3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/1

(1)

Dne 17. februarja 2005 je Svet preučil posodobljen program stabilnosti Belgije, ki zajema obdobje od 2004 do 2008. Program je na splošno v skladu z zahtevami po podatkih iz „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Program ne vključuje predpostavk o obveznih obrestnih merah. Zato je Svet Belgijo pozval, da naj v celoti izpolni zahteve po podatkih.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva realno rast BDP leta 2005 in 2006 v višini 2,5 %, proti koncu programskega obdobja pa se bo znižala na 2 %. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ta scenarij odraža verjetna predvidevanja rasti. Tudi predvidevanja programa glede inflacije se zdijo realna.

(3)

Cilj proračunske strategije, navedene v posodobitvi, je ohraniti uravnotežen proračun ali majhen presežek ter obdržati gibanje zmanjševanja deleža dolga, da bi se pripravili na učinek starajočega se prebivalstva na proračun. Posodobitev predvideva uravnotežen proračun v letih 2005 in 2006 ter presežek v višini 0,3 % BDP v letu 2007 in 0,6 % v letu 2008. Na splošno v primerjavi s prejšnjo posodobitvijo (ki se je končala v letu 2007) trenutna posodobitev v glavnem potrjuje načrtovano prilagoditev glede na bolj ali manj nespremenjen makroekonomski scenarij. Zaradi tekočega izvajanja reforme neposrednih davkov iz leta 2001 in povečanja javnih naložb pred lokalnimi volitvami leta 2006 je predvideno, da se bo primarni presežek proti letu 2006 nekoliko znižal, vendar se bo potem spet povišal. Program predvideva zmanjševanje obrestnih obremenitev, predvsem zaradi tekočega zmanjševanja dolga. Pričakuje se, da se bodo prihodki proti letu 2006 zmanjšali in se potem stabilizirali, primarni odhodki pa se bodo nekoliko zmanjšali proti letu 2008. Ciklično prilagojeni saldo (na podlagi informacij iz programa z uporabo skupno dogovorjene metodologije) bo po pričakovanjih skozi celotno programsko obdobje ostal pozitiven, pri čemer se bo od presežka v višini 0,5 % BDP v letu 2004 znižal na 0,1 % v letu 2006, potem pa se bo v letu 2008 spet zvišal na 0,9 %.

(4)

Tveganja glede proračunskih predvidevanj v programu se zdijo na splošno uravnotežena. Belgijska vlada zlasti ni napovedala, kakšne ukrepe bo sprejela za ohranjanje ravnotežja proračuna v letu 2006, kljub zmanjšanju za 0,3 % BDP, ki je posledica nadaljevanja izvajanja reforme neposrednih davkov iz leta 2001, in dejstvu, da ima proračun za leto 2005 koristi od niza manjših enkratnih poslov (skupaj za okrog 0,2 % BDP). Poleg tega ostaja belgijski javnofinančni saldo precej občutljiv na spremembe gospodarske rasti (občutljivost 0,6), čeprav je makroekonomski scenarij verjeten. Navsezadnje obstaja tudi določeno tveganje pri nadzoru primarnih odhodkov, predvsem na ravni sistema socialne varnosti. Prekoračitev, ki je bila leta 2004 izkazana v sistemu zdravstvenega varstva (kljub že tako visoki ciljni letni realni rasti v višini 4,5 %), kaže na nadaljnjo visoko rast teh odhodkov. Ob koncu leta 2004 so bili napovedani novi ukrepi za zmanjševanje stroškov v zdravstvenem varstvu (skupaj 0,2 % BDP), vendar je njihovo učinkovitost za zdaj še težko oceniti. Po drugi strani je imel minister za socialne zadeve večji del leta 2005 pooblastilo, da sprejme potrebne ukrepe brez predhodnega parlamentarnega (ali drugega) posvetovanja, zato da bi lahko hitro odgovorili na možnost nadaljnje prekoračitve. Na splošno si je belgijska vlada pridobila verodostojnost, ker se je držala obveznosti, da sprejme ukrepe za ohranitev uravnoteženega proračuna.

(5)

Glede na to oceno tveganja se zdijo tveganja za proračunske cilje v glavnem uravnotežena, proračunska naravnanost programa pa je zadostna, da se doseže srednjeročni cilj iz Pakta stabilnosti in rasti, in sicer proračunski položaj blizu ravnovesja ali presežek. Poleg tega je dovolj varnostne rezerve, da ne bi bila presežena referenčna vrednost primanjkljaja v višini 3 % BDP v primeru običajnih vsakoletnih konjunkturnih nihanj.

(6)

Ocenjuje se, da je delež dolga v letu 2004 dosegel 96,6 % BDP, kar je precej nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež dolga v programskem obdobju znižal za 12,4 odstotne točke na 84,2 % BDP v letu 2008. Ta številka vključuje nameravan prevzem 7,4 milijarde EUR (2,5 % BDP) vrednega dolga državnega železniškega podjetja SNCB v letu 2005. Prevzem dolga SNCB upočasnjuje zmanjševanje dolga v letu 2005, sicer pa je načrtovano zniževanje dolga hitrejše, kakor je bilo predvideno v prejšnji posodobitvi.

(7)

V zvezi z dolgoročno uravnoteženostjo javnih financ se zdi, da je Belgija v nekoliko tveganem položaju zaradi trenutne ravni bruto dolga. Čeprav se delež dolga zmanjšuje, je še vedno velik, ustaljeno zniževanje pa je odvisno od uravnoteženja visokih primarnih presežkov v daljšem obdobju. Strategija obvladovanja proračunskih stroškov zaradi starajočega se prebivalstva, opisana v programu, temelji predvsem na zmanjševanju bruto dolga z vzdrževanjem uravnoteženega proračunskega položaja ali majhnega presežka (pri čemer se sama predvsem zanaša na omejitev primarnih odhodkov) in na skladu za starajoče se prebivalstvo. Obvladovanje primarnih odhodkov bi se lahko izkazalo za težavno, predvsem v zdravstvenem varstvu, vendar je pomembno glede na vladno strategijo zmanjševanja davčne obremenitve zaradi ustvarjanja delovnih mest. Glede na predvideno povečanje koeficienta starostne odvisnosti je odločno uveljavljanje te široke strategije ključnega pomena za doseganje dolgoročne uravnoteženosti.

(8)

Ekonomske politike, opisane v posodobitvi, so na splošno skladne s smernicami ekonomske politike posamezne države na področju javnih financ. Posodobitev zlasti zagotavlja, da se delež dolga trajno zmanjšuje. Glede na nedavne prekoračitve porabe v zdravstvenem varstvu (katere ciljna letna realna rast je postavljena na precej visokih 4,5 %) obstaja določeno tveganje, da bo kršena smernica o omejevanju realne rasti odhodkov v enoti I (zvezna vlada in socialna varnost) na 1,5 %. Zato je pomembno vzdrževanje visokih primarnih presežkov in omejevanje rasti realnih odhodkov, predvsem v smislu finančnih potreb, ki jih prinaša staranje prebivalstva.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/4

(1)

Svet je 17. februarja 2005 preučil dopolnjeni konvergenčni program Danske, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2010. Program v celoti ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

(2)

Makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, predvideva realno rast BDP, ki se z 2,2 % leta 2004 okrepi na 2,5 % leta 2005 in v letih 2006–10 znaša povprečno 1,7 %. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij odraža razmeroma previdne predpostavke o rasti. V programu se napovedi glede inflacije zdijo realistične.

(3)

Srednjeročni proračunski okvir vključuje cilj javnofinančnega presežka v povprečju 1,5–2,5 % BDP do leta 2010 in omejitev letne realne rasti javne porabe v višini 0,5 % od leta 2005 naprej; nadzor odhodkov je okrepljen s tako imenovano zamrznitvijo davkov. Tako za podsektor institucionalnih enot centralne ravni države kot za pokojninske sklade se v programskem obdobju pričakuje stabilen presežek. Proračun institucionalnih enot lokalne ravni države bo po predvidevanjih v ravnovesju, kakor zahteva zakonodaja. Dopolnjeni program predvideva presežke v višini 1,2 % BDP leta 2004, 2,0 % leta 2005 in 1,6 % leta 2006. Presežek doseže 2,0 % BDP leta 2010. Tako delež odhodkov kot delež prihodkov skozi obravnavano obdobje postopoma upadata. Če se za upoštevanje ocenjenega vpliva cikla uporablja skupna metodologija, je ciklično prilagojen proračunski saldo v presežku skozi celotno obravnavano obdobje. Predvideni cilji javnofinančnega presežka v večji meri ne odstopajo od podatkov iz dopolnitve iz leta 2003. Razlike v kratkoročnem smislu nastajajo zaradi revidiranih predpostavk o rasti BDP ter učinkov nedavnih političnih ukrepov, vključno s paketom fiskalnih ukrepov iz marca 2004, ki je bil uvod v finančno reformo, sprejeto leta 2003. Od leta 2007 so predvideni presežki zaradi revizije demografskih predpostavk, ki so prispevale k znižanju dolgoročnih fiskalnih potreb, nekoliko nižji kot v prejšnji dopolnitvi programa. V splošnem torej sedanja dopolnitev programa ob podobnem makroekonomskem scenariju potrjuje strategijo iz prejšnje dopolnitve.

