24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/1

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Češke republike 2004–2007

(2004/C 320/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Češke republike, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007. Program se le delno sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Zlasti je treba še izboljšati kakovost podatkov ESA95 o prihodkih in odhodkih nižjih funkcionalnih sestavnih delov in pod sektorjev širše opredeljene države.

Proračunska strategija, ki je podlaga za program, stremi k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja z 12,9 % BDP leta 2003 (5,9 % BDP brez upoštevanja velikega enkratnega ukrepa, v zvezi s pripisanimi državnimi jamstvi) na 3,3 % BDP leta 2007. Program nadalje omenja, da predlagana pot zmanjševanja primanjkljaja nakazuje, da bo odprava odvečnega primanjkljaja končana do leta 2008. Cilj bo dosežen z ukrepi za konsolidacijo proračuna, ki so bili v veliki meri sprejeti v letih 2003 in 2004. Program namerava znižanje deleža prihodkov širše opredeljene države v BDP več kot izravnati z zmanjšanjem deleža odhodkov. Kar se tiče prihodkov, program predstavlja premik od neposredne k posredni obdavčitvi. Glede odhodkov program predvideva znižanje transferjev in subvencij ter porabe vlade. Program predvideva rahlo povišanje odhodkov za javna naročila investicijskega značaja kot deleža BDP.

Makroekonomski scenarij, ki je podlaga za program, odraža previdno predvidevanje rasti, tj. zvišanje za 2,8 % leta 2004, nato pa pospešitev in leta 2007 doseg 3,5 %. Ta scenarij je referenčni scenarij za oceno proračunskih napovedi. Napoved o inflaciji se zdi realistična.

Program predvideva znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 3,3 % BDP leta 2007 ter nato še nadaljnje upadanje z naslednjimi vmesnimi cilji: 5,3 % BDP leta 2004, 4,7 % BDP leta 2005 in 3,8 % BDP leta 2006. Pot prilagoditve zaradi odsotnosti temeljnih reform socialnih odhodkov in ob upoštevanju predvidenega vzpona ni preveč ambiciozna. Tveganja v zvezi s proračunskimi napovedmi se zdijo v veliki meri uravnotežena. Po eni strani previdni makroekonomski scenarij napoveduje, da bi prihodki lahko bili boljši od pričakovanih, odhodki pa manjši od predvidenih. Po drugi strani pa učinek številnih sovpadajočih davčnih sprememb iz leta 2004 na obnašanje gospodarskih subjektov ostaja negotov. Poleg tega je treba doseči še soglasje o pomembnih varčevalnih ukrepih, zlasti glede porabe vlade. Proračunska usmeritev v programu se zdi zadostna za zmanjšanje primanjkljaja do praga 3 % BDP do leta 2008.

Delež javnega dolga se bo v obdobju programa povečala za 4,1 odstotnih točk in bo do leta 2007 dosegel 41,7 % BDP. Gibanje deleža dolga bo morda manj ugodno od predvidenega, če bo možni razvoj dogodkov vplival na prilagajanje pretoka zalog.

Kar se tiče dolgoročne vzdržnosti se Češka republika sooča z resnim tveganjem proračunske neuravnoteženosti zaradi stroškov v zvezi s staranjem prebivalstva. Napredek pri doseganju primernega primarnega presežka je bistvenega pomena za zagotavljanje vzdržne osnove javnih financ. Poleg tega je potrebno proračunsko strategijo, ki temelji na postopni konsolidaciji med trajanjem programa, dopolniti z ukrepi, usmerjenimi neposredno na pričakovan porast stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, vključno s celovito reformo pokojninskega sistema in sistema zdravstvenega varstva.

Na podlagi priporočil Komisije in v skladu s členom 104(6) Pogodbe je Svet 5. julija 2004 sklenil, da ima Češka republika čezmerni javnofinančni primanjkljaj in skladno s členom 104(7) pripravil priporočila s strateškimi nasveti za Češko republiko z namenom, da se to stanje odpravi.

Ključne napovedi iz Konvergenčnega programa Češke republike

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	2,9	2,8	3,1	3,3	3,5
Rast zaposlenosti (%)	– 0,7	– 0,8	– 0,3	0,0	0,1
HICP inflacija (%)	– 0,1	2,8	2,6	2,2	2,2
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 12,9	– 5,3	– 4,7	– 3,8	– 3,3
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	37,6	38,4	39,7	41,0	41,7

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/3

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Estonije, 2004–2008

(2004/C 320/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije (2),

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Estonije, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2008. Program se v veliki meri sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

Proračunska strategija, ki je podlaga za program, stremi k vzdrževanju zdravih javnih financ, kot je opredeljeno s stanjem uravnoteženega proračuna ali proračunskega presežka. V ta namen, po presežku za 2,6 % BDP leta 2003, program cilja na majhen presežek 0,7 % v letu 2004 in uravnotežene proračune od leta 2005 dalje, hkrati s postopnim zmanjševanjem deležev prihodkov in odhodkov, ki bo nastopilo po dvigu obeh deležev leta 2004 zaradi pristopa k EU. Tudi javna naročila investicijskega značaja naj bi po pričakovanjih ostala visoka, po napovedih Komisije 4,5 % BDP v 2004 in 4,3 % BDP leta 2005. Program vključuje zlasti reforme, katerih cilj je zmanjšanje neposrednih davkov, v kombinaciji s povečanjem transfernih izdatkov in davčnih olajšav. Te reforme naj bi se po napovedih financirale z močno rastjo, izboljšanim pobiranjem davkov, s prihranki pri odhodkih in spremembami strukture izdatkov ter višjimi DDV-jem in prihodki od trošarin. Delež javnega dolga, ki je leta 2003 predstavljal 5,8 % BDP, je zelo nizek in bo po napovedih še upadel na 3,2 % BDP do leta 2008.

Na temelju trenutno dostopnih informacij se zdi, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga za program, odraža verodostojna predvidevanja rasti BDP med 5 in 6 % v času trajanja programa. Glavna vira rasti naj bi bila domače povpraševanje (okoli 7 % na leto) in pospešena rast izvoza (do 10 % na leto). Napoved rasti zasebne potrošnje se giblje med 5 in 6 % na leto. Investicije naj bi se še naprej krepile, od 7 do 9 % na leto, čeprav se ne bodo več povzpele nad 10 %, kakor se je dogajalo v zadnjih letih. Napoved inflacije, ki naj bi se zvišala na raven okoli 3 %, začenši z letom 2004, po rekordno nizki stopnji 1,3 % leta 2003, se prav tako zdi realistična. Sedanji visoki primanjkljaj na tekočem računu (13,7 % BDP v letu 2003; 12,6 % glede na pregledane in popravljene podatke) se bo po napovedih znižal na okoli 8 % BDP do leta 2008, kar pa bo še vedno visoka stopnja.

Tveganja v zvezi s proračunskimi napovedmi se zdijo v veliki meri uravnotežena. Po eni strani se Estonija ponaša s preudarnimi napovedmi in je v zadnjih nekaj letih večkrat presegla proračunske cilje. Po drugi strani se ne more spregledati nepričakovanega izpada prihodkov zaradi načrtovanega znižanja davkov ali neugodnih vplivov zunanjih šokov na rast. Zato se zdi proračunska usmeritev iz programa zadostna za vzdrževanje srednjeročnega cilja uravnoteženega proračunskega stanja iz Pakta za stabilnost in rast; omogočila naj bi tudi zadostno varnostno rezervo proti preseganju praga primanjkljaja 3 % BDP v okviru običajnih makroekonomskih nihanj. Vendar bo po obdobju velike rasti, kot predvideva program, sledilo hitro zmanjševanje presežkov od leta 2004 dalje, kar bo po vsej verjetnosti vodilo k drugačni prociklični proračunski usmeritvi. Ker bo velik primanjkljaj na zunanjem računu ostal glavno makroekonomsko neravnovesje v Estoniji v obdobju, ki ga zajema program, sta za zagotavljanje trajnega popravka zunanjega neravnovesja še bolj pomembna stroga proračunska disciplina in pazljivo spremljanje rasti posojil.

