ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 52

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 48
2. marec 2005


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Informacije

 

Komisija

2005/C 052/1

Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih refinančnih operacijah: 2,05 % 1. marca 2005 — Menjalni tečaji eura

1

2005/C 052/2

Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških in izravnalnih ukrepov

2

2005/C 052/3

Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov

4

2005/C 052/4

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v primeru COMP/ M.3333 – SONY/BMG (v skladu s členom 15 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja o pristojnostih in nalogah pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21) ( 1 )

5

2005/C 052/5

Mnenje svetovalnega odbora za koncentracije z njegovega 127. sestanka z dne 9. julija 2004 o predhodnem predlogu sklepa v primeru COMP/M.3333 – SONY/BMG ( 1 )

7

2005/C 052/6

Dokumenti KOM, razen zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija

8

2005/C 052/7

Državna pomoč – Grčija — Državna pomoč št. C 23/2004 (prej NN 153/2003) – Pomoči podjetjem v departmajih Kastoria in Evija (ministrski odlok št. 69836/B1461, ki ga spreminjajo odloki št. 2035824/5887, 2045909/7431/0025, 2071670/11297 in 72742/B1723) — Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

9

2005/C 052/8

Informacijski postopek – Tehnični predpisi ( 1 )

18

2005/C 052/9

Državna pomoč – Italija — Državna pomoč št. C 21/2004 (prej N 590/B/2001) – člen 99(2)(a) (glede kmetijskega sektorja) in členom 124(1) in (2) regionalnega zakona št. 32/2000: Določbe o izvajanju VLUP 2000–2006 in reorganizaciji programov pomoči podjetjem (Sicilija) — Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

23

 

Evropska centralna banka

2005/C 052/0

Mnenje Evropske centralne banke z dne 17. februarja 2005 na zahtevo Sveta Evropske unije o predlogu za direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o ponovnem sprejetju Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ter Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (CON/2005/4)

37

 

II   Pripravljalni akti

 

Komisija

2005/C 052/1

Zakonodajni predlogi, ki jih je sprejela Komisija

47

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


I Informacije

Komisija

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/1


Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih refinančnih operacijah (1):

2,05 % 1. marca 2005

Menjalni tečaji eura (2)

1. marca 2005

(2005/C 52/01)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3216

JPY

japonski jen

137,90

DKK

danska krona

7,4420

GBP

funt šterling

0,68790

SEK

švedska krona

9,0517

CHF

švicarski frank

1,5357

ISK

islandska krona

80,25

NOK

norveška krona

8,2120

BGN

bolgarski lev

1,9559

CYP

ciprski funt

0,5834

CZK

češka krona

29,630

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

241,78

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6961

MTL

malteška lira

0,4311

PLN

poljski zlot

3,8763

ROL

romunski leu

36 281

SIT

slovenski tolar

239,71

SKK

slovaška krona

37,838

TRY

turška lira

1,6941

AUD

avstralski dolar

1,6771

CAD

kanadski dolar

1,6306

HKD

hongkonški dolar

10,3082

NZD

novozelandski dolar

1,8201

SGD

singapurski dolar

2,1448

KRW

južnokorejski won

1 327,55

ZAR

južnoafriški rand

7,7193


(1)  Stopnja, ki je bila uporabljena v zadnji operaciji, izvedeni pred navedenim dnevom. V primeru razpisa z variabilno obrestno stopnjo je obrestna stopnja mejna stopnja.

(2)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/2


Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških in izravnalnih ukrepov

(2005/C 52/02)

1.

Kot je predvideno v členu 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 (1) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti in členu 18(4) Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 (2) o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, Komisija obvešča, da se bodo spodaj omenjeni protidampinški in izravnalni ukrepi, razen če je uvedena presoja v skladu z naslednjim postopkom, iztekli na dan, naveden v spodnji preglednici.

2.   Postopek

Proizvajalci Skupnosti lahko vložijo pisno zahtevo za presojo. Zahteva mora vsebovati zadostne dokaze, za to, da bi iztek ukrepov verjetno privedel do nadaljevanja ali ponovitve damping/subvencioniranje in škoda.

Če se Komisija odloči za presojo zadevnih ukrepov, bodo uvozniki, izvozniki, zastopniki države izvoza in proizvajalci v Skupnosti dobili priložnost za razširitev in izpodbijanje zahteve za presojo ali za pripombe na zadeve v zahtevi za presojo.

3.   Roki

Proizvajalci v Skupnosti lahko, na podlagi zgoraj omenjenega, pošljejo pisno zahtevo za presojo Evropski Komisiji, Generalnemu direktoratu za trgovino (Oddelku B-1) J-79 5/16, B-1049 v Bruslju (3), ki mora tja prispeti kadar koli po datumu objave trenutnega obvestila, vendar ne kasneje kakor tri mesece pred datumom, omenjenim v spodnji preglednici.

4.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 in v skladu s členom 18(4) Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997.

Proizvod

Država (Države) porekla ali izvoza

Ukrepi

Sklicevanje

Datum poteka veljavnosti

PET

(polietilen tereftalat)

Indija

Indonezija

Republika Koreja

Malezija

Tajvan

Tajska

Protidampinška dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 2604/2000 (UL L 301, 30.11.2000, str. 21) kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 83/2005 (UL L 19, 21.1.2005, str. 1)

1.12.2005

 

Indija

Indonezija

Obveznosti

Sklep Komisije št. 2000/745/ES (UL L 301, 30.11.2000, str. 88) kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Komisije št. 2002/232/ES (UL L 78, 21.3.2002, str. 12)

1.12.2005

PET

(polietilen tereftalat)

Indija

Malezija

Tajska

Izravnalna dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 2603/2000 (UL L 301, 30.11.2000, str. 1) kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 822/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 3)

1.12.2005

 

Indija

Obveznost

Obveznosti

Sklep Komisije št. 2000/745/ES (UL L 301, 30.11.2000, str. 88)

1.12.2005

Elektronske tehtnice

Ljudska republika Kitajska

Republika Koreja

Tajvan

Protidampinška dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 2605/2000 (UL L 301, 30.11.2000, str. 42)

1.12.2005


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(3)  Teleks COMEU B 21877; Telefaks : (32-2) 295 65 05.


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/4


Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov

(2005/C 52/03)

Poleg objave obvestila o bližnjem izteku ukrepov (1), po kateri ni bila prejeta nobena zahteva za pregled, Komisija obvešča, da se bodo v kratkem iztekli spodaj navedeni protidampinški ukrepi.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 (2) o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Proizvod

Država(e) porekla ali izvoza

Ukrepi

Sklicevanje

Datum poteka veljavnosti

Elektronske tehtnice

Japonska

Protidampinška dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 468/2001 (UL L 67, 9.3.2001, str. 24)

10.3.2005

Elektronske tehtnice

Singapur

Protidampinška dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 469/2001 (UL L 67, 9.3.2001, str. 37)

10.3.2005


(1)  UL C 214, 26.8.2004, str. 2.

(2)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/5


KONČNO POROČILO POOBLAŠČENCA ZA ZASLIŠANJE

V PRIMERU COMP/ M.3333 – SONY/BMG

(v skladu s členom 15 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja o pristojnostih in nalogah pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2005/C 52/04)

(Besedilo velja za EGP)

Osnutek sklepa daje naslednja opažanja:

Pisni postopek

9. januarja 2004 sta podjetji Bertelsmann AG („Bertelsmann“) in Sony Corporation of America, ki spada k družbi Sony group, Japonska („Sony“) (1) priglasili Komisiji združitev svojih globalnih podjetij za snemanje glasbe v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (2) („Uredba o združitvi“).

S sklepom z dne 12. februarja 2004 je Komisija začela postopek v skladu s členom 6(1)c Uredbe o združitvi.

Postopek je bil začasno ustavljen od 7. aprila do 5. maja 2004 v skladu s členom 11(5) Uredbe o združitvi, ker stranki nista v celoti odgovorili na zahtevo po podatkih.

Priglasiteljema je bila poslana izjava o ugovorih dne 24. maja 2004.

Priglasitelja sta bila naprošena, da odgovorita do 9. junija 2004. Rok je bil upoštevan.

Dostop do dokumentov

Dostop do dokumentov je priglasiteljema bil odobren 19. maja 2004.

Po sestanku z dne 1. junija 2004, kjer sem sodeloval sam, predstavniki priglasiteljev in case team, sem odobril dodatni dostop do podatkov v dokumentaciji Komisije.

Da bi imeli ekonomisti priglasiteljev dostop do zaupnih podatkov tretjih oseb v sobi Komisije, kjer se hranijo podatki, so podpisali izjavo o zaupnosti, katere vsebino je odobril Universal Music international, Warner Music Group in EMI Group. S soglasjem priglasiteljev in tretjih oseb sem preveril skladnost s to klavzulo.

Ob zaključku je bil priglasiteljema 10. junija 2004 odobren nadaljnji dostop do dokumentov, ko jima je bila zagotovljena nezaupna različica dokumentov, ki sta jih predložila European Broadcasting Association in Apple Computer Inc.

Vključitev tretjih oseb

V skladu s členom 11(c) Uredbe Komisije št. 447/98 sem naslednja podjetja potrdil kot tretje osebe: Apple Computer Inc., Universal Music International, Syndicat des Détaillants Spécialisés du Disque and Union des Producteurs Phonographiques Français Indépendants, European Consumer's Organisation, European Broadcasting Union, Playlouder, IMPALA, International Music Managers Forum, the Swedish Society of Popular Music Composers, EMI group, Warner Music Group, Time Warner Inc. Da bi jih v skaldu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 447/98 obvestil glede narave in predmeta postopka, jim je GD za konkurenco poslal nezaupno različico izjave o ugovorih.

Ustno zaslišanje

Ustno zaslišanje je bilo 14. in 15. junija 2004.

Večina tretjih oseb, ki je sodelovala v postopku, je tudi sodelovala na ustnem zaslišanju.

EMI Group in Warner Music Group sta zahtevali, da se ju vključi kot opazovalce na ustnem zaslišanju. Ker sem že pred tem obe podjetji pisno obvestil, menim, da zaslišanje ni kraj, kjer bi bile zainteresirane tretje osebe prisotne, ne da bi aktivno sodelovale. Zato je bil njun vstop dovoljen pod pogojem, da na zaslišanju predstavita svoja mnenja. Ker se s tem nista strinjali, jima prisostvovanje ni bilo dovoljeno.

Ne glede na to, da jima ni bilo dovoljeno prisostvovati na ustnem zaslišanju, menim, da sta obe podjetji in tudi ostale tretje osebe imele dovolj možnosti udeležiti se procesa in zagotoviti, da se službe komisije seznanijo z njunimi mnenji. Vse tretje osebe so imele možnost v času postopka pridobiti si poglobljeno vedenje o zadevah, ki jih je načel primer; nekatere tretje osebe so veliko prispevale k analizi Komisije pred izjavo o ugovorih in tudi po prejemu nezaupne različice izjave o ugovorih.

Ob upoštevanju odgovorov strani na izjavo o ugovorih in razlag, ki so jih dale na ustnem zaslišanju, GD za konkurenco zaključuje, da očitki, ki jih je navedel v izjavi o ugovorih niso vzdržali.

Ob upoštevanju zapisanega menim, da je v tem postopku bila spoštovana pravica do zaslišanja vseh udeležencev.

V Bruslju, 13. julija 2004

(podpisan)

Serge DURANDE


(1)  v nadaljnjem besedilu obe „priglasitelja“.

(2)  UL L 395, 30.12.1989, str.1; popravek, UL L 257, 21.9.1990, str. 13. Nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1319/97 (UL L 180, 9.7.1997, str.1); popravek, UL L 40, 13.2.1998, str. 17.


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/7


Mnenje svetovalnega odbora za koncentracije z njegovega 127. sestanka z dne 9. julija 2004 o predhodnem predlogu sklepa v primeru COMP/M.3333 – SONY/BMG

(2005/C 52/05)

(Besedilo velja za EGP)

1.

Svetovalni odbor se s strinja s Komisijo, da priglašeni postopek tvori koncentracijo v smislu Uredbe o združitvi (EGS) št. 4064/89 in da ima razsežnost Skupnosti, kot jo določa navedena uredba.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da obstaja pomemben proizvodni trg za:

(a)

posneto glasbo, ki se lahko nadalje deli na ločene trge za različne zvrsti in kompilacije,

(b)

glasbo na spletu, ki se deli na trg na debelo za dovoljenja za glasbo na spletu in trg na drobno za distribucijo glasbe na spletu,

(c)

predvajanje glasbe, ki se lahko deli na ločene trge za mehanske pravice, pravice izvajanja, sinhronizacijske pravice, pravice tiskanja in druge pravice.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so zgoraj našteti proizvodni trgi po obsegu nacionalni, razen predvajanja glasbe, kjer je geografski trg lahko odprt.

4.

Večina članov Svetovalnega odbora se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija ne bo vodila h krepitvi ali oblikovanju kolektivnega prevladujočega položaja na trgu za:

(a)

posneto glasbo ali

(b)

trg na debelo za dovoljenja za glasbo na spletu.

Manjšina odbora se ne strinja.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija ne bo vodila k oblikovanju enega prevladujočega položaja na:

(a)

trgih za posneto glasbo v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in Franciji ter

(b)

nacionalnih trgih za distribucijo glasbe na spletu.

6.

Večina Svetovalnega odbora se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija ne bo imela za posledico koordinacijo konkurenčnega obnašanja Sonyja in Bertelsmanna na trgih za predvajanje glasbe. Manjšina odbora se ne strinja.

7.

Večina Svetovalnega odbora se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija ne oblikuje ali krepi prevladujočega položaja, zaradi katerega bi bila uspešna konkurenca znatno ovirana na Skupnem trgu ali njegovem bistvenem delu in da se koncentracija zatorej razglasi za združljivo s Skupnim trgom in Sporazumom o EGP. Manjšina odbora se ne strinja.

8.

Svetovalni odbor priporoča objavo svojega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

9.

Svetovalni odbor prosi Komisijo, da upošteva vse druge točke, ki so se pojavile med razpravo.


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/8


Dokumenti KOM, razen zakonodajnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija

(2005/C 52/06)

Dokument

Del

Datum

Naslov

KOM(2004) 447

 

30.6.2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ: Širokopasovne mobilne storitve

KOM(2004) 480

 

13.7.2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ: H globalnemu partnerstvu v informacijski družbi: Udejanjanje ženevskih načel – Predlogi Komisije za drugo fazo svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS)

KOM(2004) 642

 

12.10.2004

Predlog PRIPOROČILO SVETA IN EVROPSKEGA PARLAMENTA o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu

KOM(2004) 694

 

22.10.2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU Spremljanje izvajanja Bele knjige „Nova spodbuda za evropsko mladino“: pregled ukrepov v okviru evropskega sodelovanja na področju mladih

KOM(2004) 701

 

20.10.2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Pripravljenost in upravljanje s posledicami v boju proti terorizmu.

KOM(2004) 702

 

20.10.2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU: Varovanje kritične infrastrukture v boju proti terorizmu

KOM(2004) 757

 

19.11.2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU EVROPSKIH SKUPNOSTI, EVROPSKEMU EKONOMSKEMU IN SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Izzivi za evropsko informacijsko družbo po letu 2005

KOM(2004) 818

 

20.12.2004

POROČILO KOMISIJE: „DOSEGANJE KJOTSKEGA CILJA SKUPNOSTI“ (v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola

KOM(2004) 833

 

27.12.2004

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

KOM(2005) 9

 

25.1.2005

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU o možnosti uvedbe elektronskega označevanja za govedo

KOM(2005) 20

 

28.1.2005

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU: Strategija Skupnosti za živo srebro

KOM(2005) 25

 

28.1.2005

PREDHODNI PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št. 1 K PRORAČUNU ZA LETO 2005 – SKUPNI IZKAZ PRIHODKOV – IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH – Oddelek III – Komisija

Ti dokumenti so dosegljivi na EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex/lex/


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/9


DRŽAVNA POMOČ – GRČIJA

Državna pomoč št. C 23/2004 (prej NN 153/2003) – Pomoči podjetjem v departmajih Kastoria in Evija (ministrski odlok št. 69836/B1461, ki ga spreminjajo odloki št. 2035824/5887, 2045909/7431/0025, 2071670/11297 in 72742/B1723)

Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2005/C 52/07)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 16. junija 2004 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Grčijo o svojem sklepu, da bo začela postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedeno pomočjo.

Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe o pomočeh, glede katerih Komisija začenja postopek, v roku enega meseca od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

Commission européenne

Direction générale de l'Agriculture

Direction H2

Bureau: Loi 130 5/120

B-1049 Bruxelles

Telefaks: (32-2) 296 76 72

Te pripombe bodo posredovane Grčiji. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

POVZETEK

Zgoraj omenjeni odloki določajo različne ukrepe pomoči za obrtniška in industrijska podjetja. Zdi se, da so bila tudi podjetja v kmetijstvu deležna teh ukrepov, in sicer:

(a)

združevanje dragih dolgov, povezanih z odobrenimi posojili za naložbe in/ali ustanovitev/oskrbo obratnih sredstev, v novem ugodnem posojilu z možnostjo oprostitve povračila;

(b)

dodelitev državnega jamstva za prestrukturiranje dolga;

(c)

uporaba preferencialne stopnje pred subvencioniranjem obrestne mere.

Ti ukrepi so namenjeni podjetjem z likvidnostnimi težavami.

Ocena

Na tej stopnji je združljivost odobrenih pomoči s skupnim trgom nezanesljiva zaradi naslednjih razlogov:

grške oblasti so, ko so bile zaprošene za razlago zadevnih pomoči, navedle, da niso obvestile o zgoraj omenjenih odlokih, ker so menile, da pomoči, ki so jih uvedle, niso državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe; poleg tega so dodale, da bi zneski zadevnih pomoči verjetno morali izhajati iz pravila de minimis, čeprav ne poznajo natančnega števila upravičencev;

ker se pravilo de minimis ne uporablja v kmetijskem sektorju in so zadevni odloki namenjeni podjetjem z likvidnostnimi težavami, je treba pomoči analizirati z vidika različnih pravil, ki so se za rešitev in prestrukturiranje podjetij v težavah uporabljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj omenjenih odlokov; vendar z razpoložljivimi informacijami ni mogoče ugotoviti, ali so se ta pravila upoštevala;

prav tako v kmetijskem sektorju z razpoložljivimi informacijami ni mogoče ugotoviti, ali je bilo državno jamstvo dodeljeno ob upoštevanju različnih pravil, ki so se za državne pomoči v obliki jamstev uporabljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj omenjenih odlokov;

v industrijskem in obrtniškem sektorju se pravilo de minimis gotovo uporablja, ker pa grške oblasti ne poznajo števila upravičencev do ukrepov iz zgoraj omenjenih odlokov in se zgornje meje pomoči de minimis izračunavajo za obdobje treh let in ne za natančno določeno dejavnost, je nemogoče ugotoviti, ali lahko pomoči, določene v zadevnih odlokih, dejansko izhajajo iz pravila de minimis; v takšnem okviru se morajo pomoči analizirati tudi na podlagi različnih pravil, ki so se za rešitev in prestrukturiranje podjetij v težavah uporabljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj omenjenih odlokov; vendar z razpoložljivimi informacijami ni mogoče ugotoviti, ali so se ta pravila upoštevala;

v teh istih sektorjih z razpoložljivimi informacijami ni mogoče ugotoviti, ali je bilo državno jamstvo dodeljeno ob upoštevanju različnih pravil, ki so se za državne pomoči v obliki subvencij uporabljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj omenjenih odlokov.

BESEDILO DOPISA

„1.

Με την παρούσα, η Επιτροπή έχει την τιμή να πληροφορήσει την Ελλάδα ότι αφού εξέτασε τις υποβληθείσες από τις αρχές της χώρας σας πληροφορίες, αποφάσισε να κινήσει την προβλεπόμενη από το άρθρο 88, παράγραφος 2, της συνθήκης ΕΚ διαδικασία έναντι των ενισχύσεων που προβλέπονται στις ανωτέρω υπουργικές αποφάσεις.

ΔΙΑΔΙΚΑΣΙΑ

2.

Περιήλθαν στην Επιτροπή πληροφορίες σύμφωνα με τις οποίες χορηγήθηκαν το 1993 όπως και στη διάρκεια των επομένων ετών, ορισμένες ενισχύσεις σε επιχειρήσεις των νομών Καστοριάς και Εύβοιας, στο πλαίσιο ενός σχεδίου ρύθμισης (αναδιαπραγμάτευσης) οφειλών, που διέπεται από τις ανωτέρω αποφάσεις. Οι ενισχύσεις αυτές, οι οποίες σύμφωνα με τον τίτλο των προαναφερομένων αποφάσεων θα περιορίζονταν στις βιομηχανικές και βιοτεχνικές επιχειρήσεις, φέρονται να έχουν επίσης χορηγηθεί στον γεωργικό τομέα, και ιδιαίτερα στις επιχειρήσεις μεταποίησης/εμπορίας γεωργικών προϊόντων.

3.

Με επιστολή της 27ης Μαΐου 2003, οι υπηρεσίες της Επιτροπής ζήτησαν από τις ελληνικές αρχές να τους κοινοποιήσουν, εντός προθεσμίας τεσσάρων εβδομάδων, το κείμενο των εν λόγω αποφάσεων όπως και κάθε άλλη χρήσιμη πληροφορία ενόψει εξέτασης των διατάξεών τους βάσει των άρθρων 87 και 88 της συνθήκης.

4.

Με επιστολή της 10ης Ιουλίου 2003, που πρωτοκολλήθηκε στις 17 Ιουλίου 2003, η Μόνιμη Ελληνική Αντιπροσωπεία στην Ευρωπαϊκή Ένωση κοινοποίησε στις υπηρεσίες της Επιτροπής σημείωμα των ελληνικών αρχών με το οποίο οι τελευταίες ζητούσαν παράταση ενός μηνός της ανωτέρω στο σημείο 3 προθεσμίας.

5.

Με επιστολή της 4ης Αυγούστου 2003, που πρωτοκολλήθηκε στις 6 Αυγούστου 2003, η Μόνιμη Ελληνική Αντιπροσωπεία στην Ευρωπαϊκή Ένωση κοινοποίησε στις υπηρεσίες της Επιτροπής τις πληροφορίες που ζητήθηκαν με την επιστολή της 27ης Μαΐου 2003.

6.

Από την εξέταση των πληροφοριών αυτών προέκυψε ότι οι ενισχύσεις είχαν πράγματι καταβληθεί χωρίς την έγκριση της Επιτροπής. Συνεπώς, οι υπηρεσίες της Επιτροπής αποφάσισαν να ανοίξουν φάκελο μη κοινοποιηθείσας ενίσχυσης, υπ' αριθ. NN 153/03.

7.

Η παρούσα απόφαση αναφέρεται στις διατάξεις της αποφάσεως αριθ. 69836/B1461, και μόνον, όπως αυτή τροποποιήθηκε από τις αποφάσεις αριθ. 2035824/5887, 2045909/7431/0025, 2071670/11297 και 72742/B1723. Οι διατάξεις των αποφάσεων αριθ. 66336/B.1398 της 14.9.93 και 30755/B1199 θα εξεταστούν στο πλαίσιο άλλου φακέλου, δεδομένου ότι, βάσει των σήμερα διαθέσιμων πληροφοριών, φαίνεται να αφορούν άλλους από τους αναφερόμενους στο θέμα νομούς.

ΠΕΡΙΓΡΑΦΗ

8.

Η υπουργική απόφαση αριθ. 69836/B.1461 της 30 Σεπτεμβρίου 1993, με την οποία εγκρίνεται η χορήγηση επιδότησης επιτοκίου επί των οφειλομένων υπολοίπων χορηγήσεων από δάνεια για κεφάλαια κίνησης και πάγιες επενδύσεις των βιομηχανικών και βιοτεχνικών επιχειρήσεων των νομών Καστοριάς και Εύβοιας, προβλέπει τα ακόλουθα:

το σύνολο των υφισταμένων μέχρι 30 Ιουνίου 1993 ληξιπρόθεσμων και μη οφειλών από πάσης φύσεως δάνεια (κεφάλαια κινήσεως και πάγιες εγκαταστάσεις) σε δραχμές ή συνάλλαγμα και από καταπτώσεις εγγυητικών επιστολών σε δραχμές ή συνάλλαγμα των βιομηχανικών και βιοτεχνικών επιχειρήσεων που είναι εγκατεστημένες και λειτουργούν, ανεξάρτητα από την έδρα της επιχείρησης, στους νομούς Καστοριάς και Εύβοιας, θα αποτελέσει ένα νέο δάνειο που θα εξοφληθεί σε δέκα έτη με ίσες εξαμηνιαίες τοκοχρεωλυτικές δόσεις ή με ίσες εξαμηνιαίες χρεωλυτικές δόσεις (απλό χρεωλύσιο) και υπολογισμό των τόκων ανά εξάμηνο με το εκάστοτε εφαρμοζόμενο για τη ρύθμιση επιτόκιο,

το επιτόκιο των ανωτέρω δανείων επιδοτείται με 10 εκατοστιαίες μονάδες από το λογαριασμό του Νόμου 128/75 (1), κατά τα πέντε πρώτα έτη, με την προϋπόθεση ότι ο δανειολήπτης θα έχει καταβάλει προηγουμένως τη δική του συμμετοχή,

το επιτόκιο του νέου δανείου (κεφάλαια κίνησης και πάγιες εγκαταστάσεις) θα είναι το επιτόκιο των εντόκων γραμματίων Δημοσίου δωδεκάμηνης διάρκειας της εκάστοτε τελευταίας έκδοσης που χρονικά προηγείται της έναρξης κάθε περιόδου εκτοκισμού των δανείων, προσαυξημένο κατά δύο μονάδες,

οι υπαγόμενες στην απόφαση αυτή οφειλές από δάνεια σε συνάλλαγμα θα ρυθμίζονται αφού δραχμοποιηθούν οι σχετικές οφειλές με τη μέση τιμή fixing της προηγούμενης της ρυθμίσεως ημέρας,

ως αφετηρία της ρύθμισης για την εφαρμογή των όσων καθορίζει η παρούσα θα λαμβάνεται η ημερομηνία δραχμοποίησης, με την προϋπόθεση ότι η δραχμοποίηση θα έχει πραγματοποιηθεί μέχρι και 30 Ιουνίου 1994,

οι εγγυητικές επιστολές προκειμένου να υπαχθούν στη νέα ρύθμιση θα πρέπει να έχουν κατατεθεί μέχρι 30 Ιουνίου 1993,

σε περίπτωση κατά την οποία δεν πληρωθούν δύο συνεχόμενες τοκοχρεωλυτικές δόσεις, το δάνειο θα καθίσταται ληξιπρόθεσμο και απαιτητό και θα παύει η ισχύουσα ρύθμιση,

εναλλακτικώς, οι ανωτέρω επιχειρήσεις δύνανται να τύχουν της επιδοτήσεως του επιτοκίου των 10 εκατοστιαίων μονάδων επί πέντε έτη για τις υφιστάμενες οφειλές την 30 Ιουνίου 1993 για πάγιες εγκαταστάσεις και κεφάλαια κίνησης σε δραχμές και σε συνάλλαγμα.

9.

Η υπαγωγή στις προβλεπόμενες από την απόφαση αυτή ρυθμίσεις υπόκειται στην τήρηση των ακόλουθων προϋποθέσεων:

οι επιχειρήσεις πρέπει να είναι βιώσιμες μετά τη ρύθμιση· κρίνεται από τις τράπεζες, οι οποίες διαθέτουν τρίμηνη προθεσμία για να αποφανθούν επί της βιωσιμότητας των επιχειρήσεων,

οι επιχειρήσεις οφείλουν να έχουν καταβάλει τουλάχιστον το 5 % των τόκων που τους αναλογεί για τα έτη 1991-1992, και να έχουν ανταποκριθεί σε αυτή την υποχρέωση μέχρι την ημέρα της ρύθμισης των δανείων (ημερομηνία υπογραφής του νέου δανειακού συμφώνου),

οι οφειλές πρέπει να προέρχονται από δάνεια που αποδεδειγμένα χρησιμοποιήθηκαν είτε για αγορά παγίων εγκαταστάσεων είτε για κεφάλαιο κινήσεως των επιχειρήσεων,

ο έλεγχος της εφαρμογής των ανωτέρω ανατίθεται στις αρμόδιες υπηρεσίες του Υπουργείου Εθνικής Οικονομίας και του Υπουργείου Οικονομικών,

στις περιπτώσεις επιχειρήσεων, επενδύσεις των οποίων έχουν υπαχθεί στους Αναπτυξιακούς Νόμους και έχουν κάνει χρήση τραπεζικών δανείων για την υλοποίησή τους, η εφαρμογή των μέτρων του ανωτέρω σημείου 7 αποκλείει την περαιτέρω επιδότηση του νέου αυτού δανείου των Αναπτυξιακών Νόμων, διότι το νέο αυτό δάνειο δεν αποτελεί ουσιαστικά δάνειο που έχει ληφθεί για την πραγματοποίηση των επενδύσεων κατά την έννοια του άρθρου 11 των Αναπτυξιακών Νόμων,

στην περίπτωση των βιοτεχνικών δανείων παγίων που επιδοτούνται ήδη βάσει της υπ' αριθ. 2067234 της 31ης Οκτωβρίου 1991 με επιδότηση 4 %, η επιδότηση της παρούσας απόφασης (νομών Καστοριάς και Εύβοιας) παρέχεται κατά τη διαφορά για όσο χρόνο διαρκεί η επιδότηση επιτοκίου της προαναφερόμενης απόφασης.

