5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/1

Izvolitev predsednikov senatov

(2005/C 31/01)

Sodniki Sodišča so na seji dne 6. oktobra 2004 v skladu s členom 10(1), drugi pododstavek Poslovnika, izvolili g. Lenaertsa za predsednika četrtega senata, ga. Silvo de Lapuerto za predsednico petega senata in g. Borga Bartheta za predsednika šestega senata za enoletno obdobje do 6. oktobra 2005.

Sestava četrtega, petega in šestega senata je naslednja:

Četrti senat

g. Lenaerts, predsednik senata,

ga. Colneric, g. Cunha Rodrigues, g. Schiemann, g. Juhász, g. Ilešič in g. Levits, sodniki.

Peti senat

ga. Silva de Lapuerta, predsednica senata,

g. Gulmann, g. Schintgen, g. Makarczyk, g. Kūris, g. Arestis in g. Klučka, sodniki.

Šesti senat

g. Borg Barthet, predsednik senata,

g. La Pergola, g. Puissochet, ga. Macken, g. von Bahr, g. Malenovský in g. Lõhmus, sodniki.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/1

Seznami za razporeditev sodnikov v sestave četrtega, petega in šestega senata Sodišča od 12. oktobra 2004

(2005/C 31/02)

Sodišče je na seji dne 12. oktobra sestavilo sezname iz člena 11c(2), drugi pododstavek Poslovnika zaradi razporeditve sodnikov v tričlanske senate na naslednji način:

Četrti senat

ga. Colneric

g. Cunha Rodrigues

g. Schiemann

g. Juhász

g. Ilešič

g. Levits

Peti senat

g. Gulmann

g. Schintgen

g. Makarczyk

g. Kūris

g. Arestis

g. Klučka

Šesti senat

g. La Pergola

g. Puissochet

ga. Macken

g. von Bahr

g. Malenovský

g. Lõhmus

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/2

Seznami za razporeditev sodnikov v sestave velikega senata Sodišča ter tretjega in šestega senata Sodišča od 19. oktobra 2004

(2005/C 31/05)

Sodišče je na seji dne 19. oktobra 2004 sestavilo seznam iz člena 11b(2) Poslovnika zaradi razporeditve sodnikov v veliki senat na naslednji način:

g. Gulmann

g. Ó Caoimh

g. La Pergola

g. Levits

g. Puissochet

g. Lõhmus

g. Schintgen

g. Klučka

ga. Colneric

g. Malenovský

g. von Bahr

g. Ilešič

g. Cunha Rodrigues

g. Borg Barthet

ga. Silva de Lapuerta

g. Arestis

g. Lenaerts

g. Juhász

g. Schiemann

g. Kūris

g. Makarczyk

Sodišče je na seji dne 19. oktobra 2004 sestavilo seznam iz člena 11c(2), prvi pododstavek Poslovnika zaradi določitve sestave tretjega senata na naslednji način:

g. La Pergola

g. Ó Caoimh

g. Puissochet

g. Lõhmus

g. von Bahr

g. Malenovský

g. Borg Barthet

Sodišče je na seji dne 19. oktobra 2004 sestavilo seznam iz člena 11c(2), drugi pododstavek Poslovnika zaradi določitve sestave šestega senata na naslednji način:

g. La Pergola

g. Puissochet

g. von Bahr

g. Malenovský

g. Lõhmus

g. Ó Caoimh

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/3

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-87/00 (predlog za sprejem predhodne odločbe Giudice di pace di Genova): Roberto Nicoli proti Eridania SpA (1)

(Sladkor - Cene - Regionalizacija - Območja s primanjkljajem - Uvrstitev Italije - Tržno leto 1998/1999 - Uredbi (EGS) št. 1785/81 in (ES) št. 1361/98 - Veljavnost Uredbe št. 1361/98)

(2005/C 31/06)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-87/00, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Giudice di pace di Genova (Italija) z dne 28. februarja 2000, ki je prispela na Sodišče dne 7. marca 2000, v postopku Roberto Nicoli proti Eridania SpA, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, R. Schintgen, F. Macken in N. Colneric (prorčevalka), sodniki, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Pri obravnavi postavljenih vprašanj ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost Uredbe Sveta (ES) št. 1361/98 z dne 26. junija 1998 o določitvi, za tržno leto 1998/1999, izpeljanih intervencijskih cen za beli sladkor, intervencijskih cen za surovi sladkor, minimalnih cen za sladkorno peso A in za sladkorno peso B ter zneska nadomestila stroškov skladiščenja.

(1) UL C 149, 27.5.2000.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/3

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 9. decembra 2004

v zadevi C-219/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Obdavčitev povečane vrednosti)

(2005/C 31/07)

Jezik postopka: španščina

V zadevi C-219/03, katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 19. maja 2003, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Diaz-Llanos La Roche in L. Escobar Guerrero) proti Kraljevini Španiji (zastopnica: L. Fraguas Gadea), je Sodišče (šesti senat) v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, J.-P. Puissochet (poročevalec) in S. von Bahr sodnika, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 9. decembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Kraljevina Španija, s tem da je ohranila davčno ureditev, ki je za delnice, kotirane na trgih, ki niso španski, manj ugodna kot za delnice, kotirane na španskih trgih glede obdavčevanja povečane vrednosti, pridobljene po 1. januarju 1997 iz prenosa delnic, pridobljenih pred 31. decembrom 1994, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 ES in 56 ES, niti iz člena 36 in 40 iz Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 184, 2.8.2003.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/3

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 9. decembra 2004

v zadevi C-56/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Finski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/29/ES - Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 31/08)

Jezik postopka: finščina

V zadevi C-56/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Banks in M. Huttunen) proti Republiki Finski (zastopnica: A. Guimaraes-Purokoski), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 10. februarja 2004, je Sodišče (šesti senat) v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, J.-P. Puissochet in J. Malenovský (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 9. decembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	S tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, Republika Finska ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Republiki Finski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 85, 3.4.2004.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/4

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 9. decembra 2004

v zadevi C-333/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 1999/92/ES - Varstvo delavcev - Izpostavljanje ogrožanju zaradi eksplozivnega ozračja - Neizvršitev prenosa)

(2005/C 31/09)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-333/04, zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 226 ES, ki jo je dne 2. avgusta 2004 vložila Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in H. Kreppel) proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (zastopnik: S. Schreiner) je Sodišče (šesti senat) v sestavi A. Borg Barthet (poročevalec), predsednik senata, J. Malenovský in U. Lõhmus, sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 9. decembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 228, 11.9.2004.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/4

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Corte Suprema di Cassazione (Italija) z dne 11. junija 2004 v zadevi Honyvem Informazioni Commerciali srl proti Mariella De Zotti

(Zadeva C-465/04)

(2005/C 31/10)

Jezik postopka: italijanščina

Corte Suprema di Cassazione je s sklepom z dne 11. junija 2004 v zadevi Honyvem Informazioni Commerciali srl proti Mariella De Zotti, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 3. novembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe o naslednjih vprašanjih:

„Ali je treba glede na besedilo in namen člena 17 Direktive Sveta 86/653/EGS (1) z dne 18. decembra 1986 in, kjer je to potrebno, v njem predvidenih merilih za izračun nadomestila, njen člen 19 razlagati tako, da lahko nacionalna zakonodaja za prenos direktive dopušča, da kolektivna pogodba (ali tarifni dogovor), ki zavezuje stranke določenih pogodbenih razmerij, namesto nadomestila, ki pripada zastopniku ob izpolnjevanju pogojev iz člena 17(2), in ki ga je treba izplačati na podlagi meril iz direktive, določa nadomestilo, ki prvič, pripada zastopniku brez upoštevanja pogojev iz dveh alinej odstavka 2 (a) (in glede dela nadomestila ne glede na razlog za razvezo pogodbenega razmerja) ter drugič, se ne izračuna v skladu z merili, navedenimi v direktivi (in, kjer je to potrebno, na najvišji znesek, ki ga določa), temveč v skladu z merili, določenimi v kolektivni pogodbi? Nadomestilo torej, ki je (brez vsakršnega specifičnega sklicevanja na povečanje prometa, ki ga je zastopnik priskrbel) določeno na podlagi vnaprej določenih odstotkov od plačil, ki jih je zastopnik prejel v času pogodbenega razmerja, s posledico, da bo, tudi kadar so pogoji za nadomestilo iz direktive v celoti izpolnjeni ali preseženi, znesek izplačanega nadomestila velikokrat manjši (včasih precej manjši) kot najvišji znesek, ki je določen v direktivi, v vsakem primeru pa manjši kot znesek, ki bi ga lahko določil sodnik v konkretnem primeru, če ne bi bil dolžan upoštevati parametrov, določenih v kolektivni pogodbi, temveč načela in merila iz direktive.

Ali je treba izračun nadomestila opraviti analitično, z oceno kasnejših provizij, ki bi jih lahko zastopnik predvidoma prejel v letih po razvezi pogodbenega razmerja v zvezi z novo pridobljenimi strankami oziroma glede na doseženo bistveno razširitev obsega poslovanja z obstoječimi strankami, in šele nato eventualno znesek prilagoditi, ob upoštevanju načela pravičnosti in v direktivi predvidenega najvišjega zneska? Ali so dopustne tudi druge metode izračuna, še posebej sintetične metode, ki kot izhodišče izračuna upoštevajo najvišje zgornje zneske, določene v direktivi, in širše upoštevajo načelo pravičnosti?

Sodišče se poziva k razlagi navedenih členov 17 in 19 Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih.“

(1) UL L 382, 31.12.1986, str. 17.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/5

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Gerechtshof Arnhem (Nizozemska) z dne 27. oktobra 2004 v zadevi N proti Inspecteur van de Belastingdienst Oost/Kantoor Almelo

(Zadeva C-470/04)

(2005/C 31/11)

Jezik postopka: nizozemščina

Gerechtshof Arnhem je s sklepom z dne 27. oktobra 2004 v zadevi N proti Inspecteur van de Belastingdienst Oost/Kantoor Almelo, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 2. novembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložilo predlog za sprejem predhodne odločbe.

Gerechtshof Arnhem predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.1.1

Ali se lahko prebivalec države članice, ki odjavi stalno prebivališče v tej državi članici, da bi se lahko stalno naselil v drugi državi članici, v postopku zoper državo, iz katere se je izselil, sklicuje na člen 18 ES samo zato, ker obdavčitev, določena zaradi njegove izselitve, predstavlja ali bi lahko predstavljala oviro za izselitev?

1.1.2

Če je odgovor na vprašanje 1.1.1 negativen, ali se lahko prebivalec države članice, ki odjavi stalno prebivališče v tej državi članici, da bi se lahko stalno naselil v drugi državi članici, v postopku zoper državo, iz katere se je izselil, sklicuje na uporabo člena 43 ES, če ni takoj očitno, oziroma verjetno, da bo v tej drugi državi članici izvrševal pridobitno dejavnost v smislu tega člena? Ali je za odgovor na to vprašanje bistveno, da se bo ta dejavnost izvrševala v krajšem časovnem obdobju? V primeru pritrdilnega odgovora, za koliko časa se lahko določi to časovno obdobje?

1.1.3

Če je odgovor na vprašanje 1.1.1 ali na vprašanje 1.1.2 pritrdilen, ali člen 18 ES oziroma 43 ES nasprotuje zadevnemu nizozemskemu predpisu, na podlagi katerega se odmera davka od dohodka/prispevka za socialno varnost, zaradi fiktivne realizacije dobička iz udeležbe, izvede le zato, ker se šteje, da je prebivalec Nizozemske, čigar davčna obveznost na nacionalnem ozemlju preneha, ker je svoje stalno prebivališče prenesel v drugo državo članico, svoje deleže iz udeležbe odtujil?

1.1.4

Če je odgovor na vprašanje 1.1.3 pritrdilen zato, ker mora biti za odobritev odloga plačila dolgovanega davka zagotovljena varščina: ali je lahko obstoječa ovira odpravljena, z učinkom za nazaj, če se plača ponujena varščina? Ali je za odgovor na to vprašanje tudi bistveno, ali je varščina plačana na podlagi zakonskega ali pa upravnega predpisa, izdanega v okviru predpisov o izvajanju? Ali je za odgovor na to vprašanje tudi bistveno, da je bilo za eventualno škodo, nastalo zaradi pologa varščine, ponujeno nadomestilo?

