19.4.2006

Uradni list Evropske unije

C 91/3

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (89/686/EGS)

(2006/C 91/03)

(Besedilo velja za EGP)

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi)

ESO (1)	Sklic in naslov harmoniziranega standarda (in referenčni dokument)	Prva objava UL	Referenca za nadomestni standard	Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomestnega standarda Opomba 1
CEN	EN 132:1998 Oprema za varovanje dihal – Definicije izrazov in piktogrami	4.6.1999	EN 132:1990	Prenehanje veljavnosti (30.6.1999)
CEN	EN 133:2001 Oprema za varovanje dihal – Razvrstitev	10.8.2002	EN 133:1990	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 134:1998 Oprema za varovanje dihal – Poimenovanje sestavnih delov	13.6.1998	EN 134:1990	Prenehanje veljavnosti (31.7.1998)
CEN	EN 135:1998 Oprema za varovanje dihal – Seznam ustreznih izrazov	4.6.1999	EN 135:1990	Prenehanje veljavnosti (30.6.1999)
CEN	EN 136:1998 Oprema za varovanje dihal – Obrazne maske – Zahteve, preskušanje, označevanje	13.6.1998	EN 136:1989 EN 136-10:1992	Prenehanje veljavnosti (31.7.1998)
CEN	EN 136:1998/AC:1999
CEN	EN 137:1993 Oprema za varovanje dihal – Avtonomen dihalni aparat z odprtim krogom z dovodom stisnjenega zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje	23.12.1993	EN 137:1986	Prenehanje veljavnosti (23.12.1993)
CEN	EN 137:1993/AC:1993
CEN	EN 138:1994 Oprema za varovanje dihal – Cevni dihalni aparat za vdihavanje svežega zraka z obrazno masko, polobrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje	16.12.1994	—
CEN	EN 140:1998 Oprema za varovanje dihal – Polobrazne in četrtinske maske – Zahteve, preskušanje, označevanje	6.11.1998	EN 140:1989	Prenehanje veljavnosti (31.3.1999)
CEN	EN 140:1998/AC:1999
CEN	EN 142:2002 Oprema za varovanje dihal – Ustniki – Zahteve, preskušanje, označevanje	10.4.2003	EN 142:1989	Prenehanje veljavnosti (10.4.2003)
CEN	EN 143:2000 Oprema za varovanje dihal – Filtri za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje	24.1.2001	EN 143:1990	Prenehanje veljavnosti (24.1.2001)
Opozorilo: Glede filtrov za delce, katerih učinkovitost filtriranja se v celoti ali delno doseže z uporabo materialov na osnovi netkanih električno nabitih vlaken, se ta objava ne nanaša na zadnji stavek klavzule 8.7.2.4, zadnji stavek klavzule 8.7.3.4 in klavzulo 10 standarda, za katere ni domneve o skladnosti z osnovnimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Direktive 89/686/EGS. To opozorilo se upošteva tudi ob uporabi naslednjih usklajenih standardov: EN 149:2001; EN 405:2001; EN 1827:1999; EN 12083:1998; EN 12941:1998; EN 12941:1998/A1:2003; EN 12942:1998; EN 12942:1998/A1:2002; EN 13274-7:2002.
CEN	EN 144-1:2000 Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 1. del: Navoji za priključke	24.1.2001	EN 144-1:1991	Prenehanje veljavnosti (24.1.2001)
	EN 144-1:2000/A1:2003	21.2.2004	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.10.2003)
	EN 144-1:2000/A2:2005	6.10.2005	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.12.2005)
CEN	EN 144-2:1998 Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 2. del: Izhodni priključki	4.6.1999	—
CEN	EN 144-3:2003 Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – Izhodni priključki za potapljaška plina Nitrox in kisik	21.2.2004	—
CEN	EN 145:1997 Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom z dovodom stisnjenega kisika ali stisnjenega kisika in dušika – Zahteve, preskušanje, označevanje	19.2.1998	EN 145:1988 EN 145-2:1992	Prenehanje veljavnosti (28.2.1998)
CEN	EN 145:1997/A1:2000	24.1.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (24.1.2001)
CEN	EN 148-1:1999 Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 1. del: Standardna navojna povezava	4.6.1999	EN 148-1:1987	Prenehanje veljavnosti (31.8.1999)
CEN	EN 148-2:1999 Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 2. del: Povezava s središčenim navojem	4.6.1999	EN 148-2:1987	Prenehanje veljavnosti (31.8.1999)
CEN	EN 148-3:1999 Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 3. del: Navoji na maskah – Navoj M 45X3	4.6.1999	EN 148-3:1992	Prenehanje veljavnosti (31.8.1999)
CEN	EN 149:2001 Oprema za varovanje dihal – Polobrazne maske za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje	21.12.2001	EN 149:1991	Prenehanje veljavnosti (21.12.2001)
CEN	EN 165:2005 Osebno varovanje oči – Slovar	To je prva objava	EN 165:1995	31.5.2006
CEN	EN 166:2001 Osebno varovanje oči – Specifikacije	10.8.2002	EN 166:1995	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 167:2001 Osebno varovanje oči – Metode optičnih preskusov	10.8.2002	EN 167:1995	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 168:2001 Osebno varovanje oči – Metode neoptičnih preskusov	10.8.2002	EN 168:1995	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 169:2002 Osebno varovanje oči – Filtri za varilne in sorodne tehnike – Zahteve prepustnosti in priporočena uporaba	28.8.2003	EN 169:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 170:2002 Osebno varovanje oči – Ultravijolični filtri – Zahteve za prepustnost in priporočena uporaba	28.8.2003	EN 170:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 171:2002 Osebno varovanje oči – Infrardeči filtri – Zahteve za prepustnost in priporočena uporaba	10.4.2003	EN 171:1992	Prenehanje veljavnosti (10.4.2003)
CEN	EN 172:1994 Osebno varovanje oči – Filtri za zaščito pred sončnim bleskom v industriji	15.5.1996	—
	EN 172:1994/A1:2000	4.7.2000	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.10.2000)
	EN 172:1994/A2:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2005)
CEN	EN 174:2001 Osebno varovanje oči – Smučarska očala	21.12.2001	EN 174:1996	Prenehanje veljavnosti (21.12.2001)
CEN	EN 175:1997 Osebno varovanje – Oprema za varovanje oči in obraza pri varjenju in podobnih postopkih	19.2.1998	—
CEN	EN 207:1998 Osebno varovanje oči – Filtri in priprave za zaščito pred laserskimi žarki	21.11.1998	EN 207:1993	Prenehanje veljavnosti (31.3.1999)
CEN	EN 207:1998/A1:2002	28.8.2003	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 208:1998 Osebno varovanje oči – Oprema za zaščito oči pri nastavitvah laserja in laserskih sistemov	21.11.1998	EN 208:1993	Prenehanje veljavnosti (31.3.1999)
CEN	EN 208:1998/A1:2002	28.8.2003	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 250:2000 Oprema za dihanje – Potapljaški dihalni aparat z odprtim krogom na stisnjen zrak – Zahteve, preskušanje, označevanje	8.6.2000	EN 250:1993	Prenehanje veljavnosti (19.7.2000)
CEN	EN 269:1994 Oprema za varovanje dihal – Kapuca s tlačnim dovodom svežega zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje	16.12.1994	—
CEN	EN 340:2003 Varovalna obleka – Splošne zahteve	6.10.2005	EN 340:1993	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 341:1992 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Naprave za spuščanje	23.12.1993	—
	EN 341:1992/A1:1996	6.11.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.11.1998)
	EN 341:1992/AC:1993
CEN	EN 342:2004 Zaščitna obleka – Garniture in oblačila za zaščito pred mrazom	6.10.2005	—
CEN	EN 343:2003 Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem	21.2.2004	—
CEN	EN 348:1992 Varovalna obleka – Preskusna metoda: Ugotavljanje obnašanja materialov, zadetih z brizgom staljene kovine	23.12.1993	—
CEN	EN 348:1992/AC:1993
CEN	EN 352-1:2002 Varovala sluha – Splošne zahteve in preskušanje – 1. del: Naušniki	28.8.2003	EN 352-1:1993	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 352-2:2002 Varovala sluha – Splošne zahteve in preskušanje – 2. del: Čepi	28.8.2003	EN 352-2:1993	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 352-3:2002 Varovala sluha – Splošne zahteve in preskušanje – 3. del: Naušniki za pritrditev na industrijsko varnostno čelado	28.8.2003	EN 352-3:1996	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 352-4:2001 Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 4. del: Naušniki, prilagodljivi ravni hrupa	10.8.2002	—
CEN	EN 352-4:2001/A1:2005	To je prva objava	Opomba 3	30.4.2006
CEN	EN 352-5:2002 Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 2. del: Naušniki za zmanjšanje delovnega hrupa	28.8.2003	—
CEN	EN 352-6:2002 Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 6. del: Naušniki z vhodnim električnim zvočnim signalom	28.8.2003	—
CEN	EN 352-7:2002 Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 7. del: Čepi, prilagodljivi ravni hrupa	28.8.2003	—
CEN	EN 353-1:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – 1. del: Drseče naprave za zaustavljanje na togem vodilu	28.8.2003	EN 353-1:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 353-2:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – 2. del: Drseče naprave za zaustavljanje na gibljivem vodilu	28.8.2003	EN 353-2:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 354:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vrvi z zaključno zanko	28.8.2003	EN 354:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 355:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Blažilniki padca	28.8.2003	EN 355:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 358:1999 Osebna varovalna oprema za namestitev pri delu in zaščito pred padci z višine – Pasovi za namestitev pri delu, pozicijski trakovi in zanke	21.12.2001	EN 358:1992	Prenehanje veljavnosti (21.12.2001)
CEN	EN 360:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Samonavijalna zaustavitvena naprava	28.8.2003	EN 360:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 361:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Varovalni pas	28.8.2003	EN 361:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 362:2004 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vezni elementi – Spojni elementi	6.10.2005	EN 362:1992	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 363:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Lovilni sistemi	28.8.2003	EN 363:1992	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 364:1992 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Preskusne metode	23.12.1993	—
CEN	EN 364:1992/AC:1993
CEN	EN 365:2004 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Splošne zahteve za navodila za uporabo, vzdrževanje, periodične preiskave, popravilo, označevanje in pakiranje	6.10.2005	EN 365:1992	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 367:1992 Varovalna obleka – Zaščita pred učinki toplote in ognja – Metoda za določanje prenosa toplote pri izpostavljenosti plamenu	23.12.1993	—
CEN	EN 367:1992/AC:1992
CEN	EN 373:1993 Varovalna obleka – Ocenitev odpornosti materialov na obrizg staljene kovine	23.12.1993	—
CEN	EN 374-1:2003 Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 1. del: Terminologija in zahteve za izdelavo	6.10.2005	EN 374-1:1994	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 374-2:2003 Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 2. del: Ugotavljanje odpornosti na penetracijo	6.10.2005	EN 374-2:1994	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 374-3:2003 Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 3. del: Ugotavljanje odpornosti na pronicanje kemikalij	6.10.2005	EN 374-3:1994	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 379:2003 Osebno varovanje oči – Samozatemnitveni filtri za varjenje	6.10.2005	EN 379:1994	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 381-1:1993 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 1. del: Oprema za preskušanje odpornosti na urez z verižno žago	23.12.1993	—
CEN	EN 381-2:1995 Varovalna obleka za uporabnike prenosnih verižnih žag – 2. del: Preskusne metode za ščitnike nog	12.1.1996	—
CEN	EN 381-3:1996 Varovalna obleka za uporabnike prenosnih verižnih žag – 3. del: Preskusne metode za obutev	10.10.1996	—
CEN	EN 381-4:1999 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 4. del: Metode za preskušanje zaščitnih rokavic za uporabnike verižnih žag	16.3.2000	—
CEN	EN 381-5:1995 Varovalna obleka za uporabnike prenosnih verižnih žag – 5. del: Zahteve za ščitnike nog	12.1.1996	—
CEN	EN 381-7:1999 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 7. del: Zahteve za zaščitne rokavice za uporabnike verižnih žag	16.3.2000	—
CEN	EN 381-8:1997 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 8. del: Metode za preskušanje zaščitnih dokolenic (gamaš) za uporabnike verižnih žag	18.10.1997	—
CEN	EN 381-9:1997 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 9. del: Zahteve za zaščitne dokolenice (gamaše) za uporabnike verižnih žag	18.10.1997	—
CEN	EN 381-10:2002 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 10. del: Preskusna metoda za ščitnike zgornjega dela telesa	28.8.2003	—
CEN	EN 381-11:2002 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 11. del: Zahteve za ščitnike zgornjega dela telesa	28.8.2003	—
CEN	EN 388:2003 Varovalne rokavice za zaščito pred mehanskimi nevarnostmi	6.10.2005	EN 388:1994	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 393:1993 Rešilni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Plavalni pripomočki – 50 N	16.12.1994	—
	EN 393:1993/A1:1998	6.11.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.11.1998)
	EN 393:1993/AC:1995
CEN	EN 394:1993 Rešilni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Dodatki	16.12.1994	—
CEN	EN 395:1993 Rešilni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Reševalni jopiči – 100 N	16.12.1994	—
	EN 395:1993/A1:1998	6.11.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.11.1998)
	EN 395:1993/AC:1995
CEN	EN 396:1993 Rešilni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Reševalni jopiči – 150 N	16.12.1994	—
	EN 396:1993/A1:1998	6.11.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.11.1998)
	EN 396:1993/AC:1995
CEN	EN 397:1995 Industrijske zaščitne čelade	12.1.1996	—
CEN	EN 397:1995/A1:2000	24.1.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (24.1.2001)
CEN	EN 399:1993 Rešilni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Reševalni jopiči – 275 N	16.12.1994	—
	EN 399:1993/A1:1998	6.11.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.11.1998)
	EN 399:1993/AC:1995
CEN	EN 402:2003 Oprema za varovanje dihal – Pljučni samoreševalni avtonomni dihalni aparat z odprtim krogom in dovodom stisnjenega zraka z obrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje	21.2.2004	EN 402:1993	Prenehanje veljavnosti (21.2.2004)
CEN	EN 403:2004 Oprema za varovanje dihal za samoreševanje – Kapuca s filtracijsko napravo za rešitev pred požarom – Zahteve, preskušanje, označevanje	6.10.2005	EN 403:1993	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 404:2005 Oprema za varovanje dihal za samoreševanje – Samoreševalni filter iz ogljikovega monoksida z ustnikom	6.10.2005	EN 404:1993	Prenehanje veljavnosti (2.12.2005)
CEN	EN 405:2001 Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska z ventili za varovanje pred plini ali plini in delci – Zahteve, preskušanje, označevanje	10.8.2002	EN 405:1992	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 407:2004 Varovalne rokavice za zaščito pred toplotnimi nevarnostmi (vročina in/ali ogenj)	6.10.2005	EN 407:1994	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 420:2003 Varovalne rokavice – Splošne zahteve in preskusne metode Opomba 4	2.12.2005	EN 420:1994	Prenehanje veljavnosti (2.12.2005)
CEN	EN 421:1994 Varovalne rokavice za zaščito pred ionizirnim sevanjem in radioaktivno kontaminacijo	16.12.1994	—
CEN	EN 443:1997 Gasilske čelade	19.2.1998	—
CEN	EN 458:2004 Varovala sluha – Priporočila za izbiro, uporabo, nego in vzdrževanje – Navodilo	6.10.2005	EN 458:1993	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 463:1994 Varovalna obleka za zaščito pred tekočimi kemikalijami – Preskusna metoda: Določanje odpornosti na penetracijo curka tekočine	16.12.1994	—
CEN	EN 464:1994 Varovalna obleka za zaščito pred tekočimi in plinastimi kemikalijami, vključno z aerosoli in trdnimi delci – Preskusna metoda: Določanje neprepustnosti plinotesnih oblek (notranji tlačni preskus)	16.12.1994	—
CEN	EN 469:2005 Zaščitna obleka za gasilce – Zahteve in preskusne metode za zaščitno obleko za gasilce	16.12.1994	—
CEN	EN 469:1995 Zaščitna obleka za gasilce – Zahteve in preskusne metode za zaščitno obleko za gasilce	To je prva objava	EN 469:1995	30.6.2005
CEN	EN 470-1:1995 Zaščitna obleka za uporabo pri varjenju in sorodnih postopkih – 1. del: Splošne zahteve	12.1.1996	—
CEN	EN 470-1:1995/A1:1998	13.6.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.8.1998)
CEN	EN 471:2003 Dobro vidna opozorilna obleka za poklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve	6.10.2005	EN 471:1994	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 510:1993 Opredelitev zahtev za varovalno obleko, kjer je nevarnost, da se obleka zaplete ob gibajoče dele	16.12.1994	—
CEN	EN 511:1994 Rokavice za zaščito pred mrazom	16.3.2000	—
CEN	EN 530:1994 Material za varovalno obleko, odporen proti obrabi – Preskusne metode	30.8.1995	—
CEN	EN 530:1994/AC:1995
CEN	EN 531:1995 Zaščitna obleka za delavce v industriji, ki so izpostavljeni učinkom toplote (ne vključuje obleke za gasilce in varilce)	6.11.1998	—
CEN	EN 531:1995/A1:1998	4.6.1999	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (4.6.1999)
CEN	EN 533:1997 Varovalna obleka – Varovanje pred učinki toplote in plamena – Materiali in kombinacije materialov z omejeno stopnjo gorljivosti	14.6.1997	—
CEN	EN 564:1997 Gorniška oprema – Pomožna vrv – Varnostne zahteve in preskusne metode – Gorljivost	10.8.2002	—
CEN	EN 565:1997 Gorniška oprema – Trak – Varnostne zahteve in preskusne metode	10.8.2002	—
CEN	EN 566:1997 Gorniška oprema – Zanke – Varnostne zahteve in preskusne metode	10.8.2002	—
CEN	EN 567:1997 Gorniška oprema – Prižeme – Varnostne zahteve in preskusne metode	10.8.2002	—
CEN	EN 568:1997 Gorniška oprema – Prižeme – Sidra za led – Varnostne zahteve in preskusne metode	14.6.1997	—
CEN	EN 569:1997 Gorniška oprema – Plezalni klini – Varnostne zahteve in preskusne metode	10.8.2002	—
CEN	EN 659:2003 Zaščitne rokavice za gasilce	21.2.2004	EN 659:1996	Prenehanje veljavnosti (21.2.2004)
CEN	EN 702:1994 Varovalna obleka – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Preskusna metoda: določanje prenosa toplote ob dotiku skozi zaščitno obleko ali njene materiale	12.1.1996	—
CEN	EN 795:1996 Varovanje pred padci z višine – Sidrišča – Zahteve in preskušanje	12.2.2000	—
Opozorilo: Ta objava ne zadeva opreme, opisane v razredih A (konstrukcijsko sidro ), C (sidrišča na vodoravnih gibljivih vrveh) in D (sidrišča na vodoravnih togih sidrnih letvah) iz odstavkov 3.13.1, 3.13.3, 3.13.4, 4.3.1, 4.3.3, 4.3.4, 5.2.1, 5.2.2, 5.2.4, 5.2.5, 5.3.2 (v zvezi z razredom A1), 5.3.3, 5.3.4, 5.3.5, 6 (v zvezi z razredi A, C in D), priloge A (odstavki A.2, A.3, A.5 in A.6), priloge B, in priloge ZA (v zvezi z razredi A, C in D), za katero ne velja domneva o skladnosti z določbami Direktive 89/686/EGS.
	EN 795:1996/A1:2000	24.1.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.4.2001)
CEN	EN 812:1997 Lahke industrijske čelade za varovanje pred udarci z glavo	19.2.1998	—
CEN	EN 812:1997/A1:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 813:1997 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Sedežni pasovi	14.6.1997	—
CEN	EN 863:1995 Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Preskusna metoda: odpornost proti prebadanju	15.5.1996	—
CEN	EN 892:2004 Gorniška oprema – Dinamično obremenjene gorniške vrvi – Varnostne zahteve in preskusne metode	6.10.2005	EN 892:1996	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 893:1999 Gorniška oprema – Dereze – Varnostne zahteve in preskusne metode	10.8.2002	—
CEN	EN 943-1:2002 Varovalna obleka pred tekočimi in plinastimi kemikalijami, vključno s tekočimi aerosoli in trdnimi delci – 1. del: Varnostne zahteve za kemijsko varovalno obleko z dovodom zraka in neprezračevano kemijsko varovalno obleko, „neprepustno za plin“ (tip 1) in	28.8.2003	—
CEN	EN 943-2:2002 Varovalna obleka pred tekočimi in plinskimi kemikalijami, vključno s tekočimi aerosoli in trdnimi delci – 2. del: Varnostne zahteve za kemijsko varovalno obleko, „nepropustno za plin“ (tip 1), za reševalne ekipe	10.8.2002	—
CEN	EN 958:1996 Gorniška oprema – Sistemi za absorpcijo energije za uporabo pri zahtevnem varovanem plezanju (via ferrata) – Varnostne zahteve in preskusne metode	14.6.1997	—
CEN	EN 960:1994 Modeli glav za preskušanje zaščitnih čelad	15.5.1996	—
CEN	EN 960:1994/A1:1998	6.11.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.11.1998)
CEN	EN 966:1996 Čelade za športne dejavnosti v zraku	10.10.1996	—
CEN	EN 966:1996/A1:2000	4.7.2000	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.9.2000)
CEN	EN 1073-1:1998 Varovalna obleka pred radioaktivno kontaminacijo – 1. del: Zahteve in preskusne metode za varovalno obleko z dovodom zraka za zaščito pred radioaktivnimi delci	6.11.1998	—
CEN	EN 1073-2:2002 Varovalna obleka pred radioaktivnostjo – 2. del: Zahteve in preskusne metode za neprezračevano varovalno obleko proti onesnaženju z radioaktivnimi delci	28.8.2003	—
CEN	EN 1077:1996 Čelade za alpske smučarje	10.10.1996	—
CEN	EN 1078:1997 Čelade za kolesarje in uporabnike rolk in kotalk	14.6.1997	—
CEN	EN 1078:1997/A1:2005	To je prva objava	Opomba 3	30.6.2006
CEN	EN 1080:1997 Varovalne čelade za otroke	14.6.1997	—
	EN 1080:1997/A1:2002	28.8.2003	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
	EN 1080:1997/A2:2005	To je prva objava	Opomba 3	30.6.2006
CEN	EN 1082-1:1996 Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 1. del: Žična pletena rokavica in ščitnik roke	14.6.1997	—
CEN	EN 1082-2:2000 Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 2. del: Rokavice in ščitniki rok, ki niso spleteni iz žice	21.12.2001	—
