3.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 238/1

(1)

Varstvo okolja je eden od ključnih ciljev, navedenih v izjavah o vodilnih načelih trajnostnega razvoja, ki jih je sprejel Evropski svet. Varstvo okolja je prednostno področje sofinanciranja Skupnosti in bi ga bilo treba financirati predvsem s horizontalnimi finančnimi instrumenti Skupnosti, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, Evropskim skladom za ribištvo in Sedmim okvirnim raziskovalnim programom.

(2)

Ti finančni instrumenti Skupnosti ne zajemajo vseh okoljskih prednostnih nalog. Za zagotovitev posebne podpore razvoju in izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, zlasti ciljev Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (6. OAP), ki je bil določen s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 (4), je zato potreben finančni instrument za okolje (LIFE+).

(3)

Podporo bi bilo treba zagotoviti s pomočjo sporazumov o donacijah in pogodb o javnih naročilih v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(4)

Za zagotovitev najboljše možne porabe sredstev Skupnosti bi morali ukrepi in projekti, ki se financirajo iz LIFE+, izpolnjevati merila za pridobitev pomoči. Zlasti ukrepi in projekti, vezani na tisti del proračuna, ki je predmet prenesenega upravljanja, bi morali izpolnjevati dodatna merila za pridobitev pomoči, da se zagotovi evropska dodana vrednost in da se izogne financiranju ponavljajočih se dejavnosti, na primer vsakodnevnih dejavnosti.

(5)

Na področju narave in biotske raznovrstnosti izvajanje politike in zakonodaje Skupnosti samo po sebi zagotavlja okvir za evropsko dodano vrednost. Ukrepi in projekti najboljše prakse ali demonstrativni ukrepi in projekti, vključno s tistimi, ki so povezani z upravljanjem in določitvijo območij Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (6) in Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (7), bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

(6)

Inovativni ukrepi in projekti ali demonstrativni ukrepi in projekti, ki se nanašajo na okoljske cilje Skupnosti, kar vključuje razvoj ali širjenje tehnik najboljše prakse, znanja in izkušenj ali tehnologij, ter ukrepi in projekti za kampanje osveščanja in posebno usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri preprečevanju gozdnih požarov, bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

(7)

Ukrepi in projekti za razvoj in izvajanje ciljev Skupnosti, ki se nanašajo na široko zasnovano, usklajeno, izčrpno in dolgoročno spremljanje gozdov in medsebojnih okoljskih vplivov, bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

(8)

Z izzivom, ki ga predstavlja razvoj in izvajanje učinkovite politike na podlagi 6. OAP, se je mogoče spopasti le s podporo ukrepom in projektom najboljših praks ali demonstrativnim ukrepom in projektom za razvoj in izvajanje okoljske politike Skupnosti; prikazovanju inovativnih pristopov politike, tehnologij, metod in instrumentov; utrjevanju temeljnih znanj; usposabljanju za izvajanje; spodbujanju dobrega upravljanja, pospeševanju povezovanja v mreže, vzajemnega učenja in izmenjave najboljših praks; in boljšemu obveščanju, osveščanju in komunikaciji. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala biti zato usmerjena v razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje okoljske politike in zakonodaje ter v obveščanje o njej ter v njeno razširjanje na celotnem območju Skupnosti.

(9)

LIFE+ bi morali sestavljati trije deli: LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost; LIFE+ Okoljska politika in upravljanje; LIFE+ Informacije in obveščanje. Treba bi bilo omogočiti, da ukrepi in projekti, ki se financirajo iz LIFE+, prispevajo k uresničitvi posebnih ciljev več kakor zgolj enega od teh treh delov, da vključujejo sodelovanje več kakor ene države članice ter da prispevajo tudi k razvoju strateških pristopov za doseganje okoljskih ciljev.

(10)

Za izpolnitev svoje vloge glede dajanja pobud za razvoj okoljskih politik in glede njihovega izvajanja bi morala Komisija uporabljati sredstva iz LIFE+, in sicer da bi izvedla študije in ocene, prevzela naloge v zvezi z izvajanjem in vključevanjem okoljske politike in zakonodaje, organizirala sestanke, seminarje in delavnice s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi ter da bi razvijala in vzdrževala mreže in računalniške sisteme. Poleg tega bi morala Komisija uporabljati del proračuna LIFE+, ki se upravlja centralno, za izvajanje dejavnosti v zvezi z obveščanjem, objavljanjem in razširjanjem informacij, vključno s prireditvami, razstavami in podobnimi ukrepi za osveščanje, za pripravo in produkcijo avdiovizualnega materiala ter za tehnično in/ali administrativno pomoč, potrebno za opredelitev, pripravo, upravljanje, spremljanje, revizijo in nadzor programov in projektov.

(11)

Nevladne organizacije (NVO) prispevajo k razvoju in izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti. Zato bi bilo primerno, da del proračuna LIFE+, ki se upravlja centralno, podpira delovanje številnih ustrezno usposobljenih okoljskih NVO, in sicer s konkurenčnim in preglednim dodeljevanjem letnih donacij za poslovanje. Takšne NVO bi morale biti neodvisne in neprofitne ter delovati vsaj v treh evropskih državah, bodisi same bodisi kakor sestavni del združenja.