(4)

Tveganja za proračunske projekcije so precej uravnotežena, četudi se v določeni meri nagibajo k boljšemu rezultatu, kot je bil predviden v prvih letih programa. Danske javne finance že več let prikazujejo presežke. To velja tudi za leto 2003, ko je presežek znašal 1,0 % BDP ob zgolj 0,5 % rasti BDP. Ker je Danska majhna neto izvoznica nafte, lahko tudi cene nafte, višje od predvidenih v dopolnitvi programa, izboljšajo javne finance. Sestava rasti BDP v prihodnjih letih, ki večinoma temelji na domačem povpraševanju, mora zagotoviti tudi znatne prihodke in tako podpreti ugoden razvoj javnih financ. Na srednji rok projekcij ne bo mogoče uresničiti, če se javna poraba ne bo omejila do ciljne rasti, zlasti na ravni institucionalnih enot lokalne ravni države, in če ne bodo doseženi srednjeročni cilji o višji zaposlenosti.

(5)

Glede na to oceno tveganja je proračunska usmeritev iz programov zadostna za ohranjanje srednjeročnega proračunskega stanja „blizu ravnovesja ali v presežku“, kakor za celotno obdobje programa zahteva Pakt za stabilnost in rast. Prav tako zagotavlja tudi zadostno varnostno rezervo, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja 3 % BDP ob normalnih makroekonomskih nihanjih.

(6)

Delež bruto javnega dolga je leta 2003 znašal 44,7 % BDP in bo po projekcijah iz dopolnitve programa leta 2010 dosegel 28,75 % BDP. K padcu deleža dolga najbolj prispevajo pozitivni primarni saldi in učinek nominalne rasti BDP.

(7)

Videti je, da je Danska kljub višjim predvidenim proračunskim stroškom zaradi staranja prebivalstva v ugodnem položaju glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V programu opisana proračunska strategija, ki temelji predvsem na nadaljnji konsolidaciji dolgov s stalnimi proračunskimi presežki, bi morala sčasoma zagotoviti trajno vzdržnost. Težave pa lahko nastopijo pri doseganju stalnega strogega nadzora odhodkov in znatnega povečanja zaposlenosti, saj strategija sloni tudi na teh ciljih.

(8)

Ekonomske politike, opisane v dopolnitvi programa, so na splošno skladne s širšimi smernicami nacionalne ekonomske politike na področju javnih financ.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/7

(1)

Svet je 17. februarja 2005 preučil posodobljeni konvergenčni program Estonije, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2008. Program ustreza zahtevam po podatkih iz spremenjenega „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

(2)

Makroekonomski scenarij v programu predvideva, da se bo realna rast BDP povečala s 5,6 % v letu 2004 na povprečno 6,0 % v ostalem programskem obdobju. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij vsebuje predpostavke, na podlagi katerih je načrtovana rast izvedljiva. Napovedi iz programa glede inflacije se prav tako zdijo realistične.

(3)

Cilj Estonije je doseči proračunsko stanje blizu ravnovesja ali majhen presežek skozi celotno programsko obdobje. Cilj programa za leto 2004 je doseči proračunski presežek, ki bo znašal 1 % BDP, kar je 0,3 % več od presežka, ki je bil v programu načrtovan maja lani. Od leta 2005 naprej so predvideni uravnoteženi proračuni, enako kot v prejšnjem programu. Javne naložbe leta 2004 se bodo predvidoma povečevale za eno odstotno točko BDP do 4,4 %, nato pa se bodo zmanjšale na 3,9 % do leta 2008, tako da ostajajo precej nad povprečjem EU (ta znaša 2,4 % BDP v letu 2004).

(4)

Tveganja v proračunskih napovedih v programu so na splošno videti uravnotežena. Po eni strani dokaj previden makroekonomski scenarij kaže, da bi lahko bili prihodki višji in izdatki nekoliko nižji od predvidenih v proračunu. Estonija je skozi čas dokazala, da je previdna v svojih napovedih in je svoje fiskalne cilje v preteklih nekaj letih pogosto presegla. Po drugi strani pa ni mogoče popolnoma izključiti nepričakovanih izpadov dohodka zaradi načrtovanih znižanj davkov ali škodljivih vplivov na rast, ki bi jo povzročili zunanji pretresi. Glede na bilanco tveganj je videti, da je stanje proračuna v programu primerno za ohranjanje srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti o stanju proračuna blizu ravnovesja v celotnem programskem obdobju 2004-2008. Videti je, da zagotavlja tudi dovolj veliko varnostno rezervo, da se pri normalnih makroekonomskih nihanjih prepreči prekoračenje zgornje meje primanjkljaja, ki znaša 3 % BDP.

(5)

Delež javnega dolga v letu 2004 je ocenjen na 4,8 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP, in je nedvomno najnižji javni dolg v EU. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v programskem obdobju dodatno znižal za 1,9 odstotne točke.

(6)

Videti je, da je Estonija v dobrem položaju glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kljub pomembnim predvidenim proračunskim stroškom starajočega se prebivalstva. Nizka stopnja državnega dolga, znatne državne finančne rezerve in srednjeročna proračunska strategija, ki je v celoti skladna s ciljem doseči proračunsko stanje blizu ravnovesja ali v presežku, skupaj z verodostojno in temeljito reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki naj bi dolgoročno zaustavile pritiske na proračun, bi morali zagotoviti trajno vzdržnost javnih financ.

(7)

Gospodarske politike, povzete v posodobitvi, so na splošno skladne s splošnimi smernicami državne gospodarske politike na področju javnih financ. Proračunski presežek, ki je bil leta 2004 višji od predvidenega, je skladen s priporočenim preprečevanjem procikličnih fiskalnih politik. Vendar pa, glede na to, da se primanjkljaj zunanjega računa v letu 2004 verjetno ni občutno zmanjšal (če se je sploh), hiter padec proračunskega presežka, morda ne zagotavlja zadostne podpore z vidika fiskalne politike, da bi se lahko popravilo zunanje neravnovesje.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/9

(1)

Dne 17. februarja 2005 je Svet preučil posodobljen program stabilnosti Francije, ki zajema obdobje od 2004 do 2008. Program je na splošno v skladu z zahtevami po podatkih iz spremenjenega „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Vendar pa ne zagotavlja predvidevanj za rast celotne zaposlenosti v skladu z opredelitvijo narodnogospodarske bilance, ki so obvezne. Zato je Svet pozval Francijo, da naj v celoti izpolni zahteve po podatkih.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva realno rast BDP v višini 2,5 % od leta 2004 do 2008, kar je nekoliko nad potencialno stopnjo. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij se zdi, da ta scenarij odraža verjetna predvidevanja rasti, čeprav so predvidevanja rasti Komisije nekoliko nižja. Tudi predvidevanja programa glede inflacije se zdijo realna.

(3)

Dne 3. junija 2003 je Svet sklenil, da ima Francija čezmeren primanjkljaj, in priporočil, da ga odpravi najpozneje do leta 2004. V sporočilu Svetu o „položaju Nemčije in Francije glede njunih obveznosti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem po sodbi Sodišča“, sprejetem 14. decembra 2004 (2), je Komisija sklenila, da naj za ustrezen rok za odpravo čezmernega primanjkljaja velja leto 2005, saj so imeli sklepi Sveta iz novembra 2003 pravni učinek, dokler jih ni razveljavilo Sodišče. Glavni cilj proračunske strategije iz programa je znižati primanjkljaj pod 3 % BDP do leta 2005. Program je namenjen tudi zagotavljanju nepretrganega zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja v naslednjih letih. Primanjkljaj naj bi se predvidoma enakomerno zmanjševal za 0,6 do 0,7 odstotne točke BDP na leto od leta 2005 in dosegel raven 0,9 % BDP v letu 2008. V primerjavi s prejšnjim programom trenutna posodobitev v glavnem potrjuje načrtovano prilagoditev glede na nekoliko ugodnejši makroekonomski scenarij. V skladu z izračuni Komisije, opravljenimi na podlagi predvidevanj programa in skupno dogovorjene metodologije, naj bi se ciklično prilagojeni saldo od leta 2005 naprej tudi izboljšal za približno 0,6 do 0,7 odstotne točke na leto in dosegel -0,7 % BDP v letu 2008. Tako kot v prejšnjih posodobitvah srednjeročna proračunska strategija temelji na zastavljanju večletnih ciljev glede povečevanja realnih javnih izdatkov, ki vključujejo znižanje razmerja med izdatki in BDP, predvsem kot posledica izvajanja strukturnih reform.