Estonski delež primanjkljaja v BDP je z manj kot 6 % med najnižjimi v EU in bo po pričakovanjih v času trajanja programa upadel še za 2,6 odstotnih točk. Glede na nedavno revizijo državnih računov, ki bo trajno povečala stopnje BDP in s tem imenovalec razmerja, bo sedanja težnja po vsej verjetnosti še bolj ugodna od napovedane.

Estonija ima dobre možnosti, da bo uspešno rešila problem proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Nizka stopnja javnega dolga, znatne državne denarne rezerve in srednjeročna proračunska strategija, ki se v celoti sklada s ciljem uravnoteženega proračunskega stanja ali proračunskega presežka, naj bi skupaj z reformami pokojninskega sistema in sistema zdravstvenega varstva, katerih namen je ublažitev proračunskih pritiskov, dolgoročno zagotovile, da bodo javne finance ostale na vzdržni osnovi.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Estonije

	2003	2004	2005	2006	2007	2008
Realna rast BDP (%) (3)	4,7	5,3	5,8	5,6	5,9	5,8
Rast zaposlenosti (%)	1,5	0,9	0,7	0,3	0,2	0,2
HICP inflacija (%)	1,3	3,1	3,0	2,8	2,8	2,8
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP) (3)	2,6	0,7	0,0	0,0	0,0	0,0
Stanje javnega bruto dolga (% BDP) (3)	5,8	5,4	5,1	4,7	3,4	3,2

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

(2) UL C […] […], str. […]

(3) Ti deleži ne upoštevajo revizije državnih računov z dne 20. maja 2004, ki je statistično vodila do trajnega povečanja stopnje BDP. Številke za leto 2003 bodo popravljene takole: realna rast BDP 5,1 %, dejanski javnofinančni saldo 2,4 % BDP, stanje javnega bruto dolga 5,3 % BDP.

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/5

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Cipra, 2004–2007

(2004/C 320/03)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Cipra, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2008. Program se v veliki meri sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

Proračunska strategija, ki je podlaga za program, stremi k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja s 6,3 % BDP leta 2003 na 2,9 % BDP leta 2005, s čimer bo do leta 2005 izpolnjeno maastrichtsko merilo o primanjkljaju, ter nato še k nadaljnjemu zmanjšanju primanjkljaja na 2,2 % BDP v 2006 in 1,6 % BDP leta 2007. V ta namen namerava konvergenčni program ustvariti rastoči presežek primarnega salda z napovedanega -1,6 % BDP leta 2004 na 2 % BDP do leta 2007 in občutno obrniti trend rastočega deleža javnega dolga v BDP s 75,2 % BDP leta 2004 pod 69 % do konca obdobja, ki ga zajema programska napoved. To je podprto z nizom večinoma strukturnih ukrepov, ki naj bi zaustavili odhodke in povečali prihodke v skorajda enakem sorazmerju. Ukrepi se bodo večinoma izvajali od leta 2005 dalje.

Program se osredotoča na povečanje prihodkov in nadzor odhodkov, saj je bilo na teh dveh področjih v preteklosti največ odstopanj. Posebna pot prilagoditve iz programa odraža vladna prizadevanja za izboljšanje javnih financ, povezanih s prevzemom evra leta 2007; to je glavni razlog za veliko zgoščenost ukrepov za javnofinančno prilagoditev v prvih letih programa, katerih cilj je zmanjšanje javnofinačnega primanjkljaja za 2,3 odstotne točke BDP v letu 2005. Zaradi neenakomernega poteka proračunske konsolidacije se zdi ta napoved precej ambiciozna in zahteva odločna prizadevanja, vključno z morebitnim sprejetjem dodatnih ukrepov, za njeno izvajanje.

Zdi se, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga za program in napoveduje skok realne rasti BDP s 3,5 % leta 2004 na 4,5 % leta 2007, odraža verodostojna predvidevanja rasti. Napoved o inflaciji se prav tako zdi realistična. Program vsebuje štiri različne scenarije makroekonomskih in proračunskih napovedi: „sredinski“ scenarij, „zgornji“ scenarij, „spodnji“ scenarij in scenarij „višjih obrestnih mer“. T.i. „sredinski“ scenarij je referenčni scenarij za oceno proračunskih napovedi, saj se zdi, da na podlagi trenutno dostopnih informacij odraža verodostojna predvidevanja rasti.

Program predvideva zmanjšanje primanjkljaja na (ali pod) referenčno vrednost 3 % BDP leta 2005 ter nato še nadaljnje upadanje, čeprav ti cilji niso skladni z uravnoteženim proračunskim stanjem v obdobju trajanja programa.

Proračunski rezultat bi bil lahko slabši od napovedanega. Zaradi obsega prilagoditve in poteka proračunske konsolidacije Cipra je izpolnitev cilja za leto 2005 precej vprašljiva. Proračunska usmeritev iz programa morda ne bo zadostna za zmanjšanje primanjkljaja na (ali pod) prag 3 % BDP do leta 2005. Ravno tako morda ne bo omogočila zadostne varnostne rezerve v primeru presega tega praga v okviru običajnih makroekonomskih nihanj.

V programu delež javnega dolga vrh doseže leta 2004 s 75,2 %, nato pa bo upadel za skoraj sedem odstotnih točk in se do leta 2007 znižal na 68,4 % BDP. Ta velik padec bodo v veliki meri povzročili vse bolj pozitivni primarni saldi in nominalna rast BDP, ki bo presegla plačila obresti javnofinančnega dolga med leti 2005 in 2007. Zaradi zgoraj omenjenih tveganj v zvezi z rezultatom primanjkljaja bo spreminjanje stopnje javnega dolga lahko manj ugodno od napovedanega.

Kar se tiče dolgoročne vzdržnosti se Ciper sooča s tveganjem proračunske neuravnoteženosti zaradi stroškov v zvezi s staranjem prebivalstva. Medtem ko se bo reforma sistema zdravstvenega varstva izvedla leta 2006, so ukrepi za reformo pokojninskega sistema šele v začetni fazi. Za doseg trdne vzdržne osnove javnih financ je ključnega pomena pravočasna in uspešna izvedba omenjenih reform ter drugih ukrepov, potrebnih za zagotovitev ustreznega primarnega presežka.

Na podlagi priporočil Komisije in v skladu s členom 104(6) Pogodbe je Svet 5. julija 2004 sklenil, da ima Ciper čezmerni javnofinančni primanjkljaj in skladno s členom 104(7) pripravil priporočila s strateškimi nasveti za Ciper z namenom, da se to stanje odpravi.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Cipra

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	2,0	3,5	4,3	4,4	4,5
Rast zaposlenosti (%)	0,9	1,0	1,0	2,0	3,0
HICP inflacija (%)	4,1	2,0	2,0	2,0	2,0
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 6,3	– 5,2	– 2,9	– 2,2	– 1,6
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	72,6	75,2	74,8	71,5	68,4

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/7

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Latvije, 2004–2007

(2004/C 320/04)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Latvije, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007. Program se le delno sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Največji pomanjkljivosti sta delna neusklajenost nekaterih podatkov s standardi ESA95 ter ne povsem zanesljive številke dolga in primanjkljaja širše opredeljene države, saj podatkov iz javnofinančnega poročila za marec 2004 ni potrdil Eurostat.

Proračunska strategija, ki je podlaga programa, stremi k zagotavljanju spoštovanja obveznosti iz Pogodbe glede javnofinančnega primanjkljaja in končnemu zmanjšanju primanjkljaja v smeri dolgoročne uravnoteženosti. Kljub temu bo po napovedih primanjkljaj v času programa ostal okoli 2 % BDP, do delnega poslabšanja pa bo prišlo le leta 2004 kot posledica slabšega javnofinančnega salda leta 2003. Program namerava primarni primanjkljaj vzdrževati na višini 1 % BDP, kar je v skladu z rahlim zmanjšanjem deležev prihodkov in odhodkov v obdobju trajanja programa. Glede prihodkov to ni v celoti pojasnjeno, še zlasti za leti 2006 in 2007, ker razen davčnih znižanj v letu 2004 ni predvidenih nobenih nadaljnjih sprememb, in ker naj bi se v času programa okrepila učinkovitost pobiranja davkov. Znižanje deleža odhodkov naj bi bilo rezultat strogega nadzora odhodkov s poudarkom na znižanju transfernih izdatkov, pri čemer pa so dopuščeni dodatni stroški, povezani z obveznostmi članstva v Natu in izvajanjem načrtov izdatkov, ki jih delno financira EU. Zadnji dve vrsti stroškov v letu 2004 skupaj predstavljata 0,7 % BDP neto. Čeprav se delež dolga povečuje - 17,7 % BDP leta 2007 - še vedno ostaja zelo nizek.