(12)

Izkušnje s sedanjimi in preteklimi instrumenti so poudarile potrebo po večletnem načrtovanju in programiranju ter po osredotočenju prizadevanj v spodbujanje varstva okolja z določitvijo prednostnih nalog in opredelitvijo področij dejavnosti, ki so lahko upravičena do sofinanciranja Skupnosti.

(13)

Države članice bi morale pripraviti nacionalne letne delovne programe, ki bi morali biti različni tako od načrtov in programov, ki so bili oblikovani za številna področja in ki določajo okvir za bodoče soglasje k posegu, kakor tudi od načrtov in programov, za katere Direktiva 92/43/EGS določa, da jih je treba oceniti; teh delovnih programov se ne bi smelo obravnavati kakor načrte ali programe, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (8).

(14)

Zahteve glede varstva okolja bi bilo treba vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti, tudi v finančne instrumente. LIFE+ naj bi tako dopolnjeval druge finančne instrumente Skupnosti, Komisija in države članice pa naj bi poskrbele za tovrstno dopolnjevanje na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(15)

V skladu s sklepi zasedanj Evropskega sveta v Luksemburgu decembra 1997 in v Solunu junija 2003 bi morale biti države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, upravičene do sodelovanja v programih Skupnosti v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvostranskih sporazumih, sklenjenih s temi državami.

(16)

Treba bi bilo združiti številne obstoječe okoljske instrumente ter poenostaviti programiranje in upravljanje z uvedbo enotnega in osredotočenega finančnega instrumenta za okolje.

(17)

Prav tako bi bilo treba zagotoviti gladek prehod ter nadaljnje spremljanje, revizijo in kvalitativno ocenjevanje dejavnosti, ki so financirane s sedanjimi programi, tudi po izteku teh programov.

(18)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9).

(19)

Splošni cilj LIFE+ je prispevati k izvajanju, posodabljanju in razvijanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter zlasti podpirati izvajanje 6. OAP. Države članice lahko s skupnim delovanjem preko instrumentov Skupnosti izboljšajo rezultate na nacionalni ali lokalni ravni, uresničijo cilje Skupnosti ali omogočijo izmenjavo informacij po vsej Skupnosti in tako dosežejo evropsko dodano vrednost. Ker tega cilja LIFE+ države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga torej lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(20)

Izvedbeni ukrepi, ki jih Komisija lahko sprejme na podlagi pooblastil, podeljenih s to uredbo, so upravljalni ukrepi v zvezi z izvajanjem programa z znatnimi proračunskimi posledicami v smislu člena 2(a) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10). Določene izvedbene ukrepe bi bilo zato treba sprejeti v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 4 Sklepa. Vendar pa ta uredba določa splošni okvir in se bo uporabljala sedem let. V tem obdobju se bodo prednostne naloge Skupnosti in nacionalne prednostne naloge verjetno znatno spremenile. Uredba med drugim prepušča številne bistvene odločitve večletnim strateškim programom in nacionalnim letnim delovnim programom. Zadevna vprašanja so odločilnega pomena za posamezne države članice in ključnega pomena za njihove nacionalne okoljske politike. Zato bi bilo primerno, da se določeni drugi ukrepi sprejemajo po regulativnem postopku, določenem v členu 5 Sklepa 1999/468/ES, da se državam članicam omogoči, da predlagane ukrepe predložijo v obravnavo Svetu. Regulativni postopek je prav tako primeren za sprejemanje sprememb prilog k tej uredbi, ki navajajo bistvene določbe, zlasti ukrepe, upravičene do financiranja, ter za sprejemanje izvedbenih pravil, razen tistih tehničnih ukrepov, ki so izrecno navedeni v tej uredbi —

1)

„6. OAP“ pomeni Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, kakor ga določa Sklep št. 1600/2002/ES;

2)

„Finančna uredba“ pomeni Uredbo (ES,Euratom) št. 1605/2002;

3)

„nacionalne agencije“ pomenijo nacionalne javne organe ali organe, ki jih ureja zasebno pravo in opravljajo naloge javne službe, ter ki so jim v skladu s členom 7(2) zaupane naloge izvajanja proračuna.

(a)

so v interesu Skupnosti, saj znatno prispevajo k doseganju splošnega cilja LIFE+ iz člena 1(2); in

(b)

so tehnično in finančno skladni in izvedljivi ter so stroškovno učinkoviti.

(a)

gre za ukrepe ali projekte najboljše prakse ali demonstrativne ukrepe in projekte za izvajanje Direktive Sveta 79/409/EGS ali Direktive 92/43/EGS;

(b)

gre za inovativne ukrepe in projekte ali demonstrativne ukrepe in projekte, ki se nanašajo na okoljske cilje Skupnosti, vključno z razvojem ali razširjanjem tehnik najboljše prakse, znanja in izkušenj ali tehnologij;

(c)

gre za kampanje osveščanja in posebno usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri preprečevanju gozdnih požarov;

(d)

gre za ukrepe in projekte za razvoj in izvajanje ciljev Skupnosti, ki se nanašajo na široko zasnovano, usklajeno, izčrpno in dolgoročno spremljanje gozdov in medsebojnih okoljskih vplivov.

—

LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost,

—

LIFE+ Okoljska politika in upravljanje ter

—

LIFE+ Informacije in obveščanje.

