1.2.2005

SL

Uradni list Evropske unije

CE 25/1

---

SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 1/2005,

ki ga je sprejel Svet dne 19. julija 2004

z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. …/2005 z dne …o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/ES

(Besedilo velja za EGP)

(2005/C 25E/01)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 in člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976 o določanju najvišjih dovoljenih ravni za ostanke pesticidov v in na sadju in zelenjavi (3), Direktiva Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitih (4), Direktiva Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora (5) in Direktiva Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov pesticidov v in na nekaterih proizvodih kmetijskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (6), so bile večkrat bistveno spremenjene. Zaradi jasnosti in poenostavitve je treba navedene direktive razveljaviti in nadomestiti z enim samim aktom.

(2)

Razlike med nacionalnimi mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov lahko povzročijo ovire pri trgovanju s proizvodi, vključenimi v Prilogo I k Pogodbi, in iz njih pridobljenimi proizvodi med državami članicami ter v trgovanju med tretjimi državami in Skupnostjo. Skladno s tem je v interesu prostega pretoka blaga, enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami in varstva potrošnikov primerno, da je mejna vrednost ostankov (MVO) za proizvode rastlinskega in živalskega izvora določena na ravni Skupnosti.

(3)

Uredba, ki določa MVO, ne zahteva prevzema v nacionalno pravo držav članic. Uredba je tako najustreznejši pravni instrument za določitev MVO za pesticide v proizvodih rastlinskega in živalskega izvora, saj se bodo njene natančne zahteve uporabljale istočasno in na enak način v celotni Skupnosti in tako omogočile učinkovitejšo rabo nacionalnih virov.

(4)

Proizvodnja in potrošnja rastlinskih in živalskih proizvodov igra v Skupnosti zelo pomembno vlogo. Na donos rastlinske proizvodnje stalno vplivajo škodljivi organizmi. Nujno je treba zaščititi rastline in rastlinske proizvode pred temi organizmi, ne samo zaradi preprečevanja zmanjšanja donosa ali poškodb rastlin, ampak tudi z namenom zagotoviti kakovost pridelanih proizvodov, povečati kmetijsko produktivnost in zaščititi naravno okolje z omejevanjem površine, potrebne za kmetijsko proizvodnjo.

(5)

Ena izmed najpomembnejših metod zaščite rastlin in rastlinskih proizvodov pred vplivi škodljivih organizmov je uporaba aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih. Vendar je možna posledica njihove uporabe prisotnost ostankov v tretiranih proizvodih, v živalih, ki se krmijo s temi proizvodi, in v medu, ki ga proizvedejo čebele, izpostavljene tem snovem. Potrebno je zagotoviti, da ti ostanki niso prisotni v vrednostih, ki bi predstavljale nesprejemljivo tveganje za ljudi in, če je primerno, za živali.

(6)

Direktiva 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (7) predvideva, da države članice ob registraciji predpišejo, da se morajo fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljati. Pravilna uporaba vključuje uporabo načel dobre prakse varstva rastlin kot tudi načela integriranega varstva. Če MVO, ki nastanejo zaradi registriranega načina uporabe pesticida v skladu z Direktivo 91/414/EGS, predstavljajo tveganje za potrošnika, bi moral biti ta način uporabe spremenjen z namenom zmanjšati vrednosti ostankov pesticidov. Skupnost bi morala vzpodbujati uporabo metod ali proizvodov, ki omogočajo zmanjšanje tveganja in znižanje količine uporabljenih pesticidov na vrednosti, ki so še skladne z učinkovitim varstvom pred škodljivci.

(7)

Številne aktivne snovi so prepovedane na podlagi Direktive Sveta 79/117/EGS z dne 21. decembra 1978 o prepovedi prometa in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi (8). Hkrati številne druge aktivne snovi trenutno niso registrirane na podlagi Direktive Sveta 91/414/EGS. Ostanke aktivnih snovi v proizvodih rastlinskega in živalskega izvora, ki izvirajo iz nedovoljene uporabe ali kontaminacije okolja ali iz uporabe v tretjih državah, je treba pazljivo nadzorovati in spremljati.

(8)	Osnovna pravila prava o hrani in krmi so določena v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (9).

(9)

Poleg teh osnovnih pravil so potrebna posebna pravila za zagotovitev učinkovitega delovanja notranjega trga in trgovine s tretjimi državami v zvezi s svežimi, predelanimi in/ali sestavljenimi rastlinskimi ali živalskimi proizvodi, ki so namenjeni za prehrano ljudi ali krmljenje živali, v katerih bi lahko bili prisotni ostanki pesticidov, ki hkrati predstavljajo osnovo za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter interesov potrošnikov. Ta pravila naj vključujejo določitev posebnih MVO za vsak pesticid v prehrambenih in krmnih proizvodih in kakovost podatkov, ki so osnova za te MVO.

(10)

Ne glede na to, da se načela splošne živilske zakonodaje, ki jih določa Uredba (ES) št. 178/2002, uporabljajo le za krmo za živali, namenjene za proizvodnjo hrane, jih je, upoštevajoč težavnost ločitve proizvodov, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo hrane, in z namenom olajšanja nadzora in izvrševanja določb te uredbe, treba uporabljati tudi za krmo, ki se ne uporablja za živali, namenjene za proizvodnjo hrane. Vendar ta uredba ne sme biti ovira za poskuse, ki so potrebni za presojo samih pesticidov.

(11)

Direktiva 91/414/EGS določa osnovna pravila glede uporabe in dajanja v promet fitofarmacevtskih sredstev. Uporaba teh proizvodov zlasti ne sme imeti škodljivih učinkov na ljudi ali živali. Ostanki pesticidov, ki izvirajo iz uporabe fitofarmacevtskih sredstev, lahko imajo škodljive posledice za zdravje potrošnikov. Zato je primerno, da so pravila za MVO za proizvode, namenjene za prehrano ljudi, določena v povezavi z registracijo načinov uporabe teh fitofarmacevtskih sredstev, kakor je opredeljena v Direktivi 91/414/EGS. Zato je treba tudi to direktivo prilagoditi, da bi se upoštevalo postopek Skupnosti za določitev MVO po tej uredbi. Po omenjeni direktivi je lahko država članica imenovana za državo poročevalko za oceno aktivne snovi. Strokovno znanje in izkušnje v tej državi članici je primerno uporabljati tudi za namene te uredbe.

(12)	Primerno je uvesti posebna pravila glede nadzora ostankov pesticidov, ki bodo dopolnjevala splošne določbe Skupnosti glede nadzora hrane in krme.

(13)

Posebna pravila za živalsko krmo, vključno s trženjem, shranjevanjem krme in krmljenjem živali so določena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/32/ES z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (10). Za določene proizvode ni mogoče določiti, ali bodo predelani v hrano ali živalsko krmo. Zato morajo biti ostanki pesticidov v teh proizvodih v mejah, ki ne predstavljajo nevarnosti za ljudi in, kjer je primerno, za prehrano živali. Skladno s tem je primerno, da pravila, določena s to uredbo, veljajo tudi za te proizvode, poleg posebnih pravil za hranjenje živali.

(14)	Nujno je treba na ravni Skupnosti določiti določene pogoje, ki se bodo uporabljali za določitev in nadzor MVO za proizvode rastlinskega in živalskega izvora.

(15)	Direktiva 76/895/EGS predvideva, da države članice lahko dovolijo višje vrednosti MVO, kot so trenutno dovoljene na ravni Skupnosti. To možnost bi bilo treba ukiniti, saj bi lahko na notranjem trgu povzročala ovire v trgovanju znotraj Skupnosti.

(16)	Določitev MVO za pesticide zahteva dolgotrajno strokovno preučevanje in vključuje presojo možnih tveganj za potrošnike. Zato MVO za ostanke pesticidov, ki jih trenutno ureja Direktiva 76/895/EGS, ali za pesticide, za katere MVO na ravni Skupnosti še niso bile določene, ni mogoče določiti nemudoma.

(17)	Primerno je, da se minimalni zahtevani podatki, ki se uporabljajo pri določitvi MVO za pesticide, določijo na ravni Skupnosti.

(18)	V izjemnih okoliščinah in predvsem za neregistrirane pesticide, ki bi lahko bili prisotni v okolju, je primerno pri določitvi MVO dovoliti uporabo podatkov spremljanja.

(19)

MVO za pesticide je treba nenehno spremljati in jih na podlagi novih informacij in podatkov spremeniti. MVO je treba določiti na nižji stopnji analitične določitve, kjer pri registriranem načinu uporabe fitofarmacevtskih sredstev ni mogoče odkriti vrednosti ostankov pesticidov. Kjer način uporabe pesticidov ni registriran na ravni Skupnosti, morajo biti MVO določene na primerno nizki ravni za varstvo potrošnikov pred vnosom nedovoljene ali prevelike vrednosti ostankov pesticidov. Za olajšanje nadzora ostankov pesticidov se določi privzeta vrednost za ostanke pesticidov v proizvodih ali skupinah proizvodov iz Priloge I, za katere MVO niso določene v prilogah II in III, razen če so zadevne aktivne snovi navedene v Prilogi IV. Privzeto vrednost je primerno določiti na 0,01 mg/kg in omogočiti možnost določitve druge vrednosti za aktivne snovi iz Priloge V, ob upoštevanju razpoložljivih rutinskih analiznih metod in/ali varstva potrošnikov.

(20)

Za hrano in krmo, proizvedeno izven Skupnosti, se lahko zakonito uporabljajo drugačne kmetijske prakse glede uporabe fitofarmacevtskih snovi, kar ima včasih za posledico ostanke pesticidov, ki se razlikujejo od ostankov pesticidov, nastalih pri zakonitih načinih uporabe v Skupnosti. Zato je primerno, da so za uvožene proizvode določene MVO, ki upoštevajo take načine uporabe in iz nje izvirajoče ostanke, pod pogojem, da je varnost teh proizvodov dokazana z uporabo enakih meril kot za domače proizvode.

(21)

Uredba (ES) št. 178/2002 določa postopke za sprejem nujnih ukrepov v zvezi s hrano in krmo, ki izvira iz Skupnosti ali je uvožena iz tretjih držav. Ti postopki dovoljujejo Komisiji sprejetje ukrepov v primerih, ko lahko hrana predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje in ko takega tveganja ni mogoče na zadovoljiv način obvladati z ukrepi, ki jih sprejme(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e). Primerno je, da te ukrepe in njihov učinek na ljudi in, kjer je primerno, na živali presodi Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu „agencija“).

(22)	Vseživljenjsko izpostavljenost in, če je primerno, akutno izpostavljenost potrošnikov ostankom pesticidov preko prehrambenih proizvodov je treba oceniti v skladu s postopki in prakso Skupnosti, ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija.

(23)	S trgovinskimi partnerji Skupnosti se je treba o predlaganih MVO posvetovati preko Svetovne trgovinske organizacije pred sprejetjem MVO in njihove pripombe upoštevati. Pri določitvi MVO je prav tako treba upoštevati MVO, ki jih je na mednarodni ravni določila Komisija za Codex Alimentarius.

(24)	Agencija mora preučiti vloge za MVO in ocenjevalna poročila držav članic z namenom določiti z njimi povezana tveganja za potrošnike in, kjer je primerno, za živali.

(25)	Države članice morajo določiti pravila glede sankcij, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo uporabo. Te sankcije naj bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(26)	Razvoj usklajenega sistema MVO na ravni Skupnosti vključuje razvoj smernic, baz podatkov in drugih dejavnosti, ki so povezane s stroški. Primerno je, da Skupnost v določenih primerih prispeva k pokrivanju teh stroškov.

(27)

Časovna usklajenost sprejetja odločitev o MVO za aktivne snovi s sprejetjem odločitev o teh snoveh v okviru Direktive 91/414/EGS predstavlja dobro upravno prakso in je priporočljiva s tehničnega vidika. Za številne snovi, za katere MVO na ravni Skupnosti še niso bile določene, naj bi odločitve v okviru direktive ne bile sprejete pred dnem začetka veljavnosti te uredbe.

(28)

Zato je treba sprejeti ločena pravila za začasne, toda obvezne usklajene MVO, z namenom postopne določitve MVO vzporedno s sprejemanjem odločitev o posameznih aktivnih snoveh v okviru ocen po Direktivi 91/414/EGS. Te začasne usklajene MVO morajo temeljiti na obstoječih nacionalnih MVO, ki so jih določile države članice, in morajo spoštovati nacionalne ureditve, ki jih določajo, pod pogojem, da te MVO ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za potrošnike.

(29)

Po vključitvi obstoječih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS morajo države članice v štirih letih od dne vključitve ponovno oceniti vsak fitofarmacevtski proizvod, ki vsebuje te aktivne snovi. Zadevne MVO je treba ohraniti v obdobju do štirih let, da se zagotovi kontinuiteta registracij, in jih po zaključku ponovne ocene dokončno določiti, če so podprte z dokumentacijo, ki ustreza Prilogi III k Direktivi 91/414/EGS, ali pa jih določiti na privzeto vrednost, če niso podprte z dokumentacijo.

(30)

Ta uredba določa MVO za nadzor ostankov pesticidov v hrani in krmi. Zato je primerno, da države članice sestavijo nacionalne programe za nadzor teh ostankov. Rezultati nacionalnih nadzornih programov naj se predložijo Komisiji, agenciji in drugim državam članicam ter se vključijo v letno poročilo Skupnosti.

