7.4.2005

Uradni list Evropske unije

C 85/1

SKLEPI SVETA (IZOBRAŽEVANJE/MLADINA/KULTURA)

21. februar 2005

o izobraževanju in usposabljanju v okviru vmesnega pregleda Lizbonske strategije

(2005/C 85/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju

novega strateškega cilja, ki ga je Evropski svet določil na svojem zasedanju v Lizboni 23. in 24. marca 2000 in potrdil na zasedanju v Stockholmu 23. in 24. marca 2001, in sicer da Evropska unija postane „najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z močnejšo socialno kohezijo“;

2.	znatnega prispevka vseživljenjskega učenja, ki zajema vse oblike učenja ter vse ravni in razsežnosti izobraževanja in usposabljanja, k doseganju vseh teh ciljev in trajnostnega razvoja, kot je to sam potrdil Evropski svet v Lizboni;

dejstva, da je približno 33 milijonov ljudi v Evropski uniji brez zaposlitve, da se evropsko aktivno prebivalstvo stara in je 32 % delovno sposobnega prebivalstva (78 milijonov) nizko kvalificiranega. In vendar bo v naslednjih petih letih le 15 % novo odprtih delovnih mest na voljo osebam, ki so končale obvezno šolanje, medtem ko bo za 50 % novo odprtih delovnih mest potreben visoko kvalificiran kader;

4.	napredka, doseženega zlasti v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ na nacionalni in evropski ravni;

5.	Sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu 2005 („Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – nov začetek za Lizbonsko strategijo“) in potrebe po določitvi področij, na katerih bi Evropski svet lahko spodbudil nadaljnji napredek –

POUDARJA:

Družba znanja je ključna za Lizbonsko strategijo. Prispevek izobraževanja in usposabljanja je zato bistven, saj zagotavlja nepogrešljivo znanje in kreativni potencial.

—	Lizbonska cilja na področju konkurenčnosti in gospodarske rasti bo mogoče doseči le, če bodo mladi, ki prihajajo na trg dela, razpolagali z ustreznim znanjem, pridobljenim v procesu kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo usklajeno z družbenim razvojem.

—	Učinkovitejše vlaganje v izobraževanje in usposabljanje praviloma vodi do občutnega dviga nacionalnega proizvoda države in prispeva k prihodnjim dohodkom udeležencev izobraževanja.

—	Kakovostnejše izobraževanje in usposabljanje ter lažji dostop do njega in več udeležencev v njem ne omogočijo le osebnega razvoja vedno večjemu številu ljudi, temveč prispevajo tudi k trajni gospodarski rasti, socialni koheziji ter številčnejšim in boljšim delovnim mestom.

—	Vse več udeležencev ter višja stopnja uspešno zaključenega izobraževanja in usposabljanja bosta pozitivno vplivali na kakovost zaposlenih, izboljšali njihove možnosti zaposlitve in s tem znižali javno porabo.

—	Visoko šolstvo pomeni stičišče raziskav, izobraževanja in inovacij in je zato ključnega pomena za konkurenčnost Evropske unije.

—

Nobeno napredno gospodarstvo ne more obstati brez stalnega nadgrajevanja znanja ljudi, ne glede na njihovo starost. Vseživljenjsko učenje je zato bistveno in ga je treba spodbujati v vseh državah članicah. Zvišuje skupno raven znanja zaposlenih, kar ljudem omogoča prilagajanje hitro spreminjajočim se potrebam trga dela in novim tehnologijam ter ustvarja boljše pogoje za poklicno in geografsko mobilnost. V tej zvezi je bistvenega pomena, da vsi državljani pridobijo osnovno izobrazbo s področja IKT (digitalna pismenost).

Kar zadeva trajno rast ter „številčnejša in boljša delovna mesta“, izobraževanje in usposabljanje zagotavljata podlago za ustvarjanje kakovostnejših delovnih mest in ohranjanje trajne rasti. To še toliko bolj velja za družbe in gospodarstva, ki temeljijo na znanju.

—	Več delovnih mest je mogoče ustvariti le z boljšo gospodarsko rastjo, ki bo bolj zaposlitveno intenzivna. Pogoj za to pa je spet, da zaposleni razpolagajo z znanjem in sposobnostmi, ki jih potrebujejo podjetniki in podjetja.

—

Kakovostnejša delovna mesta od zaposlenega zahtevajo višjo raven usposobljenosti, kar posledično pomeni močnejši in vseživljenjski nadaljnji razvoj posameznika na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, pri čemer je treba upoštevati demografske spremembe. Izobraževanje in usposabljanje, neformalno in priložnostno učenje so načini za dosego tega cilja.

