9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/1

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Landesgericht Innsbruck (Avstrija) z dne 26. maja 2004 v zadevi Rosmarie Kapferer proti Schlank & Schick GmbH

(Zadeva C-234/04)

(2004/C 251/01)

Landesgericht Innsbruck je s sklepom z dne 26. maja 2004 v zadevi Rosmarie Kapferer proti Schlank & Schick GmbH, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 3. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Landesgericht Innsbruck predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

O odločitvi prvostopenjskega sodišča o pristojnosti:

Ali se v členu 10 ES utemeljeno načelo sodelovanja lahko razlaga v tem smislu, da je tudi neko nacionalno sodišče na podlagi predpostavk zapisanih v sodbi Sodišča v pravni zadevi Kühne & Heitz dolžno preveriti pravnomočno sodno odločitev in jo razveljaviti, če ugotovi, da je bilo z njo kršeno pravo Skupnosti? Ali v primerjavi z upravnimi odločitvami obstajajo za preveritev in umik sodnih odločitev vsekakor še druge predpostavke?

2.	V primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje: Ali je v členu 534 ZPO (avstrijski zakon o pravdnem postopku) določeni rok za umik sodne odločitve, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti, združljiv z načelom polne učinkovitosti prava Skupnosti?

Prav tako v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje:

Ali predstavlja mednarodna (oz. krajevna) nepristojnost, ki ni bila popravljena po členu 24 Uredbe Sveta št. 44/2001 (1) z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: uredba), kršitev prava Skupnosti, ki po omenjenih načelih lahko ovrže pravnomočnost sodne odločitve?

V primeru pritrdilnega odgovora na tretje vprašanje:

Ali mora pritožbeno sodišče preizkusiti vprašanje mednarodne oz. krajevne pristojnosti po uredbi, če je odločitev o pristojnosti prvostopenjskega sodišča sicer že pravnomočna, odločba o glavni stvari pa še ne? Ali je v primeru pritrdilnega odgovora ta preizkus treba izvesti po uradni dolžnosti ali le na zahtevo ene od strank v postopku?

O določitvi sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe po členu 15(1)(c) uredbe:

Ali pomeni neka zavajajoča obljuba nagrade, ki je pobuda za sklenitev pogodbe, torej ki pripravi podlago za sklenitev pogodbe, dovolj tesno povezavo z nameravano sklenitvijo potrošniške pogodbe, da se za iz tega izhajajoče zahtevke lahko uporabi pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe v smislu člena 15(1)(c) uredbe?

Za primer, da je odgovor na prvo vprašanje odklonilen:

Ali se pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe lahko uporabi za zahtevke iz nekega predpogodbenega dolžniškega razmerja in ali predstavlja neka zavajajoča obljuba nagrade, ki pomaga pripraviti podlago za sklenitev pogodbe, dovolj tesno povezavo z iz tega izhajajočim predpogodbenim dolžniškim razmerjem, da se tudi v tem primeru lahko uporabi pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe?

Ali se pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe lahko uporabi le tedaj, ko so od podjetnika objavljeni pogoji za sodelovanje v nagradni igri izpolnjeni, tudi če ti pogoji za materialni zahtevek po členu 5j KSchG (avstrijski zakon o varstvu potrošnikov) sploh niso pomembni?

Za primer, da sta odgovora na prvo in drugo vprašanje odklonilna:

Ali se pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe lahko uporabi za poseben zakonsko normiran pogodbeni izpolnitveni zahtevek sui generis oziroma za fingirani kvazi pogodbeni izpolnitveni zahtevek sui generis, ki nastane zaradi podjetnikove obljube nagrade in zahteve potrošnika po tej nagradi?

(1) UL L 12, 2001, str.1.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/2

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 26. maja 2004 v zadevi EMAG Handel Eder OHG proti Finanzlandesdirektion für Kärnten

(Zadeva C-245/04)

(2004/C 251/02)

Verwaltungsgerichtshof je s sklepom z dne 26. maja 2004 v zadevi EMAG Handel Eder OHG proti Finanzlandesdirektion für Kärnten, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 10. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Verwaltungsgerichtshof predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali se prvi stavek člena 8(1)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS (1) z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, razlaga tako, da je kraj začetka odpošiljanja ali prevoza odločilen tudi tedaj, če več podjetnikov sklene dobavni posel o istem blagu in je več dobavnih poslov izpolnjenih z enim samim premikom blaga?

2.	Ali lahko več dobav šteje za neobdavčene dobave znotraj Skupnosti, če več podjetnikov sklene dobavni posel o istem blagu in se več dobavnih poslov izpolni z enim samim premikom blaga?

3.	Ali velja v primeru, da je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen, kot kraj začetka druge dobave dejanski kraj odhoda blaga ali kraj, kjer se je končala prva dobava?

4.	Ali je za odgovor na vprašanja 1 do 3 pomembno, kdo ima pravico razpolaganja z blagom v času premika blaga?

(1) UL L 145, str.1.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/2

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 26. maja 2004 v zadevi 1) Turn- und Sportunion Waldburg proti Finanzlandesdirektion für Oberösterreich in 2) Edith Barris proti Finanzlandesdirektion für Tirol

(Zadeva C-246/04)

(2004/C 251/03)

Verwaltungsgerichtshof je s sklepom z dne 26. maja 2004 v zadevi 1) Turn- und Sportunion Waldburg proti Finanzlandesdirektion für Oberösterreich in 2) Edith Barris proti Finanzlandesdirektion für Tirol, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 10. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Verwaltungsgerichtshof predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali lahko država članica svojo pravico iz člena 13(C) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (v nadaljevanju: direktiva), s katero lahko davčnim zavezancem dovoli pravico do izbire za obdavčitev v primerih dajanja v najem nepremičnin, kljub v členu 13(B)(b) direktive določeni davčni oprostitvi, izvaja le enotno, ali sme država članica pri tem razločevati med vrstami prihodkov ali med skupinami davčnih zavezancev?

Ali dovoljuje člen 13(B)(b) v povezavi s (C)(a) direktive državam članicam ureditev, kot jo predvideva člen 6(1)(št. 14) UStG 1994 (Umsatzsteuergesetz - zakon o prometnem davku, v nadaljevanju: UStG) v povezavi s členom 6(1)(št. 16) UStG 1994, po kateri je možnost izbire za obdavčitev prometa v primerih dajanja v najem in lizinga omejena na način, da športna društva, ki delujejo v splošnem interesu, nimajo možnosti izbire?

Ali dovoljuje člen 13(B)(b) v povezavi s (C)(a) direktive državam članicam ureditev, kot jo predvideva člen 2(5)(št. 2) UStG 1994 v povezavi s členom 1(2)(št. 1) Liebhabereiverordnung (predpis o ljubiteljskih dejavnostih, katerih namen ni pridobivanje dobička) v verziji BGB1 št. 33/1993, po kateri možnost izbire za obdavčitev prometa v primerih dajanja v najem ne obstaja, če dajanje v najem v določenem časovnem obdobju ne ustvari skupnega dobička oz. skupnega presežka prihodkov in če se nanaša na stavbo, ki je primerna za uporabo kot zasebni stanovanjski prostor?

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/3

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Unabhängiger Finanzsenat, Aussenstelle Wien (Avstrija), z dne 28. junija 2004 v zadevi AB proti Finanzamt für den 6., 7. und 15. Bezirk

(Zadeva C-288/04)

(2004/C 251/04)

Unabhängiger Finanzsenat, Aussenstelle Wien, je s sklepom z dne 28. junija 2004 v zadevi AB proti Finanzamt für den 6., 7. und 15 Bezirk, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 6. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Unabhängiger Finanzsenat, Aussenstelle Wien, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali člen 13(1) Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti nasprotuje obdavčitvi plač, mezd in drugih prejemkov, ki jih uradnikom in drugim uslužbencem plačuje Skupnost, v državah članicah le takrat, ko Skupnost izvršuje svojo pravico do obdavčitve?

Ali člen 16(2) Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti nasprotuje obdavčitvi plač, mezd in drugih prejemkov, ki jih uradnikom in drugim uslužbencem plačuje Skupnost, v državah članicah le takrat, ko je uradnik ali drug uslužbenec naveden v sporočilu v smislu tega člena, in ali na podlagi tega člena poslano sporočilo avtomatično upravičuje davčne organe držav članic, da uporabijo nacionalno davčno pravo glede uradnikov in drugih uslužbencev, ki niso navedeni v tem sporočilu in potemtakem tudi glede tistih uslužbencev, ki jih Skupnost obravnava kot lokalne uslužbence?

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/3

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Vincenzo Manfredi proti Lloyd Italico Assicurazioni.

(Zadeva C-295/04)

(2004/C 251/05)

Giudice di pace di Bitonto je s sklepom z dne 30. junija 2004 v zadevi Vincenzo Manfredi proti Lloyd Italico Assicurazioni, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 13. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Giudice di pace di Bitonto predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da ta določa kot ničen sporazum ali usklajeno ravnanje med zavarovalnicami o izmenjavi medsebojnih informacij, ki omogoča zvišanje premij za zavarovalne police avtomobilske odgovornosti, ki ni upravičeno s tržnimi pogoji, in sicer tudi glede na sodelovanje pri sporazumu ali usklajenem ravnanju med podjetji s sedežem v različnih državah članicah?

Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da ta dovoljuje tretjim osebam, ki izkažejo upravičen pravni interes, da uveljavljajo ničnost sporazuma ali ravnanja, ki je prepovedano s tem predpisom, ter da zahtevajo povrnitev utrpljene škode v primeru obstoja vzročne zveze med sporazumom ali usklajenim ravnanjem in škodo?

3.	Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da začne zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe teči na dan, ko začne veljati sporazum ali usklajeno ravnanje, ali pa na dan, ko je bilo sporazuma ali usklajenega ravnanja konec?

Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da mora nacionalni sodnik v primeru, ko ugotovi, da je odškodnina, ki bi bila izplačana na podlagi nacionalnega prava v vsakem primeru nižja od gospodarske koristi, ki jo je imelo podjetje, ki je povzročilo škodo in je sodelovalo pri prepovedanem sporazumu ali usklajenem ravnanju, po uradni dolžnosti dodeliti tretji oškodovani osebi kazensko odškodnino, ki je potrebna za to, da bi bila izplačljiva odškodnina višja od koristi, ki jo je imel povzročitelj škode, z namenom odvračanja od sklepanja sporazumov ali usklajenih ravnanj, ki so prepovedana s členom 81 Pogodbe?

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/3

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Antonio Cannito proti Fondiaria Sai S.p.A..

(Zadeva C-296/04)

(2004/C 251/06)

Giudice di pace di Bitonto je s sklepom z dne 30. junija 2004 v zadevi Antonio Cannito proti Fondiaria Sai S.p.A., ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 13. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Giudice di pace di Bitonto predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

3.	Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da začne zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe teči na dan, ko začne veljati sporazum ali usklajeno ravnanje, ali pa na dan, ko je bilo sporazuma ali usklajenega ravnanja konec?

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/4

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Nicolò Tricarico proti Assitalia Assicurazioni S.p.A..

(Zadeva C-297/04)

(2004/C 251/07)

Giudice di pace di Bitonto je s sklepom z dne 30. junija 2004 v zadevi Nicolò Tricarico proti Assitalia Assicurazioni S.p.A., ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 13. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Giudice di pace di Bitonto predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

3.	Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da začne zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe teči na dan, ko začne veljati sporazum ali usklajeno ravnanje, ali pa na dan, ko je bilo sporazuma ali usklajenega ravnanja konec?

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/4

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Pasqualina Murgolo proti Assitalia Assicurazioni S.p.A.

(Zadeva C-298/04)

(2004/C 251/08)

Giudice di pace di Bitonto je s sklepom z dne 30. junija 2004 v zadevi Pasqualina Murgolo proti Assitalia Assicurazioni S.p.A., ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 13. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Giudice di pace di Bitonto predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da ta nasprotuje uporabi nacionalnega predpisa, katerega vsebina je analogna členu 33 italijanskega zakona 287/1990, v skladu s katerim mora biti odškodninska tožba zaradi neizpolnjevanja predpisov Skupnosti in nacionalnih predpisov preko protikonkurenčnih sporazumov vložena tudi s strani tretjih oseb pred sodiščem, ki navadno ni pristojno za tožbe podobne vrednosti, s čemer se stroški in čas sojenja občutno povečajo?

4.	Ali je treba člen 81 Pogodbe razlagati v smislu, da začne zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe teči na dan, ko začne veljati sporazum ali usklajeno ravnanje, ali pa na dan, ko je bilo sporazuma ali usklajenega ravnanja konec?

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/5

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Szombathelyi Városi Bíróság (Madžarska) z dne 10. junija 2004 v zadevi Ynos Kft. proti János Varga

(Zadeva C-302/04)

(2004/C 251/09)

Szombathelyi Városi Bíróság je s sklepom z dne 10. junija 2004 v zadevi Ynos Kft. proti János Varga, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 19. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Szombathelyi Városi Bíróság predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali se člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju: direktiva), po kateri države članice določijo, da nedovoljeni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, niso zavezujoči za potrošnika, razlaga tako, da ta določba lahko pomeni podlago za nacionalno določbo kot je člen 209(1) Polgári Törvénykönyv (madžarski civilni zakonik, v nadaljevanju: Ptk.), ki se jo lahko uporabi, če je ugotovljen nedovoljen značaj nekega splošnega pogodbenega pogoja, in po kateri nedovoljeni pogoji za potrošnika ne izgubijo svoje obveznosti po samem pravu, ampak le takrat, če takšen potrošnik poda izrecno izjavo, to pomeni v primeru uspešnega izpodbijanja?

Ali iz omenjene določbe direktive, po kateri pogodba še naprej zavezuje obe stranki na enaki podlagi, če je njen nadaljnji obstoj mogoč brez nedovoljenih pogojev, izhaja, da veljavnost celotne pogodbe ostane nespremenjena, kolikor je to mogoče brez nedovoljenih pogojev, če s strani prodajalca ali ponudnika določeni nedovoljeni pogoji potrošnika ne zavezujejo po njegovem nacionalnem pravu, prodajalec ali ponudnik pa pogodbe s potrošnikom brez teh pogojev, ki so sestavni del pogodbe, ne bi sklenil?