CEN	EN 1082-3:2000 Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 3. del: Preskus z urezom za tkanine, usnje in druge materiale	21.12.2001	—
CEN	EN 1095:1998 Varnostni pasovi in varnostne vrvi za uporabo pri veslanju – Varnostne zahteve in preskusne metode	6.11.1998	—
CEN	EN 1146:2005 Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjen zrak z odprtim krogom in kapuco (reševalni dihalni aparat na stisnjen zrak s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje	To je prva objava	EN 1146:1997	30.4.2006
CEN	EN 1149-1:1995 Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 1. del: Površinska upornost (preskusne metode in zahteve)	10.10.1996	—
CEN	EN 1149-2:1997 Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 2. del: Preskusna metoda za merjenje električne upornosti skozi material (vertikalna odpornost)	19.2.1998	—
CEN	EN 1149-3:2004 Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 3. del: Preskušalne metode za merjenje zniževanja naboja	6.10.2005	—
CEN	EN 1150:1999 Varovalna obleka – Vidna obleka za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve	4.6.1999	—
CEN	EN 1384:1996 Čelade za konjeniške aktivnosti	14.6.1997	—
CEN	EN 1384:1996/A1:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 1385:1997 Čelade za kanuiste in športe na divjih vodah	13.6.1998	—
CEN	EN 1385:1997/A1:2005	6.10.2005	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 1486:1996 Zaščitna obleka za gasilce – Preskusne metode in zahteve za odsevno obleko za posebne načine gašenja požarov	3.12.1996	—
CEN	EN 1621-1:1997 Varovalne obleke za motoriste pred mehanskimi vplivi – Zahteve in preskusne metode za ščitnike	13.6.1998	—
CEN	EN 1621-2:2003 Varovalne obleke za motoriste pred mehanskimi vplivi – 2. del: Ščitniki hrbta za motoriste – Zahteve in preskusne metode	6.10.2005	—
CEN	EN 1731:1997 Ščitniki za oči in obraz za industrijsko in neindustrijsko uporabo za varovanje pred mehanskimi nevarnostmi in/ali toploto	14.6.1997	—
CEN	EN 1731:1997/A1:1997	13.6.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.6.1998)
CEN	EN 1809:1997 Potapljaški pripomočki – Naprave za uravnavanje plovnosti – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode	13.6.1998	—
CEN	EN 1827:1999 Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska brez ventilov za vdihavanje/vdihavanje s filtri za zaščito pred plini ali plini in delci ali samo delci – Zahteve, preskušanje, označevanje	24.2.2001	—
CEN	EN 1836:2005 Osebna oprema za varovanje oči – Sončna očala ter sončni filtri za splošno uporabo in za neposredno opazovanje sonca	2.12.2005	EN 1836:1997	Prenehanje veljavnosti (31.3.2006)
CEN	EN 1868:1997 Osebna varovalna oprema za varovanje pred padci z višine – Seznam enakovrednih izrazov	18.10.1997	—
CEN	EN 1891:1998 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Oplaščene statične vrvi	6.11.1998	—
CEN	EN 1938:1998 Osebno varovanje oči – Zaščitna očala za voznike in sovoznike motornih koles in mopedov	4.6.1999	—
CEN	EN ISO 4869-2:1995 Akustika – Oprema za varovanje sluha – 2. del: Ocena efektivne A- vrednotene ravni zvočnega tlaka pri nošenju osebne varovalne opreme pred hrupom (ISO 4869-2:1994)	15.5.1996	—
CEN	EN ISO 4869-4:2000 Akustika – Oprema za varovanje sluha – 4. del: Merjenje efektivnih ravni zvočnega tlaka za varovalne naušnike glede na razred zaščite (ISO/TR 4869-4:1998)	6.10.2005	—
CEN	EN ISO 6529:2001 Varovalna obleka – Varovanje pred kemikalijami – Ugotavljanje odpornosti materialov za varovalne obleke proti prepustnosti tekočin in plinov (ISO 6529:2001)	6.10.2005	EN 369:1993	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN ISO 6530:2005 Varovalna obleka – Varovanje pred tekočimi kemikalijami – Metoda za preskušanje odpornosti materialov proti prepuščanju tekočin (ISO 6530:2005)	6.10.2005	EN 368:1992	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN ISO 6942:2002 Varovalna obleka – Zaščita pred toploto in ognjem – Metoda preskušanja za vrednotenje materialov in izdelkov iz teh materialov, ki so izpostavljeni viru toplotnega sevanja (ISO 6942:2002)	28.8.2003	EN 366:1993	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003
CEN	EN ISO 10256:2003 Ščitnik glave in obraza za uporabo pri hokeju na ledu (ISO 10256:2003)	6.10.2005	EN 967:1996	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN ISO 10819:1996 Mehanične vibracije in udarci – Vibracije dlan-roka – Metoda za merjenje in oceno vibracijskih prenosov z rokavice na dlan roke (ISO 10819:1996)	3.12.1996	—
CEN	EN 12083:1998 Oprema za varovanje dihal – Filtri z dihalnimi cevmi (filtri, ki niso pritrjeni na masko) – Filtri za delce in pline ter kombinirani filtri – Zahteve, preskušanje, označevanje	4.7.2000	—
CEN	EN 12083:1998/AC:2000
CEN	EN 12270:1998 Gorniška oprema – Zatiči – Varnostne zahteve in preskusne metode	16.3.2000	—
CEN	EN 12275:1998 Gorniška oprema – Vponke – Varnostne zahteve in preskusne metode	16.3.2000	—
CEN	EN 12276:1998 Gorniška oprema – Metulji – Varnostne zahteve in preskusne metode	24.2.2001	—
CEN	EN 12276:1998/AC:2000
CEN	EN 12277:1998 Gorniška oprema – Pasovi – Varnostne zahteve in preskusne metode	6.11.1998	—
CEN	EN 12278:1998 Gorniška oprema – Škripci – Varnostne zahteve in preskusne metode	6.11.1998	—
CEN	EN 12477:2001 Varovalne rokavice za varilce	10.8.2002	—
CEN	EN 12477:2001/A1:2005	6.10.2005	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.12.2005)
CEN	EN 12492:2000 Alpinistična oprema – Alpinistične čelade – Varnostne zahteve in preskusne metode	21.12.2001	—
CEN	EN 12492:2000/A1:2002	28.8.2003	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 12568:1998 Varovanje nog in stopal – Zahteve in preskusne metode za zaščitne kapice in kovinske vložke	6.11.1998	—
CEN	EN 12628:1999 Potapljaški pribor – Kombinirane naprave za uravnavanje plovnosti in reševanje – Funkcijske in varnostne zahteve, preskusne metode	4.7.2000	—
CEN	EN 12628:1999/AC:2000
CEN	EN 12941:1998 Oprema za varovanje dihal – Zaščitna čelada ali kapuca s tlačno filtracijo zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje	4.6.1999	EN 146:1991	Prenehanje veljavnosti (4.6.1999)
CEN	EN 12941:1998/A1:2003	6.10.2005	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 12942:1998 Oprema za varovanje dihal – Zaščitna obrazna, polobrazna ali četrtinska maska s tlačno filtracijo zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje	4.6.1999	EN 147:1991	Prenehanje veljavnosti (4.6.1999)
CEN	EN 12942:1998/A1:2002	28.8.2003	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 13034:2005 Varovalna obleka pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo oblačil za zaščito pred kemikalijami, ki nudijo omejeno zaščito pred tekočimi kemikalijami (oprema tipa 6 in tipa PB(6))	6.10.2005	—
CEN	EN 13061:2001 Varovalna obleka – Kožna varovala za nogometne igralce – Zahteve in preskusne metode	10.8.2002	—
CEN	EN 13087-1:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 1. del: Pogoji in predpriprava	10.8.2002	—
CEN	EN 13087-1:2000/A1:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 13087-2:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 2. del: Absorpcija udarca	10.8.2002	—
CEN	EN 13087-2:2000/A1:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 13087-3:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 3. del: Odpornost proti prediranju	10.8.2002	—
CEN	EN 13087-3:2000/A1:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 13087-4:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 4. del: Učinkovitost zadrževalnega sistema	21.12.2001	—
CEN	EN 13087-5:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 5. del: Čvrstost zadrževalnega sistema	24.2.2001	—
CEN	EN 13087-6:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 6. del: Vidno polje	10.8.2002	—
CEN	EN 13087-6:2000/A1:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 13087-7:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 7. del: Odpornost proti plamenu	10.8.2002	—
CEN	EN 13087-7:2000/A1:2001	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (10.8.2002)
CEN	EN 13087-8:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 8. del: Električne lastnosti	21.12.2001	—
CEN	EN 13087-8:2000/A1:2005	6.10.2005	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 13087-10:2000 Varovalne čelade – Preskusne metode – 10. del: Odpornost proti žareči vročini	21.12.2001	—
CEN	EN 13138-1:2003 Plavajoči pripomočki za učenje plavanja – 1. del: Varnostne zahteve in preskusne metode za plavajoče pripomočke, ki se oblečejo	6.10.2005	—
CEN	EN 13158:2000 Varovalna oprema – Varovalni jopiči, zaščita telesa in ramen za jezdece – Zahteve in preskusne metode	24.2.2001	—
CEN	EN 13178:2000 Osebno varovanje oči – Oprema za zaščito oči za uporabnike snežnih sani	21.12.2001	—
CEN	EN 13274-1:2001 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 1. del: Ugotavljanje prepuščanja v notranjost in celotnega prepuščanja v notranjost	21.12.2001	—
CEN	EN 13274-2:2001 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 2. del: Praktični preskusi delovanja	21.12.2001	—
CEN	EN 13274-3:2001 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 3. del: Ugotavljanje dihalne odpornosti	10.8.2002	—
CEN	EN 13274-4:2001 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 4. del: Preskusi s plamenom	10.8.2002	—
CEN	EN 13274-5:2001 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 5. del: Klimatski pogoji	21.12.2001	—
CEN	EN 13274-6:2001 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 6. del: Določevanje ogljikovega dioksida v vdihanem zraku	10.8.2002	—
CEN	EN 13274-7:2002 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 7. del: Ugotavljanje penetracije delcev v filter	28.8.2003	—
CEN	EN 13274-8:2002 Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 8. del: Ugotavljanje lepljivosti dolomitnega prahu	28.8.2003	—
CEN	EN 13277-1:2000 Varovalna oprema za borilne športe – 1. del: Splošne zahteve in preskusne metode	24.2.2001	—
CEN	EN 13277-2:2000 Varovalna oprema za borilne športe – 2. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za nart, ščitnike za golenico in ščitnike za podlaket	24.2.2001	—
CEN	EN 13277-3:2000 Varovalna oprema za borilne športe – 3. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za telo	24.2.2001	—
CEN	EN 13277-4:2001 Varovalna oprema za borilne športe – 4. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala glave	10.8.2002	—
CEN	EN 13277-5:2002 Varovalna oprema za borilne športe – 5. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala spolovil in trebuha	10.8.2002	—
CEN	EN 13277-6:2003 Varovalna oprema za borilne športe – 6. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za ženske prsi	21.2.2004	—
CEN	EN 13287:2004 Osebna varovalna oprema – Obutev – Preskusna metoda proti zdrsom	6.10.2005	—
CEN	EN 13356:2001 Opozorilni vidni pripomočki za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve	21.12.2001	—
CEN	EN 13484:2001 Čelade za uporabnike sani	10.8.2002	—
CEN	EN 13546:2002 Varovalna obleka – Varovala dlani, rok, prsnega koša, trebuha, noge, stopal in spolovil za hokejske vratarje na travi in varovalne golenice za igralce hokeja na travi – Zahteve in preskusne metode	28.8.2003	—
CEN	EN 13567:2002 Varovalna obleka – Varovala dlani, rok, prsnega koša, trebuha, nog, spolovil in obraza sabljačev – Zahteve in preskusne metode	28.8.2003	—
CEN	EN 13594:2002 Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode	28.8.2003	—
CEN	EN 13595-1:2002 Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 1. del: Splošne zahteve	28.8.2003	—
CEN	EN 13595-2:2002 Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 2. del: Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti obrabi	28.8.2003	—
CEN	EN 13595-3:2002 Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 3. del: Preskusne metode za ugotavljanje razpočne trdnosti	28.8.2003	—
CEN	EN 13595-4:2002 Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 4. del: Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti urezu	28.8.2003	—
CEN	EN 13634:2002 Varovalna obutev za poklicne voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode	28.8.2003	—
CEN	EN 13781:2001 Varovalne čelade za voznike in potnike na motornih in dirkalnih saneh	10.8.2002	—
CEN	EN 13794:2002 Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom – Zahteve, preskušanje, označevanje	28.8.2003	EN 1061:1996 EN 400:1993 EN 401:1993	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 13819-1:2002 Varovala sluha – Preskušanje – 1. del: Fizikalne preskusne metode	28.8.2003	—
CEN	EN 13819-2:2002 Varovala sluha – Preskušanje – 2. del: Akustične preskusne metode	28.8.2003	—
CEN	EN 13911:2004 Zaščitna obleka za gasilce – Zahteve in preskušalne metode za gasilske kapuce	6.10.2005	—
CEN	EN 13949:2003 Oprema za dihanje – Avtonomni dihalni potapljaški aparati s stisnjenim Nitroxom in kisikom – Zahteve, preskušanje, označevanje	21.2.2004	—
CEN	EN ISO 13982-1:2004 Varovalna obleka za varovanje pred trdnimi delci – 1. del: Zahteve za varovalno obleko, ki varuje pred kemikalijami in zagotavlja zaščito celega telesa pred trdnimi delci v zraku (oblačilo tipa 5) (ISO 13982-1:2004)	6.10.2005	—
CEN	EN ISO 13982-2:2004 Varovalna obleka za varovanje pred trdnimi delci – 2. del: Preskusna metoda za ugotavljanje prepuščanja aerosolov drobnih delcev v obleko (ISO 13982-2:2004)	6.10.2005	—
CEN	EN ISO 13995:2000 Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti prebadanju in dinamičnemu trganju materiala (ISO 13995:2000)	6.10.2005	—
CEN	EN ISO 13997:1999 Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Ugotavljanje odpornosti proti urezu z ostrimi predmeti (ISO 13997:1999)	4.7.2000	—
CEN	EN ISO 13997:1999/AC:2000
CEN	EN ISO 13998:2003 Varovalna obleka – Varovalni predpasniki, hlače in telovniki za varovanje pred urezninami in vbodi ročnega noža (ISO 13998:2003)	28.8.2003	EN 412:1993	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN 14021:2003 Obojestranski ščitnik trupa motociklistov pred kamnito podlago in drobci, primeren za vožnjo po brezpotju – Zahteve in preskusne metode	6.10.2005	—
CEN	EN 14052:2005 Visoko kakovostne industrijske čelade	To je prva objava	—
CEN	EN 14058:2004 Zaščitna obleka – Oblačila za zaščito pred mrazom	6.10.2005	—
CEN	EN 14120:2003 Varovalna obleka – Ščitniki zapestja, dlani, kolena in komolca za uporabnike opreme za športe na koleščkih – Zahteve in preskusne metode	21.2.2004	—
CEN	EN 14126:2003 Varovalna obleka – Zahteve za izdelavo in preskusne metode za varovalno obleko proti povzročiteljem infekcije	6.10.2005	—
CEN	EN 14143:2003 Oprema za dihala – Samoreševalni dihalni potapljaški aparati	6.10.2005	—
CEN	EN 14225-1:2005 Potapljaške obleke – 1. del: Mokre obleke – Zahteve in preskusne metode	6.10.2005	—
CEN	EN 14225-2:2005 Potapljaške obleke – 2. del: Suhe obleke – Zahteve in preskusne metode	6.10.2005	—
CEN	EN 14225-3:2005 Potapljaške obleke – 3. del: Aktivno segrevane ali hlajene obleke (sistemi) – Zahteve in preskusne metode	6.10.2005	—
CEN	EN 14225-4:2005 Potapljaške obleke – 4. del: Enoatmosferske obleke (ADS) – Zahteve zaradi človeških dejavnikov in preskusne metode	6.10.2005	—
CEN	EN 14325:2004 Varovalne obleke pred kemikalijami – Preskusne metode in zahteve za razvrščanje materialov za izdelavo varovalnih oblek, šivanje, spajanje in sestavljanje (montaža)	6.10.2005	—
CEN	EN 14328:2005 Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami gnanih nožev – Zahteve in preskusne metode	6.10.2005	—
CEN	EN 14360:2004 Obleka za zaščito pred dežjem – Preskušalne metode za gotova oblačila – Učinek udarcev kapljic, spuščenih od zgoraj z visoko energijo	6.10.2005	—
CEN	EN 14387:2004 Oprema za varovanje dihal – Filter(ri) za pline in kombinirani filter(ri) – Zahteve, preskušanje, označevanje	6.10.2005	EN 141:2000 EN 371:1992 EN 372:1992	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 14404:2004 Osebna varovalna oprema – Ščitniki za kolena za delo v klečečem položaju	6.10.2005	—
CEN	EN 14435:2004 Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z odprtim krogom za dovod stisnjenega zraka s polobrazno masko, samo za uporabo z nadtlakom – Zahteve, preskušanje, označevanje	6.10.2005	—
CEN	EN 14458:2004 Osebna oprema za varovanje oči – Ščitniki za obraz in vizirji za gasilske in visoko kakovostne industrijske čelade, ki jih uporabljajo gasilci, reševalci in osebje prve pomoči	6.10.2005	—
CEN	EN ISO 14460:1999 Varovalna obleka za voznike dirkalnih avtomobilov – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Varnostne zahteve in preskušanje (ISO 14460:1999)	16.3.2000	—
	EN ISO 14460:1999/A1:2002	10.8.2002	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.9.2002)
	EN ISO 14460:1999/AC:1999
CEN	EN 14529:2005 Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjen zrak z odprtim krogotokom in polobrazno masko, načrtovan tako, da vključuje krmiljenje ventila z nadtlakom iz pljuč. Samo za namen evakuacije	To je prva objava	—
CEN	EN 14572:2005 Visoko kakovostne čelade za jahalne aktivnosti	6.10.2005	—
CEN	EN 14593-1:2005 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak z ventilom – 1. del: Aparat z obrazno masko – Zahteve, preskušanje, označevanje	6.10.2005	EN 139:1994	Prenehanje veljavnosti (2.12.2005)
CEN	EN 14593-2:2005 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak z ventilom – 2. del: Aparat s polobrazno masko na pozitiven tlak – Zahteve, preskušanje, označevanje	6.10.2005	EN 139:1994	Prenehanje veljavnosti (2.12.2005)
CEN	EN 14593-2:2005/AC:2005
CEN	EN 14594:2005 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak s trajnim pretokom – Zahteve, preskušanje, označevanje	6.10.2005	EN 271:1995 EN 12419:1999 EN 139:1994 EN 1835:1999 EN 270:1994	Prenehanje veljavnosti (2.12.2005)
CEN	EN 14594:2005/AC:2005
CEN	EN 14605:2005 Varovalna obleka pred učinki tekočih kemikalij – Zahtevane lastnosti za obleko, neprepustno za vodo (tip 3), ali z zatesnjenimi spoji (tip 4), vključno z dodatki, ki zagotavljajo zaščito za posamezne dele telesa (tipa PB [3] in PB [4])	6.10.2005	EN 467:1995 EN 466:1995 EN 465:1995	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN ISO 14877:2002 Varovalna obleka pri peskanju, kjer se uporabljajo abrazivna sredstva v obliki granul (ISO 14877:2002)	28.8.2003	—
CEN	EN ISO 15025:2002 Varovalna obleka – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Preskusna metoda z omejenim širjenjem plamena (ISO 15025:2000)	28.8.2003	EN 532:1994	Prenehanje veljavnosti (28.8.2003)
CEN	EN ISO 15027-1:2002 Potopne obleke – 1. del: Stalno nošene obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-1:2002)	10.4.2003	—
CEN	EN ISO 15027-2:2002 Potopne obleke – 2. del: Reševalne obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-2:2002)	10.4.2003	—
CEN	EN ISO 15027-3:2002 Potopne obleke – 3. del: Preskusne metode (ISO 15027-3:2002)	10.4.2003	—
CEN	EN ISO 15831:2004 Obleka – Fiziološki učinki – Merjenje toplotne izolacije s pomočjo lutke (ISO 15831:2004)	6.10.2005	—
CEN	EN ISO 17249:2004 Zaščitna obutev, odporna proti urezu z verižno žago (ISO 17249:2004)	6.10.2005	—
CEN	EN ISO 20344:2004 Osebna varovalna oprema – Metode preskušanja obutve (ISO 20344:2004)	6.10.2005	EN 344:1992 EN 344-2:1996	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN ISO 20345:2004 Osebna varovalna oprema – Zaščitna obutev (ISO 20345:2004)	6.10.2005	EN 345:1992 EN 345-2:1996	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN ISO 20346:2004 Osebna varovalna oprema – Varovalna obutev (ISO 20346:2004)	6.10.2005	EN 346-2:1996 EN 346:1992	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN ISO 20347:2004 Osebna varovalna oprema – Delovna obutev (ISO 20347:2004)	6.10.2005	EN 347:1992 EN 347-2:1996	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
CEN	EN 24869-1:1992 Akustika – Oprema za varovanje sluha – Subjektivna metoda za merjenje dušenja zvoka (ISO 4869-1:1990)	16.12.1994	—
CEN	EN 24869-3:1993 Akustika – Oprema za varovanje sluha – 3. del: Poenostavljena metoda za merjenje dušenja naušnikov za namene preskusa kakovosti (ISO/TR 4869-3:1989)	16.12.1994	—
CENELEC	EN 50237:1997 Rokavice in brezprstne rokavice z mehansko zaščito za delo z elektriko	4.6.1999	—
CENELEC	EN 50286:1999 Električno izolacijske zaščitne obleke za delo pri nizkonapetostnih napeljavah (instalacijah)	16.3.2000	—
CENELEC	EN 50321:1999 Električno izolacijska obutev za delo pri nizkonapetostnih napeljavah (instalacijah)	16.3.2000	—
CENELEC	EN 50365:2002 Električno izolirane čelade za uporabo pri nizkonapetostnih napeljavah	10.4.2003	—
CENELEC	EN 60743:2001 Delo pod napetostjo – Izrazje za orodja in opremo (IEC 60743:2001)	10.4.2003	EN 60743:1996 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.12.2004)
CENELEC	EN 60895:2003 Delo pod napetostjo – Prevodne obleke za uporabo pri nazivnih izmeničnih napetostih do 800 kV in enosmernih napetostih ± 600 kV (IEC 60895:2002 (Spremenjen))	6.10.2005	EN 60895:1996 Opomba 2.1	1.7.2006
CENELEC	EN 60903:2003 Delo pod napetostjo – Rokavice iz izolacijskega materiala (IEC 60903:2002 (Spremenjen))	6.10.2005	EN 60903:1992 z dopolnilom + EN 50237:1997 Opomba 2.1	1.7.2006
CENELEC	EN 60984:1992 Obojke iz izolacijskega materiala za delo pod napetostjo (IEC 60984:1990 (Spremenjen))	4.6.1999	—
	EN 60984:1992/A1:2002 (IEC 60984:1990/A1:2002)	10.4.2003	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (6.10.2005)
	EN 60984:1992/A11:1997	4.6.1999	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (4.6.1999)

Opomba 1

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1

Področje uporabe novega (ali dopolnjenega) standarda ostaja nespremenjeno (enako kot pri nadomeščenem standardu). Domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive, ki jo navaja nadomeščeni standard, preneha veljati z navedenim datumom.