(a)

prispevati k izvajanju politike in zakonodaje Skupnosti na področju narave in biotske raznovrstnosti, zlasti Direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS, vključno z izvajanjem na lokalni in regionalni ravni; poleg tega pa podpirati nadaljnji razvoj in izvajanje omrežja Natura 2000, vključno z obalnimi in morskimi habitati in vrstami;

(b)

prispevati k utrjevanju temeljnih znanj za razvoj, presojo, spremljanje in ocenjevanje politike in zakonodaje Skupnosti na področju narave in biotske raznovrstnosti;

(c)

podpirati oblikovanje in izvajanje političnih pristopov in instrumentov za spremljanje in presojo na področju narave in biotske raznovrstnosti ter dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki nanje vplivajo, še posebej v povezavi z doseganjem cilja ustaviti izginevanje biotske raznovrstnosti znotraj Skupnosti do leta 2010;

(d)

zagotavljati podporo za boljše okoljsko upravljanje z večjo vključitvijo interesnih skupin, vključno z nevladnimi organizacijami, v posvetovanja o politiki in zakonodaji na področju narave in biotske raznovrstnosti ter v njuno izvajanje.

(a)

prispevati k razvoju in prikazovanju inovativnih pristopov politike, tehnologij, metod in instrumentov;

(b)

prispevati k utrjevanju temeljnih znanj za razvoj, presojo, spremljanje in ocenjevanje okoljske politike in zakonodaje;

(c)

podpirati oblikovanje in izvajanje pristopov za spremljanje in presojo stanja okolja ter dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki nanj vplivajo;

(d)

pospeševati izvajanje okoljske politike Skupnosti s posebnim poudarkom na izvajanju na lokalni in regionalni ravni;

(e)

zagotavljati podporo za boljše okoljsko upravljanje z večjim vključevanjem interesnih skupin, vključno z nevladnimi organizacijami, v posvetovanje o politiki in njeno izvajanje.

(a)

obveščati in osveščati javnost o okoljski problematiki, vključno s preprečevanjem gozdnih požarov;

(b)

zagotavljati podporo za spremljevalne ukrepe, kakor so. informacijske in komunikacijske dejavnosti in kampanje, konference in usposabljanje, vključno z usposabljanjem na področju preprečevanja gozdnih požarov.

(a)

sporazumi o donacijah;

(b)

pogodbe o javnih naročilih.

(a)

v primeru nacionalnih agencij takšno financiranje s strani Skupnosti ne predstavlja več kakor 2 % prispevka Skupnosti k nacionalnemu letnemu delovnemu programu države članice za zadevno leto. Zadevo osebje mora izvajati dodatne naloge, ki jih državne uprave niso opravile že prej v okviru izvajanja programov Skupnosti;

(b)

se izdatki za plače državnih uradnikov financirajo le v tolikšni meri, kolikor se ti nanašajo na izdatke za dejavnosti v okviru izvajanja projekta, ki jih ustrezni javni organ ne bi opravil, če se zadevni projekt ne bi izvajal. Zadevno osebje se mora dodeliti posebej za projekt in mora glede na stalno zaposleno osebje predstavljati dodatne stroške.

(a)

prebivalstvo:

(b)

narava in biotska raznovrstnost:

(a)

določijo prednostna področja ob upoštevanju opredeljenih dolgoročnih potreb;

(b)

prikažejo posebne nacionalne cilje;

(c)

opišejo ukrepe, ki se bodo financirali, in opišejo, kako izpolnjujejo merila upravičenosti iz člena 3;

(d)

podajo ocene stroškov; in

(e)

opišejo predlagani okvir spremljanja.

(a)

države Efte, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 933/1999 z dne 29. aprila 1999 o spremembi Uredbe (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (11);

(b)

države kandidatke za pristop k Evropski uniji;

(c)

države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces.

(a)

sprejetje in po potrebi spremembe večletnih strateških programov, oblikovanih v skladu s členom 6(1);

(b)

sprejetje in po potrebi spremembe nacionalnih letnih delovnih programov na podlagi osnutkov, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 6(3);

(c)

dodajanje ukrepov v Prilogo I ali spremembe Priloge II; ter

(d)

sprejetje podrobnih pravil, potrebnih za izvajanje te uredbe.

(a)

odločitev o prenosu izvrševanja proračuna na nacionalno agencijo ali agencije v skladu s členom 7(2) in potrditev skladnosti agencije ali agencij z izbirnimi merili iz Priloge II;

(b)

določitev oblike, vsebine in rokov za predložitev osnutkov nacionalnih letnih delovnih programov za namene člena 6(3) in poročil iz člena 6(7);

(c)

določitev oblike, vsebine in prejemnikov poročil iz člena 12(1); ter

(d)

oblikovanje kazalcev za pomoč pri spremljanju ukrepov, ki se financirajo iz LIFE+.

(a)

Uredba (ES) št. 1655/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE) (15);

(b)

Sklep št. 1411/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o okviru Skupnosti za sodelovanje na področju trajnostnega razvoja urbanih območij (16);

(c)

Sklep št. 466/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. marca 2002 o določitvi akcijskega programa Skupnosti za spodbujanje nevladnih organizacij, ki delujejo predvsem na področju varstva okolja (17);

(d)

Uredba (ES) št. 2152/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju gozdov in medsebojnih okoljskih vplivih v Skupnosti (Forest Focus) (18).

