12.7.2005

Uradni list Evropske unije

CE 172/1

SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 23/2005,

ki ga je sprejel Svet dne 12. aprila 2005

z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/…/ES z dne … o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES

(2005/C 172 E/01)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporočilo Komisije z naslovom „Varno izvajanje rudarskih dejavnosti: izkušnje iz nedavnih rudarskih nesreč“ določa kot enega od svojih prednostnih ukrepov pobudo za urejanje ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti. Ta ukrep je namenjen kot dopolnilo pobudam v skladu z Direktivo 2003/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (4), kot tudi pripravi dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah glede ravnanja z rudarsko jalovino in jalovino, ki nastaja pri bogatenju v okviru Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (5).

(2)	V svoji resoluciji (6) z dne 5. julija 2001 o tem sporočilu se je Evropski parlament odločno strinjal s potrebo po direktivi o odpadkih iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti pridobivanja mineralnih surovin.

(3)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (7) določa kot cilj glede odpadkov, ki se še vedno proizvajajo, da se mora zmanjšati njihova nevarnost in da morajo predstavljati čim manjše tveganje, da je treba dajati prednost predelavi in zlasti recikliranju, da je treba količino odpadkov, namenjenih za odlaganje, zmanjšati na najmanjšo možno mero ter varno odstraniti in da je treba odpadke, namenjene za odlaganje, obdelati čim bližje kraju njihovega nastanka, če to ne vpliva na manjšo učinkovitost postopkov ravnanja z odpadki. Hkrati Sklep št. 1600/2002/ES kot prednostni ukrep glede naravnih in drugih nesreč predpisuje razvoj ukrepov za pomoč pri preprečevanju nevarnosti večjih nesreč s posebnim poudarkom na nevarnostih, ki izhajajo iz rudarstva, ter razvoj ukrepov glede rudarskih odpadkov. Sklep št. 1600/2002/ES prav tako določa prednostni ukrep spodbujanja trajnostnega upravljanja rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, da se zmanjša njihov vpliv na okolje.

(4)

V skladu s cilji okoljske politike Skupnosti je treba določiti minimalne zahteve, da se v največji meri prepreči ali zmanjša škodljive učinke na okolje ali zdravje ljudi, ki jih povzroča ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, kot so jalovina, ki nastane pri bogatenju (tj. trdni odpadni ostanki ali mulj, ki nastanejo pri bogatenju mineralnih snovi z različnimi postopki), rudarska jalovina in odkrivka (tj. material, ki se ga v postopku dostopa do rude ali rudnega telesa prestavlja, vključno s stopnjo priprave) ter vrhnja plast tal (tj. zgornja plast tal), če ti predstavljajo odpadke v skladu z ustrezno opredelitvijo iz Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (8).

(5)

V skladu z odstavkom 24 Johannesburškega načrta o izvajanju trajnostnega razvoja, ki je bil sprejet v okviru Organizacije združenih narodov na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002, je treba zaščititi bazo naravnih virov ekonomskega in socialnega razvoja ter s trajnostnim in celovitim upravljanjem z bazo naravnih virov obrniti sedanji trend degradacije naravnih virov.

(6)

V skladu s tem mora ta direktiva obravnavati ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti na kopnem, to so odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju (vključno s stopnjo priprave), bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin ter pri obratovanju kamnolomov. Vendar pa mora to ravnanje odražati načela in prednostne naloge, kot jih določa Direktiva 75/442/EGS, ki se v skladu s svojim členom 2(1)(b)(ii) še naprej uporablja za vse vidike ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ki jih ne ureja ta direktiva.

(7)	Da bi se izognili podvajanju in nesorazmernim upravnim zahtevam, je področje uporabe te direktive treba omejiti na tiste posebne dejavnosti, ki veljajo za prednostne pri doseganju njenih ciljev.

(8)

V skladu s tem določbe te direktive ne veljajo za tiste tokove odpadkov, ki — četudi so nastali med postopki pridobivanja ali bogatenja mineralnih snovi — niso neposredno povezani s postopkom pridobivanja ali bogatenja, npr. živilski odpadki, odpadna olja, izrabljena vozila, iztrošene baterije in akumulatorji. Ravnanje s takimi odpadki naj bi opredelile določbe Direktive 75/442/EGS ali Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (9) ali druga ustrezna zakonodaja Skupnosti, kot velja za odpadke, ki nastanejo na lokaciji raziskovanja, pridobivanja ali bogatenja in so prepeljani na lokacijo, ki po tej direktivi ne velja za objekt za ravnanje z odpadki.

(9)

Ta direktiva se prav tako ne uporablja za odpadke, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju ali bogatenju mineralnih surovin na morju, ali za injiciranje vode in ponovno injiciranje izčrpane podzemne vode, medtem ko za inertne odpadke, nenevarne odpadke, ki nastanejo pri raziskovanju, za neonesnažena tla in odpadke, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in skladiščenju šote, zaradi njihovega manjšega tveganja za okolje veljajo le v omejenem obsegu. Države članice lahko zmanjšajo ali opustijo določene zahteve za nenevarne odpadke, ki niso inertni. Vendar pa te izjeme ne veljajo za objekte za ravnanje z odpadki kategorije A.

(10)	Četudi ta direktiva ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ki so lahko radioaktivni, pa ne zajema vidikov, ki se nanašajo posebej na radioaktivnost.

(11)

V skladu z Direktivo 75/442/EGS ter členoma 31 in 32 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) je cilj ravnanja z odpadki, nastalimi pri pridobivanju materialov, ki se uporabljajo zaradi svojih radioaktivnih lastnosti, zagotavljati zaščito delavcev, javnosti in okolja pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja. Ta direktiva se ne uporablja za ravnanje s temi odpadki, če jih že ureja zakonodaja, ki temelji na Pogodbi Euratom.

(12)

Da bi ostale zveste načelom in prednostnim ciljem iz Direktive 75/442/EGS in zlasti členoma 3 in 4 Direktive, morajo države članice zagotoviti, da upravljavci, ki se ukvarjajo z rudarskimi in drugimi ekstraktivnimi dejavnostmi, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da v največji možni meri preprečijo ali zmanjšajo morebitne škodljive učinke, dejanske ali možne, na okolje ali zdravje ljudi, ki jih povzroča ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti.

(13)

Ti ukrepi morajo med drugim temeljiti na konceptu najboljših razpoložljivih tehnologij, kot jih opredeljuje Direktiva 96/61/ES, pri uporabi teh tehnologij pa morajo države članice določiti, kako je mogoče upoštevati tehnične lastnosti objekta za ravnanje z odpadki, njegovo umestitev v prostor in krajevne okoljske razmere.

(14)

Države članice morajo zagotoviti, da upravljavci v rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnostih pripravijo ustrezne načrte ravnanja z odpadki za obdelavo, predelavo in odlaganje rudarskih odpadkov. Ti načrti morajo biti strukturirani tako, da zagotovijo ustrezno načrtovanje možnosti ravnanja z odpadki, z namenom kar najbolj zmanjšati nastajanje odpadkov in njihovo škodljivost ter spodbujati predelavo odpadkov. Poleg tega je treba odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti razvrščati glede na njihovo sestavo, s čimer se v največji možni meri zagotovi predvidljivo reagiranje odpadkov.

(15)

Za zmanjšanje nevarnosti nesreč in za zagotavljanje visoke stopnje varovanja okolja in zdravja ljudi morajo države članice zagotoviti, da vsak upravljavec objekta za ravnanje z odpadki kategorije A sprejme in izvaja politiko preprečevanja večjih nesreč z odpadki. V smislu preventivnih ukrepov to pomeni oblikovanje sistema varnega upravljanja, načrtov za ukrepanje ob nesrečah ter posredovanje varnostnih informacij osebam, ki bi bile ob večji nesreči najverjetneje prizadete. V primeru nesreče morajo biti upravljavci zavezani, da pristojnim organom posredujejo vse ustrezne informacije, potrebne za ublažitev dejanske ali možne okoljske škode. Te posebne zahteve ne veljajo za tiste objekte za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 96/82/ES (10).

(16)	Objekt za ravnanje z odpadki se v kategorijo A ne uvrsti zgolj na podlagi tveganj za varnost in varovanje zdravja delavcev v rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnostih, ki ju ureja druga zakonodaja Skupnosti, zlasti direktivi Sveta 92/91/EGS (11) in 92/104/EGS (12).

(17)

Zaradi posebne narave ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti je treba uvesti posebne postopke za vlogo in dovoljenje glede objektov za ravnanje z odpadki, ki sprejemajo takšne odpadke. Poleg tega morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi v rednih časovnih presledkih ponovno preverijo in po potrebi posodobijo pogoje dovoljenja.

(18)

Države članice morajo biti obvezane, da v skladu s Konvencijo UNECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (Aarhuška konvencija) zagotovijo, da je javnost obveščena o vlogi za dovoljenje za ravnanje z odpadki in da potekajo posvetovanja z zadevno javnostjo, preden se izda dovoljenje za ravnanje z odpadki.

(19)

Treba je jasno določiti zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti za ravnanje z odpadki, ki sprejemajo odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti glede lokacije, upravljanja, nadzorovanja, zapiranja ter preventivnih in zaščitnih ukrepov za kratkoročno in dolgoročno varovanje okolja pred vsakršno nevarnostjo, predvsem pred onesnaževanjem podzemne vode s pronicanjem izcedne vode v tla.

(20)

Treba je jasno opredeliti objekte za ravnanje z odpadki kategorije A, ki sprejemajo odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ob upoštevanju verjetnih učinkov morebitnega onesnaženja, do katerega bi prišlo zaradi obratovanja takšnih objektov ali zaradi nesreče, pri kateri bi prišlo do izpusta odpadkov iz takšnih objektov.

(21)

Odpadki, ki se jih vrača v odkopane prostore, bodisi zaradi njihove sanacije bodisi zaradi gradbenih namenov, povezanih s postopki izkoriščanja mineralnih surovin, kot je gradnja ali vzdrževanje v odkopanih prostorih, dostopnih poti za stroje, transportnih poti, neprepustnih pregrad, varnostnih pregrad ali nasipov, morajo prav tako biti predmet določenih zahtev, da se zaščiti površinske in podzemne vode, zagotovi stabilnost takšnih odpadkov ter zagotovi primerno spremljanje po prenehanju takšnih dejavnosti. V skladu s tem, takšni odpadki niso predmet zahtev te direktive, ki se nanaša izključno na „objekte za ravnanje z odpadki“, z izjemo zahtev iz posebnih določb o odkopanih prostorih.

(22)

Zaradi zagotavljanja pravilne gradnje in vzdrževanja objektov za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da načrtovanje, umeščanje v prostor in upravljanje takšnih objektov izvajajo strokovno usposobljene osebe. Treba je zagotoviti, da usposabljanje in pridobljeno znanje upravljavcem in osebju zagotavljata potrebno usposobljenost. Pristojni organi se morajo prepričati, da upravljavci upoštevajo potrebne ukrepe pri izgradnji in vzdrževanju novih objektov za ravnanje z odpadki ali pri širitvi ali spreminjanju obstoječih objektov za ravnanje z odpadki, vključno v fazi po zaprtju.

(23)

Treba je oblikovati postopke spremljanja med obratovanjem objektov za ravnanje z odpadki in v fazi po njihovem zaprtju. Obdobje spremljanja in nadzora objekta za ravnanje z odpadki kategorije A po njegovem zaprtju je treba določiti sorazmerno s tveganjem, ki ga predstavlja posamezni objekt za ravnanje z odpadki, podobno kot določa Direktiva 1999/31/ES.

(24)	Treba je določiti, kdaj in kako se zapre objekt za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ter določiti obveznosti in odgovornosti, ki jih ima upravljavec v obdobju po zaprtju.

(25)

Države članice morajo od upravljavcev v rudarski in drugih ekstraktivnih dejavnostih zahtevati, da izvajajo nadzor nad spremljanjem in upravljanjem, da preprečijo onesnaževanje voda in tal ter prepoznajo morebitne škodljive učinke, ki bi jih njihovi objekti za ravnanje z odpadki lahko imeli na okolje ali zdravje ljudi. Za čim večje zmanjšanje onesnaževanja vode mora odlaganje odpadkov v sprejemno vodno telo potekati v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (13). Nadalje je treba koncentracije cianida in cianidnih spojin iz nekaterih rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti v usedalnih bazenih jalovine zaradi njihovih škodljivih in strupenih učinkov zmanjšati na najmanjšo možno mero z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Temu primerno je v skladu s to direktivo in za preprečitev takšnih učinkov treba določiti največje dovoljene koncentracije.

(26)

Upravljavci objektov za ravnanje z odpadki, ki sprejemajo odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti bi morali položiti finančno ali podobno garancijo v skladu s postopki, ki jih določijo države članice, s čimer zagotovijo, da bodo izpolnjene vse obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zaprtje in upravljanje objekta po zaprtju. Finančna garancija bi morala zadostovati za kritje stroškov sanacije objekta, ki bi jo izvedla ustrezno usposobljena in neodvisna tretja oseba. Tako garancijo je treba zagotoviti pred začetkom odlaganja v objektu za ravnanje z odpadki in jo je treba periodično prilagajati. Hkrati je v skladu z načelom plačila povzročitelja obremenitve in Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (14)potrebno pojasniti, da so upravljavci objekta za ravnanje z odpadki, ki sprejema odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ustrezno odgovorni glede okoljske škode, ki jo povzroči njihova dejavnost, ali neposredne nevarnosti povzročitve take škode.

(27)

V primeru obratovanja objekta za ravnanje z odpadki, ki sprejema odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti in ki ima lahko pomembne škodljive čezmejne učinke na okolje ali predstavlja kakršna koli iz tega izhajajoča tveganja za zdravje ljudi na ozemlju druge države članice, je treba določiti skupni postopek, ki olajša posvetovanje med sosednjimi državami. To je treba narediti zaradi zagotavljanja ustrezne izmenjave informacij med organi ter ustrezne obveščenosti javnosti o vseh takšnih objektih za ravnanje z odpadki, ki bi lahko imeli škodljive učinke za okolje druge države članice.

(28)

Države članice morajo zagotoviti, da pristojni organi organizirajo učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora ali drugih nadzornih ukrepov glede objektov za ravnanje z odpadki, ki sprejemajo odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti. Brez poseganja v obveznosti upravljavca, ki izhajajo iz dovoljenja, je treba pred začetkom odlaganja opraviti inšpekcijski nadzor, ki preveri, ali so bili upoštevani pogoji iz dovoljenja. Hkrati morajo države članice zagotoviti, da upravljavci in njihovi nasledniki vodijo ažurno evidenco zapisov o takšnih objektih za ravnanje z odpadki ter da upravljavci svojim naslednikom prenesejo informacije glede stanja objekta za ravnanje z odpadki in njegovega obratovanja.

(29)	Države članice Komisiji redno poročajo o izvajanju te direktive, vključno z informacijami o nesrečah ali neposrednih nevarnostih nesreč. Na podlagi teh poročil Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

(30)	Države članice morajo določiti pravila za kazni v primeru kršitve te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(31)	Države članice morajo zagotoviti inventar zaprtih objektov za ravnanje z odpadki na njihovem ozemlju, ki povzročajo resne negativne vplive na okolje oziroma bi lahko v kratkoročnem ali srednjeročnem obdobju postali resna grožnja zdravju ljudi ali okolju.

(32)

Komisija mora zagotoviti ustrezno izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij o načinu izvajanja inventarizacije zaprtih objektov za ravnanje z odpadki na ravni držav članic ter o razvoju metodologij za pomoč državam članicam pri upoštevanju te direktive glede sanacije zaprtih objektov za ravnanje z odpadki. Nadalje je treba zagotoviti izmenjavo informacij o najboljših razpoložljivih tehnologijah znotraj držav članic in med njimi.

(33)

Ta direktiva bi lahko bila uporabno orodje za upoštevanje pri preverjanju, ali projekti, ki jih financira Skupnost v okviru razvojne pomoči, vključujejo potrebne ukrepe za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje morebitnih negativnih učinkov na okolje. Takšen pristop je skladen s členom 6 Pogodbe, zlasti glede vključevanja zahtev varstva okolja v politiko Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja.

(34)

Cilja te direktive, to je izboljšanja ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, ker napačno ravnanje z odpadki lahko povzroči čezmejno onesnaženje. V skladu z načelom plačila povzročitelja obremenitve je med drugim treba upoštevati morebitno okoljsko škodo, ki jo lahko povzročijo odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, različne nacionalne uporabe tega načela pa lahko povzročijo znatna neskladja med finančnimi bremeni gospodarskih subjektov. Nadalje obstoj različnih nacionalnih politik o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ovira cilj zagotoviti minimalno stopnjo varnega in odgovornega ravnanja s takšnimi odpadki in čim bolj povečati njihovo predelavo v celotni Skupnosti. Ker se torej zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa ta cilj laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(35)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (15).

(36)	Obratovanje objektov za ravnanje z odpadki, ki obratujejo v trenutku prenosa te direktive, je treba urediti, da se v določenem časovnem roku zagotovi potrebne ukrepe za njihovo prilagoditev zahtevam te direktive.

(37)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pripravljanju zakonodaje (16) se države članice spodbuja, da za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor je to mogoče nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva zagotavlja ukrepe, postopke in smernice za preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, škodljivih učinkov na okolje, zlasti vode, zrak, tla, živalstvo, rastlinstvo in pokrajino, ter kakršnih koli iz tega izhajajočih tveganj za zdravje ljudi, ki nastanejo kot posledica ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 ta direktiva zajema ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, v nadaljevanju „rudarski odpadki“.

2. Iz področja uporabe te direktive so izključeni:

(a)	odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju in bogatenju mineralnih surovin ter obratovanju kamnolomov, ki pa ne nastanejo neposredno kot posledica teh postopkov;

(b)	odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju in bogatenju mineralnih surovin na morju;

(c)	injiciranje vode in ponovno injiciranje izčrpane podzemne vode, kot je določeno v prvi in drugi alinei člena 11(3)(j) Direktive 2000/60/ES, do mere, ki jo dopušča ta člen.

