28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/1

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 29. junija 2004

v zadevi C-486/01 P: Front national proti Evropskemu parlamentu (1)

(Pritožba - Izjava o ustanovitvi skupine v smislu člena 29(1) Poslovnika Evropskega parlamenta - Odsotnost politične sorodnosti - Retroaktivni razpust skupine TDI - Pritožba, ki jo v isti zadevi vloži nasprotna stranka - Razlaga člena 230 (pododstavek 4) ES - Pojem odločbe, ki „neposredno in individualno“ zadeva fizično ali pravno osebo - Nedopustnost tožbe, ki jo vloži nacionalna politična stranka)

(2004/C 217/01)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-486/01 P, Front National s sedežem v Saint-Cloud (Francija) (avocats: F. Wagner in V. de Poulpiquet de Brescanvel), o pritožbi zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji razširjeni senat) z dne 2. oktobra 2001, Martinez in drugi proti Parlamentu (T-222/99, T-327/99 in T-329/99, Recueil str. II-2823), zaradi razveljavitve te sodbe, pri čemer je nasprotna stranka v postopku: Evropski Parlament (zastopniki: G. Garzón Clariana, J. Schoo in H. Krück,) tožena stranka na prvi stopnji, je Sodišče (veliki senat) v sestavi V. Skouris predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans (poročevalec), A. Rosas, J.-P. Puissochet in J. N. Cunha Rodrigues, predsedniki senatov, R. Schintgen, sodnik, F. Macken in N. Colneric, sodnici, S. von Bahr, sodnik in R. Silva de Lapuerta, sodnica, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, administrateur principal, dne 29. junija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1)	Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 2. oktobra 2001, Martinez in drugi proti Parlamentu (T-222/99, T-327/99 in T-329/99) se razveljavi v delu, kjer dopusti tožbo Front National (zadeva T-327/99).

Tožba Front national na razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 1999 o razlagi člena 29(1) Poslovnika Parlamenta in o razpustitvi skupine „Groupe Technique des députés indépendants (TDI) – Groupe mixte“ („Tehnična skupina neodvisnih poslancev – Mešana skupina“), z retroaktivnim učinkom, se zavrže.

3)	O pritožbi Front national zoper sodbo, navedeno v točki 1 tega izreka, ni treba odločati.

4)	Front national se naloži povrnitev stroškov, ki jih je imel Evropski parlament v tej zadevi ter v postopku za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 84, 06.04.2002

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/1

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 8. julija 2004

v združenih zadevah C-502/01 in C-31/02 (predloga za sprejem predhodne odločbe Sozialgericht Hannover in Sozialgericht Aachen) Silke Gaumain-Cerri proti Kaufmännische Krankenkasse - Pflegekasse in Maria Barth proti Landesversicherungsanstalt Rheinprovinz (1)

(Socialna varnost - Prost pretok delavcev - Pogodba ES - Uredba (EGS) št. 1407/71 - Storitve namenjene kritju nevarnosti pomoči in postrežbe - Prevzem s strani nosilca zavarovanja, ki je pristojen za oskrbo, prispevkov za pokojninsko zavarovanje tretjega, ki neguje odvisno osebo)

(2004/C 217/02)

Jezik postopka: nemščina

V združenih zadevah C-502/01 in C-31/02, katerih predmet je predlog Sozialgericht Hannover (Nemčija) (C-502/01) in Sozialgericht Aachen (Nemčija) (C-31/02), naj na podlagi člena 234 ES v postopku, ki poteka pred tema dvema sodiščema med strankami Silke Guamain-Cerri in Maria Barth in Kaufmännische Krankenkasse - Pflegekasse in Landesversicherungsanstalt Rheinprovinz, izda predhodno odločbo o razlagi določb Pogodbe ES in sekundarnega prava o prostem pretoku državljanov Unije, in zlasti Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor jo je spremenila in posodobila Uredba Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996 (UL L 28, str.1), je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans predsednik senata, J. - P. Puissochet (poročevalec) in R. Schintgen, sodnika, F. Macken in N. Colneric, sodnici, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 8. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Storitev, ki je prevzem prispevkov za pokojninsko zavarovanje tretjega, ki neguje osebo, ki potrebuje nego in pomoč na domu, s strani nosilca skrbstvenega zavarovanja, predstavlja v pogojih zadeve v glavni stvari storitev zavarovanja za bolezen v korist odvisne osebe, za katero se uporablja Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor jo je spremenila in posodobila Uredba Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996.

Glede storitev nemškega skrbstvenega zavarovanja, ki jih prejema pod pogoji postopka v glavni stvari zavarovanec, s prebivališčem na ozemlju pristojne države članice ali pa oseba s prebivališčem na ozemlju druge države članice, ki je krita s tem zavarovanjem kot družinski član delavca, Pogodba, zlasti člen 17 ES, kakor tudi Uredba št. 1408/71, kakor jo je spremenila in posodobila Uredba Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, nasprotujejo prevzemu prispevkov za pokojninsko zavarovanje državljana države članice, ki kot tretji nudi oskrbo prejemniku storitev, ki mu jih je pristojna institucija zavrnila, ker ta tretji ali pa zadevni prejemnik bivata v drugi državi članici, ki ni pristojna država članica.

(1) UL C 84, 6. 4.2002

UL C 109, 4. 5.2002

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/2

SODBA SODIŠČA

(občna seja)

z dne 29. junija 2004

v zadevi C-110/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Svetu Evropske unije (1)

(Pomoč portugalske vlade rejcem prašičev - Pomoč namenjena za povrnitev pomoči, ki je bila razglašena za neskladno s skupnim trgom - Odločba Sveta o skladnosti take pomoči s skupnim trgom - Nezakonitost - Člen 88(2), pododstavek 3 ES)

(2004/C 217/03)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-110/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: F. Santaolalla Gadea, D. Triantafyllou in V. Di Bucci)), z naslovom za vročanje v Luksemburgu, proti Svetu Evropske unije (zastopnika: J. Carbery in F. Florindo Gijón) ob intervenciji Portugalske republike (zastopnika: L. Fernandes in I. Palma) in Francoske republike (zastopnika: G. de Bergues in F. Million) zaradi razglasitve Odločbe Sveta 2002/114/ES z dne 21. januarja 2002 v zvezi z dovoljenjem, da Portugalska republika dodeli pomoč portugalskim rejcem prašičev koristnikom ukrepov odobrenih leta 1994 in 1998 (UL L 43, str. 18) za nično je Sodišče (občna seja) v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, sodnik, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, C. Gulmann, J. - P. Puissochet in J. N. Cunha Rodrigues, predsedniki senatov, A. La Pergola in R. Schintgen, F. Macken in N. Colneric, S. von Bahr, K. Lenaerts (poročevalec), sodniki, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass dne 29. junija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1)	Odločba Sveta 2002/114/ES z dne 21. januarja 2002 v zvezi z dovoljenjem, da Portugalska republika dodeli pomoč portugalskim rejcem prašičev koristnikom ukrepov odobrenih leta 1994 in 1998 se razglasi za nično.

2)	Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov.

3)	Portugalska republika in Francoska republika nosita svoje stroške.

(1) UL C 131, 1.6.2002

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/3

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 24. junija 2004

v zadevi C-269/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Neizvršen prenos v predpisanem roku Direktive 98/24/ES - Varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev - Tveganje zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu)

(2004/C 217/04)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-269/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Martin) proti Francoski republiki (zastopniki: G. de Bergues in C. Lemaire, kot tudi C. Bergeot-Nunes) zaradi ugotovitve, da Francoska republika, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 131, str. 11), oziroma s tem, da o sprejemu omenjenih ukrepov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive, je Sodišče (tretji senat), v sestavi A. Rosas, v funkciji predsednika tretjega senata, R. Schintgen in K. Schiemann (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: R. Grass, dne 24. junija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Francoska republika, s tem da v določenem roku ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) 89/391/EGS), ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 219, 14.09.2002

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/3

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 1. julija 2004

v zadevi C-295/02 (Predlog za sprejem predhodne odločbe Niedersächsisches Oberverwaltungsgericht) Gisela Gerken proti Amt für Agrarstruktur Verden (1)

(Skupna kmetijska politika - Integrirani upravni in kontrolni sistem za nekatere programe pomoči Skupnosti - Uredbi (EGS) št. 3887/92 in (ES) št. 2419/2001 - Zahtevek za pomoč na žival - Nepravilnosti - Zmanjšanje zneska pomoči - Člen 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 - Retroaktivna uporaba manj stroge določbe)

(2004/C 217/05)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-295/02, katere predmet je predlog Niedersächsisches Oberverwaltungsgericht (Nemčija), naslovljen na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku, ki poteka pred tem sodiščem med strankami Gisela Gerken in Amt für Agrarstruktur Verden, izda predhodno odločbo o razlagi členov 10(2), alinea a, Uredbe Komisije št. 3887/92 (EGS) z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 391, str. 36), členov 44, 53 in 54 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, str. 11) in člena 2(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1), je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, J.-P. Puissochet in R. Schintgen, sodnika, F. Macken (poročevalka) in N. Colneric, sodnici, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: M.-F. Contet, administrateur principal, dne 1. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Člen 2(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti se mora razlagati tako, da morajo v primeru zahtevka za pomoč na žival, za katerega se ratione temporis uporablja Uredba Komisije št. 3887/92 (EGS) z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, ki vsebuje nepravilnosti, ki imajo za posledico določitev kazni na podlagi člena 10(2), alinea a, te slednje uredbe, pristojni organi retroaktivno uporabljati določbe člena 44(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92, zato ker so določbe Uredbe št. 2419/2001 manj stroge za zadevno ravnanje.

(1) UL C 261, 26. 10. 2002.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/4

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 1. julija 2004

v združenih zadevah C-361/02 in C-362/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Dioikitiko Efeteio Peirairos): Elliniko Dimosio proti Nikolaos Tsapalos in Konstantinos Diamantakis (1)

(Direktiva 76/308/EGS - Vzajemna pomoč pri izterjavi carin - Uporaba za terjatve, nastale pred začetkom veljave direktive)

(2004/C 217/06)

Jezik postopka: grščina

V združenih zadevah C-361/02 in C-362/02, katerih predmet je predlog Dioikitiko Efeteio Peirairos naslovljen na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku v glavni stvari, ki poteka med Elliniko Dimosio in Nikolaos Tsapalos (C-361/02), izda predhodno odločbo o razlagi člena 1 Direktive Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, glede davka na dodano vrednost in določenih trošarin (UL L 73, str. 18), kot je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska Unija (UL 1994, C 241, str. 21), je Sodišče (tretji senat), v sestavi A. Rosas, predsednik senata, R. Schintgen (poročevalec), sodnik, in N. Colneric, sodnica, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, administrateur principal, dne 1. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Direktivo Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, glede davka na dodano vrednost in določenih trošarin, kot je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska Unija, je treba razlagati tako, da se ta uporablja za carinske terjatve, ki so nastale v državi članici in so predmet izvršilnega naslova, ki ga je ta država izdala pred začetkom veljave omenjene direktive v drugi državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

(1) UL C 305, 7.12.2002

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/4

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 8. julija 2004

v zadevi C-27/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktiva Sveta 91/271/EGS - Odločba 93/481/EGS - Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode - Neizvršeni prenos v predpisanem roku)

(2004/C 217/07)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-27/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Valero Jordana in M. van Beek) proti Kraljevini Belgiji (zastopnik: A. Snoecx, ob pomoči A. Cornet) zaradi ugotovitve, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za popoln prenos členov 3,5 in 17, ta zadnji v povezavi s členoma 3 in 4, Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, str. 40), kot tudi Odločbe Komisije 93/481/EGS z dne 28. julija 1993 o obrazcih sporočanja nacionalnih programov po členu 17 Direktive Sveta 91/271/EGS (UL L 226, str. 23), ni izpolnila obveznosti iz omenjene direktive in odločbe, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues predsednik senata, J.-P. Puissochet, sodnik in F. Macken (poročevalka), sodnica, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass dne 8. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za popoln prenos členov 3,5 in 17, ta zadnji v povezavi s členoma 3 in 4, Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, kot tudi Odločbe Komisije z dne 28. julija 1993 o obrazcih sporočanja nacionalnih programov po členu 17 Direktive Sveta 91/271/EGS (UL L 226, str. 23), ni izpolnila obveznosti iz omenjene direktive in odločbe.

2)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 70, 22.3.2003.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/5

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 1. julija 2004

v zadevi C-65/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Členi 12 ES, 149 ES in 150 ES - Diploma srednjega izobraževanja, pridobljena v drugi državi članici - Dostop do višjega in visokega izobraževanja)

(2004/C 217/08)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-65/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Martin) proti Kraljevini Belgiji (zastopnik: A. Snoecx) zaradi ugotovitve, da Kraljevina Belgija, s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, s katerimi bi imetnikom diplom srednjega izobraževanja, pridobljenih v drugih državah članicah, zagotovila dostop do višjega in visokega izobraževanja, ki ga organizira Francoska skupnost v Belgiji, pod enakimi pogoji, kot imetnikom CEES - certificat d'enseignement secondaire supérieur (certifikat višjega srednjega izobraževanja), ni izpolnila obveznosti iz členov 12 ES, 149 ES in 150 ES, je Sodišče (tretji senat) v sestavi A. Rosas predsednik senata, R. Schintgen, sodnik, in N. Colneric (poročevalka), sodnica, generalni pravobranilec: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: R. Grass, dne 1. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Kraljevina Belgija, s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, s katerimi bi imetnikom diplom srednjega izobraževanja, pridobljenih v drugih državah članicah, zagotovila dostop do višjega in visokega izobraževanja, ki ga organizira Francoska skupnost v Belgiji, pod enakimi pogoji, kot imetnikom CEES - certificat d'enseignement secondaire supérieur (certifikat višjega srednjega izobraževanja), ni izpolnila obveznosti iz členov 12 ES, 149 ES in 150 ES.

2)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 83, 05.04.2003.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/5

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 8. julija 2004

v zadevi C-127/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Trendsoft (Irl) Ltd (1)

(Arbitražna klavzula - Povračilo vnaprej plačanih zneskov - Zamudne obresti - Postopek z zamudno sodbo)

(2004/C 217/09)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-127/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Flynn in C. Giolito) proti Trendsoft (Irl) Ltd, s sedežem v Dublinu (Irska) zaradi tožbe Komisije Evropskih skupnosti na podlagi člena 238 ES na povračilo zneska v višini 21.303 EUR, ki ga je le-ta nakazala toženi stranki v okviru izpolnitve pogodbe št. EP 23697, skupaj z zamudnimi obrestmi, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues predsednik senata, F. Macken, sodnica (poročevalka) in K. Lenaerts, sodnik, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik R. Grass, dne 8.julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Trendsoft (Irl) Ltd je dolžna plačati Komisiji Evropskih skupnosti dolgovani znesek 21.303 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi:

—	po obrestni meri 6,09 % na leto za obdobje od 31. avgusta 2000 do 31. decembra 2002;

—	po obrestni meri 8 % na leto za obdobje od 1. januarja 2003 pa vse do dneva razglasitve te sodbe;

—	po letni obrestni meri na podlagi irskega zakona, trenutno člena 26 Debtors Act, 1840 (Irska) kot je bil spremenjen v skladu s členom 20 Courts Act, 1981 z uredbo 3 Courts Act, 1981 (Interest on Judgment Debts) Order 1989, do zgornje letne obrestne mere 8,09 % od dneva razglasitve te sodbe dalje;

2)	Trendsoftu (Irl) Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 112, 10.5.2003.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/6

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 22. junija 2004

v zadevi C-155/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2000/70/ES - Medicinski pripomočki, ki vsebujejo stabilne derivate človeške krvi ali človeške plazme - Neizvršitev prenosa)

(2004/C 217/10)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-155/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: B. Stromsky in R. Amorosi) proti Francoski republiki (zastopnika: G. de Bergues in C. Bergeot-Nunes) zaradi ugotovitve, da Francoska republika, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2000/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o spremembi Direktive Sveta 93/42/EGS glede medicinskih pripomočkov, ki vsebujejo stabilne derivate človeške krvi ali človeške plazme (UL L 313, str. 22), oziroma s tem, da o sprejemu omenjenih ukrepov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive, je Sodišče (peti senat), v sestavi C. Gulmann, predsednik senata, A. La Pergola (poročevalec) in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 22. junija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Francoska republika, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2000/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o spremembi Direktive Sveta 93/42/EGS glede medicinskih pripomočkov, ki vsebujejo stabilne derivate človeške krvi ali človeške plazme, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 171, 19.07.2003

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/6

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 8. julija 2004

v zadevi C-166/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člen 28 - Trženje izdelkov iz plemenitih kovin - Označba „zlato“ in „zlata litina“)

(2004/C 217/11)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-166/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: B. Stromsky) proti Francoski republiki (zastopnika: G. de Bergues in F. Million) zaradi ugotovitve, da Francoska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 28 ES, s tem da je pridržala označbo „zlato“ za izdelke, ki vsebujejo utežni delež 750/1000 zlata, medtem ko so izdelki, ki vsebujejo utežni delež 375/1000 ali utežni delež 585/1000, označeni kot „zlata litina“, je Sodišče (drugi senat) v sestavi C. W. A. Timmermans predsednik senata, J.-P. Puissochet, J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), R. Schintgen, sodniki in N. Colneric, sodnica, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 8. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1)	Francoska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 28 ES, s tem da je pridržala označbo „zlato“ za izdelke, ki vsebujejo utežni delež 750/1000 zlata, medtem ko so izdelki, ki vsebujejo utežni delež 375/1000 ali utežni delež 585/1000, označeni kot „zlata litina“.

