1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/1

---

POSODOBITEV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA: BISTVEN PRISPEVEK K BLAGINJI IN SOCIALNI KOHEZIJI V EVROPI

SKUPNO VMESNO POROČILO O NAPREDKU V OKVIRU DELOVNEGA PROGRAMA„IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 2010“S STRANI SVETA IN KOMISIJE ZA LETO 2006

(2006/C 79/01)

1.   UVOD

V skupnem vmesnem poročilu (1) iz leta 2004 sta Svet (Izobraževanje) in Evropska komisija zahtevala nujne reforme evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja, če želi Unija doseči svoje socialne in gospodarske cilje. Zavezala sta se, da bosta vsaki dve leti pregledala napredek pri izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, ki vključuje kopenhagenski proces o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) ter dejavnosti za visokošolsko izobraževanje. To poročilo je prvo v novem ciklu. Izobraževanje in usposabljanje 2010 je tudi ključni prispevek k izvajanju novih integriranih smernic za rast in delovna mesta (2), vključno z Evropskim paktom za mlade.

Nedavni vmesni pregled Lizbonske strategije je potrdil osrednje mesto izobraževanja in usposabljanja na dnevnem redu Evropske unije za rast in delovna mesta. Integrirane smernice pozivajo države članice, naj razširijo in izboljšajo naložbe v človeški kapital ter prilagodijo sisteme izobraževanja in usposabljanja glede na zahteve po novih spretnostih. V tem okviru je Evropski svet zahteval, naj se delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010 še naprej v celoti izvaja.

Svet je večkrat poudaril dvojno vlogo — družbeno in ekonomsko — sistemov izobraževanja in usposabljanja. Izobraževanje in usposabljanje sta odločilni dejavnik zmožnosti vsake države za odličnost, inovativnost in konkurenčnost. Obenem sta sestavni del socialne razsežnosti Evrope, ker prenašata vrednote solidarnosti, enakih možnosti in družbene udeležbe, hkrati pa pozitivno učinkujeta na zdravje, kriminaliteto, okolje, demokratizacijo in splošno kakovost življenja. Vsi državljani morajo doseči in stalno obnavljati svoje znanje, spretnosti in veščine s pomočjo vseživljenjskega učenja, upoštevati pa je treba tudi posebne potrebe tistih, ki so ogroženi z družbeno izključenostjo. To bo pomagalo dvigniti stopnjo delovne aktivnosti in gospodarske rasti ob zagotovitvi socialne kohezije.

Naložbe v izobraževanje in usposabljanje imajo svojo ceno, vendar so koristne glede na visok zasebni, gospodarski ter socialni srednje- in dolgoročni izkupiček. Reforme morajo zato iskati sinergije med gospodarskimi in socialnimi cilji politik, ki se v resnici vzajemno krepijo.

Ta premislek je izredno pomemben za sedanje razmišljanje Unije o bodočem razvoju evropskega socialnega modela. Evropa se spoprijema z resnimi družbeno-ekonomskimi in demografskimi izzivi, povezanimi s staranjem prebivalstva, visokim številom nizko kvalificiranih odraslih, visokimi stopnjami brezposelnosti mladih itd. Obenem pa stalno rastejo zahteve po večji usposobljenosti in kvalifikaciji delovne sile. S temi izzivi se je treba spoprijeti, da se izboljša dolgoročna trajnost evropskih socialnih sistemov. Izobraževanje in usposabljanje sta del reševanja teh problemov.

2.   NAPREDEK PRI IZVAJANJU PROGRAMA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 2010

Ta del prvič predstavlja pregled napredka, doseženega v smeri posodobitve sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi, kar je bilo zahtevano v Lizboni. Analiza temelji predvsem na nacionalnih poročilih držav članic, držav EFTA-EGP ter držav pristopnic in držav kandidatk iz leta 2005 (3). Prikazuje, kako reforme prispevajo k prednostnim področjem za dejavnost, določeno v skupnem vmesnem poročilu 2004 (4). Sklicevanja na države v oklepajih so navedena kot primeri dobre prakse in z namenom omogočanja vzajemnega učenja.

2.1.   Na nacionalni ravni: reforme napredujejo

Nacionalna poročila kažejo, da je delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010 postal bolj izraziti del nacionalnega političnega prizorišča. Zdaj vse države članice, sicer v različnih razsežnostih, menijo, da je Lizbonska strategija dejavnik v razvoju politike nacionalnega izobraževanja in usposabljanja.

Vse več držav ima zdaj konkretne ureditve za usklajevanje med ministrstvi (zlasti med ministrstvoma za šolstvo in delo) z odgovornostjo za izvajanje delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 ter za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, kot so socialni partnerji. Veliko držav je že določilo ali zdaj določa svoje cilje, ki se v različnih stopnjah nanašajo na referenčne ravni povprečne evropske uspešnosti pri izobraževanju in usposabljanju (merila uspešnosti). To je posebej pomembno za izvajanje evropske strategije zaposlovanja (5).

2.1.1   Prednostne naloge in naložbe so usmerjene v večjo učinkovitost in kakovost

Od leta 2000 se glede celotnih naložb v ključne sektorje ekonomije znanja vrzel med Evropo in konkurenčnimi državami, kot so Združene države, ni zmanjšala. Nekatere azijske države, kot sta Kitajska in Indija, tudi naglo napredujejo.

Vendar se javna poraba za izobraževanje kot odstotek BDP veča v skoraj vseh državah EU (povprečje EU: 4,9 % leta 2000, 5,2 % leta 2002).

Tendenca povečanja, opažena med letoma 2000 in 2002, je obetaven znak, da smatrajo vlade javno porabo za izobraževanje kot prednostno nalogo. Vseeno med posameznimi državami obstajajo velike razlike, ki se gibljejo od štiri do osem odstotkov BDP. Za večino vlad se zdi, da so prepoznale, da se potrebne reforme ne morejo uresničiti s sedanjimi ravnmi in vzorci naložb.

Mnoge države spodbujajo zasebne naložbe posameznikov in gospodinjstev, zlasti na področjih, kjer je zasebna korist visoka, na primer preko spodbud, kot so čeki za učenje ali posamezni računi za izobraževanje (npr. AT, NL, UK (6)) (7), davčne olajšave (npr. CY, FI, HU, LT, PT, SI) ali šolnine (npr. AT, CY, PL, RO, UK). Le malo dokazov je o splošnem povečanju naložb delodajalcev v nadaljnje usposabljanje. Zato se je potrebno bolj potruditi in spodbuditi delodajalce k večjim naložbam.

Za večino držav je glavna tema za reformo izboljšanje učinkovitosti s povečanjem kakovosti s poudarkom na decentralizaciji in izboljšanju vodenja ustanov. Medtem ko večina držav uporablja mednarodne primerljive podatke o rezultatih za presojo delovanja svojega sistema, jih veliko še vedno ni razvilo primernih nacionalnih kazalcev delovanja ali sistemov za zbiranje potrebnih podatkov. Zato je težko meriti vpliv sprejetih ukrepov.

Vse države poudarjajo bistveni pomen razvoja sposobnosti, potrebnih za gospodarstvo in družbo, temelječa na znanju, ter za gospodarsko konkurenčnost. Glavni prednostni nalogi za večino držav sta tudi doseganje višje kakovosti ponudbe in izboljšanje standardov, skupaj z usposabljanjem učiteljev, širitvijo udeležbe v visokošolskem izobraževanju in izvajanjem reform bolonjskega procesa (8) ter povečanjem privlačnosti PIU ter zagotovljenim dostopom do IKT.

Glede družbenega vključevanja so vse države navedle, da sta dostop in zaposljivost ciljnih skupin bistveni komponenti njihovih politik. Številne države (npr. CY, CZ, EL, ES, LV, MT, PT, RO) poudarjajo, da finančni pritiski omejujejo njihove zmožnosti izvajanja vseh potrebnih politik.

