22.6.2006

Uradni list Evropske unije

C 146/1

Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije

(2006/C 146/01)

SVET EVROPSKE UNIJE:

1.	UGOTAVLJA, da je Evropska komisija v spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu sklenila s področja uporabe direktive umakniti zdravstvene storitve, ter je tako vključila spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament;

UGOTAVLJA, da je Evropska komisija izjavila, da bo razvila okvir Skupnosti za varne, visoko kakovostne in učinkovite zdravstvene storitve, in sicer s krepitvijo sodelovanja med državami članicami in zagotavljanjem jasnosti in gotovosti glede uporabe zakonodaje Skupnosti s področja zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva;

3.	PRIZNAVA, da so nedavne sodbe Evropskega sodišča izpostavile potrebo po razjasnitvi interakcije med določbami Pogodbe ES, zlasti v zvezi s prostim pretokom storitev, in zdravstvenimi storitvami, predvidenimi v nacionalnih zdravstvenih sistemih;

4.	MENI, da so zdravstveni sistemi osrednji del visoke stopnje socialne zaščite v Evropi ter pomembno prispevajo k socialni koheziji in socialni pravičnosti;

5.	OPOZARJA NA poglavitne vrednote univerzalnosti, dostopa do kakovostnega varstva, enakosti in solidarnosti;

6.	POTRJUJE priloženo izjavo o skupnih vrednotah in načelih, na katerih temeljijo zdravstveni sistemi v državah članicah Evropske unije (Priloga);

7.	POZIVA Evropsko komisijo, naj pri oblikovanju posebnih predlogov v zvezi zdravstvenimi storitvami zagotovi spoštovanje skupnih vrednot in načel iz izjave;

8.	POZIVA institucije Evropske unije, naj pri svojem delu poskrbijo za spoštovanje skupnih vrednot in načel iz izjave.

PRILOGA

Izjava o skupnih vrednotah in načelih

To je izjava 25 ministrov za zdravje Evropske unije o skupnih vrednotah in načelih, na katerih temeljijo evropski zdravstveni sistemi. Verjamemo, da je takšna izjava pomembna za zagotavljanje preglednosti za naše državljane, pa tudi pravočasna, in sicer zaradi nedavnega glasovanja Evropskega parlamenta ter revidiranega predloga Komisije, da iz predlagane direktive o storitvah na notranjem trgu umakne zdravstvene storitve. Trdno smo prepričani, da mora razvoj na tem področju temeljiti na političnem soglasju, ne pa zgolj na sodni praksi.

Prav tako smo prepričani, da bo pomembno varovati spodaj navedene skupne vrednote in načela v zvezi z uporabo konkurenčnih pravil za sisteme, ki jih izvajajo.

Ta izjava temelji na razpravah, ki so potekale v okviru Sveta in s Komisijo kot del odprte metode koordinacije ter v okviru procesa razmisleka na visoki ravni o mobilnosti bolnikov in razvoju zdravstvenega varstva v EU. Prav tako upošteva pravne instrumente na evropski ali mednarodni ravni, ki vplivajo na področje zdravja.

Ta izjava določa skupne vrednote in načela, skupna po vsej Evropski uniji, o tem, kako se zdravstveni sistemi odzivajo na potrebe prebivalstva in bolnikov, katerim služijo. Prav tako pojasnjuje, da se praktični načini, s katerimi se te vrednote in načela v zdravstvenih sistemih EU uresničujejo, med državami članicami precej razlikujejo ter se bodo še naprej razlikovali. Zlasti je treba v nacionalni kontekst umestiti odločitve o „košarici“ zdravstvenega varstva, do katere so državljani upravičeni, ter mehanizme, ki se uporabljajo za financiranje in zagotavljanje tega zdravstvenega varstva, kot je na primer obseg, znotraj katerega se je primerno zanesti na tržne mehanizme in konkurenčne pritiske za upravljanje zdravstvenih sistemov.

Skupne vrednote in načela

Zdravstveni sistemi Evropske unije so osrednji del visoke stopnje socialne zaščite v Evropi ter prispevajo k socialni koheziji in socialni pravičnosti, pa tudi k trajnostnemu razvoju.

Poglavitne vrednote univerzalnosti, dostopa do kakovostnega varstva, enakosti in solidarnosti so bile pri delu različnih institucij EU široko sprejete. Skupaj predstavljajo sklop vrednot, ki so skupne po vsej Evropi. Univerzalnost pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva; solidarnost je tesno povezana s finančno ureditvijo naših nacionalnih zdravstvenih sistemov ter potrebo po zagotovitvi dostopnosti za vse; enakost je povezana z enakim dostopom glede na potrebo, ne glede na etnično pripadnost, spol, starost, socialni status ali sposobnost plačila. Cilj zdravstvenih sistemov EU je tudi zmanjšanje vrzeli med neenakostmi na področju zdravja, problem, ki skrbi države članice EU; s tem je tesno povezano delo v zdravstvenih sistemih držav članic za preprečevanje obolenj in bolezni, med drugim s spodbujanjem zdravega načina življenja.

Cilj vseh zdravstvenih sistemov v EU je zagotavljanje storitev, usmerjenih na bolnika in dovzetnih za posameznikove potrebe.

Vendar imajo različne države članice različne pristope glede praktičnega uresničevanja teh vrednot: tako imajo na primer različne pristope glede vprašanj, ali naj posamezniki plačajo osebni prispevek za kritje dela stroškov njihovega zdravstvenega varstva, ter ali obstaja splošni prispevek in ali je zdravstveno varstvo plačano iz dodatnega zavarovanja. Države članice so izvedle različne predpise, da bi zagotovile enakost: nekatere so se odločile, da jo bodo izrazile v smislu pravic bolnikov; druge v smislu obveznosti ponudnikov zdravstvenih storitev. Nadzor nad spoštovanjem teh predpisov je prav tako različen – v nekaterih državah članicah poteka prek sodišč, v drugih prek odborov, varuhov itd.

Osnovna značilnost vseh naših sistemov je, da si prizadevamo za njihovo finančno vzdržnost, in sicer na način, ki ohranja te vrednote tudi za prihodnost.

Sprejetje pristopa, ki preusmerja poudarek na preventivne ukrepe, je sestavni del strategije držav članic za zmanjšanje ekonomske obremenitve nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, saj preventiva znatno prispeva k zmanjšanju stroškov zdravstvenega varstva ter s tem k finančni vzdržnosti s preprečevanjem bolezni in z njimi povezanih stroškov.

Poleg teh poglavitnih vrednot obstaja tudi sklop operativnih načel, ki so skupna po vsej Evropski uniji in za katera se vsi državljani EU nadejajo, da jih bodo našli v vseh sistemih zdravstvenega varstva EU, ter strukture za njihovo izvajanje. Načela vključujejo:

— Kakovost:

Vsi zdravstveni sistemi EU se trudijo zagotavljati kakovostno varstvo. To se dosega zlasti z obveznostjo stalnega usposabljanja zdravstvenega osebja, ki temelji na jasno opredeljenih nacionalnih standardih in zagotavljanju dostopa osebja do svetovanja o najboljših praksah glede kakovosti, s spodbujanjem inovacij in širjenjem dobre prakse, razvijanjem sistemov za zagotavljanje dobrega kliničnega vodenja ter s spremljanjem kakovosti v zdravstvenem sistemu. Pomemben del tega programa je povezan tudi z načelom varnosti.

— Varnost:

Bolniki lahko pričakujejo, da bo vsak zdravstveni sistem EU poskrbel za sistematičen pristop k zagotavljanju varnosti bolnikov, vključno s spremljanjem dejavnikov tveganja in ustreznim usposabljanjem zdravstvenih delavcev, ter za zaščito pred zavajajočim oglaševanjem zdravstvenih proizvodov in zdravljenj.

