ISSN 1725-5244 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 199 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 49 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
I Informacije |
|
|
Komisija |
|
2006/C 199/1 |
||
2006/C 199/2 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4344 — Lactalis/Nestlé) ( 1 ) |
|
2006/C 199/3 |
||
2006/C 199/4 |
Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 5. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja ( 1 ) |
|
2006/C 199/5 |
Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških in izravnalnih ukrepov |
|
|
EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR |
|
|
Nadzorni organ EFTA |
|
2006/C 199/6 |
||
|
III Obvestila |
|
|
Komisija |
|
2006/C 199/7 |
||
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
|
I Informacije
Komisija
24.8.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/1 |
Menjalni tečaji eura (1)
23. avgusta 2006
(2006/C 199/01)
1 euro=
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,2812 |
JPY |
japonski jen |
149,09 |
DKK |
danska krona |
7,4615 |
GBP |
funt šterling |
0,67730 |
SEK |
švedska krona |
9,2010 |
CHF |
švicarski frank |
1,5799 |
ISK |
islandska krona |
90,08 |
NOK |
norveška krona |
8,0430 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CYP |
ciprski funt |
0,5761 |
CZK |
češka krona |
28,106 |
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
HUF |
madžarski forint |
275,65 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,6959 |
MTL |
malteška lira |
0,4293 |
PLN |
poljski zlot |
3,9045 |
RON |
romunski leu |
3,5294 |
SIT |
slovenski tolar |
239,59 |
SKK |
slovaška krona |
37,615 |
TRY |
turška lira |
1,8689 |
AUD |
avstralski dolar |
1,6735 |
CAD |
kanadski dolar |
1,4243 |
HKD |
hongkonški dolar |
9,9649 |
NZD |
novozelandski dolar |
2,0027 |
SGD |
singapurski dolar |
2,0164 |
KRW |
južnokorejski won |
1 224,31 |
ZAR |
južnoafriški rand |
9,0795 |
CNY |
kitajski juan |
10,2110 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,2895 |
IDR |
indonezijska rupija |
11 658,28 |
MYR |
malezijski ringit |
4,708 |
PHP |
filipinski peso |
65,751 |
RUB |
ruski rubelj |
34,2740 |
THB |
tajski bat |
48,184 |
Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
24.8.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/2 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva št. COMP/M.4344 — Lactalis/Nestlé)
(2006/C 199/02)
(Besedilo velja za EGP)
1. |
Komisija je 14. avgusta 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Groupe Lactalis S.A. (Lactalis, Francija) in podjetje Nestlé S.A. (Nestlé, Švica) s prenosom sredstev ustanovita skupno podjetje (v nadaljnjem besedilu „Podjetje“) v smislu členov 3(4) in 3(1)(b) Uredbe Sveta. |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
4. |
Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4344 — Lactalis/Nestlé na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
24.8.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/3 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(2006/C 199/03)
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Španija
Št. pomoči: N 78/2005, 202/2005, 432/2005 in 152/2006
Naziv: Nadomestilo škode zaradi slane v prvem trimesečju leta 2005
Cilj: Povračilo škode kmetijskim gospodarstvom zaradi močne slane, zaradi katere je v prvem trimesečju leta 2005 nastala škoda na rastlinah in drevju
Pravna podlaga:
— |
Régimen de ayudas del Gobierno central (N 78/2005) «Real Decreto Ley 1/2005, de 4 de febrero, por el que se adoptan medidas urgentes para paliar los daños ocasionados en el sector agrario por las heladas acaecidas en el mes de enero de 2005», modificado rationae temporis por el «Real Decreto Ley 6/2005, de 8 de abril 2005, por el que se establece la aplicación del Real Decreto Ley 1/2005» (1); |
— |
Régimen complementario de la Comunidad Autónoma de Andalucía «Decreto 56/2005, de 1 de marzo, por el que se adoptan medidas urgentes para paliar los daños producidos en el sector agrario por las heladas ocurridas en el mes de enero de 2005 en Andalucía», modificado rationae temporis por el «Decreto 125/2005 de 10 de mayo» (2); |
— |
Régimen complementario de la Comunidad Autónoma de Murcia «Decreto 22/2005, de 11 de febrero, por el que se establecen ayudas para paliar los daños producidos por las heladas padecidas desde el pasado mes de enero de 2005» (3); |
— |
Régimen complementario de la Comunidad Autónoma de Valencia «Decreto 22/2005, de 4 de febrero, del Consell de la Generalitat, por el que establecen ayudas para paliar los daños producidos por las heladas ocurridas durante los últimos días del mes de enero 2005», modificado por el «Decreto 37/2005, de 25 de febrero, del Consell de la Generalitat, por el que se modifica el Decreto 22/2005, de 4 de febrero, del Consell de la Generalitat, por el que se establecen ayudas para paliar los daños producidos por las heladas ocurridas durante los últimos días del mes de enero 2005», así como por el «Decreto 75/2005, de 15 de abril, del Consell de la Generalitat, por el que se declaran aplicables las medidas contenidas en el Decreto 22/2005, de 4 de febrero, del Consell de la Generalitat, modificado por el Decreto 37/2005, de 25 de febrero, por el que se establecen ayudas para paliar los daños producidos por las heladas y el pedrisco durante los meses de enero y febrero de 2005, a los daños ocasionados por las heladas que tuvieron lugar durante el mes de marzo de 2005» (4). |
Proračun: Celotnega proračuna, ki jo za shemo pomoči na državni ravni določa „Real Decreto-ley 1/2005“, ni mogoče določiti, saj se lahko spreminja glede na vloge za posojila; za povračilo škode v obliki kapitalske subvencije je predviden znesek v višini 24,049 mio EUR (N78/2002). Avtonomna skupnost Andaluzije je predvidela proračun v višini 20 mio EUR (N 202/2005), Avtonomna skupnost Murcie proračun v višini 23,420 mio EUR in Avtonomna skupnost Valencije proračun v višini 30 mio EUR
Intenzivnost ali znesek pomoči: Nižja od izgub
Trajanje: Pomoč ad hoc
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Italija (Abruzzo)
Št. pomoči: N 86/2006
Naziv: Pomoči za dejavnosti, vezane na genetsko izboljšanje zootehnično zanimivih vrst
Cilj: Okrepitev dejavnosti, vezanih na genetsko izboljšanje zootehnično zanimivih živalskih vrst (razen prašičev in perutnine)
Pravna podlaga: Legge 15 gennaio 1991, n. 30 e Legge regionale 3 marzo 2005, n. 16
Proračun: Za leto 2006 so predvideni 4 milijoni EUR. Za naslednja leta bodo proračunska sredstva za režim določena z regionalnim zakonom o proračunu
Intenzivnost ali znesek pomoči: Spremenljiva glede na ukrepe (pomoči za naložbe, tehnično pomoč in za podporo vzdrževanju in izboljšanju genetske kakovosti živine)
Trajanje: 6 let (31.12.2012)
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Republika Litva
Št. pomoči: N 159/2006
Naziv: Pomoč za nakup plemenskega materiala v Latviji — Sprememba k Pomoči N94/2005 „Pomoč za nakup plemenskega materiala v tujini“
Cilj: Investicijska pomoč, namenjena nakupu živali boljše genske kakovosti
Pravna podlaga: 1998. gada 5. maija Ciltsdarba likums (Latvijas Vēstnesis, 1998. gada 21. aprīlis) un Ministru kabineta 2006. gada 3. janvāra noteikumi Nr. 21 “Noteikumi par valsts atbalstu lauksaimniecībai 2006. gadā un tā piešķiršanas kārtību” (Latvijas Vēstnesis Nr. 14, 2006. gada 24. janvāris)