Nekaj držav poudarja, da se v njihovih politikah izobraževanja in usposabljanja gospodarski in socialni cilji vzajemno podpirajo. Druge trdijo, da bi ob uspešnem izvajanju nalog na področju gospodarstva in zaposlovanja lažje obravnavali tudi socialne cilje (pravičnost in socialno kohezijo). Ta vprašanja so zlasti pomembna za razpravo o evropskem socialnem modelu.

2.1.2.   Napredek pri opredeljevanju strategij za vseživljenjsko učenje, vendar pa izvajanje ostaja izziv

Od leta 2003 je prišlo do napredka v smeri cilja, ki ga je določil Evropski svet, namreč, da morajo biti do leta 2006 izdelane strategije za vseživljenjsko učenje (9) v vseh državah članicah (10). To je ključna razsežnost novih lizbonskih integriranih smernic. Mnoge — vendar vsekakor ne vse — države zdaj pripravljajo izjave o politiki vseživljenjskega učenja, na primer strateške dokumente ali nacionalne akcijske načrte. Druge so določile okvirno zakonodajo (npr. EL, ES, FR, RO).

Vseeno pa so, kot je bilo razvidno že leta 2003, strategije še vedno neuravnovešene. Obstaja težnja, da bi se usmerilo ali na zaposljivost ali na ponovno vključitev tistih, ki so se odtujili od sistemov. Nekatere države, kot so Švedska, Danska, Finska in Norveška, so na dobri poti k doseganju nacionalnega pristopa, ki je skladen in celosten, in pri izvajanju očitno napredujejo.

Vendar pa je spodbudno, da temeljne politike za vseživljenjsko učenje v Evropi pridobivajo na pomenu. Nekaj držav (npr. FI, FR, PT) ima na primer trdno zasidrane sisteme za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, nekaj drugih pa je pred kratkim uvedlo ukrepe ali jih uvaja zdaj (npr. BE, DK, ES, NL, NO, SE, SI, UK). Vse več držav (npr. BE, DK, FR, IE, IS, LI) uvaja smernice za vseživljenjsko učenje in razvoj okvirnih enotnih nacionalnih kvalifikacij (npr. IE). Slednje vprašanje je tudi ključna prednostna naloga za nekatere nove države članice in države kandidatke (npr. CY, EE, HR, LV, PL, RO, SI, TR).

Okrog 11 % odraslih v EU v starosti 25–64 (11) let se udeležuje vseživljenjskega učenja, kar od leta 2000 predstavlja napredek, obstajajo pa občutne razlike med državami.

Potreba po večji stopnji udeležbe v nadaljnjem izobraževanju ostaja za Evropo glavni izziv, zlasti v južnih evropskih državah in novih državah članicah. Več odraslih v vseživljenjskem izobraževanju bi povečalo dejavno udeležbo na trgu dela in prispevalo h krepitvi socialne kohezije.

V Evropi se ne daje dovolj prednosti in sredstev povečanju dostopa odraslih do priložnosti za učenje, posebej ne za starejše delavce, katerih število se bo do leta 2030 povečalo na približno 14 milijonov, ter za nizko kvalificirane. Večina držav, ki beleži najvišje stopnje udeležbe, močno poudarja strategije za učenje odraslih kot del skladne in celovite strategije za vseživljenjsko učenje.

Skoraj 15 % mladih v EU še vedno prezgodaj prekine šolanje, kar odraža zgolj rahel napredek v smeri merila uspešnosti EU, ki je 10 %.

Skoraj 20 % petnajstletnikov ima še vedno resne težave z bralno pismenostjo, kar od leta 2000 ne kaže napredka v smeri merila uspešnosti, ki je zmanjšanje tega deleža za petino.

Okrog 77 % ljudi v starosti 18–24 let zaključi višje srednješolsko izobraževanje, kar pa je še vedno daleč od zastavljenega cilja 85 % kljub dobremu napredku v nekaterih državah.

Stalno visoko število mladih, ki zapuščajo šolo brez osnovnih kvalifikacij in usposobljenosti, je zaskrbljujoč znak, da začetni izobraževalni sistemi ne dajejo vedno potrebnih osnov za vseživljenjsko učenje. To skrb obravnavajo tudi nove lizbonske integrirane smernice in Evropski pakt za mlade. Nekaj držav se na to odziva z reformo učnih načrtov in programov z namenom zagotoviti, da vsi dosežejo ključne prečne usposobljenosti (npr. AT, CY, DE, FR, IT, NO, UK), in da mladi — zlasti tisti iz prikrajšanih okolij — ne „padejo skozi sito“ (glej tudi del 2.1.4).

2.1.3.   Reforme visokošolskega izobraževanja vse bolj podpirajo lizbonsko agendo

Bolonjski proces še vedno uvaja reforme v strukturah visokošolskega izobraževanja, zlasti v zvezi z vpeljavo strukture diplom iz treh ciklov in s poudarjanjem zagotavljanja kakovosti. Kaže, da bo bolonjski proces za razliko od Lizbonske strategije na vidnem mestu pri razvoju nacionalne politike v tem sektorju. Vendar določeni znaki kažejo, da začenjajo države reševati izzive upravljanja, sredstev in privlačnosti, kar mora pomagati zagotoviti prispevek univerz h konkurenčnosti, delovnim mestom in rasti (12). Nekaj držav omenja pobude za vzpostavitev centrov ali središč odličnosti (npr. AT, BE, DE, DK, FI, FR, IT, NO).

V zvezi z upravljanjem je precej držav na primer uvedlo različne oblike pogodb za ureditev odnosov med visokošolskimi ustanovami in državo, kar je podlaga za notranjo dodelitev sredstev (npr. AT, CZ, DE, DK, FR, IS, LI, SK). Več držav srednje in vzhodne Evrope poskuša rešiti problem drobitve njihovih sistemov visokošolskega izobraževanja z uvedbo novih sistemov upravljanja ustanov, kar pogosto vključuje zunanje zainteresirane strani.

Skupne (javne in zasebne) naložbe v visoko šolstvo v EU leta 2001 znašajo 1,28 % BDP, v primerjavi z 2,5 % v Kanadi in s 3,25 % v ZDA (13). Tri države EU, ki za to porabijo največ sredstev, so Danska (2,8 %), Švedska (2,3 %) in Finska (2,1 %). Za izničenje razlike v porabi v primerjavi z ZDA, bi se EU morala zavezati za dodatnih 180 milijard EUR letno, s čimer bi zagotovila zlasti očitno večje naložbe iz zasebnega sektorja.

Za veliko držav ostaja iskanje sredstev ključni izziv in ovira za izvedbo načrta posodobitve.

Spodbujanje prihajajoče mobilnosti se zdi zelo razširjeno sredstvo povečanja privlačnosti visokošolskega izobraževanja v Evropi. Le malo držav gre dlje z dejavnim trženjem ali usmerjenimi dejavnostmi za zaposlovanje tujcev (npr. DE, FI, FR, IE, NL, UK). Cilj številnih novih držav članic je reševanje teh izzivov z ustanovitvijo partnerstev z univerzami v tujini za pripravo skupnih diplom.

Krepitev sodelovanja med visokošolskim izobraževanjem in industrijo večina držav priznava kot osnovno zahtevo za inovacije in povečano konkurenčnost, premalo pa jih k temu vprašanju pristopa celostno. Del problema je v tem, da nacionalne inovacijske strategije prepogosto ne vključujejo reform visokega šolstva.

Veliko držav spodbuja univerze, naj sodelujejo pri uvajanju vseživljenjskega učenja v vsakdanjik s tem, da razširijo dostop netradicionalnih udeležencev, kot so učenci z nizkim družbeno-gospodarskim položajem, vključno z vzpostavitvijo sistemov za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja. To je del splošnega vseevropskega prizadevanja za dvig ravni udeležbe v visokošolskem izobraževanju. Zelo veliko univerz nudi stalni strokovni razvoj, vse bolj priljubljene pa so odprte univerze, ki uporabljajo pristope učenja na daljavo in kombiniranega učenja ter učenja na podlagi IKT.