2)	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 135, 7. 6. 2003.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/7

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 1. julija 2004

v zadevi C-169/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Regeringsrätten): Florian W. Wallentin proti Riksskatteverket (1)

(Prost pretok oseb - Delavci - Davek na dohodek - Delno obdavčenje davčnega zavezanca plačilu davkov, ki manjši del svojih dohodkov dobiva v eni državi članic in prebiva v drugi državi članici)

(2004/C 217/12)

Jezik postopka: švedščina

V zadevi C-169/03, katere predmet je predlog Regeringsrättna (Švedska) naslovljen na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku v glavni stvari, ki poteka med strankama Florianom W. Wallentinom in Riksskatteverket, izda predhodno odločbo o razlagi člena 39 ES, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann (poročevalec) predsednik senata, A. La Pergola in S. von Bahr, sodnika in R. Silva de Lapuerta, sodnica ter K. Lenaerts, sodnik, generalni pravobranilec: P. Leger, sodni tajnik: R. Grass, dne 1. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Člen 39 ES nasprotuje temu, da zakonodaja ene države članice določa, da so fizične osebe za katere se šteje, da nimajo v tej državi članici davčnega domicila, ampak tam dobivajo plačilo iz dela

—	obdavčene v viru na tak način, da znižanje osnove ali druga znižanja ali olajšave vezane na osebni položaj davčnega zavezanca niso dovoljena,

—	medtem ko imajo davčni zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v tej državi članici pravico do takšnih znižanj ali olajšav ob skupnem obdavčenju svojih dohodkov dobljenih v tej državi ali pa v tujini,

—	kadar imajo nerezidenti v državi obdavčitve v svoji državi, kjer prebivajo le dohodke, za katere se po svoji naravi ne plačuje davka na dohodek.

(1) UL C 158, 5.7.2003.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/7

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 8. julija 2004

v zadevi C-214/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 88/609/EGS - Onesnaženje zraka - Velike kurilne naprave)

(2004/C 217/13)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-214/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. C. Schieferer in G. Valero Jordana) proti Republiki Avstriji (zastopnika: H. Dossi in E. Riedl) zaradi ugotovitve, da Republika Avstrija, s tem da ni pravilno prenesla Direktive Sveta 88/609/EGS z dne 24. novembra 1998 o omejevanju emisij določenih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 336, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 94/66/ES z dne 15. decembra 1994 (UL L 337. str. 83), ni izpolnila obveznosti iz te spremenjene Direktive, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann predsednik senata, A. Rosas, A. La Pergola, sodnika, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), sodnica, in K. Lenaerts, sodnik, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 8. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Republika Avstrija ni izpolnila obveznosti iz člena 2, alinee 6, 8, 9 in 10, v povezavi s členom 4(1) in Prilogami III do VII, in iz člena 9(2) in (3) Direktive Sveta 88/609/EGS z dne 24. novembra 1998 o omejevanju emisij določenih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 94/66/ES z dne 15. decembra 1994, s tem da

—	je sprejela v členu 22(1) Luftreinhalteverordnung für Kesselanlagen (Uredbe o vzdrževanju čistosti zraka za kotle), opredelitev „naprave s kombiniranim gorivom“, ki se razlikuje od tiste iz člena 2, alinea 8, Direktive,

—	ni prenesla v ustrezne nacionalne predpise, se pravi Lufreinhaltegesetz für Kesselanlagen (Zakon o vzdrževanju čistoče zraka za kotle) in Luftreinhalteverordnung für Kesselanlagen, opredelitev „nove naprave’ in „obstoječe naprave“ iz člena 2(9) in (10) Direktive,

—	je nepopolno prenesla v ustrezne nacionalne predpise, ki urejajo varovanje kakovosti zraka, mejne vrednosti emisij, določenih v členu 4(1) in v Prilogah III do VII za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, zlasti kolikor odstopajo od opredelitve pojma „gorivo“ iz člena 2(6) Direktive, in

—

je nepopolno prenesla v Lufreinhaltegesetz für Kesselanlagen in Luftreinhalteverordnung für Kesselanlagen odstavka 2 in 3 člena 9 Direktive v zvezi z izračunom mejnih vrednosti emisij za kurilne naprave s kombiniranim kurivom, ki za lastno porabo uporabljajo ostanke destiliranja in rafiniranja surove nafte in sicer same ali pa skupaj z drugimi gorivi.

2)	Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 158, 5. 7. 2003

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/8

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 2004

v zadevi C-292/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Finski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Izrabljena vozila - Direktiva 2000/53/ES)

(2004/C 217/14)

Jezik postopka: finščina

V zadevi C-292/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Konstantinidis in P. Alto) proti Republiki Finski (zastopnik: A. Guimaraes-Purokski) zaradi ugotovitve, da Republika Finska, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2000/53/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, str. 34), in tega ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues predsednik senata, F. Macken (poročevalka) sodnica in K. Lenaerts, sodnik, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1)	Republika Finska s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2000/53/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Republiki Finski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 213, 6.9.2003.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/8

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 1. julija 2004

v zadevi C-311/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 1999/44/ES - Neizvršen prenos v predpisanem roku)

(2004/C 217/15)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-311/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Martin), proti Francoski republiki (zastopnika: G. de Bergues in R. Loosli-Surrans) zaradi ugotovitve, da Francoska republika, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 1999/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, str. 12), ni izpolnila obveznosti iz te direktive, je Sodišče (tretji senat), v sestavi A. Rosas (poročevalec), predsednik senata, R. Schintgen in K. Schiemann, sodnika, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 1. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Francoska republika, s tem da v predpisanem roku ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 1999/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 213, 06.09.2003

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/9

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 1. julija 2004

v zadevi C-311/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 1999/44/ES - Neizvršen prenos v predpisanem roku)

(2004/C 217/16)

Jezik postopka: francoščina

2)	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 213, 06.09.2003

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/9

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 8. juliija 2004

v zadevi C-389/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 1999/74/ES)

(2004/C 217/17)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-389/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: A Bordes) proti Kraljevini Belgiji (zastopnik: E. Dominkovits) zaradi ugotovitve, da Kraljevina Belgija, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 1999/74/ES dne 19. julija 1999 o določitvi minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, str. 53) in s tem da tega ni pravočasno sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, F. Macken (poročevalka), sodnica in K. Lenaerts, sodnik, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 8. juliija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1)	Kraljevina Belgija, s tem da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 1999/74/ES dne 19. julija 1999 o določitvi minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/10

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 8. julija 2004

v zadevi C-400/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Tribunal d'instance du VIIe Arrondissement de Paris) Waterman SAS proti Directeur général des douanes et droits indirects (1)

(Skupna carinska tarifa - Kombinirana nomenklature - tarifna številka - ohišja kemičnih svinčnikov)

(2004/C 217/18)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-400/03, katere predmet je predlog Tribunal d'instance du VIIe Arrondissement de Paris (Francija) naslovljen na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku v glavni stvari, ki poteka med Waterman SAS, prej Waterman SA in Directeur général des douanes et droits indirects, izda predhodno odločbo o skladnosti razlagalne opombe za postavki št. 4202 12 11 in 4202 12 19 kombinirane nomenklature iz obvestila Komisije naslovljenega „Razlagalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropskih skupnosti“ (UL 2000, C 199, str. 1) s Kombinirano nomenklaturo k skupni carinski tarifi, ki je Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v (UL L 256, str. 1), ki je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2263/2000, z dne 13. oktobra 2000 (UL L 264, str. 1), je Sodišče (četrti senat), v sestavi J. N. Cunha Rodrigues predsednik senata, J.-P. Puissochet in K. Lenaerts (poročevalec), sodnika, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 8. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

Iz pregleda predloženega vprašanja ne izhaja kakršenkoli element, ki bi lahko vplival na veljavnost razlagalnih opomb postavk št. 4202 12 11 in 4202 12 19 kombinirane nomenklature iz obvestila Komisije, naslovljenega „Razlagalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropskih skupnosti“.

(1) UL C 275, 15.11.2003.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/10

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 1. julija 2004

v zadevi C-448/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Neizveden prenos Direktive 98/44/ES)

(2004/C 217/19)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-448/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnica: K. Banks) proti Francoski republiki (zastopniki: G. de Bergues in A. Bodard-Hermant) zaradi ugotovitve, da Francoska republika, s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (UL L 213, str. 13), oziroma s tem, da omenjenih predpisov ni predložila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 15 te direktive, je Sodišče (četrti senat) v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, J.-P. Puissochet, sodnik, in F. Macken (poročevalka), sodnica, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 1. julija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1)	Francoska republika, s tem, da ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ni izpolnila obveznosti iz člena 15 te direktive.

2)	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 289, 29.11.2003

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/11

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, (Italija) z dne 22. aprila 2004 v zadevi Acquedotto De Ferrari Galliera S.p.A. proti Provincia di Genova in drugi

(Zadeva C-241/04)

(2004/C 217/20)

Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, je s sklepom z dne 22. aprila 2004 v zadevi Acquedotto De Ferrari Galliera S.p.A. proti Provincia di Genova in drugi, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 8. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

—

Ali se šteje, da je razlaga členov 12, 28, 43, 49 in 86 Pogodbe ES, ki jo je podalo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi z dne 7. decembra 2000 v zadevi C-324/98, Telaustria, za nacionalnega sodnika učinkovita in zavezujoča tudi v primeru, ko ne obstaja potencialna ali dejanska nevarnost diskriminacije glede na državljanstvo?

—

Ali členi 12, 28, 43, 49 in 86 Pogodbe ES, tako kot jih Sodišče Evropskih skupnosti razlaga v sodbi z dne 7. decembra 2000 v zadevi C-324/98, Telaustria, dovoljujejo državam članicam, da le-te pri usklajevanju z navedenimi členi določijo prehodne določbe za zaščito koncesij javnih služb, ki so že bile oddane brez javnega razpisa, in za kakšno obdobje?

—

Ali je člen 86(2) ES mogoče razlagati tako, da ta omogoča odstopanje od členov 12, 28, 43 in 49 Pogodbe ES (tako, kot jih razlaga Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi z dne 7. decembra 2000 v zadevi C-324/98, v zvezi z obveznostjo podeljevanja koncesij za javne službe na podlagi javnega razpisa), omejeno na oddajo službe za prehodno obdobje, ki je točno določeno in je znotraj razumnih meja, če konkretni primer, v katerem odloča nacionalni sodnik, predstavlja take posebnosti, zaradi katerih bi javni razpis za podelitev koncesije za javne službe splošnega gospodarskega pomena, kot je npr. integrirani sistem oskrbe z vodo, lahko škodoval pravočasni uresničitvi, vzpostavitvi in upravljanju same službe?

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/11

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, (Italija) z dne 22. aprila 2004 v zadevi Acquedotto Nicolay S.p.A. proti Provincia di Genova in drugi

(Zadeva C-241/04)

(2004/C 217/21)

Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, je s sklepom z dne 22. aprila 2004 v zadevi Acquedotto Nicolay S.p.A. proti Provincia di Genova in drugi, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 8. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

—

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/12

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe College van Beroep voor het Bedrijfsleven Nizozemska z dne 28. maja 2004 v zadevi Transport Maatschappij Traffic B.V. proti Staatssecretaris van Economische Zaken

(Zadeva C-247/04)

(2004/C 217/22)

College van Beroep voor het Bedrijfsleven (Upravno sodišče za trgovino in industrijo) je s sodbo z dne 28. maja 2004 v zadevi Transport Maatschappij Traffic B.V., proti Staatssecretaris van Economische Zaken, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 11. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

College van Beroep voor het Bedrijfsleven predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali se izraz „zakonsko dolgovan“ iz člena 236 carinskega zakonika Skupnosti (CZS) (1) razlaga, kot da se nanaša izključno na vprašanje izpolnitve pogojev za nastanek carinskega dolga, kot so določeni v naslovu VII poglavje 2 CZS ali lahko zakonsko dolgovanje nastane samo, če ni podlage, vključno s podlago temelječo na veljavnih nacionalnih predpisih kot so ti določeni v členu 4(23) CZS za izpodbijanje obvestila o dolgovanju dajatev.

(1) UL L 302 z dne 19.10.1992, str.1

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/12

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi odločbe College van Beroep voor het bedrijfsleven Kraljevina Nizozemska z dne 9. junija 2004 v zadevi Koninklijke Coöperatie Cosun U.A. proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

(Zadeva C-248/04)

(2004/C 217/23)

College van Beroep voor het bedrijfsleven je z odločbo z dne 9. junija 2004 v zadevi Koninklijke Coöperatie Cosun U.A. proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 11. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

College van Beroep voor het bedrijfsleven predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali v primeru, ko se možnost odpusta dajatev skladno s členom 13 Uredbe EGS št. 1430/79, (1) spremenjene s členom 239 Carinskega zakonika Skupnosti, ne uporablja za dajatve na sladkor C kot v predmetni zadevi, Uredba Sveta EGS št. 1785/81 (2) z dne 30. junija 1981 o skupni ureditvi trgov za sladkor in Uredba Komisije EGS št. 2670/81 (3) z dne 14. septembra 1981 o podrobnih izvedbenih pravilih glede proizvodnje sladkorja, ki presega kvoto, ne veljata v delu ali v celoti, glede na to, da ne predvidevata možnosti povračila ali odpusta dajatve na sladkor C iz razlogov, ki temeljijo na pravičnosti?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali obveznost plačila dajatve na sladkor C ugasne oziroma ali lahko pristojni organ zadevne države članice in/ali Komisije odločita, da za količino sladkorja C skladno s členom 3 Uredbe EGS št. 2670/81 ne naložita obveznosti plačila dajatve, v primeru, da zavezancu za plačilo dajatve ni mogoče očitati niti naklepa niti malomarnosti, ki bi lahko vplivala na dejstvo, da ni izvozil količin, ki jih je nameraval izvoziti, in ko, v interesu odprte preiskave nacionalnih organov, pristojnih za ugotavljanje kršitev in nepravilnosti, zavezanec za plačilo dajatve o tej preiskavi ni bil obveščen?

(1) UL L 175, 12. 7. 1979, str. 1.

(2) UL L 177, 1. 7. 1981, str. 4.

(3) UL L 262, 16. 9. 1981, str. 14.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/12

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Francoski republiki, vložena dne 14. junija 2004

(Zadeva C-255/04)

(2004/C 217/24)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata E. Traversa in A.-M. Rouchaud-Joët, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 14. junija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Francoski republiki.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Francoska republika

—	s tem, da je za izdajo licence agenciji za plasiranje umetnikov s sedežem v drugi državi članici postavila pogoj na podlagi kriterija koristi dejavnosti agencije glede na potrebo plasiranja umetnikov,

—	s tem, da je postavila domnevo statusa delojemalca za umetnika, ki je kot ponudnik storitev priznan v državi članici izvora, kjer ima sedež in kjer običajno ponuja podobne storitve,

ni izpolnila obveznosti iz členov 43 in 49 ES.

—	Francoski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Pri sistemu podeljevanja licenc ponudnikom s sedežem v drugi državi članici, ki niso imetniki licence, ki bi bila podeljena v primerljivih okoliščinah v njihovih državah izvora, gre za popolnoma avtomatično uporabo sistema, ki se uporablja za ponudnike s sedežem v Franciji in v ničemer ne upošteva dokazov ali garancij, ki so bila že predložena v državi izvora. V takih okoliščinah gre obveznost francoskega sistema v zvezi z licencami preko tega, kar je potrebno za zaščito interesov zadevnih umetnikov. Po drugi strani daje kriterij koristi dejavnosti agencije glede na potrebo nameščanja umetnikov Ministre du travail (Ministru za delo), ki je pristojen za izdajo licenc, popolno diskrecijsko pravico izločiti tujega ponudnika storitev zato, ker v Franciji obstaja že dovolj francoskih agencij, ki so imetniki licence.

Domneva statusa delojemalca, ki se uporablja za umetnika, ki je kot ponudnik storitev priznan v državi članici izvora, kjer ima sedež in kjer običajno ponuja podobne storitve, pa pomeni omejitev prostega pretoka storitev v smislu, da ta prepoveduje ali ovira dejavnosti ponudnika storitev s sedežem v drugi državi članici, kjer zakonito izvaja podobne storitve in gre preko tega, kar je potrebno za dosego ciljev, ki upravičujejo to domnevo. Poleg tega je domnevo zelo težko ovreči in ustvarja posledice ne samo kar se tiče sistema zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kar se tiče plačanega dopusta in sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tudi če se ta domneva uporablja brez razlik tako za nacionalne umetnike, kot za tiste iz drugih držav članic, le-ta ustvarja omejitev, ki bi lahko ovirala oziroma napravila dejavnosti umetnikov s sedežem v drugi državi članici, kjer zakonito ponujajo podobne storitve, manj privlačne, in ki je nesorazmerna z zasledovanim ciljem.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/13

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Court of Appeal, Civil Division (Anglija in Wales) z dne 15. junija 2004 v zadevi Michael Jason Clarke proti Franku Staddon Ltd in J.C. Caulfield, C. F. Caulfield in K. V. Barnes proti Marshalls Clay Products Ltd

(Zadeva C-257/04)

(2004/C 217/25)

Court of Appeal, Civil Division je s sklepom z dne 15. junija 2004 v zadevi Michael Jason Clarke proti Franku Staddon Ltd ter J. C. Caulfield, C. F. Caulfield in K. V. Barnes proti Marshalls Clay Products Ltd, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 16. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Court of Appeal, Civil Division predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali zavezujoč sporazum med delodajalcem in delavcem, ki ureja da določen del plače, ki je izplačana delavcu, predstavlja delavčevo plačilo za letni dopust (sporazum poznan kot „rolled up holiday pay“), pomeni kršitev delavčeve pravice do plačila za letni dopust iz člena 7 Direktive 93/104 ES o delovnem času? (1)

2)	Ali bi bil odgovor na prvo vprašanje drugačen, če bi bil delavec plačan enako pred in po začetku veljavnosti zavezujočega dogovora in če sporazum v bistvu ne bi zagotavljal dodatnega plačila, ampak bi zgolj namenil del delavčeve plače za letni dopust?