Zdi se, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, odraža precej ugodna predvidevanja rasti. V programu napovedan razvoj rasti v srednjeročnem obdobju je zaradi strukturnih omejitev in občutljivosti gospodarstva na zunanje šoke morda malce preveč optimističen. Napovedana inflacija za leto 2004 bo verjetno presežena, napovedi za naslednja leta pa se zdijo realistične.

Programski cilji glede javnofinančnega primanjkljaja so (za vsako leto) pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Vseeno pa je hitrost konsolidacije precej počasna, programski cilji pa niso v skladu z uravnoteženim proračunskim stanjem v času trajanja programa. Tveganja v zvezi s proračunskim rezultatom se zdijo v veliki meri uravnotežena. Napoved možne optimistične rasti, omenjene zgoraj, predstavlja tveganje za predvidene proračunske cilje, verodostojnost programa pa je zaradi prisotnosti podatkov slabe kakovosti pod vprašajem. To je v nasprotju z očitnim pesimizmom pri napovedi prihodkov, zlasti v kasnejših letih programa. Proračunska usmeritev v programu ne omogoča zadostne varnostne rezerve v primeru presega praga primanjkljaja 3 % BDP v okviru običajnih makroekonomskih nihanj.

V luči te ocene, če se v programu predvidene stopnje rasti uresničijo, se Latviji priporoča, da naj izvede napredek v smeri uravnoteženega proračunskega stanja, zlasti ob upoštevanju primanjkljaja na tekočem računu in pritiskov domačega povpraševanja. Poleg tega se Latvijo poziva, naj izboljša zanesljivost in čvrstost virov podatkov ter metodologij, ki se uporabljajo za zagotavljanje boljše prilagojenosti standardom ESA95. Na koncu se latvijske organe spodbuja, naj nadaljujejo z reformami javnega sektorja, katerih cilj je upravna usposobljenost, saj se bo na ta način povečala uspešnost pobiranja davkov in krepitev nadzora odhodkov.

Latvija ima razmeroma dobre možnosti, da bo uspešno rešila problem proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Možnosti za dolgoročno vzdržnost javnih financ so se izboljšale z izvedbo tristebrne pokojninske reforme. To bo še podkrepljeno z zelo nizko stopnjo javnega dolga. Vseeno pa se ne more izključiti nevarnosti za dolgoročno proračunsko neuravnoteženost. Za zagotovitev vzdržne osnove javnih financ sta ključnega pomena pravočasna izvedba ukrepov za zaustavitev odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, in proračunska konsolidacija, ki bo zagotovila ustrezni primarni presežek.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Latvije

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	7,5	6,7	6,7	6,5	6,5
Rast zaposlenosti (%)	1,8	1,0	1,0	0,5	0,5
HICP inflacija (%)	2,9	4,5	3,7	3,0	3,0
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 1,8	– 2,1	– 2,2	– 2,0	– 2,0
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	15,3	16,2	16,8	17,3	17,7

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/9

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Litve, 2004–2007

(2004/C 320/05)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Litve, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007. Program se v veliki meri sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

Proračunska strategija, ki je podlaga programa, stremi k „približevanju k ciklično uravnoteženemu državnemu proračunu z zagotavljanjem uspešnega izvajanja ciljev gospodarske politike“, čeprav se ta strategija ne odraža povsem v programskih ciljih o primanjkljaju. Program namreč med leti 2003 in 2007 načrtuje zmanjšanje primanjkljaja le za 0, 2 odstotni točki, leta 2007 pa naj bi bil primanjkljaj 1,5 % BDP. To je posledica povečanega deleža prihodkov in odhodkov v BDP. Zlasti zaradi znatnega povečanja nedavčnih prihodkov, povezanih s finančno pomočjo EU, naj bi se delež prihodkov v času trajanja programa po pričakovanjih povečal za 2 odstotni točki. Kljub načrtovani ukinitvi cestnega davka leta 2005, ki naj bi po nekaterih ocenah negativno vplivala na prihodke (0,5 % BDP istega leta), se pričakuje povečanje davčnih prihodkov za 0,4 odstotnih točk BDP. Po znatnem znižanju deleža odhodkov v zadnjih petih letih se predvideva, da bo delež v času trajanja programa zrasel za 1,8 odstotnih točk, kar je utemeljeno s povečanjem primarnih odhodkov; z napovedanim znižanjem obrestnih plačil bo to le delno nadomeščeno. Povečanje primarnih odhodkov bo po pričakovanjih v veliki meri posledica „drugih odhodkov“ (ki naj bi zrasli za 0,9 % BDP), povezanih predvsem s prispevki v proračun EU, ter transferjev in subvencij (ki naj bi zrasli za 0,7 % BDP), v veliki meri povezanih s povečanimi subvencijami za kmete, nadomestilom za izgubo prihrankov v rubljih in odškodninskimi načrti za nepremičnine ter pokojninsko reformo. Javne bruto investicije v osnovna sredstva bodo po pričakovanjih občutno zrasle za 1 % BDP v prvih dveh letih programa, toda po napovedih naj bi leta 2007 spet upadle na 3,1 % BDP; tako bodo ostale približno 0,2 odstotni točki nad začetno ravnijo iz leta 2003.

Zdi se, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, odraža precej ugodna predvidevanja rasti. Malo preveč optimistična se zdi zlasti stopnja napovedane rasti za leto 2005, ki je bila popravljena navzgor s 6,5 % v predpristopnem gospodarskem programu iz leta 2003 na 7,3 % v konvergenčnem programu. Čeravno nekoliko previdnejši v prvih letih programa, se napovedan razvoj rasti v srednjeročnem obdobju še vedno zdi razmeroma optimističen. Napovedi inflacije se zdijo realistične.

Programski cilji glede javnofinančnega primanjkljaja so (za vsako leto) pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Vseeno niso skladne z uravnoteženim proračunskim stanjem v času trajanja programa. Razen tega proračunska usmeritev iz programa vsaj v prvih letih programa ne bo omogočila zadostne varnostne rezerve v primeru presega praga primanjkljaja (3 % BDP) v okviru običajnih makroekonomskih nihanj. Proračunski rezultat bi bil lahko slabši od napovedanega. Zlasti zgoraj poudarjena neugodna makroekonomska tveganja in pretekle izkušnje s prekoračitvami odhodkov kot odgovor na realizacije prihodkov, ki so bile boljše od napovedanih, predstavljajo tveganje za načrtovane proračunske cilje.

V luči te ocene, če se v programu predvidene stopnje rasti uresničijo, se Litvi priporoča, da naj izvede napredek v smeri uravnoteženega proračunskega stanja, zlasti ob upoštevanju primanjkljaja na tekočem računu in pritiskov domačega povpraševanja. Poleg tega se Litvo opominja, naj strogo izvaja proračun, da bo zmanjšala tveganje za prekoračitev referenčne vrednosti 3 % v letu 2004. Na koncu se litvanske oblasti spodbuja, naj prihodke, ki so boljši od napovedanih, uporabijo za zmanjšanje primanjkljaja.