3.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 238/18

(1)(2)(3)(4)(5)(6)(7)(8)(9)(10)(11)(12)(13)(14)(15)(16)(17)(18)(19)(20)(21)(22)(23)(24)(25)(26)(27)(28)(29)(30)(31)

Bistveno je spodbujati sodelovanje in kulturne izmenjave, s čimer se zagotovi spoštovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi ter med evropskimi državljani izboljšati poznavanje drugih evropskih kultur in obenem poglabljati njihovo zavest o skupni evropski kulturni dediščini. Spodbujanje sodelovanja na kulturnem in jezikovnem področju ter raznolikosti tako prispeva k doživljanju evropskega državljanstva kot oprijemljive resničnosti, saj evropske državljane spodbuja k neposrednemu sodelovanju v integracijskih procesih.Dejavna kulturna politika, usmerjena v ohranjanje evropske kulturne raznolikosti in spodbujanja skupnih kulturnih elementov in kulturne dediščine lahko prispeva k boljši zunanji opaznosti Evropske unije.Da bi državljani polno podpirali evropsko integracijo in pri njej tudi polno sodelovali, bi bilo treba bolj poudarjati njihove skupne kulturne vrednote in korenine kot ključni element njihove identitete in pripadnosti družbi, ki temelji na svobodi, pravičnosti, demokraciji, spoštovanju človekovega dostojanstva in integritete, strpnosti in solidarnosti, ob polnem spoštovanju Listine o temeljnih pravicah Evropske Unije.Bistveno je, da področje kulture prispeva svoj delež in igra ustrezno vlogo pri širšem evropskem političnem razvoju. Področje kulture je pomemben delodajalec in poleg tega obstaja tudi jasna povezava med vlaganji v kulturo in gospodarskim razvojem, od koder izhaja pomen krepitve kulturne politike na regionalnih in nacionalnih ravneh ter na evropski ravni. Skladno s tem, bi bilo treba okrepiti položaj kulturnih panog pri premikih v sklopu Lizbonske strategije, saj te panoge vse znatneje prispevajo k evropskemu gospodarstvu.Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti boj proti izključenosti v vseh oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo. Izboljšan dostop do kulture za čim širši krog ljudi je lahko sredstvo v boju proti socialni izključenosti.Člen 3 Pogodbe določa, da si Skupnost pri vseh dejavnostih iz navedenega člena prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost moških in žensk.Kulturni programi Kalejdoskop, Ariane, Raphael in Kultura 2000, določeni s sklepi št. 719/96/ES (3), št 2085/97/ES (4), št. 2228/97/ES (5) in št. 508/2000/ES (6), so označili pomembne napredke pri izvajanju ukrepov Skupnosti na področju kulture. Tako so bile pridobljene pomembne izkušnje, zlasti s pomočjo vrednotenja teh kulturnih programov. Ukrepe Skupnosti na področju kulture je sedaj treba racionalizirati in okrepiti ob upoštevanju rezultatov teh vrednotenj, rezultatov posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi in rezultatov dela evropskih institucij. V ta namen je torej treba pripraviti program.Evropske institucije so večkrat jasno izrazile svoje stališče glede različnih področij, ki zadevajo kulturne ukrepe Skupnosti in izzive kulturnega sodelovanja; zlasti v Resolucijah Sveta z dne 25. junija 2002 o novem delovnem načrtu glede evropskega sodelovanja na področju kulture (7) in v Resoluciji z dne 19. decembra 2002 o delovnem načrtu za evropsko sodelovanje na področju kulture (8), v resolucijah Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2001 o kulturnem sodelovanju v Evropski uniji (9), z dne 28. februarja 2002 o izvajanju Programa Kultura 2000 (10), in z dne 22. oktobra 2002 o pomembnosti dinamike v gledališču in uprizoritvene umetnosti v razširjeni Evropi (11), z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah (12), pa tudi z mnenjem Odbora regij z dne 9. oktobra 2003 o podaljšanju Programa Kultura 2000.Svet je v svojih zgoraj navedenih resolucijah poudaril nujnost sprejetja bolj koherentnega pristopa h kulturi na ravni Skupnosti in hkrati poudarja, da je evropska dodana vrednost nujna in odločilna v okviru evropskega kulturnega sodelovanja, pa tudi splošni pogoj za ukrepanje Skupnosti na področju kulture.Da bi postal skupni evropski kulturni prostor realnost za državljane Evrope, je treba spodbujati transnacionalno mobilnost kulturnih akterjev, nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov ter podpirati dialog in kulturne izmenjave.Stališča institucij o potrebi po boljšem upoštevanju posebnih gospodarskih in socialnih značilnosti neavdiovizualnih kulturnih panog so izražena v sklepih Sveta z dne 16. novembra 2004 o delovnem načrtu za področje kulture (2005 – 2006), resoluciji Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah in mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o kulturnih panogah v Evropi z dne 28. januarja 2004. Poleg tega bi bilo treba v novem programu upoštevati pripravljalne ukrepe za sodelovanje v kulturnih zadevah, ki so se spodbujale v letih 2002 – 2004.V tej zvezi je treba podpirati tesnejše sodelovanje med kulturnimi akterji in jih spodbujati k oblikovanju projektov večletnega sodelovanja ter jim tako omogočiti razvijanje skupnih dejavnosti, podpirati bolj usmerjene