3.	Ali je s stališča uporabe prava Skupnosti pomembno, da je bil izhodiščni postopek uveden pred pristopom Republike Madžarske k Evropski uniji, vendar po prilagoditvi njenega nacionalnega prava direktivi?

(1) UL L 95, str. 29.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/5

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Commissione Tributaria Provinciale di Pordenone – Sezione 02 -(Italija) z dne 14. julija 2004 v zadevi Banca Popolare FriulAdria S.p.A. proti Agenzia Entrate Ufficio Pordenone

(Zadeva C-336/04)

(2004/C 251/10)

Commissione Tributaria Provinciale di Pordenone je s sklepom z dne 14. julija 2004 v zadevi Banca Popolare FriulAdria S.p.A. proti Agenzia Entrate Ufficio Pordenone, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 2. avgusta 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložila predlog za sprejem predhodne odločbe.

Commissione Tributaria Provinciale di Pordenone predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je odločba Komisije št. 2002/581/ES (1) z dne 11. decembra 2001 (UL L 184, z dne 13. julija 2002, str. 27) neveljavna in neskladna s pravom Skupnosti, kolikor so določbe zakona 461/98 ter odgovarjajočega zakonskega dekreta 153/99 o bankah združljive s skupnim trgom, v nasprotju s stališčem Komisije, oziroma v vsakem primeru spadajo med izjeme iz člena 87(3) točki (b) in (c) Pogodbe ES?

Posebno, ali je člen 4 omenjene odločbe neveljaven in neskladen s pravom Skupnosti, kolikor je z njim Komisija:

a)	kršila dolžnost zadostne obrazložitve iz člena 253 Pogodbe ES; in/ali

b)	kršila načelo zaupanja v pravo; in/ali

c)	kršila načelo sorazmernosti?

V vsakem primeru, ali pravilna razlaga člena 87 in nasl. Pogodbe ES, člena 14 Uredbe (ES) št. 659/99 (2) ter temeljnih načel prava Skupnosti, predvsem tistih, ki so navedeni v obrazložitvi, nasprotuje uporabi člena 1 dekreta zakona z dne 24. decembra 2002, št. 282 (spremenjen z zakonom z dne 21. februarja 2003, št. 27)?

(1) O sistemu državne pomoči, ki jo je Italija dodelila v korist bank.

(2) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/6

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Consiglio di Stato (šesti oddelek) (Italija) z dne 24. februarja 2004 v zadevi Nuova Società di telecomunicazioni SpA proti Ministero delle comunicazioni

(Zadeva C-339/04)

(2004/C 251/11)

Consiglio di Stato (šesti oddelek), v funkciji sodnega organa, je s sklepom z dne 24. februarja 2004 v zadevi Nuova Società di telecomunicazioni SpA proti Ministero delle comunicazioni, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 9. avgusta 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Consiglio di Stato (šesti oddelek) predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je nacionalna ureditev – s katero je bilo družbam, ki opravljajo javne službe in so v preteklosti izgradile za svoje lastne potrebe in na podlagi odplačnih koncesij telekomunikacijska omrežja, naložena ustanovitev ločenih družb za opravljanje kakršnihkoli dejavnosti v sektorju telekomunikacij – in ki določa, da mora ločena družba, čeprav ima dovoljenje za opravljanje javne službe, plačati, četudi samo začasno, dodatno dajatev za dodelitev telekomunikacijskega omrežja materinski družbi, združljiva s temeljnimi načeli direktive 97/13/ES (1) ?

Ali je nacionalna določba, ki (začasno) odmerja drugo, dodatno dajatev, dolgovano iz naslova dejavnosti opravljenih v korist materinske družbe, na podlagi zneskov, ki jih je v preteklosti plačala materinska družba po prej veljavni ekskluzivni ureditvi, ki je razlikovala med koncesijami za telekomunikacijske sisteme za javno uporabo ter koncesijami za sisteme namenjene zasebni rabi, združljiva s pravom Skupnosti in razlago, ki jo je sprejel peti senat Sodišča v svoji sodbi z dne 18. septembra 2003?

(1) Direktiva 97/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. aprila 1997 o skupni okvirni ureditvi za splošna in individualna dovoljenja v sektorju telekomunikacijskih storitev (UL L 177, 7.5.1997, str. 15-27).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/6

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale Amministrativo Regionale della Lombardia, tretji senat, (Italija) z dne 27. maja 2004 v zadevah Carbotermo S.p.A. proti Comune di Busto Arsizio ter AGESP S.p.A. (št. nacionalnega registra: 265/2004) in Consorzio Alisei proti Comune di Busto Arsizio ter AGESP S.p.A. (št. nacionalnega registra: 887/2004), ob udeležbi A.G.E.S.I..

(Zadeva C-340/04)

(2004/C 251/12)

Tribunale Amministrativo Regionale della Lombardia je s sklepom z dne 27. maja 2004 v zadevah Carbotermo S.p.A. proti Comune di Busto Arsizio ter AGESP S.p.A. (št. nacionalnega registra: 265/2004) in Consorzio Alisei proti Comune di Busto Arsizio ter AGESP S.p.A. (št. nacionalnega registra: 887/2004), ob udeležbi A.G.E.S.I.., ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 9. avgusta 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Tribunale Amministrativo Regionale della Lombardia predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

„Ali je v skladu z Direktivo 93/36/EGS (1) oddaja naročila v postopku s pogajanji za dobavo goriva in toplotne energije za grelne naprave za stavbe, ki so v lasti ali v pristojnosti občine (Comune) ter za z njo povezano upravljanje in vzdrževanje (pri čemer je vrednost dobave pomembnejša) delniški družbi, katere kapital je trenutno popolnoma v lasti neke druge delniške družbe, katere večinski (99,98-odstotni) delničar je občina, ki je oddala naročilo, oziroma družbi (AGESP), ki ni v neposredni lasti teritorialne skupnosti, temveč neke druge družbe (AGESP Holding), katere kapital je trenutno v 99,98-odstotni lasti državnih organov?

Ali je za treba, s pomočjo uporabe člena 13 Direktive 93/38/EGS (2), preveriti pravico za izvajanje, s strani podjetja, kateremu je bilo na podlagi postopka s pogajanji oddana dobava, najpomembnejšega dela dejavnosti s teritorialno skupnostjo, v katere lasti je podjetje, in ali jo je moč potrditi v primeru, ko omenjeno podjetje realizira najpomembnejši del svojega prometa s teritorialno skupnostjo, v katere lasti je, oziroma podredno na ozemlju same skupnosti?“

(1) UL L 199, 9.8.1993, str.1.

(2) UL L 199, 9.8.1993, str.84.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/7

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Supreme Court, Irska, z dne 27. julija 2004 v zadevi Eurofood IFSC Ltd in v zadevi Companies Acts 1963 do 2003, Enrico Bondi proti Bank of America N.A., Pearse Farrell (the Official Liquidator), Director of Corporate Enforcement and Certficate/Note holders

(Zadeva C-341/04)

(2004/C 251/13)

Supreme Court, Irska, je s sklepom z dne 27. julija 2004 v zadevi Eurofood IFSC Ltd in v zadevi Companies Acts 1963 do 2003, Enrico Bondi proti Bank of America N.A., Pearse Farrell (the Official Liquidator), Director of Corporate Enforcement and Certficate/Note holders, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 9. avgusta 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Supreme Court, Irska, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ko je pristojnemu sodišču na Irskem predložen predlog za prenehanje plačilno nesposobne družbe in to sodišče sprejme sklep, s katerim do sprejema sklepa o prenehanju imenuje začasnega likvidacijskega upravitelja, ki ima pristojnosti vzeti v posest sredstva družbe, upravljati njene zadeve, odpreti bančni račun in imenovati solicitorja, vse s pravnim učinkom odvzema članom upravnega odbora družbe pooblastila za delovanje, ali ta sklep, skupaj s predložitvijo predloga, predstavlja odločbo o uvedbi postopkov v primeru insolventosti v smislu člena 16, razlaganega v luči členov 1 in 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1346 iz leta 2000? (1)

Če je odgovor na prvo vprašanje negativen, ali predložitev predloga sodišča za prisilno likvidacijo družbe višjemu sodišču (High Court) na Irskem predstavlja uvedbo postopka v primeru insolventnosti v smislu te Uredbe na podlagi irskega pravnega predpisa (oddelek 220(2) Companies Act, 1963), kjer velja domneva, da se likvidacija družbe začne na dan predložitve predloga?

Ali učinkuje člen 3 omenjene Uredbe v povezavi s členom 16 tako, da ima sodišče v drugi državi članici, kot je tista, kjer ima družba sedež in kot je tista, v kateri družba redno posluje na način, preverljiv za tretje osebe, ampak kjer so postopki v primeru insolventnosti uvedeni najprej, pristojnost uvesti glavne postopke v primeru insolventnosti?

Kjer

a)	sta registrirana sedeža matičnega podjetja in njegove podružnice v različnih državah članicah,

b)	podružnica redno posluje na način, preverljiv za tretje osebe in v popolnem in običajnem spoštovanju svoje celostne podobe v državi članici, kjer je njen registrirani sedež in

c)	lahko matično podjetje, zaradi lastniškega deleža in pristojnosti, imenovati člane upravnega odbora, nadzira, in dejansko nadzira, politiko podružnice,

ali so poglavitni dejavniki pri določitvi „središča dolžnikovih glavnih interesov“ tisti iz b) zgoraj ali, po drugi strani, tisti iz c)?

Ko je dovoliti, da ima sodna ali upravna odločba pravni učinek glede oseb ali organov, katerih pravica do pravičnega postopka in poštenega sojenja pri sprejemu take odločitve ni bila spoštovana, v očitnem nasprotju z javnim redom države članice, ali je ta država članica obvezana, v skladu s členom 17 omenjene Uredbe, priznati odločbo sodišč druge države članice, ki je domnevno začela postopek v primeru insolventnosti za družbo, v primeru, ko je sodišču prve države članice zadostno, da je bila zadevna odločba sprejeta brez upoštevanja teh načel, in, še zlasti, ko je tožeča stranka v drugi državi članici zavrnila predložitev izvoda bistvenih listin, na kateri je bila vloga utemeljena, začasnemu likvidatorju družbe, ki je bil pravočasno imenovan v skladu s pravom prve države članice, ne glede na zahteve in v nasprotju s sklepom sodišča druge države članice?

(1) Z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 160, 30.6.2000, str.1).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/8

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) Združeno Kraljestvo z dne 14. julija 2004 v zadevi The Queen on the application of International Air Transport Association proti Department for Transport

(Zadeva C-344/04)

(2004/C 251/15)

High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) je s sklepom z dne 14. julija 2004 v zadevi The Queen on the application of International Air Transport Association proti Department for Transport in v zadevi The Queen on the application of European Low Fares Airline Association in Hapag-Lloyd Express GmbH proti Department for Transport, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 12. avgusta 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali je člen 6 Uredbe 261/2004 (1) neveljaven na podlagi tega, da ni v skladu s Konvencijo o izenačitvi nekaterih pravil mednarodnega letalskega prevoza imenovano Montrealska konvencija 1999 in, ali to (v povezavi s katerimikoli drugimi pomembnimi dejstvi) vpliva na veljavnost uredbe kot celote?

2.	Ali je bila sprememba člena 5 Direktive med razpravo Spravnega odbora o osnutku teksta izvršena na način, neskladen s postopkovnimi zahtevami, določenimi v členu 251 ES in, če je tako, ali to (v povezavi s katerimikoli drugimi pomembnimi dejstvi) vpliva na veljavnost uredbe kot celote?

3.	Ali sta člena 5 in 6 Uredbe 261/2004 (ali njun del) neveljavna, ker nista v skladu z načelom pravne varnosti in, če je tako, ali ta neveljavnost (v povezavi s katerimikoli drugimi pomembnimi dejstvi) vpliva na veljavnost uredbe kot celote?

4.	Ali sta člena 5 in 6 Uredbe 261/2004 (ali njun del) neveljavna, in nista utemeljena z nikakršno ali z neprimerno razlago in, če je tako, ali ta neveljavnost (v povezavi s katerimikoli drugimi pomembnimi dejstvi) vpliva na veljavnost uredbe kot celote?

5.	Ali sta člen 5 in 6 Uredbe 261/2004 (ali njun del) neveljavna, ker nista v skladu z načelom sorazmernosti, potrebnim za vsak ukrep Skupnosti in, če je tako, ali ta neveljavnost (v povezavi s katerimikoli drugimi pomembnimi dejstvi) vpliva na veljavnost uredbe kot celote?

Ali sta člena 5 in 6 Uredbe 261/2004 (ali njun del) neveljavna, ker diskriminirata zlasti člane organizacije druge tožeče stranke na arbitraren ali objektivno neutemeljen način, in če je tako, ali ta neveljavnost (v povezavi s katerimikoli drugimi pomembnimi dejstvi) vpliva na veljavnost uredbe kot celote?

Ali je člen 7 Uredbe (ali njen del) ničen ali neveljaven, ker je naložitev fiksne odgovornosti v primeru odpovedi leta zaradi razlogov, ki jih ne upravičujejo izredne razmere, diskriminatorna, ker ne upošteva proporcionalnih standardov, ki so potrebni za vsak ukrep Skupnosti in ker ni utemeljen s primerno razlago in, če je tako, ali ta neveljavnost (v povezavi s katerimikoli drugimi pomembnimi dejstvi) vpliva na veljavnost uredbe kot celote?

Ali v okoliščinah, v katerih nacionalno sodišče dovoli, da se vloži tožbeni zahtevek na tem nacionalnem sodišču, ki postavi vprašanje glede veljavnosti določb akta Skupnosti, obstajajo kakšna načela prava Skupnosti v povezavi s kakršnimkoli preizkusom ali pragovno vrednostjo, ki naj jih uporabi nacionalno sodišče, ko po členu 234(2) ES odloča, ali naj vprašanja veljavnosti predloži Sodišču?

