 677)	2 806 340 592
Notranje politike	1 196 515 414	(358 981 904)	(198 920 639)	638 612 871
Zunanje politike	2 074 138 692	(554 000 167)	(281 897 691)	1 238 240 834
Uprava	8 265 615	-	(3 917 209)	4 348 406
Predpristopna pomoč	1 198 127 481	(256 623 707)	(34 755 523)	906 748 251
Drugo	99 743	-	(99 743)	-
Skupaj	10 775 468 359	(3 586 036 786)	(1 595 126 832)	5 594 304 741

6.12 PRAVNE OBVEZNOSTI, ZA KATERE PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI ŠE NISO BILE PREVZETE

Te obveznosti so nastale, ker se je Komisija odločila, da bo prevzela pravne obveznosti v zvezi z zneski, ki jih še niso krile odobritve za prevzem obveznosti v proračunu.

Na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma in bolj splošno pravil v zvezi s proračunom je treba kot zunajbilančne obveznosti zaradi obsega finančnih obveznosti, ki zaradi njih nastanejo, izkazati naslednje odhodke:

—

6.12.1 & 6.12.2: Zneski za strukturne sklade in Kohezijski sklad pomenijo ciljne odhodke in za celotno dodelitev, prikazano v finančni perspektivi, je treba sprejeti sklepe o financiranju. Posledično so pogojne obveznosti ocenjene na najvišji možni znesek.

Pravne obveznosti brez proračunskih obveznosti — strukturni ukrepi

v mrd EUR
	31.12.2005	31.12.2004
Cilj 1	28,46	55,83
Cilj 2	3,44	6,97
Cilj 3	4,29	8,15
FIUR (zunaj cilja 1)	0,25	0,37
Pobude Skupnosti	2,58	4,67
Skupaj	39,02	75,99

—

6.12.3: ISPA: Zaradi same Uredbe o instrumentu ISPA še ne nastanejo zunajbilančne obveznosti, saj Uredba ne določa letne dodelitve ali celo skupne dodelitve. To določi vsako leto proračunski organ v skladu s finančno perspektivo. Zgornje meje v razdelku 7 (predpristopna pomoč) niso ciljni odhodki in Medinstitucionalni sporazum omogoča določeno stopnjo prožnosti med različnimi predpristopnimi instrumenti. Po drugi strani ISPA ustvarja pogojne obveznosti v povezavi s posameznimi projekti, saj ti vključujejo več letnih tranš, od katerih samo prvo krije proračunska odobritev, ko je sprejet sklep.

—

6.12.4: Začasni instrument za razvoj podeželja (ZIRP) za nove države članice se financira iz Jamstvenega oddelka EKUJS in zajema obdobje 2004–2006. Financira se iz diferenciranih sredstev in letne obveznosti se vsako leto samodejno prevzamejo na podlagi odločbe Komisije o odobritvi programa. Potreben ni noben dodaten letni sklep o financiranju. Z odločbo Komisije so določeni ciljni odhodki in za celotno dodelitev je treba sprejeti sklepe.

—

6.12.5: Obveznosti, prevzete v okviru finančnih protokolov s sredozemskimi državami nečlanicami: znesek, vključen sem, je razlika med skupnim zneskom iz podpisanih protokolov in zneskom proračunskih obveznosti, vknjiženih v zaključne račune. Ti protokoli so mednarodne pogodbe, ki ne morejo biti likvidirane brez soglasja obeh pogodbenic, čeprav postopek (njihove likvidacije) poteka.

—	6.12.6 & 6.12.7: Obveznosti, prevzete do poimensko navedenih tretjih oseb za druge ukrepe v okviru zunanjih ukrepov in ukrepov na področju ribištva v zvezi z natančno določenimi zneski v natančno določenem obdobju.

Drugi večletni programi ne vsebujejo obveznosti, ki bi jih bilo treba vključiti med pogojne obveznosti: odhodki v prihodnjih letih so odvisni od letnih sklepov proračunskega organa ali sprememb zadevnih pravil.

6.13 PRISPEVKI ZA POVEZANE ORGANIZACIJE

Ta znesek pomeni neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala, ki ga je vpisala Komisija.

6.13.1 Nevpoklicani delež kapitala: EBRD

v mio EUR
EBRD	Kapital EBRD skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Kapital	19,790	600
Vplačano	– 5,197	– 157,5
Nevpoklicano	14,593	442,5

6.13.2 Nevpoklicani delež kapitala: EIS

v mio EUR
EIS	Kapital EIS skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Kapital	2 000	600
Vplačano	– 400	– 120
Nevpoklicano	1 600	480

6.13.3 Nevpoklicani delež kapitala: Skupno podjetje Galileo

v mio EUR
Galileo	Kapital Galilea skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Kapital	580	520
Vplačano	– 488	– 438
Nevpoklicano	92	82
Vključeno med neporavnane obveznosti	se ne uporablja	– 58
Pogojna obveznost	se ne uporablja	24

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 prispevek Komisije za skupno podjetje Galileo znaša 520 milijonov EUR. Ta obveznost zajema štiriletno obdobje, ki se konča leta 2006. Še ne plačane obveznosti v višini 58 milijonov EUR so vključene med neporavnane obveznosti (glej zgoraj) in tako odštete od nevpoklicanih zneskov navedenih zgoraj.

6.14 OBVEZNOSTI IZ POSLOVNEGA ZAKUPA

Ta postavka zajema zgradbe in drugo opremo, ki so najete po pogodbah o poslovnem zakupu in ne izpolnjujejo pogojev za vključitev na strani sredstev v bilanci stanja. Navedeni zneski ustrezajo obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb, razen za zgradbo Palais, ki jo ima Sodišče v zakupu za nedoločen čas; v tem primeru znesek v višini 2,3 milijona EUR ustreza letni najemnini.

OBVEZNOSTI IZ POSLOVNEGA ZAKUPA

v mio EUR
Opis	Zaračunano med letom	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati
Opis	Zaračunano med letom	< 1 leto	1–5 let	> 5 let	Skupaj
Zgradbe	172,6	176,7	546,6	675,3	1 398,6
Materiali IT in druga oprema	11,4	9,0	7,8	0,0	16,8
Skupaj	184,0	185,7	554,4	675,3	1 415,4

7. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

MAKROFINANČNA POMOČ IN EURATOM

Naslednja razkritja se nanašajo na posojila, ki jih dajejo in najemajo Evropske skupnosti v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma.

7.1 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Skupnosti izvajajo transakcije pri dajanju in najemanju posojil ter s tem povezano dejavnost zakladnice v skladu z ustreznimi sklepi Euratom Sveta (16), če je to primerno, in notranjimi smernicami.

Pisna navodila za postopke, ki obravnavajo posamezna področja, kot so najemanje in dajanje posojil ter dejavnost zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Na splošno se varovanje pred tveganji ne izvaja, ker se dajanje posojil financira z „vzajemnimi“ posli in ker ni nobenih odprtih valutnih pozicij. Vendar se lahko, kadar ni mogoče doseči popolnega ujemanja med dajanjem in najemanjem posojil, za varovanje pred nekaterimi vrstami izpostavljenosti tveganju uporabijo izvedeni finančni instrumenti. Takšni finančni instrumenti so podrobno opisani v oddelku E 3.3.3.2.

7.2 VALUTNO TVEGANJE

Ker so vsa finančna sredstva in obveznosti izraženi v eurih, Skupnosti niso izpostavljene vplivom nihanj deviznih tečajev na finančno stanje in denarne tokove.

7.3 OBRESTNO TVEGANJE

Skupnosti imajo zaradi narave svojega dajanja in najemanja posojil veliko sredstev in obveznosti, ki prinašajo obresti.

Zaradi najetih posojil s spremenljivimi obrestnimi merami so Skupnosti izpostavljene obrestnemu tveganju v zvezi z denarnimi tokovi. Ta posojila pomenijo približno 94 % vseh posojil. Vendar se obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli). Na datum bilance stanja so imele Skupnosti posojila (izražena v nominalnih vrednostih) s spremenljivimi obrestnimi merami v višini 1,38 milijarde EUR (leta 2004: 1,31 milijarde EUR), pri čemer se posojila ponovno ocenijo vsakih šest mesecev. Skupnosti so imele leta 2005 tudi posojila (izražena v nominalnih vrednostih) s fiksnimi obrestnimi merami v višini 85 milijonov EUR (leta 2004: 70 milijonov EUR), pri čemer je končna zapadlost teh posojil daljša od petih let.

Pogodba o zamenjavi (swap) v okviru makrofinančne pomoči, ki je podrobno opisana v oddelku E 3.8.2, je bila sklenjena zaradi uskladitve denarnega toka danega posojila s spremenljivo obrestno mero in končno zapadlostjo na dan 22. decembra 2008 ter denarnega toka ustreznega najetega posojila s fiksno obrestno mero in končno zapadlostjo na dan 22. decembra 2005. Pogodbo o zamenjavi sta sestavljali dve „tranši“: „tranša z zamenjavo“, pri kateri sta bili aktivna oba dela, del s spremenljivo in del s fiksno obrestno mero, se je končala 22. decembra 2005, na isti datum pa se je začela druga „tranša“, pri kateri je samo del s spremenljivo obrestno mero terminsko spremenljivo posojilo.

7.4 KREDITNO TVEGANJE

Skupnosti so izpostavljene kreditnemu tveganju, kar je tveganje, da nasprotna stranka ne bo mogla v celoti plačati zneskov, ko le-ti zapadejo v plačilo. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje najprej s pridobitvijo državnih jamstev v primeru Euratoma, potem preko Jamstvenega sklada. Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (17) je bil ustanovljen leta 1994, da bi pokrival tveganja zamude plačila, povezana z najetimi posojili, s katerimi se financirajo posojila državam zunaj Evropske unije. Da bi se izognili kakršnim koli zamudam zapadlih plačil, ki jih mora poravnati subjekt, se taka najeta posojila servisirajo z gotovinskimi predujmi iz proračuna ES. Če se tri mesece po zapadlosti plačila potrdi, da država prejemnica zamuja s plačilom, Jamstveni sklad za zunanje ukrepe vrne gotovinski predujem v proračun.

Največja koncentracija kreditnih tveganj Skupnosti je za Bolgarijo, Srbijo in Črno goro ter Romunijo. Te države pomenijo približno 33 %, 15 % in 13 % celotnega obsega posojil v tem zaporedju.

Kar zadeva dejavnost zakladnice, je treba uporabljati smernice o izbiri nasprotnih strank. Tako bo poslovna enota lahko poslovala le z bankami, ki izpolnjujejo pogoje in so vključene v „poslovni seznam pooblaščenih bank“ ter imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

7.5 POŠTENA VREDNOST

Ocenjena poštena vrednost danih in najetih posojil se določi po modelu diskontiranega denarnega toka. Po tem modelu se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo krivulj donosnosti z oceno AAA, ki so primerne za preostanek obdobja do zapadlosti posojil.

Za ocenjeno pošteno vrednost posojil s spremenljivimi obrestnimi merami se šteje, da se približuje njihovi knjigovodski vrednosti, saj se posojila ponovno ocenijo po tržnih obrestnih merah vsakih šest mesecev.

Na datum bilance stanja je ocenjena poštena vrednost danih posojil s fiksno obrestno mero (vključno z obrestnimi zamenjavami s fiksno obrestno mero) znašala 99,4 milijona EUR (leta 2004: 206,3 milijona EUR), njihova knjigovodska vrednost pa 87,3 milijona EUR (leta 2004: 197 milijonov EUR); ocenjena poštena vrednost najetih posojil s fiksno obrestno mero je znašala 99,1 milijona EUR (leta 2004: 208,1 milijona EUR), njihova knjigovodska vrednost pa 87,3 milijona EUR (leta 2004: 197 milijonov EUR).

Negativno razliko med ocenjeno pošteno vrednostjo danih in najetih posojil s fiksno obrestno mero na dan 31. decembra 2004 je treba obravnavati skupaj s pozitivno pošteno vrednostjo „tranše z zamenjavo“ (glej pojasnilo E 3.8.2).

JAMSTVENI SKLAD

Naslednja razkritja se nanašajo na sredstva Jamstvenega sklada, ki jih upravlja Evropska investicijska banka v imenu Evropskih skupnosti.

7.6 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ

Pravila in načela za upravljanje sredstev Jamstvenega sklada so določena v Sporazumu med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) z dne 25. novembra 1994 ter v poznejših spremembah z dne 17./23. septembra 1996 in 8. maja 2002.

Glavna načela, povzeta neposredno iz Sporazuma:

—	Jamstveni sklad bo deloval v eni sami valuti: EURO. Da bi se izognil vsakršnemu valutnemu tveganju, bo vlagal izključno v tej valuti.

—

Upravljanje sredstev bo temeljilo na tradicionalnih pravilih preudarnosti, ki veljajo za finančne dejavnosti. Posebno pozornost bo moral nameniti zmanjševanju tveganj in zagotavljanju zadostne stopnje likvidnosti in prenosljivosti upravljanih sredstev, ob upoštevanju obveznosti, ki jih bo moral Jamstveni sklad izpolniti.

—	Jamstveni sklad bo lahko uporabljal vse instrumente za varovanje pred tržnim in obrestnim tveganjem, ki jih že uporablja Služba za portfelje vrednostnih papirjev EIB.

—

Upravljanje portfeljev bo temeljilo na optimalnem trajanju in najboljšem možnem razporejanju med kratkoročnim in dolgoročnim, da bi dejansko izkoristili krivuljo obrestnih mer. Da bi ustanovitelj lahko hitro spremenil trajanje portfelja glede na napoved prihodnjih tržnih razmer, bo izključno za namene varovanja uporabil instrumente, ki so na razpolago na trgu in za katere EIB že ima potrebne izkušnje.

7.7 OBRESTNA POZICIJA

Teoretično bi se instrumenti za varovanje pred tveganji lahko uporabili za obvladovanje obrestnega (tržnega) tveganja. Vendar po dogovoru med Komisijo in EIB trenutno ni prevzeto nobeno znatno tveganje, zato se varovanje pred tveganji ne izvaja. Ker so transakcije in posli izraženi samo v eurih, ni potrebno nobeno drugo varovanje pred tveganji. Porazdelitev imetja Jamstvenega sklada na dan 31. decembra 2005 (tržna vrednost brez natečenih obresti) je podrobno prikazana v spodnji razpredelnici:

Odseki	Naložbe s fiksno obrestno mero			Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero v EUR	SKUPAJ V EUR
Odseki	Prej kot v 3 mesecih v EUR	Od 3 mesecev do 1 leta EUR	Od 1 do 10 let v EUR	Vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero v EUR	SKUPAJ V EUR
Tekoči računi	1 582 090	0	0	0	1 582 090
Kratkoročni depoziti — nominalno	313 500 000	0	0	0	313 500 000
Za prodajo razpoložljiva sredstva	25 564 200	83 102 060	791 230 957	84 470 004	984 367 221
Skupaj	340 646 290	83 102 060	791 230 957	84 470 004	1 299 449 311
Odstotek	26,2 %	6,4 %	60,9 %	6,5 %	100,00 %

Efektivna obrestna mera za denarna sredstva in njihove ustreznike (vezani depoziti) je med 2,13 % in 2,41 %. Efektivna obrestna mera za portfelj za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev je med 2,61 % in 5,92 %.

Pri kratkoročnih depozitih je izpostavljenost obrestnim tveganjem za 1 bazično točko 2 569 EUR, pri portfelju obveznic pa je izpostavljenost obrestnim tveganjem za 1 bazično točko 317 900 EUR. Pri kratkoročnih depozitih je obseg izpostavljenosti obrestnim tveganjem za +1 %/–1 % od 256 656 EUR do (257 213) EUR, za portfelj obveznic pa je obseg izpostavljenosti obrestnim tveganjem za +1 %/–1 % od 30 868 578 EUR do (32 760 122) EUR.

7.8 LIKVIDNOSTNA POZICIJA

Spodnja razpredelnica prikazuje analizo sredstev in obveznosti po ustreznih skupinah rokov zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti. Predstavljena je na podlagi najpreudarnejšega upoštevanja datumov zapadlosti. Zato je pri obveznostih prikazan najzgodnejši možni rok vračila, pri sredstvih pa najpoznejši možni rok vračila.

Sredstva in obveznosti, ki so brez pogodbenega datuma zapadlosti, so skupaj uvrščeni v kategorijo „Zapadlost neopredeljena“.

v EUR
Zapadlost v plačilo	Prej kot v 3 mesecih	Od 3 mesecev do 1 leta	Od 1 do 10 let	Zapadlost neopredeljena	SKUPAJ
Sredstva v EUR:
Tekoči računi	1 582 090	0	0	0	1 582 090
Kratkoročni depoziti	314 441 933	0	0	0	314 441 933
Od tega natečene obresti	941 933	0	0	0	941 933
Za prodajo razpoložljiva sredstva	32 011 865	100 927 108	791 230 957	84 470 004	1 008 639 934
Od tega natečene obresti	6 447 665	17 825 048	0	0	24 272 713
SKUPAJ	348 035 888	100 927 108	791 230 957	84 470 004	1 324 663 957
Obveznosti v EUR:
Obveznosti	725 117	0	0	0	725 117
SKUPAJ	725 117	0	0	0	725 117
Neto likvidnostna pozicija na dan 31.12.2005	347 310 771	100 927 108	791 230 957	84 470 004	1 323 938 840

7.9 KREDITNO TVEGANJE

Vezani depoziti – Profil nasprotnih strank

V skladu s Sporazumom med Skupnostjo in EIB o upravljanju Jamstvenega sklada morajo imeti vse medbančne naložbe bonitetno oceno vsaj A1. Aprila 2005 je bila Komisija obveščena, da ima ena od nasprotnih strank dolgoročno oceno A2. Kratkoročne medbančne naložbe, vključno z natečenimi obrestmi, po vrstah nasprotnih strank na dan 31. decembra 2005:

v EUR
Ocena	31.12.2005		31.12.2004 (popravljeno)
A1	74 203 179	23 %	0	0 %
A2	30 104 816	10 %	0	0 %
Aa1	28 093 133	9 %	178 760 865	33 %
Aa2	37 110 996	12 %	162 189 715	29 %
Aa3	144 929 809	46 %	210 287 489	38 %
Skupaj	314 441 933	100 %	551 238 069	100 %

Za prodajo razpoložljiva sredstva – Profil izdajateljev

Vsi vrednostni papirji v posesti izpolnjujejo naslednja merila:

—	izdajo jih države Evropske unije ali G10 ali institucije, za katere dajo jamstvo Evropska unija, G10 ali nadnacionalni organi; ali

—	izda jih kaka druga samostojna država z oceno vsaj AA3; ali

—	izda jih kak drug izdajatelj z oceno AAA.

Profil izdajateljev, s tržno vrednostjo brez natečenih obresti, na dan 31. decembra 2005:

v EUR
Izdajatelj	31.12.2005		31.12.2004 (popravljeno)
Drugi izdajatelji AAA	322 068 453	32 %	364 552 225	35 %
Nadnacionalni	16 279 008	2 %	31 419 327	3 %
Država/agencije AAA	248 536 575	25 %	268 604 096	25 %
Država/agencije AA2	100 525 980	10 %	129 078 334	12 %
Država/agencije AA1	133 813 520	14 %	136 098 435	13 %
Država/agencije A1	137 672 642	14 %	104 032 885	10 %
Država/agencije A2	15 014 543	2 %	10 008 500	1 %
Država/agencije neopr.	10 456 500	1 %	10 890 000	1 %
Skupaj	984 367 221	100 %	1 054 683 802	100 %

EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO (v likvidaciji)

Naslednja razkritja se nanašajo na posojila, ki jih dajejo in najemajo Evropske skupnosti, ter dejavnost zakladnice, ki jih izvajajo Evropske skupnosti preko Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji).

7.10 STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Po izteku veljavnosti Pogodbe ESPJ 23. julija 2002 so države članice odločile (18), da se sredstva in obveznosti ESPJ prenesejo na Evropske skupnosti ter da likvidacijo obveznosti ESPJ upravlja Komisija. Tako za ESPJ v likvidaciji ni dovoljeno nobeno novo dajanje posojil in ustrezno financiranje teh posojil. Novo najemanje posojil ESPJ pa je omejeno na refinanciranje za zmanjšanje stroškov sredstev.

Sredstva in obveznosti upravlja Komisija v skladu z notranjimi smernicami. Pisna navodila za postopke, ki obravnavajo posamezna področja, kot so najemanje in dajanje posojil ter dejavnost zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati načela skrbnega upravljanja za zmanjšanje poslovnega tveganja, tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke in tržnega tveganja.

Naložbe so načeloma omejene na naslednje kategorije: vezani depoziti pri bankah, instrumenti denarnega trga ter obveznice s fiksno in spremenljivo obrestno mero.

Glavne omejitve naložb po kategorijah:

—	Za vezane depozite je banka pooblaščena, da prejema sredstva, če je ustrezna kratkoročna ocena vsaj A-1 (S&P) ali temu enakovredna ocena. Zgornja omejitev na stranko je 100 milijonov EUR na banko ali 5 % lastnih sredstev banke, pri čemer se upošteva nižji od obeh zneskov.

—	Obveznice, ki jih izda ali da zanje jamstvo država članica ali institucije Unije, so omejene na 250 milijonov EUR na državo članico ali institucijo, odvisno od njene bonitetne ocene.

—	Obveznice, ki jih izdajo druge države ali nadnacionalne organizacije, z dolgoročno bonitetno oceno vsaj AA (S&P) ali temu enakovredno oceno so omejene na 100 milijonov EUR na izdajatelja ali poroka.

—	Obveznice drugih izdajateljev z oceno vsaj AA (S&P) ali temu enakovredno oceno so omejene na 50 milijonov EUR, odvisno od bonitetne ocene in statusa izdajatelja.

ESPJ v likvidaciji za varovanje pred nekaterimi vrstami izpostavljenosti tveganju uporablja izvedene finančne instrumente. Takšni finančni instrumenti so podrobno opisani v pojasnilu E 3.3.3.2.

7.11 TRŽNO TVEGANJE

7.11.1. Valutno tveganje

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena valutnemu tveganju, ki nastane zaradi valutne izpostavljenosti v zvezi z ameriškim dolarjem in britanskim funtom.

V spodnji razpredelnici je povzeta izpostavljenost ESPJ v likvidaciji valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2005. V razpredelnico so vključeni sredstva in obveznosti ESPJ v likvidaciji, in sicer po svoji nominalni vrednosti v eurih, razvrščeni po valutah.

v mio EUR
	GBP	USD
Sredstva	223,01	84,99
Obveznosti	305,68	84,77
Neto bilančna pozicija	(82,67)	0,22
Vpliv medvalutnih obrestnih zamenjav	87,56	-
Neto izpostavljenost	4,89	0,22

Pozicija sredstev in obveznosti v GBP je v glavnem sestavljena iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi in katerih protivrednost v eurih znaša 149,5 milijona EUR ter jih je izdala Evropska investicijska banka kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom (glej pojasnilo E 3.4.2). Vpliv medvalutnih obrestnih zamenjav ustreza nominalni vrednosti zamenjave, ki se uporabi za zmanjšanje izpostavljenosti ESPJ v likvidaciji gibanjem tečajev, v protivrednosti v eurih (glej pojasnilo E 3.3.3.2). Preostala neto izpostavljenost izhaja iz stanovanjskih posojil v višini 4,12 milijona v protivrednosti v eurih in saldov tekočih računov v višini 0,77 milijona v protivrednosti v eurih. Pozicija v ameriških dolarjih je sestavljena zlasti iz posojila, ki je bilo odobreno iz izposojenih sredstev in katerega protivrednost v eurih znaša 84,8 milijona EUR. Neto izpostavljenost izhaja iz saldov tekočih računov v višini 0,22 milijona v protivrednosti v eurih.

V skladu s priročnikom o postopkih je kupovanje eurov edini odobreni devizni posel za poslovanje ES. Vse izjeme od tega pravila morajo biti ustrezno utemeljene.

7.11.2. Cenovno tveganje

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena cenovnemu tveganju dolžniških vrednostnih papirjev zaradi naložb, ki so v bilanci stanja razvrščene kot razpoložljive za prodajo.

7.12 OBRESTNO TVEGANJE

Obrestno tveganje v zvezi z denarnimi tokovi je tveganje, da bodo zaradi sprememb tržnih obrestnih mer nihali prihodnji denarni tokovi finančnega instrumenta. Obrestno tveganje v zvezi s pošteno vrednostjo je tveganje, da bo zaradi sprememb tržnih obrestnih mer nihala vrednost finančnega instrumenta. ESPJ v likvidaciji je zaradi narave svojih dejavnosti izpostavljena vplivom nihanj prevladujočih ravni tržnih obrestnih mer na tveganje v zvezi s pošteno vrednostjo in v zvezi z denarnimi tokovi.

(a) Posojila, odobrena iz izposojenih sredstev

Obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, se v glavnem izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji (vzajemni posli). Če ni mogoče doseči popolnega ujemanja, se za zmanjšanje izpostavljenosti gibanjem obrestnih mer uporabijo izvedeni finančni instrumenti (glej pojasnilo E 3.3.3.2).

(b) Dolžniški vrednostni papirji

Zaradi dolžniških vrednostnih papirjev s spremenljivimi obrestnimi merami je ESPJ v likvidaciji izpostavljena obrestnemu tveganju v zvezi z denarnimi tokovi, zaradi dolžniških vrednostnih papirjev s fiksnimi obrestnimi merami pa je Skupnost izpostavljena obrestnemu tveganju v zvezi s pošteno vrednostjo. Na datum bilance stanja pomenijo obveznice s fiksno obrestno mero približno 85 % naložbenega portfelja.