3)	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali gre za kršitev pravice do plačanega letnega dopusta iz člena 7, če se del plače izplača na tak način da se pobota z zahtevkom iz direktive?

Ali je za izpolnitev obveznosti iz člena 7 Direktive 93/104 ES, glede pravice delavca do minimalnega štiritedenskega letnega dopusta, potrebno da pride do izplačila v korist delavca v istem časovnem obdobju v katerem nastopi letni dopust, ali za spoštovanje člena 7 zadostuje, da je izplačilo opravljeno obročno v teku leta?

(1) Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa. UL L 307, 13.12.1993, str. 18-24

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/13

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice, The Person Appointed by the Lord Chancellor under Section 76 of the Trade Marks Act 1994, on Appeal from the Registrar of Trade Marks, z dne 26. maja 2004 v zadevi Elizabeth Emanuel and Continental Shelf 128 Ltd

(Zadeva C-259/04)

(2004/C 217/26)

High Court of Justice, The Person Appointed by the Lord Chancellor under Section 76 of the Trade Marks Act 1994, on Appeal from the Registrar of Trade Marks je s sklepom z dne 26. maja 2004 v zadevi Elizabeth Emanuel and Continental Shelf 128 Ltd., ki ga je sodno tajništvo prejelo 16. junija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

High Court of Justice Sodišču predlaga, da odloči o naslednjih vprašanjih:

ČLEN 3.1(g) DIREKTIVE SVETA 89/104 (1)

Ali je blagovna znamka zavajajoča za javnost in je kot take ni dovoljeno registrirati po členu 3.1(g) če:

a)	je bil poslovni ugled („goodwill“), povezan z blagovno znamko, prenesen skupaj s proizvodnjo blaga, na katerega se znamka nanaša;

b)	je znamka pred prenosom pomembnemu delu upoštevne javnosti sporočala, da je določena oseba sodelovala pri oblikovanju ali izdelavi blaga, za katerega se znamka uporablja;

c)	je po prenosu znamke prevzemnik znamke njen pridobitelj vložil prijavo za registracijo znamke; in

d)	je bil v času prijave pomemben del upoštevne javnosti v zmotnem prepričanju, da uporaba te znamke pomeni, da določena oseba še zmeraj sodeluje pri oblikovanju ali izdelavi blaga, za katerega se znamka uporablja, in je to prepričanje verjetno vplivalo na odločitev za nakup v tem delu javnosti?

Če odgovor na prvo vprašanje ni brezpogojno pritrdilen, katere druge okoliščine je treba upoštevati pri oceni, ali je blagovna znamka zavajajoča za javnost in jo je prepovedano registrirati po členu 3.1(g) in, še zlasti, ali je treba upoštevati, da se nevarnost zamenjave s potekom časa verjetno zmanjšuje?

ČLEN 12.2(b) DIREKTIVE SVETA 89/104

Ali registrirana znamka zavaja javnost zaradi uporabe s strani imetnika ali z njegovo privolitvijo in ali jo je zaradi tega možno razveljaviti po členu 12.2(b) če:

a)	je bila registrirana znamka in poslovni ugled („goodwill“), povezan z njo, prenesen skupaj s proizvodnjo blaga, na katerega se znamka nanaša;

b)	je znamka pred prenosom pomembnemu delu upoštevne javnosti sporočala, da je določena oseba sodelovala pri oblikovanju ali izdelavi blaga, za katerega se znamka uporablja;

c)	je bila po prenosu vložena vloga za razveljavitev registrirane znamke;

d)	je bil v času prijave pomemben del upoštevne javnosti v zmotnem prepričanju, da uporaba te znamke pomeni, da določena oseba še zmeraj sodeluje pri oblikovanju ali izdelavi blaga, za katerega se znamka uporablja, in je to prepričanje verjetno vplivalo na odločitev za nakup v tem delu javnosti?

Če odgovor na tretje vprašanje ni brezpogojno pritrdilen, katere druge okoliščine je treba upoštevati pri oceni, ali je blagovna znamka zavajajoča za javnost „zaradi uporabe s strani imetnika znamke ali z njegovim soglasjem“ in jo je tako možno razveljaviti po členu 12.2(b) in, še zlasti, ali je treba upoštevati, da se nevarnost zamenjave s potekom časa verjetno zmanjšuje?

(1) Prva Direktiva Sveta 89/104/EEC z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, UL L 40, 11.02.1989, str. 1-7.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/14

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 17. junija 2004

(Zadeva C-260/04)

(2004/C 217/27)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopajo K. Wiedner, C. Cattabriga in L. Visaggio, zastopniki, je dne 17. junija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da je Italijanska republika, s tem, da je Ministero delle Finanze (Ministrstvo za finance) brez predhodnega javnega razpisa obnovilo 329 koncesij za pobiranje stav na konjskih dirkah, kršila splošno načelo transparentnosti in dolžnost objave, ki izhaja iz določb Pogodbe glede pravice do ustanavljanja (člen 43 in naslednji) ter svobode opravljanja storitev (člen 49 in naslednji);

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Četudi koncesije za storitev pobiranja in sprejemanja stav na konjskih dirkah ne spadajo v področje uporabe Direktive 92/50/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (1), kljub temu izhaja iz sodbe C-324/98 Telaustria (2), da morajo državni upravni organi, ki oddajajo te koncesije, spoštovati osnovna načela Pogodbe, predvsem načelo prepovedi diskriminacije glede državljanstva, ki izhaja iz določb Pogodbe ES glede pravice do ustanavljanja ter svobode opravljanja storitev (člen 43 in naslednji in člen 49 in naslednji).

Tem načelom je podrejena tako oddaja koncesij, kot tudi njihovo podaljšanje ali obnovitev. Za pravo Skupnosti sta podaljšanje ali obnovitev koncesije enakovredni oddaji nove koncesije, ki pa mora biti v skladu s tem pravom.

Vendar, kot je Sodišče pojasnilo v sodbi z dne 18. novembra 1999 v zadevi C-275/98, Unitron Scandinavia in 3-S (3), načelo prepovedi diskriminacije glede državljanstva „vsebuje predvsem dolžnost transparentnosti, ki omogoča naročniku, da zagotovi spoštovanje omenjenega načela“.

V skladu z dolžnostjo transparentnosti mora naročnik vsakemu potencialnemu ponudniku zagotoviti zadostno stopnjo objave, ki omogoča, da se odpiranje javnih naročil za storitve odpre za konkurenco, kot tudi nadzor nad neodvisnostjo postopka.

Po mnenju Komisije je povsem očitno, da italijanski organi, pri tem, ko so v korist že obstoječim imetnikom brez predhodnega javnega razpisa obnovili 329 koncesij za pobiranje in sprejem stav na konjskih dirkah do 1. januarja 2006, niso spoštovali zgoraj omenjenega načela transparentnosti.

(1) UL L 209, 24.7.1992, str. 1

(2) Receuil, str. I-10745

(3) Receuil, str. I-8291, točka 31 obrazložitve

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/15

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 29. junija 2004

(Zadeva C-275/04)

(2004/C 217/28)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata C. Giolito in G. Wilms, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 29. junija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da

—	s tem da v zahtevanem roku ni knjižila pravic na račune kot je to določeno v členu 6(3), tč. a) Uredbe 1150/2000 (1)

—

s tem da od 1. januarja 1995 dalje ni preverjala ali je prišlo do drugih zamud pri izplačevanje virov lastnih sredstev, zaradi prepoznega knjiženja na račune iz člena 6(3), tč. a) Uredbe 1150/2000, prišlo do zamud pri dajanju virov lastnih sredstev na razpolago, s tem, da je uničila arhive, ki se nanašajo na to obdobje in jih tudi ni posredovala Komisiji, da bi ta lahko skladno z 11. členom Uredbe 1552/89 (2) izračunala zapadle zamudne obresti, nastale zaradi prepoznega dajanja virov lastnih sredstev na razpolago;

Kraljevina Belgija ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 6(3), 9, 10 in 11 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (3), ki je z dnem 31. maja 2000 razveljavil in nadomestil Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 o izvajanju Sklepa 88/376/EGS, Euratom sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (4), katerega predmet je identičen 10. členu Pogodbe ES.

2)	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Kršitev določb Skupnosti o knjiženju na račune s strani Kraljevine Belgije je vzrok za zamude pri dajanju virov lastnih sredstev na razpolago. Države članice so dolžne knjižiti zneske določenih, zajamčenih in neprerekanih pravic na račune kot je to določeno v členu 6(3), tč. a) Uredbe 1150/2000 („računi A“), medtem ko so računi določeni v odstavku 3 tč. b) istega člena („računi B“) rezervirani za pravice, ki še niso bile izterjane in za pravice za katere ni bilo predloženo jamstvo. Zneski, katere krije garancija izdana v postopku zunanjega tranzitnega režima (T1, zvezek TIR, zvezek ATA, itd.) se ne morejo knjižiti na posebnih računih, razen pod pogojem, da so pravilno prerekani, kar predvsem pomeni, da se spoštujejo roki za vložitev pisne pritožbe.

Komisija ne more sprejeti utemeljitve Belgije v podporo anomalijam in ugotovljenim zamudam pri knjiženju.

(1) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1150 z dne 22.5.2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 130, str. 1).

(2) Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29.5.1989 o izvajanju Sklepa 88/372/EGS, Euratom sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 155, str. 1).

(3) UL L 293, str. 9.

(4) UL L 185, str. 24.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/15

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 30. junija 2004

(Zadeva C-282/04)

(2004/C 217/29)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Hans Støvlbæk in Albert Nijenhuis, je dne 30. junija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Nizozemski.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Kraljevina Nizozemska ni izpolnila svojih obveznosti skladno s členoma 56 in 43 ES, da je ohranila nekatere določbe statuta družbe KPN NV, ki določajo, da ima kapital družbe posebno imensko delnico, ki je v lasti nizozemske države in ki ji daje posebne pravice v zvezi z odobritvijo določenih sklepov, ki jih sprejmejo pristojni organi podjetja;

—	Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Leta 1998 se je Koninklijke PTT Nederland NV razdelila na dve samostojni družbi: na Koninklijke KPN NV (KPN) za telekomunikacijsko dejavnost in TNT POSTGROEP NV (TPG) za logistiko in distribucijo. Kapital družbe KPN NV je razdeljen na navadne delnice in na prednostne delnice, ob tem pa je del kapitala tudi posebna imenska delnica, s katero so povezane posebne prednostne pravice. Ta posebna delnica je trenutno v lasti Nizozemske.

Na podlagi statuta so z njo povezane posebne pravice, kar zadeva odobritev določenih sklepov, ki jih sprejmejo pristojni organi družbe.

Po mnenju Komisije posebne pravice, povezane s posebno delnico, omejujejo prosti pretok kapitala in pravico do ustanavljanja. Ta posebna pooblastila bi lahko, četudi niso izrecno diskriminatorna, otežila pridobivanje delnic dotičnega podjetja in investitorje iz drugih držav članic odvrnila od naložb v kapital tega podjetja. Posledično bi lahko omenjena pooblastila znatno omejila tudi pravice, ki so navadno povezane z neposrednimi naložbami v KPN. Lahko bi torej ovirala prosti pretok kapitala in s tem predstavljala omejitev pretoka kapitala v smislu člena 56 Pogodbe ES.

Glede na to, da ta posebna pooblastila omogočajo Nizozemski državi nadzor nad poslovanjem in splošno usmeritvijo podjetja, vplivajo tudi na neposredne naložbe, kar bi lahko predstavljalo omejitev pravice do ustanavljanja, ki je določena v členu 43 Pogodbe ES.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/16

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 1. julija 2004

(Zadeva C-283/04)

(2004/C 217/30)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Hans Støvlbæk in Albert Nijenhuis, je dne 1. julija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Nizozemski.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Kraljevina Nizozemska ni izpolnila svojih obveznosti skladno s členoma 56 in 43 ES, da je ohranila nekatere določbe statuta družbe TPG, ki določajo, da ima kapital družbe posebno imensko delnico, ki je v lasti nizozemske države in ki ji daje posebne pravice v zvezi z odobritvijo določenih sklepov, ki jih sprejmejo pristojni organi podjetja;

—	Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Leta 1998 se je Koninklijke PTT Nederland NV razdelila na dve samostojni družbi: na Koninklijke KPN NV (KPN) za telekomunikacijsko dejavnost in TNT POSTGROEP NV (TPG) za logistiko in distribucijo. Kapital družbe TPG je razdeljen na navadne delnice in na prednostne delnice, ob tem pa je del kapitala tudi posebna imenska delnica, s katero so povezane posebne prednostne pravice. Ta posebna delnica je trenutno v lasti Nizozemske.

Na podlagi statuta so z njo povezane posebne pravice, kar zadeva odobritev določenih sklepov, ki jih sprejmejo pristojni organi družbe.

Po mnenju Komisije posebne pravice, povezane s posebno delnico, omejujejo prosti pretok kapitala in pravico do ustanavljanja. Ta posebna pooblastila bi lahko, četudi niso izrecno diskriminatorna, otežila pridobivanje delnic dotičnega podjetja in investitorje iz drugih držav članic odvrnila od naložb v kapital tega podjetja. Posledično bi lahko omenjena pooblastila znatno omejila tudi pravice, ki so navadno povezane z neposrednimi naložbami v TPG. Lahko bi torej ovirala prosti pretok kapitala in s tem predstavljala omejitev pretoka kapitala v smislu člena 56 Pogodbe ES.

Komisija ne prereka, da je dobro delujoči poštni sistem, kar je namen nizozemske vlade, v javnem interesu. Kljub temu pa ugotavlja, da se pravice, povezane s „zlato delnico“, nanašajo tudi na poštne storitve, ki niso določene v Direktivi 97/67/ES kot univerzalne storitve (kot na primer nujna pošta in logistične storitve); take storitve torej ne temeljijo na javnem interesu, ki bi opravičeval omejitve temeljnih svoboščin, določenih v Pogodbi ES. Poleg tega nizozemske oblasti naj ne bi uporabile vseh možnosti, predvidenih v Direktivi 97/67, da bi zagotovile opravljanje univerzalnih poštnih storitev. V tej zvezi Komisija navaja, da je Direktiva 2002/39/ES možnosti držav članic, da uvedejo nadzor in posebne postopke in s tem zagotovijo spoštovanje rezerviranih storitev, celo razširila. Glede na navedeno se zdi uporaba mehanizma posebnega pooblastila v neskladju s postavljenim ciljem. Uporaba posebnih pooblastil, ki imajo naravo diskrecije, ni skladna z zahtevami, ki jih je postavila sodna praksa Sodišča.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/17

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale di Oristano (Italija) z dne 14. junija 2004 v zadevi Medda Ignazio proti Banco di Napoli SpA in Regione Autonoma di Sardegna

(Zadeva C-285/04)

(2004/C 217/31)

Tribunale di Oristano (Italija) je s sklepom z dne 14. junija 2004 v zadevi Medda Ignazio proti Banco di Napoli SpA in Regione Autonoma di Sardegna, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 1. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Tribunale di Oristano (Italija) predlaga Sodišču, da odloči o veljavnosti Odločbe Evropske komisije št. 97/612/ES (1) v luči naslednjih pomanjkljivosti:

a)	nepristojnosti Komisije za sprejem izpodbijane odločbe zaradi kršitve povezanih določb členov 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 38 ES;

b)	kršitev določb, ki urejajo postopek v skladu s členom 88(1) ES;

c)	kršitev določb, ki urejajo postopek v skladu s členom 88(2) in (3) ES;

d)	odločba nima obrazložitve v smislu povezanih določb členov 253, 88(3) in 87(1) ES;

e)	kršitve in nespoštovanja „prakse glede pomoči kmetijam v težavah“ in „Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah“;

f)	kršitve načela zaupanja v pravo.

(1) UL L 248, 11.09.1997, str. 27.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/17

Pritožba Eurocermex SA, vložena dne 5. julija 2004 zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 29. aprila 2003 v zadevi T-399/02 med strankama Eurocermex SA in Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli (UUNT))

(Zadeva C-286/04 P)

(2004/C 217/32)

Eurocermex SA, ki ga zastopa A. Bertrand, avocat, je dne 5. julija 2004 (faks z dne 29. junija 2004) na Sodišče Evropskih skupnosti vložil pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropske skupnosti (drugi senat) z dne 29. aprila 2004 v zadevi T-399/02 med strankama Eurocermex SA in Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli (UUNT)).