Proračun: 2 200 000 LVL (približno 3 170 000 EUR)
Intenzivnost ali znesek pomoči: 40 %, 50 % za območja z omejenimi možnostmi
Trajanje: 2008
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Italija (Emilija — Romanija)
Št. pomoči: N 222/A/03
Naziv: Intervencije za sisteme jamstev v kmetijskem sektorju
Cilj: Nuditi jamstva za kratko-, srednje- in dolgoročna posojila; tehnična pomoč
Pravna podlaga: Deliberazione regionale n. 316 del 3 marzo 2003«Modifica della legge regionale 12 dicembre 1997, n. 43 sugli interventi a favore di forme collettive di garanzia nel settore agricolo. Abrogazione della legge regionale n. 37/95»
Proračun: Od 2 do 3 milijone EUR letno
Intenzivnost ali znesek pomoči: Od 40 do 70 %
Trajanje: Ni omejeno
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Avstrija (Spodnja Avstrija)
Številka pomoči: Pomoč št. N 243/2006
Naziv: Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče
Cilj: Smernice, ki jih je odobrila Komisija z državno pomočjo N 564a/2004 („odobrene nacionalne smernice“) določajo pogoje in načine uporabe plačil nadomestil proizvajalcem kmetijskih proizvodov v primeru škode, ki jo kmetijski proizvodnji povzročijo poplave, usadi, skalni podori, plazovi blata, plazovi, potresi, snežni plazovi in hurikani. Kot je določeno v Odločbi Komisije C(2005)6036 z dne 26. decembra 2005 (državna pomoč N 564a/2004), s katero se odobrijo nacionalne smernice, avstrijski organi zagotavljajo, da je treba vsak izredni nujni primer, ki zahteva plačilo nadomestila proizvajalcem kmetijskih proizvodov po odobrenih nacionalni smernicah, posebej priglasiti Komisiji. Nadomestilo se ne plača, dokler Komisija v takih primerih ne potrdi stanje naravne nesreče. V tem primeru so avstrijski organi uradno priglasili številne izredne nujne primere za leto 2006 (poplave), ki so jih preverile vladne hidrološke službe dežele Spodnja Avstrija. Avstrijski organi so odločili, da se oceni škoda in dodeli nadomestilo v skladu z določbami odobrenih nacionalnih smernic. Nadomestilo znaša 30 % ocenjene škode ali 50 % v dokazanih primerih hude stiske
Pravna podlaga: Richtlinien für die Gewährung von Beihilfen zur Behebung von Katastrophenschäden des Landes Niederösterreich
Proračun: Ni določen
Intenzivnost ali znesek pomoči: Največ 50 %
Trajanje: Enkratna pomoč
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Italija (Toskana)
Št. pomoči: N 288/06
Naziv: Intervencije na kmetijskih območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče (toča 6. decembra 2005 v občini Piancastagnaio — pokrajina Siena, Toskana)
Cilj: Nadomestilo škode kmetijski proizvodnji in kmetijskim strukturam zaradi neugodnih vremenskih razmer
Pravna podlaga: Decreto legislativo n. 102/2004
Proračun: Glej odobreno shemo (NN 54/A/04)
Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 %
Trajanje: Do konca plačil
Drugi podatki: Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki ga je odobrila Komisija v okviru državne pomoči NN 54/A/2004 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Republika Estonija
Št. pomoči: N 338/2005
Naziv: Pomoč za izvajanje nacionalnega programa za izkoreninjenje in nadzor izbruhov škodljivcev in škodljivih bolezni rastlin
Cilj: Boj proti boleznim rastlin
Pravna podlaga:
— |
Taimekaitseseadus, vastu võetud 21. aprillil 2004, jõustunud 1. mail 2004 (RT I, 28.04.2004, 32, 226), § 4, 9, 15; |
— |
Ministeeriumi määrus “Ohtlike taimekahjustajate nimekiri” (RT L, 15.7.2004, 96, 1503); |
— |
Ministeeriumi määrus “Ohtliku taimekahjustajaga saastunud, saastumisohus või saastumiskahtlasel taimel, taimsel saadusel või muul objektil leiduva ohtliku taimekahjustaja liigile kohased tõrjeabinõud” (RT L, 24.3.2005, 33, 469); |
— |
Ministeeriumi määruse eelnõu “Tõrjeabinõude rakendamisega seotud kulude osaline hüvitamine” |
Proračun: 3 milijone EEK letno (približno 191 000 EUR)
Intenzivnost ali znesek pomoči: Do100 %
Trajanje: Neomejeno
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Italija (Lacij)
Št. pomoči: N 494/03
Naziv: Varstvo avtohtonih genskih virov kmetijskega interesa
Cilj: Pomoči za varstvo ogroženih rastlinskih sort in živalskih pasem; tehnična pomoč; pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva
Pravna podlaga:
— |
Deliberazione della Giunta regionale n. 759 del 1 agosto 2003; |
— |
Legge regionale 1 marzo 2000, n. 15 «Tutela delle risorse genetiche autoctone di interesse agrario». Approvazione della bozza di Piano settoriale di intervento per la tutela delle risorse genetiche di interesse agrario. Triennio 2004-2006 |
Proračun: 586 000 EUR
Intenzivnost ali znesek pomoči: Od 40 do 100 % (nekateri ukrepi niso državna pomoč)
Trajanje: 2 leti
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Republika Madžarska
Številka pomoči: N 589/2005
Naziv: Sprememba Uredbe FVM 84/2003 (VII.22) o dodelitvi pomoči za povračilo škode, ki je nastala zaradi zmrzali in suše in je prizadela proizvajalce v kmetijstvu leta 2003
Cilj: Povračilo škode, ki so jo povzročile neugodne vremenske razmere
Pravna podlaga:
— |
1072/2003. (VII.18.) Korm. határozat, 84/2003. (VII.22) FVM rendelet, 125/2003. (XII.10) FVM rendelet; |
— |
Osnutek vladne resolucije |
Proračun: 2006: 1,5 milijard HUF, Skupaj: 5,2 milijard HUF
Intenzivnost pomoči: Največ 100 % upravičene škode
Trajanje:
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Italija
Št. pomoči: N 603/05
Naziv: Program za boj proti virusu Citrus tristeza v Apuliji
Cilj: Preventivni in izravnalni ukrepi v zvezi z rastlinsko boleznijo; tehnična pomoč; informatizacija registrov
Pravna podlaga: Decreto del MIPAF n. S/25486 sull'assegnazione di risorse alle regioni agrumicole
Proračun: 803 090,45 EUR
Intenzivnost ali znesek pomoči: 100 % za tehnično pomoč in informatizacijo (slednja ne predstavlja državne pomoči); od 5 do 25 EUR na rastlino za nadomestilo za izgube
Trajanje: 2 leti
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve:
Država članica: Nemčija (Turingija)
Št. pomoči: NN 21/2004 (ex N 12/2004)
Naziv: Odstranjevanje poginulih živalih v Turingiji
Cilj: Pomoč za odstranjevanje in uničenje poginulih živalih v Turingiji: 66,67 % stroškov
Pravna podlaga: Thüringer Tierkörperbeseitigungsgesetz (GVBl. 2002 S. 169)
Proračun: 2002: 1,515 milijonov EUR, 2003: 1,400 milijonov EUR, 2004: 1,500 milijonov EUR, 2005: 1,092 milijonov EUR
Intenzivnost ali znesek pomoči: 66,67 %
Trajanje: Od leta 2002 do leta 2013
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
(1) El Real Decreto Ley 1/2005 se ha aplicado mediante los instrumentos jurídicos siguientes: «Orden APA/1109/2005, de 25 de abril, por la que se delimitan los ámbitos territoriales afectados por las heladas acaecidas durante los meses de enero, febrero y marzo 2005, y se establecen criterios para la aplicación de las líneas de préstamos del Instituto de Crédito Oficial, de conformidad con lo previsto en el Real Decreto Ley 1/2005, de 4 de febrero» (modificado rationae territoriae por la «Orden APA/2168/2005, de 30 de junio»), y «Orden APA/1110/2005, de 30 de junio, que modifica el ámbito territorial establecido en la Orden APA/1109/2005, de 25 de abril».