—	Izobraževanje in usposabljanje dvigujeta zavest mladih za okoljsko razsežnost in jim pomagata razumeti, da mora trajna gospodarska rast sicer zadovoljiti potrebe sedanjih generacij, vendar ne sme ogroziti potreb prihodnjih generacij.

Kar zadeva „večjo socialno kohezijo“, izobraževanje in usposabljanje spodbujata razumevanje in strpnost. Še več, vsem ponujata pravičnejše življenjsko izhodišče.

—	Predšolska vzgoja zagotavlja najboljšo možnost za razvoj socialnih spretnosti otrok in njihovo pripravo na vedno bolj izrazito večkulturni svet, v katerem živimo, ter zlasti otrokom z manj možnostmi omogoča boljšo pripravo na šolo.

—	Državljanska vzgoja v najširšem pomenu besede in možnosti sodelovanja v civilni družbi dodatno prispevajo k boju zoper kulturno in socialno izključenost ter omogočajo, da se mladi in ljudje s posebnimi potrebami lažje vključijo v družbo.

OPOZARJA:

Svet je v skladu s sklepi iz Lizbone soglašal z usklajenim in celovitim delovnim programom, zdaj imenovanim „Izobraževanje in usposabljanje 2010“. Svet in Komisija sta v svojem skupnem vmesnem poročilu za Evropski svet, sprejetem februarja 2004, poudarila tri prednostna področja, na katerih je treba nemudoma ukrepati:

—	usmerjanje reform in vlaganj v področja, ki so za družbo, temelječo na znanju, ključnega pomena;

—	uresničevanje vseživljenjskega učenja;

—	vzpostavitev evropskega prostora izobraževanja in usposabljanja.

10.

Dosežen je bil dogovor o Europassu in drugih ključnih vprašanjih, kot so ugotavljanje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter vseživljenjsko svetovanje. Prednost je treba zdaj nameniti izvajanju teh dogovorov na nacionalni ravni. Prihodnje prednostne naloge v zvezi z reformami in vlaganjem v poklicno izobraževanje in usposabljanje so določene v sklepih Sveta z dne 15. novembra 2004, ki so bili podlaga za Maastrichtski Communiqué, sprejet 14. decembra 2004.

11.

Na podlagi spodbud Bolonjskega procesa je bil pri pospeševanju reform učnega načrta v visokem šolstvu dosežen napredek v vsej Evropi. Poleg tega je bil decembra 2003 sprejet program Erasmus Mundus za promocijo EU kot svetovnega središča odličnosti v izobraževanju. Vendar bi dejavnejše ukrepanje in močnejša podpora EU visokošolskim ustanovam pomagala izpolniti njihovo ključno vlogo pri doseganju lizbonskih ciljev.

12.	Svet je za spremljanje napredka v okviru delovnega programa maja 2003 določil vrsto primerjalnih vrednosti za celotno EU. Te so odločilnega pomena za Lizbonsko strategijo in bi jih bilo treba zato doseči do leta 2010.

13.	Na nacionalni ravni zdaj poteka posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, vendar je treba za izvedbo potrebnih reform še veliko storiti.

PRIPOROČA:

14.

V okviru priprav na naslednje skupno poročilo Sveta in Komisije za Evropski svet 2006 je ob upoštevanju vmesnega pregleda Lizbonske strategije na evropski in nacionalni ravni potrebno nadaljnje ukrepanje v skladu s prednostnimi točkami programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, določenimi v skupnem vmesnem poročilu iz leta 2004, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti ukrepom za razvoj človeških virov:

—

Usmerjanje reform in vlaganj v področja, ki so za družbo, temelječo na znanju, ključnega pomena;

—	uresničevanje lizbonskega cilja bistvenega povečanja javnih in zasebnih vlaganj v izobraževanje in usposabljanje ter njihove učinkovite izrabe;

—	razvijanje kulture odličnosti in sistemov ocenjevanja, s čimer se zagotovi, da postanejo sistemi izobraževanja in usposabljanja v EU svetovna referenca kakovosti;

—	izboljšanje upravljanja na nacionalni ravni s sodelovanjem vseh interesnih skupin, vključno s socialnimi partnerji, in z izboljšanim usklajevanjem med zadevnimi javnimi organi;

—	okrepitev sinergij in dopolnjevanja izobraževanja z drugimi področji politike, kot so zaposlovanje, raziskave in inovacije ter makroekonomska politika;

—

Uresničevanje vseživljenjskega učenja:

Z nacionalnimi strategijami za vseživljenjsko učenje bi morali zagotoviti, da vsi državljani pridobijo ključne kompetence, ki jih potrebujejo v družbi znanja, in da se ustvarijo odprta, privlačna in za vsakogar dostopna učna okolja. K doseganju teh ciljev lahko med drugim prispevajo naslednji ukrepi:

—	več možnosti za vseživljenjsko učenje, na primer z učenjem na daljavo, zlasti z uporabo IKT;

—	spodbujanje povpraševanja po vseživljenjskem učenju z ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

—	določitev modelov za delitev stroškov nadaljnjega usposabljanja (delodajalci, delojemalci in država);

—	razvijanje nacionalnih strategij, s katerimi bi med drugim odpraviti sedanje razlike pri dostopu do možnosti vseživljenjskega učenja med velikimi in malimi podjetji ter med visoko in nizko kvalificiranimi kadri;

—	sprejetje prihodnjega celovitega akcijskega načrta na področju vseživljenjskega učenja;

—

Vzpostavitev evropskega prostora izobraževanja in usposabljanja:

—

okrepitev odprte metode usklajevanja, na primer z:

—	delom v skupinah „vzajemnega učenja“, ki državam članicam omogoča, da se osredotočijo na svoja prednostna področja;

—	izboljšanjem obsega, natančnosti in zanesljivosti statističnih podatkov na področju izobraževanja in usposabljanja;

—	določitvijo kazalcev na novih področjih in njihovo praktično uporabo, kot je predvideno v skupnem vmesnem poročilu, vključno s kazalcem za znanje tujih jezikov, ki ga je zahteval Evropski svet v Barceloni marca 2002;

—	sprejetje skupnih referenčnih točk na evropski ravni na področjih, kot so ključna znanja ter usposabljanje učiteljev in mentorjev;

—	okrepitev vloge visokošolskih ustanov v okviru Lizbonske strategije in izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja zaradi spodbujanja njegove mednarodne privlačnosti in pospeševanja mobilnosti študentov in pedagoškega osebja;

—	okrepitev sinergije in dopolnjevanja visokošolskega izobraževanja z raziskavami zaradi spodbujanja inovacij in zaposlenosti z mobilnostjo mladih raziskovalcev in mreženjem centrov odličnosti;

—	razvitje evropskega okvira kvalifikacij do konca 2006 kot skupne reference, ki pokriva poklicno izobraževanje in usposabljanje ter splošno izobraževanje (srednje in visokošolsko) ter temelji na znanju in učnih rezultatih;

EVROPSKI SVET VABI, DA

15.	potrdi, da vseživljenjsko učenje je in ostaja nujen pogoj za dosego lizbonskih ciljev. V tej zvezi je uspešno izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ bistvenega pomena pri razvijanju znanja in inovacij ter ustvarjanju številčnejših in boljših delovnih mest;

16.

izkoristi spodbude vmesnega pregleda in da prednost:

—	vzpostavitvi usklajenih in celovitih strategij vseživljenjskega učenja v državah članicah do leta 2006, ki obsegajo vse ravni in razsežnosti izobraževanja in usposabljanja, da bi se razvili potrebno znanje in sposobnosti, pri čemer je treba vključiti vse interesne skupine;

—	spodbujanju odličnosti na vseh ravneh sistemov izobraževanja in usposabljanja zaradi ustvarjanja delovnih mest ter spodbujanja rasti in socialne kohezije;

—	izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ v državah članicah, vključno s potrebnimi povečanimi vlaganji v izobraževanje in usposabljanje in njihovo učinkovito izrabo;

—

okrepljenemu evropskemu sodelovanju pri izobraževanju in usposabljanju, s čimer se pospešijo in podprejo reforme, zlasti z:

—	„vzajemnim učenjem“, ki se bolj navezuje na potrebe držav članic;

—	izboljšanjem kakovosti spremljanja napredka;

—	okrepitvijo prispevka poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokega šolstva in raziskav k Lizbonski strategiji;

—	razvijanjem in izvajanjem evropskega okvira kvalifikacij.

17.	Svet pozove (izobraževanje/mladina/kultura), naj v okviru sistema poročanja Lizbonske strategije prispeva k spremljanju vidikov, ki so v njegovi pristojnosti, tj. izobraževanje in usposabljanje;

18.

vključi pobudo Evropskega pakta za mladino v okvir vmesnega pregleda Lizbonske strategije, da bi tako pomagali odrasti generaciji mladih Evropejcev, ki so zaposleni na kakovostnem delovnem mestu in imajo zaključeno višjo stopnjo izobrazbe ter se zaradi izboljšanja njihove prilagodljivosti nadalje usposabljajo, in bi se opredelile usmeritve za konkretne tovrstne ukrepe v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ ter obstoječih programov.