3. Za inertne odpadke in neonesnažena tla, ki so posledica raziskovanja, pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter obratovanja kamnolomov, in odpadke, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in skladiščenju šote, ne veljajo členi 7, 8, 11(1) in (3), 12, 13(5), 14 in 16, razen če se ne odlagajo v objektih za ravnanje z odpadki kategorije A.

Pristojni organ lahko zmanjša ali opusti zahteve glede odlaganja nenevarnih odpadkov, nastalih pri raziskovanju mineralnih surovin, razen olj in evaporitov, ki niso sadra in anhidrid, in odlaganja neonesnaženih tal in odpadkov, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in skladiščenju šote, če je prepričan, da so izpolnjene zahteve iz člena 4.

Države članice lahko zmanjšajo ali opustijo zahteve iz členov 11(3), 12(5) in (6), 13(5), 14 in 16 glede nenevarnih odpadkov, ki niso inertni, razen če se ne odlagajo v objektih za ravnanje z odpadki kategorije A.

4. Ne glede na drugo zakonodajo Skupnosti za odpadke, ki so zajeti v področje uporabe te direktive, Direktiva 1999/31/ES ne velja.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive:

1.	„odpadki“ pomenijo odpadke, kakor so opredeljeni v členu 1(a) Direktive 75/442/EGS;

2.	„nevarni odpadki“ pomenijo odpadke, kakor so opredeljeni v členu 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (17);

„inertni odpadki“ pomenijo odpadke, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo. Inertni odpadki ne bodo razpadli, zgoreli ali kako drugače kemijsko ali fizikalno reagirali, se ne bodo biološko razgradili in ne bodo imeli škodljivih učinkov na druge snovi, s katerimi bodo prišli v stik, na način, ki bi lahko povzročil onesnaženje okolja ali škodoval zdravju ljudi. Skupna sposobnost izluževanja in vsebnost onesnaževal v odpadkih ter ekotoksičnost izcedne vode morajo biti zanemarljive in zlasti ne smejo ogrožati kakovosti površinskih voda in/ali podzemne vode;

4.	„neonesnažena tla“ pomeni zemljo, ki se med izvajanjem ekstraktivnih dejavnosti odstrani z zgornje plasti tal in ki se v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri se dejavnost izvaja, in zakonodajo Skupnosti ne šteje za onesnaženo;

5.	„mineralna surovina“ ali „mineral“ pomeni naravno nahajališče organskih ali anorganskih snovi v zemeljski skorji, kot so na primer energetske surovine, rude kovin, industrijski minerali in mineralne surovine za gradbeništvo, vendar izključujoč vode;

6.	„rudarska in druge ekstraktivne dejavnosti“ pomeni vse objekte in podjetja, ki se ukvarjajo s površinskim ali podzemnim izkoriščanjem mineralnih surovin v tržne namene, vključno s črpanjem iz vrtin ali bogatenjem pridobljenega materiala;

7.	„na morju“ zajema tisto območje morja in morskega dna, ki se od nivoja nizke vode pri običajnem ali srednje močnem plimovanju razteza navzven;

„bogatenje“ pomeni mehanski, fizikalni, biološki, termični ali kemični postopek ali vrsto takšnih postopkov, ki se izvajajo na mineralnih surovinah, vključno pri obratovanju kamnolomov, z namenom izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s spreminjanjem velikosti, razvrščanjem, ločevanjem in izluževanjem, in ponovno predelavo neizrabljenih ostankov izkoriščanja mineralnih surovin, vendar brez taljenja, termičnih postopkov predelave in/ali metalurških postopkov;

9.	„jalovina, ki nastane pri bogatenju“ pomeni odpadno trdno snov ali mulj, ki ostane po bogatenju mineralnih surovin s postopki ločevanja (npr. drobljenje, mletje, ločevanje po velikosti, flotacija in druge fizikalno-kemijske tehnike) za ločitev koristnih mineralov od jalovine/manj vredne hribine;

10.	„jalovišče“ pomeni na površju zgrajen objekt za odlaganje trdnih odpadkov;

11.	„pregrada“ pomeni objekt, ki je zgrajen, da zadržuje ali razmejuje vodo in odpadke znotraj usedalnega bazena;

12.	„usedalni bazen“ pomeni naraven ali umetno zgrajen objekt, kamor se odlagajo drobnozrnati odpadki, navadno jalovina, ki nastane pri bogatenju, skupaj z različnimi količinami proste vode, ki nastanejo pri bogatenju mineralnih surovin ter čiščenju in recikliranju tehnološke vode;

13.	„lahko sprostljiv cianid“ pomeni cianid in cianidne spojine, ki se disociira v šibki kislini z določenim pH;

14.	„izcedne vode“ so vse tekočine, ki pronicajo skozi odložene odpadke in odtekajo iz objekta za ravnanje z odpadki ali se v njem zadržujejo, vključno z onesnaženimi drenažnimi vodami, ki bi utegnile imeti škodljive učinke na okolje, če niso ustrezno obdelane;

15.

„objekt za ravnanje z odpadki“ pomeni kakršno koli območje, namenjeno zbiranju ali odlaganju rudarskih odpadkov, bodisi v trdnem ali tekočem stanju bodisi v raztopini ali suspenziji za sledeče časovno obdobje:

—	takoj za objekte za ravnanje z odpadki kategorije A in objekte za nevarne odpadke, ki so opisani v načrtu ravnanja z odpadki,

—	več kot šest mesecev za objekte za nevarne odpadke, ki nastanejo nepričakovano,

—	več kot eno leto za objekte, namenjene nenevarnim odpadkom, ki niso inertni,

—	za več kot tri leta za objekte, namenjene neonesnaženim tlom, nenevarnim odpadkom, ki nastanejo pri raziskovanju, odpadkom, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in skladiščenju šote, ter inertnim odpadkom.

Takšni objekti vključujejo vsakršne pregrade ali druge strukture, ki služijo sprejemanju, zadrževanju, razmejevanju ali kako drugače služijo takšnemu objektu ter zajemajo jalovišča in usedalne bazene, čeprav niso omejeni nanje; takšni objekti pa ne vključujejo odkopanih prostorov, kamor se po pridobivanju mineralov odlagajo odpadki za sanacijske in gradbene namene;

16.	„večja nesreča“' pomeni dogodek, ki se zgodi tekom postopka ravnanja z rudarskimi odpadki na katerem koli objektu, za katerega velja ta direktiva, ki povzroči na objektu ali izven njega takojšnjo ali dolgoročno hudo nevarnost za zdravje ljudi in/ali za okolje;

17.	„nevarna snov“ pomeni snov, zmes ali pripravek, ki je nevaren v smislu Direktive 67/548/EGS (18) ali Direktive 1999/45/ES (19);

18.	„najboljša razpoložljiva tehnologija“ pomeni tehnologijo, kakor je opredeljena v členu 2(11) Direktive 96/61/ES;

19.	„sprejemno vodno telo“ pomeni površinsko vodo, podzemno vodo, somornice in obalno morje, kakor je opredeljeno v členu 2(1), (2), (6) in (7) Direktive 2000/60/ES;

20.	„sanacija“ pomeni obdelavo zemljišča, ki je prizadeto zaradi objekta za ravnanje z odpadki, da se zemljišče povrne v zadovoljivo stanje ob posebnem upoštevanju kakovosti tal, prosto živečih živali in rastlin, sladkovodnih sistemov, pokrajine in ustreznih koristnih možnosti rabe;

21.

„raziskovanje“ pomeni iskanje gospodarsko izkoristljivih nahajališč mineralnih surovin, vključno z vzorčenjem, masovnim vzorčenjem, vrtanjem in razkopi, razen del, ki so potrebna za pripravo takšnih nahajališč, ter kakršne koli dejavnosti, ki so neposredno povezane z obstoječim postopkom izkoriščanja mineralnih surovin;

22.	„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;

23.

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vplivajo ali bi utegnili vplivati postopki okoljskega odločanja ali ki ima interes pri takem odločanju, kakor je predvideno v členih 6 in 7 te direktive; v tej opredelitvi se šteje, da imajo nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli pogoje nacionalne zakonodaje, interes pri takem odločanju;

24.	„upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri poteka postopek ravnanja z odpadki, vključno z začasnim skladiščenjem rudarskih odpadkov ter obratovanjem in v fazi po zaprtju, pristojna za ravnanje z rudarskimi odpadki;

25.	„imetnik odpadkov“ pomeni proizvajalca rudarskih odpadkov ali fizično ali pravno osebo, ki jih ima v posesti;

26.	„pristojna oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri deluje, tehnično znanje in izkušnje, potrebne za izvrševanje nalog iz te direktive;

27.	„pristojni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih država članica določi za odgovorne za izvrševanje nalog iz te direktive;

28.	„lokacija“ pomeni celotno zemljišče na določenem geografskem prostoru, s katerim upravlja upravljavec;

29.	„znatna sprememba“ pomeni spremembo v strukturi ali obratovanju objekta za ravnanje z odpadki, ki ima lahko po mnenju pristojnega organa pomembne negativne učinke na zdravje ljudi ali okolje.

Člen 4

Splošne zahteve

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri ravnanju z rudarskimi odpadki ne ogroža zdravja ljudi in uporablja postopkov ali metod, ki bi utegnile škoditi okolju, zlasti pa, da ni tveganja za vode, zrak, tla ter rastline in živali, da ni motenja zaradi hrupa ali vonjav in ni škodljivih učinkov na pokrajino ali kraje posebnega pomena. Države članice tudi sprejmejo potrebne ukrepe, da se prepreči zapuščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odlaganje rudarskih odpadkov.

2. Države članice zagotovijo, da upravljavec sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi, ki nastanejo kot posledica ravnanja z rudarskimi odpadki. To vključuje upravljanje kakršnega koli objekta za ravnanje z odpadki, tudi po njegovem zaprtju, ter preprečevanje večjih nesreč, v katere je ta objekt vpleten, in omejevanje njihovih posledic za okolje in zdravje ljudi.

3. Ukrepi iz odstavka 2 med drugim temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji, brez predpisovanja uporabe določene metode ali tehnologije in ob upoštevanju tehničnih lastnosti objekta za ravnanje z odpadki, njegove umestitve v prostoru in krajevnih okoljskih razmer.

Člen 5

Načrt ravnanja z odpadki

1. Države članice zagotovijo, da upravljavec pripravi načrt ravnanja z odpadki za zmanjšanje, obdelavo, predelavo in odstranjevanje rudarskih odpadkov.

2. Cilji načrta ravnanja z odpadki so:

(a)

preprečiti ali zmanjšati nastajanje odpadkov in njihovo škodljivost, predvsem:

(i)	upoštevajoč ravnanje z odpadki pri načrtovanju in izbiri metode, ki je bila uporabljena za pridobivanje in bogatenje mineralnih surovin;

(ii)	upoštevajoč spremembe, ki so jim rudarski odpadki morebiti izpostavljeni zaradi povečanja površin in izpostavljenosti razmeram na površju;

(iii)

z uporabo rudarskih odpadkov za zasipanje odkopanih prostorov po pridobivanju mineralnih surovin, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo ter okolju prijazno, v skladu z obstoječimi okoljskimi standardi na ravni Skupnosti in po potrebi z zahtevami te direktive;

(iv)	tako, da se vrhnjo plast tal po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki vrne na prvotno mesto ali če v praksi to ni izvedljivo, se jo ponovno uporabi drugje;

(v)	z uporabo manj nevarnih snovi pri bogatenju mineralnih surovin;

(b)	spodbujati predelavo rudarskih odpadkov s pomočjo recikliranja, ponovne uporabe ali regeneriranja teh odpadkov, če je to okolju prijazno, v skladu z obstoječimi okoljskimi standardi na ravni Skupnosti in po potrebi z drugimi zahtevami te direktive;

(c)

zagotoviti kratkoročno in dolgoročno varno odstranjevanje rudarskih odpadkov, predvsem tako, da se upravljanje objekta za ravnanje z odpadki med obratovanjem in po zaprtju upošteva že pri načrtovanju in da se izbere projekt, ki zahteva minimalno ali po možnosti nikakršno spremljanje stanja, nadzor in upravljanje zaprtega objekta za ravnanje z odpadki.

3. Načrt ravnanja z odpadki vsebuje najmanj naslednje:

(a)

po potrebi predlagano klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu z merili iz Priloge III:

—	v primeru, da se zahteva objekt za ravnanje z odpadki kategorije A, dokument, ki dokazuje, da so v skladu s členom 6(3) vzpostavljeni politika preprečevanja večjih nesreč, sistem obvladovanja varnosti za njeno izvajanje in načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah,

—	če upravljavec meni, da objekt za ravnanje z odpadki kategorije A ni potreben, zadostne informacije, ki to utemeljujejo, vključno z oceno morebitne nevarnosti nesreče;

(b)	opredelitev odpadkov v skladu s Prilogo II in oceno celotne količine rudarskih odpadkov, ki nastanejo med obratovanjem;

(c)	opis postopka, pri katerem nastanejo takšni odpadki, in opis njihove morebitne nadaljnje predelave;

(d)	opis, kako ima lahko odlaganje takšnih odpadkov škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi ter katere preventivne ukrepe je treba sprejeti, da se čim bolj omilijo vplivi na okolje med obratovanjem in po zaprtju, vključno z vidiki iz člena 11(2)(a), (b), (d) in (e);

(e)	predlagane postopke nadzora in spremljanja v skladu s členoma 10, če je to primerno, in 11(2)(c);

(f)	predlagani načrt postopkov za zaprtje, vključno s sanacijo, postopki po zaprtju in spremljanje v skladu s členom 12;

(g)	ukrepe za preprečevanje ali omejitev poslabšanja stanja vod, onesnaževanja zraka in tal v skladu s členom 13.

Načrt ravnanja z odpadki vsebuje zadostne informacije, da lahko pristojni organ oceni sposobnost upravljavca uresničiti cilje načrta ravnanja z odpadki iz odstavka 2 in izpolniti svoje obveznosti iz te direktive.

4. Načrt ravnanja z odpadki se vsakih pet let pregleda in/ali po potrebi spremeni, če pride do znatnih sprememb pri obratovanju objekta za ravnanje z odpadki ali na odloženih odpadkih. O spremembah je treba uradno obvestiti pristojni organ.

5. Načrti, nastali na podlagi druge nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti, ki vsebujejo informacije, določene v odstavku 3, se lahko uporabijo, če se s tem izogne nepotrebnemu podvajanju informacij in dvojnemu delu upravljavca, vendar le, če je to v skladu z vsemi zahtevami odstavkov 1 do 4.

6. Pristojni organ odobri načrt ravnanja z odpadki na podlagi postopkov, o katerih odločajo države članice, in spremlja njegovo izvedbo.

Člen 6

Preprečevanje večjih nesreč in obveščanje

1. Ta člen velja za objekte za ravnanje z odpadki kategorije A, razen za objekte za ravnanje z odpadki, ki spadajo v področje uporabe Direktive 96/82/ES.

2. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti, zlasti v direktivi 92/91/EGS in 92/104/EGS, države članice zagotovijo opredelitev nevarnosti večjih nesreč in vključitev potrebnih elementov pri načrtovanju, izgradnji, obratovanju, vzdrževanju in zaprtju objekta za ravnanje z odpadki ter njegovem upravljanju po zaprtju z namenom preprečiti takšne nesreče in omejiti njihove škodljive posledice za zdravje ljudi in/ali okolje, vključno s čezmejnimi vplivi.

3. Za namene zahtev iz odstavka 2 vsak upravljavec pred začetkom obratovanja pripravi politiko preprečevanja večjih nesreč za ravnanje z rudarskimi odpadki in vzpostavi sistem obvladovanja varnosti za njeno izvajanje v skladu z vsebinami oddelka 1 Priloge I ter vzpostavi načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah, vključno z ukrepi, ki jih je treba v primeru nesreče sprejeti na sami lokaciji.

V sklopu te politike upravljavec imenuje osebo, pristojno za varnost, ki bo odgovorna za izvajanje in periodični nadzor politike preprečevanja večjih nesreč.

Pristojni organ pripravi načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, ki opredeli, kako je treba ukrepati v primeru nesreče, ki se pripeti v okolici objekta. V okviru vloge za dovoljenje priskrbi upravljavec pristojnemu organu informacije, ki jih slednji potrebuje za pripravo navedenega načrta.

4. Cilji načrtov ukrepov ob nesrečah iz odstavka 3 so naslednji:

(a)	omejiti in nadzorovati večje nesreče in druge nezgode z namenom, kar se da omejiti njihove učinke, zlasti pa škodo, ki jo povzročijo zdravju ljudi in okolju;

(b)	izvesti ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja pred učinki večjih nesreč in drugih nezgod;

(c)	obvestiti zadevno javnost in pristojne službe ali organe v okolici;

(d)	zagotoviti sanacijo, vzpostavitev prejšnjega stanja in čiščenje okolja po večji nesreči.

V primeru večje nesreče države članice zagotovijo, da upravljavec pristojnemu organu nemudoma posreduje vse informacije, ki pomagajo čim bolj omejiti posledice za zdravje ljudi ter oceniti in maksimalno omejiti dejanski ali morebitni obseg okoljske škode.

5. Države članice zagotovijo, da se zadevni javnosti zgodaj in dejansko ponudi možnost udeležbe pri pripravi ali pregledu načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, ki naj se pripravi v skladu z odstavkom 3. V ta namen se o vsakršnem takšnem predlogu obvesti zadevno javnost, ki ima na voljo tudi ustrezne informacije, med drugim informacije o pravici do sodelovanja v postopku odločanja in o pristojnem organu, na katerega lahko naslovi pripombe in vprašanja.

Države članice zagotovijo, da je zadevna javnost upravičena podati pripombe v razumnem času in da so njene pripombe pri odločitvi o načrtu ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah ustrezno upoštevane.

6. Države članice zagotovijo, da ima zadevna javnost brezplačno in neposredno na voljo informacije o varnostnih ukrepih ter potrebnem ukrepanju v primeru nesreče, ki zajemajo vsaj vsebine, podane v oddelku 2 Priloge I.