(4)

Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij bi morali ukrepi, ki so jih sprejele francoske oblasti, zadoščati, da bi primanjkljaj v letu 2005 znašal 3 % BDP. Vendar pa je proračunski položaj v Franciji še vedno občutljiv. Za odpravljanje čezmernega primanjkljaja je potrebno učinkovito izvajanje vseh predvidenih ukrepov in dodatnih ukrepov v primeru neugodnega razvoja dogodkov. Ker predvideno zmanjšanje primanjkljaja v letu 2005 izvira predvsem iz enkratnega plačila v višini 0,5 % BDP, je temeljna proračunska prilagoditev, predvidena za leto 2005, precej skromna. V letih po 2005 bi bil lahko proračunski izid slabši od predvidenega v programu. Predvsem se zdi zaradi trenutnih politik ogrožen cilj v zvezi s primanjkljajem za leto 2006, saj je za to leto napovedano znižanje davkov in precejšnji enkratni prihodki bodo izginili. Prav tako se zdi, da bo v skladu s trenutnimi politikami težko doseči zastavljena cilja v zvezi z izdatki in primanjkljajem za obdobje od 2006 do 2008 glede na to, da cilji v zvezi z izdatki v prejšnjih posodobitvah še zdaleč niso bili doseženi. Strukturne reforme so bile izvedene (Loi Organique relative aux Lois de Finances, neodvisni odbor za izvajanje nadzora nad sistemom zdravstvenega varstva). Te reforme so odločni koraki v pravi smeri in bi morale prispevati k doseganju proračunskih ciljev.

(5)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost programa ne zagotavlja dovolj visoke varnostne rezerve, da ne bi bil presežen prag primanjkljaja v višini 3 % ob običajnih makroekonomskih nihanjih pred letom 2007; prav tako ne zadošča za zagotovitev, da bi bil v programskem obdobju dosežen srednjeročni cilj iz Pakta stabilnosti in rasti, in sicer proračunski položaj blizu ravnovesja.

(6)

Delež dolga naj bi po ocenah dosegel 64,8 % BDP v letu 2004, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež dolga od leta 2006 naprej zmanjševal in v letu 2008 dosegel 62 % BDP. Pri razvoju deleža dolga obstajajo enaka tveganja kot pri ciljih v zvezi s primanjkljajem.

(7)

V zvezi z dolgoročno uravnoteženostjo javnih financ se zdi, da obstaja pri Franciji še vedno določeno tveganje. Izvedba večjih strukturnih reform pokojninskega in zdravstvenega sistema v letih 2003 in 2004 je ustvarila boljše temelje. Kakor koli, nadaljnje reforme (dodatno usklajevanje proračuna in reforme) bodo v naslednjih letih potrebne za polno zagotovitev uravnoteženosti javnih financ.

(8)

Ekonomske politike, kakor so prikazane v posodobitvi iz leta 2004, so delno skladne s priporočili v širših ekonomsko-političnih smernicah, zlasti tiste s proračunskimi posledicami. Francija je izvedla pomembne strukturne reforme, predvsem v zvezi s pokojninskim in zdravstvenim sistemom, s čimer je dosegla boljši položaj za spopadanje s posledicami starajočega se prebivalstva. Ciklično prilagojen primanjkljaj v letu 2004 se zniža za 0,4 % BDP, kar je manj kakor je priporočeno. Vendar pa so se prihodki države, bolj kakor pričakovano, v celoti dodelili za znižanje primanjkljaja. Kot celota, čeprav je pomembna, je srednjeročna prilagoditev, načrtovana v posodobitvi iz leta 2004, nezanesljiva in ne bo v celoti vodila do proračunskega položaja blizu ravnovesja v obdobju, zajetem v programu.

(i)

stori vse potrebno za odpravo čezmernega primanjkljaja v letu 2005;

(ii)

zagotovi, da se usklajevanje proračuna v letih po 2005 nadaljuje, da se doseže proračunski položaj blizu ravnovesja v letu 2008, in

(iii)

nadaljuje s strukturnimi reformami in nadzorom izdatkov, da bi zagotovila upoštevanje večletnih ciljev v zvezi z izdatki, določenih v programu.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/12

(1)

Svet je 17. februarja 2005 preučil posodobljeni program stabilnosti Nemčije, ki obravnava obdobje od 2004 do 2008. Program na splošno ustreza zahtevam po podatkih iz popravljenega in dopolnjenega „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. V programu se uporabljajo večinoma zaokrožene številke in mešani nezdružljivi podatki. Opaziti pa je mogoče izboljšanje pri podrobnostih, na primer pri dosledni uporabi ESR 95 kot statističnega okvira v delih o makroekonomskem scenariju in proračunskih napovedih. V skladu s tem mora Nemčija doseči skladnost z zahtevami po podatkih.

(2)

(3)

(4)

Na podlagi sedanjih podatkov bi morali ukrepi, ki so jih nemški organi napovedali novembra 2004, zadostovati za zmanjšanje primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2005, v primerjavi s primanjkljajem 3,4 %, ki so ga predvidele službe Komisije v jesenski napovedi oktobra 2004. Proračunsko stanje ostaja občutljivo. Popravek čezmernega primanjkljaja zahteva učinkovito izvajanje vseh predvidenih ukrepov v celoti ter dodatnih ukrepov v primeru neugodnih gibanj, ki bi lahko ogrozila doseganje ciljne stopnje primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2005. V letih, ki sledijo letu 2005, bi lahko proračunski rezultat bil slabši od pričakovanega v programu, kljub temu da bi javnofinančni primanjkljaj verjetno lahko ostal pod 3 % BDP. Glede na izboljšanje ciklično prilagojene bilance proti koncu programskega obdobja za manj kakor 0,5 odstotne točke, je prilagoditev, predvidena v posodobitvi, dokaj majhna, kljub izvajanju pomembnih strukturnih reform, ki bi lahko zmanjšale srednjeročne izdatke. Poleg tega se prilagoditve proračuna zdijo dokaj optimistične proti koncu programskega obdobja. Tudi izredni ukrepi, napovedani novembra 2004 v zvezi z znižanjem primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2005, v določeni meri slabijo proračunsko stanje proti koncu programskega obdobja in po njem.

(5)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da naravnanost proračuna ne zagotavlja zadostne varnostne rezerve za preprečitev prekoračitve 3 % praga primanjkljaja ob normalnih makroekonomskih nihanjih do leta 2008; prav tako pa ne zadostuje za zagotovitev uresničitve srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti, ki je doseči stanje proračuna blizu ravnovesja v programskem obdobju.

(6)

(7)

Kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ, se zdi, da je Nemčija delno ogrožena. Nemčija bi bila lahko v sorazmerno ugodnem položaju, pod pogojem da se strukturne reforme, ki so podlaga programa, dejavno izvajajo in prizadevanja v zvezi z reformo nadaljujejo za nadaljnje zboljšanje dolgoročne vzdržnosti. Vendar pa je dolgoročna vzdržnost še zlasti odvisna od srednjeročnega doseganja načrtovane proračunske konsolidacije in zmanjšanja ravni dolga, pri čemer so udeležene tako zvezne dežele kot sistemi socialnega varstva. Že uzakonjene strukturne reforme v „Agendi 2010“, zlasti pa pokojninska reforma, bodo verjetno zmanjšale učinek, ki ga ima na proračun staranje prebivalstva, čeprav je učinek tekočih reform za zmanjšanje izdatkov negotov, zlasti na področju zdravstvenega varstva.

(8)

(i)

storiti vse potrebno, da zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v letu 2005;

(ii)

izvajati prilagoditve proračuna v letih po 2005 in si v strukturnem smislu prizadevati za doseganje proračunskega stanja blizu ravnovesja do konca programskega obdobja; in

(iii)

nadaljevati strukturne reforme za nadaljnje zboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ zlasti na področju zdravstvenega sistema.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/15

(1)

Dne 17. februarja 2005 je Svet preučil posodobljen program stabilnosti Irske, ki zajema obdobje od 2004 do 2007. Program je v skladu z zahtevami po podatkih iz „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva realno rast BDP v letu 2004 v višini 5,3 % in njeno ustalitev okoli 5,2 % v povprečju v ostalem programskem obdobju. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij se zdi, da ta scenarij odraža verjetna predvidevanja rasti. Kljub temu pa se zdijo predvidevanja v programu za inflacijo po HICP dokaj nizka.