(1) Uredba (ES) 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (Besedilo velja za EGP) – Skupna izjava (UL L 46, 17.2.2004, str.1).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/9

Pritožba Association Pro Amnistia, J. M. Olano Olano, J. Zelarain Errasti zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 7. junija 2004 v zadevi Gestoras Pro Amnistia, J. M. Olano Olano, J. Zelarain Errasti proti Svetu Evropske unije, ob intervenciji Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, T-333/02, vložena dne 17. avgusta 2004

(Zadeva C-354/04 P)

(2004/C 251/17)

Association Pro Amnistia, J. M. Olano Olano, J. Zelarain Errasti, ki jih zastopa D. Rouget, avocat, so dne 17. avgusta 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložili pritožbo zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 7. junija 2004 v zadevi Gestoras Pro Amnistia, J. M. Olano Olano, J. Zelarain Errasti proti Svetu Evropske unije, ob intervenciji Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, T-333/02.

Pritožniki Sodišču predlagajo, naj:

1.	razglasi zadevno pritožbo za utemeljeno in razveljavi izpodbijani sklep,

na podlagi člena 61 Protokola k Statutu Sodišča dokončno odloči o zadevi in na podlagi tožbenega zahtevka pritožnikov na prvi stopnji Svetu naloži plačilo odškodnine v znesku 1.000.000 EUR v korist društva GESTORAS PRO AMNISTIA, in v korist drugima pritožnikoma, Juanu Mariju OLANU OLANU in Julenu ZELARAINU ERRASTU, vsakemu po 100.000 EUR odškodnine. Ti zneski se povečajo za zamudne obresti po letni 4,5 % obrestni meri od izdaje sodbe naslovnega sodišča pa vse do plačila. Svet nosi svoje stroške kot tudi stroške, ki jih priglasijo pritožniki.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe

Sodišče Skupnosti je pristojno za odločanje o zahtevah za povračilo škode, povzročene z vpisom društva pritožnika na seznam oseb, skupin ali organizacij, ki je bil izdelan na podlagi predpisov, ki zadevajo boj proti terorizmu.

V tem primeru pravna podlaga za to pristojnost temelji skupno na Deklaraciji Sveta z dne 18. decembra 2001, osmi uvodni navedbi Sklepa Sveta 2003/48/PNZ (1) in členu 6 Pogodbe EU. Svet je dne 18. decembra 2001 ob sprejemu Skupnega stališča 2001/931/SZVP (2) izjavil, da „vsaka zmota o osebah, skupinah ali organizacijah daje oškodovani stranki pravico, da zahteva povračilo škode pred sodiščem“. Sicer pa pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper škodna dejanja institucij predstavlja temeljni del Evropske unije in določbe, ki ustvarjajo to pravico, se morajo razlagati široko glede na namen, da se zadosti zahtevam iz členov 1, 6(1) in 13 EKČP, ki se v tem primeru morajo uveljaviti.

Kar zadeva obstoj škode, vpis društva pritožnika na sporni seznam povzroča posebno hudo škodo njegovemu ugledu in svobodi izražanja, ker vsebuje očitek, da gre za teroristično organizacijo. Prav tako njegov vpis na seznam škoduje ugledu, svobodi izražanja, svobodi združevanja in zasebnemu življenju drugima dvema pritožnikoma, ki sta predstavnika društva. Glede vzročne zveze med ravnanjem Sveta in utrpelo škodo, učinek na ugled predstavlja neizogibno in takojšnjo posledico vpisa na seznam.

Končno, Svet je na goljufiv način uresničil delitev na tri stebre delovanja Evropske unije. Pri izbiri pravne podlage je Svet vodila oportunistična presoja z namenom, da se izogne nadzoru Parlamenta, Varuha človekovih pravic in Sodišča ter na ta način zadevnim osebam odvzame pravico do učinkovitega pravnega sredstva in zlasti pravico do tožbe za povrnitev utrpele škode. Takšno vedenje pomeni zlorabo postopka.

(1) Sklep Sveta 2003/48/PNZ z dne 19. decembra 2002 o izvajanju posebnih ukrepov za policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti terorizmu v skladu s členom 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (UL L 16, 22.1.2003, str. 68).

(2) Skupno stališče Sveta z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 93).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/10

Pritožba Association SEGI, A. Zubimendi Izaga, A. Galarraga zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 7. junija 2004 v zadevi Association SEGI, A. Zubimendi Izaga, A. Galarraga proti Svetu Evropske unije, ob intervenciji Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, T-338/02, vložena dne 17. avgusta 2004

(Zadeva C-355/04 P)

(2004/C 251/18)

Association SEGI, A. Zubimendi Izaga in A. Galarraga so dne 17. avgusta 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložili pritožbo zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 7. junija 2004 v zadevi Association SEGI, A. Zubimendi Izaga, A. Galarraga proti Svetu Evropske unije, ob intervenciji Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, T-338/02.

Pritožniki Sodišču predlagajo, naj:

1.	razglasi zadevno pritožbo za utemeljeno in razveljavi izpodbijani sklep,

na podlagi člena 61 Protokola k Statutu Sodišča dokončno odloči o zadevi in na podlagi tožbenega zahtevka pritožnikov na prvi stopnji Svetu naloži plačilo odškodnine v znesku 1.000.000 EUR v korist društva SEGI, in v korist drugima pritožnikoma, Araitzi ZUBIMENDI IZAGA in Aritzu GALARRAGI, vsakemu po 100.000 EUR odškodnine. Ti zneski se povečajo za zamudne obresti po letni 4,5 % obrestni meri od dneva izdaje sodbe naslovnega sodišča pa vse do plačila. Svet nosi svoje stroške in stroške, ki jih priglasijo pritožniki.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe so enake kot v zadevi C-354/04 P.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/10

Pritožba Komisije Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (peti senat) z dne 10. junija 2004 v združenih zadevah M. Alvarez Moreno proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-153/01 in T-323/01, vložena dne 27. avgusta 2004

(Zadeva C-373/04 P)

(2004/C 251/19)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata F. Clotuche-Duvieusart in D. Martin, je dne 27. avgusta 2004 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (peti senat) z dne 10. junija 2004 v združenih zadevah T-153/04 in T-323/01 M. Alvarez Moreno proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.	razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje v zadevi T-323/01;

2.	zavrže kot nedopustno tožbo v zadevi T-323/01;

3.	podredno v skladu s členom 61 Statuta ES samo odloči v predmetni zadevi in da tožbo v zadevi T-323/01 zavrne kot neutemeljeno;

4.	naloži Alvarez Moreno plačilo stroškov te pritožbe in plačilo njenih stroškov v zadevi T-323/01.

Pritožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Tožbo Alvarez Moreno v zadevi T-323/01 bi bilo treba zavreči. Sodišče prve stopnje je, s tem da je dopis z dne 23. februarja 2001 opredelilo kot „odločbo“ in ga posledično štelo za akt, ki posega v položaj, zmotno uporabilo pravo. Prvič, dopis tožeče stranke, naslovljen na Komisijo, ne vsebuje zahteve za sprejem odločbe v smislu člena 90 Kadrovskih predpisov, temveč zahteva zgolj pojasnilo glede pravnega podlage, na katero se sklicuje Komisija, zato, da ne zaposluje tolmačev, starejših od 65 let. Torej odgovor na ta dopis ne predstavlja akta, ki bi posegal v položaj, v smislu te iste določbe. Prav tako dopis z dne 23. februarja 2001 ne vsebuje nobene odločitve Komisije, ki bi ustvarjala obveznostne pravne učinke, kateri bi vplivali na interese tožeče stranke in bi na določen način spremenili njen pravni položaj.

Glede temelja je Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravo, po eni strani zato ker je štelo, da se člen 74 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (v nadaljevanju PZDU) ne uporablja za pomožne uslužbence, zaposlene na podlagi člena 78(3) PZDU, in po drugi strani zato, ker je ocenilo, da ureditev, ki jo je sprejel Urad Evropskega parlamenta dne 13. julija 1999 in ki se uporablja za pomožne konferenčne tolmače (v nadaljevanju UPKT) ureja tudi vprašanje izteka pogodbe o zaposlitvi. Dejansko člen 78(3) PZDU, s tem da za pogodbe o zaposlitvi pomožnih konferenčnih tolmačev dovoljuje posebno ureditev, ureja le pogoje za zaposlitev in plačilo ter ne ureja izteka pogodbe o zaposlitvi, tako kot je to urejeno v členu 74 PZDU, ki določa starostno omejitev. Zmotno je stališče, ki ga je Sodišče prve stopnje zavzelo v izpodbijani sodbi, da glede pogodb, ki so omejene na določene dni, iztek pogodbe o zaposlitvi predstavlja pogoj za zaposlitev in ki s tem uvaja razlikovanje, ki ga PZDU ne predvideva, in sicer med nekajdnevnimi pogodbami in tistimi za daljše obdobje. Sicer pa, tudi če bi UPKT moral urediti vprašanje izteka pogodbe o zaposlitvi pomožnih konferenčnih tolmačev, le-ta ne vsebuje nobenega izrecnega določila, ki bi določalo starostno omejitev. Če UPTK tega ne ureja, je torej treba uporabiti člen 74 PZDU.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/12

Razporeditev sodnikov v senate

(2004/C 251/23)

Sodišče prve stopnje je 13. septembra 2004 odločilo, da se oblikuje pet senatov petih sodnikov in pet senatov treh sodnikov za obdobje od 13. septembra 2004 do 30. septembra 2005 in jih razporedilo kot sledi:

Prvi razširjeni senat petih sodnikov:

G. Vesterdorf, predsednik, G. Cooke, g. García-Valdecasas, sodnika, ga. Labucka in ga. Trstenjak, sodnici

Prvi senat treh sodnikov:

G. Cooke, predsednik senata, G. García-Valdecasas, sodnik, ga. Labucka in ga. Trstenjak, sodnici

Drugi razširjeni senat petih sodnikov:

G. Pirrung, predsednik senata, G. Meij, g. Forwood, sodnika, ga. Pelikánová, sodnica, in g. Papasavvas, sodnik

Drugi senat treh sodnikov:

G. Pirrung, predsednik senata

a)	G. Meij, sodnik, in ga. Pelikánová, sodnica

b)	G. Forwood in g. Papasavvas, sodnika

Tretji razširjeni senat petih sodnikov:

G. Jaeger, predsednik senata, Ga. Tiili, sodnica, g. Azizi, sodnik, ga. Cremona, sodnica, in g. Czúcz, sodnik

Tretji senat treh sodnikov:

G. Jaeger, predsednik senata

a)	Ga. Tiili, sodnica, in g. Czúcz, sodnik

b)	G. Azizi, sodnik, in ga. Cremona, sodnica

Četrti razširjeni senat petih sodnikov:

G. Legal, predsednik senata, Ga. Lindh, sodnica, g. Mengozzi, sodnik, ga. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in g. Vadapalas, sodnik

Četrti senat treh sodnikov:

G. Legal, predsenik senata

a)	Ga. Lindh, sodnica, in g. Vadapalas, sodnik

b)	G. Mengozzi, sodnik, in ga. Wiszniewska-Białecka, sodnica

Peti razširjeni senat petih sodnikov:

G. Vilaras, predsednik senata, Ga. Martins Ribeiro, sodnica, g. Dehousse, g. Šváby, sodnika, in ga. Jürimäe, sodnica

Peti senat treh sodnikov:

G. Vilaras, predsednik senata

a)	Ga. Martins Ribeiro in ga. Jürimäe, sodnici

b)	g. Dehousse in g. Šváby, sodnika

Ne glede na medsebojno povezanost zadev bodo sodniki prvega senata treh sodnikov, ki zasedajo s predsednikom senata v senatu treh sodnikov, določeni na podlagi vrstnega reda iz člena 6 Poslovnika Sodišča prve stopnje. V drugem in petem senatu treh sodnikov predsednik senata zaseda bodisi s sodniki, navedenimi v tč. a), bodisi s sodniki, navedenimi v tč. b), odvisno od sestave, v kateri je določen kot poročevalec. V zadevah, v katerih je predsednik senata poročevalec, predsednik senata zaseda izmenično s sodniki ene in druge sestave glede na vrstni red vpisa zadev in ne glede na njihovo medsebojno povezanost.

Zadeve, v katerih je poročevalec zaradi spremembe sestave senatov dodeljen drugemu senatu, se z dnem 13. septembra 2004 prerazdelijo senatu, kateremu je dodeljen od navedenega datuma.

V zadevah, v katerih je bil zaključen pisni postopek in opravljena ustna obravnava ali narok zanjo določen pred 13. septembrom 2004, senati nadaljujejo ustne postopke, posvetovanje in izdajo sodb v prejšnjih sestavah.

Sestava velikega senata

Sodišče prve stopnje je dne 13. septembra 2004 v skladu s členom 10(1) Poslovnika odločilo, da veliki senat v obdobju od 13. septembra 2004 do 30. septembra 2005 sestavljajo predsednik g. Vesterdorf, predsedniki senatov g. Jaeger, g. Pirrung, g. Vilaras in g. Legal, sodniki razširjenega senata, ki bi lahko razsodili v sporni zadevi, če bi bila dodeljena senatu petih sodnikov in štirje ostali sodniki, ki jih predsednik Sodišča prve stopnje določi izmed sodnikov vsakega od senatov po vrstnem redu dobe službovanja na zadevni funkciji, skladno s členom 6 Poslovnika Sodišča prve stopnje.

V zadevah, v katerih je bil zaključen pisni postopek in opravljena ustna obravnava oziroma narok zanjo določen pred 13. septembrom 2004, veliki senat nadaljuje ustni postopek, posvetovanje in izdajo sodb v prejšnji sestavi.

