8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/1

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-10/02 in C-11/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Tribunale amministrativo regionale per la Perugia): Anna Fascicolo in drugi, Enzo De Benedictis in drugi proti Regione Puglia in drugi (C-10/02) in Grazia Berardi in drugi, Lucia Vaira in drugi proti Azienda Unità Sanitaria Locale BA/4 in drugi (C-11/02) (1)

(Prosto gibanje zdravnikov - Direktivi 86/457/EGS in 93/16/EGS - Priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi - Obveznost držav članic, da določijo posebno diplomo kot pogoj za opravljanje poklica splošnega zdravnika v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti - Pridobljene pravice - Enakovrednost pravice opravljati poklic, pridobljene pred 1. januarjem 1995, z diplomo o posebni izobrazbi - Določitev seznama splošnih zdravnikov za zapolnitev razpoložljivih mest v določeni regiji na podlagi nazivov, ki jih imajo)

(2005/C 6/01)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-10/02 in C-11/02, katerih predmet sta predloga za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljena na Sodišče z odločbama Tribunale amministrativo regionale per la Puglia (Italija) z dne 10. oktobra 2001, ki sta prispeli na Sodišče dne 15. januarja 2002, v postopkih Anna Fascicolo in drugi, Enzo De Benedictis in drugi proti Regione Puglia, Maria Paciolla, Assessorato alla Sanità e Servizi Sociali della Regione Puglia, Coordinatore del Settore Sanità, Azienda Unità Sanitaria Locale BR/1, Felicia Galietti in drugi, Azienda Unità Sanitaria Locale BA/4, Madia Evangelina Magrì, Azienda Unità Sanitaria Locale BA/1, Azienda Unità Sanitaria Locale BA/3 (C-10/02), in Grazia Berardi in drugi, Lucia Vaira in drugi proti Azienda Unità Sanitaria Locale BA/4, Angelo Michele Cea, Scipione De Mola, Francesco d'Argento, Azienda Unità Sanitaria Locale FG/2, Antonella Battista in drugi, Nicola Brunetti in drugi Azienda Unità Sanitaria Locale BA/3, Azienda Unità Sanitaria Locale FG/3, Erasmo Fiorentino (C-11/02), je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts, S. von Bahr in K. Schiemann (poročevalec), sodniki, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.

Člen 36(2) Direktive Sveta 93/16/EGS z dne 5. aprila 1993 o olajšanju prostega gibanja zdravnikov in o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi, ne nalaga državam članicam, da pri dostopu do mest splošnih zdravnikov upoštevajo pravico opravljati poklic splošnega zdravnika v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema, pridobljeno pred 1. januarjem 1995, kot enakovredno spričevalu o posebni izobrazbi splošne medicine.

2.

Člen 36(2) Direktive 93/16 ne nasprotuje temu, da države članice podelijo zdravnikom, ki so istočasno imetniki spričevala o izobrazbi splošne medicine in ki so na dan 31. decembra 1994 imeli pravico opravljati poklic splošnega zdravnika v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema: — večje število pridržanih mest kot je tisto, ki ga pridržujejo zlasti zdravnikom, imetnikom omenjenih spričeval, ali zdravnikom, ki so imeli pravico opravljati poklic, pri čemer lahko istočasno kandidirajo v obeh kategorijah pridržanih mest; — še bolj ugodno obravnavanje pri kandidiranju v okviru kvote mest, pridržanih za zdravnike, ki so imeli pravico opravljati poklic na dan 31. decembra 1994, pri čemer jim na podlagi zgoraj navedenega spričevala dodelijo dodatno število točk.

---

(1)  UL C 68, 16.3.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/2

---

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 9. novembra 2004

v zadevi C-46/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Vantaan käräjäoikeus): Fixtures Marketing Ltd. proti Oy Veikkaus A (1)

(Direktiva 96/9/ES - Pravno varstvo baz podatkov - Pravica sui generis - Izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov - Koledarji nogometnih prvenstev - Stave)

(2005/C 6/02)

Jezik postopka: finščina

V zadevi C-46/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Vantaan käräjäoikeus (Finska) z dne 1. februarja 2002, ki je prispel na Sodišče dne 18. februarja 2002, v postopku Fixtures Marketing Ltd. proti Oy Veikkaus Ab, je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas in K. Lenaerts (poročevalec), predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, in J. N. Cunha Rodrigues, sodnik, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodna tajnika: M. Múgica Arzamendi in M.-F. Contet, glavni administratorki, dne 9. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov in njihovo zbiranje v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. V primeru priprave koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnega prvenstva zato ne zajema sredstev namenjenih za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev.

---

(1)  UL C 109, 4.5.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/2

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 11. november 2004

v združenih zadevah C-183/02 P in C-187/02 P: Daewoo Electronics Manufacturing España SA (Demesa) (C-183/02 P) in Territorio Histórico de Álava-Diputación Foral de Álava (C-187/02 P) proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Pritožba - Državne pomoči - Davčni ukrepi - Zaupanje v pravo - Novi razlogi)

(2005/C 6/03)

Jezik postopka: španščina

V združenih zadevah C-183/02 P in C-187/02 P, Daewoo Electronics Manufacturing España SA (Demesa), s sedežem v Vitorii (Španija) (odvetnika: A. Creus Carreras in B. Uriarte Valiente) (C-183/02 P), Territorio Histórico de Álava-Diputación Foral de Álava (odvetniki: A. Creus Carreras, B. Uriarte Valiente in M. Bravo-Ferrer Delgado)(C-187/02 P), ob intervenciji Comunidad Autónoma del País Vasco (odvetnik: E. Garayar Gutiérrez), druge stranke v postopku so bile: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: F. Santaolalla Gadea in J.L.Buendía Sierra), Asociación Nacional de Fabricantes de Electrodomésticos de Línea Blanca (ANFEL), s sedežem v Madridu (Španija), in Conseil européen de la construction d'appareils domestiques (CECED), s sedežem v Bruslju (Belgija), zaradi dveh pritožb na podlagi člena 49 Statuta ES Sodišča, vloženih 15. in 16. maja 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann (poročevalec), sodnik, in N. Colneric, sodnica, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Zadevi C-183/02 P in C-187/02 P se združita zaradi izdaje skupne sodbe.

2.	Pritožbi se zavrneta.

3.	Tožeče stranke nosijo lastne stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija Evropskih skupnosti.

4.	La Comunidad del País Vasco nosi lastne stroške.

---

(1)  UL C 180, 27.7.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/3

---

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-185/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Ravnanje z odpadki - Odstranjevanje polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov - Direktiva 96/59/ES)

(2005/C 6/04)

Jezik postopka: portugalščina

V zadevi C-185/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: A. Caeiros) proti Portugalski republiki (zastopniki: L. Fernandes, M. Telles Romão in J. Lois), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 17. maja 2002, je Sodišče (šesti senat) v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, S. von Bahr in J. Malenovský (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	S tem, da ni obvestila Komisije Evropskih skupnosti o načrtih in smernicah iz člena 11 Direktive Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) v predpisanih rokih, Portugalska republika ni izpolnila obveznosti iz te določbe.

2.	V ostalem se tožba zavrne.

3.	Komisija Evropskih skupnosti in Portugalska republika nosita vsaka svoje stroške.

---

(1)  UL C 180, 27.7.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/3

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 11. novembra 2004

v združenih zadevah C-186/02 P in C-188/02 P: Ramondín SA, Ramondín Cápsulas SA (C-186/02), Territorio Histórico de Álava – Diputación Foral de Álava (C-188/02) proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Pritožba - Državne pomoči - Davčni ukrepi - Zloraba pooblastil - Obrazložitev - Novi razlogi)

(2005/C 6/05)

Jezik postopka: španščina

V združenih zadevah C-186/02 P in C-188/02 P, Ramondín SA, s sedežem v Logroñu (Španija), in Ramondín Cápsulas SA, s sedežem v Laguardiji (Španija)(odvetnik: J. Lazcano-Iturburu Ayestaran)(C-186/02 P), Territorio Histórico de Álava – Diputación Foral de Álava (C-188/02 P)(odvetniki: A. Creus Carreras, B. Uriarte Valiente in M. Bravo-Ferrer Delgado), druge stranke v postopku so bile: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: F. Santaolalla Gadea in J.L. Buendía Sierra), ob intervenciji Comunidad Autónoma de La Rioja (zastopnik: J. M. Criado Gámez), zaradi dveh pritožb na podlagi člena 49 Statuta ES Sodišča, vloženih 15. in 16. maja 2002, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann (poročevalec), sodnik, in N. Colneric, sodnica, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Zadevi C-186/02 P in C-188/02 P se združita zaradi izdaje skupne sodbe.

2.	Pritožbi se zavrneta.

3.	Tožeče stranke nosijo lastne stroške in stroške, ki sta jih priglasili Komisija Evropskih skupnosti in Comunidad Autónoma de La Rioja.

---

(1)  UL C 191, 10.8.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/4

---

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 9. novembra 2004

v zadevi C-203/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division)): The British Horseracing Board Ltd in drugi proti William Hill Organization Ltd (1)

(Direktiva 96/9/ES - Pravno varstvo baz podatkov - Pravica sui generis - Pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov - (Ne) bistveni del vsebine baze podatkov - Jemanje izvlečkov in ponovna uporaba - Normalna uporaba - Neupravičena škoda, povzročena zakonitim interesom izdelovalca - Baza podatkov o konjskih dirkah - Seznam dirk - Stave)

(2005/C 6/06)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-203/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo) z dne 24. maja 2002, ki je prispel na Sodišče dne 31. maja 2002, v postopku The British Horseracing Board Ltd in drugi proti William Hill Organization Ltd, je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas in K. Lenaerts (poročevalec), predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica in J. N. Cunha Rodrigues, sodnik, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodna tajnika: M. Múgica Arzamendi in M.-F. Contet, glavni administratorki, dne 9. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 jo pravnem varstvu baz podatkov, je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov in njihovo zbiranje v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjenje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. Izraz naložba v preverjanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive 96/9 je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, ki so zaradi zagotavljanja zanesljivosti informacije v tej bazi, namenjena kontroli točnosti pridobljenih gradiv ob vzpostavitvi te baze kot tudi v obdobju njenega delovanja. Sredstev, namenjenih preverjanju tekom faze ustvarjanja gradiv, ki so kasneje zbrana v bazi podatkov, ta izraz ne zajema. Pri sredstvih, namenjenih pripravi seznama konjev, ki sodelujejo pri dirki, ter v tem okviru preverjanju, ne gre za naložbo v pridobivanje in preverjanje vsebine baze podatkov, v kateri je vsebovan ta seznam.

2.

Izraza jemanje izvlečkov in ponovna uporaba v smislu člena 7 Direktive 96/9 je treba razlagati tako, da se ta nanašata na vsako nedovoljeno dejanje poneverbe in razširjenja v javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega dela. Ta izraza ne predpostavljata neposrednega dostopa do zadevne baze podatkov. Dejstvo, da je bil dostop javnosti do vsebine baze podatkov omogočen s strani osebe, ki je to bazo vzpostavila ali z njeno privolitvijo, ne vpliva na pravico slednje, da prepreči dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe celotne vsebine neke baze podatkov ali njenega bistvenega dela.

3.

Izraz bistveni del, ocenjen količinsko, vsebine baze podatkov v smislu člena 7 direktive 96/9 se nanaša na količino podatkov, ki so bili izvlečeni ali ponovno uporabljeni iz baze, in ga je treba presojati glede na količino celotne vsebine baze. Izraz bistveni del, ocenjen količinsko, vsebine baze podatkov se nanaša na višino naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine, ki je predmet dejanja jemanja izvlečka ali ponovne uporabe, ne glede na to, ali je ta predmet količinsko bistveni del splošne vsebine varovane baze podatkov. Izraz nebistveni del vsebine baze podatkov zajema vsak del, ki ne ustreza izrazu bistvenega dela, tako s količinskega kot kakovostnega stališča.

4.

Preprečitev iz člena 7(5) direktive 96/9 se nanaša na nedovoljeni dejanji jemanja izvlečka in/ali ponovne uporabe, ki zaradi svojega učinka kopičenja vodita k ponovni vzpostavitvi in/ali dajanju na voljo javnosti, brez dovoljenja osebe, ki je vzpostavila bazo podatkov, celotne vsebine te baze ali njenega bistvenega dela, in ki resno škodujeta naložbi te osebe.

---

(1)  UL C 180, 27.7.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/5

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi C-216/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Verwaltungsgerichtshof): Österreichischer Zuchtverband für Ponys, Kleinpferde und Spezialrassen proti Burgenländische Landesregierung (1)

(Prost pretok blaga - Promet s kopitarji znotraj Skupnosti - Postopek priznanja ali odobritve organizacij in združenj, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za registrirane kopitarje - Člen 2(2) Odločbe 92/353/EGS)

(2005/C 6/07)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-216/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 23. maja, ki je na Sodišče prispel dne 12. junija 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Österreichischer Zuchtverband für Ponys, Kleinpferde und Spezialrassen in Burgenländische Landesregierung, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik, A. Rosas (poročevalec) in R. Silva de Lapuerta, sodnica, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Člen 2(2)(a) Odločbe Komisije 92/353/EGS z dne 11. junija 1992 o določitvi meril za priznanje ali odobritev organizacij in združenj, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za registrirane kopitarje se razlaga tako, da v primeru obstoja ene ali več navedenih okoliščin, organizacije ali združenja, ki so za določeno pasmo kopitarjev že odobrene ali priznane, pri pristojnih organih ne morejo zahtevati, da se zavrne priznanje ali odobri novo združenje ali organizacija, ki vodi ali vzpostavi rodovniško knjigo za isto pasmo.

2.	Pravo Skupnosti ne nasprotuje predpisom države članice, ki že obstoječim združenjem ali organizacijam, ki so se izrekle proti priznanju novega združenja ali organizacije, ne nudijo sodnega varstva zoper odločbe o priznanju pristojnih nacionalnih organov.

---

(1)  UL C 191, 10.8.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/5

---

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 16. novembra 2004

v zadevi C-245/02(predlog za sprejem predhodne odločbe Korkein oikeus): Anheuser-Busch Inc. proti Budějovický Budvar, národní podnik (1)

(Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije - Člen 2 (1), 16(1) ter 70 sporazuma TRIPS - Znamke - Obseg izključne pravice imetnika znamke - Domnevna uporaba znaka kot trgovskega imena)

(2005/C 6/08)

Jezik postopka: finščina

V zadevi C-245/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Korkein oikeus (Finska) z dne 3. julija 2002, ki ga je Sodišče prejelo dne 5. julija 2004, v postopku o glavni stvari, ki poteka med Anheuser-Busch Inc. in Budějovický Budvar, národní podnik, je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C.W.A. Timmermans (poročevalec), A. Rosas, sodniki, Silva de Lapuerta, sodnica, predsedniki senatov, C. Gulmann, R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr, J.N. Cunha Rodrigues in K. Schiemann, sodniki, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 16. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), aneks 1 C Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki je bil v imenu Skupnosti za področja, ki spadajo v njeno pristojnost, potrjen s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994, se uporablja v primeru konflikta med znamko in znakom, ki naj bi prvi škodoval, če se je ta konflikt začel pred datumom začetka uporabe Sporazum TRIPS in se je nadaljeval tudi po tem datumu.

2.

Trgovsko ime lahko predstavlja znak v smislu člena 16(1)(prvi odstavek) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS). Namen te določbe je imetniku registrirane znamke podeliti izključno pravico preprečiti tretjim osebam, da bi uporabljale to znamko, če zadevna uporaba škoduje oziroma bi lahko škodovala funkcijam znamke, zlasti njeni bistveni funkciji, ki je v tem, da potrošnikom zagotavlja poreklo proizvoda. Namen izjem, določenih v členu 17 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), je zlasti v tem, da tretjim osebam, za označitev njihovega trgovskega imena, dovoljujejo uporabo znaka, ki je enak ali podoben neki znamki, pod pogojem, da ga uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

3.

Trgovsko ime, ki ni niti registrirano niti uveljavljeno z uporabo v državi članici, v kateri je registrirana znamka in v kateri je njeno varstvo proti predmetnemu trgovskemu imenu zahtevano, lahko šteje za prej obstoječo pravico v smislu člena 16(1)(tretji stavek) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), če ima imetnik trgovskega imena pravico, za katero se glede časovne in stvarne veljavnosti uporablja omenjeni sporazum, pri čemer je ta pravica nastala pred pravico iz znamke, s katero naj bi bila v konfliktu, in imetniku omogoča uporabo znamki enakega ali podobnega znaka.