7.4.2005

Uradni list Evropske unije

C 85/8

Seznam ustreznih spričeval, priznanih po postopku iz odstavka 3 člena 18 Direktive 2001/25/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (1)

(Stanje z dne 31. decembra 2004)

(2005/C 85/04)

(Besedilo velja za EGP)

MS	Zadevna tretja država	Ustrezna spričevala
EL	Indonezija	Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Častnik straže na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/3 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Častnik straže na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Častnik radiotelefonist, Pravilo IV/2
UK	Koreja	Krovni častnik 1. razreda (Poveljnik) Krovni častnik 2. razreda Krovni častnik 3. razreda Krovni častnik 4. razreda (Poveljnik notranje plovbe) Krovni častnik 5. razreda Krovni častnik 6. razreda
IT	Avstralija	Krovni oddelek Poveljnik ladje I. razreda, Pravilo II/2 Prvi častnik I. razreda, Pravilo II/2 Poveljnik ladje II. razreda, Pravilo II/2 Prvi častnik II. razreda, Pravilo II/2 Drugi krovni častnik I. razreda, Pravilo II/1 Drugi krovni častnik II. razreda, Pravilo II/3
IT	Avstralija	Ladijska strojnica Strojnik I. razreda, Pravilo III/2 Strojnik II. razreda, Pravilo III/3 Strojnik straže, Pravilo III/1
BE	Avstralija	Drugi krovni častnik 1. razreda, Pravilo II/1 Drugi krovni častnik 2. razreda, Pravilo II/1 Prvi častnik 1. razreda, Pravilo II/2 Prvi častnik 2. razreda, V/ls < 3 000 bruto ton nosilnosti u/l, Pravilo II/2 Poveljnik ladje 1. razreda, Pravilo II/2 Poveljnik ladje 2. razreda, omejitev V/ls < 3 000 bruto ton nosilnosti u/l, Pravilo II/2 Strojni častnik straže – para/motor ali kombinirano (brez omejitve), Pravilo III/1 Drugi strojni častnik – para/motor ali kombinirano (brez omejitve), Pravilo III/2
BE	Hrvaška	Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladji nosilnosti 500 bruto ton ali več Prvi častnik na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več Prvi častnik na ladjah nosilnosti do 3 000 bruto ton Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti do 3 000 bruto ton Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti pod 500 bruto ton, ki pluje v plovnem območju 3 Poveljnik ladje, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti pod 500 bruto ton, ki pluje v plovnem območju 3 Častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več 2. strojni častnik na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW
BE	Filipini	3. krovni častnik 2. krovni častnik Prvi častnik Poveljnik ladje 4. strojnik 3. strojnik 2. strojnik Strojni upravitelj
BE	Indonezija	Krovni častnik I. razreda Krovni častnik II. razreda Krovni častnik III. razreda Krovni častnik IV. razreda Strojnik I. razreda Strojnik II. razreda Strojnik III. razreda
BE	Rusija	Poveljnik ladje Prvi častnik Častnik, odgovoren za krovno stražo Poveljnik ladje na ladjah v obalni plovbi nosilnosti pod 500 bruto ton Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah v obalni plovbi nosilnosti pod 500 bruto ton Strojni častnik prvega razreda Strojni častnik drugega razreda/B Strojni častnik drugega razreda/A Strojni častnik tretjega razreda/B Strojni častnik tretjega razreda/A
L	Argentina	Spričevala krovnega častnika Čezmorski krovni častnik, Pravilo II/1 Čezmorski prvi krovni častnik, Pravilo II/2 Čezmorski poveljnik ladje, Pravilo II/2
L	Argentina	Spričevala strojnega častnika Strojnik, Pravilo 111/1 Prvi strojnik, Pravilo III/2 Strojni upravitelj, Pravilo III/2
L	Avstralija	Spričevala krovnega častnika Drugi krovni častnik 1. razreda, Pravilo II/1 Prvi častnik 1. razreda, Pravilo II/2 Poveljnik ladje 1. razreda (Poveljnik), Pravilo II/2
L	Avstralija	Spričevala strojnega častnika Pomorski strojni častnik straže, Pravilo III/1 Pomorski strojni častnik 2. razreda, Pravilo III/2 Pomorski strojni častnik 1. razreda, Pravilo III/2
L	Bolgarija	Spričevala krovnega častnika Tretji krovni častnik, Pravilo II/1 Drugi krovni častnik, Pravilo II/1 Prvi častnik, Pravilo II/2 Poveljnik ladje, Pravilo II/2
L	Bolgarija	Spričevala strojnega častnika Četrti strojni častnik, Pravilo III/1 Tretji strojni častnik, Pravilo III/1 Drugi strojni častnik, Pravilo III/2 Strojni upravitelj, Pravilo III/2
L	Kanada	Spričevala krovnega častnika Krovni častnik straže brez omejitve, Pravilo II/1 Prvi častnik krajevne plovbe, Pravilo II/1 Prvi častnik vmesne plovbe, Pravilo II/1 Poveljnik ladje v krajevni plovbi, Pravilo II/1 Poveljnik ladje v vmesni plovbi, Pravilo II/2 Poveljnik ladje v mednarodni plovbi, Pravilo II/2 Poveljnik, Pravilo II/2
L	Kanada	Spričevala strojnega častnika Strojnik četrtega razreda, Pravilo III/1 Strojnik tretjega razreda, Pravilo III/1 Strojnik drugega razreda, Pravilo III/2 Strojnik prvega razreda, Pravilo III/2