(31)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

(32)

V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje osnovnih ciljev olajšanja trgovine ob hkratnem varstvu potrošnikov potrebno in primerno določiti pravila o MVO za proizvode rastlinskega in živalskega izvora. Ta uredba v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba v skladu z splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 določa usklajene določbe Skupnosti glede mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za proizvode rastlinskega in živalskega izvora ali dele le-teh iz Priloge I, ki se uporabljajo kot sveža, predelana ali sestavljena hrana ali krma, v ali na kateri so lahko prisotni ostanki pesticidov.

2.   Ta uredba se ne uporablja za proizvode iz Priloge I, kadar je na podlagi ustreznih dokazil mogoče ugotoviti, da so namenjeni:

(a)	izdelavi proizvodov, ki niso hrana ali krma; ali

(b)	setvi ali sajenju; ali

(c)	v nacionalnem pravu dovoljenemu testiranju aktivnih snovi.

3.   Mejna vrednost ostankov pesticidov, določena v skladu s to uredbo, se ne uporablja za proizvode iz Priloge I, ki so namenjeni izvozu v tretje države in so tretirani pred izvozom, kjer je bilo z ustreznimi dokazili ugotovljeno, da namembna ciljna tretja država zahteva ali dopušča to tretiranje z namenom preprečiti vnos škodljivih organizmov na njeno ozemlje.

4.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v direktivi 98/8/ES (12) in 2002/32/ES ter v Uredbo (EGS) št. 2377/90 (13).

Člen 3

Opredelitve pojmov

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (ES) št. 178/2002 in opredelitve iz točk 1 in 4 člena 2 Direktive 91/414/EGS.

2.   Prav tako se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„dobra kmetijska praksa“ (DKP) pomeni nacionalno priporočeno, dovoljeno ali registrirano varno rabo fitofarmacevtskih proizvodov pod dejanskimi pogoji na kateri koli stopnji proizvodnje, shranjevanja, prevoza, distribucije ali predelave hrane in krme;

(b)	„kritična DKP“ pomeni DKP, kjer obstaja več kot ena DKP za kombinacijo aktivna snov/proizvod, na kateri temelji najvišja sprejemljiva raven ostankov pesticidov v tretiranem pridelku in ki je osnova za določitev MVO;

(c)

„ostanki pesticidov“ pomenijo ostanke, vključno z aktivnimi snovmi, metaboliti in/ali razkrojnimi ali reakcijskimi produkti aktivnih snovi, ki se trenutno uporabljajo ali so se uporabljali v fitofarmacevtskih proizvodih, kot so opredeljeni v točki 1 člena 2 Direktive 91/414/EGS, ki so prisotni v ali na proizvodih iz Priloge I k tej uredbi, še posebej tisti, ki nastajajo kot posledica uporabe pri zaščiti rastlin, v veterinarski medicini ali kot biocid;

(d)	„mejna vrednost ostankov“ (MVO) pomeni zgornjo zakonito mejo koncentracije ostankov pesticidov v ali na hrani ali krmi;

(e)	„CXL“ pomeni MVO, določeno s strani Komisije za Codex Alimentarius;

(f)	„meja določitve“ (MD) pomeni najnižje potrjene koncentracije ostankov, ki jih je mogoče količinsko opredeliti in poročati z rutinskim spremljanjem s potrjenimi metodami nadzora;

(g)	„uvozna toleranca“ pomeni za uvožen proizvod določeno MVO, kjer: — uporaba aktivne snovi v fitofarmacevtskem proizvodu na določenem proizvodu ni dovoljena v Skupnosti, ali — obstoječa MVO Skupnosti ni zadostna za izpolnjevanje meril mednarodne trgovine;

(h)	„preizkus strokovne usposobljenosti“ pomeni primerjalni test, pri katerem več laboratorijev izvede analize na identičnih vzorcih in ki omogoči oceno kakovosti analize vsakega laboratorija;

(i)	„akutni referenčni odmerek“ pomeni oceno količine snovi v hrani, izražene na osnovi telesne teže, ki je na osnovi vseh znanih dejstev v času ocene lahko zaužita v kratkem časovnem obdobju, običajno v okviru enega obroka ali enega dne, brez občutnega zdravstvenega tveganja za potrošnika;

(j)	„dopustni dnevni vnos“ pomeni oceno količine snovi v hrani, izražene na osnovi telesne teže, ki je na osnovi vseh znanih dejstev v času ocene lahko zaužita dnevno v celotnem življenju, brez občutnega zdravstvenega tveganja za potrošnika.

Člen 4

Seznam skupin proizvodov, za katere se uporabljajo usklajene MVO

1.   Proizvodi, skupine proizvodov in/ali deli proizvodov iz člena 2(1), za katere se uporabljajo usklajene MVO, se skladno s postopkom iz člena 45(2) opredelijo in zajamejo v Prilogi I. Priloga I vključuje vse proizvode, za katere so MVO določene, kakor tudi vse druge proizvode, za katere je primerno uporabljati usklajene MVO predvsem zaradi njihove pomembnosti v prehrani potrošnikov ali v trgovini. Proizvodi so razvrščeni na način, ki dopušča, kolikor je to mogoče, določitev MVO za skupino podobnih ali sorodnih proizvodov.

2.   Priloga I se prvič sestavi v roku treh mesecev od začetka veljavnosti te uredbe in se po potrebi, predvsem pa na zahtevo ene izmed držav članic, revidira.

Člen 5

Sestava seznama aktivnih snovi, za katere niso potrebne MVO

1.   Aktivne snovi fitofarmacevtskih proizvodov, ocenjene po Direktivi 91/414/EGS, za katere niso potrebne MVO, se ob upoštevanju načinov uporabe teh aktivnih snovi in zadev iz točk (a), (c) in (d) člena 14(2) te uredbe opredelijo v skladu z postopkom iz člena 45(2) te uredbe in navedejo v Prilogi IV k tej uredbi.

2.   Priloga IV se prvič sestavi v roku dvanajstih mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.

POGLAVJE II

POSTOPEK Z VLOGAMI ZA MVO

ODDELEK 1

PREDLOŽITEV VLOG ZA MVO

Člen 6

Vloge

1.   Če država članica namerava registrirati ali začasno registrirati uporabo fitofarmacevtskega proizvoda v skladu z Direktivo 91/414/EGS, ta država članica preuči, ali je kot rezultat te uporabe treba obstoječe MVO, določene v Prilogi II ali III k tej uredbi, spremeniti, določiti novo MVO ali je treba aktivno snov vključiti v Prilogo IV. Po potrebi država članica od stranke, ki prosi za registracijo, zahteva predložitev vloge v skladu s členom 7.

2.   Stranke, ki z ustreznim dokazilom izkažejo legitimni interes, vključno z izdelovalci, pridelovalci in proizvajalci proizvodov iz Priloge I, prav tako lahko državi članici predložijo vlogo v skladu s členom 7.

3.   Če država članica meni, da je potrebna določitev, sprememba ali izbris MVO, lahko ta država članica prav tako sestavi in oceni vlogo za določitev, spremembo ali izbris MVO v skladu s členom 7.

4.   Vloge za uvozne tolerance se predložijo državi članici poročevalki, imenovani v skladu z Direktivo 91/414/EGS, oziroma, če taka poročevalka ni imenovana, se vloge predložijo državam članicam, ki jih imenuje Komisija na zahtevo vlagatelja v skladu s postopkom iz člena 45(2) te uredbe. Te vloge se predložijo v skladu s členom 7.

Člen 7

Zahteve v zvezi z vlogami za MVO

1.   Vlagatelj vključi v vlogo za MVO naslednje informacije in dokumente:

(a)	ime in naslov vlagatelja;

(b)	predložitev dosjeja z vlogo, ki vključuje: (i) povzetek vloge; (ii) glavne vsebinske argumente; (iii) kazalo dokumentacije; (iv) kopijo ustrezne DKP, ki se uporablja za poseben način uporabe te aktivne snovi;

(c)	kjer je primerno, znanstveno utemeljene pomisleke;

(d)

podatke, navedene v Prilogah II in III k Direktivi 91/414/EGS glede zahtevanih podatkov za določitev MVO za pesticide, vključno, če je primerno, s toksikološkimi podatki in podatki o rutinskih analiznih metodah za uporabo v nadzornih laboratorijih ter podatki o presnovi rastlin in živali. Če pa so ustrezni podatki že javno dostopni, predvsem če je bila aktivna snov že ocenjena v skladu z Direktivo 91/414/EGS ali če obstaja CXL, in je predlagatelj take podatke predložil, lahko država članica uporabi te informacije za ocenitev vloge. V teh primerih bo ocenjevalno poročilo vključevalo obrazložitev v zvezi z uporabo oziroma neuporabo teh podatkov.

2.   Ocenjujoča država članica lahko, kjer je primerno, v roku, ki ga določi, zahteva od predlagatelja predložitev dodatnih informacij poleg informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 1.

Člen 8

Ocenjevanje vlog

1.   Država članica, ki ji je v skladu s členom 6 predložena vloga, ki izpolnjuje pogoje iz člena 7, kopijo vloge nemudoma posreduje Evropski agenciji za varnost hrane, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 178/2002 (v nadaljnjem besedilu „agencija“), in Komisiji ter brez nepotrebnega odlašanja pripravi ocenjevalno poročilo.

2.   Vloge se ocenijo v skladu z ustreznimi določbami Enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev, določenih v Prilogi VI k Direktivi 91/414/EGS, ali s posebnimi načeli za ocenjevanje, ki se določijo z uredbo Komisije po postopku iz člena 45(2) te uredbe.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 in s soglasjem zadevnih držav članic lahko ocenjevanje vloge izvede država članica poročevalka, imenovana v skladu z Direktivo 91/414/EGS za zadevno aktivno snov.

4.   Če ima država članica težave pri ocenjevanju vloge ali v izogib podvajanju dela, se lahko v skladu s postopkom iz člena 45(2) določi, katera država članica bo ocenjevala določene vloge.

Člen 9

Predložitev ocenjenih vlog Komisiji in agenciji

1.   Po dokončanju ocenjevalnega poročila ga država članica posreduje Komisiji. Komisija brez odlašanja obvesti države članice in agenciji posreduje vlogo, ocenjevalno poročilo in spremljevalni dosje.

2.   Agencija brez odlašanja pisno potrdi prejem vloge vlagatelju, ocenjujoči državi članici in Komisiji. Potrdilo navaja datum prejema vloge in spremljajoče dokumente.

ODDELEK 2

OBRAVNAVA VLOG ZA MVO S STRANI AGENCIJE

Člen 10

Mnenje agencije o vlogah za MVO

1.   Agencija preuči vloge in ocenjevalna poročila in poda obrazloženo mnenje zlasti o tveganjih za potrošnika in, kjer je primerno, za živali v zvezi z določitvijo, spremembo ali izbrisom MVO. To mnenje vsebuje:

(a)	presojo, ali je predlagana analitska metoda za rutinsko spremljanje v vlogi primerna za predvidene namene nadzora.

(b)	pričakovane MD za kombinacijo pesticid/proizvod;

(c)	presojo tveganj prekoračitve dopustnega dnevnega vnosa ali akutnega referenčnega odmerka kot posledice spremembe MVO; prispevek k vnosu zaradi ostankov v proizvodu, za katerega je bila zahtevana MVO;

(d)	vse druge elemente, pomembne za oceno tveganja.

2.   Agencija posreduje obrazloženo mnenje vlagatelju, Komisiji in državam članicam. Iz obrazloženega mnenja mora jasno izhajati podlaga za vsak sprejet zaključek.

3.   Brez poseganja v člen 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 agencija svoje obrazloženo mnenje objavi.

Člen 11

Roki za mnenje agencije o vlogah za MVO

1.   Agencija poda obrazloženo mnenje, kot je določeno v členu 10, v najkrajšem možnem času in najkasneje v treh mesecih od dne prejema vloge.

2.   Če agencija zahteva dodatne informacije, rok, določen v odstavku 1, preneha teči, dokler informacije niso predložene. Tako prenehanje teka roka je lahko predmet pregleda iz člena 13.

Člen 12

Ocena obstoječih MVO s strani agencije

1.   Agencija po začetku veljavnosti te uredbe v obdobju dvanajstih mesecev od datuma vključitve ali nevključitve aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS predloži obrazloženo mnenje, ki temelji predvsem na ustreznem ocenjevalnem poročilu, pripravljenem v skladu z Direktivo 91/414/EGS, Komisiji in državam članicam o:

(a)	obstoječih MVO za to aktivno snov, določenih v Prilogi II ali III k tej uredbi;

(b)	potrebnosti določitve novih MVO za to aktivno snov ali njeno vključitev v Prilogo IV k tej uredbi;

(c)	specifičnih predelovalnih faktorjih v smislu člena 20(2) te uredbe, ki so lahko potrebni za to aktivno snov;

(d)	MVO, ki jih Komisija lahko vključi v Prilogo II in/ali Prilogo III, in tistih MVO, ki so v povezavi s to aktivno snovjo lahko izbrisane.

2.   Za snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS pred začetkom veljavnosti te uredbe, se obrazloženo mnenje iz odstavka 1 tega člena poda v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 13

Upravni pregled

Katero koli sprejeto odločitev ali neizvrševanje pooblastil, ki so bila podeljena agenciji v skladu s to uredbo, lahko pregleda Komisija po uradni dolžnosti ali na zahtevo države članice ali katere koli neposredno in posamično prizadete osebe.

V ta namen je potrebno predložiti zahtevo Komisiji v roku dveh mesecev od dneva, ko je zadevna stranka izvedela za zadevno odločitev ali opustitev.

Komisija odloči v roku dveh mesecev in, če je to primerno, zahteva od agencije, da umakne svojo odločitev ali da v določenem roku popravi svojo opustitev ukrepanja.