(3)

Po sprva nenačrtovanem presežku leta 2004, ki je odražal prihodke, večje od pričakovanih, vključno z nekaterimi od enkratnih dejavnikov, in izdatke, nekaj manjše od predvidenih v proračunu, strategija v posodobitvi predvideva skromen in na splošno stalen primanjkljaj od leta 2005 naprej. Delež tako izdatkov kot prihodkov naj bi se v programskem obdobju manjšal, čeprav naj bi se delež izdatkov leta 2005 povečal zaradi nedavnih proračunskih ukrepov. Hkrati pa se izvaja pomemben program javnih naložb, kar se odraža v povprečnem deležu javnih naložb rahlo pod 4 % BDP v programskem obdobju (kar je enako stopnji rahlo pod 5 % BNP). S prilagoditvijo ocenjenega vpliva cikla po skupni metodologiji naj bi bil ciklično prilagojeni saldo v presežku skozi vse obdobje predvidevanja, z izjemo majhnega primanjkljaja v letu 2005. Kljub temu je treba pripomniti, da je v oceni proizvodne vrzeli in s tem ciklično prilagojenih saldov navedena nenavadno visoka stopnja negotovosti zaradi posebnosti irskega gospodarstva. V primerjavi s prejšnjim programom sedanja posodobitev predvideva trdnejše javnofinančne salde po ugodnejšem makroekonomskem scenariju.

(4)

Tveganja, ki se navezujejo na proračunske projekcije, se zdijo na splošno uravnotežena. Po eni strani se zdi napoved prihodkov verjetna in vključitev rezerv za nepredvidene izdatke v projekcijah za leti 2006 in 2007 bi lahko pomenila, da bi bil rezultat lahko boljši od predvidenega. Kar zadeva izdatke, je Irska nedavno pokazala tudi spodbuden napredek pri upoštevanju ciljnih stopenj izdatkov, kar kaže na to, da so se nedavni ukrepi za okrepitev nadzora nad porabo izkazali za učinkovite. Po drugi strani pa obstaja tveganje, da bi bil lahko primanjkljaj višji od objavljenega. Zlasti stopnja rasti porabe se zdi nekoliko omejena v poznejših letih programa.

(5)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost v programu zadostuje za ohranitev srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti, ki je doseči položaj blizu ravnovesja ali presežka v obdobju do leta 2007. Prav tako zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja 3 % BDP, ob običajnih makroekonomskih nihanjih skozi vse programsko obdobje.

(6)

Ocenjuje se, da je javni dolg v letu 2004 padel na 30,5 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v obdobju od 2005 do 2007 ustalil blizu 30 % BDP. Če ne bi nacionalni sklad za pokojninske rezerve (National Pensions Reserve Fund — NPRF) pridobival sredstev, ki niso iz javnofinančnih virov, bi delež javnega dolga bistveno padal skozi vse programsko obdobje.

(7)

Zdi se, da je Irska v sorazmerno ugodnem položaju glede dolgoročne vzdržnosti svojih javnih financ. Sorazmerno nizek delež javnega dolga na Irskem, že sprejeti ukrepi pokojninske reforme in kopičenje rezerv v NPRF bodo prispevali k proračunski uravnoteženosti ter pripomogli pri soočanju z vplivom staranja prebivalstva. Strategija, opisana v programu, temelji v glavnem na skladnosti z okvirom Pakta stabilnosti in rasti ter na nadaljnjem kopičenju sredstev v NPRF. Na splošno bi moral sorazmerno nizek delež davkov na Irskem olajšati prilagoditev za vsako vrzel v uravnoteženosti, ki bi lahko nastala v dolgoročnem obdobju.

(8)

Posodobitev zagotavlja pregled vladnega programa strukturnih reform, ki je usmerjen na izboljšanje kakovosti javnih služb, povečanje učinkovitosti javne porabe in obravnavanje infrastrukturnih potreb irskega gospodarstva. Ekonomske politike, opisane v posodobitvi, so na splošno skladne s širšimi ekonomsko-političnimi smernicami za leta 2003–2005 za zadevno državo na področju javnih financ, v katerih je bilo irskim organom priporočeno, da povečajo učinkovitost javne porabe, izboljšajo srednjeročni proračunski okvir in vzpostavijo prednostni seznam infrastrukturnih elementov državnega razvojnega programa.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/18

(1)

Dne 17. februarja 2005 je Svet proučil posodobljeni program stabilnosti Italije, ki obravnava obdobje od 2004 do 2008. Program delno ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Podatki o dodatnih ukrepih, ki so predvideni za doseganje proračunskih ciljev za leto 2006 in naprej, bi bili nujno potrebni za natančno ocenitev usmeritve in sestave prilagoditve. V skladu s tem je Italija pozvana, da doseže popolno skladnost z zahtevami kodeksa ravnanja.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, odraža nabor podatkov, razpoložljivih okoli sredine leta 2004. Predvideva, da se bo dejanska rast BDP povečala z 1,2 % v letu 2004 na 2,1 % v letu 2005 in znašala v povprečju okoli 2,3 % v ostalem programskem obdobju. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij odraža precej ugodne predpostavke o rasti, ker se zdi (i) predvidena rast v letu 2005 v zgornjem delu trenutnega obsega napovedi in (ii) predvideni razvoj rasti srednjeročno razmeroma optimističen. Projekcije v programu glede razvoja cen, kot so izmerjene na osnovi deflatorja BDP, so videti realistične (2).

(3)

Cilj programa je postopoma znižati nominalni proračunski primanjkljaj s pričakovanega rezultata v višini 2,9 % BDP v letu 2004 preko ciljne stopnje primanjkljaja v višini 2,7 % BDP v letu 2005 na 0,9 % BDP v letu 2008. Tako cilj programa ni več doseči srednjeročen položaj blizu ravnovesja ali v presežku. V ciklično prilagojenem smislu se bo proračunski saldo v programskem obdobju zaradi stalnih ukrepov predvidoma izboljšal za 1,1 odstotno točko, od tega se največji del prilagoditve (0,5 odstotne točke) pričakuje v letu 2006. Čeprav se v letu 2005 ne pričakuje izboljšanje ciklično prilagojenega salda, bodo velik del enkratnih ukrepov nadomestili stalni. V primerjavi s prejšnjo dopolnitvijo so številke nominalnega primanjkljaja več kot eno odstotno točko višje, načrtovana prilagoditev pa je zaradi nekoliko manj ugodnega makroekonomskega scenarija prestavljena na poznejše obdobje. Ker pa se ciklični pogoji, kot so izmerjeni na osnovi proizvodne vrzeli, skoraj niso spremenili, se lahko največji del popravka primanjkljaja šteje za strukturnega.

(4)

Obstajajo tveganja, da bi bil lahko proračunski rezultat slabši od predvidenega v programu. Zlasti glede leta 2005, ko je malo prostora za odstopanja, bi lahko gospodarska rast, nižja od predvidene, majhna odstopanja od načrtovane konsolidacije proračuna za več kot 2 % BDP, tveganja, povezana z nekaterimi enkratnimi ukrepi, in možna sprememba statusa družbe ANAS, odgovorne za vzdrževanj cest, privedli do tveganja prekoračitve referenčne vrednosti 3 % BDP. Za leto 2006 in kasnejša leta, ob upoštevanju izkušenj iz preteklosti, ne more biti izključena možnost podcenjevanja proračunske prilagoditve, potrebne za doseganje ciljev, predstavljenih v programu. Glede na to oceno tveganja je videti, da proračunska naravnanost v programu ne zagotavlja zadostne varnostne rezerve za preprečitev prekoračitve praga primanjkljaja 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih vsaj do leta 2006. Prav tako ne zadostuje, da bi zagotovila uresničitev srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti, ki je doseči proračunski položaj blizu ravnovesja do konca programskega obdobja.

(5)

Ocenjuje se, da je delež javnega dolga v letu 2004 dosegel 106 % BDP, kar je le malo pod ravnijo, zabeleženo leta 2003, in precej nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da bo delež javnega dolga v programskem obdobju padel za več kot 8 odstotnih točk, v glavnem zaradi podjetnega načrta privatizacije, izboljšanja primarnega salda in pospeševanja gospodarske rasti. Hitrejše zmanjševanje javnega dolga ovirajo izredne operacije, ki povečujejo javni dolg in znašajo v povprečju več kot 2 odstotni točki BDP letno. Gibanje dolga bo morda manj ugodno od predvidenega, zlasti zaradi tveganja, ki so mu izpostavljeni zgoraj navedeni proračunski cilji, in preostalih negotovosti, ki so povezane z uskladitvijo pretoka zalog.