10.

Η απόφαση αριθ. 2035824/5887 της 1ης Ιουνίου 1994:

α)

αντικαθιστά το κεφάλαιο 1 της απόφασης 69836/B1461 (βλ. σημείο 7) με το ακόλουθο κείμενο:

‚1.   ΧΟΡΗΓΗΣΕΙΣ ΓΙΑ ΠΑΓΙΕΣ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΙΣ ΚΑΙ ΓΙΑ ΚΕΦΑΛΑΙΑ ΚΙΝΗΣΗΣ

Το σύνολο των υφισταμένων μέχρι 30 Ιουνίου 1993 ληξιπρόθεσμων και μη οφειλών από πάσης φύσεως δάνεια τραπεζών (κεφάλαια κινήσεως και πάγιες εγκαταστάσεις) σε δραχμές ή συνάλλαγμα και από καταπτώσεις εγγυητικών επιστολών σε δραχμές ή συνάλλαγμα των βιομηχανικών και βιοτεχνικών επιχειρήσεων που είναι εγκατεστημένες και λειτουργούν, ανεξάρτητα από την έδρα της επιχείρησης, στους νομούς Καστοριάς και Εύβοιας, θα αποτελέσει ένα νέο δάνειο που θα εξοφληθεί σε δέκα έτη με ίσες εξαμηνιαίες τοκοχρεωλυτικές δόσεις, ή με ίσες εξαμηνιαίες χρεωλυτικές δόσεις (απλό χρεωλύσιο) και υπολογισμό των τόκων ανά εξάμηνο.

Το επιτόκιο των νέων δανείων, για το τμήμα τους που καλύπτεται από την εγγύηση του Δημοσίου κατά τα οριζόμενα στο επόμενο κεφάλαιο της παρούσας, ορίζεται ίσο με αυτό των εντόκων γραμματίων Δημοσίου δωδεκάμηνης διάρκειας της εκάστοτε τελευταίας έκδοσης που χρονικά προηγείται της έναρξης κάθε περιόδου εκτοκισμού των δανείων, προσαυξημένο με πέντε εκατοστιαίες μονάδες, ενώ για το τμήμα των νέων δανείων που δεν καλύπτεται με την εγγύηση του δημοσίου, θα καθορίζεται ύστερα από συμφωνία μεταξύ των τραπεζών και των ενδιαφερομένων επιχειρήσεων.

Το επιτόκιο αυτό (και στις δύο περιπτώσεις) επιδοτείται, κατά τα πέντε πρώτα έτη, με δέκα εκατοστιαίες μονάδες από τον λογαριασμό του Ν 128/75, με την προϋπόθεση ότι ο δανειολήπτης θα έχει καταβάλει προηγουμένως και τη δική του συμμετοχή.

Οι υπαγόμενες στην παρούσα απόφαση οφειλές από δάνεια σε συνάλλαγμα θα ρυθμίζονται αφού δραχμοποιηθούν οι σχετικές οφειλές με τη μέση τιμή fixing της προηγούμενης της ρυθμίσεως ημέρας.

Ως αφετηρία της ρύθμισης για την εφαρμογή των όσων καθορίζει η παρούσα θα λαμβάνεται η ημερομηνία δραχμοποίησης, με την προϋπόθεση ότι η δραχμοποίηση θα έχει πραγματοποιηθεί μέχρι και 30 Σεπτεμβρίου 1994.

Οι εγγυητικές επιστολές προκειμένου να υπαχθούν στη νέα ρύθμιση θα πρέπει να έχουν καταπέσει μέχρι τις 30 Ιουνίου 1993.

Σε περίπτωση κατά την οποία δεν πληρωθούν δύο συνεχόμενες τοκοχρεωλυτικές δόσεις, το δάνειο θα καθίσταται ληξιπρόθεσμο και απαιτητό και θα παύει η ισχύουσα ρύθμιση.‘,

β)

προβλέπει τα εξής:

το Ελληνικό Δημόσιο παρέχει ανεπιφύλακτα, παραιτούμενο του δικαιώματος της προβολής της ένστασης της δίζησης, την εγγύησή του προς τις τράπεζες για την κάλυψη οφειλών μέχρι ποσού δραχμών 150 εκατομ. (440 205 €), κατά επιχείρηση, που θα ρυθμιστούν σύμφωνα με την απόφαση αριθ. 69836/B1461 της 30ής Σεπτεμβρίου 1993, όπως θα ισχύει μετά από τα οριζόμενα στο ανωτέρω κεφάλαιο Ι,

στην περίπτωση που επιχείρηση έχει οφειλές προς ρύθμιση σε περισσότερες της μιας Τράπεζες συνολικού ποσού μεγαλύτερου των δραχμών 150 000 000 εκατομ. (440 205 €), τότε θα έχει την εγγύηση του δημοσίου πρώτα η τράπεζα με το μεγαλύτερο ύψος οφειλών και θα ακολουθούν οι άλλες τράπεζες πάλι με κριτήριο το ύψος των οφειλών (από μεγαλύτερο προς μικρότερο) μέχρι συμπληρώσεως του ως άνω καθοριζόμενου ορίου εγγύησης των δραχμών 150 000 000 (440 205 €),

οι τράπεζες, σε περίπτωση καθυστέρησης της καταβολής δύο συνεχόμενων ληξιπρόθεσμων δόσεων, πρέπει να κηρύσσουν αμέσως ληξιπρόθεσμο και απαιτητό ολόκληρο το ποσό των ρυθμιζόμενων οφειλών και εφόσον θέλουν να εξοφληθούν από τον εγγυητή Ελλ. Δημόσιο θα πρέπει να απευθύνονται σε αυτό (Γενικό Λογιστήριο του Κράτους, διεύθυνση 25-Δ) μετά από προηγούμενη βεβαίωση στην αρμόδια Δ.Ο.Υ. σε βάρος της κάθε οφειλέτριας επιχείρησης, του συνολικού ποσού των απαιτήσεών τους, στον ειδικό λογαριασμό ‚ΚΕΦΑΛΑΙΟΝ ΑΣΦΑΛΙΣΕΩΣ ΧΡΗΜΑΤΟΔΟΤΗΣΕΩΝ ΕΚ ΚΕΦΑΛΑΙΩΝ Ή ΕΓΓΥΗΣΕΙ ΤΟΥ ΕΛΛΗΝΙΚΟΥ ΔΗΜΟΣΙΟΥ (ΚΑΧΚΕΕΔ)‘,

το Ελληνικό Δημόσιο, ως εγγυητής αναλαμβάνει την υποχρέωση εξόφλησης των απαιτήσεων των τραπεζών που θα περιλαμβάνουν το ανεξόφλητο εγγυημένο ποσό (από κεφάλαιο και τόκους) των ρυθμιζόμενων οφειλών και όσους από τους νέους τόκους, μέχρι κι'ένα τρίμηνο κατ'ανώτατο όριο μετά την κήρυξη του δανείου ως ληξιπρόθεσμου και απαιτητού, αναλογούν πάνω στο εγγυημένο τμήμα των ρυθμιζόμενων οφειλών και τέλος, όσα από τα αναλογούντα συναφή έξοδα, που αφορούν χρονικό διάστημα για το οποίο καλύπτονται από το Δημόσιο ανεξόφλητοι τόκοι, είναι ανεξόφλητα.

11.

Η υπουργική απόφαση αριθ. 2045909/7431/0025 της 26ης Αυγούστου 1994:

α)

μετά το τρίτο εδάφιο του κεφαλαίου Ι της απόφασης αριθ. 69836/B.1461 όπως τροποποιήθηκε από την απόφαση αριθ. 2035824/5887 (βλ. σημείο 9) παρεμβάλλει το εξής εδάφιο:

‚Εναλλακτικά, σε όσες επιχειρήσεις επιθυμούν, χορηγείται περίοδος χάριτος για ενάμισυ έτος, δηλαδή μέχρι την 31η Δεκεμβρίου 1994, χωρίς επιμήκυνση της συνολικής διάρκειας εξόφλησης των 10 ετών και υπό τον όρο ότι στην περίπτωση αυτή η οριζόμενη πενταετής επιδότηση του επιτοκίου των ρυθμιζομένων οφειλών θα μειωθεί από 10 εκατοστιαίες μονάδες σε 8,5 εκατοστιαίες μονάδες. Οι τόκοι της περιόδου χάριτος που βαρύνουν τον δανειολήπτη θα κεφαλαιοποιηθούν την 31η Δεκεμβρίου 1994, θα προστεθούν το αρχικό ρυθμιζόμενο κεφάλαιο και θα εξυπηρετηθούν με αυτό ενιαία σε 17 εξαμηνιαίες τοκοχρεωλυτικές δόσεις ή σε 17 ίσες εξαμηνιαίες χρεωλυτικές δόσεις (απλό χρεωλύσιο) και υπολογισμό των τόκων ανά εξάμηνο με το εκάστοτε εφαρμοζόμενο για τη ρύθμιση επιτόκιο. Η πρώτη δόση θα καταβληθεί την 1η Ιουλίου 1995.‘·

β)

διατυπώνει τις εξής διευκρινίσεις:

η διάταξη της κοινής υπουργικής απόφασης αριθ. 69836/B1461 της 30ής Σεπτεμβρίου 1993, σύμφωνα με την οποία, ‚εναλλακτικώς οι ανωτέρω επιχειρήσεις δύνανται να τύχουν της επιδοτήσεως του επιτοκίου των 10 εκατοστιαίων μονάδων επί πέντε έτη για τις υφιστάμενες οφειλές την 30.6.1993 για πάγιες εγκαταστάσεις και κεφάλαια κίνησης σε δραχμές και σε συνάλλαγμα‘ (βλ. τελευταία περίπτωση του σημείου 7), εξακολουθεί να έχει ισχύ μόνο για όσες επιχειρήσεις είχαν αποδεδειγμένα ζητήσει από τις τράπεζες την υπαγωγή τους σ' αυτή και μόνο σ' αυτή, μέχρι την ημέρα έκδοσης της αριθ. 035824/5887 της 1ης Ιουνίου 1994 απόφασής μας με την οποία απαλείφθηκε η διάταξη αυτή,

στη ρύθμιση της δεκαετούς εξόφλησης υπάγεται το σύνολο των υφισταμένων την 30ή Ιουνίου 1993 οφειλών από δάνεια για πάγιες εγκαταστάσεις και για κεφάλαια κίνησης. Για τα μεσομακροπρόθεσμα δάνεια οι καταβολές που τυχόν έχουν γίνει μετά την ανωτέρω ημερομηνία και μέχρι την ημερομηνία υπογραφής της συμφωνίας ρύθμισης, θα άγονται σε εξόφληση των δόσεων και τόκων του νέου δανείου που προκύπτει από τη ρύθμιση. Για τα κεφάλαια κίνησης τα υφιστάμενα την 30ή Ιουνίου 1993 ποσά που εξοφλήθηκαν μερικά ή ολικά μετά την ημερομηνία αυτή και επαναχορηγήθηκαν ή ανακυκλώθηκαν πριν την ημερομηνία υπογραφής της συμφωνίας ρύθμισης, μπορούν να ρυθμιστούν υπό την προϋπόθεση ότι το ύψος τους δεν θα υπερβαίνει το ποσό της οφειλής που υφίστατο την 30ή Ιουνίου 1993. Τα ποσά που καταβλήθηκαν από 1η Ιουλίου 1993 μέχρι την ημερομηνία υπογραφής της συμφωνίας ρύθμισης και δεν επαναχορηγήθηκαν θα παραμείνουν σε έντοκο λογαριασμό στην τράπεζα προς εξόφληση δανείων και τόκων του νέου δανείου που προκύπτει από τη ρύθμιση.

12.

Η υπουργική απόφαση αριθ. 2071670/11297 της 9ης Νοεμβρίου 1994 προβλέπει την παροχή της εγγυήσεως του Δημοσίου για τη ρύθμιση των προαναφερομένων οφειλών. Η εγγύηση αυτή ισχύει με τον όρο της διατήρησης των ασφαλειών που έχουν συσταθεί στις Τράπεζες.

13.

Τέλος, η απόφαση αριθ. 72742/B1723 επιφέρει ορισμένες τελευταίες τροποποιήσεις στην απόφαση αριθ. 69836/B1461 της 30ής Σεπτεμβρίου 1993, όπως επίσης και σε μια άλλη απόφαση υπ' αριθ. 66336/B1398, με ημερομηνία 14 Σεπτεμβρίου 1993, ορίζοντας τα ακόλουθα:

‚Οι επιχειρήσεις που κάνουν χρήση της εναλλακτικής δυνατότητας ρύθμισης οφειλών που προβλέπεται στις κοινές υπουργικές αποφάσεις αριθ. 30755/B1199 της 21.7.94 και 2045909/7431/0025 της 26ης Αυγούστου 1994, έχουν την ευχέρεια να εξοφλήσουν τους τόκους της περιόδου χάριτος, που τις βαρύνουν αντί να τους κεφαλαιοποιήσουν.

Στην περίπτωση αυτή, η πενταετής επιδότηση του επιτοκίου ορίζεται σε δέκα εκατοστιαίες μονάδες, με την προϋπόθεση ότι η συνολική δαπάνη από την επιδότηση του επιτοκίου, που βαρύνει το λογαριασμό του Ν 128/75, δεν θα είναι μεγαλύτερη της δαπάνης που αναλογεί σε κάθε μία επιχείρηση όταν κάνει χρήση των διατάξεων των κοινών υπουργικών αποφάσεων αριθ. 30755/B1199 της 21ης Ιουλίου 1994 και 2045909/7431/0025 της 26ης Αυγούστου 1994.‘

ΑΞΙΟΛΟΓΗΣΗ

14.

Δυνάμει του άρθρου 87, παράγραφος 1 της Συνθήκης, ενισχύσεις που χορηγούνται υπό οποιαδήποτε μορφή από τα κράτη ή με κρατικούς πόρους και που νοθεύουν ή απειλούν να νοθεύσουν τον ανταγωνισμό δια της ευνοϊκής μεταχειρίσεως ορισμένων επιχειρήσεων ή ορισμένων κλάδων παραγωγής είναι ασυμβίβαστες με την κοινή αγορά, κατά το μέτρο που επηρεάζουν τις μεταξύ κρατών μελών συναλλαγές. Στο παρόν στάδιο, το εξεταζόμενο μέτρο φαίνεται να αντιστοιχεί με τον ορισμό αυτό, κατά την έννοια ότι ευνοεί ορισμένες επιχειρήσεις των οποίων ελαφρύνει το βάρος ορισμένων τρεχουσών δαπανών (των βιομηχανικών και βιοτεχνικών επιχειρήσεων, σύμφωνα με τον τίτλο της απόφασης αριθ. 69836/B1461 της 30ής Σεπτεμβρίου 1993, αλλά επίσης, λαμβανομένων υπόψη των πληροφοριών που περιήλθαν στην Επιτροπή, των επιχειρήσεων μεταποίησης και εμπορίας γεωργικών προϊόντων του τομέα των λιπαρών ουσιών), και ότι δύναται να επηρεάσει τις συναλλαγές λόγω της θέσης που κατέχει η Ελλάδα στις αντίστοιχες παραγωγές (για παράδειγμα, στον γεωργικό τομέα και ειδικότερα στις λιπαρές ουσίες, η Ελλάδα είχε το 2000 ποσοστό 21,6 % της κοινοτικής παραγωγής ελιών, και 17,6 % το 2001).

15.

Εντούτοις, στις προβλεπόμενες από το άρθρο 87 παράγραφοι 2 και 3 της Συνθήκης περιπτώσεις, ορισμένα μέτρα δύνανται, κατά παρέκκλιση, να θεωρηθούν ως συμβιβάσιμα με την κοινή αγορά.

16.

Στη συγκεκριμένη περίπτωση, θα μπορούσε να προταθεί μόνον η παρέκκλιση που προβλέπεται από το άρθρο 87 παράγραφος 3, στοιχείο γ) της Συνθήκης, που αναφέρει ότι δύνανται να θεωρηθούν ότι συμβιβάζονται με την κοινή αγορά οι ενισχύσεις για την προώθηση της αναπτύξεως ορισμένων οικονομικών δραστηριοτήτων ή οικονομικών περιοχών, εφόσον δεν αλλοιώνουν τους όρους των συναλλαγών κατά τρόπο που θα αντέκειτο προς το κοινό συμφέρον.

17.

Σύμφωνα με τις πληροφορίες των οποίων έλαβε γνώση η Επιτροπή, όλα τα ανωτέρω περιγραφόμενα μέτρα ενδεχομένως περιέχουν ορισμένες μορφές κρατικών ενισχύσεων, λαμβανομένου υπόψη του γεγονότος ότι έχουν οριστεί και χρηματοδοτηθεί από τις δημόσιες αρχές (βλ. σημείο 8 δεύτερη περίπτωση και υποσημείωση αριθ. 1):

α)

η ομαδοποίηση, στα πλαίσια νέων δανείων δεκαετούς διάρκειας, υφισταμένων μέχρι 30 Ιουνίου 1993 ληξιπρόθεσμων και μη οφειλών, προερχόμενων από τραπεζικά δάνεια για πάγιες εγκαταστάσεις και για κεφάλαια κίνησης·

β)

ο υπολογισμός των τόκων ανά εξάμηνο αντί του τρίμηνου που κανονικά ισχύει για κάθε επιχείρηση που συνάπτει δάνεια·

γ)

η παροχή της εγγυήσεως του Δημόσιου μέχρι ποσού 150 εκατομμυρίων δραχμών (440 205 €)·στο πλαίσιο της εγγύησης αυτής, το ελληνικό Δημόσιο εξοφλεί τις απαιτήσεις των Τραπεζών και αναλαμβάνει εξίσου την υποχρέωση να καταβάλει τους αναλογούντες νέους τόκους, μέχρι και ένα τρίμηνο μετά τη κήρυξη του δανείου ως ληξιπροθέσμου, καθώς και τα αναλογούντα συναφή έξοδα (βεβαίως, οι ενδιαφερόμενες επιχειρήσεις οφείλουν να προβούν στη σύσταση ασφαλειών για να συμμετάσχουν στο σύστημα ενισχύσεων, αλλά στο παρόν στάδιο, δεν διαθέτουμε καμιά πληροφορία όσον αφορά τη σχέση μεταξύ του ποσού των ασφαλειών και αυτού της εγγύησης)·

δ)

η εφαρμογή, στο τμήμα εκείνο των δανείων που καλύπτει η εγγύηση του Ελληνικού Δημοσίου, επιτοκίου ισοδύναμου προς αυτό των εντόκων γραμματίων Δημοσίου δωδεκάμηνης διάρκειας, προσαυξημένο κατά δύο μονάδες (η προσαύξηση ανήλθε σε 5 μονάδες βάσει της αποφάσεως αριθ. 2035824/5887 της 1ης Ιουνίου 1994)· η υφιστάμενη πριν από οποιαδήποτε επιδότηση διαφορά μεταξύ των επιτοκίων που εφαρμόζονται στις υπαγόμενες στη ρύθμιση των οφειλών τους επιχειρήσεις και των επιτοκίων που επιβάλλονται στις άλλες επιχειρήσεις, εμφαίνεται στον παρακάτω συγκριτικό πίνακα (με την προβλεπόμενη από τις αποφάσεις αριθ. 69836/B1461 και 2035824/5887 προσαύξηση) (2):

ΗΜΕΡΟΜΗΝΙΑ

ΕΠΙΤΟΚΙΟ ΤΩΝ ΕΤΗΣΙΩΝ ΕΝΤΟΚΩΝ ΓΡΑΜΜΑΤΙΩΝ ΔΗΜΟΣΙΟΥ %

(+ προσαύξηση)

ΜΕΣΟΣ ΟΡΟΣ ΤΩΝ ΚΑΝΟΝΙΚΩΝ ΕΠΙΤΟΚΙΩΝ (%)

30.6.1993

21,25 + 2 = 23,25

28,60

31.12.1993

20,25 + 2 = 22,25

15.7.1994

20,25 + 5 = 25,25

27,40

16.12.1994

17,75 + 5 = 22,75

17.7.1995

15,50 + 5 = 20,50

23,10

18.12.1995

13,90 + 5 = 18,90

1.7.1996

13,30 + 5 = 18,90

21

2.12.1996

11,50 + 5 = 16,50

1.7.1997

9,60 + 5 = 14,60

18,20

10.12.1997

11,30 + 5 = 16,30

1.7.1998

11,70 + 5 = 16,70

18,60

2.12.1998

10,50 + 5 = 15,50

2.7.1999

8,69 + 5 = 13,69

15,00

17.12.1999

8,26 + 5 = 13,26

28.7.2000

6,22 + 5 = 11,22

12,33

22.12.2000

4,59 + 5 = 9,59

30.8.2001

3,74 + 5 = 8,74

8,58

13.12.2001

3,02 + 5 = 8,02

6.6.2002

3,72 + 5 = 8,72

7,40

28.11.2002

2,69 + 5 = 7,69

7,24

ε)

η χορήγηση επιδότησης επιτοκίων κατά δέκα μονάδες επί του συνόλου του ποσού των δανείων, στη διάρκεια των πέντε πρώτων ετών (η επιδότηση υπολογίζεται στα προσαυξημένα επιτόκια που αναφέρονται στη δεύτερη στήλη του ανωτέρω πίνακα)·

στ)

η δυνατότητα χορήγησης περιόδου χάριτος για ενάμισυ έτος (μέχρι τις 31 Δεκεμβρίου 1994), υπό τον όρο μείωσης επιδότησης επιτοκίου από 10 μονάδες σε 8,5 μονάδες· στο μέτρο όμως που η πρώτη δόση θα έπρεπε να καταβληθεί την 1η Ιουλίου 1995, η περίοδος χάριτος στην αποπληρωμή διαρκεί στην πραγματικότητα δύο έτη·

ζ)

η δυνατότητα για τους δικαιούχους, που θεσπίστηκε με την απόφαση αριθ. 72742/B1723, να εξοφλήσουν τους τόκους της περιόδου χάριτος που τους βαρύνουν, αντί να τους κεφαλαιοποιήσουν· στην περίπτωση αυτή, η επιδότηση επιτοκίου ορίζεται εκ νέου σε 10 μονάδες·

η)

η αποδέσμευση των ασφαλειών που έχουν δοθεί στις επιχειρήσεις από τις υποβοηθούμενες επιχειρήσεις, η οποία προβλέπεται από την απόφαση αριθ. 2071670/11297· όσον αφορά τις οφειλές που καλύπτονται από την εγγύηση του Ελληνικού Δημοσίου, διατηρούνται οι εμπράγματες επί των παγίων στοιχείων ασφάλειες, οι λοιπές εμπράγματες επί των εξωεπιχειρηματικών ακινήτων, οι ενοχικές και αυτές επί των χρεογράφων και αξιογράφων που καλύπτουν μέχρι και το 100 % της οφειλής·οι ασφάλειες οι σχετικές με ποσά που υπερβαίνουν το ποσό της οφειλής αποδεσμεύονται· όμως, σύμφωνα με τις πληροφορίες που γνωστοποιήθηκαν στην Επιτροπή, οι τράπεζες συχνά χρεώνουν έξοδα με τα οποία οι απαιτήσεις αυτές υπερβαίνουν κατά πολύ το ποσό του δανείου.

18.

Όλα αυτά τα στοιχεία πιθανών ενισχύσεων πρέπει να τύχουν ανάλυσης από δύο απόψεις: αυτή της εφαρμογής τους στον γεωργικό τομέα και αυτήν της εφαρμογής τους στο βιομηχανικό και βιοτεχνικό τομέα, λαμβανομένων γενικότερα υπόψη των παρατηρήσεων που διατυπώθηκαν από τις ελληνικές αρχές στις 4 Αυγούστου 2003, σε απάντησή τους στις ερωτήσεις των υπηρεσιών της Επιτροπής, της 27ης Μαΐου 2003.

Όσον αφορά τον γεωργικό τομέα

19.

Η Επιτροπή σημειώνει καταρχάς ότι, στην επιστολή τους της 4ης Αυγούστου 2003, οι ελληνικές αρχές διευκρινίζουν ότι δεν είχαν κοινοποιήσει τις εν λόγω ενισχύσεις επειδή θεωρούσαν ότι δεν συνιστούσαν κρατικές ενισχύσεις κατά την έννοια του άρθρου 87, παράγραφος 1 της συνθήκης. Ανέφεραν επίσης ότι, σύμφωνα με τα διαθέσιμα στοιχεία, το συνολικό ύψος της επιδότησης επιτοκίου ανήλθε κατά την περίοδο της εφαρμογής των αποφάσεων στα 47 εκατομμύρια ευρώ· όσον αφορά τις καταβληθείσες εγγυήσεις του Δημοσίου, ανήλθαν σε 7 εκατομμύρια ευρώ, από τα οποία το μεγαλύτερο μέρος έχει ήδη επιστραφεί από τους δικαιούχους στο Δημόσιο. Τέλος, προσέθεσαν ότι δεν διέθεταν αναλυτικά στοιχεία ανά επιχείρηση και νομό, μπορούσαν ωστόσο να εκτιμήσουν ότι ο κύριος όγκος των κατ' αυτόν τον τρόπο χορηγηθεισών ενισχύσεων αφορούσε ποσά τα οποία εμπίπτουν στον κανόνα de minimis.

20.

Καθώς πρόκειται για μη κοινοποιηθείσες ενισχύσεις, αυτές θα πρέπει να εξεταστούν με βάση τους ισχύοντες κατά τον χρόνο της χορήγησής τους κανόνες και κατευθυντήριες γραμμές, σύμφωνα με τις διατάξεις του σημείου 23.3 δεύτερο εδάφιο των κατευθυντηρίων γραμμών της Κοινότητας όσον αφορά τις κρατικές ενισχύσεις στον γεωργικό τομέα (3).

21.

Αλλά, κατά τις ημερομηνίες έναρξης ισχύος της απόφασης αριθ. 69836/B1461 και των τροποποιήσεών της, ο κανόνας de minimis, ο οποίος είχε προσδιοριστεί στο κοινοτικό πλαίσιο των ενισχύσεων στις μικρομεσαίες επιχειρήσεις του 1992 (4), δεν είχε εφαρμογή στον γεωργικό τομέα (5).

22.

Στο πλαίσιο αυτό, και καθώς ο εν λόγω κανόνας προβάλλεται ρητά από τις ελληνικές αρχές για δικαιολόγηση των ενισχύσεων, η Επιτροπή δεν μπορεί παρά να αμφιβάλλει για το συμβιβάσιμο των ενισχύσεων αυτών με την κοινή αγορά.

23.

Πράγματι, δυνάμει της απόφασης αριθ. 69836/B1461, οι επιχειρήσεις θα έπρεπε να είναι βιώσιμες μετά τη ρύθμιση των οφειλών τους (βλ. ανωτέρω σημείο 9), πράγμα που σημαίνει ότι κατά τον χρόνο της ρύθμισης θα έπρεπε να αντιμετωπίζουν προβλήματα (το στοιχείο αυτό αποτυπώνεται στο προοίμιο της απόφασης αριθ. 2045909/7431/0025, η οποία αναφέρει την ανάγκη υποβοήθησης των βιομηχανικών και βιοτεχνικών επιχειρήσεων των νομών Καστοριάς και Εύβοιας που αντιμετωπίζουν προβλήματα ρευστότητας).

24.

