21.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 259/3

Objava zahteve po registraciji na podlagi člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 o zaščiti označb porekla in geografskih označb

(2004/C 259/03)

Ta objava podeljuje pravico do ugovora na podlagi členov 7 in 12d navedene uredbe. Vsak ugovor tej zahtevi mora biti poslan s posredovanjem pristojnega organa države članice, države članice STO ali tretje države, priznano v skladu s členom 12(3) v roku šestih mesecev od te objave. Spremljajoče utemeljitve za objavo so navedene spodaj in zlasti po točki 4.6 jih je treba šteti za upravičene na podlagi Uredbe (EGS) št. 2081/92.

UREDBA SVETA (EGS) št. 2081/92

„BASILICO GENOVESE“

št. ES IT/00194/17.04.2001

ZOP ( X ) ZGO ( )

Seznam se uporablja kot povzetek informacij za namen obveščanja. Za popolne informacije in zlasti za proizvajalce proizvodov, ki jih pokrivata zadevna ZOP ali ZGO, je treba poiskati pojasnila v popolni verziji specifikacij na državni ravni ali pri službah Evropske komisije (1).

1. Pristojna služba v države članice:

Naziv	:	Ministero delle Politiche Agricole e Forestali
Naslov	:	Via XX Settembre, 20 – 00187 ROMA
Tel.	:	(39-06) 481 99 68
Telefaks	:	(39-06) 42 01 31 26
E-pošta	:	qualita@politicheagricole.it

2. Vlagatelj:

2.1	:	Naziv	:	Comitato Promotore D.O.P. Basilico Genovese
2.2	:	Naslov	:	Via Gropallo n.10/5 I-16122 Genova, Tel. (39-10) 87 62 72
2.3	:	Sestava	:	Proizvajalci/predelovalci (x) drugo ( )

3.	Tip proizvoda: Razred 1.6 – Sveže sadje in zelenjava.

4. Opis Specifikacij:

(Povzetek zahtev iz člena 4(2))

4.1 Ime:: „Basilico Genovese“

4.2 Opis:: Sveža cela rastlina ustreza avtohtonim ekotipom ali izborom vrste „Ocimum basilicum L.“.

Glavne lastnosti rastline so

rastlina je srednje do zelo visoka, razvejane ali valjaste rasti,

po gostoti listja se uvršča v srednje razrede (srednje nizka, srednje, srednje visoka),

listi so elipsaste oblike,

mehurjavosti stebla in zarez robov ni oz. so zelo šibki ali šibki,

površina lista je ploščata ali izbočena,

aroma mete je popolnoma odsotna,

rastlina ima močan in značilen vonj.

4.3 Geografsko območje:: Geografsko območje, na katerem se prideluje „Basilico Genovese“, je omejeno samo na tirensko pobočje upravnega območja dežele Ligurije, meje pa potekajo po razvodju. Predelava mora biti opravljena na istem območju, da bi bila s tem zagotovljena sledljivost in nadzor denominacije ter ohranjanje kakovosti proizvoda, ki je lahko pokvarljiv.

4.4 Dokazilo o izvoru:: Bazilika se že od antičnih časov prideluje zlasti kot okrasna rastlina in za pridobivanje domnevno zdravilnih eteričnih olj, zaradi česar so jo začeli uporabljati Rimljani, ki so ji pripisovali zdravilne lastnosti.

Danes je zagotovo bolj znana po svoji kulinarični rabi kakor po zdravilnih lastnostih, ki so jih baziliki pripisovali zeliščarstvo in ljudska medicina.

Uporablja se zlasti pri pripravi genovskega pesta, tipičnega italijanskega proizvoda, ki izvira iz Ligurije in je znan po vsem svetu. Postopek priprave genovskega pesta zahteva, da se sestavine zdrobijo v marmornem možnarju z lesenim, marmornim ali steklenim tolkačem.

Glavna sestavina genovskega pesta je bazilika, ki že tradicionalno izhaja iz tirenskega pobočja dežele Ligurija in ima potrebne organoleptične značilnosti za njegovo pripravo, kot so odsotnost arome po meti ter zelo močan in prijeten vonj.

Po neki italijanski kuharski knjigi iz leta 1864 se genovska bazilika uporablja za pripravo nekaterih jedi, pri katerih je uporaba tega zelišča zaradi stalne rabe postala vsakdanja. Že Jacini je v kmetijski raziskavi leta 1883 na ligurski obali kot ustaljeno zabeležil pridelavo bazilike v majhnih toplih gredah, da bi lahko zadostila vedno večjemu povpraševanju po tej rastlini. Zgodovinsko je bilo prvotno jedro pridelave omejeno na genovsko območje, ki je bilo najbližje trgu, pozneje pa se je povpraševanje povečalo in s tem tudi območje pridelave.

Sledljivost proizvoda je zagotovljena s tem, da se morajo proizvajalci „Basilice Genovese“ vpisati v ustrezen seznam proizvajalcev, ki ga pripravlja, vodi in posodablja nadzorni organ. Poleg tega morajo proizvajalci vsako leto trideset dni pred setvijo prijaviti površino setve, uporabljeno vrsto semen in največjo velikost šopka, ki jo nameravajo uporabljati.

Proizvajalec mora poleg tega do 31. januarja naslednjega leta poslati podatke o dejansko pridelanih in trženih količinah.

4.5 Metoda pridobivanja:: Semena, ki se lahko uporabljajo za pridelavo „Basilice Genovese“, morajo biti vrste Ocinum Basilicum L. in imeti značilnosti, navedene v opisu v točki 4.2. Samo lokalno izbrane tipologije so primerne za pridelavo. Pridelava „Basilice Genovese“ lahko poteka v varovanem okolju, če je zagotovljeno primerno zračenje, in na prostem.

V varovanem okolju lahko pridelava poteka na klopeh in v zemlji.

Prepovedana je pridelava „Basilice Genovese“ v substratih, ki ne vsebujejo avtohtone zemlje.

Prepovedana je uporaba metil bromida za razkuževanje zemlje.

Dovoljena proizvodna količina v obdobju celega leta znaša

—	v varovani pridelavi 7 000 rastlin/m2/leto,

—	na prostem 2 000 rastlin/m2/leto.

—	v varovani pridelavi 10 kg/m2/leto,

—	na prostem 8 kg/m2/leto.