Analiza občutljivosti obrestnih mer

Tržna cena dolžniških vrednostnih papirjev je odvisna od obdobja do zapadlosti, njihovega kupona in dejanskega donosa do zapadlosti. Za analizo nenadne spremembe so vsi dolžniški vrednostni papirji v portfelju (vključno z vrednostnimi papirji s spremenljivo obrestno mero) najprej ocenjeni po dejanskem donosu, potem pa se ponovno ocenijo po donosih, povečanih za 100 bazičnih točk. Sprememba tržnih cen je v analizi nenadne spremembe prikazana domnevna izguba. Za vzporedni premik za 100 bazičnih točk se predvideva, da se zgodi naenkrat in ne zadeva nobenega časovnega obdobja. Na dan 31. decembra 2005 je ta domnevna izguba znašala okoli 43,9 milijona EUR.

7.13 KREDITNO TVEGANJE

ESPJ v likvidaciji je izpostavljena kreditnemu tveganju, kar je tveganje, da nasprotna stranka ne bo mogla v celoti plačati zneskov, ko le-ti zapadejo v plačilo.

Uporabljati je treba smernice o izbiri nasprotnih strank. Tako bo poslovna enota lahko poslovala le z bankami, ki izpolnjujejo pogoje in so vključene v „poslovni seznam pooblaščenih bank“ ter imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje z redno analizo sposobnosti posojilojemalcev, da izpolnjujejo obveznosti glede vračanja obresti in glavnice.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje tudi s pridobitvijo varščin ter državnih jamstev, jamstev podjetij in osebnih jamstev.

Na dan 31. decembra 2005 je skupna neporavnana nominalna vrednost posojil, ki jih je odobrila ESPJ v likvidaciji, znašala 374,96 milijona EUR, kar se lahko razčleni, kot je prikazano v spodnji razpredelnici (v mio EUR):

	Nominalna vrednost
Posojila, odobrena kreditnim institucijam	55,89
Posojila, odobrena strankam	319,07
Skupaj	374,96

59,41 % skupnega neporavnanega zneska krijejo jamstva držav članic ali enakovrednih organov (javnih institucij ali industrijskih skupin javnega sektorja v državah članicah). 16,80 % neporavnanih posojil je bilo odobrenih bankam ali so banke zanje dale jamstva.

5,35 % neporavnanega dolga (20,1 milijona EUR) sestavljajo posojila uradnikom evropskih institucij iz nekdanjega pokojninskega sklada ESPJ (v zbirni razpredelnici zgoraj so posojila uradnikom vključena v posojila strankam), ki jih krijejo življenjska in invalidska zavarovanja ter ustrezne plače.

Za preostala neporavnana posojila, tj. 18,44 % (na dan 31. decembra 2004: 18,55 %), je treba upoštevati, da pomenijo višjo stopnjo tveganja. To pomeni, da prejeta jamstva (jamstva v obliki obveznic, ki jih predložijo zasebne industrijske skupine, in druga posebna jamstva) v primeru težav na splošno ne zagotavljajo enake ravni varnosti.

Z vidika likvidnosti je posojila, odobrena iz izposojenih sredstev, v celoti krila rezervacija za tveganja in stroške, imenovana „Jamstveni sklad“. Z uporabo novih računovodskih pravil je to rezervacijo s 1. januarjem 2005 nadomestila namenska rezerva. Na dan 31. decembra 2005 je ta rezerva znašala 207 milijonov EUR.

Posojila, odobrena iz lastnih sredstev, je krila druga rezerva, ki se je prej imenovala „Posebna rezerva ESPJ“. Na dan 31. decembra 2005 je ta posebna rezerva znašala 64 milijonov EUR.

(a) Denarna sredstva in depoziti pri kreditnih institucijah – profil nasprotnih strank

Na datum bilance stanja je bilo 15 % depozitov in saldov tekočih računov naloženih pri bankah z oceno F1+ (Fitch) ali temu enakovredno oceno, 85 % pa pri bankah z oceno F1 ali temu enakovredno oceno.

Vsi depoziti in saldi tekočih računov so naloženi pri bankah v okviru OECD.

(b) Posojila in predujmi – profil posojilojemalcev

Geografska porazdeljenost posojil, odobrenih iz izposojenih sredstev (izraženo v neporavnanih nominalnih vrednostih), na datum bilance stanja:

v mio EUR
	31. december 2005	Število posojil
Grčija	84,77	1
Francija	133,82	2
Italija	3,86	12
Združeno kraljestvo	68,58	1
Skupaj	291,03	16

Ta posojila so krila naslednja jamstva:

v mio EUR
	Jamstva javnih organov	Bančne garancije	Industrijske skupine (javne)	Brez jamstva	Skupaj
Grčija	84,77	—	—	—	84,77
Francija	—	—	133,82	—	133,82
Italija	—	3,86	—	—	3,86
Združeno kraljestvo	—	—	—	68,58	68,58
ES skupaj	84,77	3,86	133,82	68,58	291,03

Po prestrukturiranju dolgov dolžnika, ki je zamujal s plačilom, v letu 1998 je Komisija od Evropske investicijske banke (z oceno AAA) dobila zadolžnice v višini 149,54 milijona EUR, da se ponovno vzpostavi vzajemnost transakcij najemanja in dajanja posojil ter s tem krije obrestno in valutno tveganje. Te zadolžnice niso vključene v zgornji razpredelnici.

Geografska porazdeljenost posojil, odobrenih iz lastnih sredstev – brez posojil uradnikom institucij – (izraženo v neporavnanih nominalnih vrednostih), na datum bilance stanja:

v mio EUR
	31. december 2005	Število posojil
Belgija	3,46	20
Danska	0,01	1
Nemčija	31,75	36
Grčija	0,35	9
Španija	7,46	21
Francija	6,31	22
Irska	0,22	9
Italija	4,44	21
Luksemburg	0,66	6
Nizozemska	0,55	7
Avstrija	3,39	2
Portugalska	0,46	6
Finska	0,65	2
Združeno kraljestvo	4,12	21
Skupaj	63,83	183
NB: To so posojila za financiranje gradnje subvencioniranih stanovanj po letni obrestni meri 1 %.

Ta posojila so krila naslednja jamstva:

v mio EUR
	Jamstva javnih organov	Bančne garancije (19)	Industrijske skupine		Brez jamstva	Skupaj
	Jamstva javnih organov	Bančne garancije (19)	javne	zasebne	Brez jamstva	Skupaj
Belgija	—	3,46	—	—	—	3,46
Danska	—	0,01	—	—	—	0,01
Nemčija	—	31,75	—	—	—	31,75
Grčija	—	0,35	—	—	—	0,35
Španija	—	7,46	—	—	—	7,46
Francija	—	6,10	—	—	0,21	6,31
Irska	0,22	—	—	—	—	0,22
Italija	—	4,44	—	—	—	4,44
Luksemburg	—	0,66	—	—	—	0,66
Nizozemska	—	—	—	0,55	—	0,55
Avstrija	—	3,39	—	—	—	3,39
Portugalska	—	0,46	—	—	—	0,46
Finska	—	0,65	—	—	—	0,65
Združeno kraljestvo	—	4,12	—	—	—	4,12
Skupaj	0,22	62,85	—	0,55	0,21	63,83

(d) Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji – profil izdajateljev

Podrobnosti o dolžniških vrednostnih papirjih (izraženo v pošteni vrednosti) po vrstah izdajateljev in po bonitetni oceni (Standard & Poor's) na datum bilance stanja:

v EUR
	31. december 2005	V %
Izdale države	444 410 188	31,5
Večnacionalne organizacije	82 761 522	5,9
Banke in finančne ustanove	697 072 995	49,4
Drugi javni izdajatelji	186 314 769	13,2
Skupaj	1 410 559 474	100

v EUR
	31. december 2005	V %
AAA	873 805,754	61,9
AA+	114 409 488	8,2
AA	122 419 397	8,7
AA-	71 922 828	5,1
A+	50 027 842	3,5
A-	142 200 568	10,1
BBB+	35 773 597	2,5
Skupaj	1 410 559 474	100

Geografska porazdeljenost dolžniških vrednostnih papirjih (izraženo v pošteni vrednosti), na datum bilance stanja:

v mio EUR
Država	31. december 2005	V %
Avstrija	57,51	4,1
Belgija	10,90	0,8
Kanada	10,42	0,7
Ciper	34,28	2,4
Češka	11,10	0,8
Danska	10,15	0,7
Finska	10,17	0,7
Francija	187,62	13,3
Nemčija	377,86	26,8
Združeno kraljestvo	47,15	3,3
Grčija	15,75	1,1
Madžarska	92,48	6,6
Irska	73,42	5,2
Italija	62,10	4,4
Litva	22,14	1,6
Luksemburg	30,84	2,3
Latvija	10,92	0,8
Nizozemska	95,16	6,7
Poljska	35,78	2,5
Slovaška	5,55	0,4
Španija	120,06	8,5
Švica	42,30	3,0
Združene države	46,90	3,3
	1 410,56	100,0

7.14 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Likvidnostno tveganje, ki izhaja iz najetih posojil, se v glavnem izravna z danimi posojili z enakovrednimi pogoji (vzajemni posli). Če ni mogoče doseči popolnega ujemanja, se za uskladitev denarnih tokov uporabijo izvedeni finančni instrumenti.

Za upravljanje sredstev ESPJ v likvidaciji Komisija upravlja likvidnostne zahteve na podlagi napovedi izplačil za 11-letno obdobje, pridobljeni s posvetovanji z odgovornimi službami Komisije. Naložbe se izvajajo v skladu s tem, zato da se izpolnijo ustrezne letne zahteve.

7.15 POŠTENA VREDNOST

Dana in najeta posojila

Za ocenjeno pošteno vrednost posojil s spremenljivo obrestno mero se šteje, da se približuje njihovi knjigovodski vrednosti, saj se posojila ponovno ocenijo po tržnih obrestnih merah vsake tri ali vsakih šest mesecev.

Ocenjene poštene vrednosti danih in najetih posojil s fiksno obrestno mero ni bilo mogoče izračunati, saj podatki, potrebni za izračun te vrednosti, niso bili na razpolago.

Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji

Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so prikazani po pošteni vrednosti, kar je tržna vrednost, povečana za natečene obresti.

Finančni instrumenti, ocenjeni po pošteni vrednosti

Skupni znesek spremembe poštene vrednosti, ocenjen z uporabo metode vrednotenja, ki je bila pripoznana v izkazu poslovnega izida za zadevno leto, znaša 1,57 milijona EUR (čistega dobička). Finančnih instrumentov, ocenjenih po pošteni vrednosti z uporabo metode vrednotenja, ki je ne podpirajo preverljive tržne cene ali obrestne mere, ni.

Terjatve in obveznosti

Za nominalno vrednost poslovnih terjatev, zmanjšano za rezervacijo za oslabitev, in za nominalno vrednost poslovnih obveznosti se šteje, da se približujeta njihovi pošteni vrednosti.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Poštena vrednost denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, vključno s tekočimi računi in kratkoročnimi depoziti (za manj kot tri mesece), je njihova knjigovodska vrednost.

8. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Za predstavitev podatkov o transakcijah povezanih strank v zvezi s ključnim vodstvom Evropskih skupnosti so take osebe tukaj prikazane v okviru petih kategorij:

Kategorija 1: predsednik Komisije, predsednik Sodišča in predsednik Sodišča prve stopnje

Kategorija 2: podpredsedniki Komisije

Kategorija 3: člani Komisije, sodniki in generalni pravobranilci Sodišča, člani Sodišča prve stopnje, varuh človekovih pravic in evropski nadzornik za varstvo podatkov

Kategorija 4: Predsednik in člani Računskega sodišča

Kategorija 5: najvišji javni uslužbenci institucij in agencij (razredi A14 do A16)

FINANČNE UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVA

v EUR
Upravičenost	Kategorija 1	Kategorija 2	Kategorija 3	Kategorija 4	Kategorija 5
Osnovna plača (na mesec)	22 858,33	20 705,01	18 634,51	17 889,13	12 417,36 - 16 234,51
Dodatek za prebivanje (v % plače)	15 %	15 %	15 %	15 %	se ne uporablja
Izselitveni dodatek (v % plače)	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	16 %
Družinski dodatki:
Gospodinjstvo (v % plače)	2 % + 153,75	2 % + 153,75	2% + 153,75	2 % + 153,75	2 % + 153,75
Vzdrževan otrok	275,97	275,97	275,97	275,97	275,97
Predšolsko izobraževanje	32,83	32,83	32,83	32,83	32,83
Izobraževanje ali	227,96	227,96	227,96	227,96	227,96
Izobraževanje zunaj kraja zaposlitve	455,92	455,92	455,92	455,92	455,92
Dodatek za predsedujoče sodnike	se ne uporablja	se ne uporablja	810,74	se ne uporablja	se ne uporablja
Dodatek za reprezentančne stroške	1 418,07	911,38	607,71	se ne uporablja	se ne uporablja
Letni potni stroški	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	Da
Nakazila v države članice:
Dodatek za izobraževanje (20)	Da	Da	Da	Da	Da
% plače (20)	5 %	5 %	5 %	5 %	5 %
% plače brez korekcijskega koeficienta	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %
Reprezentančni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	se ne uporablja	se ne uporablja
Začetek dela:
Stroški nastanitve	45 716,66	41 410,02	37 269,02	35 778,26	se ne uporablja
Družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Prenehanje dela:
Stroški selitve ob prenehanju zaposlitve	22 858,33	20 705,01	18 634,51	17 889,13	povrnjeno
Družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Prehod (v % plače) (21)	40 % – 65 %	40 % – 65 %	40 % – 65 %	40 % – 65 %	se ne uporablja
Zdravstveno zavarovanje	krito	krito	krito	krito	izbirno
Pokojnina (v % plače, pred davki)	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %
Odbitki:
Davek Skupnosti	8 % – 45 %	8 % – 45 %	8 % – 45 %	8 % – 45 %	8 % – 45 %
Zdravstveno zavarovanje (v % plače)	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %
Posebna dajatev na plačo	2,93 %	2,93 %	2,93 %	2,93 %	2,93 %
Odbitek za pokojnino	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	9,75 %
Število oseb na dan 31.12.2005	3	5	77	25	105

9. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Na dan 31. marca 2006 računovodja Komisije ni opazil nobenih pomembnih vprašanj, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu taka vprašanja niso bila sporočena. Zaključni računi in z njimi povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov in to se izraža v zgoraj predstavljenih podatkih.

10. SUBJEKTI, KI SO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

V konsolidirane zaključne račune Evropskih skupnosti so vključeni naslednji subjekti:

A. NADZOROVANI SUBJEKTI

1. Institucije in posvetovalni organi

Odbor regij

Svet Evropske unije

Sodišče Evropske unije

Evropska komisija

Evropsko računsko sodišče

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski parlament

2. Agencije Skupnosti

Evropska agencija za obnovo

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Evropska agencija za varnost v letalstvu

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Evropska agencija za okolje

Evropska agencija za varnost hrane

Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Evropska agencija za pomorsko varnost

Evropska agencija za zdravila

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije

Evropska agencija za varnost omrežij in informacij

Evropska fundacija za usposabljanje

Prevajalski center za organe Evropske unije

3. Drugi nadzorovani subjekti

Evropski organ za krepitev pravosodnega sodelovanja (Eurojust) (22)

Evropska skupnost za premog in jeklo (v likvidaciji)

B. SKUPNA PODJETJA

Skupno podjetje Galileo (23)

C. PRIDRUŽENI SUBJEKTI

Evropski investicijski sklad (24)

11. SUBJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

Čeprav Skupnosti upravljajo sredstva spodaj omenjenih subjektov, le-ti ne izpolnjujejo pogojev za konsolidacijo in zato niso vključeni v zaključne račune Evropskih skupnosti:

11.1 EVROPSKI RAZVOJNI SKLAD (ERS)

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument pomoči Skupnosti za razvojno sodelovanje v državah AKP ter čezmorskih državah in ozemljih (ČDO). Vsak sklad je sklenjen za pet let. Od sklenitve prve konvencije o partnerstvu leta 1964 (Konvencija Yaoundé I) so cikli ERS na splošno sledili ciklu konvencij o partnerstvu iz Yaoundéja in Loméja. Deveti ERS je bil sklenjen istočasno kot najnovejša konvencija o partnerstvu, tj. tako imenovani Sporazum iz Cotonouja, in sicer junija 2000. Sporazum iz Cotonouja je podpisalo 77 držav: 48 držav podsaharske Afrike, 15 karibskih držav in 14 pacifiških držav. Za deveti ERS je bilo za pet let dodeljenih 13,5 milijarde EUR. Sporazum iz Cotonouja predvideva samo dva finančna instrumenta v okviru ERS: instrument za dodeljevanje subvencij za podporo dolgoročnega razvoja (nepovratna pomoč); in sklad za spodbujanje naložb za spodbujanje zasebnega sektorja v državah AKP.

ERS se ne financira iz proračuna Skupnosti, ampak z neposrednimi prispevki držav članic, ki so dogovorjeni na pogajanjih. Znesek, ki ga plača država članica, med drugim delno temelji na njenem BNP in delno na njenih zgodovinskih vezeh z zadevnimi državami AKP (tj. bivše kolonije). Komisija in EIB upravljata sredstva ERS.

ERS ureja posebna finančna uredba (UL L 83, 1.4.2003, str. 1), ki predvideva predložitev posebnih računovodskih izkazov, ločeno od računovodskih izkazov Skupnosti. Zunanjo kontrolo nad ERS imata Računsko sodišče in Parlament. V vednost sta prikazani bilanca stanja in izkaz poslovnega izida ERS:

BILANCA STANJA — ERS

v mio EUR
	31.12.2005	31.12.2004 Popravljeno
GIBLJIVA SREDSTVA:	3 515,29	3 391,24
Terjatve iz naslova prispevkov	13,72	42,38
Terjatve	138,77	121,02
Vnaprejšnje financiranje	2 304,20	1 885,06
Druga gibljiva sredstva	3,31	6,89
Odloženi stroški	393,19	537,00
Varnostni računi	391,55	537,00
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	270,55	261,89
SREDSTVA SKUPAJ	3 515,29	3 391,24
TEKOČE OBVEZNOSTI:	1 878,94	1 578,49
Obveznosti	1 878,94	1 578,49
OBVEZNOSTI SKUPAJ	1 878,94	1 578,49
NETO SREDSTVA	1 636,35	1 812,75
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada	27 390,00	25 040,00
Rezultat za zadevno leto	(2 526,40)	—
Rezultati, preneseni iz prejšnjega leta	(24 261,09)	(24 261,09)
Rezerve	1 033,84	1 033,84
SREDSTVA IN REZERVE	1 636,35	1 812,75

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA — ERS

v mio EUR
	2005
PRIHODKI SKUPAJ	0,35
ODHODKI IZ POSLOVANJA	2 544,15
Odhodki iz poslovanja:	2 515,78
Programska pomoč	949,13
Makroekonomska podpora	383,01
Regionalni programi	33,32
Subvencionirane obrestne mere	0,27
Nujna pomoč	134,92
Pomoč za begunce	12,99
Rizični kapital	60,80
Stabex	66,40
Sysmin	13,99
Prerazporeditve iz prejšnjih ERS	15,61
Strukturne prilagoditve	15,89
Odpis dolga	21,59
Plačila Svetovne banke	1,60
Sektorska politika	492,16
Nadomestilo za prejemke od izvoza	(3,32)
Center za razvoj podjetništva	16,51
Center za razvoj kmetijstva	11,09
Generalna skupščina	1,07
Tehnična pomoč	0,04
Projekti znotraj držav AKP	198,91
Sklad za Kongo	89,80
Upravni odhodki:	28,37
(PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA	(2 543,80)
DEJAVNOSTI, KI NISO POVEZANE S POSLOVANJEM
Prihodki iz finančnih poslov	23,95
Finančne obremenitve	(0,19)
Rezervacije	(6,36)
PRESEŽEK IZ DEJAVNOSTI, KI NISO POVEZANE S POSLOVANJEM	17,40
REZULTAT ZA ZADEVNO LETO	(2 526,40)

11.2 SISTEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Sistem zdravstvenega zavarovanja je sistem, ki zagotavlja zdravstveno zavarovanje za osebje različnih organov Evropskih skupnosti. Sredstva tega sistema so lastno premoženje sistema in jih ne nadzorujejo Evropske skupnosti, čeprav finančna sredstva sistema upravlja Komisija. Sistem se financira s prispevki članov sistema (osebje) in delodajalcev (institucije/agencije/organi). Vsi presežki ostanejo znotraj sistema.

Sistem sestavljajo štirje ločeni sistemi – glavni sistem, ki krije osebje institucij in agencij Evropskih skupnosti, ter trije manjši sistemi, ki krijejo osebje Evropske univerze v Firencah, osebje evropskih šol in osebje zunaj ES, kot na primer osebje v delegacijah EU. Na dan 31. decembra 2005 so skupna sredstva sistema skupaj znašala 260 milijonov EUR (leta 2004: 246 milijonov EUR).

DEL II

KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA EVROPSKIH SKUPNOSTI IN POJASNILA

VSEBINA

A.	Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna

1.	Realizacija proračuna za leto 2005

2.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov

3.	Popravek proračunskih neravnovesij

4.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov po institucijah

5.	Primerjava izvrševanja proračunskih prihodkov za leto 2005 z letom 2004

6.	Spremembe in razčlenitev odobritev

7.	Izvrševanje odobritev po vrstah odobritev

8.	Konsolidirani povzetek neporavnanih obveznosti

9.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po institucijah

10.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po področjih

11.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po področjih

12.	Izvrševanje odobritev plačil po področjih

13.	Primerjava izvrševanja proračuna za leto 2005 z letom 2004 po področjih

14.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po razdelkih finančne perspektive

15.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po razdelkih finančne perspektive

16.	Izvrševanje odobritev plačil po razdelkih finančne perspektive

17.	Primerjava izvrševanja proračuna za leto 2005 z letom 2004 po razdelkih finančne perspektive

18.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka

19.	Prihodki agencij: proračunske napovedi, upravičenosti in prejeti zneski

20.	Odobritve za prevzem obveznosti po agencijah

21.	Odobritve plačil po agencijah

22.	Realizacija proračuna, vključno z agencijami

B.	Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

1.	Proračunska načela, struktura in odobritve

2.	Pripombe h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2005

ODDELEK A:

KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

REZULTAT IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

1. REALIZACIJA PRORAČUNA ZA LETO 2005

v EUR
	EFTA-EGP	EVROPSKE SKUPNOSTI	LETO 2005 SKUPAJ	LETO 2004 SKUPAJ
Prihodki za zadevno proračunsko leto	114 214 258,00	106 976 423 690,19	107 090 637 948,19	103 511 946 247,35
Plačila na podlagi odobritev za leto 2005	(109 322 504,07)	(103 438 913 336,24)	(103 548 235 840,31)	(99 195 366 915,32)
Odobritve plačil, prenesene v leto 2006	0,00	(2 686 900 905,51)	(2 686 900 905,51)	(2 829 903 395,29)
Odobritve plačil Efte, prenesene iz leta 2004	(91 242,32)	0,00	(91 242,32)	(338 136,00)
Zapadle neporabljene odobritve plačil, prenesene iz leta 2004	54 451,65	1 518 545 998,54	1 518 600 450,19	1 302 286 952,09
Tečajne razlike za zadevno leto	0,00	40 924 144,37	40 924 144,37	(50 047 046,15)
Realizacija proračuna za leto 2005	4 854 963,26	2 410 079 591,35	2 414 934 554,61	2 738 577 706,68

Proračunski presežek Evropskih skupnosti se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračunskih prihodkov

2. KONSOLIDIRANI POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 2005

v EUR
Naslov		Odobritve prihodkov		Določene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		1	2	3	4	5-3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
1	LASTNA SREDSTVA	105 259 468 772,00	98 384 147 898,00	98 280 564 341,05	1 543 718 862,16	99 824 283 203,21	96 865 799 498,77	1 507 513 642,13	98 373 313 140,90	99,99 %	1 450 970 062,31
3	RAZPOLOŽLJIVI PRESEŽKI	0,00	5 713 984 737,00	5 174 491 656,87	525 961 402,07	5 700 453 058,94	5 174 491 606,29	525 961 402,07	5 700 453 008,36	99,76 %	50,58
4	RAZNI DAVKI, DAJATVE IN PRISTOJBINE SKUPNOSTI	813 075 282,00	798 460 359,00	790 618 360,58	14 602 952,25	805 221 312,83	771 426 382,62	14 224 023,33	785 650 405,95	98,40 %	19 570 906,88
5	UPRAVNO POSLOVANJE INSTITUCIJE	54 035 000,00	54 035 000,00	168 214 363,61	26 064 200,74	194 278 564,35	153 699 163,75	23 328 919,20	177 028 082,95	327,62 %	17 250 481,40
6	PRISPEVKI TRETJIH OSEB	0,00	360 000 000,00	1 450 022 980,79	587 948 625,05	2 037 971 605,84	1 187 164 831,51	454 621 047,61	1 641 785 879,12	456,05 %	396 185 726,72
7	ZAMUDNE OBRESTI IN GLOBE	118 000 000,00	318 000 000,00	771 302 420,66	3 862 592 471,23	4 633 894 891,89	51 015 527,09	305 364 119,68	356 379 646,77	112,07 %	4 277 515 245,12
8	NAJEMANJE IN DAJANJE POSOJIL	25 359 946,00	25 359 946,00	40 969 885,83	1 491 391,28	42 461 277,11	40 965 703,56	790 975,04	41 756 678,60	164,66 %	704 598,51
9	RAZNI PRIHODKI	30 061 000,00	30 061 000,00	18 682 921,22	8 074 507,27	26 757 428,49	12 024 509,98	2 246 595,56	14 271 105,54	47,47 %	12 486 322,95
Skupaj		106 300 000 000,00	105 684 048 940,00	106 694 866 930,61	6 570 454 412,05	113 265 321 342,66	104 256 587 223,57	2 834 050 724,62	107 090 637 948,19	101,33 %	6 174 683 394,47