Tožeča stranka Sodišču predlaga, da:

—	spremeni sodbo Sodišča prve stopnje z dne 29. aprila 2004,

—	razglasi za nično izpodbijano odločbo.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Sodišče prve stopnje je izvedlo ločeno analizo različnih elementov, ki sestavljajo prijavljeno znamko in potrjujoč odločbo Odbora za pritožbe ugotovilo, da omenjeni elementi nimajo razlikovalnega značaja, ki bi potrošniku omogočal identifikacijo izvora izdelka. S tem je Sodišče prve stopnje želelo ločiti različne elemente z namenom, da bi jih obravnavalo posamično in je tako zanikalo kakršenkoli razlikovalni značaj prijavljene znamke. Gre za hudo napako presoje in uporabe prava, saj je ravno celostno pojmovanje prijavljenega znaka tisto, ki ga je treba preučiti; ne pa njegovih različnih elementov, obravnavanih ločeno.

V vsakem primeru je znamka pridobila svoj razlikovalni značaj preko svoje vsesplošne uporabe v obliki spoznavnega znaka za izdelek in/ali podjetje.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/17

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Tribunal de Police iz Neufchâteau(a) (Belgija) z dne 4. junija 2004 v zadevi Ministère public proti Henriju Léonu Schmitzu

(Zadeva C-291/04)

(2004/C 217/33)

Tribunal de Police iz Neufchâteaua je s sodbo z dne 4. junija 2004 v zadevi Ministère public proti Henriju Leonu Schmitzu, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 9. julija 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Tribunal de Police iz Neufchâteau(a) predlaga Sodišču, da odloči o naslednjem vprašanju:

Ali členi 10, 39, 43 in 49 Pogodbe ES nasprotujejo temu, da bi država članica sprejela ukrep, s katerim bi delavcu, ki prebiva na njenem ozemlju, naložila, da mora tu registrirati vozilo, čeprav je le-to v lasti njegovega delodajalca, to je družbe s sedežem na ozemlju druge države članice, s katero ima ta delavec sklenjeno pogodbo o delu, istočasno pa v njej opravlja tudi funkcijo delničarja, člana uprave, pooblaščenca za vodenje poslov ali pa drugo podobno funkcijo?

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/18

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 14. julija 2004

(Zadeva C-299/04)

(2004/C 217/34)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Theofanis Christoforou, Legal Adviser, in Karolina Mojzesowicz, člana njene pravne službe, je dne 14. julija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Helenski republiki.

Komisija Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Helenska republika, s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonskih, podzakonskih in upravnih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2002/77/ES (1) z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, oziroma s tem, da omenjenih predpisov ni predložila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te Direktive.

—	Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Rok, določen za uskladitev s to direktivo, se je iztekel dne 14. julija 2003.

(1) UL L 249, 17.09.2002, str. 21.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/19

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 10. junija 2004

v zadevi T-275/01 Mercedes Alvarez Moreno proti Evropskemu parlamentu, (1)

(Uradniki - Pomožni uslužbenec - Konferenčni tolmač - Člen 74 PZDU - Iztek pogodbe o zaposlitvi)

(2004/C 217/35)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-275/01, Mercedes Alvarez Moreno, stanujoča v Berlinu (Nemčija), ki jo zastopa G. Vandersanden, avocat, proti Evropskemu parlamentu (zastopniki: H. von Hertzen in J. de Wachter), zaradi razglasitve ničnosti odločbe o ustavitvi sklepanja pogodb o delu s konferenčnimi tolmači, ki so dosegli starost 65 let in zaradi izplačila odškodnine, je Sodišče prve stopnje (peti senat), v sestavi R. García-Valdecasas, predsednik, P. Lindh, sodnica in J. D. Cooke, sodnik; sodni tajnik: J. Palacio Gonzáles, administrateur principal, dne 10. junija 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi kot sledi:

1)	Odločba Parlamenta z dne 30. novembra 2000, ki jo je tožeča stranka prejela dne 10. februarja 2001 in odločba Parlamenta z dne 19. julija 2001, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke, se razglasita za nični.

2)	V preostalem se tožba delno zavrne, delno zavrže.

3)	Parlamentu se naloži plačilo stroškov postopka.

(1) UL C 3, 05. 01. 02.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/19

Tožba Ericha Drazdanskya proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga, vložena dne 26. aprila 2004

(Zadeva T-158/04)

(2004/C 217/36)

Jezik postopka bo določen v skladu s členom 131(2) Poslovnika - jezik v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Erich Drazdansky, stanujoč v Wiener Neustadt (Avstrija), ki ga zastopa A. Leeb, Rechtsanwalt, je dne 26. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga. Nasprotna stranka pred Odborom za pritožbe je bila The Concentrate Manufacturing Company of Ireland, also trading as Seven-Up International, Hamilton, Bermudski otoki.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se ugodi vrnitvi v prejšnje stanje;

—	podredno, odločbo Urada razglasi za nično in mu vrne zahtevo v ponovno odločanje;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je pri toženem Uradu prijavila besedno znamko „UUP'S“ za blago razreda 32 (Prijava št. 1 968 676). The Concentrate Manufacturing Company of Ireland, imetnik znamke Skupnosti in španske besedne znamke „UP“ za blago razredov 30 in 32, je proti registraciji te znamke vložil ugovor.

Z odločbo z dne 31. julija 2003, poslano s faksom dne 1. avgusta, je Oddelek za ugovore ugodil ugovoru. Z vlogo z dne 1. oktobra 2003, ki jo je Urad prejel 7. oktobra 2003, je tožeča stranka vložila pritožbo zoper to odločbo. Z vlogo z dne 23. oktobra 2003 je tajništvo Odbora za pritožbe tožečo stranko opozorilo, da pritožba ni bila vložena v predpisanem roku in tožečo stranka pozvalo, da naj na to odgovori. Tožeča stranka je naknadno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Z odločbo dne 3. marca 2004 je drugi Odbor za pritožbe Urada zavrnil ta predlog in pritožbo tožeče stranke.

Tožeča stranka navaja, da je pritožbo na zadnji dan roka podpisal zastopnik tožeče stranke in jo dal na kupček pošte, ki bi morala biti odposlana s faksom. Vendar sodelavka pristojna za odpremo pošte, po plačilu pristojbine za pritožbo, pošte pomotoma ni dala nazaj med pošto, ki mora biti odposlana s faksom, ampak med tisto, ki mora biti odposlana s priporočenim pismom.

Tožeča stranka trdi, da Urad pri izpodbijani odločbi ni pravilno uporabil določb Uredbe št. 40/94 glede vrnitve v prejšnje stanje. Pri pravilni uporabi bi Urad moral priti do zaključka, da so v zadevnem primeru predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje izpolnjene, da ne obstaja organizacijska krivda, ki bi preprečila vrnitev v prejšnje stanje in da naj bi se določbe glede nepravočasnega plačila pristojbin in pravilnika o pristojbinah uporabljale analogno.

Tožeča stranka navaja, da gre v trenutni zadevi za pomoto nižje stopnje, ki se ne bi mogla tudi organizacijsko z ekonomsko upravičljivimi sredstvi preprečiti. Upoštevati je tudi potrebno, da nasprotna stranka v pritožbenem postopku postopkovno ni bila v slabšem položaju.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/20

Tožba družbe Eugénio Branco Lda proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 30. aprila 2004

(Zadeva T-162/04)

(2004/C 217/37)

Jezik postopka: portugalščina

Družba Eugénio Branco Lda, s sedežem v Lisboni, ki jo zastopa Bolota Belchior, odvetnik, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 30. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—

razglasi za nično odločbo Komisije Evropskih skupnosti z dne 8. avgusta 2004, o tem, da ne ugodi prošnji za izplačilo zneska pomoči iz naslova Evropskega socialnega sklada (ESS) in da ni priznala nekaterih stroškov tožeče stranke in tako znižala pomoč ESS za poklicno usposabljanje odobreno z odločbo Komisije in s katero se zahteva od tožeče stranke, vrnitev zneska 39.899,07 EUR, ki jih je vnaprej prejela od Sklada in z nacionalnim prispevkom portugalske države;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

29. junija 1986 je tožeča stranka pri Departamento para os Assuntos do Fundo Socila Europeu (DAFSE) vložila prošnjo za financiranje ESS poklicnega usposabljanja, ki bi moral biti izveden med 2. janurajem in 31. decembrom 1987 in mu je bilo ugodeno z odločbo Komisije. Tožeča stranka je DAFSE predložila prošnjo za plačilo zneska tožeče stranke. Po opravljeni računovodski analizi in potrdili tožeče stranke in dokumentih v zvezi s poklicnim usposabljanjem je DASFE 13. marca 1989 potrdil prošnjo za plačilo zneska. Komisija je prav tako odobrila prošnjo za plačilo zneska. 8. avgusta 2004 je Komisija izdala izpodbijano odločbo.

Po mnenju tožeče stranke je izpodbijana odločba v nasprotju z Uredbo Sveta (EGS) št. 2950/83 z dne 17. oktobra 1983 o izvedbi Sklepa Sveta 83/516/EGS z dne 17. oktobra 1983 o nalogah Evropskega socialnega sklada, glede na to, da je tožeča stranka strogo spoštovala zakone, uredbe, direktive, merila, predpise in pogoje obstoječe v trenutku, ko je bilo njeni vlogi za pomoč ESS ugodeno in, da je tako pridobila pravice. Izpodbijana odločba torej posega v pridobljene pravice.

Ta odločba prav tako krši načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti, glede na to, da je odločba v tem primeru dala tožeči stranki pričakovalno pravico, da bo naslovnik pomoči, če bo izvedla usposabljanje pod dogovorjenimi pogoji. Po mnenju tožeče stranke bi Komisija lahko sprejela odločbo, ki jo je sprejela sedaj, že od začetka leta 1989, zaradi česar je kršila načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti.

Odločba predstavlja hudo kršitev načela sorazmernosti, saj je tožeča stranka imela stroške saj je domnevala, da bo Komisija spoštovala svoje zaveze in odločbo o pomoči.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/21

Tožba Przedsiebiorstwo Polmos Bialystock proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložena dne 25. maja 2004

(Zadeva T-180/04)

(2004/C 217/38)

Jezik postopka: angleščina

Przedsiebiorstwo Polmos Bialystock, s sedežem v Bialystocku, Poljska, ki ga zastopa C. Bercial Arias, lawyer, je dne 25. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT).

V & S Vin & Sprit AB je bil druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo prvega Odbora za pritožbe z dne 16. marca 2004 (zadeva R 430/2003-1), katera je potrdila odločbo št. 1200/2003 Oddelka za ugovore, kateri je potrdil ugovor št. B 432 635,

—	Uradu naloži plačilo stroškov, vključno s tistimi, ki so nastali v postopku z ugovorom in pred Odborom za pritožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Tožeča stranka
Zadevna znamka Skupnosti:	Slikovna znamka „ABSOLWENT B GRADUATE VODKA WÓDKA“ za blago v razredu 33 (pivo itd.)
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	V & S Vin & Sprit AB
Izpodbijana znamka ali znak:	Besedna nacionalna znamka „ABSOLUT“
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev registracije
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Neuporabljivost členov 8(1)(b) in 8(2)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (1). V tem kontekstu tožeča stranka navaja, da si zadevni znaki niso podobni.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, UL L 11 z dne 14. 1. 1994, str. 1.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/21

Tožba Tokai Europe GmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 25. maja 2004

(Zadeva T-183/04)

(2004/C 217/39)

Jezik postopka: nemščina

Tokai Europe GmbH, Mönchengladbach (Nemčija), ki ga zastopa G. Kroemer, Rechtsanwalt, je dne 25. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	Razglasi za nično Uredbo Komisije (ES) št. 384/2004 z dne 1. marca 2004 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo; (1)

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka proizvaja in uvaža vžigalnike ter njihove dele. Izpodbija Uredbo (ES) Komisije št. 384/2004.

Tožeča stranka navaja, da je Komisija v izpodbijani uredbi kovinska kolesa, ki jih tožeča stranka uvaža za proizvodnjo vžigalnikov v Mehiki in Hong Kongu, uvrstila pod pod-številko 961390 Carinske nomenklature kot dele (vžigalnikov), s tem pa razširila področje uporabe le-te preko njenega jezikovnega pomena. Glede na to uvrstitev spadajo med dele vžigalnikov tudi vmesni proizvodi, vgrajeni v blago, ki ga ni mogoče uvrstiti pod tarifno ptevilko 9613. V tem smislu je Komisija prekoračila svoje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

Nadalje tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila osnovno načelo razvrščanja blaga po njegovi predmetni (objektivni) strukturi, s tem da je upoštevala namen uporabe koles iz navadne kovine za proizvodnjo vžigalnikov. Obrazložitev navedene uredbe namreč izrecno govori o namenu uporabe.

Tožeča stranka navaja še, da Komisija pri razvrstitvi kovinskih koles ni upoštevala razlag Sveta za medsebojno sodelovanje glede harmoniziranega sistema na carinskem področju, pač pa je postavila za merilo pri razvrščanju v carinsko tarifo končni namen kovinskih koles glede na svojo lastno obrazložitev tega kriterija, ne pa merila razpoznavnosti.

(1) UL L 64, str. 21.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/22

Tožba Lancôme Parfums et Beauté & Cie proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 25. maja 2004

(Zadeva T-185/04)

(2004/C 217/40)

Jezik postopka: francoščina

Lancôme Parfums et Beauté & Cie, s sedežem v Parizu, ki ga zastopa G. Muriel Antoine-Lalance, avocat, je dne 25. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Jacqueline Baudon je bila prav tako stranka v postopku pred četrtim Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo četrtega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 11. marca 2004(zadeva R 0039/2002-4), ki se nanaša na postopek z ugovorom, ki je potekal med družbo Lancôme Parfums et Beauté & Cie in Jacqueline Baudon

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za razglasitev ničnosti:	Besedna znamka AROMACOSMETIQUE–Prijava št. 886.335, za proizvode iz 3. razreda (kozmetični proizvodi, lepotilna sredstva in proizvodi za ličenje)
Imetnik znamke, ki je predmet zahteve za razglasitev ničnosti:	Tožeča stranka
Zahteva za izbris:	Jacqueline Baudon, imetnica francoskih besednih znamk „AROMACOSMETIQUE“ št. 92/408 786, za storitve iz razreda 42 in št. 98/739 256 za proizvode iz razredov 3 in 5
Odločba Oddelka za izbris	Izbris znamke Skupnosti AROMACOSMETIQUE, zaradi verjetnosti zamenjave s prej registrirano nacionalno znamko št. 98/739256
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi:	Kršitev členov 61, 62, 73, in 79 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti in člena 41 Listine o temljnih pravicah Evropske unije ter 1. odstavka člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/22

Tožba Freixenet S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 24. maja 2004

(Zadeva T-188/04)

(2004/C 217/41)

Jezik postopka: francoščina

Freixenet S.A., s sedežem v Sant Sadurní d'Anoia (Španija), ki ga zastopajo Fernand de Visscher, Emmanuel Cornu, Eric De Gryse in Donatienne Moreau, avocats,

je dne 24. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

—	Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo četrtega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 11. februarja 2004 in odloči, da se prijava za znamko Skupnosti št. 32540 objavi v skladu s členom 40 Uredbe št. 40/94;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Freixenet S.A.
Zadevna znamka Skupnosti:	Tridimenzionalni znak v obliki črne mat polirane steklenice (št. 32540)
Proizvodi ali storitve:	Proizvodi iz razreda 33 (peneča vina)
Odločba preizkuševalca:	Zavrnitev prijave
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi:	Kršitev pravice do obrambe in člena 73 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (1 ) zato, ker tožeči stranki ni bilo omogočeno, da se izjasni glede vseh dejstev ter kršitev člena 7(1)(b) in člena 7(3) Uredbe št. 40/94.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, 14. 1. 1994, str. 1).

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/23

Tožba Christian van der Haegen proti Ekonomsko-socialnemu odboru, vložena dne 24. maja 2004

(Zadeva T-189/04)

(2004/C 217/42)

Jezik postopka: francoščina

Christian van der Haegen, stanujoč Bruslju, ki ga zastopajo Sebastien Orlandi, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 24. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Ekonomsko-socialnemu odboru.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	Razglasi za nično odločbo Natečajne komisije za notranji natečaj CESE/C/02/03, da se tožeča stranka ne dopusti k izpitu.

—	Ekonomsko-socialnemu odboru naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V obvestilu o natečaju je bilo med drugim določeno, da mora imeti vsak kandidat pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v evropskih institucijah, od tega najmanj štiri leta v Ekonomsko-socialnem odboru in/ali v Odboru regij. Obvestilo o natečaju za prvi del natečaja, na katerega se je kot kandidat prijavila tožeča stranka, je vsebovalo še dodatni pogoj, da morajo biti 3 leta skupnih delovnih izkušenj pridobljena v zvezi z naravo funkcij, ki so bile razpisane za ta del natečaja.