L	Hrvaška	Spričevala krovnega častnika Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/1 Prvi častnik na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti do 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti do 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2
L	Hrvaška	Spričevala strojnega častnika Strojni častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Drugi strojni častnik na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/3
L	Estonija	Spričevala krovnega častnika Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/1 Prvi častnik na ladjah nosilnosti pod 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti pod 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2
L	Estonija	Spričevala strojnega častnika Strojni častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah z dizelskim pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Drugi strojni častnik na ladjah z dizelskim pogonskim strojem z močjo pod 3 000 kW, Pravilo III/3 Strojni upravitelj na ladjah z dizelskim pogonskim strojem z močjo pod 3 000 kW, Pravilo III/3 Drugi strojni častnik na ladjah z dizelskim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni upravitelj na ladjah z dizelskim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2
L	Indija	Spričevala krovnega častnika Poveljnik ladje v mednarodni plovbi, Spričevalo o usposobljenosti (Krov) 1. razreda, Pravilo II/2 (Poveljnik ladje) Prvi krovni častnik v mednarodni plovbi, Spričevalo o usposobljenosti (Krov) 2. razreda, Pravilo II/2 (Prvi častnik) Drugi krovni častnik v mednarodni plovbi, Spričevalo o usposobljenosti (Krov) 3. razreda, Pravilo II/1 (Krovni častnik straže)
L	Indija	Spričevala strojnega častnika Pomorski strojni častnik, Spričevalo o usposobljenosti (MEO-1) 1. razreda (Strojni upravitelj), Pravilo III/2 Pomorski strojni častnik, Spričevalo o usposobljenosti (MEO-2) 2. razreda (Drugi strojni častnik), Pravilo III/2 Pomorski strojni častnik, Spričevalo o usposobljenosti (EOOW-IV) 4. razreda (Strojni častnik straže), Pravilo III/1
L	Indonezija	Spričevala krovnega častnika Krovni častnik I. razreda (Poveljnik), Pravilo II/2 Krovni častnik I. razreda, Pravilo II/2 Krovni častnik III. razreda, Pravilo II/1, II/2.4.1, II/3.5 Krovni častnik IV. razreda, Pravilo II/1, II/3
L	Indonezija	Spričevala strojnega častnika Strojni častnik I. razreda, Pravilo III/2 Strojni častnik II. razreda, Pravilo III/2 Strojni častnik III. razreda, Pravilo III/1, III/3 Strojni častnik IV. razreda, Pravilo III/1, III/3
L	Latvija	Spričevala krovnega častnika Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti nad 500 bruto ton, Pravilo II/1 Prvi častnik na ladjah nosilnosti do 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti do 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti nad 3 000 bruto ton „Navigator dolge plovbe“, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti do 3 000 bruto ton „Poveljnik dolge plovbe“, Pravilo II/2
L	Latvija	Spričevala strojnega častnika Strojni častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo nad 750 kW, Pravilo III/1 Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo do 750 kW, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo nad 3 000 kW, Pravilo III/2 Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo nad 3 000 kW, Pravilo III/2
L	Litva	Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti med 500 in 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti med 500 in 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/1 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti pod 500 bruto ton, Pravilo II/3 Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti pod 500 bruto ton, Pravilo II/3 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/2 Častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo pod 750 kW, Pravilo III/3 Častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah s pogonskim strojem z močjo pod 750 kW, Pravilo III/3
L	Madagaskar	Krovni oddelek Prvi častnik 1. razreda (brez omejitve), Pravilo II/2 Prvi častnik 2. razreda (pod 3 000 bruto ton nosilnosti), Pravilo II/2 Obalni poveljnik (pod 500 bruto ton nosilnosti, manj kot 200 nm od obale), Reg. II/3 Krovni častnik straže (brez omejitve), Pravilo II/1
L	Madagaskar	Ladijska strojnica Drugi strojni častnik 1. razreda (brez omejitve), Pravilo III/2 Drugi strojni častnik 2. razreda (pod 3 000 kW moči pogonskega stroja), Pravilo III/3 Strojni častnik straže (brez omejitve), Pravilo III/4L
L	Filipini	Spričevala krovnega častnika D1 – Spričevalo poveljnika ladje, Pravilo II/2 D2 – Spričevalo prvega častnika, Pravilo II/2 D3 – Spričevalo drugega krovnega častnika, Pravilo II/1 D3 – Spričevalo tretjega krovnega častnika, Pravilo II/1