1.1.5

Če je odgovor na vprašanje 1.1.3 pritrdilen in odgovor na prvo zastavljeno vprašanje v 1.1.4 negativen, ali je nastala ovira lahko upravičena?

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/5

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 16. novembra 2004

(Zadeva C-477/04)

(2005/C 31/12)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Chiara Cattabriga in Barry Doherty, zastopnika, je dne 16. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2002/11/ES (1) z dne 14. februarja 2002 o spremembi Direktive 68/193/EGS (2) o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte in o razveljavitvi Direktive 74/649/EGS (UL L 53, 23.2.2002, str. 20), oziroma s tem, da o sprejetju navedenih predpisov ni obvestila Komisije, i izpolnila obveznosti iz člena 3 te direktive;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, je potekel dne 3. februarja 2003.

(1) UL L 53, 23.2.2002, str. 20.

(2) UL L 93, 17.4.1968, str. 15.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/6

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 16. novembra 2004

(Zadeva C-478/04)

(2005/C 31/13)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Minas Konstantinidis in Giuseppe Bambara, zastopnika, je dne 16. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika:

a)	s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev odstranjevanja in predelave nevarnih odpadkov, zbranih na odlagališču Cà di Capri (Verona), ki ne ogroža zdravja ljudi in pri čemer niso uporabljeni postopki ali metode, ki bi lahko škodile okolju;

s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za to, da imetnik nevarnih odpadkov, zbranih na navedenem odlagališču, te odpadke preda zasebnemu ali javnemu zbiralcu odpadkov ali podjetju, ki opravlja dejavnosti, navedene v Prilogah II A ali II B direktive, ali pa da sam odstrani ali predela odpadke v skladu določbami Skupnosti;

c)	s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za to, da se v primeru tega odlagališča na mestu, kjer se odlagajo nevarni odpadki, ti odpadki evidentirajo in identificirajo in da se ne mešajo različne vrste nevarnih odpadkov ali nevarni odpadki z nenevarnimi;

ni izpolnila obveznosti iz členov 4 in 8 Direktive 75/442/EGS (1) o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS (2) in iz člena 2(1) in (2) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Komisija navaja, da kot izhaja iz tožbenih razlogov, navedenih v njenih tožbenih zahtevkih, Italijanska republika v primeru odlagališča Cà di Capri (Verona) ni izpolnila obveznosti iz Direktive 75/442/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/ES, in iz Direktive 91/689/EGS.

(1) UL L 194, 25.7.1975, str. 39.

(2) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/6

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Østre Landsret z dne 16. novembra 2004 v zadevi Laserdisken ApS proti Kulturministeriet

(Zadeva C-479/04)

(2005/C 31/14)

Jezik postopka: danščina

Østre Landsret je s sklepom z dne 16. novembra 2004 v zadevi Laserdisken ApS proti Kulturministeriet, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 19. novembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Østre Landsret predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali je člen 4(2) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi neveljaven?

2.	Ali člen 4(2) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi nasprotuje temu, da država članica obdrži mednarodno izčrpanje v svoji zakonodaji?

Namen drugega vprašanja je pojasniti, ali država članica, ki želi dati večji pomen svobodi izražanja in dostopu državljanov do kulturnih proizvodov, kot pa varstvu nacionalnih imetnikov pravic pred konkurenco, lahko odstopa od člena 4(2).

(1) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/7

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale di Viterbo (Italija) z dne 2. novembra 2004, sprejetega v kazenskem postopku, ki poteka pred tem sodiščem proti D'Antoniu Antonellu

(Zadeva C-480/04)

(2005/C 31/15)

Jezik postopka: italijanščina

Tribunale di Viterbo je s sklepom z dne 2. novembra 2004, sprejetim v kazenskem postopku, ki poteka pred tem sodiščem proti D'Antoniu Antonellu, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 17. novembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe, da bi izvedel:

„ali je člen 4, 1 in 4 a L. 401/89 in njegove kasnejše spremembe, ki trenutno le Italijanom, imetnikom koncesije za opravljanje javne službe, ne pa tudi tujim posrednikom pri pobiranju stav, pridržuje opravljanje dejavnosti, ki je predmet postopka, združljiv s členi 31, 86-43, 49 Pogodbe ES (1)“.

(1) Verjetno mišljeno: členi 31, 43, 49 in 81-86 ES.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/7

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu, vložena dne 23. novembra 2004

(Zadeva C-484/04)

(2005/C 31/16)

Jezik postopka: angleščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Gérard Rozet in Nicola Yerrell, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 23. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Združenemu kraljestvu.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Združeno kraljestvo:zaradi uporabe odstopanja na delavce, katerih delovni čas delno ni odmerjen ali vnaprej določen ali ga določi delavec sam; in ker ni sprejelo ustreznih ukrepov za izvajanje pravic do dnevnega in tedenskega počitka,ni izpolnilo obveznosti iz člena 17(1) Direktive Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (1) in člena 249 ES,

2.	Združenemu kraljestvu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Uporaba odstopanja iz člena 17(1)

Člen 17(1) Direktive določa, da države članice lahko določijo odstopanja od določenih členov direktive, če zaradi posebnih značilnosti izvajane dejavnosti dolžina delovnega časa ni odmerjena in/ali vnaprej določena ali jo lahko določijo delavci sami.

Združeno kraljestvo je Direktivo izvedlo v nacionalno pravo z Working Time Regulations 1998 (SI 1998/1833) (Predpisi o delovnem času, v nadaljevanju: Predpisi iz leta 1998). Ti predpisi so sprva v predpisu 20 vsebovali odstopanje od določb o maksimalnem tedenskem delovnem času, dolžini nočnega dela, tedenskem počitku in odmoru, ki je v glavnem odsevalo besedilo člena 17(1) direktive.

Vendar je kasneje predpis 4 Working Time Regulations 1999 (SI 1999/3372) vključil novi pododstavek v predpis 20 Predpisov iz leta 1998, ki se glasi:

„(2)

Kadar je del delovnega časa delavca odmerjen ali vnaprej določen ali ga ne more določiti delavec sam, vendar so posebne značilnosti dejavnosti take, da sme, ne da bi to zahteval delodajalec, delavec delati tudi dolžino delovnega časa, ki ni odmerjena ali vnaprej določena ali jo lahko določi delavec sam, se predpisi 4(1) in (2) ter 6(1), (2) in (7) uporabljali le na toliko njegovega dela, ki je odmerjeno ali vnaprej določeno ali ga ne more določiti delavec sam.“

(Predpisa 4 in 6 vsak zase urejata maksimalni tedenski delovni čas in dolžino nočnega dela).

Ta sprememba je dodala dodatno odstopanje v primerih, kjer je delovni čas delavca delno odmerjen, vnaprej določen ali ga določi delavec sam, in delno ne. V teh primerih se določbe o maksimalnem tedenskem delovnem času in nočnem delu uporabljajo zgolj glede tistega dela delavčevega dela, ki je odmerjeno, vnaprej določeno ali ga ne more določiti delavec sam.

Po mnenju Komisije gre predpis 20(2) preko dovoljenih okvirov odstopanja iz člena 17(1), ki se uporablja le za delavce, katerih dolžina delovnega časa kot celota ni odmerjena ali vnaprej določena ali jo lahko določijo delavci sami.

Izvajanje določb o počitkih delavca

Člena 3 in 5 direktive določata minimalni dnevni in tedenski počitek za vsakega delavca. Ustrezne določbe v ukrepih nacionalnega prava Združenega kraljestva je najti v predpisih 10 in 11 Predpisov iz leta 1998. Vendar uradne smernice, ki jih je sprejelo Ministrstvo za trgovino in industrijo, v zvezi z izvajanjem Predpisov iz leta 1998, določajo v poglavju 5 (z naslovom „ Odsotnost“):

„Delodajalci morajo zagotoviti, da si lahko delavci vzamejo počitek, vendar jim ni treba zagotoviti, da si vzamejo počitek“.

Z drugimi besedami, delodajalcem je dano navodilo, da jim ni treba zagotoviti, da delavci dejansko zaprosijo in koristijo počitek, do katerega so upravičeni, vendar zgolj, da ni ovire, ki bi ovirala delavca, ki se odloči, da želi to storiti.

Tako po mnenju Komisije smernice očitno sprejemajo in spodbujajo prakso nespoštovanja zahtev direktive.

(1) UL L 307, 13.12.1993, str. 18.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/8

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 25. novembra 2004

(Zadeva C-485/04)

(2005/C 31/17)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata G. Valero Jordana in D. Recchia, zastopnika, je dne 25. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2003/17/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 2003 o spremembi Direktive 98/70/ES (2) o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva, oziroma s tem, da o sprejetju navedenih ukrepov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 2 te direktive;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za prenos te direktive, se je iztekel 30. junija 2003.

(1) UL L 76, 22.3.2003, str. 10.

(2) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/9

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 25. novembra 2004

(Zadeva C-486/04)

(2005/C 31/18)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopajo M. Van Beek, F. Louis in A. Capobianco, zastopniki, je dne 25. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika ni izpolnila obveznosti iz členov 2(1) in 4(1),(2) in (3) Direktive 85/337/EGS (1), kot je bila spremenjena z Direktivo 97/11/EGS (2):

s tem, da projekta za obrat za sežiganje goriv, predelanih iz odpadkov, in biomas iz Massafre, ki spada med obrate, ki so našteti v Prilogi I Direktive Sveta 85/337/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/EGS, ni določila kot predmet postopka presoje o vplivih na okolje v smislu členov 5 do 10 Direktive 85/337/EGS;

s tem, da je sprejela predpis (člen 3(1), točki i) in l) DPCM z dne 3. septembra 1999, ki spreminja Prilogo A DPR z dne 12. aprila 1996), ki iz postopka presoje o vplivih na okolje izključuje nekatere projekte, ki spadajo med tiste, ki so našteti v Prilogi I Direktive 85/337/EGS, kot je bila spremenjena, (projekti za predelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov, ki presegajo kapaciteto 100 ton na dan, pod pogojem, da so bili določeni kot predmet poenostavljenega postopka za pridobitev dovoljenja v smislu člena 11 Direktive 75/442/EGS, ter

s tem, da je sprejela predpis (člen3(1), točki i) in l) DPCM z dne 3. septembra 1999, ki spreminja Prilogo A DPR z dne 12. aprila 1996), ki z namenom odločitve, ali je treba projekt, ki spada med tiste, ki so našteti v Prilogi I spremenjene Direktive 85/337/EGS, določiti kot predmet postopka presoje o vplivih na okolje, določa neprimerno merilo, kolikor lahko iz presoje o vplivih na okolje lahko izvzame projekte, ki imajo pomemben vpliv na okolje;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Komisija navaja, da Italijanska republika ni izpolnila obveznosti iz Direktive 85/337/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 97/11/EGS, kot izhaja iz tožbenih razlogov, navedenih v njeni tožbi.

(1) UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

(2) UL L 73, 14.3.1997, str. 5.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/9

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 25. novembra 2004

(Zadeva C-487/04)

(2005/C 31/19)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata C. Cattabriga in A. Bordes, zastopnika, je dne 25. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika s tem, da je enostransko vzpostavila sistem sledljivosti mleka v prahu, namenjenega določenim uporabam, ki niso predvidene s popolnoma usklajenim pravom Skupnosti, ki se uporablja za ta sektor, ni izpolnila obveznosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 (1) o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov in Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 (2) o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki je namenjeno za krmo za živali, in o prodaji takšnega posnetega mleka v prahu;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Za preprečitev zlorab v prejemanju pomoči za posneto mleko v prahu, ki je namenjeno za krmo za živali, Uredbi (ES) št. 1255/1999 in (ES) št. 2799/1999 vzpostavljata razčlenjen mehanizem za nadzor podjetij, ki uporabljajo ta izdelek. Ta mehanizem državam članicam, kljub temu, da jim dopušča, da za zagotovitev spoštovanja določb v zvezi z odobritvijo pomoči sprejmejo dodatne ukrepe za nadzor, ne dovoljuje, da bi nosilcem dejavnosti v sektorju naložile obveznosti, ki bi bile dodatne in drugačne narave kot tiste, ki jih Uredba št. 2799/1999 nalaga podjetjem, ki prejemajo pomoč.