(6)

Zdi se, da je dolgoročna vzdržnost javnih financ v Italiji nekoliko ogrožena. Vendar pa je sprejetje pokojninske reforme v letu 2004 pomemben korak k obravnavi proračunskih posledic staranja prebivalstva in bo prispevalo k izboljšanju položaja Italije v zvezi s tem. Italija bi bila lahko v sorazmerno ugodnem položaju, pod pogojem, da se proračunski cilji v celoti izvajajo, da se dosežejo pričakovani prihranki iz pokojninske reforme in da se vsako odstopanje od strategije doseganja visokih primarnih presežkov, ki posledično pelje do hitrega zmanjševanja javnega dolga, nemudoma popravi.

(7)

Ekonomske politike, opisane v programu, so deloma skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik za zadevno državo na področju javnih financ. Prvič, program ne predvideva doseganja srednjeročnega položaja blizu ravnovesja ali v presežku. Drugič, proračunski cilji ne zagotavljajo izboljšanja ciklično prilagojenega proračunskega salda za vsaj 0,5 odstotne točke letno, čeprav je priznano, da izboljšanje strukturnega proračunskega salda (neto od enkratnih ukrepov) v povprečju doseže 0,5 odstotne točke BDP letno. Tretjič, del načrtovanega znižanja davkov za leto 2005 se financira z začasnimi ukrepi. Končno program ne zagotavlja dovolj podatkov o tem, kako bi delovala okrepitev mehanizmov za nadzor nad izdatki, prav tako pa ne opisuje jasnega vira financiranja regionalnih izdatkov.

(i)

stori vse potrebno, da zagotovi doseganje ciljne stopnje primanjkljaja za leto 2005;

(ii)

stori vse potrebno v strukturnem smislu za leto 2006 in kasnejša leta, da doseže proračunski položaj blizu ravnovesja do konca obdobja, ki ga obravnava program; ter

(iii)

zagotovi, da se delež javnega dolga v razmerju do BDP hitreje zmanjša in približa referenčni vrednosti iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP, in pri tem posvetiti posebno pozornost dejavnikom, ki poleg neto zadolževanja prispevajo k spremembam v ravneh dolga.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/21

(1)

Dne 17. februarja 2005 je Svet preučil dopolnjeni konvergenčni program Malte, ki zajema obdobje med letoma 2004 in 2007. Program je na splošno usklajen s kodeksom ravnanja, z izjemo razčlenitve predvidenih javnih izdatkov. Podatki o cenah niso v skladu z maastrichtskimi usklajenimi opredelitvami. Zato je Svet pozval Malto, naj izpolni zahteve po podatkih.

(2)

Makroekonomski scenarij, ki je osnova za program, predvideva, da se bo realna rast BDP povečala z 0,6 % v letu 2004 na povprečno 1,8 % v preostalem delu programskega obdobja. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij se zdi, da je ta scenarij glede predpostavk o rasti verjeten. Tudi projekcije programa glede inflacije se zdijo realistične.

(3)

5. julija 2004 je Svet sklenil, da ima Malta čezmerni primanjkljaj, in priporočil, naj ga odpravi do leta 2006.

(4)

Cilj programa je znižati primanjkljaj pod referenčno vrednost 3 % BDP v letu 2006. Proračunska konsolidacija temelji na ukrepih za dvig prihodkov in zmanjšanje odhodkov. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se predvidoma znižal s 5,2 % v letu 2004 na 2,3 % BDP v letu 2006 in se nato v letu 2007 še dodatno zmanjšal na 1,4 % BDP. V primerjavi s prejšnjim programom trenutna dopolnitev v glavnem potrjuje načrtovano prilagoditev glede na bolj ali manj nespremenjen makroekonomski scenarij.

(5)

Tveganja glede proračunskih napovedi v programu se na splošno zdijo uravnotežena. Zlasti se zdi dosegljiv proračunski cilj glede javnofinančnega primanjkljaja v višini 5,2 % v letu 2004; kar pa se tiče leta 2005 in naslednjih let, je zaradi preudarnega makroekonomskega scenarija, ki služi kot osnova za program, narave napovedanih ukrepov za znižanje primanjkljaja in proračunskih projekcij iz programa pot konsolidacije v glavnem verjetna v okviru trenutno predvidenega zunanjega okolja.

(6)

Glede na to oceno tveganja se zdi proračunska naravnanost v programu zadostna za znižanje primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2006 in videti je, da zagotavlja dovolj visoko varnostno rezervo, da v programskem obdobju ob običajnih makroekonomskih nihanjih ta prag ne bi bil presežen. Vendar pa morda ne zadošča za zagotovitev, da bi bil v programskem obdobju dosežen srednjeročni cilj iz Pakta o stabilnosti in rasti, in sicer proračunski položaj blizu ravnovesja.

(7)

V skladu s programom naj bi se delež javnega dolga dvignil s 70,4 % BDP v letu 2003 na 73,2 % BDP v letu 2004. Nato naj bi se ob koncu programskega obdobja predvidoma znižal na 70,4 % BDP. Malteški organi oblasti napovedujejo, da se bo zaradi gospodarske rasti, postopnega izboljšanja primarne bilance in prodaje premoženja od leta 2005 zniževalo razmerje med javnim dolgom in BDP. Vendar pa so zaradi številnih dejavnikov, ki delno izravnavajo učinke precejšnjega privatizacijskega iztržka (več kot 2 % BDP v letih 2005 in 2006), potrebni podrobnejši podatki o izrednih poslih in njihovo natančnejše spremljanje.

(8)

V zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ obstajajo tveganja, ki odražajo predvidene stroške starajočega se prebivalstva. Strategija zagotavljanja vzdržnosti, predstavljena v programu, je odvisna od doseganja proračunskih ciljev. Vključuje tudi reformi pokojninskega sistema in sistema zdravstvenega varstva, ki še nista bili opredeljeni ali izvedeni. Medtem ko bi neuspeh pri doseganju proračunskih ciljev vsekakor ogrozil vzdržnost, je tudi prizadevanje za proces reform pomembno za dolgoročno obvladovanje povečanja javnih izdatkov, povezanih s staranjem.

(9)

Na splošno se gospodarske politike, opisane v dopolnitvi, v glavnem skladajo s širšimi smernicami ekonomske politike na področju javnih financ, značilnimi za posamezno državo. Program je predvsem usklajen z zmanjšanjem javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je priporočil Svet.

(i)

ukreniti vse potrebno, da bi zagotovila zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v letu 2006;

(ii)

zagotoviti, da se delež javnega dolga dovolj hitro približuje referenčni vrednosti 60 % GDP iz Pogodbe;

(iii)

zagotoviti nadaljnji napredek pri oblikovanju in izvajanju reform pokojninskega sistema in sistema zdravstvenega varstva.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/23

(1)

Svet je 17. februarja 2005 preučil posodobljeni konvergenčni program Poljske, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007. Program delno ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Kakovost podatkov ESR 95 o sestavi javnofinančnih prihodkov in izdatkov ni popolnoma skladna s statističnimi standardi ESR 95. Program odstopa tudi od zahtev po podatkih iz kodeksa ravnanja na področju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V skladu s tem mora Poljska doseči popolno usklajenost z zahtevami po podatkih.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP upočasnila s 5,7 % v letu 2004 na povprečno 4,9 % v letih 2005 in 2006, nato pa se bo ponovno povzpela na 5,6 % v letu 2007. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij se zdi, da ta scenarij odraža precej ugodna predvidevanja rasti. Če je predvidena rast za 2005 in 2006 uresničljiva, potem je napoved rasti za zadnje leto programa videti optimistična. Zlasti predvidena pospešitev rasti BDP v letu 2007 kaže na precej optimistične predpostavke glede rasti potencialne proizvodnje in domačega povpraševanja. Napovedi programa glede inflacije se zdijo pesimistične.

(3)

Svet je 5. julija 2004 sklenil, da je primanjkljaj Poljske prevelik in priporočil, naj ga zmanjša do leta 2007. Cilj proračunske strategije, na kateri temelji posodobljeni program, je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod 3 % BDP do leta 2007 in ohraniti delež javnega dolga pod 60 % BDP, vključno s prispevki v drugi steber pokojninskega sistema (ocenjen vpliv znaša letno okoli 1,5 % BDP), ki se bodo, v skladu z odločitvijo Eurostata, izključili iz javnofinančnega sektorja najpozneje do leta 2007. Posodobitev programa predvideva postopno zmanjšanje primanjkljaja s 5,4 % BDP v letu 2004 na 2,2 % BDP leta 2007. V primerjavi s programom iz maja 2004 sta največji razliki popravek navzdol glede pričakovanega deleža javnega dolga v BDP, ki je sedaj v povprečju nižji za približno 4.3 odstotne točke, ter popravek navzgor glede ciljnega javnofinančnega primanjkljaja v letu 2007 za 0,7 odstotne točke BDP kljub pričakovanemu preobratu gospodarske rasti.