4.6 Povezava:: Za pedoklimatske razmere na ligurskem območju je značilna ugodna mikroklima za pridelavo bazilike, ki je posledica izvirnega medsebojnega dopolnjevanja in vpliva abiotskih dejavnikov (tla, temperatura, voda, svetloba, veter) in biotskih dejavnikov (živalski in rastlinski organizmi), ki so v pravem razmerju prisotni samo na tem območju. Lastnosti tal so dejavnik, ki omejuje izbor pridelkov, delne spremembe fizičnih lastnosti tal, ki se lahko dovolijo za pridelavo bazilike, pa so posledica izključno posebne tehnike pobiranja pridelka, ki mora potekati tako, da se rastline ne poškodujejo. Možna melioracija tal je pomemben dejavnik pri vodenju pridelave, saj lahko rešuje omejene in očitne težave z drenažo, pri tem pa je videti, da ne vpliva na tipskost končnega proizvoda. Na izbor pridelka neposredno vpliva dnevno gibanje temperature (dnevno nihanje temperature), skupaj z razpoložljivostjo in kakovostjo vode, svetlobe in vetra. Za pridelavo te rastline je ugodna že sama lega ozemlja v Liguriji, saj večji del terena leži v na južnem pobočju v smeri vzporednikov, tako da je pridelek tudi pozimi večji del dneva izpostavljen soncu, hkrati pa je zaradi take lege in zato, ker je območje rahlo vbočeno, zaščiteno pred mrzlimi vetrovi s severa, vzhoda in zahoda, ugoden pa je tudi termoregulacijski učinek morja.

V Liguriji pridelana bazilika je enkratna in neponovljiva mešanica vpliva tal, okolja in kulture. Prav podnebne razmere v Liguriji, za katere so značilni veliko svetlobe tudi v zimskem času, temperatura, ki le redko pade pod 10° C in stalen dotok zmernega zraka z morja, ki se na edinstven način dopolnjujejo s kemično-fizikalnimi lastnostmi tal, s tehničnimi zmogljivostmi in tradicijo kmetov, ustvarjajo končni pridelek, ki ga odlikujejo arome, ki jih v enakem razmerju in količini ni moč najti v baziliki, ki se prideluje drugod. Čeprav Ligurija sodi v podnebno območje spodnjega Lazija in Campanije, je pedološki izvor tal, na katerih se goji bazilika, enak tistemu v spodnjem Piemontu, vendar pa ima Piemont tipično celinsko podnebje, pedološki izvor tal v srednji Italiji pa se razlikuje od ligurskega. Tako je povezava med podnebjem in tlemi s kulturo ligurskih kmetovalcev neponovljiva in izvirna. Za baziliko, ki se prideluje v Piemontu ali v drugih deželah, ki mejijo na Ligurijo, je značilna aroma mete, tista, ki se goji v južnejših predelih pa je odločno močnejša. Primerjava ligurske bazilike z baziliko iz drugih pokrajin pokaže, da se vsebnost eteričnega olja ligurske bazilike odločno razlikuje od bazilik iz drugih dežel, saj vsebnost eteričnega olja bazilike, ki se v celotnem pridelovalnem obdobju prideluje v Liguriji, statistično znatno presega vsebnost eteričnega olja bazilike, pridelane na drugih območjih v Italiji. Razlikuje se tudi sama sestava eteričnega olja kot tudi razmerje med njegovimi sestavinami, kar precej spremeni aromo. Baziliko, ki je bila v celotnem pridelovalnem obdobju gojena v Liguriji, je mogoče takoj ločiti od bazilike, ki je bila pridelana v drugačnem okolju. Pri obravnavi snovi, ki so prisotne v večjih količinah, ali tistih, katerih prisotnost lahko že v majhnih količinah vpliva na končno aromo bazilike, je mogoče jasno ločiti baziliko, pridelano v Liguriji, od bazilike, ki izvira od drugod. Pri označevanju arome in določanju kakovosti genovske bazilike je treba upoštevati ligursko pridelovalno območje.

Bazilika je eden najbolj značilnih in tipičnih ligurskih pridelkov in je simbol tradicionalne kuhinje.

Posebne pedoklimatske razmere na ligurskem območju so oblikovale posebne značilnosti „genovske bazilike“, ki jih odlikuje popolna odsotnost arome mete, močan in prijeten vonj ter posebej bleda barva listov. Pedološke značilnosti, veliko sonca in posebej milo podnebje, v katerem ima pomembno vlogo vetrič, ki piha z morja, so posebnosti pridelovalnega območja. V takem območju so se razvile posebne tehnične zmogljivosti, ki zagotavljajo visoke in stalne standarde kakovosti.

Pridelek bazilike, čeprav je na nacionalni in mednarodni ravni „manj“ pomembna kultura, na regionalni ravni predstavlja pomemben vir dohodka za številna kmetijska podjetja, ki ga pridelujejo celo leto v toplih gredah in poleti na prostem. V Liguriji so že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja pripravljali sejme in razstave sadja in zelenjave, na katerih so zgodnje sadje in zelenjava iz toplih gred iz celotne dežele, med njimi tudi bazilika, prejeli največ nagrad. O pomenu teh pridelkov za regionalno gospodarstvo pričajo letopisi o italijanskem kmetijstvu in druge listine, ki so v tistih letih natančno in z zanimanjem opisovali takratne razmere. Bazilika še danes predstavlja pomemben del kmetijstva in kulture na ligurskem območju. Genovska bazilika je enkraten in neponovljiv plod lastnosti tal, okolja in kulture.

4.7 Kontrola::

Naziv	:	Camere di Commercio Industria Artigianato ed Agricoltura di Genova, Savona, Imperia e La Spezia
Naslov	:	Via Garibaldi n.4, I-16124 Genova

4.8 Označevanje:: Sveža bazilika za trženje mora biti povezana v šopke z najmanj dvema paroma listov in največ štirimi pari listov. Šopek je sestavljen iz treh do desetih rastlin skupaj s koreninami in zavit v živilski papir, označen z oznako DOP, ter povezan vsak posebej. Večji šopki sodijo v razred „bouquet“ in so sestavljeni iz ustreznega števila rastlin v desetih šopkih.

Bazilika, namenjena obrtni in/ali industrijski predelavi, je pakirana v pakete celih rastlin s po največ štirimi pari listov.

Embalaža mora biti iz materiala, ki je skladen z veljavnimi predpisi, in označena z oznako D.O.P. in s polnim znakom podjetja.

4.9 Nacionalne zahteve:: —

(1) Evropska Komisija – Generalni direktorat za kmetijstvo – Urad za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov – B-1049 Bruselj

21.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 259/8

SPOROČILO KOMISIJE

v zvezi z revizijo obvestila iz leta 1997 o notranjem poslovniku za obravnavanje zahtev po vpogledu v spis

(2004/C 259/05)

(Besedilo velja za EGP)

Komisija vabi vse zainteresirane, naj pošljejo svoje pripombe k osnutku Obvestila Komisije o pravilih glede vpogleda v spis Komisije v zadevah na podlagi členov 81 in 82 Pogodbe ES, členov 53, 54 in 57 Sporazuma EGP in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

Te pripombe je treba poslati Komisiji najpozneje v šestih tednih po datumu objave v Uradnem listu Evropske unije. Uveljavljena praksa Komisije je, da objavi vloge, predložene kot odgovor na javno posvetovanje. Vendar je mogoče zahtevati, da vloge v celoti ali v posameznih delih ostanejo zaupne. Prosimo, da v takem primeru na prvi strani predložene vloge jasno navedete zahtevo, da vloga ne sme biti dostopna javnosti. V tem primeru je treba Komisiji poslati za objavo tudi različico vloge, ki ni zaupne narave. Pripombe je treba poslati bodisi po elektronski pošti na naslov:

COMP-ACCESS-TO-FILE@cec.eu.int

bodisi pisno na:

European Commission

Directorate-General for Competition

Unit A 3 – Enforcement priorities and decision scrutiny

Access to file notice

B-1049 Brussels

Osnutek Obvestila Komisije

o pravilih glede vpogleda v spis Komisije v zadevah na podlagi členov 81 in 82 Pogodbe ES, členov 53, 54 in 57 Sporazuma EGP in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004

I. UVOD IN PREDMET OBVESTILA

Vpogled v spis Komisije je eno od postopkovnih jamstev, katerega namen je zagotoviti uporabo načela enakopravnosti strank v postopku in zavarovati pravice obrambe. Vpogled v spis zagotavljajo člen 27(1) in (2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1), člen 15(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 („izvedbena uredba“) (2), člen 18(1) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („uredba o združitvah“) (3) in člen 17(1) Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 („izvedbena uredba uredbe o združitvah“) (4). V skladu s temi določbami in pred sprejetjem odločitev na podlagi členov 7, 8, 23 in člena 24(2) Uredbe št. 1/2003 ter člena 6(3), člena 7(3), člena 8(2) do (6) in členov 14 in 15 uredbe o združitvah Komisija omogoči osebam, podjetjem in podjetniškim združenjem, kjer je to primerno, da izkažejo svoja stališča do očitkov Komisije, naslovljenih nanje; prav tako imajo pravico do vpogleda v spis Komisije, da se tako v celoti spoštujejo pravice obrambe strank v postopku. To obvestilo zagotavlja okvir za uresničevanje pravice, navedene v teh določbah. To obvestilo ne vpliva na to, kako takšne določbe razlagajo Sodišča Skupnosti. Načelo v tem obvestilu se uporablja tudi ko Komisija uveljavlja člene 53, 54 in 57 Sporazuma EGP (5).

2.	Ta posebna pravica, navedena zgoraj, se razlikuje od splošne pravice do vpogleda v dokumente iz Uredbe št. 1049/2001 (6), za katero veljajo drugačna merila in izjeme in služi drugačnemu namenu.

Izraz „vpogled v spis“ se v tem obvestilu uporablja izključno v pomenu vpogleda, ki se ga odobri strankam, na katere je Komisija naslovila ugotovitve o možnih kršitvah. Isti izraz ali izraz vpogled v dokumente se uporablja tudi v zgoraj navedenih uredbah v zvezi s pritožniki in drugimi udeleženimi strankami. Ti primeri se, kakorkoli, razlikujejo od primera podjetij in podjetniških združenj, na katera so naslovljene ugotovitve o možnih kršitvah, in torej ne sodijo v opredelitev vpogleda v spis za namene tega obvestila. Ti sorodni primeri se obravnavajo v ločenem razdelku obvestila.

To obvestilo pojasnjuje, kdo ima vpogled v spis. Razloži tudi, za katere informacije se odobri vpogled v spis in kdaj ter kakšni so postopki za izvajanje vpogleda v spis. Nasprotno pa to obvestilo ne govori o možnosti zagotovitve dokumentov, preden Komisija izreče svoje ugotovitve podjetjem v skladu z uredbo o združitvah (7).

To obvestilo po objavi nadomesti obvestilo Komisije o vpogledu v spis (8) iz leta 1997. Nova pravila upoštevajo zakonodajo, ki se uporablja s 1. majem 2004, in sicer zgoraj navedene Uredbo št. 1/2003, uredbo o združitvah, izvedbeno uredbo in izvedbeno uredbo uredbe o združitvah, kakor tudi Sklep Komisije z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (9). Obvestilo upošteva tudi nedavne primere iz sodne prakse Sodišča in Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (10) ter prakso, ki jo uveljavlja Komisija po sprejetju obvestila iz leta 1997.

II. PODROČJE UPORABE VPOGLEDA V SPIS

A. Kdo je upravičen do vpogleda v spis?

Vpogled v spis v zadevah v zvezi z omejitvijo konkurence naj bi omogočil učinkovito uresničevanje pravic obrambe glede na ugotovitve, ki jih predloži Komisija. V zadevah iz členov 81 in 82 Pogodbe ES in v zadevah iz uredbe o združitvah se vpogled odobri na zahtevo podjetij in podjetniških združenj, na katera Komisija naslovi svoje ugotovitve (11). Vsa takšna podjetja in združenja so v nadaljnjem besedilu „stranke“.

B. Za katere dokumente se odobri vpogled?

1. Vsebina spisa Komisije

„Spis Komisije“ v preiskavi v zvezi z omejitvijo konkurence (v nadaljnjem besedilu tudi „spis“) sestavljajo vsi dokumenti (12), ki jih je pridobil, pripravil in/ali zbral Generalni direktorat Komisije za konkurenco med preiskavo, ki so bili podlaga za Komisijo, da izreče ugotovitve o možnih kršitvah.

Med preiskavo po členih 20, 21 in člena 22(2) Uredbe št. 1/2003 ter členov 12 in 13 uredbe o združitvah lahko Komisija zbere številne dokumente, vendar se po podrobnejšem preučevanju za nekatere med njimi lahko izkaže, da niso povezani s predmetom obravnavane zadeve. Takšni dokumenti se lahko vrnejo podjetjem in združenjem, od katerih so bili pridobljeni. Ko so dokumenti vrnjeni, niso več del spisa.

2. Dostopni dokumenti

Strankam mora biti omogočeno, da se seznanijo s podatki v spisu Komisije, tako da lahko na podlagi teh podatkov učinkovito izrazijo svoja stališča do predhodnih zaključkov, ki jih je Komisija navedla v svojih ugotovitvah. V ta namen bodo dobile na vpogled vse dokumente, ki sestavljajo spis Komisije, kakor ga opredeljuje odstavek 0, razen notranjih dokumentov, poslovnih tajnosti drugih podjetij ali drugih zaupnih informacij (13).

10.	Izsledki študije, ki je bila naročena v zvezi s postopki, so dostopni skupaj s formalnimi pogoji in metodologijo študije. Vendar bodo nemara potrebni varnostni ukrepi za zaščito intelektualne lastnine.

3. Nedostopni dokumenti

3.1 Notranji dokumenti

11.

Notranji dokumenti ne morejo biti niti obremenilni niti razbremenilni (14). Niso del dokaznega gradiva, na katerega se opira Komisija pri svojem presojanju zadeve. Strankam se torej ne odobri vpogleda v notranje dokumente iz spisa Komisije (15). Glede na to, da so notranji dokumenti brez vsake dokazne vrednosti, ta omejitev vpogleda ne vpliva na pravilno uresničevanje pravic obrambe strank (16).

12.