(2) El Decreto de la Consejería de Agricultura y Pesca se ha aplicado mediante la «Orden de 1 de junio de 2005, por la que se establecen normas para la aplicación de las medidas para paliar los daños producidos en el sector agrario por las heladas de los meses de enero a marzo de 2005 en desarrollo de las normas que se citan».
(3) El Decreto de la Consejería de Agricultura y Agua se ha aplicado mediante el «proyecto de Orden de 12 de mayo de 2005 de la Consejería de Agricultura y Agua, por la que se establecen las bases reguladoras y se convocan ayudas para paliar los daños producidos en la agricultura por las heladas padecidas desde el mes de enero hasta el mes de marzo de 2005».
(4) El Decreto 22/2005, de 4 de febrero, del Consell de la Generalitat se ha aplicado mediante los instrumentos jurídicos siguientes: «Orden de 14 de marzo de 2005, de la Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación, de desarrollo del Decreto 22/2005, de 4 de febrero, del Consell de la Generalitat, por el que se establecen ayudas para paliar los daños producidos por las heladas y el pedrisco ocurridos entre enero y febrero de 2005», «Orden de 15 de abril de 2005, de la Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación, por la que se modifica la Orden de 14 de marzo de 2005, de la Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación, de desarrollo del Decreto 22/2005, de 4 de febrero, del Consell de la Generalitat, por el que se establecen ayudas para paliar los daños producidos por las heladas y el pedrisco ocurridos entre enero y febrero de 2005» y «Orden de 18 de mayo de 2005, de la Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación, por la que adecúan los baremos establecidos en la Orden de 14 de marzo, de la Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación, de desarrollo del Decreto 22/2005, de 4 de febrero, del Consell de la Generalitat».
24.8.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/7 |
Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 5. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja
(2006/C 199/04)
(Besedilo velja za EGP)
Št. pomoči |
XE 8/05 |
||||
Država članica |
Litva |
||||
Naziv sheme pomoči |
Državna pomoč za socialna podjetja |
||||
Pravna podlaga |
Lietuvos Respublikos socialinių įmonių įstatymas Nr. IX-2251 (Žin. 96-3519, įsigaliojo nuo 2004 m. birželio 19 d.) |
||||
Načrtovani letni izdatki po shemi |
Skupni letni znesek |
2,1 mio EUR |
|||
Zavarovana posojila |
|
||||
Največja intenzivnost pomoči |
V skladu s členi 4(2)–(5), 5 in 6 Uredbe |
Da |
|
||
Datum začetka izvajanja |
1. januar 2005 |
||||
Trajanje sheme |
V aktu o socialnih podjetjih ni navedbe omejitve trajanja, vendar je intenzivnost državne pomoči določena do konca veljavnosti uredbe o izjemi, tj. do 31. decembra 2006, čemur sledi šestmesečno prehodno obdobje. |
||||
Cilj pomoči |
Člen 4: Ustvarjanje delovnih mest |
Da |
|||
Člen 5: Zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov |
Da |
||||
Člen 6: Zaposlovanje invalidnih delavcev |
Da |
||||
Zadevni gospodarski sektorji |
|
Da |
|||
|
Da |
||||
|
Da |
||||
|
Da |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
Naziv: Lietuvos darbo birža prie Socialinės apsaugos ir darbo ministerijos |
||||
Naslov:
|
|||||
Drugi podatki |
Če se shema sofinancira iz sredstev Skupnosti, dodajte naslednji stavek: Shema pomoči se sofinancira v okviru ukrepa 2.3 iz litovskega enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004 – 2006. (Uradni list 2003, št. 123-5609) |
||||
Priglasitev pomoči Komisiji |
V skladu s členom 9 Uredbe |
Da |
|
(1) Z izjemo sektorja ladjedelništva in drugih sektorjev, za katere veljajo posebna pravila iz uredb in direktiv, ki urejajo vse zadevne državne pomoči.
24.8.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/8 |
Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških in izravnalnih ukrepov
(2006/C 199/05)
Poleg objave obvestila o bližnjem izteku ukrepov (1), po kateri ni bila prejeta nobena zahteva za pregled, Komisija obvešča, da se bodo v kratkem iztekli spodaj navedeni protidampinški ukrepi.
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 (2) o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.
Proizvod |
Država(e) porekla ali izvoza |
Ukrepi |
Sklicevanje |
Datum poteka veljavnosti |
Film polietilen-tereftalata (PET) |
Republika Koreja |
Protidampinška dajatev |
Uredba Sveta (ES) št. 1676/2001 (UL L 227, 23.8.2001, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 366/2006 (UL L 68, 8.3.2006, str. 6) |
24.8.2006 |
(1) UL C 321, 16.12.2005, str. 4.
(2) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).
EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
Nadzorni organ EFTA
24.8.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/9 |
Obvestilo Nadzornega organa EFTA v skladu s členom 4(1)(a) akta, navedenega v točki 64a Priloge XIII k Sporazumu EGP (Uredba Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti)
Uvedba novih obveznosti javnih služb za redne zračne prevoze na progah v provinci Finnmark in na severu province Troms (Norveška)
(2006/C 199/06)
1. UVOD
Na podlagi člena 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti se je Norveška odločila, da s 1. aprilom 2007 uvede obveznosti javnih služb za redne zračne prevoze na naslednjih progah:
1. |
letalske proge med letališči Kirkenes, Vadsø, Vardø, Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn, Honningsvåg, Hammerfest in Alta; |
2. |
Hasvik–Tromsø in obratno, Hasvik–Hammerfest in obratno, Sørkjosen–Tromsø in obratno. |
2. OPREDELITEV
Prevoz z enim prevoznikom v tej objavi pomeni, da prevoznik potnike prevaža celo progo znotraj mreže, ki jo obsegajo obveznosti javnih služb. Najdaljši čas potovanja vsakega prevoza z enim prevoznikom je 3 ure in 30 minut od prvega odhoda do končnega prihoda.