Κατά τον χρόνο έναρξης ισχύος της απόφασης αριθ. 69836/B1461, η Επιτροπή ακολουθούσε την πολιτική να θεωρεί ότι οι ενισχύσεις στις προβληματικές επιχειρήσεις, όπως είναι οι ανωτέρω περιγραφόμενες, συνιστούσαν ενισχύσεις στη λειτουργία, οι οποίες δεν μπορούσαν, καταρχήν, να θεωρηθούν ως συμβιβάσιμες με την κοινή αγορά παρά μόνον εάν πληρούσαν τις κατωτέρω τρεις προϋποθέσεις:

α)

οι εν λόγω ενισχύσεις θα έπρεπε να αφορούν χρηματοοικονομικά βάρη δανείων συναφθέντων για τη χρηματοδότηση ήδη πραγματοποιηθεισών επενδύσεων,

β)

το σωρευτικό ισοδύναμο επιδότησης των ενισχύσεων που ενδεχομένως είχαν χορηγηθεί κατά τη σύναψη των δανείων και των εν λόγω ενισχύσεων δεν θα μπορούσε να υπερβαίνει τους γενικώς παραδεκτούς συντελεστές, ήτοι:

για τις επενδύσεις στο επίπεδο της πρωτογενούς γεωργικής παραγωγής: 35 % ή 75 % στις μειονεκτικές περιοχές κατά την έννοια της οδηγίας 75/268/ΕΟΚ·

για τις επενδύσεις στο επίπεδο της μεταποίησης ή της εμπορίας γεωργικών προϊόντων: 55 % ή 75 % στις περιοχές στόχου 1, για τα σχέδια που είναι σύμφωνα με τα τομεακά προγράμματα ή με κάποιον από τους στόχους του άρθρου 1 του κανονισμού (ΕΟΚ) αριθ. 866/90, και 35 % (ή 50 % στις περιοχές στόχου 1) για τα λοιπά σχέδια, στο μέτρο που δεν αποκλείονται βάσει των κριτηρίων επιλογής που αναφέρονται στο σημείο 2 του παραρτήματος της απόφασης 90/342/ΕΟΚ (ή της απόφασης 94/173/ΕΟΚ)·

γ)

οι εν λόγω ενισχύσεις θα έπρεπε να ήταν μεταγενέστερες αναπροσαρμογών των επιτοκίων των νέων δανείων που πραγματοποιούνται ώστε να λαμβάνεται υπόψη η διακύμανση των επιτοκίων (το δε ποσό των ενισχύσεων θα έπρεπε να είναι κατώτερο από ή ίσο προς τη διαφορά των επιτοκίων των νέων δανείων) ή θα έπρεπε να αφορούν γεωργικές εκμεταλλεύσεις που να παρέχουν εγγυήσεις βιωσιμότητας, ιδίως στην περίπτωση που τα χρηματοοικονομικά βάρη των υφιστάμενων δανείων είναι τέτοια που να κινδυνεύει η βιωσιμότητα των εκμεταλλεύσεων ή και να κινδυνεύουν να χρεοκοπήσουν.

25.

Το 1997, οι προϋποθέσεις αυτές αντικαταστάθηκαν από τις διατάξεις των κοινοτικών κατευθυντήριων γραμμών όσον αφορά τις κρατικές ενισχύσεις για τη διάσωση και την αναδιάρθρωση προβληματικών επιχειρήσεων (6). Το σημείο 4.4 των εν λόγω κατευθυντήριων γραμμών ορίζει ότι ‚όσον αφορά τον γεωργικό τομέα, [οι κατευθυντήριες γραμμές] θα αρχίσουν να ισχύουν την 1η Ιανουαρίου 1998 για τις νέες κρατικές ενισχύσεις και για τις υφιστάμενες κρατικές ενισχύσεις ισχύει η ίδια ημερομηνία, σε περίπτωση δε που η Επιτροπή έχει κινήσει στο πλαίσιο αυτό τη διαδικασία του άρθρου 93 (σήμερα άρθρου 88), παράγραφος 2 της Συνθήκης κατά ενός ή περισσοτέρων κρατών μελών, αφότου η Επιτροπή εκδώσει την οριστική απόφαση έναντι του(των) συγκεκριμένου(ων) κράτους(κρατών) μέλους(μελών) βάσει του άρθρου 93 (σήμερα άρθρου 88) παράγραφος 2 της Συνθήκης‘.

26.

Οι κοινοτικές κατευθυντήριες γραμμές για τη διάσωση και την αναδιάρθρωση των προβληματικών επιχειρήσεων του 1997 αντικαταστάθηκαν από νέες κατευθυντήριες γραμμές, στις 9 Οκτωβρίου 1999 (7). Στο σημείο 6.3 των νέων αυτών κατευθυντήριων γραμμών, αναφέρεται ότι ‚τα κράτη μέλη πρέπει να προσαρμόσουν τα καθεστώτα ενισχύσεων διάσωσης και αναδιάρθρωσης που εφαρμόζουν και που παραμένουν σε ισχύ μετά τις 30 Ιουνίου 2000 και να τα ευθυγραμμίσουν με τις … κατευθυντήριες γραμμές … μετά την ημερομηνία αυτή ‘. Επίσης, ‚για να μπορέσει η Επιτροπή να ελέγξει την προσαρμογή αυτή, τα κράτη μέλη [πρέπει να της διαβιβάσουν] πριν τις 31 Δεκεμβρίου 1999, κατάσταση με όλα αυτά τα καθεστώτα. Εν συνεχεία, και εν πάση περιπτώσει, πριν από τις 30 Ιουνίου 2000, πρέπει να της διαβιβάσουν επαρκή στοιχεία που θα της επιτρέψουν να διαπιστώσει κατά πόσον τα καθεστώτα αυτά τροποποιήθηκαν σύμφωνα με τις … κατευθυντήριες γραμμές‘.

27.

Στη συγκεκριμένη περίπτωση, καθώς οι ελληνικές αρχές ανέφεραν, στην επιστολή τους της 4ης Αυγούστου 2003, ότι η ισχύς των εν λόγω υπουργικών αποφάσεων είχε λήξει, χωρίς να διευκρινίζουν την ημερομηνία που κατέστησαν ανενεργείς (8), η Επιτροπή οφείλει να προβεί στην εξέταση των εν λόγω μέτρων λαμβάνοντας υπόψη όλους τους προαναφερόμενους στα σημεία 24 έως 26 κανόνες.

Ενισχύσεις που χορηγήθηκαν μεταξύ 1ης Οκτωβρίου 1993 και 31ης Δεκεμβρίου 1997

28.

Όσον αφορά τους κανόνες που εφαρμόζονται στις κρατικές ενισχύσεις για προβληματικές επιχειρήσεις μεταξύ της ημερομηνίας έναρξης ισχύος της αποφάσεως αριθ. 69836/B1461 (την 1η Οκτωβρίου 1993) και 31ης Δεκεμβρίου 1997 (για τους παρατιθέμενους στο σημείο 25 λόγους), η Επιτροπή διαπιστώνει τα εξής:

οι ενισχύσεις θα έπρεπε να αφορούν αποκλειστικώς δάνεια για επενδύσεις· όμως, στην περίπτωση των εν λόγω μέτρων, τα δάνεια που έχουν υπαχθεί σε ρύθμιση φαίνεται ότι είχαν επίσης ως σκοπό τη σύσταση και/ή τροφοδότηση κεφαλαίων κίνησης,

στο παρόν στάδιο και λόγω ελλείψεως πληροφοριών, η Επιτροπή δεν γνωρίζει κατά πόσον τα επενδυτικά δάνεια (για πάγιες εγκαταστάσεις) που υπήχθησαν στη ρύθμιση είχαν ήδη τύχει κρατικής ενισχύσεως· της είναι συνεπώς αδύνατο να προσδιορίσει κατά πόσον το ισοδύναμο επιδότησης της ενίσχυσης ή των ενισχύσεων που χορηγήθηκαν για τα δάνεια παραμένει εντός των αποδεκτών ορίων, δηλαδή στη συγκεκριμένη περίπτωση του 75 % των δαπανών, καθώς φαίνεται ότι στην περίπτωση αυτή έχουν χορηγηθεί ενισχύσεις στον τομέα της μεταποίησης και της εμπορίας γεωργικών προϊόντων (λιπαρές ουσίες) και ότι η Ελλάδα κατατάσσεται στο στόχο 1,

ελλείψει πληροφοριών, η Επιτροπή δεν είναι σε θέση να προσδιορίσει κατά πόσον οι χρηματοδοτηθείσες από τα δάνεια επενδύσεις που υπήχθησαν στη ρύθμιση ήταν σύμφωνες με τους όρους της αποφάσεως 90/342/ΕΟΚ της Επιτροπής σχετικά με τη θέσπιση των κριτηρίων επιλογής που πρέπει να λαμβάνονται υπόψη για τις επενδύσεις που αφορούν τη βελτίωση των συνθηκών μεταποίησης και εμπορίας των αγροτικών προϊόντων και προϊόντων δασοκομίας (9), όπως επίσης προς τα οριζόμενα από την απόφαση 94/173/ΕΟΚ της Επιτροπής της 22ας Μαρτίου 1994, για την κατάρτιση κριτηρίων επιλογής που πρέπει να ληφθούν υπόψη για τις επενδύσεις όσον αφορά τη βελτίωση των συνθηκών μεταποίησης και εμπορίας των γεωργικών προϊόντων και προϊόντων δασοκομίας και για την κατάργηση της απόφασης 90/342/ΕΟΚ (10).

29.

Λαμβανομένων υπόψη των σκέψεων αυτών, η Επιτροπή ασφαλώς αμφιβάλλει, στο παρόν στάδιο, σχετικά με την τήρηση των προαναφερομένων στο σημείο 24 προϋποθέσεων, και συνεπώς όσον αφορά το συμβιβάσιμο με την κοινή αγορά των εν λόγω ενισχύσεων που χορηγήθηκαν μεταξύ 1ης Οκτωβρίου 1993 και 31ης Δεκεμβρίου 1997.

30.

Οι αμφιβολίες αυτές ενισχύονται ακόμη από το γεγονός ότι, μέχρι σήμερα, τίποτε δεν επιτρέπει στην Επιτροπή να διαπιστώσει ότι η παρεχόμενη από Δημόσιο εγγύηση για την πράξη ρύθμισης των οφειλών συνάδει με τους κανόνες σε θέματα κρατικών ενισχύσεων που χορηγούνται υπό τη μορφή εγγυήσεων, κανόνες που εφαρμόζονταν κατά την ημερομηνία έναρξης ισχύος της αποφάσεως αριθ. 69836/B1461 (11).

Πιθανές ενισχύσεις που χορηγήθηκαν μεταξύ της 1ης Ιανουαρίου 1998 και της 30ής Ιουνίου 2000

31.

Η Επιτροπή, ελλείψει πληροφοριών, δεν είναι σε θέση να προσδιορίσει κατά πόσον οι ελληνικές αρχές έχουν προβεί στην προσαρμογή των εν λόγω μέτρων ενίσχυσης στις διατάξεις των κοινοτικών κατευθυντηρίων γραμμών για τις κρατικές ενισχύσεις στη διάσωση και αναδιάρθρωση των προβληματικών επιχειρήσεων, του 1997. Μπορεί ωστόσο να διατυπώσει την ανησυχία ότι δεν έπραξαν κάτι τέτοιο, στο μέτρο που, όπως αναφέρεται στο ανωτέρω σημείο 19, θεωρούσαν ότι τα μέτρα δεν συνιστούσαν κρατικές ενισχύσεις κατά την έννοια του άρθρου 87, παράγραφος 1 της Συνθήκης.

32.

Στο πλαίσιο αυτό και στο παρόν στάδιο, η Επιτροπή ασφαλώς αμφιβάλλει για το συμβιβάσιμο των εν λόγω μέτρων ενίσχυσης με την κοινή αγορά στη διάρκεια της εξεταζόμενης περιόδου.

33.

Οι αμφιβολίες αυτές ενισχύονται ακόμη από το γεγονός ότι μέχρι σήμερα, τίποτε δεν επιτρέπει στην Επιτροπή να διαπιστώσει ότι η παρεχόμενη από Δημόσιο εγγύηση για την πράξη ρύθμισης των οφειλών συνάδει με τους κανόνες σε θέματα κρατικών ενισχύσεων που χορηγούνται υπό τη μορφή εγγυήσεων, που ίσχυαν στη διάρκεια της εξεταζόμενης περιόδου (12).

Πιθανές ενισχύσεις που χορηγήθηκαν από την 1η Ιουλίου 2000

34.

Ελλείψει πληροφοριών, η Επιτροπή δεν είναι σε θέση να προσδιορίσει κατά πόσον οι ελληνικές αρχές έχουν προσαρμόσει τα εν λόγω μέτρα ενισχύσεων στις διατάξεις των κοινοτικών κατευθυντήριων γραμμών για τις κρατικές ενισχύσεις στη διάσωση και αναδιάρθρωση των προβληματικών επιχειρήσεων, του 1999. Μπορεί ωστόσο να διατυπώσει την ανησυχία ότι δεν έπραξαν κάτι τέτοιο, για τους προαναφερόμενους στο σημείο 30 λόγους.

35.

Στο πλαίσιο αυτό και στο παρόν στάδιο, η Επιτροπή ασφαλώς αμφιβάλλει για το συμβιβάσιμο των εν λόγω μέτρων ενίσχυσης με την κοινή αγορά στη διάρκεια της εξεταζόμενης περιόδου.

36.

Οι αμφιβολίες αυτές ενισχύονται ακόμη από το γεγονός ότι μέχρι σήμερα, τίποτε δεν επιτρέπει στην Επιτροπή να διαπιστώσει ότι η παρεχόμενη από Δημόσιο εγγύηση για την πράξη ρύθμισης των οφειλών συνάδει με τους κανόνες σε θέματα κρατικών ενισχύσεων που χορηγούνται υπό τη μορφή εγγυήσεων, που ίσχυαν στη διάρκεια της εξεταζόμενης περιόδου (13).

Όσον αφορά το βιομηχανικό και βιοτεχνικό τομέα

37.

Στους δύο αυτούς τομείς, ο κανόνας de minimis στον οποίο παραπέμπουν οι αρχές, όντως εφαρμόζεται. Εντούτοις, η Επιτροπή διερωτάται πώς οι ελληνικές αρχές μπορούν να εκτιμήσουν ότι τα ποσά ενισχύσεων τα οποία ανέφεραν (βλ. ανωτέρω σημείο 19) υπάγονται στον κανόνα de minimis (ότι δηλαδή χορηγήθηκαν τηρουμένων των όρων που καθορίζονται στα διάφορα προαναφερόμενα στο σημείο 21 κείμενα και στην υποσημείωση της σελίδας 6), στο μέτρο που δεν φαίνεται να γνωρίζουν τον ακριβή αριθμό των δικαιούχων που υπήχθησαν στο καθεστώς (το τελευταίο αυτό σημείο μας υποχρεώνει επίσης να αναρωτηθούμε με ποιον τρόπο ήταν οι ελληνικές αρχές σε θέση να προσδιορίσουν αυτό καθαυτό το ποσό των ενισχύσεων που χορηγήθηκαν) και στο μέτρο που τα ανώτατα όρια τα υπαγόμενα στον κανόνα de minimis υπολογίζονται βάσει τριετούς περιόδου, και όχι σε σχέση με μια μεμονωμένη πράξη.

38.

Σε μια τέτοια κατάσταση όπου, στο παρόν στάδιο, είναι αδύνατο να προσδιοριστεί κατά πόσον οι ενισχύσεις που χορηγήθηκαν στις βιομηχανικές και βιοτεχνικές επιχειρήσεις των εν λόγω δύο νομών υπάγονται πράγματι στον κανόνα de minimis, ότι δηλαδή δεν συνιστούν κρατικές ενισχύσεις κατά την έννοια του άρθρου 87 παράγραφος 1 της Συνθήκης, η Επιτροπή οφείλει να διατυπώσει την υπόθεση περί υπάρξεως κρατικών ενισχύσεων και, εξαιτίας αυτού, να προβεί στην ανάλυση των εν λόγω μέτρων με βάση τους οικείους κοινοτικούς κανόνες. Λαμβανομένων υπόψη των σκέψεων που αναπτύσσονται στο ανωτέρω σημείο 23, οι εν λόγω κανόνες είναι αυτοί που διέπουν τις κρατικές ενισχύσεις για τη διάσωση και αναδιάρθρωση προβληματικών επιχειρήσεων, από την έναρξη ισχύος της αποφάσεως αριθ. 69836/B1461, και συγκεκριμένα, κατά σειρά:

α)

οι αρχές που διατυπώθηκαν στην Όγδοη έκθεση επί της πολιτικής ανταγωνισμού (14)·

β)

οι κοινοτικές κατευθυντήριες γραμμές για τις κρατικές ενισχύσεις στη διάσωση και αναδιάρθρωση προβληματικών επιχειρήσεων του 1994 (15), που επιβεβαιώθηκαν, όσον αφορά τους δύο εξεταζόμενους τομείς, από τις κοινοτικές κατευθυντήριες γραμμές για τις κρατικές ενισχύσεις στη διάσωση και αναδιάρθρωση προβληματικών επιχειρήσεων του 1997 (16), και των οποίων η εφαρμογή παρατάθηκε με την ανακοίνωση της Επιτροπής του 1998 όσον αφορά την παράταση των κατευθυντήριων γραμμών σχετικά με τις ενισχύσεις για τη διάσωση και αναδιάρθρωση των προβληματικών επιχειρήσεων (17)·

γ)

τις κοινοτικές κατευθυντήριες γραμμές για τις κρατικές ενισχύσεις στη διάσωση και αναδιάρθρωση προβληματικών επιχειρήσεων του 1999 (18).

39.

Στο στάδιο αυτό, και λαμβανομένων υπόψη των διαθέσιμων πληροφοριών, η Επιτροπή δεν είναι σε θέση να προσδιορίσει κατά πόσον η χορήγηση των ενισχύσεων με βάση τις εν λόγω αποφάσεις έγινε τηρουμένων των προαναφερομένων στο σημείο 35 κανόνων, οι οποίοι προβλέπουν ιδίως την κατάρτιση σχεδίων αναδιάρθρωσης. Δύναται ωστόσο να αμφιβάλλει ότι τηρήθηκαν οι κανόνες αυτοί, στο μέτρο που, όπως αναφέρεται ανωτέρω στο σημείο 19, οι ελληνικές αρχές θεώρησαν, με την επιστολή τους της 4ης Αυγούστου 2003, ότι τα εν λόγω μέτρα δεν συνιστούσαν κρατικές ενισχύσεις κατά την έννοια του άρθρου 87 παράγραφος 1 της Συνθήκης.

40.

Μέσα σε ένα τέτοιο πλαίσιο, και στο παρόν στάδιο, η Επιτροπή ασφαλώς αμφιβάλλει σχετικά με το συμβιβάσιμο των εν λόγω ενισχύσεων με την κοινή αγορά.

41.

Οι αμφιβολίες αυτές ενισχύονται ακόμη από το γεγονός ότι, μέχρι σήμερα, τίποτε δεν επιτρέπει στην Επιτροπή να διαπιστώσει ότι η παρεχόμενη από το Δημόσιο εγγύηση για την πράξη ρύθμισης των οφειλών συνάδει με τους κανόνες σε θέματα κρατικών ενισχύσεων που χορηγούνται υπό τη μορφή εγγυήσεων, που ίσχυαν στη διάρκεια της εξεταζόμενης περιόδου (19).

ΣΥΜΠΕΡΑΣΜΑ

42.

Λαμβανομένων υπόψη όλων των αμφιβολιών που διατυπώθηκαν στην ανωτέρω ανάλυση, η Επιτροπή αποφάσισε να κινήσει τη διαδικασία εξέτασης που προβλέπεται από το άρθρο 88 παράγραφος 2 της Συνθήκης.

43.

Στο πλαίσιο της διαδικασίας αυτής, η Επιτροπή καλεί την Ελλάδα να υποβάλει τις παρατηρήσεις της όπως και κάθε άλλη πληροφορία χρήσιμη για την αξιολόγηση των εν λόγω ενισχύσεων, εντός προθεσμίας ενός μηνός από την ημερομηνία παραλαβής της παρούσας. Καλεί επίσης τις αρχές της χώρας σας να διαβιβάσουν αμέσως αντίγραφο της επιστολής αυτής στους πιθανούς δικαιούχους-αποδέκτες ενισχύσεων.

44.

Η Επιτροπή υπενθυμίζει στην Ελλάδα το ανασταλτικό αποτέλεσμα της διατάξεως του άρθρου 88 παράγραφος 3 της συνθήκης ΕΚ και παραπέμπει στο άρθρο 14 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 659/1999 του Συμβουλίου, το οποίο προβλέπει ότι κάθε παράνομη ενίσχυση δυνατόν να αποτελέσει το αντικείμενο ανάκτησης από τον δικαιούχο της.

45.

Με την παρούσα, η Επιτροπή γνωστοποιεί στην Ελλάδα ότι θα ενημερώσει τα ενδιαφερόμενα μέρη με δημοσίευση της παρούσας επιστολής και με περίληψή της στην Επίσημη Εφημερίδα της Ευρωπαϊκής Ένωσης. Όλοι οι ανωτέρω ενδιαφερόμενοι θα κληθούν να υποβάλουν τις παρατηρήσεις τους εντός προθεσμίας ενός μηνός από την ημερομηνία της δημοσίευσης αυτής.“


(1)  Ο λογαριασμός αυτός, που ανοίχθηκε στην Τράπεζα της Ελλάδας, τροφοδοτείται από την παρακράτηση επί των χορηγήσεων των εμπορικών τραπεζών. Κάθε ακάλυπτο ποσό του λογαριασμού αυτού βαραίνει το κράτος (σύμφωνα με τις πληροφορίες που διαθέτει η Επιτροπή, ο λογαριασμός παρέμεινε επί μακρόν ελλειμματικός και, κατά συνέπεια, τροφοδοτείτο από το κράτος). Στην απόφασή του της 7ης Ιουνίου 1978, στην υπόθεση C 57/86 (Συλλογή 1988, σ. 439), το Δικαστήριο διαπίστωσε ότι η δραστηριότητα της Τράπεζας της Ελλάδας σε θέματα διαχείρισης και πληρωμών υπόκειτο σε άμεσο κρατικό έλεγχο.

(2)  Δεδομένου ότι, στο παρόν στάδιο, οι υπηρεσίες της Επιτροπής δεν γνωρίζουν τον χρόνο κατά τον οποίο έπαυσαν να ισχύουν οι αποφάσεις (στην επιστολή τους της 4ης Αυγούστου 2003, οι ελληνικές αρχές ανέφεραν ότι αυτές δεν εφαρμόζονται πλέον, χωρίς να διευκρινίσουν από πότε), η προσαύξηση του 5 % λογικά εφαρμόστηκε για όλες τις μεταγενέστερες της 1ης Ιουνίου 1994 περιόδους που αναφέρονται στον πίνακα· συνεπώς, ο πίνακας αυτός είναι δυνατό να τροποποιηθεί ανάλογα με τις ημερομηνίες παύσης ισχύος των αποφάσεων, τις οποίες οι ελληνικές αρχές θα οφείλουν να κοινοποιήσουν.

(3)  ΕΕ C 232 της 12.8.2000, σ. 17.

(4)  ΕΕ C 213 της 19.8.1992, σ. 2.

(5)  Ο κανόνας αυτός στη συνέχεια επαναπροσδιορίστηκε, στην ανακοίνωση της Επιτροπής σχετικά με τις ενισχύσεις de minimis του 1996 (ΕΕ C 68 της 6.3.1996, σ. 9), και μετά στον κανονισμό (ΕΚ) αριθ. 69/2001 της Επιτροπής, της 12ης Ιανουαρίου 2001, για την εφαρμογή των άρθρων 87 και 88 της συνθήκης ΕΚ στις ενισχύσεις ήσσονος σημασίας (ΕΕ L 10 της 13.1.2001, σ. 30).

(6)  ΕΕ C 283 της 19.9.1997, σ. 2.

(7)  ΕΕ C 288 της 9.10.1999, σ. 2.

(8)  Βλ. υποσημείωση αριθ. 2.

(9)  ΕΕ L 163 της 29.6.1990, σ. 71.

(10)  ΕΕ L 79 της 23.3.1994, σ. 29.

(11)  Πρβλ. επιστολές της Επιτροπής στα κράτη μέλη SG(89) D/4328 της 5ης Απριλίου 1989 και SG(89) D/12772 της 12ης Οκτωβρίου 1989 καθώς και σημείο 38 της ανακοίνωσης της Επιτροπής προς τα κράτη μέλη σχετικά με την εφαρμογή των άρθρων 92 και 93 της Συνθήκης και του άρθρου 5 της οδηγίας 80/723/ΕΟΚ της Επιτροπής στις δημόσιες επιχειρήσεις του τομέα μεταποίησης (ΕΕ C 307 της 13.11.1993, σ. 3).

(12)  Βλ. υποσημειώσεις 9 και 11.

(13)  ΕΕ C 71 της 11.3.2000, σ. 14.

(14)  Ειδικότερα στα σημεία 177, 227 και 228 της εν λόγω Έκθεσης.

(15)  ΕΕ C 368 της 23.12.1994, σ. 12.

(16)  Βλ. υποσημείωση 6.

(17)  ΕΕ C 74 της 10.3.1998, σ. 31.

(18)  ΕΕ C 288 της 9.10.1999, σ. 2.

(19)  Βλ. υποσημειώσεις 9 και 11.


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/18


Informacijski postopek – Tehnični predpisi

(2005/C 52/08)

(Besedilo velja za EGP)

Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter pravil, ki veljajo za storitve informacijske družbe. (UL L 204, 21.7.1998, str. 37; UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

Obvestila o osnutkih tehničnih predpisov, ki jih prejme Komisija

Sklic (1)

Naslov

Zaključek trimesečnega obdobja mirovanja (2)

2005/0033/S

Upravna uredba in splošne smernice Švedske pomorske uprave o gradnji ladijskih trupov, stabilnosti in nadvodju

3.5.2005

2005/0034/CZ

Osnutek vladnega odloka o spremembi Vladnega odloka št. 368/2003 Ur. l. o skupnem registru onesnaževanja

4.5.2005

2005/0035/SK

Odlok Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovaške o dejanskih lastnostih fiksnih gasilnih sistemov in polfiksnih gasilnih sistemov ter o pogojih njihove uporabe in izvajanju njihovega rednega preverjanja

5.5.2005

2005/0036/NL

Sklep o spremembi Uredbe o vozilih v zvezi z nekaj tehničnimi prilagoditvami

6.5.2005

2005/0037/UK

Sprememba Uredbe o merilni opremi (tekoča goriva in maziva) (Severna Irska) 2005

5.5.2005

2005/0038/D

Vzorčna uredba o gradnji in obratovanju zbirnih mest (Vzorčna uredba o zbirnih mestih – MVStättV), različica 2005

9.5.2005

2005/0039/F

Predlog odredbe o spremembi Odredbe z dne 17. maja 2001, spremenjene z Odredbo z dne 26. aprila 2002, o tehničnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za distribucijo energije

9.5.2005

2005/0040/S

Sprememba Upravne uredbe in splošnih smernic Švedskega inšpektorata za jedrsko energijo o mehanskih napravah (SKIFS 2000:2)

10.5.2005

Komisija opozarja na sodbo, izdano dne 30. aprila 1996, v primeru „Varnost CIE“ (C-194/94 – ECR I, str. 2201), v kateri je Sodišče odločilo, da je treba 8. in 9. člena Direktive 98/34/ES (prej 83/189/EGS) razlagati tako, da se posamezniki lahko sklicujejo nanje na nacionalnih sodiščih, katera morajo odkloniti uporabo nacionalnega tehničnega predpisa, ki ni bil posredovan v skladu z Direktivo.

Navedena sodba potrjuje sporočilo Komisije z dne 1. oktobra 1986 (UL C 245, 1.10.1986, str. 4).

Zaradi kršitve obveznosti do obveščanja so zadevni tehnični predpisi neuporabljivi in torej neizvršljivi proti posameznikom.