Oddelki Komisije niso dolžni pisati zapisnikov sestankov (17) s strankami ali drugimi osebami ali podjetji (18). Če se Komisija odloči, da bo pisala zapiske o takšnih sestankih, takšni dokumenti pomenijo zgolj razlago Komisije o tem, kar je bilo izrečenega na sestankih, zaradi česar sodijo v kategorijo notranjih dokumentov. Kadar pa zadevna oseba ali podjetje potrdi zapisnik, bo takšen zapisnik na vpogled, potem ko se iz njega izbrišejo poslovne tajnosti in druge zaupne informacije. Takšni sprejeti zapisniki so sestavni del dokazov na katere se lahko Komisija opre pri ocenjevanju primera (19).

13.	Kadar Komisija naroči študijo v zvezi s postopki, veljajo dopisi med Komisijo in njenim izvajalcem, ki vsebujejo oceno izvajalčevega dela ali so povezani s finančnimi vidiki študije, za notranje dokumente in torej niso dostopni.

14.

Posebna skupina notranjih dokumentov so dopisi med Komisijo in drugimi organi oblasti in notranji dokumenti, ki jih Komisija prejme od takih organov (bodisi iz držav članic (držav članic) bodisi iz držav nečlanic). Takšni nedostopni dokumenti obsegajo:

—	dopise med Komisijo in organi držav članic, pristojnimi za konkurenco, ali dopise med slednjimi, vključno z dokumenti, pripravljenimi na podlagi členov 11 in 14 Uredbe št. 1/2003 (20);

—	dopise med Komisijo in drugimi organi oblasti držav članic (21);

—	dopisovanje med Komisijo, Nadzorne avtoritete Evropskega prosto trgovinskega združenja (22);

—	dopise med Komisijo in organi oblasti držav nečlanic, vključno z njihovimi organi, pristojnimi za konkurenco, zlasti kadar sta Skupnost in tretja država sklenili sporazum, ki ureja zaupnost izmenjanih podatkov (23).

15.

V nekaterih izjemnih okoliščinah se odobri vpogled v dokumente, ki izvirajo iz držav članic, Nadzorne avtoritete Evropskega prosto trgovinskega združenja ali države Evropskega prosto trgovinskega združenja, in sicer po predhodnem izbrisu vseh poslovnih tajnosti in drugih zaupnih informacij.

To se zgodi, prvič, kadar dokumenti, izvirajoči iz držav članic, vsebujejo obtožbe proti strankam, ki jih Komisija mora preučiti, ali so del dokaznega gradiva v preiskovalnem postopku, podobno kakor dokumenti, pridobljeni od zasebnih strani. Drugič, prav tako se odobri vpogled v dokumente, izvirajoče iz držav članic, ki so pomembni za uresničevanje pristojnosti Komisije na področju nadzora združevanja (24). Ti pomisleki se uporabljajo predvsem v naslednjih primerih:

—	pri dokumentih in podatkih, ki so bili izmenjani na podlagi člena 12 Uredbe št. 1/2003, in pri podatkih, ki so bili Komisiji podani na podlagi člena 18(6) Uredbe št. 1/2003;

—	pri pritožbah, ki jih vloži država članica po členu 7(2) Uredbe št. 1/2003;

—

Člen 9(1) uredbe o združitvah določa, da „Komisija lahko z odločbo, o kateri nemudoma obvesti zadevna podjetja (...), predloži obravnavo priglašene koncentracije pristojnim organom zadevne države članice …“. V okviru vpogleda v spis, do katerega so upravičeni naslovniki ugotovitev Komisije, bo zadevnim strankam odobren vpogled v zahtevo nacionalnega organa, da se mu predloži obravnava koncentracije;

—

Člen 22(1) uredbe o združitvah določa, da „ena ali več držav članic lahko zahteva, da Komisija preuči vsako koncentracijo (…), ki sicer nima razsežnosti Skupnosti (…), vendar prizadeva trgovino med državami članicami in grozi, da bo pomembno prizadela konkurenco na ozemlju države članice ali držav članic, ki so podale zahtevo“. Strankam bo odobren vpogled v pismo, s katerim država članica ali države članice zahtevajo, da Komisija preuči koncentracijo (25);

—	Prenos primerov iz člena 11(2) Protokola 23 (26) (sodelovanje med Nadzornimi avtoritetami) in člena 10(2) Protokola 24 (27) (sodelovanje na področju nadzora koncentracij) k Sporazumu o EGP zahteva navedek k členu 6 Protokola 24.

3.2 Zaupne informacije

16.

Spis Komisije lahko obsega tudi dokumente, ki vsebujejo dve kategoriji podatkov, in sicer poslovne tajnosti in druge zaupne informacije, vpogled v katere je lahko deloma ali v celoti omejen (28). Vpogled bo odobren, kadar bo to mogoče, v različice izvirnih informacij, ki niso zaupne narave. Kadar je zaupnost mogoče zagotoviti zgolj s povzetkom ustrezne informacije, bo odobren vpogled v povzetek. Vsi drugi dokumenti so na vpogled v svoji izvirni obliki.

3.2.1 Poslovne tajnosti

17.

Kolikor bi razkritje podatkov o poslovni dejavnosti podjetja lahko povzročilo resno škodo temu podjetju, so takšne informacije poslovne tajnosti (29). Podatki, ki ustrezajo opredelitvi poslovna tajnost, so: tehnični in/ali finančni podatki v zvezi z znanjem in izkušnjami podjetja, metodami za presojo stroškov, proizvodnimi tajnostmi in postopki, viri nabave, proizvedenimi in prodanimi količinami, tržnimi deleži, seznami odjemalcev in distributerjev, načrti trženja, ustrojem lastne cene in prodajno strategijo.

3.2.2 Druge zaupne informacije

18.

Kategorija „druge zaupne informacije“ obsega vse informacije razen poslovnih tajnosti, ki lahko veljajo za zaupne, kolikor bi njihovo razkritje lahko pomembno škodovalo osebi ali podjetju. Glede na posebne okoliščine vsake posamezne zadeve se to lahko uporablja pri informacijah, podanih o podjetjih, ki lahko izvajajo znaten gospodarski ali trgovinski pritisk na svoje tekmece ali na svoje trgovinske partnerje, odjemalce ali dobavitelje. Sodišče prve stopnje in Sodišče sta potrdila, da je takšnim podjetjem zakonito odkloniti razkritje nekaterih pisem, ki so jih poslali njihovi odjemalci, saj bi razkritje teh pisem njihove pisce zlahka izpostavilo tveganju povračilnih ukrepov (30). Pojem druge zaupne informacije torej lahko obsega informacije, ki bi strankam omogočile prepoznavanje pritožnikov ali drugih tretjih strani, kadar navedeni upravičeno želijo ostati anonimni.

19.	Kategorija druge zaupne informacije obsega tudi vojaške tajnosti.

3.2.3 Merila za priznanje zahtev po zaupni obravnavi

20.	Informacije bodo razvrščene kot zaupne, kadar je zadevna oseba ali podjetje podalo takšen zahtevek in je Komisija takšen zahtevek priznala (31).