Občna seja

Sodišče prve stopnje je dne 13. septembra 2004 v skladu s členom 32(1)(pododstavek 2) Poslovnika odločilo, da bo v primeru, če bi bilo po določitvi generalnega pravobranilca v skladu s členom 17 Poslovnika število sodnikov občne seje sodo, vnaprej določeni vrstni red, po katerem predsednik Sodišča prve stopnje imenuje sodnika, ki ne bo sodeloval pri odločanju v zadevi, obratni vrstni red, ki določa, da so sodniki določeni po dobi službovanja na zadevni funkciji skladno s členom 6 Poslovnika, razen če je sodnik določen kot poročevalec. V tem primeru bo določen sodnik, ki je na podlagi vrstnega reda takoj pred njim.

Določitev sodnika, ki bo nadomeščal predsednika Sodišča prve stopnje v postopkih izdaje začasnih odredb

Sodišče prve stopnje je dne 13. septembra 2004 v skladu s členom 106 Poslovnika odločilo, da bo v obdobju od 13. septembra 2004 do 30. septembra 2005 o predlogih za izdajo začasnih odredb odločal g. sodnik García-Valdecasas, ki bo nadomeščal predsednika Sodišča prve stopnje v primeru, če bo le-ta odsoten ali če ne bo smel opravljati sodniške funkcije.

Merila za dodelitev zadev senatom

Sodišče prve stopnje je dne 13. septembra 2004 v skladu s členom 12 Poslovnika določilo merila za dodelitev zadev senatom za obdobje od 13. septembra 2004 do 30. septembra 2005 kot sledi:

1.	Zadeve se ob vložitvi tožbe dodelijo senatom treh sodnikov, kar ne prejudicira kasnejše uporabe členov 14 in 51 Poslovnika.

Zahteve se dodelijo senatom po štirih različnih vrstnih redih, določenih po zaporedju, v katerem so bile vpisane v sodnem tajništvu:

—	za zadeve v postopkih glede pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja, pravil o državnih pomočeh in pravil o trgovinskih zaščitnih ukrepih;

—	za zadeve iz člena 236 Pogodbe ES in člena 152 Pogodbe ESAE;

—	za zadeve glede pravic intelektualne lastnine, ki jih določa člen 130(1) Poslovnika;

—	za vse druge zadeve.

V okviru navedenega vrstnega reda se prvi senat ne upošteva ob vsaki peti dodelitvi.

Predsednik Sodišča prve stopnje lahko od tega vrstnega reda odstopi le zato, da bi upošteval medsebojno povezanost določenih zadev oziroma zagotovil enakomerno porazdelitev dela.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/13

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 29. aprila 2004

v povezanih zadevah T-236/01, T-239/01, T-244/01, T-246/01, T-251/01 in 252/01, Tokai Carbon Co. Ltd e.a. proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Konkurenca - Sporazum - Trg grafitnih elektrod - Določanje cen in razdelitev trgov - Izračun zneskov kazni - Kumuliranje kazni - Smernice za izračun zneska kazni - Uporabljivost - Teža in trajanje kršitve - Oteževalne okoliščine - lajševalne okoliščine - Plačilna sposobnost - Sodelovanje v upravnem postopku - Način plačila)

(2004/C 251/24)

Jezik postopka: nemščina in angleščina

V zadevi 236/01, T-239/01, T-244/01, T-246/01, T-251/01 in 252/01, Tokai Carbon Co. Ltd in drugi, s sedežem v Tokiju (Japonska), ki so ga sprva zastopali G. Van Gerven, T. Franchoo in M. De Grave, nato pa G. Van Gerven in T. Franchoo, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, SGL Carbon AG, s sedežem v Wiesbadnu (Nemčija), ki ga zastopajo M. Klusmann, F. Wiemer in C. Canenbley, avocats, Nippon Carbon Co. Ltd, s sedežem v Tokiju (Japonska), ki ga zastopa W. Gilliams, avocat, Showa Denko KK, s sedežem v Tokiju (Japonska), ki ga zastopata M. Dolmans in P. Werdmuller, avocats, ter J. Temple-Lang, solicitor, GrafTech. International Ltd., bivši UCAR International Inc., s sedežem v Wilmingtonu Delaware (ZDA), ki ga zastopajo K. Lasok, QC in B. Hartnett, barrister, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, SEC Corp., s sedežem v Amagasaki, Hyogo (Japonska), ki ga zastopa K. Platteau, avocat, The Carbide/Graphite Group Inc., s sedežem v Pittsburghu (ZDA), ki sta ga sprva zastopala M. Seimetz, J. Brücher, nato pa P. Grund, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu proti Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata W. Mölls in P. Hellström, in v zadevi T-246/01 W. Wils, zastopniki, skupaj z v zadevi T-239/01 H.-J. Freund, avocat, in v zadevah T-244/01, T-246/01, T-251/01 in T-252/01 J. Flynn in C. Killroy, barristers, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, zaradi zahteve za razglasitev ničnosti v celoti ali v delu Odločbe Komisije 2002/271/ES z dne 18. julija 2001, o postopku uporabe člena 81 Pogodbe o ES in člena 53 Sporazuma EGS - Zadeva COMP/E1/36.490 – Grafitne elektrode (UL 2002 L 100, str. 1), je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi N. J. Forwood, predsednik, in J. Pirrung in A. W. H. Meij, sodnika; sodni tajnik: J. Plingers, administrator, dne 29. aprila 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

V zadevi T-236/01, Tokai Carbon proti Komisiji:

—	znesek denarne kazni naložene tožeči stranki s členom 3 Odločbe 2002/271 znaša 12 276 000 EUR;

—	tožba se v preostalem delu zavrne;

—	vsaka stranka nosi polovico svojih stroškov in polovico stroškov, ki jih je priglasila nasprotna stranka.

V zadevi T-239/01, SGL Carbon proti Komisiji:

—	znesek denarne kazni naložene tožeči stranki s členom 3 Odločbe 2002/271 znaša 69 114 000 EUR;

—	tožba se v preostalem delu zavrne;

—	tožeča stranka nosi sedem-osmin svojih stroškov in sedem-osmin stroškov, ki jih je priglasila Komisija, le-ta pa nosi eno osmino svojih stroškov in eno osmino stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

V zadevi T-244/01, Nippon Carbon proti Komisiji:

—	znesek denarne kazni naložene tožeči stranki s členom 3 Odločbe 2002/271 znaša 6 274 000 EUR;

—	tožba se v preostalem delu zavrne;

—	vsaka stranka nosi polovico svojih stroškov in polovico stroškov, ki jih je priglasila nasprotna stranka.

V zadevi T-245/01, Showa Denko proti Komisiji:

—	znesek denarne kazni naložene tožeči stranki s členom 3 Odločbe 2002/271 znaša 10 440 000 EUR;

—	tožba se v preostalem delu zavrne;

—	tožeča stranka nosi tri petine svojih stroškov in tri petine stroškov, ki jih je priglasila Komisija, le-ta pa nosi dve petini svojih stroškov in dve petini stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

V zadevi T-246/01, GrafTech International, prej UCAR International, prej UCAR proti Komisiji:

—	znesek denarne kazni naložene tožeči stranki s členom 3 Odločbe 2002/271 znaša 42 050 000 EUR;

—	tožba se v preostalem delu zavrne;

—	tožeča stranka nosi štiri petine svojih stroškov in štiri petine stroškov, ki jih je priglasila Komisija, le-ta pa nosi petino svojih stroškov in petino stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

V zadevi T-251/01, SEC Corp. proti Komisiji:

—	znesek denarne kazni naložene tožeči stranki s členom 3 Odločbe 2002/271 znaša 6 138 000 EUR;

—	tožba se v preostalem delu zavrne;

—	vsaka stranka nosi polovico svojih stroškov in polovico stroškov, ki jih je priglasila nasprotna stranka.

V zadevi T-252/01, The Carbide/Graphite Group proti Komisiji:

—	znesek denarne kazni naložene tožeči stranki s členom 3 Odločbe 2002/271 znaša 6 480 000 EUR;

—	tožba se v preostalem delu zavrne;

—	tožeča stranka nosi tri petine svojih stroškov in tri petine stroškov, ki jih je priglasila Komisija, le-ta pa nosi dve petini svojih stroškov in dve petini stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

(1) UL C 17, 19.1.2002

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/15

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 20. julija 2004

v zadevi T-311/02, Vittaly Lissotschenko in Joachim Hentze proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke LIMO - Absolutni razlogi za zavrnitev - Člen 7 (1), b) in c) Uredbe (ES) št. 40/94)

(2004/C 251/25)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-311/02, Vitaly Lissotschenko, stanujoč v Dortmundu (Nemčija) in Joachim Hentze, stanujoč v Werlu (Nemčija), ki ju zastopa B. Hein, avocat, proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: J. Weberndörfer in G. Schneider), katere predmet je tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 31. julija 2002 (zadeva R 363/2000-2) v zvezi z registracijo besednega znaka LIMO kot znamke Skupnosti, je Sodišče prve stopnje (prvi senat), v sestavi B. Vesterdorf, predsednik, P. Mengozzi, sodnik in M. E. Martins Ribeiro, sodnica; sodni tajnik: D. Christensen, administratorka, dne 20. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožečima strankama se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 305, 7.12.2002.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/15

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 28. junija 2004

v zadevi T-342/99 DEP, družba Airtours plc proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Odmera stroškov - Nagrajevanje soliciterjev in barristerjev - Nagrajevanje ekonomistov - Stroški DDV-ja)

(2004/C 251/26)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-342/99 DEP, družba Airtours plc, ki jo zastopa M. Nicholson, solicitor, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnik: R. Lyal, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za odmero sodnih stroškov, ki jih mora Komisija povrniti družbi Airtours plc na podlagi sodbe Sodišča prve stopnje z dne 6. junija 2002 v zadevi Airtours proti Komisiji (T-342/99, Recueil, str. II-2585), je Sodišče prve stopnje (peti razširjeni senat), v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas, J. D. Cooke, P. Mengozzi, sodniki, in M. E. Martins Ribeiro, sodnica, sodni tajnik: H. Jung, dne 28. junija 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

Skupni znesek stroškov, ki jih mora Komisija povrniti Airtoursu, je 489.615,03 GBP (štiristo devetinosemdeset tisoč šeststo petnajst angleških funtov in tri penije).

(1) UL C 79, 18.3.2000.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/15

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 8. julija 2004

v zadevi T- 341/02, Regione Siciliana proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(ESRR - Uredba (EGS) š. 4253/88 - Ukinitev finančnega prispevka - Ničnostna tožba - Osebe, ki jih akt neposredno zadeva - Nedopustnost)

(2004/C 251/27)

Jezik postopka: italijanščina

V zadevi T – 341/02, Regione Siciliana, ki jo zastopa I. Braguglia, avvocato dello Stato, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: E. de March in L. Flynn, z naslovom za vročanje v Luxembourgu) zaradi razglasitve ničnosti Odločbe Komisije D (2002) 810439 z dne 5. septembra 2002 o ukinitvi finančnega prispevka Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za veliki projekt „Avtocesta Messina-Palermo“ (ESRR št. 93.05.03.001 – Arinco št. 93.IT.16.009) je Sodišče prve stopnje (tretji senat), v sestavi J. Azizi, predsednik senata, M. Jaeger in F Dehousse, sodnika; sodni tajnik: H. Jung, dne 8. julija 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Tožeča stranka nosi svoje stroške, kot tudi stroške, ki jih je priglasila tožena stranka.

(1) UL C 7, 11.1.2003.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/16

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 15. junija 2004

v zadevi T-21/03 S proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Uradniki - Ničnostna tožba - Poklicna bolezen - Priznanje poklicnega izvora - Zahteva za izločitev določenih dokumentov iz spisa zdravniške komisije - Zavrnitev - Akt, ki posega v položaj - Očitna nedopustnost)

(2004/C 251/28)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-21/03, S, nekdanji uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v Solunu (Grčija), ki ga zastopajo A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Curall in F. Clotuche-Duvieusart, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi razglasitve ničnosti odločbe Komisije z dne 11. marca 2002, s katero je bila zavrnjena izločitev določenih poročil iz spisa zdravniške komisije, zadolžene za proučitev predloga za priznanje poklicnega izvora bolezni, za katero je zbolela tožeča stranka, je Sodišče prve stopnje (peti senat), v sestavi P. Lindh, predsednica, J. D. Cooke in D. Šváby, sodnika; sodni tajnik: H. Jung, dne 15. junija 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

(1) UL C 83, 5.4.2003.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/16

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 5. julija 2004

v zadevi T-39/03, DaimlerChrysler AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

(2004/C 251/29)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-39/03, DaimlerChrysler AG, s sedežem v Stuttgartu (Nemčija), ki ga zastopa N. Siebertz, avocat, proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: G. Schneider), intervenient pred Sodiščem prve stopnje Axon Leasing GmbH, s sedežem v Münchenu (Nemčija), ki ga zastopa S. Luft, avocat, katere predmet je tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT, z dne 4. novembra 2002 (zadeva R 329/2001-4), je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, N. J. Forwood, sodnika in I. Pelikánová, sodnica; sodni tajnik: H. Jung, dne 5. julija 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Postopek se ustavi.