3. OBVEZNOSTI JAVNIH SLUŽB VKLJUČUJEJO NASLEDNJE POGOJE ZA POSAMEZNA ZAHTEVANA OBMOČJA LETALSKIH PROG:
3.1 Letalske proge med letališči Kirkenes, Vadsø, Vardø, Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn, Honningsvåg, Hammerfest in Alta
3.1.1 Najmanjša pogostost letov, število sedežev, letalske proge in vozni redi
Glede pogostosti letov, števila sedežev, letalskih prog in voznih redov veljajo naslednje zahteve:
— |
Zahteve veljajo vse leto. |
— |
Če so potrebne povezave z letalskimi prevozi na letališče Tromsø in z njega, mora vozni red potnikom omogočati potovanje na letališče Tromsø ali z njega z največ eno zamenjavo letala na progi. |
— |
Kjer veljajo zahteve glede števila sedežev, je treba število ponujenih sedežev prilagoditi v skladu s pravili Ministrstva za promet in zveze iz Priloge A k temu obvestilu. |
— |
Upošteva se javno povpraševanje po letalskih prevozih. |
Zahteve za lete od ponedeljka do petka
Alta
— |
Od ponedeljka do petka skupaj mora biti na letih na letališče Alta in z njega na voljo vsaj 550 sedežev. |
— |
Najmanj en povratni let z enim prevoznikom na letališče Kirkenes, z največ enim vmesnim postankom. Prvi prihod na letališče Kirkenes mora biti najpozneje ob 9.00, zadnji odhod pa ne sme biti pred 14.00. |
— |
Prevozi z enim prevoznikom med drugimi letališči in letališčem Alta, kakor zahteva ta objava. |
Hammerfest
— |
Najmanj pet odhodov in prihodov dnevno. |
— |
Od ponedeljka do petka skupaj mora biti na letih na letališče Hammerfest in z njega na voljo vsaj 750 sedežev. |
— |
Vsaj trije povratni prevozi z enim prevoznikom na letališče Vadsø. Prvi prihod v obeh smereh mora biti najpozneje ob 10.30, zadnji odhod pa ne sme biti pred 18.30. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Kirkenes. |
— |
Prevozi z enim prevoznikom med drugimi letališči in letališčem Hammerfest, kakor zahteva ta objava. |
Kirkenes
— |
Od ponedeljka do petka skupaj mora biti na letih na letališče Kirkenes in z njega na voljo vsaj 750 sedežev. |
— |
Prevozi z enim prevoznikom med drugimi letališči in letališčem Kirkenes, kakor zahteva ta objava. |
Vadsø
— |
Najmanj devet odhodov in prihodov dnevno. |
— |
Od ponedeljka do petka skupaj mora biti na letih na letališče Vadsø in z njega na voljo vsaj 1 125 sedežev. |
— |
Vsaj trije povratni prevozi z enim prevoznikom na letališče Kirkenes, brez vmesnih postankov. Prvi prihod na letališče Kirkenes mora biti najpozneje ob 11.00, zadnji odhod z letališča Kirkenes pa ne sme biti pred 19.00. Prvi prihod na letališče Vadsø mora biti najpozneje ob 11.30, zadnji odhod z letališča Vadsø pa ne sme biti pred 18.30. |
— |
Vsaj trije povratni prevozi z enim prevoznikom na letališče Alta. Prvi prihod na letališče Vadsø mora biti najpozneje ob 9.00. Prvi prihod na letališče Alta mora biti najpozneje ob 10.30. Zadnji odhod ne sme biti pred 14.00 z letališča Vadsø in ne pred 15.00 z letališča Alta. |
— |
Prevozi z enim prevoznikom med drugimi letališči in letališčem Vadsø, kakor zahteva ta objava. |
Vardø
— |
Vsaj trije povratni prevozi z enim prevoznikom na letališče Kirkenes. Zadnji odhod z letališča Kirkenes mora biti najmanj šest ur po prvem prihodu na letališče Kirkenes. |
— |
Od ponedeljka do petka skupaj mora biti na letih na letališče Vadsø in z njega na voljo vsaj 200 sedežev. |
Båtsfjord
Najmanj štirje odhodi in prihodi dnevno, pri čemer mora biti zagotovljeno naslednje:
— |
Vsaj dva povratna prevoza z enim prevoznikom na letališče Kirkenes. Prvi prihod na letališče Kirkenes mora biti najpozneje ob 11.00, zadnji odhod pa ne sme biti pred 19.00. |
— |
Vsaj dva povratna prevoza z enim prevoznikom na letališče Vadsø. Prvi prihod na letališče Vadsø mora biti najpozneje ob 10.30, zadnji odhod z letališča Vadsø pa ne sme biti pred 18.30. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Hammerfest. |
— |
Vozni red mora omogočati povezavo z vsaj dvema letalskima prevozoma na letališče Tromsø in z njega. |
Berlevåg
Najmanj trije odhodi in prihodi dnevno, pri čemer mora biti zagotovljeno naslednje:
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Kirkenes. Prvi prihod na letališče Kirkenes mora biti najpozneje ob 11.00, zadnji odhod z letališča Kirkenes pa ne sme biti pred 19.00. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Vadsø. Prvi prihod na letališče Vadsø mora biti najpozneje ob 10.30, zadnji odhod z letališča Vadsø pa ne sme biti pred 18.30. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Hammerfest. |
— |
Vozni red mora omogočati povezavo z vsaj dvema letalskima prevozoma na letališče Tromsø in z njega. |
Mehamn
Najmanj štirje odhodi in prihodi dnevno, pri čemer mora biti zagotovljeno naslednje:
— |
Vsaj dva povratna prevoza z enim prevoznikom na letališče Hammerfest. Prvi prihod v Hammerfest mora biti najpozneje ob 8.30. Zadnji odhod v obe smeri ne sme biti pred 17.00. |
— |
Vsaj dva povratna prevoza z enim prevoznikom na letališče Vadsø. Zadnji odhod v obe smeri ne sme biti pred 16.00. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Alta. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Kirkenes. |
— |
Vozni red mora omogočati povezavo z vsaj dvema letalskima prevozoma na letališče Tromsø in z njega. |
Honningsvåg
Najmanj štirje odhodi in prihodi dnevno, pri čemer mora biti zagotovljeno naslednje:
— |
Vsaj dva povratna prevoza z enim prevoznikom na letališče Hammerfest. Prvi prihod na letališče Hammerfest mora biti najpozneje ob 8.30. Zadnji odhod v obe smeri ne sme biti pred 17.00. |
— |
Vsaj dva povratna prevoza z enim prevoznikom na letališče Vadsø. Zadnji odhod v obe smeri ne sme biti pred 16.00. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Kirkenes. |
— |
Vozni red mora omogočati povezavo z vsaj dvema letalskima prevozoma na letališče Tromsø in z njega. |
Zahteve za lete ob sobotah in nedeljah
Za lete ob sobotah in nedeljah skupaj veljajo naslednje zahteve:
— |
Na letih na letališče Alta in z njega mora biti na voljo vsaj 110 sedežev, na letališče Hammerfest in z njega vsaj 150 sedežev, na letališče Kirkenes in z njega vsaj 150 sedežev ter na letališče Vadsø in z njega vsaj 225 sedežev. |
— |
Na letališčih Hammerfest, Vadsø, Vardø, Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn in Honningsvåg mora biti odhodov in prihodov vsaj toliko kot vsak dan od ponedeljka do petka. |
— |
Vsaj dva povratna prevoza z enim prevoznikom na progi Honningsvåg–Hammerfest. |
— |
Na letih med letališčema Vardø in Kirkenes mora biti v obeh smereh na voljo vsaj 40 sedežev. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Vadsø z letališč Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn in Honningsvåg. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na letališče Hammerfest z letališč Båtsfjord, Berlevåg in Mehamn. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na progi Vadsø–Alta. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na progi Kirkenes–Alta. |
— |
Povezav z letalskimi prevozi na letališče Tromsø in z njega z letališč Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn in Honningsvåg mora biti vsaj toliko kot vsak dan od ponedeljka do petka. |
Za lete ob sobotah in nedeljah veljajo naslednje zahteve:
— |
Odhod in prihod na vsakem od letališč Vadsø, Vardø, Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn, Honningsvåg, Hammerfest, Kirkenes in Alta. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na progi Vadsø–Hammerfest. |
— |
Povratni let z enim prevoznikom na progi Vadsø–Kirkenes. |
— |
Za letališča Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn in Honningsvåg povezava z leti na letališče Tromsø in z njega. |
3.2.3 Kategorija zrakoplovov
Za zahtevane polete se uporabijo zrakoplovi, registrirani za najmanj 15 potnikov.