Litva ima razmeroma dobre možnosti, da bo uspešno rešila problem proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, čeprav dolgoročno lahko pride do manjših tveganj. Izvaja se vrsta ukrepov za izboljšanje količnika starostne odvisnosti in posodobitve pokojninskega sistema in sistema socialne varnosti, s katerimi se bo izboljšala dolgoročna vzdržnost javnih financ. Vseeno obstajajo tveganja, ki so povezana s kratkoročnimi stroški pokojninske reforme in reforme zdravstvenega varstva ter neplačanimi nepredvidenimi obveznostmi. Zagotovitev primernega primarnega presežka je bistvenega pomena za zagotavljanje vzdržne osnove javnih financ.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Litve

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	9,0	7,0	7,3	6,6	6,3
Rast zaposlenosti (%)	2,0	0,7	1,0	0,2	0,2
HICP inflacija (%)	– 1,2	0,9	2,0	2,1	2,5
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 1,7	– 2,7	– 2,5	– 1,8	– 1,5
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	21,5	22,4	22,2	21,4	21,0

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/11

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Madžarske, 2004–2008

(2004/C 320/06)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Madžarske, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2008. Program se v veliki meri sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

Proračunska strategija, ki je podlaga programa, stremi k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2008, pri tem pa bo istočasno zmanjšala breme javnega sektorja za gospodarstvo. V ta namen program za njegovo prvo leto predvideva konsolidacijo javnofinančnega primanjkljaja s 5,9 % BDP leta 2003 na 4,6 % BDP leta 2004, temu pa bodo sledila letna prilagajanja za pol odstotne točke BDP (4,1 % BDP leta 2005, 3,6 % leta 2006, 3,1 % leta 2007 in 2,7 % BDP leta 2008). Ti cilji vključujejo vpliv pokojninske reforme, ki se bo s 0,7 % BDP leta 2003 dvignil na 0,9 % leta 2008. Konsolidacija temelji na odhodkih, podprta pa je s strukturnimi reformami, pretežno na področju javne uprave, zdravstva in izobraževanja. Vendar pa je treba te reforme še določiti in izvesti. Padec stopnje vseh odhodkov bi skupaj s pomočjo finančnih sredstev EU omogočil dvig deleža javnih investicij v BDP. Istočasno se načrtuje zmanjšanje celotne davčne obremenitve z 39 % na 37 % BDP.

Program vsebuje dva različna scenarija makroekonomskih in proračunskih napovedi: „osnovni“ scenarij in „optimistični“ scenarij. Osnovni scenarij naj bi veljal kot referenčni scenarij za oceno proračunskih napovedi, ker odraža bolj verodostojna predvidevanja rasti realne rasti BDP, za približno 3,5 - 4 % v letih 2004 in 2005, temu pa sledi do določene mere optimistična napoved dviga stopnje rasti za približno pol odstotne točke letno do leta 2008. Napoved hitre dezinflacije po letu 2004, ko se bo dvigovanje posrednih davkov končalo, se zdi v veliki meri realistična, glede na dejstvo, da se realna rast plač zaradi uskladitve s produktivnostjo občutno umirja.

Program predvideva, da se bo javnofinančni primanjkljaj spustil pod 3 % referenčne vrednosti BDP šele leta 2008. V programu predvideno zmanjšanje primanjkljaja se zdi dosegljivo. Vendar pa dejstvo, da se bo primanjkljaj po načrtih spustil pod 3 % BDP šele leta 2008, pa še takrat le tik pod mejo, ter da znaten delež prilagoditve prihaja iz zmanjšanja bremena obrestne mere, povzročata zaskrbljenost. Tveganja glede proračunskega rezultata izvirajo iz možnosti, da se bo v skladu s preteklimi izkušnjami s prekoračitvami odhodkov rast izkazala za nižjo od napovedane, ter iz pomanjkanja informacij o predvidenih ukrepih za zmanjšanje odhodkov v zadnjih letih programa. Uresničitev predvidene prilagoditve v prvem letu programa je ključnega pomena za verodostojnost strategije prilagajanja; v primeru neuspeha bi lahko bila ogrožena celotna pot prilagoditve. Ker proračunska usmeritev iz programa morda ne bo zadoščala za zmanjšanje primanjkljaja pod prag 3 % BDP do konca programskega obdobja, je treba izkoristiti vse priložnosti za pospešitev trajne fiskalne prilagoditve. Hkrati napovedani javnofinančni saldi v precejšnji meri odražajo izvajanje intenzivnega programa javnih investicij, ki bo delež javnih investicij v BDP dvignil s 4 % BDP v letu 2004 na 5,5 % BDP leta 2008.

Potem ko bo delež javnega dolga leta 2004 dosegel skoraj 60 % BDP, se bo po napovedi iz programa do leta 2008 znižal na 54 % BDP. To bi bilo v skladu z načrtovano proračunsko prilagoditvijo, koristi pa bodo tudi od napovedanega padca obrestnih obremenitev in uskladitve negativnega pretoka zalog. Medtem ko se to zdi verjetno, je pozitivni razvoj morda lahko ogrožen zaradi obrestnih mer, ki bi upadale počasneje od napovedi.

Kar se tiče dolgoročne vzdržnosti se Madžarska sooča z manjšim tveganjem proračunske neuravnoteženosti zaradi napovedanih stroškov v zvezi s staranjem prebivalstva. Pokojninska reforma iz leta 1998, ki je vzpostavila progresivni tristebrni pokojninski sistem, vključno s spremembami parametrov dokladnega stebra oziroma prvega stebra (npr. višanje upokojitvene starosti in uskladitev pokojnin), je sicer ublažila tveganja za dolgoročno proračunsko neravnovesje, ni pa jih popolnoma odpravila. Zagotovitev ustreznega primarnega presežka v srednjeročnem obdobju je skupaj z izvajanjem ukrepov za nadaljnjo zaustavitev dviga stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, zlasti z zdravstvenim varstvom, ključnega pomena za doseg vzdržne osnove javnih financ.

Na podlagi priporočil Komisije in v skladu s členom 104(6) Pogodbe je Svet 5. julija 2004 sklenil, da ima Madžarska čezmerni javnofinančni primanjkljaj in skladno s členom 104(7) pripravil priporočila s strateškimi nasveti za Madžarsko z namenom, da se to stanje odpravi.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Madžarske

	2003	2004	2005	2006	2007	2008
Realna rast BDP (%)	2,9	3,3-3,5	3,5-4	ca. 4	4-4,5	4,5-5
Rast zaposlenosti (%)	1,0	0-0,5	0,5-1	ca. 1	ca. 1	ca. 1,5
HICP inflacija (%)	4,7	ca. 6,5	ca. 4,5	ca. 4	ca. 3,5	ca. 3
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 5,9	– 4,6	– 4,1	– 3,6	– 3,1	– 2,7
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	59,1	59,4	57,9	56,8	55,6	53,7

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/13

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Malte, 2004–2007

(2004/C 320/07)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Malte, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007. Program se le delno sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Zlasti podatki o BDP in njegovih sestavnih delih še niso popolnoma usklajeni s standardi ESA95. To ovira primerjavo med različnimi deli programa.

Proračunska strategija, ki je podlaga programa, stremi k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP že do leta 2006, z naslednjimi vmesnimi cilji: 5,2 % BDP leta 2004, 3,7 % BDP leta 2005 in 2,3 % BDP leta 2006, tako da bo na koncu programskega obdobja padel na 1,4 % BDP. Program napoveduje občutno izboljšanje primarnega salda, ki naj bi se po pričakovanjih iz primanjkljaja 1,4 % BDP leta 2004 spremenil v presežek 2,2 % v letu 2007. Vzporedno program za leto 2005 predvideva preobrat trenda rastočega deleža javnega dolga v BDP, ki bo tako na koncu programskega obdobju padel na 70,4 %.

Proračunsko strategijo podpira sveženj ukrepov za nadzor in racionalizacijo porabe ter, kar se tiče prihodkov, za izogibanje davčnim utajam. Učinki ukrepov, potrebnih za doseg ciljev, v programu niso v celoti vrednostno opredeljeni. Kar se tiče odhodkov, se bo sedanja poraba po napovedih zmanjšala za 3 odstotne točke BDP, in sicer z zadrževanjem rasti plač v javnem sektorju in drugih sedanjih odhodkov, prestrukturiranjem podjetij javnega sektorja in postopnim zmanjševanjem subvencij za ladjedelniško industrijo. Po pričakovanjih naj bi v času trajanja programa za več kot 2,5 odstotne točke BDP upadli tudi odhodki za investicije, saj so trenutno v teki enkratni projekti, ki bodo kmalu zaključeni. Vendar pa bodo javne investicije ostale nad 4 % BDP.