---

(1)  UL C 219, 14.9.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/6

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi C-249/02: Portugalska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Kmetijstvo - Skupna kmetijska politika - Financiranje s strani EKUJS - Nižji dejanski izdatki države članice od napovedanih izdatkov, sporočenih Komisiji - Pristojnost Komisije, da zniža zneske predplačil - Pismo generalnega direktorja Komisije, ki državo članico obvešča o tem znižanju - Akt z obveznimi pravnimi učinki)

(2005/C 6/09)

Jezik postopka: portugalščina

V zadevi C-249/02, zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 230 ES, ki jo je dne 1. julija 2002 vložila Portugalska republika (zastopnik: L. Fernandes, skupaj s C. Botelho Moniz in E. Maia Cadete) proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: L.Visaggio, skupaj z N. Castrom Marquesom), je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, J.-P. Puissochet (poročevalec), R. Schintgen in J. N. Cunha Rodrigues, sodniki, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Odločba, ki izhaja iz pisma generalnega direktorja Generalnega direktorata za kmetijstvo Komisije Evropskih skupnosti z dne 18. aprila 2002 o znižanju denarnih predplačil, odobrenih za finančno leto 2002, na podlagi člena 39(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1750/1999 z dne 23. julija 1999 o načinih uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1763/2001 z dne 6. septembra 2001, se razveljavi.

2.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 219, 14.9.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/6

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-284/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht): Land Brandenburg proti Ursuli Sass (1)

(Socialna politika - Delavci in delavke - Člen 141 ES - Enakost na področju plač - Direktiva 76/207/EGS - Enako obravnavanje - Porodniški dopust - Napredovanje v višji plačilni razred - Neupoštevanje celotnega porodniškega dopusta, ki je izkoriščen v nekdanji Demokratični republiki Nemčiji)

(2005/C 6/10)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-284/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne določbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Bundesarbeitsgericht (Nemčija) z dne 21. marca, ki je prispel na Sodišče dne 2. avgusta 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Land Brandenburg in Ursulo Sass, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik, A. Rosas (poročevalec), R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: L.A. Geelhoed, sodni tajnik: F. Contet, glavna administratorka, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev, nasprotuje ureditvi v kolektivni pogodbi, kot je Bundes-Angestelltentarifvertrag-Ost (kolektivna pogodba za uslužbence v javnem sektorju nekdanje vzhodne Nemčije), v skladu s katero se čas, ko je bila delavka na porodniškem dopustu po predpisih nekdanje Nemške demokratične republike, ne šteje v obdobje poskusnega dela, kolikor presega obdobje varstva po pravu Zvezne republike Nemčije, na katero se sklicuje kolektivna pogodba, če cilji in namen dopustov ustrezajo ciljem varstva žensk v nosečnosti in materinstvu, določenih v členu 2(3) navedene direktive. Nacionalno sodišče ima nalogo, da presodi, ali so ti pogoji izpolnjeni.

---

(1)  UL C 261, 26.10.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/7

---

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-317/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Irski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Sistem Skupnosti za ribištvo - Uredbi (EGS) št. 3760/92 in 2847/93 - Preseženje ribolovnih kvot)

(2005/C 6/11)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-317/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Fitch in T. van Rijn, nato slednji in B. Doherty) proti Irski (zastopnik: D. O'Hagan, skupaj z A. Schuster) zaradi tožbe zaradi neizponjevanja obveznosti na podlagi člena 226 ES, je Sodišče (šesti senat) v sestavi A. Borg Barthet (poročevalec), predsednik senata, S. von Bahr in J. Malenovský, sodnika, generalni pravobranilec: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.

Irska, s tem da ni — sprejela kriterijev in natančnih pravil za uporabo ribolovne kvote, ki ji je bila odobrena, — zagotovila upoštevanja pravil Skupnosti v zvezi z ohranitvijo živih vodnih virov z nadzorom dejavnosti ribolova, z ustrezno inšpekcijo iztovarjanja in evidentiranjem ulova, kakor tudi z drugimi nadzori, določenimi z ustreznimi uredbami Skupnosti, — začasno prepovedala dejavnosti ribolova plovil, ki plujejo pod njeno zastavo ali so registrirana na njenem teritoriju, ko so se kvote, ki so jim bile dodeljene, štele za izčrpane, in — uvedla upravnega ali kazenskega postopka proti kapitanom ribiških plovil, ki so kršili navedene uredbe, ali proti vsaki osebi, ki je odgovorna za kršitev, ni izpolnila obveznosti iz člena 9(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o ustanovitvi sistema Skupnosti za ribištvo in akvakulturo, kot tudi iz členov 2, 21 in 31 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike.

2.	Irski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 261, 26.10.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/7

---

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 16. novembra 2004

v zadevi C-327/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Rechtbank te 's-Gravenhage): Lili Georgieva Panayotova in drugi proti Minister voor Vreemdelingenzaken en Integratie (1)

(Pridružitveni sporazumi Skupnosti-Bolgarija, Skupnosti-Poljska in Skupnosti-Slovaška - Pravica do ustanavljanja - Nacionalna zakonodaja, ki določa, da se vloge za dovoljenje za bivanje za namene opravljanja dejavnosti zavrne brez preizkusa, če prosilec nima začasnega dovoljenja za bivanje)

(2005/C 6/12)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-327/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo Rechtbank te 's-Gravenhage (Nizozemska) z dne 16. septembra 2002, ki je na Sodišče prispela dne 18. septembra 2002, v postopku v glavni stvari Lili Georgieva Panayotova, Radostina Markova Kalcheva, Izabella Malgorzata Lis, Lubica Sopova, Izabela Leokadia Topa, Jolanta Monika Rusiecka proti Minister voor Vreemdelingenzaken en Integratie, je Sodišče (veliki senat) v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, sodniki, in Silva de Lapuerta, sodnica, predsedniki senatov, J.-P. Puissochet (poročevalec), R. Schintgen, S. von Bahr in J.-N. Cunha Rodrigues, sodniki, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 16. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Člen 45(1) v povezavi s členom 59(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani, in Republiko Bolgarijo na drugi strani, ki je bil potrjen s sklepom Sveta in Komisije 94/908/ESPJ, ES, EURATOM z dne 19. decembra 1994, člen 44(3) v povezavi s členom 58(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani, in Republiko Poljsko na drugi strani, ki je bil potrjen s sklepom Sveta in Komisije 93/743/ EURATOM, ESPJ, ES, z dne 13. decembra 1993, kot tudi člen 45(3) v povezavi s členom 59(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani, in Republiko Slovaško na drugi strani, ki je bil potrjen s sklepom Sveta in Komisije 94/909/ESPJ, ES, EURATOM z dne 19. decembra 1994, načeloma ne nasprotujejo ureditvi države članice, ki vključuje sistem predhodnega nadzora, skladno s katerim je vstop na ozemlje te države članice z namenom opravljanja samostojne dejavnosti pogojen z izdajo dovoljenja za začasno prebivanje diplomatskih ali konzularnih služb, ki jih ima ta država članica v državi izvora prosilca ali v državi, kjer ta oseba stalno prebiva. Kot pogoj za izdajo navedenega dovoljenja se lahko določi, da mora ta oseba izkazati resnični interes za začetek opravljanja samostojne dejavnosti, ne da bi bila istočasno zaposlena ali da bi imela dostop do javnih sredstev, in da že od začetka razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za opravljanje te neodvisne dejavnosti, in da ima realne možnosti za uspeh. Postopek za izdajo zadevnih predhodnih dovoljenj za začasno prebivanje pa mora biti kljub temu zlahka dostopen, in mora biti primeren, da se zadevnim osebam zagotovi, da bo njihova prošnja obravnavana v razumnem roku in objektivno, ter da jim bo v primeru morebitne zavrnitve izdaje dovoljenja zagotovljeno sodno varstvo.

2.

Navedene določbe Sporazumov o pridružitvi se morajo razlagati tako, da načeloma ne nasprotujejo niti temu, da nacionalna ureditev določa, da pristojni organi države članice gostiteljice zavrnejo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje zaradi opravljanja samostojne dejavnosti na podlagi navedenih sporazumov, ki je vložena na ozemlju te države članice, če prosilec nima dovoljenja za začasno prebivanje, ki ga zahteva ta zakonodaja.

3.

V tej zvezi ni pomembno, da bi naj prosilec nedvomno in očitno izpolnjeval zahtevane vsebinske pogoje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje in za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za namene opravljanja samostojne dejavnosti, niti okoliščina, da prosilec na dan, ko je bila vložena vloga, v državi članici gostiteljici zakonito prebiva na drugi podlagi, kolikor je ta neskladna s pogoji, ki so izrecno povezani s vstopom zadevne osebe v to državo članico in predvsem tistimi pogoji, ki se nanašajo na trajanje dovoljenega prebivanja.

---

(1)  UL C 274, 9.11.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/8

---

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 9. septembra 2004

v zadevi C-338/02(predlog za sprejem predhodne odločbe Högsta domstolen): Fixtures Marketing Ltd proti Svenska Spel AB (1)

(Direktiva 96/9/ES - Pravno varstvo baz podatkov - Pravica sui generis - Izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov - Koledarji nogometnih prvenstev - Stave)

(2005/C 6/13)

Jezik postopka: švedščina

V zadevi C-338/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Högsta domstolen (Švedska) z dne 10. septembra 2002, ki je prispel na Sodišče dne 23. septembra 2002, v postopku Fixutres Marketing Ltd proti Svenska Spel AB, je Sodišče (veliki senat) v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas in K. Lenaerts (poročevalec), predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodniki, N. Colneric, sodnica, in J. N. Cunha Rodrigues, sodnik, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodna tajnika: M. Múgica Arzamendi in M.-F. Contet, glavni administratorki, dne 9. septembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov in njihovo zbiranje v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. Zato v primeru priprave koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnih prvenstev ne zajema sredstev, namenjenih za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev.

---

(1)  UL C 274, 9.11.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/9

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-420/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Nezakonito odlaganje odpadkov na kraju „Péra Galini“ - Direktiva 75/442/EGS o odpadkih spremenjena z Direktivo 91/156/EGS - Člena 4 in 9)

(2005/C 6/14)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-420/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. Konstantinidis), proti Helenski republiki (zastopnica: E. Skandalou), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 21. novembra 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann predsednik senata, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), K. Lenaerts, S. von Bahr in K. Schiemann sodniki, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Helenska republika s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev, da bodo odpadki odloženi na kraju „Péra Galini“ v teritorialnem okrožju heraklionske prefekture, predelani ali odstranjeni brez ogrozitve zdravja ljudi, tako da ne predstavljajo tveganja za vodo, zrak, tla ter rastline in živali, ter, da niso moteči zaradi hrupa ali vonjav in s tem, da je za to odlagališče izdala uporabno dovoljenje, ki ne vsebuje potrebnih informacij, ni izpolnila obveznosti iz členov 4 in 9 Direktive 75/442 /EGS spremenjene z Direktivo 91/156 /EGS.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 31, 8.2.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/9

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi 425/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Cour administrative): Johanna Maria Delahaye, poročena Boor, proti Ministre de la Fonction publique et de la Réforme administrative (1)

(Ohranjanje pravic delavcev v primeru prenosa podjetja v državno last - Možnost države uveljavljati pravila javnega prava - Znižanje zneska za plačilo)

(2005/C 6/15)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi 425/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Cour administrative (Luxembourg) z dne 21. novembra 2002, ki je dospel na Sodišče 25. novembra 2002, v postopku Johanna Maria Delahaye, poročena Boor, proti Ministre de la Fonction publique et de la Réforme administrative, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, sodnik, in N. Colneric (poročevalka), sodnica, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Direktivo Sveta 77/187/EGS z dne 14 februarja 1977 o približevanju zakonodaj držav članic o ohranjanju pravic delavcev v primeru prenosa podjetja, dejavnosti ali dela dejavnosti je treba razlagati tako, da le-ta načeloma ne nasprotuje temu, da v primeru prenosa podjetja pravne osebe zasebnega prava v državno last, država, kot novi delodajalec, zniža znesek plačila zadevnih delavcev, da bi spoštovala veljavna nacionalna pravila, ki se nanašajo na javne uslužbence. Vendar pa so pristojni organi, odgovorni za uporabo in razlago omenjenih pravil, dolžni to storiti v največji možni meri v luči ciljev omenjene direktive in upoštevajoč pri tem predvsem delovno dobo delavca, kolikor nacionalna pravila pri urejanju položaja državnih uslužbencev upoštevajo delovno dobo državnega uslužbenca za izračun njegovega plačila. Kadar takšen izračun vodi v bistveno znižanje plačila zadevne osebe, takšno znižanje predstavlja bistveno spremembo delovnih pogojev v škodo s prenosom zadevnih delavcev, tako da je prekinitev njihove pogodbe o zaposlitve iz tega razloga treba v skladu s členom 4(2) Direktive 77/187 ocenjevati kot izvirajočo iz dejanja delodajalca.

---

(1)  UL C 19, 25.1.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/10

---

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 9. novembra 2004

v zadevi C-444/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Monomeles Protodikeio Athinon): Fixtures Marketing Ltd proti Organismos prognostikon agonon podosfairou AE (OPAP) (1)

(Direktiva 96/9/ES - Pravno varstvo baz podatkov - Izraz baza podatkov - Področje uporabe pravice sui generis - Koledarji nogometnih prvenstev - Stave)

(2005/C 6/16)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-444/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo Monomeles Protodikeio Athinon (Grčija) z dne 11. julija 2002, ki je prispela na Sodišče dne 9. decembra 2002, v postopku Fixtures Marketing Ltd in Organismos prognostikon agonon podosfairou AE (OPAP), je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas in K. Lenaerts (poročevalec), predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, in J. N. Cunha Rodrigues, sodnik, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodna tajnika: M. Múgica Arzamendi in M.-F. Contet, glavni administratorki, dne 9. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Izraz baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov zajema vsako zbirko del, podatkov ali drugega gradiva, ki so drug od drugega ločljivi, ne da bi bila s tem spremenjena vrednost njihove vsebine, in ki vsebuje kakršenkoli sistem ali metodo, ki omogoča najti vsakega od njenih sestavnih elementov.

Koledar nogometnih srečanj, kot so ta v zadevi v glavni stvari, predstavlja bazo podatkov v smislu člena 1(2) Direktive 96/9.

Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive 96/9 je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov in njihovo zbiranje v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. Zato v primeru priprave koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnih prvenstev, ne zajema sredstev, namenjenih za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev.

---

(1)  UL C 31, 8.2.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/10

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi C-457/04: kazenski postopek zoper Antonia Nisellija (1)

(Direktivi 75/442/EGS in 91/156/EGS - Pojem odpadki - Ostanki pri proizvodnji ali porabi, primerni za ponovno uporabo - Staro železo)

(2005/C 6/17)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi C-457/04, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Tribunale penale di Terni (Italija), z dne 20. novembra 2002, ki je prispel na Sodišče dne 18. decembra 2002, v kazenskem postopku zoper Antonia Nisellija, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmannin in J.-P. Puissochet (poročevalec), sodniki, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Definicije odpadka iz člena 1(a)(pododstavek 1) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 in z Odločbo Komisije 96/350/ES z dne 24. maja 1996, ni možno razlagati tako, kot da se nanaša na snovi in predmete, namenjene za ali predložene v postopke odstranjevanja ali predelave, ki so navedeni v Prilogah IIA in IIB omenjene direktive ali na enakovrednih seznamih ali ima imetnik teh snovi in predmetov željo ali je zavezan, da jih nameni tem postopkom.

2.

Pojem odpadka v smislu člen 1(a)(pododstavek 1) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena z direktivo 91/156 in z odločbo 96/350, se ne sme razlagati tako, kot da izključuje celoto ostankov pri proizvodnji ali porabi, ki so lahko ali so ponovno uporabljeni v proizvodnem krogu ali krogu porabe, brez predhodne obdelave in brez škodljivih vplivov za okolje ali pa po predhodni obdelavi, vendar brez potrebnega postopka predelave v smislu Priloge IIB te direktive.

---

(1)  UL C 31, 8.2.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/11

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi C-467/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Verwaltungsgericht Stuttgart): Inan Cetinkaya proti Land Baden-Württemberg (1)

(Pridružitveni sporazum EGS-Turčija - Prosto gibanje delavcev - Člen 7(pododstavek 1) in člen 14(1) Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80 - Pravica do prebivanja otroka turškega delavca po polnoletnosti - Pogoji za izdajo odločbe o izgonu - Kazenske obsodbe)

(2005/C 6/18)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-467/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Verwaltungsgericht Stuttgart (Nemčija) z dne 19. decembra 2002, ki je prispel na Sodišče dne 27. decembra 2002, v postopku med Inanom Cetinkayo in Land Baden-Württemberg, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans, predsednik senata, J.-P. Puissochet in R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, in J.N. Cunha Rodrigues (poročevalec), sodnik, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Člen 7(pododstavek 1) Sklepa št. 1/80 z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve, ki ga je sprejel Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom, sklenjenim med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, se mora razlagati tako, da zajema tudi položaj polnoletne osebe, otroka turškega delavca, ki je ali je bil zakonito zaposlen v državi članici gostiteljici, četudi je bil otrok rojen in je vedno živel v tej državi.