Opomba 3

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

Opomba 4

Domneva o skladnosti, ki jo določa EN 420:2003 glede BHSR 1.2.1.1 v zvezi z vsebnostjo Cr(VI) materialov za rokavice se preverja glede meje zaznavanja preskusne metode za Cr(VI), ki mora znašati 3mg/kg ali manj.

OPOMBA:

—	Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES (3).

—	Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

—	Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na

http://europa.eu.int/comm/enterprise/newapproach/standardization/harmstds/

(1) ESO: Evropske organizacije za standarde:

—	CEN: rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 550 08 11; faks (32-2) 550 08 19 (http://www.cenorm.be)

—	CENELEC: rue de Stassart 35, B-1050 Bruselj, tel. (32-2) 519 68 71; faks (32-2) 519 69 19 (http://www.cenelec.org)

—	ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, tel. (33) 492 94 42 00; faks (33) 493 65 47 16 (http://www.etsi.org)

(2) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(3) UL L 217, 5.8.1998, str. 18.

19.4.2006

Uradni list Evropske unije

C 91/25

DRŽAVNA POMOČ — PORTUGALSKA

Državna pomoč št. C 4/2006 (prej N 180/2005) — Pomoč podjetju Djebel, S.A.

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 91/04)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 22. februarja 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Portugalsko o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedeno pomočjo.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o pomoči, v zvezi s katero Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Registry

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Portugalski. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

Priglašeni ukrep zajema dodelitev pomoči podjetju Djebel — S.G.P.S., S.A. („Djebel“), velikemu podjetju, s sedežem v Madeiri-Portugalska. Podjetje je del skupine Pestana Group, glavne verige hotelov na Portugalskem.

Cilj pomoči je kritje dela stroškov podjetju Djebel ob pridobitvi delnic v kapitalu podjetja RASH — Administração de Hotéis de Turismo, Lda, brazilskem podjetju, katerega edino premoženje je hotel Rio Atlântico, s sedežem v Riu de Janeiru, v Braziliji.

Kapital podjetja RASH so pridobili oktobra 1999 in hotel je že v času pridobitve polno obratoval.

Instrument pomoči, uporabljen za namen tega postopka, je ugodno posojilo. Upravičeni stroški naložbe znašajo 14 720 474 EUR in pomoč v višini 573 464 EUR ustreza intenzivnosti neto pomoči v višini 3,90 %.

Komisija meni, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in člena 61(1) Sporazuma EGP in je ocenila združljivost pomoči s skupnim trgom na podlagi dela izjeme iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES in v zvezi s pomočjo za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč negativno vpliva na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

Zaenkrat ni bilo dokazano, da je bilo pričakovanje do pomoči potrebno za izvedbo naložbe in da je imela spodbujevalni učinek. Prav tako ima Komisija pomisleke, do kakšnega obsega bo pomoč prispevala k razvoju turističnih dejavnosti na Portugalskem, ne da bi pri tem negativno vplivala na pogoje trgovanja v EU.

BESEDILO DOPISA

„A Comissão informa o Governo português de que, após ter examinado as informações prestadas pelas Vossas autoridades sobre o auxílio citado em epígrafe, decidiu dar início ao procedimento previsto no n.o 2 do artigo 88.o do Tratado CE.

1. PROCEDIMENTO

1.	Por carta de 5 de Abril de 2005 da Representação Permanente de Portugal, registada na Comissão em 7 de Abril de 2005, as autoridades portuguesas, nos termos do n.o 3 do artigo 88.o do Tratado, notificaram à Comissão o auxílio acima referido.

2.	Por cartas com a referência D/54365, de 7 de Junho de 2005, e D/57443, de 26 de Setembro de 2005, dirigidas à Representação Permanente de Portugal, os serviços da Comissão solicitaram as autoridades portuguesas informações adicionais sobre este auxílio.

3.	Por cartas de 25 de Julho, 26 de Setembro e 23 de Dezembro de 2005 da Representação Permanente de Portugal, registadas na Comissão respectivamente em 27 de Julho e 28 de Setembro de 2005 e 3 de Janeiro de 2006, as autoridades portuguesas forneceram informações adicionais.

2. DESCRIÇÃO DO AUXÍLIO

Investimento e objectivo

4.	A medida notificada consiste na concessão de auxílio à Djebel — S.G.P.S., S.A. (a seguir denominada “Djebel”), uma empresa situada na Madeira — Portugal.

A medida diz respeito a uma candidatura individual no âmbito do regime de auxílios N667/1999 — medida 1.2 do programa operacional para a economia. Este regime foi aprovado pela Comissão em 8 de Agosto de 2000 (1) e a decisão previa que os projectos de investimento directo no estrangeiro por parte de grandes empresas tivessem que ser notificados individualmente à Comissão. Este regime, em vigor de 2000 a 2006, destina-se a favorecer estratégias empresariais modernas e competitivas. A candidatura individual notificada é abrangida por uma das categorias específicas de investimento do regime, a saber, investimentos relacionados com a internacionalização de agentes económicos.

6.	O auxílio tem por objectivo suportar parte dos custos incorridos pela Djebel para adquirir acções no capital da RASH — Administração de Hotéis de Turismo, Lda, uma empresa brasileira cujo único activo é o hotel Rio Atlântico, situado no Rio de Janeiro, Brasil.

7.	O capital da RASH foi adquirido em Outubro de 1999 e o hotel encontrava-se já plenamente operacional no momento da aquisição.

As empresas envolvidas

A Djebel não satisfaz os critérios de independência estabelecidos no artigo 3.o do anexo da Recomendação da Comissão de 3 de Abril de 1996 relativa à definição de pequenas e médias empresas (2), nem da Recomendação de 6 de Maio de 2003 relativa à definição de micro, pequenas e médias empresas (3). Esta empresa faz parte do grupo Pestana, que é o principal grupo hoteleiro em Portugal e que não é abrangido pela definição de PME. Por conseguinte, a Djebel é uma grande empresa.

9.	A Djebel gere uma sociedade holding no Brasil, cujo objectivo consiste em investir e em gerir hotéis e actividades turísticas.

10.	O grupo Pestana tinha já adquirido um hotel em Moçambique antes de realizar o investimento abrangido pela presente notificação e adquiriu 4 hotéis adicionais no Brasil posteriormente ao mesmo.

O auxílio

11.	O instrumento de auxílio a utilizar para efeitos do presente projecto é um empréstimo em condições favoráveis. Os custos elegíveis do investimento elevam-se a 14 720 474 euros e o montante do auxílio a 573 464 euros (4), o que corresponde a uma intensidade de auxílio líquida de 3,90 %.

12.	O Estado concederia à Djebel um montante adicional para cobrir os custos relativos a estudos e assistência técnica, garantias financeiras e assistência jurídica, no âmbito do Regulamento de minimis (5).

Pedidos de auxílio estatal

13.

Em 24 de Maio de 1999, a Djebel apresentou uma proposta à F. Turismo — Capital de Risco, S.A. (a seguir denominada “FCR”), um fundo de capital de risco propriedade de empresas públicas e privadas, para a sua participação no projecto previsto. De acordo com as autoridades portuguesas, as intervenções deste fundo não contêm elementos de auxílio estatal na acepção do artigo 87.o do Tratado CE.

14.	O pedido formal de auxílio no âmbito do regime N667/1999 foi apresentado em 31 de Janeiro de 2001.

3. APRECIAÇÃO DO AUXÍLIO

15.	A apreciação que se segue destina-se a resumir as questões relevantes de direito e de facto, a fim de incluir uma apreciação preliminar quanto ao carácter de auxílio da medida projectada e suprimir as dúvidas quanto à sua compatibilidade com o mercado comum.

A obrigação de notificação

16.	As autoridades portuguesas notificaram o auxílio projectado antes da sua concessão ao beneficiário. Referiram igualmente que o auxílio não seria concedido antes da sua aprovação pela Comissão.

17.

Consequentemente, a Comissão considera que, ao notificarem a intenção de conceder um auxílio a este beneficiário, as autoridades portuguesas cumpriram a obrigação que lhes incumbe por força do n.o 3 do artigo 88.o do Tratado CE de informarem a Comissão atempadamente dos projectos relativos à concessão ou alteração de auxílios, para que esta possa apresentar as suas observações.

A existência de auxílio estatal

18.

Nos termos da medida notificada, uma grande empresa receberia fundos para investir no sector do turismo no Brasil, no contexto de uma estratégia de internacionalização. Esta medida traduz-se num tratamento preferencial da empresa beneficiária, conferindo-lhe uma vantagem ou um incentivo em comparação com outras empresas, falseando ou ameaçando falsear desta forma a concorrência.

19.	O auxílio seria concedido a uma empresa no sector do turismo da UE, no qual existem ou podem existir trocas comerciais entre Estados-Membros ou ao qual empresas de outros Estados-Membros podem desejar aceder. Por conseguinte, a medida pode afectar o comércio entre Estados-Membros.

20.	O auxílio é financiado por recursos públicos.

21.	A Comissão considera, nesta fase, que a medida notificada constitui, por conseguinte, um auxílio na acepção do n.o 1 do artigo 87.o do Tratado CE e do n.o 1 do artigo 61.o do Acordo EEE.

Compatibilidade

22.

Nos termos do n.o 1 do artigo 87.o do Tratado CE, a Comissão considera, normalmente, incompatíveis com o mercado comum os auxílios ao investimento a favor de grandes empresas. Só são normalmente concedidas isenções no caso de auxílios ao investimento relativos a projectos realizados em regiões elegíveis para auxílios com finalidade regional na acepção do n.o 3, alíneas a) ou c), do artigo 87.o do Tratado CE. Contudo, o investimento notificado é realizado num país terceiro e as isenções de carácter regional previstas no n.o 3, alíneas a) e c), do artigo 87.o do Tratado CE não podem ser aplicáveis a tal investimento.

23.	Assim sendo, a isenção prevista no n.o 3, alínea c), do artigo 87.o do Tratado CE relativa aos auxílios destinados a facilitar o desenvolvimento de certas actividades económicas é a única possibilidade para aprovar este auxílio.

24.

Para o efeito, a Comissão deve demonstrar que este terá um impacto positivo no sector do turismo em Portugal (e, portanto, na UE) e que não afectará as condições comerciais na UE numa medida contrária ao interesse comum. Além disso, deve ser estabelecido que a perspectiva de obtenção do auxílio foi necessária para desencadear o investimento e que o auxílio terá um claro efeito de incentivo.

25.

Até à data, a Comissão aprovou auxílios a investimentos directos no estrangeiro (a seguir denominados “IDE”) principalmente a favor de PME. Em relação a grandes empresas, a Comissão ainda não desenvolveu uma linha de orientação precisa. Portanto, tem tomado decisões nestes casos com base numa análise individual detalhada. Nos casos em que a Comissão tinha dúvidas sobre a existência de uma falha de mercado e/ou sobre o cumprimento do critério da necessidade, procedeu à abertura do procedimento formal de investigação.

Contribuição para o desenvolvimento da actividade turística em Portugal

26.

De acordo com as autoridades portuguesas, o auxílio terá vários impactos positivos em Portugal, nomeadamente:

—	aumento das receitas consolidadas do grupo na Madeira,

—	aumento dos fluxos turísticos bilaterais entre a UE e o Brasil, uma vez que Portugal é o principal ponto de entrada de turistas brasileiros na Europa,

—	promoção de outras actividades conexas: transportes, operadores turísticos, etc.,

—	reforço das relações com o Mercosul, uma das principais prioridades da política externa da UE.

27.

As autoridades portuguesas explicam que o projecto notificado não conduz a qualquer perda de postos de trabalho em Portugal, nem à deslocalização de actividades. A posição do grupo em Portugal é mesmo reforçada graças ao investimento notificado, uma vez que:

—	o beneficiário possui a grande maioria dos seus hotéis em Portugal e a aquisição de um hotel no Brasil não altera a situação de forma significativa,

—	o investimento no Brasil faz parte de uma estratégia de diversificação destinada a desenvolver e consolidar as actividades do beneficiário. A internacionalização do grupo aumenta os seus resultados e a sua competitividade na Europa,

—	graças à internacionalização, o grupo reforça a sua estrutura de gestão em Portugal, uma vez que mantém todas as suas funções de coordenação financeira, operacional e comercial em Portugal.

28.

Portugal alega que o investimento é susceptível de ter um impacto positivo no sector do turismo em Portugal. Contudo, as autoridades portuguesas não forneceram dados exactos e concretos suficientes sobre o impacto do projecto no sector do turismo em Portugal, em especial em termos de criação directa e/ou indirecta de emprego, repatriação de rendimentos e evolução da política de investimento do beneficiário em Portugal. A Comissão convida, por conseguinte, as autoridades portuguesas a apresentarem informações pormenorizadas e concretas sobre esta questão, a fim de permitir uma apreciação do eventual impacto positivo do projecto no sector do turismo em Portugal, bem como o seu efeito de coesão positivo.

Efeito sobre as condições comerciais na UE

29.

As autoridades portuguesas alegam que o auxílio terá um efeito limitado sobre as condições comerciais na UE, nomeadamente porque:

—	o montante do auxílio é relativamente reduzido e corresponde apenas a 3,90 % do investimento elegível,

—	apesar de o grupo Pestana ser o maior grupo hoteleiro em Portugal, a sua quota de mercado em Portugal é apenas de 2 % e a sua quota de mercado na UE é, portanto, negligenciável,

—	no que diz respeito ao mercado brasileiro, os concorrentes do beneficiário têm quotas de mercado muito mais elevadas,

—	o projecto notificado constitui o primeiro investimento do beneficiário no Brasil e este hotel não aumenta de forma significativa a oferta local, não tendo afectado a posição relativa das empresas europeias já estabelecidas no Brasil nem a sua capacidade de atrair turistas,

—	o sector hoteleiro no Brasil é muito competitivo, tem um grau reduzido de concentração e tem crescido rapidamente nos últimos anos.

30.

Portugal alega que o investimento é susceptível de ter um efeito limitado sobre as condições comerciais na UE. Contudo, as autoridades portuguesas não forneceram dados exactos e concretos que sustentem suficientemente este impacto limitado, por exemplo, sobre a evolução das quotas de mercado dos concorrentes do beneficiário no Brasil, sobre a estrutura do mercado hoteleiro brasileiro, etc.

Efeito de incentivo

31.

Para que um auxílio tenha um efeito de incentivo, deve ser comprovado que foi apresentado um pedido de auxílio antes do início do investimento. O investimento realizou-se em Outubro de 1999, mais de um ano antes de o beneficiário ter apresentado o pedido de concessão de auxílio ao abrigo do regime de auxílios estatais N667/1999 (em 31 de Janeiro de 2001). As autoridades portuguesas alegam que a proposta de participação do FCR no investimento, que se realizou em 24 de Maio de 1999 (antes do investimento) é prova suficiente de que este critério foi cumprido.

32.	Todavia, nesta fase a Comissão duvida que esta proposta para a participação de uma empresa de capital de risco no investimento possa ser considerada como constituindo um pedido de concessão de auxílio estatal susceptível de justificar o seu efeito de incentivo.

33.

O investimento realizou-se em Outubro de 1999, cerca de cinco anos e meio antes da notificação ter sido apresentada à Comissão. De acordo com as autoridades portuguesas, o facto de o investimento ter sido realizado sem o auxílio demonstra que o promotor estava confiante em obter esse auxílio e que tinha que aproveitar esta oportunidade comercial. As autoridades portuguesas alegam que o beneficiário não deve ser penalizado pelo facto de ter demorado mais tempo a apresentar o pedido do que a executar o investimento. Referem igualmente as desvantagens e riscos excepcionais da operação, tais como a elevada volatilidade do real brasileiro e o facto de este ser o primeiro investimento da empresa no Brasil.

34.

Contudo, nesta fase, a Comissão tem sérias dúvidas quanto ao facto de a empresa necessitar realmente do auxílio notificado para realizar o seu investimento. A Djebel é propriedade do maior grupo hoteleiro de Portugal. Desde 1999, a empresa expandiu a sua actividade no Brasil, onde actualmente possui cinco hotéis e se encontra entre as dez maiores cadeias hoteleiras, o que parece indicar que o investimento teria avançado mesmo sem a perspectiva do auxílio. Além disso, não é provável que um auxílio concedido agora para um investimento realizado há mais de seis anos tenha ainda qualquer relação prática com o investimento.

35.

O projecto notificado não é o primeiro projecto de internacionalização do grupo Pestana, do qual a Djebel faz parte, que tinha já actividades em Moçambique. Afigura-se, por conseguinte, duvidoso que o auxílio fosse necessário para a realização da primeira experiência de internacionalização do grupo Pestana no Brasil.

36.	Deste modo, a Comissão tem actualmente sérias dúvidas quanto a saber se a perspectiva do auxílio era necessária para desencadear o investimento e se pode ser considerado que o auxílio terá um efeito de incentivo.

O regime de auxílios estatais N667/1999

37.	Durante esta primeira fase da investigação, a Comissão tomou conhecimento de um eventual problema com o regime ao abrigo do qual o presente projecto é notificado.

38.

Após a Comissão ter aprovado o regime, Portugal adoptou o seu regulamento de execução (6) sem notificação prévia à Comissão nos termos do n.o 3 do artigo 88.o do Tratado CE. Este regulamento inclui uma disposição que permite a elegibilidade retroactiva dos custos relativos a projectos em relação aos quais foi recebido um pedido até 31 de Janeiro de 2001. No que diz respeito a estes projectos, as despesas incorridas após 1 de Julho de 1999 são consideradas elegíveis. Esta disposição poderá ser incompatível com o ponto 4.2 das Orientações relativas aos auxílios estatais com finalidade regional (7). As autoridades portuguesas justificam esta disposição com problemas técnicos no estabelecimento da estrutura organizacional do regime. Alegam que a disposição se destinava a beneficiar exclusivamente projectos para os quais fora apresentado um pedido de auxílio ao abrigo de outros regimes e antes do início dos respectivos investimentos. A Comissão prosseguirá a investigação desta questão através de um pedido de informações adicionais às autoridades portuguesas.

Conclusão

39.

Em conclusão, por agora não foi ainda demonstrado que a perspectiva do auxílio era necessária para desencadear o investimento e que o auxílio terá um efeito de incentivo. A Comissão também tem dúvidas quanto à medida em que o auxílio contribuirá para o desenvolvimento da actividade turística em Portugal, sem afectar negativamente as condições comerciais na UE. Por conseguinte, existem actualmente sérias dúvidas de que o auxílio facilitasse certas actividades económicas e pudesse, por conseguinte, ser isento na acepção do n.o 3, alínea c), do artigo 87.o do Tratado CE.

4. DECISÃO

40.	Consequentemente, após ter examinado as informações fornecidas pelas autoridades portuguesas, a Comissão informa o Governo português da sua decisão de dar início ao procedimento previsto no n.o 2 do artigo 88.o do Tratado CE.

41.

Tendo em conta as considerações anteriores, a Comissão notifica a Portugal para lhe apresentarem no prazo de um mês a contar da recepção da presente carta todos os documentos, informações e dados necessários para apreciar a compatibilidade do auxílio. Caso contrário, a Comissão adoptará uma decisão com base nos elementos de que dispõe. A Comissão solicita às autoridades competentes que transmitam imediatamente uma cópia da presente carta ao beneficiário potencial do auxílio.

42.	A Comissão recorda a Portugal o efeito suspensivo do n.o 3 do artigo 88.o do Tratado CE e remete para o artigo 14.o do Regulamento (CE) n.o 659/1999 do Conselho, que prevê que qualquer auxílio ilegal poderá ser recuperado junto do beneficiário.

43.

A Comissão comunica a Portugal que informará as partes interessadas através da publicação da presente carta e de um resumo da mesma no Jornal Oficial da União Europeia. Informará igualmente os interessados dos países da EFTA signatários do Acordo EEE mediante publicação de uma comunicação no suplemento EEE do Jornal Oficial da União Europeia, bem como o Órgão de Fiscalização da EFTA, através do envio de uma cópia da presente carta. As partes interessadas serão convidadas a apresentar as suas observações no prazo de um mês a contar da data de publicação da referida comunicação.“

(1) Por carta SG(2000) D/106085, JO C 266 de 16. 9. 2000, p. 4.

(2) JO L 107 de 30.4.1996.

(3) JO L 124 de 20.5.2003.

(4) O empréstimo em condições favoráveis ascende a 3 680 119 euros (25 % dos custos elegíveis), não vence juros e é concedido por um período de 6 anos. Será reembolsado em 11 prestações semestrais a começar no segundo semestre. A taxa de referência aplicável em Portugal na data da realização do investimento era de 4,76 %. O montante bruto do auxílio é igual ao seu montante líquido, uma vez que a empresa se encontra situada no offshore da Madeira e não está sujeita ao imposto sobre o rendimento das sociedades até ao final de 2011.

(5) Regulamento (CE) n.o 69/2001 da Comissão, de 12 de Janeiro de 2001, relativo à aplicação dos artigos 87.o e 88.o do Tratado CE aos auxílios de minimis; JO L 10 de 13. 1. 2001, pp. 30-32.

(6) Portaria n.o 687/2000, de 31 de Agosto, com a redacção que lhe foi dada pela Portaria n.o 243/2001, de 22 de Março.