Na podlagi trenutno dostopnih informacij se zdi, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, odraža verjetna predvidevanja rasti. Vendar pa zaradi možne previsoke ocenitve nominalnega BDP na osnovi ESA95 in izpostavljenosti malteškega gospodarstva zunanjim šokom obstaja še nekaj negotovosti.

Čeprav program predvideva zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno vrednostjo 3 % v letu 2006, nato pa nadaljnje upadanje, bi bili ti cilji lahko neskladni z uravnoteženim proračunskim stanjem v času trajanja programa.

Pot konsolidacije predvideva drastično zmanjšanje primanjkljaja, ki se glede na manevrski prostor zaradi zaključka nekaterih investicijskih projektov zdi uresničljivo. Vseeno pa uresničitev te poti konsolidacije od malteških oblasti zahteva odločna prizadevanja. Poleg tega nedavna revizija realne rasti BDP za leto 2003 morda kaže na nevarnost za obrat navzdol.

Zato proračunska usmeritev iz programa morda ne bo zadostna za zmanjšanje primanjkljaja pod prag 3 % BDP do leta 2006. Tudi gibanje deleža javnega dolga bo zaradi omenjene nevarnosti za obrat navzdol morda manj ugodno od napovedi.

Kar se tiče dolgoročne vzdržnosti se Malta sooča z nevarnostjo proračunske neuravnoteženosti zaradi napovedanih stroškov v zvezi s staranjem prebivalstva. Zagotovitev ustreznega primarnega presežka v srednjeročnem obdobju je skupaj z izvajanjem dodatnih ukrepov za zaustavitev dviga stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva (zlasti z zdravstvenim varstvom), ključnega pomena za doseg vzdržne osnove javnih financ.

Na podlagi priporočil Komisije in v skladu s členom 104(6) Pogodbe je Svet 5. julija 2004 sklenil, da ima Malta čezmerni javnofinančni primanjkljaj in skladno s členom 104(7) pripravil priporočila s strateškimi nasveti za Malto z namenom, da se to stanje odpravi.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Malte

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	– 1,7	1,1	1,7	2,1	2,1
Rast zaposlenosti (%)	– 0,8	0,8	0,7	0,7	0,7
RPI inflacija - glede na indeks cen življenjskih potrebščin (%)	1,3	3,4	2,1	2,1	2,1
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 9,7	– 5,2	– 3,7	– 2,3	– 1,4
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	72,0	72,1	72,4	70,5	70,4

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/15

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Poljske, 2004–2007

(2004/C 320/08)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Poljske, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007. Program se le delno sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“ ter s standardi ESA 95.

Proračunska strategija, ki je podlaga programa, stremi k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2007 (z naslednjimi vmesnimi letnimi cilji: 5,7 % BDP leta 2004, 4,2 % BDP leta 2005, 3,3 % BDP leta 2006 in 1,5 % leta 2007) in ohranjanju deleža dolga pod 60 % BDP. V ta namen program vključuje obsežen sklop ukrepov (t.i. Hausnerjev načrt), ki ga je vlada potrdila januarja 2004, in bo v primeru popolnega izvajanja uspel kumulativno popraviti primanjkljaj za 5,3 % BDP z dodatnimi prihodki in prihranki pri odhodkih med 2005 in 2007 (3,3 % BDP na socialnem področju in 2 % BDP v javni upravi in državnih podjetjih). Uresničitev cilja primanjkljaja je odvisna tudi od napovedane visoke rasti skozi celotno programsko obdobje.

Na podlagi trenutno dostopnih informacij se zdi, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, odraža precej ugodna predvidevanja rasti. Če se zdi napoved rasti za 5 % v letih 2004 in 2005 verjetna in bi bila leta 2004 lahko celo presežena, pa razvoj v programu napovedane rasti v srednjeročnem obdobju, tj. pospešitev rasti BDP na 5,6 % v letih 2006 in 2007, odraža precej optimistična predvidevanja tako glede zasebne potrošnje kot investicij. V zvezi s tem so za uresničitev napovedane krepitve rasti ključnega pomena popolna izvedba Hausnerjevega načrta in posledično zmanjšanje davčnih negotovosti. Napoved inflacije se na splošno zdi realistična.

Program napoveduje, da se bo javnofinančni primanjkljaj spustil pod referenčno vrednost 3 % BDP leta 2007. Programski cilji so povezani kar z nekaj tveganji. Poleg zgoraj omenjenih negativnih makroekonomskih tveganj obstaja tudi negotovost glede izvajanja predvidenih ukrepov; ne le, da se bo načrtovana prilagoditev uresničila šele na koncu programskega obdobja, temveč je tudi delno neusklajena s Hausnerjevim načrtom. Na koncu, kot posledica nedavne odločitve Eurostata o razvrstitvi financirane pokojninske sheme, bo načrtovane številke primanjkljaja morda treba popraviti navzgor za 1,6 odstotne točke BDP. Zato proračunska usmeritev iz programa morda ne bo zadostna za zmanjšanje primanjkljaja pod prag 3 % BDP v obdobju trajanja programa.

Po programskih napovedih naj bi se med leti 2003 in 2007 stopnja dolga povečala za 7 odstotnih točk BDP, dviganje pa se bo zaustavilo šele v zadnjem letu programa. Gibanje stopnje dolga bo zaradi tveganj v zvezi z zgoraj omenjenimi rezultati primanjkljaja in precejšnjimi nejasnostmi glede izvedbe načrtovanih privatizacijskih postopkov verjetno manj ugodno od napovedanega.

Kar se tiče dolgoročne vzdržnosti se Poljska sooča z nevarnostjo proračunske neuravnoteženosti zaradi pričakovanih stroškov v zvezi s staranjem prebivalstva. Pokojninska reforma iz leta 1999, ki je vzpostavila progresivni tristebrni pokojninski sistem, vključno s spremembami parametrov dokladnega stebra - prvega stebra (npr. omejitev možnosti za predčasno upokojitev), je sicer ublažila tveganja za dolgoročno proračunsko neravnovesje, ni pa jih popolnoma odpravila. Zagotovitev ustreznega primarnega presežka v srednjeročnem obdobju je skupaj z izvajanjem ukrepov za zaustavitev primanjkljaja pokojninskega sistema, omejitev zadolževanja državnih podjetij in sistema zdravstvenega varstva ter strukturnimi reformami za povečano sodelovanje delavcev bistvenega pomena za doseg vzdržne osnove javnih financ.

Na podlagi priporočil Komisije in v skladu s členom 104(6) je Svet 5. julija 2004 sklenil, da ima Poljska čezmerni javnofinančni primanjkljaj in skladno s členom 104(7) pripravil priporočila s strateškimi nasveti za Poljsko z namenom, da se to stanje odpravi.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Poljske

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	3,7	5,0	5,0	5,6	5,6
Rast zaposlenosti (%)	– 2,3	– 0,2	1,0	1,8	2,5
HICP inflacija (%)	0,8	2,2	2,8	< 3	< 3
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 4,1	– 5,7	– 4,2	– 3,3	– 1,5
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	45,3	49,0	51,9	52,7	52,3

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/17

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Slovenije, 2004–2007

(2004/C 320/09)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Slovenije, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007. Program se v veliki meri sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

Proračunska strategija, ki je podlaga programa, stremi k dosegu zdravih javnih financ, kot je opredeljeno s stanjem uravnoteženega proračuna. V ta namen namerava program v obdobju, ki ga zajema, postopno zmanjšati javnofinančni primanjkljaj, kar je v skladu z znižanjem stopenj prihodkov in primarnih odhodkov, slednje z omejitvijo obveznih odhodkov. Glede na pot prilagoditve se bo primanjkljaj v naslednjih štirih letih prepolovil in bo leta 2007 padel tik pod 1 %. Ob usmerjanju politike proti postopnemu znižanju strukturnega primanjkljaja bodo v primeru neugodnih gospodarskih razmer organi dovolili uporabo - čeprav omejeno - avtomatičnih fiskalnih stabilizatorjev.