3.2. Hasvik–Tromsø in obratno, Hasvik–Hammerfest in obratno, Sørkjosen–Tromsø in obratno
3.2.1 Za proge Hasvik–Tromsø in obratno ter Hasvik–Hammerfest in obratno veljajo naslednje zahteve glede najmanjše pogostosti letov, števila sedežev, letalskih prog in voznih redov.
Zahteve veljajo vse leto.
Hasvik–Tromsø in obratno:
— |
Vsaj dva povratna poleta dnevno od ponedeljka do petka, od katerih mora imeti vsaj eden povezavo z letalskim prevozom na progi Tromsø–Oslo in obratno. |
— |
Vsaj en povratni polet ob nedeljah, ki ima povezavo z letalskim prevozom na progi Tromsø–Oslo in obratno. |
— |
Od ponedeljka do petka mora biti prvi prihod na letališče Tromsø najpozneje ob 10.00, zadnji odhod z letališča Tromsø pa ne sme biti pred 13.30. |
— |
V obeh smereh mora biti vsaj eden od zahtevanih dnevnih poletov od ponedeljka do petka brez postanka. Preostali poleti imajo lahko največ dva vmesna postanka, od katerih je lahko eden posledica zamenjave zrakoplova, pod pogojem, da tranzitni čas ni daljši od 45 minut in da prevoznik opravlja prevoz na celotni progi do letališča Tromsø in z njega. |
Hasvik–Hammerfest in obratno:
— |
Vsaj eden povratni polet dnevno od ponedeljka do petka, s prvim prihodom na letališče Hammerfest najpozneje ob 8.30 in zadnjim odhodom z letališča Hammerfest ne pred 14.30. |
Število sedežev:
— |
Tedensko mora biti na progah Hasvik–Tromsø in Hasvik–Hammerfest skupaj na letih na letališče Hasvik in z njega na voljo vsaj 120 sedežev. |
— |
Število ponujenih sedežev je treba prilagoditi v skladu s pravili Ministrstva za promet in zveze iz Priloge A k tej objavi. |
3.2.2 Glede najmanjše pogostosti letov, števila sedežev, letalskih prog in voznih redov veljajo na progi Sørkjosen–Tromsø in obratno naslednje zahteve:
Zahteve veljajo vse leto. Dnevna obveznost prevoza velja za obe smeri.
Pogostost poletov:
— |
Vsaj dva povratna poleta dnevno od ponedeljka do petka. |
— |
Najmanj dva povratna poleta v soboto in nedeljo skupaj. |
Število sedežev:
— |
V obeh smereh mora biti na poletih od ponedeljka do petka skupaj na voljo najmanj 175 sedežev ter ob sobotah in nedeljah skupaj najmanj 35 sedežev. |
— |
Število ponujenih sedežev je treba prilagoditi v skladu s pravili Ministrstva za promet in zveze iz Priloge A k tej objavi. |
Letalske proge:
— |
Zahtevani poleti morajo biti brez postankov. |
Vozni redi:
Zahtevane storitve morajo zagotavljati povezavo z letalskimi prevozi na progi Tromsø–Oslo in obratno.
Poleg tega za zahtevane polete od ponedeljka do petka velja naslednje:
— |
Prvi prihod na letališče Tromsø mora biti najpozneje ob 9.30, zadnji odhod z letališča Tromsø pa ne sme biti pred 18.00. |
— |
Prvi odhod z letališča Tromsø mora biti najpozneje ob 11.30, zadnji odhod z letališča Sørkjosen pa ne sme biti pred 17.00. |
3.2.3 Kategorija zrakoplovov
Za zahtevane polete se uporabijo zrakoplovi, registrirani za najmanj 15 potnikov.
4. NASLEDNJE ZAHTEVE VELJAJO ZA VSE PROGE:
4.1 Tehnični in operativni pogoji
Prevozniki posvečajo posebno pozornost tehničnim in operativnim pogojem, ki veljajo na letališčih. Prosimo, da se za dodatne informacije obrnete na:
Luftfartstilsynet (uprava za civilno letalstvo), |
P O Box 243, N-8001 Bodø |
Telefon: (47) 75 58 50 00 |
4.2 Prevoznine
Prevoznikova najvišja osnovna prevoznina za polet v eno smer (najvišja prevoznina) v poslovnem letu, ki se začne 1. aprila 2007, ne sme presegati naslednjih zneskov (v NOK):
Do |
Alta |
Berlevåg |
Båtsfjord |
Hammerfest |
Honningsvåg |
Kirkenes |
Mehamn |
Vadsø |
Vardø |
Od |
|||||||||
Alta |
— |
1 083 |
1 054 |
477 |
937 |
1 054 |
1 083 |
1 054 |
— |
Berlevåg |
1 083 |
— |
384 |
953 |
642 |
760 |
384 |
642 |
— |
Båtsfjord |
1 054 |
384 |
— |
953 |
760 |
642 |
477 |
598 |
— |
Hammerfest |
477 |
953 |
953 |
— |
642 |
1 054 |
836 |
1 054 |
— |
Honningsvåg |
937 |
642 |
760 |
642 |
— |
1 054 |
477 |
953 |
— |
Kirkenes |
1 054 |
760 |
642 |
1 054 |
1 054 |
— |
905 |
384 |
505 |
Mehamn |
1 083 |
384 |
477 |
836 |
477 |
905 |
— |
792 |
— |
Vadsø |
1 054 |
642 |
598 |
1 054 |
953 |
384 |
792 |
— |
— |
Vardø |
— |
— |
— |
— |
— |
505 |
— |
— |
— |
Najvišja prevoznina ne velja v primeru, ko taka prevoznina ni navedena v tabeli.
Hasvik — Tromsø |
1 018 |
Hasvik — Hammerfest |
477 |
Sørkjosen — Tromsø |
541 |
Za vsako nadaljnje poslovno leto se najvišja prevoznina prilagodi 1. aprila v skladu z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki velja v obdobju 12 mesecev do 15. februarja istega leta in ga objavi norveški statistični urad „Statistics Norway“ (http://www.ssb.no).
Prevoznik odgovarja za to, da so vozovnice na voljo po ceni, ki ne presega najvišje prevoznine preko vseh prevoznikovih prodajnih kanalov.
Najvišja prevoznina velja tudi za vozovnice, ki jih nudijo druga podjetja, ki poslujejo v interesu prevoznika. Prevoznik odgovarja za to, da ta podjetja upoštevajo te zahteve.
Najvišja prevoznina mora vključevati vse davke in pristojbine organom ter vse dodatne dajatve, ki jih prevoznik zaračuna pri izdaji vozovnic.
Prevoznik mora sodelovati v domačih medlinijskih dogovorih, ki veljajo kadar koli, in nuditi vse popuste, ki so na voljo na podlagi takih dogovorov.