(7) JO C 74 de 10. 3. 1998, pp. 9-31.

19.4.2006

Uradni list Evropske unije

C 91/30

DRŽAVNA POMOČ — FRANCIJA

Državna pomoč št. C 9/2006 (prej NN 85/2005) — Sklad za preprečevanje tveganj za ribolov

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 91/05)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 8. marca 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedeno pomočjo.

Zainteresirane stranke lahko v enem mesecu od dneva objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, predložijo svoje pripombe na naslednji naslov:

European Commission

Directorate General for Fisheries

DG FISH/D/3 „Legal Issues“

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 295 19 42

Te pripombe se posredujejo Franciji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

Sklad je bil ustanovljen aprila 2004 na pobudo „Confédération de la Coopération, de la Mutualité et du Crédit maritimes“. V skladu s tremi sporazumi, sklenjenimi med francosko državo in skladom, je bil skladu dodeljen skupni znesek v višini 65 milijonov EUR. Navedeni trije sporazumi določajo, da bo treba te zneske povrniti po obrestni meri 4,45 % 1. novembra 2006, 1. maja 2007 oziroma 1. julija 2007.

Sklad ima dva cilja: prvič, da deluje proti nihanjem cen nafte s pridobitvijo opcij na terminskem trgu za nafto in drugič, da delno nadomesti visoke stroške goriva, ki ga uporabljajo plovila podjetij, ki so člani tega sklada, kadar cena goriva presega določeni znesek.

V zvezi z državno pomočjo je treba sklad obravnavati na dva načina: prvič, kadar se njegova sredstva uporabljajo za pridobitev finančnih opcij na terminskih trgih, in drugič, kadar se uporabljajo za nadomestitev stroškov za gorivo, ki ga plovila uporabljajo.

Pridobitev opcij na terminskih trgih

V praksi se financiranje francoske države lahko šteje za kratkoročno posojilo v višini 4,45 %. Komisija ugotavlja, da sklad nima nepremičnin in da ima poleg tega zelo malo lastnih finančnih sredstev, ker jih sestavljajo le prispevki članov. Zato banka ne bi nikoli odobrila takega posojila.

Ta sklad ima torej finančno prednost v primerjavi z drugimi družbami, ki so dejavne na istih terminskih trgih. Ta prednost je državna pomoč v dobro sklada. Po nobeni določbi Pogodbe ES je ni mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom.

Ribolovna podjetja, ki so člani sklada, lahko kupujejo gorivo po nižjih cenah. To pomeni pomoč, katere učinek je zmanjšanje tekočih stroškov podjetij, ki prejemajo pomoč iz sklada. V skladu z odstavkom 3.7 Smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo, navedena pomoč, ki je odobrena nepovezano s kakršno koli obveznostjo, ni združljiva s skupnim trgom.

Delno nadomestilo za stroške goriva, ki ga uporabljajo plovila

Tudi tu gre za pomoč, katere učinek je zmanjšanje tekočih stroškov podjetij, ki prejemajo pomoč iz sklada. V skladu z odstavkom 3.7 Smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo, tudi ta pomoč, ki je odobrena nepovezano s kakršno koli obveznostjo, ni združljiva s skupnim trgom.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko vse nezakonite pomoči izterjajo od prejemnika.

BESEDILO DOPISA

«La Commission a l'honneur d'informer le Gouvernement de la France qu'après avoir examiné les informations fournies par ses autorités sur la mesure citée en objet, elle a décidé d'ouvrir la procédure formelle d'examen prévue par l'article 93 [devenu 88], paragraphe 2, du traité CE et par le règlement (CE) no 659/1999 du Conseil du 22 mars 1999 portant modalités d'application de cet article (1).

1. PROCÉDURE

La Commission a eu connaissance de diverses informations relatives à l'existence d'un fonds destiné à compenser la hausse du carburant subie par les entreprises de pêche de France depuis l'année 2004. Selon ces informations, ce fonds, dénommé fonds de prévention des aléas à la pêche (ci-après FPAP), avait pour objectif annoncé de lisser les variations à court terme du prix du carburant à la pêche et a eu en pratique pour effet de permettre à ces entreprises de bénéficier d'un prix pour le carburant nettement inférieur au prix du marché. Il était apparemment prévu que ce fonds devait fonctionner uniquement grâce à des contributions des professionnels. Le principe de fonctionnement aurait été simple: le fonds aurait pris en charge la partie du coût du carburant supérieur à un prix de référence déterminé par litre (27 centimes semble-t-il pendant une certaine période) et, en contrepartie, les entreprises auraient apporté des contributions au FPAP quand le prix du carburant serait redescendu au-dessous de ce prix de référence. De cette manière, un équilibre aurait été atteint pour le financement du système sans qu'il y ait apport de fonds publics.

Cependant, étant donné que le prix de marché du carburant est toujours resté très largement au-dessus du prix de référence, la Commission a supposé que le fonctionnement du FPAP était possible seulement grâce à l'apport financier de l'État et que cet apport financier constituait une aide d'État au sens de l'article 87 du traité CE.

Conformément à ce qui est prévu à l'article 10 du règlement (CE) no 659/1999, la Commission a demandé à la France, à deux reprises, de lui fournir les informations relatives à ce fonds afin qu'elle puisse examiner s'il y avait effectivement présence d'aide d'État et, le cas échéant, si cette aide d'État était ou non compatible avec le marché commun. La France n'ayant pas répondu dans les délais impartis, la Commission a décidé, conformément au paragraphe 3 dudit article 10, de lui adresser une injonction de fournir les informations nécessaires à cet examen. Cette injonction, datée du 5 décembre 2005, a été notifiée à la France le 6 décembre 2005 avec un délai de réponse de trois semaines.

La France a répondu par courrier daté du 21 décembre 2005 et reçu à la Commission le 27 décembre. La Commission avait aussi reçu entre-temps, le 8 décembre 2005, un courrier de la France daté du 6 décembre.

Pour procéder à l'examen requis, la Commission a donc en sa possession les informations communiquées par ces deux courriers, datés des 6 et 21 décembre, ainsi que les documents joints à ces courriers.

Comme cela est indiqué ci-après (cf. paragraphe 3 “Appréciation”), la Commission n'a pas reçu toutes les informations qui lui auraient été nécessaires pour procéder à un examen exhaustif de cette mesure. Dans ces conditions, conformément à l'article 13 du règlement (CE) no 659/1999, la présente décision d'ouverture de la procédure formelle d'examen est prise sur la base des renseignements disponibles.

2. DESCRIPTION

Le FPAP est constitué, conformément à la loi française du 21 mars 1884 modifiée par la loi du 12 mars 1920, sous forme de syndicat professionnel. Le projet de statuts a été approuvé par l'assemblée constitutive qui s'est tenue le 10 février 2004 et les statuts eux-mêmes portent la date du 9 avril 2004.

Selon ces statuts, ce syndicat est créé, pour une durée de 99 ans, à l'initiative de la Confédération de la Coopération, de la Mutualité et du Crédit Maritimes. Le siège est fixé à Paris, 24, rue du Rocher.

Les adhérents postulants doivent apporter la preuve que leur activité se trouve être impliquée dans la pêche; toutefois, le syndicat peut admettre en son sein toute autre personne prête à apporter son appui moral au syndicat sous réserve que l'effectif de cette catégorie d'adhérents ne dépasse pas 5 % du nombre des adhérents du syndicat. La France précise, dans son courrier du 6 décembre 2005, que le FPAP compte 2 013 adhérents et 2 385 navires représentant 30 % de la flotte française; 93,5 % des navires sont des navires de plus de 12 mètres.

L'article 2 des statuts indique que: “Le syndicat a pour objet de développer des produits destinés à permettre aux entrepreneurs de pêche d'assurer la couverture des risques suivants: fluctuation des prix du gazole, pollution maritime ou risque sanitaire relatif à la pollution, fermeture des quotas ou réduction importante des possibilités de pêche, risque relatif au marché. Il prend le nom de Fonds de prévention des aléas pêche.”.

La France a transmis les copies de trois conventions passées entre l'État et le FPAP et relatives à la mise en place d'avances remboursables par l'État en faveur de ce fonds. Ces avances sont versées par l'intermédiaire de l'Office national interprofessionnel des produits de la mer et de l'aquaculture (OFIMER). La première convention, datée du 12 novembre 2004, porte sur un montant de 15 millions d'EUR; la seconde, datée du 27 mai 2005, sur un montant de 10 millions d'EUR; la troisième, datée du 11 octobre 2005, sur un montant de 45 millions d'EUR. Selon ces trois conventions, c'est donc un montant de 65 millions d'EUR qui a été avancé au FPAP.

Selon l'article 1 de ces conventions, “le FPAP fonctionne sur la base de cotisations versées par ses adhérents de façon à couvrir la mise en place de couvertures financières contre les aléas résultant des fluctuations des cours du pétrole et des frais de gestion qui en découlent”.

Selon l'article 2 de la convention du 12 novembre 2004, “l'avance de trésorerie a pour objet la mise en place d'un mécanisme de couverture contre les fluctuations des cours internationaux du pétrole à compter du 1 er novembre 2004; cette avance pourra permettre l'acquisition sur les marchés à terme d'une option financière. Les compensations versées à l'adhérent du fonds doivent correspondre au différentiel de prix constaté entre le prix maximum couvert et le prix moyen mensuel de l'indice de référence pour le mois considéré.”. L'article 2 de la convention du 27 mai 2005 a une rédaction presque similaire: il prévoit, au lieu de la “mise en place” d'un mécanisme de couverture, la “poursuite” de ce mécanisme et il indique le 1er mars 2005 comme date à partir de laquelle la couverture pourra opérer pour l'avance versée dans le cadre de cette convention. Il en est de même pour la convention du 11 octobre 2005; l'article 2 prévoit que, pour l'avance versée, le fonds poursuit son activité de couverture “… à compter du 1 er juillet 2005 et au moins jusqu'au 31 décembre 2005 en achetant des options financières sur les marchés à terme, à concurrence de 17 centimes d'EUR/l.”. Il est précisé que “les compensations versées à l'adhérent du fonds doivent correspondre, au maximum, au différentiel de prix constaté entre le prix de 30 centimes d'EUR/l et le prix moyen mensuel de référence pour le mois considéré, si ce dernier est supérieur à 30 centimes d'EUR/l”.

L'article 3 de ces conventions indique que les avances ne peuvent être versées par l'OFIMER qu'après fourniture de certaines pièces justificatives. Parmi ces pièces, doit figurer le procès-verbal de l'organe délibérant du FPAP détaillant l'utilisation qui sera faite de l'avance accordée par l'État. Par sa note datée du 6 décembre 2005, la France a confirmé que les montants indiqués, représentant un total de 65 millions d'EUR, ont été effectivement consentis au FPAP. Cette note précise que ces avances sont consenties “afin d'assurer le fonctionnement du FPAP, dans les plus brefs délais, pour la période allant de novembre 2004 à fin décembre 2005”.

Par ailleurs, le FPAP s'engage à tenir une comptabilité permettant de connaître, sur demande, l'utilisation des avances ainsi que l'affectation des ressources et des dépenses. Les pièces comptables doivent être conservées pendant dix ans.

L'article 4 fixe le taux d'intérêt qui affectera le remboursement de ces avances par le FPAP à l'OFIMER à 4,45 %. Le montant de 10 millions d'EUR faisant l'objet de la convention du 12 novembre 2004 devra être remboursé au plus tard le 1er novembre 2006; celui de 10 millions d'EUR objet de la convention du 27 mai 2005 au plus tard le 1er mai 2007 et celui de 45 millions d'EUR objet de la convention du 11 octobre 2005 au plus tard le 1er juillet 2007.

3. APPRÉCIATION

La Commission constate que le FPAP a un objet qui doit être considéré, au regard des aides d'État, d'une manière double.

En premier lieu, le FPAP a pour objet de permettre l'acquisition d'options financières sur les marchés à terme. Même si cela n'est pas explicitement précisé, les dits marchés à terme sont manifestement ceux du pétrole ou de ses produits dérivés. Il apparaît ainsi, que le FPAP, tout en étant constitué sous la forme d'un syndicat, agit sur ces marchés à terme en achetant et vendant des options, comme le ferait une société privée ordinaire active sur ce genre de marchés et fonctionnant selon les règles de l'économie de marché.

En second lieu, le FPAP a pour objet de verser aux entreprises de pêche adhérentes la différence entre le prix moyen mensuel de référence et le “prix maximal couvert” selon les conventions des 12 novembre 2004 et 27 mai 2005 ou le prix de 30 centimes d'EUR par litre selon la convention du 11 octobre 2005. La fonction du FPAP correspond alors en pratique à une fonction de gestion des fonds en provenance de l'État afin de les répartir entre les entreprises de pêche adhérentes en fonction du carburant qu'elles ont acheté pour la conduite de leur activité de pêche.

3.1. Aide à l'acquisition d'options sur les marchés à terme

3.1.1. Existence d'une aide d'État

Les sociétés intervenant sur les marchés à terme des produits des matières premières sont ordinairement des sociétés privées fonctionnant selon les règles de l'économie de marché. Étant donné que le traité CE, selon son article 295, ne préjuge en rien le régime de la propriété dans les États membres, une société fonctionnant à partir de fonds d'origine publique peut théoriquement intervenir de la même manière sur ces marchés à terme si son fonctionnement est conforme aux règles de l'économie de marché. Il convient donc d'apprécier si ces règles sont respectées ou non.

Le capital initial du FPAP est constitué des cotisations des adhérents. Celles-ci sont probablement d'un montant très modique. Aucune information communiquée à la Commission ne lui permet de penser que le montant global des cotisations aurait été suffisant pour permettre au FPAP d'intervenir sur un marché à terme sans apport de fonds extérieurs. Ces fonds extérieurs ont été fournis par l'État, au moyen des avances octroyées par l'intermédiaire de l'OFIMER, et constituent donc une partie de ces avances qui ont représenté, selon les informations communiquées par la France, 65 millions d'EUR.

La France n'a donné à la Commission aucune indication sur le montant des fonds engagés par le FPAP sur ces marchés à terme.

Par ailleurs, la Commission observe que la France n'a fourni aucune information lui permettant de savoir si les trois avances déjà consenties sont les seules qui le seront ou bien si le versement de nouvelles avances est possible.

Ces fonds doivent être remboursés avec un taux d'intérêt de 4,45 %. Cet apport de l'État correspond donc en pratique à un prêt accordé à ce taux.

La Commission constate que ce taux est supérieur au taux de référence utilisé par la Commission pour déterminer l'élément d'aide existant dans un prêt bonifié, taux de référence fixé à 4,43 % en 2004 (2) et à 4,08 % depuis le 1er janvier 2005 (3). Par conséquent, théoriquement, il pourrait ne pas y avoir d'aide d'État dans les avances consenties si celles-ci l'avaient été dans les conditions normales d'une économie de marché.

Or, la Commission observe que le FPAP, d'une part, ne possède apparemment aucun bien immobilier et que, d'autre part, ses biens mobiliers sont très réduits puisqu'ils sont constitués uniquement des cotisations des adhérents. Il n'y a aucune garantie que l'État puisse être remboursé par le FPAP. Pour cette raison, elle estime qu'une banque, dans les conditions normales d'une économie de marché, n'aurait jamais prêté les sommes en question au FPAP, voire seulement une partie de ces sommes, pour intervenir sur un marché à terme sans avoir suffisamment de garanties que les dites sommes lui seront remboursées. Par conséquent, ces avances de l'État représentent un avantage financier en faveur du FPAP accordé au moyen de ressources de l'État.

En outre, étant donné que les trois conventions passées entre l'État et le FPAP prévoient expressément que les fonds publics versés ont pour objet, entre autres, la mise en place d'un mécanisme de couverture contre les fluctuations des cours internationaux du pétrole, la Commission considère que cet avantage est imputable à l'État (4).

Cet avantage financier comporte deux aspects: l'avantage en faveur du FPAP lui-même et l'avantage qu'en retirent, par voie de conséquence, les entreprises de pêche adhérentes.

Avantage en faveur du FPAP lui-même

Le FPAP bénéficie d'un avantage financier par rapport aux autres sociétés intervenant sur les marchés à terme, qu'il s'agisse de sociétés habituellement actives sur ces marchés ou bien de sociétés étant ou pouvant être constituées de la même manière que le FPAP sous forme de syndicat professionnel dans les autres États membres, voire en France même.

Par conséquent, cet avantage financier affecte les échanges entre les États membres et fausse ou menace de fausser la concurrence. Pour cette raison, il constitue une aide d'État au sens de l'article 87 du traité CE.

Avantage en faveur des entreprises de pêche

Les fonds en provenance de l'État dont bénéficie le FPAP favorisent les entreprises de pêche qui ont adhéré à ce syndicat parce qu'elles sont les seules à pouvoir bénéficier des prix préférentiels obtenus pour le carburant à partir des options acquises sur les marchés à terme.

Par conséquent, étant donné que les entreprises de pêche bénéficiaires sont en concurrence sur le marché communautaire avec d'autres entreprises, qu'il s'agisse d'autres entreprises de pêche ou bien d'entreprises d'autres secteurs d'activité économique dont les produits sont en concurrence avec les produits de la pêche, ces fonds affectent les échanges entre les États membres et faussent ou menacent de fausser la concurrence.

Pour cette raison, cet avantage dont bénéficient les entreprises de pêche constitue aussi une aide d'État au sens de l'article 87 du traité CE.

3.1.2. Compatibilité avec le marché commun

3.1.2.1. Aide d'État en faveur du FPAP lui-même

Comme l'indiquent les conventions passées entre l'État et le FPAP, cette aide d'État a eu pour objet de permettre le démarrage des interventions du FPAP sur les marchés à terme du pétrole et de ses produits dérivés ainsi que leur poursuite. Il s'agit donc d'une aide au fonctionnement du FPAP.

Il convient d'apprécier si cette aide au fonctionnement en faveur du FPAP peut être considérée comme compatible avec le marché commun.

Selon l'article 87, paragraphes 2 et 3, du traité, certaines catégories d'aide sont ou peuvent être considérées comme compatibles avec le marché commun. Il convient d'examiner si cette aide au fonctionnement du FPAP peut entrer dans l'une de ces catégories.

La Commission observe d'abord que cette aide n'est pas destinée à remédier à des dommages causés par un événement extraordinaire. La Commission rappelle que les fluctuations du cours du pétrole sont inhérentes à l'activité économique normale et ne peuvent pas être considérées comme un événement extraordinaire au sens de l'article 87 du traité. Cette aide ne peut donc pas être considérée comme compatible avec le marché commun en vertu du paragraphe 2, sous-paragraphe b), de l'article 87 du traité CE.

Ensuite, la Commission observe qu'aucune des lignes directrices qu'elle a adoptées pour l'analyse des aides d'État ne s'applique au présent régime d'aide.

Cette aide ne peut pas non plus être considérée comme compatible avec le marché commun sur la base d'une application directe du paragraphe 3 du même article, avec les différents cas de figure qui y sont prévus.

En effet, il ne s'agit manifestement pas d'une aide destinée à favoriser le développement économique de régions dans lesquelles le niveau de vie est anormalement bas ou dans lesquelles sévit un grave sous-emploi (cas prévu au sous-paragraphe a). Cette aide a pour but de permettre au FPAP d'intervenir sur les marchés à terme pertinents. Elle n'a donc pas de rapport avec les aides visées à ce sous-paragraphe a).

D'autre part, le FPAP ne peut pas être considéré comme un projet important d'intérêt européen ou comme une aide destinée à remédier à une perturbation grave de l'économie d'un État membre (cas prévus au sous-paragraphe b). En effet, le FPAP est spécifiquement français et les autres États membres n'ont pas exprimé l'intention d'instituer des fonds du même genre; la dimension européenne de ce fonds fait par conséquent défaut. Quant à considérer qu'il s'agit d'une aide destinée à remédier à une perturbation grave de l'économie d'un État membre, la Commission pourrait, à première vue, envisager d'adopter une telle position puisque la hausse du prix du carburant a entraîné une perturbation avérée de la situation du secteur de la pêche. Cependant, tout en notant que le FPAP ne concerne qu'un seul secteur d'activité économique alors que différents secteurs sont touchés par la hausse du prix du pétrole, la Commission a toujours considéré qu'il n'appartient pas aux autorités publiques d'intervenir financièrement contre cette hausse du pétrole; leur rôle doit au contraire consister notamment à mener des politiques d'incitation envers les entreprises afin qu'elles s'adaptent aux nouvelles conditions économiques créées par cette hausse. C'est pourquoi une aide ayant pour seul objectif d'intervenir sur les marchés à terme pertinents ne correspond pas à l'objectif souhaité.

En outre, l'existence du FPAP ne peut pas, par elle-même, répondre à la condition du sous-paragraphe c), qui prévoit que peuvent être compatibles avec le marché commun les aides destinées à faciliter le développement de certaines activités ou de certaines régions économiques quand elles n'altèrent pas les conditions des échanges dans une mesure contraire à l'intérêt commun. En effet, aucun élément n'indique que le développement ou l'accroissement d'une activité d'intervention sur les marchés à terme du pétrole est souhaitable. En outre, cette activité n'est pas liée à une région économique. C'est pourquoi cette aide ne peut pas être considérée comme compatible avec le marché commun en vertu de ce sous-paragraphe c).

Enfin, cette catégorie d'aide ne figure pas parmi les catégories d'aide qui seraient considérées comme compatibles avec le marché commun par décision du Conseil adoptée conformément au sous-paragraphe e).

3.1.2.2. Aide en faveur des entreprises de pêche

Comme pour l'aide en faveur du FPAP, la Commission observe que cette aide n'est pas destinée à remédier à des dommages causés par un événement extraordinaire et ne peut donc pas être considérée comme compatible avec le marché commun en vertu du paragraphe 2, sous-paragraphe b), de l'article 87 du traité CE.

Etant donné qu'il s'agit d'une aide aux entreprises de pêche, celle-ci doit être analysée à la lumière des lignes directrices pour l'examen des aides d'État destinées aux secteurs de la pêche et de l'aquaculture (5), dites ci-après lignes directrices.

Comme cela est indiqué ci-dessus (cf. paragraphe 3.1.1), cette aide permet aux entreprises de pêche ayant adhéré au syndicat de bénéficier des prix préférentiels obtenus pour le carburant à partir des options acquises sur les marchés à terme.