ukrepe s pravo evropsko dodano vrednostjo, simbolične kulturne dogodke in evropske organizacije za kulturno sodelovanje ter spodbujati k analizi izbranih tem evropskega pomena pa tudi k zbiranju in širjenju informacij ter dejavnostim, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike.Na podlagi Sklepa 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019 (13) bi bilo treba temu projektu dodeliti več finančnih sredstev, saj je med Evropejci zelo prepoznaven in prispeva h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru. V okviru tega projekta bi bilo treba pozornost nameniti vseevropskemu kulturnemu sodelovanju.Podpreti bi bilo treba ustanove, ki delujejo v prid evropskemu kulturnemu sodelovanju in igrajo vlogo evropskih kulturnih „ambasadorjev“ ter se opirajo na izkušnje, ki jih je Evropska unija pridobila v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (14).Program mora ob spoštovanju načela svobode izražanja prispevati k prizadevanjem Evropske unije pri spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti vsem oblikam diskriminacije.Državam kandidatkam za vstop v Evropsko unijo in državam Efte, ki so članice Sporazuma EGP, bi morala biti dana možnost sodelovanja v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami.Evropski svet je na zasedanju dne 19. in 20. junija 2003 v Solunu sprejel „Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“ in določil, da bi programi Skupnosti morali biti odprti tudi za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, podpisanih med Skupnostjo in temi državami. Te države lahko, če želijo, v okviru proračunskih sredstev ali političnih prednostnih nalog sodelujejo v programu, lahko pa sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, dogovorjenih med zadevnimi stranmi.Program bi moral omogočati tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami, ki so s Skupnostjo podpisale sporazume, v katerih je zajeto tudi področje kulture, pod pogoji, ki jih je treba še določiti.Za povečanje dodane vrednosti ukrepov Skupnosti je treba zagotoviti celovitost in komplementarnost ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, in ustreznih drugih politik, ukrepov in instrumentov Skupnosti v skladu s členom 151(4) Pogodbe. Še zlasti bi bilo treba paziti, da bodo ukrepi Skupnosti na področjih kulture in izobraževanja povezani z ukrepi, namenjenimi širjenju izmenjav najboljše prakse in tesnejšega sodelovanja na evropski ravni.V zvezi z izvajanjem podpore Skupnosti bi bilo treba upoštevati poseben značaj področja kulture v Evropi in bi bilo treba poskrbeti, da bodo upravni in finančni postopki kolikor je mogoče poenostavljeni in prilagojeni ciljem, praksam in razvoju področja kulture.Komisija, države članice in točke za stike na kulturnem področju bi morale spodbujati sodelovanje manjših izvajalcev v projektih za večletno sodelovanje in organizacijo dejavnosti za zbliževanje potencialnih projektnih partnerjev.Program bi moral združiti posebne lastnosti in strokovno znanje kulturnih izvajalcev iz vse Evrope. Kjer je to potrebno, bi morale Komisija in države članice sprejeti ukrepe za obravnavanje nizke stopnje sodelovanja kulturnih izvajalcev v vsaki državi članici ali sodelujoči državi.V okviru sodelovanja med Komisijo in državami članicami je primerno zagotoviti stalno spremljanje in vrednotenje programa, da bi se omogočilo prilagajanje, zlasti glede prednostnih nalog pri izvajanju ukrepov. Ta vrednotenja bi morala vključevati tudi zunanje vrednotenje, ki ga opravijo neodvisne in nepristranske organizacije.Pri postopkih za spremljanje in vrednotenje programa bi bilo treba uporabiti cilje in kazalce, ki so specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni.Treba bi bilo izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukrepe za povračilo izgubljenih ali nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev.Treba je določiti enoten instrument za financiranje in oblikovanje programa kulturnega sodelovanja z imenom „Program Kultura“, in sicer za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15).Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16).Ukrepe, potrebne za finančno izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (17) (v nadaljevanju: „finančna uredba“), in z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES; Euratom) št. 1605/2002 (18).Ukrepi Skupnosti, ki se izvajajo na področju kulturnega sodelovanja, se dopolnjujejo z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi. Ker ciljev tega sklepa, in sicer okrepitve evropskega kulturnega prostora, temelječega na skupni kulturni dediščini (nadnacionalna mobilnost kulturnih akterjev v Evropi, nadnacionalno kroženje umetniških in kulturnih del in izdelkov, medkulturni dialog), zaradi nadnacionalnega značaja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepov, lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.Treba bi bilo sprejeti prehodne določbe za zagotovitev nemotenega prehoda med programi, ki jih določata sklepa št. 508/2000/ES in 792/2004/ES, na eni strani ter programom, ki ga določa ta sklep, na drugi —