ODDELEK 3

Določitev, sprememba ali izbris MVO

Člen 14

Odločitve o vlogah za MVO

1.   Po prejemu mnenja agencije in ob upoštevanju tega mnenja Komisija brez odlašanja in najkasneje v roku treh mesecev pripravi in predloži v sprejem v skladu s postopkom iz člena 45(2) uredbo o določitvi, spremembi ali izbrisu MVO ali odločbo o zavrnitvi vloge.

2.   V zvezi z akti iz odstavka 1 se upošteva:

(a)	razpoložljivo znanstveno in tehnično znanje;

(b)	možnost prisotnosti ostankov pesticidov, ki izvirajo iz drugih virov kot trenutnih načinov uporabe aktivnih substanc pri zaščiti rastlin;

(c)	rezultate ocene potencialnih tveganj za potrošnika in, kjer je to primerno, za živali;

(d)	rezultate vseh ocen in odločitev glede sprememb načinov uporabe fitofarmacevtskih sredstev;

(e)	CXL ali DKP, ki se izvaja v tretji državi za zakonito uporabo aktivne snovi v tej državi;

(f)	druge legitimne dejavnike, ki so pomembni za obravnavano zadevo.

3.   Komisija lahko od predlagatelja ali agencije kadar koli zahteva predložitev dodatnih informacij. Komisija da na razpolago vse prejete dodatne informacije državam članicam in agenciji.

Člen 15

Vključitev novih ali spremenjenih MVO v Prilogi II in III

1.   Uredba iz člena 14(1):

(a)	določi nove ali spremenjene MVO in jih navede v Prilogi II k tej direktivi, če so bile aktivne snovi vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS; ali

(b)	če aktivne snovi niso bile vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in če niso vključene v Prilogo II k tej uredbi, določi ali spremeni začasne MVO in jih navede v Prilogi III k tej uredbi; ali

(c)	v primerih iz člena 16 določi začasne MVO in jih navede v Prilogi III k tej uredbi.

2.   Če je določena začasna MVO, kot to določa odstavek 1(b), se jo iz Priloge III izbriše z uredbo v skladu s postopkom iz člena 45(2) te uredbe eno leto po dnevu vključitve ali nevključitve zadevne aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Če pa to zahteva ena ali več držav članic, se jo lahko ohrani za dodatno leto do potrditve, da so bile začete znanstvene študije v podporo vloge za določitev MVO. V primerih take potrditve je začasna MVO ohranjena za nadaljnji dve leti, pod pogojem, da niso bili ugotovljeni nikakršni nesprejemljivi zadržki glede varnosti potrošnikov.

Člen 16

Postopek določitve začasnih MVO v nekaterih okoliščinah

1.   Uredba iz člena 14(1) lahko določa tudi vključitev začasnih MVO v Prilogo III v naslednjih okoliščinah:

(a)	v izjemnih primerih, predvsem če ostanki pesticidov nastanejo kot posledica okoljske ali druge kontaminacije ali zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu s členom 8(4) Direktive 91/414/EGS; ali

(b)	če zadevni proizvodi predstavljajo manj pomembno sestavino prehrane potrošnikov in, kjer je primerno, živali; ali

(c)	za med; ali

(d)	če so bili osnovni načini uporabe fitofarmacevtskih sredstev opredeljeni z odločbo o nevključitvi ali izbrisu aktivne snovi, ki se nahaja v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS.

2.   Vključitev začasnih MVO iz odstavka 1 temelji na mnenju agencije, podatkih spremljanja in na oceni, ki izkazuje, da ne obstajajo nesprejemljiva tveganja za potrošnike ali živali.

Nadaljevanje veljavnosti začasnih MVO iz odstavka 1(a), (b) in (c) se ponovno oceni vsaj vsakih deset let in take MVO se po potrebi spremeni ali izbriše.

MVO iz odstavka 1(d) se ponovno ocenijo po izteku obdobja, za katero je bil registriran osnovni način uporabe.

Člen 17

Spremembe MVO zaradi preklica registracije fitofarmacevtskih sredstev

Spremembe Priloge II ali III, potrebne zaradi izbrisa MVO zaradi preklica obstoječe registracije fitofarmacevtskega sredstva, se lahko sprejmejo brez pridobitve mnenja agencije.

POGLAVJE III

MVO, KI SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODE RASTLINSKEGA IN ŽIVALSKEGA IZVORA

Člen 18

Skladnost z MVO

1.   Proizvodi iz Priloge I od trenutka, ko so dani na trg kot hrana ali krma ali se z njimi krmi živali, ne vsebujejo nobenih ostankov pesticidov, ki presegajo:

(a)	MVO za te proizvode, določene v prilogah II in III;

(b)

0,01 mg/kg za proizvode, za katere v Prilogi II ali III ni določena posebna MVO, ali za aktivne snovi, ki niso navedene v Prilogi IV, razen če so v skladu s postopkom iz člena 45(2) za neko aktivno snov ob upoštevanju razpoložljivih rutinskih analiznih metod določene drugačne privzete vrednosti. Te privzete vrednosti so določene v Prilogi V.

2.   Države članice na svojem ozemlju ne smejo prepovedati ali ovirati dajanja v promet proizvodov iz Priloge I ali krmljenja živali, namenjenih prehrani, s temi proizvodi zaradi njihove vsebnosti ostankov pesticidov, pod pogojem, da:

(a)	so ti proizvodi skladni s členoma 18(1) in 20; ali

(b)	je aktivna snov navedena v Prilogi IV.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica na svojem ozemlju dovoli pri tretiranju po pobiranju pridelka s fumigantom vrednosti ostankov aktivnih snovi, ki presegajo meje, določene v prilogah II in III za proizvode iz Priloge I, če so te kombinacije aktivna snov/proizvod navedene v Prilogi VII, pod pogojem, da:

(a)	ti proizvodi niso namenjeni takojšnji uporabi;

(b)	obstaja primeren nadzor, ki zagotavlja, da taki proizvodi ne morejo biti dostopni končnemu porabniku ali potrošniku, če so mu dobavljeni neposredno, vse dokler ostanki presegajo mejne vrednosti, določene v Prilogi II ali III;

(c)	druge države članice in Komisija so bile obveščene o sprejetih ukrepih.

Kombinacije aktivna snov/proizvod iz Priloge VII se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 45(2).

4.   V izjemnih okoliščinah in predvsem pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu s členom 8(4) Direktive 91/414/EGS ali pri uresničevanju obveznosti iz Direktive 2000/29/ES (14) lahko država članica dovoli dajanje v promet in/ali krmljenje živali na svojem ozemlju s tretirano hrano ali krmo, ki ni skladna z določbami odstavka 1, pod pogojem, da taka hrana ali krma ne predstavlja nesprejemljivega tveganja. O teh dovoljenjih se nemudoma uradno obvesti druge države članice, Komisijo in agencijo, vključno z ustrezno oceno tveganja, ki se brez nepotrebnega odlašanja obravnava v skladu s postopkom iz člena 45(2), da bi se določilo začasno MVO za določeno obdobje ali sprejelo kateri koli drug potreben ukrep v zvezi s temi proizvodi.

Člen 19

Prepoved glede predelanih in/ali sestavljenih proizvodov

Proizvode iz Priloge I, ki niso skladni s členom 18(1) ali 20, je prepovedano predelovati in/ali mešati za namene razredčenja z istimi ali drugimi proizvodi, z namenom dati jih na trg kot hrano ali krmo ali z njimi krmiti živali.

Člen 20

MVO, ki se uporabljajo za predelane in/ali sestavljene proizvode

1.   Če MVO niso določene v Prilogi II ali III za predelano in/ali sestavljeno hrano ali krmo, se uporabljajo MVO, navedene v členu 18(1) za ustrezne proizvode iz Priloge I, ob upoštevanju sprememb v vrednostih ostankov pesticidov, ki jih povzročijo predelava in/ali mešanje.

2.   V seznam iz Priloge VI se lahko vključijo v skladu s postopkom iz člena 45(2) posebni faktorji koncentracije ali redčenja za določene operacije predelave in/ali mešanja ali za določene predelane in/ali sestavljene proizvode.

POGLAVJE IV

POSEBNE DOLOČBE GLEDE PREVZEMA OBSTOJEČIH MVO V TO UREDBO

Člen 21

Prva določitev MVO

1.   MVO za proizvode iz Priloge I se prvič določijo in navedejo v Prilogi II v skladu s postopkom iz člena 45(2) s prevzemom MVO, ki so določene z direktivami 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS, in ob upoštevanju meril, omenjenih v členu 14(2) te uredbe.

2.   Priloga II se sestavi v roku dvanajstih mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 22

Prva določitev začasnih MVO

1.   Začasne MVO za aktivne snovi, glede katerih odločitev o vključitvi ali nevključitvi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS še ni bila sprejeta, se prvič določijo in navedejo v Prilogi III k tej uredbi v skladu s postopkom iz člena 45(2), razen če so že bile navedene v Prilogi II k tej uredbi, ob upoštevanju informacij držav članic, kjer je primerno obrazloženega mnenja iz člena 24, dejavnikov iz člena 14(2) in naslednjih MVO:

(a)	preostalih MVO v Prilogi k Direktivi 76/895/EGS; in

(b)	doslej neusklajenih nacionalnih MVO.

2.   Priloga III se sestavi v roku dvanajstih mesecev od začetka veljavnosti te uredbe v skladu s členi 23, 24 in 25.

Člen 23

Informacije, ki jih priskrbi država članica o nacionalnih MVO

Če aktivna snov še ni vključena v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in če je država članica najkasneje do začetka veljavnosti Priloge I k tej uredbi določila nacionalno MVO za to aktivno snov za proizvod iz Priloge I k tej uredbi ali se je odločila, da za to aktivno snov MVO ni potrebna, zadevna država članica uradno obvesti Komisijo v obliki in v roku, ki se določita v skladu s postopkom iz člena 45(2), o nacionalni MVO ali o dejstvu, da MVO za neko aktivno snov ni potrebna, ter, kjer je primerno in na zahtevo Komisije, o:

(a)

DKP;

(b)	zbirnih podatkih o nadzorovanih poizkusih in/ali podatkih spremljanja, če se v državi članici uporablja kritična DKP in če so na razpolago;

(c)	dopustnem dnevnem vnosu in, če je primerno, o akutnem referenčnem odmerku, ki se uporabljata za nacionalno oceno tveganja, kakor tudi o rezultatih ocene.

Člen 24

Mnenje agencije o podatkih, ki so podlaga nacionalnih MVO

1.   Na zahtevo Komisije poda agencija Komisiji obrazloženo mnenje o možnih tveganjih za zdravje potrošnika iz:

(a)	začasnih MVO, ki so lahko vključene v Prilogo III;

(b)	aktivnih snovi, ki so lahko vključene v Prilogo IV.

2.   Pri pripravi obrazloženega mnenja iz odstavka 1 agencija upošteva razpoložljivo znanstveno in tehnično znanje ter predvsem informacije, ki jih je posredovala država članica, kot to določa člen 23.

Člen 25

Določitev začasnih MVO

Ob upoštevanju mnenja agencije, če se to mnenje zahteva, so lahko začasne MVO za aktivne snovi iz člena 23 določene in navedene v Prilogi III v skladu s členom 22(1) ali, če je to primerno, so lahko aktivne snovi vključene v Prilogo IV v skladu s členom 5(1).

POGLAVJE V

URADNI NADZOR, POROČILA IN SANKCIJE

ODDELEK 1

URADNI NADZOR MVO

Člen 26

Uradni nadzor

1.   Brez poseganja v Direktivo 96/23/ES (15) države članice z namenom, da zagotovijo spoštovanje te uredbe, izvajajo uradni nadzor nad ostanki pesticidov v skladu z ustreznimi določbami prava Skupnosti o uradnem nadzoru hrane in krme.

2.   Nadzor nad ostanki pesticidov pomeni predvsem vzorčenje, naknadne analize vzorcev in identifikacijo prisotnih pesticidov ter vrednosti njihovih ostankov.

Člen 27

Vzorčenje

1.   Vsaka država članica odvzame zadostno število in obseg vzorcev, da zagotovi reprezentativnost rezultatov za trg, ob upoštevanju rezultatov predhodnih nadzornih programov. To vzorčenje se izvaja, kolikor je smiselno blizu točke dobave, da se omogoči naknadno sprejetje izvršilnih ukrepov.

2.   Potrebne metode vzorčenja za izvajanje nadzora nad ostanki pesticidov v proizvodih, ki niso navedene v Direktivi 2002/63/ES (16), se določijo v skladu s postopkom iz člena 45(2) te uredbe.

Člen 28

Analizne metode

1.   Analizne metode ostankov pesticidov so v skladu z merili, določenimi v ustreznih določbah prava Skupnosti o uradnem nadzoru hrane in krme.

2.   Tehnične smernice, ki obravnavajo posebna merila veljavnosti in postopek nadzora kakovosti v zvezi z analiznimi metodami določitve ostankov pesticidov, so lahko sprejete v skladu s postopkom iz člena 45(2).

3.   Vsi laboratoriji, ki analizirajo vzorce v okviru uradnega nadzora ostankov pesticidov, sodelujejo v preizkusih strokovne usposobljenosti Skupnosti za ostanke pesticidov, ki jih organizira Komisija.

ODDELEK 2

NADZORNI PROGRAM SKUPNOSTI

Člen 29

Nadzorni program Skupnosti

1.   Komisija pripravi usklajen večletni nadzorni program Skupnosti, ki opredeljuje določene vzorce, ki jih je treba vključiti v nacionalne nadzorne programe, in upošteva ugotovljene težave z usklajenostjo z MVO, ki jih določa ta uredba, z namenom oceniti izpostavljenost potrošnikov in delovanje veljavne zakonodaje.