Podrobni podatki za naslov 1: Lastna sredstva

EUR
Poglavje		Odobritve prihodkov		Določene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		1	2	3	4	5-3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
10	Kmetijske dajatve	819 450 000,00	1 119 400 000,00	1 322 420 679,85	430 718 323,89	1 753 139 003,74	920 068 728,02	430 710 936,21	1 350 779 664,23	120,67 %	402 359 339,51
11	Prelevmani na sladkor	793 575 000,00	793 800 000,00	701 742 053,92	2 940 191,92	704 682 245,84	692 176 961,48	2 940 191,92	695 117 153,40	87,57 %	9 565 092,44
12	Carine	10 749 900 000,00	12 030 800 000,00	11 945 617 758,89	1 110 060 346,35	13 055 678 105,24	10 943 379 287,46	1 073 862 514,00	12 017 241 801,46	99,89 %	1 038 436 303,78
13	DDV	15 313 493 929,00	15 556 051 275,00	15 618 999 596,99	0,00	15 618 999 596,99	15 618 908 472,73	0,00	15 618 908 472,73	100,40 %	91 124,26
14	BND	77 583 049 843,00	68 884 096 623,00	68 812 063 944,74	0,00	68 812 063 944,74	68 811 599 689,02	0,00	68 811 599 689,02	99,89 %	464 255,72
15	Popravek proračunskih neravnovesij	0,00	0,00	-120 279 693,34	0,00	-120 279 693,34	-120 333 639,94	0,00	-120 333 639,94		53 946,60
Skupaj		105 259 468 772,00	98 384 147 898,00	98 280 564 341,05	1 543 718 862,16	99 824 283 203,21	96 865 799 498,77	1 507 513 642,13	98 373 313 140,90	99,99 %	1 450 970 062,31

Podrobni podatki za naslov 3: Razpoložljivi presežki

EUR
Poglavje		Odobritve prihodkov		Določene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
		1	2	3	4	5-3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
30	Presežek iz prejšnjega leta	0,00	3 262 668 965,00	2 736 707 563,42	525 961 402,07	3 262 668 965,49	2 736 707 563,42	525 961 402,07	3 262 668 965,49	100,00 %	0,00
31	Presežek iz naslova DDV	0,00	400 012 558,00	399 121 900,87	0,00	399 121 900,87	399 121 900,81	0,00	399 121 900,81	99,78 %	0,06
32	Presežek iz naslova BND	0,00	2 051 303 214,00	2 048 986 753,84	0,00	2 048 986 753,84	2 048 986 753,57	0,00	2 048 986 753,57	99,89 %	0,27
34	Popravek za neudeležbo na področju PNZ	0,00	0,00	6 063,63	0,00	6 063,63	6 013,33	0,00	6 013,33		50,30
35	Popravek za Združeno kraljestvo	0,00	0,00	– 10 330 624,89	0,00	– 10 330 624,89	– 10 330 624,84	0,00	– 10 330 624,84		– 0,05
Skupaj		0,00	5 713 984 737,00	5 174 491 656,87	525 961 402,07	5 700 453 058,94	5 174 491 606,29	525 961 402,07	5 700 453 008,36	99,76 %	50,58

3. POPRAVEK PRORAČUNSKIH NERAVNOVESIJ (POGLAVJE 15)

v EUR

Država članica

Odobritve prihodkov

Določene upravičenosti

Prihodki

Prejemki kot % proračuna

Neporavnano

začetne

končne

tekoče leto

preneseno

skupaj

tekoče leto

preneseno

skupaj

5-3+4

8=6+7

9=8/2

10=5-8

BELGIJA

248 903 663,00

253 499 702,00

253 499 702,04

0,00

253 499 702,04

0,00

253 499 702,04

100,00 %

0,00

ČEŠKA

70 084 115,00

77 436 772,00

78 784 207,18

0,00

78 784 207,18

78 784 206,90

0,00

78 784 206,90

101,74 %

0,28

DANSKA

170 491 608,00

170 869 224,00

170 626 344,71

0,00

170 626 344,71

170 626 344,78

0,00

170 626 344,78

99,86 %

– 0,07

NEMČIJA

327 163 174,00

326 677 437,00

0,00

326 677 437,00

0,00

326 677 437,00

100,00 %

0,00

ESTONIJA

7 163 521,00

7 579 685,00

7 579 685,04

0,00

7 579 685,04

7 579 685,06

0,00

7 579 685,06

100,00 %

– 0,02

GRČIJA

148 843 753,00

149 533 989,00

0,00

149 533 989,00

0,00

149 533 989,00

100,00 %

0,00

ŠPANIJA

707 230 145,00

712 604 846,00

712 604 846,04

0,00

712 604 846,04

0,00

712 604 846,04

100,00 %

0,00

FRANCIJA

1 416 965 627,00

1 431 018 736,00

1 431 018 735,96

0,00

1 431 018 735,96

0,00

1 431 018 735,96

100,00 %

0,00

IRSKA

106 473 014,00

111 596 437,00

111 596 436,96

0,00

111 596 436,96

0,00

111 596 436,96

100,00 %

0,00

ITALIJA

1 174 030 013,00

1 172 564 383,00

1 172 564 382,96

0,00

1 172 564 382,96

0,00

1 172 564 382,96

100,00 %

0,00

CIPER

10 854 599,00

10 840 761,00

10 891 043,37

0,00

10 891 043,37

0,00

10 891 043,37

100,46 %

0,00

LATVIJA

9 044 766,00

9 893 248,00

9 912 957,91

0,00

9 912 957,91

9 955 263,87

0,00

9 955 263,87

100,63 %

– 42 305,96

LITVA

15 783 115,00

16 168 908,00

0,00

16 168 908,00

16 168 908,01

0,00

16 168 908,01

100,00 %

-0,01

14	LUKSEMBURG

19 804 092,00

20 409 608,00

20 409 608,04

0,00

20 409 608,04

0,00

20 409 608,04

100,00 %

0,00

MADŽARSKA

70 461 820,00

71 059 709,00

70 567 371,88

0,00

70 567 371,88

70 567 374,12

0,00

70 567 374,12

99,31 %

– 2,24

MALTA

3 908 867,00

3 718 228,00

3 748 006,19

0,00

3 748 006,19

0,00

3 748 006,19

100,80 %

0,00

17	NIZOZEMSKA

69 036 330,00

69 621 326,00

69 621 326,04

0,00

69 621 326,04

0,00

69 621 326,04

100,00 %

0,00

AVSTRIJA

34 870 705,00

35 207 736,00

0,00

35 207 736,00

0,00

35 207 736,00

100,00 %

0,00

POLJSKA

163 551 630,00

190 479 027,00

193 428 582,40

0,00

193 428 582,40

193 428 582,21

0,00

193 428 582,21

101,55 %

0,19

20	PORTUGALSKA

116 471 517,00

115 831 053,00

0,00

115 831 053,00

0,00

115 831 053,00

100,00 %

0,00

SLOVENIJA

22 959 582,00

23 145 592,00

23 160 725,93

0,00

23 160 725,93

23 160 724,87

0,00

23 160 724,87

100,07 %

1,06

SLOVAŠKA

29 348 064,00

30 880 084,00

30 893 845,27

0,00

30 893 845,27

30 797 591,49

0,00

30 797 591,49

99,73 %

96 253,78

FINSKA

129 624 747,00

131 106 782,00

131 106 782,04

0,00

131 106 782,04

0,00

131 106 782,04

100,00 %

0,00

ŠVEDSKA

42 082 486,00

43 940 406,00

42 874 874,13

0,00

42 874 874,13

0,00

42 874 874,13

97,58 %

0,00

25	ZDRUŽENO KRALJESTVO

– 5 115 150 953,00

– 5 185 683 679,00

– 5 308 588 280,43

0,00

– 5 308 588 280,43

– 5 308 588 280,02

0,00

– 5 308 588 280,02

102,37 %

– 0,41

Skupaj

0,00

– 120 279 693,34

0,00

– 120 279 693,34

– 120 333 639,94

0,00

– 120 333 639,94

53 946,60

4. KONSOLIDIRANI POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 2005 PO INSTITUCIJAH

v EUR
Institucija	Odobritve prihodkov		Določene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	tekoče leto	preneseno	skupaj	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	1	2	3	4	5-3+4	6	7	8=6+7	9=8/2	10=5-8
Evropski parlament	91 547 803,00	89 962 566,00	112 393 557,07	8 094 561,00	120 488 118,07	112 393 557,07	0,00	112 393 557,07	124,93 %	8 094 561,00
Svet	45 617 160,00	44 847 907,00	68 307 917,45	4 329 850,14	72 637 767,59	60 619 734,88	3 263 388,24	63 883 123,12	142,44 %	8 754 644,47
Komisija	106 100 103 477,00	105 490 727 996,00	106 437 243 761,80	6 557 641 124,27	112 994 884 886,07	104 007 954 408,26	2 830 554 559,50	106 838 508 967,76	101,28 %	6 156 375 918,31
Sodišče	30 548 000,00	29 680 000,00	30 967 058,04	51 059,59	31 018 117,63	30 508 217,94	11 038,50	30 519 256,44	102,83 %	498 861,19
Računsko sodišče	14 450 000,00	14 214 000,00	17 965 570,71	337 817,05	18 303 387,76	17 123 481,68	221 738,38	17 345 220,06	122,03 %	958 167,70
Ekonomsko-socialni odbor	11 911 688,00	8 896 909,00	11 879 326,22	0,00	11 879 326,22	11 879 326,22	0,00	11 879 326,22	133,52 %	0,00
Odbor regij	4 591 907,00	4 509 221,00	15 184 997,93	0,00	15 184 997,93	15 183 756,13	0,00	15 183 756,13	336,73 %	1 241,80
Varuh človekovih pravic	766 423,00	755 606,00	623 107,93	0,00	623 107,93	623 107,93	0,00	623 107,93	82,46 %	0,00
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	463 542,00	454 735,00	301 633,46	0,00	301 633,46	301 633,46	0,00	301 633,46	66,33 %	0,00
Skupaj	106 300 000 000,00	105 684 048 940,00	106 694 866 930,61	6 570 454 412,05	113 265 321 342,66	104 256 587 223,57	2 834 050 724,62	107 090 637 948,19	101,33 %	6 174 683 394,47

5. PRIMERJAVA IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 2005 Z LETOM 2004

v EUR
Naslov		Odobritve prihodkov		Določene upravičenosti		Prihodki		Prejemki kot % proračuna		Neporavnano
Naslov		2005	2004	2005	2004	2005	2004	2005	2004	2005	2004
1	LASTNA SREDSTVA	98 384 147 898,00	94 997 025 409,00	99 824 283 203,21	96 597 751 300,26	98 373 313 140,90	95 051 421 648,09	99,99 %	100,06 %	1 450 970 062,31	1 546 329 652,17
3	RAZPOLOŽLJIVI PRESEŽKI	5 713 984 737,00	5 693 003 706,00	5 700 453 058,94	6 220 834 396,05	5 700 453 008,36	5 694 872 994,11	99,76 %	100,03 %	50,58	525 961 401,94
4	RAZNI DAVKI, DAJATVE IN PRISTOJBINE SKUPNOSTI	798 460 359,00	680 523 920,00	805 221 312,83	650 037 329,42	785 650 405,95	646 971 640,09	98,40 %	95,07 %	19 570 906,88	3 065 689,33
5	UPRAVNO POSLOVANJE INSTITUCIJE	54 035 000,00	66 496 286,00	194 278 564,35	333 734 391,04	177 028 082,95	295 649 897,91	327,62 %	444,61 %	17 250 481,40	38 084 493,13
6	PRISPEVKI TRETJIH OSEB	360 000 000,00	200 000,00	2 037 971 605,84	1 863 731 345,91	1 641 785 879,12	1 275 865 940,11	456,05 %	637 932,97 %	396 185 726,72	587 865 405,80
7	ZAMUDNE OBRESTI IN GLOBE	318 000 000,00	300 000 000,00	4 633 894 891,89	4 331 529 810,70	356 379 646,77	470 135 008,34	112,07 %	156,71 %	4 277 515 245,12	3 861 394 802,36
8	NAJEMANJE IN DAJANJE POSOJIL	25 359 946,00	25 863 805,00	42 461 277,11	32 975 503,09	41 756 678,60	31 484 111,81	164,66 %	121,73 %	704 598,51	1 491 391,28
9	RAZNI PRIHODKI	30 061 000,00	43 489 254,00	26 757 428,49	53 756 109,75	14 271 105,54	45 545 006,89	47,47 %	104,73 %	12 486 322,95	8 211 102,86
Skupaj		105 684 048 940,00	101 806 602 380,00	113 265 321 342,66	110 084 350 186,22	107 090 637 948,19	103 511 946 247,35	101,33 %	101,68 %	6 174 683 394,47	6 572 403 938,87

Podrobni podatki za naslov 1: Lastna sredstva

v EUR
Poglavje		Odobritve prihodkov		Določene upravičenosti		Prihodki		Prejemki kot % proračuna		Neporavnano
Poglavje		2005	2004	2005	2004	2005	2004	2005	2004	2005	2004
10	KMETIJSKE DAJATVE	1 119 400 000,00	1 325 586 192,00	1 753 139 003,74	1 744 111 505,01	1 350 779 664,23	1 313 393 181,17	120,67 %	99,08 %	402 359 339,51	430 718 323,84
11	PRELEVMANI NA SLADKOR	793 800 000,00	416 888 808,00	704 682 245,84	404 562 864,47	695 117 153,40	401 622 672,54	87,57 %	96,34 %	9 565 092,44	2 940 191,93
12	CARINE	12 030 800 000,00	10 664 400 000,00	13 055 678 105,24	11 702 865 607,08	12 017 241 801,46	10 592 094 999,20	99,89 %	99,32 %	1 038 436 303,78	1 110 770 607,88
13	DDV	15 556 051 275,00	13 579 913 763,00	15 618 999 596,99	13 680 625 569,83	15 618 908 472,73	13 679 345 946,60	100,40 %	100,73 %	91 124,26	1 279 623,23
14	BND	68 884 096 623,00	69 010 236 646,00	68 812 063 944,74	69 218 607 723,22	68 811 599 689,02	69 214 219 484,04	99,89 %	100,30 %	464 255,72	4 388 239,18
15	POPRAVEK PRORAČUNSKIH NERAVNOVESIJ	0,00	0,00	– 120 279 693,34	– 153 021 969,35	– 120 333 639,94	– 149 254 635,46			53 946,60	– 3 767 333,89
Skupaj		98 384 147 898,00	94 997 025 409,00	99 824 283 203,21	96 597 751 300,26	98 373 313 140,90	95 051 421 648,09	99,99 %	100,06 %	1 450 970 062,31	1 546 329 652,17

Podrobni podatki za naslov 3: Razpoložljivi presežki

v EUR
Poglavje		Odobritve prihodkov		Določene upravičenosti		Prihodki		Prejemki kot % proračuna		Neporavnano
Poglavje		2005	2004	2005	2004	2005	2004	2005	2004	2005	2004
30	PRESEŽEK IZ PREJŠNJEGA LETA	3 262 668 965,00	5 693 003 706,00	3 262 668 965,49	6 218 965 107,97	3 262 668 965,49	5 693 003 705,90	100,00 %	100,00 %	0,00	525 961 402,07
31	PRESEŽEK IZ NASLOVA DDV	400 012 558,00	0,00	399 121 900,87	232 817 089,08	399 121 900,81	232 817 089,13	99,78 %		0,06	– 0,05
32	PRESEŽEK IZ NASLOVA BND	2 051 303 214,00	0,00	2 048 986 753,84	– 232 213 948,86	2 048 986 753,57	– 232 213 948,76	99,89 %		0,27	– 0,10
34	POPRAVEK ZA NEUDELEŽBO NA PODROČJU PNZ	0,00	0,00	6 063,63	– 9 468,61	6 013,33	– 9 468,61			50,30	0,00
35	POPRAVEK ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO	0,00	0,00	– 10 330 624,89	1 275 616,47	– 10 330 624,84	1 275 616,45			– 0,05	0,02
Skupaj		5 713 984 737,00	5 693 003 706,00	5 700 453 058,94	6 220 834 396,05	5 700 453 008,36	5 694 872 994,11	99,76 %	100,03 %	50,58	525 961 401,94

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračunskih odhodkov

6. KONSOLIDIRANI POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH ODHODKOV

EUR
Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti				Razčlenitev in spremembe odobritev plačil
	NEDIFERENCIRANA SREDSTVA	DIFERENCIRANA SREDSTVA	Skupaj		NEDIFERENCIRANA SREDSTVA	DIFERENCIRANA SREDSTVA	Skupaj
PRORAČUN				PRORAČUN
Sprejete proračunske odobritve	56 463 106 119,00	60 091 029 579,00	116 554 135 698,00	Sprejete proračunske odobritve	56 463 106 119,00	49 836 893 881,00	106 300 000 000,00
Spremembe (prerazporeditve in SP)	– 752 760 628,00	154 277 146,00	– 598 483 482,00	Spremembe (prerazporeditve in SP)	– 752 760 628,00	136 809 568,00	– 615 951 060,00
Končne proračunske odobritve	55 710 345 491,00	60 245 306 725,00	115 955 652 216,00	Končne proračunske odobritve	55 710 345 491,00	49 973 703 449,00	105 684 048 940,00
DODATNE ODOBRITVE				DODATNE ODOBRITVE
Namenski prejemki	304 112 232,13	1 462 791 936,87	1 766 904 169,00	Namenski prejemki	308 182 668,83	1 882 003 981,38	2 190 186 650,21
Odobritve iz leta 2004, prenesene ali ponovno razpoložljive	51 857 273,88	161 526 691,75	213 383 965,63	Odobritve, prenesene iz leta 2004	1 333 400 526,52	226 364 499,38	1 559 765 025,90
DODATNE ODOBRITVE SKUPAJ	355 969 506,01	1 624 318 628,62	1 980 288 134,63	DODATNE ODOBRITVE SKUPAJ	1 641 583 195,35	2 108 368 480,76	3 749 951 676,11
Končne proračunske odobritve	55 710 345 491,00	60 245 306 725,00	115 955 652 216,00	Končne proračunske odobritve	55 710 345 491,00	49 973 703 449,00	105 684 048 940,00
DODATNE ODOBRITVE SKUPAJ	355 969 506,01	1 624 318 628,62	1 980 288 134,63	DODATNE ODOBRITVE SKUPAJ	1 641 583 195,35	2 108 368 480,76	3 749 951 676,11
ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA SKUPAJ	56 066 314 997,01	61 869 625 353,62	117 935 940 350,63	ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA SKUPAJ	57 351 928 686,35	52 082 071 929,76	109 434 000 616,11

7. KONSOLIDIRANI POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNA — ODHODKI

v EUR
Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po vrstah odobritev				Izvrševanje odobritev plačil po vrstah odobritev
	NEDIFERENCIRANA SREDSTVA	DIFERENCIRANA SREDSTVA	Skupaj		NEDIFERENCIRANA SREDSTVA	DIFERENCIRANA SREDSTVA	Skupaj
Sprejete proračunske odobritve	56 463 106 119,00	60 091 029 579,00	116 554 135 698,00	Sprejete proračunske odobritve	56 463 106 119,00	49 836 893 881,00	106 300 000 000,00
Spremembe proračuna	– 712 031 890,00	113 548 408,00	– 598 483 482,00	Spremembe proračuna	– 712 031 890,00	96 080 830,00	– 615 951 060,00
Prerazporeditve	– 40 728 738,00	40 728 738,00	0,00	Prerazporeditve	– 40 728 738,00	40 728 738,00	0,00
Končne proračunske odobritve	55 710 345 491,00	60 245 306 725,00	115 955 652 216,00	Končne proračunske odobritve	55 710 345 491,00	49 973 703 449,00	105 684 048 940,00
Prevzete obveznosti	55 346 299 799,45	59 727 974 103,48	115 074 273 902,93	Izvedena plačila	54 121 175 902,78	48 500 113 441,50	102 621 289 344,28
Odobritve, prenesene v leto 2006	43 561 392,00	143 751 663,33	187 313 055,33	Odobritve, prenesene v leto 2006	1 268 685 288,67	158 235 216,62	1 426 920 505,29
Odobritve, ki zapadejo	320 484 299,55	373 580 958,19	694 065 257,74	Odobritve, ki zapadejo	320 484 299,55	1 315 354 790,88	1 635 839 090,43
Namenski prejemki	304 112 232,13	1 462 791 936,87	1 766 904 169,00	Namenski prejemki	308 182 668,83	1 882 003 981,38	2 190 186 650,21
Prevzete obveznosti	191 138 084,34	802 007 922,48	993 146 006,82	Izvedena plačila	166 746 662,33	760 199 833,70	926 946 496,03
Preneseno v leto 2006	112 751 911,34	659 898 789,77	772 650 701,11	Preneseno v leto 2006	139 133 838,73	1 118 766 630,17	1 257 900 468,90
				Samodejni prenos (EFTA)	2 079 931,32		2 079 931,32
Odobritve, ki zapadejo (EFTA)	222 236,45	885 224,62	1 107 461,07	Odobritve, ki zapadejo (EFTA)	222 236,45	3 037 517,51	3 259 753,96
Odobritve iz leta 2004, prenesene ali ponovno razpoložljive	51 857 273,88	161 526 691,75	213 383 965,63	Odobritve, prenesene iz leta 2004	1 333 400 526,52	226 364 499,38	1 559 765 025,90
Prevzete obveznosti	51 356 663,88	159 132 754,74	210 489 418,62	Izvedena plačila	1 095 186 701,04	191 807 284,90	1 286 993 985,94
Odobritve, ki zapadejo	500 610,00	2 393 937,01	2 894 547,01	Odobritve, ki zapadejo	238 213 825,48	34 557 214,48	272 771 039,96
Odobrena proračunska sredstva skupaj	56 066 314 997,01	61 869 625 353,62	117 935 940 350,63	Odobrena proračunska sredstva skupaj	57 351 928 686,35	52 082 071 929,76	109 434 000 616,11
Obveznosti skupaj	55 588 794 547,67	60 689 114 780,70	116 277 909 328,37	Plačila skupaj	55 383 109 266,15	49 452 120 560,10	104 835 229 826,25
Odobritve, prenesene v leto 2006, skupaj	156 313 303,34	803 650 453,10	959 963 756,44	Odobritve, prenesene v leto 2006, skupaj	1 409 899 058,72	1 277 001 846,79	2 686 900 905,51
Odobritve, ki zapadejo, skupaj	321 207 146,00	376 860 119,82	698 067 265,82	Odobritve, ki zapadejo, skupaj	558 920 361,48	1 352 949 522,87	1 911 869 884,35

8. KONSOLIDIRANI POVZETEK NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI

v EUR
	NEDIFERENCIRANA SREDSTVA	DIFERENCIRANA SREDSTVA	Skupaj
Obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta	1 312 644 779,69	108 834 255 173,26	110 146 899 952,95
Prenehanje pravic za prevzem obveznosti/revalorizacija	-47 156 041,55	-2 245 430 890,13	-2 292 586 931,68
Plačila	1 071 918 530,03	42 852 472 130,70	43 924 390 660,73
Zapadli zneski	191 073 488,34	0,00	191 073 488,34
Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta	2 496 719,77	63 736 352 152,43	63 738 848 872,20
Obveznosti za zadevno leto	55 588 794 547,67	60 689 114 780,70	116 277 909 328,37
Plačila	54 311 190 736,12	6 599 648 429,40	60 910 839 165,52
Zapadle obveznosti, ki se ne morejo prenesti	26 404 269,19	0,00	26 404 269,19
Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta	1 251 199 542,36	54 089 466 351,30	55 340 665 893,66
Neporavnane obveznosti ob koncu zadevnega leta skupaj	1 253 696 262,13	117 825 818 503,73	119 079 514 765,86

9. Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti

in odobritev plačil po institucijah

Odobritve za

prevzem obveznosti

v EUR
Institucija	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2006				Odobritve, ki zapadejo
	Odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov ali ponovno razpoložljivih odobritev	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	iz namenskih prejemkov	prenosi na podlagi odločitve	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	odobritve iz leta 2004, prenesene ali ponovno razpoložljive	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
Evropski parlament	1 331 278 747,41	1 249 096 468,15	0,00	32 973 590,55	1 282 070 058,70	96,30 %	34 280 434,86		34 280 434,86	2,58 %	14 928 253,85	0,00		14 928 253,85	1,12 %
Svet	586 182 640,52	555 239 565,95	0,00	11 558 772,34	566 798 338,29	96,69 %	11 460 465,18		11 460 465,18	1,96 %	7 923 837,05	0,00		7 923 837,05	1,35 %
Komisija	115 491 812 027,73	112 798 592 572,23	208 358 944,74	935 554 902,64	113 942 506 419,61	98,66 %	723 984 037,27	187 313 055,33	911 297 092,60	0,79 %	634 006 507,44	2 894 547,01	1 107 461,07	638 008 515,52	0,55 %
Sodišče	232 602 467,74	213 273 945,40	2 100 000,00	146 693,44	215 520 638,84	92,66 %	1 402 902,30		1 402 902,30	0,60 %	15 678 926,60	0,00		15 678 926,60	6,74 %
Računsko sodišče	107 548 618,24	93 428 852,33	0,00	377 847,77	93 806 700,10	87,22 %	222 191,47		222 191,47	0,21 %	13 519 726,67	0,00		13 519 726,67	12,57 %
Ekonomsko-socialni odbor	106 880 105,67	98 676 582,74	0,00	2 850 142,45	101 526 725,19	94,99 %	1 193 747,22		1 193 747,22	1,12 %	4 159 633,26	0,00		4 159 633,26	3,89 %
Odbor regij	69 570 456,32	57 526 821,63	30 473,88	9 684 057,63	67 241 353,14	96,65 %	106 922,81		106 922,81	0,15 %	2 222 180,37	0,00		2 222 180,37	3,19 %
Varuh človekovih pravic	7 224 554,00	6 087 826,81	0,00	0,00	6 087 826,81	84,27 %	0,00		0,00		1 136 727,19	0,00		1 136 727,19	15,73 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	2 840 733,00	2 351 267,69	0,00	0,00	2 351 267,69	82,77 %	0,00		0,00		489 465,31	0,00		489 465,31	17,23 %
Skupaj	117 935 940 350,63	115 074 273 902,93	210 489 418,62	993 146 006,82	116 277 909 328,37	98,59 %	772 650 701,11	187.313.055,33	959 963 756,44	0,81 %	694 065 257,74	2 894 547,01	1 107 461,07	698 067 265,82	0,59 %

Odobritve

plačil

v EUR
Institucija	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2006					Odobritve, ki zapadejo
	Odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločitve	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
Evropski parlament	1 612 740 091,13	941 932 831,97	259 853 229,82	32 845 285,49	1 234 631 347,28	76,55 %	307 163 636,18		34 408 739,92	341 572 376,10	21,18 %	14 928 253,85	21 608 113,90		36 536 367,75	2,27 %
Svet	679 630 238,80	445 077 786,06	76 726 378,91	11 558 772,34	533 362 937,31	78,48 %	110 161 779,89		11 460 465,18	121 622 245,07	17,90 %	7 923 837,05	16 721 219,37		24 645 056,42	3,63 %
Komisija	106 580 910 715,72	100 804 047 660,10	921 808 294,32	869 668 065,39	102 595 524 019,81	96,26 %	766 684 250,15	201 796 608,62	1 211 001 062,84	2 179 481 921,61	2,04 %	1 575 780 340,13	226 864 680,21	3 259 753,96	1 805 904 774,30	1,69 %
Sodišče	245 604 486,57	198 532 160,90	12 311 130,11	146 693,44	210 989 984,45	85,91 %	14 741 784,50		1 402 902,30	16 144 686,80	6,57 %	15 678 926,60	2 790 888,72		18 469 815,32	7,52 %
Računsko sodišče	114 492 500,22	87 114 872,52	4 882 442,92	377 847,77	92 375 163,21	80,68 %	6 313 979,81		222 191,47	6 536 171,28	5,71 %	13 519 726,67	2 061 439,06		15 581 165,73	13,61 %
Ekonomsko-socialni odbor	114 515 813,40	87 224 611,71	6 402 503,80	2 673 156,03	96 300 271,54	84,09 %	11 451 971,03		1 370 733,64	12 822 704,67	11,20 %	4 159 633,26	1 233 203,93		5 392 837,19	4,71 %
Odbor regij	75 152 389,40	49 892 222,69	4 430 447,01	9 676 675,57	63 999 345,27	85,16 %	7 634 598,94		114 304,87	7 748 903,81	10,31 %	2 222 180,37	1 181 959,95		3 404 140,32	4,53 %
Varuh človekovih pravic	7 670 079,48	5 464 078,24	371 164,93	0,00	5 835 243,17	76,08 %	623 748,57		0,00	623 748,57	8,13 %	1 136 727,19	74 360,55		1 211 087,74	15,79 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	3 284 301,39	2 003 120,09	208 394,12	0,00	2 211 514,21	67,34 %	348 147,60		0,00	348 147,60	10,60 %	489 465,31	235 174,27		724 639,58	22,06 %
Skupaj	109 434 000 616,11	102 621 289 344,28	1 286 993 985,94	926 946 496,03	104 835 229 826,25	95,80 %	1 225 123 896,67	201 796 608,62	1 259 980 400,22	2 686 900 905,51	2,46 %	1 635 839 090,43	272 771 039,96	3 259 753,96	1 911 869 884,35	1,75 %

10. Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem

obveznosti in odobritev plačil po področjih

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
		Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Odobritve iz leta 2004, prenesene ali ponovno razpoložljive	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Odobrena proračunska sredstva skupaj	Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Prenesene odobritve	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Odobrena proračunska sredstva skupaj
		1	2	3	4	5=3+4	6=1+2+5	7	8	9	10	11=9+10	12=7+8+11
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	454 910 620,00	-54 708 622,00	220 000,00	7 105 210,93	7 325 210,93	407 527 208,93	465 032 120,00	-29 298 622,00	10 835 408,60	9 154 544,46	19 989 953,06	455 723 451,06
02	PODJETNIŠTVO	339 981 911,00	41 334 857,00	5 429 089,97	39 846 734,98	45 275 824,95	426 592 592,95	356 566 911,00	4 109 857,00	16 464 248,09	43 672 494,62	60 136 742,71	420 813 510,71
03	KONKURENCA	89 959 877,00	-832 504,00	0,00	3 793 789,67	3 793 789,67	92 921 162,67	89 959 877,00	-832 504,00	6 457 710,65	3 788 617,79	10 246 328,44	99 373 701,44
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	11 589 037 218,00	-161 220 590,00	82 775 286,00	16 056 289,18	98 831 575,18	11 526 648 203,18	9 070 141 487,00	708 146 752,00	16 701 951,05	16 210 402,82	32 912 353,87	9 811 200 592,87
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	53 725 730 198,00	-541 078 953,00	74 450 373,00	9 598 494,37	84 048 867,37	53 268 700 112,37	52 488 410 376,00	413 894 175,00	72 564 675,04	9 899 004,37	82 463 679,41	52 984 768 230,41
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 416 766 052,00	-881 009,00	22 226 424,81	48 327 403,43	70 553 828,24	1 486 438 871,24	1 349 286 852,00	-94 228 503,38	17 256 921,35	75 094 827,97	92 351 749,32	1 347 410 097,94
07	OKOLJE	325 652 221,00	166 321,00	0,00	22 152 588,46	22 152 588,46	347 971 130,46	321 222 221,00	-35 133 679,00	30 637 276,35	25 945 764,88	56 583 041,23	342 671 583,23
08	RAZISKAVE	3 356 914 928,00	-49 108 014,00	0,00	469 093 839,70	469 093 839,70	3 776 900 753,70	2 572 191 178,00	198 272 338,08	38 295 819,33	707 558 386,28	745 854 205,61	3 516 317 721,69
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA	1 274 339 814,00	100 910 281,00	319 400,08	190 085 346,81	190 404 746,89	1 565 654 841,89	1 097 149 814,00	59 814 281,00	17 084 121,39	274 439 810,99	291 523 932,38	1 448 488 027,38
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	366 429 245,00	-10 958,00	0,00	256 436 722,90	256 436 722,90	622 855 009,90	348 317 695,00	-15 610 958,00	40 992 201,55	220 782 025,82	261 774 227,37	594 480 964,37
11	RIBIŠTVO	1 053 177 780,00	-33 302 164,00	1 763 199,95	6 085 267,22	7 848 467,17	1 027 724 083,17	952 523 705,00	-87 288 778,70	48 516 552,61	7 736 244,16	56 252 796,77	921 487 723,07
12	NOTRANJI TRG	73 380 570,00	201 389,00	0,00	3 155 400,69	3 155 400,69	76 737 359,69	72 780 570,00	-4 486 611,00	6 971 454,92	3 019 147,44	9 990 602,36	78 284 561,36
13	REGIONALNA POLITIKA	27 104 822 015,00	190 207 970,00	9 418 866,00	2 964 706,57	12 383 572,57	27 307 413 557,57	20 926 980 303,00	-929 716 821,00	144 601 838,13	10 378 013,57	154 979 851,70	20 152 243 333,70
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	120 533 981,00	31 966,00	4 040 000,00	5 331 194,75	9 371 194,75	129 937 141,75	115 049 981,00	-15 968 034,00	5 789 864,81	5 251 202,22	11 041 067,03	110 123 014,03
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 049 837 346,00	-106 339 146,00	0,00	210 456 114,63	210 456 114,63	1 153 954 314,63	972 580 466,00	-52 689 146,00	21 946 298,64	229 787 328,04	251 733 626,68	1 171 624 946,68
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	185 213 937,00	2 246 146,00	0,00	5 283 049,33	5 283 049,33	192 743 132,33	176 202 837,00	6 746 146,00	13 794 155,80	5 173 751,44	18 967 907,24	201 916 890,24
17	ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV	515 791 628,00	-35 035 572,00	1 350 949,90	16 086 758,25	17 437 708,15	498 193 764,15	518 444 423,00	-52 329 572,00	353 483 951,18	18 091 184,12	371 575 135,30	837 689 986,30
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	588 216 684,00	8 650 230,00	2 236 000,00	9 306 574,09	11 542 574,09	608 409 488,09	573 669 908,00	-8 749 770,00	15 351 019,82	9 318 997,43	24 670 017,25	589 590 155,25
19	ZUNANJI ODNOSI	3 682 152 272,00	-349 641 873,00	1 070 698,25	118 207 215,99	119 277 914,24	3 451 788 313,24	3 811 785 875,00	-652 593 373,00	58 503 774,48	117 922 082,44	176 425 856,92	3 335 618 358,92
20	TRGOVINA	76 850 402,00	-746 836,00	0,00	2 941 917,69	2 941 917,69	79 045 483,69	77 870 402,00	-1 946 836,00	5 932 272,58	2 941 917,69	8 874 190,27	84 797 756,27
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKMI DRŽAVAMI (DRŽAVAMI AKP)	1 235 677 973,00	-4 765 287,00	2 240 408,00	55 883 832,29	58 124 240,29	1 289 036 926,29	1 316 234 473,00	-171 645 287,00	38 681 157,00	60 970 286,79	99 651 443,79	1 244 240 629,79
22	ŠIRITEV	1 473 955 752,00	528 751 487,00	0,00	88 465 025,18	88 465 025,18	2 091 172 264,18	2 180 625 752,00	198 601 487,00	17 113 929,66	151 325 656,71	168 439 586,37	2 547 666 825,37
23	HUMANITARNA POMOČ	513 410 743,00	130 421 626,00	0,00	5 774 713,02	5 774 713,02	649 607 082,02	515 773 243,00	100 421 626,00	4 418 722,69	6 287 192,78	10 705 915,47	626 900 784,47
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	61 894 845,00	-3 927 797,00	0,00	114 676,61	114 676,61	58 081 724,61	58 734 845,00	-527 797,00	4 565 966,58	114 676,61	4 680 643,19	62 887 691,19
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	207 322 036,00	5 743 921,00	0,00	8 913 053,68	8 913 053,68	221 979 010,68	205 507 036,00	4 243 921,00	17 346 032,75	9 012 329,27	26 358 362,02	236 109 319,02
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	650 507 325,00	-4 031 702,00	140 800,00	47 717 600,39	47 858 400,39	694 334 023,39	650 507 325,00	-3 731 702,00	104 489 801,00	48 200 751,00	152 690 552,00	799 466 175,00
27	PRORAČUN	1 385 458 954,00	-15 831 390,00	0,00	2 134 290,50	2 134 290,50	1 371 761 854,50	1 385 458 954,00	-15 831 390,00	11 438 323,60	2 143 748,70	13 582 072,30	1 383 209 636,30
28	REVIZIJA	10 311 261,00	435 557,00	0,00	318 958,56	318 958,56	11 065 776,56	10 311 261,00	435 557,00	671 402,91	318 958,56	990 361,47	11 737 179,47
29	STATISTIKA	132 389 161,00	-1 124 948,00	3 571 995,79	9 009 624,17	12 581 619,96	143 845 832,96	127 171 161,00	-3 029 948,00	7 766 121,97	9 389 526,28	17 155 648,25	141 296 861,25
30	POKOJNINE	914 968 000,00	-15 197 000,00	0,00	6,94	6,94	899 771 006,94	914 968 000,00	-15 197 000,00	0,00	6,94	6,94	899 771 006,94
31	REZERVE	223 000 000,00	-210 000 000,00	0,00	0,00	0,00	13 000 000,00	223 000 000,00	-100 000 000,00	0,00	0,00	0,00	123 000 000,00
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 355 540 949,00	-19 800 868,00	2 130 473,88	106 257 768,02	108 388 241,90	2 444 128 322,90	2 355 540 949,00	-19 800 868,00	411 092 051,37	106 257 768,02	517 349 819,39	2 853 089 900,39
Skupaj		116 554 135 698,00	-598 483 482,00	213 383 965,63	1 766 904 169,00	1 980 288 134,63	117 935 940 350,63	106 300 000 000,00	-615 951 060,00	1 559 765 025,90	2 190 186 650,21	3 749 951 676,11	109 434 000 616,11

11. Izvrševanje odobritev za prevzem

obveznosti po področjih

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2006				Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov ali ponovno razpoložljivih odobritev	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	iz namenskih prejemkov	prenosi na podlagi odločitve	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	odobritve iz leta 2004, prenesene ali ponovno razpoložljive	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9=7+8	10=9/1	11	12	13	14=11+12+13	15=14/1
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	407 527 208,93	303 123 094,94	150 000,00	6 511 248,32	309 784 343,26	76,02 %	593 962,61	0,00	593 962,61	0,15 %	97 078 903,06	70 000,00	0,00	97 148 903,06	23,84 %
02	PODJETNIŠTVO	426 592 592,95	326 655 199,11	5 334 699,05	17 986 637,12	349 976 535,28	82,04 %	21 625 832,61	14 757 737,00	36 383 569,61	8,53 %	39 903 831,89	94 390,92	234 265,25	40 232 488,06	9,43 %
03	KONKURENCA	92 921 162,67	88 658 322,33	0,00	2 877 291,31	91 535 613,64	98,51 %	912 009,08	0,00	912 009,08	0,98 %	469 050,67	0,00	4 489,28	473 539,95	0,51 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	11 526 648 203,18	11 408 136 263,44	82 772 096,00	8 445 273,53	11 499 353 632,97	99,76 %	7 466 165,67	47 839,60	7 514 005,27	0,07 %	19 632 524,96	3 190,00	144 849,98	19 780 564,94	0,17 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	53 268 700 112,37	53 023 624 330,44	74 387 053,00	7 489 978,65	53 105 501 362,09	99,69 %	2 108 515,72	63 480 000,00	65 588 515,72	0,12 %	97 546 914,56	63 320,00	0,00	97 610 234,56	0,18 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 486 438 871,24	1 389 661 930,94	21 515 183,93	14 842 849,96	1 426 019 964,83	95,94 %	33 392 839,95	994 712,00	34 387 551,95	2,31 %	25 228 400,06	711 240,88	91 713,52	26 031 354,46	1,75 %
07	OKOLJE	347 971 130,46	317 027 446,77	0,00	16 729 379,54	333 756 826,31	95,92 %	5 365 903,44	148 000,00	5 513 903,44	1,58 %	8 643 095,23	0,00	57 305,48	8 700 400,71	2,50 %
08	RAZISKAVE	3 776 900 753,70	3 307 357 499,84	0,00	335 091 512,86	3 642 449 012,70	96,44 %	134 002 260,02	0,00	134 002 260,02	3,55 %	449 414,16	0,00	66,82	449 480,98	0,01 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA	1 565 654 841,89	1 367 651 273,13	312 800,00	134 220 267,09	1 502 184 340,22	95,95 %	55 790 812,19	0,00	55 790 812,19	3,56 %	7 598 821,87	6 600,08	74 267,53	7 679 689,48	0,49 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	622 855 009,90	347 211 040,07	0,00	46 222 754,86	393 433 794,93	63,17 %	210 211 615,68	4 425 000,00	214 636 615,68	34,46 %	14 782 246,93	0,00	2 352,36	14 784 599,29	2,37 %
11	RIBIŠTVO	1 027 724 083,17	993 099 049,71	1 763 199,95	2 873 169,77	997 735 419,43	97,08 %	3 204 796,72	687 500,00	3 892 296,72	0,38 %	26 089 066,29	0,00	7 300,73	26 096 367,02	2,54 %
12	NOTRANJI TRG	76 737 359,69	68 032 912,51	0,00	2 296 436,02	70 329 348,53	91,65 %	751 232,67	1 676 979,63	2 428 212,30	3,16 %	3 872 066,86	0,00	107 732,00	3 979 798,86	5,19 %
13	REGIONALNA POLITIKA	27 307 413 557,57	27 191 958 010,70	9 418 866,00	2 229 544,66	27 203 606 421,36	99,62 %	735 161,91	92 880 830,00	93 615 991,91	0,34 %	10 191 144,30	0,00	0,00	10 191 144,30	0,04 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	129 937 141,75	100 429 172,92	3 948 008,51	3 933 331,22	108 310 512,65	83,36 %	1 397 863,53	0,00	1 397 863,53	1,08 %	20 136 774,08	91 991,49	0,00	20 228 765,57	15,57 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 153 954 314,63	931 369 268,96	0,00	120 301 477,52	1 051 670 746,48	91,14 %	90 007 185,49	1 813 605,10	91 820 790,59	7,96 %	10 315 325,94	0,00	147 451,62	10 462 777,56	0,91 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	192 743 132,33	177 477 421,75	0,00	3 832 151,22	181 309 572,97	94,07 %	1 450 898,11	0,00	1 450 898,11	0,75 %	9 982 661,25	0,00	0,00	9 982 661,25	5,18 %
17	ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV	498 193 764,15	463 926 799,70	711 528,51	7 429 231,22	472 067 559,43	94,76 %	8 573 567,78	3 550 852,00	12 124 419,78	2,43 %	13 278 404,30	639 421,39	83 959,25	14 001 784,94	2,81 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	608 409 488,09	588 507 140,40	1 939 084,54	3 925 394,58	594 371 619,52	97,69 %	5 376 553,87	0,00	5 376 553,87	0,88 %	8 359 773,60	296 915,46	4 625,64	8 661 314,70	1,42 %
19	ZUNANJI ODNOSI	3 451 788 313,24	3 323 189 167,85	1 070 698,25	63 358 782,71	3 387 618 648,81	98,14 %	54 848 433,28	600 000,00	55 448 433,28	1,61 %	8 721 231,15	0,00	0,00	8 721 231,15	0,25 %
20	TRGOVINA	79 045 483,69	74 156 018,17	0,00	2 255 949,24	76 411 967,41	96,67 %	685 968,45	250 000,00	935 968,45	1,18 %	1 697 547,83	0,00	0,00	1 697 547,83	2,15 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKMI DRŽAVAMI (DRŽAVAMI AKP)	1 289 036 926,29	1 218 093 092,13	2 240 408,00	32 505 782,84	1 252 839 282,97	97,19 %	23 378 049,45	2 000 000,00	25 378 049,45	1,97 %	10 819 593,87	0,00	0,00	10 819 593,87	0,84 %
22	ŠIRITEV	2 091 172 264,18	1 870 416 760,66	0,00	54 436 799,70	1 924 853 560,36	92,05 %	34 028 225,48	0,00	34 028 225,48	1,63 %	132 290 478,34	0,00	0,00	132 290 478,34	6,33 %
23	HUMANITARNA POMOČ	649 607 082,02	643 708 055,62	0,00	4 776 043,11	648 484 098,73	99,83 %	998 669,91	0,00	998 669,91	0,15 %	124 313,38	0,00	0,00	124 313,38	0,02 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	58 081 724,61	57 222 741,51	0,00	68 382,24	57 291 123,75	98,64 %	46 294,37	0,00	46 294,37	0,08 %	744 306,49	0,00	0,00	744 306,49	1,28 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	221 979 010,68	209 584 582,06	0,00	4 981 157,97	214 565 740,03	96,66 %	3 931 895,71	0,00	3 931 895,71	1,77 %	3 481 374,94	0,00	0,00	3 481 374,94	1,57 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	694 334 023,39	617 647 307,26	140 200,00	28 770 992,78	646 558 500,04	93,12 %	18 946 607,61	0,00	18 946 607,61	2,73 %	28 828 315,74	600,00	0,00	28 828 915,74	4,15 %
27	PRORAČUN	1 371 761 854,50	1 367 733 068,27	0,00	1 439 912,66	1 369 172 980,93	99,81 %	694 377,84	0,00	694 377,84	0,05 %	1 894 495,73	0,00	0,00	1 894 495,73	0,14 %
28	REVIZIJA	11 065 776,56	10 509 029,11	0,00	227 788,37	10 736 817,48	97,03 %	91 170,19	0,00	91 170,19	0,82 %	237 788,89	0,00	0,00	237 788,89	2,15 %
29	STATISTIKA	143 845 832,96	114 447 526,26	2 655 119,00	5 495 381,57	122 598 026,83	85,23 %	3 367 160,99	0,00	3 367 160,99	2,34 %	16 816 686,74	916 876,79	147 081,61	17 880 645,14	12,43 %
30	POKOJNINE	899 771 006,94	897 979 045,67	0,00	0,00	897 979 045,67	99,80 %	6,94	0,00	6,94	0,00 %	1 791 954,33	0,00	0,00	1 791 954,33	0,20 %
31	REZERVE	13 000 000,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	13 000 000,00	0,00	0,00	13 000 000,00	100,00 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 444 128 322,90	2 275 681 330,70	2 130 473,88	57 591 104,18	2 335 402 908,76	95,55 %	48 666 663,84		48 666 663,84	1,99 %	60 058 750,30	0,00		60 058 750,30	2,46 %
Skupaj		117 935 940 350,63	115 074 273 902,93	210 489 418,62	993 146 006,82	116 277 909 328,37	98,59 %	772 650 701,11	187 313 055,33	959 963 756,44	0,81 %	694 065 257,74	2 894 547,01	1 107 461,07	698 067 265,82	0,59 %