Za več informacij o postopku obveščanja pišite na:

European Commission

DG Enterprise and Industry, Unit C3

B-1049 Brussels

e-naslov: Dir83-189-Central@cec.eu.int

Glejte tudi spletno stran: http://europa.eu.int/comm/enterprise/tris/

Če potrebujete kakršne koli nadaljnje informacije o teh obvestilih, se obrnite na spodaj navedene nacionalne službe:

SEZNAM NACIONALNIH SLUŽB, ODGOVORNIH ZA UPRAVLJANJE DIREKTIVE 98/34/ES

BELGIJA

BELNotif

Qualité et Sécurité

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie

NG III – 4ème étage

boulevard du Roi Albert II / 16

B-1000 Bruxelles

Ga. Pascaline Descamps

Tel.: (32) 2 206 46 89

Faks: (32) 2 206 57 46

E-naslov:pascaline.descamps@mineco.fgov.be

paolo.caruso@mineco.fgov.be

Splošni e-naslov: belnotif@mineco.fgov.be

Spletna stran: http://www.mineco.fgov.be

ČEŠKA REPUBLIKA

Czech Office for Standards, Metrology and Testing

Gorazdova 24

P.O. BOX 49

CZ-128 01 Praha 2

Ga. Helena Fofonková

Tel.: (420) 224 907 125

Faks: (420) 224 907 122

E-naslov: fofonkova@unmz.cz

Splošni e-naslov: eu9834@unmz.cz

Spletna stran: http://www.unmz.cz

DANSKA

Erhvervs- og Boligstyrelsen

Dahlerups Pakhus

Langelinie Allé 17

DK-2100 Copenhagen Ø (or DK-2100 Copenhagen OE)

Tel.: (45) 35 46 66 89 (direct)

Faks: (45) 35 46 62 03

E-naslov: ga. Birgitte Spühler Hansen – bsh@ebst.dk

Vzajemni poštni nabiralnik za obvestilna sporočila – noti@ebst.dk

Spletna stran: http://www.ebst.dk/Notifikationer

NEMČIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Referat XA2

Scharnhorststr. 34–37

D-10115 Berlin

Ga. Christina Jäckel

Tel.: (49) 30 2014 6353

Faks: (49) 30 2014 5379

E-naslov: infonorm@bmwa.bund.de

Spletna stran: http://www.bmwa.bund.de

ESTONIJA

Ministry of Economic Affairs and Communications

Harju str. 11

EE-15072 Tallinn

G. Margus Alver

Tel.: (372) 6 256 405

Faks: (372) 6 313 660

E-naslov: margus.alver@mkm.ee

Splošni e-naslov: el.teavitamine@mkm.ee

GRČIJA

Ministry of Development

General Secretariat of Industry

Mesogeion 119

GR-101 92 ATHENS

Tel.: (30) 210 696 98 63

Faks: (30) 210 696 91 06

ELOT

Acharnon 313

GR-111 45 ATHENS

Tel.: (30) 210 212 03 01

Faks: (30) 210 228 62 19

E-naslov: 83189in@elot.gr

Spletna stran:

http://www.elot.gr

ŠPANIJA

Ministerio de Asuntos Exteriores

Secretaría de Estado de Asuntos Europeos

Direccion General de Coordinacion del Mercado Interior y otras Políticas Comunitarias

Subdireccion General de Asuntos Industriales, Energéticos, de Transportes y Comunicaciones y de Medio Ambiente

C/Padilla, 46, Planta 2a, Despacho: 6218

E-28006 MADRID

G. Angel Silván Torregrosa

Tel.: (34) 91 379 83 32

Ga. Esther Pérez Peláez

Strokovna svetovalka

E-naslov: esther.perez@ue.mae.es

Tel.: (34) 91 379 84 64

Faks: (34) 91 379 84 01

E-naslov: d83-189@ue.mae.es

FRANCIJA

Délégation interministérielle aux normes

Direction générale de l'Industrie, des Technologies de l'information et des Postes (DiGITIP)

Service des politiques d'innovation et de compétitivité (SPIC)

Sous-direction de la normalisation, de la qualité et de la propriété industrielle (SQUALPI)

DiGITIP 5

12, rue Villiot

F-75572 Paris Cedex 12

Ga. Suzanne Piau

Tel.: (33) 1 53 44 97 04

Faks: (33) 1 53 44 98 88

E-naslov: suzanne.piau@industrie.gouv.fr

Ga. Françoise Ouvrard

Tel.: (33) 1 53 44 97 05

Faks: (33) 1 53 44 98 88

E-naslov: francoise.ouvrard@industrie.gouv.fr

IRSKA

NSAI

Glasnevin

Dublin 9

Ireland

G. Tony Losty

Tel.: (353) 1 807 38 80

Faks: (353) 1 807 38 38

E-naslov: tony.losty@nsai.ie

Spletna stran: http://www.nsai.ie

ITALIJA

Ministero delle attività produttive

Dipartimento per le imprese

Direzione Generale per lo sviluppo produttivo e la competitività

Ufficio F1 – Ispettorato tecnico dell'industria

Via Molise 2

I-00187 Roma

G. Vincenzo Correggia

Tel.: (39) 06 47 05 22 05

Faks: (39) 06 47 88 78 05

E-naslov: vincenzo.correggia@minindustria.it

G. Enrico Castiglioni

Tel.: (39) 06 47 05 26 69

Faks: (39) 06 47 88 77 48

E-naslov: enrico.castiglioni@minindustria.it

E-naslov: ispettoratotecnico@minindustria.flexmail.it

Spletna stran: http://www.minindustria.it

CIPER

Cyprus Organization for the Promotion of Quality

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

13, A. Araouzou street

CY-1421 Nicosia

Tel.: (357) 22 409313 or (357) 22 375053

Faks: (357) 22 754103

G. Antonis Ioannou

Tel.: (357) 22 409409

Faks: (357) 22 754103

E-naslov: aioannou@cys.mcit.gov.cy

Ga. Thea Andreou

Tel.: (357) 22 409 404

Faks: (357) 22 754 103

E-naslov: tandreou@cys.mcit.gov.cy

Splošni e-naslov: dir9834@cys.mcit.gov.cy

Spletna stran: http://www.cys.mcit.gov.cy

LATVIJA

Division of the Commercial Normative, SOLVIT and Notification

Internal Market Department of the

Ministry of Economics of the Republic of Latvia

55, Brvibas str.

Riga

LV-1519

Ga. Agra Ločmele

Višja uradnica oddelka za trgovinske normative, SOLVIT in obveščanje

E-naslov: agra.locmele@em.gov.lv

Tel.: (371) 7031236

Faks: (371) 7280882

E-naslov: notification@em.gov.lv

LITVA

Lithuanian Standards Board

T. Kosciuskos g. 30

LT-01100 Vilnius

Ga. Daiva Lesickiene

Tel.: (370) 5 2709347

Faks: (370) 5 2709367

E-naslov: dir9834@lsd.lt

Spletna stran: http://www.lsd.lt

LUKSEMBURG

SEE – Service de l'Energie de l'Etat

34, avenue de la Porte-Neuve

B.P. 10

L-2010 Luxembourg

G. J.P. Hoffmann

Tel.: (352) 46 97 46 1

Faks: (352) 22 25 24

E-naslov: see.direction@eg.etat.lu

Spletna stran: http://www.see.lu

MADŽARSKA

Hungarian Notification Centre –

Ministry of Economy and Transport

Budapest

Honvéd u. 13–15.

H-1055

G. Zsolt Fazekas

E-naslov: fazekaszs@gkm.hu

Tel.: (36) 1 374 2873

Faks: (36) 1 473 1622

E-naslov: notification@gkm.hu

Spletna stran: http://www.gkm.hu/dokk/main/gkm

MALTA

Malta Standards Authority

Level 2

Evans Building

Merchants Street

VLT 03

MT-Valletta

Tel.: (356) 2124 2420

Faks: (356) 2124 2406

Ga. Lorna Cachia

E-naslov: lorna.cachia@msa.org.mt

Splošni e-naslov: notification@msa.org.mt

Spletna stran: http://www.msa.org.mt

NIZOZEMSKA

Ministerie van Financiën

Belastingsdienst/Douane Noord

Team bijzondere klantbehandeling

Centrale Dienst voor In-en uitvoer

Engelse Kamp 2

Postbus 30003

9700 RD Groningen

Nederland

G. Ebel van der Heide

Tel.: (31) 50 5 23 21 34

Ga. Hennie Boekema

Tel.: (31) 50 5 23 21 35

Ga. Tineke Elzer

Tel.: (31) 50 5 23 21 33

Faks: (31) 50 5 23 21 59

Splošni e-naslov: Enquiry.Point@tiscali-business.nl

Enquiry.Point2@tiscali-business.nl

AVSTRIJA

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Abteilung C2/1

Stubenring 1

A-1010 Wien

Ga. Brigitte Wikgolm

Tel.: (43) 1 711 00 58 96

Faks: (43) 1 715 96 51 or (43) 1 712 06 80

E-naslov: not9834@bmwa.gv.at

Spletna stran: http://www.bmwa.gv.at

POLJSKA

Ministry of Economy and Labour

Department for European and Multilateral Relations

Plac Trzech Krzyży 3/5

PL-00-507 Warszawa

Ga. Barbara Nieciak

Tel.: (48) 22 693 54 07

Faks: (48) 22 693 40 28

E-naslov: barnie@mg.gov.pl

Ga. Agata Gągor

Tel.: (48) 22 693 56 90

Splošni e-naslov: notyfikacja@mg.gov.pl

PORTUGALSKA

Instituto Portugês da Qualidade

Rua Antonio Gião, 2

P-2829-513 Caparica

Ga. Cândida Pires

Tel.: (351) 21 294 82 36 or 81 00

Faks: (351) 21 294 82 23

E-naslov: c.pires@mail.ipq.pt

Splošni e-naslov: not9834@mail.ipq.pt

Spletna stran: http://www.ipq.pt

SLOVENIJA

SIST – Slovenian Institute for Standardization

Contact point for 98/34/EC and WTO-TBT Enquiry Point

Šmartinska 140

SLO-1000 Ljubljana

Tel.: (386-1) 478 30 41

Faks: (386-1) 478 30 98

E-mail: contact@sist.si

Ga. Vesna Stražišar

SLOVAŠKA

Ga. Kvetoslava Steinlova

Direktorica oddelka za evropsko integracijo,

Office of Standards, Metrology and Testing of the Slovak Republic

Stefanovicova 3

SK-814 39 Bratislava

Tel.: (421) 2 5249 3521

Faks: (421) 2 5249 1050

E-naslov: steinlova@normoff.gov.sk

FINSKA

Kauppa-ja teollisuusministeriö

(Ministry of Trade and Industry)

Naslov za obiskovalce:

Aleksanterinkatu 4

FIN-00171 Helsinki

in

Katakatu 3

FIN-00120 Helsinki

Poštni naslov:

PO Box 32

FIN-00023 Government

G. Henri Backman

Tel.: (358) 9 1606 36 27

Faks: (358) 9 1606 46 22

E-naslov: henri.backman@ktm.fi

Ga. Katri Amper

Splošni e-naslov: maaraykset.tekniset@ktm.fi

Spletna stran: http://www.ktm.fi

ŠVEDSKA

Kommerskollegium

(National Board of Trade)

Box 6803

Drottninggatan 89

S-113 86 Stockholm

Ga. Kerstin Carlsson

Tel.: (46) 86 90 48 82 or (46) 86 90 48 00

Faks: (46) 8 690 48 40 or (46) 83 06 759

E-naslov: kerstin.carlsson@kommers.se

Splošni e-naslov: 9834@kommers.se

Spletna stran: http://www.kommers.se

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Department of Trade and Industry

Standards and Technical Regulations Directorate 2

151 Buckingham Palace Road

London SW1 W 9SS

United Kingdom

G. Philip Plumb

Tel.: (44) 2072151488

Faks: (44) 2072151529

E-naslov: philip.plumb@dti.gsi.gov.uk

Splošni e-naslov: 9834@dti.gsi.gov.uk

Spletna stran: http://www.dti.gov.uk/strd

EFTA – ESA

EFTA Surveillance Authority

Rue Belliard 35

B-1040 Bruxelles

Ga. Adinda Batsleer

Tel.: (32) 2 286 18 61

Faks: (32) 2 286 18 00

E-naslov: aba@eftasurv.int

Ga. Tuija Ristiluoma

Tel.: (32) 2 286 18 71

Faks: (32) 2 286 18 00

E-naslov: tri@eftasurv.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGESA@eftasurv.int

Spletna stran: http://www.eftasurv.int

EFTA

Goods Unit

EFTA Secretariat

Rue de Trêves 74

B-1040 Bruxelles

Ga.Kathleen Byrne

Tel.: (32) 2 286 17 34

Faks: (32) 2 286 17 42

E-naslov: kathleen.byrne@efta.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGEFTA@efta.int

Spletna stran: http://www.efta.int

TURČIJA

Undersecretariat of Foreign Trade

General Directorate of Standardisation for Foreign Trade

Inönü Bulvari no 36

06510

Emek – Ankara

G. Saadettin Doğan

Tel.: (90) 312 212 58 99

(90) 312 204 81 02

Faks: (90) 312 212 87 68

E-naslov: dtsabbil@dtm.gov.tr

Spletna stran: http://www.dtm.gov.tr


(1)  Leto – registracijska številka – država članica izvora.

(2)  Obdobje, v katerem se osnutka ne sme sprejeti.

(3)  Ni obdobja mirovanja, ker Komisija sprejme razloge za nujni sprejem, na katere se sklicuje država članica, ki pošlje obvestilo.

(4)  Ni obdobja mirovanja, ker ukrep zadeva tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, povezanih z davčnimi ali finančnimi ukrepi, v skladu s tretjo alineo drugega odstavka člena 1(11) Direktive 98/34/ES.

(5)  Informacijski postopek zaključen.


2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/23


DRŽAVNA POMOČ – ITALIJA

Državna pomoč št. C 21/2004 (prej N 590/B/2001) – člen 99(2)(a) (glede kmetijskega sektorja) in členom 124(1) in (2) regionalnega zakona št. 32/2000: „Določbe o izvajanju VLUP 2000–2006 in reorganizaciji programov pomoči podjetjem“ (Sicilija)

Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2005/C 52/09)

Z dopisom z dne 8. septembra 2004, objavljenem v verodostojnem jeziku na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija obvestila Italijo o svoji odločitvi, da bo glede navedene pomoči uvedla postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

Zainteresirane stranke lahko v roku enega meseca od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, predložijo svoje pripombe o pomoči, v zvezi s katero bo Komisija uvedla postopek, na naslednji naslov:

Commission européenne

Direction générale de l'Agriculture

Direction H2

Bureau: Loi 130 5/120

B-1049 Bruxelles

Fax: (32-2) 296 76 72

Te pripombe bodo posredovane Italiji. Zainteresirane stranke, ki so predložile pripombe, lahko pisno zahtevajo zaupno obravnavo svojih podatkov, pri čemer navedejo razloge za to zahtevo.

POVZETEK

Člen 99(2)(a) regionalnega zakona Sicilije št. 32/2000 določa pomoč za ustanovitev ali polnjenje skladov za zagotavljanje zavarovanja, ki omogoča pridruženim podjetjem pridobitev financiranja pri kreditnih družbah in institucijah, družbah za finančni zakup, faktorinških družbah in drugih organizacijah v bančnem sektorju.

Na tej stopnji Komisija dvomi o združljivosti tega ukrepa s skupnim trgom, ker:

že samo načelo možne odobritve zavarovanja vključuje obstoj posojila, oziroma se z vidika seznama programov, za katere se lahko dodeli zavarovanje, ki so ga posredovali italijanski organi, zdi, da bi posamezni navedeni programi težko pridobili sredstva s posojili ob upoštevanju narave ukrepov, predvidenih v njihovem okviru (na primer, težko je razumljivo, da pomoči, namenjene kritju zavarovalnih premij v kmetijskem sektorju, prevzamejo obliko posojila);

je možnost odobritve zavarovanja za nekatere ukrepe, določene v členu 124 zadevnega zakona, nezanesljiva, saj zaradi spodaj naštetih razlogov Komisija na tej stopnji dvomi o združljivosti zadevnih ukrepov s skupnim trgom, in dejstvo, da se zavarovanje odobri za ukrep, katerega sprejemljivost je že nezanesljiva, postavlja pod vprašaj sprejemljivost samega zavarovanja;

Komisija ne razpolaga s podatki o načinu, s katerim bodo italijanski organi preverjali, ali kumulacija potencialnega elementa pomoči zavarovanja in pomoči, predvidene za programe, na katere se nanaša, ne predstavlja tveganja, da bo prišlo do preseganja dopustnih stopenj pomoči v okviru teh programov.

Člen 124(1) in (2) regionalnega zakona Sicilije št. 32/2000 določa odobritev pomoči v korist združenj proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1), ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na regionalni ravni niso mogla pridobiti celotne pomoči, do katere so bila upravičena v preteklosti. Ta ukrep mora biti financiran iz dela sredstev v višini 3 615 198 EUR.

Na tej stopnji Komisija dvomi o združljivosti tega ukrepa s skupnim trgom, ker:

je jasno, da bi za tri od štirih združenj proizvajalcev upravičencev ukrepa predvidena pomoč prišla kasneje od obdobja sedmih let po priznanju združenja, kar pomeni, da so pravice teh združenj do pomoči zastarale (na podlagi člena 14 Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72, kakor je bila spremenjena, mora biti pomoč plačana v petih anuitetah v sedmih letih po priznanju združenja);

je bila Uredba Sveta (EGS) št. 1035/72 razveljavljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (2); od takrat bi odobritev pomoči na podlagi predpisa, ki ne obstaja več, združenjem, katerih pravice so zastarale, posegla v delovanje mehanizmov skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 2200/96; oziroma točka 3.2 smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (3) jasno določa, da Komisija ne more v nobenem primeru odobriti pomoči, ki bi bila nezdružljiva z ureditvijo skupnega trga ali ki bi nasprotovala pravilnemu delovanju zadevne ureditve trga;

bi bila pomoč, odobrena v opisanih okoliščinah, retroaktivna pomoč, izrecno prepovedana v točki 3.6 smernic zaradi pomanjkanja spodbujevalnega elementa, ki mora biti prisoten v vseh pomočeh v kmetijskem sektorju (z izjemo programov pomoči, ki so po naravi kompenzacijske);

eden od razlogov, ki so jih predstavili italijanski organi, namreč da EKUJS ni jamčil finančnega kritja za obveznosti, sprejete v Italiji, Komisijo vodi do vprašanja, ali sofinanciranje ustanovitve združenj proizvajalcev vključuje samodejno povračilo iz EKUJS dela zneska pomoči, odobrene v okviru skupne ureditve trga.

BESEDILO DOPISA

„1.

Con la presente, ho l'onore di informarLa che la Commissione, dopo aver esaminato le informazioni fornite dalle autorità italiane, ha deciso di avviare la procedura di cui all'articolo 88, paragrafo 2 del trattato CE con riguardo agli aiuti previsti dall'articolo 99, paragrafo 2, lettera a) della legge regionale in oggetto, per quanto riguarda il settore agricolo, nonché in merito agli aiuti previsti dall'articolo 124, paragrafi 1 e 2 della stessa legge, a favore di talune associazioni di produttori e di non sollevare obiezioni in merito agli aiuti previsti dagli altri articoli della stessa legge citati in oggetto, eccetto l'articolo 111 (ritirato – cfr. punto 9 in appresso) e l'articolo 123 (già esaminato nell'ambito di un altro fascicolo di aiuto – cfr. punto 5 in appresso).

Procedimento

2.

Con lettera del 28 agosto 2001, protocollata il 29 agosto 2001, la Rappresentanza permanente d'Italia presso l'Unione europea ha notificato alla Commissione le misure di cui all'oggetto, a norma dell'articolo 88, paragrafo 3 del trattato.

3.

Con lettere del 17 maggio 2002 e del 10 ottobre 2002, protocollate rispettivamente il 21 maggio 2002 e l'11 ottobre 2002, detta Rappresentanza ha trasmesso alla Commissione i complementi d'informazione chiesti alle autorità italiane con lettere in data 24 ottobre 2001 e 18 luglio 2002.

4.

Nella lettera del 10 ottobre 2002, le autorità italiane hanno comunicato ulteriori informazioni concernenti unicamente l'aiuto di cui all'articolo 123 della legge regionale in oggetto, dato il carattere d'urgenza da questo presentato.

5.

L'aiuto previsto dall'articolo 123 della legge regionale in questione è stato scorporato dagli altri aiuti di cui agli articoli suindicati ed è stato dichiarato compatibile con il mercato comune nel quadro del fascicolo relativo all'aiuto N 590/A/2001 (4).

6.

Siccome la lettera delle autorità italiane in data 10 ottobre verteva unicamente sull'articolo 123 della legge regionale in oggetto, i servizi della Commissione hanno inviato, con lettera datata 11 febbraio 2003, un sollecito alle autorità in questione, pregandole di rispondere anche alle altre domande formulate nella lettera del 18 luglio 2002.

7.

Con lettera del 5 marzo 2003, protocollata il 6 marzo 2003, la Rappresentanza permanente d'Italia presso l'Unione europea ha comunicato alla Commissione la risposta delle autorità italiane alle domande contenute nella lettera del 18 luglio 2002.

8.

I servizi della Commissione, dopo aver esaminato questa risposta, hanno chiesto ulteriori informazioni alle autorità italiane con lettera in data 2 maggio 2003.

9.

Con lettera del 13 agosto 2003, protocollata il 18 agosto 2003, la Rappresentanza permanente d'Italia presso l'Unione europea ha comunicato alla Commissione la risposta delle autorità italiane alla lettera del 2 maggio 2003. In questa risposta, le autorità italiane annunciavano il ritiro dell'articolo 111 dalla legge regionale in oggetto e chiedevano alla Commissione di adottare una decisione distinta per alcuni articoli della stessa.

10.

Con lettera del 1o ottobre 2003, i servizi della Commissione hanno spiegato alle autorità italiane che avrebbero preso una decisione sull'insieme del fascicolo N 590/B/2001 e hanno chiesto ancora qualche precisazione su uno degli articoli della legge regionale.

11.

Con lettera del 7 gennaio 2004, protocollata il 14 gennaio 2004, la Rappresentanza permanente d'Italia presso l'Unione europea ha comunicato alla Commissione la risposta delle autorità italiane alla lettera del 1o ottobre 2003.

12.

Con lettera del 10 marzo 2004, i servizi della Commissione hanno ufficialmente chiesto alle autorità italiane talune precisazioni già richieste nel corso di contatti informali.

13.

Con le lettere del 20 aprile 2004, protocollata il 21 aprile 2004, e del 24 maggio, protocollata il 25 maggio 2004, le autorità italiane hanno trasmesso alla Commissione le precisazioni di cui al punto 12.

14.

La presente decisione verte su tutto l'articolato della legge regionale in oggetto, ad eccezione:

dell'articolo 99, per quanto riguarda il settore della pesca, dato che la notifica iniziale è stata effettuata dall'Assessorato all'agricoltura della Regione siciliana e che, nella lettera trasmessa dalla Rappresentanza permanente d'Italia presso l'Unione europea il 24 maggio 2004, l'Assessorato alla pesca della Regione siciliana ha comunicato che sarebbe stata effettuata una notifica separata ulteriore per il settore della pesca,

degli articoli 111 (ritirato) e 123 (trattato nell'ambito del fascicolo N 590/A/2001).

15.

Inoltre, per i motivi esposti ai paragrafi da 95 a 100, gli aiuti di cui all'articolo 124, paragrafi 1 e 2, a favore di un'associazione di produttori, nonché gli aiuti di cui all'articolo 124, paragrafo 3 non formano oggetto della presente decisione.

Descrizione

16.

Gli articoli citati in oggetto istituiscono le seguenti misure di aiuto (tutte relative al periodo 2000-2006):

Articolo 99

17.

Questo articolo prevede, a favore dei consorzi fidi di primo e secondo grado (in altri termini, i consorzi fidi e le loro associazioni) del settore agricolo:

Paragrafo 2, lettera a)

contributi per costituire o integrare i fondi rischi destinati all'attività di prestazione di garanzie ai fini della concessione di finanziamenti da parte di aziende e istituti di credito, di società di locazione finanziaria, di società di cessione di crediti di imprese e di enti parabancari, alle imprese associate;

Paragrafo 2, lettera b)

contributi per l'attività d'informazione, consulenza, assistenza alle imprese consorziate (reperimento e migliore utilizzo delle fonti finanziarie, prestazione di servizi volti al miglioramento della gestione delle imprese).

18.

I contributi di cui al paragrafo 2, lettera a) sono concessi ai consorzi fidi che ne facciano richiesta e non sono cumulabili con altre provvidenze aventi finalità analoghe. Detti contributi non possono essere di importo superiore all'ammontare complessivamente sottoscritto dai soci e da enti sostenitori dei consorzi medesimi.

19.

I contributi di cui al paragrafo 2, lettera b) sono parimenti concessi ai consorzi fidi che ne facciano richiesta; sono cumulabili con gli altri aiuti di cui al punto 14 degli Orientamenti comunitari per gli aiuti di Stato nel settore agricolo  (5) e con altre agevolazioni per la prestazione di assistenza tecnica, nei limiti del 90 % delle spese ammissibili e per un importo non superiore a 100 000 euro per beneficiario per un periodo di tre anni, ovvero, per aziende assimilabili a piccole e medie imprese, nella misura del 50 % delle spese ammissibili, nel qual caso si applica l'importo massimo.

20.

Entrambe le categorie di aiuti saranno finanziate mediante stanziamenti annuali di bilancio. Per l'insieme degli aiuti di cui all'articolo 99 è prevista una dotazione globale di 20 000 000 EUR per tutto il periodo considerato.

Articolo 107

21.

Questo articolo prevede l'erogazione dei seguenti contributi alle imprese di produzione, lavorazione, trasformazione e commercializzazione di prodotti agricoli:

Paragrafi 1 e 2

22.

Un contributo per:

a)

la certificazione di sistemi di qualità dei prodotti e di gestione ambientale, compresi i sistemi obbligatori di igiene e sicurezza dei processi e dei prodotti, incluse le spese per la formazione e riqualificazione del personale e per gli studi preliminari, la consulenza e l'assistenza tecnica necessarie per la certificazione dei prodotti;

b)

l'utilizzazione di software, servizi e consulenze, legati ai processi di informatizzazione dell'azienda e all'uso di sistemi avanzati di comunicazione anche per la vendita dei prodotti, all'introduzione di tecnologie pulite;

c)

l'utilizzazione di ausiliari biologici e relativi servizi di assistenza per migliorare le caratteristiche igienico-sanitarie dei prodotti agroalimentari.

23.

Il contributo è erogato fino al 75 % delle spese ammissibili a finanziamento e per un importo non superiore a 200 milioni di lire (103 291 EUR). Nel caso in cui le norme sui controlli di qualità siano obbligatorie, il contributo è concesso a totale copertura della spesa. Sono escluse le spese per impianti ed attrezzature. I beneficiari sono le aziende agricole e le imprese di trasformazione e commercializzazione dei prodotti agricoli.

Paragrafo 3

24.

Un contributo per la costituzione di organismi di controllo delle denominazioni di origine protette.

25.

Il contributo, non cumulabile, di durata quinquennale, è concesso a totale copertura delle spese sostenute per la costituzione del consorzio nel primo anno e in misura decrescente del 20 % annuo per gli anni successivi. Non possono essere concessi aiuti in relazione a spese sostenute dopo il quinto anno d'intervento, né dopo sette anni dalla costituzione dell'organismo. Le spese ammissibili comprendono l'affitto dei locali o, in caso di acquisto, l'equivalente del valore locativo a prezzi di mercato, l'acquisto di materiale per ufficio e di attrezzatura informatica, le spese di personale, i costi di esercizio e altri oneri amministrativi.

26.

La dotazione globale destinata a queste due misure durante il periodo considerato ammonta ad un massimo di 70 miliardi di lire (36 151 983 EUR).

Articolo 110

27.

Questo articolo prevede aiuti per i seguenti investimenti nel settore dell'elicicoltura:

a)

acquisto, costruzione o ristrutturazione di locali adibiti all'allevamento delle chiocciole nonché alla loro trasformazione e commercializzazione;

b)

ricerca idrica e realizzazione di impianti di irrigazione.

28.

L'aiuto è concesso alle piccole e medie imprese nella misura del 50 % delle spese ammissibili e per investimenti fino a 500 000 euro per azienda singola e a 1 500 000 euro per azienda associata. L'aiuto non è cumulabile. Il bilancio previsto ammonta a 3 000 000 EUR.

Articolo 112

29.

Questo articolo prevede la concessione di un aiuto per la costituzione o per l'ampliamento delle attività delle organizzazioni di produttori riconosciute ai sensi della normativa comunitaria che non abbiano beneficiato di analoghi finanziamenti nell'ambito di specifiche organizzazioni comuni di mercato.

30.

L'importo dei contributi può raggiungere il 100 % dei costi sostenuti nel primo anno ed è ridotto del 20 % per ciascun anno di esercizio, in modo che sia limitato al 20 % nel quinto e ultimo anno.

31.

Sono ammissibili le spese sostenute per ottenere la disponibilità della sede dell'organizzazione (affitto o acquisto, in quest'ultimo caso l'aiuto è limitato al valore locativo a prezzi di mercato), l'acquisto di attrezzature di ufficio, compresi i materiali e le attrezzature informatiche, i costi del personale, le spese necessarie per il funzionamento ordinario, nonché l'assistenza tecnica, economica, giuridica e commerciale.

32.

In caso di estensione significativa delle attività (a nuovi prodotti o a nuovi settori di intervento), sono ammissibili ai contributi unicamente le spese di funzionamento amministrativo derivanti dai compiti aggiuntivi.

33.

Il bilancio assegnato a questa misura durante il periodo considerato ammonta ad un massimo di 30 miliardi di lire (15 493 707 EUR).

Articolo 120

34.

Questo articolo istituisce un incentivo finanziario per incoraggiare gli imprenditori agricoli a tenere la contabilità aziendale. Il contributo, per un importo complessivo di lire 5 000 000 (2 582 EUR) per azienda, sarà ripartito in cinque quote annuali di lire 1 000 000 (circa 516 EUR). Ogni quota sarà versata nell'anno successivo a quello della chiusura di ciascun esercizio contabile, previa verifica della corretta tenuta della contabilità.

35.