L	Filipini	Spričevala strojnega častnika E1 – Spričevalo strojnega upravitelja, Pravilo III/2 E2 – Spričevalo drugega strojnega častnika, Pravilo III/2 E3 – Spričevalo tretjega strojnega častnika, Pravilo III/1 E4 – Spričevalo četrtega strojnega častnika, Pravilo III/1
L	Poljska	Spričevala krovnega častnika Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/1 Prvi častnik na ladjah nosilnosti med 500 in 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Spričevalo poveljnika ladje na ladjah nosilnosti med 500 in 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Spričevalo poveljnika ladje na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Spričevalo častnika, odgovornega za krovno stražo v obalni plovbi, Pravilo II/3 Spričevalo poveljnika ladje v obalni plovbi, Pravilo II/3
L	Poljska	Spričevala strojnega častnika Spričevalo strojnega častnika, odgovornega za stražo v strojnici na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo pod 750 kW, Pravilo III/1 Spričevalo strojnega častnika, odgovornega za stražo v strojnici na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Drugi strojni častnik na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/3 Drugi strojni častnik na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/3 Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2
L	Romunija	Spričevala krovnega častnika Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti 3 000 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/1 Poveljnik ladje na ladjah v obalni plovbi nosilnosti pod 200 bruto ton, Pravilo II/3
L	Romunija	Spričevala strojnega častnika Strojni upravitelj na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah z glavnim pogonskim strojem z močjo 750kW ali več, Pravilo III/1
L	Rusija	Spričevala krovnega častnika Poveljnik ladje, Pravilo II/2 Prvi častnik, Pravilo II/2 Častnik, odgovoren za krovno stražo, Pravilo II/1 Poveljnik ladje na ladjah v obalni plovbi nosilnosti pod 500 bruto ton, Pravilo II/3 Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah v obalni plovbi nosilnosti pod 500 bruto ton, Pravilo II/3
L	Rusija	Spričevala strojnega častnika Strojni častnik prvega razreda, Pravilo III/2 Strojni častnik drugega razreda/B, Pravilo III/3 Strojni častnik drugega razreda/A, Pravilo III/2 Strojni častnik tretjega razreda/B, Pravilo III/3
L	Senegal	Krovni oddelek Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti nad 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti nad 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti med 500 in 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti med 500 in 3 000 bruto ton, Pravilo II/2 Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/1
L	Senegal	Ladijska strojnica Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/2 Strojni častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1
L	Ukrajina	Spričevala krovnega častnika Navigator kratke plovbe, Pravilo II/1 Navigator dolge plovbe, Pravilo II/2.2.1.1 Poveljnik ladje kratke plovbe, Pravilo II/3.5 Poveljnik dolge plovbe, Pravilo II/2.2.1.2
L	Ukrajina	Spričevala strojnega častnika Strojnik tretjega razreda, Pravilo III/1 Strojnik drugega razreda, Pravilo III/2.2.1.1 Strojnik prvega razreda, Pravilo III/2.2.1.2
IT	Češka	Krovni oddelek Poveljnik ladje, Pravilo II/2 Prvi častnik, Pravilo II/2 Častnik, odgovoren za krovno stražo, Pravilo II/1
IT	Češka	Ladijska strojnica Strojni upravitelj, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik, Pravilo III/2 Častnik, odgovoren za stražo v strojnici, Pravilo III/1
UK	Malezija	Častnik, odgovoren za krovno stražo (brez omejitve) Prvi častnik (brez omejitve) Poveljnik ladje (brez omejitve) Prvi častnik (pod 3 000 bruto ton nosilnosti, obalna plovba) Poveljnik ladje (pod 3 000 bruto ton nosilnosti, obalna plovba) Prvi častnik (nad 3 000 bruto ton nosilnosti, obalna plovba) Poveljnik ladje (nad 3 000 bruto ton nosilnosti, obalna plovba) Častnik, odgovoren za krovno stražo (pod 500 bruto ton nosilnosti, obalna plovba) Poveljnik ladje (pod 500 bruto ton nosilnosti, obalna plovba)
EL	Kitajska	Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Častnik straže na ladjah nosilnosti nad 500 bruto ton, Pravilo II/1 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni častnik straže na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Častnik radiotelefonist, Pravilo IV/2
EL	Avstralija	Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Častnik straže na ladjah nosilnosti nad 500 bruto ton, Pravilo II/1 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni častnik straže na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Častnik radiotelefonist, Pravilo IV/2
EL	Kanada	Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Častnik straže na ladjah nosilnosti nad 500 bruto ton, Pravilo II/1 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni častnik straže na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Častnik radiotelefonist, Pravilo IV/2