2.	Tožeča stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 101, 26.4.2003.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/16

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 2. julija 2004

v zadevi T-256/03, Bundesverband der Nahrungsmittel- und Speiseresteverwertung eV in Josef Kloh proti Komisiji Evropskih Skupnosti (1)

(Ničnostna tožba - Uredba (ES) št. 1774/2002 - Odločba 2003/ 328/ES - Uporaba kuhinjskih odpadkov in ostankov hrane v živilih, ki so namenjena svinjam - Nedopustnost)

(2004/C 251/30)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi T-256/03, Bundesverband der Nahrungsmittel- und Speiseresteverwertung eV, s sedežem v Bochumu (Nemčija), Josef Kloh, stanujoč v Eichenriedu (Nemčija), ki ju zastopata R. Steiling in S. Wienhues, avocats, proti Komisiji Evropskih Skupnosti (zastopnik: G. Braun, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), katere predmet je zahteva za delno razveljavitev Odločbe Komisije št. 2003/328/ES, z dne 12. maja 2003, ki vsebuje prehodne ukrepe, na podlagi Uredbe (ES) Evropskega Parlamenta in Sveta št. 1774/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo kuhinjskih odpadkov in ostankov hrane kategorije 3 v živilih, ki so namenjena svinjam in prepoved ponovne uporabe odpadkov znotraj istih vrst v zvezi z uporabo maščob v hrani za svinje (UL L 117, str. 46), je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, A. W. H. Meij in N. J. Forwood, sodnikov; sodni tajnik: H. Jung, dne 2. julija 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Tožečima strankama se naloži plačilo nujnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

(1) UL C 213, 6.9.2003.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/17

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 2. julija 2004

v zadevi T-422/03 R II, Enviro Tech Europe Ltd in Enviro Tech International Inc. proti Komisiji Evropskih skupnosti

(Začasna odredba - Direktivi 67/548/EGS in 204/73/ES - Pogoji dopustnosti)

(2004/C 251/31)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-422/03 R II, Enviro Tech Europe Ltd, s sedežem v Surreyju (Združeno Kraljestvo), Enviro Tech International Inc., s sedežem v Chicagu (Združene države Amerike), ki ju zastopata C. Mereu in K. Van Maldegem, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: X. Lewis in F. Simonetti, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga, prvič, za „začasno izključitev nPB (n-propyl bromida)“ iz 29. prilagoditve tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 1967, 196, str. 1), drugič, za odlog vključitve nPB v Direktivo Komisije 2004/73/ES z dne 29. aprila 2004 o 29. prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive 67/548 (UL L 152, str. 1), in tretjič, za izdajo drugih začasnih odredb, je Predsednik Sodišča prve stopnje dne 2. julija 2004 razglasil sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se delno zavrne, delno zavrže.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/17

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 2. julija 2004

v zadevi T-76/04 R, Bactria Industriehygiene-Service Verwaltungs GmbH & Co. KG proti Komisiji Evropskih skupnosti,

(Začasna odredba - Uredba (ES) št. 2032/2003 - Biocidni proizvodi - Dopustnost predloga)

(2004/C 251/32)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi 76/04 R, Bactria Industriehygiene-Service Verwaltungs GmbH & Co. KG, s sedežem v Kirchheimboladenu (Nemčija), ki jo zastopata C. Mereu in K. Van Maldegem, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: X. Lewis in F. Simonetti, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi predloga za odlog izvrševanja člena 5(1) in (2) ter prilog II in V Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003, z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet in o spremembi Uredbe (ES) št. 1896/2000 (UL L 307, str. 1), je Predsednik Sodišča prve stopnje dne 2. julija 2004 razglasil sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se delno zavrže, delno zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/18

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 9. julija 2004

v zadevi T-132/04 André Bonnet proti Sodišču Evropskih skupnosti (1)

(Uradniki - Predhodni upravni postopek - Očitna nedopustnost)

(2004/C 251/34)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-132/04, André Bonnet, stanujoč v Saint-Piere-de-Vassols (Francija), ki ga zastopa H. de Lepinau, avocat, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, proti Sodišču Evropskih skupnosti (zastopnik: M. Schauss, z naslovom za vročanje v Luksemburgu), zaradi zahteve za razglasitev ničnosti odločb z dne 11. februarja in 4. marca 2004, s katerima je Sodišče Evropskih skupnosti zaključilo postopek za sprejem tožeče stranke na delovno mesto pravnega redaktorja sodb v kabinetu Predsednika Sodišča in odločbe, da se na to delovno mesto imenuje drug kandidat, je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi A. W. H. Meij, namestnik predsednika, N. J. Forwood, sodnik in I. Pelikánová, sodnica, sodni tajnik: H. Jung, dne 9. julija 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi kot sledi:

1.	Tožba se zavrže.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

(1) UL C 168, 26. 6. 2004.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/18

Tožba Michaela Schäferja proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)(UUNT), vložena dne 30. aprila 2004

(Zadeva T-163/04)

(2004/C 251/35)

Jezik postopka bo določen v skladu s členom 131(2) Poslovnika – jezik, v katerem jebila vložena tožba: nemščina

Michael Schäfer, stanujoč v Bergisch-Gladbachu (Nemčija), ki ga zastopa I. Reese, Rechtsanwältin, je dne 30. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Druga stranka pred Odborom za pritožbe je bila KoKa Werwaltung GmbH iz Hamburga (Nemčija).

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	Odločbo drugega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 12.12.2003 spremeni tako, da Pritožbenemu uradu naloži plačilo stroškov, ki so mu nastali v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in v postopku s pritožbo.

—	podrejeno naj odločbo drugega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu spremeni tako, da družbi KoKa Werwaltung GmbH naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožeči stranki v postopku z vrnitvijo v prejšnje stanje in v postopku s pritožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je dne 26.12.2000 pri Uradu za usklajevanju na notranjem trgu prijavila figurativno znamko „Mike's Meals on Wheels“ kot znamko Skupnosti za storitve razredov 35 in 42. KoKa Werwaltung GmbH je zoper prijavo vložila ugovor zaradi verjetnosti zmede s figurativno znamko „MIKE'S SANDWICH MARKET“ in besedno znamko „MIKE“.

Urad je zavrnil ugovor in naložil vlagatelju plačilo stroškov. Proti temu sklepu je stranka, ki z ugovorom ni uspela, vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Hkrati je vložila tudi pritožbo, v kateri je predlagala, da se izpodbijana odločba v celoti razglasi za nično in da se postopek prekine do odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Dne 16. junija 2003 je Oddelek za ugovore stranki obvestil, da je bilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno in da se bo postopek z ugovorom nadaljeval.

Z izpodbijano odločbo je Odbor za pritožbe ugotovil, da je postala pritožba brezpredmetna. Postopek s pritožbo je bil zato ustavljen in pristojbina za pritožbo povrnjena. Nadalje je Urad za pritožbe odločil, da nosi vsaka stranka svoje lastne stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev o stroških. Zatrjuje, da uporaba diskrecije na podlagi člena 81(4) Uredbe št. 40/94/ES v primeru, ko se postopek ne nadaljuje, s strani Urada ni bila upravičena. Tožeča stranka ni z ničemer povzročila obveznosti uvedbe in izvedbe pritožbenega postopka. Povod za pritožbeni postopek naj bi bila po eni strani napačna poštna številka na pisemski glavi Urada za usklajevanje, po drugi strani pa naj bi pritožnica izkoristila rok do zadnje minute. Tožeča stranka ni imela možnosti vplivati na nobenega od navedenih vzrokov za postopek z ugovorom in za postopek s pritožbo. Člen 81(4) Uredbe št. 40/94/ES daje možnost diskrecijskega odločanja o stroških. Le ta naj bi vseboval odločitev o stroških v breme Urada za usklajevanje. Ker tožeči stranki niso bili povrnjeni stroški, naj bi prišlo nadalje do kršitve njenih temeljnih pravic.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/19

Tožba Hans-Martin Tillack proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. junija 2004

(Zadeva T-193/04)

(2004/C 251/36)

Jezik postopka: angleščina

Hans-Martin Tillack, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopajo Ian S. Forrester, QC, Thierry Bosly, Christoph Arhold, Nathalie Flandin, Justus Herrlinger in Juliette Siaens, lawyers, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 1. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih Skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo OLAF-a glede vložitve pritožbe na belgijske in nemške organe;

—	mu dodeli denarno odškodnino v vrednosti, ki jo določi Sodišče skupaj z obrestmi, po stopnji, ki jo določi Sodišče

—	Komisiji ES naloži plačilo stroškov

—	sprejme take ali nadaljnje ukrepe, ki jih zahteva pravica

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Marca 2004 so belgijski organi na podlagi uradne pritožbe Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki tožečo stranko obtožuje podkupovanja uradnika ES, preiskali pisarno in dom tožeče stranke.

Tožeča stranka trdi, da mora biti odločba OLAF-a razglašena za nično, saj so bile ob njenem sprejetju kršene tako bistvene zahteve postopka kot tudi temeljna pravica zaščite novinarskih virov.

Tožeča stranka navaja, da gre za kršitev člena 11(7) Uredbe 1073/99 (1), saj nadzorni odbor OLAF-a ni bil obveščen pred vložitvijo pritožb nacionalnim organom. Med celotno notranjo preiskavo OLAF-a tožeča stranka ni bil nikoli zaslišana. Poleg tega je odločba nična zato, ker je temeljila na napačni pravni podlagi. OLAF je ravnal v kontekstu notranje OLAF preiskave, s katero naj bi se odkrile domnevne kršitve veljavnih pravil s strani uradnikov, čeprav tožeča stranka ni uradnik niti uslužbenec kateregakoli organa Skupnosti.

V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da je odločba OLAF-a s tem, da zaproša nacionalne oblasti, naj preiščejo dom in pisarno tožeče stranke z namenom, da bi identificirale njegove obveščevalce znotraj Komisije, kršila temeljno pravico zaščite novinarskih virov, ki predstavlja del pravice svobode tiska.

V svojem zahtevku za odškodnino tožeča stranka trdi, da je OLAF-ova pritožba nacionalnim organom in OLAF-ove številne javne obtožbe tožeče stranke predstavljajo napravilnosti, ki so povzročile hudo škodo za osebni in poklicni ugled tožeče stranke.

(1) Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.5.1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str.1).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/19

Tožba družbe Ultradent Products, Inc., in Michaela J.S. Renoufa proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 14. junija 2004

(Zadeva T-237/04)

(2004/C 251/37)

Jezik postopka: angleščina

Ultradent Products, Inc., South Jordan (Utah, ZDA), in Michael J.S. Renouf, stanujoč v Bruslju, Belgija, ki ju zastopata S. Crosby in C. Bryant, Solicitors, sta dne 14. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 5. aprila 2004, s katero je zavrnila dostop do dokumentov, ugotovljenih v upravnem postopku, po treh prošnjah tožečih strank za dostop do dokumentov, povezanih s klasifikacijo proizvodov za beljenje zob, vse z dne 27. oktobra 2003;

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 5. aprila 2004, s katero je zavrnila dostop do dokumentov, za katere se mora, glede na okoliščine, domnevati njihov obstoj;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov tožečih strank v skladu s členom 87 Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

S tremi pismi z dne 27. oktobra 2003 je drugotožeča stranka predložila Komisiji tri zahteve za dostop do dokumentov, povezane z vprašanjem, ali naj bi se proizvodi za beljenje zob klasificirali kot kozmetični proizvodi ali kot medicinski pripomočki. Natančneje je drugotožeča stranka zahtevala dostop do dokumentov, ki se nanašajo na pritožbo na Komisijo v imenu prvotožeče stranke, v kateri nasprotuje klasifikaciji zadevnih proizvodov s strani organov Velike Britanije, do dokumentov, ki se nanašajo na pripravo odgovora komisionarja Borina na pisno vprašanje Komisiji glede teh proizvodov, in končno do vseh dokumentov Komisije, ki se nanašajo na vprašanje klasifikacije takih proizvodov. Obenem je drugotožeča stranka, ki je solicitor, v svoji prošnji izjavila, da nastopa v imenu prvotožeče stranke.

Potrdilne prošnje so bile vložene 16. decembra 2003. Komisija je 17. decembra 2003 odgovorila na prvotne prošnje, nakar sta tožeči stranki 7. januarja vložili nadaljnjo potrdilno prošnjo, s katero sta smiselno umaknili tri prejšnje potrdilne prošnje z dne 16. decembra. Komisija je odgovorila na prošnjo z dne 7. januarja 2004 s pismom z dne 5. aprila 2004. Le temu so bili priloženi številni dokumenti.

Tožeči stranki trdita, da je upravni postopek pokazal, da, poleg razkritih dokumentov tožečima strankama v pismu z dne 5. aprila 2004, zagotovo obstajajajo še številni dokumenti v sporni zadevi, za druge dokumente pa se to lahko domneva. Po mnenju tožečih strank so vsi ti dokumenti v okviru prvotne prošnje in so v posesti Komisije, vendar tožečima strankama niso bili razkriti. Na podlagi tega tožeči stranki smatrata pismo z dne 5. aprila 2004 kot odločbo, s katero je bil zavrnjen dostop do vseh teh dokumentov, in zahtevata, da se jo razglasi za nično. V utemeljitev njune prošnje se sklicujeta na kršitev člena 8 Uredbe 1049/2001 (1), Uradni list L 145 z dne 31.05.2001, str. 43-48 in te uredbe na splošno. Nadalje trdita, da Komisija ni podala razlogov za neodobritev dostopa do zagotovo obstoječih dokumentov niti se ni sklicevala na nobene izjeme od pravice do dostopa, s katerimi bi upravičila svojo zavrnitev.