2.   Nadzorni program Skupnosti se sprejme in vsako leto posodablja v skladu s postopkom iz člena 45(2). Osnutek nadzornega programa Skupnosti bo predložen odboru iz člena 45(1) vsaj šest mesecev pred koncem vsakega koledarskega leta.

ODDELEK 3

NACIONALNI NADZORNI PROGRAMI

Člen 30

Nacionalni nadzorni programi za ostanke pesticidov

1.   Države članice pripravijo večletne nacionalne nadzorne programe za ostanke pesticidov. Večletni programi se vsako leto posodabljajo.

Ti programi temeljijo na tveganju in njihov cilj je predvsem oceniti izpostavljenost potrošnikov in skladnost z veljavno zakonodajo. Določajo vsaj naslednje:

(a)	proizvode, ki jih je treba vzorčiti;

(b)	potrebno število vzorcev in analize, ki jih je treba izvesti;

(c)	pesticide, ki jih je treba analizirati;

(d)	merila priprave teh programov, vključno s: (i) kombinacijami pesticid/proizvod; (ii) številom vzetih vzorcev za domače in nedomače proizvode; (iii) porabo proizvodov kot deležem celotne nacionalne porabe; (iv) nadzornim programom Skupnosti; in (v) rezultati predhodnih nadzornih programov.

2.   Države članice predložijo Komisiji in agenciji posodobljene nacionalne nadzorne programe za ostanke pesticidov, navedene v odstavku 1, vsaj tri mesece pred koncem vsakega koledarskega leta.

3.   Države članice sodelujejo v nadzornem programu Skupnosti, kot je določeno v členu 29.

ODDELEK 4

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC IN LETNO POROČILO

Člen 31

Informacije držav članic

1.   Države članice posredujejo Komisiji, agenciji in drugim državam članicam do 31. avgusta vsako leto naslednje informacije, ki zadevajo prejšnje koledarsko leto:

(a)	rezultate uradnih nadzorov iz člena 26(1);

(b)	MD, ki se uporabljajo v nacionalnih nadzornih programih iz člena 30 in v okviru nadzornega programa Skupnosti iz člena 29;

(c)	podrobnosti o sodelovanju analitskih laboratorijev v preizkusih strokovne usposobljenosti Skupnosti iz člena 28(3) in drugih preizkusih strokovne usposobljenosti, ki ustrezajo kombinacijam pesticid/proizvod, vzorčenim v nacionalnem nadzornem programu;

(d)	podrobnosti o stanju akreditacije analitskih laboratorijev, vključenih v nadzore iz točke (a);

(e)	kjer to dovoljuje nacionalna zakonodaja, podrobnosti o izvršilnih ukrepih.

2.   Izvedbeni ukrepi o predložitvi informacij s strani držav članic se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 45(2) po posvetovanju z agencijo.

Člen 32

Letno poročilo o ostankih pesticidov

1.   Na osnovi informacij, posredovanih s strani držav članic v skladu s členom 31(1), agencija pripravi letno poročilo o ostankih pesticidov.

2.   Agencija vključi v letno poročilo vsaj naslednje informacije:

(a)	analizo rezultatov nadzorov iz člena 26(2);

(b)	navedbo možnih razlogov, zakaj so bile MVO prekoračene, skupaj z ustreznimi ugotovitvami glede možnosti obvladovanja tveganja;

(c)	analizo kroničnih in akutnih tveganj za zdravje potrošnikov zaradi ostankov pesticidov;

(d)	oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom pesticidov na osnovi informacij, predloženih pod točko (a), in vseh drugih ustreznih informacij, vključno s poročili, predloženimi v skladu z Direktivo 96/23/ES.

3.   Če država članica ni posredovala informacij v skladu s členom 31, lahko agencija pri sestavi letnega poročila prezre informacije v zvezi s to državo članico.

4.   Oblika letnega poročila se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 45(2).

5.   Agencija predloži Komisiji letno poročilo vsako leto do zadnjega dne v februarju.

6.   Letno poročilo lahko vključuje mnenje o pesticidih, ki jih je potrebno vključiti v prihodnje programe.

7.   Agencija letno poročilo objavi. Prav tako objavi tudi morebitne pripombe Komisije ali držav članic.

Člen 33

Predložitev letnega poročila o ostankih pesticidov odboru

Komisija predloži letno poročilo o ostankih pesticidov brez odlašanja v pregled odboru iz člena 45(1). Odbor lahko poda priporočila o vseh potrebnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti glede ugotovljenih kršitev MVO, določenih v prilogah II in III.

ODDELEK 5

SANKCIJE

Člen 34

Sankcije

Države članice določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo o teh pravilih in o vseh njihovih naknadnih spremembah.

POGLAVJE VI

NUJNI UKREPI

Člen 35

Nujni ukrepi

Člena 53 in 54 Uredbe (ES) 178/2002 se uporabljata, če lahko na podlagi novih informacij ali ponovne ocene obstoječih informacij ostanki pesticidov ali MVO, ki jih zajema ta uredba, ogrozijo človeško ali živalsko zdravje in je potrebno takojšnje ukrepanje.

POGLAVJE VII

PODPORNI UKREPI V ZVEZI Z USKLAJENIMI MVO PESTICIDOV

Člen 36

Podporni ukrepi v zvezi z usklajenimi MVO pesticidov

1.   Na ravni Skupnosti se sprejmejo podporni ukrepi v zvezi z usklajenimi MVO pesticidov, vključno s:

(a)	skupno bazo podatkov zakonodaje Skupnosti o MVO za ostanke pesticidov in javno dostopnostjo takih podatkov;

(b)	preizkusi strokovne usposobljenosti Skupnosti iz člena 28(3);

(c)	študijami in drugimi potrebnimi ukrepi za pripravo in razvoj zakonodaje in tehničnih smernic glede ostankov pesticidov;

(d)	potrebnimi študijami za oceno izpostavljenosti potrošnikov in živali ostankom pesticidov;

(e)	potrebnimi študijami v podporo nadzornim laboratorijem, če analizne metode niso sposobne nadzorovati določenih MVO.

2.   Vse potrebne izvedbene določbe za ukrepe iz odstavka 1 se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 45(2).

Člen 37

Prispevek Skupnosti k podpornim ukrepom v zvezi z usklajenimi MVO pesticidov

1.   Skupnost lahko predvidi finančni prispevek do 100 % stroškov za ukrepe iz člena 36.

2.   Proračunska sredstva se odobrijo vsako finančno leto v okviru proračunskega postopka.

POGLAVJE VIII

USKLAJEVANJE VLOG ZA MVO

Člen 38

Imenovanje nacionalnih organov

Vsaka država članica za namene te uredbe imenuje enega ali več nacionalnih organov za usklajevanje sodelovanja s Komisijo, agencijo, drugimi državami članicami, izdelovalci, proizvajalci in pridelovalci. Če je s strani države članice imenovan več kot en organ, se navede, kateri od imenovanih organov deluje kot kontaktna točka.

Nacionalni organi lahko prenesejo naloge na druge subjekte.

Vsaka država članica obvesti Komisijo in agencijo o imenih in naslovih imenovanih nacionalnih organov.

Člen 39

Usklajevanje agencije v zvezi z informacijami o MVO

Agencija omogoča:

(a)	usklajevanje z državo članico poročevalko, imenovano za aktivno snov v skladu z Direktivo 91/414/EGS;

(b)	usklajevanje z državami članicami in Komisijo glede MVO, predvsem za namene izpolnjevanja zahtev člena 41.

Člen 40

Informacije, ki jih posredujejo države članice

Države članice posredujejo agenciji na njeno zahtevo vse razpoložljive informacije, potrebne za oceno varnosti MVO.

Člen 41

Baza podatkov agencije o MVO

Brez poseganja v veljavne določbe prava Skupnosti in nacionalnega prava o dostopu do dokumentov agencija razvija in vzdržuje bazo podatkov, dostopno Komisiji in pristojnim organom držav članic, ki vsebuje ustrezne znanstvene informacije o DKP v zvezi z MVO, aktivnih snoveh in predelovalnih faktorjih, določenih v prilogah II, III, IV in VII. Predvsem vsebuje ocene vnosa s hrano, predelovalne faktorje in toksikološke parametre.

Člen 42

Države članice in pristojbine

1.   Državi članici se lahko preko pristojbine ali dajatve povrne stroške dela, povezanega z določitvijo, spremembo ali izbrisom MVO ali z vsakim drugim delom, ki izhaja iz obveznosti iz te uredbe.

2.   Države članice zagotovijo, da je pristojbina oz. dajatev iz odstavka 1:

(a)	določena na pregleden način; in

(b)	odraža dejanske stroške vloženega dela.

Vključuje lahko lestvico fiksnih stroškov na osnovi povprečnih stroškov za delo iz odstavka 1.

POGLAVJE IX

IZVAJANJE

Člen 43

Znanstveno mnenje agencije

Komisija ali države članice lahko zaprosijo agencijo za znanstveno mnenje o katerem koli ukrepu v zvezi z oceno tveganja iz te uredbe. Komisija lahko določi rok, v katerem se to mnenje predloži.

Člen 44

Postopek za sprejemanje mnenj agencije

1.   Če mnenja agencije v skladu s to uredbo zahtevajo samo znanstveno ali tehnično delo z uporabo uveljavljenih znanstvenih ali tehničnih načel, jih lahko, razen v primeru nasprotovanja Komisije ali države članice, agencija poda brez posvetovanja z znanstvenim odborom ali z znanstvenimi sveti iz člena 28 Uredbe (ES) št. 178/2002.

2.   V izvedbenih predpisih na podlagi člena 29(6)(a) Uredbe (ES) št. 178/2002 se določijo primeri, ko se uporablja zgornji odstavek 1.

Člen 45

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (v nadaljnjem besedilu „odbor“.)

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 46

Izvedbeni ukrepi

V skladu s postopkom iz člena 45(2) in če je to primerno, se ob upoštevanju mnenja agencije sprejmejo oz. lahko spremenijo:

(a)	izvedbeni ukrepi za zagotavljanje enotne uporabe te uredbe;

(b)	roki v členih 23, 29(2), 30(2), 31(1) in 32(5);

(c)	dokumenti s tehničnimi navodili v pomoč pri izvajanju te uredbe;

(d)	podrobna pravila glede znanstvenih podatkov, potrebnih za določitev MVO.

Člen 47

Poročilo o izvajanju te uredbe

Najkasneje v desetih letih po začetku veljavnosti te uredbe Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe in ustrezne predloge.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 48

Razveljavitev in prilagoditev zakonodaje

1.   Direktive 76/895/EGS, 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS se razveljavijo z učinkom od dne iz drugega odstavka člena 50.

2.   Člen 4(1)(f) Direktive 91/414/EGS se nadomesti z naslednjim:

Člen 49

Prehodni ukrepi

1.   Zahteve Poglavja III se ne uporabljajo za pred dnem iz drugega odstavka člena 50 zakonito proizvedene ali v Skupnost uvožene proizvode.

Vendar se lahko v skladu s postopkom iz člena 45(2) za doseganje visoke ravni varstva potrošnikov sprejme ustrezne ukrepe glede teh proizvodov.

2.   Če je to potrebno, da se omogoči normalno trgovanje, predelavo in potrošnjo proizvodov, je možno predvideti nadaljnje prehodne ukrepe za izvajanje določenih MVO iz členov 15, 16, 21, 22 in 25.

Ti ukrepi, ki ne posegajo v obveznosti za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 45(2).

Člen 50

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Poglavja II, III in V se začnejo uporabljati šest mesecev po objavi zadnje izmed uredbe za določitev prilog I, II, III in IV.

---

(1)  UL C 234, 30.9.2003, str. 33.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004(UL C 104 E, 30.4.2004), Skupno stališče Sveta z dne 19. julija 2004 in Stališče Evropskega parlamenta z dne .... (še neobjavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 340, 9.12.1976, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(4)  UL L 221, 7.8.1986, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/61/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 81).

(5)  UL L 221, 7.8.1986, str. 43. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/61/ES.

(6)  UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/61/ES.

(7)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/71/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 14).

(8)  UL L 33, 8.2.1979, str. 36. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003.

(9)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

(10)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/100/ES (UL L 285, 1.11.2003, str. 33).

(11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(12)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/8/ES z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(13)  Uredba Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L 224, 18.8.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 546/2004 (UL L 87, 25.3.2004, str. 13).

(14)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/70/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 97).

(15)  Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(16)  Direktiva Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uraden nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (UL L 187, 16.7.2002, str. 30).

(17)  UL L XXX, XX.XX.XXXX, str. XX.“

---

---

1.2.2005

SL

Uradni list Evropske unije

CE 25/19

---

SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 2/2005,

ki ga je sprejel Svet dne 24. septembra 2004

z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. …/2005/ES z dne … o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi

(Besedilo velja za EGP)

(2005/C 25E/02)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko- socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Razvoj informacijske družbe in pojav širokopasovnih povezav bosta na življenje vseh državljanov Evropske unije med drugim vplivala tudi s spodbudnim dostopom do znanja ter novimi načini pridobivanja znanja in s tem povečevanja zahtev po novih vsebinah, uporabah in storitvah.

(2)

Širjenje interneta v Skupnosti še vedno občutno narašča. Možnosti, ki jih ponuja internet, je potrebno izkoristiti do te mere, da bosta vsak posameznik in organizacija v Skupnosti imela koristi od socialnih in ekonomskih ugodnosti souporabe informacij in znanja. V Evropi so se pripravila izhodišča za izkoriščanje možnosti, ki jih ponujajo digitalne vsebine.