Tožeča stranka, ki naj bi svoje bogate in raznolike delovne izkušnje pridobila v različnih evropskih institucijah, v tožbi navaja, da je bilo obvestilo o natečaju nezakonito in da je bil kršien člen 27 Kadrovskih predpisov in načelo enakega obravnavanja in nediskriminacije, saj zahteva po delovnih izkušnjah, pridobljenih zgolj v Ekonomsko-socialnem odboru oziroma v Odboru regij ob izključitvi ostalih institucij, ni z ničemer utemeljena.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/23

Tožba Flex Equipos de Descanso, S. A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 28. maja 2004

(Zadeva T-192/04)

(2004/C 217/43)

Jezik postopka: angleščina

Flex Equipos de Descanso, S. A., s sedežem v Madridu (Španija), ki ga zastopa R. Ocquet, lawyer, je dne 28. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT).

Legget & Platt, Incorporated je bil prav tako stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 18. marca 2004 v zadevi R 333/2003-1 in jo spremeni v delu, v katerem le-ta zavrača dokaze stranke, ki je vložila ugovor in v delu, v katerem zavrača ugovor B-386088;

—	vrne zadevo Uradu za usklajevanje na notranjem trgu in mu naloži, naj zavrne registracijo znamke Skupnosti št. 1607167 „LURA-FLEX“ za vse blago, za katero se zahteva varstvo;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Legget & Platt, Inc.
Zadevna znamka Skupnosti:	Besedna znamka „LURA-FLEX“ za proizvode iz razredov 6 in 20 (montaža vzmeti za pohištvo, postelje, vzmetnice in sedeže; pohištvo, postelje, posteljnina, vzmetnice,…) (št. 1607167)
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	Fabricias Lucia Antonio Betere S. A., zdaj Flex Equipos de Descanso S. A.
Izpodbijana znamka ali znak:	Španske registracije za figurativno znamko „FLEX“ za blago v razredih 6 in 20 (materiali za kovinske konstrukcije, kovinski okvirji za postelje; postelje, mešane vzmetnice s kovinskimi vzmetmi,..), kakor tudi ugled teh znakov v zvezi z vsemi vrstami postelj, vzmetnic in vzglavnikov.
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev ugovora
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe, ki jo je vložil Flex Equipos de Descanso
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Kršitev členov 18(2) in 22(4) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 (1) in toženčeve pravice do zaslišanja v skladu s členom 18, Uredbe, kakor tudi kršitev člena 8 Uredbe Sveta št. 40/94 (2).

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decmbra 1995, za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, 1995, str. 1)

(2) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1)

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/24

Tožba Gul Ahmed Textile Mills Ltd proti Svetu Evropske Unije, vložena dne 28. maja 2004

(Zadeva T-199/04)

(2004/C 217/44)

Jezik postopka: angleščina

Gul Ahmed Textile Mills Ltd, Landhi, Karachi (Pakistan), ki ga zastopa L. Ruessmann, lawyer, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 28. maja 2004 na Sodišče prve stopnje vložil tožbo proti Svetu Evropske Unije.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	Razglasi za ničnega člen 1 Uredbe Sveta (ES) št. 397/2004 z dne 2. marca 2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Pakistana (1) v delu, ki nalaga plačilo protidampinške dajatve za proizvod, ki ga proizvaja tožeča stranka.

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je družba iz Pakistana, ki proizvaja bombažno posteljno perilo in ga izvaža v Evropsko Unijo. Njeni proizvodi so predmet protidampinške dajatve, določene z izpodbijano Uredbo. Tožeča stranka svojo tožbo za razglasitev ničnosti uredbe utemeljuje z naslednjimi razlogi:

—

kršitev člena 5(7) in (9) Uredbe (ES) št. 384/96 (2) in kršitev členov 5.1. in 5.2. Protidampinškega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO), kar zadeva začetek preiskave. Tožeča stranka navaja, da je bila pritožba, na podlagi katere se je začela preiskava, pomanjkljiva tako glede navedenih dejstev, kot tudi glede dokazov, ki jo utemeljujejo.

—	kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku, kršitev člena 2(3) in (5), in člena 18(4) Uredbe (ES) št. 384/96 in kršitev Protidampinškega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije, kar zadeva izračun normalne vrednosti,

—	kršitev člena 2(10) Uredbe (ES) št. 384/96, Protidampinškega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije in dolžnosti obrazložitve aktov v skladu s členom 253 ES v zvezi s prilagoditvijo povračila dajatev pri primerjavi med normalno vrednostjo in izvozno ceno,

—	kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku, kršitev člena 3 Uredbe (ES) št. 384/96 in kršitev Protidampinškega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije, kar zadeva določanje znatne škode, kot tudi ugotavljanje obstoja vzročne zveze med zatrjevanim dampinškim uvozom in domnevno škodo.

(1) UL L 66, 4.3.2004, str. 1.

(2) UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/24

Tožba Regione Autonoma della Sardegna proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. maja 2004

(Zadeva T-200/04)

(2004/C 217/45)

Jezik postopka: italijanščina

Regione Autonoma della Sardegna (avtonomna regija Sardinija), ki jo zastopa Domenico Dodaro, je dne 28. maja 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično izpodbijano odločbo Komisije, v delu, v katerem ugotavlja, da načrtovane državne pomoči Italije na podlagi člena 5 Legge Regione Sardegna (regionalni zakon) št. 22 z dne 17. novembra 2000 niso združljive s skupnim trgom;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Z izpodbijano odločbo je Komisija na podlagi postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES ugotovila, da pomoči na podlagi člena 5 regionalnega zakona št. 22/2000 o „ukrepih v korist rejcev za premostitev bolezni modrikastega jezika ovc – (bluetongue)“, niso združljive s skupnim trgom. Navedeni zakon določa vrsto ukrepov v korist rejcev, ki so bili prizadeti zaradi posledic „bolezni modrikastega jezika“.

Regija v tožbi navaja naslednje razloge:

—

bistvena kršitev postopka in sicer zato, ker naj bi preiskava, ki jo je opravila tožena stranka z namenom, da ugotovi združljivost pomoči, ne bila zadovoljiva, saj ni upoštevala razpoložljivih podatkov v obrazcu o prijavi, ki so bila kasneje dopolnjena s strani Regije Sardinije ter še posebej naslednje okoliščine:

—	pomoč ni namenjena podjetjem za predelavo, temveč predstavlja potreben ukrep v dopolnilo nadomestilu za izgubo dohodka proizvajalcev, ki izvira iz višjih fiksnih stroškov kooperativ glede na neto dobiček;

—

obstoja vzročne zveze med boleznijo in zmanjšanjem dohodka ni možno abstraktno ugotoviti, temveč je odvisen od praktične izvedbe sistema pomoči, ki je tako zasnovan, da izključuje izplačila pomoči za razloge, ki niso v zvezi z boleznijo modrikastega jezika. Sklicevanje na hipotetične razloge poleg zmanjšanja dohodka, ni ustrezno obrazloženo in je v nasprotju z dejstvi, s katerimi je bila Evropska komisija seznanjena;

—	kooperative, ki so prejele pomoči, nimajo dostopa do drugih nadomestnih virov sredstev.

—

kršitev pravil Pogodbe ES in pravnih načel glede njegove uporabe, in sicer:

—

Komisija naj bi kršila načelo polnega učinka, s tem da je izključila uporabo člena 87(2)(b) tudi zato, ker se italijanski organi na ta člen niso sklicevali. Po mnenju tožeče stranke bi morala tožena stranka ustrezno obrazložiti, zakaj navedene določbe ni uporabila. Brez dvoma to glede na načelo polnega učinka ne more biti odvisno od okoliščine, da se italijanske oblasti nanj niso sklicevale.

—	Komisija naj bi kršila člen 87(3)(c), ker ni ugotovila, da je narava obravnavanega ukrepa, za katero je ugotovila neskladje, vsebinsko enaka kot ukrepi, ki jih je sama Komisija potrdila z odločbo SG(01) D285817 z dne 2. februarja 2001, ki se nanaša na člen 3 regionalnega zakona št. 22/2000.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/25

Tožba Indorata-Servicos e Gestao Lda proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 07.06.2004

(Zadeva T-204/04)

(2004/C 217/46)

Jezik postopka: nemščina

Indorata-Servicos e Gestao Lda. ki jo zastopa Th. Wallentin, Rechtsanwalt, je dne 07.06.2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično izpodbijano zavrnitev prijave znamke Skupnosti in Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži, da znak „HAIRTRANSFER“, registrira kot znamko Skupnosti tudi za preostalo blago in storitve, ki so predmet postopka in dovoli objavo.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Zadevna znamka Skupnosti:	Besedna znamka „HAIRTRANSFER“ – Prijava št. 2 619 039
Blago ali storitve:	Blago in storitve razredov 8, 22, 41 in 44 (med drugim električne in neelektrične naprave za odstranjevanje las, umetni in naravni lasje, izobraževanje, predvsem prirejanje in vodenje seminarjev za izpopolnjevanje, kot zdravstvena in lepotilna nega, predvsem nega in oskrba las)
Izpodbijana odločba pred Odborom za pritožbe:	Zavrnitev registracije s strani preizkuševalca
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Prijavljena znamka ima razlikovalni značaj v smislu člena 7/1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94; Prijavljena znamka ni izključno opisna v smislu člena 7(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/26

Tožba Alessandra Ianniella proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. junija 2004

(Zadeva T-205/04)

(2004/C 217/47)

Jezik postopka: francoščina

Alessandro Ianniello, stanujoč v Bruslju (Belgija), ki ga zastopata Stéphane Rodrigues in Yola Minatchy, avocats, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 8. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	Razglasi za nično odločbo organa, pristojnega za imenovanja (OPI), z dne 18. februarja 2004, s katero je ta odgovoril na ugovor Alessandra Ianniella in odločbo istega organa o sestavi ocenjevalnega lista za Alessandra Ianniella za ocenjevalno obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002.

—	Ugotovi nepogodbeno odgovornost Evropske skupnosti zaradi izdaje izpodbijane odločbe in prepozno izdane odločbe o sestavi ocenjevalnega lista za tožečo stranko za ocenjevalno obdobje od 1. julija do 31. decembra 2002.

—	Tožeči stranki prizna odškodnino za nastalo škodo v znesku 5000 evrov.

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo OPI z dne 18. februarja 2004, s katero je bil zavrnjen njen ugovor za ponovno preučitev ocenjevalnega lista za ocenjevalno obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002 in s katero je bila kot nepotrebna ocenjena zahteva po izvedbi upravnega postopka o nekaterih listinah, ki jih je tožeča stranka predložila Paritetni komisiji RELEX.

Tožeča stranka svoj zahtevek utemeljuje z navedbami, da je prišlo so bistvenih kršitev postopka in sicer do kršitve pravice do obrambe, kršitve dolžnosti nepristranskega postopanja upravnega organa in kršitve dolžnosti obrazložitve akta.

Ob tem naj bi izpodbijana odločba kršila pravico tožeče stranke do varstva njenih osebnih podatkov in načelo učinkovite uprave.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/26

Tožba Fernanda Rodrigues Carvalhais proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 7. junija 2004

(Zadeva T-206/04)

(2004/C 217/48)

Jezik postopka: portugalščina

Fernando Rodrigues Carvalhais, ki ga zastopa Paulo Graça, lawyer, je dne 7. junija 2004 (fax/e-mail: 2. junija 2004) na Sodišče prve stopnje Evropskih Skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

PROFILPAS, S. N. C. (Ufficio Veneto Brevetti) je bil prav tako stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 18. marca 2004 (združeni zadevi R 2407/2002 z dne 8. avgusta 2002 in R 408/2003 1)

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Fernando Rodrigues Carvalhais
Zadevna znamka Skupnosti:	Figurativna znamka „PERFIX“, številka prijave 1635515 za blago iz razredov 6 (profili kovin in dodatkov), 17 (profili plastike in gume ter njunih dodatkov, vezni in elementi opreme iz plastičnega materiala) in 19 (gradbeni elementi (nekovinski), brusilci, okrasne in keramične vezi ((oprema) in keramične vezi), brušenje, okrasne in marmorne vezi, brušenje, okrasne in vezi za prevleke na splošno (ki niso zaobjete v drugih razredih))
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	PROFILPAS, S. N. C.
Izpodbijana znamka ali znak:	Figurativna znamka 'CERFIX' (znamka Skupnosti številka 587725) in besedna znamka 'PROFIX' (znamka Skupnosti številka 771196
Odločba Oddelka za ugovore:	Ugovor zavrnjen
Odločba Odbora za pritožbe:	Odločba Oddelka za ugovore razveljavljena in registracija zavrnjena
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Napačna razlaga člena 8(e)(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 Odbora za pritožbe, v delu, v katerem je le-ta ugotovil, da bi registracija predlagane znamke lahko privedla do verjetne zamenjave z znamko Skupnosti št. 587725 in št. 771196 V skladu z deseto uvodno izjavo preambule Direktive o znamki Skupnosti je ocena verjetnosti zamenjave odvisna od številnih dejavnikov… V izpodbijani odločbi je Odbor za pritožbe kršil pooblastilo za odločanje po prostem preudarku s tem, da, po navedbi določenih dejavnikov na splošno, kasneje le-teh, v nasprotju s svojo dolžnostjo, ni celostno ocenil. Z analizo znakov skozi primerjavo le-teh v izpodbijani odločbi ni bila izvedena celostna ocena obravnavanih znakov, kakor zahteva test iz, med drugim, sodbe z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C-342/97, Recueil, str. I-3819, točka 25. Očitna kršitev Odbora za pritožbe s tem, da je, potem ko je navajal test „celostne ocenitve spornih znakov“, uporabil drugačen test in nadaljeval z „razčlenjevanjem“ znamke Skupnosti, katere prijava se je zahtevala. Tožnik zatrjuje, da, presenetljivo, iz odločbe Odbora za pritožbe izhaja, da ne glede na vse razlike med obravnavanimi znaki obstaja verjetnost zamenjave obravnavanih znamk. Upoštevati je treba tudi vse znamke Skupnosti, ki so jih registrirale tretje osebe v zvezi z blagom iz razredov 6, 17 in 19, ki vsebujejo predpono in/ali končnico „FIX“, od katerih so bile nekatere prijavljene prej od toženčevih. Glede na to, da med njimi ni verjetnosti zamenjave, ni mogoče trditi, da je moč zamenjati tožnikovo znamko s toženčevo. Glavna značilnost obravnavanih blagovnih znamk je njihova značilna podoba, skupaj z določeno grafično predstavitvijo. Zaključek: skozi oči potrošnika verjetnost zamenjave v primeru soobstoja različnih znakov na trgu, ki se ujemajo zgolj v besedi „FIX“, ne obstaja.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/27

Tožba Vlade Gibraltarja proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004

(Zadeva T-211/04)

(2004/C 217/49)

Jezik postopka: angleščina

Vlada Gibraltarja, ki jo zastopajo M. Llamas, odvetnik, J. Temple Lang, solicitor, A. Petersen, odvetnik in K. Nordlander, odvetnik, je dne 9. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	odločbo razglasi za nično

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo Gibraltarjevih pravnih in vseh drugih stroškov povezanih z zadevo.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije z dne 30. marca 2004 o shemi pomoči, ki jo Združeno Kraljestvo namerava uveljaviti kot reformo Vlade Gibraltarja o obdavčitvi gospodarskih subjektov (1). V odločbi Komisija ugotavlja, da predlagana davčna reforma predstavlja državno pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom.

Tožeča stranka navaja, da Komisija reformo ocenjuje kot regionalno selektivno s tem, ko ta daje davčne ugodnosti družbam v Gibraltarju in ne družbam v Združenem Kraljestvu, nadalje je reforma vsebinsko selektivna s tem, ko njene posebne značilnosti dajejo davčne ugodnosti samo nekaterim in ne vsem družbam v Gibraltarju.

Tožeča stranka svojo tožbo najprej utemeljuje s tem, da je Komisija za svojo ugotovitev o tem, da je predlagana gibraltarska davčna reforma selektivna, napačno uporabila pravo in jo nepravilno obrazložila.

V zvezi z navedenim tožeča stranka navaja, da je domneva, da je Gibraltar del Združenega kraljestva, napačna. Po navedbah tožeče stranke, to jasno izhaja iz gibraltarskega ustavnega prava, mednarodnega javnega prava in prava Skupnosti.

Tožeča stranka nadalje navaja, da Komisijino načelo regionalne selektivnosti ne more veljati za Gibraltar. Tožeča stranka ocenjuje, da odločba zadeva dve davčni pristojnosti, ki sta popolnoma ločeni in se medsebojno izključujeta, zaradi česar gibraltarska davčna zakonodaja ne more biti obravnavana kot izjema davčne zakonodaje Združenega kraljestva.

Tožeča stranka nadalje navaja, da je Komisija za svojo ugotovitev, da je davčna reforma vsebinsko selktivna, napačno uporabila pravo in jo nepravilno obrazložila. Po mnenju tožeče stranke je reforma splošne narave in predstavlja razumno izbiro ekonomske politike Gibraltarja.

Po navedbah tožeče stranke so določbe, da družbe, ki ne ustvarijo dobička niso obdavčene in da družbe niso zavezane plačati več kot določen najvišji znesek, predvsem namenjene izogibanju prekomernemu obdavčenju in se ne uporabljajo selektivno za določeno skupino ali kategorijo.