(a)

spodbujanje transnacionalne mobilnosti kulturnih akterjev;

(b)

spodbujanje transnacionalnega kroženja umetniških del ter umetniških in kulturnih izdelkov;

(c)

pospeševanje medkulturnega dialoga.

(a)

podpora kulturnim ukrepom:

(b)

podpora ustanovam, dejavnim na področju kulture na evropski ravni;

(c)

podpora za analizo, zbiranje in širjenje informacij ter za dejavnosti, ki v največji možni meri širijo vpliv projektov na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike.

(a)

države Efte, ki so članice EGP, v skladu z določili sporazuma EGP;

(b)

države kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji ter postopki za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnih sporazumih;

(c)

države Zahodnega Balkana v skladu s postopki, ki so jih te države določile v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti.

(a)

letni delovni načrt, vključno s prednostnimi nalogami, merili in postopki za izbiranje;

(b)

letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi ukrepi programa;

(c)

postopki za spremljanje in vrednotenje Programa.

(d)

finančna podpora s strani Skupnosti v zvezi z vsemi ukrepi, predlaganimi v skladu s členom 4(1), pri katerih skupni prispevek Skupnosti presega 200 000 EUR: zneski, trajanje, razporeditev in upravičenci.

(a)

imajo zadostno število osebja z strokovnimi in jezikovnimi sposobnostmi, ki so potrebne za delo na področju mednarodnega sodelovanja;

(b)

imajo primerno infrastrukturo, zlasti kar zadeva informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

(c)

delujejo v upravnem okolju, ki omogoča zadovoljivo izvajanje nalog in preprečuje nasprotja interesov.

(a)

spodbujanjem temeljnega načela svobode izražanja;

(b)

prizadevanji za globljo ozaveščenost glede pomena prispevanja k trajnostnemu razvoju;

(c)

prizadevanji za širjenje medsebojnega razumevanja in strpnosti znotraj Evropske unije;

(d)

prispevanjem k preprečevanju vseh oblik diskriminacije, osnovanih na spolu, rasi ali etničnem poreklu, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti.

(a)

vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja tega programa, in sicer najkasneje 31. decembra 2010;

(b)

sporočilo o nadaljevanju izvajanja Programa, najkasneje do 31. decembra 2011;

(c)

naknadno poročilo o oceni, najkasneje do 31. decembra 2015.

3.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 238/31

(1)

Evropski svet v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 je spodbujanje zaposlovanja in socialnega vključevanja kot bistven del vključil v splošno strategijo Unije zaradi doseganja svojega strateškega cilja v naslednjem desetletju, da postane najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju in je sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. Za Unijo je postavil ambiciozne cilje glede doseganja pogojev za polno zaposlenost, izboljšanja kakovosti in storilnosti pri delu in spodbujanja socialne kohezije ter vključujočega trga dela. Strategija je bila ponovno predmet razprave Evropskega sveta v Bruslju dne 22. in 23. marca 2005.

(2)

V skladu z jasnim namenom Komisije o konsolidiranju in racionaliziranju instrumentov Skupnosti za financiranje, naj bi s tem sklepom vzpostavili enoten in usmerjen program, ki zagotavlja nadaljevanje in razvoj dejavnosti, začetih s Sklepom Sveta 2000/750/ES z dne 27. novembra 2000 o določitvi akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji (2001 do 2006) (4), Odločbo Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001 – 2005) (5) in Sklepi Evropskega parlamenta in Sveta št. 50/2002/ES z dne 7. decembra 2001 o uvedbi akcijskega programa Skupnosti za spodbujanje sodelovanja med državami članicami za boj proti socialni izključenosti (6), št. 1145/2002/ES z dne 10. junija 2002 o spodbujevalnih ukrepih Skupnosti na področju zaposlovanja (7) ter št. 848/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje organizacij, ki so dejavne na evropski ravni na področju enakosti moških in žensk (8), kakor tudi dejavnosti na področju pogojev dela, izvajanih na ravni Skupnosti.

(3)

Na izrednem Evropskem svetu o zaposlovanju v Luksemburgu dne 20. in 21. novembra 1997 je bila uvedena Evropska strategija zaposlovanja o usklajevanju zaposlitvenih politik držav članic na podlagi dogovorjenih zaposlitvenih smernic in priporočil. Evropska strategija zaposlovanja je zdaj najpomembnejši instrument na evropski ravni za izvajanje ciljev Lizbonske strategije glede zaposlovanja in trga dela.

(4)

Sklep lizbonskega Evropskega sveta je bil, da je število ljudi, ki živijo pod pragom revščine in v socialni izključenosti v Uniji, nesprejemljivo in da je nujno sprejeti ukrepe, ki bodo ob zastavitvi primernih ciljev imeli odločilni napredek na področju izkoreninjenja revščine. O teh ciljih se je dogovoril Evropski svet v Nici dne 7., 8. in 9. decembra 2000. Evropski svet se je tudi strinjal, da bi morale politike, namenjene boju proti socialni izključenosti, temeljiti na odprti metodi koordinacije, ki povezuje nacionalne akcijske načrte s pobudo Komisije za sodelovanje.

(5)

Demografske spremembe predstavljajo zelo pomemben dolgoročni izziv sistemom socialne zaščite glede izplačevanja primernih pokojnin ter glede visoko kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne nege, ki sta dostopna vsem in se lahko dolgoročno financirata. Pomembno je spodbujati politike, ki lahko zagotovijo tako ustrezno socialno zaščito kot trajnost sistemov socialne zaščite. Lizbonski Evropski Svet je sklenil, da bi moralo sodelovanje na tem področju temeljiti na odprti metodi koordinacije.

(6)

Pozornost je treba posvetiti posebnemu položaju priseljencev v tem okviru in pomenu uvedbe ukrepov za preoblikovanje dela na črno v redno zaposlitev.

(7)

Zagotavljanje minimalnih standardov in stalnih izboljšav delovnih pogojev v Uniji je bistvena značilnost evropske socialne politike in pomemben splošni cilj Evropske unije. Skupnost igra pomembno vlogo pri pomoči in dopolnjevanju dejavnosti držav članic na področju zdravstvenega varstva in varnosti delavcev, delovnih pogojev, vključno s potrebo po usklajevanju dela in družinskega življenja, zaščite delavcev po izteku delovne pogodbe, obveščanja, svetovanja in sodelovanja delavcev in zastopanja in kolektivne obrambe interesov delavcev in delodajalcev.