(3)

V sklepih Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 se je poudarilo, da bo prehod na digitalno, na znanju temelječe gospodarstvo, ki ga bodo sprožili novi proizvodi in storitve, močna vzpodbuda za rast, konkurenčnost in delovna mesta. Ob tej priložnosti je bila še posebej poudarjena vloga industrije vsebin pri ustvarjanju dodane vrednosti z uporabo in omrežnim razširjanjem evropske kulturne raznolikosti.

(4)

Akcijski načrt eEvropa 2005, ki razvija Lizbonsko strategijo, poziva k dejanjem, ki bi vzpodbudila nastanek varnih storitev, uporab in vsebin znotraj širokopasovnih omrežnih povezav in s tem ustvarila primerno okolje za zasebna vlaganja, odprtje novih delovnih mest, rast produktivnosti, modernizacijo javnih storitev in vsakomur dostopne priložnosti za sodelovanje v globalni informacijski družbi.

(5)

Zahteva po kakovostnih digitalnih vsebinah v Evropi, z uravnoteženim dostopom in uporabniškimi pravicami za široko skupnost, od državljanov in družbe, študentov, raziskovalcev, malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter drugih poslovnih uporabnikov, pa do ljudi s posebnimi potrebami, ki želijo razširiti svoje znanje, ali ponovnih uporabnikov, ki želijo izkoristiti vire digitalnih vsebin za ustvarjanje storitev, postaja vse bolj očitna.

(6)

Strani, zainteresirane za digitalne vsebine, so ponudniki vsebin (vključno z javnimi in zasebnimi organizacijami ter institucijami, ki ustvarjajo, zbirajo ali posedujejo digitalne vsebine) in uporabniki vsebin (vključno z organizacijami in podjetji, ki so končni uporabniki ali pa ponovno uporabljajo in/ali dodajajo vrednost digitalnim vsebinam). Posebno pozornost je potrebno posvetiti sodelovanju MSP.

(7)

Program eVsebine (2001–2004), sprejet z Odločbo Sveta 2001/48/ES z dne 22. decembra 2000 (3), je podpiral razvoj in uporabo evropskih digitalnih vsebin na internetu in jezikovno raznolikost evropskih spletnih strani v informacijski družbi. Sporočilo Komisije z dne 10. oktobra 2003, ki zadeva srednjeročno vrednotenje programa eVsebine, ponovno potrjuje pomembnost delovanja na tem področju.

(8)

Tehnološki napredek ponuja možnosti dodajanja vrednosti vsebinam v obliki vloženega znanja in izboljšanja interoperabilnosti na ravni storitev, kar je ključno za dostop, uporabo in razširjanje digitalnih vsebin. To je še posebej pomembno za tista področja javnega interesa, na katera se bo nanašal ta program.

(9)	Pospeševanje zanesljivih poslovnih modelov bo povečalo kontinuiteto v okviru programa začetih projektov in s tem izboljšalo pogoje za večji gospodarski donos iz storitev, ki temeljijo na dostopu in ponovni uporabi digitalnih vsebin.

(10)	Za ukvarjanje z izzivi digitalnih vsebin v informacijski družbi se je opredelil zakonodajni okvir (4)  (5)  (6).

(11)	Različne prakse držav članic še vedno predstavljajo tehnično oviro, ki preprečuje širok dostop, uporabo, ponovno uporabo in izkoriščenost informacij javnega sektorja v Skupnosti.

(12)	V primerih, ko digitalne vsebine vključujejo osebne podatke, je treba upoštevati direktivi 95/46/ES (7) in 2002/58/ES (8), uporabljene tehnologije pa morajo spoštovati, oziroma, če je to mogoče, povečevati varstvo zasebnosti.

(13)	Dejavnosti Skupnosti, ki se nanašajo na vsebino informacij, morajo spodbujati njeno več-jezikovno in več-kulturno raznolikost.

(14)	Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES (9) z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil.

(15)	Dopolnjevanje in sinergijo z drugimi pobudami in programi Skupnosti mora zagotavljati Komisija, še posebej s tistimi, ki so povezani z izobraževanjem, kulturo in evropskim interoperabilnim okvirjem.

(16)

Ta sklep določa za celotno obdobje trajanja programa finančni okvir, ki predstavlja prednostni referenčni okvir v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (10) za organe, pristojne za za izvajanje proračuna med letnim proračunskim postopkom.

(17)

Ker države članice zaradi trans-nacionalnega značaja obravnavanih zadev ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, torej omogočiti boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi, in se ti zaradi evropske razsežnosti in učinkov ukrepov lažje uresničijo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz omenjenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev –

SKLENILA:

Člen 1

Cilj programa

1.   S tem sklepom se vzpostavi program Skupnosti za obdobje 2005–2008, s katerim bodo digitalne vsebine v Skupnosti postale dostopnejše, bolj uporabne in bolje izkoriščene, hkrati pa bo z njim olajšano ustvarjanje in širjenje informacij - na področjih javnega interesa - na ravni Skupnosti.

Program je poznan kot program „eVsebineplus“ (v nadaljevanju „program“).

2.   Za dosego celovitega cilja programa se je treba osredotočiti na naslednja področja delovanja:

(a)	pospeševanje dostopa do digitalnih vsebin, njihove uporabe in izkoriščenosti na ravni Skupnosti;

(b)	pospeševanje izboljšanja kakovosti in krepitve najboljše prakse v zvezi z digitalnimi vsebinami med ponudniki vsebin in uporabniki ter med sektorji;

(c)	krepitev sodelovanja med stranmi, zainteresiranimi za digitalne vsebine, in osveščenosti.

Dejavnosti v okviru omenjenih področij delovanja so usmerjene na področja informacij javnega sektorja, prostorskih podatkov ter izobraževalnih, kulturnih in znanstvenih vsebin, kakor je določeno v Prilogi I. Program se izvaja v skladu s Prilogo II.

Člen 2

Udeležba

1.   V programu so lahko udeležene pravne osebe, ustanovljene v državah članicah. V njem so lahko udeležene tudi pravne osebe, ustanovljene v državah kandidatkah, in sicer v skladu z obstoječimi ali s pozneje sklenjenimi dvostranskimi sporazumi s temi državami.

2.   V programu so lahko udeležene tudi pravne osebe ustanovljene v državah članicah EFTE, ki so pogodbenice sporazuma EGP, v skladu z določbami omenjenega sporazuma.

3.   V programu so lahko brez finančne podpore Skupnosti udeležene tudi pravne osebe ustanovljene v tretjih državah, in mednarodne organizacije, če sodelovanje učinkovito prispeva k izvajanju programa. Odločitev, da se takšna udeležba dovoli, mora biti sprejeta v skladu s postopkom iz člena 4(2).

Člen 3

Pristojnosti Komisije

1.   Komisija je odgovorna za izvajanje programa.

2.   Komisija na podlagi tega sklepa pripravi delovni program.

3.   Pri izvajanju programa Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami skrbi za njegovo splošno povezljivost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami, programi in dejavnostmi Skupnosti, ki prispevajo k razvoju in uporabi evropskih digitalnih vsebin ter spodbujanju jezikovne raznolikosti informacijske družbe, še posebej z raziskovalnimi in tehnološko-razvojnimi programi Skupnosti, IDA, eTEN, eVključitev, eUčenje, MODINIS in Varnejši internet.

4.   Komisija deluje v skladu s postopkom iz člena 4(2) glede:

(a)	sprejetja in sprememb delovnega programa;

(b)	opredelitve meril in vsebine razpisov za predloge, skladno s cilji iz člena 1;

(c)	ocenjevanja projektov, ki so predlagani v okviru razpisov za predloge za finančna sredstva Skupnosti, če je ocenjeni znesek prispevka Skupnosti enak ali višji od 1 milijona EUR;

(d)	kakršnih koli izjem od pravil iz Priloge II.

5.   Komisija obvešča odbor iz člena 4 o napredku pri izvajanju programa.

Člen 4

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 omenjenega sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 5

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Zaradi učinkovite porabe pomoči Skupnosti Komisija zagotovi, da se za vse dejavnosti, ki jih predvideva ta sklep, izvedejo predhodna ocena, nadzor in naknadna ocena.

2.   Komisija spremlja izvajanje projektov v okviru programa. Da se ugotovi, ali so bili doseženi prvotno zastavljeni cilji, Komisija ovrednoti način izvedbe projektov in vpliv njihovega izvajanja.

3.   Komisija o izvajanju glavnih področij delovanja iz člena 1(2) poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij najkasneje do sredine leta 2006. V tej zvezi Komisija poroča o skladnosti zneska za obdobje 2007-2008 s finančnimi predvidevanji. Če je potrebno, Komisija v okviru proračunskega postopka za obdobje 2007-2008 sprejme potrebne ukrepe ter s tem zagotovi združljivost letnih sredstev s finančnimi predvidevanji. Komisija ob zaključku programa predloži končno ocenjevalno poročilo.

4.   Komisija rezultate kakovostne in količinske ocene skupaj s primernimi predlogi za spremembo sklepa predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Rezultate se predloži pred predstavitvijo osnutka splošnega proračuna Evropske unije za leto 2007 oziroma 2009.

Člen 6

Finančni okvir

1.   Finančni okvir za izvajanje dejavnosti Skupnosti na podlagi tega sklepa za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 je 135 milijonov EUR, od tega je 55,6 milijona EUR namenjenih obdobju do 31. decembra 2006.

2.   Za obdobje po 31. decembru 2006 se šteje, da je znesek potrjen, če je za to fazo skladen z veljavnimi finančnimi predvidevanji za obdobje, ki se začne leta 2007.

3.   Organi, pristojni za proračun, odobrijo letna sredstva za obdobje od 2005 do 2008 v mejah finančnih predvidevanj. Okvirna razdelitev izdatkov je podana v Prilogi III.

---

(1)  UL C 117, 30.4.2004, str. 49.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2004(UL C 104 E, 30.4.2004), stališče Sveta z dne 24. septembra 2004 in Stališče Evropskega parlamenta z dne .... (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 14, 18.1.2001, str. 32.

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/98 ES z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).

(5)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29/ES z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

(6)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/58/ES z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str.23.

(10)  UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta 2003/429/ES (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).

---

---

---

---

---

1.2.2005

SL

Uradni list Evropske unije

CE 25/29

---

SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 3/2005,

ki ga je sprejel Svet dne 7. oktobra 2004

z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/…/ES z dne … o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi sankcij za kršitve

(Besedilo velja za EGP)

(2005/C 25E/03)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega Ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Politika Skupnosti o pomorski varnosti si prizadeva za visoko stopnjo varnosti in varstva okolja in temelji na zavedanju, da so vse v prevoz blaga po morju vključene strani odgovorne za zagotavljanje spoštovanja veljavnih pravil in standardov s strani vseh ladij, ki plujejo po vodah Skupnosti.

(2)	Glavni standardi za izpuste onesnaževalnih snovi z ladij v vseh državah članicah temeljijo na Konvenciji Marpol 73/78; vendar teh pravil vsakodnevno ne upošteva zelo veliko število ladij, ki plujejo v vodah Skupnosti, ne da bi se proti njim sprejelo prisilne ukrepe.

(3)	Izvajanje Marpol 73/78 razkriva neusklajenost med državami članicami, zato je treba njeno izvajanje uskladiti na ravni Skupnosti; znatne razlike so opazne zlasti pri ravnanju držav članic glede uvedbe sankcij za izpuste onesnaževalnih snovi z ladij.

(4)

Odvračilni ukrepi so sestavni del politike Skupnosti o pomorski varnosti, saj zagotavljajo vez med odgovornostjo vseh v prevoz onesnaževalnega blaga po morju vpletenih strani in njihovo izpostavljenostjo sankcijam; za dosego učinkovitega varovanja okolja so potrebne učinkovite, odvračilne in sorazmerne sankcije.

(5)

Zaradi tega je ključnega pomena uskladitev obstoječih pravnih predpisov, predvsem natančna opredelitev zadevne kršitve in izjem, kar je predmet te direktive, na drugi strani pa tudi opredelitev minimalnih pravil glede kazni, odgovornosti in sodne pristojnosti, kar je predmet Okvirnega sklepa Sveta 2005/…/PNZ z dne …, ki bo okrepil kazenskopravni okvir za izvrševanje zakonodaje zoper onesnaževanje morja z ladij.

(6)	Namen te direktive je med drugim podati opredelitev izpustov in posledično omogočiti bolj učinkovito izvajanje Okvirnega sklepa 2005/.../PNZ s ciljem preprečevanja tovrstnih kršitev.

(7)

Mednarodna ureditev civilne odgovornosti in odškodnine za onesnaženje z nafto in mednarodna ureditev glede onesnaževanja z drugimi nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi ne zagotavljata zadostnih odvračilnih učinkov, ki bi v prevoz nevarnega tovora po morju vpletene strani odvrnili od ravnanja, ki ne izpolnjuje standardov; potrebne odvračilne učinke se lahko doseže le z uvedbo sankcij, ki se uporabljajo za vsako osebo, ki povzroči ali pripomore k onesnaženju morja; sankcije se morajo uporabljati tako za lastnika ladje ali njenega kapitana, kot tudi za lastnika tovora, klasifikacijski zavod ali katero koli drugo vpleteno osebo.

(8)	Izpusti onesnaževalnih snovi z ladij se morajo obravnavati kot kršitve, kadar so storjeni naklepno, iz zavestne ali nezavestne malomarnosti.