Tožeča stranka tudi navaja, da Komisija nima prav, ko, v zvezi z davkom na izplačane plače in davkom na premoženje, ki ne zavezuje družb brez poslovnih stavb ali zaposlenih v Gibraltarju, navaja, da se reforma ne nanaša na priobalno območje in je vsebinsko selktivna. Nadalje tožeča stanka navaja, da je Komisija s tem v zvezi bistveno kršila postopek, saj se niti Združeno kraljestvo niti tožeča stranka nista mogla izjaviti o zadevi med uradno preiskavo.

Tožeča stranka navaja, da reforma ne more biti obravnavana kot selektivna, saj so njena narava, splošna shema in temeljni elementi namenjeni, da ustrezajo specifičnim lastnostim gibraltarskega gospodarstva, predvsem njegovi omejeni velikosti, pomanjkanju delovne sile, prevladi storitvenega sektorja in operativni preprostosti za majhno upravo.

(1) Državna pomoč C 66/2002 – reforma Vlade Gibraltarja, ki se nanaša na obdavčitve gospodarskih subjektov

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/28

Tožba Royal County of Berkshire Polo Club Ltd proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 8. junija 2004

(Zadeva T-214/04)

(2004/C 217/50)

Jezik postopka: angleščina

Royal County of Berkshire Polo Club Ltd, s sedežem v Windsorju (Združeno kraljestvo), ki ga zastopata J. H. Maitland Walker, Solicitor in D. McFarland, Barrister, je dne 8. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Royal County of Berkshire Polo Club Ltd je bil prav tako stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo prvega Odbora za pritožbe z dne 25. marca 2004 v zadevi R 273/2002-1, s katero je bila tožnikova prijava zavrnjena;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe:

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Tožeča stranka
Zadevna znamka Skupnosti:	Figurativna znamka „ROYAL COUNTY OF BERKSHIRE POLO CLUB“ za proizvode iz razreda 3 (pripravki za čiščenje)
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	Polo Lauren Company LP
Izpodbijana znamka ali znak:	Nacionalne figurativne in besedne znamke, ki vsebujejo besedo „POLO“
Odločba Oddelka za ugovore:	Ugovor zavrnjen
Odločba Odbora za pritožbe:	Odločba Oddelka za ugovore razveljavljena; registracija zavrnjena
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94.1 Tožnik zatrjuje, da se omenjeni znaki razlikujejo.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/29

Tožba Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004

(Zadeva T-215/04)

(2004/C 217/51)

Jezik postopka: angleščina

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ki ga zastopa M. Bethell, zastopnik, ob sodelovanju D. Anderson QC in H. Daves, Barrister, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 9. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložilo tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	izpodbijano odločbo v celoti razglasi za nično;

—	Komisija Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije z dne 30. marca 2004 o shemi pomoči, ki jo Združeno kraljestvo namerava uveljaviti kot reformo Vlade Gibraltarja o obdavčitvi gospodarskih subjektov (1).

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja, da imajo ugotovitve Komisije o regionalni selektivnosti vsebinske napake o dejstvih in so pravno nepravilne.

Tožeča stranka navaja, da Gibraltar, ki je kolonija, katere samoupravo mora Združeno kraljestvo skladno z Listino Združenih narodov razviti, ni del Združenega kraljestva po nacionalnem pravu, mednarodnem pravu in pravu Skupnosti. Nadalje tožeča stranka navaja, da je Gibraltar ločen od Združenega kraljestva in da od Združenega kraljestva ne prejema subvencij ali denarnih pomoči. Tožeča stranka tudi navaja, da sta davčna sistema Združenega kraljestva in Gibraltarja v celoti ločena in nepovezana in da predlogi reform ne predstavljajo znižanja davkov veljavnega davčnega sistema v Združenem kraljestvu. Po navedbah tožeče stranke pristop Komisije krši načelo enakega obravnavanja v tem, da ukrepi, ki jih sprejmejo asimetrično razvite regije niso obravnavani kot državna pomoč, medtem ko to so isti ukrepi, ki jih sprejmejo asimetrično razvite regije

Tožeča stranka trdi da so zaključki Komisije glede vsebinske selektivnosti pravno nepravilni in nezadostno obrazloženi.

Tožeča stranka zaključno tudi navaja, da je Komisija kršila njeno pravico da se izjasni s tem, da med postopkom po členu 88(2) ES ni obravnavala določenih vprašanj na katere je oprla svojo odločbo.

(1) Državna pomoč C 66/2002 – reforma Vlade Gibraltarja, ki se nanaša na obdavčitve gospodarskih subjektov

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/29

Tožba European Environmental Bureau in Stichting Natuur en Millieu proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004

(Zadeva T-236/04)

(2004/C 217/52)

Jezik postopka: angleščina

European Environmental Bureau, Bruselj in Stichting Natuur en Millieu iz Utrechta (Nizozemska), ki ju zastopata P. van den Biesen in B. Arentz, odvetnika, sta dne 9. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, da:

—	delno razglasi za nično odločbo Komisije 2004/248/ES (1) in sicer člena 2(3) in 3(b).

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Z izpodbijano odločbo je Komisija odločila, da ne bo spremenila Priloge I k Direktivi 91/414 (2) tako, da bi med aktivne snovi uvrstila tudi „atrazin“. Člen 4 Direktive 91/414 določa, da se lahko v državah članicah registrira le fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje aktivne snovi, uvrščene v Prilogo I. S tem, ko Komisije „atrazina“ ni uvrstila v Prilogo I, je preprečila nadaljnjo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo to snov.

Tožeči stranki tega vidika odločbe Komisije ne izpodbijata, pač pa izpodbijata prehodne določbe, na podlagi katerih je do 30. junija 2007 dovoljena omejena uporaba proizvodov, ki vsebujejo atrazin, pod pogoji, ki so namenjeni zmanjševanju rizika na najnižjo možno raven. V preambuli k izpodbijani odločbi je Komisija prehodne določbe upravičila s trenutno odsotnostjo učinkovitih alternativ in s potrebo, da se zagotovi čas za njihov razvoj.

Tožeči stranki v podporo svojemu zahtevku navajata, da so izpodbijane določbe v nasprotju z Direktivo 91/414. Člen 8 navedene Direktive določa, da lahko države članice za obdobje 12 let nadaljujejo z registriranjem snovi, ki niso uvrščene v Prilogo I, če so že bile v prometu dve leti po dnevu notifikacije te direktive. Atrazin je taka snov. Kakorkoli, če te snovi v vmesnem času niso bile uvrščene v Prilogo I, potem po mnenju tožečih strank ni pravne podlage v Direktivi 91/414, da se dovoli njihova nadaljnja uporaba po izteku 12-letnega prehodnega obdobja. Tožeči stranki posledično navajata, da je Komisija z izpodbijanimi določbami sama ustvarila pravno podlago za nepretrgano registracijo atrazina, ne da bi za to imela pooblastilo v Direktivi 91/414.

Tožeči stranki nadalje trdita, da je Komisija ravnala v nasprotju z Direktivo 92/43, (3) s tem da v izpodbijano odločbo ni uvrstila dodatnih omejitev v povezavi z ekološkim omrežjem posebnih ohranitvenih območij, imenovanim Natura 2000, določenim v členu 3 Direktive 92/43.

(1) UL L 78, 16.3.2004, str. 53

(2) Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, UL L 230, 19.8.1991, str. 1-32

(3) Direktiva Sveta 92/43 z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, UL L 206, 22. 7. 1992, str. 7-50

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/30

Tožba Italijanske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 11. junija 2004

(Zadeva T-239/04)

(2004/C 217/53)

Jezik postopka: italijanščina

Italijanska republika, ki jo zastopa Danilo Del Gaizo, avvocato dello Stato, je dne 11. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično izpodbijano odločbo;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

S to tožbo se izpodbija odločba Komisije K(2004)930 konč. z dne 30. marca 2004 v postopku št. C62/2003 (ex NN 7/2003), s katero je bilo ugotovljeno, da državna pomoč v zvezi z nujnimi ukrepi na področju zaposlovanja, ki jih je Italija uvedla na podlagi Dekreta zakona z dne 14. februarja 2003, spremenjenega v zakon z dne 17. aprila 2003, št. 81, ni združljiva s skupnim trgom. Tožena stranka je predvsem ugotovila, da zadevna pomoč predstavlja ekonomsko korist za kupce podjetij v finančnih težavah, ki so podvržena posebnemu režimu upravljanja in imajo najmanj 1000 zaposlenih, ki so pred 30. aprilom 2003 z Ministrstvom za delo sklenili kolektivno pogodbo o dovoljenju za premestitve delavcev, kot tudi za podjetja v finančnih težavah, ki so podvržena posebnemu režimu upravljanja, ki imajo najmanj 1000 zaposlenih in so predmet prenosa.

V svoji tožbi tožeča stranka navaja:

—	da zadevna pomoč predstavlja ukrep splošne narave, namenjen pospeševanju zaposlovanja, ki torej ne izkrivlja in tudi ne more izkrivljati konkurence, in zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

—	da oceni Komisije glede združljivosti pomoči nasprotuje dejstvo časovne omejenosti ukrepa, ki ga upravičuje potreba po reševanju začasne hude krize zaposlovanja in ki je striktno omejen na čas, potreben za njeno reševanje, v skladu z načelom sorazmernosti.

—

kršitev smernic glede državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje, kolikor se, v zvezi s prodajo Ocean S.p.A. Brandt-u Italija, točka 100 omenjenih smernic izrecno nanaša na pomoči, ki niso bile uradno priglašene, in določa, da mora Komisija oceniti združljivost s skupnim trgom katere koli pomoči, namenjene reševanju in prestrukturiranju, ki je bila dodeljena brez dovoljenja Komisije.

—	kršitev Uredbe Komisije št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči v korist zaposlovanja (1), v delu, v katerem tožena stranka zadevne pomoči ni ocenila za skladno s to uredbo.

(1) UL L 337, 13.12.2002, str. 3.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/30

Tožba European Environmental Bureau in Stichting Natuur en Millieu proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004

(Zadeva T-241/04)

(2004/C 217/54)

Jezik postopka: angleščina

European Environmental Bureau, Bruselj in Stichting Natuur en Millieu iz Utrechta (Nizozemska), ki ju zastopata P. van den Biesen in B. Arentz, lawyers, sta dne 9. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, da:

—	delno razglasi za nično odločbo Komisije 2004/247/ES (1) in sicer člena 2(3) in 3(b).

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Z izpodbijano odločbo je Komisija odločila, da ne bo spremenila Priloge I k Direktivi 91/414 (2) tako, da bi med aktivne snovi uvrstila tudi „simazin“. Člen 4 Direktive 91/414 določa, da se lahko v državah članicah registrira le fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje aktivne snovi, uvrščene v Prilogo I. S tem, ko Komisija simazina ni uvrstila v Prilogo I, je preprečila nadaljnjo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo to snov.

Tožeči stranki v podporo svojemu zahtevku navajata razloge in argumente, enake tistim, ki sta jih navedli že v primeru T-236/04.

(1) UL L 78, 16.3.2004, str. 50

(2) Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, UL L 230, 19.8.1991, str. 1-32

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/31

Tožba Elisabeth Saskia Smit proti Europolu, vložena dne 17. junija 2004

(Zadeva T-244/04)

(2004/C 217/55)

Jezik postopka: nizozemščina

Elisabeth Saskia Smit, stanujoča Scheveningen (Nizozemska), ki jo zastopata P. de Casparis in M.F. Baltussen, je dne 17. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Europolu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Europola z dne 19. maja 2003 ter odločbo o ugovoru z dne 19. marca 2004;

—	Europolu naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožeče stranke, zato ker je ni obravnavala za določena prosta delovna mesta. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/31

Tožba Jacques Wunenburger proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. junija 2004

(Zadeva T-246/04)

(2004/C 217/56)

Jezik postopka: francoščina

Jacques Wunenburger, stanujoč v Zagrebu (Hrvaška), ki ga zastopa Eric Boigelot, avocat, je dne 17. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo drugostopenjskega ocenjevalca, v tem primeru generalnega sekretarja Davida O' Sullivana z dne 11. septembra 2003, ki mu je v škodo, koliko potrjuje in odobrava odločbo o sestavi ocenjevalnega lista za ocenjevalno obdobje od 1. 7. 2001 do 31. 12. 2002.

—	zadevni ocenjevalni list razglasi za ničnega.

—	razglasi za nično odločbo, s katero je bil zavrnjen ugovor, ki ga je tožeča stranka vložila skladno s členom 90(2) Kadrovskih predpisov dne 9. decembra 2003, vpisan pa je bil pod številko R/711/03 in v katerem je predlagala razglasitev ničnosti odločbe.

—

tožeči stranki prisodi odškodnino za nepremoženjsko škodo in škodo, nastalo na poklicnem področju tako zaradi bistvenih nepravilnosti kot tudi zaradi prepozno izdane sestave ocenjevalnega lista, s tem da se odškodnina ex aequo et bono v znesku 4000 evrov z možnostjo zvišanja ali znižanja oceni v teku postopka.

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka zatrjuje kršitev členov 25, alineja 2, 26 in 43 Kadrovskih predpisov, kot tudi kršitev splošnih določb o izvrševanju, ki se nanašajo na uporabo 43. člena in ki jih je Komisija sprejela dne 26. aprila 2002. Nadalje navaja, da so bile kršene pravice do obrambe, načelo učinkovite uprave, načelo enakega obravnavanja in kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/32

Tožba Asociación de Exportadores Españoles de Productos Farmacéuticos („ASEPROFAR“) in Española de Desarrollo e Impulso Farmacéutico, S.A. („EDIFA“) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. junija 2004

(Zadeva C-247/04)

(2004/C 217/57)

jezik postopka: španščina

Asociación de Exportadores Españoles de Productos Farmacéuticos („ASEPROFAR“) y Española de Desarrollo e Impulso Farmacéutico, S.A. („EDIFA“), s sedežem v Madridu (Španija), ki ju zastopa Luis Ortiz Blanco, letrado en ejercicio, sta dne 17. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

—

razglasi za nično Odločbo Komisije vsebovano v dopisih z dne 2. aprila, 6. maja in 10. maja 2004, s katerimi se arhivirajo prejete pritožbe glede zadev pod opr. št. P/2002/4609 in 2003/5119 (ki se nanašajo na uporabljivost člena 29 ES) in sicer zato, ker Real Decreto 725/2003 z dne 13. junija 2003 ne krši člena 29 ES niti člena 10 v povezavi s členom 29 ES;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Predmet tožbe je razglasitev ničnosti odločbe vsebovane v dopisih Komisije Evropskih skupnosti z dne 2. aprila, 6. in 10. maja 2004, s katerimi se zavrnejo pritožbe, ki sta jih vložili tožeči stranki (P/2002/4609 in 2003/5119), zaradi sprejema Real Decreto 725/2003 z dne 13. junija 2003, s katerim se v nekaterih vidikih dopolnjuje člen 102(2) Ley 25/1990 o zdravilih.

Real Decreto določa, da morajo trgovci na debelo, ki se ukvarjajo z distribucijo farmacevtskih proizvodov, zdravstvenim organom priglasiti količine medicinskih proizvodov, ki jih dostavljajo lekarnam in drugim trgovcem na debelo. Javni organ nato te podatke sporoči farmacevtskim laboratorijem. Tožeča stranka meni, da farmacevtski laboratoriji torej lahko dejansko sprejmejo ukrepe, s katerim blokirajo izvoz trgovcev na debelo v druge države Skupnosti, saj so seznanjeni s podatki o tem, kateri trgovci na debelo izvažajo medicinske proizvode, kateri farmacevtski proizvodi se izvažajo in v kakšnih količinah.

Tožeči stranki torej menita, da zadevni Real Decreto krši člen 29 Pogodbe ES oziroma člen 10 v povezavi s členom 29.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/32

Tožba Scania AB (Publ) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. junija 2004

(Zadeva T-248/04)

(2004/C 217/58)

Jezik postopka: angleščina

Scania AB (Publ), Södertälje (Švedska), ki jo zastopata D. Arts in F. Herbert, odvetnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 21. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 7. aprila 2004, s katero je Komisija odobrila Volvu prenos delnic serije A preko Ainax-a;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka navaja, da je bilo soglasje Komisije h koncentraciji Volva in Renault Vehicules Industriels (1) pogojeno s prenosom delnic, ki jih ima Volvo v Scanii (Scania undertaking). V izpodbijani odločbi je Komisija sprejela predloge Volva glede prenosa, po katerih naj bi Volvo prenesel svoje ostale delnice Scanie na podružnico Ainax. Tožeča stranka nadalje navaja, da bi morale biti delnice Ainaxa razdeljene kot dividende delničarjem Volva.

Po mnenju tožeče stranke izpodbijana odločba škoduje podjetju Scania, kot je določeno v odločbi Komisije z dne 1. septembra 2000, kot tudi v členu 6 (1)(c) in v členu 6(2) Uredbe št. 4064/89 (2).

Po mnenju tožeče stranke ustanovitev posredne tvorbe, Ainax, bolj ščiti skupino delnic, ki jih splošno nadzira Volvo, kot bi jih njihova razpršitev med delničarje Volva. Tožeča stranka nadalje navaja, da iz razloga, ker ima Renault približen 20 % lastniški delež v Volvu, le-ta nadzira približno 20 % Ainaxa, in posredno nadzira približno 25 % Scanie. Tožeča stranka zato navaja, da prenos jamči Renaultu, in posredno Volvu, bistven vpliv nad tožečo stranko in prednostno notranje znanje o njenih poslovnih skrivnostih. Po mnenju tožeče stranke zaradi tega ne more delovati kot neodvisna alternativa Volvu/Renault VI group.