(1) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/20

Tožba Republike Poljske proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. junija 2004

(Zadeva T-257/04)

(2004/C 251/38)

Jezik postopka: poljščina

Republika Poljska, ki jo zastopa Jarosław Pietras, je dne 28. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nične člene 3, 4(3) in (5)(alinea 8) Uredbe Komisije št. 1972/2003/ES z dne 10. novembra 2003 o prehodnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s trgovino s kmetijskimi proizvodi zaradi pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL L 293, str. 3), spremenjene z Uredbo Komisije št. 230/2004/ES z dne 10. februarja 2004 (UL L 39, str. 13) in Uredbo Komisije št. 735/2004/ES z dne 20. aprila 2004 (UL L 114, str.13);

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Kar zadeva člen 3 Uredbe št. 1972/2003 tožeča stranka Komisiji očita:

—	Kršitev prostega pretoka blaga z uvedbo carinskih dajatev v višini erga-omnes carinskih stopenj, višjih od carinskih stopenj, ki so veljale v času pred priključitvijo Republike Poljske Evropski uniji;

—

Nepristojnost Komisije kot tudi kršitev člena 22, člena 41(1) in dela 5 Priloge IV k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (1) s sprejemom ukrepov, ki so spremenili v teh aktih določene pogoje za pristop Republike Poljske k pravilom carinske unije;

—	Kršitev prepovedi diskriminacije na temelju državljanstva s sprejemom ukrepov, ki uvajajo različno obravnavanje pravnih oseb iz Poljske in pravnih oseb Skupnosti petnajsterice v primerljivem položaju;

—	Kršitev temeljnega načela postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve sprejetih ukrepov;

—

Kršitev načela zaupanja v pravo z uvedbo načina postopanja, ki krši pogoje iz zgoraj navedenega Akta o pristopu, za proizvode, ki so bili na dan 1. maja 2004 v začasnem skladiščenju, v carinskem postopku ali v prevozu znotraj razširjene Skupnosti in še posebej z uvedbo carinskih dajatev v višini, ki presega carinske dajatve, veljavne v času pristopa Republike Poljske k Evropski uniji;

V zvezi s členom 4(3) Uredbe št. 1972/2003 tožeča stranka Komisiji očita tako nepristojnost kot tudi kršitev člena 41(1) zgoraj navedenega Akta o pristopu, kršitev načela sorazmernosti in kršitev prepovedi diskriminacije na temelju državljanstva, v koliko višina dajatve, ki jo določa izpodbijana določba, presega razliko v vrednosti med carinsko stopnjo Skupnosti in poljsko carinsko stopnjo na dan 30. aprila 2004.

Kar zadeva člen 4(5)(alinea 8) Uredbe 1972/2003 tožeča stranka Komisiji očita kršitev člena 41(1) zgoraj navedenega Akta o pristopu in kršitev načela sorazmernosti, v koliko se izpodbijana določba nanaša tudi na proizvode, za katere je bila poljska uvozna carinska stopnja na dan 30. april 2004 višja ali skladna s stopnjo, ki jo je uporabljala Skupnosti in zajema proizvode, za katere na dan 1. maja 2004 ni bilo ugotovljenih presežkov na državni ravni.

Kar zadeva celoto izpodbijanih določb Uredbe št. 1972/2003, tožeča stranka Komisiji očita zlorabo pooblastil, s tem da je sprejela ukrepe, katerih dejanski cilj ni olajšanje prenosa pravil skupne kmetijske politike v Poljsko zakonodajo, pač pa zaščita trga in Skupnosti petnajsterice pred konkurenco poljskih kmetijskih pridelovalcev.

(1) UL L 236, 23.9.2003, str. 33.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/21

Tožba Republike Poljske proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. junija 2004

(Zadeva T-258/04)

(2004/C 251/39)

Jezik postopka: poljščina

Republika Poljska, ki jo zastopa Jarosław Pietras, je dne 28. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	Razglasi za nične člene 5, 6(1), (2) in (3), 7(1) in člen 8(2)(a) Uredbe Komisije št. 60/2004/ES z dne 14. januarja 2004 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL L 9, str. 8).

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Kar zadeva člen 5 Uredbe št. 60/2004 tožeča stranka zatrjuje:

—	Kršitev prostega pretoka blaga z uvedbo carinskih dajatev v višini erga-omnes carinskih stopenj, višjih od carinskih stopenj, ki so veljale v času pred priključitvijo Republike Poljske Evropski uniji;

—

Nepristojnost Komisije kot tudi kršitev člena 22, člena 41(1) in dela 5 Priloge IV k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (1) s sprejemom ukrepov, ki spreminjajo pogoje za pristop Republike Poljske k pravilom carinske unije, kot tudi, da se izpodbijana določba razteza na proizvode, ki jih skupna kmetijska politika ne zajema;

—	Kršitev prepovedi diskriminacije na temelju državljanstva s sprejemom ukrepov, ki uvajajo različno obravnavanje pravnih oseb iz Poljske in pravnih oseb Skupnosti petnajsterice v primerljivem položaju;

—	Kršitev temeljnega načela postopka zaradi pomanjkljive obrazložitvijo sprejetih ukrepov;

—

Kar zadeva člen 6(1) in (2) Uredbe št. 60/2004 tožeča stranka Komisiji očita tako nepristojnost, kot tudi kršitev člena 22, člena 41(1) in dela 4 Priloge IV zgoraj navedenega Akta o pogojih pristopa v zvezi z Uredbo Sveta št. 1260/2001/ES z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (2), v koliko je Komisija z izpodbijano določbo pri ugotovitvi, da obstaja presežna količina sladkorja in izoglukoze, upoštevala tudi predelane proizvode z določeno vsebnostjo sladkorja (sladkornega ekvivalenta); in v koliko izpodbijana določba vsebuje prepoved, da se količine zalog sladkorja in izoglukoze izloči s trga z izvozom predelanih proizvodov z določeno vsebnostjo sladkorja (ekvivalenta sladkorja), ki presega običajno količino.

Kar zadeva člen 6(3), člen 7(1) in člen 8(2)(a) Uredbe št. 60/2004 tožeča stranka Komisiji očita, da je kršila temeljno načelo lojalnosti ter dobre vere in poštenja, ki velja v odnosih med državami članicami in organi skupnosti (člen 10 ES), s tem da je Poljski z izpodbijano določbo naložila obveznosti, ki so praktično neizvedljive in s tem, da je odklonila sodelovanje pri reševanju nastalih težav.

Kar zadeva celoto izpodbijanih določb Uredbe št. 60/2004, tožeča stranka Komisiji očita zlorabo pooblastil, s tem da je sprejela ukrepe, katerih dejanski cilj ni olajšanje prenosa pravil skupne kmetijske politike v Poljsko zakonodajo, pač pa zaščita trga in Skupnosti petnajsterice pred konkurenco poljskih poljedelcev.

(1) UL L 236, 23.9.2003, str. 33.

(2) UL L 178, 30.6.2001, str 1 s kasnejšimi popravki.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/22

Tožba société BIC S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 25. junija 2004

(Zadeva T-262/04)

(2004/C 251/40)

Jezik postopka: francoščina

Société BIC S.A., s sedežem v Clichyju (Francija), ki jo zastopa Michel-Paul Escande, avocat, je dne 25. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nično odločbo četrtega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 6. aprila 2004 (zadeva R 468/2003-4), v delu v katerem je odločeno, da se mora prijava za registracijo znamke Skupnosti št. 1.738.392 zavrniti iz razlogov določenih v členu 7 Uredbe št. 40/94, ker je Société BIC dokazala, da so v zadevnem primeru izpolnjeni pogoji uporabe tega člena;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Zadevna znamka Skupnosti:	Tridimenzionalna znamka v obliki vžigalnika.
Blago ali storitve:	Blago razreda 34 (izdelki za kadilce, vžigalice), prijava št. 1.738.392.
Izpodbijana odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev registracije s strani preizkuševalca.
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe.
Tožbeni razlogi:	- Tožeča stranka naj bi dokazala, da naj bi bila oblika vžigalnika, za katero se zahteva registracija kot znamke Skupnosti, splošno znana potrošnikom. - Tožeča stranka naj bi dokazala, da naj bi oblika vžigalnika BIC pridobila razlikovalni učinek v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 40/94.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/22

Tožba Société BIC S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 25. junija 2004

(Zadeva T-263/04)

(2004/C 251/41)

Jezik postopka: francoščina

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nično odločbo četrtega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 6. aprila 2004 (zadeva R 468/2003-4) (1), v delu v katerem je odločeno, da se mora prijava za registracijo znamke Skupnosti št. 1.738.566 zavrniti iz razlogov določenih v členu 7 Uredbe št. 40/94, ker je Société BIC dokazala, da so v zadevnem primeru izpolnjeni pogoji uporabe tega člena;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe.

Zadevna znamka Skupnosti:	Tridimenzionalna znamka v obliki vžigalnika.
Blago ali storitve:	Blago razreda 34 (izdelki za kadilce, vžigalice), prijava št. 1.738.566.
Izpodbijana odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev registracije s strani preizkuševalca.
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe.
Tožbeni razlogi:	- Tožeča stranka naj bi dokazala, da naj bi bila oblika vžigalnika, za katero se zahteva registracija kot znamke Skupnosti, splošno znana potrošnikom. - Tožeča stranka naj bi dokazala, da naj bi oblika vžigalnika BIC pridobila razlikovalni učinek v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 40/94.

(1) Verjetno: R 469/2003-4

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/23

Tožba Brandt Industries proti Komisiji Evropskih Skupnosti, vložena dne 7. julija 2004

(Zadeva T-273/04)

(2004/C 251/42)

Jezik postopka: francoščina

Družba Brandt Industries, s sedežem v Rueil-Malmaisonu (Francija), ki ga zastopata Niels Dejean in Christophe Delrieu, avocats, je dne 7. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih Skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 16. decembra 2003 o sistemu pomoči, ki ga izvaja Francija v primeru prevzema podjetij v težavah, zaradi nezadostne obrazložitve v smislu člena 253 Pogodbe ES in zaradi kršitve člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (1) z dne 22. marca 1999;

—	Komisiji Evropskih Skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Komisija je z odločbo z dne 16. decembra 2003 ugotovila, da predstavlja sistem, ki je določen s členom 44 septies francoskega Code Général des Impôts (spolšni davčni zakonik), državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom, z izjemo pomoči de minimis in tistih, ki naj bi bile združljive s smernicami za regionalno pomoč ali z uredbo o izjemah pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja. Odločila je, da mora Francija izterjati povrnitev dodeljenih pomoči.

Tožeča stranka nasprotuje odločbi Komisije. Navaja, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično, ker ta ni zadostno obrazložena glede na zahteve člena 253 Pogodbe ES. V odločbi je Komisija sama priznala, da ne razpolaga s specifičnimi podatki v zvezi s podjetji, ki so bili polnopravno deležni ugodnosti iz sistema, določenega v členu 44 septies francoskega Code Général des Impôts (splošni davčni zakonik).

Tožeča stranka med drugim navaja, da izpodbijana odločba krši člen 14 Uredbe (ES) št. 659/1999. Komisija naj ne bi upoštevala dejstva, da je bil učinek državnih pomoči družbam, ustanovljenim za prevzem podjetij v težavah ta, da so ta podjetja za sredstva ponudila višjo ceno, kot bi jo ponudila, če te pomoči ne bi obstajale. Tako je bila pomoč, s pomočjo zvišanja nakupne cene teh sredstev, v celoti ali v delu prenesena na upnike podjetja v postopku prisilne poravnave, zaradi česar prevzemnikov ni moč obravnavati kot dejanske prejemnike celote pomoči. Povrnitev pomoči, ki so jo prejela prevzemna podjetja, naj ne bi predstavljala ukrepa, potrebnega za ponovno vzpostavitev takšnih konkurenčnih pogojev, kot so obstajali pred dodelitvijo pomoči, ampak naj bi postavila takšna podjetja v slabši položaj od tistega, v katerem bi bila, če pomoči ne bi prejela, s čemer bi bili kršeni načeli svobodne konkurence in proporcionalnosti. Razglasitev ničnosti odločbe C (2003) 4636, z dne 16. decembra 2003, s katero je bilo ugotovljeno, da ni združljiv s skupnim trgom sistem davčnih oprostitev, ki ga izvaja Francija v korist družb, ki prevzemajo podjetje v težavah, ter naložena ukinitev tega sistema pomoči kot tudi vračilo po njem dodeljenih pomoči.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22.marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] Pogodbe ES (UL L 83, str.1).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/23

Tožba Jabones Pardo, S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 9. julija 2004

(Zadeva T-278/04)

(2004/C 251/43)

Jezik postopka: španščina

Jabones Pardo, S.A., s sedežem v Madridu (Španija), ki ga zastopa José Enrique Astiz Suárez, abogado del Ilustre Colegio de Madrid, je dne 9. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	spremeni izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na podobnost med znakoma in proizvodi, in ugotovi, da je ugovor utemeljen in da se registracija za proizvode iz razredov 3 in 5 zavrne, ter

—

razglasi za nično odločbo zaradi ponovne in pravilne primerjave med znakoma in proizvodi, ki se z njima identificirajo, in pri tem upošteva izjemno vizualno in fonetično podobnost med „YUKI“ in „YUPI“, kakor tudi identičnost oziroma skoraj identičnost večjega števila proizvodov, ki se z njima identificirajo.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	QUIMI ROMAR S.L.
Zadevna znamka Skupnosti:	Besedna znamka „YUKI“ – Prijava št. 1.353.515 za proizvode iz razredov 3,5 in 28.
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	Tožeča stranka
Izpodbijana znamka ali znak:	Španska besedna znamka „YUPI“ (št. 246.715) za proizvode razvrščene v razred 3 (parfumerijski izdelki, sredstva za poliranje, eterična olja ter sredstva za čiščenje zob)
Odločba Oddelka za ugovore:	Delna ugoditev ugovoru in sicer za naslednje proizvode: „ mila, parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase, sredstva za čiščenje zob“ (razred 3) ter „farmacevtski in sanitarni proizvodi“ (razred 5)
Odločba Odbora za pritožbe:	Ugoditev pritožbi prijavitelja znamke ter razveljavitev izpodbijane odločbe v delu, v katerem je bilo ugovoru ugodeno in sicer glede „mil, parfumerijskih izdelkov, eteričnih olj, kozmetičnih sredstev, losionov za lase, sredstev za čiščenje zob“ (razred 3) ter „farmacevtskih in sanitarnih proizvodov“ (razred 5)
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Nepravilna razlaga člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (1 )

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/24

Tožba Italijanske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. julija 2004

(Zadeva T-282/04)

(2004/C 251/44)

Jezik postopka: italijanščina

Italijanska republika, ki jo zastopa Gianni De Bellis, avvocato dello Stato, je dne 9. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Evropski komisiji.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije C(2004) 1706 z dne 24. aprila 2004 ki izključuje iz financiranja Skupnosti nekatere izdatke držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Jamstveni oddelek, v delu, kjer

—	določa natančen popravek v znesku 19.058.682 EUR „Razvoj podeželja“ – Ukrep b. „Naselitev mladih kmetovalcev“ Načrta za Razvoj podeželja v Toskanski Regiji;

—	določa 2-odstotni pavšalni popravek na znesek 2.758.501 EUR v zvezi z dobavo pomoči v hrani ogroženim osebam;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Izdatki, ki so izključeni iz financiranja Skupnosti z izpodbijano odločbo se, z ozirom na tožečo stranko, nanašajo na ukrep „naselitev mladih kmetovalcev“, določen v programskem dokumentu o razvoju podeželja v Toskanski regiji, ki je bil sprejet z Odločbo C(2000) 2510 z dne 7. septembra 2000 ter na 2-odstotni pavšalni popravek, ki se nanaša na dobavo pomoči v hrani ogroženim osebam, ki naj po mnenju Komisije ne bi nudila sistema nadzora z zadostnimi jamstvi.