2.1.4.   Status poklicnega izobraževanja in usposabljanja se postopoma izboljšuje, veliko dela pa še ostaja

Zdi se, da nacionalne prednostne naloge za reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) v splošnem odražajo prednostne naloge kopenhagenskega procesa. Izvajanje skupnih načel in referenc, dogovorjenih na evropski ravni (npr. za priznavanje neformalnega učenja, zagotovitev kakovosti, usmerjanje), se je začelo, vendar države poudarjajo, da je za predložitev konkretnih rezultatov še prezgodaj.

V nekaterih državah ima PIU pozitiven ugled (npr. AT, CZ, DE, FI) zaradi dejavnikov, kot so „dvojni sistem“ (npr. izmenično usposabljanje), dvojne kvalifikacije (ki združujejo splošno in poklicno izobraževanje) in nedavni ukrepi za lažji dostop do visokošolskega izobraževanja. Vendar je poklicno usposabljanje še prepogosto manj privlačno kot akademsko. Izboljšanje kakovosti in privlačnosti PIU ostaja ključni izziv za prihodnost.

Da bi povečale privlačnost PIU, se večina držav usmerja na višje srednješolsko izobraževanje skupaj z razvojem učnih načrtov in vajeništva, s prožnimi možnostmi napredovanja in prestopanja, s povezavami na trg dela in z usmerjanjem. Nekatere države imajo dobro vzpostavljene povezave med PIU in visokošolskim izobraževanjem (npr. CY, CZ, ES, FR, IS, IE, NL, PT, UK), medtem ko druge v okviru razvijanja strategij vseživljenjskega učenja dajejo prednost vse večjemu napredku v splošnem in visokošolskem izobraževanju (npr. AT, CZ, DE, ES, SK).

Krepitev pomembnosti PIU za trg dela in boljši odnosi z delodajalci in socialnimi partnerji sta pomembna dejavnika za večino držav, ki skušajo reševati vprašanja kakovosti in privlačnosti. Izboljšave v strukturi PIU, dostop do vajeništva in reforma standardov PIU so v tej zvezi ključnega pomena. Napoved potrebnih spretnosti in kvalifikacij ostaja ključni izziv, ki zahteva več vključitve zainteresiranih strani, sektorski pristop in izboljšano zbiranje podatkov.

Velika večina držav izraža zaskrbljenost zaradi potreb nizko kvalificiranih delavcev, ki jih je trenutno v Uniji skoraj 80 milijonov, in poudarjajo pomen udeležbe delovne sile in vlogo sistemov PIU kot ključnih sredstev za družbeno vključenost.

Večina držav se v tem okviru usmerja na ciljne populacije, zlasti na mlade, kjer imajo programi PIU pozitiven učinek na zmanjševanje stopnje prezgodnjih prekinitev šolanja. Še vedno pa ni dovolj pozornosti namenjene odraslim in starejšim delavcem.

Za večino držav ostaja strokovni razvoj učiteljev in vodij usposabljanj dejanski izziv.

2.1.5.   Vse večja, a še vedno nezadostna evropska razsežnost v nacionalnih sistemih

Vse države so mnenja, da je pomembno povečati udeležbo v mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju od osnovne do višjih ravni, vključno z mobilnostjo učiteljev in vodij usposabljanj, kar bi bil del njihovega strokovnega razvoja. Toda kljub nekaterim obetavnim pobudam, na primer glede kakovosti mobilnosti (npr. AT, BG, CZ, EL, IE, LV), ni dovolj nacionalnih strategij. Glavni del podpore še vedno izhaja iz programov EU. V splošnem skušajo države spodbujati mobilnost bolj za prihajajoče študente kot za tiste, ki odhajajo. Europass, ključni instrument za podporo mobilnosti, se uporablja po vsej Evropi (14).

Vse bolj pomembna je tudi gradnja evropske ali mednarodne razsežnosti v nacionalnih sistemih izobraževanja in usposabljanja, kot sredstva za krepitev razumevanja Evropske unije med mladimi. Le malo držav (npr. EE, EL, FI, LU, NL, UK) vključuje evropsko ali mednarodno razsežnost kot poseben del učnega načrta in nekatere v skladu s tem uvajajo zakonodajne reforme. Tudi druge spodbujajo evropsko razsežnost s projekti sodelovanja na regionalni in lokalni ravni (npr. DE, ES, IT). Veliko jih poudarja pomembnost učenja jezikov. Vendar so politike in ukrepanja večinoma razkropljeni in še vedno ostaja izziv zagotoviti, da vsi učenci zaključijo srednješolsko izobraževanje z znanjem in usposobljenostmi, ki jih bodo potrebovali kot evropski državljani. To je bil cilj, poudarjen v Skupnem vmesnem poročilu 2004.

2.2.   Na evropski ravni: izboljšanje upravljanja delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010

V letih 2004 in 2005 je Svet (Izobraževanje) sprejel številna skupna orodja, načela in okvire, na primer povezane z mobilnostjo, zagotavljanjem kakovosti, neformalnim učenjem in usmerjanjem. Kot je zapisano v Skupnem vmesnem poročilu 2004, lahko taki dogovori koristno podpirajo nacionalne politike in reforme ter prispevajo k razvoju vzajemnega zaupanja. Na področju PIU je Sporočilo iz Maastrichta (decembra 2004) (15) določilo nove prednostne naloge na ravni držav in EU. Komisija je odobrila tudi veliko sporočil, na primer o visokošolskem izobraževanju v Lizbonski strategiji ter o razvoju evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc (16) in osnutke priporočil Sveta in Evropskega parlamenta, na primer o ključnih usposobljenostih za vseživljenjsko učenje.

Kot del celotne racionalizacije postopka ter za večjo usklajenost in okrepljeno upravljanje je bila ustanovljena skupina za usklajevanje Izobraževanja in usposabljanja 2010, ki združuje predstavnike ministrstev za šolstvo in usposabljanje ter evropske socialne partnerje. Redno poročanje o kazalcih in merilih uspešnosti prav tako podpira spremljanje napredka.

Tudi metode dela so se posodobile za boljšo podporo izvajanja na nacionalni ravni. Delovne skupine (17), ki so izvedle prvo fazo delovnega programa, so nadomestile skupine držav, ki se usmerjajo na ključna vprašanja v skladu s svojimi nacionalnimi prednostnimi nalogami in interesi. Skupine organizirajo v letih 2005 in 2006 konkretne dejavnosti „vzajemnega učenja“, v katerih države nudijo vzajemno podporo pri izvajanju reform z določanjem dejavnikov za uspeh in z delitvijo dobre prakse.

Evropski prostor izobraževanja in usposabljanja se še naprej krepi, najbolj z razvojem evropskega okvira kvalifikacij (EOK). Začel se je postopek posvetovanja o načrtu za EOK in Komisija bo leta 2006 predložila predlog osnutka priporočila Sveta in Evropskega parlamenta. Komisija bo zgodaj v letu 2006 predstavila tudi osnutek priporočila Sveta in Evropskega parlamenta o kakovosti izobraževanja učiteljev ter konec leta 2006 sporočilo o učenju odraslih.

3.   ZAKLJUČEK: POSPEŠITEV REFORM ZA ZAGOTOVITEV UČINKOVITEJŠEGA PRISPEVKA K LIZBONSKI STRATEGIJI IN KREPITEV EVROPSKEGA SOCIALNEGA MODELA

Nacionalne reforme napredujejo. Kaže, da obstaja trajno javno prizadevanje v vsej Uniji in nekatera področja imajo od tega že koristi. Tak razvoj opogumlja, zlasti ob upoštevanju dejstva, da reforme izobraževanja učinkujejo počasi in da obstajajo velike razlike med nacionalnimi razmerami in izhodišči v razširjeni Uniji.

Dolgoročna trajnost evropskega socialnega modela bo precej odvisna od učinkovitosti teh globokih reform širokega obsega pri zagotavljanju dejavne udeležbe v gospodarskem in socialnem življenju vseh državljanov z različnimi stopnjami sposobnosti in družbenimi ozadji.

Zato je še posebej zaskrbljujoče, da je kljub zgodnjemu doseganju merila uspešnosti EU glede naraščajočega števila diplomantov matematike, znanosti in tehnologije premalo napredka v smeri tistih meril uspešnosti, ki so najtesneje povezana z družbeno vključenostjo. Če na področjih predčasne prekinitve šolanja, dokončanja višjega srednješolskega izobraževanja in ključnih usposobljenosti ne bo občutno več prizadevanj, se bo velik del naslednje generacije soočil z družbeno izključenostjo, kar bo visoka cena zanje, za gospodarstvo in za družbo. Evropski svet je marca 2005 ob odobritvi Evropskega pakta za mlade namenil posebno pozornost področjem Izobraževanja in usposabljanja 2010 za mlade.

Prednostne gonilne sile za ukrepanje, določene v Skupnem vmesnem poročilu 2004, in sporočilo, da se morajo reforme pospešiti, ostajajo v celoti veljavni. Napredek se bo natančno obravnaval v naslednjem Skupnem poročilu leta 2008.

3.1.   Reforme morajo posebej pozorno obravnavati vprašanja pravičnosti in upravljanja

Nacionalne reforme kažejo, da se vlade zavedajo izzivov, povezanih s posodobitvijo izobraževanja in usposabljanja. Nanašajo se zlasti na težavnost zagotovitve potrebnih javnih in zasebnih naložb ter preoblikovanja struktur in vodenja sistemov. V tej zvezi je treba biti posebej pozoren na ključna področja pravičnosti in upravljanja, vključno z razvojem primernih pobud, da bi bile sedanje reforme uspešne. Komisija bo podpirala nacionalna prizadevanja tako, da bo dala prednost tem področjem v prihodnjih dejavnostih vzajemnega učenja na ravni EU.

3.1.1.   Izvajanje reform, ki zagotavljajo, da so sistemi učinkoviti in pravični

Večje poudarjanje učinkovitosti javnih naložb v izobraževanje in usposabljanje je pozitiven trend. Vendar pa je treba biti pozoren na celoten kontinuum vseživljenjskega učenja ter na cilje učinkovitosti, kakovosti in pravičnosti sistemov. To je osnovni pogoj za doseganje lizbonskih ciljev ob krepitvi evropskega socialnega modela.

Da bi zagotovili pravičnost sistemov, morajo biti rezultati in korist izobraževanja in usposabljanja neodvisni od družbeno gospodarskega položaja in drugih dejavnikov, ki lahko vodijo do izobrazbenega zapostavljanja. Zato mora biti dostop mogoč vsem, posameznike pa je treba obravnavati različno glede na njihove posebne učne potrebe.

Raziskava kaže, da se ne sme izbirati med učinkovitostjo in pravičnostjo, ker sta odvisni ena od druge in se medsebojno krepita. Razširjen dostop do izobraževanja in usposabljanja za vse, tudi za prikrajšane skupine in starejše delavce, bo prispeval k povečanju aktivnega prebivalstva, kar hkrati spodbuja rast in zmanjšuje neenakosti. Komisija bo preučila vprašanje pravičnosti in učinkovitosti v sporočilu, ki ga namerava sprejeti leta 2006, posebno pozornost bo treba nameniti tej problematiki tudi v skupnem poročilu 2008. Poleg tega mora biti iskanje odličnosti, tudi s pomočjo boljših povezav med visokošolskim izobraževanjem in raziskavami, podobno iskanju večjega dostopa in družbene vključenosti.

Naložbe se morajo osredotočiti na področja, kjer je družbena in gospodarska korist največja, z učinkovitim združevanjem učinkovitosti in pravičnosti. V tem smislu se morajo v naslednjih letih okrepiti prizadevanja držav članic za doseganje meril uspešnosti EU, povezanih s predčasno prekinitvijo šolanja, zaključkom višjega srednješolskega izobraževanja in doseganjem ključnih usposobljenosti. Nadvse pomembne so naložbe v predšolsko izobraževanje, da se prepreči neuspeh med šolanjem in družbena izključenost ter da se pridobi osnova za nadaljnje učenje.

Ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja so tudi naložbe v usposabljanje učiteljev in vodij usposabljanj ter krepitev vodenja ustanov za izobraževanje in usposabljanje.

3.1.2.   Uporabiti akterje in sredstva s pomočjo različnih partnerstev za učenje

Reforme so lažje v ugodnem gospodarskem in družbenem okviru in v okolju, kjer se veliko javnih in zasebnih sredstev vlaga v znanje, spretnosti in veščine, ter tam, kjer so načini upravljanja sistemov povezani in usklajeni. Učinkovita sinergija med ministrstvi „politik znanja“ (šolstvo, usposabljanje, zaposlovanje/socialne zadeve, raziskave itd.), močen družbeni dialog in zavest ter dejavna vključenost drugih ključnih akterjev, kot so starši in učitelji/vodje usposabljanj, prostovoljni sektor in lokalni akterji, vse to spodbuja sporazume glede ciljev politik in potrebnih reform. Vendar pa take oblike upravljanja niso široko razširjene.

Prednost je treba dati izboljšanju upravljanja preko partnerstev za učenje, zlasti na regionalnih in lokalnih ravneh, kot sredstev za delitev odgovornosti in stroškov med ustreznimi akterji (ustanove, organi oblasti, socialni partnerji, podjetja, sektorske organizacije, občinske organizacije itd.).

Taka partnerstva morajo vključevati učitelje in vodje usposabljanj kot glavne dejavnike sprememb v sistemih. Pospešiti morajo tudi večjo vključenost delodajalcev pri zagotavljanju ustreznosti ponudbe za vseživljenjsko učenje.

3.2.   Krepitev izvajanja programa Izobraževanje in usposabljanje 2010

3.2.1.   Na nacionalni ravni

Čeprav je napredek viden, se morajo pri nacionalnem oblikovanju politik v celoti upoštevati prednostne naloge delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010. Države članice morajo zlasti zagotoviti, da:

—	imata izobraževanje in usposabljanje osrednji položaj v nacionalnih programih lizbonske reforme, v nacionalnem strateškem referenčnem okviru za strukturne sklade in v nacionalnih strategijah družbene zaščite in vključenosti;

—	mehanizmi za usklajevanje izvajanja delovnega programa na nacionalni ravni delujejo v vseh državah z udeležbo različnih zadevnih ministrstev in glavnih zainteresiranih strani, zlasti socialnih partnerjev;

—	nacionalne politike dejavno prispevajo k merilom uspešnosti in ciljem Izobraževanja in usposabljanja 2010. Nacionalne cilje in kazalce je treba še naprej razvijati in obenem upoštevati te evropske reference;

—	se izboljša ocenjevanje politik in tako omogoči boljše spremljanje napredka ter ustvari kultura ocenjevanja ob celostni uporabi rezultatov raziskav. Razvoj visoko kakovostnih statističnih instrumentov in infrastrukture je zato nujno potreben;

—	se kot pomembne referenčne točke pri oblikovanju nacionalnih reform uporabljajo različni evropski sporazumi (npr. resolucije Sveta ali zaključki glede skupnih referenc in načel), sprejeti v okviru delovnega programa.

3.2.2.   Na evropski ravni

Komisija bo zagotovila, da bodo izidi delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 prispevali k postopku izvajanja integriranih lizbonskih smernic in smernic EU za kohezijo ter k nadaljnjim ukrepanjem v zvezi s prihodnjim evropskim socialnim modelom, kakor se je o tem razpravljalo na neformalnem srečanju voditeljev držav in vlad v palači Hampton Court. V tem smislu morajo strukturni skladi dajati prednost naložbam v človeški kapital.

Za krepitev izvajanja delovnega programa se bo posebno pozornost namenilo:

—

razvoju natančno usmerjenega in ustreznega programa dejavnosti vzajemnega učenja v okviru novega integriranega programa za vseživljenjsko učenje na podlagi izkušenj in v letu 2005 dogovorjenih prednostnih nalog politike. Dejavnosti vzajemnega učenja se bodo usmerile na tista področja, kjer so reforme najbolj potrebne (področja meril uspešnosti EU; strategije vseživljenjskega učenja; učinkovitost in pravičnost; upravljanje in partnerstva za učenje; visokošolsko izobraževanje; PIU);

—	okrepljenemu spremljanju izvajanja strategij vseživljenjskega učenja v vseh državah članicah. To vprašanje bo glavna prednostna naloga skupnega poročila leta 2008, zlasti v zvezi z vlogo vseživljenjskega učenja pri krepitvi evropskega socialnega modela;

—	doseganju dogovora o priporočilu za evropski okvir kvalifikacij (EOK) ter osnutku priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih usposobljenostih za vseživljenjsko učenje ter nadaljevanju dela na področju kakovosti izobraževanja učiteljev;

—	boljšemu obveščanju in izmenjavi izkušenj glede uporabe strukturnih skladov in Evropske investicijske banke za podporo razvoja izobraževanja in usposabljanja z namenom boljšega izkoriščanja teh virov v prihodnosti.

---

(1)  Izobraževanje in usposabljanje 2010: Uspeh Lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform, 3. marec 2004 (Svet, dok. 6905/04 EDUC 43).

(2)  Integriran sveženj združuje širše smernice ekonomske politike (Broad Economic Policy Guidelines - BEPG) in smernice za zaposlovanje (Sklep Sveta z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2005/600/ES), UL L 205, 6.8.2005 ter Priporočilo Sveta z dne 12. julija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (2005–2008) (2005/601/ES)).

(3)  Poročilo iz leta 2005 o napredku v smeri meril uspešnosti (delovni dokument osebja Komisije: „Napredek v smeri lizbonskih ciljev glede izobraževanja in usposabljanja“ (SEC(2005) 419)) je bilo tudi osnova za analizo. Nacionalna poročila bodo od novembra 2005 na voljo na spletni strani Izobraževanje in usposabljanje 2010

(http://www.europa.eu.int/comm/education/policies/2010/et_2010_en.html).

(4)  Več podatkov je v statistični prilogi. Celotna analiza nacionalnih poročil in razvojev na ravni EU je na voljo v delovnem dokumentu osebja, priloženem k temu sporočilu.

(5)  Tri od petih meril uspešnosti so cilji tudi v okviru smernic zaposlovanja EU.

(6)  Velja le za Škotsko in Wales.

(7)  Glej statistično prilogo za razlago okrajšav za države.

(8)  Bolonjski proces je medvladni proces s ciljem oblikovati območje evropskega visokošolskega izobraževanja, da bi okrepili zaposljivost in mobilnost državljanov ter povečati mednarodno konkurenčnost evropskega visokošolskega izobraževanja. Več podatkov je na voljo na

http://europa.eu.int/comm/education/policies/educ/bologna/bologna_en.html.

(9)  Vseživljenjsko učenje je opredeljeno kot „vse učne dejavnosti v teku življenja s ciljem izboljšanja znanja, spretnosti in veščin z osebnega, civilnega, socialnega vidika in/ali vidika, povezanega z zaposlitvijo.“ (Sporočilo Komisije o tem, kako „Uresničiti evropski prostor vseživljenjskega učenja“, KOM(2001) 678 konč.).

(10)  Skupno vmesno poročilo 2004, o. c.; sklepi Evropskega sveta, 2004, 2005.

(11)  Odstotki prebivalstva, ki so se udeleževali izobraževanja in usposabljanja v obdobju štirih tednov pred raziskavo.

(12)  Glej Sporočilo Komisije „Spodbujanje intelektualnega potenciala Evrope: omogočiti univerzam, da bodo v najvišji meri prispevale k Lizbonski strategiji“. KOM(2005) 152 konč.

(13)  Glej „Ključni podatki o znanosti, tehnologiji in inovacijah za leto 2005: k evropskemu prostoru znanja“, Evropska komisija.

(14)  http://www.europa.eu.int/comm/education/programmes/europass/index_en.html.

(15)  http://www.europa.eu.int/comm/education/policies/2010/vocational_en.html.

(16)  KOM(2005) 556 končno.

(17)  Rezultati delovnih skupin iz leta 2004 so na voljo na spletni strani Izobraževanje in usposabljanje 2010:

http://www.europa.eu.int/comm/education/policies/2010/objectives_en.html.

---

---

1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/20

---

Menjalni tečaji eura (1)

1. aprila 2006

(2006/C 79/02)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2104
JPY	japonski jen	142,42
DKK	danska krona	7,4624
GBP	funt šterling	0,6964
SEK	švedska krona	9,4315
CHF	švicarski frank	1,5801
ISK	islandska krona	86,06
NOK	norveška krona	7,9675
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,576
CZK	češka krona	28,595
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	265,74
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6961
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,9425
RON	romunski leu	3,5198
SIT	slovenski tolar	239,56
SKK	slovaška krona	37,63
TRY	turška lira	1,6323
AUD	avstralski dolar	1,6997
CAD	kanadski dolar	1,4084
HKD	hongkonški dolar	9,3923
NZD	novozelandski dolar	1,9774
SGD	singapurski dolar	1,9582
KRW	južnokorejski won	1 176,09
ZAR	južnoafriški rand	7,5066
CNY	kitajski juan	9,7038
HRK	hrvaška kuna	7,342
IDR	indonezijska rupija	10 972,28
MYR	malezijski ringit	4,458
PHP	filipinski peso	61,888
RUB	ruski rubelj	33,546
THB	tajski bat	47,008

---

(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/21

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.3998 — Axalto/Gemplus)

(2006/C 79/03)

(Besedilo velja za EGP)

1.

Komisija je 24. marca 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Axalto Holding NV („Axalto“, Nizozemska) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Gemplus International SA („Gemplus“, Luksemburg) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.	Obe zadevni podjetji sta dobavitelja varnostnih plastičnih kartic in povezane programske in strojne opreme ter ponudnika storitev za številne aplikacije (SIM kartice, plačilne kartice itd.).

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.3998 — Axalto/Gemplus na naslov: European Commission Competition DG Merger Registry J-70 B-1049 Brussels

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

---

1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/22

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4136 — Deutsche Post/Williams Lea)

(2006/C 79/04)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 14. marca 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://europa.eu.int/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij.

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4136. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://europa.eu.int/eur-lex/lex)

---

1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/23

---

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 79/05)

(Besedilo velja za EGP)

Datum sprejetja:

Država članica: Poljska

Št. pomoči: N 61/2005

Naslov: Program pomocy na restrukturyzację udzielanej w procesach prywatyzacji

Cilj: Prestrukturiranje podjetij v težavah [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Ustawa o komercjalizacji i prywatyzacji (art. 52, Dz.U. z 2002 r. nr 171, poz. 1397 ze zm.), Rozporządzenie Rady Ministrów w sprawie pomocy udzielanej w procesach prywatyzacji oraz Rozporządzenie Rady Ministrów w sprawie warunków spłaty należności za korzystanie z przedsiębiorstwa (Dz.U. z 2004 r. nr 269, poz. 2667)

Proračun: Celotni načrtovani znesek pomoči 40 000 000 PLN

Trajanje: Končni datum: 31. december 2010

Drugi podatki: Shema pomoči – Transakcija, ki ni po tržnih pogojih

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nemčija (Šlezija-Holstein)

Št. pomoči: N 165/2004

Naziv: Biomasa in energija – Podaljšanje državne pomoči št. N 680/2000

Cilj: Varstvo okolja

Pravna podlaga: Richtlinie zur Förderung der energetischen Nutzung von Biomasse im ländlichen Raum durch das Land Schleswig-Holstein

Proračun: Povprečno okoli 1,5 milijonov EUR na leto

Intenzivnost ali znesek pomoči: 40 % upravičenih stroškov

Trajanje: Do 31. decembra 2006

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nemčija

Št. pomoči: N 185/2004

Naziv: Sprememba začasne oprostitve davka za določene elektrarne s turbinami s kombiniranim krožnim procesom

Cilj: Okoljska pomoč

Pravna podlaga: Gesetz zur Änderung des Mineralölsteuergesetzes

Proračun: Finančni načrti niso na voljo

Trajanje: Pet let od začetka poslovanja obrata

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Avstrija

Št. pomoči: N 192/2005

Naslov: Garantie der aws Austria Wirtschaftsservice GmbH für das Mittelstandsportfolio der Investkreditbank AG

Cilj: Inovacije (Vsi sektorji)

Pravna podlaga: §§ 13 und 14 Garantiegesetz 1977 BGBl 296/1977 idf BGBl I 68/2004; Richtlinien für kapitalmarktbezogene und fondsgebundene Garantien („Kapitalgarantien“) der aws, Fassung November 1998

Trajanje: 2006-2016

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Nizozemska

Št. pomoči: N 213/2005

Naziv: Shema pomoči za nadomestitev in predelavo dizelskih motorjev, ki jih uporabljajo plovila za plovbo po celinskih vodah

Cilj: Znatno znižanje dušikovega oksida v emisijah obstoječih flot plovil, namenjenih za plovbo po celinskih vodah

Pravna podlaga: Wet Milieubeheer, artikel 15.13 en de Subsidieregeling dieselmotoren voor binnenvaartschepen

Proračun: 20 000 000 EUR

Trajanje: 2005–2010

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Poljska [Śląskie]

Št. pomoči: N 242a/2005

Naslov: Program pomocy regionalnej dla przesiebiorców inwestujących na terenie części jednostki strukturalnej imienia Mikołaja Kopernika (nieruchomości zabrzańskie)

Cilj: Regionalni razvoj [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Ustawa o samorządzie gminnym z dnia 8 marca 1990 r.; Ustawa o podatkach i opłatach lokalnych z dnia 12 stycznia 1991 r.; Projekt Uchwały Rady Miejskiej w Zabrzu w sprawie określenia zwolnień z podatku od nieruchomości, nieruchomości zabrzańskich, położonych na obszarze części jednostki strukturalnej im. Mikołaja Kopernika

Proračun: Celotni načrtovani znesek pomoči 75 milijonov PLN

Trajanje: Končni datum: 31. december 2006

Najvišja intenzivnost pomoči: 50 %

Drugi podatki: Shema pomoči – Davčna ugodnost

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Poljska [Śląskie]

Št. pomoči: N 242b/2005

Naslov: Program pomocy regionalnej dla przedsiębiorców inwestujących na terenie Katowickiej Specjalnej Strefy Ekonomicznej (nieruchomości zabrzańskie)

Cilj: Regionalni razvoj [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Ustawa o samorządzie gminnym z dnia 8 marca 1990 r.; Ustawa o podatkach i opłatach lokalnych z dnia 12 stycznia 1991 r.; Projekt Uchwały Rady Miejskiej w Zabrzu w sprawie określenia zwolnień z podatku od nieruchomości, nieruchomości zabrzańskich położonych na terenie Katowickiej Specjalnej Strefy Ekonomicznej

Proračun: Celotni načrtovani znesek pomoči 2,5 milijonov PLN

Trajanje: Končni datum: 31. december 2006

Najvišja intenzivnost pomoči: 50 %

Drugi podatki: Shema pomoči – Davčna ugodnost

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Poljska [Wielkopolska]

Št. pomoči: N 243/2005

Naslov: Program pomocy regionalnej dla przedsiębiorców inwestujących na terenie gminy i miasta Nowe Skalmierzyce

Cilj: Regionalni razvoj [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Ustawa o podatkach i opłatach lokalnych z dnia 12 stycznia 1991 r.; Projekt Uchwały Rady Gminy i Miasta Nowe Skalmierzyce w sprawie tworzenia preferencji dla przedsiębiorców zwiększających zatrudnienie i inwestujących na obszarze Gminy i Miasta Nowe Skalmierzyce oraz zwolnień w podatku od nieruchomości; Projekt programu pomocy regionalnej na tworzenie nowych miejsc pracy związanych z nową inwestycją na obszarze Gminy i Miasta Nowe Skalmierzyce, stanowiący załącznik nr 3 do ww. projektu uchwały

Proračun: Celotni načrtovani znesek pomoči 1,2 milijonov PLN

Trajanje: Končni datum: 31. december 2006

Najvišja intenzivnost pomoči: 50 %

Drugi podatki: Shema pomoči – Davčna ugodnost

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nemčija (Brandenburg)

Številka pomoči: N 310/2004

Naziv: ERDF sklad tveganega kapitala Brandenburg

Cilj: Tvegani kapital za MSP-je

Pravna podlaga: Beteiligungsgrundsätze der BC Fonds Brandenburg GmbH

Proračun: Do 50 milijonov EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Naložbene tranše do 1 milijona EUR v področjih iz člena 87(3)(a) ES in do 750 000 EUR na področjih iz člena 87(3)(c) ES.

Trajanje: Do 31. decembra 2014

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Združeno kraljestvo

Št. pomoči: N 319/2005

Naslov: Grant for Collaborative R&D. Revision of aid scheme N 761/2002

Cilj: Raziskave in razvoj (Vsi sektorji)

Pravna podlaga: Science and Technology Act 1965

Proračun: 200 milijone GBP na leto

Najvišja intenzivnost pomoči: 100 %

Trajanje: 1. januar 2006 - 31. december 2011

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Španija (Comunidad de Madrid)

Št. pomoči: N 342/2005

Naziv: Podaljšanje sheme pomoči „Načrt inovacij za podjetja (Madrid)“

Cilj: Pomoč za naložbe in svetovanje za MSP, pomoč za raziskave in razvoj

Pravna podlaga: Orden de la Consejería de Economía y Empleo por la que se regula el Plan de Innovación Empresarial de la Comunidad de Madrid

Proračun: 18,03 mio EUR na leto

Intenzivnost ali znesek pomoči: Nespremenjeno

Trajanje: 2006–2009

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nizozemska

Št. pomoči: N 358/2005

Naslov: Microdruppels

Cilj: Raziskave in razvoj (Vsi sektorji)

Pravna podlaga: Wet van 29 februari 1996, houdende vaststelling van regels inzake de verstrekking van subsidies door de Minister van Economische Zaken (Kaderwet EZ-subsidies)

Proračun: 1 390 000 EUR

Najvišja intenzivnost pomoči: 60 %

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Španija [Murcia]

Št. pomoči: N 363/05

Naziv: Pomoč za izboljšanje kakovosti zagotavljanja elektroenergetskih storitev v regiji Murcia

Cilj: Regionalni razvoj [Elektrika]

Pravna podlaga: Ley 54/1997, de 27 de noviembre del sector eléctrico, Real Decreto 1955/2000, de 1 de diciembre, Real Decreto 1802/2003, de 26 de diciembre y borrador del Convenio específico de colaboración entre el Ministerio de Industria, Turismo y Comercio, la Comunidad Autónoma de la Región de Murcia e Iberdrola Distribución Eléctrica, S.A.

Intenzivnost ali znesek: 1 149 000 EUR

Trajanje: Do 31. decembra 2005

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Estonija

Št. pomoči: N 392/2005

Naslov: Ettevõtluse infrastruktuuri arendamise toetamine

Cilji: Regionalni razvoj [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Eesti riikliku arengukava Euroopa Liidu struktuurifondide kasutuselevõtuks — ühtne programmdokument aastateks 2004-2006; meetme 2.2 “Ettevõtluse infrastruktuuri arendamise toetamine”, RTL 2004, 43, 725

Proračun: Načrtovani letni izdatki: 67,3 milijonov EEK

Celotni dodeljen znesek pomoči 201,9 milijonov EEK

Najvišja intenzivnost pomoči: 50 %

Trajanje: Končni datum: 31. december 2006

Drugi podatki: Shema pomoči – Neposredna subvencija

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Italija [Valle d'Aosta]

Št. pomoči: N 394/2005

Naslov: Aiuto all'organizzazione della protezione civile — Proroga del regime N 433/2000

Cilj: Povračilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Legge regionale 18 gennaio 2001, n. 5 «Organizzazione delle attività regionali di protezione civile»

Najvišja intenzivnost pomoči: 70 %

Trajanje: Končni datum: 31. december 2011

Drugi podatki: Shema pomoči – Neposredna subvencija

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nemčija

Št. pomoči: N 453/2005

Naslov: Förderschwerpunkt „Wohnen“

Cilj: Raziskave in razvoj (Vsi sektorji)

Pravna podlaga: Bundeshaushalt, Kapitel 3006, Titel 68342

Proračun: 5 000 000 EUR

Najvišja intenzivnost pomoči: 75 %

Trajanje: 1. januar 2005 - 31. december 2008

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Italija

Št. pomoči: N 496/2003

Naziv: Pomoč za razvoj logističnih verig in nadgradnjo intermodalnosti

Cilj: Spodbujanje razvoja intermodalnosti ob dodelitvi subvencij cestnim prevozniškim podjetjem, ki namesto cestnega prevoza uporabljajo pomorski prevoz

Pravna podlaga: Articolo 3, comma 2-ter della Legge n. 265 del 22 novembre 2002

Proračun: 240 milijonov EUR

Trajanje: 3 leta

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Slovenija

Št. pomoči: N 536/A/04

Naziv: „Sofinanciranje ustvarjanja medijskih programskih vsebin“

Cilj: Avdiovizualni sektor in mediji

Pravna podlaga: „Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev“, objavljena 9. aprila 2004, začetek veljavnosti 10. april 2004

Proračun: Največ 230 mio SIT letno (približno 960 954 EUR letno) za obdobje 6 let (ali skupaj približno 5,8 mio EUR)

Intenzivnost pomoči: Spremenljiva, praviloma manjša od 50 %

Trajanje: Do konca leta 2010

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Slovaška

Št. pomoči: N 542/05

Naziv: Vydavetel'stvo spolku slovenských spisovatel'ov s.r.o. (individualna pomoč za tedensko literarno revijo)

Cilj: Podpora literarni reviji

Pravna podlaga: Zákon č. 523/2004 Z. z. o rozpočtových pravidlách verejnej správy v znení neskorších predpisov,

Zákon č. 231/1999 Z. z. o štátnej pomoci v znení zákona č. 203/2004 – § 4 ods. 1, písm. d),

Výnos MK SR – 480/2004 – 1 o poskytovaní dotácií v pôsobnosti MK SR

Proračun: 2 500 000 SKK

Intenzivnost ali znesek pomoči: 38,8 %

Trajanje: 2005

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Češka republika

Št. pomoči: N 579/2005

Naslov: Centra základního výzkumu (změna N 535/2004)

Cilj: Raziskave in razvoj (Vsi sektorji)

Proračun: 94 000 000 EUR

Najvišja intenzivnost pomoči: 100 %

Trajanje: Do 31. decembra 2011

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Češka republika

Št. pomoči: N 581/2005

Naslov: Výzkumná centra (změna CZ 123/2004)

Cilj: Raziskave in razvoj (Vsi sektorji)

Proračun: 141 000 000 EUR

Najvišja intenzivnost pomoči: 100 %, 50 %, 25 %

Trajanje: Do 31. decembra 2009

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Danska

Št. pomoči: N 652/2005

Naziv: Podaljšanje pomoči za raziskave delovnih razmer

Cilj: Spodbujanje raziskav delovnega okolja na Danskem z oblikovanjem raziskovalne strategije in zagotavljanjem pomoči dejavnostim R&R

Pravna podlaga: Finansloven, tekstanmærkning nr. 124 § 17 og Bekendtgørelse nr. 610 af 25. juni 2003

Proračun: Skupni znesek za obdobje 2003–2008: 207,8 mio DKK (približno 27,7 mio EUR)

Intenzivnost ali znesek pomoči: 100 %

Trajanje: 2 leti

Drugi podatki: Letno poročilo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

---

1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/28

---

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 79/06)

(Besedilo velja za EGP)

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Nizozemska

Št. pomoči: N 75/2003

Naziv: Promocijski ukrepi za sektor klapavic

Cilj: Financiranje promocijskih ukrepov za sektor klapavic s pomočjo davkom podobnih dajatev

Pravna podlaga:

—	Instellingsverordening Productschap Vis

—	Wet op de bedrijfsorganisatie

—	Verordening financiering mosselpromotie 2003

—	Verordening instelling van een fonds voor mosselpromotie

Proračun: 449 300 EUR za leto 2003

Trajanje: Leto 2003 in naslednja leta

Intenzivnost in znesek pomoči: V okviru zneskov, določenih v smernicah za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (UL C 19, 20. 1. 2001, str. 7)

Drugi podatki: Letno poročilo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Nizozemska

Cilj pomoči: N 160/2003

Naziv: Promocijski ukrepi za sektor kozic

Cilj: Financiranje promocijskih ukrepov za sektor kozic s pomočjo davkom podobnih dajatev

Pravna podlaga:

—	Instellingsverordening Productschap Vis

—	Wet op de bedrijfsorganisatie

—	Verordening financiering kosten van een promotiecampagne garnalen 2003

—	Verordening instelling van een fonds voor garnalenpromotie

Proračun: 480 000 EUR za leto 2003

Trajanje: Leto 2003 in naslednja leta

Intenzivnost in znesek pomoči: V okviru zneskov, določenih v smernicah za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (UL C 19, 20. 1. 2001, str. 7)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Republika Latvija

Št. pomoči: N 177/2005

Naziv: Pomoč ribiškemu sektorju kot nadomestilo za škodo, ki jo je povzročila nevihta

Cilj: Cilje sheme je izplačilo nadomestila za škodo v sektorju ribištva in ribogojstva, ki jo je 8. in 9. januarja 2005 povzročila nevihta v Latviji

Pravna podlaga: Latvijas Ministru Kabineta 2005. gada 25. janvāra Noteikumi Nr. 70 par valsts atbalstu lauksaimniecībai 2005. gadā un par kārtību šāda atbalsta piešķiršanai

Proračun: Skupni proračun sheme je 20 000 LVL (28 500 EUR)

Intenzivnost ali znesek pomoči: Največja intenzivnost pomoči je 50 %

Trajanje: Do 31. decembra 2005.

Drugi podatki: Poročilo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Italija

Št. pomoči: N 405/2002

Naziv: Strukturni ukrepi na področju ribogojstva (Molise)

Cilj: Izvajanje strukturnih ukrepov na področju ribogojstva v okviru podpore Skupnosti

Pravna podlaga: Deliberazione della Giunta Regionale del Molise n. 46 del 14 gennaio 2002 avente ad oggetto «POR Molise 2000-2006 Misura 4.16 Aiuti agli investimenti nel settore della Pesca — Norme per la corresponsione di aiuti a privati nel settore dell'aquacoltura»

Proračun: 533 500 EUR

Intenzivnost: Glede na stopnje, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 2792/99

Trajanje: 2000-2006

Drugi podatki: Poročilo o izvajanju

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Španija

Št. pomoči: N 447/2002

Naziv: Predelava in trženje – ribiški sektor

Cilj: Podpiranje ekonomskega in tehničnega upravljanja podjetij v ribiškem sektorju z nasveti s tega področja

Pravna podlaga: Orden por la que se establecen las bases reguladoras de las subvenciones para planes de asistencia técnica y de gestión en los sectores de transformación y comercialización de los productos agrarios, silvícolas, de la pesca, la acuicultura y la alimentación, y se convocan para el ejercicio 2002 (Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación)

Proračun: 811 366 EUR za leto 2002 (ta znesek se uporablja za vse sektorje, ki jih zajema pravna podlaga: kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana)

Trajanje: Nedoločeno

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Španija

Št. pomoči: N 457/2002

Naziv: Prenehanje ribolova na severnega osliča (Kantabrija)

Cilj: Cilj ukrepa je izplačilo odškodnin lastnikom ladij in ribičem zaradi začasnega prenehanja ribolova po uvedbi nujnega ukrepa začasnega prenehanja ribolova na osliča v tej regiji

Pravna podlaga: Orden de la Consejería de Ganadería, Agricultura y Pesca por la que se establece una parada biológica de la flota que dirige su actividad a la merluza en el área de NEAFC (North East Atlantic Fisheries Commission), y se regula la concesión de indemnizaciones a los pescadores y propietarios de buques afectados

Proračun: 425 000 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Glede na stopnje, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 2792/99

Trajanje: Petinštirideset dni v letu 2002

Drugi podatki: Poročilo o izvajanju.