(4)

Fiskalna konsolidacija v obdobju 2005-2007 bi bila posledica izvajanja izčrpnega sklopa ukrepov, ki jih vsebuje Hausnerjev načrt, katerega skupen učinek na proračun, če bi se v celoti izvajal, bi znašal 4,7 % BDP (popravljeno navzdol za 0,6 odstotne točke v primerjavi s predhodnim programom). Hkrati se izvaja pomemben program javnih naložb, zaradi katerega je delež javnih naložb v programskem obdobju narasel s 3,4 % BDP v letu 2003 na povprečno 4,1 % v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 2,4 % BDP v letu 2004.

(5)

Obstajajo tveganja, da bi lahko bil rezultat proračuna slabši od načrtovanega v programu, katerega cilj je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod 3 % BDP do leta 2007. Tveganje zapoznelega ali nepopolnega izvajanja predvidenih ukrepov iz Hausnerjevega načrta, opisano v oceni programa maja 2004, se že uresničuje. Še vedno obstaja negotovost glede izvajanja preostalih ukrepov, ki zahtevajo zakonodajne postopke, vendar jih je vseboval že proračun za leto 2005. Kljub temu, da je Parlament zavrnil dva pomembna ukrepa, priporočene stopnje primanjkljaja ostajajo nespremenjene. Skoraj polovica v posodobitvi opisanih ukrepov, katerih cilj je dodatni dohodek in varčevanje pri izdatkih, ni jasno določenih. Morebitne obveznosti predstavljajo dodatno tveganje, ki se bodo v tem smislu tudi spremljale. Doseganje priporočenih stopenj primanjkljaja je pogojeno tudi z načrtovano visoko rastjo BDP v celotnem programskem obdobju. Poleg tega se naložbeni pokojninski sistem še naprej vodi v okviru sektorja država, kakor je dovoljeno v prehodnem obdobju, ki ga je odobril Eurostat. Z uradnim obvestilom marca 2007 in posledično spremembo v razvrščanju naložbenih pokojninskih sistemov bo raven primanjkljaja morala biti prilagojena navzgor za okoli 1,5 odstotne točke. Ta prilagoditev pomeni, da na podlagi posodobitve in v odsotnosti dodatnih varčevalnih ukrepov Poljska ne bo mogla zmanjšati primanjkljaja pod 3 % v zaključnem letu programa.

(6)

V posodobljenem programu se ocenjuje, da je delež javnega dolga v letu 2004 dosegel 45,9 % BDP, kar je drugače od 49 % napovedi iz konvergenčnega programa Poljske in pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v obdobju 2004-2007 povečal za skupaj 1,8 odstotne točke, rast pa se bo zaustavila šele v zadnjem letu programa.

(7)

Pomanjkanje proračunskih napovedi po letu 2020 otežuje ocenjevanje dolgoročne vzdržnosti poljskih javnih financ, glede na to, da bo verjetno večji del vpliva staranja na proračun moč čutiti po letu 2020. Vendar pa na podlagi razpoložljivih podatkov nekaterih tveganj ni mogoče izključiti. Negotovosti v zvezi z vplivom politik, katerih cilj je krepitev dolgoročnih proračunskih gibanj, pa še ostajajo. Odločno izvajanje načrtovane konsolidacije proračuna bi moralo srednjeročno prispevati k doseganju dolgoročnejše vzdržnosti.

(8)

Na splošno so ekonomske politike, opisane v posodobitvi programa, delno skladne s splošnimi smernicami državne gospodarske politike na področju javnih financ. Na eni strani je program skladen z zmanjšanjem javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je priporočil Svet, zmanjšanje pa temelji na izvajanju Hausnerjevega načrta. Po drugi strani pa ukrepi programa morda niso zadostni za varovanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

(i)

okrepiti fiskalno prilagajanje po letu 2005 in znižati priporočeno stopnjo primanjkljaja za leto 2007;

(ii)

zagotoviti izvajanje strukturnih ukrepov iz Hausnerjevega načrta v celoti ter si še naprej prizadevati za uvedbo alternativnih ukrepov, če bi se lahko pojavila tveganja pri izvajanju.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/26

(1)

Svet je 17. februarja 2005 preučil posodobljen konvergenčni program Slovaške, ki zajema obdobje od 2004 do 2007. Program ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

(2)

(3)

Svet je 5. julija 2004 odločil, da je primanjkljaj Slovaške previsok, in priporočil, naj ga zmanjša do leta 2007. Cilj posodobitve programa je zmanjšati primanjkljaj na referenčno vrednost 3 % BDP v letu 2007 v skladu s priporočilom Sveta po členu 104(7) (pri čemer so izključeni prispevki za naložbeno pokojninsko shemo, ki so v letu 2005 ocenjeni na 0,4 % BDP, v letu 2006 na 1,0 % in v letu 2007 na 1,1 %). Zmanjšanje merjenega in primarnega javnofinančnega primanjkljaja naj bi sledilo v zadnjih letih programa; oba naj bi predvidoma ostala praktično nespremenjena na okoli 3,8 % oziroma 1,5 % BDP do leta 2006, njuna načrtovana skupna prilagoditev za 0,8 odstotne točke pa je preložena na leto 2007. Tudi brez učinka uvedbe naložbenega pokojninskega stebra leta 2005 poteka večji del zmanjševanja primanjkljaja v zadnjih dveh letih. V primerjavi s programom iz maja 2004, v katerem je prilagoditev temeljila na izdatkih, je v posodobitvi načrtovan popravek primanjkljaja z omejevanjem izdatkov in povečanjem prihodkov. Kljub ugodnejšemu makroekonomskemu scenariju posodobitev na splošno potrjuje načrtovano smer prilagoditev iz prejšnjega programa in je zato videti manj ambiciozna. Ne glede na velike dosežke na področju konsolidacije v preteklosti in na učinek pokojninske reforme bi pospešitev zmanjševanja primanjkljaja, zlasti v letu 2005, pomagala Slovaški pri izvajanju strategije za sprejem eura, izboljšala fiskalno verodostojnost v okviru ERM2, spodbudila anticikličnost, lahko pa bi pomagala tudi pri naraščajočih pritiskih apreciacije. To bi tudi utrlo pot za doseganje strukturnega proračunskega stanja blizu ravnovesja ali v presežku in pomagalo doseči dovolj varnostne rezerve, ki bi preprečila prekoračitev referenčne vrednosti 3 % BDP, ki je določena v Pogodbi kot merilo za primanjkljaj ob običajnih makroekonomskih nihanjih.

(4)

Tveganja v proračunskih predvidevanjih v programu so na splošno videti uravnotežena v celotnem programskem obdobju. Na podlagi danih makroekonomskih predpostavk se zdi, da bi lahko obstajalo tveganje izgube zaradi dviga cen na strani prihodkov v celotnem zadevnem obdobju. Negotovosti v zvezi z vplivom pokojninske reforme so uravnotežene. Poraba sredstev EU (in participacij) bo verjetno nižja od porabe, predvidene v proračunu za obdobje od 2004 do 2006, ker se absorpcijska zmogljivost še razvija. Vendar pa bi lahko v letu 2007 presegla v proračunu predviden znesek, če bi izvajanje preložene porabe dovolj napredovalo. Nenazadnje pa so parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma v letu 2006, vir negotovosti, zlasti glede obsega, v katerem se bo izvajalo nadaljnje omejevanje izdatkov v letu 2007. Slednje bi lahko bilo manjše ali pa bi preseglo sedanji cilj. Glede na to oceno tveganja se zdi, da bo proračunska naravnanost v programu zadostovala za zmanjšanje primanjkljaja na 3 % BDP v letu 2007, ki je zadnje leto v programu, varnostna rezerva pa ni predvidena.

(5)

(6)

Zdi se, da je Slovaška v relativno ugodnem položaju glede dolgoročne uravnoteženosti javnih financ, predvsem zahvaljujoč sprejetim strukturnim reformam, zlasti na področju pokojnin in zdravstva. Vendar pa je popolna izvedba teh ukrepov poleg doseganja načrtovane proračunske konsolidacije v programskem obdobju in do leta 2010 eden od ključnih pogojev.

(7)

Gospodarske politike, opisane v posodobitvi, so na splošno skladne s splošnimi smernicami državne gospodarske politike na področju javnih financ. Slovaška je zlasti na dobri poti, da popravi svoj čezmerni primanjkljaj do roka, ki ga je določil Svet.