Zdi se, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa od leta 2005 dalje, odraža verodostojna predvidevanja rasti, pri čemer naj bi napovedana realna rast BDP rahlo presegla potencialni proizvod. Ne glede na to je predvidena rast za leto 2004 precej optimistična. Napoved inflacije za leto 2004 se glede na trenutne ocene zdi na spodnji meji, a je realistična, če bodo gospodarske politike tudi v nadaljevanju usklajene z namenom trajnega znižanja inflacije.

Po rahlem zvišanju na 1,9 % BDP leta 2004, ki mu bo sledilo postopno znižanje na 0, 9 % BDP leta 2007, bo javnofinančni primanjkljaj po predvidevanjih vsako leto ostal pod 3 % referenčne vrednosti BDP. Proračunski cilji iz programa niso zadostni za izpolnitev srednjeročnega cilja uravnoteženega proračuna iz Pakta za stabilnost in rast; hitrost fiskalne konsolidacije je precej počasna, srednjeročni cilj pa bi se na ta način lahko dosegel šele ob zaključku programa. Poleg tega bi bil lahko proračunski rezultat slabši od napovedanega, zlasti ob upoštevanju makroekonomskih tveganj, povezanih z zgoraj omenjeno optimistično oceno rasti za leto 2004. Povrh tega je fiskalna konsolidacija preložena na zadnja leta programa. Iz tega razloga proračunska usmeritev iz programa morda ne bo omogočila zadostne varnostne rezerve v primeru presega praga primanjkljaja 3 % BDP v okviru običajnih makroekonomskih nihanj, zlasti v prvih letih programa.

Bruto javni dolg je razmeroma nizek in bo takšen ostal tudi v prihodnje. Po povišanju na 29, 5 % BDP leta 2005 naj bi delež dolga po pričakovanjih leta 2007 ponovno upadel na 28, 4 % BDP. Kar se tiče dolgoročne vzdržnosti se Slovenija sooča z nevarnostjo proračunske neuravnoteženosti zaradi stroškov v zvezi s staranjem prebivalstva. Temeljito izvajanje pokojninske reforme, vzpostavitev stabilnega sistema zdravstvenega varstva in zagotavljanje ustreznega primarnega presežka so ključnega pomena za vzpostavitev vzdržne osnove javnih financ.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Slovenije

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	2,3	3,6	3,7	3,8	3,9
Rast zaposlenosti (%)	– 0,2	0,4	0,6	0,6	0,7
HICP inflacija (%)	5,7	3,3	3,0	2,7	2,6
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 1,8	– 1,9	– 1,8	– 1,5	– 0,9
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	28,6	29,1	29,5	29,4	28,4

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/19

MNENJE SVETA

z dne 5. julija 2004

o konvergenčnem programu Slovaške, 2004–2007

(2004/C 320/10)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1), zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 5. julija 2004 preučil konvergenčni program Slovaške, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2007 in poleg tega vključuje tudi okvirne napovedi do leta 2010. Program se v veliki meri sklada z zahtevami po podatkih iz pregledanega in popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

Proračunska strategija, ki je podlaga za program, stremi k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja s 3,6 % BDP leta 2003 na 3 % BDP do leta 2007, da bo izpolnila maastrichtsko merilo o primanjkljaju, in sicer z naslednjimi vmesnimi cilji: 4 % BDP leta 2004, 3,9 % BDP leta 2005 in 3,9 % BDP leta 2006. Primanjkljaj naj bi se po pričakovanjih zmanjšal zlasti v letu 2007.

Program predvideva prilagoditev, ki temelji na zmanjšanju primarnih odhodkov za 1,5 odstotne točke BDP. Ta zmanjšanja so v veliki meri podprta s strukturnimi reformami, pretežno s področja zdravstva in socialne zaščite, ki so večinoma že sprejete in v veljavi. Reforme odhodkov spadajo v okvir paketa davčnih reform, po pričakovanjih v osnovi nevtralnega do prihodkov (v veljavi od začetka leta 2004); davčne reforme v svojem bistvu namreč predstavljajo premik davčne obremenitve od neposredne k posredni obdavčitvi. Poleg tega bo leta 2005 uveden financirani/drugi pokojninski steber, ki vodi do zmanjšanja državnih prihodkov; po ocenah bo leta 2005 predstavljal pol odstotne točke BDP, na koncu programskega obdobja pa bo zrasel na eno odstotno točko BDP.

Na podlagi trenutno dostopnih informacij se zdi, da makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, odraža verjetna predvidevanja rasti, tj. rast nekoliko nad 4 % v letih 2004 in 2005 in pospešitev rasti na skoraj 5 % v letih 2006 in 2007 – zaradi nadaljnje krepitve izvoza kot posledice z neposrednimi tujimi investicijami (FDI) povezanega povečanja izvoznih sposobnosti. Glede na še vedno zelo visoko stopnjo brezposelnosti na Slovaškem bo napovedani padec brezposelnosti zahteval neprekinjeno učinkovito izvajanje politik, ki se ukvarjajo s strukturnimi problemi, globoko zakoreninjenimi v trgu dela. Napoved hitre dezinflacije po letu 2004, ko se bosta iztekla prilagoditev nadzorovanih cen in dvigovanje posrednih davkov, je uresničljiva, če bodo učinki drugega kroga pod strogim nadzorom. Zlasti gibanja plač, vključno z javnim sektorjem, ne smejo voditi pretekla gibanja inflacije.

Program predvideva, da se bo javnofinančni primanjkljaj spustil pod 3 % referenčne vrednosti BDP leta 2007, nato pa bo še upadel. Zaradi domneve o zelo močni rasti slovaškega gospodarstva se obseg in pot zmanjšanja primanjkljaja ne zdita preveč ambiciozna. Vseeno je treba zlasti upoštevati naslednje dejavnike: napovedano zmanjšanje primarnih odhodkov, padec prihodkov zaradi pokojninske reforme in (delno enkratno) prilagoditev, doseženo leta 2003. Proračunska usmeritev iz programa se zdi zadostna za zmanjšanje primanjkljaja do praga 3 % BDP do konca programskega obdobja. Tveganja v zvezi s proračunskimi napovedmi skozi celotno obdobje programa se zdijo v veliki meri uravnotežena. Za leto 2004 so precej ugodna, saj se bo primanjkljaj po napovedih povečal le malenkostno. Zdi se, da je največ negativnih tveganj na področju odhodkov, povezana pa so predvsem z zamujanjem predlaganih dodatnih zdravstvenih reform in odsotnostjo dodatne racionalizacije javnega sektorja.

Izpolnitev ciljev glede primanjkljaja bo odvisna od spretnosti vlade pri nadzoru primarnih odhodkov, k temu pa bo pripomogla tudi določitev zgornje meje odhodkov srednjeročnega obdobja. Če bodo izvajane strukturne reforme omogočile višjo rast od pričakovane v konvergenčnem programu iz maja 2004, je treba to priložnost izrabiti za pospešitev davčne prilagoditve, zlasti z namenjanjem vseh prihodkov, ki so višji od predvidenih v proračunu, za hitrejše zmanjševanje primanjkljaja. Poleg povečanja možnosti za čim hitrejše zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP oziroma najkasneje do leta 2007 bo to olajšalo pot za izpolnitev drugega velikega programskega fiskalnega cilja, tj. uravnoteženega strukturnega proračunskega stanja ali proračunskega presežka prej kot pred letom 2010, kot predvideva program, in za pridobitev zadostne varnostne rezerve proti prekoračitvi referenčne vrednosti za merilo primanjkljaja iz Pogodbe 3 % BDP znotraj običajnih makroekonomskih nihanj. To naj bi omogočilo tudi boljšo osnovo za obvladovanje možnih bliskovitih in obsežnih pritokov kapitala.