2.	Člen 7(pododstavek 1) Sklepa št. 1/80 nasprotuje temu, da se po obsodbi na zaporno kazen, ki ji sledi zdravljenje, pravice, ki jih ta določba podeljuje turškemu državljanu, ki se nahaja v takem položaju kot Inan Cetinkaya, omeji iz razloga daljše odsotnosti s trga dela.

3.

Člen 14 Sklepa št. 1/80 nasprotuje temu, da nacionalna sodišča pri presoji zakonitosti ukrepa izgona, odrejenega zoper turškega državljana, ne upoštevajo dejstev, ki so nastala po izdaji zadnje odločbe pristojnih organov in ki ne bi več dopuščala omejitve pravic tega državljana v smislu navedene določbe.

---

(1)  UL C 70, 22.3.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/11

---

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi C-73/03: Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Državne pomoči - Davčne ugodnosti pri prenosu kmetijskih gospodarstev - Ugodnosti pri posojilih in garancijah v korist kmetov)

(2005/C 6/19)

Jezik postopka: španščina

V zadevi C-73/03, Kraljevina Španija (zastopnik: S. Ortiz Vaamonde) proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: J. L. Buendía Sierra), katere predmet je ničnostna tožba na podlagi člena 230(pododstavek 1) ES z dne 19. februarja 2003, je Sodišče (tretji senat) v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J.-P. Puissochet, S. von Bahr (poročevalec), J. Malenovský in U. Lõhmus, sodniki, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 101, 26.4.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/12

---

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-124/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe College van Beroep voor het befrijfsleven): Artrada (Freezone) NV, Videmecum BV, Jac. Meisner Internationaal Expeditiebedrijf BV proti Rijksdienst voor de keuring van Vee en Vlees1

(Zdravstveni pregledi - Proizvodnja in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka - Mešanica sladkorja, kakava in posnetega mleka v prahu, uvožena iz Arube)

(2005/C 6/20)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-124/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) z dne 11. marca 2003, ki je prispela na Sodišče dne 20. marca 2003, v postopku Artrada (Freezone) NV, Videmecum BV. Jac. Meisner Internationaal Expeditiebedrijf BV proti Rijksdienst voor de keuring van Vee en Vlees, je Sodišče (tretji senat), v sestavi A. Rosas, predsednik senata (poročevalec), R. Schintgen, sodnik, N. Colneric, sodnica, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: F. Contet, glavna administratorka, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Člen 2(točka 2) Direktive Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka je treba razlagati tako, da izraz „mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka“ ne obsega mlečnih sestavin proizvoda, ki vsebuje tudi druge nemlečne sestavine in katerih mlečna sestavina se ne more ločiti od ostalih nemlečnih sestavin.

2.

Člen 2(točka 4) Direktive 92/46 je treba razlagati tako, da se izraz „izdelki na osnovi mleka“ nanaša tako na končne izdelke kot tudi na polizdelke, ki morajo biti pred prodajo potrošniku še predelani. V takšnem primeru je glede polizdelkov treba preveriti, ali je mleko, ki se nahaja v njih, bistveni del le-teh bodisi s svojo količino bodisi s svojim značilnim učinkom. Zato je treba upoštevati značilnosti in objektivne lastnosti polizdelka v trenutku njegovega uvoza, zlasti obseg mleka ali mlečnega izdelka v polizdelku, možno uporabo polizdelka ali njegov okus.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/12

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-126/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 92/50/ES - Javna naročila - Storitev prevoza odpadkov - Postopek brez predhodne objave obvestila o naročilu - Naročilo, ki ga odda naročnik v okviru konkurenčne gospodarske dejavnosti - Naročilo, ki ga odda naročnik, zato da bi lahko oddal ponudbo v postopku za oddajo naročila - Dokaz o stanju ponudnika storitve - Možnost sklicevati se na stanje tretjih strank - Podizvajanje - Posledice sodbe, s katero je ugotovljena neizpolnitev)

(2005/C 6/21)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-126/03, katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226, ki jo je dne 20. marca 2003 vložila Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: K. Wiedner) proti Zvezni republiki Nemčiji (zastopniki: W.-D. Plessing, skupaj z H.-J. Prießom), je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in K. Schiemann, sodnika, generalni pravobranilec: L.A. Geelhoed, sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

S tem, da je mesto München naročilo za prevoz odpadkov iz točk razlitja v pokrajini Donauwald do termične centrale München – Sever oddalo v nasprotju s pravili postopka iz člena 8 Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, v povezavi s členom 11(1) te direktive, Zvezna republika Nemčija ni izpolnila naloženih obveznosti iz te direktive.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 146, 21.6.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/13

---

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-148/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Oberlandesgericht München [Nemčija]): Nürnberger Allgemeine Versicherungs AG proti Portbridge Transport International BV (1)

(Bruseljska konvencija - Člena 20 in 57(2) - Tožena stranka se ne spusti v spor - Tožena stranka s stalnim prebivališčem na ozemlju druge države pogodbenice - Ženevska konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga - Kolizija konvencij)

(2005/C 6/22)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-148/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi Protokola z dne 3. junija 1971 glede razlage Sodišča Konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, naslovljen na Sodišče s sklepom Oberlandesgericht München (Nemčija) z dne 27. marca 2003, ki je na Sodišče prispel dne 31. marca 2003, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Nürnberger Allgemeine Versicherungs AG in Portbridge Transport International BV, je Sodišče (tretji senat), v sestavi A. Rosas, predsednik senata, R. Schintgen (poročevalec) in N. Colneric, sodnica, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

Člen 57(2)(a) Konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kot je bila spremenjena s Konvencijo z dne 9. oktobra 1978 o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, s Konvencijo z dne 25. oktobra 1982 o pristopu Helenske republike, s Konvencijo z dne 26. maja 1989 o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike in s Konvencijo z dne 29. novembra 1996 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske, je treba razlagati tako, da sodišče države pogodbenice, pred katerim je tožena tožena stranka, ki ima stalno prebivališče na ozemlju druge države pogodbenice, svojo pristojnost lahko določi na podlagi posebne konvencije, katere država podpisnica je tudi prvo omenjena država in ki vsebuje posebna pravila o sodni pristojnosti, tudi če se tožena stranka v zadevnem postopku ne spusti v obravnavanje stvari.

---

(1)  UL C 146, 21.6.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/13

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi C-171/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe College van Beroep voor het bedrijfsleven): Maatschap Toeters, M. C. Verberk proti Productschap Vee en Vlees (1)

(Goveje meso - Premija za predčasno dajanje v promet teletine - Rok za vložitev zahtevka za premijo - Načini izračunanja roka - Veljavnost Uredbe (EGS) št. 3886/92)

(2005/C 6/23)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-171/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) z dne 13. aprila 2003, ki je prispela na Sodišče dne 14. aprila 2003, v postopku Maatschap Toeters, M. C. Verberk, delujoč pod komercialnim imenom „Verberk-Voeten“, proti Productschap Vee en Vlees, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas (poročevalec), sodnik in R. Silva de Lapuerta, sodnica, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

(a) Člen 3(2)(c) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov je treba razlagati tako, da se rok, izražen v tednih, kot je rok iz člena 50 a Uredbe Komisije (EGS) št. 3886/92 z dne 23. decembra 1992 o vzpostavitvi načinov uporabe v zvezi s sistemi premij iz Uredbe Sveta (EGS) št. 805/68 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso in ki razveljavlja Uredbi (EGS) št. 1244/82 in (EGS) št. 714/89, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2311/96 z dne 2. decembra 1996, izteče ob izteku zadnje ure dneva, ki je v zadnjem tednu po imenu enak dnevu zakola. (b) Ob uporabi člena 50 a Uredbe št. 3886/92, država članica ne more določiti trenutka vložitve zahtevka za premijo na podlagi nacionalnih pravil postopka, ki se uporabljajo v njenem notranjem pravnem redu za primerljive nacionalne roke v zvezi z zahtevki. (c) Člen 50 a Uredbe št. 3886/92 je treba razlagati tako, da se zahteva za premijo šteje za „vloženo“ v roku le, kadar jo je pristojni organ prejel pred iztekom roka.

2.	Pri obravnavanju postavljenega vprašanja ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost člena 50 a Uredbe št. 3886/92, kolikor popolnoma izključuje možnost, da bi upravičenec prejel premijo v primeru prekoračitve roka za vložitev zahteve, ne glede na naravo in obseg te prekoračitve.

---

(1)  UL C 146, 21.6.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/14

---

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi 284/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Court d'appel iz Bruslja): država Belgija proti Temco Europe SA (1)

(Šesta direktiva DDV - Člen 13B(b) - Transakcije, oproščene davka - Najem nepremičnin - Dogovor o uporabi do preklica)

(2005/C 6/24)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi 284/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Court d'appel iz Bruslja (Belgija) z dne 19. junija 2003, ki ga je Sodišče prejelo dne 2. julija 2003, v glavni stvari, ki poteka med državo Belgijo in Temco Europe SA, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas (poročevalec), sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna tajnica, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Člen 13(B)(b) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da „dajanje v najem nepremičnin“ v smislu te določbe vključuje transakcije, s katerimi družba sočasno z različnimi pogodbami do preklica dodeli družbam, s katerimi je povezana, pravico uporabe na isti nepremičnini proti plačilu nadomestila, določenega prvenstveno na podlagi zasedene površine, pri čemer je glavni predmet pogodbe, kot so izvršene, pasivna uporaba prostorov ali zemljišča nepremičnine, proti plačilu, vezanemu na potek časa, in ne storitve, ki bi jo bilo mogoče drugače opredeliti.

---

(1)  UL C 213, 6.9.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/14

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-357/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 98/24/ES - Varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev - Tveganje zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku na celotnem območju zadevne države članice)

(2005/C 6/25)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-357/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in H. Kreppel) proti Republiki Avstriji (zastopnik: E. Riedel), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 19. avgusta 2003, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann, J. Makarczyk, P. Kūris in J. Klučka, sodniki, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Republika Avstrija, s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za popolno uskladitev z Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 264, 1.11.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/15

---

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-360/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2000/39/ES - Varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev - Tveganja zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu - Določitev zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost - Neizvršitev prenosa na celotnem ozemlju zadevne države članice)

(2005/C 6/26)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-360/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in H. Kreppel) proti Republiki Avstriji (zastopnik: E. Riedel), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 19. avgusta 2003, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C.W.A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann, J. Makarczyk, P. Kūris in J. Klučka, sodniki, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Republika Avstrija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 264, 1.11.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/15

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-421/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/18/ES - Namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 6/27)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-421/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: U. Wölker) proti Republiki Avstriji (zastopnik: E. Riedl), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 3. oktobra 2003, je Sodišče (četrti senat) v sestavi N. Colneric, v vlogi predsednice, J. N. Cunha Rodrigues in E. Levits (poročevalec), sodnika, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Republika Avstrija, s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 275, 15.11.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/16

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-422/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/18/ES - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 6/28)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-422/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. van Beek) proti Kraljevini Nizozemski (zastopnici: H. G. Sevenster in J. van Bakel), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 3. oktobra 2003, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v vlogi predsednika četrtega senata, K. Schiemann (poročevalec) in E. Juhász, sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Kraljevina Nizozemska, s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 275, 15.11.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/16

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-460/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Irski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2000/53/ES - Izrabljena vozila - Neizvršen prenos)

(2005/C 6/29)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-460/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: X. Lewis in M. Konstantinidis) proti Irski (zastopnik: D. O'Hagan), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 31. oktobra 2003, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v funkciji predsednika četrtega senata, E. Juhász in E. Levits (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	S tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, Irska ni izpolnila obveznosti iz te direktive, zlasti iz člena 10(1) le-te.

2.	Irski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 304, 13.12.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/16

---

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-482/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Irski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/14/ES - Železnice Skupnosti - Dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, naložitev uporabnin za uporabo infrastrukture in podeljevanje varnostnega spričevala - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 6/30)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-482/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: W. Wils) proti Irski (zastopnik: D. O'Hagan, skupaj z D. Moloney, BL), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 19. novembra 2003, je Sodišče (šesti senat) v sestavi J.-P. Puissochet, predsednik šestega senata, S. von Bahr in U. Lõhmus (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Irska s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Irski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 7, 10.1.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/17

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-497/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člen 28 ES - Ukrepi z enakim učinkom - Prodaja prehrambenih dodatkov po pošti - Prepoved)

(2005/C 6/31)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-497/03, katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, ki jo je dne 24. novembra 2003 vložila Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. C. Schieferer in B. Schima) proti Republiki Avstriji (zastopnik: E. Riedl), je Sodišče (četrti senat), v sestavi M. K. Lenaerts, predsednik senata, J. N. Cunha Rodrigues in M. Ilešič (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Republika Avstrija, s tem da je s členom 50(2) Gewerbeordnung (avstrijski obrtni zakon) prepovedala prodajo prehrambenih dodatkov po pošti, ni izpolnila obveznosti iz člena 28 ES.

2.	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 21, 24.1.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/17

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-505/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi - Direktiva 80/778/EGS)

(2005/C 6/32)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-505/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Valero Jordana in F. Simonetti) proti Francoski republiki (zastopnika: G. de Bergues in C. Mercier), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 28. novembra 2003, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v funkciji predsednika četrtega senata, E. Juhász (poročevalec) in M. Ilešič, sodnika, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Francoska republika s tem, da glede vsebnosti nitratov v vodi v Bretanji, namenjeni za prehrano ljudi, ni spoštovala zahtev Direktive Sveta 80/778/EGS z dne 15. julija 1980 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ni izpolnila obveznosti iz člena 7(6) in aneksa I te direktive.

2.	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 21, 24.1.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/18

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-4/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 98/44/ES - Pravno varstvo biotehnoloških izumov - Neizvršen prenos v predpisanem roku)

(2005/C 6/33)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-4/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnici: K. Banks in C. Schmidt) proti Republiki Avstriji (zastopnik: H. Dossi), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 8. januarja 2004, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v funkciji predsednika četrtega senata, K. Schiemann in M. Ilešič (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Republika Avstrija, s tem da v določenem roku ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 47, 21.2.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/18

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi C-5/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 98/44/ES - Pravno varstvo biotehnoloških izumov - Neizvršen prenos v predpisanem roku)

(2005/C 6/34)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-5/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnici: K. Banks in C. Schmidt) proti Zvezni republiki Nemčiji (zastopnik: M. Lumma), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 9. januarja 2004, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v funkciji predsednika četrtega senata, K. Schiemann in M. Ilešič (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Zvezna republika Nemčija, s tem da v določenem roku ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 47, 21.2.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/18

---

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-78/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 96/61/ES - Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)

(2005/C 6/35)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-78/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: U. Wölker in M. Konstantinidis) proti Republiki Avstriji (zastopnik: E. Riedl), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 18. februarja 2004, je Sodišče (peti senat) v sestavi C. Gulmann, v vlogi predsednika petega senata, R. Schintgen, sodnik in P. Kūris (poročevalec), generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Republika Avstrija, s tem, da: — je nepopolno prenesla definicijo „obstoječega obrata“ iz člena 2(točka 4) Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja v Gewerbeordnung 1994 (zakon o obrtnih, trgovinskih in industrijskih poklicih), v verziji, kot izhaja iz Bundesgesetz BGBl. I št. 88/2000, ki je začel veljati 1. septembra 2000, — je nepopolno prenesla zahteve glede pogojev v dovoljenju iz člena 9(4) te direktive v spremenjeno Gewerbeordung 1994 in iz člena 9(3) do (5) v Niederösterreichische Elektrizitätswesengesetz 2001 (NÖ EwG 2001; zakon o proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije), — je nepopolno prenesla Prilogo IV te direktive v spremenjeno Gewerbeordung 1994 in v NÖ EwG 2001, — ni prenesla te direktive glede kurilnih naprav, navedenih v Prilogi I(točka 1.1), v spremenjeno Gewerbeordung 1994 in v Salzburger Abfallwirtschaftsgesetz 1998 (zakon o ravnanju z odpadki), — je nepopolno prenesla to direktivo v Burgenländische Elektrizitätswesengesetz 1999, in — ni prenesla te direktive glede obratov za intenzivno rejo, navedenih v Prilogi I(točka 6.6), v zakonodajo dežel Gradiščanske, Salzburg in Tirolske, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(točka 4), iz člena 9(3) do (5) in iz Priloge IV kot tudi iz člena 1 v povezavi s Prilogo I(točka 1.1) in (točka 6.6) te direktive.