Te informacije se vsaka tri leta pregledajo in po potrebi posodobijo.

Člen 7

Vloga in dovoljenje

1. Noben objekt za ravnanje z odpadki ne sme obratovati, če nima dovoljenja pristojnega organa. Dovoljenje zajema vsebine, opredeljene v odstavku 2 tega člena, in v skladu z merili iz člena 9 jasno določa kategorijo objekta za ravnanje z odpadki.

Če dovoljenje, izdano na podlagi druge nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti, izpolnjuje vse zahteve iz tega člena, se lahko združi v eno samo dovoljenje, če se s takšnim formatom upravljavec ali pristojni organ lahko izogne odvečnemu podvajanju informacij in dvojnemu delu. Podrobnosti iz odstavka 2 so lahko zajete v enem samem dovoljenju ali več dovoljenjih, če so izpolnjene vse zahteve iz tega člena.

2. Vloga za dovoljenje vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)	identiteto upravljavca;

(b)	predlagano lokacijo objekta za ravnanje z odpadki, vključno z morebitnimi nadomestnimi lokacijami;

(c)	načrt ravnanja z odpadki v skladu s členom 5;

(d)	ustrezne ureditve glede finančne garancije ali enakovrednega jamstva, kakor je predvideno v členu 14;

(e)	informacije s strani upravljavca v skladu s členom 5 Direktive 85/337/EGS (20), če ta direktiva zahteva presojo vplivov na okolje.

3. Pristojni organ podeli dovoljenje zgolj, če je prepričan, da:

(a)	upravljavec izpolnjuje ustrezne zahteve te direktive;

(b)	ravnanje z odpadki ni v neposrednem nasprotju z izvajanjem ustreznega načrta ali načrtov ravnanja z odpadki iz člena 7 Direktive 75/442/EGS in izvajanja ne ovira kako drugače.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi periodično ponovno preverijo in po potrebi posodobijo pogoje dovoljenja:

—	če je prišlo do bistvenih sprememb v obratovanju objekta za ravnanje z odpadki ali na odloženih odpadkih,

—	na podlagi rezultatov spremljanja stanja, o katerih poroča upravljavec v skladu s členom 11(3), ali inšpekcijskih nadzorov, izvedenih v skladu s členom 17,

—	v luči izmenjave informacij o bistvenih spremembah v najboljši razpoložljivi tehnologiji v skladu s členom 21(3).

5. Informacije v dovoljenju, izdanemu v skladu s tem členom, so na voljo pristojnim statističnim uradom v državi članici in Skupnosti, če zanje zaprosijo v statistične namene. Občutljive informacije izključno poslovne narave, kot so na primer informacije v zvezi s poslovnimi odnosi in strukturo stroškov ter o obsegu zalog mineralnih surovin, se ne objavijo.

Člen 8

Sodelovanje javnosti

1. Javnost se obvesti prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev, če so na voljo, že na začetni stopnji postopka izdaje dovoljenja in najpozneje takrat, ko jih je mogoče razumno posredovati, o naslednjih zadevah:

(a)	vlogi za dovoljenje;

(b)	če je primerno o dejstvu, da je odločitev o vlogi za dovoljenje odvisna od posvetovanja med državama članicama v skladu s členom 16;

(c)	podatkih o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče dobiti ustrezne podatke, in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnostih o časovnih rokih za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(d)	naravi možnih odločitev;

(e)	če je primerno o podrobnostih glede predloga za posodobitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;

(f)	času in kraju oziroma načinu sporočanja pomembnih informacij;

(g)	podrobnostih glede ureditve sodelovanja javnosti v skladu z odstavkom 7.

2. Države članice zagotovijo, da ima javnost v primernem roku na voljo naslednje informacije:

(a)	v skladu z nacionalno zakonodajo osrednja poročila in nasvete, ki so bili posredovani pristojnemu organu v času, ko je bila javnost obveščena v skladu z odstavkom 1;

(b)

v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (21) vsakršne podatke ob podatkih, navedenih v odstavku 1 tega člena, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 7 te direktive in ki postanejo dostopni šele potem, ko je javnost že obveščena v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki zagotavijo, da je javnost v skladu z odstavkom 1 tega člena obveščena o posodobitvi pogojev dovoljenja v skladu s členom 7(4).

4. Zadevna javnost ima pravico pred sprejetjem odločitve posredovati pristojnemu organu svoja mnenja in pripombe.

5. Rezultati posvetovanj, ki potekajo na podlagi tega člena, se ustrezno upoštevajo pri sprejemanju odločitve.

6. Ob sprejetju odločitve pristojni organ v skladu z ustreznimi postopki obvesti zadevno javnost in ji da na voljo naslednje informacije:

(a)	vsebino odločitve, vključno z izvodom dovoljenja;

(b)	razloge in premisleke, na podlagi katerih je bila odločitev sprejeta.

7. Države članice določijo na podlagi tega člena podrobno ureditev glede sodelovanja javnosti, da se slednji omogočita dejanska priprava in sodelovanje.

Člen 9

Sistem klasifikacije za objekte za ravnanje z odpadki

Za namene te direktive razvrstijo pristojni organi objekt za ravnanje z odpadki kot objekt kategorije A na podlagi meril iz Priloge III.

Člen 10

Odkopani prostori

1. Države članice zagotovijo, da upravljavec pri zasipavanju odkopanih prostorov z rudarskimi odpadki, nastalimi bodisi pri površinskem bodisi podzemnem pridobivanju, v sanacijske in gradbene namene izvede ustrezne ukrepe, s katerimi:

1.	zagotovi stabilnost rudarskih odpadkov v skladu s členom 11(2);

2.	prepreči onesnaževanje tal, površinskih voda in podzemne vode v skladu s členom 13(1) in (3);

3.	zagotovi spremljanje stanja rudarskih odpadkov v skladu s členom 12(4) in (5).

2. Direktiva 1999/31/ES se še nadalje uporablja, če je to primerno, za odpadke, ki niso rudarski odpadki, namenjeni zasipavanju odkopanih prostorov.

Člen 11

Gradnja in upravljanje objektov za ravnanje z odpadki

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da o upravljanju objekta za ravnanje z odpadki odloča za to pristojna oseba ter da je poskrbljeno za tehnični razvoj in usposabljanje osebja.

2. Pristojni organ se prepriča, da pri gradnji novega objekta za ravnanje z odpadki ali spreminjanju obstoječega objekta za ravnanje z odpadki upravljavec zagotovi naslednje:

(a)

objekt za ravnanje z odpadki ima primerno lokacijo glede na geološke, hidrološke, hidrogeološke, seizmične in geotehnološke pogoje in je načrtovan tako, da izpolnjuje potrebne pogoje za dolgoročno in kratkoročno preprečevanje onesnaževanja tal, zraka, podzemne vode ali površinskih voda, zlasti ob upoštevanju direktiv 76/464/EGS (22), 80/68/EGS (23) in 2000/60/ES; ter je zagotovljeno učinkovito zbiranje onesnaženih voda in izcednih voda, če in kadar to zahteva dovoljenje, in se — kolikor je to tehnično možno in ekonomsko izvedljivo — zmanjša erozija, ki jo povzročata veter in voda;

(b)	objekt za ravnanje z odpadki je primerno grajen, se ustrezno upravlja in vzdržuje, da se zagotovi njegova fizikalna stabilnost in kratkoročno ali dolgoročno prepreči onesnaževanje oziroma kontaminacija tal, zraka, površinskih voda ali podzemne vode ter čim bolj omeji razvrednotenje krajine;

(c)	obstajajo ustrezni načrti in ureditve za redno spremljanje stanja in inšpekcijski nadzor objekta za ravnanje z odpadki s strani pristojnih oseb in za ukrepanje v primeru dokazov, ki pričajo o nestabilnosti oziroma onesnaženju voda ali tal;

(d)	obstaja ustrezna ureditev glede sanacije zemljišča in zaprtja objekta za ravnanje z odpadki;

(e)	obstajajo ustrezne ureditve glede faze po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki.

Vodi se evidenca o spremljanju stanja in inšpekcijskem nadzoru iz točke (c), ki se hrani skupaj z dokumentacijo dovoljenja, da se zagotovi ustrezen prenos informacij, zlasti v primeru zamenjave upravljavca.

3. Upravljavec nemudoma oziroma v vsakem primeru najkasneje v roku 48 ur uradno obvesti pristojni organ o vsakršnem dogodku, ki bi utegnil vplivati na stabilnost objekta za ravnanje z odpadki in o katerih koli pomembnih škodljivih vplivih na okolje, na katere opozorijo postopki nadzora ali spremljanja stanja objekta za ravnanje z odpadki. Po potrebi upravljavec izvede načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah in sledi vsem drugim navodilom pristojnega organa glede potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja.

Upravljavec krije stroške potrebnih ukrepov.

Upravljavec pogosto, kakor določi pristojni organ, in vsekakor vsaj enkrat letno pristojnemu organu sporoči vse rezultate spremljanja stanja na podlagi zbirnih podatkov, da dokaže izpolnjevanje pogojev dovoljenja in da se izpopolni znanje o obnašanju odpadkov in objektov za ravnanje z odpadki. Na podlagi tega poročila se lahko pristojni organ odloči, da je potrebna potrditev s strani neodvisnega strokovnjaka.

Člen 12

Postopki zaprtja in upravljanja po zaprtju objektov za ravnanje z odpadki

1. Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev skladnosti z odstavki 2 do 5.

2. Objekt za ravnanje z odpadki začne postopek zaprtja šele takrat, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	izpolnjeni so ustrezni pogoji, opredeljeni v dovoljenju;

(b)	na zahtevo upravljavca pristojni organ izda pooblastilo;

(c)	pristojni organ izda v ta namen utemeljeno odločbo.

3. Objekt za ravnanje z odpadki se šteje za dokončno zaprtega šele takrat, ko pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja izvede zadnji inšpekcijski pregled lokacije, oceni vsa poročila, ki jih je predložil upravljavec, potrdi, da je lokacija sanirana, ter upravljavcu sporoči, da je zaprtje odobreno.

S to odobritvijo se obveznosti upravljavca, ki izhajajo iz pogojev dovoljenja ali drugih zakonskih predpisov, nikakor ne zmanjšajo.

4. Upravljavec je po dokončnem zaprtju objekta za ravnanje z odpadki in brez poseganja v kakršno koli zakonodajo Skupnosti ali zakonodajo držav članic glede odgovornosti imetnika odpadkov odgovoren za njegovo vzdrževanje, spremljanje stanja in nadzorovanje v fazi po zaprtju, dokler to zahteva pristojni organ, upoštevajoč vrsto in trajanje nevarnosti, razen če se pristojni organ ne odloči prevzeti teh nalog od upravljavca.

5. Upravljavec nadzoruje zlasti fizikalno in kemično stabilnost objekta za ravnanje z odpadki in kar se da omeji vsakršne negativne vplive na okolje, zlasti glede površinskih voda in podzemne vode, če pristojni organ meni, da je po zaprtju objekta to potrebno, z zagotovitvijo:

(a)	spremljanja in vzdrževanja vseh strukturnih delov objekta z nadzornimi in merilnimi napravami, ki so vedno pripravljene za uporabo;

(b)	čistosti in pretočnosti prelivnih in odtočnih kanalov, kjer je to potrebno.

6. Upravljavec po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki nemudoma uradno obvesti pristojni organ o dogodkih ali razvoju dogodkov, ki utegnejo vplivati na stabilnost objekta za ravnanje z odpadki, in o vseh pomembnih škodljivih vplivih na okolje, ki jih razkrijejo ustrezni postopki nadzora in spremljanja stanja. Upravljavec po potrebi izvaja načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah in sledi vsem drugim navodilom pristojnega organa glede potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja.

Upravljavec krije stroške potrebnih ukrepov.

Upravljavec v primeru in ob pogostnosti, ki ju določi pristojni organ, sporoča vse rezultate spremljanja stanja na podlagi zbirnih podatkov, da dokaže izpolnjevanje pogojev dovoljenja in da se izpopolni znanje o obnašanju odpadkov in objektov za ravnanje z odpadki.

Člen 13

Preprečevanje poslabšanja stanja vod ter onesnaževanja zraka in tal

1. Pristojni organ se prepriča, da je upravljavec sprejel ustrezne ukrepe, s katerimi:

(a)	oceni možnost nastajanja izcednih voda, vključno z vsebnostjo onesnaževalca v izcednih vodah, pri odloženih odpadkih med obratovanjem in v fazi po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki in določi vodno bilanco objekta;

(b)	prepreči ali kar se da omeji nastajanje izcednih voda ter kontaminacijo površinskih voda ali podzemne vode in tal z odpadki;

(c)	očisti kontaminirane vode in izcedne vode, zajete iz objektov za ravnanje z odpadki, tako, da ustrezajo standardom za njihov izpust.

2. Pristojni organ zagotovi, da je upravljavec sprejel ustrezne ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu in plina.

3. Če se je pristojni organ na podlagi ocene tveganja za okolje, upoštevaje zlasti direktive 76/464/EGS, 80/68/EGS in 2000/60/ES, odločil, da zbiranje in čiščenje izcednih voda ni potrebno, ali če je bilo ugotovljeno, da objekt za ravnanje z odpadki ne predstavlja potencialne nevarnosti za tla, podzemno vodo ali površinske vode, se lahko zahteve pod točkama (b) in (c) odstavka 1 ustrezno omilijo ali odpravijo.

4. Države članice postavijo upravljavcu pogoj, da izpolnjuje ustrezne zahteve direktiv 76/464/EGS, 80/68/EGS in 2000/60/ES za odstranjevanje rudarskih odpadkov v trdni ali tekoči obliki oziroma v obliki mulja v kakršno koli sprejemno vodno telo, ki ni zgrajeno za namene odlaganja rudarskih odpadkov.

5. V primeru, da je v usedalnem bazenu prisoten cianid, upravljavec z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije zagotovi, da se koncentracija lahko sprostljivega cianida v usedalnem bazenu zniža na najnižjo možno raven, v vsakem primeru pa na objektih za ravnanje z odpadki, za katera je bilo izdano dovoljenje pred ... (24) ali so na ta datum že obratovali, koncentracija lahko sprostljivega cianida na točki izpusta jalovine iz predelovalnega obrata v usedalni bazen ne presega 50 ppm od ... (24), 25 ppm od ... (25), 10 ppm od ... (26) in 10 ppm na objektih za ravnanje z odpadki, ki jim je dovoljenje izdano po ... (24).

Na zahtevo pristojnega organa upravljavec s pomočjo ocene tveganja, ki upošteva na lokacijo vezane pogoje, dokaže, da navedenih mejnih koncentracij ni treba dodatno znižati.

Člen 14

Finančna garancija

1. Pristojni organ pred začetkom vsakršne dejavnosti, ki vključuje odlaganje odpadkov na objektu za ravnanje z odpadki, zahteva finančno garancijo (npr. v obliki pologa, vključno z vzajemnim zajamčenim kapitalom, financiranim s strani industrije) ali enakovredno jamstvo v skladu s postopki, o katerih odločajo države članice, da:

(a)	se izpolnijo vse obveznosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ukrepe po zaprtju, iz dovoljenja, izdanega po tej direktivi;

(b)	so sredstva za sanacijo lokacije lahko dostopna in na voljo.

2. Izračun garancije iz odstavka 1 temelji na naslednjem:

(a)	verjetnih vplivih objekta za ravnanje z odpadki na okolje, upoštevajoč zlasti kategorijo objekta za odstranjevanje odpadkov, značilnosti odpadkov in nadaljnjo rabo saniranega zemljišča;

(b)	domnevi, da bo vsa sanacijska dela ocenila in izvedla neodvisna, za to ustrezno usposobljena tretja oseba.

3. Višina garancije je ustrezno prilagojena skladno s sanacijskimi deli, ki jih je treba izvesti na objektu za ravnanje z odpadki.

4. Če pristojni organ v skladu s členom 12(3) odobri zaprtje, zagotovi upravljavcu pisno izjavo, s katero ga razreši obveznosti garancije iz odstavka 1 tega člena, vendar ne obveznosti glede obveznosti v fazi po zaprtju iz člena 12(4).

Člen 15

Okoljska odgovornost

V Prilogi III k Direktivi 2004/35/ES se doda naslednja točka:

„13.	Ravnanje z mineralnimi odpadki v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/…/ES z dne ... o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (27).

Člen 16

Čezmejni učinki

1. Če se država članica, v kateri se nahaja objekt za ravnanje z odpadki, zaveda, da utegne obratovanje objekta za ravnanje z odpadki kategorije A imeti škodljive učinke na okolje druge države članice in posledično povzročiti tveganja za zdravje ljudi v tej državi, ali če to zahteva država članica, ki bi utegnila biti prizadeta, posreduje država članica, na ozemlju katere je bila predložena vloga za izdajo dovoljenja po členu 7, drugi državi članici informacije, pridobljene po tem členu, takrat, ko so dostopne tudi njenim državljanom.

Takšne informacije služijo kot podlaga za vsa potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

2. Države članice v okviru medsebojnih dvostranskih odnosov zagotovijo, da ima v primerih iz odstavka 1 tudi zadevna javnost države članice, ki bi utegnila biti prizadeta, na voljo primeren čas za preučitev vlog, tako da bo imela pravico podati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

3. Države članice zagotovijo, da se v primeru nesreče, ki je prizadela objekt za ravnanje z odpadki, kakor je določeno v odstavku 1 tega člena, informacije, ki jih upravljavec v skladu s členom 6(4) poda pristojnemu organu, nemudoma posredujejo drugi državi članici, da se pomaga čim bolj omejiti posledice nesreče za zdravje ljudi ter oceni in zmanjša obseg dejanske in potencialne okoljske škode.

Člen 17

Inšpekcijski nadzor pristojnega organa

1. Pred začetkom odlaganja in pozneje v rednih časovnih presledkih, vključno s fazo po zaprtju, ki jih določi zadevna država članica, pristojni organ izvaja inšpekcijski nadzor na vseh objektih za ravnanje z odpadki iz člena 7, da se zagotovi izpolnjevanje ustreznih pogojev iz dovoljenja. Pozitivna ugotovitev v nobenem primeru ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca, ki izhaja iz pogojev iz dovoljenja.