12. Izvrševanje odobritev

plačil po področjih

v EUR
Področje		Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2006					Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločitve	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	455 723 451,06	338 764 166,30	9 579 187,96	8 454 657,45	356 798 011,71	78,29 %	5 458 766,18	0,00	699 887,01	6 158 653,19	1,35 %	91 510 565,52	1 256 220,64	0,00	92 766 786,16	20,36 %
02	PODJETNIŠTVO	420 813 510,71	281 995 143,66	11 106 167,87	12 385 001,15	305 486 312,68	72,59 %	17 491 519,32	81 392,00	30 416 971,83	47 989 883,15	11,40 %	61 108 713,02	5 358 080,22	870 521,64	67 337 314,88	16,00 %
03	KONKURENCA	99 373 701,44	81 330 360,60	5 898 656,71	2 426 668,93	89 655 686,24	90,22 %	6 890 666,45	0,00	1 351 691,88	8 242 358,33	8,29 %	906 345,95	559 053,94	10 256,98	1 475 656,87	1,48 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	9 811 200 592,87	9 736 482 417,84	11 241 777,93	8 533 512,75	9 756 257 708,52	99,44 %	16 604 010,81	0,00	7 475 498,63	24 079 509,44	0,25 %	25 201 810,35	5 460 173,12	201 391,44	30 863 374,91	0,31 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	52 984 768 230,41	52 664 045 015,42	66 446 957,88	6 414 972,24	52 736 906 945,54	99,53 %	22 879 271,13	43 480 000,00	3 484 032,13	69 843 303,26	0,13 %	171 900 264,45	6 117 717,16	0,00	178 017 981,61	0,34 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 347 410 097,94	1 178 703 579,70	13 444 694,84	13 080 791,16	1 205 229 065,70	89,45 %	17 357 235,72	0,00	60 974 878,00	78 332 113,72	5,81 %	58 997 533,20	3 812 226,51	1 039 158,81	63 848 918,52	4,74 %
07	OKOLJE	342 671 583,23	237 922 753,30	20 642 188,47	17 311 315,99	275 876 257,76	80,51 %	16 527 932,12	0,00	8 627 307,33	25 155 239,45	7,34 %	31 637 856,58	9 995 087,88	7 141,56	41 640 086,02	12,15 %
08	RAZISKAVE	3 516 317 721,69	2 734 272 087,80	25 961 243,31	255 253 164,74	3 015 486 495,85	85,76 %	35 391 780,12	0,00	452 297 864,64	487 689 644,76	13,87 %	799 648,16	12 334 576,02	7 356,90	13 141 581,08	0,37 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA	1 448 488 027,38	1 114 532 763,41	14 598 308,03	98 187 604,51	1 227 318 675,95	84,73 %	21 431 364,29	0,00	176 095 523,04	197 526 887,33	13,64 %	20 999 967,30	2 485 813,36	156 683,44	23 642 464,10	1,63 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	594 480 964,37	284 157 194,65	29 853 929,12	41 804 367,31	355 815 491,08	59,85 %	37 284 072,21	0,00	178 823 258,83	216 107 331,04	36,35 %	11 265 470,14	11 138 272,43	154 399,68	22 558 142,25	3,79 %
11	RIBIŠTVO	921 487 723,07	774 597 205,06	41 070 936,21	2 917 535,14	818 585 676,41	88,83 %	4 342 023,42	0,00	4 754 615,57	9 096 638,99	0,99 %	86 295 697,82	7 445 616,40	64 093,45	93 805 407,67	10,18 %
12	NOTRANJI TRG	78 284 561,36	59 660 725,32	5 145 692,77	1 871 378,30	66 677 796,39	85,17 %	7 525 064,17	0,00	1 134 177,46	8 659 241,63	11,06 %	1 108 169,51	1 825 762,15	13 591,68	2 947 523,34	3,77 %
13	REGIONALNA POLITIKA	20 152 243 333,70	19 829 411 120,89	143 622 798,33	9 283 188,12	19 982 317 107,34	99,16 %	17 128 898,46	92 880 830,00	1 094 825,45	111 104 553,91	0,55 %	57 842 632,65	979 039,80	0,00	58 821 672,45	0,29 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	110 123 014,03	85 600 803,19	5 202 717,78	3 245 043,73	94 048 564,70	85,40 %	5 740 460,16	0,00	2 006 158,49	7 746 618,65	7,03 %	7 740 683,65	587 147,03	0,00	8 327 830,68	7,56 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 171 624 946,68	878 639 956,06	16 903 821,68	107 313 701,82	1 002 857 479,56	85,60 %	20 119 663,82	800 000,00	122 234 614,46	143 154 278,28	12,22 %	20 331 700,12	5 042 476,96	239 011,76	25 613 188,84	2,19 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	201 916 890,24	146 563 988,47	9 391 539,28	3 061 198,02	159 016 725,77	78,75 %	17 043 633,33	0,00	2 112 553,42	19 156 186,75	9,49 %	19 341 361,20	4 402 616,52	0,00	23 743 977,72	11,76 %
17	ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV	837 689 986,30	191 011 590,47	301 339 033,39	6 486 698,02	498 837 321,88	59,55 %	248 151 463,93	3 280 000,00	11 439 951,97	262 871 415,90	31,38 %	23 671 796,60	52 144 917,79	164 534,13	75 981 248,52	9,07 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	589 590 155,25	462 975 439,63	3 964 763,09	3 846 710,77	470 786 913,49	79,85 %	6 649 078,83	49 056 934,97	5 364 815,25	61 070 829,05	10,36 %	46 238 684,57	11 386 256,73	107 471,41	57 732 412,71	9,79 %
19	ZUNANJI ODNOSI	3 335 618 358,92	3 057 105 735,30	35 364 350,62	72 236 805,07	3 164 706 890,99	94,88 %	54 726 980,12	10 770 643,65	45 685 277,37	111 182 901,14	3,33 %	36 589 142,93	23 139 423,86	0,00	59 728 566,79	1,79 %
20	TRGOVINA	84 797 756,27	67 406 218,19	5 186 389,65	1 907 920,53	74 500 528,37	87,86 %	5 783 669,89	0,00	1 033 997,16	6 817 667,05	8,04 %	2 733 677,92	745 882,93	0,00	3 479 560,85	4,10 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKMI DRŽAVAMI (DRŽAVAMI AKP)	1 244 240 629,79	1 069 899 298,94	21 855 991,51	48 305 933,70	1 140 061 224,15	91,63 %	39 292 669,92	0,00	12 664 353,09	51 957 023,01	4,18 %	35 397 217,14	16 825 165,49	0,00	52 222 382,63	4,20 %
22	ŠIRITEV	2 547 666 825,37	1 782 261 182,02	8 694 019,76	111 662 841,02	1 902 618 042,80	74,68 %	25 729 715,18	0,00	39 662 815,69	65 392 530,87	2,57 %	571 236 341,80	8 419 909,90	0,00	579 656 251,70	22,75 %
23	HUMANITARNA POMOČ	626 900 784,47	591 421 208,28	4 015 330,15	626 384,48	596 062 922,91	95,08 %	4 780 274,06	0,00	5 660 808,30	10 441 082,36	1,67 %	19 993 386,66	403 392,54	0,00	20 396 779,20	3,25 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	62 887 691,19	49 772 903,10	3 323 151,64	65 906,63	53 161 961,37	84,53 %	5 586 893,84	1 446 808,00	48 769,98	7 082 471,82	11,26 %	1 400 443,06	1 242 814,94	0,00	2 643 258,00	4,20 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	236 109 319,02	191 720 903,10	12 846 079,56	5 398 893,54	209 965 876,20	88,93 %	15 361 713,99	0,00	3 613 435,73	18 975 149,72	8,04 %	2 668 339,91	4 499 953,19	0,00	7 168 293,10	3,04 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	799 466 175,00	552 309 314,89	77 850 023,13	18 430 254,35	648 589 592,37	81,13 %	70 545 245,28	0,00	29 770 496,65	100 315 741,93	12,55 %	23 921 062,83	26 639 777,87	0,00	50 560 840,70	6,32 %
27	PRORAČUN	1 383 209 636,30	1 358 844 152,65	10 922 950,13	1 341 860,99	1 371 108 963,77	99,13 %	8 888 915,62	0,00	801 887,71	9 690 803,33	0,70 %	1 894 495,73	515 373,47	0,00	2 409 869,20	0,17 %
28	REVIZIJA	11 737 179,47	9 746 582,60	498 793,51	218 403,06	10 463 779,17	89,15 %	762 446,51	0,00	100 555,50	863 002,01	7,35 %	237 788,89	172 609,40	0,00	410 398,29	3,50 %
29	STATISTIKA	141 296 861,25	97 691 231,14	5 836 800,01	7 595 351,87	111 123 383,02	78,65 %	8 432 393,72	0,00	1 570 033,33	10 002 427,05	7,08 %	18 017 588,14	1 929 321,96	224 141,08	20 171 051,18	14,28 %
30	POKOJNINE	899 771 006,94	895 202 618,12	0,00	0,00	895 202 618,12	99,49 %	2 776 427,55	0,00	6,94	2 776 434,49	0,31 %	1 791 954,33	0,00	0,00	1 791 954,33	0,20 %
31	REZERVE	123 000 000,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	123 000 000,00	0,00	0,00	123 000 000,00	100,00 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 853 089 900,39	1 817 241 684,18	365 185 691,62	57 278 430,64	2 239 705 806,44	78,50 %	458 439 646,52		48 979 337,38	507 418 983,90	17,78 %	60 058 750,30	45 906 359,75		105 965 110,05	3,71 %
Skupaj		109 434 000 616,11	102 621 289 344,28	1 286 993 985,94	926 946 496,03	104 835 229 826,25	95,80 %	1 225 123 896,67	201 796 608,62	1 259 980 400,22	2 686 900 905,51	2,46 %	1 635 839 090,43	272 771 039,96	3 259 753,96	1 911 869 884,35	1,75 %

13. Primerjava izvrševanja proračuna za

leto 2005 z letom 2004 po področjih

Odobritve za

prevzem obveznosti

v EUR
Področje		Odobrena proračunska sredstva			Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v naslednje leto					Odobritve, ki zapadejo
		2005	2004	sprememba v %	2005	v %	2004	v %	sprememba v %	2005	v %	2004	v %	sprememba v %	2005	v %	2004	v %	sprememba v %
		1	2	3=(1-2)/2	4	5=4/1	6	7=6/2	8=(4-6)/6	9	10=9/1	11	12=11/2	13=(9-11)/11	14=1-4-9	15=14/1	16=2-6-11	17=16/2	18=(14-16)/16
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	407 527 208,93	482 183 876,53	– 15,48 %	309 784 343,26	76,02 %	431 421 396,37	89,47 %	– 28,19 %	593 962,61	0,15 %	1 254 405,01	0,26 %	52,65 %	97 148 903,06	23,84 %	49 508 075,15	10,27 %	96,23 %
02	PODJETNIŠTVO	426 592 592,95	334 476 717,34	27,54 %	349 976 535,28	82,04 %	285 493 213,13	85,36 %	22,59 %	36 383 569,61	8,53 %	24 978 227,01	7,47 %	45,66 %	40 232 488,06	9,43 %	24 005 277,20	7,18 %	67,60 %
03	KONKURENCA	92 921 162,67	86 474 458,65	7,46 %	91 535 613,64	98,51 %	83 896 447,61	97,02 %	9,11 %	912 009,08	0,98 %	947 316,65	1,10 %	3,73 %	473 539,95	0,51 %	1 630 694,39	1,89 %	– 70,96 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	11 526 648 203,18	10 900 240 229,71	5,75 %	11 499 353 632,97	99,76 %	10 779 114 367,58	98,89 %	6,68 %	7 514 005,27	0,07 %	90 045 989,83	0,83 %	91,66 %	19 780 564,94	0,17 %	31 079 872,30	0,29 %	– 36,36 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	53 268 700 112,37	48 861 561 432,53	9,02 %	53 105 501 362,09	99,69 %	48 470 919 587,96	99,20 %	9,56 %	65 588 515,72	0,12 %	77 476 564,13	0,16 %	15,34 %	97 610 234,56	0,18 %	313 165 280,44	0,64 %	– 68,83 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 486 438 871,24	1 423 952 103,92	4,39 %	1 426 019 964,83	95,94 %	1 344 674 705,69	94,43 %	6,05 %	34 387 551,95	2,31 %	46 559 497,57	3,27 %	26,14 %	26 031 354,46	1,75 %	32 717 900,66	2,30 %	– 20,44 %
07	OKOLJE	347 971 130,46	365 778 907,75	– 4,87 %	333 756 826,31	95,92 %	344 645 192,57	94,22 %	– 3,16 %	5 513 903,44	1,58 %	7 108 055,57	1,94 %	22,43 %	8 700 400,71	2,50 %	14 025 659,61	3,83 %	– 37,97 %
08	RAZISKAVE	3 776 900 753,70	3 658 311 117,71	3,24 %	3 642 449 012,70	96,44 %	3 513 905 006,10	96,05 %	3,66 %	134 002 260,02	3,55 %	142 801 493,90	3,90 %	6,16 %	449 480,98	0,01 %	1 604 617,71	0,04 %	– 71,99 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA	1 565 654 841,89	1 334 309 820,76	17,34 %	1 502 184 340,22	95,95 %	1 248 968 905,43	93,60 %	20,27 %	55 790 812,19	3,56 %	77 768 956,18	5,83 %	28,26 %	7 679 689,48	0,49 %	7 571 959,15	0,57 %	1,42 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	622 855 009,90	530 904 375,48	17,32 %	393 433 794,93	63,17 %	328 756 406,21	61,92 %	19,67 %	214 636 615,68	34,46 %	201 895 118,06	38,03 %	6,31 %	14 784 599,29	2,37 %	252 851,21	0,05 %	5 747,15 %
11	RIBIŠTVO	1 027 724 083,17	975 270 237,12	5,38 %	997 735 419,43	97,08 %	943 256 184,11	96,72 %	5,78 %	3 892 296,72	0,38 %	3 861 122,97	0,40 %	0,81 %	26 096 367,02	2,54 %	28 152 930,04	2,89 %	– 7,30 %
12	NOTRANJI TRG	76 737 359,69	73 950 447,69	3,77 %	70 329 348,53	91,65 %	67 050 269,70	90,67 %	4,89 %	2 428 212,30	3,16 %	751 891,63	1,02 %	222,95 %	3 979 798,86	5,19 %	6 148 286,36	8,31 %	– 35,27 %
13	REGIONALNA POLITIKA	27 307 413 557,57	26 639 722 946,19	2,51 %	27 203 606 421,36	99,62 %	26 557 916 551,38	99,69 %	2,43 %	93 615 991,91	0,34 %	10 277 704,13	0,04 %	810,86 %	10 191 144,30	0,04 %	71 528 690,68	0,27 %	– 85,75 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	129 937 141,75	112 278 931,35	15,73 %	108 310 512,65	83,36 %	96 297 710,53	85,77 %	12,47 %	1 397 863,53	1,08 %	5 847 210,28	5,21 %	76,09 %	20 228 765,57	15,57 %	10 134 010,54	9,03 %	99,61 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 153 954 314,63	1 176 732 204,68	– 1,94 %	1 051 670 746,48	91,14 %	1 063 611 615,33	90,39 %	– 1,12 %	91 820 790,59	7,96 %	101 556 932,98	8,63 %	9,59 %	10 462 777,56	0,91 %	11 563 656,37	0,98 %	– 9,52 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	192 743 132,33	181 879 106,71	5,97 %	181 309 572,97	94,07 %	155 741 219,10	85,63 %	16,42 %	1 450 898,11	0,75 %	1 575 988,58	0,87 %	7,94 %	9 982 661,25	5,18 %	24 561 899,03	13,50 %	– 59,36 %
17	ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV	498 193 764,15	583 712 932,98	– 14,65 %	472 067 559,43	94,76 %	571 356 588,85	97,88 %	– 17,38 %	12 124 419,78	2,43 %	6 792 602,55	1,16 %	78,49 %	14 001 784,94	2,81 %	5 563 741,58	0,95 %	151,66 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	608 409 488,09	536 943 730,17	13,31 %	594 371 619,52	97,69 %	512 430 214,76	95,43 %	15,99 %	5 376 553,87	0,88 %	6 259 412,30	1,17 %	14,10 %	8 661 314,70	1,42 %	18 254 103,11	3,40 %	– 52,55 %
19	ZUNANJI ODNOSI	3 451 788 313,24	3 808 509 131,63	– 9,37 %	3 387 618 648,81	98,14 %	3 704 338 473,85	97,26 %	– 8,55 %	55 448 433,28	1,61 %	81 860 056,95	2,15 %	32,26 %	8 721 231,15	0,25 %	22 310 600,83	0,59 %	– 60,91 %
20	TRGOVINA	79 045 483,69	76 989 783,85	2,67 %	76 411 967,41	96,67 %	71 776 052,80	93,23 %	6,46 %	935 968,45	1,18 %	796 215,67	1,03 %	17,55 %	1 697 547,83	2,15 %	4 417 515,38	5,74 %	– 61,57 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKMI DRŽAVAMI (DRŽAVAMI AKP)	1 289 036 926,29	1 246 399 272,16	3,42 %	1 252 839 282,97	97,19 %	1 196 257 470,50	95,98 %	4,73 %	25 378 049,45	1,97 %	38 418 664,63	3,08 %	33,94 %	10 819 593,87	0,84 %	11 723 137,03	0,94 %	– 7,71 %
22	ŠIRITEV	2 091 172 264,18	1 426 112 677,33	46,63 %	1 924 853 560,36	92,05 %	1 289 858 570,66	90,45 %	49,23 %	34 028 225,48	1,63 %	89 363 052,12	6,27 %	61,92 %	132 290 478,34	6,33 %	46 891 054,55	3,29 %	182,12 %
23	HUMANITARNA POMOČ	649 607 082,02	536 579 381,08	21,06 %	648 484 098,73	99,83 %	536 163 165,48	99,92 %	20,95 %	998 669,91	0,15 %	231 663,44	0,04 %	331,09 %	124 313,38	0,02 %	184 552,16	0,03 %	– 32,64 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	58 081 724,61	55 069 144,71	5,47 %	57 291 123,75	98,64 %	51 316 597,57	93,19 %	11,64 %	46 294,37	0,08 %	8 296,71	0,02 %	457,98 %	744 306,49	1,28 %	3 744 250,43	6,80 %	– 80,12 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	221 979 010,68	206 873 459,37	7,30 %	214 565 740,03	96,66 %	199 352 506,03	96,36 %	7,63 %	3 931 895,71	1,77 %	2 953 338,10	1,43 %	33,13 %	3 481 374,94	1,57 %	4 567 615,24	2,21 %	– 23,78 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	694 334 023,39	726 137 377,55	– 4,38 %	646 558 500,04	93,12 %	700 053 947,33	96,41 %	– 7,64 %	18 946 607,61	2,73 %	12 961 462,14	1,78 %	46,18 %	28 828 915,74	4,15 %	13 121 968,08	1,81 %	119,70 %
27	PRORAČUN	1 371 761 854,50	1 474 380 091,01	-6,96 %	1 369 172 980,93	99,81 %	1 471 230 496,42	99,79 %	– 6,94 %	694 377,84	0,05 %	570 134,73	0,04 %	21,79 %	1 894 495,73	0,14 %	2 579 459,86	0,17 %	– 26,55 %
28	REVIZIJA	11 065 776,56	9 634 884,70	14,85 %	10 736 817,48	97,03 %	9 290 648,05	96,43 %	15,57 %	91 170,19	0,82 %	91 087,76	0,95 %	0,09 %	237 788,89	2,15 %	253 148,89	2,63 %	– 6,07 %
29	STATISTIKA	143 845 832,96	136 939 803,35	5,04 %	122 598 026,83	85,23 %	111 900 599,82	81,72 %	9,56 %	3 367 160,99	2,34 %	7 982 136,09	5,83 %	57,82 %	17 880 645,14	12,43 %	17 057 067,44	12,46 %	4,83 %
30	POKOJNINE	899 771 006,94	841 776 998,00	6,89 %	897 979 045,67	99,80 %	841 672 750,00	99,99 %	6,69 %	6,94	0,00 %	0,00	0,00 %		1 791 954,33	0,20 %	104 248,00	0,01 %	1 618,93 %
31	REZERVE	13 000 000,00	221 000 000,00	– 94,12 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %		13 000 000,00	100,00 %	221 000 000,00	100,00 %	– 94,12 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 444 128 322,90	2 396 724 218,17	1,98 %	2 335 402 908,76	95,55 %	2 289 908 421,15	95,54 %	1,99 %	48 666 663,84	1,99 %	23 296 722,15	0,97 %	108,90 %	60 058 750,30	2,46 %	83 519 074,87	3,48 %	– 28,09 %
Skupaj		117 935 940 350,63	111 421 809 800,18	5,85 %	116 277 909 328,37	98,59 %	109 272 575 282,07	98,07 %	6,41 %	959 963 756,44	0,81 %	1 066 291 319,82	0,96 %	9,97 %	698 067 265,82	0,59 %	1 082 943 198,29	0,97 %	– 35,54 %

Odobritve

plačil

v EUR
Področje		Odobrena proračunska sredstva			Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v naslednje leto					Odobritve, ki zapadejo
		2005	2004	sprememba v %	2005	v %	2004	v %	sprememba v %	2005	v %	2004	v %	sprememba v %	2005	v %	2004	v %	sprememba v %
		1	2	3=(1-2)/2	4	5=4/1	6	7=6/2	8=(4-6)/6	9	10=9/1	11	12=11/2	13=(9-11)/11	14=1-4-9	15=14/1	16=2-6-11	17=16/2	18=(14-16)/16
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	455 723 451,06	427 609 702,53	6,57 %	356 798 011,71	78,29 %	348 735 390,60	81,55 %	2,31 %	6 158 653,19	1,35 %	13 998 787,81	3,27 %	– 56,01 %	92 766 786,16	20,36 %	64 875 524,12	15,17 %	42,99 %
02	PODJETNIŠTVO	420 813 510,71	335 461 753,38	25,44 %	305 486 312,68	72,59 %	246 403 887,40	73,45 %	23,98 %	47 989 883,15	11,40 %	40 464 982,17	12,06 %	18,60 %	67 337 314,88	16,00 %	48 592 883,81	14,49 %	38,57 %
03	KONKURENCA	99 373 701,44	86 473 958,65	14,92 %	89 655 686,24	90,22 %	77 193 624,14	89,27 %	16,14 %	8 242 358,33	8,29 %	7 404 527,24	8,56 %	11,32 %	1 475 656,87	1,48 %	1 875 807,27	2,17 %	– 21,33 %
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	9 811 200 592,87	9 404 474 746,89	4,32 %	9 756 257 708,52	99,44 %	9 286 011 059,39	98,74 %	5,06 %	24 079 509,44	0,25 %	24 526 756,61	0,26 %	– 1,82 %	30 863 374,91	0,31 %	93 936 930,89	1,00 %	– 67,14 %
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	52 984 768 230,41	47 837 811 252,10	10,76 %	52 736 906 945,54	99,53 %	47 445 758 316,56	99,18 %	11,15 %	69 843 303,26	0,13 %	75 891 376,20	0,16 %	– 7,97 %	178 017 981,61	0,34 %	316 161 559,34	0,66 %	– 43,69 %
06	ENERGETIKA IN PROMET	1 347 410 097,94	1 268 796 306,08	6,20 %	1 205 229 065,70	89,45 %	1 008 351 753,20	79,47 %	19,52 %	78 332 113,72	5,81 %	71 906 118,06	5,67 %	8,94 %	63 848 918,52	4,74 %	188 538 434,82	14,86 %	– 66,13 %
07	OKOLJE	342 671 583,23	334 448 713,93	2,46 %	275 876 257,76	80,51 %	252 060 503,84	75,37 %	9,45 %	25 155 239,45	7,34 %	42 932 781,15	12,84 %	– 41,41 %	41 640 086,02	12,15 %	39 455 428,94	11,80 %	5,54 %
08	RAZISKAVE	3 516 317 721,69	3 079 532 525,39	14,18 %	3 015 486 495,85	85,76 %	2 605 823 652,19	84,62 %	15,72 %	487 689 644,76	13,87 %	459 677 101,52	14,93 %	6,09 %	13 141 581,08	0,37 %	14 031 771,68	0,46 %	– 6,34 %
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA	1 448 488 027,38	1 445 815 136,01	0,18 %	1 227 318 675,95	84,73 %	1 248 258 283,12	86,34 %	-1,68 %	197 526 887,33	13,64 %	166 245 154,03	11,50 %	18,82 %	23 642 464,10	1,63 %	31 311 698,86	2,17 %	– 24,49 %
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	594 480 964,37	527 145 608,20	12,77 %	355 815 491,08	59,85 %	320 583 774,48	60,82 %	10,99 %	216 107 331,04	36,35 %	203 455 304,41	38,60 %	6,22 %	22 558 142,25	3,79 %	3 106 529,31	0,59 %	626,15 %
11	RIBIŠTVO	921 487 723,07	1 069 369 663,28	– 13,83 %	818 585 676,41	88,83 %	841 041 432,94	78,65 %	-2,67 %	9 096 638,99	0,99 %	52 761 995,68	4,93 %	– 82,76 %	93 805 407,67	10,18 %	175 566 234,66	16,42 %	– 46,57 %
12	NOTRANJI TRG	78 284 561,36	71 278 902,70	9,83 %	66 677 796,39	85,17 %	56 406 868,44	79,14 %	18,21 %	8 659 241,63	11,06 %	7 723 346,52	10,84 %	12,12 %	2 947 523,34	3,77 %	7 148 687,74	10,03 %	– 58,77 %
13	REGIONALNA POLITIKA	20 152 243 333,70	22 099 647 224,99	– 8,81 %	19 982 317 107,34	99,16 %	21 880 111 466,25	99,01 %	-8,67 %	111 104 553,91	0,55 %	152 873 983,26	0,69 %	– 27,32 %	58 821 672,45	0,29 %	66 661 775,48	0,30 %	– 11,76 %
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	110 123 014,03	98 227 298,18	12,11 %	94 048 564,70	85,40 %	81 268 055,31	82,73 %	15,73 %	7 746 618,65	7,03 %	7 517 082,53	7,65 %	3,05 %	8 327 830,68	7,56 %	9 442 160,34	9,61 %	– 11,80 %
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	1 171 624 946,68	1 180 630 485,06	– 0,76 %	1 002 857 479,56	85,60 %	989 161 627,60	83,78 %	1,38 %	143 154 278,28	12,22 %	171 559 656,98	14,53 %	– 16,56 %	25 613 188,84	2,19 %	19 909 200,48	1,69 %	28,65 %
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	201 916 890,24	172 259 866,09	17,22 %	159 016 725,77	78,75 %	136 650 838,22	79,33 %	16,37 %	19 156 186,75	9,49 %	15 260 846,54	8,86 %	25,53 %	23 743 977,72	11,76 %	20 348 181,33	11,81 %	16,69 %
17	ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV	837 689 986,30	852 582 498,08	– 1,75 %	498 837 321,88	59,55 %	447 210 164,10	52,45 %	11,54 %	262 871 415,90	31,38 %	361 598 618,48	42,41 %	– 27,30 %	75 981 248,52	9,07 %	43 773 715,50	5,13 %	73,58 %
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	589 590 155,25	520 636 688,47	13,24 %	470 786 913,49	79,85 %	436 247 369,11	83,79 %	7,92 %	61 070 829,05	10,36 %	19 363 264,06	3,72 %	215,40 %	57 732 412,71	9,79 %	65 026 055,30	12,49 %	– 11,22 %
19	ZUNANJI ODNOSI	3 335 618 358,92	3 690 315 564,41	– 9,61 %	3 164 706 890,99	94,88 %	3 316 778 199,10	89,88 %	-4,58 %	111 182 901,14	3,33 %	152 171 985,62	4,12 %	– 26,94 %	59 728 566,79	1,79 %	221 365 379,69	6,00 %	– 73,02 %
20	TRGOVINA	84 797 756,27	76 317 783,85	11,11 %	74 500 528,37	87,86 %	65 820 593,60	86,25 %	13,19 %	6 817 667,05	8,04 %	6 733 891,39	8,82 %	1,24 %	3 479 560,85	4,10 %	3 763 298,86	4,93 %	– 7,54 %
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKMI DRŽAVAMI (DRŽAVAMI AKP)	1 244 240 629,79	1 109 292 742,03	12,17 %	1 140 061 224,15	91,63 %	975 738 727,07	87,96 %	16,84 %	51 957 023,01	4,18 %	80 791 455,36	7,28 %	– 35,69 %	52 222 382,63	4,20 %	52 762 559,60	4,76 %	– 1,02 %
22	ŠIRITEV	2 547 666 825,37	2 175 562 677,34	17,10 %	1 902 618 042,80	74,68 %	1 987 258 359,53	91,34 %	-4,26 %	65 392 530,87	2,57 %	60 680 036,69	2,79 %	7,77 %	579 656 251,70	22,75 %	127 624 281,12	5,87 %	354,19 %
23	HUMANITARNA POMOČ	626 900 784,47	535 465 941,36	17,08 %	596 062 922,91	95,08 %	514 114 375,30	96,01 %	15,94 %	10 441 082,36	1,67 %	5 182 437,74	0,97 %	101,47 %	20 396 779,20	3,25 %	16 169 128,32	3,02 %	26,15 %
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	62 887 691,19	57 808 657,31	8,79 %	53 161 961,37	84,53 %	43 715 682,56	75,62 %	21,61 %	7 082 471,82	11,26 %	4 574 263,29	7,91 %	54,83 %	2 643 258,00	4,20 %	9 518 711,46	16,47 %	– 72,23 %
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	236 109 319,02	212 940 672,81	10,88 %	209 965 876,20	88,93 %	185 427 528,55	87,08 %	13,23 %	18 975 149,72	8,04 %	20 401 080,37	9,58 %	– 6,99 %	7 168 293,10	3,04 %	7 112 063,89	3,34 %	0,79 %
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	799 466 175,00	983 502 420,70	– 18,71 %	648 589 592,37	81,13 %	801 460 872,17	81,49 %	-19,07 %	100 315 741,93	12,55 %	118 029 012,19	12,00 %	– 15,01 %	50 560 840,70	6,32 %	64 012 536,34	6,51 %	– 21,01 %
27	PRORAČUN	1 383 209 636,30	1 474 835 000,71	– 6,21 %	1 371 108 963,77	99,13 %	1 460 232 799,45	99,01 %	-6,10 %	9 690 803,33	0,70 %	12 022 741,40	0,82 %	– 19,40 %	2 409 869,20	0,17 %	2 579 459,86	0,17 %	– 6,57 %
28	REVIZIJA	11 737 179,47	9 634 884,70	21,82 %	10 463 779,17	89,15 %	8 619 245,17	89,46 %	21,40 %	863 002,01	7,35 %	762 490,64	7,91 %	13,18 %	410 398,29	3,50 %	253 148,89	2,63 %	62,12 %
29	STATISTIKA	141 296 861,25	127 656 533,46	10,69 %	111 123 383,02	78,65 %	97 286 088,98	76,21 %	14,22 %	10 002 427,05	7,08 %	13 120 347,35	10,28 %	– 23,76 %	20 171 051,18	14,28 %	17 250 097,13	13,51 %	16,93 %
30	POKOJNINE	899 771 006,94	841 834 269,76	6,88 %	895 202 618,12	99,49 %	840 129 987,75	99,80 %	6,56 %	2 776 434,49	0,31 %	1 596 454,95	0,19 %	73,91 %	1 791 954,33	0,20 %	107 827,06	0,01 %	1561,88 %
31	REZERVE	123 000 000,00	221 000 000,00	– 44,34 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00 %	0,00	0,00 %	0,00	%	%	123 000 000,00	100,00 %	221 000 000,00	100,00 %	– 44,34 %
90	DRUGE INSTITUCIJE	2 853 089 900,39	2 703 684 214,15	5,53 %	2 239 705 806,44	78,50 %	2 135 581 311,59	78,99 %	4,88 %	507 418 983,90	17,78 %	458 675 515,05	16,96 %	10,63 %	105 965 110,05	3,71 %	109 427 387,51	4,05 %	3,16 %
Skupaj		109 434 000 616,11	105 032 053 692,60	4,19 %	104 835 229 826,25	95,80 %	100 139 441 837,71	95,34 %	4,69 %	2 686 900 905,51	2,46 %	2 829 903 395,29	2,69 %	– 5,05 %	1 911 869 884,35	1,75 %	2 062 708 459,60	1,96 %	– 7,31 %

14. Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti

in odobritev plačil po razdelkih finančne perspektive

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
		Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Odobritve iz leta 2004, prenesene ali ponovno razpoložljive	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Odobrena proračunska sredstva skupaj	Sprejete odobritve	Spremembe (prerazporeditve in SP)	Prenesene odobritve	Namenski prejemki	Dodatne odobritve skupaj	Odobrena proračunska sredstva skupaj
		1	2	3	4	5=3+4	6=1+2+5	7	8	9	10	11=9+10	12=7+8+11
1	KMETIJSTVO	49 676 450 000,00	-650 000 000,00	49 500 000,00	296 092,42	49 796 092,42	49 076 246 092,42	49 114 850 000,00	-604 790 000,00	397 625 257,83	296 092,42	397 921 350,25	48 907 981 350,25
2	STRUKTURNI UKREPI	42 423 497 444,00	-3 200 000,00	115 454 588,95	439 371,53	115 893 960,48	42 536 191 404,48	32 396 027 704,00	245 091 822,00	188 992 197,08	8 139 436,88	197 131 633,96	32 838 251 159,96
3	NOTRANJE POLITIKE	9 052 000 000,00	98 458 408,00	35 452 135,67	1 254 695 767,17	1 290 147 902,84	10 440 606 310,84	7 923 781 439,00	66 139 058,00	162 468 488,84	1 601 250 121,26	1 763 718 610,10	9 753 639 107,10
4	ZUNANJI UKREPI	5 219 000 000,00	225 000 000,00	8 985 967,13	207 345 607,63	216 331 574,76	5 660 331 574,76	5 476 162 603,00	-304 663 050,00	49 359 418,49	214 548 976,97	263 908 395,46	5 435 407 948,46
5	UPRAVA	6 351 199 258,00	-58 741 890,00	2 491 273,88	255 913 742,07	258 405 015,95	6 550 862 383,95	6 351 199 258,00	-58 728 890,00	751 581 418,71	257 132 505,91	1 008 713 924,62	7 301 184 292,62
6	REZERVE	446 000 000,00	-210 000 000,00	0,00	0,00	0,00	236 000 000,00	446 000 000,00	-100 000 000,00	0,00	0,00	0,00	346 000 000,00
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 081 000 000,00	0,00	1 500 000,00	48 213 588,18	49 713 588,18	2 130 713 588,18	3 286 990 000,00	141 000 000,00	9 738 244,95	108 819 516,77	118 557 761,72	3 546 547 761,72
8	NADOMESTILA	1 304 988 996,00	0,00	0,00	0,00	0,00	1 304 988 996,00	1 304 988 996,00	0,00	0,00	0,00	0,00	1 304 988 996,00
Skupaj		116 554 135 698,00	-598 483 482,00	213 383 965,63	1 766 904 169,00	1 980 288 134,63	117 935 940 350,63	106 300 000 000,00	-615 951 060,00	1 559 765 025,90	2 190 186 650,21	3 749 951 676,11	109 434 000 616,11

15. Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti

po razdelkih finančne perspektive

v EUR
Področje		Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2006				Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve za prevzem obveznosti	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov ali ponovno razpoložljivih odobritev	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	iz namenskih prejemkov	prenosi na podlagi odločitve	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	odobritve iz leta 2004, prenesene ali ponovno razpoložljive	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	7=6/1	8	9	10=9+8	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
1	KMETIJSTVO	49 076 246 092,42	48 879 190 891,15	49 000 000,00	169 029,47	48 928 359 920,62	99,70 %	127 062,95	43 400 000,00	43 527 062,95	0,09 %	103 859 108,85	500 000,00	0,00	104 359 108,85	0,21 %
2	STRUKTURNI UKREPI	42 536 191 404,48	42 374 671 699,12	115 454 563,95	372 242,50	42 490 498 505,57	99,89 %	67 129,03	20 047 839,60	20 114 968,63	0,05 %	25 577 905,28	25,00	0,00	25 577 930,28	0,06 %
3	NOTRANJE POLITIKE	10 440 606 310,84	8 824 865 362,19	33 839 454,54	689 899 359,60	9 548 604 176,33	91,46 %	563 722 317,58	120 099 715,73	683 822 033,31	6,55 %	205 493 330,08	1 612 681,13	1 074 089,99	208 180 101,20	1,99 %
4	ZUNANJI UKREPI	5 660 331 574,76	5 402 892 729,32	8 274 726,25	104 938 147,21	5 516 105 602,78	97,45 %	102 378 405,88	3 685 500,00	106 063 905,88	1,87 %	37 421 770,68	711 240,88	29 054,54	38 162 066,10	0,67 %
5	UPRAVA	6 550 862 383,95	6 193 771 537,50	2 420 673,88	158 663 981,47	6 354 856 192,85	97,01 %	97 245 444,06	80 000,00	97 325 444,06	1,49 %	98 605 830,50	70 600,00	4 316,54	98 680 747,04	1,51 %
6	REZERVE	236 000 000,00	140 110 000,00	0,00	0,00	140 110 000,00	59,37 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	95 890 000,00	0,00	0,00	95 890 000,00	40,63 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 130 713 588,18	1 953 782 687,65	1 500 000,00	39 103 246,57	1 994 385 934,22	93,60 %	9 110 341,61	0,00	9 110 341,61	0,43 %	127 217 312,35	0,00	0,00	127 217 312,35	5,97 %
8	NADOMESTILA	1 304 988 996,00	1 304 988 996,00	0,00	0,00	1 304 988 996,00	100,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %
Skupaj		117 935 940 350,63	115 074 273 902,93	210 489 418,62	993 146 006,82	116 277 909 328,37	98,59 %	772 650 701,11	187 313 055,33	959 963 756,44	0,81 %	694 065 257,74	2 894 547,01	1 107 461,07	698 067 265,82	0,59 %

16. Izvrševanje odobritev plačil po

razdelkih finančne perspektive

v EUR
Področje		Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2006					Odobritve, ki zapadejo
		Odobritve plačil	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi odločitve	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
		1	2	3	4	5=2+3+4	6=5/1	7	8	9	10=7+8+9	11=10/1	12	13	14	15=12+13+14	16=15/1
1	KMETIJSTVO	48 907 981 350,25	48 120 840 229,42	344 928 756,46	0,00	48 465 768 985,88	99,10 %	241 927 576,73	43 400 000,00	296 092,42	285 623 669,15	0,58 %	103 892 193,85	52 696 501,37	0,00	156 588 695,22	0,32 %
2	STRUKTURNI UKREPI	32 838 251 159,96	32 575 102 855,08	180 324 504,97	7 764 713,80	32 763 192 073,85	99,77 %	16 081 386,35	0,00	374 723,08	16 456 109,43	0,05 %	49 935 284,57	8 667 692,11	0,00	58 602 976,68	0,18 %
3	NOTRANJE POLITIKE	9 753 639 107,10	7 309 716 353,79	104 184 612,81	558 209 370,15	7 972 110 336,75	81,73 %	134 688 559,36	147 545 964,97	1 039 790 976,83	1 322 025 501,16	13,55 %	397 969 618,88	58 283 876,03	3 249 774,28	459 503 269,19	4,71 %
4	ZUNANJI UKREPI	5 435 407 948,46	4 849 881 015,05	28 027 280,45	135 145 767,71	5 013 054 063,21	92,23 %	56 172 102,28	10 770 643,65	79 401 326,49	146 344 072,42	2,69 %	254 675 792,02	21 332 138,04	1 882,77	276 009 812,83	5,08 %
5	UPRAVA	7 301 184 292,62	5 429 154 353,75	624 779 349,14	137 445 090,01	6 191 378 792,90	84,80 %	759 657 825,83	80 000,00	119 679 318,99	879 417 144,82	12,04 %	103 578 188,42	126 802 069,57	8 096,91	230 388 354,90	3,15 %
6	REZERVE	346 000 000,00	140 110 000,00	0,00	0,00	140 110 000,00	40,49 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	205 890 000,00	0,00	0,00	205 890 000,00	59,51 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	3 546 547 761,72	2 891 495 541,19	4 749 482,11	88 381 554,36	2 984 626 577,66	84,16 %	16 596 446,12	0,00	20 437 962,41	37 034 408,53	1,04 %	519 898 012,69	4 988 762,84	0,00	524 886 775,53	14,80 %
8	NADOMESTILA	1 304 988 996,00	1 304 988 996,00	0,00	0,00	1 304 988 996,00	100,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00 %
Skupaj		109 434 000 616,11	102 621 289 344,28	1 286 993 985,94	926 946 496,03	104 835 229 826,25	95,80 %	1 225 123 896,67	201 796 608,62	1 259 980 400,22	2 686 900 905,51	2,46 %	1 635 839 090,43	272 771 039,96	3 259 753,96	1 911 869 884,35	1,75 %

17. Primerjava izvrševanja proračuna za leto 2005

z letom 2004 po razdelkih finančne perspektive

Odobritve za

prevzem obveznosti

v EUR
Razdelek		Odobrena proračunska sredstva			Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v naslednje leto					Odobritve, ki zapadejo
		2005	2004	Sprememba v %	2005	V %	2004	V %	Sprememba v %	2005	V %	2004	V %	Sprememba v %	2005	V %	2004	V %	Sprememba v %
		1	2	3=(1-2)/2	4	5=4/1	6	7=6/2	8=(4-6)/6	9	10=9/1	11	12=11/2	13=(9-11)/11	14=1-4-9	15=14/1	16=2-6-11	17=16/2	18=(14-16)/16
1	KMETIJSTVO	49 076 246 092,42	45 122 266 798,87	8,76 %	48 928 359 920,62	99,70 %	44 760 544 197,01	99,20 %	9,31 %	43 527 062,95	0,09 %	49 781 798,87	0,11 %	– 12,56 %	104 359 108,85	0,21 %	311 940 802,99	0,69 %	– 66,55 %
2	STRUKTURNI UKREPI	42 536 191 404,48	41 045 648 706,14	3,63 %	42 490 498 505,57	99,89 %	40 833 534 750,66	99,48 %	4,06 %	20 114 968,63	0,05 %	115 456 224,14	0,28 %	– 82,58 %	25 577 930,28	0,06 %	96 657 731,34	0,24 %	– 73,54 %
3	NOTRANJE POLITIKE	10 440 606 310,84	9 835 369 993,26	6,15 %	9 548 604 176,33	91,46 %	9 009 928 752,03	91,61 %	5,98 %	683 822 033,31	6,55 %	619 084 016,40	6,29 %	10,46 %	208 180 101,20	1,99 %	206 357 224,83	2,10 %	0,88 %
4	ZUNANJI UKREPI	5 660 331 574,76	5 368 378 595,29	5,44 %	5 516 105 602,78	97,45 %	5 198 391 061,02	96,83 %	6,11 %	106 063 905,88	1,87 %	121 216 858,26	2,26 %	– 12,50 %	38 162 066,10	0,67 %	48 770 676,01	0,91 %	– 21,75 %
5	UPRAVA	6 550 862 383,95	6 361 184 442,50	2,98 %	6 354 856 192,85	97,01 %	6 161 248 511,09	96,86 %	3,14 %	97 325 444,06	1,49 %	70 125 292,32	1,10 %	38,79 %	98 680 747,04	1,51 %	129 810 639,09	2,04 %	– 23,98 %
6	REZERVE	236 000 000,00	442 000 000,00	-46,61 %	140 110 000,00	59,37 %	181 875 000,00	41,15 %	-22,96 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	%	95 890 000,00	40,63 %	260 125 000,00	58,85 %	– 63,14 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	2 130 713 588,18	1 837 416 208,12	15,96 %	1 994 385 934,22	93,60 %	1 717 507 954,26	93,47 %	16,12 %	9 110 341,61	0,43 %	90 627 129,83	4,93 %	– 89,95 %	127 217 312,35	5,97 %	29 281 124,03	1,59 %	334,47 %
8	NADOMESTILA	1 304 988 996,00	1 409 545 056,00	-7,42 %	1 304 988 996,00	100,00 %	1 409 545 056,00	100,00 %	-7,42 %	0,00	0,00 %	0,00	0,00 %	%	0,00	%	0,00	0,00 %	%
Skupaj		117 935 940 350,63	111 421 809 800,18	5,85 %	116 277 909 328,37	98,59 %	109 272 575 282,07	98,07 %	6,41 %	959 963 756,44	0,81 %	1 066 291 319,82	0,96 %	– 9,97 %	698 067 265,82	0,59 %	1 082 943 198,29	0,97 %	– 35,54 %

Odobritve

plačil

v EUR
Razdelek		Odobrena proračunska sredstva			Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v naslednje leto					Odobritve, ki zapadejo
		2005	2004	Sprememba v %	2005	V %	2004	V %	Sprememba v %	2005	V %	2004	V %	Sprememba v %	2005	V %	2004	V %	Sprememba v %
		1	2	3 = (1 - 2)/2	4	5 = 4/1	6	7 = 6/2	8 = (4 - 6)/6	9	10 = 9/1	11	12 = 11/2	13 = (9 - 11)/11	14 = 1 - 4 - 9	15 = 14/1	16 = 2 - 6 - 11	17 = 16/2	18 = (14 - 16)/16
1	KMETIJSTVO	48 907 981 350,25	44 308 294 150,43	10,38 %	48 465 768 985,88	99,10 %	43 579 431 503,78	98,36 %	11,21 %	285 623 669,15	0,58 %	397 907 056,70	0,90 %	– 28,22 %	156 588 695,22	0,32 %	330 955 589,95	0,75 %	– 52,69 %
2	STRUKTURNI UKREPI	32 838 251 159,96	34 635 080 032,07	– 5,19 %	32 763 192 073,85	99,77 %	34 198 343 032,24	98,74 %	-4,20 %	16 456 109,43	0,05 %	196 998 767,79	0,57 %	– 91,65 %	58 602 976,68	0,18 %	239 738 232,04	0,69 %	– 75,56 %
3	NOTRANJE POLITIKE	9 753 639 107,10	8 992 067 035,23	8,47 %	7 972 110 336,75	81,73 %	7 255 159 408,26	80,68 %	9,88 %	1 322 025 501,16	13,55 %	1 152 067 270,35	12,81 %	14,75 %	459 503 269,19	4,71 %	584 840 356,62	6,50 %	– 21,43 %
4	ZUNANJI UKREPI	5 435 407 948,46	5 098 021 843,23	6,62 %	5 013 054 063,21	92,23 %	4 605 776 116,02	90,34 %	8,84 %	146 344 072,42	2,69 %	175 605 910,90	3,44 %	– 16,66 %	276 009 812,83	5,08 %	316 639 816,31	6,21 %	– 12,83 %
5	UPRAVA	7 301 184 292,62	6 927 161 567,52	5,40 %	6 191 378 792,90	84,80 %	5 856 375 907,90	84,54 %	5,72 %	879 417 144,82	12,04 %	849 574 347,99	12,26 %	3,51 %	230 388 354,90	3,16 %	221 211 311,63	3,19 %	4,15 %
6	REZERVE	346 000 000,00	442 000 000,00	– 21,72 %	140 110 000,00	40,49 %	181 875 000,00	41,15 %	-22,96 %	0,00	0,00 %	0,00			205 890 000,00	59,51 %	260 125 000,00	58,85 %	– 20,85 %
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	3 546 547 761,72	3 219 884 008,12	10,15 %	2 984 626 577,66	84,16 %	3 052 935 813,51	94,82 %	-2,24 %	37 034 408,53	1,04 %	57 750 041,56	1,79 %	35,87 %	524 886 775,53	14,80 %	109 198 153,05	3,39 %	380,67 %
8	NADOMESTILA	1 304 988 996,00	1 409 545 056,00	– 7,42 %	1 304 988 996,00	100,00 %	1 409 545 056,00	100,00 %	-7,42 %	0,00	0,00 %	0,00			0,00	0,00 %	0,00
Skupaj		109 434 000 616,11	105 032 053 692,60	4,19 %	104 835 229 826,25	95,80 %	100 139 441 837,71	95,34 %	4,69 %	2 686 900 905,51	2,46 %	2 829 903 395,29	2,69 %	– 5,05 %	1 911 869 884,35	1,75 %	2 062 708 459,60	1,96 %	– 7,31 %

18a. Konsolidirana razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka obveznosti

Razdelek		< 1999	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005	Skupaj
1	KMETIJSTVO	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	5 767 908,00	1 856 831 923,20	1 862 599 831,20
2	STRUKTURNI UKREPI	405 086 542,62	1 393 467 233,38	185 297 624,11	575 000 162,45	1 112 714 021,71	9 900 240 265,64	27 223 856 079,17	40 908 724 316,87	81 704 386 245,95
3	NOTRANJE POLITIKE	105 603 910,73	105 581 168,56	266 132 519,39	712 090 227,45	1 202 150 657,52	2 272 128 931,17	3 936 469 656,49	5 979 827 778,62	14 579 984 849,93
4	ZUNANJI UKREPI	646 146 053,49	364 286 246,76	622 257 685,45	917 737 716,08	1 406 362 923,61	1 828 844 228,59	2 798 273 963,61	3 802 803 202,05	12 386 712 019,64
5	UPRAVA	1 089 999,57	120,38	2 099,92	0,00	0,00	32 067,50	3 116 606,37	831 304 384,42	835 545 278,16
6	REZERVE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
7	PREDPRISTOPNA STRATEGIJA	126 444 848,61	164 735 064,63	341 096 106,47	733 946 130,80	1 127 522 707,06	1 699 654 188,12	1 555 713 206,73	1 961 174 288,50	7 710 286 540,92
8	NADOMESTILA	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
Skupaj		1 284 371 355,02	2 028 069 833,71	1 414 786 035,34	2 938 774 236,78	4 848 750 309,90	15 700 899 681,02	35 523 197 420,37	55 340 665 893,66	119 079 514 765,86

18b. Konsolidirana razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka obveznosti

Področje		< 1999	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005	Skupaj
01	GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE	4 454 514,45	10 125 000,00	2 156 540,24	5 258 400,00	0,00	38 337 665,10	122 138 691,44	107 899 229,25	290 370 040,48
02	PODJETNIŠTVO	4 455 189,62	3 811 654,02	3 760 289,49	16 466 519,58	18 089 128,26	69 769 860,14	77 105 177,09	166 994 584,20	360 452 402,40
03	KONKURENCA	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	160 261,79	7 859 752,44	8 020 014,23
04	ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE	62 957 375,72	187 926 857,07	57 845 323,34	14 262 504,61	168 615 647,29	2 984 396 256,89	6 818 632 779,83	10 656 823 989,98	20 951 460 734,73
05	KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA	56 730 023,23	349 068 907,14	22 349 598,36	45 996 264,77	102 747 034,83	789 220 529,75	2 512 541 389,39	5 754 337 067,69	9 632 990 815,16
06	ENERGETIKA IN PROMET	59 126 429,69	30 391 970,50	85 179 635,30	142 668 754,58	144 585 172,55	277 372 733,70	654 053 294,12	972 299 892,88	2 365 677 883,32
07	OKOLJE	942 335,49	5 239 115,11	22 560,00	35 043 082,62	50 550 181,89	75 002 099,57	120 893 129,46	168 055 621,28	455 748 125,42
08	RAZISKAVE	3 266 600,00	40 936 947,24	127 560 403,05	345 746 091,82	715 357 323,18	1 266 216 507,25	1 845 288 076,79	2 570 759 995,91	6 915 131 945,24
09	INFORMACIJSKA DRUŽBA	3 918 717,33	6 667 826,48	17 072 613,30	106 673 654,39	171 768 210,99	364 501 559,75	605 171 838,96	991 947 668,71	2 267 722 089,91
10	NEPOSREDNE RAZISKAVE	1 152 541,04	513 245,09	1 207 529,86	2 528 474,97	3 453 818,54	12 042 621,58	12 572 929,79	115 851 695,38	149 322 856,25
11	RIBIŠTVO	17 994 194,82	160 624 116,36	7 054 882,05	24 078 700,00	99 312 045,61	215 117 424,10	371 273 350,10	725 621 756,71	1 621 076 469,75
12	NOTRANJI TRG	0,00	0,00	53 641,00	52 461,00	16 878,41	163 238,56	2 901 446,89	12 902 261,25	16 089 927,11
13	REGIONALNA POLITIKA	274 044 160,16	702 608 595,59	300 723 295,11	992 013 852,87	1 516 375 199,91	6 818 193 752,12	18 423 282 348,26	26 401 198 578,34	55 428 439 782,36
14	OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA	0,00	0,00	3 090,83	0,00	130 730,15	2 903 989,43	14 596 285,40	42 622 467,67	60 256 563,48
15	IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA	24 135 368,46	11 274 844,29	20 404 652,33	24 724 278,04	38 663 718,89	55 733 304,49	113 847 135,36	289 202 447,84	577 985 749,70
16	TISK IN KOMUNIKACIJE	12 000,00	100 581,37	303 302,22	671 757,69	961 704,62	2 151 800,62	6 125 165,81	53 385 150,97	63 711 463,30
17	ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV	1 425 928,41	45 000,00	134 692,61	1 223 133,18	6 851 398,33	34 057 955,08	50 833 843,66	323 311 212,02	417 883 163,29
18	OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE	295 976,27	66 661,39	832 677,80	11 907 939,80	14 244 412,67	22 480 268,77	77 243 939,58	161 173 519,26	288 245 395,54
19	ZUNANJI ODNOSI	580 265 140,68	270 776 170,24	489 288 074,92	633 018 279,40	968 570 597,64	1 115 890 265,67	1 682 359 326,54	2 312 109 542,39	8 052 277 397,48
20	TRGOVINA	0,00	0,00	0,00	46 794,14	241 671,69	1 322 143,11	2 054 778,86	13 085 665,28	16 751 053,08
21	RAZVOJ IN ODNOSI Z AFRIŠKIMI, KARIBSKIMI IN PACIFIŠKMI DRŽAVAMI (DRŽAVAMI AKP)	43 576 112,95	59 517 813,56	108 303 027,22	238 486 487,56	323 398 326,15	416 837 370,98	560 286 624,21	787 322 889,15	2 537 728 651,78
22	ŠIRITEV	143 771 717,08	188 373 528,26	170 490 154,48	297 514 226,04	500 150 790,85	1 104 083 209,95	1 338 314 443,01	1 772 158 014,28	5 514 856 083,95
23	HUMANITARNA POMOČ	1 847 029,62	0,00	0,00	153 518,47	3 017 695,49	27 818 889,28	94 211 430,92	272 415 995,97	399 464 559,75
24	BOJ PROTI GOLJUFIJAM	0,00	0,00	12 167,12	34 651,74	65 065,64	895 180,07	2 363 352,07	13 589 551,99	16 959 968,63
25	USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	54 858,18	642 546,54	20 614 398,51	21 311 803,23
26	UPRAVNA SLUŽBA KOMISIJE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	797 202,83	164 342,07	89 260 217,75	90 221 762,65
27	PRORAČUN	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	2 880,00	567,32	8 992 978,17	8 996 425,49
28	REVIZIJA	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	771 831,82	771 831,82
29	STATISTIKA	0,00	1 000,00	27 884,71	204 409,51	1 583 556,32	5 536 114,05	14 013 044,29	42 930 574,85	64 296 583,73
30	POKOJNINE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
31	REZERVE	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
90	DRUGE INSTITUCIJE							125 880,82	485 167 341,72	485 293 222,54
Skupaj		1 284 371 355,02	2 028 069 833,71	1 414 786 035,34	2 938 774 236,78	4 848 750 309,90	15 700 899 681,02	35 523 197 420,37	55 340 665 893,66	119 079 514 765,86