— Varstvo, ki temelji na dokazih in etiki:

Demografski izzivi in nove medicinske tehnologije lahko odprejo težka vprašanja (v zvezi z etiko in dostopnostjo), na katera morajo odgovoriti vse države članice EU. Bistvenega pomena je zagotoviti, da sistemi zdravstvenega varstva temeljijo na dokazih, to velja tako za izvajanje kakovostnega zdravljenja kot za zagotavljanje dolgoročne trajnosti. Vsi sistemi se soočajo z izzivom postavljanja prioritet v okviru zdravstvenega varstva zaradi vzpostavitve ravnovesja med potrebami posameznih bolnikov in finančnih sredstev, ki so na voljo za zdravljenje celotnega prebivalstva.

— Vključevanje bolnikov:

Vsi zdravstveni sistemi EU si prizadevajo biti usmerjeni na bolnika. To pomeni, da si prizadevajo v zdravljenje vključevati bolnike, biti do njih odkriti ter jim ponujati izbiro, kadar je to mogoče, npr. izbiro med različnimi ponudniki zdravstvenih storitev. Vsak sistem si prizadeva posameznikom zagotoviti informacije o njihovem zdravstvenem stanju ter pravico, da so obveščeni o ponujenem zdravljenju in da se strinjajo s tem zdravljenjem. Vsi sistemi bi morali biti tudi javno odgovorni in zagotavljati dobro vodenje in preglednost.

— Pravno varstvo:

Bolniki bi morali imeti pravico do pravnega varstva, če gre kaj narobe. To vključuje obstoj preglednega in pravičnega postopka pritožbe ter jasnih informacij o odgovornostih in posebnih oblikah pravnega varstva, ki jih določi zadevni zdravstveni sistem (npr. odškodninski postopek).

— Zasebnost in zaupnost:

Pravica vseh državljanov EU do zaupnosti osebnih podatkov je priznana v zakonodaji EU in nacionalnih zakonodajah.

Kot ministri za zdravje opažamo povečano zanimanje za vprašanje o vlogi tržnih mehanizmov (vključno s konkurenčnimi pritiski) pri upravljanju zdravstvenih sistemov. Trenutno se v zdravstvenih sistemih Evropske unije sprejemajo številni ukrepi s tega področja, katerih namen je spodbujanje pluralnosti in izbire ter kar najbolj učinkovita uporaba sredstev. Iz ukrepov, ki jih eni in drugi sprejemamo na tem področju, se lahko učimo, vendar vsaka država članica sama določi svoj pristop s posebnimi intervencijami, prilagojenimi zadevnemu zdravstvenemu sistemu.

Medtem ko poskus standardizacije zdravstvenih sistemov na ravni EU ni primeren, pa ima neprecenljivo vrednost delo na evropski ravni na področju zdravstvenega varstva. Države članice so se zavezale, da bodo sodelovale ter izmenjevale izkušnje in informacije o pristopih in dobrih praksah, na primer prek skupine visokih uradnikov Komisije za zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo ali prek potekajoče odprte metode koordinacije na področju zdravstvenega varstva in dolgoročne oskrbe, da bi uresničile skupni cilj spodbujanja učinkovitejšega in dostopnejšega visoko kakovostnega zdravstvenega varstva v Evropi. Verjamemo, da ima posebno vrednost vsaka pobuda o zdravstvenih storitvah, ki evropskim državljanom zagotavlja razumevanje njihovih pravic, ko se preselijo iz ene države članice EU v drugo, ter vključitev teh vrednot in načel v pravni okvir zaradi zagotavljanja pravne varnosti.

Če povzamemo, so naši zdravstveni sistemi temeljni del evropske socialne infrastrukture. Ne podcenjujemo izzivov glede usklajevanja posameznikovih potreb z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki so pred nami, saj se evropsko prebivalstvo stara, pričakovanja rastejo, medicina pa napreduje. Pri obravnavanju prihodnjih strategij bi morala biti naša skupna skrb zaščititi vrednote in načela, na katerih temeljijo zdravstveni sistemi EU. Kot ministri za zdravje 25 držav članic Evropske unije pozivamo evropske institucije, naj zagotovijo, da bodo pri svojem delu zaščitile te vrednote ter raziskale vplive Evropske unije na zdravstvene sisteme kakor tudi vključevanje zdravstvenih vidikov v vse politike.

22.6.2006

Uradni list Evropske unije

C 146/4

Sklepi Sveta o zdravju žensk

(2006/C 146/02)

SVET EVROPSKE UNIJE:

1.	UGOTAVLJA, da državljani Evropske unije – od katerih je več kot polovica žensk – pripisujejo velik pomen čim boljšemu zdravju ljudi in menijo, da je to bistven predpogoj za visoko kakovost življenja.

OPOZARJA:

—	člen 3(2) Pogodbe ES in člen 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določata, da je enakost med ženskami in moškimi zagotovljena na vseh področjih politike;

—

člen 152 Pogodbe ES določa, da se visoka stopnja zdravstvenega varstva ljudi zagotavlja z opredelitvijo in izvajanjem vseh politik in ukrepov Skupnosti, in da morajo ukrepi Skupnosti dopolnjevati nacionalne politike in morajo biti usmerjeni k izboljšanju javnega zdravja, preprečevanju bolezni in motenj pri ljudeh ter k odstranjevanju virov nevarnosti za javno zdravje;

—	Svet je 4. decembra 1997 sprejel Resolucijo o poročilu (1) o stanju zdravja žensk v Evropski skupnosti (2);

—	Evropski parlament je 9. marca 1997 sprejel Resolucijo o poročilu Komisije o zdravstvenem stanju žensk v Evropski skupnosti (3);

—	Evropski parlament je 28. aprila 2005 sprejel Resolucijo o posodobitvi socialne zaščite in razvoju visoko kakovostnega zdravstvenega varstva in Komisijo pozval, naj predloži novo poročilo o zdravstvenem stanju žensk v Evropski uniji (4).

3.	OPOZARJA na poročilo o napredku v Evropski uniji glede izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje, ki ga je luksemburško predsedstvo pripravilo januarja 2005 in v katerem je bilo poudarjeno, da je zdravje žensk še vedno zaskrbljujoče in da je pomembno zbrati ustrezne podatke.

4.	OPOZARJA na strateški akcijski načrt za zdravje žensk v Evropski uniji, ki ga je na zasedanju med 5. in 7. februarjem 2001 v Kopenhagnu potrdila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

5.	PRIZNAVA, da se lahko socialni dejavniki in dejavniki zdravja, klinične manifestacije, terapevtski pristopi, učinkovitost in stranski učinki zdravljenja bolezni in motenj med ženskami in moškimi razlikujejo.

6.	POUDARJA pomembnost, da je treba med splošno javnostjo in zdravstvenimi strokovnjaki povečati ozaveščenost glede dejstva, da je spol ključni dejavnik zdravja.

7.	PRIZNAVA, da je pomembno obravnavati morebitne neenakosti v državah članicah in med njimi, in sicer tako, da se spoprimemo s socialnimi in ekonomskimi dejavniki zdravja.

8.	POZDRAVLJA sporočilo Komisije „Načrt za enakost med ženskami in moškimi (2006–2010)“ (5), ki upošteva dimenzijo spola v zdravju, da bi se med drugim okrepila integracija načela enakosti spolov v zdravstveno politiko.

9.	UGOTAVLJA, da skuša Program za ukrepe Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (6) zaščititi zdravje ljudi in izboljšati javno zdravje ter tako zmanjšati neenakosti na področju zdravja.