2.	Zlasti je treba za izključeno šteti možnost, da bi države članice enostransko določale pogoje, ki vplivajo na sestavo mleka v prahu, ki je predmet Uredbe št. 2799/1999, kot na primer dodajanje sledilnih barv, s pomočjo katerih bi se dalo jasno razbrati namembni kraj izdelka za krmo za živali.

Tak pogoj lahko le preprečuje trgovanje s posnetim mlekom v prahu med državami članicami. Ker namembni kraj v trenutku proizvodnje mleka običajno ni znan, namreč zahteva po dodajanju sledil, določenih z italijansko zakonodajo, izvoznikom posnetega mleka v prahu za italijansko tržišče glede pošiljk, namenjenih na to tržišče, nalaga zapletena ravnanja.

Sporna italijanska zakonodaja tudi škodi delovanju skupne ureditve trga v sektorju mleka, ki v zvezi z sistemi pomoči, ki jih vzpostavlja, temelji na enotnih določbah, ki se uporabljajo erga omnes. Očitno je namreč, da če bi vse države članice, tako kot Italija, menile, da smejo za posneto mleko v prahu, ki se uporablja kot krma za živali, enostransko uvajati ad hoc pravila o sledljivosti, bi to ustvarjalo nerešljive težave za nosilce dejavnosti v sektorju, ki bi se morali podrediti različnim ureditvam in bi morali svoje izdelke razlikovati glede na pravila, ki se uporabljajo na 25 različnih nacionalnih tržiščih.

Italijanska vlada se poleg tega ne bi mogla sklicevati na sodno prakso, v skladu s katero vzpostavitev skupne ureditve trga ne nasprotuje temu, da bi države članice uporabljale nacionalne predpise, ki sledijo cilju splošnega interesa, ki je drugačen od tistih, katerim sledi skupna ureditev. Iz besedila osnutka zakona št. 250/2000 namreč jasno izhaja, da je namen določb tega zakona preprečevanje protizakonite odvrnitve posnetega mleka v prahu od prijavljenega namembnega kraja. Cilji tega zakona so torej enaki tistim iz člena 9 in nasl. Uredbe št. 2799/1999.

6.	Iz osnutka zakona št. 250/2000 tudi izhaja, da naj bi odločitev italijanskih oblasti o oddaljitvi od sistema nadzora, ki ga določa Uredba št. 2799/1999, upravičevala neučinkovitost, v italijanskem okviru, mehanizmov za nadzor, ki jih določa uredba.

Taka obrazložitev ni v skladu z ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero se morajo po eni strani, v primeru, ko Skupnost vzpostavi skupno ureditev trga v določenem sektorju, države članice vzdržati sprejetja enostranskih ukrepov, pa čeprav ti služijo skupni politiki, po drugi strani pa praktične težave pri izvajanju akta Skupnosti ne dovoljujejo, da bi država članica enostransko spregledala svoje lastne dolžnosti.

Končno se italijanske oblasti tudi ne morejo sklicevati na dejstvo, da se zakon 250/2000 dejansko nikoli ni uporabljal, ker ministrski dekret, ki bi moral določiti sledila in načine njihove uporabe ni bil nikoli sprejet. Kot je Sodišče že večkrat opomnilo, dejstvo, da se zakonodaja, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti, zelo malo – ali pa sploh ne – uporablja, ne zadostuje za to, da bi kršitev, ki se nanjo navezuje, izginila.

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

(2) UL L 340, 31.12.1999, str. 3.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/10

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour de cassation (Francija), senat za gospodarske, finančne in ekonomske zadeve, z dne 16. novembra 2004 v zadevi Galeries de Lisieux SA proti Organic Recouvrement

(Zadeva C-488/04)

(2005/C 31/20)

Jezik postopka: francoščina

Cour de cassation (France), senat za gospodarske, finančne in ekonomske zadeve, je s sodbo z dne 16. novembra 2004 v zadevi Galeries de Lisieux SA proti Organic Recouvrement, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 29. novembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Cour de cassation (Francija), senat za gospodarske, finančne in ekonomske zadeve, Sodišču predlaga, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali je treba pravo Skupnosti razlagati tako, da davek, kot je davek za pomoč trgovini in obrti, uveljavljen z zakonom z dne 13. julija 1972, ki je odmerjen na podlagi prodajne površine trgovin na drobno, ki je večja od 400 m2, prihodki od katerega se, zaradi plačila posebne nadomestitvene pomoči, ki je na podlagi Zakona št. 81-1160 z dne 30. decembra 1981 postala odpravnina, vplačujejo na posebne račune zavarovalnega sklada za trgovce in obrtnike za primer starosti, predstavlja državno pomoč, saj bremeni zgolj podjetja, ki imajo prodajne površine, večje od 400 m2 ali promet večji od 460.000 EUR, in bodočemu upravičencu do nadomestila zagotavlja zmanjšanje stroškov, ki je posledica možnosti, da zmanjša morebitna vplačila v dodatno pokojninsko shemo?

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/11

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Finanzgericht Baden-Württemberg (Nemčija) z dne 14. oktobra 2004 v zadevi Lasertec Gesellschaft für Stanzformen mbH (prej Riess Laser Bandstahlschnitte GmbH) proti Finanzamt Emmendingen

(Zadeva C-492/04)

(2005/C 31/21)

Jezik postopka: nemščina

Finanzgericht Baden-Württemberg je s sklepom z dne 14. oktobra 2004 v zadevi Lasertec Gesellschaft für Stanzformen mbH (prej Riess Laser Bandstahlschnitte GmbH) proti Finanzamt Emmendingen, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 1. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Finanzgericht Baden-Württemberg predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 57(1) Pogodbe ES razlagati tako, da gre pri omejitvah pretoka kapitala s tretjimi državami, ki so „obstajale“31. decembra 1993 za omejitve, za katere je zakonodajalec zakonodajni postopek na ta dan že zaključil ali za omejitve, ki se jih v skladu z nacionalnimi predpisi na ta dan že lahko uporabi za uresničeno dejansko stanje?

Ali je treba člen 56(1) v povezavi s členom 58 Pogodbe ES razlagati tako, da je s tem delna obdavčitev plačila obresti kapitalske družbe s sedežem v državi članici posojilodajalcu v tretji državi, ki je hkrati družbenik kapitalske družbe, kot izplačilo dobička prepovedana, ker gre pri tem za samovoljno diskriminacijo ali za prikrito omejitev prostega pretoka kapitala med državo članico in tretjo državo?

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/11

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Gerechtshof 's-Hertogenbosch z dne 9. junija 2004 v zadevi L.H. Piatkowski proti Belastingsdienst Grote ondernemingen Eindhoven

(Zadeva C-493/04)

(2005/C 31/22)

Jezik postopka: nizozemščina

Gerechtshof 's-Hertogenbosch je s sklepom z dne 9. junija v zadevi L.H. Piatkowski proti Belastingsdienst Grote ondernemingen Eindhoven, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 1. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Gerechtshof 's-Hertogenbosch predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali pravo Skupnosti, posebej pravica do prostega pretoka in člen 14(c)(ii) Uredbe št. 1408/71 (1) (različica, ki se je uporabljala v letu 1998), preprečuje Nizozemski, da obračuna nacionalne zavarovalne prispevke na prihodke od obresti, ki jih je plačala družba, ustanovljena na Nizozemskem, osebi, ki prebiva v Belgiji, za katero se v skladu s členom 14(c)(ii), v povezavi s Prilogo VII Uredbe št. 1408/71, lahko uporabi tako nizozemska kot belgijska zakonodaja o socialni varnosti?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/12

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Hoge Raad der Nederlanden z dne 26. novembra 2004 v zadevi A. C. Smits-Koolhoven proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-495/04)

(2005/C 31/23)

Jezik postopka: nizozemščina

Hoge Raad der Nederlanden je s sklepom z dne 26. novembra 2004 v zadevi A. C. Smits-Koolhoven proti Staatssecretaris van Financiën, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 1. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Hoge Raad der Nederlanden predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali zeliščne cigarete, tiste vrste kot v zadevnem primeru, za katere je ugotovljeno, da ne vsebujejo sestavin z zdravilnim učinkom, vendar ki se z dovoljenjem Keuringsraad Openlijke Aanprijzing Geneesmiddelen/Keuringsraad Aanprijzing Gezondheidsproducten, prodajajo kot „zdravilne zeliščne cigarete“, kot pomoč pri prenehanju s kajenjem, spadajo pod izjemo, ki jo določa člen 7(2) Direktive Sveta 95/59/ES (1) z dne 27. novembra 1995 za izdelke, ki se uporabljajo izključno v medicinske namene?

(1) UL L 291, 6.12.1995, str. 40.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/12

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi odločbe College van Beroep voor het Bedrijfsleven te 's-Gravenhage (Nizozemska) z dne 26. novembra 2004 v zadevi J. Slob proti Productschap Zuivel

(Zadeva C-496/04)

(2005/C 31/24)

Jezik postopka: nizozemščina

College van Beroep voor het Bedrijfsleven te 's-Gravenhage je z odločbo z dne 26. novembra 2004 v zadevi J. Slob proti Productschap Zuivel, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 1. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

College van Beroep voor het Bedrijfsleven te 's-Gravenhage Sodišču predlaga, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

—	Ali je treba člen 7(1)(stavek 1) in (3) Uredbe (EGS) št. 536/93 razlagati tako, da ta državo članico pooblašča za sprejem ureditve, ki proizvajalcem mleka s sedežem na njenem ozemlju nalaga obveznost vodenja evidence, ki je obsežnejša od obveznost iz člena 7(1)(f) te uredbe?

—	Ali, v primeru, da je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, pravilo, ki od proizvajalca zahteva, da svoji upravi navede količine proizvedenega masla in njihovo uporabo, tudi če je bilo maslo uničeno ali uporabljeno za krmo, ostaja v okviru diskrecijske pravice države članice?

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/12

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 1. decembra 2004

(Zadeva C-497/04)

(2005/C 31/25)

Jezik postopka: grščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Enrico Traversa, consigliere giuridico, in Georgios Zavvos, član pravne službe Komisije, je dne 1. decembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Helenski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Helenska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/13/ES (1) Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. marca 2002 o spremembi Direktive Sveta 73/239/EGS o zahtevani kapitalski ustreznosti zavarovalnic, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja, oziroma s tem, da o sprejetju navedenih predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za prenos te direktive v nacionalni pravni red, se je iztekel dne 20. septembra 2003.

(1) UL L 77, 20.3.2002, str. 17.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/13

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 1. decembra 2004

(Zadeva C-498/04)

(2005/C 31/26)

Jezik postopka: grščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Enrico Traversa, pravni svetovalec, in Georgios Zavvos, član pravne službe Komisije, je dne 1. decembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Helenski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Helenska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/83/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju, ki v skladu s svojim členom 72 nadomešča in razveljavlja Direktivo 2002/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. marca 2002, ki spreminja Direktivo Sveta 79/267/EGS glede minimalnega kapitala zavarovalnic, ki se ukvarjajo z življenjskim zavarovanjem, oziroma s tem, da o sprejetju navedenih predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, je potekel dne 20. septembra 2003.

(1) UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/13

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Landesarbeitsgericht Düsseldorf (Nemčija) z dne 8. oktobra 2004 v zadevi Hans Werhof proti Freeway Traffic Systems GmbH & Co. KG

(Zadeva C-499/04)

(2005/C 31/27)

Jezik postopka: nemščina

Landesarbeitsgericht Düsseldorf je s sklepom z dne 8. oktobra 2004 v zadevi Hans Werhof proti Freeway Traffic Systems GmbH & Co. KG, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 2. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Landesarbeitsgericht Düsseldorf predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je s členom 3(1) Direktive Sveta 98/50/ES (1) z dne 29. junija 1998 o spremembah Direktive Sveta 77/187/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov združljivo, če je pridobitelj obrata, ki ni vezan na tarifo, vezan na sporazum med odsvojiteljem obrata, ki je vezan na tarifo, in delavcem, na podlagi katerega se uporabljajo vsakokratne tarifne pogodbe, ki zavezujejo odsvojitelja obrata, na način, da se uporablja tarifna pogodba, ki je veljala v trenutku prenosa obrata, ne uporabljajo pa se tarifne pogodbe, ki so začele veljati kasneje?

2.	Če je na to treba odgovoriti odklonilno: Ali je s členom 3(1) Direktive 98/50/ES združljivo, če pridobitelja obrata, ki ni vezan na tarifo, tarifne pogodbe, ki so začele veljati po prenosu obrata, zavezujejo le toliko časa, kolikor zavezujejo odsvojitelja obrata?

(1) UL L 201, str. 88.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/14

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) z dne 3. avgusta 2004 v upravnem sporu med Ergünom Torunom in Stadt Augsburg, intervenienta: 1. Vertreter des Bundesinteresses beim Bundesverwaltungsgericht, 2. Landesanwaltschaft Bayern

(Zadeva C-502/04)

(2005/C 31/28)

Jezik postopka: nemščina

Bundesverwaltungsgericht je s sklepom z dne 3. avgusta 2004 v upravnem sporu med Ergünom Torunom in Stadt Augsburg, intervenienta: 1. Vertreter des Bundesinteresses beim Bundesverwaltungsgericht, 2. Landesanwaltschaft Bayern, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 7. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Bundesverwaltungsgericht predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali izgubi polnoletni otrok v Zvezni republiki Nemčiji že več kot tri leta zakonito zaposlenega turškega delavca, ki je s pomočniškim izpitom zaključil poklicno izobraževanje za poklic industrijski mehanik, pravico do prebivanja, ki izhaja iz pravice po členu 7(2) Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS – Turčija (v nadaljevanju: Sklep 1/80), da se lahko prijavi na vsako delovno mesto – razen v primerih iz člena 14 Sklepa 1/80 in pri zapustitvi države članice gostiteljice brez opravičenih razlogov za daljše časovno obdobje – tudi v primeru, če je bil

a)	obsojen na enotno kazen zapora treh let zaradi ropa in kaznivih dejanj, povezanih z mamili, kazen – tudi kasneje – ni bila spremenjena v pogojno obsodbo in je celotno kazen prestal z vštetjem časa, prestanega v priporu?

zakonito zaposlen kot delavec v Zvezni republiki Nemčiji in je tako sam pridobil in kasneje spet izgubil pravico do prebivanja, ki izhaja iz pravice do dostopa do zaposlitve po členu 6(1), pododstavek 2 ali 3, Sklepa 1/80?

Je do takšne izgube prišlo zato, ker

aa.	ni sprejel zaposlitve – v tem primeru: po več kot enoletni brezposelnosti – ki mu jo je ponudil zavod za zaposlovanje?

bb.

je bil zaradi ropa in kaznivih dejanj, povezanih z mamili, obsojen na enotno kazen zapora treh let, ta kazen – tudi kasneje – ni bila spremenjena v pogojno obsodbo, je celotno kazen prestal z vštetjem časa, prestanega v priporu, in v tem času ni bil iskalec zaposlitve na zakonitem trgu dela, ampak je po enem mesecu po izpustitvi iz pripora ponovno našel zaposlitev, ne da bi imel pravico do prebivanja po nacionalnem pravu države?

2.	V primeru, da je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen: ali izgubi turški državljan pravico do prebivanja, ki izhaja iz pravice do dostopa do zaposlitve po členu 6(1), pododstavek 2 ali 3, Sklepa 1/80, pod pogoji, navedenimi zgoraj v vprašanju 1 b)?

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/14

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, vložena dne 8. decembra 2004

(Zadeva C-505/04)

(2005/C 31/29)

Jezik postopka: angleščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa Gérard Hans Støvlbæk z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 8. decembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

Ugotovi, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2001 o spremembah Direktiv Sveta 89/48/EGS in 92/51/EGS o splošnem sistemu priznavanja poklicnih kvalifikacij in Direktiv Sveta 77/452/EGS, 77/453/EGS, 78/686/EGS, 78/687/EGS, 78/1026/EGS, 78/1027/EGS, 80/154/EGS, 80/155/EGS, 85/384/EGS, 85/432/EGS, 85/433/EGS in 93/16/EGS v zvezi s poklici medicinske sestre, odgovorne za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, veterinarja, babice, arhitekta, farmacevta in zdravnika (1), kar zadeva Gibraltar ali, v vsakem primeru, s tem, da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 16 te direktive.

—	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, je potekel dne 1. januarja 2003.

(1) UL L 206, 31.7.2001, str. 1.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/15

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour administrative (Veliko vojvodstvo Luksemburg) z dne 7. decembra 2004 v zadevi Graham J. Wilson proti Conseil de l'Ordre des Avocats du Barreau de Luxembourg

(Zadeva C-506/04)

(2005/C 31/30)

Jezik postopka: francoščina

Cour administrative je s sodbo z dne 7. decembra 2004 v zadevi Graham J. Wilson proti Conseil de l'Ordre des Avocats du Barreau de Luxembourg, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 9. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Cour administrative predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 9 Direktive 98/5 (1) Evropskega Parlamenta in Sveta za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena, razlagati tako, da ne dopušča postopka s pravnim sredstvom, ki ga določa zakon z dne 10. avgusta 1991, kot je bil spremenjen z zakonom z dne 13. novembra 2002?

Natančneje, ali je mogoče organe, ki odločajo v postopkih s pravnimi sredstvi, kot sta disciplinski in upravni svet in disciplinski in upravni pritožbeni svet, šteti za „pravna sredstva v skladu z določbami nacionalne zakonodaje“ v smislu člena 9 Direktive 98/5 in ali je treba člen 9 razlagati tako, da ne dopušča pravnega sredstva, ki ga je treba predložiti več tovrstnim organom, preden je mogoče pravno vprašanje nasloviti na „sodišče“ v smislu člena 9?

S pridržkom naknadne odločitve o pristojnosti administrativnega sodišča in o dopustnosti tožbe, in ne glede na oblikovne in vsebinske navedbe strank, je Cour Administrative Sodišču v predhodno odločanje predložil naslednji vprašanji:

3.	Ali lahko pristojni organi države članice pravico odvetnika iz države članice, da trajno opravlja poklic odvetnika na podlagi poklicnega naziva iz matične države, ko gre za opravljanje dejavnosti iz člena 5 Direktive 98/5/ES, pogojujejo z obvladovanjem jezikov te države članice?

Ali lahko pristojni organi pravico do opravljanja poklica pogojujejo predvsem z ustnim izpitom iz vseh (ali več izmed) treh glavnih jezikov države članice gostiteljice, ki ga mora opraviti odvetnik, in na podlagi katerega lahko pristojni organi preverijo, ali odvetnik obvlada tri jezike, in če je temu tako, katere postopkovne varovalke, če so potrebne, se zahtevajo (morajo biti zagotovljene?)?

(1) Direktiva 98/5/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (UL L 77, 14.3.1998, str. 36).

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/15

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Hoge Raad der Nederlanden z dne 10. decembra 2004 v zadevi Magpar VI BV of Naarden proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-509/04)

(2005/C 31/31)

Jezik postopka: nizozemščina

Hoge Raad der Nederlanden (Vrhovno sodišče Nizozemske) je s sklepom z dne 10. decembra 2004 v zadevi Magpar VI BV of Naarden proti Staatssecretaris van Financiën, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 13. decembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Hoge Raad der Nederlanden predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je člen 7(1)(bb) Direktive 69/335/EGS (1), kakor je bila spremenjena z direktivo 73/79/EGS (2), treba razlagati tako, da se, če družba v petih letih po tem, ko je pridobila deleže z združitvijo deležev, ki je oproščena dajatve na kapital, preneha imeti te deleže, ker se je družba, katere deleže je imela, združila, zahteve iz zgoraj omenjene določbe direktive uporabljajo na deleže v družbi prevzemnici?

2.	Ali je za vprašanje 4.1 pomembno, da je družba, katere deleže je imela, prenehala obstajati, kot posledica začetka veljavnosti združitve po sili zakona z drugo družbo (člen 2:311(1) BW), tako da ni več mogoče govoriti o odsvojitvi deležev v dobesednem pomenu?

(1) Direktiva Sveta (69/335/EGS) z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL angleška posebna izdaja: Serije I 1969(II), str. 412).

(2) Direktiva Sveta 73/79/EGS z dne 9. aprila 1973 o spremembi okvira uporabe zmanjšane stopnje dajatve na kapital, določene za nekatera reorganizacijska dejanja družbe s členom 7(1)(b) direktive o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 103, 18.4.1973, str. 13 – 14).

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/16

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 13. decembra 2004

(Zadeva C-510/04)

(2005/C 31/32)

Jezik postopka: francoščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata K. Simonsson in W. Wils, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 13. decembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/6/ES z dne 18. februarja 2002 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo iz njih (1), oziroma s tem, da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive,

2.	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, je potekel dne 9. septembra 2003.

(1) UL L 67, 9.3.2002, str. 31.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/16

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 15. decembra 2004

(Zadeva C-515/04)

(2005/C 31/33)

Jezik postopka: francoščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata C. O'Reilly in R. Troosters, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 15. decembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (1), oziroma s tem, da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive,

2.	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, je potekel dne 31. decembra 2002.

(1) UL L 212, 7.8.2001, str. 12.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/17

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 15. decembra 2004

(Zadeva C-516/04)

(2005/C 31/34)

Jezik postopka: francoščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata C. O'Reilly in R. Troosters, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 15. decembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (1), oziroma s tem, da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za prenos te direktive v notranji pravni red, je potekel dne 11. februarja 2003.

(1) UL L 187, 10.7.2001, str. 45.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/18

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 23. novembra 2004

v zadevi T-166/98, Cantina sociale di Dolianova Soc. coop. rl in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Skupna ureditev trga za vino - Uredba (EGS) št. 2499/82 - Pomoč Skupnosti - Ničnostna tožba - Tožba zaradi nedelovanja - Odškodninska tožba)

(2005/C 31/35)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi T-166/98, Cantina sociale di Dolianova Soc. coop. rl, s sedežem v Dolianovi (Italija), Cantina Trexenta Soc. coop. rl, s sedežem v Senorbìju (Italija), Cantina sociale Marmilla – Unione viticoltori associati Soc. coop. rl, s sedežem v Sanluriju (Italija), Cantina sociale S. Maria La Palma Soc. coop. rl, s sedežem v Santi Marii La Palma (Italija), Cantina sociale del Vermentino Soc. coop. rl Monti-Sassari, s sedežem v Montiju (Italija), ki jih zastopata C. Dore in G. Dore, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: najprej F. Ruggeri Laderchi in A. Alves Vieira, nato A. Alves Vieira in L. Visaggio, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi, alternativno, na podlagi členov 173 in 175 ES (sedaj člena 230 ES in 232 ES) razglasitve ničnosti dopisa Komisije z dne 31. julija 1998, s katerim je bilo tožečim strankam zavrnjeno neposredno izplačilo pomoči za preventivno destilacijo za vinsko tržno leto 1982/1983, ali ugotovitve nezakonitosti opustitve Komisije, ali podredno, na podlagi člena 178 Pogodbe ES (sedaj člen 235 ES) zaradi povrnitve škode, ki naj bi tožečim strankam nastala zaradi ravnanja Komisije, je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, A. W. H. Meij in N. J. Forwood, sodnika, sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator, dne 23. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Komisija mora povrniti škodo, ki je tožečim strankam nastala zaradi stečaja Distilleria Agricola Industriale de Terralba, ker ni bil vzpostavljen mehanizem, ki bi zagotavljal, v okviru ureditve iz člena 9 Uredbe (EGS) št. 2499/82 glede preventivne destilacije za vinsko tržno leto 1982/1983, izplačila pomoči Skupnosti zadevnim proizvajalcem, ki jo ta uredba določa.

2.	Stranke Sodišču prve stopnje v roku štirih mesecev od dneva razglasitve te sodbe predložijo znesek odškodnine, ki ga sporazumno določijo.

3.	Če stranke ne dosežejo dogovora, Sodišču prve stopnje v istem roku predložijo višino svojih zahtevkov.