2.	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 94, 17.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/19

---

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-79/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/40/ES - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 6/36)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-79/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in B. Schima) proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (zastopnik: S. Schreiner), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 19. februarja 2004, je Sodišče (peti senat), v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, C. Gulmann in J. Makarczyk (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da v predpisanem roku ni sprejelo predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2002/40/ES z dne 8. maja 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih pečic, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 85, 3.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/19

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-116/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Švedski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/17/ES - Reorganizacija in prenehanje zavarovalnic - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 6/37)

Jezik postopka: švedščina

V zadevi C-116/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in K. Simonsson) proti Kraljevini Švedski (zastopnik: A. Kruse), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 4. marca 2004, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v funkciji predsednika četrtega senata, M. Ilešič (poročevalec) in E. Levits, sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Kraljevina Švedska ni izpolnila obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/17/ES z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic, s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo.

2.	Kraljevini Švedski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 106, 30.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/20

---

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-143/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/29/ES - Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 6/38)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-143/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnica: K. Banks) proti Kraljevini Belgiji (zastopnik: A. Goldman), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 17. marca 2004, je Sodišče (šesti senat) v sestavi J.-P. Puissochet, v vlogi predsednika šestega senata, S. von Bahr in J. Malenovský (poročevalec), sodnika, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29/ES z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 106, 30.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/20

---

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 18. novembra 2004

v zadevi C-164/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/17/ES - Reorganizacija in prenehanje zavarovalnic - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 6/39)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-164/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in M. Shotter) proti Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske (zastopnica: C. Jackson), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 31. marca 2004, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v funkciji predsednika četrtega senata, M. Ilešič (poročevalec) in E. Levits, sodnika, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: R. Grass, dne 18. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ni izpolnilo obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/17/ES z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic, s tem, da ni sprejelo zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo.

2.	Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 106, 30.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/21

---

SKLEP SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 22. junija 2004

v zadevi C-151/03 P: Karl L. Meyer proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Pritožba - Odškodninska tožba - Odškodnina za škodo, povzročeno zaradi nepravilnosti pri opravljanju nalog Komisije - Uporaba sklepov o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)

(2005/C 6/40)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-151/03 P, Karl L. Meyer, stanujoč v Uturoi (otok Raiatea, Francoska Polinezija), (avocat: J.-D. des Arcis), katere predmet je pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat) z dne 13. februarja 2003, Meyer proti Komisiji (T-333/01, Recueil, str. II-117), z namenom doseči razveljavitev te sodbe, druga stranka v postopku je bila Komisija Evropskih skupnosti, (zastopnika: M.-J. Jonczy in B. Martenczuk), je Sodišče (četrti senat), v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, N. Colneric (poročevalka) in K. Schiemann, sodnika, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 22. junija 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi, kot sledi:

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Meyerju se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 112, 10.5.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/21

---

SKLEP SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 5. oktobra 2004

v zadevi C-192/03 P: Alcon Inc. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), Dr. Robert Winzer Pharma GmbH (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba Sveta (ES) št. 40/94 - Ničnost znamke Skupnosti - Člen 51 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 - Absolutni razlog za zavrnitev registracije - Člen 7(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 - Z uporabo pridobljen razlikovalni učinek - Člen 7(3) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 - Beseda „BSS“)

(2005/C 6/41)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-192/03 P, Alcon Inc., nekdanji Alcon Universal Ltd., s sedežem v Hünenbergu (Švica), (avocats: C. Morcom, QC, in S. Clark) proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), (avocat: S. Laitinen in A. Sesma Merino), Dr. Robert Winzer Pharma GmbH, s sedežem v Olchingu (Nemčija) (zastopnik: S. Schneller) zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, vložene 2. maja 2003, je Sodišče (šesti senat), v sestavi J.-P. Puissochet (poročevalec), predsednik senata, F. Macken, sodnica in U. Lõhmus, sodnik, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, 5. oktobra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Alconu Inc. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 158, 5.7.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/22

---

SKLEP SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 12. oktobra 2004

v zadevi C-352/03 P: Pietro Del Vaglio proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Pritožba - Uradniki - Pokojnine - Sprememba države stalnega prebivališča - Veljavni korekcijski faktor - Pritožba, ki je v delu očitno nedopustna in v delu očitno neutemeljena)

(2005/C 6/42)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-352/03 P, zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, ki je bila vložena dne 11. avgusta 2003, Pietro Del Vaglio, nekdanji uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v Londonu (Združeno kraljestvo), (M. Famchon in B. Desrez, avocats), druga stranka v postopku je bila: Komisija Evropskih skupnosti (J. Currall, skupaj z D. Waelbroeckom, zastopnika), je Sodišče (šesti senat), v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, J.-P. Puissochet in S. von Bahr (poročevalec), sodnika, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 12. oktobra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Pritožba se v delu zavrne in v delu zavrže.

2.	G. Del Vagliu se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 251, 18.10.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/22

---

SKLEP SODIŠČA

(peti senat)

z dne 1. oktobra 2004

v zadevi C-480/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Cour d'arbitrage): Hugo Clerens, b.v.b.a. Valkeniersgilde proti Gouvernement wallon, Conseil des ministres (1)

(Člen 104(3) poslovnika - Direktiva 79/409/EGS - Ohranjanje prosto živečih ptic - Vrste rojene in vzgojene v ujetništvu)

(2005/C 6/43)

Jezik postopka: francoščina in nizozemščina

V zadevi C-480/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sodbo Cour d'arbitrage (Belgija) z dne 29. oktobra 2003, ki je prispela na Sodišče dne 18. novembra 2003, v postopku med Hugom Clerensom, b.v.b.a. Valkeniersgilde in Gouvernement wallon, Conseil des ministres, je Sodišče (peti senat), v sestavi C. Gulmann (poročevalec), predsednik senata, R. Silva de Lapuerta (poročevalka) in J. Makarczyk, sodnik, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 1. oktobra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic je treba razlagati tako, da se ne uporablja za vrste, ki so rojene in vzgojene v ujetništvu, zaradi česar države članice po sedaj veljavnem pravu Skupnosti ostajajo pristojne, da zakonsko, s pridržkom členov 28 do 30 ES, uredijo to področje.

---

(1)  UL C 35, 7.2.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/22

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Irski, vložena dne 29. septembra 2004

(Zadeva C-418/04)

(2005/C 6/44)

Jezik postopka: angleščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Barry Doherty in Michel van Beek, kot pooblaščenca, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 29. septembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Irski.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

1.

razglasi, da Irska, s tem da ni (a) razvrstila, od leta 1981, v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic (1), vseh ozemelj, ki so glede na število in velikost najprimernejša za vrste iz Priloge I Direktive 79/409/EGS, kakor tudi za redno pojavljajoče se selitvene vrste; (b) uvedla, od leta 1981, v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive 79/409/EGS potrebnega sistema pravnega varstva za ta ozemlja; (c) zagotovila, da se, od leta 1981, določbe člena 4(4)(prvi stavek) uporabljajo za območja, ki se morajo razvrstiti kot posebna območja varstva po Direktivi 79/409/EGS; (d) v celoti in pravilno prenesla in uporabila zahtev člena 4(4)(drugi stavek) 79/409/EGS; (e) sprejela, v zvezi z razvrščenimi posebnimi območji varstva iz Direktive 79/409/EGS, vseh potrebnih ukrepov za uskladitev z določbami členov 6(2), (3) in (4) Direktive 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (2) in, v zvezi z rekreativno rabo vseh območij, ki naj bi bili podvrženi členu 6(2) Direktive 92/43/EGS, sprejela vseh potrebnih ukrepov za uskladitev z določbami omenjenega člena 6(2); (f) sprejela vseh potrebnih ukrepov za uskladitev s členom 10 Direktive 79/409/EGS, ni izpolnila svojih obveznosti iz teh členov navedenih direktiv; in

2.	Irski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Ta zadeva se nanaša na neizpolnitev določenih obveznosti Irske, določenih v Direktivi 79/409/EGS in Direktivi 92/43/EGS. Komisija navaja, da:

Od leta 1981 Irska ni razvrstila, v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic (v nadaljevanju: „ptičja direktiva“), vseh ozemelj, ki so glede na število in velikost najprimernejša za vrste iz Priloge I direktive, kakor tudi za redno pojavljajoče se selitvene vrste. To ima dva vidika. Najprej, opustitev kakršnokoli klasifikacije glede določenih območij („neklasifikacija“). Drugič, druga območja niso bila razvrščena v celoti („delna klasifikacija“). Z vidika teritorialnega obsega je združen učinek neklasifikacije in delne klasifikacije Irsko privedel do druge najmanjše mreže posebnih območij varstva (POV) od katerekoli države članice pred pristopi 1. maja 2004.

Irska ni uvedla potrebnega sistema pravnega varstva za POV v skladu s členom 4(1) in (2) ptičje direktive. Obseg ustrezne irske zakonodaje je omejen na to, kar lahko poimenujemo preventivni ukrepi, t.j. ukrepi, katerih namen je uporaba v primeru ogrožanja habitatov in motenj prosto živečih ptic, ki izhajajo iz človeških posegov. Dokaj ločeno od teh že vsebovanih pomanjkljivosti v preventivnih ukrepih pa Komisija zatrjuje, da je zahtevan sistem pravnega varstva, ki ga zahteva člen 4(1) in (2), večjega obsega in da zagotavljanje preživetja in razmnoževanja za vrste ptic znotraj POV lahko zahteva več kot prizadevanja za omejitev negativnih človeških posegov.

Med tem, ko irska zakonodaja, pomembna za varstvo habitatov izven razvrščenih POV obstaja, ji manjka specifičnost, ki jo zahteva ptičja direktiva v zvezi s členom 4(4)(prvi stavek). Irska zakonodaja predvsem ne nalaga nobenih posebnih obveznosti v zvezi s habitati vrst prosto živečih ptic, ki bi morale imeti korist od POV varstva na območjih, ki niso zajeta z obstoječo mrežo POV.

Za izvajanje člena 4(4)(drugi stavek), ki določa, da si države članice „prizadevajo, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov“ izven razvrščenih območij, poseben sklop določb ne obstaja. Veliko dejavnosti, ki uničujejo habitate, ni podvrženih nobeni smiselni obliki zakonskega nadzora.

Direktiva 92/43/EGS („habitatna direktiva“) bi morala biti izvedena od 10. junija 1994. To pomeni, da bi morala Irska prenesti in uporabiti določbe členov 6(2) do (4) za vse POV, razvrščene po členu 4(1) ptičje direktive ali priznane po členu 4(2) iste direktive na ta dan ali kasneje. Komisija meni, da Irska ni prenesla ali uporabila člena 6(2) habitatne direktive.

Sprejem nacionalnih ukrepov za izvajanje člena 10 ptičje direktive je nujen za zagotovitev, da bo direktiva učinkovita v celoti. Zato, ker upoštevne zakonske določbe ne odražajo dolžnosti, spodbujati raziskave, Irska ni izvedla člena 10.

---

(1)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1; EE 15/02, str. 125.

(2)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/24

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 5. oktobra 2004

(Zadeva C-427/04)

(2005/C 6/45)

Jezik postopka: grščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Wouter Wils in Georgios Zavvos, člana pravne službe Komisije, je dne 5. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Helenski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

1.

ugotovi, da Helenska republika s tem, ko ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/16/ES (1) Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 110 z dne 20. aprila 2001, str. 1-27), oziroma s tem, da o sprejetju navedenih predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

2.	Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, se je iztekel dne 20. aprila 2003.

---

(1)  UL L 110, 20.4.2001, str. 1-27.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/24

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour d'appel de Bruxelles (deveti senat) z dne 14. oktobra 2004 v zadevi Mobistar SA proti Institut belge des services postaux et des télécommunications, skrajšano IBPT, ob udeležbi Belgacom Mobile SA in Base SA

(Zadeva C-438/04)

(2005/C 6/46)

Jezik postopka: francoščina

Cour d'appel de Bruxelles (deveti senat) je s sodbo z dne 14. oktobra 2004 v zadevi Mobistar SA proti Institut belge des services postaux et des télécommunications, skrajšano IBPT, ob udeležbi Belgacom Mobile SA in Base SA, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 19. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Cour d'appel de Bruxelles (deveti senat) predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

Glede storitve prenosljivosti številk določene v členu 30 direktive 2002/22/ES (1) (Direktiva o univerzalnih storitvah):

1.

Ali se člen 30(2) direktive, ki določa, da nacionalni regulativni organi zagotovijo, da je oblikovanje cen za medomrežno povezovanje v zvezi z zagotavljanjem prenosljivosti številk stroškovno naravnano, nanaša samo na stroške v zvezi s prometom na preneseni številki, ali se nanaša tudi na tarife stroškov, ki jih imajo operaterji pri izpolnitvi zahteve za prenos številke?

2.

Ali je treba člen 30(2) direktive, če se ta nanaša samo na stroške medomrežnega povezovanja v zvezi s prometom na preneseni številki, razlagati tako, da: (a) operaterji prosto sklepajo komercialne pogoje za storitev in državam članicam prepoveduje, da podjetjem, ki imajo obveznost opraviti storitev prenosljivosti številke, ex ante določijo komercialne pogoje glede storitev v zvezi z izpolnitvijo zahteve za prenos? (b) ne prepoveduje državam članicam, da ex ante določijo komercialne pogoje za omenjeno storitev podjetjem, za katera je bilo ugotovljeno, da imajo znatno tržno moč na danem trgu?

3.

Ali je treba člen 30(2) direktive, če ga je treba razlagati tako, da vsem operaterjem nalaga obveznost stroškovno naravnane usmeritve glede stroškov prenosa številke, razlagati tako, da nasprotuje: (a) nacionalnem regulativnemu ukrepu, ki za izračun stroškov določa specifično metodo izračuna? (b) nacionalnemu ukrepu, ki ex ante določa razdelitev stroškov med operaterji? (c) nacionalnemu ukrepu, ki nacionalni regulativni organ pooblašča, da ex ante za vse operaterje in za določeno obdobje določi maksimalni znesek pristojbin, ki jih operater dajalec lahko zahteva od operaterja prejemnika? (d) nacionalnemu ukrepu, ki operaterju dajalcu daje pravico uporabe tarife, ki jo določi nacionalni regulativni organ, pri čemer ga odveže obveznosti dokazovanja, da je tarifa, ki jo uporablja, naravnana glede na njegove lastne stroške?

Glede pravice do pritožbe določene v členu 4 direktive 2002/21/ES (2) (okvirna direktiva):

Ali je treba člen 4(1) okvirne direktive razlagati tako, da mora imeti organ, določen za obravnavanje pritožb, vse podatke, potrebne za to, da lahko popolno ugotovi dejansko stanje v zadevi, vključno z zaupnimi podatki, na podlagi katerih je nacionalni regulativni organ sprejel odločbo, ki je predmet pritožbe?

---

(1)  Direktiva 2002/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/25

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour de cassation (Belgija) (prvi senat) z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Axel Kittel proti Belgiji

(Zadeva C-439/04)

(2005/C 6/47)

Jezik postopka: francoščina

Cour de cassation (Belgija) je s sodbo z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Axel Kittel proti Belgiji, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 19. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Cour de cassation (Belgija) (prvi senat) Sodišču predlaga, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1.

Kadar je dobava blaga namenjena davčnemu zavezancu, ki je v dobri veri, ne da bi vedel za goljufijo prodajalca, sklenil pogodbo, ali je načelo davčne nevtralnosti davka na dodano vrednost nasprotuje temu, da je razglasitev ničnosti kupoprodajne pogodbe na podlagi predpisa nacionalnega civilnega prava, ki to pogodbo razglasi za nično kot nasprotno javnemu redu zaradi protipravnega ravnanja prodajalca, povzroči za tega zavezanca izgubo pravice do odbitka tega davka?

2.	Ali je odgovor drugačen, če ničnost izhaja iz same utaje davka na dodano vrednost?

3.	Ali je odgovor drugačen, če je nedopusten temelj kupoprodajne pogodbe, ki povzroči ničnost v nacionalnem pravu, utaja davka na dodano vrednost, za katero vesta pogodbeni stranki?

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/25

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour de cassation (Belgija) (prvi senat) z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Etat belge proti Recolta Recycling s.p.r.l.

(Zadeva C-440/04)

(2005/C 6/48)

Jezik postopka: francoščina

Cour de cassation (Belgija) je s sodbo z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Etat belge proti Recolta Recycling s.p.r.l., ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 19. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Cour de cassation (Belgija) (prvi senat) Sodišču predlaga, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1.

Kadar je dobava blaga namenjena davčnemu zavezancu, ki je v dobri veri, ne da bi vedel za goljufijo prodajalca, sklenil pogodbo, ali je načelo davčne nevtralnosti davka na dodano vrednost nasprotuje temu, da je razglasitev ničnosti kupoprodajne pogodbe na podlagi predpisa nacionalnega civilnega prava, ki to pogodbo razglasi za nično kot nasprotno javnemu redu zaradi protipravnega ravnanja prodajalca, povzroči za tega zavezanca izgubo pravice do odbitka tega davka?