Program napoveduje zvišanje deleža dolga med leti 2003 in 2005 za dve in pol odstotni točki na 46,4 % in ponoven padec na 45,5 % do leta 2007. Slovaška se zdi razmeroma dobro pripravljena na problem proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Dolgoročna vzdržnost je odvisna od strogega izpolnjevanja ciljev, povezanih s fiskalno konsolidacijo, in celotne izvedbe predvidenih politik. Demografske predpostavke, na katerih temeljijo programske napovedi, zlasti glede stopnje rodnosti, so lahko nekoliko optimistične. Glavna tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo izhajajo iz pomanjkanja ali zamude pri izvajanju reform ali iz nazadovanja pri reformah, ki se že izvajajo.

Na podlagi priporočil Komisije in v skladu s členom 104(6) Pogodbe je Svet 5. julija 2004 sklenil, da ima Slovaška čezmerni javnofinančni primanjkljaj in skladno s členom 104(7) pripravil priporočila s strateškimi nasveti za Slovaško z namenom, da se to stanje odpravi.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Slovaške

	2003	2004	2005	2006	2007
Realna rast BDP (%)	4,2	4,1	4,3	5,0	4,7
Rast zaposlenosti (%)	1,8	0,5	0,6	0,6	0,9
HICP inflacija (%)	8,5	8,1	4,0	2,9	2,5
Dejanski javnofinančni saldo (% BDP)	– 3,6	– 4,0	– 3,9	– 3,9	– 3,0
Stanje javnega bruto dolga (% BDP)	42,8	45,1	46,4	46,1	45,5

(1) UL L209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, ki se omenjajo v tem besedilu, se nahajajo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/22

Menjalni tečaji eura (1)

23. decembra 2004

(2004/C 320/12)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3456
JPY	japonski jen	139,88
DKK	danska krona	7,4376
GBP	funt šterling	0,70130
SEK	švedska krona	9,0275
CHF	švicarski frank	1,5443
ISK	islandska krona	83,82
NOK	norveška krona	8,2825
BGN	lev	1,9559
CYP	ciprski funt	0,5789
CZK	češka krona	30,600
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	245,88
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6916
MTL	malteška lira	0,4332
PLN	poljski zlot	4,0720
ROL	romunski leu	38 160
SIT	slovenski tolar	239,79
SKK	slovaška krona	38,810
TRL	turška lira	1 856 190
AUD	avstralski dolar	1,7580
CAD	kanadski dolar	1,6656
HKD	hongkonški dolar	10,4706
NZD	novozelandski dolar	1,8870
SGD	singapurski dolar	2,2048
KRW	južnokorejski won	1 413,62
ZAR	južnoafriški rand	7,6000

(1)

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/23

Povzetek odločb Skupnosti o dovoljenjih za promet z zdravili od 15. novembra 2004 do 15. decembra 2004

(Objavljeno na podlagi člena 12 oziroma člena 34 Uredbe Sveta (EGS) št. 2309/93 (1))

(2004/C 320/13)

—

Izdaja dovoljenja za promet (člen 12 Uredbe (EGS) št. 2309/93): odobrena

Datum odločbe	Ime zdravila	Imetnik dovoljenja za promet	Številka vpisa v register Skupnosti	Datum priglasitve
16.11.2004	Xagrid	Shire Pharmaceutical Contracts Ltd, Hampshire International Business Park, Chineham, Basingstoke, Hampshire RG24 8EP, United Kingdom	EU/1/04/295/001	18.11.2004

—

Sprememba dovoljenja za promet (člen 12 Uredbe (EGS) št. 2309/93): odobrena

Datum odločbe	Ime zdravila	Imetnik dovoljenja za promet	Številka vpisa v register Skupnosti	Datum priglasitve
16.11.2004	Tamiflu	Roche Registration Limited, 40 Broadwater Road, Welwyn Garden City, Hertfordshire, AL7 3AY, United Kingdom	EU/1/02/222/001	18.11.2004
17.11.2004	Trizivir	Glaxo Group Ltd, Greenford, Middlesex, UB6 0NN, United Kingdom	EU/1/00/156/001-003	19.11.2004
17.11.2004	Targretin	Ligand Pharmaceuticals UK Ltd, Innovis House, 108 High Street, Crawley, West Sussex, RH10 1BB, United Kingdom	EU/1/01/178/001	19.11.2004
25.11.2004	Bextra	Pharmacia-Pfizer EEIG, Sandwich, Kent, CT13 9NJ, United Kingdom	EU/1/02/239/001-024	29.11.2004
25.11.2004	ReFacto	Wyeth Europa Ltd, Huntercombe Lane South, Taplow, Maidenhead, Berkshire, SL6 0PH, United Kingdom	EU/1/99/103/001-004	29.11.2004
30.11.2004	Xigris	Eli Lilly Nederland BV, Grootslag 1-5, 3991 RA Houten, Nederland	EU/1/02/225/001-002	2.12.2004
30.11.2004	Tracleer	Actelion Registration Ltd, BSI Building, 13th Floor, 389 Chiswick High Road, London W4 4AL, United Kingdom	EU/1/02/220/001-005	2.12.2004
30.11.2004	Cialis	Lilly ICOS Limited, St Bride's House, 10 Salisbury Square, London, EC4Y 8EH, United Kingdom	EU/1/02/237/001 EU/1/02/237/005	2.12.2004
1.12.2004	Micardis	Boehringer Ingelheim International GmbH, Binger Strasse 173, D-55216 Ingelheim am Rhein	EU/1/98/090/001-014	3.12.2004
6.12.2004	Integrilin	Glaxo Group Ltd, Berkeley Avenue, Greenford, Middlesex, UB6 0NN, United Kingdom Schering Plough Europe, Rue de Stalle 73, B-1180 Bruxelles, Stallestraat 73, B-1180 Brussel	EU/1/99/109/001-002	8.12.2004
6.12.2004	Epivir	Glaxo Group Ltd, Greenford Road, Greenford, Middlesex, UB6 0NN, United Kingdom	EU/1/96/015/001-005	8.12.2004
6.12.2004	Dynastat	Pharmacia Europe EEIG, Sandwich, Kent, CT13 9NJ, United Kingdom	EU/1/02/209/001-008	8.12.2004
6.12.2004	Sustiva	Bristol-Myers Squibb Pharma EEIG, 141-149 Staines Road, Hounslow, TW3 3JA, United Kingdom	EU/1/99/110/001-009	8.12.2004
6.12.2004	NutropinAq	IPSEN Limited, 190 Bath Road, Slough, Berkshire, SLI 3XE, United Kingdom	EU/1/00/164/001-005	8.12.2004
6.12.2004	Strocrin	Merck Sharp & Dohme Ltd, Hertford Road, Hoddesdon, Hertfordshire, EN11 9BU, United Kingdom	EU/1/99/111/001-009	8.12.2004
6.12.2004	Dynastat	Pharmacia Europe EEIG, Sandwich, Kent, CT13 9NJ, United Kingdom	EU/1/02/209/001-008	8.12.2004
6.12.2004	Panretin	Ligand Pharmaceuticals UK Ltd, Innovis House, 108 High Street, Crawley, West Sussex, RH10 1BB, United Kingdom	EU/1/00/149/001	8.12.2004
6.12.2004	Arava	Aventis Pharma Deutschland GmbH, D-65926 Frankfurt am Main	EU/1/99/118/001-010	8.12.2004
6.12.2004	Viread	Gilead Sciences International Limited, Cambridge, CB1 6GT United Kingdom	EU/1/01/200/001	8.12.2004
6.12.2004	Rayzon	Pharmacia Europe EEIG, Sandwich, Kent, CT13 9NJ, United Kingdom	EU/1/02/210/001-008	8.12.2004
6.12.2004	Rayzon 6m	Pharmacia Europe EEIG, Sandwich, Kent, CT13 9NJ, United Kingdom	EU/1/02/210/001-008	8.12.2004
7.12.2004	Kinzalmono	Bayer AG, D-51368 Leverkusen	EU/1/98/091/001-014	9.12.2004
7.12.2004	Micardis	Boehringer Ingelheim International GmbH, Binger Strasse 173, D-55216 Ingelheim am Rhein	EU/1/98/090/001-014	10.12.2004
7.12.2004	Pritor	Glaxo Group Ltd, Greenford, Middlesex, UB6 0NN, United Kingdom	EU/1/98/089/001-016	9.12.2004