5. DODATNI POGOJI, KI SLEDIJO POSTOPKU JAVNEGA RAZPISA
Po postopku javnega razpisa, ki omejuje dostop do letalskih prog na enega prevoznika, veljajo še naslednji pogoji:
Prevoznine:
— |
Vse cene vozovnic za povezovalne lete z drugimi zračnimi prevozi se vsem prevoznikom ponudijo pod enakimi pogoji. Iz tega so izvzete prevoznine za povezovalne lete z drugimi poleti, ki jih opravlja ponudnik, pod pogojem, da znaša prevoznina največ 40 odstotkov v celoti prilagodljive prevoznine. |
— |
Na teh poletih ni možno niti pridobiti niti izkoristiti točk iz programov za pogoste letalske potnike. |
— |
Popusti iz socialnih razlogov se odobrijo v skladu s smernicami, ki jih je določilo norveško Ministrstvo za promet in so objavljene v Prilogi B k temu obvestilu. |
Pogoji transferja:
— |
Vsi pogoji, ki jih določi prevoznik za transfer potnikov do in s prog drugih prevoznikov, vključno s tranzitnim časom ter prijavo vozovnic in prtljage do namembnega letališča, so objektivni in nepristranski. |
6. NADOMESTITEV IN UKINITEV PREJŠNJIH OBVEZNOSTI JAVNIH SLUŽB
Te obveznosti javnih služb nadomestijo tiste, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 294 z dne 4. decembra 2003, in sicer za:
— |
letalske proge med letališči Kirkenes, Vadsø, Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn, Honningsvåg, Hammerfest in Alta ter za letalsko progo Vardø–Kirkenes in obratno; |
— |
Hasvik–Tromsø in obratno, Hasvik–Hammerfest in obratno, Sørkjosen–Tromsø in obratno. |
7. INFORMACIJE
Dodatne informacije so na voljo na naslovu:
Ministry of Transport and Communications |
PO Box 8010 Dep, |
N-0030 OSLO |
Telefon (47) 22 24 83 53, telefaks (47) 22 24 56 09 |
DODATEK A
PRILAGODITEV STORITEV/ŠTEVILA SEDEŽEV — KLAVZULA O PRILAGODITVI OBSEGA STORITEV
1. Namen klavzule o prilagoditvi obsega storitev
Namen klavzule o prilagoditvi obsega storitev je zagotoviti, da se zmogljivost/število sedežev, ki jo ponuja prevoznik, prilagodi povpraševanju na trgu. Kadar koli se število potnikov znatno poveča in preseže v nadaljevanju navedene najvišje odstotne vrednosti povprečno zasedenega števila sedežev (faktor zasedenosti), mora prevoznik povečati število ponujenih razpoložljivih sedežev. Prevoznik lahko zmanjša število ponujenih razpoložljivih sedežev, če se število potnikov znatno zmanjša. Glej podrobnosti v nadaljevanju pod točko 3.
2. Obdobja za določanje faktorjev zasedenosti
Faktor zasedenosti se spremlja in ocenjuje v obdobjih od 1. januarja do vključno 30. junija in od 1. avgusta do vključno 30. novembra.
3. Pogoji za spremembo obsega storitev/števila ponujenih razpoložljivih sedežev
3.1 Pogoji za povečanje obsega storitev
3.1.1 |
Obseg storitev/število ponujenih razpoložljivih sedežev se poveča, če je povprečni faktor zasedenosti na vsaki posamezni progi, na kateri se opravlja prevoz na podlagi obveznosti javnih storitev, višji od 70 odstotkov. Če je povprečni faktor zasedenosti na teh progah v katerem koli od obeh obdobij iz točke 2 višji od 70 odstotkov, prevoznik na teh progah poveča obseg storitev/število ponujenih razpoložljivih sedežev za najmanj 10 odstotkov najpozneje od začetka naslednje prometne sezone po Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA). Obseg storitev/število ponujenih razpoložljivih sedežev se poveča najmanj za toliko, da povprečni faktor zasedenosti znaša največ 70 odstotkov. |
3.1.2 |
Pri povečanju obsega storitev/števila ponujenih razpoložljivih sedežev po zgoraj navedenih pogojih, se lahko nove prevozne storitve opravijo z zrakoplovi z manjšim številom sedežev od tistega, ki je navedeno v prvotni ponudbi, če prevoznik daje prednost tej rešitvi. |
3.2 Pogoji za zmanjšanje obsega storitev
3.2.1 |
Obseg storitev/število ponujenih razpoložljivih sedežev se lahko zmanjša, če je povprečni faktor zasedenosti na vsaki posamezni progi, na kateri se opravlja prevoz na podlagi obveznosti javnih storitev, nižji od 35 odstotkov. Če je povprečni faktor zasedenosti na teh progah v katerem koli od obeh obdobij iz točke 2 nižji od 35 odstotkov, lahko prevoznik na teh progah zmanjša obseg storitev/število ponujenih razpoložljivih sedežev za največ 25 odstotkov od prvega dne po poteku zgoraj navedenih obdobij. |
3.2.2 |
Na progah z več kot dvema poletoma na dan v obeh smereh se obseg storitev zmanjša v skladu s točko 3.2.1 z zmanjšanjem ponujenega števila poletov. Iz tega so izvzeti samo primeri, pri katerih prevoznik uporabi zrakoplove z večjim številom sedežev od najmanjšega števila sedežev, določenega ob uvedbi obveznosti javnih storitev. Prevoznik lahko tedaj uporabi manjše zrakoplove, vendar ne z manjšim številom sedežev od najmanjšega števila sedežev, določenega ob uvedbi obveznosti javnih storitev. |
3.2.3 |
Na progah s samo enim ali dvema poletoma dnevno v obeh smereh se lahko število ponujenih razpoložljivih sedežev zmanjša samo tako, da se uporabijo zrakoplovi z manjšim številom sedežev od števila, določenega ob uvedbi obveznosti javnih storitev. |
4. Postopki za spremembo obsega storitev
4.1 |
Norveško Ministrstvo za promet in zveze je po zakonu pristojno za odobritev voznih redov, ki jih predlaga prevoznik, vključno s spremembami obsega storitev. Glej Okrožnico N-3/2005 norveškega Ministrstva za promet in zveze v razpisni dokumentaciji. |
4.2 |
Če se obseg storitev/število ponujenih razpoložljivih sedežev zmanjša skladno s točko 3.2, se prizadetim okrajnim svetom razpošlje predlog novega prometnega programa, ti pa morajo imeti dovolj časa za oblikovanje izjave, preden se sprememba uveljavi. Če predlagani novi prometni program vključuje spremembe, ki razen števila poletov in števila sedežev, določenih v obveznostih javnih storitev, kršijo katere koli druge zahteve, je treba novi prometni program poslati Ministrstvu za promet in zveze v odobritev. |
4.3 |
Če se obseg storitev poveča skladno s točko 3.1, prevoznik in upravni okraj(i) kot prizadeta upravna enota skupaj določita (določijo) vozne rede za nov obseg storitev/nove sedeže. |
4.4 |
Če se ponudi nov obseg storitev skladno s točko 3.1 in se prevoznik in upravni okraj(-i) kot prizadeta upravna enota ne moreta (morejo) dogovoriti o voznih redih skladno s točko 4.3, lahko prevoznik na podlagi točke 4.1 zaprosi norveško Ministrstvo za promet in zveze, da za ponujeni nov obseg storitev/nove sedeže odobri drugačen vozni red. Vendar prevoznik ne sme zaprositi za odobritev voznega reda, ki ne predvideva zahtevanega povečanja obsega storitev. Obstajati morajo tehtni razlogi, da Ministrstvo odobri vozne rede za nov obseg storitev/novo število sedežev, ki se razlikuje od tistih, ki bi jih lahko potrdil(i) upravni okraj(i) skladno s točko 4.3. |