(8)

Prepoved diskriminacije je temeljno načelo Evropske unije. Člen 13 Pogodbe omogoča ukrepanje v boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Prepoved diskriminacije je prav tako utemeljena v členu 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije in vzporedno razviti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti diskriminaciji na eni ali več osnovah. Zato bi pri obravnavi dostopnosti in rezultatov programa morali upoštevati posebne potrebe invalidov v smislu zagotavljanja njihovega polnega in enakega dostopa do dejavnosti, financiranih s tem programom, in do rezultatov in vrednotenja dejavnosti, vključno z nadomestilom dodatnih stroškov, ki jih imajo zaradi svoje invalidnosti. Izkušnje, pridobljene v mnogih leta boja proti določenim oblikam diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi spola, so lahko koristne v boju proti drugim oblikam diskriminacije.

(9)

Na podlagi člena 13 Pogodbe je Svet sprejel naslednje direktive: Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (9), ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti, med drugim v zvezi z zaposlitvijo, poklicnim usposabljanjem, izobrazbo, dostopom do dobrin in storitev ter socialnim varstvom, Direktivo 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (10), ki prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju in delu na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti, in Direktiva 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (11).

(10)

V skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe je enako obravnavanje moških in žensk osnovno načelo prava Skupnosti. Direktive in drugi akti, sprejeti na podlagi tega načela, igrajo odločilno vlogo pri izboljšanju položaja žensk v Uniji. Izkušnje iz ukrepanja na ravni Skupnosti so pokazale, da je za spodbujanje enakosti spolov v politikah Skupnosti ter za boj proti dejanski diskriminaciji potrebna kombinacija instrumentov, ki se medsebojno dopolnjujejo, vključno z zakonodajo, orodji financiranja ter integriranjem. V skladu z načelom enakosti moških in žensk bi se morala integracija načela enakosti spolov pospeševati na vseh področjih in dejavnostih programa.

(11)

Mnoge nevladne organizacije (NVO), ki so dejavne na različnih ravneh lahko pomembno prispevajo na evropski ravni z delovanjem preko ključnih mrež, ki sodelujejo pri spreminjanju usmeritev politik, povezanih s splošnimi cilji programa.

(12)

Ker cilje tega Sklepa države članice same ne morejo zadovoljivo doseči zaradi potrebe po izmenjavi informacij na evropski ravni in razširjanju dobre prakse v celotni Skupnosti in ker se lahko ti cilji zaradi večstranske razsežnosti dejavnosti in ukrepov Skupnosti lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(13)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (12).

(14)

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, bi se morali sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13).

(15)

Glede na razdelitev programa na pet področij lahko države članice zagotovijo rotacijo svojih nacionalnih predstavnikov v skladu s temami, ki jih obravnava odbor, ki pomaga Komisiji —

(a)

izboljšati poznavanje in razumevanje prevladujočega stanja v državah članicah in v ostalih sodelujočih državah s pomočjo analize, vrednotenja in natančnega spremljanja politik;

(b)

podpirati razvoj statističnih orodij in metod ter skupnih indikatorjev, po potrebi razčlenjenih glede na spol in starostno skupino, na področjih, ki jih zajema ta program;

(c)

podpirati in spremljati izvajanje prava Skupnosti, kjer je to primerno, in političnih ciljev Skupnosti v državah članicah ter oceniti njihovo učinkovitost in vpliv;

(d)

spodbujati povezovanje, vzajemno učenje, prepoznavanje in širjenje dobre prakse ter inovativnih pristopov na evropski ravni;

(e)

povečati ozaveščenosti interesnih skupin in širše javnosti o politikah in ciljih Skupnosti, zastavljenih na vsakem od petih področij;

(f)

okrepiti zmogljivost ključnih omrežij na evropski ravni za spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Skupnosti, kjer je to primerno.

(1)

Zaposlovanje;

(2)

Socialna zaščita in vključevanje;

(3)

Delovni pogoji;

(4)

Nediskriminacija in raznolikost;

(5)

Enakost spolov.

(a)

boljšim razumevanjem razmer in možnosti na področju zaposlovanja, zlasti s pomočjo analiz in študij ter z razvojem statistike in skupnih indikatorjev v okviru ESZ;

(b)

spremljanjem in vrednotenjem izvajanja Evropskih smernic za zaposlovanje in priporočil ter njihovega vpliva, zlasti s pomočjo Skupnega poročila o zaposlovanju, ter z analizo vzajemnega delovanja med ESZ in splošno ekonomsko in socialno politiko ter drugimi področji politike;

(c)

organiziranjem izmenjav o politikah, dobri praksi in inovativnih pristopih ter spodbujanjem vzajemnega učenja v okviru ESZ;

(d)

ozaveščanjem, razširjanjem informacij in spodbujanjem razprav o izzivih na področju zaposlovanja in politikah in o izvajanju nacionalnih programov reforme, tudi med socialnimi partnerji, regionalnimi in lokalnimi akterji in drugimi interesnimi skupinami.