—

Preklic dovoljenja za promet (člen 12 Uredbe (EGS) št. 2309/93)

Datum odločbe	Ime zdravila	Imetnik dovoljenja za promet	Številka vpisa v register Skupnosti	Datum priglasitve
8.12.2004	Venvia	SmithKline Beecham plc, New Horizons Court, Brentford, Middlesex, United Kingdom TW8 9EP	EU/1/00/138/001-012	10.12.2004
7.12.2004	Nyracta	SmithKline Beecham plc, New Horizons Court, Brentford, Middlesex, United Kingdom TW8 9EP	EU/1/00/139/001-012	9.12.2004

—

Sprememba dovoljenja za promet (člen 34 Uredbe (EGS) št. 2309/93): odobrena

Datum odločbe	Ime zdravila	Imetnik dovoljenja za promet	Številka vpisa v register Skupnosti	Datum priglasitve
25.11.2004	Nobivac Bb	Intervet International BV, Wim de Körverstraat 35, 5831 AN Boxmeer, Nederland	EU/2/02/034/001	29.11.2004
25.11.2004	Halocur	Intervet International BV, Wim de Körverstraat 35, 5831 AN Boxmeer, Nederland	EU/2/99/013/001-002	29.11.2004
7.12.2004	Stronghold	Pfizer Ltd, Ramsgate Road, Sandwich, Kent, CT13 9NJ, United Kingdom	EU/2/99/014/001-012	10.12.2004
7.12.2004	Oxyglobin	Biopure Netherlands BV, Prinses Irenestraat 59, 1077 WV Amsterdam, Nederland	EU/2/99/015/001	9.12.2004

(1) UL L 214, 24.8.1993, str. 1.

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/26

Predhodna priglasitev koncentracije

(Št. primera COMP/M.3519 – Electra/ThyssenKrupp Fahrzeugguss)

Primer za poenostavljeni postopek

(2004/C 320/14)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 16. decembra 2004 je Komisija prejela priglasitev predlagane koncentracije po členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Electra European Fund LP (Guernsey) prevzema v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta nadzor nad ThyssenKrupp Rautenbach Catings GmbH in ThyssenKrupp Aluminium-Technik, z izjemo španske hčerinske družbe ThyssenKrupp Guss S.A., skupaj ThyssenKrupp Fahrzeugguss business Group („TKFG“, Nemčija), trenutno pod nadzorom ThyssenKrupp Automotive AG Group, na podlagi nakupa delnic.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za Electra Group: družba za naložbe zasebnega lastniškega kapitala;

—	za TKFG: razvoj, proizvodnja in oskrba z litimi deli iz lahkih kovin za avtomobilsko industrijo.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v obseg Uredbe (ES) št. 139/2004, vendar končna odločitev o tem še ni podana. Na podlagi obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih koncentracij po Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta primer primeren za obravnavo po postopku, določenem v obvestilu.

Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlaganega postopka.

Komisija mora prejeti pripombe najkasneje v 10 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (št. faksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.3519 – Electra/ThyssenKrupp Fahrzeugguss na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition,

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) Dostopno na spletni strani DG COMP:

http://europa.eu.int/comm/competition/mergers/legislation/consultation/simplified_tru.pdf.

24.12.2004

Uradni list Evropske unije

C 320/29

Obvestilo v skladu s členom 12 § 5a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, v zvezi z informacijami carinskih organov držav članic glede uvrščanja blaga v carinsko nomenklaturo

(2004/C 320/18)

Zavezujoča tarifna informacija preneha veljati od tega dneva dalje, če ni več v skladu z razlago carinske nomenclature, kot posledica sledečih mednarodnih tarifnih ukrepov:

Spremembe Pojasnjevalnih opomb Harmoniziranega sistema in Zbirke mnenj o uvrstitvi, katere je odobril Svet za carinsko sodelovanje (CCC doc. NC0730 – poročilo 31. seje HS Odbora, NC0796 – poročilo 32. seje HS Odbora, NC0845 – poročilo 33. seje HS Odbora):

SPREMEMBE POJASNJEVALNIH OPOMB NA PODLAGI ČLENA 8 KONVENCIJE HS IN MNENJ O UVRSTITVI, KI JIH JE IZDAL HS ODBOR SVETOVNE CARINSKE ORGANIZACIJE

31. SEJA HS ODBORA MAJA 2003 DOC. NC0730:

Spremembe Pojasnjevalnih opomb kombinirane nomenklature, navedene v Prilogi HS Konvencije

Pog. 29. Podpoglavje X. Splošno

M/3

32. SEJA HS ODBORA NOVEMBRA 2003 DOC. NC0796:

Spremembe Pojasnjevalnih opomb kombinirane nomenklature, navedene v Prilogi HS Konvencije

85.12	L/18
85.24	L/20

33. SEJA HS ODBORA MAJA 2004 DOC. NC0845:

Spremembe Pojasnjevalnih opomb kombinirane nomenklature, navedene v Prilogi HS Konvencije

25.20	M/17
26.21	M/14
29.29	M/3
29.35	M/9
34.07	M/17
Pog. 39 Splošno	M/19
39.09	M/3
39.11	M/3
40.08	M/19
Pog. 44	M/10
71.02	M/12
71.03	M/12
71.04	M/12
Pog. 84. Splošno	M/11
84.30 Pojasnjevalna opomba k tarifni podstevilki	M/11
84.42	M/13
Pog. 85. Splošno (B)	M/15
85.16	M/11
85.17	M/11
85.19	M/11

Mnenja o uvrstitvi, ki jih je odobril HS Odbor

0402.99/1	M/4
1701.91/1	M/5
1901.90/2	M/6
8471.30/1	M/7
9504.10/1	M/8

Informacije glede vsebine teh ukrepov posreduje Generalni direktorat Evropske Komisije za davčno in carinsko unijo (rue de la Loi/Wetstraat 200, B-1049 Brussels). Dostopne so tudi na spletni strani Generalnega direktorata:

http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/index_en.htm

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 320

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 47 24. december 2004

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Svet
2004/C 320/1	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Češke republike 2004–2007	1
2004/C 320/2	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Estonije, 2004–2008	3
2004/C 320/3	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Cipra, 2004–2007	5
2004/C 320/4	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Latvije, 2004–2007	7
2004/C 320/5	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Litve, 2004–2007	9
2004/C 320/6	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Madžarske, 2004–2008	11
2004/C 320/7	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Malte, 2004–2007	13
2004/C 320/8	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Poljske, 2004–2007	15
2004/C 320/9	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Slovenije, 2004–2007	17
2004/C 320/0	Mnenje Sveta z dne 5. julija 2004 o konvergenčnem programu Slovaške, 2004–2007	19
2004/C 320/1	Obvestilo	21
	Komisija
2004/C 320/2	Menjalni tečaji eura	22
2004/C 320/3	Povzetek odločb Skupnosti o dovoljenjih za promet z zdravili od 15. novembra 2004 do 15. decembra 2004(Objavljeno na podlagi člena 12 oziroma člena 34 Uredbe Sveta (EGS) št. 2309/93)	23
2004/C 320/4	Predhodna priglasitev koncentracije (Št. primera COMP/M.3519 – Electra/ThyssenKrupp Fahrzeugguss) — Primer za poenostavljeni postopek ( 1 )	26
2004/C 320/5	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.3617 – BC PARTNERS/PICARD) ( 1 )	27
2004/C 320/6	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.3606 – SIEMENS/BONUS ENERGY) ( 1 )	27
2004/C 320/7	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.3640 – BLACKSTONE/GERRESHEIMER) ( 1 )	28
2004/C 320/8	Obvestilo v skladu s členom 12 § 5a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, v zvezi z informacijami carinskih organov držav članic glede uvrščanja blaga v carinsko nomenklaturo	29

	Popravek
2004/C 320/9	Popravek razpisa za neodvisne strokovnjake za Program eTEN (2005–2006) ( UL C 283, 20.11.2004 )	31


	(1) Besedilo velja za EGP.