ISSN 1725-5244 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 326 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 48 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
I Informacije |
|
|
Svet |
|
2005/C 326/1 |
Skupna konzularna navodila o vizumih za diplomatsko-konzularna predstavništva |
|
SL |
|
I Informacije
Svet
22.12.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 326/1 |
SKUPNA KONZULARNA NAVODILA O VIZUMIH ZA DIPLOMATSKO-KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA
(2005/C 326/01)
VSEBINA
I. |
Splošne določbe |
1. |
Območje veljavnosti |
2. |
Opredelitev pojmov in vrste vizumov |
2.1. |
Enotni vizum |
2.1.1. |
Letališki tranzitni vizum |
2.1.2. |
Tranzitni vizum |
2.1.3. |
Vizum za kratkoročno prebivanje ali potovalni vizum, vizum za večkratni vstop |
2.1.4. |
Skupinski vizum |
2.2. |
Dolgoročni vizum |
2.3. |
Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo |
2.4. |
Vizum, ki ga izda organ mejne kontrole |
2.5. |
Dokumenti z enako veljavo kot vizum, ki dovoljuje prehod zunanjih meja: FTD/FRTD |
II. |
Pristojna diplomatsko-konzularno predstavništva |
1. |
Določitev pristojne države |
1.1. |
Država, ki je pristojna za obravnavanje vloge za izdajo vizuma |
1.2. |
Država, ki zastopa pristojno državo pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma |
2. |
Vloge za izdajo vizuma, za katere je potrebno predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom ali organom druge pogodbenice ali drugih pogodbenic v skladu s členom 17(2) |
2.1. |
Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom |
2.2. |
Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom druge ali drugih pogodbenic |
2.3. |
Postopek predhodnega posvetovanja pri zastopanju |
3. |
Vloga za izdajo vizuma, ki jo vloži oseba brez stalnega prebivališča v državi |
4. |
Pooblastilo za izdajo enotnega vizuma |
III. |
Prejem vloge |
1. |
Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev |
2. |
Dokumenti, ki jih je treba priložiti vlogi za izdajo vizuma |
3. |
Dokazila o zagotovljenih sredstvih za vrnitev in sredstvih za preživljanje |
4. |
Osebni razgovor s prosilcem |
IV. |
Pravna podlaga |
V. |
Obravnavanje vlog in postopek odločanja |
Osnovna merila za obravnavo vlog
1. |
Obravnavanje vlog za izdajo vizuma |
1.1. |
Postopek preverjanja vloge za izdajo vizuma |
1.2. |
Postopek preverjanja istovetnoti prosilca |
1.3. |
Postopek preverjanja potne listine |
1.4. |
Postopek preverjanja drugih dokazil, ki jih je treba predložiti vlogi |
– |
Dokazila o namenu potovanja |
– |
Dokazila o prevoznih sredstvih in vrnitvi |
– |
Dokazila o sredstvih za preživljanje |
– |
Dokazila o nastanitvi |
– |
Drugi potrebni dokumenti |
1.5. |
Preverjanje vrednosti zaupanja prosilca |
2. |
Postopek odločanja o vlogi za izdajo vizuma |
2.1. |
Izbira vrste vizuma in število vstopov |
2.2. |
Odgovornost organa, ki primer obravnava |
2.3. |
Poseben postopek v primeru predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi drugih pogodbenic |
(a) |
Postopek |
(b) |
Posredovanje vlog nacionalnemu centralnemu organu |
(c) |
Posredovanje podatkov nacionalnim centralnim organom |
(d) |
Posredovanje vlog med nacionalnimi centralnimi organi |
(e) |
Rok za odgovore: podaljšanje |
(f) |
Odločitev, sprejeta na podlagi rezultatov predhodnega posvetovanja |
(g) |
Posredovanje posebnih dokumentov |
2.4. |
Zavrnitev obravnavanja vloge ali izdaje vizuma |
3. |
Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo |
VI. |
Izpolnjevanje vizumske nalepke |
1. |
Rubrika za splošne podatke (Rubrika 8) |
1.1. |
Polje „VELJA ZA“ |
1.2. |
Polje „OD ... Polje DO“: |
1.3. |
Polje „ŠTEVILO VSTOPOV“ |
1.4. |
Polje „TRAJANJE PREBIVANJA ... DNI“ |
1.5. |
Polje „IZDANO V ... DNE ... DNE …“ heading |
1.6. |
Polje „ŠTEVILKA POTNEGA LISTA“ |
1.7. |
Polje „VRSTA VIZUMA“ |
1.8. |
Polje „PRIIMEK IN IME“ |
2. |
Rubrika za vnos posebnih navedb posameznih držav (opombe) (Rubrika 9) |
3. |
Rubrika za fotografijo |
4. |
Strojno čitljivo polje (Rubrika 5) |
5. |
Druga pomembna navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke |
5.1. |
Podpis na vizumu |
5.2. |
Razveljavitev že izpolnjenega vizuma |
5.3. |
Vnos vizumske nalepke v potni list |
5.4. |
Potni listi in druge potne listine, v katere se lahko vpiše enotni vizum |
5.5. |
Žig diplomatsko-konzularnega predstavništva, ki izdaja vizum |
VII. |
Upravljanje in organizacija |
1. |
Organizacijska sestava vizumskega oddelka |
2. |
Dokumentacija in arhiviranje obrazcev vlog |
3. |
Seznami vizumov |
4. |
Takse za izdajanje vizume |
VIII. |
Konzularno sodelovanje na lokalni ravni |
1. |
Pregled konzularnega sodelovanja na lokalni ravni |
2. |
Preprečevanje večkratne vložitve vloge za izdajo vizuma ali ponovne vložitve vloge, ki je bila pred kratkim zavrnjena |
3. |
Ocena prosilčeve vrednosti zaupanja |
4. |
Izmenjava statističnih podatkov |
5. |
Vloge za izdajo vizuma, ki jih obdelajo zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorji potovanj |
5.1. |
Vrste posrednikov |
5.2. |
Uskladitev sodelovanja z zasebnimi upravnimi agencijami, potovalnimi agencijami, organizatorji potovanj in njihovimi prodajalci na drobno |
PRILOGE K SKUPNIM KONZULARNIM NAVODILOM O VIZUMIH
1. |
|
2. |
Predpisi o ureditvi gibanja imetnikov diplomatskih in službenih potnih listov ter imetnikov prepustnic, ki jih svojim uslužbencem izdajajo nekatere mednarodne medvladne organizacije |
3. |
Seznam držav, katerih državljani potrebujejo letališki tranzitni vizum, kar velja tudi za imetnike potnih listin, ki so jih izdale te države |
4. |
Seznam dokumentov, ki omogočajo vstop brez vizuma |
5. |
Seznam vlog za izdajo vizuma, o katerih se je v skladu s členom 17(2) treba predhodno posvetovati z nacionalnimi centralnimi organi. |
6. |
Seznam častnih konzulov, ki so v izjemnih primerih in začasno pristojni za izdajanje enotnih vizumov |
7. |
Priporočljive vsote za prestop zunanjih mej, ki jih vsako leto določijo nacionalni organi. |
8. |
Enotna vizumska nalepka ter podatki o tehničnih standardih in varnostnih značilnostih |
9. |
Podatki, ki jih pogodbenice po potrebi vnesejo v rubriko „Opombe“ |
10. |
Navodila za vnašanje podatkov v polje za optično branje |
11. |
Merila za odločitev, ali se v potno listino lahko vpiše vizum |
12. |
Takse, zaračunane v, ki ustrezajo upravnim stroškom obdelave prošnje za vizum |
13. |
Navodila za izpolnjevanje vizumskih nalepk |
14. |
Obveznosti v zvezi z obveščanjem pogodbenic ob izdajanju vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ob razveljavitvi ali omejitvi trajanja veljavnosti enotnega vizuma ter ob izdajanju nacionalnih dovoljenj za prebivanje |
15. |
Vzorec usklajenega obrazca za dokazovanje vabila, garantne izjave in izjave o sprejemu na prebivanje, ki so ga sestavile pogodbenice |
16. |
Vzorec usklajenega enotnega obrazca vloge za izdajo vizuma |
17. |
Poenostavljen tranzitni dokument (FTD) in poenostavljen železniški tranzitni dokument (FRTD) |
18. |
Tabela zastopanja za izdajo enotnih vizumov |
SKUPNA KONZULARNA NAVODILA O VIZUMIH
Za diplomatsko-konzularna predstavništva pogodbenic konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma
ZADEVA: Pogoji, ki urejajo izdajo enotnih in na državnem ozemlju vseh pogodbenic veljavnih vizumov.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Območje veljavnosti
Za obravnavanje vlog za izdajo vizuma za prebivanje do treh mesecev, vključno z vlogami za izdajo tranzitnega vizuma, ki velja na državnem ozemlju vseh pogodbenic (1), veljajo naslednje določbe, ki temeljijo na določbah poglavja 3 (oddelkov 1 in 2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluksa, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi mejne kontrole na skupnih mejah (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“), ki je bila podpisana v Schengnu 19. junija 1990 in h kateri so pristopile Italijanska republika, Kraljevina Španija, Portugalska republika, Helenska republika in Republika Avstrija.
Za vizume za prebivanje, daljše od treh mesecev, veljajo nacionalni postopki, imetniku pa ti vizumi dovoljujejo bivanje samo na enem nacionalnem območju. Vendar taki vizumi omogočajo imetnikom, da tranzitno potujejo prek ozemlja drugih pogodbenic na ozemlje pogodbenice, ki je izdala vizum, razen če ne izpolnjujejo pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (d) in (e) ali so na nacionalnem seznamu razpisov ukrepov pogodbenice, prek ozemlja katere želijo tranzitno potovati.
2. Opredelitev pojmov in vrste vizumov
2.1. Enotni vizum
Enotni vizum je dovoljenje ali sklep, ki ga pogodbenica v obliki nalepke vnese v potni list, potno listino ali drug dokument, na podlagi katerega je imetniku dovoljen prestop meje. Tujcem, državljanom tretje države, ki potrebujejo vizum, omogoča, da na zunanji meji pogodbenice, ki je izdala vizum, ali na meji druge pogodbenice glede na vrsto vizuma zaprosijo za tranzit ali prebivanje, če so hkrati izpolnjeni drugi pogoji o tranzitu ali drugi vstopni pogoji. Dejstvo, da imetnik poseduje enotni vizum, ne zagotavlja, da bi lahko samodejno vstopil v državo.
2.1.1. Letališki tranzitni vizum
Letališki tranzitni vizum tujcu, ki tak vizum potrebuje, omogoča, da med vmesnim postankom mednarodnega leta ali med prestopom z ene faze mednarodnega leta na drugo prečka mednarodno tranzitno območje na letališčih, ne daje pa mu pravice, da bi dejansko vstopil na ozemlje pogodbenice. Zahteva po tem vizumu je izjema pri splošno priznani pravici, da tujci, državljani tretje države lahko prestopajo omenjeno območje brez vizuma.
Letališki tranzitni vizum morajo imeti državljani držav, ki so navedene na seznamu v Prilogi 3, in osebe, ki sicer niso državljani teh držav, vendar so imetniki potnih listin, ki so jih izdali organi teh držav.
Izjeme pri letaliških tranzitnih vizumih so navedene v oddelku III Priloge 3.
2.1.2. Tranzitni vizum
Tranzitni vizum omogoča tujcu, ki potuje med tretjimi državami, da potuje prek ozemlja pogodbenic.
Izdati ga je mogoče za enega, dva ali izjemoma več tranzitov, vendar pa noben posamezen tranzit ne sme trajati dlje kot pet dni.
2.1.3. Vizum za kratkoročno prebivanje ali potovalni vizum: vizum za večkratni vstop
Ta vizum omogoča tujcu, ki namerava vstopiti na ozemlje pogodbenice, neprekinjeno prebivanje ali več zaporednih prebivanj, katerih trajanje ne sme preseči treh mesecev v naslednjih šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa, če se ne namerava priseliti v državo. Praviloma se lahko tak vizum izda za enkratni ali večkratni vstop v pogodbenico.
Tujcu, državljanu tretje države, ki pogosto potuje v eno ali več schengenskih držav, na primer zaradi poslovnih obiskov, se lahko izda vizum za kratkoročno prebivanje za več zaporednih prebivanj, vendar trajanje le-teh ne sme preseči treh mesecev v naslednjih šestih mesecih. Ta vizum za večkratni vstop lahko velja eno leto in izjemoma za nekatere kategorije oseb več kakor eno leto. (glej V, 2, 2.1).
2.1.4. Skupinski vizum
Skupinski vizum je tranzitni vizum ali vizum, ki velja največ trideset dni in ki se – razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo – vpiše v skupinski potni list, izdan skupini tujcev, državljanom tretje države. Skupina tujcev, državljanov tretje države, mora obstajati, še preden je bila sprejeta odločitev o potovanju, njeni člani pa ob vstopu na ozemlje pogodbenice, med prebivanjem na njenem ozemlju in ob izstopu z njenega ozemlja stalno potujejo kot zaključena skupina.
Skupinski vizum se izda skupinam, ki štejejo najmanj 5 in največ 50 oseb. Oseba, ki vodi skupino, mora imeti individualni potni list in po potrebi tudi individualni vizum.
Z odstopanjem od navedenega se lahko skupinski tranzitni vizum izda pomorščakom v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o vizumih, ki jih izdajo organi mejne kontrole, vključno z izdajo takšnih vizumov mornarjem v tranzitu (2).
2.2. Dolgoročni vizum
Za prebivanje, daljše od treh mesecev, mora tujec imeti nacionalni vizum, ki ga izda ena od držav članic v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.
Vendar pa mora biti ta vizum za obdobje, ki ne presega treh mesecev od svojega začetnega datuma veljavnosti, veljaven hkrati kot enotni vizum za kratkoročno bivanje, če je bil izdan v skladu s skupnimi pogoji in merili, sprejetimi po ustreznih določbah poglavja 3, oddelka I navedene Konvencije, njegov imetnik pa izpolnjuje pogoje, navedene v členu 5(1)(a), (c), (d) in (e) Konvencije ter vsebovane v delu IV teh navodil. Sicer pa takšen vizum imetnikom omogoča samo tranzit prek ozemelj drugih pogodbenic, zato da lahko vstopijo na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, razen če imetniki ne izpolnjujejo pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (d) in (e), ali so na nacionalnem seznamu razpisov ukrepov države članice, prek ozemlja katere želijo tranzitno potovati.
2.3. Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo
Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se v izjemnih primerih vpiše v potni list ali v drug dokument, ki imetniku omogoča prestop meje in velja samo za ozemlje ene ali več pogodbenic, pri čemer imetnik vstopi in izstopi prek ozemlja te ali teh pogodbenic (glej V.3 teh navodil).
2.4. Vizum, ki ga izda organ mejne kontrole (3)
2.5. Dokumenti z enako veljavo kot vizum, ki dovoljuje prehod zunanjih meja: FTD/FRTD
Za poenostavljen tranzit je mogoče izdati FTD ali FRTD v skladu z Uredbama Sveta (ES) št. 693/2003 (4) in (ES) št. 694/2003 (5) (glej Prilogo 17).
II. PRISTOJNA DIPLOMATSKO-KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA
Tujci, državljani tretje države, ki potrebujejo vizum (glej Prilogo 1) in nameravajo vstopiti na ozemlje ene od pogodbenic, vložijo vlogo za izdajo vizuma na oddelku za vizume na pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu.
1. Določitev pristojne države
1.1. Država, ki je pristojna za obravnavanje vloge za izdajo vizuma
Za obravnavanje vlog za izdajo vizuma za kratkoročno prebivanje ali enotnega tranzitnega vizuma so pristojni:
(a) |
|
(b) |
|
1.2. Država, ki zastopa pristojno državo pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma
(a) |
Če v državi ni diplomatsko-konzularnega predstavništva države, ki je sicer pristojno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma, lahko enotni vizum izda diplomatsko-konzularno predstavništvo države, ki zastopa pristojno državo pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma. Vizum se v imenu zastopane države izda na podlagi njene predhodne odobritve in na podlagi predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi, kjer je to potrebno. Če je v eni od držav Beneluksa diplomatsko-konzularno predstavništvo, to načeloma avtomatično zastopa druge države Beneluksa, razen če zadevna država Beneluksa v praksi ni zmožna zastopati drugih držav Beneluksa; v tem primeru lahko pozove drugo partnersko državo, da jih zastopa v zvezi z vizumi v zadevni tretji državi. |
(b) |
Tudi če ima določena država diplomatsko-konzularno predstavništvo v tretji državi, lahko za zastopanje zaprosi drugo državo, ki ima konzularno predstavništvo v navedeni tretji državi. Enotni vizum se izda v imenu zastopane države na podlagi njene predhodne odobritve in po potrebi na podlagi predhodnega posvetovanja med nacionalnimi centralnimi organi. |
(c) |
Kadar se izdajajo enotni vizumi v skladu z (a) in (b), se zastopana država ali zastopane države in država zastopnica dogovorita(jo) o obliki zastopanja ter določita(jo):
|
(d) |
Kadar se enotni vizumi izdajajo v skladu z (a) in (b), se zastopanje izraža v tabeli zastopanja za izdajo enotnih vizumov, določeni v Prilogi 18. |
(e) |
Postopek izdajanja schengenskih vizumov v primeru zastopanja v skladu z (a) in (b) temelji na naslednjih načelih:
|
2. Vloge za izdajo vizuma, za katere je potrebno predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom ali organom druge pogodbenice ali drugih pogodbenic v skladu s členom 17(2)
2.1. Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom
Diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki obravnava vlogo, si pri svojem nacionalnem centralnem organu pridobi dovoljenje, se z njim posvetuje ali ga vnaprej seznani z odločitvijo, ki jo namerava sprejeti v zvezi z nekim primerom, v skladu s postopki in roki, določenimi z nacionalnimi predpisi in prakso. Primeri, za katere je potrebno predhodno notranje posvetovanje, so navedeni v Prilogi 5A.
2.2. Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom druge ali drugih pogodbenic
Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je vložena vloga za izdajo vizuma, mora zaprositi za dovoljenje nacionalni centralni organ, ki nato vlogo posreduje pristojnim nacionalnim centralnim organom druge ali drugih pogodbenic (glej del V, 2, 2.3). Dokler Izvršni odbor ne odobri dokončnega seznama primerov, pri katerih se je treba predhodno posvetovati z nacionalnimi centralnimi organi, se uporablja seznam, ki je priložen tem skupnim konzularnim navodilom (glej Prilogo 5B).
2.3. Postopek predhodnega posvetovanja pri zastopanju
(a) |
Ko državljani držav, ki so navedene v Prilogi 5C, zaprosijo za izdajo vizuma na diplomatsko-konzularnem predstavništvu schengenske države, ki zastopa drugo schengensko državo, se je treba posvetovati z zastopano državo. |
(b) |
Izmenjani podatki o vlogah za izdajo vizuma ustrezajo podatkom, ki se trenutno izmenjujejo v okviru predhodnih posvetovanj v skladu s Prilogo 5B. Obrazec mora obvezno vsebovati polje, kjer se vpiše opomba v zvezi z ozemljem zastopane države. |
(c) |
Za časovne roke, njihovo podaljšanje in način odgovora veljajo sedanje določbe Skupnih konzularnih navodil o vizumih. |
(d) |
Posvetovanje vodi zastopana država v skladu s Prilogo 5B. |
3. Vloge za izdajo vizuma, ki jo vloži oseba brez stalnega prebivališča v državi
Če prosilec prosi za izdajo vizuma v državi, v kateri nima svojega prebivališča, in če pri tem obstajajo dvomi glede pravih prosilčevih namenov (zlasti če obstaja dokaz, da bi lahko šlo za ilegalne migracije), se lahko vizum izda šele po predhodnem posvetovanju z diplomatsko-konzularnim predstavništvom države, v kateri ima prosilec prebivališče, in/ali z njenimi nacionalnimi centralnimi organi.
4. Pooblastilo za izdajo enotnega vizuma
Razen v primerih, navedenih v Prilogi 6, so za izdajanje enotnih vizumov pristojna samo diplomatsko-konzularna predstavništva pogodbenic.
III. PREJEM VLOGE
1. Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev
Tujci morajo izpolniti obrazec za izdajo enotnega vizuma. Vloge za izdajo enotnega vizuma morajo biti na usklajenem obrazcu, katerega vzorec je naveden v Prilogi 16.
Tujec mora izpolniti vsaj en izvod obrazca za izdajo enotnega vizuma, ki se potem lahko uporablja tudi pri predhodnem posvetovanju z nacionalnimi centralnimi organi. Pogodbenice lahko zahtevajo tudi več izvodov obrazca, če tako zahtevajo nacionalni upravni postopki.
2. Dokumenti, ki jih je treba priložiti vlogi za izdajo vizuma
Tujec mora vlogi za izdajo vizuma priložiti naslednje dokumente:
(a) |
veljavno potno listino, v katero se lahko vpiše vizum (glej Prilogo 11); |
(b) |
po potrebi dokumentacijo, s katero dokaže namen in okoliščine načrtovanega prebivanja; Če podatki, ki jih zbere diplomatsko-konzularno predstavništvo, zadostujejo kot dokaz o vrednosti zaupanja tujca, državljana tretje države, lahko uslužbenci, pristojni za izdajo vizuma, oprostijo prosilca predložitve navedenih dokazil. |
3. Dokazila o zagotovljenih sredstvih za vrnitev in sredstvih za preživljanje
Tujci morajo biti zmožni prepričati diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem so vložili vlogo za izdajo vizuma, da imajo zadostna sredstva za preživljanje in vrnitev.
4. Osebni pogovor s prosilcem
Splošno pravilo je, da se prosilca pozove, da se osebno oglasi in ustno razloži razloge za svojo vlogo, zlasti kadar obstajajo dvomi o dejanskem namenu obiska ali prosilčevi nameri, da se vrne v državo, iz katere je pripotoval.
Ta zahteva se lahko opusti, če je prosilec poznan ali če je diplomatsko-konzularno predstavništvo preveč oddaljeno od prosilčevega prebivališča, pri čemer ne sme biti nikakršnega dvoma o vrednosti zaupanja prosilca. To velja tudi za skupinska potovanja, za katera jamči znana in zaupanja vredna organizacija.
Del VIII.5 vsebuje podrobnejša pravila o vlogah za izdajo vizuma, ki jih obdelajo zasebne upravne agencije, potovalne agencije ter organizatorji potovanj in njihovi prodajalci na drobno.
IV. PRAVNA PODLAGA
Enotni vizum se lahko izda samo, če so izpolnjeni pogoji za vstop, navedeni v členih 15 in 5 Konvencije. Ti členi pa so:
Člen 15
Načeloma se lahko vizumi iz člena 10 izdajo samo, če tujec izpolnjuje pogoje za vstop, določene v členu 5(1) (a), (c), (d) in (e).
Člen 5
1. |
Za bivanje, ki ni daljše od treh mesecev, se lahko dovoli vstop na ozemlje pogodbenic tujcu, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
|
2. |
Tujcu, ki ne izpolnjuje vseh zgornjih pogojev, se ne dovoli vstop na ozemlje pogodbenic, razen če pogodbenica meni, da je potrebno razveljeviti to načelo iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali zaradi mednarodnih obveznosti. V takih primerih se dovoljenje za vstop omeji na ozemlje zadevne države pogodbenice, ki mora o tem obvestiti druge pogodbenice.
To ne izključuje uporabe posebnih določb o pravici do azila ali določb iz člena 18. |
Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se izda na podlagi pogojev, opredeljenih v členih 11(2), 14(1) in 16 v zvezi s členom 5(2) (glej V.3).
Člen 11(2)
2. |
Odstavek 1 ne preprečuje pogodbenici, da v zadevnem obdobju pol leta po potrebi izda nov vizum, katerega veljavnost je omejena samo na njeno ozemlje. |
Člen 14(1)
1. |
Vizuma ni mogoče vpisati v potno listino, če potna listina v kateri od pogodbenic ne velja. Če potna listina velja samo v eni ali samo v nekaterih pogodbenicah, je vpisani vizum omejen samo na to pogodbenico ali pogodbenice. |
Člen 16
Če pogodbenica meni, da je potrebna izjema od načela iz člena 15 glede katerega od pogojev iz člena 5(2) in izda vizum tujcu, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop iz člena 5(1), je veljavnost tega vizuma omejena na ozemlje te pogodbenice, ki mora o tem obvestiti druge pogodbenice.
V. OBRAVNAVANJE VLOG IN POSTOPEK ODLOČANJA
Diplomatsko-konzularno predstavništvo najprej preveri predložene dokumente (1) in na njihovi podlagi sprejme odločitev o vlogi za izdajo vizuma (2):
Osnovna merila za obravnavo vlog
Najpomembnejša vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri obravnavanju vlog za izdajo vizuma, so: varnost pogodbenic, preprečevanje ilegalnih migracij in drugi vidiki, povezani z mednarodnimi odnosi. Pri posamezni državi je lahko eden od teh vidikov pomembnejši od preostalih, vendar pa je vedno treba upoštevati vse vidike.
Glede zagotavljanja varnosti je priporočljivo preveriti, ali so bili izvedeni potrebni kontrolni ukrepi: poizvedovanje, ali v schengenskem informacijskem sistemu obstajajo podatki o osebah, ki jim je bil zavrnjen vstop v državo, pa tudi predhodno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi tistih držav, kjer je to potrebno.
Za presojo, ali obstaja nevarnost ilegalnih migracij, je odgovorno izključno diplomatsko-konzularno predstavništvo. Pri preverjanju vlog za izdajo vizuma je treba ugotoviti, ali se prosilec namerava priseliti v države članice in se tam naseliti na podlagi vizuma, ki je bil izdan iz turističnih, poslovnih, študijskih, delovnih ali družinskih razlogov, kakor jih je navedel. Zato je treba posebno pozornost nameniti obravnavanju „nevarnih kategorij“, brezposelnih oseb, oseb brez stalnih dohodkov itd. V ta namen je izredno pomemben pogovor s prosilcem zaradi ugotovitve namena potovanja. Lahko se zahtevajo dodatna dokazila, po možnosti dogovorjena prek lokalnega konzularnega sodelovanja. Diplomatsko-konzularno predstavništvo se mora nasloniti tudi na lokalno konzularno sodelovanje, da poveča svojo zmožnost odkrivanja lažnih ali ponarejenih dokumentov, predloženih v podporo nekaterim vlogam za izdajo vizuma. Če se pojavi kakršen koli dvom o verodostojnosti dokumentov in predloženih dokazil, vključno z dvomom o točnosti vsebine ali zanesljivosti izjav, zbranih med pogovorom, diplomatsko-konzularno predstavništvo zavrne izdajo vizuma.
Nasprotno pa se pri prosilcih, ki so znani kot ugledne osebe in o katerih so bili izmenjani podatki v okviru konzularnega sodelovanja, postopek preverjanja poenostavi.
1. Obravnavanje vlog za izdajo vizuma
1.1. Postopek preverjanja vloge za izdajo vizuma
— |
Trajanje prebivanja v državi, za katero je prosilec zaprosil, mora biti v skladu z namenom prebivanja. |
— |
Obrazec mora biti izpolnjen celovito in dosledno. Vlogi je treba priložiti fotografijo prosilca, po možnosti mora biti naveden glavni cilj njegovega potovanja. |
1.2. Postopek preverjanja istovetnosti prosilca in preverjanje, ali v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) obstajajo podatki o zavrnjenem vstopu v državo, ali pomeni prosilec še katero drugo tveganje (glede varnosti), ki bi bilo lahko razlog za zavrnitev vizuma, in v zvezi z nezakonitim priseljevanjem tudi, ali je prosilec na predhodnih potovanjih prekoračil dovoljeni čas prebivanja.
1.3. Postopek preverjanja potne listine:
— |
preverjanje veljavnosti potne listine: listina mora biti popolna, ne sme biti spremenjena, ponarejena ali prenarejena; |
— |
preverjanje ozemeljske veljavnosti potne listine: listina mora veljati za vstop na ozemlje pogodbenic; |
— |
preverjanje časa veljavnosti potne listine: čas veljavnosti potne listine mora biti najmanj tri mesece daljši od veljavnosti vizuma (člen 13(2) Konvencije); |
— |
v izjemnih primerih se lahko prosilcu zaradi humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali mednarodnih obveznosti vpiše vizum v potno listino, katere čas veljavnosti je krajši od tistega, ki je določen v prejšnjem odstavku (tri mesece), pri čemer je veljavnost potne listine daljša od veljavnosti vizuma in jamstvo za vrnitev ni ogroženo; |
— |
preverjanje trajanja predhodnega prebivanja na državnem ozemlju pogodbenic. |
1.4. Postopek preverjanja drugih dokazil, ki jih je treba predložiti vlogi:
Število in vrsta zahtevanih dokazil sta odvisna od morebitnega tveganja glede nezakonitega priseljevanja in od krajevnih okoliščin (na primer konvertibilnost valute) ter se od države do države razlikujeta. Diplomatsko-konzularna predstavništva pogodbenic se lahko sporazumejo o oceni dokazil o praktičnih postopkih, ki jih prilagodijo krajevnim okoliščinam.
Treba je predložiti dokazila o namenu potovanja, prevoznih sredstvih in vrnitvi pa tudi o sredstvih za preživljanje in nastanitvi:
— |
dokazila o namenu potovanja so na primer:
|
— |
dokazila o prevoznih sredstvih in vrnitvi so na primer:
|
— |
dokazila o sredstvih za preživljanje: Dokazila o sredstvih za preživljanje so lahko: gotovina v konvertibilni valuti, potovalni čeki, čeki, izdani na podlagi deviznega računa, kreditne kartice oziroma kakršenkoli drug način, ki dokazuje, da prosilec razpolaga z deviznimi sredstvi. Višina sredstev za preživljanje mora biti sorazmerna s trajanjem in namenom bivanja ter življenjskimi stroški v schengenski državi ali državah, ki jo (jih) bo prosilec obiskal. V ta namen nacionalni organi pogodbenic vsako leto določijo priporočljive zneske, s katerimi naj bi prosilec razpolagal pri prestopu meje (glej Prilogo 7) (6). Poleg tega morajo prosilci v podporo vlogi za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ali potovalnega vizuma dokazati, da imajo ustrezno in veljavno posamično ali skupinsko potovalno zavarovanje, ki pokriva kakršne koli stroške, ki bi lahko nastali v zvezi z vrnitvijo v domovino zaradi zdravstvenih razlogov, nujno zdravstveno oskrbo in/ali nujnim bolnišničnim zdravljenjem. Prosilci morajo načeloma skleniti zavarovanje v državi njihovega stalnega prebivališča. Kadar to ni mogoče, poskusijo pridobiti zavarovanje v kateri koli drugi državi. Če gostitelj sklene zavarovanje za prosilca, to stori v svojem kraju stalnega prebivališča. Zavarovanje mora veljati na vsem ozemlju držav članic, ki uporabljajo vse določbe schengenskega pravnega reda, in pokrivati celotno obdobje bivanja osebe. Najnižje kritje je 30 000 EUR. Načeloma je treba dokazilo o tem zavarovanju predložiti ob izdaji vizuma. Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pristojno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma, lahko odloči, da je bila ta zahteva izpolnjena, kadar se ugotovi, da je mogoče prevzeti ustrezno raven zavarovanja glede na poklicni položaj prosilca. Diplomatsko-konzularno predstavništvo se lahko od primera do primera odloči za izjemo pri tej zahtevi za imetnike diplomatskih, službenih ali drugih uradnih potnih listov oziroma, kadar to varuje nacionalne interese na področju zunanje politike, razvojne politike ali drugih področij pomembnega javnega interesa. Izjeme pri zahtevi za predložitev dokazila o potovalnem zavarovanju so možne tudi takrat, ko je v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja ugotovljeno, da državljani določenih tretjih držav ne morejo pridobiti takšnega zavarovanja. Pri presoji ustreznosti zavarovanja lahko države članice preverijo, ali bi bili zahtevki do zavarovalnice izterljivi v državi članici, Švici ali Lihtenštajnu. |
— |
dokazila o nastanitvi: Naslednji dokumenti med drugim veljajo kot dokazila o nastanitvi:
Zahteva o predložitvi dokumentov, ki potrjujejo zavezo zagotovitve nastanitve iz prejšnjih dveh odstavkov, ne pomeni dodatnega pogoja za izdajo vizuma. Ti dokumenti so praktičen pripomoček, saj potrjujejo razpoložljivost nastanitve in po potrebi sredstev za preživljanje. Če pogodbenica uporablja to vrsto dokumenta, morajo biti v njem vedno podrobno navedeni ime gostitelja in gosta oziroma gostov, naslov nastanitve, dolžina in namen bivanja, morebitne sorodstvene vezi ter zagotovilo, da gostitelj v državi prebiva zakonito. Potem ko diplomatsko-konzularno predstavništvo izda vizum, v dokument vtisne svoj žig in vnese številko vizuma, da se tako prepreči ponovna uporaba dokumenta. Namen teh preverjanj je preprečiti uporabo kakršnih koli vabil zaradi preračunljivosti, lažnih vabil ali vabil tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito ali katerih status je negotov. Če prosilec lahko dokaže, da razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za kritje stroškov za preživljanje in prebivanje v schengenski državi ali državah, ki jih namerava obiskati, je lahko oproščen predložitve dokazil o prebivanju, ko zaprosi za izdajo enotnega vizuma. |
— |
Drugi potrebni dokumenti
Če nacionalna zakonodaja schengenske države kot dokazilo za vabilo s strani zasebnika ali za službeno potovanje zahteva garantno izjavo oziroma izjavo o sprejemu na prebivanje, se izpolni v ta namen izdelani enotni obrazec. |
1.5. Preverjanje vrednosti zaupanja prosilca
Diplomatsko-konzularno predstavništvo v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja preveri, ali obstaja kakršenkoli dvom o vrednosti zaupanja prosilca.
Pri tem se uporabljajo tudi podatki, ki se jih izmenjuje, kakor je opredeljeno v poglavju VIII, 3.
2. Postopek odločanja o vlogi za izdajo vizuma
2.1. Izbira vrste vizuma in število vstopov
V skladu s členom 11 je enotni vizum lahko:
— |
potovalni vizum za enkratni ali večkratni vstop, če niti enkratno neprekinjeno bivanje niti skupno trajanje zaporednih bivanj, šteto od datuma prvega prihoda, ni daljše od treh mesecev na pol leta; |
— |
vizum, ki velja eno leto in omogoča trimesečno bivanje v kateri koli polovici leta in večkratne vstope; ta vizum se lahko izda osebam, ki predložijo potrebna jamstva, in osebam, ki so za pogodbenice posebnega pomena. Izjemoma se določenim kategorijam oseb lahko izda vizum za večkratni vstop, katerega veljavnost je daljša od enega leta, vendar pa ne presega petih let; |
— |
tranzitni vizum, ki imetniku dovoljuje, da enkrat, dvakrat ali izjemoma večkrat potuje prek ozemelj pogodbenic, zato da bi vstopil na ozemlje tretje države, če tranzit ne presega petih dni in če je vstop tujca na ozemlje ciljne tretje države zagotovljen ter če pot po navadi poteka prek ozemelj pogodbenic. |
2.2. Odgovornost organa, ki primer obravnava
Diplomatski predstavnik ali generalni konzul prevzame v celoti in v skladu s svojimi pooblastili na podlagi nacionalne zakonodaje odgovornost za dejanski potek postopka izdaje vizumov na svojih diplomatskih predstavništvih ali konzulatih ter se z njimi o tem posvetuje.
Diplomatsko-konzularno predstavništvo sprejema odločitve na podlagi vseh podatkov, ki so na voljo, in ob upoštevanju konkretnih okoliščin pri posameznih prosilcih.
2.3. Poseben postopek v primeru predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi drugih pogodbenic
Pogodbenice so sprejele odločitev o vzpostavitvi sistema za predhodno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi. Ob prenehanju delovanja tehničnega sistema za predhodno posvetovanje se začasno in od primera do primera uporabljajo naslednji ukrepi:
— |
omejitev števila primerov posvetovanja na tiste, pri katerih je tako posvetovanje nujno potrebno; |
— |
uporaba lokalne mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev zadevnih pogodbenic za usmerjanje posvetovanja; |
— |
uporaba mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev pogodbenic, ki so (a) v državi, ki je zaprosila za predhodno posvetovanje, in v državi (b), ki je bila zaprošena za posvetovanje; |
— |
uporaba običajnih telekomunikacijskih sredstev za sporazumevanje med kontaktnimi mesti: telefaks, telefon itd.; |
— |
izvrševanje večjega nadzora v skupnem interesu. |
Kadar prosilci sodijo v kategorije oseb, navedene v Prilogi 5B, pri katerih je potrebno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi – ministrstvom za zunanje zadeve ali drugim organom – (člen 17(2) Konvencije), se enotni vizumi in dolgoročni vizumi, ki veljajo hkrati kot vizumi za kratkoročno prebivanje, izdajo po postopku, navedenem spodaj.
Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je oseba, ki pripada eni od navedenih kategorij, vložila vlogo za izdajo vizuma, mora najprej preveriti v schengenskem informacijskem sistemu, ali je bila prosilcu izrečena zavrnitev vstopa v državo.
Nato izpelje naslednji postopek:
(a) |
Postopek Postopek iz (b) se ne izpelje, če v schengenskem informacijskem sistemu obstaja podatek, da je bil prosilcu izrečen ukrep zavrnitve vstopa v državo. |
(b) |
Posredovanje vlog nacionalnemu centralnemu organu Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je vlogo za izdajo vizuma vložila oseba iz ene od kategorij, pri kateih je potrebno predhodno posvetovanje, tako vlogo takoj posreduje nacionalnemu centralnemu organu.
|
(c) |
Posredovanje podatkov nacionalnim centralnim organom V okviru posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi posredujejo diplomatsko-konzularna predstavništva, kjer je bila vloga za izdajo vizuma vložena, nacionalnemu centralnemu organu naslednje podatke:
Ti podatki so razvidni iz obrazca za vlogo za izdajo vizuma in se uporabljajo v zaporedju, v kakršnem so navedeni. Ti podatki so podlaga za informacije, ki se posredujejo v okviru predhodnega posvetovanja med nacionalnimi centralnimi organi. Pogodbenica, ki vodi posvetovanje, določi način pošiljanja podatkov. Vedno je treba navesti dan in uro, ko so bili podatki poslani, ter čas, ko so jih nacionalni centralni organi prejeli. |
(d) |
Posredovanje vlog med nacionalnimi centralnimi organi Nacionalni centralni organ pogodbenice, katere diplomatsko-konzularno predstavništvo je prejelo vlogo za izdajo vizuma, se posvetuje z nacionalnim centralnim organom ali organi pogodbenice ali pogodbenic, ki je (so) zaprosila(-le) za predhodno posvetovanje. Nacionalni centralni organi so tisti organi, ki jih za opravljanje teh nalog določijo pogodbenice. Po opravljenem preverjanju ti organi posredujejo nacionalnemu centralnemu organu, ki je zaprosil za predhodno posvetovanje, presojo vloge za izdajo vizuma. |
(e) |
Rok za odgovore: podaljšanje Nacionalni centralni organi, ki so zaprošeni za predhodno posvetovanje, morajo nacionalnemu centralnemu organu, ki je zanj zaprosil, odgovoriti v roku s7 koledarskih dni. Začetni rok začne teči od datuma, ko nacionalni centralni organ, ki mora opraviti posvetovanje, posreduje vlogo. Če v sedmih dneh eden od zaprošenih nacionalnih centralnih organov zaprosi za podaljšanje roka, se ta lahko podaljša za 7 dni. V izjemnih primerih lahko zaprošeni nacionalni centralni organ predloži utemeljeno zahtevo za podaljšanje, ki presega 7 dni, in za to navede razloge. Zaprošeni nacionalni centralni organi morajo v nujnih primerih čim hitreje posredovati odgovor. Če po poteku prvega roka ali, kjer je to ustrezno, po poteku podaljšanega roka nacionalni centralni organ ne prejme odgovora, se šteje, kakor da odsotnost odgovora pomeni, da je vloga odobrena in da se zaprošena pogodbenica ali pogodbenice strinjajo z izdajo vizuma. |
(f) |
Odločitev, sprejeta na podlagi rezultatov predhodnega posvetovanja Po poteku prvotnega ali podaljšanega roka lahko nacionalni centralni organ pogodbenice, pri katerem je bila vložena vloga za izdajo vizuma, pooblasti diplomatsko-konzularno predstavništvo, da izda enotni vizum. Če nacionalni centralni organ ne poda izrecne odločitve, lahko diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je bila vložena vloga za izdajo vizuma, izda vizum po poteku 14 dni od dneva, ko je nacionalni centralni organ, ki je vodil predhodno posvetovanje, poslal zaprosilo. Vsak nacionalni centralni organ je odgovoren, da obvesti svoja diplomatsko-konzularna predstavništva na začetku vsakega posvetovalnega obdobja. Kadar nacionalni centralni organ prejme zahtevek za izjemno podaljšanje roka, o tem ustrezno obvesti diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je bila vložena vloga: o njej odloča šele potem, ko od svojega nacionalnega centralnega organa prejme jasna navodila. |
(g) |
Posredovanje posebnih dokumentov Na zaprosilo konzularnega predstavništva države, ki je bila zaprošena za predhodno posvetovanje, lahko v izjemnih primerih veleposlaništvo, pri katerem je bila vložena vloga za izdajo vizuma, v skladu s členom 17 Konvencije pošlje obrazec vloge za izdajo vizuma (s prostorom za fotografijo). Ta postopek se uporablja samo v krajih, kjer je diplomatsko-konzularno predstavništvo obeh držav, tj. države prosilke in zaprošene države, in samo glede državljanov, navedenih v Prilogi 5B. Odgovor ali zaprosilo za podaljšanje roka za predhodno posvetovanje se v nobenem primeru ne sme posredovati na lokalni ravni, razen pri predhodnem posvetovanju, ki v skladu s sedanjimi določbami Priloge 5B Skupnih konzularnih navodil o vizumih poteka na lokalni ravni. Načeloma se za izmenjavo med nacionalnimi centralnimi organi uporablja posvetovalna mreža. |
2.4. Zavrnitev obravnavanja vloge ali izdaje vizuma
Če diplomatsko-konzularno predstavništvo vloge za izdajo vizuma ne obravnava ali jo zavrne, veljajo za postopek in morebitna pravna sredstva nacionalni predpisi zadevne pogodbenice.
Če se vizum zavrne in je v nacionalnem pravu predvideno, da je treba zavrnitev utemeljiti, se za to uporabi naslednje besedilo:
„V skladu s členom 15 v zvezi s členom 5 Konvencije z dne 19. junija 1990 se vaša vloga za izdajo vizuma zavrne, ker ne izpolnjujete pogojev iz točk (a), (c), (d) in (e) (označiti ustrezno točko) člena 5(1) navedene konvencije, ki določa... (navesti ustrezen(ne) pogoj(e)).“
To besedilo je po potrebi mogoče dopolniti s podrobnejšimi podatki oziroma lahko vsebuje druge podatke v skladu z obveznostmi, ki jih na tem področju določajo nacionalni predpisi schengenskih držav.
Če je diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki zastopa drugo schengensko državo, prisiljeno, da preneha obravnavati vlogo za izdajo vizuma, je prosilec o tem obveščen in poučen, da se lahko obrne na najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo države, ki je pristojna za obravnavo vlog za izdajo vizuma.
3. Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo
Vizum, katerega veljavnost je omejena na nacionalno ozemlje ene ali več pogodbenic, se izda:
(1) |
v primerih, ko diplomatsko ali konzularno predstavništvo presodi, da je treba odstopiti od načela iz člena 15 Konvencije (člen 16) zaradi enega od razlogov, navedenih v členu 5(2) (humanitarni razlogi, razlogi nacionalnega interesa ali mednarodne obveznosti); |
(2) |
v primerih, predvidenih v členu 14 Konvencije, ki določa:
|
(3) |
v primerih, ko se diplomatsko-konzularno predstavništvo zaradi nujnosti (iz humanitarnih razlogov, razlogov nacionalnega interesa ali zaradi mednarodne obveznosti) ne posvetuje z nacionalnimi centralnimi organi ali ko je ta postopek povod za ugovor nacionalnih centralnih organov; |
(4) |
v primerih, ko je prosilcu treba ponovno izdati vizum za obdobje tekočih šestih mesecev, za katero mu je že bil izdan vizum za trimesečno prebivanje. Za primere v točkah 1, 3 in 4 je veljavnost vizuma omejena na ozemlje ene od pogodbenic, držav Beneluksa ali dveh držav Beneluksa, za primere v točki 2 pa na državno ozemlje ene ali več pogodbenic, držav Beneluksa ali dveh držav Beneluksa. Diplomatsko-konzularna predstavništva drugih pogodbenic je treba obvestiti o primerih, za katere je bil izdan tak vizum. |
VI. IZPOLNJEVANJE VIZUMSKE NALEPKE
Prilogi 8 in 13 vsebujeta opis varnostnih značilnosti nalepke (Priloga 8) in primere izpolnjenih obrazcev vizumske nalepke (Priloga 13).
1. Rubrika za splošne opombe (rubrika 8)
1.1. Polje „VELJA ZA“
V to polje se vpiše ozemeljska veljavnost vizuma.
Polje se lahko izpolni le na enega od naslednjih štirih načinov:
(a) |
schengenske države; |
(b) |
schengenska država ali schengenske države, na ozemlju katerih je omejena veljavnost vizuma (v tem primeru se za posamezne države uporabljajo naslednje oznake: A – Republika Avstrija, F – Francoska republika, D – Zvezna republika Nemčija, E – Kraljevina Španija, GR – Helenska republika, P – Portugalska republika, I – Italijanska republika, L – Veliko vojvodstvo Luksemburg, NL – Kraljevina Nizozemska, B – Kraljevina Belgija.) |
(c) |
Beneluks; |
(d) |
schengenska država (ob uporabi kratic iz (b)), ki je izdala nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje + schengenske države |
— |
Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo enotnega vizuma v skladu s členoma 10 in 11 Konvencije ali za izdajo vizuma, katerega veljavnost ni omejena na ozemlje pogodbenice, ki je izdala vizum, se v polje „Velja za“ vpišejo besede „Schengenske države“ v jeziku pogodbenice, ki je vizum izdala. |
— |
Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma, ki omejuje vstop, prebivanje in izstop samo na ozemlje ene pogodbenice, se v to polje v uradnem jeziku te države vnese ime pogodbenice, na ozemlje katere je omejen vstop, prebivanje in izstop imetnika vizuma. |
— |
Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo nacionalnega vizuma za dolgoročno prebivanje, veljavnega hkrati z enotnim vizumom za kratkoročno prebivanje, ki ne presega obdobja treh mesecev od svojega začetnega datuma veljavnosti, se v to polje vnese ime države članice, ki je izdala nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje, temu pa sledi „Schengenske države“. |
— |
V skladu s členom 14 Konvencije se lahko ozemeljska veljavnost vizuma omeji na ozemlje ene ali več držav članic; v takem primeru so v skladu z oznakami držav članic, ki jih je treba vnesti v to polje, na voljo naslednje možnosti:
|
— |
Omejena ozemeljska veljavnost ne more veljati samo za del ozemlja pogodbenice. |
1.2. Polje „OD ... DO“
To polje navaja obdobje imetnikovega prebivanja, ki ga dovoljuje vizum.
Za besedo „OD“ se vpiše prvi dan, ko imetnik lahko vstopi na ozemlje, za katero velja vizum, in sicer:
— |
dan se izpiše z dvema številkama, pri dnevih od 1 do 9 se pred številko napiše ničla; |
— |
vezaj; |
— |
mesec se izpiše z dvema številkama; mesecem, ki so označeni z enomestno številko, se pred posamezno enomestno številko doda ničla; |
— |
vezaj; |
— |
leto se izpiše z dvema številkama, ki sta zadnji dve številki leta: |
— |
na primer: 15-04-94 = 15. april 1994. |
Datum zadnjega dneva obdobja dovoljenega prebivanja imetnika vizuma se vpiše po besedi „DO“. Imetnik vizuma mora ozemlje, za katero vizum velja, zapustiti do 24. ure tega dne.
Datum se vpiše na isti način kakor prvi dan veljavnosti.
1.3. Polje „ŠTEVILO VSTOPOV“
V to polje se vnese možno število vstopov imetnika vizuma na ozemlje, za katero vizum velja; tj. nanaša se na število prebivanj, ki se lahko porazdelijo prek celotnega obdobja veljavnosti vizuma, kakor je navedeno v točki 1.4.
Dovoljen je lahko enkratni, dvakratni ali večkratni vstop. Število vstopov se vpiše v polje desno od besedila z „01“ ali „02“ ali z okrajšavo „MULT“, kadar vizum dovoljuje več kakor dvakratni vstop.
Za tranzitni vizum se lahko dovoli samo enkratni ali dvakratni vstop (vpiše se „01“ ali „02“). Samo v izjemnih primerih je dovoljen večkratni vstop, kar se označi z „MULT“.
Veljavnost vizuma poteče, ko je skupno število izstopov, ki jih opravi imetnik vizuma, enako številu dovoljenih vstopov; to velja tudi takrat, ko imetnik ne izrabi celotnega števila dni, ki mu jih za prebivanje dovoljuje vizum.
1.4. Polje „TRAJANJE PREBIVANJA ... DNI“
V to polje se vpiše število dni, ko imetnik vizuma lahko ostane na ozemlju, za katero velja vizum (7). To prebivanje je lahko glede na število odobrenih dni neprekinjeno ali razdeljeno na več obdobij, in sicer v obdobju, ki je navedeno v 1.2, in ob upoštevanju števila odobrenih vstopov iz 1.3.
V prazen prostor med besedami „TRAJANJE PREBIVANJA“ in „DNI“ se vpiše število odobrenih dni z dvema številkama; če je to število manjše od 10, je prva številka ničla.
V to polje se lahko vpiše največ 90 dni za katero koli šestmesečno obdobje.
1.5. Polje „IZDANO V, ... DNE ...“
V to polje se v jeziku pogodbenice, ki je vizum izdala, vpiše ime kraja, v katerem ima sedež diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je vizum izdalo. Ime kraja se vpiše med besedama „V“ in „DNE“. Dan izdaje vizuma se vpiše za besedico „DNE“.
Dan izdaje vizuma se vpiše na isti način kakor dan v 1.2.
Ime organa, ki je izdal vizum, je razvidno iz navedbe na žigu v polju 4.
1.6. Polje „ŠTEVILKA POTNEGA LISTA“
To polje vsebuje številko potnega lista, v katerega je bil vpisan vizum.
Tej številki sledi navedba otrok in zakonca, ki spremljajo imetnika potnega lista, če so vpisani v njegov potni list (navedba števila otrok, ki ji sledi črka „X“, npr. 3X = trije otroci, in črka „Y“ za zakonca).
Kadar se zaradi nepriznanja imetnikove potne listine za izdajo vizuma uporabi enotna oblika za obrazce, se lahko diplomatsko ali konzularno predstavništvo, ki je vizum izdalo, odloči, da za podaljšanje veljavnosti vizuma zakoncu imetnika vizuma in spremljajočim mladoletnim osebam, ki so odvisne od imetnika vizuma, uporabi isti obrazec ali imetniku, njegovemu zakoncu in vsaki osebi, ki je od njega odvisna, izda ločene obrazce ter na vsakega od njih ločeno vnese ustrezen vizum.Številka potnega lista je serijska številka, vtisnjena ali perforirana na vseh ali skoraj vseh straneh potnega lista.
Številka, ki jo je treba vpisati v to polje v primeru vizuma, ki se ga vnese v obrazec enotne oblike, ni številka potnega lista, temveč ista tipografska številka, kot je na obrazcu, sestavljena iz šestih številk, ki jih lahko spremlja(jo) črka ali črke, določene za državo članico ali skupino držav članic, ki so vizum izdale.
1.7. Polje „VRSTA VIZUMA“
Da bi organi mejne kontrole lahko hitreje ugotovili, za katero vrsto vizuma gre, je v tem polju vrsta vizuma navedena s črkami A, B, C in D:
A |
: |
letališki tranzitni vizum |
B |
: |
tranzitni vizum |
C |
: |
vizum za kratkoročno prebivanje |
D |
: |
nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje |
D + C |
: |
nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje, ki velja hkrati z vizumom za kratkoročno prebivanje |
Za vizume z ozemeljsko omejeno veljavnostjo in skupinske vizume se glede na posamezen primer uporabljajo črke A, B ali C.
1.8. Polje „PRIIMEK IN IME“
Prva beseda v polju „priimek“ in prva naslednja beseda v polju „ime“ potnega lista ali potne listine imetnika vizuma morata biti napisani v navedenem vrstnem redu. Diplomatsko ali konzularno predstavništvo preveri, ali sta priimek in ime, ki sta navedena v potnem listu oziroma potni listini ter ki ju je treba vnesti v to in v strojno čitljivo polje, enaka priimku in imenu iz vloge za izdajo vizuma.
2. Rubrika za vnos navedb posameznih držav „OPOMBE“ (Rubrika 9)
Za razliko od rubrike 8 (skupne in obvezne navedbe) je ta rubrika namenjena podatkom, ki se vpišejo v skladu z nacionalnimi predpisi posamezne države. Pogodbenice lahko same odločijo, ali bodo vpisale podatke, ki se jim zdijo pomembni, vendar morajo o tem obvestiti vse pogodbenice in jim tako omogočiti, da jih bodo pravilno razlagale (glej Prilogo 9).
3. Rubrika za fotografijo
Barvno fotografijo imetnika vizuma je treba pritrditi na za to namenjeno mesto, kakor je prikazano v Prilogi 8. Glede fotografije, ki se pritrdi na vizumsko nalepko, je treba spoštovati naslednja pravila.
Velikost glave od brade do temena zaseda med 70 in 80 odstotki navpične dolžine na površini fotografije.
Minimalne zahteve glede resolucije so:
— |
300 pikslov na inč (ppi), nezgoščenih, za skeniranje, |
— |
720 točk na inč (dpi) za barvne fotografije. |
Kadar fotografije ni, je v to rubriko obvezno treba vnesti besede „veljavno brez fotografije“ v dveh ali treh jezikih (jeziku države članice, ki je vizum izdala, angleščini in francoščini). Načeloma se te besede vnesejo s tiskalnikom, izjemoma pa tudi s posebnim žigom, v tem primeru mora žig pokriti tudi del polja vgraviranega globinskega tiska, katerega leva ali desna stran razmejuje prostor za pritrditev fotografije.
4. Strojno čitljivo polje (Rubrika 5)
Format vizumske nalepke, pa tudi velikost strojno čitljivega polja je na zahtevo schengenskih držav določila ICAO. V tem polju sta dve vrsti, sestavljeni iz 36 znakov (OCR B–10 cpi). Priloga 10 vsebuje navodila za izpolnjevanje tega polja.
5. Druga pomembna navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke
5.1. Podpis na vizumu
V primerih, kjer nacionalna zakonodaja ali praksa zahtevata lastnoročni podpis, podpiše vizumsko nalepko, ki se vnese v potni list, za to pooblaščena uradna oseba.
Podpis je na desni strani polja „OPOMBE“; pri čemer del podpisa sega prek vizumske nalepke na stran potnega lista ali potne listine, vendar ne sme segati na strojno čitljivo polje.
5.2. Razveljavitev že izpolnjenega vizuma
Vizumske nalepke ni dovoljeno spreminjati. Če se pri izpolnjevanju vizumske nalepke naredi napaka, je treba nalepko razveljaviti.
— |
Če se napaka odkrije na nalepki, ki še ni bila pritrjena v potni list, se nalepka uniči ali prereže po diagonali. |
— |
Če se napaka odkrije potem, ko je bila nalepka že pritrjena v potni list, se na nalepko nariše križ z rdečo barvo in pritrdi nova nalepka. |
5.3. Vnos vizumske nalepke v potni list
Nalepka se izpolni, preden se pritrdi v potni list. Žig in podpis se na nalepko vneseta potem, ko je ta že pritrjena v potni list ali potno listino.
Pravilno izpolnjena nalepka se pritrdi na prvo stran potnega lista, ki ne sme biti popisana ali žigosana razen z žigom za identifikacijo prošnje. Zavrne se potni list, v katerem ni prostora za pritrditev nalepke, potni list, ki mu je potekla veljavnost, ali potni list, s katerim v obdobju veljavnosti vizuma ni mogoč izstop z ozemlja, vrnitev tujca, državljana tretje države v njegovo matično državo ali vstop v tretjo državo (glej člen 13 Konvencije).
5.4. Potni listi in druge potne listine, v katere se lahko vpiše enotni vizum
Merila za določitev potnih listin, v katere se lahko vpiše vizum v skladu s členom 17(3)(a) Konvencije, so opredeljena v Prilogi 11.
V skladu s členom 14 Konvencije se v potno listino ne sme pritrditi vizumska nalepka, če potna listina ni veljavna v nobeni od pogodbenic. Če potna listina velja samo v eni ali samo v nekaterih pogodbenicah, je vpisani vizum omejen samo na to pogodbenico ali pogodbenice.
Če ena ali več pogodbenic ne priznava veljavnosti potne listine, je vizum le omejeno ozemeljsko veljaven. Diplomatsko ali konzularno predstavništvo države članice mora uporabiti obrazec enotne oblike, da vnese vizum, izdan imetnikom potnih listin, ki jih država članica, ki je obrazec izdala, ne priznava. Takšen vizum ima le omejeno ozemeljsko veljavnost.
5.5. Žig diplomatskega ali konzularnega predstavništva, ki izdaja vizum
Žig diplomatskega ali konzularnega predstavništva, ki izdaja vizum, se posebej previdno pritisne v rubriko „OPOMBE“, da se zagotovi berljivost podatkov, sega pa prek nalepke na stran potnega lista ali potne listine. Žig je mogoče pritisniti v strojno čitljivo polje samo v primerih, ko se je treba odpovedati izpolnitvi te rubrike zato, da ni več uporabna. Velikost in vsebina žiga ter črnilo, ki ga je treba uporabiti, določijo države članice v nacionalnih določbah.
Da se prepreči ponovna uporaba vizumske nalepke, vnesene na obrazec enotne oblike, se žig konzularnega urada izdajatelja pritisne na desno tako, da zajame nalepko in obrazec; žig ne sme ovirati branja polj in izpolnjevanja podatkov, prav tako ne sme segati v strojno čitljivo polje, če je izpolnjeno.
VII. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA
1. Organizacijska sestava vizumskega oddelka
Za organiziranost vizumskega oddelka so pristojne pogodbenice.
Vodja diplomatsko-konzularnega predstavništva organizira vizumski oddelek, da se prepreči kakršno koli malomarno ravnanje, ki bi omogočalo krajo ali ponarejanje dokumentov.
— |
Uslužbenci, pristojni za izdajo vizumov, ne smejo biti izpostavljeni pritiskom krajevnih dejavnikov. |
— |
Z rednimi zamenjavami pristojnih uslužbencev se prepreči, da bi se zaradi ustaljenega ravnanja zmanjšala pozornost na morebitne nepravilnosti. |
— |
Za hrambo in uporabo vizumskih nalepk se uporabljajo enaka varnostna merila kakor za druge dokumente, ki jih je treba varovati. |
2. Dokumentacija in arhiviranje vlog
Za arhiviranje vlog za izdajo vizuma in fotografij prosilcev, pri katerih se je za izdajo vizuma treba predhodno posvetovati, so pristojne pogodbenice.
Vloge za izdajo vizuma se hranijo najmanj eno leto po izdaji vizuma in najmanj pet let, če je bil vizum zavrnjen.
Da bi med postopkom posvetovanja poenostavili iskanje vlog in pošiljanje odgovorov, morajo biti dokumenti označeni z ustreznimi kartotečnimi in arhivskimi oznakami.
3. Seznami vizumov
Pogodbenice v register vpišejo vizume, ki so bili izdani v skladu z običajno nacionalno prakso. Razveljavljene vizumske nalepke se vpišejo kot razveljavljene.
4. Takse, ki ustrezajo upravnim stroškom obravnave prošnje za vizum
Takse, ki ustrezajo upravnim stroškom obravnave prošnje za vizum, so navedene v Prilogi 12.
Takse se ne zaračunajo za upravne stroške vlog za izdajo vizuma, ki so jih vložili državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije ali države pogodbenice Sporazuma EGP in uresničujejo svojo pravico do prostega pretoka.
VIII. KONZULARNO SODELOVANJE NA LOKALNI RAVNI
1. Pregled konzularnega sodelovanja na lokalni ravni
Konzularno sodelovanje na lokalni ravni je na splošno usmerjeno v presojo nevarnosti nezakonitega priseljevanja. Zlasti pa se osredotoča na določanje skupnih meril za obravnavo vlog za izdajo vizumov ter za izmenjavo podatkov o uporabi ponarejenih dokumentov, o možnih poteh, ki se uporabljajo za nezakonito vodenje ljudi prek meje, in o zavrnitvi vlog za izdajo vizumov, pri katerih je očitno, da so neutemeljene ali vsebujejo lažne navedbe. Konzularno sodelovanje naj bi omogočalo tudi izmenjavo podatkov o zaupanju vrednosti prosilcev in skupno pripravo informacij za javnost o pogojih za izdajo schengenskega vizuma.
Pri konzularnem sodelovanju na lokalni ravni je treba upoštevati tudi lokalno upravo ter socialne in gospodarske strukture.
Diplomatsko-konzularna predstavništva organizirajo sestanke redno in tako pogosto, kolikor je potrebno glede na dane okoliščine. Svojim nacionalnim centralnim organom pošiljajo poročila o teh sestankih. Predsedstvo lahko zaprosi, da mu pošljejo skupno polletno poročilo.
2. Preprečevanje večkratne vložitve vloge za izdajo vizuma ali ponovne vložitve vloge, ki je bila pred kratkim zavrnjena
Z izmenjavo podatkov med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi ter z identifikacijo vlog na podlagi žiga ali na kak drug način je treba preprečiti, da bi ista oseba med obravnavanjem vloge ali po zavrnitvi le-te večkrat ali zaporedoma vložila vlogo pri istem diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali pri različnih diplomatsko-konzularnih predstavništvih.
Ne glede na morebitno posvetovanje med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, pa tudi ne glede na medsebojno izmenjane podatke diplomatsko-konzularno predstavništvo, kjer je vloga vložena, se pritisne žig v potni list vsakega prosilca z zaznamkom „Vloga za izdajo vizuma, vložena dne........, v....“. Za besedo „dne“ se vpiše šest številk (dve številki za dan, dve za mesec in dve za leto); v drugo polje se vpiše naziv diplomatsko-konzularnega predstavništva pogodbenice. Doda se še oznaka za vrsto zaprošenega vizuma.
Diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je vlogo sprejelo, presodi, ali je treba odtisniti žig tudi v diplomatske in službene potne liste.
Žig se prav tako lahko vtisne pri vlogah za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje.
Ko schengenska država pri izdaji vizuma zastopa drugo schengensko državo, se v polje vpiše oznaka za vrsto zaprošenega vizuma in črka „R“, ki ji sledi oznaka zastopane države.
Ob izdaji vizuma se na odtisnjen identifikacijski žig, kjer je to mogoče, pritrdi nalepka.
V izjemnih okoliščinah, ko žiga ni mogoče odtisniti, diplomatsko-konzularno predstavništvo o tem obvesti pristojno schengensko delovno skupino in ji predloži v odobritev drugačno rešitev, na primer izmenjavo fotokopij potnih listov ali seznamov zavrnjenih vizumov z navedbo vzrokov za zavrnitev.
Vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev na pobudo predsedstva ali na lastno pobudo odločijo, ali so potrebni nadomestni oziroma dodatni preventivni ukrepi.
3. Ocena prosilčeve vrednosti zaupanja
Za lažje ugotavljanje prosilčeve vrednosti zaupanja si diplomatsko-konzularna predstavništva lahko v skladu z nacionalno zakonodajo izmenjujejo podatke na podlagi dogovorov, ki so bili sklenjeni na lokalni ravni v okviru sodelovanja in v skladu z določbami točke 1 tega poglavja.
Izmenjujejo se lahko podatki o prosilcih, katerih vloge so bile zavrnjene, ker so uporabljali ukradene, izgubljene ali ponarejene dokumente, ker niso zapustili države v roku, navedenem na predhodno izdanem vizumu, ker te osebe ogrožajo varnost, in zlasti takrat, ko obstaja sum, da se bo oseba nezakonito priselila na ozemlje schengenskih držav.
Podatki, ki se skupno pripravijo in medsebojno izmenjujejo, služijo kot delovni pripomoček pri obravnavi vlog za izdajo vizumov. Vendar pa ne morejo nadomestiti drugih postopkov, kakršni so preverjanje vlog za izdajo vizumov, preverjanje podatkov v schengenskem informacijskem sistemu ali posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi, ki so zaprosili za predhodno posvetovanje.
4. Izmenjava statističnih podatkov
4.1. |
Statistični podatki o izdanih in zavrnjenih vizumih za kratkoročno prebivanje, tranzitnih vizumih in letaliških tranzitnih vizumih se izmenjujejo vsake tri mesece. |
4.2. |
Ne glede na obveznosti iz člena 16 Schengenske konvencije, ki so v Prilogi 14 Skupnih konzularnih navodil jasno opredeljene in na podlagi katerih se schengenske države zavezujejo, da v 72 urah predložijo podatke o izdaji vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, si morajo diplomatsko-konzularna predstavništva schengenskih držav izmenjati statistične podatke o vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ki so bili izdani mesec pred tem, in jih poslati ustreznim nacionalnim centralnim organom. |
5. Vloge za izdajo vizuma, ki jih obdelajo zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorji potovanj
Temeljno pravilo za vloge za izdajo vizuma je, da mora biti zagotovljena možnost osebnega pogovora. Vendar pa se to lahko opusti, kadar ni utemeljenega dvoma o prosilčevi vrednosti zaupanja, namenu potovanja ali prosilčevem dejanskem namenu, da se vrne v izvorno državo, ter ugledna in solventna pravna oseba, ki organizira potovanja za skupine, predloži diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu potrebno dokumentacijo in z upravičeno zanesljivostjo jamči za prosilčevo vrednost zaupanja, namen potovanja in prosilčev dejanski namen vrnitve (glej točko III.4).
Predvsem v državah z veliko površino je za zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorje potovanj ter njihove prodajalce na drobno običajno in koristno, da delujejo kot prosilčevi pooblaščeni posredniki. Ti poslovni posredniki po svoji naravi niso enotni, saj ne prevzemajo enake stopnje zaveze do svojih strank, ki jim zaupajo obdelavo vizumov; tako bo stopnja solventnosti in zanesljivosti, ki se od njih pričakuje, načeloma neposredno sorazmerna njihovi stopnji udeleženosti v celotnem načrtovanju potovanja, namestitve, zdravstvenem in potovalnem zavarovanju ter njihovi odgovornosti za povratek stranke v izvorno državo.
5.1. Vrste posrednikov
(a) |
Najenostavnejša vrsta posrednikov so zasebne upravne agencije, pri katerih pomoč strankam vključuje le predložitev identifikacijskega dokumenta in drugih dokazil v imenu stranke. |
(b) |
Druga vrsta poslovne osebe so prevozniške ali lokalne potovalne agencije, ki so v nekaterih primerih povezane z letalskimi prevozniki, ne glede na to, ali gre za domače prevoznike, ki se ukvarjajo z rednim ali čarterskim prevozom potnikov, ali ne. Njihova pomoč stranki vključuje zagotovitev dokazil ter prodajo vozovnic in hotelske rezervacije, kjer je primerno. |
(c) |
Tretja vrsta posrednikov so organizatorji potovanj ali izvajalci potovanj, fizične ali pravne osebe, ki redno organizirajo potovalne pakete (priprava potovalne dokumentacije, prevoz, nastanitev, druge turistične storitve, ki niso dopolnilne naštetemu, zdravstveno in potovalno zavarovanje, notranji prevozi itd.), ki prodajajo potovalne pakete ali jih nudijo v prodajo neposredno oziroma prek prodajalca na drobno ali potovalne agencije, pogodbeno vezane z organizatorjem potovanj. Za organizatorja potovanj in agencijo, ki na drobno prodaja potovalni paket, je prosilec za izdajo vizuma samo stranka organiziranega potovanja, ponudba za obdelavo vloge za izdajo vizuma pa le del paketa. Navedena tretja, tj. bolj zapletena vrsta posredniške storitve, vključuje več faz in plati, ki so lahko predmet objektivnega spremljanja: poslovna dokumentacija, upravljanje, dejanska izvedba in namembni kraj potovanja, nastanitev ter načrtovani skupinski vstopi in izstopi. |
5.2. Uskladitev sodelovanja z zasebnimi upravnimi agencijami, potovalnimi agencijami, organizatorji potovanj in njihovimi prodajalci na drobno
(a) |
Vsa diplomatska in konzularna predstavništva, ki so v istem mestu, si na lokalni ravni prizadevajo doseči usklajeno uporabo spodaj določenih smernic na podlagi vrste posredniške vloge, ki jo imajo zadevne agencije. Čeprav vsako diplomatsko ali konzularno predstavništvo samo odloča, ali bo sodelovalo z agencijami ali ne, mora ohraniti možnost, da kadar koli umakne pooblastilo, če tako narekujejo izkušnje in interesi skupne vizumske politike. Če se diplomatsko ali konzularno predstavništvo odloči za sodelovanje z agencijo, se mora držati delovnih praks in postopkov, določenih v tem oddelku.
|
(b) |
V okviru lokalnega konzularnega sodelovanja si diplomatska in konzularna predstavništva tudi prizadevajo uskladiti delovne prakse in postopke ter merila spremljanja pravilnega delovanja zasebnih upravnih agencij, potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (izvajalcev potovanj in prodajalcev na drobno). Takšno spremljanje mora vključevati vsaj preverjanja dokumentacije o pooblastitvi ob kakršnem koli času, preverjanja na lokaciji, ki vključujejo osebje ali telefonske pogovore s prosilci, preverjanje potovanj in nastanitve ter preverjanje dokumentov glede skupinske vrnitve, kadar koli je to mogoče. |
(c) |
Zagotovljena mora biti intenzivna izmenjava ustreznih informacij o delovanju zasebnih upravnih agencij, potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (izvajalcev potovanj in prodajalcev na drobno): obveščanje o odkritih nepravilnostih, redna izmenjava podatkov o zavrnjenih vizumih, sporočanje odkritih oblik lažnih potnih listin in neuspelih izvedb načrtovanih potovanj. O sodelovanju z zasebnimi upravnimi agencijami, potovalnimi agencijami in organizatorji potovanj (izvajalci potovanj in prodajalci na drobno) je treba razpravljati na rednih sestankih, organiziranih v okviru splošnega konzularnega sodelovanja. |
(d) |
Na ravni lokalnega konzularnega sodelovanja si je treba izmenjati sezname zasebnih upravnih agencij, potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (izvajalcev potovanj in prodajalcev na drobno), ki jih je pooblastilo posamezno diplomatsko ali konzularno predstavništvo ali ki jim je bilo pooblastilo odvzeto, skupaj z razlogi za takšen odvzem. |
(e) |
Zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorji potovanj (izvajalci potovanj in prodajalci na drobno) morajo diplomatskim in konzularnim predstavništvom, ki so jih pooblastila, predložiti ime enega ali dveh zaposlenih, pooblaščenih kot posrednikov za vlaganje vlog za izdajo vizuma. |
(1) v skladu s členom 138 Konvencije veljajo te določbe samo za evropsko ozemlje Francoske republike in Kraljevine Nizozemske.
(2) UL L 64, 7.3.2003, str. 1.
(3) V izjemnih primerih lahko vizume za kratkoročno prebivanje ali tranzitne vizume izdajo organi mejne kontrole v skladu s pogoji, opredeljenimi v delu II, točki 5 Skupnega priročnika o zunanjih mejah.
(4) UL L 99, 17.4.2003, str. 8.
(5) UL L 99, 17.4.2003, str. 15.
(6) Ti priporočljivi zneski se določijo glede na ureditve iz dela I Skupnega priročnika o zunanjih mejah.
(7) V primeru tranzitnih vizumov dolžina tranzita ne sme presegati 5 dni.
PRILOGA 1
I. |
Skupni seznam držav, katerih državljani potrebujejo vizum za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001 (1) , kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001 (2) in Uredbo (ES) št. 453/2003 (3) . |
II. |
Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001 in Uredbo (ES) št. 453/2003. |
I. Skupni seznam držav, katerih državljani potrebujejo vizum za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001 in Uredbo (ES) št. 453/2003
1. |
Države AFGANISTAN ALBANIJA ALŽIRIJA ANGOLA ANTIGUA IN BARBUDA ARMENIJA AZERBAJDŽAN BAHAMI BAHRAJN BANGLADEŠ BARBADOS BELIZE BELORUSIJA BENIN BOCVANA BOSNA IN HERCEGOVINA BURKINA FASO BURMA/MJANMAR BURUNDI BUTAN ČAD DEMOKRATIČNA REPUBLIKA KONGO DOMINIKA DOMINIKANSKA REPUBLIKA DŽIBUTI EGIPT EKVADOR EKVATORIALNA GVINEJA ERITREJA ETIOPIJA FIDŽI FILIPINI GABON GAMBIJA GANA GRENADA GRUZIJA GVAJANA GVINEJA GVINEJA BISSAU HAITI INDIJA INDONEZIJA IRAK IRAN JAMAJKA JEMEN JORDANIJA JUŽNA AFRIKA KAMBODŽA KAMERUN KATAR KAZAHSTAN KENIJA KIRGIZISTAN KIRIBATI KITAJSKA KOLUMBIJA KOMORI KONGO KUBA KUVAJT LAOS LESOTO LIBANON LIBERIJA LIBIJA MADAGASKAR MALAVI MALDIVI MALI MAROKO MARSHALLOVI OTOKI MAURITIUS MAVRETANIJA MIKRONEZIJA MOLDAVIJA MONGOLIJA MOZAMBIK NAMIBIJA NAURU NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA NEPAL NIGER NIGERIJA OMAN PAKISTAN PALAU PAPUA NOVA GVINEJA PERU RUANDA RUSIJA SALOMONOVI OTOKI SAMOA SAO TOMÉ IN PRINCIPE SAUDOVA ARABIJA SEJŠELI SENEGAL SEVERNA KOREJA SEVERNI MARIANI (OTOKI) SIERRA LEONE SIRIJA SLONOKOŠČENA OBALA SOMALIJA SRBIJA IN ČRNA GORA SREDNJEAFRIŠKA REPUBLIKA ST KITTS IN NEVIS ST VINCENT IN GRENADINE SUDAN SURINAM SVAZI SVETA LUCIJA ŠRILANKA TADŽIKISTAN TAJSKA TANZANIJA TIMOR-LESTE TOGO TONGA TRINIDAD IN TOBAGO TUNIZIJA TURČIJA TURKMENISTAN TUVALU UGANDA UKRAJINA UZBEKISTAN VANUATU VIETNAM ZAMBIJA ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI ZELENORTSKI OTOKI ZIMBABVE |
2. |
Entitete in teritorialna ozemlja, ki jih najmanj ena država članica ne priznava kot države TAJVAN PALESTINSKA UPRAVA |
II. Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001 in Uredbo (ES) št. 453/2003
1. |
Države ANDORA ARGENTINA AVSTRALIJA BOLGARIJA BOLIVIJA BRAZILIJA BRUNEI DARUSSALAM ČILE GVATEMALA HONDURAS HRVAŠKA IZRAEL JAPONSKA JUŽNA KOREJA KANADA KOSTARIKA MALEZIJA MEHIKA MONAKO NIKARAGVA NOVA ZELANDIJA PANAMA PARAGVAJ ROMUNIJA SALVADOR SAN MARINO SINGAPUR SVETI SEDEŽ (DRŽAVA VATIKAN) URUGVAJ VENEZUELA ZDRUŽENE DRŽAVE |
2. |
Posebne upravne regije Ljudske republike Kitajske HONG KONG S. A. R (4). MACAO S. A. R (5). |
(1) UL L 81, 21.03.2001, str. 1.
(2) UL L 327, 12.12.2001, str. 1.
(3) UL L 69, 13.03.2003, str. 10.
(4) Oprostitev vizumske obveznosti velja samo za imetnike potnega lista „Posebnega upravnega območja Hong Kong“.
(5) Oprostitev vizumske obveznosti velja samo za imetnike potnega lista „Posebnega upravnega območja Macaa“.
PRILOGA 2
Predpisi o ureditvi gibanja imetnikov diplomatskih ali službenih potnih listov in imetnikov prepustnic, ki jih svojim uslužbencem izdajajo nekatere mednarodne medvladne organizacije
I. Predpisi o ureditvi gibanja na zunanjih mejah
1. |
Skupni seznam držav, za katere velja vizumska obveznost, ne velja za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov. Države pogodbenice pa se zavezujejo, da bodo druge države članice vnaprej obveščale o vseh nameravanih spremembah predpisov o ureditvi gibanja imetnikov navedenih potnih listov in da bodo upoštevale interese drugih schengenskih držav. |
2. |
V prizadevanju, da bi bili predpisi o ureditvi gibanja imetnikov navedenih potnih listov usklajeni tako, da bi bili čim bolj prilagodljivi, je Skupnim konzularnim navodilom za izdajo vizuma v informativne namene priložen seznam držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma, ker so imetniki navedenih potnih listov, medtem ko drugi državljani teh držav vizum potrebujejo. Po potrebi je treba izdelati tudi seznam tistih držav, za katere velja nasprotno. Za dopolnjevanje obeh seznamov skrbi izvršni odbor. |
3. |
Predpisi, ki urejajo navedeno gibanje, ne veljajo za imetnike navadnih potnih listov, ki opravljajo javne funkcije, pa tudi ne za imetnike službenih oziroma posebnih potnih listov itd., ki so jih izdale tretje države in katerih predpisi ob izdaji potnih listov niso bili v skladu z mednarodno prakso ali prakso, ki jo uporabljajo schengenske države. Zato lahko izvršni odbor na predlog skupine strokovnjakov sestavi seznam posebnih potnih listov, katerih imetnike schengenske države ne nameravajo obravnavati prednostno. |
4. |
V skladu s členom 18 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma lahko oseba, ki ji je bil zaradi akreditacije prvič izdan vizum za vstop na državno ozemlje druge schengenske države, potuje vsaj prek ozemlja drugih schengenskih držav, da bi lahko vstopila v državo, ki ji je izdala vizum. |
5. |
Akreditirani člani diplomatskih ali konzularnih predstavništev in njihovi družinski člani, ki so imetniki posebne osebne izkaznice, izdane pri ministrstvu za zunanje zadeve, lahko prestopijo zunanjo mejo schengenskega območja s predložitvijo navedene izkaznice in po potrebi potne listine. |
6. |
Praviloma imetnikom diplomatskih ali službenih potnih listov ni treba dokazovati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje, vendar zanje velja vizumska obveznost, če je ta predvidena. Ko te osebe potujejo kot zasebniki, lahko zanje veljajo isti pogoji o dokazilih kot za imetnike navadnih potnih listov, ki zaprosijo za vizum, če je to potrebno. |
7. |
Vlogi za izdajo vizuma za diplomatske ali službene potne liste se priloži verbalna nota ministrstva za zunanje zadeve ali diplomatskega predstavništva (če je vloga za izdajo vizuma vložena v tretji državi), če namerava imetnik oditi na službeno pot. Verbalna nota se lahko zahteva tudi pri zasebnih potovanjih. |
8.1. |
Glede vlog za izdajo vizuma za diplomatske ali službene potne liste se je treba predhodno posvetovati z nacionalnimi centralnimi organi drugih pogodbenic. Predhodno posvetovanje ni potrebno, če je pogodbenica sklenila sporazum o odpravi vizumov za imetnike diplomatskih ali/in službenih potnih listov z državo, s katero je potrebno predhodno posvetovanje (v primerih, navedenih v Prilogi 5 Skupnih navodil). Če ena od pogodbenic ugovarja, lahko država, ki je pristojna za obravnavo vloge za vizum, izda vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo. |
8.2. |
Schengenske države se zavezujejo, da v prihodnje ne bodo sklepale sporazumov o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih ali službenih potnih listov s tretjimi državami, za imetnike katerih druga schengenska država zahteva predhodno posvetovanje za izdajo vizuma, ne da bi se o tem prej sporazumele z drugimi pogodbenicami. |
8.3. |
V skladu z določbami člena 25 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma se mora pogodbenica, ki je razpisala ukrep zavrnitve vstopa, posvetovati tudi takrat, ko se šele naknadno, tj. po izdaji dovoljenja za prebivanje, izkaže, da je bil za imetnika dovoljenja za prebivanje tak ukrep razpisan. |
9. |
Če pogodbenica uporablja izjeme na podlagi člena 5(2) Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, mora biti vstop omejen za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov samo na državno ozemlje te pogodbenice, ki o tem obvesti pogodbenice. |
II. Predpisi o ureditvi gibanja na notranjih mejah
Praviloma se uporablja ureditev, kot jo predvidevajo člen 19 in naslednji členi, razen za vizume z ozemeljsko omejeno veljavnostjo.
Če za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov ne velja vizumska obveznost, se lahko znotraj ozemlja držav pogodbenic prosto gibljejo tri mesece od dneva vstopa ali do poteka veljavnosti vizuma.
Akreditirane osebe diplomatskih ali konzularnih predstavništev in njihovi družinski člani, ki so imetniki posebne osebne izkaznice, izdane pri ministrstvu za zunanje zadeve, se lahko prosto gibljejo na državnem ozemlju drugih pogodbenic največ tri mesece ob predložitvi izkaznice in po potrebi tudi potnega lista.
III. |
Predpisi o gibanju, ki so opredeljeni v tem dokumentu, veljajo za prepustnice, ki jih mednarodne organizacije, katerih članice so vse schengenske države, izdajajo svojim uslužbencem. Tem se v skladu z ustanovitvenimi pogodbami ni treba prijaviti pri pristojnem organu za tujce, prav tako pa jim ni treba zaprositi za izdajo dovoljenja za prebivanje (glej Prilogo V Skupnega priročnika). |
Predpisi o gibanju imetnikov diplomatskih in službenih potnih listov
Seznam A
Države, katerih državljani NE potrebujejo vizuma v eni ali več schengenskih državah kot imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista, vendar pa vizum potrebujejo, ko so imetniki navadnega potnega lista.
|
BNL |
CZ |
DK |
DE |
EE |
EL |
ES |
FR |
IT |
CY |
LV |
LT |
HU |
MT |
AT |
PL |
PT |
SI |
SK |
FI |
SE |
IS |
NO |
Albanija |
|
|
|
|
|
DS |
|
|
D |
|
|
|
DS |
D |
|
DS |
|
DS |
DS |
|
|
|
|
Alžirija |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
D (1) |
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
Angola |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
Antigva in Barbuda |
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Armenija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
D |
DS |
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
Azerbajdžan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bahami |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Barbados |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Belorusija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
Benin |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
Bosna in Hercegovina |
|
|
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
DS |
|
D |
D |
|
DS |
|
|
|
|
|
Bocvana |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Burkina Faso |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kambodža |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zelenortski otoki |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
Čad |
D |
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ljudska republika Kitajska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
DS |
DS |
|
|
DS |
|
DS |
|
|
|
|
|
Kolumbija |
|
DS |
|
DS |
|
|
DS |
|
DS |
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slonokoščena obala |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kuba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
DS |
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
Dominika |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dominikanska republika |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ekvador |
DS |
|
|
|
|
|
DS |
DS (2) |
DS |
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
Egipt |
|
DS |
|
|
|
|
|
|
DS |
DS |
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
Fidži |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
|
|
|
D |
|
DS |
DS |
D |
DS |
|
|
|
DS |
|
D |
|
|
DS |
DS |
|
DS |
|
DS |
Gabon |
|
|
|
|
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gambija |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gana |
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gvajana |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gruzija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Indija |
|
|
DS |
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Iran |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
D |
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
Jamajka |
DS |
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kazahstan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kenija |
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kuvajt |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kirgizistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Laos |
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
Lesoto |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Malavi |
DS |
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Maldivi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Maroko |
DS |
DS |
|
D |
|
DS |
D |
D |
DS |
|
|
|
DS |
|
DS |
DS |
DS |
DS |
DS |
|
|
|
DS |
Mavretanija |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Moldavija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
D |
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mongolija |
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mozambik |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
Namibija |
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Niger |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pakistan |
DS |
DS |
DS |
D |
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
DS |
DS |
|
DS |
DS |
Peru |
DS |
DS |
|
D |
|
DS |
DS |
DS |
DS |
|
|
|
DS |
|
DS |
DS |
|
DS |
D |
DS |
|
|
|
Filipini |
|
DS |
DS |
DS |
|
DS |
DS |
|
DS |
|
|
|
DS |
|
DS |
DS |
|
DS |
|
DS |
DS |
|
DS |
Ruska federacija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
DS |
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
Samoa |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Săo Tomé in Principe |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
Senegal |
D |
|
|
|
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Srbija in Črna gora |
|
|
|
|
|
DS |
|
|
DS |
|
|
|
DS |
|
|
|
|
DS |
DS |
|
|
|
|
Sejšeli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
Južna Afrika |
|
DS |
|
D |
|
DS |
|
|
|
|
|
|
DS |
|
DS |
DS |
DS |
DS |
|
|
|
DS |
DS |
Svazi |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tadžikistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tajska |
DS |
DS |
DS |
DS |
|
|
|
|
DS |
|
|
|
DS |
|
DS |
DS |
|
DS |
|
DS |
DS |
|
DS |
Togo |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Trinidad in Tobago |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tunizija |
DS |
DS |
D |
D |
|
DS |
D |
D |
DS |
|
|
|
DS |
|
DS |
DS |
DS |
DS |
|
D |
D |
|
D |
Turčija |
DS |
DS |
DS |
DS |
D |
DS |
DS |
DS |
DS |
|
D |
DS |
DS |
|
DS |
DS |
D |
DS |
DS |
DS |
DS |
DS |
DS |
Turkmenistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Uganda |
|
|
|
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ukrajina |
|
|
|
|
D |
|
|
|
|
DS |
D |
DS |
DS |
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
Uzbekistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vietnam |
|
D |
|
|
|
|
|
D |
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jemen |
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
D |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zimbabve |
|
|
|
|
|
DS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seznam B
Seznam držav, katerih državljani potrebujejo vizum v eni ali več schengenskih državah kot imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista, vendar pa vizuma NE potrebujejo, ko so imetniki navadnega potnega lista.
|
BNL |
CZ |
DK |
DE |
EE |
EL |
ES |
FR |
IT |
CY |
LV |
LT |
HU |
MT |
AT |
PL |
PT |
SI |
SK |
FI |
SE |
IS |
NO |
Avstralija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X (3) |
|
|
|
|
Čile |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izrael |
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mehika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
Združene države Amerike |
|
|
|
|
|
X |
X (3) |
X (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) Imetniki diplomatskih potnih listov, ki so napoteni na Madžarsko, za prvi vstop potrebujejo vizum, vendar ga ne potrebujejo za nadaljnje delo.
(2) Vizumska obveznost velja tudi za imetnike posebnih potnih listov.
(3) Za službeno potovanje.
PRILOGA 3
Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo letališki tranzitni vizum, kar velja tudi za imetnike potnih listin, ki so jih izdale te tretje države (1)
Schengenske države se zavezujejo, da ne bodo spreminjale dela I Priloge 3 brezsoglasja drugih držav članic.
Če pogodbenica namerava spremeniti del II te priloge, mora prej o tem obvestiti druge pogodbenice in upoštevati njihove interese.
Del I
Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo letališki vizum za vse schengenske države, kar velja tudi za imetnike potnih listin, ki so jih izdale te tretje države (2) (3)
|
AFGANISTAN |
|
BANGLADEŠ |
|
KONGO (Demokratična republika) |
|
ERITREJA (4) |
|
ETIOPIJA |
|
GANA (5) |
|
IRAN (6) |
|
IRAK |
|
NIGERIJA |
|
PAKISTAN (7) |
|
SOMALIJA |
|
ŠRILANKA |
Državljani teh držav ne potrebujejo vizuma, če so imetniki enega od dovoljenj za prebivanje, ki so navedena v delu III(A) te priloge in ga je izdala država iz evropskega gospodarskega prostora, ali če so imetniki enega od dovoljenj za prebivanje držav Andore, Japonske, Kanade, Monaka, San Marina, Švice ali Združenih držav Amerike, ki jamči neomejeno pravico vrnitve iz dela III(B).
Seznam dovoljenj za prebivanje se pripravi sporazumno v okviru delovne skupine II, podskupine za vizume, in se občasno preverja. Če nastanejo težave, lahko pogodbenice te ukrepe opustijo, dokler se težave ne rešijo sporazumno. Pogodbenice se lahko odločijo, da za nekatera dovoljenja za prebivanje te določbe ne veljajo, če je tako določeno v delu III.
O tem, da so imetniki diplomatskih ali službenih potnih listov oproščeni obveznosti letališkega tranzitnega vizuma, odloča vsaka država članica posebej.
Del II
Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo letališki tranzitni vizum samo v nekaterih schengenskih državah, kar velja tudi za imetnike potnih listin, ki so jih izdale te tretje države
|
BNL (8) |
CZ |
DK |
DE (9) |
EE (10) |
EL |
ES (11) |
FR (10) |
IT (12) |
CY |
LV |
LT (13) |
HU |
MT |
AT (14) |
PL |
PT |
SI |
SK |
FI |
SE |
IS |
NO |
Albanija |
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Angola |
X |
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Armenija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
Azerbajdžan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
Burkina Faso |
|
|
|
|
|
|
|
X (15) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kamerun |
|
|
|
|
|
|
|
X (15) |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kongo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slonokoščena obala |
|
|
|
|
X |
|
X |
X (15) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kuba |
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Egipt |
|
|
|
|
|
|
|
X (16) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gambija |
X |
|
|
X |
|
|
|
X (15) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gvineja |
X |
|
|
|
|
|
|
X (15) |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gvineja Bissau |
X |
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Haiti |
|
|
|
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Indija |
|
|
X (17) |
X (18) |
|
X |
X |
X (15) |
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
Jordanija |
|
|
|
X (19) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(Severna) Koreja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Libanon |
|
X |
|
X |
X |
|
|
X (16) |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Liberija |
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
X |
|
|
|
|
|
|
Libija |
|
|
|
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mali |
|
|
|
|
X |
|
X |
X (15) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Severni Marianski otoki |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Filipini |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ruanda |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Senegal |
|
|
|
|
X |
|
|
X (15) |
X |
|
|
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
Sierra Leone |
X |
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sudan |
X |
|
|
X |
X |
X |
|
X |
|
|
|
X |
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
Sirija |
X |
X (10) |
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Togo |
|
|
|
|
X |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Turčija |
|
|
|
X (13) |
|
X |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
Vietnam |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
Del III
A. |
Seznam dovoljenj za prebivanje v državah evropskega gospodarskega prostora, katerih imetniki ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma: |
IRSKA
— |
Residence permit (dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, veljavno samo skupaj z vizumom za ponovni vstop) |
LIHTENŠTAJN
— |
Livret pour étranger B (izkaznica za tujca B) (dovoljenje za začasno prebivanje, ki imetniku jamči vrnitev, dokler mu ne preteče veljavnost enega leta) (21) |
— |
Livret pour étranger C (izkaznica za tujca C) (dovoljenje za stalno prebivanje, ki imetniku jamči vrnitev, dokler mu ne preteče veljavnost 5 ali 10 let) |
ZDRUŽENO KRALJESTVO
— |
Leave to remain in the United Kingdom for an indefinite period (dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska za nedoločen čas). Ta dokument jamči vrnitev, le če imetnik zunaj Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ni živel več kakor dve leti. |
— |
Certificate of entitlement to the right of abode (dokazilo o pravici do stalne naselitve) |
B. |
Seznam dovoljenj za stalno ali začasno prebivanje z neomejeno pravico do vrnitve, katerih imetniki ob predložitvi ustreznega dokumenta ne potrebujejo tranzitnega letališkega vizuma: |
ANDORA
— |
Tarjeta provisional de estancia y de trabajo (dovoljenje za začasno prebivanje in delo, bele barve). Ta dokument se izdaja sezonskim delavcem; čas veljavnosti je odvisen od trajanja zaposlitve, vendar ne sme biti daljši od šest mesecev. Tega dovoljenja ni mogoče podaljšati. (21) |
— |
Tarjeta de estancia y de trabajo (dovoljenje za začasno prebivanje in delo, bele barve). Ta dokument se izda za 6 mesecev in se lahko podaljša za eno leto. (21) |
— |
Tarjeta de estancia (dovoljenje za začasno prebivanje, bele barve). Ta dokument se izda za 6 mesecev in se lahko podaljša za eno leto. (21) |
— |
Tarjeta temporal de residencia (dovoljenje za začasno prebivanje, rožnate barve). To dovoljenje se izda za 1 leto in se lahko podaljša dvakrat, vsakokrat za eno leto. (21) |
— |
Tarjeta ordinaria de residencia (navadno dovoljenje za stalno prebivanje, rumene barve). To dovoljenje se izda za 3 leta in se lahko ponovno podaljša za 3 leta. (21) |
— |
Tarjeta privilegiada de residencia (posebno dovoljenje za stalno prebivanje, zelene barve). To dovoljenje se izda za 5 let in se lahko vsakokrat podaljša za 5 let. |
— |
Autorización de residencia (dovoljenje za stalno prebivanje, zelene barve). To dovoljenje se izda za eno leto in se lahko podaljša vsakokrat za tri leta. (21) |
— |
Autorización temporal de residencia y de trabajo (dovoljenje za začasno prebivanje in delo, rožnate barve). To dovoljenje se izda za 2 leti in se lahko ponovno podaljša za 2 leti. (21) |
— |
Autorización ordinaria de residencia y de trabajo (dovoljenje za začasno prebivanje in delo, rumene barve). To dovoljenje se izda za 5 let. |
— |
Autorización privilegiada de residencia y de trabajo (dovoljenje za stalno prebivanje in delo, zelene barve). To dovoljenje se izda za 10 let in se lahko vsakokrat podaljša za 10 let. |
KANADA
— |
Permanent resident card (izkaznica za stalno prebivanje, plastična izkaznica) |
JAPONSKA
— |
Re-entry permit to Japan (dovoljenje za vrnitev na Japonsko) (21) |
MONAKO
— |
Carte de séjour de résident temporaire de Monaco (dovoljenje za začasno prebivanje) (21) |
— |
Carte de séjour de résident ordinaire de Monaco (dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje) |
— |
Carte de séjour de résident privilégié (posebno dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje) |
— |
Carte de séjour de conjoint de ressortissant monégasque (dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje za zakonce monaških državljanov) |
SAN MARINO
— |
Permesso di soggiorno ordinario (validitá illimitata) [dovoljenje za stalno prebivanje (z neomejeno veljavnostjo)] |
— |
Permesso di soggiorno continuativo speciale (validitŕ illimitata) [posebnodovoljenje za stalno prebivanje (z neomejeno veljavnostjo)] |
— |
Carta d'identitá di San Marino (validità illimitata) [osebna izkaznica San Marina (z neomejeno veljavnostjo)] |
ŠVICA
— |
Livret pour étranger B (izkaznica za tujca B) (dovoljenje za začasno prebivanje, ki imetniku jamči vrnitev, dokler mu ne preteče veljavnost enega leta) (21) |
— |
Livret pour étranger C (izkaznica za tujca C) (dovoljenje za stalno prebivanje, ki imetniku jamči vrnitev, dokler mu ne preteče veljavnost 5 ali 10 let) |
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
— |
Form I-551 permanent resident card (obrazec I-551, izkaznica za stalno prebivanje, z veljavnostjo od 2 (21) do 10 let) |
— |
Form I-551 Alien registration receipt card (obrazec I-551, izkaznica, ki potrjuje prijavo tujca, z veljavnostjo od 2 (21) do 10 let) |
— |
Form I-551 Alien registration receipt card (obrazec I-551, izkaznica, ki potrjuje prijavo tujca, z neomejeno veljavnostjo) |
— |
Form I-327 Re-entry document (obrazec I-327, dokument, ki dovoljuje ponovni vstop, z veljavnostjo 2 let – izdan imetniku dokumenta I-551) (21) |
— |
Resident alien card (izkaznica za tujca s stalnim prebivanjem, z veljavnostjo 2 (21) ali 10 let ali z neomejeno veljavnostjo. Ta dokument jamči vrnitev samo v primeru, da njegov imetnik zunaj Združenih držav Amerike ni prebival več kakor eno leto.) |
— |
Permit to re-enter (odobritev vrnitve, z veljavnostjo 2 let. Ta dokument jamči vrnitev samo v primeru, da njegov imetnik zunaj Združenih držav Amerike ni prebival več kakor dve leti.) (21) |
— |
Valid temporary residence stamp (žig o začasnem prebivanju, ki se odtisne v veljaven potni list in velja eno leto od dneva izdaje.) (21) |
(1) Za izdajo letališkega tranzitnega vizuma predhodno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi oblastmi ni potrebno.
(2) Za vse schengenske države:
Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:
— |
člani letalskih posadk, ki so državljani pogodbenih strank Konvencije iz Čikaga. |
(3) Za države Beneluksa, Češko, Estonijo, Španijo, Francijo, Madžarsko, Slovenijo in Slovaško:
Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:
— |
imetniki diplomatskih in službenih potnih listov. |
(4) Za Italijo:
Za državljane velja obveznost vizuma samo v primeru, ko nimajo veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje v državah članicah Evropske unije ali v pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, v Kanadi, Švici ali Združenih državah Amerike.
(5) Za Nemčijo:
Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:
— |
imetniki diplomatskih in službenih potnih listov. |
(6) Za Nemčijo in Ciper:
Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:
— |
imetniki diplomatskih in službenih potnih listov. |
Za Poljsko:
Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:
— |
imetniki diplomatskih potnih listov. |
(7) Za Nemčijo:
Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:
— |
imetniki diplomatskih potnih listov. |
(8) Za državljane velja obveznost vizuma samo v primeru, ko nimajo veljavnega dovoljenja za prebivanje v državah članicah EGP, Združenih državah ali Kanadi. Imetniki diplomatskega, posebnega ali službenega potnega lista so prav tako oproščeni obveznosti vizuma.
(9) Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:
(a) |
imetniki vizuma ali kakršnega koli drugega dovoljenja za prebivanje v državi članici EU ali kateri drugi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in |
(b) |
imetniki dovoljenj za prebivanje ali drugih dokumentov, naštetih v delu III(B).Letališki tranzitni vizum ne pomeni vizuma za namene točke (a). |
(10) Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:
— |
imetniki diplomatskih in službenih potnih listov; |
— |
imetniki enega od dovoljenj za prebivanje, naštetih v delu III; |
— |
člani letalskih posadk, ki so državljani pogodbenih strank Konvencije iz Čikaga. |
(11) Imetniki diplomatskih in službenih potnih listov ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV). To velja tudi za imetnike navadnega potnega lista, ki stalno prebivajo v eni od držav članic Evropskega gospodarskega prostora, Kanadi ali Združenih državah Amerike oziroma so imetniki veljavnega vstopnega vizuma za eno od teh držav.
(12) Obveznost vizuma velja samo v primeru, ko državljani nimajo veljavnega dovoljenja za prebivanje v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, Kanadi ali Združenih državah Amerike.
(13) Imetniki diplomatskih in službenih potnih listov ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma.
(14) Državljani tretjih držav, ki sicer potrebujejo tranzitni vizum, za tranzit preko avstrijskih letališč ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če imajo za obdobje trajanja tranzita enega izmed naslednjih dokumentov:
— |
dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala Andora, Japonska, Kanada, Monako, San Marino, Švica, Sveti sedež ali Združene države Amerike in jamči pravico do vrnitve; |
— |
vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država, za katero je začel veljati pristopni sporazum; |
— |
dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP). |
(15) Le, če državljani nimajo veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje v državah članicah EU ali v pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, v Kanadi, Švici ali v Združenih državah Amerike.
(16) Le za imetnike potne listine za palestinske begunce.
(17) Indijski državljani ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma, če so imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista.
Indijski državljani prav tako ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma, če imajo veljavni vizum ali dovoljenje za prebivanje za državo EU ali za državo Evropskega gospodarskega prostora ali za Kanado, Švico ali Združene države Amerike. Poleg tega indijski državljani ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma, če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Andori, na Japonskem, v Monaku ali v San Marinu in dovoljenje za ponovni vstop v državo njihovega prebivališča, ki je veljavno tri mesece po njihovem letališkem tranzitu. Treba je opozoriti, da izjema za indijske državljane, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Andori, na Japonskem, v Monaku ali v San Marinu začne veljati na dan vključitve Danske v schengensko sodelovanje, t.j. dne 25. marca 2001.
(18) Imetniki diplomatskih potnih listov ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma.
(19) Imetniki jordanskih potnih listov ali dokumentov, ki nadomeščajo potni list, ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma, če posedujejo veljavni vizum za Avstralijo, Izrael, Japonsko, Kanado, Novo Zelandijo ali Združene države Amerike in potrjeno letalsko vozovnico oziroma veljavni vstopni kupon za let v zadevno državo, ali če se po izteku dovoljenega bivanja v eni izmed prej navedenih držav vračajo v Jordanijo in so zato lastniki potrjene letalske vozovnice oziroma veljavnega vstopnega kupona za let v Jordanijo. Let morajo nadaljevati najkasneje v dvanajstih urah po prihodu v Nemčijo s tistega letališča, na katerem se nahajajo izključno v tranzitnem območju. Uporablja se tudi opomba 11.
(20) Tudi za imetnike potne listine za palestinske begunce.
(21) Na podlagi tega dovoljenja imetnik ne more biti oproščen obveznosti letališkega vizuma v Nemčiji.
PRILOGA 4
Seznam dokumentov, ki imetnikom omogočajo vstop brez vizuma
BELGIJA
— |
Carte d'identité d'étranger Identiteiskaart voor vreemdelingen Personalausweis für Ausländer (Osebna izkaznica za tujce) |
— |
Certificat d'inscription au régistre des étrangers Bewijs van inschrijving in het vreemdelingenregister Bescheinigung der Eintragung im Ausländer-register (Potrdilo o vpisu v register tujcev) |
— |
Posebna dovoljenja za bivanje, ki jih izda ministrstvo za zunanje zadeve:
|
— |
Certificat d'identité avec photographie délivré par une administration communale belge à un enfant de moins de douze ans Door een Belgisch gemeentebestuur aan een kind beneden de 12 jaar afgegeven identiteisbewijs met foto Von einer belgischen Gemeindeverwaltung einem Kind unter dem 12. Lebensjahr ausgestellter Personalausweis mit Lichtbild (Osebna izkaznica s fotografijo, ki jo izda belgijska občinska uprava otrokom, mlajšim od 12 let) |
— |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije |
ČEŠKA REPUBLIKA
— |
Povolení k pobytu (štítek v pasu) (Dovoljenje za prebivanje) (nalepka v potnem listu) |
— |
Průkaz o povolení pobytu pro cizince (zelené provedení) (Dovoljenje za prebivanje za tujce) (zelena knjižica) |
— |
Průkaz o povolení pobytu pro státního příslušníka členského státu Evropských společenství (fialové provedení) (Dovoljenje za prebivanje za državljane držav članic Evropskih skupnosti) (vijolična knjižica) |
— |
Cestovní doklad – Úmluva z 28. července 1951) vydávaný azylantům (modré provedení) (Potna listina – konvencija z dne 28. julija 1951) (modra knjižica) |
— |
Povolení k přechodnému pobytu od – do (razítko v pasu) (Začasno prebivališče, veljavno od – do) (žig v potnem listu državljana države članice Evropskih skupnosti ali njegovega družinskega člana, ki ni državljan države članice Evropskih skupnosti) |
— |
Trvalý pobyt v ČR od …) (razítko v pasu) (Stalno prebivališče, veljavno od...) (žig v potnem listu državljana države članice Evropskih skupnosti ali njegovega družinskega člana, ki ni državljan države članice Evropskih skupnosti) |
DANSKA
Izkaznice za prebivanje
EF/EØ – opholdskort (EU/EGP izkaznica za prebivanje) (naslov na izkaznici)
— |
Kort A. Tidsbegrænset EF/EØS-opholdsbevis (anvendes til EF/EØS-statsborgere) (Izkaznica A. EU/EGP dovoljenje za začasno prebivanje, ki velja za državljane EU/EGP) |
— |
Kort B. Tidsbegrænset EF/EØS-opholdsbevis (anvendes til EF/EØS-statsborgere) (Izkaznica B. EU/EGP dovoljenje za prebivanje z neomejeno veljavnostjo, ki velja za državljane EU/EGP) |
— |
Kort K. Tidsbegrænset opholdstilladelse til tredjelandsstatsborgere, der meddeles opholdstilladelse efter ER/EØS-reglerne) (Izkaznica K. Dovoljenje za začasno prebivanje za državljane tretjih držav, ki jim je bilo dodeljeno dovoljenje za prebivanje po pravilih EU/EGP) |
— |
Kort L. Tidsubegrænset opholdstilladelse til tredjelandsstatsborgere, der meddeles opholdstilladelse efter ER/EØS-reglerne) (Izkaznica L. Dovoljenje za prebivanje z neomejeno veljavnostjo za državljane tretjih držav, ki jim je bilo dodeljeno dovoljenje za prebivanje po pravilih EU/EGP) |
Dovoljenja za prebivanje (naslov na izkaznici)
— |
Kort C. Tidsbegrænset opholdstilladelse til udlændinge, der er fritaget for arbejdstilladelse (IzkaznicaC. Dovoljenje za začasno prebivanje za tujce, ki ne potrebujejo delovnega dovoljenja) |
— |
Kort D. Tidsubegrænset opholdstilladelse til udlændinge, der er fritaget for arbejdstilladelse (Izkaznica D. Dovoljenje za prebivanje z neomejeno veljavnostjo za tujce, ki ne potrebujejo delovnega dovoljenja) |
— |
Kort E. Tidsbegrænset opholdstilladelse til udlændinge, der ikke har ret til arbejde (Izkaznica E. Dovoljenje za začasno prebivanje za tujce, ki nimajo pravice do dela) |
— |
Kort F. Tidsbegrænset opholdstilladelse til flygtninge – er fritaget for arbejdstilladelse (Izkaznica F. Dovoljenje za začasno prebivanje za begunce – ne potrebujejo delovnega dovoljenja) |
— |
Kort G. Tidsbegrænset opholdstilladelse til EF/EØS – stats borgere, som har andet opholdsgrundlag end efter EF-reglerne – er fritaget for arbejdstilladelse (Izkaznica G. Dovoljenje za začasno prebivanje za državljane EU/EGP, katerih podlaga za prebivanje ne izhaja iz pravil EU – ne potrebujejo delovnega dovoljenja) |
— |
Kort H. Tidsubegrænset opholdstilladelse til EF/EØS – stats borgere, som har andet opholdsgrundlag end efter EF-reglerne – er fritaget for arbejdstilladelse (Izkaznica H. Dovoljenje za prebivanje z neomejeno veljavnostjo za državljane EU/EGP, katerih podlaga za prebivanje ne izhaja iz pravil EU – ne potrebujejo delovnega dovoljenja) |
— |
Kort J. Tidsbegrænset opholds- og arbejdstilladelse til udlændinge (Izkaznica J. Dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje za tujce) |
Od 14. septembra 1998 Danska izdaja nova dovoljenja za prebivanje v obliki kreditne kartice.
V obtoku je še vedno nekaj veljavnih dovoljenj za prebivanje kategorij B, D in H, ki so bila izdana v drugi obliki. Te izkaznice so narejene iz plastificiranega papirja, merijo okoli 9 cm x 13 cm in nosijo vzorec danskega grba v beli barvi. Ozadje izkaznice B je bež, izkaznice D svetlo rožnate in izkaznice H svetlo slezaste barve.
V potni list je treba vnesti nalepke z naslednjim besedilom
— |
Sticker B. Tidsbegrænset opholdstilladelse til udlændinge, der ikke har ret til arbejde (Nalepka B. Dovoljenje za začasno prebivanje za tujce, ki nimajo pravice do dela) |
— |
Sticker C. Tidsbegrænset opholds- og arbejdstilladelse (Nalepka C. Dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje) |
— |
Sticker D. Medfølgende slægtninge (opholdstilladelse til børn, der er optaget i forældres pas) (Nalepka D. Spremljajoči sorodniki (dovoljenje za prebivanje za otroke, vključene v starševski potni list) |
— |
Sticker H. Tidsbegrænset opholdstilladelse til udlændinge, der er fritaget for arbejdstilladelse (Nalepka H. Dovoljenje za začasno prebivanje za tujce, ki ne potrebujejo delovnega dovoljenja) |
Nalepke, ki jih izda ministrstvo za zunanje zadeve
— |
Sticker E – Diplomatisk visering (Nalepka E – diplomatski vizum) – izdan diplomatom in njihovim družinskim članom, ki se pojavijo na diplomatskih seznamih, ter osebju istega ranga v mednarodnih organizacijah na Danskem. Veljaven za prebivanje in večkratni vstop, dokler je zadevna oseba na diplomatskem seznamu v Kobenhavnu) |
— |
Sticker F – Opholdstilladelse (Nalepka F – dovoljenje za prebivanje) – izda se dodeljenemu tehničnemu ali administrativnemu osebju in njihovim družinskim članom ter gospodinjskim pomočnikom diplomatov, ki jih je dodelilo ministrstvo za zunanje zadeve države porekla s službenim potnim listom. Prav tako se izda osebju istega ranga v mednarodnih organizacijah na Danskem. Velja za prebivanje in večkratni vstop v času trajanja misije. |
— |
Sticker S (i kombination med sticker E eller F) (Nalepka S (v povezavi z nalepko E ali F) Dovoljenje za prebivanje za spremljajoče bližnje sorodnike, kadar so vključeni v potni list. |
Treba je opozoriti, da osebne izkaznice za tuje diplomate, tehnično ali administrativno osebje, gospodinjske pomočnike itd., ki jih je izdalo ministrstvo za zunanje zadeve, imetniku ne dajejo pravice do vstopa na ozemlje brez vizuma, saj takšne osebne izkaznice ne pomenijo dovoljenja za prebivanje na Danskem.
Drugi dokumenti
— |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije |
— |
Dovoljenje za ponovni sprejem v obliki vizumske nalepke z nacionalno oznako D |
NEMČIJA
I. Splošno
— |
Aufenthaltserlaubnis (dovoljenje za prebivanje) |
— |
Niederlassungserlaubnis (dovoljenje za stalno prebivanje) |
— |
Aufenthaltserlaubnis – EU für Familienangehörige von Staatsangehörigen eines Mitgliedstaates der Europäischen Union oder eines EWR-Staates, die nicht Staatsangehörige eines Mitgliedstaates der EU oder des EWR sind (dovoljenje za prebivanje za družinske člane državljanov držav članic EU oziroma EGP, ki niso državljani držav članic EU ali EGP) |
— |
Aufenthaltserlaubnis für Staatsangehörige der Schweizerischen Eidgenossenschaft und ihre Familienangehörigen, die nicht Staatsangehörige der Schweizerischen Eidgenossenschaft sind (dovoljenje za prebivanje za švicarske državljane in za njihove družinske člane, ki niso švicarski državljani) |
— |
Vstop brez vizuma omogočajo imetnikom tudi naslednja dovoljenja, izdana pred 1. januarjem 2005:
Ta dovoljenja nadomeščajo vizum pri vstopu brez vizuma in so veljavna samo, če so izdana v potnem listu ali, če so izdana posebej, skupaj s potnim listom, ne veljajo pa, če so izdana kot interni dokument namesto osebne izkaznice. Vstopa brez vizuma ne dovoljuje niti „Aussetzung der Abschiebung (Duldung)“ (odlog izgona (pravica do prebivanja za izjemne primere)) niti „Aufenthaltsgestattung für Asylbewerber“ (dovoljenje za začasno prebivanje za prosilce za azil. |
— |
Fiktionsbescheinigung (začasno spričevalo) v katerem je označeno tretje polje na strani 3 („dovoljenje za bivanje velja (§ odstavek 81(4) AufenthG“). Vstop je možen le skupaj z dovoljenjem za prebivanje oziroma vizumom, ki mu je pretekla veljavnost. Prvo in drugo polje izrecno ne omogočata vstopa brez vizuma. |
II. Izkaznice za člane diplomatskih predstavništev
Pripadajoči privilegiji so prikazani na hrbtni strani vsake izkaznice.
— |
Izkaznice, izdane diplomatom in njihovim družinskim članom: Oznaka „D“ na hrbtni strani:
|
— |
Izkaznice, izdane administrativnemu ali tehničnemu osebju in njihovim družinskim članom: Oznaka „VB“ na hrbtni strani:
|
— |
Izkaznice, izdane pomožnemu osebju in njihovim družinskim članom: Oznaka „DP“ na hrbtni strani: Protokollausweis für dienstliches Hauspersonal (protokolna izkaznica za pomožno osebje) (od leta 1999) |
— |
Izkaznice, izdane lokalnemu osebju in njihovim družinskim članom: Oznaka „OK“ na hrbtni strani: Protokollausweis für Ortskräfte (protokolna izkaznica za lokalno osebje) (od leta 1999) |
— |
Izkaznice, izdane zasebnemu gospodinjskemu osebju: Oznaka „PP“ na hrbtni strani: Protokollausweis für privates Hauspersonal (protokolna izkaznica za zasebno gospodinjsko osebje) (od leta 1999) |
III. Izkaznice za člane konzularnih predstavništev s poklicnim statusom
Pripadajoči privilegiji so prikazani na hrbtni strani vsake izkaznice.
— |
Izkaznice, izdane konzularnim funkcionarjem: Oznaka „K“ na hrbtni strani:
|
— |
Izkaznice, izdane konzularnemu administrativnemu ali tehničnemu osebju s poklicnim statusom: Oznaka „VK“ na hrbtni strani:
|
— |
Izkaznice, izdane konzularnemu pomožnemu osebju s poklicnim statusom: Oznaka „DH“ na hrbtni strani: Protokollausweis für dienstliches Hauspersonal (protokolna izkaznica za pomožno osebje) (od leta 1999) |
— |
Izkaznice, izdane družinskim članom konzularnih funkcionarjev oziroma družinskim članom konzularnega administrativnega, tehničnega ali pomožnega osebja: Oznaka „KF“ na hrbtni strani: Protokollausweis f. Familienangehörige (Konsulat) (protokolna izkaznica za družinske člane (konzularnih uslužbencev)) Ta nova vrsta izkaznice se izdaja od 1. avgusta 2003. Do takrat se je družinskim članom konzularnih funkcionarjev oziroma družinskim članom konzularnega administrativnega, tehničnega ali pomožnega osebja izdajala ista vrsta izkaznice kot samemu konzularnemu osebju, razen če jim je bila izdana ena izmed zgoraj omenjenih izkaznic „A“ na podlagi njihove plačane zaposlitve. |
— |
Izkaznice, izdane konzularnemu lokalnemu osebju s poklicnim statusom: Oznaka „OK“ na hrbtni strani: Protokollausweis für Ortskräfte (protokolna izkaznica za lokalno osebje) (od leta 1999) |
— |
Izkaznice, izdane konzularnemu zasebnemu gospodinjskemu osebju s poklicnim statusom: Oznaka „PP“ na hrbtni strani: Protokollausweis für privates Hauspersonal (protokolna izkaznica za zasebno gospodinjsko osebje) (od leta 1999) |
IV. Posebne izkaznice
— |
Izkaznice, izdane članom mednarodnih organizacij ter njihovim družinskim članom: Oznaka „IO“ na hrbtni strani: Sonderausweis „IO“ (posebna izkaznica „IO“) (od leta 1999) Opomba: vodjem mednarodnih organizacij in njihovim družinskim članom se izdaja izkaznica z oznako „D“; zasebnemu gospodinjskemu osebju uslužbencev mednarodnih organizacij se izdaja izkaznica z oznako „PP“. |
— |
Izkaznice, izdane članom gospodinjstva v skladu z oddelkom 27(1)(5) Predpisov o prebivanju: Oznaka „S“ na hrbtni strani: Sonderausweis „S“ (posebna izkaznica „S“) (od 1. januarja 2005) |
V. Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije
ESTONIJA
— |
Alaline elamisluba (Dovoljenje za stalno prebivanje) |
— |
Tähtajaline elamisluba (Dovoljenje za začasno prebivanje) |
Če tujec, ki je družinski član državljana EU, zaprosi za dovoljenje za prebivanje pri njegovemu/njenemu družinskemu članu v Estoniji, odbor za državljanstvo in migracije izda posebno dovoljenje za prebivanje:
— |
El kodaniku perekonnaliikme elamisluba (Dovoljenje za prebivanje družinskega člana državljana EU) |
GRČIJA
1. |
Άδεια παραμονής αλλοδαπού (ενιαίου τύπου) (Dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje za tujce (enotna oblika)) [Ta dokument velja vsaj šest mesecev, zgornja meja trajanja veljavnosti ni določena. Izda se tujcem, ki zakonito prebivajo v Grčiji.] Zgoraj navedeno dovoljenje za prebivanje se pritrdi na potne listine, ki jih priznava Grčija. V primeru, da državljan tretje države ne poseduje potne listine, ki jo priznava Grčija, pristojne grške službe pritrdijo dovoljenje za prebivanje enotne oblike na poseben obrazec. Ta poseben obrazec izdajo grške oblasti na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 333/2002 ob upoštevanju varnostnih zahtev iz iste uredbe; na obrazcu so tri navpične črte v oranžni, zeleni in oranžni barvi, imenuje pa se „Φύλλο επί του οποίου τίθεται άδεια διαμονής“ [Obrazec za pritrditev dovoljenja za prebivanje]. |
2. |
Άδεια παραμονής αλλοδαπού (χρώμα μπεζ-κίτρινο) (1) (Dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje za tujce, rumeno bež barve) [Ta dokument se je izdajal vsem tujcem, ki so zakonito prebivali v Grčiji. Velja vsaj eno leto, zgornja meja trajanja veljavnosti ni določena.] |
3. |
Άδεια παραμονής αλλοδαπού (χρώμα λευκό) (2) (Dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje za tujce, bele barve) [Ta dokument se je izdajal tujcem, poročenim z grškimi državljani. Velja pet let.] |
4. |
Άδεια παραμονής αλλοδαπού (βιβλιάριο χρώματος λευκού) (3) (Dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje za tujce, knjižica bele barve) [Ta dokument se je izdajal osebam s statusom begunca po ženevski konvenciji iz leta 1951.] |
5. |
Δελτίο ταυτότητας αλλοδαπού (χρώμα πράσινο) (4) (Osebna izkaznica za tujca, zelene barve) [Ta dokument se izdaja samo tujcem grškega rodu; njegova veljavnost je dve ali pet let.] |
6. |
Ειδικό δελτίο ταυτότητας ομογενούς (χρώμα μπεζ) (5) (Posebna osebna izkaznica za tujce grškega rodu, bež barve) [Izdaja se albanskim državljanom grškega rodu; velja tri leta. Izkaznica se izdaja tudi njihovim zakoncem ne glede na državljanstvo in njihovim otrokom, če obstaja uradni dokument, ki potrjuje njihove družinske vezi.] |
7. |
Ειδικό δελτίο ταυτότητας ομογενούς (χρώμα ροζ) (6) (Posebna osebna izkaznica za tujce grškega rodu, rožnate barve) [Izdaja se tujcem grškega porekla iz nekdanje ZSSR. Velja za nedoločen čas.] |
8. |
Ειδικές ταυτότητες της Διεύθυνσης Εθιμοτυπίας του Υπουργείου Εξωτερικών (Posebne osebne izkaznice, ki jih izda Služba za protokol ministrstva za zunanje zadeve)
Treba je opozoriti, da je v primeru, ko gre za državljane držav članic Evropske unije in za zgoraj navedene kategorije A do E, zastava Evropske unije natisnjena na zadnji strani nove osebne izkaznice. |
9. |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije |
ŠPANIJA
Imetniki veljavnega dovoljenja za vrnitev ne potrebujejo vizuma za vstop v državo.
Trenutno veljavna dovoljenja za prebivanje, katerih imetniki za vstop na špansko državno ozemlje ne potrebujejo vizuma, ki bi ga sicer zaradi svojega državljanstva potrebovali, so:
— |
Permiso de Residencia Inicial (Začetno dovoljenje za prebivanje) |
— |
Permiso de Residencia Ordinario (Navadno dovoljenje za prebivanje) |
— |
Permiso de Residencia Especial (Posebno dovoljenje za prebivanje) |
— |
Tarjeta de Estudiante (Študentska izkaznica) |
— |
Permiso de Residencia tipo A (Dovoljenje za prebivanje, kategorija A) |
— |
Permiso de Residencia tipo b (Dovoljenje za prebivanje, kategorija b) |
— |
Permiso de Trabajo y de Residencia tipo B (Dovoljenje za prebivanje in delo, kategorija B) |
— |
Permiso de Trabajo y de Residencia tipo C (Dovoljenje za prebivanje in delo, kategorija C) |
— |
Permiso de Trabajo y de Residencia tipo d (Dovoljenje za prebivanje in delo, kategorija d) |
— |
Permiso de Trabajo y de Residencia tipo D (Dovoljenje za prebivanje in delo, kategorija D) |
— |
Permiso de Trabajo y de Residencia tipo E (Dovoljenje za prebivanje in delo, kategorija E) |
— |
Permiso de Trabajo fronterizo tipo F (Dovoljenje za delo na obmejnem območju, kategorija F) |
— |
Permiso de Trabajo y Residencia tipo P (Dovoljenje za prebivanje in delo, kategorija P) |
— |
Permiso de Trabajo y Residencia tipo Ex) (Dovoljenje za prebivanje in delo, kategorija Ex) |
— |
Tarjeta de Reconocimiento de la excepción a la necesidad de obtener Permi-so de Trabajo y Permiso de Residencia (art. Ley 7/85) (Izkaznica, na podlagi katere je oseba oproščena obveznosti pridobitve dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za delo, člen 16 zakona 7/85) |
— |
Permiso de Residencia para Refugiados (Dovoljenje za začasno prebivanje za begunce) |
— |
Lista de Personas que participan en un viaje escolar dentro de la Unión Europea (Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije) |
— |
Tarjeta de Familiar Residente Comunitario (Izkaznica za sorodnike državljanov Skupnosti) |
— |
Tarjeta temporal de Familiar de Residente Comunitario (Začasna izkaznica za sorodnike državljanov Skupnosti) |
Vstopnega vizuma ne potrebujejo imetniki naslednjih veljavnih dokazil o akreditaciji, ki jih izda ministrstvo za zunanje zadeve:
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, rdeče barve), z napisom na platnicah „Cuerpo Diplomático. Embajador. Documento de Identidad“ (Diplomatski zbor. Veleposlanik. Identifikacijska izkaznica), ki se izda akreditiranim veleposlanikom |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, rdeče barve), z napisom na platnicah „Cuerpo Diplomático. Documento de Identidad“ (Diplomatski zbor. Identifikacijska izkaznica), ki se izda osebju, akreditiranemu pri diplomatskih predstavništvih, ki imajo diplomatski status. Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, rumene barve), z napisom na platnicah „Misiones Diplomáticas. Personal Administrativo y Técnico. Documento de Identidad“ (Diplomatska predstavništva. Administrativno in tehnično osebje. Identifikacijska izkaznica), ki se izda uslužbencem pri akreditiranih diplomatskih predstavništvih. Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, rdeče barve), z napisom na platnicah „Tarjeta Diplomática de Identidad“ (Diplomatska identifikacijska izkaznica), ki se izda osebju z diplomatskim statusom pri predstavništvu Zveze arabskih držav, in osebju, akreditiranemu pri predstavništvu Splošne palestinske delegacije (Oficina de la Delegación General). Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, rdeče barve), z napisom na platnicah „Organismos Internacionales. Estatuto Diplomático. Documento de Identi-dad“ (Mednarodne organizacije. Diplomatski status. Identifikacijski dokument), ki se izda osebju z diplomatskim statusom, akreditiranemu pri mednarodnih organizacijah. Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, modre barve), z napisom na platnicah „Organismos Internacionales. Personal Administrativo y Técnico. Documento de Identidad“ (Mednarodne organizacije. Administrativno in tehnično osebje. Identifikacijski dokument), ki se izda uslužbencem, akreditiranim pri mednarodnih organizacijah. Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, zelene barve), z napisom na platnicah „Funcionario Consular de Carrera. Documento de Identidad“ (Poklicni konzularni uslužbenec. Identifikacijski dokument), ki se izda poklicnim konzularnim uslužbenecm, akreditiranim v Španiji. Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, zelene barve), z napisom na platnicah „Empleado Consular. Emitido a .... Documento de Identidad“ (Konzularni uslužbenec. Izdano za ....... Identifikacijski dokument), ki se izda konzularnim uslužbenecem, akreditiranim v Španiji. Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
— |
Tarjeta especial (Posebna izkaznica, sive barve), z napisom na platnicah „Personal de Servicio. Missiones Diplomáticas. Oficinas Consulares y Organismos Internacionales. Emitido a .... Documento de Identidad“ (Pomožno osebje. Diplomatska predstavništva, konzulati in mednarodne organizacije. Izdanoza ...... Identifikacijski dokument). Ta dokument se izda službenemu osebju na diplomatskih predstavništvih, konzulatih in mednarodnih organizacijah ter osebju z diplomatskim in konzularnim poklicnim statusom (posebni uslužbenci). Dokument, ki se izda zakoncem in otrokom, je označen s črko F. |
FRANCIJA
1. |
Polnoletni državljani tretjih držav morajo imeti naslednje dokumente:
|
2. |
Tuje mladoletne osebe morajo imeti naslednje dokumente:
|
3. |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije. Opomba 1: Treba je opozoriti, da potrdila o sprejetju vlog prosilcev, ki prvič prosijo za dovoljenje, ne dajejo pravice do vstopa brez vizuma. Nasprotno pa so potrdila o sprejetju vlog za podaljšanje dovoljenja veljavna, če so predložena skupaj z dovoljenjem. Opomba 2: „Attestation de fonctions“ (potrdilo o opravljanju funkcije), ki ga izda ministrstvo za zunanje zadeve, ne more nadomestiti dovoljenja za prebivanje. Imetniki morajo imeti tudi enega od dovoljenj za prebivanje v skladu s pravom Skupnosti. |
ITALIJA
— |
Carta di soggiorno (validità illimitata) (Dovoljenje za stalno prebivanje, neomejena veljavnost) |
— |
Permesso di soggiorno con esclusione delle sotto elencate tipologie: (Dovoljenje za stalno prebivanje, razen naslednjih dokumentov:)
|
— |
Carta d'identità M.A.E. (Osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve)
Opomba:Modela 6 (oranžne barve) oziroma 9 (zelene barve) za osebje mednarodnih organizacij, ki nimajo imunitete, in za tuje častne konzule se ne izdajata več in ju je zamenjal model 11. Vendar ti dokumenti ostajajo veljavni do datuma izteka veljavnosti, ki je tam naveden. |
— |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije. |
LATVIJA
— |
Pastāvīgās uzturēšanās atļauja (Dovoljenje za stalno prebivanje, zelene barve) |
— |
Termiņuzturēšanās atļauja (Dovoljenje za začasno prebivanje, rožnate barve) |
— |
Uzturēšanās atļauja (izdaja se od 1. maja 2004) (Dovoljenje za prebivanje, rožnate barve) |
— |
Nepilsoņa pase (Potni list za tujce, vijoličaste barve) |
LITVA
1. |
Leidimas laikinai gyventi Lietuvos Respublikoje (Dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Litvi – izkaznica ali nalepka) |
2. |
Leidimas nuolat gyventi Lietuvos Respublikoje (Dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Litvi – izkaznica) |
3. |
Europos bendrijų valstybės narės piliečio leidimas gyventi (Dovoljenje za prebivanje državljanov držav članic EU – izkaznica) |
4. |
Asmens grįžimo pažymėjimas (Potrdilo za vrnitev, samo za vrnitev v Republiko Litvo – modrikasto) |
5. |
Akreditacijos pažymėjimas „A“ (Potrdilo o akreditaciji kategorije „A“ – rumene barve) – začasno |
6. |
Akreditacijos pažymėjimas „B“ (Potrdilo o akreditaciji kategorije „B“ – rumene barve) – začasno |
LUKSEMBURG
— |
Carte d'identité d'étranger (Osebna izkaznica za tujca) |
— |
Autorisation de séjour provisoire apposée dans le passeport national (Dovoljenje za začasno prebivanje, vpisano v potni list) |
— |
Carte diplomatique délivrée par le Ministère des Affaires étrangères (Diplomatska izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) |
— |
Titre de légitimation délivré par le Ministère des Affaires étrangères au personnel administratif et technique des Ambassades (Identifikacijski dokument, ki ga izda ministrstvo za zunanje zadeve administrativnemu in tehničnemu osebju na veleposlaništvih) |
— |
Titre de légitimation délivré par le Ministère de la Justice au personnel des institutions et organisations internationales établies au Luxembourg (Identifikacijski dokument, ki ga izda ministrstvo za pravosodje osebju inštitucij in mednarodnih organizacij s sedežem v Luksemburgu) |
— |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije |
MADŽARSKA
1. |
Humanitárius tartózkodási engedély (dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov, v obliki izkaznice) – skupaj z nacionalnim potnim listom |
2. |
Tartózkodási engedély (dovoljenje za prebivanje, v obliki izkaznice) – skupaj z nacionalnim potnim listom |
3. |
Tartózkodási engedély (dovoljenje za prebivanje, v obliki nalepke) – vnešeno v nacionalni potni list |
4. |
Bevándoroltak részére kiadott személyazonosító igazolvány (Osebna izkaznica, izdana priseljencem) – skupaj z nacionalnim potnim listom, ki navaja izdajo dovoljenja za priseljence |
5. |
Letelepedési engedély (dovoljenje za stalno prebivanje) – skupaj z nacionalnim potnim listom, ki navaja izdajo odobritve dovoljenja za prebivanje |
6. |
Letelepedettek részére kiadott tartózkodási engedély (dovoljenje za prebivanje, izdano osebam s stalnim prebivališčem, v obliki nalepke)– vnešeno v nacionalni potni list |
7. |
Diáklista (Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije) |
8. |
Igazolvány diplomáciai képviselők és családtagjaik részére (poseben dokument za diplomate in njihove družinske člane) (diplomatska osebna izkaznica) – skupaj z vizumom D, ki ga po potrebi izda ministrstvo za zunanje zadeve |
9. |
Igazolvány konzuli képviselet tagjai és családtagjaik részére (poseben dokument za člane konzularnih predstavništev in njihove družinske člane)(konzularna osebna izkaznica) – skupaj z vizumom D, ki ga po potrebi izda ministrstvo za zunanje zadeve |
10. |
Igazolvány képviselet igazgatási és műszaki személyzete és családtagjaik részére (poseben dokument za člane administrativnega in tehničnega osebja diplomatskih misij in njihovih družinskih članov) – skupaj z vizumom D, ki ga po potrebi izda ministrstvo za zunanje zadeve |
11. |
Igazolvány képviselet kisegítő személyzete, háztartási alkalmazottak és családtagjaik részére (poseben dokument za pomožno osebje diplomatskih misij, osebne strežnike in injihove družinske člane) – skupaj z vizumom D, ki ga po potrebi izda ministrstvo za zunanje zadeve |
NIZOZEMSKA
1. |
Dokumenti za tujce se izdajajo v naslednji obliki:
|
2. |
Het Geprivilegeerdendocument (Dokument za osebe s privilegiji) Dokument, izdan skupini ''oseb s privilegiji'', ki jo sestavljajo člani diplomatskega zbora, konzularnega zbora in določenih mednarodnih organizacij ter njihovi družinski člani. |
3. |
Visum voor terugkeer (Vizum za vrnitev) |
4. |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije. |
AVSTRIJA
— |
Aufenthaltstitel in Form der Vignette entsprechend der Gemeinsamen Maßnahme der Europäischen Union vom 16. Dezember 1996 zur einheitlichen Gestaltung der Aufenthaltstitel (Dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke, v skladu s Skupnim programom ukrepov EU z dne 16. decembra 1996 za enotni format dovoljenja za prebivanje) (Od 1. januarja 1998 se bodo dovoljenja za prebivanje izdajala in podaljševala samo v tej obliki. Pod „Vrsta dovoljenja“ se vpiše: Niederlassungsbewilligung (dovoljenje za prebivanje); Aufenthaltserlaubnis (dovoljenje za prebivanje) „Befr. Aufenthaltsrecht“ (pravica do začasnega prebivanja). |
— |
Vor dem 1. Jänner 1998 erteilte Aufenthaltstitel im Rahmen der – auch „unbefristet“ eingetragenen – Gültigkeitsdauer: Dovoljenja za prebivanje, izdana pred 1. januarjem 1998 veljajo za obdobje vpisaneveljavnosti, vključno z neomejeno veljavnostjo: „Wiedereinreise – Sichtvermerk“ oder „Einreise – Sichtvermerk“; wurden bis 31.12.1992 von Inlandsbehörden, aber auch von Vertretungsbehörden in Form eines Stempels ausgestellt; (Vizumi za ponovni vstop ali vstopni vizumi, ki so jih v obliki žiga izdajali avstrijski organi in konzulati do 31. decembra 1992); „Gewöhnlicher Sichtvermerk“; wurde vom 1.1.1993 bis 31.12.1997 in Form einer Vignette – ab 1.9.1996 entsprechend der VO[EG] 1683/95 – ausgestellt; (Navadni vizum: izdan med 1. januarjem 1993 in 31. decembrom 1997 v obliki nalepke – od 1. septembra 1996 v skladu z Uredbo EU 1683/95) „Aufenthaltsbewilligung“; wurde vom 1.1.1993 bis 31.12.1997 in Form einer speziellen Vignette ausgestellt. (Dovoljenje za prebivanje: izdano med 1. januarjem 1993 in 31. decembrom 1997 v obliki posebne nalepke) |
— |
Konventionsreisepaß ausgestellt ab 1.1.1993 (Konvencijska potna listina, ki se izdaja od 1. januarja 1993) |
— |
Lichtbildausweis für Träger von Privilegien und Immunitäten in den Farben rot, gelb und blau, ausgestellt vom Bundesministerium für auswärtige Angelegenheiten (Osebna izkaznica s fotografijo za osebe z imuniteto v rdeči, rumeni in modri barvi, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) |
— |
Lichtbildausweis im Kartenformat für Träger von Privilegien und Immunitäten in den Farben rot, gelb, blau, grün, braun, grau und orange, ausgestellt vom Bundesministrium für auswärtige Angelegenheiten (Osebna izkaznica (v obliki kartice) s fotografijo za osebe z imuniteto v rdeči, rumeni, modri, zelenkasto rjavi, sivi in oranžni barvi, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) |
— |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije |
Naslednji dokumenti ne veljajo kot dovoljenje za začasno prebivanje in imetniku ne dovoljujejo vstopa v Avstrijo brez vizuma:
— |
Lichtbildausweis für Fremde gemäß § 85 Fremdengesetz 1997 (Osebna izkaznica s fotografijo za tujce v skladu s členom 85 Zakona o tujcih iz leta 1997) |
— |
Durchsetzungsaufschub und Abschiebungsaufschub nach Aufenthaltsverbot oder Ausweisung (Odlog izvršitve in odlog izgona po izreku prepovedi prebivanja ali izgona tujca iz države) |
— |
Bewilligung zur Wiedereinreise trotz bestehenden Aufenthaltsverbotes, in Form eines Visums erteilt, jedoch als eine solche Bewilligung gekennzeichnet (Dovoljenje za ponovni vstop v državo, izdano v obliki vizuma, kljub prepovedi prebivanja, ki je označeno kot dovoljenje za ponovni vstop) |
— |
Vorläufige Aufenthaltsberechtigung gemäß § 19 Asylgesetz 1997, bzw. § 7 AsylG 1991 (Začasno dovoljenje za začasno prebivanje v skladu s členom 19 Zakona o azilu iz leta 1997 ali členom 7 Zakona o azilu iz leta 1991) |
— |
Befristete Aufenthaltsberechtigung gemäß § 15 Asylgesetz 1997, bzw. § 8 AsylG 1991, als Duldung des Aufenthaltes trotz abgelehntem Asylantrag (Dovoljenje za začasno prebivanje v skladu s členom 15 Zakona o azilu iz leta 1997 oziroma členom 8 Zakona o azilu iz leta 1991, ki izjemoma dopušča prebivanje kljub zavrnjeni prošnji za azil) |
POLJSKA
1. |
Karta pobytu (Izkaznica za prebivanje, serije „KP“, ki se izdaja od 1. julija 2001) Izkaznica za prebivanje za tujca, ki je pridobil:
Gre za osebno izkaznico in če jo spremlja še potna listina, ima imetnik pravico vstopa na Poljsko brez vizuma. |
2. |
Karta stałego pobytu (Izkaznica za stalno prebivanje, serije „XS“, ki je bila izdana pred 30.junijem 2001) Izkaznica za stalno prebivanje za tujca, ki je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Gre za osebno izkaznico in če jo spremlja še potna listina, ima imetnik pravico vstopa na Poljsko brez vizuma. Velja 10 let. Zadnja izkaznica te izdaje velja do 29. junija 2011. |
3. |
Posebna dokazila o akreditaciji, ki jih izdaja ministrstvo za zunanje zadeve:
|
PORTUGALSKA
— |
Cartão de Identidade (emitido pelo Ministério dos Negócios Estrangeiros) (Osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) Corpo Consular, Chefe de Missão (Diplomatski zbor, vodja diplomatskega predstavništva) |
— |
Cartão de Identidade (emitido pelo Ministério dos Negócios Estrangeiros) (Osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) Corpo Consular, Funcionário de Missão (Diplomatski zbor, uslužbenec pri diplomatskem predstavništvu) |
— |
Cartão de Identidade (emitido pelo Ministério dos Negócios Estrangeiros) (Osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) Pessoal Auxiliar de Missão Estrangeira (Pomožno osebje, zaposleno pri tujem predstavništvu) |
— |
Cartão de Identidade (emitido pelo Ministério dos Negócios Estrangeiros) (Osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) Funcionário Admnistrativo de Missão Estrangeira (Upravni delavec, zaposlen pri tujem predstavništvu) |
— |
Cartão de Identidade (emitido pelo Ministério dos Negócios Estrangeiros) (Osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) Corpo Diplomático, Chefe de Missão (Diplomatski zbor, vodja diplomatskega predstavništva) |
— |
Cartão de Identidade (emitido pelo Ministério dos Negócios Estrangeiros) (Osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve) Corpo Diplomático, Funcionário de Missão (Diplomatski zbor, uslužbenec pri diplomatskem predstavništvu) |
— |
Título de Residência (Dovoljenje za prebivanje) |
— |
Autorização de Residência Temporária (Dovoljenje za začasno prebivanje) |
— |
Autorizaçåo de Residência Permanente (Dovoljenje za stalno prebivanje) |
— |
Autorização de Residência Vitalícia (Dosmrtno dovoljenje za prebivanje) |
— |
Cartão de Identidade de Refugiado (Osebna izkaznica za begunca) |
— |
Autorização de Residência por razões humanitárias (Dovoljenje za prebivanje zaradi humanitarnih razlogov) |
— |
Cartão de Residência de nacional de um Estado-membro da Comunidade Europeia (Dovoljenje za stalno prebivanje za državljane držav članic Evropske skupnosti) |
— |
Cartão de Residência Temporária (Dovoljenje za začasno prebivanje) |
— |
Cartão de Residência (Dovoljenje za prebivanje) |
— |
Autorização de Permanência (Dovoljenje za stalno prebivanje) |
SLOVENIJA
a) |
Dovoljenje za stalno prebivanje |
b) |
Dovoljenje za začasno prebivanje |
c) |
Osebna izkaznica za tujca |
d) |
Osebna izkaznica prosilca za azil |
e) |
Osebna izkaznica begunca |
f) |
Diplomatska izkaznica (izda jo ministrstvo za zunanje zadeve) |
g) |
Službena izkaznica (izda jo ministrstvo za zunanje zadeve) |
h) |
Konzularna izkaznica (izda jo ministrstvo za zunanje zadeve) |
FINSKA
— |
Pysyvä oleskelulupa (Dovoljenje za stalno prebivanje) v obliki nalepke |
— |
Oleskelulupa tai oleskelulupa ja työlupa (Dovoljenje za začasno prebivanje ali dovoljenje za začasno prebivanje in delo) v obliki nalepke, ki jasno označuje datum poteka veljavnosti ter nosi eno izmed naslednjih kod: A.1, A.2, A.3, A.4, A.5 E.A.1, E.A.2, E.A.4, E.A.5 ali B.1, B.2, B.3, B.4 E.B.1, E.B.2, E.B.3, E.B.4 ali D.1 in D.2 |
— |
Oleskelulupa uppehållstillstånd (Dovoljenje za prebivanje) v obliki izkaznice, ki se izda državljanom držav članic EU ali EGP in njihovim družinskim članom |
— |
Henkilökortti A, B, C in D (Osebna izkaznica) ministrstvo za zunanje zadeve jo izda diplomatskemu, administrativnemu in tehničnemu osebju, vključno njihovim družinskim članom |
— |
Oleskelulupa diplomaattileimaus tai olekelulupa virkaleimaus (Dovoljenje za prebivanje) v obliki nalepke, ki ga izda ministrstvo za zunanje zadeve in je označen z označbo „diplomatski“ (diplomaattileimaus) ali „službeni“ (virkaleimaus) |
— |
Seznam udeležencev šolskih izletov znotraj Evropske unije |
ŠVEDSKA
— |
Dovoljenje za stalno prebivanje v obliki nalepke v potnem listu, označene s „Sverige Permanent uppehållstillstånd. Utan tidsbegränsning“(Švedska – Dovoljenje za stalno prebivanje. Neomejena veljavnost). |
— |
Dovoljenje za začasno prebivanje v obliki nalepke v potnem listu, označene s „Sverige Uppehållstillstånd“(Švedska – Dovoljenje za prebivanje). |
— |
Dovoljenje za prebivanje v obliki izkaznice, ki se izda državljanom EU/EGP in njihovim družinskim članom, v naslednjih kategorijah:
|
— |
Dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke, ki ga izdajo vladni organi (ministrstvo za zunanje zadeve) (regeringskansliet (UD)) tujim diplomatom, članom tehničnega/administrativnega osebja, pomožnemu osebju in osebnim strežnikom, ki so povezani z veleposlaništvi ali konzularnimi predstavništvi na Švedskem, ter njihovim družinskim članom. |
ISLANDIJA
— |
Tímabundið atvinnu- og dvalarleyfi (Dovoljenje za začasno prebivanje in delo) |
— |
Dvalarleyfi með rétti til atvinnuþátttöku (Dovoljenje za prebivanje, ki daje pravico do dela) |
— |
Óbundið dvalarleyfi (Dovoljenje za stalno prebivanje) |
— |
Leyfi til vistráðningar (Dovoljenje za au-pair) |
— |
Atvinnu- og dvalarleyfi námsmanns (Dovoljenje za prebivanje in delo za študenta) |
— |
Óbundið atvinnu- og dvalarleyfi (Dovoljenje za stalno prebivanje in delo) |
— |
Posebna dovoljenja za prebivanje, ki jih izda ministrstvo za zunanje zadeve:
|
— |
Takmarkað dvalarleyfi fyrir varnarliðsmann, sbr. lög nr. 110/1951 og lög nr. 82/2000 (Dovoljenje za začasno prebivanje za civilne ali vojaške člane oboroženih sil Združenih držav Amerike in njihove vzdrževane osebe, v skladu z zakonom št. 110/1951 in zakonom št. 82/2000) |
— |
Takmarkað dvalarleyfi (Dovoljenje za začasno prebivanje) |
NORVEŠKA
— |
Oppholdstillatelse (Dovoljenje za prebivanje) |
— |
Arbeidstillatelse (Delovno dovoljenje) |
— |
Bosettingstillatelse (Dovoljenje za naselitev/dovoljenje za stalno prebivanje in delo) |
Dovoljenja za prebivanje, izdana pred 25. marcem 2000, se v imetnikovi potni listini razlikujejo po žigih (ne po nalepkah). Tuji državljani, ki morajo imeti vizum, imajo poleg žigov tudi norveško vizumsko nalepko za obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje. Dovoljenja za prebivanje, izdana po začetku veljavnosti Schengena 25. marca 2001, bodo imela nalepko. Če vsebuje potna listina tujega državljana star žig, ostane ta veljaven, dokler norveške oblasti ne bodo zamenjale žigov z novo nalepko v dovoljenju za prebivanje.
Zgoraj navedena dovoljenja ne veljajo kot potne listine. V primerih, ko tuj državljan potrebuje potno listino, se lahko kot nadomestilo dovoljenja za delo, prebivanje ali naselitev uporabi eden naslednjih dokumentov:
— |
Potna listina za begunca („Reisebevis“ – modre barve) |
— |
Potni list za priseljenca („Utlendingspass“ – zelene barve) |
Imetnik ene od teh potnih listin bo imel pravico do ponovnega vstopa na Norveško v času veljavnosti dokumenta.
— |
Izkaznica EGP izda se državljanom EGP in njihovim družinskim članom, ki so državljani tretjih držav. Te izkaznice so vedno plastificirane. |
— |
Identitetskort for diplomater (Osebna izkaznica za diplomate – rdeče barve) |
— |
Identitetskort for hjelpepersonale ved diplomatisk stasjon (Osebna izkaznica za pomožno osebje – rjave barve) |
— |
Identitetskort for administrativt og teknisk personale ved diplomatisk stasjon (Osebna izkaznica za administrativno in tehnično osebje – modre barve) |
— |
Identitetskort for utsendte konsuler (Osebna izkaznica za konzule – zelene barve) |
— |
Nalepka za prebivanje/vizumska nalepka Izda se imetnikom diplomatskih, službenih in uradnih potnih listov, ki morajo imeti vizum, ter osebju tujih predstavništev z nacionalnim potnim listom. |
(1) Tega dokumenta od 1.7.2003 ne izdajajo več.
(2) Ta dokument ostane veljaven do datuma poteka. Od 2.6.2001 ga več ne izdajajo
(3) Načrtuje se zamenjava tega tipa dovoljenja za prebivanje s samostojnim dokumentom iz Uredbe Sveta št. 1030/2002. Države članice bodo o tem obveščene takoj po tej spremembi.
(4) Isto
(5) Isto
(6) Isto
PRILOGA 5
RESTREINT UE
PRILOGA 6
Seznam častnih konzulov, ki so v izjemnih primerih in začasno pristojni za izdajanje enotnih vizumov
V skladu s sklepom, ki so ga sprejeli ministri in državni sekretarji na seji dne 15. decembra 1992, vse schengenske države priznavajo, da so v nadaljevanju navedeni častni konzuli pristojni za izdajanje enotnega vizuma za tukaj opredeljeno obdobje.
[Niso navedeni.]
PRILOGA 7
Priporočljivi zneski za prestop zunanjih mej, ki jih vsako leto določijo nacionalni organi
BELGIJA
Belgijski zakon predvideva splošne določbe za preverjanje ustreznih sredstev za preživljanje, vendar ne določa podrobnejših meril za to.
Pristojni upravni organi ravnajo na naslednji način:
– Tujci, ki živijo pri zasebniku
Dokazila o sredstvih za preživljanje lahko zagotovi oseba, pri kateri tujec živi v Kraljevini Belgiji, ki napiše in podpiše garantno izjavo, overjeno pri upravnem organu v kraju prebivanja.
Ta oseba jamči, da bo poravnala vse stroške, ki bi nastali v zvezi s prebivanjem in oskrbo tujca, stroške za zdravstveno oskrbo in za vrnitev v matično državo, če jih tujec ne bi mogel poravnati. S tem ukrepom naj bi preprečili, da bi moral stroške poravnati upravni organ. Garantno izjavo mora podpisati oseba, ki je kreditno sposobna; če je ta oseba tujec, mora imeti dovoljenje za stalno prebivanje.
Če je potrebno, mora tujec predložiti tudi dokazilo o osebnih dohodkih.
Če tujec nima lastnih sredstev, mora razpolagati vsaj z zneskom 38 EUR za dan prebivanja.
– Tujci, ki so nastanjeni v hotelu
Če tujec ne more predložiti dokazil o lastnih sredstvih, mora razpolagati vsaj z zneskom 50 EUR za dan prebivanja.
V večini primerov mora tujec predložiti tudi vozovnico (letalsko vozovnico) za vrnitev v matično državo ali državo svojega prebivališča.
ČEŠKA REPUBLIKA
Priporočljivi zneski so določeni v Zakonu št. 326/1999 Sb. o prebivanju tujcev na ozemlju Češke republike in spremembi nekaterih zakonov.
V skladu s členom 5 Zakona o prebivanju tujcev na ozemlju Češke republike je tujec na zahtevo policije dolžan predložiti dokazilo, ki potrjuje, da so za njegovo prebivanje na ozemlju Češke republike zagotovljena sredstva (člen 13) ali overjeno vabilo, katerega overitev s strani policije ni starejša od 90 dni (člena 15 in 180).
Člen 13 določa naslednje:
„Sredstva, potrebna za prebivanje
(1) |
Če spodaj ni določeno drugače, se za dokazovanje razpoložljivih sredstev za prebivanje na ozemlju Češke republike predloži naslednje: sredstva v znesku najmanj:
|
(2) |
Namesto sredstev iz prvega odstavka se lahko razpoložljivost sredstev za prebivanje na ozemlju Češke republike dokazuje z naslednjimi dokazili:
|
(3) |
Tujec, ki želi študirati na ozemlju Češke republike, lahko kot dokaz o razpoložljivosti sredstev za prebivanje predloži zavezo državnega organa ali pravnega subjekta o zagotovitvi sredstev za prebivanje tujca, ki ustrezajo življenjskemu minimumu za osebne potrebe za en mesec predvidenega prebivanja, ali dokazilo, ki potrjuje, da vse stroške povezane s študijem in prebivanjem krije sprejemna organizacija (šola). Če znesek iz zaveze ne dosega tega zneska, mora tujec predložiti dokazilo, da razpolaga s sredstvi, ki ustrezajo razliki med življenjskim minimumom za osebne potrebe in zneskom zaveze za obdobje predvidenega prebivanja, vendar njegova sredstva ne presegajo 6-kratnika življenjskega minimuma za osebne potrebe. Dokazilo o zagotavljanju sredstev za prebivanje se lahko nadomesti z odločitvijo ali dogovorom o dodelitvi štipendije, ki je pridobljena v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Češko republiko. |
(4) |
Tujec mlajši od 18 let mora dokazati, da razpolaga s polovičnim zneskom sredstev za prebivanje v skladu s odstavkom 1.“ |
in člen 15 določa naslednje:
„Vabilo
V vabilu se oseba, ki vabi, zaveže, da bo krila stroške:
(a) |
za vzdrževanje tujca med celotnim trajanjem prebivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike, |
(b) |
za nastanitev tujca med celotnim trajanjem prebivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike, |
(c) |
za zdravstveno varstvo tujca med celotnim trajanjem prebivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike, in za prevoz bolnega tujca ali njegovih posmrtnih ostankov, |
(d) |
ki nastanejo policiji v zvezi s prebivanjem in odhodom tujca z ozemlja Češke republike v primeru upravnega izgona.“ |
DANSKA
Po danskem zakonu o tujcih mora imeti tujec, ki vstopi na Dansko, ustrezna sredstva za preživetje in za povratno vožnjo.
V vsakem primeru morajo to odločiti službe mejne kontrole pri vstopu v državo, in sicer prek posebne presoje ekonomskega položaja tujca, ob upoštevanju informacij o njegovih oziroma njenih zmožnostih v zvezi z nastanitvijo in povratno vožnjo.
Za namen določitve, ali ima tujec ustrezna sredstva, je uprava določila ustrezen znesek za preživetje, ki naj bi načeloma znašal 350 DKK za 24 ur. To je znesek, ki ga mora imeti tujec na razpolago.
Poleg tega mora tujec dokazati, da ima sredstva za povratno vožnjo, na primer v obliki povratne vozovnice.
NEMČIJA
V skladu s členom 15(2) Zakona o prebivališču z dne 30. julija 2004 se lahko tujca na meji zavrne, če ne izpolnjuje pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 5 Schengenske konvencije. To se zgodi v primeru, če tujec ne razpolaga z ustreznimi finančnimi sredstvi za prebivanje, vključno s sredstvi za vrnitev v matično državo ali tretjo državo, v katero se lahko vrne na podlagi veljavnega dovoljenja za prebivanje, ali teh sredstev ne more pridobiti na zakonit način.
Obvezni dnevni zneski niso določeni. Organi mejne kontrole morajo namesto tega presoditi za vsak primer posebej, kakšen je položaj tujca. Upoštevati je treba njegove osebne razmere, kot so narava in namen obiska, dolžina prebivanja, morebitno prebivanje pri sorodnikih ali prijateljih in stroške za preživljanje.
Če državljan tretje države ne more predložiti dokazil o teh razmerah ali vsaj podati verodostojne izjave, mora razpolagati vsaj z zneskom 45 EUR na dan. Treba se je tudi prepričati, da ima državljan tretje države možnost vrnitve ali nadaljevanja potovanja. Kot dokaz lahko predloži povratno vozovnico ali vozovnico za nadaljevanje potovanja.
Dokazila o finančnih sredstvih so lahko gotovina, kreditne kartice in čeki, pa tudi:
— |
zakonito bančno jamstvo kreditne institucije, ki je pooblaščena za delovanje v Zvezni republiki Nemčiji, |
— |
garancijsko pismo gostitelja, |
— |
telegrafsko denarno nakazilo, |
— |
položitev varščine s strani gostitelja ali tretje strani pri organu, ki je pristojen za prebivanje tujcev, |
— |
garantna izjava. |
Če obstaja dvom o negotovinski likvidnosti tujca, je treba primer preučiti pred njegovim vstopom v državo.
ESTONIJA
Po estonski zakonodaji morajo tujci, ki prihajajo v Estonijo brez vabila, pri vstopu v državo na zahtevo uradnika mejne straže predložiti dokazilo o zadostnih denarnih sredstvih za kritje stroškov svojega prebivanja in odhoda iz Estonije. Zadostna denarna sredstva pomeni 0,2-kratnik minimalne mesečne plače, kot jo izvaja republiška vlada, za vsak dovoljeni dan prebivanja.
V nasprotnem primeru gostitelj prevzame odgovornost za stroške tujčevega prebivanja in odhoda iz Estonije.
GRČIJA
Z ministrskim odlokom št. 3011/2/1f z dne 11. januarja 1992 je bil določen znesek, s katerim morajo razen državljanov držav Evropske skupnosti razpolagati tujci, ki želijo vstopiti na ozemlje Helenske republike.
V skladu z navedenim ministrskim odlokom morajo tujci iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, razpolagati z 20 EUR v tuji valuti na osebo na dan ob vstopu v Helensko republiko in minimalnim zneskom 100 EUR.
Za mladoletne družinske člane tujca znaša dnevni znesek v tuji valuti polovico skupnega zneska.
Za državljane tistih držav, ki niso članice Skupnosti in katerih zakonodaja določa, da morajo grški državljani na njihovih mejah zamenjati devize, velja ta obveznost po načelu vzajemnosti.
ŠPANIJA
Tujci morajo dokazati, da razpolagajo s finančnimi sredstvi za preživljanje. Minimalni zneski pri tem so naslednji:
(a) |
za stroške prebivanja v Španiji znaša ta znesek 30 EUR ali protivrednost v tuji valuti, ki se pomnoži s številom načrtovanih dni prebivanja v Španiji in številom družinskih članov, ki potujejo z osebo. Ne glede na načrtovano trajanje prebivanja znaša v vsakem primeru najmanjši znesek, za katerega mora tujec predložiti dokazila, 300 EUR na osebo; |
(b) |
za vrnitev v matično državo ali za tranzit prek tretjih držav mora tujec predložiti neprenosljivo vozovnico(e), ki se glasi(jo) na njegovo ime in vsebuje(jo) navedene dneve potovanja ali vozovnico(e) za nameravano prometno sredstvo. |
Tujci morajo dokazati, da razpolagajo z zgoraj navedenimi sredstvi za preživljanje s predložitvijo gotovine ali potrjenimi čeki, potovalnimi čeki, potrdili o plačilu, kreditnimi pismi ali ustreznim bančnim izpiskom. Če tujec teh dokazil ne more predložiti, španska mejna policija prizna vsako drugo dokazilo, za katero meni, da zadostuje.
FRANCIJA
Priporočljiv znesek ustreznih sredstev, potrebnih za nameravano prebivanje tujca v Franciji ali za tranzit prek ozemlja Francije do cilja v tretji državi, je enak znesku zagotovljene minimalne plače v Franciji (SMIC), ki se dnevno izračunava na podlagi stopnje, določene 1. januarja tekočega leta.
Ta znesek se redno prilagaja indeksu življenjskih stroškov v Franciji:
— |
samodejno, kadar koli se maloprodajni indeks dvigne za več kakor 2 %, |
— |
po posvetu z državno komisijo za pogajanja za kolektivne pogodbe na podlagi sklepa vlade o zagotovljenem razvoju cen, ki je višje od povečanja indeksa cen na drobno. |
Od 1. julija 2003 znaša dnevni znesek minimalne plače (SMIC) 50,40 EUR.
Imetniki potrdila o prebivanju morajo razpolagati vsaj z minimalnim zneskom, ki je enak polovici minimalne plače, če hočejo prebivati v Franciji. Ta znesek znaša 25,20 EUR na dan.
ITALIJA
Člen 4(3) „Prečiščenega besedila določb, ki urejajo priseljevanje in status tujcev“ št. 286 z dne 28. julija 1998 navaja, da mora Italija v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela v posebnih mednarodnih sporazumih, omogočiti vstop na svoje ozemlje tujcem, ki lahko z ustrezno dokumentacijo dokažejo namen in pogoje njihovega prebivanja ter ustrezna sredstva za preživetje med njihovim prebivanjem v državi ter, razen v primeru dovoljenj za prebivanje za namen dela, za njihovo vrnitev v matično državo. Sredstva za preživetje so opredeljena v ustrezni direktivi, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve. Tujci, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, oziroma tisti, ki naj bi predstavljali grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu države ali ene od držav, s katerimi je Italija podpisala sporazume za odpravo kontrol na notranjih mejah in za prost pretok oseb, ne smejo vstopiti v Italijo, ob upoštevanju omejitev in odstopanj v teh sporazumih.
Ustrezna direktiva z naslovom „Opredelitev sredstev za preživljanje za vstop in prebivanje tujcev na nacionalnem ozemlju“, ki je bila izdana 1. marca 2000, določa, da:
— |
se lahko razpoložljivost sredstev za preživljanje dokaže s predložitvijo valute ali ekvivalentnih menic, bančnih jamstev oziroma zavarovalnih polic, ki zagotavljajo plačilo, in sicer z dokumenti, ki dokazujejo razpoložljivost sredstev dohodka na nacionalnem ozemlju; |
— |
je treba denarne zneske, določene v direktivi, vsako leto pregledati, po določitvi parametrov v zvezi s povprečno letno variacijo, ki jo izdela ISTAT, in izračunanih na podlagi splošnega indeksa cen življenjskih potrebščin za živila, pijačo, prevoz in nastanitvenih storitev; |
— |
mora tujec navesti, da ima ustrezno namestitev na italijanskem ozemlju in potreben denarni znesek za vrnitev; lahko predloži tudi povratno vozovnico; |
— |
so minimalna sredstva za preživljanje na osebo za izdajo vizuma in za vstop na italijansko ozemlje za namen turizma opredeljena v skladu s tabelo A (na naslednji strani). |
Tabela A
Tabela za določanje sredstev za preživljanje, ki se zahtevajo za vstop na italijansko ozemlje v turistične namene
Trajanje potovanja |
Število udeležencev potovanja |
|
En udeleženec |
Dva ali več udeležencev |
|
EUR |
EUR |
|
1 do 5 dni skupni fiksni znesek |
269,60 |
212,81 |
6 do 10 dni dnevni znesek na osebo |
44,93 |
26,33 |
11 do 20 dni fiksni znesek |
51,64 |
25,82 |
+ dnevni znesek na osebo |
36,67 |
22,21 |
več kot 20 dni fiksni znesek |
206,58 |
118,79 |
+ dnevni znesek na osebo |
27,89 |
17,04 |
CIPER
V skladu z uredbami o tujcih in priseljevanju (Uredba (9(2)(B)) je vstop tujcev za začasno prebivanje odvisen od diskrecijske pravice uradnika za priseljevanje na meji, ki se izvršuje v skladu s splošnimi ali s posebnimi navodili ministra za notranje zadeve ali v skladu z zgornjimi uredbami. Uradniki za priseljevanje na meji odločijo o vstopu za vsak primer posebej, ob upoštevanju namena in dolžine prebivanja, morebitnih hotelskih rezervacij ali namestitvenih možnosti pri osebah s prebivališčem na Cipru.
LATVIJA
Člen 81 Uredbe kabineta ministrov št. 131 z dne 6. aprila 1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo kabineta ministrov št. 124 z dne 19. marca 2002, določa, da tujec oziroma oseba brez državljanstva na zahtevo uradnika Državne mejne straže predloži dokazila iz pododstavkov 67.2.2 in 67.2.8 teh uredb:
„67.2.2. |
vavčer za zdravilišče ali potovanje, potrjen v skladu s predpisi Republike Latvije, ali program potovanja, sestavljen v skladu s predvidenim vzorcem, ki ga izda Združenje za mednarodni turizem (AIT); |
67.2.8. |
za pridobitev vizuma za en vstop: |
67.2.8.1. |
potovalne čeke v konvertibilni valuti ali gotovino v LVL ali konvertibilni valuti, ki ustrezajo 60 LVL za vsak dan; če oseba predloži dokazilo, ki dokazuje, da so bili poravnani stroški nastanitve v odobrenem prenočišču za celotno trajanje prebivanja – potovalne čeke v konvertibilni valuti ali gotovina v LVL ali v konvertibilni valuti, ki ustrezajo 25 LVL za vsak dan; |
67.2.8.2. |
dokazilo, ki dokazuje rezervacijo odobrenega prenočišča; |
67.2.8.3. |
povratno vozovnico z določenimi datumi.“ |
Za vstop in prebivanje v Republiki Latviji mora tujec v skladu z zakonom o priseljevanju dokazati, da ima potrebna sredstva za preživljanje.
Zahtevajo se naslednji zneski:
— |
dnevni zahtevani znesek je 10 LVL, če gostitelj tujcu zagotovi prenočišče in tujec za prenočišče na potrebuje nobenih dodatnih virov; |
— |
če je tujec rezerviral hotel, se sredstva za preživljanje izračunajo na podlagi hotelskih stroškov, ob upoštevanju, da je celotno nadomestilo za dnevno prebivanje in prenočišče najmanj 20 LVL na dan. |
Kadar elektronski informacijski sistem – zbirka podatkov o vabilih – vsebuje informacije, da bo gostitelj pokril stroške v zvezi z vstopom in prebivanjem tujca na ozemlju Republike Latvije, tujcem, ki zaprosijo za vizum, ni treba predložiti dokumentov, ki dokazujejo razpoložljivost sredstev za preživljanje, ki se zahtevajo za vstop in prebivanje v Republiki Latviji.
LITVA
Po zakonu o pravnem položaju tujcev se tujcu prepove vstop v Republiko Litvo, če ne more dokazati, da razpolaga z zadostnimi sredstvi za prebivanje v Republiki Litvi, da ima vozovnico za povratek v svojo državo ali vozovnico za potovanje v tretjo državo, v katero ima pravico vstopa.
Za določitev, ali ima tujec ustrezna sredstva za preživljanje, je ministrstvo za socialno varnost in delo določilo ustrezne zneske finančnih sredstev za 24 ur, ki jih mora imeti na razpolago tujec:
1) |
40 litasov za tujca, ki v Republiko Litvo vstopi z vizumom, ki se izda samo ob povabilu litovske fizične ali pravne osebe; |
2) |
140 litasov za tujca, ki v Republiko Litvo vstopi z vizumom, za katerega se ne zahteva povabilo litovske fizične ali pravne osebe; |
3) |
15 litasov za tujca, ki ima pravico do dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Litvi, kot tudi za vsakega člana njegove družine; |
4) |
40 litasov za tujce, ki imajo pravico do dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Litvi, ker so na predpisan način registrirali podjetje s tujim kapitalom z odobrenim kapitalom oziroma z vrednostjo delnic najmanj 250 000 litasov; v Republiko Litvo prihajajo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav ali poučevanja na institucijah visokega šolstva, raziskovalnih ali izobraževalnih institutih; v Republiki Litvi jim je bilo izdano delovno dovoljenje; |
5) |
20 litasov za tujce, ki imajo pravico do dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Litvi, ker so se na izobraževalno ustanovo vpisali kot študenti ali so prišli v Republiko Litvo na usposabljanje; so študenti, ki za obdobje enega leta pridejo v Republiko Litvo na študijski obisk ali delajo v okviru programov mednarodne mobilnosti, ki jih vodijo javne (nevladne) organizacije. Znesek sredstev za preživljanje, ki se zahteva, se za otroke in posvojene otroke tujca, ki še niso dopolnili 18 let, zniža za 50 %. |
LUKSEMBURG
Zakonodaja Luksemburga ne predvideva priporočljive vsote, ki bi jo organi mejne kontrole preverjali. Pooblaščena uradna oseba, ki izvaja mejno kontrolo, odloča o vsakem primeru posebej, ali ima tujec za preživljanje dovolj denarnih sredstev. V ta namen pooblaščena uradna oseba upošteva namen prebivanja in način nastanitve.
MADŽARSKA
Priporočljiva vsota je določena v zakonodaji o tujcih: v skladu z Dekretom št. 25/2001. (XI. 21.) ministra za notranje zadeve se trenutno zahteva 1000 HUF pri vsakem vstopu.
V skladu s členom 5 zakona o tujcih (Zakon XXXIX iz leta 2001 o vstopu in prebivanju tujcev), je sredstva za preživljanje, ki se jih zahteva za vstop in prebivanje, mogoče dokazovati s predložitvijo:
— |
madžarske valute, tuje valute ali negotovinskih plačilnih sredstev (čeka, kreditne kartice itn.), |
— |
veljavnega vabila madžarskega državljana, tujca z dovoljenjem za prebivanje ali z dovoljenjem za naselitev ali pravnega subjekta, če se oseba, ki vabi, zaveže, da bo krila stroške za prenočišče, nastanitev, zdravstveno varstvo in povratek (repatriacijo). Vabilu je treba priložiti uradno soglasje organa, pristojnega za tujce, |
— |
potrdila o vnaprejšnji rezervaciji in plačilu hrane in prenočišča preko potovalne agencije (vavčer), |
— |
drugega verodostojnega dokaza. |
MALTA
Ob vstopu tujca na Malto se preveri, ali razpolaga z vsaj 20 MTL (48 EUR) na dan za čas trajanja obiska.
NIZOZEMSKA
Trenutno znaša znesek, ki je organom mejne kontrole za osnovo pri preverjanju sredstev za preživljanje, 34 EUR na osebo na dan.
Uporaba tega merila je spremenljiva, ker se zahtevani znesek sredstev za preživljanje določa glede na dolžino nameravanega prebivanja tujca v državi, glede na namen njegovega potovanja in glede na njegove osebne okoliščine.
AVSTRIJA
V skladu s členom 52(2) (Z)4 Zakona o tujcih se tujca na meji zavrne, če v Avstriji nima urejenega prebivanja in če nima dovolj denarnih sredstev za kritje stroškov prebivanja in za vrnitev v matično državo.
Vendar pa za presojo o zgoraj omenjenem niso določeni referenčni zneski. Odloča se o vsakem primeru posebej glede na namen, način in trajanje prebivanja. Za dokazilo je lahko gotovina in – glede na okoliščine posameznega primera – potovalni čeki, kreditne kartice, bančna garancija ali garantna izjava plačila zmožne osebe, ki živi v Avstriji.
POLJSKA
Zahtevani zneski za prehod meja so določeni v Uredbi ministra za notranje zadeve in upravo z dne 29. septembra 2003 o znesku sredstev za kritje stroškov vstopa, prebivanja in odhoda tujcev, ki so prečkali mejo Republike Poljske ter o podrobnih pravilih o dokazilih za dokazovanje razpolaganja s temi sredstvi. (Dz.U. 2003, št. 178, poz. 1748 in št. 232, poz. 2341).
Zneski, določeni v zgornji uredbi, so naslednji:
— |
100 PLN na dan prebivanja za osebe starejše od 16 let, vendar znesek ne sme biti manjši od 500 PLN, |
— |
50 PLN na dan prebivanja za osebe mlajše od 16 let, vendar znesek ne sme biti manjši od 300 PLN, |
— |
20 PLN na dan prebivanja, vendar znesek ne sme biti manjši od 100 PLN za osebe na turističnih potovanjih, mladinskih kampiranjih, športnih tekmovanjih, osebe, katerih stroški prebivanja na Poljskem so kriti, ali osebe, ki prihajajo na Poljsko na zdravljenje v sanatorijih, |
— |
300 PLN za osebe starejše od 16 let, če njihovo prebivanje na Poljskem ne presega 3 dni (vključno s tranzitom), |
— |
150 PLN za osebe pod 16 let, ki ostanejo na Poljskem največ 3 dni (vključno s tranzitom). |
Tujci dokažejo, da razpolagajo z zadostnimi sredstvi za preživljanje, bodisi s predložitvijo gotovine bodisi:
— |
potovalnega čeka ali kreditne kartice, |
— |
pravnega jamstva poljske banke (ki potrjuje obstoj teh sredstev) |
— |
garantne izjave gostitelja. |
PORTUGALSKA
Tujci morajo za vstop in prebivanje na Portugalskem razpolagati z naslednjimi zneski:
|
75 EUR – za vsak vstop, |
|
40 EUR – za vsak dan prebivanja v državi |
Tujcem, ki lahko dokažejo, da imajo med svojim obiskom v državi zagotovljeno oskrbo in prenočišče, ni treba razpolagati s temi zneski.
SLOVENIJA
V skladu s členom 7 Navodil o zavrnitvi vstopa tujcu, pogojih za izdajo vizuma na mejnih prehodih, pogojih za izdajo vizuma zaradi humanitarnih razlogov in načinu razveljavitve vizuma (Uradni list Republike Slovenije, št. 2/01 – v nadaljevanju ''Navodila'') mora tujec pred vstopom v državo in na zahtevo policista zagotoviti informacije o tem, kako bo za čas svojega prebivanja v Republiki Sloveniji zagotovil sredstva za preživljanje in vrnitev v matično državo ali nadaljnje potovanje v tretjo državo.
Tujec mora kot ustrezen dokaz zahtevanih sredstev za preživljanje predložiti predpisan znesek v gotovini ali potovalnih čekih, mednarodno priznanih debetnih ali kreditnih karticah, akreditivih ali kateri koli drug verodostojni dokaz obstoja takih sredstev v Republiki Sloveniji.
Kot ustrezen dokaz za vrnitev v svojo matično državo ali potovanje v tretjo državo mora tujec predložiti bodisi plačano vozovnico ali zadostna sredstva za plačilo stroškov potovanje.
Ustrezen denarni znesek dobimo tako, da dnevna sredstva za preživljanje pomnožimo s številom dni prebivanja tujca v Republiki Sloveniji. Če tujec nima zagotovljenih sredstev za preživljanje (družina, plačana nastanitev v turističnem paketu itd.), so dnevna sredstva določena pri 70 EUR, pretvorjena v SIT po veljavnem dnevnem menjalnem tečaju.
Predpisan znesek za mladoletne osebe, ki jih spremljajo starši ali pravni zastopniki, je 50 % v prejšnjem odstavku predpisanega zneska.
SLOVAŠKA
V skladu s členom 4(2)(c) Zakona št. 48/2002 Z. z. o prebivanju tujcev mora tujec na zahtevo dokazati, da za prebivanje razpolaga z denarnim zneskom v konvertibilni valuti, ki predstavlja najmanj polovico minimalne plače iz Zakona št. 90/1996 Z. z. o minimalni plači s spremembami za vsak dan prebivanja; tujec, mlajši od 16 let, mora dokazati, da za prebivanje razpolaga z denarnimi sredstvi, ki predstavljajo polovico minimalne plače.
FINSKA
Po Zakonu o tujcih (301/2004, odstavek 11) mora tujec ob vstopu dokazati, da razpolaga z zadostnimi sredstvi za preživljanje, upoštevajoč dolžino predvidenega prebivanja in povratek v državo, iz katere je pripotoval, oziroma tranzit v tretjo državo, v katero ima zagotovljen vstop, ali da lahko ta sredstva pridobi po zakoniti poti. Zadostna sredstva se določijo za vsak primer posebej. Poleg sredstev ali vozovnic za odhod in nastanitev med prebivanjem je ocenjeno tudi, da je za preživljanje potrebnih približno 30 EUR na dan, odvisno od načina nastanitve in morebitnega poroka.
ŠVEDSKA
Švedska zakonodaja ne določa referenčnega zneska za prečkanje meja. Kontrolni organ, pristojen za izvajanje mejne kontrole, za vsak primer posebej odloči, ali ima tujec ustrezna sredstva za preživljanje.
ISLANDIJA
Po islandski zakonodaji morajo tujci dokazati, da imajo dovolj denarja za zadovoljitev svojih potreb na Islandiji in za povratno vožnjo. Referenčna vsota znaša 4 000 ISK na osebo. Če stroške nastanitve nosi tretja oseba, se znesek razpolovi. Skupni minimalni znesek je 20 000 ISK za vsak vstop.
NORVEŠKA
Po členu 27(d) norveškega Zakona o priseljevanju je prepovedan vstop v državo vsakemu tujemu državljanu, ki ne more dokazati ustreznih sredstev za prebivanje v kraljevini in za povratno vožnjo oziroma ne more računati na takšna sredstva.
Zahtevani zneski so določeni individualno in za vsak primer posebej. Upošteva se dolžina prebivanja, ali bo tujec prebival s svojo družino oziroma prijatelji, ali ima vozovnico za povratno vožnjo in ali je bilo za prebivanje izdano jamstvo (na primer, znesek 500 NOK na dan se obravnava kot ustrezen za obiskovalce, ki ne prebivajo s sorodniki ali prijatelji).
PRILOGA 8
Enotna vizumska nalepka ter podatki o tehničnih standardih in varnostnih značilnostih
Tehnični in varnostni elementi vizumske nalepke so v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 334/2002 (2).
UREDBA SVETA (ES) št. 1683/95
z dne 29. maja 1995
o enotni obliki za vizume
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske, skupnosti in zlasti člena 100c(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ker člen 100c(3) Pogodbe zahteva, da Svet sprejme ukrepe glede enotnega formata za vizume pred 1. januarjem 1996,
ker je vpeljava uporabe enotnega vizuma pomemben korak k usklajevanju vizumske politike; ker člen 7a Pogodbe določa, da je notranji trg prostor brez notranjih meja, kjer je zagotovljen prosti pretok oseb v skladu s določbami te pogodbe; ker ta ukrep skupaj z ukrepi iz poglavja VI Pogodbe tvori med seboj povezano celoto;
ker je pomembno, da enotni vizum vsebuje vse potrebne podatke in izpolnjuje zahteve visoke tehnične ravni zlasti glede zaščite pred ponarejanjem in prenarejanjem dokumentov; ker mora biti vizumska nalepka primerna za uporabo v vseh državah članicah in ker mora vsebovati vsem prepoznavne varnostne oznake, ki so vidne s prostim očesom;
ker vsebuje ta uredba samo tiste tehnične standarde, ki niso zaupne narave, in ker morajo biti ti standardi dopolnjeni z novimi, ki morajo ostati zaupni, da bi preprečili ponarejanje in prenarejanje dokumentov, in ne smejo vsebovati osebnih podatkov ali namigov na te podatke; ker je treba pristojnost za sprejetje nadaljnjih standardov prenesti na Komisijo;
ker je treba zagotoviti, da omenjeni podatki niso dostopni večjemu številu oseb, kolikor je potrebno, je tudi pomembno, da vsaka država članica pooblasti samo enega izvajalca za tiskanje enotnega vizuma, pri čemer ga lahko po svoji presoji zamenja, če je treba; ker mora zaradi varnostnih razlogov vsaka država članica Komisiji in drugim državam članicam sporočiti naziv izvajalca, ki je pooblaščen za tiskanje enotnega vizuma;
ker mora ta uredba, da je učinkovita, veljati za vse vizume iz člena 5; ker je državam članicam prepuščeno, ali bodo uporabljale enotni vizum tudi za vizume, ki se uporabljajo za druge namene, kakršni so opredeljeni v členu 5, pri čemer zagotovijo, da so vključene s prostim očesom vidne razlike, zato da takega vizuma ni mogoče zamenjati z enotnim vizumom;
ker morajo biti pri osebnih podatkih, ki se vpišejo v enotni vizum v skladu s prilogo, upoštevane določbe držav članic glede varstva osebnih podatkov, pa tudi ustrezna zakonodaja Skupnosti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vizum, ki ga izdajo države članice v skladu s členom 5, se izdela v obliki enotnega formata (nalepke). Ta vizum mora ustrezati tehničnim standardom, ki so navedeni v Prilogi.
Člen 2
Nadaljnji tehnični standardi, ki preprečujejo ponarejanje vizuma, se določijo v skladu s postopkom, opisanim v členu 6.
Člen 3
1. Tehnični standardi, omenjeni v členu 2, so zaupne narave in se ne objavijo. Dostopni so samo izvajalcem, ki jih države članice pooblastijo za tiskanje vizumov, in osebam, ki jih v skladu s predpisi za to pooblasti država članica ali Komisija.
2. Vsaka država članica pooblasti za tiskanje samo enega izvajalca ter sporoči njegovo ime Komisiji in preostalim državam članicam. Dve ali več držav članic lahko za tiskanje sočasno pooblastita istega izvajalca. Vsaka država članica se lahko odloči za drugega izvajalca, o čemer obvesti Komisijo in druge države članice.
Člen 4
1. Ne glede na ustrezne obširnejše določbe o varstvu osebnih podatkov ima posameznik, ki mu je izdan vizum, pravico, da preveri osebne podatke na vizumu in po potrebi zahteva spremembe ali izbrise.
2. Enotni vizum ne vsebuje strojno čitljivih podatkov razen tistih, ki se pojavijo tudi v poljih, opisanih v točkah 6 in 12 Priloge, ali v potni listini.
Člen 5
Za namene te uredbe pomeni „vizum“ odobritev ali odločitev države članice, ki se zahteva za vstop na njeno državno ozemlje:
— |
zaradi nameravanega prebivanja v državi članici ali v več državah članicah, ne daljšega od skupaj treh mesecev; |
— |
zaradi tranzita prek ozemlja te države članice ali več držav članic ali prek tranzitnega območja na letališču. |
Člen 6
1. Pri sklicevanju na postopek, opredeljen v tem členu, veljajo naslednje določbe.
2. Komisiji bo pomagal odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.
Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.
3. |
|
Člen 7
Če države članice uporabljajo enotni format za vizume za namene, ki jih člen 5 ne predvideva, morajo z ustreznimi ukrepi onemogočiti zamenjavo z vizumom iz člena 5.
Člen 8
Ta odredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 1 se prične uporabljati šest mesecev po sprejetju ukrepov iz člena 2.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. maja 1995
Za Svet
Predsednik
H. de CHARETTE
PRILOGA
Varnostne značilnosti vizuma
1. |
V tem polju je znak, sestavljen iz devetih elips v pahljačasti obliki. |
2. |
Optično spremenljiv znak („kinegram“ ali drug enakovreden znak). Odvisno od zornega kota je v različni barvi in velikosti vidnih 12 zvezd, simbol „E“ in obla sveta. |
3. |
V tem prostoru je znak z učinkom skrite podobe, sestavljen iz črke oz. črk, ki označujejo državo izdajateljico (ali „BNL“ za države Beneluksa, tj. za Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko). V vodoravnem položaju je znak svetleč, če ga zavrtimo za 90 stopinj pa je temen. Uporabljajo se naslednji znaki: A za Avstrijo, BNL za Beneluks, CY za Ciper, CZE za Češko Republiko, D za Nemčijo, DK za Dansko, E za Španijo, EST za Estonijo, F za Francijo, FIN za Finsko, GR za Grčijo, H za Madžarsko, I za Italijo, IRL za Irsko, LT za Litvo, LVA za Latvijo, M za Malto, P za Portugalsko, PL za Poljsko, S za Švedsko, SK za Slovaško, SVN za Slovenijo, UK za Združeno kraljestvo. |
4. |
V srednjem delu je beseda „VIZUM“, napisana z velikimi črkami v optično spremenljivi barvi, ki se odvisno od zornega kota spreminja iz rdeče v zeleno. |
5. |
V tem polju je predhodno natisnjena številka vizuma, na prvem mestu je črka(e), ki označuje(jo) državo v skladu s tretjo točko. Uporablja se posebna tipografija. |
Polja za vpisovanje
6. |
Na začetku polja sta besedi „Velja za“. Organ, ki izda vizum, določi državno ozemlje oziroma državna ozemlja, za katero(a) velja vizum. |
7. |
Na začetku polja je beseda „Od“, v nadaljevanju vrstice pa beseda „do“. Organ, ki izda vizum, v tem polju navede trajanje veljavnosti vizuma. |
8. |
Na začetku polja sta besedi „Število vstopov“, v nadaljevanju vrstice pa besedi „trajanje prebivanja“ (tj. trajanje prebivanja, kakor ga načrtuje prosilec) in beseda „dni“. |
9. |
Na začetku polja sta besedi „Izdano v“, ki jima sledi ime kraja. |
10. |
Na začetku tega polja je beseda „Dne“ (pristojni organ vpiše na tem mestu dan izdaje vizuma), v nadaljevanju vrste pa besede „številka potnega lista“ (sledi številka imetnikovega potnega lista). |
11. |
Na začetku polja sta besedi „Vrsta vizuma“. Organ, ki vizum izda, vpiše vrsto vizuma v skladu s členoma 5 in 7 te uredbe. |
12. |
Na začetku polja je beseda „Opombe“. V to polje pristojni organ vnese dodatne podatke, za katere meni, da so potrebni, in ki so v skladu s členom 4 te uredbe. Naslednja poltretja vrstica je namenjena za vnos teh podatkov. |
13. |
V to polje se vpišejo ustrezni podatki, ki so strojno čitljivi, zato da bi bilo organom mejne kontrole na zunanjih mejah delo olajšano. |
Papir za izdelavo vizuma je pastelno zelene barve z rdečimi in modrimi oznakami.
Oznake za posamezna polja so v angleškem in francoskem jeziku. Država, ki izda vizum, lahko doda še tretji jezik, ki je uradni jezik Skupnosti. Beseda „vizum“ v zgornji vrstici je lahko v katerem koli uradnem jeziku Skupnosti.
UREDBA SVETA (ES) št. 334/2002
z dne 18. februarja 2002
o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotnem formatu za vizume
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(b)(iii) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije (3) ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (4) ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Sveta (ES) št. 1683/95 (5) je bil določen enotni format vizumov. |
(2) |
Ukrep št. 38 Dunajskega akcijskega načrta, ki ga je sprejel Svet za pravosodje in notranje zadeve 3. decembra 1998, navaja, da je treba pozornost posvetiti novim tehničnim dosežkom, z namenom, da se zagotovi, kjer je mogoče, večja varnost enotnega formata vizumov. |
(3) |
Sklep št. 22 Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 navaja, da bi morali še naprej razvijati skupno aktivno politiko v zvezi z vizumi in ponarejenimi dokumenti. |
(4) |
Vzpostavitev enotnega formata vizumov je bistveni element pri usklajevanju vizumske politike. |
(5) |
Treba je zagotoviti vzpostavitev skupnih standardov v zvezi z izvajanjem enotnega formata vizumov, zlasti skupnih pravil o tehničnih metodah in standardih, ki jih je treba uporabljati pri izpolnjevanju obrazcev. |
(6) |
Vključitev fotografije, izdelane v skladu z visokimi varnostnimi standardi, je prvi korak k uporabi elementov, ki vzpostavljajo zanesljivejšo povezavo med enotnim formatom vizuma in imetnikom kot pomemben prispevek, ki zagotavlja, da se enotni format vizumov zaščiti tudi pred lažno uporabo. Upoštevane bodo specifikacije na strojno berljivih vizumih, ki so določene v dokumentu 9303 Mednarodne organizacije civilnega letalstva ICAO. |
(7) |
Skupni standardi glede izvajanja enotnega formata vizumov so bistveni za izpolnjevanje visokih tehničnih standardov in omogočanje odkrivanja ponarejenih ali prenarejenih nalepk za vizume. |
(8) |
Pooblastila za sprejetje takšnih skupnih standardov je treba prenesti na odbor, ki se ustanovi v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1683/95, ki bi jo morali prilagoditi, da bi upoštevala Sklep Sveta 1999/468/ES z 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji (6) . |
(9) |
Uredbo (ES) št. 1683/95 je treba zato spremeniti. |
(10) |
Ukrepi, ki so v tej uredbi predvideni za zagotovitev večje varnosti enotnega formata vizumov, ne vplivajo na pravila, ki sedaj urejajo priznavanje veljavnosti potnih listin. |
(11) |
Pogoji, ki urejajo vstop na ozemlje držav članic ali izdajanje vizumov, ne vplivajo na pravila, ki sedaj urejajo priznavanje veljavnosti potnih listin. |
(12) |
Za Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško pomeni ta uredba nadgradnjo določb schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje člena 1, točka B, Sklepa Sveta 1999/437/ES z 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7) . |
(13) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo s pismom z dne 4. decembra 2001 sporočilo svojo željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te uredbe. |
(14) |
V skladu s členom 1 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe. Zato se te določbe ne uporabljajo za Irsko, brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1683/95 se spremeni:
1. |
Člen 2 se nadomesti z naslednjim: „Člen 2 1. Nadaljnje tehnične specifikacije za enoten format vizumov se vzpostavijo v skladu s postopkom, navedenim v členu 6(2) v zvezi z:
2. Barve nalepk za vizume se lahko spremenijo v skladu s postopkom, navedenim v členu 6(2).“ |
2. |
Člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 1. Komisiji pomaga odbor. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES (8). Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik.“ |
3. |
V členu 8 se doda naslednji pododstavek: „Vključitev fotografije, ki jo določa točka 2a Priloge, se opravi najkasneje pet let po sprejetju tehničnih ukrepov, določenih za sprejetje tega ukrepa v členu 2.“ |
4. |
V Prilogo se vstavi naslednja točka:
|
Člen 2
Prvi stavek Priloge 8 končne različice Skupnih konzularnih navodil in Priloga 6 končne različice Skupnega priročnika, ki sta veljavna v skladu s Sklepom Schengenskega izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 (9), se nadomestita z:
„Tehnični in varnostni elementi nalepke za vizum so vsebovani v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (10), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 334/2002 (11), ali sprejeti na njeni podlagi.“
Člen 3
Ta uredba ne vpliva na pooblastila držav članic glede priznanja držav in ozemeljskih enot ter potnih listov, osebnih dokumentov in potnih listin, ki jih izdajo njihovi organi.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V Bruslju, 18. februarja 2002
Za Svet
Predsednik
J. PIQUÉI CAMPS
(1) UL L 164, 14.7.1995, str. 1.
(2) UL L 53, 23.2.2002, str. 7.
(3) UL C 180 E, 26.6.2001, str. 310.
(4) Mnenje z dne 12. decembra 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(5) UL L 164, 14.7.1995, str. 1.
(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(7) UL L 176, 10.7.1999, str. 31
(8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(9) UL L 239, 22.9.2000, str. 317.
PRILOGA 9
Podatki, ki jih pogodbenice po potrebi vnesejo v rubriko „Opombe“ (1)
BENELUKS
Splošni podatki, ki se vnesejo, kadar je izdan vizum A, B, C ali D + C.
– |
BNL 1: |
po odobritvi centralnih organov izdan vizum |
– |
BNL 2: |
po uradni dolžnosti izdan vizum |
– |
BNL 3 + |
ime mejne točke vstopa in/ali datum vstopa. Ta oznaka bo navedena samo zaradi varnostnih razlogov v izjemnih primerih |
– |
BNL 4: |
vizum izdan v okviru zastopanja, po posvetovanju z zastopano državo. |
– |
BNL 5 + |
x dni: imetnik vizuma se mora javiti na policiji v roku „x dni“ |
– |
BNL 6: |
spremljani otroci so izvzeti: Če ta oznaka ni vnesena v to polje, je vizum veljaven za vse osebe, navedene v potnem listu. |
– |
BNL 7 + |
ime in datum rojstva spremljevalnega otroka/otrok: Kadar obstaja negotovost o razmerju med imetnikom potnega lista in spremljanim/i otrokom/otroci, lahko izpostava v Beneluksu navede število otrok v polje „številka potnega lista“. Navedeta se lahko tudi ime in datum rojstva spremljanega/ih otroka/otrok, navedenega v potnem listu. Ta oznaka in informacija sta lahko dodani, da se tako po izdaji vizuma prepreči vpis imen v potni list osebe, ki tega otroka/te otroke spremlja. |
– |
BNL 8: |
vizum izdan za „zdravljenje“. Če je primerno, se lahko k tej oznaki doda tudi ime bolnišnice. |
– |
BNL 9: |
ZAVAROVANJE NI POTREBNO (2) |
– |
BNL 10: |
vizum, izdan za „namen študija“ |
– |
BNL 11: |
vizum, izdan za „združitev družine“ |
– |
BNL 12: |
vizum, izdan za „poklicne namene“ |
– |
BNL 13: |
vizum, izdan za „poslovne namene“ |
– |
BNL 14: |
vizum, izdan „z namenom posvojitve“ |
Določeni nacionalni podatki, ki jih je treba navesti:
– za Belgijo, kadar je izdan vizum D ali vizum za večkratni vstop:
B1 |
: |
vizum za večkratni vstop, prebivanje omejeno na čas študija + člen 58; Zakon z dne 15.12.1980 |
B2 |
: |
vpisan na (ime izobraževalne ustanove) |
B3 |
: |
sprejet na študij pri (ime izobraževalne ustanove) |
B4 |
: |
zahteva po ekvivalenci diplom |
B5 |
: |
vpis na sprejemni izpit |
B6 |
: |
vizum za večkratni vstop, prebivanje omejeno na čas prejemanja štipendije (vstaviti trajanje prejemanja štipendije) |
B7 |
: |
vizum za večkratni vstop, prebivanje omejeno na trajanje izmenjave (vstaviti trajanje izmenjave) |
B8 |
: |
privatna šola – začasno prebivanje, omejeno na čas trajanja šolanja v/na (ime izobraževalne institucije) + člena 9 in 13, Zakon z dne 15.12.1980 |
B9 |
: |
srednješolsko izobraževanje – začasno prebivanje, omejeno na šolsko leto + člena 9 in 13, Zakon z dne 15.12.1980 |
B10 |
: |
združitev študentske družine – prebivanje omejeno na čas študija zakonca/očeta/matere + Člen 10a, Zakon z dne 15.12.1980 |
B11 |
: |
združitev družine – Člen 10, odstavek 1, 4o, Zakon z dne 15.12.1980 |
B12 |
: |
člena 9 in 13, prebivanje, omejeno na čas trajanja dejavnosti, ki imetnika vizuma oprošča od zahteve po delovnem dovoljenju ali samozaposlitvenem delovnem dovoljenju + (vstaviti: čas trajanja dela, raziskave, pogodbe o zaposlitvi, izobraževanja ali izobraževalnega tečaja) |
B13 |
: |
člena 9 in 13, prebivanje omejeno, do šest mesecev + samozaposlitvena dejavnost v okviru pridružitvenega sporazuma |
B14 |
: |
člena 9 in 13, prebivanje, omejeno na čas veljavnosti delovnega dovoljenja + 1 mesec |
B15 |
: |
člena 9 in 13, prebivanje, omejeno na čas veljavnosti samozaposlivenega delovnega dovoljenja |
B16 |
: |
člena 9 in 13, prebivanje omejeno na osem mesecev. |
B17 |
: |
začasno prebivanje, omejeno na 1 leto + člena 9 in 13, Zakon z dne 15.12.1980. |
B18 |
: |
prebivanje, omejeno na šest mesecev |
B19 |
: |
začasno prebivanje – soprebivanje + člena 9 in 13, Zakon z dne 15.12.1980. |
B20 |
: |
združitev družine – Člen 40, Zakon z dne 15.12.1980 |
B21 |
: |
združitev družine – Člen 10, odstavek 1, 1o, Zakon z dne 15.12.1980 |
B22 |
: |
združitev družine – povratni vizum |
B23 |
: |
začasno prebivanje, omejeno na šest mesecev, z namenom posvojitve + odobreno podaljšanje prebivanja po soglasju urada za tujce, če je postopek posvojitve bistveno napredoval (posvetovanje o zakonu o posvojitvi, pripravljenim v Belgiji + priznavanje tega zakona ali končna tuja odločitev, ki razglasi posvojitev) |
B24 |
: |
začasno prebivanje, omejeno na 1 leto – delovne počitnice + člena 9 in 13, Zakon z dne 15.12.1980 |
B25 |
: |
Kraljeva uredba z dne 20.10.1991 (Ta oznaka MORA BITI ZMERAJ navedena na vizumih za tujce, ki prihajajo v Belgijo kot uslužbenci ambasad, konzulatov, predstavništev ali mednarodnih institucij; enako velja za njihove družinske člane, zakonce in vzdrževane otroke. Opozorilo: to je ZMERAJ vizum C) |
B26 |
: |
pravica do vrnitve – vizum za večkratni vstop – člen 19, Zakon z dne 15.12.1980 |
B27 |
: |
dovoljenje za vrnitev po 1 letu – vizum za večkratni vstop – člen 9, Zakon z dne 15.12.1980 + Kraljeva uredba z dne 7. 8. 1995 |
B28 |
: |
združitev družine – člen 10, odstavek 1, 4o, Zakon z dne 15.12.1980 – prebivanje, omejeno na čas prebivanja zakonca; |
– za Nizozemsko, kadar so izdani vizumi A, B, C, D + C in D ali vizum za večkratni vstop:
številka tujca;
– za Luksemburg, kadar sta izdana vizuma D ali D + C:
L01 |
: |
zaposleni |
L02 |
: |
samozaposleni |
L03 |
: |
nezaposleni (upokojitev, osebni razlogi) |
L04 |
: |
študent (posrednješolsko izobraževanje) |
L05 |
: |
znanstveni raziskovalec |
L06 |
: |
družinski član državljana EU |
L07 |
: |
zakonec (tretja država) |
L08 |
: |
bodoči zakonec (tretja država) |
L09 |
: |
združitev družine – sorodnik v ravni črti (tretja država) |
L10 |
: |
združitev družine – potomec (tretja država) |
L11 |
: |
otrok za posvojitev |
L12 |
: |
zdravljenje |
L13 |
: |
humanitarni razlogi |
L14 |
: |
drugo. |
DANSKA
Danska predstavništva lahko dodajo naslednja pojasnila:
|
„Gælder for Færøerne“ (velja za Ferske otoke) ali |
|
„Gælder for Grønland“ (velja za Grenlandijo) ali |
|
„Gælder for Færøerne og Grønland“ (velja za Ferske otoke in Grenlandijo) |
„Ansat hos [virksomhedens navn] [navn på modtageren af tjenesteydelsen]“ (delodajalec [naziv podjetja] [ime prejemnika storitve])
„Garanti stillet“ (jamstvo zagotovljeno).
NEMČIJA
1. |
Ime uradnika, pristojnega za izdajo vizumov: |
2. |
V primeru varnostnega ukrepa za aretacijo osebe, bo nemška izpostava izjemoma navedla ime izpostave in datum vstopa. |
3. |
Nalepka bo izjemoma navajala narodnost imetnika vizuma in potnega lista, če to iz potnega lista ni razvidno. |
4. |
Zaznamki ali omejitve za vizume B:
|
5. |
Zaznamki ali omejitve za vizume C:
|
6. |
Zaznamki ali omejitve predvsem za vizume D (6), C in D + C:
|
GRČIJA (12)
1. |
Žig z imenom uradnika, pristojnega za izdajo vizuma. |
2. |
Podpis uradnika, pristojnega za izdajo vizuma. |
3. |
Taksa za pokritje upravnih stroškov obravnave prošnje za vizum ali oznaka „ΑΤΕΛΟΣ“ (BREZPLAČNO). |
4. |
Ime, datum in kraj rojstva, narodnost ob rojstvu, sedanja narodnost, številka potnega lista in imena staršev imetnika vizuma, če ti podatki niso navedeni v potnem listu. |
5. |
Število sorodnikov, ki so navedeni v potnem listu imetnika vizuma, in navedba njihovega razmerja z imetnikom vizuma. |
6. |
Če se otroci, navedeni v potnem listu, ne vključijo v vizum, se v vizum vstavi „ΕΚΤΟΣ ΑΠΟ ΤΑ ΤΕΚΝΑ“ (OTROCI NISO VKLJUČENI). |
7. |
Če nekateri otroci, navedeni v potnem listu, niso vključeni v vizum, se vnesejo imena otrok, ki potujejo s starši. |
8. |
Ime in datum rojstva otroka/otrok, navedenega v potnem listu osebe, ki ga/jih spremlja. |
9. |
V posebnih okoliščinah se iz varnostnih razlogov navede datum in kraj vstopa v državo. |
10. |
Če države članice v okviru posvetovalnega postopka vložijo ugovore ali če zaradi njega pride do zamude pri ustreznem odgovoru, se lahko po posvetovanju s Centralno upravo Ministrstva za zunanje zadeve izda vizum z oznako „ΕΙΔΙΚΗ ΘΕΩΡΗΣΗ ΥΠΕΞ/Γ4“ (POSEBNI VIZUM MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE/C4), ki ji sledi referenčna številka in datum ustrezne odobritve, npr. ΑΣ 140361/9.2.05. |
11. |
Če se v primeru, ko je prosilec na seznamu oseb, ki jim je vstop prepovedan, po posvetovanju s Centralno upravo Ministrstva za zunanje zadeve kljub vsemu izda vizum, ima ta oznako „ΕΙΔΙΚΗ ΘΕΩΡΗΣΗ ΥΠΕΞ/Γ4“ (POSEBNI VIZUM MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE/C4), ki ji sledi referenčna številka in datum ustrezne odobritve, npr. ΑΣ 140361/9.2.05. |
12. |
Če pred izdajo vizuma ni bilo posvetovanja s Centralno upravo in je zanjo izključno odgovoren diplomatski ali konzularni organ, ki je prejel prošnjo, ima vizum oznako „ΕΙΔΙΚΗ ΘΕΩΡΗΣΗ“ (POSEBEN VIZUM), ki ji sledi naziv organa izdajatelja, npr. Γεν. Προξενείο ΣΙΔΝΕΥ (Generalni konzulat – SYDNEY). |
13. |
Glede na namen in vrsto obiska, se lahko v vizum vstavijo naslednje oznake:
|
ŠPANIJA
1. |
Podpis uradnika, pristojnega za izdajo vizuma. |
2. |
Žig s podpisom, iz katerega sta razvidna priimek in ime uradnika, ki se je podpisal. |
3. |
Zaznamek „CEUTA“ ali „MELILLA“. Ti zaznamki kažejo, da je ozemeljska veljavnost vizuma omejena izključno na mesti Ceuta ali Melilla, v skladu z Deklaracijo III Sklepne listine španskega pristopa k schengenskemu sporazumu in njegovi konvenciji o izvajanju. |
4. |
Če je potrebno, ime imetnika vizuma in potnega lista. |
5. |
Če je potrebno, mejna točka vstopa in natančen datum vstopa. |
6. |
Skupina črk in številk (do deset znakov), ki prikazujejo narodnost prosilca, španski konzulat, ki vlogo obravnava, tip vizuma in razlog za prošnjo za vizum. |
7. |
Znesek pristojbin za izdajo vizuma. |
FRANCIJA
1) Podatki, ki morajo biti navedeni na vseh kategorijah vizumov
— |
Ime podpisnika in podpis |
— |
Stroški vizuma (npr.„30 EUR“) |
— |
Če se plačilo ne zahteva, se navede „GRATIS“ (BREZPLAČNO), čemur sledi besedno-številčna oznaka, iz katere je razviden podatek, zakaj plačilo ni potrebno. |
2) Letališki tranzitni vizum (LTV)
— |
„VISA SPECIAL no...“ (POSEBEN VIZUM ŠT. …) (oznaka, ki se uporablja pri izdaji vizuma po posvetovanju z osrednjimi organi, čeprav je prosilec na seznamu oseb, ki jim je vstop prepovedan) |
— |
„TRANSIT AÉROPORTUAIRE“ (letališki tranzit), „DIPLOMATIQUE“ (diplomatski), „SERVICE“ (službeni) |
— |
„NE PERMET PAS L'ENTREE DANS L'ESPACE SCHENGEN“ (VSTOP NA SCHENGENSKO OBMOČJE NI DOVOLJEN). |
3) Tranzitni vizumi
a. V prvem polju je lahko zapisano naslednje:
— |
„VISA SPECIAL no...“ (POSEBEN VIZUM ŠT. …) |
— |
„TRANSIT“ (tranzitni), „DIPLOMATIQUE“ (diplomatski), „SERVICE“ (službeni). |
b. V drugem polju so lahko zapisane oznake naslednjih schengenskih predstavništev:
— |
„REP. AUTRICHE.R A“ (Avstrija) |
— |
„REP. BELGIQUE.R B“ (Belgija) |
— |
„REP. ALLEMAGNE.R D“ (Nemčija) |
— |
„REP. ESPAGNE.R E“ (Španija) |
— |
„REP. GRECE.R GR“ (Grčija) |
— |
„REP. ITALIE.R I“ (Italija) |
— |
„REP. LUXEMBOURG.R L“ (Luksemburg) |
— |
„REP. PAYS-BAS.R NL“ (Nizozemska) |
— |
„REP. PORTUGAL.R P“ (Portugalska). |
4) Vizumi za kratkoročno prebivanje
a. V prvem polju je lahko zapisano naslednje:
— |
„DIPLOMATIQUE“ (diplomatski) |
— |
„SERVICE“ (službeni) |
— |
„SOINS MEDICAUX“ (zdravljenje) |
— |
„TRANSPLANTATION“ (transplantacija) |
— |
„VOYAGE D'AFFAIRES“ (poslovno potovanje) |
— |
„ASCENDANT NON A CHARGE“ (neodvisen starejši sorodnik) |
— |
„ETUDIANT CONCOURS“ (izpitni kandidat) |
— |
„FAMILLE DE FRANCAIS“ (francoska družinska vez) |
— |
„FAMILLE UE/EEE“ (družinska vez EU/EGP) |
— |
„SAISONNIER OMI“ (sezonski delavec) |
— |
„VISA SPECIAL“ (poseben vizum) |
— |
„ACCORD DDTEFP“ (dovoljenje departmajskega direktorata za delo, zaposlitev in poklicno izobraževanje) |
— |
„NON PROFESSIONNEL“ (nepoklicno) |
— |
„SCIENTIFIQUE“ (znanstvenik). |
b. V drugem polju je lahko zapisano naslednje:
— |
„COURT SEJOUR CIRCULATION“ (kratkoročno potovanje) |
— |
„CARTE DE SEJ. A SOLLICITER DES L'ARRIVEE EN FRANCE“ (po prihodu v Francijo je treba zaprositi za dovoljenje za prebivanje) |
— |
„APT A SOLLICITER DES L'ARRIVEE EN FRANCE“(po prihodu v Francijo je treba zaprositi za dovoljenje za začasno delo) |
— |
„REP. AUTRICHE.R A“ (Avstrija) |
— |
„REP. BELGIQUE.R B“ (Belgija) |
— |
„REP. ALLEMAGNE.R D“ (Nemčija) |
— |
„REP. ESPAGNE.R E“ (Španija) |
— |
„REP. GRECE.R GR“ (Grčija) |
— |
„REP. ITALIE.R I“ (Italija) |
— |
„REP. LUXEMBOURG.R L“ (Luksemburg) |
— |
„REP. PAYS-BAS.R NL“ (Nizozemska) |
— |
„REP. PORTUGAL.R P“ (Portugalska). |
5) Vizumi za dolgoročno prebivanje
a. V prvem polju je lahko zapisano naslednje:
— |
„ETUDIANT“ (študent) |
— |
„MINEUR SCOLARISE“ (učenec) |
— |
„SOINS MEDICAUX“ (zdravljenje) |
— |
„TRANSPLANTATION“ (transplantacija) |
— |
„ANCIEN COMBATTANT“ (vojni veteran) |
— |
„ARTISTE“ (umetnik). |
— |
„COMMERCANT“ (trgovec) |
— |
„CONJOINT DE SCIENTIFIQUE“ (zakonec znanstvenika) |
— |
„FAM. EMPLOYE DE DIPLOMATE“ (družina diplomatskega uslužbenca) |
— |
„FAMILLE DE FRANCAIS“ (francoska družinska vez) |
— |
„FAMILLE UE/EEE“ (družinska vez EU/EGP) |
— |
„PENSIONNE TRAVAIL“ (delo za upokojence) |
— |
„SCIENTIFIQUE“ (znanstvenik) |
— |
„VISITEUR“ (obiskovalec) |
— |
„EMPLOYE DE DIPLOMATE“ (diplomatski uslužbenec) |
— |
„ACCORD DDTEFP“ (dovoljenje departmajskega direktorata za delo, zaposlitev in poklicno izobraževanje) |
b. V drugem polju je lahko zapisano naslednje:
— |
„DISPENSE DE CARTE DE SEJOUR“ (izvzeto iz dovoljenja za prebivanje) |
— |
„MONACO“ (Monako) „CARTE PROMAE A SOLLICITER DES L'ARRIVEE EN FRANCE“ (po prihodu v Francijo je treba zaprositi za protokolno izkaznico ministrstva za zunanje zadeve) |
— |
„APT A SOLLICITER DES L'ARRIVEE EN FRANCE“ (po prihodu v Francijo je treba zaprositi za dovoljenje za začasno delo) |
c. V tretjem polju je lahko zapisano naslednje:
— |
„VOIR CARTE DE SEJOUR“ (glej dovoljenje za prebivanje) |
— |
„VOIR CARTE SEJOUR PARENTS“ (glej dovoljenje za prebivanje staršev) |
— |
„VOIR CARTE SPECIALE MAE“ (glej posebno prepustnico zunanjega ministrstva) |
ITALIJA
Uporabljajo se naslednji izrazi:
1) V prvi vrstici:
„TRANSITO AEROPORTUALE“ (letališki tranzit)
„TRANSITO“ (tranzit).
a. Vizumi za kratkoročno prebivanje
„AFFARI“ (poslovno)
„CURE MEDICHE“ (zdravljenje)
„GARA SPORTIVA“ (športni dogodek)
„INVITO“ (povabilo)
„LAVORO AUTONOMO“ (delo samozaposlene osebe)
„LAVORO AUTONOMO/SPETTACOLO“ (delo samozaposlene osebe/zabava)
„LAVORO AUTONOMO/SPORT“ (delo samozaposlene osebe/šport)
„LAVORO SUBORDINATO“ (zaposleni)
„LAVORO SUBORDINATO/MARITTIMI“ (zaposleni/pomorstvo)
„LAVORO SUBORDINATO/SPETTACOLO“ (zaposleni/zabava)
„LAVORO SUBORDINATO/SPORT“ (zaposleni/šport)
„MISSIONE“ (misija)
„MOTIVI RELIGIOSI“ (verski razlogi)
„STUDIO“ (študij)
„STUDIO/UNIVERSITŔ“ (študij/univerza)
„TRASPORTO“ (transport)
„TURISMO“ (turizem).
b) Vizumi za dolgoročno prebivanje
„ADOZIONE“ (posvojitev)
„CURE MEDICHE“ (zdravljenje)
„DIPLOMATICO“ (diplomatski)
„FAMILIARE AL SEGUITO“ (spremljajoči družinski član)
„INSERIMENTO NEL MERCATO DEL LAVORO“ (zaposlitev)
„INSERIMENTO NEL MERCATO DEL LAVORO/SPONSOR“ (zaposlitev/garant)
„LAVORO AUTONOMO“ (delo samozaposlenega)
„LAVORO AUTONOMO/SPETTACOLO“ (delo samozaposlenega/zabava)
„LAVORO AUTONOMO/SPORT“ (delo samozaposlenega/šport)
„LAVORO SUBORDINATO“ (zaposleni)
„LAVORO SUBORDINATO/MARITTIMI“ (zaposleni/pomorstvo)
„LAVORO SUBORDINATO/SPETTACOLO“ (zaposleni/zabava)
„LAVORO SUBORDINATO/SPORT“ (zaposleni/šport)
„MISSIONE“ (misija)
„MOTIVI RELIGIOSI“ (verski razlogi)
„REINGRESSO“ (vrnitev)
„RESIDENZA ELETTIVA“ (izbirno prebivališče)
„RICONGIUNGIMENTO FAMILIARE“ (združitev družine)
„STUDIO“ (študij)
„STUDIO/UNVERSITA“ (študij/univerza)
„VACANZE LAVORO“ (delovne počitnice)
2) V drugi vrstici:
— |
možna omemba mejne točke vstopa in izstopa. |
3) V tretji vrstici:
— |
priimek konzularnega uslužbenca, ki je vizum podpisal. |
AVSTRIJA
Naslednji vnosi so narejeni v naslednjem zaporedju:
1. |
Vnos „DIENSTVISUM“ (službeni vizum) ali „DIPLOMATENVISUM“ (diplomatski vizum) uporabljajo samo zvezno ministrstvo za zunanje zadeve ali avstrijska diplomatska predstavništva v tujini. |
2. |
Plačane pristojbine so vpisane z „EUR/ATS .../FW …“ ali „GRATIS“. |
3. |
Če je vizum izdan na podlagi garantne izjave (Verpflichtungserklärung), je vpisana črka „V“. |
4. |
Če je vizum izdan na podlagi programa potovanja ÖAM (avstrijskega avtomobilskega kluba) ali na podlagi vavčerja za potovanje ELVIA, se vnese „V(ÖAMTC)“ ali „V(ELVIA)“. |
5. |
Če je vizum izdan na podlagi splošne garantne izjave (Generalverpflichtungserklärung), se vnese „GVE“. |
6. |
Če je vizum izdan vozniku težkega tovornega vozila, se vnese „F“. |
7. |
Če se katerih otrok, navedenih v potnem listu, ne vključi v vizum, se vnesejo imena otrok, ki potujejo s starši. |
8. |
Če je vizum izdan za skupinski potni list, se vnese „S“ in v oklepaju število oseb, za katere vizum velja. |
9. |
Ime oznake iz treh črk za osebo, ki je pooblaščena za podpis vizuma (oznako dodeli organ zastopnik ali mejni prehod), se vnese približno 1 centimeter od desnega roba zadnje vrstice rubrike „Opombe“. |
POLJSKA
Naslednje številke so lahko zapisane na vizumski nalepki v rubriki „Opombe“:
„01“, „02“, „03“, „04“, „05“, „06“, „07“, „08“, „09“, „10“, „11“, „12“, „13“, „14“.
Pomembne so le za vizume za kratkoročno prebivanje in vizume za dolgoročno prebivanje.
PORTUGALSKA
1. |
Črka „A“, če je vizum izdan po posvetovanju s centralnimi organi. Črka „B“, če je vizum izdan brez posvetovanja s centralnimi organi. |
2. |
Črka „R“, ki ji sledi nacionalna oznaka zastopane države, če je vizum izdan za drugo schengensko državo v okviru zastopanja. |
3. |
Podpis uradnika, pristojnega za izdajo vizuma. |
4. |
Nacionalni žig. |
5. |
Zaznamki, ki so odvisni od kategorije izdanega nacionalnega vizuma: „študij“, „začasno prebivanje“, „prebivališče“, „šport/zabava“, „raziskovanje/visokokvalificirano delo“, „delo samozaposlene osebe“ ali „plačano delo“. |
SLOVENIJA
1. Zaznamki na vizumu A:
— |
letališki tranzit |
— |
diplomatski vizum |
— |
službeni vizum |
— |
humanitarni razlogi |
2. Zaznamki na vizumih B:
— |
tranzit |
— |
diplomatski vizum |
— |
službeni vizum |
— |
skupinski vizum |
— |
voznik tovornjaka z vozilom |
— |
voznik avtobusa z vozilom |
— |
humanitarni razlogi |
3. Zaznamki na vizumih C:
— |
diplomatski vizum |
— |
službeni vizum |
— |
skupinski vizum |
— |
zasebni obisk |
— |
turizem |
— |
poslovno |
— |
šport – nepridobitno |
— |
kultura – nepridobitno |
— |
voznik tovornjaka z vozilom |
— |
voznik avtobusa z vozilom |
— |
humanitarni razlogi |
— |
zdravljenje |
— |
rehabilitacija ITFFINSKA |
1.
Diplomatski in službeni potni listi nosijo priimek in ime ter dobijo oznako „diplomaattileimaus“ (diplomatski) ali „virkaleimaus“ (službeni). |
2. |
Ostale potne listine vsebujejo priimek in ime ter so označene z eno od naslednjih oznak: |
„F.1“, „F.2“, „F.3“, „F.4“, „F.5“, „F.6“, „E.F.1“, „E.F.2“, „E.F.3“, „E.F.4“, „E.F.5“, „E.F.6“. |
ŠVEDSKA
1. |
Za diplomatske vizume se uporablja oznaka „U“, ki ji sledi „Diplomatisk visering, Diplomatski vizum“. |
2. |
Predstavništvo bo vpisalo priimek, ime in datum rojstva oseb, ki potujejo z imetnikom potnega lista. Če ni dovolj prostora, se uporabijo naslednje strani v potnem listu. |
3. |
Podpis uradnika, odgovornega za izdajo vizuma. Podpis se mora raztezati prek roba nalepke po listu potnega lista. |
4. |
Po potrebi je naslednje podatke treba vpisati v rubriko „Opombe“:
|
NORVEŠKA
1. |
Suhi žig |
2. |
Podpis |
3. |
Lahko je dodana nacionalna številka |
(1) Kjer se vizum izdaja prek postopka predstavljanja, mora vsaka pogodbenica to dejstvo navesti v rubriko „Opombe“, in sicer tako, da doda črko R, ki ji sledi oznaka države, ki je predstavljena.
V ta namen se uporabljajo naslednje oznake: Belgija – B; Danska – DK; Nemčija – D; Grčija – EL; Španija – E; Francija – F; Italija – I; Luksemburg – L; Nizozemska – NL; Avstrija – A; Portugalska – P; Finska – FIN; Švedska – S; Islandija – IS; Norveška – N.
(2) Glej člen 2 Odločbe Sveta z dne 22. decembra 2003 o spremembi dela V, točke 1.4, Skupnih konzularnih navodil ter dela I, točke 4.1.2 Skupnega priročnika v zvezi z vključitvijo zahteve po posedovanju zdravstvenega zavarovanja za potovanje, kot enega od podpornih dokumentov za dodelitev enotnega vstopnega vizuma (UL L 5, 9.1.2004, str. 79).
(3) Ta omejitev se uporablja za nekatere dejavnosti, ki se bodo opravljale v Nemčiji – natančneje se določijo z navedbo natančnejšega vira iz Uredbe o zaposlovanju – in ki v skladu z odstavkom 16 Uredbe o zaposlovanju niso delo, kot je določeno v Zakonu o stalnem prebivališču, če potekajo na ozemlju Zvezne republike Nemčije in trajajo do tri mesece v obdobju dvanajstih mesecev.
(4) Glej člen 2 Odločbe Sveta z dne 22. decembra 2003 o spremembi dela V, točke 1.4, Skupnih konzularnih navodil ter dela I, točke 4.1.2 Skupnega priročnika v zvezi z vključitvijo zahteve po posedovanju zdravstvenega zavarovanja za potovanje, kot enega od podpornih dokumentov za dodelitev enotnega vstopnega vizuma (UL L 5, 9.1.2004, str. 79 in nasl.strani).
(5) Glej člen 4(3)(c) Memoranduma o razumevanju med Evropsko skupnostjo in Nacionalno turistično upravo Ljudske republike Kitajske o vizumih in povezanih vprašanjih v zvezi s turističnimi skupinami iz Ljudske republike Kitajske (ADS), (UL L 83, 20.3.2004, str. 14 in nasl. strani).