Il contributo è cumulabile con gli altri aiuti di cui al punto 14 degli Orientamenti.

36.

Il bilancio assegnato a questa misura durante il periodo considerato ammonta a 14 miliardi di lire (7 230 397 EUR).

Articolo 122

37.

Quest'articolo prevede una dotazione massima di 30 miliardi di lire (15 493 707 EUR) per la concessione di aiuti finalizzati ad interventi di ricomposizione fondiaria. Possono beneficiare della misura gli imprenditori agricoli (in particolare i giovani agricoltori), i coltivatori diretti, gli affittuari e i salariati agricoli singoli o associati, dotati di adeguate competenze professionali e che si impegnino a tenere una contabilità semplificata almeno durante i dieci anni successivi al loro insediamento.

38.

L'aiuto, non cumulabile, è pari al 30 % delle spese sostenute (40 % nelle zone svantaggiate) per l'acquisto di terreni destinati ad operazioni di ricomposizione fondiaria e copre interamente le spese legali, amministrative e tecniche connesse alle transazioni effettuate in relazione alla ricomposizione.

Articolo 124

39.

Questo articolo prevede due tipi di aiuti:

Paragrafi 1 e 2

40.

Contributi di avviamento in favore delle associazioni di produttori riconosciute ai sensi del regolamento (CEE) n. 1035/72 del Consiglio, del 18 maggio 1972, relativo all'organizzazione comune dei mercati nel settore degli ortofrutticoli (6).

41.

L'aiuto è concesso per una durata di cinque anni, a totale copertura delle spese sostenute per l'avviamento durante il primo anno, e in misura decrescente del 20 % annuo negli anni successivi, fino all'azzeramento al termine del quinto anno. Non possono essere concessi aiuti in relazione a spese sostenute dopo il quinto anno, né dopo sette anni dal riconoscimento.

Paragrafo 3

42.

Aiuti per la costituzione e l'avviamento dei gruppi di produttori che hanno presentato un piano di riconoscimento ai sensi dell'articolo 14 del regolamento (CE) n. 2200/96 del Consiglio, del 28 ottobre 1996, relativo all'organizzazione comune dei mercati nel settore degli ortofrutticoli (7). L'aiuto è concesso a copertura delle spese di costituzione e avviamento in conformità al disposto del regolamento (CE) n. 20/98 della Commissione, del 7 gennaio 1998, recante modalità di applicazione del regolamento (CE) n. 2200/96 del Consiglio per quanto riguarda gli aiuti ai gruppi di produttori prericonosciuti (8), ed è erogato entro i seguenti massimali:

fino a 100 000 euro per anno, per il primo e secondo anno;

fino a 80 000 euro, per il terzo anno;

fino a 60 000 euro, per il quarto anno;

fino a 50 000 euro, per il quinto anno.

43.

Si considerano come spese di avviamento l'affitto dei locali (o, in caso di acquisto, l'equivalente del valore locativo a prezzi di mercato), l'acquisto di materiale per ufficio e di attrezzatura informatica, le spese di personale e i normali costi di esercizio.

44.

In entrambi i casi, non possono essere concessi aiuti in relazione a spese sostenute dopo il quinto anno, né dopo sette anni dal riconoscimento o dal prericonoscimento.

45.

Nessuno dei due aiuti è cumulabile con altre provvidenze aventi finalità analoghe. Il bilancio assegnato a queste due misure per il periodo considerato è limitato ad un massimo di 7 miliardi di lire (3 615 198 EUR).

Articolo 135

46.

Questo articolo prevede, ai paragrafi 3 e 4, aiuti per progetti di ricerca nel settore agricolo. Si applicano le aliquote seguenti (intensità lorda):

Paragrafo 3

per progetti di ricerca volti alla messa a punto di nuovi prodotti, di nuovi processi produttivi o di nuovi servizi o che comportino il miglioramento di quelli già esistenti: 50 % dei costi ritenuti ammissibili in conformità a quanto disposto nell'allegato II della ‚Disciplina comunitaria per gli aiuti di Stato alla ricerca e sviluppo (9), con possibilità di maggiorazione del 10 % per progetti di ricerca presentati da piccole e medie imprese e del 15 % per progetti di ricerca i cui obiettivi rientrano all'interno di progetti o programmi specifici realizzati nell'ambito del programma quadro comunitario di ricerca e sviluppo;

Paragrafo 4

per progetti di ricerca precompetitiva secondo la definizione di cui all'allegato I della precitata Disciplina comunitaria: 25 % dei costi ammissibili, con possibilità di maggiorazione del 10 % per progetti di ricerca presentati da piccole e medie imprese e del 15 % per progetti di ricerca i cui obiettivi rientrano all'interno di progetti o programmi specifici realizzati nell'ambito del programma quadro comunitario di ricerca e sviluppo.

47.

I progetti sono selezionati attraverso bandi pubblici. I risultati della ricerca devono essere resi accessibili agli operatori regionali, nazionali e comunitari interessati. Gli aiuti previsti non sono cumulabili con altri aiuti aventi le stesse finalità. Il bilancio assegnato a queste misure per il periodo considerato è limitato ad un massimo di 80 miliardi di lire (41 316 552 EUR).

48.

In termini generali, l'articolo 200 della legge in oggetto dispone che gli stanziamenti annuali di bilancio potranno essere svincolati soltanto dopo che la Commissione avrà autorizzato i regimi di aiuto notificati. Il bilancio destinato a finanziare l'insieme degli aiuti summenzionati ammonta a complessivi 142 301 544 EUR.

Valutazione

49.

Ai sensi dell'articolo 87, paragrafo 1 del trattato, sono incompatibili con il mercato comune, nella misura in cui incidano sugli scambi tra Stati membri, gli aiuti concessi dagli Stati, ovvero mediante risorse statali, sotto qualsiasi forma che, favorendo talune imprese o talune produzioni, falsino o minaccino di falsare la concorrenza. Le misure previste dalla decisione in oggetto corrispondono a questa definizione, in quanto fanno parte di un complesso di misure suscettibili di alterare gli scambi, data la vasta gamma di prodotti a cui si applicano (è interessato tutto il settore agricolo e, negli scambi comunitari di prodotti agricoli, l'Italia svolge un ruolo non trascurabile, poiché nel 2000 ha realizzato scambi di tali prodotti per un importo pari a 16,419 miliardi di euro per le importazioni e a 10,691 miliardi di euro per le esportazioni; nel corso dello stesso anno, gli scambi di prodotti agricoli nell'UE sono ammontati a 139,280 miliardi di euro, per le importazioni, e a 146,975 miliardi di euro per le esportazioni).

50.

Tuttavia, nei casi previsti dall'articolo 87, paragrafi 2 e 3 del trattato, alcune misure possono, in via derogatoria, essere considerate compatibili con il mercato comune.

51.

Nella fattispecie, tenendo conto della natura degli aiuti sopra descritti, l'unica deroga applicabile è quella prevista dall'articolo 87, paragrafo 3, lettera c) del trattato, in base alla quale possono essere ritenuti compatibili con il mercato comune gli aiuti destinati ad agevolare lo sviluppo di talune attività o di talune regioni economiche, sempre che non alterino le condizioni degli scambi in misura contraria al comune interesse.

52.

Per poter beneficiare di tale deroga, gli aiuti in questione devono essere conformi alle normative ad essi applicabili, ossia:

per gli aiuti nel settore agricolo in generale, gli Orientamenti comunitari per gli aiuti di Stato nel settore agricolo (in appresso denominati ‚Orientamenti‘) (10), che sono applicabili nella fattispecie ai sensi del regolamento (CE) n. 1/2004 della Commissione, del 23 dicembre 2003, relativo all'applicazione degli articoli 87 e 88 del trattato CE agli aiuti di Stato a favore delle piccole e medie imprese attive nel settore della produzione, trasformazione e commercializzazione dei prodotti agricoli (11), dato che il regime non è diretto soltanto alle PMI e che le condizioni di applicazione non sono quindi soddisfatte (12);

per gli aiuti di Stato sotto forma di garanzia, la comunicazione della Commissione sull'applicazione degli articoli 87 e 88 del trattato CE agli aiuti di Stato concessi sotto forma di garanzie (13);

per gli aiuti destinati alla ricerca e allo sviluppo, la Disciplina comunitaria per gli aiuti di Stato alla ricerca e sviluppo  (14) ed eventualmente la comunicazione del 1998 che modifica detta Disciplina  (15).

53.

A questo proposito la Commissione osserva quanto segue in merito ai vari articoli di legge in esame.

Articolo 99

Paragrafo 2, lettera a)

54.

L'aiuto previsto da questo paragrafo deve essere esaminato sotto due aspetti: la dotazione e la prestazione di garanzie vera e propria.

55.

Per quanto riguarda la dotazione, la Commissione rileva che, ai sensi del paragrafo 3 dell'articolo 99, i contributi regionali non possono oltrepassare il 50 % della dotazione globale dei consorzi, mentre il resto può essere fornito da enti pubblici o da operatori privati. Interrogate sull'entità complessiva della partecipazione pubblica all'operazione, le autorità italiane si sono impegnate affinché essa non superi in alcun caso il 70 %, sottolineando che una simile percentuale è già stata accettata in passato dalla Commissione (aiuto N 62/2001) (16). Esse hanno inoltre assicurato che i fondi pubblici versati in dotazione saranno impiegati unicamente per la prestazione di garanzie e in nessun caso per coprire le spese di funzionamento dei consorzi.

56.

Avendo effettivamente accettato una partecipazione pubblica globale del 70 % nell'ambito del precitato regime, la Commissione non ha motivo di modificare la propria posizione e può quindi accettare la partecipazione proposta dalle autorità italiane.

57.

Quanto alle garanzie vere e proprie, le autorità italiane hanno precisato che:

l'equivalente sovvenzione lordo delle garanzie prestate dai consorzi sarà calcolato secondo il metodo descritto al punto 3.2, secondo trattino, della comunicazione della Commissione sull'applicazione degli articoli 87 e 88 del trattato CE agli aiuti di Stato concessi sotto forma di garanzie;

la garanzia prestata da un consorzio non coprirà più dell'80 % del prestito, conformemente a quanto disposto ai punti 3.3 e 3.4 della citata comunicazione della Commissione;

conformemente al disposto dei punti 3.5 e 5.2 della comunicazione di cui al punto 49, secondo trattino, le garanzie saranno prestate per operazioni aventi caratteristiche (aliquota di aiuto, beneficiari e finalità) conformi ai requisiti degli Orientamenti; esse saranno inoltre concesse unicamente ad imprese solvibili e in buona situazione finanziaria;

dato che circa il 70 % delle aziende agricole siciliane sono di dimensioni ridotte, alcune di esse potrebbero non essere in grado di fornire le coperture necessarie per garantire il prestito o per ottenere garanzie (punto 4.5 della comunicazione);

lo svincolo della garanzia sarà subordinato all'espletamento delle procedure legali previste nei confronti del debitore in caso d'insolvenza (dichiarazione di fallimento dell'impresa beneficiaria, ecc.);

l'affiliazione ai consorzi è aperta a tutti gli operatori del settore agricolo senza restrizioni;

potranno ottenere garanzie anche gli operatori che non sono soci dei consorzi;

le garanzie potranno coprire soltanto prestiti concessi nel quadro e alle condizioni di regimi autorizzati dalla Commissione.

58.

Sulla base di tali informazioni e alla luce dei criteri della citata comunicazione che consentono di determinare se un regime di aiuti sotto forma di garanzie comporti o meno elementi di aiuto di Stato, la Commissione constata, alla luce del quarto trattino di cui sopra, che il regime proposto potrebbe contenere un elemento di aiuto, in quanto le indicazioni fornite dalle autorità italiane non permettono di verificare il rispetto di tutte le condizioni previste affinché un regime di garanzie non venga considerato come un aiuto di Stato ai sensi dell'articolo 87, paragrafo 1 del trattato.

59.

Quanto alla compatibilità di tale elemento di aiuto con il mercato comune (punto 5 della comunicazione), la Commissione constata anzitutto che l'elemento di aiuto interessa soltanto il mutuatario, poiché i fondi pubblici versati in dotazione saranno impiegati unicamente per la prestazione di garanzie e non per coprire le spese di funzionamento dei consorzi (ossia dei mutuanti). In secondo luogo, essa prende atto che lo svincolo della garanzia sarà subordinato all'espletamento delle procedure legali previste nei confronti del debitore in caso d'insolvenza (eventualmente, dichiarazione di fallimento dell'impresa beneficiaria) e che la percentuale del prestito sulla quale potrà valere la garanzia corrisponde a quella prescritta dalla precitata comunicazione. Infine e soprattutto, essa osserva che le garanzie potranno essere applicate solo nel rispetto delle condizioni previste dai regimi di aiuti approvati dalla Commissione.

60.

A questo riguardo, i regimi attualmente identificati dalle autorità italiane come possibili beneficiari delle garanzie previste dall'articolo 99 della legge in oggetto sono i seguenti:

A livello regionale:

i regimi istituiti dagli articoli 99, 107, 110, 112, 120, 122, 124 e 135 della legge regionale in oggetto, esaminati nel quadro del presente fascicolo (cfr. ‚descrizione‘);

i regimi istituiti dagli articoli 104, 109 e 119 della legge regionale in oggetto, esaminati nel quadro del fascicolo N 591/01 e approvati dalla decisione della Commissione C(2003) 240 del 15 aprile 2003 (tali articoli riguardano rispettivamente il mantenimento del paesaggio agricolo tradizionale, l'allevamento di struzzi e il miglioramento fondiario);

i regimi istituiti dagli articoli 114, e 126 della legge regionale in oggetto, esaminati nel quadro del fascicolo N 592/01 e approvati dalla decisione della Commissione C(2002) 4168 del 13 novembre 2002 (tali articoli riguardano rispettivamente il sostegno alle organizzazioni interprofessionali e la promozione di prodotti agro-alimentari);

i regimi istituiti dagli articoli 131, 132 e 134 della legge regionale in oggetto, esaminati nel quadro del fascicolo N 593/01 e approvati dalla decisione della Commissione C(2003) 3274 dell'8 settembre 2003 (tali articoli riguardano rispettivamente la copertura dei premi di assicurazione, l'indennizzo di danni dovuti a condizioni climatiche sfavorevoli e il sostegno agli allevatori);

il regime istituito dall'articolo 108 della legge regionale in oggetto, esaminato nel quadro del fascicolo N 342/02 e approvato (per quanto riguarda l'aspetto ‚apicoltura‘) dalla decisione della Commissione C(2003) 2914 del 4 agosto 2003 (tale articolo riguarda contemporaneamente l'apicoltura e la bachicoltura).

A livello nazionale

Il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 274/2001 e approvato dalla decisione della Commissione C(2001) 2937 del 26 settembre 2001 (regolamento per la concessione degli aiuti di Stato sui programmi realizzati dalle Unioni nazionali tra le associazioni di produttori);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 110/2001 e approvato dalla decisione della Commissione comunicata con lettera SG (2001) D/288933 del 5 giugno 2001 ( Interventi a favore del riordino fondiario);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 759/2000 e approvato dalla decisione della Commissione C(2001) 3844 del 27 novembre 2001 (Promozione dei prodotti agroalimentari nei paesi terzi);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 729/A/2000 e approvato dalla decisione della Commissione comunicata con lettera SG (2001) D/286847 del 13 marzo 2001 (Estensione all'agricoltura e alla pesca degli strumenti previsti dalla programmazione negoziata);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 646/C/2000 e approvato dalla decisione della Commissione comunicata con lettera SG (2001) D/289229 del 14 giugno 2001 (Crediti di imposta per gli investimenti nelle aree svantaggiate);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 558/2000 e approvato dalla decisione della Commissione comunicata con lettera SG (2001) D/286564 del 28 febbraio 2001 (Trasformazione e commercializzazione di prodotti agricoli);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 241/2001 e approvato dalla decisione della Commissione C(2002) 1786 def. del 7 maggio 2002 (Camere di commercio);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 220/2002 e approvato dalla decisione della Commissione C(2002) 2934 del 25 luglio 2002 (Modifica del regime di aiuto N 646/C/2000 – cfr. quinto trattino);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 122/2002 e approvato dalla decisione della Commissione C(2002) 3432 del 23 settembre 2002 (Promozione di prodotti di qualità);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 30/2002 e approvato dalla decisione della Commissione C(2002) 579 def. del 27 febbraio 2002 (Pubblicità per i prodotti agricoli);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 381/2003 e approvato dalla decisione della Commissione C(2003) 4105 def. dell'11 novembre 2003 (Regime dei contratti di filiera);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 121/2003 e approvato dalla decisione della Commissione C(2003) 3219 del 2 settembre 2003 (Riordino fondiario e ricambio generazionale in agricoltura);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo NN 6/2003 e approvato dalla decisione della Commissione C(2003) 781 def. del 19 marzo 2003 (Modifiche ai crediti di imposta per investimenti);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 336/2001 e approvato dalla decisione della Commissione C(2003) 129 del 13 febbraio 2003 (Incentivi a favore dell'autoimprenditorialità e della nuova imprenditorialità);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 313/2001 e approvato dalla decisione della Commissione C(2003) 369 def. del 5 febbraio 2003 (Interventi a favore dell'agrumicoltura);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 384/2003 e approvato dalla decisione della Commissione C(2004) 169 def. del 3 febbraio 2004 (Accesso al mercato dei capitali);

il regime esaminato nel quadro del fascicolo N 111/2003 e approvato dalla decisione della Commissione C(2004) 25 del 7 gennaio 2004 (Attuazione delle attività previste dalla legge n. 499/99).

Misure cofinanziate (che sono state tutte approvate dalle decisioni della Commissione C(2000) 2348 dell'8 agosto 2000 e C(2003) 3982 del 21 ottobre 2003)

Misura 4.6 del POR (programma operativo regionale) della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 100 della legge regionale in oggetto),

misura 4.7 del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 102 della legge regionale in oggetto),

misura 4.8 del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 117 della legge regionale in oggetto),

misura 4.9 del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 105 della legge regionale in oggetto),

misura 4.11 del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 121 della legge regionale in oggetto),

misura 4.12 del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 115 della legge regionale in oggetto),

misura 4.13 A del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 125 della legge regionale in oggetto),

misura 4.13 B del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 128 della legge regionale in oggetto),

misura 4.15 C del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 130 della legge regionale in oggetto),

misura 4.15 A del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 87 della legge regionale in oggetto),

misura 4.15 B del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 87 della legge regionale in oggetto),

misura 4.10 del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 118 della legge regionale in oggetto),

misura 4.14 del POR della Sicilia per il periodo 2000/2006 (articolo 129 della legge regionale in oggetto).

61.

Nella loro lettera del 20 aprile 2004, le autorità italiane hanno inoltre precisato che per il futuro esse si sarebbero preoccupate di comunicare alla Commissione tutti i regimi di aiuto nazionali e regionali ai quali potrebbero essere applicate le garanzie.

62.

La Commissione desidera sottolineare anzitutto che il principio stesso dell'eventuale concessione di una garanzia comporta l'esistenza di un prestito. Ora, alla luce dell'elenco di cui al punto 60 supra, la Commissione constata che taluni dei regimi che potrebbero beneficiare di garanzie da parte dei Fondi di cui all'articolo 99, difficilmente potrebbero essere finanziati tramite prestiti, tenuto conto della natura delle misure previste nel loro ambito (per fare un esempio, è difficile pensare che gli aiuti diretti alla copertura di premi assicurativi nel settore agricolo possano rivestire la forma di un prestito). Al fine di eliminare qualsiasi ambiguità a questo livello, le autorità italiane dovrebbero indicare, per ogni regime o misura menzionati nell'elenco di cui al punto 60 supra, se gli aiuti previsti rivestano la forma di sovvenzioni a fondo perduto o di prestiti, agevolati o meno, nonché limitare l'applicazione delle garanzie alle misure il cui finanziamento viene assicurato da un prestito.

63.

Un altro elemento di perplessità per la Commissione, in questa fase, è dato dalla possibilità di prestare delle garanzie connesse alle misure previste dall'articolo 124 della legge in oggetto. In effetti, oltre al fatto che le considerazioni sviluppate al punto 62 sono valide anche in questo caso (dato che difficilmente si può immaginare che degli aiuti all'avviamento siano concessi sotto forma di prestito), la Commissione dubita, in questa fase, della compatibilità con il mercato comune delle misure previste per diverse associazioni di produttori dall'articolo 124 precitato, per le ragioni menzionate ai punti da 103 a 108 infra e il fatto di concedere un aiuto supplementare ad una misura la cui ammissibilità è già soggetta a cauzione non può che far nascere a sua volta nuovi dubbi sull'ammissibilità della garanzia stessa.

64.

Infine, in questa fase, la Commissione non dispone di indicazioni sul modo in cui le autorità italiane verificheranno che il cumulo dell'aiuto potenziale delle garanzie e dell'aiuto previsto per le misure alle quali esse sono applicabili non comporti un superamento delle percentuali di aiuto ammissibili nell'ambito dei suddetti regimi.

65.

Tenuto conto di quanto precede, la Commissione si chiede se gli aiuti sotto forma di garanzie, verranno utilizzati in modo pertinente dalle autorità italiane e, in questa fase, non può non nutrire dei dubbi sulla compatibilità con il mercato comune delle modalità di concessione delle garanzie che potrebbero essere prestate dall'intemediario di Fondi alimentati da risorse pubbliche.

Paragrafo 2, lettera b)

66.

L'aiuto di cui al paragrafo 2, lettera b) è un aiuto finalizzato alla prestazione di assistenza tecnica ai sensi del punto 14 degli Orientamenti. Per quanto riguarda il rispetto di questa disposizione, la Commissione osserva che:

il massimale dell'aiuto corrisponde a quello fissato dal suddetto punto 14;

nel complemento d'informazione fornito dalle autorità italiane, queste ultime hanno sottolineato innanzitutto che l'affiliazione ai consorzi è aperta a tutte le imprese del settore agricolo e agroalimentare, nonché alle loro associazioni, senza alcuna restrizione; esse hanno inoltre precisato che gli operatori non affiliati ai consorzi potranno fruire delle prestazioni di assistenza tecnica alle stesse condizioni dei soci (il testo dell'articolo 99, paragrafo 2, lettera b) sarà modificato in tal senso);

qualsiasi partecipazione alle spese amministrative del consorzio sarà limitata ai costi inerenti alla prestazione del servizio;

poiché l'aiuto previsto è cumulabile con altri regimi di aiuti ricadenti nel campo di applicazione del punto 14 degli Orientamenti, le autorità italiane hanno assicurato che intendono creare una banca dati regionale per tutti gli aiuti disciplinati dai punti 13 e 14 degli Orientamenti, onde evitare che un cumulo di aiuti dia luogo al superamento dei massimali consentiti; inoltre, le autorità pubbliche procederanno a regolari controlli e ogni irregolarità accertata comporterà l'annullamento degli aiuti, seguito dal rimborso degli importi già percepiti e dall'irrogazione di sanzioni amministrative che possono arrivare fino al 50 % dell'indebito.

67.

Tenuto conto di quanto precede, l'aiuto di cui all'articolo 99, paragrafo 2, lettera b) della legge in oggetto può considerarsi conforme al punto 14 degli Orientamenti e può beneficiare della deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c) del trattato in quanto aiuto destinato ad agevolare lo sviluppo di alcune attività o regioni economiche senza alterare gli scambi in misura contraria al comune interesse.

Articolo 107

Paragrafi 1 e 2

68.

Dalla lettura di questo articolo, la Commissione evince che l'aiuto previsto può coprire non solo prestazioni di assistenza tecnica riconducibili al punto 13 (cfr. lettere a) e c) della descrizione) o al punto 14 (cfr. lettera b) della descrizione) degli Orientamenti, ma anche l'esecuzione di controlli di qualità ai sensi del punto 13 degli Orientamenti.

69.

Per quanto riguarda il rispetto di quest'ultima disposizione, la Commissione osserva che:

Per le prestazioni di assistenza tecnica:

nel complemento d'informazione trasmesso, le autorità italiane si sono impegnate a limitare l'aiuto ad un massimo di 100 000 EUR per beneficiario e per triennio, per l'insieme delle prestazioni di assistenza tecnica di cui all'articolo 107, o al 50 % delle spese ammissibili per le PMI ai sensi del regolamento (CE) n. 70/2001;

in caso di cumulo, il rispetto dei massimali autorizzati sarà verificato tramite la banca dati che la Regione intende costituire per tutti gli aiuti disciplinati dai punti 13 e 14 degli Orientamenti. Saranno anche effettuati controlli come indicato sopra, riguardo all'aiuto di cui all'articolo 99, paragrafo 2, lettera b) della legge in oggetto, con le stesse sanzioni in caso d'infrazione.

70.

Tenuto conto di quanto precede, si può ritenere che le condizioni di cui ai punti 13 e 14 degli Orientamenti, applicabili nella fattispecie, siano rispettate.

Per l'esecuzione di controlli:

nel complemento d'informazione trasmesso, le autorità italiane hanno assicurato che l'aiuto sarà concesso non solo per i controlli obbligatori, ma anche per quelli facoltativi, a condizione che siano effettuati da terzi o per conto terzi; esse hanno precisato che i controlli di routine effettuati dal produttore stesso nell'ambito del normale ciclo di produzione saranno esclusi dalla copertura dell'aiuto;

per quanto riguarda i controlli obbligatori, la Commissione rileva che il punto 13.4 degli Orientamenti ammette la copertura totale, tranne quando la normativa comunitaria stabilisce gli importi che i produttori devono pagare. Poiché le autorità italiane si sono impegnate a rispettare questa restrizione, la Commissione ritiene che il disposto del punto 13.4 sia ottemperato;

in merito agli altri controlli, la Commissione prende atto che, nel complemento d'informazione trasmesso, le autorità italiane hanno deciso di applicare le seguenti modalità di concessione dell'aiuto:

per i controlli finalizzati alla certificazione delle denominazioni di origine e delle attestazioni di specificità nell'ambito dei regolamenti (CEE) nn. 2081/92 e 2082/92 del Consiglio: contributo del 100 % nel primo anno e in seguito applicazione di un'aliquota decrescente (80 %, 60 %, 40 %, 20 % e 10 %), con estinzione al termine del sesto anno;

per i controlli sul metodo di produzione biologico ai sensi del regolamento (CEE) n. 2092/91: contributo del 100 %;

per i controlli attinenti alla supervisione dell'uso dei marchi di qualità nell'ambito di regimi di garanzia della qualità (ad esempio, certificazioni ISO 9000 e/o 14000, tracciabilità dei prodotti): contributo del 100 % nel primo anno e in seguito applicazione di un'aliquota decrescente (85 %, 70 %, 55 %, 40 %, 25 %, 0 %), con estinzione al termine del sesto anno.

71.

Dato che queste modalità di concessione sono conformi alle disposizioni dei punti 13.4 e 13.5 degli Orientamenti, la Commissione può considerarle ammissibili.

Paragrafo 3

72.

In considerazione della destinazione dell'aiuto e della natura dei beneficiari, questa misura deve essere analizzata alla luce delle disposizioni della sezione 10 degli Orientamenti, concernenti gli aiuti alle associazioni di produttori (17). Per quanto riguarda il rispetto di queste disposizioni, la Commissione osserva che:

la durata dell'aiuto (cinque anni) corrisponde a quella prevista nella sezione 10 degli Orientamenti;

la degressività dell'aiuto, a cominciare dal 100 % nel primo anno per poi diminuire ogni anno di 20 punti percentuali, in modo da estinguersi al termine del quinto anno, corrisponde a quella prevista nella sezione 10 degli Orientamenti;

le spese ammissibili rientrano tra quelle autorizzate dalla sezione 10 degli Orientamenti.

73.

Dato che queste modalità di concessione sono conformi alle disposizioni della sezione 10 degli Orientamenti, la Commissione può considerarle ammissibili.

74.

Tenuto conto di quanto precede, la Commissione ritiene che gli aiuti di cui all'articolo 107, paragrafo 3 della legge in oggetto possono beneficiare della deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c), del trattato, in quanto aiuti destinati ad agevolare lo sviluppo di alcune attività o regioni economiche senza alterare gli scambi in misura contraria al comune interesse.

Articolo 110

75.

Nei complementi d'informazione trasmessi, le autorità italiane hanno precisato che sono coperti dall'aiuto unicamente gli investimenti per l'impianto e l'ampliamento degli allevamenti di chiocciole della specie Helix aspersa, ad esclusione quindi delle chiocciole catturate in mare o nelle acque interne, oppure prodotte in impianti di acquacoltura. Esse hanno inoltre dichiarato che gli investimenti finalizzati alla ricerca idrica e alla realizzazione di impianti di irrigazione sono giustificati dal fatto che le chiocciole si nutrono degli ortaggi coltivati negli allevamenti stessi.

76.