19. Agencije — Proračunsko leto 2005: proračunske napovedi, določene upravičenosti in prejeti zneski

Prihodki po agencijah

v EUR
Agencija	Proračunska napoved prihodkov	Določene upravičenosti	Prejeti zneski	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano	Financiranje Komisije Področje
Agencija	1	2	3	4 = 3/1	5 = 2 - 3	Financiranje Komisije Področje
Evropska agencija za varnost v letalstvu	39 981 000,00	36 531 797,02	28 970 695,61	72,46 %	7 561 101,41	06
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	17 093 453,15	17 032 937,23	17 026 763,76	99,61 %	6 173,47	15
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	3 433 531,45	3 433 531,45	3 402 280,45	99,09 %	31 251,00	17
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	12 515 625,00	12 798 600,12	12 798 600,12	102,26 %	0,00	18
Evropska agencija za okolje	31 332 590,00	35 868 450,56	35 868 450,56	114,48 %	0,00	07
Evropska agencija za varnost hrane	36 856 712,00	36 856 712,00	31 536 790,00	85,57 %	5 319 922,00	17
Eurojust	13 000 000,00	13 040 255,46	13 008 474,82	100,07 %	31 780,64	18
Evropska agencija za pomorsko varnost	35 368 219,02	16 068 219,02	16 060 000,00	45,41 %	8 219,02	06
Evropska agencija za zdravila	110 331 093,67	110 331 093,67	109 396 447,50	99,15 %	934 646,17	02
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	6 800 000,00	4 400 000,00	4 400 000,00	64,71 %	0,00	09
Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije	8 279 000,00	8 540 115,72	8 430 115,72	101,83 %	110 000,00	18
Evropska agencija za obnovo	100 053 615,08	100 053 615,08	100 053 615,08	100,00 %	0,00	22
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	13 738 087,00	12 768 717,38	12 764 989,69	92,92 %	3 727,69	04
Prevajalski center za organe Evropske unije	27 962 684,00	37 037 128,60	30 795 413,67	110,13 %	6 241 714,93	N/A
Evropska fundacija za usposabljanje	18 500 000,00	23 267 548,15	23 251 879,84	125,69 %	15 668,31	15
Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer	19 280 000,00	19 293 442,27	19 223 238,93	99,71 %	70 203,34	04
Skupaj	494 525 610,37	487 322 163,73	466 987 755,75	94,43 %	20 334 407,98

Prihodki po vrstah prihodkov

v EUR
Vrsta prihodkov	Proračunska napoved prihodkov	Določene upravičenosti	Prejeti zneski	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
Vrsta prihodkov	1	2	3	4 = 3/1	5 = 2 - 3
Subvencija Evropske komisije	363 552 407,56	337 635 436,56	332 263 060,56	91,39 %	5 372 376,00
Prihodki od provizij	89 013 300,00	88 344 069,48	80 464 146,82	90,40 %	7 879 922,66
Drugi prihodki	41 959 902,81	61 342 657,69	54 260 548,37	129,32 %	7 082 109,32
Skupaj	494 525 610,37	487 322 163,73	466 987 755,75	94,43 %	20 334 407,98

20. Agencije — Proračunsko leto 2005: Odobritve in realizacija odobritev za prevzem obveznosti

Odobritve za prevzem obveznosti po agencijah

v EUR
Agencija	Proračunske odobritve		Dodatne odobritve		Skupaj
	Odobritve	Prevzete obveznosti	Odobritve	Prevzete obveznosti	Odobritve	Prevzete obveznosti	V %	Preneseno v leto 2006	Zneski, ki zapadejo
	1	2	3	4	5 = 1 + 3	6 = 2 + 4	7 = 6/5	8	9 = 5 - 6 - 8
Evropska agencija za varnost v letalstvu	38 554 014,92	29 836 423,11	1 466 985,08	1 440 593,19	40 021 000,00	31 277 016,30	78,15 %	26 391,89	8 717 591,81
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	16 418 000,00	15 095 904,05	946 015,39	644 656,03	17 364 015,39	15 740 560,08	90,65 %	343 189,36	1 280 265,95
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	3 273 312,00	2 614 882,98	0,00	0,00	3 273 312,00	2 614 882,98	79,88 %	0,00	658 429,02
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	12 805 625,00	12 239 536,51	86 992,91	47 405,00	12 892 617,91	12 286 941,51	95,30 %	49 086,91	556 589,49
Evropska agencija za okolje	31 344 000,00	31 342 430,33	3 361 889,22	2 787 716,53	34 705 889,22	34 130 146,86	98,34 %	574 172,69	1 569,67
Evropska agencija za varnost hrane	36 856 712,00	29 461 846,00	366 834,64	329 705,76	37 223 546,64	29 791 551,76	80,03 %	218 370,68	7 213 624,20
Eurojust	13 000 000,00	11 780 354,55	– 0,00	0,00	13 000 000,00	11 780 354,55	90,62 %	352 571,33	867 074,12
Evropska agencija za pomorsko varnost	35 360 000,00	29 713 635,33	0,00	0,00	35 360 000,00	29 713 635,33	84,03 %	3 041 210,10	2 605 154,57
Evropska agencija za zdravila	111 835 000,00	107 322 031,54	1 950 000,00	1 949 916,67	113 785 000,00	109 271 948,21	96,03 %	1 101 388,58	3 411 663,21
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	6 346 234,64	4 539 723,40	0,00	0,00	6 346 234,64	4 539 723,40	71,53 %	0,00	1 806 511,24
Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije	8 189 000,00	7 607 934,55	90 000,00	0,00	8 279 000,00	7 607 934,55	91,89 %	180 000,00	491 065,45
Evropska agencija za obnovo	24 000 000,00	21 780 971,95	592 797 658,72	208 966 138,98	616 797 658,72	230 747 110,93	37,41 %	383 831 519,74	2 219 028,05
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	13 380 303,00	12 291 952,64	339 894,00	171 662,18	13 720 197,00	12 463 614,82	90,84 %	673 864,22	582 717,96
Prevajalski center za organe Evropske unije	25 897 184,00	23 831 030,34	– 0,00	– 0,00	25 897 184,00	23 831 030,34	92,02 %	0,00	2 066 153,66
Evropska fundacija za usposabljanje	18 500 000,00	18 125 586,30	4 718 335,59	4 718 335,59	23 218 335,59	22 843 921,89	98,39 %	0,00	374 413,70
Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer	19 280 000,00	19 274 644,50	– 0,00	– 0,00	19 280 000,00	19 274 644,50	99,97 %	0,00	5 355,50
Skupaj	415 039 385,56	376 858 888,08	606 124 605,55	221 056 129,93	1 021 163 991,11	597 915 018,01	58,55 %	390 391 765,50	32 857 207,60

Odobritve za prevzem obveznosti po vrstah odhodkov

v EUR
Vrsta odhodkov	Proračunske odobritve		Dodatne odobritve		Skupaj
	Odobritve	Prevzete obveznosti	Odobritve	Prevzete obveznosti	Odobritve	Prevzete obveznosti	V %	Preneseno v leto 2006	zneski, ki zapadejo
	1	2	3	4	5 = 1 + 3	6 = 2 + 4	7 = 6/5	8	9 = 5 - 6 - 8
Osebje	182 853 599,89	169 253 720,49	1 847 641,00	1 050 975,28	184 701 240,89	170 304 695,77	92,21 %	1 066 783,92	13 329 761,20
Upravni odhodki	69 438 551,55	62 240 857,00	3 817 851,72	3 578 633,45	73 256 403,27	65 819 490,45	89,85 %	1 644 453,00	5 792 459,82
Poslovni odhodki	162 747 234,12	145 364 310,59	600 459 112,83	216 426 521,20	763 206 346,95	361 790 831,79	47,40 %	387 680 528,58	13 734 986,58
Skupaj	415 039 385,56	376 858 888,08	606 124 605,55	221 056 129,93	1 021 163 991,11	597 915 018,01	58,55 %	390 391 765,50	32 857 207,60

21. Agencije — Proračunsko leto 2005: Odobritve in realizacija odobritev plačil

Odobritve plačil po agencijah

v EUR
Agencija	Proračunske odobritve		Dodatne odobritve		Skupaj
	Odobritve	Izvedena plačila	Odobritve	Izvedena plačila	Odobritve	Izvedena plačila	V %	Preneseno v leto 2006	Zneski, ki zapadejo
	8	9	10	11	12 = 8 + 10	13 = 9 + 11	14 = 11/10	15	16 = 12 - 13 - 15
Evropska agencija za varnost v letalstvu	30 154 014,92	19 632 730,56	2 814 861,13	2 603 615,24	32 968 876,05	22 236 345,80	67,45 %	6 606 308,37	4 126 221,88
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	14 036 840,97	12 194 177,92	4 475 478,00	3 306 918,52	18 512 318,97	15 501 096,44	83,73 %	1 110 373,71	1 900 848,82
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	3 273 312,00	1 167 706,72	0,00	0,00	3 273 312,00	1 167 706,72	35,67 %	1 437 007,72	668 597,56
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	14 971 553,96	10 982 163,38	1 824 120,03	523 210,00	16 795 673,99	11 505 373,38	68,50 %	574 056,97	4 716 243,64
Evropska agencija za okolje	31 344 000,00	25 860 758,49	9 046 366,29	6 375 068,04	40 390 366,29	32 235 826,53	79,81 %	7 779 722,28	374 817,48
Evropska agencija za varnost hrane	37 036 712,00	23 153 868,00	5 699 609,20	3 635 877,17	42 736 321,20	26 789 745,17	62,69 %	6 309 837,93	9 636 738,10
Eurojust	13 000 000,00	9 951 873,63	867 208,03	800 121,15	13 867 208,03	10 751 994,78	77,54 %	2 113 965,37	1 001 247,88
Evropska agencija za pomorsko varnost	35 360 000,00	15 175 400,65	826 650,28	701 303,73	36 186 650,28	15 876 704,38	43,87 %	494 102,38	19 815 843,52
Evropska agencija za zdravila	111 835 000,00	88 489 030,72	22 750 619,06	21 649 230,48	134 585 619,06	110 138 261,20	81,84 %	18 833 000,82	5 614 357,04
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	6 346 234,64	2 139 354,55	0,00	0,00	6 346 234,64	2 139 354,55	33,71 %	2 111 501,01	2 095 379,08
Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije	8 189 000,00	6 289 267,02	956 595,96	656 332,33	9 145 595,96	6 945 599,35	75,94 %	1 498 667,53	701 329,08
Evropska agencija za obnovo	24 000 000,00	21 005 338,17	287 510 984,88	241 438 817,18	311 510 984,88	262 444 155,35	84,25 %	46 751 922,30	2 314 907,23
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	13 380 303,00	9 076 146,87	3 196 821,40	2 586 418,20	16 577 124,40	11 662 565,07	70,35 %	2 825 285,24	2 089 274,09
Prevajalski center za organe Evropske unije	25 897 184,00	21 680 104,98	1 753 344,44	1 670 387,15	27 650 528,44	23 350 492,13	84,45 %	2 150 925,36	2 149 110,95
Evropska fundacija za usposabljanje	18 500 000,00	15 360 410,87	6 256 190,94	2 085 534,22	24 756 190,94	17 445 945,09	70,47 %	6 512 003,79	798 242,06
Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer	19 280 000,00	14 656 202,40	3 163 569,61	3 092 788,70	22 443 569,61	17 748 991,10	79,08 %	4 618 442,10	76 136,41
Skupaj	406 604 155,49	296 814 534,93	351 142 419,25	291 125 622,11	757 746 574,74	587 940 157,04	77,59 %	111 727 122,88	58 079 294,82

Odobritve plačil po vrstah odhodkov

v EUR
Vrsta odhodkov	Proračunske odobritve		Dodatne odobritve		Skupaj
	Odobritve	Izvedena plačila	Odobritve	Izvedena plačila	Odobritve	Izvedena plačila	V %	Preneseno v leto 2006	Zneski, ki zapadejo
	8	9	10	11	12 = 8 + 10	13 = 9 + 11	14 = 11/10	15	16 = 12 - 13 - 15
Osebje	183 033 599,89	164 281 827,50	5 264 475,98	3 299 177,42	188 298 075,87	167 581 004,92	89,00 %	5 587 099,58	15 129 971,37
Upravni odhodki	69 438 551,55	41 403 611,37	20 274 551,37	19 019 912,10	89 713 102,92	60 423 523,47	67,35 %	20 921 919,33	8 367 660,12
Poslovni odhodki	154 132 004,05	91 129 096,06	325 603 391,90	268 806 532,59	479 735 395,95	359 935 628,65	75,03 %	85 218 103,97	34 581 663,33
Skupaj	406 604 155,49	296 814 534,93	351 142 419,25	291 125 622,11	757 746 574,74	587 940 157,04	77,59 %	111 727 122,88	58 079 294,82

22. AGENCIJE

REALIZACIJA PRORAČUNA ZA LETO 2005, VKLJUČNO Z AGENCIJAMI

Realizacija proračuna za Evropske skupnosti je vključena v postavko 1.A.1 na strani obveznosti v konsolidirani bilanci stanja.

v EUR
Prihodki v zadevnem letu	Evropske skupnosti	Agencije	Odbitek subvencij agencijam	Skupaj
	107 090 637 948,19	466 987 755,75	332 263 060,56	107 225 362 643,38

Plačila na podlagi odobritev za leto 2005	Evropske skupnosti	Agencije
	– 103 548 235 840,31	– 540 868 721,77	– 332 263 060,56	– 103 756 841 501,52

Odobritve, prenesene v leto 2006	Evropske skupnosti	Agencije
	– 2 686 900 905,51	– 111 989 055,12		– 2 798 889 960,63

Zapadle neporabljene odobritve, prenesene iz leta 2004	Evropske skupnosti	Agencije
	1 518 509 207,87	214 717 545,20		1 733 226 753,07

Tečajne razlike za zadevno leto	Evropske skupnosti	Agencije
	40 924 144,37	1 549 054,11		42 473 198,48

Realizacija proračuna	Evropske skupnosti	Agencije
	2 414 934 554,61	30 396 578,17		2 445 331 132,78

ODDELEK B:

POJASNILA K POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

1.	PRORAČUNSKA NAČELA, STRUKTURA IN ODOBRITVE

2.	PRIPOMBE H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA ZA PRORAČUNSKO LETO 2005

1. PRORAČUNSKA NAČELA, STRUKTURA IN ODOBRITVE

1.1 PRORAČUNSKA NAČELA

Splošni proračun Skupnosti ureja več temeljnih načel:

—	enotnost in točnost proračuna: vsi odhodki in prihodki Skupnosti se morajo izkazovati v enotnem proračunskem dokumentu, knjižiti v posamezne proračunske vrstice in odhodki ne smejo presegati odobritev;

—

univerzalnost: to načelo sestavljata dve pravili:

—	pravilo o prepovedi dodelitev, kar pomeni, da se proračunski prihodki ne smejo nameniti za posebne odhodkovne postavke (skupni prihodki morajo kriti skupne odhodke);

—	pravilo o prepovedi izravnav, kar pomeni, da se prihodki in odhodki vključijo v proračun v celoti brez neto izravnave;

—	enoletnost: odobritve, vključene v proračun, so odobrene za eno samo leto in se morajo zato porabiti v navedenem letu;

—	ravnovesje: prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti v ravnovesju (ocenjeni prihodki se morajo pokrivati z odobritvami plačil);

—	specifikacija: vsaka odobritev je dodeljena za poseben namen in poseben cilj;

—	obračunska enota: proračun se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi;

—	dobro finančno poslovodenje: proračunske odobritve se porabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

—	preglednost: proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti – proračun in spremembe proračuna se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

1.2 PRORAČUNSKA STRUKTURA

Proračun sestavljajo:

a)	splošni izkaz prihodkov;

ločeni oddelki, razdeljeni na izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo: Oddelek I: Parlament; Oddelek II: Svet; Oddelek III: Komisija; Oddelek IV: Sodišče; Oddelek V: Računsko sodišče; Oddelek VI: Ekonomsko-socialni odbor; Oddelek VII: Odbor regij; Oddelek VIII: Del A – Varuh človekovih pravic, Del B – Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Prihodkovne in odhodkovne postavke vsake institucije se razčlenijo po vrstah postavk ali po porabi, za katero so dodeljene, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

Del sredstev ESPJ v likvidaciji je bil dan na razpolago operativnemu proračunu ESPJ v likvidaciji. Ta operativni proračun je vsako leto sprejela Komisija po posvetovanju s Svetom in Evropskim parlamentom. Zadnji proračun je bil pripravljen za obdobje od 1. januarja do 23. julija 2002. Od 24. julija 2002 so prihodki in stroški, povezani z operativnim proračunom, vključeni v izkaz prihodkov in odhodkov ESPJ v likvidaciji. Preostale obveznosti, ki jih je treba izpolniti, so prikazane na strani obveznosti v bilanci stanja.

1.3 STRUKTURA PRORAČUNSKEGA RAČUNOVODSTVA

Samo proračun Komisije vsebuje upravne odobritve in odobritve za poslovanje. Druge institucije imajo samo upravne odobritve.

V proračunu sta dve vrsti odobritev: nediferencirana sredstva in diferencirana sredstva. Nediferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje poslov enoletne narave (ki so v skladu z načelom enoletnosti). Diferencirana sredstva so bila uvedena za uskladitev načela enoletnosti s potrebo po financiranju večletnih poslov.

Nediferencirana sredstva zajemajo:

—	vse upravne oddelke proračuna (poglavja 01 oddelka za Komisijo in v celoti vse druge oddelke);

—	odobritve Jamstvenega oddelka EKUJS, ki so enoletne narave; in

—	določene tehnične odobritve (vračila, jamstva za najemanje in dajanje posojil itd.).

Za nediferencirana sredstva znesek odobritev za prevzem obveznosti ustreza znesku odobritev plačil.

Diferencirana sredstva so namenjena kritju večletnih poslov in zajemajo odobritve v vseh poglavjih razen v poglavjih 01 oddelka za Komisijo (razen EKUJS).

Ta diferencirana sredstva se delijo na odobritve za prevzem obveznosti in na odobritve plačil:

—

odobritve za prevzem obveznosti : krijejo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu za posle, ki trajajo več let (25). Vendar se lahko prevzete obveznosti v breme proračuna za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, v skladu s členom 76(3) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke, kadar tako določa temeljni akt. Za diferencirana sredstva so še ne prevzete odobritve v breme proračuna za prihodnja leta prikazane kot pogojna obveznost med zunajbilančnimi postavkami.

—	odobritve plačil : krijejo odhodke, ki nastanejo zaradi obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali prejšnjih proračunskih letih (26).

1.4 IZVOR ODOBRITEV

Glavni vir odobritev je proračun Skupnosti za tekoče leto. Vendar iz določb finančne uredbe izhajajo tudi druge vrste odobritev. Te prihajajo iz prejšnjih proračunskih let ali iz zunanjih virov.

1.4.1 Končne proračunske odobritve

Prvotne sprejete proračunske odobritve

Prerazporeditve

Odobritve se lahko prerazporejajo med proračunskimi vrsticami v skladu s pravili, določenimi v členih 22 do 24 finančne uredbe (27).

Spremembe proračuna

Sprejeti proračun se lahko spremeni ali poveča s spremembo proračuna. Zadevna pravila so določena v členih 37 in 38 finančne uredbe.

1.4.2 Odobritve, prenesene iz prejšnjih let ali ponovno razpoložljive

Samodejno prenesene odobritve

To so nediferencirane odobritve plačil, ki se lahko samodejno prenesejo samo za eno proračunsko leto (brez omejitev za ESPJ v likvidaciji) v skladu s členom 9(4) finančne uredbe.

Odobritve, prenesene na podlagi odločitve institucij

Institucija lahko odloči, da bo prenesla odobritve iz prejšnjega proračuna v enem od naslednjih dveh primerov: če so bile pripravljalne faze končane (člen 9(2)(a) finančne uredbe) ali če je pravna podlaga sprejeta prepozno (člen 9(2)(b)). Prenesejo se lahko odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil (člen 9(3)).

Odobritve, ponovno razpoložljive zaradi prenehanja pravic za prevzem obveznosti

To pomeni, da se v proračun ponovno vključijo odobritve za prevzem obveznosti v zvezi s strukturnimi skladi, za katere so pravice prenehale. Zneski se lahko izjemoma ponovno vključijo v proračun v primeru napake Komisije ali če so nujno potrebni za zaključek programa (člen 157 finančne uredbe).

1.4.3 Namenski prejemki

Povračila

Te odobritve izhajajo iz povračil nepravilno plačanih zneskov, prihodkov od dobave blaga/storitev drugim organom Skupnosti, prejetih zavarovalnin ter prihodkov od dajanja v najem in prodaje publikacij – ti zneski se vključijo kot namenski prejemki v proračunsko vrstico, v kateri so nastali prvotni odhodki (člen 10 in člen 18(1)(f), (g), (h), (i) in (j) finančne uredbe), in se lahko prenesejo brez omejitev.

Odobritve od Efte

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru določa, da članice EGP plačajo finančne prispevke za določene dejavnosti v proračunu Skupnosti. Zadevne proračunske vrstice in predvideni zneski so objavljeni v Prilogi III k proračunu Skupnosti. Zadevne vrstice se povečajo za znesek prispevka Efte. Neporabljene odobritve ob koncu leta zapadejo in se vrnejo državam EGP.

Prihodki od tretjih oseb

Kot v primeru odobritev od Efte so tudi druge države sklenile sporazume z Evropskimi skupnostmi, ki vključujejo finančne prispevke k dejavnostim Skupnosti. Prejeti zneski se štejejo za prihodke od tretjih oseb, ki se dodelijo zadevnim proračunskim vrsticam (pogosto na področju raziskav) in se lahko prenesejo brez omejitev (člen 10 ter člen 18(1)(a) in (d) finančne uredbe).

Delo za tretje osebe

Raziskovalna središča Skupnosti lahko v okviru svojih raziskovalnih dejavnosti delajo tudi za zunanje organe (člen 161(2) finančne uredbe). Tako kot prihodki od tretjih oseb se delo za tretje osebe dodeli posebnim proračunskim vrsticam in se lahko prenese brez omejitev (člen 10 in člen 18(1)(d) finančne uredbe).

Odobritve, ponovno razpoložljive zaradi vračil predplačil

To so sredstva Skupnosti, ki so jih upravičenci vrnili. Vračila predplačil se vključijo v proračun kot namenski prejemki (člen 10 in člen 18(2) finančne uredbe) in se lahko prenesejo brez omejitev. Za strukturne sklade temelji ponovna vključitev odobritev v proračun na odločitvi Komisije (člen 18(2) finančne uredbe in člen 228 pravil za izvajanje te uredbe).

1.5 SESTAVA RAZPOLOŽLJIVIH ODOBRITEV:

—	Končne proračunske odobritve = prvotne sprejete proračunske odobritve + odobritve iz sprememb proračuna + prerazporeditve;

—	Dodatne odobritve = namenski prejemki (glej zgoraj) + odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta ali ponovno razpoložljive po prenehanju pravic za prevzem obveznosti;

—	Odobrena proračunska sredstva skupaj = končne proračunske odobritve + dodatne odobritve;

—	Odobritve za zadevno leto (uporabijo se za izračun proračunskega rezultata) = končne proračunske odobritve + namenski prejemki.

1.6 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Člen 48(1) finančne uredbe navaja: „Komisija izvršuje […] proračun v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“

Člen 50 navaja, da Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

1.6.1 Izvrševanje prihodkov

Proračun vsebuje napovedi prihodkov, ki pa se lahko spremenijo zaradi sprejetja sprememb proračuna, ki popravijo napovedi v prvotnem proračunu v skladu z zmanjšanji ali povečanji prihodkov, ugotovljenimi med izvrševanjem. Proračunski prihodki krijejo odobritve za plačila.

Realizacijo prihodkov sestavljajo ugotovljene upravičenosti, prihodki, dejansko pobrani na podlagi teh ugotovljenih upravičenosti, in saldo, ki ga je treba izterjati.

Dejanski prihodki za proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim med letom na podlagi ugotovljenih upravičenosti, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti iz prejšnjih let, ki jih je treba še izterjati.

1.6.2. Izvrševanje odhodkov

Kot za prihodke vsebuje prvotni proračun tudi napovedi odhodkov. Izvrševanje odhodkov prikazuje, kako so se pravice za prevzem obveznosti (28) in odobritve za plačila (29) med letom spremenile, porabile, prenesle in zapadle.