(9)	Sankcije za izpust onesnaževalnih snovi z ladij niso povezane s civilno odgovornostjo zadevnih strani in zato niso vezane na pravila o omejevanju ali prenosu civilne odgovornosti, prav tako pa ne omejujejo ustrezne odškodnine za žrtve v primerih onesnaženja.

(10)	Države članice morajo tudi v prihodnje med seboj učinkovito sodelovati, da zagotovijo pravočasno odkritje izpustov onesnaževalnih snovi z ladij in odkritje storilcev.

(11)	Če obstaja jasen objektiven dokaz o izpustu, ki je povzročil ali grozi z veliko škodo, morajo države članice zadevo predložiti svojim pristojnim organom z namenom uvedbe postopkov, skladnih s členom 220 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982.

(12)

Ta direktiva je v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe. Vključitev mednarodnih standardov o onesnaževanju morja z ladij v pravo Skupnosti in uvedba sankcij, ki lahko vključujejo kazenske ali upravne sankcije za njihove kršitve, je nujen ukrep za dosego visoke stopnje varnosti in varstva okolja v pomorskem prometu. To lahko Skupnost uspešno doseže le z usklajenimi pravili. Direktiva se omejuje na minimum, ki je potreben za dosego tega cilja, in ne presega tistega, kar je v ta namen potrebno. Državam članicam ne preprečuje uvedbe strožjih ukrepov zoper onesnaževanje morja z ladij v skladu z mednarodnim pravom.

(13)	Ta direktiva v celoti upošteva Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen

1.   Namen te direktive je zagotoviti, da se osebe, odgovorne za onesnaževanje morja z ladij, ustrezno kaznujejo; to bo izboljšalo pomorsko varnost in okrepilo varstvo morskega okolja pred onesnaževanjem z ladij.

2.   Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo v skladu z mednarodnim pravom proti onesnaževanju z ladij strožje ukrepe.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi:

1.	„Marpol 73/78“ pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 in Protokol h Konvenciji iz leta 1978 s spremembami.

2.	„Onesnaževalne snovi“ so snovi, navedene v prilogah I (nafta) in II (zdravju škodljive tekočine) k Marpol 73/78.

3.	„Izpust“ pomeni sprostitev snovi z ladje, povzročeno na kakršen koli način, v skladu s členom 2 Marpol 73/78.

4.	„Ladja“ pomeni kakršno koli morsko plovilo, ne glede na to, pod katero zastavo pluje, ki kakor koli deluje v morskem okolju, vključno s hidrogliserji, plovili na zračni blazini, podvodnimi in plavajočimi plovili;

Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja v skladu z mednarodnim pravom za izpuste onesnaževalnih snovi v:

(a)	notranjih vodah, vključno s pristanišči države članice, kolikor se zanje uporablja ureditev iz Marpol;

(b)	v teritorialnem morju države članice;

(c)	v ožinah, skozi katere poteka mednarodna plovba v skladu z ureditvijo tranzitnega prehoda, ki jo določa oddelek 2 dela III Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, kolikor država članica v teh ožinah izvršuje svojo jurisdikcijo;

(d)	v izključni ekonomski coni ali enakovredni coni države članice, vzpostavljeni v skladu z mednarodnim pravom; in

(e)	na odprtem morju.

2.   Ta direktiva se uporablja za izpuste onesnaževalnih snovi z vseh ladij, ne glede na njihovo zastavo, ne uporablja pa se za vojne ladje, pomožne ladje mornarice ali druge ladje, ki so v lasti države, ali jih ta upravlja in se trenutno uporabljajo zgolj za nekomercialne vladne namene.

Člen 4

Kršitve

Države članice zagotavljajo, da se izpusti onesnaževalnih snovi z ladij na katerem koli območju iz člena 3(1) obravnavajo kot kršitev, če so bili povzročeni naklepno, iz zavestne ali nezavestne malomarnosti.

Člen 5

Izjeme

1.   Izpust onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1) se ne obravnava kot kršitev, če izpolnjuje pogoje, navedene v pravilu 11(a) ali 11(c) iz Priloge I oz. pravilu 6(a) ali 6(c) iz Priloge II k Marpol 73/78.

2.   Izpust onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1)(c), (d) in (e) se ne obravnava kot kršitev lastnika, poveljnika ali posadke, ko ta deluje pod odgovornostjo poveljnika, če je v skladu s pogoji, navedenimi v pravilu 11(b) iz Priloge I ali pravilu 6(b) iz Priloge II k Marpol 73/78.

3.   Izpust onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1) se ne obravnava kot kršitev, če je v skladu s pogoji, navedenimi v pravilu 9 ali 10 iz Priloge I ali pravilu 5 iz Priloge II k Marpol 73/78.

Člen 6

Izvajanje ukrepov v zvezi z ladjami v pristaniščih držav članic

1.   Če nepravilnosti ali informacije vzbujajo sum, da je ladja, ki je prostovoljno v pristanišču ali predobalnem terminalu države članice, izpuščala ali izpušča onesnaževalne snovi na katerem koli območju iz člena 3(1), ta država članica zagotovi ustrezno inšpekcijo ob upoštevanju ustreznih smernic, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO), in v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   V primeru, da se pri inšpekciji iz odstavka 1 odkrijejo dejstva, ki kažejo na kršitev v smislu člena 4, se o tem obvesti pristojne organe te države članice in države zastave, pod katero pluje ladja.

Člen 7

Izvajanje ukrepov obalnih držav v zvezi z ladjami v tranzitu

1.   Če pride do domnevnega izpusta onesnaževalnih snovi na območjih iz člena 3(1)(b), (c), (d) ali (e) in ladja, ki je osumljena izpusta, ne pristane v pristanišču države članice, ki razpolaga z informacijami o domnevnem izpustu, se uporabijo naslednja pravila:

(a)	če je naslednji postanek ladje pristanišče v drugi državi članici, zadevni državi članici tesno sodelujeta pri inšpekciji iz člena 6(1) in pri odločitvi o ustreznih upravnih ukrepih v zvezi s tem izpustom;

(b)

če je naslednji postanek ladje pristanišče v državi, ki ni članica Skupnosti, država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pristanišče naslednjega postanka ladje obveščeno o domnevnem izpustu, in zahteva od države, v kateri se nahaja pristanišče naslednjega postanka, da sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem izpustom.

2.   Če obstajajo jasni, objektivni dokazi, da je ladja, ki pluje na območjih iz člena 3(1)(b) ali (d), na območju iz člena 3(1)(d) storila kršitev izpusta, ki je povzročil ali bi utegnil povzročiti veliko škodo obali ali s tem povezanim interesom zadevne države članice oz. katerim koli virom območij iz člena 3(1)(b) ali (d), ta država ob upoštevanju oddelka 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 zadevo predloži, če razpoložljivi dokazi to omogočajo, pristojnim organom, zato da ti v skladu z nacionalno zakonodajo sprožijo postopek, ki lahko vključuje tudi pridržanje ladje.

3.   V vsakem primeru se obvesti pristojne organe države zastave, pod katero pluje ladja.

Člen 8

Sankcije

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za kršitve iz člena 4 uporabljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, ki lahko vključujejo kazenske ali upravne sankcije.

2.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se sankcije iz odstavka 1 uporabijo za vse osebe, katerih odgovornost za kršitev v smislu člena 4 je bila ugotovljena.

Člen 9

Usklajenost z mednarodnim pravom

Države članice uporabljajo določbe te direktive brez formalnega ali dejanskega razlikovanja med tujimi ladjami in v skladu z veljavnim mednarodnim pravom, vključno z oddelkom 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, in brez odlašanja obvestijo državo zastave, pod katero pluje plovilo, in katero koli drugo zadevno državo o ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo.

Člen 10

Spremljajoči ukrepi

Za namene te direktive države članice in Komisija, kadar je to primerno, tesno sodelujejo z Evropsko agencijo za pomorsko varnost in, kadar je to primerno, v okviru akcijskega programa o ukrepanju proti naključnemu ali namernemu onesnaževanju, vzpostavljenega z Odločbo št. 2850/2000/ES (3), da bi:

(a)	razvile potrebne informacijske sisteme za učinkovito izvajanje te direktive;

(b)

določile skupne prakse in smernice na podlagi obstoječih praks in smernic na mednarodni ravni, še posebej za: — nadzor in zgodnje odkrivanje ladij, ki izpuščajo onesnaževalne snovi in s tem kršijo to direktivo, vključno z ladijsko nadzorno opremo, kjer je to primerno, — zanesljive metode, ki omogočajo povezavo med odkritimi onesnaževalnimi snovmi v morju in posamezno ladjo, in — učinkovito izvajanje te direktive.

Člen 11

Poročanje

Države članice vsaka tri leta predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive s strani pristojnih organov. Na podlagi teh poročil Komisija predloži poročilo Skupnosti Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 12

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) (4).

2.   Komisija redno obvešča odbor, ustanovljen z Odločbo št. 2850/2000/ES, o vseh predlaganih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, ki se nanašajo na ukrepanje proti onesnaževanju morja.

Člen 13

Postopek za spremembo

Spremembe Marpol 73/78 iz točke 1 člena 2 se lahko v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izključijo iz področja uporabe te direktive.

Člen 14

Izvajanje

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje … (5). O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 220, 16.9.2003, str. 2.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13.1.2004 (UL C 92E, 21.4.2004, str. 77).

(3)  Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2850/2000/ES z dne 22.decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaževanja morja (UL L 332, 28.12.2000, str. 1). Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12).

(4)  UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 10).

(5)  18 mesecev po začetku njene veljavnosti.

---

---

---

1.2.2005

SL

Uradni list Evropske unije

CE 25/41

---

SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 4/2005,

ki ga je sprejel Svet dne 21. oktobra 2004

z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. …/2005/ES z dne … o spremembi Sklepa št. 1419/1999/ES o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropska prestolnica kulture za leta 2005 do 2019

(2005/C 25E/04)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 151 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1419/1999/ES z dne 25. maja 1999 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropska prestolnica kulture za leta 2005 do 2019 (3) je poudarjanje bogastva, raznolikosti in skupnih značilnosti evropskih kultur ter prispevanje k izboljšanju medsebojnega poznavanja med evropskimi državljani.

(2)	Priloga I k Sklepu št. 1419/1999/ES določa kronološki vrstni red, po katerem lahko države članice predložijo nominacije za ta dogodek. Ta priloga je omejena na države članice v času sprejetja Sklepa 25. maja 1999.

(3)	Člen 6 Sklepa 1419/1999/ES določa, da se ta sklep lahko revidira, zlasti zaradi prihodnje širitve Evropske unije.

(4)

V luči širitve 2004 je pomembno, da lahko tudi nove države članice v bližnji prihodnosti predložijo nominacije v okviru dogodka Evropska prestolnica kulture, ne da bi se pri tem spremenil vrstni red za druge države članice, in sicer tako da se lahko od leta 2009 do zaključka tekoče aktivnosti Skupnosti vsako leto izbereta dve mesti v državah članicah.

(5)	Sklep št. 1419/1999/ES je zato treba spremeniti –

SKLENILA:

Člen 1

Sklep št. 1419/1999/ES se spremeni:

(1)	vstavi se naslednja uvodna izjava: „(12a) Treba je upoštevati finančne posledice tega sklepa tako, da se zagotovi ustrezno in primerno financiranje skupnosti za imenovanje dveh Evropskih prestolnic kulture;“;

(2)

člen 2(1) se nadomesti z: „1.   Mesta v državah članicah se imenujejo za Evropsko prestolnico kulture izmenično, kakor je določeno na seznamu v Prilogi I. Do vključno leta 2008 se imenovanje nanaša na eno mesto države članice, navedene na seznamu. Od leta 2009 dalje se imenovanje nanaša na eno mesto vsake od držav članic, navedenih na seznamu. Kronološki vrstni red iz Priloge I se lahko spremeni z medsebojnim sporazumom med zadevnimi državami članicami. Vsaka država članica predloži svojo nominacijo enega ali več mest Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Odboru regij. Ta nominacija se predloži najkasneje štiri leta pred začetkom zadevnega dogodka in lahko je predložena skupaj s priporočilom zadevne države članice.“;

(3)	Priloga I se nadomesti z besedilom v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2004.

---

(1)  UL C 121, 30.4.2004, str. 15.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. aprila. 2004(UL C 104 E, 30.4.2004), Skupno stališče Sveta z dne 21. oktobra 2004 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še neobjavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 166, 1.7.1999, str. 1.

---

---

---

1.2.2005

SL

Uradni list Evropske unije

CE 25/44

---

SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 5/2005,

ki ga je sprejel Svet dne 12. novembra 2004

z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. …/2005 z dne … o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina

(Besedilo velja za EGP)

(2005/C 25E/05)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (2) je bistven prispevek k oblikovanju notranjega trga s plinom. Sedaj je treba zagotoviti strukturne spremembe v regulativnem okviru, da se odpravijo ostale ovire pri vzpostavitvi notranjega trga, zlasti glede trgovanja s plinom. Potrebna so dodatna tehnična pravila, predvsem glede storitev za dostop tretjih strank, načel mehanizma za dodeljevanje zmogljivosti, postopkov upravljanja prezasedenosti in zahtev po preglednosti.

(2)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju in spremljanju prvega sklopa Smernic za dobro prakso, ki jih je sprejel Evropski regulativni forum za plin (v nadaljevanju „Forum“) leta 2002, dokazujejo, da je za zagotovitev popolnega izvajanja pravil iz Smernic v vseh državah članicah in minimalnega jamstva za dejansko enake pogoje dostopa na trg treba zagotoviti pravno izvršljivost teh pravil.