Quanto alle modalità di concessione dell'aiuto, le autorità italiane hanno precisato che sarà applicato un tasso del 50 % nelle zone svantaggiate e del 40 % nelle altre zone (l'aiuto sarà concesso in via prioritaria nelle zone svantaggiate e secondariamente nelle altre zone). Riguardo al rispetto delle altre condizioni applicabili agli aiuti agli investimenti nelle aziende, di cui al punto 4.1 degli Orientamenti, esse hanno assicurato che si atterranno rigorosamente alle disposizioni relative alle misure 4.06 e 4.09 del programma operativo regionale della Regione siciliana, approvato dalla Commissione, e del relativo complemento di programmazione, stabiliti in conformità degli Orientamenti.

77.

Alla luce di tali informazioni, la Commissione constata che le chiocciole di cui trattasi non rientrano nella disciplina dell'organizzazione comune dei mercati nel settore della pesca e dell'acquacoltura, né di alcun'altra organizzazione comune dei mercati.

78.

Secondo il punto 3.8 degli Orientamenti comunitari per gli aiuti di Stato nel settore agricolo  (18), quando un prodotto agricolo non è disciplinato da un'organizzazione comune dei mercati, gli aiuti di Stato concernenti specificamente quel prodotto rimangono soggetti alle disposizioni dell'articolo 4 del regolamento n. 26 relativo all'applicazione di alcune regole di concorrenza alla produzione e al commercio di prodotti agricoli (19).

79.

A norma dell'articolo 4 del regolamento precitato, a questi aiuti si applicano esclusivamente le disposizioni dell'articolo 88, paragrafo 1, e della prima frase del paragrafo 3 dello stesso articolo, il che implica che la Commissione non può opporsi all'erogazione degli aiuti in questione, ma può eventualmente formulare osservazioni in merito.

80.

In base alle informazioni fornite dalle autorità italiane, la Commissione constata che gli aiuti agli investimenti saranno concessi secondo i tassi prescritti al punto 4.1 degli Orientamenti e che le altre condizioni per la loro concessione saranno quelle che figurano in un documento di programmazione approvato dalla Commissione.

81.

Tuttavia, la Commissione rileva che la ricerca idrica propriamente detta potrebbe rientrare in una delle categorie di spese ammissibili agli aiuti agli investimenti soltanto se viene considerata come prestazione di esperti da ascriversi alle spese generali, le quali possono essere annoverate tra spese ammissibili solo fino ad un massimo del 12 % del costo degli investimenti materiali descritti al punto 4.1 degli Orientamenti.

82.

Inoltre, sarebbe opportuno prevedere non solo l'acquisto, ma anche l'ammodernamento dei locali, in modo che la misura sia realmente incentrata su un miglioramento della produzione, come disposto al punto 4.1.1.1 degli Orientamenti.

83.

La Commissione raccomanda pertanto alle autorità italiane di computare le spese per la ricerca idrica tra le spese ammissibili solo fino ad un massimo del 12 % del costo degli investimenti materiali per l'irrigazione delle colture praticate negli allevamenti di chiocciole e di combinare l'aiuto per l'acquisto di locali con l'ammodernamento dei medesimi.

Articolo 112

84.

In considerazione della sua natura, questo aiuto deve essere analizzato alla luce delle disposizioni della sezione 10 degli Orientamenti, concernenti gli aiuti alle associazioni di produttori. Per quanto riguarda il rispetto di queste disposizioni, la Commissione osserva che:

la durata dell'aiuto (cinque anni) corrisponde a quella prevista nella sezione 10 degli Orientamenti;

la degressività dell'aiuto, a cominciare dal 100 % nel primo anno per poi diminuire ogni anno di 20 punti percentuali, in modo da estinguersi al termine del quinto anno, corrisponde a quella prevista nella sezione 10 degli Orientamenti;

le spese ammissibili rientrano tra quelle autorizzate dalla sezione 10 degli Orientamenti;

nel complemento d'informazione trasmesso, le autorità italiane hanno specificato che per ‚ampliamento significativo delle attività dell'organizzazione‘ si intende l'estensione delle attività a prodotti e a settori d'intervento diversi da quelli per i quali l'associazione era stata riconosciuta a livello comunitario; in caso di estensione dell'attività, l'aiuto è limitato alle spese di funzionamento amministrativo derivanti dai compiti aggiuntivi; in caso di adesione di nuovi soci, la concessione dell'aiuto è subordinata alla condizione che l'estensione dell'attività rappresenti almeno il 30 % in termini di fatturato, di valore dei prodotti commercializzati e di valore dei prodotti forniti dai nuovi soci;

le autorità italiane hanno precisato che, contrariamente a quanto indicato nella scheda descrittiva dell'aiuto, l'assistenza tecnica, economica, giuridica e commerciale annoverata tra le spese ammissibili è quella ricevuta dall'organizzazione (se fosse stata prestata dall'organizzazione, quest'ultima non avrebbe potuto fruire di un aiuto all'avviamento, conformemente al punto 10.7 degli Orientamenti).

85.

Tenuto conto di quanto precede, la Commissione ritiene che l'aiuto di cui all'articolo 112 della legge in oggetto risponda ai requisiti della sezione 10 degli Orientamenti e possa beneficiare della deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c) del trattato in quanto aiuto destinato ad agevolare lo sviluppo di alcune attività o regioni economiche senza alterare gli scambi in misura contraria al comune interesse.

Articolo 120

86.

Nei complementi d'informazione trasmessi, le autorità italiane hanno precisato che questo aiuto non costituisce un premio forfettario, bensì un contributo a favore delle aziende agricole che adottano un sistema di contabilità che richiede una formazione e prestazioni di consulenti. Da questo punto di vista, esso si configura come un aiuto alla prestazione di assistenza tecnica ai sensi della sezione 14 degli Orientamenti. Per quanto riguarda il rispetto di queste disposizioni, la Commissione osserva che:

l'importo dell'aiuto (2 582 EUR) è nettamente inferiore al massimale stabilito dagli Orientamenti (100 000 EUR per beneficiario e per triennio);

l'aiuto verrà concesso solo dietro presentazione dei giustificativi delle spese effettivamente sostenute per i servizi ricevuti;

l'aiuto è cumulabile con le altre prestazioni contemplate dalla sezione 14 degli Orientamenti, ma il rispetto del massimale in caso di cumulo sarà verificato mediante i dispositivi di controllo previsti dagli articoli 99 e 107.

87.

Tenuto conto di quanto precede, la Commissione ritiene che l'aiuto di cui all'articolo 120 della legge in oggetto risponda ai requisiti della sezione 14 degli Orientamenti e possa beneficiare della deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c) del trattato in quanto aiuto destinato ad agevolare lo sviluppo di alcune attività o regioni economiche senza alterare gli scambi in misura contraria al comune interesse.

Articolo 122

88.

Gli aiuti finalizzati ad interventi di ricomposizione fondiaria sono disciplinati dalla sezione 12 degli Orientamenti. Per quanto riguarda il rispetto delle disposizioni di tale sezione, la Commissione osserva che, nel complemento d'informazione da esse trasmesso, le autorità italiane hanno dichiarato che, per l'attuazione del regime di cui all'articolo 122 della legge in oggetto, verranno applicate le stesse condizioni e gli stessi tassi di aiuto previsti per il regime nazionale di ricomposizione fondiaria approvato dalla Commissione nel quadro del fascicolo N 110/01 (20).

89.

Si ricorda che, nel quadro del succitato fascicolo, la Commissione aveva approvato gli aiuti alla ricomposizione fondiaria essenzialmente sulla base dei seguenti elementi:

a)

l'aiuto per l'acquisto di terreni poteva assumere la forma di prestito agevolato o di ‚leasing‘, regolato da un contratto contenente una clausola di riscatto del terreno;

b)

l'elemento di aiuto era calcolato in base al valore attualizzato della differenza tra la quota di interessi a tasso ordinario e la quota di interessi a tasso agevolato (il tasso di riferimento utilizzato per il calcolo era quello della Commissione);

c)

sia in caso di prestito agevolato, sia in caso di ‚leasing‘, l'elemento di aiuto così calcolato doveva rimanere, al momento della concessione dell'aiuto come anche in occasione degli ulteriori controlli, al di sotto dei tassi massimi previsti al punto 4.1.1.2 degli Orientamenti, vale a dire il 40 % nelle zone normali e il 50 % nelle zone svantaggiate, con una maggiorazione di 5 punti percentuali per i giovani agricoltori partecipanti ad un'operazione di ricomposizione fondiaria nel corso dei cinque anni successivi all'insediamento;

d)

potevano beneficiare dell'aiuto unicamente le aziende redditizie con buone prospettive, condotte da una persona dotata delle competenze richieste e rispettose delle norme minime in materia di ambiente, igiene e benessere degli animali definite nel piano di sviluppo rurale (PSR) o nel programma operativo regionale (POR); occorreva altresì che i terreni fossero adibiti a produzioni per le quali esistevano sbocchi di mercato, valutati secondo i parametri indicati nel PSR/POR;

e)

il contributo a copertura degli oneri legali e amministrativi connessi alle operazioni di ricomposizione fondiaria non superava il 100 % ammissibile in virtù della sezione 12 degli Orientamenti.

90.

Poiché tutte queste condizioni saranno applicate nella fattispecie, la Commissione non ha motivo di modificare la posizione da essa adottata nel quadro del fascicolo sopraccitato.

91.

Di conseguenza, gli aiuti previsti dall'articolo 122 della legge in oggetto possono beneficiare della deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c), del trattato in quanto aiuti destinati ad agevolare lo sviluppo di alcune attività o regioni economiche senza alterare gli scambi in misura contraria al comune interesse.

Articolo 124

Paragrafi 1 e 2

92.

Nei complementi d'informazione trasmessi, le autorità italiane hanno dichiarato che questi aiuti sono destinati esclusivamente a saldare un arretrato di pagamenti di contributi alle associazioni di produttori riconosciute in forza del regolamento (CEE) n. 1035/72. Tali contributi avrebbero già dovuto essere pagati, ma non lo sono stati per mancanza di risorse finanziarie e perché il FEAOG non aveva garantito la copertura degli impegni finanziari assunti a livello italiano. La Commissione prende atto dell'impegno da parte italiana a rispettare tutte le condizioni prescritte dal regolamento (CEE) n. 1035/72. Per quanto riguarda, più in particolare, il rispetto delle disposizioni dell'articolo 14 del regolamento suddetto, le autorità italiane si sono impegnate a raccogliere tutti i documenti necessari e ad effettuare controlli presso le sedi delle organizzazioni di produttori per verificare il volume della produzione commercializzata e le spese effettivamente sostenute per la costituzione e il funzionamento amministrativo delle organizzazioni stesse. Possono beneficiare dell'aiuto unicamente i soggetti che ne abbiano acquisito il diritto prima del 21 novembre 1996, data dell'entrata in vigore del regolamento (CE) n. 2200/96, e che non siano decaduti da tale diritto.

93.

La Commissione constata che, ai sensi dell'articolo 53 del regolamento (CE) n. 2200/96, i diritti acquisiti dalle organizzazioni di produttori prima dell'entrata in vigore del regolamento, in virtù dell'articolo 14 e del titolo II bis del regolamento (CEE) n. 1035/72 del Consiglio, sono mantenuti sino ad estinzione degli stessi.

94.

Pertanto, nell'ipotesi che ricorrano tutte le condizioni dell'articolo 14, gli aiuti nazionali eventualmente erogati sulla base di questo articolo sarebbero ipso iure compatibili con l'OCM ortofrutticoli e non dovrebbero formare oggetto della presente decisione (un approccio analogo era stato seguito per gli aiuti previsti a livello nazionale a favore delle associazioni di produttori a norma dell'articolo 14 del regolamento (CEE) n. 1035/72 nel quadro del fascicolo di aiuto N 157/2000 (21)).

95.

Secondo l'articolo 14 del regolamento (CEE) n. 1035/72, modificato, gli Stati membri possono concedere alle organizzazioni di produttori riconosciute, per i cinque anni successivi alla data del loro riconoscimento, aiuti intesi a incoraggiarne la costituzione e ad agevolarne il funzionamento amministrativo. L'importo massimo di tali aiuti è pari, a titolo del primo, del secondo, del terzo, del quarto e del quinto anno, rispettivamente al 5 %, al 5 %, al 4 %, al 3 % e al 2 % del valore della produzione commercializzata coperta dall'azione dell'organizzazione di produttori. L'importo dell'aiuto non può superare le spese reali di costituzione e di funzionamento amministrativo dell'organizzazione in questione. Esso è versato in rate annuali, per un periodo massimo di sette anni a decorrere dalla data del riconoscimento.

96.

Nel complemento d'informazione fornito, le autorità italiane si sono impegnate a modificare i paragrafi 1 e 2 dell'articolo 124 in modo tale che l'aiuto, limitato alle spese di costituzione e di funzionamento amministrativo dell'organizzazione interessata, sia calcolato sulla base delle percentuali del valore della produzione commercializzata indicate al precedente punto 95.

97.

La Commissione rileva che tali modifiche renderebbero le modalità di concessione dell'aiuto conformi ad alcuni dei requisiti dell'articolo 14 del regolamento (CEE) n. 1035/72. Essa osserva peraltro che, sulla base delle informazioni fornite dalle autorità italiane, l'aiuto sarebbe erogato esclusivamente alle seguenti organizzazioni:

l'associazione ASPROSUD di Messina, riconosciuta il 13 marzo 1992, per il quarto e quinto anno successivi al riconoscimento (1995 e 1996);

l'associazione Sicilia Verde di Bagheria, riconosciuta l'8 luglio 1993, per il terzo, quarto e quinto anno successivi al riconoscimento (1996, 1997 e 1998);

l'associazione AGRISUD di Vittoria, riconosciuta il 15 novembre 1994, per il secondo, terzo, quarto e quinto anno successivi al riconoscimento (1996, 1997, 1998 e 1999);

l'associazione APRO FRUS di Capo d'Orlando, riconosciuta il 23 novembre 1990, per il quarto e quinto anno successivi al riconoscimento (1994-1995 e 1995-1996).

98.

Da queste informazioni risulta chiaramente che, nel caso delle associazioni ASPROSUD, Sicilia Verde e APRO FRUS, sarebbe ampiamente superato il termine di sette anni dal riconoscimento per il versamento dell'aiuto, il che significa che non tutti i requisiti dell'articolo 14 del regolamento (CEE) n. 1035/72 sarebbero soddisfatti (in quanto uno di essi prescrive che l'aiuto sia versato in cinque rate annuali entro i sette anni successivi al riconoscimento), sicché l'aiuto deve essere analizzato alla luce degli articoli 87 e 88 del trattato.

99.

In virtù di tale analisi, la Commissione osserva che il regolamento (CEE) n. 1035/72 è stato abrogato dal regolamento (CE) n. 2200/96. Pertanto, la concessione di un aiuto a norma di un regolamento non più esistente ad associazioni i cui diritti sono estinti (il che rende inapplicabile l'articolo 53 del regolamento (CE) n. 2200/96 – cfr. punti 92 e 93) verrebbe ad interferire con il funzionamento dell'organizzazione comune dei mercati nel settore degli ortofrutticoli quale istituita dal regolamento (CE) n. 2200/96. D'altra parte, il punto 3.2 degli Orientamenti indica chiaramente che la Commissione non può approvare in alcun caso un aiuto incompatibile con le disposizioni che disciplinano un'organizzazione comune dei mercati o contrario al buon funzionamento dell'OCM stessa.

100.

A queste considerazioni si aggiunge il fatto che un aiuto concesso nelle circostanze sopra descritte sarebbe un aiuto retroattivo, espressamente vietato dal punto 3.6 degli Orientamenti in quanto privo dell'elemento d'incentivo che deve essere insito in tutti gli aiuti nel settore agricolo (eccetto quelli a carattere compensativo).

101.

Infine, l'argomento secondo cui il FEAOG non avrebbe garantito la copertura finanziaria degli impegni assunti a livello italiano è quanto meno singolare, dal momento che il cofinanziamento della costituzione di associazioni di produttori implica il rimborso automatico, da parte del FEAOG, di una parte dell'importo dell'aiuto approvato nel quadro dell'OCM.

102.

In simili circostanze, la Commissione non può fare a meno di dubitare, allo stato attuale, della compatibilità con il mercato comune degli aiuti previsti a favore di queste tre associazioni di produttori.

103.

Per quanto riguarda l'aiuto ad AGRISUD, poiché i diritti dell'associazione si sono estinti soltanto il 15 novembre 2001, cioè dopo la notifica della legge n. 32, la Commissione ritiene che le autorità italiane avrebbero potuto procedere direttamente al pagamento dell'aiuto fino al 15 novembre 2001 senza ricorrere alla suddetta legge, impiegando i fondi che esse hanno poi deciso d'imputare al bilancio di quest'ultima. Inoltre, se l'associazione avesse ottenuto un aiuto dalle autorità italiane, si sarebbe semplicemente trattato del seguito delle prime rate corrisposte in conformità dell'articolo 14 del regolamento (CEE) n. 1035/72 e quindi anche questo aiuto sarebbe stato conforme alle disposizioni del regolamento in parola.

104.

In tali circostanze, e in considerazione del fatto che le autorità italiane si sono impegnate a modificare i paragrafi 1 e 2 dell'articolo 124 in modo tale che l'aiuto, limitato alle spese di costituzione e di funzionamento amministrativo dell'organizzazione interessata, sia calcolato sulla base delle percentuali del valore della produzione commercializzata indicate al punto 95, come previsto all'articolo 14 del regolamento (CEE) n. 1035/72, la Commissione, riferendosi all'approccio menzionato al punto 94, ritiene che siano soddisfatte le condizioni dell'articolo 14 del regolamento (CEE) n. 1035/72 in ordine all'associazione interessata e che l'aiuto in parola, fondato su questo stesso articolo, sia ipso iure compatibile con l'OCM ortofrutticoli e non debba formare oggetto della presente decisione.

Paragrafo 3

105.

La Commissione rileva che l'aiuto previsto in questo paragrafo si fonda sull'articolo 14, paragrafo 2, lettera a) del regolamento (CE) n. 2200/96 del Consiglio, del 28 ottobre 1996, relativo all'organizzazione comune dei mercati nel settore degli ortofrutticoli (22), nonché sull'articolo 2 del regolamento (CE) n. 20/98 della Commissione, del 7 gennaio 1998, recante modalità di applicazione del regolamento (CE) n. 2200/96 del Consiglio per quanto riguarda gli aiuti ai gruppi di produttori prericonosciuti (23).

106.

A norma dell'articolo 14, paragrafo 2, lettera a) del regolamento (CE) n. 2200/96, nei cinque anni successivi alla data del prericonoscimento, gli Stati membri possono accordare ai gruppi di produttori aiuti intesi ad incentivarne la costituzione e ad agevolarne il funzionamento amministrativo.

107.

A norma dell'articolo 2 del regolamento (CE) n. 20/98 della Commissione, l'aiuto di cui all'articolo 14, paragrafo 2, lettera a) del regolamento (CE) n. 2200/96 è concesso per le spese di costituzione e di funzionamento amministrativo del gruppo di produttori sotto forma di aiuto forfettario limitato a:

100 000 ecu il primo anno,

100 000 ecu il secondo anno,

80 000 ecu il terzo anno,

60 000 ecu il quarto anno,

50 000 ecu il quinto anno,

ed è versato in rate annue, per un periodo massimo di sette anni a decorrere dalla data del prericonoscimento.

108.

Nella fattispecie, la Commissione constata che l'aiuto previsto soddisfa i requisiti dell'articolo 2 del regolamento (CE) n. 20/98 e, di conseguenza, anche i pertinenti requisiti del regolamento (CE) n. 2200/96. L'aiuto è dunque compatibile con le disposizioni dell'organizzazione comune dei mercati nel settore degli ortofrutticoli e, in quanto aiuto nazionale espressamente autorizzato da un regolamento che istituisce un'organizzazione comune dei mercati, non deve essere esaminato alla luce degli articoli 87 e 88 del trattato (cfr. punto 94). Pertanto, esso non forma oggetto della presente decisione.

Articolo 135

109.

In questo articolo, le autorità italiane fanno espresso riferimento alla Disciplina comunitaria degli aiuti di Stato per la ricerca e lo sviluppo  (24) anziché alla comunicazione della Commissione del 1998 che la modifica (25). È quindi sulla base di questa Disciplina che sarà valutato l'articolo 135 della legge in oggetto.

Paragrafo 3

110.

A giudicare dalla descrizione, l'aiuto previsto in questo paragrafo si configura come un aiuto per attività di ricerca industriale. La Commissione constata che il tasso di aiuto e le maggiorazioni previste (50 % delle spese ammissibili, con possibilità di maggiorazione del 10 % per progetti di ricerca presentati da piccole e medie imprese e del 15 % per progetti di ricerca i cui obiettivi rientrano all'interno di progetti o programmi specifici realizzati nell'ambito del vigente programma quadro comunitario di ricerca e sviluppo) corrispondono a quanto previsto per questo tipo di attività ai punti 5.3, 5.10.1 e 5.10.3 della Disciplina succitata e che il cumulo di tali aiuti non darà luogo al superamento dell'intensità massima fissata al punto 5.10.6 (75 % per attività di ricerca industriale). Essa rileva altresì che le spese ammissibili sono limitate a quelle menzionate nell'allegato II della Disciplina e che i risultati della ricerca saranno accessibili a tutti gli interessati.

111.

Tenuto conto di tali elementi, la Commissione ritiene che l'aiuto di cui all'articolo 135, paragrafo 3 della legge in oggetto risponda ai requisiti della Disciplina comunitaria degli aiuti di Stato per la ricerca e lo sviluppo e possa beneficiare della deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c) del trattato in quanto aiuto destinato ad agevolare lo sviluppo di alcune attività o regioni economiche senza alterare gli scambi in misura contraria al comune interesse.

Paragrafo 4

112.

A giudicare dalla descrizione, l'aiuto previsto in questo paragrafo si configura come un aiuto per attività preconcorrenziali. La Commissione constata che il tasso di aiuto e le maggiorazioni previste (25 % delle spese ammissibili, con possibilità di maggiorazione del 10 % per progetti di ricerca presentati da piccole e medie imprese e del 15 % per progetti di ricerca i cui obiettivi rientrano all'interno di progetti o programmi specifici realizzati nell'ambito del vigente programma quadro comunitario di ricerca e sviluppo) corrispondono a quanto previsto per questo tipo di attività ai punti 5.3, 5.10.1 e 5.10.3 della Disciplina succitata e che il cumulo di tali aiuti non darà luogo al superamento dell'intensità massima fissata al punto 5.10.6 (50 % per attività di ricerca preconcorrenziali). Essa rileva altresì che le spese ammissibili sono limitate a quelle menzionate nell'allegato II della Disciplina e che i risultati della ricerca saranno accessibili a tutti gli interessati.

113.

Tenuto conto di tali elementi, la Commissione ritiene che l'aiuto di cui all'articolo 135, paragrafo 4 della legge in oggetto risponda ai requisiti della Disciplina comunitaria degli aiuti di Stato per la ricerca e lo sviluppo e possa beneficiare della deroga prevista all'articolo 87, paragrafo 3, lettera c) del trattato in quanto aiuto destinato ad agevolare lo sviluppo di alcune attività o regioni economiche senza alterare gli scambi in misura contraria al comune interesse.

Decisione

114.

Riassumendo, alla luce degli elementi suesposti, la Commissione ha deciso:

di non sollevare obiezioni riguardo agli aiuti di cui agli articoli 99, paragrafo 2, lettera b) (per quanto riguarda il settore agricolo), 107, 112, 120, 122 e 135 della legge in oggetto, avendo constatato che essi sono compatibili con il mercato comune;

di non sollevare obiezioni riguardo agli aiuti di cui all'articolo 110 della legge in oggetto, raccomandando però alle autorità italiane di computare le spese per la ricerca idrica tra le spese ammissibili solo fino ad un massimo del 12 % del costo degli investimenti materiali per l'irrigazione delle colture praticate negli allevamenti di chiocciole e di combinare l'aiuto per l'acquisto di locali con l'ammodernamento dei medesimi;

di avviare la procedura di cui all'articolo 88, paragrafo 2 del trattato in merito agli aiuti di cui all'articolo 99, paragrafo 2, lettera a) (per quanto riguarda il settore agricolo), nonché all'articolo 124, paragrafi 1 e 2, della legge in oggetto.

115.

Nel quadro di detta procedura, la Commissione invita le autorità italiane a presentare le proprie osservazioni e a fornire tutte le informazioni utili ai fini della valutazione degli aiuti in questione, entro un mese dalla data di ricezione della presente, nonché a trasmettere senza indugio copia della presente lettera ai beneficiari potenziali degli aiuti.

116.

La Commissione desidera richiamare all'attenzione dell'Italia che l'articolo 88, paragrafo 3 del trattato CE ha effetto sospensivo e che, in forza dell'articolo 14 del regolamento (CE) n. 659/1999 del Consiglio, essa può imporre allo Stato membro interessato di recuperare ogni aiuto illegale dal beneficiario.

117.

Con la presente la Commissione comunica all'Italia che informerà gli interessati attraverso la pubblicazione della presente lettera e di una sintesi della stessa nella Gazzetta ufficiale dell'Unione europea. Tutti gli interessati anzidetti saranno invitati a presentare osservazioni entro un mese dalla data di detta pubblicazione.

118.

Si richiama inoltre l'attenzione delle autorità italiane sul fatto che la legge n. 32 dovrà essere modificata conformemente agli impegni assunti dalle autorità italiane nell'ambito dell'esame degli articoli citati in oggetto. Il nuovo testo di legge dovrà essere notificato alla Commissione affinché questa possa verificare se gli impegni in questione sono stati debitamente recepiti.“


(1)  UL L 118, 20.5.1972, str. 1.

(2)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

(3)  UL C 232, 12.8.2000, str. 17.

(4)  Lettera SG (2002) D/233133 del 18.12.2002.

(5)  GU C 232 del 12.8.2000, pag. 17.

(6)  GU L 118 del 20.5.1972, pag. 1.

(7)  GU L 297 del 21.11.1996, pag. 1

(8)  GU L 4 dell'8.1.1998, pag. 40.

(9)  GU C 45 del 17.2.1996, pag. 5.

(10)  Cfr. nota in calce n. 1.

(11)  GU L 1 del 3.1.2004, pag. 1.

(12)  Cfr. articolo 20, paragrafo 2, primo comma del regolamento.

(13)  GU C 71 dell'11.3.2000, pag. 14.

(14)  Cfr. nota 6.

(15)  GU C 48 del 13.2.1998, pag. 2

(16)  Lettera SG (2001) D/290914 dell'8.8.2001.

(17)  Il punto 10.7 degli Orientamenti dispone infatti che la Commissione applicherà i principi enunciati nella sezione 10 agli aiuti concessi a copertura delle spese di avviamento delle associazioni di produttori incaricate di controllare l'utilizzazione delle denominazioni di origine o dei marchi di qualità.

(18)  GU C 232 del 12.8.2000, pag. 17.

(19)  GU 30 del 20.4.1962, pag. 993/62.

(20)  Lettera SG (2001) D/288933 del 5.6.2001.

(21)  Cfr. lettera SG(2001) D/288558 del 16.5.2001.

(22)  GU L 297 del 21.11.1996, pag. 1.

(23)  GU L 4 dell'8.1.1998, pag. 40.

(24)  Cfr. nota 4.

(25)  Cfr. nota 12.


Evropska centralna banka

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/37


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 17. februarja 2005

na zahtevo Sveta Evropske unije o predlogu za direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o ponovnem sprejetju Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ter Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij

(CON/2005/4)

(2005/C 52/10)

1.

Evropska centralna banka (ECB) je dne 15. septembra 2004 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu za direktivi Evropskega parlamenta in Sveta (1): prva direktiva (v nadaljevanju: „predlagana bančna direktiva“) o ponovnem sprejetju Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (2) in druga direktiva (v nadaljevanju: „predlagana direktiva o kapitalski ustreznosti“) o ponovnem sprejetju Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (3) (v nadaljevanju skupaj: „predlagani direktivi“).

2.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz prve alinee člena 105(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki določa, da se ECB zaprosi, da svetuje glede vseh predlaganih aktov Skupnosti na področjih iz njene pristojnosti. Predlagani direktivi vsebujeta določbe, ki so bistvene za trdnost in stabilnost finančnega sistema. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

3.

Predlagani direktivi sta bistveni sestavini Akcijskega načrta za finančne storitve. Njun cilj je modernizirati obstoječi okvir kapitalske ustreznosti za kreditne institucije in investicijske družbe. Zagotovili bosta po vsej EU enotno uporabo revidiranega okvirja za mednarodno zbliževanje izračunavanja kapitala in kapitalskih standardov za mednarodno dejavne banke (4) (v nadaljevanju: „Basel II“), ki ga je v juniju 2004 sprejel Baselski odbor za bančni nadzor (Basel Committee on Banking Supervision – BCBS) in potrdili guvernerji centralnih bank in predstojniki organov bančnega nadzora v državah skupine G-10. Predlagani direktivi zlasti določata celovitejši in za tveganja občutljivejši pristop, ki omogoča boljše upravljanje s tveganji v finančnih institucijah, kar bo prispevalo k finančni stabilnosti, vlivalo zaupanje v finančne institucije in krepilo varstvo potrošnikov.