10.	POZDRAVLJA dejstvo, da namerava predlog odločbe Sveta o posebnem programu „Sodelovanje“, s katerim se bo izvajal sedmi okvirni program (2007–2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (7) v zdravstvene raziskave vključiti dimenzijo spola.

11.	PRIZNAVA potrebo po biomedicinski raziskavi, povezani s spolom, in raziskavi o socialno-ekonomskih dejavnikih.

12.

PRIZNAVA, da ženske sicer živijo dlje od moških, vendar pa več let živijo z okrnjenim zdravjem. Določene bolezni, kot je osteoporoza, so pogostejše in bolj razširjene pri ženskah. Druge bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni, rak ali težave z duševnim zdravjem, prizadenejo moške in ženske različno. Nekatere bolezni, ki so povezane z rojstvom in reproduktivnimi organi, kot sta endometrioza in rak na materničnem vratu, prizadenejo samo ženske.

13.	POUDARJA, da so kardiovaskularne bolezni glavni vzrok smrti in zmanjšane kakovosti življenja pri ženskah v Evropski uniji, čeprav se v nekaterih državah članicah še vedno obravnavajo kot pretežno moške bolezni.

14.	Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da se je z višjim odstotkom kadilk v nekaterih državah članicah znatno povečalo tveganja pljučnega raka in kardiovaskularnih bolezni.

15.	Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da depresija do leta 2020 v nekaterih državah članicah predvidoma predstavlja glavni vzrok bolezni za ženske. Duševne bolezni vplivajo na kakovost življenja in lahko zato vplivajo na stopnjo obolenj in umrljivosti.

16.	PRIZNAVA, da ima nezdrav način življenja velik vpliv na znatno število bolezni in da spodbujanje med drugim zdrave prehrane in fizične aktivnosti predstavlja možnost zmanjšanja kardiovaskularnih bolezni in nekaterih oblik raka.

17.	SE STRINJA, da lahko preventivni ukrepi, ki upoštevajo razlike med spoloma, spodbujanje zdravja in zdravljenje prispevajo k zmanjšanju stopenj obolenj in umrljivosti pri boleznih, ki najpogosteje nastopijo med ženskami, in tako izboljšajo kakovost življenja žensk.

18.

OPOZARJA, da so zanesljivi, združljivi in primerljivi podatki o zdravstvenem stanju žensk bistvenega pomena za večjo ozaveščenost javnosti in razvoj primernih strategij, politik in ukrepov za zagotovitev visoke ravni zdravstvenega varstva, in da so podatki ter poročanje glede na spol bistvenega pomena za oblikovanje politik.

19.	POUDARJA, da je po skoraj desetletju potrebno novo poročilo o zdravstvenem stanju žensk v razširjeni Evropski uniji.

20.

POZIVA države članice, naj:

—	zberejo podatke glede na spol in vse ustrezne statistike razčlenijo in analizirajo po spolu;

—	sprejmejo pobude, da bi splošno javnost in zdravstvene strokovnjake bolje ozavestili o zvezi med spolom in zdravjem;

—	spodbujajo zdravje in preprečujejo bolezen, pri čemer naj upoštevajo ustrezne razlike med spoloma;

—	spodbujajo raziskave o različnih učinkih zdravil na ženske in moške ter zdravstvene raziskave glede na spol;

—	spodbujajo integracijo načela enakosti spolov v zdravstvenem varstvu;

—	preverijo in se spopadejo z zadevnimi neenakostmi v zdravstvu, da bi odpravili luknje v zdravstvu in zagotovili enako obravnavanje in enak dostop do nege.

21.

POZIVA Komisijo, naj:

—	v zdravstvene raziskave vključi dimenzijo spola;

—	podpira izmenjavo informacij in izkušenj o dobri praksi v okviru spodbujanja zdravja in preventivnih ukrepih glede na spol;

—	pomaga država članicam pri razvoju učinkovitih strategij, da bi zmanjšali neenakosti v zdravstvu, ob upoštevanju dimenzije spola;

—	s pripravo ustreznih podatkov spodbuja in krepi primerljivost in združljivost po spolu ločenih informacij na področju zdravstva v vseh državah članicah in na ravni Skupnosti;

—	predloži drugo poročilo o zdravstvenem stanju žensk v Evropski uniji.

22.	POZIVA Evropsko komisijo, naj uporabi strokovno znanje EUROSTAT in prihodnjega Evropskega inštituta za enakost med spoloma, da bi prispevali k zbiranju podatkov in njihovi analizi ter izmenjavi najboljših praks.

23.	POZIVA Evropsko komisijo, naj še naprej sodeluje z ustreznimi mednarodnimi in medvladnimi organizacijami, zlasti z WHO in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi zagotovili učinkovito usklajevanje dejavnosti.

(1) Dok. 8537/97; COM(97) 224 konč.

(2) UL C 394 z dne 30.12.1997, str. 1.

(3) UL C 175 z dne 21.6.1999, str. 68.

(4) A6-0085/2005

(5) UL dok. 7034/06; COM(2006) 92 konč.

(6) UL L 271 z dne 9.10.2002, str. 1.

(7) Dok. 12736/05

22.6.2006

Uradni list Evropske unije

C 146/6

Menjalni tečaji eura (1)

21. junija 2006

(2006/C 146/03)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2632
JPY	japonski jen	145,22
DKK	danska krona	7,4534
GBP	funt šterling	0,68550
SEK	švedska krona	9,2023
CHF	švicarski frank	1,5618
ISK	islandska krona	94,21
NOK	norveška krona	7,9140
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5750
CZK	češka krona	28,563
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	279,26
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6959
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	4,0965
RON	romunski leu	3,5855
SIT	slovenski tolar	239,64
SKK	slovaška krona	38,530
TRY	turška lira	2,1075
AUD	avstralski dolar	1,7181
CAD	kanadski dolar	1,4051
HKD	hongkonški dolar	9,8112
NZD	novozelandski dolar	2,0474
SGD	singapurski dolar	2,0112
KRW	južnokorejski won	1 207,37
ZAR	južnoafriški rand	9,1011
CNY	kitajski juan	10,1043
HRK	hrvaška kuna	7,2550
IDR	indonezijska rupija	11 826,71
MYR	malezijski ringit	4,632
PHP	filipinski peso	67,202
RUB	ruski rubelj	34,1130
THB	tajski bat	48,488

(1)

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

22.6.2006

Uradni list Evropske unije

C 146/9

UPRAVNA KOMISIJA ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV MIGRANTOV

(2006/C 146/06)

V povprečnih letnih stroških ni upoštevano znižanje za 20 % iz členov 94(2) in 95(2) Uredbe (EGS) št. 574/72.

Povprečni mesečni neto stroški so bili znižani za 20 %.