(6) Za vizume D si Nemčija pridržuje pravico do predpisovanja nadaljnjih omejitev in pogojev kot tudi posebnih dodatnih zaznamkov.
(7) Samo v nekaterih primerih (npr. na zahtevo nemškega notranjega organa za tujce).
(8) Na tem mestu se vstavi natančna opredelitev dovoljene samozaposlitve.
(9) Tu je navedena vrsta dela, ki se lahko opravlja v Nemčiji, vključen je tudi vir iz Uredbe o zaposlovanju (Beschäftigungsverordnung-BeschV).
(10) Pogoji/omejitve se v potni list vnesejo poleg vizumske nalepke.
(11) Če je vizum izdan v soglasju z nemškim organom, pristojnim za preprebivanje tujcev, se na tem mestu navede ime tega organa.
(12) Ta določba velja za vizume A, B in C. Podatki, ki tukaj niso navedeni, se lahko pojavijo na vizumih D in D + C.
(13) V skladu s členom 2 Odločbe Sveta z dne 22. decembra 2003 o spremembi dela V (1.4) Skupnih konzularnih navodil in dela I (4.1.2) Skupnega priročnika v zvezi z vključitvijo zahteve o potrdilu o zdravstvenem zavarovanju v času potovanja, ki je eden od dokaznih dokumentov za podelitev enotnega vstopnega vizuma (UL L 5, 9.1.2004, str. 79)
PRILOGA 10
Navodila za vnašanje podatkov v polje za optično branje
1. Definicija:
To polje je na dnu nalepke pod poljem za opombe držav. Obsegati mora dve vrstici po 36 znakov. Uporabljena oblika črk – ORCB 1 – omogoča strojno branje nalepke z napravami s posebnimi optičnimi čitalniki, nameščenimi na zunanjih mejnih prehodih za pospešitev postopkov nadzora.
Ker so tehnične značilnosti tega polja zelo posebne, ga lahko natisnejo samo konzulati z računalniškimi zmogljivostmi.
Zato se v to polje ne smejo vstavljati nobeni drugi podatki (žig, podpis, oznaka države itd.), saj bi lahko to otežilo branje območja za naprave.
2. Vnos nalepke:
Nalepka mora biti čim bolj poravnana z robovi strani potnega lista in pritrjena čim bližje tem robovom.
Primer naluknjane številke
Polje
Polje za vizualni pregled
Polje za strojno branje
Levi rob strani potnega lista
Priporočeni rob strani potnega lista
3 . Opis tega polja:
Opis je samo informativen za mesta brez računalniških zmogljivosti, drugače bo računalnik samodejno natisnil vsebino nalepke v polje za optično branje – nekateri podatki se pojavijo že na vrhu nalepke.
POLJE ZA STROJNO BRANJE
Prva vrstica: 36 znakov (obvezno)
Postavke |
Število znakov |
Vsebina polja |
Zahteve |
1–2 |
2 |
Vrsta dokumenta |
1. znak: V 2. znak: oznaka za vrsto vizuma (A, B, C ali D) |
3–5 |
3 |
Država izdajateljica |
ICAO abecedna oznaka, sestavljena iz 3 znakov: BEL, DNK, D<<, GRC, ESP, FRA, ITA, LUX, NLD, AUT, PRT, FIN, SWE, ISL, NOR. |
6–36 |
31 |
Priimek in ime |
Priimek mora biti ločen od imen z dvema simboloma (<<); posamezni deli imena so ločeni z enim simbolom (<); nepotrebni prostori so izpolnjeni s simbolom <. |
Druga vrstica: 36 znakov (obvezno)
Postavke |
Število znakov |
Vsebina polja |
Zahteve |
||||||
1 |
9 |
Številka vizuma |
To je številka, natisnjena v zgornjem desnem kotu nalepke. |
||||||
10 |
1 |
Kontrolni znak |
Ta znak je rezultat zapletenega izračuna na podlagi prejšnjega polja, glede na algoritem, ki ga opredeli ICAO. |
||||||
11 |
3 |
Državljanstvo prosilca |
Abecedno kodiranje v skladu s 3-znakovnimi kodami ICAO. |
||||||
14 |
6 |
Datum rojstva |
Vrstni red je YYMMDD, pri čemer je:
|
||||||
20 |
1 |
Kontrolni znak |
Ta znak je rezultat zapletenega izračuna na podlagi prejšnjega polja, glede na algoritem, ki ga opredeli ICAO. |
||||||
21 |
1 |
Spol |
F = ženski, M = moški, < = Ni določen. |
||||||
22 |
6 |
Datum poteka veljavnosti vizuma |
Vrstni red je YYMMDD brez mašila. |
||||||
28 |
1 |
Kontrolni znak |
Ta znak je rezultat zapletenega izračuna na podlagi prejšnjega polja, glede na algoritem, ki ga opredeli ICAO. |
||||||
29 |
1 |
Ozemeljska veljavnost |
|
||||||
30 |
1 |
Število vstopov |
1, 2, ali M |
||||||
31 |
2 |
Trajanje prebivanja |
|
||||||
33 |
4 |
Začetek veljavnosti |
Vrstni red je MMDD brez mašila. |
PRILOGA 11
Merila za odločitev, ali se v potno listino lahko vpiše vizum
V nadaljevanju so naštete potne listine, ki se v skladu s členom 17(3)(a) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma priznajo kot veljavne, če izpolnjujejo pogoje iz členov 13 in 14 in če potrjujejo istovetnost imetnika ter v primerih, navedenih v točkah (a) in (b), tudi njegovo narodnost ali državljanstvo.
(a) |
Potne listine, izdane v skladu z mednarodnimi pravnimi predpisi, ki jih uporabljajo države ali regionalni oziroma lokalni organi, te pa priznavajo vse države članice. |
(b) |
Potni listi ali potne listine, ki so jih izdale države ali mednarodni organi in jih ne priznavajo vse države članice, vendar jamčijo vrnitev tujca, da izvršni odbor te dokumente prizna kot veljavne dokumente, v katere se lahko vpiše vizum (ali pa se vpiše na poseben list). Izvršni odbor soglasno odobri:
Morebitna priprava seznamov, ki bodo namenjeni samo za uresničevanje Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ne omejuje pravice držav članic, da priznajo države ali regionalna in lokalna območja, ki jih pogodbenice še ne priznavajo. |
(c) |
Potne listine za begunce, izdane v skladu z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951. |
(d) |
Potne listine za osebe brez državljanstva, izdane v skladu z Mednarodno konvencijo o pravnem položaju oseb brez državljanstva iz leta 1954 (1). |
(1) Čeprav Portugalska republika in Avstrija nista pogodbenici te konvencije, priznavata potne listine, ki so izdane v skladu s tem sporazumom, kot dokumente, v katere lahko schengenske države vpišejo enotni vizum.
PRILOGA 12
Takse, zaračunane v EUR, ki ustrezajo upravnim stroškom
Vrsta vizuma |
Taksa (v EUR) |
Letališki tranzitni vizum (kategorija A) |
35 (1) |
Tranzitni vizum (kategorija B) |
35 (1) |
Vizum za prebivanje za kratek čas (1 – 90 dni) (kategorija C) |
35 (1) |
Vizum za večkratni vstop, veljaven 1 – 5 let (kategorija C) |
35 (1) |
Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo (kategoriji B in C) |
35 (1) |
Vizumi, ki jih izdajo organi mejne kontrole (kategoriji B in C) |
35 (1) Ti vizumi so lahko brezplačni. |
Skupinski vizumi (kategorije A, B in C) |
EUR 35 + EUR 1 na osebo (1) |
Nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje (kategorija D) |
Znesek določijo države članice, ki se lahko odločijo tudi za izdajo brezplačnih vizumov (1). |
Nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje, ki velja hkrati kot vizum za kratkoročno prebivanje |
Znesek določijo države članice, ki se lahko odločijo tudi za izdajo brezplačnih vizumov (1). |
obdelave prošnje za vizum Takse se zaračunajo v EUR, ameriških dolarjih ali nacionalni valuti tretje države, v kateri se vloži prošnja.
Pravila:
I. |
Takse se vplačajo v konvertibilni ali domači valuti na podlagi veljavnega menjalnega tečaja. |
II. |
Zaradi varstva kulturnih interesov, interesov zunanje politike, razvojne politike ali drugih pomembnih javnih interesov se v posameznih primerih takse v skladu z nacionalno zakonodajo lahko znižajo ali se ne zaračunajo. |
III. |
Skupinski vizum se v skladu z nacionalno zakonodajo izda za največ 30 dni. |
(1) V skladu s Sklepom Sveta (ES) št. 454/2003 z dne 13. junija 2003 (UL L 152, 20.6.2003, str. 83) člen 2:
Ta sklep se uporablja najkasneje od 1. julija 2005.
Države članice lahko ta sklep uporabljajo pred 1. julijem 2005 pod pogojem, da generalni sekretariat Sveta obvestijo o dnevu, od katerega dalje so pripravljene na uporabo tega sklepa.
PRILOGA 13
Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke
Opomba: Časovno obdobje med izdajo vizuma in začetkom potovanja praviloma ne sme biti daljše od treh mesecev.
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUMI (LTV)
Letališki tranzitni vizum potrebujejo samo državljani nekaterih „tveganih“ držav (glej Prilogo 3). Imetniki letališkega tranzitnega vizuma ne smejo zapustiti mednarodnega območja na letališču, ko so v tranzitu.
Primer 1
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM ZA EN VSTOP
— |
Kategorija vizuma: Letališki tranzitni vizum z oznako A. |
— |
Letališki tranzitni vizum za en vstop omogoča vstop samo v eno državo (v tem primeru v Francijo). |
— |
Trajanje veljavnosti se izračuna od dneva odhoda (npr. 01.02.00); to se določi tako, da se doda dopustna prekoračitev roka 7 dni, če imetnik svoj odhod preloži. |
— |
Ker LTV ne daje pravice za prebivanje, se polje „Trajanje prebivanja“ izpolni z oznako XXX. |
Primer 2a
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM ZA DVA VSTOPA
(velja samo za eno državo)
— |
Vizum za dvojni letališki tranzit omogoča letališki tranzit za polet v državo in za vrnitev v matično državo prek istega letališča. |
— |
Trajanje veljavnosti vizuma se izračuna na naslednji način: dan vrnitve + 7 dni (v predstavljenem primeru: dan vrnitve 15.02.00). |
— |
Če je tranzit predviden prek enega samega letališča, se v polje „Velja za“ vpiše ime ustrezne države (glej Primer 2a). Če tranzit izjemoma poteka prek dveh različnih schengenskih držav pri potovanju v državo in pri vrnitvi iz nje, se v vizum vnese opombo „Schengenske države“ (glej Primer 2b spodaj). |
Primer 2b
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM ZA DVA VSTOPA
(za več držav)
— |
V polje „Velja za“ se vnese opomba „Schengenske države“, na podlagi česar je dovoljen tranzit prek dveh letališč v različnih državah. |
Primer 3
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM ZA VEČ VSTOPOV
(izda se samo v izjemnih primerih)
— |
Pri vizumu za večkratni letališki tranzit se trajanje veljavnosti vizuma izračuna na naslednji način: dan prvega odhoda + tri mesece. |
— |
Polje „Velja za“ se izpolni tako kakor pri vizumu za dvojni letališki tranzit. |
TRANZITNI VIZUMI
Primer 4
TRANZITNI VIZUM ZA EN VSTOP
— |
Kategorija vizuma: tranzitni vizum z oznako B. Priporočljivo je dodati besedo „TRANZIT“. |
— |
Trajanje veljavnosti se izračuna od dneva odhoda (npr. 01.02.00). Rok se določi na naslednji način: dan odhoda + (največ pet dni) + sedem dni (dopustna prekoračitev roka, če imetnik vizuma odhod preloži). |
— |
Tranzit ne sme trajati dlje kakor pet dni. |
Primer 5
TRANZITNI VIZUM ZA DVA VSTOPA
— |
Trajanje veljavnosti: če dan različnih tranzitnih potovanj ni znan (kar se pogosto zgodi), se trajanje veljavnosti izračuna na naslednji način: dan odhoda + šest mesecev. |
— |
Tranzit ne sme trajati dlje kakor pet dni. |
Primer 6
TRANZITNI VIZUM ZA VEČ VSTOPOV
— |
Trajanje veljavnosti se izračuna na isti način kakor pri tranzitnem vizumu za dva vstopa (glej Primer 5). |
— |
Trajanje prebivanja v tranzitu sme trajati največ pet dni. |
VIZUMI ZA PREBIVANJE ZA KRATEK ČAS
Primer 7
VIZUM ZA PREPREBIVANJE ZA KRATEK ČAS ZA EN VSTOP
— |
Kategorija vizuma: vizum za prebivanje za kratek čas je označen s črko C. |
— |
Trajanje veljavnosti vizuma se izračuna na naslednji način: od dneva odhoda (npr. 01.02.00). Rok veljavnosti se izračuna na naslednji način: dan odhoda + trajanje prebivanja + dopustna prekoračitev roka 15 dni. |
— |
Trajanje prebivanja ne sme biti daljše od 90 dni v naslednjih šestih mesecih (30 dni v predstavljenem primeru). |
Primer 8
VIZUM ZA PREBIVANJE ZA KRATEK ČAS ZA VEČ VSTOPOV
— |
Trajanje veljavnosti se izračuna od dneva odhoda + šest mesecev na podlagi predloženih dokazil. |
— |
Trajanje prebivanja ne sme presegati 90 dni v naslednjih šestih mesecih (kakor v predstavljenem primeru, vendar je trajanje lahko tudi krajše). Trajanje prebivanja se izračuna s seštevkom števila zaporednih prebivanj. Odvisno je tudi od predloženih dokazil. |
Primer 9
VIZUM ZA PREBIVANJE ZA KRATEK ČAS ZA VEČ VSTOPOV Z DALJŠO VELJAVNOSTJO
— |
Vizum za prebivanje za kratek čas za več vstopov velja za obdobje, daljše od 6 mesecev, ali eno, dve, tri leta, v izjemnih primerih pa pet let (npr. VIP). V predstavljenem primeru je veljavnost tri leta. |
— |
Trajanje prebivanja se izračuna tako kakor pri Primeru 8 (največ 90 dni). |
VIZUMI Z OZEMELJSKO OMEJENO VELJAVNOSTJO
Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo je lahko vizum za prebivanje za kratek čas ali tranzitni vizum.
Veljavnost vizuma je lahko omejena na eno ali več držav.
Primer 10
VIZUM Z OZEMELJSKO OMEJENO VELJAVNOSTJO ZA PREBIVANJE ZA KRATEK ČAS – ZA ENO DRŽAVO
— |
V tem primeru je ozemeljska veljavnost omejena na eno državo, tj. Francijo. |
— |
Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo za kratkoročno prebivanje je označen s črko C (kot v Primeru 7) |
Primer 11
VIZUM Z OMEJENO OZEMELJSKO VELJAVNOSTJO: ZA PREBIVANJE ZA KRATEK ČAS – ZA VEČ DRŽAV
V tem primeru se v polje „Velja za“ vpišejo:
— |
bodisi oznake držav, v katerih obstaja vizumska obveznost (Kraljevina Belgija: B, Kraljevina Danska: DK, Republika Nemčija: D, Helenska republika: GR, Kraljevina Španija: E, Francoska republika: F, Italijanska republika: I, Veliko vojvodstvo Luksemburg: L, Kraljevina Nizozemska: NL, Republika Avstrija: A, Portugalska republika: P, Republika Finska: FIN, Kraljevina Švedska: S, Republika Islandija: IS, Kraljevina Norveška: N. in države Beneluksa: BNL). V predstavljenem primeru je ozemeljska veljavnost omejena na Francijo in Španijo.
|
— |
ali besedi „Schengenske države“, čemur v oklepaju sledijo znak minus in oznake držav članic, za ozemlje katerih vizum ne velja. V prikazanem primeru vizum velja za ozemlje vseh držav članic, ki uporabljajo schengenski pravni red, razen Francije in Španije.
|
Primer 12
VIZUM Z OZEMELJSKO OMEJENO VELJAVNOSTJO ZA TRANZIT ZA ENO DRŽAVO
— |
Tranzitni vizum je v polju „Kategorija vizuma“ označen s črko B. |
— |
V prikazanem primeru je veljavnost vizuma omejena na Francijo. |
VIZUM ZA SOPOTNIKE
Primer 13
— |
V tem primeru se v potni list vpišejo en ali več otrok, v izjemnih primerih tudi zakonec. |
— |
Če vizum velja za enega ali več otrok, ki so vpisani v potno listino, se v polje „Številka potnega lista“ za številko potnega lista vpiše + nX (n = število otrok); če s potnim listom potuje zakonec, se vpiše + Y. V predstavljenem primeru (enkraten vstop, vizum za kratkoročno prebivanje, trajanje prebivanja 30 dni) je vizum izdan za imetnika potnega lista, tri otroke in zakonca imetnika vizuma. |
VIZUM, IZDAN ZA ZASTOPANJE
Primer 14
Predstavljeni vizum je izdalo diplomatsko predstavništvo schengenske države, ki zastopa drugo schengensko državo.
V takem primeru se v polje „Opombe“ vpiše črka „R“, ki ji sledi znak države, v imenu katere je bil vizum izdan.
Oznake držav, ki se vpišejo, so:
Belgija: |
B |
Danska: |
DK |
Nemčija: |
D |
Grčija: |
GR |
Španija: |
E |
Francija: |
F |
Italija: |
I |
Luksemburg: |
L |
Nizozemska: |
NL |
Avstrija: |
A |
Portugalska: |
P |
Finska: |
FIN |
Švedska: |
S |
Islandija |
IS |
Norveška |
N |
V tem primeru je vizum izdalo belgijsko veleposlaništvo v Brazzavillu, v imenu Španije.
NACIONALNI VIZUM ZA DOLGOROČNO PREBIVANJE, KI VELJA HKRATI KOT VIZUM ZA KRATKOROČNO PREBIVANJE
Primer 15
— |
V tem primeru se v polje „Velja za“ vpišejo oznaka države, ki je izdala vizum za dolgoročno prebivanje, + besedi „Schengenske države“. |
— |
Ta primer predstavlja nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje, ki ga je izdala Grčija in velja hkrati kot enotni vizum za kratkoročno prebivanje. |
— |
Nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje, ki velja hkrati kot vizum za kratkoročno prebivanje, ima oznako D + C. |
POVZETEK
|
''VELJA ZA'' |
''VRSTA'' |
''ŠTEVILO VSTOPOV'' |
„OD“... „DO“ |
''MAKSIMALNO TRAJANJE PREBIVANJA'' (v dnevih) |
|
Letališki tranzitni vizum (LTV) |
SCHENGENSKE DRŽAVE ali FRANCIJA (na primer) |
A |
01 |
Dan odhoda |
Dan odhoda + sedem dni |
XXX |
02 |
Dan odhoda |
Dan vrnitve + sedem dni |
||||
MULT (1) |
Dan prvega odhoda |
Dan prvega odhoda + odobreno število mesecev prebivanja (največ tri mesece) |
||||
Tranzitni vizum |
SCHENGENSKE DRŽAVE ali FRANCIJA (na primer) |
B |
01 |
Dan odhoda |
Dan odhoda + trajanje bivanja + sedem dni |
od 1 do 5 |
02 |
Dan prvega odhoda |
Dan prvega odhoda + odobreno število mesecev prebivanja (največ šest mesecev) |
||||
MULT (1) |
Dan prvega odhoda |
|||||
Vizumi za bivanje za kratek čas |
SCHENGENSKE DRŽAVE ali FRANCIJA (na primer) |
C |
01 |
Dan odhoda |
Dan odhoda + trajanje prebivanja + 15 dni |
od 1 do 90 |
MULT (2) |
Dan prvega odhoda |
Dan prvega odhoda + odobreno število mesecev prebivanja (največ pet let) |
||||
Vizum za bivanje za daljši čas, ki velja hkrati kot vizum za bivanje za kratek čas |
GRČIJA (na primer) + SCHENGENSKE DRŽAVE |
D + C |
01 |
|
|
|
MULT (2) |
|
|
|
(1) MULT pomeni več potovanj, torej več kakor dva vstopa.
(2) MULT pomeni več potovanj, torej več kakor en vstop.
PRILOGA 14
Načela in postopki za obveščanje pogodbenic ob izdajanju vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ob razveljavitvi, odpravi in omejitvi trajanja veljavnosti enotnega vizuma ter ob izdajanju nacionalnih dovoljenj za prebivanje
1. OBVEŠČANJE OB IZDAJI VIZUMA Z OZEMELJSKO OMEJENO VELJAVNOSTJO
1.1 Splošni pogoji
Tujcem, državljanom tretjih držav je praviloma dovoljen vstop na ozemlje schengenskih držav, če izpolnjujejo pogoje, opredeljene v členu 5(1) Konvencije.
Če tujec, državljan tretje države ne izpolnjuje vseh navedenih pogojev, se mu vstop v državo ali izdaja vizuma odkloni, razen če pogodbenica meni, da gre za izjemo iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali mednarodnih obveznosti. V teh primerih lahko pogodbenica izda samo vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, o tem pa obvesti druge pogodbenice (člena 5(2) in 16 Schengenskega sporazuma).
Za izdajo vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo za prebivanje za kratek čas v skladu z določbami Schengenskega sporazuma in Skupnih konzularnih navodil o vizumih (SCH/IIVisa (93) 11, 6 Rev., 4.Corr., točka 3 poglavja V) veljajo praviloma naslednji pogoji:
(a) |
Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se izda izjemoma. Pogoje, na podlagi katerih se lahko izda ta kategorija vizuma, je treba natančno pretehtati pri vsakem primeru posebej. |
(b) |
Če bi pogodbenice pogosto uporabljale možnost izdaje vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ne bi bilo v skladu z načeli in cilji Schengenskega sporazuma. Zato bo tudi število izdanih vizumov verjetno majhno in tako ni potrebno, da bi uvedli postopek, s katerim bi bile o tem samodejno obveščene druge pogodbenice. |
1.2 Postopek
Pri določanju postopka, po katerem se pogodbenice obveščajo o izdaji vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, je treba razlikovati med vizumi, ki jih izdajo diplomatsko-konzularna predstavništva, in tistimi, ki jih izdajo organi mejne kontrole. Pri tem se uporablja naslednji postopek:
1.2.1. Izdaja vizumov pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih
Za obveščanje drugih pogodbenic se načelno uporablja začasni postopek za predhodno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi (člen 17(2) Schengenskega izvedbenega sporazuma), ki ga z ustreznimi spremembami uporabljajo pogodbenice (glej SCH/II-Visa (94)7). Če pogodbenice uporabljajo določbe drugače, morajo o tem obvestiti druge pogodbenice. Praviloma se ti podatki sporočijo v 72 urah.
1.2.2 Izdaja vizumov pri organih mejne kontrole
V tem primeru se podatki sporočijo nacionalnim centralnim organom drugih pogodbenic v 72 urah.
1.2.3 Pogodbenice imenujejo kontaktne službe, ki podatke sprejemajo.
1.2.4 Pri vzpostavljanju samodejnega postopka za predhodno posvetovanje med nacionalnimi centralnimi organi (člen 17(2) Konvencije) je treba sprejeti določbo, ki bo zagotavljala, da se tudi druge pogodbenice obvestijo o izdaji vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, če se v okviru postopka za predhodno posvetovanje ena ali več pogodbenic ni strinjalo z izdajo schengenskega vizuma. Ko se vizum izda v drugačnih okoliščinah, se ta postopek o obveščanju med državami ne uporablja.
1.2.5 Pogodbenicam se pošljejo naslednji podatki:
|
priimek, ime in datum rojstva imetnika vizuma, |
|
državljanstvo imetnika vizuma, |
|
datum in kraj izdaje vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo |
|
razlogi za izdajo vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo:
|
2. RAZVELJAVITEV, ODPRAVA IN OMEJITEV TRAJANJA ENOTNEGA VIZUMA
V skladu z načeli Izvršnega odbora o razveljavitvi, odpravi in omejitvi trajanja enotnega vizuma (SCH/Com-ex (93)24) se drugim pogodbenicam pošljejo naslednji podatki.
2.1 Razveljavitev vizuma
Namen razveljavitve schengenskega vizuma je preprečiti vstop na državno ozemlje pogodbenic tistim osebam, pri katerih se potem, ko je bil vizum že izdan, ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev za izdajo vizuma.
Pogodbenice, ki razveljavijo vizum, izdan pri drugi pogodbenici, o tem praviloma v 72 urah obvestijo to državo.
Pri obveščanju je treba poslati naslednje podatke:
|
priimek, ime in datum rojstva imetnika vizuma, |
|
državljanstvo imetnika vizuma, |
|
vrsta in številka potne listine, |
|
številka vizumske nalepke, |
|
vrsta vizuma, |
|
dan in kraj izdaje vizuma, |
|
dan in vzrok razveljavitve. |
2.2 Odprava vizuma
Odprava vizuma omogoča razveljavitev preostale veljavnosti trajanja vizuma celo potem, ko je imetnik že vstopil v državo.
Pogodbenica, ki odpravi enotni vizum, mora o tem praviloma v 72 urah obvestiti pogodbenico, ki je vizum izdala. To obvestilo mora vsebovati iste podatke, kakršni so navedeni v točki 2.1.
2.3 Omejitev trajanja veljavnosti vizuma
Ko schengenska država omeji veljavnost trajanja vizuma, ki ga je izdala druga schengenska država, ponavadi o tem v 72 urah obvesti nacionalne centralne organe te države. Obvestilo vsebuje iste podatke, kakršni so navedeni v točki 2.1.
2.4. Postopek
Podatki, poslani pogodbenici, ki je izdala vizum, ko se veljavnost vizuma razveljavi, odpravi ali omeji, se načelno pošljejo tudi nacionalnim centralnim organom, ki jih imenuje ta pogodbenica.
3. OBVEŠČANJE O NACIONALNIH DOVOLJENJIH ZA PREBIVANJE (ČLEN 25)
Člen 25(1) določa, da se mora pogodbenica, ki namerava tujcu, za katerega je razpisan ukrep zavrnitve vstopa v državo, izdati dovoljenje za prebivanje, najprej posvetovati s pogodbenico, ki je ukrep razpisala, in upoštevati njene interese. Dovoljenje za začasno prebivanje se izda samo iz tehtnih razlogov, zlasti humanitarnih ali takih, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti.
Drugi pododstavek člena 25(1) določa, da pogodbenica, ki je razpisala ukrep, tega lahko prekliče, vendar tujca, državljana tretje države še vedno lahko uvrsti na nacionalni seznam ukrepov.
Uporaba omenjenih pogodbenih določb obsega dvoje prenosov podatkov med pogodbenico, ki namerava izdati dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, in pogodbenico, ki je razpisala iskanje:
— |
predhodno posvetovanje z pogodbenico, ki je razpisala ukrep zaradi zaščite svojih interesov, in |
— |
podatki o izdaji dovoljenja za prebivanje, tako da lahko pogodbenica razpis iskanja umakne. |
V skladu z določbami člena 25(2) Konvencije se mora pogodbenica, ki je razpisala ukrep zavrnitve vstopa, posvetovati tudi takrat, ko se šele naknadno, tj. po izdaji dovoljenja za prebivanje, izkaže, da je bil za imetnika dovoljenja za prebivanje tak ukrep razpisan.
Tudi izdaja dovoljenja za prebivanje tujcu, za katerega je ena od pogodbenic razpisala ukrep iskanja zaradi zavrnitve vstopa, se glede na temeljna načela Konvencije omeji samo na izjemne primere.
Obveščanje v skladu z členom 25 Konvencije je odvisno od delovanja schengenskega informacijskega sistema (SIS). Treba je preveriti, ali bi se podatki lahko pošiljali po prihodnjem sistemu SIRENE.
Pravila postopka, ki so določena v tem sporočilu, se glede praktične uporabnosti ponovno preverijo najpozneje leto dni po uveljavitvi Konvencije.
PRILOGA 15
Vzorec usklajenega obrazca za dokazovanje vabila, garantne izjave in izjave o sprejemu na prebivanje, ki so ga sestavile pogodbenice
NEMČIJA
FRANCIJA
LITVA (1)
PRILOGA 16
Vzorec usklajenega enotnega obrazca vloge za izdajo vizuma
PRILOGA 17
Poenostavljen tranzitni dokument (FTD)
in
poenostavljen železniški tranzitni dokument (FRTD)
UREDBA SVETA (ES) št. 693/2003
z dne 14. aprila 2003
o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika
SVET EVROPSKE UNIJE JE -
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Da bi pripravila pristop novih držav članic, mora Skupnost upoštevati posebne situacije, ki lahko nastanejo kot posledica širitve, in sprejeti ustrezno zakonodajo, da bi se v prihodnosti izognili problemom v zvezi s prehajanjem čez zunanjo mejo. |
(2) |
Skupnost mora zlasti ukrepati v zvezi z novim položajem državljanov tretjih držav, ki morajo nujno prečkati ozemlje ene ali več držav članic, da bi lahko potovali med dvema deloma lastne države, ki se geografsko ne stikata. |
(3) |
Za ta posebni primer tranzita po kopnem se uvedeta Poenostavljen tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljen železniški tranzitni dokumenta(FRTD). |
(4) |
FTD/FRTD naj bi bila dokumenta z vrednostjo tranzitnih vizumov, ki svojim imetnikom dovoljujejo vstop z namenom prečkati ozemlja držav članic v skladu z določbami schengenskega pravnega reda v zvezi s prehajanjem prek zunanjih meja. |
(5) |
Okoliščine in postopki za pridobitev teh dokumentov se morajo pospešiti v skladu z določbami schengenskega pravnega reda. |
(6) |
V primeru zlorabe sistema je treba imetniku FTD/FRTD naložiti kazen, kot je predvidena v nacionalni zakonodaji. |
(7) |
Ker cilja predlaganega ukrepa, namreč priznanja FTD/FRTD, ki ju izda ena od držav članic, s strani druge, zavezane z določbami schengenskega pravnega reda v zvezi s prehajanjem čez zunanjo mejo, države članice same ne morejo doseči v zadostni meri in ker ga je zato zaradi njegovega obsega mogoče v večji meri doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. |
(8) |
Uredba (ES) št. 694/2003 (3) določa enotni format FTD in FRTD. |
(9) |
Skupna konzularna navodila (4) in Skupni priročnik (5) je treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe in je ta uredba ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba razvija schengenski pravni red v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe s strani Sveta odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno pravo. |
(11) |
Glede Islandije in Norveške ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spada v področje člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/EC z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma (7). |
(12) |
Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Velika Britanija ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8); Velika Britanija torej ne sodeluje pri njenem sprejemanju in je ta ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. |
(13) |
Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9); Irska torej ne sodeluje pri njenem sprejemanju in jo ta ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. |
(14) |
Ta uredba je akt, ki razvija schengenski pravni red ali je drugače povezana z njim v smislu člena 3(2) akta o pristopu, in se bo zato začela uporabljati šele po odpravi kontrol na notranjih mejah - |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitev
1. Ta uredba uvaja Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljeni železniški tranzitni dokument (FRTD) za namen olajšanega tranzita.
2. Olajšani tranzit pomeni specifični in neposredni tranzit po kopnem državljana tretje države, ki mora nujno prečkati ozemlje ene ali več držav članic, da bi lahko potoval med dvema deloma lastne države, ki se geografsko ne stikata.
Člen 2
Posebno dovoljenje (FTD/FRTD)
1. FTD je posebno dovoljenje, ki omogoča olajšani tranzit in ki ga lahko izdajo države članice za večkratni vstop na kakršen koli način prevoza po kopnem.
2. FRTD je posebno dovoljenje, ki omogoča olajšani tranzit in ki ga lahko izdajo države članice za en vstop in vrnitev z vlakom.
3. FTD/FRTD se izdata v enotnih formatih v skladu z Uredbo (ES) št. 694/2003.
Člen 3
Področje uporabe in veljavnost
1. FTD in FRTD imata enako vrednost kot tranzitni vizumi in sta ozemeljsko veljavna za državo članico izdajateljico in druge države članice, prek katerih poteka olajšani tranzit.
2. FTD je veljavna za obdobje, ki ni daljše od treh let. Tranzit na podlagi FTD ne sme presegati 24 ur.
3. FRTD je veljavna za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev. Tranzit na podlagi FRTD ne sme presegati šest ur.
POGLAVJE II
IZDAJANJE FTD/FRTD
Člen 4
Pogoji
Za pridobitev FTD/FRTD:
(a) |
mora imeti prosilec veljavno listino, ki mu dovoljuje prehod čez zunanje meje, kot je opredeljena v členu 17(3)(a) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, podpisane v Schengenu 19. junija 1990 (10); |
(b) |
prosilec ne sme biti oseba, za katero je bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa; |
(c) |
prosilec ne sme predstavljati grožnje javnemu redu, nacionalni varnosti ali mednarodnim odnosom katere koli države članice. Vendar se v zvezi s FRTD predhodno posvetovanje v skladu s členom 17(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ne uporablja; |
(d) |
prosilec za FTD mora imeti utemeljene razloge za pogosto potovanje med zadevnima dvema deloma ozemlja svoje države. |
Člen 5
Postopek zaprositve
1. Prošnja za FTD se predloži konzularnemu organu države članice, ki je sporočila svojo odločitev o izdaji FTD/FRTD v skladu s členom 12. Če svojo odločitev o izdaji FTD sporoči več kot ena država članica, se prošnja predloži konzularnemu organu države članice prvega vstopa. Ta postopek določa predložitev, kjer je to ustrezno, dokazne dokumentacije o potrebi po pogostem potovanju, zlasti dokumentov v zvezi z družinskimi vezmi ali socialnimi, gospodarskimi ali drugimi motivi.
2. V primeru FRTD lahko država članica praviloma sprejme prošnje, posredovane prek drugih organov ali tretjih strani.
3. Prošnja za FTD se predloži v obliki standardnega obrazca iz Priloge I.
4. Osebni podatki za FRTD se posredujejo na obrazcu za osebne podatke iz Priloge II. Ta obrazec za osebne podatke se lahko izpolni na vlaku pred pritrditvijo FRTD in v vsakem primeru pred vstopom na ozemlje države članice, preko katerega potuje vlak, pod pogojem, da se osnovni osebni podatki iz Priloge II elektronsko pošljejo organu v pristojni državi članici v trenutku, ko je dana zahteva za nakup železniške vozovnice.
Člen 6
Postopek izdaje
1. FTD/FRTD izdajo konzularni uradi države članice in se ne izda na meji. Odločitev o izdaji FRTD sprejme pristojni konzularni organ najkasneje 24 ur po elektronskem prenosu iz člena 5(4).
2. V potno listino, katere veljavnost je potekla, se FTD/FRTD ne pritrdi.
3. Rok veljavnosti potne listine, v katero se pritrdi FTD/FRTD, mora biti daljši od roka veljavnosti FTD/FRTD.
4. Če potna listina ne velja za katero koli od držav članic, se vanjo FTD/FRTD ne pritrdi. V tem primeru ga konzularni urad pritrdi na enotni format obrazcev za pritrjevanje vizuma v skladu z Uredbo (ES) št. 333/2002 (11). Če potna listina velja samo za eno državo članico ali nekaj držav članic, se FTD/FRTD omeji na zadevno državo članico oz. države članice.
Člen 7
Upravni stroški za FTD/FRTD
1. Pristojbina, ki ustreza upravnim stroškom obdelave prošnje za FTD, je 5 EUR.
2. FRTD se izda brezplačno.
POGLAVJE III
SKUPNE DOLOČBE V ZVEZI S FTD/FRTD
Člen 8
Zavrnitev
1. Za postopke in pritožbo v primeru, da konzularno predstavništvo zavrne obravnavanje prošnje ali izdajo FTD/FRTD, velja nacionalna zakonodaja zadevne države članice.
2. Če je FTD/FRTD zavrnjen in nacionalna zakonodaja zahteva navedbo utemeljenih razlogov za tako zavrnitev, se razlog sporoči prosilcu.
Člen 9
Kazni
V primeru zlorabe sistema je treba imetniku FTD/FRTD naložiti kazen, kot je predvidena v nacionalni zakonodaji.