V utemeljitev svojega zahtevka tožeča stranka zatrjuje:

—	glede ukrepa „naselitev mladih kmetovalcev“, kršitev členov 2 in 3 Uredbe (EGS) št. 729/70 (1), členov 35 in 37 Uredbe (ES) št. 1750/99 (2), člena 2 (1) Uredbe Sveta (ES, EURATOM) št. 2988/95 (3), ter načel o finančnih popravkih;

—	glede dobave pomoči v hrani ogroženim osebam, kršitev členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 729/70, že citirana.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL ES L 94, 28.4.70, str. 13).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1750/1999 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL ES L 214, 13.8.1999, str.31).

(3) Uredba Sveta (ES, EURATOM) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL ES L 312, 23.12.1995, str.1).

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/25

Tožba UPS Europe N.V./S.A. in UPS Deutschland Inc. & co OHG proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 12. julija 2004

(Zadeva T-284/04)

(2004/C 251/45)

Jezik postopka: angleščina

UPS Europe N.V./S.A. in UPS Deutschland Inc. & co OHG, s sedežem v Bruslju (Belgija), ki ju zastopata T.R. Ottervanger in A.S. Bijleveld, lawyers, sta dne 12. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

—	razglasi za nično nakazano odločbo Komisije, s katero je zavrnila njuno potrdilno prošnjo za dostop do določenih dokumentov z dne 13. aprila 2004,

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Komisija je dne 20. marca 2001 (1) sprejela odločbo, da je Deutsche Post AG pri opravljanju svoje dejavnosti na področju poštnega naročanja paketnih pošiljk kršila člen 82 Pogodbe ES. Nadalje je zahtevala, da Deutsche Post ustanovi ločene poslovne podružnice glede storitev paketne pošte in oblikuje pregleden sistem tržnega oblikovanja cen med Deutsche Post AG in temi podružnicami. Komisija je zahtevala, da jo Deutsche Post letno obvešča o izpolnjevanju teh obveznosti. Deutsch je to storila s pismom z dne 22. maja 2003. Tožeči stranki, ki prav tako poslujeta na tem področju, sta zahtevali in 22. septembra 2003 prejeli nezaupno različico tega pisma. Tožeči stranki sta nato 20. oktobra 2003 zahtevali, da jima Komisija odobri dostop do podatkov o povprečnih notranjih transfernih cenah, ki jih Deutsch Post zaračunava svojim podružnicam, podatka, ki je bil izpuščen v nezaupni različici pisma z dne 22. maja 2003. Tožeči stranki sta zahtevali tudi dostop do poročila in izračuna, ki sta bila, kot navedeno v pismu z dne 22. maja 2003, predložena Komisiji 16. novembra 2001. Zahteva je bila vložena na podlagi Uredbe 1049/2001 (2), Uradni list L 145 z dne 31.05.2001, str. 43-48. Tožeči stranki sta ponovno vložili zahtevo 18. novembra 2003 in nato še potrdilno prošnjo 13. aprila 2004. Komisija je s pismom z dne 21. aprila 2004 potrdila prejem potrdilne prošnje in izjavila, da se posvetuje z Deutsche Post glede točnega obsega trgovinsko občutljivih podatkov, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih. Ker tožeči stranki po tem nista prejeli nobenega odgovora, sta menili, da je s tem nakazana odločba Komisije, da se zavrne njuno zahtevo za dostop in zahtevali od sodišča, da odločbo razglasi za nično.

V utemeljitev njune zahteve sta se tožnika sklicevala na kršitev Uredbe 1049/2001, in sicer da ne obstaja nobeden izmed pogojev za zavrnitev iz člena 4 te uredbe, zato bi moral biti dostop odobren kot zahtevano. Prav tako naj bi Komisija kršila svojo dolžnost iz člena 253 Pogodbe ES, s tem ko ni navedla razlogov za svojo odločitev. Tožeči stranki zatrjujeta, da je nadalje Komisija kršila Uredbo 1049/2001 s tem, ko ni odgovorila v predpisanem roku niti se ni izjavila o razlogih za zavrnitev odobritve dostopa. Tožeči stranki končno še zatrjujeta, da je Komisija kršila svoj lasten poslovnik, kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije z z dne 5. decembra 2001 (3). Po mnenju tožečih strank bi morala Komisija zaključiti svoja posvetovanja glede Deutsche Post in sprejeti odločitev v roku 15 delovnih dni.

(1) Odločba Komisije z dne 20. marca 2001, ki se nanaša na postopek iz člena 82 Pogodbe ES (zadeva COMP/35.141 – Deutsche Post AG) (notificiran na podlagi dokumenta C(2001)728), UL L 125, 5.5.2001, str. 27.

(2) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

(3) UL L 345, 29.12.2001, str. 94.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/25

Tožba Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. julija 2004

(Zadeva T-286/04)

(2004/C 251/46)

Jezik postopka: angleščina

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ki ga zastopata R.Thompson in S. Grodzinski, Barrister, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 9. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložilo tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za ničen člen 2 odločbe Komisije 2004/451/EC o potrditvi obračunov odhodkov držav članic za leto 2003, financiranih s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, objavljen pod številko dokumenta C (2004) 1699 (1), v kolikor se nanaša na obračune Plačilne agencije za podeželje, Službe za kmetijstvo in razvoj podeželja, Komisije za gozdarstvo in Sveta za podeželje Walesa;

—	poda izjavo, da je odločitev razdružiti obračune Škotskega izvršilnega oddelka za okolje in podeželjske zadeve nezakonita v obsegu, ki se nanaša na neskladje z metodologijo vzorčenja, določeno v Smernici 8, izdano s strani Generalnega direktorata VI (kmetijstvo) Komisije julija 1998;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Odločitev Komisije 2004/451 je bila sprejeta v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 (2) o financiranju skupne kmetijske politike. V spornem členu je Komisija odločila, da razdruži med drugimi tudi obračune plačilnih agencij, navedenih s strani tožeče stranke, s čimer bodo v bodoče ti obračuni predmet potrditve.

Tožeča stranka navaja, da kar zadeva te agencije, je bila odločitev razdružiti obračune sprejeta izključno ali predvsem na temelju, da je metodologija „vzorčenja“, ki jo uporablja nacionalna revizijska pisarna Velike Britanije, z nameni priprave svojega revizijskega poročila in potrdil obračunov za leto 2003, različna od posebne metodologije vzorčenja, rabo katere priporoča Smernica 8.

V utemeljitev svojega zahtevka tožeča stranka predvsem zatrjuje, da Komisija nima zakonske pristojnosti, da od nacionalnih certifikacijskih organov zahteva, da se podvržejo metodologiji, določeni v smernici, kadar sprejme, da so bili kriteriji, določeni v Uredbi 1258/99 kot tudi v Uredbi 1663/1995 (3), izpolnjeni. Tožeča stranka nadalje zatrjuje, da je Komisija napačno uporabila pravo, s tem ko je interpretirala svojo lastno Smernico kot zavezujoč pravni akt. Tudi če bi bilo na tem, da se odloči, v nasprotju s trditvami tožeče stranke, da ima smernica lahko v principu moč zavezujočega pravnega akta, tožeča stranka ugovarja, da bi potemtakem obstajal vsaj dvom glede njene razlage, zaradi česar je interpretacija Komisije v nasprotju z načelom pravne varnosti. Tožeča stranka tudi navaja, da je z zgodovinskega vidika zadeve ravnanje Komisije, ki skuša doseči uveljavitev svoje interpretacije Smernice 8, v nasprotju z varstvom zaupanja v pravo. Nadalje je po mnenju tožeče stranke poskus Komisije, da bi nadzorovala način, po katerem nacionalna revizijska pisarna Združenega kraljestva izvaja svojo dejavnost, v nasprotju z načelom subsidiarnosti, določenem v členu 5 Pogodbe ES in odražen v členu 3(1) Uredbe 1663/95. Nazadnje tožeča stranka zatrjuje, da je del, v katerem bi lahko Komisija ugovarjala, in sicer da izpodbijana odločba temelji na drugih preudarkih, neveljavljen zaradi očitne zmote v oceni.

(1) UL L 155, 30.04.2004, str. 129-133.

(2) UL L 160, 26.06.1999, str. 103-112.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS, UL L 158, 08.07.1995, str. 6.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/26

Tožba Kris Van Neyghem proti Odboru regij, vložena dne 15. julija 2004

(Zadeva T-288/04)

(2004/C 251/47)

Jezik postopka: nizozemščina

Kris Van Neyghem, stanujoč v Tienen (Belgija), ki ga zastopa Dirk Janssens, je dne 15. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Odbor regij.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično Odločbo 87/03;

—	razglasi za nično vse z njo povezane ali iz nje izhajajoče odločbe;

—	tožečo stranko razvrsti v naziv B 1, ali najmanj B 4/4;

—	Odboru regij naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je uradnik pri Odboru regij od 1. decembra 2002. Izpodbija odločbo z dne 26. marca 2003, s katero je bila dokončno razvrščena v naziv B 5, plačilni razred 4.

V utemeljitev svoje tožbe se tožeča stranka sklicuje na pomankljivo obrazložitev sporne odločbe, na kršitev členov 5(3), 31 in 32 Kadrovskih predpisov in kršitev načela enakega obravnavanja.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/26

Tožba Caremar S.p.A. in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 19. julija 2004

(Zadeva T-292/04)

(2004/C 251/48)

Jezik postopka: italijanščina

Družba Caremar S.p.A. in drugi, ki jih zastopajo Gian Michele Roberti, Alessandra Franchi in Guido Bellitti, avvocati, so dne 19. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

—	razglasi za nično izpodbijano odločbo v delu, v katerem se subvencije za obveznosti javnih služb, dodeljene družbam Caremar, Toremar, Siremar in Saremar opredelijo kot pomoči iz člena 87 Pogodbe;

—	podredno razglasi za nično izpodbijano odločbo v delu, v katerem se subvencije za obveznosti javnih služb, dodeljene družbam Caremar, Toremar, Siremar in Saremar označijo kot nove, ne pa kot obstoječe pomoči;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe so podobni tistim, ki so bili navedeni v zadevi T-265/04, Adriatica di Navigazione in drugi proti Komisiji (1).

(1) Še ni bila objavljena v UL EU.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/27

Tožba Centro Provincial de Jóvenes Agricultores de Jaén proti Svetu Evropske unije, vložena dne 22. julija 2004

(Zadeva T-295/04)

(2004/C 251/49)

Jezik postopka: španščina

Centro Provincial de Jóvenes Agricultores de Jaén, s sedežem v Jaénu (Španija), ki ga zastopa José Francisco Vázquez Medina, abogado del Ilustre Colegio de Jaén, je dne 22. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Svetu Evropske unije.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za ničen – ipso iure – člen 1(7) Uredbe Sveta (ES) št. 864/04;

—	pridrži odločbo o stroških.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija zgoraj navedeno določbo v delu, v katerem le-ta vključuje, samo za oljčno olje, za določitev neposredne pomoči proizvajalcem, skupaj s tremi drugimi tržnimi leti, določenimi za preostale kmetijske sektorje (2000/2001, 2001/2002 in 2002/2003), tudi tržno leto 1999/2000.

V utemeljitev svojega zahtevka, tožeča stranka zatrjuje, da navedena določba nima ustrezne obrazložitve in torej krši dolžnost obrazložitve ter da izpodbijana določba, glede na dejstvo, da je bila v tržnem leto 1999/2000 letina v Andaluziji, še posebej Jaénu slaba, neenako obravnava določene regije in precejšno število kmetov. Ker se pomoč proizvajalcem računa na podlagi omenjenega tržnega leta, bodo oljčni proizvajalci v Jaénu, skupaj s tistimi iz Cordobe in Granade, samo zaradi tega dejstva utrpeli resno ekonomsko škodo in bili neenakopravno obravnavani.

Na koncu tožeča stranka zatrjuje zlorabo oblasti.

9.10.2004

Uradni list Evropske unije

C 251/27

Tožba Italijanske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. julija 2004

(Zadeva T-304/04)

(2004/C 251/51)

Jezik postopka: italijanščina

Italijanska republika, ki jo zastopa Antonio Cingolo, avvocato dello Stato, je dne 22. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nično odločbo Komisije št. K(2004) 1812 konč. z dne 19. maja 2004, s katero je ugotovljeno, da so pomoči, ki jih je Italija (v skladu z zakonom št. 394 iz leta 1981) v obliki znižanih obresti mero dodelila družbi WAM S.p.A. v znesku 104.313,20 EUR, od 24. aprila 1996 naprej ter v znesku 106.366,60, od 9. novembra 2000 naprej (državna pomoč št. C 4/2003/ (prej NN 102/2002)), nezakonite in se zahteva njihova povrnitev;

—	razglasi za nične vse morebitne, z izpodbijanim aktom povezane akte, oziroma akte, ki so bili sprejeti na njegovi podlagi; in Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Italijanska republika pred Sodiščem prve stopnje Evropskih skupnosti izpodbija dopis Evropske komisije z dne 19. maja 2004 št. K(2004) 1812 konč., s katerim je pomoči, ki jih je Italija (v skladu z zakonom št. 394 iz leta 1981), v obliki znižanih obresti, dodelila družbi WAM S.p.A. v znesku 104.313,20 EUR, od 24. aprila 1996 naprej ter v znesku 106.366,60 od 9. novembra 2000 naprej (državna pomoč št. C 4/2003/ (prej NN 102/2002)) opredelila kot nezakonite in zahteva njihovo povračilo. Zakon št. 394 iz leta 1981 med drugim podpira italijanska podjetja, ki želijo ustanoviti podružnice, predstavništva, trgovine in skladišča.