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 1996 (1)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 1996, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

	Letni	Mesečni neto
Lihtenštajn	Ni potrebno	Ni potrebno

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2001, v skladu s členoma 28 in 28(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Letni

Mesečni neto

Lihtenštajn

–	na družino

CHF 5 710,08

CHF 380,67

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 1997 (2)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 1997, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

	Letni	Mesečni neto
Lihtenštajn	Ni potrebno	Ni potrebno

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 1997, v skladu s členoma 28 in 28(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Letni

Mesečni neto

Lihtenštajn

–	na družino

CHF 6 116,94

CHF 407,80

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 1998 (3)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 1998, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

	Letni	Mesečni neto
Lihtenštajn	Ni potrebno	Ni potrebno

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 1998, v skladu s členoma 28 in 28(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Letni

Mesečni neto

Lihtenštajn

–	na družino

CHF 6 693,41

CHF 446,23

–

na osebo

CHF 6 255,52

CHF 417,03

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 1999 (4)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 1999, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

	Letni	Mesečni neto
Lihtenštajn	Ni potrebno	Ni potrebno

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 1999, v skladu s členoma 28 in 28(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Letni

Mesečni neto

Lihtenštajn

–	na družino

CHF 7 055,38

CHF 470,36

–

na osebo

CHF 6 656,02

CHF 443,73

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2000 (5)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 2000, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

	Letni	Mesečni neto
Lihtenštajn	Ni potrebno	Ni potrebno

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2000, v skladu s členoma 28 in 28(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Letni

Mesečni neto

Lihtenštajn

–	na družino

CHF 7 428,71

CHF 495,25

–

na osebo

CHF 6 942,72

CHF 462,85

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2002 (6)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 2002, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

	Letni	Mesečni neto
Grčija	EUR 670,52	EUR 44,70
Norveška	NOK 26 668	NOK 1 778

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2002, v skladu s členoma 28 in 28a Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov (od leta 2002 samo na prebivalca):

	Letni	Mesečni neto
Grčija	EUR 1 276,62	EUR 85,11
Norveška	NOK 48 745	NOK 3 250

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2003 (7)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 2003, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

	Letni	Mesečni neto
Luksemburg	EUR 2 234,06	EUR 148,94
Grčija	EUR 766,13	EUR 51,08
Združeno kraljestvo	GBP 1 724,50	GBP 114,97

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2003, v skladu s členoma 28 in 28a Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov (od leta 2002 samo na prebivalca):

	Letni	Mesečni neto
Luksemburg	EUR 6 019,65	EUR 401,31
Grčija	EUR 1 490,78	EUR 99,39
Združeno kraljestvo	GBP 2 605,81	GBP 173,72

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2004 (8)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 2004, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Letni

Mesečni neto

Češka republika

–	zavarovane osebe in upokojenci, mlajši od 65 let

CZK 11 398,00

CZK 759,85

Luksemburg

EUR 2 362,70

EUR 157,51

Nemčija

–

na osebo

EUR 1 034,73

EUR 68,98

Lihtenštajn

CHF 3 607,62

CHF 240,51

Švedska

SEK 14 557,99

SEK 970,53

Slovaška republika

–	zavarovane osebe in upokojenci, mlajši od 65 let

SKK 8 721,33

SKK 581,42

Francija

EUR 1 834,34

EUR 122,29

Malta

MTL 230,25

MTL 15,35

II. Uporaba člena 95 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2004, v skladu s členoma 28 in 28a Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov (od leta 2002 samo na prebivalca):

Letni

Mesečni neto

Češka republika

–	upokojenci in člani družin upokojencev, starih 65 let in več

36 037,41 CZK

2 402,49 CZK

Luksemburg

7 161,42 EUR

477,43 EUR

Nemčija

–

na osebo

4 184,79 EUR

278,99 EUR

Lihtenštajn

7 812,50CHF

520,83 CHF

Švedska

39 006,75 SEK

2 600,45 SEK

Slovaška republika

–	upokojenci in člani družin upokojencev, starih 65 let in več

25 653,29 SKK

1 710,22 SKK

Francija

4 621,96 EUR

308,13 EUR

Malta

595,48 MTL

39,70 MTL

(1) Povprečni stroški za leto 1996:

Španija in Luksemburg (UL C 303, 2.10.1998);

Belgija, Irska, Nizozemska in Portugalska (UL C 56, 26.2.1999);

Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo (UL C 228, 11.8.1999);

Grčija, Francija in Švedska (UL C 27, 29.1.2000);

Italija (UL C 211, 28.7.2001);

Norveška (UL C 182, 31.7.2002).

(2) Povprečni stroški za leto 1997:

Španija (UL C 228, 11.8.1999);

Belgija, Grčija, Irska, Luksemburg, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Portugalska (UL C 27, 29.1.2000);

Nemčija, Francija, Avstrija(UL C 207, 20.7.2000);

Švedska (UL C 76, 8.3.2001);

Italija (UL C 211, 28.7.2001);

Norveška (UL C 182, 31.7.2002).

(3) Povprečni stroški za leto 1998:

Španija in Luksemburg (UL C 27, 29.1.2000);

Nizozemska in Avstrija (UL C 207, 20.7.2000);

Belgija, Nemčija in Portugalska (UL C 76, 8.3.2001);

Združeno kraljestvo (UL C 211, 28.7.2001);

Grčija, Francija in Švedska (UL C 20, 23.1.2002), UL C 34, 7.2.2002 (popravek);

Italija (UL C 182, 31.7.2002);

Irska (UL C 3, 8.1.2003);

Norveška (UL C 163, 12.7.2003).

(4) Povprečni stroški za leto 1999:

Španija in Avstrija (UL C 76, 8.3.2001);

Nemčija (UL C 211, 28.7.2001);

Belgija, Grčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Združeno kraljestvo (UL C 20, 23.1.2002), (UL C 34, 7.2.2002 popravek);

Italija in Švedska (UL C 182, 31.7.2002);

Irska in Nizozemska (UL C 163, 12.7.2003).

(5) Povprečni stroški za leto 2000:

Španija in Luksemburg (UL C 20, 23.1.2002);

Belgija, Nemčija, Nizozemska in Avstrija (UL C 182, 31.7.2002);

Italija, Portugalska in Švedska (UL C 3, 8.1.2003);

Norveška in Združeno kraljestvo (UL C 163, 12.7.2003);

Grčija, Francija in Irska (UL C 37, 11.2.2004).

(6) Povprečni stroški za leto 2002:

Luksemburg in Avstrija (UL C 37, 11.2.2004);

Belgija, Francija, Portugalska, Švedska (UL C 27, 3.2.2005, str. 4);

Nemčija, Italija, Združeno kraljestvo (UL C 232, 21.9.2005, str. 3);

Lihtenštajn (UL C 17, 24.1.2006).

(7) Povprečni stroški za leto 2003:

Avstrija, Španija in Švica (UL C 27, 3.2.2005, str. 4);

Nemčija, Francija, Nizozemska (UL C 232, 21.9.2005, str. 3);

Belgija, Portugalska, Švedska in Lihtenštajn (UL C 17, 24.1.2006).

(8) Povprečni stroški za leto 2004:

Latvija (UL C 232, 21.9.2005);

Španija, Avstrija, Švica in Slovenija (UL C 17, 24.1.2006).

22.6.2006

Uradni list Evropske unije

C 146/15

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 146/08)

Datum sprejetja odločitve: 4.4.2006

Država članica: Nemčija (Rhineland-Palatinate)

Št. pomoči: N 470/2005

Naziv: Jamstveni program dežele

Cilj: Dopolniti in razširiti jamstva naložb v skladu z načeli programa pomoči za agrarne naložbe (AFP) okvirnega načrta skupnega programa „izboljšanje agrarnih struktur in zaščita obale“

Pravna podlaga: Verwaltungsvorschrift des rheinland-pfälzischen Ministers der Finanzen „Übernahme von Bürgschaften zur Förderung der Landwirtschaft“

Proračun: Meja jamstva 20 milijonov EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: 0,225 % bruto ekvivalent pomoči

Trajanje: Do 31. decembra 2006

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Španija

Št. pomoči: N 476/05

Naziv: Pomoči kakovostnim prehrambenim proizvodom (M.A.P.A)

Cilj: Razvijati politiko kakovosti prehrambenih proizvodov z ustanovitvijo in razvojem organov za zaščito razpoznavnih znakov kakovosti

Pravna podlaga: Orden APA/…/2005, de … de …, por la que se establecen las bases reguladoras para la concesión de subvenciones para potenciar la creación, funcionamiento y desarrollo de las estructuras de los productos agroalimentarios protegidos con signos de calidad diferenciada

Proračun: 205 000 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Najvišji znesek pomoči ne bo presegel 70 % celotnih stroškov posameznega predvidenega ukrepa