(i)

zlasti v letu 2005izkoristiti vsako priložnost za pospešeno zmanjševanje primanjkljaja, vključno s pomočjo uporabe prihodkov, ki so boljši od pričakovanih, in prihrankov na strani izdatkov;

(ii)

določiti, da so srednjeročne zgornje meje izdatkov bolj zavezujoče;

(iii)

pozorno paziti, da sekundarni učinki visoke inflacije v letu 2004 ne bi vplivali na potek konvergence inflacije, ki je predviden v programu.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/29

(1)

Dne 17. februarja 2005 je Svet proučil posodobljeni program stabilnosti Finske, ki obravnava obdobje od 2004 do 2008. Program na splošno ustreza zahtevam po podatkih iz spremenjenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Manjkajo pa nekatere spremenljivke glede osnovnih predpostavk. V skladu s tem je Finska pozvana, da doseže skladnost z zahtevami po podatkih.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP spustila s 3,2 % v letu 2004 na 2,4 % v povprečju v ostalem programskem obdobju. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij kaže dokaj previdne predpostavke o rasti. Projekcije v programu glede inflacije so videti realistične in so v skladu z ocenami služb Komisije.

(3)

S predvidenim letnim javnofinančnim presežkom povprečno 2 % BDP dopolnitev predvideva, bi se moral ugoden proračunski položaj ohraniti skozi vse programsko obdobje. Presežek se v glavnem ustvarja v skladih socialnega zavarovanja, v trenutno uravnoteženem financiranju institucionalnih enot centralne ravni države pa naj bi v obdobju 2005–2007 nastal manjši primanjkljaj. Cilj je, da se v financiranju institucionalnih enot centralne ravni države leta 2007 spet vzpostavi ravnovesje. Zato je vlada sprejela letne omejitve porabe za obdobje 2004–2007. V primerjavi s prejšnjo dopolnitvijo so projekcije za javnofinančni presežek za leta 2004 do 2007 skoraj nespremenjene.

(4)

Čeprav je Finska odločena, da ohrani ugoden presežek v javnem sektorju, bi lahko bil proračunski rezultat slabši od predvidenega, saj osnovno proračunsko gibanje, predstavljeno v dopolnitvi, le delno vključuje znižanja davkov v višini 1,7 milijarde EUR, tj. 1,2 % BDP, ki dopolnjujejo dveinpolletni celoviti sporazum o plačah, ki je bil sklenjen konec novembra 2004. Ker niso najavljeni nobeni načrti za nadaljnje omejevanje porabe v letih 2005–2007, bi bil lahko primanjkljaj institucionalnih enot centralne ravni države med letoma 2005 in 2007 višji od navedenega v programu, če se ne uvedejo ukrepi za večanje prihodkov, s čimer bi se zmanjšal tudi presežek v javnofinančnem financiranju. Vlada ocenjuje, da se bo zaradi sporazuma o plačah in znižanj davkov javnofinančni presežek znižal za 0,3 odstotne točke na približno 1,9 % BDP v letu 2007. Vendar pričakuje, da bo ta sveženj okrepil dinamiko v gospodarstvu z izboljšanjem potenciala rasti in ustvarjanjem delovnih mest ter tako povečal sposobnost za večanje prihodkov.

(5)

Glede na to oceno tveganja proračunska naravnanost zadostuje za ohranitev srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti, ki je doseči položaj blizu ravnovesja v letih 2004–2008. Prav tako zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja, 3 % BDP, ob običajnih makroekonomskih nihanjih za leta 2004–2008.

(6)

Ocenjuje se, da je delež javnega dolga v letu 2004 dosegel 44,6 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v programskem obdobju znižal za 3,5 odstotne točke.

(7)

Zdi se, da je Finska kljub pomembnim predvidenim proračunskim stroškom zaradi staranja prebivalstva v ugodnem položaju glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Strategija, opisana v programu, je široko zasnovana ter vključuje nadaljnjo konsolidacijo dolgov in strukturne reforme, npr. nadaljnje korake pokojninske reforme in ukrepe za zvišanje upokojitvene starosti. Sprejete in načrtovane strukturne reforme bi morale imeti pozitivne učinke na javne finance.

(8)

Ekonomske politike, opisane v dopolnitvi, so na splošno skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik za zadevno državo na področju javnih financ. Zlasti za večletne omejitve porabe, ki so bile uvedene leta 2003, se zdi, da so dobro delovale v prvem letu izvajanja, tj. leta 2004, ko je bila končna proračunska poraba pod zgornjimi mejami, pa tudi izdatki, kot so predlagani v proračunu za leto 2005, so v okviru teh mej. Okvir izdatkov bi se moral še naprej upoštevati, saj je politično zavezujoč.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/31

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/32

(1)

V teku preiskave Trgovinskega sporazuma med De Beers Group of companies („De Beers“) in ALROSA Company Limited („ALROSA“) s strani Komisije, ki je bila uvedena v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe ter členoma 53 in 54 Sporazuma EGP, je Evropska komisija od navedenih družb uradno prejela dva sklopa zavez.

(2)

S to objavo namerava Komisija predlagane zaveze družb De Beers in ALROSA, s katerimi naj bi bili odpravljeni pomisleki Komisije glede priglašenega Trgovinskega sporazuma, ki jih je izrazila v predhodni oceni, preveriti s preskusom trga. Ob upoštevanju rezultatov tega preskusa trga namerava Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1). Iz take odločbe ni mogoče sklepati, ali je obstajala ali še obstaja kršitev pravil konkurence.

(3)

Dne 5. marca 2002 sta De Beers in ALROSA Company Limited v skladu z Uredbo št. 17 Evropski komisiji priglasili trgovinski sporazum z dne 17. decembra 2001. Na podlagi tega trgovinskega sporazuma bi ALROSA družbi De Beers v obdobju petih let dobavljala surove diamante v vrednosti 800 milijonov USD letno. V času priglasitve je ta količina pomenila približno polovico proizvodnje družbe ALROSA in je dejansko ustrezala količinam surovih diamantov, ki jih je ALROSA v preteklih letih izvažala v države zunaj nekdanje Sovjetske zveze v okviru podobnih trgovinskih sporazumov z družbo De Beers. Navedeni trgovinski sporazum določa, da je njegovo izvajanje možno le, če Evropska komisija potrdi, da ta ne krši členov 81 in 82 Pogodbe.

(4)

Družba De Beers je največja družba za izkopavanje diamantov na svetu. De Beers, ki ima v polni lasti tudi rudnike diamantov v Južni Afriki, je s skupnimi vlaganji z vladami Bocvane, Namibije in Tanzanije udeležen tudi pri proizvodnji. Družba ima poslovne interese po vsem svetu in je dejavna na področjih iskanja, izkopavanja, predelave, vrednotenja, trženja, trgovanja, rezanja in loščenja surovih diamantov ter prodaje nakita, s čimer dejansko pokriva celotno pot, od rudnika do potrošnika.

(5)

ALROSA je druga največja družba za izkopavanje diamantov na svetu in predstavlja več kot 98 % ruske proizvodnje diamantov, Rusija pa je po vrednosti za Bocvano druga največja država proizvajalka diamantov na svetu. ALROSA je dejavna v celotni Ruski federaciji na področju iskanja, izkopavanja, predelave, vrednotenja, rezanja in loščenja surovih diamantov, pa tudi izdelave nakita.

(6)

Dne 14. januarja 2003 je Komisija uvedla postopka v skladu s členom 81 Pogodbe proti družbama De Beers in ALROSA in v skladu s členom 82 Pogodbe proti De Beers zaradi Trgovinskega sporazuma, priglašenega dne 5. marca 2002, in zagotovila dostop do dokumentacije Komisije.

(7)

Dopolnilni ugovori so bili dne 1. julija 2003 naslovljeni na obe stranki. Njihov edini namen je bil dodati pravno podlago členov 53 in 54 Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru ugovorom z dne 14. januarja 2003.

(8)

Dopolnilni ugovori iz uvodnih izjav (6) in (7) se štejejo za predhodno oceno v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003.

(9)

Na podlagi predhodne ocene ohranja družba De Beers prevladujoč položaj na svetovnem trgu surovih diamantov. Družba De Beers bi s Trgovinskim sporazumom z družbo ALROSA, svojim največjim tekmecem, prevzela nadzor nad izredno pomembnim virom nabave na trgu surovih diamantov, s čimer bi lahko pridobil dodatni tržni delež na omenjenem trgu in si zagotovil dostop do več vrst diamantov, ki mu drugače ne bi bili dostopni. To bi na eni strani izključilo družbo ALROSA kot vir nabave na trgu zunaj Rusije, na drugi strani pa bi okrepilo že obstoječo tržno moč družbe De Beers in tako omejilo večanje ali ohranitev konkurence na trgu surovih diamantov.

(10)

V predhodni oceni je Komisija ugotovila tudi, da bi na podlagi priglašenega trgovinskega sporazuma družba De Beers, največji proizvajalec diamantov na svetu, prevzela prodajo približno polovice proizvodnje svojega največjega tekmeca. Glede na veliko količino diamantov, s katerimi bi trgovali dve največji družbi na trgu surovih diamantov, bi bila konkurenca na tem trgu zaradi trgovinskega sporazuma, sklenjenega med tema družbama, bistveno oslabljena.