Italijanska republika med izpodbojnimi razlogi navaja:

A)	Bistveno kršitev postopka zaradi kršitve pravice do obrambe, kršitev načel transparentnosti in kontradiktornosti, zato ker Komisija Italiji nikoli ni poslala prepisa odločbe o začetku postopka.

Bistveno kršitev postopka zaradi kršitve pravice do obrambe ter zato, ker akt ne vsebuje ustrezne obrazložitve, zakaj ni bila opravljena predhodna preiskava, saj Komisija ni ustrezno raziskala pritožbe in ni opravila drugih dejanj v okviru preiskovalnih pooblastil, ki so ji bila dodeljena z Uredbo št. 659/1999 (1).

C)	Zmotno oceno dejanskega stanja ter kršitev člena 1 (B) Uredb Komisije št. 69/2001 (2) in 70/2001 (3), ker je Komisija napačno ocenila zadevno pomoč kot „pomoč pri izvozu“.

Kršitev načel zaupanja v pravo in dobre vere (bona fides) s tem, da Komisija navaja, da ni prejela zadostnih podatkov o pomoči, čeprav je bila seznanjena z zakonom št. 394/1981. Nasprotno naj cilj teh pomoči ne bi bil neposredno povezan z izvozom, temveč naj bi imele te pomoči za poglavitni cilj internacionalizacjo preko postavitve trdnih temeljev za proizvodnjo v tujini.

Kršitev člena 87 in nasl. Pogodbe ES ter dolžnosti obrazložitve. S tem v zvezi se zatrjuje, da v izpodbijani Odločbi Komisija nikjer ne navaja zakaj in v kakšni meri naj bi obravnavana pomoč, ki je individualna in skromne narave, vplivala na trgovanje med državami članicami. Prav tako tožena stranka ne pojasnjuje na kakšni podlagi utemeljuje grožnjo izkrivljanja konkurence znotraj Skupnosti, predvsem v primeru pomoči, katere višina je precej omejena.

F)	Kršitev člena 4 Uredbe št. 69/2001 in dolžnosti obrazložitve, zato ker je Komisija predpis uporabila retroaktivno na dejansko stanje, ki ga je urejala predpis, ki ni več v veljavi.

G)	Kršitev dolžnosti obrazložitve, nesmiselnost, kršitev načela pravičnosti ter nepravilna uporaba Uredb št. 69/2001 in 70/2001, zato ker je Komisija prilagodila znesek povračila pomoči s pomočjo meril, ki bi bila morala biti ocenjena kot neprimerna in napačna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL ES L 83, 27.3.99, str.1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (UL ES L 10, 13.1.2001, str. 30).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL ES L 10, 13.1.2001, str. 33).

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 251

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 47 9. oktober 2004

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacija
	Sodišče
	SODIŠČE
2004/C 251/1	Zadeva C-234/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Landesgericht Innsbruck (Avstrija) z dne 26. maja 2004 v zadevi Rosmarie Kapferer proti Schlank & Schick GmbH	1

2004/C 251/2	Zadeva C-245/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 26. maja 2004 v zadevi EMAG Handel Eder OHG proti Finanzlandesdirektion für Kärnten	2

2004/C 251/3	Zadeva C-246/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 26. maja 2004 v zadevi 1) Turn- und Sportunion Waldburg proti Finanzlandesdirektion für Oberösterreich in 2) Edith Barris proti Finanzlandesdirektion für Tirol	2

2004/C 251/4	Zadeva C-288/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Unabhängiger Finanzsenat, Aussenstelle Wien (Avstrija), z dne 28. junija 2004 v zadevi AB proti Finanzamt für den 6., 7. und 15. Bezirk	3

2004/C 251/5	Zadeva C-295/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Vincenzo Manfredi proti Lloyd Italico Assicurazioni	3

2004/C 251/6	Zadeva C-296/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Antonio Cannito proti Fondiaria Sai S.p.A.	3

2004/C 251/7	Zadeva C-297/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Nicolò Tricarico proti Assitalia Assicurazioni S.p.A.	4

2004/C 251/8	Zadeva C-298/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Ufficio del giudice di pace di Bitonto (Italija) z dne 30. junija 2004 v zadevi Pasqualina Murgolo proti Assitalia Assicurazioni S.p.A.	4

2004/C 251/9	Zadeva C-302/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Szombathelyi Városi Bíróság (Madžarska) z dne 10. junija 2004 v zadevi Ynos Kft. proti János Varga	5

2004/C 251/0	Zadeva C-336/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Commissione Tributaria Provinciale di Pordenone – Sezione 02 -(Italija) z dne 14. julija 2004 v zadevi Banca Popolare FriulAdria S.p.A. proti Agenzia Entrate Ufficio Pordenone	5

2004/C 251/1	Zadeva C-339/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Consiglio di Stato (šesti oddelek) (Italija) z dne 24. februarja 2004 v zadevi Nuova Società di telecomunicazioni SpA proti Ministero delle comunicazioni	6

2004/C 251/2	Zadeva C-340/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale Amministrativo Regionale della Lombardia, tretji senat, (Italija) z dne 27. maja 2004 v zadevah Carbotermo S.p.A. proti Comune di Busto Arsizio ter AGESP S.p.A. (št. nacionalnega registra: 265/2004) in Consorzio Alisei proti Comune di Busto Arsizio ter AGESP S.p.A. (št. nacionalnega registra: 887/2004), ob udeležbi A.G.E.S.I.	6

2004/C 251/3	Zadeva C-341/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Supreme Court, Irska, z dne 27. julija 2004 v zadevi Eurofood IFSC Ltd in v zadevi Companies Acts 1963 do 2003, Enrico Bondi proti Bank of America N.A., Pearse Farrell (the Official Liquidator), Director of Corporate Enforcement and Certficate/Note holders	7

2004/C 251/4	Zadeva C-343/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Oberster Gerichtshof z dne 21. julija 2004 v zadevi Land Oberösterreich proti ČEZ, a.s.	8

2004/C 251/5	Zadeva C-344/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) Združeno Kraljestvo z dne 14. julija 2004 v zadevi The Queen on the application of International Air Transport Association proti Department for Transport	8

2004/C 251/6	Zadeva C-346/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesfinanzhof z dne 26. maja 2004 v zadevi Robert Hans Conijn proti Finanzamt Hamburg-Mitte-Altstadt	9

2004/C 251/7	Zadeva C-354/04 P: Pritožba Association Pro Amnistia, J. M. Olano Olano, J. Zelarain Errasti zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 7. junija 2004 v zadevi Gestoras Pro Amnistia, J. M. Olano Olano, J. Zelarain Errasti proti Svetu Evropske unije, ob intervenciji Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, T-333/02, vložena dne 17. avgusta 2004	9

2004/C 251/8	Zadeva C-355/04 P: Pritožba Association SEGI, A. Zubimendi Izaga, A. Galarraga zoper sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 7. junija 2004 v zadevi Association SEGI, A. Zubimendi Izaga, A. Galarraga proti Svetu Evropske unije, ob intervenciji Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, T-338/02, vložena dne 17. avgusta 2004	10

2004/C 251/9	Zadeva C-373/04 P: Pritožba Komisije Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (peti senat) z dne 10. junija 2004 v združenih zadevah M. Alvarez Moreno proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-153/01 in T-323/01, vložena dne 27. avgusta 2004	10

2004/C 251/0	Izbris zadeve C-55/04	11

	SODIŠČE PRVE STOPNJE
2004/C 251/1	Volitve predsednika Sodišča prve stopnje	12

2004/C 251/2	Volitve predsednikov senatov	12

2004/C 251/3	Razporeditev sodnikov v senate	12

2004/C 251/4	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. aprila 2004 v povezanih zadevah T-236/01, T-239/01, T-244/01, T-246/01, T-251/01 in 252/01, Tokai Carbon Co. Ltd e.a. proti Komisiji Evropskih skupnosti (Konkurenca — Sporazum — Trg grafitnih elektrod — Določanje cen in razdelitev trgov — Izračun zneskov kazni — Kumuliranje kazni — Smernice za izračun zneska kazni — Uporabljivost — Teža in trajanje kršitve — Oteževalne okoliščine — lajševalne okoliščine — Plačilna sposobnost — Sodelovanje v upravnem postopku — Način plačila)	13

2004/C 251/5	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 20. julija 2004 v zadevi T-311/02, Vittaly Lissotschenko in Joachim Hentze proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke LIMO — Absolutni razlogi za zavrnitev — Člen 7 (1), b) in c) Uredbe (ES) št. 40/94)	15

2004/C 251/6	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 28. junija 2004 v zadevi T-342/99 DEP, družba Airtours plc proti Komisiji Evropskih skupnosti (Odmera stroškov — Nagrajevanje soliciterjev in barristerjev — Nagrajevanje ekonomistov — Stroški DDV-ja)	15

2004/C 251/7	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2004 v zadevi T- 341/02, Regione Siciliana proti Komisiji Evropskih skupnosti (ESRR — Uredba (EGS) š. 4253/88 — Ukinitev finančnega prispevka — Ničnostna tožba — Osebe, ki jih akt neposredno zadeva — Nedopustnost)	15

2004/C 251/8	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 15. junija 2004 v zadevi T-21/03 S proti Komisiji Evropskih skupnosti (Uradniki — Ničnostna tožba — Poklicna bolezen — Priznanje poklicnega izvora — Zahteva za izločitev določenih dokumentov iz spisa zdravniške komisije — Zavrnitev — Akt, ki posega v položaj — Očitna nedopustnost)	16

2004/C 251/9	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 5. julija 2004 v zadevi T-39/03, DaimlerChrysler AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (Znamka Skupnosti — Ugovor — Umik ugovora — Ustavitev postopka)	16

2004/C 251/0	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2004 v zadevi T-256/03, Bundesverband der Nahrungsmittel- und Speiseresteverwertung eV in Josef Kloh proti Komisiji Evropskih Skupnosti (Ničnostna tožba — Uredba (ES) št. 1774/2002 — Odločba 2003/ 328/ES — Uporaba kuhinjskih odpadkov in ostankov hrane v živilih, ki so namenjena svinjam — Nedopustnost)	16

2004/C 251/1	Sklep Predsednika Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2004 v zadevi T-422/03 R II, Enviro Tech Europe Ltd in Enviro Tech International Inc. proti Komisiji Evropskih skupnosti (Začasna odredba — Direktivi 67/548/EGS in 204/73/ES — Pogoji dopustnosti)	17

2004/C 251/2	Sklep Predsednika Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2004 v zadevi T-76/04 R, Bactria Industriehygiene-Service Verwaltungs GmbH & Co. KG proti Komisiji Evropskih skupnosti, (Začasna odredba — Uredba (ES) št. 2032/2003 — Biocidni proizvodi — Dopustnost predloga)	17

2004/C 251/3	Sklep Predsednika Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2004 v zadevi T-78/04 R, Sumitomo Chemical (UK) plc proti Komisiji Evropskih skupnosti, (Začasna odredba — Uredba (ES) št. 2032/2003 — Biocidni proizvodi — Dopustnost predloga)	17

2004/C 251/4	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2004 v zadevi T-132/04 André Bonnet proti Sodišču Evropskih skupnosti (Uradniki — Predhodni upravni postopek — Očitna nedopustnost)	18

2004/C 251/5	Zadeva T-163/04: Tožba Michaela Schäferja proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)(UUNT), vložena dne 30. aprila 2004	18

2004/C 251/6	Zadeva T-193/04: Tožba Hans-Martin Tillack proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. junija 2004	19

2004/C 251/7	Zadeva T-237/04: Tožba družbe Ultradent Products, Inc., in Michaela J.S. Renoufa proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 14. junija 2004	19

2004/C 251/8	Zadeva T-257/04: Tožba Republike Poljske proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. junija 2004	20

2004/C 251/9	Zadeva T-258/04: Tožba Republike Poljske proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. junija 2004	21

2004/C 251/0	Zadeva T-262/04: Tožba société BIC S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 25. junija 2004	22

2004/C 251/1	Zadeva T-263/04: Tožba Société BIC S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 25. junija 2004	22

2004/C 251/2	Zadeva T-273/04: Tožba Brandt Industries proti Komisiji Evropskih Skupnosti, vložena dne 7. julija 2004	23

2004/C 251/3	Zadeva T-278/04: Tožba Jabones Pardo, S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 9. julija 2004	23

2004/C 251/4	Zadeva T-282/04: Tožba Italijanske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. julija 2004	24

2004/C 251/5	Zadeva T-284/04: Tožba UPS Europe N.V./S.A. in UPS Deutschland Inc. & co OHG proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 12. julija 2004	25

2004/C 251/6	Zadeva T-286/04: Tožba Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. julija 2004	25

2004/C 251/7	Zadeva T-288/04: Tožba Kris Van Neyghem proti Odboru regij, vložena dne 15. julija 2004	26

2004/C 251/8	Zadeva T-292/04: Tožba Caremar S.p.A. in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 19. julija 2004	26

2004/C 251/9	Zadeva T-295/04: Tožba Centro Provincial de Jóvenes Agricultores de Jaén proti Svetu Evropske unije, vložena dne 22. julija 2004	27

2004/C 251/0	Zadeva T-297/04: Tožba Cristóbal Gallego Martínez, Benito García Burgos in Antonio Parras Rosa proti Svetu Evropske unije, vložena dne 22. julija 2004	27

2004/C 251/1	Zadeva T-304/04: Tožba Italijanske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. julija 2004	27

	III Obvestila
2004/C 251/2	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 239, 25.9.2004.	29