(1) UL C 378, 5.12.1998.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/18

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 1. decembra 2004

v zadevi T-27/02, Kronofrance SA proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Državne pomoči - Odločba Komisije o nenasprotovanju - Ničnostna tožba - Dopustnost - Večsektorski okvir regionalnih pomoči za velike investicijske projekte)

(2005/C 31/36)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-27/02, Kronofrance SA, s sedežem v Sully-sur-Loire (Francija), ki jo zastopa R. Nierer, avocat, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Kreuschitz in J. Flett, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) ob sodelovanju Glunz AG in OSB Deutchland GmbH, s sedežema v Meppnu (Nemčija), ki ju zastopata H.-J. Niemeyer in K. Ziegler, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, zaradi razglasitve ničnosti odločbe GS (2001) D Komisije z dne 25. julija 2001 o nenasprotovanju pomoči, ki so jo nemške oblasti dodelile Glunz AG, je Sodišče prve stopnje (četrti razširjeni senat), v sestavi H. Legal, predsednik, V. Tiili in I. Wiszniewska- Białecka, sodnici, M. Vilaras in V. Vadapalas, sodnika, sodni tajnik: J. Plingers, administrator, dne 1. decembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Odločba GS (2001) D Komisije z dne 25. julija 2001o nenasprotovanju pomoči, ki so jo nemške oblasti dodelile Glunz AG, se razglasi za nično.

2.	Komisija poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

3.	Glunz AG in OSB Deutschland GmbH nosita stroške, ki sta jih priglasila v okviru intervencije.

(1) UL C 118, 18.5.2002.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/19

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 30. novembra 2004

v zadevi T-168/02 IFAW Internationaler Tierschutz-Fonds gGmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Ničnostna tožba - Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Člen 4(5) - Nerazkritje dokumenta, ki izhaja iz države članice, brez predhodnega soglasje te države)

(2005/C 31/37)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-168/02 IFAW Internationaler Tierschutz-Fonds gGmbH, prej Internationaler Tierschutz-Fonds (IFAW) GmbH, s sedežem v Hamburgu (Nemčija), ki ga zastopa S. Crosby, solicitor, ob intervenciji Kraljevine Nizozemske (zastopniki: H. Sevenster, S. Terstal, N. Bel in C. Wissels, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), Kraljevine Švedske (zastopnika: A. Kruse in K. Wistrand, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) in Kraljevine Danske (zastopnika: sprva J. Bering Liisberg nato J. Molde, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Docksey in P. Aalto, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), ob intervenciji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (ki ga zastopa R. Caudwell, zastopnica, in M. Hoskins, barrister, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), katere predmet je predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 26. marca 2002, s katero se tožeči stranki, ob uporabi člena 4(5) Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43), zavrne dostop do določenih dokumentov o spremembi namembnosti zaščitenega območja, je Sodišče prve stopnje (peti razširjeni senat) v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas, J. D. Cooke, P. Mengozzi in M. E. Martins Ribeiro, sodniki, sodni tajnik: D. Christensen, administratorka, dne 30. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeča stranka nosi svoje lastne stroške, kot tudi stroške, ki jih je priglasila Komisija.

3.	Kraljevina Nizozemska, Kraljevina Švedska, Kraljevina Danska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje lastne stroške.

(1) UL C 202, 24.8.2002.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/19

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 24. novembra 2004

v zadevi T-393/02, Henkel KGaA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Znamka Skupnosti - Tridimenzionalna znamka - Oblika bele in prozorne stekleničke - Absolutni razlog za zavrnitev - Razlikovalni učinek - Člen 7(1), točka b, Uredbe (ES) št. 40/94)

(2005/C 31/38)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-393/02, Henkel KGaA, s sedežem v Düsseldorfu (Nemčija), ki jo zastopa C. Osterrieth, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: U. Pfleghar in G. Schneider), zaradi tožbe zoper odločbo Četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 3. oktobra 2002 (zadeva R 313/2001-4) v zvezi z registracijo tridimenzionalnega znaka v obliki bele in prozorne stekleničke, je Sodišče prve stopnje (četrti senat) v sestavi H. Legal, predsednik, V. Tiili, sodnica, in M. Vilaras, sodnik, sodni tajnik: J. Plingers, administrator, dne 24. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Odločba Četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 3. oktobra 2002 (zadeva R 313/2001-4) se razveljavi.

2.	Toženi stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 55, 8.3.2003.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/20

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 23. novembra 2004

v zadevi T-84/03 Maurizio Turco proti Svetu Evropske unije (1)

(Preglednost - Dostop javnosti do dokumentov Sveta - Delna zavrnitev dostopa - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Izjeme)

(2005/C 31/39)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-84/03 Maurizio Turco, stanujoč v Pulsanu (Italija), ki ga zastopajo O. W. Brouwer, T. Janssens in C. Schillemans, avocats, ob intervenciji Republike Finske (zastopnici: T. Pynnä in A. Guimaraes-Purokoski, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), Kraljevine Danske (zastopnika: J. Liisberg, nato J. Molde, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) ter Kraljevine Švedske (zastopnika: A. Kruse in K. Wistrand, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) proti Svetu Evropske unije (zastopnika: J.-C. Piris in M. Bauer), ob intervenciji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (zastopnica: C. Jackson skupaj s P. Sales in J. Stratford, barristers, z naslovom za vročanje v Luksemburgu) ter Komisije Evropskih skupnosti (zastopniki: M. Petite, C. Docksey in P. Aalto, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Sveta z dne 19. decembra 2002, s katero se tožeči stranki delno zavrne dostop do določenih dokumentov z dnevnega reda zasedanja Sveta „Pravosodje in notranje zadeve“ z dne 14. in 15. oktobra 2002, je Sodišče prve stopnje (peti senat) v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in J. D. Cooke, sodnika, sodni tajnik: I. Natsinas, administrator, dne 23. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do pravnega mnenja Sveta.

2.	O preostalem delu ni več treba odločati.

3.	Tožeča stranka in Svet nosita vsak polovico nastalih stroškov.

4.	Intervenienti nosijo svoje lastne stroške.

(1) UL C 112, 10.5.2003.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/20

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 30. novembra 2004

v zadevi T-173/03, Anne Geddes proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Znamka Skupnosti - Besedna znamka NURSERYROOM - Absolutni razlogi za zavrnitev - Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94)

(2005/C 31/40)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-173/03, Anne Geddes, stanujoča v Auckland (Nova Zelandija), ki jo zastopa G. Farrington, solicitor, proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: E. Dijkema in A. Folliard-Monguiral), katere predmet je tožba proti odločbi četrtega Odbora za pritožbe UUNT z dne 13. februarja 2003 (Zadeva R 839/2001-4) v zvezi z zahtevo za registracijo besedne znamke Skupnosti NURSERYROOM, je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, N. J. Forwood in S. Papasavvas, sodnika, sodni tajnik: J. Plingers, administrator, dne 30. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 171, 19.7.2003

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/21

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 23. novembra 2004

v zadevi T-360/03, Frischpack GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Znamka Skupnosti - Tridimenzionalna znamka - Oblika posode za sir - Absolutni razlog za zavrnitev - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 - Razlikovalni učinek)

(2005/C 31/41)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-360/03, Frischpack GmbH & Co. KG, s sedežem v Maillingu pri Schönauu (Nemčija), ki jo zastopa P. Bornemann, avocat, proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: U. Pfleghar in G. Schneider), zaradi tožbe proti odločbi Drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 8. septembra 2003 (zadeva R 236/2003-2) v zvezi z registracijo tridimenzionalne znamke (posoda za sir), je Sodišče prve stopnje (peti senat) v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in D. Šváby, sodnika, sodni tajnik: I. Natsinas, administrator, dne 23. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 304, 13.12.2003.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/21

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 6. septembra 2004

v zadevi T-213/02, SNF SA proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Ničnostna tožba - Direktiva 2002/34/ES - Omejitve uporabe poliakrilamidov kot sestavin kozmetičnih izdelkov - Oseba, ki jo akt posamično zadeva - Dopustnost)

(2005/C 31/42)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-213/02, SNF SA, s sedežem v Saint-Étiennu (Francija), ki jo zastopata K. Van Maldegem in C. Mereu, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: X. Lewis, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi razglasitve ničnosti dela šestindvajsete Direktive Komisije 2002/34/ES z dne 15. aprila 2002 o prilagoditvi Prilog II, III in VII k Direktivi Sveta 76/768/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki tehničnemu napredku (UL L 102, str. 19), ki omejuje uporabo poliakrilamidov kot sestavin kozmetičnih izdelkov, je Sodišče prve stopnje (peti senat) v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in J. D. Cooke, sodnika, sodni tajnik: H. Jung, dne 6. septembra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Tožeči stranki se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov tožene stranke.

(1) UL C 233, 28.9.2002.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/21

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 9. novembra 2004

V zadevi T-252/03, Fédération nationale de l'industrie et des commerces en gros des viandes (FNICGV) proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Konkurenca - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Trg govejega mesa - Ničnostna tožba - Neomejena pristojnost - Rok za tožbo - Prepozna vloga - Nedopustnost)

(2005/C 31/43)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-252/03, Fédération nationale de l'industrie et des commerces en gros des viandes (FNICGV), s sedežem v Parizu (Francija), ki jo zastopata P. Abegg in E. Prigent, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, ob intervenciji Francoske republike (zastopniki: R. Abraham, G. de Bergues in F. Million, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: P. Oliver in F. Lelièvre, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), katere predmet je predlog za razveljavitev globe, naložene tožeči stranki v členu 3 Odločbe Komisije 2003/600/ES z dne 2. aprila 2003 v postopku uporabe člena 81 Pogodbe ES (zadeva COMP/C.38.279/F3 – francosko goveje meso) (UL L 209, str. 12) in, podredno, predlog za znižanje višine te globe, je Sodišče prve stopnje (peti senat) v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in J. D. Cooke, sodnika, sodni tajnik: H. Jung, 9. novembra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Tožeča stranka in Komisija nosita vsaka svoje lastne stroške, nastale v postopku s tožbo.

3.	Tožeča stranka nosi svoje lastne stroške, nastale v postopku za izdajo začasne odredbe, kakor tudi stroške Komisije, nastale v omenjenem postopku.

4.	Francoska republika nosi svoje lastne stroške.

(1) UL C 213, 6.9.2003.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/22

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 10. novembra 2004

v zadevi T-316/04 R Wam SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Državne pomoči - Posojila po znižani obrestni meri, s katerimi se podjetju omogoči vzpostavitev v določenih tretjih državah - Obveznost povračila - Začasna odredba - Odložitev izvršitve - Nujnost - Odsotnost)

(2005/C 31/44)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi T-316/04 R Wam SpA, s sedežem v Cavezzu di Modena (Italija), ki jo zastopa E. Giliani, avocat, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Di Bucci in E. Righini, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za odložitev izvršitve Odločbe Komisije z dne 19. maja 2004 [K(2004) 1812 končno] o državni pomoči C 4/2003 (prej NN 102/2002), je predsednik Sodišča prve stopnje dne 10. novembra 2004 sprejel sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/22

Tožba Hensotherm AB proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), vložena dne 8. septembra 2004

(Zadeva T-366/04)

(2005/C 31/45)

Jezik postopka: švedščina

Hensotherm AB, s sedežem v Trelleborgu (Švedska), ki ga zastopa Stefan Hallbäck, lawyer, je dne 8. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe je bil Rudolf Hensel GmbH, s sedežem v Börnsenu (Nemčija).