Cette aide a pour effet de diminuer les coûts de production. Elle n'est assortie d'aucune obligation de la part des bénéficiaires. Elle entre dans la catégorie des aides au fonctionnement visées au paragraphe 3.7 des lignes directrices qui indique que “les aides d'État qui sont octroyées sans être assorties d'une quelconque obligation pour les bénéficiaires de répondre aux objectifs de la politique commune de la pêche et qui sont destinées à améliorer la situation des entreprises et à accroître leur trésorerie ou dont les montants sont fonction de … ou des moyens de production et qui ont pour effet de diminuer les coûts de production ou d'améliorer les revenus du bénéficiaire sont, en tant qu'aides au fonctionnement, incompatibles avec le marché commun…”.

3.2. Compensation pour l'achat de carburant par les entreprises de pêche

3.2.1. Existence d'une aide d'État

Comme cela est décrit ci-dessus (cf. paragraphe 2 “Description”), le FPAP, grâce aux fonds avancés par l'État, prend en charge la différence de prix existant, selon les conventions des 12 novembre 2004 et 27 mai 2005, entre le “prix maximum couvert” et le prix moyen mensuel de référence et, selon la convention du 11 octobre 2005, entre 30 centimes d'EUR par litre et le prix moyen mensuel de référence.

Par conséquent, les avances qui sont consenties par l'État au FPAP et qui permettent la prise en charge d'une partie des coûts supportés par les entreprises de pêche adhérant au FPAP procurent un avantage à ces entreprises. La position de ces entreprises se trouve donc renforcée par rapport aux entreprises se trouvant en concurrence sur le marché communautaire avec ces entreprises de pêche, qu'il s'agisse d'autres entreprises de pêche ou bien d'entreprises d'autres secteurs d'activité économique dont les produits sont en concurrence avec elles.

En outre, étant donné que les trois conventions passées entre l'État et le FPAP prévoient expressément que les fonds publics versés ont pour objet, entre autres, de verser aux adhérents du FPAP la différence, pour le carburant utilisé, entre le prix maximum couvert et le prix moyen mensuel de l'indice de référence, la Commission considère que cet avantage est imputable à l'État (6).

Par conséquent, ces fonds de l'État dont bénéficie le FPAP pour prendre partiellement en charge le coût du carburant utilisé par les navires de pêche constituent une aide d'État au sens de l'article 87 du traité CE.

Comme pour l'acquisition d'options sur les marchés à terme, la Commission observe que la France n'a donné à la Commission aucune indication sur la partie des 65 millions d'EUR avancés par l'État qui ont servi à prendre en charge partiellement le coût du carburant. De la même manière, la France n'a fourni aucune information sur le fait de savoir si les trois avances déjà consenties sont les seules qui le seront ou bien si le versement de nouvelles avances est possible ou déjà prévu.

3.2.2. Compatibilité avec le marché commun

Comme pour l'avantage dont bénéficient les entreprises de pêche par le moyen de l'acquisition d'options par le FPAP sur les marchés à terme, la Commission observe que cette aide n'est pas destinée à remédier à des dommages causés par un événement extraordinaire et ne peut donc pas être considérée comme compatible avec le marché commun en vertu du paragraphe 2, sous-paragraphe b), de l'article 87 du traité CE.

Etant donné qu'il s'agit d'une aide aux entreprises de pêche, elle doit également être analysée, comme ci-dessus, à la lumière des lignes directrices pour l'examen des aides d'État destinées aux secteurs de la pêche et de l'aquaculture.

Comme pour l'aide résultant de l'acquisition d'options sur les marchés à terme, cette aide a pour effet de diminuer les coûts de production.

De ce fait, elle entre aussi dans la catégorie des aides au fonctionnement visées au paragraphe 3.7 des lignes directrices. Elle n'est non plus assortie d'aucune obligation de la part des bénéficiaires.

4. CONCLUSION

En conséquence, il existe, à ce stade de l'évaluation préliminaire telle qu'elle est prévue à l'article 6 du règlement (CE) no 659/1999, des doutes sérieux sur la compatibilité de cette mesure d'aide avec le marché commun, tant en ce qui concerne l'aide en faveur du FPAP que l'aide en faveur des entreprises de pêche.

À la lumière des considérations qui précèdent, la Commission, agissant dans le cadre de la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2, du Traité CE, demande à la France de lui présenter ses observations et de lui fournir tous les renseignements nécessaires pour apprécier l'aide en cause, dans un délai d'un mois à compter de la réception de la présente lettre.

Par la présente, la Commission avise la France qu'elle informera les intéressés par la publication de la présente lettre et d'un résumé de celle-ci au Journal Officiel de l'Union européenne. Elle informera également les intéressés dans les pays de l'AELE signataires de l'accord EEE par la publication d'une communication dans le supplément EEE du Journal Officiel, ainsi que l'autorité de surveillance de l'AELE en leur envoyant une copie de la présente. Tous les intéressés susmentionnés seront invités à présenter leurs observations à compter d'un mois à compter de la date de cette publication.»

(1) JO L 83 du 27.3.1999, p. 1.

(2) JO C 307 du 17.12.2003, p. 11.

(3) JO C 220 du 8.9.2005, p. 2.

(4) Affaires C-482/99, France/Commission, arrêt de la Cour du 16 mai 2002 et C-345/02, Pearle BV, arrêt de la Cour de justice du 15 juillet 2004.

(5) JO C 229 du 14.9.2004, p. 5.

(6) Affaire C-345/02, Commission/France, arrêt de la Cour de justice du 15 juillet 2004.

19.4.2006

Uradni list Evropske unije

C 91/38

MNENJE EVROPSKEGA NADZORNIKA ZA VARSTVO PODATKOV

—	o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (COM(2005)230 konč.);

—	o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (COM(2005)236 konč.), in

—	o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (COM(2005)237 konč.).

(2006/C 91/11)

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 286 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in zlasti člena 8 Listine,

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku teh podatkov ter zlasti člena 41 Uredbe,

ob upoštevanju prošnje Komisije za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, prejete 17. junija 2005;

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

1. UVOD

1.1. Ozadje

Schengenski informacijski sistem (SIS) je obsežni IT sistem Evropske unije, ki je bil vzpostavljen kot izravnalni ukrep po odpravi kontrol na notranjih mejah znotraj Schengenskega območja. SIS pristojnim organom v državah članicah omogoča izmenjavo informacij, ki se uporabljajo pri izvajanju kontrol oseb in predmetov na zunanjih mejah ali na ozemlju in tudi pri izdaji vizumov in dovoljenj za bivanje.

Schengenska konvencija je začela veljati leta 1995 kot medvladni sporazum. SIS je bil kot del Schengenske konvencije kasneje z Amsterdamsko pogodbo vključen v okvir EU.

Nov schengenski informacijski sistem II „druge generacije“ bo zamenjal sedanji sistem in s tem omogočil širitev Schengenskega območja na nove države članice EU. Poleg tega bo v sistem uvedel nove funkcionalnosti. Schengenske določbe, pripravljene v medvladnem okviru, bodo v celoti preoblikovane v klasičnih instrumentih evropskega prava.

Evropska komisija je 1. junija 2005 predstavila tri predloge za vzpostavo SIS II. Ti predlogi zajemajo:

—	predlagano uredbo, ki temelji na Naslovu IV Pogodbe ES (vizumi, azil, priseljevanje in druge politike, povezane s prostim gibanjem oseb), ki bo urejala vidike prvega stebra (priseljevanje) SIS II, v nadaljnjem besedilu „predlagana uredba“;

—	predlagani sklep, ki temelji na Naslovu VI Pogodbe EU (policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) in bo urejal uporabo SIS namene iz tretjega stebra, v nadaljnjem besedilu „predlagani sklep“;

—	predlagano uredbo, ki temelji na Naslovu V (transport) in posebej obravnava dostop do podatkov SIS s strani organov za registracijo vozil; ta predlog bo obravnavan ločeno (glej točko 4.6 spodaj).

V tem kontekstu je vredno omeniti, da bo Komisija v prihodnjih mesecih izdala sporočilo o interoperabilnosti in povečanem sodelovanju med informacijskimi sistemi EU (SIS, VIS, Eurodac).

SIS II sestavlja centralna podatkovna baza, imenovana „Centralni schengenski informacijski sistem“ (CS-SIS), za katero bo Komisija zagotovila operativno vodenje in je povezana z nacionalnimi dostopnimi točkami (NI-SIS), ki jih določi vsaka država članica. Vodstvo omrežja Sirene zagotavlja izmenjavo vseh dodatnih informacij (informacij, povezanih z razpisi ukrepov v SIS II, ki niso shranjeni v SIS II).

Države članice bodo v SIS II prispevale podatke o ljudeh, iskanih za prijetje, predajo ali izročitev, ljudeh, iskanih zaradi sodnih postopkov, ljudeh, ki jih je treba nadzorovati ali so predmet posebnih preverjanj, ljudeh, ki se jim zavrne vstop na zunanjih mejah ter o izgubljenih ali ukradenih predmetih. Skupek podatkov, imenovanih „razpisi ukrepov“, vnesenih v SIS, pristojnemu organu omogoči prepoznati osebo ali predmet.

SIS II razvija nove značilnosti: razširjen dostop do SIS (Europol, Eurojust, državni tožilci, organi za registracijo vozil), medsebojno povezovanje razpisov ukrepov, dodajanje novih kategorij podatkov, vključno z biometričnim podatki (prstni odtisi in fotografije), kot tudi tehnično platformo za izmenjavo z vizumskim informacijskim sistemom. Te dodatne dejavnosti so več let razvnemale razprave glede spremembe namena SIS, in sicer s kontrolnega orodja na obveščevalni in preiskovalni sistem.

1.2. Splošna ocena predlogov

1.	Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) pozdravlja dejstvo, da so ga vprašali za mnenje na podlagi člena 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001. Vendar je treba glede na obvezen značaj člena 28(2) to mnenje navesti v preambuli besedil.

ENVP iz več razlogav pozdravlja predloge. Preoblikovanje medvladne strukture v instrumente evropskega prava prinaša številne pozitivne posledice: pravna vrednost pravil, ki urejajo SIS II, bo jasnejša, Sodišče Evropskih skupnosti bo imelo pristojnosti za interpretacijo prvega stebra pravnih instrumentov, Evropski parlament bo vsaj delno udeležen (čeravno nekoliko pozno).

Poleg tega predlogi vsebinsko zajemajo pomemben del, posvečen varstvu podatkov, nekateri od teh pa so dobrodošle izboljšave v primerjavi s sedanjim stanjem. Zlasti lahko omenimo ukrepe za zaščito žrtev kraje identitete, razširitev Uredbe 45/2001 na dejavnosti Komisije v zvezi z obdelavo podatkov v okviru dejavnostih iz naslova VI, boljšo opredelitev razlogov za razspis ukrepov za posameznike v zvezi z zavrnitvijo vstopa.

4.	Očitno je tudi, da je bila oblikovanju osnutkov predlogov namenjena velika pozornost; ti so zapleteni, vendar so odraz inherentne zapletenosti sistema, ki ga urejajo. Večina opomb v tem mnenju skuša razjasniti dopolnjujoče določbe, vendar ne bo zahtevala popolnega preoblikovanja.

Vendar se lahko kljub tej v celoti pozitivni oceni izrazi nekatere zadržke, zlasti naslednje:

1.	Pogosto je težko razbrati namen besedila; velika škoda je, da mu ni priložen obrazložitveni memorandum. Ker so ti dokumenti zelo zapleteni, bi moral biti ta memorandum osnovna zahteva. Ker ga ni, se mora bralec v nekaterih primerih zateči k ugibanju.

2.	Poleg tega je škoda, da ni bilo narejene študije o presoji vplivov. Dejtvo, da prva različica sistema že velja, tega ne opravičuje, saj so med prejšnjim in novim sistemom velike razlike. Med drugim bi bilo treba bolje razmisliti o vplivu uvedbe biometričnih podatkov.

Pravni okvir varstva podatkov je zelo zapleten; temelji na kombinirani uporabi lex generalis in lex specialis. Treba bi bilo zagotoviti, da obstoječi okvir varstva podatkov v Direktivi 95/46/ES in Uredbi 45/2001 v celoti ostane v veljavi, tudi ko se oblikuje posebni zakonodajni akt. Kombinirana uporaba različnih pravnih instrumentov ne bi smela voditi v neskladja med nacionalnimi sistemi v zvezi s temeljnimi vidiki, niti ne bi smela oslabiti sedanje ravni varstva podatkov.

4.	Dostop s strani številnih novih organov, ki ne sodijo v prvotne „namene kontrol oseb in predmetov“ bi morali spremljati strožji nadzorni ukrepi.

Predlogi večinoma temeljijo na drugih pravnih instrumentih, ki se še pripravljajo (nekateri še niso bili niti predlagani). ENVP razume, da je sprejemanje predpisov v zapletenem in nenehno razvijajočem se okolju težavno; vendar meni, da z vidika posledic za zadevne osebe in pravne negotovosti, ki jo povzroča, to ni sprejemljivo.

6.	Pri dodeljevanju pristojnosti med države članice in Komisijo obstajajo nejasnosti. Jasnost je najpomembnejša, saj ni le nujna za nemoteno delovanje sistema, ampak je tudi osnovna zahteva za zagotovitev celovitega nadzora sistema.

1.3. Struktura mnenja

Mnenje ima naslednjo strukturo: najprej pojasni pravni okvir, ki velja za SIS II. Nato povzame opredelitev namena SIS II in elementov, ki so bistveno drugačni od sedanjega sistema. Točka 5 vsebuje komentarje o posameznih vlogah Komisije in držav članic z vidika delovanja SIS II. Točka 6 obravnava pravice oseb, na katere se podatki nanašajo, točka 7 pa nadzor na nacionalni ravni in na ravni ENVP ter sodelovanje med nadzorniki. V točki 8 so navedene nekatere pripombe in predlagane možne spremembe v zvezi z varnostjo; točki 9 in 10 obravnavata komitologijo in interoperabilnost. In končno, v povzetku zaključkov so poudarjeni glavni zaključki vsake točke.

2. USTREZNI PRAVNI OKVIR

2.1. Ustrezni okvir varstva podatkov SIS II

Predlogi se nanašajo na Direktivo 95/45/ES, Konvencijo 108 in Uredbo 45/2001 kot njihov pravni okvir varstva podatkov. Relevantni so tudi drugi instrumenti.

Z namenom razjasnitve tega konteksta in da spomnimo, katere so glavne sklicne točke našega pregleda, je koristno našteti naslednje:

—

Spoštovanje zasebnega življenja je v Evropi zagotovljeno že od sprejetja Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin leta 1950 (v nadaljnjem besedilu: „ECHR“) s strani Sveta Evrope. Člen 8 ECHR določa „pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja“.

V skladu s členom 8(2) je vsako vmešavanje s strani javne oblasti v izvrševanje te pravice dovoljeno le, če je to „določeno z zakonom“ in „nujno v demokratični družbi“ za zaščito pomembnih interesov. V sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice so zaradi teh pogojev nastale dodatne potrebe na področju kakovosti pravne podlage za vmešavanje, sorazmernosti vsakega ukrepa ter potrebe po ustreznih nadzornih ukrepih za preprečevanje zlorabe.

—

Pravica do spoštovanja zasebnega življenja in varstvo osebnih podatkov sta bila določena pred kratkim v členih 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. V skladu s členom 52 Listine se priznava, da so te pravice lahko omejene, če so izpolnjeni podobni pogoji, kot veljajo v skladu s členom 8 ECHR.

—	Člen 6(2) Pogodbe EU določa, da Unija spoštuje temeljne pravice, zajamčene z ECHR.

Tri besedila, ki se izrecno uporabljajo za predloge SIS II, so:

—

Konvencija Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu „Konvencija 108“) vsebuje osnovna načela za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Vse države članice so Konvencijo 108 ratificirale. Uporablja se tudi za dejavnosti, ki se izvajajo na policijskem in pravosodnem področju. Konvencija 108 je trenutno sistem varstva podatkov, ki se uporablja za Konvencijo SIS, skupaj s Priporočilom Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987, ki ureja uporabo osebnih podatkov v policijskem sektorju.

—

Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, str. 31). Ta direktiva bo v nadaljnjem besedilu imenovana „Direktiva 95/46/ES“. Velja omeniti, da v večini držav članic nacionalna zakonodaja za izvajanje direktive zajema tudi dejavnosti v zvezi z obdelavo podatkov, ki se izvajajo na področju policije in pravosodja.

—	Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, str. 1). Ta uredba bo v nadaljnjem besedilu imenovana „Uredba 45/2001“.

Razlaga Direktive 95/46/ES in Uredbe 45/2001 mora biti odvisna delno od ustrezne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ECHR) iz leta 1950. Drugače povedano, direktivo in uredbo si je treba razlagati v luči temeljnih pravic v toliko, kolikor zadevata obdelavo osebnih podatkov, zaradi katerih se lahko kratijo temeljne svoboščine, zlasti pravica do zasebnosti. To sledi tudi iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. (1)

Komisija je 4. oktobra 2005 izdala „Predlog okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah“ (2) (v nadaljnjem besedilu „osnutek okvirnega sklepa“). Ta okvirni sklep naj bi nadomestil Konvencijo 108 kot referenčno zakonodajo za osnutek sklepa SIS II, ki bo verjetno vplival na sistem varstva podatkov v tem kontekstu (glej točko 2.2.5. spodaj).

2.2. Pravni sistem varstva podatkov SIS II

2.2.1. Splošna opomba

Zakonodajno podlago, ki je potrebna za ureditev SIS II, sestavljajo ločeni instrumenti; vendar pa, kot je navedeno v uvodnih izjavah, ta „ne vpliva na načelo, da SIS II predstavlja enoten informacijski sistem, ki mora tudi delovati enotno. Zato morajo biti nekatere določbe teh instrumentov identične“.

Struktura obeh dokumentov je v osnovi enaka, saj so poglavja I-III v obeh besedilih skoraj identična. Dejstvo, da je treba na SIS II gledati kot na enotni informacijski sistem z dvema različnima pravnima bazama, se odraža tudi v – dokaj zapletenemu – sistemu varstva podatkov.

Sistem varstva podatkov je delno določen v samih predlogih, kot „lex specialis“, te predloge pa dopolnjujejo različni referenčni zakonodajni akti („lex generalis“) za vsak sektor (Komisija in države članice v prvem stebru, države članice v tretjem stebru).

Zaradi te stukture se postavlja vprašanje, kako obravnavati specializirane sklope pravil v njihovem odnosu do splošnega prava. V tem primeru ENVP v „posebnem pravilu“ vidi uporabo „splošnega pravila“. Posledično mora biti lex specialis vedno v skladu z lex generalis; izboljšuje (specificira ali dopolnjuje) lex generalis, vendar ni zasnovan kot njegova izjema.

Glede vprašanja, katero pravilo naj se uporablja v posameznih primerih, ima načelno lex specialis prednost; če ne vsebuje predpisov ali ti niso jasni, pa mora biti sklic na lex generalis.

Glede na to strukturo poznamo tri različne kombinacije lex generalis in lex specialis. To lahko povzamemo na naslednji način:

2.2.2. Sistem, ki velja za Komisijo

Kjer je udeležena Komisija, se uporablja Uredba 45/2001, vključno z vlogo ENVP, če se dejavnosti izvajajo v okviru prvega (predlagana uredba) ali tretjega stebra (predlagani sklep). Uvodna izjava 21 predlaganega sklepa določa: „Uredba (ES) št. 45/2001 (…) se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani Komisije, kadar se ta obdelava izvaja pri izvajanju aktivnosti, ki v celoti ali delno spadajo v področje zakonodaje Skupnosti. Del obdelave osebnih podatkov v SIS II spada v področje zakonodaje Skupnosti.“

Za to obstajajo praktični razlogi: kar zadeva Komisijo, bi bilo izredno težko določiti, ali se podatki obdelujejo v okviru dejavnosti, ki spadajo v prvi ali tretji steber zakonodaje.

Poleg tega uporaba enega samega pravnega instrumenta za vse dejavnosti Komisije v kontekstu SIS II ni samo bolj smiselna iz praktičnega vidika, ampak tudi izboljšuje doslednost (zagotavlja, v skladu z uvodno izjavo 21 predlagane uredbe „dosledno in homogeno izvajanje pravil glede varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznika glede obdelave osebnih podatkov“). Zato ENVP pozdravlja potrditev Komisije, da se Uredba 45/2001 uporablja za vse dejavnosti obdelave podatkov Komisije v SIS II.

2.2.3. Sistem, ki velja za države članice

Kar zadeva države članice, je stanje bolj zapleteno. Obdelavo osebnih podatkov ob uporabi predlagane uredbe ureja predlagana uredba sama, kot tudi Direktiva 95/46/ES. Iz uvodne izjave 14 predlagane uredbe je mogoče zelo jasno razbrati, da je treba direktivo šteti kot lex generalis, uredbo SIS II pa lex specialis. To ima številne posledice, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju.

Za predlagani sklep je referenčni pravni instrument (lex generalis) za varstvo podatkov Konvencija 108, to pa lahko v nekaterih točkah pomeni pomembno razliko med sistemi varstva podatkov za prvi in tretji steber.

2.2.4. Vpliv na raven varstva podatkov

Kot splošni komentar na to zgradbo varstva podatkov ENVP poudarja naslednje:

—

Uporaba predlagane uredbe kot lex specialis Direktive 95/46/ES (in podobno predlaganega sklepa kot lex specialis Konvencije 108) ne bi smela povzročiti slabitve ravni varstva podatkov, ki jo zagotavljata Direktiva ali Konvencija. ENVP bo v zvezi s tem oblikoval priporočila (glej na primer pravico do pravnih sredstev).

—	Prav tako kombinirana uporaba pravnih sredstev ne sme povzročiti, da bi se raven varstva podatkov, zagotovljena s sedanjo Schengensko konvencijo, znižala (glej na primer opombe v zvezi s členom 13 Direktive 95/46/ES v nadaljevanju).

—

Čeprav je uporaba dveh različnih instrumentov zaradi okvira prava EU nujna, ne sme povzročiti neutemeljenih neskladij med varstvom podatkov zadevnih posameznikov glede na vrsto obdelovanih podatkov o njih. Temu se je treba čim bolj izogibati. Priporočila v nadaljevanju poleg tega skušajo čim bolj izboljšati doslednost (glej na primer pooblastila nacionalnih nadzornih organov).