21.

Zahtevki po zaupnosti se morajo nanašati na informacije, ki sodijo v zgornji opis poslovnih tajnosti ali drugih zaupnih informacij. Razlogi za zahtevek, da se informacija obravnava kot poslovna tajnost ali druga zaupna informacija, morajo biti utemeljeni (32). Zahtevki po zaupnosti se navadno lahko nanašajo samo na informacije, ki jih je Komisija pridobila prav od te osebe ali podjetja, in ne na informacije, pridobljene iz kakšnih drugih virov.

22.

Informacije, ki se nanašajo na podjetje, vendar so znane že tudi zunaj podjetja (v primeru skupine zunaj skupine) ali zunaj podjetniškega združenja, kateremu jih je navedeno podjetje sporočilo, navadno ne bodo veljale za zaupne (33). Informacije, ki so zgubile svoj trgovinski pomen, na primer zaradi pretečenega časa, se ne morejo več šteti za zaupne. Praviloma Komisija predpostavlja, da informacije, ki se nanašajo na promet, prodajo, tržne deleže strank in podobno in so starejše od 5 let, ne veljajo več za zaupne (34).

23.

V postopkih po členih 81 in 82 Pogodbe razvrstitev informacije za zaupno ne preprečuje njenega razkritja, če je takšna informacija nujna za dokazovanje domnevne kršitve („obremenilni dokument“) ali če lahko stranko razbremeni krivde. Potreba, da se pravice obrambe strank zavarujejo z zagotovitvijo kar najširšega vpogleda v spis Komisije, lahko v tem primeru prevlada nad skrbjo za zaščito zaupnih informacij drugih strank (35). Komisija presodi, ali navedene okoliščine veljajo v nekem posebnem primeru. Pri vsaki informaciji je zato potrebna presoja vseh pomembnih prvin, med drugim tudi:

—	pomembnosti informacije za ugotavljanje morebitne kršitve, in njene dokazne vrednosti;

—	ali je informacija nepogrešljiva;

—	stopnje občutljivosti (koliko bi razkritje informacije škodovalo koristim zadevne osebe ali podjetja);

—	predhodnega stališča glede resnosti domnevne kršitve.

Podobni pomisleki se uporabljajo pri postopkih iz uredbe o združitvah, kadar Komisija meni, da je razkritje informacije nujno za namene postopka (36).

24.	Kadar Komisija namerava razkriti informacije, ima zadevna oseba ali podjetje možnost, da zagotovi nezaupno različico dokumentov, ki vsebujejo navedene informacije, in sicer enake dokazne vrednosti, kot jo imajo izvirni dokumenti (37).

C. Kdaj se odobri vpogled v spis?

25.	Pred uradnim obvestilom o ugotovitvah Komisije o možnih kršitvah stranke nimajo pravice do vpogleda v spis.

1. V protimonopolnih postopkih iz členov 81 in 82 Pogodbe

26.

Vpogled v spis bo odobren na zahtevo in navadno samo enkrat, in sicer po uradnem obvestilu strankam o ugotovitvah Komisije, da se tako zagotovi načelo enakopravnosti strank v postopku in se zavarujejo pravice obrambe strank. Praviloma torej ne bo odobren vpogled v odgovore drugih strank na ugotovitve Komisije.

Vendar bo stranki odobren vpogled v dokumente, ki bodo prispeli po uradnem obvestilu o ugotovitvah, na poznejših stopnjah upravnega postopka pred sprejetjem uradne odločitve, kadar takšni dokumenti lahko tvorijo novo dokazno gradivo v zvezi z obtožbami proti navedeni stranki, ki jih vsebujejo ugotovitve Komisije o domnevnih kršitvah.

2. V postopkih iz uredbe o združitvah

27.	V skladu s členom 18(1) in (3) uredbe o združitvah in členom 17(1) izvedbene uredbe uredbe o združitvah bodo priglasitelji na zahtevo dobili vpogled v spis Komisije na vsaki stopnji postopka od uradnega obvestila o ugotovitvah Komisije do svetovanja svetovalnega odbora.

III. POSEBNA VPRAŠANJA V ZVEZI S PRITOŽNIKI IN DRUGIMI UDELEŽENIMI STRANKAMI

28.

Ta razdelek se nanaša na primere, ko Komisija lahko ali mora zagotoviti vpogled v nekatere dokumente iz svojega spisa pritožnikom v protimonopolnih postopkih in drugim udeleženim strankam v postopkih pri združitvi. Ne glede na besedilo uredb o protimonopolnih postopkih in postopkih pri združitvi (38) se ta dva primera razlikujeta – po področju uporabe, časovnem okviru in pravicah strank – od vpogleda v spis, kakor je opredeljen v prejšnjem razdelku tega obvestila.

A. Zagotovitev dokumentov pritožnikom v protimonopolnih postopkih

29.	Sodišče prve stopnje je odločilo (39), da pritožniki nimajo enakih pravic in jamstev kot stranke v preiskovalnem postopku. Pritožniki torej ne morejo zahtevati pravice do vpogleda v spis, kakor je to določeno za stranke (primerjaj odstavka 0 in 0 zgoraj).

30.

Vendar lahko pritožnik, ki ga je Komisija v skladu s členom 7(1) izvedbene uredbe obvestila o svoji nameri, da zavrže njegovo pritožbo (40), zahteva vpogled v dokumente, na katerih je Komisija utemeljila svojo začasno presojo (41). Pritožniku bo zagotovljen enkraten vpogled v takšne dokumente, in sicer po pismu Komisije pritožniku, v katerem ga obvešča o svoji nameri, da zavrže njegovo pritožbo.

31.	Pritožniki nimajo pravice do vpogleda v poslovne tajnosti in druge zaupne informacije, ki jih je Komisija pridobila med preiskavo (42).

B. Zagotovitev dokumentov drugim udeleženim strankam v postopkih pri združitvi

32.	V skladu s členom 17(2) izvedbene uredbe uredbe o združitvah se vpogled v spis v postopkih pri združitvi odobri na zahtevo tudi drugim udeleženim strankam, ki so bile obveščene o ugotovitvah Komisije, kolikor je to potrebno za oblikovanje njihovih pripomb.

33.	Takšne druge udeležene stranke so vse stranke pri predlagani koncentraciji razen priglasiteljev, na primer prodajalec in podjetje, ki je cilj koncentracije (43).

IV. POSTOPEK ZA IZVAJANJE VPOGLEDA V SPIS

A. Pripravljalni postopek

34.