(1) Odločba Komisije z dne 1. september 2000, ki razglaša koncentracijo za združljivo s skupnim trgom (Primer št. IV/M.1980 - 3* VOLVO/RENAULT V.I.) glede na Uredbo Sveta (EGS) št. 4064/89 (UL C 301, str. 23)

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/33

Tožba Philippa Combescota proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. junija 2004

(Zadeva T-249/04)

(2004/C 217/59)

Jezik postopka: italijanščina

Philippe Combescot, ki ga zastopata Alberto Maritati in Viola Messa, avvocati, je dne 21. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	ugotovi absolutno protipravnost ravnanja uradnikov, ki so bili Combescotu nadrejeni, ter posledice, ki so jih njihova ravnanja imela na njegovo poklicno življenje, kariero in zdravstveno stanje, ter posledično ugotovi pravico do pomoči, določene v členu 24 Kadrovskih predpisov;

—	ugotovi nezakonitost ocenjevalnega lista (CDR), ker je bil ta sestavljen na podlagi hudega in nepopravljivega sovraštva med tožečo stranko in njenim nadrejenim;

—	ugotovi pravico Philippa Combescota do izplačila odškodnine, tako za pretrpljeno nepremoženjsko škodo, kot tudi za škodo, povzročeno v njegovem poklicnem življenju in karieri, in katere znesek je treba določiti na ne manj kot 1.000,00 EUR.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka v tej zadevi trdi, da ji je oseba, ki ji je bila neposredno hierarhično nadrejena v času, ko je bila tožeča stranka razporejena na Delegaciji Komisije v Gvatemali, in je tam opravljala naloge Svetovalca rezidenta, grozila, jo zastraševala ter jo osebno in strokovno poniževala. Šlo naj bi torej za vrsto diskriminatornih ravnanj, ki naj bi škodovala njenemu poklicnemu življenju in povrzočila hude posledice na njenem zdravstvenem stanju.

Zavrnitev prošnje za pomoč v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov naj bi torej bila pravno neupravičena. Po drugi strani naj bi bil pravno neupravičen tudi ocenjevalni list (CDR) za sporno obdobje.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/33

Tožba Philippa Combescota proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. junija 2004

(Zadeva T-250/04)

(2004/C 217/60)

Jezik postopka: italijanščina

Philippe Combescot, ki ga zastopata Alberto Maritati in Viola Messa, avvocati, je dne 21. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

ugotovi nezakonitost odločbe o izključitvi prijave za sodelovanje na natečaju za zapolnitev delovnega mesta vodje delegacije v Kolumbiji, ki je bil objavljen dne 28. maja 2003 COM/091/03 za prosto delovno mesto; posledično razglasi ničnost celotnega natečajnega postopka ter odločbe o zapolnitvi razpisanega delovnega mesta; ugotovi, da je Philippe Combescot utrpel škodo na svojem ugledu ter strokovnosti s hudimi posledicami za njegovo duševno ravnovesje, povzročenimi z nezakonito odločbo o izključitvi iz natečaja; Komisiji Evropskih skupnosti naloži, naj Philippu Combescotu izplača odškodnino v višini 100.000,00 EUR.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka v tej zadevi nasprotuje odločitvi tožene stranke, s katero je ta zavrnila njeno kandidaturo za prosto delovno mesto vodje delegacije v Kolumbiji.

V svoji tožbi tožeča stranka navaja:

—	kršitev objavljenega razpisa za prosto delovno mesto, saj naj bi razlogi za izključitev njegove kandidature (dejstvo, da ni imel dvoletnih izkušenj kot vodja enote) ne bili določeni v razpisu.

—	kršitev načela o prepovedi diskriminacije, saj naj bi bile kandidature drugih uradnikov, ki so bili v podobnem položaju kot tožeča stranka, sprejete.

—

kršitev dolžnosti obrazložitve in pooblastila za odločanje po prostem preudarku zato, ker ni bilo upoštevano dejstvo, da so mesto in naloge, ki jih je tožeča stranka dejansko opravljala, čeprav s uradnim nazivom Svetovalca rezidenta v Gvatemali, enakovredne tistim, ki jih opravlja vodja enote, saj naj bi opravljala administrativne naloge v okviru delegacije v Gvatemali, pri čemer je bila iz upravljalskega in ekonomskega vidika popolnoma avtonomna.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/34

Tožba Helenske republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. junija 2004

(Zadeva T-251/04)

(2004/C 217/61)

Jezik postopka: grščina

Helenska republika, ki jo zastopata Vasileos Kontolaimos in Ioannis Chalkias, je dne 22. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji evropskih Skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije 2004/457/ES z dne 29. aprila 2004 (UL L 156, 30.4.2004).

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Z izpodbijano odločbo je Komisija, v okviru potrjevanja obračuna v skladu z Uredbo (EGS) št. 729/70, izključila iż financiranja Skupnosti nekatere izdatke, ki jih je Helenska republika imela v sektorju sadja in zelenjave ter v sektorju javnega skladiščenja, zaradi česar le-ti niso bili priznani kot zakoniti izdatki Skupnosti in so bili določeni v breme Helenski republiki.

Natančneje nekateri od teh izdatkov zadevajo javno skladiščenje riža v finančnih letih 1999-2001. Komisija je kot razlog za nepriznanje navedla pozno dostavo dela količine riža v intervencijske zaloge. Glede teh izdatkov Helenska republika v svoji tožbi navaja, da je Komisija s tem, ko ni priznala obstoja višje sile, nastale zaradi stavke voznikov kamijonov, kršila načelo sorazmernosti. Navaja tudi kršitev načela zaupanja v pravo iz razloga, da službe Komisije niso pravočasno sprejele svojega stališča v odgovor na obvestilo o predvideni pozni dostavi v intervencijske zaloge zaradi višje sile. Helenska republika med drugim zatrjuje tudi nezadostno obrazložitev v zvezi s specifičnim vprašanjem neupoštevanja smernic dokumenta št. VI-5330/97, ki določajo uporabo pavšalnih popravkov v primerih, ko dejanski znesek nepravilnih plačil ne more biti določen.

Drugi del izključenih izdatkov zadeva popravek zaradi neupoštevanja plačila najnižje cene pridelovalcem breskev. Glede te točke izpodbijane odločbe se Helenska republika strinja, da so plačilo prejela neposredno združenja pridelovalcev, ne pa predelovalec, vendar pri tem navaja posebne okoliščine, ki z njenega stališča upravičujejo tako ravnanje, ki je po njenem mnenju združljivo s cilji skupne kmetijske politike in skupne ureditve trga, navajajoč tudi, da le-to ni povzročilo nobene škode. Helenska republika med drugim trdi, da je bila višina popravka nepravilno izračunana.

Glede 2-odstotnega popravka v zvezi s programom pomoči ogroženim osebam, Helenska republika zatrjuje zmotno razlago členov 1, 2 in 9 Uredbe št. 3149/92 (1), zmotno ugotovitev dejanskega stanja in nezadostno obrazložitev.

Glede popravka v zvezi s triletnim programom dejavnosti v sektorju sadja in zelenjave Helenska republika zatrjuje zmotno razlago člena 2 Uredbe št. 3816/92 (2) ter zmotno ugotovljeno dejansko stanje, predvsem v smislu, da bi moralo biti plačano to, kar je bilo proizvedeno v treh letih, ne pa to, kar je bilo dano v promet, tako kot so morali biti plačani ukrepi rekonstrukcije, izvedeni v polletju, ki je sledilo triletnemu obdobju, in ki so bili plačani v prvem polletju leta 2000.

Na koncu Helenska rapublika navaja splošno razloge ničnosti vseh delov izpodbijane odločbe, s tem, da poudarja, da Komisija v tistem času ni imela pooblastil za določitev popravkov za sporna obdobja v skladu s členom 7(4) Uredbe št. 1258/99 (3) v povezavi s členom 8 Uredbe št. 1663/95 (4), v skladu s katerim mora sporočilo, določeno s členom 8 Uredbe št. 1663/95, vsebovati oceno izdatkov, za katere se predlaga popravek, da bi se lahko določilo 24-mesečno obdobje pred temi popravki.

(1) Uredba Komisije (EGS) št. 3149/92 z dne 29. oktobra 1992 o podrobnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v Skupnosti (UL L 313, 30.10.1992, str. 50).

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 3816/92 z dne 28. decembra 1992 o odpravi mehanizma nadomestil v trgovini med Španijo in drugimi državami članicami ter s tem povezanih ukrepov v sektorju sadja in zelenjave (UL L 387, 31.12.1992, str. 10).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1258/99 z dne 17. maja 1999 o o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, 26.6.1999, str. 103).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (UL L 158, 8.7.1995, str. 6).

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/35

Tožba Caviar Anzali proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 18. junija 2004

(Zadeva T-252/04)

(2004/C 217/62)

Jezik postopka: francoščina

Caviar Anzali, s sedežem v Colombes (Francija), ki ga zastopa Jean-François Jésus, avocat, je dne 18. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga.

Novomarket S.A. je bil prav tako stranka v postopku pred drugim Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo drugega Odbora za pritožbe Urada za harmonizacijo na notranjem trgu z dne 19. aprila 2004 (zadeva R 479/2003-2, Caviar Anzali proti Novomarketu);

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Novomarket S.A.
Zadevna znamka Skupnosti:	Figurativna znamka „Asetra“ za, med drugim, proizvode iz razredov 29 in 31 (prijava št. 2187805).
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	Caviar Anzali S.A.
Izpodbijana znamka ali znak:	Nacionalna in mednarodna figurativna znamka „Astara“ za proizvode iz razreda 29.
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev ugovora.
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe.
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Tožeča stranka trdi, da iz narave ureditve postopka pred Oddelkom za pritožbe izhaja, da je pritožba predmet novega preizkusa in da dostava prevoda po izteku roka, ki je določen, ne more imeti za posledico, da se ugovor zavrne.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/35

Tožba Mundipharma AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 28. junija 2004

(Zadeva: T-256/04)

(2004/C 217/63)

Jezik postopka bo določen v skladu s členom 131(2) Poslovnika - jezik v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Mundipharma AG, s sedežem v Baslu (Švica), ki jo zastopa F. Nielsen, Rechtsanwalt, je dne 28. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Altana Pharma AG, Konstanz (Nemčija) je bila nasprotna stranka v postopku pred Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo drugega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 19. aprila 2004 (opravilna številka pritožbene zadeve: R 1004/2002 – 2);

—	toženemu Uradu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	ALTANA Pharma AG
Zadevna znamka Skupnosti:	Besedna znamka „RESPICUR“ vložena za blago razreda 5 (dihalna terapevtika) -Prijava št. 949 156
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	Tožeča stranka
Izpodbijana znamka ali znak:	Nemška besedna znamka „RESPICORT“ za blago razreda 5 (farmacevtski proizvodi, preparati za zdravstveno varstvo; obliži)
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev ugovora
Odločba Odbora za pritožbe:	Razveljavitev odločbe Oddelka za ugovore in zavrnitev ugovora
Tožbeni razlogi:	Kršitev člena 8(1)(b)Uredbe Sveta (ES) št. 40/94

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/36

Tožba C.E.S.T.A.S. - Centro di Educazione Sanitaria e Tecnologie Appropriate Sanitarie proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 23. junija 2004

(Zadeva T-260/04)

(2004/C 217/64)

Jezik postopka: italijanščina

C.E.S.T.A.S. - Centro di Educazione Sanitaria e Tecnologie Appropriate Sanitarie, ki ga zastopata Nicoletta Amadei in Charles Turk, je dne 23. junija 2003 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	v celoti razglasi za nično izpodbijano odločbo;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

S to tožbo se predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije (Delegacije v Republiki Gvineji) z dne 21. aprila 2004, s katero je bilo tožeči stranki, nevladni organizaciji, ki deluje v Gvineji od leta 1987, naloženo povračilo zneska 959.543.835 gvinejskih frankov (kar znaša 397.126,02 EUR), kar naj bi predstavljalo neupravičene stroške za izvedbo projektov, za katere je bila odgovorna.

V utemeljitev svojemu zahtevku tožeča stranka navaja:

—

bistveno kršitev postopka zaradi pomanjkljive in protislovne obrazložitve, kot tudi neobstoj pravne podlage. V zvezi s tem zatrjuje, da izpodbijano „Obvestilo o dolgu“ navaja samo sporazum „Amélioration des conditions de vie à l'intérieur du pays – 7 ACP GUI 019-4-AT CESTAS“, čeprav sporazum s tem naslovom ne obstaja, zaradi tega tudi ni jasno razvidno, na katera razmerja, ki obstajajo med tožečo stranko in gvinejsko vlado, se izpodbijana odločba nanaša. Po drugi strani CESTAS poudarja neobstoj kakršnekoli pravne podlage, na kateri bi napadena odločba temeljila. Končno, obvestilo o dolgu ne vsebuje nikakršne obrazložitev glede računovodskih kriterijev, na podlagi katerih je Komisija določila sporni znesek;

—	da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično tudi zato, ker je obvestilo o dolgu, s katerim je bila tožeča stranka pozvana k plačilu sporne vsote, izdano s strani Komisije, ki je tretja stranka glede na pogodbena razmerja sklenjena za različne projekte v Gvineji;

—	kršitev Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (1), zato ker tožeča stranka, na svojo zahtevo za pridobitev prepisa poročila Ernst & Young, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni dobila nobenega odgovora;

—	kršitev pravic obrambe tožeče stranke;

—	kršitev načel kontradiktornosti in dobre uprave;

V tem oziru tožeča stranka posebej poudarja, da je oceno domnevnih kršitev tožeče stranke v celoti opravil zunanji subjekt tj. Ernst & Young, ki ni brez kakršnekoli povezave z glavnima strankama, ampak gre nasprotno za organ, plačan s strani gvinejske vlade, ki ga zato ni mogoče šteti za nepristranskega.

(1) UL L 145, 31.05.2001, str. 43.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/36

Tožba Kraljevine Španije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. julija 2004

(Zadeva T-266/04)

(2004/C 217/65)

Jezik postopka: španščina

Kraljevina Španija, z naslovom za vročanje na Ambasadi Španije v Luksemburgu, Boulevard Emmanuel Servais št. 4-6, ki jo zastopa Fernando Díez Moreno, zastopnik, je dne 1. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nično odločbo Komisije z dne 29. aprila 2004 v delu, v katerem se le-ta nanaša na Španijo in izključuje od finančne kompenzacije za operacije umika sadja in zelenjave (5.253.604,00 EUR); ter izključitev od finančne kompenzacije v sektorjih poljščin in premij za živali, z izjemo zneska za tržno leto 2000/2001 v La Rioja, v sektorju poljščin (1.659.053,00 EUR) ter

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Izpodbijana odločba v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, obsega štiri izključitve in sicer za: a) finančno kompenzacijo za umik sadja in zelenjave; b) pomoč za predelavo limon, c) dobavo živil iz intervencijskih zalog, namenjenih osebam, ki jih najbolj potrebujejo; d) poljščine in premije za živali. Tožba se nanaša izključno na izključitev od finančne kompenzacije, ki se nanaša na umik sadja in zelenjave (5.253.604,00 EUR, zaradi zatrjevanih pomanjkljivosti nadzora v Murciji in Valenciji) ter izključitev v sektorju poljščin in premij za živali, z izjemo zneska, ki se nanaša na tržno leto 2000/2001 v La Rioja, z ozirom na poljščine, tako da je znesek neupravičene izključitve za ta sektor ocenjen na 1.659.053 EUR.

V utemljitev svojega zahtevka Španija navaja naslednje pravne razloge:

—

Finančna kompenzacija za umik sadja in zelenjave

V tem oziru Španija navaja, da so španski organi, čeprav zaradi napačne razlage niso pregledali 100 % umaknjenih proizvodov, sprejeli ukrepe za prilagoditev intervencijskega postopka takoj po tem, ko jih je Računsko sodišče Evropskih skupnosti opozorilo na napako. Tožeča stranka meni, da ni logično, da se Španijo kaznuje zaradi napake pri razlagi predpisov, ki jo je popravila takoj, ko je bila o njej obveščena, ob upoštevanju dejstev, prvič, da so bili španski organi prizadevni pri odpravi problema, ki ga je zaznalo Računsko sodišče. in drugič, da so bili poleg rednih pregledov, opravljeni pregledi na kraju samem za velik odstotek proizvodov.

—

Poljščine in premije za živali

V zvezi s tem Španija navaja, da bi morali biti v skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/99 v povezavi s členom 5(2) Uredbe (EGS) št. 729/70, celotni izdatki Baskije za tržni leti 1998/1999 in 1999/2000, katerih izplačila so bila izvedena pred 31. januarjem 1999 in 31. januarjem 2000, izključeni od finančne kompenzacije. Enako velja tudi za La Rioja.

Drugič, z ozirom na premije za živali, ni jasno razvidno, da je bila zahteva po obvestilu na podlagi člena 8 Uredbe (EGS) št. 1663/95 izpolnjena.