(11)

Obe stranki, udeleženi v postopku, sta se dne 31. marca 2003 pisno odzvali na ugovore Komisije in ustno zagovarjali svoja stališča na obravnavi dne 7. julija 2003 ter poudarili svoje nestrinjanje s predhodno oceno Komisije. Kljub temu sta ponudili, da bosta upoštevali zaveze, s katerimi bi odpravili pomisleke Komisije. Te zaveze so na kratko povzete v nadaljevanju in so tudi v celoti objavljene v angleški različici na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco: http://europa.eu.int/comm/competition/antitrust/cases.

(12)

Družbi De Beers in ALROSA se zavezujeta, da bosta postopno zmanjševali vrednost medsebojne prodaje surovih diamantov in da letna največja količina surovih diamantov, ki jih bo ALROSA prodala družbi De Beers, ne bo presegla količin, navedenih v naslednji preglednici:

(13)

Družbi De Beers in ALROSA se zavezujeta, da v letu 2011 in pozneje največja količina surovih diamantov, ki jih bo ALROSA letno prodala družbi De Beers, ne bo presegla 275 milijonov USD.

(14)

De Beers in ALROSA se nadalje zavezujeta, da bosta izvajali zaveze s sklenitvijo trgovinskega sporazuma, ki bo načeloma podoben (zlasti določbe glede oblikovanja cen, sortiranje in vrednotenje) priglašenemu trgovinskemu sporazumu, vendar bo vključeval obveznost do družbe ALROSA, da ne prodaja družbi De Beers in obveznost do družbe De Beers, da od družbe ALROSA ne kupuje večjih količin surovih diamantov od tistih, ki so navedene v uvodni izjavi (12) in (13).

(15)

Tako družba De Beers kot ALROSA bosta imenovali neodvisno tretjo stranko, da preveri in potrdi skladnost z zavezami obeh družb. Imenovanje in mandat te neodvisne tretje stranke bosta predmet odobritve Komisije. Vsako leto bo Komisiji predloženo poročilo o skladnosti z zavezami za vsako družbo posebej.

(16)

Ob upoštevanju rezultatov tega preskusa trga namerava Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003. V skladu s členom 27(4) Uredbe št. 1/2003 zato Komisija poziva zainteresirane tretje stranke, da v enem mesecu od objave tega obvestila predložijo svoje pripombe.

(17)

Zainteresirane tretje stranke se prav tako prosijo, da predložijo nezaupno različico svojih pripomb, iz katerih so izbrisane poslovne tajnosti in drugi zaupni deli besedila in so, če je to potrebno, nadomeščeni s povzetkom, ki ni zaupne narave ali z besedami „[poslovna tajnost]“ ali „[zaupno]“.

(18)

Pripombe se lahko pošljejo Komisiji po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@cec.eu.int), telefaksu (32-2) 295 01 28) ali po pošti na spodnji naslov, z navedbo sklica „COMP/B-2/38.381/De Beers-Alrosa“.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/34

1.

Dne 27. maja 2005 je Komisija prejela priglasitev predlagane koncentracije po členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji BP p.l.c. („BP“, VB) in Nova Chemicals Corporation („Nova“, Kanada) prevzemata v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta skupni nadzor nad podjetjema „DutchCo“ in „SwissCo“ na podlagi nakupa delnic v novo ustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v obseg Uredbe (ES) št. 139/2004, vendar končna odločitev o tem še ni podana.

4.

Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlaganega postopka.

Komisija mora prejeti pripombe najkasneje v 10 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (št. faksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.3578 – BP/Nova Chemicals/JV na naslednji naslov:

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/35

1.

Dne 17. maja 2005 je Komisija prejela priglasitev predlagane koncentracije po členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Fortis Private Equity Holding Nederland B.V., pod nadzorom Fortis Bank Nederland (Holding) B.V. („Fortis“, Nizozemska), in NIBCapital Principal Investments B.V., pod nadzorom NIBCapital Bank N.V. („NIBCapital“, Nizozemska), prevzemata v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta skupaj s podjetjem Trimoteur Distribution Services B.V. („Trimoteur“, Nizozemska) skupni nadzor nad podjetjem Sandd B.V. („Sandd“, Nizozemska) na podlagi nakupa delnic. Trenutno je Sandd pod izključnim nadzorom podjetja Trimoteur.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v obseg Uredbe (ES) št. 139/2004, vendar končna odločitev o tem še ni podana. Na podlagi obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih koncentracij po Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta primer primeren za obravnavo po postopku, določenem v obvestilu.

4.

Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlaganega postopka.

Komisija mora prejeti pripombe najkasneje v 10 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (št. faksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.3826 – Trimoteur/NIBCapital/Fortis/Sandd na naslednji naslov:

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/36

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/37

—

Nds. Verwaltungskostengesetz vom 7.5.1962 (Nds. GVBl. S. 43), zuletzt geändert durch Artikel 20 des Gesetzes vom 20.11.2001 (Nds. GVBL. S. 701)

—

Gebührenordnung für die Veterinärverwaltung vom 22.3.1995 (Nds. GVBl. S. 63), zuletzt geändert durch die Verordnung zur Änderung der Gebührenordnung für die Veterinärverwaltung vom 14.9.2004 (Nds. GVBL. S. 322)

—

Erlasse zur BSE/TSE-Untersuchungsgebühr vom 15.12.2000, 10.1.2001, 30.4.2001, 24.1.2002 — Az. 107-42282/7-315

—

Décisions de la Commission du 16 novembre 2001 et du 8 décembre 2004 approuvant le programme d'initiative communautaire INTERREG III A entre la France et la Suisse, dans le cadre de la mise en œuvre du règlement no 1260/1999 du Conseil du 21 juin 1999 portant dispositions générales sur les fonds structurels,

—

Conseil Régional: Commission Permanente du 27 mai 2004,

—

Articles L 1511 et suivants du Code général des collectivités territoriales permettant aux collectivités territoriales d'intervenir dans le cadre de la création ou de l'extension d'activités économiques en accordant des aides directes et indirectes aux entreprises

M. le Président du Conseil Régional de Franche-Comté (Predsednik Regionalnega sveta Franche-Comté)

Hotel de Region

4 Square Castan

25031 Besancon Cedex

—

Gebührengesetz NRW vom 23.8.1999 (GV NRW 1999 S 528)

—

Verwaltungsgebührenordnung des Landes Nordrhein-Westfalen vom 3. Juli 2001 in der jeweils geltenden Fassung (GV. NRW 2001 S. 262) zur BSE/TSE-Untersuchungsgebühr

—

Erlass zur BSE/TSE-Untersuchungsgebühr vom 8.12.2003 — Az. VI-1-42.21.09, 18.2.2004 — Az. VI-1-17.80.06 u. 42.21.00, 14.9.2004 — Az. VI-1-17.80.06 u. 42.21.00

—

Tierseuchengesetz vom 11.4.2001 in der jeweils geltenden Fassung (BGBl. I. S. 506)

—

§ 23 des Ausführungsgesetzes zum Tierseuchengesetz vom 4.6.1963 (GV.NRW 1963 S. 203) zur Kostenträgerschaft der Kreise und kreisfreien Städte für Probennahme und -versand

—

TSE-Überwachungsverordnung vom 13.12.2001 (BGBl. I. S. 4532) in der jeweils geltenden Fassung

—

Beihilfebeschluss der Tierseuchenkasse für Schlachtschafe und Schlachtziegen

—

Proračun: 990 000 EUR

—

Znesek pomoči: 990 000 EUR

—

Finančna pomoč bo dodeljena v obliki oprostitve plačil.

—

ker je bil pri govedu uradno ugotovljen BSE;

—

zaradi boja proti drugim epizootskim boleznim z izjemo bolezni živali, ki se širijo v obliki epidemije;

—

pokončane v okviru kampanje za izkoreninjenje bolezni;

—

zaklane za prehrano ljudi.

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/40

3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/41

—

Kupoprodajna pogodba z dne 2. aprila 1997 med -nepridobitno agencijo za privatizacijo (državna delniška družba), državno delniško družbo Latvijas Gaze v postopku privatizacije, Ruhrgas Aktiengesellschaft in PreussenElektra Aktiengesellschaft

—

Arbitražna sodba iz Stockholma, Švedska, dne 19. junija 2003 med JSC Latvijas Gaze in Republiko Latvijo.

a)

Zákon č. 303/1995 Z.z. o rospočtových pravidlách v znení neskoršich predpisov,

b)

Zákon č. 231/1999 Z.z. o štátnej pomoci v znani zákona č. 203/2004 — §4 ods. 1, pism.d),

c)

Výnos MK SR — 480/2004 — 1 o poskytovani dotácili v pôsobnosti MK SR