—

Pravni okvir je tako zapleten, da bo pri njegovi praktični uporabi zelo verjetno prišlo do zmede. V nekaterih primerih je težko razumeti, kako lex generalis in lex specialis medsebojno učinkujeta, zato bi bilo to koristno pojasniti v predlogih. Poleg tega je v tem zapletenem pravnem okolju zelo koristen predlog SNO za Schengen v njegovem „mnenju o predlagani pravni podlagi za SIS II“ (27. septembra 2005) o razvoju „priročnika“ s seznamom vseh pravic, ki obstajajo v zvezi s SIS II in določajo jasno hierarhijo.

To mnenje v zaključku skuša zagotoviti visoko raven varstva podatkov, doslednosti in jasnosti, da se posamezniku, na katerega se nanašajo podatki, omogoči ustrezno pravno varnost.

2.2.5. Vpliv osnutka okvirnega sklepa na varstvo podatkov v tretjem stebru

Konvencija 108 kot referenčni pravni instrument za varstvo podatkov za osnutek sklepa SIS II bo zamenjal okvirni sklep o varstvu podatkov v tretjem stebru (3). To v predlogu ni omenjeno, vendar sledi iz predlaganega okvirnega sklepa. Njegov člen 34(2) določa, da „se vsi sklici na Konvencijo št. 108 Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 za zaščito posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov štejejo kot sklic na ta okvirni sklep“. ENVP bo v prihodnjih tednih izdal mnenje o osnutku okvirnega sklepa, v njem pa ne bo podrobno analiziral njegove vsebine. Vendar pa bo to omenjeno, kjer koli ima lahko uporaba okvirnega sklepa pomemben vpliv na sistem varstva podatkov SIS II.

2.2.6. Uporaba člena 13 Direktive 95/46/ES in člena 9 Konvencije 108

Člen 13 Direktive 95/46/ES in člen 9 Konvencije 108 predvidevata možnost, da države članice sprejmejo zakonodajne ukrepe za omejitev obsega obveznosti in pravic, ki jih ta dokumenta določata, ko takšna omejitev predstavlja nujen ukrep za zaščito drugih pomembnih interesov (npr. nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti) (4).

Uvodne izjave predlagane uredbe in predlaganega sklepa omenjajo, da lahko države članice uporabijo to možnost pri izvajanju predlogov na nacionalni ravni. V tem primeru bi moral biti uporabljen dvojni preskus: uporaba člena 13 Direktive 95/46/ES mora biti v skladu s členom 8 ECHR in ne zmanjševati sedanjega sistema varstva podatkov.

V primeru SIS II je še celo pomembnejša, saj mora imeti sistem predvidljiv značaj. Ker si države članice izmenjujejo podatke, se mora omogočiti, da se z razumno gotovostjo ugotovi, kako se bodo ti obdelovali na nacionalni ravni.

V zvezi s tem obstaja zlasti en zaskrbljujoč element, zaradi katerega bi ti predlogi lahko povzročili zmanjšanje sedanje ravni varstva podatkov. Člen 102 Schengenske konvencije predvideva sistem, v katerem je uporaba podatkov strogo urejena in omejena, celo v nacionalni zakonodaji („Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 4, se šteje za zlorabo po nacionalni zakonodaji pogodbenice“). Direktiva 94/46/ES in Konvencija 108 pa določata, da se lahko v nacionalno zakonodajo vnese izjeme, med drugim tudi načela omejitve namena. To bi predstavljalo neskladje s sedanjim sistemom v Schengenski konvenciji, glede na katero nacionalna zakonodaja ne sme odstopati od osnovnega načela omejitve namena in uporabe.

Sprejem okvirnega sklepa ne bi spremenil te ugotovitve: težava je bolj v tem, kako vzdrževati strogo načelo omejitve namena za obdelovanje podatkov SIS II, kot pa zagotavljati, da se podatki obdelujejo v skladu z okvirnim sklepom.

ENVP predlaga, da se v predloge SIS II (in sicer člen 21 predlagane uredbe in člen 40 predlaganega sklepa) vstavi določba, ki ima isti namen kot sedanji člen 102(4) Schengenske konvencije in omejuje možnost držav članic, da določajo uporabo podatkov, ki niso predvideni v besedilih SIS II. Druga možnost je, da se v predlaganem sklepu in predlagani uredbi izrecno omeji obseg izjem, ki se lahko dopuščajo po členu 13 Direktive ali členu 9 Konvencije, z določitvijo, na primer, da lahko države članice omejijo le pravice dostopa do informacij, ne pa tudi načela kakovosti podatkov.

3. NAMEN

Glede na člen 1 obeh dokumentov („vzpostavitev in splošni cilj SIS II“) je SIS II vzpostavljen, da „ustreznim organom v državah članicah omogoči, da izmenjujejo informacije za namen kontrol oseb in predmetov“ in „vzdržuje visoko stopnjo varnosti na območju brez kontrol na notranjih mejah med državami članicami“.

Namen SIS II je opisan precej na splošno; same zgoraj omenjene določbe ne nakazujejo, kaj točno je s tem ciljem zajeto (mišljeno).

Cilj SIS II se zdi veliko širši od cilja sedanjega SIS, kot je določeno v členu 92 Schengenske konvencije, ki se je posebej sklicevala na „(…) ukrepe za osebe in premoženje za namene mejnih kontrol in drugih policijskih in carinskih kontrol (…) in (v zvezi z razpisi ukrepov iz člena 96) za namen izdaje vizumov, dovoljenj za prebivanje in izvajanja zakonodaje o tujcih (…)“.

Širši namen izhaja tudi iz dodatka k SIS II o novih funkcionalnostih in dostopih, ki ne sodijo v prvotni namen kontrol oseb in predmetov, temveč bolj med preiskovalna orodja. Dostop je zlasti predviden za organe, ki bodo uporabljali podatke SIS II za svoje lastne namene in ne za uresničitev namenov SIS II (glej spodaj); medsebojna povezanost razpisov ukrepov bo posplošena, to pa predstavlja tipično značilnost policijskega preiskovalnega orodja.

Obstajajo tudi vprašanja v zvezi z biometričnim iskalnikom, ki naj bi ga razvili v prihodnjih letih in bo znotraj sistema omogočal iskanje, ki presega potrebe kontrolnega sistema.

Predlogi imajo torej veliko širši obseg kot obstoječi okvir. To zahteva dodatne nadzorne ukrepe. V tem oziru bo ENVP svojo analizo usmeril manj na širšo opredelitev člena 1 kot takega in bolj na funkcionalnosti in druge sestavne elemente SIS II.

4. POMEMBNE SPREMEMBE V SIS II

To poglavje se najprej osredotoča na nove elemente, ki jih vpeljuje SIS II, in sicer na uvedbo biometrije, novo zasnovo dostopa, s posebno pozornostjo na dostopu Europola in Eurojusta, organih za registracijo vozil, medsebojni povezanosti razpisov ukrepov in dostopu različnih organov do podatkov o priseljevanju.

4.1. Biometrija

Predlogi SIS II uvajajo možnost za obdelavo nove kategorije podatkov, ki si zasluži posebno pozornost: biometričnih podatkov. Kot je že poudarjeno v mnenju ENVP o vizumskem informacijskem sistemu (5), občutljiva narava biometričnih podatkov zahteva posebne nadzorne ukrepe, ki niso bili vključeni v predloge SIS II.

Na splošno je težnja, da se v informacijskih sistemih v celotni EU (VIS, EURODAC, informacijski sistem o vozniških dovoljenjih itd.) uporabljajo biometrični podatki, vedno večja, vendar pa je ne spremljajo pomisleki glede tveganj, ki so s tem povezana, in zahtevanih nadzornih ukrepov.

Ta potreba po globljem razmisleku je bila poudarjena tudi v nedavni resoluciji o biometriji, ki jo je izdala mednarodna konferenca komisarjev za varstvo podatkov v Montreuxu (6). Doslej je bila dodana vrednost za razvoj standardov osredotočena le na vedno večjo interoperabilnost med sistemi in ne na izboljšanje kakovosti biometričnih postopkov.

Koristno bi bilo oblikovati niz skupnih obvez ali zahtev, povezanih s posebnostjo teh podatkov, kot tudi skupno metodologijo za njihovo izvajanje. Te skupne zahteve bi lahko vsebovale zlasti naslednje elemente (katerih potreba je nakazana s predlogi SIS II):

—	Ciljna presoja vplivov: Poudariti je treba, da predlogi niso bili predmet presoje vplivov glede uporabe biometrije (7).

—

Poudarek na postopku vpisa: Vir biometričnih podatkov in način, kako se ti zberejo, nista podrobno navedena. Vpis je pomemben korak v celotnem postopku biometrične identifikacije in ne sme biti opredeljen le s prilogami ali nadaljnimi razpravami v podskupinah, saj neposredno pogojuje končni rezultat postopka, tj. ravni napačne zavrnitve ali napačne odobritve.

—

Poudarek na stopnji točnosti: Uporaba biometrije za identifikacijo (primerjava ene z več osebami), predstavljena v predlogu kot prihodnje izvajanje „biometričnega iskalnika“ je bolj občutljiva, saj so rezultati tega postopka manj natančni kot pri uporabi avtentifikacije ali kontrole (primerjava ene osebe z drugo). Biometrična identifikacija zato ne sme predstavljati enotnega načina identifikacije ali enotnega ključa za dostop do nadaljnjih informacij.

—	Nadomestni postopek: Zlahka dostopni nadomestni postopki se izvajajo z namenom spoštovanja dostojanstva oseb, ki so bile morda po pomoti identificirane, in da nanje ne bi prenesli bremena nepopolnosti sistema.

Uporaba biometričnih podatkov brez primerne predhodne ocene prav tako odraža precenjevanje zanesljivosti biometrije. Biometrični podatki so „živi“ podatki, ki se s časom spreminjajo; vzorci, ki so shranjeni v podatkovni bazi, so le trenutni posnetek dinamičnega elementa. Njihova trajnost ni absolutna in mora biti nadzorovana. Točnost biometrije se mora vedno upoštevati ob drugih elementih, saj nikoli ni absolutna.

Možna uporaba podatkov SIS II za preiskovalne namene pomeni resna tveganja za posameznika, na katerega se nanašajo podatki, če se daje povečano in precenjeno vlogo biometričnim dokazom, kot je bilo prikazano v prejšnjih primerih (8).

Zato bi morali predlogi potrditi in povečati ozaveščenost o dejanski zmogljivosti biometrije v identifikacijske namene.

4.2. Dostop do podatkov SIS II

4.2.1 Nova vizija dostopa

Organi, ki imajo dostop do podatkov SIS, so opredeljeni za vsak razpis ukrepov. Načeloma se za odobritev dostopa do podatkov SIS uporablja dvojni preskus: organom mora biti odobren dostop ob popolnem spoštovanju splošnega namena SIS in posebnega namena za vsak razpis ukrepov.

To sledi iz opredelitve razpisov ukrepov, ki jo najdemo tako v predlagani uredbi kot v predlaganem sklepu (člen 3(1)(a) obeh instrumentov: „razpis ukrepa“ pomeni skupino podatkov v SIS II, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe ali stvari, glede na poseben ukrep, ki ga je treba izvesti). Člen 39(3) predlaganega sklepa ta vidik poudari z določbo, da se „podatki iz odstavka 1 uporabljajo samo v namen identifikacije oseb glede na posebni ukrep, ki ga je treba izvesti v skladu s tem sklepom“. V tem oziru ima SIS II še vedno značilnosti sistema „zadetek – ni zadetkov“, pri katerih je vsak razpis ukrepov vstavljen s posebnim namenom (predaja, prepoved vstopa, …).

Organi, ki imajo dostop do podatkov SIS, imajo dejansko omejitev uporabe teh podatke, saj imajo načelno dostop do njih le zaradi izvedbe določenega ukrepa.

Vendar pa nekateri primeri dostopa, določeni v novih predlogih, niso v skladu s to logiko: njihov namen je, da organu zagotovijo informacije, ne pa, da mu omogočijo identifikacijo osebe in izvedbo ukrepa, ki je predviden v razpisu ukrepov.

Natančneje, to zadeva:

—	dostop organov za azil do podatkov o priseljevanju;

—	dostop organov, odgovornih za dodelitev statusa begunca, do podatkov o priseljevanju;

—	dostop Europola do razpisov ukrepov o izročitvi, prikritim evidentiranem in ukradenih dokumentih zaradi zasega;

—	dostop Eurojusta do podatkov o izročitvi in lokalizaciji.

Vsi ti organi imajo enake lastnosti glede na podatke SIS II.

ne morejo izvajati posebnih ukrepov, omenjenih v opredelitvah razpisov ukrepov. Dostop do njih se jim odobri, da lahko pridobijo informacij za njihove lastne namene.

Tudi med temi organi je treba razlikovati, in sicer med tistimi, ki imajo dostop za svoje lastne namene, ampak s posebnimi cilji, in tistimi, za katere namen dostopa sploh ni podrobno opredeljen (Europol in Eurojust). Organi za azil, na primer, imajo dostop za poseben namen, tudi če to ni namen, omenjen v razpisu ukrepov. Lahko imajo dostop do podatkov o priseljevanju „da se določi, ali je prosilec za azil nezakonito prebival v drugi državi članici“. Europol in Eurojust imata dostop do podatkov iz določenih kategorij razpisov ukrepov, „ki so potrebne za izvedbo njihovih nalog“.

Kot povzetek, dostop do podatkov SIS II se odobri v treh primerih:

—	dostop za uresničitev razpisa ukrepov;

—	dostop za namen, ki ni namen SIS II, ampak je dobro opredeljen v predlogih;

—	dostop za namen, ki ni namen SIS II, ampak ni natančno opredeljen.

ENVP meni, da bolj splošen ko je namen dostopa, bolj strogi morajo biti nadzorni ukrepi, ki jih je treba izvesti. Splošni nadzorni ukrepi so podrobno opredeljeni spodaj; nato se bo obravnaval poseben položaj Europola in Eurojusta.

4.2.2 Pogoji za odobritev dostopa

Dostop se lahko v vsakem primeru odobri le, ko je združljiv s splošnim namenom SIS II in je v skladu z njegovo pravno osnovo.

To v praksi pomeni, da mora dostop do podatkov o priseljevanju v skladu s predlagano uredbo podpirati izvajanje politik, povezanih z gibanjem oseb, ki so del Schengenskega pravnega reda.

Podobno dostop do razpisov ukrepov, določen s sklepom, skuša podpirati operativno sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi pri kriminalnih zadevah.

V tem oziru ENVP opozarja na poglavje, povezano z dostopom služb, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji, do podatkov SIS II (gleej točko 4.6 spodaj).

2.	Potreba po dostopu do podatkov SIS II mora biti nazorno prikazana, kot tudi dejstvo, da je podatke zelo težko ali nemogoče pridobiti z drugimi, manj vsiljivimi sredstvi. To bi moral vsebovati obrazložitveni memorandum, in, kot je bilo že povedano, je velika škoda, da ga ni.

Treba je jasno in restriktivno določiti, kako se podatki uporabljajo.

Organi za azil imajo lahko dostop do podatkov o priseljevanju „da se določi, ali je prosilec za azil nezakonito prebival v drugi državi članici“. Europol in Eurojust imata dostop do podatkov iz določenih kategorij razpisov ukrepov, „ki so potrebne za izvedbo njunih nalog“: to ni dovolj podrobno določeno (glej spodaj).

Treba je jasno in restriktivno določiti pogoje dostopa. Zlasti lahko dostop do podatkov SIS II dobijo samo službe znotraj teh organizacij, ki te podatke uporabljajo. Ta obveznost, ki jo določa člen 40 predlaganega sklepa in člen 21.2 predlagane uredbe, se mora dopolniti z obveznostjo, da morajo nacionalni organi voditi in sproti dopolnjevati seznam oseb, ki jim je dovoljen dostop do SIS II. Enako velja za Europol in Eurojust.

Dejstvo, da je tem organom omogočen dostop do podatkov iz SIS II, ne more biti nikoli razlog za vnos ali vzdrževanje podatkov v sistemu, če ti podatki niso izrecno uporabni za razpis ukrepov, katerega del so. Nove kategorije podatkov ne smejo biti dodane, saj bi koristile drugim informacijskim sistemom. Na primer, člen 39 predlaganega sklepa določa, da se uvedejo razpisi ukrepov za podatke, ki zadevajo organ izdaje. Ti podatki niso potrebni za izvedbo ukrepa (prijetje, nadzor, …), edini razlog za njihovo uvedbo je najbrž to, da koristijo Europolu in Eurojustu. Potrebna bi bila jasna utemeljitev za obdelavo teh podatkov.

Obdobja hrambe podatkov se ne morejo podaljšati, če to ni potrebno za doseg namena, ki je bil podlaga za vnos podatkov v sistem. To pomeni, da tudi če imata Europol in Eurojust dostop do teh podatkov, to ni zadostna podlaga za to, da bi jih zadrževali v sistemu (na primer, ko je iskana oseba izročena, se morajo podatki zbrisati, tudi če bi bili koristni za Europol). Tudi tukaj bo potreben strog nadzor za zagotovitev uporabe tega ukrepa s strani nacionalnih organov.

4.2.3 Dostop Europola in Eurojusta

a. Razlogi za dostop

O dostopu Europola in Eurojusta do nekaterih podatkov SIS je že potekala razprava, preden je bil ta uveden s Sklepom Sveta z dne 24. februarja 2005 (9). Glede na vse druge organe, ki imajo dostop za svoje lastne namene, jima je dostop omogočen zelo na splošno. Čeprav je uporaba teh podatkov opisana v poglavju XII Sklepa, je podlaga za prvotno odobritev dostopa premalo razdelana. Še toliko bolj, ker se bodo naloge Europola in Eurojusta s časom verjetno povečevale.

ENVP za posebna primera Europola in Eurojusta poziva Komisijo, naj restriktivno določi naloge, za izvedbo katerih bi bil dostop do podatkov upravičen.

b. Omejitev podatkov

Da bi se izognili „ribiškim odpravam“ Europola in Eurojusta in da bi zagotovili, da imata dostop samo do podatkov, ki so „potrebni za opravljanje njunih nalog“, je SNO za Schengen v mnenju z dne 27. septembra 2005 o predlogih SIS II predlagal, da se dostop Europola in Eurojusta do podatkov o posameznikih, katerih ime se že pojavlja v njihovih datotekah, omeji. To bi zagotovilo, da bi imela vpogled le v razpise ukrepov, ki so pomembni za njiju. ENVP to priporočilo pozdravlja.

c. Varnostni vidiki

ENVP pozdravlja potrebo po evidentiranju vseh postopkov Europola in Eurojusta, opravljenih s tem v zvezi, ter prepoved kopiranja ali prenašanja delov sistema.

Člen 56 predlaganega sklepa predvideva „eno ali dve“ dostopni točki za Europol in Eurojust. Četudi bi bila zaradi decentraliziranosti pristojnih organov v kateri od držav članic morda razumljiva potreba po več kot eni dostopni točki, status in dejavnosti Europola in Eurojusta te zahteve ne upravičujejo. Treba je poudariti, da bi več dostopnih točk z vidika varnosti pomenilo tudi večjo nevarnost zlorabe in jih je zato treba natančno upravičiti z doslednejšimi dejavniki. Zaradi neprepričljive utemeljitve ENVP tako predlaga, naj se za Europol in Eurojust zagotovi samo ena dostopna točka.

4.3. Povezovanje razpisov ukrepov

Člen 26 uredbe in člen 46 sklepa predvidevata možnost za države članice, da zaradi določanja razmerij med dvema ali več ukrepi v skladu s svojimi nacionalnimi zakonodajami med razpisi ukrepov vzpostavijo povezavo.

Povezave med razpisi ukrepov so vsekakor lahko uporabne pri kontroli (nalog za prijetje avtomobilskega tatu se lahko npr. poveže z ukradenim vozilom), a vzpostavitev povezav med razpisi ukrepov je zelo značilna lastnost policijskih preiskovalnih tehnik. Povezovanje razpisov ukrepov ima lahko velike posledice za pravice zadevne osebe, saj se je ne „obravnava“ več na podlagi podatkov, ki se nanašajo samo nanjo, ampak na podlagi možnih povezav te osebe z drugimi.

Posamezniki, katerih podatki so povezani s podatki o storilcih kaznivega dejanja ali iskanih oseb, bodo verjetno obravnavani z več suma kot ostali. Povezovanje razpisov ukrepov predstavlja tudi podaljšanje preiskovalnih pooblastil SIS, saj omogoča registracijo domnevnih skupin ali mrež (če se npr. podatki o nezakonitih priseljencih povežejo s podatki o trgovcih z ljudmi). Nazadnje lahko dejstvo, da je povezovanje razpisov ukrepov urejeno z nacionalnimi zakonodajami, vodi tudi do tega, da bi lahko bile povezave, nezakonite v eni državi članici, zakonito vzpostavljene v drugi državi članici, in bi tako v sistem vnesle „nezakonite“ podatke.

Sklepi Sveta z dne 14. junija 2004 glede zahtev delovanja SIS II določajo, da mora imeti vsaka povezava jasno operativno zahtevo, temeljiti na jasno določenem razmerju in upoštevati načelo sorazmernosti. Poleg tega ne sme vplivati na pravico do dostopa. V vsakem primeru je povezovanje razpisov za ukrepe del postopka obdelave podatkov, zato mora spoštovati določbe nacionalnih zakonodaj o izvajanju Direktive 95/46/ES in/ali Konvencije 108.

V predlogih je ponovljeno, da vzpostavitev povezav ne sme vplivati na pravice do dostopa (v nasprotnem primeru bi se omogočil dostop do podatkov, katerih obdelava bi bila pod nacionalnimi zakonodajami nezakonita, saj bi kršila člen 6 Direktive).

ENVP poudarja, da je zelo pomembno strogo interpretirati člen 26 predlagane uredbe in člen 46 predlagane direktive. To se lahko zagotovi tudi z jasno določbo, da organi brez pravice do dostopa do določenih kategorij podatkov nimajo dostopa do povezav do teh kategorij, pa tudi, da ne smejo niti vedeti za obstoj teh povezav. Če ni pravice do dostopa do podatkov o povezavah, se povezav ne sme vizualizirati.

Poleg tega bi si ENVP želel, da se z njim posvetuje glede tehničnih ukrepov za zagotavljanje zgoraj navedenega.