Vsaka oseba, ki predloži informacije ali pripombe v katerem od spodaj navedenih primerov ali ki naknadno predloži Komisiji dodatne informacije med prav temi postopki, je dolžna jasno opredeliti vsako gradivo, ki ga šteje za zaupno, navesti razloge za to in zagotoviti za izjavljanje svojih stališč ločeno različico, ki ni zaupne narave, do datuma, ki ga določi Komisija (44):

(a)

V protimonopolnih postopkih

—	naslovnik ugotovitev Komisije o možnih kršitvah pri izjavljanju svojih stališč do ugotovitev (45);

—	pritožnik pri izjavljanju svojih stališč do ugotovitev Komisije o možnih kršitvah (46);

—	vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki zaprosi za zaslišanje in izkaže zadosten interes ali ki jo Komisija povabi, naj izrazi svoja stališča, pri izjavljanju svojih stališč pisno ali na ustnem zaslišanju (47);

—	pritožnik pri izjavljanju svojih stališč glede pisma Komisije, s katerim ga slednja obvešča o svoji nameri, da zavrže njegovo pritožbo (48).

(b)

V postopkih pri združitvi

—

priglasitelji in druge udeležene stranke pri izjavljanju svojih stališč glede ugotovitev Komisije, ki jih je Komisija sprejela z namenom, da odloči o zahtevi po odstopanju od zadržanja izvajanja koncentracije, kadar takšna odločitev škodi eni ali več navedenim strankam, ali do začasne odločitve, sprejete glede tega (49);

—

priglasitelji, na katere je Komisija naslovila svoje ugotovitve o možnih kršitvah, druge udeležene stranke, ki so bile obveščene o navedenih ugotovitvah ali stranke, na katere je Komisija naslovila svoje ugotovitve z namenom, da jim naloži globo ali periodično denarno kazen, pri predložitvi svojih pripomb k ugotovitvam (50);

—	tretje osebe, ki zaprosijo za zaslišanje, ali katera koli druga fizična ali pravna oseba, ki jo je Komisija povabila, naj izrazi svoja stališča, pri izjavljanju svojih stališč pisno ali na ustnem zaslišanju (51);

—	vsaka oseba, ki priskrbi informacije v skladu s členom 11 uredbe o združitvah.

35.

Poleg tega lahko Komisija zahteva, da podjetja (52) vsakič, ko predložijo ali so predložila dokumente, opredelijo dokumente ali dele dokumentov, ki po njihovem mnenju vsebujejo poslovne tajnosti ali druge njim pripadajoče zaupne informacije, ter da opredelijo podjetja, za katera takšni dokumenti veljajo za zaupne (53).

36.

Zaradi hitrejšega obravnavanja zahtevkov po zaupnosti, o katerih govori odstavek 0 zgoraj, lahko Komisija določi časovni rok, v katerem podjetja: (i) utemeljijo svoj zahtevek po zaupnosti v zvezi z vsakim posameznim dokumentom ali delom dokumenta; (ii) zagotovijo Komisiji različico dokumentov, v kateri so zaupni odlomki izbrisani in torej ni zaupne narave (54). V protimonopolnih postopkih zadevna podjetja v navedenem roku zagotovijo tudi kratek in jedrnat opis vsake izbrisane informacije (55).

37.

Različice, ki niso zaupne narave, in opisi izbrisanih informacij morajo biti pripravljeni tako, da lahko katera koli stranka z odobrenim vpogledom v spis ugotovi, ali je izbrisana informacija pomembna za njeno obrambo in ali torej obstaja zadosten razlog za zahtevo, da ji Komisija odobri vpogled v informacijo, za katero se zahteva zaupnost.

B. Obravnava zaupnih informacij

38.

V protimonopolnih postopkih, kadar podjetja ne ravnajo v skladu z določbami iz odstavkov 0 do 0 zgoraj, lahko Komisija sklepa, da zadevni dokumenti in izjave ne vsebujejo zaupnih informacij (56). Komisija bo zaradi tega sklepala, da podjetje ne nasprotuje popolnemu razkritju zadevnih dokumentov in izjav.

39.

V protimonopolnih postopkih in v postopkih iz uredbe o združitvah, kadar zadevna oseba ali podjetje izpolnjuje pogoje iz odstavkov 0 do 0 zgoraj, kolikor se ti lahko uporabijo, bo Komisija bodisi:

—	začasno priznala zahtevke, ki se zdijo upravičeni. V vsakem primeru si Komisija pridržuje pravico, da na poznejši stopnji obravnavanja zadeve ponovno preuči svojo prvotno oceno; ali

—	obvestila zadevno osebo ali podjetje, da se ne strinja z zahtevkom po zaupnosti v celoti ali delno, kadar je zahtevek očitno neupravičen.

40.	Komisija lahko v celoti ali delno razveljavi svoje začasno priznanje zahtevka po zaupnosti.

41.

Kadar se Generalni direktorat za konkurenco že od začetka ne strinja z zahtevkom po zaupnosti ali kadar zavzame stališče, da je treba razveljaviti začasno priznanje zahtevka po zaupnosti, in torej namerava razkriti informacijo, bo zadevni osebi ali podjetju omogočil, da izrazi svoja stališča. V takšnih primerih bo Generalni direktorat za konkurenco pisno obvestil osebo ali podjetje o svoji nameri, da razkrije informacijo, navedel svoje razloge in določil rok, v katerem ga lahko takšno podjetje pisno obvesti o svojih stališčih. Če se tudi po predložitvi navedenih stališč nadaljuje nesoglasje glede zahtevka po zaupnosti, se bo s tem ukvarjal pooblaščenec za zaslišanje v skladu z veljavnim obsegom pristojnosti pooblaščencev za zaslišanje, kakor ga je določila Komisija. (57)

42.

Kadar obstaja tveganje, da bo podjetje, ki lahko izvaja znaten gospodarski ali trgovinski pritisk na svoje tekmece ali na svoje trgovinske partnerje, odjemalce in dobavitelje, uvedlo proti njim povračilne ukrepe zaradi njihovega sodelovanja v preiskavi Komisije (58), bo Komisija zavarovala anonimnost piscev tako, da bo zagotovila vpogled v nezaupno različico ali v povzetek zadevnih odgovorov (59). Zahtevki po anonimnosti zaradi takšnih primerov in zahtevki po anonimnosti v skladu s točko 81 Obvestila Komisije o ravnanju s pritožbami (60) se bodo obravnavali v skladu z odstavki 0 do 0 zgoraj.

C. Zagotovitev vpogleda v spis

43.

Komisija lahko določi naslednje načine vpogleda v spis, pri čemer ustrezno upošteva tehnične zmogljivosti strank:

—	prek CD-romov ali vseh drugih elektronskih oblik hranjenja podatkov, ki bodo morda na razpolago v prihodnosti;

—	s fotokopijami dostopnega spisa na papirju, ki jim jih pošlje po pošti;

—	tako, da jih povabi, naj dostopni spis preučijo v prostorih Komisije.

Komisija se lahko odloči za poljubno kombinacijo teh načinov.

44.	Za lažji vpogled v spis bodo stranke prejele zaporeden seznam dokumentov z navedeno vsebino spisa Komisije, kakor ga opredeljuje odstavek 0 zgoraj.

45.	Vpogled se odobri v izvirno obliko dokaznega gradiva, kakor je vsebovano v spisu Komisije: Komisija nikakor ni dolžna zagotoviti prevoda dokumentov v spisu (61).