2. Države članice od upravljavca zahtevajo, da vodi ažurno evidenco zapisov o vseh postopkih ravnanja z odpadki in da so ti zapisi na voljo pristojnemu organu za inšpekcijski nadzor ter da zagotovi v primeru zamenjave upravljavca med obratovanjem objekta za ravnanje z odpadki ustrezen prenos pomembnih ažurnih informacij in zapisov, ki se nanašajo na objekt za ravnanje z odpadki.

Člen 18

Obveznost poročanja

1. Države članice vsake tri leta pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2). Poročilo se pošlje Komisiji najpozneje v devetih mesecih po izteku triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Komisija objavi poročilo o izvajanju te direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

2. Vsako leto pošljejo države članice Komisiji informacije o dogodkih, o katerih poročajo upravljavci v skladu s členoma 11(3) in 12(6). Komisija da te informacije na razpolago državam članicam, če to zahtevajo. Brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o dostopu javnosti do informacij o okolju države članice dajo zadevni javnosti na razpolago informacije, če to zahteva.

Člen 19

Kazni

Države članice določijo kazni za kršitve določb nacionalnega prava, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predpisane kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 20

Inventar zaprtih objektov za ravnanje z odpadki

Države članice zagotovijo pripravo in redno posodabljanje inventarja zaprtih objektov za ravnanje z odpadki (vključno z opuščenimi objekti za ravnanje z odpadki), ki se nahajajo na njihovem ozemlju in povzročajo resne negativne vplive na okolje ali utegnejo srednjeročno ali kratkoročno postati resna grožnja za zdravje ljudi ali okolje. Takšen inventar, ki bo dosegljiv javnosti, se pripravi v roku štirih let od ... (28), upoštevajoč metodologije iz člena 21, če so na voljo.

Člen 21

Izmenjava informacij

1. Komisija, ki ji pomaga Odbor iz člena 23, zagotovi, da prihaja do ustrezne izmenjave tehničnih in znanstvenih informacij med državami članicami, katere namen je razviti metodologije glede:

(a)	izvajanja člena 20;

(b)

sanacije zaprtih objektov za ravnanje z odpadki, ki so opredeljeni v členu 20, da se izpolnijo zahteve člena 4. Takšne metodologije omogočajo vzpostavitev najprimernejših postopkov za oceno tveganja in sanacijskih ukrepov ob upoštevanju različnih geoloških, hidroloških in klimatskih značilnosti v Evropi.

2. Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljše razpoložljive tehnologije ali je o tem obveščen.

3. Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi organizacijami o najboljši razpoložljivi tehnologiji, z njo povezanem spremljanju stanja in njenem razvoju. Komisija objavi rezultate izmenjave informacij.

Člen 22

Izvedba in sprememba ukrepov

1. Komisija do ... (29) sprejme v skladu s postopkom iz člena 23(2) določbe, ki zadevajo naslednje točke, pri čemer prednostno upošteva točke (e), (f) in (g):

(a)	uskladitev in redno pošiljanje informacij iz členov 7(5) in 12(6);

(b)	izvajanje člena 13(5), vključno s tehničnimi zahtevami glede opredelitve lahko sprostljivega cianida in metode njegovega merjenja;

(c)	tehnične smernice za določitev finančne garancije v skladu z zahtevami člena 14(2);

(d)	tehnične smernice za inšpekcijski nadzor v skladu s členom 17;

(e)	dopolnitev tehničnih zahtev za opredelitev odpadkov, podano v Prilogi II;

(f)	razlago opredelitve iz točke 3 člena 3;

(g)	razlago meril za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III;

(h)	določitev usklajenih standardov za metode vzorčenja in analiziranja, ki so potrebne za tehnično izvajanje te direktive.

2. Vsakršne nadaljnje spremembe, potrebne za prilagajanje prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku, Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 23(2).

Namen teh sprememb je doseči visoko raven varstva okolja.

Člen 23

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor iz člena 18 Direktive 75/442/EGS, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik

Člen 24

Prehodna določba

1. Države članice zagotovijo, da objekti za ravnanje z odpadki, ki so jim bila izdana dovoljenja ali so že obratovali dne … (30), izpolnjujejo določbe te direktive do … (31), razen objektov iz člena 14(1), ki morajo izpolnjevati določbe do … (32), in objektov iz člena 13(5), ki morajo izpolnjevati določbe v skladu s časovnim razporedom iz te direktive.

2. Odstavek 1 ne velja za objekte za ravnanje z odpadki, ki so bili zaprti do … (31).

3. Členi 5 do 11, 12(1), (2), (5) in (6), 13(4) in (5) ter 14(1) do (3) se ne uporabljajo za objekte za ravnanje z odpadki:

—	ki so prenehali sprejemati odpadke pred … (31),

—	ki zaključujejo postopke zaprtja v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti oziroma programi, ki jih je potrdil pristojni organ,

—	ki se bodo dejansko zaprli do 31. decembra 2010.

Države članice do … (33) uradno obvestijo Komisijo o takšnih primerih in zagotovijo, da upravljanje teh objektov ne ovira doseganja ciljev te direktive in ciljev druge zakonodaje Skupnosti, vključno z Direktivo 2000/60/ES.

Člen 25

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo do … (34). O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načine sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

…

Za Svet

Predsednik

…

(1) UL C 80, 30.3.2004, str. 35.

(2) UL C 109, 30.4.2004, str. 33.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 31. marca 2004 (UL C 103 E, 29.4.2004, str. 634), Skupno stališče Sveta z dne 12. aprila 2005 in Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) UL L 345, 31.12.2003, str. 97.

(5) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(6) UL C 65 E, 14.3.2002, str. 382.

(7) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(8) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(9) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(10) Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L 10, 14.1.1997, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(11) Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, 28.11.1992, str. 9).

(12) Direktiva Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 404, 31.12.1992, str. 10).

(13) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(14) UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(15) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(16) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(17) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

(18) Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, 16.8.1967, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/73/ES (UL L 152, 30.4.2004, str. 1).

(19) Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

(20) Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/35/ES (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

(21) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(22) Direktiva Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L 129, 18.5.1976, str. 23). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES.

(23) Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (UL L 20, 26.1.1980, str. 43). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

(24) Datum iz člena 25(1).

(25) Pet let po datumu iz člena 25(1).

(26) Deset let po datumu iz člena 25(1).

(27) UL L ….“

(28) Datum iz člena 25(1).

(29) Dve leti od dneva začetka veljavnosti te direktive.

(30) Datum iz člena 25(1).

(31) Štiri leta po datumu iz člena 25(1).

(32) Šest let po datumu iz člena 25(1).

(33) Tri mesece po datumu iz člena 25(1).

(34) 24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

PRILOGA I

Politika preprečevanja večjih nesreč in informacije, ki jih je treba sporočiti zadevni javnosti

1. Politika preprečevanja večjih nesreč

Politika upravljavca za preprečevanje večjih nesreč in njegov sistem obvladovanja varnosti morata biti sorazmerna z nevarnostjo večjih nesreč, ki jo predstavlja objekt za ravnanje z odpadki. Za njuno izvajanje je treba upoštevati vsebine v nadaljevanju:

1.	politika preprečevanja večjih nesreč naj vsebuje splošne cilje in načela ukrepanja upravljavca glede obvladovanja nevarnosti večjih nesreč;

2.	sistem obvladovanja varnosti naj vsebuje tisti del splošnega sistema vodenja in upravljanja, ki se nanaša na organiziranost, odgovornosti, dejavnosti, postopke, procese in vire za določanje in izvajanje politike preprečevanja večjih nesreč;

sistem obvladovanja varnosti naj obravnava naslednje zadeve:

(a)	organizacijo in osebje — vloge in odgovornosti osebja, vključenega na vseh ravneh organizacije v obvladovanje večjih nevarnosti; ugotavljanje potreb po usposabljanju tega osebja in zagotavljanje tega usposabljanja; vključitev zaposlenih in po potrebi tudi podizvajalcev;

(b)	ugotavljanje in oceno večjih nevarnosti — sprejetje in izvajanje postopkov za sistematično ugotavljanje večjih nevarnosti, ki nastanejo pri rednem ali izrednem obratovanju, ter oceno njihove verjetnosti in resnosti;

(c)	nadzor obratovanja — sprejetje in izvajanje postopkov in navodil za varno obratovanje, vključno z vzdrževanjem obrata, procesi, opremo in začasnimi zaustavitvami;

(d)	obvladovanje sprememb — sprejetje in izvajanje postopkov za načrtovanje sprememb na objektih za ravnanje z odpadki ali za načrtovanje novih objektov;

(e)	načrtovanje za primer nesreče — sprejetje in izvajanje postopkov za sistematično ugotavljanje predvidljivih nesreč ter postopkov za pripravo, preizkušanje in pregled načrtov za ukrepe ob takšnih nesrečah;

(f)

spremljanje stanja in nadzor — sprejetje in izvajanje postopkov za tekoče ocenjevanje skladnosti s cilji iz politike upravljavca za preprečevanje večjih nesreč in iz sistema obvladovanja varnosti ter mehanizmov za preiskave in korektivno ukrepanje ob neskladnosti. Postopki naj vključujejo sistem upravljavca za poročanje o večjih nesrečah ali skorajšnjih nesrečah, zlasti tistih, ki vključujejo odpoved zaščitnih ukrepov in njihovo preiskavo in nadaljnje ukrepanje na podlagi pridobljenih novih spoznanj;

(g)

revizijo in pregled — sprejetje in izvajanje postopkov za redno sistematično ocenjevanje politike upravljavca za preprečevanje večjih nesreč ter učinkovitosti in primernosti sistema obvladovanja varnosti; dokumentiran pregled izvajanja politike in sistema obvladovanja varnosti ter njuno posodabljanje, ki ga izvaja vodstvo organizacije.

2. Informacije, ki jih je treba sporočiti zadevni javnosti

1.	Ime upravljavca in naslov objekta za ravnanje z odpadki.

2.	Položaj osebe, ki daje informacije.

3.	Potrditev, da za objekt za ravnanje z odpadki veljajo predpisi in/ali upravne določbe za izvajanje te direktive in po potrebi da so bile informacije o elementih iz člena 6(2) predložene pristojnemu organu.

4.	Jasno in enostavno obrazložitev ene ali več dejavnosti, ki se izvajajo na objektu.

5.	Običajna imena oziroma splošna imena ali skupino nevarnosti snovi in pripravkov, navzočih v objektu za ravnanje z odpadki, ki lahko povzročijo večjo nesrečo, z navedbo njihovih glavnih nevarnih lastnosti.

6.	Splošne informacije v zvezi z vrsto nevarnosti večjih nesreč, vključno z njihovimi možnimi posledicami za okoliško prebivalstvo in okolje.

7.	Ustrezne informacije o tem, kako je treba okoliško prebivalstvo opozoriti in obvestiti ob večji nesreči.

8.	Ustrezne informacije o tem, kako mora ukrepati in kako se mora vesti zadevno prebivalstvo ob večji nesreči.

9.	Potrditev, da mora upravljavec izvesti ustrezna opravila na objektu, zlasti v povezavi s službami za ukrepanje ob nesrečah, pri reševanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih učinkov.

10.	Navedbo načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, izdelanega za odpravljanje posledic nesreč zunaj objekta. Ta navedba naj vsebuje nasvete v zvezi s sodelovanjem pri navodilih ali zahtevah služb za ukrepanje ob nesrečah v času nesreče.

11.	Podrobnosti o tem, kje je mogoče dobiti nadaljnje pomembne informacije, z upoštevanjem zahtev o zaupnosti, ki jih določa nacionalna zakonodaja.

PRILOGA II

Opredelitev odpadkov

Odpadki, ki se odlagajo na objektih, so takšni, da je mogoče zagotoviti dolgoročno fizikalno in kemično stabilnost objekta in preprečiti večje nesreče. Opredelitev odpadkov vključuje po potrebi in v skladu s kategorijo objekta za ravnanje z odpadki naslednje vidike:

1.	opis pričakovanih fizikalnih in kemičnih lastnosti odpadkov, ki se odlagajo kratkoročno in dolgoročno, s posebnim poudarkom na njihovi obstojnosti v površinskih atmosferskih/vremenskih razmerah;

2.	klasifikacijo odpadkov v skladu z ustreznim vnosom v Odločbi Komisije 2000/532/ES (1), s posebnim upoštevanjem njihovih negativnih značilnosti;

3.	opis kemičnih snovi, ki se uporabljajo za bogatenje mineralnih surovin, in njihovo obstojnost;

4.	opis načina odlaganja;

5.	sistem za prevoz odpadkov.

(1) Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3). Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2001/573/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 18).

PRILOGA III

Merila za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki

Objekt za ravnanje z odpadki spada v kategorijo A, če:

—	je iz ocene tveganja, ki upošteva dejavnike, kakršni so npr. sedanja ali bodoča velikost objekta za ravnanje z odpadki, njegova lokacija in vplivi na okolje, razvidno, da bi okvara ali nepravilno obratovanje, kot je npr. zrušitev jalovišča ali porušitev pregrade, lahko povzročilo večjo nesrečo,

—	so v njem odpadki, ki v skladu z Direktivo 91/689/EGS ob preseganju določene mejne vrednosti veljajo za nevarne, ali

—	so v njem snovi ali pripravki, ki v skladu z direktivama 67/548/EGS oziroma 1999/45/ES ob preseganju določene mejne vrednosti veljajo za nevarne.

UTEMELJITVE SVETA

I. UVOD

1.	Komisija je Svetu predložila svoj predlog 3. junija 2003 (1). Predlog temelji na členu 175(1) Pogodbe.

2.	Ekonomsko-socialni odbor je svoje mnenje predložil 11. decembra 2003 (2).

3.	Odbor regij je podal svoje mnenje 11. februarja 2004 (3).

4.	Evropski parlament je svoje mnenje sprejel v prvi obravnavi 31. marca 2004 (4).

5.	Svet je 12. aprila 2005 sprejel skupno stališče v skladu s členom 251(2) Pogodbe.

II. CILJ

Cilj predloga je določiti minimalne zahteve, s katerimi se izboljša način ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, in sicer posebej z obravnavanjem tveganj za zdravje ljudi in okolje, ki lahko nastanejo zaradi obdelave, predelave in odstranjevanja takšnih odpadkov. V ta namen vsebuje predlog naslednje bistvene elemente: pogoje glede dovoljenja za obratovanje, splošne obveznosti, ki zajemajo ravnanje z odpadki, obveznost opredelitve odpadkov pred njihovim odlaganjem ali obdelavo, ukrepe za zagotovitev varnosti objektov za odstranjevanje odpadkov, zahtevo po pripravi načrtov za zaprtje in obveznost zagotovitve primerne ravni finančnega zavarovanja.

III. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

1. Splošni del

Skupno stališče je v glavnem skladno s stališčema, ki sta ju zavzela Komisija in Parlament, v kolikor:

—	potrjuje vse cilje in bistvene elemente predloga Komisije, ki jih je podprl tudi Evropski parlament,

—

kar najbolj upošteva mnenje Evropskega parlamenta, s tem da prevzema dobesedno ali smiselno veliko njegovih sprememb. Zlasti pa je Svet načeloma sprejel elemente sprememb, ki zadevajo področje uporabe Direktive, opredelitev objekta za odstranjevanje odpadkov, finančno garancijo in seznam zaprtih objektov, s pridržkom nekaterih prilagoditev (glej odstavek 2 za posebne pripombe).

2. Spremembe Evropskega parlamenta

Na plenarnem glasovanju 31. marca 2004 je EP v prvi obravnavi sprejel 74 sprememb k predlogu. Skupno stališče vključuje (v celoti, deloma ali načeloma, z enakimi ali podobnimi besedami, oziroma smiselno) 43 sprememb.

(a)

Spremembe, ki so bile vključene, se lahko združijo na naslednji način: (spremembe so spodaj podane v takšnem vrstnem redu, kot so vključene v skupno stališče)

19 sprememb, sprejetih (skoraj) dobesedno: 3, 7, 11, 12, 14, 16, 28, 30, 32, 35, 39, 93, 50, 51, 52, 57, 59, 60, 75.

24 sprememb, sprejetih deloma ali smiselno.

Uvodne izjave

Sprememba 2: Določeno je bilo, da morajo odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ustrezati opredelitvi iz Okvirne direktive o odpadkih, če naj se uporabljajo minimalne zahteve te direktive.

Sprememba 5: Ta sprememba je bila vključena z nekaterimi manjšimi spremembami za zagotovitev doslednosti.

Sprememba 86: Ta sprememba je bila načeloma sprejeta (glej tudi spremembo 98). Poleg tega lahko države članice zmanjšajo ali opustijo določene zahteve za nenevarne odpadke, ki niso inertni. Nadalje Svet meni, da je treba tudi za odpadke, ki nastanejo pri pridobivanju, obdelavi in skladiščenju šote, uporabljati le zahteve v omejenem obsegu.

Sprememba 6: glej spremembi 71 in 72.

Členi

Sprememba 13: Ta sprememba je smiselno vključena v uvodni izjavi 8.

Sprememba 98: Evropski parlament je predlagal, da se za nenevarne odpadke, ki niso inertni, neonesnaženo zemljo in nenevarne odpadke, ki nastanejo pri iskanju, uporabljajo zahteve v omejenem obsegu. Svet je to spremembo sprejel in pojasnil, da je treba pri objektih za odstranjevanje odpadkov kategorije A v vsakem primeru uporabljati določbe te direktive. Nadalje Svet meni, da je treba tudi za odpadke, ki nastanejo pri pridobivanju, obdelavi in skladiščenju šote, uporabljati le te zahteve v omejenem obsegu. Poleg tega je Svet dodal možnost, da države članice zmanjšajo ali opustijo nekatere zahteve glede nenevarnih odpadkov, ki niso inertni, razen če se ne odlagajo na objektih za odstranjevanje odpadkov kategorije A.

Sprememba 17: Izraz „termični“ postopek je bil dodan seznamu postopkov, ki se izvajajo na mineralnih surovinah z namenom pridobivanja mineralne surovine.

Sprememba 21: Evropski parlament je predlagal, da se za skladiščenje odpadkov ne uporablja časovnega obdobja, preden objekt ni opredeljen kot objekt za odstranjevanje odpadkov. Svet je ta pristop sprejel glede vseh objektov za odstranjevanje odpadkov kategorije A in objektov za nevarne odpadke, ki so opisani v načrtu ravnanja z odpadki, za manj nevarne kategorije odpadkov pa je predvidel načelo večje sorazmernosti.

Sprememba 25: Poleg obdelave, predelave in odstranjevanja rudarskih odpadkov je bilo vključeno njihovo zmanjšanje.

Sprememba 27: Prvi del spremembe je bil sprejet dobesedno.

Sprememba 29: Sprejet je bil smisel te spremembe; podrobnosti so bile črtane, ker so obveljale za preveč specifične.

Sprememba 31: Sprememba je bila sprejeta ob upoštevanju rahlega preoblikovanja besedila.

Sprememba 36: Namen te spremembe je bil dodati zahtevo po vključitvi varnostnega poročila in notranjega načrta za ukrepanje ob nesrečah v politiko preprečevanja večjih nesreč, ki jo zahteva člen 6(3). V skupnem stališču je zahteva po varnostnem poročilu in notranjem načrtu za ukrepanje ob nesrečah uvedena v členu 5(3)(a) skupaj z načrtom ob večjih nesrečah, ki bo vključen v spremljajoči dokument načrta ravnanja z odpadki za objekte za odstranjevanje odpadkov kategorije A.

Sprememba 37: Smisel te spremembe je bil upoštevan v členu 7(4), ki zajema vse okoliščine za ponovno preverjanje in po potrebi posodobitev pogojev za dovoljenje.

Sprememba 44: Vključeno je bilo preprečevanje onesnaževanja zemlje kot enega od ukrepov, ki jih mora sprejeti upravljavec pri zasutju odkopnih jam z rudarskimi odpadki v sanacijske in gradbene namene.

Sprememba 47: Sprejeta je bila zahteva za redno spremljanje stanja in inšpekcijski nadzor objekta za odstranjevanje odpadkov.

Sprememba 63: Svet je pozornost usmeril na emisijo prahu in plina.

Spremembe 66-67-68: Te spremembe večinoma ustrezajo določitvam iz skupnega stališča Sveta. O postopkih za določitev finančne garancije odločajo države članice, Komisija pa v ta namen določi tehnične smernice (člen 22(1)(c)); brez garancije ni mogoče začeti nikakršne dejavnosti, ki vključuje odlaganje odpadkov na objektu za odstranjevanje odpadkov (člen 7(2)(d)). Uporabljen je bil izraz „finančna garancija (npr. v obliki pologa, vključno z vzajemnim zajamčenim kapitalom, financiranim s strani industrije) ali enakovredno jamstvo“, ki upošteva različne pravne sisteme v državah članicah.

Sprememba 70: Ta sprememba je bila sprejeta ob upoštevanju zaščitnega ukrepa, v skladu s katerim velja zakonodaja Skupnosti o dostopu javnosti do informacij.

Sprememba 71-72: Svet sprejme smisel spremembe, v kateri se zahteva priprava seznama zaprtih objektov za odstranjevanje odpadkov, ki povzročajo resne negativne vplive na okolje ali utegnejo srednjeročno ali kratkoročno postati resna grožnja za zdravje ljudi ali okolje. Pri preoblikovanju besedila spremembe je Svet skušal uskladiti cilje o visoki ravni varstva okolja in čim večjem zmanjšanju upravnega bremena, ki nastane zaradi obveznosti priprave takšnega seznama.

Sprememba 76: Besedilo prve alinee Priloge III je bilo preoblikovano z navedbo „večje nesreče“; ustrezna opredelitev (člen 3(16)) vsebuje izrazje, ki ga je predlagal Evropski parlament.

(b)

Naslednje spremembe niso bile vključene:

Uvodne izjave

Sprememba 4: Evropski parlament predlaga črtanje te uvodne izjave, ki pojasnjuje, da Okvirna direktiva o odpadkih še naprej velja za vse vidike ravnanja z rudarskimi odpadki, ki jih ne ureja ta direktiva.

Sprememba 8: Evropski parlament predlaga črtanje standardne določbe o načelu subsidiarnosti, ki naj bi se uporabljalo za ta predlog.

Členi

Spremembe 42, 43, 45: Te spremembe presegajo področje uporabe tega predloga. S spremembo 42 bi bili vključeni neodpadni materiali; s spremembama 43 in 45 pa bi se ukrepi, namenjeni odpadkom za zapolnitev, razširili na samo odkopno jamo.

Spremembe 9, 90, 22, 24, 26, 34, 38, 40, 41, 48, 53, 55, 56, 61, 74: Te spremembe vsebujejo pojasnila, ki so po mnenju Sveta preveč podrobna/prestroga, da bi bila vključena v direktivo, ali takšna, ki so že vključena v druge člene predloga. Sprememba 90 je bila vključena v uvodno izjavo 4.

Sprememba 65: Svet meni, da je ta sprememba zunaj področja uporabe te direktive.

Sprememba 69: Ta sprememba spreminja izrazje, ki je bilo vzeto iz Konvencije OZN o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija iz Espooja).

Spremembe 19, 20, 88: Te spremembe zadevajo jezikovna ali terminološka vprašanja, ki jih Svet za zagotovitev doslednosti v celotnem predlogu ni sprejel.

Spremembe 46, 54, 58, 73: Te spremembe zajemajo sklicevanja na zakonodajo Skupnosti, ki velja v vsakem primeru; vsekakor pa morajo biti ti okoljski standardi Skupnosti izpolnjeni.

Spremembi 62 in 64: Člen 13(4) že zahteva, da države članice odstranjevanje rudarskih odpadkov v kakršno koli sprejemno vodno telo, ki ni zgrajeno za namene odlaganja rudarskih odpadkov, pogojujejo z upravljavčevim izpolnjevanjem ustreznih zahtev direktiv 76/464/EGS, 80/68/EGS in 2000/60/ES.

IV. ZAKLJUČEK

Kljub temu da Svet ne more sprejeti vseh sprememb, ki jih je odobril Evropski parlament, pa meni, da se skupno stališče v veliki meri ujema s pomisleki Parlamenta in je skladno s spremenjenim predlogom Komisije.

(1) Dok. 10143/03 – COM(2003) 319 konč.

(2) UL C 80, 30.3.2004, str. 35-38.

(3) UL C 109, 30.4.2004, str. 33-45.

(4) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 634.

12.7.2005

Uradni list Evropske unije

CE 172/26

SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 24/2005,

ki ga je sprejel Svet dne 18. aprila 2005

z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/.../ES z dne … o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (optičnih sevanj) (devetnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(2005/C 172 E/02)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (1), predloženega po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Pogodbo lahko Svet z direktivami sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti delovnega okolja, ki zagotovijo višjo raven varovanja zdravja in varnosti delavcev. Take direktive ne smejo nalagati upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi ovirale ustanavljanje ter razvoj malih in srednje velikih podjetij.

(2)

Sporočilo Komisije o programu ukrepanja v zvezi z izvajanjem Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev predvideva uvedbo minimalnih zahtev za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki jih povzročajo fizikalni dejavniki. Septembra 1990 je Evropski parlament sprejel resolucijo o tem programu ukrepanja (4) in pozval zlasti Komisijo, naj pripravi posebno direktivo o tveganjih, ki jih povzročajo hrup in vibracije ter vsi drugi fizikalni dejavniki na delovnem mestu.

(3)

Kot prvi korak sta Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo 2002/44/ES z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (vibracij) (šestnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (5). Nato sta Evropski parlament in Svet 6. februarja 2003 sprejela Direktivo 2003/10/ES o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (hrup) (sedemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (6). Potem sta 29. aprila 2004 Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo 2004/40/ES o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (osemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (7).

(4)

Sedaj se ocenjuje, da je treba uvesti ukrepe za varovanje delavcev pred tveganji povezanimi z optičnimi sevanji, zaradi njihovih vplivov na zdravje in varnost delavcev, zlasti zaradi njihove škodljivosti za oči in kožo. Ti ukrepi so namenjeni zagotavljanju zdravja in varnosti vsakega posameznega delavca in hkrati ustvarjanju minimalne podlage varovanja za vse delavce Skupnosti, da bi se izognili možnim izkrivljanjem konkurence.

(5)

Ta direktiva določa minimalne zahteve in tako omogoča državam članicam, da obdržijo ali sprejmejo strožje določbe za varstvo delavcev, predvsem nižje mejne vrednosti izpostavljenosti. Izvajanje te direktive ne sme opravičevati nikakršnega poslabšanja razmer, ki že prevladujejo v posamezni državi članici.

(6)	Sistem varovanja pred nevarnostmi optičnih sevanj se mora omejiti na splošno opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči, načel, ki jih je treba upoštevati, in osnovnih vrednosti, ki jih je treba uporabljati, s čimer se državam članicam omogoči, da minimalne zahteve uporabljajo na enakovreden način.

(7)

Raven izpostavljenosti optičnim sevanjem se lahko učinkoviteje zniža z vključitvijo preventivnih ukrepov v načrtovanje delovnih postaj ter z izbiro delovne opreme, postopkov in metod, z namenom prednostno zmanjšati tveganja pri viru. Določbe v zvezi z delovno opremo in metodami tako prispevajo k varovanju zadevnih delavcev. V skladu s splošnimi načeli preprečevanja iz člena 6(2) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (8) imajo kolektivni varnostni ukrepi prednost pred ukrepi za zaščito posameznika.

(8)	Delodajalci morajo v skladu s tehničnim napredkom in znanstvenimi dognanji v zvezi s tveganji, ki se nanašajo na izpostavljenost optičnim sevanjem, izvesti prilagoditve za izboljšanje varnosti in varovanja zdravja delavcev.

(9)	Ker je ta direktiva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, se navedena direktiva uporablja za izpostavljenost delavcev optičnim sevanjem in ne vpliva na strožje in/ali posebne določbe, ki jih vsebuje ta direktiva.

(10)	Ta direktiva predstavlja praktičen korak k oblikovanju socialne razsežnosti notranjega trga.

(11)

Izboljšavo načel pravne ureditve in zagotovitev višje ravni varstva je mogoče spodbuditi z dopolnilnim pristopom, tj. nadzorom, ki bo zagotovil, da bodo izdelki proizvajalcev virov optičnega sevanja in z njimi povezana oprema ustrezali usklajenim standardom za zdravstveno varstvo in varnost uporabnikov v zvezi s tveganji, ki so del teh izdelkov; zatorej ni potrebno, da bi delodajalci ponavljali s strani proizvajalca že izvedene meritve ali izračune za določitev skladnosti z osnovnimi varnostnimi zahtevami za to opremo, določenimi v veljavnih direktivah Skupnosti.

(12)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se morajo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(13)

Spoštovanje mejnih vrednosti izpostavljenosti mora zagotoviti visoko raven varovanja glede vplivov na zdravje, ki so lahko posledica izpostavljenosti optičnim sevanjem. Vendar pa glede na to, da uporaba mejnih vrednosti izpostavljenosti in tehničnega nadzora ni ustrezna v primeru izpostavljenosti naravnim virom optičnega sevanja, so pri oceni in zmanjševanju tveganja zaradi izpostavljenosti soncu bistveni preventivni ukrepi, vključno z informiranjem in usposabljanjem delavcev.

(14)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pripravljanju zakonodaje (10) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj in področje uporabe

1. Ta direktiva, ki je devetnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti optičnim sevanjem med njihovim delom.

2. Ta direktiva se nanaša na tveganje za zdravje in varnost delavcev zaradi škodljivih vplivov na oči in kožo, ki so posledica izpostavljenosti optičnim sevanjem.

3. Direktiva 89/391/EGS se v celoti uporablja za celotno področje iz odstavka 1 ne glede na strožje in/ali bolj specifične določbe iz te direktive.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

optično sevanje: vsako elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 1 mm. Spekter optičnega sevanja je razdeljen na ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje:

(i)	ultravijolično sevanje: optično sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 400 nm. Ultravijolično območje se deli na UVA (315–400 nm), UVB (280–315 nm) in UVC (100–280 nm);

(ii)	vidno sevanje: optično sevanje z valovnimi dolžinami med 380 nm in 780 nm;

(iii)

infrardeče sevanje: optično sevanje z valovnimi dolžinami med 780 nm in 1 mm. Infrardeče območje se deli na IRA (780–1 400 nm), IRB (1 400–3 000 nm) in IRC (3 000 nm–1 mm);

(b)	laser (ojačevanje svetlobe s stimuliranim sevanjem): vsako sredstvo, ki lahko proizvaja ali ojači elektromagnetno sevanje v območju valovnih dolžin optičnega sevanja, predvsem s postopkom nadzorovanega stimuliranega sevanja;

(c)	lasersko sevanje: optično sevanje laserja;

(d)	nekoherentno sevanje: vsako optično sevanje, ki ni lasersko;

(e)

mejne vrednosti izpostavljenosti: mejne vrednosti izpostavljenosti optičnim sevanjem temeljijo neposredno na ugotovljenih vplivih sevanj na zdravje in bioloških presojah. Upoštevanje teh mejnih vrednosti bo zagotovilo, da bodo delavci, izpostavljeni umetnim virom optičnih sevanj, zavarovani pred vsemi znanimi škodljivimi vplivi za zdravje;

(f)	obsevanost, iradianca (E) ali gostota pretoka moči: sevajoči tokovni vpad, ki vpada na enoto površine, izražen v vatih na kvadratni meter (W m-2);

(g)	izpostavljenost sevanju (H): časovni integral obsevanosti, izražen v džulih na kvadratni meter (J m-2);

(h)	energijska sevnost, radianca (L): sevalni tok ali izstopna moč na prostorski kot na enoto površine, izražen v vatih na kvadratni meter na steradian (W m-2 sr-1);

(i)	raven: součinkovanje obsevanosti, izpostavljenosti sevanju in energijski sevnosti, ki jim je delavec izpostavljen.

Člen 3

Mejne vrednosti izpostavljenosti

1. Mejne vrednosti izpostavljenosti za nekoherentno sevanje, ki ga ne oddajajo naravni viri optičnih sevanj, so navedene v Prilogi I.

2. Mejne vrednosti izpostavljenosti za laserska sevanja so navedene v Prilogi II.

ODDELEK II

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Člen 4

Ugotavljanje izpostavljenosti in ocena tveganj

1. V primeru delavcev, ki so izpostavljeni umetnim virom optičnih sevanj, delodajalec pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 6(3) in 9(1) Direktive 89/391/EGS oceni in po potrebi izmeri in/ali izračuna ravni optičnih sevanj, ki so jim bili delavci izpostavljeni, tako da se lahko določijo in izvedejo potrebni ukrepi za omejitev izpostavljenosti na sprejemljive vrednosti. Uporabljena metodologija, ocenjevanja, meritve in/ali izračuni morajo biti v skladu s standardi Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) za lasersko sevanje, za nekoherentna sevanja pa v skladu s priporočili Mednarodne komisije za osvetlitev (CIE) in Evropskega odbora za standardizacijo (CEN). V primerih izpostavljenosti, ki jih ne obravnavajo ti standardi in priporočila, in dokler ne bodo dostopni ustrezni EU standardi in priporočila, morajo biti ocena, meritev in/ali izračuni izvedeni na osnovi dostopnih nacionalnih ali mednarodnih znanstveno utemeljenih smernic. V obeh primerih izpostavljenosti se lahko pri oceni upoštevajo podatki, ki jih je zagotovil proizvajalec opreme, če so ti zajeti v ustreznih direktivah Skupnosti.

2. V primeru delavcev, ki so izpostavljeni naravnim virom optičnih sevanj, delodajalec pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 6(3) in 9(1) Direktive 89/391/EGS oceni tveganja za zdravje in varnost, tako da se lahko določijo in izvedejo ukrepi za zmanjšanje teh tveganj.

3. Oceno, meritev in/ali izračune iz odstavka 1 ter oceno iz odstavka 2 načrtujejo in v primernih presledkih izvajajo pristojne službe ali osebe, ob upoštevanju določb členov 7 in 11 Direktive 89/391/EGS o potrebnih pristojnih službah ali osebah ter o posvetovanju z delavci in njihovem sodelovanju. Podatki, pridobljeni z ocenami, skupaj s podatki na podlagi meritev in/ali izračunov ravni izpostavljenosti iz odstavka 1, se shranijo v ustrezni obliki tako, da je omogočen vpogled vanje v kasnejši fazi.

4. Na podlagi člena 6(3) Direktive 89/391/EGS mora biti delodajalec pri oceni tveganja pozoren zlasti na naslednje:

(a)	raven, razpon valovnih dolžin in trajanje izpostavljenosti umetnim virom optičnih sevanj;

(b)	izpostavljenost naravnim virom optičnih sevanj;

(c)	mejne vrednosti izpostavljenosti iz člena 3 te direktive;

(d)	kakršne koli vplive na zdravje in varnost delavcev iz posebej ogroženih skupin delavcev;

(e)	kakršne koli možne vplive na zdravje in varnost delavcev, ki so posledica medsebojnega vpliva optičnih sevanj in na svetlobo občutljivih kemičnih snovi na delovnem mestu;

(f)	vse posredne vplive, kot so začasna oslepitev, eksplozija ali ogenj;

(g)	obstoj nadomestne opreme, načrtovane za zmanjšanje ravni izpostavljenosti optičnim sevanjem;

(h)	ustrezne informacije, pridobljene z zdravstvenim nadzorom, vključno, kolikor je mogoče, z objavljenimi informacijami;

(i)	izpostavljenost mnogovrstnim virom optičnih sevanj;

(j)	opredelitev, ki se uporablja za laser v skladu z ustreznimi standardi IEC, in vsako podobno opredelitev v zvezi s katerimi koli umetnimi viri, ki bi lahko povzročili podobno poškodbo kot laser razreda 3B ali 4;

(k)	podatke o virih optičnih sevanj in z njimi povezano delovno opremo, ki jih zagotovijo proizvajalci delovne opreme v skladu z ustreznimi direktivami Skupnosti.

5. Delodajalec mora imeti oceno tveganja v skladu s členom 9(1)(a) Direktive 89/391/EGS in opredeliti, katere ukrepe je treba sprejeti v skladu s členoma 5 in 6 te direktive. Ocena tveganja se zapiše na ustreznem mediju v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; lahko vključuje tudi utemeljitev delodajalca v primeru, če nadaljnje ocenjevanje tveganja zaradi narave in obsega nevarnosti v zvezi z optičnimi sevanji ni potrebno. Ocena tveganja se redno posodablja, zlasti če so nastale znatne spremembe, zaradi katerih bi lahko zastarela, ali kadar rezultati zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno.

Člen 5

Določbe za preprečevanje ali zmanjšanje tveganja

1. Ob upoštevanju tehničnega napredka in razpoložljivih ukrepov za nadzor tveganja pri viru se tveganja zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju odpravijo ali zmanjšajo na minimum.

Zmanjšanje tveganj zaradi izpostavljenosti optičnim sevanjem temelji na splošnih načelih preventive iz Direktive 89/391/EGS.

2. Kadar ocena tveganja, izvedena v skladu s členom 4(1), za delavce, izpostavljene umetnim virom optičnih sevanj, pokaže, da bi bile mejne vrednosti izpostavljenosti lahko presežene, delodajalec izdela akcijski načrt in ga izvaja, vključno s tehničnimi in/ali organizacijskimi ukrepi, ki morajo upoštevati zlasti:

(a)	druge delovne metode, ki zmanjšujejo tveganje zaradi optičnih sevanj;

(b)	izbor opreme, ki oddaja manj optičnih sevanj, ob upoštevanju dela, ki ga je potrebno opraviti;

(c)	tehnične ukrepe za zmanjšanje emisije optičnih sevanj, vključno z uporabo, kadar je to potrebno, koordinacije oz. sinhronizacije procesov, zaščite in podobnih mehanizmov za varovanje zdravja;

(d)	ustrezne programe vzdrževanja delovne opreme, delovnih mest in sistemov delovnih postaj;

(e)	načrtovanje in razmestitev delovnih mest in delovnih postaj;

(f)	omejitve trajanja in raven izpostavljenosti;

(g)	dostopnost ustrezne osebne varovalne opreme;

(h)	navodila proizvajalca opreme, če je to določeno v ustrezni direktivi Skupnosti.

3. Kadar ocena tveganja, izvedena v skladu s členom 4(2), pokaže, da obstaja tveganje za delavce, izpostavljene naravnim virom optičnih sevanj, delodajalec izdela akcijski načrt in ga izvaja, vključno s tehničnimi in/ali organizacijskimi ukrepi, da zmanjša tveganje za varnost ali zdravje na minimum.

4. Na podlagi ocene tveganja, izvedene na podlagi člena 4, se delovna mesta, kjer bi bili delavci lahko izpostavljeni ravnem optičnih sevanj iz umetnih virov, ki presegajo mejne vrednosti izpostavljenosti, označijo v skladu z Direktivo Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (11). Ugotovijo se zadevna območja in dostop do njih se omeji tam, kjer je to tehnično izvedljivo in kjer obstaja tveganje, da bi bile mejne vrednosti izpostavljenosti lahko presežene.

5. Če so kljub ukrepom, ki jih sprejme delodajalec, da bi se ravnal po tej direktivi v zvezi z umetnimi viri optičnih sevanj, mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, delodajalec takoj sprejme ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti pod mejne vrednosti. Ugotovi razloge, zakaj so bile mejne vrednosti presežene, ter ustrezno prilagodi varovalne in preventivne ukrepe, da prepreči ponovno prekoračitev. Izpostavljenost delavcev v nobenem primeru ne sme presegati mejnih vrednosti.

6. V skladu s členom 15 Direktive 89/391/EGS delodajalec prilagodi ukrepe iz tega člena zahtevam delavcev iz posebej ogroženih skupin delavcev.

Člen 6

Obveščanje in usposabljanje delavcev

Brez poseganja v člena 10 in 12 Direktive 89/391/EGS delodajalec zagotovi, da so delavci, ki so pri delu izpostavljeni tveganjem zaradi optičnih sevanj, in/ali njihovi predstavniki informirani in usposobljeni v zvezi z rezultati ocene tveganja iz člena 4 te direktive, zlasti glede:

(a)	sprejetih ukrepov za izvajanje te direktive;

(b)	mejnih vrednosti izpostavljenosti in z njimi povezanih morebitnih tveganj;

(c)	rezultatov ocene, meritev in/ali izračunov ravni izpostavljenosti optičnim sevanjem, izvedenih v skladu s členom 4 te direktive, skupaj z obrazložitvijo njihovega pomena in morebitnih tveganj;

(d)	odkrivanja škodljivih vplivov izpostavljenosti na zdravje in njihovega poročanja;

(e)	okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora;

(f)	varnih delovnih postopkov, ki izpostavljenost optičnim sevanjem omejijo na najnižjo možno raven;

(g)	pravilne uporabe ustrezne osebne zaščitne opreme.

Člen 7

Posvetovanje in sodelovanje delavcev

Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov glede zadev, ki jih zajema ta direktiva, poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

ODDELEK III

DRUGE DOLOČBE

Člen 8

Zdravstveni nadzor

1. Brez poseganja v člen 14 Direktive 89/391/EGS sprejmejo države članice predpise za zagotavljanje ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev, kadar rezultat ocene tveganja iz člena 4 te direktive pokaže, da je njihovo zdravje ogroženo. Te določbe, vključno z zahtevami glede zdravstvene dokumentacije in njene dostopnosti, se uvedejo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

2. Države članice sprejmejo ukrepe, da zagotovijo izdelavo in sprotno dopolnjevanje dokumentacije za vsakega delavca, ki je pod zdravstvenim nadzorom v skladu z odstavkom 1. Zdravstvena dokumentacija vsebuje povzetek rezultatov opravljenega zdravstvenega nadzora. Hrani se v primerni obliki, ki omogoča ob upoštevanju zaupnosti kasnejše konzultacije. Kopije ustrezne dokumentacije je treba ob upoštevanju zaupnosti predložiti pristojnim organom, če to zahtevajo. Posamezni delavec ima na lastno zahtevo pravico do dostopa do svojih osebnih zdravstvenih evidenc.

3. Če so na podlagi zdravstvenega nadzora pri delavcu ugotovljeni znaki določljive bolezni ali škodljiv vpliv na zdravje, za katerega zdravnik ali strokovnjak za varovanje zdravja pri delu meni, da je posledica izpostavljenosti optičnim sevanjem pri delu:

(a)	zdravnik ali druga ustrezno usposobljena oseba obvesti delavca o izvidu, ki se nanaša nanj osebno. Delavec prejme predvsem informacije in nasvete v zvezi z morebitnim zdravstvenim nadzorom, ki bi se mu moral podvreči po koncu izpostavljenosti;

(b)	je delodajalec obveščen o kakršnih koli bistvenih ugotovitvah zdravstvene nadzorne službe, ob upoštevanju zaupnosti zdravstvenih podatkov;

(c)

mora delodajalec:

—	preveriti oceno tveganja, opravljeno v skladu s členom 4,

—	preveriti ukrepe, predvidene za odpravljanje ali zmanjševanje tveganj v skladu s členom 5,

—

upoštevati nasvet strokovnjaka za varovanje zdravja pri delu ali druge ustrezno usposobljene osebe ali pristojnega organa pri izvajanju kakršnega koli ukrepa, potrebnega za odpravljanje ali zmanjševanje tveganja v skladu s členom 5, vključno z možnostjo premestitve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost, ki presega značilno mejno vrednost izpostavljenosti, in

—

poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor ter zagotoviti preverjanje zdravstvenega stanja vseh drugih delavcev, ki so bili enako izpostavljeni; v takih primerih sme pristojni zdravnik ali strokovnjak za varovanje zdravja pri delu ali pristojni organ predlagati, da izpostavljene osebe opravijo zdravstveni pregled.

Člen 9

Kazni

Države članice predvidijo primerne kazni v primeru kršitve nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10

Tehnične spremembe

1. Vse spremembe mejnih vrednosti izpostavljenosti, navedene v prilogah, sprejmeta Svet in Evropski parlament v skladu s postopkom iz člena 137(2) Pogodbe.

2. Spremembe prilog, ki so strogo tehnične narave in ki so usklajene s:

(a)	sprejetjem direktiv na področju tehničnega usklajevanja in standardizacije v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, proizvodnjo ali izdelavo delovne opreme in/ali delovnih mest;

(b)	tehničnim napredkom, spremembami najprimernejših usklajenih evropskih standardov ali mednarodnih specifikacij in novimi znanstvenimi dognanji v zvezi s poklicno izpostavljenostjo optičnim sevanjem,

se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 11

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

ODDELEK IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Poročila

Države članice vsakih pet let predložijo Komisiji poročilo o praktičnem izvajanju te direktive in navedejo stališča socialnih partnerjev.

Komisija vsakih pet let obvesti Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu o vsebini teh poročil, oceni razvoja na zadevnem področju in o vseh dejavnostih, ki bi lahko bile upravičene v luči novih znanstvenih dognanj.

Člen 13

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... (12). Komisiji nemudoma posredujejo besedila teh določb.

Ko države članice sprejmejo navedene ukrepe, se sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načine sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila določb nacionalnega prava, ki jih bodo ali so jih že sprejele na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

…

Za Svet

Predsednik

…

(1) UL C 77, 18.3.1993, str. 12, in UL C 230, 19.8.1994, str. 3.

(2) UL C 249, 13.9.1993, str. 28.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 1994 (UL C 128, 9.5.1994, str. 146), potrjeno dne 16. septembra 1999 (UL C 54, 25.2.2000, str. 75), Skupno stališče Sveta z dne 18. aprila 2005 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) UL C 260, 15.10.1990, str. 167.

(5) UL L 177, 6.7.2002, str. 13.

(6) UL L 42, 15.2.2003, str. 38.

(7) UL L 159, 30.4.2004, str. 1, kakor je bila popravljena v UL L 184, 24.5.2004, str. 1.

(8) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št.1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(10) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(11) UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

(12) Štiri leta po začetku veljavnosti te direktive.

PRILOGA I

NEKOHERENTNA OPTIČNA SEVANJA

Vrednosti izpostavljenosti optičnim sevanjem, ki so ustrezne s stališča biofizike, se lahko določijo na podlagi v nadaljevanju navedenih formul. Uporaba formule je odvisna od razpona sevanj, ki jih oddaja vir; rezultate je treba primerjati z ustreznimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, navedenimi v tabeli 1.1. Pri podanem viru optičnih sevanj lahko nastopata več kot ena vrednost izpostavljenosti in njej relevantna mejna vrednost.

Številčenje (a) do (o) se nanaša na ustrezne vrste v tabeli 1.1.

(a)		(Heff se uporablja samo v razponu od 180 do 400 nm)
(b)		(HUVA se uporablja samo v razponu od 315 do 400 nm)
(c), (d)		(LB se uporablja samo v razponu od 300 do 700 nm)
(e), (f)		(EB se uporablja samo v razponu od 300 do 700 nm)
(g) do (l)		(Za ustrezne vrednosti λ1 in λ2 glej tabelo 1.1)
(m), (n)		(EIR se uporablja samo v razponu od 780 do 3 000 nm)
(o)		(Hkoža se uporablja samo v razponu od 380 do 3 000 nm)

Za namene te direktive se lahko prej navedene formule nadomestijo s formulami, navedenimi v nadaljevanju, in uporabijo diskretne vrednosti iz naslednjih tabel:

(a)		in Heff = Eeff · Δt
(b)		in HUVA = EUVA · Δt
(c), (d)
(e), (f)
(g) do (l)		(Za ustrezne vrednosti λ1 in λ2 glej tabelo 1.1)
(m), (n)
(o)		in Hskin = Eskin· Δt

Opombe:

Eλ (λ,t), Eλ	spektralna obsevanost ali spektralna gostota pretoka moči: sevajoči tokovni vpad na enoto površine, izražena v vatih na kvadratni meter na nanometer [W m-2 nm-1]; vrednosti Eλ (λ,t) in Eλ sta pridobljeni z meritvami ali ju zagotovi proizvajalec opreme;
Eeff	efektivna — obsevanost (UV razpon): izračunana obsevanost v razponu valovnih dolžin od 180 do 400 nm, spektralno vrednotena s S (λ), izražena v vatih na kvadratni meter [W m-2];
H	izpostavljenost sevanju, časovni integral obsevanosti, izražen v džulih na kvadratni meter [J m-2];
Heff	efektivna izpostavljenost sevanju: izpostavljenost sevanju, spektralno vrednotena s S (λ), izražena v džulih na kvadratni meter [J m-2];
EUVA	celotna obsevanost (UVA): izračunana obsevanost na območju UVA valovnih dolžin v razponu od 315 do 400 nm, izražena v vatih na kvadratni meter [W m-2];
HUVA	izpostavljenost sevanju, integral časa in valovne dolžine ali seštevek obsevanosti na območju UVA valovnih dolžin v razponu od 315 do 400 nm, izražena v džulih na kvadratni meter [J m-2];
S (λ)	spektralno ponderiranje, ki upošteva zdravstvene vplive UV sevanja na oči in kožo v odvisnosti od valovne dolžine (tabela 1.2) [brezrazsežno];
t, Δt	čas, trajanje izpostavljenosti, izraženo v sekundah [s];
λ	valovna dolžina, izražena v nanometrih [nm];
Δ λ	pasovna širina intervalov, dobljenih s pomočjo izračunov ali meritev, izražena v nanometrih [nm];
Lλ (λ), Lλ	spektralna sevnost vira, izražena v vatih na kvadratni meter na steradian na nanometer [W m- 2 sr -1 nm-1];
R (λ)	spektralno ponderiranje, ki upošteva odvisnost poškodb oči zaradi termičnih vplivov, ki so posledica vidnih in IRA sevanj, od valovne dolžine (tabela 1.3) [brezrazsežno];
LR	efektivna sevnost (toplotne poškodbe): izračunana sevnost, spektralno ponderirana z R (λ), izražena v vatih na kvadratni meter na steradian [W m- 2 sr -1];
B (λ)	spektralno ponderiranje, ki upošteva odvisnost fotokemičnih poškodb oči, ki so posledica sevanja modre svetlobe, od valovne dolžine (tabela 1.3) [brezrazsežno];
LB	efektivna sevnost (modra svetloba): izračunana sevnost, spektralno ponderirana z B (λ), izražena v vatih na kvadratni meter na steradian [W m- 2 sr -1];
EB	efektivna obsevanost (modra svetloba): izračunana obsevanost, spektralno vrednotena z B (λ), izražena v vatih na kvadratni meter [W m-2];
EIR	celotna obsevanost (toplotne poškodbe): izračunana obsevanost na območju infrardečih valovnih dolžin v razponu od 780 do 3 000 nm, izražena v vatih na kvadratni meter [W m-2];
Ekoža	celotna obsevanost (vidno sevanje, IRA in IRB): izračunana obsevanost na območju vidnih in infrardečih valovnih dolžin v razponu od 380 do 3 000 nm, izražena v vatih na kvadratni meter [W m-2];
Hkoža	izpostavljenost sevanju, integral časa in valovne dolžine ali vsota obsevanosti na območju vidnih in infrardečih valovnih dolžin v razponu od 380 do 3 000 nm, izražena v džulih na kvadratni meter [J m-2];
α	zorni kot: kot, pod katerim je viden navidezni izvor iz določene točke v prostoru, izražen v miliradianih (mrad). Navidezni izvor je realni ali virtualni objekt, ki ustvari najmanjšo možno sliko na očesni mrežnici.

Tabela 1.1:

Mejne vrednosti izpostavljenosti nekoherentnim optičnim sevanjem

Indeks

Valovna dolžina nm

Mejna vrednost izpostavljenosti

Enote

Pripomba

Del telesa

Nevarnost

180–400

(UVA, UVB in UVC)

Heff = 30

dnevna vrednost 8 ur

[J m-2]

oči	roženica veznica lečakoža

vnetje roženice

vnetje očesne veznice

nastanek sive mrene

eritemi

elastoza

kožni rak

315–400

(UVA)

HUVA = 104

dnevna vrednost 8 ur

[J m-2]

oči

leče

nastanek sive mrene

300–700

(modra svetloba)

glej opombo I

Formula

LB: [W m-2 sr-1]

t: [sekunde]

za α ≥ 11 mrad

oči

mrežnica

vnetje očesne mrežnice

za t ≤ 10 000 s

300–700

(modra svetloba)

glej opombo 1

LB = 100

za t > 10 000 s

[W m-2 sr-1]

300–700

(modra svetloba)

glej opombo 1

Formula

EB: [W m-2]

t: [sekunde]

za α ≥ 11 mrad

glej opombo 2

za t ≤ 10 000 s

300–700

(modra svetloba)

glej opombo 1

EB = 0,01

t > 10 000 s

[W m-2]

380–1 400

(vidno in IRA sevanje)

Formula

[W m-2 sr-1]

Cα = 1,7 za

α ≤ 1,7 mrad

Cα = α za

1,7 ≤ α ≤ 100 mrad

Cα = 100 za

α > 100 mrad

λ1 = 380; λ2 = 1 400

oči

mrežnica

opeklina mrežnice

za t > 10 s

380–1 400

(vidno in IRA sevanje)

Formula

LR: [W m-2 sr-1]

t: [sekunde]

za 10 μs ≤ t ≤ 10 s

380–1 400

(vidno in IRA sevanje)

Formula

[W m-2 sr-1]

za t <10 μs

780–1 400

(IRA)

Formula

[W m-2 sr-1]

Cα = 11 za

α ≤ 11 mrad

Cα = α za

11 ≤ α ≤ 100 mrad

Cα = 100 za

α > 100 mrad

(meritve vidnega polja: 11 mrad)

λ1 = 780; λ2 = 1 400

oči

mrežnica

opeklina mrežnice

za t > 10 s

780–1 400

(IRA)

Formula

LR: [W m-2 sr-1]

t: [sekunde]

za 10 μs ≤ t ≤ 10 s

780–1 400

(IRA)

Formula

[W m-2 sr-1]

za t < 10 μs

780–3 000

(IRA in IRB)

EIR = 18 000 t-0,75

za t ≤ 1 000 s

E: [W m-2]

t: [sekunde]

oči	roženica leče

opeklina roženice

nastanek sive mrene

780–3 000

(IRA in IRB)

EIR = 100

za t > 1 000 s

[W m-2]

380–3 000

(vidno, IRA in IRB sevanje)

Hkoža = 20 000 t0,25

za t < 10 s

H: [J m-2]

t: [sekunde]

koža

opeklina

Opomba 1: Razpon od 300 do 700 nm pokriva del UVB, celotno UVA in večino vidnega sevanja; vendar pa se z njim povezana nevarnost ponavadi imenuje nevarnost „modre svetlobe“. Natančno rečeno pa modra svetloba pokriva razpon približno od 400 do 490 nm.

Opomba 2: Če se pogled upira v zelo male vire z zornim kotom < 11mrad, se lahko LB pretvori v EB. To se ponavadi nanaša na oftalmološke instrumente ali na stabilizirano oko med anestezijo. Najdaljše trajanje „stremenja“ se določi z naslednjo formulo: tmax = 100/EB z EB, izraženo v W m-2. Zaradi premikanja oči pri normalnem gledanju ta čas ne presega 100 s.

Tabela 1.2

S (λ) [brezrazsežno], od 180 nm do 400 nm

λ v nm	S (λ)
180	0,0120
181	0,0126
182	0,0132
183	0,0138
184	0,0144
185	0,0151
186	0,0158
187	0,0166
188	0,0173
189	0,0181
190	0,0190
191	0,0199
192	0,0208
193	0,0218
194	0,0228
195	0,0239
196	0,0250
197	0,0262
198	0,0274
199	0,0287
200	0,0300
201	0,0334
202	0,0371
203	0,0412
204	0,0459
205	0,0510
206	0,0551
207	0,0595
208	0,0643
209	0,0694
210	0,0750
211	0,0786
212	0,0824
213	0,0864
214	0,0906
215	0,0950
216	0,0995
217	0,1043
218	0,1093
219	0,1145
220	0,1200
221	0,1257
222	0,1316
223	0,1378
224	0,1444
225	0,1500
226	0,1583
227	0,1658
228	0,1737
229	0,1819
230	0,1900
231	0,1995
232	0,2089
233	0,2188
234	0,2292
235	0,2400
236	0,2510
237	0,2624
238	0,2744
239	0,2869
240	0,3000
241	0,3111
242	0,3227
243	0,3347
244	0,3471
245	0,3600
246	0,3730
247	0,3865
248	0,4005
249	0,4150
250	0,4300
251	0,4465
252	0,4637
253	0,4815
254	0,5000
255	0,5200
256	0,5437
257	0,5685
258	0,5945
259	0,6216
260	0,6500
261	0,6792
262	0,7098
263	0,7417
264	0,7751
265	0,8100
266	0,8449
267	0,8812
268	0,9192
269	0,9587
270	1,0000
271	0,9919
272	0,9838
273	0,9758
274	0,9679
275	0,9600
276	0,9434
277	0,9272
278	0,9112
279	0,8954
280	0,8800
281	0,8568
282	0,8342
283	0,8122
284	0,7908
285	0,7700
286	0,7420
287	0,7151
288	0,6891
289	0,6641
290	0,6400
291	0,6186
292	0,5980
293	0,5780
294	0,5587
295	0,5400
296	0,4984
297	0,4600
298	0,3989
299	0,3459
300	0,3000
301	0,2210
302	0,1629
303	0,1200
304	0,0849
305	0,0600
306	0,0454
307	0,0344
308	0,0260
309	0,0197
310	0,0150
311	0,0111
312	0,0081
313	0,0060
314	0,0042
315	0,0030
316	0,0024
317	0,0020
318	0,0016
319	0,0012
320	0,0010
321	0,000819
322	0,000670
323	0,000540
324	0,000520
325	0,000500
326	0,000479
327	0,000459
328	0,000440
329	0,000425
330	0,000410
331	0,000396
332	0,000383
333	0,000370
334	0,000355
335	0,000340
336	0,000327
337	0,000315
338	0,000303
339	0,000291
340	0,000280
341	0,000271
342	0,000263
343	0,000255
344	0,000248
345	0,000240
346	0,000231
347	0,000223
348	0,000215
349	0,000207
350	0,000200
351	0,000191
352	0,000183
353	0,000175
354	0,000167
355	0,000160
356	0,000153
357	0,000147
358	0,000141
359	0,000136
360	0,000130
361	0,000126
362	0,000122
363	0,000118
364	0,000114
365	0,000110
366	0,000106
367	0,000103
368	0,000099
369	0,000096
370	0,000093
371	0,000090
372	0,000086
373	0,000083
374	0,000080
375	0,000077
376	0,000074
377	0,000072
378	0,000069
379	0,000066
380	0,000064
381	0,000062
382	0,000059
383	0,000057
384	0,000055
385	0,000053
386	0,000051
387	0,000049
388	0,000047
389	0,000046
390	0,000044
391	0,000042
392	0,000041
393	0,000039
394	0,000037
395	0,000036
396	0,000035
397	0,000033
398	0,000032
399	0,000031
400	0,000030

Tabela 1.3:

B (λ), R (λ) [brezrazsežno], od 380 nm do 1 400 nm

λ v nm	B (λ)	R (λ)
300 ≤ λ < 380	0,01	—
380	0,01	0,1
385	0,013	0,13
390	0,025	0,25
395	0,05	0,5
400	0,1	1
405	0,2	2
410	0,4	4
415	0,8	8
420	0,9	9
425	0,95	9,5
430	0,98	9,8
435	1	10
440	1	10
445	0,97	9,7
450	0,94	9,4
455	0,9	9
460	0,8	8
465	0,7	7
470	0,62	6,2
475	0,55	5,5
480	0,45	4,5
485	0,32	3,2
490	0,22	2,2
495	0,16	1,6
500	0,1	1
500 < λ ≤ 600	100,02·(450 - λ)	1
600 < λ ≤ 700	0,001	1
700 < λ ≤ 1 050	—	100,002·(700 - λ)
1 050 < λ ≤ 1 150	—	0,2
1 150 < λ ≤ 1 200	—	0,2 · 100,02·(1 150 - λ)
1 200 < λ ≤ 1 400	—	0,02

PRILOGA II

LASERSKA OPTIČNA SEVANJA

Vrednosti izpostavljenosti optičnim sevanjem, ki so ustrezne s stališča biofizike, se lahko določijo na podlagi v nadaljevanju navedenih formul. Uporaba formul je odvisna od valovne dolžine in trajanja sevanja, ki ga oddaja vir; rezultate je treba primerjati z ustreznimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, navedenimi v tabelah 2.2–2.4. Pri podanem viru laserskih optičnih sevanj lahko nastopata več kot ena vrednost izpostavljenosti in njej relevantna mejna vrednost.

Koeficienti, uporabljeni za izračun v tabelah 2.2–2.4, so navedeni v tabeli 2.5, korekcije za ponavljajočo se izpostavljenost pa v tabeli 2.6.

Formula

Opombe:

dP	moč, izražena v vatih [W];
dA	površina, izražena v kvadratnih metrih [m-2];
E (t), E	obsevanost, iradianca ali gostota pretoka moči: sevajoči tokovni vpad, ki vpada na enoto površine, v splošnem izražen v vatih na kvadratni meter [W m-2]; vrednosti E(t), E sta pridobljeni z meritvami ali ju zagotovi proizvajalec opreme;
H	izpostavljenost sevanju, časovni integral obsevanosti, izražen v džulih na kvadratni meter [J m-2];
t	čas, trajanje izpostavljenosti, izraženo v sekundah [s];
λ	valovna dolžina, izražena v nanometrih [nm];
γ	mejni kot stožca pri meritvah vidnega polja, izražen v miliradianih [mrad];
γm	meritve vidnega polja, izražene v miliradianih [mrad];
α	zorni kot vira, izražen v miliradianih [mrad]; mejna odprtina: krožno območje, uporabljeno za izračun povprečne obsevanosti in izpostavljenosti sevanju;
G	integrirana sevnost (radianca): integral sevnosti v določenem času izpostavljenosti, izražen kot sevalna energija na enoto sevajoče površine na enoto prostorskega kota emisije, v džulih na kvadratni meter na steradian [J m-2 sr-1].

Tabela 2.1:

Nevarnosti sevanja

Valovna dolžina [nm] λ	Vrsta sevanja	Prizadeti organ	Nevarnost	Tabela mejnih vrednosti izpostavljenosti
180 do 400	UV	oči	fotokemične poškodbe in toplotne poškodbe	2.2, 2.3
180 do 400	UV	koža	eritemi	2.4
400 do 700	vidno sevanje	oči	poškodbe mrežnice	2.2
400 do 600	vidno sevanje	oči	fotokemične poškodbe	2.3
400 do 700	vidno sevanje	koža	toplotne poškodbe	2.4
700 do 1 400	IRA	oči	toplotne poškodbe	2.2, 2.3
700 do 1 400	IRA	koža	toplotne poškodbe	2.4
1 400 do 2 600	IRB	oči	toplotne poškodbe	2.2
2 600 do 106	IRC	oči	toplotne poškodbe	2.2
1 400 do 106	IRB, IRC	oči	toplotne poškodbe	2.3
1 400 do 106	IRB, IRC	koža	toplotne poškodbe	2.4

Tabela 2.2:

Mejne vrednosti za izpostavljenost oči laserskemu sevanju — Kratka izpostavljenost v trajanju < 10 s

Valovna dolžina (1) [nm]		Odprtina	Trajanje [s]
			10-13 — 10-11	10-11 — 10-9	10-9 — 10-7	10-7 — 1,8 · 10-5	1,8 10-5 — 5 · 10-5	5 · 10-5 — 10-3	10-3 — 101
UVC	180-280	1 mm za t < 0,3 s; 1,5 t0,375 za 0,3 < t < 10 s	E = 3 1010 [W m-2] (2)		H = 30 [J m-2]
UVB	280-302
	303				H = 40 [J m-2]	če je t < 2,6 · 10-9, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (3)
	304				H = 60 [J m-2]	če je t < 1,3 · 10-8, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	305				H = 100 [J m-2]	če je t < 1,0 · 10-7, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	306				H = 160 [J m-2]	če je t < 6,7 · 10-7, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	307				H = 250 [J m-2]	če je t < 4,0 · 10-6, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	308				H = 400 [J m-2]	če je t < 2,6 · 10-5, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	309				H = 630 [J m-2]	če je t < 1,6 · 10-4, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	310				H = 103 [J m-2]	če je t < 1,0 · 10-3, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	311				H = 1,6·103 [J m-2]	če je t < 6,7 · 10-3, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	312				H = 2,5·103 [J m-2]	če je t < 4,0 · 10-2, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	313				H = 4,0·103 [J m-2]	če je t < 2,6 · 10-1, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
	314				H = 6,3·103 [J m-2]	če je t < 1,6 · 100, potem je H = 5,6 · 103 t 0,25 [J m-2] (4)
UVA	315-400				H = 5,6 ·103 t0,25 [J m-2]
Vidna sevanja & IRA	400-700	7 mm	H = 1,5·10-4CE [Jm-2]	H = 2,7·104 t0,75 CE [Jm-2]	H = 5·10-3 CE [Jm-2]		H = 18 · t0,75 CE [Jm-2]
	700-1 050		H = 1,5·10-4 CA CE [Jm-2]	H=2,7·104 t0,75 CA CE [Jm-2]	H = 5·10-3 CA CE [Jm-2]		H = 18 · t0,75 CA CE [Jm-2]
	1 050-1 400		H = 1,5·10-3 CC CE [Jm-2]	H =2,7·105 t0,75 CC CE [Jm-2]	H = 5·10-2 CC CE [Jm-2]			H = 90 · t0,75 CC CE [Jm-2]
IRB & IRC	1 400-1 500	(2)	E = 1012 [W m-2] (3)		H = 103 [Jm-2]				H=5,6·103 · t0,25 [Jm-2]
	1 500-1 800		E = 1013 [W m-2] (3)		H = 104 [Jm-2]
	1 800-2 600		E = 1012 [W m-2] (3)		H = 103 [Jm-2]				H=5,6·103 · t0,25 [Jm-2]
	2 600-106		E = 1011 [W m-2 ] (3)		H=100 [Jm-2]	H = 5,6·103 · t0,25 [Jm-2]

Tabela 2.3

Mejne vrednosti za izpostavljenost oči laserskemu sevanju - Daljša izpostavljenost v trajanju ≥ 10 s

Valovna dolžina (5) [nm]

Odprtina

Trajanje [s]

101 — 102

102 — 104

104 — 3 · 104

UVC

180-280

3,5 mm

H = 30 [J m-2]

UVB

280-302

303

H = 40 [J m-2]

304

H = 60 [J m-2]

305

H = 100 [J m-2]

306

H = 160 [J m-2]

307

H = 250 [J m-2]

308

H = 400 [J m-2]

309

H = 630 [J m-2]

310

H = 1,0 103 [J m-2]

311

H = 1,6 103 [J m-2]

312

H = 2,5 103 [J m-2]

313

H = 4,0 103 [J m-2]

314

H = 6,3 103 [J m-2]

UVA

315-400

H = 104 [J m-2]

Vidno sevanje

400–700

400–600

Fotokemične (6)

poškodbe mrežnice

7 mm

H = 100 CB [Jm-2]

(γ = 11 mrad) (8)

E = 1CB [Wm-2]; (γ = 1,1 t0,5 mrad) (8)

E = 1CB [Wm-2]

(γ = 110 mrad) (8)

400–700

Toplotne (6)

poškodbe mrežnice

če je α < 1,5 mrad,	potem je E = 10 [W m-2]
če je α > 1,5 mrad in t ≤ T2,	potem je H = 18 CE t0,75 [J m-2]
če je α > 1,5 mrad in t > T2,	potem je E = 18 CE T2 -0,25 [W m-2]

IRA

700-1 400

7 mm

če je α < 1,5 mrad,	potem je E = 10 CA CC [W m-2]
če je α > 1,5 mrad in t ≤ T2,	potem je H = 18 CA CC CE t0,75 [J m-2]
če je α > 1,5 mrad in t > T2,	potem je E = 18 CA CC CE T2 -0,25 [W m-2] (ne sme presegati 1 000 W m-2)

IRB & IRC

1 400-106

Glej (7)

E = 1 000 [Wm-2]

Tabela 2.4:

Mejne vrednosti za izpostavljenost kože laserskemu sevanju

Valovna dolžina (9) [nm]		Odprtina	Trajanje [s]
			< 10-9	10-9 — 10-7	10-7 — 10-3	10-3 — 101	101 — 103	103 — 3 · 104
UV (A, B, C)	180-400	3,5 mm	E = 3 · 1010 [W m-2]	Iste mejne vrednosti izpostavljenosti kot za oči
Vidno sevanje & IRA	400-700	3,5 mm	E = 2 · 1011 [W m-2]	H = 200 CA [J m-2]	H = 1,1 · 104 CA t 0,25 [J m-2]		E = 2 · 103 CA [W m-2]
	700-1 400		E = 2 · 1011 CA [W m-2]
IRB & IRC	1 400-1 500		E = 1012 [W m-2]	Iste mejne vrednosti izpostavljenosti kot za oči
	1 500-1 800		E = 1013 [W m-2]
	1 800-2 600		E = 1012 [W m-2]
	2 600-106		E = 1011 [W m-2]

Tabela 2.5:

Uporabljeni korekcijski faktorji in drugi parametri izračuna

Parameter, naveden v ICNIRP	Veljavni spektralni obseg (nm)	Vrednost
CA	λ < 700	CA = 1,0
	700-1 050	CA = 100,002(λ — 700)
	1 050-1 400	CA = 5,0
CB	400-450	CB = 1,0
CB	450-700	CB = 100,02(λ — 450)
CC	700-1 150	CC = 1.0
	1 150-1 200	CC = 100,018(λ — 1150)
	1 200-1 400	CC = 8,0
T1	λ < 450	T1 = 10 s
	450-500	T1 = 10 · [100,02 ( λ — 450)] s
	λ > 500	T1 = 100 s
Parameter, naveden v ICNIRP	Veljavnost za biološke vplive	Vrednost
αmin	Vsi toplotni vplivi	αmin = 1,5 mrad
Parameter, naveden v ICNIRP	Veljavni kotni obseg (mrd)	Vrednost
CE	α < αmin	CE = 1,0
	αmin < α < 100	CE = α/αmin
	α > 100	C E = α 2 /(α min · α max ) mrad z α max = 100 mrad
T2	α < 1,5	T2 = 10 s
	1,5 < α < 100	T2 = 10 · [10(α — 1,5)/98,5] s
	α > 100	T2 = 100 s
Parameter, naveden v ICNIRP	Veljavni časovni obseg izpostavljenosti (s)	Vrednost
γ	t ≤ 100	γ = 11 [mrad]
	100 < t < 104	γ = 1,1 t 0, 5 [mrad]
	t > 104	γ = 110 [mrad]

Tabela 2.6:

Korekcije za ponavljajočo se izpostavljenost

Vsa tri v nadaljevanju navedena splošna pravila se uporabljajo za vse ponavljajoče se izpostavljenosti, ki izhajajo iz ponavljajočih se pulznih ali skenirnih laserskih sistemov:

1.	Izpostavljenost posameznemu impulzu v vrsti impulzov ne sme presegati mejne vrednosti izpostavljenosti trajanja posameznega impulza.

2.	Izpostavljenost posamezni skupini impulzov (ali podskupini impulzov v vrsti) v določenem času t ne sme presegati mejne vrednosti izpostavljenosti za čas t.

Izpostavljenost posameznemu impulzu v vrsti impulzov ne sme presegati mejne vrednosti izpostavljenosti za posamezen impulz, pomnožene s kumulativno-toplotnim korekcijskim faktorjem Cp = N-0,25, pri čemer je N število impulzov. To pravilo se nanaša samo na mejne vrednosti izpostavljenosti za varovanje pred toplotnimi poškodbami, kjer so vsi impulzi, oddani v času, krajšem od Tmin, obravnavani kot en sam impulz.

Parameter	Veljavni spektralni obseg (nm)	Vrednost
Tmin	315 < λ ≤ 400	Tmin = 10-9 s	(= 1 ns)
	400 < λ ≤ 1 050	Tmin = 18 · 10-6 s	(= 18 μs)
	1 050 < λ ≤ 1 400	Tmin = 50 · 10-6 s	(= 50 μs)
	1 400 < λ ≤ 1 500	Tmin = 10-3 s	(= 1 ms)
	1 500 < λ ≤ 1 800	Tmin = 10 s
	1 800 < λ ≤ 2 600	Tmin = 10-3 s	(= 1 ms)
	2 600 < λ ≤ 106	Tmin = 10-7 s	(= 100 ns)

(1) Če se na valovno dolžino laserja nanašata dve mejni vrednosti, potem se uporablja restriktivnejša.

(2) Če je 1 400 ≤ λ < 105 nm: premer odprtine = 1 mm za t ≤ 0,3 s in 1,5 t0,375 mm za 0,3 s < t < 10 s; če je 105 ≤ λ < 106 nm: premer odprtine = 11 mm.

(3) Zaradi pomanjkljivih podatkov na teh impulznih dolžinah ICNIRP priporoča uporabo meje obsevanosti 1ns.

(4) Tabela daje vrednosti za enojne laserske impulze. V primeru večkratnih laserskih impulzov je treba sešteti trajanja laserskih impulzov znotraj intervala Tmin (navedeno v tabeli 2.6) ter vpisati dobljeno časovno vrednost, in sicer kot t v formuli: 5,6 · 103 t0,25.

(5) Če se na valovno dolžino ali druge pogoje laserja nanašata dve mejni vrednosti, potem se uporablja restriktivnejša.

(6) Pri malih virih pod kotom, enakim ali manjšim od 1,5 mrad, se vidni mejni vrednosti E od 400 nm do 600 nm zmanjšata na toplotne mejne vrednosti za 10 s ≤ t < T1 in na fotokemične mejne vrednosti za daljše trajanje. Za T1 in T2 glej tabelo 2.5. Mejna vrednost za mrežnico nevarnih fotokemičnih dejavnikov je prav tako lahko izražena kot časovno integrirana sevnost G = 106 CB [J m-2 sr-1] za t > 10 s do t = 10 000 s in L = 100 CB [W m-2 sr-1] za t > 10 000 s. Pri meritvah G in L se uporablja γm kot povprečno vidno polje. Uradna meja med vidnim in infrardečim sevanjem, kot jo je določila CIE, je 780 nm. Stolpec z imeni posameznih območij valovnih dolžin služi samo temu, da uporabniku zagotovi boljšo preglednost. (Oznako G uporablja CEN; oznako Lt uporablja CIE; oznako LP uporabljata IEC in CENELEC.)

(7) Za valovne dolžine 1 400–105 nm: premer odprtine = 3,5 mm; za valovne dolžine 105–106 nm: premer odprtine = 11 mm.

(8) Pri merjenju vrednosti izpostavljenosti se γ upošteva na naslednji način: če je α (zorni kot vira) > γ (mejni kot stožca, naveden v oklepajih v ustreznem stolpcu), potem mora biti velikost vidnega polja γm dana vrednost γ. (Če bi bila uporabljena večja velikost vidnega polja, bi bila nevarnost precenjena).

Če je α < γ, potem mora biti velikost vidnega polja γm dovolj velika, da popolnoma zajame vire, sicer pa ni omejena in je lahko večja kot γ.

(9) a Če se na valovno dolžino ali druge pogoje laserja nanašata dve mejni vrednosti, potem se uporablja restriktivnejša.

UTEMELJITVE SVETA

I. UVOD

Komisija je 8. februarja 1993 Svetu na podlagi člena 118a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti oddala predlog direktive Sveta o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem zaradi fizikalnih dejavnikov.

S tem predlogom naj bi dopolnili Direktivo 89/391/EGS, in sicer z razlago, kako naj se uporabljajo nekatere izmed določb iz te direktive v posebnih primerih izpostavljenosti fizikalnim dejavnikom.

Evropski parlament je dal svoje mnenje 20. aprila 1994, Ekonomsko-socialni odbor pa 30. junija 1993. Evropski parlament je svojo prvo obravnavo potrdil 16. septembra 1999 (1).

Komisija je 8. julija 1994 predložila spremenjeni predlog.

Z začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe pravna podlaga ni bil več prejšnji člen 118a, marveč je to postal člen 137(2), ki predvideva soodločanje z Evropskim parlamentom ter posvetovanje z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Odbor regij je v pismu z datumom 13. januar 2000 zapisal, da ne bo predložil mnenja o predlogu direktive.

V predlogu je bilo poglavitno to, da bi v enem samem instrumentu povezali štiri tipe fizikalnih dejavnikov (hrup, mehanske vibracije, optično sevanje in elektromagnetna polja), s tem da bi bil vsak od njih obravnavan v posebni prilogi.

Glede na to, da se po svojih značilnostih ti štirje fizikalni dejavniki med seboj zelo razlikujejo, je bilo leta 1999 sklenjeno, da se delo nadaljuje na podlagi ločenih direktiv. Direktive o vibracijah, hrupu in elektromagnetnih poljih so že bile sprejete. Nato se je Svet sklenil osredotočiti na optično sevanje, tj. četrti in zadnji dejavnik.

Svet je 18. aprila 2005 sprejel skupno stališče v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

II. CILJ

Direktiva je predlagana s ciljem, da bi, potem ko je bil izvirni predlog razdeljen, pomagali izboljšati varovanje zdravja in varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju.

III. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

1. Splošne ugotovitve

Po členu 137(1) Pogodbe „Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic pri […] izboljšanj[-u] zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev“ itd.

Člen 137(2) Pogodbe navaja, da „lahko Svet […] v obliki direktiv sprejme minimalne zahteve za postopno izvajanje, pri čemer upošteva pogoje in tehnične predpise, ki veljajo v posameznih državah članicah“.

Skupno stališče Sveta je skladno s cilji iz člena 137(2) Pogodbe za zadevno področje, saj je bilo pripravljeno z namenom uvesti minimalne zahteve glede varovanja zdravja in varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju.

Nadalje Skupno stališče spoštuje cilje, ki jih je izpostavila Komisija in jih je podprl Parlament, in sicer kljub temu, da je zaradi razdelitve izvirnega predloga zgradba zdaj drugačna. Skupno stališče vsebuje več sprememb, ki izhajajo iz prve obravnave predloga Komisije v Parlamentu.

2. Zgradba in ključni elementi

2.1 Osnovna zgradba

Osnovna zgradba Skupnega stališča, npr. z uvedbo mejnih vrednosti izpostavljenosti, s členi o obveščanju in usposabljanju delavcev, posvetovanju in sodelovanju ter z raznimi drugimi določbami, tesno sledi določbam direktiv o vibracijah, hrupu in elektromagnetnih poljih. Prav tako je to v skladu z osnovno zgradbo spremenjenega predloga Komisije.

Glede na člen 1 se Skupno stališče nanaša na tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi škodljivih učinkov na oči in kožo, ki so posledica izpostavljenosti optičnemu sevanju. Med kratkoročnimi in dolgoročnimi učinki ni razlikovanja, saj so v področje uporabe te direktive zajeti tako akutni kot kronični škodljivi učinki na zdravje. To na primer odraža dejstvo, da ima prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju lahko dolgoročne posledice, denimo kožni melanom.

2.2 Mejne vrednosti izpostavljenosti

Skupno stališče temelji na uvedbi mejnih vrednosti izpostavljenosti, ki so opredeljene v členu 2 ter skladno s členom 3 določene v tabelah v prilogah. Ključna osnova teh vrednosti so priporočila, ki jih je izdelala Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP). Na področjih, za katera vrednosti ICNIRP ni, so bile uporabljene vrednosti, ki jih je določila Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC). Te znanstveno utemeljene, previdno zastavljene smernice, služijo temu, da bi preprečili akutne in dolgoročne učinke, ki jih lahko ima izjemno visoka raven izpostavljenosti na oči in kožo. Mejne vrednosti, predpisane v smernicah ICNIRP, ustrezajo vrednostim, ki so jih postavila druga neodvisna znanstvena telesa s tega področja, zlasti American Conference of Governmental Industrial Hygienists (ACGIH), britanski National Radiological Protection Board (NRPB) in nizozemski Gezondheidsraad.

Mejne vrednosti za nekoherentno sevanje, ki ga ne oddajajo naravni viri optičnega sevanja, so tiste, navedene v Prilogi I, mejne vrednosti za lasersko sevanje pa tiste, navedene v Prilogi II.

Zdi se, da uporaba mejnih vrednosti in tehničnega nadzora ni primerna, ko gre za izpostavljenost naravnim virom optičnega sevanja, torej so preventivni ukrepi, vključno z obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ključnega pomena pri oceni tveganj in zmanjšanju tveganj zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju iz naravnih virov (soncu, vulkanski aktivnosti, ognju, bliskanju itd.).

2.3 Ugotavljanje izpostavljenosti in ocena tveganj

Ključni element Skupnega stališča so določbe o ugotavljanju izpostavljenosti in oceni tveganj v členu 4. Med drugim bodo delodajalci v okviru ocene tveganj morali upoštevati zlasti delavce iz posebej občutljivih rizičnih skupin in izpostavljenost več virom hkrati (člen 4(4)).

Člen 4(1) določa, da delodajalec oceni in po potrebi izmeri in/ali izračuna raven izpostavljenosti optičnemu sevanju. Člen vsebuje tudi navodila glede metodologije, ki naj se uporabi: če obstajajo standardi in priporočila IEC, CIE ali CEN (2), jih je treba uporabiti, če pa ti ne obstajajo, je treba slediti nacionalnim in mednarodnim znanstveno utemeljenim smernicam. V izogib nepotrebnemu podvajanju se pri oceni lahko upoštevajo podatki, ki jih zagotovi proizvajalec opreme, če ta spada v področje uporabe ustrezne direktive Skupnosti.

2.4 Ukrepanje ob ugotovljeni ogroženosti

Cilj Skupnega stališča je odpraviti ali zmanjšati tveganja zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju na najnižjo možno raven. Člen 5(2) omenja delavce, ki so izpostavljeni umetnim virom optičnega sevanja, člen 5(3) pa delavce, izpostavljene naravnim virom optičnega sevanja. V obeh primerih delodajalec pripravi in izvaja načrt ukrepov, ki zajema tehnične in/ali organizacijske vidike.

V zvezi z umetnimi viri so v členu 5(2) kot posebni elementi takšnega načrta ukrepov med drugim omenjene druge delovne metode, izbor opreme, tehnične metode zmanjševanja ali načrtovanje in ureditev delovnih mest. V členu 5(5) je, izhajajoč iz koncepta mejnih vrednosti izpostavljenosti, jasno zapisano, da izpostavljenost delavca ne sme preseči teh mejnih vrednosti. Če so mejne vrednosti vseeno presežene, delodajalec nemudoma ukrepa, da bi izpostavljenost zmanjšal pod te vrednosti, prepoznal razloge, zaradi katerih so bile mejne vrednosti presežene, ter prilagodi zaščitne in preventivne ukrepe, da se to ne bi več ponovilo.

Nadaljnja obveznost, ki nastopi ob ugotovitvi ogroženosti, je ta, da se prizadeta mesta določijo, s pomočjo primernih označb označijo, dostop do njih pa omeji (člen 5(4)).

Z ravnanjem, skladnim z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za umetne optične vire, in sistematičnim upoštevanjem previdnostnega pristopa k naravnim virom je najverjetneje mogoče zagotoviti visoko stopnjo zaščite pred možnimi škodljivimi učinki.

2.5 Glavne razlike glede na spremenjeni predlog Komisije

Glavne razlike med Skupnim stališčem in spremenjenim predlogom Komisije zadevajo:

—	novo zgradbo kot posledico dejstva, da je optično sevanje obravnavano v posebni direktivi,

—	preoblikovanje in novo opredelitev mejnih vrednosti izpostavljenosti, vključno s črtanjem opozorilnih vrednosti in pragov,

—	tabele in določbe v prilogah, ki strogo sledijo priporočilom ICNIRP,

—	sklicevanja na standarde, priporočila in znanstveno utemeljene smernice za ocenjevanje, merjenje in izračunavanje ravni izpostavljenosti umetnim virom optičnega sevanja v kontekstu ocene tveganja,

—	opustitev zahteve, da je treba določene dejavnosti obravnavati kot dejavnosti, ki predstavljajo povečano tveganje, in jih prijavljati pristojnemu organu,

—	zagotavljanje iste ravni zaščite kot delavcem, ki delajo v zaprtih prostorih, tudi tistim, ki delajo na prostem.

3. Spremembe Evropskega parlamenta s prve obravnave

Glede na to, da to skupno stališče zajema le optično sevanje, se več sprememb Evropskega parlamenta ne uvršča v ta kontekst. Torej je bilo pred sprejetjem Skupnega stališča treba upoštevati le naslednje spremembe: 1, 4-21, 25, 27, 34-36.

3.1 Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih Svet sprejema

V Skupno stališče so v celoti privzete spremembe 1, 5, 9, 14, 16 in 25, če ne dobesedno, pa vsaj smiselno.

Poleg tega je bila sprememba 4 delno prevzeta v člen 2(e). Vendar pa je Svet, namesto da bi sprejel besedilo spremembe 4, dal prednost navedbi, da bo s spoštovanjem teh mejnih vrednosti izpostavljenosti poskrbljeno za varovanje delavcev pred vsemi znanimi škodljivimi učinki na zdravje.

Spremembo 10 smiselno odraža besedilo člena 5(6), četudi je bil Svet mnenja, da ne bi bilo primerno omenjati preventivnih ukrepov za posebej ogrožene rizične skupine kot izključni cilj.

Sprememba 12 je bila smiselno sprejeta v členu 5(1); na tem mestu zdaj Skupno stališče omenja odpravo izpostavljenosti ali njeno zmanjšanje na najnižjo možno raven.

Sprememba 13 je bila delno sprejeta v členu 5(5). Svetu se ni zdelo potrebno, da bi posebej obravnavali kolektivne ukrepe, saj mora delodajalec v okviru prizadevanj, da bi izpostavljenost omejil pod mejne vrednosti izpostavljenosti, upoštevati vse možne preventivne ukrepe.

Sprememba 17 je bila smiselno sprejeta v členu 4(4)(f), vključno s seznamom različnih možnih posrednih učinkov izpostavljenosti optičnemu sevanju.

3.2 Spremembe Parlamenta, ki jih Svet ni sprejel

Svet je bil mnenja, da sprememb 6, 7, 8, 11, 15, 18, 19, 20, 21, 27, 34, 35 in 36 ne bi bilo priporočljivo vključiti v Skupno stališče, in sicer iz naslednjih razlogov:

—

prag oziroma opozorilna vrednost, ki ju predvideva spremenjeni predlog Komisije ter spremembi 6 in 7, nista bila potrebna, saj spoštovanje mejnih vrednosti izpostavljenosti, ki jih priporoča ICNIRP, že zagotavlja odsotnost znanih škodljivih učinkov na zdravje. V okviru medicine dela je malo področij, ki bi bila raziskana tako temeljito, kot je problem optičnega sevanja, pa tudi tolikšno splošno strinjanje, kot smo mu priča med nacionalnimi in mednarodnimi zdravstvenosvetovalnimi organi glede varnih ravni izpostavljenosti, je redko,

—	sprememba 8 ni bila sprejeta, ker ob določbah o oceni v členu 4 ni potrebe za ločeno opredelitev „ocene“,

—	sprememba 11 ni bila sprejeta, ker je skladno s členom 4 treba oceniti tveganje za zdravje delavca in ne stopnje izpostavljenosti,

—

spremembe 15 glede zdravstvenega nadzora Svet ni sprejel, saj je dal prednost splošnemu sklicevanju na člen 14 Okvirne direktive 89/391/EGS pred prekomerno zavezujočo obveznostjo, ki bi jo naložili delavcem. Vendar pa člen 8 Skupnega stališča vsebuje več določb, ki podrobneje zadevajo izvajanje zdravstvenega nadzora,

—	spremembe 18, 19 in 20 so bile odveč, saj Skupno stališče ne vsebuje posebne določbe o odstopanju in izjemah,

—	Svet je mnenja, da je standardna določba v členu 11 v zvezi z odborom, ki pomaga Komisiji, primerna in zato spremembe 21 ni sprejel,

—	sprememba 27 je bila odveč, saj Skupno stališče ne vsebuje posebne določbe o nevarnih dejavnostih,

—	spremembe 34, 35 in 36 niso bile sprejete, ker so bile priloge preurejene v skladu s priporočili ICNIRP.

IV. ZAKLJUČEK

Svet je mnenja, da v celoti gledano Skupno stališče sledi temeljnim ciljem spremenjenega predloga Komisije. Prav tako Svet ob dejstvu, da so bila za vsakega od štirih fizikalnih dejavnikov pripravljena ločena besedila, meni, da je upošteval poglavitne cilje, ki jih je pri svojih spremembah prvotnega predloga Komisije zasledoval Evropski parlament.

(1) UL C 54, 25.2.2000, str. 75.

(2) IEC: Mednarodna komisija za elektrotehniko

CIE: Mednarodna komisija za razsvetljavo

CEN: Evropski odbor za standardizacijo

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 172E

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 48 12. julij 2005

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Svet
2005/C 172E/1	Skupno stališče (ES) št. 23/2005 z dne 12. aprila 2005, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES	1

2005/C 172E/2	Skupno stališče (ES) št. 24/2005 z dne 18. aprila 2005, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (optičnih sevanj) (devetnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)	26