2.	Ali je odgovor drugačen, če ničnost izhaja iz same utaje davka na dodano vrednost?

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/26

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z dne 15. oktobra 2004 v zadevi H. A. Solleveld proti Inspecteur van de Belastingdienst – Ondernemingen Amersfoort

(Zadeva C-443/04)

(2005/C 6/49)

Jezik postopka: nizozemščina

Hoge Raad der Nederlanden je s sodbo z dne 15. oktobra 2004 v zadevi H. A. Solleveld proti Inspecteur van de Belastingdienst – Ondernemingen Amersfoort, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 20. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Hoge Raad der Nederlanden predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali je treba člen 13(A)(1)(c) Šeste direktive (1) razlagati tako, da so oproščene davka na dodano vrednost storitve – vse skupaj v okviru prej opisane diagnostike motenj, v 3.1.2 in 3.1.3 – postavitve diagnoze, svetovanja terapije in morebitnega zdravljenja, tudi če ne gre za zdravstveno oskrbo pri opravljanju medicinske in paramedicinske poklicne dejavnosti – preko tistega, ki te storitve opravlja - kot jo opredeli posamezna država članica?

---

(1)  UL L 145, 13.6.1977, str. 1.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/26

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Hoge Raad der Nederland (Nizozemska) z dne 15. oktobra 2004 v zadevi J. E. van den Hout-van Eijnsbergen proti Inspecteur van de Belastingdienst -Ondernemingen Leiden

(Zadeva C-444/04)

(2005/C 6/50)

Jezik postopka: nizozemščina

Hoge Raad der Nederland je s sodbo z dne 15. oktobra 2004 v zadevi J. E. van den Hout-van Eijnsbergen proti Inspecteur van de Belastingdienst - Ondernemingen Leiden, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 20. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Hoge Raad der Nederlanden predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali je treba člen 13(A)(1)(c) Šeste direktive (1) razlagati tako, da so davka na dodano vrednost oproščene psihoterapevtske storitve, ki jih poklicno opravlja oseba, ki izpolnjuje gornje v 3.1. izpeljane zakonske zahteve za registracijo in je vpisana v tam navedeni register psihoterapevtov, tudi če ne gre za zdravstveno oskrbo pri opravljanju medicinske in paramedicinske poklicne dejavnosti – preko tistega, ki te storitve opravlja - kot jo opredeli posamezna država članica?

---

(1)  UL L 145, 13.6.1977, str. 1.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/26

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, z dne 13. oktobra 2004 v zadevi Test Claimants in the FII Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue

(Zadeva C-446/04)

(2005/C 6/51)

Jezik postopka: angleščina

High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, je s sklepom z dne 13. oktobra 2004 v zadevi Test Claimants in the FII Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 22. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.

Ali je v nasprotju s členoma 43 ali 56 ES, da država članica ohranja v veljavi in uporablja ukrepe, s katerimi so dividende, ki jih prejme družba s sedežem v tej državi članici („družba rezident“) od drugih družb rezidentov, oproščene davka od dohodkov pravnih oseb, in ki za dividende, ki jih družba rezident prejme od družb s sedežem v drugih državah članicah („družbe nerezidenti“), uvajajo davek od dohodkov pravnih oseb (po oprostitvi dvojnega obdavčenja za vsak pri viru odtegnjeni davek na dividendo in pod določenimi pogoji za temeljni davek, ki ga družbe nerezidenti plačajo na svoj dobiček v državah, kjer imajo sedež)?

2.

Če ima država članica sistem, ki v določenih okoliščinah uvaja akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb („ADDPO“) na izplačilo dividend delničarjem s strani družbe rezidenta in delničarjem s sedežem v tej državi članici zagotavlja davčni dobropis za te dividende, ali je potem v nasprotju s členoma 43 ali 56 ES ali s členoma 4(1) ali 6 Direktive Sveta 90/435/EGS (1), če ta država članica ohranja v veljavi in uporablja ukrepe, po katerih družba rezident pri izplačilu dividend svojim delničarjem ni zavezana plačati ADDPO, kolikor je prejela dividende od družb s sedežem v tej državi članici (neposredno ali posredno preko drugih družb s sedežem v tej državi članici), in ki ne omogočajo družbi rezidentu, da pri izplačilu dividend svojim delničarjem ne bi bila zavezana plačati ADDPO, če je prejela dividende od družb nerezidentov?

3.

Ali je v nasprotju s predpisi prava ES, navedenih v vprašanju 2, da država članica ohranja v veljavi in uporablja ukrepe, po katerih se obveznost ADDPO kompenzira z obveznostjo plačila davka od dohodkov pravnih oseb na dobiček družbe, ki izplačuje dividende, in na dobiček ostalih družb koncerna s sedežem v tej državi članici: (a) ki pa ne predvidevajo nobene kompenzacije obveznosti ADDPO ali drugih enakovrednih olajšav (kot je povračilo ADDPO) glede dobičkov, ustvarjenih v tej državi ali v drugih državah članicah s strani družb koncerna, ki nimajo sedeža v tej državi članici; in/ali (b) ki predvidevajo, da vsaka oprostitev dvojnega obdavčenja, ki jo uživa družba s sedežem v tej državi članici, zmanjšuje obveznost glede davka od dohodkov pravnih oseb, ki lahko kompenzira obveznost ADDPO?

4.

Če država članica določi ukrepe, po katerih lahko v določenih okoliščinah družbe rezidenti, po svoji izbiri, dobijo povrnjeno ADDPO, ki so jo plačale zaradi izplačila dividend svojim delničarjem, kolikor dobijo družbe rezidenti izplačila od družb nerezidentov (v tem primeru tudi od družb s sedežem v tretjih državah), ali je v nasprotju s členoma 43 ali 56 ES ali členoma 4(1) ali 6 Direktive Sveta 90/435/EGS, če zadevni ukrepi (a) zavezujejo družbe rezidente, da najprej plačajo ADDPO in jo potem zahtevajo nazaj; in (b) ne določajo, da delničarji družb rezidentov dobijo davčni dobropis, ki bi ga dobili pri dividendi družbe rezidenta, ki sama ni prejela dividend od družb nerezidentov?

5.

Če je država članica pred 31. decembrom 1993 sprejela ukrepe, opisane v vprašanjih 1 in 2, in po tem datumu nadaljnje ukrepe, opisane v vprašanju 4, in če slednji ukrepi predstavljajo prepovedano omejitev po členu 56 Pogodbe ES, ali je potem potrebno to omejitev opredeliti kot novo omejitev, ki še ni obstajala 31. decembra 1993?

6.

Če kateri od ukrepov, ki je opisan v vprašanjih 1 do 5, krši tam navedene predpise Skupnosti, ali je potem v primeru, če družba rezident ali druge družbe istega koncerna podajo naslednje zahtevke na podlagi relevantnih kršitev: (i) zahtevek za povračilo davka od dohodkov pravnih oseb, ki je bil neupravičeno zaračunan v okoliščinah iz vprašanja 1; (ii) zahtevek za ponovno priznanje (ali kompenzacijo izgube) olajšav, uporabljenih proti davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil nezakonito zaračunan v okoliščinah iz vprašanja 1; (iii) zahtevek za povračilo (ali kompenzacijo) ADDPO, ki je ni bilo mogoče kompenzirati z obveznostjo družbe, da plača davek od dohodkov pravnih oseb, ali kako drugače dobiti nazaj in ki brez kršitve ne bi bila plačana (ali bi bila povrnjena); (iv) zahtevek, ko je bila ADDPO kompenzirana z davkom od dohodkov pravnih oseb, zaradi izgube porabe denarja med datumom plačila ADDPO in takšne kompenzacije; (v) zahtevek za povračilo davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je plačala družba ali neka druga družba koncerna, če je katera od teh družb postala zavezanka za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, ker je odklonila druge olajšave z namenom, da bi lahko kompenzirala obveznost ADDPO z obveznostjo plačila davka od dohodkov pravnih oseb (pri tem določene omejitve za kompenzacijo ADDPO so pripeljale do preostanka obveznosti plačila davka od dohodkov pravnih oseb); (vi) zahtevek zaradi izgube porabe denarja, ker je bil davek od dohodkov pravnih oseb plačan prej, kot je drugače običajno, ali zaradi olajšav, ki so bile izgubljene zaradi okoliščin iz točke (v); (vii) zahtevek družbe rezidenta zaradi plačila presežka ADDPO (ali njene kompenzacije), ki ga je ta družba prenesla na drugo družbo koncerna in ki ni bil povrnjen, ker je bila druga družba prodana, je izstopila iz koncerna ali je šla v stečaj; (viii) zahtevek v primeru, ko je bila ADDPO plačana, vendar kasneje po določbah iz vprašanja 4 zahtevana nazaj, zaradi izgube porabe denarja med datumom plačila ADDPO in datumom, ko je bila zahtevana nazaj; (ix) zahtevek za kompenzacijo, če se je družba rezident odločila, da zahteva nazaj ADDPO v skladu z navedeno ureditvijo iz vprašanja 4 in da delničarjem, ki jim ne more izdati davčnega dobropisa, ponudi kompenzacijo z dvigom višine dividende; potrebno v zvezi z vsakim zgoraj navedenim zahtevkom izhajati iz tega, da gre za:   zahtevek za povračilo protipravno zaračunanih zneskov, ki je posledica kršitve zgoraj navedenih predpisov Skupnosti in je s to kršitvijo povezan; ali   zahtevek za kompenzacijo oziroma povrnitev škode, tako da morajo biti izpolnjeni pogoji iz združenih zadev C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame; ali   zahtevek za plačilo zneska, ki ustreza višini olajšave, ki neupravičeno ni bila priznana?

7.

V primeru, da je treba na katerikoli del vprašanja 6 odgovoriti, da zahtevek predstavlja zahtevek za plačilo zneska, ki ustreza višini olajšave, ki neupravičeno ni bila priznana: (a) ali je tak zahtevek posledica pravice, ki je nastala na podlagi zgoraj navedenih predpisov Skupnosti, in je z njo povezan; ali (b) morajo biti izpolnjeni pogoji za povračilo, navedeni v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame; ali (c) morajo biti izpolnjeni drugi pogoji?

8.	Ali je pri odgovorih na vprašanji 6 in 7 pomembno, če se zahtevki, navedeni v vprašanju 6, po nacionalnem pravu uveljavljajo kot restitucijski zahtevki ali pa se uveljavljajo oziroma bi se morali uveljavljati kot odškodninski zahtevki?

9.

Če in kakšne smernice so po mnenju Sodišča v tem primeru primerne glede vprašanja, katere okoliščine naj nacionalno sodišče upošteva pri odločitvi o tem, ali obstaja dovolj resna kršitev v smislu sodbe v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame, in še posebej, ali je bila glede na sodno prakso Sodišča glede razlage relevantnih predpisov Skupnosti kršitev opravičljiva, oziroma ali obstaja v kakšnem konkretnem primeru zadostna kavzalna zveza, ki bi vzpostavila „neposredno kavzalno zvezo“ v smislu te sodbe?

---

(1)  Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.1990, str. 6).

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/28

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgericht Frankfurt am Main z dne 11. oktobra 2004 v zadevi Fidium Finanz AG proti Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht

(Zadeva C-452/04)

(2005/C 6/52)

Jezik postopka: nemščina

Verwaltungsgericht Frankfurt am Main je s sklepom z dne 11. oktobra 2004 v zadevi Fidium Finanz AG proti Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 27. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Verwaltungsgericht Frankfurt am Main predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.

Ali se lahko podjetje, ki ima sedež v državi zunaj Evropske unije, v tem primeru v Švici, pri dajanju kreditov v okviru opravljanja dejavnosti s pridobitnim namenom prebivalcem države članice Evropske unije, v tem primeru Zvezne republike Nemčije, nasproti tej državi članici in nasproti ukrepom njenih upravnih organov ali sodišč sklicuje na prost pretok kapitala v skladu s členom 56 ES, ali pa spadajo priprava, nudenje in opravljanje takih finančnih storitev zgolj v okvir svobodnega opravljanja storitev v skladu s členi 49 ES in naslednjimi?

2.

Ali se lahko podjetje s sedežem v državi zunaj Evropske unije sklicuje na prost pretok kapitala v skladu s členom 56 ES, če kredite s pridobitnim namenom ali v pretežnem delu daje prebivalcem, ki imajo stalno prebivališče v Evropski uniji, in ima sedež v državi, v kateri glede prevzema in opravljanja te poslovne dejavnosti ni podvrženo niti zahtevi po predhodnem dovoljenju državnega organa te države niti zahtevi po stalnem nadzoru njegove poslovne dejavnosti v takšni obliki, ki je običajna za kreditne institucije v Evropski uniji in v tem primeru še posebej v Zvezni republiki Nemčiji, ali pa pomeni v takšnem primeru sklicevanje na prost pretok kapitala zlorabo pravice? Ali se lahko takšno podjetje spričo prava Evropske unije glede obveznosti dovoljenja obravnava enako kot osebe s stalnim prebivališčem ali podjetja na območju vsakokratne države članice, čeprav nima sedeža v tej državi članici in tudi ne podružnice?

3.

Ali ureditev, po kateri mora podjetje s sedežem v državi zunaj Evropske unije pred dajanjem kreditov s pridobitnim namenom prebivalcem Evropske unije pridobiti dovoljenje organa zadevne države članice Evropske unije, v kateri imajo kreditojemalci stalno prebivališče, posega v prost pretok kapitala po členu 56 ES? Je v tem pogledu pomembno, ali dajanje kredita s pridobitnim namenom brez dovoljenja pomeni kaznivo dejanje ali le prekršek?

4.

Ali je zahteva po predhodnem dovoljenju, ki je navedena v točki 3 tega seznama vprašanj, opravičena spričo člena 58(1)(b) ES, še posebej glede na — varstvo kreditojemalcev pred pogodbenimi in finančnimi obveznostmi nasproti osebam, katerih zanesljivost ni bila prej preverjena, — varstvo tega kroga oseb pred podjetji ali osebami, ki glede vodenja svojega knjigovodstva ne ravnajo v skladu s predpisi, ki so dolžne na podlagi splošnih določb strankam svetovati in nuditi informacije, — varstvo tega kroga oseb pred neprimernim ali zavajajočim oglaševanjem, — zagotavljanje ustreznega finančnega stanja podjetja, ki daje kredit, — varstvo kapitalskega trga pred nenadzorovanim dajanjem visokih kreditov, — varstvo kapitalskega trga in družbe na splošno pred kaznivimi ravnanji, kakor so opredeljena predvsem v predpisih, ki urejajo preprečevanje pranja denarja ali boj proti terorizmu?

5.

Ali je izoblikovanje zahteve po pridobitvi dovoljenja v smislu točke 3 tega seznama vprašanj, ki je sama po sebi dopustna glede na pravo Skupnosti, skladna s členom 58(1)(b) ES, pri čemer je nujna predpostavka za podelitev dovoljenja, da ima podjetje upravo ali vsaj podružnico v zadevni državi članici, še posebej zato, da se — omogoči dejanski in učinkovit nadzor nad potekom poslov in postopki poslovanja preko organov zadevne države članice, to pomeni tudi kratkoročni ali nenapovedani nadzor, — omogoči na podlagi dokumentacije, ki je ali mora biti na razpolago v državi članici, popolno sledljivost poteka poslov in postopkov poslovanja, — omogoči dostop do osebno odgovornih oseb podjetja na državnem ozemlju države članice, — omogoči ali vsaj olajša izpolnitev finančnih zahtevkov strank podjetja v državi članici?

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/29

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Landgericht Berlin z dne 31. avgusta 2004 v registrski zadevi innoventif Limited, udeleženec: innoventif Limited

(Zadeva C-453/04)

(2005/C 6/53)

Jezik postopka: nemščina

Landgericht Berlin je s sklepom z dne 31. avgusta 2004 v registrski zadevi innoventif Limited, udeleženec: innoventif Limited, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 28. oktobra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Landgericht Berlin predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjem vprašanju:

Ali je skladno s pravico do ustanavljanja družb, določeno v členih 43 in 48 PES, da je vpis podružnice, ustanovljene s strani kapitalske družbe s sedežem v Združenem kraljestvu, v Zvezni republiki Nemčiji, v register gospodarskih družb, pogojen s plačilom predujma, ki se odmeri po pričakovanih stroških objave dejavnosti družbe, kot je opredeljena v zadevnih določbah Memorandum of Association (akt o ustanovitvi družbe)?

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/30

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, vložena dne 28. oktobra 2004

(Zadeva C-455/04)

(2005/C 6/54)

Jezik postopka: angleščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa Carmel O'Reilly, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 28. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

1.

ugotovi, da Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske s tem, da ni sprejelo vseh zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (1), oziroma s tem, da o sprejemu omenjenih predpisov ni obvestilo Komisije, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive;

2.	Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za prenos te direktive, se je iztekel 31. decembra 2002.

---

(1)  UL L 212, 7.8.2001, str. 12.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/30

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Portugalski republiki, vložena dne 29. oktobra 2004

(Zadeva C-457/04)

(2005/C 6/55)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata António Caeiros in Gregorio Valero Jordana, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 29. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Portugalski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/17/ES (1) z dne 3. marca 2003 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) zgoraj navedene Direktive 2003/17/ES;

—	ugotovi, podredno, da Portugalska republika s tem, da o sprejemu omenjenih predpisov ni takoj obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) zgoraj navedene Direktive 2003/17/ES;

—	Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za prenos Direktive 2003/17/ES, se je iztekel 30. junija 2003.

---

(1)  UL L 76, str. 10.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/30

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 25. oktobra 2004

(Zadeva C-462/04)

(2005/C 6/56)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Eugenio de March in Carmel O'Reilly, zastopnika, je dne 25. oktobra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2001/40/ES (1) z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav, oziroma s tem, da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, se je iztekel dne 2. decembra 2002.

---

(1)  UL L 149, 2.6.2001, str. 34.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/31

---

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Audiencia Provincial de Málaga, Prvi oddelek, z dne 8. julija 2004 v postopku s pravnim sredstvom, ki so jo vložili G. Francesco Gasparini in drugi zoper sklep o začetku skrajšanega postopka z dne 21. novembra 2003

(Zadeva C-467/04)

(2005/C 6/57)

Jezik postopka: španščina

Audiencia Provincial de Málaga, Prvi oddelek, je s sklepom z dne 8. julija 2004 v postopku s pravnim sredstvom, ki so jo vložili G. Francesco Gasparini in drugi zoper sklep o začetku skrajšanega postopka z dne 21. novembra 2003, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 4. novembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Audiencia Provincial de Málaga, Prvi oddelek, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

—

Glede načela pravnomočno razsojene zadeve v kazenskem postopku, sodišče iz Malage zahteva razlago člena 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma o tem: 1. Ali ugotovitev sodišča države članice o zastaranju pregona za kaznivo dejanje, zavezuje sodišča v drugih državah članicah? 2. Ali lahko oprostitev obdolženca za kaznivo dejanje zaradi zastaranja pregona učinkuje v korist oseb, preganjanih v drugih državah članicah, če so jim očitana ista dejanja? Ali je z drugimi besedami mogoče šteti, da zastaranje koristi tudi osebam, ki so za ista dejanja preganjane v drugi državi članici? 3. Če kazensko sodišče države članice ugotovi, da neskupnostni izvor blaga v zvezi s kaznivim dejanjem tihotapljenja, ni bil dokazan, in obdolženca oprostijo, ali lahko sodišče druge države članice razširi preiskavo, da bi dokazalo vnos blaga, za katerega niso bile plačane carinske dajatve, iz tretje države?

—

Glede pojma blaga v prostem prometu, sodišče iz Malage zahteva razlago člena 24 ES glede vprašanja: „Če je kazensko sodišče države članice ugotovilo, da nezakonit vnos blaga na ozemlje Skupnosti ni dokazan ali da je kaznivo dejanje tihotapstva zastaralo: (a) Ali se lahko šteje, da je to blago v prostem prometu na ozemlju drugih držav članic? (b) Ali je treba dajanje na trg v drugi državi članici, po uvozu v državo članico, v kateri je bila izrečena oprostitev, treba obravnavati kot samostojno ravnanje, ki je torej kaznivo, ali gre nasprotno za ravnanje, ki je inherentno uvozu?“

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/31

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 4. novembra 2004

(Zadeva C-472/04)

(2005/C 6/58)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Knut Simonsson in Claudio Loggi, zastopnika, je dne 4. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela (vseh) zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/96/ES (1) Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora, oziroma s tem, da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 17 te direktive;

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, se je iztekel dne 5. avgusta 2003.

---

(1)  UL L 13, 16.1.2002, str. 9.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/32

---

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 12. novembra 2004

(Zadeva C-476/04)

(2005/C 6/59)

Jezik postopka: grščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Maria Kontou-Durande in Carmel O'Reilly, članici pravne službe Komisije, je dne 12. novembra 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Helenski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Helenska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 2001/55/ES (1) z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb, oziroma s tem, da o sprejetju navedenih predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 32 te direktive;

—	Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, se je iztekel dne 31. decembra 2002.

---

(1)  UL L 212, 7.8.2001, str. 12.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/32

---

Izbris zadeve C-67/03 (1)

(2005/C 6/60)

(Jezik postopka: italijanščina)

Predsednik Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 6. julija 2004 odločil o izbrisu zadeve pod opr. št. C-67/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki.

---

(1)  UL C 83, 5.4.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/32

---

Izbris zadeve C-93/04 (1)

(2005/C 6/61)

(jezik postopka: italijanščina)

Predsednik Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 6. julija 2004 odločil o izbrisu zadeve pod opr. št. C-93/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki.

---

(1)  UL C 94, 17.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/32

---

Izbris zadeve C-117/04 (1)

(2005/C 6/62)

(jezik postopka: italijanščina)

Predsednik Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 6. julija 2004 odločil o izbrisu zadeve pod opr. št. C-117/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki.

---

(1)  UL C 106, 30.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/32

---

Izbris zadeve C-118/04 (1)

(2005/C 6/63)

(Jezik postopka: italijanščina)

Predsednik Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 6. julija 2004 odločil o izbrisu zadeve pod opr. št. C-118/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki.

---

(1)  UL C 106, 30.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/33

---

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi T-35/01, Shanghai Teraoka Electronic Co. Ltd proti Svetu Evropske unije (1)

(Damping - Uvedba dokončnih protidampinških dajatev - Elektronske trgovske tehtnice po poreklu iz Ljudske republike Kitajske - Status v tržnem gospodarstvu delujočega podjetja - Ugotovitev škode - Vzročna zveza - Pravice obrambe)

(2005/C 6/64)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-35/01, Shanghai Teraoka Electronic Co. Ltd, s sedežem v Shanghai (Kitajska), ki jo zastopa P. Waer, avocat, proti Svetu Evropske unije (zastopniki: S. Marquardt, skupaj z G. Berrisch in P. Nehl, in tudi Berrisch, avocats), ob intervenciji Komisije Evropskih skupnosti (zastopniki: V. Kreuschitz, S. Meany in T. Scharf, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za razglasitev ničnosti člena 1 Direktive Sveta (ES) št. 2605/2000 z dne 27. novembra 2000 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev za uvoz nekaterih elektronskih trgovskih tehtnic po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajvana (UL L 301, str. 42), je Sodišče prve stopnje (četrti senat), v sestavi V. Tiili, predsednica, J. Pirrung, P. Menegozzi, A. W. H. Meij in M. Vilaras, sodniki, sodni tajnik: J. Plingers, administrator, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeča stranka nosi svoje stroške kot tudi stroške, ki jih je priglasila tožena stranka.

3.	Intervenient nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 118, 21.4.2001.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/33

---

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 26. oktobra 2004

v zadevi T-207/02, Nicoletta Falcone proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Uradniki - Splošni javni natečaj - Nepripustitev k pisnemu preverjanju zaradi rezultata, doseženega v fazi predizbora - Sklic na zatrjevano nezakonitost objave javnega natečaja)

(2005/C 6/65)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi T-207/02, Nicoletta Falcone, kandidatka na natečaju COM/A/10/01, ki jo zastopa M. Condonanzi, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: J. Currall, skupaj z A. Dal Ferro, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije COM/A/10/01 z dne 2. maja 2002 o izključitvi tožeče stranke od pisnega preverjanja, ki je sledilo predizbirnim testom, ker ni dosegla zadostnega števila točk za uvrstitev med kandidate, ki so dosegli 400 najboljših ocen, je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, A. W. H. Meij in N. Forwood, sodnika, sodni tajnik: H. Jung, dne 26. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške vključno s stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe.

---

(1)  UL C 202, 24.8.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/34

---

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 28. oktobra 2004

v združenih zadevah T-219/02 in T-337/02, Olga Lutz Herrera proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Javna uprava - Splošni javni natečaj - Nepripustitev k izpitom - Objava javnega natečaja - Starostna omejitev)

(2005/C 6/66)

Jezik postopka: španščina

V združenih zadevah T-219/02 in T-337/02, Olga Lutz Herrera, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata J.-R. García-Gallardo Gil-Fournier in J. Guillem Carrau, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in H. Tserepa-Lacombe, skupaj z J. Rivas Andrés in J. Gutiérrez Gisbert, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predlogov za razglasitev ničnosti odločb natečajne komisije COM/A/6/01 z dne 31. julija 2001 in natečajne komisije COM/A/10/01 z dne 20. decembra 2001 o nepripustitvi tožeče stranke na izpite omenjenih natečajev, ker ne izpolnjuje pogoja starostne omejitve in podredno, zaradi predlogov za razglasitev ničnosti zavrnjenih upravnih pritožb, ki jih je tožeča stranka vložila proti odločbam COM/A/6/01 in COM/A/10/01, je Sodišče prve stopnje (peti senat), v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in J. D. Cooke, sodnika, sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 233, 28.9.2002.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/34

---

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 26. oktobra 2004

v zadevi T-55/03 Philippe Brendel proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Uradniki - Imenovanje - Razvrstitev v nazive in plačilne razrede - Dodatna prednost v plačilnem razredu iz naslova delovne dobe - Odškodninska tožba)

(2005/C 6/67)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi 55/03, Philippe Brendel, uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v Bruslju (Belgija), ki ga zastopata G. Vandersanden in L. Levi, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: J. Currall in F. Clotuche-Duvieusart, skupaj z D. Waelbroeck, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), katere predmet je na eni strani predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije o razvrstitvi tožeče stranke v naziv A 7, plačilni razred 2, in na drugi strani zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka, je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, A. W. H. Meij in N. Forwood, sodnika; sodni tajnik: B. Pastor, namestnica sodnega tajnika, dne 26. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Komisija je dolžna plačati zamudne obresti za znesek, ki predstavlja razliko med osebnim prejemkom, do katerega je tožeča stranka upravičena in ki ustreza nazivu A 7, plačilni razred 3, in osebnim prejemkom, ki ustreza nazivu A 7, plačilni razred 2, od dne 16. aprila 2001 dalje; te obresti je treba obračunati od različnih trenutkov zapadlosti, ko bi moral biti posamičen znesek izplačan na podlagi Statuta, in do trenutka celotnega izplačila. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti, se izračuna na podlagi obrestne mere, ki je bila za različne faze zadevnega obdobja določena s strani Evropske centralne banke za operacije glavnega refinanciranja, in poveča za dve točki.

2.	O zahtevku za plačilo razlike med osebnim prejemkom, do katerega je tožeča stranka upravičena in ki ustreza nazivu A 7, plačilni razred 3, in osebnim prejemkom za naziv A 7, plačilni razred 2, od 16. marca 2001 dalje, ni treba odločiti.

3.	V preostalem delu se tožba zavrne.

4.	Komisija nosi svoje stroške in tri četrtine stroškov tožeče stranke.

5.	Tožeča stranka nosi eno četrtino lastnih stroškov.

---

(1)  UL C 101, 26.4.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/35

---

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 28. oktobra 2004

v zadevi T-76/03, Herbert Meister proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Uradniki - Premestitev predstojnika službe - Interes službe - Enakovrednost delovnih mest - Pravica do svobode izražanja - Dolžnost skrbnega ravnanja - Obrazložitev - Pravica biti slišan - Nepogodbena odgovornost)

(2005/C 6/68)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-76/03, Herbert Meister, uradnik Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), stanujoč v Muchamielu (Španija), ki ga zastopa G. Vandersanden, avocat, proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: O. Waelbroeck), prvič zaradi razglasitve ničnosti odločbe UUNT PERS-AFFECT-02-30 z dne 22. aprila 2002 o imenovanju tožeče stranke v interesu službe na delovno mesto pravnega svetovalca pri podpredsedniku, odgovornemu za pravne zadeve, in drugič, odškodninskega zahtevka, je Sodišče prve stopnje (tretji senat) v sestavi J. Azizi, predsednik, M. Jaeger, sodnik, in E. Cremona, sodnica, sodni tajnik: D. Christensen, administratorka, dne 28. oktobra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.	Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) je tožeči stranki dolžan plačati 5.000 eurov iz naslova odškodnine za škodo, ki jo je organ povzročil pri opravljanju svojih nalog.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	UUNT nosi svoje stroške in petino priglašenih stroškov tožeče stranke.

4.	Tožeča stranka nosi štiri petine svojih stroškov.

---

(1)  UL C 101, 26.4.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/35

---

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 29. septembra 2004

v zadevi T-394/02 Arnalda Lucaccionija proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Pokojnina - Postopek rubeža na plačo - Izvršitev sodbe nacionalnega sodišča)

(2005/C 6/69)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-394/02, Arnaldo Lucaccioni, bivši uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v St-Leonards-On-Sea (Velika Britanija), ki ga zastopata J. R. Iturriagagoitia Bassas in K. Delvolvé, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: J. Currall, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), katere predmet sta zahtevek za razglasitev ničnosti odločbe Komisije za izvedbo rubeža na pokojnino tožeče stranke na podlagi sodbe italijanskega sodišča, s katero se tožečo stranko obsodi, da je plačala honorar zdravniku, ki ga je določila sama, za zastopanje na invalidski komisiji in na zdravniški komisiji ter zahtevek za povračilo nekaterih stroškov in honorarjev in plačilo odškodnine, je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, N. J. Forwood in S. Papasavvas, sodnika, sodni tajnik: H. Jung, dne 29. septembra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi, kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 55, 8.3.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/36

---

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 14. oktobra 2004

v zadevi T-3/03, Everlast World's Boxing Headquarters Corporation proti Uradu za usklajevanje notranjega trga (UUNT) (1)

(Znamka Skupnosti - Delna zavrnitev registracije - Umik prijave - Ustavitev postopka)

(2005/C 6/70)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-3/03, Everlast World's Boxing Headquarters Corporation, s sedežem v New York (Združene države Amerike), ki ga zastopajo A. Renck, V. Bomhard, A. Pohlmann in C. Albrecht, avocats, proti Uradu za usklajevanje notranjega trga (znamke in modeli)(UUNT) (zastopnika: D. Schennen in G. Schneider), zaradi pritožbe zoper odločbo Prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje notranjega trga (znamke in modeli) (UUNT) z dne 30. oktobra 2002 (zadeva R 391/2001-1), v zvezi s prijavo za registracijo besedne znamke „Choice of Champions“, je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, A. W. H. Meij in S. Papasavvas, sodnika, sodni tajnik: H. Jung, dne 14. oktobra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi, kot sledi:

1.	Postopek se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 55, 8.3.2003.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/36

---

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 27. septembra 2004

v zadevi T-108/04, Nikolaus Steininger proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Ocenjevalni list - Zmanjšanje točk za delovno uspešnost - Ustavitev postopka)

(2005/C 6/71)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-108/04, Nikolaus Steininger, uradnik Komisije, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopa N. Lhoest, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Berardis-Kayser in H. Kraemer, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi razglasitve ničnosti odločbe Komisije o zmanjšanju točk za delovno uspešnost, podeljenih tožeči stranki za ocenjevalno obdobje 2001-2002, je Sodišče prve stopnje (četrti senat), v sestavi H. Legal, predsednik, P. Mengozzi, sodnik in I. Wiszniewska-Bialecka, sodnica, sodni tajnik: H. Jung, dne 21. septembra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi, kot sledi:

1.	Postopek se ustavi.

2.	Komisija bo nosila svoje stroške, kot tudi stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

---

(1)  UL C 106, 30.4.2004.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/36

---

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 15. oktobra 2004

V zadevi T-193/04 R, Hans-Martin Tillack proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Začasna odredba - Predlog za izdajo začasnih odredb in odložitev izvršitve)

(2005/C 6/72)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-193/04 R, Hans-Martin Tillack, ki ga zastopajo I. Forrester, QC, ter T. Bosly, C. Arhold, N. Flandin, J. Herrlinger in J. Siaens, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Docksey in C. Ladenburger, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga, na eni strani, za začasno odložitev izvršitve ukrepa, ki ga je treba sprejeti v okviru domnevne prijave, ki jo je vložil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) dne 11. februarja 2004 pri belgijskih in nemških sodnih organih oblasteh, in na drugi strani, za odreditev, da se OLAF vzdrži prejemanja, pregledovanja in preiskovanja oziroma seznanjanja z vsebino vseh listin in informacij, ki jih imajo belgijski in nemški sodni organi po hišni preiskavi in preiskavi pisarne tožeče stranke dne 19. marca 2004, je predsednik Sodišča prve stopnje dne 15. oktobra 2004 razglasil sklep, katerega izrek se glasi, kot sledi:

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločba o stroških se pridrži.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/37

---

Tožba Telefon und Buch Verlagsgesellschaft m.b.H. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 19. septembra 2004

(Zadeva T-322/03)

(2005/C 6/73)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Telefon und Buch Verlagsgesellschaft m.b.H., s sedežem v Salzburgu (Avstrija), ki jo zastopa H. G. Zeiner, Rechtsanwalt, je dne 19. septembra 2003 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za harmonizacijo na notranjem trgu (znamke in modeli). HEROLD Business Data GmbH Co. KG (prej: Harold Business Data AG), s sedežem v Mödlingu (Avstrija), je bil druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

spremeni odločbo prvega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. junija 2003 v združenih zadevah R 580/2001 in R 592/2001 v tem smislu, da bo zahteva za ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti WEISSE SEITEN s številko prijave 371.096 v celoti zavrnjena; podredno

—

razglasi za nično odločbo prvega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. junija 2003 v združenih zadevah R 580/2001 in R 592/2001 in naloži Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), da po morebitni dopolnitvi postopka sprejme novo odločbo in da zahtevo za ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti WEISSE SEITEN s številko prijave 371.096 v celoti zavrne;

—	naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Registrirana znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti:	Besedna znamka „WEISSE SEITEN“ za blago in storitve iz razredov 9, 16, 41 in 42 – znamka Skupnosti št. 371.096
Imetnik znamke Skupnosti:	Tožeča stranka
Vlagatelj zahteve za ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti:	HEROLD Business Data GmbH & Co. KG
Odločba Oddelka za izbris:	Delna razglasitev ničnosti znamke Skupnosti glede poimenskih telefonskih seznamov v tiskani obliki ali na elektronskih medijih (razreda 9 in 16), kot tudi glede založniške izdaje takšnih poimenskih telefonskih seznamov (razred 41)
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi:	— Registrirana znamka ima razlikovalni učinek v skladu s členom 7(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94. — Prijavljeni znak ni za nobeno blago in storitev iz seznama blaga in storitev opisan v skladu s členom 7(1)(c). — Registrirana znamka ni sestavljena iz znakov, ki so postali običajni v skladu s členom 7(1)(d).

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/37

---

Tožba Heuschen & Schrouff Oriëntal Foods Trading BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 23. septembra 2004

(Zadeva T-382/04)

(2005/C 6/74)

Jezik postopka: nizozemščina

Heuschen & Schrouff Oriëntal Foods Trading BV, s sedežem v Landgraafu (Nizozemska), ki jo zastopa Hendrik Cornelis De Bie, je dne 23. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 17. junija 2004 (REM 19/2002), kolikor je z njo ugotovljeno, da zahtevan odpust ni upravičen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka uvaža med drugim rižev papir, ki je bil vrsto let deklariran pod isto tarifno oznako KN. Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1196/97 z dne 27. junija 1997 (1) pa bi moralo biti blago deklarirano pod drugo tarifno oznako KN. Tožeča stranka navaja, da v njenem primeru ni bilo tako. V njenem primeru naj bi šlo za posebno situacijo, saj naj bi nizozemski carinski organi pri kontroli storili več napak. Tožeča stranka opozarja na to, da nizozemski carinski organi pri različnih kontrolah v obdobju osmih mesecev niso opazili napačne klasifikacije riževega papirja. Poleg tega navaja, da se ji ne more očitati niti goljufivega ravnanja niti očitne malomarnosti.

V obrazložitvi tožbe tožeča stranka navaja kršitev člena 239 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2), napačno oceno dejanskega stanja s strani Komisije ter pomanjkljivo obrazložitev. Tožeča stranka tudi očita, da sta bila kršena načelo dobrega upravljanja in načelo enakosti, saj naj bi bilo mnenje Komisije v prejšnjih odločbah drugačno. Nazadnje tožeča stranka navaja kršitev načela sorazmernosti.

---

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 1196/97 z dne 27. junija 1997 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 170, str. 13).

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1).

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/38

---

Tožba EnBW Energie Baden-Württemberg AG proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 27. septembra 2004

(Zadeva T-387/04)

(2005/C 6/75)

Jezik postopka: nemščina

EnBW Energie Baden-Württemberg AG, s sedežem v Karlsruhe (Nemčija), ki jo zastopajo C.-D. Ehlermann, M. Seyfarth, A. Gutermuth in M. Wissmann, Rechtsanwälte, je dne 27. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	v skladu s členom 231 Pogodbe ES razglasi za nično odločbo Komisije z dne 7. julija 2004 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, o katerem je Nemčija obvestila Komisijo v skladu z Direktivo 2003/87/ES (1);

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je nemško energetsko podjetje. Od 1. januarja 2005 bo zanjo na podlagi Direktive 2003/87/ES veljala nova ureditev Skupnosti o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, kolikor elektrarne, s katerimi upravlja tožeča stranka, oddajajo toplogredne pline.

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije, s katero je bil, z izjemo nekaterih elementov, ki v tem primeru niso relevantni, potrjen nacionalni načrt razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, o katerem je Nemčija obvestila Komisijo. Tožeča stranka oporeka predvsem pravilu o prenosu, ki ga vsebuje načrt, po katerem se upravljalcu elektrarne, ki staro napravo opusti in jo nadomesti z novo, štiri leta dodeljuje tisto količino pravic do emisije toplogrednih plinov, ki bi jo prejemal za opuščeno napravo. Po mnenju tožeče stranke zaradi tega pride do nedopustnega presežka dodeljenih pravic do emisije toplogrednih plinov, ki izpolnjuje vse elemente dejanskega stanja državne pomoči po členu 87(1) ES. Drugačna presoja tožene stranke v izpodbijani odločbi naj bi bila posledica očitnih napak v obrazložitvi, iz katere ne sledi, da bi bilo dejansko stanje zadovoljivo raziskano. Zato izpodbijana odločba krši člena 87(3) in 88(2) ES.

Čeprav bi tožena stranka morala močno dvomiti o združljivosti tega pravila s Pogodbo ES, ni uvedla uradnega postopka, v katerem bi ugotovila, ali gre za nedopustno državno pomoč, s čimer je kršila člen 88(2) ES.

Poleg tega izpodbijana odločba krši člen 9(3) in merilo 5 Priloge III Direktive 2003/87/ES, ker naj bi bili zaradi presežne dodelitve pravic do emisije toplogrednih plinov neupravičeno privilegirani konkurenti tožeče stranke, kar še podkrepi dejstvo, da so podjetja, ki morajo tako kot tožeča stranka v bližnji prihodnosti zaradi zakonskih zahtev zapreti jedrske elektrarne, neupravičeno prikrajšana.

Končno izpodbijana odločba krši člen 253 ES zaradi številnih hudih napak v obrazložitvi.

---

(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/39

---

Tožba Dirka Klaasa proti Evropskemu parlamentu, vložena dne 30. septembra 2004

(Zadeva T-393/04)

(2005/C 6/76)

Jezik postopka: nemščina

Dirk Klaas, stanujoč v Heidelbergu (Nemčija), ki ga zastopa R. Moos, Rechtsanwalt, je dne 30. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Evropskemu parlamentu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—

razglasi za nično razveljavitev dveh prednostnih točk s strani generalnega direktorja kadrovske službe z dne 12.02.2004, ki je bila potrjena z odločbo o ugovoru generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 30.06.2004, kolikor sta bili tožeči stranki odvzeti dve prednostni točki, ki sta ji bili podeljeni za obdobje pred letom 1999;

—	odločbo v tem delu razglasi za nično in ugotovi, da je treba dve prednostni točki prenesti na naslednja leta;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je uradnik Parlamenta. Z učinkom za nazaj je z dnem 01.01.1999 napredovala v naziv A6. V okviru napredovanja so bile tožeči stranki izbrisane vse do leta 1999 pridobljene prednostne točke. Parlament je v obrazložitev napotil na sodbo Sodišča prve stopnje v zadevi T-30/02 (Leonhardt proti Parlamentu), ki po njegovem mnenju takšno brisanje dovoljuje.

V obrazložitev tožbe tožeča stranka navaja, da prehodna določba, po kateri je treba v primeru napredovanja izbrisati vse do leta 1999 pridobljene točke, krši člen 45 Kadrovskih predpisov. Po mnenju tožeče stranke ta določba ni potrebna in ni sorazmerna ter krši načelo enakosti. Navaja tudi, da obravnavane zadeve ni mogoče primerjati z zadevo T-30/02.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/39

---

Tožba družbe SOFFASS S.p.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 4. oktobra 2004

(Zadeva T-396/04)

(2005/C 6/77)

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: italijanščina

Družba SOFFASS S.p.A., ki jo zastopata Vincenzo Biliardo in Cristiano Bacchini, avvocati, je dne 4. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Družba SODIPAN (Société en Commandite par Actions) je bila druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. julija 2004 (zadeva R 0699/2003-1);

—	UUNT naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Tožeča stranka
Znamka Skupnosti, ki je predmet prijave:	Figurativna znamka „NICKY“ – Prijava št. 1.315.985 za proizvode iz razreda 16 (papirnati proizvodi in/ali proizvodi iz celuloze za gospodinjsko in higiensko uporabo).
Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku ugovora:	Francoska družba SODIPAN (Société en Commandite par Actions).
Znamka ali znak, navajan v postopku ugovora:	Francoski figurativni znamki „NOKY“ (št. 1.346.586) in „noky“ (št. 1.400.192) za proizvode iz razreda 16.
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev ugovora.
Odločba Odbora za pritožbe:	Razveljavitev odločbe Oddelka za ugovore in vrnitev zadeve Oddelku za ugovore v ponovno odločanje.
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Napačna uporaba člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (verjetnost zmede).

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/40

---

Tožba Scandlines Sverige AB proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 7. oktobra 2004

(Zadeva T-399/04)

(2005/C 6/78)

Jezik postopka: angleščina

Scandlines Sverige AB, s sedežem v Helsingborgu (Švedska), ki jo zastopajo C. Vajda QC ter R. Azelius in K. Azelius, lawyers, je dne 7. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije Evropskih skupnosti z dne 23. julija 2004, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke z dne 2. julija 1997;

—	vrne zadevo Komisiji v ponovno preučitev pritožbe v luči sodbe Sodišča;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka toženi stranki, ne glede na izid.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je švedska družba, katere glavna dejavnost je pristaniško zastopništvo trajektnega prevoznika. Tožeča stranka je vložila pritožbo na Komisijo proti Helsingborgs Hamn AB (HHAB), družbi, pristojni za upravljanje s pristaniščem v Helsingborgu na Švedskem in za določanje pristaniških taks. Tožeča stranka je bila mnenja, da je HHAB tožeči stranki zaračunal čezmerne pristaniške takse in s tem zlorabil svoj prevladujoč položaj v nasprotju s členom 82 ES. Ta pritožba je bila zavrnjena s sporno odločbo.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja, da se je Komisija motila pri odločitvi, da pristaniške takse za trajektne prevoznike niso čezmerne. Tožeča stranka meni, da je Komisijina analiza stroški/cene pokazala, da je HHAB iz trajektne dejavnosti pridobil donos v več kot 100 % vrednosti lastniškega kapitala tega podjetja. Tožeča stranka zatrjuje, da takih donosov na konkurenčnem trgu ni mogoče doseči in da so zato čezmerni, nepravični in zlorabni. Meni, da je Komisija, s tem da je zavrnila tak sklep, napačno uporabila pojem „gospodarska vrednost“ in ni uporabila načela sorazmernosti ali pravilnega dokaznega bremena. Navaja tudi, da je Komisija napačno zavrnila primerjavo med cenami, zaračunanimi trajektnim prevoznikom in tistimi, zaračunanimi tovornim ladijskim prevoznikom, kakor tudi primerjavo med cenami, zaračunanimi v Helsingborgu in tistimi, zaračunanimi v Elsinorju, na drugem koncu iste poti. Tožeča stranka izpodbija tudi ugotovitev Komisije, da med trajektnimi in tovornimi ladijskimi prevozniki ni bilo nobene cenovne diskriminacije v smislu člena 82 ES. Tožeča stranka meni, da je Komisija napačno sklenila, da storitve, ki jih zagotavlja HHAB, za ti dve skupini niso enakovredne in da trajektni prevozniki niso bili v podrejenem konkurenčnem položaju.

Tožeča stranka nadalje navaja, da je obrazložitev Komisije napačna, nezadostna in protislovna in da iz tega razloga krši člen 253 ES. Sklicuje se tudi na kršitev svoje pravice do zaslišanja po členu 6 Uredbe 2842/98 in zatrjuje, da Komisija ni izvedla primerne preiskave v razumnem roku in s tem kršila člen 10 ES, 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in načelo, da mora Komisija ravnati v razumnem roku.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/40

---

Tožba Nadine Schmit proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. oktobra 2004

(Zadeva T-419/04)

(2005/C 6/79)

Jezik postopka: francoščina

Nadine Schmit, stanujoča v Ispri (Italija), ki jo zastopata Pierre Paul Van Gehuchten in Pierre Jadoul, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 8. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo o zavrnitvi ugovora tožeče stranke z dne 8. julija 2004, odločbo, da se ne sestavi ocenjevalnega lista za obdobje 2001-2002 in odločbo organa, da se tožeče stranke ne uvrsti med uradnike, ki so po napredovalnem obdobju 2003 napredovali v naziv C2;

—	toženi stranki naloži, naj tožeči stranki plača 3.000 EUR odškodnine za povzročeno moralno škodo;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka, ki je uradnik Komisije je oktobra 2002 odšla na bolniški dopust. Od 1. septembra 2003 prejema invalidsko pokojnino. Na podlagi tega dejstva, je Organ pristojen za imenovanja odločil, da tožeči stranki ne izda ocenjevalnega lista za obdobje 2001-2002. Torej v napredovalnem obdobju ni dobila nobene točke na podlagi delovne uspešnosti niti nobene prednostne točke, prav tako pa njenega imena ni bilo na seznamu uradnikov, ki so napredovali v naziv C2.

Tožeča stranka ugovarja spornim odločbam in navaja kršitev člena 43 Kadrovskih predpisov in Splošnih določb o izvedbi tega člena (odločba Komisije z dne 26. aprila 2002), načela enakega obravnavanja in načela dobre uprave. V tem smislu tožeča stranka navaja, da Komisija ni ravnala pravilno, da je na koncu leta 2002 ali na začetku leta 2003, s tožečo stranko ravnala kot z uradnikom, ki je manj kot eno leto pred upokojitvijo, in za katerega ni potrebno izdati ocenjevalnega lista. Zoper odločbo, s katero tožeča stranka ne napreduje v naziv C2, tožeča stranka navaja tudi kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov, načela enakega obravnavanja in načelo dobre uprave.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/41

---

Tožba Joséja Antonia Carreire proti Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, vložena dne 11. oktobra 2004

(Zadeva T-421/04)

(2005/C 6/80)

Jezik postopka: francoščina

José Antonio Carreira, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopata Georges Vandersanden in Laure Levi, avocats, je dne 11. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo agencije, s katero je tožeči stranki odobren le del diferencialnega dodatka iz člena 7(2) Kadrovskih predpisov po njeni začasni razporeditvi med 13. januarjem 2003 in 15. avgustom 2004;

—	naloži toženi stranki plačilo diferencialnega dodatka, ki ji pripada na podlagi člena 7(2) Kadrovskih predpisov;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka v tej zadevi, ki je bila kot pravni svetovalec tožene stranke začasno razporejena na delovno mesto vodje administracije agencije zaradi nadomeščanja nosilca tega delovnega mesta, ki je bil na bolniškem dopustu, izpodbija odločbo OPI, s katero se diferencialni dodatek razdeli med dve osebi, ki sta ga začasno nadomeščali. Dodala je še, da odločbi nasprotuje, ker ni sprejela delovnega mesta za nadomeščanje za polovični delovni čas in bi morala imeti pravico do diferencialnega dodatka v celoti.

V utemeljitev svojih navedb tožeča stranka navaja kršitev člena 7(2) Kadrovskih predpisov kot tudi načela ustreznosti med kariernim razredom in začasnim delovnim mestom, načela prepovedi diskriminacije in načela sorazmernosti.

Tožeča stranka tudi ocenjuje, da je bila v tej zadevi kršena dolžnost obrazložitve aktov.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/41

---

Tožba Walterja Parlanteja proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. oktobra 2004

(Zadeva T-432/04)

(2005/C 6/81)

Jezik postopka: francoščina

Walter Parlante, stanujoč v Enghienu (Belgija), ki ga zastopa Lucas Vogel, avocat, je dne 22. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo OPI-ja z dne 5. julija 2004, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke z dne 26. februarja 2004, v katerem je grajala odločbo, s katero ji je bilo zavrnjeno napredovanje iz naziva C2 v naziv C1 v napredovalnem obdobju 2003;

—	kolikor bi bilo to potrebno, razglasi za nično tudi prvotno odločbo OPI-ja, sprejeto decembra 2003, s katero je bilo tožeči stranki zavrnjeno napredovanje iz naziva C2 v naziv C1 v napredovalnem obdobju 2003.