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	zadevo vrne Odboru za pritožbe Urada za usklajevanje, da vsebinsko preizkusi pritožbo prijavitelja zoper odločbo Oddelka za izbris z dne 11. septembra 2003 na podlagi bistvenih kršitev določb postopka;

—	podrejeno, preizkusi pritožbo zoper odločbo Oddelka za izbris z dne 11. septembra 2003 in odločbo Odbora za pritožbe z dne 12. julija 2004 in zavrne zahtevo Rudolf Hensel GmbH za ugotovitev ničnosti znamke št. 357 863;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Registrirana znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti:	Figurativna znamka „HENSOTHERM“ za blago iz razredov 2 in 17 (barve, tesnilni in izolacijski material) – znamka Skupnosti št. 357 863
Imetnik znamke Skupnosti:	Hensotherm AB
Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti:	Rudolf Hensel GmbH
Znamka stranke, ki zahteva ugotovitev ničnosti:	Nacionalna besedna znamka „HENSOTHERM“ (št. 213 672) za blago iz razreda 2
Odločba Oddelka za izbris:	Razglasitev ničnosti znamke Skupnosti „HENSOTHERM“ zaradi nevarnosti zamenjave s prejšnjo nacionalno znamko „HENSOTHERM“ (št. 213 672)
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Kršitev členov 52(1)(a) in 78 Uredbe št. 40/94

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/23

Tožba Anne Kontouli proti Svetu Evropske unije, vložena dne 18. oktobra 2004

(Zadeva T-416/04)

(2005/C 31/46)

Jezik postopka: angleščina

Anna Kontouli, stanujoča v Londonu (Združeno kraljestvo); ki jo zastopa V. Arkitidis, lawyer, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 18. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Svetu Evropske unije

Anna Kontouli Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Sveta z dne 16. julija 2004, s katero je bila zavrnjena pritožba na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ki se je nanašala na določitev ustreznega korekcijskega količnika za njeno pokojnino;

—

naloži Svetu, da tožeči stranki plača razliko med do sedaj izplačanimi zneski pokojnine in zneski pokojnine, ki bi tožeči stranki morali biti izplačani, če bi bil korekcijski količnik za pokojnino tožeče stranke določen glede na Združeno kraljestvo, saj je bila tožeči stranki pravica do pokojnine priznana 1. maja 2003; tej razliki naj se prištejejo zamudne obresti, ki naj bodo enake obrestni meri Evropske centralne banke za njene operacije refinanciranja, povečani za dve odstotni točki;

—	naloži Svetu, da tožeči stranki plača 100.000 EUR kot odškodnino za znatno nepogodbeno in nepremoženjsko škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela v upravnih postopkih do vložitve tožbe in med več ustnimi in pisnimi stiki tožeče stranke s službami Sveta; in

—	Svetu naloži plačilo stroškov, nastalih zaradi teh postopkov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je nekdanja uradnica Sveta, ki od 1. maja 2003 prejema invalidsko pokojnino. Tožeča stranka je po upokojitvi sporočila Svetu, da si je stalno prebivališče uredila v Združenem kraljestvu, in na podlagi tega podatka je Svet za pokojnino tožeče stranke sprva uporabil korekcijski količnik za to državo. Vendar pa je zaradi dejstva, da je tožeča stranka podala nasprotujoče si podatke glede kraja bivanja, Svet prenehal uporabljati korekcijski količnik za Združeno kraljestvo in je namesto njega uporabil najprej korekcijski količnik za Belgijo in kasneje korekcijski količnik za Grčijo, kjer je bil prvotni matični kraj tožeče stranke. Tožeča stranka se je pritožila, pritožba pa je bila z napadeno odločbo z dne 16. julija 2004 zavrnjena.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja, da stalno in zakonito prebiva v Združenem kraljestvu, in sicer od 1. maja 2003 dalje. Tožeča stranka meni, da je Svet s svojimi drugačnimi ugotovitvami kršil člen 82(1) Kadrovskih predpisov in kršil pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Tožeča stranka prav tako navaja, da Svet ni v zadostni meri utemeljil svoje odločbe in da je s tem, da je izneveril legitimno pričakovanje tožeče stranke, kršil splošno načelo pravne varnosti. Nadalje zatrjuje, da je Svet kršil načelo učinkovite uprave. Nazadnje tožeča stranka navaja, da sta jo znatno prizadela celoten odnos tožene stranke do nje in dejstvo, da je njena hči morala opustiti doktorski študij v Grčiji, da bi se preselila v Združeno kraljestvo in se tam zaposlila, da bi finančno vzdrževala tožečo stranko. Tožeča stranka sodišče poziva, naj ji dodeli odškodnino za to nepremoženjsko škodo.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/24

Tožba Trubowest Handel GmbH in Viktorja Makarova proti Svetu Evropske unije in Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 25. oktobra 2004

(Zadeva T-429/04)

(2005/C 31/47)

Jezik postopka: angleščina

Trubowest Handel GmbH, Köln (Nemčija), in Viktor Makarov, Köln (Nemčija), ki ju zastopata Dr. K. Adamantopoulos in E. Petritsi, lawyers, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, sta dne 25. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Svetu Evropske unije in Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

—	naloži Evropski Skupnosti, da v skladu z drugim odstavkom člena 288 Pogodbe ES nadomesti škodo, utrpljeno kot posledica sprejetja dokončnih protidampinških ukrepov, predpisanih s protidampinško Uredbo, z dodelitvijo naslednjih zneskov:

—	118.058,46 EUR Trubowest, kot nadomestilo škode, skupaj z zamudnimi obrestmi na ta znesek po 8 % letni obrestni meri;

—	397.916,91 EUR (277.939,37 + 63.448,54 + 56.529,00 EUR) g. Makarovu, kot nadomestilo škode, skupaj z zamudnimi obrestmi na ta znesek po 8 % letni obrestni meri;

—

128.000,00 EUR Trubowest, zaradi izgube dobička v obdobju med leti 2000 in 2004, skupaj z zamudnimi obrestmi na ta znesek po 8 % letni obrestni meri; podredno, znesek dolgovan Trubowestu kot nadomestilo škode za izgubo dobička med leti 2000 do 2004, ki bo ocenjen med postopkom, po vmesni sodbi Sodišča, s sporazumom med strankami; in

—	150.000,00 EUR, kot nadomestilo g. Makarovu za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel, skupaj z zamudnimi obrestmi na ta znesek po 8 % letni obrestni meri;

—	Svetu Evropske unije in Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo vseh stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prva tožeča stranka je uvoznik brezšivnih cevi v Evropsko skupnost, druga tožeča stranka pa je njen direktor. S tožbo zahtevata, da se jima nadomesti nastala škoda, katero trdita, da sta jo utrpela zaradi sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 2320/97 (1) o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Madžarske, Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške.

Tožeči stranki navajata, da je bila v okviru postopka iz člena 81 ES, večim proizvajalcem brezšivnih cevi iz Skupnosti naložena globa (2). Po mnenju tožečih strank je zelo verjetno, če ne gotovo, da je protikonkurenčno obnašanje proizvajalcev brezšivnih cevi, vplivalo na analizo škode in vzročne zveze v antidampinškem postopku, zaradi prekrivanja obsega proizvodov v vpletenih družbah in v obdobjih preiskave konkurenčnih in antidampinških postopkov. Vseeno tožeči stranki oporekata, da Komisija sploh ni upoštevala tega protikonkurenčnega obnašanja pri določitvi škode, povzročene z domnevnimi dampinškimi uvozi, kot to zahteva Uredba 384/1996 (3).

Na zgoraj navedeni podlagi sta se tožeči stranki sklicujeta na kršitev Uredbe 384/1996, kot tudi obveznosti dobrega in poštenega upravljanja ter dolžne skrbnosti. Nadalje navajata, da sta Svet in Komisija kasneje priznala, da je vpliv protikonkurenčnega obnašanja vplival na protidampinško preiskavo in z Uredbo 1322/2004 (4) štela, da uporaba ukrepov, naloženih z Uredbo 2320/1997, ni več primerna.

Tožeči stranki menita, da če Svet in Komisija ne bi kršila zgoraj omenjenih pravil in obveznosti, Uredba 2320/1997 mogoče nikoli ne bi bila sprejeta in tožeči stranki ne bi nikoli utrpeli škode, ki sta jo utrpeli zaradi nje. Zato toženi stranki zahtevata nadomestilo za škodo, ki se v primeru prve tožeče stranke kaže kot povrnitev dajatev, ki jih je dejansko plačala na podlagi uredbe 2320/1997, kot tudi nadomestilo za izgubo dobička. Druga tožeča stranka zahteva nadomestilo za zneske, ki jih je plačala na podlagi uredbe 2320/1997, izgubo dobička zaradi neplačila njegove plače direktorja, zatrjevano utrpljenih pravnih stroškov, kot tudi nepremoženjsko škodo.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 2320/97 z dne 17. novembra 1997, UL L 322, 25.11.1997, str. 1.

(2) 2003/382/ES: Odločba Komisije z dne 8. decembra 1999 v zvezi s postopkom iz člena 81Pogodbe ES (Zadeva IV/E-1/35.860-B brezšivne cevi) (notificirana pod dokumentarno številko K(1999) 4154), UL L 140, 6.6.2003, str. 1.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(4) Uredba Sveta (ES) št. 1322/2004 z dne 16. julija 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 2320/97 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi, izdelanih iz železa ali nelegiranega jekla, s poreklom med drugim iz Rusije in Romunije, UL L 246, 20.7.2004, str. 10.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/25

Tožba Nomura Principal Investment plc in Nomura International plc proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 25. oktobra 2004

(Zadeva T-430/04)

(2005/C 31/48)

Jezik postopka: angleščina

Družbi Nomura Principal Investment plc in Nomura International plc, obe s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo), ki ju zastopajo C.-D. Ehlermann, F. Louis, A. Vallery, G. A. Gutermuth in C. Duvernoy, lawyers, sta dne 25. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 14. julija 2004 v zadevi državnih pomoči št. CZ 46/2003 – Češka republika (Investiÿní a poštovní banka, a.s.);

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopkov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Komisija je sprejela izpodijano odločbo na podlagi postopka iz Poglavja 3 Priloge IV Pristopne pogodbe k Evropski uniji, za pregled ukrepov državne pomoči, ki so jih nove države članice sprejele pred njihovim pristopom in o katerih so njihovi organi obvestili Komisijo pred 1. majem 2004. Izpodbijana odločba določa, da se predpristopni ukrepi pomoči, ki jih je Češka republika odobrila češki banki Ceskoslovenska obchodni banka („CSOB“), ne „izvajajo po pristopu“ v smislu Poglavja 3 Priloge IV Pristopne pogodbe in zatorej niso predmet pregleda Komisije glede vsebinske skladnosti s pravili državne pomoči Evropske unije.

Tožeči stranki navajata, da bi bilo treba to odločbo razglasiti za nično iz razloga, ker se zadevni češki ukrepi pomoči izvajajo po pristopu. Tožeča stranke meni, da izpodbijana odločba krši Poglavje 3 Priloge IV Pristopne pogodbe, člen 253 ES, člen 88 ES in Uredbo 659/1999 (1) z uporabo nepravilne razlage „ukrepov, ki se še vedno uporabljajo“ po pristopu.

Tožeča stranka nadalje zatrjuje, da je Komisija s sprejemom izpodbijane odločbe s kršitvijo Poglavja 3 Priloge IV Pristopne pogodbe in člena 88 ES zlorabila svoja pooblastila s ponovno opredelitvijo „ukrepov, ki se še vedno uporabljajo“, da bi se izognila pregledu ukrepa, ki ga je sprejela država pristopnica, ki bi sicer spadal v prvotno definicijo tega pravnega pojma s strani Komisije.

Tožeča stranka tudi zatrjuje, da je Komisija napačno uporabila pravo iz Poglavja 3 Priloge IV Pristopne pogodbe in člena 88 ES s tem, da ni začela z uradnim preiskovalnim postopkom navkljub trajajočim odprtim in nerešenim dejanskim vprašanjem in številnim dvomom, kar zadeva zakonitost priglašenih ukrepov. Prav tako je zmotno uporabila pravo z nepravilno uporabo svoje lastne definicije popristopne uporabljivosti predpristopnih ukrepov pomoči, ki jih je Češka republika odobrila za zavarovanje procesnega tveganja in drugih zahtevkov Češke nacionalne banke do CSOB. Končno, je storila pravno in dejansko napako s tem, da ni natančno raziskala dejstev, ki se nanašajo na ukrepe pomoči Češke republike CSOB.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 ki predpisuje natančna pravila za uporabo člena 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, UL z dne 27.3.1999, L 83, str. 1.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/26

Tožba France Télécom proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 5. novembra 2004

(Zadeva T-444/04)

(2005/C 31/49)

(Jezik postopka: francoščina)

Družba France Télécom, s sedežem v Parizu, ki jo zastopata Antoine Gosset-Grainville in Stéphane Hautbourg, avocats, je dne 5. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično Odločbo Komisije št. C (2004) 3060 z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo je Francija odobrila v korist France Télécom;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe, ki jih tožeča stranka navaja v tej zadevi, so enaki tistim, ki jih je tožeča stranka navedla v zadevi T-425/04.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/26

Tožba Energy Technologies ET S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 10. novembra 2004

(Zadeva T-445)

(2005/C 31/50)

Jezik postopka: angleščina

Energy Technologies ET S.A., s sedežem v Fribourgu (Švica), ki jo zastopa A. Boman, lawyer, je dne 10. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe je bila Aparellaje Electrico S.L., s sedežem v Hospitalet de Llobregat (Španija).