(3)

Drugi sklop skupnih pravil z naslovom „Drugi sklop smernic za dobro prakso“ je bil sprejet v okviru zasedanja Foruma 24. in 25. septembra 2003. S to uredbo naj se torej na podlagi navedenih smernic določijo osnovna načela in pravila glede dostopa do omrežja, storitev za dostop tretjih strank, upravljanja prezasedenosti, preglednosti ter glede izravnave odstopanj in trgovanja s pravicami do zmogljivosti.

(4)

Člen 15 Direktive 2003/55/ES dopušča upravljavca kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Zaradi pravil, določenih v tej uredbi, torej ni treba spreminjati organizacije nacionalnih prenosnih in distribucijskih omrežij, ki so skladna z ustreznimi določbami Direktive 2003/55/ES in zlasti člena 15 Direktive.

(5)	Visokotlačni plinovodi, ki povezujejo lokalne distributerje s plinskim omrežjem in ki se v glavnem ne uporabljajo za lokalno distribucijo, so vključeni na področje uporabe te uredbe.

(6)

Treba je jasno opredeliti merila, s katerimi se določijo tarife za dostop do omrežja, z namenom zagotoviti, da so v celoti skladne z načelom nediskriminacije in s potrebami dobro delujočega notranjega trga ter da v celoti upoštevajo potrebo po celovitosti omrežja in odražajo dejansko nastale stroške, ob zagotavljanju primernih spodbud za večjo učinkovitost, vključno s primerno donosnostjo naložb in, če je to primerno, ob upoštevanju primerjalnih analiz tarif, ki jih pripravljajo regulativni organi.

(7)

Pri izračunavanju tarif za dostop do omrežij je pomembno upoštevati dejansko nastale stroške ter potrebo po zagotavljanju primerne donosnosti naložb in spodbud za gradnjo nove infrastrukture. V tem smislu in zlasti, če obstaja učinkovita konkurenca med plinovodi, bo primerjalna analiza tarif primerna obravnava.

(8)	Uporaba na trgu temelječih mehanizmov za določanje tarif, na primer dražb, mora biti združljiva z določbami Direktive 2003/55/ES.

(9)

Potreben je minimalni skupni sklop storitev za dostop tretjih strank, da se zagotovita dejanski skupni minimalni standard za dostop v celotni Skupnosti in zadostna združljivost storitev za dostop tretjih strank ter da se omogoči izkoriščanje prednosti, ki izvirajo iz dobro delujočega notranjega trga s plinom.

(10)

Sklicevanje na usklajene pogodbe o prenosu v okviru nediskriminatornega dostopa do omrežja s strani upravljavcev prenosnega omrežja ne pomeni, da morajo biti pogoji pogodb o prenosu določenega upravljavca omrežja v eni državi članici enaki kot pogoji drugega upravljavca prenosnega omrežja v isti državi članici ali drugi državi članici, razen če so določene minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse pogodbe o prenosu.

(11)

Upravljanje pogodbene prezasedenosti omrežij je pomemben dejavnik pri vzpostavljanju notranjega trga s plinom. Treba je oblikovati skupna pravila za uravnoteženje potrebe po sprostitvi neizrabljenih zmogljivosti po načelu „uporabi ali izgubi“ s pravicami imetnikov zmogljivosti, da zmogljivosti uporabijo, ko jih potrebujejo, s čimer je treba hkrati povečati likvidnost zmogljivosti.

(12)	Trenutno fizična prezasedenost omrežij redko predstavlja problem v Skupnosti, vendar pa lahko v prihodnosti postane problematična. Pomembno je torej določiti temeljno načelo za dodeljevanje prezasedenih zmogljivosti v takšnih okoliščinah.

(13)

Za pridobitev dejanskega dostopa do plinskih omrežij potrebujejo uporabniki omrežja informacije, predvsem glede tehničnih zahtev in razpoložljivih zmogljivosti, da lahko izrabijo poslovne priložnosti, ki nastajajo na notranjem trgu. Potrebni so skupni minimalni standardi glede takšnih zahtev po preglednosti. Takšne informacije se lahko objavijo na različne načine, tudi v elektronski obliki.

(14)

Nediskriminatorni in pregledni sistemi izravnave odstopanj za plin, ki jih upravljajo upravljavci prenosnih omrežij, so pomembni mehanizmi zlasti za nove udeležence na trgu, ki bi utegnili imeti več težav z izravnavo celotnega portfelja prodaj v primerjavi z že uveljavljenimi podjetji na določenem trgu. Treba je torej sprejeti pravila za zagotovitev, da upravljavci prenosnega omrežja upravljajo takšne mehanizme na način, ki je združljiv z nediskriminatornimi, preglednimi in učinkovitimi pogoji za dostop do omrežja.

(15)	Trgovanje s primarnimi pravicami do zmogljivosti je pomemben del razvoja konkurenčnega trga in ustvarjanja likvidnosti. S to uredbo je treba torej določiti osnovna pravila glede tega vprašanja.

(16)

Zagotoviti je treba, da se podjetjem, ki pridobijo pravice do zmogljivosti, omogoči prodaja teh pravic drugim pooblaščenim podjetjem, z namenom zagotoviti ustrezno raven likvidnosti na trgu zmogljivosti. Ta pristop pa ne izključuje delovanja sistema, po katerem so zmogljivosti, neizrabljene v obdobju, ki je določeno na nacionalni ravni, ponovno razpoložljive na trgu kot stalne zmogljivosti.

(17)	Nacionalni regulativni organi morajo zagotoviti skladnost s pravili iz te uredbe in iz smernic, sprejetih v skladu s to uredbo.

(18)	V Smernicah, priloženih k tej uredbi, so na podlagi drugega sklopa Smernic za dobro prakso opredeljena določena podrobna izvedbena pravila. Ta pravila se bodo, če je to primerno, sčasoma razvijala, upoštevajoč razlike med nacionalnimi plinskimi omrežji.

(19)

Komisija naj pri predlaganju sprememb Smernic iz Priloge k tej uredbi zagotovi predhodno posvetovanje z vsemi prizadetimi stranmi, ki jih predstavljajo strokovna združenja, in z državami članicami v okviru Foruma ter naj zaprosi za prispevek Skupino evropskih regulatorjev za električno energijo in plin.

(20)	Države članice in pristojni nacionalni organi morajo Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija te informacije obravnava zaupno.

(21)	Ta uredba in smernice, sprejete v skladu s to uredbo, ne posegajo v uporabo pravil Skupnosti o konkurenci.

(22)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(23)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja pravičnih pravil v zvezi s pogoji za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko bolje doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba je namenjena oblikovanju nediskriminatornih pravil o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov z namenom zagotovitve pravilnega delovanja notranjega trga s plinom.

Ta cilj vključuje določitev usklajenih načel za tarife za dostop do omrežja ali metodologij za njihovo izračunavanje, zagotovitev storitev za dostop tretjih strank, določitev usklajenih načel za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, določitev zahtev po preglednosti, določitev pravil za izravnavo in obračunavanje odstopanj ter spodbujanje trgovanja z zmogljivostmi.

2.   Države članice lahko za namene izvajanja ene ali več nalog, ki so navadno dodeljene upravljavcu prenosnega omrežja, v skladu z Direktivo 2003/55/ES ustanovijo subjekt oz. telo, za katerega se uporabljajo zahteve iz te uredbe.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„prenos“ pomeni prenos zemeljskega plina po omrežju, ki v glavnem zajema visokotlačne plinovode, z namenom dostave odjemalcem, vendar ne po pridobivalnem plinovodnem omrežju in ne po delu visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo zemeljskega plina, in ne vključuje dobave;

2.	„pogodba o prenosu“ pomeni pogodbo, ki jo je upravljavec prenosnega omrežja sklenil z uporabnikom omrežja z namenom izvajati prenos;

3.	„zmogljivost“ pomeni največji možni pretok, izražen v normalnih kubičnih metrih na časovno enoto ali energijskih enotah na časovno enoto, do katerega je upravičen uporabnik omrežja v skladu z določbami pogodbe o prenosu;

4.	„neizkoriščena zmogljivost“ pomeni zagotovljeno zmogljivost, ki jo je uporabnik omrežja pridobil po pogodbi o transportu, vendar je ni napovedal;

5.	„upravljanje prezasedenosti“ pomeni upravljanje portfelja zmogljivosti upravljavca prenosnega omrežja z namenom doseči optimalno in najučinkovitejšo uporabo tehnične zmogljivosti ter pravočasno odkrivanje prezasedenosti in zasičenosti v prihodnosti;

6.	„sekundarni trg“ pomeni trg zmogljivosti, s katerimi se trguje drugače kot na primarnem trgu;

7.	„napoved“ pomeni predhodno poročanje uporabnika omrežja upravljavcu prenosnega omrežja o dejanskem pretoku, s katerim uporabnik želi oddajati plin v omrežje ali ga odjemati iz njega;

8.	„popravljena napoved“ pomeni naknadno sporočeno popravljeno napoved;

9.

„celovitost omrežja“ pomeni kakršno koli stanje v zvezi s prenosnim omrežjem, vključno s potrebnimi prenosnimi objekti in napravami, v katerih ostaneta tlak in kakovost zemeljskega plina znotraj minimalnih in maksimalnih meja, ki jih določi upravljavec prenosnega omrežja, tako da je s tehničnega stališča zagotovljen prenos zemeljskega plina;

10.	„obdobje izravnave odstopanj“ pomeni obdobje, v katerem mora vsak uporabnik omrežja v skladu s pogodbo o prenosu ali sistemskimi obratovalnimi navodili izravnati odjem neke količine zemeljskega plina, izražene v energijskih enotah, z oddajo enake količine zemeljskega plina v prenosno omrežje;

11.	„uporabnik omrežja“ pomeni odjemalca ali potencialnega odjemalca pri upravljavcu prenosnega omrežja in same upravljavce prenosnega omrežja, v kolikor je to potrebno, da opravljajo svoje naloge v zvezi s prenosom;

12.	„prekinljive storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi s prekinljivo zmogljivostjo ponuja upravljavec prenosnega omrežja;

13.	„prekinljiva zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko prekine v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi o prenosu;

14.	„dolgoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih upravljavec prenosnega omrežja ponuja za obdobje enega leta ali več;

15.	„kratkoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih upravljavec prenosnega omrežja ponuja za manj kot eno leto;

16.	„zagotovljena zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, za katero upravljavec prenosnega omrežja s pogodbo jamči, da se ne prekinja;

17.	„zagotovljene storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi z zagotovljeno zmogljivostjo ponuja upravljavec prenosnega omrežja;

18.	„tehnična zmogljivost“ pomeni največjo stalno zmogljivost, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko ponudi uporabnikom omrežja, upoštevajoč celovitost omrežja in obratovalne zahteve prenosnega omrežja;

19.	„pogodbena zmogljivost“ pomeni zmogljivost, ki jo je upravljavec prenosnega omrežja v skladu s pogodbo o prenosu dodelil uporabniku omrežja;

20.	„razpoložljiva zmogljivost“ pomeni tisti del tehnične zmogljivosti, ki ni dodeljena in je v danem trenutku še vedno na razpolago v omrežju;

21.	„pogodbena prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po zagotovljeni zmogljivosti presega tehnično zmogljivost;

22.	„primarni trg“ pomeni trg, na katerem upravljavec prenosnega omrežja trguje neposredno z zmogljivostjo;

23.	„fizična prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po dejanskih dobavah presega tehnično zmogljivost v določenem trenutku.

2.   Uporabljajo se ustrezne opredelitve iz člena 2 Direktive 2003/55/ES, razen opredelitve prenosa iz točke 3 omenjenega člena.

Člen 3

Tarife za dostop do omrežij

1.   Tarife ali metodologije za izračun tarif, ki jih uporabljajo upravljavci prenosnih omrežij in so v skladu s členom 25(2) Direktive 2003/55/ES potrjene s strani regulativnih organov, ter tarife, objavljene v skladu s členom 18(1) navedene direktive, morajo biti pregledne, upoštevati morajo potrebo po celovitosti omrežja in njegovi izboljšavi ter odražati dejansko nastale stroške, hkrati pa zagotavljati ustrezne spodbude za učinkovitost, vključno z ustrezno donosnostjo naložb, in, če je to primerno, upoštevati primerjalno analizo tarif s strani regulativnih organov. Tarife ali metodologije za izračun tarif se uporabljajo na nediskriminatoren način.

Države članice lahko določijo, da je tarife mogoče določiti z na trgu temelječimi mehanizmi, na primer z dražbami, pod pogojem, da takšno ureditev in nastale prihodke odobri regulativni organ.

Tarife ali metodologije za izračun tarif spodbujajo učinkovito trgovanje s plinom in konkurenco, istočasno pa preprečujejo navzkrižno subvencioniranje med uporabniki omrežij in zagotavljajo spodbude za naložbe ter vzdržujejo ali vzpostavljajo usklajenost obratovanja med prenosnimi omrežji.

2.   Tarife za dostop do omrežja ne omejujejo likvidnosti trga niti ne izkrivljajo čezmejnega trgovanja različnih prenosnih omrežij. Če razlike v tarifnih strukturah ali mehanizmih za izravnavo odstopanj ovirajo trgovanje preko prenosnih omrežij, se upravljavci prenosnih omrežij brez poseganja v člen 25(2) Direktive 2003/55/ES v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi aktivno zavzemajo za zbliževanje tarifnih struktur in načel zaračunavanja, vključno glede izravnave odstopanj.