Po mnenju Kraljevine Španije so plačila za premije živali v tržnih letih 1998, 1999 in 2000 že bila revidirana in likvidirana v okviru preiskave leta 2000/2001. Vseeno je glede tržnih let 1998, 1999 in 2000 za Baskijo, ter za tržna leta leto 1998 in 2000 za La Rioja, Komisija izvedla finančni popravek, ne da bi upoštevala dejstvo, da so njene službe, pri vodenju zgoraj omenjene preiskave, zaključile, da finančni popravek glede zgoraj omejenih predlogov ni bil potreben. Posledično je namen preiskave 2000/2001, ponovno odpreti zadevo, ki je bila že zaključena, torej z drugo ekipo EKUJS obravnavati iste predloge za leto 1998 in 2000, ki so že bili proučeni in se celo nanašajo na isti vidik uporabe sankcij, in v katerem so prišli do drugačnih zaključkov glede obsega izključitve od financiranja.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/37

Tožba Spa Monopole, Compagnie fermière de Spa proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 28. junija 2004

(Zadeva T-268/04)

(2004/C 217/66)

Jezik postopka: francoščina

Spa Monopole, Compagnie fermière de Spa, s sedežem v Spa (Belgija), ki jo zastopajo Emmanuel Cornu, Eric De Gryse in Donatienne Moreau, avocats, je dne 28. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT).

Cottee Dairy Products Pty Limited je bila prav tako stranka v postopku pred prvim Odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično izpodbijano odločbo;

—	UUNT naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Cottee Dairy Products Pty Limited
Zadevna znamka Skupnosti:	Besedna znamka „SPA“ za proizvode iz razreda 1 (prijava št. 911388)
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	Besedne in figurativne znamke „SPA“ registrirane v Beneluksu za proizvode iz razreda 32, kot tudi firma in ime, ki ga uporablja v poslovanju, stranke, ki je vložila ugovor
Izpodbijana znamka ali znak:	S.A. Spa Monopole, Compagnie fermière de Spa
Odločba Oddelka za ugovore:	Zavrnitev registracije
Odločba Odbora za pritožbe:	Razveljavitev odločbe Oddelka za ugovore
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Kršitev člena 8(5) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (1 )

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, UL L 11 z dne 14. 1. 1994, str. 1.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/38

Tožba IDOM S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 29. junija 2004

(Zadeva T-269/04)

(2004/C 217/67)

Jezik postopka: španščina

IDOM S.A., s sedežem v Bilbau (Španija), ki jo zastopa Tatiana Villate Consonni, abogado del Ilustre Colegio de Marid, je dne 29. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo drugega Odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 27. aprila 2004 v zadevi R-153/2003-2;

—	razglasi za nično odločbo 3707/2002 v postopku z ugovorom B282733, v delu v katerem je bil ugovor IDOM S.A. zavrnjen in je bila dovoljena registracija izpodbijane znamke za razrede 37 in delno razreda 42;

—	sprejme navedbe tožeče stranke in ustreznemu Oddelku za ugovore Urada za usklajevanje na notranjem trgu naloži, da v celoti zavrne registracijo zadevne znamke, in

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži plačilo stroškov tega postopka, če bo v postopku neuspešen.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Idom Incorporated
Zadevna znamka Skupnosti:	Figurativna znamka „IDOM“ prijava št. 1.185.800 za storitve iz razredov 35, 37 in 42 (upravljanje, svetovanje in informatika)
Imetnik izpodbijane znamke ali znaka v postopku ugovora:	Tožeča stranka
Izpodbijana znamka ali znak:	Figurativna znamka Skupnosti IDOM (št. 847.236), španske figurativne znamke IDOM (št. 789.822, 789.823, 1.195.931, 2.052.591, 2.052.592, 2.052.593) in španska besedna znamka IDOM (št. 217.244), za storitve iz razredov 35, 37 in 42.
Odločba Oddelka za ugovore:	Ugoditev ugovoru v delu, ki se nanaša na storitve iz razredov 35, ki jih pokrivata obe znamki, ter zavrnitev ugovora glede storitev iz razredov 37 in 42.
Odločba Odbora za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe.
Tožbeni razlogi pred Sodiščem prve stopnje:	Nepravilna razlaga člena 8(1)(b) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (1)

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti, UL L 11 z dne 14. 1. 1994, str. 1.

28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/39

(2004/C 217/71)

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije

Prejšnje objave

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://europa.eu.int/eur-lex

CELEX: http://europa.eu.int/celex

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 217

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 47 28. avgust 2004

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacija
	Sodišče
	SODIŠČE
2004/C 217/1	Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 29. junija 2004 v zadevi C-486/01 P: Front national proti Evropskemu parlamentu (Pritožba — Izjava o ustanovitvi skupine v smislu člena 29(1) Poslovnika Evropskega parlamenta — Odsotnost politične sorodnosti — Retroaktivni razpust skupine TDI — Pritožba, ki jo v isti zadevi vloži nasprotna stranka — Razlaga člena 230 (pododstavek 4) ES — Pojem odločbe, ki „neposredno in individualno“ zadeva fizično ali pravno osebo — Nedopustnost tožbe, ki jo vloži nacionalna politična stranka)	1

2004/C 217/2	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 8. julija 2004 v združenih zadevah C-502/01 in C-31/02 (predloga za sprejem predhodne odločbe Sozialgericht Hannover in Sozialgericht Aachen) Silke Gaumain-Cerri proti Kaufmännische Krankenkasse - Pflegekasse in Maria Barth proti Landesversicherungsanstalt Rheinprovinz (Socialna varnost — Prost pretok delavcev — Pogodba ES — Uredba (EGS) št. 1407/71 — Storitve namenjene kritju nevarnosti pomoči in postrežbe — Prevzem s strani nosilca zavarovanja, ki je pristojen za oskrbo, prispevkov za pokojninsko zavarovanje tretjega, ki neguje odvisno osebo)	1

2004/C 217/3	Sodba Sodišča (občna seja) z dne 29. junija 2004 v zadevi C-110/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Svetu Evropske unije (Pomoč portugalske vlade rejcem prašičev — Pomoč namenjena za povrnitev pomoči, ki je bila razglašena za neskladno s skupnim trgom — Odločba Sveta o skladnosti take pomoči s skupnim trgom — Nezakonitost — Člen 88(2), pododstavek 3 ES)	2

2004/C 217/4	Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 24. junija 2004 v zadevi C-269/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Neizvršen prenos v predpisanem roku Direktive 98/24/ES — Varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev — Tveganje zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu)	3

2004/C 217/5	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 1. julija 2004 v zadevi C-295/02 (Predlog za sprejem predhodne odločbe Niedersächsisches Oberverwaltungsgericht) Gisela Gerken proti Amt für Agrarstruktur Verden (Skupna kmetijska politika — Integrirani upravni in kontrolni sistem za nekatere programe pomoči Skupnosti — Uredbi (EGS) št. 3887/92 in (ES) št. 2419/2001 — Zahtevek za pomoč na žival — Nepravilnosti — Zmanjšanje zneska pomoči — Člen 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 — Retroaktivna uporaba manj stroge določbe)	3

2004/C 217/6	Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 1. julija 2004 v združenih zadevah C-361/02 in C-362/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Dioikitiko Efeteio Peirairos): Elliniko Dimosio proti Nikolaos Tsapalos in Konstantinos Diamantakis (Direktiva 76/308/EGS — Vzajemna pomoč pri izterjavi carin — Uporaba za terjatve, nastale pred začetkom veljave direktive)	4

2004/C 217/7	Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi C-27/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (Neizpolnitev obveznosti države — Okolje — Direktiva Sveta 91/271/EGS — Odločba 93/481/EGS — Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode — Neizvršeni prenos v predpisanem roku)	4

2004/C 217/8	Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 1. julija 2004 v zadevi C-65/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (Neizpolnitev obveznosti države — Členi 12 ES, 149 ES in 150 ES — Diploma srednjega izobraževanja, pridobljena v drugi državi članici — Dostop do višjega in visokega izobraževanja)	5

2004/C 217/9	Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi C-127/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Trendsoft (Irl) Ltd (Arbitražna klavzula — Povračilo vnaprej plačanih zneskov — Zamudne obresti — Postopek z zamudno sodbo)	5

2004/C 217/0	Sodba Sodišča (peti senat) z dne 22. junija 2004 v zadevi C-155/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2000/70/ES — Medicinski pripomočki, ki vsebujejo stabilne derivate človeške krvi ali človeške plazme — Neizvršitev prenosa)	6

2004/C 217/1	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi C-166/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Člen 28 — Trženje izdelkov iz plemenitih kovin — Označba „zlato“ in „zlata litina“)	6

2004/C 217/2	Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 1. julija 2004 v zadevi C-169/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Regeringsrätten): Florian W. Wallentin proti Riksskatteverket (Prost pretok oseb — Delavci — Davek na dohodek — Delno obdavčenje davčnega zavezanca plačilu davkov, ki manjši del svojih dohodkov dobiva v eni državi članic in prebiva v drugi državi članici)	7

2004/C 217/3	Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi C-214/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 88/609/EGS — Onesnaženje zraka — Velike kurilne naprave)	7

2004/C 217/4	Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 2004 v zadevi C-292/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Finski (Neizpolnitev obveznosti države — Okolje — Izrabljena vozila — Direktiva 2000/53/ES)	8

2004/C 217/5	Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 1. julija 2004 v zadevi C-311/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 1999/44/ES — Neizvršen prenos v predpisanem roku)	8

2004/C 217/6	Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 1. julija 2004 v zadevi C-311/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 1999/44/ES — Neizvršen prenos v predpisanem roku)	9

2004/C 217/7	Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 8. juliija 2004 v zadevi C-389/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 1999/74/ES)	9

2004/C 217/8	Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 8. julija 2004 v zadevi C-400/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Tribunal d'instance du VIIe Arrondissement de Paris) Waterman SAS proti Directeur général des douanes et droits indirects (Skupna carinska tarifa — Kombinirana nomenklature — tarifna številka — ohišja kemičnih svinčnikov)	10

2004/C 217/9	Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 1. julija 2004 v zadevi C-448/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Neizveden prenos Direktive 98/44/ES)	10

2004/C 217/0	Zadeva C-241/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, (Italija) z dne 22. aprila 2004 v zadevi Acquedotto De Ferrari Galliera S.p.A. proti Provincia di Genova in drugi	11

2004/C 217/1	Zadeva C-241/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale Amministrativo Regionale della Liguria, Drugi oddelek, (Italija) z dne 22. aprila 2004 v zadevi Acquedotto Nicolay S.p.A. proti Provincia di Genova in drugi	11

2004/C 217/2	Zadeva C-247/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe College van Beroep voor het Bedrijfsleven Nizozemska z dne 28. maja 2004 v zadevi Transport Maatschappij Traffic B.V. proti Staatssecretaris van Economische Zaken	12

2004/C 217/3	Zadeva C-248/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi odločbe College van Beroep voor het bedrijfsleven Kraljevina Nizozemska z dne 9. junija 2004 v zadevi Koninklijke Coöperatie Cosun U.A. proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit	12

2004/C 217/4	Zadeva C-255/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Francoski republiki, vložena dne 14. junija 2004	12

2004/C 217/5	Zadeva C-257/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Court of Appeal, Civil Division (Anglija in Wales) z dne 15. junija 2004 v zadevi Michael Jason Clarke proti Franku Staddon Ltd in J.C. Caulfield, C. F. Caulfield in K. V. Barnes proti Marshalls Clay Products Ltd	13

2004/C 217/6	Zadeva C-259/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice, The Person Appointed by the Lord Chancellor under Section 76 of the Trade Marks Act 1994, on Appeal from the Registrar of Trade Marks, z dne 26. maja 2004 v zadevi Elizabeth Emanuel and Continental Shelf 128 Ltd	13

2004/C 217/7	Zadeva C-260/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 17. junija 2004	14

2004/C 217/8	Zadeva C-275/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 29. junija 2004	15

2004/C 217/9	Zadeva C-282/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 30. junija 2004	15

2004/C 217/0	Zadeva C-283/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 1. julija 2004	16

2004/C 217/1	Zadeva C-285/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Tribunale di Oristano (Italija) z dne 14. junija 2004 v zadevi Medda Ignazio proti Banco di Napoli SpA in Regione Autonoma di Sardegna	17

2004/C 217/2	Zadeva C-286/04 P: Pritožba Eurocermex SA, vložena dne 5. julija 2004 zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 29. aprila 2003 v zadevi T-399/02 med strankama Eurocermex SA in Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli (UUNT))	17

2004/C 217/3	Zadeva C-291/04: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Tribunal de Police iz Neufchâteau(a) (Belgija) z dne 4. junija 2004 v zadevi Ministère public proti Henriju Léonu Schmitzu	17

2004/C 217/4	Zadeva C-299/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, vložena dne 14. julija 2004	18

	SODIŠČE PRVE STOPNJE
2004/C 217/5	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. junija 2004 v zadevi T-275/01 Mercedes Alvarez Moreno proti Evropskemu parlamentu, (Uradniki — Pomožni uslužbenec — Konferenčni tolmač — Člen 74 PZDU — Iztek pogodbe o zaposlitvi)	19

2004/C 217/6	Zadeva T-158/04: Tožba Ericha Drazdanskya proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga, vložena dne 26. aprila 2004	19

2004/C 217/7	Zadeva T-162/04: Tožba družbe Eugénio Branco Lda proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 30. aprila 2004	20

2004/C 217/8	Zadeva T-180/04: Tožba Przedsiebiorstwo Polmos Bialystock proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložena dne 25. maja 2004	21

2004/C 217/9	Zadeva T-183/04: Tožba Tokai Europe GmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 25. maja 2004	21

2004/C 217/0	Zadeva T-185/04: Tožba Lancôme Parfums et Beauté & Cie proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 25. maja 2004	22

2004/C 217/1	Zadeva T-188/04: Tožba Freixenet S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 24. maja 2004	22

2004/C 217/2	Zadeva T-189/04: Tožba Christian van der Haegen proti Ekonomsko-socialnemu odboru, vložena dne 24. maja 2004	23

2004/C 217/3	Zadeva T-192/04: Tožba Flex Equipos de Descanso, S. A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 28. maja 2004	23

2004/C 217/4	Zadeva T-199/04: Tožba Gul Ahmed Textile Mills Ltd proti Svetu Evropske Unije, vložena dne 28. maja 2004	24

2004/C 217/5	Zadeva T-200/04: Tožba Regione Autonoma della Sardegna proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 28. maja 2004	24

2004/C 217/6	Zadeva T-204/04: Tožba Indorata-Servicos e Gestao Lda proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 07.06.2004	25

2004/C 217/7	Zadeva T-205/04: Tožba Alessandra Ianniella proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. junija 2004	26

2004/C 217/8	Zadeva T-206/04: Tožba Fernanda Rodrigues Carvalhais proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 7. junija 2004	26

2004/C 217/9	Zadeva T-211/04: Tožba Vlade Gibraltarja proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004	27

2004/C 217/0	Zadeva T-214/04: Tožba Royal County of Berkshire Polo Club Ltd proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 8. junija 2004	28

2004/C 217/1	Zadeva T-215/04: Tožba Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004	29

2004/C 217/2	Zadeva T-236/04: Tožba European Environmental Bureau in Stichting Natuur en Millieu proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004	29

2004/C 217/3	Zadeva T-239/04: Tožba Italijanske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 11. junija 2004	30

2004/C 217/4	Zadeva T-241/04: Tožba European Environmental Bureau in Stichting Natuur en Millieu proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. junija 2004	30

2004/C 217/5	Zadeva T-244/04: Tožba Elisabeth Saskia Smit proti Europolu, vložena dne 17. junija 2004	31

2004/C 217/6	Zadeva T-246/04: Tožba Jacques Wunenburger proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. junija 2004	31

2004/C 217/7	Zadeva C-247/04: Tožba Asociación de Exportadores Españoles de Productos Farmacéuticos (ASEPROFAR) in Española de Desarrollo e Impulso Farmacéutico, S.A. (EDIFA) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. junija 2004	32

2004/C 217/8	Zadeva T-248/04: Tožba Scania AB (Publ) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. junija 2004	32

2004/C 217/9	Zadeva T-249/04: Tožba Philippa Combescota proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. junija 2004	33

2004/C 217/0	Zadeva T-250/04: Tožba Philippa Combescota proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. junija 2004	33

2004/C 217/1	Zadeva T-251/04: Tožba Helenske republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 22. junija 2004	34

2004/C 217/2	Zadeva T-252/04: Tožba Caviar Anzali proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 18. junija 2004	35

2004/C 217/3	Zadeva: T-256/04: Tožba Mundipharma AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 28. junija 2004	35

2004/C 217/4	Zadeva T-260/04: Tožba C.E.S.T.A.S. - Centro di Educazione Sanitaria e Tecnologie Appropriate Sanitarie proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 23. junija 2004	36

2004/C 217/5	Zadeva T-266/04: Tožba Kraljevine Španije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 1. julija 2004	36

2004/C 217/6	Zadeva T-268/04: Tožba Spa Monopole, Compagnie fermière de Spa proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 28. junija 2004	37

2004/C 217/7	Zadeva T-269/04: Tožba IDOM S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, vložena dne 29. junija 2004	38

2004/C 217/8	Izbris zadeve T-304/99	38

2004/C 217/9	Izbris zadeve T-69/02	38

2004/C 217/0	Izbris zadeve T-249/03	38

	III Obvestila
2004/C 217/1	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 201, 7.8.2004.	39