Energy Technologies ET S.A. Sodišču predlaga, da:

—	razveljavi odločbo četrtega Odbora za pritožbe z dne 7. julija 2004 (zadeva R 0366/2002-4);

—	UUNT naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Energy Technologies ET S.A.
Znamka Skupnosti, ki je predmet prijave:	Besedna znamka „UNEX“ za blago iz razredov 7 in 11 (Izmenjevalniki toplote kot deli strojev; Izmenjevalniki toplote kot tudi deli in pribor za le-te) – prijava št. 974881
Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku ugovora:	Aparellaje Electrico S.L.
Znamka ali znak, navajan v postopku ugovora:	Španska besedna znamka „UNEX“ za blago iz prejšnjih španskih razredov 6, 17 in 61 (cevi, vijaki, polaganje kablov, polaganje kablov in cevi v elektronskem in električnem inženirskem sistemu;…)
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev prijave za znamko Skupnosti
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/27

Tožba Bouygues SA in Bouygues Télécom proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. novembra 2004

(Zadeva T-450/04)

(2005/C 31/51)

Jezik postopka: francoščina

Bouygues SA in Bouygues Télécom, s sedeži v Parizu in v Boulogne Billancourt (Francija), ki ju zastopajo Louis Vogel, Joseph Vogel, François Sureau, Didier Théophile, Bernard Amory in Alexandre Verheyden, avocats, je dne 9. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

—	- razglasi za ničen prvi člen odločbe Komisije Evropskih skupnosti C (2004)3060 z dne 2. avgusta 2004;

—	- razglasi ničnost člena 2 navedene odločbe;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Ta tožba je usmerjena proti odločbi št. C(2004)3060 z dne 2. avgusta 2004, s katero je Evropska Komisija ocenila, da prispevek delničarjev, ki ga je Francija odobrila Groupe France Télécom decembra 2002 v obliki vrste kreditov v višini 9 milijard eurov, postavljena v okvir deklaracij, oblikovanih julija 2002 državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom. Komisija je poleg tega odločila, da ta pomoč ne sme biti predmet izterjave.

V zvezi z ugotovitvijo, da gre za pomoč, tožeči stranki sporni odločbi poleg tega očitata, da je zavrnila opredelitev obveznosti iz deklaracij francoske vlade, ki je od julija do oktobra 2002 javno podpirala kredit France Télécom, visoko zadolženo podjetje, ki je utrpelo ogromne izgube, kot državno pomoč.

V podporo svojim trditvam tožeči stranki navajata:

—

Komisija je s tem, da je zavrnila opredelitev deklaracij francoske vlade iz julija, septembra in oktobra 2002, sprejetih bodisi posamezno bodisi skupaj, kot državne pomoči, zmotno uporabila člen 87 Pogodbe. Tožena stranka bi morala v tem oziru ugotoviti, da so navedene deklaracije France Télécom podelile prednost, ki je škodila tako konkurenčnosti kot trgovini med državami članicami;

—	da napadena odločba temelji na nasprotujočih si in nezadostnih obrazložitvah. Na tem mestu je navedeno, da, po ugotovitvi, da deklaracije francoske vlade združujejo vse značilnosti državne pomoči, iz nje ne izhaja obrazložitev, da so omenjene deklaracije opredeljene kot pomoči;

—

kar zadeva zavrnitev odreditve izterjave pomoči, naj se ugotovi tako kršitev člena 14(1) Uredbe št. 659/1999 o uporabi člena 88 Pogodbe kot bistvena kršitev postopka zaradi nezadostne obrazložitve. Tožeči stranki v tem oziru ugotavljata, da bi Komisija lahko zelo dobro določila višino zneska pomoči brez poseganja v pravice obrambe Francije, in da izterjava sporne pomoči, v tem primeru, ne bi škodovala načelu varstva zaupanja v pravo.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/27

Tožba Association Française des Opérateurs de Réseaux et Services de Télécommunications – AFORS Télécom proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 12. novembra 2004

(Zadeva T-456/04)

(2005/C 31/52)

Jezik postopka: francoščina

Association Française des Opérateurs de Réseaux et Services de Télécommunications – AFORS Télécom, s sedežem v Parizu, ki jo zastopa Olivier Fréget, avocat, je dne 12. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložilo tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za ničen člen 2 Odločbe št. K(2004) 3060 z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo je Francija odobrila v korist France Télécom;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Francija je v okviru načrta za izravnavo bilance francoski družbi za telekomunikacije France Télécom, v obdobju, ko je bila njen večinski delničar, iz lastne udeležbe odobrila predujem v obliki vrste kreditov v višini 9 milijard EUR za povečanje lastnih skladov. Z napadeno odločbo je Komisija ugotovila, da gre pri spornemu predujmu za državno pomoč. Kljub temu je v členu 2 iste odločbe odločila, da pomoči ni mogoče prisilno izterjati.

Tožeča stranka, ki naj bi združevala večino alternativnih francoskih telekomunikacijskih operaterjev, neposrednih konkurentov France Télécom, zatrjuje, da ima pravico zahtevati razglasitev ničnosti navedenega člena. V podporo svoji tožbi najprej zatrjuje, da je Komisija s tem, ko je menila, da ne more oceniti ugodnosti, ki jo je France Télécom dobil z nepoštenim ravnanjem in z izjavami francoske države, kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Komisija naj bi poleg tega kršila načelo sorazmernosti, saj naj bi bilo zadržanje zneska, ki je nižji od dejanske ugodnosti in njegov vpliv na konkurenco, manj škodljivo za trg kot popolna opustitev izterjave. Tožeča stranka v nadaljevanju navaja, da Komisija v nobenem primeru ni dolžna tako natančno oceniti zneska pomoči.

Tožeča stranka prav tako zatrjuje, da Komisija ni upoštevala ustaljene sodne prakse, v skladu s katero so izjeme od obveznosti izterjave nezakonitih pomoči dovoljene zgolj v izjemnih okoliščinah ali v primeru absolutne nemožnosti. Tožeča stranka prav tako navaja, da naj bi Komisija napačno presodila, da bi bile z izterjavo pomoči kršene pravice obrambe, kot tudi načelo legitimnega pričakovanja.

Tožeča stranka poleg tega zatrjuje, da je Komisija kršila načelo jasnosti, s tem da določenih strokovnih poročil, ki naj bi odigrala odločilno vlogo pri odločitvi Komisije, in na katere se je sklicevala Francija, ni posredovala tretjim interesentom, vključno s tožečo stranko.

Tožeča stranka prav tako meni, da je Komisija z nespoštovanjem prisilnih ukrepov, določenih v njenih lastnih smernicah za pomoči pri prestrukturiranju, kršila postopek. Po mnenju tožeče stranke že samo dejstvo, da Komisija ni zahteva povračila pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo, predstavlja zlorabo pooblastil. Nazadnje tožeča stranka zatrjuje kršitev obveznosti obrazložitve.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/28

Tožba CAMAR S.r.l. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. novembra 2004

(Zadeva T-457/04)

(2005/C 31/53)

Jezik postopka: italijanščina

CAMAR S.r.l., ki jo zastopajo Wilma Viscardini, Simonetta Donà in Mariano Paolin, avvocati, je dne 22. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično zavrnitev izvršitve točke 1 izreka sodbe z dne 8. junija 2000 v združenih zadevah T-79/96, T-260/97 in T-117/98 s strani Komisije, vsebovane v dopisu Generalnega direktorja za kmetijstvo z dne 10. septembra 2004 (št. D(2004) 29695 A/25707), prejet dne 20. septembra 2004;

—

naloži Komisiji izvršitev točke 1 izreka te sodbe v denarni protivrednosti vrednosti licenc, ki bi jih morala izdati na podlagi navedene sodbe, ki pa jih ni izdala, v znesku 5.065.600,00 EUR, ali drugem znesku, ki naj ga določi Sodišče prve stopnje, povečanem za denarno revalorizacijo in obresti, preračunane po stopnji, ki naj jo določi Sodišče prve stopnje od dne 8. junija 2000, do datuma plačila;

—	naloži Komisiji plačilo nepremoženjske škode – ki naj jo po pravičnosti določi Sodišče prve stopnje – ki jo je utrpela tožeča stranka oz. njeni družbeniki zaradi neizvršitve sodbe z dne 8. junija 2000;

—	naloži Komisiji povrnitev nagrad in stroškov v zvezi s to tožbo družbi Camar.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitev svojih zahtevkov tožeča stranka navaja, da nedejavnost Komisije – ne samo, da ni sprejela nobenega konkretnega ukrepa, temveč družbi Camar tudi ni predlagala nobenih ustreznih ukrepov za izvršitev sodbe v zadevi T-79/96 (nedejavnost od dne 8. junija 2000) – in izrecna zavrnitev izvršitve navedene sodbe, vsebovana v dopisu z dne 10. septembra 2004, pomenita grobo kršitev člena 233 ES.

Ker licenc, ki bi jih Komisija morala prenesti na tožečo stranko v okviru izvršitve te sodbe – ker kratko rečeno uvoz banan iz tretjih držav ne bo več predmet količinskih omejitev, ampak bo popolnoma liberaliziran - ni več mogoče izdati, družba Camar predlaga nadomestno izvršitev, in sicer v obliki denarnega nadomestila, ki je na podlagi stalne sodne prakse dopustna, če izvršitev sodbe v specifični obliki ni več mogoča.

Med drugim, tožeča stranka zahteva primerno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki ji je bila povzročena zaradi neizvršitve sodbe z dne 8. junija 2000. V bistvu je, glede na stalno sodno prakso, ta okoliščina že sama po sebi razlog za odškodnino, kolikor krši načelo zaupanja v pravo. Sicer pa je v obravnavanem primeru kršitev načela zaupanja v pravo še toliko hujša zaradi dejstva, da se je družba Camar zanesla na izjavo Komisije, posredovano v dopisu z dne 20. maja 2003, da namerava sodbo izvršiti, od česar pa je sedaj odstopila.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/29

Tožba Zvezne republike Nemčije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. decembra 2004

(Zadeva T-490/04)

(2005/C 31/54)

Jezik postopka: nemščina

Zvezna republika Nemčija, ki jo zastopata W.-D. Plessing in T. Lübbig, Rechtsanwalt, je dne 21. decembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—

razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 20. oktobra 2004 (K(2004) 4001/3) glede nemškega pravnega okvira na področju storitev priprave pošte, predvsem dostopa posrednikov prenosa z lastnimi sredstvi in gospodarskih družb, ki zbirajo pošto za pošiljanje v isti kraj, do javnega poštnega omrežja in s tem povezane posebne tarife (BdKEP – Omejitve na področju storitev prenosa pošte);

—	naloži Komisiji plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Glede na izpodbijano odločbo, ki krši člen 51(1), drugi stavek, št. 5, nemškega Postgesetz (nemškega poštnega zakona), po katerem pripada Deutsche Post AG v prehodnem času za njeno dejavnost v okviru poštnega prenosa prednostni pravni položaj (tako imenovana izključna licenca), ta določba, kolikor je v nasprotju s členom 86(1) ES v povezavi s členom 82 ES, preprečuje gospodarski družbi, ki pripravlja pošto, neodvisno od tega, ali nastopa kot posrednik prenosa z lastnimi sredstvi za enega samega pošiljatelja ali kot družba, ki zbira pošto za pošiljanje v isti kraj za več strank, da prejema količinske obročne popuste za dostavo poštnih pošiljk pri poštnih centrih Deutsche Post AG.