Trajanje: 2005

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Irska

Št. pomoči: N 486/05

Naziv: Shema pomoči za naložbe v ravnanje s kmetijskimi odpadki

Cilj: Pomoč za naložbe, ki kmetom pomagajo, da se uskladijo z ukrepi akcijskega programa po Direktivi o nitratih

Pravna podlaga: Approved programme under Title II, Chapter I, of Council Regulation (EC) No 1257/1999 on support for rural development from the European Guidance and Guarantee Fund (EAGGF)

Proračun: 248 milijonov EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Največja intenzivnost pomoči znaša 75 % na območjih z omejenimi možnostmi, 60 % drugje

Trajanje: 2006–2008. Vloge se sprejmejo do 31. decembra 2006

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Italija (Lombardija)

Št. pomoči: N 514/05

Naziv: Regionalni ukrepi za podporo kmetijam s perutnino in divjačino, okuženim z aviarno influenco – nadomestilo za izgubljen dohodek. Regionalna odredba 470 z dne 4.8.2005

Cilj: Nadomestilo za izgubljen dohodek v korist rejcem perutnine in divjačine, ki jih je prizadela aviarna influenca

Pravna podlaga: Deliberazione della Giunta Regionale della Regione Lombardia n. 470 del 4.8.2005, riguardante: Legge Regionale n. 7/2000 — «Misure regionali di sostegno a favore degli allevatori avicoli e fauna selvatica colpiti dall'influenza aviaria» — Indennizzi per mancato reddito

Proračun: Približno 1 800 000 EUR letno

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 % izgube

Trajanje: 6 let

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Republika Litva

Št. pomoči: N 571/2005

Naziv: Državna pomoč za delno nadomestilo za neugodne vremenske razmere v kmetijskem sektorju

Cilj: Nadomestilo za neugodne vremenske razmere

Pravna podlaga:

—	2002 m. birželio 25 d. Lietuvos Respublikos žemės ūkio ir kaimo plėtros įstatymas Nr. IX-987 (Valstybės žinios, Nr. 72-3009).

—	Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministro 2005 m. spalio 19 d. įsakymas Nr. 3D-491 „Dėl pagalbos žemės ūkio subjektams, patyrusiems nuostolius dėl hidrometeorologinių reiškinių nukentėjusiose teritorijose laikotarpiu nuo 2005 m. liepos 30 d. iki rugpjūčio 15 d., teikimo taisyklių patvirtinimo“

Proračun: Skupni proračun: 11 250 000 LTL (približno 3 260 000 EUR)

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 %

Trajanje: 1 leto

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Republika Litva

Št. pomoči: N 586/2005

Naziv: Podpora za javno naročilo plemenskih živali

Cilj: Naložbena pomoč za nakup živali boljše genske kakovosti

Pravna podlaga:

—	Žemės ūkio ir kaimo plėtros įstatymas (Valstybės žinios, 2002, Nr. 73–3009)

—	Gyvulių veislininkystės įstatymas (Valstybės žinios, 1994, Nr. 14–226: 1998, Nr. 110–3023)

—	Žemės ūkio ministro įsakymas dėl veislininkystės rėmimo taisyklių ir paramos 2005 m. veisliniams gyvūnams įsigyti teikimo taisyklių patvirtinimo (Valstybės žinios, 2005, Nr. 50–1656)

Proračun: Letni: 6 200 000 LTL (približno 1 800 000 EUR)

Intenzivnost ali znesek pomoči: 50 %

Trajanje: Neomejeno

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Avstrija

Št. pomoči: N 600/2005

Title: Sprememba nacionalne direktive o opravljanju storitev (Dienstleistungsrichtlinie)

Cilj: Pomoč za opravljanje storitev v kmetijskem sektorju

Pravna podlaga: Sonderrichtlinie für die Förderung von nicht-investiven Maßnahmen in der Landwirtschaft (Dienstleistungsrichtlinie)

Proračun: Avstrijski organi so zatrdili, da spremembe nimajo proračunskih posledic

Intenzivnost ali znesek pomoči: Spremenljiva

Trajanje: Ni omejeno

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Španija (Castilla y León)

Št. pomoči: N 655/2005

Naziv: Pomoči za razvoj novih delovnih mest na podeželju

Cilj: Z utrjevanjem zvez razvijati in okrepiti zaposlovanje in dohodke aktivnega prebivalstva v kmetijskem sektorju, da bi ohranili in spodbudili gospodarsko aktivnost v značilno podeželski regiji, v kateri je stopnja zaposlitve nižja od 50,5 % in kjer obstaja velika težnja po odseljevanju

Pravna podlaga: Orden AYG/…/2005 de … de …, por la que se establece un régimen de ayudas para fomentar la creación de empleo en el medio rural en la Comunidad autónoma de Castilla y León

Proračun: 500 000 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Najvišji znesek 12 000 EUR na zaposlenega delavca – najvišja intenzivnost 50 % upravičenih stroškov (60 % za invalidnega delavca)

Trajanje: Eno leto

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Nemčija (Hamburg)

Št. pomoči: NN 45/2005 (prej N 109/2005)

Naziv: Odstranjevanje in odlaganje poginulih živali v Hamburgu

Cilj: Pomoč za odstranjevanje in odlaganje poginulih živali: 100 % stroškov do leta 2003, 75 % stroškov od leta 2004 dalje. 25 % stroškov je bilo leta 2004 plačanih kot pomoč de minimis

Pravna podlaga:

—

Gesetz über die Beseitigung von Tierkörpern, Tierkörperteilen und tierischen Erzeugnissen (Tierkörperbeseitigungsgesetz) in der jeweils gültigen Fassung: BGBl. I 1975, S. 2313, BGBl. I 1975, S. 2610 (Änderung), BGBl. I 2001, S. 226 (Änderung), BGBl. I 2001, S. 524 (Neufassung), BGBl. I 2001, S. 1215 (Änderung).

—	Gesetz zur Durchführung gemeinschaftsrechtlicher Vorschriften über die Verarbeitung und Beseitigung von nicht für den menschlichen Verkehr bestimmten tierischen Nebenprodukten (Tierische Nebenprodukte-Beseitigungsgesetz), BGBl. I 2004, S. 82.

—	Gebührengesetz, Gebührenordnung für das öffentliche Gesundheitswesen und Hamburgisches Gesetz zur Ausführung des Viehseuchengesetzes, jeweils in der geltenden Fassung

Proračun: 727 985,11 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 %

Trajanje: 1994 do 2013

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Nemčija (Schleswig-Holstein)

Št. pomoči: NN 46/04

Naziv: Boj proti transmisivni spongiformni encefalopatiji (TSE) (ovce in koze)

Cilj: Dobro zdravje živali

Pravna podlaga: TSE-Beihilfe Richtlinien

Proračun: 40 000 EUR (2002), 12 310 EUR (2003), 12 310 EUR (2004), 5 200 EUR (2005), 2 600 EUR (od 2006)

Intenzivnost pomoči: Največ 100 %

Trajanje: 1.1.2003 – 31.12.2013

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Nemčija (Berlin)

Št. pomoči: NN 74/2004 (prej N 437/2004)

Naziv: Odstranjevanje in odlaganje poginulih živali v Berlinu

Cilj: Pomoč za odstranjevanje in odlaganje poginulih živali: 100 % stroškov do leta 2003, 50 % stroškov od leta 2004 dalje

Pravna podlaga: Gesetz über die Beseitigung von Tierkörpern, Tierkörperteilen und tierischen Erzeugnissen; Verordnung über Tierkörperbeseitigungsanstalten und Sammelstellen, Gesetz zur Ausführung des Tierkörperbeseitigungsgesetzes (Berlin), Verordnung über die Erhebung von Entgelten für die Inanspruchnahme von Leistungen im Rahmen der Tierkörperbeseitigung

Proračun: 414 045,12 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Spremenljiv

Trajanje: 1993 do 2013

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

22.6.2006

Uradni list Evropske unije

C 146/18

DRŽAVNA POMOČ — ITALIJA

Državna pomoč C 18/2006 (prej N 524/2005) — Spodbujanje združitve

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 146/09)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 16. maja 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Italijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

Evropska Komisija

Generalni direktorat za konkurenco

Pisarna za državne pomoči

B-1049 Bruselj

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Italiji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

1. Postopek

Ukrep je bil priglašen 18. oktobra 2005. Italija je po zahtevku za dodatne informacije svojo zadnjo informacijo predložila 27. marca 2006.