EL	Gruzija	Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Častnik straže na ladjah nosilnosti nad 500 bruto ton, Pravilo II/1 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/2 Strojni častnik straže na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Častnik radiotelefonist, Pravilo IV/2
UK	Iran	Drugi krovni častnik (OOW brez omejitve), Pravilo II/1 Prvi častnik (brez omejitve), Pravilo II/2 Poveljnik, Pravilo II/2 Strojnik tretjega razreda (OOW – nič), Pravilo III/1 Strojnik drugega razreda (Strojni upravitelj – pod 3 000 kW moči pogonskega stroja, Drugi strojnik nič), Pravilo III/2 in 3 Strojni upravitelj (Strojni upravitelj nič), Pravilo III/2
L	Turčija	Krovni oddelek Častnik straže z omejitvijo, Pravilo II/3 Poveljnik ladje z omejitvijo, Pravilo II/3 Častnik straže (500–3 000 bruto ton nosilnosti), Pravilo II/1 Prvi častnik (500–3 000 bruto ton nosilnosti), Pravilo II/2 Poveljnik ladje (500–3 000 bruto ton nosilnosti), Pravilo II/2 Častnik straže brez omejitve, Pravilo II/1 Prvi častnik brez omejitve, Pravilo II/2 Poveljnik ladje brez omejitve, Pravilo II/2
		Ladijska strojnica Strojni častnik (750–3 000 kW moči pogonskega stroja), Pravilo III/1 Drugi strojni častnik (750–3 000 kW moči pogonskega stroja), Pravilo III/3 Strojni upravitelj (750–3 000 kW moči pogonskega stroja), Pravilo III/3 Strojni častnik brez omejitve, Pravilo III/1 Drugi strojni častnik brez omejitve, Pravilo III/2 Strojni upravitelj brez omejitve, Pravilo III/2
		Radijski operater s splošnim pooblastilom, Pravilo IV/2 Radijski operater z omejenim pooblastilom, Pravilo IV/2
L	Slovenija	Morske ladje – vse ladje nosilnosti 3 000 bruto ton ali več Poveljnik ladje, Pravilo II/2 Prvi častnik, Pravilo II/2
		Morske ladje – vse ladje nosilnosti med 500 in 3 000 bruto ton Poveljnik ladje, Pravilo II/2 Prvi častnik, Pravilo II/2 Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/1
		Morske ladje – vse ladje nosilnosti do 500 bruto ton Poveljnik ladje, Pravilo II/3 Častnik, odgovoren za krovno stražo, Pravilo II/3 Radijski elektronik 1. razreda, Pravilo IV/2 Radijski elektronik 2. razreda, Pravilo IV/2 Radijski operater s splošnim pooblastilom, Pravilo IV/2 Radijski operater z omejenim pooblastilom, Pravilo IV/2
		Vse ladje nosilnosti 3 000 bruto ton ali več Strojni upravitelj, Pravilo III/2 Drugi strojni častnik, Pravilo III/2
		Vse ladje med 750 in 3 000 kW moči pogonskega stroja Strojni upravitelj, Pravilo III/3 Drugi strojni častnik, Pravilo III/3
		Vse ladje nosilnosti 750 kW moči pogonskega stroja Častnik, odgovoren za stražo v strojnici, Pravilo III/1
EL	Pakistan	Poveljnik ladje na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Prvi častnik na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, Pravilo II/2 Častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti nad 500 bruto ton, Pravilo II/1 Poveljnik ladje in častnik, odgovoren za krovno stražo na ladjah nosilnosti pod 500 bruto ton, Pravilo II/3 Strojni upravitelj na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več, Pravilo III/3 Častnik, odgovoren za stražo v strojnici na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več, Pravilo III/1 Strojni upravitelj in drugi strojni častnik na ladjah s pogonskim strojem z močjo med 750 in 3 000 kW, Pravilo III/3 Pomorski radiotelefonisti GMDSS, Pravilo IV/2 Posebno usposabljanje za poveljnike ladje in častnike na tankerjih, Pravilo V/1
UK	Srbija in Črna gora	Častnik OOW (brez omejitve), odgovoren za krovno stražo Plovila nosilnosti nad 3 000 bruto ton Prvi častnik (brez omejitve) Prvi častnik – plovila nosilnosti nad 3 000 bruto ton Poveljnik ladje (brez omejitve), plovila nosilnosti nad 3 000 bruto ton Prvi častnik (pod 3 000 bruto ton nosilnosti) Poveljnik ladje (pod 3.000 bruto ton nosilnosti) Prvi častnik OOW (pod 500 bruto ton nosilnosti v obalni plovbi) Poveljnik ladje (pod 500 bruto ton nosilnosti v obalni plovbi) Strojnik straže (brez omejitve) Drugi strojni častnik (brez omejitve) Strojni upravitelj (brez omejitve) Drugi strojni častnik (v obalni plovbi s 750–3 000 kW moči pogonskega stroja) Strojni upravitelj (v obalni plovbi s 750–3 000 kW moči pogonskega stroja)
PO	Turčija	Poveljnik ladje 3 000 bruto ton nosilnosti Prvi častnik 3 000 bruto ton nosilnosti Prvi častnik < 500; < 3 000 bruto ton nosilnosti Krovni častnik 500 bruto ton nosilnosti Strojni upravitelj 3 000 kW moči pogonskega stroja Strojni upravitelj 750; 3 000 kW moči pogonskega stroja Drugi strojnik 3 000 kW Drugi častnik 750; < 3 000 kW moči pogonskega stroja Strojni častnik 750 kW moči pogonskega stroja Radijski operater s splošnim pooblastilom Radijski operater z omejenim pooblastilom