5. Nespremenjeno finančno nadomestilo pri spremenjeni ponudbi
5.1 |
Finančno nadomestilo prevozniku se v primeru povečanja obsega storitev po točki 3.1 ne spremeni. |
5.2 |
Finančno nadomestilo prevozniku se v primeru zmanjšanja obsega storitev po točki 3.2 ne spremeni. |
DODATEK B
DOLOČBE O POPUSTIH IZ SOCIALNIH RAZLOGOV
1. |
Na progah, na katerih je norveško Ministrstvo za promet in zveze sprejelo ponudbo storitev zračnega prevoza na podlagi obveznosti javnih storitev, velja popust iz socialnih razlogov za naslednje skupine oseb:
|
2. |
Popust za osebe iz točke 1 znaša 50 odstotkov najvišje osnovne prevoznine v eno smer. |
3. |
Popust ne velja, če pot plača vlada in/ali urad za socialno varnost. Oseba, upravičena do popusta, odloči o potrebi po spremstvu. |
4. |
Odrasla oseba (od 16. leta) ima lahko s seboj brezplačno otroka, mlajšega od 2 let, pod pogojem, da otrok ne zaseda lastnega sedeža in da potujeta skupaj na celotni poti. |
5. |
Ob nakupu vozovnice je treba predložiti naslednje dokumente:
|
III Obvestila
Komisija
24.8.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/19 |
NO-Oslo: Redni zračni prevozi v provinci Finnmark in na severu province Troms (Norveška)
Javni razpis
(2006/C 199/07)
1. Uvod: Norveška se je odločila, da s 1.4.2007 spremeni obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov v provinci Finnmark in na severu province Troms, ki so bile predhodno objavljene v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23.7.1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti. Spremenjene obveznosti so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije (C 199 z dne 24.8.2006) in Dopolnilu EGP k Uradnem listu Evropske unije (št. 42, 24.8.2006).
Če dva meseca od zadnjega dneva predložitve ponudb (glej oddelek 6) Ministrstvu za promet in zveze noben letalski prevoznik ne predloži dokumentarnih dokazil o začetku opravljanja rednih letov s 1.4.2007 v skladu s spremenjenimi obveznostmi javne službe, ki so bile uvedene za eno ali več ponudb iz oddelka 2 te objave, bo Ministrstvo uporabilo razpisni postopek iz člena 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 in s tem od 1.4.2007 omejilo dostop na samo enega letalskega prevoznika na vsako ponudbo, navedeno v oddelku 2.
Namen tega razpisa je zbiranje ponudb, ki bodo uporabljene kot osnova za dodeljevanje izključnih pravic.
V nadaljevanju so navedeni najpomembnejši deli razpisnih pogojev. Celoten javni razpis je mogoče prenesti s spletnega mesta http://www.odin.dep.no/sd/engelsk/aktuelt/tenders ali pa se na zahtevo brezplačno dobi na naslovu:
Ministry of Transport and Communications, PO Box 8010 Dep, N-0030 Oslo. Telephone: (47) 22 24 83 53. Facsimile: (47) 22 24 56 09.
Vsi ponudniki se morajo seznaniti s celotnim javnim razpisom.
2. Storitve, ki jih zajema razpis: Razpis obsega redne lete od 1.4.2007 do 31.3.2010 v skladu z obveznostmi javne službe, navedenimi v oddelku 1. Natečaj zajema naslednja območja letalskih prog in ustrezne ponudbe:
Območje letalskih prog 1
— |
Letalske proge med letališči Kirkenes, Vadsø, Vardø, Båtsfjord, Berlevåg, Mehamn, Honningsvåg, Hammerfest in Alta. |
Območje letalskih prog 2
— |
Hasvik-Tromsø, Hasvik-Hammerfest, Sørkjosen-Tromsø. |
Letalski prevozniki so vabljeni, da za območji letalskih prog 1 in 2 predložijo svoje ponudbe za kombinacije območij letalskih prog, še zlasti v primeru, če bi to zmanjšalo zahtevano skupno nadomestilo za območji letalskih prog. V tem primeru morajo ponudniki predložiti ponudbe za vsako območje letalskih prog posebej, saj so lahko izbrani samo za posamezno območje.
Če želijo ponudniki predložiti ponudbe za dovoljene kombinacije območij letalskih prog, morajo predložiti tudi proračun ponudbe za posamezno območje letalskih prog. Proračun ponudbe mora vsebovati porazdelitev stroškov in prihodkov za vsako od ponudb, vključenih v kombinacijo, ter jasno navajati nadomestilo, ki ga zahtevajo za vsako posamezno ponudbo.
V primeru, da letalski prevoznik predloži ponudbo, v kateri zahtevek za nadomestilo znaša nič NOK, bo to pomenilo željo prevoznika, da želi obratovati na tej progi na podlagi izključne pravice, a brez nadomestila države Norveške.
3. Izpolnjevanje pogojev za javni razpis: Vsi letalski prevozniki, ki imajo veljavno operativno licenco v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23.7.1992 o licenciranju letalskih prevoznikov, izpolnjujejo pogoje za javni razpis.
4. Razpisni postopek: Javni razpis je predmet določb člena 4(1)(d) do (i) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 in oddelka 4 norveške uredbe št. 256 z dne 15.4.1994 o razpisnih postopkih v zvezi z obveznostmi javne službe do izvajanja člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92.
Javno naročilo bo izvedeno s postopkom javnega razpisa.
Ministrstvo za promet in zveze si pridružuje pravico do izvajanja nadaljnjih pogajanj, če do datuma, ki je določen kot rok za predložitev ponudb, prejme samo eno ponudbo ali samo ena ponudba ni zavrnjena. Takšna pogajanja se izvajajo v skladu z obveznostmi javne službe. Poleg tega med takšnimi pogajanji stranke niso upravičene do bistvenega spreminjanja prvotnih pogojev naročila. Če nadaljnja pogajanja ne privedejo do sprejemljive rešitve, si Ministrstvo za promet in zveze pridružuje pravico do razveljavitve celotnega postopka. V tem primeru se lahko objavi nov javni razpis pod novimi pogoji.
Ministrstvo za promet in zveze lahko samo odda naročilo na podlagi pogajanj brez predhodne objave, če ni predložena nobena ponudba. V tem primeru ne sme biti bistvenih sprememb prvotnih obveznosti javnega naročila ali ostalih pogodbenih pogojev.
Ministrstvo za promet in zveze si pridržuje pravico do zavrnitve vsake in vseh ponudb, če se za to pojavijo utemeljeni razlogi.
Ponudba je zavezujoča za ponudnika, dokler razpisni postopek ni zaključen ali je naročilo oddano.
5. Ponudba: Ponudba je sestavljena v skladu z zahtevami iz oddelka 5 razpisnih pogojev, vključno z zahtevami, navedenimi v obveznostih javne službe.
6. Oddaja ponudb: Rok za predložitev ponudbe je 22.9.2006 ob 15:00 (po lokalnem času). Ministrstvo za promet in zveze mora ponudbo prejeti na naslov, ki je naveden v oddelku 1, najpozneje do roka za predložitev ponudbe.