4.4. Razpisi za ukrepe za namen zavrnitve vstopa

4.4.1. Razlogi za vključitev

Uporaba „razpisov ukrepov glede državljanov tretjih držav za namen zavrnitve vstopa“ (člen 15 Uredbe) pomembno vpliva na svoboščine posameznika. Posameznik, o katerem se poroča pod to določbo, več let nima vstopa na schengensko območje. Doslej je to najpogosteje uporabljani razpis ukrepov glede na število sporočenih oseb. Glede na posledice takega razpisa ukrepov in število zadevnih oseb ga je treba zelo pazljivo načrtovati in izvajati. To drži tudi za ostale ukrepe, a ENVP bo temu razpisu za ukrepe posvetil posebno poglavje, saj sproža določene pomisleke glede razlogov za vključitev.

Nov razpis za ukrep za zavrnitev vstopa pomeni izboljšanje glede na sedanji položaj, a prav tako ni popolnoma zadovoljujoč, saj v veliki meri temelji na instrumentih, ki še niso sprejeti ali predlagani.

Izboljšave so vidne predvsem v jasnejših opisih razlogov za vključitev podatkov. Sedanje besedilo Schengenske konvencije je pripeljalo do velikih razlik med državami članicami, kar se tiče števila oseb, sporočenih v okviru člena 96 Konvencije. Skupni nadzorni organ za Schengen je o tej zadevi izvedel izčrpno raziskavo (10) in predlagal, naj „oblikovalci politik preučijo uskladitev razlogov za razpis ukrepov v različnih schengenskih državah“.

Predlagani člen 15 je podrobneje oblikovan, kar je treba pozdraviti.

Člen 15 (2) vsebuje tudi seznam primerov uporabe različnih statusov, ko za osebe ni moč razpisati ukrepov, ker zakonito prebivajo na ozemlju katere od držav članic. Čeprav je to moč sklepati že iz sedanje Schengenske konvencije, je dejanska uporaba pokazala, da se tudi ta mehanizem v državah članicah različno uporablja. Zaradi tega je pojasnitev dobrodošla,

vendar se ta ukrep tudi resno kritizira, saj v velikem delu temelji na besedilu, ki še ni bilo sprejeto, tj. direktivi „o vrnitvi“.

Od sprejetja predlogov za SIS II je Komisija (1. septembra 2005) predlagala „Direktivo o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU“, a dokler to ni dokončna različica besedila, se je ne sme upoštevati kot veljavno podlago za vnašanje podatkov v sistem. Še posebej pomeni kršitev 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ENCH), saj mora biti poseganje v zasebnost posameznika utemeljeno z – med drugim – jasno in dostopno zakonodajo.

Zato ENVP poziva Komisijo, naj to določbo umakne ali jo ponovno oblikuje tako, da bo temeljila na sedanji zakonodaji in bo posamezniku omogočala, da lahko predvidi, katere ukrepe lahko organi sprejmejo v zvezi z njim.

4.4.2. Dostop do razpisov ukrepov iz člena 15

Člen 18 določa, kateri organi imajo dostop do teh razpisov ukrepov in za kakšne namene. Člen 18(1) in (2) določa, kateri organi imajo dostop do razpisov ukrepov, vnešenih na podlagi direktive o vrnitvi. Velja enaka opomba kot zgoraj.

Člen 18 (3) predlagane uredbe odobri dostop organom, zadolženim za dodelitev statusa begunca skladno z direktivo, ki ni bila še niti predlagana. Ker besedilo ni na voljo, mora ENVP na tem mestu ponoviti zgornje opombe.

4.4.3. Obdobja hrambe razpisov ukrepov iz člena 15

Razpis ukrepov se skladno s členom 20 ne sme hraniti dlje kot za obdobje zavrnitve vstopa, določeno v sklepu (o odstranitvi ali vrnitvi). To je v skladu s pravili glede varstva podatkov. Po petih letih je treba razpis avtomatično izbrisati, razen če država članica, ki je podatke vnesla v SIS II, ne odloči drugače.

Ustrezen nadzor na nacionalni ravni mora zagotavljati, da ne prihaja do avtomatičnega neupravičenega podaljšanja obdobja hrambe, in da države članice podatke izbrišejo pred pretekom petih let, kadar je obdobje zavrnitve vstopa krajše.

4.5. Obdobja hrambe

Četudi načelo hrambe ostaja nespremenjeno (v splošnem velja pravilo, da je treba razpis ukrepov iz SIS II izbrisati takoj, ko se ukrepa, kot zahteva razpis), iz predlogov izhaja posledica na splošno daljšega obdobja hrambe.

Schengenska konvencija je predvidela pregled potrebe po nadaljnjem hranjenju podatkov za največ tri leta po njihovem vnosu (ali za eno leto v primeru podatkov, vnesenih zaradi prikritega evidentiranja). Nov predlog predvideva avtomatični izbris (z možnostjo ugovora države članice izdajateljice) po petih letih za podatke o priseljevanju, desetih letih za podatke o prijetju, pogrešanih osebah in osebah, iskanih zaradi sodnih postopkov, ter treh letih za osebe, ki so predmet prikritega evidentiranja.

Čeprav morajo načeloma vse države članice po izpolnjenem namenu razpisa ukrepa podatke izbrisati, to predstavlja pomembno podaljšanje najdaljšega roka hrambe (največkrat kar trikratno), za kar Komisija ne poda utemeljitve. Glede podatkov o priseljevanju se lahko samo ugiba, ali ni obdobje petih let povezano s trajanjem prepovedi vstopa iz predlagane direktive o vrnitvi. V vseh drugih primerih pa ENVP ne vidi nobene logične osnove.

Morebitne posledice za osebe, na katere se nanašajo sporočeni podatki v SIS II, lahko pomembno vplivajo na življenja zadevnih oseb. To je zlasti zaskrbljujoče glede razpisov ukrepov prikritega evidentiranja za osebe ali namenskih kontrol, saj se ti ukrepi lahko razpišejo na podlagi suma.

ENVP bi si želel resno utemeljitev za to podaljšanje obdobij hrambe podatkov. Če prepričljive utemeljitve ni, ENVP predlaga, naj se obdobja skrajšajo na sedanje trajanje, pri čemer vztraja predvsem glede razpisov ukrepov prikritega evidentiranja ali namenskih kontrol.

4.6. Dostop organov, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil

Glavna opomba se nanaša na izbiro več spornih pravnih podlag. Komisija ni prepričljiva glede uporabe pravne podlage „promet“ iz prvega stebra za ukrep, ki bi upravnim organom dovoljeval dostop do SIS za namene preprečevanja in boja proti kriminalu (trgovina z ukradenimi vozili). Potreba po trdni utemeljitvi in jasni pravni podlagi za odobritev dostopa do SIS II je podrobno razložena v točki 4.2.2 tega mnenja.

ENVP opozarja na opombe k tej zadevi, ki jih je v svojem mnenju o predlagani pravni podlagi za SIS II podal SNO za Schengen. Zlasti je treba upoštevati predlog SNO za Schengen, naj se predlagani sklep spremeni za namen vključitve v ta dostop.

5. NALOGE KOMISIJE IN DRŽAV ČLANIC

Za gladko delovanje sistema SIS II in z vidika nadzora je najpomembneje podati jasen opis in razporeditev odgovornosti v okviru SIS II. Razporeditev nadzornih pristojnosti sledi opisu odgovornosti, zato je potrebna popolna jasnost.

5.1. Vloga Komisije

ENVP pozdravlja Poglavje III obeh predlogov, kjer so opisane naloge in odgovornosti Komisije v SIS II ( naloga „operativnega vodenja“). V predlogu o VIS te jasnosti ni bilo. Kljub temu samo to poglavje nalog Komisije ne določa dovolj izčrpno. V resnici je Komisija, kot je omenjeno v poglavju 9 tega mnenja, prek komitologije vključena tudi v izvajanje in upravljanje sistema.

Glede varstva podatkov je Komisija odgovorna za operativno vodenje, kar je bilo določeno že v sistemih VIS in Eurodac. Poleg njene pomembne vloge pri razvoju in vzdrževanju sistema je to naloga upravljalca sui generis. Komisija je, kot je bilo že omenjeno v mnenju ENVP o VIS, mnogo več od obdelovalca, a tudi manj od običajnega nadzornika, saj nima dostopa do podatkov v obdelavi v SIS II.

Zaradi gradnje SIS II na zapletenih sistemih, med katerimi se nekateri zanašajo na nastajajoče tehnologije, ENVP vztraja na poudarjanju odgovornosti Komisije za vzdrževanje posodobljenosti sistemov z izvajanjem najboljše razpoložljive tehnologije s področja varnosti in varstva podatkov.

Zato je treba v členu 12 predlogov dodati, naj Komisija redno predlaga izvajanje novih tehnologij, ki predstavljajo največji dosežek s tega področja, zvišujejo raven varstva in varnosti podatkov ter pospešujejo delo nacionalnih organov z dostopom do teh podatkov.

5.2. Vloga držav članic

Položaj držav članic je nejasen, ker je dokaj težko vzpostaviti, kateri organ(i) bo(do) nadzoroval(i) podatke.

Predloga opisujeta nalogo nacionalnega urada SIS II (ki pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS II) in organov SIRENE (ki zagotavljajo izmenjavo vseh dopolnilnih podatkov). Države članice morajo zagotoviti tudi delovanje in varnost njihovih NS (nacionalnih sistemov). Ni jasno, ali je za slednje odgovoren kateri od zgoraj navedenih organov. V vsakem primeru so s tem v zvezi potrebna pojasnila.

Glede varstva podatkov je treba Komisijo in države članice upoštevati kot skupne nadzornike, od katerih ima vsak svoje odgovornosti. Priznavanje teh dopolnjujočih se nalog je edini način, da nobeno področje dejavnosti SIS II ne ostane brez nadzora.

6. PRAVICE OSEB, NA KATERE SE PODATKI NANAŠAJO

6.1. Obveščanje

6.1.1. Predlog uredbe

Člen 28 predlagane uredbe predvideva obveščanje osebe, na katero se podatki nanašajo, skladno predvsem s členom 10 Direktive 95/46. To je dobrodošla sprememba glede na sedanji položaj, ko v konvenciji ni izrecno vsebovana pravica do informacij. Še vedno pa je moč nekoliko izboljšati sledeče.

Na seznam je treba dodati nekaj informacij, ki bi pripomogle k zagotavljanju poštenega obravnavanja osebe, na katero se podatki nanašajo. Dodatne informacije bi se morale nanašati na obdobje hrambe podatkov, morebitno pravico do prošnje za pregled ali pritožbo na sklep za izdajo razpisa ukrepov (v nekaterih primerih, glej člen 15 (3) predlagane uredbe), možnost pridobitve pomoči pri organu za varstvo podatkov in razpoložljiva pravna sredstva.

V predlogu uredbe ni nobene omembe časa, ko je treba informacije podati. To bi lahko pomenilo onemogočeno izvrševanje pravic osebe, na katero se podatki nanašajo. Za učinkovito izvrševanje teh pravic mora uredba vzpostaviti natančen čas, ko je treba podati informacije, odvisno od organa, ki izda razpis za ukrep.

Pripravna rešitev bi lahko bila dodati informacije o razpisu v sklep, ki je vseskozi podlaga za razpis ukrepov: tj. v sklep pravosodnega ali upravnega organa, ki temelji na ogrožanju javnega reda (…) oz. sklep o vrnitvi ali nalog za odstranitev, skupaj s prepovedjo ponovnega vstopa. To je treba dodati v člen 28 uredbe.

6.1.2. Predlog sklepa

Člen 50 sklepa določa, da se posameznika, na katerega se podatki nanašajo, na njegovo prošnjo obvesti; navaja tudi možne razloge za zavrnitev dostopa do teh informacij. Omejitve te pravice so vsekakor razumljive glede na naravo podatkov in širši okvir njihove obdelave.

Vendar pa mora biti pravica do informacij neodvisna od prošnje osebe, na katero se podatki nanašajo (to bi bila prej definicija prošnje za dostop). Lahko se predpostavlja, da je za informacije potrebno upravičeno „zaprositi“ v primerih, če oseba, na katero se podatki nanašajo, ne more biti obveščena, ker se ne ve, kje je nameščena.

To bi lahko bilo bolje obravnavano z vnosom izjeme pri pravici do informacij v primerih, ko obveščanje ni mogoče ali bi zahtevalo nesorazmerne napore. Člen 50 predlaganega sklepa je treba ustrezno spremeniti.

Ta rešitev bi bila tudi v skladu z uporabo predloga okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov v tretjem stebru.

6.2. Dostop

Predlagana uredba in sklep določata roke za odgovore na prošnje za dostop, kar je pozitivna sprememba glede na prej. Ker je postopek za izvajanje pravice do dostopa določen na nacionalni ravni, ni jasno, kako v predlogih določeni roki vplivajo na obstoječe postopke, še posebej v državah članicah, kjer so določeni krajši roki za odgovor na prošnje za dostop. Treba je jasno navesti, da je treba uporabljati roke, ki so najbolj ugodni za osebo, na katero se podatki nanašajo.

6.2.1. Predlog uredbe

Pomembno je, da omejevanje pravice do dostopa iz sedanje Schengenske konvencije („se zavrne, če je to nujno za izvedbo zakonite naloge v zvezi z razpisom ukrepov ali za zaščito pravic in svoboščin tretjih strank“) v predlagani uredbi ni zajeto.

Najbrž je temu vzrok uporaba Direktive 95/46/ES, ki v členu 13 predvideva možnost izjem v nacionalnih zakonodajah. Vsekakor je treba poudariti, da mora biti uporaba člena 13 v nacionalnih zakonodajah za omejevanje pravice do dostopa vedno skladna z 8. členom ECHR in le v izjemnih primerih.

6.2.2. Predlog sklepa

Predlog sklepa vzpostavlja omejevanje pravice do dostopa podobno kot Schengenska konvencija. Predlagani okvirni sklep v bistvu vsebuje iste omejitve pravice do dostopa, zato sprejetje tega instrumenta s tem v zvezi ne bi prineslo pomembne spremembe.

Ker je v več državah članicah dostop do podatkov o kazenskem pregonu „posreden“ (to pomeni, da se izvaja prek nacionalnega organa za varstvo osebnih podatkov), bi bilo priporočljivo, naj organi za varstvo osebnih podatkov obvezno dejavno sodelujejo pri izvajanju pravice do dostopa.

6.3. Pravica do pregleda sklepa za razpis ukrepa ali pritožbe na sklep za razpis ukrepa

Člen 15 (3) vzpostavlja pravico do pregleda ali pritožbe pred pravosodnim organom, kar se tiče sklepa o razpisu ukrepov, če je ta sklep sprejel upravni organ. V primerjavi s sedanjo Schengensko konvencijo je ta dodatek dobrodošla sprememba.

To poudarja potrebo po popolni in pravočasni obveščenosti osebe, na katero se podatki nanašajo, kot je bilo že omenjeno v zgornji točki 6.1, saj bi brez obveščanja ta nova pravica ostala samo teoretična.

6.4. Pravna sredstva

Člen 30 predlagane uredbe in člen 52 predlaganega sklepa določata, da ima vsaka oseba, na katero se podatki nanašajo, pravico do vložitve tožbe ali pritožbe na sodišču katere koli države članice, če se ji odreče pravica do dostopa, popravljanja ali izbrisa podatkov, pridobitve podatkov ali odškodnine.

Izbira besed („vsaka oseba na ozemlju vsake države članice“) bi lahko pomenila, da mora biti pritožnik ali tožnik fizično na ozemlju, da lahko vloži tožbo pred sodiščem. Ta omejenost z ozemljem ni upravičena in bi lahko povzročila neučinkovito uveljavljanje pravice do pravnih sredstev, saj bo verjetno veliko tožnikov ali pritožnikov tožbe oz. pritožbe vložilo prav zaradi zavrnitve vstopa na Schengensko območje. Glede predlagane uredbe je treba upoštevati tudi člen 22 direktive, ki je lex generalis; v njem je določeno, da ima „vsaka oseba“ pravico do pravnih sredstev, ne glede na kraj njenega prebivališča. Predlagani okvirni sklep ne vsebuje nobene od ozemeljskih omejitev. ENVP predlaga, naj se ozemeljska omejitev v členih 30 in 52 izpusti.

7. NADZOR

7.1. Uvodna opomba: deljene odgovornosti

Predlogi predvidevajo delitev nadzora med nacionalnimi nadzornimi organi (11) in ENVP, od katerih je vsak zadolžen za svoje področje. To je skladno s pristopom predlogov k veljavnemu pravnemu redu in odgovornostim za delovanje in uporabo SIS II ter s potrebo po učinkovitem nadzoru.

Zato ENVP pozdravlja ta pristop v členu 31 predlagane uredbe in členu 53 predlaganega sklepa. Za boljše in jasnejše razumevanje posamičnih nalog ENVP predlaga, naj se vsak člen razdeli v več določb, od katerih bo vsaka obravnavala stopnjo nadzora, kot je bilo že primerno narejeno v predlogu VIS.

7.2. Nadzor, ki ga izvajajo nacionalni organi za varstvo podatkov

Skladno s členom 31 predlagane uredbe in členom 53 predlaganega sklepa mora vsaka država članica zagotavljati, da neodvisen organ spremlja zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS II.

Člen 53 predlaganega sklepa dodaja tudi pravico posameznika, da zaprosi nadzorni organ, naj preveri zakonitost obravnave podatkov, ki se nanj nanašajo. Podobna določba ni vključena v predlagano uredbo, ker se direktiva uporablja kot lex generalis. Zato velja, da lahko nacionalni organi za varstvo osebnih podatkov glede na SIS II izvajajo vse pristojnosti, ki jim jih podeljuje člen 28 direktive 95/46/ES, vključno s preverjanjem zakonitosti določenega procesa obdelave podatkov. Člen 31 (1) uredbe njihove naloge pojasnjuje, a ne sme predstavljati omejitev teh pristojnosti. Priznavanje teh pristojnosti bi moralo biti v besedilu predlagane uredbe jasneje izraženo.

Predlagani sklep priznava razširjene dolžnosti nacionalnim nadzornim organom, ker je njegov lex generalis drugačen od tistega predlagane uredbe. A položaj, ko bi imeli nadzorni organi glede na kategorijo podatkov v obdelavi različne naloge in pristojnosti, ni smiseln in je v praksi zelo težko izvedljiv. Zato se mu je treba izogniti, bodisi s priznavanjem istih pristojnosti tem organom v samem besedilu sklepa ali s sklicevanjem na kateri drugi lex generalis (npr. okvirni sklep o varstvu osebnih podatkov v tretjem stebru), ki podeljuje več pristojnosti organom za varstvo osebnih podatkov.

7.3. Nadzor, ki ga izvaja ENVP

ENVP spremlja, da se dejavnosti obdelave podatkov Komisije izvajajo v skladu s predlogi. Podobno bi moral ENVP izvajati vse svoje pristojnosti iz Uredbe 45/2001 ob upoštevanju omejenih pooblastil Komisije v zvezi s samimi podatki.

Treba je dodati, da ENVP skladno s členom 46 (f) Uredbe 45/2001 „sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi iz člena v obsegu, potrebnem za opravljanje njegovih dolžnosti“. Sodelovanje z državami članicami pri nadzoru SIS II ne izhaja samo iz predlogov, ampak tudi iz Uredbe 45/2001.

7.4. Skupni nadzor

Predlogi tudi priznavajo potrebo po usklajenih dejavnostih nadzora različnih zadevnih organov. Člen 31 predlagane uredbe in člen 53 predlaganega sklepa določata, da „nacionalni nadzorni organi in evropski varuh osebnih podatkov aktivno sodelujejo. V ta namen evropski varuh osebnih podatkov najmanj enkrat letno skliče sestanek.“

ENVP toplo pozdravlja ta predlog, ki vsebuje bistvene elemente za vzpostavitev resnično ključnega sodelovanja med organi, zadolženimi za nadzor na nacionalni ravni in na ravni EU. Poudari naj se, da je treba sestanek najmanj enkrat letno, kot je predvideno v predlogih, obravnavati kot minimum.

Te določbe (člen 31 predlagane uredbe in člen 53 predlaganega sklepa) bi lahko bile jasnejše, kar se tiče vsebine tega sodelovanja. Sedanji SNO je pristojen za preučevanje težav pri interpretaciji in izvajanju konvencije, težav, ki se lahko pojavijo pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uresničevanju pravice do dostopa, in za pripravo usklajenih predlogov skupnih rešitev obstoječih težav.

Novi predlogi ne smejo voditi k temu, da bi se sedanji okvir skupnega nadzora razrahljal. Če je jasno, da lahko organi za varstvo osebnih podatkov v zvezi s SIS II izvajajo vse pristojnosti nadzora, ki jim jih podeljuje a direktiva, lahko sodelovanje teh organov pokrije mnoge vidike nadzora SIS II, vključno z nalogami obstoječega SNO iz člena 115 Schengenske konvencije.

Za popolno jasnost navedenega bi bilo priporočljivo to v predlogih izrecno ponovno potrditi.

8. VARNOST

Upravljanje optimalne stopnje varnosti in njeno upoštevanje pri SIS II je osnovni pogoj za zagotavljanje ustreznega varstva osebnih podatkov, shranjenih v bazi podatkov. Da bi zagotovili to zadovoljivo stopnjo varstva, je treba vpeljati ustrezne nadzorne ukrepe za obvladovanje morebitnih tveganj, povezanih z infrastrukturo sistema in zadevnimi osebami. Trenutno se o tej zadevi razpravlja ob različnih delih predloga in jo je treba nekoliko izboljšati.

Člena 10 in 13 predloga vsebujeta različne ukrepe za varnost podatkov in izrecno navajata oblike zlorab, ki jih je treba preprečiti. ENVP pozdravlja vnos določb sistematičnih varnostnih ukrepov samonadzora v te člene.

A člen 59 predlaganega sklepa in člen 34 predlagane uredbe, ki predvidevata spremljanje in oceno, se ne bi smela nanašati le rezultate, stroškovno učinkovitost in kakovost storitev, temveč tudi na spoštovanje pravnih določb, posebej na področju varstva podatkov. Zato ENVP predlaga, naj se obseg teh členov razširi tudi na spremljanje in poročanje o zakonitosti obdelave.

Poleg tega je treba – k členoma 10 (1) (f) ali 18 predlaganega sklepa in členu 17 predlagane uredbe o pooblaščenem osebju s pravico dostopa do podatkov – dodati, da bi morale države članice (in Europol ter Eurojust) zagotavljati, da so na voljo natančni profili uporabnikov (ki jih je treba hraniti na razpolago za preglede nacionalnih nadzornih organov). Poleg teh profilov uporabnikov morajo države članice pripraviti in nenehno posodabljati popoln seznam istovetnosti uporabnikov. To smiselno velja tudi za Komisijo.