Take kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter morajo vključevati možnost preklica ali razveljavitve FTD/FRTD.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 10
Ob upoštevanju posebnih pravil, določenih v tej uredbi, se določbe schengenskega pravnega reda v zvezi z vizumi uporabljajo tudi za FTD/FRTD.
Člen 11
1. Skupna konzularna navodila se spremenijo:
(a) |
Delu I se doda naslednja točka:
|
(b) |
Besedilo te uredbe in Uredbe (ES) št. 694/2003 se doda kot Priloga 17. |
2. Skupni priročnik se spremeni:
(a) |
Delu I se doda naslednja točka:
|
(b) |
Besedilo te uredbe in Uredbe (ES) št. 694/2003 se doda kot Priloga 15. |
Člen 12
Izvajanje
1. Države članice, ki se odločijo za izdajanje FTD in FRTD, svojo odločitev sporočijo Svetu in Komisiji. Komisija odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začne na dan objave.
2. Če se države članice odločijo, da ne bodo več izdajale FTD in FRTD, svojo odločitev sporočijo Svetu in Komisiji. Komisija odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začne trideseti dan po objavi.
Člen 13
Poročilo
Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju sistema olajšanega tranzita najkasneje tri leta po začetku veljavnosti prve odločitve iz člena 12(1).
Člen 14
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V Luxembourgu, 14. aprila 2003
Za Svet
Predsednik
A. GIANNITSIS
PRILOGA I
PRILOGA II
UREDBA SVETA (ES) št. 694/2003
z dne 14. aprila 2003
o enotnih formatih za Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljeni železniški tranzitni dokument (FRTD), predvidena v Uredbi (ES) št. 693/2003
SVET EVROPSKE UNIJE JE -
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije (16),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (17),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Da bi Skupnost pripravila pristop novih držav članic, mora upoštevati posebne situacije, ki lahko nastanejo kot posledica širitve, in določiti ustrezno zakonodajo, da bi se v prihodnosti izognili problemom v zvezi s prehajanjem zunanje meje. |
(2) |
Uredba Sveta (ES) št. 693/2003 (18) uvaja Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljeni železniški tranzitni dokument (FRTD) za primer posebnega tranzita po kopnem državljanov tretjih držav, ki morajo nujno prečkati ozemlje ene ali več držav članic, da bi lahko potovali med dvema deloma lastne države, ki se geografsko ne stikata. Določiti je treba enotne formate teh dokumentov. |
(3) |
Ti enotni formati morajo vsebovati vse potrebne informacije in izpolnjevati visoke tehnične standarde, zlasti glede zaščite pred ponarejanjem in prenarejanjem. Formati morajo biti tudi primerni za uporabo v vseh državah članicah in biti opremljeni s splošno priznanimi usklajenimi zaščitami, jasno vidnimi s prostim očesom. |
(4) |
Pristojnost za sprejetje takih skupnih standardov je treba dati Komisiji, ki ji mora pomagati odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (19). |
(5) |
Za zagotovitev, da se zadevne informacije ne razširijo bolj, kakor je potrebno, je bistveno, da vsaka država članica, ki izdaja FTD/FRTD, imenuje en organ za tiskanje enotnega formata FTD/FRTD, s pridržkom možnosti spremembe tega organa, če je potrebno. Zaradi varnosti mora vsaka taka država članica sporočiti ime pristojnega organa Komisiji in drugim državam članicam. |
(6) |
Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (20). |
(7) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe in je ta uredba ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba razvija schengenski pravni red po določbah naslova IV Dela tri Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecev potem, ko to uredbo sprejme Svet, odloči, ali jo bo izvajala v okviru svoje nacionalne zakonodaje. |
(8) |
Glede Islandije in Norveške ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (21), kar sodi na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (22). |
(9) |
Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (23) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri njenem sprejemanju in je ta ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. |
(10) |
Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (24) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri njenem sprejemanju in je ta ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. |
(11) |
Ta uredba je akt, ki razvija schengenski pravni red ali je drugače povezan z njim v smislu člena 3(1) Akta o pristopu - |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Poenostavljeni tranzitni dokumenti (FTD), ki jih izdajo države članice po členu 2(1) Uredbe (ES) št. 693/2003, se sestavijo v enotnem formatu (nalepki) in imajo enako vrednost kot tranzitni vizumi. Ustrezati morajo specifikacijam iz Priloge I te uredbe.
2. Poenostavljeni železniški tranzitni dokumenti (FRTD), ki jih izdajo države članice po členu 2(2) Uredbe (ES) št. 693/2003, se sestavijo v enotnem formatu (nalepki) in imajo enako vrednost kot tranzitni vizumi. Ustrezati morajo specifikacijam iz Priloge II te uredbe.
Člen 2
1. Nadaljnje tehnične specifikacije za enotno obliko FTD in FRTD v zvezi z naslednjim se določijo v skladu s postopkom iz člena 4(2):
(a) |
dodatne zaščite in zahteve, vključno z zvišanimi standardi za preprečevanje prirejanja, ponarejanja in prenarejanja; |
(b) |
tehnični postopki in pravila za izpolnjevanje enotnega FTD/FRTD; |
(c) |
druga pravila, ki jih je treba upoštevati pri izpolnjevanju enotnega FTD/FRTD. |
2. Barve enotnega FTD in FRTD se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 4(2).
Člen 3
1. Specifikacije iz člena 2 so tajne in se ne objavijo. Na voljo so samo organom, ki jih države članice imenujejo kot odgovorne za tiskanje, in osebam, ki jih država članica ali Komisija ustrezno pooblasti.
2. Vsaka država članica, ki se je odločila izdajati FTD/FRTD, imenuje en organ, odgovoren za njihovo tiskanje. Ime tega organa sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Za ta namen lahko dve ali več držav članic imenujejo isti organ. Vsaka država članica ima pravico, da spremeni svoj imenovani organ. O tem obvesti Komisijo in druge države članice.
Člen 4
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1683/95.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša dva meseca.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 5
Brez poseganja v pravila o varovanju podatkov imajo osebe, katerim se izda FTD in FRTD, pravico preveriti osebne podatke iz FTD/FRTD in, kjer je ustrezno, zahtevati njihov popravek ali izbris. V FTD in FRTD se ne vključijo nobene informacije v strojno berljivi obliki, razen če je to določeno v prilogah k tej uredbi ali če so navedene v zadevni potni listini.
Člen 6
Države članice, ki so se za to odločile, izdajo enotno obliko FTD in FRTD iz člena 1 najpozneje eno leto po sprejetju dodatnih zaščit in zahtev iz člena 2(1)(a).
Potreba po vstavitvi fotografije iz točke 2 Priloge I in točke 2 Priloge II se lahko določi do konca leta 2005.
Člen 7
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V Luxembourgu, 14. aprila 2003
Za Svet
Predsednik
A. GIANNITSIS
PRILOGA I
POENOSTAVLJENI TRANZITNI DOKUMENT (FTD)
Zaščita
1. |
Na tem mestu mora biti optično spremenljiv znak (OVD), ki omogoča kakovost prepoznavanja in varnostno raven, ki nista manjši kakor pri znaku, uporabljenem pri sedanjih enotnih oblikah vizumov. Glede na vidni kot je 12 zvezd, črka „E“ in globus vidnih v različnih velikostih in barvah. |
2. |
Vstavljena fotografija, izdelana po visokih varnostnih standardih. |
3. |
Na tem mestu mora biti logotip iz črke ali črk, ki označujejo državo članico izdajateljico, v obliki skrite podobe. Ta logotip mora biti svetel, kadar je vodoravno, in temen, kadar je pod kotom 90o. Logotipi se uporabijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1683/95. |
4. |
Na sredi tega mesta mora biti beseda „FTD“ z velikimi tiskanimi črkami v optično spremenljivi barvi. Glede na vidni kot mora biti zelena ali rdeča. |
5. |
To okence mora vsebovati številko FTD, ki mora biti natisnjena vnaprej in se mora začenjati s črko ali črkami, ki označujejo državo izdajateljico, kakor je opisano v točki 3. Uporabi se posebna pisava. |
Polja, ki se izpolnijo
6. |
To okence se začne z besedama „veljavno za“. Organ izdaje navede ozemlje ali ozemlja, za katere velja FTD. |
7. |
To okence se začne z besedo „od“ in beseda „do“ je navedena kasneje v vrstici. Organ izdaje tu navede rok veljavnosti FTD. |
8. |
To okence se začne z besedama „število vstopov“ in kasneje v vrstici so navedene besede „trajanje tranzita“ in še „dni“. |
9. |
To okence se začne z besedama „izdano v“ in se uporabi za označitev kraja izdaje. |
10. |
To okence se začne z besedo „dne“ (za katero organ izdaje navede datum izdaje) in kasneje v vrstici so navedene besede „številka potnega lista“ (za katerimi se navede številka potnega lista imetnika). |
11. |
V tem okencu sta navedena priimek in ime imetnika. |
12. |
To okence se začne z besedo „opombe“. Organ izdaje ga uporabi za navedbo morebitnih dodatnih informacij, ki jih šteje za potrebne, pod pogojem, da upošteva člen 5 te uredbe. Naslednje dve in pol vrstice se pustijo prazne za take opombe. |
13. |
To okence vsebuje ustrezne strojno čitljive informacije za lažjo kontrolo na zunanjih mejah. |
Papir ne sme biti v barvah (osnovna bela barva).
Besede, ki označujejo vsebino okenca, so v angleščini, francoščini in jeziku države izdajateljice.
Model FTD
PRILOGA II
POENOSTAVLJENI ŽELEZNIŠKI TRANZITNI DOKUMENT (FRTD)
Varnostne zahteve
1. |
Na tem mestu mora biti optično spremenljiv znak (OVD), ki omogoča kakovost prepoznavanja in varnostno raven, ki nista manjši kakor pri znaku, uporabljenem pri sedanjih enotnih oblikah vizumov. Glede na vidni kot je 12 zvezd, črka „E“ in globus vidnih v različnih velikostih in barvah. |
2. |
Vstavljena fotografija, izdelana po visokih varnostnih standardih. |
3. |
Na tem mestu mora biti logotip iz črke ali črk, ki označujejo državo članico izdajateljico, v obliki skrite podobe. Ta logotip mora biti svetel, kadar je vodoravno, in temen, kadar je pod kotom 90o. Logotipi se uporabijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1683/95. |
4. |
Na sredi tega mesta mora biti beseda „FRTD“ z velikimi tiskanimi črkami v optično spremenljivi barvi. Glede na vidni kot mora biti zelena ali rdeča. |
5. |
To okence mora vsebovati številko FRTD, ki je natisnjena vnaprej in se začne s črko ali črkami, ki označujejo državo izdajateljico, kakor je opisano v točki 3 zgoraj. Uporabi se posebna pisava. |
Polja, ki se izpolnijo
6. |
To okence se začne z besedama „veljavno za“. Organ izdaje navede ozemlje ali ozemlja, za katere velja FRTD. |
7. |
To okence se začne z besedo „od“ in beseda „do“ je navedena kasneje v vrstici. Organ izdaje tu navede rok veljavnosti FRTD. |
8. |
V tem okencu je navedeno „enkraten vstop in vrnitev“ in kasneje v vrstici beseda „ur“. |
9. |
To okence se začne z besedama „izdano v“ in se uporabi za označitev kraja izdaje. |
10. |
To okence se začne z besedo „dne“ (za katero organ izdaje navede datum izdaje) in kasneje v vrstici so navedene besede „številka potnega lista“ (za katerimi se navede številka potnega lista imetnika). |
11. |
V tem okencu sta navedena priimek in ime imetnika. |
12. |
To okence se začne z besedo „opombe“. Organ izdaje ga uporabi za navedbo morebitnih dodatnih informacij, ki jih šteje za potrebne, pod pogojem, da upošteva člen 5 te uredbe. Naslednje dve in pol vrstice se pustijo prazne za take opombe. |
13. |
To okence vsebuje ustrezne strojno čitljive informacije za lažjo kontrolo na zunanjih mejah. |
Papir ne sme biti v barvah (osnovna bela barva).
Besede, ki označujejo vsebino okenca, so v angleščini, francoščini in jeziku države izdajateljice.
Model FRDT
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Mnenje podano 8. aprila 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Glej str. 15 tega Uradnega lista.
(4) UL C 313, 16.12.2002, str. 1. Navodila, spremenjena z Uredbo (ES) št. 415/2003)UL L 64, 7.3.2003, str. 1).
(5) UL C 313, 16.12.2002, str. 97.
(6) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(7) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
(8) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
(9) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
(10) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo 2003/170/JHA (UL L 67, 12.3.2003, str. 27).
(11) UL L 53, 23.2.2002, str. 4.
(12) UL L 99, 17.4.2003, str. 8.
(13) UL L 99, 17.4.2003, str. 15.
(14) UL L 99, 17.4.2003, str. 8.
(15) UL L 99, 17.4.2003, str. 15.
(16) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(17) Mnenje podano 8. aprila 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(18) Glej str. 8 tega Uradnega lista.
(19) UL L 164, 14.7.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 334/2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 23).
(20) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(21) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(22) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
PRILOGA 18
Tabela zastopanja za izdajo enotnih vizumov
|
BE |
DK |
DE |
EL |
ES |
FR |
IT |
LU |
NL |
AT |
PT |
FI |
SE |
IS |
NO |
AFGANISTAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kabul |
|
|
x |
|
|
x (1) |
x |
|
|
|
|
|
|
|
x |
ALBANIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tirana |
NL |
x |
x |
x |
FR |
x |
x |
NL |
x |
x |
FR |
DK |
DK |
DK |
x |
Gjirokaster |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Korutsa |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Scutari |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Valona |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
ALŽIRIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Alžir |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
DK |
x |
DK |
DK |
Annaba |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oran |
|
|
|
|
x |
x (2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ANDORA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Andorra-La-Vella |
FR |
|
FR |
FR |
x |
x |
|
FR |
FR |
ES |
ES |
|
|
|
|
ANGOLA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Luanda |
x |
NO |
x |
PT |
x |
x |
x |
BE |
x |
PT |
x |
|
x |
NO |
x |
Benguela |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PT |
x |
|
|
|
|
ARGENTINA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Buenos Aires |
x |
SE |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
NO |
x |
Bahia Blanca |
|
|
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Cordoba |
|
|
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Mendoza |
|
|
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Rosario – Santa Fé |
|
|
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
La Plata |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Mar del Plata |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
ARMENIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Erevan |
DE |
|
x |
x |
IT |
x |
x |
DE |
DE |
DE |
FR |
IT |
DE |
FR |
FR |
AVSTRALIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Canberra |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
N |
x |
Adelajda |
|
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Brisbane |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Melbourne |
|
|
x |
x |
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Perth |
|
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Sydney |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
|
x |
x |
|
DK |
DK |
AZERBAJDŽAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Baku |
DE |
|
x |
x |
FR |
x |
x |
DE |
DE |
FR |
FR |
NO |
NO |
NO |
x |
BAHRAJN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Manama |
DE |
DE |
x |
FR |
FR |
x |
x |
DE |
DE |
FR |
FR |
DE |
DE |
DE |
DE |
BANGLADEŠ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Daka |
NL |
x |
x |
IT |
FR |
x |
x |
NL |
x |
FR |
FR |
DK |
x |
DK |
x |
BELORUSIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Minsk |
DE |
|
x |
x |
FR |
x |
x |
DE |
DE |
DE |
FR |
|
|
FR |
FR |
BENIN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Cotonou |
x |
x |
x |
FR |
FR |
x |
FR |
NL |
x |
FR |
FR |
NL |
DK |
DK |
DK |
BUTAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Thimphu |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
BOLIVIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
La Paz |
x |
x |
x |
ES |
x |
x |
x |
BE |
x |
ES |
FR |
NL |
|
DK |
DK |
BOSNA IN HERCEGOVINA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sarajevo |
NL |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
NL |
x |
x |
x |
DK |
x |
DK |
x |
BOCVANA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gaborone |
FR |
SE |
x |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
DE |
DE |
DE |
x |
SE |
SE |
BRAZILIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Brasilia |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Belém |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Belo Horizonte |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
Curitiba |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
Porto Alegre |
|
|
x |
|
x |
|
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
Recife |
|
|
x |
|
|
x |
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
Rio de Janeiro |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
NL |
|
NO |
x |
Salvador-Bahia |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Santos |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
São Paulo |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
|
x |
NL |
|
DK |
DK |
BRUNEJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bandar Seri Begawan |
FR |
|
x |
FR |
DE |
x |
|
FR |
FR |
FR |
DE |
|
|
|
DE |
BOLGARIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofija |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Plovdiv |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
BURKINA FASO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ouagadougou |
x |
x |
x |
FR |
FR |
x |
FR |
BE |
x |
FR |
FR |
NL |
DK |
DK |
DK |
BURUNDI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bujumbura |
x |
|
BE |
BE |
BE |
x |
BE |
BE |
BE |
BE |
FR |
|
FR |
|
|
KAMBODŽA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Phnom Penh |
DE |
|
x |
FR |
FR |
x |
DE |
DE |
DE |
FR |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
KAMERUN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Yaoundé |
x |
FR |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
BE |
BE |
ES |
|
IT |
|
BE |
Douala |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KANADA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ottawa |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Hamilton |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Montreal |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
DE |
x |
|
|
|
|
Toronto |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
DE |
x |
x |
|
FI |
FI |
Vancouver |
NL |
|
x |
x |
|
x |
x |
NL |
x |
DE |
x |
|
|
|
|
ZELENORTSKI OTOKI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Praia |
FR |
|
FR |
|
PT |
x |
|
FR |
FR |
PT |
x |
|
FR |
|
|
SREDNJEAFRIŠKA REPUBLIKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bangui |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
|
|
|
ČAD |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
N ’ Djamena |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
|
|
|
|
ČILE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Santiago |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
KITAJSKA (LR) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Peking |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Kanton (Guangzhou) |
NL |
x |
x |
|
|
x |
x |
NL |
x |
|
DE |
|
x |
DK |
DK |
Šanghaj |
x |
x |
x |
AT |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
AT |
x |
x |
DK |
x |
Hongkong |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
|
DE |
x |
x |
DK |
FI |
Makao |
|
|
PT |
PT |
|
|
|
|
|
PT |
x |
|
|
|
|
Wuhan |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KOLUMBIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bogotá |
x |
SE |
x |
ES |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
SE |
x |
SE |
x |
KOMORI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Moroni |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
|
|
|
KONGO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Brazzaville |
x |
|
FR |
FR |
BE |
x |
x |
BE |
BE |
FR |
FR |
|
|
|
|
Pointe-Noire |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KONGO (DEMOKRATIČNA REPUBLIKA) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kinšasa |
x |
SE |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
FR |
x |
BE |
x |
SE |
SE |
Lubumbashi |
x |
|
|
x (3) |
|
|
|
BE |
BE |
|
|
|
|
|
|
Matadi |
x (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KOSTARIKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
San José |
x |
|
x |
ES |
x |
x |
x |
BE |
x |
ES |
ES |
ES |
ES |
FR |
|
SLONOKOŠČENA OBALA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Abidjan |
x |
SE |
x |
FR |
x |
x |
x |
BE |
BE |
x |
ES |
SE |
x |
SE |
x |
HRVAŠKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zagreb |
x |
NO |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
NO |
x |
Split |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Reka (Fiume) |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
KUBA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Havana |
x |
SE |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
SE |
x |
SE |
x |
CIPER |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nikozija |
DE |
DE |
x |
x |
x |
x |
x |
DE |
DE |
DE |
FR |
x |
FI4 |
DE |
DE |
ČEŠKA REPUBLIKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Praga |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
DŽIBUTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Džibuti |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
FR |
|
|
DOMINIKANSKA REPUBLIKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Santo Domingo |
NL |
FR |
x |
ES |
x |
x |
x |
NL |
x |
ES |
ES |
NL |
ES |
FR |
NL |
EKVADOR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Quito |
x |
|
x |
ES |
x |
x |
x |
BE |
x |
DE |
ES |
|
|
|
|
EGIPT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kairo |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Aleksandrija |
|
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
EL SALVADOR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
San Salvador |
ES |
|
x |
ES |
x |
x |
x |
ES |
ES |
ES |
ES |
|
|
|
|
EKVATORIALNA GVINEJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Malabo |
ES |
|
ES |
ES |
x |
x |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
|
ES |
|
|
Bata |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ERITREJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Asmara |
NL |
NL |
x |
DE |
DE |
DE |
x |
NL |
x |
|
DE |
NL |
NL |
NL |
NL |
ESTONIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Talin |
DE |
x |
x |
DE |
DE |
x |
x |
DE |
x |
x |
FR |
x |
x |
DK |
x |
ETIOPIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Adis Abeba |
x |
NO |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
ES |
x |
x |
FI |
x |
FIDŽI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Suva |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skopje |
NL |
|
x |
x (4) |
FR |
x |
x |
NL |
x |
x |
FR |
|
AT |
FR |
x |
GABON |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Libreville |
x |
|
FR |
FR |
x |
x |
x |
BE |
BE |
BE |
ES |
|
ES |
|
|
GRUZIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tbilisi |
|
|
x |
x |
DE |
x |
x |
FR |
x |
FR |
DE |
DE |
FR |
FR |
FR |
GANA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Akra |
NL |
x |
x |
ES |
x |
x |
x |
NL |
x |
FR |
ES |
DK |
DK |
DK |
DK |
GVATEMALA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Guatemala City |
NL |
SE |
x |
ES |
x |
x |
x |
NL |
x |
x |
ES |
ES |
x |
SE |
x |
GVINEJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Conakry |
x |
|
x |
DE |
FR |
x |
FR |
|
|
FR |
DE |
|
|
|
|
GVINEJA BISSAU |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bissau |
FR |
|
FR |
PT |
PT |
x |
|
FR |
FR |
PT |
x |
PT |
PT |
|
|
HAITI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Port-au-Prince |
FR |
FR |
|
ES |
x |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
ES |
|
FR |
|
FR |
SVETI SEDEŽ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vatikan (Rim) |
x |
|
x |
x |
x |
|
x |
BE |
x |
x |
x |
|
|
|
|
HONDURAS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tegucigalpa |
ES |
|
x |
ES |
x |
x |
x |
ES |
ES |
ES |
ES |
|
|
|
|
MADŽARSKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Budimpešta |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
INDIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
New Delhi |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Mumbai (Bombaj) |
x |
|
x |
FR |
|
x |
x |
BE |
x |
|
|
|
IT |
|
|
Kolkata (Kalkuta) |
|
|
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
IT |
IT |
IT |
Goa |
|
|
|
PT |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Chennai (Madras) |
|
DE |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DE |
|
DE |
Pondichery |
|
|
|
FR |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
INDONEZIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Džakarta |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
IRAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Teheran |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
IRAK |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bagdad |
x (3) |
|
x (2) |
x (3) |
x (3) |
x |
x |
BE (3) |
x (3) |
x (3) |
x (3) |
x (3) |
x (3) |
|
x (3) |
IRSKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dublin |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
IZRAEL |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tel Aviv |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Jeruzalem |
x |
|
|
x |
x |
x |
x |
BE |
BE |
|
|
|
x |
|
|
Hajfa |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
JAMAJKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kingston |
FR |
|
x |
ES |
x |
x |
DE |
|
|
ES |
ES |
|
|
|
FR |
JAPONSKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tokio |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Osaka-Kobe |
x |
|
x |
IT |
|
|
x |
BE |
x |
|
|
|
|
|
|
JORDANIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Aman |
x |
NO |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
ES |
NO |
x |
NO |
x |
KAZAHSTAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Almaty |
NL |
|
x |
x |
x |
x |
x |
NL |
x |
DE |
FR |
NL |
NL |
NL |
NL |
KENIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nairobi |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
(SEVERNA) KOREJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pjongjang |
|
SE |
x |
SE (5) |
DE |
|
SE |
|
|
DE |
DE |
SE |
x |
SE |
|
(JUŽNA) KOREJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seul |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
KUVAJT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kuwait City |
x |
AT |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
ES |
DE |
NL |
|
DE |
KIRGIZISTAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Biškek |
DE |
|
x |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
|
DE |
LAOS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vientiane |
FR |
SE |
x |
DE |
DE |
x |
DE |
FR |
FR |
FR |
DE |
|
x |
SE |
SE |
LATVIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Riga |
NL |
x |
x |
FR |
DE |
x |
x |
NL |
x |
x |
FR |
x |
x |
DK |
x |
LIBANON |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bejrut |
x |
FR |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
ES |
AT |
IT |
FR |
|
LIBERIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monrovia |
|
|
x (3) |
|
x (3) |
|
x (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
LIBIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tripoli |
x |
DE |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
|
ES |
|
DE |
|
DE |
Bengazi |
|
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
LITVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vilna |
x |
x |
x |
BE |
DK |
x |
x |
BE |
BE |
x |
FR |
x |
x |
DK |
x |
MADAGASKAR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Antananarivo |
DE |
|
x |
FR |
FR |
x |
|
DE |
DE |
DE |
FR |
|
|
FR |
FR |
Diego-Suarez |
|
|
|
FR |
FR |
x |
|
|
|
|
FR |
|
|
FR |
FR |
Tamatave |
|
|
|
FR |
FR |
x |
|
|
|
|
FR |
|
|
FR |
FR |
Majunga |
|
|
|
FR |
FR |
x |
|
|
|
|
FR |
|
|
FR |
FR |
MALAVI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lilongwe |
DE |
NO |
x |
DE |
DE |
DE |
|
DE |
DE |
DE |
DE |
|
NO |
NO |
x |
MALEZIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kuala Lumpur |
x |
x |
x |
ES |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
ES |
x |
x |
DK |
x |
MALI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bamako |
x |
|
x |
FR |
FR |
x |
FR |
NL |
x |
FR |
FR |
|
FR |
|
|
MALTA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Valeta |
FR |
|
x |
IT |
FR |
x |
x |
FR |
FR |
DE |
ER |
|
|
|
|
MAVRETANIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nouakchott |
FR |
|
x |
FR |
x |
x |
ES |
FR |
FR |
ES |
ES |
|
|
|
|
MAURITIUS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Port Louis |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
MEHIKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ciudad de Mexico |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Guadalajara |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MOLDAVIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Chisinau |
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KNEŽEVINA MONAKO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monako |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
x |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
|
|
|
MONGOLIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ulan Bator |
DE |
|
x |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
|
DE |
DE |
|
MAROKO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rabat |
|
SE |
x |
x |
x |
x |
x |
NL |
x |
x |
x |
x |
x |
SE |
x |
Agadir |
|
|
|
|
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Casablanca |
x |
|
|
x |
x |
x |
x |
BE |
|
|
|
|
|
|
|
Fez |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Marakeš |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nador |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tangier |
|
|
|
|
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tetouan |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MOZAMBIK |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Maputo |
NL |
x |
x |
PT |
x |
x |
x |
NL |
x |
NL |
x |
x |
x |
DK |
x |
Beira |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
MJANMAR (BURMA) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rangoon |
DE |
|
x |
DE |
FR |
x |
x |
DE |
DE |
DE |
FR |
|
|
DE |
DE |
NAMIBIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Windhoek |
NL |
FI |
x |
NL |
x |
x |
x |
NL |
x |
DE |
ES |
x |
FI |
FI |
FI |
NEPAL |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Katmandu |
DE |
x |
x |
FR |
FR |
x |
FR |
DE |
DE |
DE |
FR |
x |
FI |
DK |
x |
NOVA ZELANDIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Wellington |
NL |
NL |
x |
x |
DE |
x |
x |
NL |
x |
DE |
FR |
NL |
NL |
|
NL |
NIKARAGVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Managua |
NL |
x |
x |
ES |
x |
x |
x |
NL |
x |
ES |
ES |
x |
x |
DK |
x |
NIGER |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Niamey |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
|
|
|
NIGERIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Abuja |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
|
|
|
Lagos |
|
SE |
x |
|
|
x |
x |
|
|
|
|
|
x |
NO |
x |
OMAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Muškat |
NL |
AT |
x |
FR |
FR |
x |
x |
NL |
x |
x |
FR |
AT |
AT |
|
NL |
PAKISTAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Islamabad |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Karači |
|
|
x |
IT |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
PANAMA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Panama City |
ES |
|
x |
ES |
x |
x |
x |
ES |
ES |
ES |
ES |
|
|
|
|
PAPUA NOVA GVINEJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Port Moresby |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
PARAGVAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Asunción |
ES |
DE |
x |
ES |
x |
x |
x |
ES |
ES |
ES |
DE |
|
|
|
|
PERU |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lima |
x |
FI |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
FI |
FI |
FI |
FILIPINI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Manila |
x |
NO |
x |
ES |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
NO |
x |
POLJSKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Varšava |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Vroclav |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gdansk |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
Krakov |
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
Szecin |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KATAR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Doha |
DE |
FR |
x |
FR |
FR |
x |
x |
DE |
DE |
DE |
FR |
DE |
|
FR |
DE |
ROMUNIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bukarešta |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Constanca |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sibiu |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Timisoara |
|
|
x |
|
|
|
x (2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
RUSIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Moskva |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Murmansk |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
NO |
FI |
x |
Novorosijsk |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Novosibirsk |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Petrozavodsk |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
FI |
|
|
Saratov |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sankt Peterburg |
NL |
x |
x |
x |
|
x |
x |
NL |
x |
FI |
|
x |
x |
DK |
x |
RUANDA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kigali |
x |
|
x |
BE |
DE |
x |
DE |
BE |
x |
BE |
FR |
NL |
BE |
|
|
SVETA LUCIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Castries |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
FR |
|
|
SAN MARINO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
San Marino |
IT |
|
IT |
IT |
IT |
IT |
x |
IT |
IT |
IT |
IT |
|
|
|
|
SÃO TOMÉ in Principe |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
São Tomé |
PT |
|
PT |
PT |
PT |
PT |
PT |
PT |
PT |
PT |
x |
|
|
|
|
SAUDOVA ARABIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Riad |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Jedda |
|
|
|
x |
|
x |
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
SENEGAL |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dakar |
x |
SE |
x |
AT |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
SE |
x |
SE |
SE |
St. Louis |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SRBIJA IN ČRNA GORA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Beograd |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Podgorica |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kosovo/Priština |
|
|
x |
|
|
|
x (2) |
|
|
|
|
|
x (2) |
|
|
SEJŠELI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Victoria |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
FR |
|
FR |
SIERRA LEONE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Freetown |
|
|
x (2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SINGAPUR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Singapur |
x |
x |
x |
FR |
x |
x |
x |
BE |
x |
FR |
DE |
x |
x |
DK |
x |
SLOVAŠKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bratislava |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
|
x |
SLOVENIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ljubljana |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
FR |
x |
x |
SE |
x |
Koper |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
SOMALIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mogadiš |
|
|
x (3) |
|
|
x (3) |
x (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
JUŽNA AFRIKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pretoria |
x |
x |
|
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Cape Town |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
|
|
|
Durban |
|
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
Johannesburg |
x |
|
x |
x |
|
x |
x |
BE |
|
|
x |
|
|
|
|
ŠRILANKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kolombo |
NL |
NO |
x |
IT |
FR |
x |
x |
NL |
x |
DE |
FR |
SE |
x |
NO |
x |
SUDAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kartum |
NL |
|
x |
x |
FR |
x |
x |
NL |
x |
DE |
FR |
|
IT |
|
|
SURINAM |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Paramaribo |
NL |
NL |
NL |
NL |
NL |
x |
NL |
NL |
x |
NL |
NL |
|
NL |
|
NL |
ŠVICA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bern |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Ženeva |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
x |
x |
|
|
|
|
Zürich |
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
Basel |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Lugano |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Lausanne |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
St-Gallen |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
SIRIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Damask |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
FR |
x |
x |
DK |
x |
Aleppo |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dar-es-Salaam |
x |
x |
x |
FR |
x |
x |
x |
BE |
x |
BE |
ES |
x |
x |
DK |
x |
TAJSKA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bangkok |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
TIMOR-LESTE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dili |
|
|
|
PT |
|
|
|
|
|
|
x |
PT |
|
|
PT |
TOGO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lomé |
FR |
|
x |
FR |
FR |
x |
|
FR |
FR |
FR |
FR |
|
|
|
|
TRINIDAD IN TOBAGO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Port-of-Spain |
NL |
NL |
x |
|
FR |
x |
DE |
NL |
x |
FR |
DE |
NL |
NL |
NL |
NL |
TUNIZIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tunis |
x |
FI |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
NO |
FI |
x |
Sfax |
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TURČIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ankara |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Edirne |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Istanbul |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
|
|
|
|
|
Izmir |
|
|
x |
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
TURKMENISTAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ashgabat |
DE |
|
x |
DE |
DE |
x |
DE |
DE |
DE |
DE |
DE |
|
|
|
DE |
UGANDA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kampala |
x |
x |
x |
FR |
FR |
x |
x |
BE |
x |
FR |
FR |
|
x |
DK |
x |
UKRAJINA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kijev |
x |
NO |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
DE |
x |
x |
NO |
x |
Mariupol |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odesa |
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Abu Dabi |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
BE |
ES |
ES |
x |
x |
NO |
x |
Dubaj |
NL |
x |
x |
|
|
x |
x |
NL |
x |
|
|
|
|
|
|
ZDRUŽENO KRALJESTVO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
London |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Bedford |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Edinburgh-Glasgow |
|
|
x |
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
NO |
x |
Hamilton (Bermuda) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Manchester |
|
|
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (ZDA) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Washington |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Atlanta |
x |
|
x |
x |
|
x |
|
BE |
BE |
|
|
|
|
|
|
Boston |
|
|
x |
x |
x |
x |
x |
|
|
|
x |
|
|
|
|
Chicago |
AT |
|
x |
x |
x |
x |
x |
AT |
x |
x |
|
|
|
|
|
Detroit |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Houston |
|
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
x |
|
|
|
|
|
x |
Los Angeles |
x |
FI |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
|
x |
x |
|
|
Miami |
NL |
|
x |
|
x |
x |
x |
NL |
x |
|
|
|
|
|
|
Minneapolis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NO |
x |
Newark |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
New Bedford |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
New Orleans |
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
New York |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
DK |
x |
Filadelfija |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
San Francisco |
LU |
|
x |
x |
x |
x |
x |
x |
LU |
|
x |
|
|
|
x |
Providence |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
San Juan (Porto Rico) |
|
|
|
|
x |
ES |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
URUGVAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Montevideo |
NL |
NL |
x |
x |
x |
x |
x |
NL |
x |
ES |
x |
NL |
NL |
NL |
NL |
UZBEKISTAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Taškent |
FR |
|
x |
IT |
DE |
x |
x |
FR |
FR |
DE |
FR |
DE |
|
FR |
IT |
VANUATU |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Port Vila |
FR |
|
FR |
FR |
FR |
x |
FR |
FR |
FR |
FR |
FR |
|
|
|
|
VENEZUELA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Caracas |
x |
NO |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
NO |
NO |
x |
Valencia |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Maracay |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
VIETNAM |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Hanoi |
x |
x |
x |
DE |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
DE |
x |
x |
DK |
x |
Ho-Chi Minh City (Saigon) |
NL |
|
x |
DE |
|
x |
|
NL |
x |
DE |
|
|
|
|
|
JEMEN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sana'a |
NL |
DE |
x |
FR |
FR |
x |
x |
NL |
x |
FR |
DE |
NL |
FR |
|
NL |
Aden |
|
|
x (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZAMBIJA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lusaka |
NL |
x |
x |
IT |
FR |
x |
x |
NL |
x |
DE |
FR |
x |
x |
DK |
x |
ZIMBABVE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Harare |
x |
NO |
x |
x |
x |
x |
x |
BE |
x |
x |
x |
x |
x |
NO |
x |
Tabela kaže, da:
1. |
V naslednjih državah nima predstavništva nobena država članica:
|
2. |
Ena ali več držav članic trenutno nima predstavništva v naslednjih državah:
|
3. |
Vsa predstavništva so trenutno zaprta v naslednjih državah:
|
(1) Predstavništvo izdaja vizume samo imetnikom diplomatskih in službenih potnih listov.
(2) Predstavništvo trenutno ne izdaja vizumov.
(3) Predstavništvo je trenutno zaprto.
(4) Urad za zvezo.
(5) Od 16. aprila 2004 do 31. oktobra 2004.