(a)

boljšim razumevanjem socialne izključenosti in revščine, socialne zaščite in politik vključevanja, zlasti s pomočjo analiz, študij in razvojem statistike ter skupnih indikatorjev v okviru OMK na področju socialne zaščite in vključevanja;

(b)

spremljanjem in vrednotenjem izvajanja OMK na področju socialne zaščite in vključevanja in njenega vpliva na nacionalni in ravni in na ravni Skupnosti ter z analizo vzajemnega delovanja med OMK in drugimi področji politike;

(c)

organizacijo izmenjav o politikah, dobri praksi in inovativnih pristopih ter spodbujanjem vzajemnega učenja v okviru strategije socialne zaščite in vključevanja;

(d)

ozaveščanjem, širjenjem informacij in spodbujanjem razprav o ključnih izzivih in političnih vprašanjih, ki se pojavijo v procesu usklajevanja Skupnosti na področju socialne zaščite in vključevanja, tudi med socialnimi partnerji, regionalnimi in lokalnimi akterji, NVO ter drugimi interesnimi skupinami;

(e)

povečevanjem zmogljivosti ključnih omrežij na evropski ravni za podporo in nadaljnji razvoj političnih ciljev in strategij Skupnosti na področju socialne zaščite in vključevanja.

(a)

boljšim razumevanjem razmer na področju delovnih pogojev, zlasti s pomočjo analiz, študij in, kjer je to primerno, z razvojem statistike in indikatorjev ter tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politik in običajnih postopkov;

(b)

podporo izvajanju delovnega prava Skupnosti s pomočjo učinkovitega spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, pripravo vodnikov in s povezovanjem specializiranih organov, vključno s socialnimi partnerji, v mrežo;

(c)

uvajanjem preventivnih ukrepov in spodbujanjem kulture preprečevanja na področju zdravja in varnosti pri delu;

(d)

ozaveščanjem, širjenjem informacij in spodbujanjem razprave o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z delovnimi pogoji, tudi med socialnimi partnerji in drugimi interesnimi skupinami.

(a)

boljšim razumevanjem razmer v zvezi z diskriminacijo, zlasti s pomočjo analiz in študij in, kjer je to primerno, razvojem statistike in indikatorjev ter tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politik in običajnih postopkov;

(b)

podporo izvajanju zakonodaje Skupnosti o nediskriminaciji s pomočjo učinkovitega spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, in s povezovanjem specializiranih organov s področja nediskriminacije v mrežo;

(c)

ozaveščanjem, razširjenjem informacij in spodbujanjem razprave o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z diskriminacijo in z integracijo prepovedi diskriminacije v vse politike Skupnosti, vključno med socialnimi partnerji, NVO in drugimi interesnimi skupinami;

(d)

povečevanjem zmogljivosti ključnih omrežij na evropski ravni za podporo in nadaljnji razvoj političnih ciljev in strategij Skupnosti v boju proti diskriminaciji.

(a)

boljšim razumevanjem razmer na področju enakosti spolov in integracije načela enakosti spolov, zlasti s pomočjo analiz in študij ter z razvojem statistike in, kjer je to primerno, indikatorjev ter tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politik in običajnih postopkov;

(b)

podporo izvajanju zakonodaje Skupnosti o enakosti spolov s pomočjo učinkovitega spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, in s povezovanjem specializiranih organov s področja enakosti spolov v mrežo;

(c)

ozaveščanjem, širjenjem informacij in spodbujanjem razprave o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z enakostjo spolov in integracijo načela enakosti spolov, tudi med socialnimi partnerji, NVO in drugimi interesnimi skupinami;

(d)

povečevanjem zmogljivosti ključnih omrežij na evropski ravni za podporo in nadaljnji razvoj političnih ciljev in strategij Skupnosti na področju enakosti spolov.

(a)

Analitične dejavnosti:

(b)

Dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in širjenja informacij:

(c)

Podpora glavnim akterjem:

(a)

države članice;

(b)

javne zavode za zaposlovanje in njihove agencije;

(c)

lokalne in regionalne oblasti;

(d)

specializirane organe, določene v zakonodaji Skupnosti;

(e)

socialne partnerje;

(f)

NVO, zlasti tiste, ki so organizirane na evropski ravni;

(g)

visokošolske ustanove in raziskovalne inštitute;

(h)

strokovnjake na področju vrednotenja;

(i)

nacionalne statistične urade;

(j)

medije.

(a)

s pogodbo o opravljanju storitev na podlagi javnega razpisa, v tem primeru se uporabi postopke Eurostata v zvezi s sodelovanjem z nacionalnimi statističnimi uradi;

(b)

z delnim prispevanjem na podlagi razpisa za predloge, v tem primeru Skupnost praviloma sofinancira do 80 % celotnih stroškov prejemnika pomoči. Vsaka finančna podpora, ki gre preko navedene omejitve je možna le v izjemnih okoliščinah in po natančnem pregledu.

(a)

splošne smernice za izvajanje programa;

(b)

letni program dela za izvajanje programa, razdeljen na posamezna področja;

(c)

finančna podpora, dodeljena s strani Skupnosti;

(d)

letni proračun, v skladu s členom 17;

(e)

postopki za izbiro ukrepov, ki prejmejo podporo Skupnosti, in osnutek seznama ukrepov, ki so deležni te podpore, predložen s strani Komisije;

(f)

merila za vrednotenje programa, vključno s tistimi, ki se nanašajo na stroškovno učinkovitost ter pravila za širjenje in prenašanje rezultatov.

—

držav EFTA/EGP v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

—

držav pristopnic in držav kandidatk, pridruženih Evropski uniji, kakor tudi držav Zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces.