14.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 144/1

(1)

Ena od nalog Skupnosti je, da z vzpostavitvijo skupnega trga ter ekonomske in monetarne unije v vsej Skupnosti spodbuja skladen, uravnotežen in trajnosten razvoj gospodarskih dejavnosti. V ta namen notranji trg vključuje območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

(2)

Vnos premoženjske koristi iz kaznivih dejanj v finančni sistem in naložbe te premoženjske koristi, ki sledijo pranju denarja, škodujejo uravnovešenemu in trajnostnemu gospodarskemu razvoju. Zato je bil z Direktivo Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (3) uveden mehanizem Skupnosti za preprečevanje pranja denarja, s katerim kreditne in finančne institucije ter določene dejavnosti in poklici spremljajo transakcije. Ker obstaja nevarnost, da bi uporaba tega mehanizma vplivala na povečan pretok gotovine za nezakonite namene, je treba Direktivo 91/308/EGS dopolniti s sistemom za kontrolo prenosa gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje.

(3)

Trenutno takšne sisteme kontrole uporablja samo nekaj držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. Razlike v zakonodajah škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga. Za zagotovitev enakovredne ravni kontrole prenosa gotovine preko meja Skupnosti je treba temeljne elemente uskladiti na ravni Skupnosti. Ta uskladitev pa ne sme vplivati na možnost držav članic, da v skladu z obstoječimi določbami Pogodbe uporabljajo nacionalne kontrole prenosa gotovine znotraj Skupnosti.

(4)

Upoštevati je treba tudi dopolnilne dejavnosti, ki se izvajajo v drugih mednarodnih forumih, predvsem v finančni delovni skupini za pranje denarja (FATF), ki je bila ustanovljena na vrhu G-7 v Parizu leta 1989. Skupina FATF s posebnim Priporočilom IX z dne 22. oktobra 2004 poziva vlade, da sprejmejo ukrepe za odkrivanje fizičnih prenosov gotovine, vključno s sistemom prijave ali drugim načinom obveznega sporočanja podatkov.

(5)

V skladu s tem je v zvezi z gotovino, ki jo ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje nosi s seboj vsaka fizična oseba, treba uveljaviti načelo obvezne prijave. To načelo bi carinskim organom omogočilo zbiranje podatkov o takih prenosih gotovine in, kadar je primerno, posredovanje teh podatkov drugim organom. Carinski organi so prisotni na mejah Skupnosti, kjer je kontrola najbolj učinkovita, in nekateri so že pridobili praktične izkušnje na tem področju. Zaradi zagotavljanja pravilnega uporabljanja carinske in kmetijske zakonodaje je treba uporabiti Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo (4). Ta medsebojna pomoč mora zagotoviti pravilno uporabo sistema kontrole gotovine in posredovanje podatkov, kar bi lahko pripomoglo k doseganju ciljev Direktive 91/308 EGS.

(6)

Za namene preprečevanja in doseganja odvračilnih učinkov je treba obveznost prijave izpolniti ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje. Da bi se delovanje organov osredotočilo na pomembne prenose gotovine, obveznost prijave velja samo za prenose gotovine v višini 10 000 EUR ali več. Poleg tega je treba tudi določiti, da se obveznost prijave uporablja za fizično osebo, ki nosi gotovino, ne glede na to, ali je ta oseba njen lastnik.

(7)

Za zagotavljanje podatkov je treba uporabiti skupne standarde. S tem bo omogočena lažja izmenjava podatkov med pristojnimi organi.

(8)

Za enotno razlago te uredbe je treba določiti opredelitve pojmov.

(9)

Podatki, ki jih pristojni organi pridobijo po tej uredbi, se morajo posredovati organom iz člena 6(1) Direktive 91/308/EGS.

(10)

Kadar obstajajo znaki, da zneski gotovine izvirajo iz kakršnih koli nezakonitih dejavnosti, ki so povezane s prenosi gotovine, kakor to izhaja iz Direktive 91/308/EGS, se lahko podatki, ki jih pristojni organi pridobijo po tej uredbi, posredujejo pristojnim organom v drugih državah članicah in/ali Komisiji. Na podoben način je treba zagotoviti posredovanje določenih podatkov tudi v primeru, ko obstajajo znaki, da gre za prenos gotovine pod mejno vrednostjo, predpisano s to uredbo.

(11)

Pristojni organi morajo dobiti pooblastila, potrebna za izvrševanje učinkovite kontrole prenosa gotovine.

(12)

Pooblastila pristojnih organov je treba dopolniti z obveznostjo držav članic, da predpišejo kazni. Vendar pa je treba kazni naložiti samo v primeru opustitve prijave v skladu s to uredbo.

(13)

Ker cilja te uredbe ni mogoče zadovoljivo doseči z delovanjem držav članic in ga je zaradi trans-nacionalnega obsega pranja denarja na notranjem trgu laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(14)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije —

1.

„pristojni organi“ pomenijo carinske organe držav članic ali katere koli druge organe, ki jih države članice pooblastijo za izvajanje te uredbe;

2.

„gotovina“ pomeni:

(a)

prijavitelju, vključno s polnim imenom, datumom in krajem rojstva ter državljanstvom;

(b)

lastniku gotovine;

(c)

nameravanem prejemniku gotovine;

(d)

znesku in vrsti gotovine;

(e)

izvoru in namenu uporabe gotovine;

(f)

poti prevoza;

(g)

prevoznem sredstvu.

14.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 144/9

(1)

Uresničevanje notranjega trga vključuje odpravljanje omejitev prostega pretoka in izkrivljanja konkurence ter hkratno oblikovanje okolja, ki vzpodbuja inovativnost in naložbe. V povezavi s tem predstavlja patentno varstvo izumov bistveni element za uspeh notranjega trga. Učinkovito, pregledno in usklajeno varstvo računalniško izvedenih izumov v vseh državah članicah je bistveno za vzdrževanje in spodbujanje naložb na tem področju.

(2)

Na področju varstva računalniško izvedenih izumov obstajajo razlike v upravnih in sodnih praksah posameznih držav članic. Takšne razlike lahko ovirajo izmenjavo in tako preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga.

(3)

Takšne razlike bi se lahko še povečale, ker države članice sprejemajo nove in različne upravne prakse ali ker se nacionalna sodna praksa, ki razlaga veljavno zakonodajo, razvija na različne načine.

(4)

Stalno povečevanje razširjenosti in uporabe računalniških programov na vseh tehnoloških področjih ter njihova svetovna širitev preko interneta predstavljajo odločilni dejavnik na področju tehnoloških izumov. Zato je treba v Skupnosti zagotoviti optimalno okolje za razvijalce in uporabnike računalniških programov.

(5)

Zato morajo biti zakonski predpisi, ki urejajo patentabilnost računalniško izvedenih izumov, usklajeni, da se s tem zagotovi, da bosta iz njih izhajajoča pravna varnost in raven zahtev za patentabilnost omogočili inovativnim podjetjem čim večje koristi od izuma in jih spodbujali k naložbam in inovativnosti. Pravna varnost bo zagotovljena tudi na podlagi dejstva, da v primeru dvoma pri razlaganju te direktive nacionalna sodišča lahko, nacionalna sodišča zadnje stopnje pa morajo, pridobiti odločitev Sodišča Evropskih skupnosti.

(6)

Skupnost in njene države članice so zavezane s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), ki ga je Svet odobril s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklepanju sporazumov v imenu Evropske skupnosti pri zadevah v njegovi pristojnosti, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994) (3). Člen 27(1) Sporazuma TRIPS zagotavlja, da morajo biti patenti dostopni za vse izume, tako izdelke kakor tudi postopke, na vseh tehnoloških področjih, pod pogojem, da so novi, na inventivni ravni in industrijsko uporabni. Razen tega morajo biti v skladu z navedenim členom patentne pravice dostopne in uveljavljane brez diskriminacije glede na področje tehnologije. Skladno s tem se ta načela uporabljajo tudi za računalniško izvedene izume.

(7)

V skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, podpisano v Münchnu 5. oktobra 1973 (Evropska patentna konvencija), in v skladu s patentnim pravom držav članic računalniški programi, skupaj z odkritji, znanstvenimi teorijami, matematičnimi metodami, estetskimi stvaritvami, načrti, pravili in metodami za umske dejavnosti, igranjem iger ali poslovanjem ter predstavitvijo informacij, izrecno niso obravnavani kot izumi in so torej izključeni iz patentabilnosti. Vendar pa se ta izjema uporablja in je upravičena samo, v obsegu, v katerem se patentna prijava ali patent nanašata na zgornje vsebine ali dejavnosti same, ker imenovane vsebine in dejavnosti same ne spadajo na področje tehnologije.

(8)

Cilj te direktive je preprečiti različne razlage določb Evropske patentne konvencije glede meja patentabilnosti. Iz tega izhajajoča pravna varnost naj bi pomagala zagotoviti ugodno okolje za naložbe in izume na področju programske opreme.

(9)

Patentno varstvo omogoča, da imajo izumitelji koristi od svoje ustvarjalnosti. Varstvo patentnih pravic na področju izumov je v interesu družbe kot celote in se jih ne bi smelo uporabljati na način, ki nasprotuje konkurenčnosti.

(10)

V skladu z Direktivo Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov (4) je izraz v kateri koli obliki izvirnega računalniškega programa zavarovan po določbah avtorskega prava kot književno delo. Vendar pa ideje in načela, ki so osnova kateremu koli elementu računalniškega programa, niso varovani po določbah avtorskega prava.

(11)

Da izum velja za patentabilnega, mora biti tehničen, torej spadati na področje tehnologije.

(12)

V splošnem morajo izumi, da zadostijo merilu inventivne ravni, dati tehnični prispevek stanju tehnike.

(13)

Čeprav torej računalniško izveden izum spada na področje tehnologije, kadar ne daje tehničnega prispevka stanju tehnike, ker na primer njegov prispevek nima tehničnega značaja, ne zadosti merilu inventivne ravni in zato ni patentabilen.

(14)

Preprosta izvedba sicer nepatentabilne metode na napravi, kakršen je računalnik, sama po sebi ni zadostno jamstvo, da gre za tehnični prispevek. Zatorej računalniško izvedena poslovna metoda, metoda za obdelavo podatkov ali druga metoda, ki stanju tehnike daje samo prispevek, ki ni tehničen, ne more predstavljati patentabilnega izuma.

(15)

Če se prispevek stanju tehnike nanaša samo na nepatentabilno zadevo, ne moremo govoriti o patentabilnem izumu ne glede na to, kako je predmet predstavljen v prijavi. Na primer, zahteve o tehničnem prispevku ni mogoče obiti preprosto z navedbo tehničnih sredstev v patentni prijavi.

(16)

Razen tega algoritem po naravi ni tehničen in zatorej ne more predstavljati tehničnega izuma. Vendar pa je metoda, ki vključuje uporabo algoritma, lahko patentabilna pod pogojem, da je uporabljena za reševanje tehničnega problema. Vendar pa vsak patent podeljen za takšno metodo ne more monopolizirati algoritma kot takega ali njegove uporabe, ki ni predvidena v patentu.

(17)

Področje uporabe izključnih pravic, podeljenih za kateri koli patent, je določeno v prijavah, ki so obrazložene z opisom in z morebitnimi risbami. Pri računalniško izvedenih izumih se je treba sklicevati vsaj na izdelek, kakršen je programirana naprava, ali na postopek, izveden s pomočjo takšne naprave. Če torej okvir uporabe posameznih elementov programske opreme ne vsebuje izvrševanje katerega koli izdelka ali postopka, ki je predmet upravičenih zahtev, takšna uporaba ne predstavlja kršitve patentnih pravic.

(18)

Za pravno varstvo računalniško izvedenih izumov ni treba oblikovati posebnih pravnih predpisov, ki bi nadomestili pravila nacionalnega patentnega prava. Nacionalno patentno pravo predstavlja osnovo pravnega varstva računalniško izvedenih izumov. V tej direktivi je zgolj razjasnjen sedanji pravni položaj, da se zagotovi pravna varnost, preglednost in jasnost zakonodaje in prepreči odklone glede patentabilnosti nepatentabilnih metod, na primer očitnih ali ne-tehničnih postopkov in poslovnih metod.

(19)

V tej direktivi se je treba omejiti na določitev posameznih načel, ki se nanašajo na patentabilnost takšnih izumov; ta načela morajo predvsem zagotavljati, da bodo izumi, ki dajejo tehnični prispevek na tehnološkem področju, deležni varstva, in obratno zagotavljati, da izumi, ki tehničnega prispevka ne dajejo, varstva ne bodo deležni.

(20)

Konkurenčni položaj industrije Skupnosti v odnosu z njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji se bo izboljšal, če bodo sedanje razlike v pravnem varstvu računalniško izvedenih izumov odpravljene in bo pravna ureditev pregledna. Glede na trenutno težnjo tradicionalne predelovalne industrije, da svojo dejavnost preusmerja na cenovno ugodne trge izven Skupnosti, je pomen varstva intelektualne lastnine in posebej patentnega varstva očiten.

(21)

Ta direktiva ne posega v uporabo členov 81 in 82 Pogodbe, še posebej, kjer prevladujoči dobavitelj zavrača uporabo patentirane tehnike, ki je potrebna izključno za zagotovitev konverzije konvencij dveh različnih računalniških sistemov ali omrežij ter za prenos in izmenjavo podatkov med njima.

(22)

Patentne pravice za izume znotraj področja uporabe te direktive ne smejo vplivati na dejanja, dovoljena v skladu s členoma 5 in 6 Direktive 91/250/EGS, še posebej ne na določbe glede dekompiliranja in interoperabilnosti. Zlasti za dejanja, za katera v skladu s členoma 5 in 6 Direktive 91/250/EGS ni potrebno dovoljenje imetnika pravice glede njegovih programu pripadajočih ali nanj nanašajočih se avtorskih pravic in za katera bi bilo sicer v skladu z navedenima členoma potrebno takšno dovoljenje, ni potrebno dovoljenje imetnika pravice glede njegovih programu pripadajočih ali nanj nanašajočih se patentnih pravic.

(23)

Ker cilja te direktive, in sicer uskladitve nacionalnih predpisov o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je ta cilj zaradi potrebe po usklajenem nadnacionalnem ukrepanju laže doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev —

(a)

„računalniško izvedeni izum“ pomeni vsak izum, ki je izveden s pomočjo računalnika, računalniškega omrežja ali druge programljive naprave, z eno ali več značilnosti, ki so delno ali v celoti izvedene s pomočjo računalniškega programa ali računalniških programov;

(b)

„tehnični prispevek“ pomeni prispevek stanju tehnike na področju tehnologije, ki je nov in za strokovnjaka ni očiten; tehnični prispevek se ocenjuje ob upoštevanju razlike med stanjem tehnike in celotne patentne prijave, ki mora vsebovati tehnične značilnosti ne glede na to, če jih spremljajo tudi netehnične značilnosti ali ne.

(a)

o vplivu patentov za računalniško izvedene izume na dejavnike iz člena 7;

(b)

ali so pravila, ki urejajo trajanje patenta in določitev zahtev patentabilnosti, in še posebej glede novosti, inventivne ravni in pravega obsega zahtev, ustrezna ter ali je zaželeno in pravno mogoče ta pravila spremeniti ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti;

(c)

ali so države članice v primerih, ko pred izdajo patenta ni bilo raziskano, če ustreza zahtevam po novosti in inventivni ravni, naletele na težave, in, če se je to zgodilo, ali obstajajo zaželeni načini ravnanja pri reševanju takšnih težav;

(d)

ali je prišlo do težav pri odnosu med patentnim varstvom računalniško izvedenih izumov in pravnim varstvom računalniških programov po določbah avtorskega prava, kakor ga predvideva Direktiva 91/250/EGS, in ali je pri računalniško izvedenih izumih prišlo do kakršnih koli zlorab patentnega sistema;

(e)

o načinu upoštevanja zahteve te direktive v praksi in smernicah za presojo Evropskega patentnega urada;

(f)

o stališčih, na podlagi katerih bi bilo morebiti treba pripraviti diplomatsko konferenco o reviziji Evropske patentne konvencije;

(g)

o vplivu patentov za računalniško izvedene izume na razvoj in trženje interoperabilnih računalniških programov in sistemov.

14.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 144/16

(1)

Akcijski načrt za statistične zahteve ekonomske in monetarne unije (EMU), ki ga je Ekonomsko-finančni svet potrdil septembra 2000, določa, da je nujno potreben omejen komplet četrtletnih računov po sektorjih in da morajo biti slednji na razpolago v roku 90 dni od konca zadevnega četrtletja.

(2)

Skupno poročilo Ekonomsko-finančnega sveta in Komisije Evropskemu svetu o statistiki in kazalnikih za euro-območje, ki ga je Ekonomsko-finančni svet sprejel 18. februarja 2003, poudarja, da je treba do leta 2005 v celoti izvesti visoko prednostne ukrepe na različnih področjih, vključno na področju četrtletnih nacionalnih računov po institucionalnih sektorjih.

(3)

Pri analizi cikličnih gibanj gospodarstva Evropske unije in pri izvajanju monetarne politike v EMU je potrebna makroekonomska statistika o ekonomskem obnašanju posameznih institucionalnih sektorjev in njihovi povezanosti, česar ni mogoče ugotoviti iz podatkov, zbranih na ravni celotnega gospodarstva. Obstaja torej potreba, da se pripravijo četrtletni računi po institucionalnih sektorjih za celotno Evropsko unijo in za euro-območje.

(4)

Priprava teh računov je del splošnega cilja, da se vzpostavi sistem letnih in četrtletnih računov za Evropsko unijo in za euro-območje. Sistem vključuje glavne makroekonomske agregate ter finančne in nefinančne račune po institucionalnih sektorjih. Namen je doseči doslednost med vsemi temi računi in, kar zadeva račune tujine, doslednost med podatki plačilne bilance in nacionalnih računov.

(5)

Za sestavljanje evropskih računov po institucionalnih sektorjih v skladu z načeli Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, kakor so opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 (3), morajo države članice posredovati četrtletne nacionalne račune po institucionalnih sektorjih. Vendar pa morajo evropski računi odražati gospodarstvo celotnega evropskega območja in se lahko razlikujejo od enostavne agregacije računov držav članic. Cilj je predvsem upoštevati transakcije institucij in organov Evropske unije v računih zadevnega območja (Evropske unije oziroma euro-območja).

(6)

Za pripravo posebnih statistik Skupnosti veljajo pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (4).

(7)

Ker ciljev te uredbe, in sicer sestavljanja četrtletnih nefinančnih računov po institucionalnih sektorjih za Evropsko unijo in euro-območje, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ustrezne ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. Zlasti se od držav članic, katerih prispevek k skupni evropski vrednosti je zanemarljiv, ne sme zahtevati, da poročajo o vseh podrobnostih v zvezi s podatki.

(8)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(9)

Opravljen je bil posvet z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (6) ter Odborom za monetarno in finančno statistiko ter statistiko plačilne bilance, ustanovljenim s Sklepom Sveta 91/115/EGS (7) —

(a)

določitev časovnega razporeda posredovanja postavk P.1, P.2, D.42, D.43, D.44, D.45 in B.4G v skladu s členom 2(2);

(b)

zahtevo po razčlenitvi transakcij iz Priloge na nasprotne sektorje v skladu s postopkom iz člena 2(2);

(c)

spremembo časovnega razporeda posredovanja četrtletnih podatkov v skladu s členom 2(4);

(d)

prilagoditev deleža (1 %) celotne vrednosti za Skupnost za določitev obveznosti posredovanja podatkov za vse institucionalne sektorje v skladu s členom 3(3);

(e)

določitev standardov za kakovost podatkov v skladu s členom 6(1).

(a)

poda informacije o kakovosti izdelane statistike;

(b)

oceni koristi izdelanih statistik za Skupnost, države članice ter ponudnike in uporabnike statističnih informacij v primerjavi s stroški zanje;

(c)

navede področja, na katerih so na podlagi pridobljenih rezultatov mogoče izboljšave in za katera se smatra, da so potrebne spremembe.

14.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 144/24

(1)

Člen 14 Pogodbe določa območje brez notranjih meja, kjer je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

(2)

Prizadevanja na področju notranjega trga naj izboljšajo kakovost življenja, varovanje zdravja in varnost potrošnikov. Ta direktiva je v skladu z zahtevo, da naj se v opredelitvi in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov.

(3)

Uporabo določenih ftalatov v igračah in predmetih za nego otrok, ki so narejeni iz plastificiranih materialov ali vključujejo dele, narejene iz njih, je treba prepovedati, ker prisotnost določenih ftalatov predstavlja ali lahko predstavlja tveganje za zdravje otrok.

(4)

Znanstveni odbor za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje (SCTEE) je po posvetovanju s Komisijo podal mnenja o tveganjih za zdravje, ki jih predstavljajo ftalati.