Člen 4

Storitve za dostop tretjih strank

1.   Upravljavci prenosnih omrežij:

(a)

zagotovijo, da nudijo storitve vsem uporabnikom omrežja brez diskriminacije. Zlasti, kadar upravljavec prenosnega omrežja ponuja enake storitve različnim odjemalcem, to počne pod enakimi pogodbenimi pogoji, z uporabo bodisi usklajenih pogodb o prenosu bodisi s sistemskimi obratovalnimi navodili, potrjenimi s strani pristojnega organa v skladu s postopkom iz člena 25 Direktive 2003/55/ES;

(b)	nudijo zagotovljene in prekinljive storitve za dostop tretjih strank. Cena prekinljive zmogljivosti odraža verjetnost prekinitve.

(c)	nudijo uporabnikom omrežja dolgoročne in kratkoročne storitve.

2.   Pogodbe o prenosu z netipskim začetkom veljavnosti ali sklenjene za krajše obdobje kot tipska enoletna pogodba o prenosu v skladu z načeli iz člena 3(1) nimajo za posledico poljubno višjih ali nižjih tarif, ki ne odražajo tržne vrednosti storitve.

3.   Kadar je to primerno, se storitve za dostop tretjih strank dodelijo, če obstajajo ustrezna jamstva s strani uporabnikov omrežja glede njihove kreditne sposobnosti. Takšna jamstva ne smejo predstavljati nikakršnih neupravičenih ovir za dostop na trg in morajo biti nediskriminatorna, pregledna in sorazmerna.

Člen 5

Načela mehanizmov za dodeljevanje zmogljivosti in postopkov upravljanja prezasedenosti

1.   Udeležencem na trgu je na voljo največja možna zmogljivost na vseh relevantnih točkah iz člena 6(3), ob upoštevanju celovitosti omrežja in njegovega učinkovitega obratovanja.

2.   Upravljavci prenosnih omrežij izvajajo in objavijo nediskriminatorne in pregledne mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti, ki:

(a)	zagotavljajo ustrezne ekonomske signale za učinkovito in največjo možno izrabo tehnične zmogljivosti ter spodbujajo naložbe v novo infrastrukturo;

(b)	so združljivi s tržnimi mehanizmi, ki vključujejo fizične trge (spot markets) in trgovalna vozlišča (trading hubs), hkrati pa so prožni in sposobni prilagoditve spreminjajočim se tržnim razmeram;

(c)	so združljivi s sistemi držav članic za dostop do omrežja.

3.   Ko upravljavci prenosnega omrežja sklenejo nove pogodbe o prenosu ali se ponovno pogajajo o obstoječih pogodbah o prenosu, te pogodbe upoštevajo naslednja načela:

(a)	v primeru pogodbene prezasedenosti upravljavec prenosnega omrežja ponudi neizkoriščeno zmogljivost na primarnem trgu, in sicer vsaj en dan vnaprej in kot prekinljivo zmogljivost;

(b)	uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v podzakup neizkoriščeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, imajo pravico to storiti. Države članice lahko v tem primeru od uporabnikov omrežja zahtevajo posredovanje obvestila ali informacij upravljavcu prenosnega omrežja.

4.   Če ostane zmogljivost, dodeljena z obstoječimi pogodbami o prenosu, neizkoriščena in če nastopi pogodbena prezasedenost, upravljavci prenosnih omrežij uporabijo odstavek 3, razen če to ne krši zahtev obstoječih pogodb o prenosu. Če bi to pomenilo kršitev obstoječih pogodb o prenosu, upravljavci prenosnih omrežij po posvetovanju s pristojnimi organi uporabniku omrežja predložijo prošnjo za uporabo neizkoriščene zmogljivosti na sekundarnem trgu v skladu z odstavkom 3.

5.   V primeru, da obstaja fizična prezasedenost, upravljavci prenosnega omrežja ali, kadar je to primerno, regulativni organi uporabijo nediskriminatorne in pregledne mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti.

Člen 6

Zahteve po preglednosti

1.   Upravljavci prenosnih omrežij objavijo podrobne informacije glede storitev, ki jih ponujajo, in glede relevantnih pogojev, ki jih uporabljajo, skupaj s tehničnimi informacijami, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do omrežja.

2.   Za zagotovitev preglednih, objektivnih in nediskriminatornih tarif ter za spodbujanje učinkovite uporabe plinskega omrežja bi morali upravljavci prenosnega omrežja ali ustrezni nacionalni organi objaviti razumne in zadostno podrobne informacije o oblikovanju, metodologiji in strukturi tarif.

3.   Vsak upravljavec prenosnega omrežja objavlja za ponujene storitve numerične informacije o tehničnih, pogodbenih in razpoložljivih zmogljivostih za vse relevantne točke, vključno za vstopne in izstopne točke, in sicer redno in nepretrgano ter na uporabniku prijazen standardiziran način.

4.   Relevantne točke prenosnega omrežja, o katerih je treba objaviti informacije, potrdijo pristojni organi po posvetovanju z uporabniki omrežja.

5.   Če upravljavec prenosnega omrežja meni, da zaradi zaupnosti ne more objaviti vseh zahtevanih podatkov, prosi pristojne organe za dovoljenje, da omeji objavo v zvezi z zadevno točko ali zadevnimi točkami.

Pristojni organi dajo oz. zavrnejo dovoljenje za vsak primer posebej, pri čemer upoštevajo zlasti potrebo po spoštovanju upravičene poslovne tajnosti in cilj oblikovanja konkurenčnega notranjega trga s plinom. Če je dovoljenje dano, se razpoložljive zmogljivosti objavijo brez navedbe numeričnih podatkov, ki bi bili v nasprotju z zaupnostjo.

Dovoljenja iz tega odstavka se ne dajo, če so najmanj trije uporabniki omrežja pogodbeno zakupili zmogljivost v isti točki.

6.   Upravljavci prenosnega omrežja vedno razkrijejo informacije, zahtevane s to uredbo, na smiseln, količinsko jasen in zlahka dostopen način ter brez diskriminacije.

Člen 7

Pravila za izravnavo in obračunavanje odstopanj

1.   Pravila za izravnavo odstopanj se oblikujejo na pošten, nediskriminatoren in pregleden način ter temeljijo na objektivnih merilih. Pravila za izravnavo odstopanj odražajo dejanske potrebe omrežja, upoštevajoč vire, ki so na voljo upravljavcu prenosnega omrežja.

2.   V primeru netržnih sistemov izravnave odstopanj se dopustne ravni odstopanja določijo tako, da odražajo sezonske značilnosti, ali tako, da odražajo dopustno raven odstopanja, ki je višja od tiste, ki odraža sezonski značaj, in da odražajo dejanske tehnične zmogljivosti prenosnega omrežja. Dopustne ravni odstopanja odražajo dejanske potrebe omrežja, upoštevajoč vire, ki so na voljo upravljavcu prenosnega omrežja.

3.   Obračunavanje odstopanj v splošnem odraža stroške, obenem pa uporabnikom omrežja zagotavlja ustrezne spodbude pri izravnavi dobave in odjema plina. Obračunavanje odstopanj preprečuje navzkrižno subvencioniranje med uporabniki omrežja in ne sme ovirati vstopa novih udeležencev na trg.

Pristojni organi ali upravljavec prenosnega omrežja, kakor je primerno, objavi vsakršno metodologijo obračunavanja odstopanj in tudi končne tarife.

4.   Upravljavci prenosnega omrežja lahko uporabnikom omrežja, katerih dobava v prenosno omrežje in odjem iz prenosnega omrežja nista izravnana v skladu s pravili za izravnavo odstopanj iz odstavka 1, zaračunajo penale.

5.   Pri izračunavanju tarif na način, ki ne zmanjšuje interesa za izravnavo odstopanj, se upoštevajo penali, ki presegajo dejansko nastale stroške izravnave in jih odobrijo pristojni organi.

6.   Upravljavci prenosnega omrežja zagotovijo zadostne, pravočasne in zanesljive „on-line“ informacije o stanju izravnave odstopanj uporabnika omrežja, da lahko uporabniki omrežja pravočasno sprejmejo ukrepe za izravnavo odstopanj. Raven zagotovljenih informacij odraža raven upravljavcu prenosnega omrežja razpoložljivih. Če se zagotavljanje takšnih informacij zaračunava, pristojni organi to zaračunavanje odobrijo, upravljavec prenosnega omrežja pa ga objavi.

7.   Države članice zagotovijo, da si upravljavci prenosnega omrežja prizadevajo uskladiti ureditve za izravnavo odstopanj ter racionalizirati strukture in ravni plačila za izravnavo odstopanj z namenom spodbujanja trgovanja s plinom.

Člen 8

Trgovanje s pravicami do zmogljivosti

Vsak upravljavec prenosnega omrežja sprejme razumne ukrepe, da omogoči in spodbudi prosto trgovanje s pravicami do zmogljivosti. Vsak tak upravljavec razvije usklajene pogodbe o prenosu in postopke na primarnem trgu z namenom spodbujati sekundarno trgovanje z zmogljivostmi in prizna prenos primarnih pravic do zmogljivosti, v primeru, da je o tem obveščen s strani uporabnikov omrežja. Regulativne organe se obvesti o usklajenih pogodbah o prenosu in postopkih.

Člen 9

Smernice

1.   Če je to primerno, smernice za zagotavljanje najnižje ravni usklajenosti, potrebne za dosego cilja te uredbe, določijo:

(a)	podrobnosti o storitvah za dostop tretjih strank v skladu s členom 4, vključno z vrsto in trajanjem storitev ter drugimi zahtevami glede le-teh;

(b)	podrobnosti o načelih mehanizmov za dodeljevanje zmogljivosti in uporabi postopkov za upravljanje prezasedenosti v primeru pogodbene prezasedenosti v skladu s členom 5;

(c)

podrobnosti o opredelitvi tehničnih informacij, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do omrežja, in opredelitvi vseh relevantnih točk za potrebe zahtev po preglednosti v skladu s členom 6, vključno z informacijami za objavo za vse relevantne točke in časovnim razporedom, po katerem se te informacije objavijo.

2.   Smernice o zadevah, naštetih v odstavku 1, so določene v Prilogi. Komisija jih lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 14(2).

3.   Uporaba in sprememba smernic, sprejetih na podlagi te uredbe, odražata razlike med nacionalnimi plinskimi omrežji in tako ne zahtevata enotnih podrobnih pogojev na ravni Skupnosti glede dostopa tretjih strank. Smernice lahko vseeno določijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za dosego nediskriminatornih in preglednih pogojev za dostop do omrežja, potrebnih za notranji trg s plinom, ki se lahko nadalje uporabijo v luči razlik med nacionalnimi plinskimi omrežji.

Člen 10

Regulativni organi

Regulativni organi držav članic, ustanovljeni v skladu s členom 25 Direktive 2003/55/ES, pri izvajanju svojih nalog v okviru te uredbe zagotavljajo skladnost s to uredbo in smernicami, sprejetimi na podlagi člena 9 te uredbe.

Kadar je primerno, sodelujejo med seboj in s Komisijo.

Člen 11

Zagotavljanje informacij

Države članice in regulativni organi posredujejo Komisiji na zahtevo vse informacije, potrebne za namene člena 9.

Komisija določi razumen rok, do katerega je treba posredovati te informacije, upoštevajoč kompleksnost in nujnost zahtevanih informacij.

Člen 12

Pravica držav članic do sprejetja podrobnejših ukrepov

Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da obdržijo ali uvedejo ukrepe, ki vsebujejo podrobnejše določbe od tistih, ki jih določajo ta uredba in smernice iz člena 9.

Člen 13

Kazni

1.   Države članice sprejmejo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o navedenih določbah najkasneje do 1. julija 2006 in jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah.

2.   Kazni, predvidene v skladu z odstavkom 1, nimajo kazenskopravne narave.

Člen 14

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 30 Direktive 2003/55/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 15

Poročilo Komisije

Komisija spremlja izvajanje te uredbe. Komisija v svojem poročilu na podlagi člena 31(3) Direktive 2003/55/ES poroča tudi o izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem te uredbe. Poročilo predvsem preuči, v kolikšni meri je Uredba uspela zagotoviti nediskriminatorne in stroške upoštevajoče pogoje za dostop do prenosnih omrežij plina in s tem prispevala k odjemalčevi izbiri na dobro delujočem notranjem trgu ter k dolgoročni zanesljivosti oskrbe. Če je to potrebno, so poročilu priloženi ustrezni predlogi in/ali priporočila.

Člen 16

Odstopanja in izjeme

Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

prenosna omrežja zemeljskega plina, ki se nahajajo v državah članicah, za čas trajanja odstopanj, odobrenih v skladu s členom 28 Direktive 2003/55/ES; države članice, ki so jim bila odobrena odstopanja po členu 28 Direktive 2003/55/ES in ki zato lahko zaprosijo Komisijo za začasno odstopanje od uporabe te uredbe za obdobje največ dveh let od dne izteka odstopanja iz te točke;

(b)

povezovalne plinovode med državami članicami ter znatna povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture in spremembe takšne infrastrukture, ki omogočajo razvoj novih virov oskrbe s plinom, kot je določeno v členu 22(1) in (2) Direktive 2003/55/ES, ki so izvzeti iz določb členov 18, 19, 20 ter 25(2), (3) in (4) navedene direktive, dokler so izvzeti iz določb iz te točke; ali

(c)	prenosna omrežja zemeljskega plina, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 27 Direktive 2003/55/ES.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006, razen drugega stavka člena 9(2), ki se uporablja od 1. januarja 2007.

---

(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004(UL C 104 E, 30.4.2004) in Sklep Sveta z dne ….

(2)  UL L 176, 15.7.2003, str. 57.

(3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

---

---

---