46.

Če stranka po vpogledu v spis meni, da je za njeno obrambo nujno poznavanje neke posebne nedostopne informacije, lahko v ta namen Komisiji predloži obrazloženo zahtevo. Če Generalni direktorat za konkurenco ne ugodi zahtevi, lahko stranka predloži obrazloženo zahtevo pooblaščencu za zaslišanje v skladu z veljavnim obsegom pristojnosti pooblaščencev za zaslišanje (62).

47.

Vpogled v spis v skladu s tem obvestilom se odobri pod pogojem, da se tako pridobljene informacije uporabljajo zgolj za namene sodnih in upravnih postopkov za uporabo pravil Skupnosti o konkurenci, ki so predmet s tem povezanih upravnih postopkov (63). Če bi se informacije uporabile za drugačen namen in bi pri tem sodeloval zunanji zagovornik, lahko Komisija prijavi pripetljaj zbornici navedenega zagovornika z namenom, da se proti njemu uvede disciplinski postopek.

48.	Z izjemo odstavkov 0 in 0 je uporaba pravil iz tega razdelka C enaka pri odobritvi vpogleda v dokumente pritožnikom (v protimonopolnih postopkih) in drugim udeleženim strankam (v postopkih pri združitvi).

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe ES (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 o vodenju postopkov s strani Komisije na podlagi členov 81 in 82 Pogodbe ES (UL L 123, 27.4.2004, str. 18).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 133, 30.4.2004, str. 1, popravljeno v UL L 172, 6.5.2004, str. 9).

(5) Sklicevanje v tem obvestilu na člen 81 in 82 tako velja tudi za člen 53 in 54 Sporazuma o EGP.

(6) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(7) To vprašanje obravnava dokument Generalnega direktorata za konkurenco „DG COMP Najboljše prakse pri vodenju postopkov nadzora združevanja v ES“, ki je dostopen na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco:

http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html.

(8) Obvestilo Komisije o notranjem poslovniku za obravnavanje zahtev po vpogledu v spis v zadevah iz členov 85 in 86 [sedaj 81 in 82] Pogodbe ES, členov 65 in 66 Pogodbe ESPJ in Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 (UL C 23, 23.1.1997, str. 3).

(9) UL L 162, 19.6.2001, str. 21.

(10) Zlasti združeni primeri T-25/95 et al., Cimenteries CBR SA et al. proti Komisiji [2000] PSES II-0491.

(11) Primerjaj člen 15(1) izvedbene uredbe, člen 18(3) uredbe o združitvah in člen 17(1) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(12) V tem obvestilu se izraz „dokument“ uporablja za vse oblike informacijske podpore, ne glede na obliko hranjenja. To zajema tudi vse elektronske oblike hranjenja podatkov, ki so ali bodo na voljo.

(13) Primerjaj člen 27(2) Uredbe št. 1/2003, člen 15(2) in člen 16(1) izvedbene uredbe ter člen 17(3) izvedbene uredbe o združitvah. Navedene izjeme so omenjene tudi v primeru T-7/89, Hercules Chemicals proti Komisiji [1991] PSES II-1711, odstavek 54. Sodišče je odločilo, da Komisija ne more sama odločati o tem, kateri dokumenti v spisu so lahko uporabni za namene obrambe (primerjaj primer T-30/91 Solvay proti Komisiji [1995] PSES II-1775, odstavki 81-86, in primer T-36/91 ICI proti Komisiji [1995] PSES II-1847, odstavki 91-96).

(14) Med notranje dokumente sodijo osnutki, mnenja, kratka obvestila in zabeležke oddelkov Komisije in drugih zadevnih organov oblasti.

(15) Primerjaj člen 27(2) Uredbe št. 1/2003, člen 15(2) izvedbene uredbe in člen 17(3) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(16) Primerjaj odstavek 0 zgoraj.

(17) Primerjaj sodbo z dne 30.9.2003 v združenih primerih T-191/98 in T-212/98 do T-214/98 Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji (TACA), ni še poročila, odstavki 349-359.

(18) V tem obvestilu izraz „podjetje“ obsega podjetja in podjetniška združenja. Izraz „oseba“ zajema fizične in pravne osebe. Mnogi subjekti so hkrati pravne osebe in podjetja; v tem primeru so zajeti z obema izrazoma. Enako velja, kadar je fizična oseba podjetje v smislu členov 81 in 82. V postopkih pri združitvi je treba upoštevati tudi osebe, navedene v členu 3(1)(b) uredbe o združitvah, tudi kadar so fizične osebe. Za namene odstavkov 0 do 0 tega obvestila so takšne osebe zajete z izrazom „podjetje“. Kadar so v postopkih Komisije v zvezi z omejitvijo konkurence udeleženi subjekti, ki niso ne pravne osebe ne podjetja, Komisija uporabi, kadar je to primerno, v tem obvestilu navedena načela s potrebnimi spremembami.

(19) Zapisane izjave glede na člen 19 ali člen 20(2)(e) Uredbe 1/2003 ali člen 13(2)(e) Uredbe o združitvi bodo normalno pripadale tudi dosegljivim dokumentom (glej odstavek 9 zgoraj).

(20) Primerjaj člen 27(2) Uredbe št. 1/2003.

(21) Primerjaj odredbo Sodišča prve stopnje v primerih T-134/94 et al NMH Stahlwerke in drugi proti Komisiji [1997] PSES II-2293, odstavek 36, in primer T-65/89, BPB Industries and British Gypsum [1993] PSES II-389, odstavek 33.

(22) V tem obvestilu zraz „države Evropskega prosto trgovinskega združenja“ vključujejo tiste države Evropskega prosto trgovinskega združenja, ki so vključene v Sporazum o EGP.

(23) Na primer, člen VIII.2 Sporazuma med Evropskimi skupnostmi in Vlado Združenih držav Amerike o uporabi njunega prava o konkurenci (UL L 95, 27.4.1995, str. 45) predpisuje, da je treba informacije, ki so bile Komisiji podane zaupno v skladu s Sporazumom, zavarovati „v največjem možnem obsegu“. Navedeni člen ustvarja obveznost po mednarodnem pravu, ki je za Komisijo zavezujoča.

(24) Takšni dokumenti lahko vsebujejo tudi dokaze in obtožbe, zaradi katerih bi izpolnjevali pogoje za razvrstitev v prvo kategorijo, navedeno neposredno zgoraj.

(25) Podobni pomisleki se uporabljajo pri zahtevah priglasiteljev po predložitvi obravnave koncentracije pred priglasitvijo koncentracije po členu 4(4) in (5) uredbe o združitvah.

(26) Kot zadnja sprememba z odločitvijo Združenega odbora EGP……z dne ……….

(27) Kot zadnja sprememba z odločitvijo Združenega odbora EGP štev. 78/2004, z dne 8. junija 2004.