(5)

Priporočilo Komisije 98/485/ES z dne 1. julija 1998 o predmetih za nego otrok in igračah iz mehkega PVC, ki vsebujejo določene ftalate in ki so namenjeni za to, da jih dajejo v usta otroci, mlajši od treh let (4), poziva države članice, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja otrok glede teh izdelkov.

(6)

Na podlagi sprejetja Odločbe Komisije 1999/815/ES (5) v okviru Direktive Sveta 92/59/EGS z dne 29. junija 1992 o splošni varnosti proizvodov (6) je od leta 1999 na ravni Evropske unije uporaba šestih ftalatov v igračah in predmetih za nego otrok, ki so namenjeni za to, da jih dajejo v usta otroci, mlajši od treh let, začasno prepovedana. Veljavnost te odločbe se redno podaljšuje.

(7)

Omejitve za dajanje na trg igrač in predmetov za nego otrok zaradi vsebnosti ftalatov, ki so jih nekatere države članice že sprejele, neposredno vplivajo na dokončno vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zato je treba približati zakonodaje držav članic na tem področju in posledično spremeniti Prilogo I k Direktivi Sveta 76/769/EGS (7).

(8)

Previdnostno načelo je treba uporabiti, kadar se z znanstveno oceno tveganja ne da določiti dovolj zanesljivo, da bi se lahko zagotovila visoka raven zaščite zdravja, zlasti zdravja otrok.

(9)

Kot organizmi v razvoju so otroci zlasti občutljivi na snovi, strupene za razmnoževanje. Zato je treba kar najbolj zmanjšati izpostavljenost otrok virom emisij teh snovi, ki se jim je dejansko mogoče izogniti, zlasti tistim emisijam, ki izvirajo iz izdelkov, ki jih otroci dajejo v usta.

(10)

Med ocenjevanjem tveganja in/ali v okviru Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (8) so bile DEHP, DBP in BBP opredeljene kot snovi, strupene za razmnoževanje, in so bile zato razvrščene v 2. skupino strupenosti za razmnoževanje.

(11)

Znanstvenih podatkov o DINP, DIDP in DNOP ni ali pa so si nasprotujoči, ni pa mogoče izključiti, da te snovi ne predstavljajo potencialnega tveganja, če se uporabljajo v igračah in predmetih za nego otrok, ki so sami po sebi izdelani za otroke.

(12)

Negotovosti pri ocenjevanju izpostavljenosti tem ftalatom, kot npr. čas držanja v ustih in izpostavljenost emisijam iz drugih virov, zahtevajo, da se upoštevajo previdnostni razlogi. Zato je treba uvesti omejitve pri uporabi teh ftalatov v igračah in predmetih za nego otrok ter pri dajanju teh predmetov na trg. Zaradi sorazmernosti pa naj bodo omejitve za DINP, DIDP in DNOP manj stroge kot predlagane omejitve za DEHP, DBP in BBP.

(13)

V skladu s Sporočilom Komisije o previdnostnem načelu se morajo ukrepi, ki temeljijo na tem načelu, ponovno preučiti v luči novih znanstvenih podatkov.

(14)

V sodelovanju z organi držav članic, ki so odgovorni za nadzor trga in izvrševanje ureditve za igrače in predmete za nego otrok, in ob posvetovanju z ustreznimi organizacijami proizvajalcev in uvoznikov, mora Komisija spremljati uporabo ftalatov in drugih snovi za plastificiranje igrač in predmetov za nego otrok.

(15)

Za namene Direktive 76/769/EGS je treba opredeliti pojem „predmet za nego otrok.“

(16)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pripravljanju zakonodaje (9) mora Svet države članice spodbujati, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kar se da nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(17)

Komisija bo preučila uporabo ftalatov, naštetih v Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS v drugih izdelkih, ko bo zaključena ocena tveganja po Uredbi Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (10).

(18)

Ta direktiva se uporablja brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o minimalnih zahtevah za zaščito delavcev, ki jo vsebuje Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (11), in posebne direktive, ki na njej temeljijo, zlasti Direktiva Sveta 90/394/EGS z dne 28. junija 1990 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu (12) in Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (13) —

1.

V členu 1(3) se doda naslednja točka:

2.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.