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Nemčija

Št. pomoči: N 459/2002

Naziv: Okrožnica, ki se nanaša na plačilo pomoči z namenom podpreti naložbe v sektorjih ribolova v celinskih vodah, ribogojstva in promocije ribiških proizvodov v deželi Hessen (sofinanciranje FIUR)

Cilj: Izboljšati konkurenčnost podjetij v sektorju ribogojstva in ribolova v celinskih vodah dežele Hessen in prispevati k spoštljivemu upravljanju okolja in izboljšanju kvalitete proizvodov na tem področju

Pravna podlaga: Landeshaushaltsordnung § 44

Proračun: Približno 100 000 EUR na leto.

Trajanje: Leta 2000–2008

Znesek in intenzivnost pomoči: V mejah zneskov, določenih z Uredbo (ES) št. 2792/1999

Drugi podatki: Letno poročilo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Portugalska

Št. pomoči: N 690/2002

Naziv: Ukrepi, ki jih izvaja industrija in inovativni ukrepi. Ribiški sektor (Azori)

Cilj: Strukturni ukrepi, ki jih izvaja ribiška industrija, in inovativni ukrepi v ribiškem sektorju, vključeni v okvir podpore Skupnosti za to regijo

Pravna podlaga: Portarias da Secretaria Regional da Agricultura e Pescas da Região Autónoma dos Açores

Proračun: 137 000 EUR

Intenzivnost: Glede na stopnje, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 2792/99

Trajanje: 2000-2006

Drugi podatki: Letno poročilo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Španija

Št. Pomoči: NN 64/2000

Naziv: Podaljšanje pomoči za začasno ukinitev dejavnosti zaradi izteka sporazuma z Marokom

Cilj: Nadomestiti izgube prihodkov lastnikov ladij in zaposlenih na ladjah, ki lovijo v maroških vodah, povezane z začasno ukinitvijo ribolovnih dejavnosti zaradi izteka sporazuma o ribištvu s Kraljevino Maroko

Pravna podlaga: Orden de 3 de mayo de 2000, por la que se amplían las ayudas a los armadores de buques de pesca que faenan en el caladero de Marruecos por paralización de su actividad y Orden de 18 de mayo de 2000 por la que se prorroga la vigencia de la de 1 de diciembre de 1999, reguladora de la concesión de ayudas a los trabajadores y armadores de buques de pesca, de todas las modalidades, que faenaban al amparo del Acuerdo de Cooperación en Materia de Pesca Marítima, suscrito entre la Unión Europea y el Reino de Marruecos, afectados por la expiración del mismo desde el 1 de diciembre de 1999

Proračun: 4 950 milijonov ESP za pomoč lastnikom ladij (pribl. 29 750 100 EUR),

5 190 295 812 ESP za pomoč zaposlenim (pribl. 31 194 306 EUR).

Intenzivnost ali znesek pomoči: Lestvice in stopnje pomoči, določene v Smernicah za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo in v Uredbi (ES) št. 2468/98, za nadomestila lastnikom ladij ter prispevki za socialno varnost, ki ustrezajo pomoči za njihove zaposlene; in 151 000 ESP (pribl. 908 EUR) mesečno za pomoč zaposlenim

Trajanje: Junij–december 2000

Drugi podatki: Poročilo o uporabi

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

---

1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/31

---

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. marca 2006

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 in nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih

(CON/2006/18)

(2006/C 79/07)

Evropska centralna banka (ECB) je 6. marca 2006 prejela zahtevo Sveta Evropske Unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 in nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (v nadaljevanju: „predlagana uredba“).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz prve alinee člena 105(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, saj predlagana uredba spada na področje iz pristojnosti ECB. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika ECB je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1.	ECB pozdravlja predlagano uredbo, katere namen je uvesti skupno statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti znotraj Skupnosti (v nadaljevanju: „NACE Rev. 2“). ECB ne nasprotuje niti novi strukturi NACE niti njeni podrobni klasifikaciji.

1.2.

ECB podpira osnovna načela NACE Rev. 2, ki so (i) zavezanost ekonomski stvarnosti (razširitev klasifikacije v delu, ki se nanaša na storitvene dejavnosti); (ii) primerljivost z drugimi mednarodnimi klasifikacijami, še posebej z Mednarodno standardno klasifikacijo vseh gospodarskih dejavnosti (ISIC) Rev. 4; in (iii) kontinuiteta s predhodno klasifikacijo. ECB nadalje meni, da je treba ukreniti vse potrebno in sprejeti vse zahtevane pravne določbe za zagotovitev največje možne skladnosti z drugimi mednarodnimi klasifikacijami in statističnimi standardi.

1.3

ECB nadalje pozdravlja izvedbene ukrepe v predlagani uredbi za ključne mesečne, četrtletne in letne statistične podatke; še posebej člena 12 in 16 za kratkoročne statistične podatke in indeks stroškov dela. Vendar pa je treba te izvedbene ukrepe, kakor tudi izvedbena pravila za Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, opredeliti v izogib škodljivi izgubi informacij, npr. prekinitvam časovnih vrst in posledični nerazpoložljivosti dolgih časovnih vrst.

1.4

Nadalje je za statistične podatke za euroobmočje in Evropsko unijo, ki se pripravljajo na podlagi informacij držav kot glavnega vira, ključna istočasna uveljavitev v državah članicah. Različen urnik uveljavitve NACE Rev. 2 po EU bi imel resne škodljive posledice za kakovost in razpoložljivost agregiranih statističnih podatkov za euroobmočje in EU, dokler ne bi vse države članice v celoti sprejele nove klasifikacije in ustrezno spremenile svojih časovnih vrst. Glede na to ECB predlaga okrepitev uvodne izjave 9 in člena 6(c), s čimer bi se zagotovili popolnoma usklajena uveljavitev NACE Rev. 2 v državah članicah in skladnost med statističnimi področji.

2.   Predlagane spremembe besedila

Spremembe, ki jih predlaga ECB, so navedene v prilogi k temu mnenju.

---

---

1.4.2006

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/s3

---

OBVESTILO

Dne 4. aprila 2006 bo v Uradnem listu Evropske unije C 80 A izšel „Skupni katalog sort poljščin — prvi dodatek k 24. dopolnjeni izdaji“.

Naročniki Uradnega lista lahko brezplačno prejmete toliko kopij in jezikovnih različic tega Uradnega lista, do kolikor izvodov ste kot naročnik upravičeni. Naprošamo vas, da natančno izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljete skupaj z vašo naročniško številko (koda, ki se nahaja na levi strani vsake nalepke in se začne z O/…). Brezplačni izvod tega Uradnega lista je na voljo še eno leto po dnevu izdaje.

Če niste naročnik, lahko ta Uradni list proti plačilu naročite pri eni od naših prodajnih služb (glej http://publications.eu.int/others/sales_agents_sl.html).

Ta Uradni list – kot tudi vse druge serije Uradnega lista (L, C, CA, CE) – lahko brezplačno najdete na spletni strani http://europa.eu.int/eur-lex/lex.

---