(28) Primerjaj člen 16(1) izvedbene uredbe in člen 17(3) izvedbene uredbe uredbe o združitvah; primer T-7/89 Hercules Chemicals NV proti Komisiji [1991] PSES II-1711, odstavek 54; primer T-23/99, LR AF 1998 A/S proti Komisiji [2002] PSES II-1705, odstavek 170.

(29) Sodba z dne 18.09.1996 v primeru T-353/94, Postbank NV proti Komisiji [1996] PSES II-921, odstavek 87.

(30) Sodišča Skupnosti so se o tem vprašanju izrekla v primerih domnevne zlorabe prevladujočega položaja (člen 82 Pogodbe ES) (primer T-65/89, BPB Industries and British Gypsum [1993] PSES II-389; in primer C-310/93P, BPB Industries and British Gypsum [1995] PSES I-865) in v primerih pri združitvah (primer T-221/95 Endemol proti Komisiji [1999] PSES II-1299, odstavek 69, in primer T-5/02 Laval proti Komisiji [2002] PSES II-4381, odstavek 98 in naslednji.).

(31) Glej odstavek 0 spodaj.

(32) Glej odstavek 0 spodaj.

(33) Toda poslovne tajnosti in druge zaupne informacije, ki jih trgovinskemu ali strokovnemu združenju dajo njegovi člani, ohranijo svojo zaupno naravo glede tretjih strani in se jih torej ne sme posredovati pritožnikom. Primerjaj združene primere 209 do 215 in 218/78, Fedetab [1980] PSES 3125, odstavek 46.

(34) Glej odstavke 0-0 spodaj glede navodila podjetjem, naj opredelijo zaupne informacije.

(35) Primerjaj člen 27(2) Uredbe št. 1/2003 in člen 15(3) izvedbene uredbe.

(36) Člen 18(1) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(37) Primerjaj odstavek 0 spodaj.

(38) Primerjaj odstavek 8(1) izvedbene uredbe, ki govori o „vpogledu v dokumente“ pritožnikov, in člen 17(2) izvedbene uredbe uredbe o združitvah, ki govori o „vpogledu v spis“ drugih udeleženih strani, „kolikor je to potrebno za oblikovanje njihovih pripomb“.

(39) Glej primer T-17/93 Matra-Hachette SA proti Komisiji [1994] PSES II-595, odstavek 34. Sodišče je odločilo, da so pravice tretjih strani, kakor jih določa člen 19 Uredbe Sveta št. 17 z dne 6.2.1962 (ki ga je sedaj nadomestil člen 27 Uredbe št. 1/2003), omejene na pravico udeležbe v upravnem postopku.

(40) S pismom v skladu s členom 7(1) izvedbene uredbe.

(41) Primerjaj člen 8(1) izvedbene uredbe.

(42) Primerjaj člen 8(1) izvedbene uredbe.

(43) Primerjaj člen 11(b) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(44) Primerjaj člen 16(2) izvedbene uredbe in člen 18(2) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(45) na podlagi člena 10(2) izvedbene uredbe.

(46) na podlagi člena 6(1) izvedbene uredbe.

(47) na podlagi člena 13(1) in (3) izvedbene uredbe.

(48) na podlagi člena 7(1) izvedbene uredbe.

(49) Člen 12 izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(50) Člen 13 izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(51) Na podlagi člena 16 izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(52) V postopkih pri združitvi se načela, navedena v tem in naslednjih odstavkih, uporabljajo tudi pri osebah iz člena 3(1)(b) uredbe o združitvah, glej opombo 18 zgoraj.

(53) Primerjaj člen 16(3) izvedbene uredbe in člen 18(3) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(54) Primerjaj člen 16(3) izvedbene uredbe in člen 18(3) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

(55) Primerjaj člen 16(3) izvedbene uredbe.

(56) Primerjaj člen 16 izvedbene uredbe.

(57) Primerjaj člen 9 Sklepa Komisije z dne 23.5.2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162 19.6.2001, str. 21).

(58) Primerjaj odstavek 0 zgoraj.

(59) Primerjaj primer T-5/02, Tetra Laval proti Komisiji [2002] PSES II-4381, odstavki 98, 104 in 105.

(60) Obvestilo Komisije o ravnanju Komisije s pritožbami po členih 81 in 82 Pogodbe ES (UL C 101, 27.4.2004, str. 65).

(61) Primerjaj primer T-25/95 et al. Cimenteries, odstavek 635.

(62) Primerjaj člen 8 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ.

(63) Primerjaj člen 15(4) in člen 8(2) izvedbene uredbe, v tem zaporedju, in člen 17(4) izvedbene uredbe uredbe o združitvah.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 259

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 47 21. oktober 2004

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacija
	Komisija
2004/C 259/1	Menjalni tečaji evra	1

2004/C 259/2	Predhodna priglasitev koncentracije (Št. primera COMP/M.3536 – Outokumpu Wasacopper/Aurajoki/Cupru JV) — Primer za poenostavljeni postopek ( 1 )	2

2004/C 259/3	Objava zahteve po registraciji na podlagi člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 o zaščiti označb porekla in geografskih označb	3

2004/C 259/4	Predhodna priglasitev koncentracije (Št. primera COMP/M.3599 – Apax/Vista Desarrollo/Itevelesa) — Primer za poenostavljeni postopek ( 1 )	7

2004/C 259/5	Sporočilo Komisije v zvezi z revizijo obvestila iz leta 1997 o notranjem poslovniku za obravnavanje zahtev po vpogledu v spis ( 1 )	8

	III Obvestila
	Komisija
2004/C 259/6	Poziv za zbiranje predlogov — DG EAC št. 70/04 — Podpora vzpostavljanju partnerstev med mesti, ki spodbujajo aktivno evropsko državljanstvo (državljansko udeležbo) – 2005	19

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,259
JPY	japonski jen	136,43
DKK	danska krona	7,4372
GBP	funt šterling	0,6963
SEK	švedska krona	9,0734
CHF	švicarski frank	1,5374
ISK	islandska krona	87,62
NOK	norveška krona	8,23
BGN	lev	1,9559
CYP	ciprski funt	0,5755
CZK	češka krona	31,488
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	246,28
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6714
MTL	malteška lira	0,4306
PLN	poljski zlot	4,2973
ROL	romunski leu	41 130
SIT	slovenski tolar	239,88
SKK	slovaška krona	39,965
TRL	turška lira	1 871 800
AUD	avstralski dolar	1,714
CAD	kanadski dolar	1,5721
HKD	hongkonški dolar	9,804
NZD	novozelandski dolar	1,8213
SGD	singapurski dolar	2,1065
KRW	junokorejski won	1 438,91
ZAR	junoafriški rand	7,9148

A	:	srečanja, ki bodo prispevala k medsebojnemu zbliževanju državljanov v okviru novih in obstoječih partnerstev med mesti in občinami,
B	:	konference, ki v okviru partnerstev med mesti obravnavajo evropske teme in seminarji za usposabljanje uradnikov, ki se ukvarjajo z vzpostavljanjem partnerstev med mesti.