— Poraba odobritev:

Pravice za prevzem obveznosti: odobrena proračunska sredstva so med proračunskim letom na razpolago za prevzem obveznosti.

Odobritve za plačila: odobrena proračunska sredstva so med proračunskim letom na razpolago za izvajanje plačil.

— Prenosi v naslednje leto:

Pravice za prevzem obveznosti:

Nekatere vrste odobritev, za katere še niso bile prevzete obveznosti, se lahko samodejno prenesejo, kot v primeru namenskih prejemkov (člen 10 finančne uredbe).

Institucije lahko odobrijo prenose:

—	če je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana (člen 9(2)(a) finančne uredbe); ali

—	če je pravna podlaga sprejeta v zadnjem četrtletju proračunskega leta (člen 9(2)(b) finančne uredbe).

Proračunski organ mora biti uradno obveščen o tej odločitvi (člen 9(5) finančne uredbe).

Odobritve za plačila:

Tako kot odobritve za prevzem obveznosti se tudi neporabljene odobritve plačil iz namenskih prejemkov samodejno prenesejo, in sicer:

—	nediferencirana sredstva: prenos je na splošno samodejen, če je namenjen kritju neporavnanih obveznosti (člen 9(4) finančne uredbe);

—

diferencirana sredstva: neporabljene odobritve plačil ponavadi zapadejo; vendar se lahko prenesejo na podlagi odločitve Komisije, če odobritve plačil za naslednje proračunsko leto ne bodo krile obstoječih obveznosti ali obveznosti, povezanih z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so bile same prenesene (člen 9(3) finančne uredbe).

— Zapadle odobritve:

Vse pravice za prevzem obveznosti in odobritve za plačila, ki ostanejo neporabljene in se ne prenesejo, ob koncu leta zapadejo (člen 9(1) finančne uredbe).

1.7 REALIZACIJA PRORAČUNA ZA ZADEVNO LETO

1.7.1 Prihodki

Vknjiženi zneski lastnih sredstev in finančnih prispevkov so zneski, knjiženi med letom na račune, ki so jih odprle vlade držav članic na ime Komisije.

Razlika med v proračun vključenim zneskom lastnih sredstev iz naslova DDV, sredstev iz naslova BND in finančnih prispevkov ter dejansko dolgovanim zneskom se izračuna do 1. julija naslednjega leta in vključi v spremembo proračuna za navedeno leto.

Drugi prihodki se vknjižijo v zaključne račune na podlagi med letom dejansko prejetih zneskov.

1.7.2 Odhodki

Za namen izračuna realizacije proračuna za zadevno leto odhodki obsegajo plačila na podlagi odobritev za plačila za zadevno leto in vse odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto.

Plačila na podlagi odobritev za plačila za posamezno leto pomenijo plačila, ki jih izvede računovodja do 31. decembra zadevnega proračunskega leta. Plačila v primeru Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada so plačila, ki so jih izvedle države članice med 16. oktobrom 2004 in 15. oktobrom 2005, pod pogojem, da je bil računovodja uradno obveščen o ustrezni obveznosti in plačilnem nalogu do 31. januarja 2006. Za odhodke Jamstvenega oddelka EKUJS se lahko po kontrolah v državah članicah sprejme odločba o potrditvi obračunov.

1.7.3 Realizacija proračuna za zadevno leto

Realizacija proračuna vsebuje dva elementa: rezultat Evropskih skupnosti in rezultat udeležbe držav Efte, ki spadajo v EGP. V skladu s členom 15 Uredbe št. 1150/2000 o lastnih sredstvih je ta realizacija razlika med:

—	skupnimi prihodki, prejetimi za navedeno leto;

—	ter skupnimi plačili na podlagi odobritev za navedeno leto, skupaj s skupnim zneskom odobritev za navedeno leto, prenesenih v naslednje leto (30).

Tako dobljenemu znesku se prištejeta ali se od njega odštejeta:

—	neto saldo zapadlih odobritev plačil, prenesenih iz prejšnjih let, in vseh plačil, ki zaradi nihanj tečaja eura presegajo nediferencirana sredstva, prenesena iz prejšnjega leta;

—	saldo pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, zajetih med letom.

Realizacija proračuna se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

1.8 NEPORAVNANE OBVEZNOSTI

Z uvedbo diferenciranih sredstev je nastala vrzel med prevzetimi obveznostmi in izvedenimi plačili: ta vrzel, ki ustreza neporavnanim obveznostim, pomeni časovni zamik med trenutkom, ko se prevzamejo obveznosti, in trenutkom, ko se izvedejo ustrezna plačila.

2. PRIPOMBE H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA ZA PRORAČUNSKO LETO 2005

PRAVNA PODLAGA IN FINANČNA UREDBA

Proračunsko računovodstvo se vodi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2005 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1, s popravkom v UL L 25, 30.1.2003, str. 43) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe.

Člen 128 zgoraj omenjene finančne uredbe določa, da mora računovodja Komisije do 31. marca naslednjega leta predložiti Računskemu sodišču konsolidirane začasne zaključne račune na podlagi začasnih zaključnih računov, ki mu jih vsaka institucija in drugi organi, vključeni v konsolidacijo, pošljejo do 1. marca. Računsko sodišče mora dati svoje pripombe o teh računih do 15. junija (člen 129). Na podlagi teh pripomb Komisija do 31. julija sprejme končne konsolidirane zaključne račune, ki se potem objavijo v Uradnem listu do 31. oktobra, skupaj z izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti.

Začasni in končni zaključni računi za leto 2005 so predstavljeni na naslednji način: Zvezek I vsebuje konsolidirane zaključne račune, Zvezek II pa zaključne račune Komisije.

Splošni proračun, glavni instrument finančne politike Skupnosti, je instrument, s katerim se vsako leto določijo in odobrijo prihodki in odhodki Skupnosti.

Proračunski postopek je določen v členu 272 Pogodbe ES, v katerem so navedeni zaporedje faz in roki, ki jih morata upoštevati obe veji proračunskega organa: Svet in Parlament. Komisija vsako leto oceni vse prihodke in odhodke evropskih institucij za naslednje leto ter pripravi predhodni predlog proračuna in ga pošlje proračunskemu organu. Na podlagi tega predhodnega predloga proračuna Svet pripravi predlog proračuna, o katerem se obe veji proračunskega organa potem pogajata. Ko predsednik Parlamenta izjavi, da je proračun dokončno sprejet, se lahko proračun začne izvrševati. Za izvrševanje proračuna je v glavnem odgovorna Komisija.

FINANČNA PERSPEKTIVA

Proračunsko leto 2005 je bilo šesto leto, zajeto v finančni perspektivi za obdobje 2000–2006, ki so jo 6. maja 1999 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija na podlagi sklepov Evropskega sveta v Berlinu 24. in 25. marca 1999, ki je pozval k strožji proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.

S sklenitvijo takega sporazuma so se institucije vnaprej dogovorile o glavnih proračunskih prednostnih nalogah za prihajajoče obdobje in vzpostavile okvir za odhodke Skupnosti v obliki finančne perspektive. Finančna perspektiva prikazuje najvišji možni znesek in sestavo predvidenih odhodkov Skupnosti.

Prvotna finančna perspektiva je bila pripravljena v stalnih cenah iz leta 1999, zato točka 15 Sporazuma navaja, da vsako leto Komisija določi tehnično prilagoditev finančne perspektive v skladu z gibanjem bruto nacionalnega dohodka (BND) v Evropski uniji in cen. Vendar je bilo dogovorjeno, da se za kmetijstvo in strukturne sklade uporabi deflator 2 %.

Skupna zgornja meja pravic za prevzem obveznosti za leto 2004 znaša 119 419 milijonov EUR, kar ustreza 1,14 % BND. Ustrezna zgornja meja odobritev za plačila znaša 114 060 milijonov EUR, tj. 1,09 % BND.

Naslednja razpredelnica prikazuje prilagojeno finančno perspektivo za EU-25 v cenah iz leta 2005:

FINANČNA PERSPEKTIVA ZA OBDOBJE 2000–2006

v mio EUR

Tekoče cene

Cene iz leta 2005

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Odobritve za prevzem obveznosti: EU-25

93,792

97,189

100,672

102,145

115,434

119,419

120,876

1.	Kmetijstvo

41,738

44,530

46,587

47,378

49,305

51,439

51,587

2.	Strukturni ukrepi

32,678

32,720

33,638

33,968

41,035

42,441

43,701

3.	Notranje politike

6,031

6,272

6,558

6,796

8,722

9,012

9,138

4.	Zunanji ukrepi

4,627

4,735

4,873

4,972

5,082

5,119

5,130

Uprava

4,638

4,776

5,012

5,211

5,983

6,185

6,356

Rezerve

906

916

676

434

442

446

7.	Predpristopna pomoč

3,174

3,240

3,328

3,386

3,455

3,472

8.	Nadomestila

1,410

1,305

1,046

Odobritve plačil skupaj: EU-25

91,322

94,730

100,078

102,767

111,380

114,060

116,555

Konec leta 2005 so se države članice dogovorile o novi finančni perspektivi, ki zajema obdobje 2007–2013. V njej je predvidena zgornja meja odhodkov Skupnosti za to obdobje, in sicer v višini 862 363 milijonov EUR, kar pomeni 1,045 % BND EU.

KONSOLIDACIJA PRORAČUNA

Konsolidirana poročila o izvrševanju splošnega proračuna Evropskih skupnosti prikazujejo, tako kot prejšnja leta, izvrševanje proračuna v vseh institucijah, saj je v proračunu Skupnosti določen ločen proračun za vsako institucijo.

Agencije v proračunu Skupnosti nimajo ločenih proračunov in se delno financirajo s subvencijami iz proračuna Komisije. Za zagotovitev vseh pomembnih proračunskih podatkov za agencije proračunski del konsolidiranih zaključnih računov vključuje ločena poročila o izvrševanju posameznih proračunov tradicionalnih agencij, ki so vključene v konsolidacijo. Ta poročila so:

—	razpredelnica proračunskih prihodkov, v kateri je naveden znesek, prejet iz proračuna Komisije;

—	dve razpredelnici proračunskih odhodkov (obveznosti, plačila), v katerih so navedeni podrobni podatki po agencijah ter v katerih so ločene proračunske in dodatne odobritve;

—	na dnu vsake razpredelnice je naveden vmesni seštevek, ki prikazuje skupni finančni vpliv agencij po vrstah odhodkov/prihodkov;

—	razpredelnica realizacije proračuna, ki proračunski rezultat agencij doda k rezultatu Skupnosti (z odbitkom subvencij, plačanih iz odhodkov Skupnosti, in subvencij, prejetih kot prihodkov agencij).

PRIHODKI

Prihodki splošnega proračuna Evropskih skupnosti se lahko razdelijo v dve glavni kategoriji: lastna sredstva in druge prihodke. To je določeno v členu 269 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ki navaja: „Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev.“ Večina proračunskih odhodkov se financira iz lastnih sredstev. Drugi prihodki pomenijo le manjši del vsega financiranja.

2.1 TRADICIONALNA LASTNA SREDSTVA

Tradicionalna lastna sredstva: vsi določeni zneski tradicionalnih lastnih sredstev se morajo knjižiti na enega od računov, ki jih vodijo pristojni organi.

—	Na navadni račun iz člena 6(3)(a) Uredbe št. 1150/2000: vsi izterjani ali zajamčeni zneski.

—	Na posebni račun iz člena 6(3)(b) Uredbe št. 1150/2000: vsi zneski, ki še niso bili izterjani in/ali zajamčeni; zajamčeni zneski, ki se izpodbijajo, se lahko prav tako knjižijo na ta račun.

Za posebne račune države članice pošljejo Komisiji četrtletno poročilo, ki vključuje:

—	saldo za izterjavo v preteklem četrtletju;

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju;

—	popravke osnove (popravki/zapadli zneski) v zadevnem četrtletju;

—	odpisane zneske;

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Podatki, ki jih pošljejo države članice, ne omogočajo, da bi bili zneski, izterjani med letom, dodeljeni za leto, v katerem so upravičenosti nastale. Zato v preglednici „Povzetek izvrševanja prihodkov splošnega proračuna za leto 2005“ stolpec za zneske, prejete na podlagi prenosov, vključuje zneske, prejete med letom, in zapadle zneske upravičenosti, nadomeščene z novimi zneski upravičenosti, ki so jih prijavile države članice, ko so pripravljale novo poročilo. Za upravičenosti do lastnih sredstev se uporablja zmanjšanje vrednosti.

Ko so tradicionalna lastna sredstva iz posebnega računa izterjana, se morajo vknjižiti na račun Komisije pri zakladnici ali zato določenem organu, in sicer najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost izterjana.

Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev.

2.2 SREDSTVA IZ NASLOVA DDV IN SREDSTVA IZ NASLOVA BND

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države, na usklajeni osnovi za DDV, določeni v skladu s pravili člena 2(1)(c) Sklepa Sveta z dne 29. septembra 2000. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND za vse države članice.

Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic.

Sredstva iz naslova DDV in BND se določijo na podlagi napovedi osnov za DDV in BND, oblikovanih ob pripravi predhodnega predloga proračuna. Te napovedi se pozneje pregledajo in spremenijo; zneski se med zadevnim proračunskim letom posodobijo s spremembo proračuna.

Končni zneski za osnove za DDV in BND so razpoložljivi v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Komisija izračuna razlike med zneski, ki jih dolgujejo države članice, glede na končne osnove in na vsote, dejansko plačane na podlagi (spremenjenih) napovedi. Te salde DDV in BND, pozitivne ali negativne, Komisija vpokliče od držav članic za 1. december leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Končne osnove za DDV in BND se lahko še popravijo v poznejših letih. Prej izračunani saldi se prilagodijo in razlika se vpokliče hkrati s saldi DDV in BND za prejšnje proračunsko leto. Treba je omeniti, da so popravki v letu 2005 v zvezi z obdobjem 1995–2004 za sredstva iz naslova BND znašali 2,049 milijona EUR. Popravki v zvezi z obdobjem 1991–2004 za sredstva iz naslova DDV pa so znašali 399 milijonov EUR.

2.3 POPRAVEK ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ta mehanizem zmanjšuje plačila iz lastnih sredstev Združenega kraljestva sorazmerno z njegovim tako imenovanim „proračunskim neravnovesjem“ in ustrezno poveča plačila iz lastnih sredstev drugih držav članic. Mehanizem za popravek proračunskega neravnovesja v dobro Združenega kraljestva sta uvedla Evropski svet v Fontainebleauju (junija 1984) in iz njegovega zasedanja izhajajoči Sklep z dne 7. maja 1985 o lastnih sredstvih. Namen mehanizma je bil zmanjšati proračunsko neravnovesje Združenega kraljestva z zmanjšanjem plačil Združenega kraljestva Skupnostim.

Pojasnjevalna razpredelnica za poglavje 15 v konsolidiranem povzetku izvrševanja proračunskih prihodkov prikazuje prispevek vsake države članice k popravku za Združeno kraljestvo.

ODHODKI

2.4 KATEGORIJE ODHODKOV

2.4.1 Razdelki finančne perspektive

Ta oddelek opisuje glavne kategorije odhodkov Skupnosti, razčlenjene po razdelkih finančne perspektive za obdobje 2000–2006.

Razdelek 1 – Kmetijstvo

Odhodki v okviru razdelka 1 se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

Razdelek 2 – Strukturni ukrepi: cilj ekonomske in socialne kohezije

To so odhodki za ukrepe za strukturno pomoč, namenjene spodbujanju boljše ekonomske in socialne kohezije v Skupnostih. Nacionalno financiranje mora spremljati prispevek Skupnosti, zato le-to vključuje sodelovanje med Komisijo in organi držav članic.

Razdelek 3 – Notranje politike

Predvsem od sprejetja Enotnega evropskega akta so Skupnosti razširile nekatere svoje obstoječe politike – na primer na področju raziskav – ali uvedle nove politike, da bi pospešile vzpostavitev notranjega trga. Od leta 1993 so bile te notranje politike združene v enotnem razdelku finančne perspektive in sestavljajo izredno raznoliko skupino.

Razdelek 4 – Zunanji ukrepi

Ta razdelek finančne perspektive zajema vse odhodke Skupnosti za tretje države razen s širitvijo povezanih odhodkov za države kandidatke in odhodkov v okviru Evropskega razvojnega sklada (ERS). Za pomoč, povezano s širitvijo, je bil ustvarjen poseben razdelek finančne perspektive za obdobje 2000–2006 (glej „Razdelek 7 – Predpristopna pomoč“). Nekateri od teh ukrepov so horizontalni (tematski), drugi pa so opredeljeni po geografskih območjih.

Razdelek 5 – Upravni odhodki

Ta razdelek finančne perspektive zajema vse odhodke za delovanje institucij Skupnosti. Za druge institucije kot za Komisijo pomenijo ti stroški večino njihovih odhodkov, vendar imajo agencije in drugi organi upravne odhodke in poslovne odhodke.

Razdelek 6 – Rezerve

Ta razdelek zajema tri vrste rezerv, katerih namen je zagotoviti, da ostanejo do skupne zgornje meje odhodkov iz finančne perspektive na razpolago razlike, potrebne za kritje odhodkov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob pripravi proračuna. Vsaka rezerva ima jasno opredeljen namen na določenem področju.

Razdelek 7 – Predpristopna pomoč

Za s širitvijo povezane odhodke za države kandidatke iz srednje in vzhodne Evrope je bil ustvarjen razdelek 7, da bi kril predpristopne odhodke, določene v finančni perspektivi.

Razdelek 8 – Nadomestila

V skladu s političnim dogovorom, da nove države članice ne postanejo neto plačnice v proračun ob samem začetku svojega članstva, so bila leta 2004 v tem razdelku predvidena nadomestila v višini 1 410 milijonov EUR. Ta znesek bo na razpolago za prenose tem državam, da bi se uravnovesili njihovi proračunski prejemki in prispevki.

2.4.2 Področja

V okviru uporabe upravljanja na podlagi dejavnosti (Activity Based Management – ABM) je Komisija v svoje procese načrtovanja in upravljanja uvedla k dejavnostim usmerjen proračun (Activity Based Budgeting – ABB). ABB vsebuje proračunsko strukturo, v kateri proračunski naslovi ustrezajo področjem in proračunska poglavja dejavnostim.

Namen ABB je zagotoviti jasen okvir za uresničevanje ciljev politik Komisije, in sicer z zakonodajnimi, finančnimi ali katerimi koli drugimi sredstvi javnih politik. S strukturiranjem dela Komisije po dejavnostih se pokaže jasna slika zavez Komisije, hkrati pa je vzpostavljen skupni okvir za določanje prednostnih nalog. Sredstva se dodelijo prednostnim nalogam v proračunskem postopku, pri čemer se dejavnosti uporabijo kot sestavni elementi za vključevanje sredstev v proračun. Z vzpostavitvijo take povezave med dejavnostmi in sredstvi, ki so jim dodeljena, si prizadeva ABB povečati učinkovitost in uspešnost porabe sredstev Komisije.

Področje se lahko opredeli kot enotna skupina dejavnosti, ki sestavljajo delo Komisije in so pomembne za proces odločanja. Skupaj je bilo opredeljenih 31 področij, pri čemer vsako področje na splošno ustreza enemu generalnemu direktoratu in zajema v povprečju okoli šest ali sedem posameznih dejavnosti. Ta področja so večinoma poslovna, saj je namen temeljnih dejavnosti na področjih koristiti upravičenim tretjim osebam, vsaki na njenem področju delovanja. Operativni proračun je dopolnjen s potrebnimi upravnimi odhodki in osebjem za vsako področje.

2.5 PORABA ODHODKOV S STRANI EVROPSKIH SKUPNOSTI

2.5.1 Prenesene odobritve, povezane s prispevki tretjih oseb in delom zanje

Odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta, v zvezi s prispevki tretjih oseb in delom zanje, ki po definiciji nikoli ne zapadejo, so vključene k dodatnim odobritvam za zadevno proračunsko leto. To pojasni razliko med prenosi iz prejšnjega leta v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2005 in prenosi v naslednje leto v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2004.

2.5.2 Realizacija proračuna za leto 2005

Odobritve plačil za ponovno uporabo in odobritve, ponovno razpoložljive po vračilu predplačil, se ne upoštevajo pri izračunu realizacije za zadevno leto.

Del odobritev plačil, namenjen državam Efte-EGP, ki so ga Skupnosti prenesle iz leta 2005 v leto 2006, se ni mogel vključiti v bilanco za leto 2005, saj je za to potrebno, da Efta odobri zadevne zneske, ta odobritev pa ne bo dana do sredine leta 2006.

Skupni proračunski prihodki za zadevno leto znašajo 107,1 milijarde EUR (leta 2004: 103,5 milijarde EUR). Skupni proračunski odhodki znašajo 103,5 milijarde EUR (leta 2004: 99,2 milijarde EUR), če se upoštevajo negativni odhodki v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS v višini 1,1 milijarde EUR (leta 2004: 1,4 milijarde EUR). Ti negativni odhodki obsegajo: zneske, izterjane zaradi goljufij in nepravilnosti, popravke predujmov na podlagi člena 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999, vsak dobiček od prodaje iz javnih zalog, dodatne dajatve na presežno proizvodnjo mleka in finančne posledice odločb o potrditvi obračunov.

Prenesene odobritve plačil, ki pri Skupnostih zapadejo, vključujejo odobritve, ki ustrezajo prispevkom tretjih oseb in delu zanje ter so se prenesle iz leta 2004 v leto 2005 (1,2 milijarde EUR), saj so te odobritve vključene v odobritve za zadevno proračunsko leto (glej tudi pojasnilo 1.4.3 zgoraj „Namenski prejemki“).

(1) Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov.

(2) V skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

(3) Parlament je 15. decembra 2005 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Skupnosti plačajo iz lastnih sredstev, ki jih zberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2006.

(4) Za več podrobnosti glej izkaz sprememb neto sredstev.

(5) Vključuje denarna sredstva Jamstvenega sklada (glej pojasnilo 3.11).

(6) Poslovni izid za leto 2004 ter druge rezerve in presežki so temeljili na takrat veljavnih računovodskih pravilih in obsegu konsolidacije. Popravki, namenjeni pripravi otvoritvene bilance stanja na dan 31. decembra 2004 po novih računovodskih pravilih, so bili vključeni v rezerve in/ali zbrani presežek. Za več podrobnosti glej oddelek E 2 ter pojasnili E 3.19 in E 3.20.

(7) Za več podrobnosti o teh spremembah glej oddelek E 2 — Učinek prehoda na računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

(8) To se razlikuje od računovodstva na podlagi trenutka plačila zaradi elementov, kot so prenosi.

(9) Ciljni znesek ustreza 9 % neporavnanega zneska.

(10) (*) Zgornja omejena vrednost se nanaša na posojilo s fiksno obrestno mero, zajeto v obrestni zamenjavi (glej pojasnilo 3.3.3.2).

(11) Na dan 31. decembra 2004 ni bilo razpoložljivih podatkov o razdelitvi po vrstah upravljanja proračuna.

(12) (*) Zgornja omejena vrednost se nanaša na najeto posojilo s fiksno obrestno mero, zajeto v obrestni zamenjavi (glej pojasnilo 3.3.3.2).

(13) Vključuje zneske, prerazporejene iz dolgoročnih rezervacij (glej pojasnilo 3.13 zgoraj).

(14) Poslovni izid za leto 2004 je temeljil na takrat veljavnih računovodskih pravilih.

(15) Tudi če je bila pritožba zoper globe, naložene leta 2005, vložena leta 2006 pred dnem priprave zaključnih računov.

(16) 90/212/Euratom: Sklep Sveta z dne 23. aprila 1990 o spremembah Sklepa 77/271/Euratom o izvajanju Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil za financiranje nuklearnih elektrarn, UL L 112, 3.5.1990, str. 26;

77/271/Euratom: Sklep Sveta z dne 29. marca 1977 o izvajanju Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn, UL L 88, 6.4.1977, str. 11;

94/179/Euratom: Sklep Sveta z dne 21. marca 1994 o spremembah Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju, ki je potrebno za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn v nekaterih državah nečlanicah, UL L 84, 29.3.1994, str. 41–43.

(17) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, UL L 293, 12.11.1994, str. 1–4.

(18) Uredba (ES) št. 1840/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta.

(19) Večinoma posojila, odobrena finančnim ustanova za nadaljnja posojila končnim prejemnikom.

(20) S korekcijskim koeficientom

(21) Plačano prva 3 leta po odhodu

(22) Decentraliziran organ Evropske unije, ki spada v steber „policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah“

(23) Delež udeležbe 89,66 %, delež glasovalnih pravic 50,00 %

(24) Delež udeležbe 30,00 %, delež glasovalnih pravic 30,00 %

(25) Pravice za prevzem obveznosti = odobritve za prevzem obveznosti + nediferencirana sredstva.

(26) Odobritve za plačila = odobritve plačil + nediferencirana sredstva.

(27) Uredba št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002.

(28) Odobritve za prevzem obveznosti + nediferencirana sredstva.

(29) Odobritve plačil + nediferencirana sredstva.

(30) Za države Efte-EGP je obseg odobritev, prenesenih iz leta n v leto n+1, znan po pripravi zaključnih računov. Posledično izračun salda vključuje prenose odobritev iz leta n–1 v leto n.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 264

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 31. oktober 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Komisija
2006/C 264/1	Končni zaključni računi Evropskih Skupnosti — Proračunsko leto 2005 — Zvezek I — Konsolidirani računovodski izkazi in konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna	1

2006/C 264/2	Izjava o zanesljivosti	140