2. Opis ukrepa, v zvezi s katerim komisija začenja postopek

Pravna podlaga ukrepa je člen 2 zakonskega odloka št. 106 z dne 17. junija 2005, ki je bil spremenjen v zakon št. 156 z dne 31. julija 2005. Pravna podlaga vključuje klavzulo o mirovanju. Ukrep je 10 % davčni odbitek (osnovan na Irap), odobren mikro in majhnim podjetjem iz istega sektorja za njihovo konsolidacijo pri združitvi ali prevzemu. Združitev ali prevzem mora trajati najmanj tri leta. Proračun, predviden za priglašeni ukrep, je 120 milijonov EUR za leto 2006, 242 milijonov EUR za leto 2007 in 122 milijonov EUR za leto 2008. Italijanski organi so v zvezi s kumulacijo navedli, da se ukrep lahko kumulira z drugimi ukrepi pomoči. Ker gre za davčno ureditev, upravičenih stroškov ni.

3. Ocena ukrepa

Komisija meni, da, kot so navedli tudi italijanski organi, ukrep pomeni pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ukrep vključuje državna sredstva in je selektiven, ker spodbuja le majhna in mikro podjetja, ki imajo lahko koristi od davčnega odbitka. Ta podjetja so ali so lahko dejavna v sektorjih, v katerih poteka trgovina med državami članicami. Ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco.

Prvič, spodbujanje razvoja majhnih in srednje velikih podjetij spada k ciljem, ki so dopustni s sprejetjem posebnih pravil za pomoč v korist MSP, zlasti Uredbe št. 70/2001. Medtem ko se priznava, da je rast MSP cilj, ki ga države članice lahko podprejo s pomočjo, Uredba določa pogoje, ki zagotavljajo, da bi pomoč izkrivljala konkurenco tako, da bi škodovala skupnemu interesu. Uredba zlasti omogoča pomoč za rast MSP prek naložb ali ustvarjanja delovnih mest, ni pa namenjena zunanjim prevzemom. Komisija zato dvomi, da bi se zadevni ukrep lahko upošteval kot združljiv s skupnim trgom, ker pospešuje rast MSP.

Drugič, informacije, ki jih je predložila Italija, navajajo številne razloge za omejeno velikost italijanskih podjetij. Ti razlogi v glavnem zavisijo od „ureditvenih napak“. Komisija zato dvomi, da je začasen davčni ukrep potreben in primeren za reševanje zadevnih strukturnih težav.

Tretjič, Komisija dvomi o sorazmernosti znižanja davka. Spodbuda ni povezana s stroški, nastalimi pri poslovanju in lahko morebiti prinaša nepričakovane dobičke za upravičence, zlasti ko je podjetje združeno iz več različnih podjetij.

Četrtič, Komisija dvomi o ukrepu, ker se slednji lahko kumulira z drugo pomočjo. Komisija na tej stopnji tudi ugotavlja, da ne more odobriti ureditve za spodbujanje združitve, dokler slednja avtomatično velja za podjetja, ki morajo povrniti nezakonite in nezdružljive pomoči, tudi če je bila takšna pomoč odobrena v okviru sheme, zlasti v tistih primerih, v katerih se postopek izterjave še ni začel in je bila proti Italiji zaradi neukrepanja vložena tožba na Sodišču. Katera koli avtomatična uporaba bi Komisiji onemogočila upoštevanje kumuliranega izkrivljanja iz stare in nove pomoči.

BESEDILO DOPISA

„1.	La Commissione desidera informarLa che intende iniziare, riguardo al provvedimento in oggetto, la procedura d'indagine di cui all'articolo 88, paragrafo 2 del trattato CE.

Procedimento

Le autorità italiane hanno notificato il provvedimento in oggetto con lettera del 18 ottobre 2005, alla quale la Commissione ha inviato una prima risposta il 10 novembre. Le autorità italiane hanno fornito altre informazioni, in particolare studi economici di supporto, con lettera del 20 dicembre 2005, protocollata presso la Commissione il 22 dicembre (A/40729). La Commissione ha chiesto ragguagli supplementari con lettera dell'8 febbraio 2006 e le autorità italiane hanno risposto con due lettere, rispettivamente del 13 marzo (A/31911) e del 27 marzo 2006 (A/32302).

Descrizione

3.	Scopo del provvedimento è favorire la crescita di microimprese e di piccole imprese mediante un processo di consolidamento (concentrazione o aggregazione di microimprese e piccole imprese).

4.	La base giuridica del provvedimento è l'articolo 2 del decreto-legge 17 giugno 2005, n. 106, convertito dalla legge 31 luglio 2005, n. 156. Tale base giuridica comprende una clausola di sospensione.

Il provvedimento consiste in un credito d'imposta, da accordare a microimprese e piccole imprese del medesimo settore che si consolidano mediante concentrazione o aggregazione. Il credito d'imposta è pari al 10 % della differenza tra il valore della produzione dell'impresa risultante dal processo di concentrazione e il valore della produzione dell'impresa più grande tra quelle partecipanti a tale processo. Il valore della produzione è la base imponibile ai fini dell'imposta regionale sulle attività produttive (IRAP). Tale credito può essere utilizzato come compensazione dei pagamenti di varie imposte societarie o di contributi sociali. Benché vi sia un nesso con il processo di consolidamento, l'importo del credito d'imposta non viene calcolato sulla base degli investimenti o dei costi.

L'Italia ha già applicato un provvedimento analogo nel 2005 (1), nell'ambito del regolamento che prevede l'esenzione per categoria per gli aiuti alle PMI (2). Tale precedente versione del provvedimento limita il credito d'imposta al massimale del 50 % dei costi di consulenza per il processo di concentrazione o aggregazione. Le autorità italiane hanno informato che, dato il suddetto limite, il provvedimento ha avuto un'applicazione ridotta: sono state ricevute 132 domande, per un importo totale di 3 442 261 EUR di credito d'imposta. Sono state accolte soltanto 46 domande, per l'importo totale di 415 306 EUR.

7.	Per il provvedimento ora notificato è stato previsto un bilancio di 120 milioni di EUR per il 2006, di 242 milioni di EUR per il 2007 e di 122 milioni di EUR per il 2008.

Potranno beneficiare del provvedimento imprese risultanti dalla concentrazione di microimprese e piccole imprese, ai sensi della definizione di PMI (3). Data la sua natura fiscale, il provvedimento si applica solo ad imprese con sede stabile in Italia che possono, tuttavia, concentrarsi con imprese provenienti da tutto il SEE. Il beneficio è limitato al caso delle operazioni alle quali partecipano due o più imprese del medesimo settore. Le imprese in questione potranno ottenere il credito d'imposta soltanto se la loro concentrazione o aggregazione perdurerà per almeno tre anni.

Per beneficiare del credito d'imposta, le imprese devono inoltrarne domanda al Centro operativo di Pescara dell'Agenzia delle entrate. L'esame delle domande viene effettuato secondo l'ordine cronologico di presentazione, fino a esaurimento dei fondi. Le domande vengono accolte o respinte entro il lasso di tempo di 30 giorni.