4.

ECB je v svojih prejšnjih prispevkih (5) nadvse podpirala delo BCBS in Evropske komisije v zadnjih letih, usmerjeno v vzpostavitev revidiranega sklopa pravil o kapitalski ustreznosti za kreditne institucije in investicijske družbe. ECB pozdravlja dejstvo, da je BCBS dosegel končni dogovor o Baslu II. Prav tako pozdravlja dejstvo, da je Komisija kmalu po tem sprejela predloge, ki bodo zagotovili, da bodo mednarodno dejavne banke in investicijske družbe v EU dosledno in pravočasno izvedle Basel II, in ki bodo tudi razširili pristop Basla II na druge finančne institucije v EU ob upoštevanju njihovih posebnosti.

5.

ECB je prepričana, da bosta predlagani direktivi, ko ju bodo države članice ustrezno prenesle v nacionalno zakonodajo, znatno okrepili trdnost in stabilnost bančnega sistema EU z uporabo bolj izpopolnjenih in za tveganja občutljivih kapitalskih standardov. ECB zato poudarja svoje splošno pozitivno stališče do predlaganih direktiv. Ne glede na to splošno mnenje pa ima ECB vrsto splošnih in posebnih pripomb v zvezi s predlaganima direktivama in njuno uporabo v prihodnosti (6).

Splošne pripombe

Pravni instrumenti za enotno izvajanje po EU

6.

ECB je ob več priložnostih, zlasti v svojem Mnenju CON/2004/7 o predlagani direktivi o strukturi odborov (7) (katere namen je uvesti v vrsto veljavnih direktiv Skupnosti spremembe, potrebne za razširitev „Lamfalussyjevega procesa“ v zvezi s finančnimi predpisi iz sektorja vrednostnih papirjev na vse ostale finančne sektorje), podprla priporočila Medinstitucionalne skupine za spremljanje, da se pravni akti Skupnosti na ravni ena omejijo na okvirna načela in da se na ravni dva, kadar je to le mogoče, uporabljajo uredbe. Kot je navedeno v odstavku 6 Mnenja CON/2004/7 ECB, bi po mnenju ECB izvedba priporočil Medinstitucionalne skupine za spremljanje postopoma lahko privedla do tega, da bi akti na ravni dva postali glavni del tehničnih pravil, ki veljajo za finančne institucije v EU.

7.

V istem smislu je ECB v svojih pripombah na tretji dokument o posvetovanju predlagala, da bi za izvedbo Basla II morale biti tehnične priloge k predlaganima direktivama sprejete neposredno kot ukrepi na ravni dva in, kjer bi bilo to združljivo z nujno prožnostjo pri nacionalni izvedbi, z uredbami Skupnosti.

8.

Izvedba Basla II je po mnenju ECB ponudila enkratno priložnost za revidiranje kapitalskih zahtev EU v tej smeri, ki pa ni bila izkoriščena. ECB priznava, da bo Komisija po členu 150(1) predlagane bančne direktive imela, v skladu s „komitološkim“ postopkom iz člena 151 predlagane bančne direktive, pooblastila za sprejetje „uskladitev določb v prilogah od V do XII, s katerimi se bo upošteval razvoj na finančnih trgih, zlasti novi finančni produkti, ali pri računovodskih standardih ali zahtevah, določenih v zakonodaji Skupnosti“.

9.

Vendar pa bi bilo v skladu s sporazumom o razširitvi Lamfalussyjevega procesa iz sektorja vrednostnih papirjev na vse ostale finančne sektorje (8) bolj zaželeno omejiti predlagani direktivi tako, da bi zajemali okvirna načela, ki odražajo osnovne politične odločitve in vsebinska vprašanja na področju kapitalske ustreznosti za kreditne institucije in investicijske družbe, in združiti tehnične določbe o kapitalski ustreznosti v eno neposredno uporabljivo uredbo na ravni dva. Ta pristop bi okrepil enotno izvajanje Basla II po vsej EU, finančnim skupinam, ki delujejo v različnih državah EU, bi olajšal spoštovanje predpisov in zmanjšal stroške, spodbujal pa bi tudi enake konkurenčne pogoje in nadaljnje finančno združevanje.

10.

Če se šteje, da predlaganih direktiv na tej stopnji ni mogoče spremeniti v skladu s tem pristopom, ECB meni, da se predvidena pravna struktura ne bi smela šteti za dokončno zaželeni izid, ampak prej za enega od korakov v dolgoročnem postopku v smeri vzpostavitve, kjer je to mogoče, neposredno uporabljivega sklopa tehničnih pravil na ravni dva za finančne institucije v EU.

Omejitev možnosti izbire in diskrecije na nacionalni ravni

11.

Omejitev možnosti izbire na nacionalni ravni je nadvse pomembna, saj bi poenostavila pravni okvir, pomagala pri zbliževanju postopkov nadzora in prispevala k enakim konkurenčnim pogojem. ECB priznava napredek, ki ga je dosegel Odbor evropskih bančnih nadzornikov (Committee of European Banking Supervisors – CEBS) pri zmanjševanju primerov možnosti izbire in odstopanj. Popolnoma podpira prizadevanja CEBS in močno spodbuja nadaljnje delo na tem področju, saj kljub doseženemu napredku še vedno ostaja precej možnosti izbire, ki bi lahko predstavljale oviro za enake konkurenčne pogoje. Členi od 68 do 73 predlagane bančne direktive vsebujejo možnosti za odstopanje od kapitalskih zahtev na različnih ravneh znotraj skupin. Če se te možnosti štejejo za preveč pomembne, da bi se jih v nekaterih državah odpravilo, bi morala po mnenju ECB obstajati vsaj zbliževanje in preglednost glede situacij, v katerih se izvajajo, da bi se tako zagotovili enaki konkurenčni pogoji v EU. Glede na potrebo po nadaljnjem omejevanju možnosti izbire na nacionalni ravni bi ECB podpirala uvedbo posebne določbe, ki bi od Komisije zahtevala spremljanje napredka v tej smeri in, v nekem razumnem obdobju (npr. treh let), poročanje institucijam Skupnosti o uporabi preostalih primerov diskrecije na nacionalni ravni, v katerem bo ocenjeno, kako potrebna je in ali so potrebne nadaljnje regulativne pobude.

12.

Splošnost besedila pri več določbah predlaganih direktiv dopušča nacionalnim organom precej prostora za različne razlage, zaradi česar obstaja tveganje za neenakost konkurenčnih pogojev po EU. Poseben, a ne osamljen tak primer je člen 84(2) predlagane bančne direktive, ki določa, da lahko pristojni organi dopustijo kreditni instituciji uporabo pristopa, temelječega na internih bonitetnih ocenah (Internal Ratings Based Approach, v nadaljevanju: „pristop IRB“), če njeni sistemi za upravljanje in ocenjevanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju izpolnjujejo vrsto pogojev (npr. da so „trdni“, „neoporečno izvedeni“ in zagotavljajo „smiselno oceno“). Ta člen se sklicuje na dodatne pogoje, določene v Delu 4 Priloge VII k predlagani bančni direktivi, ki dopuščajo visoko stopnjo diskrecije pri nacionalni izvedbi. Čeprav ECB priznava, da je včasih treba uporabiti besedilo, ki nacionalnim organom dopušča precejšnjo stopnjo diskrecije (npr. da se ne zavira razvoj praks upravljanja s tveganji v kreditnih institucijah ali da se olajšata prožna prenos v nacionalno zakonodajo in uporaba ob upoštevanju različnih struktur nacionalnih bančnih sistemov ali nacionalnih pravnih ureditev), saj najboljše prakse nastanejo na trgu, bi bilo koristno omogočiti enotno razlago takšnih izrazov s strani pristojnih organov. Komisija bi se v ta namen lahko odločila za izdajo priporočil na podlagi nasvetov CEBS.

13.

ECB priporoča tudi uporabo enotne terminologije, s katero se izrazi, kako lahko pristojni organi posredujejo pred uporabo določenih uteži za tehtanje tveganja in tehnik merjenja. Jasno bi se lahko razlikovalo med primeri, ko se od pristojnih organov pričakuje, da bodo na podlagi vloge kreditne institucije izdali formalno upravno odločbo, in med tistimi, ko lahko pristojni organi preprosto pregledajo predlagano tehniko, ne da bi morali sprejeti formalno odločitev.

Vloga organa, odgovornega za nadzor na konsolidirani osnovi

14.

ECB meni, da pomeni večja vloga organa, odgovornega za nadzor na konsolidirani osnovi (v nadaljevanju: „nadzornik na konsolidirani osnovi“), kot je predvideno v členih od 129 do 132 predlagane bančne direktive, korak naprej, ob katerem pa se lahko pojavijo kompleksna vprašanja, ko se bo predlagana direktiva prenašala v nacionalno zakonodajo in uporabljala. Usklajevalna vloga, predvidena v členu 129(1), bo skupaj z določbami o delitvi informacij, vsebovanimi v členu 130(2) in členu 132, poenostavila odnose med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in bankami, s čimer se bo zaradi olajšanja postopka odločanja in znižanja celotnih stroškov nadzora povečala učinkovitost. To predstavlja primeren odziv na naraščajočo zahtevo bančnih skupin s precejšnjo čezmejno dejavnostjo (9) po zmanjšanju stroškov, ki jim nastanejo pri izpolnjevanju nadzornih in regulativnih zahtev, ki jim jih postavljajo razni nacionalni nadzorniki in regulatorji in ki se v nekaterih primerih prekrivajo ali niso v celoti harmonizirane.

15.

ECB nadalje pričakuje, da bo usklajevalna vloga nadzornika na konsolidirani osnovi, skupaj z izrecno zahtevo po izmenjavi informacij, prispevala k stabilnosti bančnega sektorja na ravni EU in na ravni posameznih držav članic. S stališča nadzornika na konsolidirani osnovi bi morali biti povečani prispevki nacionalnih nadzornikov glede lokalnih dejavnosti in tveganj podrejenih družb skupine v EU med seboj povezani, da bi omogočili temeljit pregled in oceno skupine kot celote, kakor je to zahtevano s členom 124 v povezavi s členi od 71 do 73 predlagane bančne direktive. S stališča nacionalnih nadzornikov bi lahko informacije, ki bi jih zbral nadzornik na konsolidirani osnovi, olajšale oceno morebitnih finančnih problemov pri drugih subjektih skupine, ki bi lahko vplivali na lokalne podrejene družbe. Poleg tega bi dodatne informacije, ki bi bile na razpolago nacionalnim nadzornikom, olajšale tudi izvajanje centralnobančnih funkcij na področju finančne stabilnosti, plačilnih sistemov in denarne politike.

16.

Člen 129(2) predlagane bančne direktive (v povezavi s členom 37(2) predlagane direktive o kapitalski ustreznosti) ponuja priložnost za omogočanje finančnega združevanja. Določa pravno podlago za uporabo pristopa IRB, naprednih pristopov merjenja (Advanced Measurement Approaches – AMA) in pristopa internih modelov za tržna tveganja za celotno skupino, ki je dopolnjena s postopkom poenostavitve postopka potrditve za celotno skupino. To bi moralo omogočiti usklajenost praks upravljanja za celotno skupino v zvezi z izpolnjevanjem regulativnih kapitalskih zahtev, kar bi moralo izboljšati združevanje skupinskih struktur in posledično bančnega sektorja kot celote.

17.

Ne glede na morebitne koristi člena 129(2) se lahko ob njegovi uporabi pojavijo kompleksna vprašanja, ki jih je treba predvideti in rešiti, da bi se tako povečal njegov učinek. Problemi bi na primer lahko nastali, če bi prišlo do nesporazumov med domačimi nadzorniki in nadzorniki v državi gostiteljici pri nadzoru podrejenih družb skupine, ki se štejejo za pomembne (10), v zvezi z razlago zahtev predlagane bančne direktive. Čeprav tretji pododstavek člena 129(2) zahteva, da nadzornik na konsolidirani osnovi sprejme ugotovitev, če ne pride do sporazuma med nadzornimi organi v šestih mesecih, je treba nesporazume med domačimi nadzorniki in nadzorniki v državi gostiteljici urediti tako, da se ne slabijo pooblastila pristojnih nacionalnih nadzornih organov, ki se morajo zanesti na izid pristopa za celotno skupino na lokalni ravni in zagotavljati enake konkurenčne pogoje (11).

18.

Morebitne koristi člena 129(2) so odvisne tudi od tega, kakšen je medsebojni vpliv med pooblastili pristojnih nacionalnih nadzornikov za izrekanje nadzornih ukrepov lokalnim podrejenim družbam po drugem stebru Basla II (postopek regulativnega nadzora) in odločitvami glede potrditve za celotno skupino. Kreditne institucije, ki vlagajo zahtevke po členu 129(2), potrebujejo pravno varnost. S tem v zvezi je treba nameniti pozornost veljavnim postopkom in sodni presoji odločitev za celotno skupino kot tudi stalnemu nadzoru uporabe pristopa IRB in AMA za celotno skupino. Pooblastila nadzornih organov, na podlagi katerih lahko odpravijo pomanjkljivosti v skupinskem pristopu, ki nastopijo po tem, ko je bila potrditev že dana, in umaknejo potrditev, bi torej morala biti urejena v predlagani bančni direktivi.

19.

Glede na pomembnost zgoraj navedenih vprašanj za učinkovito uporabo člena 129(2) predlagane bančne direktive ECB močno podpira delo, ki naj ga opravi CEBS v zvezi z uporabo člena 129 kot celote, in je prepričana, da bo imelo za posledico enotno uporabo. Predlaga pa vključitev določbe v predlagano bančno direktivo, ki bi zahtevala oceno in po potrebi spremembo člena 129 tri leta po prenosu direktive v nacionalno zakonodajo, da bi se tako upoštevalo, kako se člen 129 uporablja v praksi in ali dosega svoje cilje.

20.

ECB bi podpirala tudi delo CEBS v zvezi s členom 131 predlagane bančne direktive, ki od nadzornika na konsolidirani osnovi in drugih pristojnih nadzornih organov zahteva, da imajo „pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju“. ECB zato podpira delo CEBS glede razvoja vzorčnega dogovora o usklajevanju in sodelovanju, ki ga bodo uporabljali vsi zadevni nadzorni organi.

Časovni okvir in prehodne določbe

21.

ECB pozdravlja določbe o časovnem okvirju uvedbe novih kapitalskih zahtev v Poglavju 1 Naslova VII predlagane bančne direktive. Te določbe odražajo časovni okvir, določen v Baslu II, in bi morale zagotoviti, da evropske kreditne institucije niso postavljene v slabši položaj v primerjavi z njihovimi konkurenti iz tretjih držav. Dodatno bi odložena uporaba v določeni meri izničila priprave, ki so jih kreditne institucije v EU opravile, da bi se držale izhodiščnega časovnega okvirja. Iz teh razlogov ECB spodbuja institucije Skupnosti, da se držijo razporeda, ki ga je predlagala Komisija.

22.

ECB poleg tega meni, da bi bilo treba posvetiti pozornost daljnosežni naravi reform in preostali negotovosti glede njenega vpliva na raven kapitala v finančnem sistemu EU kot celoti (čeprav je bila ta negotovost s kvantitativnimi študijami učinkov zmanjšana v največji možni meri). Iz tega razloga ECB popolnoma podpira uvedbo prehodnih zahtev v členu 152 predlagane bančne direktive, ki omejujejo učinek na minimalne kapitalske zahteve za kreditne institucije v prvih treh letih po prenosu direktive v nacionalno zakonodajo.

23.

Čeprav morajo ocene dejavnikov tveganja temeljiti na zgodovinskih serijah podatkov, ki so dovolj dolge, da pokrivajo nihanja ekonomskih pogojev, bi morale prehodne določbe podpirati kreditne institucije pri prehodu k bolj izpopolnjenemu pristopu IRB z začasno omilitvijo nekaterih zahtev, ki bi se z izboljševanjem sposobnosti institucije, da zbira podatke, postopoma postroževale. To se nanaša na obveznost, da imajo podatke o zgodovinskih opazovanjih verjetnosti neizpolnitve obveznosti za vsaj pet let (odstavek 66 v Delu 4 Priloge VII k predlagani bančni direktivi). V tem smislu bo člen 154(5) predlagane direktive državam članicam dovolil uporabo zmanjšane zahteve po podatkih za dve leti za tiste kreditne institucije, ki so se odločile za uvedbo pristopa IRB pred 31. decembrom 2007. Vendar pa morajo institucije, ki bodo sprejele pristop IRB po 31. decembru 2007, imeti podatke za tri leta do konca leta 2008, za štiri leta do konca leta 2009 in podatke za pet let do konca leta 2010. V praksi ne bodo mogle imeti podatkov za tri leta do konca leta 2008, če niso zbrale že podatkov za dve leti do konca leta 2007. ECB posledično meni, da bi bilo zaželeno spremeniti to določbo tako, da bi realno dopuščala odobritev uporabe pristopa IRB tudi med prehodnim obdobjem. S tem v zvezi ECB pozdravlja spremembe člena 154(5) in (6), določene v splošnem pristopu Sveta, ki predstavljajo pragmatično rešitev.

Spremljanje strukturnih in morebitnih procikličnih učinkov novega okvirja

24.

Splošen strukturni učinek predlaganih direktiv je zbudil določene pomisleke, ki so med drugim izhajali iz zahtevne naloge povezovanja kapitalske nevtralnosti in naraščajoče izpopolnjenih pristopov. ECB popolnoma podpira splošno kalibracijo regulativnih kapitalskih zahtev, določenih v predlaganih direktivah, in ugotavlja, da so izsledki kvantitativne študije učinkov (quantitative impact study – QIS3) (12), ki je zajela države članice, podali splošno pozitivno oceno glede vpliva na manjše kreditne institucije v EU, investicijske družbe v EU in posojanje majhnim in srednjim podjetjem (česar, kot se zdi, predlagani direktivi ne bosta ovirali), kot tudi glede ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev znotraj EU v razmerju do konkurentov iz tretjih držav. ECB ugotavlja, da splošna pozitivna ocena izhaja tudi iz poročila o finančnih in makroekonomskih posledicah revidiranih kapitalskih zahtev, pripravljenega pod okriljem Evropske komisije (13). Vendar pa vnaprejšnja ocena kvantitativnega učinka predlaganih direktiv ne more zajeti njunih dinamičnih vplivov, saj se vedenje finančnih institucij lahko spremeni spričo spodbude zaradi drugačnih uteži za tehtanje tveganja po revidiranih kapitalskih zahtevah v primerjavi z veljavnimi zahtevami. ECB bi zato podprla redno spremljanje za nazaj, ki bi moralo zajeti tudi strukturne implikacije in porazdelitev tveganj.

25.

Poleg splošnega učinka predlaganih direktiv bo v prihodnje lahko treba spremljati tudi nekatere posebne značilnosti. ECB primeroma opaža, da ugodnejše obravnavanje posojil za poslovne nepremičnine po standardiziranem pristopu in osnovnem pristopu IRB (14) ponuja povečano prožnost v primerjavi z Baslom II. ECB bi poudarila, da bi moral biti medsebojni vpliv med razpoložljivostjo posojil za poslovne nepremičnine in cenami nepremičnin, poleg skrbnega vrednotenja zavarovanja s strani bank, tudi predmet podrobnega spremljanja z makrobonitetnega vidika. ECB namerava prispevati k temu procesu spremljanja.

26.

V zvezi z morebitnim procikličnim učinkom predlaganih direktiv (t. j. možnost, da bi se kapitalske zahteve postrožile v obdobju recesije in omilile v obdobju gospodarske rasti ter bi se tako še povečala ciklična nihanja) ECB priznava pomembnost rešitve tega vprašanja in precejšen napredek, dosežen pri zmanjšanju teh nevarnosti s prilagoditvijo predlaganih direktiv v smeri omejitve procikličnih učinkov. Nadzorni organi v EU imajo skupen interes, da preučijo primerne načine za zmanjšanje tveganja povečane procikličnosti, saj se makroekonomski pogoji postopno vse tesneje prepletajo, zlasti v euroobmočju. Enoten pristop k obravnavi procikličnosti bi podpiral tudi enake konkurenčne pogoje in preglednost na enotnem trgu. Vendar pa ECB še vedno šteje za potrebno spremljanje s strani Komisije in pristojnih nacionalnih organov.

27.

ECB zato podpira predlog, da bi morala Komisija periodično spremljati, ali ima predlagana bančna direktiva pomembne učinke na ekonomski cikel, kot je določeno v členu 156 te direktive. ECB nadalje ugotavlja, da spada v pristojnost Komisije, da sprejme predloge za spremembe ponovno sprejete konsolidirane bančne direktive, to pa velja tudi za morebitne zakonodajne „ukrepe za izboljšanje stanja“, omenjene v členu 156. Vendar pa je z makrobonitetnega vidika odločilno, da so morebitni zakonodajni „ukrepi za izboljšanje stanja“ simetrične narave in da se kapitalski standardi spremenijo le, kadar se prilagoditev lahko v bonitetnem smislu ohrani skozi celoten cikel. ECB predlaga, da se ta potreba pojasni v uvodni izjavi 59 k predlagani bančni direktivi.

Posebne pripombe

Opredelitev centralnih bank

28.

Po mnenju ECB je treba pojasniti njen status v zvezi z izvzetjem centralnih bank iz predlagane bančne direktive. Prva alinea člena 2 izvzema „centralne banke držav članic“ iz področja uporabe predlagane bančne direktive, medtem ko člen 4(23) opredeljuje izraz „centralne banke“ (za razliko od „centralne banke držav članic“), s čimer se vključi ECB, če ni drugače navedeno. ECB predlaga, da se člen 2 spremeni tako, da se izrecno navede, da velja izvzetje tudi za ECB.

Solo konsolidacija

29.

Člen 70 predlagane bančne direktive daje pristojnim organom možnost, da od primera do primera in pod določenimi pogoji dopustijo, da nadrejene kreditne institucije v posameznih državah članicah vključijo podrejene družbe, ki se nahajajo v EU, v izračune, zahtevane s členom 68(1) predlagane bančne direktive. Ta postopek se imenuje „solo konsolidacija“.

30.

ECB priporoča ponovno presojo pogojev, pod katerimi se lahko uporabi solo konsolidacija (15). Eden od teh pogojev je v členu 69(1)(a) predlagane bančne direktive, po katerem ne sme biti nobenih zadržkov za prenos lastnih sredstev z nadrejene na podrejeno družbo. Po mnenju ECB ne gre za primeren pogoj, ki se naloži v kontekstu zahtev glede solo konsolidacije nadrejeni družbi. S tem v zvezi ECB toplo pozdravlja dejstvo, da bodo spremembe člena 70 predlagane bančne direktive, določene v splošnem pristopu Sveta, postavile zahteve v zvezi s prenosljivostjo lastnih sredstev s podrejene družbe na nadrejeno družbo in odstranile zahtevo, da ne sme biti nobenih zadržkov za prenos lastnih sredstev z nadrejene na podrejeno družbo. ECB ugotavlja, da bi se solo konsolidacija nanašala na podrejene družbe, ki se nahajajo v drugih državah članicah kot pa nadrejena družba. V praksi to pomeni, da se bo finančno stanje podrejene družbe za namen kapitalske ustreznosti obravnavalo, kot da bi bilo del lastnega finančnega stanja nadrejene družbe. Nadzornik nadrejene družbe mora zato imeti popoln dostop do informacij o kakovosti sredstev, obveznosti in kapitala podrejene družbe. ECB predlaga, da se doda nadaljnje merilo, s katerim bi se zagotovilo, da bi nadzorni organ nadrejene družbe lahko učinkovito preveril takšne informacije o finančnem stanju podrejenih družb, ki se nahajajo v drugih državah članicah. ECB v načelu tudi močno podpira preglednost uporabe člena 70 direktive in pozdravlja določbe s tem namenom, vsebovane v splošnem pristopu Sveta.

31.

ECB ugotavlja, da člen 70 predlagane bančne direktive ne postavlja pod vprašanje uporabo posameznih kapitalskih zahtev za podrejene družbe v EU, ki so vključene v posamezne kapitalske zahteve za nadrejeno kreditno institucijo. Koristno bi bilo pojasniti, da člen 70 ne posega v zahteve, ki jih zadevnim podrejenim družbam postavlja člen 68.

Kapitalske zahteve za medbančna posojila znotraj skupine

32.

Člen 80(7) predlagane bančne direktive dopušča pristojnim organom, da pod določenimi pogoji izvzamejo iz kapitalskih zahtev za kreditno tveganje tista posojila, ki jih kreditna institucija da svoji nadrejeni družbi, svoji podrejeni družbi ali drugim podrejenim družbam iste nadrejene družbe (16). ECB poudarja, da bi morale biti vse izpostavljenosti kreditnemu tveganju predmet ustreznih kapitalskih zahtev. Pogoji, pod katerimi se uporabi izjema po členu 80(7), ne odpravijo kreditnega tveganja pri zadevnih posojilnih transakcijah glede na to, da, na primer, ena od kreditnih institucij lahko ne izpolni svojih obveznosti do druge kreditne institucije, ki jo obvladuje ista nadrejena družba. ECB dodatno ugotavlja, da se bo člen 80(7) v prvi vrsti uporabljal za medbančna posojila, pri katerih so kapitalske zahteve bistvene za omejitev sistemskih tveganj. ECB nadalje ugotavlja, da takšna izjema po Baslu II (17) ni predvidena in bi v nekaterih bančnih sistemih lahko vplivala na enake konkurenčne pogoje na nacionalni ravni. ECB posledično priporoča, da ta oblika posojil ostane predmet kapitalskih zahtev.

Eksterne institucije za ocenjevanje kreditne sposobnosti

33.

ECB bi želela izpostaviti tri vprašanja v zvezi s priznavanjem eksternih institucij za ocenjevanje kreditne sposobnosti (External Credit Assessment Institutions – ECAI).

34.

Najprej vidi ECB možnost za nadaljnjo specifikacijo zahteve po „neodvisnosti“ v Oddelku 1.2 Dela 2 v Prilogi VI k predlagani bančni direktivi. Pristojni organi bi morali v postopku ocenjevanja upoštevati dejavnike, kot so lastniška in organizacijska struktura ECAI, njeni finančni viri, zaposleni in strokovno znanje, pa tudi upravljanje te institucije. Po mnenju ECB bi morali pristojni organi preverjati tudi, ali imajo ECAI učinkovite notranje postopke za identifikacijo, izogibanje in reševanje morebitnih nasprotij interesov, s katerimi se zagotovi, da se zaupne informacije nenamerno ne objavijo, razkrijejo ali zlorabijo. Ta vprašanja so široko priznana kot ključne politične teme in potrjena v dokumentu „Statement of Principles Regarding the Activities of Credit Rating Agencies“ (Izjava o načelih glede dejavnosti bonitetnih agencij) Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje (International Organization of Securities Commissions – IOSCO) z dne 25. septembra 2003 (18).

35.

Drugič, ECB bi želela poudariti potrebo po preudarnem in poštenem pristopu nadzornikov pri ocenjevanju verodostojnosti in tržne sprejemljivosti ECAI. Zlasti je pomembno, da pristojni organi, kadar ocenjujejo kandidate za ECAI, ne ustvarjajo ovir za vstop novih tržnih udeležencev z nalaganjem nerazumnih bremen za izpolnitev meril, določenih v Oddelku 2.1 Dela 2 v Prilogi VI k predlagani bančni direktivi (tržni delež, prihodki in finančni viri, učinek na oblikovanje cen). Namesto tega so pristojni organi zaprošeni, da primerno osredotočijo svoje vrednotenje na trdnost in solidnost metodologije ocenjevanja. Ustrezne določbe bi zato morale biti nadalje razvite, da bi dopuščale zadostno diferenciran postopek ocenjevanja. V tem kontekstu bi ECB podprla spremembo besedila tega oddelka v skladu z Baslom II, s čimer bi se zagotovilo, da verodostojnost izhaja iz tržne sprejemljivosti in iz trdne metodologije.

36.