Ponudba se dostavi osebno na naslov Ministrstva za promet in zveze ali se pošlje po pošti ali kurirski službi.
Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno, bodo zavrnjene. Vseeno pa ponudbe, ki bodo prispele po roku za predložitev ponudb, a pred odpiranjem ponudb, ne bodo zavrnjene, če bo jasno navedeno, da je bila pošiljka poslana tako zgodaj, da bi v normalnih okoliščinah prispela pred rokom za predložitev ponudb. V tem primeru se kot dokazilo o oddaji in času oddaje pošiljke prizna potrdilo o oddaji pošiljke.
Vse ponudbe morajo biti predložene v 3 - treh - izvodih.
7. Oddaja naročila:
7.1 |
Načeloma se izbere ponudba ali kombinacija ponudb, ki zahteva najnižji znesek nadomestila. Za obe območji letalskih prog to pomeni, da bo naročilo oddano ponudniku, ki bo predložil ponudbo ali dovoljeno kombinacijo ponudb z najnižjim zahtevkom za nadomestilo za celotno obdobje veljavnosti pogodbe od 1.4.2007 do 31.3.2010. |
7.2 |
Če so znotraj katere koli dovoljene kombinacije ponudb v skladu z oddelkom 2 ponudbe, ki ne zahtevajo nadomestila, ampak le izključno pravico v skladu z zadnjim odstavkom oddelka 2, bo naročilo oddano takšnim ponudnikom, ne glede na oddelek 7.1, potem pa se določbe iz oddelka 7.1 uporabljajo za preostanek ponudbe. |
7.3 |
V primeru, da pogodba ne more biti dodeljena zaradi ponudb, ki zahtevajo enake zneske nadomestila, se pogodba dodeli tistemu ponudniku, ki je predložil ponudbo ali, kjer je ustrezno, kombinacijo ponudb, ki ponuja največje število sedežev za celotno obdobje veljavnosti ponudbe. |
8. Obdobje veljavnosti pogodbe: Vse pogodbe za izvedbo naročila bodo sklenjene za obdobje od 1.4.2007 do 31.3.2010. Pogodb ni mogoče odpovedati, razen v okoliščinah, opisanih v pogodbenih določbah, ki so navedene v oddelku 11.
9. Finančno nadomestilo: Izvajalec je upravičen do finančnega nadomestila Ministrstva za promet in zveze v skladu s sporazumom o javnih razpisih. Nadomestilo se določi za vsako leto opravljanja storitev za celotno obdobje veljavnosti pogodbe.
Za prvo leto opravljanja storitev prilagoditev nadomestila ni določena.
Za drugo in tretje leto opravljanja storitev se nadomestilo izračuna na podlagi proračuna za javni razpis, prilagojenega prihodkom in odhodkom opravljanja storitev. Te prilagoditve morajo biti v mejah, določenih glede na indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga je izračunal norveški statistični urad za 12-mesečno obdobje, ki se konča 15. februarja istega leta.
Nadomestilo se ne spreminja zaradi obsega proizvodnje, ki je prilagojen navzgor ali navzdol v skladu z drugim odstavkom oddelka 5(1) Pogodbenih pogojev.
To se zgodi pod pogojem, da norveški parlament ob sprejetju letnega proračuna Ministrstvu za promet in zveze dodeli dovolj sredstev, da pokrije vsa zahtevana nadomestila.
Izvajalec zadrži vse prihodke, ki izhajajo iz te storitve. Če so prihodki večji ali odhodki manjši od zneska, na katerem temelji proračun za javni razpis, lahko izvajalec obdrži saldo. Prav tako Ministrstvo za promet in zveze ni obvezano, da krije kakršen koli negativni saldo v zvezi s proračunom za javni razpis.
Vse stroške javnih storitev, vključno s stroški dejavnosti letalskega prevoza, plača izvajalec.
Ne glede na kakršne koli odškodninske tožbe se finančno nadomestilo zmanjša v skladu s skupnim številom letov, ki so bili odpovedani zaradi razlogov, neposredno povezanih s prevoznikom, če njihovo število letov v enem obratovalnem letu preseže 1,5 odstotka načrtovanega števila letov v skladu z odobrenim časovnim razporedom..
10. Ponovno pogajanje: Če se v obdobju veljavnosti pogodbe pojavijo bistvene ali nepredvidene spremembe predpostavk, na katerih temelji ta pogodba, lahko vsaka stranka zahteva pogajanja za revizijo pogodbe. Takšna zahteva mora biti vložena najpozneje tri mesece potem, ko se te spremembe pojavijo.
Bistvene spremembe stroškov javnih storitev, za katere je izvajalec odgovoren, so lahko osnova za ponovna pogajanja.
Če mora biti letališče kot posledica novih zakonskih ali predpisanih zahtev ali odredb, ki jih izda Uprava za civilno letalstvo, uporabljeno v drugačen namen, kot ga je prvotno določil izvajalec, si stranki prizadevata, da bi se pogodili za spremembe pogodbe, ki bi izvajalcu dovoljevala nadaljevati opravljanje storitev za preostanek obdobja veljavnosti pogodbe. Če se stranki ne sporazumeta, je izvajalec upravičen do nadomestila v skladu s pravili o prenehanju delovanja ali zaprtju (oddelek 11), če se ta uporabljajo.
11. Odpoved pogodbe zaradi kršitve pogodbe in nepredvidenih sprememb pomembnih pogojev: Ob upoštevanju omejitev v skladu z zakonom o plačilni nesposobnosti lahko Ministrstvo za promet in zveze odpove pogodbo, odpoved pa začne veljati takoj, če izvajalec postane plačilno nesposoben, začne postopek poravnave dolgov, gre v stečaj ali je predmet drugih okoliščin iz oddelka 12 norveške uredbe št. 256 iz aprila 1994.
Ministrstvo za promet in zveze lahko odpove pogodbo, odpoved pa začne veljati takoj, če izvajalec izgubi licenco ali je ne more obnoviti.
Če zaradi višje sile ali drugih okoliščin, ki so zunaj nadzora izvajalca, izvajalec ni mogel izpolnjevati pogodbenih obveznosti več kot štiri od zadnjih šestih mesecev, lahko obe stranki odpovesta pogodbo tako, da vsaj en mesec prej predložita pisno obvestilo.
Če norveški parlament odloči, da bo zaprl letališče, ali se letališče zapre zaradi odredbe, ki jo izda Urad za civilno letalstvo, običajne pogodbene obveznosti strank zapadejo od trenutka, ko letališče dejansko ne obratuje več ali se zapre.
Če je obdobje od dneva, ko je bil izvajalec prvič obveščen o prenehanju obratovanja ali zaprtju letališča, do dejanskega prenehanja obratovanja ali zaprtja letališča daljše od enega leta, izvajalec ni upravičen do nadomestila za kakršno koli finančno izgubo, ki se pojavi zaradi odpovedi pogodbe. Če je navedeno obdobje krajše od enega leta, je izvajalec upravičen do obnovitve takšnega finančnega položaja, kot bi ga imel, če bi se obratovanje nadaljevalo eno leto od dneva, ko je bil obveščen o prenehanju obratovanja ali zaprtju, ali do 31.3.2010, če je ta datum prej.
Če ena stranka bistveno krši pogodbo, jo lahko druga stranka odpove, odpoved pa začne veljati takoj.