(1) Nizozemska in Združeno kraljestvo nista priznala posameznih ustanov za pomorsko izobraževanje in usposabljanje, ampak sta izbrala priznanje vseh ustanov za pomorsko izobraževanje in usposabljanje, ki jih odobrijo zadevne tretje države.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 85

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 48 7. april 2005

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Svet
2005/C 085/1	Sklepi Sveta (izobraževanje/mladina/kultura) — 21. februar 2005 o izobraževanju in usposabljanju v okviru vmesnega pregleda Lizbonske strategije	1

2005/C 085/2	Sklepi Sveta (izobraževanje, mladi in kultura) — 21. februar 2005 glede vprašanja mladine v okviru vmesnega pregleda Lizbonske strategije	5

	Komisija
2005/C 085/3	Menjalni tečaji eura	7

2005/C 085/4	Seznam ustreznih spričeval, priznanih po postopku iz odstavka 3 člena 18 Direktive 2001/25/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (Stanje z dne 31. decembra 2004) ( 1 )	8

2005/C 085/5	Predhodna priglasitev koncentracije (Št. primera COMP/M.3773 – Lehman Brothers/Europe Realty/IHG Portfolio) — Primer za poenostavljeni postopek ( 1 )	19

	Popravek
2005/C 085/6	Popravek Razpisa za predloge za posredne dejavnosti RTR v okviru s posebnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev: Oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora (UL C 63, 15.3.2005)	20

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2860
JPY	japonski jen	139,75
DKK	danska krona	7,4500
GBP	funt šterling	0,68505
SEK	švedska krona	9,1612
CHF	švicarski frank	1,5508
ISK	islandska krona	78,76
NOK	norveška krona	8,1670
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5842
CZK	češka krona	29,956
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	247,23
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6961
MTL	malteška lira	0,4298
PLN	poljski zlot	4,1273
ROL	romunski leu	36 492
SIT	slovenski tolar	239,68
SKK	slovaška krona	38,915
TRY	turška lira	1,7462
AUD	avstralski dolar	1,6804
CAD	kanadski dolar	1,5708
HKD	hongkonški dolar	10,0302
NZD	novozelandski dolar	1,8092
SGD	singapurski dolar	2,1378
KRW	južnokorejski won	1 303,23
ZAR	južnoafriški rand	7,8774
CNY	kitajski juan	10,6436
HRK	hrvaška kuna	7,4150
IDR	indonezijska rupija	12 191,28
MYR	malezijski ringit	4,887
PHP	filipinski peso	70,376
RUB	ruski rubelj	35,8450
THB	tajski bat	50,872


	(1) Besedilo velja za EGP.