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitvi svoje tožbe se tožeča stranka sklicuje na kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov, kršitev načela prepovedi diskriminacije in kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Tožeča stranka meni, da nov postopek napredovanja ne zagotavlja več pravilne in pravične primerjalne preučitve individualne delovne uspešnosti, saj se preučitev opravi samo s primerjavo med uradniki istega generalnega direktorata.

Razen tega tožeča stranka trdi, da člen 12 splošnih določb za izvajanje člena 45 Kadrovskih predpisov krši člen 45 Kadrovskih predpisov in pomeni diskriminacijo, kolikor so bile nekaterim uradnikom tekom napredovalnega obdobja 2003 dodeljene dodatne prednostne točke samo zato, ker so bili v letu 2002 predlagani za napredovanje, vendar dejansko niso napredovali.

Tožeča stranka se sklicuje ravno tako na kršitev načela zaupanja v pravo.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/42

---

Tožba Angele Davi proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. oktobra 2004

(Zadeva T-433/04)

(2005/C 6/82)

Jezik postopka: francoščina

Angela Davi, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopa Lucas Vogel, avocat, je dne 22. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo OPI-ja z dne 2. julija 2004, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke z dne 1. marca 2004, v katerem je grajala odločbo, s katero ji je bilo zavrnjeno napredovanje iz naziva C3 v naziv C2 v napredovalnem obdobju 2003;

—	kolikor bi bilo to potrebno, razglasi za nično tudi prvotno odločbo OPI-ja, sprejeto decembra 2003, s katero je bilo tožeči stranki zavrnjeno napredovanje iz naziva C3 v naziv C2 v napredovalnem obdobju 2003

—	toženi strani naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Navedeni tožbeni razlogi in bistvene navedbe so enaki kot v zadevi T-432/04.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/42

---

Tožba Alex Milbert in ostali proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. oktobra 2004

(Zadeva T-434/04)

(2005/C 6/83)

Jezik postopka: francoščina

Alex Milbert, stanujoč v Hesperangu (Luksemburg), Imre Czigàny, stanujoč v Rhode St. Genèse (Belgija), José Manuel De la Cruz González, stanujoč v Bruslju (Belgija), Viviane Deveen, stanujoča v Overijsu (Belgija), Mohammad Reza Fardoom, stanujoč v Roodt-sur-Syre (Luksemburg), Laura Gnemmi, stanujoča v Hünsdorfu (Luksemburg), Marie-José Reinard, stanujoča v Bertrangu (Luksemburg), Vassilios Stergiou, stanujoč v Kraainemu (Belgija) in Ioannis Terezakis, stanujoč v Bruslju (Belgija), ki jih zastopata Gilles Bounéou in Frédéric Frabetti, avocats, so dne 22. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, da:

—	razglasi za ničen seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2003, kolikor na njem ni imen tožečih strank, kakor tudi, posledično, pripravljalne akte te odločbe;

—	podredno, glede tožečih strank razglasi za nično dodelitev točk za napredovanje v napredovalnem obdobju 2003;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeče stranke, uradniki Komisije, v napredovalnem obdobju 2003 niso napredovali. V tožbi spodbijajo sistem, ki ga je Komisija uporabila za to obdobje, kolikor ta sistem k točkam za delovno uspešnost in točkam za delovno dobo, ki so dodeljene vsakemu uradniku, določa prištevanje točk „preostanka“, ki se dodelijo uradnikom z liste uradnikov, ki kljub izpolnjevanju pogojev za napredovanje niso napredovali, kakor tudi točk, ki jih dodelijo generalni direktorati, posebnih prehodnih točk, točk v interesu službe in dodatnih „pritožbenih“ točk odbora za napredovanje. Ker Komisija po zatrjevanju tožečih strank z uporabo takega sistema ni proučila primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja, je kršila člen 45 Kadrovskih predpisov in tudi splošne določbe za izvedbo le-tega.

Na enaki podlagi tožeče stranke zatrjujejo tudi kršitev načela prepovedi diskriminacije, prepovedi arbitrarnega odločanja, obveznosti obrazložitve, zaupanja v pravo, pravila „patere legem quam ipse facit“ in dolžnosti primerne skrbi.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/43

---

Tožba Manuela Simõesa Dos Santosa proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 22. oktobra 2004

(Zadeva T-435/04)

(2005/C 6/84)

Jezik postopka: francoščina

Manuel Simões Dos Santos, stanujoč v Alicanteju (Španija), ki ga zastopa Antonio Creus Carreras, avocat, je dne 22. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi ničnost odločbe z dne 7. julija 2004, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke, kot tudi odločbe z dne 15. decembra o določitvi skupka točk za delovno uspešnost, ki so bile dodeljene vložniku ugovora, in odločbo z dne 12. decembra, ki potrjuje zgornjo odločbo;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Tožeča stranka v tej zadevi je v napredovalnem obdobju 2002 napredovala v naziv A5. Ob tej priložnosti jo je OPI obvestil, da je preostala vsota njenih točk 54,19. Vendar pa je z dopisom Oddelka za človeške vire z dne 15. decembra izvedela, da je bila vsota njenih točk na dan 30. september le 1,5 točke. Iz tega dopisa, ki predstavlja izpodbijano odločbo, naj bi izhajalo, da to zmanjšanje števila točk ni rezultat spremembe točk, priznanih pred novim sistemom, uvedenim z odločbo Urada ADM-03-35, temveč popolnega izbrisa točk, do katerega je prišlo zaradi uporabe novega pravila, ki določa, da se po napredovanju začne s številom nič, kot izhaja iz te zadnje odločbe.

V utemeljitev svojih zahtevkov tožeča stranka zatrjuje kršitev načel zakonitosti, pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti, kolikor naj v tem primeru ne bi obstajale izjemne okoliščine, ki bi lahko utemeljile odtegnitev točk, ki so bile uradniku že priznane in do katerih je imel pravico ob uporabi takrat veljavne ureditve.

Tožeča stranka zatrjuje tudi kršitev načel varstva zaupanja v pravo, prepovedi diskriminacije in obveznosti obrazložitve.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/43

---

Tožba Carlos Sánchez Ferriz proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 26. oktobra 2004

(Zadeva T-436/04)

(2005/C 6/85)

Jezik postopka: francoščina

Carlos Sánchez Ferriz, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopata Gilles Bounéou in Frédéric Frabetti, avocats, je dne 26. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za ničen seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2003, kolikor na njem ni imena tožeče stranke, kakor tudi, posledično, pripravljalne akte te odločbe;

—	podredno, glede tožeče stranke razglasi za nično dodelitev točk za napredovanje v obdobju 2003;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Tožeča stranka tožbo utemeljuje z enakimi razlogi, kot jih navajajo tožeče stranke v zadevi T-434/04.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/44

---

Tožba Holgerja Standertskjöld-Nordenstama proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. novembra 2004

(Zadeva T-437/04)

(2005/C 6/86)

Jezik postopka: francoščina

Holger Standertskjöld-Nordenstam, stanujoč v Waterlooju (Belgija), ki ga zastopa Thierry Demaseure, avocat, je dne 1. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije, da se ime tožeče stranke ne vpiše na seznam najzaslužnejših uradnikov za napredovanje v naziv A3 v napredovalnem obdobju „posebnega načina napredovanja“ 2003, objavljenega v upravnih obvestilih št. 84-2003 z dne 19. decembra 2003;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožečo stranko je njen generalni direktorat predlagal za napredovanje v naziv A3 v obdobju 2003. Organ, pristojen za imenovanja, je sestavil seznam štirinajstih najzaslužnejših uradnikov za napredovanje. Tožeča stranka se na njem ni nahajala, uvrščena je bila namreč na petnajsto mesto. OPI je nato odločil, da na ta seznam doda imeni dveh članov kabineta. Na tej podlagi tožeča stranka v utemeljitvi svoje tožbe navaja, da bi naj sporna odločba kršila člen 45 Kadrovskih predpisov, ker se zasluge teh dveh članov kabineta niso primerjale z zaslugami drugih uradnikov, vključno s tožečo stranko.

Razen tega tožeča stranka kot drugi tožbeni razlog uveljavlja zatrjevane kršitve člena 4(2) odločbe Komisije z dne 19. julija 1988. V tem kontekstu tožeča stranka navaja, da naj bi se sporna napredovanja izvedla brez predhodnega mnenja Organa, pristojnega za imenovanja, in da bi seznam najzaslužnejših uradnikov moral zajemati število imen uradnikov, ki bi za 50 % presegalo možnosti napredovanja, in ne, kot v tem primeru, število imen, ki je enako številu razpoložljivih delovnih mest.

Nazadnje se tožeča stranka sklicuje na kršitev obveznosti obrazložitve.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/44

---

Tožba Elke Houber proti Svetu Evropske unije, vložena dne 29. oktobra 2004

(Zadeva T-438/04)

(2005/C 6/87)

Jezik postopka: francoščina

Elke Houber, stanujoča v Bruslju, ki jo zastopajo Sébastien Orlandi, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, je dne 29. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Svetu Evropske unije.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Sveta, s katero je bila tožeči stranki zavrnjena dodelitev izselitvenega dodatka in izvedenih pravic od nastopa dela dne 1. septembra 2003;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Pred nastopom dela v službi Sveta, je bila tožeča stranka zaposlena v uradu za informacije Land-Bade-Würtemberg v Bruslju. S to tožbo tožeča stranka ugovarja odločbi o zavrnitvi pravice do izselitvenega dodatka.

V utemeljitev svoje tožbe se tožeča stranka sklicuje na kršitev člena 4(1)(a) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ker naj Svet ne bi upošteval, da je bila v takšnem položaju zaradi službe, ki jo je opravljala za drugo državo. Tožeča stranka navaja tudi kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/45

---

Tožba Jean-Clauda Heyrauda proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 2. novembra 2004

(Zadeva T-441/04)

(2005/C 6/88)

Jezik postopka: francoščina

Jean-Claude Heyraud, stanujoč v Bruslju (Belgija), ki ga zastopajo Sébastien Orlandi, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 2. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije o sestavi seznama uradnikov, ki so v naziv A3 napredovali na podlagi posebnega načina napredovanja v napredovalnem obdobju 2003 in o zavrnitvi prijave tožeče stranke;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V tej zadevi tožeča stranka, uradnik v nazivu A4, nasprotuje OPI-jevi zavrnitvi njenega napredovanja v višji naziv v napredovalnem obdobju 2003 na podlagi posebnega načina napredovanja.

V utemeljitev svojih predlogov navaja kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov in načela prepovedi diskriminacije.

V tem oziru navaja, da je Komisija izvedla „standardizacijo“ točk za zasluge, ki so jih generalni direktorati in službe določili uradnikom z nazivom A4 v funkciji vodstvenega osebja srednjega ranga, ki lahko napredujejo, in sicer zato, da se opravi primerjalni preizkus zaslug, predpisan s Kadrovskimi predpisi. Standardizirana ocena naj bi bila določena glede na srednjo vrednost točk za zasluge, dodeljenih uradnikom v nazivu A4, ki imajo pravico napredovanja v naziv A3 na podlagi posebnega načina napredovanja.

Način, ki ga je uporabila Komisija, bi naj bil primeren samo, če se izračun srednje vrednosti izvede na osnovi zadostnega števila upravičenih uradnikov. Ker je bila tožeča stranka edini uradnik v nazivu A4, v njegovi službi upravičen do napredovanja na podlagi posebnega načina napredovanja v napredovalnem obdobju 2003, ji je bila dodeljena standardizirana ocena 100, in to neodvisno od njenih zaslug in posebnih kriterijev, ki jih njena služba uporablja za določitev točk za zasluge.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/45

---

Tožba Andreje Walderdorff proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 5. novembra 2004

(Zadeva T-442/04)

(2005/C 6/89)

Jezik postopka: francoščina

Andreja Walderdorff, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopa Lucas Vogel, avocat, je dne 5. novembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo OPI-ja z dne 19. julija 2004, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke z dne 26. februarja 2004, v katerem je grajala odločbo, s katero ji je bilo zavrnjeno napredovanje iz naziva A5 v naziv A4 v napredovalnem obdobju 2003;

—	kolikor bi bilo to potrebno, razglasi za nično tudi prvotno odločbo OPI-ja, sprejeto novembra 2003, s katero je bilo tožeči stranki zavrnjeno napredovanje iz naziva A5 v naziv A4 v napredovalnem obdobju 2003;

—	toženi strani naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Navedeni tožbeni razlogi in bistvene navedbe so enaki kot v zadevi T-432/04.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/46

---

Tožba Danish Management A/S proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 2. decembra 2004

(Zadeva T-463/04)

(2005/C 6/90)

Jezik postopka: angleščina

Danish Management A/S, Viby J, Danska, ki ga zastopata C. Kennedy-Loest in C. Thomas, Solicitors, je dne 2. decembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—

razglasi za nično odločbi Komisije z dne 18. novembra 2004 in 30. novembra 2004, s katerima zavrača predloženo ponudbo tožeče stranke v postopku oddaje javnega naročila storitve nadzornega sistema izvedbe projektov in programov zunanjega sodelovanja, financiranega s strani Evropske skupnosti – del 2: AKP, Južna Afrika in Kuba – EuropeAid 119453/C/SV/Multi;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je predložila ponudbo za naročilo storitve nadzornega sistema izvedbe projektov in programov zunanjega sodelovanja, financiranega s strani Evropske skupnosti – del št. 2, ki pokriva AKP, Južno Afriko in Kubo, ki je bil objavljen dne 26. maja 2004 (1).

Komisija je zavrnila ponudbo z odločbo z dne 18. novembra 2004 na podlagi neskladja med finančno in tehnično ponudbo tožeče stranke o številu potrebnih ljudi/dni. Komisija je potrdila svojo odločbo z dopisom z dne 30. novembra 2004.

Tožeča stranka zatrjuje, da odločitev Komisije temelji na dejanski napaki, saj po mnenju tožeče stranke ni bilo takega neskladja med tema deloma ponudbe družbe.

Tožeča stranka nadalje navaja, da bi si morala Komisija prizadevati razjasniti domnevno neskladje in je s tem, ko tega ni storila pred zavrnitvijo ponudbe tožeče stranke, storila nesorazmerno dejanje in ni ravnala z vso potrebno skrbnostjo, s čimer je kršila svojo dolžnost skrbnega ravnanja.

---

(1)  UL S 102-081573.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/46

---

Tožba Impala proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 3. decembra 2004

(Zadeva T-464/04)

(2005/C 6/91)

Jezik postopka: angleščina

Impala, s sedežem v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata S. Crosby in J. Golding, Solicitors, je dne 3. decembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	v celoti razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 19. julija 2004 v zadevi št. COMP/M.3333 - Sony/BMG;

—

podredno, izpodbijano odločbo razglasi za nično, kolikor se nanaša na karkoli ali na vse od spodaj naštetega: — skupni prevladujoči položaj na trgu licenc za on-line glasbo; — samostojni prevladujoči položaj na trgu distribucije on-line glasbe; — usklajevanje zadevnih glasbenih založniških dejavnosti strank;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov, ki jih je tožeča stranka utrpela v zvezi s to tožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je mednarodno združenje, katerega namen je spodbujati splošne interese njegovih članov, ki so neodvisna glasbena podjetja. Zahteva razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je odobrila združitev globalnih podjetij na področju posnete glasbe Bertelsmann AG in Sony Corporation of America.

V podporo svoji vlogi navaja, da je Komisija z dovolitvijo združitve kršila člen 253 ES, člen 81 (1) ES, Uredbo Sveta (EGS) št. 4064/89 (1), kot tudi pravna pravila, ki urejajo njihovo uporabo in storila očitno napako v presoji:

—	z ugotovitvijo, da pred združitvijo ni obstajal skupni prevladujoči položaj na trgu posnete glasbe;

—	z ugotovitvijo, da združitev ni okrepila obstoječega skupnega prevladujočega položaja na tem trgu;

—	z ugotovitvijo, da združitev ne bi ustvarila skupnega prevladujočega položaja na trgu posnete glasbe, na trgu licenc za on-line glasbo in na trgu distribucije on-line glasbe;

—	z ugotovitvijo, da združitev ne bi vodila k usklajevanju zadevnih glasbenih založniških dejavnosti strank.

---

(1)  UL L 395, str. 1.

---

8.1.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/48

---

(2005/C 6/92)

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije

UL C 314, 18.12.2004

Prejšnje objave

UL C 300, 4.12.2004

UL C 273, 6.11.2004

UL C 262, 23.10.2004

UL C 251, 9.10.2004

UL C 239, 25.9.2004

UL C 228, 11.9.2004

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex

CELEX: http://europa.eu.int/celex

---