Ti varnostni ukrepi so dopolnjeni s spremljanjem in organizacijskimi nadzornimi ukrepi. Člen 14 predlogov vsebuje opise pogojev in namenov hranjenja zapisov o vseh operacijah obdelave podatkov. Ti zapisi se ne hranijo samo zaradi spremljanja varstva podatkov in zagotavljanja njihove varnosti, temveč tudi za utrditev rednega samonadzora SIS II, predpisanega v členu 10. Poročila o samonadzoru pripomorejo k učinkovitemu uresničevanju nalog nadzornih organov, ki lahko tako prepoznajo najšibkejše točke in se med postopkom lastnega nadzora osredotočijo nanje.

Kot je bilo že omenjeno, mora biti več dostopnih točk za sistem pazljivo upravičenih, saj takoj povečujejo tveganje zlorab. Člen 4 (1) (b) naj zato zahteva konkretno ponazoritev potrebe po drugi dostopni točki.

Predlogi ne pojasnijo dovolj potrebe po nacionalnih kopijah osrednjega sistema, kar povzroča resno zaskrbljenost glede splošne stopnje tveganja in varnosti sistema, saj med drugim:

—	več kopij pomeni večje tveganje zlorab (posebej ob upoštevanju prisotnosti novih podatkov, npr. biometričnih),

—	ni točno določeno, na katere podatke se te kopije nanašajo,

—	zahteve po točnosti, kakovosti in razpoložljivosti iz člena 9 predstavljajo velik tehnični izziv in zato večje stroške glede na najboljšo možno razpoložljivo tehnologijo,

—	nadzor, ki ga nad temi kopijami izvajajo nacionalni nadzorni organi, zahteva dodatne človeške in finančne vire, ki morda niso vedno na voljo.

Glede na možna tveganja ENVP ni prepričan niti o potrebi po nacionalnih kopijah (ob upoštevanju razpoložljivih tehnologij) niti o dodatni vrednosti njihove uporabe. Predlaga opustitev možnosti uporabe nacionalnih kopij v državah članicah.

Če naj bi se nacionalne kopije vseeno zasnovale, pa ENVP ponovno opozarja, da je pri njihovi nacionalni uporabi potrebno uporabljati načelo strogih omejitev namenov. Podobno lahko nacionalno kopijo preverja samo centralna podatkovna zbirka.

Zakonitost obdelave osebnih podatkov temelji na strogem spoštovanju varnosti in neoporečnosti podatkov. Spremljanje teh procesov s strani ENVP je učinkovito, kadar lahko s pomočjo analize razpoložljivih evidenc spremlja varnost podatkov in njihovo neoporečnost. Zato je v členu 14 (6) treba dodati „neoporečnostjo podatkov“.

9. KOMITOLOGIJA

Predlogi predvidevajo postopke komitologije v več primerih, ko so potrebne tehnične odločitve glede izvajanja ali upravljanja SIS II. Te odločitve pomembno vplivajo na primerno izvajanje načela namena in sorazmernosti, kakor je bilo iz podobnih razlogov že navedeno v mnenju o VIS.

Po nasvetu ENVP je treba odločitve z velikim vplivom na varstvo podatkov sprejemati kot uredbo ali sklep, po možnosti s postopkom soodločanja; sem med drugim spadajo odločitve glede dostopa do podatkov in njihovega vnosa, izmenjave dopolnilnih podatkov, kakovosti podatkov in primerljivosti med razpisi ukrepov, tehnične skladnosti nacionalnih kopij itd.

V vseh drugih primerih, ki lahko vplivajo na varstvo podatkov, mora ENVP imeti možnost svetovanja pri odločitvah teh odborov.

Svetovalno vlogo ENVP je treba vključiti v člena 60 in 61 sklepa in člen 35 uredbe.

V primeru natančnejših določb za tehnična pravila glede razpisov ukrepov (člen 26 uredbe in člen 46 sklepa) je treba razložiti zahtevo po drugačni komitologiji (svetovalna za sklepe in regulativna za uredbe).

10. INTEROPERABILNOST

Zaradi pomanjkljivega poročanja Komisije glede interoperabilnosti nastajajočih sistemov EU je težko ustrezno oceniti dodatno vrednost predvidenih sinergij, ki še niso natančno določene.

V zvezi s tem ENVP omenja tudi deklaracijo Sveta z dne 25. marca 2004 o boju proti terorizmu, v kateri se Komisija poziva, naj predstavi predloge za povečanje interoperabilnosti ter sinergij med informacijskimi sistemi (SIS, VIS in Eurodac). ENVP bi želel omeniti tudi sedanjo razpravo o tem, kateremu organu naj bi se v prihodnje poverilo upravljanje različnih velikih sistemov (glej tudi odstavek 3.8 tega mnenja).

Že v svojem mnenju o vizumskem informacijskem sistemu je ENVP navedel, da je interoperabilnost ključna in nujna za doseganje učinkovitosti velikih sistemov, kot je SIS II. Omogoča zmanjšanje skupnih stroškov, doslednost in preprečuje naravne presežke heterogenih elementov.

—

Lahko tudi pripomore k cilju vzdrževanja visoke ravni varnosti na območju brez notranjih mejnih kontrol med državam članicami, in sicer z izvajanjem enakega standarda za postopke vseh sestavnih delov te politike. Na vsak način pa je treba ločiti dve ravni interoperabilnosti:

—	interoperabilnost med državami članicami EU je zelo zaželena; razpisi ukrepov organov ene države članice morajo biti interoperabilni s tistimi, ki jih razpišejo organi druge države članice.

—	Interoperabilnost med sistemi, zgrajenimi v različne namene, ali med njimi in sistemi tretjih držav, je bistveno bolj vprašljiva.

K tej omejitvi lahko med nadzornimi ukrepi, ki so na voljo za omejevanje namena sistema in preprečevanje postopne širitve področja uporabe sistema („function creep“), prispeva uporaba različnih tehnoloških standardov. Dejansko je treba vsako interakcijo med dvema različnima sistemoma natančno zabeležiti. Interoperabilnost naj ne bi nikoli pripeljala do položaja, ko lahko organ, ki ni pooblaščen za dostop ali uporabo določenih podatkov, pridobi dostop prek drugega informacijskega sistema. Na podlagi branja predlogov se zdi, da avtomatski sistem prepoznavanja prstnih odtisov (AFIS), na primer, ne bo prisoten v prvih letih SIS II, saj se omenja samo načrtovani biometrični iskalnik. Če to predvideva uporabo AFIS iz drugih sistemov EU, je treba to jasno zabeležiti s potrebnimi nadzornimi ukrepi, zahtevanimi za take sinergije.

ENVP vnovič poudarja, da interoperabilnosti med sistemi ni moč izvajati s kršenjem načela omejitve namena in da mu je treba posredovati vsak predlog v zvezi s to zadevo.

11. POVZETEK ZAKLJUČKOV

11.1. Splošne točke

1.	ENVP pozdravlja številne pozitivne vidike teh predlogov, ki v mnogih točkah pomenijo napredek glede na sedanje razmere. Priznava, da so bile določbe v zvezi z varstvom podatkov na splošno zelo pazljivo zasnovane.

Poudarja, da mora nova pravna ureditev ne glede na stopnjo zapletenosti

—	zagotavljati visoko raven varstva podatkov,

—	omogočati zanesljivost za državljane in za organe, ki si izmenjujejo podatke,

—	biti pri uporabi v različnih kontekstih (prvega ali tretjega stebra) dosledna.

Dodani novi deli v SIS II zahtevajo strožje nadzorne ukrepe, ki so opisani v tem mnenju, saj povečujejo možnost vpliva sistema na življenja posameznikov. In sicer zlasti:

—	Dostopa do podatkov v SIS II si novi organi ne morejo pridobiti brez kar najmočnejše utemeljitve. Treba ga je tudi kar najbolj omejiti, tako glede dostopnih podatkov kot tudi pooblaščenih oseb.

—	Povezave med ukrepi ne smejo v nobenem primeru – niti neposredno – povzročiti spremembe pravic do dostopa.

—	Nesprejeta zakonodaja ne more veljati za utemeljeno podlago za vnašanje podatkov v SIS II (razpisi ukrepov v namen zavrnitve vstopa).

—	Da bi se upoštevalo cilj boja proti kriminalu, je treba ponovno preučiti pravno podlago za dostop organov, ki so pristojni za izdajo potrdil o registraciji.

—	ENVP se strinja, da lahko uporaba biometričnih podatkov izboljša učinkovitost sistema in pomaga žrtvam kraje identitete. Zdi pa se, da posledice te uvedbe niso bile dovolj podrobno pretehtane, in da se precenjuje zanesljivost teh podatkov.

11.2. Posebne opombe

1.	ENVP pozdravlja priznanje Komisije, da se Uredba 45/2001 uporablja za vse dejavnosti obdelave podatkov Komisije in SIS II, saj to zagotavlja dosledno in enotno uporabo pravil glede varstva posameznikovih temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov.

Za zagotavljanje stroge omejitve namena na nacionalni ravni ENVP predlaga, da se v predloge SIS II (in sicer člen 21 predlagane uredbe in člen 40 predlaganega sklepa) vstavi določba, ki ima isti namen kot sedanji člen 102(4) Schengenske konvencije in omejuje možnost držav članic, da določajo uporabo podatkov, ki niso predvideni v besedilih SIS II.

Pri odobravanju dostopa do podatkov v SIS II je treba uporabljati stroge pogoje:

—	Dostop mora biti skladen s splošnim namenom SIS II in se ujemati s pravno podlago sistema.

—	Treba je nazorno prikazati potrebo po dostopu do podatkov iz SIS II.

—	Treba je jasno in restriktivno določiti, kako se podatki uporabljajo.

—	Treba je jasno in restriktivno določiti pogoje dostopa. Zlasti je treba sestaviti posodobljen seznam oseb, ki so pooblaščene za dostop do SIS II tudi za Europol in Eurojust.

—	Dejstvo, da je zadevnim organom odobren dostop do podatkov iz SIS II, ne more biti nikoli razlog za vnos ali vzdrževanje podatkov v sistemu, če ti podatki niso izrecno uporabni za razpis ukrepov, katerega del so.

—	Obdobja hrambe podatkov se ne morejo podaljšati, če to ni potrebno za doseg namena, ki je bil podlaga za vnos podatkov v sistem.

ENVP za posebna primera Europola in Eurojusta poziva Komisijo, naj restriktivno določi naloge, za izvedbo katerih bi bil dostop do podatkov upravičen. Poleg tega je treba dostop Europola in Eurojusta omejiti na podatke o posameznikih, katerih ime se že pojavlja v njunih podatkovnih zbirkah. Predlaga se tudi, naj se za Europol in Eurjust določi samo ena dostopna točka.

5.	Glede razpisov ukrepov v namen zavrnitve vstopa je treba določbe, temelječe na še ne sprejeti zakonodaji, umakniti ali ponovno oblikovati tako, da bodo temeljile na obstoječi zakonodaji in omogočale posameznikom natančno poznavanje ukrepov, ki jih lahko organi sprejmejo v zvezi z njimi.

6.	Obdobja hrambe podatkov so bila podaljšana brez kakršne koli predlagane resne utemeljitve za to. Če prepričljive utemeljitve ni, je treba obdobja skrajšati na sedanje trajanje, predvsem glede razpisov ukrepov prikritega evidentiranja ali namenskih kontrol.

Komisija ima po opisu nalogo operativnega vodenja. Poleg njene pomembne vloge pri razvoju in vzdrževanju sistema je to naloga upravljalca sui generis. Komisija je mnogo več od obdelovalca, a tudi manj od običajnega nadzornika, saj nima dostopa do podatkov, ki so v obdelavi v SIS II.

Za uporabo te vloge je treba v členu 12 obeh predlogov dodati, naj Komisija redno predlaga izvajanje novih tehnologij, ki predstavljajo najboljše razpoložljivo s tega področja in povečujejo stopnje varnosti in varstva podatkov.

8.	Glede vloge držav članic je potrebno pojasniti, kateri so nadzorni organi.

Glede pravice osebe, na katero se podatki nanašajo:

—

V predlagani uredbi je treba na seznam dodati: obdobje hrambe podatkov, morebitno pravico do prošnje za pregled ali pritožbo na sklep za izdajo razpisa ukrepov, možnost pridobitve pomoči pri organu za varstvo podatkov in razpoložljiva pravna sredstva.

Zlasti pa podatke o razpisu ukrepov v sklepu, ki je podlaga samemu razpisu, od trenutka, ko so ti podatki na voljo.

—	V predlogu sklepa je treba člen 50 spremeniti, da pravica so informacij ne bo odvisna od zahteve osebe, na katero se podatki nanašajo.

10.

Glede rokov za odgovor na prošnjo za dostop se pozdravlja uvedbo rokov v predlogih. Kadar tudi nacionalni pravni predpisi določajo roke, je treba jasno navesti, da se morajo uporabljati roki, ki so najbolj ugodni za osebo, na katero se podatki nanašajo.

Bilo bi tudi priporočljivo vpeljati obvezo, naj organi za varstvo podatkov dejavno sodelujejo pri uresničevanju pravice do dostopa.

11.	Glede pravice do pravnih sredstev ENVP predlaga opustitev omejenosti z ozemljem iz člena 30 in člena 52.

12.

Glede pristojnosti nacionalnih organov za varstvo podatkov:

—	v uredbi: je treba upoštevati, da lahko glede SIS II izvajajo vse pristojnosti, ki jim jih podeljuje člen 28 Direktive 95/46/ES, kar je treba v besedilu predlagane uredbe jasno navesti;

—	v sklepu: nadzornim organom je treba podeliti enake pristojnosti kot v uredbi/direktivi.

13.	Glede pristojnosti ENVP: ENVP se mora omogočiti izvajanje vseh njegovih pristojnosti iz Uredbe 45/2001 ob upoštevanju omejenih pooblastil Komisije v zvezi s samimi podatki.

14.

Glede usklajenega nadzora: predlogi tudi priznavajo potrebo po usklajenih dejavnostih nadzora različnih zadevnih organov. ENVP toplo pozdravlja, da vsebujejo bistvene elemente za vzpostavljanje resnično ključnega sodelovanja med organi, zadolženimi za nadzor na nacionalni ravni in na ravni EU. Te določbe (člen 31 predlagane uredbe in člen 53 predlaganega sklepa) pa bi lahko jasneje določale vsebino takega sodelovanja.

15.

Člena 10 in 13 predloga navajata različne ukrepe za varnost podatkov; pozdravlja se vključenje varnostnih ukrepov sistematičnega samonadzora.

—

Poleg tega je treba – k členoma 10(1)(f) ali 18 predlaganega sklepa in členu 17 predlagane uredbe o pooblaščenem osebju s pravico dostopa do podatkov – dodati, da bi morale države članice, Europol in Eurojust zagotavljati, da so na voljo natančni profili uporabnikov (ki jih je treba hraniti na razpolago za preglede nacionalnih nadzornih organov). Poleg teh profilov uporabnikov morajo države članice pripraviti in nenehno posodabljati popoln seznam istovetnosti uporabnikov. Enako velja za Komisijo.

—	Zakonitost obdelave osebnih podatkov temelji na strogem spoštovanju varnosti in neoporečnosti podatkov. ENVP je treba s pomočjo analize razpoložljivih evidenc omogočiti spremljanje varnosti podatkov in njihove neoporečnosti. Zato je v členu 14(6) treba dodati „neoporečnostjo podatkov“.

16.

Uporaba nacionalnih kopij lahko pomeni več dodatnih vrst tveganja. ENVP ni prepričan niti o potrebi po nacionalnih kopijah (ob upoštevanju razpoložljivih tehnologij), niti o dodatni vrednosti njihove uporabe. Predlaga opustitev ali vsaj strogo omejitev možnosti držav članic za uporabo nacionalnih kopij. Če naj bi se nacionalne kopije vseeno zasnovale, pa je pri njihovi nacionalni uporabi potrebno uporabljati načelo strogih omejitev namenov. Podobno lahko nacionalno kopijo preverja samo centralna podatkovna zbirka.

17.	Glede komitologije: odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na varstvo podatkov, je najbolj priporočljivo sprejeti z uredbo, po možnosti v skladu s postopkom soodločanja.Za dejansko uporabo komitologije je treba svetovalno vlogo ENVP vključiti v člena 60 in 61 sklepa in člen 35 uredbe.

18.	Interoperabilnost sistemov se ne sme izvajati s kršenjem načela omejitve namena; ENVP je treba posredovati vsak predlog v zvezi s to zadevo.

V Bruslju, 19. oktobra 2005

Peter HUSTINX

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) V tem kontekstu je koristno omeniti sodbo Sodišča v zadevi Österreichischer Rundfunk in drugi (združene zadeve C-465/00, C-138/01 in C-139/01, sodba z dne 20. maja 2003, občna seja, (2003) PSES I-4989). Sodišče je obravnavalo avstrijski zakon, ki določa prenos podatkov o plačah uslužbencev javnega sektorja Avstrijskemu računskemu sodišču ter njihovo naknadno objavo. V svoji sodbi je Sodišče zabeležilo številne kriterije iz člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, naj bi se uporabljali pri uporabi Direktive 95/46/ES, kolikor ta direktiva dovoljuje določene omejitve pri pravici do zasebnosti.

(2) (KOM(2005)475 konč.).

(3) Zamenjal bo tudi splošni sistem varstva podatkov Schengenske konvencije (členi 126 do 130 Schengenske konvencije). Ta sistem se ne uporablja za SIS.

(4) Država članica, ki uporablja to možnost za omejitev pravic, lahko to stori le v skladu s členom 8 ECHR, kot je bilo že prej omenjeno.

(5) Mnenje ENVP o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem informacijskem sistemu in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami, z dne 23. marca 2005, točka 3.4.2.

(6) 27. mednarodna konferenca komisarjev za varstvo podatkov in zasebnost, Montreux, 16. septembra 2005, Resolucija o uporabi biometrije v potnih listih, na osebnih izkaznicah in v potnih listinah.

(7) Presoja bi lahko temeljila na t.i. sedmih stebrih biometrične modrosti iz publikacije „Biometrics at the frontiers: Assessing the impact on Society“ IPTS, DG-JRC, EUR 21585 EN, del 1.2, stran 32.

(8) Junija 2004 je bil odvetnik iz Portlanda (ZDA) obsojen na dva tedna zaporne kazni, ker je FBI ugotovil, da se njegov prstni odtis ujema z odtisom, ki je bil najden na plastični vrečki, v kateri je bil detonator, uporabljen v terorističnem napadu v Madridu. Na koncu se je izkazalo, da je bil postopek primerjave pomanjkljiv in je povzročil napačno razlago.

(9) Sklep Sveta št. 2005/211/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uvedbi nekaterih novih funkcij schengenskega informacijskega sistema, vključno z bojem proti terorizmu, UL L 68/44, 15.3.2005.

(10) Poročilo skupnega nadzornega organa za Schengen (SNO) o pregledu uporabe razpisov ukrepov iz člena 96 v schengenskem informacijskem sistemu, Bruselj, 20. junija 2005.

(11) Vključeni so tudi nadzorni organi za Europol in Eurojust, a v manjši meri.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 91

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 19. april 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Komisija
2006/C 091/1	Menjalni tečaji eura	1

2006/C 091/2	Menjalni tečaji eura	2

2006/C 091/3	Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (89/686/EGS) ( 1 )	3

2006/C 091/4	Državna pomoč — Portugalska — Državna pomoč št. C 4/2006 (prej N 180/2005) — Pomoč podjetju Djebel, S.A. — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )	25

2006/C 091/5	Državna pomoč — Francija — Državna pomoč št. C 9/2006 (prej NN 85/2005) — Sklad za preprečevanje tveganj za ribolov — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )	30

2006/C 091/6	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M. 4114 — Lottomatica/GTECH) ( 1 )	35

2006/C 091/7	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4121 — Allianz Group/Sofinim/United Broadcast Facilities) ( 1 )	36

2006/C 091/8	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4172 — Barclays/Tuja) ( 1 )	36

2006/C 091/9	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4130 — ENI/Grupo Amorim/CGD/GALP) ( 1 )	37

2006/C 091/0	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4087 — Eiffage/Macquarie/APRR) ( 1 )	37

	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2006/C 091/1	Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov	38

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2252
JPY	japonski jen	144,53
DKK	danska krona	7,4621
GBP	funt šterling	0,6915
SEK	švedska krona	9,3068
CHF	švicarski frank	1,5645
ISK	islandska krona	93,15
NOK	norveška krona	7,854
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5762
CZK	češka krona	28,565
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	266,67
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,696
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,9268
RON	romunski leu	3,4876
SIT	slovenski tolar	239,6
SKK	slovaška krona	37,48
TRY	turška lira	1,6464
AUD	avstralski dolar	1,66
CAD	kanadski dolar	1,4029
HKD	hongkonški dolar	9,5029
NZD	novozelandski dolar	1,9576
SGD	singapurski dolar	1,9626
KRW	južnokorejski won	1 168,6
ZAR	južnoafriški rand	7,4234
CNY	kitajski juan	9,8188
HRK	hrvaška kuna	7,3048
IDR	indonezijska rupija	11 005,36
MYR	malezijski ringit	4,5008
PHP	filipinski peso	63,037
RUB	ruski rubelj	33,778
THB	tajski bat	46,482

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2094
JPY	japonski jen	143,48
DKK	danska krona	7,4624
GBP	funt šterling	0,6903
SEK	švedska krona	9,326
CHF	švicarski frank	1,5705
ISK	islandska krona	92,25
NOK	norveška krona	7,8562
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5764
CZK	češka krona	28,645
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	267,73
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6961
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,9476
RON	romunski leu	3,4904
SIT	slovenski tolar	239,61
SKK	slovaška krona	37,49
TRY	turška lira	1,635
AUD	avstralski dolar	1,6634
CAD	kanadski dolar	1,3885
HKD	hongkonški dolar	9,3822
NZD	novozelandski dolar	1,9605
SGD	singapurski dolar	1,9444
KRW	južnokorejski won	1 162,96
ZAR	južnoafriški rand	7,4242
CNY	kitajski juan	9,7052
HRK	hrvaška kuna	7,3075
IDR	indonezijska rupija	10 869,48
MYR	malezijski ringit	4,4397
PHP	filipinski peso	61,982
RUB	ruski rubelj	33,516
THB	tajski bat	46,127


	(1) Besedilo velja za EGP.