Tretjič, ECB poudarja potrebo po ustreznem zbliževanju in sodelovanju na področju nadzora glede priznavanja ECAI. Visoka stopnja usklajenosti med praksami držav članic bo nepogrešljiva za zagotovitev primerljivosti eksternih bonitetnih ocen in enakih konkurenčnih pogojev za kreditne institucije, ki uporabljajo te ocene po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje, prispevala pa bo tudi k zmanjšanju tveganja regulativne arbitraže. Sodelovanje pri nadzoru bo poleg tega odločilno pri zniževanju stroškov, povezanih z regulativo, za tiste ECAI, ki zaprosijo za priznanje v več kot eni državi članici. Trenutno členi 81(3), 82(2) in 97(3) predlagane bančne direktive vključujejo samo možnost diskrecije glede vzajemnega priznavanja. V skladu z enotno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi s prostim opravljanjem storitev ECB meni, da bi moralo biti vzajemno priznavanje splošno načelo za ECAI znotraj EU. To nadzorniku ne bi preprečevalo, da se odloči za postavitev dodatnih zahtev za primernost, s katerimi bi se upoštevale posebnosti nacionalnega trga, dokler takšne zahteve ne podvajajo enakovrednih pogojev, ki so bili že izpolnjeni v izhodiščni državi članici. ECB pozdravlja dokument o posvetovanju CESR o morebitnih regulativnih pristopih glede bonitetnih agencij (19). Močno podpira tudi delo, ki ga trenutno opravlja CEBS za harmonizacijo meril za priznavanje ECAI. ECB meni, da je postopek prirejanja (Mapping Process) (določen v Prilogi 2 k Baslu II), po katerem nacionalni organi med drugim prirejajo ocene kreditnega tveganja obstoječim utežem za tehtanje tveganja, zelo pomemben, zato bi moral CEBS spodbujati zbliževanje na tem področju.

Trajna delna uporaba za nekatere izpostavljenosti

37.

ECB ugotavlja, da predlagana bančna direktiva v nasprotju z Baslom II dopušča trajno delno uporabo pristopa IRB za bistvene izpostavljenosti in v pomembnih poslovnih enotah v različnih okoliščinah, naštetih v členu 89(1)(a), (b) in od (d) do (g) predlagane bančne direktive. ECB ugotavlja, da je namen omejevanja trajne delne uporabe v izogibanju temu, da bi banke trajno obravnavale visoko tvegane izpostavljenosti po standardiziranem pristopu, za nizko tvegane skupine izpostavljenosti pa bi uporabljale svoje lastne ocene parametrov tveganja in tako v vsakem primeru izbrale najugodnejši pristop.

38.

ECB podpira, da se trajna delna uporaba omogoči majhnim kreditnim institucijam za njihove izpostavljenosti do centralnih držav, kreditnih institucij in investicijskih družb, saj bi bila uporaba lastnih ocen v takšnih primerih preveč obremenjujoča, s tem pa bi se majhne kreditne institucije lahko oviralo pri uvedbi pristopa IRB. Položaj malih kreditnih institucij je pravilno urejen v novi uvodni izjavi 35A, ki je predlagana v splošnem pristopu Sveta. ECB priporoča, da Komisija pregleda, ali je bila uporaba člena 89 predlagane bančne direktive učinkovita pri doseganju svojih ciljev, tri leta po prenosu direktive v nacionalno zakonodajo.

Enotno obravnavanje obveznosti pri pristopu IRB in standardiziranem pristopu

39.

Pri kapitalskem obravnavanju obveznosti po standardiziranem pristopu in po osnovnem pristopu IRB je prišlo do neenotnosti. Po razumevanju ECB je to razlikovanje nenamerno. Če pa to vprašanje ne bi bilo urejeno, bi lahko imelo za posledico postavitev kapitalske zahteve po osnovnem pristopu IRB za nekatere garancije, ki zmanjšujejo tveganja in varujejo stabilnost finančnega sistema s tem, da zagotavljajo izvršitev poravnave v nekaterih plačilnih sistemih. ECB zato priporoča, da se besedilo v odstavku 1.11(a) v Delu 3 Priloge VII k predlagani bančni direktivi spremeni tako, da bo ustrezalo enakovredni določbi za standardizirani pristop, t. j. da se določi, da se za kreditne linije, ki so neizkoriščene, ki jih institucija lahko kadar koli brezpogojno prekliče brez predhodne najave ali pri katerih je dejansko določen avtomatičen preklic zaradi poslabšanja kreditojemalčeve kreditne sposobnosti, uporabi konverzijski faktor 0 %.

Postopek regulativnega nadzora

40.

ECB poudarja pomembnost tega, da se drugi steber obravnava kot enako pomemben v primerjavi z drugima stebroma Basla II, in sicer minimalnimi kapitalskimi zahtevami in tržno disciplino. ECB meni, da lahko zelo splošno besedilo členov 123 in 124 predlagane bančne direktive, ki odražajo drugi steber, zmotno nakazujejo, da vsi trije stebri niso enako pomembni.

41.

S stališča ECB in ker v predlagani bančni direktivi koncept „internega kapitala“ (internal capital) (ki je uporabljen v členu 123 direktive) ni opredeljen, se bo moralo razumevanje nadzornikov in kreditnih institucij o tem, kaj interni kapital pomeni, zbliževati z razvojem bančne prakse. Po mnenju ECB je zaželeno, da se oblikujejo smernice o tem, kaj morajo kreditne institucije storiti, da izpolnijo zahteve iz člena 123. ECB se zaveda, da se lahko takšne smernice razvijejo le po določenem času v skladu z razvijajočo se bančno prakso in izkušnjami nacionalnih nadzornikov, in ne vztraja na podrobnejši opredelitvi internega kapitala v tej fazi.

42.

Glede kapitalskih rezerv je treba opozoriti na izjavo BCBS iz julija 2002, ki izrecno priznava pomembnost kapitalskih rezerv v zvezi z morebitnimi pomisleki glede procikličnosti (20). Predlagana bančna direktiva trenutno tega vprašanja ne ureja, zato ECB predlaga ustrezno določbo v uvodnih izjavah k predlagani bančni direktivi, po kateri bi morali nadzorniki od bank pričakovati, da imajo kapitalske rezerve, tako da lahko zagotovijo minimalne ravni kapitala tudi v izjemnih pogojih.

43.

ECB končno ugotavlja, da številne države članice trenutno določajo, v specifičnih okoliščinah, količnik minimalne kapitalske ustreznosti nad pragom 8 %, ki je predpisan v členu 75 predlagane bančne direktive. Avtomatična uporaba višjih kapitalskih zahtev za nekatere kategorije institucij ni zaželena, saj bi različni količniki minimalne kapitalske ustreznosti ogrozili enake konkurenčne pogoje v EU in spodbujali prestrukturiranje skupin z namenom regulativne arbitraže med kapitalskimi ureditvami.

Sodelovanje v izrednih razmerah

44.

ECB pozdravlja člen 130(1) predlagane bančne direktive, ki je posebno pomemben, saj nadzorniku na konsolidirani osnovi nalaga obveznost, da obvesti organe, omenjene v členu 49(a) in členu 50 predlagane direktive, kadar nastopijo izredne razmere, ki bi morda lahko ogrozile stabilnost finančnega sistema.

45.

Po razumevanju ECB velja člen 130(1) za finančni sistem tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. ECB zato razume, da morajo biti informacije poslane organom, omenjenim v členu 49(a), bodisi na nacionalni bodisi na čezmejni ravni. To je pomembno, saj lahko napredek pri združevanju finančnih trgov in tržne infrastrukture v EU, ob povečevanju likvidnosti in učinkovitosti teh trgov, poveča tudi verjetnost sistemskih motenj, ki bi prizadele več kot eno državo članico, in morebiti poveča tveganje čezmejne razširitve negativnega vpliva na bančni sektor v EU. ECB v tem kontekstu pozdravlja dejstvo, da člen 130(1) sledi priporočilu iz poročila Ekonomsko-finančnega odbora o finančnem kriznem upravljanju (21) s tem, ko nalaga obveznost pravočasnega obveščanja teh organov v kriznih razmerah. Z namenom jasne opredelitve področja uporabe člena 130(1) bi ECB priporočila, da se določi, da velja obveznost opozoriti organe, omenjene v členu 49(a), za organe v EU.

46.

ECB tudi razume, da je namen sklicevanja v členu 130(1) na organe, omenjene v členu 50 (22), v zagotovitvi, da so člani vlad držav članic, ki so odgovorni za finančne storitve, opozorjeni na izredne razmere takoj, ko je to mogoče. ECB predlaga, da se ta namen navede bolj izrecno z nadomestitvijo sklicevanja na organe, omenjene v členu 50, z izrecnim sklicevanjem na „pristojne člane vlade“, s čimer bi se zagotovilo, da ni nikakršnega zadržka za prenos zaupnih informacij, ki so potrebne za reševanje izrednih razmer, ob upoštevanju pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji in zakonodaji Skupnosti (t. j. kadar izredne razmere vplivajo na njihove politične funkcije).

47.

ECB močno podpira tudi besedilo člena 130(1) predlagane bančne direktive, saj organom tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU pušča primeren prostor za oblikovanje prožnih dogovorov, ki so nujni v kontekstu kriznega upravljanja. ECB bi v tej zvezi želela opozoriti na obstoječe dogovore med centralnimi bankami in nadzorniki, ki podrobneje določajo načela in postopke za komuniciranje in sodelovanje v razmerah finančnega kriznega upravljanja. Zlasti „Memorandum of Understanding on high-level principles of co-operation between the banking supervisors and central banks of the European Union in crisis management situations“ (Memorandum o soglasju o glavnih načelih sodelovanja med bančnimi nadzorniki in centralnimi bankami v Evropski uniji v razmerah kriznega upravljanja, v nadaljevanju: „MoU“) določa načela in postopke, ki se posebej ukvarjajo s prepoznavanjem organov, odgovornih za krizno upravljanje, zahtevanim tokom informacij med vsemi vključenimi organi in praktičnimi pogoji za delitev informacij na čezmejni ravni. MoU določa tudi vzpostavitev logistične infrastrukture za podporo pospešenega čezmejnega sodelovanja med organi (23).

48.

ECB poleg tega ugotavlja, da so bile že sprožene nekatere pobude za nadaljnji razvoj dogovorov glede kriznega upravljanja po členu 130 predlagane bančne direktive. Zlasti sta Odbor za bančni nadzor Evropskega sistema centralnih bank in CEBS ustanovila Skupno projektno skupino za krizno upravljanje, ki bo prispevala k razvoju nadaljnjih praktičnih dogovorov glede reševanja kriz. ECB v tem kontekstu spodbuja nadaljnje delo za razvoj učinkovitih dogovorov o sodelovanju. ECB meni, da bo nemoteno vzajemno delovanje med nadzorno in centralnobančno funkcijo olajšalo zgodnjo oceno sistemskega vpliva krize in prispevalo k učinkovitemu kriznemu upravljanju na nacionalni ravni in na ravni EU.

Skladnost z Baslom II v kontekstu operativnega tveganja

49.

Ugotavlja, da določbe predlagane bančne direktive, ki urejajo operativno tveganje, odstopajo od Basla II v tolikšni meri, da bi lahko ogrozile obstoj enakih konkurenčnih pogojev. ECB zato predlaga spremembo naslednjih elementov predlagane direktive.

50.

Prvič, upoštevni kazalec v delih 1 in 2 v Prilogi X k predlagani bančni direktivi, izračunan na podlagi „zadnjih šestih dvanajstmesečnih opazovanj na sredini in na koncu poslovnega leta“, in sprejem ocenjenih številk, kadar revidirane številke niso na voljo, sta v neskladju z Baslom II, ki določa, da je treba uporabiti letna opazovanja. ECB pozdravlja dejstvo, da bi spremembe odstavka 3 v Delu 1 in odstavka 5 v Delu 2 Priloge X k direktivi, določene v splošnem pristopu Sveta, uskladile direktivo z Baslom II v zvezi s tem vprašanjem.

51.

Drugič, predlagan izračun kapitalskih zahtev po standardiziranem pristopu postavlja kreditne institucije iz EU v slabši položaj v primerjavi s kreditnimi institucijami iz tretjih držav, za katere velja Basel II. Dodatno lahko to stališče ovira namen spodbujanja bank, da enostavni pristop (Basic Indicator Approach) nadomestijo s standardiziranim pristopom. Basel II dopušča, da se znotraj vsakega leta negativni bruto prihodek na nekaterih poslovnih področjih uporabi za delno pobotanje s pozitivnim bruto prihodkom na drugih, s čimer se doseže skladnost z enostavnim pristopom, po katerem se pobotanje med poslovnimi področji za vsako leto opravi že avtomatično. ECB ugotavlja, da je v predlagani bančni direktivi izbrani pristop dejansko bolj skrben. Vendar pa bi ECB podprla uskladitev predlagane bančne direktive z Baslom II.

52.

Tretjič, zahteve v Delu 4 Priloge X k predlagani bančni direktivi odstopajo od Basla II v tem, da načeloma dopuščajo neomejeno trajno delno uporabo AMA. ECB ugotavlja, da so se omejitve glede področja uporabe in trajanja delne uporabe AMA štele v Baslu II za ključne v smislu izogibanja možni regulativni arbitraži in morebitnim negativnim učinkom na enake konkurenčne pogoje. ECB deli pomisleke BCBS in priporoča, da se omejitve delne uporabe AMA postavijo kot splošno pravilo in se ne določajo od primera do primera.

53.

Končno, prehodne določbe, ki jih vsebuje člen 155 predlagane bančne direktive, dopuščajo, da se upoštevni kazalec 15 % uporablja za poslovno področje „trgovanje in prodaja“ („trading and sales“) do 31. decembra 2012 v primerih, kjer to področje predstavlja vsaj 50 % skupnih upoštevnih kazalcev. To predstavlja nedobrodošlo odstopanje od Basla II, ki takšne prehodne določbe ne vsebuje.

Pravno tveganje kot del operativnega tveganja

54.

ECB ugotavlja, da člen 4(22) predlagane bančne direktive uvaja koncept „pravnega tveganja“ kot enega od elementov širšega pojma „operativno tveganje“. ECB priznava, da je pravno tveganje pomembna kategorija tveganja, ki jo je treba upoštevati pri izračunavanju kapitala, ugotavlja pa tudi, da koncept pravnega tveganja v predlagani direktivi ni dalje opredeljen, kar bi lahko vodilo v negotovost ter različna prenos v nacionalno zakonodajo in uporabo. V tem smislu ECB verjame, da bi bilo koristno vključiti v okvir EU natančnejše besedilo Basla II, ki zlasti določa, da operativno tveganje vključuje „pravno tveganje, izključuje pa strateško tveganje in tveganje izgube poslovnega ugleda“ (odstavek 644 Basla II). Opomba k temu odstavku Basla II določa, da „pravno tveganje vključuje, a ni omejeno na izpostavljenosti zaradi glob, denarnih kazni ali kaznovalne odškodnine, ki izhajajo iz nadzornih dejanj, kot tudi zasebnih poravnav“; to bi bilo koristno ponoviti v eni od uvodnih izjav k predlagani bančni direktivi.

55.

Splošna opredelitev pravnega tveganja bi olajšala ustrezno oceno tveganja in upravljanje s tveganji, zagotovila pa bi tudi enoten pristop med kreditnimi institucijami v EU. Treba bi bilo tudi preveriti, v kolikšnem obsegu bi morali upoštevati dejstvo, da je pravno tveganje po naravi nepredvidljivo in v splošnem ne odgovarja nekemu vzorcu. Dodatno bi moralo biti upravljanje s pravnim tveganjem skladno z upravljanjem z operativnim tveganjem kot celoto. ECB iz teh razlogov predlaga, da CEBS opravi nadaljnje delo za jasnejšo opredelitev pravnega tveganja.

56.

ECB ugotavlja, da se za zahteve po pravni varnosti glede tehnik zmanjševanja kreditnega tveganja, naštetih v prilogah od VII do IX k predlagani bančni direktivi, lahko šteje, da zmanjšujejo pravna tveganja, ki so vključena pri uporabi teh tehnik. Razlog za to je, da te zahteve ne urejajo izračuna aktive, tehtane glede na tveganje, neposredno, ampak se nanašajo na vprašanje, ali imajo tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja trdno pravno podlago Vendar pa po razumevanju ECB glede na odstavek 14 Oddelka 1.2 Dela 3 v Prilogi X k predlagani bančni direktivi izgube zaradi pravnih napak pri tehnikah zmanjševanja kreditnega tveganja ne bodo spadale pod kapitalsko zahtevo za operativna tveganja, če se bodo za izračun minimalnih kapitalskih zahtev obravnavale kot kreditno tveganje.

Kapitalske zahteve za določene investicijske družbe

57.

Člen 20 predlagane direktive o kapitalski ustreznosti daje pristojnim organom diskrecijsko pravico, da določene investicijske družbe izvzamejo od kapitalskih zahtev za operativna tveganja. Vendar pa uvodna izjava 22 k predlagani direktivi poudarja, da „operativno tveganje predstavlja pomembno tveganje, s katerim se soočajo institucije in ki zahteva pokritje z lastnimi sredstvi“. Komisija je vključila to diskrecijsko pravico na podlagi študije, objavljene v juliju 2004 (24), diskrecijska pravica pa je bila oblikovana za zmanjšanje učinka kapitalskih zahtev za operativna tveganja na splošne zahteve, postavljene investicijskim družbam. ECB ugotavlja, da so avtorji te študije zavzeli relativno previdno stališče glede vprašanja, ali bi se moralo povečanje kapitalskih zahtev za investicijske družbe zaradi uvedbe kapitalske zahteve v zvezi z operativnim tveganjem šteti za nesorazmerno. Študija nadalje omenja, da se zdijo podatki, ki so bili uporabljeni, nepopolni. ECB bi tudi opozorila, da bi diskrecijska in za družbe specifična narava izjem, dopuščenih po predlogu direktive o kapitalski ustreznosti, lahko vplivala na enake konkurenčne pogoje s treh vidikov: med različnimi vrstami investicijskih družb; med investicijskimi družbami iste vrste, ki so si konkurenčne na čezmejni ravni, in med investicijskimi družbami in kreditnimi institucijami. ECB posledično predlaga, da bi morala Komisija pravočasno pregledati učinek teh izjem in način, kako jih pristojni organi uporabljajo, ter da se v predlagano direktivo o kapitalski ustreznosti vključi ustrezna določba o tem.

V Frankfurtu na Majni, 17. februarja 2005

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  KOM(2004) 486 končno, zvezka I in II ter tehnične priloge.

(2)  UL L 126, 26.5.2000, str. 1 (v nadaljevanju: „konsolidirana bančna direktiva“). Direktiva, kakor je bila zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2004/69/ES (UL L 125, 28.4.2004, str. 44).

(3)  UL L 141, 11.6.1993, str. 1 (v nadaljevanju: „konsolidirana direktiva o kapitalski ustreznosti“). Direktiva, kakor je bila zadnjič spremenjena z Direktivo 2004/39/ES (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(4)  Baselski odbor za bančni nadzor, „International Convergence of Capital Measurement and Capital Standards: A Revised Framework“ (Mednarodno zbliževanje izračunavanja kapitala in kapitalskih standardov: revidirani okvir), Banka za mednarodne poravnave (BIS), junij 2004; na voljo na spletni strani BIS.

(5)  Glej zlasti pripombe ECB na drugi sklop posvetovanj BCBS z dne 31. maja 2001, odgovor ECB na tretje posvetovalne predloge BCBS (CP3) iz avgusta 2003 in pripombe ECB na tretji dokument o posvetovanju Evropske komisije o pregledu regulativnih kapitalskih zahtev (v nadaljevanju: „tretji dokument o posvetovanju“) iz novembra 2003; vsi dokumenti so na voljo na spletni strani ECB.

(6)  Upoštevano je, da se je Ekonomsko-finančni svet na svoji seji dne 7. decembra 2004 sporazumel o splošnem pristopu v zvezi s predlaganima direktivama (v nadaljevanju: „splošni pristop Sveta“). Od predsedstva Sveta je zahteval, da nadaljuje stike s predstavniki Evropskega parlamenta z namenom raziskati možnost, da se predlagani direktivi sprejmeta v prvem branju. Splošni pristop Sveta obravnava tudi nekatera vprašanja, ki jih ECB izpostavlja v tem mnenju. Kjer je to primerno, se to mnenje sklicuje na splošni pristop Sveta.

(7)  Mnenje ECB CON/2004/7 z dne 20. februarja 2004 na zahtevo Sveta Evropske unije o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 93/6/EGS in 94/19/ES ter direktiv 2000/12/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL C 58, 6.3.2004, str. 23).

(8)  Glej stran 12 sporočila za javnost o 2580. seji Ekonomsko-finančnega sveta v Bruslju dne 11. maja 2004; na voljo na spletni strani Sveta.

(9)  Kazalec naraščajočega pomena čezmejnih dejavnosti je rastoč delež tujih podružnic in podrejenih družb v skupni aktivi bančnega sektorja, ki je bil v letu 2003 več kot 20 %. Glej „Report on EU Banking Structure“ (Poročilo o strukturi bančništva v EU) ECB, november 2004; na voljo na spletni strani ECB.

(10)  „Pomembne“ se lahko nanaša bodisi na relativno pomembnost podrejenih družb za skupino kot celoto bodisi na pomembnost za bančni sistem v državi gostiteljici.

(11)  Enaki konkurenčni pogoji bi bili lahko ogroženi, če bi pristope IRB nekaterih bank potrdil nadzornik na konsolidirani osnovi, za druge banke pa bi potrditev opravil domači nadzornik.

(12)  „Review of the Capital Requirements for Credit Institutions and Investment Firms, Third Quantitative Impact Study: EU Results“ (Pregled kapitalskih zahtev za kreditne institucije in investicijske družbe, Tretja kvantitativna študija učinkov: izsledki za EU), Evropska komisija, 1. julij 2003; na voljo na spletni strani Komisije.

(13)  PricewaterhouseCoopers, MARKT/2003/02/F, „Study on the financial and macroeconomic consequences of the draft proposed new capital requirements for banks and investment firms in the EU“ (Študija o finančnih in makroekonomskih posledicah osnutka predlaganih novih kapitalskih zahtev za banke in investicijske družbe v EU), 8. april 2004; na voljo na spletni strani Komisije.

(14)  Standardizirani pristop je opisan v členih od 78 do 83 predlagane bančne direktive. Osnovni pristop IRB je pristop IRB, kot je opisan v členih od 84 do 89 predlagane bančne direktive, pri katerem pa kreditna institucija ne uporablja lastnih ocen izgub v primeru neizpolnitve obveznosti (losses given default – LGD) in/ali konverzijskih faktorjev v skladu s členom 84(4).

(15)  Solo konsolidacija je element predlagane bančne direktive, ki ga Basel II ne ureja. Odstavek 23 Basla II zahteva od nadzornikov, da preverjajo, da so „posamezne banke ustrezno kapitalizirane na solo osnovi“.

(16)  Ta izjema velja le za standardizirani pristop; za kreditne institucije pa se lahko uporabi tudi preko posebne oblike trajne delne uporabe (člen 89(1)(e) predlagane bančne direktive).

(17)  Basel II velja za mednarodno dejavne banke v vseh plasteh bančne skupine na konsolidirani osnovi. To pomeni, da bo morala podrejena družba, ki je mednarodno dejavna banka, imeti kapital za pokritje kreditnih izpostavljenosti do drugih subjektov v skupini, ki niso njene podrejene družbe. Basel II ne dovoljuje odstopanja od teh kapitalskih zahtev.

(18)  Na voljo na spletni strani IOSCO.

(19)  „CESR's technical advice to the European Commission on possible measures concerning credit rating agencies – Consultation Paper“ (Tehnični nasvet CESR Evropski komisiji o morebitnih ukrepih glede bonitetnih agencij – dokument o posvetovanju), 30. november 2004; na voljo na spletni strani CESR.

(20)  „V pomoč pri obravnavi morebitnih pomislekov glede cikličnosti pristopov IRB se je odbor strinjal, da bi se moralo v okviru pristopov IRB od bank zahtevati smiselno konzervativno testiranje izjemnih situacij kreditnega tveganja kot sredstvo za zagotavljanje, da imajo banke zadostne kapitalske rezerve po drugem stebru novega sporazuma“, sporočilo za javnost BCBS, 10. julij 2002; na voljo na spletni strani BIS.

(21)  Ekonomsko-finančni odbor, „Report on financial crisis management“ (Poročilo o finančnem kriznem upravljanju) z dne 17. aprila 2001, Economic paper št. 156, julij 2001; na voljo na spletni strani Komisije.

(22)  Člen 50 predlagane bančne direktive, ki ponovno sprejema del člena 30(9) konsolidirane bančne direktive, dovoljuje državam članicam, da odobrijo razkritje zaupnih bonitetnih informacij „oddelkom administracije centralne ravni države, ki so odgovorni za zakonodajo o nadzoru kreditnih institucij, finančnih institucij, investicijskih storitev in zavarovalnic ter inšpektorjem, ki delajo v imenu teh oddelkov“.

(23)  Glej sporočilo za javnost ECB z dne 10. marca 2003; na voljo na spletni strani ECB.

(24)  Evropska komisija, „Review of the Capital Requirements for EU Investment Firms – 2004 Quantitative Impact Study – Main Conclusions“ („Pregled kapitalskih zahtev za investicijske družbe v EU - Kvantitativna študija učinkov 2004 – glavni zaključki“), brez datuma; na voljo na spletni strani Komisije.


II Pripravljalni akti

Komisija

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 52/47


Zakonodajni predlogi, ki jih je sprejela Komisija

(2005/C 52/11)

Dokument

Del

Datum

Naslov

KOM(2004) 492

 

14.7.2004

Predlog UREDBA SVETA o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu

KOM(2004) 551

 

19.8.2004

Predlog ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Odločbe Sveta 2001/51/ES o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov in Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 848/2004/ES o določitvi akcijskega programa Skupnosti za spodbujanje organizacij, dejavnih na evropski ravni na področju enakosti med ženskami in moškimi

KOM(2004) 594

1

17.9.2004

Predlog SKLEP SVETA o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko, s katerim se na Dansko razširjajo določbe Uredbe (ES) št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, in Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije

KOM(2004) 594

2

17.9.2004

Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko, s katerim se na Dansko razširjajo določbe Uredbe (ES) št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, in Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije

KOM(2004) 699

 

20.10.2004

Predlog UREDBA SVETA o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

KOM(2004) 710

 

25.10.2004

Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete in Uredbe (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

KOM(2004) 716

 

12.11.2004

Predlog DIREKTIVA SVETA o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva

KOM(2004) 725

 

27.10.2004

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi posameznih vrst družb in konsolidiranih letnih poročil

KOM(2004) 781

 

7.12.2004

Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembah Odločbe Sveta 2000/819/ES o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005)

KOM(2004) 787

 

9.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga sprejmeta Evropski skupnosti in njune države članice v okviru Sveta za sodelovanje, ustanovljenega s Sporazumom partnerstvu in sodelovanju, o vzpostavitvi partnerstva med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani glede sprejetja Priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Moldavija

KOM(2004) 788

 

9.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga sprejme Evropska skupnost in njene države članice v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-sredozemskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Maroko

KOM(2004) 789

 

9.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga sprejme Evropska skupnost v okviru Skupnega odbora, ustanovljenega z Začasnim pridružitvenim sporazumom o trgovini in sodelovanju glede sprejetja Priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Palestinska uprava

KOM(2004) 790

 

9.10.2004

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga sprejmejo Skupnosti in njihove države članice v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-sredozemskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter državo Izrael na drugi strani glede sprejetja Priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Izrael

KOM(2004) 791

 

9.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga sprejmejo Skupnosti in njihove države članice v okviru Sveta za sodelovanje, ustanovljenega s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju, o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani glede sprejetja Priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Ukrajina

KOM(2004) 792

 

9.10.2004

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga sprejme Evropska skupnost in njene države članice v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-sredozemskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija

KOM(2004) 796

 

9.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga sprejme Evropska skupnost in njene države članice v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-sredozemskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani glede sprejetja Priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Jordanija

KOM(2004) 798

 

16.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o odobritvi pristopa Evropske skupnosti k Mednarodni konvenciji o varstvu novih sort rastlin, spremenjene in dopolnjene v Ženevi 19. marca 1991

KOM(2004) 809

1

16.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Albanije v programih Skupnosti

KOM(2004) 809

2

16.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Bosno in Hercegovino o splošnih načelih za sodelovanje Bosne in Hercegovine v programih Skupnosti

KOM(2004) 809

3

16.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Hrvaško o splošnih načelih za sodelovanje Republike Hrvaške v programih Skupnosti

KOM(2004) 809

4

16.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o splošnih načelih za sodelovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v programih Skupnosti

KOM(2004) 809

5

16.12.2004

Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Srbijo in Črno goro o splošnih načelih za sodelovanje Srbije in Črne gore v programih Skupnosti

KOM(2004) 835

 

28.12.2004

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami

KOM(2004) 852

 

5.1.2005

Predlog ODLOČBA SVETA o dovoljenju Švedski, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES uporabi znižano raven za obdavčitev električne energije, porabljene v nekaterih gospodinjstvih in podjetjih storitvenega sektorja

KOM(2005) 4

 

19.1.2005

Predlog ODLOČBA SVETA o dovoljenju Republiki Ciper, da uporabi ukrep z odstopanjem od člena 11 Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih

Ti dokumenti so dosegljivi na EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex/lex/