10.

Inoltre, le autorità italiane hanno informato che potranno beneficiare del provvedimento le imprese che realizzano profitti, dato che le imprese non redditizie non sarebbero in grado di avvalersi del credito d'imposta. Le autorità italiane hanno anche segnalato che tale strumento fiscale presenta il vantaggio di essere concesso a posteriori e che in tal modo si agevolano i controlli a posteriori (il credito d'imposta viene revocato, per esempio, se la concentrazione si scinde prima di tre anni).

11.	Per quanto riguarda il cumulo, le autorità italiane hanno informato che il provvedimento può cumularsi con altre misure di aiuto. Poiché si tratta di un regime fiscale, non vi sono costi ammissibili.

12.

Nella lettera dell'8 febbraio 2006, la Commissione ha chiesto alle autorità italiane di sospendere l'erogazione del nuovo aiuto previsto dal regime di premi di concentrazione alle imprese che non avevano rimborsato aiuti incompatibili, in ottemperanza a precedenti decisioni di recupero, in particolare la decisione 2000/128/CE della Commissione, dell'11 maggio 1999, relativa al regime di aiuti concessi dall'Italia per interventi a favore dell'occupazione (GU L 42 del 15.2.2000, pag. 1) e la decisione 2003/193/CE della Commissione, del 5 giugno 2002, relativa alle esenzioni fiscali e prestiti agevolati concessi dall'Italia in favore di imprese di servizi pubblici (GU L 77 del 24.3.2003, pag. 21). Le autorità italiane hanno rifiutato d'impegnarsi in tal senso e hanno inoltre dichiarato che, a loro parere, non si può applicare ai regimi la giurisprudenza della sentenza Deggendorf, in base alla quale la Commissione deve controllare il cumulo tra vecchi e nuovi aiuti.

Valutazione

13.	Le autorità italiane hanno notificato il provvedimento a norma dell'articolo 88, paragrafo 3 del trattato CE. Tale misura comprende una clausola di sospensione.

14.

Le autorità italiane dichiarano che, a loro parere, il provvedimento in oggetto costituisce un aiuto. Esso comporta l'intervento di risorse statali ed è selettivo, poiché favorisce soltanto le microimprese e piccole imprese che possono avvalersi del credito d'imposta. Queste imprese sono o possono essere operanti in settori nei quali si effettuano scambi tra gli Stati membri. Il provvedimento falsa o minaccia di falsare la concorrenza. Secondo la Commissione, risultano soddisfatte le condizioni enunciate all'articolo 87, paragrafo 1 del trattato CE per riconoscere l'esistenza di un aiuto.

15.	La Commissione ha quindi esaminato se il provvedimento possa esser ritenuto compatibile con il trattato CE.

16.	Tale provvedimento non si configura come un aiuto ai consumatori, né come un aiuto inteso a porre rimedio ai danni provocati da inondazioni o altre calamità naturali. Di conseguenza, ad esso non si applicano le deroghe previste all'articolo 87, paragrafo 2 del trattato CE.

17.

La Commissione ha poi esaminato se il provvedimento possa considerarsi compatibile con le deroghe previste all'articolo 87, paragrafo 3 del trattato CE. La Commissione osserva che lo scopo del provvedimento non consiste nel favorire lo sviluppo economico di determinate regioni, in quanto riguarda le imprese in tutto il territorio italiano.

18.

Inoltre, la Commissione osserva che il provvedimento non è inteso a promuovere la realizzazione di un importante progetto di comune interesse europeo, né a porre rimedio a una perturbazione dell'economia di uno Stato membro. Infine, la Commissione osserva che il provvedimento non si prefigge di promuovere la cultura o la conservazione del patrimonio, né rientra in altre categorie di aiuti.

19.	La Commissione osserva invece che il provvedimento può rientrare nella deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c), riguardante gli aiuti intesi ad agevolare lo sviluppo di determinate attività.

20.

In particolare, il provvedimento è destinato alle aggregazioni di microimprese e piccole imprese. La promozione dello sviluppo delle microimprese e piccole imprese è riconosciuto come uno degli obiettivi degli aiuti, quale è sancito dall'adozione di norme specifiche riguardanti gli aiuti a favore delle PMI (4), in special modo nel regolamento n. 70/2001.

21.

Tale regolamento, nel riconoscere che lo sviluppo delle PMI è un obiettivo che gli Stati membri possono favorire mediante aiuti (5), stabilisce le condizioni per assicurare che simili aiuti non falsino la concorrenza in misura contraria all'interesse comune. In particolare, l'articolo 4 del regolamento consente l'erogazione di aiuti per la crescita delle PMI mediante investimenti o creazione di posti di lavoro (6), piuttosto che mediante acquisizioni esterne.

22.	Il provvedimento non rispetta né le condizioni previste dall'articolo 4, né quelle di altri articoli del regolamento. Di conseguenza, la Commissione dubita, in questa fase, che il provvedimento in esame possa essere ritenuto compatibile sulla base del fatto che promuova la crescita delle PMI.

23.	In aggiunta, e ad ogni buon fine, la Commissione ha proceduto a valutare il provvedimento sotto gli aspetti della necessità, della proporzionalità e del numero limitato di effetti negativi.

Necessità dell'aiuto

24.

Le autorità italiane hanno fatto notare che le minori dimensioni delle imprese italiane, rispetto ai partner UE, costituiscono un fallimento del mercato. L'Italia ha presentato alcuni studi volti a dimostrare tale imperfezione. Per esempio, uno studio effettuato di recente da un istituto di ricerca in materia economica (7) mostra che la struttura dimensionale delle imprese italiane esercita un'incidenza negativa sull'incremento della produttività e stima che, se in Italia vi fosse una struttura analoga a quella del resto dell'Europa, il settore manifatturiero avrebbe una produttività superiore del 20 %. Le piccole imprese tendono a investire di meno nella R&S e nell'innovazione e sono meno in grado di trasformare in maggiore produttività gli investimenti nelle tecnologie dell'informazione e delle comunicazioni, il che a sua volta porta a una minore efficienza dell'economia, a tassi inferiori d'impiego delle nuove tecnologie ed a minore produttività, creando così una sorta di circolo vizioso, una trappola dimensionale.

25.

Tuttavia, dai medesimi studi risulta che le cause di tale problema sono dovute soprattutto a questioni regolamentari, in misura tale che può sembrare opportuno parlare piuttosto di un “fallimento regolamentare”. L'Italia non è stata in grado d'indicare in qual modo il provvedimento in esame sia necessario per ovviare a tale imperfezione: ha informato che il provvedimento è stato adottato prescindendo da tali cause.

26.	Di conseguenza, la Commissione dubita una misura fiscale temporanea sia necessaria ed appropriata a risolvere le difficoltà strutturali in questione.

Proporzionalità

27.

Le autorità italiane hanno spiegato di essersi risolte a uno sgravio fiscale del 10 % mediante una semplice soluzione, consistente anzitutto nel decidere che era necessario un incentivo a due cifre per attrarre l'interesse dei potenziali beneficiari, e nel fissarlo poi al livello minimo di tale ordine di grandezza. Inoltre, le autorità italiane hanno indicato che lo sgravio fiscale viene calcolato in base all'IRAP, che è un'imposta pagata da pressoché tutte le imprese ed è più onerosa per le imprese a impiego più intensivo di manodopera.

28.