Zvezna republika Nemčija, v skladu s členom 230(2) ES, v vloženi tožbi navaja, da izpodbijana odločba krši tako člen 82 ES kot tudi Direktivo 97/67/ES (1), ker:

—	je Komisija nepravilno izhajala iz tega, da nemška določba prevladujoči položaj izvajalke univerzalnih storitev Deutsche Post AG razširja znotraj rezerviranega sektorja, v breme tistega, ki pripravlja pošto na trgu za pripravo pošte;

—	različno obravnavanje prenosa z lastnimi sredstvi s strani pošiljatelja nasproti komercialnim izvajalcem storitev ne pomeni diskriminacije v smislu člena 82 ES oziroma člena 12, peti pododstavek, Direktive;

—	in izpodbijana odločba vodi do predhodnega posega na, v skladu s členom 7(1) Direkitve, dopustno rezervirano področje izključne licence Deutsche Post AG.

Glede na navedeno Zvezna republika Nemčija trdi, da izpodbijana odločba, v nasprotju s členom 253 ES, ni zadostno utemeljena.

(1) Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, str. 14).

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/29

Tožba Deutsche Post AG proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. decembra 2004

(Zadeva T-493/04)

(2005/C 31/55)

Jezik postopka: nemščina

Deutsche Post AG s sedežem v Bonnu (Nemčija), ki jo zastopa J. Sedemund, Rechtsanwalt, je dne 22. decembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 20. oktobra 2004 (K(2004) 4001/3) glede nemškega pravnega okvira na področju storitev priprave pošte, predvsem dostopa posrednikov prenosa z lastnimi sredstvi in družb, ki zbirajo pošto za pošiljanje v isti kraj, do javnega poštnega omrežja in s tem povezane posebne tarife (BdKEP – Omejitve na področju storitev prenosa pošte);

2.	naloži Komisiji plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe s strani Deutsche Post AG, v skladu s členom 230(4) vložene tožbe, ustrezajo glede člena 82 ES in Direktive 97/67/ES (1), tistim navedenim v zadevi T-490/04.

5.2.2005

Uradni list Evropske unije

C 31/30

(2005/C 31/56)

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije

Prejšnje objave

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex

CELEX: http://europa.eu.int/celex

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 31

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 48 5. februar 2005

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Sodišče
	SODIŠČE
2005/C 031/1	Izvolitev predsednikov senatov	1

2005/C 031/2	Seznami za razporeditev sodnikov v sestave četrtega, petega in šestega senata Sodišča od 12. oktobra 2004	1

2005/C 031/3	Prisega novega sodnika na Sodišču	2

2005/C 031/4	Razporeditev novega sodnika v senate	2

2005/C 031/5	Seznami za razporeditev sodnikov v sestave velikega senata Sodišča ter tretjega in šestega senata Sodišča od 19. oktobra 2004	2

2005/C 031/6	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 12. oktobra 2004 v zadevi C-87/00 (predlog za sprejem predhodne odločbe Giudice di pace di Genova): Roberto Nicoli proti Eridania SpA (Sladkor — Cene — Regionalizacija — Območja s primanjkljajem — Uvrstitev Italije — Tržno leto 1998/1999 — Uredbi (EGS) št. 1785/81 in (ES) št. 1361/98 — Veljavnost Uredbe št. 1361/98)	3

2005/C 031/7	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 9. decembra 2004 v zadevi C-219/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji (Neizpolnitev obveznosti države — Obdavčitev povečane vrednosti)	3

2005/C 031/8	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 9. decembra 2004 v zadevi C-56/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Finski (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2001/29/ES — Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)	3

2005/C 031/9	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 9. decembra 2004 v zadevi C-333/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 1999/92/ES — Varstvo delavcev — Izpostavljanje ogrožanju zaradi eksplozivnega ozračja — Neizvršitev prenosa)	4

2005/C 031/0	Zadeva C-465/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Corte Suprema di Cassazione (Italija) z dne 11. junija 2004 v zadevi Honyvem Informazioni Commerciali srl proti Mariella De Zotti	4

2005/C 031/1	Zadeva C-470/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Gerechtshof Arnhem (Nizozemska) z dne 27. oktobra 2004 v zadevi N proti Inspecteur van de Belastingdienst Oost/Kantoor Almelo	5

2005/C 031/2	Zadeva C-477/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 16. novembra 2004	5

2005/C 031/3	Zadeva C-478/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 16. novembra 2004	6

2005/C 031/4	Zadeva C-479/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Østre Landsret z dne 16. novembra 2004 v zadevi Laserdisken ApS proti Kulturministeriet	6

2005/C 031/5	Zadeva C-480/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale di Viterbo (Italija) z dne 2. novembra 2004, sprejetega v kazenskem postopku, ki poteka pred tem sodiščem proti D'Antoniu Antonellu	7

2005/C 031/6	Zadeva C-484/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu, vložena dne 23. novembra 2004	7

2005/C 031/7	Zadeva C-485/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 25. novembra 2004	8

2005/C 031/8	Zadeva C-486/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 25. novembra 2004	9

2005/C 031/9	Zadeva C-487/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 25. novembra 2004	9

2005/C 031/0	Zadeva C-488/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour de cassation (Francija), senat za gospodarske, finančne in ekonomske zadeve, z dne 16. novembra 2004 v zadevi Galeries de Lisieux SA proti Organic Recouvrement	10

2005/C 031/1	Zadeva C-492/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Finanzgericht Baden-Württemberg (Nemčija) z dne 14. oktobra 2004 v zadevi Lasertec Gesellschaft für Stanzformen mbH (prej Riess Laser Bandstahlschnitte GmbH) proti Finanzamt Emmendingen	11

2005/C 031/2	Zadeva C-493/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Gerechtshof 's-Hertogenbosch z dne 9. junija 2004 v zadevi L.H. Piatkowski proti Belastingsdienst Grote ondernemingen Eindhoven	11

2005/C 031/3	Zadeva C-495/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Hoge Raad der Nederlanden z dne 26. novembra 2004 v zadevi A. C. Smits-Koolhoven proti Staatssecretaris van Financiën	12

2005/C 031/4	Zadeva C-496/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi odločbe College van Beroep voor het Bedrijfsleven te 's-Gravenhage (Nizozemska) z dne 26. novembra 2004 v zadevi J. Slob proti Productschap Zuivel	12

2005/C 031/5	Zadeva C-497/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 1. decembra 2004	12

2005/C 031/6	Zadeva C-498/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 1. decembra 2004	13

2005/C 031/7	Zadeva C-499/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Landesarbeitsgericht Düsseldorf (Nemčija) z dne 8. oktobra 2004 v zadevi Hans Werhof proti Freeway Traffic Systems GmbH & Co. KG	13

2005/C 031/8	Zadeva C-502/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesverwaltungsgericht (Nemčija) z dne 3. avgusta 2004 v upravnem sporu med Ergünom Torunom in Stadt Augsburg, intervenienta: 1. Vertreter des Bundesinteresses beim Bundesverwaltungsgericht, 2. Landesanwaltschaft Bayern	14

2005/C 031/9	Zadeva C-505/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, vložena dne 8. decembra 2004	14

2005/C 031/0	Zadeva C-506/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour administrative (Veliko vojvodstvo Luksemburg) z dne 7. decembra 2004 v zadevi Graham J. Wilson proti Conseil de l'Ordre des Avocats du Barreau de Luxembourg	15

2005/C 031/1	Zadeva C-509/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Hoge Raad der Nederlanden z dne 10. decembra 2004 v zadevi Magpar VI BV of Naarden proti Staatssecretaris van Financiën	15

2005/C 031/2	Zadeva C-510/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 13. decembra 2004	16

2005/C 031/3	Zadeva C-515/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 15. decembra 2004	16

2005/C 031/4	Zadeva C-516/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 15. decembra 2004	17

	SODIŠČE PRVE STOPNJE
2005/C 031/5	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. novembra 2004 v zadevi T-166/98, Cantina sociale di Dolianova Soc. coop. rl in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti (Skupna ureditev trga za vino — Uredba (EGS) št. 2499/82 — Pomoč Skupnosti — Ničnostna tožba — Tožba zaradi nedelovanja — Odškodninska tožba)	18

2005/C 031/6	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 1. decembra 2004 v zadevi T-27/02, Kronofrance SA proti Komisiji Evropskih skupnosti (Državne pomoči — Odločba Komisije o nenasprotovanju — Ničnostna tožba — Dopustnost — Večsektorski okvir regionalnih pomoči za velike investicijske projekte)	18

2005/C 031/7	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. novembra 2004 v zadevi T-168/02 IFAW Internationaler Tierschutz-Fonds gGmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti (Ničnostna tožba — Dostop do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Člen 4(5) — Nerazkritje dokumenta, ki izhaja iz države članice, brez predhodnega soglasje te države)	19

2005/C 031/8	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 24. novembra 2004 v zadevi T-393/02, Henkel KGaA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (Znamka Skupnosti — Tridimenzionalna znamka — Oblika bele in prozorne stekleničke — Absolutni razlog za zavrnitev — Razlikovalni učinek — Člen 7(1), točka b, Uredbe (ES) št. 40/94)	19

2005/C 031/9	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. novembra 2004 v zadevi T-84/03 Maurizio Turco proti Svetu Evropske unije (Preglednost — Dostop javnosti do dokumentov Sveta — Delna zavrnitev dostopa — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme)	20

2005/C 031/0	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. novembra 2004 v zadevi T-173/03, Anne Geddes proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (Znamka Skupnosti — Besedna znamka NURSERYROOM — Absolutni razlogi za zavrnitev — Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94)	20

2005/C 031/1	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. novembra 2004 v zadevi T-360/03, Frischpack GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (Znamka Skupnosti — Tridimenzionalna znamka — Oblika posode za sir — Absolutni razlog za zavrnitev — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 — Razlikovalni učinek)	21

2005/C 031/2	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 6. septembra 2004 v zadevi T-213/02, SNF SA proti Komisiji Evropskih skupnosti (Ničnostna tožba — Direktiva 2002/34/ES — Omejitve uporabe poliakrilamidov kot sestavin kozmetičnih izdelkov — Oseba, ki jo akt posamično zadeva — Dopustnost)	21

2005/C 031/3	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 9. novembra 2004 V zadevi T-252/03, Fédération nationale de l'industrie et des commerces en gros des viandes (FNICGV) proti Komisiji Evropskih skupnosti (Konkurenca — Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES — Trg govejega mesa — Ničnostna tožba — Neomejena pristojnost — Rok za tožbo — Prepozna vloga — Nedopustnost)	21

2005/C 031/4	Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 10. novembra 2004 v zadevi T-316/04 R Wam SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti (Državne pomoči — Posojila po znižani obrestni meri, s katerimi se podjetju omogoči vzpostavitev v določenih tretjih državah — Obveznost povračila — Začasna odredba — Odložitev izvršitve — Nujnost — Odsotnost)	22

2005/C 031/5	Zadeva T-366/04: Tožba Hensotherm AB proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), vložena dne 8. septembra 2004	22

2005/C 031/6	Zadeva T-416/04: Tožba Anne Kontouli proti Svetu Evropske unije, vložena dne 18. oktobra 2004	23

2005/C 031/7	Zadeva T-429/04: Tožba Trubowest Handel GmbH in Viktorja Makarova proti Svetu Evropske unije in Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 25. oktobra 2004	24

2005/C 031/8	Zadeva T-430/04: Tožba Nomura Principal Investment plc in Nomura International plc proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 25. oktobra 2004	25

2005/C 031/9	Zadeva T-444/04: Tožba France Télécom proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 5. novembra 2004	26

2005/C 031/0	Zadeva T-445: Tožba Energy Technologies ET S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 10. novembra 2004	26

2005/C 031/1	Zadeva T-450/04: Tožba Bouygues SA in Bouygues Télécom proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. novembra 2004	27

2005/C 031/2	Zadeva T-456/04: Tožba Association Française des Opérateurs de Réseaux et Services de Télécommunications – AFORS Télécom proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 12. novembra 2004	27

2005/C 031/3	Zadeva T-457/04: Tožba CAMAR S.r.l. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. novembra 2004	28

2005/C 031/4	Zadeva T-490/04: Tožba Zvezne republike Nemčije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. decembra 2004	29

2005/C 031/5	Zadeva T-493/04: Tožba Deutsche Post AG proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. decembra 2004	29

	III Obvestila
2005/C 031/6	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 19, 22.1.2005	30