La Commissione ha dubbi riguardo alla proporzionalità di tale sgravio fiscale. Pur riconoscendo che il sistema adottato dalle autorità italiane per stabilire il tasso dello sgravio fiscale ha il pregio della semplicità, la Commissione desidera altri chiarimenti sulla sua proporzionalità, poiché l'incentivo non è correlato ai costi causati dal processo di concentrazione o aggregazione e potrebbe esser tale da comportare inaspettati guadagni per i beneficiari. In particolare, quando l'impresa risultasse dall'aggregazione di varie imprese, il valore del beneficio, misurato dalla differenza tra il valore della produzione della nuova entità e il valore della produzione della maggiore tra le imprese partecipanti nell'aggregazione, potrebbe essere estremamente elevato.

Cumulo

29.	Le autorità italiane hanno informato che il provvedimento può cumularsi, in quanto si tratta di una misura fiscale non correlata a costi ammissibili. La Commissione osserva anzitutto che ciò appare in contraddizione con l'articolo 8, paragrafo 2 del regolamento (CE) n. 70/2001 (8).

Beneficiari aventi ricevuto aiuti illegali ed incompatibili

30.

Inoltre, la Commissione fa notare il problema del cumulo delle distorsioni risultanti dall'aiuto ricevuto nell'ambito del regime di premi di concentrazione con altre distorsioni derivanti da aiuti illegittimi e incompatibili, in particolare quelli previsti nei regimi menzionati al punto 12, che non sono ancora stati rimborsati. Nella sentenza del 15 maggio 1997, la Corte di giustizia ha statuito che “quando la Commissione esamina la compatibilità di un aiuto con il mercato comune, deve prendere in considerazione tutti gli elementi pertinenti, ivi compreso, eventualmente, il contesto già esaminato in una decisione precedente, nonché gli obblighi che tale decisione precedente abbia potuto imporre ad uno Stato membro”. Secondo la Corte di giustizia, la compatibilità di un nuovo aiuto può dipendere dall'esistenza di un precedente aiuto illegittimo che non sia stato restituito, poiché l'effetto cumulativo degli aiuti potrebbe produrre gravi distorsioni della concorrenza nel mercato comune. Di conseguenza, la Commissione, nell'esaminare la compatibilità di un aiuto di Stato con il mercato comune, ha la facoltà di prendere in considerazione al tempo stesso l'effetto cumulativo di tale aiuto con un aiuto precedente e il fatto che l'aiuto precedente non sia stato rimborsato (9).

31.

In applicazione della giurisprudenza Deggendorf, la Commissione valuta una nuova misura di aiuto tenendo conto dell'eventualità che i beneficiari non abbiano ottemperato a precedenti decisioni con le quali la Commissione stessa abbia ordinato loro di rimborsare precedenti aiuti illegittimi e incompatibili. In simili casi, la Commissione deve accertare gli effetti che esercita sui beneficiari il combinarsi del nuovo aiuto con i precedenti aiuti incompatibili che non sono stati ancora restituiti.

32.

La Commissione nota che, nel caso in esame, le autorità italiane hanno rifiutato d'impegnarsi a non erogare il nuovo aiuto previsto dal regime di premi di concentrazione alle imprese che non hanno ancora rimborsato l'aiuto incompatibile, in ottemperanza alle decisioni di recupero menzionate al punto 12. Le autorità italiane hanno dichiarato che, a loro parere, la giurisprudenza Deggendorf non si applica ai regimi.

33.	La Commissione fa notare anzitutto che la giurisprudenza Deggendorf si applica a tutti i tipi di aiuto, che siano concessi singolarmente o nell'ambito di regimi.

34.	In secondo luogo, la Commissione rammenta alle autorità italiane l'esigenza di eseguire le decisioni in materia di aiuti di Stato, in particolare quando esse impongono il recupero di aiuti illegittimi e incompatibili mediante rimborso da parte dei beneficiari.

35.

In considerazione di quanto detto sinora, e in applicazione della giurisprudenza Deggendorf, a questo stadio la Commissione ritiene di non poter approvare il regime di premi di concentrazione, se questo si applica automaticamente ad imprese che devono ripagare precedenti aiuti illegali ed incompatibili, anche se tali aiuti erano stati erogati in base ad un regime, in particolare nei casi menzionati al punto 12.

36.	Su tale aspetto, la Commissione chiede il parere delle autorità italiane e delle parti interessate.

Conclusioni

37.

In base alle precedenti considerazioni, e agendo secondo la procedura stabilita all'articolo 88, paragrafo 2 del trattato CE, la Commissione chiede all'Italia di presentarle le sue osservazioni e di trasmetterle, entro un mese dalla data alla quale avrà ricevuto la presente lettera, tutte le informazioni che possano essere utili per valutare il provvedimento.

38.	La Commissione rammenta all'Italia che l'articolo 88, paragrafo 3 del trattato CE ha effetto sospensivo e richiama l'attenzione sull'articolo 14 del regolamento (CE) n. 659/1999 del Consiglio, a norma del quale tutti gli aiuti illegittimi possono essere recuperati presso i beneficiari.

39.

La Commissione avverte l'Italia che informerà le parti interessate, pubblicando la presente lettera e una sintesi del caso nella Gazzetta ufficiale dell'Unione europea. Inoltre, la Commissione informerà le parti interessate degli Stati EFTA firmatari dell'Accordo SEE, pubblicando una comunicazione nel Supplemento SEE della Gazzetta ufficiale dell'Unione europea e informerà l'Autorità di vigilanza EFTA inviandole una copia della presente lettera. Tutti gli interessati saranno invitati a presentare osservazioni entro un mese dalla data delle suddette pubblicazioni.“

(1) Basato sull'articolo 9 del decreto-legge n. 35/2005, convertito dalla legge n. 80/2005. Tale provvedimento è stato registrato presso la Commissione il 21.4.2005, con il riferimento XS 89/05.

(2) Regolamento (CE) n. 70/2001 della Commissione, del 12 gennaio 2001, relativo all'applicazione degli articoli 87 e 88 del trattato CE agli aiuti di Stato a favore delle piccole e medie imprese (GU L 10 del 13.1.2001, pag. 33).

(3) Raccomandazione della Commissione, del 6 maggio 2003, relativa alla definizione delle microimprese, piccole e medie imprese (GU L 124 del 20.5.2003, pag. 36).

(4) Regolamento (CE) n. 70/2001 della Commissione, del 12 gennaio 2001, relativo all'applicazione degli articoli 87 e 88 del trattato CE agli aiuti di Stato a favore delle piccole e medie imprese.

(5) Vedere in particolare il considerando 5 e specialmente il considerando 13 del regolamento n. 70/2001.

(6) Vedere in particolare l'articolo 4 — Investimenti — del regolamento (CE) n. 70/2001.

(7) Prometeia/Banca Intesa: Analisi dei settori industriali, ottobre 2005.

(8) Vedere anche il considerando n. 19 del regolamento (CE) n. 70/2001.

(9) Causa C-355/95P, Textilwerke Deggendorf GmbG (TWD) contro Commissione, Racc. 1997, pag. I-2549, punti 25-27.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 146

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 22. junij 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Svet
2006/C 146/1	Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije	1

2006/C 146/2	Sklepi Sveta o zdravju žensk	4

	Komisija
2006/C 146/3	Menjalni tečaji eura	6

2006/C 146/4	Objava odločb in sklepov v državah članicah o izdaji ali odvzemu operativnih licenc v skladu s členom 13(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 o licenciranju letalskih prevoznikov ( 1 )	7

2006/C 146/5	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	8

2006/C 146/6	Upravna komisija za socialno varnost delavcev migrantov	9

2006/C 146/7	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4260 — Advent/RWE Solutions) — Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	14

2006/C 146/8	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	15

2006/C 146/9	Državna pomoč — Italija — Državna pomoč C 18/2006 (prej N 524/2005) — Spodbujanje združitve — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )	18

2006/C 146/0	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4220 — Food Service Project/Tele Pizza) ( 1 )	22


	(1) Besedilo velja za EGP.